<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/aktualna_tema.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2023</copyright>
      <description>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/</link>
        <title>Aktualna tema</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/logo.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.  </description>
        <enclosure length="27408384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/14/NeustraRA_SLO_1PR403_19477169.mp3"></enclosure>
        <guid>175206105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206105</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 10:30:02 +0000</pubDate>
        <title>Neustrašno na Teden možganov 2026! </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva.

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. 

Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl. 

</description>
        <enclosure length="63987456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/UnescoviRA_SLO_LJT_8725479_19467589.mp3"></enclosure>
        <guid>175205928</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1999</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva.

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. 

Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205928</link>
        <pubDate> Sun, 15 Mar 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Unescovih 80: Italijanska kuhinja – način življenja in dediščina človeštva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetu 160 milijonov otrok in  mladostnikov trpi za debelostjo. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBCS pa je v Sloveniji zaznala prekomerno težo ali debelost pri 17,6 % mladih, starih med 10 in 19 let, če upoštevamo še socialni status družine, pa se delež poveča na tretjino. Debelost je kronična bolezen, ki lahko, če se pojavi že v otroštvu, posameznika spremlja vse življenje in pomembno poveča tveganje za številne druge kronične bolezni, zato je pomembno da imajo vsi otroci možnost strokovne in multidisciplinarne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravljenja. A zaradi pomanjkanja pediatrov in neenakomerne geografske porazdelitve zdravstvenih ustanov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to problematiko, velikokrat ni tako. Zato je na začetku tedna v Državnem svetu RS potekal posvet z naslovom »Zdravljenje otrok in mladostnikov z debelostjo – zagotavljanje dostopnosti in vzpostavitev regijskega centra v severovzhodni Sloveniji«. </description>
        <enclosure length="18092544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/160miliRA_SLO_LJT_8722042_19463847.mp3"></enclosure>
        <guid>175205841</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>565</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetu 160 milijonov otrok in  mladostnikov trpi za debelostjo. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBCS pa je v Sloveniji zaznala prekomerno težo ali debelost pri 17,6 % mladih, starih med 10 in 19 let, če upoštevamo še socialni status družine, pa se delež poveča na tretjino. Debelost je kronična bolezen, ki lahko, če se pojavi že v otroštvu, posameznika spremlja vse življenje in pomembno poveča tveganje za številne druge kronične bolezni, zato je pomembno da imajo vsi otroci možnost strokovne in multidisciplinarne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravljenja. A zaradi pomanjkanja pediatrov in neenakomerne geografske porazdelitve zdravstvenih ustanov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to problematiko, velikokrat ni tako. Zato je na začetku tedna v Državnem svetu RS potekal posvet z naslovom »Zdravljenje otrok in mladostnikov z debelostjo – zagotavljanje dostopnosti in vzpostavitev regijskega centra v severovzhodni Sloveniji«. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205841</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 11:32:00 +0000</pubDate>
        <title>160 milijonov otrok in mladostnikov trpi za debelostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri ZKP RTV Slovenija je, v sodelovanju z Radiem Slovenija − Prvi program in Glasbeno produkcijo, izšel album Portraits v izvedbi pevke Tjaše Fabjančič in Big Banda RTV Slovenija pod taktirko in z aranžmaji Michaela Laggerja. Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013 in MiniatureN 2020). Njena melodična glasba s poetičnim pridihom z lahkoto prehaja meje žanrov in jezikov ter pripoveduje zgodbe o svetlih in temnih trenutkih življenja, rojstvu in odhajanju, upanju in milini. Izbor teh skladb je na albumu mogoče slišati izven intimnejših okvirov, saj jih je avstrijski pianist, skladatelj in dirigent Michael Lagger prelil v mogočno orkestralno preobleko, pisano posebej za Big Band RTV.
Ob izdaji se je s Tjašo Fabjančič pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar</description>
        <enclosure length="22028544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/TjaaFaRA_SLO_LJT_8704866_19444373.mp3"></enclosure>
        <guid>175205509</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>688</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri ZKP RTV Slovenija je, v sodelovanju z Radiem Slovenija − Prvi program in Glasbeno produkcijo, izšel album Portraits v izvedbi pevke Tjaše Fabjančič in Big Banda RTV Slovenija pod taktirko in z aranžmaji Michaela Laggerja. Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013 in MiniatureN 2020). Njena melodična glasba s poetičnim pridihom z lahkoto prehaja meje žanrov in jezikov ter pripoveduje zgodbe o svetlih in temnih trenutkih življenja, rojstvu in odhajanju, upanju in milini. Izbor teh skladb je na albumu mogoče slišati izven intimnejših okvirov, saj jih je avstrijski pianist, skladatelj in dirigent Michael Lagger prelil v mogočno orkestralno preobleko, pisano posebej za Big Band RTV.
Ob izdaji se je s Tjašo Fabjančič pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205509</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 11:30:47 +0000</pubDate>
        <title>Tjaša Fabjančič in album Portraits z Big Bandom RTV Slovenija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="13964544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/DnevienRA_SLO_LJT_8706283_19445882.mp3"></enclosure>
        <guid>175205538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>436</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205538</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 10:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dnevi enakosti spolov </title>
      </item>
      <item>
        <description>V 65. letu starosti je včeraj (10. marca 2026) umrl slovenski zdravnik, predavatelj, pesnik in esejist dr. Alojz Ihan. Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, slovenska literatura pomembnega ustvarjalca, slovenska javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Alojz Ihan&lt;/strong&gt; se je rodil leta 1961 v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral na Medicinski fakulteti. Specializiral se je za bolezni imunskega sistema in od leta 2006 kot redni profesor predaval na Univerzi v Ljubljani. Jedro njegovih raziskovalnih naporov je bilo usmerjeno v prepoznavanje redkih imunskih bolezni pri otrocih in v razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka. Njegovo delo je premikalo meje slovenske medicinske znanosti; odmevalo je tudi med strokovnjaki v tujini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V zavest naj&amp;scaron;ir&amp;scaron;e domače javnosti je stopil v času epidemije koronavirusne bolezni kot eden izmed nepogre&amp;scaron;ljivih strokovnjakov, ki nam je pojasnjeval, kako se zoperstaviti &amp;scaron;irjenju okužb. Alojz Ihan je namreč imel izreden dar, kako zapletene znanstvene in &amp;scaron;ir&amp;scaron;e družbene pojave tolmačiti na komunikativen, razumljiv in člove&amp;scaron;ki način. Seveda pa njegova intelektualna zapu&amp;scaron;čina presega polje medicine oziroma znanosti. Bil je tudi eden na&amp;scaron;ih najbolj branih in vplivnih pesnikov. &lt;em&gt;Srebrnik&lt;/em&gt;, njegov prvenec s sredine 80-ih, za katerega je prejel nagrado Pre&amp;scaron;ernovega sklada, predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenske literature. O svojem delu, razpetem med znanostjo in umetnostjo, je v intervjuju za na&amp;scaron;o televizijo pred leti povedal, da je pravzaprav iskanje smisla.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na&amp;scaron;a skupnost &amp;ndash; slovenska družba &amp;ndash; bo Ihanovo znanstveno in umetni&amp;scaron;ko besedo, njegovo jasno, zavzeto in humano intervencijo v javni prostor v prihodnje &amp;scaron;e kako pogre&amp;scaron;ala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dr. Alojz Ihan/ BoBo&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16154880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/VspominRA_SLO_LJT_8700077_19438447.mp3"></enclosure>
        <guid>175205363</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V 65. letu starosti je včeraj (10. marca 2026) umrl slovenski zdravnik, predavatelj, pesnik in esejist dr. Alojz Ihan. Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, slovenska literatura pomembnega ustvarjalca, slovenska javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Alojz Ihan&lt;/strong&gt; se je rodil leta 1961 v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral na Medicinski fakulteti. Specializiral se je za bolezni imunskega sistema in od leta 2006 kot redni profesor predaval na Univerzi v Ljubljani. Jedro njegovih raziskovalnih naporov je bilo usmerjeno v prepoznavanje redkih imunskih bolezni pri otrocih in v razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka. Njegovo delo je premikalo meje slovenske medicinske znanosti; odmevalo je tudi med strokovnjaki v tujini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V zavest naj&amp;scaron;ir&amp;scaron;e domače javnosti je stopil v času epidemije koronavirusne bolezni kot eden izmed nepogre&amp;scaron;ljivih strokovnjakov, ki nam je pojasnjeval, kako se zoperstaviti &amp;scaron;irjenju okužb. Alojz Ihan je namreč imel izreden dar, kako zapletene znanstvene in &amp;scaron;ir&amp;scaron;e družbene pojave tolmačiti na komunikativen, razumljiv in člove&amp;scaron;ki način. Seveda pa njegova intelektualna zapu&amp;scaron;čina presega polje medicine oziroma znanosti. Bil je tudi eden na&amp;scaron;ih najbolj branih in vplivnih pesnikov. &lt;em&gt;Srebrnik&lt;/em&gt;, njegov prvenec s sredine 80-ih, za katerega je prejel nagrado Pre&amp;scaron;ernovega sklada, predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenske literature. O svojem delu, razpetem med znanostjo in umetnostjo, je v intervjuju za na&amp;scaron;o televizijo pred leti povedal, da je pravzaprav iskanje smisla.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na&amp;scaron;a skupnost &amp;ndash; slovenska družba &amp;ndash; bo Ihanovo znanstveno in umetni&amp;scaron;ko besedo, njegovo jasno, zavzeto in humano intervencijo v javni prostor v prihodnje &amp;scaron;e kako pogre&amp;scaron;ala.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dr. Alojz Ihan/ BoBo&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205363</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 17:15:40 +0000</pubDate>
        <title>V spomin dr. Alojzu Ihanu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenje v Izraelu je napeto – vrstijo se alarmi, življenje je močno okrnjeno, pravi naša dopisnica, ki še naprej spremlja razmere na Bližnjem vzhodu. Predvsem iz Libanona prihajajo informacije o humanitarnih potrebah in množični selitvi ljudi tudi v Sirijo, čeprav  tam ni spodbudnih življenjskih pogojev. Napadi se nadaljujejo in žrtev je vse več. </description>
        <enclosure length="20614656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/KarmenRA_SLO_LJT_8684826_19421026.mp3"></enclosure>
        <guid>175205040</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>644</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenje v Izraelu je napeto – vrstijo se alarmi, življenje je močno okrnjeno, pravi naša dopisnica, ki še naprej spremlja razmere na Bližnjem vzhodu. Predvsem iz Libanona prihajajo informacije o humanitarnih potrebah in množični selitvi ljudi tudi v Sirijo, čeprav  tam ni spodbudnih življenjskih pogojev. Napadi se nadaljujejo in žrtev je vse več. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205040</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 15:55:54 +0000</pubDate>
        <title>Karmen Švegl: Večina Izraelcev podpira napad Irana </title>
      </item>
      <item>
        <description>Klovn je ena izmed najbolj priljubljenih pustnih mask. Za bolnišnične klovne, ki delujejo v Društvu Rdečih noskov, pa je tudi poklic v polnem pomenu besede. S predanim delom že 22 let prinašajo umetnost tja, kjer so otroci in odrasli za tovrstna doživetja drugače prikrajšani.  Z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem jim lajšajo dneve in pozitivno vplivajo na čustveno kakovost bivanja v nedomačem okolju, kar pripomore k pogumnemu soočanju z boleznijo. Klovnesi Radi Kikelj Drašler se je v domu starejših občanov pridružil Luka Pogačnik.</description>
        <enclosure length="17192448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/TudistaRA_SLO_LJT_8682163_19418150.mp3"></enclosure>
        <guid>175205028</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>537</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klovn je ena izmed najbolj priljubljenih pustnih mask. Za bolnišnične klovne, ki delujejo v Društvu Rdečih noskov, pa je tudi poklic v polnem pomenu besede. S predanim delom že 22 let prinašajo umetnost tja, kjer so otroci in odrasli za tovrstna doživetja drugače prikrajšani.  Z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem jim lajšajo dneve in pozitivno vplivajo na čustveno kakovost bivanja v nedomačem okolju, kar pripomore k pogumnemu soočanju z boleznijo. Klovnesi Radi Kikelj Drašler se je v domu starejših občanov pridružil Luka Pogačnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205028</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 13:53:11 +0000</pubDate>
        <title>Tudi starejši imajo radi Rdeče noske</title>
      </item>
      <item>
        <description>V naši bližini so v teku paraolimpijske igre v zimski izvedbi, ki so v primerjavi s poletnimi igrami v manjši izvedbi, tako po številu panog kot športnikov, pa tudi pri slovenskem deležu. Se pa ta povečuje oziroma bo na letošnji izvedbi dvakratnik prejšnjih, saj se je že precej izkušenemu smučarju Jerneju Slivniku pridružila še novinka, smučarska tekačica Tabea Dolžan.
</description>
        <enclosure length="20984832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/RuskimRA_SLO_LJT_8681607_19417539.mp3"></enclosure>
        <guid>175205013</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V naši bližini so v teku paraolimpijske igre v zimski izvedbi, ki so v primerjavi s poletnimi igrami v manjši izvedbi, tako po številu panog kot športnikov, pa tudi pri slovenskem deležu. Se pa ta povečuje oziroma bo na letošnji izvedbi dvakratnik prejšnjih, saj se je že precej izkušenemu smučarju Jerneju Slivniku pridružila še novinka, smučarska tekačica Tabea Dolžan.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205013</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 13:38:53 +0000</pubDate>
        <title>Ruskim športnikom prvič po letu 2014 dovoli tekmovanje pod lastno zastavo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V inkluzivni plesni predstavi V hiši 3in3 se godi sto stvari se dopolnjujeta resnični in domišljijski svet. Združuje učence CIRIUS Vipava – plesno skupino Vrtiljak, nekdanje gojence, mlade plesalce iz plesne šole Go Kaos iz Gorice in profesionalne plesalce ter druge umetnike – več kot 60 sodelujočih z obeh strani meje. Na odru oživijo drobci iz vsakdanjega življenja otrok, njihovega odraščanja, učenja, spoprijemanja s težavami, prijateljstva in veselja. 
O raziskovanju, preizkušanju in oblikovanju novih oblik ustvarjalnega plesnega izražanja »različno drugačnih« v pogovoru z avtoricama projekta doktorico Katjo Bucik, logopedinjo in plesno-gibalno terapevtko, zaposleno v CIRIUS Vipava in Tjašo  Bucik, plesalko, koreografinjo in plesno pedagoginjo.
</description>
        <enclosure length="85555200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/Vhii3RA_SLO_LJT_8669031_19403098.mp3"></enclosure>
        <guid>175204725</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V inkluzivni plesni predstavi V hiši 3in3 se godi sto stvari se dopolnjujeta resnični in domišljijski svet. Združuje učence CIRIUS Vipava – plesno skupino Vrtiljak, nekdanje gojence, mlade plesalce iz plesne šole Go Kaos iz Gorice in profesionalne plesalce ter druge umetnike – več kot 60 sodelujočih z obeh strani meje. Na odru oživijo drobci iz vsakdanjega življenja otrok, njihovega odraščanja, učenja, spoprijemanja s težavami, prijateljstva in veselja. 
