Education (C) RTVSLO 2017 V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. http://www.rtvslo.si/podcast Glasovi svetov http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/10295743/ras_ars_4d_naslovke_glasovisvetov_pc.jpg Kaj se dogaja v zakulisju slovenskih televizij? Kaj si televizijski ustvarjalci mislijo o gledalcih? Kakšno vlogo imajo pri oblikovanju vsebine podatki o gledanosti? Kako na medijsko produkcijo vplivajo oglaševalci? Pri založbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je izšel zbornik Mediji in spol, strukture in prakse neenakosti. Publikacija je nastala v okviru triletnega temeljnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki sta ga izvedla Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede. O raziskavi in značilnostih televizijske produkcije in potrošnje v tokratni oddaji, v kateri smo se pogovarjali z raziskovalci in avtorji znanstvenih prispevkov. V studiu so se nam pridružili vodja projekta in sourednica zbornika izredna profesorica doktorica Mojca Pajnik, sourednica zbornika profesorica doktorica Breda Luthar in docent doktor Dejan Jontes. Oddajo je pripravila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/11/Medijiinspolraziskavaostrukturahinpraksahneenakosti4317099.mp3 RTVSLO – Ars 3327 clean Kaj se dogaja v zakulisju slovenskih televizij? Kaj si televizijski ustvarjalci mislijo o gledalcih? Kakšno vlogo imajo pri oblikovanju vsebine podatki o gledanosti? Kako na medijsko produkcijo vplivajo oglaševalci? Pri založbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je izšel zbornik Mediji in spol, strukture in prakse neenakosti. Publikacija je nastala v okviru triletnega temeljnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki sta ga izvedla Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede. O raziskavi in značilnostih televizijske produkcije in potrošnje v tokratni oddaji, v kateri smo se pogovarjali z raziskovalci in avtorji znanstvenih prispevkov. V studiu so se nam pridružili vodja projekta in sourednica zbornika izredna profesorica doktorica Mojca Pajnik, sourednica zbornika profesorica doktorica Breda Luthar in docent doktor Dejan Jontes. Oddajo je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Jun 2019 12:05:00 +0000 Mediji in spol, raziskava o strukturah in praksah neenakosti Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to zahrbtno in nepredvidljivo boleznijo. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še ne poznamo; raziskovalci zato pospešeno iščejo in preverjajo postopke, s katerimi bi obolenje lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in izid zdravljenja. Slovenski strokovnjaki pri tem niso nič manj aktivni od tujih. Podrobneje v oddaji Glasovi svetov doc. dr. Alenka Horvat Ledinek (UKC Ljubljana), nevrolog Jožef Magdič (UKC Maribor) in prof. David Leppert (Univerzitetna bolnišnica Basel). O multipli sklerozi bodo spregovorili tudi ljudje, ki z njo živijo: doc. dr. Sara Ahlin Doljak, Valentina Kovačič in Gregor Selak. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Public domain/ Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/04/Nevrologijaanesamozdravljenjemultiplesklerozesenajhitrejerazvija.4301385.mp3 RTVSLO – Ars 3228 clean Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to zahrbtno in nepredvidljivo boleznijo. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še ne poznamo; raziskovalci zato pospešeno iščejo in preverjajo postopke, s katerimi bi obolenje lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in izid zdravljenja. Slovenski strokovnjaki pri tem niso nič manj aktivni od tujih. Podrobneje v oddaji Glasovi svetov doc. dr. Alenka Horvat Ledinek (UKC Ljubljana), nevrolog Jožef Magdič (UKC Maribor) in prof. David Leppert (Univerzitetna bolnišnica Basel). O multipli sklerozi bodo spregovorili tudi ljudje, ki z njo živijo: doc. dr. Sara Ahlin Doljak, Valentina Kovačič in Gregor Selak. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Public domain/ Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Jun 2019 12:15:00 +0000 »Nevrologija, a ne samo zdravljenje multiple skleroze, se najhitreje razvija.« Letos praznujemo 100. obletnico ustanovitve šole oblikovanja Bauhaus in 100. obletnico Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti je nedavno izšla znanstvena monografija Bauhaus – Baumensch, ki je del intermedijskega projekta Triadni balet. Ta je nastal v sodelovanju Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete in evropske noči raziskovalcev in združuje mlade ustvarjalce in ustvarjalke ter teoretike in teoretičarke različnih oddelkov Univerze v Ljubljani. Projekt je zasnovan kot hommage Schlemmerjevemu ikoničnemu Triadnemu baletu in principu šole oblikovanja Bauhaus. O gibanju Bauhaus, o njegovem historičnem vidiku in o njegovem širšem družbeno filozofsko umetniškem kontekstu, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Svoje poglede so prestavili urednica monografije Bauhaus - Baumensch dr. Mateja Gaber s filozofske fakultete v Ljubljani, filozof Luka Savić, režiser Jan Krmelj in arhitekt Gašper Zalar. Foto: Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/100letBauhausa4294078.mp3 RTVSLO – Ars 2700 clean Letos praznujemo 100. obletnico ustanovitve šole oblikovanja Bauhaus in 100. obletnico Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti je nedavno izšla znanstvena monografija Bauhaus – Baumensch, ki je del intermedijskega projekta Triadni balet. Ta je nastal v sodelovanju Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete in evropske noči raziskovalcev in združuje mlade ustvarjalce in ustvarjalke ter teoretike in teoretičarke različnih oddelkov Univerze v Ljubljani. Projekt je zasnovan kot hommage Schlemmerjevemu ikoničnemu Triadnemu baletu in principu šole oblikovanja Bauhaus. O gibanju Bauhaus, o njegovem historičnem vidiku in o njegovem širšem družbeno filozofsko umetniškem kontekstu, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Svoje poglede so prestavili urednica monografije Bauhaus - Baumensch dr. Mateja Gaber s filozofske fakultete v Ljubljani, filozof Luka Savić, režiser Jan Krmelj in arhitekt Gašper Zalar. Foto: Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 May 2019 11:20:00 +0000 100 let Bauhausa »Tukaj so se stvari zelo spremenile,« pravi ena najvidnejših slovenskih strokovnjakinj s področja obvladovana okužb in predpisovanja antibiotikov dr. Bojana Beović. »Pred leti je vsak dobil antibiotik, samo da je stopil skozi vrata bolnišnice – za vsak slučaj. Danes pa vemo, da moramo delati drugače.« Zakaj moramo zdaj z antibiotiki ravnati tako skrbno in premišljeno, kot še nikoli prej? Opozorila in svarila strokovnjakov ne puščajo dvoma: vedno več bakterij je odpornih na antibiotike – superbakterije celo na vse. Svetovna zdravstvena organizacija je razraščajočo odpornost bakterij na antibiotike uvrstila med deset največjih zdravstvenih groženj in hkrati izzivov našega časa. V oddaji Glasovi svetov bomo problem osvetlili z domačimi in tujimi strokovnjaki. Sodelujejo: prof. dr. Bojana Beović (UKC Ljubljana), prof. dr. Tomaž Bratkovič in prof. dr. Stanislav Gobec (oba Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz) in prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: nadya_il/ Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/21/Borimoseprotinikolikonanievoluciji.4283383.mp3 RTVSLO – Ars 2887 clean »Tukaj so se stvari zelo spremenile,« pravi ena najvidnejših slovenskih strokovnjakinj s področja obvladovana okužb in predpisovanja antibiotikov dr. Bojana Beović. »Pred leti je vsak dobil antibiotik, samo da je stopil skozi vrata bolnišnice – za vsak slučaj. Danes pa vemo, da moramo delati drugače.« Zakaj moramo zdaj z antibiotiki ravnati tako skrbno in premišljeno, kot še nikoli prej? Opozorila in svarila strokovnjakov ne puščajo dvoma: vedno več bakterij je odpornih na antibiotike – superbakterije celo na vse. Svetovna zdravstvena organizacija je razraščajočo odpornost bakterij na antibiotike uvrstila med deset največjih zdravstvenih groženj in hkrati izzivov našega časa. V oddaji Glasovi svetov bomo problem osvetlili z domačimi in tujimi strokovnjaki. Sodelujejo: prof. dr. Bojana Beović (UKC Ljubljana), prof. dr. Tomaž Bratkovič in prof. dr. Stanislav Gobec (oba Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz) in prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: nadya_il/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 May 2019 12:20:00 +0000 »Borimo se proti nikoli končani evoluciji.« Raziskovanje spolnega vedenja se je v Sloveniji začelo razmeroma pozno v primerjavi z drugimi državami – v začetku devetdesetih let 20-ega stoletja. Pred tem so pri nas opravili raziskave o kontracepcijskem in reproduktivnem vedenju. Raziskav o spolnem vedenju je razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja, družboslovnih ni veliko. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. Z njim smo se v tokratni oddaji pogovarjali o njegovi najnovejši raziskavi, to je Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Za raziskavo je opravil poglobljene intervjuje s 100 ženskami, ki živijo v domovih za starejše občane in so po večini stare od 80 do 85 let, najstarejša sogovornica je bila stara 99 let. »Prva stvar, ki pade v oči pri teh raziskavah, je raznolikost. Ljudje smo tako kot na drugih področjih tudi na področju spolnosti vsak nekaj posebnega. Pričakujemo, da je starejša generacija bolj ukalupljena, ker so bila pravila strožja. Vendar to ne drži. Razlike med njihovimi izkušnjami so velike.«Pravi dr. Bernik in ob tem dodaja, da pa nekaj skupnega vendarle imajo. Velika večina žensk na spolno življenje zelo slabo pripravljena. Informacij o spolnosti skoraj ni bilo. O raziskavi Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji se je z dr. Ivanom Bernikom pogovarjala Urška Henigman. foto: congerdesign/pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/Veinaenskjebilanaspolnostslabopripravljena4273460.mp3 RTVSLO – Ars 3359 clean Raziskovanje spolnega vedenja se je v Sloveniji začelo razmeroma pozno v primerjavi z drugimi državami – v začetku devetdesetih let 20-ega stoletja. Pred tem so pri nas opravili raziskave o kontracepcijskem in reproduktivnem vedenju. Raziskav o spolnem vedenju je razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja, družboslovnih ni veliko. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. Z njim smo se v tokratni oddaji pogovarjali o njegovi najnovejši raziskavi, to je Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Za raziskavo je opravil poglobljene intervjuje s 100 ženskami, ki živijo v domovih za starejše občane in so po večini stare od 80 do 85 let, najstarejša sogovornica je bila stara 99 let. »Prva stvar, ki pade v oči pri teh raziskavah, je raznolikost. Ljudje smo tako kot na drugih področjih tudi na področju spolnosti vsak nekaj posebnega. Pričakujemo, da je starejša generacija bolj ukalupljena, ker so bila pravila strožja. Vendar to ne drži. Razlike med njihovimi izkušnjami so velike.«Pravi dr. Bernik in ob tem dodaja, da pa nekaj skupnega vendarle imajo. Velika večina žensk na spolno življenje zelo slabo pripravljena. Informacij o spolnosti skoraj ni bilo. O raziskavi Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji se je z dr. Ivanom Bernikom pogovarjala Urška Henigman. foto: congerdesign/pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 May 2019 12:05:00 +0000 Večina žensk je bila na spolnost slabo pripravljena Včeraj so v Barceloni podelili nagrado EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe. Nagrado je prejel projekt preobrazbe 530 bivališč - Grand Parc Bordeaux v mestu Bordeauxu. Poseg je obsegal prenovo treh zgradb socialnih stanovanj s 530 enotami, ki so jih postavili v zgodnjih 60. letih 20. stoletja. Tudi v oddaji Glasovi svetov bomo tokrat govorili o različnih vidikih prenavljanja stavb. Iztočnica našega pogovora bo aktualna razstava z naslovom Prenavljamo, ki v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled postavlja 30 prenovljenih slovenskih javnih stavb. Spregovorili bomo o vprašanjih, ki jih razstava odpira in o kompleksnosti področja sodobnih prenov. K pogovoru smo povabili kustosa razstave in direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika Vidmarja, vendar se zaradi udeležbe na podelitvi nagrad Mies van der Rohe v Barceloni, pogovora ni mogel udeležiti, svoje poglede pa so predstavili kustosinja razstave Natalija Lapajne, arhitekt, predavatelj in kustos razstave Andraž Keršič in konservatorka Marija Režek Kambič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/Prihodnostarhitekturnedediine4265012.mp3 RTVSLO – Ars 3419 clean Včeraj so v Barceloni podelili nagrado EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe. Nagrado je prejel projekt preobrazbe 530 bivališč - Grand Parc Bordeaux v mestu Bordeauxu. Poseg je obsegal prenovo treh zgradb socialnih stanovanj s 530 enotami, ki so jih postavili v zgodnjih 60. letih 20. stoletja. Tudi v oddaji Glasovi svetov bomo tokrat govorili o različnih vidikih prenavljanja stavb. Iztočnica našega pogovora bo aktualna razstava z naslovom Prenavljamo, ki v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled postavlja 30 prenovljenih slovenskih javnih stavb. Spregovorili bomo o vprašanjih, ki jih razstava odpira in o kompleksnosti področja sodobnih prenov. K pogovoru smo povabili kustosa razstave in direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika Vidmarja, vendar se zaradi udeležbe na podelitvi nagrad Mies van der Rohe v Barceloni, pogovora ni mogel udeležiti, svoje poglede pa so predstavili kustosinja razstave Natalija Lapajne, arhitekt, predavatelj in kustos razstave Andraž Keršič in konservatorka Marija Režek Kambič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 May 2019 12:04:00 +0000 Prihodnost arhitekturne dediščine V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/29/Glasovisvetov-enskekitudirajosonevarne4255871.mp3 RTVSLO – Ars 3307 clean V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 1 May 2019 12:05:00 +0000 Glasovi svetov - Ženske, ki študirajo, so nevarne S pametnimi telefoni, ki omogočajo fotografiranje in so neprekinjeno povezani na internet, ves čas sporočamo, kje smo, s kom smo in kaj počnemo. Kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja in zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno? Odgovore pozna antropolog doktor Dan Podjed, avtor knjige Videni, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim. O tem, kdo nas gleda in kdo se razkazuje, se je z njim pogovarjala Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/15/Videni-ivljenjevsteklenempanoptiku4207830.mp3 RTVSLO – Ars 3336 clean S pametnimi telefoni, ki omogočajo fotografiranje in so neprekinjeno povezani na internet, ves čas sporočamo, kje smo, s kom smo in kaj počnemo. Kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja in zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno? Odgovore pozna antropolog doktor Dan Podjed, avtor knjige Videni, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim. O tem, kdo nas gleda in kdo se razkazuje, se je z njim pogovarjala Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Apr 2019 12:00:00 +0000 Videni - življenje v steklenem panoptiku Vrtovi na opuščenem gradbišču sredi mesta. Kulturni dogodki v zapuščeni tovarni, ustvarjalna dejavnost v nerabljenem poslovnem objektu, izobraževalni program v opustelem trgovinskem kompleksu. Filmski večer na prostem, garažna razprodaja, piknik s sosedi pred blokom. Vse našteto so začasne rabe javnih prostorov in odprtih površin, ki koristijo uporabnikom, lastnikom in mestu. Več o prednostih in načinih začasne rabe javnih prostorov, boste lahko slišali v oddaji Glasovi svetov. Svoje poglede so predstavili dr. Maja Simoneti iz Inštituta za politike prostora, Alenka Korenjak, arhitektka in soustanoviteljico prostoRoža, Polonca Lovšin soustanoviteljica skupnostnega vrta Onkraj gradbišča in sociolog dr. Matjaž Uršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/Zaasnarabajavnegaprostora4213132.mp3 RTVSLO – Ars 2580 clean Vrtovi na opuščenem gradbišču sredi mesta. Kulturni dogodki v zapuščeni tovarni, ustvarjalna dejavnost v nerabljenem poslovnem objektu, izobraževalni program v opustelem trgovinskem kompleksu. Filmski večer na prostem, garažna razprodaja, piknik s sosedi pred blokom. Vse našteto so začasne rabe javnih prostorov in odprtih površin, ki koristijo uporabnikom, lastnikom in mestu. Več o prednostih in načinih začasne rabe javnih prostorov, boste lahko slišali v oddaji Glasovi svetov. Svoje poglede so predstavili dr. Maja Simoneti iz Inštituta za politike prostora, Alenka Korenjak, arhitektka in soustanoviteljico prostoRoža, Polonca Lovšin soustanoviteljica skupnostnega vrta Onkraj gradbišča in sociolog dr. Matjaž Uršič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 07:50:00 +0000 Začasna raba javnega prostora Videti je, da se na Slovenskem dolgo nismo kaj prida zanimali za Henryja Davida Thoreauja, ameriškega misleca, pisatelja in aktivista sredine 19. stoletja. No, to se je zdaj korenito spremenilo, saj smo v sosledju treh kratkih let dobili prevode treh ključnih Thoreaujevih spisov – Waldna ali življenja v gozdu pa Državljanske nepokorščine in zdaj, čisto pred kratkim, še Hoje. Za kaj pravzaprav gre v teh besedilih, ki jih sicer – kolikor pač nenehno nihajo med lirsko meditacijo, avtobiografsko izpovedjo, družbenopolitično izjavo nazora in filozofsko razpravo – zvrstno zelo težko opredelimo? – Thoreau se skozi prizmo pričujočega pisanja slej ko prej kaže kot idiosinkratična figura, ki hoče pod vprašaj postaviti nekatere prevladujoče vrednote in prakse meščanske družbe, sredi katere živi. Nasproti gospostvu, izkoriščanju in podrejanju, nasproti zasledovanju dobička in udobja, nasproti konformizmu in kolektivni morali, nasproti množični, tehnicistični družbi tako postavlja posameznika, njegovo intelektualno in etično avtonomijo, njegovo iznajdljivost in pogumu, pa tudi – in to se zdi nemara še pomembneje – neukročeno naravo, divjino, celo divjost, v kateri naj bi se, kot piše v Hoji, skrivala »ohranitev sveta«. Z vsem tem je Thoreau pomagal postaviti idejne temelje na videz tako raznorodnim fenomenom, kot sta satjagraha, Gandhijev nenasilni odpor, in institucija narodnega parka. No, danes pa, ko se vse jasneje zavedamo, da živimo v antropocenu, se vse jasneje tudi kaže, da politična praksa upora zoper status quo in varovanje narave sploh nista tako zelo raznorodna fenomena. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov skušali premisliti, kako natanko se Thoreaujeva ekološka etika in Thoreaujeva državljanska etika pravzaprav stakneta. Pri tem sta nam pomagala komparativistka in kritičarka, Anja Radaljac, ki je v slovenščino za založbo UMco prevedla Thoreaujevo Hojo, ter filozof, predesdnik Slovenskega filozofskega društva in predavatelj na Pedagoški fakulkteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, ki je pri založbi LUD Šerpa objavil prevod Državljanske nepokorščine. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Henry David Thoreau (Wikipedia, javna last) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/HenryDavidThoreau4201303.mp3 RTVSLO – Ars 3214 clean Videti je, da se na Slovenskem dolgo nismo kaj prida zanimali za Henryja Davida Thoreauja, ameriškega misleca, pisatelja in aktivista sredine 19. stoletja. No, to se je zdaj korenito spremenilo, saj smo v sosledju treh kratkih let dobili prevode treh ključnih Thoreaujevih spisov – Waldna ali življenja v gozdu pa Državljanske nepokorščine in zdaj, čisto pred kratkim, še Hoje. Za kaj pravzaprav gre v teh besedilih, ki jih sicer – kolikor pač nenehno nihajo med lirsko meditacijo, avtobiografsko izpovedjo, družbenopolitično izjavo nazora in filozofsko razpravo – zvrstno zelo težko opredelimo? – Thoreau se skozi prizmo pričujočega pisanja slej ko prej kaže kot idiosinkratična figura, ki hoče pod vprašaj postaviti nekatere prevladujoče vrednote in prakse meščanske družbe, sredi katere živi. Nasproti gospostvu, izkoriščanju in podrejanju, nasproti zasledovanju dobička in udobja, nasproti konformizmu in kolektivni morali, nasproti množični, tehnicistični družbi tako postavlja posameznika, njegovo intelektualno in etično avtonomijo, njegovo iznajdljivost in pogumu, pa tudi – in to se zdi nemara še pomembneje – neukročeno naravo, divjino, celo divjost, v kateri naj bi se, kot piše v Hoji, skrivala »ohranitev sveta«. Z vsem tem je Thoreau pomagal postaviti idejne temelje na videz tako raznorodnim fenomenom, kot sta satjagraha, Gandhijev nenasilni odpor, in institucija narodnega parka. No, danes pa, ko se vse jasneje zavedamo, da živimo v antropocenu, se vse jasneje tudi kaže, da politična praksa upora zoper status quo in varovanje narave sploh nista tako zelo raznorodna fenomena. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov skušali premisliti, kako natanko se Thoreaujeva ekološka etika in Thoreaujeva državljanska etika pravzaprav stakneta. Pri tem sta nam pomagala komparativistka in kritičarka, Anja Radaljac, ki je v slovenščino za založbo UMco prevedla Thoreaujevo Hojo, ter filozof, predesdnik Slovenskega filozofskega društva in predavatelj na Pedagoški fakulkteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, ki je pri založbi LUD Šerpa objavil prevod Državljanske nepokorščine. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Henry David Thoreau (Wikipedia, javna last) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Apr 2019 13:05:00 +0000 Henry David Thoreau V dobi velepodatkov algoritmi vse bolj vplivajo na naše življenje. Avtomatizirano odločanje pa ima poleg številnih koristi lahko tudi negativne posledice. Politični odločevalci zelo površno sledijo, na katerih področjih in s kakšnim namenom se uvajajo sistemi za avtomatizirano odločanje. Zato sta nevladna organizacija AlgorithmWatch in fundacija Bertelsmann Stiftung pripravili poročilo o avtomatizaciji družbe (Automating Society – Taking Stock of Automated Decision-Making in the EU), s katerim sta hotela prvič celovito predstaviti uporabo algoritmov pri odločanju. Avtorji poročila so tako zbrali več kot 60 primerov avtomatiziranega odločanja v dvanajstih državah Evropske unije, med njimi tudi Slovenije. Raziskavo in njene rezultate nam je predstavil novinar pri spletnem mediju Pod Črto in raziskovalec pri tem projektu Lenart J. Kučič. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/Prvaevropskaraziskavaoalgoritmihopozarjananujnosttransparentnosti4193558.mp3 RTVSLO – Ars 3143 clean V dobi velepodatkov algoritmi vse bolj vplivajo na naše življenje. Avtomatizirano odločanje pa ima poleg številnih koristi lahko tudi negativne posledice. Politični odločevalci zelo površno sledijo, na katerih področjih in s kakšnim namenom se uvajajo sistemi za avtomatizirano odločanje. Zato sta nevladna organizacija AlgorithmWatch in fundacija Bertelsmann Stiftung pripravili poročilo o avtomatizaciji družbe (Automating Society – Taking Stock of Automated Decision-Making in the EU), s katerim sta hotela prvič celovito predstaviti uporabo algoritmov pri odločanju. Avtorji poročila so tako zbrali več kot 60 primerov avtomatiziranega odločanja v dvanajstih državah Evropske unije, med njimi tudi Slovenije. Raziskavo in njene rezultate nam je predstavil novinar pri spletnem mediju Pod Črto in raziskovalec pri tem projektu Lenart J. Kučič. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Apr 2019 12:05:00 +0000 Prva evropska raziskava o algoritmih opozarja na nujnost transparentnosti V oddaji Glasovi svetov tokrat o izjemnih ozdravitvah, ki pričajo o veliki moči sodobne medicine in vlivajo upanje celotnemu človeštvu. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »londonski, berlinski in düsseldorfski pacient«. To so prvi trije znani primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. Ko so zboleli za rakom, so jih zdravili s presaditvijo kostnega mozga darovalcev z redko gensko mutacijo, ki preprečuje okužbo celic s HIV-om. S tem zahtevnim posegom zdravniki niso ustavili le raka, ampak tudi virus HIV. Zakaj je to pomemben preboj v boju proti aidsu in mejnik v medicini, v oddaji Glasovi svetov pojasnjujeta prof. dr. Janez Tomažič, ki je vodilni slovenski strokovnjak za zdravljenje okužbe z virusom HIV s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ter aktivist in sociolog mag. Miran Šolinc iz nevladne organizacije Društvo ŠKUC. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/26/PrvitrijeprimeriozdravitveokubezvirusomHIV4183300.mp3 RTVSLO – Ars 2932 clean V oddaji Glasovi svetov tokrat o izjemnih ozdravitvah, ki pričajo o veliki moči sodobne medicine in vlivajo upanje celotnemu človeštvu. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »londonski, berlinski in düsseldorfski pacient«. To so prvi trije znani primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. Ko so zboleli za rakom, so jih zdravili s presaditvijo kostnega mozga darovalcev z redko gensko mutacijo, ki preprečuje okužbo celic s HIV-om. S tem zahtevnim posegom zdravniki niso ustavili le raka, ampak tudi virus HIV. Zakaj je to pomemben preboj v boju proti aidsu in mejnik v medicini, v oddaji Glasovi svetov pojasnjujeta prof. dr. Janez Tomažič, ki je vodilni slovenski strokovnjak za zdravljenje okužbe z virusom HIV s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ter aktivist in sociolog mag. Miran Šolinc iz nevladne organizacije Društvo ŠKUC. