<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/aktualna_tema.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/</link>
        <title>Aktualna tema</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/logo.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>V Rušah je pretekli konec tedna potekal 24. kantavtorski festival Kantfest 2026. Na petkovem tekmovalnem večeru so nastopili mladi kantavtorji in kantavtorice, najbolj prepričljivi so domov odnesli tudi odličja: zlato, srebrno in bronasto kanto ter nagrado vox populi. Pred mikrofon smo ujeli člana strokovne žirije - kantavtorja Janija Kovačiča, ob njem pa se nam predstavijo štirje nagrajenci: Tea Rakovič Schmidt, Eli Škaler, Blaž Krušič in Mija Novak.</description>
        <enclosure length="37279488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/17/24.KantRA_SLO_LJT_10629791_21602657.mp3"></enclosure>
        <guid>175243107</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1164</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Rušah je pretekli konec tedna potekal 24. kantavtorski festival Kantfest 2026. Na petkovem tekmovalnem večeru so nastopili mladi kantavtorji in kantavtorice, najbolj prepričljivi so domov odnesli tudi odličja: zlato, srebrno in bronasto kanto ter nagrado vox populi. Pred mikrofon smo ujeli člana strokovne žirije - kantavtorja Janija Kovačiča, ob njem pa se nam predstavijo štirje nagrajenci: Tea Rakovič Schmidt, Eli Škaler, Blaž Krušič in Mija Novak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243107</link>
        <pubDate> Mon, 17 Aug 2026 11:54:39 +0000</pubDate>
        <title>24. Kantfest je podelil letošnje kante</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prekmurščina ni zgolj govorica, ki zveni nekoliko drugače. V preteklosti je imela celo svojo knjižno različico – med pomembnimi mejniki sta Temlinov katekizem iz leta 1715 in prevod Svetega pisma Števana Küzmiča iz leta 1771. Prav jezik je eden od pomembnih delov prekmurske identitete, ki se je ohranila vse do danes. 
Mladi so prihodnost vsakega kraja, toda kakšne možnosti imajo danes mladi, ki odraščajo v Prekmurju? Ostati doma ali oditi drugam? Katere priložnosti jim ponuja okolje, v katerem živijo, in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se po šolanju radi vračali? O življenju mladih, priložnostih, vključevanju v lokalno okolje, pa tudi o turizmu in prihodnosti Velike Polane sta se Sandiju Horvatu na praznovanju današnjega praznika pridružili dijakinji Eva Prša in Klara Pucko.

</description>
        <enclosure length="27719424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/17/PrvivVRA_SLO_LJT_10629501_21602350.mp3"></enclosure>
        <guid>175243091</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>866</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prekmurščina ni zgolj govorica, ki zveni nekoliko drugače. V preteklosti je imela celo svojo knjižno različico – med pomembnimi mejniki sta Temlinov katekizem iz leta 1715 in prevod Svetega pisma Števana Küzmiča iz leta 1771. Prav jezik je eden od pomembnih delov prekmurske identitete, ki se je ohranila vse do danes. 
Mladi so prihodnost vsakega kraja, toda kakšne možnosti imajo danes mladi, ki odraščajo v Prekmurju? Ostati doma ali oditi drugam? Katere priložnosti jim ponuja okolje, v katerem živijo, in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se po šolanju radi vračali? O življenju mladih, priložnostih, vključevanju v lokalno okolje, pa tudi o turizmu in prihodnosti Velike Polane sta se Sandiju Horvatu na praznovanju današnjega praznika pridružili dijakinji Eva Prša in Klara Pucko.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243091</link>
        <pubDate> Mon, 17 Aug 2026 10:53:57 +0000</pubDate>
        <title>Prvi v Veliki Polani: Neskončna ravnica, dobri ljudje in gostoljubnost </title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi je danes v Veliki Polani v Prekmurju, kjer bo tudi osrednja prireditev pred jutrišnjim državnim praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tam sta tudi Lidija Kosi in Sandi Horvat, ki bosta preverjala, kakšen utrip vlada v Prekmurju, kaj ta praznik pomeni domačinom in obiskovalcem ter kako dobro poznamo posebnosti te pokrajine. O pestrem programu prireditve sta se pogovarjala s predstavnico občine Velika Polana, Nino Lebar.</description>
        <enclosure length="18779136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/16/PrvivVRA_SLO_LJT_10621561_21593426.mp3"></enclosure>
        <guid>175242938</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>586</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi je danes v Veliki Polani v Prekmurju, kjer bo tudi osrednja prireditev pred jutrišnjim državnim praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tam sta tudi Lidija Kosi in Sandi Horvat, ki bosta preverjala, kakšen utrip vlada v Prekmurju, kaj ta praznik pomeni domačinom in obiskovalcem ter kako dobro poznamo posebnosti te pokrajine. O pestrem programu prireditve sta se pogovarjala s predstavnico občine Velika Polana, Nino Lebar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242938</link>
        <pubDate> Sun, 16 Aug 2026 13:10:32 +0000</pubDate>
        <title>Prvi v Veliki Polani ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kopališča v slovenski Istri so letos nekoliko bolj dostopna za gibalno ovirane. Glavna novost sta sedeža Seatrack na centralni plaži v Portorožu oziroma na plaži Riviera v Piranu, tudi drugod na naši obali se dostopnost za gibalno ovirane izboljšuje. Predstavniki invalisdskih organizacij in društev sicer opozarjajo, da ureditev zgolj dostopa do morja ni dovolj - ampak je treba ob tem misliti širše, med drugim na prilagojen prevoz, parkirišča, ustrezen prehod do plaže (mimo peska), prilagojene sanitarije in podobno. Velika težava so tudi namestitve za težje gibalno ovirane. </description>
        <enclosure length="17980416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/14/KakodosRA_SLO_LJT_10608611_21578754.mp3"></enclosure>
        <guid>175242622</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>561</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kopališča v slovenski Istri so letos nekoliko bolj dostopna za gibalno ovirane. Glavna novost sta sedeža Seatrack na centralni plaži v Portorožu oziroma na plaži Riviera v Piranu, tudi drugod na naši obali se dostopnost za gibalno ovirane izboljšuje. Predstavniki invalisdskih organizacij in društev sicer opozarjajo, da ureditev zgolj dostopa do morja ni dovolj - ampak je treba ob tem misliti širše, med drugim na prilagojen prevoz, parkirišča, ustrezen prehod do plaže (mimo peska), prilagojene sanitarije in podobno. Velika težava so tudi namestitve za težje gibalno ovirane. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242622</link>
        <pubDate> Fri, 14 Aug 2026 15:16:44 +0000</pubDate>
        <title>Kako dostopna je slovenska obala za gibalno ovirane?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tik ob zaključku imenitnega, poučenega in družabnega tedna v CŠOD Bohinj, smo z radijskim mikrofonom obiskali dopoldansko dogajanje med udeleženci in mentorji. Kot boste slišali, je bilo vzdušje odlično, miselnih orehov pa tudi ni manjkalo. </description>
        <enclosure length="56011008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/14/PrvinaRA_SLO_LJT_10606274_21576292.mp3"></enclosure>
        <guid>175242593</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1750</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tik ob zaključku imenitnega, poučenega in družabnega tedna v CŠOD Bohinj, smo z radijskim mikrofonom obiskali dopoldansko dogajanje med udeleženci in mentorji. Kot boste slišali, je bilo vzdušje odlično, miselnih orehov pa tudi ni manjkalo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242593</link>
        <pubDate> Fri, 14 Aug 2026 13:10:45 +0000</pubDate>
        <title>Prvi na 20. poletni šoli logike in 18. taboru računalništva v Bohinju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prodaja električnih vozil se je v Sloveniji letos občutno povečala. V družbi Borzen, ki v imenu države dodeljuje subvencije kupcem so sredi tedna sporočili, da so za letos predvidena sredstva že pošla. Zneski v vlogah so namreč že presegli predvidenih 33 milijonov za pravne in fizične osebe. Za zdaj kaže, da za letos dodatnih sredstev ne bo, za naslednja leta pa bodo subvencije odvisne od proračunskih zmožnosti, zagotovo pa bodo pogoji strožji, na primer vezani tudi na socialni položaj. Med strokovnjaki so različni pogledi na to, ali je ukinjanje subvencij smiselno oziroma kako postopno bi moralo biti. O tem, kaj to pomeni za slovensko in evropsko avtomobilsko industrijo in njuno prestrukturiranje smo se  pogovarjali s koordinatorjem projekta zelene mobilnosti, ki povezuje domača podjetja, raziskovalce in vlado v misijo GreMo, dr. Iztokom Seljakom.</description>
        <enclosure length="14436864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/14/SosubveRA_SLO_LJT_10606037_21576031.mp3"></enclosure>
        <guid>175242588</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>451</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prodaja električnih vozil se je v Sloveniji letos občutno povečala. V družbi Borzen, ki v imenu države dodeljuje subvencije kupcem so sredi tedna sporočili, da so za letos predvidena sredstva že pošla. Zneski v vlogah so namreč že presegli predvidenih 33 milijonov za pravne in fizične osebe. Za zdaj kaže, da za letos dodatnih sredstev ne bo, za naslednja leta pa bodo subvencije odvisne od proračunskih zmožnosti, zagotovo pa bodo pogoji strožji, na primer vezani tudi na socialni položaj. Med strokovnjaki so različni pogledi na to, ali je ukinjanje subvencij smiselno oziroma kako postopno bi moralo biti. O tem, kaj to pomeni za slovensko in evropsko avtomobilsko industrijo in njuno prestrukturiranje smo se  pogovarjali s koordinatorjem projekta zelene mobilnosti, ki povezuje domača podjetja, raziskovalce in vlado v misijo GreMo, dr. Iztokom Seljakom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242588</link>
        <pubDate> Fri, 14 Aug 2026 12:30:37 +0000</pubDate>
        <title>So subvencije za električne avtomobile spodbudile prestrukturiranje avtomobilske industrije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Islandiji je zgodaj zjutraj zabrnel bel jugo, star 40 let, z imenom Boris, in zapeljal na trajekt za Dansko. Z legendarnim vozilom se ljubitelj živali, potovanj in starodobnikov Blaž Košir ter prostovoljka Društva za zaščito živali Novo mesto Lina Debeljak z Islandije vračata v Novo mesto, kot del skoraj celomesečne dobrodelne ekspedicije. Zbiranje sredstev za novomeško društvo, ki praznuje 25 let delovanja, se nadaljuje na naslovu: https://dzzz-nm.si/.</description>
        <enclosure length="8921856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/13/NaIslanRA_SLO_LJT_10596664_21565386.mp3"></enclosure>
        <guid>175242385</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>278</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Islandiji je zgodaj zjutraj zabrnel bel jugo, star 40 let, z imenom Boris, in zapeljal na trajekt za Dansko. Z legendarnim vozilom se ljubitelj živali, potovanj in starodobnikov Blaž Košir ter prostovoljka Društva za zaščito živali Novo mesto Lina Debeljak z Islandije vračata v Novo mesto, kot del skoraj celomesečne dobrodelne ekspedicije. Zbiranje sredstev za novomeško društvo, ki praznuje 25 let delovanja, se nadaljuje na naslovu: https://dzzz-nm.si/.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242385</link>
        <pubDate> Thu, 13 Aug 2026 15:01:45 +0000</pubDate>
        <title>Na Islandijo z yugom za srečne tačke</title>
      </item>
      <item>
        <description>Več kot sto let že v Sloveniji pripravljajo tabore mladih planincev, ki so vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Mladi več dni bivajo v gorskem svetu, osvajajo vrhove in planinske veščine, sklepajo prijateljstva in še marsikaj. Vsako leto tako poletne počitnice preživlja kakih 1100 mladih planincev iz vse Slovenije. Metka Pirc je obiskala 41. tradicionalni tabor mladih planincev v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini, ki so ga pripravila planinska društva Savinjske regije.Ta teden tam šotorijo planinci iz treh društev: Rogatca, Kostrivnice in Zagorja ob Savi.