O raziskovanju, preizkušanju in oblikovanju novih oblik ustvarjalnega plesnega izražanja »različno drugačnih« v pogovoru z avtoricama projekta doktorico Katjo Bucik, logopedinjo in plesno-gibalno terapevtko, zaposleno v CIRIUS Vipava in Tjašo  Bucik, plesalko, koreografinjo in plesno pedagoginjo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204725</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 14:38:24 +0000</pubDate>
        <title>V hiši 3in3 se godi sto stvari - od terapije do odrske predstavitve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
</description>
        <enclosure length="25182720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/TrgovineRA_SLO_LJT_8637581_19366452.mp3"></enclosure>
        <guid>175203989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203989</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 12:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Trgovine z rabljenimi oblačili vse bolj obiskane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto. </description>
        <enclosure length="11776512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/OboliRA_SLO_LJT_8630692_19359222.mp3"></enclosure>
        <guid>175203907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>367</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203907</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob šoli v naravi še šola v kulturi </title>
      </item>
      <item>
        <description>Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo. </description>
        <enclosure length="18816000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/SpopadiRA_SLO_LJT_8617346_19343774.mp3"></enclosure>
        <guid>175203652</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>587</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203652</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 10:13:20 +0000</pubDate>
        <title>Spopadi na Bližnjem vzhodu: prihodnost ruskega geopolitičnega loka od Karibov do Perzijskega zaliva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lina  Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?   </description>
        <enclosure length="12493056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/LinaErjRA_SLO_LJT_8589751_19311482.mp3"></enclosure>
        <guid>175203061</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>390</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lina  Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203061</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 11:15:18 +0000</pubDate>
        <title>Lina Erjavec, Abu Dabi: Po družbenih omrežjih kroži veliko dezinformacij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.</description>
        <enclosure length="13502976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/SlovenskRA_SLO_LJT_8580141_19300064.mp3"></enclosure>
        <guid>175202886</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>421</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202886</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 15:00:07 +0000</pubDate>
        <title>Slovenski turisti ujeti v vojni  na Bližnjem vzhodu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. </description>
        <enclosure length="43803648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/KonzularRA_SLO_LJT_8574249_19293690.mp3"></enclosure>
        <guid>175202798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1368</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202798</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 10:45:52 +0000</pubDate>
        <title>Konzularne informacije in prva pomoč zaradi zaprtega zračnega prostora na bližnjevzhodnih letališčih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.</description>
        <enclosure length="16735488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/PrejemniRA_SLO_LJT_8571373_19290571.mp3"></enclosure>
        <guid>175202734</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>522</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202734</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 08:30:47 +0000</pubDate>
        <title>Prejemnik Kipca ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite je ELME</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Dubaj smo poklicali Boštjana Bavčarja, ki bo moral zaradi odpovedanih letov in napadov v regiji ostati še nekaj dni v Dubaju, čeprav bi moral biti že doma. Kako se počuti in kakšne so razmere v Dubaju? </description>
        <enclosure length="9070080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/PogovorRA_SLO_LJT_8566684_19284923.mp3"></enclosure>
        <guid>175202631</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>283</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Dubaj smo poklicali Boštjana Bavčarja, ki bo moral zaradi odpovedanih letov in napadov v regiji ostati še nekaj dni v Dubaju, čeprav bi moral biti že doma. Kako se počuti in kakšne so razmere v Dubaju? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202631</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 15:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor s Slovencem, ujetim v Dubaju</title>
      </item>
      <item>
        <description>V včerajšnjih napadih ameriških in izraelskih sil na Iran je umrlo več deset ljudi, med drugim tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil na čelu države skoraj 40 let. Iran je odgovoril s povračilnimi ukrepi in napovedal maščevanje njegove smrti. Razmere v Iranu in celotni regiji se še zaostrujejo. Na napade se odzivajo številni voditelji, ljudje v muslimanskih državah in drugje, več pa smo izvedeli od Karmen Švegl. 
</description>
        <enclosure length="35241984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/KarmenRA_SLO_LJT_8565460_19283575.mp3"></enclosure>
        <guid>175202617</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1101</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V včerajšnjih napadih ameriških in izraelskih sil na Iran je umrlo več deset ljudi, med drugim tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil na čelu države skoraj 40 let. Iran je odgovoril s povračilnimi ukrepi in napovedal maščevanje njegove smrti. Razmere v Iranu in celotni regiji se še zaostrujejo. Na napade se odzivajo številni voditelji, ljudje v muslimanskih državah in drugje, več pa smo izvedeli od Karmen Švegl. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202617</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 13:46:00 +0000</pubDate>
        <title>Karmen Švegl: v Iranu so možni trije scenariji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na borzi se bo 4. marca začelo trgovanje z delnicami Vzajemne. Predstavniki Vzajemne in Ljubljanske borze so pripravili spletni seminar, kjer so podali nekaj ključnih informacij. Upravičenci bodo morali delnice Vzajemne prevzeti v roku dveh let, torej do 4. marca 2028. Za prevzem delnic bodo morali odpreti trgovalni ali individualni naložbeni račun. Delnice Vzajemne bodo lahko prenesli tudi na družinske člane.</description>
        <enclosure length="9186816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/ZaelosRA_SLO_LJT_8550443_19265312.mp3"></enclosure>
        <guid>175202160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>287</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na borzi se bo 4. marca začelo trgovanje z delnicami Vzajemne. Predstavniki Vzajemne in Ljubljanske borze so pripravili spletni seminar, kjer so podali nekaj ključnih informacij. Upravičenci bodo morali delnice Vzajemne prevzeti v roku dveh let, torej do 4. marca 2028. Za prevzem delnic bodo morali odpreti trgovalni ali individualni naložbeni račun. Delnice Vzajemne bodo lahko prenesli tudi na družinske člane.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202160</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 14:06:06 +0000</pubDate>
        <title>Začelo se bo trgovanje z delnicami Vzajemne</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?</description>
        <enclosure length="16057344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/ZdajsmRA_SLO_LJT_8527240_19239130.mp3"></enclosure>
        <guid>175201622</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>501</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201622</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 15:42:14 +0000</pubDate>
        <title>»Zdaj smo najbolj vroča država od vseh na svetu«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včeraj se je na Mestnem trgu v Ljubljani odvil sprejem naših olimpijskih šampionov. Sloveniji so skakalci priborili štiri medalje, tudi ostali športniki niso razočarali. Vzdušje na sprejemu članov olimpijske reprezentance je spremljala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.</description>
        <enclosure length="12390144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/DomenPrRA_SLO_LJT_8511579_19221579.mp3"></enclosure>
        <guid>175201261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>387</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včeraj se je na Mestnem trgu v Ljubljani odvil sprejem naših olimpijskih šampionov. Sloveniji so skakalci priborili štiri medalje, tudi ostali športniki niso razočarali. Vzdušje na sprejemu članov olimpijske reprezentance je spremljala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201261</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 12:25:00 +0000</pubDate>
        <title>Domen Prevc: Zmaga na olimpijskih igrah je motivacija za naprej</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.</description>
        <enclosure length="15681792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/NaMednaRA_SLO_LJT_8509520_19219409.mp3"></enclosure>
        <guid>175201220</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>490</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201220</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 11:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Mednarodni olimpijadi umetne inteligence 98 mladih iz 25 držav</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika. </description>
        <enclosure length="23342592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/ZakajeRA_SLO_LJT_8512194_19222267.mp3"></enclosure>
        <guid>175201284</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>729</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201284</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 10:56:46 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj še ni miru v Ukrajini? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije,  si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.&lt;p&gt;A to je le privid. Da so digitalni odpadki povsem realen problem, opozarjajo v dru&amp;scaron;tvu Ekologi brez meja, ki po uspe&amp;scaron;nih akcijah Očistimo Slovenija, zadnja leta opozarjajo tudi na problem mnogo bolj izmuzljivih digitalnih odpadkov, med drugim so na to temo pripravili strokovno konferenco. O problemu digitalnih odpadkov smo govorili z dekanjo Fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani &lt;strong&gt;prof. dr. Mojco Ciglarič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: slika je simbolična, Pixabay/geralt&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15002112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/NaidigRA_SLO_LJT_8496028_19204483.mp3"></enclosure>
        <guid>175200941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>468</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije,  si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.&lt;p&gt;A to je le privid. Da so digitalni odpadki povsem realen problem, opozarjajo v dru&amp;scaron;tvu Ekologi brez meja, ki po uspe&amp;scaron;nih akcijah Očistimo Slovenija, zadnja leta opozarjajo tudi na problem mnogo bolj izmuzljivih digitalnih odpadkov, med drugim so na to temo pripravili strokovno konferenco. O problemu digitalnih odpadkov smo govorili z dekanjo Fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani &lt;strong&gt;prof. dr. Mojco Ciglarič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: slika je simbolična, Pixabay/geralt&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200941</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 11:10:16 +0000</pubDate>
        <title>Naši digitalni odpadki so morda zastonj, niso pa poceni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. &lt;p&gt;Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koro&amp;scaron;kih Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s &lt;a href=&quot;https://www.kkz.at/&quot;&gt;Kr&amp;scaron;čansko kulturno&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.spz.at/post/koro%C5%A1ki-kulturni-dnevi-v-ljubljani-2026&quot;&gt;Slovensko prosvetno zvezo&lt;/a&gt; iz Celovca. Koro&amp;scaron;ka slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledali&amp;scaron;če koro&amp;scaron;kih Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25278720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/KorokiRA_SLO_LJT_8475426_19181064.mp3"></enclosure>
        <guid>175200381</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>789</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. &lt;p&gt;Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koro&amp;scaron;kih Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s &lt;a href=&quot;https://www.kkz.at/&quot;&gt;Kr&amp;scaron;čansko kulturno&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.spz.at/post/koro%C5%A1ki-kulturni-dnevi-v-ljubljani-2026&quot;&gt;Slovensko prosvetno zvezo&lt;/a&gt; iz Celovca. Koro&amp;scaron;ka slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledali&amp;scaron;če koro&amp;scaron;kih Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200381</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 15:21:26 +0000</pubDate>
        <title>Koroški kulturni dnevi v Ljubljani: jagodni izbor ustvarjalnosti koroških Slovencev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. &quot;Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini,&quot; pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Slovenska &amp;scaron;tudijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23748096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/CelovkaRA_SLO_LJT_8455838_19159622.mp3"></enclosure>
        <guid>175199939</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. &quot;Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini,&quot; pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Slovenska &amp;scaron;tudijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199939</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Celovška Slovenska študijska knjižnica s prenovljenim oddelkom za otroke in veliko kadrovsko stisko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.</description>
        <enclosure length="20908032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/TudikoRA_SLO_LJT_8445097_19147576.mp3"></enclosure>
        <guid>175199693</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>653</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199693</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi ko gremo na volitve, imejmo v mislih odgovornost do naših otrok in vnukov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam  je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence. </description>
        <enclosure length="13944576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/KajbopRA_SLO_LJT_8438753_19140634.mp3"></enclosure>
        <guid>175199550</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam  je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199550</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 11:32:07 +0000</pubDate>
        <title>Kaj bo proizvajala Slovenska tovarna umetne inteligence?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni? </description>
        <enclosure length="30458880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/SmodouRA_SLO_LJT_8430689_19128876.mp3"></enclosure>
        <guid>175199350</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>951</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199350</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 11:41:24 +0000</pubDate>
        <title>Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.</description>
        <enclosure length="15162624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/TinaSimRA_SLO_LJT_8415687_19112839.mp3"></enclosure>
        <guid>175199022</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199022</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 11:17:59 +0000</pubDate>
        <title>Tina Simčič: Mladi si upajo razmišljati izven okvirjev </title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. 

