News & Politics (C) RTVSLO 2017 Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Intervju - Radio http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/3633109/intervju-1_pc.jpg Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20181212.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2416 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Dec 2018 09:50:16 +0000 Zmagovalec oblikovalskega natečaja družbeno odgovornega projekta Plaktivat kreativni direktor Blaž Ritmanič Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20181205.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2535 clean Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Dec 2018 09:52:15 +0000 Prof. dr. Darja Zaviršek Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/04/Prof.dr.DarjaZavirek4044323.mp3 RTVSLO – Prvi 2459 clean Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Dec 2018 09:10:00 +0000 Prof. dr. Darja Zaviršek Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/28/obovnikMMC.PR1.20181128.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2333 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Nov 2018 09:48:53 +0000 obovnik Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20181121.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2542 clean Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Nov 2018 09:52:22 +0000 Intervju - Radio Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20181114.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2676 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Nov 2018 09:54:36 +0000 dr. Ivan Šprajc Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20181107.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2228 clean Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Nov 2018 09:47:08 +0000 “Ključna vloga akademij je v znanstveno osnovanem svetovanju politiki. To ni vselej enostavno.” Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/30/GledalikireiserigaDivjak4004268.mp3 RTVSLO – Prvi 2091 clean Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Oct 2018 10:15:00 +0000 Gledališki režiser Žiga Divjak Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Intervju-RadioMMC.PR1.20181024.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2824 clean Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Oct 2018 08:57:04 +0000 Znanje ni več vrednota, temveč blago. Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Intervju-RadioMMC.PR1.20181017.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2677 clean Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Oct 2018 08:54:37 +0000 »Ko se združi pravi tim ljudi, je možno prav vse« Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/Intervju-RadioMMC.PR1.20181010.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2732 clean Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Oct 2018 08:55:32 +0000 Mag. Miran Možina Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/03/Intervju-RadioMMC.PR1.20181003.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2696 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Oct 2018 08:54:56 +0000 Intervju - Radio Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/Intervju-RadioMMC.PR1.20180926.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2285 clean Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Sep 2018 08:48:05 +0000 Dr. Aksinja Kermauner Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20180919.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2775 clean Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Sep 2018 08:56:15 +0000 Dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov 15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/UraZgojznik3952184.mp3 RTVSLO – Prvi 2143 clean 15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 09:35:00 +0000 Urša Zgojznik Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20180912.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2142 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 08:45:42 +0000 Intervju - Radio V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20180905.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2272 clean V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Sep 2018 08:47:52 +0000 Zoran Poznič Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/20/SamoJeranko-najglobljiSlovenec3928902.mp3 RTVSLO – Prvi 2801 clean Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Aug 2018 08:10:00 +0000 Samo Jeranko - najgloblji Slovenec Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/22/Intervju-RadioMMC.PR1.20180822.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2739 clean Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Aug 2018 08:55:39 +0000 Luka Stražar in Aleš Česen Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/08/DeelanMMC.PR1.20180808.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2844 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Aug 2018 08:57:24 +0000 Tomaž Deželan Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/Intervju-RadioMMC.PR1.20180801.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2789 clean Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 1 Aug 2018 08:56:29 +0000 Branko Brumen Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/25/Intervju-RadioMMC.PR1.20180725.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2986 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Jul 2018 08:59:46 +0000 »Slovenska narava je naša nafta!« Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/18/Intervju-RadioMMC.PR1.20180718.