</description>
        <enclosure length="29344512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/11/TabormlRA_SLO_LJT_10571171_21536742.mp3"></enclosure>
        <guid>175241952</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>917</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Več kot sto let že v Sloveniji pripravljajo tabore mladih planincev, ki so vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Mladi več dni bivajo v gorskem svetu, osvajajo vrhove in planinske veščine, sklepajo prijateljstva in še marsikaj. Vsako leto tako poletne počitnice preživlja kakih 1100 mladih planincev iz vse Slovenije. Metka Pirc je obiskala 41. tradicionalni tabor mladih planincev v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini, ki so ga pripravila planinska društva Savinjske regije.Ta teden tam šotorijo planinci iz treh društev: Rogatca, Kostrivnice in Zagorja ob Savi.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241952</link>
        <pubDate> Tue, 11 Aug 2026 12:44:58 +0000</pubDate>
        <title>Tabor mladih planincev v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novi kupci električnih vozil pri nas za zdaj ne morejo več računati na subvencije države. Pristojno ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je namreč sporočilo, da se bo od pomladi odprt javni poziv za dodelitev subvencij zaradi porabe sredstev kmalu zaključil. Povečanja sredstev ne bodo zagotovili, pravijo. Ali bo objavljen nov poziv, še ni jasno, če bo, bodo upravičena tudi vozila, kupljena pred tem. V prvem polletju so sicer v okviru različnih razpisov dodelili spodbude za električna vozila več kot 3 tisoč fizičnim osebam in skoraj tisoč podjetjem, 2600 je bilo odločb za spodbude za električna kolesa in 755 za zasebno polnilno infrastrukturo. O razlogih za nastalo situacijo in načrtih za naprej smo se pogovarjali z državnim sekretarjem za mobilnost Markom Dvornikom in strokovnjakom za mobilnost Andrejem Brglezom.   </description>
        <enclosure length="18126336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/11/UsihanjRA_SLO_LJT_10569148_21534608.mp3"></enclosure>
        <guid>175241900</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>566</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novi kupci električnih vozil pri nas za zdaj ne morejo več računati na subvencije države. Pristojno ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je namreč sporočilo, da se bo od pomladi odprt javni poziv za dodelitev subvencij zaradi porabe sredstev kmalu zaključil. Povečanja sredstev ne bodo zagotovili, pravijo. Ali bo objavljen nov poziv, še ni jasno, če bo, bodo upravičena tudi vozila, kupljena pred tem. V prvem polletju so sicer v okviru različnih razpisov dodelili spodbude za električna vozila več kot 3 tisoč fizičnim osebam in skoraj tisoč podjetjem, 2600 je bilo odločb za spodbude za električna kolesa in 755 za zasebno polnilno infrastrukturo. O razlogih za nastalo situacijo in načrtih za naprej smo se pogovarjali z državnim sekretarjem za mobilnost Markom Dvornikom in strokovnjakom za mobilnost Andrejem Brglezom.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241900</link>
        <pubDate> Tue, 11 Aug 2026 11:00:07 +0000</pubDate>
        <title> Usihanje subvencij za električna vozila – pravično ali škodljivo? </title>
      </item>
      <item>
        <description>V 81. letu starosti je umrl legendarni mladinski pisatelj, satirik, založnik, urednik, novinar, kulturni politik in oče Bralne značke, Slavko Pregl&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Slavko Pregl&lt;/strong&gt; je predsedoval tako Dru&amp;scaron;tvu slovenskih pisateljev kakor Dru&amp;scaron;tvu slovenskih založnikov. Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, vodil je Nacionalni svet za kulturo, na različnih položajih, tudi predsedni&amp;scaron;kem, je bil &lt;em&gt;spiritus movens&lt;/em&gt; Bralne značke. V zgodnjih sedemdesetih je urejal Mladino, dolga leta je bil zaposlen v Mladinski knjigi, zatem je bil slabo desetletje samostojni založnik. In seveda: z &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Odpravo zelenega zmaja&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Priročnikom za klatenje&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Geniji v kratkih hlačah&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt; in s &amp;scaron;tevilnimi drugimi knjigami je očaral generacije mladih, no, s hudomu&amp;scaron;nim, satirično pri&amp;scaron;pičenim pisanjem o na&amp;scaron;i družbeni in politični stvarnosti pa je vseskozi razveseljeval tudi starej&amp;scaron;e bralke in bralce. Za svoje delo je prejel tudi &amp;scaron;tevilna ugledna priznanja &amp;ndash; od Večernice in Desetnice do Levstikove, Župančičeve ter Schwentnerjeve nagrade, no, predsednik republike pa mu je leta 2017 podelil tudi Red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: Slavko Pregl (1945-2026) (MMC / BoBo)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="10496256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/10/VspominRA_SLO_LJT_10564223_21528814.mp3"></enclosure>
        <guid>175241766</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>327</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V 81. letu starosti je umrl legendarni mladinski pisatelj, satirik, založnik, urednik, novinar, kulturni politik in oče Bralne značke, Slavko Pregl&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Slavko Pregl&lt;/strong&gt; je predsedoval tako Dru&amp;scaron;tvu slovenskih pisateljev kakor Dru&amp;scaron;tvu slovenskih založnikov. Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, vodil je Nacionalni svet za kulturo, na različnih položajih, tudi predsedni&amp;scaron;kem, je bil &lt;em&gt;spiritus movens&lt;/em&gt; Bralne značke. V zgodnjih sedemdesetih je urejal Mladino, dolga leta je bil zaposlen v Mladinski knjigi, zatem je bil slabo desetletje samostojni založnik. In seveda: z &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Odpravo zelenega zmaja&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Priročnikom za klatenje&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Geniji v kratkih hlačah&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt; in s &amp;scaron;tevilnimi drugimi knjigami je očaral generacije mladih, no, s hudomu&amp;scaron;nim, satirično pri&amp;scaron;pičenim pisanjem o na&amp;scaron;i družbeni in politični stvarnosti pa je vseskozi razveseljeval tudi starej&amp;scaron;e bralke in bralce. Za svoje delo je prejel tudi &amp;scaron;tevilna ugledna priznanja &amp;ndash; od Večernice in Desetnice do Levstikove, Župančičeve ter Schwentnerjeve nagrade, no, predsednik republike pa mu je leta 2017 podelil tudi Red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: Slavko Pregl (1945-2026) (MMC / BoBo)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241766</link>
        <pubDate> Mon, 10 Aug 2026 17:10:23 +0000</pubDate>
        <title>V spomin Slavku Preglu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vroči dnevi so preizkus za potrpežljivost in iznajdljivost v kuhinji. Poletje prinaša raznovrstno izbiro živil, a obenem tudi pasti za njihovo užitnost zaradi visokih temperatur. Kaj je priporočljivo jesti v poletnih dneh, kaj pravzaprav pomeni lahka prehrana in kaj je fitnes za naše črevesje? Odgovore je podala doktorica Teja Klančič, strokovnjakinja za metabolizem (doktorat iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisterij iz prehrane in biomedicine na Tehniški univerzi v Münchnu).</description>
        <enclosure length="18130944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/07/KajzauRA_SLO_LJT_10534319_21495401.mp3"></enclosure>
        <guid>175241176</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>566</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vroči dnevi so preizkus za potrpežljivost in iznajdljivost v kuhinji. Poletje prinaša raznovrstno izbiro živil, a obenem tudi pasti za njihovo užitnost zaradi visokih temperatur. Kaj je priporočljivo jesti v poletnih dneh, kaj pravzaprav pomeni lahka prehrana in kaj je fitnes za naše črevesje? Odgovore je podala doktorica Teja Klančič, strokovnjakinja za metabolizem (doktorat iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisterij iz prehrane in biomedicine na Tehniški univerzi v Münchnu).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241176</link>
        <pubDate> Fri, 07 Aug 2026 10:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj zaužiti v poletnih dneh? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Dedee Koželj je mlada slovenska modna oblikovalka, ki je nedavno končala dodiplomski študij na znameniti ESMOD Paris oz. Visoki šoli za umetnost in tehnike mode. To je ena najstarejših in najbolj znanih francoskih šol za modo in velja za eno prvih šol na svetu, posvečenih sistematičnemu poučevanju modnega oblikovanja. Dedee se je v okviru njihovega dodiplomskega programa specializirala za področje visoke mode, ki ga vsaj za zdaj pri nas ni mogoče študirati na enak način. Nedavno je s svojim diplomskim projektom, samostojno kolekcijo oblačil, ki jo je pod budnim očesom mentorjev razvijala devet mesecev, šolanje z odliko zaključila. Njena diplomska kolekcija Artefakti nekega drugega sveta črpa navdih iz Dantejeve Božanske komedije, vse do 20. avgusta pa je na ogled v Arboretumu Volčji Potok. </description>
        <enclosure length="26598144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/06/DedeeKoRA_SLO_LJT_10526490_21485693.mp3"></enclosure>
        <guid>175241003</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>831</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dedee Koželj je mlada slovenska modna oblikovalka, ki je nedavno končala dodiplomski študij na znameniti ESMOD Paris oz. Visoki šoli za umetnost in tehnike mode. To je ena najstarejših in najbolj znanih francoskih šol za modo in velja za eno prvih šol na svetu, posvečenih sistematičnemu poučevanju modnega oblikovanja. Dedee se je v okviru njihovega dodiplomskega programa specializirala za področje visoke mode, ki ga vsaj za zdaj pri nas ni mogoče študirati na enak način. Nedavno je s svojim diplomskim projektom, samostojno kolekcijo oblačil, ki jo je pod budnim očesom mentorjev razvijala devet mesecev, šolanje z odliko zaključila. Njena diplomska kolekcija Artefakti nekega drugega sveta črpa navdih iz Dantejeve Božanske komedije, vse do 20. avgusta pa je na ogled v Arboretumu Volčji Potok. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241003</link>
        <pubDate> Thu, 06 Aug 2026 13:42:13 +0000</pubDate>
        <title>Dedee Koželj z visoko modo iz Pariza v Arboretum </title>
      </item>
      <item>
        <description>Badwater 135 je eden najzahtevnejših ultramaratonov na svetu in je velik izziv tudi za najbolj izkušene tekače.&lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nja teka&amp;scaron;ka preizku&amp;scaron;nja Badwater 135 se je končala prej&amp;scaron;nji teden, uspe&amp;scaron;no za vse 4 slovenske udeležence &amp;ndash; med njimi so bili Nata&amp;scaron;a Robnik, Alenka Pavc, Mirko Bogomir Miklič in Luka Videtič.&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na&amp;scaron;a najbolj&amp;scaron;a ultramaratonska tekačica Nata&amp;scaron;a Robnik je tek v Dolini smrti napovedala novembra lani v&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175171425&quot;&gt;nedeljskem popoldanskem programu &lt;/a&gt; na Prvem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Mirka Bogomirja Mikliča ste poslu&amp;scaron;alci Prvega spoznali v ponedeljkovi oddaji &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvaki-tedna/173251533/175079152&quot;&gt;Prvaki tedna .&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19449600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/06/NataaRRA_SLO_LJT_10524222_21483433.mp3"></enclosure>
        <guid>175240978</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>607</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Badwater 135 je eden najzahtevnejših ultramaratonov na svetu in je velik izziv tudi za najbolj izkušene tekače.&lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nja teka&amp;scaron;ka preizku&amp;scaron;nja Badwater 135 se je končala prej&amp;scaron;nji teden, uspe&amp;scaron;no za vse 4 slovenske udeležence &amp;ndash; med njimi so bili Nata&amp;scaron;a Robnik, Alenka Pavc, Mirko Bogomir Miklič in Luka Videtič.&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na&amp;scaron;a najbolj&amp;scaron;a ultramaratonska tekačica Nata&amp;scaron;a Robnik je tek v Dolini smrti napovedala novembra lani v&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175171425&quot;&gt;nedeljskem popoldanskem programu &lt;/a&gt; na Prvem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Mirka Bogomirja Mikliča ste poslu&amp;scaron;alci Prvega spoznali v ponedeljkovi oddaji &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvaki-tedna/173251533/175079152&quot;&gt;Prvaki tedna .&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240978</link>
        <pubDate> Thu, 06 Aug 2026 11:12:51 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Robnik: Ko stojiš ob napisu, da je gibanje tu smrtno nevarno, se kar malo zamisliš  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste morda že slišali za knjižnico v čakalnici urgence? Ne gre za običajno knjižnico, ampak za projekt s kar 51-imi lokacijami, ki ga je pred približno šestimi leti vzpostavila Barbara Miklošič. Na policah je te dni zmanjkalo knjig za otroke, ki jih mali bolniki vzamejo, ko čakajo na pregled oziroma poseg. Kako pomagati? Morajo biti knjige nove? Kako in kam jih dostaviti? O tem v prispevku.</description>
        <enclosure length="9030912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/06/KnjinicRA_SLO_1PR803_21447044.mp3"></enclosure>
        <guid>175240953</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste morda že slišali za knjižnico v čakalnici urgence? Ne gre za običajno knjižnico, ampak za projekt s kar 51-imi lokacijami, ki ga je pred približno šestimi leti vzpostavila Barbara Miklošič. Na policah je te dni zmanjkalo knjig za otroke, ki jih mali bolniki vzamejo, ko čakajo na pregled oziroma poseg. Kako pomagati? Morajo biti knjige nove? Kako in kam jih dostaviti? O tem v prispevku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240953</link>
        <pubDate> Thu, 06 Aug 2026 10:15:34 +0000</pubDate>
        <title>Knjižnica za čakajoče bolnike in svojce</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Kostelu ob Kolpi poteka družabni dogodek brez alkohola. Guardians Festival želi za nekaj dni ustvariti prostor, kot si ga marsikdo želi tudi v vsakdanjem življenju: prostor sodelovanja, povezanosti, ustvarjalnosti in miru. Festival, ki se ga bo udeležilo več tisoč obiskovalcev, združuje glasbo, umetnost, pogovore, izobraževalne vsebine, delavnice in različne pristope k bolj trajnostnemu načinu življenja. Letošnjem program je podrobneje predstavil glavni organizator Miha Itanimon Korošec.
</description>
        <enclosure length="13006080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/22/GuardianRA_SLO_LJT_10372866_21309776.mp3"></enclosure>
        <guid>175238047</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>406</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Kostelu ob Kolpi poteka družabni dogodek brez alkohola. Guardians Festival želi za nekaj dni ustvariti prostor, kot si ga marsikdo želi tudi v vsakdanjem življenju: prostor sodelovanja, povezanosti, ustvarjalnosti in miru. Festival, ki se ga bo udeležilo več tisoč obiskovalcev, združuje glasbo, umetnost, pogovore, izobraževalne vsebine, delavnice in različne pristope k bolj trajnostnemu načinu življenja. Letošnjem program je podrobneje predstavil glavni organizator Miha Itanimon Korošec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238047</link>
        <pubDate> Wed, 05 Aug 2026 06:37:53 +0000</pubDate>
        <title>Guardians festival</title>
      </item>
      <item>
        <description>4. avgusta se spominjamo 3. obletnice poplav. To je bila največja naravna nesreča v zgodovini samostojne Republike Slovenije. Povzročila je skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Poplave so marsikaj spremenile, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili po takrat poplavljenih območjih in predvsem preverili, kako naprej. </description>
        <enclosure length="32655360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/04/ObobletRA_SLO_LJT_10501674_21457319.mp3"></enclosure>
        <guid>175240562</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1020</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>4. avgusta se spominjamo 3. obletnice poplav. To je bila največja naravna nesreča v zgodovini samostojne Republike Slovenije. Povzročila je skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Poplave so marsikaj spremenile, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili po takrat poplavljenih območjih in predvsem preverili, kako naprej. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240562</link>
        <pubDate> Tue, 04 Aug 2026 13:30:34 +0000</pubDate>
        <title>Ob obletnici najhujših poplav v državi: Smo bolj varni, popolnoma varni pa ne bomo nikoli</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tri leta po siloviti ujmi, ki je prizadela Slovenijo in je ocenjena kot največja naravna nesreča v zgodovini samostojne države, obsežna obnova še ni končana. Medtem ko je prvo leto po katastrofi minilo v znamenju nujnih interventnih in sanacijskih ukrepov, so bili v zadnjih dveh letih v ospredju projekti obnove vodotokov in poškodovane infrastrukture s ciljem povečanja odpornosti na prihodnje katastrofe. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da v občinah napredujejo celo nekoliko hitreje, kot je bilo načrtovano, čeprav je bilo kar nekaj ozkih grl. Kako napredek ocenjujejo v občinah, kateri ukrepi so se izkazali za koristne in kaj je treba v prihodnje spremeniti, je za Radio Slovenija govoril predsednik Skupnosti občin Slovenije Nejc Smole. </description>
        <enclosure length="14155776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/03/OnaukihRA_SLO_LJT_10484303_21437712.mp3"></enclosure>
        <guid>175240276</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>442</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tri leta po siloviti ujmi, ki je prizadela Slovenijo in je ocenjena kot največja naravna nesreča v zgodovini samostojne države, obsežna obnova še ni končana. Medtem ko je prvo leto po katastrofi minilo v znamenju nujnih interventnih in sanacijskih ukrepov, so bili v zadnjih dveh letih v ospredju projekti obnove vodotokov in poškodovane infrastrukture s ciljem povečanja odpornosti na prihodnje katastrofe. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da v občinah napredujejo celo nekoliko hitreje, kot je bilo načrtovano, čeprav je bilo kar nekaj ozkih grl. Kako napredek ocenjujejo v občinah, kateri ukrepi so se izkazali za koristne in kaj je treba v prihodnje spremeniti, je za Radio Slovenija govoril predsednik Skupnosti občin Slovenije Nejc Smole. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240276</link>
        <pubDate> Mon, 03 Aug 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>O naukih popoplavne obnove v občinah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenci v Združenih državah že več kot stoletje ohranjajo svoje korenine, jezik in kulturno dediščino. Ob stoletnici Slovenske zveze Amerike so se v severni Minnesoti zbrali člani ene najstarejših slovenskih izseljenskih organizacij. Spomnili so se začetkov zveze, pomena slovenskih društev ter odgovorili na vprašanje, kako slovensko identiteto prenašati na nove generacije.</description>
        <enclosure length="11447808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/03/StoletniRA_SLO_LJT_10483168_21436316.mp3"></enclosure>
        <guid>175240235</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>357</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenci v Združenih državah že več kot stoletje ohranjajo svoje korenine, jezik in kulturno dediščino. Ob stoletnici Slovenske zveze Amerike so se v severni Minnesoti zbrali člani ene najstarejših slovenskih izseljenskih organizacij. Spomnili so se začetkov zveze, pomena slovenskih društev ter odgovorili na vprašanje, kako slovensko identiteto prenašati na nove generacije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240235</link>
        <pubDate> Mon, 03 Aug 2026 07:24:23 +0000</pubDate>
        <title>»Najbolje se počutim, ko sem v Sloveniji.«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tretji vročinski val v letošnjem letu je tu. Temperature so visoke. Nekateri si dopust organizirajo tako, da primanjkljaj rekreacije nadoknadijo med dopustom. Ampak, če je zunaj 35 stopinj ali več, to verjetno ni najbolj pametno in zdravo, če tečemo ali kolesarimo sredi dneva. Sogovornica je dr. Petra Zupet, dr. med. in profesorica športne vzgoje, z  Inštituta za medicino in šport v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="16572672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/31/Dr.PetrRA_SLO_LJT_10466757_21418030.mp3"></enclosure>
        <guid>175239881</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>517</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tretji vročinski val v letošnjem letu je tu. Temperature so visoke. Nekateri si dopust organizirajo tako, da primanjkljaj rekreacije nadoknadijo med dopustom. Ampak, če je zunaj 35 stopinj ali več, to verjetno ni najbolj pametno in zdravo, če tečemo ali kolesarimo sredi dneva. Sogovornica je dr. Petra Zupet, dr. med. in profesorica športne vzgoje, z  Inštituta za medicino in šport v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239881</link>
        <pubDate> Fri, 31 Jul 2026 14:58:32 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Petra Zupet o rekreaciji v vročinskem valu: Sredi dneva odsvetujem tudi manj intenziven šport  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Burja je Slovenski orel kačar, ki so mu lani poleti pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije namestili satelitsko sledilno napravo, ki omogoča izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč. S pomočjo naprave so ugotovili, da se je Burjino življenje končalo na njegovi selitveni poti na turškem daljnovodu. Daljnovodi so sploh nevarni objekti za večje ptice in pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, si prizadevajo, da bi bilo čim več srednje napetostnih daljnovodov izoliranih. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala s Tomažem Miheličem iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.</description>
        <enclosure length="15111936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/31/DaljnovoRA_SLO_LJT_10460036_21410469.mp3"></enclosure>
        <guid>175239776</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>472</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Burja je Slovenski orel kačar, ki so mu lani poleti pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije namestili satelitsko sledilno napravo, ki omogoča izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč. S pomočjo naprave so ugotovili, da se je Burjino življenje končalo na njegovi selitveni poti na turškem daljnovodu. Daljnovodi so sploh nevarni objekti za večje ptice in pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, si prizadevajo, da bi bilo čim več srednje napetostnih daljnovodov izoliranih. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala s Tomažem Miheličem iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239776</link>
        <pubDate> Fri, 31 Jul 2026 05:42:06 +0000</pubDate>
        <title>Daljnovodi vabijo ptice na visoke preže</title>
      </item>
      <item>
        <description>Andrej Žido, podpredsednik društva Transplant,  je eden od sedmerice športnic in športnikov, ki so konec junija na Nizozemskem zastopali Slovenijo na evropskih športnih igrah transplantiranih in ledvičnih bolnikov. Domov so se vrnili z rekordno bero odličij; s kar 6 zlatimi in 3 srebrnimi medaljami. &lt;p&gt;Med dobitniki zlatega odličja je bil tudi na&amp;scaron; sogovornik, zmagovalec na tekmi v kronometru. Gre za potrditev truda, ki ga vloži&amp;scaron; v pripravo, &amp;scaron;e pomembnej&amp;scaron;a pa so srečanja z ljudmi, s podobnimi izku&amp;scaron;njami, ki jih spozna&amp;scaron; na teh igrah, in prijateljstva, ki se stkejo, pravi. Želi si, da bi jih pod svoje okrilje vzel Olimpijski komite Slovenije&amp;nbsp;in bi tako lahko postali prava reprezentanca.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Danes lahko pripoveduje o zahtevni toda uspe&amp;scaron;ni presaditvi jeter, leta 2019, in koreniti spremembi, ki jo je prinesla. Življenje se mu je namreč povsem spremenilo, vse se je sestavilo, kot se mora. Vsak dan, ki ga preživim, je darilo in zato čutim, da moram družbi vrniti, pojasnjuje. To počne tudi v &lt;a href=&quot;https://www.transplant.si/#o-drustvu&quot;&gt;dru&amp;scaron;tvu Transplant&lt;/a&gt;. Kako? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33897984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/29/PopresRA_SLO_LJT_10438379_21385243.mp3"></enclosure>
        <guid>175239371</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1059</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Andrej Žido, podpredsednik društva Transplant,  je eden od sedmerice športnic in športnikov, ki so konec junija na Nizozemskem zastopali Slovenijo na evropskih športnih igrah transplantiranih in ledvičnih bolnikov. Domov so se vrnili z rekordno bero odličij; s kar 6 zlatimi in 3 srebrnimi medaljami. &lt;p&gt;Med dobitniki zlatega odličja je bil tudi na&amp;scaron; sogovornik, zmagovalec na tekmi v kronometru. Gre za potrditev truda, ki ga vloži&amp;scaron; v pripravo, &amp;scaron;e pomembnej&amp;scaron;a pa so srečanja z ljudmi, s podobnimi izku&amp;scaron;njami, ki jih spozna&amp;scaron; na teh igrah, in prijateljstva, ki se stkejo, pravi. Želi si, da bi jih pod svoje okrilje vzel Olimpijski komite Slovenije&amp;nbsp;in bi tako lahko postali prava reprezentanca.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Danes lahko pripoveduje o zahtevni toda uspe&amp;scaron;ni presaditvi jeter, leta 2019, in koreniti spremembi, ki jo je prinesla. Življenje se mu je namreč povsem spremenilo, vse se je sestavilo, kot se mora. Vsak dan, ki ga preživim, je darilo in zato čutim, da moram družbi vrniti, pojasnjuje. To počne tudi v &lt;a href=&quot;https://www.transplant.si/#o-drustvu&quot;&gt;dru&amp;scaron;tvu Transplant&lt;/a&gt;. Kako? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239371</link>
        <pubDate> Wed, 29 Jul 2026 08:19:04 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Po presaditvi je vsak dan darilo&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nami je tretji vročinski val letos. Včasih je veljalo, da je suša posledica pomanjkanja padavin – ob vse pogostejših in močnejših vročinskih valovih pa so tla vse bolj izsušena zaradi žgoče vročine. To tudi otežuje gašenje obsežnih požarov, ki divjajo v Franciji in Španiji; pri nas ostaja velika požarna ogroženost predvsem na območju Primorske. O tem, zakaj nekateri še vedno dvomijo o podnebnih spremembah, kaj nas čaka in kaj lahko naredimo kot posamezniki na vsakodnevni ravni, smo se pogovarjali s klimatologinjo, doktorico Lučko Kajfež Bogataj ter poslušalkami in poslušalci. 

