Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja, kot pove že njeno ime, predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija. http://www.rtvslo.si/podcast ARS humana http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/15104106/arshumana_b_pc.jpg Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu ter medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, predvsem erotični, in še čem je jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem, dve … Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/13/IvoSvetinajubilant4019306.mp3 RTVSLO – Ars 3159 clean Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu ter medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, predvsem erotični, in še čem je jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem, dve … Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Nov 2018 13:00:00 +0000 Ivo Svetina, jubilant Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najbolj znamenitih baladnih motivih in snoveh z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/12/Enigmatinostljudskihbalad4017812.mp3 RTVSLO – Ars 2762 clean Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najbolj znamenitih baladnih motivih in snoveh z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Nov 2018 13:10:00 +0000 Enigmatičnost ljudskih balad »Menda je britvica najpogostejši, ne pa tudi edini predmet, s katerim se nič hudega sluteča žrtev poreže na toboganu javnega kopališča.« Katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj jih pripoveduje? O sodobni povedki kot eni izmed najbolj dinamičnih in najustvarjalnejših oblik sodobne pripovedne kulture, pa tudi o tem, kako prek načinov nastajanja in distribucije sodobne povedke misliti lažne novice, se bomo pogovarjali z dr. Ambrožem Kvartičem, avtorjem knjige Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Avtor fotografije: Anže Kovač http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/05/Folklorasredstvozavpogledvkulturonjenihnosilcev4008552.mp3 RTVSLO – Ars 2783 clean »Menda je britvica najpogostejši, ne pa tudi edini predmet, s katerim se nič hudega sluteča žrtev poreže na toboganu javnega kopališča.« Katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj jih pripoveduje? O sodobni povedki kot eni izmed najbolj dinamičnih in najustvarjalnejših oblik sodobne pripovedne kulture, pa tudi o tem, kako prek načinov nastajanja in distribucije sodobne povedke misliti lažne novice, se bomo pogovarjali z dr. Ambrožem Kvartičem, avtorjem knjige Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Avtor fotografije: Anže Kovač http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Nov 2018 13:05:00 +0000 Folklora – sredstvo za vpogled v kulturo njenih nosilcev Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in tvorcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? Svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje bo v tokratni oddaji ARS humana razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/29/Pokopaliakotvirzazgodovinopisje4002746.mp3 RTVSLO – Ars 3263 clean Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in tvorcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? Svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje bo v tokratni oddaji ARS humana razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Oct 2018 13:05:00 +0000 Pokopališča kot vir za zgodovinopisje 6. julija 2015 smo v oddaji Ars humana predvajali pogovor z akademikom Cirilom Zlobcem ob njegovi devetdesetletnici. V tokratni oddaji Ars humana smo pogovor ponovno predvajali in se tako spomnili konec avgusta preminulega pesnika. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/22/CirilZlobecosebipoezijiineem3994814.mp3 RTVSLO – Ars 3356 clean 6. julija 2015 smo v oddaji Ars humana predvajali pogovor z akademikom Cirilom Zlobcem ob njegovi devetdesetletnici. V tokratni oddaji Ars humana smo pogovor ponovno predvajali in se tako spomnili konec avgusta preminulega pesnika. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Oct 2018 13:45:00 +0000 Ciril Zlobec o sebi, poeziji in še čem »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste. On ali ona nimata več enakega telesa, enake pričakovane življenjske dobe. Ne komunicirata več na enak način, ne zaznavata več enakega sveta, ne živita več v isti naravi, ne prebivata več v istem prostoru.« Tako, ob drugem, v svojem eseju z naslovom Palčica o mladih generacijah razmišlja francoski humanist, matematik in filozof Michel Serres. V oddaji Ars humana se skupaj z njim sprašujemo v čem in zakaj so mlade generacije tako zelo drugačne od starejših, kaj to dejstvo pomeni za medgeneracijski dialog, kakšne oblike pripadnosti smo poznali nekoč, kakšne prevladujejo danes, pa tudi o tem, kaj za človeka kot družbeno bitje pomeni, da sodobni človek postaja vse bolj posameznik. Gostji v oddaji sta dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik in urednica, ter psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/15/Mutirajoageneracija3986721.mp3 RTVSLO – Ars 3166 clean »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste. On ali ona nimata več enakega telesa, enake pričakovane življenjske dobe. Ne komunicirata več na enak način, ne zaznavata več enakega sveta, ne živita več v isti naravi, ne prebivata več v istem prostoru.« Tako, ob drugem, v svojem eseju z naslovom Palčica o mladih generacijah razmišlja francoski humanist, matematik in filozof Michel Serres. V oddaji Ars humana se skupaj z njim sprašujemo v čem in zakaj so mlade generacije tako zelo drugačne od starejših, kaj to dejstvo pomeni za medgeneracijski dialog, kakšne oblike pripadnosti smo poznali nekoč, kakšne prevladujejo danes, pa tudi o tem, kaj za človeka kot družbeno bitje pomeni, da sodobni človek postaja vse bolj posameznik. Gostji v oddaji sta dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik in urednica, ter psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Oct 2018 12:05:00 +0000 Mutirajoča generacija 6. oktobra leta 1978 je Galerija ŠKUC začela delovati na Starem trgu 21 v Ljubljani. Od prve razstave, ki ni bila po naključju namenjena skupini OHO, letos mineva štirideset let in v tem obdobju je Galerija ŠKUC postala eden najbolj pomembnih razstavnih prostorov za predstavitev sodobne umetniške produkcije pri nas. Zgodovinski pregled štirih desetletij Galerije ŠKUC v oddaji Ars humana prepuščamo tistim, ki so med številnimi drugimi delovali in soustvarjali program: Tomažu Brejcu, Marini Gržinić, Tomislavu Vignjeviću, Gregorju Podnarju, Tevžu Logarju in Vladimirju Vidmarju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/02/GalerijaKUC40let3972113.mp3 RTVSLO – Ars 3290 clean 6. oktobra leta 1978 je Galerija ŠKUC začela delovati na Starem trgu 21 v Ljubljani. Od prve razstave, ki ni bila po naključju namenjena skupini OHO, letos mineva štirideset let in v tem obdobju je Galerija ŠKUC postala eden najbolj pomembnih razstavnih prostorov za predstavitev sodobne umetniške produkcije pri nas. Zgodovinski pregled štirih desetletij Galerije ŠKUC v oddaji Ars humana prepuščamo tistim, ki so med številnimi drugimi delovali in soustvarjali program: Tomažu Brejcu, Marini Gržinić, Tomislavu Vignjeviću, Gregorju Podnarju, Tevžu Logarju in Vladimirju Vidmarju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 Oct 2018 12:15:00 +0000 Galerija ŠKUC: 40 let Tatovi podob, Kabaret Tiffany, Lady Anous, tandem Kitch so le nekateri od ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v našem prostoru v performansu oživljajo estetiko drag in kvir. Njihovo delo smo lahko nedavno videli na platformi robnih urbanih žanrov Sindikat odklonskih entitet v produkciji Emanata. Z estetiko drag in kvir pa se poigravajo tudi nekatere in nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavili v okviru letošnjega 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki se začenja to sredo, 3. oktobra. V Ars humani bomo odprli vprašanje umetniške in politične razsežnosti estetike drag in kvir v performansu. Z nami v studiu bodo filozofinja in umetnica Lana Zdravković iz tandema Kitch, umetnica in umetniška vodja Mesta žensk Teja Reba ter umetnik in producent Urban Belina, sokurator platforme Sindikata odklonskih entitet. Na fotografiji: David Hoyle Avtor fotografije: Lee Baxter http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/01/Estetikadraginkvirvperformansu3971522.mp3 RTVSLO – Ars 3217 clean Tatovi podob, Kabaret Tiffany, Lady Anous, tandem Kitch so le nekateri od ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v našem prostoru v performansu oživljajo estetiko drag in kvir. Njihovo delo smo lahko nedavno videli na platformi robnih urbanih žanrov Sindikat odklonskih entitet v produkciji Emanata. Z estetiko drag in kvir pa se poigravajo tudi nekatere in nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavili v okviru letošnjega 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki se začenja to sredo, 3. oktobra. V Ars humani bomo odprli vprašanje umetniške in politične razsežnosti estetike drag in kvir v performansu. Z nami v studiu bodo filozofinja in umetnica Lana Zdravković iz tandema Kitch, umetnica in umetniška vodja Mesta žensk Teja Reba ter umetnik in producent Urban Belina, sokurator platforme Sindikata odklonskih entitet. Na fotografiji: David Hoyle Avtor fotografije: Lee Baxter http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 1 Oct 2018 14:15:00 +0000 Estetika drag in kvir v performansu Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja. Ob tem je v tesnem sodelovanju z Mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev v Slovenijo pripeljalo mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki predstavlja manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov – ti pomenijo pomemben mejnik v sodobnem mednarodnem pravu, pa tudi v zgodovini simultanega konferenčnega tolmačenja. V oddaji spregovorimo o tem, kaj so posebnosti simultanega konferenčnega tolmačenja, kaj je tisto, kar naredi dobrega tolmača, kje vse danes delujejo tolmači, pa tudi o nastanku in delovanju Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Predstavljamo tudi razstavo, ki je posvečena pionirjem simultanega konferenčnega tolmačenja in je trenutno na ogled v ljubljanski Mestni hiši, od 25. 9. dalje pa v Hiši EU v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/21/45letZdruenjakonferennihtolmaevSlovenije3961560.mp3 RTVSLO – Ars 2956 clean Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja. Ob tem je v tesnem sodelovanju z Mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev v Slovenijo pripeljalo mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki predstavlja manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov – ti pomenijo pomemben mejnik v sodobnem mednarodnem pravu, pa tudi v zgodovini simultanega konferenčnega tolmačenja. V oddaji spregovorimo o tem, kaj so posebnosti simultanega konferenčnega tolmačenja, kaj je tisto, kar naredi dobrega tolmača, kje vse danes delujejo tolmači, pa tudi o nastanku in delovanju Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Predstavljamo tudi razstavo, ki je posvečena pionirjem simultanega konferenčnega tolmačenja in je trenutno na ogled v ljubljanski Mestni hiši, od 25. 9. dalje pa v Hiši EU v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Sep 2018 12:05:00 +0000 45 let Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj. V svojih filmih, romanih in dramah je brezkompromisen, zelo življenjski in tudi poetičen. Toda hkrati je angažiran intelektualec, ki si ne zatiska oči bolečino posameznika in krivico sveta. Njegov opus je obsežen in vznemirljiv, hkrati pa – kot priča njegova misel Če doživetje umetnosti lahko spremeni človeka, ne vem, zakaj ne bi človek spremenil sveta – verjame tako v umetnost kot v človeka. Ob svojem okroglem jubileju je najbolj vsestranski slovenski književnik v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem ustvarjanju, prebral pa je tudi pesem, dve in odlomek iz romana Druga preteklost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: STA http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/17/ArshumanaLJ_2448071.mp3 RTVSLO – Ars 3234 clean Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj. V svojih filmih, romanih in dramah je brezkompromisen, zelo življenjski in tudi poetičen. Toda hkrati je angažiran intelektualec, ki si ne zatiska oči bolečino posameznika in krivico sveta. Njegov opus je obsežen in vznemirljiv, hkrati pa – kot priča njegova misel Če doživetje umetnosti lahko spremeni človeka, ne vem, zakaj ne bi človek spremenil sveta – verjame tako v umetnost kot v človeka. Ob svojem okroglem jubileju je najbolj vsestranski slovenski književnik v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem ustvarjanju, prebral pa je tudi pesem, dve in odlomek iz romana Druga preteklost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: STA http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Sep 2018 13:46:00 +0000 Vinko Möderndorfer, jubilant Govorili bomo o ciljih in prednostnih temah Ustvarjalne Evrope kot nadnacionalnega programa za kulturo. Predstavili bomo dinamike, ki vplivajo na oblikovanje smernic posameznega podpodročja programa; ker v tem času sprejemajo predlog novega programa Ustvarjalna Evropa za obdobje med letoma 2021 in 2027, bomo odprli tudi vprašanje možnosti, ki jih imata Ministrstvo za kulturo in širša strokovna javnost pri oblikovanju prednostnih nalog, ciljev in načinov izvedbe programa po letu 2020. Gostji: Mateja Lazar in Sabina Briški Karlić http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/10/UstvarjalnaEvropa3949875.mp3 RTVSLO – Ars 3048 clean Govorili bomo o ciljih in prednostnih temah Ustvarjalne Evrope kot nadnacionalnega programa za kulturo. Predstavili bomo dinamike, ki vplivajo na oblikovanje smernic posameznega podpodročja programa; ker v tem času sprejemajo predlog novega programa Ustvarjalna Evropa za obdobje med letoma 2021 in 2027, bomo odprli tudi vprašanje možnosti, ki jih imata Ministrstvo za kulturo in širša strokovna javnost pri oblikovanju prednostnih nalog, ciljev in načinov izvedbe programa po letu 2020. Gostji: Mateja Lazar in Sabina Briški Karlić http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Sep 2018 12:05:00 +0000 Ustvarjalna Evropa Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je med letoma 1902 in 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/MilanGroeljprofesorkijetudijklasinefilologijevSlovenijidvignilnaakademskoraven3942004.mp3 RTVSLO – Ars 3017 clean Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je med letoma 1902 in 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Sep 2018 12:05:00 +0000 Milan Grošelj, profesor, ki je študij klasične filologije v Sloveniji dvignil na novo akademsko raven Ob slavnostni projekciji digitalizirane in restavrirane verzije filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica v terminu Ars humane ponavljamo oddajo, ki je nastala ob 50. obletnici nastanka filma. V njej so ustvarjalci filma rekonstruirali povojne pionirske čase slovenske filmske umetnosti. Pripravila jo je Ingrid Kovač Brus. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/27/Nasvojizemlji3935132.mp3 RTVSLO – Ars 2465 clean Ob slavnostni projekciji digitalizirane in restavrirane verzije filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica v terminu Ars humane ponavljamo oddajo, ki je nastala ob 50. obletnici nastanka filma. V njej so ustvarjalci filma rekonstruirali povojne pionirske čase slovenske filmske umetnosti. Pripravila jo je Ingrid Kovač Brus. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Aug 2018 12:05:00 +0000 Na svoji zemlji »Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer znano v vsej radijski zgodovini,« je v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapisal Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja,« nadaljuje Jan. V današnji Oddaji o eksperimentalni radijski igri, ki jo je pripravila Petra Tanko, si ne prizadevamo, da bi zajeli ves obseg eksperimentalnega ustvarjanja našega radia, temveč se bomo Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja spodbudila in desetletje pozneje negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približali v pogovorih z Zmagom Frecetom – po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih razsežnosti bivanja in temu ustreznih radijskih oblik – ter Igorjem Likarjem – režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko, literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja ter drugih. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/23/Dvapomeikaeksperimentalniradijskiigriintretjegatretjina3932206.mp3 RTVSLO – Ars 3457 clean »Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer znano v vsej radijski zgodovini,« je v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapisal Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja,« nadaljuje Jan. V današnji Oddaji o eksperimentalni radijski igri, ki jo je pripravila Petra Tanko, si ne prizadevamo, da bi zajeli ves obseg eksperimentalnega ustvarjanja našega radia, temveč se bomo Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja spodbudila in desetletje pozneje negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približali v pogovorih z Zmagom Frecetom – po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih razsežnosti bivanja in temu ustreznih radijskih oblik – ter Igorjem Likarjem – režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko, literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja ter drugih. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Aug 2018 13:00:00 +0000 Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno preminulega akademika prof. dr. Primoža Simonitija. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z njim o humanizmu na Slovenskem. Pogovor je nastal ob izidu odmevne Simonitijeve monografije Humanizem na Slovenskem v nemškem jeziku – monografijo je izdala Avstrijska akademija znanosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/09/Pogovorsprof.dr.PrimoemSimonitijemohumanizmunaSlovenskem3920077.mp3 RTVSLO – Ars 3113 clean Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno preminulega akademika prof. dr. Primoža Simonitija. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z njim o humanizmu na Slovenskem. Pogovor je nastal ob izidu odmevne Simonitijeve monografije Humanizem na Slovenskem v nemškem jeziku – monografijo je izdala Avstrijska akademija znanosti. