Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja. http://www.rtvslo.si/podcast Arsov forum http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/15104116/arsovforum_pc.jpg 18. februarja letos je skladatelj in nekdanji dolgoletni urednik na Radiu Slovenija Pavel Mihelčič objavil Resolucijo o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora za glasbeno ustvarjanje, preudarno in stvarno analizo razmer, v katerih nastaja slovenska glasba, pozneje pa še njen Program, v katerem je zgoščeno predstavil nekaj možnih rešitev za sedanji položaj slovenske glasbe. Oba dokumenta sta spodbudi za tokratni Arsov forum, v katerem sodelujejo njun avtor Pavel Mihelčič, Primož Kristan, svetovalec na področju glasbene umetnosti z Ministrstva za kulturo, ter skladatelj Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo na Radiu Slovenija, z njimi se pogovarja Marko Golja. (Foto: Marko Golja) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/14/Poloajslovenskeglasbedanesinjutri4321194.mp3 RTVSLO – Ars 3174 clean 18. februarja letos je skladatelj in nekdanji dolgoletni urednik na Radiu Slovenija Pavel Mihelčič objavil Resolucijo o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora za glasbeno ustvarjanje, preudarno in stvarno analizo razmer, v katerih nastaja slovenska glasba, pozneje pa še njen Program, v katerem je zgoščeno predstavil nekaj možnih rešitev za sedanji položaj slovenske glasbe. Oba dokumenta sta spodbudi za tokratni Arsov forum, v katerem sodelujejo njun avtor Pavel Mihelčič, Primož Kristan, svetovalec na področju glasbene umetnosti z Ministrstva za kulturo, ter skladatelj Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo na Radiu Slovenija, z njimi se pogovarja Marko Golja. (Foto: Marko Golja) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Jun 2019 13:40:00 +0000 Položaj slovenske glasbe danes in jutri Po »100 dneh« mandata bo gost minister za kulturo mag. Zoran Poznič. Njegov predhodnik Dejan Prešiček je moral oditi zaradi slabih odnosov med zaposlenimi. Kako stanje na ministrstvu vidi novi minister? Ga dojema kot pogorišče ali gradbišče? Koliko se mu pozna 30-milijonsko zvišanje letošnjega proračuna? Kje se je zataknil zakon o kulturnem evru in ali je novi medijski zakon res pripravljen? To je nekaj izhodišč za pogovor v oddaji Arsov forum, ki smo jo gasbeno opremili po ministrovem izboru. Vir fotografije: Tamino Petelinšek / STA http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/13/PrviintervjuzministromzakulturoZoranomPozniem4319563.mp3 RTVSLO – Ars 3088 clean Po »100 dneh« mandata bo gost minister za kulturo mag. Zoran Poznič. Njegov predhodnik Dejan Prešiček je moral oditi zaradi slabih odnosov med zaposlenimi. Kako stanje na ministrstvu vidi novi minister? Ga dojema kot pogorišče ali gradbišče? Koliko se mu pozna 30-milijonsko zvišanje letošnjega proračuna? Kje se je zataknil zakon o kulturnem evru in ali je novi medijski zakon res pripravljen? To je nekaj izhodišč za pogovor v oddaji Arsov forum, ki smo jo gasbeno opremili po ministrovem izboru. Vir fotografije: Tamino Petelinšek / STA http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jun 2019 12:05:00 +0000 Prvi intervju z ministrom za kulturo Zoranom Pozničem Slovenija ima izmed članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo. Naši študenti imajo tudi najdaljše obdobje študija do prve diplome, kar 5,7 leta; pri Britancih, Dancih in Avstrijcih je ta čas pol krajši. Slovenija ima trikrat več visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev kot Nemčija. Več kot dve tretjini naših visokošolskih zavodov se uvršča pod povprečje na mednarodnih lestvicah kakovosti, na primer v Avstriji le petina. Kam vodi takšen razvoj visokega šolstva pri nas? Kaj to pomeni za kakovost znanja diplomantov in njihove zaposlitve? V oddaji sodelujejo direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Vogrinc in dr. Srečko Zakrajšek z Inštituta in akademije za multimedije. Vir fotografije: Nino Carè/Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/06/NadpovprenipotevilutudentovpodpovprenipokakovostivisokoolskihzavodovMMC.PR3.20190606.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3350 clean Slovenija ima izmed članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo. Naši študenti imajo tudi najdaljše obdobje študija do prve diplome, kar 5,7 leta; pri Britancih, Dancih in Avstrijcih je ta čas pol krajši. Slovenija ima trikrat več visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev kot Nemčija. Več kot dve tretjini naših visokošolskih zavodov se uvršča pod povprečje na mednarodnih lestvicah kakovosti, na primer v Avstriji le petina. Kam vodi takšen razvoj visokega šolstva pri nas? Kaj to pomeni za kakovost znanja diplomantov in njihove zaposlitve? V oddaji sodelujejo direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Vogrinc in dr. Srečko Zakrajšek z Inštituta in akademije za multimedije. Vir fotografije: Nino Carè/Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jun 2019 13:00:50 +0000 Nadpovprečni po številu študentov, podpovprečni po kakovosti visokošolskih zavodov Dve krovni organizaciji slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu imata po več kot 20-ih letih novo vodstvo. Kako ta menjava v Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Italiji vpliva na soočanje s težavami slovenske manjšine? Gostje oddaje so: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, nova predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in novi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Manuel Jug. Oddajo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars. Vir fotografije: Mojca Dumančič, MMC http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/30/CelovecTrstLjubljanamenjavavodstevvkrovnihorganizacijahMMC.PR3.20190530.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3170 clean Dve krovni organizaciji slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu imata po več kot 20-ih letih novo vodstvo. Kako ta menjava v Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Italiji vpliva na soočanje s težavami slovenske manjšine? Gostje oddaje so: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, nova predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in novi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Manuel Jug. Oddajo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars. Vir fotografije: Mojca Dumančič, MMC http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 May 2019 12:57:50 +0000 Celovec, Trst, Ljubljana: menjava vodstev v krovnih organizacijah Kritiška refleksija umetnosti je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe, ki se dotikajo tako družbenega konteksta in medijske krajine, paradigme vrednotenja umetnosti, kot tudi sistemske kulturno-umetniške umeščenosti kritike, zaradi česar je potreben premislek njenega smisla in vloge. Z gosti oddaje Arsov forum – direktorico Slovenskega gledališkega inštituta Mojco Jan Zoran, kritičarko in urednico kulturnih strani časopisa Večer Petro Vidali, nekdanjo strokovno sodelavko Asociacije na področju kulturnih politik Tjašo Pureber in direktorjem zavoda za sodobno umetnost SCCA Ljubljana Dušanom Dovčem – se ne bomo pogovarjali le o problematiki marginalizirane kritiške prakse, ampak tudi o perspektivah rešitev oziroma ukrepov, ki bi umetnostno kritiko smiselno umestili v sistem kulturne politike in umetniškega polja.Vir fotografije: Gerd Altmann, Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/23/Izziviumetnostnekritikeodproblemovkukrepom4286623.mp3 RTVSLO – Ars 3021 clean Kritiška refleksija umetnosti je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe, ki se dotikajo tako družbenega konteksta in medijske krajine, paradigme vrednotenja umetnosti, kot tudi sistemske kulturno-umetniške umeščenosti kritike, zaradi česar je potreben premislek njenega smisla in vloge. Z gosti oddaje Arsov forum – direktorico Slovenskega gledališkega inštituta Mojco Jan Zoran, kritičarko in urednico kulturnih strani časopisa Večer Petro Vidali, nekdanjo strokovno sodelavko Asociacije na področju kulturnih politik Tjašo Pureber in direktorjem zavoda za sodobno umetnost SCCA Ljubljana Dušanom Dovčem – se ne bomo pogovarjali le o problematiki marginalizirane kritiške prakse, ampak tudi o perspektivah rešitev oziroma ukrepov, ki bi umetnostno kritiko smiselno umestili v sistem kulturne politike in umetniškega polja.Vir fotografije: Gerd Altmann, Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 May 2019 14:00:00 +0000 Izzivi umetnostne kritike: od problemov k ukrepom V okviru letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige je izšla zbirka esejev različnih avtorjev (Mohamad Abdulmonaem, Gabriela Babnik, Esad Babačić, Jan Krmelj, Muanis Sinanović, Dimitrij Rupel), ki skozi besedo tematizirajo izkušnjo zapuščanja prostora, kar se navezuje na osrednji slogan festivala Slovenski dnevi knjige: Prostori, ki jih zapuščamo. Kot je zapisala Gabriela Babnik, programska vodja festivala: “Poraja se torej vprašanje, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora. In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še najpomembnejše pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa predvsem v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?” V neposrednem prenosu s festivala pred Moderno galerijo bo Marko Golja v Arsovem forumu gostil pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrijelo Babnik, pisatelja, profesorja sociologije kulture in nekdanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla ter pesnika, pisatelja in literarnega kritika Muanisa Sinanovića. V primeru močnejšega dežja bo dogodek potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/16/ArsovForumMMC.PR3.20190516.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3336 clean V okviru letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige je izšla zbirka esejev različnih avtorjev (Mohamad Abdulmonaem, Gabriela Babnik, Esad Babačić, Jan Krmelj, Muanis Sinanović, Dimitrij Rupel), ki skozi besedo tematizirajo izkušnjo zapuščanja prostora, kar se navezuje na osrednji slogan festivala Slovenski dnevi knjige: Prostori, ki jih zapuščamo. Kot je zapisala Gabriela Babnik, programska vodja festivala: “Poraja se torej vprašanje, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora. In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še najpomembnejše pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa predvsem v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?” V neposrednem prenosu s festivala pred Moderno galerijo bo Marko Golja v Arsovem forumu gostil pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrijelo Babnik, pisatelja, profesorja sociologije kulture in nekdanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla ter pesnika, pisatelja in literarnega kritika Muanisa Sinanovića. V primeru močnejšega dežja bo dogodek potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 May 2019 13:00:36 +0000 Prostori, ki jih zapuščamo 9. maja 1969, pred pol stoletja, je bil kot nekakšen rezultat študentskega gibanja l.68 (v Študentskem naselju v ljubljanski Rožni dolini so dobili tudi igrišče za mini golf) in angažiranih političnih praks študentske organizacije ljubljanske univerze, ustanovljen Radio Študent, čisto posebne vrste radijska postaja. V kakšnem obdobju je nastal, kaj je oddajal in sporočal v tukajšni prostor, in kako ga je sooblikoval, v pogovoru pripoveduje tedanji član Univerzitetne konference Zveze komunistov Univerze v Ljubljani, filozof in matematik dr. Andrej Ule, dolgoletni redni profesor za analizično filozofijo in teorijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v pokoju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/09/DrobciodobdobjanastankaRpred50leti4266494.mp3 RTVSLO – Ars 3869 clean 9. maja 1969, pred pol stoletja, je bil kot nekakšen rezultat študentskega gibanja l.68 (v Študentskem naselju v ljubljanski Rožni dolini so dobili tudi igrišče za mini golf) in angažiranih političnih praks študentske organizacije ljubljanske univerze, ustanovljen Radio Študent, čisto posebne vrste radijska postaja. V kakšnem obdobju je nastal, kaj je oddajal in sporočal v tukajšni prostor, in kako ga je sooblikoval, v pogovoru pripoveduje tedanji član Univerzitetne konference Zveze komunistov Univerze v Ljubljani, filozof in matematik dr. Andrej Ule, dolgoletni redni profesor za analizično filozofijo in teorijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v pokoju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 May 2019 10:10:00 +0000 Drobci od obdobja nastanka RŠ pred 50 leti Za umetniško ustvarjanje je skoraj samoumevno, da zahteva drugačne delovne procese kot pri večini drugih zaposlenih. Kljub temu pa delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi politika sistemsko ni zmogla urediti že skoraj od osamosvojitve naprej. Po eni od raziskav jih polovica ne zasluži niti minimalne plače; država skuša blažiti njihovo eksistenco tako, da nekaterim posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost, nekaterim tudi kulturno žepnino. Je iskanje formule za ureditev socialnega in družbenega statusa svobodnega umetnika sizifovo delo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/02/ArsovForumMMC.PR3.20190502.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3220 clean Za umetniško ustvarjanje je skoraj samoumevno, da zahteva drugačne delovne procese kot pri večini drugih zaposlenih. Kljub temu pa delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi politika sistemsko ni zmogla urediti že skoraj od osamosvojitve naprej. Po eni od raziskav jih polovica ne zasluži niti minimalne plače; država skuša blažiti njihovo eksistenco tako, da nekaterim posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost, nekaterim tudi kulturno žepnino. Je iskanje formule za ureditev socialnega in družbenega statusa svobodnega umetnika sizifovo delo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 May 2019 12:58:40 +0000 Sizifovo delo samozaposlenih v kulturi - ob mednarodnem prazniku dela S knjigo še ni konec, pa čeprav je finančna kriza in digitalna doba precej oklestila založništvo. Napovedi o izumrtju knjige so po navadi aktualne ob pojavu novih medijev, ki sicer vplivajo nanjo, vendar tiskana knjiga vztraja, ker je še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine. Kako trdoživa je knjiga, v četrtkovem Arsovem forumu, ob dogodkih svetovnega dneva knjige. Oddajo smo pripravili v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija ob svetovnem dnevu knjige, ki je bil v torek 23. aprila. Vir fotografije: Peter Kostrun/BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/25/TrstCelovecLjubljanakakotrdoivajeknjiga4249878.mp3 RTVSLO – Ars 2964 clean S knjigo še ni konec, pa čeprav je finančna kriza in digitalna doba precej oklestila založništvo. Napovedi o izumrtju knjige so po navadi aktualne ob pojavu novih medijev, ki sicer vplivajo nanjo, vendar tiskana knjiga vztraja, ker je še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine. Kako trdoživa je knjiga, v četrtkovem Arsovem forumu, ob dogodkih svetovnega dneva knjige. Oddajo smo pripravili v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija ob svetovnem dnevu knjige, ki je bil v torek 23. aprila. Vir fotografije: Peter Kostrun/BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Apr 2019 12:05:00 +0000 Trst, Celovec, Ljubljana: kako trdoživa je knjiga? Požar v sloviti pariški katedrali odpira vrsto aktualnih vprašanj varstva spomenikov kulturne dediščine. V pogovoru smo osvetlili trenutno stanje pogorišča, in se vprašali, kako smo pri nas pripravljeni na podobne primere. Sodelujejo Martina Lesar Kikelj, vodja oddelka za stensko slikarstvo in mozaike na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani, Srečko Štajnbaher, vodja območne enote Maribor, in dopisnik Igor Jurič. Foto: Reuters http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/KajselahkonauimoizpoaravcerkviNotre-DamevParizu4214081.mp3 RTVSLO – Ars 3374 clean Požar v sloviti pariški katedrali odpira vrsto aktualnih vprašanj varstva spomenikov kulturne dediščine. V pogovoru smo osvetlili trenutno stanje pogorišča, in se vprašali, kako smo pri nas pripravljeni na podobne primere. Sodelujejo Martina Lesar Kikelj, vodja oddelka za stensko slikarstvo in mozaike na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani, Srečko Štajnbaher, vodja območne enote Maribor, in dopisnik Igor Jurič. Foto: Reuters http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 13:25:00 +0000 Kaj se lahko naučimo iz požara v cerkvi Notre-Dame v Parizu Društvo slovenskih pisateljev preživlja kritične trenutke, za kar se navajajo številni vzroki: od nevzdržnega finančnega modela do slabih medsebojnih odnosov med člani in mačehovskega odnosa države do društva. V kratkem času sta odstopila dva predsednika. Pa so težave Društva slovenskih pisateljev res samo težave tega društva? Ali pa je morda v ozadju širši, sistemski problem, ki se kaže na ravni financiranja številnih manjših, a pomembnih in uglednih tovrstnih organizacij? Gostje četrtkovega Arsovega foruma so: Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/11/KritinitrenutkiDrutvaslovenskihpisateljev4202590.mp3 RTVSLO – Ars 4405 clean Društvo slovenskih pisateljev preživlja kritične trenutke, za kar se navajajo številni vzroki: od nevzdržnega finančnega modela do slabih medsebojnih odnosov med člani in mačehovskega odnosa države do društva. V kratkem času sta odstopila dva predsednika. Pa so težave Društva slovenskih pisateljev res samo težave tega društva? Ali pa je morda v ozadju širši, sistemski problem, ki se kaže na ravni financiranja številnih manjših, a pomembnih in uglednih tovrstnih organizacij? Gostje četrtkovega Arsovega foruma so: Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 12:05:00 +0000 Kritični trenutki Društva slovenskih pisateljev Evropski parlament je prejšnji teden sprejel Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Njen cilj je z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito in primerna nadomestila za uporabo njihovih del. Direktiva sproža vroče razprave:velike založbe in združenja lastnikov ter lastniki avtorskih pravic na eni strani hočejo več denarja od spletnih gigantov na drugi strani, strokovnjaki za pravo intelektualne lastnine opozarjajo, da direktiva ni skladna z obstoječim pravnim redom Evropskeunije, zagovorniki svobodnega interneta izpostavljajo sporna 11-ti in 13-ti oziroma po novem 15-ti in 17-ti člen, ki govorita o hiperpovezavah in filtriranju avtorsko zaščitenih del in bosta premočno spremenila pravila na internetu ter tako okrnila njegovodelovanje. O direktivi v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. (Ponovitev torkove oddaje Studio ob 17h.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/Direktivaoavtorskihpravicah4193332.mp3 RTVSLO – Ars 3255 clean Evropski parlament je prejšnji teden sprejel Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Njen cilj je z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito in primerna nadomestila za uporabo njihovih del. Direktiva sproža vroče razprave:velike založbe in združenja lastnikov ter lastniki avtorskih pravic na eni strani hočejo več denarja od spletnih gigantov na drugi strani, strokovnjaki za pravo intelektualne lastnine opozarjajo, da direktiva ni skladna z obstoječim pravnim redom Evropskeunije, zagovorniki svobodnega interneta izpostavljajo sporna 11-ti in 13-ti oziroma po novem 15-ti in 17-ti člen, ki govorita o hiperpovezavah in filtriranju avtorsko zaščitenih del in bosta premočno spremenila pravila na internetu ter tako okrnila njegovodelovanje. O direktivi v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. (Ponovitev torkove oddaje Studio ob 17h.) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Apr 2019 12:05:00 +0000 Direktiva o avtorskih pravicah Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno pomenu in možnostih, predvsem pa smiselnosti “veščine pripovedovanja” v današnjem času. Kakšno vlogo je “pripovedovanje” imelo nekoč, kakšno vlogo pa ima v današnji družbi? Je ta način komunikacije še aktualen? Kako sprejemamo ljudsko besedno dediščino v svetu, ki je prenasičen z informacijami, zgodbami in medijskimi dražljaji? Iztočnica za pogovor je “22. Pripovedovalski festival”, ki se prav te dni odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani in po drugih prizoriščih v Sloveniji, pa tudi (ponekod) v zamejstvu. Gostje: programska vodja “Pripovedovalskega festivala” Špela Frlic, predsednica “Muzeja rezijanskih ljudi” Luigia Negro in koroški publicist ter pedagog Tomaž Ogris. Oddajo bo vodila Deva Pincin, sodelavka Radia Trst A – RAI. Foto: Studio Matija Medved http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/28/ArsovForumMMC.PR3.20190328.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2772 clean Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno pomenu in možnostih, predvsem pa smiselnosti “veščine pripovedovanja” v današnjem času. Kakšno vlogo je “pripovedovanje” imelo nekoč, kakšno vlogo pa ima v današnji družbi? Je ta način komunikacije še aktualen? Kako sprejemamo ljudsko besedno dediščino v svetu, ki je prenasičen z informacijami, zgodbami in medijskimi dražljaji? Iztočnica za pogovor je “22. Pripovedovalski festival”, ki se prav te dni odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani in po drugih prizoriščih v Sloveniji, pa tudi (ponekod) v zamejstvu. Gostje: programska vodja “Pripovedovalskega festivala” Špela Frlic, predsednica “Muzeja rezijanskih ljudi” Luigia Negro in koroški publicist ter pedagog Tomaž Ogris. Oddajo bo vodila Deva Pincin, sodelavka Radia Trst A – RAI. Foto: Studio Matija Medved http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Mar 2019 13:51:12 +0000 Trst, Celovec, Ljubljana: skupna oddaja o veščinah pripovedovanja Svetovni dan poezije je priložnost, da preizprašamo svoj odnos do nje in razmislimo o mestu, ki ga ima v sodobni družbi. Kako se spreminja njena pojavnost v primerjavi z njeno vlogo v preteklosti? Gostje oddaje: pesnica Miljana Cunta ter pesnika Tone Škrjanec in Brane Senegačnik. Vir fotografije: Pixabay.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/21/MiljanaCuntaTonekrjanecinBraneSeneganikopoezijivsodobnidrubi4177727.mp3 RTVSLO – Ars 3111 clean Svetovni dan poezije je priložnost, da preizprašamo svoj odnos do nje in razmislimo o mestu, ki ga ima v sodobni družbi. Kako se spreminja njena pojavnost v primerjavi z njeno vlogo v preteklosti? Gostje oddaje: pesnica Miljana Cunta ter pesnika Tone Škrjanec in Brane Senegačnik. Vir fotografije: Pixabay.com http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Mar 2019 13:05:00 +0000 Miljana Cunta, Tone Škrjanec in Brane Senegačnik o poeziji v sodobni družbi Zgodba o Nacionalni in univerzitetni knjižnici 2 je stara več kot trideset let, a tam kjer bi morala stati nova stavba, sodobna univerzitetna knjižnica, simbol znanja, jezika, živo središče mesta in točka naše nacionalne identitete – že skoraj desetletje stoji parkirišče. Kako to, da že trideset let obstaja soglasje o gradnji, kako to, da smo plačali natečaj in pridobili vrhunsko arhitekturno rešitev, stavbe NUK 2 pa še vedno ni? Naši sogovorniki in sogovornice so ravnateljica NUK, Martina Rozman Salobir, arhitektka in urednica revije Outsider, Nina Granda, arhitekt Matija Bevk, arhitekt Boštjan Vuga in dr. Jernej Štromajer z Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport. (Ponovitev ponedeljkove oddaje Studio ob 17h.) Vir fotografije: Outsider http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/14/ArsovForumMMC.PR3.20190314.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3203 clean Zgodba o Nacionalni in univerzitetni knjižnici 2 je stara več kot trideset let, a tam kjer bi morala stati nova stavba, sodobna univerzitetna knjižnica, simbol znanja, jezika, živo središče mesta in točka naše nacionalne identitete – že skoraj desetletje stoji parkirišče. Kako to, da že trideset let obstaja soglasje o gradnji, kako to, da smo plačali natečaj in pridobili vrhunsko arhitekturno rešitev, stavbe NUK 2 pa še vedno ni? Naši sogovorniki in sogovornice so ravnateljica NUK, Martina Rozman Salobir, arhitektka in urednica revije Outsider, Nina Granda, arhitekt Matija Bevk, arhitekt Boštjan Vuga in dr. Jernej Štromajer z Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport. (Ponovitev ponedeljkove oddaje Studio ob 17h.) Vir fotografije: Outsider http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Mar 2019 13:58:23 +0000 Kje je NUK 2? Pred dvajsetimi leti so na Metelkovi prvič pred 8. marcem začeli pripravljati festival, ki bi javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Festival je ime dobil po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena banda. Na kakšne izzive se odziva letošnji festival in kaj jim je v 20-letnem obdobju uspelo premakniti v slovenski družbi, boste slišali v tokratni oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/07/Rdeezore4158488.mp3 RTVSLO – Ars 2546 clean Pred dvajsetimi leti so na Metelkovi prvič pred 8. marcem začeli pripravljati festival, ki bi javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Festival je ime dobil po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena banda. Na kakšne izzive se odziva letošnji festival in kaj jim je v 20-letnem obdobju uspelo premakniti v slovenski družbi, boste slišali v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Mar 2019 13:05:00 +0000 Rdeče zore Starost je bila in je skozi globino časa vedno heterogena. Med biologijo starosti in njeno kulturno komponento je neskončna sivina nasprotij, ki jih ustvarjajo spol, finančne zmožnosti in samorazumevanja. Kakšne pa so javne podobe starosti danes, in kakšne so bile včeraj? Pred skoraj pol stoletja je temeljno civilizacijsko študijo o njej objavila Simone de Beauvoir. S poznavalcema dela akademikom Borisom A. Novakom in urednikom prevoda Ottom Gerdino govorimo tokrat torej o premalo znani »Starosti«. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/28/ArsovForumMMC.PR3.20190228.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3149 clean Starost je bila in je skozi globino časa vedno heterogena. Med biologijo starosti in njeno kulturno komponento je neskončna sivina nasprotij, ki jih ustvarjajo spol, finančne zmožnosti in samorazumevanja. Kakšne pa so javne podobe starosti danes, in kakšne so bile včeraj? Pred skoraj pol stoletja je temeljno civilizacijsko študijo o njej objavila Simone de Beauvoir. S poznavalcema dela akademikom Borisom A. Novakom in urednikom prevoda Ottom Gerdino govorimo tokrat torej o premalo znani »Starosti«. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Feb 2019 13:57:29 +0000 »Oči le še za jok« V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji. Pregledna razstava, ki jo je kurirala dr. Martina Vovk, prikazuje dela slovenskih slikark in slikarjev, rojenih v 70.ih in 80. letih minulega stoletja. Osrednje vprašanje, ki ga odpira razstava, je »Kaj je s sliko danes?« Na to in druga vprašanja o likovni umetnosti mlajših slovenskih umetnic in umetnikov se bomo pogovarjali s Petjo Grafenauer, likovno kritičarko, kuratorico in redno profesorico na Akademiji za likovno umetnost za oblikovanje, Tugom Šušnikom, akademskim slikarjem in profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in z akademskima slikarjema Urošem Weinbergerjem in Mitom Gegičem. Med snemanjem oddaje Arsov forum smo prejeli pojasnilo direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, Zdenke Badovinac, v zvezi s katalogom, ki ob razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ni izšel, četudi se strokovni javnosti to zdi neobhodno nujno. Delovni naslov oddaje je bil zato Namesto kataloga. Zdenka Badovinac, direktorica MG+MSUM, odsotnost kataloga takole pojasnjuje: Spoštovani, Naslov vaše okrogle mize žal ne zadene bistva problema. Moderna galerija dobi za svoje razstave v dveh muzejih, v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, samo nekaj več kot sto tisoč evrov letno, kar imajo muzeji v razvitem svetu za manjše razstave! Kataloga za razstavo Čas brez nedolžnosti nismo naredili zato, ker imamo letos, tako kot tudi vsako leto, premalo denarja za program. V letu 2019 načrtujemo v obeh muzejih 5 večjih razstav in še nekaj manjših razstavnih projektov in obrazstavnih dogodkov, za kar imamo na voljo s strani države le 120.000 €. Moderna galerija od leta 2011, ko deluje na dveh lokacijah, dobi za razstave manj denarja, kot smo ga leta 2010 , ko smo delovali samo v eni hiši. Katalog razstave Čas brez nedolžnosti žal še zdaleč ni edini in žal tudi ne največji naš problem. Med drugim je Moderna galerija zadolžena za pripravo slovenske razstave na Beneškem bienalu in za to imamo na razpolago polovico manj denarja, kot smo ga imeli za enak namen leta 2017. Realizacija slovenske razstave v Benetkah je zaradi tega ogrožena. Že lansko leto smo javnost opozorili, da v osnovni odločbi o financiranju Moderne galerije ni denarja za odkupe. Letos se zgodba ponavlja. Celotno polje sodobne umetnosti v Sloveniji je podhranjeno, katalog, ki ga nismo mogli natisniti za razstavo Čas brez nedolžnosti predstavlja samo vrh ledene gore. Lep pozdrav, Zdenka Badovinac Ksenija Čerče, Beckettovo čelo, 240 x 190 cm, 2011-2015, prepovedane tehnike, izsek http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/21/Pogovorobrazstaviasbreznedolnosti.NovejeslikarstvovSloveniji4136620.mp3 RTVSLO – Ars 2812 clean V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji. Pregledna razstava, ki jo je kurirala dr. Martina Vovk, prikazuje dela slovenskih slikark in slikarjev, rojenih v 70.ih in 80. letih minulega stoletja. Osrednje vprašanje, ki ga odpira razstava, je »Kaj je s sliko danes?« Na to in druga vprašanja o likovni umetnosti mlajših slovenskih umetnic in umetnikov se bomo pogovarjali s Petjo Grafenauer, likovno kritičarko, kuratorico in redno profesorico na Akademiji za likovno umetnost za oblikovanje, Tugom Šušnikom, akademskim slikarjem in profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in z akademskima slikarjema Urošem Weinbergerjem in Mitom Gegičem. Med snemanjem oddaje Arsov forum smo prejeli pojasnilo direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, Zdenke Badovinac, v zvezi s katalogom, ki ob razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ni izšel, četudi se strokovni javnosti to zdi neobhodno nujno. Delovni naslov oddaje je bil zato Namesto kataloga. Zdenka Badovinac, direktorica MG+MSUM, odsotnost kataloga takole pojasnjuje: Spoštovani, Naslov vaše okrogle mize žal ne zadene bistva problema. Moderna galerija dobi za svoje razstave v dveh muzejih, v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, samo nekaj več kot sto tisoč evrov letno, kar imajo muzeji v razvitem svetu za manjše razstave! Kataloga za razstavo Čas brez nedolžnosti nismo naredili zato, ker imamo letos, tako kot tudi vsako leto, premalo denarja za program. V letu 2019 načrtujemo v obeh muzejih 5 večjih razstav in še nekaj manjših razstavnih projektov in obrazstavnih dogodkov, za kar imamo na voljo s strani države le 120.000 €. Moderna galerija od leta 2011, ko deluje na dveh lokacijah, dobi za razstave manj denarja, kot smo ga leta 2010 , ko smo delovali samo v eni hiši. Katalog razstave Čas brez nedolžnosti žal še zdaleč ni edini in žal tudi ne največji naš problem. Med drugim je Moderna galerija zadolžena za pripravo slovenske razstave na Beneškem bienalu in za to imamo na razpolago polovico manj denarja, kot smo ga imeli za enak namen leta 2017. Realizacija slovenske razstave v Benetkah je zaradi tega ogrožena. Že lansko leto smo javnost opozorili, da v osnovni odločbi o financiranju Moderne galerije ni denarja za odkupe. Letos se zgodba ponavlja. Celotno polje sodobne umetnosti v Sloveniji je podhranjeno, katalog, ki ga nismo mogli natisniti za razstavo Čas brez nedolžnosti predstavlja samo vrh ledene gore. Lep pozdrav, Zdenka Badovinac Ksenija Čerče, Beckettovo čelo, 240 x 190 cm, 2011-2015, prepovedane tehnike, izsek http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Feb 2019 13:05:00 +0000 Pogovor ob razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji Po letih zategovanja pasov je vlada z rebalansom predlagala dvig proračuna za kulturo na 1,9 odstotka celotnega letnega državnega proračuna in ga tako približala predkrizni ravni. S predsednico Nacionalnega sveta za kulturo Uršulo Cetinski ter s kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem bomo razmišljali o tem, ali bo v tem položaju laže uresničiti strukturne spremembe na področju javno sofinancirane kulture. Katere so te želene in pogosto napovedovane spremembe in kakšne potrebe imajo po letih varčevanja javni zavodi, nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi? – v živo z gostoma v Arsovem forumu ob 14:05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/14/ArsovForumMMC.PR3.20190214.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2878 clean Po letih zategovanja pasov je vlada z rebalansom predlagala dvig proračuna za kulturo na 1,9 odstotka celotnega letnega državnega proračuna in ga tako približala predkrizni ravni. S predsednico Nacionalnega sveta za kulturo Uršulo Cetinski ter s kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem bomo razmišljali o tem, ali bo v tem položaju laže uresničiti strukturne spremembe na področju javno sofinancirane kulture. Katere so te želene in pogosto napovedovane spremembe in kakšne potrebe imajo po letih varčevanja javni zavodi, nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi? – v živo z gostoma v Arsovem forumu ob 14:05. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Feb 2019 13:52:58 +0000 Je dvig državnega proračuna za kulturo priložnost za strukturne spremembe? Oddajo bomo namenili letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad ? kostumografki in scenografki Bjanki Adžić Ursulov ter scenaristu in režiserju Filipu Robarju ? Dorinu ? in nagrajencem Prešernovega sklada; letos jih prejmejo zborovska dirigentka Martina Batič, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva, pesnik Jure Jakob, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, igralka Maruša Majer in skladatelj Tomaž Svete. O svojem ustvarjanju bodo govorili lavreati sami. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/07/Preernovilavreati2019MMC.PR3.20190207.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3232 clean Oddajo bomo namenili letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad ? kostumografki in scenografki Bjanki Adžić Ursulov ter scenaristu in režiserju Filipu Robarju ? Dorinu ? in nagrajencem Prešernovega sklada; letos jih prejmejo zborovska dirigentka Martina Batič, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva, pesnik Jure Jakob, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, igralka Maruša Majer in skladatelj Tomaž Svete. O svojem ustvarjanju bodo govorili lavreati sami. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Feb 2019 13:58:52 +0000 Prešernovi lavreati 2019 Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/31/ArsovForumMMC.PR3.20190131.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3166 clean Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Jan 2019 13:57:46 +0000 Vsestranski Vodnik Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno delovanju slovenskih glasbenih šol v zamejstvu. Slovenski tečaji instrumentov so razvejeni po vsem področju Furlanije ? Julijske krajine, na katerem je naseljeno slovensko prebivalstvo. Najdaljšo tradicijo ima Glasbena matica, ki deluje v Trstu že 110 let, njene podružnice pa so tudi v Gorici, Benečiji in Kanalski dolini. Zelo bogato glasbeno dejavnost ima tudi Center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici. Financiranje in delovanje slovenske glasbene šole na Koroškem se je v zadnjih letih načelno uredilo in se vključilo v nemško Koroško glasbeno šolo (Landesmusikschulwerk). So pa na Koroškem izgubili veliko učnih enot in zdaj se trudijo, da bi sodelovali vsaj z nekaterimi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/24/TrstCelovecLjubljanaskupnaoddajaoglasbeniholahMMC.PR3.20190124.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3264 clean Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno delovanju slovenskih glasbenih šol v zamejstvu. Slovenski tečaji instrumentov so razvejeni po vsem področju Furlanije ? Julijske krajine, na katerem je naseljeno slovensko prebivalstvo. Najdaljšo tradicijo ima Glasbena matica, ki deluje v Trstu že 110 let, njene podružnice pa so tudi v Gorici, Benečiji in Kanalski dolini. Zelo bogato glasbeno dejavnost ima tudi Center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici. Financiranje in delovanje slovenske glasbene šole na Koroškem se je v zadnjih letih načelno uredilo in se vključilo v nemško Koroško glasbeno šolo (Landesmusikschulwerk). So pa na Koroškem izgubili veliko učnih enot in zdaj se trudijo, da bi sodelovali vsaj z nekaterimi. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Jan 2019 13:59:24 +0000 Trst, Celovec, Ljubljana: skupna oddaja o glasbenih šolah Letos nas bodo že enajstič v novo leto pospremili Bobri oziroma istoimenski ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje. Gre za programsko razgiban festival, ki ga Mestna občina Ljubljana kot ustanoviteljica namenja otrokom, mladim odraslim, organiziranim skupinam vzgojno-izobraževalnih ustanov in ne nazadnje staršem z željo po njihovi proaktivni udeležbi, kar je nedvomno posebnost tega festivala. Bobri so pretežno festival uprizoritvene umetnosti, ki ima stalni domicil v Slovenskem mladinskem gledališču, pogled svojega mladega gledalstva pa z roko v roki s Kinodvorom širi tudi s sedmo umetnostjo. Tokratni Arsov forum z naslovom Spet so v Ljubljano prišli Bobri, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, podrobno predstavlja program 11. edicije Bobrov, hkrati pa festival umešča v nekoliko širši kot, zlasti v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje, po dobrem desetletju ocenjuje njegovo kondicijo in usmerja pogled tudi k novim horizontom, željam in pričakovanjem. Sogovorniki v oddaji – Mateja Demšič, Mestna občina Ljubljana, Tadeja Pungerčar, Festival Bobri in Tibor Mihelič Syed, Slovensko mladinsko gledališče. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/17/ArsovForumMMC.PR3.20190117.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3268 clean Letos nas bodo že enajstič v novo leto pospremili Bobri oziroma istoimenski ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje. Gre za programsko razgiban festival, ki ga Mestna občina Ljubljana kot ustanoviteljica namenja otrokom, mladim odraslim, organiziranim skupinam vzgojno-izobraževalnih ustanov in ne nazadnje staršem z željo po njihovi proaktivni udeležbi, kar je nedvomno posebnost tega festivala. Bobri so pretežno festival uprizoritvene umetnosti, ki ima stalni domicil v Slovenskem mladinskem gledališču, pogled svojega mladega gledalstva pa z roko v roki s Kinodvorom širi tudi s sedmo umetnostjo. Tokratni Arsov forum z naslovom Spet so v Ljubljano prišli Bobri, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, podrobno predstavlja program 11. edicije Bobrov, hkrati pa festival umešča v nekoliko širši kot, zlasti v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje, po dobrem desetletju ocenjuje njegovo kondicijo in usmerja pogled tudi k novim horizontom, željam in pričakovanjem. Sogovorniki v oddaji – Mateja Demšič, Mestna občina Ljubljana, Tadeja Pungerčar, Festival Bobri in Tibor Mihelič Syed, Slovensko mladinsko gledališče. