News & Politics (C) RTVSLO 2017 http://www.rtvslo.si/podcast Intervju - TV http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/intervju_pc.jpg Gost: JURIJ GROZNIK, generalni državni odvetnik Jurij Groznik je skoraj celo profesionalno kariero – če odmislimo leta pripravništva – zaposlen na državnem odvetništvu. Pred dvema letoma se je povzpel na čelo te institucije, postal je generalni državni odvetnik. V tej vlogi je sodeloval pri spreminjanju zakona oz. reformi pravobranilstva, to je bilo v času nekdanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča. Takrat so se državni pravobranilci preimenovali v državne odvetnike. Groznik v pogovoru podrobneje pojasni nedavno reformo, vlogo državnih odvetnikov pred domačimi in tujimi sodišči, spremembe statusa iz državnih funkcionarjev v javne uslužbence, prav tako pa odgovori tudi na kritike o prevelikem številu izgubljenih tožb Slovenije pred mednarodnimi sodišči in očitki o premajhni učinkovitosti državnih odvetnikov. Kaj v praksi pomeni in kako poteka zastopanje različnih državnih organov pred sodišči, pa pojasni s konkretnimi primeri. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/15/INF-INTERVJU-20180916-000-JURIJGROZNIK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2764 clean Gost: JURIJ GROZNIK, generalni državni odvetnik Jurij Groznik je skoraj celo profesionalno kariero – če odmislimo leta pripravništva – zaposlen na državnem odvetništvu. Pred dvema letoma se je povzpel na čelo te institucije, postal je generalni državni odvetnik. V tej vlogi je sodeloval pri spreminjanju zakona oz. reformi pravobranilstva, to je bilo v času nekdanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča. Takrat so se državni pravobranilci preimenovali v državne odvetnike. Groznik v pogovoru podrobneje pojasni nedavno reformo, vlogo državnih odvetnikov pred domačimi in tujimi sodišči, spremembe statusa iz državnih funkcionarjev v javne uslužbence, prav tako pa odgovori tudi na kritike o prevelikem številu izgubljenih tožb Slovenije pred mednarodnimi sodišči in očitki o premajhni učinkovitosti državnih odvetnikov. Kaj v praksi pomeni in kako poteka zastopanje različnih državnih organov pred sodišči, pa pojasni s konkretnimi primeri. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 16 Sep 2018 20:00:00 +0000 Jurij Groznik Nasa gostja bo profesorica Tamara Lah Turnsek, dolgoletna direktorica Nacionalnega instituta za biologijo in vrhunska znanstvenica na podrocju raziskav raka. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/09/INF-INTERVJU-20180909-000-TAMARALAHTURNSEK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2819 clean Nasa gostja bo profesorica Tamara Lah Turnsek, dolgoletna direktorica Nacionalnega instituta za biologijo in vrhunska znanstvenica na podrocju raziskav raka. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 9 Sep 2018 20:35:00 +0000 prof. dr. Tamara Lah Turnšek V tokratnem intervjuju bo dr. Jože Možina gostil slovenskega zgodovinarja in patriota dr. Staneta Grando, ki velja za odličnega poznavalca zlasti 19. stoletja, ko je slovenski narod stopil na pot emancipacije. Z zgodovinsko študijo objavljeno v knjigi Prva odločitev Slovencev za Slovenijo je dokazal, da gibanje za slovensko avtonomijo ni bilo samo zadeva elit ampak tudi običajnih ljudi, tudi kmetov, ki so podpisovali peticijo po vseh slovenskih deželah. Dr. Granda je v pogovoru naredil časovni lok narodovega razvoja do nacije, ki je potekal prek Države SHS oz. Kraljevine Jugoslavije do druge svetovne vojne in komunistične Jugoslavije po njej. Za obdobje vojne je zelo zanimivo pojasnil svojo družinsko izkušnjo mamine družine, ki je bila na partizanski strani in očetove, ki je bila privržena tradicionalnemu taboru. Komunisti so se borili za sovjetsko republiko ne samo z osvobodilnim bojem ampak tudi krvavo revolucijo, drugi pa za restavracijo kraljevine. Za obdobje po vojni, kot ga je sam doživljal se spomni režimskih pritiskov in strahu pred represijo, ki jo je njegov sošolec izkusil na lastni koži. Granda je odraščal v Novem mestu, v družini, ki je bila zelo povezana s tamkajšnjim frančiškanskim samostanom, saj je njegov oče kot čevljar izdeloval posebne sandale za ta cerkveni red. Iz otroških let se živo spominja pogovorov o povojnih pomorih, kar je takrat močno zaznamovalo razmišljanje ljudi in odnos do režima, ki s propagando in že medvojnim razdeljevanjem veleposestniške zemlje sprva marsikoga pritegnil. Za Grando je najhujši očitek bivšemu režimu to, kot pravi, »da še vedno zasužnjuje Slovence z lažnivimi temami, ki nimajo nobene zveze z resnico ter izrablja človeško stisko za poglabljanje razdora med Slovenci«. Kot svetlo točko narodovega poenotenja, ki je trajni vir za domoljubno povezovanje nacije vidi Granda obdobje osamosvojitve. Za sedanji čas, ki ga ocenjuje za čas nasprotovanja in nestrpnosti do drugače mislečih Granda meni, da gre za prelomen trenutek ne samo glede zgodovinske resnice ampak tudi glede realnih razmer in demokracije. Zanj je bistveno v katero smer bo šla Slovenija – ali bo, kot pravi » to ponovno dežela laži, manipulacij in lažnih mitov ali pa bomo rekli, slovenska osamosvojitev je tako velik dogodek, da ga ni možno, ker ga res ni, primerjati z ničemer.« Voditelj Jože Možina http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/18/INF-INTERVJU-20180819-000-STANEGRANDA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2753 clean V tokratnem intervjuju bo dr. Jože Možina gostil slovenskega zgodovinarja in patriota dr. Staneta Grando, ki velja za odličnega poznavalca zlasti 19. stoletja, ko je slovenski narod stopil na pot emancipacije. Z zgodovinsko študijo objavljeno v knjigi Prva odločitev Slovencev za Slovenijo je dokazal, da gibanje za slovensko avtonomijo ni bilo samo zadeva elit ampak tudi običajnih ljudi, tudi kmetov, ki so podpisovali peticijo po vseh slovenskih deželah. Dr. Granda je v pogovoru naredil časovni lok narodovega razvoja do nacije, ki je potekal prek Države SHS oz. Kraljevine Jugoslavije do druge svetovne vojne in komunistične Jugoslavije po njej. Za obdobje vojne je zelo zanimivo pojasnil svojo družinsko izkušnjo mamine družine, ki je bila na partizanski strani in očetove, ki je bila privržena tradicionalnemu taboru. Komunisti so se borili za sovjetsko republiko ne samo z osvobodilnim bojem ampak tudi krvavo revolucijo, drugi pa za restavracijo kraljevine. Za obdobje po vojni, kot ga je sam doživljal se spomni režimskih pritiskov in strahu pred represijo, ki jo je njegov sošolec izkusil na lastni koži. Granda je odraščal v Novem mestu, v družini, ki je bila zelo povezana s tamkajšnjim frančiškanskim samostanom, saj je njegov oče kot čevljar izdeloval posebne sandale za ta cerkveni red. Iz otroških let se živo spominja pogovorov o povojnih pomorih, kar je takrat močno zaznamovalo razmišljanje ljudi in odnos do režima, ki s propagando in že medvojnim razdeljevanjem veleposestniške zemlje sprva marsikoga pritegnil. Za Grando je najhujši očitek bivšemu režimu to, kot pravi, »da še vedno zasužnjuje Slovence z lažnivimi temami, ki nimajo nobene zveze z resnico ter izrablja človeško stisko za poglabljanje razdora med Slovenci«. Kot svetlo točko narodovega poenotenja, ki je trajni vir za domoljubno povezovanje nacije vidi Granda obdobje osamosvojitve. Za sedanji čas, ki ga ocenjuje za čas nasprotovanja in nestrpnosti do drugače mislečih Granda meni, da gre za prelomen trenutek ne samo glede zgodovinske resnice ampak tudi glede realnih razmer in demokracije. Zanj je bistveno v katero smer bo šla Slovenija – ali bo, kot pravi » to ponovno dežela laži, manipulacij in lažnih mitov ali pa bomo rekli, slovenska osamosvojitev je tako velik dogodek, da ga ni možno, ker ga res ni, primerjati z ničemer.« Voditelj Jože Možina http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Aug 2018 19:55:00 +0000 Stane Granda Gost Intervjuja bo dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, dolgoletni kustos v Narodni galeriji Slovenije pa tudi sodni cenilec in vodnik po kulturnozgodovinski zapuščini, človek, s čigar pomočjo je bila rešena 70 letna uganka o tem, kam sta izginili najdragocenejši deli slovenskega baročnega slikarstva, mojstrovini Fortunata Berganta – Ptičar in Prestar. Z dr. Šerbeljem se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/11/INF-INTERVJU-20180812-000-FERDINANDSERBELJ-LP-SLO-F1_1.mp4 SLO1 3182 clean Gost Intervjuja bo dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, dolgoletni kustos v Narodni galeriji Slovenije pa tudi sodni cenilec in vodnik po kulturnozgodovinski zapuščini, človek, s čigar pomočjo je bila rešena 70 letna uganka o tem, kam sta izginili najdragocenejši deli slovenskega baročnega slikarstva, mojstrovini Fortunata Berganta – Ptičar in Prestar. Z dr. Šerbeljem se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 12 Aug 2018 19:55:00 +0000 dr. Ferdinand Šerbelj Dr. Jože Dežman je eden najbolj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev, ki pri svojem delu suvereno vključuje tudi druge znanstvene panoge, kot so filozofija, teologija, arheologija... Hkrati pa je zanimiv z vidika osebnega razvoja in dozorevanja od življenjskih stranpoti do visoke stopnje profesionalne in etične drže. V zadnjem obdobju se je posebej izpostavil kot predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki je odločno posegla v najbolj boleč in s strani nosilcev komunističnega režima tudi najbolj prikrit korpus slovenske zgodovine. Kot nečak narodnega heroja Tončka Dežmana, ki mu je bilo v mladosti marsikaj dovoljeno, je imel vpogled v delovanje zgodovinarjev pod partijskim vplivom, kjer je bila poglavitna zgodba vedno prilagojena potrebam ideologije. Dežman sej je zgodovinskim mitom že zelo zgodaj začel upirati, v zadnjem obdobju pa, kot pravi, razkriva tiste najbolj trdovratne mite in tabuje bivšega režima. Med drugim tudi to, da se večina Slovencev med drugo svetovno... http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/21/INF-INTERVJU-20180722-000-JOZEDEZMAN-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2780 clean Dr. Jože Dežman je eden najbolj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev, ki pri svojem delu suvereno vključuje tudi druge znanstvene panoge, kot so filozofija, teologija, arheologija... Hkrati pa je zanimiv z vidika osebnega razvoja in dozorevanja od življenjskih stranpoti do visoke stopnje profesionalne in etične drže. V zadnjem obdobju se je posebej izpostavil kot predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki je odločno posegla v najbolj boleč in s strani nosilcev komunističnega režima tudi najbolj prikrit korpus slovenske zgodovine. Kot nečak narodnega heroja Tončka Dežmana, ki mu je bilo v mladosti marsikaj dovoljeno, je imel vpogled v delovanje zgodovinarjev pod partijskim vplivom, kjer je bila poglavitna zgodba vedno prilagojena potrebam ideologije. Dežman sej je zgodovinskim mitom že zelo zgodaj začel upirati, v zadnjem obdobju pa, kot pravi, razkriva tiste najbolj trdovratne mite in tabuje bivšega režima. Med drugim tudi to, da se večina Slovencev med drugo svetovno... http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 22 Jul 2018 19:40:00 +0000 Jože Dežman Gostja intervjuja bo pisateljica, Widad Tamimi.Rodila se je v Milanu, zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Pred kratkim je izšel njen drugi roman, Vrtnice vetra – delo, posvečeno zanimivi, judovski in palestinski zgodovini njene družine. Mama je izhajala iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno pobegnili v Združene države, pisateljičin oče pa je Palestinec iz Hebrona, njegova družina je izgubila vse ob izraelski zasedbi Zahodnega brega. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/14/INF-INTERVJU-20180715-000-WIDADTAMIMI-LP-SLO---P1-F1_1.mp4 SLO1 2777 clean Gostja intervjuja bo pisateljica, Widad Tamimi.Rodila se je v Milanu, zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Pred kratkim je izšel njen drugi roman, Vrtnice vetra – delo, posvečeno zanimivi, judovski in palestinski zgodovini njene družine. Mama je izhajala iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno pobegnili v Združene države, pisateljičin oče pa je Palestinec iz Hebrona, njegova družina je izgubila vse ob izraelski zasedbi Zahodnega brega. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 Jul 2018 19:45:00 +0000 Widad Tamimi Profesionalna kariera tokratnega gosta Intervjuja, Ivana Simiča je razgibana in nenavadna. Najprej je želele postati vojaški pilot in je tudi končal vojaško gimnazijo v Mostarju, jo tudi končal, čeprav si je že med šolanjem premislil. Poleg prava je nato istočasno študiral tudi šport, se za kratek čas zaposlil kot kriminalist, kasneje pa se posvetil davkom. Za davke pravi, da so najbolj zanimiva stvar na svetu in da bi o njih morali začeti poučevati že otroke v vrtcu. Kot direktor Davčne uprave je ukinil dohodninske napovedi in vpeljal informativne izračune. Nenavadno je, da je čez par let postal tudi direktor davčne uprave v Srbiji. Nogometni navdušenci ga poznajo kot nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije – to je bilo v času, ko se je slovenska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo. Za tokratno prvenstvo pa pravi, da bi bila tam zagotovo tudi slovenska reprezentanca, če bi bil sam predsednik Nogometne zveze, kot je znano, je od kandidature v sklepni fazi odstopil. Odstopi s pomembnih funkcij so nasploh stalnica v njegovi karieri. Simič v pogovoru pravi, da se drži svojih principov in da na kompromise ne pristaja. Izdaja revijo denar, vodi Davčno-izobraževalni inštitut, s kritičnimi teksti pa se loteva politike in aktualnih dogodkov nasploh. Razkrije tudi vladajočo koalicijo, ki bi bila po njegovem najbolj učinkovita in za Slovenijo najbolj koristna. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/07/INF-INTERVJU-20180708-000-IVANSIMIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2776 clean Profesionalna kariera tokratnega gosta Intervjuja, Ivana Simiča je razgibana in nenavadna. Najprej je želele postati vojaški pilot in je tudi končal vojaško gimnazijo v Mostarju, jo tudi končal, čeprav si je že med šolanjem premislil. Poleg prava je nato istočasno študiral tudi šport, se za kratek čas zaposlil kot kriminalist, kasneje pa se posvetil davkom. Za davke pravi, da so najbolj zanimiva stvar na svetu in da bi o njih morali začeti poučevati že otroke v vrtcu. Kot direktor Davčne uprave je ukinil dohodninske napovedi in vpeljal informativne izračune. Nenavadno je, da je čez par let postal tudi direktor davčne uprave v Srbiji. Nogometni navdušenci ga poznajo kot nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije – to je bilo v času, ko se je slovenska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo. Za tokratno prvenstvo pa pravi, da bi bila tam zagotovo tudi slovenska reprezentanca, če bi bil sam predsednik Nogometne zveze, kot je znano, je od kandidature v sklepni fazi odstopil. Odstopi s pomembnih funkcij so nasploh stalnica v njegovi karieri. Simič v pogovoru pravi, da se drži svojih principov in da na kompromise ne pristaja. Izdaja revijo denar, vodi Davčno-izobraževalni inštitut, s kritičnimi teksti pa se loteva politike in aktualnih dogodkov nasploh. Razkrije tudi vladajočo koalicijo, ki bi bila po njegovem najbolj učinkovita in za Slovenijo najbolj koristna. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 8 Jul 2018 19:35:00 +0000 Ivan Simič David Tasić, akter»T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988, je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/15/INF-INTERVJU-20180617-000-DAVIDTASIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2852 clean David Tasić, akter»T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988, je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 Jun 2018 20:50:00 +0000 David Tasić Franko Košuta http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/10/INF-INTERVJU-20180610-000-FRANKOKOSUTA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2787 clean Franko Košuta http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 10 Jun 2018 20:45:00 +0000 Franko Košuta Gost Jožeta Možine v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov, s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar. Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo… http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/18/INF-INTERVJU-20180520-000-FRANCSIVIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2721 clean Gost Jožeta Možine v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov, s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar. Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo… http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 20 May 2018 20:05:00 +0000 Franc Šivic Profesorica zgodovine Marta Verginella bo spregovorila o poteku raziskovalnega projekta, za katerega je prejela prestižno nagrado Evropskega raziskovalnega sklada; o tem, zakaj je vse prepogosto zgodovina še vedno predvsem zgodovina Slovencev, Slovenke pa pozablja; o prvem ženskem časopisu, ki je konec 19. stoletja začel izhajati v Trstu in o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in v tujini. S profesorico Verginella se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/11/INF-INTERVJU-20180513-000-VERGINELLA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2812 clean Profesorica zgodovine Marta Verginella bo spregovorila o poteku raziskovalnega projekta, za katerega je prejela prestižno nagrado Evropskega raziskovalnega sklada; o tem, zakaj je vse prepogosto zgodovina še vedno predvsem zgodovina Slovencev, Slovenke pa pozablja; o prvem ženskem časopisu, ki je konec 19. stoletja začel izhajati v Trstu in o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in v tujini. S profesorico Verginella se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 13 May 2018 21:20:48 +0000 Marta Verginella Boštjan Vasle je že dobro desetletje na čelu Urada za makroekonomske analize in razvoj, trenutno je vršilec dolžnosti. V tokratnem pogovoru odstira tudi tista dogajanja, ki jih javnost ne pozna – kako poteka zbiranje podatkov, njihovo selekcioniranje, analiziranje, preden Urad sporoči, recimo, napoved gospodarske rasti. Ta je pomembna in je temelj načrtovanja mnogih vladnih dokumentov, načrtovanja v podjetjih, prav tako pa so napovedi pomembne za splošno javnost. Napake, ki se pri tem občasno zgodijo, na Uradu vedno analizirajo, posebno pozornost, izračune in napovedi pa v zadnjih letih namenjajo staranju prebivalstva. Vasle pravi, da je to eden najtežjih problemov, s katerim se bo morala spopasti Slovenija. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/04/INF-INTERVJU-20180506-000-BOSTJANVASLE-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2665 clean Boštjan Vasle je že dobro desetletje na čelu Urada za makroekonomske analize in razvoj, trenutno je vršilec dolžnosti. V tokratnem pogovoru odstira tudi tista dogajanja, ki jih javnost ne pozna – kako poteka zbiranje podatkov, njihovo selekcioniranje, analiziranje, preden Urad sporoči, recimo, napoved gospodarske rasti. Ta je pomembna in je temelj načrtovanja mnogih vladnih dokumentov, načrtovanja v podjetjih, prav tako pa so napovedi pomembne za splošno javnost. Napake, ki se pri tem občasno zgodijo, na Uradu vedno analizirajo, posebno pozornost, izračune in napovedi pa v zadnjih letih namenjajo staranju prebivalstva. Vasle pravi, da je to eden najtežjih problemov, s katerim se bo morala spopasti Slovenija. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 6 May 2018 20:45:00 +0000 Boštjan Vasle Eden najbolj prodornih komentatorjev na socialnih omrežjih, ki nastopa pod imenom @Libertarec je v pogovoru z Jožetom Možino razklenil nekatere najbolj žgoče teme slovenske stvarnosti, od obstoja globoke države, ki duši razvoj, do poglavitnih slovenskih medijev, ki so po njegovem del istega problema. Levo medijsko monopolizacijo po njegovem v zadnjem času načenjajo socialna omrežja, ki dejansko odražajo pluralno sestavo slovenske družbe. Štih meni, da se je slovenska družba usodno radikalizirala in se razklala po političnem procesu proti Janezu Janši, ko je globoka država s pomočjo pravosodja odstranila poglavitnega političnega tekmeca in ga strpala v zapor. To je bil zanj usoden udarec v slovensko demokracijo – sprožil je nezaupanje v pravno državo, ki ga bo težko povrniti. Po drugi strani pa se pravosodje in najvplivnejši mediji po Štihu povsem drugače obnašajo do političnih akterjev leve opcije in kot primer navede Zorana Jankovića, ko je sodišče celo uničilo obremenilne dokaze proti njemu. Tak princip delovanja pravosodja s tako očitnimi dvojnimi merili je za Štiha eden poglavitnih problemov nedelujoče slovenske demokracije, ki skuša prestrašiti in izločati zlasti tiste politike, ki bi lahko ogrozili privilegije nomenklature. Ta je prisesana na državna podjetja in ustanove in zato ne dovoli njihove privatizacije. Štih zato vidi Slovenijo kot izrazito socialistično državo, ki bo, če bo tako stanje ostalo, še naprej izgubljala nekoč veliko prednost pred vzhodnoevropskimi državami. Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«. Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih. Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo. Voditelj: dr. Jože Možina http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/20/INF-INTERVJU-20180422-000-TOMAZSTIH-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2723 clean Eden najbolj prodornih komentatorjev na socialnih omrežjih, ki nastopa pod imenom @Libertarec je v pogovoru z Jožetom Možino razklenil nekatere najbolj žgoče teme slovenske stvarnosti, od obstoja globoke države, ki duši razvoj, do poglavitnih slovenskih medijev, ki so po njegovem del istega problema. Levo medijsko monopolizacijo po njegovem v zadnjem času načenjajo socialna omrežja, ki dejansko odražajo pluralno sestavo slovenske družbe. Štih meni, da se je slovenska družba usodno radikalizirala in se razklala po političnem procesu proti Janezu Janši, ko je globoka država s pomočjo pravosodja odstranila poglavitnega političnega tekmeca in ga strpala v zapor. To je bil zanj usoden udarec v slovensko demokracijo – sprožil je nezaupanje v pravno državo, ki ga bo težko povrniti. Po drugi strani pa se pravosodje in najvplivnejši mediji po Štihu povsem drugače obnašajo do političnih akterjev leve opcije in kot primer navede Zorana Jankovića, ko je sodišče celo uničilo obremenilne dokaze proti njemu. Tak princip delovanja pravosodja s tako očitnimi dvojnimi merili je za Štiha eden poglavitnih problemov nedelujoče slovenske demokracije, ki skuša prestrašiti in izločati zlasti tiste politike, ki bi lahko ogrozili privilegije nomenklature. Ta je prisesana na državna podjetja in ustanove in zato ne dovoli njihove privatizacije. Štih zato vidi Slovenijo kot izrazito socialistično državo, ki bo, če bo tako stanje ostalo, še naprej izgubljala nekoč veliko prednost pred vzhodnoevropskimi državami. Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«. Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih. Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo. Voditelj: dr. Jože Možina http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 22 Apr 2018 19:25:00 +0000 Tomaž Štih Gostja oddaje Intervju je dolgoletna novinarka, dopisnica in urednica, zdaj varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski. Z njo se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/04/15/Ilinka_Todorovski2018-04-15-093433-SLO1.mp4 SLO1 2716 clean Gostja oddaje Intervju je dolgoletna novinarka, dopisnica in urednica, zdaj varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski. Z njo se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 Apr 2018 19:18:48 +0000 Ilinka Todorovski Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/31/INF-INTERVJU-20180401-000-VILJEMLOVSE-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2689 clean Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 1 Apr 2018 19:45:00 +0000 Dr. Viljem Lovše Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/25/Slavenka_Drakuli2018-03-25-091948-SLO1.mp4 SLO1 2803 clean Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 25 Mar 2018 19:19:41 +0000 Slavenka Drakulić Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/16/INF-INTERVJU-20180318-000-SILVANRADIN-LP-SLO----F2_1.mp4 SLO1 2712 clean Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 18 Mar 2018 21:40:00 +0000 Silvano Radin Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/09/INF-INTERVJU-20180311-000-TERRYEAGLETON-LP-SLO--A1A2-Z1G1P1-F1_1.mp4 SLO1 2850 clean Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 11 Mar 2018 21:40:00 +0000 Terry Eagleton Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/04/Spoznajmose_com2018-03-04-104226-SLO1.mp4 SLO1 2799 clean Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 4 Mar 2018 21:37:57 +0000 Vili Kovačič Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/23/INF-INTERVJU-20180225-000-FRANCIPIVEC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2790 clean Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 25 Feb 2018 21:30:00 +0000 Franci Pivec Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/16/INF-INTERVJU-20180218-000-PETERSTUMPF-LP-SLO----F3_1.mp4 SLO1 2707 clean Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 18 Feb 2018 21:40:00 +0000 dr. Peter Štumpf Po tednu dni notranjepolitične razprave o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino, bo gostja Intervjuja Nada Pretnar, dobra poznavalka življenja na palestinskih ozemljih in propalestinska aktivistka. Voditeljica Ksenija Horvat http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/02/04/Nada_Pretnar2018-02-04-104519-SLO1.mp4 SLO1 2818 clean Po tednu dni notranjepolitične razprave o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino, bo gostja Intervjuja Nada Pretnar, dobra poznavalka življenja na palestinskih ozemljih in propalestinska aktivistka. Voditeljica Ksenija Horvat http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 4 Feb 2018 21:42:53 +0000 Nada Pretnar Izredno zanimiv pogovor z nekdanjim mariborskim županom se začne z obuditvijo spomina na t.i. mariborske vstaje, ki so leta 2012 Kanglerja odnesle s položaja in so bile po Kanglerju politično organizirane. Njegovi kritiki sedaj sicer ugotavljajo, da je stanje v mestu in na Štajerskem danes še slabše in Tone Partljič, ki je bil med pobudniki njegove odstavitve v uvodnem prispevku pravi, da bi se mu opravičil, če bodo proti njemu res padle vse ovadbe. Od 22 ovadb jih je do sedaj padlo že 16, vključno z zgodbo o ptičji hišici, ki so jo Kanglerju vrnili. Na vprašanje voditelja, da je bilo v prisluhih vendarle zaznati še druge sume kaznivih dejanj in da so nekateri projekti vendarle nasedli (Univerzijada) se Kangler brani, da ni šlo za nezakonitosti ter izpostavlja, da je poglavitne ovadbe proti njemu sprožil sodnik, ki tega po zakonu sploh ne bi smel. Kangler ga je namreč kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb več let nadziral. Prav članstvo v tej komisiji je Francu Kanglerju omogočilo vpogled v delovanje t.i. globoke države oz. udbomafije za katero Kangler trdi, da je izredno močna in vplivna tudi danes. Našteva afere od kraje postojnskega orožja, afere Vič-Holmec, afera Patria, kjer so bile po njegovem stvari zapeljane tako, da bi pred volitvami obremenili vodilne politike na pomladni strani. Kangler tudi meni, da je pri trgovini z orožjem poglavitna krivda na strani starih strukturah, ki so edina imele ustrezne povezave. Kot izredno škodljivo za slovensko družbo izpostavlja dvojna merila v medijih in pravosodju. Tako poda primerjavo med urgentno policijsko preiskavo, ki so jo sprožili ob tem ko je nekdo postavil svinjsko glavo na podstavek spomenika Borisu Kidriču ter ignoranco organov pregona, ko so na dravskem mostu v Mariboru visele obešene lutke. Podobno velja zanj pri sedanjem poročanju o kreditu SDS, ki ni bilo skrito ampak izvedeno prek notarja. Ob tem izpostavlja, da niti približno take medijske pozornosti nima razkrita donacija, ki jo je sedanjemu premierju Cerarju naklonil podjetnik iz Bosne. Kangler v intervjuju poziva ministra Gorana Klemenčiča, da v duhu boja proti korupciji nemudoma poda prijavo, če seveda držijo navedbe Bojana Požarja, da je bila ta donacija nakazana in da ta bosanski podjetnik sedaj dobiva posle v Sloveniji. Kangler je izrazil tudi veliko zadovoljstvo ob tem, da se je spet vrnil v Državni svet potem ko so ga v prejšnjem mandatu kljub izvolitvi izločili. Kot motiv za svoje vztrajanje v javnosti in politiki pa navaja boj proti krivicam v pravosodju, ki se po njegovem kažejo tudi na njegovem primeru. Voditelj dr. Jože Možina http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/19/INF-INTERVJU-20180121-000-FRANCKANGLER-LP-SLO--A1A2-O1G1-F1_1.mp4 SLO1 2880 clean Izredno zanimiv pogovor z nekdanjim mariborskim županom se začne z obuditvijo spomina na t.i. mariborske vstaje, ki so leta 2012 Kanglerja odnesle s položaja in so bile po Kanglerju politično organizirane. Njegovi kritiki sedaj sicer ugotavljajo, da je stanje v mestu in na Štajerskem danes še slabše in Tone Partljič, ki je bil med pobudniki njegove odstavitve v uvodnem prispevku pravi, da bi se mu opravičil, če bodo proti njemu res padle vse ovadbe. Od 22 ovadb jih je do sedaj padlo že 16, vključno z zgodbo o ptičji hišici, ki so jo Kanglerju vrnili. Na vprašanje voditelja, da je bilo v prisluhih vendarle zaznati še druge sume kaznivih dejanj in da so nekateri projekti vendarle nasedli (Univerzijada) se Kangler brani, da ni šlo za nezakonitosti ter izpostavlja, da je poglavitne ovadbe proti njemu sprožil sodnik, ki tega po zakonu sploh ne bi smel. Kangler ga je namreč kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb več let nadziral. Prav članstvo v tej komisiji je Francu Kanglerju omogočilo vpogled v delovanje t.i. globoke države oz. udbomafije za katero Kangler trdi, da je izredno močna in vplivna tudi danes. Našteva afere od kraje postojnskega orožja, afere Vič-Holmec, afera Patria, kjer so bile po njegovem stvari zapeljane tako, da bi pred volitvami obremenili vodilne politike na pomladni strani. Kangler tudi meni, da je pri trgovini z orožjem poglavitna krivda na strani starih strukturah, ki so edina imele ustrezne povezave. Kot izredno škodljivo za slovensko družbo izpostavlja dvojna merila v medijih in pravosodju. Tako poda primerjavo med urgentno policijsko preiskavo, ki so jo sprožili ob tem ko je nekdo postavil svinjsko glavo na podstavek spomenika Borisu Kidriču ter ignoranco organov pregona, ko so na dravskem mostu v Mariboru visele obešene lutke. Podobno velja zanj pri sedanjem poročanju o kreditu SDS, ki ni bilo skrito ampak izvedeno prek notarja. Ob tem izpostavlja, da niti približno take medijske pozornosti nima razkrita donacija, ki jo je sedanjemu premierju Cerarju naklonil podjetnik iz Bosne. Kangler v intervjuju poziva ministra Gorana Klemenčiča, da v duhu boja proti korupciji nemudoma poda prijavo, če seveda držijo navedbe Bojana Požarja, da je bila ta donacija nakazana in da ta bosanski podjetnik sedaj dobiva posle v Sloveniji. Kangler je izrazil tudi veliko zadovoljstvo ob tem, da se je spet vrnil v Državni svet potem ko so ga v prejšnjem mandatu kljub izvolitvi izločili. Kot motiv za svoje vztrajanje v javnosti in politiki pa navaja boj proti krivicam v pravosodju, ki se po njegovem kažejo tudi na njegovem primeru. Voditelj dr. Jože Možina http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 21 Jan 2018 21:40:00 +0000 Franc Kangler Tokratni gost intervjuja je odgovorni urednik Mladine, Grega Repovž. Kaj lahko pričakujemo od letošnjih volitev?Koga bo podprla Mladina? Kakšen je odnos leve politike do socialne države in enakopravnosti vseh vrst? Katere so ključne razvojne teme v Sloveniji in v Evropi? Mladina nekoč in danes. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/12/INF-INTERVJU-20180114-000-REPOVZ-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2746 clean Tokratni gost intervjuja je odgovorni urednik Mladine, Grega Repovž. Kaj lahko pričakujemo od letošnjih volitev?Koga bo podprla Mladina? Kakšen je odnos leve politike do socialne države in enakopravnosti vseh vrst? Katere so ključne razvojne teme v Sloveniji in v Evropi? Mladina nekoč in danes. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 Jan 2018 21:40:00 +0000 Grega Repovž Dejan Valentinčič je po izobrazbi pravnik, je predavatelj na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici in Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. V preteklih letih je veliko energije vložil v raziskovanje Slovencev v zamejstvu in v tujini. Velja za strokovnjaka, ki se edini v Sloveniji primerjalno ukvarja z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu. Kritičen je do odnosa matične države do rojakov, predlaga tudi vrsto rešitev kako ta odnos izboljšati. Ker prisega na osebne stike, je obiskal številne narodne skupnosti Slovencev v zamejstvu in tujini – marsikje so ga vzeli za svojega. Obenem vodi Institut ASEF, ki pomaga mladim Slovencem do študija v tujini s pomočjo profesorjev, Slovencev, ki so predavatelji na najboljših univerzah v svetu. O vsem tem govori Dejan Valentinčič v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/06/INF-INTERVJU-20180107-000-VALENTINCIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2657 clean Dejan Valentinčič je po izobrazbi pravnik, je predavatelj na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici in Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. V preteklih letih je veliko energije vložil v raziskovanje Slovencev v zamejstvu in v tujini. Velja za strokovnjaka, ki se edini v Sloveniji primerjalno ukvarja z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu. Kritičen je do odnosa matične države do rojakov, predlaga tudi vrsto rešitev kako ta odnos izboljšati. Ker prisega na osebne stike, je obiskal številne narodne skupnosti Slovencev v zamejstvu in tujini – marsikje so ga vzeli za svojega. Obenem vodi Institut ASEF, ki pomaga mladim Slovencem do študija v tujini s pomočjo profesorjev, Slovencev, ki so predavatelji na najboljših univerzah v svetu. O vsem tem govori Dejan Valentinčič v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 7 Jan 2018 21:45:00 +0000 Dejan Valentinčič Peter Jančič, pred nekaj meseci odpuščen novinar Dela in pred tem tudi odgovorni urednik, je brezposelnost izkoristil za pisanje zanimive knjige »Fake news« Lažnive novice v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let. V pogovoru za televizijo Slovenija tako spregovori o aferi, kjer so kardinalu Rodetu pripisali očetovstvo, kar pa ni bilo res. Enako je bilo v primeru pisanja novinarja Karbe, da je SDS prejela denar pri prodaji oklepnikov Patria, kjer se je izkazalo, da je šlo za neresnico, časopis pa se je moral opravičiti. Jančič razlaga zapletena kapitalsko politična ozadja, ki krmilijo najvplivnejše medije v državi. Ob tem ugotavlja, da medije povečini obvladuje slovenska levica zato je njihova poglavitna tarča vedno znova opozicijski lider Janez Janša. Če bi kdo drug na desni dosegel njegov vpliv bi bil pač nova tarča. Peter Jančič meni, da so razmere v slovenskem medijskem prostoru pripeljala do točke, ko je oz. bo vprašljiva legitimnost volitev saj politični konkurenti nimajo niti približno enakih možnosti. Pogovor vodi Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/15/INF-INTERVJU-20171217-000-PETERJANCIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2805 clean Peter Jančič, pred nekaj meseci odpuščen novinar Dela in pred tem tudi odgovorni urednik, je brezposelnost izkoristil za pisanje zanimive knjige »Fake news« Lažnive novice v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let. V pogovoru za televizijo Slovenija tako spregovori o aferi, kjer so kardinalu Rodetu pripisali očetovstvo, kar pa ni bilo res. Enako je bilo v primeru pisanja novinarja Karbe, da je SDS prejela denar pri prodaji oklepnikov Patria, kjer se je izkazalo, da je šlo za neresnico, časopis pa se je moral opravičiti. Jančič razlaga zapletena kapitalsko politična ozadja, ki krmilijo najvplivnejše medije v državi. Ob tem ugotavlja, da medije povečini obvladuje slovenska levica zato je njihova poglavitna tarča vedno znova opozicijski lider Janez Janša. Če bi kdo drug na desni dosegel njegov vpliv bi bil pač nova tarča. Peter Jančič meni, da so razmere v slovenskem medijskem prostoru pripeljala do točke, ko je oz. bo vprašljiva legitimnost volitev saj politični konkurenti nimajo niti približno enakih možnosti. Pogovor vodi Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 Dec 2017 21:15:00 +0000 Peter Jančič Gost Intervjuja bo Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pojasnil bo stališča Evropske komsisije do reševanja arbitražnega vprašanja s Hrvaško, do prodaje NLB-ja, spregovoril pa bo tudi o položaju Slovenije v prihodnjih perskeptivah Evropske unije, o izstopanju Britanije iz EU in o pogosto različnih vrednotah, ki jih zagovarjajo članice Unije. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/08/INF-INTERVJU-20171210-000-ZORANSTANCIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2777 clean Gost Intervjuja bo Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pojasnil bo stališča Evropske komsisije do reševanja arbitražnega vprašanja s Hrvaško, do prodaje NLB-ja, spregovoril pa bo tudi o položaju Slovenije v prihodnjih perskeptivah Evropske unije, o izstopanju Britanije iz EU in o pogosto različnih vrednotah, ki jih zagovarjajo članice Unije. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 10 Dec 2017 21:15:00 +0000 dr. Zoran Stančič Tokratna gostja Intervjuja je pred kratkim prevzela funkcijo generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije. V poslovnih in gospodarskih krogih je znana kot urednica revije Manager. Po izobrazbi je ekonomistka in magistra podjetništva, izpopolnjevala se je v ZDA in Avstriji. V pogovoru odprto govori o svojih ciljih, ki jih prinaša nova funkcija, o izzivih, ki čakajo Gospodarsko zbornico in gospodarstvo nasploh, pa tudi o vzrokih – kje in zakaj se vlada in zbornica ne slišita prav dobro. Kar veliko časa nameni socialnemu dialogu in vlogi zbornice v tem dialogu, sindikatom in vladi. Pomembna je tudi njena ocena o vplivu tajkunov na ugled managementa in na krizo Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/01/INF-INTERVJU-20171203-000-SONJASMUC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2735 clean Tokratna gostja Intervjuja je pred kratkim prevzela funkcijo generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije. V poslovnih in gospodarskih krogih je znana kot urednica revije Manager. Po izobrazbi je ekonomistka in magistra podjetništva, izpopolnjevala se je v ZDA in Avstriji. V pogovoru odprto govori o svojih ciljih, ki jih prinaša nova funkcija, o izzivih, ki čakajo Gospodarsko zbornico in gospodarstvo nasploh, pa tudi o vzrokih – kje in zakaj se vlada in zbornica ne slišita prav dobro. Kar veliko časa nameni socialnemu dialogu in vlogi zbornice v tem dialogu, sindikatom in vladi. Pomembna je tudi njena ocena o vplivu tajkunov na ugled managementa in na krizo Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 3 Dec 2017 21:20:00 +0000 Sonja Šmuc Prvak opozicije je v intervjuju analiziral predsedniške volitve in pojasnil tudi lastne napake in razloge, ki so privedli do neuspeha pomladne opcije. Komentiral je tudi svoj vidik razhajanja z Novo Slovenijo. Janša je kot razlog za padajočo volilno udeležbo izpostavil občutek nemoči za vplivanje na politične odločitve, ki je zlasti zajel desnosredinske volivce. Ti so imeli po njegove po letu 1990 tudi večja pričakovanja od volivcev levice, ki so bili motivirani za ohranitev svoji privilegijev. Razlog, da v drugem krogu niso podprli Boruta Pahorja je med drugim v njegovi vlogi pri pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB: »Predsednik Pahor je vedel – in ni storil nič!«, je bil kritičen Janša, ki meni, da je Pahor s tem močno ogrozil ugled Slovenije v svetu in tudi lastno funkcijo. S to temo se bo naslednji teden ukvarjal poseben odbor Evropskega parlamenta. Podobno naivna in za Slovenijo škodljiva je bila tudi Pahorjeva vloga pri arbitražnem sporazumu, ki ima za posledico izgubo dela ozemlja z državljani vred in neoprijemljiv stik z odprtim morjem. Janša je kot enega ključnih problemov slovenske nacije izpostavil problem natalitete oz. še prej odhajanja, v zadnjih petih letih, že več kot 40.000 Slovencev v tujino, kjer je zavrnil tezo, da tudi SDS na to pereče vprašanje nima pravih odgovorov. Prvak SDS je zavrnil tudi očitek, da si v aktualnem primeru sirskega migranta Ahmada Shamieha tako leva kot desna politika kujeta politične točke. Opozoril je, da je premier Cerar pohodil že izvršen sklep državnega organa te države in si zato prislužil ustavno obtožbo. Izpostavil je tudi dvoličnost ob tako ekskluzivni kršitvi v prid reševanja begunca Shamieha, medtem ko je bila nedavno iz Slovenije deportirana cela sirska družina, sicer krščanske veroizpovedi vendar brez vsake medijske pozornosti. Na novinarjevo kritiko, da se nihče na zavzame za ljudi, kot je Vaskrsić, ki so mu zaradi 124€ dolga zarubili hišo pa je Janša zatrdil, da so dvojna merila čedalje bolj razvidna in pojasnil njihov pogled na to primerjavo. Janša je ob koncu komentiral tudi mnenja da je čas, da se umakne iz politike oz. vrha stranke. Izpostavil je, da o predsedniku stranke demokratično odločajo njeni člani in ne ljudje zunaj stranke. Po njegovem prepričanju, si njegovega umika želijo predvsem tisti, ki jim je trn v peti dejstvo, da SDS ne obvladujejo prikriti centri moči, kot je to značilno za večino drugih strank. Poudaril je, da je SDS na zadnjih volitvah, kljub temu, da je bil v zaporu, dobila več kot 20 odstotkov glasov. Prav dejstvo, da ima stranka in on osebno podporo številnih zrelih in preizkušenih ljudi ga motivira, da se je vredno boriti naprej. Na koncu je Janša povedal, da njegovo življenje ni le politika oz. tisto kar se vidi na televiziji, ampak mu veliko energije daje družina, žena in otroka, ki sta vir veselja. Voditelj pogovora je Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/17/INF-INTERVJU-20171119-000-JANEZJANSA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2992 clean Prvak opozicije je v intervjuju analiziral predsedniške volitve in pojasnil tudi lastne napake in razloge, ki so privedli do neuspeha pomladne opcije. Komentiral je tudi svoj vidik razhajanja z Novo Slovenijo. Janša je kot razlog za padajočo volilno udeležbo izpostavil občutek nemoči za vplivanje na politične odločitve, ki je zlasti zajel desnosredinske volivce. Ti so imeli po njegove po letu 1990 tudi večja pričakovanja od volivcev levice, ki so bili motivirani za ohranitev svoji privilegijev. Razlog, da v drugem krogu niso podprli Boruta Pahorja je med drugim v njegovi vlogi pri pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB: »Predsednik Pahor je vedel – in ni storil nič!