Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija. http://www.rtvslo.si/podcast ARS humana http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/15104106/arshumana_1400x1400_px.jpg Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist. 174719529 RTVSLO – Ars 3359 clean Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Sep 2020 14:20:00 +0000 Kako navdušiti za branje? Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper foto: osebni arhiv Davida Daneva 174717952 RTVSLO – Ars 3330 clean Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper foto: osebni arhiv Davida Daneva http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Sep 2020 15:40:00 +0000 Vsakodnevni boj družbenopolitičnega društva Edinost iz Trsta za pravice Slovencev v Italiji Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti. Gostje: - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Foto: MMC RTV SLO. 174716426 RTVSLO – Ars 3317 clean Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti. Gostje: - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Foto: MMC RTV SLO. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Sep 2020 12:05:00 +0000 Kdaj bodo dvorane spet polne? "Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi. foto: SAZU 174714357 RTVSLO – Ars 2987 clean "Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi. foto: SAZU http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Aug 2020 12:05:00 +0000 V SAZU nismo zaprti v slonokoščenem stolpu, res pa se ne odzivamo na prvo žogo Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. 174713494 RTVSLO – Ars 3117 clean Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Aug 2020 10:00:00 +0000 Dialog v vrtincu preganjanja zaradi vere Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej. Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici, raziskujemo v oddaji z zgodovinarko dr. Darjo Kerec. foto: BoBo 174712249 RTVSLO – Ars 2778 clean Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej. Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici, raziskujemo v oddaji z zgodovinarko dr. Darjo Kerec. foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Aug 2020 13:00:00 +0000 Prekmurje leto dni pozneje V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom. Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent) 174711238 RTVSLO – Ars 3263 clean V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom. Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Aug 2020 14:25:00 +0000 Napačna vprašanja, 2. del Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja. Pogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Da pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline. Prav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta. Bo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Obraz, avtor Žiga Korent 174709726 RTVSLO – Ars 2899 clean Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja. Pogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Da pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline. Prav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta. Bo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Obraz, avtor Žiga Korent http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Aug 2020 06:50:00 +0000 Napačna vprašanja, 1. del »Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« V knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju. 174707797 RTVSLO – Ars 2463 clean »Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« V knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Jul 2020 18:28:00 +0000 Koristnost nekoristnega Martin Luther, Philipp Melanchthon, Jean Calvin, Matija Vlačić Ilirik, Primož Trubar, Janez Ludvik Schönleben, Nicollo Machiavelli, Jean Bodin, Hugo Grotius, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau, Paracelsus, Nikolaj Kopernik, Erazem Rotterdamski ... To so le nekateri izmed avtorjev prepovedanih del, ki jih hrani zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsebinski in žanrski razpon teh dragocenih starih tiskov je širok: od protestantskih del do renesančne politične filozofije, od znanstvenih in psevdoznanstvenih del do leposlovja. O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem ter dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. 174707502 RTVSLO – Ars 3434 clean Martin Luther, Philipp Melanchthon, Jean Calvin, Matija Vlačić Ilirik, Primož Trubar, Janez Ludvik Schönleben, Nicollo Machiavelli, Jean Bodin, Hugo Grotius, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau, Paracelsus, Nikolaj Kopernik, Erazem Rotterdamski ... To so le nekateri izmed avtorjev prepovedanih del, ki jih hrani zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsebinski in žanrski razpon teh dragocenih starih tiskov je širok: od protestantskih del do renesančne politične filozofije, od znanstvenih in psevdoznanstvenih del do leposlovja. O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem ter dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Jul 2020 09:05:00 +0000 In vendar so jih brali Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih bo voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča. Foto: RTV SLO. 174706002 RTVSLO – Ars 3754 clean Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih bo voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča. Foto: RTV SLO. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Jul 2020 13:20:00 +0000 100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo "Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. O različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja se bomo z dr. Erzarjem pogovarjali v tokratni oddaji. foto: Pixaby/un-perfekt 174704637 RTVSLO – Ars 3090 clean "Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. O različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja se bomo z dr. Erzarjem pogovarjali v tokratni oddaji. foto: Pixaby/un-perfekt http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 06 Jul 2020 12:05:00 +0000 Sprava ranjenega naroda Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Tržaško knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala. 174701520 RTVSLO – Ars 3109 clean Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Tržaško knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 27 Jun 2020 21:59:00 +0000 Trboveljska knjiga Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa. Pri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih. Foto: BoBo 174701980 RTVSLO – Ars 1819 clean Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa. Pri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Jun 2020 11:30:00 +0000 Dr. Zdenka Čebašek Travnik: 20 odstotkov prebivalstva se srečuje s tesnobo zaradi epidemije Govorili bomo o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam: »Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka. foto: Marioth Eus (Uspavanje medveda, Velike Lašče, 2009) 174700051 RTVSLO – Ars 2548 clean Govorili bomo o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam: »Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka. foto: Marioth Eus (Uspavanje medveda, Velike Lašče, 2009) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Jun 2020 12:05:00 +0000 Velike zveri - dr. Miha Krofel Tega, kako utripa življenje v različnih afriških državah, si ne moramo predstavljati po skopih informacijah, turističnih razglednicah, krajših potovanjih, medijsko posredovanih stereotipih, ki ponarejajo ali zgrešijo bistvo resničnih podob, ampak le z vključenostjo v njihov vsakdan. O vsakdanjem življenju, navadah, običajih, dediščini, ki so jo človeštvu namenile »različne Afrike« v oddaji Ars humana dr. socialne antropologije Liza Debevec, ki se je v Burkino Faso in Etiopijo odpravila raziskovat in tam v preteklih letih našla srčno domovino in dom. 174698866 RTVSLO – Ars 3365 clean Tega, kako utripa življenje v različnih afriških državah, si ne moramo predstavljati po skopih informacijah, turističnih razglednicah, krajših potovanjih, medijsko posredovanih stereotipih, ki ponarejajo ali zgrešijo bistvo resničnih podob, ampak le z vključenostjo v njihov vsakdan. O vsakdanjem življenju, navadah, običajih, dediščini, ki so jo človeštvu namenile »različne Afrike« v oddaji Ars humana dr. socialne antropologije Liza Debevec, ki se je v Burkino Faso in Etiopijo odpravila raziskovat in tam v preteklih letih našla srčno domovino in dom. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 08 Jun 2020 12:05:00 +0000 Socialna antropologinja Liza Debevec Krošnja z neznanimi sadeži je naslov eseja Helene Koder, scenaristke in režiserke, lahko pa dodamo tudi: esejistke, saj je bil esej, ki ga objavljamo, lani izbran na natečaju revije Literatura; letos je Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl pred dobrim letom dni. Sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije, dokler se ne skuša dotakniti bistvenega... 174696367 RTVSLO – Ars 3254 clean Krošnja z neznanimi sadeži je naslov eseja Helene Koder, scenaristke in režiserke, lahko pa dodamo tudi: esejistke, saj je bil esej, ki ga objavljamo, lani izbran na natečaju revije Literatura; letos je Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl pred dobrim letom dni. Sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije, dokler se ne skuša dotakniti bistvenega... http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 May 2020 14:30:00 +0000 Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži Založba kakovostnih program RTV Slovenija je (v sodelovanju z založbo Beletrina) pripravila še eno zvočno knjigo. Po lanski uspešnici Jezero Tadeja Goloba, Cankarjevi Erotiki in Levstikovem Martinu Krpanu je posnela zvočno knjigo Bronje Žakelj, avtorice s kresnikom nagrajenega romana Belo se pere na devetdeset. Roman o odraščanju in hudih življenjskih preizkušnjah je občutena, sugestivna avtobiografska pripoved, ki je pritegnila bralke in bralce različnih generacij, kot zvočna knjiga pa bo zagotovo pritegnila poslušalke in poslušalce. Več o novi zvočni knjigi bodo v oddaji Ars humana povedali pisateljica Bronja Žakelj, vodja založniške dejavnosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija Mojca Menart, režiser zvočne knjige Klemen Markovčič, fonetičarka Mateja Juričan in dramska igralka Saša Mihelčič, ki nam bo v 28-ih nadaljevanjih, dolgih približno 20 minut, prebrala nagrajeni roman. Z gosti se pogovarja Marko Golja (nekaj ur pred predvajanjem prve epizode v ponedeljek, 25. maja ob 19.00 na Arsu). 