</description>
        <enclosure length="58125312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/28/Dr.LukRA_SLO_LJT_10429779_21375098.mp3"></enclosure>
        <guid>175239187</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1816</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nami je tretji vročinski val letos. Včasih je veljalo, da je suša posledica pomanjkanja padavin – ob vse pogostejših in močnejših vročinskih valovih pa so tla vse bolj izsušena zaradi žgoče vročine. To tudi otežuje gašenje obsežnih požarov, ki divjajo v Franciji in Španiji; pri nas ostaja velika požarna ogroženost predvsem na območju Primorske. O tem, zakaj nekateri še vedno dvomijo o podnebnih spremembah, kaj nas čaka in kaj lahko naredimo kot posamezniki na vsakodnevni ravni, smo se pogovarjali s klimatologinjo, doktorico Lučko Kajfež Bogataj ter poslušalkami in poslušalci. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239187</link>
        <pubDate> Tue, 28 Jul 2026 10:39:43 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Podnebne spremembe ne bodo minile same od sebe </title>
      </item>
      <item>
        <description>Opažamo porast števila vdorov v račune aplikacije Viber. Običajno so povezani z objavo oglasov v spletnih oglasnikih, kjer puščamo svoje telefonske številke, goljufi pa jih nato zlorabijo. Na kakšen način to naredijo in s katerimi varnostnimi ukrepi se lahko temu izognemu, pove Tadej Hren, strokovnjak za spletno varnost pri SI-CERT.</description>
        <enclosure length="24253440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/29/VdorivRA_SLO_LJT_10441994_21389208.mp3"></enclosure>
        <guid>175239415</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>757</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Opažamo porast števila vdorov v račune aplikacije Viber. Običajno so povezani z objavo oglasov v spletnih oglasnikih, kjer puščamo svoje telefonske številke, goljufi pa jih nato zlorabijo. Na kakšen način to naredijo in s katerimi varnostnimi ukrepi se lahko temu izognemu, pove Tadej Hren, strokovnjak za spletno varnost pri SI-CERT.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239415</link>
        <pubDate> Tue, 28 Jul 2026 07:48:07 +0000</pubDate>
        <title>Vdori v račune aplikacije Viber</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kopališče Vevče praznuje prvo leto delovanja. V tem času je postalo ena izmed priljubljenih točk rekreacije in sprostitve na obrobju Ljubljane. Več o samem objektu in dogajanju na kopališču pa v prispevku.</description>
        <enclosure length="24135936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/27/ReevaleRA_SLO_LJT_10418683_21362485.mp3"></enclosure>
        <guid>175238967</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>754</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kopališče Vevče praznuje prvo leto delovanja. V tem času je postalo ena izmed priljubljenih točk rekreacije in sprostitve na obrobju Ljubljane. Več o samem objektu in dogajanju na kopališču pa v prispevku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238967</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jul 2026 10:21:00 +0000</pubDate>
        <title>Reševalec iz vode: &quot;Obližev nam čez poletje kar nekajkrat zmanjka&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V okolici Maribora ta teden poteka jubilejni, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu. Prvotno idejo zanj so podali rojaki v Italiji, ki so želeli, da bi njihovi otroci bolje poznali Slovenijo in izboljšali znanje slovenščine. V treh desetletjih je tabor postal prepoznaven gradnik vezi z domovino pri mlajši generaciji slovenskih korenin z vsega sveta.</description>
        <enclosure length="14411520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/24/30.TaboRA_SLO_LJT_10401472_21342773.mp3"></enclosure>
        <guid>175238606</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>450</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okolici Maribora ta teden poteka jubilejni, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu. Prvotno idejo zanj so podali rojaki v Italiji, ki so želeli, da bi njihovi otroci bolje poznali Slovenijo in izboljšali znanje slovenščine. V treh desetletjih je tabor postal prepoznaven gradnik vezi z domovino pri mlajši generaciji slovenskih korenin z vsega sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238606</link>
        <pubDate> Fri, 24 Jul 2026 15:46:51 +0000</pubDate>
        <title>30. Tabor slovenskih otrok po svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je s svojimi stvaritvami Ljubljano postavil ob bok najlepšim evropskim prestolnicam. Od Križank, NUKa, Tromostovja, ljubljanske tržnice do stadiona za Bežigradom in Žal, če omenimo le nekatere njegove stvaritve. Precej neopazno pa za Trnovsko cerkvijo stoji njegov dom. Plečnikova domačija obsega dve hiši in prizidek ter čudovit vrt. Hišo je leta 1915 kupil brat Jožeta Plečnika, Andrej, da bi postala nov dom Plečnikovih, kar pa se ni uresničilo. Je pa to postal dom velikega arhitekta, ki je njej živel in ustvarjal kar 35 let, vse do smrti leta 1957. &lt;p&gt;Kot muzej je &lt;a href=&quot;https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/o-plecnikovi-hisi/&quot;&gt;Plečnikova hi&amp;scaron;a&lt;/a&gt; svoja vrata za javnost odprla leta 1974. 2010 je pre&amp;scaron;la pod okrilje zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki upravlja s hi&amp;scaron;o, sicer v lasti mesta Ljubljana. Septembra 2015 se je končala temeljita prenova, ki je trajala 2 leti. Danes v hi&amp;scaron;i hranijo več kot 17.000 različnih predmetov, vključenih v Plečnikovo zbirko, vsak od njih pa ima svojo zgodbo. Nekaj zgodb o življenju in delu največjega slovenskega arhitekta nam razkrivata kustosinja Ana Porok in Matic &amp;Scaron;avli, zadolžen za vodenje hi&amp;scaron;e. Ustavimo se tudi na vrtu, kjer je del zelene oaze namenjen &lt;a href=&quot;https://www.knjiznicapodkrosnjami.si/&quot;&gt;knjižnici pod kro&amp;scaron;njami&lt;/a&gt;. Tam nas pričaka Jelena Radič, koordinatorka projekta iz zavoda Divja misel. Pridružite se nam na sprehodu po Plečnikovi hi&amp;scaron;i in vrtu in &amp;scaron;e nekoliko bolje spoznajte življenje tega znamenitega arhitekta!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Matevž Paternoster/MGML): zimski vrt in okrogli prizidek Plečnikove hi&amp;scaron;e&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="49754880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/23/PlenikoRA_SLO_LJT_10383516_21322432.mp3"></enclosure>
        <guid>175238279</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1554</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je s svojimi stvaritvami Ljubljano postavil ob bok najlepšim evropskim prestolnicam. Od Križank, NUKa, Tromostovja, ljubljanske tržnice do stadiona za Bežigradom in Žal, če omenimo le nekatere njegove stvaritve. Precej neopazno pa za Trnovsko cerkvijo stoji njegov dom. Plečnikova domačija obsega dve hiši in prizidek ter čudovit vrt. Hišo je leta 1915 kupil brat Jožeta Plečnika, Andrej, da bi postala nov dom Plečnikovih, kar pa se ni uresničilo. Je pa to postal dom velikega arhitekta, ki je njej živel in ustvarjal kar 35 let, vse do smrti leta 1957. &lt;p&gt;Kot muzej je &lt;a href=&quot;https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/o-plecnikovi-hisi/&quot;&gt;Plečnikova hi&amp;scaron;a&lt;/a&gt; svoja vrata za javnost odprla leta 1974. 2010 je pre&amp;scaron;la pod okrilje zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki upravlja s hi&amp;scaron;o, sicer v lasti mesta Ljubljana. Septembra 2015 se je končala temeljita prenova, ki je trajala 2 leti. Danes v hi&amp;scaron;i hranijo več kot 17.000 različnih predmetov, vključenih v Plečnikovo zbirko, vsak od njih pa ima svojo zgodbo. Nekaj zgodb o življenju in delu največjega slovenskega arhitekta nam razkrivata kustosinja Ana Porok in Matic &amp;Scaron;avli, zadolžen za vodenje hi&amp;scaron;e. Ustavimo se tudi na vrtu, kjer je del zelene oaze namenjen &lt;a href=&quot;https://www.knjiznicapodkrosnjami.si/&quot;&gt;knjižnici pod kro&amp;scaron;njami&lt;/a&gt;. Tam nas pričaka Jelena Radič, koordinatorka projekta iz zavoda Divja misel. Pridružite se nam na sprehodu po Plečnikovi hi&amp;scaron;i in vrtu in &amp;scaron;e nekoliko bolje spoznajte življenje tega znamenitega arhitekta!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Matevž Paternoster/MGML): zimski vrt in okrogli prizidek Plečnikove hi&amp;scaron;e&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238279</link>
        <pubDate> Fri, 24 Jul 2026 08:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Plečnikova hiša: intimni pogled v življenje velikega arhitekta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski jamarji so pred dnevi dosegli nov velik uspeh. Na območju Planine Poljane v Bohinju so povezali dve jami in nastal je enoten jamski sistem, dolg skoraj 21 kilometrov, ki je tretji najdaljši v Sloveniji. Kako sploh poteka raziskovanje več 100 metrov pod zemljo in kaj žene človeka, da se vedno znova vrača v temo in neznano? O tem smo se pogovarjali s članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana Petrom Mašičem.</description>
        <enclosure length="29963520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/16/MedRodiRA_SLO_LJT_10307656_21236703.mp3"></enclosure>
        <guid>175236840</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>936</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski jamarji so pred dnevi dosegli nov velik uspeh. Na območju Planine Poljane v Bohinju so povezali dve jami in nastal je enoten jamski sistem, dolg skoraj 21 kilometrov, ki je tretji najdaljši v Sloveniji. Kako sploh poteka raziskovanje več 100 metrov pod zemljo in kaj žene človeka, da se vedno znova vrača v temo in neznano? O tem smo se pogovarjali s članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana Petrom Mašičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236840</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jul 2026 15:08:12 +0000</pubDate>
        <title>Med Rodico in Črno prstjo se skriva jamski velikan</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gost v studiu Prvega programa je bil trobentač in skladatelj Tomaž Gajšt. Pred dnevi je namreč album We Will Never Be The Same izšel tudi v vinilni obliki. Album, ki je bil posnet z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana, želi opozoriti na vse večje razdalje med ljudmi ter predvsem na vedno večjo potrebo po medsebojnem spoštovanju. Vinilno izdajo je z ilustracijami oplemenitila grafična oblikovalka Tinka Mesec Tomazin, izšla pa je v omejeni nakladi. </description>
        <enclosure length="27505152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/16/AlbumWeRA_SLO_LJT_10302983_21231744.mp3"></enclosure>
        <guid>175236771</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>859</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gost v studiu Prvega programa je bil trobentač in skladatelj Tomaž Gajšt. Pred dnevi je namreč album We Will Never Be The Same izšel tudi v vinilni obliki. Album, ki je bil posnet z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana, želi opozoriti na vse večje razdalje med ljudmi ter predvsem na vedno večjo potrebo po medsebojnem spoštovanju. Vinilno izdajo je z ilustracijami oplemenitila grafična oblikovalka Tinka Mesec Tomazin, izšla pa je v omejeni nakladi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236771</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jul 2026 11:30:23 +0000</pubDate>
        <title>Album We Will Never Be The Same Tomaža Gajšta zdaj tudi na vinilu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zasvojenost z igranjem iger na srečo (gambling disorder) in zasvojenost z igranjem računalniških iger (gaming disorder) sta nekemični zasvojenosti, ki sta uradno priznani kot zasvojenost v mednarodni klasifikaciji bolezni. Več kot je priložnosti, več ljudi bo igralo igre na srečo, več ljudi kot bo igralo, več jih bo postalo zasvojenih. Daleč najbolj razširjene igre na srečo so športne stave, ki pa so se iz fizičnih stavnic preselile v spletne prostore – med njimi so najnovejši in vse bolj priljubljeni tudi prostori za trgovanje z napovedmi dogodkov, tako imenovani napovedni trgi. Kdo vse stavi, kako zaščititi mladoletne in ali je trgovanje s kriptovalutami tudi igra na srečo? Več o tem se je Urška Henigman prek povezave z Mariborom pogovarjala z Rokom Gumzejem, strokovnim delavcem in svetovalcem na Logoutu, Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta.</description>
        <enclosure length="32466432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/16/StaveinRA_SLO_LJT_10299418_21227895.mp3"></enclosure>
        <guid>175236727</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1014</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zasvojenost z igranjem iger na srečo (gambling disorder) in zasvojenost z igranjem računalniških iger (gaming disorder) sta nekemični zasvojenosti, ki sta uradno priznani kot zasvojenost v mednarodni klasifikaciji bolezni. Več kot je priložnosti, več ljudi bo igralo igre na srečo, več ljudi kot bo igralo, več jih bo postalo zasvojenih. Daleč najbolj razširjene igre na srečo so športne stave, ki pa so se iz fizičnih stavnic preselile v spletne prostore – med njimi so najnovejši in vse bolj priljubljeni tudi prostori za trgovanje z napovedmi dogodkov, tako imenovani napovedni trgi. Kdo vse stavi, kako zaščititi mladoletne in ali je trgovanje s kriptovalutami tudi igra na srečo? Več o tem se je Urška Henigman prek povezave z Mariborom pogovarjala z Rokom Gumzejem, strokovnim delavcem in svetovalcem na Logoutu, Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236727</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jul 2026 08:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Stave in igre na srečo so postale del spletnega vsakdana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Projekt digitalnega evra postaja vse bolj otipljiv. Evropska centralna banka je v teh dneh izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev, ki bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotu digitalnega evra. Med izbranimi ponudniki je tudi Nova Ljubljanska banka. Proces testiranja se pričenja v drugi polovici prihodnjega leta in bo trajal 12 mesecev. Če bo šlo vse po načrtih in če bodo projektu zeleno luč prižgali tudi v Evropskem parlamentu, bi lahko z digitalnimi evri začeli plačevati v začetku leta 2029. V kateri fazi je uvedba digitalne valute v državah evrskega območja in o drugih vprašanjih vezanih na elektronsko valuto smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije Primožem Dolencem. </description>
        <enclosure length="22498560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/17/GuvernerRA_SLO_LJT_10315759_21246079.mp3"></enclosure>
        <guid>175237005</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>703</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Projekt digitalnega evra postaja vse bolj otipljiv. Evropska centralna banka je v teh dneh izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev, ki bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotu digitalnega evra. Med izbranimi ponudniki je tudi Nova Ljubljanska banka. Proces testiranja se pričenja v drugi polovici prihodnjega leta in bo trajal 12 mesecev. Če bo šlo vse po načrtih in če bodo projektu zeleno luč prižgali tudi v Evropskem parlamentu, bi lahko z digitalnimi evri začeli plačevati v začetku leta 2029. V kateri fazi je uvedba digitalne valute v državah evrskega območja in o drugih vprašanjih vezanih na elektronsko valuto smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije Primožem Dolencem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237005</link>
        <pubDate> Wed, 15 Jul 2026 14:13:30 +0000</pubDate>
        <title>Guverner o digitalnem evru v luči finančne suverenosti Evrope</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minevajo 4 leta od največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije. Danes, točno pred štirimi leti je na Krasu prvič zagorelo in takrat si še nihče ni predstavljal, da bo boj z ognjenimi zublji trajal več kot dva tedna, da bodo v veliki nevarnosti tako domačini kot njihovo premoženje. Ob tej obletnici se je Eva Furlan vrnila na goriški Kras in s sogovorniki preverila, kaj se je spremenilo v času od ene izmed največjih naravnih katastrof pri nas. </description>
        <enclosure length="24876288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/16/tirilRA_SLO_LJT_10299668_21228165.mp3"></enclosure>
        <guid>175236731</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minevajo 4 leta od največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije. Danes, točno pred štirimi leti je na Krasu prvič zagorelo in takrat si še nihče ni predstavljal, da bo boj z ognjenimi zublji trajal več kot dva tedna, da bodo v veliki nevarnosti tako domačini kot njihovo premoženje. Ob tej obletnici se je Eva Furlan vrnila na goriški Kras in s sogovorniki preverila, kaj se je spremenilo v času od ene izmed največjih naravnih katastrof pri nas. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236731</link>
        <pubDate> Wed, 15 Jul 2026 11:47:39 +0000</pubDate>
        <title> Štiri leta po požaru na Krasu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predlog uvedbe tako imenovanega turističnega evra, ki ga predvideva koalicijska zaveza, je naletel na ostre kritike turističnega gospodarstva. Stroka opozarja, da bi nova dajatev lahko zmanjšala konkurenčnost slovenskega turizma, v Združenju sobodajalcev Slovenije pa poudarjajo, da je predlog nesprejemljiv in v nasprotju z obljubami vlade, da ne bo uvajala novih davkov.  </description>
        <enclosure length="11860992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/17/TuristiRA_SLO_LJT_10318622_21249222.mp3"></enclosure>
        <guid>175237051</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>370</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predlog uvedbe tako imenovanega turističnega evra, ki ga predvideva koalicijska zaveza, je naletel na ostre kritike turističnega gospodarstva. Stroka opozarja, da bi nova dajatev lahko zmanjšala konkurenčnost slovenskega turizma, v Združenju sobodajalcev Slovenije pa poudarjajo, da je predlog nesprejemljiv in v nasprotju z obljubami vlade, da ne bo uvajala novih davkov.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237051</link>
        <pubDate> Tue, 14 Jul 2026 13:49:09 +0000</pubDate>
        <title>Turistični evro za kmetije in podeželje naletel na kritike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rusija, ena največjih proizvajalk nafte na svetu, se sooča z energetsko krizo, ki jo nekateri opisujejo kot največjo v času sodobne države. Toda goriva ne zmanjkuje zato, ker bi državi zmanjkalo surove nafte. Težava nastaja v rafinerijah, kjer jo predelujejo v bencin, dizelsko in letalsko gorivo. Ukrajinski napadi so v zadnjih mesecih večkrat ustavili proizvodnjo v nekaterih največjih obratih, posledice pa se kažejo v omejevanju prodaje, daljših vrstah in velikih razlikah med regijami. Oblasti so omejile izvoz, povečale nadzor nad trgom in začele iskati gorivo tudi v tujini. Tako država, ki izvaža nafto, del lastne surovine posredno kupuje nazaj v obliki dražjih končnih derivatov. Kriza pa lahko vpliva tudi na Evropo, saj se zanjo in za Rusijo vse bolj prepletajo iste dobavne poti.</description>
        <enclosure length="25027584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/13/TeaverRA_SLO_LJT_10265186_21189190.mp3"></enclosure>
        <guid>175236068</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>782</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rusija, ena največjih proizvajalk nafte na svetu, se sooča z energetsko krizo, ki jo nekateri opisujejo kot največjo v času sodobne države. Toda goriva ne zmanjkuje zato, ker bi državi zmanjkalo surove nafte. Težava nastaja v rafinerijah, kjer jo predelujejo v bencin, dizelsko in letalsko gorivo. Ukrajinski napadi so v zadnjih mesecih večkrat ustavili proizvodnjo v nekaterih največjih obratih, posledice pa se kažejo v omejevanju prodaje, daljših vrstah in velikih razlikah med regijami. Oblasti so omejile izvoz, povečale nadzor nad trgom in začele iskati gorivo tudi v tujini. Tako država, ki izvaža nafto, del lastne surovine posredno kupuje nazaj v obliki dražjih končnih derivatov. Kriza pa lahko vpliva tudi na Evropo, saj se zanjo in za Rusijo vse bolj prepletajo iste dobavne poti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236068</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jul 2026 13:53:21 +0000</pubDate>
        <title>Težave ruskih rafinerij se lahko prelevijo na evropski trg</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dolgo obdobje vročine in pomanjkanja padavin pušča posledice. Agencija za okolje opozarja na zelo sušne razmere v večjem delu Slovenije, predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in Obali.
Kaj lahko v takšnih razmerah naredijo pridelovalci zelenjave in vrtičkarji? Kako pravilno zalivati in katere ukrepe je smiselno sprejeti, da rastline lažje preživijo vročino? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Pelko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.
</description>
        <enclosure length="14916864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/10/VroinaRA_SLO_LJT_10229856_21150441.mp3"></enclosure>
        <guid>175235456</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>466</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dolgo obdobje vročine in pomanjkanja padavin pušča posledice. Agencija za okolje opozarja na zelo sušne razmere v večjem delu Slovenije, predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in Obali.
Kaj lahko v takšnih razmerah naredijo pridelovalci zelenjave in vrtičkarji? Kako pravilno zalivati in katere ukrepe je smiselno sprejeti, da rastline lažje preživijo vročino? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Pelko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175235456</link>
        <pubDate> Fri, 10 Jul 2026 08:53:21 +0000</pubDate>
        <title>Vročina jemlje svoj davek: suša pušča posledice po vsej državi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Murski Soboti se je končal tridnevni tabor vrtca Murska Sobota, ki že četrto leto povezuje prekmurske in porabske otroke. Najmlajši so s pomočjo igre, ustvarjanja in druženja krepili uporabo slovenskega jezika ter spletali nova prijateljstva. O tem, kako pomembna so takšna srečanja za ohranjanje jezika in identitete porabske skupnosti, pa več v prispevku Vide Toš.</description>
        <enclosure length="12896256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/09/TaborprRA_SLO_LJT_10219441_21138548.mp3"></enclosure>
        <guid>175235272</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>402</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Murski Soboti se je končal tridnevni tabor vrtca Murska Sobota, ki že četrto leto povezuje prekmurske in porabske otroke. Najmlajši so s pomočjo igre, ustvarjanja in druženja krepili uporabo slovenskega jezika ter spletali nova prijateljstva. O tem, kako pomembna so takšna srečanja za ohranjanje jezika in identitete porabske skupnosti, pa več v prispevku Vide Toš.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175235272</link>
        <pubDate> Thu, 09 Jul 2026 12:42:23 +0000</pubDate>
        <title>Tabor prekmurskih in porabskih otrok za ohranjanje jezika in identitete porabske skupnosti </title>
      </item>
      <item>
        <description>Dijaka zaključnega letnika dvojezične srednje šole v Lendavi sta s svojim maturitetnim projektom letos dokazala, da lahko znanje uspešno preneseta tudi v prakso. Lotila sta se zahtevnega tehničnega izziva, ki je zahteval veliko načrtovanja, sodelovanja in vztrajnosti. Kaj sta ustvarila, kako je nastajala njuna zamisel, s kakšnimi izzivi sta se srečevala in kakšen je končni rezultat, je preveril Sandi Horvat.</description>
        <enclosure length="9321984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/08/EnaidejRA_SLO_LJT_10201836_21118909.mp3"></enclosure>
        <guid>175234979</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>291</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dijaka zaključnega letnika dvojezične srednje šole v Lendavi sta s svojim maturitetnim projektom letos dokazala, da lahko znanje uspešno preneseta tudi v prakso. Lotila sta se zahtevnega tehničnega izziva, ki je zahteval veliko načrtovanja, sodelovanja in vztrajnosti. Kaj sta ustvarila, kako je nastajala njuna zamisel, s kakšnimi izzivi sta se srečevala in kakšen je končni rezultat, je preveril Sandi Horvat.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234979</link>
        <pubDate> Wed, 08 Jul 2026 14:00:27 +0000</pubDate>
        <title>Ena ideja in dve leti dela: električni gokart dijakov iz Lendave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Država je v prvem polletju tega leta iz proračuna porabila 8,9 milijarde evrov, s tem pa je ustvarila za 1,2 milijarde primanjkljaja.  V primerjavi z enakim obdobjem lani smo več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izdatki so rasli občutno hitreje  od prihodkov, je opozoril tudi Fiskalni svet, ki od vlade pričakuje  konkreten kratkoročni in srednjeročni načrt konsolidacije. Kot nam je v pogovoru pojasnil predsednik dr. Davorin Kračun, niso potrebni drastični rezi. Komentiral je tudi predlog za prenos upravljanja državnega premoženja na Nacionalni demografski sklad in za vzpostavitev ločenih plačnih stebrov za različne poklice, na primer zdravstvo. </description>
        <enclosure length="10315008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/07/JavnefiRA_SLO_LJT_10193607_21109255.mp3"></enclosure>
        <guid>175234804</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Država je v prvem polletju tega leta iz proračuna porabila 8,9 milijarde evrov, s tem pa je ustvarila za 1,2 milijarde primanjkljaja.  V primerjavi z enakim obdobjem lani smo več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izdatki so rasli občutno hitreje  od prihodkov, je opozoril tudi Fiskalni svet, ki od vlade pričakuje  konkreten kratkoročni in srednjeročni načrt konsolidacije. Kot nam je v pogovoru pojasnil predsednik dr. Davorin Kračun, niso potrebni drastični rezi. Komentiral je tudi predlog za prenos upravljanja državnega premoženja na Nacionalni demografski sklad in za vzpostavitev ločenih plačnih stebrov za različne poklice, na primer zdravstvo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234804</link>
        <pubDate> Tue, 07 Jul 2026 13:15:26 +0000</pubDate>
        <title>Javne finance se še naprej slabšajo, izziv so plače, a drastični ukrepi (še) niso potrebni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj se zgodi, ko za nekaj dni mesto začne dihati v ritmu jazza? Ko improvizacija postane skupni jezik, različni glasbeni svetovi pa se srečajo na istem odru? Odgovore na ta vprašanja je minuli konec tedna ponudil Jazz Festival Ljubljana. 
Reportažo po festivalu sta pripravili glasbeni urednici Alja Kramar in Tina Žun.