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Jan 2019 13:59:28 +0000 Spet so v Ljubljano prišli Bobri Kako so skozi zgodovino v filmih upodabljali geje in lezbijke, kako in kdaj je prišlo do razcveta queerovskega filma? Kakšna vprašanja si lahko še danes zastavljamo v zvezi s podobami lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v mainstreamovskih filmih? Te teme bomo osvetlili z gostjama Suzano Tratnik, pisateljico, prevajalko in sociologinjo, ter filmsko kritičarko Jasmino Šepetavc. Obe sta tudi programski sodelavki festivala LGBT filma, ki je najstarejši tovrstni festival v Evropi. Oddajo pripravlja Tina Poglajen. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/10/LGBTfilmMMC.PR3.20190110.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3207 clean Kako so skozi zgodovino v filmih upodabljali geje in lezbijke, kako in kdaj je prišlo do razcveta queerovskega filma? Kakšna vprašanja si lahko še danes zastavljamo v zvezi s podobami lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v mainstreamovskih filmih? Te teme bomo osvetlili z gostjama Suzano Tratnik, pisateljico, prevajalko in sociologinjo, ter filmsko kritičarko Jasmino Šepetavc. Obe sta tudi programski sodelavki festivala LGBT filma, ki je najstarejši tovrstni festival v Evropi. Oddajo pripravlja Tina Poglajen. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Jan 2019 13:58:27 +0000 LGBT film Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi. Leta 2005 so poslanci Državnega zbora sprejeli sklep, da bo 17. avgust tudi državni praznik. Zakaj prav ta dan in kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu, pojasnjujemo s tremi sogovorniki: Metko Fujs, profesorico zgodovine in sociologije, sicer direktorico Pomurskega muzeja Murska Sobota, dr. Laszlom Gönczem, zgodovinarjem in pisateljem Francijem Justom, profesorjem slovenščine, publicistom in literarnim zgodovinarjem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/03/StoletodprikljuitvePrekmurjaMMC.PR3.20190103.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3385 clean Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi. Leta 2005 so poslanci Državnega zbora sprejeli sklep, da bo 17. avgust tudi državni praznik. Zakaj prav ta dan in kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu, pojasnjujemo s tremi sogovorniki: Metko Fujs, profesorico zgodovine in sociologije, sicer direktorico Pomurskega muzeja Murska Sobota, dr. Laszlom Gönczem, zgodovinarjem in pisateljem Francijem Justom, profesorjem slovenščine, publicistom in literarnim zgodovinarjem. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Jan 2019 14:01:25 +0000 Sto let od priključitve Prekmurja Letošnje leto je bilo za slovenski film izjemno uspešno: Ne bom več luzerka Urše Menart je kot prvi film, ki ga je posnela ženska, dobil vesno za najboljši film, Posledice Darka Štanteta je doživel izjemen uspeh v tujini, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zimske muhe Olma Omerzuja pa sta oba dobila nagrade na festivalu v Karlovih Varih. Društvo slovenskih režiserjev je predstavilo nacionalni program za film, odbor DZ za kulturo je podprl sklep za povečanje sredstev slovenskemu filmu, vse bolj pa govorimo tudi o enakosti spolov v filmskem sektorju. O letošnjem filmskem letu bomo v Arsovem forumu spregovorili s kritiki Matevžem Jermanom, Cirilom Oberstarjem in Petro Meterc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/27/Filmskezgodbevletu2018MMC.PR3.20181227.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3309 clean Letošnje leto je bilo za slovenski film izjemno uspešno: Ne bom več luzerka Urše Menart je kot prvi film, ki ga je posnela ženska, dobil vesno za najboljši film, Posledice Darka Štanteta je doživel izjemen uspeh v tujini, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zimske muhe Olma Omerzuja pa sta oba dobila nagrade na festivalu v Karlovih Varih. Društvo slovenskih režiserjev je predstavilo nacionalni program za film, odbor DZ za kulturo je podprl sklep za povečanje sredstev slovenskemu filmu, vse bolj pa govorimo tudi o enakosti spolov v filmskem sektorju. O letošnjem filmskem letu bomo v Arsovem forumu spregovorili s kritiki Matevžem Jermanom, Cirilom Oberstarjem in Petro Meterc. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Dec 2018 14:00:09 +0000 Filmske zgodbe v letu 2018 Za ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom so prvi meseci delovanja. Vprašali smo ga, kakšen odnos ima predsednik vlade Marjan Šarec do kulture, kako je izbral ožje sodelavce, koliko se bo povišal poračun za kulturo v prihodnjem letu, ali se obetajo strožji ukrepi pri omejevanju sovražnega govora in o prednostnih nalogah v prihodnjem letu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/PrvepotezeministrazakulturoDejanaPreika4064664.mp3 RTVSLO – Ars 1864 clean Za ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom so prvi meseci delovanja. Vprašali smo ga, kakšen odnos ima predsednik vlade Marjan Šarec do kulture, kako je izbral ožje sodelavce, koliko se bo povišal poračun za kulturo v prihodnjem letu, ali se obetajo strožji ukrepi pri omejevanju sovražnega govora in o prednostnih nalogah v prihodnjem letu. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Dec 2018 13:05:00 +0000 Prve poteze ministra za kulturo Dejana Prešička Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno posledicam prve svetovne vojne. Teme bodo: spomin in spomini na vojno – kaj je ostalo v zavesti ljudi in zakaj; vsakdanje življenje pred fronto in po njej; vojnim beguncem; vojaški in povojni retoriki. Gostje bodo: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Voditelj oddaje je Peter Rustia. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/13/ArsovForumMMC.PR3.20181213.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3032 clean Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno posledicam prve svetovne vojne. Teme bodo: spomin in spomini na vojno – kaj je ostalo v zavesti ljudi in zakaj; vsakdanje življenje pred fronto in po njej; vojnim beguncem; vojaški in povojni retoriki. Gostje bodo: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Voditelj oddaje je Peter Rustia. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Dec 2018 13:55:32 +0000 Trst, Celovec, Ljubljana – skupna oddaja o posledicah prve svetovne vojne Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine. Izkazuje se kot prodorno učno in vzgojno sredstvo, ki otroke in mladostnike razvija kot celoto. Kako učinkovito se umetnost in kultura uresničujeta v okviru šole se bomo pogovarjali z gostjami Nino Ostan, profesorico likovne umetnosti na gimnaziji Poljane v Ljubljani in višjo svetovalko za umetnostno zgodovino na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, pisateljico in igralko Natašo Konc Lorenzutti, profesorico strokovnih predmetov na umetniški gimnaziji Nova Gorica, Branko Arko, profesorico slovenščine na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru in Darjo Štirn, pedagoginjo v vrtcu Vodmat, ki deluje tudi v zavodu Petida. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/06/ArsovForumMMC.PR3.20181206.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3426 clean Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine. Izkazuje se kot prodorno učno in vzgojno sredstvo, ki otroke in mladostnike razvija kot celoto. Kako učinkovito se umetnost in kultura uresničujeta v okviru šole se bomo pogovarjali z gostjami Nino Ostan, profesorico likovne umetnosti na gimnaziji Poljane v Ljubljani in višjo svetovalko za umetnostno zgodovino na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, pisateljico in igralko Natašo Konc Lorenzutti, profesorico strokovnih predmetov na umetniški gimnaziji Nova Gorica, Branko Arko, profesorico slovenščine na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru in Darjo Štirn, pedagoginjo v vrtcu Vodmat, ki deluje tudi v zavodu Petida. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Dec 2018 14:02:06 +0000 Kultura in umetnost v šolah Kako 200 let po rojstvu Karla Marxa beremo in dojemamo njegovo teorijo? Akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/29/HribarinKreftovraanjuMarxa4039061.mp3 RTVSLO – Ars 3429 clean Kako 200 let po rojstvu Karla Marxa beremo in dojemamo njegovo teorijo? Akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Nov 2018 13:05:00 +0000 Hribar in Kreft o vračanju Marxa V Avstriji in Italiji deluje več zamejskih založb, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji slovenskega jezika in pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, ki bogatijo slovenski kulturni prostor zunaj meja matične domovine. Kako pa je s slovenskimi literati mlajše generacije? Imajo možnost za objave in lahko nadaljujejo pot starejših priznanih in uveljavljenih kolegov? O literarni manjšinski stvarnosti bodo govorili Marija Kostnapfel, David Bandelj, Simon Rustia in Hanzi Filipič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/SArsovforumOslovenskihliteratihmlajegeneracijevItalijiinAvstrijineposredniprenossPisateljskegaodraMMC.PR3.20181122.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3125 clean V Avstriji in Italiji deluje več zamejskih založb, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji slovenskega jezika in pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, ki bogatijo slovenski kulturni prostor zunaj meja matične domovine. Kako pa je s slovenskimi literati mlajše generacije? Imajo možnost za objave in lahko nadaljujejo pot starejših priznanih in uveljavljenih kolegov? O literarni manjšinski stvarnosti bodo govorili Marija Kostnapfel, David Bandelj, Simon Rustia in Hanzi Filipič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 13:57:05 +0000 Arsov forum, O slovenskih literatih mlajše generacije v Italiji in Avstriji, neposredni prenos s Pisateljskega odra Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) pravi nekje na začetku pogovora akademik Boštjan Žekš. 12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti. Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948. V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. foto: © Goran Tenze Pred vitrino z reprintom 17 knjig Iconothece Valvasoriane, z leve proti desni: Željko Oset, Boštjan Žekš, Tadej Bajd, predsednik SAZU http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/15/ArsovForumMMC.PR3.20181115.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3617 clean Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) pravi nekje na začetku pogovora akademik Boštjan Žekš. 12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti. Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948. V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. foto: © Goran Tenze Pred vitrino z reprintom 17 knjig Iconothece Valvasoriane, z leve proti desni: Željko Oset, Boštjan Žekš, Tadej Bajd, predsednik SAZU http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Nov 2018 14:05:17 +0000 80 let od ustanovitve SAZU Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del ? med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke ? praznuje 100 let. O njenih začetkih in aktualnih izzivih z gosti oddaje: dr. Andrejem Smrekarjem, kustosom in nekdanjim direktorjem Narodne galerije, mag. Martino Vuga, vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodni galeriji in Natašo Ciber, umetnostno zgodovinarko, soavtorico monografije o Ivani Kobilca. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/08/100letNarodnegalerijeMMC.PR3.20181108.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3063 clean Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del ? med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke ? praznuje 100 let. O njenih začetkih in aktualnih izzivih z gosti oddaje: dr. Andrejem Smrekarjem, kustosom in nekdanjim direktorjem Narodne galerije, mag. Martino Vuga, vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodni galeriji in Natašo Ciber, umetnostno zgodovinarko, soavtorico monografije o Ivani Kobilca. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Nov 2018 13:56:03 +0000 100 let Narodne galerije Zbirka Cankarjevih pisem in drugega gradiva, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se meri v metrih. V Arsovem forumu jo bo predstavil vodja rokopisnega oddelka NUK-a mag. Marijan Rupert. Največ pozornosti bo veljalo obširni in bogati Cankarjevi korespondenci, ki je v NUK-u trenutno na ogled na razstavi Jaz sem Cankar - in to ti pove vse. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/30/IvanCankar-pismainzapuina4004285.mp3 RTVSLO – Ars 2293 clean Zbirka Cankarjevih pisem in drugega gradiva, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se meri v metrih. V Arsovem forumu jo bo predstavil vodja rokopisnega oddelka NUK-a mag. Marijan Rupert. Največ pozornosti bo veljalo obširni in bogati Cankarjevi korespondenci, ki je v NUK-u trenutno na ogled na razstavi Jaz sem Cankar - in to ti pove vse. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Nov 2018 13:05:00 +0000 Ivan Cankar - pisma in zapuščina Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Katarina Klančnik Kocutar, Tina Kosi, Aleš Novak, Jure Novak, Igor Samobor. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/25/PolitikeumetnikegavodenjavslovenskihgledaliihMMC.PR3.20181025.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3609 clean Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Katarina Klančnik Kocutar, Tina Kosi, Aleš Novak, Jure Novak, Igor Samobor. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Oct 2018 13:05:09 +0000 Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, bomo skupaj s Slovenci iz Avstrije in Italije gostili ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika. Pripravlja Mateja Železnikar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/18/IzzivinovegaministrazaSlovencevzamejstvuinposvetuMMC.PR3.20181018.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3375 clean V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, bomo skupaj s Slovenci iz Avstrije in Italije gostili ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika. Pripravlja Mateja Železnikar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Oct 2018 13:01:15 +0000 Izzivi novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program ? program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/11/OArsuMMC.PR3.20181011.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3153 clean Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program ? program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 12:57:33 +0000 O Arsu Ker se slovenski filmi se na trgu ne morejo poplačati sami [da bi povrnil stroške produkcije, bi povprečen slovenski film moralo videti milijon gledalcev, torej petkrat več od najbolj gledanih filmov zadnjih let], so bistveno odvisni od višine javnih sredstev. Slovenija je na ravni Evrope v zadnjih letih dosegla enega od najvišjih padcev javne podpore filmskemu sektorju. Kako je mogoče podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven, bodo v Arsovem forumu razmišljali državni sekretar na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, režiser in soavtor Nacionalnega programa za film 2018-23 Metod Pevec ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/04/NacionalniprogramzafilminfinanciranjeslovenskihfilmovMMC.PR3.20181004.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3404 clean Ker se slovenski filmi se na trgu ne morejo poplačati sami [da bi povrnil stroške produkcije, bi povprečen slovenski film moralo videti milijon gledalcev, torej petkrat več od najbolj gledanih filmov zadnjih let], so bistveno odvisni od višine javnih sredstev. Slovenija je na ravni Evrope v zadnjih letih dosegla enega od najvišjih padcev javne podpore filmskemu sektorju. Kako je mogoče podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven, bodo v Arsovem forumu razmišljali državni sekretar na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, režiser in soavtor Nacionalnega programa za film 2018-23 Metod Pevec ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Oct 2018 13:01:44 +0000 Nacionalni program za film in financiranje slovenskih filmov Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Ko opisuje, kako poklicno ukvarjanje z glasbo oblikuje človeka, se zdi, kakor da so glasbeniki kot naročeni za ministrski položaj. Pogovarjali smo se o njegovih začetnih potezah, med drugim nas je zanimalo tudi, zakaj naj bi vlada Marjana Šarca močno povečala sredstva za kulturo in kakšna je njegova strategija dialoga s kritičnimi ustvarjalci. Med pogovorom bomo predvajali skladbe, ki jih na saksofonu izvaja Dejan Prešiček, pa tudi pianistka Nina Prešiček in flavtistka Liza Hawlina Prešiček. Slišali boste skladbe Scaramouche Dariusa Milhauda, Romanca za flavto, saksofon in klavir Charlesa Koechlina in Madžarski plesi Johannesa Brahmsa v priredbi Dejana Prešička. Vir fotografije: Ministrstvo za kulturo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/27/ZaeteknovegaministrazakulturoDejanaPreika3967080.mp3 RTVSLO – Ars 2438 clean Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Ko opisuje, kako poklicno ukvarjanje z glasbo oblikuje človeka, se zdi, kakor da so glasbeniki kot naročeni za ministrski položaj. Pogovarjali smo se o njegovih začetnih potezah, med drugim nas je zanimalo tudi, zakaj naj bi vlada Marjana Šarca močno povečala sredstva za kulturo in kakšna je njegova strategija dialoga s kritičnimi ustvarjalci. Med pogovorom bomo predvajali skladbe, ki jih na saksofonu izvaja Dejan Prešiček, pa tudi pianistka Nina Prešiček in flavtistka Liza Hawlina Prešiček. Slišali boste skladbe Scaramouche Dariusa Milhauda, Romanca za flavto, saksofon in klavir Charlesa Koechlina in Madžarski plesi Johannesa Brahmsa v priredbi Dejana Prešička. Vir fotografije: Ministrstvo za kulturo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Sep 2018 12:05:00 +0000 Začetek novega ministra za kulturo Dejana Prešička Za novo predsednico Društva slovenskih pisateljev je bila prejšnji teden izvoljena dr. Aksinja Kermauner, pisateljica za vse starostne skupine bralcev, sicer pa defektologinja in univerzitetna profesorica, ki se ukvarja predvsem s problematiko slepih in slabovidnih. V oddajo Arsov forum smo jo povabili z namenom, da pojasni, kako vidi poslanstvo tega društva posebnega družbenega pomena, kateri naj bi bili osrednji poudarki dela DSP v prihodnjih letih, v kakšnem stanju prevzema društvo v svoje roke in še kaj. Foto: Goran Rovan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/20/NovapredsednicaDrutvaslovenskihpisateljevAksinjaKermaunerMMC.PR3.20180920.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2291 clean Za novo predsednico Društva slovenskih pisateljev je bila prejšnji teden izvoljena dr. Aksinja Kermauner, pisateljica za vse starostne skupine bralcev, sicer pa defektologinja in univerzitetna profesorica, ki se ukvarja predvsem s problematiko slepih in slabovidnih. V oddajo Arsov forum smo jo povabili z namenom, da pojasni, kako vidi poslanstvo tega društva posebnega družbenega pomena, kateri naj bi bili osrednji poudarki dela DSP v prihodnjih letih, v kakšnem stanju prevzema društvo v svoje roke in še kaj. Foto: Goran Rovan http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 12:43:11 +0000 Nova predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner Dan po glasovanju evropskih poslancev o Direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu bomo preverili, kako naprej. Kakšna bo usoda direktive, ki je razdelila evropsko javnost? V kolikšni meri je sploh tehnološko uresničljiva in kako urediti avtorske pravice, ne da bi posegli v jedro delovanja interneta? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/13/KaknaboprihodnostavtorskihpravicvEUMMC.PR3.20180913.