News & Politics (C) RTVSLO 2017 Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Intelekta http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/49/ras_prvi_4d_naslovke_intelekta_pc.jpg Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu in vse več je ljudi, ki se mu izogiba. Ocena zdravnikov je, da ima kar okoli 5 odstotkov ljudi dejansko težave z glutenom ter obenem opozarjajo, da ni vedno kriv gluten. V žitih se lahko skriva še marsikaj drugega, kar nam lahko potencialno škodi. Kar nenavadno morda, če pomislimo, da prav gojenje žitaric predstavlja temelj civilizacij. Letošnje arheološko odkritje pa je razkrilo, da smo ljudje kruh najprej vzljubili in se šele nato domislili, da bi si sestavine zanj gojili kar sami. Pogovoarjali smo se namreč z arheologinjo, ki je odkrila več kot 14 tisočletij star kruh in nam povedala, kaj ta najdba pravzaprav pomeni. Glede na tako dolgo zgodovino sobivanja med kruhom in njegovimi navdušenimi jedci, je količina težav, ki jih danes povzroča, kar nekoliko presenetljivi. Smo glutenske težave v preteklosti spregledali? Se vzrok skriva v prehranski industriji? Zakaj je gluten za prehransko industrijo pravzaprav tako pomemben in kaj vse je potrebno brezglutenski moki dodati, če hočemo iz nje speči kruh? O vsem tem v tokratnni Intelekti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/17/Zakajnamglutendanespovzroatolikoteav3957478.mp3 RTVSLO – Prvi 2744 clean Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu in vse več je ljudi, ki se mu izogiba. Ocena zdravnikov je, da ima kar okoli 5 odstotkov ljudi dejansko težave z glutenom ter obenem opozarjajo, da ni vedno kriv gluten. V žitih se lahko skriva še marsikaj drugega, kar nam lahko potencialno škodi. Kar nenavadno morda, če pomislimo, da prav gojenje žitaric predstavlja temelj civilizacij. Letošnje arheološko odkritje pa je razkrilo, da smo ljudje kruh najprej vzljubili in se šele nato domislili, da bi si sestavine zanj gojili kar sami. Pogovoarjali smo se namreč z arheologinjo, ki je odkrila več kot 14 tisočletij star kruh in nam povedala, kaj ta najdba pravzaprav pomeni. Glede na tako dolgo zgodovino sobivanja med kruhom in njegovimi navdušenimi jedci, je količina težav, ki jih danes povzroča, kar nekoliko presenetljivi. Smo glutenske težave v preteklosti spregledali? Se vzrok skriva v prehranski industriji? Zakaj je gluten za prehransko industrijo pravzaprav tako pomemben in kaj vse je potrebno brezglutenski moki dodati, če hočemo iz nje speči kruh? O vsem tem v tokratnni Intelekti. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 18 Sep 2018 08:20:00 +0000 Zakaj nam gluten danes povzroča toliko težav? V evropskem parlamentu bo jutri potekala razprava o Predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. Tudi tokrat je poskus regulacije interneta sprožil ostre odzive in odpor ter vročo razpravo o tem, kako varovati intelektualno lastnino in urediti avtorsko pravo v digitalnem svetu in hkrati ohraniti internet, tak kot je. V petek je na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so dobili besedo različni deležniki, da bi se opredelili do direktive. Strinjali so se, da je avtorsko pravo nujno treba premakniti v 21-to stoletje. Kako pa to narediti? Komu bi taka direktiva koristila? Ali je evropska direktiva sploh pravo orodje za rešitev tega problema? Bodo z njo ustvarjalci, založniki in producenti res dobili svoj kos pogače, ali pa jih na platformah spletnih gigantov preprosto ne bo več? So spremembe avtorskega prava rešitev za omejitev monopolnega položaja spletnih gigantov? O vsem tem so se burno pogovarjali na okrogli mizi, tam smo bili tudi mi, poudarki v tokratni Intelekti. foto: pixabay/pixel2013 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/10/Bonovadirektivaoavtorskihpravicahpokvarilainternet3950551.mp3 RTVSLO – Prvi 2881 clean V evropskem parlamentu bo jutri potekala razprava o Predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. Tudi tokrat je poskus regulacije interneta sprožil ostre odzive in odpor ter vročo razpravo o tem, kako varovati intelektualno lastnino in urediti avtorsko pravo v digitalnem svetu in hkrati ohraniti internet, tak kot je. V petek je na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so dobili besedo različni deležniki, da bi se opredelili do direktive. Strinjali so se, da je avtorsko pravo nujno treba premakniti v 21-to stoletje. Kako pa to narediti? Komu bi taka direktiva koristila? Ali je evropska direktiva sploh pravo orodje za rešitev tega problema? Bodo z njo ustvarjalci, založniki in producenti res dobili svoj kos pogače, ali pa jih na platformah spletnih gigantov preprosto ne bo več? So spremembe avtorskega prava rešitev za omejitev monopolnega položaja spletnih gigantov? O vsem tem so se burno pogovarjali na okrogli mizi, tam smo bili tudi mi, poudarki v tokratni Intelekti. foto: pixabay/pixel2013 https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 11 Sep 2018 08:00:00 +0000 Bo nova direktiva o avtorskih pravicah pokvarila internet? Že nekaj časa je jasno, da diploma ne prinaša nujno zaposlitve. Podaljševanje šolanja je tako tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Če k temu dodamo še ocene, ki kažejo na to, da bo 65 % otrok, ki danes vstopajo v osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še bolj kompleksna. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Je rešitev vseživljenjsko učenje? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/04/Kolikobovprihodnjevrednadiploma3943254.mp3 RTVSLO – Prvi 2867 clean Že nekaj časa je jasno, da diploma ne prinaša nujno zaposlitve. Podaljševanje šolanja je tako tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Če k temu dodamo še ocene, ki kažejo na to, da bo 65 % otrok, ki danes vstopajo v osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še bolj kompleksna. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Je rešitev vseživljenjsko učenje? https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 4 Sep 2018 10:37:00 +0000 Koliko bo v prihodnje vredna diploma? ZDA so trenutno sredi ene največjih epidemij uporabe predpisanih opioidov in se srečujejo z vrsto novih izzivov, med katerimi je predvsem velika umrljivost zaradi predoziranja. Zaradi prevelikega predpisovanja protibolečinskih zdravil skoraj desetletje nazaj, naj bi posledično postalo odvisnih več kot dva milijona Američanov. Številni med njimi so se, ko so ostali brez receptov oziroma so njihovo predpisovanje zaostrili, zatekli k heroinu, ki je tudi cenejši. V tokratni Intelekti bomo iskali vzroke za epidemijo opioidov, ki gre z roko v roki tudi z zatonom termoelektrarn na premog, ki so dajala delo več deset tisočim in posledično revščino za tisoče družin in posameznikov. Ena najbolj prizadetih zveznih držav je premogovniška Zahodna Virginija, z največjim deležem smrti zaradi prevelikih odmerkov in novorojenčkov, ki se že rodijo kot odvisniki. Z nami bodo gostje: asistentka doktorica Nuša Šegrec, specialistka psihiatrije s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, profesor doktor Bogomil Ferfila, strokovnjak za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Milan Krek, zdravnik, specialist javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/27/OpioidnaepidemijavZDA3935092.mp3 RTVSLO – Prvi 2727 clean ZDA so trenutno sredi ene največjih epidemij uporabe predpisanih opioidov in se srečujejo z vrsto novih izzivov, med katerimi je predvsem velika umrljivost zaradi predoziranja. Zaradi prevelikega predpisovanja protibolečinskih zdravil skoraj desetletje nazaj, naj bi posledično postalo odvisnih več kot dva milijona Američanov. Številni med njimi so se, ko so ostali brez receptov oziroma so njihovo predpisovanje zaostrili, zatekli k heroinu, ki je tudi cenejši. V tokratni Intelekti bomo iskali vzroke za epidemijo opioidov, ki gre z roko v roki tudi z zatonom termoelektrarn na premog, ki so dajala delo več deset tisočim in posledično revščino za tisoče družin in posameznikov. Ena najbolj prizadetih zveznih držav je premogovniška Zahodna Virginija, z največjim deležem smrti zaradi prevelikih odmerkov in novorojenčkov, ki se že rodijo kot odvisniki. Z nami bodo gostje: asistentka doktorica Nuša Šegrec, specialistka psihiatrije s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, profesor doktor Bogomil Ferfila, strokovnjak za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Milan Krek, zdravnik, specialist javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 28 Aug 2018 08:15:00 +0000 Opioidna epidemija v ZDA V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec. Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope. Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: zgodovinar dr. Jurij Hadalin, sociolog dr. Primož Krašovec, filozof dr. Lev Kreft ter prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: prizor s praških ulic po sovjetski invaziji 21. 08. 1968 (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/20/Pomladkinikolinipostalapoletje3929327.mp3 RTVSLO – Prvi 2473 clean V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec. Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope. Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: zgodovinar dr. Jurij Hadalin, sociolog dr. Primož Krašovec, filozof dr. Lev Kreft ter prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: prizor s praških ulic po sovjetski invaziji 21. 08. 1968 (Wikipedia) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 21 Aug 2018 09:05:00 +0000 Pomlad, ki nikoli ni postala poletje Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji – ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano? Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo Mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) – skupaj bomo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Adamkontor/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/13/Pastipoletnihstrasti3923434.mp3 RTVSLO – Prvi 2369 clean Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji – ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano? Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo Mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) – skupaj bomo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Adamkontor/ Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 14 Aug 2018 08:15:00 +0000 Pasti poletnih strasti Kako pogosto zamenjate star mobilni telefon za novejšega? Računalnik? Drugo elektronsko opremo? Kam odvržete stare, neuporabne, nedelujoče električne in elektronske aparate? Jih pustite, poleg ostalih zastarelih naprav, ležati nekje v predalu, v kleti ali na podstrešju? Jih morda vržete kar med gospodinjske smeti, ker ne veste kam z njimi? Ali jih odnesete tja, kjer tovrstne odpadke zbirajo? Več o e-odpadkih v tokratni Intelekti. Pogovarjali smo se z Alenko Gruden Belavič iz družbe za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/06/Elektronskiinelektriniodpadki3917765.mp3 RTVSLO – Prvi 1943 clean Kako pogosto zamenjate star mobilni telefon za novejšega? Računalnik? Drugo elektronsko opremo? Kam odvržete stare, neuporabne, nedelujoče električne in elektronske aparate? Jih pustite, poleg ostalih zastarelih naprav, ležati nekje v predalu, v kleti ali na podstrešju? Jih morda vržete kar med gospodinjske smeti, ker ne veste kam z njimi? Ali jih odnesete tja, kjer tovrstne odpadke zbirajo? Več o e-odpadkih v tokratni Intelekti. Pogovarjali smo se z Alenko Gruden Belavič iz družbe za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 7 Aug 2018 08:05:00 +0000 Elektronski in električni odpadki Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako si na tak kup – ali pa na nasmetene poti - res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. To pa žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Do tam je še daleč. Ni pa več tako daleč do akcije Očistimo Slovenijo, v kateri bomo 15. septembra ponovno po vsej Sloveniji čistili tako divja odlagališča kot smeti ob poteh in še posebej ob vodotokih. Letošnja akcija bo tokrat prav posebna. Prvič bo to tudi čisto prava svetovna čistilna akcija. World Cleanup Day bo potekal v kar 150 državah sveta. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. V Intelekti smo se posvetili trenutnemu stanju na področju divjih odlagališč, kot tudi širšim vidikom, tako gospodarskim kot družbenim, zaradi katerih se težave z našimi odpadki kar nočejo in nočejo končati. Gostje oddaje Urša Zgojznik in Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja in Matej Ogrin iz društva Cipra Slovenija. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: smjck, Flickr CC http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/31/Kjerseoselvaljatamdlakopusti3913211.mp3 RTVSLO – Prvi 2315 clean Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako si na tak kup – ali pa na nasmetene poti - res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. To pa žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Do tam je še daleč. Ni pa več tako daleč do akcije Očistimo Slovenijo, v kateri bomo 15. septembra ponovno po vsej Sloveniji čistili tako divja odlagališča kot smeti ob poteh in še posebej ob vodotokih. Letošnja akcija bo tokrat prav posebna. Prvič bo to tudi čisto prava svetovna čistilna akcija. World Cleanup Day bo potekal v kar 150 državah sveta. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. V Intelekti smo se posvetili trenutnemu stanju na področju divjih odlagališč, kot tudi širšim vidikom, tako gospodarskim kot družbenim, zaradi katerih se težave z našimi odpadki kar nočejo in nočejo končati. Gostje oddaje Urša Zgojznik in Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja in Matej Ogrin iz društva Cipra Slovenija. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: smjck, Flickr CC https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 31 Jul 2018 08:40:00 +0000 Kjer se osel valja, tam dlako pusti Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako je ta razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Kakšni procesi se odvijajo v naših možganih, ko beremo? Kakšno vlogo ima v sodobni družbi knjiga? O branju bomo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Sogovorniki: Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije, Tejo Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, Irena Štaudohar iz Sobotne priloge Dela in dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. foto: stocksnap/pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/24/Beremovekotkadarkoli3908190.mp3 RTVSLO – Prvi 1952 clean Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako je ta razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Kakšni procesi se odvijajo v naših možganih, ko beremo? Kakšno vlogo ima v sodobni družbi knjiga? O branju bomo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Sogovorniki: Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije, Tejo Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, Irena Štaudohar iz Sobotne priloge Dela in dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. foto: stocksnap/pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 24 Jul 2018 08:10:00 +0000 Beremo več kot kadarkoli Kdo so pravi zmagovalci 21. svetovnega prvenstva v nogometu? Francoski reprezentanti? Ruski organizatorji? Fifini računovodje? Navdušenci z vseh koncev zemeljske oble, ki so lahko mesec dni gledali dober nogomet? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili: nogometni komentator Juan Vasle, poznavalec ruske zunanje in notranje politike, novinar Branko Soban, ekonomist dr. Bogomir Kovač in filozof športa dr. Milan Hosta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Quince Media (Pixabay) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/17/FrancijaRusijaFifaaliigrasama3903896.mp3 RTVSLO – Prvi 2559 clean Kdo so pravi zmagovalci 21. svetovnega prvenstva v nogometu? Francoski reprezentanti? Ruski organizatorji? Fifini računovodje? Navdušenci z vseh koncev zemeljske oble, ki so lahko mesec dni gledali dober nogomet? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili: nogometni komentator Juan Vasle, poznavalec ruske zunanje in notranje politike, novinar Branko Soban, ekonomist dr. Bogomir Kovač in filozof športa dr. Milan Hosta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Quince Media (Pixabay) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 17 Jul 2018 09:35:00 +0000 Francija, Rusija, Fifa ali igra sama? Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati med organiziranimi in tudi malo manj organiziranimi skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Naša sogovornika sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog kulture doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/02/Kakosesooamozgentrifikacijo3888332.mp3 RTVSLO – Prvi 2952 clean Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati med organiziranimi in tudi malo manj organiziranimi skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Naša sogovornika sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog kulture doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 10 Jul 2018 08:45:00 +0000 Kako se soočamo z gentrifikacijo? To, da se posamezniki zmeraj pozneje odločajo za starševstvo, za sabo potegne nekaj pozitivnih, pa tudi negativnih posledic. Zgodi se lahko namreč, da postane otrok središče družinskega življenja, ki mu starši - sicer z najboljšimi nameni - določajo celoten potek otroštva doma in v šoli. Strokovnjaki pa že dalj časa opozarjajo, da prevelika skrb, popoln nadzor in vodeno usmerjanje otrokovega življenja omejujejo njegov razvoj, iskanje lastne poti in osvojitev ključnih socialnih kompetenc. O tem, ko otrok postane projekt, bomo s strokovnjaki govorili v tokratni Intelekti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/03/Projektotrok3890762.mp3 RTVSLO – Prvi 2753 clean To, da se posamezniki zmeraj pozneje odločajo za starševstvo, za sabo potegne nekaj pozitivnih, pa tudi negativnih posledic. Zgodi se lahko namreč, da postane otrok središče družinskega življenja, ki mu starši - sicer z najboljšimi nameni - določajo celoten potek otroštva doma in v šoli. Strokovnjaki pa že dalj časa opozarjajo, da prevelika skrb, popoln nadzor in vodeno usmerjanje otrokovega življenja omejujejo njegov razvoj, iskanje lastne poti in osvojitev ključnih socialnih kompetenc. O tem, ko otrok postane projekt, bomo s strokovnjaki govorili v tokratni Intelekti. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 3 Jul 2018 09:00:00 +0000 Projekt otrok Podatki so nova nafta. Digitalni velikani, ki upravljajo z ogromnimi količinami podatkov, po svoji moči že daleč presegajo moč večine držav. Dodana vrednost podatkov se skriva predvsem v njihovi količini, več je bolje, in v možnostih njihove uporabe. In slednje so se v zadnjih letih močno razbohotile. Danes je tako mogoče iz podatkov razbrati vzorce, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo. Mogoče je predvideti ravnanja posameznikov in nanje vplivati. Vrsta odmevnih zgodb v preteklih letih je te tektonske premike, ki so se tiho odvijali na oddaljenih serverjih, vendarle pripeljala v zavest širše javnosti. Še vedno pa obstaja ogromen razkorak med možnostmi, ki jih že v tem trenutku ta tehnologija omogoča in tem, kaj o tem vemo ne samo običajni posamezniki, ampak še bolj odločevalci, ki bi morali poskrbeti za nadzor in rabi podatkov postaviti primerne okvire. O tem ključnem področju, ki bo brez dvoma določalo koordinate družbi, v kateri bomo živeli, v kateri pravzaprav že živimo, smo spregovorili v tokratni Intelekti z gosti: filozofinjo in sociologinjo prof. dr. Renato Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, sourednikom knjige Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja prof. Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo ter pravnico mag. Heleno Uršič, ki na temo pravic posameznika v kontekstu velikega podatkovja pripravlja doktorat na nizozemski univerzi v Leidnu, trenutno pa raziskuje na Univerzi Yale v Združenih državah Amerike. Foto: Facebook http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/22/Umetnainteligencaseeodloanamestonas3880400.mp3 RTVSLO – Prvi 2482 clean Podatki so nova nafta. Digitalni velikani, ki upravljajo z ogromnimi količinami podatkov, po svoji moči že daleč presegajo moč večine držav. Dodana vrednost podatkov se skriva predvsem v njihovi količini, več je bolje, in v možnostih njihove uporabe. In slednje so se v zadnjih letih močno razbohotile. Danes je tako mogoče iz podatkov razbrati vzorce, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo. Mogoče je predvideti ravnanja posameznikov in nanje vplivati. Vrsta odmevnih zgodb v preteklih letih je te tektonske premike, ki so se tiho odvijali na oddaljenih serverjih, vendarle pripeljala v zavest širše javnosti. Še vedno pa obstaja ogromen razkorak med možnostmi, ki jih že v tem trenutku ta tehnologija omogoča in tem, kaj o tem vemo ne samo običajni posamezniki, ampak še bolj odločevalci, ki bi morali poskrbeti za nadzor in rabi podatkov postaviti primerne okvire. O tem ključnem področju, ki bo brez dvoma določalo koordinate družbi, v kateri bomo živeli, v kateri pravzaprav že živimo, smo spregovorili v tokratni Intelekti z gosti: filozofinjo in sociologinjo prof. dr. Renato Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, sourednikom knjige Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja prof. Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo ter pravnico mag. Heleno Uršič, ki na temo pravic posameznika v kontekstu velikega podatkovja pripravlja doktorat na nizozemski univerzi v Leidnu, trenutno pa raziskuje na Univerzi Yale v Združenih državah Amerike. Foto: Facebook https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 26 Jun 2018 08:00:00 +0000 Umetna inteligenca se že odloča namesto nas Projekt reševanja slovenskih risov LifeLynx je z letošnjim letom v popolnem razmahu. V začetku prihodnjega leta lahko pričakujemo prihod prvih novih živali iz Slovaške in Romunije, v načrtu pa je naselitev 14-ih. Brez tovrstne pomoči so namreč največji evropski mački v naših gozdovih šteti dnevi. Število risov se zadnji dve desetletji vztrajno zmanjšuje; to je posledica parjenja v sorodstvu. Vsi risi, ki danes živijo na prostranem območju dinarskih gozdov vse do Bosne in Hercegovine, so namreč potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci pripeljali v kočevski gozd leta 1973. To je bila nekaj desetletij najuspešnejša zgodba o ponovni naselitvi risa v svetovnem merilu, projekt LifeLynx pa bo skušal zagotoviti, da bo tako tudi nadaljevanje. O risu bosta v tokratni Intelekti govorila vodja lovišča posebnega pomena Jelen Snežnik Anton Marinčič in biolog in genetik dr. Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete. Foto: Wikimedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/15/Dabirisizginilsikotdrubaneelimoprivoiti3868931.mp3 RTVSLO – Prvi 2764 clean Projekt reševanja slovenskih risov LifeLynx je z letošnjim letom v popolnem razmahu. V začetku prihodnjega leta lahko pričakujemo prihod prvih novih živali iz Slovaške in Romunije, v načrtu pa je naselitev 14-ih. Brez tovrstne pomoči so namreč največji evropski mački v naših gozdovih šteti dnevi. Število risov se zadnji dve desetletji vztrajno zmanjšuje; to je posledica parjenja v sorodstvu. Vsi risi, ki danes živijo na prostranem območju dinarskih gozdov vse do Bosne in Hercegovine, so namreč potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci pripeljali v kočevski gozd leta 1973. To je bila nekaj desetletij najuspešnejša zgodba o ponovni naselitvi risa v svetovnem merilu, projekt LifeLynx pa bo skušal zagotoviti, da bo tako tudi nadaljevanje. O risu bosta v tokratni Intelekti govorila vodja lovišča posebnega pomena Jelen Snežnik Anton Marinčič in biolog in genetik dr. Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete. Foto: Wikimedia https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 19 Jun 2018 08:10:00 +0000 Da bi ris izginil, si kot družba ne želimo privoščiti Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v Kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratna Intelekta z osebno izkušnjo in strokovnimi pogledi vabi k poslušanju. Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mislav Marohnić/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/11/Bolezenkinaspoobolevnostiuvravsvetovnivrh3862771.mp3 RTVSLO – Prvi 2436 clean Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v Kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratna Intelekta z osebno izkušnjo in strokovnimi pogledi vabi k poslušanju. Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mislav Marohnić/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 12 Jun 2018 08:15:00 +0000 Bolezen, ki nas po obolevnosti uvršča v svetovni vrh Ljudska republika Kitajska je tretja največja država sveta po površini, druga največja država na svetu po bruto družbenem proizvodu in največja država po številu prebivalstva. Je dedinja ene najstarejših, najvplivnejših in najveličastnejših civilizacij na planetu, zaradi česar ni presenetljivo, da Kitajci svojo domovino imenujejo preprosto Zhongguo, osrednje cesarstvo. Od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja je stalna članica varnostnega sveta OZN in priznana jedrska sila, ki ima zaradi drugega največjega vojaškega proračuna pod orožjem več vojakov kot katera koli druga država. V zadnjih štiridesetih letih se je Kitajska prelevila tudi v pravcato trgovinsko velesilo – je največja svetovna izvoznica in druga največja uvoznica dobrin in izdelkov. Te številke po svoje pojasnjujejo, zakaj smo se v zadnjih desetletjih navadili govoriti, da je Kitajska država, ki bi v 21. stoletju lahko izzvala Združene države Amerike in sčasoma nemara celo postala osrednja svetovna velesila, ekonomski, vojaški, politični in kulturni hegemon, ki svojo moč, svoj vpliv brez posebnih težav uveljavlja na vseh celinah. Toda – kaj to sploh pomeni? Kako bi bil sploh videti kitajski izziv ameriški moči? In kako neki bi bil videti svet, ko bi mu Kitajska navsezadnje tudi zavladala? Kako bi Peking v tem primeru uredil mednarodne politične, gospodarske in varnostne odnose? Kaj bi ponudil drugim državam? Kako bi bil, skratka, videti tak, kitajski mir, pax sinica? – To so vprašanja, ki smo jih zasledovali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje, novinarka in zunanjepolitična komentatorka časopisne hiše Delo Zorana Baković, sinologinja dr. Helena Motoh, vodja centra za sodelovanje s Kitajsko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter mag. Zdenko Udovič, polkovnik, nekdanji obrambni ataše Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Jan Dyrda (Pixabay) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/05/KakenbosvetemubovladalaKitajska3855964.mp3 RTVSLO – Prvi 3078 clean Ljudska republika Kitajska je tretja največja država sveta po površini, druga največja država na svetu po bruto družbenem proizvodu in največja država po številu prebivalstva. Je dedinja ene najstarejših, najvplivnejših in najveličastnejših civilizacij na planetu, zaradi česar ni presenetljivo, da Kitajci svojo domovino imenujejo preprosto Zhongguo, osrednje cesarstvo. Od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja je stalna članica varnostnega sveta OZN in priznana jedrska sila, ki ima zaradi drugega največjega vojaškega proračuna pod orožjem več vojakov kot katera koli druga država. V zadnjih štiridesetih letih se je Kitajska prelevila tudi v pravcato trgovinsko velesilo – je največja svetovna izvoznica in druga največja uvoznica dobrin in izdelkov. Te številke po svoje pojasnjujejo, zakaj smo se v zadnjih desetletjih navadili govoriti, da je Kitajska država, ki bi v 21. stoletju lahko izzvala Združene države Amerike in sčasoma nemara celo postala osrednja svetovna velesila, ekonomski, vojaški, politični in kulturni hegemon, ki svojo moč, svoj vpliv brez posebnih težav uveljavlja na vseh celinah. Toda – kaj to sploh pomeni? Kako bi bil sploh videti kitajski izziv ameriški moči? In kako neki bi bil videti svet, ko bi mu Kitajska navsezadnje tudi zavladala? Kako bi Peking v tem primeru uredil mednarodne politične, gospodarske in varnostne odnose? Kaj bi ponudil drugim državam? Kako bi bil, skratka, videti tak, kitajski mir, pax sinica? – To so vprašanja, ki smo jih zasledovali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje, novinarka in zunanjepolitična komentatorka časopisne hiše Delo Zorana Baković, sinologinja dr. Helena Motoh, vodja centra za sodelovanje s Kitajsko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter mag. Zdenko Udovič, polkovnik, nekdanji obrambni ataše Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Jan Dyrda (Pixabay) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 5 Jun 2018 11:05:00 +0000 Kakšen bo svet, če mu bo vladala Kitajska? Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Nastajajo tako imenovana pametna mesta. Več o sodobnem razvoju pametnih mest sta v Intelekti spregovorila vodja odseka Računalniški sistemi na Inštitutu Jožef Štefan, dr. Gregor Papa in sociolog dr. Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede. Foto: Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/29/Pametnamesta3849004.mp3 RTVSLO – Prvi 2086 clean Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Nastajajo tako imenovana pametna mesta. Več o sodobnem razvoju pametnih mest sta v Intelekti spregovorila vodja odseka Računalniški sistemi na Inštitutu Jožef Štefan, dr. Gregor Papa in sociolog dr. Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede. Foto: Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 29 May 2018 08:30:00 +0000 Pametna mesta Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe, ali le izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, stila in druženja? V tokratni oddaji bomo analizirali trap, glasbo in subkulturo, ki je nastala na jugu Združenih držav Amerike in se razširila po svetu. Ker bomo govorili o trap glasbi, ne bo šlo brez glasbenih primerov, ki vsebujejo kletvice. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Jasna Babič, Žiga Valetič in Jizah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/22/Trapjetrol3840293.mp3 RTVSLO – Prvi 2475 clean Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe, ali le izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, stila in druženja? V tokratni oddaji bomo analizirali trap, glasbo in subkulturo, ki je nastala na jugu Združenih držav Amerike in se razširila po svetu. Ker bomo govorili o trap glasbi, ne bo šlo brez glasbenih primerov, ki vsebujejo kletvice. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Jasna Babič, Žiga Valetič in Jizah. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 22 May 2018 08:00:00 +0000 Trap je trol Ko so astronomi nedavno sporočili, da so odkrili galaksijo brez temne snovi, je to paradoksalno le še dodatno potrdilo obstoj te nenavadne substance, o kateri še vedno ne vemo veliko. Še najbliže ji je prišla Slovenka Maruša Bradač s kalifornijske univerze Davies, ki je uspela izračunati, da temna snov nedvomno obstaja, da pa je tudi izredno nedružabna. Očitno ne reagira ne z navadno snovjo, ne sama s sabo. Temna snov se je pokazala le prek svoje težnosti v spektakularnem galaktičnem dogodku, trku dveh ogromnih jat galaksij. O tem, kaj pravzaprav danes že vemo o tej izmuzljivi snovi, smo v Intelekti vprašali astrofizika prof. Marušo Bradač in prof. Tomaža Zwittra z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Jata Puščica (Bullet Cluster), Wikimedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/15/Temnasnovvvsejasnejilui3831504.mp3 RTVSLO – Prvi 2542 clean Ko so astronomi nedavno sporočili, da so odkrili galaksijo brez temne snovi, je to paradoksalno le še dodatno potrdilo obstoj te nenavadne substance, o kateri še vedno ne vemo veliko. Še najbliže ji je prišla Slovenka Maruša Bradač s kalifornijske univerze Davies, ki je uspela izračunati, da temna snov nedvomno obstaja, da pa je tudi izredno nedružabna. Očitno ne reagira ne z navadno snovjo, ne sama s sabo. Temna snov se je pokazala le prek svoje težnosti v spektakularnem galaktičnem dogodku, trku dveh ogromnih jat galaksij. O tem, kaj pravzaprav danes že vemo o tej izmuzljivi snovi, smo v Intelekti vprašali astrofizika prof. Marušo Bradač in prof. Tomaža Zwittra z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Jata Puščica (Bullet Cluster), Wikimedia Commons https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 15 May 2018 08:15:00 +0000 Temna snov v vse jasnejši luči V zadnjih desetletjih je znanost pomembno razširila naše vedenje o vesolju in planetu, na katerem živimo. Samo pomislimo: razvozlali smo človeški genom, odkrili Higgsov bozon, poglobili smo vedenje o globalnem segrevanju in vzrokih zanj, spoznali smo, da obstajata tako imenovana temna snov in še nekoliko bolj skrivnostna temna energija. Tehnologija pa, ki jo ta znanstvena spoznanja omogočajo, tehnologija, ki torej prihaja, je osupljiva: genski inženiring, fuzijski reaktor in kvantni računalnik nas slej ko prej čakajo za pregovornim naslednjim vogalom. Skratka: v luči sodobne znanosti in tehnologije svet pogosto vidimo v povsem drugačni luči. A medtem ko je znanost z nogo in pol že v prihodnosti, se lahko vprašamo, ali smo vsa ta nova spoznanja sposobni misliti tudi na ne-znanstvene načine; v poljih politike, prava, filozofije in umetnosti, denimo. Ali smo, drugače rečeno, sposobni strokovni žargon, ki ga uporablja znanost, prevesti v kako drugo govorico takó, da bomo ljudje navsezadnje spoznali, da delo, ki ga opravljajo raziskovalci v kakem pospeševalniku delcev ali v kakem laboratoriju za kloniranje, ni le nekaj, kar zadeva samo znanstvenike – ampak nas vse, homo sapiensa kot takega? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, saj smo se spraševali, na kakšne načine znanost vpliva na oziroma – rečeno po domače – navdihuje sodobno umetnost. Pri tem so nam bili v pomoč filozof in predavatelj za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Lev Kreft, pa slikarka, filozofinja in dekanja fakultete za humanistični podiplomski študij Alma Mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis, dr. Polona Tratnik, ter dr. Igor Žunkovič, literarni komparativist in predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. William Blake: "V Zrnu peska videti ves Svet / in Nebo v roži na poljani." foto: Nicolas Raymond (Flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/07/rnaluknjavsonetuglobalnosegrevanjenaoljnisliki3823749.mp3 RTVSLO – Prvi 2690 clean V zadnjih desetletjih je znanost pomembno razširila naše vedenje o vesolju in planetu, na katerem živimo. Samo pomislimo: razvozlali smo človeški genom, odkrili Higgsov bozon, poglobili smo vedenje o globalnem segrevanju in vzrokih zanj, spoznali smo, da obstajata tako imenovana temna snov in še nekoliko bolj skrivnostna temna energija. Tehnologija pa, ki jo ta znanstvena spoznanja omogočajo, tehnologija, ki torej prihaja, je osupljiva: genski inženiring, fuzijski reaktor in kvantni računalnik nas slej ko prej čakajo za pregovornim naslednjim vogalom. Skratka: v luči sodobne znanosti in tehnologije svet pogosto vidimo v povsem drugačni luči. A medtem ko je znanost z nogo in pol že v prihodnosti, se lahko vprašamo, ali smo vsa ta nova spoznanja sposobni misliti tudi na ne-znanstvene načine; v poljih politike, prava, filozofije in umetnosti, denimo. Ali smo, drugače rečeno, sposobni strokovni žargon, ki ga uporablja znanost, prevesti v kako drugo govorico takó, da bomo ljudje navsezadnje spoznali, da delo, ki ga opravljajo raziskovalci v kakem pospeševalniku delcev ali v kakem laboratoriju za kloniranje, ni le nekaj, kar zadeva samo znanstvenike – ampak nas vse, homo sapiensa kot takega? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, saj smo se spraševali, na kakšne načine znanost vpliva na oziroma – rečeno po domače – navdihuje sodobno umetnost. Pri tem so nam bili v pomoč filozof in predavatelj za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Lev Kreft, pa slikarka, filozofinja in dekanja fakultete za humanistični podiplomski študij Alma Mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis, dr. Polona Tratnik, ter dr. Igor Žunkovič, literarni komparativist in predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. William Blake: "V Zrnu peska videti ves Svet / in Nebo v roži na poljani." foto: Nicolas Raymond (Flickr) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 8 May 2018 09:05:00 +0000 Črna luknja v sonetu, globalno segrevanje na oljni sliki Ali menite, da delate dovolj? Preveč? Kje je meja med pridnim delavcem in lenuhom? Zdi se, da v javnem diskurzu obstajata le ti dve možnosti. Zakaj vse bolj vrednotimo žrtvovanje za službo? Je to obrambni mehanizem? V prvomajski intelekti bomo analizirali javne diskurze, rušili stereotipe o delu in odgovarjali na vprašanje, kako sodobna ideologija dela omogoča prostovoljno odpoved že pridobljenih pravic. Gostje: sociologinja doktorica Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, psihologinja Eva Matjaž, soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in sociolog doktor Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pripravlja Urška Henigman. foto: pixabay/rawpixel http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/26/8urnidelavnikjepredraginzalenuhe3814441.mp3 RTVSLO – Prvi 2883 clean Ali menite, da delate dovolj? Preveč? Kje je meja med pridnim delavcem in lenuhom? Zdi se, da v javnem diskurzu obstajata le ti dve možnosti. Zakaj vse bolj vrednotimo žrtvovanje za službo? Je to obrambni mehanizem? V prvomajski intelekti bomo analizirali javne diskurze, rušili stereotipe o delu in odgovarjali na vprašanje, kako sodobna ideologija dela omogoča prostovoljno odpoved že pridobljenih pravic. Gostje: sociologinja doktorica Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, psihologinja Eva Matjaž, soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in sociolog doktor Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pripravlja Urška Henigman. foto: pixabay/rawpixel https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 1 May 2018 08:00:00 +0000 »8 urni delavnik je predrag in za lenuhe« Revija National Geographic je nedavno priznala, da je bilo njeno poročanje, pri izbiri tem in fotografij, dolga desetletja obarvano s predsodki in rasizmom. In najbrž niso edini, ki so poudarjanje različnosti uporabili za vzpostavljanje določene hierarhije in vzdrževanje diskriminatornih stereotipov. Dokumentiranje sveta s fotografijami in besedami je zaradi vseobsegajočega spleta in množične potrošnje na voljo tako rekoč vsakomur. A kako ločiti dejstva od interpretacij in se kot odjemalec (bralec, poslušalec, gledalec) otresti bojazni, da bomo prikrajšani za objektivnost in profesionalnost? Lahko še zaupamo, da dokumentaristi našega časa niso samo lutke v rokah peščice skritih odločevalcev, dokumentirane zgodbe pa le še namenski družbeni konstrukti kot sredstva vplivanja in nadzora zaradi finančnih apetitov vplivnežev? Kdaj se zgodi, da v kriznih časih navidezne ali pa resnične ogroženosti bivanja pade prva žrtev vojne – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi, mednarodno uveljavljenimi in tudi večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi: Meto Krese, fotografinjo in novinarko, predstojnico oddelka za fotografijo na visoki šoli za storitve VIST; Arnejem Hodaličem, fotografom, fotoreporterjem, popotnikom, urednikom fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic ter Tomom Križnarjem, humanitarcem, borcem za človekove pravice, popotnikom, knjižnim avtorjem in filmarjem. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/23/Stoletjedokumentiranjapredsodkov3810344.mp3 RTVSLO – Prvi 2755 clean Revija National Geographic je nedavno priznala, da je bilo njeno poročanje, pri izbiri tem in fotografij, dolga desetletja obarvano s predsodki in rasizmom. In najbrž niso edini, ki so poudarjanje različnosti uporabili za vzpostavljanje določene hierarhije in vzdrževanje diskriminatornih stereotipov. Dokumentiranje sveta s fotografijami in besedami je zaradi vseobsegajočega spleta in množične potrošnje na voljo tako rekoč vsakomur. A kako ločiti dejstva od interpretacij in se kot odjemalec (bralec, poslušalec, gledalec) otresti bojazni, da bomo prikrajšani za objektivnost in profesionalnost? Lahko še zaupamo, da dokumentaristi našega časa niso samo lutke v rokah peščice skritih odločevalcev, dokumentirane zgodbe pa le še namenski družbeni konstrukti kot sredstva vplivanja in nadzora zaradi finančnih apetitov vplivnežev? Kdaj se zgodi, da v kriznih časih navidezne ali pa resnične ogroženosti bivanja pade prva žrtev vojne – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi, mednarodno uveljavljenimi in tudi večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi: Meto Krese, fotografinjo in novinarko, predstojnico oddelka za fotografijo na visoki šoli za storitve VIST; Arnejem Hodaličem, fotografom, fotoreporterjem, popotnikom, urednikom fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic ter Tomom Križnarjem, humanitarcem, borcem za človekove pravice, popotnikom, knjižnim avtorjem in filmarjem. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 24 Apr 2018 08:10:00 +0000 Stoletje dokumentiranja predsodkov Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Genetika danes ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Presenečajo pa ne le rezultati genskih analiz. Pravzaprav so številne ustaljene predstave o tem, kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, precej oddaljene od resničnosti. Kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, smo skušali odstreti v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Flickr/Bayes Ahmed http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/17/Zgodovinaasapredzgodovino3803834.mp3 RTVSLO – Prvi 2766 clean Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Genetika danes ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Presenečajo pa ne le rezultati genskih analiz. Pravzaprav so številne ustaljene predstave o tem, kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, precej oddaljene od resničnosti. Kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, smo skušali odstreti v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Flickr/Bayes Ahmed https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 17 Apr 2018 08:10:00 +0000 Zgodovina časa pred zgodovino V sodobnem času, ko naša življenja preplavljajo digitalne tehnologije, socialna omrežja in virtualen svet, smo se v oddaji Intelekta spraševali o tem, kakšna je družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije, za katere se na prvi pogled zdi, da spadajo v pretekli čas, podatki pa kažejo, da njihova obiskanost narašča. O tem kako sodobni muzej vse bolj postaja, ne samo prostor raziskovanja, interpretiranja in posredovanja znanja, temveč tudi platforma za družbeno kritično misel ter odpiranje aktualnih vprašanj, smo spregovorili z direktorico Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti, Zdenko Badovinac, direktorjem Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Blažem Peršinom in Tino Palaić iz Slovenskega etnografskega muzeja. Foto: pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/10/Renesansamuzejev3796520.mp3 RTVSLO – Prvi 2758 clean V sodobnem času, ko naša življenja preplavljajo digitalne tehnologije, socialna omrežja in virtualen svet, smo se v oddaji Intelekta spraševali o tem, kakšna je družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije, za katere se na prvi pogled zdi, da spadajo v pretekli čas, podatki pa kažejo, da njihova obiskanost narašča. O tem kako sodobni muzej vse bolj postaja, ne samo prostor raziskovanja, interpretiranja in posredovanja znanja, temveč tudi platforma za družbeno kritično misel ter odpiranje aktualnih vprašanj, smo spregovorili z direktorico Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti, Zdenko Badovinac, direktorjem Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Blažem Peršinom in Tino Palaić iz Slovenskega etnografskega muzeja. Foto: pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 10 Apr 2018 08:20:00 +0000 Renesansa muzejev V 60-ih letih 20-ega stoletja so sociologi ugotavljali, da so mladi apatični in jih družbeni problemi ne zanimajo. Sociolog Talcott Parsons je takrat zapisal, da mladi ne morejo biti predolgo tiho. Bil je eden redkih, ki ga študentske demonstracije leta 1968 niso presenetile. Pol stoletja pozneje veljajo o mladih podobna mnenja o nezainteresiranosti. Marsikoga so zato presenetili dijaški protesti proti neregulaciji strelnega orožja v Združenih državah Amerike. Kakšno družbeno moč imajo digitalni domorodci in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja, ki so po nedavnih razkritjih žvižgačev tudi prostor propagande in manipulacije? Odgovor v tokratni Intelekti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/03/Kaknodrubenomosomladimdaladrubenaomreja3788555.mp3 RTVSLO – Prvi 2668 clean V 60-ih letih 20-ega stoletja so sociologi ugotavljali, da so mladi apatični in jih družbeni problemi ne zanimajo. Sociolog Talcott Parsons je takrat zapisal, da mladi ne morejo biti predolgo tiho. Bil je eden redkih, ki ga študentske demonstracije leta 1968 niso presenetile. Pol stoletja pozneje veljajo o mladih podobna mnenja o nezainteresiranosti. Marsikoga so zato presenetili dijaški protesti proti neregulaciji strelnega orožja v Združenih državah Amerike. Kakšno družbeno moč imajo digitalni domorodci in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja, ki so po nedavnih razkritjih žvižgačev tudi prostor propagande in manipulacije? Odgovor v tokratni Intelekti. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 3 Apr 2018 07:50:00 +0000 Kakšno družbeno moč so mladim dala družbena omrežja? Ljudje radi ubiramo bližnjice. Tudi pri zdravju. Verjamemo, da lahko posledice dolgoletnega nezdravega življenjskega sloga popravimo s čudežno tableto. Veliko ljudi zato seže po antioksidantih. Ti naj bi nas obvarovali pred srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje naj bi upočasnili tudi staranje. Vendar pa nekatera novejša spoznanja kažejo, da nam antioksidanti lahko celo škodujejo. Antioksidanti med mitom in novimi dognanji, med znanostjo in oglaševanjem. V tokratni oddaji Intelekta sodelujejo: prof. dr. Vita Dolžan (Medicinska fakulteta Ljubljana), doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek (Onkološki inštitut), prof. dr. Urban Bren (Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor) in prof. dr. Samo Kreft (Fakulteta za farmacijo). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/26/Antioksidanti-medznanostjonovimispoznanjiinmarketingom3781352.mp3 RTVSLO – Prvi 2060 clean Ljudje radi ubiramo bližnjice. Tudi pri zdravju. Verjamemo, da lahko posledice dolgoletnega nezdravega življenjskega sloga popravimo s čudežno tableto. Veliko ljudi zato seže po antioksidantih. Ti naj bi nas obvarovali pred srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje naj bi upočasnili tudi staranje. Vendar pa nekatera novejša spoznanja kažejo, da nam antioksidanti lahko celo škodujejo. Antioksidanti med mitom in novimi dognanji, med znanostjo in oglaševanjem. V tokratni oddaji Intelekta sodelujejo: prof. dr. Vita Dolžan (Medicinska fakulteta Ljubljana), doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek (Onkološki inštitut), prof. dr. Urban Bren (Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor) in prof. dr. Samo Kreft (Fakulteta za farmacijo). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 27 Mar 2018 08:15:00 +0000 Antioksidanti - med znanostjo, novimi spoznanji in marketingom Delež otrok, vključenih v slovenske vrtce, narašča. Zadnja leta sicer manj kot hitro kot pred nekaj leti, a podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. Razumljivo je, da je bil med najmlajšimi – do treh let - ta delež nižji - 69 %, med tistimi, ki so pred vstopom v šolo, pa 92 %. A Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki predvideva, da naj bi bilo do tega leta predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let, še ni dosežen. Kaj torej otroku prinaša vključenost v vrtec in po katerih načelih deluje slovenski javni vrtec? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/20/Predolskoobdobjeinpredolskavzgoja3774251.mp3 RTVSLO – Prvi 2436 clean Delež otrok, vključenih v slovenske vrtce, narašča. Zadnja leta sicer manj kot hitro kot pred nekaj leti, a podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. Razumljivo je, da je bil med najmlajšimi – do treh let - ta delež nižji - 69 %, med tistimi, ki so pred vstopom v šolo, pa 92 %. A Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki predvideva, da naj bi bilo do tega leta predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let, še ni dosežen. Kaj torej otroku prinaša vključenost v vrtec in po katerih načelih deluje slovenski javni vrtec? https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 20 Mar 2018 10:00:00 +0000 Predšolsko obdobje in predšolska vzgoja Znanost je velik posel. Še prav posebej to velja za velike znanstvene založbe, ki ustvarjajo ogromne dobičke na račun precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V to malho v Sloveniji letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Intelekti spregovorili: strokovnjak za založništvo prof. dr. Miha Kovač z ljubljanske Filozofske fakultete, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala in filozof doc. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/13/Vratarjiznanja3766756.mp3 RTVSLO – Prvi 2512 clean Znanost je velik posel. Še prav posebej to velja za velike znanstvene založbe, ki ustvarjajo ogromne dobičke na račun precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V to malho v Sloveniji letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Intelekti spregovorili: strokovnjak za založništvo prof. dr. Miha Kovač z ljubljanske Filozofske fakultete, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala in filozof doc. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 13 Mar 2018 10:05:00 +0000 Vratarji znanja Ko Prešeren v peti kitici Zdravljice nagovarja Slovenke, jih naslovi kot »prelepe, žlahtne rožice«. Nekaj verzov pozneje pa precizira, na kakšen način so se sredi 40-ih let 19. stoletja v očeh prvih nosilcev slovenskega nacionalnega projekta ženske sploh lahko konstruktivno vpisale v družbeno življenje. To so, po vsem sodeč, lahko storile kvečjemu kot matere nove generacije bojevitih sinov. Da bodo vsega nekaj desetletij pozneje prav ženske darovale levji delež finančnih sredstev za postavitev njegovega lastnega spomenika v Ljubljani, spomenika, ki je bil in je menda še vedno eden ključnih simbolov slovenstva, Prešeren očitno ni znal predvideti. Pa ta slabovidna redukcija žensk v literaturi menda ni bila značilna samo za največjega med našimi pesniki; Cankarjeva mama se je, denimo, pripravljena samožrtvovati za sinovo ugodje ob skodelici kave, Tavčarjevi Meti v Cvetju v jeseni pa poči srce od sreče, ko jo Janez zasnubi. Videti je, skratka, kakor da so najbolj prepoznavne, najbolj kanonične, v naš kolektivni kulturni spomin najizraziteje vpisane literarne junakinje v temelju določene s svojo vlogo žene oziroma matere. Zdi se, drugače rečeno, kakor da se vse v njihovih življenjih vrti okoli moških. Toda vse te junakinje so vendarle nastale pred debelim stoletjem in od tedaj se je v slovenski družbeni stvarnosti spremenilo marsikaj. Izobrazbena raven žensk se je dvignila, njihova ekonomska moč – plačni neenakosti med spoloma navkljub – prav tako, pojavile so se možnosti za osebnostno samorealizacijo, ki jih pred stoletjem preprosto ni bilo. In, jasno, poezijo, prozo in dramatiko so začele pisati tudi avtorice. Pa so literarne junakinje zato zdaj kaj polnejše, bolj kompleksne – ali pa še naprej ostajajo ujete v matrico prevladujočih stereotipov in fantazem patriarhalne družbe? In če so ta horizont prebile, zakaj nobena med njimi ni tako trdno zapisana v slovenski kulturni imaginarij, kakor so Julija, Francka ali Meta? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč urednik in kritik dr. Aljoša Harlamov, literarna znanstvenica in predavateljica na novogoriški humanistiki, dr. Katja Mihurko Poniž, ter literarna znanstvenica in predavateljica na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alojzija Zupan Sosič. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Ivana Kobilca - portret Mire Pintar (Narodna galerija ; Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/06/asjedaFranckopustimozaseboj3759152.mp3 RTVSLO – Prvi 2667 clean Ko Prešeren v peti kitici Zdravljice nagovarja Slovenke, jih naslovi kot »prelepe, žlahtne rožice«. Nekaj verzov pozneje pa precizira, na kakšen način so se sredi 40-ih let 19. stoletja v očeh prvih nosilcev slovenskega nacionalnega projekta ženske sploh lahko konstruktivno vpisale v družbeno življenje. To so, po vsem sodeč, lahko storile kvečjemu kot matere nove generacije bojevitih sinov. Da bodo vsega nekaj desetletij pozneje prav ženske darovale levji delež finančnih sredstev za postavitev njegovega lastnega spomenika v Ljubljani, spomenika, ki je bil in je menda še vedno eden ključnih simbolov slovenstva, Prešeren očitno ni znal predvideti. Pa ta slabovidna redukcija žensk v literaturi menda ni bila značilna samo za največjega med našimi pesniki; Cankarjeva mama se je, denimo, pripravljena samožrtvovati za sinovo ugodje ob skodelici kave, Tavčarjevi Meti v Cvetju v jeseni pa poči srce od sreče, ko jo Janez zasnubi. Videti je, skratka, kakor da so najbolj prepoznavne, najbolj kanonične, v naš kolektivni kulturni spomin najizraziteje vpisane literarne junakinje v temelju določene s svojo vlogo žene oziroma matere. Zdi se, drugače rečeno, kakor da se vse v njihovih življenjih vrti okoli moških. Toda vse te junakinje so vendarle nastale pred debelim stoletjem in od tedaj se je v slovenski družbeni stvarnosti spremenilo marsikaj. Izobrazbena raven žensk se je dvignila, njihova ekonomska moč – plačni neenakosti med spoloma navkljub – prav tako, pojavile so se možnosti za osebnostno samorealizacijo, ki jih pred stoletjem preprosto ni bilo. In, jasno, poezijo, prozo in dramatiko so začele pisati tudi avtorice. Pa so literarne junakinje zato zdaj kaj polnejše, bolj kompleksne – ali pa še naprej ostajajo ujete v matrico prevladujočih stereotipov in fantazem patriarhalne družbe? In če so ta horizont prebile, zakaj nobena med njimi ni tako trdno zapisana v slovenski kulturni imaginarij, kakor so Julija, Francka ali Meta? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč urednik in kritik dr. Aljoša Harlamov, literarna znanstvenica in predavateljica na novogoriški humanistiki, dr. Katja Mihurko Poniž, ter literarna znanstvenica in predavateljica na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alojzija Zupan Sosič. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Ivana Kobilca - portret Mire Pintar (Narodna galerija ; Wikimedia Commons) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 6 Mar 2018 10:50:00 +0000 Čas je, da Francko pustimo za seboj V zadnjem obdobju svet pretresajo razkritja o spolnem nadlegovanju žensk. Potem, ko so novembra lani javno spregovorile holivudske igralke, evropske poslanke, zaposlene v Združenih narodih, pa športnice in potem, ko je kampanja MeeToo, s pričevanji žensk o spolnem nasilju, preplavila domala ves svet, je prejšnji teden zaživela tudi v Sloveniji. O fenomenu gibanja Metoo Jaz tudi, ki je povzročil globalni upor žensk proti nasilju, smo govorili v oddaji Intelekta, s prof. dr. Darjo Zaviršek iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani, antropologinjo in raziskovalko dr. Renato Šribar in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Foto: https://pixabay.com/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/27/FenomengibanjaMetoo3751856.mp3 RTVSLO – Prvi 2442 clean V zadnjem obdobju svet pretresajo razkritja o spolnem nadlegovanju žensk. Potem, ko so novembra lani javno spregovorile holivudske igralke, evropske poslanke, zaposlene v Združenih narodih, pa športnice in potem, ko je kampanja MeeToo, s pričevanji žensk o spolnem nasilju, preplavila domala ves svet, je prejšnji teden zaživela tudi v Sloveniji. O fenomenu gibanja Metoo Jaz tudi, ki je povzročil globalni upor žensk proti nasilju, smo govorili v oddaji Intelekta, s prof. dr. Darjo Zaviršek iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani, antropologinjo in raziskovalko dr. Renato Šribar in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Foto: https://pixabay.com/ https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 27 Feb 2018 10:35:00 +0000 Fenomen gibanja #Metoo Ko dr. Leja Dolenc Grošelj, ki vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja, govori o nespečnosti, lahko v njenem glasu zaznamo zaskrbljenost. »Problem nespečnosti in drugih motenj spanja je v Sloveniji zelo velik,« opozarja. Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Še bolj zaskrbljujoči pa so rezultati mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so nas nedavno presenetili s podatkom, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci. Podrobneje o problemu slovenske nespečnosti v oddaji Intelekta. Sodelujejo: somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj (UKC Ljubljana), biokemičarka in molekularna biologinja dr. Damjana Rozman (MF Ljubljana), fiziolog dr. Andraž Stožer (MF Maribor) in ekonomist dr. Klaus Ackermann (University of Chicago). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Keith/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/19/NespenaSlovenija3743040.mp3 RTVSLO – Prvi 2432 clean Ko dr. Leja Dolenc Grošelj, ki vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja, govori o nespečnosti, lahko v njenem glasu zaznamo zaskrbljenost. »Problem nespečnosti in drugih motenj spanja je v Sloveniji zelo velik,« opozarja. Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Še bolj zaskrbljujoči pa so rezultati mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so nas nedavno presenetili s podatkom, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci. Podrobneje o problemu slovenske nespečnosti v oddaji Intelekta. Sodelujejo: somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj (UKC Ljubljana), biokemičarka in molekularna biologinja dr. Damjana Rozman (MF Ljubljana), fiziolog dr. Andraž Stožer (MF Maribor) in ekonomist dr. Klaus Ackermann (University of Chicago). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Keith/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 20 Feb 2018 09:15:00 +0000 Nespečna Slovenija Dan pred Valentinovim, ki je poleg praznika zaljubljencev tudi praznik za cvetličarje, se bomo v Intelekti pogovarjali in spraševali o globalnem trgu okrasnih rastlin, kjer je absolutna velesila še vedno Nizozemska. Pa tudi o vrednosti poklica cvetličarja ter kulturi podarjanja cvetja pri nas. Z mojstri cvetličarji in enim največjih proizvajalcev orhidej v Evropi. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/Globalnitrgro-vodcvetanjualibrsteirasti3736527.mp3 RTVSLO – Prvi 2776 clean Dan pred Valentinovim, ki je poleg praznika zaljubljencev tudi praznik za cvetličarje, se bomo v Intelekti pogovarjali in spraševali o globalnem trgu okrasnih rastlin, kjer je absolutna velesila še vedno Nizozemska. Pa tudi o vrednosti poklica cvetličarja ter kulturi podarjanja cvetja pri nas. Z mojstri cvetličarji in enim največjih proizvajalcev orhidej v Evropi. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 13 Feb 2018 11:00:00 +0000 Globalni trg rož - v odcvetanju ali brsteči rasti? Javni spomeniki gotovo ne pomagajo zbirati vode. Tudi živeža ne pomagajo hraniti, zaradi njih menjava blaga in storitev ne poteka nič bolj gladko in mest, sredi katerih stojijo, očitno ne zmorejo ubraniti pred napadalci. Javni spomeniki, drugače rečeno, nimajo nikakršne razvidne praktične oziroma utilitarne funkcije. In vendar so sestavni, nemara celo nujni del urbane krajine, vse odkar so se pred kakimi petimi tisočletji oblikovale prve mestne države. Od takrat se je v tehnološkem, ekonomskem in političnem smislu menda spremenilo skoraj vse, toda spomenike vztrajno postavljamo še naprej. Zakaj neki? Zakaj družba, kakršna je, na primer, sodobna slovenska, potrebuje spomenike? Zakaj se jim raje ne odrečemo, ko pa – pomislimo le na primera javnega ogorčenja, ki sta spremljala postavitvi dveh znanih ljubljanskih spominskih obeležij: Prešernovega spomenika leta 1905 in spomenika žrtvam vseh vojn lani – očitno dvigajo družbeno temperaturo in poglabljajo spore med ljudmi? – To vprašanje smo si zastavili v tokratni Intelekti. Odgovoriti nanj so nam pomagali Božidar Jezernik in Dan Podjed, oba antropologa, pa arhitektka Maruša Zorec ter umetnostni zgodovinar Gojko Zupan. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: spomenik Edvardu Kocbeku v ljubljanskem Tivoliju (Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/05/Zakajsplohpotrebujemospomenike3728819.mp3 RTVSLO – Prvi 2757 clean Javni spomeniki gotovo ne pomagajo zbirati vode. Tudi živeža ne pomagajo hraniti, zaradi njih menjava blaga in storitev ne poteka nič bolj gladko in mest, sredi katerih stojijo, očitno ne zmorejo ubraniti pred napadalci. Javni spomeniki, drugače rečeno, nimajo nikakršne razvidne praktične oziroma utilitarne funkcije. In vendar so sestavni, nemara celo nujni del urbane krajine, vse odkar so se pred kakimi petimi tisočletji oblikovale prve mestne države. Od takrat se je v tehnološkem, ekonomskem in političnem smislu menda spremenilo skoraj vse, toda spomenike vztrajno postavljamo še naprej. Zakaj neki? Zakaj družba, kakršna je, na primer, sodobna slovenska, potrebuje spomenike? Zakaj se jim raje ne odrečemo, ko pa – pomislimo le na primera javnega ogorčenja, ki sta spremljala postavitvi dveh znanih ljubljanskih spominskih obeležij: Prešernovega spomenika leta 1905 in spomenika žrtvam vseh vojn lani – očitno dvigajo družbeno temperaturo in poglabljajo spore med ljudmi? – To vprašanje smo si zastavili v tokratni Intelekti. Odgovoriti nanj so nam pomagali Božidar Jezernik in Dan Podjed, oba antropologa, pa arhitektka Maruša Zorec ter umetnostni zgodovinar Gojko Zupan. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: spomenik Edvardu Kocbeku v ljubljanskem Tivoliju (Wikimedia Commons) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 6 Feb 2018 10:05:00 +0000 Zakaj sploh potrebujemo spomenike? Dihanje je nekaj tako naravnega, mehanskega, avtomatiziranega, da se ga največkrat sploh ne zavedamo. Je funkcija, ki poteka sama od sebe, temeljna funkcija, ki nas ohranja pri življenju. Seveda pa še zdaleč namen dihanja ni le izmenjava plinov med zrakom in krvjo v pljučih. Dejansko je most med zavednim in nezavednim in drži tudi to, kar vzhodnjaška modrost ve že dolgo, dokazala pa je tudi znanost -količina kisika v celicah in dolžina življenja sta temeljno povezani s pravilnim dihanjem. Kaj vse je dihanje, dih, na kaj vse vpliva, kako ga zavestno uporabljamo za zdravljenje telesa, čustev in duha, kakšne tehnike, metode so na voljo pa v tokratni Intelekti. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/29/Dihanje-vekotlepreivetvenimehanizem3720964.mp3 RTVSLO – Prvi 2830 clean Dihanje je nekaj tako naravnega, mehanskega, avtomatiziranega, da se ga največkrat sploh ne zavedamo. Je funkcija, ki poteka sama od sebe, temeljna funkcija, ki nas ohranja pri življenju. Seveda pa še zdaleč namen dihanja ni le izmenjava plinov med zrakom in krvjo v pljučih. Dejansko je most med zavednim in nezavednim in drži tudi to, kar vzhodnjaška modrost ve že dolgo, dokazala pa je tudi znanost -količina kisika v celicah in dolžina življenja sta temeljno povezani s pravilnim dihanjem. Kaj vse je dihanje, dih, na kaj vse vpliva, kako ga zavestno uporabljamo za zdravljenje telesa, čustev in duha, kakšne tehnike, metode so na voljo pa v tokratni Intelekti. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 30 Jan 2018 09:10:00 +0000 Dihanje - več kot le preživetveni mehanizem Spremembe v okolju človeka spremljajo že od nekdaj. Bile so povod za selitve številnih ljudstev in vzrok za propad marsikatere civilizacije. Podnebne spremembe pa so danes vse pogostejši razlog, zaradi katerega ljudje zapuščajo svoje domove. Skrivajo se v ozadju velikega dela ekonomskih in celo vojnih migracij. Številke bodo v prihodnosti le še naraščale. Toda tako imenovani podnebni begunci – po oceni stroke jih je kar 50 milijonov so danes brez kakršnekoli pravne zaščite. Se je svet že pripravljen soočiti z novo realnostjo, se sprašuje tokratna Intelekta, v kateri sodelujejo magistrica Maša Kovič Dine s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Manca Šetinc Vernik z Društva Humanitas, klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/UNICEF Ethiopia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/23/Podnebnespremembeedanesglavnidejavnikzamigracije3714716.mp3 RTVSLO – Prvi 1891 clean Spremembe v okolju človeka spremljajo že od nekdaj. Bile so povod za selitve številnih ljudstev in vzrok za propad marsikatere civilizacije. Podnebne spremembe pa so danes vse pogostejši razlog, zaradi katerega ljudje zapuščajo svoje domove. Skrivajo se v ozadju velikega dela ekonomskih in celo vojnih migracij. Številke bodo v prihodnosti le še naraščale. Toda tako imenovani podnebni begunci – po oceni stroke jih je kar 50 milijonov so danes brez kakršnekoli pravne zaščite. Se je svet že pripravljen soočiti z novo realnostjo, se sprašuje tokratna Intelekta, v kateri sodelujejo magistrica Maša Kovič Dine s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Manca Šetinc Vernik z Društva Humanitas, klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/UNICEF Ethiopia https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 23 Jan 2018 09:10:00 +0000 Podnebne spremembe že danes glavni dejavnik za migracije Otroci so se v svet moderne telekomunikacijske tehnologije že rodili in jo obvladajo bolje kot starejše generacije, pogosto slišimo. A strokovnjaki opozarjajo, da obvladovanje uporabe tehnologije še ne pomeni medijske in digitalne pismenosti. Kaj to sploh je? In kako bi morali te vsebine vključiti v naš izobraževalni sistem? Urni načrt za 35-urni izbirni predmet v 7., 8. in 9. razredu Vzgoja za medije je star več kot 10 let, vključuje pa tisk, radio in televizijo, kateri je priključen tudi internet. Je to dovolj? Po mnenju naših sogovornic nikakor – z izzivi medijev in sodobne tehnologije bi se morali hitro spopasti vsi – starši, šole, družba, politika, mediji in tehnološka podjetja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/16/Zakajbimoralabitivzgojazamedijeobvezenpredmetvoli3707480.mp3 RTVSLO – Prvi 2822 clean Otroci so se v svet moderne telekomunikacijske tehnologije že rodili in jo obvladajo bolje kot starejše generacije, pogosto slišimo. A strokovnjaki opozarjajo, da obvladovanje uporabe tehnologije še ne pomeni medijske in digitalne pismenosti. Kaj to sploh je? In kako bi morali te vsebine vključiti v naš izobraževalni sistem? Urni načrt za 35-urni izbirni predmet v 7., 8. in 9. razredu Vzgoja za medije je star več kot 10 let, vključuje pa tisk, radio in televizijo, kateri je priključen tudi internet. Je to dovolj? Po mnenju naših sogovornic nikakor – z izzivi medijev in sodobne tehnologije bi se morali hitro spopasti vsi – starši, šole, družba, politika, mediji in tehnološka podjetja. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 16 Jan 2018 09:50:00 +0000 Zakaj bi morala biti vzgoja za medije obvezen predmet v šoli Na podelitvi Zlatih globusov ni odmevala le črnina, govor Oprah Winfrey in zmagoslavje filmov in serij z močnimi glavnimi ženskimi liki. Odmevalo je tudi zmagoslavje ponudnikov videa na zahtevo Netflix, Hulu, Amazon in HBO. Ti so pomembno vplivali na izoblikovanje novih gledalskih navad. Domači zasloni so zamenjali filmska platna. Postavlja se vprašanje, kdo sploh še hodi v kino? Kako se temu trendu prilagajajo kinematografi, filmski ustvarjalci in ali bo kino kmalu le relikt preteklosti? Sogovorniki: Režiser Rok Biček, direktorica Kinodvora Nina Peče Grilc ter kulturolog in filmski zgodovinar dr. Peter Stanković. Pripravlja: Urška Henigman foto: pixabay/derks24 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/08/Smrtkina3698278.mp3 RTVSLO – Prvi 2600 clean Na podelitvi Zlatih globusov ni odmevala le črnina, govor Oprah Winfrey in zmagoslavje filmov in serij z močnimi glavnimi ženskimi liki. Odmevalo je tudi zmagoslavje ponudnikov videa na zahtevo Netflix, Hulu, Amazon in HBO. Ti so pomembno vplivali na izoblikovanje novih gledalskih navad. Domači zasloni so zamenjali filmska platna. Postavlja se vprašanje, kdo sploh še hodi v kino? Kako se temu trendu prilagajajo kinematografi, filmski ustvarjalci in ali bo kino kmalu le relikt preteklosti? Sogovorniki: Režiser Rok Biček, direktorica Kinodvora Nina Peče Grilc ter kulturolog in filmski zgodovinar dr. Peter Stanković. Pripravlja: Urška Henigman foto: pixabay/derks24 https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 9 Jan 2018 09:00:00 +0000 Smrt kina? Vsake toliko se pojavijo nove tehnologije – na primer tisk, parni stroj ali motor z notranji izgorevanjem –, ki zmorejo v temeljih spremeniti svet. V pravkar minulem letu se je na številnih področjih pokazala izredna moč umetne inteligence. Ne le da uspešno razbira naš okus in življenjski slog ter nam nato ponuja, kaj vse bi nemara želeli kupiti, vse učinkoviteje tudi oblikuje naš pogled na svet in, kot vemo vsaj od zadnje ameriške predsedniške kampanje, lahko celo vpliva na izid volitev. Tako niso redke napovedi, da bo prav raba umetne inteligence že v bližnji prihodnosti določila, v kakšnem svetu bomo živeli jutri. Nevarnosti, da utegne biti ta novi svet vse prej kot krasen, ne manjka. O vplivu umetne inteligence se je Nina Slaček pogovarjala z razvijalcem programov umetne inteligence prof. dr. Blažem Zupanom in sociologom doc. dr. Gorazdom Kovačičem. Foto:Geralt/Pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/01/Svetkigaustvarjaumetnainteligenca3690564.mp3 RTVSLO – Prvi 2763 clean Vsake toliko se pojavijo nove tehnologije – na primer tisk, parni stroj ali motor z notranji izgorevanjem –, ki zmorejo v temeljih spremeniti svet. V pravkar minulem letu se je na številnih področjih pokazala izredna moč umetne inteligence. Ne le da uspešno razbira naš okus in življenjski slog ter nam nato ponuja, kaj vse bi nemara želeli kupiti, vse učinkoviteje tudi oblikuje naš pogled na svet in, kot vemo vsaj od zadnje ameriške predsedniške kampanje, lahko celo vpliva na izid volitev. Tako niso redke napovedi, da bo prav raba umetne inteligence že v bližnji prihodnosti določila, v kakšnem svetu bomo živeli jutri. Nevarnosti, da utegne biti ta novi svet vse prej kot krasen, ne manjka. O vplivu umetne inteligence se je Nina Slaček pogovarjala z razvijalcem programov umetne inteligence prof. dr. Blažem Zupanom in sociologom doc. dr. Gorazdom Kovačičem. Foto:Geralt/Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 2 Jan 2018 09:10:00 +0000 Svet, ki ga ustvarja umetna inteligenca Ob izteku leta 2017 smo novinarke in novinarji oddaje Intelekta za vas pripravili poseben izbor izmed skoraj 50 oddaj, ki smo jih ustvarili v zdaj že skoraj preteklem letu. Posvetili smo se kibernetskemu vojskovanju in nevarno tankemu ledu na Arktiki. Med drugim nas je zanimalo, kje tičijo vzroki za neplodnost, ki je resna težava sodobne družbe. V Sloveniji se z njo srečuje že kar vsak šesti par. Ob pojavu vse več naprav, ki jih lahko upravljamo z glasom, nas je zanimalo, kako se bomo ljudje sporazumevali v prihodnosti in kje, če sploh, so meje umetne inteligence. Navsezadnje je bilo leto 2017 tudi leto neprijetnih spoznanj. Bili smo priča strah vzbujajočim vestem o sodobnem suženjstvu, vojnih grozotah, neenakosti in nasilju. Zato smo se v Intelekti spraševali tudi o tem, kakšno je človeštvo danes, po 69 letih sprejetja temeljnih človekovih pravic. Vabljeni v našo družbo. Foto: www.flickr.com/photos/international-festival/3049898547/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/26/Najodmevnejevletu20173683858.mp3 RTVSLO – Prvi 3036 clean Ob izteku leta 2017 smo novinarke in novinarji oddaje Intelekta za vas pripravili poseben izbor izmed skoraj 50 oddaj, ki smo jih ustvarili v zdaj že skoraj preteklem letu. Posvetili smo se kibernetskemu vojskovanju in nevarno tankemu ledu na Arktiki. Med drugim nas je zanimalo, kje tičijo vzroki za neplodnost, ki je resna težava sodobne družbe. V Sloveniji se z njo srečuje že kar vsak šesti par. Ob pojavu vse več naprav, ki jih lahko upravljamo z glasom, nas je zanimalo, kako se bomo ljudje sporazumevali v prihodnosti in kje, če sploh, so meje umetne inteligence. Navsezadnje je bilo leto 2017 tudi leto neprijetnih spoznanj. Bili smo priča strah vzbujajočim vestem o sodobnem suženjstvu, vojnih grozotah, neenakosti in nasilju. Zato smo se v Intelekti spraševali tudi o tem, kakšno je človeštvo danes, po 69 letih sprejetja temeljnih človekovih pravic. Vabljeni v našo družbo. Foto: www.flickr.com/photos/international-festival/3049898547/ https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 26 Dec 2017 10:25:00 +0000 Najodmevnejše v letu 2017 December je mesec, ko potrošništvo zasije v vsej svoji bedi. Je mesec, ko brezglavo ustvarimo nepredstavljive količine smeti. Poleg kupov zavržene hrane, embalaže, plastičnih okraskov, kozarcev in pribora za enkratno uporabo, je tukaj še nuja po obdarovanju, večinoma s predmeti, ki jih ne potrebujemo, si jih ne želimo in jih kupujemo samo zato, ker se tako pričakuje in spodobi. V potrošniški družbi