Foto: Nada Žgank
</description>
        <enclosure length="33684480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/07/KakenbRA_SLO_LJT_10185597_21100684.mp3"></enclosure>
        <guid>175234699</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1052</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj se zgodi, ko za nekaj dni mesto začne dihati v ritmu jazza? Ko improvizacija postane skupni jezik, različni glasbeni svetovi pa se srečajo na istem odru? Odgovore na ta vprašanja je minuli konec tedna ponudil Jazz Festival Ljubljana. 
Reportažo po festivalu sta pripravili glasbeni urednici Alja Kramar in Tina Žun.

Foto: Nada Žgank
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234699</link>
        <pubDate> Tue, 07 Jul 2026 07:21:59 +0000</pubDate>
        <title>Kakšen bi bil svet, če bi mu vladal jazz? - Reportaža 67. Jazz Festival Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eden najučinkovitejših ukrepov pri preprečevanju vseh vrst odvisnosti - tudi pri mladih kot eni najranljivejši skupini - je preventivna dejavnost, poudarjajo strokovnjaki. Kljub temu njeno financiranje ostaja skromno in ujeto v past kratkoročnega razmišljanja. Sodobna preventiva sicer ne vključuje več le ene substance ali ene institucije, ampak povezuje vse pristojne akterje in poznavalce področja na lokalni in državni ravni, vse pomembnejšo vlogo pa dobiva tudi umetna inteligenca. Zakaj bi se preventiva morala začeti že v zgodnjem otroštvu, kaj lahko storijo starši in kako lahko umetna inteligenca pomaga pri načrtovanju učinkovite preventive? O tem se je Nataša Mulec pogovarjala z Matejem Koširjem, direktorjem Inštituta Utrip, ki se ukvarja z raziskovanjem in ozaveščanjem o posledicah rabe alkohola, tobačnih izdelkov, prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti. </description>
        <enclosure length="18098688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/06/ZasvojenRA_SLO_LJT_10173514_21087152.mp3"></enclosure>
        <guid>175234502</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>565</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eden najučinkovitejših ukrepov pri preprečevanju vseh vrst odvisnosti - tudi pri mladih kot eni najranljivejši skupini - je preventivna dejavnost, poudarjajo strokovnjaki. Kljub temu njeno financiranje ostaja skromno in ujeto v past kratkoročnega razmišljanja. Sodobna preventiva sicer ne vključuje več le ene substance ali ene institucije, ampak povezuje vse pristojne akterje in poznavalce področja na lokalni in državni ravni, vse pomembnejšo vlogo pa dobiva tudi umetna inteligenca. Zakaj bi se preventiva morala začeti že v zgodnjem otroštvu, kaj lahko storijo starši in kako lahko umetna inteligenca pomaga pri načrtovanju učinkovite preventive? O tem se je Nataša Mulec pogovarjala z Matejem Koširjem, direktorjem Inštituta Utrip, ki se ukvarja z raziskovanjem in ozaveščanjem o posledicah rabe alkohola, tobačnih izdelkov, prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234502</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jul 2026 09:40:57 +0000</pubDate>
        <title>Zasvojenosti: Vsak evro vložen v kakovostno preventivo prihrani vsaj 10 evrov kasnejših stroškov v zdravstvu in sociali   </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na obisku v Sloveniji sta te dni rojaka iz Avstralije Branko Fabjančič in Marko Krope. Navdušena motorista slovenskih korenin, ki med drugim segajo do Javorja na Krasu oziroma do Ptuja, sta na motorjih raziskovala Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško; Branko se je odpravil celo do Bosne in Hercegovine. 
Ob tem sta popotnika za rojake v Avstraliji posnela utrinke obiska, nekaj pa sta jih delila tudi z nami.</description>
        <enclosure length="13029888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/03/MotorRA_SLO_LJT_10140371_21050965.mp3"></enclosure>
        <guid>175233862</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>407</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na obisku v Sloveniji sta te dni rojaka iz Avstralije Branko Fabjančič in Marko Krope. Navdušena motorista slovenskih korenin, ki med drugim segajo do Javorja na Krasu oziroma do Ptuja, sta na motorjih raziskovala Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško; Branko se je odpravil celo do Bosne in Hercegovine. 
Ob tem sta popotnika za rojake v Avstraliji posnela utrinke obiska, nekaj pa sta jih delila tudi z nami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233862</link>
        <pubDate> Fri, 03 Jul 2026 06:37:24 +0000</pubDate>
        <title>Motor, čevapčiči in presenečenja v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Saksofonist, skladatelj in improvizator Lenart De Bock je eden najdejavnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskega jazza. Poznamo ga kot vodjo svojega kvinteta, sovodjo tria Soothsayer in člana kolektiva Zhlehtet. Pomemben mejnik njegovega avtorskega ustvarjanja predstavlja album A Plea for Tenderness, ki je izšel leta 2025. Lenart De Bock je letošnji umetnik v rezidenci Jazz Festivala Ljubljana. </description>
        <enclosure length="14978304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/30/LenartDRA_SLO_LJT_10104412_21010701.mp3"></enclosure>
        <guid>175233222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>468</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Saksofonist, skladatelj in improvizator Lenart De Bock je eden najdejavnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskega jazza. Poznamo ga kot vodjo svojega kvinteta, sovodjo tria Soothsayer in člana kolektiva Zhlehtet. Pomemben mejnik njegovega avtorskega ustvarjanja predstavlja album A Plea for Tenderness, ki je izšel leta 2025. Lenart De Bock je letošnji umetnik v rezidenci Jazz Festivala Ljubljana. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233222</link>
        <pubDate> Thu, 02 Jul 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Lenart De Bock: &quot;Nastopiti na festivalu s tako zgodovino je imenitna priložnost.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za ameriško jazzovsko pevko Dee Dee Bridgewater jazz nikoli ni pomenil omejitve, ampak prostor svobode. Ta ustvarjalna svoboda jo je vodila tudi v muzikal, soul, gledališče in film. V več kot šestdesetih letih kariere je posnela več kot dvajset albumov in sodelovala z vrsto pomembnih jazzovskih glasbenikov, med njimi Sonnyjem Rollinsom, Dizzyjem Gillespiejem, Dexterjem Gordonom, Rayem Charlesom in B. B. Kingom. Dee Dee Bridgewater bo s svojim kvartetom we Exist! nastopila na 67. Jazz festivalu Ljubljana.

</description>
        <enclosure length="27809280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/01/DeeDeeRA_SLO_LJT_10106260_21012638.mp3"></enclosure>
        <guid>175233353</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>869</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za ameriško jazzovsko pevko Dee Dee Bridgewater jazz nikoli ni pomenil omejitve, ampak prostor svobode. Ta ustvarjalna svoboda jo je vodila tudi v muzikal, soul, gledališče in film. V več kot šestdesetih letih kariere je posnela več kot dvajset albumov in sodelovala z vrsto pomembnih jazzovskih glasbenikov, med njimi Sonnyjem Rollinsom, Dizzyjem Gillespiejem, Dexterjem Gordonom, Rayem Charlesom in B. B. Kingom. Dee Dee Bridgewater bo s svojim kvartetom we Exist! nastopila na 67. Jazz festivalu Ljubljana.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233353</link>
        <pubDate> Wed, 01 Jul 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dee Dee Bridgewater: &quot;Pustim, da me zdravi glasba.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Banka Slovenije priporoča, da doma hranimo dovolj gotovine za kritje 3-dnevnih stroškov. Kakšne so izkušnje in kako ravnamo?  

</description>
        <enclosure length="32683776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/30/GotovinaRA_SLO_LJT_10102331_21008488.mp3"></enclosure>
        <guid>175233179</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1021</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Banka Slovenije priporoča, da doma hranimo dovolj gotovine za kritje 3-dnevnih stroškov. Kakšne so izkušnje in kako ravnamo?  