174695438 RTVSLO – Ars 3047 clean Založba kakovostnih program RTV Slovenija je (v sodelovanju z založbo Beletrina) pripravila še eno zvočno knjigo. Po lanski uspešnici Jezero Tadeja Goloba, Cankarjevi Erotiki in Levstikovem Martinu Krpanu je posnela zvočno knjigo Bronje Žakelj, avtorice s kresnikom nagrajenega romana Belo se pere na devetdeset. Roman o odraščanju in hudih življenjskih preizkušnjah je občutena, sugestivna avtobiografska pripoved, ki je pritegnila bralke in bralce različnih generacij, kot zvočna knjiga pa bo zagotovo pritegnila poslušalke in poslušalce. Več o novi zvočni knjigi bodo v oddaji Ars humana povedali pisateljica Bronja Žakelj, vodja založniške dejavnosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija Mojca Menart, režiser zvočne knjige Klemen Markovčič, fonetičarka Mateja Juričan in dramska igralka Saša Mihelčič, ki nam bo v 28-ih nadaljevanjih, dolgih približno 20 minut, prebrala nagrajeni roman. Z gosti se pogovarja Marko Golja (nekaj ur pred predvajanjem prve epizode v ponedeljek, 25. maja ob 19.00 na Arsu). http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 May 2020 10:45:00 +0000 Roman Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj kot zvočna knjiga Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne. 174693754 RTVSLO – Ars 3219 clean Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 May 2020 12:05:00 +0000 Druga svetovna vojna in literarni prostori resničnih zgodb Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lansko leto je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in socialno distanciranje pomeni za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska Knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/InstagramFOTOGRAFIN videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/11/Knjigepokarantenimedbitiinnebiti4751100.mp3 RTVSLO – Ars 3006 clean Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lansko leto je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in socialno distanciranje pomeni za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska Knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/InstagramFOTOGRAFIN http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 May 2020 12:05:00 +0000 Knjige po karanteni med biti in ne biti Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/04/Epidemijajemestapokazalavnjihoviskrajnosti4738947.mp3 RTVSLO – Ars 2664 clean Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 04 May 2020 13:55:00 +0000 »Epidemija je mesta pokazala v njihovi skrajnosti« Letos mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Požigu stavbe so sledili črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju so tokratno Ars humano pripravili sodelavci Radia Trst A. Zgodovinskemu pregledu dejavnosti v Narodnem domu se bosta posvetila tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan, ki bosta v kratkem izdala ustrezno monografijo, o načrtovanju prihodnjih dejavnosti v tej ugledni stavbi sredi Pahorjevega “mesta v zalivu” pa bo govoril Martin Lisjak, član delovne skupine za Narodni dom, ki je nastala v okviru krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Oddajo je pripravil Pavel Volk. Vir fotografije: Muzej novejše zgodovine Slovenije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/22/100-letodpoigaNarodnegadoma4719239.mp3 RTVSLO – Ars 1919 clean Letos mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Požigu stavbe so sledili črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju so tokratno Ars humano pripravili sodelavci Radia Trst A. Zgodovinskemu pregledu dejavnosti v Narodnem domu se bosta posvetila tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan, ki bosta v kratkem izdala ustrezno monografijo, o načrtovanju prihodnjih dejavnosti v tej ugledni stavbi sredi Pahorjevega “mesta v zalivu” pa bo govoril Martin Lisjak, član delovne skupine za Narodni dom, ki je nastala v okviru krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Oddajo je pripravil Pavel Volk. Vir fotografije: Muzej novejše zgodovine Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Apr 2020 06:00:00 +0000 100-let od požiga Narodnega doma Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars smo tokrat namenili vprašanju prihodnosti knjig po pandemiji. Jasno je, da karantena ni pripomogla k večjemu številu bralcev. V Sloveniji denimo spletni trgovci beležijo kar 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh, 100-odstotno rast nakupov veslaških naprav in dobro tretjino večje zanimanje za tekaške steze. Še več, na Hrvaškem so med karanteno zabeležili večje povpraševanje po televizijah, kot pred svetovnim prvenstvom v nogometu. Medtem je povečanje obsega spletnih nakupov knjig v Sloveniji, Avstriji in Italiji malenkostno. Po osamosvojitveni vojni, ki je bila za založništvo podoben šok kot trenutna pandemija, je Državna založba Slovenije prodala prvo knjigo šele po treh mesecih. Zakaj karantena, ko naj bi načeloma več ljudi imelo čas brati, ni povzročila vrnitve branja, kaj čaka založništvo po koncu pandemije in kaj zaprtje knjigarn pomeni za usodo knjižnega trga in branja nasploh, bodo v skupni oddaji pred svetovnim dnevom knjige razmišljali: član uredniškega odbora Goriške Mohorjeve družbe in ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, urednik v Mohorjevi založbi v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Kovač. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/20/CelovecTrstLjubljanaSkupnaoddajaoknjigahinpandemiji4717512.mp3 RTVSLO – Ars 3277 clean Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars smo tokrat namenili vprašanju prihodnosti knjig po pandemiji. Jasno je, da karantena ni pripomogla k večjemu številu bralcev. V Sloveniji denimo spletni trgovci beležijo kar 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh, 100-odstotno rast nakupov veslaških naprav in dobro tretjino večje zanimanje za tekaške steze. Še več, na Hrvaškem so med karanteno zabeležili večje povpraševanje po televizijah, kot pred svetovnim prvenstvom v nogometu. Medtem je povečanje obsega spletnih nakupov knjig v Sloveniji, Avstriji in Italiji malenkostno. Po osamosvojitveni vojni, ki je bila za založništvo podoben šok kot trenutna pandemija, je Državna založba Slovenije prodala prvo knjigo šele po treh mesecih. Zakaj karantena, ko naj bi načeloma več ljudi imelo čas brati, ni povzročila vrnitve branja, kaj čaka založništvo po koncu pandemije in kaj zaprtje knjigarn pomeni za usodo knjižnega trga in branja nasploh, bodo v skupni oddaji pred svetovnim dnevom knjige razmišljali: član uredniškega odbora Goriške Mohorjeve družbe in ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, urednik v Mohorjevi založbi v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Kovač. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Apr 2020 10:00:00 +0000 Celovec, Trst, Ljubljana: Skupna oddaja o knjigah in pandemiji Kot številni drugi filozofi v prvi polovici 20. stoletja se je tudi Edith Stein ukvarjala z verskimi vprašanji. Zanimalo nas je, kakšno je bilo njeno sodelovanje z utemeljiteljem fenomenologije Edmundom Husserlom. Prav tako smo se spraševali o njenem zgodnjem obdobju, v katerem se je odkrito opredeljevala za ateistko. Kljub temu je vedno ostala odprta za resnico, ki jo je po dolgem iskanju našla v katoliški veri. Po njenem globokem prepričanju si vera in filozofija ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta. Poleg tega je bila družbeno in politično dejavna, zato smo razmišljali tudi o njeni feministični misli. Pri dvainštiridesetih letih je vstopila v karmeličanski samostan v Kölnu. Leta 1942 je bila Edith Stein kot žrtev holokvasta umorjena v plinski celici v taborišču Auschwitz-Birkenau. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico. O življenju in delu Edith Stein sta spregovorila gosta oddaje: filozofinja dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje njenih zbranih del, in karmeličan Roberto Maria Pirastu iz Linza. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/10/EdithSteinOdateistkedosvetnice4708082.mp3 RTVSLO – Ars 2968 clean Kot številni drugi filozofi v prvi polovici 20. stoletja se je tudi Edith Stein ukvarjala z verskimi vprašanji. Zanimalo nas je, kakšno je bilo njeno sodelovanje z utemeljiteljem fenomenologije Edmundom Husserlom. Prav tako smo se spraševali o njenem zgodnjem obdobju, v katerem se je odkrito opredeljevala za ateistko. Kljub temu je vedno ostala odprta za resnico, ki jo je po dolgem iskanju našla v katoliški veri. Po njenem globokem prepričanju si vera in filozofija ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta. Poleg tega je bila družbeno in politično dejavna, zato smo razmišljali tudi o njeni feministični misli. Pri dvainštiridesetih letih je vstopila v karmeličanski samostan v Kölnu. Leta 1942 je bila Edith Stein kot žrtev holokvasta umorjena v plinski celici v taborišču Auschwitz-Birkenau. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico. O življenju in delu Edith Stein sta spregovorila gosta oddaje: filozofinja dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje njenih zbranih del, in karmeličan Roberto Maria Pirastu iz Linza. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Apr 2020 13:00:00 +0000 Edith Stein: Od ateistke do svetnice V času korona krize se vsakodnevno soočamo z različnimi čustvi. Tudi tistimi manj prijetnimi. O tem, ali nam ta čas lahko pomaga blažiti glasba in zakaj ima glasba tako močan učinek na človeka, smo se pogovarjali z dr. psihologije Katarino Habe z Akademije za glasbo, glasbeno terapevtko magistrico Špelo Loti Knoll z Inštituta Knoll za glasbeno terapijo in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/03/Ustvarjanjeinodzivanjenaglasboimasvojkorenvevoluciji4698029.mp3 RTVSLO – Ars 3141 clean V času korona krize se vsakodnevno soočamo z različnimi čustvi. Tudi tistimi manj prijetnimi. O tem, ali nam ta čas lahko pomaga blažiti glasba in zakaj ima glasba tako močan učinek na človeka, smo se pogovarjali z dr. psihologije Katarino Habe z Akademije za glasbo, glasbeno terapevtko magistrico Špelo Loti Knoll z Inštituta Knoll za glasbeno terapijo in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 Apr 2020 13:45:00 +0000 Ustvarjanje in odzivanje na glasbo ima svoj koren v evoluciji Hitreje in vedno hitreje. Več in vedno več. Nato pa … koronavirus kot oster rez v avtopilota vzpostavljenega (globalnega) družbenega sistema. Ko je treba delovati hitro. Hkrati pa razumno. In odgovorno. Ko moramo najti alternative – praktično čez noč – načinom, kako delamo, kako preživljamo prosti čas, kako sobivamo. Gost pogovora antropolg dr. Rajko Muršič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/30/lovekanamestoklasineekonomskeglobalizacije4692410.mp3 RTVSLO – Ars 2973 clean Hitreje in vedno hitreje. Več in vedno več. Nato pa … koronavirus kot oster rez v avtopilota vzpostavljenega (globalnega) družbenega sistema. Ko je treba delovati hitro. Hkrati pa razumno. In odgovorno. Ko moramo najti alternative – praktično čez noč – načinom, kako delamo, kako preživljamo prosti čas, kako sobivamo. Gost pogovora antropolg dr. Rajko Muršič http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Mar 2020 06:45:00 +0000 Človeška namesto klasične ekonomske globalizacije? “Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki terja od nas velikansko prilagoditev. Trenutno smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopoma. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. V primeru, da bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj in to bo odločilno,” dodaja dr. Čoderl Dobnikova. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno soočiti z izzivi prihodnosti. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kvalitete zvoka. foto: osebni srhiv videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/23/Slovencismoodporennarod.Tuditobomopreiveli.4684434.mp3 RTVSLO – Ars 3102 clean “Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki terja od nas velikansko prilagoditev. Trenutno smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopoma. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. V primeru, da bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj in to bo odločilno,” dodaja dr. Čoderl Dobnikova. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno soočiti z izzivi prihodnosti. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kvalitete zvoka. foto: osebni srhiv http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Mar 2020 10:20:00 +0000 “Slovenci smo odporen narod. Tudi to bomo preživeli.” Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. "?????? oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem," razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. "Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru," še dodaja. Kako bo filozofija mislila trenutek, ko se je svet ustavil, ko so se podrla globalna razmerja in se zdi, da je naenkrat s krili zamahnilo tisoče metuljev? Po prvem šoku se morda marsikdo sprašuje, kaj nove razmere pomenijo za politične, družbene in etične dimenzije življenja? "Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve," je še prepričan dr. Tomaž Grušovnik, ki v tokratni oddaji razmišlja tudi o tem, zakaj ob takšnih dogodkih nemudoma vzniknejo teorije zarot in kaj o njih pravi agnotologija, veda o neznanju? Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/sumanley videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/16/Pandemijapretresavsekarimamozasamoumevno4676527.mp3 RTVSLO – Ars 2920 clean Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. "?????? oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem," razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. "Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru," še dodaja. Kako bo filozofija mislila trenutek, ko se je svet ustavil, ko so se podrla globalna razmerja in se zdi, da je naenkrat s krili zamahnilo tisoče metuljev? Po prvem šoku se morda marsikdo sprašuje, kaj nove razmere pomenijo za politične, družbene in etične dimenzije življenja? "Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve," je še prepričan dr. Tomaž Grušovnik, ki v tokratni oddaji razmišlja tudi o tem, zakaj ob takšnih dogodkih nemudoma vzniknejo teorije zarot in kaj o njih pravi agnotologija, veda o neznanju? Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/sumanley http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Mar 2020 09:40:00 +0000 Pandemija pretresa vse, kar imamo za samoumevno 22. aprila letos bomo obeležili 50. obletnico prvega dneva Zemlje, ko je na vsedržavnih demonstracijah 20 milijonov Američanov zahtevalo spremembe v odnosu do okolja. S tem dogodkom je povezano tudi dogajanje v akademski sferi – začetek 70. let prejšnjega stoletja je namreč označen kot začetek razvoja profesionalne, akademsko in teoretično podprte okoljske etike. Takrat so se razvili številni pomembni koncepti, raziskovalne šole in tokovi. Definicij okoljske etike je verjetno toliko, kolikor je avtorjev, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Namen oddaje je v prvem delu izpostaviti tiste koncepte, ki so še danes najbolj odmevni, moderni in pomembni. Drugi del oddaje je razglabljanje o današnjem času – kakšne so razmere, v katerih živimo, 50 let po prvem dnevu Zemlje? Katera so temeljna načela in vrednote, ki nam jih v časih zaostrene podnebne in s tem družbene krize ponuja okoljska etika? Ali je, če hočemo vsaj do neke mere ohraniti človeško civilizacijo, etika 21. stoletja primarno okoljska etika? Gost oddaje je filozof Luka Omladič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/06/Okoljskaetika50letpozneje4663483.mp3 RTVSLO – Ars 3032 clean 22. aprila letos bomo obeležili 50. obletnico prvega dneva Zemlje, ko je na vsedržavnih demonstracijah 20 milijonov Američanov zahtevalo spremembe v odnosu do okolja. S tem dogodkom je povezano tudi dogajanje v akademski sferi – začetek 70. let prejšnjega stoletja je namreč označen kot začetek razvoja profesionalne, akademsko in teoretično podprte okoljske etike. Takrat so se razvili številni pomembni koncepti, raziskovalne šole in tokovi. Definicij okoljske etike je verjetno toliko, kolikor je avtorjev, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Namen oddaje je v prvem delu izpostaviti tiste koncepte, ki so še danes najbolj odmevni, moderni in pomembni. Drugi del oddaje je razglabljanje o današnjem času – kakšne so razmere, v katerih živimo, 50 let po prvem dnevu Zemlje? Katera so temeljna načela in vrednote, ki nam jih v časih zaostrene podnebne in s tem družbene krize ponuja okoljska etika? Ali je, če hočemo vsaj do neke mere ohraniti človeško civilizacijo, etika 21. stoletja primarno okoljska etika? Gost oddaje je filozof Luka Omladič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 09 Mar 2020 13:05:00 +0000 Okoljska etika 50 let pozneje Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 končal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti, podnaslov pa Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Z ddr. Damirjem Globočnikom se je pogovarjal Milan Trobič. Na fotografiji: karikatura Damir Globočnik, Aljana Primožič, 2014 (iz Arhiva Damir Globočnik) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/28/Karikature-Ddr.DamirGlobonik4654481.mp3 RTVSLO – Ars 3261 clean Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 končal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti, podnaslov pa Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Z ddr. Damirjem Globočnikom se je pogovarjal Milan Trobič. Na fotografiji: karikatura Damir Globočnik, Aljana Primožič, 2014 (iz Arhiva Damir Globočnik) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 02 Mar 2020 13:05:00 +0000 Karikature-Ddr. Damir Globočnik Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, prevajalka in lektorica na Radiu Slovenija. Februarja 1950 (z letnico 1949) je izšla njena prva pesniška zbirka Senca v srcu. Ob 70. obletnici izida zbirke, s katero se je začel intimizem v povojni slovenski poeziji, bosta več o pesnici in njeni poeziji povedali literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov in Tanja Petrič, urednica knjige zbranih pesmi Ade Škerl z naslovom Speči metulji, z njima se bom pogovarjal, v živo, Marko Golja. Zelo zgovorna pa bo tudi pesničina izjava o njeni pesniški usodi. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/24/ArsofforumLJ_3069741.mp3 RTVSLO – Prvi 3224 clean Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, prevajalka in lektorica na Radiu Slovenija. Februarja 1950 (z letnico 1949) je izšla njena prva pesniška zbirka Senca v srcu. Ob 70. obletnici izida zbirke, s katero se je začel intimizem v povojni slovenski poeziji, bosta več o pesnici in njeni poeziji povedali literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov in Tanja Petrič, urednica knjige zbranih pesmi Ade Škerl z naslovom Speči metulji, z njima se bom pogovarjal, v živo, Marko Golja. Zelo zgovorna pa bo tudi pesničina izjava o njeni pesniški usodi. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Feb 2020 14:01:37 +0000 Ada Škerl, pesnica Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/17/Korokiplebiscit19204640267.mp3 RTVSLO – Ars 3065 clean Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Feb 2020 11:40:00 +0000 Koroški plebiscit 1920 Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti bo že 92. podelila oskarje. Ob razglasitvi nominacij za najboljši film, režijo in druge kategorije se je izkazalo, da je do enakopravnega upoštevanja del ustvarjalk, temnopoltih in drugih manjšinskih ustvarjalcev še dolga pot. Tudi mediji so po razglasitvi kritično zapisali, da so oskarji »škodljivi za film«, da je akademija seksistična, da so nominacije »slaba šala« in da so oskarjevske nominacije dobre le še za to, da si z njimi »podkurimo«. A oskarji v filmski industriji in medijih kljub vsemu ohranjajo neizpodbitno prevlado: sama prireditev stane 44 milijonov dolarjev. Za lobiranje Hollywood vsako leto potroši več kot 100 milijonov dolarjev, dobitnik oskarja za najboljši film pa v povprečju proda za 15 milijonov dolarjev več vstopnic. Tudi pri nas nagradam posvečamo veliko pozornosti – a kako pomembne sploh so za naš, pa tudi širši evropski prostor? Zakaj so, kot kaže, vsaj glede vpliva, ki ga imajo, »slaba šala« v resnici nagrade evropske filmske akademije – evropska vzporednica oskarjem? Kako pa je pri nas – kaj filmskim ustvarjalcem in občinstvu pomenijo slovenske vesne? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/10/Oskarjevskanoinfilmskenagrade4631387.mp3 RTVSLO – Ars 3150 clean Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti bo že 92. podelila oskarje. Ob razglasitvi nominacij za najboljši film, režijo in druge kategorije se je izkazalo, da je do enakopravnega upoštevanja del ustvarjalk, temnopoltih in drugih manjšinskih ustvarjalcev še dolga pot. Tudi mediji so po razglasitvi kritično zapisali, da so oskarji »škodljivi za film«, da je akademija seksistična, da so nominacije »slaba šala« in da so oskarjevske nominacije dobre le še za to, da si z njimi »podkurimo«. A oskarji v filmski industriji in medijih kljub vsemu ohranjajo neizpodbitno prevlado: sama prireditev stane 44 milijonov dolarjev. Za lobiranje Hollywood vsako leto potroši več kot 100 milijonov dolarjev, dobitnik oskarja za najboljši film pa v povprečju proda za 15 milijonov dolarjev več vstopnic. Tudi pri nas nagradam posvečamo veliko pozornosti – a kako pomembne sploh so za naš, pa tudi širši evropski prostor? Zakaj so, kot kaže, vsaj glede vpliva, ki ga imajo, »slaba šala« v resnici nagrade evropske filmske akademije – evropska vzporednica oskarjem? Kako pa je pri nas – kaj filmskim ustvarjalcem in občinstvu pomenijo slovenske vesne? http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Feb 2020 13:05:00 +0000 Oskarjevska noč in filmske nagrade Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V sklepni oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/03/MednaravoinkulturoKozjanskiregijskipark4623402.mp3 RTVSLO – Ars 2776 clean Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V sklepni oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Feb 2020 13:20:00 +0000 Med naravo in kulturo: Kozjanski regijski park Cikel oddaj Med naravo in kulturo nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. V oddaji bomo spregovorili predvsem o tem, kako poteka varovanje naravne in kulturne dediščine parka ter o tem, kako eno ali drugo zaznamuje vpliv turizma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/27/MednaravoinkulturoKrajinskiparkSeoveljskesoline4614733.mp3 RTVSLO – Ars 3223 clean Cikel oddaj Med naravo in kulturo nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. V oddaji bomo spregovorili predvsem o tem, kako poteka varovanje naravne in kulturne dediščine parka ter o tem, kako eno ali drugo zaznamuje vpliv turizma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Jan 2020 13:05:00 +0000 Med naravo in kulturo: Krajinski park Sečoveljske soline V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/20/MednaravoinkulturoParkkocjanskejame4605610.mp3 RTVSLO – Ars 2994 clean V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Jan 2020 13:05:00 +0000 Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar. Vabljeni in vabljene k poslušanju! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/13/Mojapoezijaezdalenibrezustev.ustvasovnjejpotlaenazatodabijihsplohlahkoprenesla.4596581.mp3 RTVSLO – Ars 2853 clean Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar. Vabljeni in vabljene k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Jan 2020 13:10:00 +0000 »Moja poezija še zdaleč ni brez čustev. Čustva so v njej potlačena zato, da bi jih sploh lahko prenesla.« Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin. Avtorica fotografije: Tina Kozin videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/08/Otesnobizustvarjalci4590552.mp3 RTVSLO – Ars 2763 clean Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin. Avtorica fotografije: Tina Kozin http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 08 Jan 2020 12:45:00 +0000 O tesnobi, z ustvarjalci Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/joshuaclifford123 videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/24/Osebnostnemotnje4577407.mp3 RTVSLO – Ars 3099 clean Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/joshuaclifford123 http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Dec 2019 14:00:00 +0000 Osebnostne motnje Dvaindvajsetega decembra ob četrti uri in 19 minut zjutraj je nastopil zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta pomembna prelomnica je od nekdaj burila domišljijo ljudi, to je čas, ki so ga zaznamovali s praznovanji, obredji, običaji in šegami. Oddaja se posveča tistim elementom običajev, za katere so si raziskovalci enotni, da izvirajo iz predkrščanskih časov in tvorijo skupno evropsko kulturno dediščino. Čeprav poznavalci opozarjajo, da gre včasih samo za špekulacije ali konstrukte, obenem dopuščajo možnost, da govorimo o dediščini, ki ima korenine še dlje, v širši indoevropski skupnosti. Večinoma so ti elementi danes že tako močno preplasteni s krščanskim verovanjem, da jih niti ne prepoznamo. Oddaja zato opozarja tudi na nekatere pojavne oblike starodavnih običajev v današnjem modernem času. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/23/Praznovanjezimskegasolsticija4575583.mp3 RTVSLO – Ars 3032 clean Dvaindvajsetega decembra ob četrti uri in 19 minut zjutraj je nastopil zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta pomembna prelomnica je od nekdaj burila domišljijo ljudi, to je čas, ki so ga zaznamovali s praznovanji, obredji, običaji in šegami. Oddaja se posveča tistim elementom običajev, za katere so si raziskovalci enotni, da izvirajo iz predkrščanskih časov in tvorijo skupno evropsko kulturno dediščino. Čeprav poznavalci opozarjajo, da gre včasih samo za špekulacije ali konstrukte, obenem dopuščajo možnost, da govorimo o dediščini, ki ima korenine še dlje, v širši indoevropski skupnosti. Večinoma so ti elementi danes že tako močno preplasteni s krščanskim verovanjem, da jih niti ne prepoznamo. Oddaja zato opozarja tudi na nekatere pojavne oblike starodavnih običajev v današnjem modernem času. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Dec 2019 13:05:00 +0000 Praznovanje zimskega solsticija V oddaji Ars humana v živo so sodelovale literarne zgodovinarke dr. Irena Novak Popov, dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Alojzija Zupan Sosič ter v pogovoru z Markom Goljo pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, ob koncu oddaje pa je vsaka izmed njih v branje predlagala eno izmed njegovih del. Vabljeni ko poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/ArshumanaLJ_2984109.mp3 RTVSLO – Ars 3441 clean V oddaji Ars humana v živo so sodelovale literarne zgodovinarke dr. Irena Novak Popov, dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Alojzija Zupan Sosič ter v pogovoru z Markom Goljo pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, ob koncu oddaje pa je vsaka izmed njih v branje predlagala eno izmed njegovih del. Vabljeni ko poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Dec 2019 14:02:21 +0000 Ivan Cankar, literarni revolucionar Slavko Pregl. Človek, ki ga nedvomno pozna vsak, ki je kdaj deloval – ali deluje – v katerem izmed členov naše knjižne verige. Neomajni borec za slovensko knjigo. In, kot pravijo mnogi, legenda slovenskega založniškega prostora. Eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev, uspešno pa nagovarja tudi odrasle bralce. Svojo življenjsko, ustvarjalno, poslovno pot je strnil v obsežni biografiji Srajca srečnega človeka. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/09/SlavkoPregl4554986.mp3 RTVSLO – Ars 2851 clean Slavko Pregl. Človek, ki ga nedvomno pozna vsak, ki je kdaj deloval – ali deluje – v katerem izmed členov naše knjižne verige. Neomajni borec za slovensko knjigo. In, kot pravijo mnogi, legenda slovenskega založniškega prostora. Eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev, uspešno pa nagovarja tudi odrasle bralce. Svojo življenjsko, ustvarjalno, poslovno pot je strnil v obsežni biografiji Srajca srečnega človeka. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 09 Dec 2019 13:05:00 +0000 Slavko Pregl Letošnja Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je aprila, ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/29/OLGATOKARCZUK4543054.mp3 RTVSLO – Ars 2573 clean Letošnja Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je aprila, ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 02 Dec 2019 13:05:00 +0000 OLGA TOKARCZUK V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.1904 – 20.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana je vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič so predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju oddaje tukaj in zdaj. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/25/ArshumanaLJ_2957015.mp3 RTVSLO – Ars 3329 clean V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.1904 – 20.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana je vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič so predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju oddaje tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Nov 2019 14:00:29 +0000 Arhitekt Ciril Tavčar in njegovo sodelovanje s Plečnikom V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.” Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/18/Nenehnovzpostavljanjelovekespodobnosti4526935.mp3 RTVSLO – Ars 3172 clean V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.” Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Nov 2019 10:30:00 +0000 Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti Knjiga nemškega novinarja in pisatelja Normana Ohlerja: »Popolna omama - Droge v Tretjem rajhu«, ki je v prevodu Neže Božič izšla pri Mladinski knjigi, je ob izidu povzročila veliko polemik pa tudi zelo dober odziv bralk in bralcev. Avtor se v njej loteva zamolčane zlorabe drog v Tretjem rajhu: od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Z Normanom Ohlerjem se je, ob njegovem obisku v Ljubljani, pogovarjal Tomaž Gerden. Prevod je bral Matjaž Romih, zvočno sta oddajo oblikovala Jon Čergan in Jernej Boc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/DrogevTretjemrajhu4518998.mp3 RTVSLO – Ars 2717 clean Knjiga nemškega novinarja in pisatelja Normana Ohlerja: »Popolna omama - Droge v Tretjem rajhu«, ki je v prevodu Neže Božič izšla pri Mladinski knjigi, je ob izidu povzročila veliko polemik pa tudi zelo dober odziv bralk in bralcev. Avtor se v njej loteva zamolčane zlorabe drog v Tretjem rajhu: od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Z Normanom Ohlerjem se je, ob njegovem obisku v Ljubljani, pogovarjal Tomaž Gerden. Prevod je bral Matjaž Romih, zvočno sta oddajo oblikovala Jon Čergan in Jernej Boc. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Nov 2019 17:25:00 +0000 Droge v Tretjem rajhu Pred Kristusom ali pred našim štetjem - vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, naš tokratni gost v oddaji, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o "zadregah s Kristusovim štetjem". Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge variante idejno razhajanje spremeniti v dilemo antičnih Abderitov, ki so se prepirali o "lastništvu oslove sence". V pogovoru pa se izkaže, da je razrešitev dileme razmeroma preprosta. Na sliki shema meritve časa (vir: http://pzv.splet.arnes.si/files/2016/11/stetje_let.jpg) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/Pr.Kr.alipr.n.t.-dilemeoslovesence4498108.mp3 RTVSLO – Ars 2532 clean Pred Kristusom ali pred našim štetjem - vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, naš tokratni gost v oddaji, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o "zadregah s Kristusovim štetjem". Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge variante idejno razhajanje spremeniti v dilemo antičnih Abderitov, ki so se prepirali o "lastništvu oslove sence". V pogovoru pa se izkaže, da je razrešitev dileme razmeroma preprosta. Na sliki shema meritve časa (vir: http://pzv.splet.arnes.si/files/2016/11/stetje_let.jpg) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 01 Nov 2019 09:00:00 +0000 Pr.Kr. ali pr.n.št. - dileme oslove sence!? Filmski režiser France Štiglic je ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva so več o njem in njegovem opusu povedali filmski režiser Tugo Štiglic, televizijska avtorica Majda Širca, avtor filmološke študije o Štiglicu Tone Frelih in filmski zgodovinar Peter Stanković (v oddaji Ars humana v živo). Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/28/ArshumanaLJ_2918434.mp3 RTVSLO – Ars 3319 clean Filmski režiser France Štiglic je ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva so več o njem in njegovem opusu povedali filmski režiser Tugo Štiglic, televizijska avtorica Majda Širca, avtor filmološke študije o Štiglicu Tone Frelih in filmski zgodovinar Peter Stanković (v oddaji Ars humana v živo). Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Oct 2019 14:05:26 +0000 France Štiglic in njegov opus Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil. Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič. Naslovnico knjige je oblikoval akademski slikar Stane Kosmač, 2019. foto:Tina Dokl. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/irovskibesednjak4481350.mp3 RTVSLO – Ars 3272 clean Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil. Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič. Naslovnico knjige je oblikoval akademski slikar Stane Kosmač, 2019. foto:Tina Dokl. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Oct 2019 14:30:00 +0000 Žirovski besednjak Muzikologija kot redno, kontinuirano dejavno humanistično področje, kot znanstvena veda se je pri nas vzpostavila v začetku šestdesetih let, vendar pa pravi začetki znanstvene obravnave glasbe segajo precej dlje in nekateri med njimi so dosegli zavidljivo raven. Na to opozarja knjiga Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini dr. Matjaža Barba. Z njim smo se pogovarjali ob začetku 3. muzikoloških dnevov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/14/Slovenskamuzikologija4469265.mp3 RTVSLO – Ars 1941 clean Muzikologija kot redno, kontinuirano dejavno humanistično področje, kot znanstvena veda se je pri nas vzpostavila v začetku šestdesetih let, vendar pa pravi začetki znanstvene obravnave glasbe segajo precej dlje in nekateri med njimi so dosegli zavidljivo raven. Na to opozarja knjiga Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini dr. Matjaža Barba. Z njim smo se pogovarjali ob začetku 3. muzikoloških dnevov. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Oct 2019 12:35:00 +0000 Slovenska muzikologija Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem aktivnega nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Foto: EPA videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/06/Gandhiinnjegovazapuina4456586.mp3 RTVSLO – Ars 3030 clean Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem aktivnega nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Foto: EPA http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Oct 2019 12:05:00 +0000 Gandhi in njegova zapuščina Na začetku leta je izšla dvojna številka revije Dialogi z naslovom Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1980. Izmed triindvajsetih avtorjev se bo zaradi omejene dolžine oddaje v tokratni oddaji predstavilo zgolj sedem. Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Tomo Podstenšek in Vesna Lemaić bodo povedali, kako pišejo zgodbe, in prebrali svojo zgodbo ali odlomek iz nje. Če vas vsaj malo zanima sodobna literarna ustvarjalnost, vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/30/Avtoriceinavtorjizgodbrojenipoletu1980sepredstavijo4444717.mp3 RTVSLO – Ars 3289 clean Na začetku leta je izšla dvojna številka revije Dialogi z naslovom Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1980. Izmed triindvajsetih avtorjev se bo zaradi omejene dolžine oddaje v tokratni oddaji predstavilo zgolj sedem. Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Tomo Podstenšek in Vesna Lemaić bodo povedali, kako pišejo zgodbe, in prebrali svojo zgodbo ali odlomek iz nje. Če vas vsaj malo zanima sodobna literarna ustvarjalnost, vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Sep 2019 10:10:00 +0000 Avtorice in avtorji zgodb, rojeni po letu 1980, se predstavijo Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetka krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/20/Newagealioldagekakoivjegnosticizem4431891.mp3 RTVSLO – Ars 3366 clean Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetka krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Sep 2019 15:00:00 +0000 »New age« ali »old age«: kako živ je gnosticizem? Ob nedavnem izidu faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela. Na fotografiji: Luiza Pesjak, detajl. Vir: Wikipedija videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/16/Izbiradnevnikeoblikezaromanjebilatakratdrznapoteza4424807.mp3 RTVSLO – Ars 3085 clean Ob nedavnem izidu faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela. Na fotografiji: Luiza Pesjak, detajl. Vir: Wikipedija http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Sep 2019 12:05:00 +0000 Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Pena, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice bodo filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar. foto: bunker.si Tanja Radež: Nabiralci prahu, Skrivnostna kompozicija videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/06/ustvavrazustvovanemsvetu4411888.mp3 RTVSLO – Ars 3242 clean Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Pena, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice bodo filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar. foto: bunker.si Tanja Radež: Nabiralci prahu, Skrivnostna kompozicija http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 06 Sep 2019 10:15:00 +0000 Čustva v razčustvovanem svetu Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, so se v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/02/QuentinTarantino4406815.mp3 RTVSLO – Ars 2836 clean Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, so se v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 02 Sep 2019 12:55:00 +0000 Quentin Tarantino 2. julija 2019, v času navtične zore, se je v Rastlinjaku Tivoli v Ljubljani, natančneje v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost, odvila premiera elektroakustične in radijske opere Iden. Njen motiv je razmislek o človekovem upravljanju z naravo na primeru pod Unescom zaščitene Kuronske sipine v Litvi. Na podlagi opere bomo v oddaji raziskovali pomen umetnosti za ozaveščanje problemov, ki na prvi, a le na prvi pogled zahtevajo racionalni razmislek. Spregovorile bodo avtorice scenaristka in režiserka Saška Rakef, soscenaristka Tina Kozin in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, svoja razmišljanja pa nam bo zaupala še dramaturška svetovalka opere Pia Brezavšček. Foto: Nada Žgank videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/23/Iden4394247.mp3 RTVSLO – Ars 2255 clean 2. julija 2019, v času navtične zore, se je v Rastlinjaku Tivoli v Ljubljani, natančneje v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost, odvila premiera elektroakustične in radijske opere Iden. Njen motiv je razmislek o človekovem upravljanju z naravo na primeru pod Unescom zaščitene Kuronske sipine v Litvi. Na podlagi opere bomo v oddaji raziskovali pomen umetnosti za ozaveščanje problemov, ki na prvi, a le na prvi pogled zahtevajo racionalni razmislek. Spregovorile bodo avtorice scenaristka in režiserka Saška Rakef, soscenaristka Tina Kozin in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, svoja razmišljanja pa nam bo zaupala še dramaturška svetovalka opere Pia Brezavšček. Foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Aug 2019 12:15:00 +0000 Iden V oddaji Ars humana lahko prisluhnete arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Vratuša je tik pred drugo vojno doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. Kljub visokim letom je bil takrat še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je leta 2015 pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/08/AntonVratuaakademikslavistpolitikdiplomat4379079.mp3 RTVSLO – Ars 3341 clean V oddaji Ars humana lahko prisluhnete arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Vratuša je tik pred drugo vojno doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. Kljub visokim letom je bil takrat še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je leta 2015 pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 08 Aug 2019 13:40:00 +0000 Anton Vratuša: akademik, slavist, politik, diplomat Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/05/Umetnikodeloinnjegovkontekst4375130.mp3 RTVSLO – Ars 2418 clean Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 05 Aug 2019 12:05:00 +0000 Umetniško delo in njegov kontekst 60 let. 171 naslovov. V tokratni oddaji Ars humana smo spregovorili o Knjižnici MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Naša gostja je bila dramaturginja in sedanja urednica zbirke Petra Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/30/Rojstvozbirkeznotrajgledalia4370217.mp3 RTVSLO – Ars 3053 clean 60 let. 171 naslovov. V tokratni oddaji Ars humana smo spregovorili o Knjižnici MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Naša gostja je bila dramaturginja in sedanja urednica zbirke Petra Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Jul 2019 07:45:00 +0000 Rojstvo zbirke znotraj gledališča So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni. Avtorica oddaje: Saška Rakef. Foto: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/18/RAZVOJLOVEKOVIHPRAVICVPRAVNEMREDUEVROPSKEUNIJE4360506.mp3 RTVSLO – Ars 3228 clean So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni. Avtorica oddaje: Saška Rakef. Foto: Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Jul 2019 12:05:00 +0000 RAZVOJ ČLOVEKOVIH PRAVIC V PRAVNEM REDU EVROPSKE UNIJE Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot. Podvig je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je konec maja prejel nagrado Krilata želva 2019 – vseslovensko književno nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta. V oddaji Ars humana vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru, v katerem je Jakob Jaša Kenda predstavil knjigo in svojo izkušnjo Apalaške poti. Fotografija: arhiv avtorja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/12/VVRTINCUTOTALNEPERSPEKTIVE4355208.mp3 RTVSLO – Ars 3352 clean Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot. Podvig je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je konec maja prejel nagrado Krilata želva 2019 – vseslovensko književno nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta. V oddaji Ars humana vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru, v katerem je Jakob Jaša Kenda predstavil knjigo in svojo izkušnjo Apalaške poti. Fotografija: arhiv avtorja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Jul 2019 12:05:00 +0000 V VRTINCU TOTALNE PERSPEKTIVE » Presegati je treba meje struktur v katerih živimo!« pravi docentka dr. Katja Hrobat Virloget, arheologinja in etnologinja. Njeno raziskovalno področje je antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija in folklora. dr. Katja Hrobat Virloget, je gostja v oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/08/dr.KatjaHrobatVirloget4349662.mp3 RTVSLO – Ars 2455 clean » Presegati je treba meje struktur v katerih živimo!« pravi docentka dr. Katja Hrobat Virloget, arheologinja in etnologinja. Njeno raziskovalno področje je antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija in folklora. dr. Katja Hrobat Virloget, je gostja v oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 08 Jul 2019 12:10:00 +0000 dr. Katja Hrobat Virloget Ta največji poletni festival v državi vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Ključni so kakovost, izbira programa in izvajalcev. Ali Ljubljana lahko postane Salzburg, Bayreuth ali Verona? O tem, o letošnjem programu in aktualnostim v pogovoru z Darkom Brlekom, ki je na čelu ljubljanskega festivala od leta 1995. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/01/DarkoBrlekumetnikivodjaindirektorfestivalaLjubljanaovpetostifestivalavdomaiinmednarodniprostor4343462.mp3 RTVSLO – Ars 3132 clean Ta največji poletni festival v državi vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Ključni so kakovost, izbira programa in izvajalcev. Ali Ljubljana lahko postane Salzburg, Bayreuth ali Verona? O tem, o letošnjem programu in aktualnostim v pogovoru z Darkom Brlekom, ki je na čelu ljubljanskega festivala od leta 1995. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 01 Jul 2019 13:57:00 +0000 Darko Brlek, umetniški vodja in direktor festivala Ljubljana o vpetosti festivala v domači in mednarodni prostor Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris. Na fotografiji: Oaze (Prostorož) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/23/Skupnostkotvezivodrube4331246.mp3 RTVSLO – Ars 3216 clean Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris. Na fotografiji: Oaze (Prostorož) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Jun 2019 12:05:00 +0000 Skupnost kot vezivo družbe Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Ivan Merljak videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/14/OTonetuPavkuinnjegovipoeziji4320769.mp3 RTVSLO – Ars 2942 clean Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Ivan Merljak http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Jun 2019 10:10:00 +0000 O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji Šamanizem opravlja družbeno terapevtsko vlogo že od prastarih časov, ga je pa težko smiselno pojasniti, tudi v oddaji Ars humana s spoznavanjem magično - religijskih praks Mezoamarike, ostajamo pomensko odprti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/10/amanizem4308527.mp3 RTVSLO – Ars 2765 clean Šamanizem opravlja družbeno terapevtsko vlogo že od prastarih časov, ga je pa težko smiselno pojasniti, tudi v oddaji Ars humana s spoznavanjem magično - religijskih praks Mezoamarike, ostajamo pomensko odprti. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Jun 2019 12:05:00 +0000 Šamanizem V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nagarjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nagarjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nagarjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti sta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj. Oddajo je priravil Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/03/NagarjunainTemeljniverziosrednjipoti4300014.mp3 RTVSLO – Ars 3095 clean V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nagarjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nagarjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nagarjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti sta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj. Oddajo je priravil Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Jun 2019 12:00:00 +0000 Nagarjuna in Temeljni verzi o srednji poti V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/25/VdialoguzDanilomBreakomprejemnikomSteletovenagradezaivljenjskodelo4288547.mp3 RTVSLO – Ars 2443 clean V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 May 2019 12:05:00 +0000 V dialogu z Danilom Breščakom, prejemnikom Steletove nagrade za življenjsko delo Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem. V oddaji boste lahko slišali tudi odlomek iz Koncerta za čebele, ki ga je za 2. svetovni dan čebel pripravila skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Vir fotografije: skeeze/Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/20/Zvonosobivanjeebelinloveka4282113.mp3 RTVSLO – Ars 2881 clean Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem. V oddaji boste lahko slišali tudi odlomek iz Koncerta za čebele, ki ga je za 2. svetovni dan čebel pripravila skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Vir fotografije: skeeze/Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 May 2019 13:30:00 +0000 Zvočno sobivanje čebel in človeka Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa so tudi odlomki iz knjige. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/13/DoktorGlasestoletjeedennajboljrazvpitihvedskihromanov4270725.mp3 RTVSLO – Ars 2815 clean Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa so tudi odlomki iz knjige. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 May 2019 12:05:00 +0000 Doktor Glas, že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri govorimo o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, je dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/06/NAINIUSTVARJANJAINZAZNAVANJAZVOKAMEDIVALMI.Kakoglasenjelovekemuuesunesliensvet4261994.mp3 RTVSLO – Ars 2629 clean Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri govorimo o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, je dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 06 May 2019 12:05:00 +0000 NAČINI USTVARJANJA IN ZAZNAVANJA ZVOKA MED ŽIVALMI. Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet? Dr. Peter Krečič se je podpisal pod vrsto znanstvenih in poljudnoznanstvenih delo o našem največjem arhitektu Jožetu Plečniku, s knjigo Plečnik. Živeti za popolnost pa se je preskusil še v žanru biografije. Bralka in bralec knjige tako spoznata Plečnika ne le po njegovih kreacijah, ampak tudi kot osebnost. Več o umetniku, geniju, ki je ustvaril enega izmed najbolj prepoznavnih opusov v slovenski in svetovni umetnosti 20. stoletja, je avtor biografije povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/29/PeterKreioPleniku4255983.mp3 RTVSLO – Ars 3296 clean Dr. Peter Krečič se je podpisal pod vrsto znanstvenih in poljudnoznanstvenih delo o našem največjem arhitektu Jožetu Plečniku, s knjigo Plečnik. Živeti za popolnost pa se je preskusil še v žanru biografije. Bralka in bralec knjige tako spoznata Plečnika ne le po njegovih kreacijah, ampak tudi kot osebnost. Več o umetniku, geniju, ki je ustvaril enega izmed najbolj prepoznavnih opusov v slovenski in svetovni umetnosti 20. stoletja, je avtor biografije povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Apr 2019 12:48:27 +0000 Peter Krečič o Plečniku Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, smo se na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/19/MaksimIzpovedovalecprievaleckranskegamisterija4216042.mp3 RTVSLO – Ars 2938 clean Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, smo se na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Apr 2019 12:05:00 +0000 Maksim Izpovedovalec: pričevalec krščanskega misterija Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik, in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju kot tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc. Foto: EPA videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/15/OlgaTokarczuk4208233.mp3 RTVSLO – Ars 2572 clean Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik, in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju kot tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc. Foto: EPA http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Apr 2019 12:55:00 +0000 Olga Tokarczuk Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šest sto straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike skozi več kot štiri desetletja. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/08/Arshumana-HaraldDraubaher4199248.mp3 RTVSLO – Ars 3201 clean Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šest sto straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike skozi več kot štiri desetletja. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 08 Apr 2019 12:05:00 +0000 Ars humana - Harald Draušbaher »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade vedno za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijski pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta sta bila dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom. Avtorica fotografije: Nada Žgank videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/01/ThomasBernhard4189833.mp3 RTVSLO – Ars 3235 clean »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade vedno za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijski pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta sta bila dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom. Avtorica fotografije: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 01 Apr 2019 12:05:00 +0000 Thomas Bernhard V svoji štirinajsti knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi je literarni zgodovinar in teoretik dr. Tomo Virk sistematično, argumentirano in podrobno analiziral obrat od formalizma in imanentnih branj k preučevanju etičnega in etike v literarnem delu oziroma v etičnem kritištvu. Več o znanstveni monografiji, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, odgovoril pa je tudi na nekaj vprašanj, ki so v zraku, na primer, ali je lahko posameznik, ki počne slabe stvari v življenju, avtor dobrega literarnega dela ali filma. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/25/TomoVirkoEetinemobratuvliterarnivedi4181816.mp3 RTVSLO – Ars 3211 clean V svoji štirinajsti knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi je literarni zgodovinar in teoretik dr. Tomo Virk sistematično, argumentirano in podrobno analiziral obrat od formalizma in imanentnih branj k preučevanju etičnega in etike v literarnem delu oziroma v etičnem kritištvu. Več o znanstveni monografiji, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, odgovoril pa je tudi na nekaj vprašanj, ki so v zraku, na primer, ali je lahko posameznik, ki počne slabe stvari v življenju, avtor dobrega literarnega dela ali filma. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Mar 2019 12:10:00 +0000 Tomo Virk o E/etičnem obratu v literarni vedi Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru. Fotografija: arhiv SLOGI videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/18/Prostorvprostoru4174210.mp3 RTVSLO – Ars 3213 clean Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru. Fotografija: arhiv SLOGI http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Mar 2019 13:55:00 +0000 Prostor v prostoru V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelinih monografijah. O njej, o recepciji Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in Detelovem razumevanju poezije dr. Miklavž Komelj podrobneje spregovori v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/11/ObpesnikizapuiniJuretaDetele4165304.mp3 RTVSLO – Ars 3062 clean V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelinih monografijah. O njej, o recepciji Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in Detelovem razumevanju poezije dr. Miklavž Komelj podrobneje spregovori v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Mar 2019 13:05:00 +0000 Ob pesniški zapuščini Jureta Detele Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/04/Rojstvozbirkeznotrajgledalia4154308.mp3 RTVSLO – Ars 3170 clean Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 04 Mar 2019 13:05:00 +0000 Rojstvo zbirke znotraj gledališča Zgodovinarja dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič sta svojo znanstveno monografijo o Slovencih in prvi svetovni vojni naslovila Leta strahote, skratka, s sintagmo, ki jo je zapisal Ivan Cankar v Uvodu v zbirko Podobe iz sanj. Njuna monografija prikaže tako začetek kot potek vojne v precejšnji meri s slovenskega zornega kota, toda še bolj zanimiv je njen drugi del, v katerem avtorja približata bralcu manj znano stran življenja v letih vojne, življenje v zaledju. Kaj se je dogajalo na ozemlju današnje Slovenije, kako je vplival na življenje vojni absolutizem, kakšno vlogo so v vojni odigrale ženske, kakšna je bila usoda beguncev, to so le nekatere teme iz zalednega življenja, ki pokažejo, da je bila vojna še kako navzoča v vsakdanjem življenju. Za nameček vsebuje knjiga vrsto manj znanih podrobnosti in kar nekaj reprodukcij zanimivih fotografij in razglednic, tako da osvetljuje prvo svetovno vojno celostno in hkrati zanimivo, privlačno. Več o tematiki sta povedala avtorja v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/25/ArshumanaLJ_2617843.mp3 RTVSLO – Ars 3125 clean Zgodovinarja dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič sta svojo znanstveno monografijo o Slovencih in prvi svetovni vojni naslovila Leta strahote, skratka, s sintagmo, ki jo je zapisal Ivan Cankar v Uvodu v zbirko Podobe iz sanj. Njuna monografija prikaže tako začetek kot potek vojne v precejšnji meri s slovenskega zornega kota, toda še bolj zanimiv je njen drugi del, v katerem avtorja približata bralcu manj znano stran življenja v letih vojne, življenje v zaledju. Kaj se je dogajalo na ozemlju današnje Slovenije, kako je vplival na življenje vojni absolutizem, kakšno vlogo so v vojni odigrale ženske, kakšna je bila usoda beguncev, to so le nekatere teme iz zalednega življenja, ki pokažejo, da je bila vojna še kako navzoča v vsakdanjem življenju. Za nameček vsebuje knjiga vrsto manj znanih podrobnosti in kar nekaj reprodukcij zanimivih fotografij in razglednic, tako da osvetljuje prvo svetovno vojno celostno in hkrati zanimivo, privlačno. Več o tematiki sta povedala avtorja v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Feb 2019 14:20:08 +0000 Slovenci in prva svetovna vojna Boštjan Dvořák, prevajalec slovenskih klasikov v nemščino Doktor Boštjan Dvořák je vsestranski lingvist, ki zna petintrideset jezikov, v katerih se sporazumeva. Njegov materni jezik je slovenščina, sicer pa že desetletja živi v Berlinu in nemščino obvladuje do te mere, da izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino – zadnje čase tudi za zvočne knjige, ki nastajajo v sodelovanju slovenskega kulturnega centra v Berlinu, Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija in 3. programa, programa ARS radia Slovenija. Izšla je že zvočna knjiga z Martinom Krpanom Frana Levstika v slovenščini in nemščini in je dosegljiva na medmrežju. Na proslavah slovenskega kulturnega praznika v Münchnu in Berlinu pa so navzoči slišali že Prešernove pesmi v prevodu Boštjana Dvořáka . Z njim se je v Berlinu pogovarjala Tadeja Krečič, slišimo ju v oddaji tako kot tudi odlomke Martina Krpana Frana Levstika v nemščini in slovenščini. