Education (C) RTVSLO 2017 V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. http://www.rtvslo.si/podcast Glasovi svetov http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/10295743/ras_ars_4d_naslovke_glasovisvetov_pc.jpg V Glasovih svetov smo se podali po sledeh najdbe, ki kaže, da se je nemara naša ljubezen do kruha, ene v svetu najbolj razširjenih in priljubljenih jedi, rodila še mnogo prej, preden smo žitarice začeli tudi sami gojiti. Poleti so namreč znanstveniki sporočili, da so v jordanski puščavi odkrili ostanke najstarejšega znanega kruha, starega več kot 14 000 let. Pogovarjali smo se z arheologinjo dr. Amaio Arranz Otaegui s Kobenhavenske univerze, ki je ta kruh odkrila; pri biologu prof. dr. Nejcu Joganu z Biotehniške univerze smo se pozanimali, kaj so najverjetneje bili skrivnostni gomolji, ki so jih poleg žitaric zamesili v ta starodavni kruh; širše pa nam je področje arheobotanike in stanje raziskav pri nas predstavila naša edina arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: Sheila Brown, PublicDomainPictures http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Jeljubezendokruhaiztravustvarilaitarice3997397.mp3 RTVSLO – Ars 3343 clean V Glasovih svetov smo se podali po sledeh najdbe, ki kaže, da se je nemara naša ljubezen do kruha, ene v svetu najbolj razširjenih in priljubljenih jedi, rodila še mnogo prej, preden smo žitarice začeli tudi sami gojiti. Poleti so namreč znanstveniki sporočili, da so v jordanski puščavi odkrili ostanke najstarejšega znanega kruha, starega več kot 14 000 let. Pogovarjali smo se z arheologinjo dr. Amaio Arranz Otaegui s Kobenhavenske univerze, ki je ta kruh odkrila; pri biologu prof. dr. Nejcu Joganu z Biotehniške univerze smo se pozanimali, kaj so najverjetneje bili skrivnostni gomolji, ki so jih poleg žitaric zamesili v ta starodavni kruh; širše pa nam je področje arheobotanike in stanje raziskav pri nas predstavila naša edina arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: Sheila Brown, PublicDomainPictures http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Nov 2018 13:15:00 +0000 Je ljubezen do kruha iz trav ustvarila žitarice? Utopijo, deželo, ki je ni, si je Thomas More zamislil leta 1515 in ideje, ki jih je umestil v svojo izmišljeno deželo, so bile za njegov čas povsem revolucionarne. Tako v Utopiji denimo zagovarja odpravo smrtne kazni, odpravo denarja, skupno lastništvo zemlje, demokratično izbiranje voditeljev, versko toleranco, evtanazijo, možnost, da ženske postanejo duhovnice. V marsikaterem pogledu je njegova utopična vizija močno vplivala na kasnejši razvoj evropske misli. A po drugi strani se zdi, da današnji čas bolj kot utopije nagovarjajo distopije, vizije možnih mračnih družbenih alternativ. Toda kljub temu, ali nemara prav zaradi tega je Morova Utopija še kako vredna pozornosti tudi v današnjem trenutku. O tem, kako s kombinacijo fantazije, potopisa, družbene kritike in satire nagovarja bralce tudi v 21. stoletju, smo ob 500-letnici nastanka Utopije spregovorili s filozofinjo prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth in filozofom prof. dr. Levom Kreftom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/PoltisoletjaUtopije3996879.mp3 RTVSLO – Ars 2899 clean Utopijo, deželo, ki je ni, si je Thomas More zamislil leta 1515 in ideje, ki jih je umestil v svojo izmišljeno deželo, so bile za njegov čas povsem revolucionarne. Tako v Utopiji denimo zagovarja odpravo smrtne kazni, odpravo denarja, skupno lastništvo zemlje, demokratično izbiranje voditeljev, versko toleranco, evtanazijo, možnost, da ženske postanejo duhovnice. V marsikaterem pogledu je njegova utopična vizija močno vplivala na kasnejši razvoj evropske misli. A po drugi strani se zdi, da današnji čas bolj kot utopije nagovarjajo distopije, vizije možnih mračnih družbenih alternativ. Toda kljub temu, ali nemara prav zaradi tega je Morova Utopija še kako vredna pozornosti tudi v današnjem trenutku. O tem, kako s kombinacijo fantazije, potopisa, družbene kritike in satire nagovarja bralce tudi v 21. stoletju, smo ob 500-letnici nastanka Utopije spregovorili s filozofinjo prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth in filozofom prof. dr. Levom Kreftom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Oct 2018 13:15:00 +0000 Pol tisočletja Utopije Pri Založbi FDV je izšla knjiga Mirjane Ule, Tanje Kamin in Alenke Švab z naslovom Zasebno je politično - kritične teorije vsakdanjega življenja. Knjiga prikazuje, kako so sociologija, pa tudi druge družbene vede, pripoznale raziskovanje vsakdanjega življenja kot pomembno in pomenljivo raziskovalno dejavnost. Odpira in predstavi teme ter probleme, ki so bili v družboslovju dolgo časa teoretsko in družbeno politično marginalizirani, saj gre za študije družine, spolov, mladine, zdravja, hrane, spolnih orientacij. Avtorice pokažejo, kako se s pomočjo tematizacij teh odrinjenih in na videz trivialnih tem odpirajo temeljna družbena vprašanja. O angažiranem sociološkem raziskovanju vsakdanjega življenja v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorice je v studio povabila Urška Henigman. foto: igorovsyannykov/pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Zasebnojepolitino3996590.mp3 RTVSLO – Ars 3237 clean Pri Založbi FDV je izšla knjiga Mirjane Ule, Tanje Kamin in Alenke Švab z naslovom Zasebno je politično - kritične teorije vsakdanjega življenja. Knjiga prikazuje, kako so sociologija, pa tudi druge družbene vede, pripoznale raziskovanje vsakdanjega življenja kot pomembno in pomenljivo raziskovalno dejavnost. Odpira in predstavi teme ter probleme, ki so bili v družboslovju dolgo časa teoretsko in družbeno politično marginalizirani, saj gre za študije družine, spolov, mladine, zdravja, hrane, spolnih orientacij. Avtorice pokažejo, kako se s pomočjo tematizacij teh odrinjenih in na videz trivialnih tem odpirajo temeljna družbena vprašanja. O angažiranem sociološkem raziskovanju vsakdanjega življenja v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorice je v studio povabila Urška Henigman. foto: igorovsyannykov/pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Oct 2018 12:05:00 +0000 Zasebno je politično Čeprav živimo v kompleksnem, notranje protislovnem, heterogenem svetu, se večina medijev pretvarja, da svojim odjemalcem lahko ponudi popreproščene podobe sodobnosti skupaj z enostavnimi življenjskimi recepti, plitkimi odgovori in vrednostnimi sodbami, izrečenimi z neznosno lahkostjo. Posledično se je javni prostor za znanost, filozofijo in umetnost precej skrčil. Ni pa, kakor bi hoteli položaj predstaviti najhujši alarmantisti, kar preprosto izginil. Predvsem radio – od ameriškega NPR-ja in četrtega radijskega programa BBC do Radio France Culture in, predvsem po zaslugi programa Ars, tudi našega radia, ki prav te dni obeležuje 90. obletnico oddajanja – se zdi, da še vedno potrpežljivo razpira javni prostor in skrbi, da je kulturno-umetniška zakladnica človeške civilizacije še naprej odprta za vse in vsakogar. Pa bo radio zmogel v tem naporu vztrajati tudi v naslednjih letih in desetletjih? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali s pomočjo naših gostov v studiu; to so bili dr. Igor Vobič, predavatelj na katedri za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter trije soustvarjalci našega programa Ars – njegov odgovorni urednik, mag. Matej Venier, potem Ingrid Kovač Brus, urednica Uredništva za kulturo, ter Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: tianya1223; Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Komuzeneobmolknejo3989353.mp3 RTVSLO – Ars 3264 clean Čeprav živimo v kompleksnem, notranje protislovnem, heterogenem svetu, se večina medijev pretvarja, da svojim odjemalcem lahko ponudi popreproščene podobe sodobnosti skupaj z enostavnimi življenjskimi recepti, plitkimi odgovori in vrednostnimi sodbami, izrečenimi z neznosno lahkostjo. Posledično se je javni prostor za znanost, filozofijo in umetnost precej skrčil. Ni pa, kakor bi hoteli položaj predstaviti najhujši alarmantisti, kar preprosto izginil. Predvsem radio – od ameriškega NPR-ja in četrtega radijskega programa BBC do Radio France Culture in, predvsem po zaslugi programa Ars, tudi našega radia, ki prav te dni obeležuje 90. obletnico oddajanja – se zdi, da še vedno potrpežljivo razpira javni prostor in skrbi, da je kulturno-umetniška zakladnica človeške civilizacije še naprej odprta za vse in vsakogar. Pa bo radio zmogel v tem naporu vztrajati tudi v naslednjih letih in desetletjih? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali s pomočjo naših gostov v studiu; to so bili dr. Igor Vobič, predavatelj na katedri za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter trije soustvarjalci našega programa Ars – njegov odgovorni urednik, mag. Matej Venier, potem Ingrid Kovač Brus, urednica Uredništva za kulturo, ter Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: tianya1223; Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Oct 2018 13:05:00 +0000 Ko muze ne obmolknejo Ob premieri mladinskega filma Gajin svet je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost s partnerji in ambasadorji zagnalo ozaveščevalno kampanjo Odklikni proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti. V okviru projekta Odklikni, ki ga financira Evropska unija, so opravili raziskavo med mladimi, ki je pokazala, da je pri nas vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk od 7-ega do 9-ega razreda in kar 65 odstotkov dijakinj. Šokantna statistika, v tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kaj vse je spletno nasilje, kaj so vzroki zanj, zakaj so žrtve v večini dekleta in seveda, kako ga preprečiti - kakšne so strategije in cilji kampanje Odklikni. Sogovorniki: Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, raziskovalka dr. Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Katja Koren Ošljak, ambasadorka tedna programiranja Codeweek in Vinko Stojnšek, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/27/Spletnonasiljeizkusilavekotpolovicadeklet3966995.mp3 RTVSLO – Ars 3162 clean Ob premieri mladinskega filma Gajin svet je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost s partnerji in ambasadorji zagnalo ozaveščevalno kampanjo Odklikni proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti. V okviru projekta Odklikni, ki ga financira Evropska unija, so opravili raziskavo med mladimi, ki je pokazala, da je pri nas vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk od 7-ega do 9-ega razreda in kar 65 odstotkov dijakinj. Šokantna statistika, v tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kaj vse je spletno nasilje, kaj so vzroki zanj, zakaj so žrtve v večini dekleta in seveda, kako ga preprečiti - kakšne so strategije in cilji kampanje Odklikni. Sogovorniki: Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, raziskovalka dr. Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Katja Koren Ošljak, ambasadorka tedna programiranja Codeweek in Vinko Stojnšek, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Oct 2018 12:05:00 +0000 Spletno nasilje izkusila več kot polovica deklet Pred dnevi se je od nas poslovil dr. Zmago Šmitek, eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev s področja primerjalne religiologije in antropologije. V čast njegovemu spominu bomo ponovili oddajo Glasovi svetov – Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja. S profesorjem Šmitkom se je o njegovi istoimenski knjigi, ki velja za njegovo življenjsko delo (posvetil ji je kar 40 let svojega življenja), pogovarjala Liana Buršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/25/Mandale-tajnivrtovirazsvetljenja3964831.mp3 RTVSLO – Ars 2957 clean Pred dnevi se je od nas poslovil dr. Zmago Šmitek, eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev s področja primerjalne religiologije in antropologije. V čast njegovemu spominu bomo ponovili oddajo Glasovi svetov – Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja. S profesorjem Šmitkom se je o njegovi istoimenski knjigi, ki velja za njegovo življenjsko delo (posvetil ji je kar 40 let svojega življenja), pogovarjala Liana Buršič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Sep 2018 12:05:00 +0000 Mandale - tajni vrtovi razsvetljenja Skandinavske države v svetu veljajo za obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kjer vsakega čaka služba, stanovanje, mitična privlačnost vikinških sag, dih jemajoča pokrajina. Veljajo za simbol egalitarne družbe brez nepremostljivih premoženjskih razlik, s številnimi referencami o najbolj učinkovitem in ljudem prijaznem izobraževalnem in vzgojnem sistemu in navsezadnje, dežele, kjer živijo kralji in kraljice pa tudi eni najsrečnejših ljudi na svetu, ki znajo negovati občutek pripadnosti in topline, trenutke udobja in zadovoljstva. Danes so skandinavske države najrazvitejša gospodarstva na svetu z najvišjimi zneski kosmatega družbenega proizvoda na prebivalca. Čeprav se po razvitosti še vedno kosajo z ZDA, je njihov ugled neprimerno večji. Tudi zato, ker jim je že dolgo jasno, da so socialne in ekonomske politike, še posebej njeni rezultati, tesno povezani. Oblikovanje države blaginje je v Skandinaviji glavna politična tema že vsaj 100 let. O Danski, Švedski, Finski, Islandiji in pa Norveški, najbogatejši državi Evrope in sveta, se bomo pogovarjali s profesorjem doktorjem Bogomilom Ferfilo, strokovnjakom za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Gostila ga bo avtorica oddaje Liana Buršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/Skandinavija-obljubljenadeelaudeevalinakljunihokoliin3959566.mp3 RTVSLO – Ars 3122 clean Skandinavske države v svetu veljajo za obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kjer vsakega čaka služba, stanovanje, mitična privlačnost vikinških sag, dih jemajoča pokrajina. Veljajo za simbol egalitarne družbe brez nepremostljivih premoženjskih razlik, s številnimi referencami o najbolj učinkovitem in ljudem prijaznem izobraževalnem in vzgojnem sistemu in navsezadnje, dežele, kjer živijo kralji in kraljice pa tudi eni najsrečnejših ljudi na svetu, ki znajo negovati občutek pripadnosti in topline, trenutke udobja in zadovoljstva. Danes so skandinavske države najrazvitejša gospodarstva na svetu z najvišjimi zneski kosmatega družbenega proizvoda na prebivalca. Čeprav se po razvitosti še vedno kosajo z ZDA, je njihov ugled neprimerno večji. Tudi zato, ker jim je že dolgo jasno, da so socialne in ekonomske politike, še posebej njeni rezultati, tesno povezani. Oblikovanje države blaginje je v Skandinaviji glavna politična tema že vsaj 100 let. O Danski, Švedski, Finski, Islandiji in pa Norveški, najbogatejši državi Evrope in sveta, se bomo pogovarjali s profesorjem doktorjem Bogomilom Ferfilo, strokovnjakom za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Gostila ga bo avtorica oddaje Liana Buršič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Sep 2018 13:35:00 +0000 Skandinavija - obljubljena dežela čudežev ali (na)ključnih okoliščin V zavesti splošne javnosti je spomin na vodilnega nemškega naravoslovca 19. stoletja, geologa, botanika, geografa in raziskovalca Alexandra von Humboldta, precej obledel. Po njem se sicer imenuje lepo število živalskih in rastlinskih vrst, več južnoameriških rek, gora in naravnih parkov, tudi nekaj mineralov, a njegova slava se danes bržčas ne more meriti z Darwinovo, Pasteurjevo ali Voltovo, čeprav je bil njegov lasten čas trdno prepričan, da je prav Humboldt genij par excellence. Po splošni sodbi je pač veljal za drugega najbolj znamenitega moža svoje dobe, takoj za Napoleonom. In septembra leta 1869 so stoletnico njegovega rojstva množično obeleževali po vsem svetu, od San Francisca in Berlina do Moskve in Aleksandrije v Egiptu. S čim je torej navdušil svojo dobo in zakaj bi bilo prav, da spomin nanj ponovno oživi naša? – Andrea Wulf, britanska zgodovinarka in pisateljica, ki je pred tremi leti objavila obsežno in večkrat nagrajeno Humboldtovo biografijo, pravi, da preprosto zato, ker je ta mož iznašel naravo. Ker je, drugače rečeno, njegov način gledanja na naravo v toku desetletij postal način, kako vsi gledamo na naravo. Toda – kaj to pravzaprav pomeni? Kako so gledali na naravo pred Humboldtom in kako Humboldtova znanstvena misel še zdaj določa naš pogled nanjo? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali v pogovoru z literarno in gledališko kritičarko, pisateljico ter aktivistko za pravice živali Anjo Radaljac, ki je za založbo UMco pred časom prevedla knjigo Andree Wulf Iznajdba narave : Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Friedrich Georg Weitsch – Alexander von Humboldt in Aimé Bonpland ob vznožju vulkana Chimborazo; 1810 (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/07/Mokijeiznaelnaravo3947719.mp3 RTVSLO – Ars 2428 clean V zavesti splošne javnosti je spomin na vodilnega nemškega naravoslovca 19. stoletja, geologa, botanika, geografa in raziskovalca Alexandra von Humboldta, precej obledel. Po njem se sicer imenuje lepo število živalskih in rastlinskih vrst, več južnoameriških rek, gora in naravnih parkov, tudi nekaj mineralov, a njegova slava se danes bržčas ne more meriti z Darwinovo, Pasteurjevo ali Voltovo, čeprav je bil njegov lasten čas trdno prepričan, da je prav Humboldt genij par excellence. Po splošni sodbi je pač veljal za drugega najbolj znamenitega moža svoje dobe, takoj za Napoleonom. In septembra leta 1869 so stoletnico njegovega rojstva množično obeleževali po vsem svetu, od San Francisca in Berlina do Moskve in Aleksandrije v Egiptu. S čim je torej navdušil svojo dobo in zakaj bi bilo prav, da spomin nanj ponovno oživi naša? – Andrea Wulf, britanska zgodovinarka in pisateljica, ki je pred tremi leti objavila obsežno in večkrat nagrajeno Humboldtovo biografijo, pravi, da preprosto zato, ker je ta mož iznašel naravo. Ker je, drugače rečeno, njegov način gledanja na naravo v toku desetletij postal način, kako vsi gledamo na naravo. Toda – kaj to pravzaprav pomeni? Kako so gledali na naravo pred Humboldtom in kako Humboldtova znanstvena misel še zdaj določa naš pogled nanjo? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali v pogovoru z literarno in gledališko kritičarko, pisateljico ter aktivistko za pravice živali Anjo Radaljac, ki je za založbo UMco pred časom prevedla knjigo Andree Wulf Iznajdba narave : Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Friedrich Georg Weitsch – Alexander von Humboldt in Aimé Bonpland ob vznožju vulkana Chimborazo; 1810 (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 13:05:00 +0000 Mož, ki je iznašel naravo S koncem gospodarske krize in z večanjem gospodarske rasti, narašča tudi smetenje. Vzroki so v hitrem načinu življenja, porastu količine embalaže in izdelkov za enkratno uporabo in nebrzdanem potrošništvu, katerega slogan bi lahko strnili v besede: kupi poceni, po uporabi zavrzi, kupi novo. V tokratni oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali s Katjo Sreš in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/05/Smetenjeokolja3944830.mp3 RTVSLO – Ars 2410 clean S koncem gospodarske krize in z večanjem gospodarske rasti, narašča tudi smetenje. Vzroki so v hitrem načinu življenja, porastu količine embalaže in izdelkov za enkratno uporabo in nebrzdanem potrošništvu, katerega slogan bi lahko strnili v besede: kupi poceni, po uporabi zavrzi, kupi novo. V tokratni oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali s Katjo Sreš in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Sep 2018 09:00:50 +0000 Smetenje okolja Prva svetovna vojna je krepko spremenila evropski in tudi svetovni zemljevid, propadli so nekateri veliki imperiji in nastale so nove nacionalne države. To pa ni pomenilo, da so s tem odpravili vse napetosti, probleme in nasprotja. Nasprotno, v komaj dvajsetletnem obdobju miru je nekatere evropske narode zajela prava vročica, ki se je kazala v nenehnem stopnjevanju oboroževanja in v krepitvi industrije, ki je to oboroževanje podpirala. Bolj kot kdaj koli prej je bilo očitno, da se narodi iz nesmiselnega vojnega klanja niso ničesar naučili. V ta okvir sodi tudi graditev utrdbenih linij, ki so dobesedno požirale denar in dajale lažno iluzijo, da bo država varna pred napadalci iz sosednjih držav. Tak primer je tudi tako imenovane Rupnikova linija, ki jo je začela graditi Kraljevina SHS in nato Kraljevina Jugoslavija, in Alpski zid, ki ga je proti prej omenjeni sosedi začela graditi Kraljevina Italija. Kaj vse je o Alpskem zidu odkril zgodovinar dr. Matjaž Bizjak, bomo predstavili v oddaji Glasovi svetov. Njen avtor je Milan Trobič. foto: Na utrdbah zahodne meje, 1941, avtor A.V. (zasebna zbirka) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/21/Alpskizidmedmitominresninostjo3878907.mp3 RTVSLO – Ars 3335 clean Prva svetovna vojna je krepko spremenila evropski in tudi svetovni zemljevid, propadli so nekateri veliki imperiji in nastale so nove nacionalne države. To pa ni pomenilo, da so s tem odpravili vse napetosti, probleme in nasprotja. Nasprotno, v komaj dvajsetletnem obdobju miru je nekatere evropske narode zajela prava vročica, ki se je kazala v nenehnem stopnjevanju oboroževanja in v krepitvi industrije, ki je to oboroževanje podpirala. Bolj kot kdaj koli prej je bilo očitno, da se narodi iz nesmiselnega vojnega klanja niso ničesar naučili. V ta okvir sodi tudi graditev utrdbenih linij, ki so dobesedno požirale denar in dajale lažno iluzijo, da bo država varna pred napadalci iz sosednjih držav. Tak primer je tudi tako imenovane Rupnikova linija, ki jo je začela graditi Kraljevina SHS in nato Kraljevina Jugoslavija, in Alpski zid, ki ga je proti prej omenjeni sosedi začela graditi Kraljevina Italija. Kaj vse je o Alpskem zidu odkril zgodovinar dr. Matjaž Bizjak, bomo predstavili v oddaji Glasovi svetov. Njen avtor je Milan Trobič. foto: Na utrdbah zahodne meje, 1941, avtor A.V. (zasebna zbirka) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jun 2018 12:05:00 +0000 Alpski zid med mitom in resničnostjo Naši risi so v težavah. Njihovo število v naravi se že leta vztrajno zmanjšuje. Razlog za to se skriva v genetiki. Vsi risi, ki danes živijo pri nas, so potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci leta 1973 pripeljali v Kočevski gozd. Pred tem je za dolgih sedem desetletij največja evropska mačka povsem izginila iz naših krajev. Brez posredovanja bi se to že v bližnji prihodnosti nedvomno zgodilo ponovno. Novo priložnost bo risom ponudilo 14 živali, ki jih bodo strokovnjaki v okviru projekta LIFE Lynx k nam preselili iz Slovaške in Romunije v prihodnjiih letih. O nenavadni zgodovini risa pri nas ter o današnjih prizadevanjih za njegovo ohranitev sta v oddaji Glasovi svetov spregovorila vodja Lovišča posebnega pomena Jelen-Snežnik Anton Marinčič in dr. Tomaž Skrbinšek iz Skupine za ekologijo živali ljubljanske Biotehniške fakultete. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/Brezhitreakcijeborisizginiliznaihgozdov3867412.mp3 RTVSLO – Ars 2876 clean Naši risi so v težavah. Njihovo število v naravi se že leta vztrajno zmanjšuje. Razlog za to se skriva v genetiki. Vsi risi, ki danes živijo pri nas, so potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci leta 1973 pripeljali v Kočevski gozd. Pred tem je za dolgih sedem desetletij največja evropska mačka povsem izginila iz naših krajev. Brez posredovanja bi se to že v bližnji prihodnosti nedvomno zgodilo ponovno. Novo priložnost bo risom ponudilo 14 živali, ki jih bodo strokovnjaki v okviru projekta LIFE Lynx k nam preselili iz Slovaške in Romunije v prihodnjiih letih. O nenavadni zgodovini risa pri nas ter o današnjih prizadevanjih za njegovo ohranitev sta v oddaji Glasovi svetov spregovorila vodja Lovišča posebnega pomena Jelen-Snežnik Anton Marinčič in dr. Tomaž Skrbinšek iz Skupine za ekologijo živali ljubljanske Biotehniške fakultete. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 12:05:00 +0000 Brez hitre akcije bo ris izginil iz naših gozdov Pri založbi Učila je v prevodu Maje Kogej izšla knjiga Zgodbe za lahko noč za uporniške punce. Avtorici Elena Favilli in Francesca Cavallo sta denar za nastanek knjige zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter. Odziv je bil izjemen, denar sta zbrali v 30-ih urah, knjiga pa je po izidu postala prodajna uspešnica prevedena v številne jezike. V knjigi avtorici v obliki zgodbe za lahko noč predstavita biografije 100-ih žensk, ki so opremljene z ilustracijami 60-ih umetnic. Kot sta pojasnili avtorici, je knjiga nastala zato, ker je na knjižnih policah premalo knjig za otroke, v katerih bi nastopale ženske, ki niso le pasivne princeske. Še več, književnost za otroke se vse bolj polarizira na tisto za deklice in tisto za dečke, na prodajnih policah je tako vse več knjig, slikanic, pobarvank … roza barve z bleščicami, ki so očitno namenjene samo puncam. Kaj tovrstna književnost sporoča deklicam in kaj dečkom, kaj sporočajo klasične pravljice, zakaj je vse več ločevanja kulturnih vsebin po spolu? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. Gostji: dr. Renata Šribar in dr. Valerija Vendramin. Pripravlja Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/07/Zgodbezalahkonozaupornikepunce3858204.mp3 RTVSLO – Ars 3127 clean Pri založbi Učila je v prevodu Maje Kogej izšla knjiga Zgodbe za lahko noč za uporniške punce. Avtorici Elena Favilli in Francesca Cavallo sta denar za nastanek knjige zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter. Odziv je bil izjemen, denar sta zbrali v 30-ih urah, knjiga pa je po izidu postala prodajna uspešnica prevedena v številne jezike. V knjigi avtorici v obliki zgodbe za lahko noč predstavita biografije 100-ih žensk, ki so opremljene z ilustracijami 60-ih umetnic. Kot sta pojasnili avtorici, je knjiga nastala zato, ker je na knjižnih policah premalo knjig za otroke, v katerih bi nastopale ženske, ki niso le pasivne princeske. Še več, književnost za otroke se vse bolj polarizira na tisto za deklice in tisto za dečke, na prodajnih policah je tako vse več knjig, slikanic, pobarvank … roza barve z bleščicami, ki so očitno namenjene samo puncam. Kaj tovrstna književnost sporoča deklicam in kaj dečkom, kaj sporočajo klasične pravljice, zakaj je vse več ločevanja kulturnih vsebin po spolu? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. Gostji: dr. Renata Šribar in dr. Valerija Vendramin. Pripravlja Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 12:00:00 +0000 Zgodbe za lahko noč za uporniške punce Alkoholike je odvadil alkohola, ženske je seksualno prebudil, mnoge, na različne načine notranje poškodovane, je iz dremavosti in životarjenja utiril v bolj kakovostno življenje. Že v 70-ih prejšnjega stoletja je bil znan po vsej Jugoslaviji s svojim pristopom k zdravljenju alkoholikov. Razhod s tradicionalno psihiatrijo in njenimi pristopi mu je prinesel veliko težav, za svoj delovni obstoj se je boril tudi z gladovno stavko. Skozi medije je svoje delo mnogokrat predstavljal s provokacijo, ki je imela mestoma zametke diskriminacije in sovražnega govora. »Vljudnost ni dolžnost, dolžnost je resnica!« je sam odvrnil na to in še – svojo provokativnost je uporabljal kot neke vrste budnico. »Ljudi je treba prizadeti, jih užaliti v jedru – zaradi njihove lenobe, slabe poučenosti, butalosti!«. Pri njem ni šlo brez redne telovadbe, teka, planinarjenja, branja in pisanja. To je bil njegov imperativ za življenjsko higieno. Ljudje, ki jim je s svojim načinom pomagal, ga opisujejo kot sočutnega in razumevajočega. Letos mineva 10 let od smrti znamenitega psihiatra dr. Janeza Ruglja in ob tej obletnici bomo osvežili pogled na njegovo zapuščino z njegovim sinom, dr. Samom Rugljem, založnikom in publicistom ter nadaljevalcem psihiatrovega dela, kliničnim psihologom dr. Andrejem Perkom. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič . http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/29/Dediinapsihiatradr.JanezaRuglja3849368.mp3 RTVSLO – Ars 3194 clean Alkoholike je odvadil alkohola, ženske je seksualno prebudil, mnoge, na različne načine notranje poškodovane, je iz dremavosti in životarjenja utiril v bolj kakovostno življenje. Že v 70-ih prejšnjega stoletja je bil znan po vsej Jugoslaviji s svojim pristopom k zdravljenju alkoholikov. Razhod s tradicionalno psihiatrijo in njenimi pristopi mu je prinesel veliko težav, za svoj delovni obstoj se je boril tudi z gladovno stavko. Skozi medije je svoje delo mnogokrat predstavljal s provokacijo, ki je imela mestoma zametke diskriminacije in sovražnega govora. »Vljudnost ni dolžnost, dolžnost je resnica!« je sam odvrnil na to in še – svojo provokativnost je uporabljal kot neke vrste budnico. »Ljudi je treba prizadeti, jih užaliti v jedru – zaradi njihove lenobe, slabe poučenosti, butalosti!«. Pri njem ni šlo brez redne telovadbe, teka, planinarjenja, branja in pisanja. To je bil njegov imperativ za življenjsko higieno. Ljudje, ki jim je s svojim načinom pomagal, ga opisujejo kot sočutnega in razumevajočega. Letos mineva 10 let od smrti znamenitega psihiatra dr. Janeza Ruglja in ob tej obletnici bomo osvežili pogled na njegovo zapuščino z njegovim sinom, dr. Samom Rugljem, založnikom in publicistom ter nadaljevalcem psihiatrovega dela, kliničnim psihologom dr. Andrejem Perkom. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič . http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 12:10:00 +0000 Dediščina psihiatra dr. Janeza Ruglja Protiutež hitenju in hipnemu užitku, odklop od ponorelega sveta in vsakdanjih skrbi. V želji po učinkovitem spoprijemanju s stresom in po osebnostni rasti se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. Ta nam omogoča, da se lastnega doživljanja in dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Vedno več študij razkriva pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Raziskovalci poročajo o ugodnem vplivu na srčno-žilna obolenja in o boljšem spoprijemanju s kronično bolečino; nevroznanstveniki pa o novih povezavah med starim limbičnim predelom možganov in mlajšim prefrontalnim korteksom. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Čuječnost, to splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Glasovi svetov predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/23/ujenostnasprizemlji3842582.mp3 RTVSLO – Ars 2757 clean Protiutež hitenju in hipnemu užitku, odklop od ponorelega sveta in vsakdanjih skrbi. V želji po učinkovitem spoprijemanju s stresom in po osebnostni rasti se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. Ta nam omogoča, da se lastnega doživljanja in dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Vedno več študij razkriva pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Raziskovalci poročajo o ugodnem vplivu na srčno-žilna obolenja in o boljšem spoprijemanju s kronično bolečino; nevroznanstveniki pa o novih povezavah med starim limbičnim predelom možganov in mlajšim prefrontalnim korteksom. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Čuječnost, to splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Glasovi svetov predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 11:55:00 +0000 Čuječnost nas prizemlji Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Svetlejša polt je, kot kaže, v Evropo prišla šele z neolitskimi poljedelci z Bližnjega vzhoda. Genetika danes očitno ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Toda to je le en del zgodbe. Tudi onkraj možnosti, ki jih zdaj odpira genetika, obstaja velik razkorak med spoznanji sodobne arheologije in ustaljenimi laičnimi predstavami o tem, kakšno je pravzaprav bilo življenje pred davnimi tisočletji. Glasove svetov je pripravila Nina Slaček. Foto: Wikimedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/18/Prazgodovinamedstereotipiinsodobnimispoznanji3835281.mp3 RTVSLO – Ars 2872 clean Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Svetlejša polt je, kot kaže, v Evropo prišla šele z neolitskimi poljedelci z Bližnjega vzhoda. Genetika danes očitno ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Toda to je le en del zgodbe. Tudi onkraj možnosti, ki jih zdaj odpira genetika, obstaja velik razkorak med spoznanji sodobne arheologije in ustaljenimi laičnimi predstavami o tem, kakšno je pravzaprav bilo življenje pred davnimi tisočletji. Glasove svetov je pripravila Nina Slaček. Foto: Wikimedia Commons http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 18 May 2018 07:05:00 +0000 Prazgodovina med stereotipi in sodobnimi spoznanji V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! O kampanji in okoljski problematiki smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bili Urša Zgojznik in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/10/Glasovisvetov-istilnaakcija3826900.mp3 RTVSLO – Ars 2550 clean V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! O kampanji in okoljski problematiki smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bili Urša Zgojznik in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 12:45:00 +0000 Glasovi svetov - Čistilna akcija V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/Alijekljuzazdravljenjeosteoporozevgenetiki3813400.mp3 RTVSLO – Ars 3190 clean V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 12:20:00 +0000 Ali je ključ za zdravljenje osteoporoze v genetiki? Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki, očmi na zaslonu in pozornostjo na naslednji opomnik, ki sporoča, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo ves čas povezani, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik. Na spletu preživimo več ur na dan, vse manj je tako druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute. Digitalne tehnologije so zagotovo zelo spremenile naša vsakdanja življenja. V tokratni oddaji pa nas bo zanimalo, koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute. Kako in kdaj plešemo ter kaj nam lahko plesne prakse povedo o družbi in kulturi? O plesu v sodobnem svetu in s plesom o sodobnem svetu. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Mateja Juvan, Snježana Premuš, Dejan Srhoj in dr. Bojan Knific. Foto: flickr/Allan Beaufour http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/KampleeZemlja3805174.mp3 RTVSLO – Ars 3332 clean Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki, očmi na zaslonu in pozornostjo na naslednji opomnik, ki sporoča, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo ves čas povezani, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik. Na spletu preživimo več ur na dan, vse manj je tako druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute. Digitalne tehnologije so zagotovo zelo spremenile naša vsakdanja življenja. V tokratni oddaji pa nas bo zanimalo, koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute. Kako in kdaj plešemo ter kaj nam lahko plesne prakse povedo o družbi in kulturi? O plesu v sodobnem svetu in s plesom o sodobnem svetu. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Mateja Juvan, Snježana Premuš, Dejan Srhoj in dr. Bojan Knific. Foto: flickr/Allan Beaufour http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 12:10:00 +0000 Kam pleše Zemlja? Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z  gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/21/KaknaboprihodnostslovenskihtiskanihmedijevvItalijiinAvstriji3809215.mp3 RTVSLO – Ars 3335 clean Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z  gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Apr 2018 12:05:00 +0000 Kakšna bo prihodnost slovenskih tiskanih medijev v Italiji in Avstriji? Pred kratkim so pri reviji National Geographic priznali dolga desetletja poročanja obarvanega s predsodki. Rdeča nit 130-letnega arhiva, ki jo je mogoče najti v izbiri besed, tematik in tudi fotografij, po katerih je revija najbolj znana in priznana, rdeča nit vsega tega je rasizem. In čeprav zadnji dve desetletji popravljajo svoj sporni način poročanja, pri Geographicu skoraj stoletje niso naredili veliko, da bi javnosti pomagali videti onkraj stereotipov. In najbrž niso edini. Zato se, sploh v sodobni družbi, kjer ima v času množične potrošnje in vseprisotnega spleta praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati in dokumentirati s pomočjo fotografije in besede, upravičeno sprašujemo kako pri dokumentiranju, obeleževanju resničnega življenja ločiti dejstva od interpretacij? Seveda je tukaj tudi prisotna bojazen, da bomo kot odjemalci, torej poslušalci, bralci, gledalci, prikrajšani za objektivnost in profesionalnost. Kdaj dokumentirana zgodba postane namenski družbeni konstrukt vplivanja z ozadjem peščice skritih odločevalcev? In kaj se zgodi, ko v kriznih časih vojn, predvsem finančnih apetitov, pade prva žrtev – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi in večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi. Z nami bodo Meta Krese (fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo na visoko šoli za storitve VIST), Tomo Križnar (humanitarec, aktivist, borec za človekove pravice, mirovnik, popotnik, knjižni avtor, filmar) in Arne Hodalič (fotograf, popotnik, jamar, filmar, knjižni avtor, predavatelj, … urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic). Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/12/Stoletjedokumentarizmastoletjepredsodkov3799142.mp3 RTVSLO – Ars 2959 clean Pred kratkim so pri reviji National Geographic priznali dolga desetletja poročanja obarvanega s predsodki. Rdeča nit 130-letnega arhiva, ki jo je mogoče najti v izbiri besed, tematik in tudi fotografij, po katerih je revija najbolj znana in priznana, rdeča nit vsega tega je rasizem. In čeprav zadnji dve desetletji popravljajo svoj sporni način poročanja, pri Geographicu skoraj stoletje niso naredili veliko, da bi javnosti pomagali videti onkraj stereotipov. In najbrž niso edini. Zato se, sploh v sodobni družbi, kjer ima v času množične potrošnje in vseprisotnega spleta praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati in dokumentirati s pomočjo fotografije in besede, upravičeno sprašujemo kako pri dokumentiranju, obeleževanju resničnega življenja ločiti dejstva od interpretacij? Seveda je tukaj tudi prisotna bojazen, da bomo kot odjemalci, torej poslušalci, bralci, gledalci, prikrajšani za objektivnost in profesionalnost. Kdaj dokumentirana zgodba postane namenski družbeni konstrukt vplivanja z ozadjem peščice skritih odločevalcev? In kaj se zgodi, ko v kriznih časih vojn, predvsem finančnih apetitov, pade prva žrtev – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi in večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi. Z nami bodo Meta Krese (fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo na visoko šoli za storitve VIST), Tomo Križnar (humanitarec, aktivist, borec za človekove pravice, mirovnik, popotnik, knjižni avtor, filmar) in Arne Hodalič (fotograf, popotnik, jamar, filmar, knjižni avtor, predavatelj, … urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic). Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 12:05:00 +0000 Stoletje dokumentarizma, stoletje predsodkov Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim. V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/04/ZgodovinazdravstvainmedicinenaSlovenskem3790737.mp3 RTVSLO – Ars 2817 clean Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim. V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 12:20:00 +0000 Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem V tokratnih Glasovih svetov, smo se posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili smo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar smo se jih v tokratni oddaji dotikali le posredno. Namesto tega smo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas je zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem smo se tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas je tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa smo se posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem sta nam bila v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: panorama Kandaharja, mesta, ki je bilo v epicentru talibskega gibanja v 90. letih 20. stoletja (Karla Marshall; Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/29/Afganistanmedanarhijoteokracijoindemokracijo3784939.mp3 RTVSLO – Ars 3338 clean V tokratnih Glasovih svetov, smo se posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili smo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar smo se jih v tokratni oddaji dotikali le posredno. Namesto tega smo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas je zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem smo se tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas je tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa smo se posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem sta nam bila v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: panorama Kandaharja, mesta, ki je bilo v epicentru talibskega gibanja v 90. letih 20. stoletja (Karla Marshall; Wikimedia Commons) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 13:05:00 +0000 Afganistan med anarhijo, teokracijo in demokracijo Znanstveno založništvo je velik posel. Odvija se daleč od oči širše javnosti, saj gre konec koncev za zelo specializirano dejavnost. Toda njihov vpliv na znanost je izreden. Izredni so tudi dobički velikih znanstvenih založb. Predvsem po zaslugi precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se namreč v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V Sloveniji v to malho denimo letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Glasovih svetov spregovorili strokovnjak za založništvo prof. Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. Roman Jerala s Kemijskega instituta in filozof doc. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/22/Vplivvelikihznanstvenihzalobnaznanost3777465.mp3 RTVSLO – Ars 2941 clean Znanstveno založništvo je velik posel. Odvija se daleč od oči širše javnosti, saj gre konec koncev za zelo specializirano dejavnost. Toda njihov vpliv na znanost je izreden. Izredni so tudi dobički velikih znanstvenih založb. Predvsem po zaslugi precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se namreč v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V Sloveniji v to malho denimo letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Glasovih svetov spregovorili strokovnjak za založništvo prof. Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. Roman Jerala s Kemijskega instituta in filozof doc. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 13:10:00 +0000 Vpliv velikih znanstvenih založb na znanost Zmerna uporaba digitalnih tehnologij je za uporabnike vsakdanji izziv. Še posebej za mlade, tako imenovane digitalne domorodce. Vsebin na spletu namreč nikoli ne zmanjka: prek družabnih omrežij se zbirajo ogenjčki in delijo všečki, spletni mediji vsakih nekaj minut objavljajo sveže novice, na youtubu se eden za drugim predvajajo novi videi… Ko postane ekran edino okno v svet, je to zelo problematično. Zakaj in kako ta problem reševati? »Preklopi na lajf,« je bil odgovor prve nacionalne konference preprečevanja zasvojenosti s spletom, ki jo je ob financiranju Ministrstva za zdravje organiziral center Logout. Na konferenci so izpostavili številne vidike prekomerne rabe interneta, v tokratni oddaji boste slišali, kaj o zasvojenosti s spletom pravijo različne raziskave, kakšen je svet videoiger in kaj sodobne tehnologije pomenijo mladim. Pripravlja Urška Henigman. FOTO: flickr/fantasy art http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/Zasvojenostsspletom3768548.mp3 RTVSLO – Ars 3301 clean Zmerna uporaba digitalnih tehnologij je za uporabnike vsakdanji izziv. Še posebej za mlade, tako imenovane digitalne domorodce. Vsebin na spletu namreč nikoli ne zmanjka: prek družabnih omrežij se zbirajo ogenjčki in delijo všečki, spletni mediji vsakih nekaj minut objavljajo sveže novice, na youtubu se eden za drugim predvajajo novi videi… Ko postane ekran edino okno v svet, je to zelo problematično. Zakaj in kako ta problem reševati? »Preklopi na lajf,« je bil odgovor prve nacionalne konference preprečevanja zasvojenosti s spletom, ki jo je ob financiranju Ministrstva za zdravje organiziral center Logout. Na konferenci so izpostavili številne vidike prekomerne rabe interneta, v tokratni oddaji boste slišali, kaj o zasvojenosti s spletom pravijo različne raziskave, kakšen je svet videoiger in kaj sodobne tehnologije pomenijo mladim. Pripravlja Urška Henigman. FOTO: flickr/fantasy art http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 13:00:00 +0000 Zasvojenost s spletom Razvijanje kompetenc je v sodobni, kompetitivni družbi postala izredno razširjena besedna zveza. S tem pojmom se vse pogosteje srečujemo na delovnem mestu, vse bolj glasno se jih zahteva v izobraževalnem sistemu, selijo pa se tudi v povsem zasebno sfero. Po drugi strani se pojavljajo tudi resni pomisleki glede dejanskega dometa tega, zdi se da vsestransko uporabnega pojma, kot denimo v knjigi Kritika kompetence avstrijskega filozofa Andreasa Gelharda, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Krtina. O tem, kakšne kompetence so torej zaželene v družbi znanja, smo se v Glasovih svetov pogovarjali s psihologinjo prof. Evo Boštjančič in pedagogom prof. Damijanom Štefancem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:PublicDomainPictures,CC0 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/Kajrazvijamokorazvijamokompetence3753521.mp3 RTVSLO – Ars 3037 clean Razvijanje kompetenc je v sodobni, kompetitivni družbi postala izredno razširjena besedna zveza. S tem pojmom se vse pogosteje srečujemo na delovnem mestu, vse bolj glasno se jih zahteva v izobraževalnem sistemu, selijo pa se tudi v povsem zasebno sfero. Po drugi strani se pojavljajo tudi resni pomisleki glede dejanskega dometa tega, zdi se da vsestransko uporabnega pojma, kot denimo v knjigi Kritika kompetence avstrijskega filozofa Andreasa Gelharda, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Krtina. O tem, kakšne kompetence so torej zaželene v družbi znanja, smo se v Glasovih svetov pogovarjali s psihologinjo prof. Evo Boštjančič in pedagogom prof. Damijanom Štefancem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:PublicDomainPictures,CC0 http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 13:20:00 +0000 Kaj razvijamo, ko razvijamo kompetence? Stanko Kristl velja za enega najpomembnejših predstavnikov v zgodovini slovenske stavbne umetnosti. A je veliko več kot le arhitekt, ki bi le projektiral in gradil. Kot profesor, akademik, raziskovalec, inovator je pri svojem delu upošteval humanistični vidik. V ospredju je torej človek in njegovo doživljanje prostora v vseh obdobjih in situacijah življenja. Med njegovimi vidnejšimi stvaritvami so stanovanjski blok Prule in atrijske hiše v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok v Velenju, osnova šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod v Ljubljani in objekti UKC Ljubljana. Njegov opus je v zadnjem času znova v deležen velike pozornosti, saj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili veliko retrospektivno razstavo z naslovom: Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor, pod katero se podpisujejo kustosi Tina Gregorič, Maja Vardjan in Tadej Glažar, ki so tudi sogovorniki v tokratni oddaji Glasovi svetov. Foto: RTV SLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/20/StankoKristlarhitektkivospredjepostavljaloveka3745110.mp3 RTVSLO – Ars 3006 clean Stanko Kristl velja za enega najpomembnejših predstavnikov v zgodovini slovenske stavbne umetnosti. A je veliko več kot le arhitekt, ki bi le projektiral in gradil. Kot profesor, akademik, raziskovalec, inovator je pri svojem delu upošteval humanistični vidik. V ospredju je torej človek in njegovo doživljanje prostora v vseh obdobjih in situacijah življenja. Med njegovimi vidnejšimi stvaritvami so stanovanjski blok Prule in atrijske hiše v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok v Velenju, osnova šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod v Ljubljani in objekti UKC Ljubljana. Njegov opus je v zadnjem času znova v deležen velike pozornosti, saj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili veliko retrospektivno razstavo z naslovom: Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor, pod katero se podpisujejo kustosi Tina Gregorič, Maja Vardjan in Tadej Glažar, ki so tudi sogovorniki v tokratni oddaji Glasovi svetov. Foto: RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 13:05:00 +0000 Stanko Kristl: arhitekt, ki v ospredje postavlja človeka Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato smo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam je predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk. Oddajo je pripravil Goan Dekleva. foto: Seul (BettyD; Pixabay) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/15/Protislovjasodobnejunokorejskedrube3739461.mp3 RTVSLO – Ars 2898 clean Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato smo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam je predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk. Oddajo je pripravil Goan Dekleva. foto: Seul (BettyD; Pixabay) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 14:10:00 +0000 Protislovja sodobne južnokorejske družbe Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v svetovni. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališča duš je pesnik sklenil svoj opus magnum. Več o Bivališčih duš in epu Vrata nepovrata je Prešernov nagrajenec povedal v pogovoru z Markom Goljo; pogovor je bil prvič na programu Ars 23. oktobra lani v živo v oddaji Ars humana, v oddaji Glasovi svetov pa smo ga predvajali nekoliko okrajšanega. Foto: Roman Šipič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/PreernovnagrajenecBorisA.NovakoepuVratanepovrata3730803.mp3 RTVSLO – Ars 3279 clean Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v svetovni. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališča duš je pesnik sklenil svoj opus magnum. Več o Bivališčih duš in epu Vrata nepovrata je Prešernov nagrajenec povedal v pogovoru z Markom Goljo; pogovor je bil prvič na programu Ars 23. oktobra lani v živo v oddaji Ars humana, v oddaji Glasovi svetov pa smo ga predvajali nekoliko okrajšanega. Foto: Roman Šipič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 13:05:00 +0000 Prešernov nagrajenec Boris A. Novak o epu Vrata nepovrata Spletni gigant Amazon je v Seatllu odprl prvo trgovino brez blagajn. Trgovina Amazon Go deluje tako, da se uporabnik z aplikacijo registrira ob vstopu, izbere izdelke ter z njimi odide iz trgovine. Senzorji, kamere, umetna inteligenca in algoritmi so tisti, ki zabeležijo, katere izdelke je kupec odnesel s sabo, spletna aplikacija nato sama trga denar z računa. Kupci, ki ne marajo dolgih vrst na blagajnah, se te novosti zagotovo veselijo, zaposlene na blagajnah skrbi, kako dolgo bodo njihova delovna mesta sploh še obstajala, psihologi ocenjujejo, da bomo v takih trgovinah trošili več. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo razpravljali o prihodnosti nakupovanja, z različnih zornih kotov bomo tudi osvetlili sodobno potrošnjo izdelkov in storitev v digitalnem svetu. Sogovorniki: Tadeja Žefran z Evropskega potrošniškega centra, Darko Dujič, direktor družbe ceneje.si, dr. Uroš Godnov s primorske Fakultete za management in Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/elaine smith http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/Nakupovanjevdigitalnidrubi3723958.mp3 RTVSLO – Ars 3331 clean Spletni gigant Amazon je v Seatllu odprl prvo trgovino brez blagajn. Trgovina Amazon Go deluje tako, da se uporabnik z aplikacijo registrira ob vstopu, izbere izdelke ter z njimi odide iz trgovine. Senzorji, kamere, umetna inteligenca in algoritmi so tisti, ki zabeležijo, katere izdelke je kupec odnesel s sabo, spletna aplikacija nato sama trga denar z računa. Kupci, ki ne marajo dolgih vrst na blagajnah, se te novosti zagotovo veselijo, zaposlene na blagajnah skrbi, kako dolgo bodo njihova delovna mesta sploh še obstajala, psihologi ocenjujejo, da bomo v takih trgovinah trošili več. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo razpravljali o prihodnosti nakupovanja, z različnih zornih kotov bomo tudi osvetlili sodobno potrošnjo izdelkov in storitev v digitalnem svetu. Sogovorniki: Tadeja Žefran z Evropskega potrošniškega centra, Darko Dujič, direktor družbe ceneje.si, dr. Uroš Godnov s primorske Fakultete za management in Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/elaine smith http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Feb 2018 13:05:00 +0000 Nakupovanje v digitalni družbi Ljudje so presenečeni, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signalne molekule in se nanje odzivajo. Še več. Nova odkritja mikrobiologov presenečajo tudi poznavalce. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med bakterijami opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Vsa ta spoznanja o socialnem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je kooperativno vedenje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi? Na vprašanja o socialnem življenju mikrobov odgovarja prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Riraq25/ WikimediaCommons, cc/ Bacillus subtilis najdemo v tleh in na podrasti. Uvrščamo ga med drobne, gram-pozitivne sporogene bacile. Čeprav je lahko prisoten na hrani, ki jo uživamo, pa le redko povzroči zastrupitev ali bolezen. Za Bacillus subtilis je značilno, da je razvil mehanizme in strategije, ki mu omogočajo preživetje v težkih razmerah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/25/Socialnoivljenjebakterij3717564.mp3 RTVSLO – Ars 3142 clean Ljudje so presenečeni, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signalne molekule in se nanje odzivajo. Še več. Nova odkritja mikrobiologov presenečajo tudi poznavalce. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med bakterijami opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Vsa ta spoznanja o socialnem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je kooperativno vedenje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi? Na vprašanja o socialnem življenju mikrobov odgovarja prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Riraq25/ WikimediaCommons, cc/ Bacillus subtilis najdemo v tleh in na podrasti. Uvrščamo ga med drobne, gram-pozitivne sporogene bacile. Čeprav je lahko prisoten na hrani, ki jo uživamo, pa le redko povzroči zastrupitev ali bolezen. Za Bacillus subtilis je značilno, da je razvil mehanizme in strategije, ki mu omogočajo preživetje v težkih razmerah. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 13:15:00 +0000 Socialno življenje bakterij Nedavno je izšla knjiga, namenjena zaznavanju 120 obletnice prvega ženskega časopisa Slovenka, ki se je zavzemal za pravico žensk do izobrazbe, zaposlovanja in na sploh enakopravnega položaja v družbi. Knjiga prinaša natančno in poglobljeno analizo zgodovinskega obdobja, v katerem je časopis Slovenka izhajal, obenem pa poklanja pogumnim in prodornim ženskam, ki so takrat orale ledino in spreminjale družbo. O tem kdo so bile urednice in avtorice časopisa Slovenka, kakšen je bil širši družbeni kontekst časa, v katerem so živele in ustvarjale, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Pogovarjali smo se z dr. Ireno Selišnik, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/18/120.obletnicaSlovenke3710153.mp3 RTVSLO – Ars 2701 clean Nedavno je izšla knjiga, namenjena zaznavanju 120 obletnice prvega ženskega časopisa Slovenka, ki se je zavzemal za pravico žensk do izobrazbe, zaposlovanja in na sploh enakopravnega položaja v družbi. Knjiga prinaša natančno in poglobljeno analizo zgodovinskega obdobja, v katerem je časopis Slovenka izhajal, obenem pa poklanja pogumnim in prodornim ženskam, ki so takrat orale ledino in spreminjale družbo. O tem kdo so bile urednice in avtorice časopisa Slovenka, kakšen je bil širši družbeni kontekst časa, v katerem so živele in ustvarjale, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Pogovarjali smo se z dr. Ireno Selišnik, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jan 2018 14:00:00 +0000 120. obletnica Slovenke Živimo v času digitalnih tehnologij, vladavine kapitala in vedno večjega vpliva kreativnih industrij, ki meri zgolj na potrošnjo, njihovi izdelki pa so morda modni, všečni, a prazni. Kje je znotraj tega sveta umetnost? Kaj je sodobna umetnost? Kaj jo ločuje od izdelkov sodobne aktivnosti kreativnih ljudi? Kakšna je družbena vloga sodobne umetnosti? In kako jo razumeti? To je le nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili Polona Tratnik slikarka, dr. filozofije in teorije vizualne kulture in Alenka Gregorič umetniška vodja in kustosinja Mestne galerije Ljubljana. Foto: https://www.flickr.com/photos/miss_acacia/2701408672 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/12/Sodobnaumetnostmedkapitalomtrgominnevednostjo3703773.mp3 RTVSLO – Ars 3203 clean Živimo v času digitalnih tehnologij, vladavine kapitala in vedno večjega vpliva kreativnih industrij, ki meri zgolj na potrošnjo, njihovi izdelki pa so morda modni, všečni, a prazni. Kje je znotraj tega sveta umetnost? Kaj je sodobna umetnost? Kaj jo ločuje od izdelkov sodobne aktivnosti kreativnih ljudi? Kakšna je družbena vloga sodobne umetnosti? In kako jo razumeti? To je le nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili Polona Tratnik slikarka, dr. filozofije in teorije vizualne kulture in Alenka Gregorič umetniška vodja in kustosinja Mestne galerije Ljubljana. Foto: https://www.flickr.com/photos/miss_acacia/2701408672 http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Jan 2018 09:35:00 +0000 Sodobna umetnost med kapitalom, trgom in nevednostjo Zadnjih nekaj desetletij tako rekoč ne mine mesec, ne da bi se v poročilih znašla kaka žalostna, pogosto že kar tragična novica iz Jeruzalema, mesta, ki se nahaja v samem središču izraelsko-palestinskega spora. Pomislimo le na pravkar minulo leto: Izraelci so nadaljevali s samovoljno gradnjo zidu in nezakonitih naselbin, Palestinci so spet podtikali bombe, administracija predsednika Trumpa je prilivala olja na ogenj z nepremišljenimi diplomatskimi potezami. Vse to pa se je, seveda, godilo na ozadju skrajno kompleksne zgodovine, ki so jo zaznamovali trije monoteizmi, perzijski, makedonski, rimski, bizantinski, arabski in otomanski imperij pa križarske vojne ter različne vstaje in pokoli. Pravijo, da sedanjosti nikoli ne moremo resnično razumeti, če ne poznamo preteklosti. A kar velja nasploh, drži še posebej v primeru Jeruzalema. Preteklost se tu namreč zdi bolj živa, kakor kje drugje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov panoramsko pregledali zgodovino Jeruzalema od njegovih najzgodnejših začetkov pa vse tja do novega veka. Pri tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, teolog in zgodovinar, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Samo Skralovnik. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: značilna jeruzalemska veduta (Berthold Werner, Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/04/Jeruzalemmestonaprepihuzgodovine3694494.mp3 RTVSLO – Ars 3274 clean Zadnjih nekaj desetletij tako rekoč ne mine mesec, ne da bi se v poročilih znašla kaka žalostna, pogosto že kar tragična novica iz Jeruzalema, mesta, ki se nahaja v samem središču izraelsko-palestinskega spora. Pomislimo le na pravkar minulo leto: Izraelci so nadaljevali s samovoljno gradnjo zidu in nezakonitih naselbin, Palestinci so spet podtikali bombe, administracija predsednika Trumpa je prilivala olja na ogenj z nepremišljenimi diplomatskimi potezami. Vse to pa se je, seveda, godilo na ozadju skrajno kompleksne zgodovine, ki so jo zaznamovali trije monoteizmi, perzijski, makedonski, rimski, bizantinski, arabski in otomanski imperij pa križarske vojne ter različne vstaje in pokoli. Pravijo, da sedanjosti nikoli ne moremo resnično razumeti, če ne poznamo preteklosti. A kar velja nasploh, drži še posebej v primeru Jeruzalema. Preteklost se tu namreč zdi bolj živa, kakor kje drugje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov panoramsko pregledali zgodovino Jeruzalema od njegovih najzgodnejših začetkov pa vse tja do novega veka. Pri tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, teolog in zgodovinar, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Samo Skralovnik. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: značilna jeruzalemska veduta (Berthold Werner, Wikimedia Commons) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Jan 2018 16:00:00 +0000 Jeruzalem, mesto na prepihu zgodovine Mineva 130 let od rojstva Le Corbusiera – enega največjih arhitektov in urbanistov 20. stoletja, ki je s svojimi idejami spreminjal urbano kulturo in vizualni svet. »Guruja moderne arhitekture«, kot ga imenuje tudi naš sogovornik – kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Bogo Zupančič, ki bo v tokratni oddaji Glasovi svetov spregovoril predvsem o njegovih vplivih na slovensko stavbno umetnost in urbanizem. Znanje o principih modernizma je v Le Corbusierovem ateljeju v Parizu pred drugo svetovno vojno namreč pridobivalo kar sedem učencev arhitekta Jožeta Plečnika. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/28/LeCorbusierovpeatnaslovenskemurbanizmuinarhitekturi3689206.mp3 RTVSLO – Ars 2771 clean Mineva 130 let od rojstva Le Corbusiera – enega največjih arhitektov in urbanistov 20. stoletja, ki je s svojimi idejami spreminjal urbano kulturo in vizualni svet. »Guruja moderne arhitekture«, kot ga imenuje tudi naš sogovornik – kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Bogo Zupančič, ki bo v tokratni oddaji Glasovi svetov spregovoril predvsem o njegovih vplivih na slovensko stavbno umetnost in urbanizem. Znanje o principih modernizma je v Le Corbusierovem ateljeju v Parizu pred drugo svetovno vojno namreč pridobivalo kar sedem učencev arhitekta Jožeta Plečnika. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Dec 2017 13:10:00 +0000 Le Corbusierov pečat na slovenskem urbanizmu in arhitekturi Tehnologija je v minulem desetletju izjemno napredovala, digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja. Poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tokratni in prihodnji oddaji Glasovi svetov bomo predstavili glavne poudarke tega posveta, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področjih, med njimi tudi nekateri člani skupine RINOS, strokovne delovne skupine za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol, ki jo je na podlagi Digitralne agende 2020 ustanovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Foto: flickr/Kevin Jarrett http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/27/Raunalnitvovolah1.del3687724.mp3 RTVSLO – Ars 3052 clean Tehnologija je v minulem desetletju izjemno napredovala, digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja. Poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tokratni in prihodnji oddaji Glasovi svetov bomo predstavili glavne poudarke tega posveta, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področjih, med njimi tudi nekateri člani skupine RINOS, strokovne delovne skupine za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol, ki jo je na podlagi Digitralne agende 2020 ustanovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Foto: flickr/Kevin Jarrett http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Dec 2017 10:40:00 +0000 Računalništvo v šolah 1. del Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na podlagi Digitalne agende 2020 ustanovilo RINOS, strokovno delovno skupino za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol. Tako kot v številnih državah tudi pri nas ugotavljamo, da naš izobraževalni sistem trenutno ne ponuja primernih znanj s področja računalništva. V devetletki je računalništvo le izbirni predmet. V drugi triadi neobvezni, v zadnji obvezni izbirni predmet. V slovenskem srednjem šolstvu je edini obvezni predmet informatika, ki delno vključuje tudi računalniške vsebine. Da to ni dovolj, so se strinjali vsi udeleženci posveta. Več v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: pixabay/starrtupStockPhotos http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/Raunalnitvovolah2.del3681125.mp3 RTVSLO – Ars 3070 clean Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na podlagi Digitalne agende 2020 ustanovilo RINOS, strokovno delovno skupino za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol. Tako kot v številnih državah tudi pri nas ugotavljamo, da naš izobraževalni sistem trenutno ne ponuja primernih znanj s področja računalništva. V devetletki je računalništvo le izbirni predmet. V drugi triadi neobvezni, v zadnji obvezni izbirni predmet. V slovenskem srednjem šolstvu je edini obvezni predmet informatika, ki delno vključuje tudi računalniške vsebine. Da to ni dovolj, so se strinjali vsi udeleženci posveta. Več v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: pixabay/starrtupStockPhotos http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Dec 2017 13:05:00 +0000 Računalništvo v šolah 2. del Strogo vzeto se je dvajseto stoletje seveda začelo 01. januarja 1901. leta. Toda številni zgodovinarji trdijo, da je bil prvi pravi dogodek dvajsetega stoletja – dogodek, ki, drugače rečeno, odločilno presega družbene, politične pa tudi miselne horizonte 19. stoletja – šele uspešna izvedba oktobrske revolucije, od katere je 07. novembra minilo polnih sto let. Zakaj je bil Oktober tako pomemben za zgodovino dvajsetega stoletja; kaj vse je spremenil; zakaj se je ta revolucionarni projekt izjalovil; in kaj nam pravzaprav sporoča danes, smo preverjali v pogovoru s sociologom, začetnikom strukturalizma pri nas in soutemeljiteljem danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastkom Močnikom. Pred mikrofon Glasov svetov ga je povabil Goran Dekleva. foto: spomenik osvajalcem vesolja (detajl), Moskva (Garrett Ziegler, Flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/07/Oktobrskarevolucijaotvoritvenidogodek20.stoletja3666615.mp3 RTVSLO – Ars 2802 clean Strogo vzeto se je dvajseto stoletje seveda začelo 01. januarja 1901. leta. Toda številni zgodovinarji trdijo, da je bil prvi pravi dogodek dvajsetega stoletja – dogodek, ki, drugače rečeno, odločilno presega družbene, politične pa tudi miselne horizonte 19. stoletja – šele uspešna izvedba oktobrske revolucije, od katere je 07. novembra minilo polnih sto let. Zakaj je bil Oktober tako pomemben za zgodovino dvajsetega stoletja; kaj vse je spremenil; zakaj se je ta revolucionarni projekt izjalovil; in kaj nam pravzaprav sporoča danes, smo preverjali v pogovoru s sociologom, začetnikom strukturalizma pri nas in soutemeljiteljem danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastkom Močnikom. Pred mikrofon Glasov svetov ga je povabil Goran Dekleva. foto: spomenik osvajalcem vesolja (detajl), Moskva (Garrett Ziegler, Flickr) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Dec 2017 20:00:00 +0000 Oktobrska revolucija, otvoritveni dogodek 20. stoletja Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih in žlahtnih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Strokovnjaki ocenjujejo, da na Zemlji živi približno 14 milijonov različnih vrst organizmov. Med predeli, ki se lahko pohvalijo z visoko biotsko pestrostjo, je tudi Slovenija. Raziskovalci jo uvrščajo med tako imenovane vroče točke biodiverzitete. Vendar pa so vedno bolj glasna opozorila, da biotska raznovrstnost še nikoli ni bila bolj ogrožena. O tem problemu bodo v oddaji Glasovi svetov govorili: Maša Bratína s Krajinskega parka Ljubljansko barje, z Nacionalnega inštituta za biologijo pa Anamarija Žagar, Danilo Bevk in Davorin Tome. Združil jih je projekt "Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!". Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga - Lastno delo, CC BY-SA 3.0)/ WikimediaCommons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/Slovenijajevroatokabiotskepestrosti3656471.mp3 RTVSLO – Ars 2472 clean Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih in žlahtnih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Strokovnjaki ocenjujejo, da na Zemlji živi približno 14 milijonov različnih vrst organizmov. Med predeli, ki se lahko pohvalijo z visoko biotsko pestrostjo, je tudi Slovenija. Raziskovalci jo uvrščajo med tako imenovane vroče točke biodiverzitete. Vendar pa so vedno bolj glasna opozorila, da biotska raznovrstnost še nikoli ni bila bolj ogrožena. O tem problemu bodo v oddaji Glasovi svetov govorili: Maša Bratína s Krajinskega parka Ljubljansko barje, z Nacionalnega inštituta za biologijo pa Anamarija Žagar, Danilo Bevk in Davorin Tome. Združil jih je projekt "Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!". Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga - Lastno delo, CC BY-SA 3.0)/ WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 13:15:00 +0000 Slovenija je vroča točka biotske pestrosti Novo stoletje je staro že skoraj 17 let in doslej ni ravno skoparilo z zgodovinskimi pretresi – od enajstega septembra do begunske krize, od skokovitega napredovanja umetne inteligence do podnebnih sprememb. Čas je tesnoben, v družbi nadzora je vsakdo vse bolj sam, dezorientiranost, se zdi, je vsesplošna. In kako na ta položaj odgovarja poezija, od katere na Slovenskem, nekako po tradiciji, pričakujemo, da nam bo – posameznikom in skupnosti – pomagala orientirati se v hrumenju zgodovine? Vprašanje se zdi toliko bolj upravičeno, ker je 17 let navsezadnje dovolj dolga doba, da lahko nova generacija pesnic in pesnikov oblikuje nove poetike, nove strategije izjavljanja in nova umetniška hotenja; da se, ne nazadnje, dokoplje do novih spoznanj in uvidov, do nove strukture občutenja sveta, s čimer vse je mogoče tudi na nov način umevati našo zgodovinsko izkušnjo. Pa se je to zgodilo? In če se je – kaj nam pesnice in pesniki, ki so objavili svoje prvence po letu 2000, sporočajo? Preverjamo v Glasovih svetov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/23/GlasovisvetovLJ_2154576.mp3 RTVSLO – Ars 3128 clean Novo stoletje je staro že skoraj 17 let in doslej ni ravno skoparilo z zgodovinskimi pretresi – od enajstega septembra do begunske krize, od skokovitega napredovanja umetne inteligence do podnebnih sprememb. Čas je tesnoben, v družbi nadzora je vsakdo vse bolj sam, dezorientiranost, se zdi, je vsesplošna. In kako na ta položaj odgovarja poezija, od katere na Slovenskem, nekako po tradiciji, pričakujemo, da nam bo – posameznikom in skupnosti – pomagala orientirati se v hrumenju zgodovine? Vprašanje se zdi toliko bolj upravičeno, ker je 17 let navsezadnje dovolj dolga doba, da lahko nova generacija pesnic in pesnikov oblikuje nove poetike, nove strategije izjavljanja in nova umetniška hotenja; da se, ne nazadnje, dokoplje do novih spoznanj in uvidov, do nove strukture občutenja sveta, s čimer vse je mogoče tudi na nov način umevati našo zgodovinsko izkušnjo. Pa se je to zgodilo? In če se je – kaj nam pesnice in pesniki, ki so objavili svoje prvence po letu 2000, sporočajo? Preverjamo v Glasovih svetov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Nov 2017 14:25:39 +0000 33. SKS - Upesnjevanje novega stoletja, prenos s Pisateljskega odra Znamenita Guernica, ki jo je ustvaril Pablo Picasso pred 80-imi leti, velja za eno njegovih najbolj znanih in vplivnih del. Španski umetnik je na platnu upodobil tragedijo vojne in trpljenje civilnih prebivalcev po bombardiranju tega republikanskega baskovskega mesta leta 1937. V tistem času je bil Picasso mednarodno uveljavljen slikar in precej apolitična figura. Prav s to sliko pa se je postavil na stran napredne levičarske politike in mirovniškega gibanja. Guernica velja za eno najmočnejših političnih izjav v zgodovini umetnosti. Postala je nekakšen simbol nesmiselnosti vojne. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji ji je daleč največ pozornosti posvetil Tomaž Brejc v esejih o slikarstvu, politiki in vojni pred tremi desetletji. Vodilni poznavalec zgodovine umetnosti bo v oddaji Glasovi svetov spregovoril o aktualnosti in sporočilnosti te mojstrovine. Foto: Flickr/Jazzlah http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/16/Guernicasimbolnesmiselnostivojne3640977.mp3 RTVSLO – Ars 2974 clean Znamenita Guernica, ki jo je ustvaril Pablo Picasso pred 80-imi leti, velja za eno njegovih najbolj znanih in vplivnih del. Španski umetnik je na platnu upodobil tragedijo vojne in trpljenje civilnih prebivalcev po bombardiranju tega republikanskega baskovskega mesta leta 1937. V tistem času je bil Picasso mednarodno uveljavljen slikar in precej apolitična figura. Prav s to sliko pa se je postavil na stran napredne levičarske politike in mirovniškega gibanja. Guernica velja za eno najmočnejših političnih izjav v zgodovini umetnosti. Postala je nekakšen simbol nesmiselnosti vojne. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji ji je daleč največ pozornosti posvetil Tomaž Brejc v esejih o slikarstvu, politiki in vojni pred tremi desetletji. Vodilni poznavalec zgodovine umetnosti bo v oddaji Glasovi svetov spregovoril o aktualnosti in sporočilnosti te mojstrovine. Foto: Flickr/Jazzlah http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 13:05:00 +0000 Guernica: simbol nesmiselnosti vojne Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultati prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavljeni v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta, v oddaji Glasovi svetov pa že v prihodnjih minutah. Raziskovalce je pred mikrofon povabila Urška Henigman. foto: flickr/Rowena Waack http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/DokazanoPanikaokrogspolnostimladihjeneupraviena3631798.mp3 RTVSLO – Ars 3337 clean Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultati prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavljeni v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta, v oddaji Glasovi svetov pa že v prihodnjih minutah. Raziskovalce je pred mikrofon povabila Urška Henigman. foto: flickr/Rowena Waack http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Nov 2017 13:00:00 +0000 Dokazano: Panika okrog spolnosti mladih je neupravičena Tudi najbolj oddaljeni in eksotični konci sveta nam lahko ponudijo zrcalo, ki nam včasih našo lastno podobo pokaže natančneje od domačega ogledala. Predvsem pa lahko v njem vidimo tudi kaj povsem novega. Papua Nova Gvineja je eden težje dostopnih predelov sveta, a tudi tam se vpliv zunanjega sveta, ki se vrti vse hitreje, močno občuti. Kako Papuanci krmarijo med svojim kulturnim izročilom in marsikomu mamljivimi obljubami zahodnega življenjskega sloga, dobro ve priznani antropologi prof. dr. Borut Telban z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že tri desetletja namreč raziskuje življenje tamkajšnjih ljudi in je tudi polnopravni član plemena Ambonwari, enega izmed več kot 800 različnih ljudstev, ki naseljujejo to izredno raznoliko deželo. Ambonwari denimo verjamejo, da je Telban pokojnik, ki se je vrnil med svoje ljudi. O tem, kakšne perspektive se človeku odpirajo skozi življenje v dveh tako različnih svetovih, se je s prof. Borutom Telbanom pogovarjala Nina Slaček. Foto: Borut Telban http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/02/KoumregrevEvropo3625465.mp3 RTVSLO – Ars 3294 clean Tudi najbolj oddaljeni in eksotični konci sveta nam lahko ponudijo zrcalo, ki nam včasih našo lastno podobo pokaže natančneje od domačega ogledala. Predvsem pa lahko v njem vidimo tudi kaj povsem novega. Papua Nova Gvineja je eden težje dostopnih predelov sveta, a tudi tam se vpliv zunanjega sveta, ki se vrti vse hitreje, močno občuti. Kako Papuanci krmarijo med svojim kulturnim izročilom in marsikomu mamljivimi obljubami zahodnega življenjskega sloga, dobro ve priznani antropologi prof. dr. Borut Telban z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že tri desetletja namreč raziskuje življenje tamkajšnjih ljudi in je tudi polnopravni član plemena Ambonwari, enega izmed več kot 800 različnih ljudstev, ki naseljujejo to izredno raznoliko deželo. Ambonwari denimo verjamejo, da je Telban pokojnik, ki se je vrnil med svoje ljudi. O tem, kakšne perspektive se človeku odpirajo skozi življenje v dveh tako različnih svetovih, se je s prof. Borutom Telbanom pogovarjala Nina Slaček. Foto: Borut Telban http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 13:45:00 +0000 Ko umreš, greš v Evropo Ko je leta 1928 škotski znanstvenik in nobelovec Alexander Fleming odkril penicilin, se je zdelo, da bomo za vedno premagali nekatere bolezni, ki resno ogrozijo človekovo zdravje in življenje. Med njimi je bil tudi sifilis; nekaterim znan kot lues. Če sledimo zgodovinskim virom, smo v Evropi prvi večji izbruh te spolno prenosljive okužbe zabeležili konec 15. stoletja. Bolezen je bila ves čas prisotna tudi v naših krajih. Šele penicilin je sifilis izbrisal iz zdravstvenih statistik. Zdaj pa podatki kažejo, da se je s prihodom novega tisočletja sifilis ponovno vrnil tudi k nam. V oddaji Glasovi svetov bomo govorili o bolezni, za katero smo menili, da je ostanek minulih časov. Pogovarjali smo se z zgodovinarko medicine prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani ter infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Izsek iz Rembrandtovega portreta Gerarda de Lairessa/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/Sifilisokvariteloinduo3610289.mp3 RTVSLO – Ars 3064 clean Ko je leta 1928 škotski znanstvenik in nobelovec Alexander Fleming odkril penicilin, se je zdelo, da bomo za vedno premagali nekatere bolezni, ki resno ogrozijo človekovo zdravje in življenje. Med njimi je bil tudi sifilis; nekaterim znan kot lues. Če sledimo zgodovinskim virom, smo v Evropi prvi večji izbruh te spolno prenosljive okužbe zabeležili konec 15. stoletja. Bolezen je bila ves čas prisotna tudi v naših krajih. Šele penicilin je sifilis izbrisal iz zdravstvenih statistik. Zdaj pa podatki kažejo, da se je s prihodom novega tisočletja sifilis ponovno vrnil tudi k nam. V oddaji Glasovi svetov bomo govorili o bolezni, za katero smo menili, da je ostanek minulih časov. Pogovarjali smo se z zgodovinarko medicine prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani ter infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Izsek iz Rembrandtovega portreta Gerarda de Lairessa/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Oct 2017 12:15:00 +0000 Sifilis okvari telo in dušo Vsi, ki smo spremljali naše košarkarje na evropskem prvenstvu smo njihovo zlato, njihovo zmago doživljali zelo intenzivno, predvsem pa zelo intimno. Njihova vrhunska predstava na igrišču, moč, vztrajnost, požrtvovalnost, izjemna motiviranost za zmago so bili izjemni in nismo se mogli dovolj načuditi njihovim sposobnostim. S čim vse mora biti opremljen športnik, da vse to zmore na tako visokem nivoju, kaj je tista celostnost, ki ga dela tako vrhunskega? O psihologiji vrhunskih športnikov se bomo danes pogovarjali v oddaji Glasovi svetov z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki s tega področja. Z nami bodo športni filozof dr. Milan Hosta, športni psiholog dr. Matej Tušak in nekdanji vrhunski športnik, kajakaš, tudi nosilec prve srebrne olimpijske medalje za Slovenijo dr. Andraž Vehovar. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/12/Psihologijavrhunskihportnikov3601650.mp3 RTVSLO – Ars 3300 clean Vsi, ki smo spremljali naše košarkarje na evropskem prvenstvu smo njihovo zlato, njihovo zmago doživljali zelo intenzivno, predvsem pa zelo intimno. Njihova vrhunska predstava na igrišču, moč, vztrajnost, požrtvovalnost, izjemna motiviranost za zmago so bili izjemni in nismo se mogli dovolj načuditi njihovim sposobnostim. S čim vse mora biti opremljen športnik, da vse to zmore na tako visokem nivoju, kaj je tista celostnost, ki ga dela tako vrhunskega? O psihologiji vrhunskih športnikov se bomo danes pogovarjali v oddaji Glasovi svetov z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki s tega področja. Z nami bodo športni filozof dr. Milan Hosta, športni psiholog dr. Matej Tušak in nekdanji vrhunski športnik, kajakaš, tudi nosilec prve srebrne olimpijske medalje za Slovenijo dr. Andraž Vehovar. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Oct 2017 12:05:00 +0000 Psihologija vrhunskih športnikov Prvi teden meseca oktobra zaznamuje podelitev Nobelovi nagrad. Za najprestižnejšo nagrado na svetu velja Nobelova nagrada za mir. O zgodovini, predvsem pa o vlogi in pomenu omenjene nagrade smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili zgodovinarka dr. Manca G. Renko in direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Voditeljica Martina Černe. Foto:www.freestockphotos.biz/stockphoto/17280 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/06/Nobelovanagradazamir3587974.mp3 RTVSLO – Ars 2623 clean Prvi teden meseca oktobra zaznamuje podelitev Nobelovi nagrad. Za najprestižnejšo nagrado na svetu velja Nobelova nagrada za mir. O zgodovini, predvsem pa o vlogi in pomenu omenjene nagrade smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili zgodovinarka dr. Manca G. Renko in direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Voditeljica Martina Černe. Foto:www.freestockphotos.biz/stockphoto/17280 http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 6 Oct 2017 08:10:00 +0000 Nobelova nagrada za mir V kolektivni zgodovinski spomin na drugo svetovno vojno so se japonski vojaki bržčas vpisali po svoji slepi, fanatični ubogljivosti. Kako neki bi drugače sploh mogli razumeti fenomen, kot so bili samomorilski vojni piloti, kamikaze? Toda izraelski vojaško-politični zgodovinar in predavatelj na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Danny Orbach, ki se je v zadnjih dneh poletja udeležil mednarodnega japonološkega simpozija v Ljubljani, trdi prav nasprotno – japonski vojak je bil od zadnje tretjine devetnajstega do sredine minulega stoletja pravzaprav izrazito nediscipliniran. In prav to pomanjkanje poslušnosti je, kot prepričljivo dokazuje Orbach v svoji knjigi Curse on This Country, se pravi Prekletstvo nad to državo, deželo vzhajajočega sonca navsezadnje tudi potegnilo v katastrofo druge svetovne vojne, ki se je, kot vemo, za Japonsko končala porazno, z dvema atomskima bombama, porušenimi mesti in izgubo imperija. Koga torej japonski vojaki niso ubogali? Katerim ukazom niso bili pripravljeni slediti? In zakaj je japonska vlada tako nepokorščino sploh tolerirala? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil prav Danny Orbach. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Foto: vojaki japonske cesarske vojske v času upora province Satsuma, 1877 (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/02/Ubogljivostinupornitvovjaponskivojski3586048.mp3 RTVSLO – Ars 4525 clean V kolektivni zgodovinski spomin na drugo svetovno vojno so se japonski vojaki bržčas vpisali po svoji slepi, fanatični ubogljivosti. Kako neki bi drugače sploh mogli razumeti fenomen, kot so bili samomorilski vojni piloti, kamikaze? Toda izraelski vojaško-politični zgodovinar in predavatelj na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Danny Orbach, ki se je v zadnjih dneh poletja udeležil mednarodnega japonološkega simpozija v Ljubljani, trdi prav nasprotno – japonski vojak je bil od zadnje tretjine devetnajstega do sredine minulega stoletja pravzaprav izrazito nediscipliniran. In prav to pomanjkanje poslušnosti je, kot prepričljivo dokazuje Orbach v svoji knjigi Curse on This Country, se pravi Prekletstvo nad to državo, deželo vzhajajočega sonca navsezadnje tudi potegnilo v katastrofo druge svetovne vojne, ki se je, kot vemo, za Japonsko končala porazno, z dvema atomskima bombama, porušenimi mesti in izgubo imperija. Koga torej japonski vojaki niso ubogali? Katerim ukazom niso bili pripravljeni slediti? In zakaj je japonska vlada tako nepokorščino sploh tolerirala? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil prav Danny Orbach. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Foto: vojaki japonske cesarske vojske v času upora province Satsuma, 1877 (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Oct 2017 20:05:00 +0000 Ubogljivost in uporništvo v japonski vojski Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Odgovori v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/21/Kakojezikavabodigitalnaprihodnost3573298.mp3 RTVSLO – Ars 3270 clean Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Odgovori v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Sep 2017 13:00:00 +0000 Kako jezikava bo digitalna prihodnost? Frank Lloyd Wright – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – velja za enega največjih arhitektov 20. stoletja. Kot prvi je v arhitekturo vpeljal trajnostna izhodišča. Še zlasti je pomembna njegova »organska arhitektura«. Pri snovanju je spoštoval pokrajino, potrebe investitorja in likovno identiteto gradiv. Narava je bila njegova biblija, iz katere je črpal ideje. Eden njegovih največjih prispevkov je tudi v spremenjenem dojemanju grajenega prostora. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo s sogovornico prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani orisali nekatere najpomembnejše ideje in življenjske postanke tega ameriškega arhitekta ter se ustavili tudi ob nekaterih kultnih delih, kot sta Fallingwatter – hiša na slapu v Pennsylvanii in Gugenheimov muzej v New Yorku. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Kevin T. Quinn http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/07/TrajnostnaarhitekturaFrankaLloydaWrighta3558321.mp3 RTVSLO – Ars 2879 clean Frank Lloyd Wright – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – velja za enega največjih arhitektov 20. stoletja. Kot prvi je v arhitekturo vpeljal trajnostna izhodišča. Še zlasti je pomembna njegova »organska arhitektura«. Pri snovanju je spoštoval pokrajino, potrebe investitorja in likovno identiteto gradiv. Narava je bila njegova biblija, iz katere je črpal ideje. Eden njegovih največjih prispevkov je tudi v spremenjenem dojemanju grajenega prostora. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo s sogovornico prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani orisali nekatere najpomembnejše ideje in življenjske postanke tega ameriškega arhitekta ter se ustavili tudi ob nekaterih kultnih delih, kot sta Fallingwatter – hiša na slapu v Pennsylvanii in Gugenheimov muzej v New Yorku. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Kevin T. Quinn http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Sep 2017 12:10:00 +0000 Trajnostna arhitektura Franka Lloyda Wrighta Invazivne tujerodne vrste predstavljajo danes eno najhujših groženj biotski raznovrstnosti in tako pomembno prispevajo k naglemu izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, ki smo mu priča v svetu. Tudi Slovenija ni v tem pogledu nobena izjema. Številne invazivne vrste so se pri nas že dodobra udomačile, iz leta v leto pa se k nam širijo nove in nove invazivne vrste. S tistimi med njimi, ki si prav zdaj utirajo pot v gozd, se intenzivno ukvarja projekt Life Artemis, pri katerem sodelujejo Gozdarski institut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis. O invazivnih tujerodnih vrstah in o projektu Artemis bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Orjaški dežen, arhiv Zavoda Symbiosis http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/31/Invazivnetujerodnevrstesenagloirijovgozd3551231.mp3 RTVSLO – Ars 3045 clean Invazivne tujerodne vrste predstavljajo danes eno najhujših groženj biotski raznovrstnosti in tako pomembno prispevajo k naglemu izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, ki smo mu priča v svetu. Tudi Slovenija ni v tem pogledu nobena izjema. Številne invazivne vrste so se pri nas že dodobra udomačile, iz leta v leto pa se k nam širijo nove in nove invazivne vrste. S tistimi med njimi, ki si prav zdaj utirajo pot v gozd, se intenzivno ukvarja projekt Life Artemis, pri katerem sodelujejo Gozdarski institut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis. O invazivnih tujerodnih vrstah in o projektu Artemis bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Orjaški dežen, arhiv Zavoda Symbiosis http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Aug 2017 12:50:00 +0000 Invazivne tujerodne vrste se naglo širijo v gozd Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/23/Klopjenajnevarnejazvervslovenskihgozdovih.3543940.mp3 RTVSLO – Ars 3225 clean Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Aug 2017 07:35:00 +0000 »Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih.« Slovenci so v drugi Jugoslaviji predstavljali kakih osem odstotkov prebivalstva. V jugoslovanski armadi je bilo poklicnih vojakov slovenskega rodu še manj – približno dva odstotka. Toda med podmorničarji je bil kar vsak tretji Slovenec! Kaj je Slovence pravzaprav gnalo pod morske valove? Kakšne spretnosti je moral imeti podmorničar in kako je potekalo njegovo življenje? Kakšne spomine so slovenski podmorničarji navsezadnje prinesli s seboj? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ob obisku žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una, ki jo hranijo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: podmornica Zeta, Park vojaške zgdoovine v Pivki (Goran Dekleva) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/09/PodmorniarstvonaSlovenskem3533111.mp3 RTVSLO – Ars 2837 clean Slovenci so v drugi Jugoslaviji predstavljali kakih osem odstotkov prebivalstva. V jugoslovanski armadi je bilo poklicnih vojakov slovenskega rodu še manj – približno dva odstotka. Toda med podmorničarji je bil kar vsak tretji Slovenec! Kaj je Slovence pravzaprav gnalo pod morske valove? Kakšne spretnosti je moral imeti podmorničar in kako je potekalo njegovo življenje? Kakšne spomine so slovenski podmorničarji navsezadnje prinesli s seboj? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ob obisku žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una, ki jo hranijo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: podmornica Zeta, Park vojaške zgdoovine v Pivki (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Aug 2017 13:05:00 +0000 Podmorničarstvo na Slovenskem Poletne počitnice so predvsem za mlade čas brezskrbnega druženja, zato strokovnjaki opozarjajo, naj bodo poleg kopalk in brisače obvezna poletna oprema tudi kondomi. Lani so namreč pri nas odkrili več kot 60 novih okužb z virusom HIV, letos do zdaj 25. Ključna preventiva pred širjenjem epidemije je redno testiranje, skupina z največjim tveganjem za okužbo z virusom HIV pa so pri nas moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Na okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije, so strokovnjaki izpostavili predvsem pomembnost preventive. Tam je bila tudi Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/HIVinmladi3519844.mp3 RTVSLO – Ars 3255 clean Poletne počitnice so predvsem za mlade čas brezskrbnega druženja, zato strokovnjaki opozarjajo, naj bodo poleg kopalk in brisače obvezna poletna oprema tudi kondomi. Lani so namreč pri nas odkrili več kot 60 novih okužb z virusom HIV, letos do zdaj 25. Ključna preventiva pred širjenjem epidemije je redno testiranje, skupina z največjim tveganjem za okužbo z virusom HIV pa so pri nas moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Na okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije, so strokovnjaki izpostavili predvsem pomembnost preventive. Tam je bila tudi Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Aug 2017 13:00:00 +0000 HIV in mladi V sodobnem svetu s svojimi pametnimi povezanimi napravami, brskanjem po spletu in objavljanjem, deljenjem in všečkanjem na družbenih omrežjih v spletnem prostoru puščamo sledi. Vsi ti podatki, ki jih beležijo različne aplikacije, so še posebej privlačni za oglaševalce, saj lahko prek njih oblikujejo našo spletno identiteto in nam prikazujejo predvsem tiste oglase, ki bi nas utegnili zanimati. Ponudniki se že od nekdaj na različne načine trudijo prodati svoje izdelke in storitve, tehnologija jim omogoča, da to danes počnejo bolj učinkovito kot kadarkoli. Kako pa se je vse skupaj začelo? Kdo so bili prvi oglaševalci pri nas? Kakšne so bile njihove strategije in kako so se njihovi pristopi spreminjali? Kaj nam razkrije zgodovinska analiza oglaševanja o sodobni družbi? Vse to obravnava publikacija Od prvih oglasov do interneta – k zgodovini oglaševanja na slovenskem, ki je izšla v zbirki Vpogledi pri založbi Inštituta za novejšo zgodovino. O tem v tokratni oddaji. Gostje: Dr. Marija Počivavšek z Muzeja novejše zgodovine Celje ter z inštituta za novejšo zgodovino dr. Nina Vodopivec in dr. Andrej Studen, urednik omenjene publikacije. Voditeljica: Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/Zgodovinaoglaevanja3519843.mp3 RTVSLO – Ars 3315 clean V sodobnem svetu s svojimi pametnimi povezanimi napravami, brskanjem po spletu in objavljanjem, deljenjem in všečkanjem na družbenih omrežjih v spletnem prostoru puščamo sledi. Vsi ti podatki, ki jih beležijo različne aplikacije, so še posebej privlačni za oglaševalce, saj lahko prek njih oblikujejo našo spletno identiteto in nam prikazujejo predvsem tiste oglase, ki bi nas utegnili zanimati. Ponudniki se že od nekdaj na različne načine trudijo prodati svoje izdelke in storitve, tehnologija jim omogoča, da to danes počnejo bolj učinkovito kot kadarkoli. Kako pa se je vse skupaj začelo? Kdo so bili prvi oglaševalci pri nas? Kakšne so bile njihove strategije in kako so se njihovi pristopi spreminjali? Kaj nam razkrije zgodovinska analiza oglaševanja o sodobni družbi? Vse to obravnava publikacija Od prvih oglasov do interneta – k zgodovini oglaševanja na slovenskem, ki je izšla v zbirki Vpogledi pri založbi Inštituta za novejšo zgodovino. O tem v tokratni oddaji. Gostje: Dr. Marija Počivavšek z Muzeja novejše zgodovine Celje ter z inštituta za novejšo zgodovino dr. Nina Vodopivec in dr. Andrej Studen, urednik omenjene publikacije. Voditeljica: Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Jul 2017 13:00:00 +0000 Zgodovina oglaševanja Z živalmi si delimo svet. Skupno evolucijo, skupno zgodovino. Z njimi se sporazumevamo, razumemo njihova duševna stanja. Čeprav se v to razumevanje velikokrat neupravičeno prikrade »sindrom« antropomorfizma in pa dejstvo, da pod vprašanje pojma »žival« poskušamo z eno besedo zajeti več kot 7 milijonov vrst različnih bitij. Kako in koliko zares razumemo živali, kako etično je naše ravnanje z njimi in naša komunikacija pa v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z Ano Bordjan, biologinjo, ki se terapevtsko ukvarja s konji, zaposleno na Zavodu za gozdove Slovenije, izr. prof. dr. Jankom Božičem z Biotehniške fakultete v Ljubljani, strokovnjakom za področje etologije (veda, ki preučuje vedenje živali) in doc. dr. Tomažem Grušovnikom s pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se raziskovalno ukvarja z etiko živali. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/11/Komunikacijazivalmi3508759.mp3 RTVSLO – Ars 3179 clean Z živalmi si delimo svet. Skupno evolucijo, skupno zgodovino. Z njimi se sporazumevamo, razumemo njihova duševna stanja. Čeprav se v to razumevanje velikokrat neupravičeno prikrade »sindrom« antropomorfizma in pa dejstvo, da pod vprašanje pojma »žival« poskušamo z eno besedo zajeti več kot 7 milijonov vrst različnih bitij. Kako in koliko zares razumemo živali, kako etično je naše ravnanje z njimi in naša komunikacija pa v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z Ano Bordjan, biologinjo, ki se terapevtsko ukvarja s konji, zaposleno na Zavodu za gozdove Slovenije, izr. prof. dr. Jankom Božičem z Biotehniške fakultete v Ljubljani, strokovnjakom za področje etologije (veda, ki preučuje vedenje živali) in doc. dr. Tomažem Grušovnikom s pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se raziskovalno ukvarja z etiko živali. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jul 2017 12:05:00 +0000 Komunikacija z živalmi Sodobna popularna glasba je v slovenski sociološki vedi razmeroma redek objekt znanstvenega preučevanja. To seveda ne pomeni, da nam glasbeni kritiki in muzikologi ne znajo razčleniti in opisati glasbene govorice, ki jo razvija ta ali oni izvajalec. To prav tako ne pomeni, da ne znajo v besede prevesti umetniškega sporočila, sonično vpisanega v to ali ono skladbo, ali da ne znajo razgrniti genealoške mreže navdihov in vplivov, ki botrujejo vzbrstitvi kakega novega glasbenega žanra iz že obstoječih zvrsti. Toda ob vsem tem nekatera druga tehtna vprašanja slej ko prej ostajajo ob strani – vprašanja, ki, na primer, zadevajo družbene, politične in ekonomske pogoje, v katerih glasba nastaja. No, potem pa sta tu vsaj še tile vprašanji: po kakšnih kanalih se ta godba širi med občinstvo in kako posameznice in posameznike navsezadnje povezuje v specifične subkulturne formacije? V kontekstu doslej, kakor rečeno, ne dovolj daljnosežnih slovenskih spraševanj o tem, kako glasba pravzaprav živi med ljudmi in ta življenja tudi spreminja, je zato zelo dobrodošla še sveža knjiga Nova muzika v New Yorku : neodvisni glasbeniki in pravica do mesta, ki jo je pri založbi Studia humanitatis izdal sociolog glasbe, dr. Ičo Vidmar. Do kakšnih ugotovitev je Vidmarja pripeljalo njegovo raziskovanje, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: utrinek s koncerta v Brooklynu; Chris Goldberg (Flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/06/NovamuzikavNewYorku3503209.mp3 RTVSLO – Ars 3211 clean Sodobna popularna glasba je v slovenski sociološki vedi razmeroma redek objekt znanstvenega preučevanja. To seveda ne pomeni, da nam glasbeni kritiki in muzikologi ne znajo razčleniti in opisati glasbene govorice, ki jo razvija ta ali oni izvajalec. To prav tako ne pomeni, da ne znajo v besede prevesti umetniškega sporočila, sonično vpisanega v to ali ono skladbo, ali da ne znajo razgrniti genealoške mreže navdihov in vplivov, ki botrujejo vzbrstitvi kakega novega glasbenega žanra iz že obstoječih zvrsti. Toda ob vsem tem nekatera druga tehtna vprašanja slej ko prej ostajajo ob strani – vprašanja, ki, na primer, zadevajo družbene, politične in ekonomske pogoje, v katerih glasba nastaja. No, potem pa sta tu vsaj še tile vprašanji: po kakšnih kanalih se ta godba širi med občinstvo in kako posameznice in posameznike navsezadnje povezuje v specifične subkulturne formacije? V kontekstu doslej, kakor rečeno, ne dovolj daljnosežnih slovenskih spraševanj o tem, kako glasba pravzaprav živi med ljudmi in ta življenja tudi spreminja, je zato zelo dobrodošla še sveža knjiga Nova muzika v New Yorku : neodvisni glasbeniki in pravica do mesta, ki jo je pri založbi Studia humanitatis izdal sociolog glasbe, dr. Ičo Vidmar. Do kakšnih ugotovitev je Vidmarja pripeljalo njegovo raziskovanje, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: utrinek s koncerta v Brooklynu; Chris Goldberg (Flickr) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jul 2017 13:05:00 +0000 Nova muzika v New Yorku V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike , ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes, s kakšnimi težavami se soočajo in v čem je problematičnost razmerja med sodobnim trgom dela in očetovstvom, so ugotavljali raziskovalci tudi v nedavno končani raziskavi imenovani Očetje in raziskovalci v akciji, ki je potekala pod okriljem Mirovnega inštituta. O izsledkih raziskave in o spremembah očetovstva smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila sociolog dr. Iztok Šori in doktorica socioloških znanosti Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/12/Spremembeoetovstva3479786.mp3 RTVSLO – Ars 2820 clean V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike , ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes, s kakšnimi težavami se soočajo in v čem je problematičnost razmerja med sodobnim trgom dela in očetovstvom, so ugotavljali raziskovalci tudi v nedavno končani raziskavi imenovani Očetje in raziskovalci v akciji, ki je potekala pod okriljem Mirovnega inštituta. O izsledkih raziskave in o spremembah očetovstva smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila sociolog dr. Iztok Šori in doktorica socioloških znanosti Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Jun 2017 13:00:00 +0000 Spremembe očetovstva Slovenski strokovnjaki so v zadnjem času dosegli pomembne premike v proučevanju človeške ribice. Razvili so inovativno molekularno orodje za raziskovanje razširjenosti te nenavadne in ogrožene dvoživke v nedostopnem kraškem podzemlju. Njeno navzočnost zdaj lahko določijo z analizo okoljske DNK v podzemni vodi. Človeška ribica, ki sicer živi le na območju Dinarskega krasa, je največja jamska žival na svetu brez bližnjih sorodnikov med današnjimi dvoživkami. »Zmajeve mladiče«, kot so jih imenovali nekoč, v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju opazujejo in proučujejo že več kot pol stoletja. Del raziskav enigmatičnih proteusov, ki živijo v izredno ranljivem okolju in so neločljivo povezani tudi s pitno vodo, bomo z Gregorjem in dr. Magdaleno Aljančič ter dr. Matjažem Kuntnerjem predstavili v oddaji Glasovi svetov. Pripravila jo je Barbara Belehar Drnovšek: Foto: Gregor Aljančič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/15/Bojzaohranitevproteusajebojzapitnovodo3482736.mp3 RTVSLO – Ars 2759 clean Slovenski strokovnjaki so v zadnjem času dosegli pomembne premike v proučevanju človeške ribice. Razvili so inovativno molekularno orodje za raziskovanje razširjenosti te nenavadne in ogrožene dvoživke v nedostopnem kraškem podzemlju. Njeno navzočnost zdaj lahko določijo z analizo okoljske DNK v podzemni vodi. Človeška ribica, ki sicer živi le na območju Dinarskega krasa, je največja jamska žival na svetu brez bližnjih sorodnikov med današnjimi dvoživkami. »Zmajeve mladiče«, kot so jih imenovali nekoč, v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju opazujejo in proučujejo že več kot pol stoletja. Del raziskav enigmatičnih proteusov, ki živijo v izredno ranljivem okolju in so neločljivo povezani tudi s pitno vodo, bomo z Gregorjem in dr. Magdaleno Aljančič ter dr. Matjažem Kuntnerjem predstavili v oddaji Glasovi svetov. Pripravila jo je Barbara Belehar Drnovšek: Foto: Gregor Aljančič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Jun 2017 12:10:00 +0000 Boj za ohranitev proteusa je boj za pitno vodo Četudi od njegove smrti mineva že več kot 35 let, Josip Broz Tito še vedno buri duhove povsod po bivši Jugoslaviji. Kdo je pravzaprav bil ta človek? Okruten zločinec; samovšečen diktator; svetovno pomemben borec proti naci-fašizmu; voditelj, ki je zgodovinsko sprtim južnoslovanskim narodom - proti pričakovanjem - znal pokloniti več kot 40 let življenja v miru in precejšnjem blagostanju? – Enoznačnega odgovora preprosto ni najti. Menda prav zato zgodovinarji o Titu lahko še naprej pišejo obsežne biografije in upravičeno pričakujejo, da bodo njihova raziskovalna naprezanja deležna živega interesa javnosti. V tokratnih Glasovih svetov smo pokukali med platnice nemara najnovejše izmed takih biografij, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenski jezik. Gre za delo Tito, ki je v prevodu Andreja Skubica in Maje Novak izšlo pri založbi Modrijan. Pod pričujočo biografijo pa se podpisujeta hrvaška avtorja, Slavko in Ivo Goldstein. S slednjim, ki trenutno opravlja dolžnosti hrvaškega veleposlanika v Parizu, smo se pogovarjali predvsem o Titovih političnih potezah v zadnjem desetletju življenja, da bi ugotovili, v kolikšni meri je pravzaprav odgovoren za krvavi razpad skupne države južnih Slovanov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tito leta 1957 v Beogradu gosti severnovietnamskega voditelja Ho Ši Minha (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/08/UgankaTito3475659.mp3 RTVSLO – Ars 3114 clean Četudi od njegove smrti mineva že več kot 35 let, Josip Broz Tito še vedno buri duhove povsod po bivši Jugoslaviji. Kdo je pravzaprav bil ta človek? Okruten zločinec; samovšečen diktator; svetovno pomemben borec proti naci-fašizmu; voditelj, ki je zgodovinsko sprtim južnoslovanskim narodom - proti pričakovanjem - znal pokloniti več kot 40 let življenja v miru in precejšnjem blagostanju? – Enoznačnega odgovora preprosto ni najti. Menda prav zato zgodovinarji o Titu lahko še naprej pišejo obsežne biografije in upravičeno pričakujejo, da bodo njihova raziskovalna naprezanja deležna živega interesa javnosti. V tokratnih Glasovih svetov smo pokukali med platnice nemara najnovejše izmed takih biografij, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenski jezik. Gre za delo Tito, ki je v prevodu Andreja Skubica in Maje Novak izšlo pri založbi Modrijan. Pod pričujočo biografijo pa se podpisujeta hrvaška avtorja, Slavko in Ivo Goldstein. S slednjim, ki trenutno opravlja dolžnosti hrvaškega veleposlanika v Parizu, smo se pogovarjali predvsem o Titovih političnih potezah v zadnjem desetletju življenja, da bi ugotovili, v kolikšni meri je pravzaprav odgovoren za krvavi razpad skupne države južnih Slovanov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tito leta 1957 v Beogradu gosti severnovietnamskega voditelja Ho Ši Minha (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 13:05:00 +0000 Uganka Tito Kaj je danes pravzaprav še ostalo od velike razsvetljenske ideje o napredku človeškega duha, o končni zmagi razuma in svobodi vsakega posameznika? - Razsvetljeno stoletje, ki je omogočilo francosko revolucijo in postavilo temelje številnim političnim in družbenim pridobitvam, ki jih imamo danes za samoumevne, je temeljilo prav na zaupanju v moč razuma. Zdi pa se, da je 21. stoletje razumu izrazito nenaklonjeno. Na številnih področjih se mu počasi, a vztrajno odreka avtoriteto oziroma se jo postavlja v oklepaj. Sočasno se zdi, da se tudi polje svobode krči. Svoboda posameznika in z njo kar najtesneje povezane univerzalne človekove pravice se v pogojih, ko so različne suženjske oblike dela povsod po svetu v porastu, zdijo kot naivno sanjarjenje zanesenjakov brez prave podlage v realnosti. Je temu res tako? O tem smo se v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z gostom, filozofom dr. Gregorjem Kroupo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. foto: Anicet Charles Gabriel Lemonnier - Večer v salonu pri gospe Geoffrin (Wikipaedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/01/Jerazsvetljenskiprojektpropadel3467922.mp3 RTVSLO – Ars 2961 clean Kaj je danes pravzaprav še ostalo od velike razsvetljenske ideje o napredku človeškega duha, o končni zmagi razuma in svobodi vsakega posameznika? - Razsvetljeno stoletje, ki je omogočilo francosko revolucijo in postavilo temelje številnim političnim in družbenim pridobitvam, ki jih imamo danes za samoumevne, je temeljilo prav na zaupanju v moč razuma. Zdi pa se, da je 21. stoletje razumu izrazito nenaklonjeno. Na številnih področjih se mu počasi, a vztrajno odreka avtoriteto oziroma se jo postavlja v oklepaj. Sočasno se zdi, da se tudi polje svobode krči. Svoboda posameznika in z njo kar najtesneje povezane univerzalne človekove pravice se v pogojih, ko so različne suženjske oblike dela povsod po svetu v porastu, zdijo kot naivno sanjarjenje zanesenjakov brez prave podlage v realnosti. Je temu res tako? O tem smo se v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z gostom, filozofom dr. Gregorjem Kroupo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. foto: Anicet Charles Gabriel Lemonnier - Večer v salonu pri gospe Geoffrin (Wikipaedia) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Jun 2017 18:00:00 +0000 Je razsvetljenski projekt propadel? Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da zaradi okužb, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, letno še vedno umre več kot milijon in pol otrok. Zanimanje slovenske strokovne in tudi širše javnosti je v zadnjem obdobju usmerjeno predvsem v ošpice. Poznavalci izpostavljajo naraščajoče število necepljenih otrok, ki botruje povečanemu številu obolelih za ošpicami v številnih evropskih državah. V oddaji Glasovi svetov bomo predstavili razmišljanja udeležencev okrogle mize, ki jo je ob letošnjem mednarodnem tednu cepljenja pripravila Slovenska tiskovna agencija. Sodelovali so: epidemiologinja Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pediatrinja Helena Mole, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, infektolog in pediater Marko Pokorn z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter Urban Praprotnik, ki je opisal osebno izkušnjo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Cepivo proti otroški paralizi./ Sanofi Pasteur/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/24/VseveotrokvSlovenijinicepljenih3453607.mp3 RTVSLO – Ars 2874 clean Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da zaradi okužb, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, letno še vedno umre več kot milijon in pol otrok. Zanimanje slovenske strokovne in tudi širše javnosti je v zadnjem obdobju usmerjeno predvsem v ošpice. Poznavalci izpostavljajo naraščajoče število necepljenih otrok, ki botruje povečanemu številu obolelih za ošpicami v številnih evropskih državah. V oddaji Glasovi svetov bomo predstavili razmišljanja udeležencev okrogle mize, ki jo je ob letošnjem mednarodnem tednu cepljenja pripravila Slovenska tiskovna agencija. Sodelovali so: epidemiologinja Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pediatrinja Helena Mole, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, infektolog in pediater Marko Pokorn z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter Urban Praprotnik, ki je opisal osebno izkušnjo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Cepivo proti otroški paralizi./ Sanofi Pasteur/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 May 2017 12:20:00 +0000 Vse več otrok v Sloveniji ni cepljenih Digitalne tehnologije so v minulih letih postale nepogrešljivi del naših vsakdanjih življenj. Njihova cenovna dostopnost in razširjenost interneta omogočata uporabo kjerkoli in kadarkoli, zato brez povezanih naprav z zasloni praktično ne gremo več nikamor. Medtem ko ne moremo zanikati pozitivnih vplivov, ki jih ima na naša življenja tehnologija, pa nekatere aplikacije ob prekomerni rabi lahko negativno vplivajo na naša življenja, govorimo pravzaprav o odvisnosti. Zato bomo v tokratni skupni oddaji Glasovi svetov, ki jo na Arsu pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, govorili o novih oblikah odvisnosti, ki so se pojavile z razvojem digitalnih tehnologij. Sogovorniki: učitelj Richard Jernej, psihologinja Špela Reš, psihoterapevt Peter Topić in psihiater dr. Bernard Špacapan. Voditeljica Urška Henigman. foto: Jonas Smith/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/19/Zasvojenostvdigitalnemsvetu3447249.mp3 RTVSLO – Ars 3252 clean Digitalne tehnologije so v minulih letih postale nepogrešljivi del naših vsakdanjih življenj. Njihova cenovna dostopnost in razširjenost interneta omogočata uporabo kjerkoli in kadarkoli, zato brez povezanih naprav z zasloni praktično ne gremo več nikamor. Medtem ko ne moremo zanikati pozitivnih vplivov, ki jih ima na naša življenja tehnologija, pa nekatere aplikacije ob prekomerni rabi lahko negativno vplivajo na naša življenja, govorimo pravzaprav o odvisnosti. Zato bomo v tokratni skupni oddaji Glasovi svetov, ki jo na Arsu pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, govorili o novih oblikah odvisnosti, ki so se pojavile z razvojem digitalnih tehnologij. Sogovorniki: učitelj Richard Jernej, psihologinja Špela Reš, psihoterapevt Peter Topić in psihiater dr. Bernard Špacapan. Voditeljica Urška Henigman. foto: Jonas Smith/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 May 2017 08:35:00 +0000 Zasvojenost v digitalnem svetu Edo Mihevc je s svojim bogatim arhitekturnim in urbanističnim opusom v obdobju povojnega modernizma v slovenskem prostoru pa tudi v zamejstvu pustil močan pečat. Njegova vidnejša dela so kompleks Litostroj, bar hotela Slon, hiša (metuljček) na Ježici, palača Impex na Be­ethovnovi ulici, Kozolec, Metalka, Slovenski kulturni dom v Trstu, hotel Metropol v Luciji, Avditorij Portorož in hotel Holiday Inn. Njegov regionalni načrt razvoja slovenske obale je prvi urbanistični načrt pri nas. Že omenjeni Kulturni dom na ulici Petronio v Trstu pa je eno najlepših del slovenskega modernizma. Od Mihevčeve smrti so sicer minila že tri desetletja, kljub temu pa je pomen njegovega dela v stroki in družbi še vedno premalo znan. O prezrtem arhitekturnem pečatu Eda Mihevca bodo v oddaji Glasovi svetov govorili raziskovalci njegovega opusa: arhitektka in docentka na Fakulteti za dizajn magistra Jasna Kralj Pavlovec, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi magistra Neža Čebron Lipovec, avtor monografije z naslovom Edo Mihevc: izbrana dela in nekdanji profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Janez Kresal in zgodovinar arhitekture, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani dr. Bogo Zupančič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/11/PrezrtiarhitekturnipeatEdaMihevca3436642.mp3 RTVSLO – Ars 3355 clean Edo Mihevc je s svojim bogatim arhitekturnim in urbanističnim opusom v obdobju povojnega modernizma v slovenskem prostoru pa tudi v zamejstvu pustil močan pečat. Njegova vidnejša dela so kompleks Litostroj, bar hotela Slon, hiša (metuljček) na Ježici, palača Impex na Be­ethovnovi ulici, Kozolec, Metalka, Slovenski kulturni dom v Trstu, hotel Metropol v Luciji, Avditorij Portorož in hotel Holiday Inn. Njegov regionalni načrt razvoja slovenske obale je prvi urbanistični načrt pri nas. Že omenjeni Kulturni dom na ulici Petronio v Trstu pa je eno najlepših del slovenskega modernizma. Od Mihevčeve smrti so sicer minila že tri desetletja, kljub temu pa je pomen njegovega dela v stroki in družbi še vedno premalo znan. O prezrtem arhitekturnem pečatu Eda Mihevca bodo v oddaji Glasovi svetov govorili raziskovalci njegovega opusa: arhitektka in docentka na Fakulteti za dizajn magistra Jasna Kralj Pavlovec, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi magistra Neža Čebron Lipovec, avtor monografije z naslovom Edo Mihevc: izbrana dela in nekdanji profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Janez Kresal in zgodovinar arhitekture, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani dr. Bogo Zupančič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 May 2017 12:07:00 +0000 Prezrti arhitekturni pečat Eda Mihevca Robert Capa velja za največjega in najslavnejšega vojnega fotografa vseh časov. V Cankarjevem domu so v začetku aprila odprli retrospektivno razstavo njegovih del, 97 črno-belih fotografij s prizori ključnih dogodkov iz petih vojn, ki jim je sledil s kamero. Čeprav je umrl mlad, pri komaj 40-ih, je za sabo zapustil več kot 70 tisoč negativov, ki pomenijo enkraten pogled na razburljivo zgodovino prve polovice 20. stoletja. Ta karizmatični človek brez korenin, ki je ljubil mir je poleg Henrija Cartier Bressona tudi eden najslavnejših ustanoviteljev pariške agencije Magnum, ki je začela delovati leta 1947 in se je takrat radikalno odmaknila od konvencionalne medijske prakse svojega časa. Razstavo o Capi pravzaprav posreduje ta pomembna fotografska agencija ob svoji 70-letnici delovanja. V tokratni oddaji pa se bo o njeni dediščini in predvsem o izjemni zapuščini Roberta Cape, Liana Buršič pogovarjala s fotoreporterjema, fotografoma Urošem Hočevarjem (doktor znanosti, knjižni avtor) in Maticem Zormanom (svobodnjak, prejemnik prestižne nagrade, fotografskega oskarja World Press Photo) ter novinarjem Dela Lenartom J. Kučićem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/28/DediinaRobertaCapeinagencijeMagnumPhotos3424208.mp3 RTVSLO – Ars 3047 clean Robert Capa velja za največjega in najslavnejšega vojnega fotografa vseh časov. V Cankarjevem domu so v začetku aprila odprli retrospektivno razstavo njegovih del, 97 črno-belih fotografij s prizori ključnih dogodkov iz petih vojn, ki jim je sledil s kamero. Čeprav je umrl mlad, pri komaj 40-ih, je za sabo zapustil več kot 70 tisoč negativov, ki pomenijo enkraten pogled na razburljivo zgodovino prve polovice 20. stoletja. Ta karizmatični človek brez korenin, ki je ljubil mir je poleg Henrija Cartier Bressona tudi eden najslavnejših ustanoviteljev pariške agencije Magnum, ki je začela delovati leta 1947 in se je takrat radikalno odmaknila od konvencionalne medijske prakse svojega časa. Razstavo o Capi pravzaprav posreduje ta pomembna fotografska agencija ob svoji 70-letnici delovanja. V tokratni oddaji pa se bo o njeni dediščini in predvsem o izjemni zapuščini Roberta Cape, Liana Buršič pogovarjala s fotoreporterjema, fotografoma Urošem Hočevarjem (doktor znanosti, knjižni avtor) in Maticem Zormanom (svobodnjak, prejemnik prestižne nagrade, fotografskega oskarja World Press Photo) ter novinarjem Dela Lenartom J. Kučićem. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 May 2017 12:05:00 +0000 Dediščina Roberta Cape in agencije Magnum Photos Zamislimo si prizor s slovenskega podeželja s konca 19. stoletja: zimski čas, toplo zakurjena izba, za mizo sedi skupina žena, ki lička in si pripoveduje zgodbe. Če bi nas vprašali, znanstvenika kakšnega profila bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih te ličkarice pripovedujejo, bi menda brez težav odgovorili, da etnografa oziroma folklorista. Zdaj pa si predstavljajmo štiri Mariborčane srednjih let, ki se po večernem obisku fitnes centra odločijo zaviti še v bližnji bar na pivo in klepet. Koga bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih pripovedujejo tile možakarji? Sociologa? Komunikologa? – Če je soditi po knjigi dr. Ambroža Kvartiča, Pa se je to res zgodilo?, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so tudi sodobne povedke objekt preučevanja, ki bi ga najbolje mogli v precep vzeti prav folkloristi. Kako se torej zgodbe, ki si jih ljudje pripovedujemo danes, razlikujejo od onih, stoletja starih in kako se sploh lotiti njihovega preučevanja, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil, kajpada, dr. Ambrož Kvartič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Benedicto de Jesus (flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/25/SodobnapovedkavSloveniji3421546.mp3 RTVSLO – Ars 3031 clean Zamislimo si prizor s slovenskega podeželja s konca 19. stoletja: zimski čas, toplo zakurjena izba, za mizo sedi skupina žena, ki lička in si pripoveduje zgodbe. Če bi nas vprašali, znanstvenika kakšnega profila bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih te ličkarice pripovedujejo, bi menda brez težav odgovorili, da etnografa oziroma folklorista. Zdaj pa si predstavljajmo štiri Mariborčane srednjih let, ki se po večernem obisku fitnes centra odločijo zaviti še v bližnji bar na pivo in klepet. Koga bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih pripovedujejo tile možakarji? Sociologa? Komunikologa? – Če je soditi po knjigi dr. Ambroža Kvartiča, Pa se je to res zgodilo?, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so tudi sodobne povedke objekt preučevanja, ki bi ga najbolje mogli v precep vzeti prav folkloristi. Kako se torej zgodbe, ki si jih ljudje pripovedujemo danes, razlikujejo od onih, stoletja starih in kako se sploh lotiti njihovega preučevanja, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil, kajpada, dr. Ambrož Kvartič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Benedicto de Jesus (flickr) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Apr 2017 13:05:00 +0000 Sodobna povedka v Sloveniji Hrana je nujna za preživetje, je gorivo za življenje, vendar - razen v obdobjih lakote - nikoli ni bila samo to. Hrana je močan družbeno kulturni označevalec. Vse skupnosti poznajo dovoljeno in prepovedano hrano, užitno in strupeno, bogato in preprosto, obredno in vsakdanjo, zdravo in škodljivo. Analiza zgodovine prehranjevanja nam zato razkrije marsikaj o vsakdanjem življenju ljudi. Zato bomo v tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, odkrivali zgodovino hrane in prehranjevanja na širšem slovenskem kulturnem področju, kaj vse se je do danes spremenilo in kakšne so sodobne prehranjevalne prakse. Gostje: dr. Tina Bahovec z Univerze Alpe Adria iz Celovca, dr. Dragica Čeč z Znanstveno raziskovalnega centra Koper, redna profesorica znanstvena svetnica v pokoju dr. Darja Mihelič in raziskovalka ljudske kulture Vesna Guštin. Voditeljica Urška Henigman. foto: simpleinsomnia/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/14/ZgodovinahranenaSlovenskem3409961.mp3 RTVSLO – Ars 3326 clean Hrana je nujna za preživetje, je gorivo za življenje, vendar - razen v obdobjih lakote - nikoli ni bila samo to. Hrana je močan družbeno kulturni označevalec. Vse skupnosti poznajo dovoljeno in prepovedano hrano, užitno in strupeno, bogato in preprosto, obredno in vsakdanjo, zdravo in škodljivo. Analiza zgodovine prehranjevanja nam zato razkrije marsikaj o vsakdanjem življenju ljudi. Zato bomo v tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, odkrivali zgodovino hrane in prehranjevanja na širšem slovenskem kulturnem področju, kaj vse se je do danes spremenilo in kakšne so sodobne prehranjevalne prakse. Gostje: dr. Tina Bahovec z Univerze Alpe Adria iz Celovca, dr. Dragica Čeč z Znanstveno raziskovalnega centra Koper, redna profesorica znanstvena svetnica v pokoju dr. Darja Mihelič in raziskovalka ljudske kulture Vesna Guštin. Voditeljica Urška Henigman. foto: simpleinsomnia/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Apr 2017 13:00:00 +0000 Zgodovina hrane na Slovenskem Zdravo in vzdržno naravno okolje zahteva visoko pestrost živalskih in rastlinskih vrst, saj se tako med drugim povečuje odpornost ekosistemov na različne stresne dejavnike, ki jih danes tako zaradi podnebnih sprememb, kot zaradi vse močnejših pritiskov na naravni prostor, ne manjka. To velja tudi za velike zveri, ki so pri vrhu prehranjevalne verige. Naravovarstveni cilji Evropske unije zato predvidevajo širjenje medveda, volka in risa na območje Alp. Za uresničevanje tega cilja je ključno prav trikotnik Slovenije, Avstrije in Italije, saj to območje predstavlja ključen koridor, prek katerega bi se dinarska populacija povezala s populacijami v Zahodnih Alpah, s čimer bi se varstveno stanje teh vrst močno izboljšalo. Toda širjenje zveri na območja, kjer so se ljudje njihove navzočnosti v dolgih desetletjih že odvadili, povzroča tudi težave in naravovarstvenike postavlja pred številne izzive, kako vendarle omogočiti uspešno sobivanje. O razmerah na različnih straneh meja, katerih živali seveda ne upoštevajo, o izkušnjah in strategijah, se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, ki jo skupaj pripravljamo Radio Slovenija program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu. Voditeljica Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/19/VelikezverisevraajovAlpe3414028.mp3 RTVSLO – Ars 3461 clean Zdravo in vzdržno naravno okolje zahteva visoko pestrost živalskih in rastlinskih vrst, saj se tako med drugim povečuje odpornost ekosistemov na različne stresne dejavnike, ki jih danes tako zaradi podnebnih sprememb, kot zaradi vse močnejših pritiskov na naravni prostor, ne manjka. To velja tudi za velike zveri, ki so pri vrhu prehranjevalne verige. Naravovarstveni cilji Evropske unije zato predvidevajo širjenje medveda, volka in risa na območje Alp. Za uresničevanje tega cilja je ključno prav trikotnik Slovenije, Avstrije in Italije, saj to območje predstavlja ključen koridor, prek katerega bi se dinarska populacija povezala s populacijami v Zahodnih Alpah, s čimer bi se varstveno stanje teh vrst močno izboljšalo. Toda širjenje zveri na območja, kjer so se ljudje njihove navzočnosti v dolgih desetletjih že odvadili, povzroča tudi težave in naravovarstvenike postavlja pred številne izzive, kako vendarle omogočiti uspešno sobivanje. O razmerah na različnih straneh meja, katerih živali seveda ne upoštevajo, o izkušnjah in strategijah, se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, ki jo skupaj pripravljamo Radio Slovenija program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu. Voditeljica Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Apr 2017 14:00:00 +0000 Velike zveri se vračajo v Alpe Tekstilna industrija je druga najbolj donosna panoga takoj za nafto. Na leto proizvede kar 80 milijard kosov oblačil. Cene oblačil že desetletja padajo, stroški njihove izdelave pa naraščajo. O tem kdo plačuje realno ceno poceni oblačil, smo se pogovarjali v oddaji Glasovi svetov. Naše sogovornice so bile Živa Kavka Gobbo iz društva Focus, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živa Lopatič iz društva Humanitas in antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov. Voditeljica: Martina Černe http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/13/Temnaplathitremode3408096.mp3 RTVSLO – Ars 3092 clean Tekstilna industrija je druga najbolj donosna panoga takoj za nafto. Na leto proizvede kar 80 milijard kosov oblačil. Cene oblačil že desetletja padajo, stroški njihove izdelave pa naraščajo. O tem kdo plačuje realno ceno poceni oblačil, smo se pogovarjali v oddaji Glasovi svetov. Naše sogovornice so bile Živa Kavka Gobbo iz društva Focus, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živa Lopatič iz društva Humanitas in antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov. Voditeljica: Martina Černe http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Apr 2017 13:00:00 +0000 Temna plat hitre mode Pred nedavnim so pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji Čas misli, izšli Potepuški spisi. Gre za razmeroma obsežen in pregleden kompendij, v katerem so zbrana raznorodna teoretska pisanja Rastka Močnika, sociologa in do nedavna univerzitetnega predavatelja teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je v slovensko humanistiko med prvimi vpeljeval strukturalizem in semiotiko, velja pa tudi za enega izmed utemeljiteljev danes svetovno znane ljubljanske šole lacanovske psihoanalize. Za intelektualno življenje pri nas v zadnjega pol stoletja je seveda zelo dragoceno tudi Močnikovo uredniško in prevajalsko delo, saj nas je pomagal oskrbeti z nekaterimi ključnimi teoretskimi besedili dvajsetega stoletja. Toda ko smo pred mikrofonom Glasov svetov pozdravili Rastka Močnika, se vendarle ni zdelo toliko pomembno govoriti o mestu, ki ga naš tokratni gost zaseda v kulturni zgodovini slovenskega prostora, ampak so nas zaposlovala predvsem panoramska, načelna vprašanja, ki se vsiljujejo ob branju Potepuških spisov: kaj pravzaprav sploh je teorija v sodobni humanistiki; kako zmore konceptualno zagrabiti svet in potem vanj plodno poseči; zakaj prakticiranje rigorozno teoretske misli lahko opustimo kvečjemu na svojo lastno škodo. Na ta vprašanja je Rastko Močnik odgovarjal v pogovoru z Goranom Deklevom. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/29/RastkoMonikoteorijivsodobnihumanistiki3390162_1.mp3 RTVSLO – Ars 3340 clean Pred nedavnim so pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji Čas misli, izšli Potepuški spisi. Gre za razmeroma obsežen in pregleden kompendij, v katerem so zbrana raznorodna teoretska pisanja Rastka Močnika, sociologa in do nedavna univerzitetnega predavatelja teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je v slovensko humanistiko med prvimi vpeljeval strukturalizem in semiotiko, velja pa tudi za enega izmed utemeljiteljev danes svetovno znane ljubljanske šole lacanovske psihoanalize. Za intelektualno življenje pri nas v zadnjega pol stoletja je seveda zelo dragoceno tudi Močnikovo uredniško in prevajalsko delo, saj nas je pomagal oskrbeti z nekaterimi ključnimi teoretskimi besedili dvajsetega stoletja. Toda ko smo pred mikrofonom Glasov svetov pozdravili Rastka Močnika, se vendarle ni zdelo toliko pomembno govoriti o mestu, ki ga naš tokratni gost zaseda v kulturni zgodovini slovenskega prostora, ampak so nas zaposlovala predvsem panoramska, načelna vprašanja, ki se vsiljujejo ob branju Potepuških spisov: kaj pravzaprav sploh je teorija v sodobni humanistiki; kako zmore konceptualno zagrabiti svet in potem vanj plodno poseči; zakaj prakticiranje rigorozno teoretske misli lahko opustimo kvečjemu na svojo lastno škodo. Na ta vprašanja je Rastko Močnik odgovarjal v pogovoru z Goranom Deklevom. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Mar 2017 13:10:00 +0000 Rastko Močnik o teoriji v sodobni humanistiki Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. Lutkovno gledališče je ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da pomaga razumeti in osmišljati svet. O sodobnem lutkarstvu in lutkah, teh provokatorkah, zapeljivkah in navdihovalkah – univerzalnih sporočevalkah pa v tokratnih Glasovih svetov z vrhunskimi slovenskimi lutkarskimi umetniki. Voditeljici Liani Buršič se bodo v studiu pridružili Irena Rajh Kunaver, Silvan Omerzu, Ajda Rooss in Matija Solce. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/23/Lutkovnogledalie-podcenjenaigraivljenja3383845.mp3 RTVSLO – Ars 3215 clean Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. Lutkovno gledališče je ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da pomaga razumeti in osmišljati svet. O sodobnem lutkarstvu in lutkah, teh provokatorkah, zapeljivkah in navdihovalkah – univerzalnih sporočevalkah pa v tokratnih Glasovih svetov z vrhunskimi slovenskimi lutkarskimi umetniki. Voditeljici Liani Buršič se bodo v studiu pridružili Irena Rajh Kunaver, Silvan Omerzu, Ajda Rooss in Matija Solce. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Mar 2017 13:05:00 +0000 Lutkovno gledališče - (pod)cenjena igra življenja Ko se sredi marca zima umakne pomladi, zapoje svojo pesem ljubezni divji petelin. Takole je v črtici Na petelina zapisal Fran Saleški Finžgar: »Prav v tistem hipu se je pa dvignilo sonce izza obzorja. Bogati žarki so se razlili po lesketajočem perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti soncu.« Divji petelin je plašna ptica. Njegov življenjski prostor so iglasti in mešani gozdovi, ki segajo vse od Skandinavije do vzhodne Sibirije. Pri nas število divjih petelinov že desetletja upada. Ljudje z grobimi posegi v naravo krčimo njegov življenjski prostor, zmanjšujemo zaloge hrane in vnašamo nemir, ki ogroža tega pernatega vladarja slovenskih gozdov. Ali bo divji petelin kmalu le še spomin, smo za oddajo Glasovi svetov vprašali biologa dr. Danila Bevka z Nacionalnega inštituta za biologijo in ornitologa Tomaža Miheliča z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/08/Divjipetelinkmaluleespomin3365992.mp3 RTVSLO – Ars 2462 clean Ko se sredi marca zima umakne pomladi, zapoje svojo pesem ljubezni divji petelin. Takole je v črtici Na petelina zapisal Fran Saleški Finžgar: »Prav v tistem hipu se je pa dvignilo sonce izza obzorja. Bogati žarki so se razlili po lesketajočem perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti soncu.« Divji petelin je plašna ptica. Njegov življenjski prostor so iglasti in mešani gozdovi, ki segajo vse od Skandinavije do vzhodne Sibirije. Pri nas število divjih petelinov že desetletja upada. Ljudje z grobimi posegi v naravo krčimo njegov življenjski prostor, zmanjšujemo zaloge hrane in vnašamo nemir, ki ogroža tega pernatega vladarja slovenskih gozdov. Ali bo divji petelin kmalu le še spomin, smo za oddajo Glasovi svetov vprašali biologa dr. Danila Bevka z Nacionalnega inštituta za biologijo in ornitologa Tomaža Miheliča z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Mar 2017 13:15:00 +0000 Divji petelin – kmalu le še spomin? Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške je presenetil slovensko skupnost. Najprej so se ostro odzvali koroški Slovenci. Na nesprejemljivost osnutka ustave, po katerem je edino nemščina deželni jezik, je nato opozorila tudi slovenska politika. Sledili so spravljivejši toni, saj lahko konflikt in polarizacija poslabša razpoloženje na avstrijskem Koroškem. V oddaji, ki jo pripravljamo Program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu, smo se vprašali, kaj se dejansko dogaja na avstrijskem Koroškem in ali lahko podobno negativno presenečenje doživi tudi slovenska skupnost v Italiji. Gostje so bili prof. dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Augustin Brumnik, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in sodnik v pokoju, Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze v Celovcu, in prof. dr. Miran Košuta, predstojnik stolice slovenskega jezika in književnosti na filozofski fakulteti tržaške univerze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/23/Osnutekkorokedeelneustave3342319.mp3 RTVSLO – Ars 3350 clean Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške je presenetil slovensko skupnost. Najprej so se ostro odzvali koroški Slovenci. Na nesprejemljivost osnutka ustave, po katerem je edino nemščina deželni jezik, je nato opozorila tudi slovenska politika. Sledili so spravljivejši toni, saj lahko konflikt in polarizacija poslabša razpoloženje na avstrijskem Koroškem. V oddaji, ki jo pripravljamo Program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu, smo se vprašali, kaj se dejansko dogaja na avstrijskem Koroškem in ali lahko podobno negativno presenečenje doživi tudi slovenska skupnost v Italiji. Gostje so bili prof. dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Augustin Brumnik, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in sodnik v pokoju, Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze v Celovcu, in prof. dr. Miran Košuta, predstojnik stolice slovenskega jezika in književnosti na filozofski fakulteti tržaške univerze. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Feb 2017 14:20:00 +0000 Osnutek koroške deželne ustave?! Zadnje paleontološke raziskave podrobneje pojasnjujejo, zakaj so izumrli dinozavri, ki so tlačili Zemljina tla pred več kot 200 milijoni let. Najbolj znana je seveda teorija, da je bil zanje usoden 10-kilometrski asteroid, ki je pred 65 milijoni let padel na območje mehiškega polotoka Jukatan. Znanstveniki pa so se dokopali tudi do spoznanja, da naj bi k njihovemu dokončnemu izbrisu prispevalo to, da so predolgo valili svoja jajca. V oddaji Glasovi svetov se bomo podali v dobo, ki jo je zaznamovalo peto množično izumrtje, v njej so svoj davek plačali strašni kuščarji, ne pa tudi ptice. Naša gostja bo dr. Irena Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/ Iain A Wanless http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/10/Resnicaosmrtidinozavrovinpreivetjuptic3328251.mp3 RTVSLO – Ars 2979 clean Zadnje paleontološke raziskave podrobneje pojasnjujejo, zakaj so izumrli dinozavri, ki so tlačili Zemljina tla pred več kot 200 milijoni let. Najbolj znana je seveda teorija, da je bil zanje usoden 10-kilometrski asteroid, ki je pred 65 milijoni let padel na območje mehiškega polotoka Jukatan. Znanstveniki pa so se dokopali tudi do spoznanja, da naj bi k njihovemu dokončnemu izbrisu prispevalo to, da so predolgo valili svoja jajca. V oddaji Glasovi svetov se bomo podali v dobo, ki jo je zaznamovalo peto množično izumrtje, v njej so svoj davek plačali strašni kuščarji, ne pa tudi ptice. Naša gostja bo dr. Irena Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/ Iain A Wanless http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Feb 2017 11:22:00 +0000 Resnica o smrti dinozavrov in preživetju ptic V tokratni oddaji bomo dali pod drobnogled mlade, tako imenovano milenijsko generacijo. Milenijci so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Gre za izjemno heterogeno generacijo. Veliko jih še vedno živi pri starših in so generacija, ki se najpogosteje seli v tujino. So generacija, katere življenjski prostor je internet, zanje velja, da so pogosto bolj liberalni in strpnejši od starejših, pred materialnimi dobrinami in kariernimi cilji je kakovost življenja. Hkrati pa so ti mladi najbolj zadovoljna in optimistična generacija. O mladih v pogovoru z dolgoletno raziskovalko mladih dr. Mirjano Ule. foto: flickr/Ben Hall http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/30/Omladihzdr.MirjanoUle3316147.mp3 RTVSLO – Ars 3443 clean V tokratni oddaji bomo dali pod drobnogled mlade, tako imenovano milenijsko generacijo. Milenijci so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Gre za izjemno heterogeno generacijo. Veliko jih še vedno živi pri starših in so generacija, ki se najpogosteje seli v tujino. So generacija, katere življenjski prostor je internet, zanje velja, da so pogosto bolj liberalni in strpnejši od starejših, pred materialnimi dobrinami in kariernimi cilji je kakovost življenja. Hkrati pa so ti mladi najbolj zadovoljna in optimistična generacija. O mladih v pogovoru z dolgoletno raziskovalko mladih dr. Mirjano Ule. foto: flickr/Ben Hall http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Feb 2017 14:00:00 +0000 O mladih z dr. Mirjano Ule S tokratno oddajo Glasovi svetov bomo priča vznemirljivemu razvoju nove vrste. Le ta bi lahko ostala skrita, če ne bi bilo posredi srečnega naključja. Ko je namreč raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za biologijo ob reki Dragonji prisluškovala vibracijski komunikaciji tamkajšnjih žuželk, so z laserjem posneli do takrat še nepoznano zaporedje signalov. Podrobnejše poslušanje posnetka je potrdilo domnevo, da gre za novo vrsto škržatkov. »Preučevanje vibracijske komunikacije nas popelje v povsem nov svet,« pojasnjuje biologinja doc. dr. Meta Virant Doberlet, ki jo stroka uvršča med vodilne svetovne strokovnjakinje s področja komunikacije in vedenja žuželk. Podrobneje o napevih, ki jih ljudje ne slišimo, pa v oddaji Glasovi svetov. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: Rok Šturm Nova vrsta: škržatek »Dragonja« iz rodu Aphrodes http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/25/SprislukovanjemobDragonjiodkrilinovovrstokratkov3310861.mp3 RTVSLO – Ars 2735 clean S tokratno oddajo Glasovi svetov bomo priča vznemirljivemu razvoju nove vrste. Le ta bi lahko ostala skrita, če ne bi bilo posredi srečnega naključja. Ko je namreč raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za biologijo ob reki Dragonji prisluškovala vibracijski komunikaciji tamkajšnjih žuželk, so z laserjem posneli do takrat še nepoznano zaporedje signalov. Podrobnejše poslušanje posnetka je potrdilo domnevo, da gre za novo vrsto škržatkov. »Preučevanje vibracijske komunikacije nas popelje v povsem nov svet,« pojasnjuje biologinja doc. dr. Meta Virant Doberlet, ki jo stroka uvršča med vodilne svetovne strokovnjakinje s področja komunikacije in vedenja žuželk. Podrobneje o napevih, ki jih ljudje ne slišimo, pa v oddaji Glasovi svetov. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: Rok Šturm Nova vrsta: škržatek »Dragonja« iz rodu Aphrodes http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jan 2017 13:15:00 +0000 S prisluškovanjem ob Dragonji odkrili novo vrsto škržatkov Stara celina se je pred več kot letom dni začela spopadati s tako imenovano begunsko krizo, ki je razkrila krhkost humanistične tradicije in negativne posledice kulture strahu. Tisti, ki so v Evropo prebegnili pred vojnami, nemiri, revščino, v Grčiji in Srbiji živijo v neogrevanih šotorih in spalnih prostorih, mraz je zahteval tudi smrtne žrtve. Življenja je vzelo tudi Sredozemsko morje, po katerem v prenatrpanih čolnih v Evropo še vedno prihajajo begunci, na kopenski poti so jih ustavile žice in ograje. Kako pa živijo tisti, ki so uspeli priti v Slovenijo, Italijo in Avstrijo? Kakšen je njihov vsakdan, kakšne izkušnje ima z njimi lokalno prebivalstvo, kaj vse za njih storijo humanitarni delavci in nevladne organizacije, kakšni programi so jim na voljo za vključitev v novo okolje? V tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo zato govorili o življenju beguncev in z begunci. Gosti: direktor koroške Karitas dr. Jože Marketz, predsednica humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac, župan občine Repentabor Marko Pisani, županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in uslužbenec italijanskega Konzorcija za solidarnost Matej Iskra. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/19/ZBeguncivItalijiAvstrijiinSloveniji3304647.mp3 RTVSLO – Ars 3563 clean Stara celina se je pred več kot letom dni začela spopadati s tako imenovano begunsko krizo, ki je razkrila krhkost humanistične tradicije in negativne posledice kulture strahu. Tisti, ki so v Evropo prebegnili pred vojnami, nemiri, revščino, v Grčiji in Srbiji živijo v neogrevanih šotorih in spalnih prostorih, mraz je zahteval tudi smrtne žrtve. Življenja je vzelo tudi Sredozemsko morje, po katerem v prenatrpanih čolnih v Evropo še vedno prihajajo begunci, na kopenski poti so jih ustavile žice in ograje. Kako pa živijo tisti, ki so uspeli priti v Slovenijo, Italijo in Avstrijo? Kakšen je njihov vsakdan, kakšne izkušnje ima z njimi lokalno prebivalstvo, kaj vse za njih storijo humanitarni delavci in nevladne organizacije, kakšni programi so jim na voljo za vključitev v novo okolje? V tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo zato govorili o življenju beguncev in z begunci. Gosti: direktor koroške Karitas dr. Jože Marketz, predsednica humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac, župan občine Repentabor Marko Pisani, županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in uslužbenec italijanskega Konzorcija za solidarnost Matej Iskra. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Jan 2017 16:00:00 +0000 (Z) Begunci v Italiji, Avstriji in Sloveniji Konec prejšnjega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritja Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi Znanost za mir. V Cern smo pogledali v Glasovih svetov, ki jih je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/11/DobrodolivCern3294035.mp3 RTVSLO – Ars 2765 clean Konec prejšnjega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritja Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi Znanost za mir. V Cern smo pogledali v Glasovih svetov, ki jih je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Jan 2017 13:20:00 +0000 Dobrodošli v Cern S številnimi naravnimi bogastvi obdarjena dežela, ki se razprostira na osmih milijonih in pol kvadratnih kilometrov; v kateri živi 206 milijonov prebivalcev; katere gospodarstvo je konec leta 2015 veljalo za deveto največje na svetu ... To je Brazilija. Toda kaj Slovenci o gostiteljici lanskoletnih poletnih olimpijskih iger resnično vemo? Da tam živijo mojstri nogometa? Da Brazilci ljubijo sambo? In karneval? – V vse bolj globaliziranem svetu takšno vedenje preprosto ne zadošča več. Na srečo lahko zdaj to belo liso zapolnimo ob prebiranju slovenskega prevoda Zgodovine Brazilije, obsežne monografije priznanega brazilskega historiografa Borisa Fausta, ki je ob koncu lanskega leta izšla pri založbi ZRC SAZU. Ob pomoči te knjige smo v tokratnih Glasovih svetov pretresli pet stoletij brazilske zgodovine, da bi ugotovili, po kakšni poti je peta največja država na svetu pravzaprav prišla v 21. stoletje, v katerem bi lahko igrala gospodarsko in politično zelo pomembno vlogo. Naši gostji pred mikrofonom sta bili Barbara Juršič in Jasmina Markič, ki sta Faustovo delo prevedli v slovenski jezik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Brazilija na zemljevidu iz leta 1519 (Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/05/ZgodovinaBrazilije3287828.mp3 RTVSLO – Ars 3234 clean S številnimi naravnimi bogastvi obdarjena dežela, ki se razprostira na osmih milijonih in pol kvadratnih kilometrov; v kateri živi 206 milijonov prebivalcev; katere gospodarstvo je konec leta 2015 veljalo za deveto največje na svetu ... To je Brazilija. Toda kaj Slovenci o gostiteljici lanskoletnih poletnih olimpijskih iger resnično vemo? Da tam živijo mojstri nogometa? Da Brazilci ljubijo sambo? In karneval? – V vse bolj globaliziranem svetu takšno vedenje preprosto ne zadošča več. Na srečo lahko zdaj to belo liso zapolnimo ob prebiranju slovenskega prevoda Zgodovine Brazilije, obsežne monografije priznanega brazilskega historiografa Borisa Fausta, ki je ob koncu lanskega leta izšla pri založbi ZRC SAZU. Ob pomoči te knjige smo v tokratnih Glasovih svetov pretresli pet stoletij brazilske zgodovine, da bi ugotovili, po kakšni poti je peta največja država na svetu pravzaprav prišla v 21. stoletje, v katerem bi lahko igrala gospodarsko in politično zelo pomembno vlogo. Naši gostji pred mikrofonom sta bili Barbara Juršič in Jasmina Markič, ki sta Faustovo delo prevedli v slovenski jezik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Brazilija na zemljevidu iz leta 1519 (Wikimedia Commons) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Jan 2017 14:10:00 +0000 Zgodovina Brazilije V tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo govorili o zimskem turizmu. Naši gostje Franz Skuk, Rudi Bartaloth, Jure Prešeren in Franci Hosner bodo razkrili, kaj načrtujejo to zimo na Peci, Svetih Višarjah, Kanalski dolini in Kaninu, kakšno je čezmejno sodelovanje in kako privabljajo obiskovalce skozi vse leto. Vabljeni k poslušanju! Foto: Roland Ster/Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/21/Zimskiturizeminezmejnosodelovanje3272831.mp3 RTVSLO – Ars 3197 clean V tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo govorili o zimskem turizmu. Naši gostje Franz Skuk, Rudi Bartaloth, Jure Prešeren in Franci Hosner bodo razkrili, kaj načrtujejo to zimo na Peci, Svetih Višarjah, Kanalski dolini in Kaninu, kakšno je čezmejno sodelovanje in kako privabljajo obiskovalce skozi vse leto. Vabljeni k poslušanju! Foto: Roland Ster/Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Dec 2016 14:00:00 +0000 Zimski turizem in čezmejno sodelovanje Četrti planet od Sonca je že veliko prej buril radovednost in tudi domišljijo, od leta 1960 pa je tudi del mednarodnih raziskovanj. Številne ameriške, sovjetske, ruske, japonske in evropske odprave so poletele proti rdečemu planetu z namenom, da bi bolje razumeli podobnosti in razlike med njim in Zemljo. Seveda pa je v ospredju vprašanje, ali na rdečem planetu obstaja življenje oziroma je obstajalo kdaj v preteklosti. Misija, ki skuša to zelo jasno raziskati in dognati, se imenuje ExoMars. Gre za enega od pomembnejših programov Evropske vesoljske agencije, katere pridružena članica je nedavno postala tudi Slovenija. Sogovornik v studiu bo Klemen Čotar, član astronomske skupine in mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara B. Drnovšek. Foto: ESA http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/16/PosledehivljenjanaMarsu3266657.mp3 RTVSLO – Ars 2329 clean Četrti planet od Sonca je že veliko prej buril radovednost in tudi domišljijo, od leta 1960 pa je tudi del mednarodnih raziskovanj. Številne ameriške, sovjetske, ruske, japonske in evropske odprave so poletele proti rdečemu planetu z namenom, da bi bolje razumeli podobnosti in razlike med njim in Zemljo. Seveda pa je v ospredju vprašanje, ali na rdečem planetu obstaja življenje oziroma je obstajalo kdaj v preteklosti. Misija, ki skuša to zelo jasno raziskati in dognati, se imenuje ExoMars. Gre za enega od pomembnejših programov Evropske vesoljske agencije, katere pridružena članica je nedavno postala tudi Slovenija. Sogovornik v studiu bo Klemen Čotar, član astronomske skupine in mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara B. Drnovšek. Foto: ESA http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 16 Dec 2016 10:05:00 +0000 Po sledeh življenja na Marsu Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da kar 70 odstotkov prebivalcev najmanj enkrat v življenju doživi hud travmatičen dogodek. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Dogodki, ki lahko doletijo vsakega od nas. Ali travmo sploh lahko preživimo? Ali jo lahko izbrišemo iz svojega spomina? Zakaj sta tišina in molk usodna? Vprašanja, na katera odgovarja oddaja Glasovi svetov. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok, psiholog in pedagog Mark Wolynn ter psiholog, zakonski in družinski terapevt, predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lyle Beaudoin/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/08/Travmatinidogodkisovirnegotovostistrahuintesnobe3256548.mp3 RTVSLO – Ars 2959 clean Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da kar 70 odstotkov prebivalcev najmanj enkrat v življenju doživi hud travmatičen dogodek. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Dogodki, ki lahko doletijo vsakega od nas. Ali travmo sploh lahko preživimo? Ali jo lahko izbrišemo iz svojega spomina? Zakaj sta tišina in molk usodna? Vprašanja, na katera odgovarja oddaja Glasovi svetov. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok, psiholog in pedagog Mark Wolynn ter psiholog, zakonski in družinski terapevt, predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lyle Beaudoin/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Dec 2016 13:15:00 +0000 Travmatični dogodki so vir negotovosti, strahu in tesnobe Glasove svetov smo tokrat posvetili velikim in kljub temu večinoma neopaznim prebivalcem naših gozdov. Medvedom, volkovom in risom. Velikim zverem torej, ki sodijo v sam vrh prehranjevalne verige – če seveda za trenutek pustimo ob strani nas same – in ki so zato svojevrsten pokazatelj stanja v gozdovih, poleg tega pa svoje življenjsko okolje tudi pomembno sooblikujejo. Kljub sorazmerno majhnemu ozemlju in danes že vseprisotni človeški navzočnosti, je vendarle že sicer visoka biotska pestrost v Sloveniji, tudi ko gre za velike plenilce na kar zavidljivi ravni. Toda po drugi strani so risi praktično na robu izumrtja. Skritemu življenju teh živali, za katere vsi vemo, da domujejo v naših gozdovih, vendar jih najverjetneje ne bomo nikoli srečali, smo se pogovarjali s strokovnjaki dr. Hubertom Potočnikom, dr. Miho Kroflom in dr. Tomažem Skrbinškom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/01/Medvedivolkovirisi3248262.mp3 RTVSLO – Ars 3201 clean Glasove svetov smo tokrat posvetili velikim in kljub temu večinoma neopaznim prebivalcem naših gozdov. Medvedom, volkovom in risom. Velikim zverem torej, ki sodijo v sam vrh prehranjevalne verige – če seveda za trenutek pustimo ob strani nas same – in ki so zato svojevrsten pokazatelj stanja v gozdovih, poleg tega pa svoje življenjsko okolje tudi pomembno sooblikujejo. Kljub sorazmerno majhnemu ozemlju in danes že vseprisotni človeški navzočnosti, je vendarle že sicer visoka biotska pestrost v Sloveniji, tudi ko gre za velike plenilce na kar zavidljivi ravni. Toda po drugi strani so risi praktično na robu izumrtja. Skritemu življenju teh živali, za katere vsi vemo, da domujejo v naših gozdovih, vendar jih najverjetneje ne bomo nikoli srečali, smo se pogovarjali s strokovnjaki dr. Hubertom Potočnikom, dr. Miho Kroflom in dr. Tomažem Skrbinškom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Dec 2016 13:30:00 +0000 Medvedi, volkovi, risi Kamorkoli že dandanes potujemo – na Tasmanijo, Kamčatko, Jukatan ali, čisto preprosto, samo od Litije do Čateža –, se lahko zanesemo na obilico koristnih podatkov, dobrodošlih napotkov in prijaznih sugestij, ki nam jih ponuja svetovni splet. Če pa k temu prištejemo še vse dokumentarne filme in turistične vodiče, tedaj se najbrž lahko vprašamo, čemu neki bi človek danes sploh še prebiral literarni potopis? Kakšna je, drugače rečeno, dodana vrednost leposlovno izbrušenega pisanja o krajih, ki nenadoma niso več tako brezupno nedosegljivi, kakor so bili še pred desetletji? In kako se je ta literarni žanr spremenil v času, ko je potovati razmeroma lahko, klikati z miško pa še lažje? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v kontekstu Glasov svetov, ki smo jih tokrat pripravili v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca. Oddaja je sicer potekala v živo z 32. Slovenskega knjižnega sejma. Naši gostje pred mikrofonom so bili pisatelj in urednik potopisne zbirke S poti pri Cankarjevi založbi, Andrej Blatnik, pisatelj, novinar in alpinist, Dušan Jelinčič, in pisateljica in novinarka Agata Tomažič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ilustracija iz potopisa Marca Pola, 14. stol. (Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/24/Napotispotopisom3239866.mp3 RTVSLO – Ars 2957 clean Kamorkoli že dandanes potujemo – na Tasmanijo, Kamčatko, Jukatan ali, čisto preprosto, samo od Litije do Čateža –, se lahko zanesemo na obilico koristnih podatkov, dobrodošlih napotkov in prijaznih sugestij, ki nam jih ponuja svetovni splet. Če pa k temu prištejemo še vse dokumentarne filme in turistične vodiče, tedaj se najbrž lahko vprašamo, čemu neki bi človek danes sploh še prebiral literarni potopis? Kakšna je, drugače rečeno, dodana vrednost leposlovno izbrušenega pisanja o krajih, ki nenadoma niso več tako brezupno nedosegljivi, kakor so bili še pred desetletji? In kako se je ta literarni žanr spremenil v času, ko je potovati razmeroma lahko, klikati z miško pa še lažje? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v kontekstu Glasov svetov, ki smo jih tokrat pripravili v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca. Oddaja je sicer potekala v živo z 32. Slovenskega knjižnega sejma. Naši gostje pred mikrofonom so bili pisatelj in urednik potopisne zbirke S poti pri Cankarjevi založbi, Andrej Blatnik, pisatelj, novinar in alpinist, Dušan Jelinčič, in pisateljica in novinarka Agata Tomažič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ilustracija iz potopisa Marca Pola, 14. stol. (Wikimedia Commons) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Nov 2016 17:15:00 +0000 Na poti s potopisom Raziskovalci človeške evolucije iščejo odgovore na vprašanja, kdo smo, kako smo se razvili, od kod smo prišli. Do zdaj so zbrali veliko novih dokazov; fosilov, ki so jih našli na terenu. Razvili so se nove tehnike in načini obdelovanja podatkov. Paleoantropologija je postala vse bolj specializirana in kompleksna. O tem, katera so najnovejša odkritja in dognanja ter pred kakšnimi izzivi je paleoantropološka znanost, so razpravljali udeleženci mednarodnega srečanja, ki je v začetku novembra potekalo v Ljubljani. Z nekaterimi v svetu znanimi preučevalci začetkov človeštva se je v oddaji Glasovi svetov pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Njeni sogovorniki so bili Jeffrey Hugh Schwartz, Ian Tattersall, William Harcourt-Smith in Yoel Rak. Foto: Wikimedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/23/Viskanjunaeganastanka3237726.mp3 RTVSLO – Ars 2823 clean Raziskovalci človeške evolucije iščejo odgovore na vprašanja, kdo smo, kako smo se razvili, od kod smo prišli. Do zdaj so zbrali veliko novih dokazov; fosilov, ki so jih našli na terenu. Razvili so se nove tehnike in načini obdelovanja podatkov. Paleoantropologija je postala vse bolj specializirana in kompleksna. O tem, katera so najnovejša odkritja in dognanja ter pred kakšnimi izzivi je paleoantropološka znanost, so razpravljali udeleženci mednarodnega srečanja, ki je v začetku novembra potekalo v Ljubljani. Z nekaterimi v svetu znanimi preučevalci začetkov človeštva se je v oddaji Glasovi svetov pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Njeni sogovorniki so bili Jeffrey Hugh Schwartz, Ian Tattersall, William Harcourt-Smith in Yoel Rak. Foto: Wikimedia http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Nov 2016 08:50:00 +0000 V iskanju našega nastanka V demokratičnih ureditvah volivci na volitvah izbiramo svoje predstavnike. Politiki nas zato v predvolilnem obdobju prepričujejo in mamijo z obljubami o boljšem jutri. Pri tem pa pogosto ostaja nejasno, čigave interese zares v vsakodnevnem političnem delovanju zastopajo. Ali glasujejo v dobro svojih volivk in volivcev ali v dobro posebnih interesov in lobijskih mrež. Obljube politikov so zato prepogosto prazne, še več, za pridobitev čim večjega dela volilnega telesa se številni kandidati zatekajo k populizmom, strašenju, lažem. Zato bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjali na vprašanje, zakaj še vedno volimo politike, če nam pa lažejo? Zakaj še vedno verjamemo v volilni teater, ki podžiga politično polarizacijo in poglablja družbeno nestabilnost? Gosta: filozof dr. Tadej Troha in politolog dr. Žiga Vodovnik. Voditeljica Urška Henigman. foto: IPP Photo Archive/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/10/Zakajvolimopolitikeepalaejo3221523.mp3 RTVSLO – Ars 3249 clean V demokratičnih ureditvah volivci na volitvah izbiramo svoje predstavnike. Politiki nas zato v predvolilnem obdobju prepričujejo in mamijo z obljubami o boljšem jutri. Pri tem pa pogosto ostaja nejasno, čigave interese zares v vsakodnevnem političnem delovanju zastopajo. Ali glasujejo v dobro svojih volivk in volivcev ali v dobro posebnih interesov in lobijskih mrež. Obljube politikov so zato prepogosto prazne, še več, za pridobitev čim večjega dela volilnega telesa se številni kandidati zatekajo k populizmom, strašenju, lažem. Zato bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjali na vprašanje, zakaj še vedno volimo politike, če nam pa lažejo? Zakaj še vedno verjamemo v volilni teater, ki podžiga politično polarizacijo in poglablja družbeno nestabilnost? Gosta: filozof dr. Tadej Troha in politolog dr. Žiga Vodovnik. Voditeljica Urška Henigman. foto: IPP Photo Archive/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Nov 2016 14:00:00 +0000 Zakaj volimo politike, če pa lažejo? Tudi pri nas se že dalj časa razpravlja o zdravljenju s konopljo. Pozivom slovenske zdravniške stroke k pravni ureditvi tega področja so se zdaj pridružili tudi politični odločevalci. Za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc, smo tri strokovnjake povprašali, kako velik je terapevtski potencial konoplje. Foto: Claudio Toledo/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/02/Kanabinoidivmedicini3211981.mp3 RTVSLO – Ars 2870 clean Tudi pri nas se že dalj časa razpravlja o zdravljenju s konopljo. Pozivom slovenske zdravniške stroke k pravni ureditvi tega področja so se zdaj pridružili tudi politični odločevalci. Za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc, smo tri strokovnjake povprašali, kako velik je terapevtski potencial konoplje. Foto: Claudio Toledo/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Nov 2016 13:15:00 +0000 Kanabinoidi v medicini Skoraj 5000 raziskovalcev, doktorjev znanosti je k slovenski znanosti v tridesetih letih prispeval program Mladi raziskovalci. Zasnovan je bil v letu 1985, tedaj še pod naslovom »2000 mladih raziskovalcev do leta 2000«, v želji, da se nadoknadi raziskovalni zaostanek Slovenije. Danes predstavlja program Mladi raziskovalci edino celostno shemo financiranja raziskovalnega dela mladih znanstvenikov pri nas in je zato izrednega pomena tako za razvoj znanosti kot družbe širše. Toda tako kot sama znanost, se tudi mladi raziskovalci v današnjem času soočajo z vrsto novih izzivov. O pomenu tega programa in o izzivih, s katerimi se sooča danes, smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Per Henning/NTNU http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/27/Mladiraziskovalci30letkasneje3205681.mp3 RTVSLO – Ars 3268 clean Skoraj 5000 raziskovalcev, doktorjev znanosti je k slovenski znanosti v tridesetih letih prispeval program Mladi raziskovalci. Zasnovan je bil v letu 1985, tedaj še pod naslovom »2000 mladih raziskovalcev do leta 2000«, v želji, da se nadoknadi raziskovalni zaostanek Slovenije. Danes predstavlja program Mladi raziskovalci edino celostno shemo financiranja raziskovalnega dela mladih znanstvenikov pri nas in je zato izrednega pomena tako za razvoj znanosti kot družbe širše. Toda tako kot sama znanost, se tudi mladi raziskovalci v današnjem času soočajo z vrsto novih izzivov. O pomenu tega programa in o izzivih, s katerimi se sooča danes, smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Per Henning/NTNU http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Oct 2016 13:00:00 +0000 Mladi raziskovalci 30 let kasneje Oddajo Glasovi svetov bomo tudi letos enkrat mesečno pripravljali v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovcu. V prvi oddaji bomo govorili o »Dijakih brez meja«. Zanimale nas bodo izkušnje večjezičnosti v šolah – tako z zornega kota pedagogov, ki se morajo soočati z dijaki z različnimi nivoji znanj, okrog katerih morajo organizirati učni proces, z zornega kota dijakov, ki hodijo v dvojezično šolo in z zornega kota sodobnega sveta - bo večjezičnosti več ali manj? Foto: USF SLE/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/19/Dijakibrezmeja3196377.mp3 RTVSLO – Ars 3298 clean Oddajo Glasovi svetov bomo tudi letos enkrat mesečno pripravljali v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovcu. V prvi oddaji bomo govorili o »Dijakih brez meja«. Zanimale nas bodo izkušnje večjezičnosti v šolah – tako z zornega kota pedagogov, ki se morajo soočati z dijaki z različnimi nivoji znanj, okrog katerih morajo organizirati učni proces, z zornega kota dijakov, ki hodijo v dvojezično šolo in z zornega kota sodobnega sveta - bo večjezičnosti več ali manj? Foto: USF SLE/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Oct 2016 13:00:00 +0000 Dijaki brez meja Danes vemo, da številne živali – šimpanzi in gorile, na primer, pa nekatere vrste delfinov, kitov, slonov in papig – med seboj komunicirajo s precej kompleksno uporabo različnih gest in glasov, da torej imajo svoj jezik. Obenem pa se zdi, da je govorica živali namenjena predvsem pošiljanju in sprejemanju praktičnih oziroma utilitarnih sporočil – recimo o virih hrane ali o pretečih nevarnostih. Toda pri nobeni vrsti znanstveniki doslej še niso odkrili daru, ki ga imamo vsi ljudje – da ustvarjamo in si pripovedujemo zgodbe, izmišljije, fikcijo. Zato se je sodobni britanski literarni znanstvenik Brian Boyd – sicer strokovnjak za Vladimirja Nabokova – odločil raziskati, kako se je pri homo sapiensu sploh razvila sposobnost izmišljanja zgodb in zakaj neki se je v evolucijskem procesu zgodbarstvo izkazalo za prednost. Zakaj ima posameznik, ki pripoveduje in posluša izmišljene zgodbe, v evolucijskem smislu večje možnosti, da bo posredoval svoje gene naprej, kakor posameznik, ki te zmožnosti nima? – Svoje ugotovitve je Boyd strnil v knjigi O izvoru zgodb : evolucija, mišljenje, fikcija, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Do kakšnih spoznanj se je Boyd dokopal, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Gosta pred mikrofonom sta bila predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Vanesa Matajc, in asistent z istega oddelka, dr. Igor Žunkovič, ki je Boydovo knjigo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/13/Oizvoruzgodb3188721.mp3 RTVSLO – Ars 3444 clean Danes vemo, da številne živali – šimpanzi in gorile, na primer, pa nekatere vrste delfinov, kitov, slonov in papig – med seboj komunicirajo s precej kompleksno uporabo različnih gest in glasov, da torej imajo svoj jezik. Obenem pa se zdi, da je govorica živali namenjena predvsem pošiljanju in sprejemanju praktičnih oziroma utilitarnih sporočil – recimo o virih hrane ali o pretečih nevarnostih. Toda pri nobeni vrsti znanstveniki doslej še niso odkrili daru, ki ga imamo vsi ljudje – da ustvarjamo in si pripovedujemo zgodbe, izmišljije, fikcijo. Zato se je sodobni britanski literarni znanstvenik Brian Boyd – sicer strokovnjak za Vladimirja Nabokova – odločil raziskati, kako se je pri homo sapiensu sploh razvila sposobnost izmišljanja zgodb in zakaj neki se je v evolucijskem procesu zgodbarstvo izkazalo za prednost. Zakaj ima posameznik, ki pripoveduje in posluša izmišljene zgodbe, v evolucijskem smislu večje možnosti, da bo posredoval svoje gene naprej, kakor posameznik, ki te zmožnosti nima? – Svoje ugotovitve je Boyd strnil v knjigi O izvoru zgodb : evolucija, mišljenje, fikcija, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Do kakšnih spoznanj se je Boyd dokopal, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Gosta pred mikrofonom sta bila predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Vanesa Matajc, in asistent z istega oddelka, dr. Igor Žunkovič, ki je Boydovo knjigo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Oct 2016 13:05:00 +0000 O izvoru zgodb Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta. Mandale so sestavni del naših življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. A mandale ne pripadajo le Vzhodu in Zahodu, čeprav je za njihovo priljubljenost pri nas zaslužen Carl Gustav Jung, ki je mandalo opisal kot psihokozmogram. Mandale pripadajo vsakemu času in vsem tradicijam. Jung je poudarjal, da se mandale uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje globoke meditacije, saj nas opazovanje mandale pa tudi njihovo ustvarjanje, navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. 