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3201 clean Dan po glasovanju evropskih poslancev o Direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu bomo preverili, kako naprej. Kakšna bo usoda direktive, ki je razdelila evropsko javnost? V kolikšni meri je sploh tehnološko uresničljiva in kako urediti avtorske pravice, ne da bi posegli v jedro delovanja interneta? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Sep 2018 12:58:21 +0000 Kakšna bo prihodnost avtorskih pravic v EU? O naslovni temi se v javnem prostoru izoblikujejo na različnih miselnih in praktičnih temeljih utemeljena dokazovanja, utemeljitve in izvedbe. Poznavanje preteklosti evropskega civilizacijskega kroga preteklega stoletja nam pomaga pri prepoznavanju osnovnih obrisov, sodobne in predvsem aktualne razloge pa bodo v pogovoru odkrivali gostje, prof.dr.Igor Žagar, direktor Pedagoškega inštituta v Ljubljani, izr.prof.dr. Marina Lukšič - Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, in prof.dr.Jože Mencinger. Pri založbi Cambridge Scholars Publishing so pred kratkim izdali zbornik z naslovom "The Disaster of European Refugee Policy", v katerem slednji razmišlja tudi o tem, komu v sodobni Evropi so begunci potrebni kot delovna sila, prva dva pa sta poleg dr.Neže Kogovšek Šalamon tudi urednika zbornika. Povezuje Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/06/ArsovForumMMC.PR3.20180906.4.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3096 clean O naslovni temi se v javnem prostoru izoblikujejo na različnih miselnih in praktičnih temeljih utemeljena dokazovanja, utemeljitve in izvedbe. Poznavanje preteklosti evropskega civilizacijskega kroga preteklega stoletja nam pomaga pri prepoznavanju osnovnih obrisov, sodobne in predvsem aktualne razloge pa bodo v pogovoru odkrivali gostje, prof.dr.Igor Žagar, direktor Pedagoškega inštituta v Ljubljani, izr.prof.dr. Marina Lukšič - Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, in prof.dr.Jože Mencinger. Pri založbi Cambridge Scholars Publishing so pred kratkim izdali zbornik z naslovom "The Disaster of European Refugee Policy", v katerem slednji razmišlja tudi o tem, komu v sodobni Evropi so begunci potrebni kot delovna sila, prva dva pa sta poleg dr.Neže Kogovšek Šalamon tudi urednika zbornika. Povezuje Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Sep 2018 12:56:36 +0000 Znak česa je "begunska kriza" EU V Sloveniji na področju poezije trenutno izide okoli 250 novih knjižnih naslovov letno, iz česar bi lahko sklepali, da je ta literarna zvrst v razcvetu. A je ravno obratno – poezijo bere vse manj ljudi, kar pomeni, da je tudi kupcev pesniških knjig vedno manj. To je verjetno tudi eden izmed osrednjih razlogov za to, da poezijo iz svojih založniških programov umika vse več založnikov. Kakšno motivacijo imajo za njeno izdajanje tisti, ki pri tem še vztrajajo? S kakšnimi težavami se soočajo? Kakšna je razlika med pesniškimi knjigami, ki izidejo v samozaložbi in tistimi, ki izidejo v okviru državno subvencioniranih leposlovnih programov? Kakšno je razmerje med številom izdanih izvirnih slovenskih in prevodnih knjig poezije? O tem in drugih vprašanjih v tokratni oddaji z gosti: Primožem Čučnikom, ki vodi založbo Šerpa, Nadjo Dobnik, predstavnico Književnega društva Hiša poezije, pesnico Anjo Golob in direktorjem založbe Litera, Orlandom Uršičem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/29/ArsovForumMMC.PR3.20180829.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3402 clean V Sloveniji na področju poezije trenutno izide okoli 250 novih knjižnih naslovov letno, iz česar bi lahko sklepali, da je ta literarna zvrst v razcvetu. A je ravno obratno – poezijo bere vse manj ljudi, kar pomeni, da je tudi kupcev pesniških knjig vedno manj. To je verjetno tudi eden izmed osrednjih razlogov za to, da poezijo iz svojih založniških programov umika vse več založnikov. Kakšno motivacijo imajo za njeno izdajanje tisti, ki pri tem še vztrajajo? S kakšnimi težavami se soočajo? Kakšna je razlika med pesniškimi knjigami, ki izidejo v samozaložbi in tistimi, ki izidejo v okviru državno subvencioniranih leposlovnih programov? Kakšno je razmerje med številom izdanih izvirnih slovenskih in prevodnih knjig poezije? O tem in drugih vprašanjih v tokratni oddaji z gosti: Primožem Čučnikom, ki vodi založbo Šerpa, Nadjo Dobnik, predstavnico Književnega društva Hiša poezije, pesnico Anjo Golob in direktorjem založbe Litera, Orlandom Uršičem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Aug 2018 13:01:42 +0000 Zakaj izdajati poezijo? V Narodni galeriji je odprta velika retrospektivna razstava del slikarke Ivane Kobilce, ob razstavi je izšel tudi vodnik po razstavi, možno pa je kupiti tudi knjigo z naslovom Pariški bohemi 1889 – 1895, ki jo je izdala Narodna galerija decembra leta 2014. Podnaslov knjige je Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger. Delo prinaša osebni vpogled v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, v katerega je sodila tudi Ivana Kobilca in ker smo si o tej slikarki ustvarili določeno podobo in mislili, da marsikaj vemo o njej, njenem življenju in delu, nam je prav ta knjiga z izpovedjo njene prijateljice Rose Pfäffinger razkrila precej neznanih delcev iz njenega življenja, pa tudi o položaju žensk umetnic ob koncu 19 stoletja. Gradivo je zbrala in komentirala Ulrike Wolf – Thomsen, original je izšel pri založbi Ludwig iz Kiela leta 2007. Ko so zaradi obnove zaprli Narodno galerijo, so pred tem med obiskovalci izvedli o najbolj priljubljenem delu iz zbirke in obiskovalci so se določili prav za Ivano Kobilco in njeno sliko Poletje, sliko, ki jo je skupaj s sliko Likarice, ki sta bili sprejeti v pariški salon, leta 1891 pripeljala v Pariz. Danes bomo ponovili oddajo, ki smo jo posneli ob izidu knjige z gosti: urednico knjige, vodjo knjižnice Narodne galerije Matejo Krapež, prevajalko, zgodovinarko Manco G. Renko, ki jo še posebej zanima 19. stoletje in dolgoletnim višjim kustosom Narodne galerije dr Ferdinandom Šerbeljem. Oddajo je pripravila Maja Žel – Nolda. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/22/ArsovForumMMC.PR3.20180822.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2395 clean V Narodni galeriji je odprta velika retrospektivna razstava del slikarke Ivane Kobilce, ob razstavi je izšel tudi vodnik po razstavi, možno pa je kupiti tudi knjigo z naslovom Pariški bohemi 1889 – 1895, ki jo je izdala Narodna galerija decembra leta 2014. Podnaslov knjige je Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger. Delo prinaša osebni vpogled v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, v katerega je sodila tudi Ivana Kobilca in ker smo si o tej slikarki ustvarili določeno podobo in mislili, da marsikaj vemo o njej, njenem življenju in delu, nam je prav ta knjiga z izpovedjo njene prijateljice Rose Pfäffinger razkrila precej neznanih delcev iz njenega življenja, pa tudi o položaju žensk umetnic ob koncu 19 stoletja. Gradivo je zbrala in komentirala Ulrike Wolf – Thomsen, original je izšel pri založbi Ludwig iz Kiela leta 2007. Ko so zaradi obnove zaprli Narodno galerijo, so pred tem med obiskovalci izvedli o najbolj priljubljenem delu iz zbirke in obiskovalci so se določili prav za Ivano Kobilco in njeno sliko Poletje, sliko, ki jo je skupaj s sliko Likarice, ki sta bili sprejeti v pariški salon, leta 1891 pripeljala v Pariz. Danes bomo ponovili oddajo, ki smo jo posneli ob izidu knjige z gosti: urednico knjige, vodjo knjižnice Narodne galerije Matejo Krapež, prevajalko, zgodovinarko Manco G. Renko, ki jo še posebej zanima 19. stoletje in dolgoletnim višjim kustosom Narodne galerije dr Ferdinandom Šerbeljem. Oddajo je pripravila Maja Žel – Nolda. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Aug 2018 12:44:55 +0000 Pariški bohemi 1889 – 1895 Marijin lik velja za enega izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite žene. O liku Marije skozi prizmo umetnosti, ljudskega izročila in osebne zgodbe romarjev z gosti: literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj, rektorjem Bazilike Marije Pomagaj na Brezjah patrom dr. Robertom Bahčičem ter umetnostnim zgodovinarjem in likovnim kritikom dr Milčkom Komeljem. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/15/KulturniinromarskividikiMarijinepodobeMMC.PR3.20180815.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3076 clean Marijin lik velja za enega izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite žene. O liku Marije skozi prizmo umetnosti, ljudskega izročila in osebne zgodbe romarjev z gosti: literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj, rektorjem Bazilike Marije Pomagaj na Brezjah patrom dr. Robertom Bahčičem ter umetnostnim zgodovinarjem in likovnim kritikom dr Milčkom Komeljem. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Aug 2018 12:56:16 +0000 Kulturni in romarski vidiki Marijine podobe Sledi koruptivnih dejanj najdemo že v redkih sumerskih zapisih, v antiki, iz katere izvira korupcija v sodobni interpretaciji po jezikovni in zgodovinski plati; številne intrige so usmerjene proti ljudem in obstoječi demokraciji. Zgodovinski viri pričajo o koruptivnih dejanjih odtujevanja umetniških del v dobi starega Rima, ko so nastajale bogate zasebne zbirke in so razmere v imperiju ponujale odlične možnosti za razmah politične korupcije, motiv korupcije pa najdemo tudi v pravljicah. O tem v pogovoru, v katerem se je Magda Tušar pogovarjala z dr. Mileno Milevo Blažić, dr. Nado Grošelj in dr. Ignacijo Fridl Jarc. V oddaji sta sodelovala tudi dr. Matej Hriberšek in dr. Boris Vezjak. (Ponovitev oddaje Kulturni fokus, ki je nastala ob znanstvenem srečanju, Grošljev simpozij, na katerem so pod naslovom O urbem venalem! (O, kupljivo mesto!) z zgodovinske perspektive raziskali in predstavili tematike korupcije v starem in srednjem veku.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/08/KorupcijaodantikedoMMC.PR3.20180808.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3349 clean Sledi koruptivnih dejanj najdemo že v redkih sumerskih zapisih, v antiki, iz katere izvira korupcija v sodobni interpretaciji po jezikovni in zgodovinski plati; številne intrige so usmerjene proti ljudem in obstoječi demokraciji. Zgodovinski viri pričajo o koruptivnih dejanjih odtujevanja umetniških del v dobi starega Rima, ko so nastajale bogate zasebne zbirke in so razmere v imperiju ponujale odlične možnosti za razmah politične korupcije, motiv korupcije pa najdemo tudi v pravljicah. O tem v pogovoru, v katerem se je Magda Tušar pogovarjala z dr. Mileno Milevo Blažić, dr. Nado Grošelj in dr. Ignacijo Fridl Jarc. V oddaji sta sodelovala tudi dr. Matej Hriberšek in dr. Boris Vezjak. (Ponovitev oddaje Kulturni fokus, ki je nastala ob znanstvenem srečanju, Grošljev simpozij, na katerem so pod naslovom O urbem venalem! (O, kupljivo mesto!) z zgodovinske perspektive raziskali in predstavili tematike korupcije v starem in srednjem veku.) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Aug 2018 13:00:49 +0000 Korupcija od antike do ... Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej? (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/KaknabousodaMariborskeknjiniceMMC.PR3.20180801.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2828 clean Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej? (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 1 Aug 2018 12:52:08 +0000 Kakšna bo usoda Mariborske knjižnice? Slovenska arhitektura in oblikovanje sta te dni na ogled v eni najprestižnejših umetniških ustanov na svetu, v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Razstavo z naslovom K betonski utopiji ? Arhitektura v Jugoslaviji, 1948?1980 so pripravljali kar tri leta. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saša Mächtiga in drugih. Slovenska dela na razstavi je pomagala izbrati tričlanska delovna skupina iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V Arsov forum smo zato povabili direktorja Matevža Čelika. Svoje vtise o razstavi nam bo zaupal tudi priznani arhitekt Boštjan Vuga, o povojni arhitekturi nasploh pa bo govoril umetnostni zgodovinar in poznavalec zgodovine slovenske arhitekture dr. Peter Krečič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/25/KbetonskiutopijiMMC.PR3.20180725.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2921 clean Slovenska arhitektura in oblikovanje sta te dni na ogled v eni najprestižnejših umetniških ustanov na svetu, v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Razstavo z naslovom K betonski utopiji ? Arhitektura v Jugoslaviji, 1948?1980 so pripravljali kar tri leta. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saša Mächtiga in drugih. Slovenska dela na razstavi je pomagala izbrati tričlanska delovna skupina iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V Arsov forum smo zato povabili direktorja Matevža Čelika. Svoje vtise o razstavi nam bo zaupal tudi priznani arhitekt Boštjan Vuga, o povojni arhitekturi nasploh pa bo govoril umetnostni zgodovinar in poznavalec zgodovine slovenske arhitekture dr. Peter Krečič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Jul 2018 12:53:41 +0000 K betonski utopiji Septembra leta 1985 je bilo v razstavnih zbirkah Narodnega muzeja vlomljeno v dve vitrini, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med katerimi je bilo tudi bronasto bodalo z Iga. Bodalo je nato potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Slovenijo. Kdo bi lahko bil naročnik kraje? Kako deluje trg ukradenih muzejskih eksponatov in umetnin? Kako se vračajo ti predmeti iz drugih držav? Kako je poskrbljeno za varnost v naših muzejih? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/18/VrnitevukradenegabodalaMMC.PR3.20180718.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3207 clean Septembra leta 1985 je bilo v razstavnih zbirkah Narodnega muzeja vlomljeno v dve vitrini, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med katerimi je bilo tudi bronasto bodalo z Iga. Bodalo je nato potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Slovenijo. Kdo bi lahko bil naročnik kraje? Kako deluje trg ukradenih muzejskih eksponatov in umetnin? Kako se vračajo ti predmeti iz drugih držav? Kako je poskrbljeno za varnost v naših muzejih? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Jul 2018 12:58:27 +0000 Vrnitev ukradenega bodala Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma ? ali pač z nečim drugim? Predvsem pa ? zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? ? To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Arsovem forumu. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak. (Ponovitev oddaje.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/11/NovoprebujanjefaizmaMMC.PR3.20180711.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3334 clean Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma ? ali pač z nečim drugim? Predvsem pa ? zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? ? To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Arsovem forumu. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak. (Ponovitev oddaje.) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Jul 2018 13:00:34 +0000 Novo prebujanje fašizma? Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi način mišljenja. Kako se spreminja način razmišljanja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali se z neknjižnimi viri spreminja tudi znanje samo? Ali knjigo lahko izpodrinejo elektronski mediji? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/04/ArsovForumMMC.PR3.20180704.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3202 clean Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi način mišljenja. Kako se spreminja način razmišljanja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali se z neknjižnimi viri spreminja tudi znanje samo? Ali knjigo lahko izpodrinejo elektronski mediji? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Jul 2018 12:58:22 +0000 Knjiga pred prelomnimi spremembami Slovenski filmski center je v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar prvič objavil statistiko o zastopanosti žensk v slovenski filmski industriji. Rezultati niso spodbudni: med prejemniki javnih sredstev za celovečerne filme v zadnjih dveh desetletjih je izjemno malo žensk, 11 odstotkov, čeprav je med diplomanti režije na AGRFT in med samozaposlenimi režiserji v kulturi kar tretjina režiserk. V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov torej gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški. Prvi slovenski celovečerni film, ki ga je posnela režiserka, je nastal šele leta 2002, to je Varuh meje Maje Weiss. Gostje oddaje bodo Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok, Sonja Prosenc, filmska režiserka, in Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka in programska sodelavka festivala filma LGBT v Ljubljani. Izsledke študije so predstavili na posvetu v okviru Festivala dokumentarnega filma (na fotografiji, avtor Iztok Dimc). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/27/ArsovForumMMC.PR3.20180627.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3247 clean Slovenski filmski center je v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar prvič objavil statistiko o zastopanosti žensk v slovenski filmski industriji. Rezultati niso spodbudni: med prejemniki javnih sredstev za celovečerne filme v zadnjih dveh desetletjih je izjemno malo žensk, 11 odstotkov, čeprav je med diplomanti režije na AGRFT in med samozaposlenimi režiserji v kulturi kar tretjina režiserk. V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov torej gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški. Prvi slovenski celovečerni film, ki ga je posnela režiserka, je nastal šele leta 2002, to je Varuh meje Maje Weiss. Gostje oddaje bodo Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok, Sonja Prosenc, filmska režiserka, in Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka in programska sodelavka festivala filma LGBT v Ljubljani. Izsledke študije so predstavili na posvetu v okviru Festivala dokumentarnega filma (na fotografiji, avtor Iztok Dimc). http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Jun 2018 12:59:07 +0000 Spol in slovenski film Pogovor s Ferdinandom Šerbeljem o retrospektivi Ivane Kobilce v Narodni galeriji http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/19/Arsovforum-IvanaKobilca3876474.mp3 RTVSLO – Prvi 2802 clean Pogovor s Ferdinandom Šerbeljem o retrospektivi Ivane Kobilce v Narodni galeriji http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Jun 2018 12:05:00 +0000 Ivana Kobilca Potem ko so pred dvema letoma v Cannesu predstavili filmska dela v navidezni resničnosti, se filmski sektor vse intenzivneje spogleduje z najnovejšimi tehnologijami navidezne resničnosti. Navidezni resničnosti je bil posvečen tudi poseben program na lanskem beneškem in na letošnjem tržaškem filmskem festivalu, pred dnevi pa še bila tehnologija pozornosti deležna še na izolskem Kino Otoku. V Izoli so ji namenili prodorno razpravo razvijalcev govorice in tehnologije navidezne resničnosti. O filmičnih potencialih tehnologije, ki postaja bolj dostopna, pa tudi o razliki med navidezno in razširjeno resničnostjo, bo tekla beseda v tokratnem Arsovem forumu. Vabljeni k vstopu v navidezno resničnost na radijskih valovih! V morebitno prihodnost bomo pokukali z dramaturgom in režiserjem Brunom Margetićem, s Saro Božanić z Inštituta za transmedijsko oblikovanje, z AR/VR producentom Sebastianom Požlepom iz produkcijske hiše Art Rebel 9 ter s profesorjem z novogoriške univerze Petrom Purgom. Vabljeni k vstopu v navidezno resničnost na radijskih valovih! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/13/ArsovForumMMC.PR3.20180613.