</description>
        <enclosure length="20527872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/RadiomRA_SLO_LJT_8386566_19080806.mp3"></enclosure>
        <guid>175198333</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198333</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 10:58:20 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Radio mora vedno znova nagovarjati nove poslušalce!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost  vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček. </description>
        <enclosure length="15905280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/VlogadrRA_SLO_LJT_8357227_19047891.mp3"></enclosure>
        <guid>175197674</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>497</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost  vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197674</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 11:15:52 +0000</pubDate>
        <title>Vloga družinskega zdravnika pri zgodnjem odkrivanju raka </title>
      </item>
      <item>
        <description>Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi? </description>
        <enclosure length="32912640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/portalRA_SLO_LJT_8342918_19031818.mp3"></enclosure>
        <guid>175197347</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1028</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197347</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 11:17:11 +0000</pubDate>
        <title>Šport ali gladiatorstvo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.</description>
        <enclosure length="23288832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/KarmenRRA_SLO_LJT_8328966_19016328.mp3"></enclosure>
        <guid>175197041</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>727</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197041</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 11:49:41 +0000</pubDate>
        <title>Karmen Režek: Če delaš tisto, kar ti je pri srcu, lahko največ daš družbi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja.  V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst.  Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev,  je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov. </description>
        <enclosure length="14223360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/LadjaReRA_SLO_LJT_8300332_18984089.mp3"></enclosure>
        <guid>175196316</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>444</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja.  V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst.  Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev,  je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196316</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ladja Rex v Muzeju Slovenija v malem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl. </description>
        <enclosure length="27826176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/KosliiRA_SLO_LJT_8294296_18977026.mp3"></enclosure>
        <guid>175196189</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>869</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196189</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ko sličica na kavi polepša dan ... </title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.  Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov. </description>
        <enclosure length="16648704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/KonecruRA_SLO_LJT_8285628_18967342.mp3"></enclosure>
        <guid>175195983</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>520</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.  Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195983</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Konec rudarjenja v Velenju – bomo res poskrbeli za ljudi, okolje in regijo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
</description>
        <enclosure length="13128192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/OlimpijsRA_SLO_LJT_8286631_18968433.mp3"></enclosure>
        <guid>175196000</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>410</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196000</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 11:33:16 +0000</pubDate>
        <title>Olimpijski finiš ali kaos?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skoraj leto dni je bilo izpraznjeno mesto varuha človekovih pravic. Državni zbor pa je včeraj – po tem ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini že februarja lani potekel mandat – vendarle izvolil novo varuhinjo človekovih pravic. To je Simona Drenik Bavdek, ki delo institucije, ki jo bo vodila, dobro pozna. Pred nastopom funkcije je bila namreč pomočnica vodje centra za človekove pravice pri Varuhu. Novo varuhinjo zaradi številnih težav, ki pestijo državljane, čaka veliko dela.  Več o izzivih, ki jo čakajo, in tudi o tem, kako ocenjuje Šutarjev zakon in ali bo kot varuhinja vložila ustavno presojo tega zakona, pa v pogovoru. Z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. 