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233179</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 10:12:47 +0000</pubDate>
        <title>Gotovina ali plačilne kartice? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Soweto Kinch je večkrat nagrajeni glasbenik in eno najbolj zanimivih imen na britanski jazzovski, pa tudi hip-hop sceni. Končal je študij zgodovine, vodi svojo oddajo na Radiu BBC, pripravlja  pa tudi gledališke performense. Pred kratkim je predstavil zadnji del svoje trilogije (Black Peril, White Juju, Soundtrack to Apocalypse), ki jo je pripravljal z Londonskim simfoničnim orkestrom. Soweto Kinch bo s svojim triem nastopil na 67. Jazz festivalu Ljubljana.</description>
        <enclosure length="22820352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/30/SowetoKRA_SLO_LJT_10100688_21006650.mp3"></enclosure>
        <guid>175233160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Soweto Kinch je večkrat nagrajeni glasbenik in eno najbolj zanimivih imen na britanski jazzovski, pa tudi hip-hop sceni. Končal je študij zgodovine, vodi svojo oddajo na Radiu BBC, pripravlja  pa tudi gledališke performense. Pred kratkim je predstavil zadnji del svoje trilogije (Black Peril, White Juju, Soundtrack to Apocalypse), ki jo je pripravljal z Londonskim simfoničnim orkestrom. Soweto Kinch bo s svojim triem nastopil na 67. Jazz festivalu Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233160</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 09:15:06 +0000</pubDate>
        <title>Soweto Kinch: &quot;Umetnost je prostor, kjer lahko govorimo resnico.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeliščni čaj? 
&lt;p&gt;V vročini potrebuje na&amp;scaron;e telo več tekočine kot običajno. Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček svetuje, naj pijemo enakomerno čez ves dan: &lt;em&gt;&amp;raquo;Če ste v zaprtih in hlajenih prostorih zado&amp;scaron;ča od litra in pol do 1,7 litra tekočine na dan; kar je približno deciliter vode na uro.&amp;laquo;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeli&amp;scaron;čni čaj? Zakaj zdravniki odsvetujejo alkoholne, energijske in kofeinske pijače? Kako dehidracija prizadene otroke? Kako pa vpliva na zdravje starej&amp;scaron;ih, srčnih in ledvičnih bolnic ter bolnikov? Odgovarja doc. dr. &lt;strong&gt;Nena Kopčavar Guček,&lt;/strong&gt; ki je kolegu Iztoku Koncu najprej pokazala preprost test, s katerim lahko preverimo, ali smo dehidrirani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Slika je simbolična/ Pixabay&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zvok: Zvok vode iz pipe/ Freesoundslibrary.com&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24817152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/29/NasvetRA_SLO_LJT_10092217_20996901.mp3"></enclosure>
        <guid>175232950</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>775</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeliščni čaj? 
&lt;p&gt;V vročini potrebuje na&amp;scaron;e telo več tekočine kot običajno. Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček svetuje, naj pijemo enakomerno čez ves dan: &lt;em&gt;&amp;raquo;Če ste v zaprtih in hlajenih prostorih zado&amp;scaron;ča od litra in pol do 1,7 litra tekočine na dan; kar je približno deciliter vode na uro.&amp;laquo;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeli&amp;scaron;čni čaj? Zakaj zdravniki odsvetujejo alkoholne, energijske in kofeinske pijače? Kako dehidracija prizadene otroke? Kako pa vpliva na zdravje starej&amp;scaron;ih, srčnih in ledvičnih bolnic ter bolnikov? Odgovarja doc. dr. &lt;strong&gt;Nena Kopčavar Guček,&lt;/strong&gt; ki je kolegu Iztoku Koncu najprej pokazala preprost test, s katerim lahko preverimo, ali smo dehidrirani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Slika je simbolična/ Pixabay&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zvok: Zvok vode iz pipe/ Freesoundslibrary.com&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232950</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 07:50:01 +0000</pubDate>
        <title>Nasvet: Če bi se radi hitro odžejali, spijte mlačno vodo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mladi naj bi si želeli predvsem dela od doma, hitrega zaslužka in kariere vplivnežev. A anketa e-Študentskega servisa kaže nekoliko drugačno sliko. Mlade še vedno privlačijo poklici v zdravstvu, cenijo varnost zaposlitve, največji vzorniki pa ostajajo njihovi starši. Med študentskim delom nabirajo različne izkušnje, včasih pa opravljajo res nenavadna dela. S strokovno direktorica omenjenega servisa in strokovnjakinjo za mlade in trg dela Vesno Miloševič Zupančič se je pogovarjala Urška Valjavec. </description>
        <enclosure length="16967424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/29/tudentsRA_SLO_LJT_10094542_20999439.mp3"></enclosure>
        <guid>175232980</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mladi naj bi si želeli predvsem dela od doma, hitrega zaslužka in kariere vplivnežev. A anketa e-Študentskega servisa kaže nekoliko drugačno sliko. Mlade še vedno privlačijo poklici v zdravstvu, cenijo varnost zaposlitve, največji vzorniki pa ostajajo njihovi starši. Med študentskim delom nabirajo različne izkušnje, včasih pa opravljajo res nenavadna dela. S strokovno direktorica omenjenega servisa in strokovnjakinjo za mlade in trg dela Vesno Miloševič Zupančič se je pogovarjala Urška Valjavec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232980</link>
        <pubDate> Mon, 29 Jun 2026 15:01:18 +0000</pubDate>
        <title>Študentsko delo: Testiranje čokoladnega mleka, delo z deževniki, štetje potnikov  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Sandi Horvat je preveril, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.</description>
        <enclosure length="18081024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/24/OdtrehRA_SLO_LJT_10037871_20935420.mp3"></enclosure>
        <guid>175231898</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>565</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Sandi Horvat je preveril, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231898</link>
        <pubDate> Fri, 26 Jun 2026 12:30:14 +0000</pubDate>
        <title>Od treh enot prvih posredovalcev v Prekmurju tudi ena romska</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes zaznamujemo dan državnosti, v spomin na formalno razglasitev Slovenije kot samostojne države pred natanko petintridesetimi leti. Da Slovenija postane suverena in neodvisna država, smo izglasovali na plebiscitu, 23-ega decembra 1990. Na omenjeni dan se je na volišče v Novem mestu odpravila tudi Jelisava Dobovšek Sethna – Biba, kot jo kličejo prijatelji. Zgodba je toliko bolj posebna, ker je v mesto ob Krki, sicer svoj rojstni kraj, prišla iz Tokia. </description>
        <enclosure length="9988608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/25/OsamosvaRA_SLO_1PR099_20950026.mp3"></enclosure>
        <guid>175232190</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes zaznamujemo dan državnosti, v spomin na formalno razglasitev Slovenije kot samostojne države pred natanko petintridesetimi leti. Da Slovenija postane suverena in neodvisna država, smo izglasovali na plebiscitu, 23-ega decembra 1990. Na omenjeni dan se je na volišče v Novem mestu odpravila tudi Jelisava Dobovšek Sethna – Biba, kot jo kličejo prijatelji. Zgodba je toliko bolj posebna, ker je v mesto ob Krki, sicer svoj rojstni kraj, prišla iz Tokia. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232190</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 11:23:23 +0000</pubDate>
        <title>Osamosvajanje Slovenije: pogled iz Tokia</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva 50 let od začetka obratovanja trboveljskega dimnika, enega najbolj prepoznavnih simbolov Zasavja. Objekt, ki je desetletja služil energetiki, danes dobiva tudi nove vsebine. Med njimi je kulinarično doživetje Večerja v dimniku, ki obiskovalcem omogoča vstop v sam dimnik in drugačen pogled na industrijsko dediščino. </description>
        <enclosure length="19356672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/23/VeerjaRA_SLO_LJT_10022479_20918201.mp3"></enclosure>
        <guid>175231567</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>604</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva 50 let od začetka obratovanja trboveljskega dimnika, enega najbolj prepoznavnih simbolov Zasavja. Objekt, ki je desetletja služil energetiki, danes dobiva tudi nove vsebine. Med njimi je kulinarično doživetje Večerja v dimniku, ki obiskovalcem omogoča vstop v sam dimnik in drugačen pogled na industrijsko dediščino. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231567</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Večerja v dimniku: nova zgodba trboveljskega simbola</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija praznuje 35 let samostojne države, dan državnosti. Samostojna država je bila izbojevana tudi z orožjem v desetdnevni vojni. Ena od večjih bitk za samostojno Slovenijo je potekala na klancu Medvedjek, kjer je bila zaustavljena kolona oklepnih vozil jugoslovanskega armade. Spomini udeležencev na takratne dogodke so že živi. Gostimo udeleženca bojev, predsednika trebanjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zvoneta Marolta, ki pravi, da so spomini po 35 letih še vedno živi; in novomeškega slikarja Janka Orača, ki je bil vpoklican v enoto teritorialne obrambe deset dni pred začetkom vojne; ognjeni spopad je bil kljub vsemu zanj veliko presenečenje.</description>
        <enclosure length="74139648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/24/Po35ihRA_SLO_LJT_10040001_20937750.mp3"></enclosure>
        <guid>175231947</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2316</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija praznuje 35 let samostojne države, dan državnosti. Samostojna država je bila izbojevana tudi z orožjem v desetdnevni vojni. Ena od večjih bitk za samostojno Slovenijo je potekala na klancu Medvedjek, kjer je bila zaustavljena kolona oklepnih vozil jugoslovanskega armade. Spomini udeležencev na takratne dogodke so že živi. Gostimo udeleženca bojev, predsednika trebanjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zvoneta Marolta, ki pravi, da so spomini po 35 letih še vedno živi; in novomeškega slikarja Janka Orača, ki je bil vpoklican v enoto teritorialne obrambe deset dni pred začetkom vojne; ognjeni spopad je bil kljub vsemu zanj veliko presenečenje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231947</link>
        <pubDate> Wed, 24 Jun 2026 12:15:39 +0000</pubDate>
        <title>Po 35 letih je spomin na bitke na klancu Medvedjek še vedno živ</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skoraj dve desetletji po začetku intenzivnejših politik za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji se številni izzivi še vedno niso bistveno spremenili. Na mednarodni  dvodnevni romski konferenci v Murski Soboti, ki se je končala danes, so predstavniki romske skupnosti, države in evropskih ustanov razpravljali o napredku, pa tudi o težavah, ki še vedno ostajajo od izobraževanja in bivalnih razmer do političnega vključevanja. Mednarodno konferenco je v sodelovanju z vladnim uradom za narodnosti pripravila krovna romska organizacija Svet romske skupnosti.</description>
        <enclosure length="18475008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/24/DiskrimiRA_SLO_LJT_10035110_20932511.mp3"></enclosure>
        <guid>175231856</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>577</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skoraj dve desetletji po začetku intenzivnejših politik za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji se številni izzivi še vedno niso bistveno spremenili. Na mednarodni  dvodnevni romski konferenci v Murski Soboti, ki se je končala danes, so predstavniki romske skupnosti, države in evropskih ustanov razpravljali o napredku, pa tudi o težavah, ki še vedno ostajajo od izobraževanja in bivalnih razmer do političnega vključevanja. Mednarodno konferenco je v sodelovanju z vladnim uradom za narodnosti pripravila krovna romska organizacija Svet romske skupnosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231856</link>
        <pubDate> Wed, 24 Jun 2026 08:46:25 +0000</pubDate>
        <title>Diskriminacija Romov v porastu, sistemske spremembe še vedno v zraku</title>
      </item>
      <item>
        <description>Plače slovenskih poslank in poslancev se višajo, madžarski poslanci pa so nedavno sprejeli zakon, po katerem si bodo plače znižali za 40 odstotkov. So lahko dober vzgled? </description>
        <enclosure length="30018048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/23/VianjeRA_SLO_LJT_10023227_20919040.mp3"></enclosure>
        <guid>175231602</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>938</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Plače slovenskih poslank in poslancev se višajo, madžarski poslanci pa so nedavno sprejeli zakon, po katerem si bodo plače znižali za 40 odstotkov. So lahko dober vzgled? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231602</link>
        <pubDate> Tue, 23 Jun 2026 12:04:10 +0000</pubDate>
        <title>Višanje ali nižanje poslanskih plač?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah je v okviru zaključnega dogodka Tednov vseživljenjskega učenja Lahko si navdih!Andragoški center Slovenije razglasil NAJzgodbo vseživljenjskega učenja 2026. Med 12 prejemniki letošnjih Priznanj ACS in približno 10.000 oddanimi glasovi javnosti je največ podpore prejela življenjska pot Maria Žnidaršiča, ljubiteljskega fotografa, lokalnega kronista in glasnika Loške doline, ki je digitalna znanja začel pridobivati po 50. letu.
Žnidaršič je s fotografijami in zapisi postal pomemben povezovalec skupnosti – njegova dela ne dokumentirajo le dogodkov, temveč ohranjajo spomin na kraj ter povezujejo domačine in izseljence po svetu.
</description>
        <enclosure length="29431296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/26/MarionRA_SLO_LJT_10061484_20962689.mp3"></enclosure>
        <guid>175232355</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>919</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah je v okviru zaključnega dogodka Tednov vseživljenjskega učenja Lahko si navdih!Andragoški center Slovenije razglasil NAJzgodbo vseživljenjskega učenja 2026. Med 12 prejemniki letošnjih Priznanj ACS in približno 10.000 oddanimi glasovi javnosti je največ podpore prejela življenjska pot Maria Žnidaršiča, ljubiteljskega fotografa, lokalnega kronista in glasnika Loške doline, ki je digitalna znanja začel pridobivati po 50. letu.
Žnidaršič je s fotografijami in zapisi postal pomemben povezovalec skupnosti – njegova dela ne dokumentirajo le dogodkov, temveč ohranjajo spomin na kraj ter povezujejo domačine in izseljence po svetu.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232355</link>
        <pubDate> Tue, 23 Jun 2026 07:51:09 +0000</pubDate>
        <title>Mario Žnidaršič spisal NAJzgodbo vseživljenjskega učenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prejšnji teden je češka vlada predlagala zakon, po katerem bi ukinili plačevanje prispevka za javne medije in ga nadomestili s proračunskimi sredstvi. Obseg financiranja medijev bi se zmanjšal za 15 odstotkov. Nasprotniki predloga svarijo, da gre Češka po poti Slovaške; tamkajšnja vlada si je s podobnim ukrepom zagotovila nemoteno vmešavanje v medijsko poročanje. Javni mediji potrebujejo stabilno in politično neodvisno financiranje, če želijo učinkovito opravljati svojo demokratično vlogo. Medijski analitik Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Will Davies opozarja, da je neposredno financiranje iz državnega proračuna najbolj izpostavljeno političnim pritiskom. Neustrezno financiranje javnega medijskega servisa oslabi javni medij, s tem pa tudi družbo. Pri tem ne gre le za informativne vsebine, pač pa so ogrožene tudi kulturne, izobraževalne in manjšinske vsebine, prenosi športnih dogodkov, domača produkcija. </description>
        <enclosure length="33878784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/22/NaekiRA_SLO_LJT_10007947_20902004.mp3"></enclosure>
        <guid>175231346</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1058</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prejšnji teden je češka vlada predlagala zakon, po katerem bi ukinili plačevanje prispevka za javne medije in ga nadomestili s proračunskimi sredstvi. Obseg financiranja medijev bi se zmanjšal za 15 odstotkov. Nasprotniki predloga svarijo, da gre Češka po poti Slovaške; tamkajšnja vlada si je s podobnim ukrepom zagotovila nemoteno vmešavanje v medijsko poročanje. Javni mediji potrebujejo stabilno in politično neodvisno financiranje, če želijo učinkovito opravljati svojo demokratično vlogo. Medijski analitik Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Will Davies opozarja, da je neposredno financiranje iz državnega proračuna najbolj izpostavljeno političnim pritiskom. Neustrezno financiranje javnega medijskega servisa oslabi javni medij, s tem pa tudi družbo. Pri tem ne gre le za informativne vsebine, pač pa so ogrožene tudi kulturne, izobraževalne in manjšinske vsebine, prenosi športnih dogodkov, domača produkcija. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231346</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jun 2026 12:01:36 +0000</pubDate>
        <title>Na češki javni televiziji in radiu zaradi vladnih načrtov poteka 24-urna opozorilna stavka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je nedavno predstavilo novo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka, ki je namenjena slovenskim državljanom na potovanjih in začasnem bivanju v tujini. Aplikacija uporabnikom omogoča hiter dostop do ključnih informacij za varno potovanje, med drugim do potovalnih nasvetov in ocen tveganja za posamezne države, kontaktnih podatkov diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije ter nujnih številk v tujini. Še več podrobnosti je predstavil vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Viktor Mlakar. </description>
        <enclosure length="20861952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/22/eLastovkRA_SLO_LJT_10004331_20898026.mp3"></enclosure>
        <guid>175231265</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je nedavno predstavilo novo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka, ki je namenjena slovenskim državljanom na potovanjih in začasnem bivanju v tujini. Aplikacija uporabnikom omogoča hiter dostop do ključnih informacij za varno potovanje, med drugim do potovalnih nasvetov in ocen tveganja za posamezne države, kontaktnih podatkov diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije ter nujnih številk v tujini. Še več podrobnosti je predstavil vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Viktor Mlakar. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231265</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jun 2026 08:38:49 +0000</pubDate>
        <title>eLastovka za boljšo informiranost na poti v tujino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.</description>
        <enclosure length="37523712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/19/30odstoRA_SLO_LJT_9976293_20867124.mp3"></enclosure>
        <guid>175230649</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1172</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230649</link>
        <pubDate> Fri, 19 Jun 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>30 odstotkov mladih se ne ukvarja s športom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Hrvaškem so lani zabeležili 1,7 milijona prihodov slovenskih turistov. Številni imajo na Jadranski obali lastne nepremičnine, drugi se iz leta v leto vračajo na iste parcele v kampih ali v apartmaje v hrvaških obalnih mestih. Da bi bile njihove počitnice čim bolje brezskrbne, slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem zadnjih nekaj let pred poletno sezono pripravi praktične nasvete pred potovanjem, ki jih je zbrala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard. 

</description>
        <enclosure length="15942912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/19/AktualnaRA_SLO_LJT_9976891_20867784.mp3"></enclosure>
        <guid>175230667</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Hrvaškem so lani zabeležili 1,7 milijona prihodov slovenskih turistov. Številni imajo na Jadranski obali lastne nepremičnine, drugi se iz leta v leto vračajo na iste parcele v kampih ali v apartmaje v hrvaških obalnih mestih. Da bi bile njihove počitnice čim bolje brezskrbne, slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem zadnjih nekaj let pred poletno sezono pripravi praktične nasvete pred potovanjem, ki jih je zbrala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230667</link>
        <pubDate> Fri, 19 Jun 2026 11:10:24 +0000</pubDate>
        <title>Aktualna priporočila za slovenske dopustnike na Hrvaškem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan. 
</description>
        <enclosure length="13380096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/18/MatejMoRA_SLO_LJT_9961601_20850913.mp3"></enclosure>
        <guid>175230404</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>418</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230404</link>
        <pubDate> Thu, 18 Jun 2026 14:30:34 +0000</pubDate>
        <title>Matej Mohorič: &quot;Na maturo sem prišel kar v kolesarskem dresu&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Erik Logar je strokovnjak za varno mobilnosti pri AMZS in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Z njim smo se v terenskem studiu Prvega v Idriji pogovarjali o značilnostih ceste in varnosti na poti.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</description>
        <enclosure length="15837696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/18/ErikLogRA_SLO_JNP369_20843200.mp3"></enclosure>
        <guid>175230313</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>494</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Erik Logar je strokovnjak za varno mobilnosti pri AMZS in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Z njim smo se v terenskem studiu Prvega v Idriji pogovarjali o značilnostih ceste in varnosti na poti.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230313</link>
        <pubDate> Thu, 18 Jun 2026 08:06:33 +0000</pubDate>
        <title>Erik Logar: Cesta od Idrije proti Ljubljani je varna in veliko boljša kot pred leti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev.    