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Aug 2018 12:05:00 +0000 Pogovor s prof. dr. Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem »Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj. Na fotografiji: Jean-Baptiste Martin (1659 – 1735), “Zbor članov Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo.” Olje/platno, 30×43 cm. Louvre, Pariz. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/07/Umetnostindisciplina3918322.mp3 RTVSLO – Ars 3077 clean »Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj. Na fotografiji: Jean-Baptiste Martin (1659 – 1735), “Zbor članov Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo.” Olje/platno, 30×43 cm. Louvre, Pariz. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 7 Aug 2018 09:05:00 +0000 Umetnost in disciplina André Le Nôtre, kraljevi vrtnar, ljubljenec Ludvika XIV je ustvaril številne umetnine – največja med njimi je Versailles. Njegov literarni portret, ki ga lahko beremo v prevodu Zoje Skušek, pa je podpisal nič manj zanimivi ustvarjalec Érik Orsenna. O obeh in o tem, kdaj so vrtovi umetnine in kaj so kot pomensko-prostorske strukture pa v oddaji s Tanjo Lesničar Pučko in prof. dr. Ano Kučan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/Kraljevivrtnarinvrtovikotumetnine3906173.mp3 RTVSLO – Ars 3171 clean André Le Nôtre, kraljevi vrtnar, ljubljenec Ludvika XIV je ustvaril številne umetnine – največja med njimi je Versailles. Njegov literarni portret, ki ga lahko beremo v prevodu Zoje Skušek, pa je podpisal nič manj zanimivi ustvarjalec Érik Orsenna. O obeh in o tem, kdaj so vrtovi umetnine in kaj so kot pomensko-prostorske strukture pa v oddaji s Tanjo Lesničar Pučko in prof. dr. Ano Kučan. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Jul 2018 12:05:00 +0000 Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine V oddaji nadaljujemo s temo cenzure. Ponovno boste lahko prisluhnili oddaji o prepovedanih knjigah v nekdanji Jugoslaviji. Čeprav cenzure uradno ni bilo, se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; obstajale so knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane in skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/Oprepovedanihinneprimernihknjigah194519913906168.mp3 RTVSLO – Ars 2952 clean V oddaji nadaljujemo s temo cenzure. Ponovno boste lahko prisluhnili oddaji o prepovedanih knjigah v nekdanji Jugoslaviji. Čeprav cenzure uradno ni bilo, se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; obstajale so knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane in skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Jul 2018 12:05:00 +0000 O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991 O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/16/Invendarsojihbrali3902437.mp3 RTVSLO – Ars 3460 clean O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Jul 2018 12:05:00 +0000 In vendar so jih brali Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, bomo med drugim vprašali gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je prek kratkim v knjižni obliki izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah. V oddaji imate ob pogovoru priložnost slišati tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada. foto: detajl ilustracije Krivopeta ugrabi otroka, avtorica Slavica Mlekuž, 2016 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/09/Divjeenekrivopete3896899.mp3 RTVSLO – Ars 2441 clean Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, bomo med drugim vprašali gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je prek kratkim v knjižni obliki izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah. V oddaji imate ob pogovoru priložnost slišati tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada. foto: detajl ilustracije Krivopeta ugrabi otroka, avtorica Slavica Mlekuž, 2016 http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Jul 2018 12:10:00 +0000 Divje žene – krivopete Špela Petrič je po diplomi iz biologije doktorirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila na inštitutu za biokemijo. Delovanje na področju znanosti je že od študija naprej prepletala z raziskovalno naravnanimi umetniškimi projekti. Opus, ki ga razvija zadnjih nekaj let, nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim. V okviru opusa premišlja odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Te trenutno raziskuje na primeru začasnega geografskega pojava Kuronske sipine, ki je kot kulturno-naravni fenomen vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kje se izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov? O vprašanjih, ki jih projekt in opus odpirata, sta se z dr. Špelo Petrič pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef. Avtor fotografije: Miha Turšič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/02/Vdialoguzdr.biomedicineinintermedijskoumetnicopeloPetri3888420.mp3 RTVSLO – Ars 3143 clean Špela Petrič je po diplomi iz biologije doktorirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila na inštitutu za biokemijo. Delovanje na področju znanosti je že od študija naprej prepletala z raziskovalno naravnanimi umetniškimi projekti. Opus, ki ga razvija zadnjih nekaj let, nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim. V okviru opusa premišlja odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Te trenutno raziskuje na primeru začasnega geografskega pojava Kuronske sipine, ki je kot kulturno-naravni fenomen vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kje se izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov? O vprašanjih, ki jih projekt in opus odpirata, sta se z dr. Špelo Petrič pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef. Avtor fotografije: Miha Turšič http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Jul 2018 12:05:00 +0000 V dialogu z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič Gostje tokratne oddaje Ars humana so esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih. V minulih mesecih so objavili zanimive esejistične zbirke: Kovačič je v samozaložbi izdal Stopinje v pesku zgodovine, Zupan je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura objavil zbirko Ene in drugi (v oklepaju je dodal oznako lepljenka), Jasmin B. Frelih pa pri Cankarjevi založbi zbirko Bleda svoboda. Že na prvi pogled se omenjene zbirke precej razlikujejo: Kovačič analizira našo civilizacijo in razmišlja o njeni prihodnosti, Zupan se vrača k pesmim in pesniškim zbirkam, ki jih je bral in h katerim se vrača vedno znova, Frelih pa v svojih esejih prepleta premislek o literarnem, političnem, družbenem in zgodovinskem. Vse tri avtorje vodijo različne poti do premisleka o smislu in tudi o svobodi. Več o eseju in njegovem razmerju do poezije, osebne izkušnje, družbenega in še čem so Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih povedali v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/22/Esejistioesejihineem3880330.mp3 RTVSLO – Ars 3080 clean Gostje tokratne oddaje Ars humana so esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih. V minulih mesecih so objavili zanimive esejistične zbirke: Kovačič je v samozaložbi izdal Stopinje v pesku zgodovine, Zupan je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura objavil zbirko Ene in drugi (v oklepaju je dodal oznako lepljenka), Jasmin B. Frelih pa pri Cankarjevi založbi zbirko Bleda svoboda. Že na prvi pogled se omenjene zbirke precej razlikujejo: Kovačič analizira našo civilizacijo in razmišlja o njeni prihodnosti, Zupan se vrača k pesmim in pesniškim zbirkam, ki jih je bral in h katerim se vrača vedno znova, Frelih pa v svojih esejih prepleta premislek o literarnem, političnem, družbenem in zgodovinskem. Vse tri avtorje vodijo različne poti do premisleka o smislu in tudi o svobodi. Več o eseju in njegovem razmerju do poezije, osebne izkušnje, družbenega in še čem so Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih povedali v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Jun 2018 13:00:00 +0000 Esejisti o esejih in še čem Zgodovina je vedno pripoved o preteklosti. Lani izdani spomini še vedno v ZDA živeče Stashe Furlan Seaton »Vojna vse spremeni« in »Domov«, njenega mlajšega brata Aljoše, njun oče je bil univerzitetni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v LJ (1945-47), so izhodišče pogovora o širših okoliščinah tragične usode uporniške protifašistične družine liberalnih in izobraženih tržaških Slovencev pred, med in po koncu 2. svetovne vojne. Predvsem primorski Slovenci so v osvobodilnem boju presegli ideološke razlike in za to po vojni mnogi plačali visoko ceno. Zgodovinarja, prof.dr.Peter Vodopivec iz Ljubljane in izr.prof.dr.Gorazd Bajc iz Trsta osvetljujeta povojni obračun z demokratično inteligenco in posebnosti povojnega obdobja v Sloveniji. Te so jo od preostalega dela skupne države razlikovale takoj po vojni kot tudi pozneje. Povezuje Goran Tenze. Foto: Podoba Gosposvetske ceste v LJ po 2.sv.vojni Vir: https://zgodovinanadlani.si/wp-content/uploads/2015/05/kavarna_evropa_gosposvetska_cesta_ljubljana_po-2.-SV.jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/Drobciasasredi20.stoletja3867368.mp3 RTVSLO – Ars 3295 clean Zgodovina je vedno pripoved o preteklosti. Lani izdani spomini še vedno v ZDA živeče Stashe Furlan Seaton »Vojna vse spremeni« in »Domov«, njenega mlajšega brata Aljoše, njun oče je bil univerzitetni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v LJ (1945-47), so izhodišče pogovora o širših okoliščinah tragične usode uporniške protifašistične družine liberalnih in izobraženih tržaških Slovencev pred, med in po koncu 2. svetovne vojne. Predvsem primorski Slovenci so v osvobodilnem boju presegli ideološke razlike in za to po vojni mnogi plačali visoko ceno. Zgodovinarja, prof.dr.Peter Vodopivec iz Ljubljane in izr.prof.dr.Gorazd Bajc iz Trsta osvetljujeta povojni obračun z demokratično inteligenco in posebnosti povojnega obdobja v Sloveniji. Te so jo od preostalega dela skupne države razlikovale takoj po vojni kot tudi pozneje. Povezuje Goran Tenze. Foto: Podoba Gosposvetske ceste v LJ po 2.sv.vojni Vir: https://zgodovinanadlani.si/wp-content/uploads/2015/05/kavarna_evropa_gosposvetska_cesta_ljubljana_po-2.-SV.jpg http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Jun 2018 12:10:00 +0000 Drobci časa sredi 20. stoletja V Evropskem letu kulturne dediščine se bomo tokrat posvetili restavriranju likovne dediščine, kot to že več kot pet desetletij počne mag. Ivan Bogovčič, konservatorsko-restavratorski svetnik, ki sta se mu v začetku 90-ih let preteklega stoletja, v Restavratorskem ateljeju Bogovčič, pridružila sinova Jure in Luka Bogovčič. Ivan Bogovčič je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Jedro delovanja Restavratorskega ateljeja Bogovčič je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. O posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in s širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov, smo se z Ivanom in Luko Bogovčičem pogovarjali pred mikrofonom oddaje Ars humana. Vabimo vas k poslušanju! Luka Bogovčič pri delu, foto: Matjaž Škerjanec http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/11/Restavriranjelikovnedediine3862586.mp3 RTVSLO – Ars 3299 clean V Evropskem letu kulturne dediščine se bomo tokrat posvetili restavriranju likovne dediščine, kot to že več kot pet desetletij počne mag. Ivan Bogovčič, konservatorsko-restavratorski svetnik, ki sta se mu v začetku 90-ih let preteklega stoletja, v Restavratorskem ateljeju Bogovčič, pridružila sinova Jure in Luka Bogovčič. Ivan Bogovčič je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Jedro delovanja Restavratorskega ateljeja Bogovčič je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. O posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in s širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov, smo se z Ivanom in Luko Bogovčičem pogovarjali pred mikrofonom oddaje Ars humana. Vabimo vas k poslušanju! Luka Bogovčič pri delu, foto: Matjaž Škerjanec http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Jun 2018 13:00:00 +0000 Restavriranje likovne dediščine Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako 'zaznamujejo', ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, 'slišijo'? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bova pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/31/KakoglasenjelovekemuuesunesliensvetUstvarjanjeinzaznavanjezvokamedivalmi3851551.mp3 RTVSLO – Ars 2627 clean Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako 'zaznamujejo', ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, 'slišijo'? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bova pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Jun 2018 12:05:00 +0000 Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet? Ustvarjanje in zaznavanje zvoka med živalmi Dr. Mitja Saje je eden izmed soustanoviteljev Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti. Kot popotnik je prepotoval precejšen kos sveta in še dandanes potuje. Po univerzitetni diplomi iz ekonomije se je posvetil študiju kitajske zgodovine in o njej objavil več znanstvenih del, med drugim leta 2015 pri Slovenski matici Zgodovino kitajske. O obsežni in neskončni temi bo profesor Saje več in zgoščeno povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru, ki bo segel od poselitve Azije do prihodnosti Kitajske. Z uglednim sinologom se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zda. Foto: Nina Slaček, Radio Slovenija http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/25/MitjaSajeokitajskizgodovini3845979.mp3 RTVSLO – Ars 3278 clean Dr. Mitja Saje je eden izmed soustanoviteljev Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti. Kot popotnik je prepotoval precejšen kos sveta in še dandanes potuje. Po univerzitetni diplomi iz ekonomije se je posvetil študiju kitajske zgodovine in o njej objavil več znanstvenih del, med drugim leta 2015 pri Slovenski matici Zgodovino kitajske. O obsežni in neskončni temi bo profesor Saje več in zgoščeno povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru, ki bo segel od poselitve Azije do prihodnosti Kitajske. Z uglednim sinologom se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zda. Foto: Nina Slaček, Radio Slovenija http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 May 2018 13:00:00 +0000 Mitja Saje o kitajski zgodovini »Na kaj smo v prostoru, v katerem se pogosto nahajamo, najbolj pozorni? Na hrup in zvoke, na podobe in barve, na vonje ali morda na otip predmetov, ki se jih med hojo dotikamo, ali tal, po katerih hodimo?« Kako se čutno zaznavanje urbane krajine spreminja iz roda v rod? In ali na dinamiko naših zaznav okolja vplivajo digitalne tehnologije in različne digitalne tehnološke naprave? V oddaji Ars humana predstavljamo raziskavo Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020. Raziskava poteka v treh evropskih mestih, in sicer v Brightonu v Veliki Britaniji, v Turkuju na Finskem in v Ljubljani. Z nami v studiu: vodja izvedbe raziskave v Sloveniji profesor Rajko Muršič ter raziskovalca Blaž Bajič in Sandi Abram. Avtor fotografije: Sandi Abram http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/21/DIGITALNOINPREDIDIGITALNOOBUTENJEMESTA3838353.mp3 RTVSLO – Ars 2678 clean »Na kaj smo v prostoru, v katerem se pogosto nahajamo, najbolj pozorni? Na hrup in zvoke, na podobe in barve, na vonje ali morda na otip predmetov, ki se jih med hojo dotikamo, ali tal, po katerih hodimo?« Kako se čutno zaznavanje urbane krajine spreminja iz roda v rod? In ali na dinamiko naših zaznav okolja vplivajo digitalne tehnologije in različne digitalne tehnološke naprave? V oddaji Ars humana predstavljamo raziskavo Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020. Raziskava poteka v treh evropskih mestih, in sicer v Brightonu v Veliki Britaniji, v Turkuju na Finskem in v Ljubljani. Z nami v studiu: vodja izvedbe raziskave v Sloveniji profesor Rajko Muršič ter raziskovalca Blaž Bajič in Sandi Abram. Avtor fotografije: Sandi Abram http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 May 2018 12:05:00 +0000 DIGITALNO IN PREDIDIGITALNO OBČUTENJE MESTA Kako pomembna je Iliada, ep o trojanski vojni, ki naj bi jo v 8. stoletju pred Kristusom ustvaril skrivnostni starogrški pevec Homer, za evropsko civilizacijo in kakšne so posebnosti novega prevoda Iliade, ki ga je po skoraj sedemdesetih letih od prevoda Antona Sovreta pripravila klasična filologinja Jelena Isak Kres – bodo med drugim v Ars humani razmišljali akademik, doktor literarnih znanosti in klasični filolog Kajetan Gantar, doktor David Movrin, profesor na oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete in seveda avtorica prevoda, ki je letos izšel v zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga, Jelena Isak Kres. Vir foto: wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/14/VdialoguznovimprevodomIliade3830307.mp3 RTVSLO – Ars 3284 clean Kako pomembna je Iliada, ep o trojanski vojni, ki naj bi jo v 8. stoletju pred Kristusom ustvaril skrivnostni starogrški pevec Homer, za evropsko civilizacijo in kakšne so posebnosti novega prevoda Iliade, ki ga je po skoraj sedemdesetih letih od prevoda Antona Sovreta pripravila klasična filologinja Jelena Isak Kres – bodo med drugim v Ars humani razmišljali akademik, doktor literarnih znanosti in klasični filolog Kajetan Gantar, doktor David Movrin, profesor na oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete in seveda avtorica prevoda, ki je letos izšel v zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga, Jelena Isak Kres. Vir foto: wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 May 2018 12:15:00 +0000 V dialogu z novim prevodom Iliade Demokratična oblika oblasti in načelo pravne države sta zapisana v prvem in drugem členu naše Ustave. Vsaka demokratična kultura je živ organizem, ki mora najti ravnovesje med napetostmi, položenimi v ustavna načela, s čimer se oblikuje interpretacija, ki je za izzive skupnosti najprimernejša. S čim je povezano razumevanje pravne države in kaj je bistvo demokratičnega mišljenja, sta vprašanji, na kateri sta odgovorila dr. Rok Svetlič in Jan Zobec. Pogovor je vodil Marjan Kovačevič Beltram. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/07/Demokratinainpravnadrava3823302.mp3 RTVSLO – Ars 2818 clean Demokratična oblika oblasti in načelo pravne države sta zapisana v prvem in drugem členu naše Ustave. Vsaka demokratična kultura je živ organizem, ki mora najti ravnovesje med napetostmi, položenimi v ustavna načela, s čimer se oblikuje interpretacija, ki je za izzive skupnosti najprimernejša. S čim je povezano razumevanje pravne države in kaj je bistvo demokratičnega mišljenja, sta vprašanji, na kateri sta odgovorila dr. Rok Svetlič in Jan Zobec. Pogovor je vodil Marjan Kovačevič Beltram. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 May 2018 12:05:00 +0000 Demokratična in pravna država Kako je praznik dela oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem? Kako je s svojim obredjem in simboli tako rušil kot utrjeval razmerja politične moči? In kako je v svoji pisani zgodovini – od nekdaj ključnega paradigmatskega praznika v socializmu do današnje 'priložnosti za nekajdnevni oddih' – ustvaril pisano paleto nesnovne dediščine? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/07/OzgodoviniindediinipraznikadelanaSlovenskem3822941.mp3 RTVSLO – Ars 2777 clean Kako je praznik dela oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem? Kako je s svojim obredjem in simboli tako rušil kot utrjeval razmerja politične moči? In kako je v svoji pisani zgodovini – od nekdaj ključnega paradigmatskega praznika v socializmu do današnje 'priložnosti za nekajdnevni oddih' – ustvaril pisano paleto nesnovne dediščine? http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 May 2018 07:50:00 +0000 O zgodovini in dediščini praznika dela na Slovenskem Področje založništva je v zadnjih desetletjih doživelo odločilne spremembe, v mnogočem povezane s prehodom na digitalno tehnologijo. Te so zaznamovale tudi slovenski založniški prostor, ki pa ga, v razmerju do mednarodnega, določajo tudi nekatere posebnosti. Predstavljamo jih v oddaji, ob tem pa izpostavljamo tudi razliko v strukturi in delovanju velikih in malih založnikov ter se vprašamo, kaj je tisto bistveno, kar omogoča preživetje založniku tukaj in zdaj. Gosta v studiu sta pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni predavatelj dr. Andrej Blatnik ter Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na Miš založbi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/17/Kakopreivetikotzalonikdanes3804650.mp3 RTVSLO – Ars 2879 clean Področje založništva je v zadnjih desetletjih doživelo odločilne spremembe, v mnogočem povezane s prehodom na digitalno tehnologijo. Te so zaznamovale tudi slovenski založniški prostor, ki pa ga, v razmerju do mednarodnega, določajo tudi nekatere posebnosti. Predstavljamo jih v oddaji, ob tem pa izpostavljamo tudi razliko v strukturi in delovanju velikih in malih založnikov ter se vprašamo, kaj je tisto bistveno, kar omogoča preživetje založniku tukaj in zdaj. Gosta v studiu sta pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni predavatelj dr. Andrej Blatnik ter Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na Miš založbi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Apr 2018 12:05:00 +0000 Kako (pre)živeti kot založnik danes? Prebivalci ozemlja sedanje države so bili v 1.tisočletju pr.n.št. med prvimi v Evropi, ki so znali kovati železo v obdobju pred prihodom starih Rimljanov v stoletju, dveh pred začetkom našega štetja. Ozemlje je bilo blizu meje med interesnimi sferami etruščanske na zahodni in grške civilizacije na vzhodni strani. Nekatera ljudstva so že poznala pisavo in denar kot menjalno sredstvo. Starejšo in mlajšo železno dobo kot stičišče predantičnih svetov med italskimi in grškimi, predvsem pa med mediteranskimi in srednjeevropskimi dogajanji, v pogovoru poskušajo ovrednotiti trije arheologi, avtorja stalne razstave "Železnodobne zgodbe s stičišča svetov" v Narodnem muzeju Slovenije v LJ, kustosa za prazgodovino dr.Peter Turk in dr.Boštjan Laharnar, ter doc.dr. Matija Črešnar z Odd. za arheologijo z ljubljanske Filozofske fakultete. Povezuje Goran Tenze. Na fotografiji Uroša Acmana izsek razstave »Železnodobne zgodbe …« v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, ki MMC RTVSLO dovoljuje objavo fotografije izključno za aplikacijo 4D. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/16/Nastiiutistihkisomedprvimikovalielezo3802884.mp3 RTVSLO – Ars 3445 clean Prebivalci ozemlja sedanje države so bili v 1.tisočletju pr.n.št. med prvimi v Evropi, ki so znali kovati železo v obdobju pred prihodom starih Rimljanov v stoletju, dveh pred začetkom našega štetja. Ozemlje je bilo blizu meje med interesnimi sferami etruščanske na zahodni in grške civilizacije na vzhodni strani. Nekatera ljudstva so že poznala pisavo in denar kot menjalno sredstvo. Starejšo in mlajšo železno dobo kot stičišče predantičnih svetov med italskimi in grškimi, predvsem pa med mediteranskimi in srednjeevropskimi dogajanji, v pogovoru poskušajo ovrednotiti trije arheologi, avtorja stalne razstave "Železnodobne zgodbe s stičišča svetov" v Narodnem muzeju Slovenije v LJ, kustosa za prazgodovino dr.Peter Turk in dr.Boštjan Laharnar, ter doc.dr. Matija Črešnar z Odd. za arheologijo z ljubljanske Filozofske fakultete. Povezuje Goran Tenze. Na fotografiji Uroša Acmana izsek razstave »Železnodobne zgodbe …« v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, ki MMC RTVSLO dovoljuje objavo fotografije izključno za aplikacijo 4D. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Apr 2018 13:00:00 +0000 Na stičišču tistih, ki so med prvimi kovali železo Če že ne prej, pa vsaj enkrat v letu, ob mednarodnem dnevu knjige za otroke, ta pomemben segment literarnega ustvarjanja in založniške dejavnosti postavimo v središče. Knjiga prav gotovo ostaja eden najpomembnejših sopotnikov vzgoje in izobraževanja. Predvsem beletristika za najmlajše in mlade odrasle pa je v času digitalnih medijev, kratkih besedilnih in video sporočil, emotikonov in kratic nadvse pomembna za najmlajše bralstvo, še bolj pa mlade odrasle, ki v knjigi še vedno najdejo svojega tihega sogovornika in razumevajočega sopotnika. Govorimo namreč o življenjskem, ki je podvrženo hitrim značajskim spremembam in spremembam generacijskih značilnosti. Tem metamorfozam najbolj vihravega življenjskega obdobja pa mora slediti tudi literatura, če želi ustrezno spregovoriti z mladim bralcem. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O izzivih in vzgojnih potencialih literature za otroke in mlade pa razmišljajo – Peter Svetina, pesnik in pisatelj, Irena Lukan Matko, Mladinska knjiga in Irena Miš, Založba Miš. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/09/Literaturazaotrokeinmladostnikekotizzivinvzgojnipotencial3795831.mp3 RTVSLO – Ars 3432 clean Če že ne prej, pa vsaj enkrat v letu, ob mednarodnem dnevu knjige za otroke, ta pomemben segment literarnega ustvarjanja in založniške dejavnosti postavimo v središče. Knjiga prav gotovo ostaja eden najpomembnejših sopotnikov vzgoje in izobraževanja. Predvsem beletristika za najmlajše in mlade odrasle pa je v času digitalnih medijev, kratkih besedilnih in video sporočil, emotikonov in kratic nadvse pomembna za najmlajše bralstvo, še bolj pa mlade odrasle, ki v knjigi še vedno najdejo svojega tihega sogovornika in razumevajočega sopotnika. Govorimo namreč o življenjskem, ki je podvrženo hitrim značajskim spremembam in spremembam generacijskih značilnosti. Tem metamorfozam najbolj vihravega življenjskega obdobja pa mora slediti tudi literatura, če želi ustrezno spregovoriti z mladim bralcem. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O izzivih in vzgojnih potencialih literature za otroke in mlade pa razmišljajo – Peter Svetina, pesnik in pisatelj, Irena Lukan Matko, Mladinska knjiga in Irena Miš, Založba Miš. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Apr 2018 12:05:00 +0000 Literatura za otroke in mladostnike kot izziv in vzgojni potencial Ob prihajajočem svetovnem dnevu lutk smo se spomnili na bogato zgodovino lutkovne umetnosti v našem prostoru. Skozi njene mejnike nas je vodil Edi Majaron, mislec in praktik lutkovnega gledališča, čigar delo je prežeto z vero v lutko. Avtor fotografije: Miha Fras http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/03/Mejnikilutkovneumetnosti3788876.mp3 RTVSLO – Ars 2298 clean Ob prihajajočem svetovnem dnevu lutk smo se spomnili na bogato zgodovino lutkovne umetnosti v našem prostoru. Skozi njene mejnike nas je vodil Edi Majaron, mislec in praktik lutkovnega gledališča, čigar delo je prežeto z vero v lutko. Avtor fotografije: Miha Fras http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Apr 2018 08:15:00 +0000 Mejniki lutkovne umetnosti Na velikonočni ponedeljek predstavljamo enega najvplivnejših teologov prejšnjega stoletja Romana Guardinija. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Guardini se je rodil leta 1885 v Veroni v Italiji. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Nemčijo, kjer je preživel večino svojega življenja. Kot Italijan je mislil in pisal nemško. V njem sta se stapljala mediteranski in germanski svet, kar mu je omogočilo, da je resničnost dojemal na celovit način. V svojih teoloških in filozofskih delih je pisal o Danteju, Michelangelu, Hölderlinu, Rilkeju pa tudi o Platonu, Avguštinu, Pascalu, Kierkegaardu in Dostojevskem. Guardini je s svojim mišljenjem žive konkretnosti, ki se vedno dogaja v polarnih nasprotjih, neizbrisno zaznamoval katoliško teologijo 20. stoletja. O njem je svetovno znani slovenski sakralni umetnik in teolog Marko Ivan Rupnik zapisal: »Kaže, da je najizvirnejši in najbolj celostni teolog moderne dobe v katoliški Cerkvi prav Romano Guardini«. To je prepoznala tudi Cerkev sama, saj se je decembra lani v Münchnu začel postopek za njegovo beatifikacijo. Gost oddaje je Helmut Zenz, nemški teolog in mag. političnih ved, poznavalec Guardinijevega življenja in dela. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/RomanoGaurdini-misleckranskeeksistence3783874.mp3 RTVSLO – Ars 2685 clean Na velikonočni ponedeljek predstavljamo enega najvplivnejših teologov prejšnjega stoletja Romana Guardinija. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Guardini se je rodil leta 1885 v Veroni v Italiji. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Nemčijo, kjer je preživel večino svojega življenja. Kot Italijan je mislil in pisal nemško. V njem sta se stapljala mediteranski in germanski svet, kar mu je omogočilo, da je resničnost dojemal na celovit način. V svojih teoloških in filozofskih delih je pisal o Danteju, Michelangelu, Hölderlinu, Rilkeju pa tudi o Platonu, Avguštinu, Pascalu, Kierkegaardu in Dostojevskem. Guardini je s svojim mišljenjem žive konkretnosti, ki se vedno dogaja v polarnih nasprotjih, neizbrisno zaznamoval katoliško teologijo 20. stoletja. O njem je svetovno znani slovenski sakralni umetnik in teolog Marko Ivan Rupnik zapisal: »Kaže, da je najizvirnejši in najbolj celostni teolog moderne dobe v katoliški Cerkvi prav Romano Guardini«. To je prepoznala tudi Cerkev sama, saj se je decembra lani v Münchnu začel postopek za njegovo beatifikacijo. Gost oddaje je Helmut Zenz, nemški teolog in mag. političnih ved, poznavalec Guardinijevega življenja in dela. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Apr 2018 12:05:00 +0000 Romano Gaurdini - mislec krščanske eksistence Slovenska revija za psihoterapijo Kairos izhaja že dobrih deset let. V uvodniku prve številke je njen dolgoletni odgovorni urednik mag. Miran Možina pojasnil, da je kairos grška beseda za milostljiv, dobrotljiv, naklonjen, ugoden trenutek, ko se nekaj porodi. Da je revija opravičila svoje ime in da je bila že na začetku metodološko pluralno zasnovana, med drugim ponazarja informacija, da sta že v prvi številki izšli vsebinsko zelo različni razpravi kot sta Arhetipi in kolektivno nezavedno ter Uporaba dihanja v psihoanalizi. Ob mag. Možini je drugi gost v oddaji njen glavni urednik, klinični psiholog in psihoterapevt dr. Bojan Varjačić Rajko, z njima se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/26/ArshumanaLJ_2278999.mp3 RTVSLO – Ars 3292 clean Slovenska revija za psihoterapijo Kairos izhaja že dobrih deset let. V uvodniku prve številke je njen dolgoletni odgovorni urednik mag. Miran Možina pojasnil, da je kairos grška beseda za milostljiv, dobrotljiv, naklonjen, ugoden trenutek, ko se nekaj porodi. Da je revija opravičila svoje ime in da je bila že na začetku metodološko pluralno zasnovana, med drugim ponazarja informacija, da sta že v prvi številki izšli vsebinsko zelo različni razpravi kot sta Arhetipi in kolektivno nezavedno ter Uporaba dihanja v psihoanalizi. Ob mag. Možini je drugi gost v oddaji njen glavni urednik, klinični psiholog in psihoterapevt dr. Bojan Varjačić Rajko, z njima se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Mar 2018 13:00:00 +0000 Ob desetletnici revije Kairos Leta 1983, ob izidu druge izdaje romana Višnjeva repatica Vladimirja Levstika je pisateljica in prevajalka Gitica Jakopin med drugim napisala: »Vladimirju Levstiku, enemu naših najzaslužnejših prevajalcev – med prvimi ne le po obsegu in kvaliteti svojega dela, temveč tudi po globokih brazdah, ki jih je zaoral v ledino te umetnosti in s tem poznejšim prevajalcem utrl tako rekoč vse poti – danes nihče ne odreka tega mojstrstva, nasprotno; skoraj ga ni prevajalca, ki bi se zdaj lotil katerega od temeljnih del svetovne književnosti, a se ob tem po načinu dela in temeljitosti priprav ne bi mogel zgledovati po Levstiku.« Levstik nam je približal ne le zakladnico ruske literature, po čemer je najbolj znan, pač pa tudi francoske. Njegov prevajalski opus iz francoščine sestavljajo šest francoskih in en belgijski roman, pesem in drama. Toda francoska kultura je Vladimirja Levstika zaznamovala večplastno, saj se je dotaknila tudi njegovega leposlovnega ustvarjanja. Tudi o tem se, med drugim, lahko podučimo iz monografije Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost. Podpisala jo je dr. Florence Gacoin-Marks in predstavlja prvo monografijo, posvečeno Levstiku. Več o vprašanjih, ki jih odpira, pa v oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/09/DoParizainnazajVladimirLevstikinfrancoskaknjievnost3763257.mp3 RTVSLO – Ars 2855 clean Leta 1983, ob izidu druge izdaje romana Višnjeva repatica Vladimirja Levstika je pisateljica in prevajalka Gitica Jakopin med drugim napisala: »Vladimirju Levstiku, enemu naših najzaslužnejših prevajalcev – med prvimi ne le po obsegu in kvaliteti svojega dela, temveč tudi po globokih brazdah, ki jih je zaoral v ledino te umetnosti in s tem poznejšim prevajalcem utrl tako rekoč vse poti – danes nihče ne odreka tega mojstrstva, nasprotno; skoraj ga ni prevajalca, ki bi se zdaj lotil katerega od temeljnih del svetovne književnosti, a se ob tem po načinu dela in temeljitosti priprav ne bi mogel zgledovati po Levstiku.« Levstik nam je približal ne le zakladnico ruske literature, po čemer je najbolj znan, pač pa tudi francoske. Njegov prevajalski opus iz francoščine sestavljajo šest francoskih in en belgijski roman, pesem in drama. Toda francoska kultura je Vladimirja Levstika zaznamovala večplastno, saj se je dotaknila tudi njegovega leposlovnega ustvarjanja. Tudi o tem se, med drugim, lahko podučimo iz monografije Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost. Podpisala jo je dr. Florence Gacoin-Marks in predstavlja prvo monografijo, posvečeno Levstiku. Več o vprašanjih, ki jih odpira, pa v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Mar 2018 13:05:00 +0000 Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost Kam vse sega pojem lezbičnega gledališča tako v širšem sociološkem smislu – kot pojav v slovenski družbi – kot tudi na ozkem teatrološkem področju? To je le eno od vprašanj, ki jih zastavlja razprava O lezbičnem gledališču v Sloveniji, prva tovrstna raziskava v našem in širšem prostoru balkanske regije. Razprava je bila objavljena v akademski reviji Amfiteater, ki jo izdajata Slovenski gledališki inštitut in AGRFT, o uprizoritvenih oblikah lezbičnega gledališča v našem prostoru od devetdesetih let 20. stoletja dalje pa smo se pogovarjali z avtorico raziskave, raziskovalko na AGRFT in dramaturginjo Majo Šorli, kritičarko in dramaturginjo Zalo Dobovšek ter sociologinjo, pisateljico in aktivistko Suzano Tratnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/05/OlezbinemgledaliuvSloveniji3758260.mp3 RTVSLO – Ars 3055 clean Kam vse sega pojem lezbičnega gledališča tako v širšem sociološkem smislu – kot pojav v slovenski družbi – kot tudi na ozkem teatrološkem področju? To je le eno od vprašanj, ki jih zastavlja razprava O lezbičnem gledališču v Sloveniji, prva tovrstna raziskava v našem in širšem prostoru balkanske regije. Razprava je bila objavljena v akademski reviji Amfiteater, ki jo izdajata Slovenski gledališki inštitut in AGRFT, o uprizoritvenih oblikah lezbičnega gledališča v našem prostoru od devetdesetih let 20. stoletja dalje pa smo se pogovarjali z avtorico raziskave, raziskovalko na AGRFT in dramaturginjo Majo Šorli, kritičarko in dramaturginjo Zalo Dobovšek ter sociologinjo, pisateljico in aktivistko Suzano Tratnik. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Mar 2018 13:05:00 +0000 O lezbičnem gledališču v Sloveniji Literarna zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič se je na začetku svoje znanstvene poti sicer ukvarjala z erotiko v slovenski liriki, toda kmalu je v ospredje njenega znanstvenega dela stopilo preučevanje (sodobnega slovenskega) pripovedništva. Konec lanskega leta je objavila znanstveno monografijo Teorija pripovedi. V njej je predstavila različne metodološke usmeritve in literarnoteoretske koncepte, tako da njeno delo pomeni bogato predstavitev oziroma sintezo celotnega področja. Avtorica ponuja tudi nove rešitve in hkrati zastavlja vrsto vznemirljivih vprašanj, na katera je domača literarna veda zelo redko odgovarjala, na primer o težavah in nerazrešljivosti pri interpretacijah. Za nameček je marsikatero poglavje podkrepila z razumljivimi in tehtnimi razlagami literarnih del. Tako Teorija pripovedi ne nagovarja le stroke in študentov, ampak vse, ki jih zanimajo, vznemirjajo in vabijo pripovedi. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Robert Balen/Večer http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/26/ArshumanaLJ_2250200.mp3 RTVSLO – Ars 3005 clean Literarna zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič se je na začetku svoje znanstvene poti sicer ukvarjala z erotiko v slovenski liriki, toda kmalu je v ospredje njenega znanstvenega dela stopilo preučevanje (sodobnega slovenskega) pripovedništva. Konec lanskega leta je objavila znanstveno monografijo Teorija pripovedi. V njej je predstavila različne metodološke usmeritve in literarnoteoretske koncepte, tako da njeno delo pomeni bogato predstavitev oziroma sintezo celotnega področja. Avtorica ponuja tudi nove rešitve in hkrati zastavlja vrsto vznemirljivih vprašanj, na katera je domača literarna veda zelo redko odgovarjala, na primer o težavah in nerazrešljivosti pri interpretacijah. Za nameček je marsikatero poglavje podkrepila z razumljivimi in tehtnimi razlagami literarnih del. Tako Teorija pripovedi ne nagovarja le stroke in študentov, ampak vse, ki jih zanimajo, vznemirjajo in vabijo pripovedi. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Robert Balen/Večer http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Feb 2018 14:00:00 +0000 Alojzija Zupan Sosič o T/teoriji pripovedi Kulturni bazar, najpomembnejši, vsakoletni dogodek na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas, bo letos aprila upihnil deseto svečko. Skozi leta se je ves čas spreminjal in dopolnjeval z namenom, da bi čim širše, v zadnjem času pa tudi vse bolj poglobljeno osvetlil nezanemarljivi pomen tovrstne vzgoje za človekov celostni razvoj in to v njegovem najzgodnejšem obdobju. Hkrati pa Kulturni bazar prav z letošnjo edicijo prehaja iz pretežno predstavnika ponudbe v izobraževalno platformo s strokovnim usposabljanjem pedagoški javnosti. S tem pa, lahko rečemo, dosega enega svojih temeljnih ciljev. Da bi torej kultura in umetnost postali sistemski sopotnici vzgoje in izobraževanja pri nas. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O Kulturnem bazarju pa razmišljajo – Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Ana Petrovčič, koordinatorica Kulturnega bazarja in Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/Kulturnibazar2018-desetiedicijinapot3745548.mp3 RTVSLO – Ars 2459 clean Kulturni bazar, najpomembnejši, vsakoletni dogodek na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas, bo letos aprila upihnil deseto svečko. Skozi leta se je ves čas spreminjal in dopolnjeval z namenom, da bi čim širše, v zadnjem času pa tudi vse bolj poglobljeno osvetlil nezanemarljivi pomen tovrstne vzgoje za človekov celostni razvoj in to v njegovem najzgodnejšem obdobju. Hkrati pa Kulturni bazar prav z letošnjo edicijo prehaja iz pretežno predstavnika ponudbe v izobraževalno platformo s strokovnim usposabljanjem pedagoški javnosti. S tem pa, lahko rečemo, dosega enega svojih temeljnih ciljev. Da bi torej kultura in umetnost postali sistemski sopotnici vzgoje in izobraževanja pri nas. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O Kulturnem bazarju pa razmišljajo – Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Ana Petrovčič, koordinatorica Kulturnega bazarja in Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Feb 2018 13:05:00 +0000 Kulturni bazar 2018 - deseti ediciji na pot V oddaji smo govorili o neurejanju državnosti, kar se kaže v družbenih spopadih in nezmožnosti učinkovitega spoprijema z družbenimi razmerami. Ali višja kulturna raven intelektualnih razprav in večja pripravljenost na dialog lahko pripomoreta k razrešitvi tega stanja? Na to smo skušali odgovoriti v pogovoru z dr. Franetom Adamom, ddr. Igorjem Grdino in dr. Deanom Komelom. Z njimi se je pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/Kakouvajatikulturokritinegadiskurzainodprtekomunikacije3736536.mp3 RTVSLO – Ars 3295 clean V oddaji smo govorili o neurejanju državnosti, kar se kaže v družbenih spopadih in nezmožnosti učinkovitega spoprijema z družbenimi razmerami. Ali višja kulturna raven intelektualnih razprav in večja pripravljenost na dialog lahko pripomoreta k razrešitvi tega stanja? Na to smo skušali odgovoriti v pogovoru z dr. Franetom Adamom, ddr. Igorjem Grdino in dr. Deanom Komelom. Z njimi se je pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Feb 2018 10:48:00 +0000 Kako uvajati kulturo kritičnega diskurza in odprte komunikacije? Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, prisluhnite pogovoru o državnih praznikih. V njem gostje etnologi razmišljajo o tem, kako države vzpostavljajo svoje praznične koledarje, kakšna je dinamika političnih ritualov od njihove uvedbe do opustitve, ter kako državni prazniki tvorno vplivajo na svoje praznovalce. Pri tem se primerjalno razgledujejo tako nazaj v času kot po širšem geografskem prostoru ter kritično pretresajo sodobno državno praznično dogajanje v Sloveniji. Gostje: dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Božidar Jezernik in dr. Janez Bogataj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/05/Kakopraznujejodrave3728524.mp3 RTVSLO – Ars 3282 clean Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, prisluhnite pogovoru o državnih praznikih. V njem gostje etnologi razmišljajo o tem, kako države vzpostavljajo svoje praznične koledarje, kakšna je dinamika političnih ritualov od njihove uvedbe do opustitve, ter kako državni prazniki tvorno vplivajo na svoje praznovalce. Pri tem se primerjalno razgledujejo tako nazaj v času kot po širšem geografskem prostoru ter kritično pretresajo sodobno državno praznično dogajanje v Sloveniji. Gostje: dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Božidar Jezernik in dr. Janez Bogataj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Feb 2018 13:30:00 +0000 Kako praznujejo države Leto 2018 je v Evropi v znamenju evropske kulturne dediščine, in tokrat govorimo o pomenu in ohranitvi »srednjeveških rokopisnih in tiskanih knjig v arhivih in knjižnicah«. Pravijo jim tudi »knjižni spomeniki«, pri nas premoremo kar nekaj prvovrstnih primerkov takšne kulturne dediščine. O tem V ŽIVO gostji v studiu: profesorici Univerze v Ljubljani, ddr.Nataša Golob in dr.Jedert Vodopivec Tomažič. foto: Knjigoveznica sredi 18. stoletja (vir: l'Encyclopédie Diderot et d'Alembert; 1751-1765 (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/29/Srednjevekiknjinispomeniki3721341.mp3 RTVSLO – Ars 3113 clean Leto 2018 je v Evropi v znamenju evropske kulturne dediščine, in tokrat govorimo o pomenu in ohranitvi »srednjeveških rokopisnih in tiskanih knjig v arhivih in knjižnicah«. Pravijo jim tudi »knjižni spomeniki«, pri nas premoremo kar nekaj prvovrstnih primerkov takšne kulturne dediščine. O tem V ŽIVO gostji v studiu: profesorici Univerze v Ljubljani, ddr.Nataša Golob in dr.Jedert Vodopivec Tomažič. foto: Knjigoveznica sredi 18. stoletja (vir: l'Encyclopédie Diderot et d'Alembert; 1751-1765 (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Jan 2018 17:15:00 +0000 Srednjeveški knjižni spomeniki Kdo so slovenski pravični med narodi, kdo so ljudje, ki so v trenutkih vojne tvegali svoje življenje, da bi rešili tuje? Nekaj dni pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta bosta v oddaji Ars humana več o srčnih ljudeh, ki so nesebično reševali judovska življenja, povedala antropologinja dr. Irena Šumi in direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak, slišali pa bomo tudi nekaj izjav Miriam Steiner Aviezer, ki je o slovenskih, hrvaških in srbskih pravičnih napisala več besedil. Med drugim boste izvedeli več tudi o reševanju Mirka Hiršla in Neže Hiršel, za kar so konec lanskega leta razglasili pet novih slovenskih pravičnih med narodi, to so: Aleksander in Agnes Žilavec ter Franc, Jožef in Marija Fartelj. Avtor oddaje Marko Golja vas vabi k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mirko Hiršl (stoji med nevesto in ženinom) na poroki Štefana Fartelja (1922, Tešanovci-1958, pok. Tešanovci) in Jolanke Kardoš, okoli 1948. Desno od Hiršla stojijo njegovi rešitelji Fartelji Marija, roj. Slavic (1901, Puconci-1977, pok. Tešanovci), Franc (1903, Tešanovci-1976, pok. Tešanovci) in Jožef (1897, Tešanovci-1966, pok. Tešanovci) (fotografija: Vera Pintarič). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/22/Slovenskipravinimednarodi3714126.mp3 RTVSLO – Ars 3076 clean Kdo so slovenski pravični med narodi, kdo so ljudje, ki so v trenutkih vojne tvegali svoje življenje, da bi rešili tuje? Nekaj dni pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta bosta v oddaji Ars humana več o srčnih ljudeh, ki so nesebično reševali judovska življenja, povedala antropologinja dr. Irena Šumi in direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak, slišali pa bomo tudi nekaj izjav Miriam Steiner Aviezer, ki je o slovenskih, hrvaških in srbskih pravičnih napisala več besedil. Med drugim boste izvedeli več tudi o reševanju Mirka Hiršla in Neže Hiršel, za kar so konec lanskega leta razglasili pet novih slovenskih pravičnih med narodi, to so: Aleksander in Agnes Žilavec ter Franc, Jožef in Marija Fartelj. Avtor oddaje Marko Golja vas vabi k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mirko Hiršl (stoji med nevesto in ženinom) na poroki Štefana Fartelja (1922, Tešanovci-1958, pok. Tešanovci) in Jolanke Kardoš, okoli 1948. Desno od Hiršla stojijo njegovi rešitelji Fartelji Marija, roj. Slavic (1901, Puconci-1977, pok. Tešanovci), Franc (1903, Tešanovci-1976, pok. Tešanovci) in Jožef (1897, Tešanovci-1966, pok. Tešanovci) (fotografija: Vera Pintarič). http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Jan 2018 13:05:00 +0000 Slovenski pravični med narodi Ko se je v 19. stoletju začel proces izgrajevanja slovenske narodne identitete, je ključno vlogo odigral slovenski jezik, ki se je postopno razvijal v enoten, standardiziran in kodificiran jezik naroda. Posebno vlogo pri tem pa so imeli slovenski učbeniki, saj si je z njimi slovenščina utrla pot v izobraževalne ustanove. O tem, o kulturi prevajanja in vlogi prevajalcev v 19 stoletju se lahko podrobneje poučimo v monografiji Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju: kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Podpisali so jo Tanja Žigon, Karin Almasy in Andrej Lovšin. Knjiga oziroma njena tematika sta tudi v fokusu tokratne oddaje, v kateri gostimo doc. dr. Tanjo Žigon s Filozofske fakultete v Ljubljani in asist. dr. Karin Almasy, z Univerze v Gradcu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/15/Vlogainpomenprevajanjaubenikovv19.stoletju3705969.mp3 RTVSLO – Ars 3298 clean Ko se je v 19. stoletju začel proces izgrajevanja slovenske narodne identitete, je ključno vlogo odigral slovenski jezik, ki se je postopno razvijal v enoten, standardiziran in kodificiran jezik naroda. Posebno vlogo pri tem pa so imeli slovenski učbeniki, saj si je z njimi slovenščina utrla pot v izobraževalne ustanove. O tem, o kulturi prevajanja in vlogi prevajalcev v 19 stoletju se lahko podrobneje poučimo v monografiji Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju: kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Podpisali so jo Tanja Žigon, Karin Almasy in Andrej Lovšin. Knjiga oziroma njena tematika sta tudi v fokusu tokratne oddaje, v kateri gostimo doc. dr. Tanjo Žigon s Filozofske fakultete v Ljubljani in asist. dr. Karin Almasy, z Univerze v Gradcu. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Jan 2018 13:10:00 +0000 Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju Zavod Bunker širša javnost pozna predvsem po tem, da upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljano, producira in predstavlja sodobne gledališke in plesne predstave, organizira različne delavnice in preostale izobraževalne programe ter raziskave, oblikuje pa tudi enega najopaznejših mednarodnih festivalov Mladi levi v Ljubljani. Tudi v Mariboru v sodelovanju z Drugo gimnazijo že 16 let organizira festival Drugajanje. Namen zavoda Bunker je prevetritev slovenskega kulturnega prostora z inovativnimi pristopi, tako v načinih produkcije in mednarodnega sodelovanja kot tudi z nagovarjanjem in spodbujanjem zanimanja za sodobne scenske umetnosti pri občinstvu. Bunker je konec decembra praznoval 20. obletnico ustanovitve, zato smo pripravili pogovor o njihovem delu v prejšnjih dveh desetletjih. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/15/Bunker-20let3706045.mp3 RTVSLO – Ars 2928 clean Zavod Bunker širša javnost pozna predvsem po tem, da upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljano, producira in predstavlja sodobne gledališke in plesne predstave, organizira različne delavnice in preostale izobraževalne programe ter raziskave, oblikuje pa tudi enega najopaznejših mednarodnih festivalov Mladi levi v Ljubljani. Tudi v Mariboru v sodelovanju z Drugo gimnazijo že 16 let organizira festival Drugajanje. Namen zavoda Bunker je prevetritev slovenskega kulturnega prostora z inovativnimi pristopi, tako v načinih produkcije in mednarodnega sodelovanja kot tudi z nagovarjanjem in spodbujanjem zanimanja za sodobne scenske umetnosti pri občinstvu. Bunker je konec decembra praznoval 20. obletnico ustanovitve, zato smo pripravili pogovor o njihovem delu v prejšnjih dveh desetletjih. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 Jan 2018 14:00:00 +0000 Bunker - 20 let Obdobje okrog novega leta je vedno priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost. V njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas bodo spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog doktor doktor doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/01/Oasukoteniizmedtemeljnihkategorijlovekovegadojemanjasveta3692072.mp3 RTVSLO – Ars 3136 clean Obdobje okrog novega leta je vedno priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost. V njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas bodo spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog doktor doktor doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 1 Jan 2018 13:05:00 +0000 O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta Za ljudi na severni zemeljski polobli je širše obdobje zimskega sončnega obrata pomembna prelomnica v letnem ciklu. Sodobne oblike božično-novoletnega praznovanja pa so odmev starejših plasti bogatih idejnih sistemov, ki so se v izražali v ritualnih praksah, ubesedili v pripovedni folklori in materializirali v fizičnem prostoru. O mitičnih pokrajinah in verovanjskih sistemih, kakršne je pri predkrščanskih skupnostih našega prostora oblikoval zimski solsticij – v tokratni oddaji ARS Humana. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/27/Zimskisolsticijinmitinapokrajina3687621.mp3 RTVSLO – Ars 2480 clean Za ljudi na severni zemeljski polobli je širše obdobje zimskega sončnega obrata pomembna prelomnica v letnem ciklu. Sodobne oblike božično-novoletnega praznovanja pa so odmev starejših plasti bogatih idejnih sistemov, ki so se v izražali v ritualnih praksah, ubesedili v pripovedni folklori in materializirali v fizičnem prostoru. O mitičnih pokrajinah in verovanjskih sistemih, kakršne je pri predkrščanskih skupnostih našega prostora oblikoval zimski solsticij – v tokratni oddaji ARS Humana. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Dec 2017 09:24:00 +0000 Zimski solsticij in mitična pokrajina »Vam mladim ljudem, ki hočete biti častilci lepote … Ljubite vdano mojstre, ki so živeli pred vami … Varujte se posnemanja starih mojstrov … Narava naj bo vaše edino božanstvo … Ni mogoče, da ne bi našli lepote, saj boste naleteli na resnico …« je v svoji oporoki zapisal Auguste Rodin. Mineva sto let od njegove smrti. Ob tej priložnosti nas bo skozi njegovo delo in življenje vodila slikarka in vizualna umetnica Agata Freyer. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz knjige Paula Gsella Auguste Rodin: Umetnost. Pogovori z mojstrom. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Auguste Rodin, The Burghers of Calais, bron, 1884-95 (Musée Rodin, Paris) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/18/AugusteRodin3678501.mp3 RTVSLO – Ars 1968 clean »Vam mladim ljudem, ki hočete biti častilci lepote … Ljubite vdano mojstre, ki so živeli pred vami … Varujte se posnemanja starih mojstrov … Narava naj bo vaše edino božanstvo … Ni mogoče, da ne bi našli lepote, saj boste naleteli na resnico …« je v svoji oporoki zapisal Auguste Rodin. Mineva sto let od njegove smrti. Ob tej priložnosti nas bo skozi njegovo delo in življenje vodila slikarka in vizualna umetnica Agata Freyer. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz knjige Paula Gsella Auguste Rodin: Umetnost. Pogovori z mojstrom. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Auguste Rodin, The Burghers of Calais, bron, 1884-95 (Musée Rodin, Paris) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Dec 2017 13:10:00 +0000 Auguste Rodin Prazen oder in telo, ki z gibom in mimom pričara ves svet. Sodobna pantomima je čudovita in zahtevna umetnost. Z njo v našem prostoru neločljivo povezano ime je – Andrés Valdés, ki je tudi gost tokratne oddaje Ars humana. Vabljeni k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/14/AndrsValds3674138.mp3 RTVSLO – Ars 3049 clean Prazen oder in telo, ki z gibom in mimom pričara ves svet. Sodobna pantomima je čudovita in zahtevna umetnost. Z njo v našem prostoru neločljivo povezano ime je – Andrés Valdés, ki je tudi gost tokratne oddaje Ars humana. Vabljeni k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 11:35:00 +0000 Andrés Valdés Muzejsko društvo Škofja Loka je v 80 letih delovanja preraslo poslanstvo muzejskih društev in na Loškem prevzelo vlogo akademije znanosti in umetnosti, meni sedanji predsednik društva mag. Aleksander Igličar. A društvo je nekaj posebnega že od samih začetkov, ti segajo v 30-leta prejšnjega stoletja, v čas srečanj in sestankov loških profesorjev, takratno loško intelektualno elito, združeno v Profesorski ceh. Prav na njihovo pobudo je nastal Loški muzej, osrednje poslanstvo društva pa vseskozi ostaja skrb za domoznanstvo. O osmih desetletjih društvenega delovanja, vzponih in mejnikih v delovanju društva ter seveda o posameznikih, ključnih za njegov nastanek – med njimi so tudi Pavle Blaznik, Tine Debeljak, France Koblar in Jakob Šolar – bodo spregovorili člani izvršnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka: Mojca Ferle, Helena Janežič in Štefan Kržišnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/04/80letMuzejskegadrutvakofjaLoka3661480.mp3 RTVSLO – Ars 2972 clean Muzejsko društvo Škofja Loka je v 80 letih delovanja preraslo poslanstvo muzejskih društev in na Loškem prevzelo vlogo akademije znanosti in umetnosti, meni sedanji predsednik društva mag. Aleksander Igličar. A društvo je nekaj posebnega že od samih začetkov, ti segajo v 30-leta prejšnjega stoletja, v čas srečanj in sestankov loških profesorjev, takratno loško intelektualno elito, združeno v Profesorski ceh. Prav na njihovo pobudo je nastal Loški muzej, osrednje poslanstvo društva pa vseskozi ostaja skrb za domoznanstvo. O osmih desetletjih društvenega delovanja, vzponih in mejnikih v delovanju društva ter seveda o posameznikih, ključnih za njegov nastanek – med njimi so tudi Pavle Blaznik, Tine Debeljak, France Koblar in Jakob Šolar – bodo spregovorili člani izvršnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka: Mojca Ferle, Helena Janežič in Štefan Kržišnik. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Dec 2017 13:10:00 +0000 80 let Muzejskega društva Škofja Loka Dr. Ivo Goldstein je sodobni hrvaški zgodovinar, ki je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Holokavst v Zagrebu (2001), Judje v Zagrebu 1918-1941 in v slovenščino prevedeno Hrvaško zgodovino. Sodeloval je tudi pri knjigi Jasenovac – tragičnost, mitomanija, resnica, ki jo je leta 2016 objavil njegov oče dr. Slavko Goldstein, letos umrli zgodovinar, urednik in politik. Več o knjigi, Jasenovcu, tudi o internirniranih Slovencih, bo doktor Ivo Goldstein povedal v oddaji Ars humana. Pogovor z njim je v njegovi pisarni na Filozofski fakulteti v Zagrebu posnel Marko Golja. Zgodovinarjeve odgovore je bral Aleksander Golja, oddajo je zvokovno oblikoval Vojko Frelih, v njej pa boste slišali tudi instrumentalno sladbo Mordehaja Gebirtiga v izvedbi pianistke Dorote Artykiewicz, violinista Bogdana Gasika in basista Michala Hairulina. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. FOTO: Vjekoslav Skledar/Telegram http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/IvoGoldsteinoJasenovcu3653542.mp3 RTVSLO – Ars 2563 clean Dr. Ivo Goldstein je sodobni hrvaški zgodovinar, ki je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Holokavst v Zagrebu (2001), Judje v Zagrebu 1918-1941 in v slovenščino prevedeno Hrvaško zgodovino. Sodeloval je tudi pri knjigi Jasenovac – tragičnost, mitomanija, resnica, ki jo je leta 2016 objavil njegov oče dr. Slavko Goldstein, letos umrli zgodovinar, urednik in politik. Več o knjigi, Jasenovcu, tudi o internirniranih Slovencih, bo doktor Ivo Goldstein povedal v oddaji Ars humana. Pogovor z njim je v njegovi pisarni na Filozofski fakulteti v Zagrebu posnel Marko Golja. Zgodovinarjeve odgovore je bral Aleksander Golja, oddajo je zvokovno oblikoval Vojko Frelih, v njej pa boste slišali tudi instrumentalno sladbo Mordehaja Gebirtiga v izvedbi pianistke Dorote Artykiewicz, violinista Bogdana Gasika in basista Michala Hairulina. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. FOTO: Vjekoslav Skledar/Telegram http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Nov 2017 14:05:00 +0000 Ivo Goldstein o Jasenovcu Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšni so bili meči in oklepi srednjeveških kovačev? To sta le dve vprašanji od številnih, ki smo jih zastavili avtorjem razstave v Narodnem muzeju Slovenije v LJ z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Danes gostimo kar šest soavtorjev te večplastne in do aprila 2018 odprte razstave. Naravoslovje in humanistika sta pri odstiranju in predvsem razumevanju ostankov preteklosti nerazdružljiva. Gostje: dr. Mateja Kos Zabel, dr. Alenka Miškec, dr. Tomaž Lazar, prof. dr. Žiga Šmit, dr. Zora Žbontar, Saša Rudolf. foto: V laboratoriju (vir: visitljubljana.si) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/20/Naravoslovneraziskavevmuzeju3646052.mp3 RTVSLO – Ars 3480 clean Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšni so bili meči in oklepi srednjeveških kovačev? To sta le dve vprašanji od številnih, ki smo jih zastavili avtorjem razstave v Narodnem muzeju Slovenije v LJ z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Danes gostimo kar šest soavtorjev te večplastne in do aprila 2018 odprte razstave. Naravoslovje in humanistika sta pri odstiranju in predvsem razumevanju ostankov preteklosti nerazdružljiva. Gostje: dr. Mateja Kos Zabel, dr. Alenka Miškec, dr. Tomaž Lazar, prof. dr. Žiga Šmit, dr. Zora Žbontar, Saša Rudolf. foto: V laboratoriju (vir: visitljubljana.si) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Nov 2017 14:00:00 +0000 Naravoslovne raziskave v muzeju »Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Zakaj je bilo v 17. stoletju pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev? Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/Umetnostindisciplina3636595.mp3 RTVSLO – Ars 3076 clean »Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Zakaj je bilo v 17. stoletju pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev? Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Nov 2017 13:10:00 +0000 Umetnost in disciplina Slovenski čudež. Tako so pogosto poimenovani vsestranski razcvet, živost in duhovna moč Slovencev v begunskih taboriščih, kjer se je končal beg tisočev prestrašenih družin, ki so bile maja 1945 prisiljene zapustiti svoje domove. Čeprav so bile razmere v taboriščih izredno slabe in čeprav so bili deležni nenehnih pritiskov komunistične oblasti, je ustvarjalnost teh ljudi prerasla v komaj umljiv fenomen svetovnih razsežnosti. Podrobno ga opisujeta knjiga in razstava z naslovom Rojstvo novih domovin, o njem pa več tudi v oddaji. V njej gostimo avtorje zgodovinarko dr. Heleno Jaklitsch, Lenarta Riharja, ravnatelja Rafaelove družbe ,in Heleno Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/03/Rojstvonovihdomovin.ObogatiustvarjalnostislovenskihbeguncevvItalijiinAvstriji3626478.mp3 RTVSLO – Ars 3014 clean Slovenski čudež. Tako so pogosto poimenovani vsestranski razcvet, živost in duhovna moč Slovencev v begunskih taboriščih, kjer se je končal beg tisočev prestrašenih družin, ki so bile maja 1945 prisiljene zapustiti svoje domove. Čeprav so bile razmere v taboriščih izredno slabe in čeprav so bili deležni nenehnih pritiskov komunistične oblasti, je ustvarjalnost teh ljudi prerasla v komaj umljiv fenomen svetovnih razsežnosti. Podrobno ga opisujeta knjiga in razstava z naslovom Rojstvo novih domovin, o njem pa več tudi v oddaji. V njej gostimo avtorje zgodovinarko dr. Heleno Jaklitsch, Lenarta Riharja, ravnatelja Rafaelove družbe ,in Heleno Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Nov 2017 13:05:00 +0000 Rojstvo novih domovin. O bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji Ob 500­. obletnici začetkov reformacije je izšla vrsta biografij Martina Luthra, ena izmed njih, monografija Erica Metaxasa z zelo udarnim naslovom Človek, ki je ponovno odkril Boga in spremenil svet. Kakšen je bil torej družbeni kontekst, v katerem se je razvila reformacije, kaj je naredil Luther, katere popularne predstave o njem niso zgodovinsko dokazane, kaj je reformacija in kako je vplivala na našo civilizacijo, to je le nekaj tem, o katerih bosta v oddaji Ars humana razmišljala upokojeni profesor za sociologijo religije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in glavni urednik revije za vprašanja protestantizma “Stati inu obstati” dr. Marko Kerševan ter kulturni in literarni zgodovinar in glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja dr. Jonatan Vinkler, z njima se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/30/ArshumanaLJ_2130479.mp3 RTVSLO – Ars 3322 clean Ob 500­. obletnici začetkov reformacije je izšla vrsta biografij Martina Luthra, ena izmed njih, monografija Erica Metaxasa z zelo udarnim naslovom Človek, ki je ponovno odkril Boga in spremenil svet. Kakšen je bil torej družbeni kontekst, v katerem se je razvila reformacije, kaj je naredil Luther, katere popularne predstave o njem niso zgodovinsko dokazane, kaj je reformacija in kako je vplivala na našo civilizacijo, to je le nekaj tem, o katerih bosta v oddaji Ars humana razmišljala upokojeni profesor za sociologijo religije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in glavni urednik revije za vprašanja protestantizma “Stati inu obstati” dr. Marko Kerševan ter kulturni in literarni zgodovinar in glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja dr. Jonatan Vinkler, z njima se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Oct 2017 14:45:19 +0000 Martin Luther Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v evropski. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališče duš je pesnik sklenil svoj opus magnum; več o Bivališču duš in epu Vrata nepovrata bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebral pesem, dve, tri iz svojega življenjskega dela. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/23/ArshumanaLJ_2122430.mp3 RTVSLO – Ars 3421 clean Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v evropski. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališče duš je pesnik sklenil svoj opus magnum; več o Bivališču duš in epu Vrata nepovrata bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebral pesem, dve, tri iz svojega življenjskega dela. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Oct 2017 13:00:00 +0000 Boris A. Novak in njegov opus magnum Preplet znanosti in umetnosti postaja vse bolj del vsakdanjosti in navdihuje tako znanstvenike kot umetnike. Slednji predvsem skozi svoje umetniške projekte premikajo meje razumevanja umetnosti in ustvarjajo nova izrazna orodja ter tehnologije. O tej temi se je v oddaji Ars humana Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z umetniškim vodjem galerije Kapelica Jurijem Krpanom, ki že več kot dvajset let vzpodbuja produkcijo in predstavljanje tovrstne umetnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/Umetnostinznanost3610236.mp3 RTVSLO – Ars 2588 clean Preplet znanosti in umetnosti postaja vse bolj del vsakdanjosti in navdihuje tako znanstvenike kot umetnike. Slednji predvsem skozi svoje umetniške projekte premikajo meje razumevanja umetnosti in ustvarjajo nova izrazna orodja ter tehnologije. O tej temi se je v oddaji Ars humana Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z umetniškim vodjem galerije Kapelica Jurijem Krpanom, ki že več kot dvajset let vzpodbuja produkcijo in predstavljanje tovrstne umetnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Oct 2017 15:30:00 +0000 Umetnost in znanost Med 6. in 14. oktobrom pod geslom nacija_natura_norma poteka 23. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk. Festival, ki je izrazito multidisciplinaren, združuje performanse, razstave, filmske projekcije, koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize. Eno izmed vprašanj v fokusu letošnje edicije festivala je svoboda reprodukcije – od pravice do splava do (ne)normativnih družin in vprašanja reprodukcije v kontekstu biodigitalne revolucije. Vprašanje, ki smo si ga zastavili v oddaji Ars humana, pa je, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost stopi v polje umetnosti, ko umetnost vstopi v polje aktivizma, ko vsebine, ki jih umetniški projekti odpirajo, prek kritik, refleksij, strokovnih člankov vstopijo v medijski prostor. Gostje v oddaji so bili: Teja Reba, umetniška vodja festivala Mesto žensk, teoretičarka gledališke umetnosti in aktivistka dr. Maja Šorli, intermedijska umetnica in dr. biomedicine Špela Petrič ter urednica uredništva za kulturo časopisa Dnevnik Tanja Lesničar Pučko. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/09/SvobodareprodukcijevdialoguzMestomenskoziromaprostorzajavnodebatokinastajanapreseiuumetnostiznanostiaktivizmainmedijev3596705.mp3 RTVSLO – Ars 2356 clean Med 6. in 14. oktobrom pod geslom nacija_natura_norma poteka 23. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk. Festival, ki je izrazito multidisciplinaren, združuje performanse, razstave, filmske projekcije, koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize. Eno izmed vprašanj v fokusu letošnje edicije festivala je svoboda reprodukcije – od pravice do splava do (ne)normativnih družin in vprašanja reprodukcije v kontekstu biodigitalne revolucije. Vprašanje, ki smo si ga zastavili v oddaji Ars humana, pa je, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost stopi v polje umetnosti, ko umetnost vstopi v polje aktivizma, ko vsebine, ki jih umetniški projekti odpirajo, prek kritik, refleksij, strokovnih člankov vstopijo v medijski prostor. Gostje v oddaji so bili: Teja Reba, umetniška vodja festivala Mesto žensk, teoretičarka gledališke umetnosti in aktivistka dr. Maja Šorli, intermedijska umetnica in dr. biomedicine Špela Petrič ter urednica uredništva za kulturo časopisa Dnevnik Tanja Lesničar Pučko. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Oct 2017 12:15:00 +0000 Svoboda reprodukcije – v dialogu z Mestom žensk oziroma prostor za javno debato, ki nastaja na presečišču umetnosti, znanosti, aktivizma in medijev "Ali je samomor dopusten, ali samomor ne krši pravil »poštene igre«, v kateri sodeluje vsak živeči?" To je vprašanje, ki je v Gruziji rojenega Grigorija Čhartišvilija spodbudilo k pisanju knjige Pisatelj in samomor. A zanimiva ni le knjiga, ki smo jo dobili v prevodu Boruta Kraševca in z obširno spremno besedo dr. Blaža Podlesnika, pač pa tudi njen ustvarjalec, ki pod različnimi psevdonimi piše leposlovje in esejistiko. O njem in njegovem delu v tokratni oddaji z Borutom kraševcem in dr. Blažem Podlesnikom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/02/GrigorijhartiviliinnjegovaknjigaPisateljinsamomor3585332.mp3 RTVSLO – Ars 2813 clean "Ali je samomor dopusten, ali samomor ne krši pravil »poštene igre«, v kateri sodeluje vsak živeči?" To je vprašanje, ki je v Gruziji rojenega Grigorija Čhartišvilija spodbudilo k pisanju knjige Pisatelj in samomor. A zanimiva ni le knjiga, ki smo jo dobili v prevodu Boruta Kraševca in z obširno spremno besedo dr. Blaža Podlesnika, pač pa tudi njen ustvarjalec, ki pod različnimi psevdonimi piše leposlovje in esejistiko. O njem in njegovem delu v tokratni oddaji z Borutom kraševcem in dr. Blažem Podlesnikom. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Oct 2017 12:05:00 +0000 Grigorij Čhartišvili in njegova knjiga Pisatelj in samomor Ob 40-letnici izida 57. številke Nove revije je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II. Prispevki sedemnajstih udeležencev in ene udeleženke so izšli v zborniku z naslovom Prenova Evrope. Zbornik je uredil akademik Tine Hribar, ki bo več o njem, predvsem pa o Slovencih in drugi evropski renesansi povedal v oddaji Ars humana v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/25/ArshumanaLJ_2085890.mp3 RTVSLO – Ars 3363 clean Ob 40-letnici izida 57. številke Nove revije je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II. Prispevki sedemnajstih udeležencev in ene udeleženke so izšli v zborniku z naslovom Prenova Evrope. Zbornik je uredil akademik Tine Hribar, ki bo več o njem, predvsem pa o Slovencih in drugi evropski renesansi povedal v oddaji Ars humana v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Sep 2017 13:05:00 +0000 Prenova Evrope Na programu Ars lahko poslušate, drage poslušalke in dragi poslušalci, tudi oddaje o jazzu. V njih so naslovi skladb navedeni v izvirniku. Je to prav, je to narobe, je to smiselno ali ne, o tem se bodo v tokratni oddaji Ars humana v živo pogovarjali gostje, ljubitelji jazza: prevajalec in esejist Aleš Berger, pesnik in pisatelj Milan Dekleva, glasbenik in multiinstrumentalist Milko Lazar, jezikoslovec, slovenist s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Marko Stabej in urednik za jazz na Radiu Slovenija Hugo Šekoranja, v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/18/ArshumanaLJ_2078836.mp3 RTVSLO – Prvi 3125 clean Na programu Ars lahko poslušate, drage poslušalke in dragi poslušalci, tudi oddaje o jazzu. V njih so naslovi skladb navedeni v izvirniku. Je to prav, je to narobe, je to smiselno ali ne, o tem se bodo v tokratni oddaji Ars humana v živo pogovarjali gostje, ljubitelji jazza: prevajalec in esejist Aleš Berger, pesnik in pisatelj Milan Dekleva, glasbenik in multiinstrumentalist Milko Lazar, jezikoslovec, slovenist s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Marko Stabej in urednik za jazz na Radiu Slovenija Hugo Šekoranja, v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Sep 2017 13:05:00 +0000 O (ne)prevajanju naslovov jazzovskih komadov Ob izteku slovenskega in evropskega projekta Kulturni svetniki in romantični nacionalizem v Evropi lahko v oddaji Ars humana prisluhnete pogovoru, ki je nastal ob izidu kolektivne monografije Kulturni svetniki in kanonizacija; monografija velja za enega izmed temeljnih dosežkov projekta, o njej, kulturnih svetnikih, romantičnem nacionalizmu in kanonizaciji pa sta spregovorila njen urednik, izredni profesor, dr. Marijan Dović in docent dr. Luka Vidmar, eden izmed sodelujočih avtorjev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/11/Kulturnisvetnikiromantininacionalizeminkanonizacija3561608.mp3 RTVSLO – Ars 3264 clean Ob izteku slovenskega in evropskega projekta Kulturni svetniki in romantični nacionalizem v Evropi lahko v oddaji Ars humana prisluhnete pogovoru, ki je nastal ob izidu kolektivne monografije Kulturni svetniki in kanonizacija; monografija velja za enega izmed temeljnih dosežkov projekta, o njej, kulturnih svetnikih, romantičnem nacionalizmu in kanonizaciji pa sta spregovorila njen urednik, izredni profesor, dr. Marijan Dović in docent dr. Luka Vidmar, eden izmed sodelujočih avtorjev. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Sep 2017 12:05:00 +0000 Kulturni svetniki, romantični nacionalizem in kanonizacija V Novi Novi Galeriji nedaleč od Königsplatza v Kasslu so v okviru Documente predstavili projekt Društva Halitovih prijateljev – dokumentacijo raziskave umora enaindvajsetletnega Halita Yozgata, devete iz niza žrtev rasistično motiviranih umorov migrantov. Dokazi kot umetniško delo so primer hibridnih pravno-umetniških dogodkov. V tokratni oddaji Ars humana bomo premišljevali o tem, kako ti projekti postavijo ogledalo tako umetnosti kakor tudi pravu, in si zastavili vprašanje: V čem je dodana vrednost vprašanj, ki jih ti projekti odpirajo v širšem javnem prostoru? Naš sogovornik bo dr. Aldo Milohnič, avtor knjige Umetnost v času vladavine prava in kapitala. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/06/UMETNOSTKIUSTVARJAZZAKONOM3557218.mp3 RTVSLO – Ars 2892 clean V Novi Novi Galeriji nedaleč od Königsplatza v Kasslu so v okviru Documente predstavili projekt Društva Halitovih prijateljev – dokumentacijo raziskave umora enaindvajsetletnega Halita Yozgata, devete iz niza žrtev rasistično motiviranih umorov migrantov. Dokazi kot umetniško delo so primer hibridnih pravno-umetniških dogodkov. V tokratni oddaji Ars humana bomo premišljevali o tem, kako ti projekti postavijo ogledalo tako umetnosti kakor tudi pravu, in si zastavili vprašanje: V čem je dodana vrednost vprašanj, ki jih ti projekti odpirajo v širšem javnem prostoru? Naš sogovornik bo dr. Aldo Milohnič, avtor knjige Umetnost v času vladavine prava in kapitala. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Sep 2017 10:45:00 +0000 UMETNOST, KI USTVARJA Z ZAKONOM Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imeli v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. Prva so bili Spanheimi, ki so vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi; vladali so ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ''celjskimi'' se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda kmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. O tem, pa tudi o marsičem drugem, v oddaji, ki jo je pripravil Ivan Merljak, pripovedujeta zgodovinar, red. prof. ddr. Igor Grdina in zgodovinar in publicist, dr. Sandi Sitar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/04/Celjskiknezi3554503.mp3 RTVSLO – Ars 3284 clean Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imeli v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. Prva so bili Spanheimi, ki so vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi; vladali so ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ''celjskimi'' se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda kmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. O tem, pa tudi o marsičem drugem, v oddaji, ki jo je pripravil Ivan Merljak, pripovedujeta zgodovinar, red. prof. ddr. Igor Grdina in zgodovinar in publicist, dr. Sandi Sitar. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Sep 2017 12:05:00 +0000 Celjski knezi Prof. Zygmunt Bauman sodi ne le med najpomembnejše svetovne sociologe zadnjih desetletij, marveč med najbolj prodorne mislece sodobne družbe, njenih stranpoti in razvojnih teženj. Bauman je bil vselej velik stilist: svojo teoretsko misel je, kadar je le mogel, upodobil s pomenljivimi prispodobami in jo s tem približal bralcu. Epohalni prehod iz moderne v postmoderno je denimo povzel s prispodobo taljenja in tekočnosti. Svoja dela, ki sodijo med sodobne sociološke klasike, je zapisoval s pretanjeno domišljijo, toda tudi z disciplino nadarjenega pisatelja. Čeprav je Bauman v začetku letošnjega leta umrl, s svojo mislijo še naprej navdihuje in jasni sociološko domišljijo bralcev po vsem svetu. Tokrat smo v Ars humani očrtali njegovo sociološko misel in življenjsko pot skozi dolgo 20. stoletje. Oddajo je pripravil in odlomke prevedel Urban Tarman. Vabljeni k poslušanju! Foto: Borut Krajnc, 2011 (objavljeno z dovoljenjem avtorja) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/28/ZygmuntBaumanMislectekoemoderne3547849.mp3 RTVSLO – Ars 2782 clean Prof. Zygmunt Bauman sodi ne le med najpomembnejše svetovne sociologe zadnjih desetletij, marveč med najbolj prodorne mislece sodobne družbe, njenih stranpoti in razvojnih teženj. Bauman je bil vselej velik stilist: svojo teoretsko misel je, kadar je le mogel, upodobil s pomenljivimi prispodobami in jo s tem približal bralcu. Epohalni prehod iz moderne v postmoderno je denimo povzel s prispodobo taljenja in tekočnosti. Svoja dela, ki sodijo med sodobne sociološke klasike, je zapisoval s pretanjeno domišljijo, toda tudi z disciplino nadarjenega pisatelja. Čeprav je Bauman v začetku letošnjega leta umrl, s svojo mislijo še naprej navdihuje in jasni sociološko domišljijo bralcev po vsem svetu. Tokrat smo v Ars humani očrtali njegovo sociološko misel in življenjsko pot skozi dolgo 20. stoletje. Oddajo je pripravil in odlomke prevedel Urban Tarman. Vabljeni k poslušanju! Foto: Borut Krajnc, 2011 (objavljeno z dovoljenjem avtorja) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Aug 2017 12:05:00 +0000 Zygmunt Bauman: Mislec tekoče moderne V velikonočni oddaji Ars humana bomo s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem spregovorili o njegovi knjigi Vi ste luč sveta, ki prinaša duhovne podobe kandidatov za svetnike s slovenskega prostora, blažene in Božje služabnike. V monografiji je predstavljenih 33 svetniških zgledov: 13 svetnikov, ki so delovali v slovenskem prostoru, 7 blaženih, ki izvirajo iz slovenskega prostora in 13 Božjih služabnikov, ki po rodu izvirajo iz slovenskega prostora. Spregovorili pa bomo tudi o tem, kaj je svetništvo, kam segajo začetki čaščenja svetnikov in zakaj je čaščenje svetnikov za življenje kristjanov pomembno. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/14/Svetnikiinsvetnitvovivljenjukristjana3409543.mp3 RTVSLO – Ars 3181 clean V velikonočni oddaji Ars humana bomo s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem spregovorili o njegovi knjigi Vi ste luč sveta, ki prinaša duhovne podobe kandidatov za svetnike s slovenskega prostora, blažene in Božje služabnike. V monografiji je predstavljenih 33 svetniških zgledov: 13 svetnikov, ki so delovali v slovenskem prostoru, 7 blaženih, ki izvirajo iz slovenskega prostora in 13 Božjih služabnikov, ki po rodu izvirajo iz slovenskega prostora. Spregovorili pa bomo tudi o tem, kaj je svetništvo, kam segajo začetki čaščenja svetnikov in zakaj je čaščenje svetnikov za življenje kristjanov pomembno. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Aug 2017 12:05:00 +0000 Svetniki in svetništvo v življenju kristjana Ko Un je najpomembnejši sodobni južnokorejski pesnik, njegovo ime se pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo. Poleg poezije, ki je v jedru njegovega ustvarjanja, piše romane, eseje in razprave. Danes umirjeni in modri 84-letni gospod ima za sabo osupljivo življenjsko pot. Večkrat je nad sabo dvignil roko; večkrat je bil zaprt in mučen; in vendar se ni vdal. Po korejski vojni se je prelevil v budističnega meniha, potem v aktivista in govornika ljudstva. Zadnja desetletja je zagovornik združitve Korej. Slovenijo je obiskal lani, kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina. V pogovoru za oddajo Ars humana je spregovoril tudi o tem, zakaj se pesnik ne prebuja ob zori. Oddajo je pripravil Urban Tarman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/31/ARSHUMANA-KOUNSKLATIZVEZDEZNEBAINMENAHRANIZNJIMI3524903.mp3 RTVSLO – Ars 2443 clean Ko Un je najpomembnejši sodobni južnokorejski pesnik, njegovo ime se pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo. Poleg poezije, ki je v jedru njegovega ustvarjanja, piše romane, eseje in razprave. Danes umirjeni in modri 84-letni gospod ima za sabo osupljivo življenjsko pot. Večkrat je nad sabo dvignil roko; večkrat je bil zaprt in mučen; in vendar se ni vdal. Po korejski vojni se je prelevil v budističnega meniha, potem v aktivista in govornika ljudstva. Zadnja desetletja je zagovornik združitve Korej. Slovenijo je obiskal lani, kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina. V pogovoru za oddajo Ars humana je spregovoril tudi o tem, zakaj se pesnik ne prebuja ob zori. Oddajo je pripravil Urban Tarman. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 Aug 2017 12:05:00 +0000 ARS HUMANA - KO UN: SKLATI ZVEZDE Z NEBA IN ME NAHRANI Z NJIMI Filozof, prevajalec in pesnik Gorazd Kocijančič je leta 2009 objavil zbirko – to je avtorjeva oznaka – esejev z naslovom Razbitje in v njej razvil razumevanje biti, povsem drugačno kot ga poznamo iz hegeljanske ali heideggerjanske tradicije. Leta 2011 je sledila njegova zbirka Erotika, politika itn., lani pa še zbirka filozofskih besedil z naslovom O nekaterih drugih in s podnaslovom Štirje eseji o preobilju (O živalih, O sanjah, O ekscesu jezika in O mračnem niču). Več o knjigi in njeni tematiki je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v njegovi pisarni v Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Houdaer Hautetfort http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/17/GorazdKocijaniozbirkiOnekaterihdrugih3513346.mp3 RTVSLO – Ars 3201 clean Filozof, prevajalec in pesnik Gorazd Kocijančič je leta 2009 objavil zbirko – to je avtorjeva oznaka – esejev z naslovom Razbitje in v njej razvil razumevanje biti, povsem drugačno kot ga poznamo iz hegeljanske ali heideggerjanske tradicije. Leta 2011 je sledila njegova zbirka Erotika, politika itn., lani pa še zbirka filozofskih besedil z naslovom O nekaterih drugih in s podnaslovom Štirje eseji o preobilju (O živalih, O sanjah, O ekscesu jezika in O mračnem niču). Več o knjigi in njeni tematiki je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v njegovi pisarni v Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Houdaer Hautetfort http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Jul 2017 13:05:00 +0000 Gorazd Kocijančič o zbirki O nekaterih drugih Eden izmed pomembnih mejnikov na poti do samostojne slovenske države je bilo pogumno dejanje tedaj še majorja Rudolfa Maistra, ko je razglasil, da ne priznava avstrijske oblasti v Mariboru in da je prevzel oblast nad vso Spodnjo Štajersko. S tem je zagotovil, da se je meja po koncu prve svetovne vojne premaknila na sever, skoraj do narodnostnega roba. Tega dne smo Slovenci prvič dobili svojo vojsko, Rudolf Maister pa je postal prvi slovenski general. V oddaji bomo prisluhnili mag. Milanu Lovrenčiču iz zveze društev, ki gojijo spomin na Rudlofa Maistra. Avtor oddaje je Ivan Merljak. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/19/MejnikiRudolfaMaistra3515915.mp3 RTVSLO – Ars 2488 clean Eden izmed pomembnih mejnikov na poti do samostojne slovenske države je bilo pogumno dejanje tedaj še majorja Rudolfa Maistra, ko je razglasil, da ne priznava avstrijske oblasti v Mariboru in da je prevzel oblast nad vso Spodnjo Štajersko. S tem je zagotovil, da se je meja po koncu prve svetovne vojne premaknila na sever, skoraj do narodnostnega roba. Tega dne smo Slovenci prvič dobili svojo vojsko, Rudolf Maister pa je postal prvi slovenski general. V oddaji bomo prisluhnili mag. Milanu Lovrenčiču iz zveze društev, ki gojijo spomin na Rudlofa Maistra. Avtor oddaje je Ivan Merljak. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Jul 2017 12:05:00 +0000 Mejniki Rudolfa Maistra Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po končanem učiteljišču v Gorici je bila nekaj let učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinost. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici avtoričinega rojstva je Marko Golja v studio povabil pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, in dr. Katjo Mihurko Poniž, predavateljico in raziskovalko književnosti na Univerzi v Novi Gorici, ki sta spregovorili o življenju in delu Marice Nadlišek Bartol. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/17/PISATELJICAMARICANADLIEKBARTOL3512613.mp3 RTVSLO – Ars 3186 clean Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po končanem učiteljišču v Gorici je bila nekaj let učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinost. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici avtoričinega rojstva je Marko Golja v studio povabil pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, in dr. Katjo Mihurko Poniž, predavateljico in raziskovalko književnosti na Univerzi v Novi Gorici, ki sta spregovorili o življenju in delu Marice Nadlišek Bartol. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Jul 2017 12:05:00 +0000 PISATELJICA MARICA NADLIŠEK BARTOL Romaneskni prvenec bosanskega pisatelja Faruka Šehića, Knjiga o Uni – slovenski bralci jo lahko beremo v prevodu Zdravka Duše – je stilsko izredno raznolika: lirski, poetični opisi narave in protagonistovega otroštva se prelivajo z dokumentarnimi opisi vojne, fantastičnimi, mitskimi in nadrealističnimi elementi, v katere nenehno vdirajo tudi reference iz sveta filma. Za roman je Šehić prejel prestižno nagrado Meša Selimović in nagrado Evropske unije za književnost. A pred tem je že podpisal tri pesniške zbirke in knjigo kratke proze, s katerimi se je uveljavil kot eden boljših in zanimivejših sodobnih bosanskih pisateljev. O knjigi in svoji poetiki se je pogovarjal s Tino Kozin, pogovoru in odlomkom iz knjige pa lahko prisluhnete v oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/07/FARUKEHIINNJEGOVAKNJIGASPLEMENITIMPOSLANSTVOM3504393.mp3 RTVSLO – Ars 2963 clean Romaneskni prvenec bosanskega pisatelja Faruka Šehića, Knjiga o Uni – slovenski bralci jo lahko beremo v prevodu Zdravka Duše – je stilsko izredno raznolika: lirski, poetični opisi narave in protagonistovega otroštva se prelivajo z dokumentarnimi opisi vojne, fantastičnimi, mitskimi in nadrealističnimi elementi, v katere nenehno vdirajo tudi reference iz sveta filma. Za roman je Šehić prejel prestižno nagrado Meša Selimović in nagrado Evropske unije za književnost. A pred tem je že podpisal tri pesniške zbirke in knjigo kratke proze, s katerimi se je uveljavil kot eden boljših in zanimivejših sodobnih bosanskih pisateljev. O knjigi in svoji poetiki se je pogovarjal s Tino Kozin, pogovoru in odlomkom iz knjige pa lahko prisluhnete v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Jul 2017 12:05:00 +0000 FARUK ŠEHIĆ IN NJEGOVA KNJIGA S PLEMENITIM POSLANSTVOM Knjiga umetnika je relativno slabo znan medij, kar je glede na porast zanimanja v teoriji in v praksi zadnjih desetletij, pravzaprav nenavadno. Opredelili bi jo lahko kot umetniško delo, izvedeno v obliki knjige, ki jo zasnuje in večinoma tudi izdela umetnik. Zaradi prilagodljivosti in relativne cenovne dostopnosti je bila pomemben način izraza mnogih avantgardnih, eksperimentalnih in neodvisnih umetniških gibanj 20. stoletja. Spričo te protejske narave so definicije knjige umetnika skoraj tako številne in raznolike kot njeni materiali in oblike. Pogosto se prepleta tudi s t.i. zini - knjižicami najvecˇkrat samozalozˇnisˇke naredi sam produkcije, ki nastajajo v majhnih nakladah in z majhnimi produkcijskimi strosˇki. O različnih pojavnih oblikah in življenjih knjige in publikacij bodo v tokratni oddaji Ars Humana z Izo Pevec spregovorili umetnica Tanja Lažetić, vodja Centra in galerije P74 Tadej Pogačar in umetnik Zoran Pungerčar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/03/Knjigakotvizualnaumetnost3500689.mp3 RTVSLO – Ars 2909 clean Knjiga umetnika je relativno slabo znan medij, kar je glede na porast zanimanja v teoriji in v praksi zadnjih desetletij, pravzaprav nenavadno. Opredelili bi jo lahko kot umetniško delo, izvedeno v obliki knjige, ki jo zasnuje in večinoma tudi izdela umetnik. Zaradi prilagodljivosti in relativne cenovne dostopnosti je bila pomemben način izraza mnogih avantgardnih, eksperimentalnih in neodvisnih umetniških gibanj 20. stoletja. Spričo te protejske narave so definicije knjige umetnika skoraj tako številne in raznolike kot njeni materiali in oblike. Pogosto se prepleta tudi s t.i. zini - knjižicami najvecˇkrat samozalozˇnisˇke naredi sam produkcije, ki nastajajo v majhnih nakladah in z majhnimi produkcijskimi strosˇki. O različnih pojavnih oblikah in življenjih knjige in publikacij bodo v tokratni oddaji Ars Humana z Izo Pevec spregovorili umetnica Tanja Lažetić, vodja Centra in galerije P74 Tadej Pogačar in umetnik Zoran Pungerčar. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Jul 2017 14:05:00 +0000 Knjiga kot vizualna umetnost Akademik Janko Kos je v knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Vir: www.ludliteratura.si http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/26/AkademikJankoKososociologijislovenskeliterature3494553.mp3 RTVSLO – Ars 3102 clean Akademik Janko Kos je v knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Vir: www.ludliteratura.si http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Jun 2017 13:00:00 +0000 Akademik Janko Kos o sociologiji slovenske literature Kaj imajo skupnega nesojeni kavboji in astronomi? To, da so tako prvi kot drugi prispodoba, celo naslovna, glasbenega albuma v stripu, ki ga je podpisal Martin Ramoveš. Glasbeni album v stripu Nesojeni kavboji je sicer delo Martin Ramoveš banda in je nastal konec leta 2013, medtem ko je glasbeni album v stripu Astronomi solo album Martina Ramoveša. O obeh albumih, predvsem pa tudi o tem, kaj glasbeni album v stripu sploh je in kako nastaja, pa v tokratni oddaji Ars humana. Z gostoma Martinom Ramovešom in stripovskim teoretikom Bojanom Albaharijem se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/16/Obnesojenihkavbojihinastronomih3484080.mp3 RTVSLO – Ars 2889 clean Kaj imajo skupnega nesojeni kavboji in astronomi? To, da so tako prvi kot drugi prispodoba, celo naslovna, glasbenega albuma v stripu, ki ga je podpisal Martin Ramoveš. Glasbeni album v stripu Nesojeni kavboji je sicer delo Martin Ramoveš banda in je nastal konec leta 2013, medtem ko je glasbeni album v stripu Astronomi solo album Martina Ramoveša. O obeh albumih, predvsem pa tudi o tem, kaj glasbeni album v stripu sploh je in kako nastaja, pa v tokratni oddaji Ars humana. Z gostoma Martinom Ramovešom in stripovskim teoretikom Bojanom Albaharijem se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Jun 2017 12:05:00 +0000 O(b) nesojenih kavbojih in astronomih »Kakorkoli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v svoji knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. V oddaji Ars humana boste lahko prisluhnili Dovićevemu eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja knjige. V njem avtor premisli tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/12/Preernovkultinnamiljenisindromi3479350.mp3 RTVSLO – Ars 2413 clean »Kakorkoli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v svoji knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. V oddaji Ars humana boste lahko prisluhnili Dovićevemu eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja knjige. V njem avtor premisli tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Jun 2017 12:05:00 +0000 Prešernov kult in namišljeni sindromi Kakšna je narava narave in kakšna je naša narava? Če se onesnažena reka zna očistiti sama, kako mi poskrbimo za svoj krvni obtok? Če svež veter lahko prezrači zatohlo dolino, kakšna je kvaliteta našega diha? Če se prst nenehno obnavlja, v kakšnem stanju je naše fizično telo? In končno – kakšno vlogo imajo pri našem počutju možgani in srce? O tem, kako ohraniti ali si povrniti zdravje, razmišljajo avtorica knjig o naravi in zdravju Sanja Lončar, biologinja Tjaša Griessler Bulc, poznavalec divjih rastlin in popotnik Dario Cortese, učitelj borilnih veščin Robert Lisac, učitelj joge in somatike Blaž Bertoncelj, kundalini plesalka Petra Poje, učitelj joge Robert Hönn in Zena Dušan Osojnik. Oddajo je pripravila Maja Moll. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/05/Ravnotejenaraveinloveka3470997.mp3 RTVSLO – Ars 2795 clean Kakšna je narava narave in kakšna je naša narava? Če se onesnažena reka zna očistiti sama, kako mi poskrbimo za svoj krvni obtok? Če svež veter lahko prezrači zatohlo dolino, kakšna je kvaliteta našega diha? Če se prst nenehno obnavlja, v kakšnem stanju je naše fizično telo? In končno – kakšno vlogo imajo pri našem počutju možgani in srce? O tem, kako ohraniti ali si povrniti zdravje, razmišljajo avtorica knjig o naravi in zdravju Sanja Lončar, biologinja Tjaša Griessler Bulc, poznavalec divjih rastlin in popotnik Dario Cortese, učitelj borilnih veščin Robert Lisac, učitelj joge in somatike Blaž Bertoncelj, kundalini plesalka Petra Poje, učitelj joge Robert Hönn in Zena Dušan Osojnik. Oddajo je pripravila Maja Moll. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Jun 2017 12:05:00 +0000 Ravnotežje narave in človeka Knjiga Mesečniki britanskega zgodovinarja avstralskega rodu Christopherja Clarka ima podnaslov Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno in ponuja bralkam in bralcem kompleksno podobo prelomnih dogodkov. Clark ne obsoja s kazalcem zgolj ene države, ampak potrpežljivo slika prepletene meddržavne odnose na začetku dvajsetega stoletja. Precej pozornosti nameni tudi vodilnim državnikom tistega časa, njihovim osebnostim in tudi slabostim. Več o knjigi, pa tudi o vzporednicah med tistim in našim časom, bo v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, povedal avtor spremne študije dr. Božo Repe. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/29/ArshumanaaLJ_1978288.mp3 RTVSLO – Prvi 3188 clean Knjiga Mesečniki britanskega zgodovinarja avstralskega rodu Christopherja Clarka ima podnaslov Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno in ponuja bralkam in bralcem kompleksno podobo prelomnih dogodkov. Clark ne obsoja s kazalcem zgolj ene države, ampak potrpežljivo slika prepletene meddržavne odnose na začetku dvajsetega stoletja. Precej pozornosti nameni tudi vodilnim državnikom tistega časa, njihovim osebnostim in tudi slabostim. Več o knjigi, pa tudi o vzporednicah med tistim in našim časom, bo v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, povedal avtor spremne študije dr. Božo Repe. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 May 2017 13:05:00 +0000 Christopher Clark: Mesečniki »Zakaj knjiga o ljubezni?« se v izhodišču svoje razprave O ljubezni vpraša italijanski filozof Umberto Galimberti. Odgovor se glasi: ker je ljubezen v dobi tehnike dobila povsem drugačno obliko. V dobi, ki je razbila vse družbene vezi, je tako ljubezen bolj kot odnos do drugega po Galimbertiju postala krčeviti kult osebnega doživljanja, pač v duhu prenapetega individualizma, ki nam ga neprestano privzgaja naša kultura, za katero je drugi le sredstvo za rast lastne osebnosti. Pogovoru o tem in nekaterih drugih vidikih ljubezni – nastal je ob izidu slovenskega prevoda Galimbertijeve knjige – lahko prisluhnete v tokratni oddaji. S prevajalcem Matejem Venierjem se je pogovarjala Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/22/UMBERTOGALIMBERTIOLJUBEZNI3449352.mp3 RTVSLO – Ars 3180 clean »Zakaj knjiga o ljubezni?« se v izhodišču svoje razprave O ljubezni vpraša italijanski filozof Umberto Galimberti. Odgovor se glasi: ker je ljubezen v dobi tehnike dobila povsem drugačno obliko. V dobi, ki je razbila vse družbene vezi, je tako ljubezen bolj kot odnos do drugega po Galimbertiju postala krčeviti kult osebnega doživljanja, pač v duhu prenapetega individualizma, ki nam ga neprestano privzgaja naša kultura, za katero je drugi le sredstvo za rast lastne osebnosti. Pogovoru o tem in nekaterih drugih vidikih ljubezni – nastal je ob izidu slovenskega prevoda Galimbertijeve knjige – lahko prisluhnete v tokratni oddaji. S prevajalcem Matejem Venierjem se je pogovarjala Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 May 2017 12:05:00 +0000 UMBERTO GALIMBERTI: O LJUBEZNI »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, a vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni bil noben podložnik deležen takih »familiarnosti« kakor on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami, med drugimi, Érik Orsenna opiše položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar: André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu bomo povedali v tokratni oddaji Ars humana. Spregovorili bomo tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt in o vrtovih kot umetninah. Pa seveda tudi o Ériku Orsennaju, ki je podpisal knjigo Portret srečnega človeka, posvečeno Le Nôtru – beremo jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka, novinarka Tanja Lesničar Pučko in krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/15/Kraljevivrtnarinvrtovikotumetnine3439962.mp3 RTVSLO – Ars 3171 clean »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, a vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni bil noben podložnik deležen takih »familiarnosti« kakor on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami, med drugimi, Érik Orsenna opiše položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar: André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu bomo povedali v tokratni oddaji Ars humana. Spregovorili bomo tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt in o vrtovih kot umetninah. Pa seveda tudi o Ériku Orsennaju, ki je podpisal knjigo Portret srečnega človeka, posvečeno Le Nôtru – beremo jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka, novinarka Tanja Lesničar Pučko in krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 May 2017 12:05:00 +0000 Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine Kolektivna monografija Kulturni svetniki in kanonizacija s strokovnega vidika pretresa pojma kanon in kanonizacija, hkrati pa v njuno neposredno bližino uvaja tudi nekatere nove, inovativne analitične pojme, na primer naslovnega kulturni svetniki, ob njem še pojem kult in pojem kulturno svetništvo. In ena izmed predpostavk monografije je, da je vzpon kulturnih svetnikov, ki so se v 19. stoletju pojavili ob boku cerkvenih svetnikov, vladarjev in vojskovodij, najtesneje povezan z zgodovino evropskega nacionalizma. O tem kdo sploh so kulturni svetniki, zakaj in kako pride do njihove kanonizacije in zakaj so tako pomembni za nacionalna gibanja bosta v oddaji razmišljata izredni profesor, dr. Marijan Dović in docent dr. Luka Vidmar. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/08/Nacionalnagibanjakulturnisvetnikiinkanonizacija3432797.mp3 RTVSLO – Ars 3264 clean Kolektivna monografija Kulturni svetniki in kanonizacija s strokovnega vidika pretresa pojma kanon in kanonizacija, hkrati pa v njuno neposredno bližino uvaja tudi nekatere nove, inovativne analitične pojme, na primer naslovnega kulturni svetniki, ob njem še pojem kult in pojem kulturno svetništvo. In ena izmed predpostavk monografije je, da je vzpon kulturnih svetnikov, ki so se v 19. stoletju pojavili ob boku cerkvenih svetnikov, vladarjev in vojskovodij, najtesneje povezan z zgodovino evropskega nacionalizma. O tem kdo sploh so kulturni svetniki, zakaj in kako pride do njihove kanonizacije in zakaj so tako pomembni za nacionalna gibanja bosta v oddaji razmišljata izredni profesor, dr. Marijan Dović in docent dr. Luka Vidmar. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 May 2017 12:05:00 +0000 Nacionalna gibanja, kulturni svetniki in kanonizacija Ne zna vsak igrati na violino in tudi z znanostjo se ne more ukvarjati vsak; za to so potrebni talent, vztrajnost in veliko dela. Pravi raziskovalec je tisti, ki veliko, natančno in hitro dela. Tako je delo znanstvenika označil veliki hrvaški entomolog (žužkoslovec) Guido Nonveiller, naš akademik, trikratni doktor znanosti Jože Maček, o katerem je bil lani posnet filmski dokumentarec, pa skromno pristavlja, da je temu postulatu vsaj delno zadostil. Akademikov radijski portret sta pripravila Boža in Bojan Herek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/25/HVALNICADELU3420911.mp3 RTVSLO – Ars 2913 clean Ne zna vsak igrati na violino in tudi z znanostjo se ne more ukvarjati vsak; za to so potrebni talent, vztrajnost in veliko dela. Pravi raziskovalec je tisti, ki veliko, natančno in hitro dela. Tako je delo znanstvenika označil veliki hrvaški entomolog (žužkoslovec) Guido Nonveiller, naš akademik, trikratni doktor znanosti Jože Maček, o katerem je bil lani posnet filmski dokumentarec, pa skromno pristavlja, da je temu postulatu vsaj delno zadostil. Akademikov radijski portret sta pripravila Boža in Bojan Herek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 1 May 2017 12:05:00 +0000 Hvalnica delu Prostozidarstvo pogosto drami domišljijo, morda celo nejevoljo. Zakaj prostozidarske lože delujejo tako skrivnostno? To je le eno izmed vprašanj, na katero je odgovoril zgodovinar dr. Matevž Košir, nikakor ne edino. Kaj je prostozidarstvo, kdaj se pojavi, kakšna je njegova morala, kaj pomenijo njegovi rituali, kdo so bili slovenski prostozidarji – to je še nekaj vprašanj, seveda pa tudi to še ni vse. Z doktorjem Koširjem, avtorjem znanstvene monografije Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem in razstave Skrivnost lože, na ogled v Narodnem muzeju Slovenije do 14. maja, se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/24/ArshumanaLJ_1938976.mp3 RTVSLO – Ars 3274 clean Prostozidarstvo pogosto drami domišljijo, morda celo nejevoljo. Zakaj prostozidarske lože delujejo tako skrivnostno? To je le eno izmed vprašanj, na katero je odgovoril zgodovinar dr. Matevž Košir, nikakor ne edino. Kaj je prostozidarstvo, kdaj se pojavi, kakšna je njegova morala, kaj pomenijo njegovi rituali, kdo so bili slovenski prostozidarji – to je še nekaj vprašanj, seveda pa tudi to še ni vse. Z doktorjem Koširjem, avtorjem znanstvene monografije Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem in razstave Skrivnost lože, na ogled v Narodnem muzeju Slovenije do 14. maja, se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Apr 2017 13:33:21 +0000 Prostozidarstvo Avtorja: Boža in Bojan Herek Komur je pod roko prišel prevod Sofoklejevega Kralja Ojdipa iz leta 1922, ve, da je to delo Antona Sovreta. Če je brskal naprej, je ugotovil, da gre za prevodni prvenec tega klasičnega filologa in prevajalca ter izvrstnega poznavalca slovenskega jezika. Poznajo ga tisti, ki so prebirali in še prebirajo besedila iz grške antike – Iliado, Odisejo, pa Sokratov zagovor in še dolgo vrsto klasičnih in sodobnejših besedil. O Antonu Sovretu je bil pred več kot desetletjem posnet filmski portret z naslovom Sofra iz Šavne Peči avtorjev Bože in Bojana Herek. Iz obsežnega gradiva, posnetega takrat, je zdaj nastal še radijski portret. O Antonu Sovretu v oddaji spregovorijo njegovi študentje in sorodniki; žal sta dva izmed nastopajočih, nečak Antona Sovreta, imeniten slikar otroških portretov Savo Sovre in sorodnik Sovretove žene, prof. dr. Mitja Bartenjev, ki slikovito delita spomine na svojega sorodnika, zdaj že pokojna. Prav tako Sovretov velik prijatelj, skladatelj Uroš Krek, čigar glasba spremlja ustvarjalčev portret. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/10/PortretAntonaSovreta3403954.mp3 RTVSLO – Ars 3362 clean Avtorja: Boža in Bojan Herek Komur je pod roko prišel prevod Sofoklejevega Kralja Ojdipa iz leta 1922, ve, da je to delo Antona Sovreta. Če je brskal naprej, je ugotovil, da gre za prevodni prvenec tega klasičnega filologa in prevajalca ter izvrstnega poznavalca slovenskega jezika. Poznajo ga tisti, ki so prebirali in še prebirajo besedila iz grške antike – Iliado, Odisejo, pa Sokratov zagovor in še dolgo vrsto klasičnih in sodobnejših besedil. O Antonu Sovretu je bil pred več kot desetletjem posnet filmski portret z naslovom Sofra iz Šavne Peči avtorjev Bože in Bojana Herek. Iz obsežnega gradiva, posnetega takrat, je zdaj nastal še radijski portret. O Antonu Sovretu v oddaji spregovorijo njegovi študentje in sorodniki; žal sta dva izmed nastopajočih, nečak Antona Sovreta, imeniten slikar otroških portretov Savo Sovre in sorodnik Sovretove žene, prof. dr. Mitja Bartenjev, ki slikovito delita spomine na svojega sorodnika, zdaj že pokojna. Prav tako Sovretov velik prijatelj, skladatelj Uroš Krek, čigar glasba spremlja ustvarjalčev portret. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Apr 2017 12:05:00 +0000 Anton Sovre - portret V ospredju oddaje Ars humana so televizijske serije, ki so v zadnjem desetletju doživele pravi razmah in postale konkurenca filmski produkciji. Pogovor z Mirtom Komelom, docentom pri katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sicer tudi strokovnjakom za serijo Twin Peaks, Jelo Krečič, novinarko pri časopisni hiši Delo, ki je pred šestimi leti skupaj z Ivano Novak uredila zbornik z naslovom Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost in Tino Poglajen, filmsko kritičarko in publicistko, vodi Tesa Drev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/04/Sodobnatelevizijskaserija3396824.mp3 RTVSLO – Ars 2959 clean V ospredju oddaje Ars humana so televizijske serije, ki so v zadnjem desetletju doživele pravi razmah in postale konkurenca filmski produkciji. Pogovor z Mirtom Komelom, docentom pri katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sicer tudi strokovnjakom za serijo Twin Peaks, Jelo Krečič, novinarko pri časopisni hiši Delo, ki je pred šestimi leti skupaj z Ivano Novak uredila zbornik z naslovom Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost in Tino Poglajen, filmsko kritičarko in publicistko, vodi Tesa Drev. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Apr 2017 09:17:00 +0000 Sodobna televizijska serija Gledališki, filmski in televizijski režiser Jože Babič se je rodil 13.2.1917 v vasi Povžane. Ko je kot najstnik kot mnogi primorski Slovenci iz Italije prišel v Jugoslavijo, v Maribor, je začel kmalu delovati v gledališču. Nastopal je v mariborskem gledališču ter sodeloval v avantgardnih skupinah v Mariboru in na Ptuju. Med drugo svetovno vojno je precej časa preživel v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih. Posnel je tudi nekaj televizijskih dram za takratno Televizijo Ljubljana ter štiri celovečerne filme. S prvencem Tri četrtine sonca (1959), s pripovedjo o usodi povratnikov iz koncentracijskih taborišč, je ustvaril bogato galerijo človeških usod in zanjo na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju dobil glavno nagrado za najboljši film in režijo. Z Veselico (1960) je prepričljivo naslikal povojno resničnost. Pozneje je posnel še štiri celovečerne filme, od tega na Hrvaškem Na vzporednikih ter v Bosni in Hercegovini V spopadu. Leta 1965 je posnel film Po isti poti se ne vračaj, film o bosanskih delavcih v Sloveniji, o »sezoncih« in tako ustvaril enega izmed redkih slovenskih filmov ti. črnega vala. Filmski opus je Babič sklenil s še eno socialno dramo, s filmom Poslednja postaja (1971). Več o Jožetu Babiču so ob 100. obletnici njegovega rojstva v oddaji Ars humana povedali urednica filmskega programa pri Slovenski kinoteki in pri filmskem festivalu Kino Otok - Isola Cinema Varja Močnik, filmski zgodovinar in profesor na katedri za kultorologijo na Fakulteti za družbene vede Peter Stanković in filmski zgodovinar in teoretik Zdenko Vrdlovec. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/28/ArsHumanaLJ_1909030.mp3 RTVSLO – Prvi 3094 clean Gledališki, filmski in televizijski režiser Jože Babič se je rodil 13.2.1917 v vasi Povžane. Ko je kot najstnik kot mnogi primorski Slovenci iz Italije prišel v Jugoslavijo, v Maribor, je začel kmalu delovati v gledališču. Nastopal je v mariborskem gledališču ter sodeloval v avantgardnih skupinah v Mariboru in na Ptuju. Med drugo svetovno vojno je precej časa preživel v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih. Posnel je tudi nekaj televizijskih dram za takratno Televizijo Ljubljana ter štiri celovečerne filme. S prvencem Tri četrtine sonca (1959), s pripovedjo o usodi povratnikov iz koncentracijskih taborišč, je ustvaril bogato galerijo človeških usod in zanjo na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju dobil glavno nagrado za najboljši film in režijo. Z Veselico (1960) je prepričljivo naslikal povojno resničnost. Pozneje je posnel še štiri celovečerne filme, od tega na Hrvaškem Na vzporednikih ter v Bosni in Hercegovini V spopadu. Leta 1965 je posnel film Po isti poti se ne vračaj, film o bosanskih delavcih v Sloveniji, o »sezoncih« in tako ustvaril enega izmed redkih slovenskih filmov ti. črnega vala. Filmski opus je Babič sklenil s še eno socialno dramo, s filmom Poslednja postaja (1971). Več o Jožetu Babiču so ob 100. obletnici njegovega rojstva v oddaji Ars humana povedali urednica filmskega programa pri Slovenski kinoteki in pri filmskem festivalu Kino Otok - Isola Cinema Varja Močnik, filmski zgodovinar in profesor na katedri za kultorologijo na Fakulteti za družbene vede Peter Stanković in filmski zgodovinar in teoretik Zdenko Vrdlovec. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Mar 2017 13:00:00 +0000 Filmski režiser Jože Babič (ob 100. obletnici rojstva) 17. marca 1972 je bila v Gledališču Pekarna prva premiera; Lado Kralj je režiral novo igro Daneta Zajca Potohodec in v njej uresničil zamisli za novo gledališče, ki naj temelji na na ritualu znoraj skupnosti izvajalcev in občinstva. Pred kratkim je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla monografija Iva Svetine, z naslovom: Gledališče Pekarna (1971 - 1978), Rojstvo gledališča iz duha svobode: pričevanje. Na osnovi pričujoče knjige, se bomo v Ars humani pogovarjali z njenim avtorjem in umetniškim in organizatorskem sodelavcem Ivom Svetino in duhovno-estetskim vodjem in ustanoviteljem Gledališča Pekarna dr. Ladom Kraljem. Vabimo vas k poslušanju! D. Zajc: Potohodec, režija: L. Kralj, premiera: 17.3.1972 Foto: Tone Stojko, SLOGI http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/20/GledaliePekarna3379686.mp3 RTVSLO – Ars 3471 clean 17. marca 1972 je bila v Gledališču Pekarna prva premiera; Lado Kralj je režiral novo igro Daneta Zajca Potohodec in v njej uresničil zamisli za novo gledališče, ki naj temelji na na ritualu znoraj skupnosti izvajalcev in občinstva. Pred kratkim je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla monografija Iva Svetine, z naslovom: Gledališče Pekarna (1971 - 1978), Rojstvo gledališča iz duha svobode: pričevanje. Na osnovi pričujoče knjige, se bomo v Ars humani pogovarjali z njenim avtorjem in umetniškim in organizatorskem sodelavcem Ivom Svetino in duhovno-estetskim vodjem in ustanoviteljem Gledališča Pekarna dr. Ladom Kraljem. Vabimo vas k poslušanju! D. Zajc: Potohodec, režija: L. Kralj, premiera: 17.3.1972 Foto: Tone Stojko, SLOGI http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Mar 2017 14:05:00 +0000 Gledališče Pekarna Izhodišče pogovora je prelomna, konec leta 2016 izdana monografija o poslikavah Toneta Kralja (1900-1975) z naslovom "Tone Kralj in prostor meje" v cerkvah na tretjini ozemlja današnje države, na po 1.svet. vojni Kraljevini Italiji priključene Primorske. V več kot 50 cerkvah izven urbanih središč je na pobudo slovenskih primorskih duhovnikov ustvaril še vedno premalo znano estetsko antifašistično sporočilo, med Slovenci edinstveno eksplozivno mešanico verskih bibličnih in nacionalističnih vsebin skozi ekspresionistično slikarsko formo. Takratna vladajoča italijanska večina pa je že po začetku okupacije začela prostorsko spreminjati novoustvarjeno pokrajino "Venezia Giulia". Gosta sta zgodovinarja: avtor monografije dr.Egon Pelikan in dr.Borut Klabjan, oba Znanstvenoraziskovalno središče v Kopru. Povezuje Goran Tenze. Tone Kralj: Rapallo (vir: Pokrajinski muzej Koper) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/14/Etninooznaevanjeprostora3372051.mp3 RTVSLO – Ars 3135 clean Izhodišče pogovora je prelomna, konec leta 2016 izdana monografija o poslikavah Toneta Kralja (1900-1975) z naslovom "Tone Kralj in prostor meje" v cerkvah na tretjini ozemlja današnje države, na po 1.svet. vojni Kraljevini Italiji priključene Primorske. V več kot 50 cerkvah izven urbanih središč je na pobudo slovenskih primorskih duhovnikov ustvaril še vedno premalo znano estetsko antifašistično sporočilo, med Slovenci edinstveno eksplozivno mešanico verskih bibličnih in nacionalističnih vsebin skozi ekspresionistično slikarsko formo. Takratna vladajoča italijanska večina pa je že po začetku okupacije začela prostorsko spreminjati novoustvarjeno pokrajino "Venezia Giulia". Gosta sta zgodovinarja: avtor monografije dr.Egon Pelikan in dr.Borut Klabjan, oba Znanstvenoraziskovalno središče v Kopru. Povezuje Goran Tenze. Tone Kralj: Rapallo (vir: Pokrajinski muzej Koper) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Mar 2017 10:10:00 +0000 Etnično označevanje prostora Koprski plemič, grof Francesco Grisoni (1772 - 1841) je živel v razburkanem času, ki so ga, med drugim, zaznamovali francoska revolucija, vzpon in pozneje zaton razsvetljenskih idej, padec Beneške republike in prodor ideje italijanskega risorgimenta. V njem je oblikoval izjemno osebno knjižnico, katere izbrano gradivo je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani tokrat prvič na ogled javnosti. O njej, grofu Francescu Grisoniju in o času, v katerem je živel, razmišljamo v tokratni oddaji Ars humana. Gosta oddaje sta avtorja razstavnega kataloga in razstave Knjige koprskega plemiča Veselin Mišković in dr. Salvator Žitko. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/06/KoprskiplemiFrancescoGrisoniinnjegovaknjinica3361937.mp3 RTVSLO – Ars 3244 clean Koprski plemič, grof Francesco Grisoni (1772 - 1841) je živel v razburkanem času, ki so ga, med drugim, zaznamovali francoska revolucija, vzpon in pozneje zaton razsvetljenskih idej, padec Beneške republike in prodor ideje italijanskega risorgimenta. V njem je oblikoval izjemno osebno knjižnico, katere izbrano gradivo je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani tokrat prvič na ogled javnosti. O njej, grofu Francescu Grisoniju in o času, v katerem je živel, razmišljamo v tokratni oddaji Ars humana. Gosta oddaje sta avtorja razstavnega kataloga in razstave Knjige koprskega plemiča Veselin Mišković in dr. Salvator Žitko. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Mar 2017 13:05:00 +0000 Koprski plemič Francesco Grisoni in njegova knjižnica "Lev Nikolajevič Tolstoj je še vedno zelo priljubljen pisatelj. Ni le kakovost del tega velikega ruskega avtorja tista, ki je njegovo književnost približala ljudem, temveč tudi številne ekranizacije. Toda, kot pravi dober poznavalec Tolstoja, ruski literarni zgodovinar dr. Pavel Basinski, Tostoj ob koncu svojega življenja ni bil priljubljen le kot pisatelj, temveč še bolj kot mislec, duhovni vodja. Tomaž Gerden se je z dr. Basinskim pogovarjal o tem, kakšni so so bili vplivi nanj, da je sploh postal pisatelj in kako je potem ta »modrec z Jasne Poljane« vplival na rusko družbo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/28/PavelBasinskiomodrecuzJasnePoljane3348356.mp3 RTVSLO – Ars 2566 clean "Lev Nikolajevič Tolstoj je še vedno zelo priljubljen pisatelj. Ni le kakovost del tega velikega ruskega avtorja tista, ki je njegovo književnost približala ljudem, temveč tudi številne ekranizacije. Toda, kot pravi dober poznavalec Tolstoja, ruski literarni zgodovinar dr. Pavel Basinski, Tostoj ob koncu svojega življenja ni bil priljubljen le kot pisatelj, temveč še bolj kot mislec, duhovni vodja. Tomaž Gerden se je z dr. Basinskim pogovarjal o tem, kakšni so so bili vplivi nanj, da je sploh postal pisatelj in kako je potem ta »modrec z Jasne Poljane« vplival na rusko družbo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Feb 2017 07:15:00 +0000 Pavel Basinski o »modrecu z Jasne Poljane« Tudi v SNG Nova Gorica so se pridružili sklopu dogodkov ob stoletnici rojstva Jožeta Babiča, slovenskega gledališkega in filmskega režiserja ter dramaturga, pobudnika profesionalizacije novogoriškega gledališča ter prvega direktorja in umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča (od 1968 do 1974). 11. februarja so priredili pogovor v njegov spomin. Sopotniki dramska igralka Teja Glažar, režiser Dušan Jovanović, režiser Dušan Mlakar, bivši direktor Sergij Pelhan, režiser Janez Povše in minister za kulturo, režiser Tone Peršak, avtor knjige Med stvarnostjo in domišljijo (o režiserju Jožetu Babiču),so osvetlil njegovo življenje in delo, predvsem pomemben prispevek k razvoju novogoriškega gledališča. Pogovor, ki ga je vodila dramaturginja Martina Mrhar, smo posneli za oddajo Arsov humana. Oddajo je pripravil Alen Jelen. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/20/Ob100-letnicirojstvaJoetaBabia3338269.mp3 RTVSLO – Ars 3307 clean Tudi v SNG Nova Gorica so se pridružili sklopu dogodkov ob stoletnici rojstva Jožeta Babiča, slovenskega gledališkega in filmskega režiserja ter dramaturga, pobudnika profesionalizacije novogoriškega gledališča ter prvega direktorja in umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča (od 1968 do 1974). 11. februarja so priredili pogovor v njegov spomin. Sopotniki dramska igralka Teja Glažar, režiser Dušan Jovanović, režiser Dušan Mlakar, bivši direktor Sergij Pelhan, režiser Janez Povše in minister za kulturo, režiser Tone Peršak, avtor knjige Med stvarnostjo in domišljijo (o režiserju Jožetu Babiču),so osvetlil njegovo življenje in delo, predvsem pomemben prispevek k razvoju novogoriškega gledališča. Pogovor, ki ga je vodila dramaturginja Martina Mrhar, smo posneli za oddajo Arsov humana. Oddajo je pripravil Alen Jelen. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Feb 2017 13:05:00 +0000 Ob 100-letnici rojstva Jožeta Babiča \t\t\t Prevajalec Aleš Berger se je podpisal pod vrsto vrhunskih prevodov vrhunskih avtorjev, zlasti iz 20. stoletja. Svoje mojstrstvo je dokazal že kmalu na začetku svoje prevajalske poti, ko je prevedel Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Seznam njegovih prevodov je dolg; je skorajda cvetober modernistične književnosti, v manjši meri pa vsebuje tudi klasične avtorje. Tako je Berger slovensko prevodno književnost obogatil (med drugim) s prevodi Apollinarja, Borgesa, Becketta, Bretona, Chara, Ciorana, Desnosa, Eluarda, Feydeauja, Garcío Lorco, Hergéja, Ionesca, Jarryja, Koltesa, Lautréamonta, Modianoja, Molierja, de Musseta, Préverta, Queneauja, Yasmino Reza, Senghorja … Več o prevajanju in svojih prevodih, pa tudi o dolgoletnem uredniškem delu in še čem je Prešernov nagrajenec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.Nikar ne zamudite. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/10/AleBergerPreernovnagrajenec3328063.mp3 RTVSLO – Ars 3147 clean \t\t\t Prevajalec Aleš Berger se je podpisal pod vrsto vrhunskih prevodov vrhunskih avtorjev, zlasti iz 20. stoletja. Svoje mojstrstvo je dokazal že kmalu na začetku svoje prevajalske poti, ko je prevedel Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Seznam njegovih prevodov je dolg; je skorajda cvetober modernistične književnosti, v manjši meri pa vsebuje tudi klasične avtorje. Tako je Berger slovensko prevodno književnost obogatil (med drugim) s prevodi Apollinarja, Borgesa, Becketta, Bretona, Chara, Ciorana, Desnosa, Eluarda, Feydeauja, Garcío Lorco, Hergéja, Ionesca, Jarryja, Koltesa, Lautréamonta, Modianoja, Molierja, de Musseta, Préverta, Queneauja, Yasmino Reza, Senghorja … Več o prevajanju in svojih prevodih, pa tudi o dolgoletnem uredniškem delu in še čem je Prešernov nagrajenec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.Nikar ne zamudite. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Feb 2017 13:05:00 +0000 Aleš Berger, Prešernov nagrajenec Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po dokončanem učiteljišču v Gorici je nekaj let dela kot učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinosti. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici rojstva pisateljice Marice Nadlišek Bartol sta več o njej povedali pisateljica Evelina Umek, avtorica knjige Po sledeh Fate morgane, in dr. Katja Mihurko Poniž, predavateljica in raziskovalka književnosti na Univerzi v Novi Gorici (v pogovoru v živo z Markom Goljo). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/06/ArshumanaLJ_1858834.mp3 RTVSLO – Ars 3180 clean Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po dokončanem učiteljišču v Gorici je nekaj let dela kot učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinosti. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici rojstva pisateljice Marice Nadlišek Bartol sta več o njej povedali pisateljica Evelina Umek, avtorica knjige Po sledeh Fate morgane, in dr. Katja Mihurko Poniž, predavateljica in raziskovalka književnosti na Univerzi v Novi Gorici (v pogovoru v živo z Markom Goljo). http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Feb 2017 14:00:00 +0000 Pisateljica Marica Nadlišek Bartol Boris A. Novak je vrhunski slovenski pesnik in hkrati izjemen poznavalec pesemskih oblik ter verzov. To dokazuje tudi njegova zajetna knjiga Oblike duha, v kateri je pojasnil pesniške oblike od A do Ž, od abecedne pesmi do zmerljivke, vsa gesla pa je ponazoril s svojimi pesmimi. Več o neverjetnem bogastvu pesniških oblik je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, svoje bogato poznavanje pesemskih oblik pa je zaokrožil tudi z branjem pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/30/IzlojeLJ_1852086.mp3 RTVSLO – Ars 3056 clean Boris A. Novak je vrhunski slovenski pesnik in hkrati izjemen poznavalec pesemskih oblik ter verzov. To dokazuje tudi njegova zajetna knjiga Oblike duha, v kateri je pojasnil pesniške oblike od A do Ž, od abecedne pesmi do zmerljivke, vsa gesla pa je ponazoril s svojimi pesmimi. Več o neverjetnem bogastvu pesniških oblik je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, svoje bogato poznavanje pesemskih oblik pa je zaokrožil tudi z branjem pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Jan 2017 14:17:12 +0000 Boris A. Novak o Oblikah duha Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/23/PrisluhniBesediSvetopismovavdioobliki3308694.mp3 RTVSLO – Ars 3171 clean Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Jan 2017 13:05:00 +0000 Prisluhni Besedi – Sveto pismo v avdio obliki Tokrat gostimo skupino krasoslovcev, ki se je novembra 2016 udeležila raziskovalne ekspedicije na južnokitajski kras v provinci Junan na JZ te azijske države. Njihova mednarodna raziskovalna dejavnost je razpredena s kolegi po praktično vsem planetu, s kitajskimi pa jih povezujeta že dve desetletji intenzivnega sodelovanja. To je tudi izhodišče pogovora z gosti z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, člana ZRC SAZU. Tam je med drugim že nekaj let sedež mednarodne krasoslovne akademije, v okviru Univerze v Novi Gorici pa skupaj s kolegi iz tujine izvajajo edini podiplomski študij krasoslovja v svetu., s statusom izobraževalnega središča UNESCO. Gostje: predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez, dr.Mitja Prelovšek in doktorand Matej Blatnik. Pogovor povezuje Goran Tenze Predstavniki Uni. Junan in Uni. Fuzhou ter IZRK ZRC-SAZU v Zelenem kamnitem gozdu na novembrski ekspediciji. Foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/18/MEDNARODNOSODELOVANJESLOVENSKEGAKRASOSLOVJA3302763.mp3 RTVSLO – Ars 3009 clean Tokrat gostimo skupino krasoslovcev, ki se je novembra 2016 udeležila raziskovalne ekspedicije na južnokitajski kras v provinci Junan na JZ te azijske države. Njihova mednarodna raziskovalna dejavnost je razpredena s kolegi po praktično vsem planetu, s kitajskimi pa jih povezujeta že dve desetletji intenzivnega sodelovanja. To je tudi izhodišče pogovora z gosti z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, člana ZRC SAZU. Tam je med drugim že nekaj let sedež mednarodne krasoslovne akademije, v okviru Univerze v Novi Gorici pa skupaj s kolegi iz tujine izvajajo edini podiplomski študij krasoslovja v svetu., s statusom izobraževalnega središča UNESCO. Gostje: predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez, dr.Mitja Prelovšek in doktorand Matej Blatnik. Pogovor povezuje Goran Tenze Predstavniki Uni. Junan in Uni. Fuzhou ter IZRK ZRC-SAZU v Zelenem kamnitem gozdu na novembrski ekspediciji. Foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Jan 2017 13:15:00 +0000 MEDNARODNO SODELOVANJE SLOVENSKEGA KRASOSLOVJA V nekdanji Jugoslaviji cenzure uradno ni bilo. Kljub temu se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Je tudi avtorica odmevne razstave z naslovom »Stop! cenzura – Prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991«. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/03/Oprepovedanihinneprimernihknjigah1945-19913285318.mp3 RTVSLO – Ars 2618 clean V nekdanji Jugoslaviji cenzure uradno ni bilo. Kljub temu se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Je tudi avtorica odmevne razstave z naslovom »Stop! cenzura – Prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991«. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Jan 2017 11:15:00 +0000 O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945 - 1991 Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla obsežna monografija doktorice Rosvite Pesek z naslovom Bučar. Več o monografiji in profesorju Francetu Bučarju nam je v oddaji Ars humana povedala njena avtorica, v kratkih izjavah pa tudi dr. Dimitrij Rupel, Milan Kučan in Lojze Peterle. V oddajo, pripravil jo je Marko Golja, je uvrščena tudi izjava Franceta Bučarja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: drugisvet.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/22/RosvitaPesekoFrancetuBuarju3274807.mp3 RTVSLO – Ars 3190 clean Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla obsežna monografija doktorice Rosvite Pesek z naslovom Bučar. Več o monografiji in profesorju Francetu Bučarju nam je v oddaji Ars humana povedala njena avtorica, v kratkih izjavah pa tudi dr. Dimitrij Rupel, Milan Kučan in Lojze Peterle. V oddajo, pripravil jo je Marko Golja, je uvrščena tudi izjava Franceta Bučarja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: drugisvet.com http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Dec 2016 13:05:00 +0000 Rosvita Pesek o Francetu Bučarju Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/19/Otesnobizustvarjalci3269651.mp3 RTVSLO – Ars 2763 clean Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Dec 2016 13:05:00 +0000 O tesnobi, z ustvarjalci Letos mineva sto let od smrti Franca Jožefa, cesarja, ki je vladal Habsburški monarhiji kar oseminšestdeset let, več kot katerikoli vladar v novejši zgodovini. Njegove politične odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično dogajanje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Ob koncu svojega življenja je, spomnimo, monarhijo zapletel v prvo svetovno vojno. V oddaji, v kateri sodelujeta dr. Andrej Rahten in dr. Peter Vodopivec, pretresamo tako njegove politične odločitve kot tudi njegovo zanimivo osebnost. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/12/FrancJoef-stoletposmrti3261032.mp3 RTVSLO – Ars 3158 clean Letos mineva sto let od smrti Franca Jožefa, cesarja, ki je vladal Habsburški monarhiji kar oseminšestdeset let, več kot katerikoli vladar v novejši zgodovini. Njegove politične odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično dogajanje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Ob koncu svojega življenja je, spomnimo, monarhijo zapletel v prvo svetovno vojno. V oddaji, v kateri sodelujeta dr. Andrej Rahten in dr. Peter Vodopivec, pretresamo tako njegove politične odločitve kot tudi njegovo zanimivo osebnost. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Dec 2016 13:05:00 +0000 Franc Jožef - sto let po smrti RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja, kot pove že njeno ime, predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija. Oddaja, kot pove že njeno ime, predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija. sl Tue, 13 Nov 2018 13:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 13 Nov 2018 13:00:00 +0000 ARS humana