Foto: Borut Živulović/BoBo</description>
        <enclosure length="54163200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/NovavarRA_SLO_LJT_8275625_18955545.mp3"></enclosure>
        <guid>175195757</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skoraj leto dni je bilo izpraznjeno mesto varuha človekovih pravic. Državni zbor pa je včeraj – po tem ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini že februarja lani potekel mandat – vendarle izvolil novo varuhinjo človekovih pravic. To je Simona Drenik Bavdek, ki delo institucije, ki jo bo vodila, dobro pozna. Pred nastopom funkcije je bila namreč pomočnica vodje centra za človekove pravice pri Varuhu. Novo varuhinjo zaradi številnih težav, ki pestijo državljane, čaka veliko dela.  Več o izzivih, ki jo čakajo, in tudi o tem, kako ocenjuje Šutarjev zakon in ali bo kot varuhinja vložila ustavno presojo tega zakona, pa v pogovoru. Z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. 

Foto: Borut Živulović/BoBo</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195757</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 13:01:56 +0000</pubDate>
        <title>Nova varuhinja človekovih pravic - Simona Drenik Bavdek -  pred številnimi izzivi   </title>
      </item>
      <item>
        <description>22.marca bomo imeli parlamentarne volitve. Ali ste že odločeni? Po javnomnenjski anketi je neodločenih še okoli 17 odstotkov volivk in volivcev. Stališča do katerih vprašanj še čakate? Kaj vam je najbolj pomembno pri presoji, koga voliti? </description>
        <enclosure length="27288576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/ZapredvRA_SLO_LJT_8261847_18939712.mp3"></enclosure>
        <guid>175195416</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>22.marca bomo imeli parlamentarne volitve. Ali ste že odločeni? Po javnomnenjski anketi je neodločenih še okoli 17 odstotkov volivk in volivcev. Stališča do katerih vprašanj še čakate? Kaj vam je najbolj pomembno pri presoji, koga voliti? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195416</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 11:43:43 +0000</pubDate>
        <title>Za predvolilno ogrevanje!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minnesota  je znana po tisočerih jezerih, ostrih zimah in močni skandinavski dediščini. Glavno mesto Minneapolis slovi po umetnosti in glasbi, živahni kulturni sceni. V zadnjih dneh slovenski kakor svetovni mediji ne poročamo o slednjem, ampak o čisto drugem dogajanju. O številnih protestih, stavki in družbenih napetostih zaradi obsežnih zveznih prisilnih akcij ICE – Agentov ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Več v pogovoru z Betty Tisel, Američanko slovenskih korenin, ki živi v glavnem mestu te zvezne država. </description>
        <enclosure length="10311168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/01/ZakajjeRA_SLO_LJT_8243751_18919122.mp3"></enclosure>
        <guid>175195009</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minnesota  je znana po tisočerih jezerih, ostrih zimah in močni skandinavski dediščini. Glavno mesto Minneapolis slovi po umetnosti in glasbi, živahni kulturni sceni. V zadnjih dneh slovenski kakor svetovni mediji ne poročamo o slednjem, ampak o čisto drugem dogajanju. O številnih protestih, stavki in družbenih napetostih zaradi obsežnih zveznih prisilnih akcij ICE – Agentov ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Več v pogovoru z Betty Tisel, Američanko slovenskih korenin, ki živi v glavnem mestu te zvezne država. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195009</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 08:30:27 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je zvezna služba izbrala ravno Minnesoto?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Širjenje trgovine in diverzifikacija trgovinskih partnerjev imata  poseben pomen za Evropsko unijo v času geopolitičnih pretresov in carinskih zapletov z Združenimi državami Amerike. Tako ima minuli teden sklenjeni sporazum o prosti trgovini med Unijo in Indijo globoko simbolni pomen. Indija je eden najbolj perspektivnih hitro rastočih globalnih trgov, pričakuje okrog 7-odsotno gospodarsko rast, povprečna starost njenih prebivalcev pa je 29 let. Oba trgovinska bloka skupaj predstavljata petino svetovnega bruto domačega proizvoda in četrtino svetovnega prebivalstva. O podrobnostih omenjenega sporazuma in tudi potencialnih učinkih za Slovenijo, za katero je Indija drugi najpomembnejši trg v Aziji, se je z glavnim ekonomistom na Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem pogovarjala Sandra Krišelj. </description>
        <enclosure length="37215744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/SporazumRA_SLO_LJT_8245676_18921599.mp3"></enclosure>
        <guid>175195071</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1162</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Širjenje trgovine in diverzifikacija trgovinskih partnerjev imata  poseben pomen za Evropsko unijo v času geopolitičnih pretresov in carinskih zapletov z Združenimi državami Amerike. Tako ima minuli teden sklenjeni sporazum o prosti trgovini med Unijo in Indijo globoko simbolni pomen. Indija je eden najbolj perspektivnih hitro rastočih globalnih trgov, pričakuje okrog 7-odsotno gospodarsko rast, povprečna starost njenih prebivalcev pa je 29 let. Oba trgovinska bloka skupaj predstavljata petino svetovnega bruto domačega proizvoda in četrtino svetovnega prebivalstva. O podrobnostih omenjenega sporazuma in tudi potencialnih učinkih za Slovenijo, za katero je Indija drugi najpomembnejši trg v Aziji, se je z glavnim ekonomistom na Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem pogovarjala Sandra Krišelj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195071</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 07:45:12 +0000</pubDate>
        <title>Sporazum EU-Indija: novi gospodarski in varnostni temelji </title>
      </item>
      <item>
        <description>6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. 

Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A. </description>
        <enclosure length="27419904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/BenekaRA_SLO_LJT_8208561_18879813.mp3"></enclosure>
        <guid>175194176</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. 

Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194176</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 13:30:14 +0000</pubDate>
        <title>Beneška pesnica Marina Černetič: Potres leta 1976 je spodbudil kulturni preporod Slovencev na Videmskem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, bo minilo brez predstavnika ali predstavnice Slovenije. A na evrovizijskem odru na Dunaju bo stala glasbenica slovenskih korenin. Na nacionalnem izboru v Luksemburgu je zmagala Eva Marija Puc. 20-letna umetnica, rojena slovenskim staršem v Luksemburgu, pravi, da je slovenščina - ki jo je imela tudi na maturi na Evropski šoli – njen materni jezik. Z njo se je pogovarjal Luka Bregar.



</description>
        <enclosure length="18421248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/GlasbeniRA_SLO_LJT_8208995_18880262.mp3"></enclosure>
        <guid>175194175</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>575</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, bo minilo brez predstavnika ali predstavnice Slovenije. A na evrovizijskem odru na Dunaju bo stala glasbenica slovenskih korenin. Na nacionalnem izboru v Luksemburgu je zmagala Eva Marija Puc. 20-letna umetnica, rojena slovenskim staršem v Luksemburgu, pravi, da je slovenščina - ki jo je imela tudi na maturi na Evropski šoli – njen materni jezik. Z njo se je pogovarjal Luka Bregar.