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 1594 clean Potem ko so pred dvema letoma v Cannesu predstavili filmska dela v navidezni resničnosti, se filmski sektor vse intenzivneje spogleduje z najnovejšimi tehnologijami navidezne resničnosti. Navidezni resničnosti je bil posvečen tudi poseben program na lanskem beneškem in na letošnjem tržaškem filmskem festivalu, pred dnevi pa še bila tehnologija pozornosti deležna še na izolskem Kino Otoku. V Izoli so ji namenili prodorno razpravo razvijalcev govorice in tehnologije navidezne resničnosti. O filmičnih potencialih tehnologije, ki postaja bolj dostopna, pa tudi o razliki med navidezno in razširjeno resničnostjo, bo tekla beseda v tokratnem Arsovem forumu. Vabljeni k vstopu v navidezno resničnost na radijskih valovih! V morebitno prihodnost bomo pokukali z dramaturgom in režiserjem Brunom Margetićem, s Saro Božanić z Inštituta za transmedijsko oblikovanje, z AR/VR producentom Sebastianom Požlepom iz produkcijske hiše Art Rebel 9 ter s profesorjem z novogoriške univerze Petrom Purgom. Vabljeni k vstopu v navidezno resničnost na radijskih valovih! http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Jun 2018 12:31:34 +0000 Onkraj naših čutnih zmožnosti: Navidezna resničnost V oddaji smo govorili o spolno občutljivi rabi jezika. Temo so sprožile polemike ob sklepu, ki ga je sprejel Senat Filozofske fakultete v Ljubljani, da se v internih pravilnikih v naslednjih treh letih za kateri koli spol uporablja ženski slovnični spol. Odločitev je v javnosti naletela na burne odzive, v Arsovem forumu pa bi se radi vrnili k argumentom in razširili problematiko. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/ObspolnoobutljivirabijezikanaFilozofskifakultetivLjubljani3857498.mp3 RTVSLO – Ars 3024 clean V oddaji smo govorili o spolno občutljivi rabi jezika. Temo so sprožile polemike ob sklepu, ki ga je sprejel Senat Filozofske fakultete v Ljubljani, da se v internih pravilnikih v naslednjih treh letih za kateri koli spol uporablja ženski slovnični spol. Odločitev je v javnosti naletela na burne odzive, v Arsovem forumu pa bi se radi vrnili k argumentom in razširili problematiko. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Jun 2018 13:05:00 +0000 Ob spolno občutljivi rabi jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani Zvišanje proračuna za kulturo in prenova kulturnega modela, ki čaka že najmanj desetletje, sta osrednja izziva kulturne politike. A ob njiju je še kup drugih odprtih vprašanj, zato bo vse skupaj zahtevalo sodelovanje večine poslank in poslancev, ki jih bomo v nedeljo izbirali na volitvah. Kaj čaka politiko v kulturi po volitvah, je vprašanje za Uršulo Cetinski in Mirana Zupaniča, torej za sedanjo predsednico in nekdanjega predsednika Nacionalnega sveta za kulturo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/30/Kajakapolitikovkulturipovolitvah3850661.mp3 RTVSLO – Ars 3383 clean Zvišanje proračuna za kulturo in prenova kulturnega modela, ki čaka že najmanj desetletje, sta osrednja izziva kulturne politike. A ob njiju je še kup drugih odprtih vprašanj, zato bo vse skupaj zahtevalo sodelovanje večine poslank in poslancev, ki jih bomo v nedeljo izbirali na volitvah. Kaj čaka politiko v kulturi po volitvah, je vprašanje za Uršulo Cetinski in Mirana Zupaniča, torej za sedanjo predsednico in nekdanjega predsednika Nacionalnega sveta za kulturo. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 May 2018 13:30:00 +0000 Kaj čaka politiko v kulturi po volitvah? Oddaja bo nudila pogled na študentsko gibanje v letih od 1968 do 1974 skozi prizmo osebne izkušnje. Spomnili se bomo nekaterih konkretnih dogodkov ter njihovih razsežnosti in pomena, kakor sta jih doživljala ena od akterjev študentskega gibanja dr. Frane Adam in Vinko Zalar z njima se bo pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/23/FraneAdaminVinkoZalarotudentskemgibanjuMMC.PR3.20180523.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3373 clean Oddaja bo nudila pogled na študentsko gibanje v letih od 1968 do 1974 skozi prizmo osebne izkušnje. Spomnili se bomo nekaterih konkretnih dogodkov ter njihovih razsežnosti in pomena, kakor sta jih doživljala ena od akterjev študentskega gibanja dr. Frane Adam in Vinko Zalar z njima se bo pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 May 2018 13:01:13 +0000 Frane Adam in Vinko Zalar o študentskem gibanju Slovenija ima neverjetno bogato dediščino na polju čebel in čebelarjenja. Slovenci pa so s čebelo spletli neobičajno ljubeč, malone počlovečen odnos. Postala je sinonim za delavnost in pridnost, ki ju je Slovenec vedno čislal in ju, tako v zgodovini kot danes, postavil za eni od svojih temeljnih značajskih potez. Sicer pa imajo čebele pozitivne učinke na celoten ekosistem, predvsem pa so nadvse pomembne za biotsko raznovrstnost, ključno za razvoj človekovega naravnega okolja in s tem človeka samega na tem planetu. Zato je pobuda Čebelarske zveze in Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov za razglasitev svetovnega dneva čebel pravzaprav nadvse plemenita poteza, hkrati pa nujna za ozaveščanje in širše razumevanje pomena čebele na svetovni ravni. Ni naključje, da je prav mesec maj, mesec najbujnejšega razvoja čebel v letu na severni polobli in 20. maj kot rojstni dan Antona Janše, začetnika modernega čebelarjenja, čas, ko bomo vsi na svetu od letos dalje vsaj en dan v letu postavili čebelo v središče. Tokratni Arsov forum v svoje osišče zato postavlja čebelo in čebelarjenje z domačega in mednarodnega zornega kota, ter razpira razmisleke o izobraževanju na polju čebel in novih, predvsem urbanih pristopih k čebelarjenju in čebeli v mestih. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O čebeli pa razmišljajo ? Tanja Strniša, Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije, Janko Božič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/16/Ob1.svetovnemdnevuebelMMC.PR3.20180516.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3025 clean Slovenija ima neverjetno bogato dediščino na polju čebel in čebelarjenja. Slovenci pa so s čebelo spletli neobičajno ljubeč, malone počlovečen odnos. Postala je sinonim za delavnost in pridnost, ki ju je Slovenec vedno čislal in ju, tako v zgodovini kot danes, postavil za eni od svojih temeljnih značajskih potez. Sicer pa imajo čebele pozitivne učinke na celoten ekosistem, predvsem pa so nadvse pomembne za biotsko raznovrstnost, ključno za razvoj človekovega naravnega okolja in s tem človeka samega na tem planetu. Zato je pobuda Čebelarske zveze in Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov za razglasitev svetovnega dneva čebel pravzaprav nadvse plemenita poteza, hkrati pa nujna za ozaveščanje in širše razumevanje pomena čebele na svetovni ravni. Ni naključje, da je prav mesec maj, mesec najbujnejšega razvoja čebel v letu na severni polobli in 20. maj kot rojstni dan Antona Janše, začetnika modernega čebelarjenja, čas, ko bomo vsi na svetu od letos dalje vsaj en dan v letu postavili čebelo v središče. Tokratni Arsov forum v svoje osišče zato postavlja čebelo in čebelarjenje z domačega in mednarodnega zornega kota, ter razpira razmisleke o izobraževanju na polju čebel in novih, predvsem urbanih pristopih k čebelarjenju in čebeli v mestih. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O čebeli pa razmišljajo ? Tanja Strniša, Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije, Janko Božič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 May 2018 12:55:25 +0000 Ob 1. svetovnem dnevu čebel Teden ljubiteljske kulture, ki bo ob letošnjem letu evropske kulturne dediščine v znamenju folklorne dejavnosti, že petič po vrsti prinaša predstave, koncerte, razstave, okrogle mize in pogovore po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Ob tej priliki bomo z gosti iz Ljubljane, Trsta in Celovca spregovorili o pomenu ljubiteljske kulture za osebnostno rast posameznika in za krepitev narodove zavesti o snovni in nesnovni kulturni dediščini. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/09/ArsovForumMMC.PR3.20180509.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3142 clean Teden ljubiteljske kulture, ki bo ob letošnjem letu evropske kulturne dediščine v znamenju folklorne dejavnosti, že petič po vrsti prinaša predstave, koncerte, razstave, okrogle mize in pogovore po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Ob tej priliki bomo z gosti iz Ljubljane, Trsta in Celovca spregovorili o pomenu ljubiteljske kulture za osebnostno rast posameznika in za krepitev narodove zavesti o snovni in nesnovni kulturni dediščini. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 May 2018 12:57:22 +0000 Ustvarjam, torej sem – ob tednu ljubiteljske kulture Ob prazniku dela smo se posvetili posebni obliki zaposlitve v kulturi. O statusu samozaposlenega v kulturi bomo z vidika prekarnosti ter negotove ekonomske in zdravstvene varnosti samozaposlenih govorili z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, psihologinjo in soustanoviteljico kreativnega centra Poligon Evo Matjaž, strokovnim sodelavcem društva Asociacija Tadejem Meserkom in predsednikom sindikata Prekarcev Markom Funklom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/02/ArsovForumMMC.PR3.20180502.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3191 clean Ob prazniku dela smo se posvetili posebni obliki zaposlitve v kulturi. O statusu samozaposlenega v kulturi bomo z vidika prekarnosti ter negotove ekonomske in zdravstvene varnosti samozaposlenih govorili z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, psihologinjo in soustanoviteljico kreativnega centra Poligon Evo Matjaž, strokovnim sodelavcem društva Asociacija Tadejem Meserkom in predsednikom sindikata Prekarcev Markom Funklom. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 May 2018 12:58:11 +0000 Ob prazniku dela o statusu samozaposlenega v kulturi Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji, kdo so slovenski žvižgači, kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zaščitila, to je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorili avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija dr. Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik dr. Erik Brecelj – v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/ArsovForumMMC.PR3.20180425.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3337 clean Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji, kdo so slovenski žvižgači, kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zaščitila, to je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorili avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija dr. Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik dr. Erik Brecelj – v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Apr 2018 13:00:37 +0000 O žvižgalcih Slovenski PEN letos že 50. organizira mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu. Skozi desetletja so imela ta srečanja pomembno vlogo v delovanju svetovnega Pena, najprej kot eno redkih shajališč pisateljev z Vzhoda in Zahoda, v zadnjih desetletjih med drugim z intenzivnim delovanjem mirovnega odbora. O petih desetletjih blejskih srečanj, pa tudi o njihovi sedanji vlogi, bodo v oddaji Arsov forum govorili predsednica Slovenskega Pena Ifigenija Simonović, eden izmed njenih predhodnikov Veno Taufer in generalni sekretar Odbora za mir pri Mednarodnem Penu dr. Edvard Kovač. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/50letblejskihpisateljskihsreanjMMC.PR3.20180418.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3089 clean Slovenski PEN letos že 50. organizira mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu. Skozi desetletja so imela ta srečanja pomembno vlogo v delovanju svetovnega Pena, najprej kot eno redkih shajališč pisateljev z Vzhoda in Zahoda, v zadnjih desetletjih med drugim z intenzivnim delovanjem mirovnega odbora. O petih desetletjih blejskih srečanj, pa tudi o njihovi sedanji vlogi, bodo v oddaji Arsov forum govorili predsednica Slovenskega Pena Ifigenija Simonović, eden izmed njenih predhodnikov Veno Taufer in generalni sekretar Odbora za mir pri Mednarodnem Penu dr. Edvard Kovač. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Apr 2018 12:56:29 +0000 50 let blejskih pisateljskih srečanj Z vsakim dnem so volitve bližje in zato bo tema oddaje Arsov forum kultura v programih slovenskih političnih strank. V oddaji so sodelovali Samo Bevk (predsednik Sveta socialnih demokratov za kulturo), dr. Dragan Matić (vodja odbora za kulturo Stranke modernega centra), poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak, v imenu Desusa minister za kulturo mag. Anton Peršak, nato dr. Vasko Simoniti (predsednik Odbora za kulturo pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke), pa Tomaž Simetinger, ki je pri Listi Marjana Šarca zadolžen za področje kulture, in poslanka Levice Violeta Tomič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/11/Okulturivprogramihslovenskihpolitinihstrank3798155.mp3 RTVSLO – Ars 3233 clean Z vsakim dnem so volitve bližje in zato bo tema oddaje Arsov forum kultura v programih slovenskih političnih strank. V oddaji so sodelovali Samo Bevk (predsednik Sveta socialnih demokratov za kulturo), dr. Dragan Matić (vodja odbora za kulturo Stranke modernega centra), poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak, v imenu Desusa minister za kulturo mag. Anton Peršak, nato dr. Vasko Simoniti (predsednik Odbora za kulturo pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke), pa Tomaž Simetinger, ki je pri Listi Marjana Šarca zadolžen za področje kulture, in poslanka Levice Violeta Tomič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Apr 2018 13:05:00 +0000 O kulturi v programih slovenskih političnih strank Sodobna umetnost je umetnost, ki nastaja sedaj, išče nove izrazne poti in na novo opredeljuje vlogo umetnosti. Ustvarjalci sodobne umetnosti vpeljujejo nove načine izražanja, raziskujejo nove medije in odkrivajo nove stile, ki so odraz današnje družbe. Zato se definicija kaj je sodobna umetnost s časom neprestano spreminja. Kar je sodobno danes, jutri ne bo več. Na splošno velja, da je bila Moderna umetnost s postmodernizmom sodobna še v 80. letih dvajsetega stoletja, ko se je začel uveljavljati izraz sodobna umetnost, da bi dokončno označil prelom z načeli modernizma. Kakšna je danes sodobna umetnost, po čem je prepoznavna in kako jo lahko razumemo so vprašanja na katera bo skušala odgovoriti tokratna oddaja Arsov forum. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/04/RazumevanjesodobneumetnostiMMC.PR3.20180404.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2670 clean Sodobna umetnost je umetnost, ki nastaja sedaj, išče nove izrazne poti in na novo opredeljuje vlogo umetnosti. Ustvarjalci sodobne umetnosti vpeljujejo nove načine izražanja, raziskujejo nove medije in odkrivajo nove stile, ki so odraz današnje družbe. Zato se definicija kaj je sodobna umetnost s časom neprestano spreminja. Kar je sodobno danes, jutri ne bo več. Na splošno velja, da je bila Moderna umetnost s postmodernizmom sodobna še v 80. letih dvajsetega stoletja, ko se je začel uveljavljati izraz sodobna umetnost, da bi dokončno označil prelom z načeli modernizma. Kakšna je danes sodobna umetnost, po čem je prepoznavna in kako jo lahko razumemo so vprašanja na katera bo skušala odgovoriti tokratna oddaja Arsov forum. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Apr 2018 12:49:30 +0000 Razumevanje sodobne umetnosti 21. stoletje je najbolj vizualno, kar ga pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine namreč predstavljajo prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike, se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na telefonih in tablicah, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon za širjenje splošne izobrazbe in opismenjevanja na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. Tokratni Arsov forum torej v širokem kotu in v povečavi v svoje žarišče postavlja filmsko vzgojo in nadaljuje tematski niz oddaj na Arsu o kulturno-umetnostni vzgoji. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O filmski vzgoji pa razmišljajo ? Petra Slatinšek, Kino Dvor, Andrej Šprah, Slovenska Kinoteka in Petra Gajžler, Art kino mreža Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/PomenifilmskevzgojeMMC.PR3.20180328.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3291 clean 21. stoletje je najbolj vizualno, kar ga pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine namreč predstavljajo prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike, se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na telefonih in tablicah, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon za širjenje splošne izobrazbe in opismenjevanja na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. Tokratni Arsov forum torej v širokem kotu in v povečavi v svoje žarišče postavlja filmsko vzgojo in nadaljuje tematski niz oddaj na Arsu o kulturno-umetnostni vzgoji. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O filmski vzgoji pa razmišljajo ? Petra Slatinšek, Kino Dvor, Andrej Šprah, Slovenska Kinoteka in Petra Gajžler, Art kino mreža Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Mar 2018 12:59:51 +0000 Pomeni filmske vzgoje Marius von Mayenburg je dramo Mučenik napisal kot odziv na aktualne razprave o islamu. Njegova drama, ki so jo uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, je bila izhodišče pogovora o vzgoji, provokacijah mladostnikov doma in v šoli, potencialnih psihopatoloških razsežnostih ekstremizma med mladimi in krotenju le-tega. Gostje okrogle mize so bili: režiser drame Mučenik Boris Kobal, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojan Zalar in mag. Gregor Celestina, profesor za vero in kulturo na Škofijski klasični gimnaziji. Pogovor je potekal v celjskem Muzeju novejše zgodovine, vodila pa ga je mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/MuenikrazmiljanjeovpraanjihkijihzastavljaMayenburgovadrama3774777.mp3 RTVSLO – Ars 3234 clean Marius von Mayenburg je dramo Mučenik napisal kot odziv na aktualne razprave o islamu. Njegova drama, ki so jo uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, je bila izhodišče pogovora o vzgoji, provokacijah mladostnikov doma in v šoli, potencialnih psihopatoloških razsežnostih ekstremizma med mladimi in krotenju le-tega. Gostje okrogle mize so bili: režiser drame Mučenik Boris Kobal, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojan Zalar in mag. Gregor Celestina, profesor za vero in kulturo na Škofijski klasični gimnaziji. Pogovor je potekal v celjskem Muzeju novejše zgodovine, vodila pa ga je mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Mar 2018 13:30:00 +0000 Mučenik (razmišljanje o vprašanjih, ki jih zastavlja Mayenburgova drama) Družbena omrežja so olajšala širjenje vsebin, ki delajo našo družbo boljšo, bolj kritično, solidarnejšo in odprto. Po drugi strani pa so omogočila, da tudi najslabše vsebine in mnenja veliko bolj odmevajo in nas bolj določajo kot prej. Ali se je dialog zaradi družbenih omrežij izboljšal ali poslabšal? Ali je digitalizacija povečala razkorak med ideali demokracije in realnostjo? Ali je Twiter spodbudil posameznike k aktivnemu državljanstvu? Gosta oddaje sta profesor za gradbeno informatiko Žiga Turk, član skupine Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami, in profesor filozofije Igor Pribac. Oba sta na družbenih omrežjih dejavna predvsem na Twitterju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/igaTurkinIgorPribacodialogunaTwitterju3767983.mp3 RTVSLO – Ars 3042 clean Družbena omrežja so olajšala širjenje vsebin, ki delajo našo družbo boljšo, bolj kritično, solidarnejšo in odprto. Po drugi strani pa so omogočila, da tudi najslabše vsebine in mnenja veliko bolj odmevajo in nas bolj določajo kot prej. Ali se je dialog zaradi družbenih omrežij izboljšal ali poslabšal? Ali je digitalizacija povečala razkorak med ideali demokracije in realnostjo? Ali je Twiter spodbudil posameznike k aktivnemu državljanstvu? Gosta