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2739 clean Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Jul 2018 08:55:39 +0000 Arheološki ostanki pod Gosposvetsko cesto postregli s številnimi presenečenji Medtem ko se po Evropi, tudi pod vplivom dela politike, krepita nasprotovanje in strah pred priseljenci, pa skoraj vse evropske države glede na demografske trende in nataliteto nujno potrebujejo imigrante, če se želijo še naprej razvijati in vzdrževati sedanji standard družbenega razvoja. Konec koncev so migracije temeljna značilnost zgodovine človeškega razvoja in vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v zvezi z migracijami. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/11/Intervju-RadioMMC.PR1.20180711.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2061 clean Medtem ko se po Evropi, tudi pod vplivom dela politike, krepita nasprotovanje in strah pred priseljenci, pa skoraj vse evropske države glede na demografske trende in nataliteto nujno potrebujejo imigrante, če se želijo še naprej razvijati in vzdrževati sedanji standard družbenega razvoja. Konec koncev so migracije temeljna značilnost zgodovine človeškega razvoja in vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v zvezi z migracijami. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Jul 2018 08:44:21 +0000 “Vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike” Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/04/Intervju-RadioMMC.PR1.20180704.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2610 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Jul 2018 08:53:30 +0000 Karmen Teržan Kopecky Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20180627.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2507 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Jun 2018 08:51:47 +0000 Intervju - Radio Štefan Bogdan Barenboim Šalej živi v Sao Paulu. Iz Brazilije se je nekoč oglašal kot dopisnik, bil pa je tudi slovenski častni konzul in uspešen podjetnik. Še vedno povezuje slovensko gospodarstvo in diplomacijo z Brazilijo in je odličen poznavalec aktualnih razmer. Oktobra bodo Brazilci izbirali novega predsednika. Skoraj zagotovo to ne bo Luis Inácio Lula da Silva, ki prestaja kazen zaradi pasivne korupcije in pranja denarja. Njegova morebitna kandidatura pa je le ena izmed tem, ki pred volitvami razdvajajo Brazilce. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/19/tefanBogdanBarenboimalej3876532.mp3 RTVSLO – Prvi 2801 clean Štefan Bogdan Barenboim Šalej živi v Sao Paulu. Iz Brazilije se je nekoč oglašal kot dopisnik, bil pa je tudi slovenski častni konzul in uspešen podjetnik. Še vedno povezuje slovensko gospodarstvo in diplomacijo z Brazilijo in je odličen poznavalec aktualnih razmer. Oktobra bodo Brazilci izbirali novega predsednika. Skoraj zagotovo to ne bo Luis Inácio Lula da Silva, ki prestaja kazen zaradi pasivne korupcije in pranja denarja. Njegova morebitna kandidatura pa je le ena izmed tem, ki pred volitvami razdvajajo Brazilce. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Jun 2018 08:05:00 +0000 Štefan Bogdan Barenboim Šalej Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20180613.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2833 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Jun 2018 08:57:13 +0000 Franci Božič Ob začetku desetletja je Katja Perat z nagrajenima in zdaj že dolgo razprodanima pesniškima zbirkama, Najboljši so padli in Davek na dodano vrednost, zbudila pozornost najširše javnosti, celo tistih bralk in bralcev, ki praviloma nikoli ne posežejo po poeziji. Ampak že takrat je avtorica večkrat poudarila, da je še zdaleč ne zanima samo pesništvo in da bi se enkrat v prihodnje rada preizkusila v pisanju romana. No, ta prihodnost je zdaj nastopila; pred nekaj tedni je pri založbi Beletrina izšel njen romaneskni prvenec, Mazohistka, ki pripoveduje zgodbo, umeščeno na Dunaj ob prelomu 19. v 20. stoletje. Kolikor Katjo Perat poznamo tudi kot angažirano javno intelektualko, ki redno posega v slovenske javne debate o najbolj občutljivih družbenih temah, se zdi ta preskok v stoletje in četrt oddaljeno preteklost vsaj nekoliko presenetljiv … Ali pa tudi ne, če pomislimo na Cankarjevo prepričanje, da se probleme od daleč pravzaprav vidi bolje. O čem torej govori Mazohistka in na kakšen način se ta roman vpisuje v sodobnost, smo v pogovoru s pisateljico preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tihomir Pinter (iz osebnega arhiva Katje Perat) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/KatjaPerat3857034.mp3 RTVSLO – Prvi 2529 clean Ob začetku desetletja je Katja Perat z nagrajenima in zdaj že dolgo razprodanima pesniškima zbirkama, Najboljši so padli in Davek na dodano vrednost, zbudila pozornost najširše javnosti, celo tistih bralk in bralcev, ki praviloma nikoli ne posežejo po poeziji. Ampak že takrat je avtorica večkrat poudarila, da je še zdaleč ne zanima samo pesništvo in da bi se enkrat v prihodnje rada preizkusila v pisanju romana. No, ta prihodnost je zdaj nastopila; pred nekaj tedni je pri založbi Beletrina izšel njen romaneskni prvenec, Mazohistka, ki pripoveduje zgodbo, umeščeno na Dunaj ob prelomu 19. v 20. stoletje. Kolikor Katjo Perat poznamo tudi kot angažirano javno intelektualko, ki redno posega v slovenske javne debate o najbolj občutljivih družbenih temah, se zdi ta preskok v stoletje in četrt oddaljeno preteklost vsaj nekoliko presenetljiv … Ali pa tudi ne, če pomislimo na Cankarjevo prepričanje, da se probleme od daleč pravzaprav vidi bolje. O čem torej govori Mazohistka in na kakšen način se ta roman vpisuje v sodobnost, smo v pogovoru s pisateljico preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tihomir Pinter (iz osebnega arhiva Katje Perat) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Jun 2018 09:30:00 +0000 Katja Perat Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/ratMMC.PR1.20180606.