</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194175</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 12:10:27 +0000</pubDate>
        <title>Eva Marija Puc na evrovizijskem odru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi. </description>
        <enclosure length="16824576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/VeklikRA_SLO_LJT_8204478_18875550.mp3"></enclosure>
        <guid>175194128</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>525</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194128</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 09:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Več klikov - manj stikov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Univerzitetna klinika Golnik ter kirurgi s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra sta v naši državi prvič uspešno uvedli zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Novembra so ta poseg opravili pri prvih petih bolnikih. Slovenija se tako pridružuje državam z najsodobnejšimi oblikami zdravljenja bolnikov s to boleznijo. V Sloveniji ima težave s spalno apnejo približno 150 tisoč odraslih Slovencev, okoli 9 tisoč se jih  že zdravi s CPAP terapijo. Za metodo stimulacije podjezičnega živca pa so primerni trije odstotki. </description>
        <enclosure length="14674944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/ZdravljeRA_SLO_LJT_8198223_18867849.mp3"></enclosure>
        <guid>175193957</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>458</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Univerzitetna klinika Golnik ter kirurgi s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra sta v naši državi prvič uspešno uvedli zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Novembra so ta poseg opravili pri prvih petih bolnikih. Slovenija se tako pridružuje državam z najsodobnejšimi oblikami zdravljenja bolnikov s to boleznijo. V Sloveniji ima težave s spalno apnejo približno 150 tisoč odraslih Slovencev, okoli 9 tisoč se jih  že zdravi s CPAP terapijo. Za metodo stimulacije podjezičnega živca pa so primerni trije odstotki. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193957</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 15:40:36 +0000</pubDate>
        <title>Zdravljenje obstruktivne spalne apneje </title>
      </item>
      <item>
        <description>Digitalizacija, spremenjene navade ljudi, optimizacija – ali je krnjenje dostopa do javnih storitev, kot so bančne in poštne storitve,  res nujna posledica? V Pošti Slovenije bodo 2. februarja spremenili delovne čase na 142 poštah po Sloveniji. Na 111 poštah bo delovni čas krajši. Kaj vse te spremembe pomenijo za podeželje in za starejše? </description>
        <enclosure length="39128064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/OkrnjenaRA_SLO_LJT_8180403_18848191.mp3"></enclosure>
        <guid>175193593</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1222</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Digitalizacija, spremenjene navade ljudi, optimizacija – ali je krnjenje dostopa do javnih storitev, kot so bančne in poštne storitve,  res nujna posledica? V Pošti Slovenije bodo 2. februarja spremenili delovne čase na 142 poštah po Sloveniji. Na 111 poštah bo delovni čas krajši. Kaj vse te spremembe pomenijo za podeželje in za starejše? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193593</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 11:35:55 +0000</pubDate>
        <title>Okrnjena dostopnost do javni storitev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem. </description>
        <enclosure length="27575808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/CarinajRA_SLO_LJT_8166715_18833048.mp3"></enclosure>
        <guid>175193311</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193311</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 10:57:32 +0000</pubDate>
        <title>Carina je prva obrambna linija družbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.</description>
        <enclosure length="17267712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/25/MaskeoRA_SLO_LJT_8157838_18822811.mp3"></enclosure>
        <guid>175193078</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>539</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193078</link>
        <pubDate> Sun, 25 Jan 2026 11:15:22 +0000</pubDate>
        <title>Maske: od rituala do karnevala</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko športnika ustavi poškodba, se zanj začne najtežji del kariere – brez štartne liste in brez ciljne črte. Vanja Brodnik vrhunski šport pozna z obeh strani: kot nekdanja tekmovalka svetovnega pokala v alpskem smučanju in kot smučarka, ki so jo pestile številne poškodbe. Danes kot manualna terapevtka razume tudi tisto, kar se dogaja po tekmah – v telesu, glavi in na bolniški postelji. V pogovoru je spregovorila o bolečini, dvomih in strahu pred ponovitvijo poškodbe, o tem, kdaj in kako se športnik sploh lahko vrne k treningom, ter o pomenu zaščitne opreme in regeneracije. </description>
        <enclosure length="32745216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/PokodbaRA_SLO_1PR410_18785968.mp3"></enclosure>
        <guid>175192543</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1023</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko športnika ustavi poškodba, se zanj začne najtežji del kariere – brez štartne liste in brez ciljne črte. Vanja Brodnik vrhunski šport pozna z obeh strani: kot nekdanja tekmovalka svetovnega pokala v alpskem smučanju in kot smučarka, ki so jo pestile številne poškodbe. Danes kot manualna terapevtka razume tudi tisto, kar se dogaja po tekmah – v telesu, glavi in na bolniški postelji. V pogovoru je spregovorila o bolečini, dvomih in strahu pred ponovitvijo poškodbe, o tem, kdaj in kako se športnik sploh lahko vrne k treningom, ter o pomenu zaščitne opreme in regeneracije. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192543</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 08:26:18 +0000</pubDate>
        <title>Poškodba je najtežja tekma v karieri športnika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. 

Foto: arhiv Dewesofta</description>
        <enclosure length="19333632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/Dr.EvaRA_SLO_LJT_8119525_18778763.mp3"></enclosure>
        <guid>175192128</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>604</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. 

Foto: arhiv Dewesofta</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192128</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 14:40:36 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Eva Pirc: Oboje je pomembno; natančnost in domišljija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na  kocki temeljna načela Unije?  O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.</description>
        <enclosure length="14254848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/ProfesorRA_SLO_LJT_8095427_18750974.mp3"></enclosure>
        <guid>175191528</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>445</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na  kocki temeljna načela Unije?  O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191528</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 14:30:34 +0000</pubDate>
        <title>Profesor Mojmir Mrak: Ne gre za carine, na kocki so temeljna načela Evropske unije in njena vloga v novi geopolitični arhitekturi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.</description>
        <enclosure length="21414912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/GrokinRA_SLO_LJT_8057853_18708087.mp3"></enclosure>
        <guid>175190557</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>669</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190557</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 07:30:29 +0000</pubDate>
        <title>Grok in globoki ponaredki - Kaj sploh je resnično?</title>
      </item>
      <item>
        <description>11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav. </description>
        <enclosure length="51680256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/RosulnikRA_SLO_LJT_8066792_18718622.mp3"></enclosure>
        <guid>175190777</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190777</link>
        <pubDate> Sun, 18 Jan 2026 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Poletje se za družino Rosulnik kar ne konča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
</description>
        <enclosure length="34500096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/NormiranRA_SLO_LJT_8059376_18709831.mp3"></enclosure>
        <guid>175190588</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1078</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190588</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 14:52:41 +0000</pubDate>
        <title>Normiranstvo 2026:država odpira vrata na stežaj, a jih ob izstopu zapira za 5 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem  EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje? </description>
        <enclosure length="29160960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/AliuporRA_SLO_LJT_8034560_18681138.mp3"></enclosure>
        <guid>175189946</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>911</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem  EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189946</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 12:40:58 +0000</pubDate>
        <title>Ali uporabljate umetno inteligenco?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="28554240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/11/TudistaRA_SLO_LJT_8016139_18659975.mp3"></enclosure>
        <guid>175189518</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>892</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189518</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 07:30:14 +0000</pubDate>
        <title>Tudi starejši brezdomci so kandidati za sprejem v DSO</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kolumbija bi lahko bila naslednja na seznamu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Bogoti so ta teden potekala zborovanja v podporo suverenosti države, ljudje pa so zaskrbljeni in negotovosti je vse več, poroča novinar in urednik Sloveniacasta, podkasta, ki rojake v Latinski Ameriki obvešča o dogajanju v Sloveniji, Luis Arce Plevnik. V Kolumbijo se je zateklo tudi 3 milijone Venezuelcev, ki dogajanje v svoji domovini spremljajo z mešanico previdnosti in upanja na morebitne spremembe. Kaj pa Kolumbijci? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto Reuters: Protesti v Bogoti&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="8623872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/LuisArcRA_SLO_LJT_7999433_18641090.mp3"></enclosure>
        <guid>175189096</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>269</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kolumbija bi lahko bila naslednja na seznamu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Bogoti so ta teden potekala zborovanja v podporo suverenosti države, ljudje pa so zaskrbljeni in negotovosti je vse več, poroča novinar in urednik Sloveniacasta, podkasta, ki rojake v Latinski Ameriki obvešča o dogajanju v Sloveniji, Luis Arce Plevnik. V Kolumbijo se je zateklo tudi 3 milijone Venezuelcev, ki dogajanje v svoji domovini spremljajo z mešanico previdnosti in upanja na morebitne spremembe. Kaj pa Kolumbijci? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto Reuters: Protesti v Bogoti&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189096</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 07:10:51 +0000</pubDate>
        <title>Luis Arce Plevnik: V Kolumbiji je vse več negotovosti in strahu</title>
      </item>
      <item>
        <description>'Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem,' je slogan Aleša Juvanca, svetovnega popotnika na kolesu. Že kot otrok je sanjaril, da bo prekolesaril svet in pred kratkim je kolesaril že v stoti državi. V januarju počiva in nabira moči za nove kolesarske podvige, nam pa je povedal, kako potekajo priprave pred vsako kolesarsko odpravo, v kateri državi je bilo najlepše, kje najbolj nevarno in zakaj so v New Yorku zaradi njega zaprli most. </description>
        <enclosure length="33154560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/100prekRA_SLO_LJT_7983979_18624046.mp3"></enclosure>
        <guid>175188724</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1036</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>'Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem,' je slogan Aleša Juvanca, svetovnega popotnika na kolesu. Že kot otrok je sanjaril, da bo prekolesaril svet in pred kratkim je kolesaril že v stoti državi. V januarju počiva in nabira moči za nove kolesarske podvige, nam pa je povedal, kako potekajo priprave pred vsako kolesarsko odpravo, v kateri državi je bilo najlepše, kje najbolj nevarno in zakaj so v New Yorku zaradi njega zaprli most. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188724</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 13:30:00 +0000</pubDate>
        <title>100 prekolesarjenih držav Aleša Juvanca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič. </description>
        <enclosure length="23337216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/BoinicRA_SLO_LJT_7973417_18611881.mp3"></enclosure>
        <guid>175188500</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>729</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188500</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 13:46:15 +0000</pubDate>
        <title>Božičnica pobrala več kot četrtino glasov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je majhna na Zemlji a velika v vesolju. To je moto slovenske vesoljske politike, ki jo udejanja Slovenska vesoljska pisarna s skupino vrhunskih visokotehnoloških podjetij. Po prvem letu polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji so se utrdili na svojih nišnih področjih kot odlični partnerji svetovnih vesoljskih velikanov, poudarja vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer. Za novo leto ima nove ambiciozne načrte: v Slovenijo želi privabiti največje, zasnovati slovensko konstelacijo satelitov in začeti postopke za ustanovitev  Slovenske vesoljske agencije po zgledu agencij kot sta evropska ESA in ameriška NASA. Z ikono slovenskega vesoljskega sektorja smo se pogovarjali tik pred prazniki. </description>
        <enclosure length="16047360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/06/PoletuRA_SLO_LJT_7963244_18600335.mp3"></enclosure>
        <guid>175188231</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>501</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je majhna na Zemlji a velika v vesolju. To je moto slovenske vesoljske politike, ki jo udejanja Slovenska vesoljska pisarna s skupino vrhunskih visokotehnoloških podjetij. Po prvem letu polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji so se utrdili na svojih nišnih področjih kot odlični partnerji svetovnih vesoljskih velikanov, poudarja vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer. Za novo leto ima nove ambiciozne načrte: v Slovenijo želi privabiti največje, zasnovati slovensko konstelacijo satelitov in začeti postopke za ustanovitev  Slovenske vesoljske agencije po zgledu agencij kot sta evropska ESA in ameriška NASA. Z ikono slovenskega vesoljskega sektorja smo se pogovarjali tik pred prazniki. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188231</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 15:00:25 +0000</pubDate>
        <title>Po letu dni v  Evropski vesoljski agenciji novi ambiciozni načrti Slovenije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ameriški napad suverene države Venezuele je deležen različnih komentarjev. ZDA so v ameriški zapor odpeljale  predsednika  Madura in sodili mu bodo na zveznem sodišču v New Yorku. Kaj vse to pomeni ? Kaj bo temu sledilo? </description>
        <enclosure length="32667648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/06/ZDAnapaRA_SLO_LJT_7959877_18596792.mp3"></enclosure>
        <guid>175188172</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1020</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ameriški napad suverene države Venezuele je deležen različnih komentarjev. ZDA so v ameriški zapor odpeljale  predsednika  Madura in sodili mu bodo na zveznem sodišču v New Yorku. Kaj vse to pomeni ? Kaj bo temu sledilo? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188172</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 11:33:17 +0000</pubDate>
        <title>ZDA napadle Venezuelo – kakšni so komentarji? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ameriški predsednik Donald Trump je v najnovejšem pogovoru z novinarji vnovič razburil s svojimi izjavami. Medtem ko venezuelski predsednik Nicolas Maduro v New Yorku čaka na današnji začetek sojenja, v katerem ga ameriški tožilci obtožujejo prekupčevanja z drogo in terorizma, je Trump začasni predsednici Delcy Rodriguez, zagrozil s še hujšimi posledicami, če se ne bo uklonila ameriškim zahtevam. Z napadom je zagrozil še Kolumbiji in Mehiki, Kuba pa se bo po njegovem uklonila brez posredovanja. Trump je omenil tudi Grenlandijo, češ da jo resnično potrebuje za obrambo. Poklicali smo predstojnika obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Iztoka Prezlja. Z njim se je pogovarjala Rajka Pervanje. 