40 let svojega življenja jim je posvetil dr. Zmago Šmitek, vrsto let redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Šmitek sodi med najvidnejše slovenske raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, za knjigo, ki je izšla pri založbi Beletrina pred dobrim mesecem - Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja, pa njen recenzent dr. Andrej Ule pravi, da je Šmitkovo življenjsko delo in obenem izjemen prispevek k predstavljanju in razumevanju azijskih kultur. O mandalah, o tem načrtu za vse kreacije in harmonični obliki duha kot mandali rečejo Tibetanci, se je Liana Buršič z dr. Šmitkom pogovarjala v tokratnih Glasovih svetov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/04/Mandaletajnivrtovirazsvetljenja3177025.mp3 RTVSLO – Ars 2961 clean Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta. Mandale so sestavni del naših življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. A mandale ne pripadajo le Vzhodu in Zahodu, čeprav je za njihovo priljubljenost pri nas zaslužen Carl Gustav Jung, ki je mandalo opisal kot psihokozmogram. Mandale pripadajo vsakemu času in vsem tradicijam. Jung je poudarjal, da se mandale uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje globoke meditacije, saj nas opazovanje mandale pa tudi njihovo ustvarjanje, navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. 40 let svojega življenja jim je posvetil dr. Zmago Šmitek, vrsto let redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Šmitek sodi med najvidnejše slovenske raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, za knjigo, ki je izšla pri založbi Beletrina pred dobrim mesecem - Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja, pa njen recenzent dr. Andrej Ule pravi, da je Šmitkovo življenjsko delo in obenem izjemen prispevek k predstavljanju in razumevanju azijskih kultur. O mandalah, o tem načrtu za vse kreacije in harmonični obliki duha kot mandali rečejo Tibetanci, se je Liana Buršič z dr. Šmitkom pogovarjala v tokratnih Glasovih svetov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Oct 2016 12:05:00 +0000 Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja »Hrana se dotika vsega. Je osnova vsakega gospodarstva, označuje socialne razlike, meje, vezi in nasprotja ter nenehno razvija uprizoritve spolnih, družinskih in skupnostnih odnosov.« Če z besedami legendarne ameriške avtorice kulinarične proze Mary Frances Kennedy Fisher povzamemo dejstvo, da se naš svet vrti okoli hrane in kuhanja. »V katerikoli družbi je kuhanje jezik, s katerim ta nezavedno odkriva svojo strukturo« je zapisal znameniti francoski antropolog Claude Lévi-Strauss. Hrana oziroma kulinarika je eden ključnih ideoloških aparatov družbe, odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo. Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, ubijemo njeno bistvo, pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako moderno kot je v dobi, ki jo živimo. O antropologiji hrane se bomo pogovarjali v tokratnih Glasovih svetov. Avtorica oddaje Liana Buršič je v goste povabila kulinarična mojstra - chefa Jožefa Oselija in chefa Bineta Volčiča ter kulinarična poznavalca, blogerja, avtorja gastronomskih knjižnih edicij - Boštjana Napotnika in Valentino Smej Novak. Foto:Flickr,cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/30/Antropologijahrane3166212.mp3 RTVSLO – Ars 3231 clean »Hrana se dotika vsega. Je osnova vsakega gospodarstva, označuje socialne razlike, meje, vezi in nasprotja ter nenehno razvija uprizoritve spolnih, družinskih in skupnostnih odnosov.« Če z besedami legendarne ameriške avtorice kulinarične proze Mary Frances Kennedy Fisher povzamemo dejstvo, da se naš svet vrti okoli hrane in kuhanja. »V katerikoli družbi je kuhanje jezik, s katerim ta nezavedno odkriva svojo strukturo« je zapisal znameniti francoski antropolog Claude Lévi-Strauss. Hrana oziroma kulinarika je eden ključnih ideoloških aparatov družbe, odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo. Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, ubijemo njeno bistvo, pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako moderno kot je v dobi, ki jo živimo. O antropologiji hrane se bomo pogovarjali v tokratnih Glasovih svetov. Avtorica oddaje Liana Buršič je v goste povabila kulinarična mojstra - chefa Jožefa Oselija in chefa Bineta Volčiča ter kulinarična poznavalca, blogerja, avtorja gastronomskih knjižnih edicij - Boštjana Napotnika in Valentino Smej Novak. Foto:Flickr,cc http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 30 Sep 2016 09:30:00 +0000 Antropologija hrane Od tedaj, ko je Galileo Galilei usmeril svoj teleskop v nenavadne oblake na nočnem nebu, ki so se vlekli čez Rimsko cesto, in presenečen odkril nepregledno množico človeškemu očesu do tedaj skritih zvezd, se je naše poznavanje vesolja že močno poglobilo. Toda preskok, ki ga v naše razumevanje zgradbe vesolja zdaj prinašajo podatki vesoljske misije Gaia, je primerljiv s tem. Podrobna prostorska zvezdna karta 1,1 milijarde zvezd v naši galaksiji, med katerimi je kar 400 milijonov na novo odkritih, postavlja poznavanje naše galaktične okolice na nove temelje in bo po pričakovanjih popolnoma revolucionirala astronomijo. O Gaii, projektu Evropske vesoljske agencije, in možnostih, ki jih ponuja za preučevanje vesolja, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Foto:ESA/Gaia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/21/GalaktinizemljevidGaia3155218.mp3 RTVSLO – Ars 3120 clean Od tedaj, ko je Galileo Galilei usmeril svoj teleskop v nenavadne oblake na nočnem nebu, ki so se vlekli čez Rimsko cesto, in presenečen odkril nepregledno množico človeškemu očesu do tedaj skritih zvezd, se je naše poznavanje vesolja že močno poglobilo. Toda preskok, ki ga v naše razumevanje zgradbe vesolja zdaj prinašajo podatki vesoljske misije Gaia, je primerljiv s tem. Podrobna prostorska zvezdna karta 1,1 milijarde zvezd v naši galaksiji, med katerimi je kar 400 milijonov na novo odkritih, postavlja poznavanje naše galaktične okolice na nove temelje in bo po pričakovanjih popolnoma revolucionirala astronomijo. O Gaii, projektu Evropske vesoljske agencije, in možnostih, ki jih ponuja za preučevanje vesolja, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Foto:ESA/Gaia http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Sep 2016 12:40:00 +0000 Galaktični zemljevid Gaia Začetek in razcvet železniških tirov na slovenskih tleh sta povezana s staro Avstrijo. Prvi odsek – šlo je za progo od Gradca do Celja – so odprli pred natanko 170 leti. Pomenil je velik tehniški napredek in pridobitev na vsem gospodarskem, kulturnem in družbenem področju takratne Spodnje Štajerske, pozneje pa tudi preostalih območij današnje Slovenije. Na drugi strani pa je novotarija naletela tudi na strah in celo odpor prebivalcev. A kakor koli že, vlaki so postali prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja po kopnem. Z njimi se je začel razvijati tudi turizem. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo opisali zgodovino železnic pri nas od njenih začetkov do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta ravnatelj Železniškega muzeja Mladen Bogić in dr. Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino. Foto: Andreas/Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/14/170lethlaponovnaSlovenskem3147549.mp3 RTVSLO – Ars 3185 clean Začetek in razcvet železniških tirov na slovenskih tleh sta povezana s staro Avstrijo. Prvi odsek – šlo je za progo od Gradca do Celja – so odprli pred natanko 170 leti. Pomenil je velik tehniški napredek in pridobitev na vsem gospodarskem, kulturnem in družbenem področju takratne Spodnje Štajerske, pozneje pa tudi preostalih območij današnje Slovenije. Na drugi strani pa je novotarija naletela tudi na strah in celo odpor prebivalcev. A kakor koli že, vlaki so postali prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja po kopnem. Z njimi se je začel razvijati tudi turizem. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo opisali zgodovino železnic pri nas od njenih začetkov do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta ravnatelj Železniškega muzeja Mladen Bogić in dr. Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino. Foto: Andreas/Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Sep 2016 12:10:00 +0000 170 let hlaponov na Slovenskem Potem ko je Evropska unija oktobra lani sprejela uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, se je zdelo, da je bitka za nevtralni internet v Evropi izgubljena. Aktivisti za digitalne pravice so namreč takrat opozarjali, da je definicija pojma internetna nevtralnost v uredbi preveč ohlapna in zato se lahko od odprtega in demokratičnega interneta za vedno poslovimo. Črni scenarij se ni uresničil, zaradi ohlapne definicije pa je združenje evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije mesece po sprejetju uredbe vendarle oblikovalo natančna pravila, s katerimi ureja internetno nevtralnost v Evropski uniji. Kakšna so ta pravila in zakaj je nevtralnost interneta sploh pomembna? O usodi interneta več v tokratni oddaji Glasovi svetov s sogovornikoma. To sta direktor inštituta Digitas dr. Dušan Caf in aktivist Državljan D Domen Savič. Pripravlja Urška Henigman. foto: stephen melkisethian/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/07/Nevtralnostinterneta3139083.mp3 RTVSLO – Ars 3279 clean Potem ko je Evropska unija oktobra lani sprejela uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, se je zdelo, da je bitka za nevtralni internet v Evropi izgubljena. Aktivisti za digitalne pravice so namreč takrat opozarjali, da je definicija pojma internetna nevtralnost v uredbi preveč ohlapna in zato se lahko od odprtega in demokratičnega interneta za vedno poslovimo. Črni scenarij se ni uresničil, zaradi ohlapne definicije pa je združenje evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije mesece po sprejetju uredbe vendarle oblikovalo natančna pravila, s katerimi ureja internetno nevtralnost v Evropski uniji. Kakšna so ta pravila in zakaj je nevtralnost interneta sploh pomembna? O usodi interneta več v tokratni oddaji Glasovi svetov s sogovornikoma. To sta direktor inštituta Digitas dr. Dušan Caf in aktivist Državljan D Domen Savič. Pripravlja Urška Henigman. foto: stephen melkisethian/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Sep 2016 13:00:00 +0000 Nevtralnost interneta Zaradi krčenja življenjskega prostora in omejenih virov hrane številne živalske vrste za preživetje med seboj tekmujejo. Dve vrsti kuščaric na Kočevskem pa se tekmovanju raje izogneta. Njuno vedenje je preučevala biologinja in raziskovalka dr. Anamarija Žagar. Čeprav se kuščarici med seboj le malo razlikujeta in na omejenem življenjskem prostoru lovita isti plen, pa jima strategija izogibanja omogoča mirno sobivanje in preživetje. Podrobneje o tej zanimivi taktiki pa v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pozidna kuščarica (Podarcis muralis), avtor: Miha Krofel http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/01/Strategijaizogibanjaomogoamirnosobivanjeinpreivetje3133063.mp3 RTVSLO – Ars 2698 clean Zaradi krčenja življenjskega prostora in omejenih virov hrane številne živalske vrste za preživetje med seboj tekmujejo. Dve vrsti kuščaric na Kočevskem pa se tekmovanju raje izogneta. Njuno vedenje je preučevala biologinja in raziskovalka dr. Anamarija Žagar. Čeprav se kuščarici med seboj le malo razlikujeta in na omejenem življenjskem prostoru lovita isti plen, pa jima strategija izogibanja omogoča mirno sobivanje in preživetje. Podrobneje o tej zanimivi taktiki pa v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pozidna kuščarica (Podarcis muralis), avtor: Miha Krofel http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Sep 2016 12:15:00 +0000 Strategija izogibanja omogoča mirno sobivanje in preživetje Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. Foto: www.flickr.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/26/Gentrifikacijamestnihsredi3123972.mp3 RTVSLO – Ars 2814 clean Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. Foto: www.flickr.com http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Aug 2016 08:30:00 +0000 Gentrifikacija mestnih središč Pregovorno najbolj marljiva med živimi bitji – čebela – je že dolgo tisti nevidni delavec, na kateri sloni kar tretjina vse naše hrane. Na njeno pogosto spregledano delo so širšo javnost v zadnjih letih zares opomnili šele obsežni pogini čebeljih družin. Še pred desetletjem je bilo opraševanje, ki ga opravljajo čebele in tudi številni drugi, še mnogo bolj spregledani opraševalci, samoumevna storitev, danes se njeno vrednost že preračunava v milijarde evrov. Pogoji za delo pa so v današnjem svetu tudi za čebele vse prej kot idealni. Monokulturna prostranstva, intenzivna raba pesticidov in zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev in intenzivnega kmetijstva vse pogosteje tudi pomanjkanje hrane, predstavljajo preplet težav, ki bodo tudi v prihodnje močno ogrožala naše spretne opraševalke. Gosta v oddaji sta prof. Janko Božič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Danilo Bevk z Nacionalnega instituta za biologijo. Foto:Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/18/ebelemedScilointenzivnegakmetijstvainKaribdopodnebnihsprememb3118023.mp3 RTVSLO – Ars 3205 clean Pregovorno najbolj marljiva med živimi bitji – čebela – je že dolgo tisti nevidni delavec, na kateri sloni kar tretjina vse naše hrane. Na njeno pogosto spregledano delo so širšo javnost v zadnjih letih zares opomnili šele obsežni pogini čebeljih družin. Še pred desetletjem je bilo opraševanje, ki ga opravljajo čebele in tudi številni drugi, še mnogo bolj spregledani opraševalci, samoumevna storitev, danes se njeno vrednost že preračunava v milijarde evrov. Pogoji za delo pa so v današnjem svetu tudi za čebele vse prej kot idealni. Monokulturna prostranstva, intenzivna raba pesticidov in zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev in intenzivnega kmetijstva vse pogosteje tudi pomanjkanje hrane, predstavljajo preplet težav, ki bodo tudi v prihodnje močno ogrožala naše spretne opraševalke. Gosta v oddaji sta prof. Janko Božič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Danilo Bevk z Nacionalnega instituta za biologijo. Foto:Wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Aug 2016 12:00:00 +0000 Čebele med Scilo intenzivnega kmetijstva in Karibdo podnebnih sprememb Avtomobili, vesoljska oprema, pohištvo, igrače, računalniki, obleke, športni rekviziti, orodje, kozmetika in seveda embalaža. Plastika je danes vsepovsod. Obstaja v najrazličnejših oblikah, je obstojna in predvsem zelo poceni. Na svetu letno proizvedemo 300 milijonov ton plastike in številka bo v prihodnosti po vseh ocenah samo še naraščala. Polovico vse plastike se uporabi le enkrat in približno 10 odstotkov je konča v morju. Ker je zelo obstojna, lahko razpada tudi več stoletij in mikroplastika, ki tako nastaja, ni prav nič manjši problem. Danes jo lahko najdemo v vseh morskih organizmih, od najmanjšega planktona, do največjih prebivalcev morskih globin. O plastiki in mikroplastiki se bomo v Glasovih svetov pogovarjali s strokovnjakoma z Instituta za vode republike Slovenije, dr. Manco Kovač Viršek in Urošem Robičem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/11/Plastika-odpadekzavsease3111455.mp3 RTVSLO – Ars 2764 clean Avtomobili, vesoljska oprema, pohištvo, igrače, računalniki, obleke, športni rekviziti, orodje, kozmetika in seveda embalaža. Plastika je danes vsepovsod. Obstaja v najrazličnejših oblikah, je obstojna in predvsem zelo poceni. Na svetu letno proizvedemo 300 milijonov ton plastike in številka bo v prihodnosti po vseh ocenah samo še naraščala. Polovico vse plastike se uporabi le enkrat in približno 10 odstotkov je konča v morju. Ker je zelo obstojna, lahko razpada tudi več stoletij in mikroplastika, ki tako nastaja, ni prav nič manjši problem. Danes jo lahko najdemo v vseh morskih organizmih, od najmanjšega planktona, do največjih prebivalcev morskih globin. O plastiki in mikroplastiki se bomo v Glasovih svetov pogovarjali s strokovnjakoma z Instituta za vode republike Slovenije, dr. Manco Kovač Viršek in Urošem Robičem. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Aug 2016 13:00:00 +0000 Plastika - odpadek za vse čase »Spominjati se pomeni vse bolj sposobnost, da si prikličemo pred oči sliko, ne pa da v duhu obnovimo zgodbo« je rekla znamenita Susan Sontag in s tem poudarila moč podob. V današnjih modernih časih se vse več prostora namenja prav fotografskim podobam ….in v času množične potrošnje ima praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati, dokumentirati s pomočjo fotografije. Hiper produkcija podob nas obdaja, tudi cenenih in prostaških. Fotografija pa je tudi namesto vloge kapi, ki zamrzne življenje v predsmrtno masko, hitro in gladko postala reportaža, dokument in obeležje življenja, pa znak njegove minljivosti in negotovosti je zapisal Lev Kreft v spremni besedi h knjigi Estetika reportažne fotografije fotoreporterja Uroša Hočevarja, ki pravi, da se prava moč reportažnih in dokumentarnih fotografij, ki se pojavljajo v medijih množične komunikacije pokaže takrat, ko politika v kriznih časih podivja, ko ni več prostega pretoka informacij, in ko pade prva žrtev vojne – resnica. O moči in nemoči reportažne fotografije se bomo pogovarjali v tokratni oddaji in se ob dejstvu, da zgodbe s fotografij nagovarjajo sočutno bit v nas, dotaknili tudi vzporednega dejstva, da ljudje ob dnevnih podobah eksplicitnih grozot vojne, ubijanja, smrti, postajamo neobčutljivi, odporni proti nasilju. Z nami bodo gostje, znani in ugledni slovenski fotoreporterji. na sliki: Uroš Hočevar, Manca Juvan in Srdjan Živulović. foto: Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/04/Nemoreportanefotografije3103959.mp3 RTVSLO – Ars 3143 clean »Spominjati se pomeni vse bolj sposobnost, da si prikličemo pred oči sliko, ne pa da v duhu obnovimo zgodbo« je rekla znamenita Susan Sontag in s tem poudarila moč podob. V današnjih modernih časih se vse več prostora namenja prav fotografskim podobam ….in v času množične potrošnje ima praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati, dokumentirati s pomočjo fotografije. Hiper produkcija podob nas obdaja, tudi cenenih in prostaških. Fotografija pa je tudi namesto vloge kapi, ki zamrzne življenje v predsmrtno masko, hitro in gladko postala reportaža, dokument in obeležje življenja, pa znak njegove minljivosti in negotovosti je zapisal Lev Kreft v spremni besedi h knjigi Estetika reportažne fotografije fotoreporterja Uroša Hočevarja, ki pravi, da se prava moč reportažnih in dokumentarnih fotografij, ki se pojavljajo v medijih množične komunikacije pokaže takrat, ko politika v kriznih časih podivja, ko ni več prostega pretoka informacij, in ko pade prva žrtev vojne – resnica. O moči in nemoči reportažne fotografije se bomo pogovarjali v tokratni oddaji in se ob dejstvu, da zgodbe s fotografij nagovarjajo sočutno bit v nas, dotaknili tudi vzporednega dejstva, da ljudje ob dnevnih podobah eksplicitnih grozot vojne, ubijanja, smrti, postajamo neobčutljivi, odporni proti nasilju. Z nami bodo gostje, znani in ugledni slovenski fotoreporterji. na sliki: Uroš Hočevar, Manca Juvan in Srdjan Živulović. foto: Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Aug 2016 12:10:00 +0000 (Ne)moč reportažne fotografije Če so podatki nova nafta, so algoritmi črpalke, ki jo črpajo. Algoritmi razvrščajo spletne strani v brskalnikih, prikazujejo medijske vsebine na družbenih omrežjih, sledijo naši dejavnosti na spletu, nas kategorizirajo, nam ponujajo nove vsebine, personalizirane oglase, varujejo pred morebitnim nasiljem in preverjajo, če morebiti nismo mi tisti, ki pripravljamo teroristični napad. Kako bo algoritmizacija spremenila svet? Kje so prednosti in kje nevarnosti? Odgovori v oddaji Glasovi svetov z gosti: dr. Blaž Zupan, dr. Igor Vobič in dr. Uroš Godnov. foto: Jodson Weinsheimer/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/07/25/Algoritmispreminjajosvet3094901.mp3 RTVSLO – Ars 2997 clean Če so podatki nova nafta, so algoritmi črpalke, ki jo črpajo. Algoritmi razvrščajo spletne strani v brskalnikih, prikazujejo medijske vsebine na družbenih omrežjih, sledijo naši dejavnosti na spletu, nas kategorizirajo, nam ponujajo nove vsebine, personalizirane oglase, varujejo pred morebitnim nasiljem in preverjajo, če morebiti nismo mi tisti, ki pripravljamo teroristični napad. Kako bo algoritmizacija spremenila svet? Kje so prednosti in kje nevarnosti? Odgovori v oddaji Glasovi svetov z gosti: dr. Blaž Zupan, dr. Igor Vobič in dr. Uroš Godnov. foto: Jodson Weinsheimer/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Jul 2016 13:00:00 +0000 Algoritmi spreminjajo svet Šele tožbe proti tobačnim velikanom v Združenih državah Amerike so razkrile zaupne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Interni akti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. V Sloveniji smo v postopku spreminjanja in zaostrovanja protitobačne zakonodaje, zato bomo v oddaji Glasovi svetov spregovorili o »najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva«, kot o cigaretah pravi prof. Robert Proctor z Univerze Stanford v Kaliforniji. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Lindsay Fox/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/07/13/Najboljsmrtonosenizdelekvzgodovinilovetva3083389.mp3 RTVSLO – Ars 3224 clean Šele tožbe proti tobačnim velikanom v Združenih državah Amerike so razkrile zaupne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Interni akti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. V Sloveniji smo v postopku spreminjanja in zaostrovanja protitobačne zakonodaje, zato bomo v oddaji Glasovi svetov spregovorili o »najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva«, kot o cigaretah pravi prof. Robert Proctor z Univerze Stanford v Kaliforniji. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Lindsay Fox/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jul 2016 12:20:00 +0000 Najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeštva RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”. sl Wed, 7 Nov 2018 13:15:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 7 Nov 2018 13:15:00 +0000 Glasovi svetov