še vedno velja rek; več kot imaš, več veljaš. Vendar se ta pogubni pregovor počasi vendarle sprevrača v spoznanje, da več stvari pomeni zgolj več smeti, manj časa, manj denarja, manj svobode. O trajnostnem načinu bivanja, o novi ekonomski paradigmi ne-rasti ter vedno bolj uveljavljenemu načinu življenja brez odpadkov, smo spregovorili v Intelekti. Naše sogovornice so bile Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živoa Kavka Gobbo iz društva Focus za sonaraven razvoj in Živa Lopatič iz zadruge Buna. Foto: http://maxpixel.freegreatpicture.com/Firecrackers-Pollution-New-Years-Day-Waste-585646 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/19/Kopienjestvarijekopienjesmeti3679598.mp3 RTVSLO – Prvi 2579 clean December je mesec, ko potrošništvo zasije v vsej svoji bedi. Je mesec, ko brezglavo ustvarimo nepredstavljive količine smeti. Poleg kupov zavržene hrane, embalaže, plastičnih okraskov, kozarcev in pribora za enkratno uporabo, je tukaj še nuja po obdarovanju, večinoma s predmeti, ki jih ne potrebujemo, si jih ne želimo in jih kupujemo samo zato, ker se tako pričakuje in spodobi. V potrošniški družbi še vedno velja rek; več kot imaš, več veljaš. Vendar se ta pogubni pregovor počasi vendarle sprevrača v spoznanje, da več stvari pomeni zgolj več smeti, manj časa, manj denarja, manj svobode. O trajnostnem načinu bivanja, o novi ekonomski paradigmi ne-rasti ter vedno bolj uveljavljenemu načinu življenja brez odpadkov, smo spregovorili v Intelekti. Naše sogovornice so bile Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živoa Kavka Gobbo iz društva Focus za sonaraven razvoj in Živa Lopatič iz zadruge Buna. Foto: http://maxpixel.freegreatpicture.com/Firecrackers-Pollution-New-Years-Day-Waste-585646 https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 19 Dec 2017 10:45:00 +0000 Kopičenje stvari je kopičenje smeti December je poleg prazničnih dni, tudi mesec, ko obeležujemo Mednarodni dan človekovih pravic. Danes se po vsem svetu dogajajo številna grozodejstva, življenja in svoboda ljudi je ogrožena, priče smo sodobnemu suženjstvu, porastu revščine, neenakosti in nasilja. Begunke in begunci se trudijo preživeti, namesto da bi jim ponudili varno zavetje. Zagovorniki in zagovornice človekovih pravic so zaprti in preganjani zgolj zato, ker so izrazili svoje mnenje. Širšo svetovno javnost pa iz dneva v dan pretresajo pričevanja o nasilju, ki jim ni videti konca. O aktualnih in raznoterih kršitvah, vlogi ter pomenu univerzalnih človekovih pravic bo tekla beseda v Intelekti. Svoje poglede bodo predstavili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija, Violeta Neubauer predsednica Ženskega lobija Slovenije in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Oddajo pripravlja Martina Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/12/lovekovepravicevprimeuglobalnihsilnic3671426.mp3 RTVSLO – Prvi 2797 clean December je poleg prazničnih dni, tudi mesec, ko obeležujemo Mednarodni dan človekovih pravic. Danes se po vsem svetu dogajajo številna grozodejstva, življenja in svoboda ljudi je ogrožena, priče smo sodobnemu suženjstvu, porastu revščine, neenakosti in nasilja. Begunke in begunci se trudijo preživeti, namesto da bi jim ponudili varno zavetje. Zagovorniki in zagovornice človekovih pravic so zaprti in preganjani zgolj zato, ker so izrazili svoje mnenje. Širšo svetovno javnost pa iz dneva v dan pretresajo pričevanja o nasilju, ki jim ni videti konca. O aktualnih in raznoterih kršitvah, vlogi ter pomenu univerzalnih človekovih pravic bo tekla beseda v Intelekti. Svoje poglede bodo predstavili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija, Violeta Neubauer predsednica Ženskega lobija Slovenije in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Oddajo pripravlja Martina Černe. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 12 Dec 2017 10:00:00 +0000 Človekove pravice v primežu globalnih silnic Nobelovo nagrado za mir bodo ta teden podelili borcem proti jedrskim bombam, ki so ena največjih groženj človeštvu. “Živimo v času velikih globalnih trenj. V svetu še vedno obstaja več kot 15 tisoč kosov jedrskega orožja. Če ne bomo ukrepali zdaj in ga odstranili, tvegamo da bo znova uporabljeno,” so jasni pri organizaciji ICAN, ki šteje več kot 10 tisoč aktivistov iz več kot sto držav. V torkovi Intelekti se sprašujemo, kako realna je danes jedrska grožnja, zakaj nas hladna vojna ni nič naučila, in ali so prizadevanja za svet brez tega smrtonosnega orožja dovolj intenzivna. Pred mikrofon je Barbara Belehar Drnovšek povabila zgodovinarja dr. Dušana Nećaka, obramboslovca dr. Iztoka Prezlja in strokovnjaka za jedrsko varnost mag. Miroslava Gregoriča. Foto: Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/05/Novahladnavojna-novajedrskagronja3663006.mp3 RTVSLO – Prvi 2787 clean Nobelovo nagrado za mir bodo ta teden podelili borcem proti jedrskim bombam, ki so ena največjih groženj človeštvu. “Živimo v času velikih globalnih trenj. V svetu še vedno obstaja več kot 15 tisoč kosov jedrskega orožja. Če ne bomo ukrepali zdaj in ga odstranili, tvegamo da bo znova uporabljeno,” so jasni pri organizaciji ICAN, ki šteje več kot 10 tisoč aktivistov iz več kot sto držav. V torkovi Intelekti se sprašujemo, kako realna je danes jedrska grožnja, zakaj nas hladna vojna ni nič naučila, in ali so prizadevanja za svet brez tega smrtonosnega orožja dovolj intenzivna. Pred mikrofon je Barbara Belehar Drnovšek povabila zgodovinarja dr. Dušana Nećaka, obramboslovca dr. Iztoka Prezlja in strokovnjaka za jedrsko varnost mag. Miroslava Gregoriča. Foto: Flickr https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 5 Dec 2017 11:15:00 +0000 Nova hladna vojna - nova jedrska grožnja Tehnologija je v minulem desetletju izjemno napredovala, digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja. Poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je zato osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: ambasadorka Evropskega tedna programiranja Katja Koren Ošljak, učiteljica računalništva Ivica Pirc z OŠ Oskarja Kovačiča in prof. dr. Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko. Foto: flickr/Kevin Jarrett http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/Raunalnitvovvsakrazreddevetletke3654178.mp3 RTVSLO – Prvi 2412 clean Tehnologija je v minulem desetletju izjemno napredovala, digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja. Poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je zato osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: ambasadorka Evropskega tedna programiranja Katja Koren Ošljak, učiteljica računalništva Ivica Pirc z OŠ Oskarja Kovačiča in prof. dr. Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko. Foto: flickr/Kevin Jarrett https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 28 Nov 2017 09:10:00 +0000 Računalništvo v vsak razred devetletke V vrhunskem športu, pa vse bolj tudi v rekreativnem, štejejo le zmage. Višje, hitreje, močneje je moto, ki športnike slej ko prej postavlja pred dilemo: ali sodelovati v dopinški kuhinji ali biti spregledan kot poraženec. Uporaba dopinga je stara toliko kot šport, a vse več razkritih dopinških nečednosti v športu, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, nakazuje tudi na to, da je bolj prisoten med športniki kot kdaj koli prej. O številnih vprašanjih, ki jih področje dopinga odpira se bomo pogovarjali v tokratni Intelekti z Janijem Dvoršakom, direktorjem slovenske protidopinške agencije Sloado, farmakologom Lovrom Žiberno in plavalko Saro Isakovič, olimpijsko podprvakinjo in diplomantko psihologije na ameriški univerzi Berkeley. Oddajo pripravlja Liana Buršič. Foto: kaveman743 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/21/portnispektakelnadopingu3647006.mp3 RTVSLO – Prvi 2715 clean V vrhunskem športu, pa vse bolj tudi v rekreativnem, štejejo le zmage. Višje, hitreje, močneje je moto, ki športnike slej ko prej postavlja pred dilemo: ali sodelovati v dopinški kuhinji ali biti spregledan kot poraženec. Uporaba dopinga je stara toliko kot šport, a vse več razkritih dopinških nečednosti v športu, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, nakazuje tudi na to, da je bolj prisoten med športniki kot kdaj koli prej. O številnih vprašanjih, ki jih področje dopinga odpira se bomo pogovarjali v tokratni Intelekti z Janijem Dvoršakom, direktorjem slovenske protidopinške agencije Sloado, farmakologom Lovrom Žiberno in plavalko Saro Isakovič, olimpijsko podprvakinjo in diplomantko psihologije na ameriški univerzi Berkeley. Oddajo pripravlja Liana Buršič. Foto: kaveman743 https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 21 Nov 2017 11:05:00 +0000 Športni spektakel na dopingu Oblačila, nakupovalne vrečke, otroške igrače, kozmetika, in vrsta drugih predmetov, se, ko jih zavržemo, kopičijo na našem planetu. Vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2000 kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo v oceanih več plastike kot rib. In že danes na milijone ljudi pije vodo, ki vsebuje mikroplastiko. O življenskem ciklu plastike in o tem kakšne so posledice plastičnega onesnaževanja, smo spregovorili v Intelekti. Naši sogovorniki_ce so bili dr. Manca Kovač Viršek in Uroš Robič iz Inštituta za vode RS, dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta in JakaKranjc iz Društva Ekologi brez meja. Oddajo je pripravila Martina Černe. Foto: //commons.wikimedia.org/wiki/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/14/Plastikavnaihivljenjih3637962.mp3 RTVSLO – Prvi 2651 clean Oblačila, nakupovalne vrečke, otroške igrače, kozmetika, in vrsta drugih predmetov, se, ko jih zavržemo, kopičijo na našem planetu. Vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2000 kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo v oceanih več plastike kot rib. In že danes na milijone ljudi pije vodo, ki vsebuje mikroplastiko. O življenskem ciklu plastike in o tem kakšne so posledice plastičnega onesnaževanja, smo spregovorili v Intelekti. Naši sogovorniki_ce so bili dr. Manca Kovač Viršek in Uroš Robič iz Inštituta za vode RS, dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta in JakaKranjc iz Društva Ekologi brez meja. Oddajo je pripravila Martina Černe. Foto: //commons.wikimedia.org/wiki/ https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 14 Nov 2017 11:15:00 +0000 Plastika v naših življenjih Čeprav je bilo v imenu rdečega prapora s srpom in kladivom navsezadnje ubitih med 80 in 100 milijoni ljudi in čeprav je oktobrski projekt očitno propadel s padcem berlinskega zidu, Eric Hobsbawm, znameniti britanski zgodovinar marksistične provenience, vendarle prepričljivo dokazuje, da se je 20. stoletje v pravem pomenu besede začelo šele z oktobrsko revolucijo in da se je njegova celotna zgodovina odvila v znamenju spopada sil »starega reda proti socialni revoluciji, za katero so verjeli, da je utelešena v, ali povezana z, ali odvisna od usode Sovjetske zveze in mednarodnega komunizma«. Bržčas še bolj zanimivo pa je, da celo Hobsbawmov nič manj ugledni ameriški kolega, Richard Pipes, sicer deklariran anti-komunist, ugotavlja, da je bila ruska revolucija »verjetno najpomembnejši dogodek« stoletja, ki na vse nas še danes naslavlja pereče vprašanje, ali je »človeški razum zmožen popeljati človeštvo od njegovih znanih nepopolnosti k zamišljeni popolnosti«. Zato smo ob 100. obletnici njenega izbruha v tokratni Intelekti še enkrat več pretresli oktobrsko revolucijo. Spraševali smo se, kaj jo je povzročilo, zakaj je bila velika in zakaj strašna ter se ob koncu pomudili pri vprašanju, kaj nam sporoča danes. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje pred mikrofonom – politologinja dr. Vlasta Jalušič, zgodovinar in rusist mag. Simon Malmenvall in sociolog dr. Rastko Močnik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Boris Kustodiev - Boljševik, 1920 (Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/06/Oktobrskarevolucijanajpomembnejidogodek20.stoletja3629349.mp3 RTVSLO – Prvi 3037 clean Čeprav je bilo v imenu rdečega prapora s srpom in kladivom navsezadnje ubitih med 80 in 100 milijoni ljudi in čeprav je oktobrski projekt očitno propadel s padcem berlinskega zidu, Eric Hobsbawm, znameniti britanski zgodovinar marksistične provenience, vendarle prepričljivo dokazuje, da se je 20. stoletje v pravem pomenu besede začelo šele z oktobrsko revolucijo in da se je njegova celotna zgodovina odvila v znamenju spopada sil »starega reda proti socialni revoluciji, za katero so verjeli, da je utelešena v, ali povezana z, ali odvisna od usode Sovjetske zveze in mednarodnega komunizma«. Bržčas še bolj zanimivo pa je, da celo Hobsbawmov nič manj ugledni ameriški kolega, Richard Pipes, sicer deklariran anti-komunist, ugotavlja, da je bila ruska revolucija »verjetno najpomembnejši dogodek« stoletja, ki na vse nas še danes naslavlja pereče vprašanje, ali je »človeški razum zmožen popeljati človeštvo od njegovih znanih nepopolnosti k zamišljeni popolnosti«. Zato smo ob 100. obletnici njenega izbruha v tokratni Intelekti še enkrat več pretresli oktobrsko revolucijo. Spraševali smo se, kaj jo je povzročilo, zakaj je bila velika in zakaj strašna ter se ob koncu pomudili pri vprašanju, kaj nam sporoča danes. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje pred mikrofonom – politologinja dr. Vlasta Jalušič, zgodovinar in rusist mag. Simon Malmenvall in sociolog dr. Rastko Močnik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Boris Kustodiev - Boljševik, 1920 (Wikimedia Commons) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 7 Nov 2017 10:05:00 +0000 Oktobrska revolucija, najpomembnejši dogodek 20. stoletja Katalonija je zaradi želje po neodvisnosti in referenduma, ki ga španska vlada ne priznava, v središču zanimanja svetovne javnosti. Ti zapleti pa izvirajo iz preteklosti, še posebej obdobja frankizma, ko je po državljanski vojni v tej državi zavladal diktator, general Francisco Franco. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so izdali zbornik: »Španija 1975-2015, Štirideset let tranzicije«, v katerem slovenski in španski avtorji razpravljajo o demokratizaciji Španije po smrti Franca. Ta demokratizacija v marsičem ni bila dosledna, zato se danes Španija sooča z različnimi problemi, tudi krizo v Kataloniji. Avtor oddaje je Tomaž Gerden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/24/Nedoslednademokratizacijapanije3617416.mp3 RTVSLO – Prvi 2809 clean Katalonija je zaradi želje po neodvisnosti in referenduma, ki ga španska vlada ne priznava, v središču zanimanja svetovne javnosti. Ti zapleti pa izvirajo iz preteklosti, še posebej obdobja frankizma, ko je po državljanski vojni v tej državi zavladal diktator, general Francisco Franco. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so izdali zbornik: »Španija 1975-2015, Štirideset let tranzicije«, v katerem slovenski in španski avtorji razpravljajo o demokratizaciji Španije po smrti Franca. Ta demokratizacija v marsičem ni bila dosledna, zato se danes Španija sooča z različnimi problemi, tudi krizo v Kataloniji. Avtor oddaje je Tomaž Gerden. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 24 Oct 2017 13:54:00 +0000 Nedosledna demokratizacija Španije Sloviti Pablo Picasso je pred 80-imi leti na slikarskem platnu podal eno najmočnejših političnih izjav. Znamenita Guernica, ki nas opominja na tragedijo vojne in trpljenje civilnega prebivalstva, je v svoji sporočilnosti še vedno aktualna. Kaj vse nam skuša povedati, v kakšnem času je nastajala in ali je sodobna umetnost še lahko politična? Odgovore išče tokratna Intelekta z umetnostnim zgodovinarjem Tomažem Brejcem, filozofinjo Mojco Puncer in akademskim slikarjem Stašem Kleindienstom. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Flickr/Manuel Galrinho http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/17/JePicassovaGuernicareszadnjavelikapolitinaslika3608164.mp3 RTVSLO – Prvi 1835 clean Sloviti Pablo Picasso je pred 80-imi leti na slikarskem platnu podal eno najmočnejših političnih izjav. Znamenita Guernica, ki nas opominja na tragedijo vojne in trpljenje civilnega prebivalstva, je v svoji sporočilnosti še vedno aktualna. Kaj vse nam skuša povedati, v kakšnem času je nastajala in ali je sodobna umetnost še lahko politična? Odgovore išče tokratna Intelekta z umetnostnim zgodovinarjem Tomažem Brejcem, filozofinjo Mojco Puncer in akademskim slikarjem Stašem Kleindienstom. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Flickr/Manuel Galrinho https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 17 Oct 2017 08:15:00 +0000 Je Picassova Guernica res zadnja velika politična slika? V minulem letu lahko opazimo skokovit napredek govornih tehnologij. Govorni asistenti na pametnih napravah obljubljajo, da bomo dotik zamenjali za vzklik. Siri, Bixby, Cortana, Google Assistant, Alexa, Echo že izvrstno prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Poleg prepoznavanja govora pa govorni asistenti tudi prevajajo. Vsak dan bolje in vsak dan več jezikov. Google ima na tem področju najnaprednejšo tehnologijo. Prav minuli teden je podjetje predstavilo slušalke, ki bodo prevajale 40 jezikov simultano, v realnem času. Ta inovacija simultanega prevajanja utegne popolnoma spremeniti način globalne komunikacije. Sprašujemo se, kako govorni asistenti delujejo? Zakaj še ne razumejo slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/09/Kakojezikavabodigitalnaprihodnost3596866.mp3 RTVSLO – Prvi 2703 clean V minulem letu lahko opazimo skokovit napredek govornih tehnologij. Govorni asistenti na pametnih napravah obljubljajo, da bomo dotik zamenjali za vzklik. Siri, Bixby, Cortana, Google Assistant, Alexa, Echo že izvrstno prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Poleg prepoznavanja govora pa govorni asistenti tudi prevajajo. Vsak dan bolje in vsak dan več jezikov. Google ima na tem področju najnaprednejšo tehnologijo. Prav minuli teden je podjetje predstavilo slušalke, ki bodo prevajale 40 jezikov simultano, v realnem času. Ta inovacija simultanega prevajanja utegne popolnoma spremeniti način globalne komunikacije. Sprašujemo se, kako govorni asistenti delujejo? Zakaj še ne razumejo slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 10 Oct 2017 09:00:00 +0000 Kako jezikava bo digitalna prihodnost? »Komu zvoni? Zvoni tebi!« je zapisal Hemingway in potrkal na našo vest. Zvonjenje je že od nekdaj naznanjalo usodne dogodke, rojstva in minevanje življenj. Glasba torej, ki je sporočala, ne le zabavala ali v poslušalcih vnemala čustva in čutne predstave. Seveda pa pisatelj ni imel v mislih le zvonov. Glasba je le prispodoba prostora in časa, v katerem živimo, odnosov med ljudmi, družbenih in socialnih pretresov. Danes živimo čas, zaznamovan s tektonskimi premiki, ki jih brišejo valovi informacij, tudi lažnih. Komu verjeti, postaja temeljno gibalo. Resnic je veliko, a katera je prava? Se sploh lahko vživite v vlogo človeka, ki je žrtev vojne in preganjanja? Si lahko predstavljate, da gre vaš brat po ulici in ga ubije ostrostrelec? Zamislite si življenje v nenehnem strahu, brez vode, brez elektrike, pri sveči … Vaši otroci nimajo prihodnosti, ne veste, ali boste jutri še živi. Bi se preselili in iskali boljše življenje drugje? Težko je razumeti, še teže se je vživeti. Glasba je univerzalen jezik. Tudi ko je ne poslušamo, jo slišimo, ko je ne razumemo, jo čutimo, tudi ko ni naša, nam govori. Zato je avtohtonost, ne medijsko osiromašenje, katerega žrtve smo vsi, ki smo uporabniki novih medijev, ključna. In avtohtonost je prišla v Ljubljano z vprašanjem »Kaj če …?« Lahko glasba odgovori na vprašanja sodobnosti? Lahko glasba premakne naša čustva, sproži delovanje? Lahko z glasbo prerežemo žice na mejah in plotove v glavah? Lahko ob pomoči glasbe razumemo druge in drugačne? Od 21. do 24. septembra je bila v Ljubljani Evropska jazz konferenca, ki jo je letos v sodelovanju z Evropsko jazzovsko mrežo organiziral Cankarjev dom. Tema konference je bila Kaj če… in organizatorji so se odločili, da glasbo povežejo z družbeno aktualnimi vprašanji. Kje sploh začeti? Kako lahko vključimo manjšine v kulturni program? Ali lahko kulturne ustanove spreobrnejo miselnost večine? Konferenca je bila namenjena vsem, ki se ukvarjajo z jazzom in sorodnimi godbami, pa tudi tistim, ki jih samo zanima, kaj če. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/04/Intelekta-EvropskaJazzkonferenca3588340.mp3 RTVSLO – Prvi 2417 clean »Komu zvoni? Zvoni tebi!« je zapisal Hemingway in potrkal na našo vest. Zvonjenje je že od nekdaj naznanjalo usodne dogodke, rojstva in minevanje življenj. Glasba torej, ki je sporočala, ne le zabavala ali v poslušalcih vnemala čustva in čutne predstave. Seveda pa pisatelj ni imel v mislih le zvonov. Glasba je le prispodoba prostora in časa, v katerem živimo, odnosov med ljudmi, družbenih in socialnih pretresov. Danes živimo čas, zaznamovan s tektonskimi premiki, ki jih brišejo valovi informacij, tudi lažnih. Komu verjeti, postaja temeljno gibalo. Resnic je veliko, a katera je prava? Se sploh lahko vživite v vlogo človeka, ki je žrtev vojne in preganjanja? Si lahko predstavljate, da gre vaš brat po ulici in ga ubije ostrostrelec? Zamislite si življenje v nenehnem strahu, brez vode, brez elektrike, pri sveči … Vaši otroci nimajo prihodnosti, ne veste, ali boste jutri še živi. Bi se preselili in iskali boljše življenje drugje? Težko je razumeti, še teže se je vživeti. Glasba je univerzalen jezik. Tudi ko je ne poslušamo, jo slišimo, ko je ne razumemo, jo čutimo, tudi ko ni naša, nam govori. Zato je avtohtonost, ne medijsko osiromašenje, katerega žrtve smo vsi, ki smo uporabniki novih medijev, ključna. In avtohtonost je prišla v Ljubljano z vprašanjem »Kaj če …?« Lahko glasba odgovori na vprašanja sodobnosti? Lahko glasba premakne naša čustva, sproži delovanje? Lahko z glasbo prerežemo žice na mejah in plotove v glavah? Lahko ob pomoči glasbe razumemo druge in drugačne? Od 21. do 24. septembra je bila v Ljubljani Evropska jazz konferenca, ki jo je letos v sodelovanju z Evropsko jazzovsko mrežo organiziral Cankarjev dom. Tema konference je bila Kaj če… in organizatorji so se odločili, da glasbo povežejo z družbeno aktualnimi vprašanji. Kje sploh začeti? Kako lahko vključimo manjšine v kulturni program? Ali lahko kulturne ustanove spreobrnejo miselnost večine? Konferenca je bila namenjena vsem, ki se ukvarjajo z jazzom in sorodnimi godbami, pa tudi tistim, ki jih samo zanima, kaj če. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Wed, 4 Oct 2017 10:00:00 +0000 Intelekta - Evropska Jazz konferenca Umetna inteligenca je v naglem vzponu. Število nalog, ki jim je nadvse prepričljivo kos, se širi praktično iz meseca v mesec. Srečamo jo vsakič, ko brskamo po spletu. Srečamo jo na delu pri najnaprednejših znanstvenih raziskavah. Prav zdaj se intenzivno uči voziti avtomobile, pa tudi uporabljati orožje. Z vami se - če tako želite - tudi pogovarja. V zadnjih nekaj letih so ena za drugo padle številne ovire, ki so umetni inteligenci desetletja omejevale domet. Zdaj se zdi, da utegne s svojo osupljivo učinkovitostjo kmalu nadomestiti človeka tudi na številnih področjih, za katere se je še včeraj zdelo, da so v naši izključni domeni. Vse bolj se tako postavlja vprašanje, ali smo sploh pripravljeni na izzive, ki jih postavlja pred nas. O tem v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto:Spomenik Alanu Turingu, Graham C99 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/25/Umetnainteligencasluabnikaligospodar3578049.mp3 RTVSLO – Prvi 2704 clean Umetna inteligenca je v naglem vzponu. Število nalog, ki jim je nadvse prepričljivo kos, se širi praktično iz meseca v mesec. Srečamo jo vsakič, ko brskamo po spletu. Srečamo jo na delu pri najnaprednejših znanstvenih raziskavah. Prav zdaj se intenzivno uči voziti avtomobile, pa tudi uporabljati orožje. Z vami se - če tako želite - tudi pogovarja. V zadnjih nekaj letih so ena za drugo padle številne ovire, ki so umetni inteligenci desetletja omejevale domet. Zdaj se zdi, da utegne s svojo osupljivo učinkovitostjo kmalu nadomestiti človeka tudi na številnih področjih, za katere se je še včeraj zdelo, da so v naši izključni domeni. Vse bolj se tako postavlja vprašanje, ali smo sploh pripravljeni na izzive, ki jih postavlja pred nas. O tem v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto:Spomenik Alanu Turingu, Graham C99 https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 26 Sep 2017 08:30:00 +0000 Umetna inteligenca: služabnik ali gospodar? Živeti trajnostno pomeni živeti odgovorno. Do sebe, do drugih ljudi in do okolja. Odgovoren odnos pa vključuje vrednote kot so spoštovanje, zmernost, varčnost. V oddaji Intelekta smo spregovorili o trajnostnem načinu življenja, za katerega se odloča vedno več ljudi po celem svetu. Naše sogovornice so bile Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine, Mateja Kraševec iz društva Humanitas in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Foto: //pixabay.com/en/tree-aesthetic-log-crown-energy-569505/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/19/Manjjeve3570875.mp3 RTVSLO – Prvi 2580 clean Živeti trajnostno pomeni živeti odgovorno. Do sebe, do drugih ljudi in do okolja. Odgovoren odnos pa vključuje vrednote kot so spoštovanje, zmernost, varčnost. V oddaji Intelekta smo spregovorili o trajnostnem načinu življenja, za katerega se odloča vedno več ljudi po celem svetu. Naše sogovornice so bile Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine, Mateja Kraševec iz društva Humanitas in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Foto: //pixabay.com/en/tree-aesthetic-log-crown-energy-569505/ https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 19 Sep 2017 09:00:00 +0000 Manj je več Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico. Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja? Odgovore na ta in še druga pereča vprašanja bomo v oddaji Intelekta iskali z domačimi in tujimi strokovnjaki. Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Zappys Technology Solutions Follow/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/11/Dokazanotevilospermijevdrastinoupadlo3562583.mp3 RTVSLO – Prvi 2437 clean Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico. Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja? Odgovore na ta in še druga pereča vprašanja bomo v oddaji Intelekta iskali z domačimi in tujimi strokovnjaki. Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Zappys Technology Solutions Follow/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 12 Sep 2017 08:15:00 +0000 Dokazano: število spermijev drastično upadlo Spolnost je osrednji vidik človekove vseživljenjske izkušnje, vir ugodja, dobrega počutja in pripomore k vsesplošni izpolnitvi in zadovoljstvu. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne spolne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. Spolnega zdravja se ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti. To v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja Svetovno združenje za spolno zdravje, ki 4. septembra obeležuje svetovni dan spolnega zdravja, letos pod geslom ljubezen, povezanost in intimnost. Deklaracija o spolnih pravicah je po zaslugi Slovenskega seksološkega društva zdaj prevedena v Slovenščino. Za kakšne pravice gre, zakaj so pomembne in kakšne dobre prakse bi veljalo upoštevati tudi pri nas? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/Johnny Lai http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/04/Poznatesvojespolnepravice3554657.mp3 RTVSLO – Prvi 2679 clean Spolnost je osrednji vidik človekove vseživljenjske izkušnje, vir ugodja, dobrega počutja in pripomore k vsesplošni izpolnitvi in zadovoljstvu. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne spolne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. Spolnega zdravja se ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti. To v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja Svetovno združenje za spolno zdravje, ki 4. septembra obeležuje svetovni dan spolnega zdravja, letos pod geslom ljubezen, povezanost in intimnost. Deklaracija o spolnih pravicah je po zaslugi Slovenskega seksološkega društva zdaj prevedena v Slovenščino. Za kakšne pravice gre, zakaj so pomembne in kakšne dobre prakse bi veljalo upoštevati tudi pri nas? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/Johnny Lai https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 5 Sep 2017 09:00:00 +0000 Poznate svoje spolne pravice? Pred sto leti so prvi šolski dan začeli z branjem šolskih pravil. Eno izmed njih je bilo: Spoštuj učitelja in se dosledno drži njegovih navodil. In če je bila avtoriteta učitelja za učence (in starše) takrat nesporna, je danes drugače. Spremenili so se časi, način življenja, družbeni in politični sistem, družba sama, s tem pa tudi šola, starši in učenci - kako? Kakšni učenci danes sedijo v šolskih klopeh - so pridni, radovedni, znajo sodelovati z vrstniki? Ali pa so, nasprotno, bolj individualistični, pasivni in neposlušni? Ali jih morajo učitelji miriti in animirati ali učiti in navdihovati? Slika seveda ni tako črno-bela, pred nas pa postavlja še več vprašanj. Kakšna je danes vzgojna naloga šole? Ali kdaj trči ob vrednote, pričakovanja in želje staršev in učencev? Je šola starše spustila preblizu? Kaj sta v šole prinesli permisivna vzgoja in individualizacija? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/29/Postmilenijskegeneracijezaitnikistariinzahtevniotroci3548557.mp3 RTVSLO – Prvi 2827 clean Pred sto leti so prvi šolski dan začeli z branjem šolskih pravil. Eno izmed njih je bilo: Spoštuj učitelja in se dosledno drži njegovih navodil. In če je bila avtoriteta učitelja za učence (in starše) takrat nesporna, je danes drugače. Spremenili so se časi, način življenja, družbeni in politični sistem, družba sama, s tem pa tudi šola, starši in učenci - kako? Kakšni učenci danes sedijo v šolskih klopeh - so pridni, radovedni, znajo sodelovati z vrstniki? Ali pa so, nasprotno, bolj individualistični, pasivni in neposlušni? Ali jih morajo učitelji miriti in animirati ali učiti in navdihovati? Slika seveda ni tako črno-bela, pred nas pa postavlja še več vprašanj. Kakšna je danes vzgojna naloga šole? Ali kdaj trči ob vrednote, pričakovanja in želje staršev in učencev? Je šola starše spustila preblizu? Kaj sta v šole prinesli permisivna vzgoja in individualizacija? https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 29 Aug 2017 09:00:00 +0000 Postmilenijske generacije: zaščitniški starši in zahtevni otroci Pred dvema desetletjema, poleti 1997, smo se bralci z vsega sveta prvič zgrnili na londonsko železniško postajo King's Cross, na peron 9 in 3, se tam pomešali v sicer nekoliko nenavadno oblečeno, a veselo množico mladih ter se skupaj s Harryjem, Hermiono, Ronom in drugimi prijatelji naposled odpeljali na sever, na znamenito čarovniško šolo Bradavičarko. Osem knjig, osem filmov in eno konstantno razprodano gledališko predstavo pozneje avantura po čarovniškem svetu, ki si ga je izmislila pisateljica J. K. Rowling, še kar traja. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da smo v teh dvajsetih letih pokupili več kot 500 milijonov izvodov romanov iz sage o Harryju Potterju. Samo prvi med njimi – Harry Potter in kamen modrosti – zaseda peto mesto na lestvici najbolje prodajanih leposlovnih knjig vseh časov, takoj za Cervantesovim Don Kihotom, Dickensovo Povestjo o dveh mestih, Tolkienovim Gospodarjem prstanov in Saint-Exupéryjevim Malim princem. Že to so številke, ob katerih druge globalne knjižne uspešnice zadnjih dveh desetletij – od Da Vincijeve kode do 50 odtenkov sive – lahko sramežljivo obmolknejo. Če pa še pomislimo, da smo za oglede filmov iz istoimenske franšize plačali več kot 8 milijard in pol ameriških zelencev, tedaj je jasno, da je bil urok, s katerim nas je začarala J. K. Rowling, izredno močan. Kako neki ji je to uspelo? Koliko so ji pomagali drugi čarovniki, predvsem tisti iz marketinških oddelkov založniške in filmske industrije? Je bil to urok, čigar moč je zvedljiva le na vrtoglav finančni uspeh in na mesta na različnih večnih lestvicah, ali pa je vendarle globlje zarezal v globalno kulturo? Je šlo, skratka, za urok bele ali črne magije? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili Sergej Hvala, dr. Jakob Kenda, mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Alenka Veler. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: knjigarna v Kaliforniji, pet minut pred polnočnim izidom zadnje knjige iz sage o Harryju Potterju (Zack Sheppard, Wikimedia Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/22/ZroxisalikakojeHarryPotterrazoroilsvet3542452.mp3 RTVSLO – Prvi 2411 clean Pred dvema desetletjema, poleti 1997, smo se bralci z vsega sveta prvič zgrnili na londonsko železniško postajo King's Cross, na peron 9 in 3, se tam pomešali v sicer nekoliko nenavadno oblečeno, a veselo množico mladih ter se skupaj s Harryjem, Hermiono, Ronom in drugimi prijatelji naposled odpeljali na sever, na znamenito čarovniško šolo Bradavičarko. Osem knjig, osem filmov in eno konstantno razprodano gledališko predstavo pozneje avantura po čarovniškem svetu, ki si ga je izmislila pisateljica J. K. Rowling, še kar traja. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da smo v teh dvajsetih letih pokupili več kot 500 milijonov izvodov romanov iz sage o Harryju Potterju. Samo prvi med njimi – Harry Potter in kamen modrosti – zaseda peto mesto na lestvici najbolje prodajanih leposlovnih knjig vseh časov, takoj za Cervantesovim Don Kihotom, Dickensovo Povestjo o dveh mestih, Tolkienovim Gospodarjem prstanov in Saint-Exupéryjevim Malim princem. Že to so številke, ob katerih druge globalne knjižne uspešnice zadnjih dveh desetletij – od Da Vincijeve kode do 50 odtenkov sive – lahko sramežljivo obmolknejo. Če pa še pomislimo, da smo za oglede filmov iz istoimenske franšize plačali več kot 8 milijard in pol ameriških zelencev, tedaj je jasno, da je bil urok, s katerim nas je začarala J. K. Rowling, izredno močan. Kako neki ji je to uspelo? Koliko so ji pomagali drugi čarovniki, predvsem tisti iz marketinških oddelkov založniške in filmske industrije? Je bil to urok, čigar moč je zvedljiva le na vrtoglav finančni uspeh in na mesta na različnih večnih lestvicah, ali pa je vendarle globlje zarezal v globalno kulturo? Je šlo, skratka, za urok bele ali črne magije? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili Sergej Hvala, dr. Jakob Kenda, mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Alenka Veler. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: knjigarna v Kaliforniji, pet minut pred polnočnim izidom zadnje knjige iz sage o Harryju Potterju (Zack Sheppard, Wikimedia Commons) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 22 Aug 2017 09:05:00 +0000 Zroxis ali kako je Harry Potter razorožil svet Prva polovica leta 2017 je bila v več kot 130-letni zgodovini meritev v svetovnem merilu druga najbolj vroča. Vremenski pojavi so vse bolj ekstremni. Oceani se segrevajo, večni led se tali, sušna območja se širijo, vodne zaloge usihajo. Tokratna Intelekta preverja, kakšno je stanje podnebja in kako neuspešno oziroma uspešno se prilagajamo spremembam. V studio smo povabili klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik in meteorologa Gregorja Vertačnika – oba z Agencije Republike Slovenije za okolje. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Scott Butner/Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/08/Koneczmernegavremena3531258.mp3 RTVSLO – Prvi 2616 clean Prva polovica leta 2017 je bila v več kot 130-letni zgodovini meritev v svetovnem merilu druga najbolj vroča. Vremenski pojavi so vse bolj ekstremni. Oceani se segrevajo, večni led se tali, sušna območja se širijo, vodne zaloge usihajo. Tokratna Intelekta preverja, kakšno je stanje podnebja in kako neuspešno oziroma uspešno se prilagajamo spremembam. V studio smo povabili klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik in meteorologa Gregorja Vertačnika – oba z Agencije Republike Slovenije za okolje. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Scott Butner/Flickr https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 8 Aug 2017 11:59:00 +0000 Konec zmernega vremena Sodobne tehnologije so popolnoma spremenile naše vsakdanje življenje. Internet je z neomejeno možnostjo shranjevanja in kopiranja omogočil digitalno hrambo praktično celotne človeške zgodovine in dostop vsakega posameznika do nje. Drastično je v povezavi s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji spremenil komunikacijo med ljudmi, hitrost širjenja informacij, omogočil množično zbiranje sredstev, deljenje dobrin in storitev, povezovanje. Toda zdi se, kot da smo na te vidike digitalne revolucije že pozabili. V potrošniški družbi so namreč možnost zbiranja in analize ogromnih količin podatkov, ki jo ponujajo nove tehnologije, izkoristili predvsem oglaševalci, saj lahko bolj osebno kot kadarkoli prej nagovarjajo potrošnike in večajo svoje dobičke. Tudi politiki so že zelo kmalu spoznali, da lahko ob uporabi sodobnih tehnologij bolj učinkovito in predvsem mimo tradicionalnih medijev, ki so zavezani preverljivemu in objektivnemu poročanju, nagovarjajo svoje volivce. Represivni organi oblasti v sodelovanju s spletnimi giganti vse informacije o uporabnikih s pridom izkoriščajo za nadzorovanje navadnih državljanov, kriminal pa v varnem zavetju anonimiziranega spleta z uporabo ne-sledljivih kriptovalut cveti kot še nikoli. Zdi se, kot da so sodobne tehnologije kljub svojim demokratičnim potencialom postale predvsem sredstvo za manipulacijo, populizem, nadzor in kriminal. Zakaj posamezniki tako težko tehnologijo izkoriščamo za dejanske spremembe na bolje tako na mikro kot makro ravni? Kje se zatakne? Kako to spremeniti? Praktične odgovore na ta vprašanja razvijajo na Inštitutu Danes je nov dan. O njihovih dejavnostih in orodjih, med njimi Parlameter in Detektor lisic, v tokratni oddaji. Gosta: Filip Muki Dobranić in Žiga Vrtačič. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/mhobl http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/27/Aliinternetelahkotlakujepotdemokraciji3522596.mp3 RTVSLO – Prvi 2813 clean Sodobne tehnologije so popolnoma spremenile naše vsakdanje življenje. Internet je z neomejeno možnostjo shranjevanja in kopiranja omogočil digitalno hrambo praktično celotne človeške zgodovine in dostop vsakega posameznika do nje. Drastično je v povezavi s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji spremenil komunikacijo med ljudmi, hitrost širjenja informacij, omogočil množično zbiranje sredstev, deljenje dobrin in storitev, povezovanje. Toda zdi se, kot da smo na te vidike digitalne revolucije že pozabili. V potrošniški družbi so namreč možnost zbiranja in analize ogromnih količin podatkov, ki jo ponujajo nove tehnologije, izkoristili predvsem oglaševalci, saj lahko bolj osebno kot kadarkoli prej nagovarjajo potrošnike in večajo svoje dobičke. Tudi politiki so že zelo kmalu spoznali, da lahko ob uporabi sodobnih tehnologij bolj učinkovito in predvsem mimo tradicionalnih medijev, ki so zavezani preverljivemu in objektivnemu poročanju, nagovarjajo svoje volivce. Represivni organi oblasti v sodelovanju s spletnimi giganti vse informacije o uporabnikih s pridom izkoriščajo za nadzorovanje navadnih državljanov, kriminal pa v varnem zavetju anonimiziranega spleta z uporabo ne-sledljivih kriptovalut cveti kot še nikoli. Zdi se, kot da so sodobne tehnologije kljub svojim demokratičnim potencialom postale predvsem sredstvo za manipulacijo, populizem, nadzor in kriminal. Zakaj posamezniki tako težko tehnologijo izkoriščamo za dejanske spremembe na bolje tako na mikro kot makro ravni? Kje se zatakne? Kako to spremeniti? Praktične odgovore na ta vprašanja razvijajo na Inštitutu Danes je nov dan. O njihovih dejavnostih in orodjih, med njimi Parlameter in Detektor lisic, v tokratni oddaji. Gosta: Filip Muki Dobranić in Žiga Vrtačič. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/mhobl https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 1 Aug 2017 09:00:00 +0000 Ali internet še lahko tlakuje pot demokraciji? V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes in s kakšnimi težavami se soočajo smo spregovorili v Intelekti. Z nami sta bila dr. Iztok Šori in dr. Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Voditeljica Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/25/Sodobnooetovstvo3515909.mp3 RTVSLO – Prvi 2663 clean V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes in s kakšnimi težavami se soočajo smo spregovorili v Intelekti. Z nami sta bila dr. Iztok Šori in dr. Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Voditeljica Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 25 Jul 2017 10:15:00 +0000 Sodobno očetovstvo Legenda pravi, da je v razvalinah Starega celjskega gradu zakopan dragocen zaklad. Nahaja se globoko v grajskem griču v votlini, ki jo zapirajo težka vrata. Pred vrati straži črn pes, velik kot vol in z žarečimi očmi. Zgodbe o skritih zakladih še vedno živijo med ljudmi in burijo našo domišljijo. Kako pa na njih gleda stroka? Zakaj so starodavna pričevanja pomembna za današnji čas? Ali je v njih zrno resnice? Arheolog Tine Schein je prepričan, da se v vsakem gradu skriva zaklad. Sam je odkril srebrno-zlate predmete, ki so bili zakopani v gradu slovitega roparskega viteza Erazma Predjamskega. »Zakladno najdbo najdeš v življenju le enkrat in nikoli več,« pravi. Za oddajo Intelekta smo se pogovarjali s sodobnimi lovci na zaklade – z raziskovalci in strokovnjaki. Sodelujejo: zgodovinarki mag. Rolanda Fugger Germadnik (Pokrajinski muzej Celje) in mag. Bernarda Roudi, etnolog prof. dr. Jože Hudales (Filozofska fakulteta Ljubljana) in arheologa dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije) ter Valentin Schein. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Del Predjamskega zaklada http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/17/Legendapravidazakladzasijeleobpolniluni3513373.mp3 RTVSLO – Prvi 2645 clean Legenda pravi, da je v razvalinah Starega celjskega gradu zakopan dragocen zaklad. Nahaja se globoko v grajskem griču v votlini, ki jo zapirajo težka vrata. Pred vrati straži črn pes, velik kot vol in z žarečimi očmi. Zgodbe o skritih zakladih še vedno živijo med ljudmi in burijo našo domišljijo. Kako pa na njih gleda stroka? Zakaj so starodavna pričevanja pomembna za današnji čas? Ali je v njih zrno resnice? Arheolog Tine Schein je prepričan, da se v vsakem gradu skriva zaklad. Sam je odkril srebrno-zlate predmete, ki so bili zakopani v gradu slovitega roparskega viteza Erazma Predjamskega. »Zakladno najdbo najdeš v življenju le enkrat in nikoli več,« pravi. Za oddajo Intelekta smo se pogovarjali s sodobnimi lovci na zaklade – z raziskovalci in strokovnjaki. Sodelujejo: zgodovinarki mag. Rolanda Fugger Germadnik (Pokrajinski muzej Celje) in mag. Bernarda Roudi, etnolog prof. dr. Jože Hudales (Filozofska fakulteta Ljubljana) in arheologa dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije) ter Valentin Schein. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Del Predjamskega zaklada https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 18 Jul 2017 08:20:00 +0000 Legenda pravi, da zaklad zasije le ob polni luni Najnovejše raziskave vedenja uporabnikov na spletu kažejo, da je grdo govorjenje na spletu nalezljivo. Ugotovitev, ki nam pravzaprav potrjuje občutek, da splet postaja vse bolj neprijazen prostor. Besede imajo lahko izjemno moč, na spletu so pogosto izrečene anonimno, zato so lahko še bolj ostre in prestopijo mejo med pravico do svobode govora in sovražnim govorom. Kazensko preganjanje sovražnega govora na spletu je država prenesle na civilno družbo, s tem se tudi nočejo ukvarjati spletni giganti, ki omogočajo na svojih aplikacijah širjenje sovražnega govora. Sovražni govor na spletu – ignorirati, spremljati ali ukrepati? Na to vprašanje so odgovarjali strokovnjaki na posvetu v organizaciji Mirovnega inštituta. Ključni poudarki iz posveta v tokratni oddaji Intelekta. Strokovnjaki: dr. Aleš Završnik, mag. Tomislav Omejec, dr. Barbara Rajgelj, Branko Jezovšek, dr. Darja Fišer in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Oddajo pripravlja Urška Henigman. Foto: flickr/ Marc Kubischta http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/10/Epidemijasovranegagovoranaspletu3507840.mp3 RTVSLO – Prvi 2663 clean Najnovejše raziskave vedenja uporabnikov na spletu kažejo, da je grdo govorjenje na spletu nalezljivo. Ugotovitev, ki nam pravzaprav potrjuje občutek, da splet postaja vse bolj neprijazen prostor. Besede imajo lahko izjemno moč, na spletu so pogosto izrečene anonimno, zato so lahko še bolj ostre in prestopijo mejo med pravico do svobode govora in sovražnim govorom. Kazensko preganjanje sovražnega govora na spletu je država prenesle na civilno družbo, s tem se tudi nočejo ukvarjati spletni giganti, ki omogočajo na svojih aplikacijah širjenje sovražnega govora. Sovražni govor na spletu – ignorirati, spremljati ali ukrepati? Na to vprašanje so odgovarjali strokovnjaki na posvetu v organizaciji Mirovnega inštituta. Ključni poudarki iz posveta v tokratni oddaji Intelekta. Strokovnjaki: dr. Aleš Završnik, mag. Tomislav Omejec, dr. Barbara Rajgelj, Branko Jezovšek, dr. Darja Fišer in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Oddajo pripravlja Urška Henigman. Foto: flickr/ Marc Kubischta https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 11 Jul 2017 09:00:00 +0000 Epidemija sovražnega govora na spletu Kenijski tekač Eliud Kipchoge je nedavno maraton pretekel v 2 urah in 25 sekundah. S tem se je približal mitološki časovni vrednosti, ki visi nad to disciplino. Rezultat ne velja za svetovni rekord, saj je šlo za poskus. Pa je maraton pod dvema urama v bližnji prihodnosti realen cilj? Ta se zdi za prvim ovinkom, a nekatere analize kažejo, da bomo na to čakali še vrsto let. Zakaj je ta meja tako magična za človeško telo, v tokratni Intelekti z gosti: Bojanom Knapom, Brankom Škofom in Romanom Kejžarjem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Matt Buck/Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/04/Tekpoddvemauramasvetigralmaratona3501044.mp3 RTVSLO – Prvi 2025 clean Kenijski tekač Eliud Kipchoge je nedavno maraton pretekel v 2 urah in 25 sekundah. S tem se je približal mitološki časovni vrednosti, ki visi nad to disciplino. Rezultat ne velja za svetovni rekord, saj je šlo za poskus. Pa je maraton pod dvema urama v bližnji prihodnosti realen cilj? Ta se zdi za prvim ovinkom, a nekatere analize kažejo, da bomo na to čakali še vrsto let. Zakaj je ta meja tako magična za človeško telo, v tokratni Intelekti z gosti: Bojanom Knapom, Brankom Škofom in Romanom Kejžarjem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Matt Buck/Flickr https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 4 Jul 2017 08:40:00 +0000 Tek pod dvema urama – sveti gral maratona Slovenska glasbena kultura je svetovno prepoznavna predvsem po zborovskem petju. Te uspehe v veliki meri podpira zdajšnji izobraževalni sistem. Zakonu o osnovni šoli pa se obetajo spremembe, ki bi utegnile ta temelj spodnesti. Vprašanja, ki zadevajo intelektualni razvoj posameznika, skupnosti in odpirajo misel o spreminjanju slovenske glasbene identitete bodo na površju tokratne oddaje, ki jo pripravlja mag. Simona Moličnik. Njeni sogovorniki bodo: dr. Inge Breznik, Mihela Jagodic, mag. Matej Jevnišek in Damijan Močnik. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/27/Bovrhunskezboreutialarkazakona3495011.mp3 RTVSLO – Prvi 2677 clean Slovenska glasbena kultura je svetovno prepoznavna predvsem po zborovskem petju. Te uspehe v veliki meri podpira zdajšnji izobraževalni sistem. Zakonu o osnovni šoli pa se obetajo spremembe, ki bi utegnile ta temelj spodnesti. Vprašanja, ki zadevajo intelektualni razvoj posameznika, skupnosti in odpirajo misel o spreminjanju slovenske glasbene identitete bodo na površju tokratne oddaje, ki jo pripravlja mag. Simona Moličnik. Njeni sogovorniki bodo: dr. Inge Breznik, Mihela Jagodic, mag. Matej Jevnišek in Damijan Močnik. Foto: BoBo https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 27 Jun 2017 08:11:00 +0000 Bo vrhunske zbore utišala črka zakona? Na podlagi številnih raziskav, ki so bile izvedene v tujini se je izkazalo, da izobraževanje, zasnovano s čim pogostejšim bivanjem otrok v gozdu, pomembno vpliva na doseganje vzgojno – izobraževalnih ciljev in na zdrav, predvsem pa celostni razvoj predšolskih otrok. Pedagoški koncept, na katerem temeljita igra in učenje v gozdu, je znan pod imenom gozdna pedagogika. V Sloveniji ta koncept še ni tako zelo razvit, čeprav že obstaja Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije ter Inštitut za gozdno pedagogiko, medtem, ko so denimo v Skandinaviji gozdni vrtci prisotni že več kot pol stoletja, na Švedskem celo več kot 100 let, opravljena pa je bila tudi vrsta longitudinalnih študij, kjer so spremljali otroke do odrasle dobe. O pomenu, konceptu in praksah gozdnih vrtcev in šol, gozdni pedagogiki pri nas in v tujini pa v tokratni Intelekti s strokovnjakinjami s tega področja mag. Natalijo Gyorek (ustanoviteljica Inštituta za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije), Brigito Urbanija, pedagoško vodjo Vrtca Antona Medveda Kamnik (pionirski vrtec pri nas na področju gozdne pedagogike), mag. Marjeto Šmid, ravnateljico OŠ Jela Janežiča Škofja Loka (osovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/19/Gozdnapedagogika3487416.mp3 RTVSLO – Prvi 2581 clean Na podlagi številnih raziskav, ki so bile izvedene v tujini se je izkazalo, da izobraževanje, zasnovano s čim pogostejšim bivanjem otrok v gozdu, pomembno vpliva na doseganje vzgojno – izobraževalnih ciljev in na zdrav, predvsem pa celostni razvoj predšolskih otrok. Pedagoški koncept, na katerem temeljita igra in učenje v gozdu, je znan pod imenom gozdna pedagogika. V Sloveniji ta koncept še ni tako zelo razvit, čeprav že obstaja Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije ter Inštitut za gozdno pedagogiko, medtem, ko so denimo v Skandinaviji gozdni vrtci prisotni že več kot pol stoletja, na Švedskem celo več kot 100 let, opravljena pa je bila tudi vrsta longitudinalnih študij, kjer so spremljali otroke do odrasle dobe. O pomenu, konceptu in praksah gozdnih vrtcev in šol, gozdni pedagogiki pri nas in v tujini pa v tokratni Intelekti s strokovnjakinjami s tega področja mag. Natalijo Gyorek (ustanoviteljica Inštituta za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije), Brigito Urbanija, pedagoško vodjo Vrtca Antona Medveda Kamnik (pionirski vrtec pri nas na področju gozdne pedagogike), mag. Marjeto Šmid, ravnateljico OŠ Jela Janežiča Škofja Loka (osovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Avtorica oddaje je Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 20 Jun 2017 08:10:00 +0000 Gozdna pedagogika Računalniška obdelava podatkov danes omogoča marsikaj, kar je bilo še pred nekaj leti nemogoče ali je vsaj potekalo čisto prepočasi. Namesto procesorjev v napravah, ki jih imamo doma ali v žepu, vse večji del dela danes opravijo superračunalniški centri prek t.i. storitev v oblaku. Nič kaj presenetljivo ni, da se zaradi novih možnosti transformira tudi delo v znanosti. Konec koncev so bile prav potrebe znanstvenikov po obdelavi nepreglednih množic podatkov, ki so jih zbirali v eksperimentih, tiste, ki so razvoj teh tehnologij sploh spodbudile. Danes ima tako večina raziskovalnih institucij, ki morajo pri svojem delu nujno obdelati ogromne količine razno raznih podatkov, svoje lastne superračunalniške centre. Naslednjo stopnjo predstavlja povezovanje teh centrov. Tudi v Sloveniji imamo takšno omrežje. Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje Sling tako omogoča boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet, odpira dostop do teh zmogljivosti raziskovalcem, ki na matičnih ustanovah takih možnosti nimajo, ter spodbuja večje sodelovanje med raziskovalci. Foto: Superračunalniška gruča na Arnesu/ Nina Slaček http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/12/SlovenskosuperraunalnikoomrejeSling3479777.mp3 RTVSLO – Prvi 2462 clean Računalniška obdelava podatkov danes omogoča marsikaj, kar je bilo še pred nekaj leti nemogoče ali je vsaj potekalo čisto prepočasi. Namesto procesorjev v napravah, ki jih imamo doma ali v žepu, vse večji del dela danes opravijo superračunalniški centri prek t.i. storitev v oblaku. Nič kaj presenetljivo ni, da se zaradi novih možnosti transformira tudi delo v znanosti. Konec koncev so bile prav potrebe znanstvenikov po obdelavi nepreglednih množic podatkov, ki so jih zbirali v eksperimentih, tiste, ki so razvoj teh tehnologij sploh spodbudile. Danes ima tako večina raziskovalnih institucij, ki morajo pri svojem delu nujno obdelati ogromne količine razno raznih podatkov, svoje lastne superračunalniške centre. Naslednjo stopnjo predstavlja povezovanje teh centrov. Tudi v Sloveniji imamo takšno omrežje. Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje Sling tako omogoča boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet, odpira dostop do teh zmogljivosti raziskovalcem, ki na matičnih ustanovah takih možnosti nimajo, ter spodbuja večje sodelovanje med raziskovalci. Foto: Superračunalniška gruča na Arnesu/ Nina Slaček https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 13 Jun 2017 08:30:00 +0000 Slovensko superračunalniško omrežje Sling V človeškem telesu so celice, ki s svojimi lastnostmi vedno znova osupnejo in navdušijo strokovnjake. Gre za matične celice. Njihova največja moč je v sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerekoli druge celice. Z matičnimi celicami že zdravimo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in bolezni sklepov. Vedno bolj se uveljavljajo v regenerativni in športni medicini; zdravniki z njimi pomagajo tako starejšim kot tudi mlajšim pacientom. Število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami se povečuje tako rekoč iz dneva v dan. Prav v Sloveniji pa smo po uporabi matičnih celic v klinični praksi v samem evropskem in svetovnem vrhu. Raziskovalci so na sledi odkritjem, ki bodo vodila v razvoj terapij za zdravljenje najtežjih obolenj. Ali bomo znali izkoristiti ponujene možnosti? O velikem potencialu matičnih celic in o vznemirljivih novih spoznanjih smo za oddajo Intelekta govorili z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki: prof. dr. Tamaro Lah Turnšek (NIB), asist. dr. Janjo Zupan (Fakulteta za farmacijo), prof. dr. Janezom Jazbecem (UKC Ljubljana), prof. dr. Matjažem Jerasom (Fakulteta za farmacijo) in prof. dr. Gregorjem Majdičem (Veterinarska fakulteta). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tareq Salahuddin/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/05/Matineceliceizzivzaraziskovalceinupanjezabolnike3471696.mp3 RTVSLO – Prvi 2023 clean V človeškem telesu so celice, ki s svojimi lastnostmi vedno znova osupnejo in navdušijo strokovnjake. Gre za matične celice. Njihova največja moč je v sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerekoli druge celice. Z matičnimi celicami že zdravimo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in bolezni sklepov. Vedno bolj se uveljavljajo v regenerativni in športni medicini; zdravniki z njimi pomagajo tako starejšim kot tudi mlajšim pacientom. Število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami se povečuje tako rekoč iz dneva v dan. Prav v Sloveniji pa smo po uporabi matičnih celic v klinični praksi v samem evropskem in svetovnem vrhu. Raziskovalci so na sledi odkritjem, ki bodo vodila v razvoj terapij za zdravljenje najtežjih obolenj. Ali bomo znali izkoristiti ponujene možnosti? O velikem potencialu matičnih celic in o vznemirljivih novih spoznanjih smo za oddajo Intelekta govorili z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki: prof. dr. Tamaro Lah Turnšek (NIB), asist. dr. Janjo Zupan (Fakulteta za farmacijo), prof. dr. Janezom Jazbecem (UKC Ljubljana), prof. dr. Matjažem Jerasom (Fakulteta za farmacijo) in prof. dr. Gregorjem Majdičem (Veterinarska fakulteta). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tareq Salahuddin/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 6 Jun 2017 08:20:00 +0000 Matične celice – izziv za raziskovalce in upanje za bolnike V luči nedavnega hekerskega napada z izsiljevalskim virusom WannaCry, ki je ohromil delovanje številnih javnih in zasebnih računalniških sistemov po vsem svetu, smo se začeli strahoma spraševati, kolikšno škodo – tako v dolarjih kakor v življenjih – pravzaprav lahko povzroči že razmeroma majhna skupina pogoltnih kriminalcev. A zdi se, da pri tem nismo mislili dovolj daljnosežno – nismo si namreč zastavili bolj zagatnega vprašanja: kaj bi se zgodilo, ko bi se v kibernetskem prostoru nenadoma spopadle suverene nacionalne države, ki lahko v tak spopad menda vložijo bistveno več kakor pa skupina hekerjev-zasebnikov? Kako bi torej bila videti vojna, katere ključna fronta bi potekala na spletu? Bi se dve državi sploh lahko spopadli s konvencionalnim vojaštvom, ko bi ena država – še preden bi bil izstreljen prvi naboj – že ohromila ključne zaledne sisteme distribucije hrane, zdravil in energije druge države? S tega stališča pa se pojavlja tudi vprašanje, kako se v 21. stoletju spreminja osnovni koncept moči držav, če zdaj poleg pehote, letalstva in mornarice veliko štejejo tudi specializirane enote vojaških hekerjev? – Odgovore na te in druge sorodne dileme smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili generalmajor Dobran Božič, direktor Urada vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Tadej Hren s Si-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, ter dr. Igor Kotnik, član delovne skupine za pripravo načina organiziranosti informacijske varnosti in kibernetske obrambe na Uradu za varovanje tajnih podatkov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Christiaan Colen (Flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/30/Vojnavkibernetskemprostoru3465183.mp3 RTVSLO – Prvi 2642 clean V luči nedavnega hekerskega napada z izsiljevalskim virusom WannaCry, ki je ohromil delovanje številnih javnih in zasebnih računalniških sistemov po vsem svetu, smo se začeli strahoma spraševati, kolikšno škodo – tako v dolarjih kakor v življenjih – pravzaprav lahko povzroči že razmeroma majhna skupina pogoltnih kriminalcev. A zdi se, da pri tem nismo mislili dovolj daljnosežno – nismo si namreč zastavili bolj zagatnega vprašanja: kaj bi se zgodilo, ko bi se v kibernetskem prostoru nenadoma spopadle suverene nacionalne države, ki lahko v tak spopad menda vložijo bistveno več kakor pa skupina hekerjev-zasebnikov? Kako bi torej bila videti vojna, katere ključna fronta bi potekala na spletu? Bi se dve državi sploh lahko spopadli s konvencionalnim vojaštvom, ko bi ena država – še preden bi bil izstreljen prvi naboj – že ohromila ključne zaledne sisteme distribucije hrane, zdravil in energije druge države? S tega stališča pa se pojavlja tudi vprašanje, kako se v 21. stoletju spreminja osnovni koncept moči držav, če zdaj poleg pehote, letalstva in mornarice veliko štejejo tudi specializirane enote vojaških hekerjev? – Odgovore na te in druge sorodne dileme smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili generalmajor Dobran Božič, direktor Urada vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Tadej Hren s Si-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, ter dr. Igor Kotnik, član delovne skupine za pripravo načina organiziranosti informacijske varnosti in kibernetske obrambe na Uradu za varovanje tajnih podatkov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Christiaan Colen (Flickr) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 30 May 2017 13:30:00 +0000 Vojna v kibernetskem prostoru Oblikovanje preveva vse plati sodobnega življenja. Kot disciplina ne išče le najboljših rešitev, ampak se odziva na probleme, s katerimi se svet srečuje. To je tudi vodilo tokratnega BIO25 pod pokroviteljstvom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki nosi naslov: Daleč tako blizu. Ta se ukvarja s priložnostmi za bivanje v krajih zunaj urbaniziranih središč; na primer v podzemlju, gozdovih, na podeželju, nekdanjih industrijskih površinah, ob morju. Znova jih odkriva in osmišlja. O tem v tokratni Intelekti z nekaterimi glavnimi protagonisti tokratnega ljubljanskega bienala oblikovanja, ki je sicer najstarejša tovrstna manifestacija na svetu. Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek bodo Maja Vardjan, Angela Rui, Iztok Kovač, Thomas Traxler in Klemen Košir. Foto: MAO/BIO25/Delfino Sisto Legnani and Marco Cappelletti http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/23/Oblikovanjeruralnegaokolja3450823.mp3 RTVSLO – Prvi 1575 clean Oblikovanje preveva vse plati sodobnega življenja. Kot disciplina ne išče le najboljših rešitev, ampak se odziva na probleme, s katerimi se svet srečuje. To je tudi vodilo tokratnega BIO25 pod pokroviteljstvom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki nosi naslov: Daleč tako blizu. Ta se ukvarja s priložnostmi za bivanje v krajih zunaj urbaniziranih središč; na primer v podzemlju, gozdovih, na podeželju, nekdanjih industrijskih površinah, ob morju. Znova jih odkriva in osmišlja. O tem v tokratni Intelekti z nekaterimi glavnimi protagonisti tokratnega ljubljanskega bienala oblikovanja, ki je sicer najstarejša tovrstna manifestacija na svetu. Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek bodo Maja Vardjan, Angela Rui, Iztok Kovač, Thomas Traxler in Klemen Košir. Foto: MAO/BIO25/Delfino Sisto Legnani and Marco Cappelletti https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 23 May 2017 08:12:00 +0000 Oblikovanje ruralnega okolja Bliža se konec šolskega leta, učenci in dijaki pišejo kontrolne naloge, popravljajo slabo ali negativno odpisane teste, se potegujejo za dobre končne ocene. Od teh bo namreč odvisna njihova nadaljnja izobraževalna pot – na srednjo šolo in na fakulteto. Stres ob koncu šolskega leta je zato velik, z njim pa tudi tesnoba, obremenjenost s šolo, pritiski na učence in profesorje … V tokratni Intelekti se bomo vprašali, zakaj je tako? Je slovenski šolski sistem preveč usmerjen v ocene? Zakaj so ocene v osnovni šoli tako visoke – je to zaradi nadpovprečnega znanja učencev ali nižje zahtevnosti ocenjevanja? Ali ocene odražajo pravo znanje otroka ali najstnika? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/16/Sevolivsevrtiokoliocen3441063.mp3 RTVSLO – Prvi 2807 clean Bliža se konec šolskega leta, učenci in dijaki pišejo kontrolne naloge, popravljajo slabo ali negativno odpisane teste, se potegujejo za dobre končne ocene. Od teh bo namreč odvisna njihova nadaljnja izobraževalna pot – na srednjo šolo in na fakulteto. Stres ob koncu šolskega leta je zato velik, z njim pa tudi tesnoba, obremenjenost s šolo, pritiski na učence in profesorje … V tokratni Intelekti se bomo vprašali, zakaj je tako? Je slovenski šolski sistem preveč usmerjen v ocene? Zakaj so ocene v osnovni šoli tako visoke – je to zaradi nadpovprečnega znanja učencev ali nižje zahtevnosti ocenjevanja? Ali ocene odražajo pravo znanje otroka ali najstnika? https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 16 May 2017 09:00:00 +0000 Se v šoli vse vrti okoli ocen? Na današnji dan leta 1945 se je na evropskih tleh uradno končala druga svetovna vojna, od leta 1950 pa je 9. maj praznik miru in enotnosti v Evropi. Vendar se je v zadnjih letih Evropska unija znašla na prelomnici. O aktualnih izzivih s katerimi se sooča Evropska unija smo spregovorili v tokratni Intelekti. Z nami sta bila dr. Ana Bojinović Fenko iz katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede in dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Voditeljica Martina Černe. Foto: https://pixabay.com/en/europe-blue-road-sign-road-636985/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/09/DanEvrope3433569.mp3 RTVSLO – Prvi 2516 clean Na današnji dan leta 1945 se je na evropskih tleh uradno končala druga svetovna vojna, od leta 1950 pa je 9. maj praznik miru in enotnosti v Evropi. Vendar se je v zadnjih letih Evropska unija znašla na prelomnici. O aktualnih izzivih s katerimi se sooča Evropska unija smo spregovorili v tokratni Intelekti. Z nami sta bila dr. Ana Bojinović Fenko iz katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede in dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Voditeljica Martina Černe. Foto: https://pixabay.com/en/europe-blue-road-sign-road-636985/ https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Mon, 8 May 2017 09:20:00 +0000 Dan Evrope Človek je radovedno bitje, ki se nenehno sprašuje, kdo sem, kje živim in kam lahko grem? Vesolje ponuja nove odgovore na vsa ta vprašanja. Raziskovanju vesolja so se poleg vesoljskih agencij svetovnih velesil pridružili tudi zasebniki, miljarderji, ki pa imajo drugačne motive. Kako resne so izjave Elona muska in Jeffa Bezosa o vesoljskih kolonijah na Marsu, bomo v vesolju rudarili redke dragocene kovine, kot napoveduje Larry Page, ali bo vesolje nova turistična destinacija, kot trdi Richard Branson in ali je kolonizacija vesolja res nujna za preživetje človeštva, kot opozarja Stephen Hawking? Odgovore na ta vprašanja in razmislek o tem, čigavo sploh je vesolje, boste slišali v tokratni oddaji. Gosta profesor doktor Tomaž Zwitter in postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov. Pripravlja Urška Henigman. Foto: NASA's Marshall Space Flight Center's photostream/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/20/igavojevesolje3415664.mp3 RTVSLO – Prvi 2427 clean Človek je radovedno bitje, ki se nenehno sprašuje, kdo sem, kje živim in kam lahko grem? Vesolje ponuja nove odgovore na vsa ta vprašanja. Raziskovanju vesolja so se poleg vesoljskih agencij svetovnih velesil pridružili tudi zasebniki, miljarderji, ki pa imajo drugačne motive. Kako resne so izjave Elona muska in Jeffa Bezosa o vesoljskih kolonijah na Marsu, bomo v vesolju rudarili redke dragocene kovine, kot napoveduje Larry Page, ali bo vesolje nova turistična destinacija, kot trdi Richard Branson in ali je kolonizacija vesolja res nujna za preživetje človeštva, kot opozarja Stephen Hawking? Odgovore na ta vprašanja in razmislek o tem, čigavo sploh je vesolje, boste slišali v tokratni oddaji. Gosta profesor doktor Tomaž Zwitter in postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov. Pripravlja Urška Henigman. Foto: NASA's Marshall Space Flight Center's photostream/flickr https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 2 May 2017 09:00:00 +0000 Čigavo je vesolje? Matematika spremlja človeštvo že od zgodnjih začetkov. Razvila se je iz preprostega štetja, merjenja in računanja. Eden prvih dokazov o človekovem razmišljanju o številih je več kot 20 tisoč let stara kost iz Išanga v Kongu, na katero je vrezal črte v vzporednih vrstah. Vse odtlej je bila matematika gonilna sila pri razvoju znanosti, tehnike in drugih dejavnosti. Tudi v digitalni dobi so naša življenja z njo prepletena veliko bolj kot pa se morda zdi na prvi pogled. V Intelekti bodo o vedi, ki je pomembno oblikovala svet s svojimi idejami, ideali in univerzalnostjo spregovorili matematiki: Cedric Villani, Tomaž Pisanski in Uroš Kuzman. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Anders Sandberg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/25/Matematikauniverzalnijeziklovekegaduhainnarave3420738.mp3 RTVSLO – Prvi 1857 clean Matematika spremlja človeštvo že od zgodnjih začetkov. Razvila se je iz preprostega štetja, merjenja in računanja. Eden prvih dokazov o človekovem razmišljanju o številih je več kot 20 tisoč let stara kost iz Išanga v Kongu, na katero je vrezal črte v vzporednih vrstah. Vse odtlej je bila matematika gonilna sila pri razvoju znanosti, tehnike in drugih dejavnosti. Tudi v digitalni dobi so naša življenja z njo prepletena veliko bolj kot pa se morda zdi na prvi pogled. V Intelekti bodo o vedi, ki je pomembno oblikovala svet s svojimi idejami, ideali in univerzalnostjo spregovorili matematiki: Cedric Villani, Tomaž Pisanski in Uroš Kuzman. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Anders Sandberg https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Mon, 24 Apr 2017 22:00:00 +0000 Matematika: univerzalni jezik človeškega duha in narave Piškoti, margarina, čips, slaščice, zmrznjena in pred pripravljena hrana, kozmetika, detergenti, sveče. Seznam praktično nima konca. Polovica vseh izdelkov v supermarketih vsebuje palmovo olje, pri piškotih se številka povzpne na 80 odstotkov. Vsa ta maščoba mora od nekod priti. V veliki večini prihaja z obsežnih plantaž v Indoneziji in Maleziji, ki sta glavni svetovni proizvajalki palmovega olja. Plantaže palm pa se širijo predvsem na račun tropskega gozda, ki ga krčijo z neverjetno naglico. Pri današnji hitrosti utegne tretji največji deževni pragozd na planetu, ki je nekdaj prekrival večji del malezijskega polotoka in indonezijske otoke izginiti v če dveh desetletjih. Vseprisotno palmovo olje tako skriva neverjetno visok davek. Običajni potrošniki se večinoma niti ne zavedamo, kakšna zgodba se skriva v zavojčku, ki smo ga pravkar položili v nakupovalni voziček. Ali pa se nam s tem niti ne da ukvarjati. O vsem tem bo tekla beseda v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: David Gilbert/RAN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/14/Ekolokounienjevpalminisenci3410167.mp3 RTVSLO – Prvi 2486 clean Piškoti, margarina, čips, slaščice, zmrznjena in pred pripravljena hrana, kozmetika, detergenti, sveče. Seznam praktično nima konca. Polovica vseh izdelkov v supermarketih vsebuje palmovo olje, pri piškotih se številka povzpne na 80 odstotkov. Vsa ta maščoba mora od nekod priti. V veliki večini prihaja z obsežnih plantaž v Indoneziji in Maleziji, ki sta glavni svetovni proizvajalki palmovega olja. Plantaže palm pa se širijo predvsem na račun tropskega gozda, ki ga krčijo z neverjetno naglico. Pri današnji hitrosti utegne tretji največji deževni pragozd na planetu, ki je nekdaj prekrival večji del malezijskega polotoka in indonezijske otoke izginiti v če dveh desetletjih. Vseprisotno palmovo olje tako skriva neverjetno visok davek. Običajni potrošniki se večinoma niti ne zavedamo, kakšna zgodba se skriva v zavojčku, ki smo ga pravkar položili v nakupovalni voziček. Ali pa se nam s tem niti ne da ukvarjati. O vsem tem bo tekla beseda v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: David Gilbert/RAN https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 18 Apr 2017 08:30:00 +0000 Ekološko uničenje v palmini senci Ljubezen je čustvo, ki nas veže na silovit način. »Ni sonca brez svetlobe in ne človeka brez ljubezni,« je zapisal že Wolfgang Goethe. Na piedestal smo povzdignili romantično ljubezen. Spremlja nas že od pravljic dalje. Po njej hrepenimo, si jo želimo; romantična ljubezen naj bi izpolnila in osmislila naše življenje. »Ko si zaljubljen, bi lahko storil tudi kaj norega,« pravi svetovno znana antropologinja Helen Fisher. »Za ljubezen živimo, ubijamo, zanjo umremo. Gre za zelo močan sistem v človeških možganih. Pravzaprav za enega najmočnejših sistemov, ki je veliko močnejši tudi od strahu.« V tokratni Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc, se bomo vprašali, ali ni romantična ljubezen zgolj mit, iluzija. Razmišljali bodo: antropologinja Helen Fisher, psihoterapevtka Sanja Rozman, aktivistka in feministka Ada Černoša, biokemik Jan Lonzarić, nevroznanstvenik Gregor Majdič in psiholog Andrej Perko. Foto: le vent le cri/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/11/Iluzijaromantineljubezni3404894.mp3 RTVSLO – Prvi 2685 clean Ljubezen je čustvo, ki nas veže na silovit način. »Ni sonca brez svetlobe in ne človeka brez ljubezni,« je zapisal že Wolfgang Goethe. Na piedestal smo povzdignili romantično ljubezen. Spremlja nas že od pravljic dalje. Po njej hrepenimo, si jo želimo; romantična ljubezen naj bi izpolnila in osmislila naše življenje. »Ko si zaljubljen, bi lahko storil tudi kaj norega,« pravi svetovno znana antropologinja Helen Fisher. »Za ljubezen živimo, ubijamo, zanjo umremo. Gre za zelo močan sistem v človeških možganih. Pravzaprav za enega najmočnejših sistemov, ki je veliko močnejši tudi od strahu.« V tokratni Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc, se bomo vprašali, ali ni romantična ljubezen zgolj mit, iluzija. Razmišljali bodo: antropologinja Helen Fisher, psihoterapevtka Sanja Rozman, aktivistka in feministka Ada Černoša, biokemik Jan Lonzarić, nevroznanstvenik Gregor Majdič in psiholog Andrej Perko. Foto: le vent le cri/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 11 Apr 2017 08:15:00 +0000 Iluzija romantične ljubezni Po drugi svetovni vojni so se v Evropi na področju partnerstva zgodile velike spremembe. Če je bil še pred vojno prevladujoč in eden redkih legitimnih življenjskih potekov poroka, otroci, življenje v skupnem gospodinjstvu, in vztrajanje v zakonski zvezi v dobrem in v slabem do konca svojih dni, današnji čas zaznamuje pestrost spolnih, ljubezenskih in partnerskih zvez. Zakonske zveze se sklepajo vse pozneje in redkeje in se pogosteje končajo z razvezo. Vzroki za razveze so kompleksni. O njih v tokratni oddaji. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: sociolog dr. Ivan Bernik, strokovnjakinja za spolno zdravje dr. Irena Rahne Otorepec, psihoterapevt dr. Tomaž Erzar in Darja Šter s statističnega urada. foto: Billie Grace Ward/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/03/Loitveskupajvdobremvslabempane3396047.mp3 RTVSLO – Prvi 2514 clean Po drugi svetovni vojni so se v Evropi na področju partnerstva zgodile velike spremembe. Če je bil še pred vojno prevladujoč in eden redkih legitimnih življenjskih potekov poroka, otroci, življenje v skupnem gospodinjstvu, in vztrajanje v zakonski zvezi v dobrem in v slabem do konca svojih dni, današnji čas zaznamuje pestrost spolnih, ljubezenskih in partnerskih zvez. Zakonske zveze se sklepajo vse pozneje in redkeje in se pogosteje končajo z razvezo. Vzroki za razveze so kompleksni. O njih v tokratni oddaji. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: sociolog dr. Ivan Bernik, strokovnjakinja za spolno zdravje dr. Irena Rahne Otorepec, psihoterapevt dr. Tomaž Erzar in Darja Šter s statističnega urada. foto: Billie Grace Ward/flickr https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 4 Apr 2017 09:00:00 +0000 Ločitve: skupaj v dobrem, v slabem pa ne? Čeprav republikanska stranka obvladuje tako Belo hišo kakor oba domova kongresa, ji spričo notranjih nesoglasij ni uspelo sprejeti lastnega predloga reforme zdravstvenega zavarovanja. Številni komentatorji ugotavljajo, da tak razvoj dogodkov predstavlja precejšen udarec za predsedniško administracijo; nenadoma naj bi namreč bil v nevarnosti celoten program notranje in zunanje-političnih sprememb, ki jih je predsednik Trump v naslednjih štirih letih nameraval implementirati. Toda – o čem je tu dejansko govora? Večina pozornosti svetovne javnosti je doslej slej ko prej veljala kolikor slikoviti toliko kontroverzni osebnosti predsednika samega – njegovi samovšečnosti in neposrednosti, njegovemu deklarativnemu odklanjanju politično korektne govorice, njegovim inflamatornim sporočilom, poslanim po socialnih omrežjih, njegovemu koketiranju z različnimi teorijami zarote in močno ohlapnemu odnosu do preverljivih dejstev –, medtem ko je vprašanje, kakšen je Trumpov dejanski politični program, kako hoče spremeniti ameriško družbo in razmerja sil v svetovni politiki, slej ko prej ostajalo neodgovorjeno. No, prav to vprašanje so bila v jedru tokratne Intelekte. V pogovoru z ekonomistom Igorjem Feketijo, obramboslovcem dr. Urošem Svetetom in novinarjema Ervinom Hladnikom Milharčičem ter Brankom Sobanom, smo poizkušali izluščiti, katere cilje dejansko zasleduje Trumpova administracija. Spraševali smo se, ali je po dobrih dveh mesecih vladanja predsednik Trump, ki se je na predvolilnih shodih v glavnem ogibal preveč konkretnih predlogov in svoje volivce nagovarjal predvsem z načelnimi obljubami o tem, kako bo Ameriki povrnil nekdanjo moč, že razkril svoje karte in pokazal, katere politične rešitve bo dejansko zasledoval. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/27/Trumpovadoktrina3388061.mp3 RTVSLO – Prvi 2640 clean Čeprav republikanska stranka obvladuje tako Belo hišo kakor oba domova kongresa, ji spričo notranjih nesoglasij ni uspelo sprejeti lastnega predloga reforme zdravstvenega zavarovanja. Številni komentatorji ugotavljajo, da tak razvoj dogodkov predstavlja precejšen udarec za predsedniško administracijo; nenadoma naj bi namreč bil v nevarnosti celoten program notranje in zunanje-političnih sprememb, ki jih je predsednik Trump v naslednjih štirih letih nameraval implementirati. Toda – o čem je tu dejansko govora? Večina pozornosti svetovne javnosti je doslej slej ko prej veljala kolikor slikoviti toliko kontroverzni osebnosti predsednika samega – njegovi samovšečnosti in neposrednosti, njegovemu deklarativnemu odklanjanju politično korektne govorice, njegovim inflamatornim sporočilom, poslanim po socialnih omrežjih, njegovemu koketiranju z različnimi teorijami zarote in močno ohlapnemu odnosu do preverljivih dejstev –, medtem ko je vprašanje, kakšen je Trumpov dejanski politični program, kako hoče spremeniti ameriško družbo in razmerja sil v svetovni politiki, slej ko prej ostajalo neodgovorjeno. No, prav to vprašanje so bila v jedru tokratne Intelekte. V pogovoru z ekonomistom Igorjem Feketijo, obramboslovcem dr. Urošem Svetetom in novinarjema Ervinom Hladnikom Milharčičem ter Brankom Sobanom, smo poizkušali izluščiti, katere cilje dejansko zasleduje Trumpova administracija. Spraševali smo se, ali je po dobrih dveh mesecih vladanja predsednik Trump, ki se je na predvolilnih shodih v glavnem ogibal preveč konkretnih predlogov in svoje volivce nagovarjal predvsem z načelnimi obljubami o tem, kako bo Ameriki povrnil nekdanjo moč, že razkril svoje karte in pokazal, katere politične rešitve bo dejansko zasledoval. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikipedia https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 28 Mar 2017 09:05:00 +0000 Trumpova doktrina Ob vse večji revščini in večanju neenakosti v družbi, se v javnosti vedno več razpravlja o možnostih uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja ni nova. V preteklosti so UTD imeli na Aljaski in v nekaterih delih Kanade, z letošnjim letom so se na Finskem lotili poskusa uvedbe UTD-ja, njegove učinke preverjajo tudi v petih nizozemskih mestih, v italijanskem Livornu, škotskem Glasgowu, Švicarji pa so lani o uvedbi UTD-ja odločali na referendumu. O razlogih za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, kot tudi o pomislekih, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Valerijo Korošec, Lidijo Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov, direktorico Združenja Manager Sonjo Šmuc in Natašo Zupanc iz slovenske Sekcije za UTD. V tokratni Intelekti, z voditeljico Martino Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/21/Univerzalnitemeljnidohodek3381020.mp3 RTVSLO – Prvi 2798 clean Ob vse večji revščini in večanju neenakosti v družbi, se v javnosti vedno več razpravlja o možnostih uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja ni nova. V preteklosti so UTD imeli na Aljaski in v nekaterih delih Kanade, z letošnjim letom so se na Finskem lotili poskusa uvedbe UTD-ja, njegove učinke preverjajo tudi v petih nizozemskih mestih, v italijanskem Livornu, škotskem Glasgowu, Švicarji pa so lani o uvedbi UTD-ja odločali na referendumu. O razlogih za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, kot tudi o pomislekih, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Valerijo Korošec, Lidijo Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov, direktorico Združenja Manager Sonjo Šmuc in Natašo Zupanc iz slovenske Sekcije za UTD. V tokratni Intelekti, z voditeljico Martino Černe. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 21 Mar 2017 12:10:00 +0000 Univerzalni temeljni dohodek Tehnologija veriženja blokov oziroma blockchain utegne biti ena od najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij vse od iznajdbe svetovnega spleta. Blockchain je tehnologija, ki je omogočila razvoj digitalnega denarja Bitcoin, po nadgraditvah pa se je izkazalo, da bi lahko veriženje blokov digitaliziralo še številna druga področja in internet informacij nadgradila z internetom vrednosti. Kaj to pomeni? Kako utegne tehnologija veriženja blokov vplivati na naše vsakdanje življenje? Se bo uresničila napoved strokovnjakov, da bo blockchain omogočil drugo internetno revolucijo? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje Tim Mitja Žagar, Filip Muki Dobranič in dr. Matjaž B. Jurič. foto: BTC Keychain/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/13/Botehnologijaverienjablokovrevolucionaliziralainternet3371877.mp3 RTVSLO – Prvi 2480 clean Tehnologija veriženja blokov oziroma blockchain utegne biti ena od najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij vse od iznajdbe svetovnega spleta. Blockchain je tehnologija, ki je omogočila razvoj digitalnega denarja Bitcoin, po nadgraditvah pa se je izkazalo, da bi lahko veriženje blokov digitaliziralo še številna druga področja in internet informacij nadgradila z internetom vrednosti. Kaj to pomeni? Kako utegne tehnologija veriženja blokov vplivati na naše vsakdanje življenje? Se bo uresničila napoved strokovnjakov, da bo blockchain omogočil drugo internetno revolucijo? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje Tim Mitja Žagar, Filip Muki Dobranič in dr. Matjaž B. Jurič. foto: BTC Keychain/flickr https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 14 Mar 2017 10:00:00 +0000 Bo tehnologija veriženja blokov revolucionalizirala internet? Volkovi so bili v zgodovini nedvomno med najbolj preganjanimi in osovraženimi živalmi. V vseh tradicionalnih pravljicah in basnih imajo volkovi izrazito negativno vlogo. Pripisovalo se jim je lastnosti, ki morda odsevajo marsikaj, le volčjih navad in temperamenta ne. Toda stoletja se je prebivalcem starega kontinenta zdelo, da je iztrebljenje edina ustrezna usoda za bližnjega sorodnika naših najboljših prijateljev in res so volkovi iz večjega dela Evrope izginili. V zadnjih desetletjih se je naš odnos vendarle spremenil in volkovi se postopoma vračajo v gozdove, kjer so nekoč že živeli. Slovenija je ena sorazmerno redkih evropskih držav, kjer volkovi niso nikoli izumrli. Danes o teh le redko videnih prebivalcih gozdov vemo že marsikaj, a vendarle nikoli ne nehajo presenečati, zato smo se jim posvetili v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/07/Navoljisledi3363576.mp3 RTVSLO – Prvi 2694 clean Volkovi so bili v zgodovini nedvomno med najbolj preganjanimi in osovraženimi živalmi. V vseh tradicionalnih pravljicah in basnih imajo volkovi izrazito negativno vlogo. Pripisovalo se jim je lastnosti, ki morda odsevajo marsikaj, le volčjih navad in temperamenta ne. Toda stoletja se je prebivalcem starega kontinenta zdelo, da je iztrebljenje edina ustrezna usoda za bližnjega sorodnika naših najboljših prijateljev in res so volkovi iz večjega dela Evrope izginili. V zadnjih desetletjih se je naš odnos vendarle spremenil in volkovi se postopoma vračajo v gozdove, kjer so nekoč že živeli. Slovenija je ena sorazmerno redkih evropskih držav, kjer volkovi niso nikoli izumrli. Danes o teh le redko videnih prebivalcih gozdov vemo že marsikaj, a vendarle nikoli ne nehajo presenečati, zato smo se jim posvetili v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 7 Mar 2017 09:20:00 +0000 Na volčji sledi Pod bremenom podnebnih sprememb nedvomno najbolj kleca skrajni sever. Odmaknjena Arktika je v zadnjih tridesetih letih izgubila 75 odstotkov ledu. Povprečne temperature se dvigajo dvakrat hitreje kot drugje, segreva se tudi arktični ocean. Območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj, ima pomembno vlogo v globalnem podnebnem sistemu, saj deluje kot svetovni hladilnik. Divja ledena pokrajina pa v zadnjih letih dramatično spreminja svojo podobo, kar ne prinaša negotove prihodnosti le polarnim prebivalcem, temveč celemu svetu. O problematiki Arktike bodo v tokratni Intelekti govorili Katja Huš z organizacije Greenpeace, biologinja Ellen Oseth z norveškega polarnega inštituta, meteorolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in geograf, izr. prof. dr. Matej Ogrin s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Gerard Van der Leun http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/28/Arktikananevarnotankemledu3348755.mp3 RTVSLO – Prvi 2020 clean Pod bremenom podnebnih sprememb nedvomno najbolj kleca skrajni sever. Odmaknjena Arktika je v zadnjih tridesetih letih izgubila 75 odstotkov ledu. Povprečne temperature se dvigajo dvakrat hitreje kot drugje, segreva se tudi arktični ocean. Območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj, ima pomembno vlogo v globalnem podnebnem sistemu, saj deluje kot svetovni hladilnik. Divja ledena pokrajina pa v zadnjih letih dramatično spreminja svojo podobo, kar ne prinaša negotove prihodnosti le polarnim prebivalcem, temveč celemu svetu. O problematiki Arktike bodo v tokratni Intelekti govorili Katja Huš z organizacije Greenpeace, biologinja Ellen Oseth z norveškega polarnega inštituta, meteorolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in geograf, izr. prof. dr. Matej Ogrin s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Gerard Van der Leun https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 28 Feb 2017 10:20:00 +0000 Arktika na nevarno tankem ledu Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo; na pandemijo španske gripe, ki je vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Za tokratno Intelekto smo nekaj strokovnjakov izzvali z vprašanjem, ali nam bo uspelo razviti nova zdravila in cepiva, ki nas bodo obvarovala pred grozečimi okužbami. Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuš z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: 31. januar 2015 - Izbruh ebole - Liberija, Afrika/ USAID/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/20/AlibopreivetjenaZemljiogrozilasuperepidemija3338631.mp3 RTVSLO – Prvi 2139 clean Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo; na pandemijo španske gripe, ki je vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Za tokratno Intelekto smo nekaj strokovnjakov izzvali z vprašanjem, ali nam bo uspelo razviti nova zdravila in cepiva, ki nas bodo obvarovala pred grozečimi okužbami. Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuš z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: 31. januar 2015 - Izbruh ebole - Liberija, Afrika/ USAID/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 21 Feb 2017 09:20:00 +0000 Ali bo preživetje na Zemlji ogrozila superepidemija? Če avtoriteto definiramo kot ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči in znanja, pa da že ta slovarska definicija vedeti, da šole brez avtoritete ni. A zdi se, da se ta v šolah izgublja. Zakaj? Kdo jo ruši? Kako se gradita avtoriteta in ugled učitelja v razredu? Je avtoriteta odvisna le od učitelja samega ali tudi od tega, kakšen pomen in položaj poklicu priznavajo družba in vladajoče strukture? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/07/Ugledinavtoritetauitelja3325180.mp3 RTVSLO – Prvi 2840 clean Če avtoriteto definiramo kot ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči in znanja, pa da že ta slovarska definicija vedeti, da šole brez avtoritete ni. A zdi se, da se ta v šolah izgublja. Zakaj? Kdo jo ruši? Kako se gradita avtoriteta in ugled učitelja v razredu? Je avtoriteta odvisna le od učitelja samega ali tudi od tega, kakšen pomen in položaj poklicu priznavajo družba in vladajoče strukture? https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 7 Feb 2017 13:29:00 +0000 Ugled in avtoriteta učitelja Turizem je ena od najhitreje rastočih panog v svetu. Pogosto vidimo le njegove svetle plati, pušča pa tudi veliko negativnih posledic v ekonomiji, kulturni dediščini, naravi in čezmerni porabi njenih virov. Turizem je peti največji onesnaževalec okolja. Prispeva tudi pet odstotkov vseh toplogrednih plinov. Ta številka naj bi se v prihodnjih 20 letih potrojila. Čeprav pozive k bolj trajnostnemu turizmu poslušamo že skoraj štiri desetletja, se turistična industrija rada skrije le za kakšno eco ali zeleno fasado, v praksi pa se spreminja počasi. Pa tudi vprašanje, v kolikšni meri je panoga, ki temelji na eskapističnem in hedonističnem konceptu, sploh lahko trajnostna, je na mestu. Model trajnostnega turizma pretresamo v današnji Intelekti z gosti: prof. dr. Saro Dolničar z mednarodne Akademije za turistične študije na univerzi v Queenslandu, izr. prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in doc. dr. Emilom Juvanom s Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BBD http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/31/Siviodtenkizelenegaturizma3317075.mp3 RTVSLO – Prvi 2171 clean Turizem je ena od najhitreje rastočih panog v svetu. Pogosto vidimo le njegove svetle plati, pušča pa tudi veliko negativnih posledic v ekonomiji, kulturni dediščini, naravi in čezmerni porabi njenih virov. Turizem je peti največji onesnaževalec okolja. Prispeva tudi pet odstotkov vseh toplogrednih plinov. Ta številka naj bi se v prihodnjih 20 letih potrojila. Čeprav pozive k bolj trajnostnemu turizmu poslušamo že skoraj štiri desetletja, se turistična industrija rada skrije le za kakšno eco ali zeleno fasado, v praksi pa se spreminja počasi. Pa tudi vprašanje, v kolikšni meri je panoga, ki temelji na eskapističnem in hedonističnem konceptu, sploh lahko trajnostna, je na mestu. Model trajnostnega turizma pretresamo v današnji Intelekti z gosti: prof. dr. Saro Dolničar z mednarodne Akademije za turistične študije na univerzi v Queenslandu, izr. prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in doc. dr. Emilom Juvanom s Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BBD https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 31 Jan 2017 10:46:00 +0000 Sivi odtenki zelenega turizma Če se svet danes spreminja vse hitreje in hitreje, niso nikjer na svetu spremembe tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta? Kakšne družbene spremembe je Kitajski prinesel hitri gospodarski vzpon in vseprisotna visoka tehnologija? Kako v deželi, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo, danes gledajo na svoj položaj v svetu in kakšne so pravzaprav ambicije novega srednjega razreda, torej tistega urbanega segmenta prebivalstva, ki mu je razvoj prinesel največ koristi? Z gosti, sinologi prof. dr. Mitjo Sajetom, prof. dr. Heleno Motoh in Sanelo Kšelo ter ekonomistom doc. dr. Matevžem Raškovićem smo ta vprašanja odprli v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Mark Fischer/Flickr, CC http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/23/Osrednjecesarstvo2.03308596.mp3 RTVSLO – Prvi 2818 clean Če se svet danes spreminja vse hitreje in hitreje, niso nikjer na svetu spremembe tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta? Kakšne družbene spremembe je Kitajski prinesel hitri gospodarski vzpon in vseprisotna visoka tehnologija? Kako v deželi, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo, danes gledajo na svoj položaj v svetu in kakšne so pravzaprav ambicije novega srednjega razreda, torej tistega urbanega segmenta prebivalstva, ki mu je razvoj prinesel največ koristi? Z gosti, sinologi prof. dr. Mitjo Sajetom, prof. dr. Heleno Motoh in Sanelo Kšelo ter ekonomistom doc. dr. Matevžem Raškovićem smo ta vprašanja odprli v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Mark Fischer/Flickr, CC https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 24 Jan 2017 09:30:00 +0000 Osrednje cesarstvo 2.0 V živalskih vrtovih lahko v živo in od blizu vidimo v sorazmerno naravnem okolju raznolike živalske vrste. ZOO-ji imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vrst in izobraževanju ljudi. Nekatere raziskave kažejo, da živalski vrtovi, ki znajo učinkovito usmeriti pozornost na ogrožene vrste, ljudi dejansko ozaveščajo o tem, da je treba te vrste zaščititi. Obisk živalskega vrta nam lahko pomaga, da se še bolj zavemo obstoja čudovitih bitij, ki bivajo na našem krhkem planetu in jih še bolj spoštujemo. Nekateri borci za pravice živali in tudi nekaj laične ter strokovne javnosti pa dvomi o tem ali je prav živalske vrste iztrgati iz divjine in jih zapreti v nenaravno okolje. Trdijo, da živalski vrtovi živalim omejujejo gibanje in motijo njihovo nagonsko vedenje. O obeh plateh medalje bomo spregovorili v tokratni Intelekti s poznavalci, strokovnjaki za živali (tudi iz ljubljanskega ZOO-ja), tistimi torej, ki jih poznajo od blizu. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/16/PomenZOO-jevvsodobnidrubi3299702.mp3 RTVSLO – Prvi 2636 clean V živalskih vrtovih lahko v živo in od blizu vidimo v sorazmerno naravnem okolju raznolike živalske vrste. ZOO-ji imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vrst in izobraževanju ljudi. Nekatere raziskave kažejo, da živalski vrtovi, ki znajo učinkovito usmeriti pozornost na ogrožene vrste, ljudi dejansko ozaveščajo o tem, da je treba te vrste zaščititi. Obisk živalskega vrta nam lahko pomaga, da se še bolj zavemo obstoja čudovitih bitij, ki bivajo na našem krhkem planetu in jih še bolj spoštujemo. Nekateri borci za pravice živali in tudi nekaj laične ter strokovne javnosti pa dvomi o tem ali je prav živalske vrste iztrgati iz divjine in jih zapreti v nenaravno okolje. Trdijo, da živalski vrtovi živalim omejujejo gibanje in motijo njihovo nagonsko vedenje. O obeh plateh medalje bomo spregovorili v tokratni Intelekti s poznavalci, strokovnjaki za živali (tudi iz ljubljanskega ZOO-ja), tistimi torej, ki jih poznajo od blizu. Avtorica oddaje je Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 17 Jan 2017 09:10:00 +0000 Pomen ZOO-jev v sodobni družbi Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. Potem pa smo med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami nenadoma opazili, da ni čisto tako; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Demokrati so bili, na primer, prepričani, da je Trump v devetdesetih resnično izjavil, da bi, ko bi kdaj kandidiral za predsednika, kandidiral kot republikanec, saj naj bi bili republikanski volivci tiste vrste bedaki, ki jih je najlažje preslepiti. Nasprotno pa so se republikanci z navdušenjem oklenili lažnive vesti, da je papež Frančišek podprl njihovega zastavonošo. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kakor da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Sandra Bašič Hrvatin, dr. Jure Leskovec in Domen Savič. Oddajo so pripravili Martina Černe, Urška Henigman in Goran Dekleva. foto: Leigh Blackall (flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/09/Laimavsodobnimedijskikrajinidolgenoge3292339.mp3 RTVSLO – Prvi 2048 clean Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. Potem pa smo med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami nenadoma opazili, da ni čisto tako; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Demokrati so bili, na primer, prepričani, da je Trump v devetdesetih resnično izjavil, da bi, ko bi kdaj kandidiral za predsednika, kandidiral kot republikanec, saj naj bi bili republikanski volivci tiste vrste bedaki, ki jih je najlažje preslepiti. Nasprotno pa so se republikanci z navdušenjem oklenili lažnive vesti, da je papež Frančišek podprl njihovega zastavonošo. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kakor da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Sandra Bašič Hrvatin, dr. Jure Leskovec in Domen Savič. Oddajo so pripravili Martina Černe, Urška Henigman in Goran Dekleva. foto: Leigh Blackall (flickr) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 10 Jan 2017 10:00:00 +0000 Laž ima v sodobni medijski krajini dolge noge Konec lanskega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritju Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi znanost za mir. V Cern smo pogledali tudi v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/30/DobrodolivCern3282943.mp3 RTVSLO – Prvi 2716 clean Konec lanskega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritju Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi znanost za mir. V Cern smo pogledali tudi v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 3 Jan 2017 09:30:00 +0000 Dobrodošli v Cern Zadnja torkova Intelekta bo izbor fragmentov iz vsega skupaj petdeset oddaj, ki smo jih ustvarili v letu 2016. V njih smo proučili tudi medijski fenomen Vojna zvezd, zaželeli dobrodošlico antropocenu in problematizirali patološki narcisizem. Tega je v današnji družbi vse več. Spraševali smo se tudi, ali so algoritmi novi vladarji, pojasnili delovanje najstniških možganov in pogledali pod površje svetovnih morij. V času ljubljanskega maratona pa smo spregovorili tudi o tem, da je bilo tekaško gibanje pravzaprav gibanje za enakopravnost in demokratizacijo širše družbe. Oddajo smo pripravili novinarke in novinarji uredništva izobraževalnega programa. Foto: Flickr/Jim Trodel http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/28/Poglednaleto2016vIntelekti3279990.mp3 RTVSLO – Prvi 2783 clean Zadnja torkova Intelekta bo izbor fragmentov iz vsega skupaj petdeset oddaj, ki smo jih ustvarili v letu 2016. V njih smo proučili tudi medijski fenomen Vojna zvezd, zaželeli dobrodošlico antropocenu in problematizirali patološki narcisizem. Tega je v današnji družbi vse več. Spraševali smo se tudi, ali so algoritmi novi vladarji, pojasnili delovanje najstniških možganov in pogledali pod površje svetovnih morij. V času ljubljanskega maratona pa smo spregovorili tudi o tem, da je bilo tekaško gibanje pravzaprav gibanje za enakopravnost in demokratizacijo širše družbe. Oddajo smo pripravili novinarke in novinarji uredništva izobraževalnega programa. Foto: Flickr/Jim Trodel https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Wed, 28 Dec 2016 09:44:00 +0000 Pogled na leto 2016 v Intelekti V tokratni oddaji bomo dali pod drobnogled mlade, tako imenovano generacijo y oziroma milenijsko generacijo. Milenijci so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Gre za izjemno heterogeno generacijo. Med njimi je najmanj poročenih. Veliko jih še vedno živi pri starših in so generacija, ki se najpogosteje seli v tujino. So generacija, katere življenjski prostor je internet, zanje velja, da so pogosto bolj liberalni in strpnejši od starejših, pred materialnimi dobrinami in kariernimi cilji je kakovost življenja. Hkrati pa so ti mladi najbolj zadovoljna in optimistična generacija. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: dr. Mirjana Ule, Eva Matjaž in Žiga Vrtačič. flickr/Ben Hall http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/19/Kakorazumetimilenijce3270129.mp3 RTVSLO – Prvi 2784 clean V tokratni oddaji bomo dali pod drobnogled mlade, tako imenovano generacijo y oziroma milenijsko generacijo. Milenijci so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Gre za izjemno heterogeno generacijo. Med njimi je najmanj poročenih. Veliko jih še vedno živi pri starših in so generacija, ki se najpogosteje seli v tujino. So generacija, katere življenjski prostor je internet, zanje velja, da so pogosto bolj liberalni in strpnejši od starejših, pred materialnimi dobrinami in kariernimi cilji je kakovost življenja. Hkrati pa so ti mladi najbolj zadovoljna in optimistična generacija. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: dr. Mirjana Ule, Eva Matjaž in Žiga Vrtačič. flickr/Ben Hall https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 20 Dec 2016 10:00:00 +0000 Kako razumeti "milenijce"? Slovenski zdravniki že 55 otrok poskusno zdravijo s snovmi iz konoplje. Terapijo s sintetičnim kanabidiolom prejemajo otroci z najtežjimi oblikami epilepsije, pri katerih niso pomagala niti najmočnejša protiepileptična zdravila. Ob pregledu rezultatov zdravljenja s kanabidiolom je prof. dr. David Neubauer več kot zadovoljen. Pri vsakem četrtem otroku so namreč epileptični napadi povsem prenehali. Uspeh zdravljenja epilepsije s snovmi iz konoplje še zdaleč ni edini. S kanabinoidi ponekod v svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji. Tudi nova znanstvena spoznanja odpirajo konoplji pot v uradno medicino. V letošnjem letu jim je tako prisluhnila tudi slovenska zdravniška stroka in skupaj z odločevalci naredila nekaj korakov naprej. Ker gre za prelomen dogodek, bomo zgodbo o zdravljenju s konopljo osvetlili v tokratni oddaji Intelekta. Sodelovali bodo: otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, mikrobiologinja in predavateljica doc. dr. Tanja Bagar, farmakolog in raziskovalec prof. dr. Gorazd Drevenšek in kemik ter predavatelj prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš, eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje. Z vsemi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jurassic Blueberries/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/13/Kozdravljenjeskonopljonivetabu3262243.mp3 RTVSLO – Prvi 2172 clean Slovenski zdravniki že 55 otrok poskusno zdravijo s snovmi iz konoplje. Terapijo s sintetičnim kanabidiolom prejemajo otroci z najtežjimi oblikami epilepsije, pri katerih niso pomagala niti najmočnejša protiepileptična zdravila. Ob pregledu rezultatov zdravljenja s kanabidiolom je prof. dr. David Neubauer več kot zadovoljen. Pri vsakem četrtem otroku so namreč epileptični napadi povsem prenehali. Uspeh zdravljenja epilepsije s snovmi iz konoplje še zdaleč ni edini. S kanabinoidi ponekod v svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji. Tudi nova znanstvena spoznanja odpirajo konoplji pot v uradno medicino. V letošnjem letu jim je tako prisluhnila tudi slovenska zdravniška stroka in skupaj z odločevalci naredila nekaj korakov naprej. Ker gre za prelomen dogodek, bomo zgodbo o zdravljenju s konopljo osvetlili v tokratni oddaji Intelekta. Sodelovali bodo: otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, mikrobiologinja in predavateljica doc. dr. Tanja Bagar, farmakolog in raziskovalec prof. dr. Gorazd Drevenšek in kemik ter predavatelj prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš, eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje. Z vsemi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jurassic Blueberries/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 13 Dec 2016 09:15:00 +0000 Ko zdravljenje s konopljo ni več tabu Resda je NASA celo v Evropi bolj prepoznana kot ESA, vendar je druga utirjena med vodilnimi vesoljskimi silami v svetu. Še več: na področju opazovanja zemlje in meteorologije celo prednjači. Evropsko vesoljsko agencijo so ustanovili v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Danes ta organizacija šteje 22 članic, med njimi Norveško, Švico in Kanado. Sporazum o pridruženem članstvu je nedavno ratificirala tudi Slovenija. Kaj to pomeni za našo vesoljsko znanost in podjetniške priložnosti, se bomo med drugim vprašali v tokratni Intelekti. Podali bomo tudi širšo sliko delovanja Evropske vesoljske agencije. V oddaji sodelujejo vodja bruseljskega urada ESA Michael Pratt, dr. Sabina Koleša generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, prof. dr. Krištof Oštir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Centra odličnosti VESOLJE-SI, direktor podjetja Sinergise Gregor Milčinski in astronom in astrofizik na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani prof. dr. Tomaž Zwitter. Intelekto je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. ESA/NASA/Thomas Pesquet http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/06/Slovenijaeblievesolju3253661.mp3 RTVSLO – Prvi 2395 clean Resda je NASA celo v Evropi bolj prepoznana kot ESA, vendar je druga utirjena med vodilnimi vesoljskimi silami v svetu. Še več: na področju opazovanja zemlje in meteorologije celo prednjači. Evropsko vesoljsko agencijo so ustanovili v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Danes ta organizacija šteje 22 članic, med njimi Norveško, Švico in Kanado. Sporazum o pridruženem članstvu je nedavno ratificirala tudi Slovenija. Kaj to pomeni za našo vesoljsko znanost in podjetniške priložnosti, se bomo med drugim vprašali v tokratni Intelekti. Podali bomo tudi širšo sliko delovanja Evropske vesoljske agencije. V oddaji sodelujejo vodja bruseljskega urada ESA Michael Pratt, dr. Sabina Koleša generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, prof. dr. Krištof Oštir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Centra odličnosti VESOLJE-SI, direktor podjetja Sinergise Gregor Milčinski in astronom in astrofizik na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani prof. dr. Tomaž Zwitter. Intelekto je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. ESA/NASA/Thomas Pesquet https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 6 Dec 2016 09:12:00 +0000 Slovenija še bliže vesolju Moških je v Sloveniji manj kot žensk. Krajša je njihova življenjska doba in nižja stopnja izobrazbe. Ko smo brskali po statističnih podatkih, smo naleteli na zanimive in presenetljive primerjave. V tokratni Intelekti bomo izpostavili in osvetlili podatek, ki pa je zelo zaskrbljujoč. Številke kažejo, da pri nas vsak dan umre en moški zaradi raka prostate; na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto narašča, nas ne sme pustiti ravnodušnih. Če za rakom prostate zbolevajo starejši moški, pa je pri mlajših veliko pogostejši rak na modih. Diagnoza grobo zareže v posameznikovo življenje in pusti sledi na telesu ter v duši. Tudi o tem bomo govorili v zadnji novembrski Intelekti – v mesecu, ko si moški puščajo brke in tudi na ta način ozaveščajo o moških rakih. Sodelovali bodo: onkologinja dr. Breda Škrbinc, klinična psihologinja mag. Andreja Škufca Smrdel, specialistka javnega zdravja Sonja Tomšič in urolog mag. Dejan Bratuš. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Kyrre Djerstad/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/28/Govorimoomokihrakihnaglas3244351.mp3 RTVSLO – Prvi 2378 clean Moških je v Sloveniji manj kot žensk. Krajša je njihova življenjska doba in nižja stopnja izobrazbe. Ko smo brskali po statističnih podatkih, smo naleteli na zanimive in presenetljive primerjave. V tokratni Intelekti bomo izpostavili in osvetlili podatek, ki pa je zelo zaskrbljujoč. Številke kažejo, da pri nas vsak dan umre en moški zaradi raka prostate; na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto narašča, nas ne sme pustiti ravnodušnih. Če za rakom prostate zbolevajo starejši moški, pa je pri mlajših veliko pogostejši rak na modih. Diagnoza grobo zareže v posameznikovo življenje in pusti sledi na telesu ter v duši. Tudi o tem bomo govorili v zadnji novembrski Intelekti – v mesecu, ko si moški puščajo brke in tudi na ta način ozaveščajo o moških rakih. Sodelovali bodo: onkologinja dr. Breda Škrbinc, klinična psihologinja mag. Andreja Škufca Smrdel, specialistka javnega zdravja Sonja Tomšič in urolog mag. Dejan Bratuš. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Kyrre Djerstad/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 29 Nov 2016 09:20:00 +0000 Govorimo o moških rakih na glas V Cankarjevem domu v Ljubljani so slovesno podelili najvišje državne nagrade v znanosti. Letošnja bera je kar bogata. Štirinajst Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti in Puhovih priznanj so razdelili devetnajstim lavreatom. Predstavljamo jim v Intelekti. Oddajo so pripravili Valter Pregl, Goran Dekleva, Nina Slaček in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Ironpoison http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/22/Letonjaberaslovenskeznanstveneodlinosti3236739.mp3 RTVSLO – Prvi 2518 clean V Cankarjevem domu v Ljubljani so slovesno podelili najvišje državne nagrade v znanosti. Letošnja bera je kar bogata. Štirinajst Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti in Puhovih priznanj so razdelili devetnajstim lavreatom. Predstavljamo jim v Intelekti. Oddajo so pripravili Valter Pregl, Goran Dekleva, Nina Slaček in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Ironpoison https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 22 Nov 2016 11:40:00 +0000 Letošnja bera slovenske znanstvene odličnosti Letos mineva natanko 500 let odkar je angleški filozof in državnik Thomas More napisal Utopijo, znamenito knjigo, s katero je zahodno civilizacijo dolgoročno usmeril k iskanju najrazličnejših vizij in načrtov, ki naj bi pomagali ustvariti pravično družbo obilja, nekakšen raj na zemlji torej. Ob 500. obletnici izida Utopije, smo se v tokratni Intelekti spraševali, ali je utopija tudi v 21. stoletju še vedno nepogrešljiva za politično življenje in delovanje – ali pa jo je čas vendarle že poslal na smetišče zgodovine. Gostje pred mikrofonom so bili pesnik dr. Miklavž Komelj, sociolog kulture dr. Primož Krašovec ter filozofa, dr. Igor Pribac in dr. Marko Uršič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Lucas Cranach starejši - Zlata doba (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/15/Utopijainpolitikav21.stoletju3227462.mp3 RTVSLO – Prvi 2574 clean Letos mineva natanko 500 let odkar je angleški filozof in državnik Thomas More napisal Utopijo, znamenito knjigo, s katero je zahodno civilizacijo dolgoročno usmeril k iskanju najrazličnejših vizij in načrtov, ki naj bi pomagali ustvariti pravično družbo obilja, nekakšen raj na zemlji torej. Ob 500. obletnici izida Utopije, smo se v tokratni Intelekti spraševali, ali je utopija tudi v 21. stoletju še vedno nepogrešljiva za politično življenje in delovanje – ali pa jo je čas vendarle že poslal na smetišče zgodovine. Gostje pred mikrofonom so bili pesnik dr. Miklavž Komelj, sociolog kulture dr. Primož Krašovec ter filozofa, dr. Igor Pribac in dr. Marko Uršič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Lucas Cranach starejši - Zlata doba (Wikipedia) https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 15 Nov 2016 10:05:00 +0000 Utopija in politika v 21. stoletju Danes vsak peti človek na svetu živi z manj kot dolarjem na dan, vojskuje se tretjina svetovnega prebivalstva, med njimi vsaj 300 000 otrok. Več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, trije najbogatejši ljudje pa imajo skupaj več premoženja kot 48 najrevnejših držav. Po dobrih štirih desetletjih intezivnega spodbujanja razvoja po svetu in prizadevanj za zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi je bilanca precej porazna. Podrobnejši pregled konkretnih razvojnih projektov pokaže, da so ti prepogosto del problema, ki naj bi ga pomagali reševati. O senčni strani razvoja smo se z gosto doc.dr. markom Lovcem s Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, Lidijo Živčič iz društva Focus in Marušo Babnik iz organizacije Ekvilib pogovarjali v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto:geralt/Pixbay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/08/Slepeulicerazvoja3218969.mp3 RTVSLO – Prvi 2319 clean Danes vsak peti človek na svetu živi z manj kot dolarjem na dan, vojskuje se tretjina svetovnega prebivalstva, med njimi vsaj 300 000 otrok. Več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, trije najbogatejši ljudje pa imajo skupaj več premoženja kot 48 najrevnejših držav. Po dobrih štirih desetletjih intezivnega spodbujanja razvoja po svetu in prizadevanj za zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi je bilanca precej porazna. Podrobnejši pregled konkretnih razvojnih projektov pokaže, da so ti prepogosto del problema, ki naj bi ga pomagali reševati. O senčni strani razvoja smo se z gosto doc.dr. markom Lovcem s Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, Lidijo Živčič iz društva Focus in Marušo Babnik iz organizacije Ekvilib pogovarjali v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto:geralt/Pixbay https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 8 Nov 2016 10:00:00 +0000 Slepe ulice razvoja Nekaj manj kot 20 tisoč ljudi se bo v nedeljo podalo na 21. ljubljanski maraton. Za primerjavo - na prvem ljubljanskem maratonu jih je teklo zgolj 300. In če danes po vsem svetu teče na milijone ljudi, moški in ženske, je bilo še pred štiridesetimi leti povsem drugače. Tek je veljal za nekaj nespodobnega in čudaškega. Sicer pa je bil izključno privilegij moških. Odvijal se je lahko le na stadionih, kjer so dolgo veljala stroga, nazadnjaška pravila. Danes se nam zdi neverjetno, da si je bilo treba pravico do teka izboriti. Še bolj neverjetno pa se zdi, da so smele ženske na olimpijskem maratonu prvič nastopiti šele leta 1984. O tem kako je bilo tekaško gibanje pravzaprav gibanje za enakopravnost in demokratizacijo širše družbe, smo spregovorili v Intelekti. Z nami so bili prof. dr. Mojca Doupona Topič iz Fakultete za šport, antropologinja in vodja društva Urbani tekači mag. Jasmina Kozina Praprotnik, prof. dr. Lev Kreft iz ljubljanske Filozofske fakultete in filozof športa dr. Milan Hosta. Foto: www. flickr. com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/25/Maraton-gibanjezaenakopravnost3202468.mp3 RTVSLO – Prvi 2329 clean Nekaj manj kot 20 tisoč ljudi se bo v nedeljo podalo na 21. ljubljanski maraton. Za primerjavo - na prvem ljubljanskem maratonu jih je teklo zgolj 300. In če danes po vsem svetu teče na milijone ljudi, moški in ženske, je bilo še pred štiridesetimi leti povsem drugače. Tek je veljal za nekaj nespodobnega in čudaškega. Sicer pa je bil izključno privilegij moških. Odvijal se je lahko le na stadionih, kjer so dolgo veljala stroga, nazadnjaška pravila. Danes se nam zdi neverjetno, da si je bilo treba pravico do teka izboriti. Še bolj neverjetno pa se zdi, da so smele ženske na olimpijskem maratonu prvič nastopiti šele leta 1984. O tem kako je bilo tekaško gibanje pravzaprav gibanje za enakopravnost in demokratizacijo širše družbe, smo spregovorili v Intelekti. Z nami so bili prof. dr. Mojca Doupona Topič iz Fakultete za šport, antropologinja in vodja društva Urbani tekači mag. Jasmina Kozina Praprotnik, prof. dr. Lev Kreft iz ljubljanske Filozofske fakultete in filozof športa dr. Milan Hosta. Foto: www. flickr. com https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 25 Oct 2016 09:00:00 +0000 Maraton in pravica žensk do teka Mnogo strokovnjakov opaža, da ljudje še nikoli nismo bili ranljivejši in bolj izpostavljeni travmatičnim dogodkom, kot smo zdaj. Podatki iz Združenih držav Amerike namreč kažejo, da travmo najmanj enkrat v življenju doživi kar 70 odstotkov prebivalcev. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Težki dogodki pustijo globoke rane v telesnem, čustvenem in miselnem doživljanju, saj človeka pogosto zaznamujejo za vse življenje. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in žrtvi ne dajo miru. Prizadeti doživlja jezo, strah, močan občutek krivde. Podatek, da se nezdravljena travma lahko prelevi v anksioznost, depresijo in druge psihosomatske težave, nas mora skrbeti. Tudi zato ostaja travma v središču zanimanja raziskovalcev. Ti med drugim razmišljajo o možnosti medgeneracijskega prenosa travme in razvijajo nove tehnike zdravljenja. Tudi o tem bomo govorili v tokratni Intelekti. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok in psiholog, zakonski ter družinski terapevt in predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: jinterwas/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/17/Travmazareekotnajboljosterno3193821.mp3 RTVSLO – Prvi 2405 clean Mnogo strokovnjakov opaža, da ljudje še nikoli nismo bili ranljivejši in bolj izpostavljeni travmatičnim dogodkom, kot smo zdaj. Podatki iz Združenih držav Amerike namreč kažejo, da travmo najmanj enkrat v življenju doživi kar 70 odstotkov prebivalcev. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Težki dogodki pustijo globoke rane v telesnem, čustvenem in miselnem doživljanju, saj človeka pogosto zaznamujejo za vse življenje. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in žrtvi ne dajo miru. Prizadeti doživlja jezo, strah, močan občutek krivde. Podatek, da se nezdravljena travma lahko prelevi v anksioznost, depresijo in druge psihosomatske težave, nas mora skrbeti. Tudi zato ostaja travma v središču zanimanja raziskovalcev. Ti med drugim razmišljajo o možnosti medgeneracijskega prenosa travme in razvijajo nove tehnike zdravljenja. Tudi o tem bomo govorili v tokratni Intelekti. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok in psiholog, zakonski ter družinski terapevt in predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: jinterwas/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 18 Oct 2016 08:20:00 +0000 Travma zareže kot najbolj oster nož Popularna kultura v sodobni digitalizirani družbi bolj intenzivno kot kadarkoli vpliva na naše vsakdanje življenje. Analiza fenomenov popularne kulture je zato več kot dobrodošla, še posebej, če vključuje tudi identifikacijo različnih političnih dimenzij popularne kulture in odpira možnosti za oblikovanje emancipiranih praks življenja za vse nas. Zato bomo v tokratni oddaji Intelekta pozornost namenili analizi fenomena Kardashian, ki je nove tehnologije in aplikacije izkoristila za svojo promocijo in s tem ustvarila nov model slave. Lahko zamahnemo z roko in rečemo, da gre za družino, ki nam jo prodajajo mediji, ki je slavna zaradi slave in poneumlja globalno občinstvo, vendar bomo raje razmišljali o tem, kaj nam njena priljubljenost pove o nas samih in o svetu v katerem živimo. Sogovorniki: estetski kirurg dr. Uroš Ahčan, komunikologa dr. Maruša Pušnik in dr. Ilija Tomanić Trivundža, oglaševalec Aljoša Bagola in antropologinja, feministka in aktivistka dr. Renata Šribar. foto: flickr/Jusuf C http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/10/FenomenKardashian-simptominsindromsodobnedrube3185146.mp3 RTVSLO – Prvi 2858 clean Popularna kultura v sodobni digitalizirani družbi bolj intenzivno kot kadarkoli vpliva na naše vsakdanje življenje. Analiza fenomenov popularne kulture je zato več kot dobrodošla, še posebej, če vključuje tudi identifikacijo različnih političnih dimenzij popularne kulture in odpira možnosti za oblikovanje emancipiranih praks življenja za vse nas. Zato bomo v tokratni oddaji Intelekta pozornost namenili analizi fenomena Kardashian, ki je nove tehnologije in aplikacije izkoristila za svojo promocijo in s tem ustvarila nov model slave. Lahko zamahnemo z roko in rečemo, da gre za družino, ki nam jo prodajajo mediji, ki je slavna zaradi slave in poneumlja globalno občinstvo, vendar bomo raje razmišljali o tem, kaj nam njena priljubljenost pove o nas samih in o svetu v katerem živimo. Sogovorniki: estetski kirurg dr. Uroš Ahčan, komunikologa dr. Maruša Pušnik in dr. Ilija Tomanić Trivundža, oglaševalec Aljoša Bagola in antropologinja, feministka in aktivistka dr. Renata Šribar. foto: flickr/Jusuf C https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 11 Oct 2016 09:00:00 +0000 Fenomen Kardashian - simptom in sindrom sodobne družbe Prvi teden oktobra se svet obrne k znanosti. Na Švedskem razglasijo raziskovalce, ki so v skladu z vizijo Alfreda Nobela s svojimi odkritji največ prispevali k dobrobiti človeštva. Odkar jih podeljujejo smo izkoreninili vrsto bolezni, ustvarili življenje v epruveti, popravili poškodbe DNK. Prodrli smo globlje v razumevanju vesolja in prišli do spoznanja, kako občutljiva je ozonska plast na onesnaževanje. Švedski odbor je v dolgoletni zgodovini zagrešil tudi nekatere napake, a kljub temu avreola prestiža in ugleda, ki se drži teh nagrad, sveti kvečjemu še močneje. Danes pri zares velikih odkritjih sodelujejo kohorte znanstvenikov, zato je vse težje prepoznati resnično zaslužne za temi dosežki. V tokratni Intelekti bodo na obe strani Nobelove medalje v znanosti pogledali prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine v Ljubljani, dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, prof. dr. Marko Mikuž, ki vodi slovensko skupino raziskovalcev na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu, sicer pa deluje na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani ter dr. Sašo Dolenc – fizik, filozof in velik popularizator znanosti ter urednik Kvarkadabre – spletnega časopisa za tolmačenje znanosti. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/VEX Robotics http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/04/Skritoozadjeznanosti3175913.mp3 RTVSLO – Prvi 2224 clean Prvi teden oktobra se svet obrne k znanosti. Na Švedskem razglasijo raziskovalce, ki so v skladu z vizijo Alfreda Nobela s svojimi odkritji največ prispevali k dobrobiti človeštva. Odkar jih podeljujejo smo izkoreninili vrsto bolezni, ustvarili življenje v epruveti, popravili poškodbe DNK. Prodrli smo globlje v razumevanju vesolja in prišli do spoznanja, kako občutljiva je ozonska plast na onesnaževanje. Švedski odbor je v dolgoletni zgodovini zagrešil tudi nekatere napake, a kljub temu avreola prestiža in ugleda, ki se drži teh nagrad, sveti kvečjemu še močneje. Danes pri zares velikih odkritjih sodelujejo kohorte znanstvenikov, zato je vse težje prepoznati resnično zaslužne za temi dosežki. V tokratni Intelekti bodo na obe strani Nobelove medalje v znanosti pogledali prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine v Ljubljani, dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, prof. dr. Marko Mikuž, ki vodi slovensko skupino raziskovalcev na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu, sicer pa deluje na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani ter dr. Sašo Dolenc – fizik, filozof in velik popularizator znanosti ter urednik Kvarkadabre – spletnega časopisa za tolmačenje znanosti. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/VEX Robotics https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Tue, 4 Oct 2016 08:11:00 +0000 Skrito ozadje znanosti Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati med skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Naša gosta sta bila dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/29/GENTRIFIKACIJA3164857.mp3 RTVSLO – Prvi 2952 clean Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati med skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Naša gosta sta bila dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ Wed, 28 Sep 2016 22:00:00 +0000 GENTRIFIKACIJA RTVSLO – Prvi no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja. Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja. sl Tue, 18 Sep 2018 08:20:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 18 Sep 2018 08:20:00 +0000 Intelekta