</description>
        <enclosure length="22364928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/IztokPrRA_SLO_LJT_7949276_18584725.mp3"></enclosure>
        <guid>175187921</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>698</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ameriški predsednik Donald Trump je v najnovejšem pogovoru z novinarji vnovič razburil s svojimi izjavami. Medtem ko venezuelski predsednik Nicolas Maduro v New Yorku čaka na današnji začetek sojenja, v katerem ga ameriški tožilci obtožujejo prekupčevanja z drogo in terorizma, je Trump začasni predsednici Delcy Rodriguez, zagrozil s še hujšimi posledicami, če se ne bo uklonila ameriškim zahtevam. Z napadom je zagrozil še Kolumbiji in Mehiki, Kuba pa se bo po njegovem uklonila brez posredovanja. Trump je omenil tudi Grenlandijo, češ da jo resnično potrebuje za obrambo. Poklicali smo predstojnika obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Iztoka Prezlja. Z njim se je pogovarjala Rajka Pervanje. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187921</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 11:45:52 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Iztok Prezelj: Ideja o vojaškem urejanju konfliktov je nevarna </title>
      </item>
      <item>
        <description>Po vsem svetu odmeva posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Ameriška vojska je davi napadla ciljev Venezueli in zajela predsednika Nicolasa Madura. Napovedali so, da mu bodo sodili v ZDA zaradi dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Pentagon novih napadov ne načrtuje, sporočajo iz ZDA, mednarodna skupnost pa v odzivih poudarja bolj ali manj to, da spremlja dogajanje. O ozadju in posledicah smo se pogovarjali s predstojnico katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Jeleno Juvan. </description>
        <enclosure length="11603712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/03/Dr.JeleRA_SLO_LJT_7936707_18569851.mp3"></enclosure>
        <guid>175187592</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>362</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po vsem svetu odmeva posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Ameriška vojska je davi napadla ciljev Venezueli in zajela predsednika Nicolasa Madura. Napovedali so, da mu bodo sodili v ZDA zaradi dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Pentagon novih napadov ne načrtuje, sporočajo iz ZDA, mednarodna skupnost pa v odzivih poudarja bolj ali manj to, da spremlja dogajanje. O ozadju in posledicah smo se pogovarjali s predstojnico katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Jeleno Juvan. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187592</link>
        <pubDate> Sat, 03 Jan 2026 15:15:22 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Jelena Juvan o posredovanju ZDA v Venezueli in zajetju predsednika Madura</title>
      </item>
      <item>
        <description>Takole ob začetku novega leta je odlično narediti prostor za modre misli, izkušnje in tudi vizijo. Zato vas, drage poslušalke in poslušalci, v naslednje pol ure vabimo k poslušanju pogovora z dr. Juretom Kneza, večinskim lastnikom trboveljskega podjetja Dewesoft, enim najuspešnejših slovenskih podjetnikov, strojnikom in vizionarjem,  ki je ob zaključku leta 2025 za svoje delo, prispevek k razvoju lokalnega okolja in kroženju znanja prejel nagrado Društva v tujini izobraženih Slovencev – Vtis leta 2025. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon in dr. Jureta Kneza najprej prosila, da pod drobnogled vzame leto, ki se je izteklo. </description>
        <enclosure length="54473472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/01/Dr.JureRA_SLO_LJT_7921208_18552604.mp3"></enclosure>
        <guid>175187208</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Takole ob začetku novega leta je odlično narediti prostor za modre misli, izkušnje in tudi vizijo. Zato vas, drage poslušalke in poslušalci, v naslednje pol ure vabimo k poslušanju pogovora z dr. Juretom Kneza, večinskim lastnikom trboveljskega podjetja Dewesoft, enim najuspešnejših slovenskih podjetnikov, strojnikom in vizionarjem,  ki je ob zaključku leta 2025 za svoje delo, prispevek k razvoju lokalnega okolja in kroženju znanja prejel nagrado Društva v tujini izobraženih Slovencev – Vtis leta 2025. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon in dr. Jureta Kneza najprej prosila, da pod drobnogled vzame leto, ki se je izteklo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187208</link>
        <pubDate> Fri, 02 Jan 2026 12:00:45 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Jure Knez: Vrhunsko podjetništvo je podobno vrhunskemu športu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po še nepopolnih podatkih Svetovne meteorološke organizacije bo tudi leto 2025 med zgodovinsko najtoplejšimi, tako kot velja za vsa leta v zadnjem desetletju. Medtem ko politični odločevalci še vedno govorijo o cilju stopinje in pol iz pariškega sporazuma, smo vsaj kratkoročno to mejo že presegli, tudi dolgoročno – do konca stoletja - pa je ta cilj postal praktično nedosegljiv. Ekstremni vremenski pojavi so tudi letos povzročili velikansko škodo in na tisoče smrtnih žrtev. O vremenu v letu 2025 smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje. 

</description>
        <enclosure length="19290624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/GregorVRA_SLO_LJT_7895700_18524036.mp3"></enclosure>
        <guid>175186036</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>602</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po še nepopolnih podatkih Svetovne meteorološke organizacije bo tudi leto 2025 med zgodovinsko najtoplejšimi, tako kot velja za vsa leta v zadnjem desetletju. Medtem ko politični odločevalci še vedno govorijo o cilju stopinje in pol iz pariškega sporazuma, smo vsaj kratkoročno to mejo že presegli, tudi dolgoročno – do konca stoletja - pa je ta cilj postal praktično nedosegljiv. Ekstremni vremenski pojavi so tudi letos povzročili velikansko škodo in na tisoče smrtnih žrtev. O vremenu v letu 2025 smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186036</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 13:30:09 +0000</pubDate>
        <title>Gregor Vertačnik: Cilj stopinje in pol ni več dosegljiv</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred kratkim je Slovenija dobila  novopečenega lotomilijonarja. Izžrebana je bila rekordna šestica.  Po plačilu 15-odstotnega davka bo novopečeni lotomilijonar bogatejši za 1.980.386 evrov. Čaka pa nas še Novoletni loto, ki je povečal število dobitkov in zvišal sklad. 450.000 loto potrdil so prodali v osmih dneh. Če bi zadeli na lotu, kam bi z denarjem? </description>
        <enclosure length="32392704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/30/KambizRA_SLO_LJT_7905821_18535404.mp3"></enclosure>
        <guid>175186313</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1012</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred kratkim je Slovenija dobila  novopečenega lotomilijonarja. Izžrebana je bila rekordna šestica.  Po plačilu 15-odstotnega davka bo novopečeni lotomilijonar bogatejši za 1.980.386 evrov. Čaka pa nas še Novoletni loto, ki je povečal število dobitkov in zvišal sklad. 450.000 loto potrdil so prodali v osmih dneh. Če bi zadeli na lotu, kam bi z denarjem? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186313</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 11:26:36 +0000</pubDate>
        <title>Kam bi z denarjem, če bi zadeli na lotu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja  prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje  potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza  potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje  nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z  Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije. </description>
        <enclosure length="21137664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/EvropskeRA_SLO_LJT_7894999_18523290.mp3"></enclosure>
        <guid>175186024</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>660</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja  prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje  potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza  potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje  nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z  Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186024</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 10:44:00 +0000</pubDate>
        <title>Evropske potrošniške organizacije opozarjajo na prikrito oglaševanje prehranskih vplivnežev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji.