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Mar 2019 13:15:00 +0000 Prvi trije primeri ozdravitve okužbe z virusom HIV Življenje v sodobnih družbah ni preprosto. Nabor znanj in spretnosti, ki ga zahteva kompetentno udejstvovanje na najrazličnejših področjih, od poklicnega življenja do prostočasnih dejavnosti, se zdi brez kraja. Tudi digitalizacija in spletne platforme močno spreminjajo tako samo komuniciranje kot tudi odnose med ljudmi. Po drugi strani so priložnosti za zaposlitev, ki bi ponudila ekonomske temelje samostojnemu življenju, skrajno negotove. Nič presenetljivo tako ni, da poteka osamosvajanje mladih danes mnogo počasneje kot nekoč in da te spremembe – vsaj v določeni meri – vplivajo tudi na psihološko oblikovanje mladih v postmodernih družbah. Kakšne so te spremembe, raziskuje monografija Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave, o kateri smo se v tokratnih Glasovi svetov pogovarjali s psihologinjama prof. dr. Melito Puklek Levpušček in dr. Mojco Poredoš. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/20/Prehodvodraslostpostopnoinzeloraznolikoobdobje4176831.mp3 RTVSLO – Ars 3276 clean Življenje v sodobnih družbah ni preprosto. Nabor znanj in spretnosti, ki ga zahteva kompetentno udejstvovanje na najrazličnejših področjih, od poklicnega življenja do prostočasnih dejavnosti, se zdi brez kraja. Tudi digitalizacija in spletne platforme močno spreminjajo tako samo komuniciranje kot tudi odnose med ljudmi. Po drugi strani so priložnosti za zaposlitev, ki bi ponudila ekonomske temelje samostojnemu življenju, skrajno negotove. Nič presenetljivo tako ni, da poteka osamosvajanje mladih danes mnogo počasneje kot nekoč in da te spremembe – vsaj v določeni meri – vplivajo tudi na psihološko oblikovanje mladih v postmodernih družbah. Kakšne so te spremembe, raziskuje monografija Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave, o kateri smo se v tokratnih Glasovi svetov pogovarjali s psihologinjama prof. dr. Melito Puklek Levpušček in dr. Mojco Poredoš. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Mar 2019 14:05:00 +0000 V kolikor so mladi danes bolj narcistični, gre za prilagoditev na družbene okoliščine Sredi marca se v Ljubljani začenja 21. Dokufilmfest. Poleg še čisto svežih dokumentarnih filmov z vseh koncev sveta si ljubiteljice in ljubitelji sedme umetnosti v kontekstu letošnjega festivala lahko ogledajo tudi obsežno retrospektivo dokumentarcev legendarnega nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Zato smo se v tokratnih Glasovih svetov tudi mi spraševali, kdo pravzaprav je Werner Herzog in kako nas nagovarjajo njegova dela. Odgovore nam je pomagal iskati filmski kritik, selektor letošnjega Dokufilmfesta in vodja filmskega programa ljubljanskega Cankarjevega doma, Simon Popek. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: naslovnica knjige intervjujev z Wernerjem Herzogom, ki jo je pripravil Paul Cronin (Goran Dekleva) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/emoratedabiposnelikaderkigapotrebujetepotemprebitinovzaporunistemninarobe.4168461.mp3 RTVSLO – Ars 3061 clean Sredi marca se v Ljubljani začenja 21. Dokufilmfest. Poleg še čisto svežih dokumentarnih filmov z vseh koncev sveta si ljubiteljice in ljubitelji sedme umetnosti v kontekstu letošnjega festivala lahko ogledajo tudi obsežno retrospektivo dokumentarcev legendarnega nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Zato smo se v tokratnih Glasovih svetov tudi mi spraševali, kdo pravzaprav je Werner Herzog in kako nas nagovarjajo njegova dela. Odgovore nam je pomagal iskati filmski kritik, selektor letošnjega Dokufilmfesta in vodja filmskega programa ljubljanskega Cankarjevega doma, Simon Popek. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: naslovnica knjige intervjujev z Wernerjem Herzogom, ki jo je pripravil Paul Cronin (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Mar 2019 14:05:00 +0000 "Če morate, da bi posneli kader, ki ga potrebujete, potem prebiti noč v zaporu, ni s tem nič narobe." Indijska konoplja oziroma pripravki iz nje se v medicini vse bolj uveljavljajo, toda zaradi nedorečene zakonodaje in pomanjkljivega nadzora je v praksi situacija za bolnike vse prej kot idealna. Pa bi lahko, če bi to želeli, zanje mnogo ustrezneje poskrbeli. Raziskave, ki v zadnjih letih vse intenzivneje potekajo po vsem svetu, odkrivajo številne koristne in blagodejne lastnosti kanabinoidov, poglablja pa se tudi razumevanje mehanizmov, ki se skrivajo za njihovo učinkovitostjo. Kanabinoidi se danes uporabljajo za blaženje simptomov bolezni, kot sta epilepsija in multipla skleroza, pomagajo lahko bolnikom z avtizmom, vse bolj pa se kaže tudi, da so lahko zelo koristni tudi pri boju z rakom. O najnovejših spoznanjih na področju raziskav kanabinoidov in zdravljenja raka, smo se v Glasovih svetov pogovarjali s prof. dr. Tamaro Lah Turnšek in doc. dr. Tanjo Bagar. Foto: Pixabay/7thDwarf http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/Rakinkonoplja4157177.mp3 RTVSLO – Ars 2911 clean Indijska konoplja oziroma pripravki iz nje se v medicini vse bolj uveljavljajo, toda zaradi nedorečene zakonodaje in pomanjkljivega nadzora je v praksi situacija za bolnike vse prej kot idealna. Pa bi lahko, če bi to želeli, zanje mnogo ustrezneje poskrbeli. Raziskave, ki v zadnjih letih vse intenzivneje potekajo po vsem svetu, odkrivajo številne koristne in blagodejne lastnosti kanabinoidov, poglablja pa se tudi razumevanje mehanizmov, ki se skrivajo za njihovo učinkovitostjo. Kanabinoidi se danes uporabljajo za blaženje simptomov bolezni, kot sta epilepsija in multipla skleroza, pomagajo lahko bolnikom z avtizmom, vse bolj pa se kaže tudi, da so lahko zelo koristni tudi pri boju z rakom. O najnovejših spoznanjih na področju raziskav kanabinoidov in zdravljenja raka, smo se v Glasovih svetov pogovarjali s prof. dr. Tamaro Lah Turnšek in doc. dr. Tanjo Bagar. Foto: Pixabay/7thDwarf http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Mar 2019 13:20:00 +0000 Rak in konoplja Ko je govora o umetnosti, ko je treba misliti, analizirati in interpretirati umetniško ustvarjanje in umetniška dela, ne Marx ne klasični marksizem nista na najboljšem glasu. Kolikor namreč velja, da so velikega teoretika historičnega materializma zaposlovala predvsem vprašanja proizvodnih sil in proizvodnih odnosov, kolikor torej velja, da je celoto človeške eksistence mislil malodane izključno skozi prizmo materialnih pogojev naših življenj, toliko naj bi bila vprašanja umetnosti nekako sekundarna, manj pomembna, zlahka razložljiva že na podlagi širše socioekonomske razčlembe družbe, v kateri nastajajo. Toda tako branje Marxa je slej ko prej prekratko. Marksistične misli o umetnosti ni mogoče kratko malo reducirati na klišejske predstave o statičnem odnosu med bazo in nadstavbo, po katerem naj bi družbeno-ekonomski odnosi enosmerno določali produkte duha, ki naj bi potemtakem realnost, sredi katere nastajajo, le bolj ali manj posrečeno zrcalili oziroma reproducirali. Danes se pač jasneje zavedamo, da je to razmerje bolj dinamično, posebej umetnost pa more dominantne družbene in ekonomske odnose tudi spodkopavati. Poleg tega pa so nekatere Marxove misli o umetnosti v luči globalizacijskih procesov, ki jih leta 2019 lahko spremljamo povsod okrog sebe, videti naravnost preroške. Tako je, na primer, že v Komunističnem manifestu pred dobrim poldrugim stoletjem skupaj s Friedrichom Engelsom zapisal tele stavke: »Buržoazija je s svojo eksploatacijo svetovnega trga napravila proizvodnjo in potrošnjo vseh dežel kozmopolitično. V veliko žalost reakcionarjev je industriji izpodmaknila nacionalna tla. […] In kakor je na področju materialne, tako je tudi na področju duhovne proizvodnje! Duhovni proizvodi posameznih narodov postajajo splošna last. Nacionalna enostranost in omejenost postajata vedno bolj nemogoči, in iz mnogih nacionalnih in lokalnih književnosti nastaja svetovna književnost.« Očitno je torej, da nam Marx in marksizem le lahko ponudita plodne iztočnice za analizo umetnostnih praks in del – od vprašanja umetnosti kot avtonomne družbene prakse, prek vprašanja, kako globalni oder, na katerem stoji umetnost danes, vpliva na njene oblike in sporočilne poudarke, do vprašanja, zakaj umetniška dela niso nikoli samo papagajski izraz vladajoče ideologije. In prav teh in drugih sorodnih vprašanj smo se lotili v tokratnih Glasovih. Pri tem nam je pomagal sociolog in marksist dr. Marko Kržan. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: mozaik Aleksandra Dejneka na postaji Majakovskega na moskovskem metroju, 1938 (Goran Dekleva) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/Bazanadstavbaindvoumenpoloajumetnosti4149482.mp3 RTVSLO – Ars 3546 clean Ko je govora o umetnosti, ko je treba misliti, analizirati in interpretirati umetniško ustvarjanje in umetniška dela, ne Marx ne klasični marksizem nista na najboljšem glasu. Kolikor namreč velja, da so velikega teoretika historičnega materializma zaposlovala predvsem vprašanja proizvodnih sil in proizvodnih odnosov, kolikor torej velja, da je celoto človeške eksistence mislil malodane izključno skozi prizmo materialnih pogojev naših življenj, toliko naj bi bila vprašanja umetnosti nekako sekundarna, manj pomembna, zlahka razložljiva že na podlagi širše socioekonomske razčlembe družbe, v kateri nastajajo. Toda tako branje Marxa je slej ko prej prekratko. Marksistične misli o umetnosti ni mogoče kratko malo reducirati na klišejske predstave o statičnem odnosu med bazo in nadstavbo, po katerem naj bi družbeno-ekonomski odnosi enosmerno določali produkte duha, ki naj bi potemtakem realnost, sredi katere nastajajo, le bolj ali manj posrečeno zrcalili oziroma reproducirali. Danes se pač jasneje zavedamo, da je to razmerje bolj dinamično, posebej umetnost pa more dominantne družbene in ekonomske odnose tudi spodkopavati. Poleg tega pa so nekatere Marxove misli o umetnosti v luči globalizacijskih procesov, ki jih leta 2019 lahko spremljamo povsod okrog sebe, videti naravnost preroške. Tako je, na primer, že v Komunističnem manifestu pred dobrim poldrugim stoletjem skupaj s Friedrichom Engelsom zapisal tele stavke: »Buržoazija je s svojo eksploatacijo svetovnega trga napravila proizvodnjo in potrošnjo vseh dežel kozmopolitično. V veliko žalost reakcionarjev je industriji izpodmaknila nacionalna tla. […] In kakor je na področju materialne, tako je tudi na področju duhovne proizvodnje! Duhovni proizvodi posameznih narodov postajajo splošna last. Nacionalna enostranost in omejenost postajata vedno bolj nemogoči, in iz mnogih nacionalnih in lokalnih književnosti nastaja svetovna književnost.« Očitno je torej, da nam Marx in marksizem le lahko ponudita plodne iztočnice za analizo umetnostnih praks in del – od vprašanja umetnosti kot avtonomne družbene prakse, prek vprašanja, kako globalni oder, na katerem stoji umetnost danes, vpliva na njene oblike in sporočilne poudarke, do vprašanja, zakaj umetniška dela niso nikoli samo papagajski izraz vladajoče ideologije. In prav teh in drugih sorodnih vprašanj smo se lotili v tokratnih Glasovih. Pri tem nam je pomagal sociolog in marksist dr. Marko Kržan. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: mozaik Aleksandra Dejneka na postaji Majakovskega na moskovskem metroju, 1938 (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Feb 2019 14:05:00 +0000 Baza, nadstavba in dvoumen položaj umetnosti Ob koncu 16. stoletja je bila dežela vzhajajočega sonca globoko v krizi. Centralna oblast, ki sta jo poosebljala cesar in šogun, nekakšen japonski vojaški diktator, že dolgo ni imela omembe vredne moči, frakcijski spopadi med različnimi močnimi fevdalnimi gospodi, ki so hitro sklepali in še hitreje prelamljali taktična zavezništva, pa so v stoletju in pol nenehnega bojevanja Japonsko spravili na rob ekonomskega, vojaškega in političnega kolapsa. A potem se je nenadoma vse obrnilo. Trije nadvse nadarjeni voditelji – Oda Nobunaga, Toyotomi Hideyoshi ter Tokugawa Ieyasu – so uspeli v teku treh, štirih kratkih desetletij Japonsko vojaško in politično unificirati, no, Tokugawa Ieyasu pa je navsezadnje položil temelje novemu, nadvse učinkovitemu političnemu, družbenemu in gospodarskemu režimu, ki je deželo vzhajajočega sonca nato uspešno obvladoval nadaljnjega četrt tisočletja. Po letu 1600 je Japonska tako – proti vsem pričakovanjem – stopila v novo obdobje svoje zgodovine, v obdobje Edo, in uživala dobrih 250 let miru, stabilnosti in blaginje, ki po sodbi današnjih zgodovinarjev predstavlja vrhunec japonske klasične civilizacije, nekakšen zlati vek, ki je v zakladnico človeške civilizacije med drugim prispeval Bashove haikuje in Hokusajeve lesoreze, gledališče kabuki in čajno ceremonijo. Toda: kaj natanko je treba storiti, da se iz kaosa vojne rodi mir? Kaj je treba storiti, da tak mir nato traja in traja? In ne nazadnje: zakaj se je to, v marsičem srečno obdobje japonske zgodovine navsezadnje moralo končati? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov. Odgovore nam je pomagal poiskati sociolog in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Luka Culiberg. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tokugawa Ieyasu, voditelj, ki je Japonsko popeljal v obdobje Edo (portret je v 17. stol. naslikal Kano Tan’yu) ; Wikipedia - javna last http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/DeelavzhajajoegasoncavobdobjuEdo4135448.mp3 RTVSLO – Ars 2953 clean Ob koncu 16. stoletja je bila dežela vzhajajočega sonca globoko v krizi. Centralna oblast, ki sta jo poosebljala cesar in šogun, nekakšen japonski vojaški diktator, že dolgo ni imela omembe vredne moči, frakcijski spopadi med različnimi močnimi fevdalnimi gospodi, ki so hitro sklepali in še hitreje prelamljali taktična zavezništva, pa so v stoletju in pol nenehnega bojevanja Japonsko spravili na rob ekonomskega, vojaškega in političnega kolapsa. A potem se je nenadoma vse obrnilo. Trije nadvse nadarjeni voditelji – Oda Nobunaga, Toyotomi Hideyoshi ter Tokugawa Ieyasu – so uspeli v teku treh, štirih kratkih desetletij Japonsko vojaško in politično unificirati, no, Tokugawa Ieyasu pa je navsezadnje položil temelje novemu, nadvse učinkovitemu političnemu, družbenemu in gospodarskemu režimu, ki je deželo vzhajajočega sonca nato uspešno obvladoval nadaljnjega četrt tisočletja. Po letu 1600 je Japonska tako – proti vsem pričakovanjem – stopila v novo obdobje svoje zgodovine, v obdobje Edo, in uživala dobrih 250 let miru, stabilnosti in blaginje, ki po sodbi današnjih zgodovinarjev predstavlja vrhunec japonske klasične civilizacije, nekakšen zlati vek, ki je v zakladnico človeške civilizacije med drugim prispeval Bashove haikuje in Hokusajeve lesoreze, gledališče kabuki in čajno ceremonijo. Toda: kaj natanko je treba storiti, da se iz kaosa vojne rodi mir? Kaj je treba storiti, da tak mir nato traja in traja? In ne nazadnje: zakaj se je to, v marsičem srečno obdobje japonske zgodovine navsezadnje moralo končati? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov. Odgovore nam je pomagal poiskati sociolog in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Luka Culiberg. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tokugawa Ieyasu, voditelj, ki je Japonsko popeljal v obdobje Edo (portret je v 17. stol. naslikal Kano Tan’yu) ; Wikipedia - javna last http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Feb 2019 14:05:00 +0000 Dežela vzhajajočega sonca v obdobju Edo Ob 75-letnici tragičnega dogodka, ko je 29. januarja 1944 na Narodno in univerzitetno knjižnico strmoglavilo nemško poštno letalo ter močno poškodovalo komaj zgrajeni Plečnikov 'ponos Ljubljane', z razstavo Plečnikov NUK, avtor Žiga Cerkvenik osvetljuje dolgoletna prizadevanja za gradnjo univerzitetne knjižnice. Na razstavi so prikazani tudi izbrani Plečnikovi načrti, osredotoča pa se na življenje knjižnice med 2. svetovno vojno, s poudarkom na tragični letalski nesreči. O razstavi, življenju in pomenu knjižnic ter knjižničarjev pa seveda tudi o mojstru arhitektu Jožetu Plečniku, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z avtorjem razstave in kustosinjo Plečnikove hiše, Ano Porok. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/PlenikovNUK4124046.mp3 RTVSLO – Ars 3139 clean Ob 75-letnici tragičnega dogodka, ko je 29. januarja 1944 na Narodno in univerzitetno knjižnico strmoglavilo nemško poštno letalo ter močno poškodovalo komaj zgrajeni Plečnikov 'ponos Ljubljane', z razstavo Plečnikov NUK, avtor Žiga Cerkvenik osvetljuje dolgoletna prizadevanja za gradnjo univerzitetne knjižnice. Na razstavi so prikazani tudi izbrani Plečnikovi načrti, osredotoča pa se na življenje knjižnice med 2. svetovno vojno, s poudarkom na tragični letalski nesreči. O razstavi, življenju in pomenu knjižnic ter knjižničarjev pa seveda tudi o mojstru arhitektu Jožetu Plečniku, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z avtorjem razstave in kustosinjo Plečnikove hiše, Ano Porok. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Feb 2019 13:05:00 +0000 Plečnikov NUK Za britanski parlament pravijo, da je v globalnem merilu zibelka vseh demokratičnih institucij, njihov pravzor. V zgodovini je marsikdaj igral pomembno, celo ključno vlogo in sprejemal odločitve, ki so pomagale do temeljev preobraziti svet. Ko je, denimo, v 16. stoletju znameniti kralj Henrik VIII. iskal način, kako se – nasprotovanju papeža navkljub – ločiti od prve žene, Katarine, in se vnovič poročiti z Anne Boleyn, mu je na pomoč priskočil prav parlament in ga razglasil za poglavarja državne, anglikanske cerkve. Slavna zgodovina britanskega parlamenta se nadaljuje v 17. stoletju, ko je vojska v njegovem imenu s prestola strmoglavila dinastijo Stuart, pa v 18. in 19. stoletju, ko je bilo treba sprejemati ključne politične odločitve, ki so pospeševale dva kolosalna procesa – kolonializem in industrializacijo. V prvi polovici 20. stoletja, ko je v večini evropskih držav demokracijo zamenjala avtokratska, pogosto celo fašistična oblast, je britanski parlament pred očmi svetovne javnosti zanesljivo igral vlogo branika demokratične politične kulture. Britanski parlament, skratka, ni le še ena institucija v vrsti drugih. A tega bi danes, ko spremljamo politično krizo, ki je zajela Združeno kraljestvo po referendumu o izstopu Britanije iz Evropske Unije, ne uganili nujno. Kako je mogoče, da parlament ne more presekati gordijskega vozla, ki se mu reče brexit? Je za to preprosto kriva generacija majhnih in malenkostnih politikov – ali pa so vzroki vendarle globlje, strukturne narave, povezani pač z načinom, kako je ustrojeno politično življenje v Veliki Britaniji? Če drži ta, druga možnost, tedaj si velja podrobneje ogledati naravo britanske demokracije, naravo britanskega parlamentarizma. In prav tega smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov. V tem kontekstu smo pred mikrofonom gostili politologinjo, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Danico Fink Hafner, ki prav te dni čaka na izid Britanske demokracije, svoje nove knjige, študije, ki govori, kakor pove že njen naslov, natanko o političnem sistemu, ki je v veljavi na Otoku. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Westminstrska palača, poslopje britanskega parlamenta v Londonu (luxstorm/Pixabay) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/04/Britanskiparlamentarizemnazgodovinskipreizkunji4112556.mp3 RTVSLO – Ars 3222 clean Za britanski parlament pravijo, da je v globalnem merilu zibelka vseh demokratičnih institucij, njihov pravzor. V zgodovini je marsikdaj igral pomembno, celo ključno vlogo in sprejemal odločitve, ki so pomagale do temeljev preobraziti svet. Ko je, denimo, v 16. stoletju znameniti kralj Henrik VIII. iskal način, kako se – nasprotovanju papeža navkljub – ločiti od prve žene, Katarine, in se vnovič poročiti z Anne Boleyn, mu je na pomoč priskočil prav parlament in ga razglasil za poglavarja državne, anglikanske cerkve. Slavna zgodovina britanskega parlamenta se nadaljuje v 17. stoletju, ko je vojska v njegovem imenu s prestola strmoglavila dinastijo Stuart, pa v 18. in 19. stoletju, ko je bilo treba sprejemati ključne politične odločitve, ki so pospeševale dva kolosalna procesa – kolonializem in industrializacijo. V prvi polovici 20. stoletja, ko je v večini evropskih držav demokracijo zamenjala avtokratska, pogosto celo fašistična oblast, je britanski parlament pred očmi svetovne javnosti zanesljivo igral vlogo branika demokratične politične kulture. Britanski parlament, skratka, ni le še ena institucija v vrsti drugih. A tega bi danes, ko spremljamo politično krizo, ki je zajela Združeno kraljestvo po referendumu o izstopu Britanije iz Evropske Unije, ne uganili nujno. Kako je mogoče, da parlament ne more presekati gordijskega vozla, ki se mu reče brexit? Je za to preprosto kriva generacija majhnih in malenkostnih politikov – ali pa so vzroki vendarle globlje, strukturne narave, povezani pač z načinom, kako je ustrojeno politično življenje v Veliki Britaniji? Če drži ta, druga možnost, tedaj si velja podrobneje ogledati naravo britanske demokracije, naravo britanskega parlamentarizma. In prav tega smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov. V tem kontekstu smo pred mikrofonom gostili politologinjo, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Danico Fink Hafner, ki prav te dni čaka na izid Britanske demokracije, svoje nove knjige, študije, ki govori, kakor pove že njen naslov, natanko o političnem sistemu, ki je v veljavi na Otoku. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Westminstrska palača, poslopje britanskega parlamenta v Londonu (luxstorm/Pixabay) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Feb 2019 14:05:00 +0000 Britanski parlamentarizem na zgodovinski preizkušnji Sredi tega meseca so v njujorškem Muzeju moderne umetnosti zaprli razstavo Towards A Concrete Utopia oziroma v približnem prevodu H konkretni/betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji med letoma 1948 in 1980. Razstava, ki je bila odprta kar pol leta, je bila izredno odmevna. Kritiki niso skoparili ne z navdušenjem nad samo kakovostjo predstavljene arhitekture in urbanističnih rešitev, ne s poglobljenimi razmisleki o tem, kako lahko jugoslovanske arhitekturne rešitve z drugačnega zornega kota osvetlijo nekatere današnje družbene probleme. Kako pomembna je umestitev jugoslovanskega modernizma na svetovni arhitekturni zemljevid in kakšna je njena vrednost in pomen za nas, ki z njo vsakodnevno živimo, smo se v Glasovih svetov pogovarjali z direktorjem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevžem Čelikom, dr. Niko Grabar s fakultete za arhitekturo in umetnostno zgodovinarka prof. dr. Beti Žerovc z ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: arhiv MAO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/Kaknajeteajugoslovanskemodernistinearhitekturnedanes4105212.mp3 RTVSLO – Ars 2965 clean Sredi tega meseca so v njujorškem Muzeju moderne umetnosti zaprli razstavo Towards A Concrete Utopia oziroma v približnem prevodu H konkretni/betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji med letoma 1948 in 1980. Razstava, ki je bila odprta kar pol leta, je bila izredno odmevna. Kritiki niso skoparili ne z navdušenjem nad samo kakovostjo predstavljene arhitekture in urbanističnih rešitev, ne s poglobljenimi razmisleki o tem, kako lahko jugoslovanske arhitekturne rešitve z drugačnega zornega kota osvetlijo nekatere današnje družbene probleme. Kako pomembna je umestitev jugoslovanskega modernizma na svetovni arhitekturni zemljevid in kakšna je njena vrednost in pomen za nas, ki z njo vsakodnevno živimo, smo se v Glasovih svetov pogovarjali z direktorjem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevžem Čelikom, dr. Niko Grabar s fakultete za arhitekturo in umetnostno zgodovinarka prof. dr. Beti Žerovc z ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: arhiv MAO http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Jan 2019 13:05:00 +0000 Kakšna je teža jugoslovanske modernistične arhitekturne danes? Tehnološki napredek v minulih letih je izjemen, nove tehnologije vstopajo v naša vsakdanja življenja in jih korenito spreminjajo. Trende in nove domislice vsako leto predstavi CES, največji in najpomembnejši sejem zabavne elektronike, ki januarja poteka v Las Vegasu in je svoja vrata zaprl minuli teden. V tokratni oddaji bomo govorili o tehnoloških novostih, kako hitro se primejo, kdaj gredo v pozabo, kaj razvijajo glavni igralci na področju sodobne zabavne elektronike in ali iščejo tudi rešitve za naše največje skrbi kot so zasebnost, demokracija in nasilje. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci tehnološkega napredka? Gostje: Tehnološki novinar Matjaž Ropret, pionir internetne umetnosti Vuk Ćosić in podjetnik Darko Dujič. Pripravlja Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/Tehnolokirazvojdelisvet4097812.mp3 RTVSLO – Ars 3401 clean Tehnološki napredek v minulih letih je izjemen, nove tehnologije vstopajo v naša vsakdanja življenja in jih korenito spreminjajo. Trende in nove domislice vsako leto predstavi CES, največji in najpomembnejši sejem zabavne elektronike, ki januarja poteka v Las Vegasu in je svoja vrata zaprl minuli teden. V tokratni oddaji bomo govorili o tehnoloških novostih, kako hitro se primejo, kdaj gredo v pozabo, kaj razvijajo glavni igralci na področju sodobne zabavne elektronike in ali iščejo tudi rešitve za naše največje skrbi kot so zasebnost, demokracija in nasilje. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci tehnološkega napredka? Gostje: Tehnološki novinar Matjaž Ropret, pionir internetne umetnosti Vuk Ćosić in podjetnik Darko Dujič. Pripravlja Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Jan 2019 13:00:00 +0000 Tehnološki razvoj deli svet Japonska je konec leta 2018 sporočila, da se umika iz Mednarodne komisije za kitolov in julija 2019 ponovno začenja s komercialnim lovom na kite. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki, v medijih so se pojavile fotografije trpečih živali in okrvavljenega morja. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. Z oddajo Glasovi svetov bomo tokrat posegli v razpravo o upravičenosti in smotrnosti kitolova. Vprašali se bomo, kakšne bodo posledice japonske odločitve. Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so morja in oceani enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Sea Shepherd & Marianna Baldo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/15/Kitispetnemorejomirnodihati4088704.mp3 RTVSLO – Ars 2682 clean Japonska je konec leta 2018 sporočila, da se umika iz Mednarodne komisije za kitolov in julija 2019 ponovno začenja s komercialnim lovom na kite. Odločitev je takoj naletela na odziv mednarodne skupnosti; oglasili so se politiki, strokovnjaki in okoljevarstveniki, v medijih so se pojavile fotografije trpečih živali in okrvavljenega morja. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Pogovarjali smo se z biologom Andrejem Bibičem, ki predseduje Komisiji. Pravi, da so razprave o kitolovu le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene. Z oddajo Glasovi svetov bomo tokrat posegli v razpravo o upravičenosti in smotrnosti kitolova. Vprašali se bomo, kakšne bodo posledice japonske odločitve. Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so morja in oceani enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj? Gosta oddaje bosta biologa Andrej Bibič in Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Sea Shepherd & Marianna Baldo http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Jan 2019 13:10:00 +0000 Kiti spet ne morejo mirno dihati Rusko-ukrajinski konflikt, ki sicer traja že vse od marca 2014, ko so ruske sile zasedle polotok Krim, je v minulem letu dobil nove pospeške. Med temi gotovo velja izpostaviti tudi verski razkol med Moskvo in Kijevom. 11. oktobra lani je namreč carigrajski ekumenski patriarhat uradno izrazil namero priznati avtokefalnost – se pravi: samostojnost – Ukrajinske pravoslavne cerkve. To je seveda razveselilo ukrajinsko vlado in številne ukrajinske škofe, ki so si že dolgo prizadevali za priznanje avtokefalnosti. Po drugi strani pa je ta razvoj dogodkov, menda ne nepričakovano, strahovito ujezil cerkvene oblasti v Moskvi, saj je tamkajšnji patriarhat vendarle imel uradno jurisdikcijo nad cerkvenim življenjem v Ukrajini vse od konca 17. stoletja. V Moskvi se tako niso odločili le ignorirati ukrajinske avtokefalnosti, temveč so 15. oktobra kratko malo prekinili vse stike s patriarhom v Carigradu. No, ukrajinski predsednik Porošenko pa celo trdi, da je bil novembrski incident v Azovskem morju med rusko in ukrajinsko mornarico izzvan z implicitnim namenom preprečiti predstavnikom kijevskih cerkvenih in posvetnih oblasti odpotovati v Istanbul in prejeti dokumente, ki potrjujejo vzpostavitev avtokefalne Ukrajinske pravoslavne cerkve. Ali to drži ali ne, je slej ko prej stvar debate, očitno pa je, da je spor med Moskvo in Kijevom zdaj dobil še religiozno razsežnost. V tokratnih Glasovih svetov smo se zato posvetili vprašanju, kakšen je pravzaprav bil dolga stoletja trajajoči zgodovinski proces, ki je privedel do tega, da je pravoslavje, ki je v širjave Belorusije, Rusije in Ukrajine prišlo prek Kijeva in Kijevske države v 10. stoletju in ki je dolgo časa predstavljalo skupni temelj duhovnega, kulturnega in intelektualnega življenja na celotnem vzhodu stare celine, zdaj zastavek krvavega spora med največjima slovanskima državama. Pri pojasnjevanju teh procesov nam bo v pomoč naš tokratni gost, zgodovinar, teolog in rusist, dr. Simon Malmenvall. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/08/Vzhodnashizma4080801.mp3 RTVSLO – Ars 3317 clean Rusko-ukrajinski konflikt, ki sicer traja že vse od marca 2014, ko so ruske sile zasedle polotok Krim, je v minulem letu dobil nove pospeške. Med temi gotovo velja izpostaviti tudi verski razkol med Moskvo in Kijevom. 11. oktobra lani je namreč carigrajski ekumenski patriarhat uradno izrazil namero priznati avtokefalnost – se pravi: samostojnost – Ukrajinske pravoslavne cerkve. To je seveda razveselilo ukrajinsko vlado in številne ukrajinske škofe, ki so si že dolgo prizadevali za priznanje avtokefalnosti. Po drugi strani pa je ta razvoj dogodkov, menda ne nepričakovano, strahovito ujezil cerkvene oblasti v Moskvi, saj je tamkajšnji patriarhat vendarle imel uradno jurisdikcijo nad cerkvenim življenjem v Ukrajini vse od konca 17. stoletja. V Moskvi se tako niso odločili le ignorirati ukrajinske avtokefalnosti, temveč so 15. oktobra kratko malo prekinili vse stike s patriarhom v Carigradu. No, ukrajinski predsednik Porošenko pa celo trdi, da je bil novembrski incident v Azovskem morju med rusko in ukrajinsko mornarico izzvan z implicitnim namenom preprečiti predstavnikom kijevskih cerkvenih in posvetnih oblasti odpotovati v Istanbul in prejeti dokumente, ki potrjujejo vzpostavitev avtokefalne Ukrajinske pravoslavne cerkve. Ali to drži ali ne, je slej ko prej stvar debate, očitno pa je, da je spor med Moskvo in Kijevom zdaj dobil še religiozno razsežnost. V tokratnih Glasovih svetov smo se zato posvetili vprašanju, kakšen je pravzaprav bil dolga stoletja trajajoči zgodovinski proces, ki je privedel do tega, da je pravoslavje, ki je v širjave Belorusije, Rusije in Ukrajine prišlo prek Kijeva in Kijevske države v 10. stoletju in ki je dolgo časa predstavljalo skupni temelj duhovnega, kulturnega in intelektualnega življenja na celotnem vzhodu stare celine, zdaj zastavek krvavega spora med največjima slovanskima državama. Pri pojasnjevanju teh procesov nam bo v pomoč naš tokratni gost, zgodovinar, teolog in rusist, dr. Simon Malmenvall. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Jan 2019 13:05:00 +0000 Vzhodna shizma Trgovinska vojna, ki se je v preteklem letu razbohotila med dvema največjima gospodarstvoma sveta, Združenimi državami Amerike in Kitajsko, bo letos brez dvoma pomembno določala koordinate gospodarskih trendov po vsem svetu. Načelni povod zanjo – veliko neravnovesje v blagovni menjavi med državama. Kot po nekakšnem zgodovinskem paradoksu se je Kitajska nekoč že znašla v podobni situaciji, ko je neprimerljivo več izvažala kot uvažala. Angleži so namreč v 19. stoletju iz Kitajske tovorili ogromne količine čaja ter še nekaj svile in porcelana, Kitajcev pa zahodni izdelki sploh niso zanimali. Vse dokler ni angleška prodajna uspešnica na kitajskem trgu postal opij. Opijska epidemija je postala pereč problem za celotno kitajsko družbo, toda ko se je cesarski dvor vendarle resno lotil prepovedane trgovine z opijem, je Velika Britanija v imenu zaščite svobodne trgovine Kitajski napovedala vojno. Opijske vojne so dodobra razgalile vojaško in tehnološko zaostalost vase zaprtega kitajskega cesarstva in Kitajsko spravile v polkolonialno odvisnost, ki je boleče zarezala v kitajsko samopodobo. O opijskih vojnah ter o razlogih, ki so do njih pripeljali, se je v Glasovih svetov s sinologom, prof. dr. Mitjo Sajetom pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/28/TrgovinadrogeinpadecVelikegazidu4070658.mp3 RTVSLO – Ars 3120 clean Trgovinska vojna, ki se je v preteklem letu razbohotila med dvema največjima gospodarstvoma sveta, Združenimi državami Amerike in Kitajsko, bo letos brez dvoma pomembno določala koordinate gospodarskih trendov po vsem svetu. Načelni povod zanjo – veliko neravnovesje v blagovni menjavi med državama. Kot po nekakšnem zgodovinskem paradoksu se je Kitajska nekoč že znašla v podobni situaciji, ko je neprimerljivo več izvažala kot uvažala. Angleži so namreč v 19. stoletju iz Kitajske tovorili ogromne količine čaja ter še nekaj svile in porcelana, Kitajcev pa zahodni izdelki sploh niso zanimali. Vse dokler ni angleška prodajna uspešnica na kitajskem trgu postal opij. Opijska epidemija je postala pereč problem za celotno kitajsko družbo, toda ko se je cesarski dvor vendarle resno lotil prepovedane trgovine z opijem, je Velika Britanija v imenu zaščite svobodne trgovine Kitajski napovedala vojno. Opijske vojne so dodobra razgalile vojaško in tehnološko zaostalost vase zaprtega kitajskega cesarstva in Kitajsko spravile v polkolonialno odvisnost, ki je boleče zarezala v kitajsko samopodobo. O opijskih vojnah ter o razlogih, ki so do njih pripeljali, se je v Glasovih svetov s sinologom, prof. dr. Mitjo Sajetom pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Jan 2019 13:05:00 +0000 Trgovina, droge in padec Velikega zidu Na državnem pogrebu Edvarda Kocbeka novembra 1981, je Milan Kučan, ki je govoril v imenu tedanje oblasti, izrekel oceno, da Kocbek kot protagonist slovenske politike 20. stoletja ni imel srečne roke. Na prvi pogled se zdi, da je imel Kučan še kako prav – Kocbek je večji del svojega udejstvovanja v politični areni pač preživel kot obstranec, brez odločujočega vpliva na potek dogodkov. Od sredine tridesetih let, ko je z odločno gesto prvikrat stopil na oder slovenskega javnega življenja in jasno obsodil koketiranje Cerkve s Francovimi fašistoidnimi uporniki v Španiji, do sredine sedemdesetih, ko je prvi odkrito spregovoril o množičnem povojnem poboju domobrancev, se je namreč vedno znova zapletal v ostre spore tako rekoč z vsemi centri družbeno-politične moči na Slovenskem. V številnih krogih je zato postal persona non grata, posebej prelom s partijo pa je bil zanj, kot vemo, usoden, saj ga je zaradi tega doletel nekakšen notranji izgon, potopitev v zapovedan molk, spričo katerega niti svoje poezije dolgo ni smel objavljati. Je s tem rečeno vse? Smemo Kocbeka politika, kolikor pač ni imel srečne roke, preprosto prepustiti zgodovinski pozabi in se raje posvetiti njegovemu književnemu opusu, ki danes velja za enega najbolj dovršenih v zgodovini slovenske literature? Ali pa je, nasprotno, celo v Kocbekovi nesrečni, nepraktični, nekonformistični politični drži nekaj pertinentnega, nekaj živega, nekaj, kar nas lahko navdihuje, ko gradimo skupno življenje v suvereni nacionalni državi, za katero smo se odločili pred 28 leti? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih, prazničnih Glasovih svetov. Pri iskanju odgovora nam je pomagala filozofinja, sociologinja in publicistka dr. Spomenka Hribar, ki je tako o Kocbeku politiku kakor o Kocbeku pesniku napisala več poglobljenih razprav. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/24/EdvardKocbekpolitiknesreneroke4068148.mp3 RTVSLO – Ars 2993 clean Na državnem pogrebu Edvarda Kocbeka novembra 1981, je Milan Kučan, ki je govoril v imenu tedanje oblasti, izrekel oceno, da Kocbek kot protagonist slovenske politike 20. stoletja ni imel srečne roke. Na prvi pogled se zdi, da je imel Kučan še kako prav – Kocbek je večji del svojega udejstvovanja v politični areni pač preživel kot obstranec, brez odločujočega vpliva na potek dogodkov. Od sredine tridesetih let, ko je z odločno gesto prvikrat stopil na oder slovenskega javnega življenja in jasno obsodil koketiranje Cerkve s Francovimi fašistoidnimi uporniki v Španiji, do sredine sedemdesetih, ko je prvi odkrito spregovoril o množičnem povojnem poboju domobrancev, se je namreč vedno znova zapletal v ostre spore tako rekoč z vsemi centri družbeno-politične moči na Slovenskem. V številnih krogih je zato postal persona non grata, posebej prelom s partijo pa je bil zanj, kot vemo, usoden, saj ga je zaradi tega doletel nekakšen notranji izgon, potopitev v zapovedan molk, spričo katerega niti svoje poezije dolgo ni smel objavljati. Je s tem rečeno vse? Smemo Kocbeka politika, kolikor pač ni imel srečne roke, preprosto prepustiti zgodovinski pozabi in se raje posvetiti njegovemu književnemu opusu, ki danes velja za enega najbolj dovršenih v zgodovini slovenske literature? Ali pa je, nasprotno, celo v Kocbekovi nesrečni, nepraktični, nekonformistični politični drži nekaj pertinentnega, nekaj živega, nekaj, kar nas lahko navdihuje, ko gradimo skupno življenje v suvereni nacionalni državi, za katero smo se odločili pred 28 leti? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih, prazničnih Glasovih svetov. Pri iskanju odgovora nam je pomagala filozofinja, sociologinja in publicistka dr. Spomenka Hribar, ki je tako o Kocbeku politiku kakor o Kocbeku pesniku napisala več poglobljenih razprav. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Dec 2018 14:05:00 +0000 Edvard Kocbek, politik nesrečne roke? V Stockholmu in Oslu so slovesno podelili letošnje Nobelove nagrade. Nagrajenca za področje medicine in fiziologije, Američan Allison in Japonec Honja, sta s svojim raziskovalnim delom utrla pot novemu načinu zdravljenja raka – sodobni imunoterapiji. Ta je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. Letošnja Nobelova lavreata sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice, in razvila dve novi biološki zdravili, ki ju že uporabljamo za zdravljenje razsejanega malignega melanoma in pljučnega raka, nekaterih tumorjev ledvic ter sečnega mehurja, pa limfomov in nekaterih rakov glave ter vratu. Več o preboju, ki mnogim bolnikom občutno podaljša življenje, v tokratni oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta v Ljubljani, prof. dr. Vladka Čurin Šerbec z Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in prof. dr. Graham Pawelec z Univerze v nemškem Tübingenu. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Foto: Adam Baker/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/18/Nobelovanagradavpraveroke-sodobnaimunoterapija4062214.mp3 RTVSLO – Ars 2849 clean V Stockholmu in Oslu so slovesno podelili letošnje Nobelove nagrade. Nagrajenca za področje medicine in fiziologije, Američan Allison in Japonec Honja, sta s svojim raziskovalnim delom utrla pot novemu načinu zdravljenja raka – sodobni imunoterapiji. Ta je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. Letošnja Nobelova lavreata sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice, in razvila dve novi biološki zdravili, ki ju že uporabljamo za zdravljenje razsejanega malignega melanoma in pljučnega raka, nekaterih tumorjev ledvic ter sečnega mehurja, pa limfomov in nekaterih rakov glave ter vratu. Več o preboju, ki mnogim bolnikom občutno podaljša življenje, v tokratni oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta v Ljubljani, prof. dr. Vladka Čurin Šerbec z Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in prof. dr. Graham Pawelec z Univerze v nemškem Tübingenu. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Foto: Adam Baker/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Dec 2018 13:10:00 +0000 Nobelova nagrada v prave roke - sodobna imunoterapija Pred časom je presenetila novica, da so znanstveniki našli 512 let starega grendlandskega morskega psa in s tem najstarejšega, živečega seveda, vretenčarja na svetu. Znani so tudi podatki o najstarejših drevesih na svetu kot so več kot 3500 let stara cipresa, ki raste v Čilu in pa dolgoživi bor iz Kalifornije, ki ima kar 4850 let. Osupljivo je, kako dolgoživi so. Zato nas bo v današnji oddaji zanimalo, kaj je tisto, zaradi česar nekatere živalske in rastlinske vrste doživijo metuzalemsko starost. Z nami so gostje, strokovnjaki: dr. Janko Božič, izredni profesor za področje etologije na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, oddelku za biologijo, dr. Robert Brus, dendrolog, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na oddelku za gozdove in Petra Hrovatin, biologinja, tudi pedagoginja in vodnica iz ljubljanskega ZOO-ja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Metuzalemskeivaliinrastline4052722.mp3 RTVSLO – Ars 3172 clean Pred časom je presenetila novica, da so znanstveniki našli 512 let starega grendlandskega morskega psa in s tem najstarejšega, živečega seveda, vretenčarja na svetu. Znani so tudi podatki o najstarejših drevesih na svetu kot so več kot 3500 let stara cipresa, ki raste v Čilu in pa dolgoživi bor iz Kalifornije, ki ima kar 4850 let. Osupljivo je, kako dolgoživi so. Zato nas bo v današnji oddaji zanimalo, kaj je tisto, zaradi česar nekatere živalske in rastlinske vrste doživijo metuzalemsko starost. Z nami so gostje, strokovnjaki: dr. Janko Božič, izredni profesor za področje etologije na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, oddelku za biologijo, dr. Robert Brus, dendrolog, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na oddelku za gozdove in Petra Hrovatin, biologinja, tudi pedagoginja in vodnica iz ljubljanskega ZOO-ja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Dec 2018 13:05:00 +0000 Metuzalemske živali in rastline Že vso letošnjo jesen spremljamo novice o zaostrenih razmerah med Srbijo in Kosovom. Nazadnje, na primer, smo slišali o odločitvi uradne Prištine, da uvozne carinske dajatve na izdelke iz Srbije poveča za desetkrat. In če k temu prištejemo še raznovrstna poročila o policijskih racijah, političnih umorih in načrtih za vzpostavitev kosovske vojske, o čemer vse smo lahko brali samo v zadnjih nekaj mesecih, tedaj je jasno, da na Balkanu še vedno tli, da je stari srbsko-albanski spor še kako pri močeh, njegove razrešitve pa ni, kot se zdi, nikjer na obzorju. In vendar ne smemo misliti, da so napetosti v trikotniku med Beogradom, Prištino in Tirano edino naravno ali docela neizbežno stanje stvari. V tem smislu velja opozoriti, kakor v svoji monografiji Boj za Albanijo to stori tudi zgodovinar dr. Jurij Hadalin, raziskovalec na ljubljanskem Inštitutu za novejšo zgodovino in predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije, da so bili v zadnjem stoletju srbsko-albanski odnosi, odnosi med belim in črnim orlom torej, večino časa sicer res ledeni – a še zdaleč ne vselej tako. Med drugo svetovno vojno in v letih nemudoma po njej, denimo, so bili malodane prisrčni. Kakšna je torej kompleksna zgodovina, iz katere brsti grdi cvet današnjih napetosti med obema narodoma? – To vprašanje nas je zaposlovalo tudi v tokratnih Glasovih svetov, v katerih smo pred mikrofonom gostili prav dr. Jurija Hadalina. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: etnični zemljevid Balkana okoli 1880 (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/04/Beliorelrniorelinbalkanskisodsmodnika4043909.mp3 RTVSLO – Ars 3267 clean Že vso letošnjo jesen spremljamo novice o zaostrenih razmerah med Srbijo in Kosovom. Nazadnje, na primer, smo slišali o odločitvi uradne Prištine, da uvozne carinske dajatve na izdelke iz Srbije poveča za desetkrat. In če k temu prištejemo še raznovrstna poročila o policijskih racijah, političnih umorih in načrtih za vzpostavitev kosovske vojske, o čemer vse smo lahko brali samo v zadnjih nekaj mesecih, tedaj je jasno, da na Balkanu še vedno tli, da je stari srbsko-albanski spor še kako pri močeh, njegove razrešitve pa ni, kot se zdi, nikjer na obzorju. In vendar ne smemo misliti, da so napetosti v trikotniku med Beogradom, Prištino in Tirano edino naravno ali docela neizbežno stanje stvari. V tem smislu velja opozoriti, kakor v svoji monografiji Boj za Albanijo to stori tudi zgodovinar dr. Jurij Hadalin, raziskovalec na ljubljanskem Inštitutu za novejšo zgodovino in predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije, da so bili v zadnjem stoletju srbsko-albanski odnosi, odnosi med belim in črnim orlom torej, večino časa sicer res ledeni – a še zdaleč ne vselej tako. Med drugo svetovno vojno in v letih nemudoma po njej, denimo, so bili malodane prisrčni. Kakšna je torej kompleksna zgodovina, iz katere brsti grdi cvet današnjih napetosti med obema narodoma? – To vprašanje nas je zaposlovalo tudi v tokratnih Glasovih svetov, v katerih smo pred mikrofonom gostili prav dr. Jurija Hadalina. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: etnični zemljevid Balkana okoli 1880 (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Dec 2018 14:05:00 +0000 Beli orel, črni orel in balkanski sod smodnika »Pri Plečniku se sveto ne navezuje zgolj na arhitektovo religioznost, ampak tudi na njegovo umetnost, na njegova osebna prepričanja, življenjske nazore in moralo. Ta področja so pri Plečniku vseskozi tesno prepletena, meja med njimi pa je pogosto težko določljiva. V luči pogostih razprav o potrebi po ločitvi Plečnikove vere in umetnosti velja torej najprej poudariti, da je našega velikega arhitekta težko razumeti, če omenjeni sferi obravnavamo ločeno. Tako vera kot umetnost sta za Plečnika sveti in mu pomenita iskanje najvišjega dobrega, moralno neoporečnega, nedotakljivega, lepega in ljubljenega," je o Plečnikovem pojmovanju svetega zapisal avtor razstave dr. Tomaž Jurca, ki bo s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok, tokratni gost oddaje Glasovi svetov. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/27/Plenikinsveto4036942.mp3 RTVSLO – Ars 3235 clean »Pri Plečniku se sveto ne navezuje zgolj na arhitektovo religioznost, ampak tudi na njegovo umetnost, na njegova osebna prepričanja, življenjske nazore in moralo. Ta področja so pri Plečniku vseskozi tesno prepletena, meja med njimi pa je pogosto težko določljiva. V luči pogostih razprav o potrebi po ločitvi Plečnikove vere in umetnosti velja torej najprej poudariti, da je našega velikega arhitekta težko razumeti, če omenjeni sferi obravnavamo ločeno. Tako vera kot umetnost sta za Plečnika sveti in mu pomenita iskanje najvišjega dobrega, moralno neoporečnega, nedotakljivega, lepega in ljubljenega," je o Plečnikovem pojmovanju svetega zapisal avtor razstave dr. Tomaž Jurca, ki bo s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok, tokratni gost oddaje Glasovi svetov. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Nov 2018 13:05:00 +0000 Plečnik in sveto Če so pesniki in pisatelji pred stoletji pisali z gosjim peresom pa nato z nalivnikom in, še pozneje, s pisalnim strojem, danes slej ko prej pišejo na računalnik. Seveda teh sprememb ne gre razumeti zgolj kot razvoj pisalnih pripomočkov, ampak raje v smislu tehnološke revolucije, ki v jedru spreminja načine pisanja, širjenja, branja in ne nazadnje razumevanja literature same. Email, blog in tvit odpirajo nove možnosti, kako se izraziti, kako oblikovati besedilo in kako poiskati bralsko občinstvo. In kolikor izkušnja vsakodnevnega življenja z novimi spletnimi tehnologijami spreminja samo strukturo našega občutenja sveta in dojemanja našega mesta v njem, toliko internet današnjim avtoricam in avtorjem ponuja tudi čisto novo snov, nove motive, nove teme, nove sporočilne poudarke. Kako se torej pod vplivom spletne revolucije spreminjajo tisočletne literarne prakse? - To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ki so potekali v neposrednem prenosu s 34. Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem cankarjevem domu. Gostje oddaje so bili: kritik in urednik Aljoša Harlamov, pisatelj in urednik Robert Titan Felix in dramaturginja in spletna publicistka Eva Mahkovic. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: geralt (Pixabay) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/Kajsezgodizliteraturokoperozamenjaraunalnikatipkovnica4030901.mp3 RTVSLO – Ars 2963 clean Če so pesniki in pisatelji pred stoletji pisali z gosjim peresom pa nato z nalivnikom in, še pozneje, s pisalnim strojem, danes slej ko prej pišejo na računalnik. Seveda teh sprememb ne gre razumeti zgolj kot razvoj pisalnih pripomočkov, ampak raje v smislu tehnološke revolucije, ki v jedru spreminja načine pisanja, širjenja, branja in ne nazadnje razumevanja literature same. Email, blog in tvit odpirajo nove možnosti, kako se izraziti, kako oblikovati besedilo in kako poiskati bralsko občinstvo. In kolikor izkušnja vsakodnevnega življenja z novimi spletnimi tehnologijami spreminja samo strukturo našega občutenja sveta in dojemanja našega mesta v njem, toliko internet današnjim avtoricam in avtorjem ponuja tudi čisto novo snov, nove motive, nove teme, nove sporočilne poudarke. Kako se torej pod vplivom spletne revolucije spreminjajo tisočletne literarne prakse? - To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ki so potekali v neposrednem prenosu s 34. Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem cankarjevem domu. Gostje oddaje so bili: kritik in urednik Aljoša Harlamov, pisatelj in urednik Robert Titan Felix in dramaturginja in spletna publicistka Eva Mahkovic. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: geralt (Pixabay) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 09:15:00 +0000 Kaj se zgodi z literaturo, ko pero zamenja računalniška tipkovnica? V Glasovih svetov smo se podali po sledeh najdbe, ki kaže, da se je nemara naša ljubezen do kruha, ene v svetu najbolj razširjenih in priljubljenih jedi, rodila še mnogo prej, preden smo žitarice začeli tudi sami gojiti. Poleti so namreč znanstveniki sporočili, da so v jordanski puščavi odkrili ostanke najstarejšega znanega kruha, starega več kot 14 000 let. Pogovarjali smo se z arheologinjo dr. Amaio Arranz Otaegui s Kobenhavenske univerze, ki je ta kruh odkrila; pri biologu prof. dr. Nejcu Joganu z Biotehniške univerze smo se pozanimali, kaj so najverjetneje bili skrivnostni gomolji, ki so jih poleg žitaric zamesili v ta starodavni kruh; širše pa nam je področje arheobotanike in stanje raziskav pri nas predstavila naša edina arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: Sheila Brown, PublicDomainPictures http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Jeljubezendokruhaiztravustvarilaitarice3997397.mp3 RTVSLO – Ars 3343 clean V Glasovih svetov smo se podali po sledeh najdbe, ki kaže, da se je nemara naša ljubezen do kruha, ene v svetu najbolj razširjenih in priljubljenih jedi, rodila še mnogo prej, preden smo žitarice začeli tudi sami gojiti. Poleti so namreč znanstveniki sporočili, da so v jordanski puščavi odkrili ostanke najstarejšega znanega kruha, starega več kot 14 000 let. Pogovarjali smo se z arheologinjo dr. Amaio Arranz Otaegui s Kobenhavenske univerze, ki je ta kruh odkrila; pri biologu prof. dr. Nejcu Joganu z Biotehniške univerze smo se pozanimali, kaj so najverjetneje bili skrivnostni gomolji, ki so jih poleg žitaric zamesili v ta starodavni kruh; širše pa nam je področje arheobotanike in stanje raziskav pri nas predstavila naša edina arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: Sheila Brown, PublicDomainPictures http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Nov 2018 13:15:00 +0000 Je ljubezen do kruha iz trav ustvarila žitarice? Utopijo, deželo, ki je ni, si je Thomas More zamislil leta 1515 in ideje, ki jih je umestil v svojo izmišljeno deželo, so bile za njegov čas povsem revolucionarne. Tako v Utopiji denimo zagovarja odpravo smrtne kazni, odpravo denarja, skupno lastništvo zemlje, demokratično izbiranje voditeljev, versko toleranco, evtanazijo, možnost, da ženske postanejo duhovnice. V marsikaterem pogledu je njegova utopična vizija močno vplivala na kasnejši razvoj evropske misli. A po drugi strani se zdi, da današnji čas bolj kot utopije nagovarjajo distopije, vizije možnih mračnih družbenih alternativ. Toda kljub temu, ali nemara prav zaradi tega je Morova Utopija še kako vredna pozornosti tudi v današnjem trenutku. O tem, kako s kombinacijo fantazije, potopisa, družbene kritike in satire nagovarja bralce tudi v 21. stoletju, smo ob 500-letnici nastanka Utopije spregovorili s filozofinjo prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth in filozofom prof. dr. Levom Kreftom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/PoltisoletjaUtopije3996879.mp3 RTVSLO – Ars 2899 clean Utopijo, deželo, ki je ni, si je Thomas More zamislil leta 1515 in ideje, ki jih je umestil v svojo izmišljeno deželo, so bile za njegov čas povsem revolucionarne. Tako v Utopiji denimo zagovarja odpravo smrtne kazni, odpravo denarja, skupno lastništvo zemlje, demokratično izbiranje voditeljev, versko toleranco, evtanazijo, možnost, da ženske postanejo duhovnice. V marsikaterem pogledu je njegova utopična vizija močno vplivala na kasnejši razvoj evropske misli. A po drugi strani se zdi, da današnji čas bolj kot utopije nagovarjajo distopije, vizije možnih mračnih družbenih alternativ. Toda kljub temu, ali nemara prav zaradi tega je Morova Utopija še kako vredna pozornosti tudi v današnjem trenutku. O tem, kako s kombinacijo fantazije, potopisa, družbene kritike in satire nagovarja bralce tudi v 21. stoletju, smo ob 500-letnici nastanka Utopije spregovorili s filozofinjo prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth in filozofom prof. dr. Levom Kreftom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Oct 2018 13:15:00 +0000 Pol tisočletja Utopije Pri Založbi FDV je izšla knjiga Mirjane Ule, Tanje Kamin in Alenke Švab z naslovom Zasebno je politično - kritične teorije vsakdanjega življenja. Knjiga prikazuje, kako so sociologija, pa tudi druge družbene vede, pripoznale raziskovanje vsakdanjega življenja kot pomembno in pomenljivo raziskovalno dejavnost. Odpira in predstavi teme ter probleme, ki so bili v družboslovju dolgo časa teoretsko in družbeno politično marginalizirani, saj gre za študije družine, spolov, mladine, zdravja, hrane, spolnih orientacij. Avtorice pokažejo, kako se s pomočjo tematizacij teh odrinjenih in na videz trivialnih tem odpirajo temeljna družbena vprašanja. O angažiranem sociološkem raziskovanju vsakdanjega življenja v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorice je v studio povabila Urška Henigman. foto: igorovsyannykov/pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Zasebnojepolitino3996590.mp3 RTVSLO – Ars 3237 clean Pri Založbi FDV je izšla knjiga Mirjane Ule, Tanje Kamin in Alenke Švab z naslovom Zasebno je politično - kritične teorije vsakdanjega življenja. Knjiga prikazuje, kako so sociologija, pa tudi druge družbene vede, pripoznale raziskovanje vsakdanjega življenja kot pomembno in pomenljivo raziskovalno dejavnost. Odpira in predstavi teme ter probleme, ki so bili v družboslovju dolgo časa teoretsko in družbeno politično marginalizirani, saj gre za študije družine, spolov, mladine, zdravja, hrane, spolnih orientacij. Avtorice pokažejo, kako se s pomočjo tematizacij teh odrinjenih in na videz trivialnih tem odpirajo temeljna družbena vprašanja. O angažiranem sociološkem raziskovanju vsakdanjega življenja v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorice je v studio povabila Urška Henigman. foto: igorovsyannykov/pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Oct 2018 12:05:00 +0000 Zasebno je politično Čeprav živimo v kompleksnem, notranje protislovnem, heterogenem svetu, se večina medijev pretvarja, da svojim odjemalcem lahko ponudi popreproščene podobe sodobnosti skupaj z enostavnimi življenjskimi recepti, plitkimi odgovori in vrednostnimi sodbami, izrečenimi z neznosno lahkostjo. Posledično se je javni prostor za znanost, filozofijo in umetnost precej skrčil. Ni pa, kakor bi hoteli položaj predstaviti najhujši alarmantisti, kar preprosto izginil. Predvsem radio – od ameriškega NPR-ja in četrtega radijskega programa BBC do Radio France Culture in, predvsem po zaslugi programa Ars, tudi našega radia, ki prav te dni obeležuje 90. obletnico oddajanja – se zdi, da še vedno potrpežljivo razpira javni prostor in skrbi, da je kulturno-umetniška zakladnica človeške civilizacije še naprej odprta za vse in vsakogar. Pa bo radio zmogel v tem naporu vztrajati tudi v naslednjih letih in desetletjih? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali s pomočjo naših gostov v studiu; to so bili dr. Igor Vobič, predavatelj na katedri za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter trije soustvarjalci našega programa Ars – njegov odgovorni urednik, mag. Matej Venier, potem Ingrid Kovač Brus, urednica Uredništva za kulturo, ter Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: tianya1223; Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Komuzeneobmolknejo3989353.mp3 RTVSLO – Ars 3264 clean Čeprav živimo v kompleksnem, notranje protislovnem, heterogenem svetu, se večina medijev pretvarja, da svojim odjemalcem lahko ponudi popreproščene podobe sodobnosti skupaj z enostavnimi življenjskimi recepti, plitkimi odgovori in vrednostnimi sodbami, izrečenimi z neznosno lahkostjo. Posledično se je javni prostor za znanost, filozofijo in umetnost precej skrčil. Ni pa, kakor bi hoteli položaj predstaviti najhujši alarmantisti, kar preprosto izginil. Predvsem radio – od ameriškega NPR-ja in četrtega radijskega programa BBC do Radio France Culture in, predvsem po zaslugi programa Ars, tudi našega radia, ki prav te dni obeležuje 90. obletnico oddajanja – se zdi, da še vedno potrpežljivo razpira javni prostor in skrbi, da je kulturno-umetniška zakladnica človeške civilizacije še naprej odprta za vse in vsakogar. Pa bo radio zmogel v tem naporu vztrajati tudi v naslednjih letih in desetletjih? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali s pomočjo naših gostov v studiu; to so bili dr. Igor Vobič, predavatelj na katedri za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter trije soustvarjalci našega programa Ars – njegov odgovorni urednik, mag. Matej Venier, potem Ingrid Kovač Brus, urednica Uredništva za kulturo, ter Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: tianya1223; Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Oct 2018 13:05:00 +0000 Ko muze ne obmolknejo Ob premieri mladinskega filma Gajin svet je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost s partnerji in ambasadorji zagnalo ozaveščevalno kampanjo Odklikni proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti. V okviru projekta Odklikni, ki ga financira Evropska unija, so opravili raziskavo med mladimi, ki je pokazala, da je pri nas vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk od 7-ega do 9-ega razreda in kar 65 odstotkov dijakinj. Šokantna statistika, v tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kaj vse je spletno nasilje, kaj so vzroki zanj, zakaj so žrtve v večini dekleta in seveda, kako ga preprečiti - kakšne so strategije in cilji kampanje Odklikni. Sogovorniki: Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, raziskovalka dr. Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Katja Koren Ošljak, ambasadorka tedna programiranja Codeweek in Vinko Stojnšek, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/27/Spletnonasiljeizkusilavekotpolovicadeklet3966995.mp3 RTVSLO – Ars 3162 clean Ob premieri mladinskega filma Gajin svet je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost s partnerji in ambasadorji zagnalo ozaveščevalno kampanjo Odklikni proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti. V okviru projekta Odklikni, ki ga financira Evropska unija, so opravili raziskavo med mladimi, ki je pokazala, da je pri nas vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk od 7-ega do 9-ega razreda in kar 65 odstotkov dijakinj. Šokantna statistika, v tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kaj vse je spletno nasilje, kaj so vzroki zanj, zakaj so žrtve v večini dekleta in seveda, kako ga preprečiti - kakšne so strategije in cilji kampanje Odklikni. Sogovorniki: Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, raziskovalka dr. Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Katja Koren Ošljak, ambasadorka tedna programiranja Codeweek in Vinko Stojnšek, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Oct 2018 12:05:00 +0000 Spletno nasilje izkusila več kot polovica deklet Pred dnevi se je od nas poslovil dr. Zmago Šmitek, eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev s področja primerjalne religiologije in antropologije. V čast njegovemu spominu bomo ponovili oddajo Glasovi svetov – Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja. S profesorjem Šmitkom se je o njegovi istoimenski knjigi, ki velja za njegovo življenjsko delo (posvetil ji je kar 40 let svojega življenja), pogovarjala Liana Buršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/25/Mandale-tajnivrtovirazsvetljenja3964831.mp3 RTVSLO – Ars 2957 clean Pred dnevi se je od nas poslovil dr. Zmago Šmitek, eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev s področja primerjalne religiologije in antropologije. V čast njegovemu spominu bomo ponovili oddajo Glasovi svetov – Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja. S profesorjem Šmitkom se je o njegovi istoimenski knjigi, ki velja za njegovo življenjsko delo (posvetil ji je kar 40 let svojega življenja), pogovarjala Liana Buršič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Sep 2018 12:05:00 +0000 Mandale - tajni vrtovi razsvetljenja Skandinavske države v svetu veljajo za obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kjer vsakega čaka služba, stanovanje, mitična privlačnost vikinških sag, dih jemajoča pokrajina. Veljajo za simbol egalitarne družbe brez nepremostljivih premoženjskih razlik, s številnimi referencami o najbolj učinkovitem in ljudem prijaznem izobraževalnem in vzgojnem sistemu in navsezadnje, dežele, kjer živijo kralji in kraljice pa tudi eni najsrečnejših ljudi na svetu, ki znajo negovati občutek pripadnosti in topline, trenutke udobja in zadovoljstva. Danes so skandinavske države najrazvitejša gospodarstva na svetu z najvišjimi zneski kosmatega družbenega proizvoda na prebivalca. Čeprav se po razvitosti še vedno kosajo z ZDA, je njihov ugled neprimerno večji. Tudi zato, ker jim je že dolgo jasno, da so socialne in ekonomske politike, še posebej njeni rezultati, tesno povezani. Oblikovanje države blaginje je v Skandinaviji glavna politična tema že vsaj 100 let. O Danski, Švedski, Finski, Islandiji in pa Norveški, najbogatejši državi Evrope in sveta, se bomo pogovarjali s profesorjem doktorjem Bogomilom Ferfilo, strokovnjakom za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Gostila ga bo avtorica oddaje Liana Buršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/Skandinavija-obljubljenadeelaudeevalinakljunihokoliin3959566.mp3 RTVSLO – Ars 3122 clean Skandinavske države v svetu veljajo za obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kjer vsakega čaka služba, stanovanje, mitična privlačnost vikinških sag, dih jemajoča pokrajina. Veljajo za simbol egalitarne družbe brez nepremostljivih premoženjskih razlik, s številnimi referencami o najbolj učinkovitem in ljudem prijaznem izobraževalnem in vzgojnem sistemu in navsezadnje, dežele, kjer živijo kralji in kraljice pa tudi eni najsrečnejših ljudi na svetu, ki znajo negovati občutek pripadnosti in topline, trenutke udobja in zadovoljstva. Danes so skandinavske države najrazvitejša gospodarstva na svetu z najvišjimi zneski kosmatega družbenega proizvoda na prebivalca. Čeprav se po razvitosti še vedno kosajo z ZDA, je njihov ugled neprimerno večji. Tudi zato, ker jim je že dolgo jasno, da so socialne in ekonomske politike, še posebej njeni rezultati, tesno povezani. Oblikovanje države blaginje je v Skandinaviji glavna politična tema že vsaj 100 let. O Danski, Švedski, Finski, Islandiji in pa Norveški, najbogatejši državi Evrope in sveta, se bomo pogovarjali s profesorjem doktorjem Bogomilom Ferfilo, strokovnjakom za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Gostila ga bo avtorica oddaje Liana Buršič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Sep 2018 13:35:00 +0000 Skandinavija - obljubljena dežela čudežev ali (na)ključnih okoliščin V zavesti splošne javnosti je spomin na vodilnega nemškega naravoslovca 19. stoletja, geologa, botanika, geografa in raziskovalca Alexandra von Humboldta, precej obledel. Po njem se sicer imenuje lepo število živalskih in rastlinskih vrst, več južnoameriških rek, gora in naravnih parkov, tudi nekaj mineralov, a njegova slava se danes bržčas ne more meriti z Darwinovo, Pasteurjevo ali Voltovo, čeprav je bil njegov lasten čas trdno prepričan, da je prav Humboldt genij par excellence. Po splošni sodbi je pač veljal za drugega najbolj znamenitega moža svoje dobe, takoj za Napoleonom. In septembra leta 1869 so stoletnico njegovega rojstva množično obeleževali po vsem svetu, od San Francisca in Berlina do Moskve in Aleksandrije v Egiptu. S čim je torej navdušil svojo dobo in zakaj bi bilo prav, da spomin nanj ponovno oživi naša? – Andrea Wulf, britanska zgodovinarka in pisateljica, ki je pred tremi leti objavila obsežno in večkrat nagrajeno Humboldtovo biografijo, pravi, da preprosto zato, ker je ta mož iznašel naravo. Ker je, drugače rečeno, njegov način gledanja na naravo v toku desetletij postal način, kako vsi gledamo na naravo. Toda – kaj to pravzaprav pomeni? Kako so gledali na naravo pred Humboldtom in kako Humboldtova znanstvena misel še zdaj določa naš pogled nanjo? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali v pogovoru z literarno in gledališko kritičarko, pisateljico ter aktivistko za pravice živali Anjo Radaljac, ki je za založbo UMco pred časom prevedla knjigo Andree Wulf Iznajdba narave : Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Friedrich Georg Weitsch – Alexander von Humboldt in Aimé Bonpland ob vznožju vulkana Chimborazo; 1810 (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/07/Mokijeiznaelnaravo3947719.mp3 RTVSLO – Ars 2428 clean V zavesti splošne javnosti je spomin na vodilnega nemškega naravoslovca 19. stoletja, geologa, botanika, geografa in raziskovalca Alexandra von Humboldta, precej obledel. Po njem se sicer imenuje lepo število živalskih in rastlinskih vrst, več južnoameriških rek, gora in naravnih parkov, tudi nekaj mineralov, a njegova slava se danes bržčas ne more meriti z Darwinovo, Pasteurjevo ali Voltovo, čeprav je bil njegov lasten čas trdno prepričan, da je prav Humboldt genij par excellence. Po splošni sodbi je pač veljal za drugega najbolj znamenitega moža svoje dobe, takoj za Napoleonom. In septembra leta 1869 so stoletnico njegovega rojstva množično obeleževali po vsem svetu, od San Francisca in Berlina do Moskve in Aleksandrije v Egiptu. S čim je torej navdušil svojo dobo in zakaj bi bilo prav, da spomin nanj ponovno oživi naša? – Andrea Wulf, britanska zgodovinarka in pisateljica, ki je pred tremi leti objavila obsežno in večkrat nagrajeno Humboldtovo biografijo, pravi, da preprosto zato, ker je ta mož iznašel naravo. Ker je, drugače rečeno, njegov način gledanja na naravo v toku desetletij postal način, kako vsi gledamo na naravo. Toda – kaj to pravzaprav pomeni? Kako so gledali na naravo pred Humboldtom in kako Humboldtova znanstvena misel še zdaj določa naš pogled nanjo? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali v pogovoru z literarno in gledališko kritičarko, pisateljico ter aktivistko za pravice živali Anjo Radaljac, ki je za založbo UMco pred časom prevedla knjigo Andree Wulf Iznajdba narave : Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Friedrich Georg Weitsch – Alexander von Humboldt in Aimé Bonpland ob vznožju vulkana Chimborazo; 1810 (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 13:05:00 +0000 Mož, ki je iznašel naravo S koncem gospodarske krize in z večanjem gospodarske rasti, narašča tudi smetenje. Vzroki so v hitrem načinu življenja, porastu količine embalaže in izdelkov za enkratno uporabo in nebrzdanem potrošništvu, katerega slogan bi lahko strnili v besede: kupi poceni, po uporabi zavrzi, kupi novo. V tokratni oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali s Katjo Sreš in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/05/Smetenjeokolja3944830.mp3 RTVSLO – Ars 2410 clean S koncem gospodarske krize in z večanjem gospodarske rasti, narašča tudi smetenje. Vzroki so v hitrem načinu življenja, porastu količine embalaže in izdelkov za enkratno uporabo in nebrzdanem potrošništvu, katerega slogan bi lahko strnili v besede: kupi poceni, po uporabi zavrzi, kupi novo. V tokratni oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali s Katjo Sreš in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Sep 2018 09:00:50 +0000 Smetenje okolja Prva svetovna vojna je krepko spremenila evropski in tudi svetovni zemljevid, propadli so nekateri veliki imperiji in nastale so nove nacionalne države. To pa ni pomenilo, da so s tem odpravili vse napetosti, probleme in nasprotja. Nasprotno, v komaj dvajsetletnem obdobju miru je nekatere evropske narode zajela prava vročica, ki se je kazala v nenehnem stopnjevanju oboroževanja in v krepitvi industrije, ki je to oboroževanje podpirala. Bolj kot kdaj koli prej je bilo očitno, da se narodi iz nesmiselnega vojnega klanja niso ničesar naučili. V ta okvir sodi tudi graditev utrdbenih linij, ki so dobesedno požirale denar in dajale lažno iluzijo, da bo država varna pred napadalci iz sosednjih držav. Tak primer je tudi tako imenovane Rupnikova linija, ki jo je začela graditi Kraljevina SHS in nato Kraljevina Jugoslavija, in Alpski zid, ki ga je proti prej omenjeni sosedi začela graditi Kraljevina Italija. Kaj vse je o Alpskem zidu odkril zgodovinar dr. Matjaž Bizjak, bomo predstavili v oddaji Glasovi svetov. Njen avtor je Milan Trobič. foto: Na utrdbah zahodne meje, 1941, avtor A.V. (zasebna zbirka) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/21/Alpskizidmedmitominresninostjo3878907.mp3 RTVSLO – Ars 3335 clean Prva svetovna vojna je krepko spremenila evropski in tudi svetovni zemljevid, propadli so nekateri veliki imperiji in nastale so nove nacionalne države. To pa ni pomenilo, da so s tem odpravili vse napetosti, probleme in nasprotja. Nasprotno, v komaj dvajsetletnem obdobju miru je nekatere evropske narode zajela prava vročica, ki se je kazala v nenehnem stopnjevanju oboroževanja in v krepitvi industrije, ki je to oboroževanje podpirala. Bolj kot kdaj koli prej je bilo očitno, da se narodi iz nesmiselnega vojnega klanja niso ničesar naučili. V ta okvir sodi tudi graditev utrdbenih linij, ki so dobesedno požirale denar in dajale lažno iluzijo, da bo država varna pred napadalci iz sosednjih držav. Tak primer je tudi tako imenovane Rupnikova linija, ki jo je začela graditi Kraljevina SHS in nato Kraljevina Jugoslavija, in Alpski zid, ki ga je proti prej omenjeni sosedi začela graditi Kraljevina Italija. Kaj vse je o Alpskem zidu odkril zgodovinar dr. Matjaž Bizjak, bomo predstavili v oddaji Glasovi svetov. Njen avtor je Milan Trobič. foto: Na utrdbah zahodne meje, 1941, avtor A.V. (zasebna zbirka) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jun 2018 12:05:00 +0000 Alpski zid med mitom in resničnostjo Naši risi so v težavah. Njihovo število v naravi se že leta vztrajno zmanjšuje. Razlog za to se skriva v genetiki. Vsi risi, ki danes živijo pri nas, so potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci leta 1973 pripeljali v Kočevski gozd. Pred tem je za dolgih sedem desetletij največja evropska mačka povsem izginila iz naših krajev. Brez posredovanja bi se to že v bližnji prihodnosti nedvomno zgodilo ponovno. Novo priložnost bo risom ponudilo 14 živali, ki jih bodo strokovnjaki v okviru projekta LIFE Lynx k nam preselili iz Slovaške in Romunije v prihodnjiih letih. O nenavadni zgodovini risa pri nas ter o današnjih prizadevanjih za njegovo ohranitev sta v oddaji Glasovi svetov spregovorila vodja Lovišča posebnega pomena Jelen-Snežnik Anton Marinčič in dr. Tomaž Skrbinšek iz Skupine za ekologijo živali ljubljanske Biotehniške fakultete. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/Brezhitreakcijeborisizginiliznaihgozdov3867412.mp3 RTVSLO – Ars 2876 clean Naši risi so v težavah. Njihovo število v naravi se že leta vztrajno zmanjšuje. Razlog za to se skriva v genetiki. Vsi risi, ki danes živijo pri nas, so potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci leta 1973 pripeljali v Kočevski gozd. Pred tem je za dolgih sedem desetletij največja evropska mačka povsem izginila iz naših krajev. Brez posredovanja bi se to že v bližnji prihodnosti nedvomno zgodilo ponovno. Novo priložnost bo risom ponudilo 14 živali, ki jih bodo strokovnjaki v okviru projekta LIFE Lynx k nam preselili iz Slovaške in Romunije v prihodnjiih letih. O nenavadni zgodovini risa pri nas ter o današnjih prizadevanjih za njegovo ohranitev sta v oddaji Glasovi svetov spregovorila vodja Lovišča posebnega pomena Jelen-Snežnik Anton Marinčič in dr. Tomaž Skrbinšek iz Skupine za ekologijo živali ljubljanske Biotehniške fakultete. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 12:05:00 +0000 Brez hitre akcije bo ris izginil iz naših gozdov Pri založbi Učila je v prevodu Maje Kogej izšla knjiga Zgodbe za lahko noč za uporniške punce. Avtorici Elena Favilli in Francesca Cavallo sta denar za nastanek knjige zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter. Odziv je bil izjemen, denar sta zbrali v 30-ih urah, knjiga pa je po izidu postala prodajna uspešnica prevedena v številne jezike. V knjigi avtorici v obliki zgodbe za lahko noč predstavita biografije 100-ih žensk, ki so opremljene z ilustracijami 60-ih umetnic. Kot sta pojasnili avtorici, je knjiga nastala zato, ker je na knjižnih policah premalo knjig za otroke, v katerih bi nastopale ženske, ki niso le pasivne princeske. Še več, književnost za otroke se vse bolj polarizira na tisto za deklice in tisto za dečke, na prodajnih policah je tako vse več knjig, slikanic, pobarvank … roza barve z bleščicami, ki so očitno namenjene samo puncam. Kaj tovrstna književnost sporoča deklicam in kaj dečkom, kaj sporočajo klasične pravljice, zakaj je vse več ločevanja kulturnih vsebin po spolu? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. Gostji: dr. Renata Šribar in dr. Valerija Vendramin. Pripravlja Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/07/Zgodbezalahkonozaupornikepunce3858204.mp3 RTVSLO – Ars 3127 clean Pri založbi Učila je v prevodu Maje Kogej izšla knjiga Zgodbe za lahko noč za uporniške punce. Avtorici Elena Favilli in Francesca Cavallo sta denar za nastanek knjige zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter. Odziv je bil izjemen, denar sta zbrali v 30-ih urah, knjiga pa je po izidu postala prodajna uspešnica prevedena v številne jezike. V knjigi avtorici v obliki zgodbe za lahko noč predstavita biografije 100-ih žensk, ki so opremljene z ilustracijami 60-ih umetnic. Kot sta pojasnili avtorici, je knjiga nastala zato, ker je na knjižnih policah premalo knjig za otroke, v katerih bi nastopale ženske, ki niso le pasivne princeske. Še več, književnost za otroke se vse bolj polarizira na tisto za deklice in tisto za dečke, na prodajnih policah je tako vse več knjig, slikanic, pobarvank … roza barve z bleščicami, ki so očitno namenjene samo puncam. Kaj tovrstna književnost sporoča deklicam in kaj dečkom, kaj sporočajo klasične pravljice, zakaj je vse več ločevanja kulturnih vsebin po spolu? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. Gostji: dr. Renata Šribar in dr. Valerija Vendramin. Pripravlja Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 12:00:00 +0000 Zgodbe za lahko noč za uporniške punce Alkoholike je odvadil alkohola, ženske je seksualno prebudil, mnoge, na različne načine notranje poškodovane, je iz dremavosti in životarjenja utiril v bolj kakovostno življenje. Že v 70-ih prejšnjega stoletja je bil znan po vsej Jugoslaviji s svojim pristopom k zdravljenju alkoholikov. Razhod s tradicionalno psihiatrijo in njenimi pristopi mu je prinesel veliko težav, za svoj delovni obstoj se je boril tudi z gladovno stavko. Skozi medije je svoje delo mnogokrat predstavljal s provokacijo, ki je imela mestoma zametke diskriminacije in sovražnega govora. »Vljudnost ni dolžnost, dolžnost je resnica!« je sam odvrnil na to in še – svojo provokativnost je uporabljal kot neke vrste budnico. »Ljudi je treba prizadeti, jih užaliti v jedru – zaradi njihove lenobe, slabe poučenosti, butalosti!«. Pri njem ni šlo brez redne telovadbe, teka, planinarjenja, branja in pisanja. To je bil njegov imperativ za življenjsko higieno. Ljudje, ki jim je s svojim načinom pomagal, ga opisujejo kot sočutnega in razumevajočega. Letos mineva 10 let od smrti znamenitega psihiatra dr. Janeza Ruglja in ob tej obletnici bomo osvežili pogled na njegovo zapuščino z njegovim sinom, dr. Samom Rugljem, založnikom in publicistom ter nadaljevalcem psihiatrovega dela, kliničnim psihologom dr. Andrejem Perkom. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič . http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/29/Dediinapsihiatradr.JanezaRuglja3849368.mp3 RTVSLO – Ars 3194 clean Alkoholike je odvadil alkohola, ženske je seksualno prebudil, mnoge, na različne načine notranje poškodovane, je iz dremavosti in životarjenja utiril v bolj kakovostno življenje. Že v 70-ih prejšnjega stoletja je bil znan po vsej Jugoslaviji s svojim pristopom k zdravljenju alkoholikov. Razhod s tradicionalno psihiatrijo in njenimi pristopi mu je prinesel veliko težav, za svoj delovni obstoj se je boril tudi z gladovno stavko. Skozi medije je svoje delo mnogokrat predstavljal s provokacijo, ki je imela mestoma zametke diskriminacije in sovražnega govora. »Vljudnost ni dolžnost, dolžnost je resnica!« je sam odvrnil na to in še – svojo provokativnost je uporabljal kot neke vrste budnico. »Ljudi je treba prizadeti, jih užaliti v jedru – zaradi njihove lenobe, slabe poučenosti, butalosti!«. Pri njem ni šlo brez redne telovadbe, teka, planinarjenja, branja in pisanja. To je bil njegov imperativ za življenjsko higieno. Ljudje, ki jim je s svojim načinom pomagal, ga opisujejo kot sočutnega in razumevajočega. Letos mineva 10 let od smrti znamenitega psihiatra dr. Janeza Ruglja in ob tej obletnici bomo osvežili pogled na njegovo zapuščino z njegovim sinom, dr. Samom Rugljem, založnikom in publicistom ter nadaljevalcem psihiatrovega dela, kliničnim psihologom dr. Andrejem Perkom. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič . http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 12:10:00 +0000 Dediščina psihiatra dr. Janeza Ruglja Protiutež hitenju in hipnemu užitku, odklop od ponorelega sveta in vsakdanjih skrbi. V želji po učinkovitem spoprijemanju s stresom in po osebnostni rasti se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. Ta nam omogoča, da se lastnega doživljanja in dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Vedno več študij razkriva pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Raziskovalci poročajo o ugodnem vplivu na srčno-žilna obolenja in o boljšem spoprijemanju s kronično bolečino; nevroznanstveniki pa o novih povezavah med starim limbičnim predelom možganov in mlajšim prefrontalnim korteksom. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Čuječnost, to splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Glasovi svetov predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/23/ujenostnasprizemlji3842582.mp3 RTVSLO – Ars 2757 clean Protiutež hitenju in hipnemu užitku, odklop od ponorelega sveta in vsakdanjih skrbi. V želji po učinkovitem spoprijemanju s stresom in po osebnostni rasti se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. Ta nam omogoča, da se lastnega doživljanja in dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Vedno več študij razkriva pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Raziskovalci poročajo o ugodnem vplivu na srčno-žilna obolenja in o boljšem spoprijemanju s kronično bolečino; nevroznanstveniki pa o novih povezavah med starim limbičnim predelom možganov in mlajšim prefrontalnim korteksom. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Čuječnost, to splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Glasovi svetov predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 11:55:00 +0000 Čuječnost nas prizemlji Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Svetlejša polt je, kot kaže, v Evropo prišla šele z neolitskimi poljedelci z Bližnjega vzhoda. Genetika danes očitno ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Toda to je le en del zgodbe. Tudi onkraj možnosti, ki jih zdaj odpira genetika, obstaja velik razkorak med spoznanji sodobne arheologije in ustaljenimi laičnimi predstavami o tem, kakšno je pravzaprav bilo življenje pred davnimi tisočletji. Glasove svetov je pripravila Nina Slaček. Foto: Wikimedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/18/Prazgodovinamedstereotipiinsodobnimispoznanji3835281.mp3 RTVSLO – Ars 2872 clean Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Svetlejša polt je, kot kaže, v Evropo prišla šele z neolitskimi poljedelci z Bližnjega vzhoda. Genetika danes očitno ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Toda to je le en del zgodbe. Tudi onkraj možnosti, ki jih zdaj odpira genetika, obstaja velik razkorak med spoznanji sodobne arheologije in ustaljenimi laičnimi predstavami o tem, kakšno je pravzaprav bilo življenje pred davnimi tisočletji. Glasove svetov je pripravila Nina Slaček. Foto: Wikimedia Commons http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 18 May 2018 07:05:00 +0000 Prazgodovina med stereotipi in sodobnimi spoznanji V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! O kampanji in okoljski problematiki smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bili Urša Zgojznik in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/10/Glasovisvetov-istilnaakcija3826900.mp3 RTVSLO – Ars 2550 clean V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! O kampanji in okoljski problematiki smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bili Urša Zgojznik in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 12:45:00 +0000 Glasovi svetov - Čistilna akcija V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/Alijekljuzazdravljenjeosteoporozevgenetiki3813400.mp3 RTVSLO – Ars 3190 clean V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 12:20:00 +0000 Ali je ključ za zdravljenje osteoporoze v genetiki? Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki, očmi na zaslonu in pozornostjo na naslednji opomnik, ki sporoča, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo ves čas povezani, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik. Na spletu preživimo več ur na dan, vse manj je tako druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute. Digitalne tehnologije so zagotovo zelo spremenile naša vsakdanja življenja. V tokratni oddaji pa nas bo zanimalo, koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute. Kako in kdaj plešemo ter kaj nam lahko plesne prakse povedo o družbi in kulturi? O plesu v sodobnem svetu in s plesom o sodobnem svetu. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Mateja Juvan, Snježana Premuš, Dejan Srhoj in dr. Bojan Knific. Foto: flickr/Allan Beaufour http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/KampleeZemlja3805174.mp3 RTVSLO – Ars 3332 clean Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki, očmi na zaslonu in pozornostjo na naslednji opomnik, ki sporoča, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo ves čas povezani, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik. Na spletu preživimo več ur na dan, vse manj je tako druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute. Digitalne tehnologije so zagotovo zelo spremenile naša vsakdanja življenja. V tokratni oddaji pa nas bo zanimalo, koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute. Kako in kdaj plešemo ter kaj nam lahko plesne prakse povedo o družbi in kulturi? O plesu v sodobnem svetu in s plesom o sodobnem svetu. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Mateja Juvan, Snježana Premuš, Dejan Srhoj in dr. Bojan Knific. Foto: flickr/Allan Beaufour http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 12:10:00 +0000 Kam pleše Zemlja? Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z  gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/21/KaknaboprihodnostslovenskihtiskanihmedijevvItalijiinAvstriji3809215.mp3 RTVSLO – Ars 3335 clean Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z  gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Apr 2018 12:05:00 +0000 Kakšna bo prihodnost slovenskih tiskanih medijev v Italiji in Avstriji? Pred kratkim so pri reviji National Geographic priznali dolga desetletja poročanja obarvanega s predsodki. Rdeča nit 130-letnega arhiva, ki jo je mogoče najti v izbiri besed, tematik in tudi fotografij, po katerih je revija najbolj znana in priznana, rdeča nit vsega tega je rasizem. In čeprav zadnji dve desetletji popravljajo svoj sporni način poročanja, pri Geographicu skoraj stoletje niso naredili veliko, da bi javnosti pomagali videti onkraj stereotipov. In najbrž niso edini. Zato se, sploh v sodobni družbi, kjer ima v času množične potrošnje in vseprisotnega spleta praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati in dokumentirati s pomočjo fotografije in besede, upravičeno sprašujemo kako pri dokumentiranju, obeleževanju resničnega življenja ločiti dejstva od interpretacij? Seveda je tukaj tudi prisotna bojazen, da bomo kot odjemalci, torej poslušalci, bralci, gledalci, prikrajšani za objektivnost in profesionalnost. Kdaj dokumentirana zgodba postane namenski družbeni konstrukt vplivanja z ozadjem peščice skritih odločevalcev? In kaj se zgodi, ko v kriznih časih vojn, predvsem finančnih apetitov, pade prva žrtev – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi in večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi. Z nami bodo Meta Krese (fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo na visoko šoli za storitve VIST), Tomo Križnar (humanitarec, aktivist, borec za človekove pravice, mirovnik, popotnik, knjižni avtor, filmar) in Arne Hodalič (fotograf, popotnik, jamar, filmar, knjižni avtor, predavatelj, … urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic). Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/12/Stoletjedokumentarizmastoletjepredsodkov3799142.mp3 RTVSLO – Ars 2959 clean Pred kratkim so pri reviji National Geographic priznali dolga desetletja poročanja obarvanega s predsodki. Rdeča nit 130-letnega arhiva, ki jo je mogoče najti v izbiri besed, tematik in tudi fotografij, po katerih je revija najbolj znana in priznana, rdeča nit vsega tega je rasizem. In čeprav zadnji dve desetletji popravljajo svoj sporni način poročanja, pri Geographicu skoraj stoletje niso naredili veliko, da bi javnosti pomagali videti onkraj stereotipov. In najbrž niso edini. Zato se, sploh v sodobni družbi, kjer ima v času množične potrošnje in vseprisotnega spleta praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati in dokumentirati s pomočjo fotografije in besede, upravičeno sprašujemo kako pri dokumentiranju, obeleževanju resničnega življenja ločiti dejstva od interpretacij? Seveda je tukaj tudi prisotna bojazen, da bomo kot odjemalci, torej poslušalci, bralci, gledalci, prikrajšani za objektivnost in profesionalnost. Kdaj dokumentirana zgodba postane namenski družbeni konstrukt vplivanja z ozadjem peščice skritih odločevalcev? In kaj se zgodi, ko v kriznih časih vojn, predvsem finančnih apetitov, pade prva žrtev – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi in večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi. Z nami bodo Meta Krese (fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo na visoko šoli za storitve VIST), Tomo Križnar (humanitarec, aktivist, borec za človekove pravice, mirovnik, popotnik, knjižni avtor, filmar) in Arne Hodalič (fotograf, popotnik, jamar, filmar, knjižni avtor, predavatelj, … urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic). Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 12:05:00 +0000 Stoletje dokumentarizma, stoletje predsodkov Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim. V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/04/ZgodovinazdravstvainmedicinenaSlovenskem3790737.mp3 RTVSLO – Ars 2817 clean Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim. V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 12:20:00 +0000 Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem V tokratnih Glasovih svetov, smo se posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili smo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar smo se jih v tokratni oddaji dotikali le posredno. Namesto tega smo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas je zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem smo se tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas je tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa smo se posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem sta nam bila v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: panorama Kandaharja, mesta, ki je bilo v epicentru talibskega gibanja v 90. letih 20. stoletja (Karla Marshall; Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/29/Afganistanmedanarhijoteokracijoindemokracijo3784939.mp3 RTVSLO – Ars 3338 clean V tokratnih Glasovih svetov, smo se posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili smo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar smo se jih v tokratni oddaji dotikali le posredno. Namesto tega smo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas je zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem smo se tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas je tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa smo se posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem sta nam bila v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: panorama Kandaharja, mesta, ki je bilo v epicentru talibskega gibanja v 90. letih 20. stoletja (Karla Marshall; Wikimedia Commons) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 13:05:00 +0000 Afganistan med anarhijo, teokracijo in demokracijo Znanstveno založništvo je velik posel. Odvija se daleč od oči širše javnosti, saj gre konec koncev za zelo specializirano dejavnost. Toda njihov vpliv na znanost je izreden. Izredni so tudi dobički velikih znanstvenih založb. Predvsem po zaslugi precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se namreč v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V Sloveniji v to malho denimo letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Glasovih svetov spregovorili strokovnjak za založništvo prof. Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. Roman Jerala s Kemijskega instituta in filozof doc. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/22/Vplivvelikihznanstvenihzalobnaznanost3777465.mp3 RTVSLO – Ars 2941 clean Znanstveno založništvo je velik posel. Odvija se daleč od oči širše javnosti, saj gre konec koncev za zelo specializirano dejavnost. Toda njihov vpliv na znanost je izreden. Izredni so tudi dobički velikih znanstvenih založb. Predvsem po zaslugi precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se namreč v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V Sloveniji v to malho denimo letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Glasovih svetov spregovorili strokovnjak za založništvo prof. Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. Roman Jerala s Kemijskega instituta in filozof doc. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 13:10:00 +0000 Vpliv velikih znanstvenih založb na znanost Zmerna uporaba digitalnih tehnologij je za uporabnike vsakdanji izziv. Še posebej za mlade, tako imenovane digitalne domorodce. Vsebin na spletu namreč nikoli ne zmanjka: prek družabnih omrežij se zbirajo ogenjčki in delijo všečki, spletni mediji vsakih nekaj minut objavljajo sveže novice, na youtubu se eden za drugim predvajajo novi videi… Ko postane ekran edino okno v svet, je to zelo problematično. Zakaj in kako ta problem reševati? »Preklopi na lajf,« je bil odgovor prve nacionalne konference preprečevanja zasvojenosti s spletom, ki jo je ob financiranju Ministrstva za zdravje organiziral center Logout. Na konferenci so izpostavili številne vidike prekomerne rabe interneta, v tokratni oddaji boste slišali, kaj o zasvojenosti s spletom pravijo različne raziskave, kakšen je svet videoiger in kaj sodobne tehnologije pomenijo mladim. Pripravlja Urška Henigman. FOTO: flickr/fantasy art http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/Zasvojenostsspletom3768548.mp3 RTVSLO – Ars 3301 clean Zmerna uporaba digitalnih tehnologij je za uporabnike vsakdanji izziv. Še posebej za mlade, tako imenovane digitalne domorodce. Vsebin na spletu namreč nikoli ne zmanjka: prek družabnih omrežij se zbirajo ogenjčki in delijo všečki, spletni mediji vsakih nekaj minut objavljajo sveže novice, na youtubu se eden za drugim predvajajo novi videi… Ko postane ekran edino okno v svet, je to zelo problematično. Zakaj in kako ta problem reševati? »Preklopi na lajf,« je bil odgovor prve nacionalne konference preprečevanja zasvojenosti s spletom, ki jo je ob financiranju Ministrstva za zdravje organiziral center Logout. Na konferenci so izpostavili številne vidike prekomerne rabe interneta, v tokratni oddaji boste slišali, kaj o zasvojenosti s spletom pravijo različne raziskave, kakšen je svet videoiger in kaj sodobne tehnologije pomenijo mladim. Pripravlja Urška Henigman. FOTO: flickr/fantasy art http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 13:00:00 +0000 Zasvojenost s spletom Razvijanje kompetenc je v sodobni, kompetitivni družbi postala izredno razširjena besedna zveza. S tem pojmom se vse pogosteje srečujemo na delovnem mestu, vse bolj glasno se jih zahteva v izobraževalnem sistemu, selijo pa se tudi v povsem zasebno sfero. Po drugi strani se pojavljajo tudi resni pomisleki glede dejanskega dometa tega, zdi se da vsestransko uporabnega pojma, kot denimo v knjigi Kritika kompetence avstrijskega filozofa Andreasa Gelharda, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Krtina. O tem, kakšne kompetence so torej zaželene v družbi znanja, smo se v Glasovih svetov pogovarjali s psihologinjo prof. Evo Boštjančič in pedagogom prof. Damijanom Štefancem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:PublicDomainPictures,CC0 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/Kajrazvijamokorazvijamokompetence3753521.mp3 RTVSLO – Ars 3037 clean Razvijanje kompetenc je v sodobni, kompetitivni družbi postala izredno razširjena besedna zveza. S tem pojmom se vse pogosteje srečujemo na delovnem mestu, vse bolj glasno se jih zahteva v izobraževalnem sistemu, selijo pa se tudi v povsem zasebno sfero. Po drugi strani se pojavljajo tudi resni pomisleki glede dejanskega dometa tega, zdi se da vsestransko uporabnega pojma, kot denimo v knjigi Kritika kompetence avstrijskega filozofa Andreasa Gelharda, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Krtina. O tem, kakšne kompetence so torej zaželene v družbi znanja, smo se v Glasovih svetov pogovarjali s psihologinjo prof. Evo Boštjančič in pedagogom prof. Damijanom Štefancem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:PublicDomainPictures,CC0 http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 13:20:00 +0000 Kaj razvijamo, ko razvijamo kompetence? Stanko Kristl velja za enega najpomembnejših predstavnikov v zgodovini slovenske stavbne umetnosti. A je veliko več kot le arhitekt, ki bi le projektiral in gradil. Kot profesor, akademik, raziskovalec, inovator je pri svojem delu upošteval humanistični vidik. V ospredju je torej človek in njegovo doživljanje prostora v vseh obdobjih in situacijah življenja. Med njegovimi vidnejšimi stvaritvami so stanovanjski blok Prule in atrijske hiše v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok v Velenju, osnova šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod v Ljubljani in objekti UKC Ljubljana. Njegov opus je v zadnjem času znova v deležen velike pozornosti, saj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili veliko retrospektivno razstavo z naslovom: Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor, pod katero se podpisujejo kustosi Tina Gregorič, Maja Vardjan in Tadej Glažar, ki so tudi sogovorniki v tokratni oddaji Glasovi svetov. Foto: RTV SLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/20/StankoKristlarhitektkivospredjepostavljaloveka3745110.mp3 RTVSLO – Ars 3006 clean Stanko Kristl velja za enega najpomembnejših predstavnikov v zgodovini slovenske stavbne umetnosti. A je veliko več kot le arhitekt, ki bi le projektiral in gradil. Kot profesor, akademik, raziskovalec, inovator je pri svojem delu upošteval humanistični vidik. V ospredju je torej človek in njegovo doživljanje prostora v vseh obdobjih in situacijah življenja. Med njegovimi vidnejšimi stvaritvami so stanovanjski blok Prule in atrijske hiše v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok v Velenju, osnova šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod v Ljubljani in objekti UKC Ljubljana. Njegov opus je v zadnjem času znova v deležen velike pozornosti, saj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili veliko retrospektivno razstavo z naslovom: Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor, pod katero se podpisujejo kustosi Tina Gregorič, Maja Vardjan in Tadej Glažar, ki so tudi sogovorniki v tokratni oddaji Glasovi svetov. Foto: RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 13:05:00 +0000 Stanko Kristl: arhitekt, ki v ospredje postavlja človeka Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato smo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam je predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk. Oddajo je pripravil Goan Dekleva. foto: Seul (BettyD; Pixabay) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/15/Protislovjasodobnejunokorejskedrube3739461.mp3 RTVSLO – Ars 2898 clean Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato smo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam je predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk. Oddajo je pripravil Goan Dekleva. foto: Seul (BettyD; Pixabay) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 14:10:00 +0000 Protislovja sodobne južnokorejske družbe Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v svetovni. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališča duš je pesnik sklenil svoj opus magnum. Več o Bivališčih duš in epu Vrata nepovrata je Prešernov nagrajenec povedal v pogovoru z Markom Goljo; pogovor je bil prvič na programu Ars 23. oktobra lani v živo v oddaji Ars humana, v oddaji Glasovi svetov pa smo ga predvajali nekoliko okrajšanega. Foto: Roman Šipič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/PreernovnagrajenecBorisA.NovakoepuVratanepovrata3730803.mp3 RTVSLO – Ars 3279 clean Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v svetovni. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališča duš je pesnik sklenil svoj opus magnum. Več o Bivališčih duš in epu Vrata nepovrata je Prešernov nagrajenec povedal v pogovoru z Markom Goljo; pogovor je bil prvič na programu Ars 23. oktobra lani v živo v oddaji Ars humana, v oddaji Glasovi svetov pa smo ga predvajali nekoliko okrajšanega. Foto: Roman Šipič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 13:05:00 +0000 Prešernov nagrajenec Boris A. Novak o epu Vrata nepovrata Spletni gigant Amazon je v Seatllu odprl prvo trgovino brez blagajn. Trgovina Amazon Go deluje tako, da se uporabnik z aplikacijo registrira ob vstopu, izbere izdelke ter z njimi odide iz trgovine. Senzorji, kamere, umetna inteligenca in algoritmi so tisti, ki zabeležijo, katere izdelke je kupec odnesel s sabo, spletna aplikacija nato sama trga denar z računa. Kupci, ki ne marajo dolgih vrst na blagajnah, se te novosti zagotovo veselijo, zaposlene na blagajnah skrbi, kako dolgo bodo njihova delovna mesta sploh še obstajala, psihologi ocenjujejo, da bomo v takih trgovinah trošili več. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo razpravljali o prihodnosti nakupovanja, z različnih zornih kotov bomo tudi osvetlili sodobno potrošnjo izdelkov in storitev v digitalnem svetu. Sogovorniki: Tadeja Žefran z Evropskega potrošniškega centra, Darko Dujič, direktor družbe ceneje.si, dr. Uroš Godnov s primorske Fakultete za management in Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/elaine smith http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/Nakupovanjevdigitalnidrubi3723958.mp3 RTVSLO – Ars 3331 clean Spletni gigant Amazon je v Seatllu odprl prvo trgovino brez blagajn. Trgovina Amazon Go deluje tako, da se uporabnik z aplikacijo registrira ob vstopu, izbere izdelke ter z njimi odide iz trgovine. Senzorji, kamere, umetna inteligenca in algoritmi so tisti, ki zabeležijo, katere izdelke je kupec odnesel s sabo, spletna aplikacija nato sama trga denar z računa. Kupci, ki ne marajo dolgih vrst na blagajnah, se te novosti zagotovo veselijo, zaposlene na blagajnah skrbi, kako dolgo bodo njihova delovna mesta sploh še obstajala, psihologi ocenjujejo, da bomo v takih trgovinah trošili več. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo razpravljali o prihodnosti nakupovanja, z različnih zornih kotov bomo tudi osvetlili sodobno potrošnjo izdelkov in storitev v digitalnem svetu. Sogovorniki: Tadeja Žefran z Evropskega potrošniškega centra, Darko Dujič, direktor družbe ceneje.si, dr. Uroš Godnov s primorske Fakultete za management in Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/elaine smith http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Feb 2018 13:05:00 +0000 Nakupovanje v digitalni družbi Ljudje so presenečeni, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signalne molekule in se nanje odzivajo. Še več. Nova odkritja mikrobiologov presenečajo tudi poznavalce. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med bakterijami opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Vsa ta spoznanja o socialnem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je kooperativno vedenje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi? Na vprašanja o socialnem življenju mikrobov odgovarja prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Riraq25/ WikimediaCommons, cc/ Bacillus subtilis najdemo v tleh in na podrasti. Uvrščamo ga med drobne, gram-pozitivne sporogene bacile. Čeprav je lahko prisoten na hrani, ki jo uživamo, pa le redko povzroči zastrupitev ali bolezen. Za Bacillus subtilis je značilno, da je razvil mehanizme in strategije, ki mu omogočajo preživetje v težkih razmerah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/25/Socialnoivljenjebakterij3717564.mp3 RTVSLO – Ars 3142 clean Ljudje so presenečeni, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signalne molekule in se nanje odzivajo. Še več. Nova odkritja mikrobiologov presenečajo tudi poznavalce. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med bakterijami opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Vsa ta spoznanja o socialnem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je kooperativno vedenje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi? Na vprašanja o socialnem življenju mikrobov odgovarja prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Riraq25/ WikimediaCommons, cc/ Bacillus subtilis najdemo v tleh in na podrasti. Uvrščamo ga med drobne, gram-pozitivne sporogene bacile. Čeprav je lahko prisoten na hrani, ki jo uživamo, pa le redko povzroči zastrupitev ali bolezen. Za Bacillus subtilis je značilno, da je razvil mehanizme in strategije, ki mu omogočajo preživetje v težkih razmerah. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 13:15:00 +0000 Socialno življenje bakterij Nedavno je izšla knjiga, namenjena zaznavanju 120 obletnice prvega ženskega časopisa Slovenka, ki se je zavzemal za pravico žensk do izobrazbe, zaposlovanja in na sploh enakopravnega položaja v družbi. Knjiga prinaša natančno in poglobljeno analizo zgodovinskega obdobja, v katerem je časopis Slovenka izhajal, obenem pa poklanja pogumnim in prodornim ženskam, ki so takrat orale ledino in spreminjale družbo. O tem kdo so bile urednice in avtorice časopisa Slovenka, kakšen je bil širši družbeni kontekst časa, v katerem so živele in ustvarjale, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Pogovarjali smo se z dr. Ireno Selišnik, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/18/120.obletnicaSlovenke3710153.mp3 RTVSLO – Ars 2701 clean Nedavno je izšla knjiga, namenjena zaznavanju 120 obletnice prvega ženskega časopisa Slovenka, ki se je zavzemal za pravico žensk do izobrazbe, zaposlovanja in na sploh enakopravnega položaja v družbi. Knjiga prinaša natančno in poglobljeno analizo zgodovinskega obdobja, v katerem je časopis Slovenka izhajal, obenem pa poklanja pogumnim in prodornim ženskam, ki so takrat orale ledino in spreminjale družbo. O tem kdo so bile urednice in avtorice časopisa Slovenka, kakšen je bil širši družbeni kontekst časa, v katerem so živele in ustvarjale, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Pogovarjali smo se z dr. Ireno Selišnik, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jan 2018 14:00:00 +0000 120. obletnica Slovenke Živimo v času digitalnih tehnologij, vladavine kapitala in vedno večjega vpliva kreativnih industrij, ki meri zgolj na potrošnjo, njihovi izdelki pa so morda modni, všečni, a prazni. Kje je znotraj tega sveta umetnost? Kaj je sodobna umetnost? Kaj jo ločuje od izdelkov sodobne aktivnosti kreativnih ljudi? Kakšna je družbena vloga sodobne umetnosti? In kako jo razumeti? To je le nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili Polona Tratnik slikarka, dr. filozofije in teorije vizualne kulture in Alenka Gregorič umetniška vodja in kustosinja Mestne galerije Ljubljana. Foto: https://www.flickr.com/photos/miss_acacia/2701408672 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/12/Sodobnaumetnostmedkapitalomtrgominnevednostjo3703773.mp3 RTVSLO – Ars 3203 clean Živimo v času digitalnih tehnologij, vladavine kapitala in vedno večjega vpliva kreativnih industrij, ki meri zgolj na potrošnjo, njihovi izdelki pa so morda modni, všečni, a prazni. Kje je znotraj tega sveta umetnost? Kaj je sodobna umetnost? Kaj jo ločuje od izdelkov sodobne aktivnosti kreativnih ljudi? Kakšna je družbena vloga sodobne umetnosti? In kako jo razumeti? To je le nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili Polona Tratnik slikarka, dr. filozofije in teorije vizualne kulture in Alenka Gregorič umetniška vodja in kustosinja Mestne galerije Ljubljana. Foto: https://www.flickr.com/photos/miss_acacia/2701408672 http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Jan 2018 09:35:00 +0000 Sodobna umetnost med kapitalom, trgom in nevednostjo Zadnjih nekaj desetletij tako rekoč ne mine mesec, ne da bi se v poročilih znašla kaka žalostna, pogosto že kar tragična novica iz Jeruzalema, mesta, ki se nahaja v samem središču izraelsko-palestinskega spora. Pomislimo le na pravkar minulo leto: Izraelci so nadaljevali s samovoljno gradnjo zidu in nezakonitih naselbin, Palestinci so spet podtikali bombe, administracija predsednika Trumpa je prilivala olja na ogenj z nepremišljenimi diplomatskimi potezami. Vse to pa se je, seveda, godilo na ozadju skrajno kompleksne zgodovine, ki so jo zaznamovali trije monoteizmi, perzijski, makedonski, rimski, bizantinski, arabski in otomanski imperij pa križarske vojne ter različne vstaje in pokoli. Pravijo, da sedanjosti nikoli ne moremo resnično razumeti, če ne poznamo preteklosti. A kar velja nasploh, drži še posebej v primeru Jeruzalema. Preteklost se tu namreč zdi bolj živa, kakor kje drugje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov panoramsko pregledali zgodovino Jeruzalema od njegovih najzgodnejših začetkov pa vse tja do novega veka. Pri tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, teolog in zgodovinar, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Samo Skralovnik. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: značilna jeruzalemska veduta (Berthold Werner, Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/04/Jeruzalemmestonaprepihuzgodovine3694494.mp3 RTVSLO – Ars 3274 clean Zadnjih nekaj desetletij tako rekoč ne mine mesec, ne da bi se v poročilih znašla kaka žalostna, pogosto že kar tragična novica iz Jeruzalema, mesta, ki se nahaja v samem središču izraelsko-palestinskega spora. Pomislimo le na pravkar minulo leto: Izraelci so nadaljevali s samovoljno gradnjo zidu in nezakonitih naselbin, Palestinci so spet podtikali bombe, administracija predsednika Trumpa je prilivala olja na ogenj z nepremišljenimi diplomatskimi potezami. Vse to pa se je, seveda, godilo na ozadju skrajno kompleksne zgodovine, ki so jo zaznamovali trije monoteizmi, perzijski, makedonski, rimski, bizantinski, arabski in otomanski imperij pa križarske vojne ter različne vstaje in pokoli. Pravijo, da sedanjosti nikoli ne moremo resnično razumeti, če ne poznamo preteklosti. A kar velja nasploh, drži še posebej v primeru Jeruzalema. Preteklost se tu namreč zdi bolj živa, kakor kje drugje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov panoramsko pregledali zgodovino Jeruzalema od njegovih najzgodnejših začetkov pa vse tja do novega veka. Pri tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, teolog in zgodovinar, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Samo Skralovnik. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: značilna jeruzalemska veduta (Berthold Werner, Wikimedia Commons) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Jan 2018 16:00:00 +0000 Jeruzalem, mesto na prepihu zgodovine Mineva 130 let od rojstva Le Corbusiera – enega največjih arhitektov in urbanistov 20. stoletja, ki je s svojimi idejami spreminjal urbano kulturo in vizualni svet. »Guruja moderne arhitekture«, kot ga imenuje tudi naš sogovornik – kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Bogo Zupančič, ki bo v tokratni oddaji Glasovi svetov spregovoril predvsem o njegovih vplivih na slovensko stavbno umetnost in urbanizem. Znanje o principih modernizma je v Le Corbusierovem ateljeju v Parizu pred drugo svetovno vojno namreč pridobivalo kar sedem učencev arhitekta Jožeta Plečnika. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/28/LeCorbusierovpeatnaslovenskemurbanizmuinarhitekturi3689206.mp3 RTVSLO – Ars 2771 clean Mineva 130 let od rojstva Le Corbusiera – enega največjih arhitektov in urbanistov 20. stoletja, ki je s svojimi idejami spreminjal urbano kulturo in vizualni svet. »Guruja moderne arhitekture«, kot ga imenuje tudi naš sogovornik – kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Bogo Zupančič, ki bo v tokratni oddaji Glasovi svetov spregovoril predvsem o njegovih vplivih na slovensko stavbno umetnost in urbanizem. Znanje o principih modernizma je v Le Corbusierovem ateljeju v Parizu pred drugo svetovno vojno namreč pridobivalo kar sedem učencev arhitekta Jožeta Plečnika. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Dec 2017 13:10:00 +0000 Le Corbusierov pečat na slovenskem urbanizmu in arhitekturi Tehnologija je v minulem desetletju izjemno napredovala, digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja. Poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tokratni in prihodnji oddaji Glasovi svetov bomo predstavili glavne poudarke tega posveta, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področjih, med njimi tudi nekateri člani skupine RINOS, strokovne delovne skupine za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol, ki jo je na podlagi Digitralne agende 2020 ustanovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Foto: flickr/Kevin Jarrett http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/27/Raunalnitvovolah1.del3687724.mp3 RTVSLO – Ars 3052 clean Tehnologija je v minulem desetletju izjemno napredovala, digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja. Poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tokratni in prihodnji oddaji Glasovi svetov bomo predstavili glavne poudarke tega posveta, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področjih, med njimi tudi nekateri člani skupine RINOS, strokovne delovne skupine za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol, ki jo je na podlagi Digitralne agende 2020 ustanovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Foto: flickr/Kevin Jarrett http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Dec 2017 10:40:00 +0000 Računalništvo v šolah 1. del Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na podlagi Digitalne agende 2020 ustanovilo RINOS, strokovno delovno skupino za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol. Tako kot v številnih državah tudi pri nas ugotavljamo, da naš izobraževalni sistem trenutno ne ponuja primernih znanj s področja računalništva. V devetletki je računalništvo le izbirni predmet. V drugi triadi neobvezni, v zadnji obvezni izbirni predmet. V slovenskem srednjem šolstvu je edini obvezni predmet informatika, ki delno vključuje tudi računalniške vsebine. Da to ni dovolj, so se strinjali vsi udeleženci posveta. Več v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: pixabay/starrtupStockPhotos http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/Raunalnitvovolah2.del3681125.mp3 RTVSLO – Ars 3070 clean Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na podlagi Digitalne agende 2020 ustanovilo RINOS, strokovno delovno skupino za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol. Tako kot v številnih državah tudi pri nas ugotavljamo, da naš izobraževalni sistem trenutno ne ponuja primernih znanj s področja računalništva. V devetletki je računalništvo le izbirni predmet. V drugi triadi neobvezni, v zadnji obvezni izbirni predmet. V slovenskem srednjem šolstvu je edini obvezni predmet informatika, ki delno vključuje tudi računalniške vsebine. Da to ni dovolj, so se strinjali vsi udeleženci posveta. Več v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: pixabay/starrtupStockPhotos http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Dec 2017 13:05:00 +0000 Računalništvo v šolah 2. del Strogo vzeto se je dvajseto stoletje seveda začelo 01. januarja 1901. leta. Toda številni zgodovinarji trdijo, da je bil prvi pravi dogodek dvajsetega stoletja – dogodek, ki, drugače rečeno, odločilno presega družbene, politične pa tudi miselne horizonte 19. stoletja – šele uspešna izvedba oktobrske revolucije, od katere je 07. novembra minilo polnih sto let. Zakaj je bil Oktober tako pomemben za zgodovino dvajsetega stoletja; kaj vse je spremenil; zakaj se je ta revolucionarni projekt izjalovil; in kaj nam pravzaprav sporoča danes, smo preverjali v pogovoru s sociologom, začetnikom strukturalizma pri nas in soutemeljiteljem danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastkom Močnikom. Pred mikrofon Glasov svetov ga je povabil Goran Dekleva. foto: spomenik osvajalcem vesolja (detajl), Moskva (Garrett Ziegler, Flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/07/Oktobrskarevolucijaotvoritvenidogodek20.stoletja3666615.mp3 RTVSLO – Ars 2802 clean Strogo vzeto se je dvajseto stoletje seveda začelo 01. januarja 1901. leta. Toda številni zgodovinarji trdijo, da je bil prvi pravi dogodek dvajsetega stoletja – dogodek, ki, drugače rečeno, odločilno presega družbene, politične pa tudi miselne horizonte 19. stoletja – šele uspešna izvedba oktobrske revolucije, od katere je 07. novembra minilo polnih sto let. Zakaj je bil Oktober tako pomemben za zgodovino dvajsetega stoletja; kaj vse je spremenil; zakaj se je ta revolucionarni projekt izjalovil; in kaj nam pravzaprav sporoča danes, smo preverjali v pogovoru s sociologom, začetnikom strukturalizma pri nas in soutemeljiteljem danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastkom Močnikom. Pred mikrofon Glasov svetov ga je povabil Goran Dekleva. foto: spomenik osvajalcem vesolja (detajl), Moskva (Garrett Ziegler, Flickr) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Dec 2017 20:00:00 +0000 Oktobrska revolucija, otvoritveni dogodek 20. stoletja Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih in žlahtnih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Strokovnjaki ocenjujejo, da na Zemlji živi približno 14 milijonov različnih vrst organizmov. Med predeli, ki se lahko pohvalijo z visoko biotsko pestrostjo, je tudi Slovenija. Raziskovalci jo uvrščajo med tako imenovane vroče točke biodiverzitete. Vendar pa so vedno bolj glasna opozorila, da biotska raznovrstnost še nikoli ni bila bolj ogrožena. O tem problemu bodo v oddaji Glasovi svetov govorili: Maša Bratína s Krajinskega parka Ljubljansko barje, z Nacionalnega inštituta za biologijo pa Anamarija Žagar, Danilo Bevk in Davorin Tome. Združil jih je projekt "Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!". Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga - Lastno delo, CC BY-SA 3.0)/ WikimediaCommons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/Slovenijajevroatokabiotskepestrosti3656471.mp3 RTVSLO – Ars 2472 clean Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih in žlahtnih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Strokovnjaki ocenjujejo, da na Zemlji živi približno 14 milijonov različnih vrst organizmov. Med predeli, ki se lahko pohvalijo z visoko biotsko pestrostjo, je tudi Slovenija. Raziskovalci jo uvrščajo med tako imenovane vroče točke biodiverzitete. Vendar pa so vedno bolj glasna opozorila, da biotska raznovrstnost še nikoli ni bila bolj ogrožena. O tem problemu bodo v oddaji Glasovi svetov govorili: Maša Bratína s Krajinskega parka Ljubljansko barje, z Nacionalnega inštituta za biologijo pa Anamarija Žagar, Danilo Bevk in Davorin Tome. Združil jih je projekt "Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!". Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga - Lastno delo, CC BY-SA 3.0)/ WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 13:15:00 +0000 Slovenija je vroča točka biotske pestrosti Novo stoletje je staro že skoraj 17 let in doslej ni ravno skoparilo z zgodovinskimi pretresi – od enajstega septembra do begunske krize, od skokovitega napredovanja umetne inteligence do podnebnih sprememb. Čas je tesnoben, v družbi nadzora je vsakdo vse bolj sam, dezorientiranost, se zdi, je vsesplošna. In kako na ta položaj odgovarja poezija, od katere na Slovenskem, nekako po tradiciji, pričakujemo, da nam bo – posameznikom in skupnosti – pomagala orientirati se v hrumenju zgodovine? Vprašanje se zdi toliko bolj upravičeno, ker je 17 let navsezadnje dovolj dolga doba, da lahko nova generacija pesnic in pesnikov oblikuje nove poetike, nove strategije izjavljanja in nova umetniška hotenja; da se, ne nazadnje, dokoplje do novih spoznanj in uvidov, do nove strukture občutenja sveta, s čimer vse je mogoče tudi na nov način umevati našo zgodovinsko izkušnjo. Pa se je to zgodilo? In če se je – kaj nam pesnice in pesniki, ki so objavili svoje prvence po letu 2000, sporočajo? Preverjamo v Glasovih svetov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/23/GlasovisvetovLJ_2154576.mp3 RTVSLO – Ars 3128 clean Novo stoletje je staro že skoraj 17 let in doslej ni ravno skoparilo z zgodovinskimi pretresi – od enajstega septembra do begunske krize, od skokovitega napredovanja umetne inteligence do podnebnih sprememb. Čas je tesnoben, v družbi nadzora je vsakdo vse bolj sam, dezorientiranost, se zdi, je vsesplošna. In kako na ta položaj odgovarja poezija, od katere na Slovenskem, nekako po tradiciji, pričakujemo, da nam bo – posameznikom in skupnosti – pomagala orientirati se v hrumenju zgodovine? Vprašanje se zdi toliko bolj upravičeno, ker je 17 let navsezadnje dovolj dolga doba, da lahko nova generacija pesnic in pesnikov oblikuje nove poetike, nove strategije izjavljanja in nova umetniška hotenja; da se, ne nazadnje, dokoplje do novih spoznanj in uvidov, do nove strukture občutenja sveta, s čimer vse je mogoče tudi na nov način umevati našo zgodovinsko izkušnjo. Pa se je to zgodilo? In če se je – kaj nam pesnice in pesniki, ki so objavili svoje prvence po letu 2000, sporočajo? Preverjamo v Glasovih svetov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Nov 2017 14:25:39 +0000 33. SKS - Upesnjevanje novega stoletja, prenos s Pisateljskega odra Znamenita Guernica, ki jo je ustvaril Pablo Picasso pred 80-imi leti, velja za eno njegovih najbolj znanih in vplivnih del. Španski umetnik je na platnu upodobil tragedijo vojne in trpljenje civilnih prebivalcev po bombardiranju tega republikanskega baskovskega mesta leta 1937. V tistem času je bil Picasso mednarodno uveljavljen slikar in precej apolitična figura. Prav s to sliko pa se je postavil na stran napredne levičarske politike in mirovniškega gibanja. Guernica velja za eno najmočnejših političnih izjav v zgodovini umetnosti. Postala je nekakšen simbol nesmiselnosti vojne. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji ji je daleč največ pozornosti posvetil Tomaž Brejc v esejih o slikarstvu, politiki in vojni pred tremi desetletji. Vodilni poznavalec zgodovine umetnosti bo v oddaji Glasovi svetov spregovoril o aktualnosti in sporočilnosti te mojstrovine. Foto: Flickr/Jazzlah http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/16/Guernicasimbolnesmiselnostivojne3640977.mp3 RTVSLO – Ars 2974 clean Znamenita Guernica, ki jo je ustvaril Pablo Picasso pred 80-imi leti, velja za eno njegovih najbolj znanih in vplivnih del. Španski umetnik je na platnu upodobil tragedijo vojne in trpljenje civilnih prebivalcev po bombardiranju tega republikanskega baskovskega mesta leta 1937. V tistem času je bil Picasso mednarodno uveljavljen slikar in precej apolitična figura. Prav s to sliko pa se je postavil na stran napredne levičarske politike in mirovniškega gibanja. Guernica velja za eno najmočnejših političnih izjav v zgodovini umetnosti. Postala je nekakšen simbol nesmiselnosti vojne. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji ji je daleč največ pozornosti posvetil Tomaž Brejc v esejih o slikarstvu, politiki in vojni pred tremi desetletji. Vodilni poznavalec zgodovine umetnosti bo v oddaji Glasovi svetov spregovoril o aktualnosti in sporočilnosti te mojstrovine. Foto: Flickr/Jazzlah http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 13:05:00 +0000 Guernica: simbol nesmiselnosti vojne Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultati prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavljeni v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta, v oddaji Glasovi svetov pa že v prihodnjih minutah. Raziskovalce je pred mikrofon povabila Urška Henigman. foto: flickr/Rowena Waack http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/DokazanoPanikaokrogspolnostimladihjeneupraviena3631798.mp3 RTVSLO – Ars 3337 clean Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultati prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavljeni v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta, v oddaji Glasovi svetov pa že v prihodnjih minutah. Raziskovalce je pred mikrofon povabila Urška Henigman. foto: flickr/Rowena Waack http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Nov 2017 13:00:00 +0000 Dokazano: Panika okrog spolnosti mladih je neupravičena Tudi najbolj oddaljeni in eksotični konci sveta nam lahko ponudijo zrcalo, ki nam včasih našo lastno podobo pokaže natančneje od domačega ogledala. Predvsem pa lahko v njem vidimo tudi kaj povsem novega. Papua Nova Gvineja je eden težje dostopnih predelov sveta, a tudi tam se vpliv zunanjega sveta, ki se vrti vse hitreje, močno občuti. Kako Papuanci krmarijo med svojim kulturnim izročilom in marsikomu mamljivimi obljubami zahodnega življenjskega sloga, dobro ve priznani antropologi prof. dr. Borut Telban z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že tri desetletja namreč raziskuje življenje tamkajšnjih ljudi in je tudi polnopravni član plemena Ambonwari, enega izmed več kot 800 različnih ljudstev, ki naseljujejo to izredno raznoliko deželo. Ambonwari denimo verjamejo, da je Telban pokojnik, ki se je vrnil med svoje ljudi. O tem, kakšne perspektive se človeku odpirajo skozi življenje v dveh tako različnih svetovih, se je s prof. Borutom Telbanom pogovarjala Nina Slaček. Foto: Borut Telban http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/02/KoumregrevEvropo3625465.mp3 RTVSLO – Ars 3294 clean Tudi najbolj oddaljeni in eksotični konci sveta nam lahko ponudijo zrcalo, ki nam včasih našo lastno podobo pokaže natančneje od domačega ogledala. Predvsem pa lahko v njem vidimo tudi kaj povsem novega. Papua Nova Gvineja je eden težje dostopnih predelov sveta, a tudi tam se vpliv zunanjega sveta, ki se vrti vse hitreje, močno občuti. Kako Papuanci krmarijo med svojim kulturnim izročilom in marsikomu mamljivimi obljubami zahodnega življenjskega sloga, dobro ve priznani antropologi prof. dr. Borut Telban z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že tri desetletja namreč raziskuje življenje tamkajšnjih ljudi in je tudi polnopravni član plemena Ambonwari, enega izmed več kot 800 različnih ljudstev, ki naseljujejo to izredno raznoliko deželo. Ambonwari denimo verjamejo, da je Telban pokojnik, ki se je vrnil med svoje ljudi. O tem, kakšne perspektive se človeku odpirajo skozi življenje v dveh tako različnih svetovih, se je s prof. Borutom Telbanom pogovarjala Nina Slaček. Foto: Borut Telban http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 13:45:00 +0000 Ko umreš, greš v Evropo Ko je leta 1928 škotski znanstvenik in nobelovec Alexander Fleming odkril penicilin, se je zdelo, da bomo za vedno premagali nekatere bolezni, ki resno ogrozijo človekovo zdravje in življenje. Med njimi je bil tudi sifilis; nekaterim znan kot lues. Če sledimo zgodovinskim virom, smo v Evropi prvi večji izbruh te spolno prenosljive okužbe zabeležili konec 15. stoletja. Bolezen je bila ves čas prisotna tudi v naših krajih. Šele penicilin je sifilis izbrisal iz zdravstvenih statistik. Zdaj pa podatki kažejo, da se je s prihodom novega tisočletja sifilis ponovno vrnil tudi k nam. V oddaji Glasovi svetov bomo govorili o bolezni, za katero smo menili, da je ostanek minulih časov. Pogovarjali smo se z zgodovinarko medicine prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani ter infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Izsek iz Rembrandtovega portreta Gerarda de Lairessa/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/Sifilisokvariteloinduo3610289.mp3 RTVSLO – Ars 3064 clean Ko je leta 1928 škotski znanstvenik in nobelovec Alexander Fleming odkril penicilin, se je zdelo, da bomo za vedno premagali nekatere bolezni, ki resno ogrozijo človekovo zdravje in življenje. Med njimi je bil tudi sifilis; nekaterim znan kot lues. Če sledimo zgodovinskim virom, smo v Evropi prvi večji izbruh te spolno prenosljive okužbe zabeležili konec 15. stoletja. Bolezen je bila ves čas prisotna tudi v naših krajih. Šele penicilin je sifilis izbrisal iz zdravstvenih statistik. Zdaj pa podatki kažejo, da se je s prihodom novega tisočletja sifilis ponovno vrnil tudi k nam. V oddaji Glasovi svetov bomo govorili o bolezni, za katero smo menili, da je ostanek minulih časov. Pogovarjali smo se z zgodovinarko medicine prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani ter infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Izsek iz Rembrandtovega portreta Gerarda de Lairessa/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Oct 2017 12:15:00 +0000 Sifilis okvari telo in dušo Vsi, ki smo spremljali naše košarkarje na evropskem prvenstvu smo njihovo zlato, njihovo zmago doživljali zelo intenzivno, predvsem pa zelo intimno. Njihova vrhunska predstava na igrišču, moč, vztrajnost, požrtvovalnost, izjemna motiviranost za zmago so bili izjemni in nismo se mogli dovolj načuditi njihovim sposobnostim. S čim vse mora biti opremljen športnik, da vse to zmore na tako visokem nivoju, kaj je tista celostnost, ki ga dela tako vrhunskega? O psihologiji vrhunskih športnikov se bomo danes pogovarjali v oddaji Glasovi svetov z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki s tega področja. Z nami bodo športni filozof dr. Milan Hosta, športni psiholog dr. Matej Tušak in nekdanji vrhunski športnik, kajakaš, tudi nosilec prve srebrne olimpijske medalje za Slovenijo dr. Andraž Vehovar. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/12/Psihologijavrhunskihportnikov3601650.mp3 RTVSLO – Ars 3300 clean Vsi, ki smo spremljali naše košarkarje na evropskem prvenstvu smo njihovo zlato, njihovo zmago doživljali zelo intenzivno, predvsem pa zelo intimno. Njihova vrhunska predstava na igrišču, moč, vztrajnost, požrtvovalnost, izjemna motiviranost za zmago so bili izjemni in nismo se mogli dovolj načuditi njihovim sposobnostim. S čim vse mora biti opremljen športnik, da vse to zmore na tako visokem nivoju, kaj je tista celostnost, ki ga dela tako vrhunskega? O psihologiji vrhunskih športnikov se bomo danes pogovarjali v oddaji Glasovi svetov z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki s tega področja. Z nami bodo športni filozof dr. Milan Hosta, športni psiholog dr. Matej Tušak in nekdanji vrhunski športnik, kajakaš, tudi nosilec prve srebrne olimpijske medalje za Slovenijo dr. Andraž Vehovar. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Oct 2017 12:05:00 +0000 Psihologija vrhunskih športnikov Prvi teden meseca oktobra zaznamuje podelitev Nobelovi nagrad. Za najprestižnejšo nagrado na svetu velja Nobelova nagrada za mir. O zgodovini, predvsem pa o vlogi in pomenu omenjene nagrade smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili zgodovinarka dr. Manca G. Renko in direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Voditeljica Martina Černe. Foto:www.freestockphotos.biz/stockphoto/17280 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/06/Nobelovanagradazamir3587974.mp3 RTVSLO – Ars 2623 clean Prvi teden meseca oktobra zaznamuje podelitev Nobelovi nagrad. Za najprestižnejšo nagrado na svetu velja Nobelova nagrada za mir. O zgodovini, predvsem pa o vlogi in pomenu omenjene nagrade smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili zgodovinarka dr. Manca G. Renko in direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Voditeljica Martina Černe. Foto:www.freestockphotos.biz/stockphoto/17280 http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 6 Oct 2017 08:10:00 +0000 Nobelova nagrada za mir V kolektivni zgodovinski spomin na drugo svetovno vojno so se japonski vojaki bržčas vpisali po svoji slepi, fanatični ubogljivosti. Kako neki bi drugače sploh mogli razumeti fenomen, kot so bili samomorilski vojni piloti, kamikaze? Toda izraelski vojaško-politični zgodovinar in predavatelj na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Danny Orbach, ki se je v zadnjih dneh poletja udeležil mednarodnega japonološkega simpozija v Ljubljani, trdi prav nasprotno – japonski vojak je bil od zadnje tretjine devetnajstega do sredine minulega stoletja pravzaprav izrazito nediscipliniran. In prav to pomanjkanje poslušnosti je, kot prepričljivo dokazuje Orbach v svoji knjigi Curse on This Country, se pravi Prekletstvo nad to državo, deželo vzhajajočega sonca navsezadnje tudi potegnilo v katastrofo druge svetovne vojne, ki se je, kot vemo, za Japonsko končala porazno, z dvema atomskima bombama, porušenimi mesti in izgubo imperija. Koga torej japonski vojaki niso ubogali? Katerim ukazom niso bili pripravljeni slediti? In zakaj je japonska vlada tako nepokorščino sploh tolerirala? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil prav Danny Orbach. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Foto: vojaki japonske cesarske vojske v času upora province Satsuma, 1877 (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/02/Ubogljivostinupornitvovjaponskivojski3586048.mp3 RTVSLO – Ars 4525 clean V kolektivni zgodovinski spomin na drugo svetovno vojno so se japonski vojaki bržčas vpisali po svoji slepi, fanatični ubogljivosti. Kako neki bi drugače sploh mogli razumeti fenomen, kot so bili samomorilski vojni piloti, kamikaze? Toda izraelski vojaško-politični zgodovinar in predavatelj na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Danny Orbach, ki se je v zadnjih dneh poletja udeležil mednarodnega japonološkega simpozija v Ljubljani, trdi prav nasprotno – japonski vojak je bil od zadnje tretjine devetnajstega do sredine minulega stoletja pravzaprav izrazito nediscipliniran. In prav to pomanjkanje poslušnosti je, kot prepričljivo dokazuje Orbach v svoji knjigi Curse on This Country, se pravi Prekletstvo nad to državo, deželo vzhajajočega sonca navsezadnje tudi potegnilo v katastrofo druge svetovne vojne, ki se je, kot vemo, za Japonsko končala porazno, z dvema atomskima bombama, porušenimi mesti in izgubo imperija. Koga torej japonski vojaki niso ubogali? Katerim ukazom niso bili pripravljeni slediti? In zakaj je japonska vlada tako nepokorščino sploh tolerirala? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil prav Danny Orbach. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Foto: vojaki japonske cesarske vojske v času upora province Satsuma, 1877 (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Oct 2017 20:05:00 +0000 Ubogljivost in uporništvo v japonski vojski Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Odgovori v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/21/Kakojezikavabodigitalnaprihodnost3573298.mp3 RTVSLO – Ars 3270 clean Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Odgovori v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Sep 2017 13:00:00 +0000 Kako jezikava bo digitalna prihodnost? Frank Lloyd Wright – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – velja za enega največjih arhitektov 20. stoletja. Kot prvi je v arhitekturo vpeljal trajnostna izhodišča. Še zlasti je pomembna njegova »organska arhitektura«. Pri snovanju je spoštoval pokrajino, potrebe investitorja in likovno identiteto gradiv. Narava je bila njegova biblija, iz katere je črpal ideje. Eden njegovih največjih prispevkov je tudi v spremenjenem dojemanju grajenega prostora. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo s sogovornico prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani orisali nekatere najpomembnejše ideje in življenjske postanke tega ameriškega arhitekta ter se ustavili tudi ob nekaterih kultnih delih, kot sta Fallingwatter – hiša na slapu v Pennsylvanii in Gugenheimov muzej v New Yorku. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Kevin T. Quinn http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/07/TrajnostnaarhitekturaFrankaLloydaWrighta3558321.mp3 RTVSLO – Ars 2879 clean Frank Lloyd Wright – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – velja za enega največjih arhitektov 20. stoletja. Kot prvi je v arhitekturo vpeljal trajnostna izhodišča. Še zlasti je pomembna njegova »organska arhitektura«. Pri snovanju je spoštoval pokrajino, potrebe investitorja in likovno identiteto gradiv. Narava je bila njegova biblija, iz katere je črpal ideje. Eden njegovih največjih prispevkov je tudi v spremenjenem dojemanju grajenega prostora. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo s sogovornico prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani orisali nekatere najpomembnejše ideje in življenjske postanke tega ameriškega arhitekta ter se ustavili tudi ob nekaterih kultnih delih, kot sta Fallingwatter – hiša na slapu v Pennsylvanii in Gugenheimov muzej v New Yorku. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Kevin T. Quinn http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Sep 2017 12:10:00 +0000 Trajnostna arhitektura Franka Lloyda Wrighta Invazivne tujerodne vrste predstavljajo danes eno najhujših groženj biotski raznovrstnosti in tako pomembno prispevajo k naglemu izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, ki smo mu priča v svetu. Tudi Slovenija ni v tem pogledu nobena izjema. Številne invazivne vrste so se pri nas že dodobra udomačile, iz leta v leto pa se k nam širijo nove in nove invazivne vrste. S tistimi med njimi, ki si prav zdaj utirajo pot v gozd, se intenzivno ukvarja projekt Life Artemis, pri katerem sodelujejo Gozdarski institut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis. O invazivnih tujerodnih vrstah in o projektu Artemis bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Orjaški dežen, arhiv Zavoda Symbiosis http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/31/Invazivnetujerodnevrstesenagloirijovgozd3551231.mp3 RTVSLO – Ars 3045 clean Invazivne tujerodne vrste predstavljajo danes eno najhujših groženj biotski raznovrstnosti in tako pomembno prispevajo k naglemu izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, ki smo mu priča v svetu. Tudi Slovenija ni v tem pogledu nobena izjema. Številne invazivne vrste so se pri nas že dodobra udomačile, iz leta v leto pa se k nam širijo nove in nove invazivne vrste. S tistimi med njimi, ki si prav zdaj utirajo pot v gozd, se intenzivno ukvarja projekt Life Artemis, pri katerem sodelujejo Gozdarski institut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis. O invazivnih tujerodnih vrstah in o projektu Artemis bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Orjaški dežen, arhiv Zavoda Symbiosis http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Aug 2017 12:50:00 +0000 Invazivne tujerodne vrste se naglo širijo v gozd Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/23/Klopjenajnevarnejazvervslovenskihgozdovih.3543940.mp3 RTVSLO – Ars 3225 clean Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Aug 2017 07:35:00 +0000 »Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih.« Slovenci so v drugi Jugoslaviji predstavljali kakih osem odstotkov prebivalstva. V jugoslovanski armadi je bilo poklicnih vojakov slovenskega rodu še manj – približno dva odstotka. Toda med podmorničarji je bil kar vsak tretji Slovenec! Kaj je Slovence pravzaprav gnalo pod morske valove? Kakšne spretnosti je moral imeti podmorničar in kako je potekalo njegovo življenje? Kakšne spomine so slovenski podmorničarji navsezadnje prinesli s seboj? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ob obisku žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una, ki jo hranijo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: podmornica Zeta, Park vojaške zgdoovine v Pivki (Goran Dekleva) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/09/PodmorniarstvonaSlovenskem3533111.mp3 RTVSLO – Ars 2837 clean Slovenci so v drugi Jugoslaviji predstavljali kakih osem odstotkov prebivalstva. V jugoslovanski armadi je bilo poklicnih vojakov slovenskega rodu še manj – približno dva odstotka. Toda med podmorničarji je bil kar vsak tretji Slovenec! Kaj je Slovence pravzaprav gnalo pod morske valove? Kakšne spretnosti je moral imeti podmorničar in kako je potekalo njegovo življenje? Kakšne spomine so slovenski podmorničarji navsezadnje prinesli s seboj? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ob obisku žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una, ki jo hranijo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: podmornica Zeta, Park vojaške zgdoovine v Pivki (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Aug 2017 13:05:00 +0000 Podmorničarstvo na Slovenskem Poletne počitnice so predvsem za mlade čas brezskrbnega druženja, zato strokovnjaki opozarjajo, naj bodo poleg kopalk in brisače obvezna poletna oprema tudi kondomi. Lani so namreč pri nas odkrili več kot 60 novih okužb z virusom HIV, letos do zdaj 25. Ključna preventiva pred širjenjem epidemije je redno testiranje, skupina z največjim tveganjem za okužbo z virusom HIV pa so pri nas moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Na okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije, so strokovnjaki izpostavili predvsem pomembnost preventive. Tam je bila tudi Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/HIVinmladi3519844.mp3 RTVSLO – Ars 3255 clean Poletne počitnice so predvsem za mlade čas brezskrbnega druženja, zato strokovnjaki opozarjajo, naj bodo poleg kopalk in brisače obvezna poletna oprema tudi kondomi. Lani so namreč pri nas odkrili več kot 60 novih okužb z virusom HIV, letos do zdaj 25. Ključna preventiva pred širjenjem epidemije je redno testiranje, skupina z največjim tveganjem za okužbo z virusom HIV pa so pri nas moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Na okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije, so strokovnjaki izpostavili predvsem pomembnost preventive. Tam je bila tudi Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Aug 2017 13:00:00 +0000 HIV in mladi V sodobnem svetu s svojimi pametnimi povezanimi napravami, brskanjem po spletu in objavljanjem, deljenjem in všečkanjem na družbenih omrežjih v spletnem prostoru puščamo sledi. Vsi ti podatki, ki jih beležijo različne aplikacije, so še posebej privlačni za oglaševalce, saj lahko prek njih oblikujejo našo spletno identiteto in nam prikazujejo predvsem tiste oglase, ki bi nas utegnili zanimati. Ponudniki se že od nekdaj na različne načine trudijo prodati svoje izdelke in storitve, tehnologija jim omogoča, da to danes počnejo bolj učinkovito kot kadarkoli. Kako pa se je vse skupaj začelo? Kdo so bili prvi oglaševalci pri nas? Kakšne so bile njihove strategije in kako so se njihovi pristopi spreminjali? Kaj nam razkrije zgodovinska analiza oglaševanja o sodobni družbi? Vse to obravnava publikacija Od prvih oglasov do interneta – k zgodovini oglaševanja na slovenskem, ki je izšla v zbirki Vpogledi pri založbi Inštituta za novejšo zgodovino. O tem v tokratni oddaji. Gostje: Dr. Marija Počivavšek z Muzeja novejše zgodovine Celje ter z inštituta za novejšo zgodovino dr. Nina Vodopivec in dr. Andrej Studen, urednik omenjene publikacije. Voditeljica: Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/Zgodovinaoglaevanja3519843.mp3 RTVSLO – Ars 3315 clean V sodobnem svetu s svojimi pametnimi povezanimi napravami, brskanjem po spletu in objavljanjem, deljenjem in všečkanjem na družbenih omrežjih v spletnem prostoru puščamo sledi. Vsi ti podatki, ki jih beležijo različne aplikacije, so še posebej privlačni za oglaševalce, saj lahko prek njih oblikujejo našo spletno identiteto in nam prikazujejo predvsem tiste oglase, ki bi nas utegnili zanimati. Ponudniki se že od nekdaj na različne načine trudijo prodati svoje izdelke in storitve, tehnologija jim omogoča, da to danes počnejo bolj učinkovito kot kadarkoli. Kako pa se je vse skupaj začelo? Kdo so bili prvi oglaševalci pri nas? Kakšne so bile njihove strategije in kako so se njihovi pristopi spreminjali? Kaj nam razkrije zgodovinska analiza oglaševanja o sodobni družbi? Vse to obravnava publikacija Od prvih oglasov do interneta – k zgodovini oglaševanja na slovenskem, ki je izšla v zbirki Vpogledi pri založbi Inštituta za novejšo zgodovino. O tem v tokratni oddaji. Gostje: Dr. Marija Počivavšek z Muzeja novejše zgodovine Celje ter z inštituta za novejšo zgodovino dr. Nina Vodopivec in dr. Andrej Studen, urednik omenjene publikacije. Voditeljica: Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Jul 2017 13:00:00 +0000 Zgodovina oglaševanja Z živalmi si delimo svet. Skupno evolucijo, skupno zgodovino. Z njimi se sporazumevamo, razumemo njihova duševna stanja. Čeprav se v to razumevanje velikokrat neupravičeno prikrade »sindrom« antropomorfizma in pa dejstvo, da pod vprašanje pojma »žival« poskušamo z eno besedo zajeti več kot 7 milijonov vrst različnih bitij. Kako in koliko zares razumemo živali, kako etično je naše ravnanje z njimi in naša komunikacija pa v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z Ano Bordjan, biologinjo, ki se terapevtsko ukvarja s konji, zaposleno na Zavodu za gozdove Slovenije, izr. prof. dr. Jankom Božičem z Biotehniške fakultete v Ljubljani, strokovnjakom za področje etologije (veda, ki preučuje vedenje živali) in doc. dr. Tomažem Grušovnikom s pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se raziskovalno ukvarja z etiko živali. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/11/Komunikacijazivalmi3508759.mp3 RTVSLO – Ars 3179 clean Z živalmi si delimo svet. Skupno evolucijo, skupno zgodovino. Z njimi se sporazumevamo, razumemo njihova duševna stanja. Čeprav se v to razumevanje velikokrat neupravičeno prikrade »sindrom« antropomorfizma in pa dejstvo, da pod vprašanje pojma »žival« poskušamo z eno besedo zajeti več kot 7 milijonov vrst različnih bitij. Kako in koliko zares razumemo živali, kako etično je naše ravnanje z njimi in naša komunikacija pa v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z Ano Bordjan, biologinjo, ki se terapevtsko ukvarja s konji, zaposleno na Zavodu za gozdove Slovenije, izr. prof. dr. Jankom Božičem z Biotehniške fakultete v Ljubljani, strokovnjakom za področje etologije (veda, ki preučuje vedenje živali) in doc. dr. Tomažem Grušovnikom s pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se raziskovalno ukvarja z etiko živali. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jul 2017 12:05:00 +0000 Komunikacija z živalmi Sodobna popularna glasba je v slovenski sociološki vedi razmeroma redek objekt znanstvenega preučevanja. To seveda ne pomeni, da nam glasbeni kritiki in muzikologi ne znajo razčleniti in opisati glasbene govorice, ki jo razvija ta ali oni izvajalec. To prav tako ne pomeni, da ne znajo v besede prevesti umetniškega sporočila, sonično vpisanega v to ali ono skladbo, ali da ne znajo razgrniti genealoške mreže navdihov in vplivov, ki botrujejo vzbrstitvi kakega novega glasbenega žanra iz že obstoječih zvrsti. Toda ob vsem tem nekatera druga tehtna vprašanja slej ko prej ostajajo ob strani – vprašanja, ki, na primer, zadevajo družbene, politične in ekonomske pogoje, v katerih glasba nastaja. No, potem pa sta tu vsaj še tile vprašanji: po kakšnih kanalih se ta godba širi med občinstvo in kako posameznice in posameznike navsezadnje povezuje v specifične subkulturne formacije? V kontekstu doslej, kakor rečeno, ne dovolj daljnosežnih slovenskih spraševanj o tem, kako glasba pravzaprav živi med ljudmi in ta življenja tudi spreminja, je zato zelo dobrodošla še sveža knjiga Nova muzika v New Yorku : neodvisni glasbeniki in pravica do mesta, ki jo je pri založbi Studia humanitatis izdal sociolog glasbe, dr. Ičo Vidmar. Do kakšnih ugotovitev je Vidmarja pripeljalo njegovo raziskovanje, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: utrinek s koncerta v Brooklynu; Chris Goldberg (Flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/06/NovamuzikavNewYorku3503209.mp3 RTVSLO – Ars 3211 clean Sodobna popularna glasba je v slovenski sociološki vedi razmeroma redek objekt znanstvenega preučevanja. To seveda ne pomeni, da nam glasbeni kritiki in muzikologi ne znajo razčleniti in opisati glasbene govorice, ki jo razvija ta ali oni izvajalec. To prav tako ne pomeni, da ne znajo v besede prevesti umetniškega sporočila, sonično vpisanega v to ali ono skladbo, ali da ne znajo razgrniti genealoške mreže navdihov in vplivov, ki botrujejo vzbrstitvi kakega novega glasbenega žanra iz že obstoječih zvrsti. Toda ob vsem tem nekatera druga tehtna vprašanja slej ko prej ostajajo ob strani – vprašanja, ki, na primer, zadevajo družbene, politične in ekonomske pogoje, v katerih glasba nastaja. No, potem pa sta tu vsaj še tile vprašanji: po kakšnih kanalih se ta godba širi med občinstvo in kako posameznice in posameznike navsezadnje povezuje v specifične subkulturne formacije? V kontekstu doslej, kakor rečeno, ne dovolj daljnosežnih slovenskih spraševanj o tem, kako glasba pravzaprav živi med ljudmi in ta življenja tudi spreminja, je zato zelo dobrodošla še sveža knjiga Nova muzika v New Yorku : neodvisni glasbeniki in pravica do mesta, ki jo je pri založbi Studia humanitatis izdal sociolog glasbe, dr. Ičo Vidmar. Do kakšnih ugotovitev je Vidmarja pripeljalo njegovo raziskovanje, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: utrinek s koncerta v Brooklynu; Chris Goldberg (Flickr) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jul 2017 13:05:00 +0000 Nova muzika v New Yorku V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike , ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes, s kakšnimi težavami se soočajo in v čem je problematičnost razmerja med sodobnim trgom dela in očetovstvom, so ugotavljali raziskovalci tudi v nedavno končani raziskavi imenovani Očetje in raziskovalci v akciji, ki je potekala pod okriljem Mirovnega inštituta. O izsledkih raziskave in o spremembah očetovstva smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila sociolog dr. Iztok Šori in doktorica socioloških znanosti Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/12/Spremembeoetovstva3479786.mp3 RTVSLO – Ars 2820 clean V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike , ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes, s kakšnimi težavami se soočajo in v čem je problematičnost razmerja med sodobnim trgom dela in očetovstvom, so ugotavljali raziskovalci tudi v nedavno končani raziskavi imenovani Očetje in raziskovalci v akciji, ki je potekala pod okriljem Mirovnega inštituta. O izsledkih raziskave in o spremembah očetovstva smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila sociolog dr. Iztok Šori in doktorica socioloških znanosti Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Jun 2017 13:00:00 +0000 Spremembe očetovstva Slovenski strokovnjaki so v zadnjem času dosegli pomembne premike v proučevanju človeške ribice. Razvili so inovativno molekularno orodje za raziskovanje razširjenosti te nenavadne in ogrožene dvoživke v nedostopnem kraškem podzemlju. Njeno navzočnost zdaj lahko določijo z analizo okoljske DNK v podzemni vodi. Človeška ribica, ki sicer živi le na območju Dinarskega krasa, je največja jamska žival na svetu brez bližnjih sorodnikov med današnjimi dvoživkami. »Zmajeve mladiče«, kot so jih imenovali nekoč, v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju opazujejo in proučujejo že več kot pol stoletja. Del raziskav enigmatičnih proteusov, ki živijo v izredno ranljivem okolju in so neločljivo povezani tudi s pitno vodo, bomo z Gregorjem in dr. Magdaleno Aljančič ter dr. Matjažem Kuntnerjem predstavili v oddaji Glasovi svetov. Pripravila jo je Barbara Belehar Drnovšek: Foto: Gregor Aljančič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/15/Bojzaohranitevproteusajebojzapitnovodo3482736.mp3 RTVSLO – Ars 2759 clean Slovenski strokovnjaki so v zadnjem času dosegli pomembne premike v proučevanju človeške ribice. Razvili so inovativno molekularno orodje za raziskovanje razširjenosti te nenavadne in ogrožene dvoživke v nedostopnem kraškem podzemlju. Njeno navzočnost zdaj lahko določijo z analizo okoljske DNK v podzemni vodi. Človeška ribica, ki sicer živi le na območju Dinarskega krasa, je največja jamska žival na svetu brez bližnjih sorodnikov med današnjimi dvoživkami. »Zmajeve mladiče«, kot so jih imenovali nekoč, v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju opazujejo in proučujejo že več kot pol stoletja. Del raziskav enigmatičnih proteusov, ki živijo v izredno ranljivem okolju in so neločljivo povezani tudi s pitno vodo, bomo z Gregorjem in dr. Magdaleno Aljančič ter dr. Matjažem Kuntnerjem predstavili v oddaji Glasovi svetov. Pripravila jo je Barbara Belehar Drnovšek: Foto: Gregor Aljančič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Jun 2017 12:10:00 +0000 Boj za ohranitev proteusa je boj za pitno vodo Četudi od njegove smrti mineva že več kot 35 let, Josip Broz Tito še vedno buri duhove povsod po bivši Jugoslaviji. Kdo je pravzaprav bil ta človek? Okruten zločinec; samovšečen diktator; svetovno pomemben borec proti naci-fašizmu; voditelj, ki je zgodovinsko sprtim južnoslovanskim narodom - proti pričakovanjem - znal pokloniti več kot 40 let življenja v miru in precejšnjem blagostanju? – Enoznačnega odgovora preprosto ni najti. Menda prav zato zgodovinarji o Titu lahko še naprej pišejo obsežne biografije in upravičeno pričakujejo, da bodo njihova raziskovalna naprezanja deležna živega interesa javnosti. V tokratnih Glasovih svetov smo pokukali med platnice nemara najnovejše izmed takih biografij, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenski jezik. Gre za delo Tito, ki je v prevodu Andreja Skubica in Maje Novak izšlo pri založbi Modrijan. Pod pričujočo biografijo pa se podpisujeta hrvaška avtorja, Slavko in Ivo Goldstein. S slednjim, ki trenutno opravlja dolžnosti hrvaškega veleposlanika v Parizu, smo se pogovarjali predvsem o Titovih političnih potezah v zadnjem desetletju življenja, da bi ugotovili, v kolikšni meri je pravzaprav odgovoren za krvavi razpad skupne države južnih Slovanov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tito leta 1957 v Beogradu gosti severnovietnamskega voditelja Ho Ši Minha (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/08/UgankaTito3475659.mp3 RTVSLO – Ars 3114 clean Četudi od njegove smrti mineva že več kot 35 let, Josip Broz Tito še vedno buri duhove povsod po bivši Jugoslaviji. Kdo je pravzaprav bil ta človek? Okruten zločinec; samovšečen diktator; svetovno pomemben borec proti naci-fašizmu; voditelj, ki je zgodovinsko sprtim južnoslovanskim narodom - proti pričakovanjem - znal pokloniti več kot 40 let življenja v miru in precejšnjem blagostanju? – Enoznačnega odgovora preprosto ni najti. Menda prav zato zgodovinarji o Titu lahko še naprej pišejo obsežne biografije in upravičeno pričakujejo, da bodo njihova raziskovalna naprezanja deležna živega interesa javnosti. V tokratnih Glasovih svetov smo pokukali med platnice nemara najnovejše izmed takih biografij, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenski jezik. Gre za delo Tito, ki je v prevodu Andreja Skubica in Maje Novak izšlo pri založbi Modrijan. Pod pričujočo biografijo pa se podpisujeta hrvaška avtorja, Slavko in Ivo Goldstein. S slednjim, ki trenutno opravlja dolžnosti hrvaškega veleposlanika v Parizu, smo se pogovarjali predvsem o Titovih političnih potezah v zadnjem desetletju življenja, da bi ugotovili, v kolikšni meri je pravzaprav odgovoren za krvavi razpad skupne države južnih Slovanov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tito leta 1957 v Beogradu gosti severnovietnamskega voditelja Ho Ši Minha (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 13:05:00 +0000 Uganka Tito Kaj je danes pravzaprav še ostalo od velike razsvetljenske ideje o napredku človeškega duha, o končni zmagi razuma in svobodi vsakega posameznika? - Razsvetljeno stoletje, ki je omogočilo francosko revolucijo in postavilo temelje številnim političnim in družbenim pridobitvam, ki jih imamo danes za samoumevne, je temeljilo prav na zaupanju v moč razuma. Zdi pa se, da je 21. stoletje razumu izrazito nenaklonjeno. Na številnih področjih se mu počasi, a vztrajno odreka avtoriteto oziroma se jo postavlja v oklepaj. Sočasno se zdi, da se tudi polje svobode krči. Svoboda posameznika in z njo kar najtesneje povezane univerzalne človekove pravice se v pogojih, ko so različne suženjske oblike dela povsod po svetu v porastu, zdijo kot naivno sanjarjenje zanesenjakov brez prave podlage v realnosti. Je temu res tako? O tem smo se v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z gostom, filozofom dr. Gregorjem Kroupo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. foto: Anicet Charles Gabriel Lemonnier - Večer v salonu pri gospe Geoffrin (Wikipaedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/01/Jerazsvetljenskiprojektpropadel3467922.mp3 RTVSLO – Ars 2961 clean Kaj je danes pravzaprav še ostalo od velike razsvetljenske ideje o napredku človeškega duha, o končni zmagi razuma in svobodi vsakega posameznika? - Razsvetljeno stoletje, ki je omogočilo francosko revolucijo in postavilo temelje številnim političnim in družbenim pridobitvam, ki jih imamo danes za samoumevne, je temeljilo prav na zaupanju v moč razuma. Zdi pa se, da je 21. stoletje razumu izrazito nenaklonjeno. Na številnih področjih se mu počasi, a vztrajno odreka avtoriteto oziroma se jo postavlja v oklepaj. Sočasno se zdi, da se tudi polje svobode krči. Svoboda posameznika in z njo kar najtesneje povezane univerzalne človekove pravice se v pogojih, ko so različne suženjske oblike dela povsod po svetu v porastu, zdijo kot naivno sanjarjenje zanesenjakov brez prave podlage v realnosti. Je temu res tako? O tem smo se v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z gostom, filozofom dr. Gregorjem Kroupo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. foto: Anicet Charles Gabriel Lemonnier - Večer v salonu pri gospe Geoffrin (Wikipaedia) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Jun 2017 18:00:00 +0000 Je razsvetljenski projekt propadel? Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da zaradi okužb, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, letno še vedno umre več kot milijon in pol otrok. Zanimanje slovenske strokovne in tudi širše javnosti je v zadnjem obdobju usmerjeno predvsem v ošpice. Poznavalci izpostavljajo naraščajoče število necepljenih otrok, ki botruje povečanemu številu obolelih za ošpicami v številnih evropskih državah. V oddaji Glasovi svetov bomo predstavili razmišljanja udeležencev okrogle mize, ki jo je ob letošnjem mednarodnem tednu cepljenja pripravila Slovenska tiskovna agencija. Sodelovali so: epidemiologinja Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pediatrinja Helena Mole, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, infektolog in pediater Marko Pokorn z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter Urban Praprotnik, ki je opisal osebno izkušnjo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Cepivo proti otroški paralizi./ Sanofi Pasteur/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/24/VseveotrokvSlovenijinicepljenih3453607.mp3 RTVSLO – Ars 2874 clean Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da zaradi okužb, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, letno še vedno umre več kot milijon in pol otrok. Zanimanje slovenske strokovne in tudi širše javnosti je v zadnjem obdobju usmerjeno predvsem v ošpice. Poznavalci izpostavljajo naraščajoče število necepljenih otrok, ki botruje povečanemu številu obolelih za ošpicami v številnih evropskih državah. V oddaji Glasovi svetov bomo predstavili razmišljanja udeležencev okrogle mize, ki jo je ob letošnjem mednarodnem tednu cepljenja pripravila Slovenska tiskovna agencija. Sodelovali so: epidemiologinja Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pediatrinja Helena Mole, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, infektolog in pediater Marko Pokorn z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter Urban Praprotnik, ki je opisal osebno izkušnjo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Cepivo proti otroški paralizi./ Sanofi Pasteur/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 May 2017 12:20:00 +0000 Vse več otrok v Sloveniji ni cepljenih Digitalne tehnologije so v minulih letih postale nepogrešljivi del naših vsakdanjih življenj. Njihova cenovna dostopnost in razširjenost interneta omogočata uporabo kjerkoli in kadarkoli, zato brez povezanih naprav z zasloni praktično ne gremo več nikamor. Medtem ko ne moremo zanikati pozitivnih vplivov, ki jih ima na naša življenja tehnologija, pa nekatere aplikacije ob prekomerni rabi lahko negativno vplivajo na naša življenja, govorimo pravzaprav o odvisnosti. Zato bomo v tokratni skupni oddaji Glasovi svetov, ki jo na Arsu pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, govorili o novih oblikah odvisnosti, ki so se pojavile z razvojem digitalnih tehnologij. Sogovorniki: učitelj Richard Jernej, psihologinja Špela Reš, psihoterapevt Peter Topić in psihiater dr. Bernard Špacapan. Voditeljica Urška Henigman. foto: Jonas Smith/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/19/Zasvojenostvdigitalnemsvetu3447249.mp3 RTVSLO – Ars 3252 clean Digitalne tehnologije so v minulih letih postale nepogrešljivi del naših vsakdanjih življenj. Njihova cenovna dostopnost in razširjenost interneta omogočata uporabo kjerkoli in kadarkoli, zato brez povezanih naprav z zasloni praktično ne gremo več nikamor. Medtem ko ne moremo zanikati pozitivnih vplivov, ki jih ima na naša življenja tehnologija, pa nekatere aplikacije ob prekomerni rabi lahko negativno vplivajo na naša življenja, govorimo pravzaprav o odvisnosti. Zato bomo v tokratni skupni oddaji Glasovi svetov, ki jo na Arsu pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, govorili o novih oblikah odvisnosti, ki so se pojavile z razvojem digitalnih tehnologij. Sogovorniki: učitelj Richard Jernej, psihologinja Špela Reš, psihoterapevt Peter Topić in psihiater dr. Bernard Špacapan. Voditeljica Urška Henigman. foto: Jonas Smith/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 May 2017 08:35:00 +0000 Zasvojenost v digitalnem svetu Edo Mihevc je s svojim bogatim arhitekturnim in urbanističnim opusom v obdobju povojnega modernizma v slovenskem prostoru pa tudi v zamejstvu pustil močan pečat. Njegova vidnejša dela so kompleks Litostroj, bar hotela Slon, hiša (metuljček) na Ježici, palača Impex na Be­ethovnovi ulici, Kozolec, Metalka, Slovenski kulturni dom v Trstu, hotel Metropol v Luciji, Avditorij Portorož in hotel Holiday Inn. Njegov regionalni načrt razvoja slovenske obale je prvi urbanistični načrt pri nas. Že omenjeni Kulturni dom na ulici Petronio v Trstu pa je eno najlepših del slovenskega modernizma. Od Mihevčeve smrti so sicer minila že tri desetletja, kljub temu pa je pomen njegovega dela v stroki in družbi še vedno premalo znan. O prezrtem arhitekturnem pečatu Eda Mihevca bodo v oddaji Glasovi svetov govorili raziskovalci njegovega opusa: arhitektka in docentka na Fakulteti za dizajn magistra Jasna Kralj Pavlovec, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi magistra Neža Čebron Lipovec, avtor monografije z naslovom Edo Mihevc: izbrana dela in nekdanji profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Janez Kresal in zgodovinar arhitekture, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani dr. Bogo Zupančič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/11/PrezrtiarhitekturnipeatEdaMihevca3436642.mp3 RTVSLO – Ars 3355 clean Edo Mihevc je s svojim bogatim arhitekturnim in urbanističnim opusom v obdobju povojnega modernizma v slovenskem prostoru pa tudi v zamejstvu pustil močan pečat. Njegova vidnejša dela so kompleks Litostroj, bar hotela Slon, hiša (metuljček) na Ježici, palača Impex na Be­ethovnovi ulici, Kozolec, Metalka, Slovenski kulturni dom v Trstu, hotel Metropol v Luciji, Avditorij Portorož in hotel Holiday Inn. Njegov regionalni načrt razvoja slovenske obale je prvi urbanistični načrt pri nas. Že omenjeni Kulturni dom na ulici Petronio v Trstu pa je eno najlepših del slovenskega modernizma. Od Mihevčeve smrti so sicer minila že tri desetletja, kljub temu pa je pomen njegovega dela v stroki in družbi še vedno premalo znan. O prezrtem arhitekturnem pečatu Eda Mihevca bodo v oddaji Glasovi svetov govorili raziskovalci njegovega opusa: arhitektka in docentka na Fakulteti za dizajn magistra Jasna Kralj Pavlovec, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi magistra Neža Čebron Lipovec, avtor monografije z naslovom Edo Mihevc: izbrana dela in nekdanji profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Janez Kresal in zgodovinar arhitekture, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani dr. Bogo Zupančič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 May 2017 12:07:00 +0000 Prezrti arhitekturni pečat Eda Mihevca Robert Capa velja za največjega in najslavnejšega vojnega fotografa vseh časov. V Cankarjevem domu so v začetku aprila odprli retrospektivno razstavo njegovih del, 97 črno-belih fotografij s prizori ključnih dogodkov iz petih vojn, ki jim je sledil s kamero. Čeprav je umrl mlad, pri komaj 40-ih, je za sabo zapustil več kot 70 tisoč negativov, ki pomenijo enkraten pogled na razburljivo zgodovino prve polovice 20. stoletja. Ta karizmatični človek brez korenin, ki je ljubil mir je poleg Henrija Cartier Bressona tudi eden najslavnejših ustanoviteljev pariške agencije Magnum, ki je začela delovati leta 1947 in se je takrat radikalno odmaknila od konvencionalne medijske prakse svojega časa. Razstavo o Capi pravzaprav posreduje ta pomembna fotografska agencija ob svoji 70-letnici delovanja. V tokratni oddaji pa se bo o njeni dediščini in predvsem o izjemni zapuščini Roberta Cape, Liana Buršič pogovarjala s fotoreporterjema, fotografoma Urošem Hočevarjem (doktor znanosti, knjižni avtor) in Maticem Zormanom (svobodnjak, prejemnik prestižne nagrade, fotografskega oskarja World Press Photo) ter novinarjem Dela Lenartom J. Kučićem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/28/DediinaRobertaCapeinagencijeMagnumPhotos3424208.mp3 RTVSLO – Ars 3047 clean Robert Capa velja za največjega in najslavnejšega vojnega fotografa vseh časov. V Cankarjevem domu so v začetku aprila odprli retrospektivno razstavo njegovih del, 97 črno-belih fotografij s prizori ključnih dogodkov iz petih vojn, ki jim je sledil s kamero. Čeprav je umrl mlad, pri komaj 40-ih, je za sabo zapustil več kot 70 tisoč negativov, ki pomenijo enkraten pogled na razburljivo zgodovino prve polovice 20. stoletja. Ta karizmatični človek brez korenin, ki je ljubil mir je poleg Henrija Cartier Bressona tudi eden najslavnejših ustanoviteljev pariške agencije Magnum, ki je začela delovati leta 1947 in se je takrat radikalno odmaknila od konvencionalne medijske prakse svojega časa. Razstavo o Capi pravzaprav posreduje ta pomembna fotografska agencija ob svoji 70-letnici delovanja. V tokratni oddaji pa se bo o njeni dediščini in predvsem o izjemni zapuščini Roberta Cape, Liana Buršič pogovarjala s fotoreporterjema, fotografoma Urošem Hočevarjem (doktor znanosti, knjižni avtor) in Maticem Zormanom (svobodnjak, prejemnik prestižne nagrade, fotografskega oskarja World Press Photo) ter novinarjem Dela Lenartom J. Kučićem. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 May 2017 12:05:00 +0000 Dediščina Roberta Cape in agencije Magnum Photos Zamislimo si prizor s slovenskega podeželja s konca 19. stoletja: zimski čas, toplo zakurjena izba, za mizo sedi skupina žena, ki lička in si pripoveduje zgodbe. Če bi nas vprašali, znanstvenika kakšnega profila bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih te ličkarice pripovedujejo, bi menda brez težav odgovorili, da etnografa oziroma folklorista. Zdaj pa si predstavljajmo štiri Mariborčane srednjih let, ki se po večernem obisku fitnes centra odločijo zaviti še v bližnji bar na pivo in klepet. Koga bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih pripovedujejo tile možakarji? Sociologa? Komunikologa? – Če je soditi po knjigi dr. Ambroža Kvartiča, Pa se je to res zgodilo?, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so tudi sodobne povedke objekt preučevanja, ki bi ga najbolje mogli v precep vzeti prav folkloristi. Kako se torej zgodbe, ki si jih ljudje pripovedujemo danes, razlikujejo od onih, stoletja starih in kako se sploh lotiti njihovega preučevanja, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil, kajpada, dr. Ambrož Kvartič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Benedicto de Jesus (flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/25/SodobnapovedkavSloveniji3421546.mp3 RTVSLO – Ars 3031 clean Zamislimo si prizor s slovenskega podeželja s konca 19. stoletja: zimski čas, toplo zakurjena izba, za mizo sedi skupina žena, ki lička in si pripoveduje zgodbe. Če bi nas vprašali, znanstvenika kakšnega profila bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih te ličkarice pripovedujejo, bi menda brez težav odgovorili, da etnografa oziroma folklorista. Zdaj pa si predstavljajmo štiri Mariborčane srednjih let, ki se po večernem obisku fitnes centra odločijo zaviti še v bližnji bar na pivo in klepet. Koga bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih pripovedujejo tile možakarji? Sociologa? Komunikologa? – Če je soditi po knjigi dr. Ambroža Kvartiča, Pa se je to res zgodilo?, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so tudi sodobne povedke objekt preučevanja, ki bi ga najbolje mogli v precep vzeti prav folkloristi. Kako se torej zgodbe, ki si jih ljudje pripovedujemo danes, razlikujejo od onih, stoletja starih in kako se sploh lotiti njihovega preučevanja, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil, kajpada, dr. Ambrož Kvartič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Benedicto de Jesus (flickr) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Apr 2017 13:05:00 +0000 Sodobna povedka v Sloveniji Hrana je nujna za preživetje, je gorivo za življenje, vendar - razen v obdobjih lakote - nikoli ni bila samo to. Hrana je močan družbeno kulturni označevalec. Vse skupnosti poznajo dovoljeno in prepovedano hrano, užitno in strupeno, bogato in preprosto, obredno in vsakdanjo, zdravo in škodljivo. Analiza zgodovine prehranjevanja nam zato razkrije marsikaj o vsakdanjem življenju ljudi. Zato bomo v tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, odkrivali zgodovino hrane in prehranjevanja na širšem slovenskem kulturnem področju, kaj vse se je do danes spremenilo in kakšne so sodobne prehranjevalne prakse. Gostje: dr. Tina Bahovec z Univerze Alpe Adria iz Celovca, dr. Dragica Čeč z Znanstveno raziskovalnega centra Koper, redna profesorica znanstvena svetnica v pokoju dr. Darja Mihelič in raziskovalka ljudske kulture Vesna Guštin. Voditeljica Urška Henigman. foto: simpleinsomnia/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/14/ZgodovinahranenaSlovenskem3409961.mp3 RTVSLO – Ars 3326 clean Hrana je nujna za preživetje, je gorivo za življenje, vendar - razen v obdobjih lakote - nikoli ni bila samo to. Hrana je močan družbeno kulturni označevalec. Vse skupnosti poznajo dovoljeno in prepovedano hrano, užitno in strupeno, bogato in preprosto, obredno in vsakdanjo, zdravo in škodljivo. Analiza zgodovine prehranjevanja nam zato razkrije marsikaj o vsakdanjem življenju ljudi. Zato bomo v tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, odkrivali zgodovino hrane in prehranjevanja na širšem slovenskem kulturnem področju, kaj vse se je do danes spremenilo in kakšne so sodobne prehranjevalne prakse. Gostje: dr. Tina Bahovec z Univerze Alpe Adria iz Celovca, dr. Dragica Čeč z Znanstveno raziskovalnega centra Koper, redna profesorica znanstvena svetnica v pokoju dr. Darja Mihelič in raziskovalka ljudske kulture Vesna Guštin. Voditeljica Urška Henigman. foto: simpleinsomnia/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Apr 2017 13:00:00 +0000 Zgodovina hrane na Slovenskem Zdravo in vzdržno naravno okolje zahteva visoko pestrost živalskih in rastlinskih vrst, saj se tako med drugim povečuje odpornost ekosistemov na različne stresne dejavnike, ki jih danes tako zaradi podnebnih sprememb, kot zaradi vse močnejših pritiskov na naravni prostor, ne manjka. To velja tudi za velike zveri, ki so pri vrhu prehranjevalne verige. Naravovarstveni cilji Evropske unije zato predvidevajo širjenje medveda, volka in risa na območje Alp. Za uresničevanje tega cilja je ključno prav trikotnik Slovenije, Avstrije in Italije, saj to območje predstavlja ključen koridor, prek katerega bi se dinarska populacija povezala s populacijami v Zahodnih Alpah, s čimer bi se varstveno stanje teh vrst močno izboljšalo. Toda širjenje zveri na območja, kjer so se ljudje njihove navzočnosti v dolgih desetletjih že odvadili, povzroča tudi težave in naravovarstvenike postavlja pred številne izzive, kako vendarle omogočiti uspešno sobivanje. O razmerah na različnih straneh meja, katerih živali seveda ne upoštevajo, o izkušnjah in strategijah, se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, ki jo skupaj pripravljamo Radio Slovenija program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu. Voditeljica Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/19/VelikezverisevraajovAlpe3414028.mp3 RTVSLO – Ars 3461 clean Zdravo in vzdržno naravno okolje zahteva visoko pestrost živalskih in rastlinskih vrst, saj se tako med drugim povečuje odpornost ekosistemov na različne stresne dejavnike, ki jih danes tako zaradi podnebnih sprememb, kot zaradi vse močnejših pritiskov na naravni prostor, ne manjka. To velja tudi za velike zveri, ki so pri vrhu prehranjevalne verige. Naravovarstveni cilji Evropske unije zato predvidevajo širjenje medveda, volka in risa na območje Alp. Za uresničevanje tega cilja je ključno prav trikotnik Slovenije, Avstrije in Italije, saj to območje predstavlja ključen koridor, prek katerega bi se dinarska populacija povezala s populacijami v Zahodnih Alpah, s čimer bi se varstveno stanje teh vrst močno izboljšalo. Toda širjenje zveri na območja, kjer so se ljudje njihove navzočnosti v dolgih desetletjih že odvadili, povzroča tudi težave in naravovarstvenike postavlja pred številne izzive, kako vendarle omogočiti uspešno sobivanje. O razmerah na različnih straneh meja, katerih živali seveda ne upoštevajo, o izkušnjah in strategijah, se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, ki jo skupaj pripravljamo Radio Slovenija program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu. Voditeljica Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Apr 2017 14:00:00 +0000 Velike zveri se vračajo v Alpe Tekstilna industrija je druga najbolj donosna panoga takoj za nafto. Na leto proizvede kar 80 milijard kosov oblačil. Cene oblačil že desetletja padajo, stroški njihove izdelave pa naraščajo. O tem kdo plačuje realno ceno poceni oblačil, smo se pogovarjali v oddaji Glasovi svetov. Naše sogovornice so bile Živa Kavka Gobbo iz društva Focus, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živa Lopatič iz društva Humanitas in antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov. Voditeljica: Martina Černe http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/13/Temnaplathitremode3408096.mp3 RTVSLO – Ars 3092 clean Tekstilna industrija je druga najbolj donosna panoga takoj za nafto. Na leto proizvede kar 80 milijard kosov oblačil. Cene oblačil že desetletja padajo, stroški njihove izdelave pa naraščajo. O tem kdo plačuje realno ceno poceni oblačil, smo se pogovarjali v oddaji Glasovi svetov. Naše sogovornice so bile Živa Kavka Gobbo iz društva Focus, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živa Lopatič iz društva Humanitas in antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov. Voditeljica: Martina Černe http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Apr 2017 13:00:00 +0000 Temna plat hitre mode Pred nedavnim so pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji Čas misli, izšli Potepuški spisi. Gre za razmeroma obsežen in pregleden kompendij, v katerem so zbrana raznorodna teoretska pisanja Rastka Močnika, sociologa in do nedavna univerzitetnega predavatelja teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je v slovensko humanistiko med prvimi vpeljeval strukturalizem in semiotiko, velja pa tudi za enega izmed utemeljiteljev danes svetovno znane ljubljanske šole lacanovske psihoanalize. Za intelektualno življenje pri nas v zadnjega pol stoletja je seveda zelo dragoceno tudi Močnikovo uredniško in prevajalsko delo, saj nas je pomagal oskrbeti z nekaterimi ključnimi teoretskimi besedili dvajsetega stoletja. Toda ko smo pred mikrofonom Glasov svetov pozdravili Rastka Močnika, se vendarle ni zdelo toliko pomembno govoriti o mestu, ki ga naš tokratni gost zaseda v kulturni zgodovini slovenskega prostora, ampak so nas zaposlovala predvsem panoramska, načelna vprašanja, ki se vsiljujejo ob branju Potepuških spisov: kaj pravzaprav sploh je teorija v sodobni humanistiki; kako zmore konceptualno zagrabiti svet in potem vanj plodno poseči; zakaj prakticiranje rigorozno teoretske misli lahko opustimo kvečjemu na svojo lastno škodo. Na ta vprašanja je Rastko Močnik odgovarjal v pogovoru z Goranom Deklevom. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/29/RastkoMonikoteorijivsodobnihumanistiki3390162_1.mp3 RTVSLO – Ars 3340 clean Pred nedavnim so pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji Čas misli, izšli Potepuški spisi. Gre za razmeroma obsežen in pregleden kompendij, v katerem so zbrana raznorodna teoretska pisanja Rastka Močnika, sociologa in do nedavna univerzitetnega predavatelja teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je v slovensko humanistiko med prvimi vpeljeval strukturalizem in semiotiko, velja pa tudi za enega izmed utemeljiteljev danes svetovno znane ljubljanske šole lacanovske psihoanalize. Za intelektualno življenje pri nas v zadnjega pol stoletja je seveda zelo dragoceno tudi Močnikovo uredniško in prevajalsko delo, saj nas je pomagal oskrbeti z nekaterimi ključnimi teoretskimi besedili dvajsetega stoletja. Toda ko smo pred mikrofonom Glasov svetov pozdravili Rastka Močnika, se vendarle ni zdelo toliko pomembno govoriti o mestu, ki ga naš tokratni gost zaseda v kulturni zgodovini slovenskega prostora, ampak so nas zaposlovala predvsem panoramska, načelna vprašanja, ki se vsiljujejo ob branju Potepuških spisov: kaj pravzaprav sploh je teorija v sodobni humanistiki; kako zmore konceptualno zagrabiti svet in potem vanj plodno poseči; zakaj prakticiranje rigorozno teoretske misli lahko opustimo kvečjemu na svojo lastno škodo. Na ta vprašanja je Rastko Močnik odgovarjal v pogovoru z Goranom Deklevom. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Mar 2017 13:10:00 +0000 Rastko Močnik o teoriji v sodobni humanistiki Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. Lutkovno gledališče je ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da pomaga razumeti in osmišljati svet. O sodobnem lutkarstvu in lutkah, teh provokatorkah, zapeljivkah in navdihovalkah – univerzalnih sporočevalkah pa v tokratnih Glasovih svetov z vrhunskimi slovenskimi lutkarskimi umetniki. Voditeljici Liani Buršič se bodo v studiu pridružili Irena Rajh Kunaver, Silvan Omerzu, Ajda Rooss in Matija Solce. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/23/Lutkovnogledalie-podcenjenaigraivljenja3383845.mp3 RTVSLO – Ars 3215 clean Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. Lutkovno gledališče je ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da pomaga razumeti in osmišljati svet. O sodobnem lutkarstvu in lutkah, teh provokatorkah, zapeljivkah in navdihovalkah – univerzalnih sporočevalkah pa v tokratnih Glasovih svetov z vrhunskimi slovenskimi lutkarskimi umetniki. Voditeljici Liani Buršič se bodo v studiu pridružili Irena Rajh Kunaver, Silvan Omerzu, Ajda Rooss in Matija Solce. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Mar 2017 13:05:00 +0000 Lutkovno gledališče - (pod)cenjena igra življenja Ko se sredi marca zima umakne pomladi, zapoje svojo pesem ljubezni divji petelin. Takole je v črtici Na petelina zapisal Fran Saleški Finžgar: »Prav v tistem hipu se je pa dvignilo sonce izza obzorja. Bogati žarki so se razlili po lesketajočem perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti soncu.« Divji petelin je plašna ptica. Njegov življenjski prostor so iglasti in mešani gozdovi, ki segajo vse od Skandinavije do vzhodne Sibirije. Pri nas število divjih petelinov že desetletja upada. Ljudje z grobimi posegi v naravo krčimo njegov življenjski prostor, zmanjšujemo zaloge hrane in vnašamo nemir, ki ogroža tega pernatega vladarja slovenskih gozdov. Ali bo divji petelin kmalu le še spomin, smo za oddajo Glasovi svetov vprašali biologa dr. Danila Bevka z Nacionalnega inštituta za biologijo in ornitologa Tomaža Miheliča z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/08/Divjipetelinkmaluleespomin3365992.mp3 RTVSLO – Ars 2462 clean Ko se sredi marca zima umakne pomladi, zapoje svojo pesem ljubezni divji petelin. Takole je v črtici Na petelina zapisal Fran Saleški Finžgar: »Prav v tistem hipu se je pa dvignilo sonce izza obzorja. Bogati žarki so se razlili po lesketajočem perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti soncu.« Divji petelin je plašna ptica. Njegov življenjski prostor so iglasti in mešani gozdovi, ki segajo vse od Skandinavije do vzhodne Sibirije. Pri nas število divjih petelinov že desetletja upada. Ljudje z grobimi posegi v naravo krčimo njegov življenjski prostor, zmanjšujemo zaloge hrane in vnašamo nemir, ki ogroža tega pernatega vladarja slovenskih gozdov. Ali bo divji petelin kmalu le še spomin, smo za oddajo Glasovi svetov vprašali biologa dr. Danila Bevka z Nacionalnega inštituta za biologijo in ornitologa Tomaža Miheliča z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Mar 2017 13:15:00 +0000 Divji petelin – kmalu le še spomin? RTVSLO – Ars no RTV, MMC radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. sl Wed, 12 Jun 2019 12:05:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 12 Jun 2019 12:05:00 +0000 Glasovi svetov