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2528 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Jun 2018 08:52:08 +0000 rat Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/30/Intervju-RadioMMC.PR1.20180530.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2875 clean Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 May 2018 08:57:55 +0000 Jože Rovan Darja Smrkolj je prejemnica državnega priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih 2017, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. V 5 letih je pridobivanju novih znanj namenila ogromno časa. Izkoristila je praktično vse možne brezplačne oblike neformalnega in priložnostnega učenja v lokalnem okolju, od učenja tujih jezikov do računalniškega opismenjevanja. Del tega znanja je kot prostovoljka prenesla tudi na druge, poleg tega je dejavna v lokalnih društvih, pomagala pa je tudi beguncem. Njena zgodba je posebna tudi zato, ker je zaradi genetske okvare manjša od drugih. V življenju se je morala spopasti s številnimi ovirami, predsodki in zaničevanjem, zato se je nekoliko odmaknila od ljudi. Tudi o tem, kako so delavnice vseživljenjskega učenja in nova znanja Darji Smrkolj življenje spremenile na bolje, v sredinem Intervjuju na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/23/Intervju-RadioMMC.PR1.20180523.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2508 clean Darja Smrkolj je prejemnica državnega priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih 2017, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. V 5 letih je pridobivanju novih znanj namenila ogromno časa. Izkoristila je praktično vse možne brezplačne oblike neformalnega in priložnostnega učenja v lokalnem okolju, od učenja tujih jezikov do računalniškega opismenjevanja. Del tega znanja je kot prostovoljka prenesla tudi na druge, poleg tega je dejavna v lokalnih društvih, pomagala pa je tudi beguncem. Njena zgodba je posebna tudi zato, ker je zaradi genetske okvare manjša od drugih. V življenju se je morala spopasti s številnimi ovirami, predsodki in zaničevanjem, zato se je nekoliko odmaknila od ljudi. Tudi o tem, kako so delavnice vseživljenjskega učenja in nova znanja Darji Smrkolj življenje spremenile na bolje, v sredinem Intervjuju na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 May 2018 08:51:48 +0000 Darja Smrkolj V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/15/dr.TanjaRoenberger3832238.mp3 RTVSLO – Prvi 1998 clean V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 May 2018 08:15:00 +0000 dr. Tanja Roženberger Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/09/Intervju-RadioMMC.PR1.20180509.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2034 clean Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 May 2018 08:43:54 +0000 Dan zmage – dan Evrope Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani«. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/02/Intervju-RadioMMC.PR1.20180502.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2975 clean Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani«. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 May 2018 08:59:35 +0000 prof. dr. Jože Mencinger Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/Intervju-RadioMMC.PR1.20180425.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2014 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Apr 2018 08:43:34 +0000 Intervju - Radio Nedavna razkritja o zlorabi osebnih podatkov na Facebooku so v ospredje vnovič postavila vprašanja o škodljivem vplivu spletnih družbenih medijev. Hiter razvoj digitalnih tehnologij in obdelava velikih podatkov sta omogočila tako imenovano brezplačno ekonomijo, ko v zameno za svoje osebne podatke dobimo izdelke in storitve. Ta pogodba brezplačnosti, ki smo jo sklenili s spletnimi giganti, ne omogoča le zlorabe zasebnosti, temveč povzroča tudi številne težave ustvarjalcem vsebin, ki so izgubili vir dohodka. Geert Lovink je nizozemski medijski teoretik, spletni kritik, aktivist in ustanovitelj amsterdamskega Inštituta za omrežne kulture (Institute for Network Cultures), ki se je prejšnji teden v organizaciji Aksiome, Državljana D in Akademije za likovno umetnost ustavil v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Med drugim je predstavil MoneyLab, mrežo umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev. Geerta Lovinka, ki je svoj profil na Facebooku izbrisal leta 2010, je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/23/GeertLovink3811071.mp3 RTVSLO – Prvi 1897 clean Nedavna razkritja o zlorabi osebnih podatkov na Facebooku so v ospredje vnovič postavila vprašanja o škodljivem vplivu spletnih družbenih medijev. Hiter razvoj digitalnih tehnologij in obdelava velikih podatkov sta omogočila tako imenovano brezplačno ekonomijo, ko v zameno za svoje osebne podatke dobimo izdelke in storitve. Ta pogodba brezplačnosti, ki smo jo sklenili s spletnimi giganti, ne omogoča le zlorabe zasebnosti, temveč povzroča tudi številne težave ustvarjalcem vsebin, ki so izgubili vir dohodka. Geert Lovink je nizozemski medijski teoretik, spletni kritik, aktivist in ustanovitelj amsterdamskega Inštituta za omrežne kulture (Institute for Network Cultures), ki se je prejšnji teden v organizaciji Aksiome, Državljana D in Akademije za likovno umetnost ustavil v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Med drugim je predstavil MoneyLab, mrežo umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev. Geerta Lovinka, ki je svoj profil na Facebooku izbrisal leta 2010, je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Apr 2018 08:15:00 +0000 Geert Lovink Vinski guru Luca Gardini je vino Rebula opoka 2016 vinarja Marjana Simčiča, v časniku La gazzetta dello sport, ocenil za najboljše vino na svetu. Gre za nov mejnik slovenskih vin in vinarjev, saj še nikoli v zgodovini nismo prejeli toliko točk in se uvrstili na prvo mesto, pred vse vinske velesile. Družina Simčič iz Ceglega v Brdih se že od leta 1860 ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, nedavni naziv pa je več kot dober povod za pogovor z avtorjem vrhunskih vin, ki predstavlja 5. generacijo. Marjana Simčiča v sredinem intervjuju gosti Ana Skrt. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/imiMMC.PR1.20180418.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2697 clean Vinski guru Luca Gardini je vino Rebula opoka 2016 vinarja Marjana Simčiča, v časniku La gazzetta dello sport, ocenil za najboljše vino na svetu. Gre za nov mejnik slovenskih vin in vinarjev, saj še nikoli v zgodovini nismo prejeli toliko točk in se uvrstili na prvo mesto, pred vse vinske velesile. Družina Simčič iz Ceglega v Brdih se že od leta 1860 ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, nedavni naziv pa je več kot dober povod za pogovor z avtorjem vrhunskih vin, ki predstavlja 5. generacijo. Marjana Simčiča v sredinem intervjuju gosti Ana Skrt. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Apr 2018 08:54:57 +0000 Marjan Simčič Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/11/Intervju-RadioMMC.PR1.20180411.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2971 clean Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Apr 2018 08:59:31 +0000 Agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/04/Intervju-RadioMMC.PR1.20180404.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2218 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Apr 2018 08:46:58 +0000 Darko Muženič Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/Intervju-RadioMMC.PR1.20180328.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2646 clean Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Mar 2018 08:54:06 +0000 ITF prisoten v 17 državah Ob današnjem svetovnem dnevu lutk se bomo spomnili, da lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine in ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da nam pomaga razumeti in osmišljati svet. Če je res tako pa tudi, če drži malce prej navedeno nam bo pomagal osvetliti tokratni intervjuvanec dr. Matija Solce. Prvi in edini slovenski doktor lutkovne umetnosti, doktorand akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel številne nagrad na domačih in mednarodnih lutkovnih festivalih. Je tudi glasbenik - harmonikar, režiser, igralec in pedagog. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20180321.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2738 clean Ob današnjem svetovnem dnevu lutk se bomo spomnili, da lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine in ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da nam pomaga razumeti in osmišljati svet. Če je res tako pa tudi, če drži malce prej navedeno nam bo pomagal osvetliti tokratni intervjuvanec dr. Matija Solce. Prvi in edini slovenski doktor lutkovne umetnosti, doktorand akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel številne nagrad na domačih in mednarodnih lutkovnih festivalih. Je tudi glasbenik - harmonikar, režiser, igralec in pedagog. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Mar 2018 09:55:38 +0000 dr. Matija Solce V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20180314.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2177 clean V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Mar 2018 09:46:17 +0000 Damijan Lazar Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20180307.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2470 clean Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Mar 2018 09:51:10 +0000 Tamara Lah Turnšek Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/Intervju-RadioMMC.PR1.20180228.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2474 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Feb 2018 09:51:14 +0000 Umberto Galimberti V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/dr.MancaG.Renko3745597.mp3 RTVSLO – Prvi 2304 clean V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Feb 2018 10:35:00 +0000 dr. Manca G. Renko Z olimpijko Mileno Kordež o smučarskem teku v 70. letih in danes, dopingu, odnosih med trenerji in športniki, rekreativnem teku in vzgoji mlajših tekačev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20180214.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2354 clean Z olimpijko Mileno Kordež o smučarskem teku v 70. letih in danes, dopingu, odnosih med trenerji in športniki, rekreativnem teku in vzgoji mlajših tekačev. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Feb 2018 09:49:14 +0000 Tekaška samorastnica iz generacije marmelade in masla Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike, ki se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel, s 1. januarjem upokojila, bo gostja sredinega intervjuja. Uveljavila je moderne načine vodenja, kot je upoštevanje zaposlenih, skrb za talente in spodbujanje inovativnega ozračja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. In tudi, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš nikamor. Nima potrebe po zadovoljevanju lastnega ega, skupne cilje zna postaviti pred osebne. Zvesto se drži načela: »Ne sodi in ne obsojaj, če nisi hodil v čevljih drugega.« http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20180207.