Foto: Bobo</description>
        <enclosure length="90534912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/25/NadansRA_SLO_LJT_7869631_18494894.mp3"></enclosure>
        <guid>175185320</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2829</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji.

Foto: Bobo</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185320</link>
        <pubDate> Fri, 26 Dec 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na dan samostojnosti in enotnosti o nujnosti regionalnega razvoja Slovenije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. 

Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/ 
</description>
        <enclosure length="9737472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/25/PomagajmRA_SLO_LJT_7874532_18499983.mp3"></enclosure>
        <guid>175185452</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>304</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. 

Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/ 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185452</link>
        <pubDate> Thu, 25 Dec 2025 20:46:34 +0000</pubDate>
        <title>Pomagajmo Jaku!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji,  prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za  eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos  je sicer narava pokazala zobe in  njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec. </description>
        <enclosure length="14900736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/ivejasRA_SLO_LJT_7864714_18489444.mp3"></enclosure>
        <guid>175185160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji,  prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za  eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos  je sicer narava pokazala zobe in  njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185160</link>
        <pubDate> Thu, 25 Dec 2025 08:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Žive jaslice v ledu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu? </description>
        <enclosure length="23139072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/BiljeRA_SLO_LJT_7855219_18479207.mp3"></enclosure>
        <guid>175184892</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184892</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 14:20:35 +0000</pubDate>
        <title>Bil je čaroben božični večer….</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. 

Foto: Agencija Bobo</description>
        <enclosure length="28164864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/PogovorRA_SLO_LJT_7851675_18475460.mp3"></enclosure>
        <guid>175184804</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>880</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. 

Foto: Agencija Bobo</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184804</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 10:15:54 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor s predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom ob dnevu ustavnosti </title>
      </item>
      <item>
        <description>Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini. 
</description>
        <enclosure length="18990336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/PrazninRA_SLO_LJT_7844077_18466940.mp3"></enclosure>
        <guid>175184581</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>593</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184581</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 14:27:03 +0000</pubDate>
        <title>Praznična Rezija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.</description>
        <enclosure length="43784448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/MarkoRaRA_SLO_LJT_7781684_18397355.mp3"></enclosure>
        <guid>175182928</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1368</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182928</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 10:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Marko Radmilovič o knjigi Kekec 4: Scenarija Ježkove interpretacije Vandota sem se lotil zelo analitično</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.</description>
        <enclosure length="26496768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/20/TretjizRA_SLO_LJT_7825149_18445986.mp3"></enclosure>
        <guid>175184059</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>828</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184059</link>
        <pubDate> Sun, 21 Dec 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tretji zlati cepin za alpinista Aleša Česna</title>
      </item>
      <item>
        <description>December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.</description>
        <enclosure length="11819520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/Za300oRA_SLO_LJT_7810515_18429249.mp3"></enclosure>
        <guid>175183618</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>369</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183618</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 16:17:40 +0000</pubDate>
        <title>Za 300 otrok še iščejo donatorja za božično darilo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške:  Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti. </description>
        <enclosure length="17222400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/SprehodRA_SLO_LJT_7808321_18426865.mp3"></enclosure>
        <guid>175183579</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>538</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške:  Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183579</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 14:50:52 +0000</pubDate>
        <title>Sprehod po Sarajevu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.</description>
        <enclosure length="10547712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/17/GovoritRA_SLO_LJT_7799891_18417397.mp3"></enclosure>
        <guid>175183349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183349</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 19:50:44 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Govoriti resnico oblasti nikoli ne sme biti kaznivo dejanje&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji.  V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija? 

</description>
        <enclosure length="29945088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/NajSlovRA_SLO_LJT_7781725_18397401.mp3"></enclosure>
        <guid>175182912</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>935</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji.  V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija? 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182912</link>
        <pubDate> Tue, 16 Dec 2025 12:20:14 +0000</pubDate>
        <title>Naj Slovenija uvede obvezno služenje vojaškega roka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja. 
</description>
        <enclosure length="18922752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/LjubljanRA_SLO_LJT_7741326_18351995.mp3"></enclosure>
        <guid>175181873</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>591</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181873</link>
        <pubDate> Fri, 12 Dec 2025 10:44:48 +0000</pubDate>
        <title>V Ljubljani je prvo 'sodobno' okrašeno božično drevesce postavil nemški pivovar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost.
Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način.
Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.

</description>
        <enclosure length="35268864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/PotujoaRA_SLO_LJT_7728332_18337328.mp3"></enclosure>
        <guid>175181578</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1102</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost.
Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način.
Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181578</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 10:53:47 +0000</pubDate>
        <title>Potujoča muzika - pogovor z Mihelo Jagodic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.</description>
        <enclosure length="26886144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/PogovorRA_SLO_LJT_7707468_18313725.mp3"></enclosure>
        <guid>175181020</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>840</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181020</link>
        <pubDate> Wed, 10 Dec 2025 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor z Beti Hohler ob svetovnem dnevu človekovih pravic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.</description>
        <enclosure length="15075840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/KakozniRA_SLO_LJT_7730334_18339522.mp3"></enclosure>
        <guid>175181631</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>471</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181631</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 12:51:05 +0000</pubDate>
        <title>Kako znižati strošek omrežnine pri občasnih porabnikih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače -  bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva. </description>
        <enclosure length="40624896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/VarnostRA_SLO_LJT_7702968_18308972.mp3"></enclosure>
        <guid>175180980</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1269</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače -  bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180980</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 12:00:04 +0000</pubDate>
        <title>Varnost in red v središču Ljubljane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij  razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program  za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.</description>
        <enclosure length="17714688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/PodjetjaRA_SLO_LJT_7690254_18294586.mp3"></enclosure>
        <guid>175180669</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>553</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij  razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program  za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180669</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 12:00:11 +0000</pubDate>
        <title>Podjetja in umetna inteligenca</title>
      </item>
      <item>
        <description>V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.  </description>
        <enclosure length="13739520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/ZanormaRA_SLO_LJT_7692178_18296653.mp3"></enclosure>
        <guid>175180740</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>429</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180740</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 10:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Za normalno delovanje patronažnih služb bi potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko  dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. 

Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo</description>
        <enclosure length="16118784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/IrenaURA_SLO_LJT_7644008_18241909.mp3"></enclosure>
        <guid>175179534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>503</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko  dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. 

Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179534</link>
        <pubDate> Wed, 03 Dec 2025 13:49:58 +0000</pubDate>
        <title> Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije: Danes kmečke ženske niso več samo za štedilnikom </title>
      </item>
      <item>
        <description>Brata Miha in Janez Jeraj, direktorja družinskega podjetja DVIG z Vrhnike, sta pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela prestižno priznanje za Naj podjetnika leta 2025, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica. Podjetje DVIG je ustanovil njun oče Franc Jeraj pred več kot 50 leti. Iz male obrti se je podjetje do danes razvilo v vodilnega ponudnika storitev dvigovanja težkih bremen ter posebnih in zahtevnih prevozov. Zaposlujejo 45 ljudi, lani je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona prihodkov, letos pričakujejo še boljše rezultate, saj se jim obseg naročil povečuje. V podjetju imajo tudi dolgoletno tradicijo izplačevanja zimskega dodatka oziroma božičnice in to v občutno višjem znesku, kot je predviden v novem zakonu. Janeza Jeraja je pred mikrofon povabila Nina Brus. </description>
        <enclosure length="21635328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/NazivNaRA_SLO_LJT_7630558_18226859.mp3"></enclosure>
        <guid>175179249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Brata Miha in Janez Jeraj, direktorja družinskega podjetja DVIG z Vrhnike, sta pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela prestižno priznanje za Naj podjetnika leta 2025, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica. Podjetje DVIG je ustanovil njun oče Franc Jeraj pred več kot 50 leti. Iz male obrti se je podjetje do danes razvilo v vodilnega ponudnika storitev dvigovanja težkih bremen ter posebnih in zahtevnih prevozov. Zaposlujejo 45 ljudi, lani je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona prihodkov, letos pričakujejo še boljše rezultate, saj se jim obseg naročil povečuje. V podjetju imajo tudi dolgoletno tradicijo izplačevanja zimskega dodatka oziroma božičnice in to v občutno višjem znesku, kot je predviden v novem zakonu. Janeza Jeraja je pred mikrofon povabila Nina Brus. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179249</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 14:00:46 +0000</pubDate>
        <title>Naziv Naj podjetnik Mihi in Janezu Jeraju, ki vodita družinsko podjetje DVIG z več kot 50-letno tradicijo  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste šli na Black Friday?  Prejšnji petek, ko je marsikoga premamila nakupovalna mrzlica, te označbe niti niso prevajali v slovenščino. Vas angleščina v javnem prostoru zmoti? Ali angleščina izpodriva naš lep jezik, slovenščino?

</description>
        <enclosure length="27303168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/AlianglRA_SLO_LJT_7628017_18224131.mp3"></enclosure>
        <guid>175179192</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>853</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste šli na Black Friday?  Prejšnji petek, ko je marsikoga premamila nakupovalna mrzlica, te označbe niti niso prevajali v slovenščino. Vas angleščina v javnem prostoru zmoti? Ali angleščina izpodriva naš lep jezik, slovenščino?