oddaje sta profesor za gradbeno informatiko Žiga Turk, član skupine Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami, in profesor filozofije Igor Pribac. Oba sta na družbenih omrežjih dejavna predvsem na Twitterju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Mar 2018 13:05:00 +0000 Žiga Turk in Igor Pribac o dialogu na Twitterju V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Programa Ars, smo preverili s kakšnimi pričakovanji sprejemajo Slovenci v Italiji in Avstriji rezultate parlamentarnih in deželnozborskih volitev. Odprli smo vprašanja, ki se navezujejo na delovanje tamkajšnjih slovenskih kulturnih ustanov. Na nedeljskih deželnozborskih volitvah na Koroškem so slavili socialdemokrati s skoraj 48 odstotki glasov podpore. To pomeni, da bo Peter Kaiser tudi prihodnjih pet let deželni glavar. Za mandat v deželnem parlamentu so se na listah različnih strank potegovali tudi koroški Slovenci. Med njimi je bila edina uspešna Ana Blatnik, ki je kandidirala na listi socialdemokratov, svoj sedež pa bo zelo verjetno odstopila v zameno za mesto v zveznem svetu na Dunaju. Na parlamentarnih volitvah v Italiji je bil istega dne jasen zmagovalec, desnosredinsko zavezništvo Silvia Berlusconija s skupno približno 37 odstotki glasov. Populistično Gibanje Pet zvezd bo po delnih uradnih izidih najmočnejša posamična stranka, medtem ko je največji poraz doživela Demokratska stranka, za katero je kandidirala v Furlaniji – Julijski krajini tudi predstavnica slovenske narodne skupnosti Tatjana Rojc. Kljub slabemu rezultatu stranke pa je bila Slovenka vendarle izvoljena v senat in bo tako slovenska manjšina tudi v prihodnje imela svojo predstavnico v Rimu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/07/RezultativolitevmedSlovencivItalijiinAvstriji3760473.mp3 RTVSLO – Ars 3318 clean V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Programa Ars, smo preverili s kakšnimi pričakovanji sprejemajo Slovenci v Italiji in Avstriji rezultate parlamentarnih in deželnozborskih volitev. Odprli smo vprašanja, ki se navezujejo na delovanje tamkajšnjih slovenskih kulturnih ustanov. Na nedeljskih deželnozborskih volitvah na Koroškem so slavili socialdemokrati s skoraj 48 odstotki glasov podpore. To pomeni, da bo Peter Kaiser tudi prihodnjih pet let deželni glavar. Za mandat v deželnem parlamentu so se na listah različnih strank potegovali tudi koroški Slovenci. Med njimi je bila edina uspešna Ana Blatnik, ki je kandidirala na listi socialdemokratov, svoj sedež pa bo zelo verjetno odstopila v zameno za mesto v zveznem svetu na Dunaju. Na parlamentarnih volitvah v Italiji je bil istega dne jasen zmagovalec, desnosredinsko zavezništvo Silvia Berlusconija s skupno približno 37 odstotki glasov. Populistično Gibanje Pet zvezd bo po delnih uradnih izidih najmočnejša posamična stranka, medtem ko je največji poraz doživela Demokratska stranka, za katero je kandidirala v Furlaniji – Julijski krajini tudi predstavnica slovenske narodne skupnosti Tatjana Rojc. Kljub slabemu rezultatu stranke pa je bila Slovenka vendarle izvoljena v senat in bo tako slovenska manjšina tudi v prihodnje imela svojo predstavnico v Rimu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Mar 2018 13:05:00 +0000 Rezultati volitev med Slovenci v Italiji in Avstriji Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatična občutljivost in uživanje v lepem. Danes bomo ponovili oddajo, ki jo je pripravil Aleksander Čobec o tem, kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven. Gostje oddaje so: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/AlisejedialogzaradiinternetaizboljalaliposlabalMMC.PR3.20180228.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3295 clean Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatična občutljivost in uživanje v lepem. Danes bomo ponovili oddajo, ki jo je pripravil Aleksander Čobec o tem, kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven. Gostje oddaje so: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Feb 2018 13:59:55 +0000 Učenje skozi umetnost, ponov. Od prve zamisli do končne različice filma, ki ga vidimo v kinu, vodi več let dolga pot: razteza se od razvoja projekta in pisanja scenarija, prek pridobivanja finančnih sredstev, do snemanja filma in poprodukcije. Koliko časa terjajo posamezne faze pri produkciji igranega/animiranega/dokumentarnega filma? O tem, kako ta ustvarjalno in organizacijsko zahteven proces določajo zakon, pravilniki in v zadnjih letih vse nižja javna sredstva, bomo v Arsovem forumu govorili z ustvarjalci, ki so vpeti v režijski in produkcijski vidik ustvarjanja sodobnega slovenskega filma. Gosti so bili Špela Čadež, animatorka ter režiserka in producentka animiranih filmov, Danica Ikovic, predstavnica produkcijske hiše Arsmedia, ter Metod Pevec, filmski režiser in scenarist. Objavili bomo tudi izjavi ministra za kulturo Toneta Peršaka in direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar o predlogu novele zakona o filmskem centru, ki je po zaključeni javni razpravi v medresorskem usklajevanju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/ArsovForumMMC.PR3.20180221.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2587 clean Od prve zamisli do končne različice filma, ki ga vidimo v kinu, vodi več let dolga pot: razteza se od razvoja projekta in pisanja scenarija, prek pridobivanja finančnih sredstev, do snemanja filma in poprodukcije. Koliko časa terjajo posamezne faze pri produkciji igranega/animiranega/dokumentarnega filma? O tem, kako ta ustvarjalno in organizacijsko zahteven proces določajo zakon, pravilniki in v zadnjih letih vse nižja javna sredstva, bomo v Arsovem forumu govorili z ustvarjalci, ki so vpeti v režijski in produkcijski vidik ustvarjanja sodobnega slovenskega filma. Gosti so bili Špela Čadež, animatorka ter režiserka in producentka animiranih filmov, Danica Ikovic, predstavnica produkcijske hiše Arsmedia, ter Metod Pevec, filmski režiser in scenarist. Objavili bomo tudi izjavi ministra za kulturo Toneta Peršaka in direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar o predlogu novele zakona o filmskem centru, ki je po zaključeni javni razpravi v medresorskem usklajevanju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Feb 2018 13:48:07 +0000 Kako nastaja sodobni slovenski film? Letos mineva deseto leto od sprejetja sklepa o ustanovitvi Javne agencije za knjigo. Za vse deležnike naše knjižne verige je bil to velik in zaželen dogodek, saj so dobili avtonomno telo, ki se je v celoti posvečalo področju knjige, pričakovanja zainteresirane javnosti pa so bila precejšnja. V teh letih so se na čelu agencije zamenjali trije direktorji: Slavko Pregl, ki jo je vodil od leta 2009 do sredine leta 2012, Aleš Novak, ki jo je vodil v letih 2013 – 2017, z letošnjim letom pa je položaj direktorice agencije prevzela Renata Zamida. V oddaji bomo pogledali, kakšno vlogo si je v teh letih ustvarila agencija v našem in mednarodnem knjižnem prostoru, kateri so bili mejniki v njenem delovanju in se ozrli naprej, v načrtovane projekte, pa tudi dolgoročne cilje v delovanju agencije. Gosta v studiu sta Slavko Pregl in Renata Zamida. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/DoseeniinzastavljeniciljiJavneagencijezaknjigo3737617.mp3 RTVSLO – Ars 3202 clean Letos mineva deseto leto od sprejetja sklepa o ustanovitvi Javne agencije za knjigo. Za vse deležnike naše knjižne verige je bil to velik in zaželen dogodek, saj so dobili avtonomno telo, ki se je v celoti posvečalo področju knjige, pričakovanja zainteresirane javnosti pa so bila precejšnja. V teh letih so se na čelu agencije zamenjali trije direktorji: Slavko Pregl, ki jo je vodil od leta 2009 do sredine leta 2012, Aleš Novak, ki jo je vodil v letih 2013 – 2017, z letošnjim letom pa je položaj direktorice agencije prevzela Renata Zamida. V oddaji bomo pogledali, kakšno vlogo si je v teh letih ustvarila agencija v našem in mednarodnem knjižnem prostoru, kateri so bili mejniki v njenem delovanju in se ozrli naprej, v načrtovane projekte, pa tudi dolgoročne cilje v delovanju agencije. Gosta v studiu sta Slavko Pregl in Renata Zamida. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Feb 2018 13:07:00 +0000 Doseženi in zastavljeni cilji Javne agencije za knjigo Na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesno podelijo Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Oddajo namenjamo letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad ? to sta plesalec Janez Mejač in pesnik Boris A. Novak ? in šestim nagrajencem Prešernovega sklada; to so: Marko Brdar, Boris Gaberščik, Matej Puc, Simona Semenič, Maja Smrekar in Valentina Turcu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/PREERNOVILAVREATI2018MMC.PR3.20180207.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3301 clean Na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesno podelijo Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Oddajo namenjamo letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad ? to sta plesalec Janez Mejač in pesnik Boris A. Novak ? in šestim nagrajencem Prešernovega sklada; to so: Marko Brdar, Boris Gaberščik, Matej Puc, Simona Semenič, Maja Smrekar in Valentina Turcu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Feb 2018 14:00:01 +0000 PREŠERNOVI LAVREATI 2018 Zaključen je Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki je temeljni mehanizem podpiranja in urejanja načinov produkcije neodvisne uprizoritvene, glasbene, likovne in intermedijske umetnosti. Strokovna javnost in ustvarjalci ? tako tisti, ki v financiranje niso bili sprejeti, kot tisti, ki so sredstva prejeli ? so ob objavi rezultatov razpisa opozorili na to, da je nerazvojno naravnan, da bo imela izvedba številne negativne posledice za neodvisno umetniško produkcijo in da gre pravzaprav za naslednji korak v postopnem odmiranju neodvisne scene. Opozorili so, da dialog, ki si ga je ministrstvo postavilo za temelj delovanja, obstaja le na papirju, ne pa tudi v praksi; pri tem so poudarili, da bi razpis moral izražati razvojno vizijo kulture. V današnji oddaji bomo tako odprli vprašanje: Ali imamo v Sloveniji razvojno vizijo kulture, glede na to, da je celotna kulturniška javnost zavrnila predlog novega Nacionalnega Naši sogovorniki bodo: Vesna Jurca Tadel, vodja po pooblastilu sektorja za umetnost na ministrstvu za kulturo; Tjaša Pureber, vršilka dolžnosti strokovne vodje na Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti; Pia Brezavšček, teatrologinja in predsednica društva za sodobni ples, in Uroš Veber, producent iz zavoda Projekt Atol. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/KakonaprejMMC.PR3.20180131.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3469 clean Zaključen je Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki je temeljni mehanizem podpiranja in urejanja načinov produkcije neodvisne uprizoritvene, glasbene, likovne in intermedijske umetnosti. Strokovna javnost in ustvarjalci ? tako tisti, ki v financiranje niso bili sprejeti, kot tisti, ki so sredstva prejeli ? so ob objavi rezultatov razpisa opozorili na to, da je nerazvojno naravnan, da bo imela izvedba številne negativne posledice za neodvisno umetniško produkcijo in da gre pravzaprav za naslednji korak v postopnem odmiranju neodvisne scene. Opozorili so, da dialog, ki si ga je ministrstvo postavilo za temelj delovanja, obstaja le na papirju, ne pa tudi v praksi; pri tem so poudarili, da bi razpis moral izražati razvojno vizijo kulture. V današnji oddaji bomo tako odprli vprašanje: Ali imamo v Sloveniji razvojno vizijo kulture, glede na to, da je celotna kulturniška javnost zavrnila predlog novega Nacionalnega Naši sogovorniki bodo: Vesna Jurca Tadel, vodja po pooblastilu sektorja za umetnost na ministrstvu za kulturo; Tjaša Pureber, vršilka dolžnosti strokovne vodje na Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti; Pia Brezavšček, teatrologinja in predsednica društva za sodobni ples, in Uroš Veber, producent iz zavoda Projekt Atol. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Jan 2018 14:02:49 +0000 Kako naprej? V Sloveniji so splošne knjižnice najbolj obiskana kulturna središča. V sedanjosti so seveda postavljene pred nove izzive, ne nazadnje so v preteklem desetletju zaznale tudi trend rahlega upadanja članstva. Delovna skupina pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost je pred kratkim predstavila nova strokovna priporočila za splošne knjižnice, ki poudarjajo pomen potreb lokalnega prebivalstva v delovanju knjižnic. O trenutnih razmerah v knjižnicah in poudarkih novih strokovnih priporočil bodo v oddaji Arsov forum spregovorili dr. Gorazd Vodeb, vodja delovne skupine, sicer zaposlen pri Centru za razvoj knjižnic NUK-a, dr. Sabina Fras Popović, vodja Oddelka za knjižnično mrežo v Mariborski knjižnici, tudi članica delavne skupine in predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ter direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka, gospa Irena Škvarč. Vir foto: Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/Knjinice-pomembendejavnikvlokalnemokolju3715937.mp3 RTVSLO – Ars 2790 clean V Sloveniji so splošne knjižnice najbolj obiskana kulturna središča. V sedanjosti so seveda postavljene pred nove izzive, ne nazadnje so v preteklem desetletju zaznale tudi trend rahlega upadanja članstva. Delovna skupina pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost je pred kratkim predstavila nova strokovna priporočila za splošne knjižnice, ki poudarjajo pomen potreb lokalnega prebivalstva v delovanju knjižnic. O trenutnih razmerah v knjižnicah in poudarkih novih strokovnih priporočil bodo v oddaji Arsov forum spregovorili dr. Gorazd Vodeb, vodja delovne skupine, sicer zaposlen pri Centru za razvoj knjižnic NUK-a, dr. Sabina Fras Popović, vodja Oddelka za knjižnično mrežo v Mariborski knjižnici, tudi članica delavne skupine in predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ter direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka, gospa Irena Škvarč. Vir foto: Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Jan 2018 13:10:00 +0000 Knjižnice - pomemben dejavnik v lokalnem okolju Prvi koraki v svet gledališča so eni najpomembnejših za to, da človek lahko postopoma razvije estetski čut do uprizoritvene umetnosti, v odrasli dobi pa se razvije v mislečega in kritičnega gledalca. Nemalokrat pa je v marsikaterem otroštvu, še bolj pa mladostništvu, ko se postopoma prelevimo v upornike z razlogom ali brez njega, prav neustrezna izbira uprizoritve botrovala temu, da gledališče preprosto ni doseglo cilja. Da bi torej nagovorilo svojega prvega gledalca z vso magičnostjo, širino in globino, ki jih premore. Da pa bi se pedagoški delavci in starši ognili takšnim šumom, so v Slovenskem gledališkem inštitutu zdaj zasnovali pomembno spletno platformo Zlata paličica, ki na enem mestu nudi nabor priporočljivih predstav, torej kakovostne profesionalne gledališke produkcije za odraščajoče občinstvo po izboru tričlanske strokovne komisije. Bienalni festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica se je v našem miselnem prostoru že zasidral. Zdaj je čas, da spoznamo še spletno platformo Zlata paličica kot festivalski navdih z željo po poglobljenem, umetnostno-vzgojnem vidiku uprizoritvene umetnosti pri nas. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O spletni platformi Zlata Paličica pa razmišljajo ? Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut, Nataš Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matijašič, Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport in Adirana Gaberščik, Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/17/SpletnaplatformaZlatapaliicaklikdogledaliaMMC.PR3.20180117.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2505 clean Prvi koraki v svet gledališča so eni najpomembnejših za to, da človek lahko postopoma razvije estetski čut do uprizoritvene umetnosti, v odrasli dobi pa se razvije v mislečega in kritičnega gledalca. Nemalokrat pa je v marsikaterem otroštvu, še bolj pa mladostništvu, ko se postopoma prelevimo v upornike z razlogom ali brez njega, prav neustrezna izbira uprizoritve botrovala temu, da gledališče preprosto ni doseglo cilja. Da bi torej nagovorilo svojega prvega gledalca z vso magičnostjo, širino in globino, ki jih premore. Da pa bi se pedagoški delavci in starši ognili takšnim šumom, so v Slovenskem gledališkem inštitutu zdaj zasnovali pomembno spletno platformo Zlata paličica, ki na enem mestu nudi nabor priporočljivih predstav, torej kakovostne profesionalne gledališke produkcije za odraščajoče občinstvo po izboru tričlanske strokovne komisije. Bienalni festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica se je v našem miselnem prostoru že zasidral. Zdaj je čas, da spoznamo še spletno platformo Zlata paličica kot festivalski navdih z željo po poglobljenem, umetnostno-vzgojnem vidiku uprizoritvene umetnosti pri nas. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O spletni platformi Zlata Paličica pa razmišljajo ? Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut, Nataš Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matijašič, Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport in Adirana Gaberščik, Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Jan 2018 13:46:45 +0000 Spletna platforma Zlata paličica ? klik do gledališča Drama Teror sodobnega nemškega dramatika Ferdinanda von Schiracha, ki jo uprizarjajo v Prešernovem gledališču, odpira številne moralne dileme ter pravna in varnostna vprašanja, ki zadevajo svet, v katerem živimo. Po predstavi, v petek 8. decembra, so na odru gledališča organizirali okroglo mizo, na kateri so pretresli aktualna vprašanja terorizma, nacionalne varnosti, skrbi za slovenski zračni prostor, odgovornost in načine za sestrelitev civilnega letala, sisteme zaščite na množičnih prireditvah … Okroglo mizo je vodil prof. dr. Iztok Podbregar, dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju, nekdanji general v Slovenski vojski ter izšolani vojaški pilot, njegovi sogovorniki pa so bili: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS, prof. dr. Peter Umek, kriminalistični psiholog in pogajalec z delinkventi, Martin Koželj, vodja varnosti in integritete pri Nogometni zvezi Slovenije, polkovnik Blaž Pavlin, ki je v Slovenski vojski odgovoren za nadzor zračnega prostora iz zraka, in Janja Roblek, predsednica sodnega sveta na kranjskem sodišču. Foto: Tit Košir, PG Kranj http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/17/Teror3708664.mp3 RTVSLO – Ars 3496 clean Drama Teror sodobnega nemškega dramatika Ferdinanda von Schiracha, ki jo uprizarjajo v Prešernovem gledališču, odpira številne moralne dileme ter pravna in varnostna vprašanja, ki zadevajo svet, v katerem živimo. Po predstavi, v petek 8. decembra, so na odru gledališča organizirali okroglo mizo, na kateri so pretresli aktualna vprašanja terorizma, nacionalne varnosti, skrbi za slovenski zračni prostor, odgovornost in načine za sestrelitev civilnega letala, sisteme zaščite na množičnih prireditvah … Okroglo mizo je vodil prof. dr. Iztok Podbregar, dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju, nekdanji general v Slovenski vojski ter izšolani vojaški pilot, njegovi sogovorniki pa so bili: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS, prof. dr. Peter Umek, kriminalistični psiholog in pogajalec z delinkventi, Martin Koželj, vodja varnosti in integritete pri Nogometni zvezi Slovenije, polkovnik Blaž Pavlin, ki je v Slovenski vojski odgovoren za nadzor zračnega prostora iz zraka, in Janja Roblek, predsednica sodnega sveta na kranjskem sodišču. Foto: Tit Košir, PG Kranj http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Jan 2018 13:05:00 +0000 Teror Na temo, ki jo povzema naslov oddaje, smo se v Arsovem forumu pogovarjali s številnimi sogovorniki: umetniki, kritiki, uredniki in širšo intelektualno javnostjo. Mnenja, ki so jih podali, odpirajo široko polje razmisleka v času, ko kritična misel, tudi o umetnosti, izgublja prostore širše dostopnosti. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/Umetnost-kritika-mediji3693243.mp3 RTVSLO – Ars 3225 clean Na temo, ki jo povzema naslov oddaje, smo se v Arsovem forumu pogovarjali s številnimi sogovorniki: umetniki, kritiki, uredniki in širšo intelektualno javnostjo. Mnenja, ki so jih podali, odpirajo široko polje razmisleka v času, ko kritična misel, tudi o umetnosti, izgublja prostore širše dostopnosti. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Jan 2018 14:00:00 +0000 Umetnost - kritika - mediji Ob premeni koledarskega leta, se radi ozremo nazaj s kritičnim pogledom na minuli čas in na opravljeno delo. Med mnogimi obletnicami, ki so se zgodile in ponudile priložnost za razne projekte, je izzvenelo tudi četrt stoletja obstoja Slovenskega muzikološkega društva in ob tem so se v mesecu oktobru odvili Dnevi slovenske muzikologije. Ponudili so priložnost za pretres različnih pogledov na to humanistično vedo, stroko, katere predmet je umetnost – glasba. Muzikologija kot znanost o glasbi je v resnici mlada, a glasbeno teoretska misel, razširjena na mnoge druge humanistične premise in odnose med njimi, pa od začetka spremlja človeški miselni svet. O pomenu muzikologije kot znanosti in muzikologije kot stroke za kulturno življenje Slovencev ter o sodobnih izzivih te stroke bomo razmišljali v oddaji Arsov forum. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/27/ArsovForumMMC.PR3.20171227.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3193 clean Ob premeni koledarskega leta, se radi ozremo nazaj s kritičnim pogledom na minuli čas in na opravljeno delo. Med mnogimi obletnicami, ki so se zgodile in ponudile priložnost za razne projekte, je izzvenelo tudi četrt stoletja obstoja Slovenskega muzikološkega društva in ob tem so se v mesecu oktobru odvili Dnevi slovenske muzikologije. Ponudili so priložnost za pretres različnih pogledov na to humanistično vedo, stroko, katere predmet je umetnost – glasba. Muzikologija kot znanost o glasbi je v resnici mlada, a glasbeno teoretska misel, razširjena na mnoge druge humanistične premise in odnose med njimi, pa od začetka spremlja človeški miselni svet. O pomenu muzikologije kot znanosti in muzikologije kot stroke za kulturno življenje Slovencev ter o sodobnih izzivih te stroke bomo razmišljali v oddaji Arsov forum. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Dec 2017 13:58:13 +0000 25-letnica Slovenskega muzikološkega društva Ob primeru napovedane prodaje Hostla Celica in dogodkih, za katere še ne vemo, kako se bodo v zvezi s Celico razpletli, se odpirajo mnoga vprašanja v zvezi z razvojem mesta Ljubljana in prostorskim urejanjem. Celica je primer zgodovinskega pričevanja in žive kulture, z načinom delne »samooskrbe«, izpostavlja torej vrednote, ki bi lahko bile temelje zdravega mestnega jedra in prebivalcev v njem. Organiziranje Celice kot projekta, ki sega v zgodnja 90-ta leta, se v večji meri dogaja na način samoorganizacije, interesnega vložka ljudi (umetnikov, arhitektov, um. zgodovinarjev), ki pri tem sodelujejo in delujejo. Njihov angažma se širi v mesto na dveh ravneh – Celica kot srečevališče domačinov in Celica kot kraj srečanja tujcev z domačo živo umetnostjo in kulturo, in tudi reprezentativni prostor zgodovinskega spomina oživljenega skozi transformacijo iz zaprtega v odprti prostor. Na tem primeru in z drugimi značilnostmi urbanega, čemur naj sledi razvoj mesta, se gradi razmišljanje o mestu, v katerem je kakovost bivanja glavni namen in cilj, kompleksnost različnih vidikov pa mora tkati homogeno celoto sestavljeno iz različnih interesov in organizacijskih oblik, ki so-delujejo v odprtem dialogu. K pogovoru o tem temah smo povabili dr. Aidana Cerarja, Miloša Kosca in dr. Igorja Pribaca. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/ArsovForumMMC.PR3.20171220.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3279 clean Ob primeru napovedane prodaje Hostla Celica in dogodkih, za katere še ne vemo, kako se bodo v zvezi s Celico razpletli, se odpirajo mnoga vprašanja v zvezi z razvojem mesta Ljubljana in prostorskim urejanjem. Celica je primer zgodovinskega pričevanja in žive kulture, z načinom delne »samooskrbe«, izpostavlja torej vrednote, ki bi lahko bile temelje zdravega mestnega jedra in prebivalcev v njem. Organiziranje Celice kot projekta, ki sega v zgodnja 90-ta leta, se v večji meri dogaja na način samoorganizacije, interesnega vložka ljudi (umetnikov, arhitektov, um. zgodovinarjev), ki pri tem sodelujejo in delujejo. Njihov angažma se širi v mesto na dveh ravneh – Celica kot srečevališče domačinov in Celica kot kraj srečanja tujcev z domačo živo umetnostjo in kulturo, in tudi reprezentativni prostor zgodovinskega spomina oživljenega skozi transformacijo iz zaprtega v odprti prostor. Na tem primeru in z drugimi značilnostmi urbanega, čemur naj sledi razvoj mesta, se gradi razmišljanje o mestu, v katerem je kakovost bivanja glavni namen in cilj, kompleksnost različnih vidikov pa mora tkati homogeno celoto sestavljeno iz različnih interesov in organizacijskih oblik, ki so-delujejo v odprtem dialogu. K pogovoru o tem temah smo povabili dr. Aidana Cerarja, Miloša Kosca in dr. Igorja Pribaca. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Dec 2017 13:59:39 +0000 Urejanje prostora in odnosi v mestu ?Živimo v obdobju vsesplošnega zmanjševanja zaupanja v javne storitve in neprikritih poskusov razgraditve javnih družbenih servisov. V tem obdobju RTV Slovenija tem bolj potrebuje institut varuha kot enega izmed vogalov, ki podpirajo zavezanost javnosti,? je v svoji viziji zapisala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Kaj lahko k večjemu zaupanju javnosti, tudi v program Ars, pripomore institut varuha? Kako se RTV Slovenija odziva na mnenja poslušalcev? Koliko je opredeljena funkcija varuhinje? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo živo naslovili na varuhinjo in pregledali mnenja poslušalcev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/13/VaruhinjapravicgledalcevinposlualcevRTVSlovenijaIlinkaTodorovskiMMC.PR3.20171213.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3012 clean ?Živimo v obdobju vsesplošnega zmanjševanja zaupanja v javne storitve in neprikritih poskusov razgraditve javnih družbenih servisov. V tem obdobju RTV Slovenija tem bolj potrebuje institut varuha kot enega izmed vogalov, ki podpirajo zavezanost javnosti,? je v svoji viziji zapisala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Kaj lahko k večjemu zaupanju javnosti, tudi v program Ars, pripomore institut varuha? Kako se RTV Slovenija odziva na mnenja poslušalcev? Koliko je opredeljena funkcija varuhinje? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo živo naslovili na varuhinjo in pregledali mnenja poslušalcev. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Dec 2017 13:55:12 +0000 Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski 8. novembra je Evropska radiotelevizijska zveza začela kampanjo Podprimo dobre medije. Z omenjeno kampanjo želi EBU v javnosti poudariti pozitiven vpliv delovanja javnih medijev v družbi. Ta vpliv je bila tudi ena izmed tem tokratne oddaje, seveda pa je bil pogovor priložnost za premislek ali sugestijo, kako bi lahko bila javna RTV še boljša. V pogovoru so sodelovali generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, književnik in filmski režiser Vinko Möderndorfer, raziskovalka na Mirovnem inštitutu Brankica Petković in prevajalec ter publicist Jaroslav Skrušný, z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/06/ArsovForumMMC.PR3.20171206.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3312 clean 8. novembra je Evropska radiotelevizijska zveza začela kampanjo Podprimo dobre medije. Z omenjeno kampanjo želi EBU v javnosti poudariti pozitiven vpliv delovanja javnih medijev v družbi. Ta vpliv je bila tudi ena izmed tem tokratne oddaje, seveda pa je bil pogovor priložnost za premislek ali sugestijo, kako bi lahko bila javna RTV še boljša. V pogovoru so sodelovali generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, književnik in filmski režiser Vinko Möderndorfer, raziskovalka na Mirovnem inštitutu Brankica Petković in prevajalec ter publicist Jaroslav Skrušný, z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Dec 2017 14:00:12 +0000 O javni RTV Na današnji dan se izteka rok za oddajo pripomb na predlog Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Po zavrnitvi predloga s strani Znanstvenih svetov treh največjih javnih raziskovalnih inštitutov (IJS, Kemijski inštitut., NIB), dveh univerz in še nekaterih drugih, bomo v soočenju raziskovalcev in vlade poskušali osvetliti razloge in stališča obeh strani. O tem bodo v pogovoru, ki bo potekal v živo, spregovorili, predstavnik Min. za izobraževanje, znanost in šport RS, predstavnik KOsRIS prof.dr.Gregor Anderluh (direktor Kemijskega inštituta), dr.Boštjan Nedoh, član delovne skupine za pripravo predloga zakona in prof.dr.Igor Ž.Žagar, (direktor Pedagoškega inštituta). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/OpredloguraziskovalnegazakonaMMC.PR3.20171129.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3330 clean Na današnji dan se izteka rok za oddajo pripomb na predlog Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Po zavrnitvi predloga s strani Znanstvenih svetov treh največjih javnih raziskovalnih inštitutov (IJS, Kemijski inštitut., NIB), dveh univerz in še nekaterih drugih, bomo v soočenju raziskovalcev in vlade poskušali osvetliti razloge in stališča obeh strani. O tem bodo v pogovoru, ki bo potekal v živo, spregovorili, predstavnik Min. za izobraževanje, znanost in šport RS, predstavnik KOsRIS prof.dr.Gregor Anderluh (direktor Kemijskega inštituta), dr.Boštjan Nedoh, član delovne skupine za pripravo predloga zakona in prof.dr.Igor Ž.Žagar, (direktor Pedagoškega inštituta). http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Nov 2017 14:00:30 +0000 O predlogu raziskovalnega zakona Ob ugotavljanju, da bralne navade mladih upadajo, se pojavlja vprašanje, kako jih vendarle pritegniti k branju. In čeprav je literarna klasika vključena v šolske programe ? kako jim jo približati, kako pritegniti zanimanje zanjo? Tretji program Radia Slovenija v sklopu literarnih večerov Oh, literatura ? O, literatura! spremlja srednješolski učni program, drugi avtorji skušajo mlade navdušiti na drugačne načine. Gostje bodo dr. Igor Saksida, Marko Trobevšek, Boštjan Gorenc - Pižama in Rok Terkaj. Pogovor bo vodil Vlado Motnikar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/22/33.SKS-Ohliteratura.OliteraturaLiterarnaklasikainmladibralciprenosMMC.PR3.20171122.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3205 clean Ob ugotavljanju, da bralne navade mladih upadajo, se pojavlja vprašanje, kako jih vendarle pritegniti k branju. In čeprav je literarna klasika vključena v šolske programe ? kako jim jo približati, kako pritegniti zanimanje zanjo? Tretji program Radia Slovenija v sklopu literarnih večerov Oh, literatura ? O, literatura! spremlja srednješolski učni program, drugi avtorji skušajo mlade navdušiti na drugačne načine. Gostje bodo dr. Igor Saksida, Marko Trobevšek, Boštjan Gorenc - Pižama in Rok Terkaj. Pogovor bo vodil Vlado Motnikar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Nov 2017 13:58:25 +0000 33. SKS - Oh, literatura....O, literatura!, Literarna klasika in mladi bralci, prenos Motiv športa je v zgodovini umetnosti zelo star pojav. Posebno priljubljen je bil v obdobju antike, v kateri je imel šport pomembno mesto. Antični umetnik se je prek takšne vsebine lahko posvečal predvsem vprašanjem, kot sta anatomija atletsko zgrajenega golega telesa in upodabljanje telesa v gibanju. Kako pa je v današnjem, modernem času? Lahko v umetnosti najdemo sledi športa? Je športnik do neke mere tudi umetnik in nasprotno? O tem v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali ritmičarka Mojca Rode, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Novo mesto, gledališki režiser in teoretik Matjaž Berger, ter gledališki in filmski igralec Jure Henigman. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/15/UmetnostinportMMC.PR3.20171115.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2663 clean Motiv športa je v zgodovini umetnosti zelo star pojav. Posebno priljubljen je bil v obdobju antike, v kateri je imel šport pomembno mesto. Antični umetnik se je prek takšne vsebine lahko posvečal predvsem vprašanjem, kot sta anatomija atletsko zgrajenega golega telesa in upodabljanje telesa v gibanju. Kako pa je v današnjem, modernem času? Lahko v umetnosti najdemo sledi športa? Je športnik do neke mere tudi umetnik in nasprotno? O tem v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali ritmičarka Mojca Rode, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Novo mesto, gledališki režiser in teoretik Matjaž Berger, ter gledališki in filmski igralec Jure Henigman. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Nov 2017 13:49:23 +0000 Umetnost in šport Toliko filmov in tako malo časa! Na Liffu se vsako leto v dveh novembrskih tednih zavrti približno 100 celovečercev in 20 kratkih filmov, številka, ki filmske navdušence razveseljuje, lahko pa spodbudi celo tesnobo izbire. V Arsovem forumu so na otvoritveni dan 28. Liffa zato gostovali Simon Popek, ki zadnje desetletje snuje program, svoj izbor najljubših filmov z Liffa – s katerim upamo, da vam bomo olajšali morebitno zagato pri odločanju, katere filme pogledati – bodo utemeljili še programska svetnica Liffa Tina Poglajen ter filmski kritiki in novinarji Marcel Štefančič, jr., Zemira A. Pečovnik in Ingrid Kovač Brus. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prizor iz filma O telesu in duši režiserke Ildikó Enyedi (2017). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/Liffe-Tolikofilmovintakomaloasa3631777.mp3 RTVSLO – Ars 3271 clean Toliko filmov in tako malo časa! Na Liffu se vsako leto v dveh novembrskih tednih zavrti približno 100 celovečercev in 20 kratkih filmov, številka, ki filmske navdušence razveseljuje, lahko pa spodbudi celo tesnobo izbire. V Arsovem forumu so na otvoritveni dan 28. Liffa zato gostovali Simon Popek, ki zadnje desetletje snuje program, svoj izbor najljubših filmov z Liffa – s katerim upamo, da vam bomo olajšali morebitno zagato pri odločanju, katere filme pogledati – bodo utemeljili še programska svetnica Liffa Tina Poglajen ter filmski kritiki in novinarji Marcel Štefančič, jr., Zemira A. Pečovnik in Ingrid Kovač Brus. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prizor iz filma O telesu in duši režiserke Ildikó Enyedi (2017). http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Nov 2017 13:05:00 +0000 Liffe - Toliko filmov in tako malo časa! Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/01/ArsovForumMMC.PR3.20171101.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3237 clean Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 1 Nov 2017 13:58:57 +0000 Arsov Forum Ob nedavno objavljenem Javnem razpisu za dveletne kulturne projekte, ki jih bo na področju uprizoritvenih umetnosti sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo, smo v tokratni oddaji premišljevali o odnosu med kulturno politiko, načini financiranja in vzpostavljenimi produkcijskimi modeli. Ozrli smo se tudi na zgodovino neodvisne umetniške produkcije in njen pomen nekoč in danes. Naši gostje so bili publicist, teoretik in zgodovinar sodobnega plesa Rok Vevar, producentka Tamara Bračič Vidmar iz zavoda Bunker in Anela Bešo iz društva Asociacija, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/28/Kulturnapolitikainneodvisnaumetniskaprodukcija2794551.mp3 RTVSLO – Ars 3259 clean Ob nedavno objavljenem Javnem razpisu za dveletne kulturne projekte, ki jih bo na področju uprizoritvenih umetnosti sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo, smo v tokratni oddaji premišljevali o odnosu med kulturno politiko, načini financiranja in vzpostavljenimi produkcijskimi modeli. Ozrli smo se tudi na zgodovino neodvisne umetniške produkcije in njen pomen nekoč in danes. Naši gostje so bili publicist, teoretik in zgodovinar sodobnega plesa Rok Vevar, producentka Tamara Bračič Vidmar iz zavoda Bunker in Anela Bešo iz društva Asociacija, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 28 Oct 2017 14:32:00 +0000 Kulturna politika in neodvisna umetniška produkcija Mussolini septembra 1938 ob vračanju od kostnice na kobariškem trgu. Med moškimi v postroju na desni je stal tudi Tigrovec Franc Kavs, ki bi moral izvršiti atentat. foto: Goriški muzej V zgodnji jeseni leta 1927 so se na Nanosu zbrali odločni predstavniki fašistične s strani italijanske države že prepovedanih slovenskih društev. Zakonitih poti za boj proti etnocidu t. i. ?drugorodcev? (allogeni v jeziku Kraljevine Italije) niso imeli več. Zgodba se je iztekla v osvoboditev in povojno priključitev delov mednarodno priznane italijanske republike k Jugoslaviji. Zgodbo o začetkih ?prvih protifašistov?, razmerjih s partizanskim bojem ter posebnostih upora primorskega ljudstva na italijanski in naši strani meje ter o povojni pozabi (tudi v šolskih učbenikih) osvetljujejo zgodovinarji dr. Milan Pahor (vodja odbora za pripravo proslavo Bazovice pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu), dr. Nevenka Troha in dr. Bojan Godeša z INZ ter dr. Mateja Režek iz ZRS Koper. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/25/TIGRINBorba90letnicaprimorskegaantifaizmaMMC.PR3.20171025.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3249 clean Mussolini septembra 1938 ob vračanju od kostnice na kobariškem trgu. Med moškimi v postroju na desni je stal tudi Tigrovec Franc Kavs, ki bi moral izvršiti atentat. foto: Goriški muzej V zgodnji jeseni leta 1927 so se na Nanosu zbrali odločni predstavniki fašistične s strani italijanske države že prepovedanih slovenskih društev. Zakonitih poti za boj proti etnocidu t. i. ?drugorodcev? (allogeni v jeziku Kraljevine Italije) niso imeli več. Zgodba se je iztekla v osvoboditev in povojno priključitev delov mednarodno priznane italijanske republike k Jugoslaviji. Zgodbo o začetkih ?prvih protifašistov?, razmerjih s partizanskim bojem ter posebnostih upora primorskega ljudstva na italijanski in naši strani meje ter o povojni pozabi (tudi v šolskih učbenikih) osvetljujejo zgodovinarji dr. Milan Pahor (vodja odbora za pripravo proslavo Bazovice pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu), dr. Nevenka Troha in dr. Bojan Godeša z INZ ter dr. Mateja Režek iz ZRS Koper. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Oct 2017 12:59:09 +0000 TIGR IN Borba ? 90 letnica primorskega antifašizma Knjižni sejem v Frankfurtu je eden najpomembnejših tovrstnih dogodkov za literarne ustvarjalce, knjigotržce in založnike; a sejem še zdaleč ne preplete le knjižnih interesov, pač pa še gospodarske, turistične in tudi diplomatske oziroma politične. V oddaji Arsov forum strnemo nekaj vtisov z letošnjega sejemskega dogajanja in se oziramo naprej, v čas, ko naj bi Slovenija prevzela naziv častne gostje sejma. Gostje oddaje so dr. Miha Kovač, član odbora za pripravo našega gostovanja v Frankfurtu, Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na založbi Miš; Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in Renata Zamida, ki na Javni agenciji za knjigo vodi Mednarodno sodelovanje in projekt »Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu«. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/ZakajnaknjinisejemvFrankfurt3609406.mp3 RTVSLO – Ars 3323 clean Knjižni sejem v Frankfurtu je eden najpomembnejših tovrstnih dogodkov za literarne ustvarjalce, knjigotržce in založnike; a sejem še zdaleč ne preplete le knjižnih interesov, pač pa še gospodarske, turistične in tudi diplomatske oziroma politične. V oddaji Arsov forum strnemo nekaj vtisov z letošnjega sejemskega dogajanja in se oziramo naprej, v čas, ko naj bi Slovenija prevzela naziv častne gostje sejma. Gostje oddaje so dr. Miha Kovač, član odbora za pripravo našega gostovanja v Frankfurtu, Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na založbi Miš; Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in Renata Zamida, ki na Javni agenciji za knjigo vodi Mednarodno sodelovanje in projekt »Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu«. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Oct 2017 12:05:00 +0000 Zakaj na knjižni sejem v Frankfurt? 19. septembra letos je Državni zbor sprejel Zakon o Prešernovi nagradi in z njim nadomestil prejšnji zakon, ki je veljal dobrih 25 let. V oddaji boste izvedeli, zakaj je bil potreben nov zakon in kakšne rešitve prinaša, pa tudi, ali bi lahko bil vsaj na enem področju radikalnejši. Na katerem področju? Vabljeni k poslušanju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/11/ZakonoPreernovinagradiMMC.PR3.20171011.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3238 clean 19. septembra letos je Državni zbor sprejel Zakon o Prešernovi nagradi in z njim nadomestil prejšnji zakon, ki je veljal dobrih 25 let. V oddaji boste izvedeli, zakaj je bil potreben nov zakon in kakšne rešitve prinaša, pa tudi, ali bi lahko bil vsaj na enem področju radikalnejši. Na katerem področju? Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Oct 2017 12:58:58 +0000 Zakon o Prešernovi nagradi Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki ga vsako četrto leto razpiše ministrstvo RS za kulturo, je temeljni mehanizem podpiranja in urejanja načinov produkcije neodvisne umetnosti. V tokratni oddaji Arsov forum se bomo zaustavili ob sistemskih spremembah, ki jih v neodvisno umetniško produkcijo uvaja aktualni razpis; med njimi so plačljive vstopnice, način prijave koprodukcij med nevladnimi organizacijami in urejanje avtorskih pravic z licenco creative commons. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/04/RazpiszaizborjavnihkulturnihprogramovnapodrojuumetnostiMMC.PR3.20171004.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2887 clean Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki ga vsako četrto leto razpiše ministrstvo RS za kulturo, je temeljni mehanizem podpiranja in urejanja načinov produkcije neodvisne umetnosti. V tokratni oddaji Arsov forum se bomo zaustavili ob sistemskih spremembah, ki jih v neodvisno umetniško produkcijo uvaja aktualni razpis; med njimi so plačljive vstopnice, način prijave koprodukcij med nevladnimi organizacijami in urejanje avtorskih pravic z licenco creative commons. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Oct 2017 12:53:07 +0000 Razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti V Sloveniji je likovni trg slabo razvit ali pa ga sploh ni. V prejšnjih letih je bilo sicer več pobud za sistemsko financiranje, vendar niso bile uspešne. Med zadnjimi poskusi je predlog, da bi javne investicije vsebovale tudi obvezni delež za nakup likovnih del. Kaj si lahko likovniki obetajo od zakonskih sprememb in kako daljnosežne so, bomo preverili v sredinem Arsovem forumu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/27/ArsovForumMMC.PR3.20170927.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2930 clean V Sloveniji je likovni trg slabo razvit ali pa ga sploh ni. V prejšnjih letih je bilo sicer več pobud za sistemsko financiranje, vendar niso bile uspešne. Med zadnjimi poskusi je predlog, da bi javne investicije vsebovale tudi obvezni delež za nakup likovnih del. Kaj si lahko likovniki obetajo od zakonskih sprememb in kako daljnosežne so, bomo preverili v sredinem Arsovem forumu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Sep 2017 12:53:50 +0000 Obvezni delež za umetnost Za nagrado živa za najboljši slovanski muzej leta 2017 se poteguje triindvajset muzejev iz enajstih slovanskih držav, med njimi trije slovenski: Park vojaške zgodovine Pivka, Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V oddaji sodelujejo dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ki podeljuje nagrado živa, in predstavniki treh slovenskih muzejev, ki se potegujejo za nagrado: Janko Boštjančič, Ajda Kozjek in Irena Lačen Benedičič. foto: nagrado živa 2016 za najboljši slovanski muzej je prejel Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja Cricoteca v Krakowu avtor fotografije Zygmunt Put Zetpe0202 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Centre_for_the_Documentation_of_the_Art_of_Tadeusz_Kantor_Cricoteka_(S),_2-4_Nadwislanska_street,_Podg%C3%B3rze,_Krakow,_Poland.jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/20/Prihajanagradaivazanajboljislovanskimuzej20173572121.mp3 RTVSLO – Ars 3253 clean Za nagrado živa za najboljši slovanski muzej leta 2017 se poteguje triindvajset muzejev iz enajstih slovanskih držav, med njimi trije slovenski: Park vojaške zgodovine Pivka, Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V oddaji sodelujejo dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ki podeljuje nagrado živa, in predstavniki treh slovenskih muzejev, ki se potegujejo za nagrado: Janko Boštjančič, Ajda Kozjek in Irena Lačen Benedičič. foto: nagrado živa 2016 za najboljši slovanski muzej je prejel Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja Cricoteca v Krakowu avtor fotografije Zygmunt Put Zetpe0202 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Centre_for_the_Documentation_of_the_Art_of_Tadeusz_Kantor_Cricoteka_(S),_2-4_Nadwislanska_street,_Podg%C3%B3rze,_Krakow,_Poland.jpg http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Sep 2017 12:05:00 +0000 Prihaja nagrada Živa za najboljši slovanski muzej 2017 Konec avgusta je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije predstavilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo, z obdobje med letoma 2018 in 2025. Poudarjajo, da je tokratni dokument, za razliko od prejšnjih, strateško naravnan in vodi v postopno prenovo kulturnega modela v Sloveniji. O smernicah in strateških ciljih slovenske kulturne politike v prihodnje, se bomo v Arsovem forumu pogovarjali z Antonom Peršakom, ministrom za kulturo, dr. Vesno Čopič, predavateljico in raziskovalko na področju kulturne politike in kulturnega managementa, Jadranko Plut, predsednico Asociacije in članico Nacionalnega sveta za kulturo in s pisateljem Vladom Žabotom. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/13/OsnutekNacionalnegaprogramazakulturo3564786.mp3 RTVSLO – Ars 3369 clean Konec avgusta je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije predstavilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo, z obdobje med letoma 2018 in 2025. Poudarjajo, da je tokratni dokument, za razliko od prejšnjih, strateško naravnan in vodi v postopno prenovo kulturnega modela v Sloveniji. O smernicah in strateških ciljih slovenske kulturne politike v prihodnje, se bomo v Arsovem forumu pogovarjali z Antonom Peršakom, ministrom za kulturo, dr. Vesno Čopič, predavateljico in raziskovalko na področju kulturne politike in kulturnega managementa, Jadranko Plut, predsednico Asociacije in članico Nacionalnega sveta za kulturo in s pisateljem Vladom Žabotom. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Sep 2017 13:00:00 +0000 Osnutek Nacionalnega programa za kulturo Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatično občutljivost in uživanje v lepem. Kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven, v tokratni oddaji. Gostje bodo: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/06/UenjeskoziumetnostMMC.PR3.20170906.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3295 clean Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatično občutljivost in uživanje v lepem. Kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven, v tokratni oddaji. Gostje bodo: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Sep 2017 12:59:55 +0000 Učenje skozi umetnost Medtem ko je 15 % vseh prebivalcev Evropske unije invalidov, se v Sloveniji okvirna ocena deleža giblje okoli 13 odstotkov celotnega prebivalstva. Invalidi tako predstavljajo pomembno skupino, ki enakovredno prispeva k razvoju družbe, vendar njihove zmogljivosti še niso v celoti izkoriščene zaradi številnih ovir, na katere invalidi naletijo pri družbenem udejstvovanju. Vzemimo za primer področje kulture. Ali so slovenske kulturne ustanove dovolj dostopne za invalide? Je osebje usposobljeno za delo z obiskovalci s posebnimi potrebami? O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali dr. Rajka Bračun Sova, samozaposlena pedagoginja v kulturi, raziskovalka na Urbanističnem inštitutu dr. Vlasta Vodeb, Tomaž Wraber, predsednik zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Matjaž Juhart, sekretar na zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/30/AlisoslovenskekulturneustanovedovoljdostopnezainvalideMMC.PR3.20170830.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2701 clean Medtem ko je 15 % vseh prebivalcev Evropske unije invalidov, se v Sloveniji okvirna ocena deleža giblje okoli 13 odstotkov celotnega prebivalstva. Invalidi tako predstavljajo pomembno skupino, ki enakovredno prispeva k razvoju družbe, vendar njihove zmogljivosti še niso v celoti izkoriščene zaradi številnih ovir, na katere invalidi naletijo pri družbenem udejstvovanju. Vzemimo za primer področje kulture. Ali so slovenske kulturne ustanove dovolj dostopne za invalide? Je osebje usposobljeno za delo z obiskovalci s posebnimi potrebami? O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali dr. Rajka Bračun Sova, samozaposlena pedagoginja v kulturi, raziskovalka na Urbanističnem inštitutu dr. Vlasta Vodeb, Tomaž Wraber, predsednik zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Matjaž Juhart, sekretar na zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Aug 2017 12:50:01 +0000 Ali so slovenske kulturne ustanove dovolj dostopne za invalide? Pri založbi Modrijan je v dveh knjigah izšla Slovenska zgodovina, celostni prikaz zgodovinskega dogajanja na ozemlju, ki je pretežno vključeno v državo Slovenijo. Delo, ki sega od prazgodovinskih časov do naše neposredne sodobnosti, so podpisali trije ugledni zgodovinarji: dr. Peter Štih, dr. Vasko Simoniti in dr. Peter Vodopivec, njegovo izhodišče pa sta misli, da govoriti o zgodovini Slovencev ni isto, kot govoriti o zgodovini današnjega slovenskega prostora in da enačenje slovenske zgodovine z zgodovino našega naroda pomeni odpoved delu naše preteklosti. O tem, v čem se pojem "slovenska zgodovina" razlikuje od pojma "zgodovina Slovencev", o slovenski zgodovini in zgodovinopisju se bo z avtorji pogovarjala Tina Kozin (ponovitev oddaje). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/23/OdzgodovineSlovencevkslovenskizgodoviniMMC.PR3.20170823.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3318 clean Pri založbi Modrijan je v dveh knjigah izšla Slovenska zgodovina, celostni prikaz zgodovinskega dogajanja na ozemlju, ki je pretežno vključeno v državo Slovenijo. Delo, ki sega od prazgodovinskih časov do naše neposredne sodobnosti, so podpisali trije ugledni zgodovinarji: dr. Peter Štih, dr. Vasko Simoniti in dr. Peter Vodopivec, njegovo izhodišče pa sta misli, da govoriti o zgodovini Slovencev ni isto, kot govoriti o zgodovini današnjega slovenskega prostora in da enačenje slovenske zgodovine z zgodovino našega naroda pomeni odpoved delu naše preteklosti. O tem, v čem se pojem "slovenska zgodovina" razlikuje od pojma "zgodovina Slovencev", o slovenski zgodovini in zgodovinopisju se bo z avtorji pogovarjala Tina Kozin (ponovitev oddaje). http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Aug 2017 13:00:18 +0000 Od zgodovine Slovencev k slovenski zgodovini Oddajo namenjamo enemu največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike v zadnjih letih, Kapelskemu pasijonu. Besedilo je bilo do nedavna neznano; nastalo je ob koncu 18. stoletja, leta 1899 so rokopis odkrili v Železni Kapli, nato pa se je sled za njim izgubila do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Znanstvenokritično izdajo Kapelskega pasijona sta uredila dr. Erich Prunč in dr. Matija Ogrin ? s slednjim se je za oddajo Arsov forum pogovarjala Staša Grahek. Oddaja je bila prvič na sporedu 12. aprila. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/16/KapelskipasijonMMC.PR3.20170816.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2922 clean Oddajo namenjamo enemu največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike v zadnjih letih, Kapelskemu pasijonu. Besedilo je bilo do nedavna neznano; nastalo je ob koncu 18. stoletja, leta 1899 so rokopis odkrili v Železni Kapli, nato pa se je sled za njim izgubila do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Znanstvenokritično izdajo Kapelskega pasijona sta uredila dr. Erich Prunč in dr. Matija Ogrin ? s slednjim se je za oddajo Arsov forum pogovarjala Staša Grahek. Oddaja je bila prvič na sporedu 12. aprila. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Aug 2017 12:53:42 +0000 Kapelski pasijon Zvok je bogastvo, ki se mu ne moremo odreči. Zvočno okolje bogati prostor narave. Narava daje navdih umetnikom in priložnost vsem, ki ji znajo prisluhniti. Narava se z zvokom sporazumeva. Ne samo ptice, ki znajo to najbolje, tudi ribe in vsa živa bitja, ki živijo v vodi, v potočkih v rekah, v morju. Kaj pa rastline, so te občutljive na zvok? So znanstveni in tudi umetniki, ki to verjamejo. Verjeti je treba, zaupati naravi. Narava ni le paša za oči, je tudi paša za uho. Znamenita je fotografija, na kateri vidimo slavnega skladatelja, ki je prislonil dlan k ušesu, da bi prisluhnil kaj dogaja v zvočnem okolju. To je bil Igor Stravinski; nema fotografija pa nam daje misliti, če je skladatelj morda prisluhnil kakšnemu inštrumentu, ali naravnemu zvoku, ali pa ga je zmotil neopredeljen zvok, šum, ropot? Hrup je okrog nas; tišina se izgublja, lepih zvokov je vse manj. Mar gre za izgubljeno bitko? V oddaji ?Čas, prostor in glasba? z drugim podnaslovom ?Izgubljena bitka? smo predvajali: Adagio za godala in orgle v g-molu Tomasa Albinonija ? igral je Komorni orkester Jean-François Pailllard; Andante iz Koncerta za klavir in orkester št. 21 v C-duru, Köchel 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta ? pri klavirju je bil Alfred Brendel, orkestru Akademije St. Martin in the Fields je dirigiral Neville Marriner; Romanco za violino in orkester v F-duru, opus 50 Ludwiga van Beethovna ? solist je bil Thomas Zehetmair, pod njegovim vodstvom je igrala Nemška komorna filharmonija; Largo iz Simfonije št. 9 v e-molu, opus 95 ? ?Iz novega sveta? Antonina Dvořaka ? Dunajske filharmonije je vodil Lorin Maazel; četrti stavek iz Simfonije št. 5 v cis-molu Adagietto Gustava Mahlerja ? Berlinske filharmonike je vodil Bernard Haitink. Oddajo ?Čas, prostor in glasba? s podnaslovom ?Hrup okrog nas, tišina se izgublja ? Izgubljena bitka? je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Peter Velikonja, bral je Ivan Lotrič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/09/ArsovForumMMC.PR3.20170809.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 3300 clean Zvok je bogastvo, ki se mu ne moremo odreči. Zvočno okolje bogati prostor narave. Narava daje navdih umetnikom in priložnost vsem, ki ji znajo prisluhniti. Narava se z zvokom sporazumeva. Ne samo ptice, ki znajo to najbolje, tudi ribe in vsa živa bitja, ki živijo v vodi, v potočkih v rekah, v morju. Kaj pa rastline, so te občutljive na zvok? So znanstveni in tudi umetniki, ki to verjamejo. Verjeti je treba, zaupati naravi. Narava ni le paša za oči, je tudi paša za uho. Znamenita je fotografija, na kateri vidimo slavnega skladatelja, ki je prislonil dlan k ušesu, da bi prisluhnil kaj dogaja v zvočnem okolju. To je bil Igor Stravinski; nema fotografija pa nam daje misliti, če je skladatelj morda prisluhnil kakšnemu inštrumentu, ali naravnemu zvoku, ali pa ga je zmotil neopredeljen zvok, šum, ropot? Hrup je okrog nas; tišina se izgublja, lepih zvokov je vse manj. Mar gre za izgubljeno bitko? V oddaji ?Čas, prostor in glasba? z drugim podnaslovom ?Izgubljena bitka? smo predvajali: Adagio za godala in orgle v g-molu Tomasa Albinonija ? igral je Komorni orkester Jean-François Pailllard; Andante iz Koncerta za klavir in orkester št. 21 v C-duru, Köchel 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta ? pri klavirju je bil Alfred Brendel, orkestru Akademije St. Martin in the Fields je dirigiral Neville Marriner; Romanco za violino in orkester v F-duru, opus 50 Ludwiga van Beethovna ? solist je bil Thomas Zehetmair, pod njegovim vodstvom je igrala Nemška komorna filharmonija; Largo iz Simfonije št. 9 v e-molu, opus 95 ? ?Iz novega sveta? Antonina Dvořaka ? Dunajske filharmonije je vodil Lorin Maazel; četrti stavek iz Simfonije št. 5 v cis-molu Adagietto Gustava Mahlerja ? Berlinske filharmonike je vodil Bernard Haitink. Oddajo ?Čas, prostor in glasba? s podnaslovom ?Hrup okrog nas, tišina se izgublja ? Izgubljena bitka? je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Peter Velikonja, bral je Ivan Lotrič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Aug 2017 13:00:00 +0000 Slovenska radijska igra: bogata zgodovina – in prihodnost? Čebela ima pri Slovencih od nekdaj posebno mesto. Z delavnostjo, marljivostjo in pridnostjo namreč predstavlja pomembno nacionalno identifikacijsko točko. Prav zato pa jo lahko, ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Nekoč prisotna predvsem na podeželju in urbanih obrobjih, pa se je v 21. stoletju, po zgledih iz tujine, tudi pri nas preselila v mesta, v obliki t. i. urbanega čebelarjenja. Tako so čebele nedavno našle pot tudi na strešno teraso Radia Slovenija in si v panjih z nazivi treh nacionalnih radijskih programov – Prvi, Val 202 in Ars – našle svoj novi urbani domicil. Ta pa je tudi povod za tokratni Arsov forum, ki v širokem kotu razmišlja o fenomenu čebele in človeka v njunem kompleksnem kohabitatu. Sogovorniki – Gorazd Trušnovec, Društvo urbani čebelar, Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana in Ana Porok, Muzej in galerije Ljubljana – Plečnikova hiša. Avtor oddaje Klemen Markovčič. Oddaja je bila prvič predvajana 31.5.2017. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/02/ArsovForumMMC.PR3.20170802.3.1405.mp3 RTVSLO – Ars 2535 clean Čebela ima pri Slovencih od nekdaj posebno mesto. Z delavnostjo, marljivostjo in pridnostjo namreč predstavlja pomembno nacionalno identifikacijsko točko. Prav zato pa jo lahko, ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Nekoč prisotna predvsem na podeželju in urbanih obrobjih, pa se je v 21. stoletju, po zgledih iz tujine, tudi pri nas preselila v mesta, v obliki t. i. urbanega čebelarjenja. Tako so čebele nedavno našle pot tudi na strešno teraso Radia Slovenija in si v panjih z nazivi treh nacionalnih radijskih programov – Prvi, Val 202 in Ars – našle svoj novi urbani domicil. Ta pa je tudi povod za tokratni Arsov forum, ki v širokem kotu razmišlja o fenomenu čebele in človeka v njunem kompleksnem kohabitatu. Sogovorniki – Gorazd Trušnovec, Društvo urbani čebelar, Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana in Ana Porok, Muzej in galerije Ljubljana – Plečnikova hiša. Avtor oddaje Klemen Markovčič. Oddaja je bila prvič predvajana 31.5.2017. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Aug 2017 12:47:15 +0000 Čebela – sociološki in kulturni fenomen RTVSLO – Ars no RTV, MMC radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja. Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja. sl Fri, 14 Jun 2019 13:40:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 14 Jun 2019 13:40:00 +0000 Arsov forum