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2782 clean Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike, ki se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel, s 1. januarjem upokojila, bo gostja sredinega intervjuja. Uveljavila je moderne načine vodenja, kot je upoštevanje zaposlenih, skrb za talente in spodbujanje inovativnega ozračja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. In tudi, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš nikamor. Nima potrebe po zadovoljevanju lastnega ega, skupne cilje zna postaviti pred osebne. Zvesto se drži načela: »Ne sodi in ne obsojaj, če nisi hodil v čevljih drugega.« http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Feb 2018 09:56:22 +0000 Jožica Rejec Ustanoviteljica družb Mediana v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije o zanesljivosti javnomnenjskih anket in napovedi v volilnem letu, ki nas čaka. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/Intervju-RadioMMC.PR1.20180131.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2756 clean Ustanoviteljica družb Mediana v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije o zanesljivosti javnomnenjskih anket in napovedi v volilnem letu, ki nas čaka. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Jan 2018 09:55:56 +0000 Janja Božič Marolt Za njim je 40 let dolga, bogata letalska kariera, 12 tisoč ur v zraku, zmage v akrobatskem letenju, številne akcije reševanja ljudi in odkrivanja okoljskih nesreč in požarov. Pilot Obalnega letalskega centra Portorož Benjamin Ličer velja v letalskih krogih za pravo legendo, svojo strast do letenja je združil s pomočjo ljudem in skrbjo za naravo. Lani je prejel najvišje državno odlikovanje – kipec Civilne zaščite, pred dnevi pa so ga razglasili za osebnost Primorske 2017. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/Intervju-RadioMMC.PR1.20180124.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2334 clean Za njim je 40 let dolga, bogata letalska kariera, 12 tisoč ur v zraku, zmage v akrobatskem letenju, številne akcije reševanja ljudi in odkrivanja okoljskih nesreč in požarov. Pilot Obalnega letalskega centra Portorož Benjamin Ličer velja v letalskih krogih za pravo legendo, svojo strast do letenja je združil s pomočjo ljudem in skrbjo za naravo. Lani je prejel najvišje državno odlikovanje – kipec Civilne zaščite, pred dnevi pa so ga razglasili za osebnost Primorske 2017. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Jan 2018 09:48:54 +0000 Benjamin Ličer – Osebnost Primorske 2017 Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/17/Intervju-RadioMMC.PR1.20180117.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2449 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Jan 2018 09:50:49 +0000 Tomaž Vesel Barbara Mali je v Irak prišla skoraj sočasno s t. i. Islamsko državo. Je humanitarka, članica nevladne organizacije Norwegians People Aid, ki se ukvarja s pokonfliktno obnovo in humanitarno pomočjo na vojnih območjih, v Iraku pa deluje od leta 1995. Malijeva živi v Dohuku, na severu države. V ospredju njenega dela so bile večino časa na gori Sindžar leta 2014 ugrabljene in zlorabljene jazidske ženske. Zdaj fokus preusmerja na splošno stanje pravic žensk v Iraku, kjer je družba izrazito konservativna in patriarhalna, posilstvo pa nekaj normalnega, pravi. O njenem delu, usodi Jazidinj po vrnitvi v rodno skupnost in propadu Islamske države v Iraku ter o splošnem stanju v tej nemirni državi, pa v sredinem Intervjuju na Prvem. Ne preslišite malo po 10. uri! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/10/Intervju-RadioMMC.PR1.20180110.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2722 clean Barbara Mali je v Irak prišla skoraj sočasno s t. i. Islamsko državo. Je humanitarka, članica nevladne organizacije Norwegians People Aid, ki se ukvarja s pokonfliktno obnovo in humanitarno pomočjo na vojnih območjih, v Iraku pa deluje od leta 1995. Malijeva živi v Dohuku, na severu države. V ospredju njenega dela so bile večino časa na gori Sindžar leta 2014 ugrabljene in zlorabljene jazidske ženske. Zdaj fokus preusmerja na splošno stanje pravic žensk v Iraku, kjer je družba izrazito konservativna in patriarhalna, posilstvo pa nekaj normalnega, pravi. O njenem delu, usodi Jazidinj po vrnitvi v rodno skupnost in propadu Islamske države v Iraku ter o splošnem stanju v tej nemirni državi, pa v sredinem Intervjuju na Prvem. Ne preslišite malo po 10. uri! http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Jan 2018 09:55:22 +0000 Barbara Mali Sredi decembra so se v Pragi na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci 2017 pomerili nadarjeni plesalci iz osmih evropskih držav. Slovenijo je zastopala 20-letna Patricija Crnkovič, ki je s svojim čutnim nastopom osvojila sodnike in si prislužila 2. mesto. Po odlični uvrstitvi se je vrnila v Rotterdam na Nizozemsko, kjer obiskuje 2. letnik plesne institucije Codarts - Univerze za umetnost. Ob vrnitvi v Slovenijo pa je napočil čas, da strne vtise iz Prage in s kritično distanco ovrednoti svoj nastop, ki so ga spremljali milijoni gledalcev po Evropi. To bo Patricija Crnkovič storila v sredinem Intervju - z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/Intervju-RadioMMC.PR1.20180103.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2307 clean Sredi decembra so se v Pragi na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci 2017 pomerili nadarjeni plesalci iz osmih evropskih držav. Slovenijo je zastopala 20-letna Patricija Crnkovič, ki je s svojim čutnim nastopom osvojila sodnike in si prislužila 2. mesto. Po odlični uvrstitvi se je vrnila v Rotterdam na Nizozemsko, kjer obiskuje 2. letnik plesne institucije Codarts - Univerze za umetnost. Ob vrnitvi v Slovenijo pa je napočil čas, da strne vtise iz Prage in s kritično distanco ovrednoti svoj nastop, ki so ga spremljali milijoni gledalcev po Evropi. To bo Patricija Crnkovič storila v sredinem Intervju - z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Jan 2018 09:48:27 +0000 Intervju - Radio Mehko padajoč pramen pšeničnih las zastira sicer visoko čelo. Pogled je miren, globok in daljnosežen. Razmišljujoč. Izraz rahlo nasmejan, nemara pojoč, a klen in čvrst. Razpet med mnoge vloge življenja, si predpraznične dni rezervira za umiritev. Vzame si čas za pogovor, za premislek o svojem skladateljevanju, o delu s pevci, o družini, o svetu okoli nas in svoje misli deli s poslušalkami in poslušalci Prvega programa Radia Slovenija. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20171227.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2768 clean Mehko padajoč pramen pšeničnih las zastira sicer visoko čelo. Pogled je miren, globok in daljnosežen. Razmišljujoč. Izraz rahlo nasmejan, nemara pojoč, a klen in čvrst. Razpet med mnoge vloge življenja, si predpraznične dni rezervira za umiritev. Vzame si čas za pogovor, za premislek o svojem skladateljevanju, o delu s pevci, o družini, o svetu okoli nas in svoje misli deli s poslušalkami in poslušalci Prvega programa Radia Slovenija. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Dec 2017 09:56:08 +0000 Damijan Močnik Mag. Andrej Kranjc je bil dolga leta naš glavni pogajalec na tako imenovanih podnebnih pogajanjih Združenih narodov. Sodeloval je pri prvem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov Kjotskemu protokolu, ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti. Je tudi avtor več znanstvenih in poljudnih člankov o podnebnih spremembah. Po upokojitvi so ga zaradi njegovega velikega znanja povabili k sodelovanju z Medvladnim odborom Združenih narodov o podnebnih spremembah. Zdaj deluje na Japonskem kot vodje tehnične skupine za evidence toplogrednih plinov v državah članicah OZN. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20171220.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2366 clean Mag. Andrej Kranjc je bil dolga leta naš glavni pogajalec na tako imenovanih podnebnih pogajanjih Združenih narodov. Sodeloval je pri prvem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov Kjotskemu protokolu, ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti. Je tudi avtor več znanstvenih in poljudnih člankov o podnebnih spremembah. Po upokojitvi so ga zaradi njegovega velikega znanja povabili k sodelovanju z Medvladnim odborom Združenih narodov o podnebnih spremembah. Zdaj deluje na Japonskem kot vodje tehnične skupine za evidence toplogrednih plinov v državah članicah OZN. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Dec 2017 09:49:26 +0000 mag. Andrej Kranjc Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20171213.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2553 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Dec 2017 09:52:33 +0000 Intervju - Radio Sedanja predsednica Ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je v tej ustanovi zaposlena že več kot 20 let. Prehodila je pot od svetovalke, preko generalne sekretarke do ustavne sodnice in predsednice. Slovenska ustava bo kmalu stara 26 let, Ustavno sodišče pa je zadnji branik ustave. Kako težka je ta naloga? Ali res grozi ustavni udar? Gre s poskusom obiti ustavno odločbo res za zanikanje avtoritete in veljave ustavnega sodišča? Na ta in druga vprašanja v Intervjuju odgovarja njegova predsednica Jadranka Sovdat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20171206.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2388 clean Sedanja predsednica Ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je v tej ustanovi zaposlena že več kot 20 let. Prehodila je pot od svetovalke, preko generalne sekretarke do ustavne sodnice in predsednice. Slovenska ustava bo kmalu stara 26 let, Ustavno sodišče pa je zadnji branik ustave. Kako težka je ta naloga? Ali res grozi ustavni udar? Gre s poskusom obiti ustavno odločbo res za zanikanje avtoritete in veljave ustavnega sodišča? Na ta in druga vprašanja v Intervjuju odgovarja njegova predsednica Jadranka Sovdat. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Dec 2017 09:49:48 +0000 Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča Strokovnjakinja za energetiko pri organizaciji Greenpeace Emily Rochon si že vrsto let aktivno prizadeva za stoodstotni energetski prehod na obnovljive vire energije, kar je po njenem mnenju povsem realen cilj. Dokazov za to je vse več. Toda energetski sektor fosilnih goriv po drugi stani še ni pripravljen na umik in išče nove strategije, kako obstati na trgu. Pred dobrim desetletjem je bila prav Emily Rochon med prvimi, ki so opozorili na nevarnosti, ki jih za okolje predstavlja tedaj zelo aktualna metoda zajemanja in skladiščenja ogljika, s katero so termoelektrarne skušale zmanjšati svoje izpuste, jih shraniti pod zemljo in tako kljub globalnemu segrevanju upravičiti svoje nadaljnje delovanje. Metoda se je izkazala za drago in neučinkovito, toda spodbudila je gradnjo številnih novih termoelektrarn, ki bodo v sistemu najverjetneje še desetletja. Letos bomo po treh letih zatišja spet priča dvigu globalnih izpustov toplogrednih plinov. Kakšno je pravzaprav dogajanje v ozadju energetske tranzicije in koliko optimizma si v boju s posledicami podnebnih sprememb lahko privoščimo, se je z Emily Rochon pogovarjala Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/EmilyRochonGreenpeace3655966.mp3 RTVSLO – Prvi 2537 clean Strokovnjakinja za energetiko pri organizaciji Greenpeace Emily Rochon si že vrsto let aktivno prizadeva za stoodstotni energetski prehod na obnovljive vire energije, kar je po njenem mnenju povsem realen cilj. Dokazov za to je vse več. Toda energetski sektor fosilnih goriv po drugi stani še ni pripravljen na umik in išče nove strategije, kako obstati na trgu. Pred dobrim desetletjem je bila prav