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179192</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 10:53:39 +0000</pubDate>
        <title>Ali angleščina izpodriva slovenščino? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.</description>
        <enclosure length="8050944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/FrizerkaRA_SLO_LJT_7614788_18209268.mp3"></enclosure>
        <guid>175178865</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>251</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178865</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 09:40:06 +0000</pubDate>
        <title>Frizerka Viktorija Jarc že 55 let opravlja frizerski poklic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medicina je v zadnjih letih tako napredovala, da okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti, kratko HIV, ne pomeni več smrtne obsodbe. To dokazuje zgodba 62-letnega Reneja, ki se je s HIV-om okužil leta 2012, danes pa kljub vmesnim zapletom še naprej normalno živi. </description>
        <enclosure length="11701248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/KosemRA_SLO_LJT_7617448_18212217.mp3"></enclosure>
        <guid>175178921</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>365</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medicina je v zadnjih letih tako napredovala, da okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti, kratko HIV, ne pomeni več smrtne obsodbe. To dokazuje zgodba 62-letnega Reneja, ki se je s HIV-om okužil leta 2012, danes pa kljub vmesnim zapletom še naprej normalno živi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178921</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 07:57:35 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Ko sem dobil diagnozo z okužbo HIV, sem mislil, da je konec!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi prestolnica se danes odeva v praznično preobleko. Ob 17h bodo namreč po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole prižgali praznične luči. Velik del elementov okrasitve je zasnovan na novo, nekateri najbolj prepoznavni pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica »Vesoljna Ljubljana«. Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev, delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni, naslov letošnje praznične okrasitve pa - V odnosu z razmerjem. Z avtorjem postavitve Urbanom Modicem se je po Ljubljani sprehodil Peter Močnik. 

Foto: Žiga Živulovič jr. Bobo</description>
        <enclosure length="26446848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/28/PriigpRA_SLO_LJT_7594619_18185893.mp3"></enclosure>
        <guid>175178271</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>826</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi prestolnica se danes odeva v praznično preobleko. Ob 17h bodo namreč po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole prižgali praznične luči. Velik del elementov okrasitve je zasnovan na novo, nekateri najbolj prepoznavni pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica »Vesoljna Ljubljana«. Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev, delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni, naslov letošnje praznične okrasitve pa - V odnosu z razmerjem. Z avtorjem postavitve Urbanom Modicem se je po Ljubljani sprehodil Peter Močnik. 

Foto: Žiga Živulovič jr. Bobo</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178271</link>
        <pubDate> Fri, 28 Nov 2025 12:50:41 +0000</pubDate>
        <title>Prižig prazničnih luči v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti. </description>
        <enclosure length="41206272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/NasiljeRA_SLO_LJT_7558866_18145778.mp3"></enclosure>
        <guid>175177387</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1287</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177387</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 14:08:48 +0000</pubDate>
        <title>Osebna izpoved o moževem psihičnem in finančnem nasilju ter pogumu za pobeg</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami statistika opozarja na številne primere nasilja v družini. Policija je letos obravnavala več ko 1100 takih primerov in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Kako ravnamo, če opazimo, da se to dogaja v naši bližini, soseščini? Počakamo, da mine? Pokličemo policijo? 

&lt;p&gt;Žrtve lahko pokličejo na &amp;scaron;tevilko SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja 080 11 55, ki je odprt 24 ur na dan vse dni v tednu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29014272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/PogledamRA_SLO_LJT_7556482_18143293.mp3"></enclosure>
        <guid>175177343</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>906</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami statistika opozarja na številne primere nasilja v družini. Policija je letos obravnavala več ko 1100 takih primerov in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Kako ravnamo, če opazimo, da se to dogaja v naši bližini, soseščini? Počakamo, da mine? Pokličemo policijo? 

&lt;p&gt;Žrtve lahko pokličejo na &amp;scaron;tevilko SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja 080 11 55, ki je odprt 24 ur na dan vse dni v tednu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177343</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 11:29:04 +0000</pubDate>
        <title>Pogledamo stran ali pokličemo policijo? </title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh dneh mineva 40 let, odkar je javno zaživel svetovno najbolj razširjen operacijski seistem Microsoft Windows. Verzija 1.0 je vsebovala Nadzorno ploščo, Slikarja, Beležnico in druge elemente, manjkalo mu je predvsem zanimanje uporabnikov, ki se je pojavilo šele kasneje. Kakšen pomen iima za družbo v zadnjih štirih desetletjih in kako bi potekalo življenje brez tega sistema, je predstavil član uredništva revije Monitor, Matej Huš. </description>
        <enclosure length="12900096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/MicrosofRA_SLO_LJT_7541573_18126763.mp3"></enclosure>
        <guid>175176955</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>403</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh dneh mineva 40 let, odkar je javno zaživel svetovno najbolj razširjen operacijski seistem Microsoft Windows. Verzija 1.0 je vsebovala Nadzorno ploščo, Slikarja, Beležnico in druge elemente, manjkalo mu je predvsem zanimanje uporabnikov, ki se je pojavilo šele kasneje. Kakšen pomen iima za družbo v zadnjih štirih desetletjih in kako bi potekalo življenje brez tega sistema, je predstavil član uredništva revije Monitor, Matej Huš. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176955</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 08:15:50 +0000</pubDate>
        <title>Microsoftova Okna praznujejo 40 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi na Radiu Slovenija smo zaznamovali Dan osrednjih knjižnic — praznik prostorov, ki so veliko več kot police s knjigami. Knjižnice so danes ena zadnjih pravih javnih dnevnih sob: vstopiš brez pričakovanj, najdeš pa lahko pogovor, idejo, mir ali bralni navdih. So prostori, kjer se učenci prelevijo v raziskovalce, mimoidoči v bralce, bralci pa v skupnost. Z direktorico Knjižnice Litija Andreja Štuhec smo se pogovarjali o tem, zakaj so knjižnice danes morda še pomembnejše kot nekoč in kako ohranjajo bralno kulturo v času, ki pogosto hiti mimo besed.
</description>
        <enclosure length="38598144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/MedknjiRA_SLO_LJT_7509129_18089954.mp3"></enclosure>
        <guid>175176125</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1206</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi na Radiu Slovenija smo zaznamovali Dan osrednjih knjižnic — praznik prostorov, ki so veliko več kot police s knjigami. Knjižnice so danes ena zadnjih pravih javnih dnevnih sob: vstopiš brez pričakovanj, najdeš pa lahko pogovor, idejo, mir ali bralni navdih. So prostori, kjer se učenci prelevijo v raziskovalce, mimoidoči v bralce, bralci pa v skupnost. Z direktorico Knjižnice Litija Andreja Štuhec smo se pogovarjali o tem, zakaj so knjižnice danes morda še pomembnejše kot nekoč in kako ohranjajo bralno kulturo v času, ki pogosto hiti mimo besed.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176125</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 14:57:47 +0000</pubDate>
        <title>Med knjigami, ljudmi in prihodnostjo: praznik slovenskih knjižnic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnji Teden slovenske hrane, ki poteka od 17. do 23. novembra  in bo vrh dosegel v petek z uveljavljenim Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, zajema vrsto akcij za krepitev zavedanja o pomenu lokale hrane. Povezuje jih slogan » Moja izbira je slovenska hrana«. Osrednja tema Tedna slovenske hrane je sodelovanje in uspešno delovanje vseh členov v verigi preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko – predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika. Vse to s ciljem večje prehranske odpornosti, ki v času novega geopolitičnega okolja postaja vedno pomembnejše strateško vprašanje. 
</description>
        <enclosure length="20655360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/VtednuRA_SLO_LJT_7490952_18069624.mp3"></enclosure>
        <guid>175175682</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnji Teden slovenske hrane, ki poteka od 17. do 23. novembra  in bo vrh dosegel v petek z uveljavljenim Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, zajema vrsto akcij za krepitev zavedanja o pomenu lokale hrane. Povezuje jih slogan » Moja izbira je slovenska hrana«. Osrednja tema Tedna slovenske hrane je sodelovanje in uspešno delovanje vseh členov v verigi preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko – predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika. Vse to s ciljem večje prehranske odpornosti, ki v času novega geopolitičnega okolja postaja vedno pomembnejše strateško vprašanje. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175682</link>
        <pubDate> Wed, 19 Nov 2025 06:53:33 +0000</pubDate>
        <title>V tednu slovenske hrane opozorilo: agroživilske verige so načete </title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada je pretekli teden potrdila poseben zakon o orožju. V njem je zapisano: če bo imetnik nezakonitega orožja ali streliva le-to predal do 31. januarja prihodnje leto, ne bo kaznovan. Ali bo ta zakon prinesel izboljšanje varnostnih razmer? </description>
        <enclosure length="28019712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/18/PredajaRA_SLO_LJT_7483297_18060725.mp3"></enclosure>
        <guid>175175488</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>875</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada je pretekli teden potrdila poseben zakon o orožju. V njem je zapisano: če bo imetnik nezakonitega orožja ali streliva le-to predal do 31. januarja prihodnje leto, ne bo kaznovan. Ali bo ta zakon prinesel izboljšanje varnostnih razmer? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175488</link>
        <pubDate> Tue, 18 Nov 2025 12:27:10 +0000</pubDate>
        <title>Predaja nezakonitega orožja brez sankcij – bo to prineslo več varnosti?</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/323/logo.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>podcast.radio@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>MMC RTV</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 16 Mar 2026 10:30:02 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/</link>
      <managingEditor>mmc@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 10:30:02 +0000</pubDate>
      <title>Aktualna tema</title>
    </channel>
  </rss>