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

</description>
        <enclosure length="21563904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/17/FestivalRA_SLO_LJT_9945790_20833067.mp3"></enclosure>
        <guid>175230109</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev.    

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230109</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 13:59:20 +0000</pubDate>
        <title>Festival idrijske čipke tokrat v znamenju 150-letnice Čipkarske šole Idrija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, stoji kmetija, ki jo mnogi zaradi odmaknjene lege povezujejo s predstavo o »koncu sveta«. Vendar prav tukaj nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. Kako danes poteka življenje in delo na strmih pobočjih, s kakšnimi birokratskimi in gospodarskimi izzivi se soočajo slovenski kmetje ter ali je mogoče od kmetijstva tudi živeti? Kmetijo je obiskal Marko Rozman.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</description>
        <enclosure length="15204096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/17/KmetovanRA_SLO_LJT_9945566_20832832.mp3"></enclosure>
        <guid>175230111</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>475</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, stoji kmetija, ki jo mnogi zaradi odmaknjene lege povezujejo s predstavo o »koncu sveta«. Vendar prav tukaj nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. Kako danes poteka življenje in delo na strmih pobočjih, s kakšnimi birokratskimi in gospodarskimi izzivi se soočajo slovenski kmetje ter ali je mogoče od kmetijstva tudi živeti? Kmetijo je obiskal Marko Rozman.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230111</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 13:48:31 +0000</pubDate>
        <title>Kmetovanje na &quot;koncu sveta&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eden od večjih izzivov v Idriji sta obnova in vzdrževanje cest. Brez ustreznih cestnih povezav namreč ni povezanosti. Naselja v občini so razpršena, teren je zahteven in svoj davek terjajo tudi vremenske razmere. Za lokalne ceste v občini skrbi Komunala Idrija, za državne pa Cestno podjetje Gorica. 

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</description>
        <enclosure length="31590912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/17/VvsakemRA_SLO_LJT_9945101_20832337.mp3"></enclosure>
        <guid>175230106</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>987</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eden od večjih izzivov v Idriji sta obnova in vzdrževanje cest. Brez ustreznih cestnih povezav namreč ni povezanosti. Naselja v občini so razpršena, teren je zahteven in svoj davek terjajo tudi vremenske razmere. Za lokalne ceste v občini skrbi Komunala Idrija, za državne pa Cestno podjetje Gorica. 

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230106</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 13:10:40 +0000</pubDate>
        <title>V vsakem mandatu enak odgovor: sredstev za celostno sanacijo cest v Idriji ni!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Boža Vencelj in Danila Zalatál na FB strani Grapa Idrija objavljata zgodbe v idrijskem narečju. O njegovih značilnostih smo se pogovarjali z njima in povedali tudi kakšno v kleni idrijščini, ki ne bo izumrla, saj obe z vnuki in tudi med seboj govorita izključno v idrijskem narečju.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

</description>
        <enclosure length="23851008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/17/IdrijskoRA_SLO_LJT_9943433_20830556.mp3"></enclosure>
        <guid>175230072</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Boža Vencelj in Danila Zalatál na FB strani Grapa Idrija objavljata zgodbe v idrijskem narečju. O njegovih značilnostih smo se pogovarjali z njima in povedali tudi kakšno v kleni idrijščini, ki ne bo izumrla, saj obe z vnuki in tudi med seboj govorita izključno v idrijskem narečju.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230072</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 10:50:11 +0000</pubDate>
        <title>Idrijsko narečje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Idrija je v zadnjem času bogatejša za nove kolesarske poti, ki odpirajo še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev. Kakšen pomen imajo za razvoj kraja, komu so namenjene in zakaj idrijsko hribovje že dolgo velja za pravi raj za cestne in gorske kolesarje? O tem smo govorili z ljudmi, ki Idrijo in njene ceste poznajo najbolje poznajo. Med njimi je tudi IdrijčanValter Bonča, eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
#dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
</description>
        <enclosure length="16871424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/17/bonaRA_SLO_LJT_9942100_20829140.mp3"></enclosure>
        <guid>175230041</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>527</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Idrija je v zadnjem času bogatejša za nove kolesarske poti, ki odpirajo še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev. Kakšen pomen imajo za razvoj kraja, komu so namenjene in zakaj idrijsko hribovje že dolgo velja za pravi raj za cestne in gorske kolesarje? O tem smo govorili z ljudmi, ki Idrijo in njene ceste poznajo najbolje poznajo. Med njimi je tudi IdrijčanValter Bonča, eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
#dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230041</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 10:32:04 +0000</pubDate>
        <title>Idrija, dežela serpentin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pevka in interpretka Nina Strnad po več kot dveh desetletjih glasbene kariere prvič stopa v ospredje tudi kot avtorica. Danes, 15. junija, je namreč izšel njen avtorski prvenec Iskreno, na katerem predstavlja osebne zgodbe in glasbo, ki je nastajala več let. O albumu, ustvarjanju in sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi jazzovskimi glasbeniki se je z Nino Strnad pogovarjala glasbena urednica Tina Žun.
</description>
        <enclosure length="26441472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/15/AvtorskiRA_SLO_LJT_9910298_20794044.mp3"></enclosure>
        <guid>175229488</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>826</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pevka in interpretka Nina Strnad po več kot dveh desetletjih glasbene kariere prvič stopa v ospredje tudi kot avtorica. Danes, 15. junija, je namreč izšel njen avtorski prvenec Iskreno, na katerem predstavlja osebne zgodbe in glasbo, ki je nastajala več let. O albumu, ustvarjanju in sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi jazzovskimi glasbeniki se je z Nino Strnad pogovarjala glasbena urednica Tina Žun.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229488</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jun 2026 10:53:13 +0000</pubDate>
        <title>Avtorski prvenec Nine Strnad</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ekologi brez meja v okviru projekta &quot;Pet minut veselja&quot; zbirajo podatke o ravnanju z igračami v gospodinjstvih. Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe ter pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe. Projekt je predstavila predstavnica društva Ema Otavnik.     </description>
        <enclosure length="16197888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/11/PetminuRA_SLO_LJT_9865072_20743092.mp3"></enclosure>
        <guid>175228532</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>506</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ekologi brez meja v okviru projekta &quot;Pet minut veselja&quot; zbirajo podatke o ravnanju z igračami v gospodinjstvih. Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe ter pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe. Projekt je predstavila predstavnica društva Ema Otavnik.     </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228532</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jun 2026 06:50:11 +0000</pubDate>
        <title>Pet minut veselja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od genetike raka do biodiverzitete na poljih: zgodbi raziskovalk, ki ju je nagradil UNESCO

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.&lt;p&gt;Začeli smo marca v Italiji, ko smo pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dedi&amp;scaron;čine člove&amp;scaron;tva, &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/175205928&quot;&gt;italijansko kuhinjo&lt;/a&gt;. Aprila smo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto presli&amp;scaron;imo &amp;ndash; glasovom otrok, ki so v projektu &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/175213166&quot;&gt;Veter miru&lt;/a&gt; razmi&amp;scaron;ljali, risali in prepevali o miru.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Od ohranjanja nesnovne kulturne dedi&amp;scaron;čine in izobraževanja o miru, ki sta pomembni nalogi Unesca, gremo danes k spodbujanju znanosti. Unesco to počne na več načinov: s spodbujanjem mednarodnega znanstvenega sodelovanja, podporo raziskavam in inovacijam, posebnimi znanstvenimi programi, pa tudi z različnimi nagradami in priznanji znanstvenikom in znanstvenicam. Andreja Čokl se je pogovarjala z dvema znanstvenicama: prva, dr. Kyriaki Michailidou s Cipra, je lani prejela pomembno mednarodno nagrado UNESCO-Al Fozan za znanstvenike na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike za svoje raziskave na področju genetike raka dojk. Živa Alif, ki pripravlja doktorat s področja varstva narave v kmetijskih ekosistemih, pa je ena od leto&amp;scaron;njih prejemnic priznanja nacionalnega programa L&amp;rsquo;Or&amp;eacute;al-UNESCO &amp;raquo;Za ženske v znanosti&amp;laquo;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="50771712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/10/UnescoviRA_SLO_LJT_9850451_20726638.mp3"></enclosure>
        <guid>175228229</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1586</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od genetike raka do biodiverzitete na poljih: zgodbi raziskovalk, ki ju je nagradil UNESCO

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.&lt;p&gt;Začeli smo marca v Italiji, ko smo pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dedi&amp;scaron;čine člove&amp;scaron;tva, &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/175205928&quot;&gt;italijansko kuhinjo&lt;/a&gt;. Aprila smo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto presli&amp;scaron;imo &amp;ndash; glasovom otrok, ki so v projektu &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/175213166&quot;&gt;Veter miru&lt;/a&gt; razmi&amp;scaron;ljali, risali in prepevali o miru.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Od ohranjanja nesnovne kulturne dedi&amp;scaron;čine in izobraževanja o miru, ki sta pomembni nalogi Unesca, gremo danes k spodbujanju znanosti. Unesco to počne na več načinov: s spodbujanjem mednarodnega znanstvenega sodelovanja, podporo raziskavam in inovacijam, posebnimi znanstvenimi programi, pa tudi z različnimi nagradami in priznanji znanstvenikom in znanstvenicam. Andreja Čokl se je pogovarjala z dvema znanstvenicama: prva, dr. Kyriaki Michailidou s Cipra, je lani prejela pomembno mednarodno nagrado UNESCO-Al Fozan za znanstvenike na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike za svoje raziskave na področju genetike raka dojk. Živa Alif, ki pripravlja doktorat s področja varstva narave v kmetijskih ekosistemih, pa je ena od leto&amp;scaron;njih prejemnic priznanja nacionalnega programa L&amp;rsquo;Or&amp;eacute;al-UNESCO &amp;raquo;Za ženske v znanosti&amp;laquo;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228229</link>
        <pubDate> Sun, 14 Jun 2026 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Unescovih 80: Znanost, ki spreminja življenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se poletna turistična sezona. Kaj v hotelih, restavracijah in gostinskih lokalih najbolj jezi goste? Kaj najbolj razburi natakarje? 
O tem smo se pogovarjali z Maticem Kriterjem, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za upravljanje hotelov ter usposabljanje strežnega osebja. Ustanovitelj Kriter akademije (diplomant prestižne hotelirske šole Cesar Ritz, z več kot 20-letnimi izkušnjami dela pri vodilnih svetovnih verigah na treh celinah) poudarja, da ima gost le dve nalogi. Kateri? Odgovor slišite v prispevku. 
</description>
        <enclosure length="11731200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/12/KajnasRA_SLO_LJT_9885359_20765685.mp3"></enclosure>
        <guid>175228955</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>366</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se poletna turistična sezona. Kaj v hotelih, restavracijah in gostinskih lokalih najbolj jezi goste? Kaj najbolj razburi natakarje? 
O tem smo se pogovarjali z Maticem Kriterjem, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za upravljanje hotelov ter usposabljanje strežnega osebja. Ustanovitelj Kriter akademije (diplomant prestižne hotelirske šole Cesar Ritz, z več kot 20-letnimi izkušnjami dela pri vodilnih svetovnih verigah na treh celinah) poudarja, da ima gost le dve nalogi. Kateri? Odgovor slišite v prispevku. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228955</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jun 2026 15:03:19 +0000</pubDate>
        <title>Kaj nas najbolj jezi v gostilni ali restavraciji?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave.&lt;p&gt;Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dedi&amp;scaron;čino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dedi&amp;scaron;čine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dedi&amp;scaron;činsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu &lt;strong&gt;Ali Abdelhalim&lt;/strong&gt;, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju &lt;strong&gt;Carl Heron&lt;/strong&gt;, direktor Prirodoslovnega muzej v nem&amp;scaron;kem Leipzigu &lt;strong&gt;Ronny Maik Leder&lt;/strong&gt;, direktorica NUK &lt;strong&gt;Jana Kolar&lt;/strong&gt; ter &lt;strong&gt;Matija Strlič&lt;/strong&gt; z Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19205376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/12/KajnamRA_SLO_LJT_9881493_20761562.mp3"></enclosure>
        <guid>175228902</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave.&lt;p&gt;Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dedi&amp;scaron;čino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dedi&amp;scaron;čine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dedi&amp;scaron;činsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu &lt;strong&gt;Ali Abdelhalim&lt;/strong&gt;, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju &lt;strong&gt;Carl Heron&lt;/strong&gt;, direktor Prirodoslovnega muzej v nem&amp;scaron;kem Leipzigu &lt;strong&gt;Ronny Maik Leder&lt;/strong&gt;, direktorica NUK &lt;strong&gt;Jana Kolar&lt;/strong&gt; ter &lt;strong&gt;Matija Strlič&lt;/strong&gt; z Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228902</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jun 2026 12:20:05 +0000</pubDate>
        <title>Kaj nam lahko vonj pove o egipčanskih mumijah ali kako kemija razkriva preteklost </title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo potekalo v Združenih državah, Mehiki in Kanadi. Za nogometne navdušence težko pričakovani dogodek bo med 11. junijem in 19. julijem ponudil 104 tekme v 16 mestih. Se pa pred začetkom bolj kot o samih udeležencih in igralni taktiki govori o drugih tematikah. Nogometna stroka tako upa, da bo vendarle prevladal nogomet. To je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril tudi športni komentator in novinar Boštjan Janežič. </description>
        <enclosure length="17945856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/10/TobonaRA_SLO_LJT_9850699_20726935.mp3"></enclosure>
        <guid>175228236</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>560</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo potekalo v Združenih državah, Mehiki in Kanadi. Za nogometne navdušence težko pričakovani dogodek bo med 11. junijem in 19. julijem ponudil 104 tekme v 16 mestih. Se pa pred začetkom bolj kot o samih udeležencih in igralni taktiki govori o drugih tematikah. Nogometna stroka tako upa, da bo vendarle prevladal nogomet. To je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril tudi športni komentator in novinar Boštjan Janežič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228236</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jun 2026 06:50:39 +0000</pubDate>
        <title>To bo najdražje in največje nogometno svetovno prvenstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skupnost ASEF že dobro desetletje krepi mrežo slovenskih talentov po vsem svetu. Gre za povezovanje štipendistov z vrhunskimi slovenskimi mentorji, strokovnjaki in voditelji. Osrednji letni dogodek ASEF je v Ljubljani združil znanstveni simpozij in gala sprejem. Ob podelitvi nagrade ASEF vzor so predstavili tudi projekt Kartiranje slovenskih talentov v ZDA. 


</description>
        <enclosure length="23762688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/10/PovezovaRA_SLO_LJT_9855368_20731911.mp3"></enclosure>
        <guid>175228299</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skupnost ASEF že dobro desetletje krepi mrežo slovenskih talentov po vsem svetu. Gre za povezovanje štipendistov z vrhunskimi slovenskimi mentorji, strokovnjaki in voditelji. Osrednji letni dogodek ASEF je v Ljubljani združil znanstveni simpozij in gala sprejem. Ob podelitvi nagrade ASEF vzor so predstavili tudi projekt Kartiranje slovenskih talentov v ZDA. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228299</link>
        <pubDate> Wed, 10 Jun 2026 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Povezovanje Slovencev po svetu prek znanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. &quot;Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne&quot;, opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!</description>
        <enclosure length="28508160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/09/Dr.DaniRA_SLO_LJT_9839789_20714416.mp3"></enclosure>
        <guid>175227980</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>890</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. &quot;Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne&quot;, opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227980</link>
        <pubDate> Tue, 09 Jun 2026 14:09:40 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Daniel Wutti: &quot;Manjšinske teme morajo priti v središče družbene razprave&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Bliža se konec šolskega leta in s tem tudi  obdarovanja učiteljev. Ali gre za lepo tradicijo – če ja, kakšna darila oziroma pozornosti so dobrodošle? </description>
        <enclosure length="38671104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/09/BonzamRA_SLO_LJT_9834847_20709298.mp3"></enclosure>
        <guid>175227914</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1208</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bliža se konec šolskega leta in s tem tudi  obdarovanja učiteljev. Ali gre za lepo tradicijo – če ja, kakšna darila oziroma pozornosti so dobrodošle? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227914</link>
        <pubDate> Tue, 09 Jun 2026 10:30:19 +0000</pubDate>
        <title>Bon za masažo? Prepovedano!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po pisnih izpitih iz slovenščine in angleščine maturante 6. junija čaka še matura iz matematike. Danes se 24-letna Vanesa Žura tega datuma dobro spominja, saj je pred petimi leti prav na dan pisnega dela matematike rodila svojega prvega otroka. Kako se je pripravljala na zrelostni izpit med nosečnostjo, je zaupala Lani Furlan. </description>
        <enclosure length="15657216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/08/VanesaRA_SLO_LJT_9820124_20692853.mp3"></enclosure>
        <guid>175227651</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>489</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po pisnih izpitih iz slovenščine in angleščine maturante 6. junija čaka še matura iz matematike. Danes se 24-letna Vanesa Žura tega datuma dobro spominja, saj je pred petimi leti prav na dan pisnega dela matematike rodila svojega prvega otroka. Kako se je pripravljala na zrelostni izpit med nosečnostjo, je zaupala Lani Furlan. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227651</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 10:13:07 +0000</pubDate>
        <title>Vanesa Žura: &quot;14 dni po urgentnem carskem rezu sem opravila maturo&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mineva leto dni od začetka prenove Podnebnega observatorija na Kredarici, najvišje ležečega gradbišča v Sloveniji. Kako poteka zahtevna obnova objekta na skoraj 2500 metrih nadmorske višine? So gradbincem in meteorologom načrte krojili vreme, veter in sneg? Kaj so največji izzivi prevoza materiala s helikopterji in kdaj bodo na Kredarici zaživele nove meritve toplogrednih plinov? O tem v nadaljevanju v pogovoru Gregorjem Slugo, namestnikom generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje ter vodjem projekta SOVIR.</description>
        <enclosure length="11292672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/04/NadaljevRA_SLO_LJT_9779070_20646201.mp3"></enclosure>
        <guid>175226790</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>352</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mineva leto dni od začetka prenove Podnebnega observatorija na Kredarici, najvišje ležečega gradbišča v Sloveniji. Kako poteka zahtevna obnova objekta na skoraj 2500 metrih nadmorske višine? So gradbincem in meteorologom načrte krojili vreme, veter in sneg? Kaj so največji izzivi prevoza materiala s helikopterji in kdaj bodo na Kredarici zaživele nove meritve toplogrednih plinov? O tem v nadaljevanju v pogovoru Gregorjem Slugo, namestnikom generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje ter vodjem projekta SOVIR.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226790</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 06:55:47 +0000</pubDate>
        <title>Nadaljevanje gradbenih del na Kredarici</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je geslo specialno-olimpijskega gibanja.
Danes zvečer ob 18.30 bo slavnostno odprtje 20. državnih iger Specialne olimpiade Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Gre za največji športni dogodek za ljudi s posebnimi potrebami pri nas, ki poteka pod pokroviteljstvom Društva specialna olimpiada Slovenije. O tem, kaj vse se bo dogajalo in zakaj so te igre pomembne za športnike in družbo, je Petri Medved povedal direktor VDC-ja Slavko Bolčević.</description>
        <enclosure length="7457280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/05/20.poleRA_SLO_LJT_9797241_20666423.mp3"></enclosure>
        <guid>175227153</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>233</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je geslo specialno-olimpijskega gibanja.
Danes zvečer ob 18.30 bo slavnostno odprtje 20. državnih iger Specialne olimpiade Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Gre za največji športni dogodek za ljudi s posebnimi potrebami pri nas, ki poteka pod pokroviteljstvom Društva specialna olimpiada Slovenije. O tem, kaj vse se bo dogajalo in zakaj so te igre pomembne za športnike in družbo, je Petri Medved povedal direktor VDC-ja Slavko Bolčević.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227153</link>
        <pubDate> Fri, 05 Jun 2026 09:57:03 +0000</pubDate>
        <title>20. poletne državne igre Specialne olimpiade Slovenije </title>
      </item>
      <item>
        <description>V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. 