«, je bil kritičen Janša, ki meni, da je Pahor s tem močno ogrozil ugled Slovenije v svetu in tudi lastno funkcijo. S to temo se bo naslednji teden ukvarjal poseben odbor Evropskega parlamenta. Podobno naivna in za Slovenijo škodljiva je bila tudi Pahorjeva vloga pri arbitražnem sporazumu, ki ima za posledico izgubo dela ozemlja z državljani vred in neoprijemljiv stik z odprtim morjem. Janša je kot enega ključnih problemov slovenske nacije izpostavil problem natalitete oz. še prej odhajanja, v zadnjih petih letih, že več kot 40.000 Slovencev v tujino, kjer je zavrnil tezo, da tudi SDS na to pereče vprašanje nima pravih odgovorov. Prvak SDS je zavrnil tudi očitek, da si v aktualnem primeru sirskega migranta Ahmada Shamieha tako leva kot desna politika kujeta politične točke. Opozoril je, da je premier Cerar pohodil že izvršen sklep državnega organa te države in si zato prislužil ustavno obtožbo. Izpostavil je tudi dvoličnost ob tako ekskluzivni kršitvi v prid reševanja begunca Shamieha, medtem ko je bila nedavno iz Slovenije deportirana cela sirska družina, sicer krščanske veroizpovedi vendar brez vsake medijske pozornosti. Na novinarjevo kritiko, da se nihče na zavzame za ljudi, kot je Vaskrsić, ki so mu zaradi 124€ dolga zarubili hišo pa je Janša zatrdil, da so dvojna merila čedalje bolj razvidna in pojasnil njihov pogled na to primerjavo. Janša je ob koncu komentiral tudi mnenja da je čas, da se umakne iz politike oz. vrha stranke. Izpostavil je, da o predsedniku stranke demokratično odločajo njeni člani in ne ljudje zunaj stranke. Po njegovem prepričanju, si njegovega umika želijo predvsem tisti, ki jim je trn v peti dejstvo, da SDS ne obvladujejo prikriti centri moči, kot je to značilno za večino drugih strank. Poudaril je, da je SDS na zadnjih volitvah, kljub temu, da je bil v zaporu, dobila več kot 20 odstotkov glasov. Prav dejstvo, da ima stranka in on osebno podporo številnih zrelih in preizkušenih ljudi ga motivira, da se je vredno boriti naprej. Na koncu je Janša povedal, da njegovo življenje ni le politika oz. tisto kar se vidi na televiziji, ampak mu veliko energije daje družina, žena in otroka, ki sta vir veselja. Voditelj pogovora je Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Nov 2017 21:20:00 +0000 Janez Janša Tokrat bo naš gost Krzysztof Charamsa, še pred nekaj leti visok uradnik Vatikana, celo tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Skratka, človek z bleščečo prihodnostjo. Do trenutka, ko je prelomil tisočletni molk in razglasil svojo istospolno usmerjenost. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/04/INF-INTERVJU-20171105-034-KRZYSZTOFCHARAMSA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2876 clean Tokrat bo naš gost Krzysztof Charamsa, še pred nekaj leti visok uradnik Vatikana, celo tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Skratka, človek z bleščečo prihodnostjo. Do trenutka, ko je prelomil tisočletni molk in razglasil svojo istospolno usmerjenost. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 5 Nov 2017 21:15:00 +0000 Krištof Charamsa Naš gost bo Boris A. Novak, pesnik, dramatik, esejist, profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in predvsem avtor epa Vrata Nepovrata. To je ep o dvajsetem stoletju na naših tleh; ep o strašnih vojnah in še strašnejšem miru, o junaških dejanjih in intimnih razdejanjih, a tudi zgodba o miru, dobrih ljudeh in ljubeznih. Pogovarjala se bo Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/13/INF-INTERVJU-20171015-031-BORISANOVAK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2903 clean Naš gost bo Boris A. Novak, pesnik, dramatik, esejist, profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in predvsem avtor epa Vrata Nepovrata. To je ep o dvajsetem stoletju na naših tleh; ep o strašnih vojnah in še strašnejšem miru, o junaških dejanjih in intimnih razdejanjih, a tudi zgodba o miru, dobrih ljudeh in ljubeznih. Pogovarjala se bo Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 Oct 2017 20:20:00 +0000 Boris A. Novak Pogovor z Vero Đoković Mejak je prava poslastica za gledalce, saj je gre za pravnico in strokovnjakinjo za finance, ki brez dlake na jeziku razgali anomalije slovenskega pravosodja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Že kot gostja v oddaji Pričevalci pred dvema letoma je porušila vse rekorde gledanosti. Rojena je v Beogradu, očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine ter mami, ki je bila iz zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, na tožilstvu, Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču. Ker že nekaj let Živi v Španiji bo uvodoma pojasnila svoj pogled na katalonska prizadevanja za samostojnost, kjer poleg pravice do samoodločbe osvetljuje tudi na politična in ekonomska ozadja. V ekonomski primerjavi med Slovenijo in Španijo, Mejakova opozarja na nesorazmerno visoke davke, ki pri nas dušijo zlasti mlade ter podjetnike. Izredno kritična je do ekonomske politike v državi, zlati nesorazmernega zadolževanja in napoveduje, da Slovenija, ki se je znova zadolžila za 4 milijarde € tone v grški scenarij. Glede pravosodja bo Mejakova spregovorila o najbolj odmevnih zdrsih, ki so sodno vejo oblasti pripeljali do tako nizkega ugleda. Kot prvi je to zanjo sojenje v aferi Patria, kje tožilcu očita neznanje oz. politično motiviranost. Meni tudi, da bo klavrno usodo doživelo tudi sojenje Milku Noviču in opozarja, da bo odškodnino znova plačala država Slovenija, ne pa tisti, ki so odgovorni za slabo sojenje. Pokomentirala bo tudi čedalje bol utemeljen vtis, da slovenska pravna država ne velja za vse enako, zlasti se to kaže v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v aferi farmacevtka. S sogovornikom se bosta dotaknila tudi afere desetletja – bančno-političnega škandala, ki močno prerašča okvire Slovenije. Gre za pranje milijarde evrov iranskega denarja v NLB, kjer so ocene, da so tisti, ki so izvedli ta nezakonit posel prejeli provizije, ki lahko znašajo tudi več sto milijonov €. Mejakova iz lastnih izkušenj komentira odgovornost, ki jo ima pri tem Banka Slovenije pa tudi ostali vpleteni vse do sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor vodi dr. Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/06/INF-INTERVJU-20171008-000-VERAMEJAK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2810 clean Pogovor z Vero Đoković Mejak je prava poslastica za gledalce, saj je gre za pravnico in strokovnjakinjo za finance, ki brez dlake na jeziku razgali anomalije slovenskega pravosodja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Že kot gostja v oddaji Pričevalci pred dvema letoma je porušila vse rekorde gledanosti. Rojena je v Beogradu, očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine ter mami, ki je bila iz zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, na tožilstvu, Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču. Ker že nekaj let Živi v Španiji bo uvodoma pojasnila svoj pogled na katalonska prizadevanja za samostojnost, kjer poleg pravice do samoodločbe osvetljuje tudi na politična in ekonomska ozadja. V ekonomski primerjavi med Slovenijo in Španijo, Mejakova opozarja na nesorazmerno visoke davke, ki pri nas dušijo zlasti mlade ter podjetnike. Izredno kritična je do ekonomske politike v državi, zlati nesorazmernega zadolževanja in napoveduje, da Slovenija, ki se je znova zadolžila za 4 milijarde € tone v grški scenarij. Glede pravosodja bo Mejakova spregovorila o najbolj odmevnih zdrsih, ki so sodno vejo oblasti pripeljali do tako nizkega ugleda. Kot prvi je to zanjo sojenje v aferi Patria, kje tožilcu očita neznanje oz. politično motiviranost. Meni tudi, da bo klavrno usodo doživelo tudi sojenje Milku Noviču in opozarja, da bo odškodnino znova plačala država Slovenija, ne pa tisti, ki so odgovorni za slabo sojenje. Pokomentirala bo tudi čedalje bol utemeljen vtis, da slovenska pravna država ne velja za vse enako, zlasti se to kaže v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v aferi farmacevtka. S sogovornikom se bosta dotaknila tudi afere desetletja – bančno-političnega škandala, ki močno prerašča okvire Slovenije. Gre za pranje milijarde evrov iranskega denarja v NLB, kjer so ocene, da so tisti, ki so izvedli ta nezakonit posel prejeli provizije, ki lahko znašajo tudi več sto milijonov €. Mejakova iz lastnih izkušenj komentira odgovornost, ki jo ima pri tem Banka Slovenije pa tudi ostali vpleteni vse do sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor vodi dr. Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 8 Oct 2017 20:15:00 +0000 Vera Mejak Ugleden pravnik, pisatelj, pisatelj in publicist, nazadnje sodnik na sodišču za človekove pravice je znan po ostrih izjavah, ki sprožajo številne polemike. Zase pravi, da je politično nekorekten človek, ki se brez dlake na jeziku loti številnih tem, ki se jih drugi ne. Tako bo v intervjuju izpostavil svoj negativni odnos do splava, problem feminizacije moških, govor pa bo tudi o eroziji vrednot in političnih ambicijah. Dr. Zupančič je svoj kredo oblikoval med študijem na uglednih tujih univerzah, v ZDA je bival oz. predaval 15 let zato bo pokomentiral tudi razmere po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/15/INF-INTERVJU-20170917-000-DRBOSTJANMZUPANCIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2738 clean Ugleden pravnik, pisatelj, pisatelj in publicist, nazadnje sodnik na sodišču za človekove pravice je znan po ostrih izjavah, ki sprožajo številne polemike. Zase pravi, da je politično nekorekten človek, ki se brez dlake na jeziku loti številnih tem, ki se jih drugi ne. Tako bo v intervjuju izpostavil svoj negativni odnos do splava, problem feminizacije moških, govor pa bo tudi o eroziji vrednot in političnih ambicijah. Dr. Zupančič je svoj kredo oblikoval med študijem na uglednih tujih univerzah, v ZDA je bival oz. predaval 15 let zato bo pokomentiral tudi razmere po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 Sep 2017 20:15:00 +0000 Dr. Boštjan M. Zupančič Tokrat v Intervjuju: filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica Inštituta za kriminologijo v Ljubljani in predavateljica na Univerze v Londonu. Junija letos je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/08/INF-INTERVJU-20170910-028-SALECL-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2769 clean Tokrat v Intervjuju: filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica Inštituta za kriminologijo v Ljubljani in predavateljica na Univerze v Londonu. Junija letos je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 10 Sep 2017 20:10:00 +0000 dr. Renata Salecl Vlasta Nusdorfer je varuhinja človekovih pravic postala leta 2013. O svojem delu pravi, da ga razume kot poslanstvo. Pred tem je bila vsa leta poklicne poti tožilka, posebej se je ukvarjala z mladinsko, družinsko in spolno kriminaliteto. Primeri, s katerimi se je srečevala, so se je očitno toliko dotaknili, da je na temo zlorabljenih in zapostavljenih otrok napisala nekaj knjig. Žrtvam spolnih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, se je posvečala tudi sicer – pa naj je šlo za ustanavljanje društev ali skladov za pomoč žrtvam ali pa za njeno osebno pomoč in delo z žrtvami. Z enako občutljivostjo za krivice in željo pomagati ljudem, predvsem otrokom, se je lotila tudi nalog varuhinje človekovih pravic. Pomaga jim lahko v okviru pristojnosti, ki jih predpisuje zakon – torej z nasveti, opozorili in pobudami državnim institucijam, s terjanjem odgovorov in ukrepov, se pa tudi sama čudi neodzivnosti posameznih organov. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/01/INF-INTERVJU-20170903-000-VLASTANUSSDORFER-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2783 clean Vlasta Nusdorfer je varuhinja človekovih pravic postala leta 2013. O svojem delu pravi, da ga razume kot poslanstvo. Pred tem je bila vsa leta poklicne poti tožilka, posebej se je ukvarjala z mladinsko, družinsko in spolno kriminaliteto. Primeri, s katerimi se je srečevala, so se je očitno toliko dotaknili, da je na temo zlorabljenih in zapostavljenih otrok napisala nekaj knjig. Žrtvam spolnih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, se je posvečala tudi sicer – pa naj je šlo za ustanavljanje društev ali skladov za pomoč žrtvam ali pa za njeno osebno pomoč in delo z žrtvami. Z enako občutljivostjo za krivice in željo pomagati ljudem, predvsem otrokom, se je lotila tudi nalog varuhinje človekovih pravic. Pomaga jim lahko v okviru pristojnosti, ki jih predpisuje zakon – torej z nasveti, opozorili in pobudami državnim institucijam, s terjanjem odgovorov in ukrepov, se pa tudi sama čudi neodzivnosti posameznih organov. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 3 Sep 2017 20:20:00 +0000 Vlasta Nussdorfer Ddr. Evgen Bavčar, ki živi v Parizu je prvovrsten ambasador slovenske kulture v Franciji in Evropi. Kot 12 leten deček, rojen v Lokavcu v Vipavski dolini, je v nesreči izgubil vid a sta ga je volja in vztrajnost popeljala na pot umetnika, misleca in esejista, ter enega najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Bavčar posebej izpostavlja svojo primorsko identiteto, saj meni, da imajo primorski Slovenci zaradi stika z latinskim svetom drugačen odnos do življenja. Kljub slepoti je končal gimnazijo v Novi Gorici ter študij zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Uspel je dobiti štipendijo kar mu je tlakovalo pot v Francijo kjer je na sloviti pariški univerzi Sorbona tudi doktoriral. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi in resnici na ljubo, je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Prav Boris Pahor, ki v oddaji govori o svojem prijatelju Evgenu, slednjega označi kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor sta izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi. Ta je v slovenskem prostoru podvržena balkanizaciji in globalizaciji ter internacionalističnemu konceptu, ki je, kot izpostavlja Bavčar, za male narode zelo škodljiva. Evgen Bavčar, ki je predaval na vrsto svetovnih univerzah ugotavlja, da so velike osebnosti v umetnosti in kulturi ponosne na svoj nacionalni izvor. To je zanj bogastvo in tudi nekaj modernega. Kljub slepoti, ali ravno zaradi nje, je postal Bavčar iskalec notranje svetlobe iz otroštva in tiste golobje, ki stopa na pot duhovnega in večnega. Svoj umetniški izraz je našel tudi kot vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe imenuje ikone, doslej pa je imel že več kot 100 razstav. Pogovor sklene Dr. Jože Možina z ugotovitvijo, da je Bavčar poseben človek, ki svojo moč črpa iz svoje nemoči – slepote, a ravno zato vidi več in dlje kot drugi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/25/INF-INTERVJU-20170827-000-EVGENBAVCAR-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2756 clean Ddr. Evgen Bavčar, ki živi v Parizu je prvovrsten ambasador slovenske kulture v Franciji in Evropi. Kot 12 leten deček, rojen v Lokavcu v Vipavski dolini, je v nesreči izgubil vid a sta ga je volja in vztrajnost popeljala na pot umetnika, misleca in esejista, ter enega najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Bavčar posebej izpostavlja svojo primorsko identiteto, saj meni, da imajo primorski Slovenci zaradi stika z latinskim svetom drugačen odnos do življenja. Kljub slepoti je končal gimnazijo v Novi Gorici ter študij zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Uspel je dobiti štipendijo kar mu je tlakovalo pot v Francijo kjer je na sloviti pariški univerzi Sorbona tudi doktoriral. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi in resnici na ljubo, je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Prav Boris Pahor, ki v oddaji govori o svojem prijatelju Evgenu, slednjega označi kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor sta izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi. Ta je v slovenskem prostoru podvržena balkanizaciji in globalizaciji ter internacionalističnemu konceptu, ki je, kot izpostavlja Bavčar, za male narode zelo škodljiva. Evgen Bavčar, ki je predaval na vrsto svetovnih univerzah ugotavlja, da so velike osebnosti v umetnosti in kulturi ponosne na svoj nacionalni izvor. To je zanj bogastvo in tudi nekaj modernega. Kljub slepoti, ali ravno zaradi nje, je postal Bavčar iskalec notranje svetlobe iz otroštva in tiste golobje, ki stopa na pot duhovnega in večnega. Svoj umetniški izraz je našel tudi kot vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe imenuje ikone, doslej pa je imel že več kot 100 razstav. Pogovor sklene Dr. Jože Možina z ugotovitvijo, da je Bavčar poseben človek, ki svojo moč črpa iz svoje nemoči – slepote, a ravno zato vidi več in dlje kot drugi. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 27 Aug 2017 20:15:00 +0000 Ddr. Evgen Bavčar Naš gost bo Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski rock'n'roll glasbenik. Z njim se bo pogovarjala Ksenja Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/18/INF-INTERVJU-20170820-000-DRTONEKREGAR-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2707 clean Naš gost bo Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski rock'n'roll glasbenik. Z njim se bo pogovarjala Ksenja Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 20 Aug 2017 20:10:00 +0000 dr. Tone Kregar Dr. Renato Podbersič velja za izredno prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Determinirala ga je rodna Goriška oz. Vrtojba, ki je bila najbolj porušena vas v času prve svetovne vojne. Zanimanje za zgodovino izvira prav iz teh okoliščin. Podbersič je po končani srednji družboslovni šoli v Novi Gorici diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Lani pa je doktoriral na Primorski univerzi z zanimivo študijo o judovski skupnosti v Gorici. Podbersič nam kot odličen poznavalec predstavi usodo Judov med drugo svetovno vojno in nacistično preganjanje pa tudi paradoks, da so Judje, kot največje žrtve nacizma postali razredni sovražniki novega komunističnega režima. Nekateri od goriških Judov so namreč končali v fojbah, večina v Jugoslaviji pa je ostala brez premoženja.. Podbersič je v pogovoru komentiral obujanje nostalgije z rdečo zvezdo in temne plati medvojnega revolucionarnega nasilja na Primorskem, ki ga podrobneje raziskuje. Sodeloval je tudi pri izdaji nekaterih pomembnih spominskih zapisov primorskih Slovencev, kot je dnevnik duhovnika Rudolfa Klinca ter spomini partizana Virgila Gomizelja. Podbersič trenutnopripravlja še dve novi memoarski izdaji. Pogovor, ki ga je vodil Jože Možina se je ob koncu dotaknil bližajoče stoletnice bitke pri Kobaridu, ki pomenila preobrat na Soški fronti, a kljub italijanskem porazu ni mogla preprečiti italijanske okupacije Primorske leto kasneje. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/13/INF-INTERVJU-20170813-000-PODBERSIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2851 clean Dr. Renato Podbersič velja za izredno prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Determinirala ga je rodna Goriška oz. Vrtojba, ki je bila najbolj porušena vas v času prve svetovne vojne. Zanimanje za zgodovino izvira prav iz teh okoliščin. Podbersič je po končani srednji družboslovni šoli v Novi Gorici diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Lani pa je doktoriral na Primorski univerzi z zanimivo študijo o judovski skupnosti v Gorici. Podbersič nam kot odličen poznavalec predstavi usodo Judov med drugo svetovno vojno in nacistično preganjanje pa tudi paradoks, da so Judje, kot največje žrtve nacizma postali razredni sovražniki novega komunističnega režima. Nekateri od goriških Judov so namreč končali v fojbah, večina v Jugoslaviji pa je ostala brez premoženja.. Podbersič je v pogovoru komentiral obujanje nostalgije z rdečo zvezdo in temne plati medvojnega revolucionarnega nasilja na Primorskem, ki ga podrobneje raziskuje. Sodeloval je tudi pri izdaji nekaterih pomembnih spominskih zapisov primorskih Slovencev, kot je dnevnik duhovnika Rudolfa Klinca ter spomini partizana Virgila Gomizelja. Podbersič trenutnopripravlja še dve novi memoarski izdaji. Pogovor, ki ga je vodil Jože Možina se je ob koncu dotaknil bližajoče stoletnice bitke pri Kobaridu, ki pomenila preobrat na Soški fronti, a kljub italijanskem porazu ni mogla preprečiti italijanske okupacije Primorske leto kasneje. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 13 Aug 2017 20:25:00 +0000 Dr. Renato Podbersič Gostja nedeljskega intervjuja bo doktorica Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti Muzejev Slovenije. Ksenija Horvat se bo z njo pogovarjala o pomenu industrijske zapuščine Maribora in o velikem porastu števila obiskovalcev v slovenskih muzejih in galerijah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/04/INF-INTERVJU-20170806-000-SLANA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2610 clean Gostja nedeljskega intervjuja bo doktorica Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti Muzejev Slovenije. Ksenija Horvat se bo z njo pogovarjala o pomenu industrijske zapuščine Maribora in o velikem porastu števila obiskovalcev v slovenskih muzejih in galerijah. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 6 Aug 2017 20:20:00 +0000 dr. Aleksandra Berberih Slana Marko Juhant nam kot specialni pedagog in iskan strokovnjak za vzgojne izzive sedanjega časa v pogovoru z Jožetom Možino ponudi vrsto aktualnih razmislekov in nasvetov . Svoje delo jemlje kot poslanstvo, formiralo pa ga je predvsem dolgo obdobje, ko je delal kot vzgojitelj in ravnatelj v domu Malči Belič. Velik pretres, pa tudi odobravanja je na področju vzgoje povzročil, ko sta s kolegico Simono Levc izdala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti, v kateri kategorično in na podlagi izkušenj nasprotuje permisivni vzgoji. Prav ta po Juhantovem mnenju ustvarja otroke in mladostnike, ki se niso sposobni spopasti z izzivi življenja, saj so za njimi vedno starši. Juhant izpostavlja, da sta pri vzgoji potrebna avtoriteta mame in očeta, ki pa se kaže v doslednosti. Največ kar lahko starši in vzgojitelji ponudijo otroku je po njegovem sistem vrednot – prav to ga bo obvarovalo, ko bo izpostavljen nevarnostim okolice in slabe družbe. Juhant je avtor več knjig in priročnikov, ki jih v pogovoru tudi izpostavi. Ena od teh je Družinska zakladnica – ta staršem, ki so preveč kritični do svojega otroka omogoča, da v njem vidijo dobro in ga s tem spodbujajo. Juhant nasprotuje učiteljem in predvsem učiteljicam, ki, kot pravi, za praznike in sploh za počitnice otrokom nalagajo domačo nalogo. Počitnice morajo biti po njegovem priložnost sprostitve in družinske povezanosti. Sogovornik pa se je dotaknil tudi zelo pereče problematike odvisnosti pri otrocih in mladostnikih, ki se začne že z pretirano uporabo in dostopnostjo pametnih telefonov in svetovnega spleta.Voditelj Jože Možina http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/28/INF-INTERVJU-20170730-000-JUHANT-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2721 clean Marko Juhant nam kot specialni pedagog in iskan strokovnjak za vzgojne izzive sedanjega časa v pogovoru z Jožetom Možino ponudi vrsto aktualnih razmislekov in nasvetov . Svoje delo jemlje kot poslanstvo, formiralo pa ga je predvsem dolgo obdobje, ko je delal kot vzgojitelj in ravnatelj v domu Malči Belič. Velik pretres, pa tudi odobravanja je na področju vzgoje povzročil, ko sta s kolegico Simono Levc izdala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti, v kateri kategorično in na podlagi izkušenj nasprotuje permisivni vzgoji. Prav ta po Juhantovem mnenju ustvarja otroke in mladostnike, ki se niso sposobni spopasti z izzivi življenja, saj so za njimi vedno starši. Juhant izpostavlja, da sta pri vzgoji potrebna avtoriteta mame in očeta, ki pa se kaže v doslednosti. Največ kar lahko starši in vzgojitelji ponudijo otroku je po njegovem sistem vrednot – prav to ga bo obvarovalo, ko bo izpostavljen nevarnostim okolice in slabe družbe. Juhant je avtor več knjig in priročnikov, ki jih v pogovoru tudi izpostavi. Ena od teh je Družinska zakladnica – ta staršem, ki so preveč kritični do svojega otroka omogoča, da v njem vidijo dobro in ga s tem spodbujajo. Juhant nasprotuje učiteljem in predvsem učiteljicam, ki, kot pravi, za praznike in sploh za počitnice otrokom nalagajo domačo nalogo. Počitnice morajo biti po njegovem priložnost sprostitve in družinske povezanosti. Sogovornik pa se je dotaknil tudi zelo pereče problematike odvisnosti pri otrocih in mladostnikih, ki se začne že z pretirano uporabo in dostopnostjo pametnih telefonov in svetovnega spleta.Voditelj Jože Možina http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 30 Jul 2017 20:15:00 +0000 Marko Juhant Stanka Golob je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata, vrhunska poznavalka knjig in knjižnih zakladov, in nesporna avtoriteta na svojem področju. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo nagrado, Trubarjevo priznanje, bila je Knjigotrška leta 2009 in letos je prejela plaketo mesta Ljubljana. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/21/INF-INTERVJU-20170723-000-STANKAGOLOB-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2693 clean Stanka Golob je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata, vrhunska poznavalka knjig in knjižnih zakladov, in nesporna avtoriteta na svojem področju. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo nagrado, Trubarjevo priznanje, bila je Knjigotrška leta 2009 in letos je prejela plaketo mesta Ljubljana. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 23 Jul 2017 20:10:00 +0000 Stanka Golob Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/14/INF-INTERVJU-20170716-000-VERENAPERKO-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2768 clean Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 16 Jul 2017 20:15:00 +0000 Ddr. Verena Perko Naša gostja bo Sonja Lokar, sociologinja, aktivistka, feministka in nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija. Doma in v Evropi je znana kot borka ne le za ženske pravice, ampak pravice vseh šibkejših in marginaliziranih skupin. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/07/09/Sonja_Lokar2017-07-09-102648-SLO1.mp4 SLO1 2804 clean Naša gostja bo Sonja Lokar, sociologinja, aktivistka, feministka in nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija. Doma in v Evropi je znana kot borka ne le za ženske pravice, ampak pravice vseh šibkejših in marginaliziranih skupin. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 9 Jul 2017 20:16:24 +0000 Sonja Lokar Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino; Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. V pogovoru bo predstavil še druge dokumente in informacije, ki razkrivajo obsežno gospodarsko mrežo bivše SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB, pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/30/INF-INTERVJU-20170702-000-RADOPEZDIR-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2756 clean Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino; Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. V pogovoru bo predstavil še druge dokumente in informacije, ki razkrivajo obsežno gospodarsko mrežo bivše SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB, pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 2 Jul 2017 20:20:00 +0000 mag. Rado Pezdir Tokrat bo naša gostja prava legenda z Vzhoda. Doktorica Zinaida Konstatinovna Klimenko, vodja raziskovalnega oddelka Nikitskega botaničnega vrta na Krimu je življenje posvetila žlahtnenju vrtnic. V zgodovino se je zapisala s stotimi obetavnimi sortami vrtnic, kar 43 jih je tudi patentirala. Kakšno je življenje, vpeto v vrhunsko znanost v nekdanji Sovjetski zvezi, v Ukrajini in v Rusiji in na današnjem Krimskem polotoku? Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/16/INF-INTERVJU-20170617-000-ZINAIDAKLIMENKO-LP-SLO---P1-F1_1.mp4 SLO1 2586 clean Tokrat bo naša gostja prava legenda z Vzhoda. Doktorica Zinaida Konstatinovna Klimenko, vodja raziskovalnega oddelka Nikitskega botaničnega vrta na Krimu je življenje posvetila žlahtnenju vrtnic. V zgodovino se je zapisala s stotimi obetavnimi sortami vrtnic, kar 43 jih je tudi patentirala. Kakšno je življenje, vpeto v vrhunsko znanost v nekdanji Sovjetski zvezi, v Ukrajini in v Rusiji in na današnjem Krimskem polotoku? Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 18 Jun 2017 20:20:00 +0000 Zinaida Klimenko V tokratnem nedeljskem pogovoru bomo imeli priložnost spoznati enega najbolj uspešnih slovenskih arheologov, ki je s sodelavci našel sedaj že svetovno znano najstarejše leseno kolo na svetu skupaj z osjo. Vendar pa se je dr. Velušček v zadnjem letu in pol ukvarjal tudi s povsem drugo in veliko mlajšo tematiko – izkopom revolucionarnih žrtev iz Krimske jame, ki so bile pokončane leta 1942. Priznan arheolog nam bo podrobno pojasnil kako se je odločil za študij arheologije in kako je prišlo do odkritja spektakularne najdbe pri Verdu. Arheologijo opisuje kot težaško delo, saj delu na terenu, pogosto v težkih razmerah, sledi dolgotrajna analiza in klasifikacija najdb. Velušček je tudi med najbolj zaslužnimi, da so tudi kolišča na Ljubljanskem barju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheološko preučevanje prednikov, ki so pred več kot 5.000 leti živeli na našem ozemlju v marsičem spreminja pogled na stopnjo njihovega razvoja. Velušček govori z občudovanjem o njihovem visokem obrtnem znanju sploh pa sposobnosti preživetja. Njihova povezanost z naravo je naravnost osupljiva in iz tega se je po njegovem moč veliko naučiti. V preučevanje Krimske jame je padel bolj po naključju, potem ko Komisija za raziskovanje prikritih grobišč, katere član je, ni razpolagala s sredstvi za arheološki nadzor izkopa. Sedaj pravi, da mu ni žal, saj se je veliko naučil o medvojnem času, sploh pa je izpraznjene Krimske jame in pokop žrtev pomenilo veliko olajšanje za širšo okolico. Velušček, ki je iz partizanske družine, oba njegova nonota sta se borila v NOB, je bil zgrožen, da so bile med partizanskimi žrtvami številne mladoletne osebe, celo otroci in noseče ženske. Postavlja si vprašanje – kaj se je takrat dogajalo v partizanski vojski, da so dopuščali take zločine in hkrati ugotavlja, da je ukvarjanje z bližnjo preteklostjo še kako povezano tudi z današnjim časom in življenjem. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/09/INF-INTERVJU-20170611-000-ANTONVELUSCEK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2743 clean V tokratnem nedeljskem pogovoru bomo imeli priložnost spoznati enega najbolj uspešnih slovenskih arheologov, ki je s sodelavci našel sedaj že svetovno znano najstarejše leseno kolo na svetu skupaj z osjo. Vendar pa se je dr. Velušček v zadnjem letu in pol ukvarjal tudi s povsem drugo in veliko mlajšo tematiko – izkopom revolucionarnih žrtev iz Krimske jame, ki so bile pokončane leta 1942. Priznan arheolog nam bo podrobno pojasnil kako se je odločil za študij arheologije in kako je prišlo do odkritja spektakularne najdbe pri Verdu. Arheologijo opisuje kot težaško delo, saj delu na terenu, pogosto v težkih razmerah, sledi dolgotrajna analiza in klasifikacija najdb. Velušček je tudi med najbolj zaslužnimi, da so tudi kolišča na Ljubljanskem barju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheološko preučevanje prednikov, ki so pred več kot 5.000 leti živeli na našem ozemlju v marsičem spreminja pogled na stopnjo njihovega razvoja. Velušček govori z občudovanjem o njihovem visokem obrtnem znanju sploh pa sposobnosti preživetja. Njihova povezanost z naravo je naravnost osupljiva in iz tega se je po njegovem moč veliko naučiti. V preučevanje Krimske jame je padel bolj po naključju, potem ko Komisija za raziskovanje prikritih grobišč, katere član je, ni razpolagala s sredstvi za arheološki nadzor izkopa. Sedaj pravi, da mu ni žal, saj se je veliko naučil o medvojnem času, sploh pa je izpraznjene Krimske jame in pokop žrtev pomenilo veliko olajšanje za širšo okolico. Velušček, ki je iz partizanske družine, oba njegova nonota sta se borila v NOB, je bil zgrožen, da so bile med partizanskimi žrtvami številne mladoletne osebe, celo otroci in noseče ženske. Postavlja si vprašanje – kaj se je takrat dogajalo v partizanski vojski, da so dopuščali take zločine in hkrati ugotavlja, da je ukvarjanje z bližnjo preteklostjo še kako povezano tudi z današnjim časom in življenjem. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 11 Jun 2017 20:25:00 +0000 dr. Anton Velušček Tokrat bo naš gost dr. Ivo Goldstein, hrvaški veleposlanik v Parizu, predavatelj zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in - skupaj z očetom Slavkom Goldšteinom - avtor najnovejše biografije Josipa Broza Tita. Po mnenju številnih zgodovinarjev, je to prelomna biografija, saj osvetljuje dosežke in poraze nekdanjega jugoslovanskega predsednika in se ne izogiba temnim platem njegove oblasti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/26/INF-INTERVJU-20170528-000-IVOGOLDSTEIN-LP-SLO---P1-F1_1.mp4 SLO1 2804 clean Tokrat bo naš gost dr. Ivo Goldstein, hrvaški veleposlanik v Parizu, predavatelj zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in - skupaj z očetom Slavkom Goldšteinom - avtor najnovejše biografije Josipa Broza Tita. Po mnenju številnih zgodovinarjev, je to prelomna biografija, saj osvetljuje dosežke in poraze nekdanjega jugoslovanskega predsednika in se ne izogiba temnim platem njegove oblasti. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 28 May 2017 20:35:00 +0000 dr. Ivo Goldstein V pogovoru z Jožetom Možino bo gost spregovoril o svojem družinskem izvoru, ki ga je močno zaznamoval ter srečnem preobratu, ko je šel študirat v tujino. Ves čas je imel težave z Udbo, ki je spremljala njegovo delo, tudi ko je šel na prvo službeno mesto kot kaplan. Dr. Juhant je iskreno spregovoril o močnem vplivu, ki ga je SDV imela v slovenski Cerkvi. Po njegovem so posledice še danes prisotne, saj so nekatere odločitve oz. ravnanja sprejeta v Cerkvi ne da drugače razlagati. V pogovoru je izpostavil odločilno vlogo, ki so jo v procesu osamosvajanja imeli slovenski katoličani, kot tista homogena množica, ki si je demokracije in samostojne države želela že desetletja pred spremembami. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Kritično ocenjuje spravna dejanja, ki ne gredo v smeri celovitega razkrivanja resnice, šokiran pa je nad sedanjimi stališči Zveze borcev, ki so se pri tolmačenju vojne povojnega nasilja vrnili na revolucionarna izhodišča. Dr. Juhant je spregovoril tudi o stanju v vesoljni Cerkvi, kjer se v konservativnih krogih krepi opozicija proti papežu Frančišku. Priznava, da ima Cerkev ob drastični eroziji vrednot težave, ker svoboden potrošniški svet izriva Boga. Hkrati pa verjame, da je prav krščanstvo tisto, ki ponuja model sožitja. V tej veri sloni tudi njegovo upanje za prihodnost. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/19/INF-INTERVJU-20170521-000-JANEZJUHANT-LP-SLO----F2_1.mp4 SLO1 2935 clean V pogovoru z Jožetom Možino bo gost spregovoril o svojem družinskem izvoru, ki ga je močno zaznamoval ter srečnem preobratu, ko je šel študirat v tujino. Ves čas je imel težave z Udbo, ki je spremljala njegovo delo, tudi ko je šel na prvo službeno mesto kot kaplan. Dr. Juhant je iskreno spregovoril o močnem vplivu, ki ga je SDV imela v slovenski Cerkvi. Po njegovem so posledice še danes prisotne, saj so nekatere odločitve oz. ravnanja sprejeta v Cerkvi ne da drugače razlagati. V pogovoru je izpostavil odločilno vlogo, ki so jo v procesu osamosvajanja imeli slovenski katoličani, kot tista homogena množica, ki si je demokracije in samostojne države želela že desetletja pred spremembami. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Kritično ocenjuje spravna dejanja, ki ne gredo v smeri celovitega razkrivanja resnice, šokiran pa je nad sedanjimi stališči Zveze borcev, ki so se pri tolmačenju vojne povojnega nasilja vrnili na revolucionarna izhodišča. Dr. Juhant je spregovoril tudi o stanju v vesoljni Cerkvi, kjer se v konservativnih krogih krepi opozicija proti papežu Frančišku. Priznava, da ima Cerkev ob drastični eroziji vrednot težave, ker svoboden potrošniški svet izriva Boga. Hkrati pa verjame, da je prav krščanstvo tisto, ki ponuja model sožitja. V tej veri sloni tudi njegovo upanje za prihodnost. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 21 May 2017 20:00:00 +0000 dr. Janez Juhant Tokrat bo gost oddaje Intervju ovčerejec, okoljski aktivist Uroš Macerl, prejemnik Goldmanove okoljske nagrade za Evropo. Kako zmagati v spopadu z veliko korporacijo? Kako ozavestiti lokalno skupnost o pomenu čistega okolja? Kako si izboriti pravico do življenja v zdravem okolju? Kako pomembno je timsko delo? Kako v boju za resnico premagati korporativni PR? Kako ne zgubiti upanja tudi kadar si sam proti vsem? Z Urošem Macerlom se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/12/INF-INTERVJU-20170514-000-UROSMACERL-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2877 clean Tokrat bo gost oddaje Intervju ovčerejec, okoljski aktivist Uroš Macerl, prejemnik Goldmanove okoljske nagrade za Evropo. Kako zmagati v spopadu z veliko korporacijo? Kako ozavestiti lokalno skupnost o pomenu čistega okolja? Kako si izboriti pravico do življenja v zdravem okolju? Kako pomembno je timsko delo? Kako v boju za resnico premagati korporativni PR? Kako ne zgubiti upanja tudi kadar si sam proti vsem? Z Urošem Macerlom se bo pogovarjala Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 May 2017 19:55:00 +0000 Uroš Macerl Tokrat bo naš gost hrvaški novinar in urednik Ivica Đikić. Pisal je za Slobodnu Dalmaciju, za znamenti Feral Tribune, zdaj za glasilo srbske manjšine na Hrvaškem – novosti. Je avtor več odmevnih romanov, med drugm dokumentarnega romana Beara, to je pripoved o človeku, ki je izpeljal pokol 8000 muslimanov v Srebrenici. Ivica Đikić je tudi scenarist pri enem najbolj uspešnih medijskih projektov naše regije - nadaljevanke Časnik, ki jo ob nedeljah spremljamo tudi na naši televiziji. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/28/INF-INTERVJU-20170430-000-IVICADZIKICNOVO-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2810 clean Tokrat bo naš gost hrvaški novinar in urednik Ivica Đikić. Pisal je za Slobodnu Dalmaciju, za znamenti Feral Tribune, zdaj za glasilo srbske manjšine na Hrvaškem – novosti. Je avtor več odmevnih romanov, med drugm dokumentarnega romana Beara, to je pripoved o človeku, ki je izpeljal pokol 8000 muslimanov v Srebrenici. Ivica Đikić je tudi scenarist pri enem najbolj uspešnih medijskih projektov naše regije - nadaljevanke Časnik, ki jo ob nedeljah spremljamo tudi na naši televiziji. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 30 Apr 2017 19:55:00 +0000 Ivica Đikić Tokrat smo v goste povabili za mnoge najeminentnejšega slovenskega pišočega novinarja in komentatorja Dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru z Jožetom Možino sta se dotaknila stanja v slovenskem novinarstvu, pri čemer je Nežmah, kot pisec knjige o tej tematiki, ocenil, da je najnižjo stopnjo doseglo v času, ko je novinar kot družbenopolitični delavec pisal po nareku komunistične partije. Kot sopotnik slovenske pomladi je obudil spomin na zanimive prigode s plakatno afero, sploh pa t. i. »Dolančevo odštevanko«. Nežmah je namreč v Mladini uvedel rubriko, kjer so odštevali čas do upokojitve takrat še izredno vplivnega partijskega politika Staneta Dolanca. Z njim je dvakrat tudi delal intervju, prvega pa je avtoriziral Milan Kučan, kar je za Nežmaha pomenilo, da v komunističnem vrhu prihaja do menjav. Leta 1987 je Nežmah odšel na študij lingvistike na Švedskem , še vedno pa predava tako na Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za medije. V nadaljevanju pogovora je intervjuvanec ocenil delovanje bivše države in vzroke za njen propad. V slovenskem političnem in medijskem prostoru pogreša držo pozitivne kritike, ki jo slikovito ponazori na primerih iz Francije po drugi svetovni vojni, ko so tudi nasprotnikom priznavali tisto kar je bilo dobro, pri nas pa se v politiki in medijih še vzdržujejo radikalne delitve in izključevanja, ki so se uveljavila med drugo svetovno vojno in po njej. Kot nevzdržen politični projekt, naravnan proti okolju in zdravi pameti je Nežmah ob koncu izpostavil gradnjo lakirnice na rodovitni zemlji v Hočah. Z obžalovanjem ocenjuje, da je drža večine slovenskih medijev ob tem vprašanju podporna apetitom multinacionalke in vlade, namesto da bi bila kritična. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/21/INF-INTERVJU-20170423-000-BERNARDNEZMAH-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2885 clean Tokrat smo v goste povabili za mnoge najeminentnejšega slovenskega pišočega novinarja in komentatorja Dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru z Jožetom Možino sta se dotaknila stanja v slovenskem novinarstvu, pri čemer je Nežmah, kot pisec knjige o tej tematiki, ocenil, da je najnižjo stopnjo doseglo v času, ko je novinar kot družbenopolitični delavec pisal po nareku komunistične partije. Kot sopotnik slovenske pomladi je obudil spomin na zanimive prigode s plakatno afero, sploh pa t. i. »Dolančevo odštevanko«. Nežmah je namreč v Mladini uvedel rubriko, kjer so odštevali čas do upokojitve takrat še izredno vplivnega partijskega politika Staneta Dolanca. Z njim je dvakrat tudi delal intervju, prvega pa je avtoriziral Milan Kučan, kar je za Nežmaha pomenilo, da v komunističnem vrhu prihaja do menjav. Leta 1987 je Nežmah odšel na študij lingvistike na Švedskem , še vedno pa predava tako na Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za medije. V nadaljevanju pogovora je intervjuvanec ocenil delovanje bivše države in vzroke za njen propad. V slovenskem političnem in medijskem prostoru pogreša držo pozitivne kritike, ki jo slikovito ponazori na primerih iz Francije po drugi svetovni vojni, ko so tudi nasprotnikom priznavali tisto kar je bilo dobro, pri nas pa se v politiki in medijih še vzdržujejo radikalne delitve in izključevanja, ki so se uveljavila med drugo svetovno vojno in po njej. Kot nevzdržen politični projekt, naravnan proti okolju in zdravi pameti je Nežmah ob koncu izpostavil gradnjo lakirnice na rodovitni zemlji v Hočah. Z obžalovanjem ocenjuje, da je drža večine slovenskih medijev ob tem vprašanju podporna apetitom multinacionalke in vlade, namesto da bi bila kritična. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 23 Apr 2017 20:00:00 +0000 Bernard Nežmah Tokrat bo naša gostja sociologinja, dolgoletna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in pionirka slovenskega feminizma, doktorica Maca Jogan. Kako poteka diskriminacija žensk v sodobni družbi? Kam se je izgubilo načelo enakosti? Kaj za ženske pomeni vrnitev k tradicionalnim vrednotam? Zakaj nobena pravica ni dana za vselej? Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/07/INF-INTERVJU-20170409-000-MACAJOGAN-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2948 clean Tokrat bo naša gostja sociologinja, dolgoletna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in pionirka slovenskega feminizma, doktorica Maca Jogan. Kako poteka diskriminacija žensk v sodobni družbi? Kam se je izgubilo načelo enakosti? Kaj za ženske pomeni vrnitev k tradicionalnim vrednotam? Zakaj nobena pravica ni dana za vselej? Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 9 Apr 2017 20:00:00 +0000 dr. Maca Jogan V pogovoru z direktorico Študijskega centra za narodno spravo, slovensko zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, se bomo dotaknili izvora njene družine iz Vipavske doline ter usode starega očeta zdravnika, ki postal žrtev revolucionarnega nasilja po vojni. Valičeva bo predstavila svojo znanstveno pot, zanimivo raziskavo o slovensko norveških vplivih in izpostavila kako vrednotenje domoljubne komponente na Norveškem pozitivno vpliva na sožitje v njihovi državi. Podobno priložnost imamo tudi Slovenci, ki smo z enotno voljo ljudi dobili svojo državo leta 1991 izpostavlja Valičeva, ki je je v svoji doktorski disertaciji dokazala, da je bilo ključno gibanje, ki je omogočilo slovensko samostojnost Demos, demokratična opozicija. Znotraj Demosa je bil gonilna sila disident dr. Jože Pučnik, ki je delal za samostojno Slovenijo že v času, ko so vodilne komunistične strukture še vztrajale na prihodnosti v razpadajoči Jugoslaviji. Zanimivo ob tem je, da je njeno tezo o odločilni vlogi Demosa doktorska komisija na FDV pod vodstvo dr. Igorja Lukšiča zavrnila tako, da je morala doktorski študij zaključiti v Mariboru. Prav nekritično vrednotenje komunističnega režima in nekdanje države sta ena od iztočnic pogovora v katerem sogovornica pojasni, da so pomemben razlog tega tudi privilegiji, ki so jih bili v bivšem sistemu deležni mnogi, predvsem predstavniki nomenklature. Valič Zverova izpostavlja svojo izkušnjo poučevanja zgodovine, ki pred letom 1990 ni bila svobodna, še danes pa pogreša ustrezno prisotnost najsvetlejših zgodovinskih dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja v učnih načrtih slovenskih šol. Kot vodja Študijskega centra za narodno spravo sogovornica izpostavi široko paleto dejavnosti te ustanove na domačem in mednarodnem področju, kjer sodelujejo tudi v Platformi evropskega spomina in vesti. Sogovornica utemelji potrebo po soočenju z zgodovinskim travmami kot nujo za sožitje med državljani in predpogoj za spravo. Pri slednjem nam predstavi švicarski model, ki v procesu sprave predvideva pravico vedeti, pravico do poprave krivic, pravico do zakonitosti in zagotovilo neponavljanja. V predstavitvenem prispevku in tudi med pogovorom bo govora o zaporniških celicah iz obdobja delovanja Udbe, ki so jih pred nekaj leti našli v kletnih prostorih na Beethovnovi ulici v Ljubljani, sedaj pa so v oskrbi Študijskega centra, ki namerava tam pripraviti Muzej totalitarizma, kot ga imajo številne prestolnice v Evropi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/24/INF-INTERVJU-20170326-000-DRANDREJAVALICZVER-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2711 clean V pogovoru z direktorico Študijskega centra za narodno spravo, slovensko zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, se bomo dotaknili izvora njene družine iz Vipavske doline ter usode starega očeta zdravnika, ki postal žrtev revolucionarnega nasilja po vojni. Valičeva bo predstavila svojo znanstveno pot, zanimivo raziskavo o slovensko norveških vplivih in izpostavila kako vrednotenje domoljubne komponente na Norveškem pozitivno vpliva na sožitje v njihovi državi. Podobno priložnost imamo tudi Slovenci, ki smo z enotno voljo ljudi dobili svojo državo leta 1991 izpostavlja Valičeva, ki je je v svoji doktorski disertaciji dokazala, da je bilo ključno gibanje, ki je omogočilo slovensko samostojnost Demos, demokratična opozicija. Znotraj Demosa je bil gonilna sila disident dr. Jože Pučnik, ki je delal za samostojno Slovenijo že v času, ko so vodilne komunistične strukture še vztrajale na prihodnosti v razpadajoči Jugoslaviji. Zanimivo ob tem je, da je njeno tezo o odločilni vlogi Demosa doktorska komisija na FDV pod vodstvo dr. Igorja Lukšiča zavrnila tako, da je morala doktorski študij zaključiti v Mariboru. Prav nekritično vrednotenje komunističnega režima in nekdanje države sta ena od iztočnic pogovora v katerem sogovornica pojasni, da so pomemben razlog tega tudi privilegiji, ki so jih bili v bivšem sistemu deležni mnogi, predvsem predstavniki nomenklature. Valič Zverova izpostavlja svojo izkušnjo poučevanja zgodovine, ki pred letom 1990 ni bila svobodna, še danes pa pogreša ustrezno prisotnost najsvetlejših zgodovinskih dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja v učnih načrtih slovenskih šol. Kot vodja Študijskega centra za narodno spravo sogovornica izpostavi široko paleto dejavnosti te ustanove na domačem in mednarodnem področju, kjer sodelujejo tudi v Platformi evropskega spomina in vesti. Sogovornica utemelji potrebo po soočenju z zgodovinskim travmami kot nujo za sožitje med državljani in predpogoj za spravo. Pri slednjem nam predstavi švicarski model, ki v procesu sprave predvideva pravico vedeti, pravico do poprave krivic, pravico do zakonitosti in zagotovilo neponavljanja. V predstavitvenem prispevku in tudi med pogovorom bo govora o zaporniških celicah iz obdobja delovanja Udbe, ki so jih pred nekaj leti našli v kletnih prostorih na Beethovnovi ulici v Ljubljani, sedaj pa so v oskrbi Študijskega centra, ki namerava tam pripraviti Muzej totalitarizma, kot ga imajo številne prestolnice v Evropi. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 26 Mar 2017 19:30:00 +0000 Dr. Andreja Valič Zver Tokrat bo naš gost pesnik, pisatelj, in urednik, Aleš Šteger – eden najbolj prevajanih slovenskih literatov, človek, ki je v Slovenijo pripeljal številna, največja imena svetovne književnosti in ki ima izdelan pogled na Evropo, njene meje in na umeščanje Slovenije v svetovno kulturo. Voditeljica Ksenija Horvat Petrovčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/17/INF-INTERVJU-20170319-000-ALESSTEGER-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2922 clean Tokrat bo naš gost pesnik, pisatelj, in urednik, Aleš Šteger – eden najbolj prevajanih slovenskih literatov, človek, ki je v Slovenijo pripeljal številna, največja imena svetovne književnosti in ki ima izdelan pogled na Evropo, njene meje in na umeščanje Slovenije v svetovno kulturo. Voditeljica Ksenija Horvat Petrovčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Mar 2017 20:20:00 +0000 Aleš Šteger Leta 1936 v Tržiču rojeni Ernest Petrič sodi med najbolj ugledne slovenske pravnike in diplomate. V intervjuju nam oriše svoje spomine na otroštvo, spomni se tudi prihoda Nemcev, pa umik beguncev čez Ljubelj maja 1941. Po diplomi in doktoratu na Pravni fakulteti je postal predavatelj na FSPN, pozneje, v letih 1967 – 1972 pa je deloval v reformni vladi Staneta Kavčiča, ki si je kljub komunistični dobi prizadevala za uvajanje elementov tržnega gospodarstva in slovenskih interesov. Petrič nam oriše pozitivno energijo, ki prevevala takratno Kavčičevo ekipi a hkrati nezaupanje, saj je trda linija režima lomila in na koncu zlomila Kavčičeva prizadevanja. dr. Petrič se je vrnil na FSPN, kjer je prišel pod drobnogled UDBE, ki mu je prisluškovala in preverjala njegovo pošto, glavni očitek pa je bil, da je buržoazno in prozahodno usmerjen. Kot pove v pogovoru mu je bilo v tistem času jasno, da bo socialistični eksperiment propadel in da enopartijski sistem nima prihodnosti. V osemdesetih je postal jugoslovanski veleposlanik v Indiji ter se vključil v demokratični tok, ki naposled privedel do slovenske samostojnosti. Bil je na slovesni razglasitvi 26. junija 1991 ter jeseni postal prvi veleposlanik Slovenije v ZDA, ki, kot pravi ni nasprotovala naši osamosvojitvi. V druge delu pogovora se je Petrič dotaknil aktualnih zadev, komentiral je t.i. spontane proteste, ko so zaradi njegovega dela na Ustavnem sodišču visele njegove slike z napisi »Gotov je!«. Oriše ostro medijsko in politično kampanjo ob aferi Patria v kateri se ni moč otresti vtisov o elementih montiranega procesa s strani dela pravosodja. Petrič pojasni, da je Ustavno sodišče, kljub nekaterim nepravočasnim odločitvam pod vtisom javnega mnenja vendarle zagotovilo pravično rešitev. Motiv afere je bila politična likvidaciji Janeza Janše, ker predstavlja močno konkurenco kontinuiteti slovenske levice na oblasti. Petrič si želi razmer, ko bo izmenjava oblasti med levo in desno nekaj povsem normalnega, kot se spodobi za demokracijo. Ob svojih 80 letih in mednarodnih izkušnjah ter 25 letnem bivanju v tujini zaskrbljeno ugotavlja da nikjer ni zasledil toliko sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih kot ravno v Sloveniji. Ob koncu ugotavlja, da obstanek slovenske države ni samoumeven in apelira na slovensko politično elito, zlasti vladajočo, da se tega zaveda. Pogovor vodi Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/10/INF-INTERVJU-20170312-000-ERNESTPETRIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2947 clean Leta 1936 v Tržiču rojeni Ernest Petrič sodi med najbolj ugledne slovenske pravnike in diplomate. V intervjuju nam oriše svoje spomine na otroštvo, spomni se tudi prihoda Nemcev, pa umik beguncev čez Ljubelj maja 1941. Po diplomi in doktoratu na Pravni fakulteti je postal predavatelj na FSPN, pozneje, v letih 1967 – 1972 pa je deloval v reformni vladi Staneta Kavčiča, ki si je kljub komunistični dobi prizadevala za uvajanje elementov tržnega gospodarstva in slovenskih interesov. Petrič nam oriše pozitivno energijo, ki prevevala takratno Kavčičevo ekipi a hkrati nezaupanje, saj je trda linija režima lomila in na koncu zlomila Kavčičeva prizadevanja. dr. Petrič se je vrnil na FSPN, kjer je prišel pod drobnogled UDBE, ki mu je prisluškovala in preverjala njegovo pošto, glavni očitek pa je bil, da je buržoazno in prozahodno usmerjen. Kot pove v pogovoru mu je bilo v tistem času jasno, da bo socialistični eksperiment propadel in da enopartijski sistem nima prihodnosti. V osemdesetih je postal jugoslovanski veleposlanik v Indiji ter se vključil v demokratični tok, ki naposled privedel do slovenske samostojnosti. Bil je na slovesni razglasitvi 26. junija 1991 ter jeseni postal prvi veleposlanik Slovenije v ZDA, ki, kot pravi ni nasprotovala naši osamosvojitvi. V druge delu pogovora se je Petrič dotaknil aktualnih zadev, komentiral je t.i. spontane proteste, ko so zaradi njegovega dela na Ustavnem sodišču visele njegove slike z napisi »Gotov je!«. Oriše ostro medijsko in politično kampanjo ob aferi Patria v kateri se ni moč otresti vtisov o elementih montiranega procesa s strani dela pravosodja. Petrič pojasni, da je Ustavno sodišče, kljub nekaterim nepravočasnim odločitvam pod vtisom javnega mnenja vendarle zagotovilo pravično rešitev. Motiv afere je bila politična likvidaciji Janeza Janše, ker predstavlja močno konkurenco kontinuiteti slovenske levice na oblasti. Petrič si želi razmer, ko bo izmenjava oblasti med levo in desno nekaj povsem normalnega, kot se spodobi za demokracijo. Ob svojih 80 letih in mednarodnih izkušnjah ter 25 letnem bivanju v tujini zaskrbljeno ugotavlja da nikjer ni zasledil toliko sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih kot ravno v Sloveniji. Ob koncu ugotavlja, da obstanek slovenske države ni samoumeven in apelira na slovensko politično elito, zlasti vladajočo, da se tega zaveda. Pogovor vodi Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 12 Mar 2017 20:20:00 +0000 dr. Ernest Petrič Naš gost bo Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost, direktor UNMOVIC-ovega centra v Bagdadu od leta 2002 do 2003, torej tik pred usodnim ameriško-britanskim posredovanjem in nato dolga leta zaposlen na Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju. Zadnja leta ga poznamo kot strokovnjaka, ki ima svoje, argumentirano mnenje o poteh in stranpoteh slovenske energetike. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/17/INF-INTERVJU-20170219-000-MIROSLAVGREGORIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2777 clean Naš gost bo Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost, direktor UNMOVIC-ovega centra v Bagdadu od leta 2002 do 2003, torej tik pred usodnim ameriško-britanskim posredovanjem in nato dolga leta zaposlen na Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju. Zadnja leta ga poznamo kot strokovnjaka, ki ima svoje, argumentirano mnenje o poteh in stranpoteh slovenske energetike. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Feb 2017 21:05:00 +0000 mag. Miroslav Gregorič Gost tokratnega intervjuja bo dr. Vasko Simoniti, priznan slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo zato se bo pogovor dotaknil tudi stanja v slovenski kulturi in vrednotenja le te. Dr. Simoniti opaža širok razmah kulturnih aktivnosti vendar hkrati neselektivni pristop do tistega kar ima resnično umetniško in trajno vrednost. Gost je strokovnjak za zgodovino JV Evrope, zlasti obdobje od 16. do 18. stoletja, ko se je stopnjeval pritisk Otomanskega cesarstva iz Balkana proti slovenskim deželam. To obdobje je posebej zanimivo in pomembno zato, ker so turška osvajanja sprožila obsežne migracijske tokove tudi na slovensko ozemlje, ki je bilo obenem opustošeno v času turških vpadov. Dr. Simoniti bo komentiral to dogajanje tudi v luči sedanjih konfliktov v muslimanskem svetu, ki sprožajo begunsko in migrantsko krizo tudi v Evropi. Z gostom se bomo dotaknili tudi aktualnih vprašanj; posebej ostalin preteklega režima v načinu delovanja slovenske družbe in negativne kadrovske selekcije, ki je na številna vodilna mesta v državi naplavila nekompetentne kadre. Simonitija skrbi prihodnost Slovenije v luči obujanja totalitarnih vzorcev in pojavov paravojaškega organiziranja. Ocenjuje, da se v državi oži prostor demokracije in svobode izražanja obenem pa povečujejo grožnje in izločanje drugače mislečih. Posebej izpostavlja zlorabo pravosodnega sistema za politične obračune. Gost meni, da je nujna večja osebna angažiranost slovenskih intelektualcev za slovenske in evropske vrednote. Kot nujnost za obstanek in prihodnost Evrope pa vidi zaščito tistega kar je Evropo vzpostavilo. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/12/INF-INTERVJU-20170212-000-VASKOSIMONITI-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2908 clean Gost tokratnega intervjuja bo dr. Vasko Simoniti, priznan slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo zato se bo pogovor dotaknil tudi stanja v slovenski kulturi in vrednotenja le te. Dr. Simoniti opaža širok razmah kulturnih aktivnosti vendar hkrati neselektivni pristop do tistega kar ima resnično umetniško in trajno vrednost. Gost je strokovnjak za zgodovino JV Evrope, zlasti obdobje od 16. do 18. stoletja, ko se je stopnjeval pritisk Otomanskega cesarstva iz Balkana proti slovenskim deželam. To obdobje je posebej zanimivo in pomembno zato, ker so turška osvajanja sprožila obsežne migracijske tokove tudi na slovensko ozemlje, ki je bilo obenem opustošeno v času turških vpadov. Dr. Simoniti bo komentiral to dogajanje tudi v luči sedanjih konfliktov v muslimanskem svetu, ki sprožajo begunsko in migrantsko krizo tudi v Evropi. Z gostom se bomo dotaknili tudi aktualnih vprašanj; posebej ostalin preteklega režima v načinu delovanja slovenske družbe in negativne kadrovske selekcije, ki je na številna vodilna mesta v državi naplavila nekompetentne kadre. Simonitija skrbi prihodnost Slovenije v luči obujanja totalitarnih vzorcev in pojavov paravojaškega organiziranja. Ocenjuje, da se v državi oži prostor demokracije in svobode izražanja obenem pa povečujejo grožnje in izločanje drugače mislečih. Posebej izpostavlja zlorabo pravosodnega sistema za politične obračune. Gost meni, da je nujna večja osebna angažiranost slovenskih intelektualcev za slovenske in evropske vrednote. Kot nujnost za obstanek in prihodnost Evrope pa vidi zaščito tistega kar je Evropo vzpostavilo. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 12 Feb 2017 21:10:00 +0000 dr. Vasko Simoniti Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/03/INF-INTERVJU-20170205-000-IVANSTOPAR-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2930 clean Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 5 Feb 2017 21:20:00 +0000 dr. Ivan Stopar Aktualni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa nam bo v zelo dinamičnem pogovoru orisal svojo osupljivo karierno pot, ki ga je vodila iz skromne ljubljanske družine prek študija v ZDA in doktorata na Harvardu do enega vodilnih mest pri Svetovni banki v New Yorku, kjer je bil zaposlen 30 let. Dr. Pleskovič bo orisal težave, ko z ameriškim doktoratom zanj ni bilo mesta v Sloveniji ter njegovo vrnitev leta 1990 ko je kot svetovalec v Demosovi vladi ključno pripomogel k ekonomskem osamosvajanju Slovenije in uspešni uvedbi nove valute. Odkrito bo tudi odgovoril na vprašanje od okoliščinah in krivdi za uvedbo modela privatizacije slovenskega gospodarstva, ki je omogočil obsežen rop družbenega premoženja in tajkunizacijo. Spregovoril je tudi sporu okrog koncepta ameriškega svetovalca Sachsa in podpredsednika IS Mencingerja. Ravno ohranjanje slovenskih podjetij v domeni starih struktur in s tem povezan zaostanek pri prestrukturiranju bank so zanj razlogi, da je Slovenija že po letu 1992 skrenila z optimalne poti razvoja. Z besedami »Mi mi imamo take, ki lažejo, kradejo, ki delajo plagiate in so nesposobni…« je dr. Pleskovič izredno oster do aktualne vladajoče elite pri čemer slikovito ovrednoti zlorabe nekaterih ministrov pri t. i. dodatku na stalno pripravljenost. Pri tem ga skrbi še negativna kadrovska selekcija, kot najbolje izobraženi in najsposobnejši, pogosto ravno zaradi teh lastnosti ne dobijo zaposlitev, ki bi jih bila sicer vsaka razvita družba vesela. Boris Pleskovič ocenjuje, da je po svetu še krog pol milijona Slovencev oz. rojakov, ki se na tak ali drugačen način čutijo povezani z domovino, zato je Svetovni slovenskih kongres v preteklih letih organiziral izredno odmevne konference slovenskih strokovnjakov različnih panog, ki pa so s strani poglavitnih medijev pogosto prezrti. Komentiral je tudi izzid ameriških volitev in izpostavil, da so se volivci v pomembni meri odklonili od elitistične politike, ki je daleč od običajnih ljudi in ima težave s korupcijo. Septembra lani je v imenu SSK pisal Melaniji Tremp, sedaj pa meni, da bo njena vloga v Beli hiši za Slovenijo izredno pozitivna. Pogovor z dr. Pleskovičem bo vodil Jože Možina http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/20/INF-INTERVJU-20170122-000-BORISPLESKOVIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2852 clean Aktualni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa nam bo v zelo dinamičnem pogovoru orisal svojo osupljivo karierno pot, ki ga je vodila iz skromne ljubljanske družine prek študija v ZDA in doktorata na Harvardu do enega vodilnih mest pri Svetovni banki v New Yorku, kjer je bil zaposlen 30 let. Dr. Pleskovič bo orisal težave, ko z ameriškim doktoratom zanj ni bilo mesta v Sloveniji ter njegovo vrnitev leta 1990 ko je kot svetovalec v Demosovi vladi ključno pripomogel k ekonomskem osamosvajanju Slovenije in uspešni uvedbi nove valute. Odkrito bo tudi odgovoril na vprašanje od okoliščinah in krivdi za uvedbo modela privatizacije slovenskega gospodarstva, ki je omogočil obsežen rop družbenega premoženja in tajkunizacijo. Spregovoril je tudi sporu okrog koncepta ameriškega svetovalca Sachsa in podpredsednika IS Mencingerja. Ravno ohranjanje slovenskih podjetij v domeni starih struktur in s tem povezan zaostanek pri prestrukturiranju bank so zanj razlogi, da je Slovenija že po letu 1992 skrenila z optimalne poti razvoja. Z besedami »Mi mi imamo take, ki lažejo, kradejo, ki delajo plagiate in so nesposobni…« je dr. Pleskovič izredno oster do aktualne vladajoče elite pri čemer slikovito ovrednoti zlorabe nekaterih ministrov pri t. i. dodatku na stalno pripravljenost. Pri tem ga skrbi še negativna kadrovska selekcija, kot najbolje izobraženi in najsposobnejši, pogosto ravno zaradi teh lastnosti ne dobijo zaposlitev, ki bi jih bila sicer vsaka razvita družba vesela. Boris Pleskovič ocenjuje, da je po svetu še krog pol milijona Slovencev oz. rojakov, ki se na tak ali drugačen način čutijo povezani z domovino, zato je Svetovni slovenskih kongres v preteklih letih organiziral izredno odmevne konference slovenskih strokovnjakov različnih panog, ki pa so s strani poglavitnih medijev pogosto prezrti. Komentiral je tudi izzid ameriških volitev in izpostavil, da so se volivci v pomembni meri odklonili od elitistične politike, ki je daleč od običajnih ljudi in ima težave s korupcijo. Septembra lani je v imenu SSK pisal Melaniji Tremp, sedaj pa meni, da bo njena vloga v Beli hiši za Slovenijo izredno pozitivna. Pogovor z dr. Pleskovičem bo vodil Jože Možina http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 22 Jan 2017 21:15:00 +0000 dr. Boris Pleskovič Za Evropsko unijo bo letošnje leto prelomno. Britanija zapušča unijo, Nizozemsko, Francijo in Nemčijo čakajo volitve, kriza evra ni končana in z novim človekom v Beli hiši, se izrisuje tudi nova svetovna ureditev. Gost oddaje Intervju bo profesor sociologije in družbeno kritičen intelektualec, doktor Rudi Rizman. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/13/INF-INTERVJU-20170115-000-RUDIRIZMAN-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2951 clean Za Evropsko unijo bo letošnje leto prelomno. Britanija zapušča unijo, Nizozemsko, Francijo in Nemčijo čakajo volitve, kriza evra ni končana in z novim človekom v Beli hiši, se izrisuje tudi nova svetovna ureditev. Gost oddaje Intervju bo profesor sociologije in družbeno kritičen intelektualec, doktor Rudi Rizman. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 Jan 2017 21:20:00 +0000 dr. Rudi Rizman Klemen Jaklič je z doktoratom na Univerzi Oxford in pozneje še doktoratom na Univerzi Harvard izredno prodoren slovenski pravnik na svetovni ravni. Kot predavatelj na Univerzi Harvard je Jaklič pridobil tudi nagrado za odličnost. V pogovoru bomo spoznali njegovo profesionalno pot, ki jo je začel z odličnimi študijskimi rezultati na ljubljanski pravni fakulteti ter nadaljeval na najbolj prestižnih univerzah po svetu. Jaklič je specializiran za ustavno pravo, kar je med slovenskimi pravnimi strokovnjaki redko, pri njegovi kandidaturi za člana slovenskega Ustavnega sodišča pa je dobil podporo uglednih profesorjev, ki so ga ocenili kot »pravnega akademika in misleca izjemnih sposobnosti«. Leta 2014, je kot sad njegovega raziskovalnega dela pri oxfordski univerzitetni založbi (Oxford University press) izšla njegova znanstvena monografija, ki jo je rektor evropske univerze v Firencah dr. Joseph Weiler označil za prvo konsistentno predstavitev celotne smeri evropskega ustavnega pluralizma. V pogovoru z Jožetom Možino je spregovoril tudi o očitkih na njegov račun zaradi nastopa pred sodiščem, ko je kritiziral primer Patria, odgovarjal pa bo tudi na vprašanje zakaj svojega znanja v večji meri ni ponudi tudi v slovenskem okolju. Jaklič ima že nekaj let zapored visoko javno in tudi strokovno podporo, saj je bil večkrat izbran za najvplivnejšega oz. najuglednejšega slovenskega pravnika. Poleg dela na akademski in raziskovalni ravni je soustanovitelj Zavoda za brezplačno pravno pomoč, ki socialno šibkim pomaga reševati zapletena pravna stanja, pri tem pa sodeluje tudi z Varuhinjo človekovih pravic. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/06/INF-INTERVJU-20170108-000-DDRKLEMENJAKLIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2972 clean Klemen Jaklič je z doktoratom na Univerzi Oxford in pozneje še doktoratom na Univerzi Harvard izredno prodoren slovenski pravnik na svetovni ravni. Kot predavatelj na Univerzi Harvard je Jaklič pridobil tudi nagrado za odličnost. V pogovoru bomo spoznali njegovo profesionalno pot, ki jo je začel z odličnimi študijskimi rezultati na ljubljanski pravni fakulteti ter nadaljeval na najbolj prestižnih univerzah po svetu. Jaklič je specializiran za ustavno pravo, kar je med slovenskimi pravnimi strokovnjaki redko, pri njegovi kandidaturi za člana slovenskega Ustavnega sodišča pa je dobil podporo uglednih profesorjev, ki so ga ocenili kot »pravnega akademika in misleca izjemnih sposobnosti«. Leta 2014, je kot sad njegovega raziskovalnega dela pri oxfordski univerzitetni založbi (Oxford University press) izšla njegova znanstvena monografija, ki jo je rektor evropske univerze v Firencah dr. Joseph Weiler označil za prvo konsistentno predstavitev celotne smeri evropskega ustavnega pluralizma. V pogovoru z Jožetom Možino je spregovoril tudi o očitkih na njegov račun zaradi nastopa pred sodiščem, ko je kritiziral primer Patria, odgovarjal pa bo tudi na vprašanje zakaj svojega znanja v večji meri ni ponudi tudi v slovenskem okolju. Jaklič ima že nekaj let zapored visoko javno in tudi strokovno podporo, saj je bil večkrat izbran za najvplivnejšega oz. najuglednejšega slovenskega pravnika. Poleg dela na akademski in raziskovalni ravni je soustanovitelj Zavoda za brezplačno pravno pomoč, ki socialno šibkim pomaga reševati zapletena pravna stanja, pri tem pa sodeluje tudi z Varuhinjo človekovih pravic. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 8 Jan 2017 21:15:00 +0000 ddr. Klemen Jaklič V pogovoru na praznični božični večer bo Jože Možina gostil odličnega igralca Gregorja Čušina. Dotaknila se bosta različnih tem, od igralskega poklica in režiranja lastnih predstav do praznovanja božiča v družinskem krogu. Gost bo spregovoril tudi o vzgoji z zgledom, osebni veri ter religioznosti v sodobnem svetu. Čušin se v zadnjem obdobju uveljavlja kot pronicljiv pisec, sploh pa na duhovit način s svojimi igrami in javnimi nastopi postavlja kritično ogledalo današnjemu času; tako Cerkvi, politiki in potrošniški družbi nasploh. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/12/25/Gregor_uin2016-12-25-102442-SLO1_1.mp4 SLO1 2860 clean V pogovoru na praznični božični večer bo Jože Možina gostil odličnega igralca Gregorja Čušina. Dotaknila se bosta različnih tem, od igralskega poklica in režiranja lastnih predstav do praznovanja božiča v družinskem krogu. Gost bo spregovoril tudi o vzgoji z zgledom, osebni veri ter religioznosti v sodobnem svetu. Čušin se v zadnjem obdobju uveljavlja kot pronicljiv pisec, sploh pa na duhovit način s svojimi igrami in javnimi nastopi postavlja kritično ogledalo današnjemu času; tako Cerkvi, politiki in potrošniški družbi nasploh. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 25 Dec 2016 21:20:47 +0000 Gregor Čušin Naš gost bo Okwui Enwezor, prvi afriški kurator tako pomembnih svetovnih umetniških razstav kot sta kasselska Documenta in beneški Bienalle. Trenutno vodi muenchenski Haus der Kunst. Je eden najbolj vplivnih in najbolj zanimivih ljudi v svetu sodobne kulture in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/12/11/Okwui_Enwezor2016-12-11-092836-SLO1.mp4 SLO1 2782 clean Naš gost bo Okwui Enwezor, prvi afriški kurator tako pomembnih svetovnih umetniških razstav kot sta kasselska Documenta in beneški Bienalle. Trenutno vodi muenchenski Haus der Kunst. Je eden najbolj vplivnih in najbolj zanimivih ljudi v svetu sodobne kulture in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 11 Dec 2016 20:17:37 +0000 Okwui Enwezor Tokrat bo gostja oddaje Intervju Florence Hartmann, francoska novinarka in pisateljica, nekdanja svetovalka in tiskovna predstavnica Carle del ponte - glavne tožilke haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zaradi objave dokumentov, ki povezujejo nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici – je bila na zapor, rezerviran za vojne zločince, obsojena tudi sama. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/11/27/Florence_Hartmann2016-11-27-093352-SLO1.mp4 SLO1 3062 clean Tokrat bo gostja oddaje Intervju Florence Hartmann, francoska novinarka in pisateljica, nekdanja svetovalka in tiskovna predstavnica Carle del ponte - glavne tožilke haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zaradi objave dokumentov, ki povezujejo nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici – je bila na zapor, rezerviran za vojne zločince, obsojena tudi sama. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 27 Nov 2016 20:23:12 +0000 Florence Hartmann Svetovno znani bas baritonist Marko Fink bo v pogovoru z Jožetom Možino spregovoril o svoji življenjski zgodbi, ki se je začela s poklicem agronoma, nadaljevala pa z bogato glasbeno kariero kamor sodijo tudi nominacije za najpomembnejše glasbene nagrade, ki jih je dosegel skupaj s sestro Bernardo. Močno ga je zaznamovala usoda staršev, ki so delili usodo slovenskih povojnih beguncev v Argentini. Iz bolečine zaradi izgubljene domovine so na srečanjih vedno peli slovenske pesmi, zato je bilo petje kot izraz čustvovanja položeno že v zibel. Gost bo spregovoril o slovenskem narodnem značaju kot ga vidi iz svoje izkušnje. Izpostavil bo ujetosti slovenske nacije v tokove polpretekle zgodovine, kjer se nam zamolčana in nepredelana preteklost neprestano vrača kot travma. Zato pozdravlja spravna prizadevanja Komisije za prikrita grobišča in predsednika Pahorja, ki je z nedavnim obiskom Argentine dal svojevrstno priznanje tamkajšnji slovenski skupnosti, ki je ambasador slovenske kulture v Latinski Ameriki. Želi pa, da bi v procesu spravnih dejanj več besede imeli tudi svojci. Marko Fink je kot svetovljan in uspešen glasbenik vedno tudi ambasador Slovenije in dokaz da tudi s slovensko kulturo moč uspeti v svetu. Tako sta s sestro Bernardo pri ugledni francoski založbi izdala album z 32 slovenskimi samospevi. Ne glede na šolan glas profesionalnega pevca je Fink velik ljubitelj ljudske pesmi in častilec njene izpovedne moči zato ga je ob koncu gostitelj izzval, da je tudi v studiu zadonela ena naših najlepših ljudskih pesmi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/11/INF-INTERVJU-20161113-000-MARKOFINK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2826 clean Svetovno znani bas baritonist Marko Fink bo v pogovoru z Jožetom Možino spregovoril o svoji življenjski zgodbi, ki se je začela s poklicem agronoma, nadaljevala pa z bogato glasbeno kariero kamor sodijo tudi nominacije za najpomembnejše glasbene nagrade, ki jih je dosegel skupaj s sestro Bernardo. Močno ga je zaznamovala usoda staršev, ki so delili usodo slovenskih povojnih beguncev v Argentini. Iz bolečine zaradi izgubljene domovine so na srečanjih vedno peli slovenske pesmi, zato je bilo petje kot izraz čustvovanja položeno že v zibel. Gost bo spregovoril o slovenskem narodnem značaju kot ga vidi iz svoje izkušnje. Izpostavil bo ujetosti slovenske nacije v tokove polpretekle zgodovine, kjer se nam zamolčana in nepredelana preteklost neprestano vrača kot travma. Zato pozdravlja spravna prizadevanja Komisije za prikrita grobišča in predsednika Pahorja, ki je z nedavnim obiskom Argentine dal svojevrstno priznanje tamkajšnji slovenski skupnosti, ki je ambasador slovenske kulture v Latinski Ameriki. Želi pa, da bi v procesu spravnih dejanj več besede imeli tudi svojci. Marko Fink je kot svetovljan in uspešen glasbenik vedno tudi ambasador Slovenije in dokaz da tudi s slovensko kulturo moč uspeti v svetu. Tako sta s sestro Bernardo pri ugledni francoski založbi izdala album z 32 slovenskimi samospevi. Ne glede na šolan glas profesionalnega pevca je Fink velik ljubitelj ljudske pesmi in častilec njene izpovedne moči zato ga je ob koncu gostitelj izzval, da je tudi v studiu zadonela ena naših najlepših ljudskih pesmi. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 13 Nov 2016 20:35:00 +0000 Marko Fink Janez Lavre je specialist interne medicine, širši javnosti pa je postal znan pred nekaj leti, ko so mediji objavili njegove uspehe pri pogajanjih z dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov. Uspelo mu je namreč bistveno znižati cene; tudi to je bil razlog, da je bolnišnico Slovenj Gradec, ki jo je vodil celo desetletje, zapustil v dobri kondiciji. Zdaj je v.d. direktorja UKC Maribor. V pogovoru razkrije nekaj problemov, s katerimi se sooča in nekaj ljudi, s katerimi se spopada . Problem so nabavna služba, pravi, evidence, tudi nepripravljenost na spremembe v delu zaposlenih. Za izziv si je postavil preureditev mariborskega UKC v dobro organizirano bolnišnico z racionalnim poslovanjem. Kot pomemben član NSi je sodeloval v pogajanjih za novo vladno koalicijo – če bi šla takrat njegova stranka v vlado, bi bil najverjetneje minister za zdravje. V pogovoru razloži nekaj rešitev, ki jih zdravstveni sistem nujno potrebuje. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/04/INF-INTERVJU-20161106-000-JANEZLAVRE-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2745 clean Janez Lavre je specialist interne medicine, širši javnosti pa je postal znan pred nekaj leti, ko so mediji objavili njegove uspehe pri pogajanjih z dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov. Uspelo mu je namreč bistveno znižati cene; tudi to je bil razlog, da je bolnišnico Slovenj Gradec, ki jo je vodil celo desetletje, zapustil v dobri kondiciji. Zdaj je v.d. direktorja UKC Maribor. V pogovoru razkrije nekaj problemov, s katerimi se sooča in nekaj ljudi, s katerimi se spopada . Problem so nabavna služba, pravi, evidence, tudi nepripravljenost na spremembe v delu zaposlenih. Za izziv si je postavil preureditev mariborskega UKC v dobro organizirano bolnišnico z racionalnim poslovanjem. Kot pomemben član NSi je sodeloval v pogajanjih za novo vladno koalicijo – če bi šla takrat njegova stranka v vlado, bi bil najverjetneje minister za zdravje. V pogovoru razloži nekaj rešitev, ki jih zdravstveni sistem nujno potrebuje. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 6 Nov 2016 20:35:00 +0000 Janez Lavre, dr. med. V tokratni oddaji Intervju bo nastopila bržkone najbolj uveljavljena slovenska pravnica v tujini dr. Verica Trstenjak, ki po službovanju na najodgovornejših mestih v evropskih sodiščih in pravobranilstvu sedaj zaseda mesto profesorice za evropsko pravo na dunajski univerzi. V pogovoru z Jožetom Možino bo izpostavila vrednote v katerih je bila vzgojena in so njeno vodilo tudi v profesionalnih vodah. Komentirala bo aroganco državnih organov iz izogibanje odgovornosti v primeru koroških dečkov, afero z založenimi oporokami, primer Patria in po njenem nedržavotvorno ravnanje Slovenije v primeru arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki mu že od začetka nasprotuje. Trstenjakova je podrobno razčlenila krizo v slovenskem pravosodju dotaknila pa se je tudi aktualnih vprašanj, ki tarejo Evropo, med drugim migrantsko in azilno politiko. Ob koncu se opredelila do pojavov nostalgije do bivše države in režima, čemur se v tujini čudijo. Odgovorila pa bo tudi na vprašanje kaj meni o predlogih, da bi kandidirala za predsednico republike. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/10/30/Dr__Verica_Trstenjak2016-10-30-093837-SLO1.mp4 SLO1 2945 clean V tokratni oddaji Intervju bo nastopila bržkone najbolj uveljavljena slovenska pravnica v tujini dr. Verica Trstenjak, ki po službovanju na najodgovornejših mestih v evropskih sodiščih in pravobranilstvu sedaj zaseda mesto profesorice za evropsko pravo na dunajski univerzi. V pogovoru z Jožetom Možino bo izpostavila vrednote v katerih je bila vzgojena in so njeno vodilo tudi v profesionalnih vodah. Komentirala bo aroganco državnih organov iz izogibanje odgovornosti v primeru koroških dečkov, afero z založenimi oporokami, primer Patria in po njenem nedržavotvorno ravnanje Slovenije v primeru arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki mu že od začetka nasprotuje. Trstenjakova je podrobno razčlenila krizo v slovenskem pravosodju dotaknila pa se je tudi aktualnih vprašanj, ki tarejo Evropo, med drugim migrantsko in azilno politiko. Ob koncu se opredelila do pojavov nostalgije do bivše države in režima, čemur se v tujini čudijo. Odgovorila pa bo tudi na vprašanje kaj meni o predlogih, da bi kandidirala za predsednico republike. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 30 Oct 2016 20:30:40 +0000 Dr. Verica Trstenjak Tokrat bo gost Intervjuja Damir Avdić, alias Bosanski psiho, pesnik, glasbenik, performer, človek, ki velja za enega najbolj kreativnih ustvarjalcev na tleh nekdanje Jugoslavije – prav tisti Avdić, ki ga je hotela Slovenija pred slabim letom zaradi birokratske napake izgnati iz države. Govoril bo o svoji ustvarjalnosti in o življenju v Sloveniji in v Bosni. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/15/INF-INTERVJU-20161016-000-DAMIRAVDIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2690 clean Tokrat bo gost Intervjuja Damir Avdić, alias Bosanski psiho, pesnik, glasbenik, performer, človek, ki velja za enega najbolj kreativnih ustvarjalcev na tleh nekdanje Jugoslavije – prav tisti Avdić, ki ga je hotela Slovenija pred slabim letom zaradi birokratske napake izgnati iz države. Govoril bo o svoji ustvarjalnosti in o življenju v Sloveniji in v Bosni. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 16 Oct 2016 20:25:00 +0000 Damir Avdić Dr. Jožeta Damijana širša javnost pozna kot pronicljivega komentatorja ekonomsko-političnih dogajanj, predvsem mlajša generacija po njegovem blogu, ki ga piše že celo desetletje, mnogi se ga spomnijo tudi po kratki ministrski epizodi v času prve Janševe vlade. Jože Damijan je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi na eni od belgijskih univerz. Iz anonimnosti je izskočil pred dobrim desetletjem, s t.i. skupino mladoekonomistov in se po tri-mesečnem ministrskem stažu vrnil med študente ekonomije. Karkoli je počel, povsod je pustil sled z izjemno odkritostjo, tudi ostrino v komunikaciji z ljudmi, čeprav mu je to prineslo kdaj tudi neljube posledice. V zadnjem času je zbudil veliko pozornosti z napovedjo o počasnem razpadu EU v nacionalne države in tezo o nujni nadzorovani razpustitvi evra. V pogovoru v svojem stilu, brez dlake na jeziku torej, oceni tudi ekonomsko politiko sedanje in dveh predhodnih vlad. Voditeljica: Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/07/INF-INTERVJU-20161009-000-JOZEDAMJAN-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2800 clean Dr. Jožeta Damijana širša javnost pozna kot pronicljivega komentatorja ekonomsko-političnih dogajanj, predvsem mlajša generacija po njegovem blogu, ki ga piše že celo desetletje, mnogi se ga spomnijo tudi po kratki ministrski epizodi v času prve Janševe vlade. Jože Damijan je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi na eni od belgijskih univerz. Iz anonimnosti je izskočil pred dobrim desetletjem, s t.i. skupino mladoekonomistov in se po tri-mesečnem ministrskem stažu vrnil med študente ekonomije. Karkoli je počel, povsod je pustil sled z izjemno odkritostjo, tudi ostrino v komunikaciji z ljudmi, čeprav mu je to prineslo kdaj tudi neljube posledice. V zadnjem času je zbudil veliko pozornosti z napovedjo o počasnem razpadu EU v nacionalne države in tezo o nujni nadzorovani razpustitvi evra. V pogovoru v svojem stilu, brez dlake na jeziku torej, oceni tudi ekonomsko politiko sedanje in dveh predhodnih vlad. Voditeljica: Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 9 Oct 2016 20:35:00 +0000 Jože P. Damijan Tokrat bo z nami eden najbolj priznanih ameriških pesnikov in intelektualcev, Charles Simic, rojen kot Dušan Simić v Beogradu. Doživel je nemško in zavezniško bombardiranje. Njegova družina se v povojnem socializmu ni našla. Leta 1948 je preživel noč v mariborskem zaporu. Nato je odpotoval v Ameriko, spremenil pesništvo nove celine in postal, z besedami Tomaža Šalamuna – kralj ameriškega pesniškega neba. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/01/INF-INTERVJU-20161002-000-SIMIC-LP-SLO--A1A2-O1P1-F1_1.mp4 SLO1 3206 clean Tokrat bo z nami eden najbolj priznanih ameriških pesnikov in intelektualcev, Charles Simic, rojen kot Dušan Simić v Beogradu. Doživel je nemško in zavezniško bombardiranje. Njegova družina se v povojnem socializmu ni našla. Leta 1948 je preživel noč v mariborskem zaporu. Nato je odpotoval v Ameriko, spremenil pesništvo nove celine in postal, z besedami Tomaža Šalamuna – kralj ameriškega pesniškega neba. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 2 Oct 2016 20:45:00 +0000 Charles Simic IGOR OMERZA je s svojimi raziskavami o Službi državne varnosti objavljenimi v knjigah največji poznavalec delovanja politične policije nekdanjega režima – Udbe, zato bo beseda tekla prav o tej tematiki. V zadnjih raziskavah je odkril vrsto oseb iz slovenskega javnega življenja, ki so zasedale ali zasedajo najvišje politične, strokovne in medijske pozicije v Sloveniji, a so bili v resnici sodelavci SDV, kar vsi po vrsti skrivajo. Od tu naprej gre temeljni razmislek v kolikšni meri je so ohranjene strukture SDV kreirale razmere v slovenskih medijskih hišah, pravosodju, politiki in seveda gospodarstvu. Sogovornik bo skušal odgovoriti na vprašanje ali je tudi v tem razlog, da Slovenija v zadnjih letih začela zaostajati za vzhodnoevropskimi državami, kjer je delovanje komunističnih tajnih služb razvidno le še v muzejih. Sogovornika se bosta dotaknila tudi uničevanja arhivov tik pred osamosvojitvijo in po njej, ko so povečini izginili prav dosjeji, ki bi bremenili zadnje partijsko vodstvo. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/09/INF-INTERVJU-20160911-000-IGOROMERZA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2919 clean IGOR OMERZA je s svojimi raziskavami o Službi državne varnosti objavljenimi v knjigah največji poznavalec delovanja politične policije nekdanjega režima – Udbe, zato bo beseda tekla prav o tej tematiki. V zadnjih raziskavah je odkril vrsto oseb iz slovenskega javnega življenja, ki so zasedale ali zasedajo najvišje politične, strokovne in medijske pozicije v Sloveniji, a so bili v resnici sodelavci SDV, kar vsi po vrsti skrivajo. Od tu naprej gre temeljni razmislek v kolikšni meri je so ohranjene strukture SDV kreirale razmere v slovenskih medijskih hišah, pravosodju, politiki in seveda gospodarstvu. Sogovornik bo skušal odgovoriti na vprašanje ali je tudi v tem razlog, da Slovenija v zadnjih letih začela zaostajati za vzhodnoevropskimi državami, kjer je delovanje komunističnih tajnih služb razvidno le še v muzejih. Sogovornika se bosta dotaknila tudi uničevanja arhivov tik pred osamosvojitvijo in po njej, ko so povečini izginili prav dosjeji, ki bi bremenili zadnje partijsko vodstvo. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 11 Sep 2016 19:45:00 +0000 Igor Omerza Prof. dr. Marka Pavliha, danes predavatelja na Fakulteti za pomorstvo, je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji politik, bil je minister za promet v Ropovi vladi, nato poslanec, nato član Virantove Državljanske liste. Po odhodu iz aktivne politike se v javnosti pojavlja kot kritik in kot komentator, če se spomnimo le najbolj aktualnih problemov – arbitražnega sporazuma, 2.tira in usode Luke Koper. O vsem tem govori tudi v tokratnem Intervjuju, razkrije nekaj zanimivih ozadij, na katera tudi sam nima pravega odgovora. Manj je širši javnosti znan kot literat – zato je na letošnjo nagrado za najboljsši slovenski esej toliko bolj ponosen. Dr. marko pavliha je vedno iskriv in odkrit sogovornik – in takšen je tudi tokrat. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/02/INF-INTERVJU-20160904-000-MARKOPAVLIHA-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2858 clean Prof. dr. Marka Pavliha, danes predavatelja na Fakulteti za pomorstvo, je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji politik, bil je minister za promet v Ropovi vladi, nato poslanec, nato član Virantove Državljanske liste. Po odhodu iz aktivne politike se v javnosti pojavlja kot kritik in kot komentator, če se spomnimo le najbolj aktualnih problemov – arbitražnega sporazuma, 2.tira in usode Luke Koper. O vsem tem govori tudi v tokratnem Intervjuju, razkrije nekaj zanimivih ozadij, na katera tudi sam nima pravega odgovora. Manj je širši javnosti znan kot literat – zato je na letošnjo nagrado za najboljsši slovenski esej toliko bolj ponosen. Dr. marko pavliha je vedno iskriv in odkrit sogovornik – in takšen je tudi tokrat. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 4 Sep 2016 19:45:00 +0000 dr. Marko Pavliha Naš gost bo je direktor Kemijskega inštituta, doktor Gregor Anderluh, sicer vrhunski strokovnjak za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo - in človek, ki zna zanimivo in poljudno govoriti o svojem delovnem področju. Z njim se bomo pogovarjali o tem, zakaj položaj vrhunskih znanstvenikov v pri nas ni enak položaju vrhunskih športnikov in umetnikov, zakaj Slovenijo zapuščajo mladi znanstveniki in zakaj njegovi kolegi menijo, da bi prav Gregor Anderluh moral biti Slovenec prihodnosti. Voditeljica Ksenija Horvat http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/27/INF-INTERVJU-20160828-000-ANDERLUH-LP-SLO----F2_1.mp4 SLO1 2726 clean Naš gost bo je direktor Kemijskega inštituta, doktor Gregor Anderluh, sicer vrhunski strokovnjak za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo - in človek, ki zna zanimivo in poljudno govoriti o svojem delovnem področju. Z njim se bomo pogovarjali o tem, zakaj položaj vrhunskih znanstvenikov v pri nas ni enak položaju vrhunskih športnikov in umetnikov, zakaj Slovenijo zapuščajo mladi znanstveniki in zakaj njegovi kolegi menijo, da bi prav Gregor Anderluh moral biti Slovenec prihodnosti. Voditeljica Ksenija Horvat http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 28 Aug 2016 20:25:00 +0000 Gregor Anderluh Polje medčloveških odnosov je tista sfera človekovega življenja, kjer je vedno več vprašanj kot odgovorov, prav tako so čedalje bolj cenjeni ljudje s karizmo, ki se s tem poklicno ukvarjajo - tako tudi Meta Tavčar, ki je gostja tokratnega intervjuja. Tavčarjeva bo kot izhodišče opredelila velik vpliv doživetega v otroštvu, ne le travm, na vzpostavljanje medčloveških odnosov med odraslimi. Pojasnila bo tudi, kako je negativne vzorce in ravnanja, ki pogosto kalijo medsebojne odnose, moč omejiti in razgraditi oz. zaceliti. Pojasnila bo s katerimi težavami se kot terapevtka in mati najpogosteje srečuje pri vzgoji otrok pri čemer sama nasprotuje permisivnosti in zagovarja vzgojo za odgovornost. Ponudbo sodobne elektronike s katero so obkroženi mladostniki vidi kot veliko nevarnost in zlo za otroke in njihove odnose s starši. Meta Tavčar kot terapevtka meni, da nepredelana slovenska zgodovina, zaradi zamolčanih zločinov onemogoča in omejuje razvoj države. Pri tem izpostavlja princip pravičnosti in resnice – kar so edine poti do sprave med ljudmi in v narodu v celoti. Velik potencial za slovenske družine in družbo vidi v obuditvi duhovnega življenja. Za pomik iz mrtve točke sta po njenem nujna usmiljenje in odpuščanje, tako med ljudmi, kot tudi odpuščanje samemu sebi. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/13/INF-INTERVJU-20160821-000-METATAVCAR-LP-SLO----F2_1.mp4 SLO1 2813 clean Polje medčloveških odnosov je tista sfera človekovega življenja, kjer je vedno več vprašanj kot odgovorov, prav tako so čedalje bolj cenjeni ljudje s karizmo, ki se s tem poklicno ukvarjajo - tako tudi Meta Tavčar, ki je gostja tokratnega intervjuja. Tavčarjeva bo kot izhodišče opredelila velik vpliv doživetega v otroštvu, ne le travm, na vzpostavljanje medčloveških odnosov med odraslimi. Pojasnila bo tudi, kako je negativne vzorce in ravnanja, ki pogosto kalijo medsebojne odnose, moč omejiti in razgraditi oz. zaceliti. Pojasnila bo s katerimi težavami se kot terapevtka in mati najpogosteje srečuje pri vzgoji otrok pri čemer sama nasprotuje permisivnosti in zagovarja vzgojo za odgovornost. Ponudbo sodobne elektronike s katero so obkroženi mladostniki vidi kot veliko nevarnost in zlo za otroke in njihove odnose s starši. Meta Tavčar kot terapevtka meni, da nepredelana slovenska zgodovina, zaradi zamolčanih zločinov onemogoča in omejuje razvoj države. Pri tem izpostavlja princip pravičnosti in resnice – kar so edine poti do sprave med ljudmi in v narodu v celoti. Velik potencial za slovenske družine in družbo vidi v obuditvi duhovnega življenja. Za pomik iz mrtve točke sta po njenem nujna usmiljenje in odpuščanje, tako med ljudmi, kot tudi odpuščanje samemu sebi. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 21 Aug 2016 20:15:00 +0000 Meta Tavčar Slovenski detektivi so daleč od znanih filmskih detektivskih imen, pravi Janko Trivunovič, eden najbolj uspešnih slovenskih detektivov in obenem predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Nekoč je bil policist, a je želel več, tvegal in ustanovil lastno podjetje. Danes se ga bojijo predvsem tisti, ki se izogibajo sodnim pozivom – sam pravi, da nastopi takrat, ko poštar ne more vročiti poziva, policija pa tudi večkrat neuspešna. Zakon o detektivski dejavnosti jim postavlja omejitve – pri prisluškovanju in sledenju, ne smejo delati za obveščevalne službe in politične stranke – a ključno je omrežje, ki si ga ustvariš, poudarja Trivunovič, potem izveš vse, potem si lahko uspešen. Zanimiv pogovor začini z nekaj primeri iz lastne prakse. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/08/14/Janko_Trivunovi2016-08-14-101345-SLO1.mp4 SLO1 2775 clean Slovenski detektivi so daleč od znanih filmskih detektivskih imen, pravi Janko Trivunovič, eden najbolj uspešnih slovenskih detektivov in obenem predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Nekoč je bil policist, a je želel več, tvegal in ustanovil lastno podjetje. Danes se ga bojijo predvsem tisti, ki se izogibajo sodnim pozivom – sam pravi, da nastopi takrat, ko poštar ne more vročiti poziva, policija pa tudi večkrat neuspešna. Zakon o detektivski dejavnosti jim postavlja omejitve – pri prisluškovanju in sledenju, ne smejo delati za obveščevalne službe in politične stranke – a ključno je omrežje, ki si ga ustvariš, poudarja Trivunovič, potem izveš vse, potem si lahko uspešen. Zanimiv pogovor začini z nekaj primeri iz lastne prakse. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 Aug 2016 20:09:09 +0000 Janko Trivunovič Naš nocojšnji gost je strokovnjak vsaj za dvoje področij. Za pesnika, ki je z besedami …. tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči - napovedal konec Evrope tistega časa - seveda govorim o Srečku Kosovelu; drugo področje našega gosta pa sta atiška ep in tragedija. Kosovel in stari Grki in - presenetljivo, vsi imajo sporočila prav za današnje čase. Naš gost je dr. Janez Vrečko, profesor primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/05/INF-INTERVJU-20160807-000-JANEZVRECKO-LP-SLO----F3_1.mp4 SLO1 3083 clean Naš nocojšnji gost je strokovnjak vsaj za dvoje področij. Za pesnika, ki je z besedami …. tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči - napovedal konec Evrope tistega časa - seveda govorim o Srečku Kosovelu; drugo področje našega gosta pa sta atiška ep in tragedija. Kosovel in stari Grki in - presenetljivo, vsi imajo sporočila prav za današnje čase. Naš gost je dr. Janez Vrečko, profesor primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 7 Aug 2016 20:20:00 +0000 Janez Vrečko Pogovor z Igorjem Bavčarjem razkriva nekatere povsem neznane podrobnosti o njegovem življenju ter obdobju, ko je vodil Odbor za varstvo človekovih pravic 1988. Takratni sekretar za notranje zadeve pa je spregovoril tudi o uničevanju arhivov leta 1990, ki ga je po njegovem ukazal vrh slovenske partije ter o sedaj aktualnem razoroževanju Teritorialne obrambe v katerega je bil po Bavčarju močno vpleten tudi predsednik predsedstva Milan Kučan. Ključna za zmago v osamosvojitveni vojni leta 1991 je bila po njegovem organizacija MSNZ, ki je začela podtalno organizirati in oboroževati slovensko vojaško silo. Bavčar je orisal tudi svoje poglede in razloge na razpad SDZ in Demosa ter njegov premik v LDS. Odgovarjal je tudi na vprašanja o političnem kadrovanju, ki ga je privedlo na vrh Istrabenza, o obdobju, ki ga karakterizira kot enega od tajfunov, svoji odgovornosti za kolaps podjetja in blagovnih znamk ter o sodnih procesih, ki tečejo proti njemu. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/07/29/INF-INTERVJU-20160731-000-BAVCAR-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 3023 clean Pogovor z Igorjem Bavčarjem razkriva nekatere povsem neznane podrobnosti o njegovem življenju ter obdobju, ko je vodil Odbor za varstvo človekovih pravic 1988. Takratni sekretar za notranje zadeve pa je spregovoril tudi o uničevanju arhivov leta 1990, ki ga je po njegovem ukazal vrh slovenske partije ter o sedaj aktualnem razoroževanju Teritorialne obrambe v katerega je bil po Bavčarju močno vpleten tudi predsednik predsedstva Milan Kučan. Ključna za zmago v osamosvojitveni vojni leta 1991 je bila po njegovem organizacija MSNZ, ki je začela podtalno organizirati in oboroževati slovensko vojaško silo. Bavčar je orisal tudi svoje poglede in razloge na razpad SDZ in Demosa ter njegov premik v LDS. Odgovarjal je tudi na vprašanja o političnem kadrovanju, ki ga je privedlo na vrh Istrabenza, o obdobju, ki ga karakterizira kot enega od tajfunov, svoji odgovornosti za kolaps podjetja in blagovnih znamk ter o sodnih procesih, ki tečejo proti njemu. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 31 Jul 2016 20:10:00 +0000 Igor Bavčar Miha Jazbinšek je po stroki arhitekt, v preteklosti za svoje delo nagrajen z večimi nagradami. Preko stranke Zelenih kot članice koalicije Demos je postal minister v prvi demokratični vladi. Čeprav je bilo takrat vse podrejeno osamosvojitvenemu procesu, je istočasno, pod ministrovanjem Jazbinška, bilo sprejetih ali zasnovanih več reformnih zakonov na področju varstva okolja, javnih služb in, seveda, privatizacije stanovanj. Prav sledni zakon, znan kot Jazbinškov zakon, je mnogim Slovencem omogočil lastništvo za relativno nizke kupnine. Jazbinšek v Intervjuju odkrito govori o ozadjih nastajanja zakona, pa o svoji nadaljnji politični karieri – vse do danes, ko so njegovo orodje ostra pisma in kritike, na katera pa se, kot ugotavlja Jazbinšek pristojni politiki in nadzorne institucije sploh ne odzivajo. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/07/22/INF-INTERVJU-20160724-000-JAZBINSEK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2834 clean Miha Jazbinšek je po stroki arhitekt, v preteklosti za svoje delo nagrajen z večimi nagradami. Preko stranke Zelenih kot članice koalicije Demos je postal minister v prvi demokratični vladi. Čeprav je bilo takrat vse podrejeno osamosvojitvenemu procesu, je istočasno, pod ministrovanjem Jazbinška, bilo sprejetih ali zasnovanih več reformnih zakonov na področju varstva okolja, javnih služb in, seveda, privatizacije stanovanj. Prav sledni zakon, znan kot Jazbinškov zakon, je mnogim Slovencem omogočil lastništvo za relativno nizke kupnine. Jazbinšek v Intervjuju odkrito govori o ozadjih nastajanja zakona, pa o svoji nadaljnji politični karieri – vse do danes, ko so njegovo orodje ostra pisma in kritike, na katera pa se, kot ugotavlja Jazbinšek pristojni politiki in nadzorne institucije sploh ne odzivajo. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 24 Jul 2016 20:15:00 +0000 Miha Jazbinšek Naš gost je profesor James Messerschmidt, profesor sociologije ter ženskih študij in študij spolov na ameriški univerzi Southern Maine. Je avtor številnih referenčnih del s področja sociologije, kriminologije in študij spolov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/07/17/James_M__Messerschmidt2016-07-17-101024-SLO1.mp4 SLO1 2809 clean Naš gost je profesor James Messerschmidt, profesor sociologije ter ženskih študij in študij spolov na ameriški univerzi Southern Maine. Je avtor številnih referenčnih del s področja sociologije, kriminologije in študij spolov. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 Jul 2016 20:08:58 +0000 James M. Messerschmidt Minister za kulturo v prvi demokratični slovenski vladi leta 1990 velja za enega največjih intelektualnih duhov našega časa, zato je pogovor z njim prava poslastica za vse, ki jih zanima kritična refleksija družbenega dogajanja. Leta 1942 rojeni Capuder, dolgoletni profesor francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nekdanji veleposlanik v Rimu in Parizu se je v pogovoru ozrl na čas, ko je kot mladenič v desetih letih prepesnil Dantejevo Božansko komedijo, kar je bil zanj umik iz enoumja takratne Jugoslavije v vzporedni svet duhovnega bogastva renesančne Evrope. Capuder je kritično ovrednotil dobo nesvobode, ki je bila pred letom 1990 značilna za praktično ves intelektualni svet. Zelo zanimivi so njegovi spomini na čas po prvih demokratičnih volitvah, ko je Lojzeta Peterleta prepričal, da je kljub relativni večini stranke SKD znotraj Demosa mandat za sestavo vlade ponudil Jožetu Pučniku. Capuder slikovito oriše čas svojega ministrovanja, ko ga je velik del kulturne srenje odkrito napadel, v ozadja le tega pa niso bile ideološka ampak je šlo za privilegirano kasto, kot pravi Capuder, ki je bila leta in leta navajena na državne jasli in ni dopuščala, da bi se denar za kulturo delil bolj demokratično. Intervjuvanec je izrazito kritičen do časa, ki ga živimo in vrednostnega vakuma, ki mu je izpostavljena Slovenija, hkrati pa nič bolje ne kaže Evropi, ki se je znašla na udaru migrantske krize. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/07/09/RPR-INTERVJU-20160710-073-CAPUDER-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2936 clean Minister za kulturo v prvi demokratični slovenski vladi leta 1990 velja za enega največjih intelektualnih duhov našega časa, zato je pogovor z njim prava poslastica za vse, ki jih zanima kritična refleksija družbenega dogajanja. Leta 1942 rojeni Capuder, dolgoletni profesor francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nekdanji veleposlanik v Rimu in Parizu se je v pogovoru ozrl na čas, ko je kot mladenič v desetih letih prepesnil Dantejevo Božansko komedijo, kar je bil zanj umik iz enoumja takratne Jugoslavije v vzporedni svet duhovnega bogastva renesančne Evrope. Capuder je kritično ovrednotil dobo nesvobode, ki je bila pred letom 1990 značilna za praktično ves intelektualni svet. Zelo zanimivi so njegovi spomini na čas po prvih demokratičnih volitvah, ko je Lojzeta Peterleta prepričal, da je kljub relativni večini stranke SKD znotraj Demosa mandat za sestavo vlade ponudil Jožetu Pučniku. Capuder slikovito oriše čas svojega ministrovanja, ko ga je velik del kulturne srenje odkrito napadel, v ozadja le tega pa niso bile ideološka ampak je šlo za privilegirano kasto, kot pravi Capuder, ki je bila leta in leta navajena na državne jasli in ni dopuščala, da bi se denar za kulturo delil bolj demokratično. Intervjuvanec je izrazito kritičen do časa, ki ga živimo in vrednostnega vakuma, ki mu je izpostavljena Slovenija, hkrati pa nič bolje ne kaže Evropi, ki se je znašla na udaru migrantske krize. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 10 Jul 2016 20:20:00 +0000 Andrej Capuder Dr. Hubert Požarnik je klinični psiholog, psihoterapevt, pisatelj, publicist, ekolog. A v letošnjem letu 25-letnice samostojne države prihaja v oddajo Intervju kot soustanovitelj Demosa. Kaj ga je takrat, pred dobrega četrt stoletja iz Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani »potegnilo v politiko« Požarnik odgovarja, da bolna družba – kar po njegovem doživljamo tudi danes – ki je ni mogoče zdraviti skozi posameznike, temveč zgolj s prehodom v politiko, s prizadevanjem torej, da se kaj spremeni. V pogovoru odstira lastne izkušnje z ustanavljanjem Demosa, pa tudi notranja razmerja med strankami, probleme s kadrovanjem – vodil je namreč tudi volilni štab Demosa, ob koncu pa kritično oceni trenutno stanje v Sloveniji. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/07/01/INF-INTERVJU-20160703-000-HUBERTPOZARNIK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2788 clean Dr. Hubert Požarnik je klinični psiholog, psihoterapevt, pisatelj, publicist, ekolog. A v letošnjem letu 25-letnice samostojne države prihaja v oddajo Intervju kot soustanovitelj Demosa. Kaj ga je takrat, pred dobrega četrt stoletja iz Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani »potegnilo v politiko« Požarnik odgovarja, da bolna družba – kar po njegovem doživljamo tudi danes – ki je ni mogoče zdraviti skozi posameznike, temveč zgolj s prehodom v politiko, s prizadevanjem torej, da se kaj spremeni. V pogovoru odstira lastne izkušnje z ustanavljanjem Demosa, pa tudi notranja razmerja med strankami, probleme s kadrovanjem – vodil je namreč tudi volilni štab Demosa, ob koncu pa kritično oceni trenutno stanje v Sloveniji. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 3 Jul 2016 20:15:00 +0000 Hubert Požarnik Tokrat bo naš gost doktor Matjaž Lunaček, specialist psihiatrije, ki je svojo poklicno pot posvetil psihoterapiji. Z njim se bomo pogovarjali o tem, kako se spreminja psihoanalitična slika Slovenije in kaj jo sploh ustvarja. Tudi o tem, zakaj meni, da smo Slovenci izrazito narcistična družba, kako vzgajamo svoje otroke in v čem je bistvo slovenske ideološke travme. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/06/24/INF-INTERVJU-20160626-000-LUNACEK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2935 clean Tokrat bo naš gost doktor Matjaž Lunaček, specialist psihiatrije, ki je svojo poklicno pot posvetil psihoterapiji. Z njim se bomo pogovarjali o tem, kako se spreminja psihoanalitična slika Slovenije in kaj jo sploh ustvarja. Tudi o tem, zakaj meni, da smo Slovenci izrazito narcistična družba, kako vzgajamo svoje otroke in v čem je bistvo slovenske ideološke travme. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 26 Jun 2016 20:20:00 +0000 Matjaž Lunaček Akademik Niko Grafenauer, za mnoge največji med živečimi slovenskimi pesniki, je izredno pronicljiv opazovalec sveta in družbenih pojavov, znan kot pogumen bojevnik za svobodo in demokracijo že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Kot tak je desetletja vodil Novo revijo prek katere se je v intelektualni sferi rojeval koncept slovenske države o čemer bo tekla beseda v intervjuju. V pogovoru z Jožetom Možino se bo Grafemnauer najprej dotaknil svojega travmatičnega otroštva, saj je potem, ko je na porodu umrla njegova mama izgubil še očeta in se je družina razbila. Zato je v svojem pesniškem ustvarjanju vzpostavil vzporedni svet otroškega junaka z imenom Pedenjped. Kot intelektualec je Grafenauer zelo kritičen do obujanja simbolov in vrednot propadle Jugoslavije ter sodnega preganjanja posameznih nosilcev osamosvojitvene ideje, v tem ne vidi le poskusa negiranja dosežkov demokracija in politične svobode pred pol stoletja ampak tudi grožnjo slovenski samobitnosti. Grafenauer je izrazito prožen sogovornik, ki svoje izjave dopolni tudi s poezijo, zato – posebej vabljeni k ogledu pogovora. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/06/17/INF-INTERVJU-20160619-000-NIKOGRAFENAUER-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2961 clean Akademik Niko Grafenauer, za mnoge največji med živečimi slovenskimi pesniki, je izredno pronicljiv opazovalec sveta in družbenih pojavov, znan kot pogumen bojevnik za svobodo in demokracijo že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Kot tak je desetletja vodil Novo revijo prek katere se je v intelektualni sferi rojeval koncept slovenske države o čemer bo tekla beseda v intervjuju. V pogovoru z Jožetom Možino se bo Grafemnauer najprej dotaknil svojega travmatičnega otroštva, saj je potem, ko je na porodu umrla njegova mama izgubil še očeta in se je družina razbila. Zato je v svojem pesniškem ustvarjanju vzpostavil vzporedni svet otroškega junaka z imenom Pedenjped. Kot intelektualec je Grafenauer zelo kritičen do obujanja simbolov in vrednot propadle Jugoslavije ter sodnega preganjanja posameznih nosilcev osamosvojitvene ideje, v tem ne vidi le poskusa negiranja dosežkov demokracija in politične svobode pred pol stoletja ampak tudi grožnjo slovenski samobitnosti. Grafenauer je izrazito prožen sogovornik, ki svoje izjave dopolni tudi s poezijo, zato – posebej vabljeni k ogledu pogovora. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Jun 2016 20:20:00 +0000 Niko Grafenauer Dr. Miha Kovač je javnosti dobro znan kot pronicljivi komentator političnih dogajanj, manj pa je znano, da svoje profesionalno življenje posveča knjigi. Danes je profesor bibliotekarstva, dolga leta je bil založnik, ob tem je tudi sam avtor večih knjig in raziskav, ki se ukvarjajo – s knjigo. Med prvimi v Sloveniji je začel pred leti brati elektronske knjige – in se, enako kot danes, ukvarjal z razmerjem tiskana – elektronska knjiga. Kritičen je do uvajanja elektronskih učbenikov v šole, ker so posledice danes že vidne, raziskave pa potrjujejo negativne učinke.V pogovoru pove tudi, zakaj se ni nikoli odločil za vstop v aktivno politiko, ki ga je torej vedno, vse do danes, zanimala zgolj kot analitika oz. komentatorja. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/06/10/INF-INTERVJU-20160612-000-MIHAKOVAC-LP-SLO----F2_1.mp4 SLO1 2843 clean Dr. Miha Kovač je javnosti dobro znan kot pronicljivi komentator političnih dogajanj, manj pa je znano, da svoje profesionalno življenje posveča knjigi. Danes je profesor bibliotekarstva, dolga leta je bil založnik, ob tem je tudi sam avtor večih knjig in raziskav, ki se ukvarjajo – s knjigo. Med prvimi v Sloveniji je začel pred leti brati elektronske knjige – in se, enako kot danes, ukvarjal z razmerjem tiskana – elektronska knjiga. Kritičen je do uvajanja elektronskih učbenikov v šole, ker so posledice danes že vidne, raziskave pa potrjujejo negativne učinke.V pogovoru pove tudi, zakaj se ni nikoli odločil za vstop v aktivno politiko, ki ga je torej vedno, vse do danes, zanimala zgolj kot analitika oz. komentatorja. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 12 Jun 2016 20:15:00 +0000 Miha Kovač Gost oddaje Lado Ambrožič, varuh gledalčevih pravic. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/06/06/Lado_Ambroi2016-06-06-085455-SLO1.mp4 SLO1 3102 clean Gost oddaje Lado Ambrožič, varuh gledalčevih pravic. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 5 Jun 2016 20:20:41 +0000 Lado Ambrožič Samo Fakin je na čelu Zavoda za zdravstveno zavarovanje že 9 let, zadnje leto kot v.d. Kljub podpori na Upravnem odboru in Skupščini ZZZS ga Državni zbor nikakor ne želi potrditi kot direktorja še naslednji mandat. Kaj je temu vzrok? Res samo dejstvo, da zdravstvena zavarovalnica upravlja z dvema in pol milijarde evrov, z ogromno denarja torej in želi oblast z ato imeti na tem mestu svojega človeka? Fakin pravi, da ne pristaja na delitev denarja pod mizo in v pogovoru odkrito govori o ozadjih, sporočilih, lobiranjih pri kadrovanju. Prav tako odkrito pa razloži tudi nekaj drugih kritičnih točk v zdravstvu – delo pristojne ministrice, vzroke za povečevanje čakalnih vrst, vzroke za napovedano reformo, ki je še vedno ni. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/05/27/INF-INTERVJU-20160529-000-SAMOFAKIN-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2804 clean Samo Fakin je na čelu Zavoda za zdravstveno zavarovanje že 9 let, zadnje leto kot v.d. Kljub podpori na Upravnem odboru in Skupščini ZZZS ga Državni zbor nikakor ne želi potrditi kot direktorja še naslednji mandat. Kaj je temu vzrok? Res samo dejstvo, da zdravstvena zavarovalnica upravlja z dvema in pol milijarde evrov, z ogromno denarja torej in želi oblast z ato imeti na tem mestu svojega človeka? Fakin pravi, da ne pristaja na delitev denarja pod mizo in v pogovoru odkrito govori o ozadjih, sporočilih, lobiranjih pri kadrovanju. Prav tako odkrito pa razloži tudi nekaj drugih kritičnih točk v zdravstvu – delo pristojne ministrice, vzroke za povečevanje čakalnih vrst, vzroke za napovedano reformo, ki je še vedno ni. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 29 May 2016 20:15:00 +0000 Samo Fakin Brigadir Krkovič je v izredno temperamentnem pogovoru odkrito spregovoril o svojem delovanju v vojaških strukturah komunističnega režima, kjer je spoznal Ivana Mačka, zato se zgraža, da mu leta 2016 v Sloveniji postavljajo spomenik ob prisotnosti Slovenske vojske. Posebej se je dotaknil izdaje v povezavi z razorožitvijo Teritorialne obrambe maja 1990, ko je po njegovem, predsednik predsedstva Milan Kučan vedel kaj se dogaja a je demosovi vladi to zamolčal. Krkovič je spregovori o rekonstrukciji bivšega režima, ki se je začel z Depalo vasjo leta 1994, kar je bilo za Slovenijo usodno. Kot nadaljevanje le tega pa vidi obtožbe na račun sestrelitve helikopterja agresorske armade nad Rožno dolino. Krkovič je energično predstavil svoje videnje, zakaj je nekdaj visoko motivirana Slovenska vojska, ki le leta 1991 porazila jugoslovansko armado – sedaj v tako težki krizi. Seveda ni mogle mimo afere Patria, ko je bil skoraj 300 dni v zaporu. Od tam je prinesel v studio tudi nekaj zanimivih fotografij. Pogovor vodi Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/05/20/INF-INTERVJU-20160522-000-TONEKRKOVIC-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 3207 clean Brigadir Krkovič je v izredno temperamentnem pogovoru odkrito spregovoril o svojem delovanju v vojaških strukturah komunističnega režima, kjer je spoznal Ivana Mačka, zato se zgraža, da mu leta 2016 v Sloveniji postavljajo spomenik ob prisotnosti Slovenske vojske. Posebej se je dotaknil izdaje v povezavi z razorožitvijo Teritorialne obrambe maja 1990, ko je po njegovem, predsednik predsedstva Milan Kučan vedel kaj se dogaja a je demosovi vladi to zamolčal. Krkovič je spregovori o rekonstrukciji bivšega režima, ki se je začel z Depalo vasjo leta 1994, kar je bilo za Slovenijo usodno. Kot nadaljevanje le tega pa vidi obtožbe na račun sestrelitve helikopterja agresorske armade nad Rožno dolino. Krkovič je energično predstavil svoje videnje, zakaj je nekdaj visoko motivirana Slovenska vojska, ki le leta 1991 porazila jugoslovansko armado – sedaj v tako težki krizi. Seveda ni mogle mimo afere Patria, ko je bil skoraj 300 dni v zaporu. Od tam je prinesel v studio tudi nekaj zanimivih fotografij. Pogovor vodi Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 22 May 2016 20:25:00 +0000 Anton Krkovič Se v hrvaški družbi res vse bolj razrašča fašizem ali so to simptomi krepitve skrajne desnice, ki ji pozna vsa Evropa? Tuji komentatorji so pri obsodbi vsakršnega obujanja ustaške preteklosti zelo ostri. Svoje poglede na dosedanje poteze vlade Tihomirja Oreškoviča bo pojasnil doktor Tvrtko Jakovina, hrvaški zgodovinar, antifašist in angažiran intelektualec. Voditeljica Ksenija Horvat http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/05/13/INF-INTERVJU-20160515-000-TVRTKOJAKOVINA-LP-SLO---P1-F1_1.mp4 SLO1 2993 clean Se v hrvaški družbi res vse bolj razrašča fašizem ali so to simptomi krepitve skrajne desnice, ki ji pozna vsa Evropa? Tuji komentatorji so pri obsodbi vsakršnega obujanja ustaške preteklosti zelo ostri. Svoje poglede na dosedanje poteze vlade Tihomirja Oreškoviča bo pojasnil doktor Tvrtko Jakovina, hrvaški zgodovinar, antifašist in angažiran intelektualec. Voditeljica Ksenija Horvat http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 May 2016 20:20:00 +0000 Tvrtko Jakovina Lastnika mednarodne pohištvene verige Rutar v Sloveniji komaj poznamo, čeprav je pri nas že 15 let, sploh pa sodi med največje tovrstne trgovce v Evropi. Josef Rutar bo spregovoril o svojem družinskem izvoru in slovenskih koreninah ter času, ko so ko so čutili močan raznarodovalni pritisk. V pogovoru z Jožetom Možino bo 62 letni Slovenec iz Avstrije razkril, kaj je botrovalo uspehu, ko so se iz majhne podeželske trgovine v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem povzpeli med največje. Voditelj Jože Možina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/05/06/INF-INTERVJU-20160508-000-JOSEFRUTAR-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2894 clean Lastnika mednarodne pohištvene verige Rutar v Sloveniji komaj poznamo, čeprav je pri nas že 15 let, sploh pa sodi med največje tovrstne trgovce v Evropi. Josef Rutar bo spregovoril o svojem družinskem izvoru in slovenskih koreninah ter času, ko so ko so čutili močan raznarodovalni pritisk. V pogovoru z Jožetom Možino bo 62 letni Slovenec iz Avstrije razkril, kaj je botrovalo uspehu, ko so se iz majhne podeželske trgovine v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem povzpeli med največje. Voditelj Jože Možina. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 8 May 2016 19:45:00 +0000 Josef Rutar Tokratni gost Intervjuja prihaja z 18 ha velike kmetije Pri baronu sredi Pohorja.Oba z ženo sta doštudirala agronomijo in po nekaj letih dobre službe to zapustila in se posvetila kmetovanju. Danes je to ekološka turistična kmetija, z 18-imi dopolnilnimi dejavnostmi . Boris Uranjek, ki je pred leti od očeta prevzel kmetijo z dolgo tradicijo, je motor inovativnega pristopa in dela na kmetiji, tudi uvajanja principa permakulture. Kritičen pa je do ogromne papirologije, ki jo predpisuje država; do davčnih blagajn, do kar nekaj absurdov, ki jih zahteva birokracija. Kljub vsemu pravi, da se kmetovanje splača. Voditeljica Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/22/INF-INTERVJU-20160424-000-BORISURANJEK-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2750 clean Tokratni gost Intervjuja prihaja z 18 ha velike kmetije Pri baronu sredi Pohorja.Oba z ženo sta doštudirala agronomijo in po nekaj letih dobre službe to zapustila in se posvetila kmetovanju. Danes je to ekološka turistična kmetija, z 18-imi dopolnilnimi dejavnostmi . Boris Uranjek, ki je pred leti od očeta prevzel kmetijo z dolgo tradicijo, je motor inovativnega pristopa in dela na kmetiji, tudi uvajanja principa permakulture. Kritičen pa je do ogromne papirologije, ki jo predpisuje država; do davčnih blagajn, do kar nekaj absurdov, ki jih zahteva birokracija. Kljub vsemu pravi, da se kmetovanje splača. Voditeljica Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 24 Apr 2016 19:45:00 +0000 Boris Uranjek Tokrat bo gostja Intervjuja profesorica Darja Zaviršek, predstojnica Katedre za področje socialnega vključevanja in pravičnosti na Fakulteti za socialno delo. Z njo se bomo pogovarjali o primeru velenjskih dečkov, o delovanju Centrov za socialno delo, o tem, ali Slovenija potrebuje neodvisnega zgovornika otrokovih pravic, o posvojitvah otrok v Rusiji ter o demonstracijah proti popolni prepovedi abortusa na Poljskem. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/04/17/Darja_Zavirek2016-04-17-094611-SLO1.mp4 SLO1 2798 clean Tokrat bo gostja Intervjuja profesorica Darja Zaviršek, predstojnica Katedre za področje socialnega vključevanja in pravičnosti na Fakulteti za socialno delo. Z njo se bomo pogovarjali o primeru velenjskih dečkov, o delovanju Centrov za socialno delo, o tem, ali Slovenija potrebuje neodvisnega zgovornika otrokovih pravic, o posvojitvah otrok v Rusiji ter o demonstracijah proti popolni prepovedi abortusa na Poljskem. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 Apr 2016 19:42:03 +0000 Darja Zaviršek V intervjuju bomo predstavili izrednega sogovornika, ki na humanitarnem področju po vsem svetu deluje že četrt stoletja. Kot ravnatelj Misijonskega središča usmerja delo 60 slovenskih misijonarjev, ki se borijo za dostojanstvo človeka praktično na vseh celinah od Eskimov do Indijancev ob Amazonki in seveda Afrike in Madagaskarja. Stane Kerin bo predstavil svoje dragocene izkušnje iz kriznih žarišč in naravnih nesreč, kjer smo bili Slovenci med prvimi, ki smo pomagali, spregovoril pa bo tudi o sebi in dobroti slovenskega človeka, ki še vedno priskoči na pomoč ljudem v stiski. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina, vabljeni k ogledu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/08/INF-INTERVJU-20160410-000-STANEKERIN-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2860 clean V intervjuju bomo predstavili izrednega sogovornika, ki na humanitarnem področju po vsem svetu deluje že četrt stoletja. Kot ravnatelj Misijonskega središča usmerja delo 60 slovenskih misijonarjev, ki se borijo za dostojanstvo človeka praktično na vseh celinah od Eskimov do Indijancev ob Amazonki in seveda Afrike in Madagaskarja. Stane Kerin bo predstavil svoje dragocene izkušnje iz kriznih žarišč in naravnih nesreč, kjer smo bili Slovenci med prvimi, ki smo pomagali, spregovoril pa bo tudi o sebi in dobroti slovenskega človeka, ki še vedno priskoči na pomoč ljudem v stiski. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina, vabljeni k ogledu. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 10 Apr 2016 19:50:00 +0000 Stane Kerin Tokratni gost je zagotovo eden največjih poznavalcev delovanja Evropske unije. K temu svoj delež nedvomno prispeva teoretično znanje – v Veliki Britaniji je na univerzi v Liverpoolu magistriral s področja politik Evropske unije – predvsem pa delovne izkušnje in evropski projekti. Služboval je v večih institucijah, med drugim je bil uradni govorec v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, v zadnjih letih se ukvarja z evropskimi projekti promocije in ozaveščanja ljudi o vlogi in pomeni evropskih politik. Kljub vsemu, kar se danes dogaja v in z Evropsko unijo, verjame vanjo. Kritičen pa je do uveljavljanja slovenskih interesov v njej – pravi, da ta nima ne prioritet in strategije kako kaj doseči. Voditeljica: Lidija Hren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/01/INF-INTERVJU-20160403-000-DRAGANBARBUTOVSKI-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2698 clean Tokratni gost je zagotovo eden največjih poznavalcev delovanja Evropske unije. K temu svoj delež nedvomno prispeva teoretično znanje – v Veliki Britaniji je na univerzi v Liverpoolu magistriral s področja politik Evropske unije – predvsem pa delovne izkušnje in evropski projekti. Služboval je v večih institucijah, med drugim je bil uradni govorec v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, v zadnjih letih se ukvarja z evropskimi projekti promocije in ozaveščanja ljudi o vlogi in pomeni evropskih politik. Kljub vsemu, kar se danes dogaja v in z Evropsko unijo, verjame vanjo. Kritičen pa je do uveljavljanja slovenskih interesov v njej – pravi, da ta nima ne prioritet in strategije kako kaj doseči. Voditeljica: Lidija Hren. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 3 Apr 2016 19:50:00 +0000 Dragan Barbutovski Tokrat bo naša gostja socialna in kulturna antropologinja, doktorica Irena Šumi - raziskovalka, ki se ukvarja z antropologijo slovenskega naroda in s slovenskim odnosom do narodnih in drugih manjšin. Je kritična družboslovka, z izjemno pretanjeno in ostro analizo slovenskega odnosa do priseljencev. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/03/18/INF-INTERVJU-20160320-000-IRENASUMI-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2849 clean Tokrat bo naša gostja socialna in kulturna antropologinja, doktorica Irena Šumi - raziskovalka, ki se ukvarja z antropologijo slovenskega naroda in s slovenskim odnosom do narodnih in drugih manjšin. Je kritična družboslovka, z izjemno pretanjeno in ostro analizo slovenskega odnosa do priseljencev. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 20 Mar 2016 20:45:00 +0000 Irena Šumi France Cukjati, dr.med. je predsednik Zbora za republiko. Javnost ga zagotovo najbolj pozna kot nekdanjega predsednika parlamenta in pomembnega člana stranke SDS, kljub temu, da se je pred nekaj leti umaknil iz aktivne politike. Manj je znana njegova izobrazba, od gradbenika preko filozofa in teologa, do zdravnika. Na začetku 90-ih let je služboval tudi na Zdravniški zbornici, nato opravljal delo zasebnega zdravnika, ko je vstopil v politiko oz. parlament, je kmalu postal vodja poslanske skupine SDS in nato predsednik parlamenta. V pogovoru med drugim odgovarja na vprašanja današnje vloge Zbora za republiko, dogajanja na desnici, dogajanja v sami stranki SDS, govori o vplivu omrežij na politiko. Voditeljica Lidija Hren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/03/11/INF-INTERVJU-20160313-000-FRANCECUKJATI-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2712 clean France Cukjati, dr.med. je predsednik Zbora za republiko. Javnost ga zagotovo najbolj pozna kot nekdanjega predsednika parlamenta in pomembnega člana stranke SDS, kljub temu, da se je pred nekaj leti umaknil iz aktivne politike. Manj je znana njegova izobrazba, od gradbenika preko filozofa in teologa, do zdravnika. Na začetku 90-ih let je služboval tudi na Zdravniški zbornici, nato opravljal delo zasebnega zdravnika, ko je vstopil v politiko oz. parlament, je kmalu postal vodja poslanske skupine SDS in nato predsednik parlamenta. V pogovoru med drugim odgovarja na vprašanja današnje vloge Zbora za republiko, dogajanja na desnici, dogajanja v sami stranki SDS, govori o vplivu omrežij na politiko. Voditeljica Lidija Hren http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 13 Mar 2016 20:45:00 +0000 France Cukjati O Srbiji pred predčasnimi volitvami, o balkanski poti sirskih beguncev in o življenju v postsocializmu se bomo pogovarjali z legendarnim kolumnistom tednika Vreme, novinarjem in pisateljem Teofilom Pančič. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/03/04/INF-INTERVJU-20160306-000-TEOFILPANCIC-LP-SLO---P1-F1_1.mp4 SLO1 2859 clean O Srbiji pred predčasnimi volitvami, o balkanski poti sirskih beguncev in o življenju v postsocializmu se bomo pogovarjali z legendarnim kolumnistom tednika Vreme, novinarjem in pisateljem Teofilom Pančič. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 6 Mar 2016 20:45:00 +0000 Teofil Pančič Nataša Tul Mandič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/02/26/INF-INTERVJU-20160224-000-NATASATULMANDIC-LP-SLO----F2_1.mp4 SLO1 2796 clean Nataša Tul Mandič http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 28 Feb 2016 20:45:00 +0000 Nataša Tul Mandič Ko je Narodna galerija pred kratkim odprla vrata prenovljenih prostorov je bilo zanimanje ljudi tolikšno, da so pred vhodi stale vrste kot pred Louvrom ali Ermitažem. In kako si bo galerija prizadevala ohraniti pozornost javnosti? Naša gostja bo direktorica Narodne galerija, doktorica Barbara Jaki. Voditeljica Ksenija Horvat Petrovčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/02/19/INF-INTERVJU-20160217-000-BARBARAJAKI-LP-SLO----F1_1.mp4 SLO1 2687 clean Ko je Narodna galerija pred kratkim odprla vrata prenovljenih prostorov je bilo zanimanje ljudi tolikšno, da so pred vhodi stale vrste kot pred Louvrom ali Ermitažem. In kako si bo galerija prizadevala ohraniti pozornost javnosti? Naša gostja bo direktorica Narodne galerija, doktorica Barbara Jaki. Voditeljica Ksenija Horvat Petrovčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 21 Feb 2016 20:45:00 +0000 Barbara Jaki Franjo Bobinac že 13 let vodi slovensko multinacionalko Gorenje, ki je danes prisotna na trgih v 60-ih državah sveta in prepoznavna po lepem dizajnu svojih izdelkov. Kako se pride na tuje trge, katere veščine pri prodoru in prodaji so potrebne glede na kulturne razlike, kdo je največji konkurent – o vsem tem bo govoril v oddaji. Seveda pa tudi o svoji pevski in nato poslovni karieri, pa tudi o tem, zakaj ga ne najdemo med tajkuni. Voditeljica: Lidija Hren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/02/14/Franjo_Bobinac2016-02-14-095106-SLO1_1.mp4 SLO1 2718 clean Franjo Bobinac že 13 let vodi slovensko multinacionalko Gorenje, ki je danes prisotna na trgih v 60-ih državah sveta in prepoznavna po lepem dizajnu svojih izdelkov. Kako se pride na tuje trge, katere veščine pri prodoru in prodaji so potrebne glede na kulturne razlike, kdo je največji konkurent – o vsem tem bo govoril v oddaji. Seveda pa tudi o svoji pevski in nato poslovni karieri, pa tudi o tem, zakaj ga ne najdemo med tajkuni. Voditeljica: Lidija Hren http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 Feb 2016 20:38:36 +0000 Franjo Bobinac Naš gost bo upokojeni in zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in in predhodnik institucije varuha človekovih pravic, profesor doktor Ljubo Bavcon. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu ter o današnjem vrednotenju človekovih pravic. Voditeljica Ksenija Horvat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/01/29/INF-INTERVJU-20160127-000-LJUBOBAVCON-LP-SLO----F3_1.mp4 SLO1 3005 clean Naš gost bo upokojeni in zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in in predhodnik institucije varuha človekovih pravic, profesor doktor Ljubo Bavcon. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu ter o današnjem vrednotenju človekovih pravic. Voditeljica Ksenija Horvat. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 31 Jan 2016 20:45:00 +0000 Ljubo Bavcon SLO1 no RTV, MMC info@rtvslo.si MMC RTV sl Sun, 16 Sep 2018 20:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 16 Sep 2018 20:00:00 +0000 Intervju - TV