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/18/ARSHUMANA-BotjanDvorak4131045.mp3 RTVSLO – Ars 3081 clean Boštjan Dvořák, prevajalec slovenskih klasikov v nemščino Doktor Boštjan Dvořák je vsestranski lingvist, ki zna petintrideset jezikov, v katerih se sporazumeva. Njegov materni jezik je slovenščina, sicer pa že desetletja živi v Berlinu in nemščino obvladuje do te mere, da izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino – zadnje čase tudi za zvočne knjige, ki nastajajo v sodelovanju slovenskega kulturnega centra v Berlinu, Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija in 3. programa, programa ARS radia Slovenija. Izšla je že zvočna knjiga z Martinom Krpanom Frana Levstika v slovenščini in nemščini in je dosegljiva na medmrežju. Na proslavah slovenskega kulturnega praznika v Münchnu in Berlinu pa so navzoči slišali že Prešernove pesmi v prevodu Boštjana Dvořáka . Z njim se je v Berlinu pogovarjala Tadeja Krečič, slišimo ju v oddaji tako kot tudi odlomke Martina Krpana Frana Levstika v nemščini in slovenščini. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Feb 2019 12:20:00 +0000 ARS HUMANA - Boštjan Dvorak Ob primerih medmedijskih in medkulturnih umetniških praks smo razmišljali o duhu časa, ki odzvanja v sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa tudi o kontekstih, ki sodoločajo naše pojmovanje in recepcijo uprizoritvene umetnosti, in širše – umetnosti ter kulture. Ustavili smo se ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo ter ob tem spregovorili o dinamiki obrobja in središča, retoriki prostora, novih oblikah vezljivosti medijev in še čem. Naš sogovornik je bil dr. Tomaž Toporišič, avtor knjige Medmedijsko in medkulturno nomadstvo. O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/12/Ovezljivostimedijevinkulturvsodobnihuprizoritvenihpraksah4122642.mp3 RTVSLO – Ars 3182 clean Ob primerih medmedijskih in medkulturnih umetniških praks smo razmišljali o duhu časa, ki odzvanja v sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa tudi o kontekstih, ki sodoločajo naše pojmovanje in recepcijo uprizoritvene umetnosti, in širše – umetnosti ter kulture. Ustavili smo se ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo ter ob tem spregovorili o dinamiki obrobja in središča, retoriki prostora, novih oblikah vezljivosti medijev in še čem. Naš sogovornik je bil dr. Tomaž Toporišič, avtor knjige Medmedijsko in medkulturno nomadstvo. O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Feb 2019 08:00:00 +0000 O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos si organizatorji priazdevajo predvsem za to, da bi mladim približali poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina. V oddaji gostimo mag. Tilko Jamnik in glavno urednico Miš založbe Ireno Miš Svoljšak. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/04/Potujepesem4112673.mp3 RTVSLO – Ars 2751 clean Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos si organizatorji priazdevajo predvsem za to, da bi mladim približali poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina. V oddaji gostimo mag. Tilko Jamnik in glavno urednico Miš založbe Ireno Miš Svoljšak. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 04 Feb 2019 13:05:00 +0000 Potuje pesem Nedavno, le 74 let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil rezultate raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo 7.092 odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden od dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob dejstvu, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V današnji oddaji Ars humana bomo spregovorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev. To temo, zamolčano in tabuizirano vse do poznih 70-ih let preteklega stoletja, je leta 1979 v dramskem besedilu Rožnati trikotnik ubesedil ameriški dramatik, Jud in homoseksualec Martin Shermann. Besedilo je v našem prostoru v prevodu Lada Kralja in režiji Vinka Möderndorferja doživelo krstno izvedbo leta 1983, v Cankarjevem domu pa smo si nedavno lahko ogledali njegovo drugo izvedbo – režiral jo je Alen Jelen. Pred mikrofon smo povabili oba režiserja Rožnatega trikotnika, Vinka Möderndorferja in Alena Jelena, ter sociologa dr. Romana Kuharja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/28/Kopredsodkipostanejodravnapolitika4102896.mp3 RTVSLO – Ars 3336 clean Nedavno, le 74 let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil rezultate raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo 7.092 odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden od dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob dejstvu, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V današnji oddaji Ars humana bomo spregovorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev. To temo, zamolčano in tabuizirano vse do poznih 70-ih let preteklega stoletja, je leta 1979 v dramskem besedilu Rožnati trikotnik ubesedil ameriški dramatik, Jud in homoseksualec Martin Shermann. Besedilo je v našem prostoru v prevodu Lada Kralja in režiji Vinka Möderndorferja doživelo krstno izvedbo leta 1983, v Cankarjevem domu pa smo si nedavno lahko ogledali njegovo drugo izvedbo – režiral jo je Alen Jelen. Pred mikrofon smo povabili oba režiserja Rožnatega trikotnika, Vinka Möderndorferja in Alena Jelena, ter sociologa dr. Romana Kuharja. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Jan 2019 13:05:00 +0000 Ko predsodki postanejo državna politika Človekov odnos do živali je stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – s kategorijami, ki so po svoji naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v kontekstu baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, o potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč svoje teoretske korenine pognala zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja folklornih in leposlovnih besedil: za branja, ki bodo prelamljala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, za branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival ali duh/materija. Gostja oddaje je poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji znanstveni monografiji Slovenska ljudska balada, ob drugem, tudi nazorno prikaže razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/21/Odantropocentrizmakekocentrizmuinekokritinemubranjubesedil4095361.mp3 RTVSLO – Ars 3384 clean Človekov odnos do živali je stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – s kategorijami, ki so po svoji naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v kontekstu baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, o potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč svoje teoretske korenine pognala zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja folklornih in leposlovnih besedil: za branja, ki bodo prelamljala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, za branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival ali duh/materija. Gostja oddaje je poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji znanstveni monografiji Slovenska ljudska balada, ob drugem, tudi nazorno prikaže razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Jan 2019 13:05:00 +0000 Od antropocentrizma k ekocentrizmu in ekokritičnemu branju besedil Oddajo namenjamo enemu vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddyju Doylu. Leta 1958 rojeni avtor je že s prvim romanom The Commitments o brezposelnih mladih Dublinčanih, ki ustanovijo glasbeno skupino, še ne tridesetleten takoj osvojil bralce in kritike. Vsi romani njegove t.i. Barrytownske trilogije so doživeli filmske priredbe. Za roman Paddy Clarke ha ha ha, ki govori o odraščanju desetletnega dečka konec šestdesetih, je leta 1993 prejel prestižno bookerjevo nagrado. Poleg tega imamo v slovenščino preveden tudi roman Ženska, ki se je zaletela v vrata in od lani mladinsko delo Super! – vse je prevedla Tina Mahkota. Roddy Doyle je doslej ustvaril obsežen opus romanov za odrasle in otroke, zbirk kratke proze, odrskih del in scenarijev. Slovenijo obiskal konec novembra. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/14/RoddyDoyle4086776.mp3 RTVSLO – Ars 3311 clean Oddajo namenjamo enemu vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddyju Doylu. Leta 1958 rojeni avtor je že s prvim romanom The Commitments o brezposelnih mladih Dublinčanih, ki ustanovijo glasbeno skupino, še ne tridesetleten takoj osvojil bralce in kritike. Vsi romani njegove t.i. Barrytownske trilogije so doživeli filmske priredbe. Za roman Paddy Clarke ha ha ha, ki govori o odraščanju desetletnega dečka konec šestdesetih, je leta 1993 prejel prestižno bookerjevo nagrado. Poleg tega imamo v slovenščino preveden tudi roman Ženska, ki se je zaletela v vrata in od lani mladinsko delo Super! – vse je prevedla Tina Mahkota. Roddy Doyle je doslej ustvaril obsežen opus romanov za odrasle in otroke, zbirk kratke proze, odrskih del in scenarijev. Slovenijo obiskal konec novembra. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Jan 2019 13:00:00 +0000 Roddy Doyle Tako danes kakor tudi v različnih zgodovinskih obdobjih obstajajo umetniške prakse, ki jih del javnosti označi za hermetične, nekomunikativne oziroma zaprte v nekakšen slonokoščeni stolp, ograjen od stvarnosti, ki nas obdaja. Bodisi da govorimo o eksperimentalnih pristopih, zgodovinskih avantgardah ali sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa so pogosto te prakse tiste, ki nam lahko veliko povedo o svetu, v katerem živimo; seveda le pod pogojem, da jih ne beremo skozi očala s tradicijo vzpostavljenih estetskih norm in posledično svojih pričakovanj, temveč se vprašamo, kakšna razmišljanja pogojujejo te odklone od pričakovanih in prevladujočih načinov uprizarjanja. V tokratni oddaji Ars humana smo tako razmišljali o tem, kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja. Naša iztočnica za pogovor je bila predstava Narodna sprava: Krajine svobode, ki je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču. Naša gostja je bila soavtorica predstave, teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Avtor fotografije: Ivian Kan Mujezinović videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/07/NarodnaspravaKrajinesvobode4079819.mp3 RTVSLO – Ars 2538 clean Tako danes kakor tudi v različnih zgodovinskih obdobjih obstajajo umetniške prakse, ki jih del javnosti označi za hermetične, nekomunikativne oziroma zaprte v nekakšen slonokoščeni stolp, ograjen od stvarnosti, ki nas obdaja. Bodisi da govorimo o eksperimentalnih pristopih, zgodovinskih avantgardah ali sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa so pogosto te prakse tiste, ki nam lahko veliko povedo o svetu, v katerem živimo; seveda le pod pogojem, da jih ne beremo skozi očala s tradicijo vzpostavljenih estetskih norm in posledično svojih pričakovanj, temveč se vprašamo, kakšna razmišljanja pogojujejo te odklone od pričakovanih in prevladujočih načinov uprizarjanja. V tokratni oddaji Ars humana smo tako razmišljali o tem, kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja. Naša iztočnica za pogovor je bila predstava Narodna sprava: Krajine svobode, ki je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču. Naša gostja je bila soavtorica predstave, teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Avtor fotografije: Ivian Kan Mujezinović http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Jan 2019 13:05:00 +0000 Narodna sprava: Krajine svobode Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako ga koncipiramo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualnih procesih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, so spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/31/Oasukoteniizmedtemeljnihkategorijlovekovegadojemanjasvetainsvojegamestavnjem4075524.mp3 RTVSLO – Ars 3164 clean Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako ga koncipiramo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualnih procesih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, so spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Dec 2018 13:05:00 +0000 O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta in svojega mesta v njem Predbožična Ars humana ob višku sezone obdarovanj prinaša razmislek o univerzalnem elementu človekove kulture – daru. Ta ni nikoli zgolj izmenjava dobrin, pač pa je tudi sredstvo tvornega vzpostavljanja razmerja med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejme. Vsako obdarovanje je aktivna simbolna komunikacija in s sabo nosi 'skrito' obveznost dar vrniti. Oddaja bo v pogovoru z gosti predstavila nekaj zanimivih oblik decembrskega in siceršnjega obdarovanja: državniško protokolarno obdarovanje, poslovna darila, pošiljanje novoletnih voščil in obredno uživanje alkoholnih pijač. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/27/Dar-univerzalnielementlovekekulture4069881.mp3 RTVSLO – Ars 3195 clean Predbožična Ars humana ob višku sezone obdarovanj prinaša razmislek o univerzalnem elementu človekove kulture – daru. Ta ni nikoli zgolj izmenjava dobrin, pač pa je tudi sredstvo tvornega vzpostavljanja razmerja med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejme. Vsako obdarovanje je aktivna simbolna komunikacija in s sabo nosi 'skrito' obveznost dar vrniti. Oddaja bo v pogovoru z gosti predstavila nekaj zanimivih oblik decembrskega in siceršnjega obdarovanja: državniško protokolarno obdarovanje, poslovna darila, pošiljanje novoletnih voščil in obredno uživanje alkoholnih pijač. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Dec 2018 09:10:00 +0000 Dar - univerzalni element človeške kulture Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot – 3500 km dolgo divjinsko pot, ki preči 14 ameriških zveznih držav, njen skupni vzpon pa obsega kar 142 km. Izkušnjo je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, napeto čtivo, ki nagovarja raznovrsten krog bralcev: od pustolovcev in pohodnikov do tistih, ki so jim bližja sprehajanja po leposlovnih pokrajinah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/17/VvrtincutotalneperspektiveJakobJaaKendainApalakapot4057794.mp3 RTVSLO – Ars 3351 clean Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot – 3500 km dolgo divjinsko pot, ki preči 14 ameriških zveznih držav, njen skupni vzpon pa obsega kar 142 km. Izkušnjo je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, napeto čtivo, ki nagovarja raznovrsten krog bralcev: od pustolovcev in pohodnikov do tistih, ki so jim bližja sprehajanja po leposlovnih pokrajinah. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Dec 2018 13:05:00 +0000 V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V pogovoru z Markom Goljo bo odgovorila na vrsto vprašanj, med drugim o stanju človekovih pravic v Sloveniji, brezplačni pravni pomoči, revščini, položaju Romov, transspolnih oseb in samozaposlenih v kulturi, o izbrisanih in sovražnem govoru. V oddaji bomo še slišali izjavi Nataše Posel, direktorice Društva Amnesty International Slovenije, in Inge Remeta, predsednice Društva Asociacija, krovne slovenske organizacije na področju kulture. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/06/VlastaNussdorfervaruhinjalovekovihpravicolovekovihpravicah4046619.mp3 RTVSLO – Prvi 3218 clean Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V pogovoru z Markom Goljo bo odgovorila na vrsto vprašanj, med drugim o stanju človekovih pravic v Sloveniji, brezplačni pravni pomoči, revščini, položaju Romov, transspolnih oseb in samozaposlenih v kulturi, o izbrisanih in sovražnem govoru. V oddaji bomo še slišali izjavi Nataše Posel, direktorice Društva Amnesty International Slovenije, in Inge Remeta, predsednice Društva Asociacija, krovne slovenske organizacije na področju kulture. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Dec 2018 07:00:00 +0000 Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To se le nekatera raziskovalna izhodišča zvočnih del, ki med opazovanjem rastlin v vzhodnem krilu Rastlinjaka Tivoli nagovarjajo obiskovalce – poslušalce. Kajti ko vstopite v vzhodno krilo Rastlinjaka Tivoli, ste hkrati vstopili tudi v Steklenik, galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost. Gre za partnerski projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, zasnovan z namenom povezovanja znanstvenega in umetniškega načina raziskovanja in ustvarjanja. Pred mikrofon smo povabili pobudnika galerije Steklenik – umetnika Ireno Pivka in Braneta Zormana z zavoda Cona ter doktorja Jožeta Bavcona in magistrico Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/03/Kosevzvonihraziskavahnaraveinokoljasreataznanostinumetnost4042906.mp3 RTVSLO – Ars 2808 clean Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To se le nekatera raziskovalna izhodišča zvočnih del, ki med opazovanjem rastlin v vzhodnem krilu Rastlinjaka Tivoli nagovarjajo obiskovalce – poslušalce. Kajti ko vstopite v vzhodno krilo Rastlinjaka Tivoli, ste hkrati vstopili tudi v Steklenik, galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost. Gre za partnerski projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, zasnovan z namenom povezovanja znanstvenega in umetniškega načina raziskovanja in ustvarjanja. Pred mikrofon smo povabili pobudnika galerije Steklenik – umetnika Ireno Pivka in Braneta Zormana z zavoda Cona ter doktorja Jožeta Bavcona in magistrico Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Dec 2018 13:05:00 +0000 Ko se v zvočnih raziskavah narave in okolja srečata znanost in umetnost V osišče tokratne oddaje so postavljeni nacionalni posvet Skupaj do znanja: kulturna dediščina kot učna snov, muzeji in galerije kot razširjene učilnice in razmisleki o pomenu dediščine v vzgojno-izobraževalnih procesih pri nas ob zaključku Evropskega leta kulturne dediščine. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O dediščini pa razmišljajo – Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije, Lili Šturm, Mednarodni grafični likovni center in Damjana Pečnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/26/Kulturnadediinakotvzgojno-izobraevalnovodilo4035910.mp3 RTVSLO – Ars 2778 clean V osišče tokratne oddaje so postavljeni nacionalni posvet Skupaj do znanja: kulturna dediščina kot učna snov, muzeji in galerije kot razširjene učilnice in razmisleki o pomenu dediščine v vzgojno-izobraževalnih procesih pri nas ob zaključku Evropskega leta kulturne dediščine. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O dediščini pa razmišljajo – Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije, Lili Šturm, Mednarodni grafični likovni center in Damjana Pečnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Nov 2018 13:05:00 +0000 Kulturna dediščina kot vzgojno-izobraževalno vodilo Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu ter medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, predvsem erotični, in še čem je jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem, dve … Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/13/IvoSvetinajubilant4019306.mp3 RTVSLO – Ars 3159 clean Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu ter medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, predvsem erotični, in še čem je jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem, dve … Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Nov 2018 13:00:00 +0000 Ivo Svetina, jubilant Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najbolj znamenitih baladnih motivih in snoveh z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/12/Enigmatinostljudskihbalad4017812.mp3 RTVSLO – Ars 2762 clean Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najbolj znamenitih baladnih motivih in snoveh z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Nov 2018 13:10:00 +0000 Enigmatičnost ljudskih balad »Menda je britvica najpogostejši, ne pa tudi edini predmet, s katerim se nič hudega sluteča žrtev poreže na toboganu javnega kopališča.« Katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj jih pripoveduje? O sodobni povedki kot eni izmed najbolj dinamičnih in najustvarjalnejših oblik sodobne pripovedne kulture, pa tudi o tem, kako prek načinov nastajanja in distribucije sodobne povedke misliti lažne novice, se bomo pogovarjali z dr. Ambrožem Kvartičem, avtorjem knjige Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Avtor fotografije: Anže Kovač videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/05/Folklorasredstvozavpogledvkulturonjenihnosilcev4008552.mp3 RTVSLO – Ars 2783 clean »Menda je britvica najpogostejši, ne pa tudi edini predmet, s katerim se nič hudega sluteča žrtev poreže na toboganu javnega kopališča.« Katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj jih pripoveduje? O sodobni povedki kot eni izmed najbolj dinamičnih in najustvarjalnejših oblik sodobne pripovedne kulture, pa tudi o tem, kako prek načinov nastajanja in distribucije sodobne povedke misliti lažne novice, se bomo pogovarjali z dr. Ambrožem Kvartičem, avtorjem knjige Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Avtor fotografije: Anže Kovač http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 05 Nov 2018 13:05:00 +0000 Folklora – sredstvo za vpogled v kulturo njenih nosilcev Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in tvorcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? Svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje bo v tokratni oddaji ARS humana razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/29/Pokopaliakotvirzazgodovinopisje4002746.mp3 RTVSLO – Ars 3263 clean Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in tvorcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? Svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje bo v tokratni oddaji ARS humana razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Oct 2018 13:05:00 +0000 Pokopališča kot vir za zgodovinopisje 6. julija 2015 smo v oddaji Ars humana predvajali pogovor z akademikom Cirilom Zlobcem ob njegovi devetdesetletnici. V tokratni oddaji Ars humana smo pogovor ponovno predvajali in se tako spomnili konec avgusta preminulega pesnika. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/22/CirilZlobecosebipoezijiineem3994814.mp3 RTVSLO – Ars 3356 clean 6. julija 2015 smo v oddaji Ars humana predvajali pogovor z akademikom Cirilom Zlobcem ob njegovi devetdesetletnici. V tokratni oddaji Ars humana smo pogovor ponovno predvajali in se tako spomnili konec avgusta preminulega pesnika. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Oct 2018 13:45:00 +0000 Ciril Zlobec o sebi, poeziji in še čem RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija. Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija. sl Mon, 21 Sep 2020 14:20:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 21 Sep 2020 14:20:00 +0000 ARS humana