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

</description>
        <enclosure length="27359232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/04/SprojekRA_SLO_LJT_9781940_20649304.mp3"></enclosure>
        <guid>175226859</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>854</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. 

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226859</link>
        <pubDate> Thu, 04 Jun 2026 13:43:44 +0000</pubDate>
        <title>S projektom ITER želijo v Franciji poustvariti energijo sonca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana za starejše od 60 let - Zgodbe mojega kraja (Brez dela ni jela)</description>
        <enclosure length="11209728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/10/ZgodbeRA_SLO_LJT_9851616_20727897.mp3"></enclosure>
        <guid>175228258</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana za starejše od 60 let - Zgodbe mojega kraja (Brez dela ni jela)</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228258</link>
        <pubDate> Thu, 04 Jun 2026 10:30:45 +0000</pubDate>
        <title> Zgodbe mojega kraja</title>
      </item>
      <item>
        <description>E-skiroji in lahka motorna vozila so v zadnjih letih postali pomemben del sodobne mobilnosti. So hitri, praktični in primerni za vsakodnevne poti v službo ali šolo, lahko pa so tudi zelo nevarni. Ker njihova uporaba narašča, se povečuje tudi število prometnih nesreč in poškodb, ki so še posebej pogoste v poletnih mesecih. Lansko leto so policisti zabeležili več kot 300 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi e-skiroji.</description>
        <enclosure length="10177536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/02/PolicijaRA_SLO_LJT_9756958_20620988.mp3"></enclosure>
        <guid>175226286</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>318</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>E-skiroji in lahka motorna vozila so v zadnjih letih postali pomemben del sodobne mobilnosti. So hitri, praktični in primerni za vsakodnevne poti v službo ali šolo, lahko pa so tudi zelo nevarni. Ker njihova uporaba narašča, se povečuje tudi število prometnih nesreč in poškodb, ki so še posebej pogoste v poletnih mesecih. Lansko leto so policisti zabeležili več kot 300 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi e-skiroji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226286</link>
        <pubDate> Tue, 02 Jun 2026 14:57:56 +0000</pubDate>
        <title>Policija bo do nedelje strožje nadzirala prekrške, ki jih povzročijo vozniki električnih skirojev </title>
      </item>
      <item>
        <description>Predvidoma že v tem tednu bomo dobili novo slovensko vlado. Njihove usmeritve so zapisane v koalicijski pogodbi – del te pogodbe je tudi obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog zakona je že vložen v parlamentarno proceduro.</description>
        <enclosure length="29590272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/02/ZaobvezRA_SLO_LJT_9752077_20615723.mp3"></enclosure>
        <guid>175226216</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>924</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predvidoma že v tem tednu bomo dobili novo slovensko vlado. Njihove usmeritve so zapisane v koalicijski pogodbi – del te pogodbe je tudi obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog zakona je že vložen v parlamentarno proceduro.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226216</link>
        <pubDate> Tue, 02 Jun 2026 10:48:10 +0000</pubDate>
        <title>Za obvezno testiranje na prepovedane droge za poslance in druge funkcionarje? </title>
      </item>
      <item>
        <description>V okviru priprav na izgradnjo dveh novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru ter ob nadaljevanju obstoječe energijske izrabe odpadkov v Celju, je v Kinu Šiška v Ljubljani potekal posvet Odpadki, energija in zrak; kako tri mesta rešujemo skupen izziv, ki je naslovil enega ključnih razvojnih in okoljskih izzivov sodobne družbe - ravnanje z nereciklabilnim delom odpadkov in njihovim vključevanjem v energetsko izrabo. </description>
        <enclosure length="25367040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/02/SeigalnRA_SLO_LJT_9746228_20609196.mp3"></enclosure>
        <guid>175226133</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>792</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okviru priprav na izgradnjo dveh novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru ter ob nadaljevanju obstoječe energijske izrabe odpadkov v Celju, je v Kinu Šiška v Ljubljani potekal posvet Odpadki, energija in zrak; kako tri mesta rešujemo skupen izziv, ki je naslovil enega ključnih razvojnih in okoljskih izzivov sodobne družbe - ravnanje z nereciklabilnim delom odpadkov in njihovim vključevanjem v energetsko izrabo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226133</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 22:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Sežigalnice da ali ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija že tri desetletja pomembno soustvarja prostor raziskovanja, poustvarjanja in ohranjanja slovenske ljudske glasbene dediščine. Društvo, ki je bilo 1. junija 1996 ustanovljeno v Piranu, povezuje poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe ter spodbuja sodelovanje med različnimi ustvarjalnimi in strokovnimi področji.</description>
        <enclosure length="11577600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/01/KulturnoRA_SLO_LJT_9737672_20599922.mp3"></enclosure>
        <guid>175225906</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija že tri desetletja pomembno soustvarja prostor raziskovanja, poustvarjanja in ohranjanja slovenske ljudske glasbene dediščine. Društvo, ki je bilo 1. junija 1996 ustanovljeno v Piranu, povezuje poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe ter spodbuja sodelovanje med različnimi ustvarjalnimi in strokovnimi področji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225906</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 10:44:25 +0000</pubDate>
        <title>Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija praznuje 30 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni pri vsakdanjem življenju in delu. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je za svoje člane s skupaj z društvi pripravila tudi številne dogodke, prireditve in dejavnosti, Petra Medved pa je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonjo Pungertnik, ki pojasnjuje, da letos še posebej nagovarjajo javnost z željo po bolj vključujoči družbi.</description>
        <enclosure length="17500416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/01/TedenslRA_SLO_LJT_9735484_20597575.mp3"></enclosure>
        <guid>175225876</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>546</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni pri vsakdanjem življenju in delu. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je za svoje člane s skupaj z društvi pripravila tudi številne dogodke, prireditve in dejavnosti, Petra Medved pa je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonjo Pungertnik, ki pojasnjuje, da letos še posebej nagovarjajo javnost z željo po bolj vključujoči družbi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225876</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 09:09:51 +0000</pubDate>
        <title>Teden slepih je namenjen ozaveščanju videčih o potrebah, prilagoditvah in izzivih slepih in slabovidnih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Knjiga Ali vi še kaj pišete? razkriva intelektualno globoko vez med Srečkom Kosovelom in Fanico Obid – Mirjam, stkano skozi njuna pisma. V njih se prepletajo misli, čustva in hrepenenja dveh zelo mladih osebnosti, ki sta se našli v besedi in pogledu na svet.
Dolgo pozabljena in za nekaj časa izgubljena Faničina pisma tokrat prvič skupaj s pismi pesnika Srečka Kosovela zaživijo v kronološkem zaporedju ter dopolnijo zgodbo njune posebne bližine in povezanosti.

Fanico, dijakinjo tolminskega učiteljišča, spoznamo kot visoko etično, pogumno in svobodno žensko, ki ima na razmerja med spoloma zelo sodobne poglede, zato njen duh sega daleč preko svojega časa.

Ta korespondenca ni le zgodovinski dokument, temveč tih, skoraj intimen odmev njunega zavezništva, ki kljubuje času in razmeram po Rapalski pogodbi, ko je Primorska pripadla Italiji.&lt;p&gt;Sogovornica: &lt;strong&gt;Tatjana Rojc&lt;/strong&gt;, ki je napisala spremno besedo h knjigi &lt;strong&gt;Ali vi &amp;scaron;e kaj pi&amp;scaron;ete? Dopisovanje 1922&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;strong&gt;&amp;ndash; 1926&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="70700544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/31/SrekoKRA_SLO_1PR855_20588143.mp3"></enclosure>
        <guid>175225744</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2209</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Knjiga Ali vi še kaj pišete? razkriva intelektualno globoko vez med Srečkom Kosovelom in Fanico Obid – Mirjam, stkano skozi njuna pisma. V njih se prepletajo misli, čustva in hrepenenja dveh zelo mladih osebnosti, ki sta se našli v besedi in pogledu na svet.
Dolgo pozabljena in za nekaj časa izgubljena Faničina pisma tokrat prvič skupaj s pismi pesnika Srečka Kosovela zaživijo v kronološkem zaporedju ter dopolnijo zgodbo njune posebne bližine in povezanosti.

Fanico, dijakinjo tolminskega učiteljišča, spoznamo kot visoko etično, pogumno in svobodno žensko, ki ima na razmerja med spoloma zelo sodobne poglede, zato njen duh sega daleč preko svojega časa.

Ta korespondenca ni le zgodovinski dokument, temveč tih, skoraj intimen odmev njunega zavezništva, ki kljubuje času in razmeram po Rapalski pogodbi, ko je Primorska pripadla Italiji.&lt;p&gt;Sogovornica: &lt;strong&gt;Tatjana Rojc&lt;/strong&gt;, ki je napisala spremno besedo h knjigi &lt;strong&gt;Ali vi &amp;scaron;e kaj pi&amp;scaron;ete? Dopisovanje 1922&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;strong&gt;&amp;ndash; 1926&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225744</link>
        <pubDate> Sun, 31 May 2026 10:25:43 +0000</pubDate>
        <title>Srečko Kosovel in Fanica Obid v pismih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljani na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še do jutri poteka 20. mednarodni festival Igraj se z mano, ki se je iz lokalne pobude razvil v največji inkluzivni festival v Srednji Evropi. O tem, kaj vse se dogaja na Festivalu letos, pa v pogovoru Andreje Čokl s Petro Medved, ki prejela tudi priznanje za prispevek k širjenju vrednot inkluzije, sodelovanja in spoštovanja različnosti.  </description>
        <enclosure length="21995520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/20.mednRA_SLO_LJT_9716951_20576551.mp3"></enclosure>
        <guid>175225384</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>687</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljani na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še do jutri poteka 20. mednarodni festival Igraj se z mano, ki se je iz lokalne pobude razvil v največji inkluzivni festival v Srednji Evropi. O tem, kaj vse se dogaja na Festivalu letos, pa v pogovoru Andreje Čokl s Petro Medved, ki prejela tudi priznanje za prispevek k širjenju vrednot inkluzije, sodelovanja in spoštovanja različnosti.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225384</link>
        <pubDate> Fri, 29 May 2026 17:06:20 +0000</pubDate>
        <title>20. mednarodni festival Igraj se z mano</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi letos festival Ars fest  v Radlje ob Dravi in okoliške kraje prinaša raznolik preplet koncertov, zborovskih srečanj in likovne umetnosti, ki bodo od konca maja do konca avgusta povezovali različne generacije ustvarjalcev in občinstva.
Ars fest 2026 bo z dvanajstimi dogodki znova združil sekcije Kulturnega društva Radlje, gostujoče umetnike in številne sodelujoče zasedbe iz Slovenije in tujine. Festival ostaja prostor povezovanja ljubiteljske in profesionalne kulture ter prostor novih sodelovanj, umetniških izzivov ter posebnih festivalskih doživetij na atraktivnih lokacijah Zgornje Dravske doline. Več o festivalu pa je povedal umetniški vodja Izidor Leitinger. </description>
        <enclosure length="13512192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/ArsfestRA_SLO_LJT_9710544_20569551.mp3"></enclosure>
        <guid>175225285</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>422</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi letos festival Ars fest  v Radlje ob Dravi in okoliške kraje prinaša raznolik preplet koncertov, zborovskih srečanj in likovne umetnosti, ki bodo od konca maja do konca avgusta povezovali različne generacije ustvarjalcev in občinstva.
Ars fest 2026 bo z dvanajstimi dogodki znova združil sekcije Kulturnega društva Radlje, gostujoče umetnike in številne sodelujoče zasedbe iz Slovenije in tujine. Festival ostaja prostor povezovanja ljubiteljske in profesionalne kulture ter prostor novih sodelovanj, umetniških izzivov ter posebnih festivalskih doživetij na atraktivnih lokacijah Zgornje Dravske doline. Več o festivalu pa je povedal umetniški vodja Izidor Leitinger. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225285</link>
        <pubDate> Fri, 29 May 2026 10:57:23 +0000</pubDate>
        <title>Ars fest 2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se središče Ljubljane spreminja v veliko odprto znanstveno učilnico. Hiša eksperimentov, ki letos praznuje 30 let delovanja, med 29. in 31. majem 2026 pripravlja že 17. Znanstival – največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas. Dogajanje bo tri dni potekalo na ulicah in trgih v središču Ljubljane, namenjenih pešcem, pa tudi v prostorih Hiše eksperimentov. Ljubljana bo tako konec tedna znova v znamenju radovednosti, raziskovanja in ustvarjalnosti za vse generacije.</description>
        <enclosure length="35426304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/ZnanstivRA_SLO_LJT_9709779_20568762.mp3"></enclosure>
        <guid>175225275</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1107</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se središče Ljubljane spreminja v veliko odprto znanstveno učilnico. Hiša eksperimentov, ki letos praznuje 30 let delovanja, med 29. in 31. majem 2026 pripravlja že 17. Znanstival – največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas. Dogajanje bo tri dni potekalo na ulicah in trgih v središču Ljubljane, namenjenih pešcem, pa tudi v prostorih Hiše eksperimentov. Ljubljana bo tako konec tedna znova v znamenju radovednosti, raziskovanja in ustvarjalnosti za vse generacije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225275</link>
        <pubDate> Fri, 29 May 2026 10:30:05 +0000</pubDate>
        <title>Znanstival -  največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas</title>
      </item>
      <item>
        <description>V etru smo živo gostili portugalsko zvezdnico, pevko Giselo João. Fado je samo del njene glasbene govorice, ki jo postavlja med vodilne glasove v sodobni portugalski glasbi, prepoznavni po njeni umetniški identiteti in karieri, ki pomeni nenehno premostitev med tradicijo in sodobnim izrazom. Gisela João zvečer nastopa v Ljubljani, v okviru festivala Druga godba.</description>
        <enclosure length="29425920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/GiselaJRA_SLO_LJT_9708674_20567628.mp3"></enclosure>
        <guid>175225269</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>919</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V etru smo živo gostili portugalsko zvezdnico, pevko Giselo João. Fado je samo del njene glasbene govorice, ki jo postavlja med vodilne glasove v sodobni portugalski glasbi, prepoznavni po njeni umetniški identiteti in karieri, ki pomeni nenehno premostitev med tradicijo in sodobnim izrazom. Gisela João zvečer nastopa v Ljubljani, v okviru festivala Druga godba.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225269</link>
        <pubDate> Fri, 29 May 2026 10:00:23 +0000</pubDate>
        <title>Gisela João</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odbor inPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije -  je v maju uspešno izvedel odpravo Camino 2026 od Porta na Portugalskem do Santiaga de Compostela in  Finisterre v Španiji. Na pot se je odpravilo 28 inPlanincev ter psička vodnica. V 12-ih dneh so prehodili 319 kilometrov. Več o poti in vtisih, pa v prispevku Petre Medved. </description>
        <enclosure length="12384000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/28/Camino2RA_SLO_LJT_9698470_20555837.mp3"></enclosure>
        <guid>175225038</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>386</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odbor inPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije -  je v maju uspešno izvedel odpravo Camino 2026 od Porta na Portugalskem do Santiaga de Compostela in  Finisterre v Španiji. Na pot se je odpravilo 28 inPlanincev ter psička vodnica. V 12-ih dneh so prehodili 319 kilometrov. Več o poti in vtisih, pa v prispevku Petre Medved. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225038</link>
        <pubDate> Thu, 28 May 2026 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Camino 2026 - od Porta do Santiaga de Compostela </title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se 42. mednarodni festival Druga godba, ki prinaša 14 koncertov na štiridnevni plovbi od Norveške čez Sredozemlje do Madagaskarja in otoka Réunion. Letošnji program predstavlja vodja promocije festivala, Nika Vogrič Dežman.</description>
        <enclosure length="29538816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/27/DrugagoRA_SLO_LJT_9681781_20537002.mp3"></enclosure>
        <guid>175224673</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>923</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se 42. mednarodni festival Druga godba, ki prinaša 14 koncertov na štiridnevni plovbi od Norveške čez Sredozemlje do Madagaskarja in otoka Réunion. Letošnji program predstavlja vodja promocije festivala, Nika Vogrič Dežman.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224673</link>
        <pubDate> Wed, 27 May 2026 09:30:04 +0000</pubDate>
        <title>Druga godba 2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tematskem dnevu govorimo o odvisnostih. Tudi tistih, ki pogosto ostanejo skrite. Primer je odvisnost od telefonov in spleta. Spoznali smo zgodbo mame in njenega sina – uspešnega dijaka, ki je med puberteto začel bežati v virtualni svet, popuščati v šoli in izgubljati stik z odgovornostjo ter vsakdanom. Kdaj uporaba telefona postane odvisnost? Kako to opazijo starši? In zakaj je pomoč včasih nujna? O tem smo slišali tudi izkušnjo z zdravljenjem pri strokovnjaku za nekemične odvisnosti, Mihi Kramliju. Marko Rozman se je pogovarjal z materjo, ki želi, da je njena identiteta zakrita. Uporabili smo program za spremembo glasu, zato poslušalce prosimo za razumevanje.</description>
        <enclosure length="19984896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/25/TelefonRA_SLO_LJT_9659498_20512331.mp3"></enclosure>
        <guid>175224159</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tematskem dnevu govorimo o odvisnostih. Tudi tistih, ki pogosto ostanejo skrite. Primer je odvisnost od telefonov in spleta. Spoznali smo zgodbo mame in njenega sina – uspešnega dijaka, ki je med puberteto začel bežati v virtualni svet, popuščati v šoli in izgubljati stik z odgovornostjo ter vsakdanom. Kdaj uporaba telefona postane odvisnost? Kako to opazijo starši? In zakaj je pomoč včasih nujna? O tem smo slišali tudi izkušnjo z zdravljenjem pri strokovnjaku za nekemične odvisnosti, Mihi Kramliju. Marko Rozman se je pogovarjal z materjo, ki želi, da je njena identiteta zakrita. Uporabili smo program za spremembo glasu, zato poslušalce prosimo za razumevanje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224159</link>
        <pubDate> Wed, 27 May 2026 07:00:07 +0000</pubDate>
        <title>Telefon je največji motilec pri učenju otrok</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pokojninski sistem, davki, dolgotrajna oskrba, delovna zakonodaja – na vseh teh področjih potekajo razmisleki o spremembah, saj Nemčiji zaradi geopolitičnih spremembe ne gre vse po načrtih. Vlada je nedavno celo prepolovila napoved gospodarske rasti za letos. 

</description>
        <enclosure length="22255872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/26/VNemijRA_SLO_LJT_9674959_20529152.mp3"></enclosure>
        <guid>175224467</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>695</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pokojninski sistem, davki, dolgotrajna oskrba, delovna zakonodaja – na vseh teh področjih potekajo razmisleki o spremembah, saj Nemčiji zaradi geopolitičnih spremembe ne gre vse po načrtih. Vlada je nedavno celo prepolovila napoved gospodarske rasti za letos. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224467</link>
        <pubDate> Tue, 26 May 2026 15:08:59 +0000</pubDate>
        <title>V Nemčiji napovedali reforme na več področjih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prihodnjih dneh bo potekla veljavnost številnim vinjetam (ki so bile kupljene konec januarja oziroma v začetku februarja lani, prejšnja vlada pa je njihovo veljavnost podaljšala za štiri mesece). Ob nakupu oziroma podaljšanju veljavnosti e-vinjete za vaše vozilo prek spleta bodite še posebej pozorni na ceno – določeni posredniški portali ob redni ceni zaračunajo tudi marže, zato velja obiskati uradni portal Družbe za avtoceste: evinjeta.dars.si. Podrobnosti o tem, kako preveriti veljavnost vinjet, kakšne so cene in kako uspešen je cestninski nadzor nad vinjetnimi vozili, pa v prispevku.</description>
        <enclosure length="11726592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/25/JevaaRA_SLO_LJT_9656402_20509056.mp3"></enclosure>
        <guid>175224098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>366</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prihodnjih dneh bo potekla veljavnost številnim vinjetam (ki so bile kupljene konec januarja oziroma v začetku februarja lani, prejšnja vlada pa je njihovo veljavnost podaljšala za štiri mesece). Ob nakupu oziroma podaljšanju veljavnosti e-vinjete za vaše vozilo prek spleta bodite še posebej pozorni na ceno – določeni posredniški portali ob redni ceni zaračunajo tudi marže, zato velja obiskati uradni portal Družbe za avtoceste: evinjeta.dars.si. Podrobnosti o tem, kako preveriti veljavnost vinjet, kakšne so cene in kako uspešen je cestninski nadzor nad vinjetnimi vozili, pa v prispevku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224098</link>
        <pubDate> Mon, 25 May 2026 10:51:15 +0000</pubDate>
        <title>Je vaša vinjeta še veljavna? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred skoraj letom dni smo na Prvem spoznali družino, ki se je odločila za precej drzno potezo — za 11 mesecev so zapustili vsakdan, službo, šolo, rutino in se z dvema otrokoma odpravili na pot okoli sveta. Pred nekaj dnevi so se Olivera, Gregor, 10-letni Luka in 5-letna Klara Rosulnik vrnili s pustolovščine njihovega življenja. &lt;p&gt;V začetku junija 2025, pred potovanjem, smo z Gregorjem in Olivero Rosulnik &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175136714&quot;&gt;govorili o načrtovanju in pripravah, pričakovanjih in pogumu&lt;/a&gt;. Potem pa smo jih spremljali tudi med potjo &amp;mdash; javila sta se nam &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175153915&quot;&gt;konec lanskega avgusta iz Vietnama&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175190777&quot;&gt;januarja letos iz Peruja&lt;/a&gt;, torej iz različnih držav, različnih časovnih pasov in vedno polna različnih zgodb. Pred nekaj dnevi pa so se Rosulniki po enajstih mesecih vrnili domov. Vsi &amp;scaron;tirje so nam povedali, kako po skoraj letu dni izgleda vrnitev v običajno življenje, kaj je bilo na poti najlep&amp;scaron;e, kaj najtežje in kako tak&amp;scaron;na izku&amp;scaron;nja spremeni družino ter pogled na svet in dom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Družini Rosulnik lahko na poti po svetu sledite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/gregorrosulnik/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Instagramu&lt;/a&gt;,&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/gregorrosulnik&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Facebooku&lt;/a&gt;,&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@prevajalskaagencijagorr509/shorts&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;YouTube-u&lt;/a&gt;, TikToku in LinkedInu.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="62254080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/24/RosulnikRA_SLO_LJT_9649189_20501137.mp3"></enclosure>
        <guid>175223933</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1945</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred skoraj letom dni smo na Prvem spoznali družino, ki se je odločila za precej drzno potezo — za 11 mesecev so zapustili vsakdan, službo, šolo, rutino in se z dvema otrokoma odpravili na pot okoli sveta. Pred nekaj dnevi so se Olivera, Gregor, 10-letni Luka in 5-letna Klara Rosulnik vrnili s pustolovščine njihovega življenja. &lt;p&gt;V začetku junija 2025, pred potovanjem, smo z Gregorjem in Olivero Rosulnik &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175136714&quot;&gt;govorili o načrtovanju in pripravah, pričakovanjih in pogumu&lt;/a&gt;. Potem pa smo jih spremljali tudi med potjo &amp;mdash; javila sta se nam &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175153915&quot;&gt;konec lanskega avgusta iz Vietnama&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175190777&quot;&gt;januarja letos iz Peruja&lt;/a&gt;, torej iz različnih držav, različnih časovnih pasov in vedno polna različnih zgodb. Pred nekaj dnevi pa so se Rosulniki po enajstih mesecih vrnili domov. Vsi &amp;scaron;tirje so nam povedali, kako po skoraj letu dni izgleda vrnitev v običajno življenje, kaj je bilo na poti najlep&amp;scaron;e, kaj najtežje in kako tak&amp;scaron;na izku&amp;scaron;nja spremeni družino ter pogled na svet in dom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Družini Rosulnik lahko na poti po svetu sledite na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/gregorrosulnik/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Instagramu&lt;/a&gt;,&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/gregorrosulnik&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Facebooku&lt;/a&gt;,&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@prevajalskaagencijagorr509/shorts&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;YouTube-u&lt;/a&gt;, TikToku in LinkedInu.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223933</link>
        <pubDate> Sun, 24 May 2026 14:25:00 +0000</pubDate>
        <title>Doma je najlepše, se po 11-mesečni poti okoli sveta strinjajo Rosulniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je svetovni dan biodiverzitete, a trendi na tem področju že dolgo niso spodbudni.  Prepleteni odnosi med številnimi živimi bitji, ki naseljujejo naš planet, se v današnjem času krhajo in prelamljajo. Vrste izginjajo s pospešeno hitrostjo, ki je značilna za velika izumiranja. Z zmanjševanjem pestrosti in tudi številčnosti prebivalcev najrazličnejših ekosistemov okoli nas se hitro zmanjšuje njihova odpornost na vse intenzivnejše spremembe okolja. Lahko bi rekli, da ima živi planet Zemlja vse slabši imunski sistem. Kaj to torej pomeni za nas? </description>
        <enclosure length="16701696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/SpiralaRA_SLO_LJT_9626055_20475243.mp3"></enclosure>
        <guid>175223411</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>521</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je svetovni dan biodiverzitete, a trendi na tem področju že dolgo niso spodbudni.  Prepleteni odnosi med številnimi živimi bitji, ki naseljujejo naš planet, se v današnjem času krhajo in prelamljajo. Vrste izginjajo s pospešeno hitrostjo, ki je značilna za velika izumiranja. Z zmanjševanjem pestrosti in tudi številčnosti prebivalcev najrazličnejših ekosistemov okoli nas se hitro zmanjšuje njihova odpornost na vse intenzivnejše spremembe okolja. Lahko bi rekli, da ima živi planet Zemlja vse slabši imunski sistem. Kaj to torej pomeni za nas? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223411</link>
        <pubDate> Fri, 22 May 2026 10:34:06 +0000</pubDate>
        <title>Spirala izumiranja, ki se ji kar ne zmoremo posvetiti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija že nekaj let želi s trajnostnimi praksami nagovoriti turiste. Vsaka destinacija počne to na svoj način, vsem pa je skupno, da želijo prihodnost slovenskega turizma usmeriti na pot odgovornosti in kakovosti. Na kakšen način to počnejo v Idriji, Cerknem, Škofji Loki, Kranju, je STO želel pokazati novinarjem in novinarkam v okviru študijske ture, ki se je je pred časom udeležila tudi Tina Lamovšek.

Sogovorniki in sogovornice:
Mojca Gorjup Kavčič, Zavod za turizem Idrija
Gregor Novakovič, direktor Turizma Cerkno
Miha Bavcon, Društvo Laufarija Cerkno
Gregor Gartner, zgodovinar, ki vodi doživetje na Loškem gradu
Izidor Selek, predsednik teniškega kluba Gorenja vas
Marina Frfolja, vodja sektorja za trajnost in analitiko na STO
</description>
        <enclosure length="26525952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/TudipriRA_SLO_LJT_9625756_20474917.mp3"></enclosure>
        <guid>175223393</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>828</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija že nekaj let želi s trajnostnimi praksami nagovoriti turiste. Vsaka destinacija počne to na svoj način, vsem pa je skupno, da želijo prihodnost slovenskega turizma usmeriti na pot odgovornosti in kakovosti. Na kakšen način to počnejo v Idriji, Cerknem, Škofji Loki, Kranju, je STO želel pokazati novinarjem in novinarkam v okviru študijske ture, ki se je je pred časom udeležila tudi Tina Lamovšek.

Sogovorniki in sogovornice:
Mojca Gorjup Kavčič, Zavod za turizem Idrija
Gregor Novakovič, direktor Turizma Cerkno
Miha Bavcon, Društvo Laufarija Cerkno
Gregor Gartner, zgodovinar, ki vodi doživetje na Loškem gradu
Izidor Selek, predsednik teniškega kluba Gorenja vas
Marina Frfolja, vodja sektorja za trajnost in analitiko na STO
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223393</link>
        <pubDate> Fri, 22 May 2026 10:30:44 +0000</pubDate>
        <title>Tudi pri izbiri potovanj se odločamo najprej na podlagi čustev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Več tisoč maturantk in maturantov je točno opoldne na ulicah skupno 43-ih evropskih mest zaplesalo četvorko. Med 18-imi slovenskimi mesti, ki so se pridružila projektu, se je največ plesalk in plesalcev zbralo v Ljubljani. Med mladimi je bilo danes čutiti pozitivno vzdušje, vendar jih do zaključka srednje šole čaka še matura. Esej so pisali že v začetku meseca, preostale obveznosti pa jih čakajo v prihodnjih tednih. Simbolni zaključek srednješolskega izobraževanja je tudi priložnost za razmislek in želje. </description>
        <enclosure length="8245248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/21/MaturantRA_SLO_LJT_9618605_20466589.mp3"></enclosure>
        <guid>175223238</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>257</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Več tisoč maturantk in maturantov je točno opoldne na ulicah skupno 43-ih evropskih mest zaplesalo četvorko. Med 18-imi slovenskimi mesti, ki so se pridružila projektu, se je največ plesalk in plesalcev zbralo v Ljubljani. Med mladimi je bilo danes čutiti pozitivno vzdušje, vendar jih do zaključka srednje šole čaka še matura. Esej so pisali že v začetku meseca, preostale obveznosti pa jih čakajo v prihodnjih tednih. Simbolni zaključek srednješolskega izobraževanja je tudi priložnost za razmislek in želje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223238</link>
        <pubDate> Thu, 21 May 2026 14:20:28 +0000</pubDate>
        <title>Maturantska četvorka</title>
      </item>
      <item>
        <description>'Odloči se' je predstava Katja Dance Company, ki prek sodobnega plesa, glasbe in vizualno pripoved raziskuje minljivost, sočutje in moč darovanja. Gledalce povabi k razmisleku o avtonomnem, prostovoljnem in informiranem odločanju o darovanju organov in tkiv kot naravnega dela medicinske oskrbe ob koncu življenja. Del prihodkov od uprizoritev bo namenjen slovenskemu društvu Transplant. </description>
        <enclosure length="18358272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/21/OdloisRA_SLO_LJT_9617917_20465827.mp3"></enclosure>
        <guid>175223223</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>573</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>'Odloči se' je predstava Katja Dance Company, ki prek sodobnega plesa, glasbe in vizualno pripoved raziskuje minljivost, sočutje in moč darovanja. Gledalce povabi k razmisleku o avtonomnem, prostovoljnem in informiranem odločanju o darovanju organov in tkiv kot naravnega dela medicinske oskrbe ob koncu življenja. Del prihodkov od uprizoritev bo namenjen slovenskemu društvu Transplant. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223223</link>
        <pubDate> Thu, 21 May 2026 13:36:35 +0000</pubDate>
        <title>Odloči se</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ciper, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU, je bil pred dobrima dvema mesecema, ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, tarča napada z dronom. Tarča je bilo pravzaprav britansko letalsko oporišče Akrotiri na jugu Cipra, a številni turisti so se začeli spraševati, ali so počitnice na sicer med turisti zelo priljubljenem otoku v vzhodnem Sredozemlju še varne. Mnogi so svoj dopust odpovedali, kar se že kaže tudi v turističnih statistikah Cipra. Andreja Čokl se je v Pafosu in Nikoziji pogovarjala z domačini in turisti, ki vsi po vrsti zatrjujejo, da je na otoku varno.  &lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta Tu EU &amp;ndash; Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19321344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/20/CiperjeRA_SLO_LJT_9602423_20448416.mp3"></enclosure>
        <guid>175222909</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>603</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ciper, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU, je bil pred dobrima dvema mesecema, ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, tarča napada z dronom. Tarča je bilo pravzaprav britansko letalsko oporišče Akrotiri na jugu Cipra, a številni turisti so se začeli spraševati, ali so počitnice na sicer med turisti zelo priljubljenem otoku v vzhodnem Sredozemlju še varne. Mnogi so svoj dopust odpovedali, kar se že kaže tudi v turističnih statistikah Cipra. Andreja Čokl se je v Pafosu in Nikoziji pogovarjala z domačini in turisti, ki vsi po vrsti zatrjujejo, da je na otoku varno.  &lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebina je del projekta Tu EU &amp;ndash; Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222909</link>
        <pubDate> Wed, 20 May 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Ciper je varen, zatrjujejo Ciprčani in turisti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skoraj dve leti je minilo, odkar se je ansambel SNG Drama preselil in dela na nadomestni lokaciji, a nič ne kaže, da bi se kmalu preselil nazaj, v matično hišo. Prenova se ni niti začela. Na to želijo opozoriti s predstavo Za narodov blagor, ki bo to sredo potekala praktično na gradbišču. 

</description>
        <enclosure length="17380608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/19/MarkoMaRA_SLO_LJT_9591218_20435314.mp3"></enclosure>
        <guid>175222649</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>543</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skoraj dve leti je minilo, odkar se je ansambel SNG Drama preselil in dela na nadomestni lokaciji, a nič ne kaže, da bi se kmalu preselil nazaj, v matično hišo. Prenova se ni niti začela. Na to želijo opozoriti s predstavo Za narodov blagor, ki bo to sredo potekala praktično na gradbišču. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222649</link>
        <pubDate> Tue, 19 May 2026 15:10:05 +0000</pubDate>
        <title>Marko Mandić: Drama BO! Pred Dramo…. </title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/logo.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 17 Aug 2026 11:54:39 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 17 Aug 2026 11:54:39 +0000</pubDate>
      <title>Aktualna tema</title>
    </channel>
  </rss>