Emily Rochon med prvimi, ki so opozorili na nevarnosti, ki jih za okolje predstavlja tedaj zelo aktualna metoda zajemanja in skladiščenja ogljika, s katero so termoelektrarne skušale zmanjšati svoje izpuste, jih shraniti pod zemljo in tako kljub globalnemu segrevanju upravičiti svoje nadaljnje delovanje. Metoda se je izkazala za drago in neučinkovito, toda spodbudila je gradnjo številnih novih termoelektrarn, ki bodo v sistemu najverjetneje še desetletja. Letos bomo po treh letih zatišja spet priča dvigu globalnih izpustov toplogrednih plinov. Kakšno je pravzaprav dogajanje v ozadju energetske tranzicije in koliko optimizma si v boju s posledicami podnebnih sprememb lahko privoščimo, se je z Emily Rochon pogovarjala Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Nov 2017 09:15:00 +0000 Emily Rochon, Greenpeace Od pastirja krav, bolehnega otroka, hišnika, vojaka, vestnega učenca do športnika, trenerja, bioenergetika, duhovnega učitelja … Marjan Ogorevc je vse našteto in še več, čeprav ga največ ljudi pozna kot trenerja Primoža Kozmusa, prejemnika olimpijskih kolajn v metu kladiva. Vse njegovo življenje je učenje, potovanje, raziskovanje samega sebe, energij, duhovnega, božanskega. Ukvarjal se je z reikijem, biogronomijo, vzhodnimi filozofijami in medicinami, šamanstvom, razvil svojo varianto karmične diagnostike. Zdaj svoje znanje predaja ljudem – v knjigah, z učenjem bioterapevtov in s predavanji za ljudi. Verjame, da si človek na poti ozdravljenja ali osebne rasti lahko pomaga le sam, in sicer tako, da se spremeni. Ko spremenimo sebe, bomo prispevali tudi k spremembi družbe – k spremembi, ki jo naš svet, pravi Marjan Ogorevc, nujno potrebuje. Več o njegovem razumevanju energij, sveta in predvsem človeka pa v oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/22/Intervju-RadioMMC.PR1.20171122.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2770 clean Od pastirja krav, bolehnega otroka, hišnika, vojaka, vestnega učenca do športnika, trenerja, bioenergetika, duhovnega učitelja … Marjan Ogorevc je vse našteto in še več, čeprav ga največ ljudi pozna kot trenerja Primoža Kozmusa, prejemnika olimpijskih kolajn v metu kladiva. Vse njegovo življenje je učenje, potovanje, raziskovanje samega sebe, energij, duhovnega, božanskega. Ukvarjal se je z reikijem, biogronomijo, vzhodnimi filozofijami in medicinami, šamanstvom, razvil svojo varianto karmične diagnostike. Zdaj svoje znanje predaja ljudem – v knjigah, z učenjem bioterapevtov in s predavanji za ljudi. Verjame, da si človek na poti ozdravljenja ali osebne rasti lahko pomaga le sam, in sicer tako, da se spremeni. Ko spremenimo sebe, bomo prispevali tudi k spremembi družbe – k spremembi, ki jo naš svet, pravi Marjan Ogorevc, nujno potrebuje. Več o njegovem razumevanju energij, sveta in predvsem človeka pa v oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Nov 2017 09:56:10 +0000 Marjan Ogorevc Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/15/Intervju-RadioMMC.PR1.20171115.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2758 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Nov 2017 09:55:58 +0000 Intervju - Radio Italija je država z največ kulturno zgodovinskih spomenikov na svetu. Med njimi je ena največjih kraljevih palač Evrope, tako imenovana Reggia, v Caserti blizu Neaplja. V 18. stoletju so jo postavili španski Burboni, ki so se hoteli meriti z vladarji Francije ali Avstro-Ogrske. Zgodovina je potem šla po svoje in z ustanovitvijo Italije so dokončno izgubili svojo moč na jugu Italije. Kraljeva palača v Caserti je bila pred prihodom našega sogovornika, Maura Felicorija, na mesto njenega direktorja zapostavljena in zanemarjena. V samo dveh letih mu je uspelo podvojiti število obiskovalcev razkošnega poslopja in razsežnega parka, ki zdaj – če odmislimo Pompeje – veljata za najbolj obiskani kulturni spomenik južne Italije. O zgodovini palače, upravljanju z njo, razmerju med javnim in zasebnim, pa o kadriranju in financiranju kulture v Italiji in tudi o osebnih pogledih se je z njim pogovarjal naš dopisnik iz Rima, Janko Petrovec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/Intervju-RadioMMC.PR1.20171108.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2126 clean Italija je država z največ kulturno zgodovinskih spomenikov na svetu. Med njimi je ena največjih kraljevih palač Evrope, tako imenovana Reggia, v Caserti blizu Neaplja. V 18. stoletju so jo postavili španski Burboni, ki so se hoteli meriti z vladarji Francije ali Avstro-Ogrske. Zgodovina je potem šla po svoje in z ustanovitvijo Italije so dokončno izgubili svojo moč na jugu Italije. Kraljeva palača v Caserti je bila pred prihodom našega sogovornika, Maura Felicorija, na mesto njenega direktorja zapostavljena in zanemarjena. V samo dveh letih mu je uspelo podvojiti število obiskovalcev razkošnega poslopja in razsežnega parka, ki zdaj – če odmislimo Pompeje – veljata za najbolj obiskani kulturni spomenik južne Italije. O zgodovini palače, upravljanju z njo, razmerju med javnim in zasebnim, pa o kadriranju in financiranju kulture v Italiji in tudi o osebnih pogledih se je z njim pogovarjal naš dopisnik iz Rima, Janko Petrovec. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Nov 2017 09:45:26 +0000 Mauro Felicori Ko so pred dobrima dvema desetletjema na ljubljanski Filozofski fakulteti začeli na dodiplomski ravni poučevati kitajščino in japonščino, se je bržčas marsikdo nejeverno spraševal, zakaj neki bi v Sloveniji sploh potrebovali sinologe in japonologe. No, danes, ko je prostor vzhodne Azije ključni motor svetovnega gospodarstva, pri čemer zlagoma naraščata tudi moč in vpliv te regije v globalni »igri prestolov«, je odločitev za ustanovitev Oddelka za azijske študije nesporno videti pravilna. Toda vsaj študija japonologije pri nas menda še zdaj ne bi bilo, ko bi se osebno ne angažiral dr. Andrej Bekeš, ki je v začetku sedemdesetih z nahrbtnikom na rami odpotoval v deželo vzhajajočega sonca, tam podiplomsko študiral matematiko, se nato preusmeril k znanstvenemu raziskovanju japonskega jezikoslovja in sčasoma postal eden vodilnih strokovnjakov za japonsko sintakso v svetovnem merilu. Bekeš se je namreč sredi devetdesetih let vrnil v Slovenijo in pomagal z nekaj kolegi sinologi na noge postaviti Oddelek za azijske študije; vzgojil je prvih dvajset generacij študentov japonologije. Zaradi vsega tega mu je ob nedavni upokojitvi ljubljanska Univerza podelila naslov zaslužnega profesorja, sam pa je prevzel dolžnosti predsednika Evropske asociacije za japonske študije, kar seveda priča, da znanstveno delo ljubljanske japonologije odmeva v širšem akademskem okolju stare celine. Prizadevanj dr. Bekeša pa niso spregledali niti na Japonskem in tako je pred nekaj dnevi v Tokiu prejel eminentno nagrado Japonske fundacije, nagrado, ki so jo za poglabljanje kulturnih stikov med deželo vzhajajočega sonca in preostalim svetom doslej prejeli tako ugledni ustvarjalci, kot so, med drugim, ruski pisatelj Boris Akunin ter japonska režiserja Akira Kurosawa in Hayao Miyazaki. O prehojeni življenjski, znanstveni in pedagoški poti se bomo z dr. Andrejem Bekešem pogovarjali v sredinem Intervjuju na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/25/Intervju-RadioMMC.PR1.20171025.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2712 clean Ko so pred dobrima dvema desetletjema na ljubljanski Filozofski fakulteti začeli na dodiplomski ravni poučevati kitajščino in japonščino, se je bržčas marsikdo nejeverno spraševal, zakaj neki bi v Sloveniji sploh potrebovali sinologe in japonologe. No, danes, ko je prostor vzhodne Azije ključni motor svetovnega gospodarstva, pri čemer zlagoma naraščata tudi moč in vpliv te regije v globalni »igri prestolov«, je odločitev za ustanovitev Oddelka za azijske študije nesporno videti pravilna. Toda vsaj študija japonologije pri nas menda še zdaj ne bi bilo, ko bi se osebno ne angažiral dr. Andrej Bekeš, ki je v začetku sedemdesetih z nahrbtnikom na rami odpotoval v deželo vzhajajočega sonca, tam podiplomsko študiral matematiko, se nato preusmeril k znanstvenemu raziskovanju japonskega jezikoslovja in sčasoma postal eden vodilnih strokovnjakov za japonsko sintakso v svetovnem merilu. Bekeš se je namreč sredi devetdesetih let vrnil v Slovenijo in pomagal z nekaj kolegi sinologi na noge postaviti Oddelek za azijske študije; vzgojil je prvih dvajset generacij študentov japonologije. Zaradi vsega tega mu je ob nedavni upokojitvi ljubljanska Univerza podelila naslov zaslužnega profesorja, sam pa je prevzel dolžnosti predsednika Evropske asociacije za japonske študije, kar seveda priča, da znanstveno delo ljubljanske japonologije odmeva v širšem akademskem okolju stare celine. Prizadevanj dr. Bekeša pa niso spregledali niti na Japonskem in tako je pred nekaj dnevi v Tokiu prejel eminentno nagrado Japonske fundacije, nagrado, ki so jo za poglabljanje kulturnih stikov med deželo vzhajajočega sonca in preostalim svetom doslej prejeli tako ugledni ustvarjalci, kot so, med drugim, ruski pisatelj Boris Akunin ter japonska režiserja Akira Kurosawa in Hayao Miyazaki. O prehojeni življenjski, znanstveni in pedagoški poti se bomo z dr. Andrejem Bekešem pogovarjali v sredinem Intervjuju na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Oct 2017 08:55:12 +0000 Dr. Andrej Bekeš Roman Jerala je eden najuglednejših slovenskih znanstvenikov. Mednarodno uveljavljenega doktorja kemije, ki deluje na vedah o življenju še zlasti odlikuje inventivnost, kar se zrcali v njegovem delu. Skupina, ki jo vodi na Kemijskem Inštitutu na področju sintezne biologije in imunologije, niza pomembne dosežke. Zazrt je v prihodnost, ko bomo lahko svoj imunski sistem sprogramirali tako, da bo sam uničil rakave celice, v nedavnem dosežku pa oblikujejo proteine v kletke s katerimi bomo lahko dostavljali zdravila. Je dobitnik najpomembnejših državnih znanstvenih nagrad. Poleti so ga sprejeli v EMBO – prestižno mednarodno organizacijo, v kateri so številni Nobelovi nagrajenci, njegove članke pa objavljajo v uglednih znanstvenih revijah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/Intervju-RadioMMC.PR1.20171018.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2706 clean Roman Jerala je eden najuglednejših slovenskih znanstvenikov. Mednarodno uveljavljenega doktorja kemije, ki deluje na vedah o življenju še zlasti odlikuje inventivnost, kar se zrcali v njegovem delu. Skupina, ki jo vodi na Kemijskem Inštitutu na področju sintezne biologije in imunologije, niza pomembne dosežke. Zazrt je v prihodnost, ko bomo lahko svoj imunski sistem sprogramirali tako, da bo sam uničil rakave celice, v nedavnem dosežku pa oblikujejo proteine v kletke s katerimi bomo lahko dostavljali zdravila. Je dobitnik najpomembnejših državnih znanstvenih nagrad. Poleti so ga sprejeli v EMBO – prestižno mednarodno organizacijo, v kateri so številni Nobelovi nagrajenci, njegove članke pa objavljajo v uglednih znanstvenih revijah. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Oct 2017 08:55:06 +0000 Znanstvenik Roman Jerala Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte. Igrati je začela v Šahovskem klubu Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana, trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu je prišla ta mesec. Več o ciljih slovenske šahistke, ki najbolj uživa v standardnem šahu, o njeni športni poti in samem šahu, izveste v radijski oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/11/Intervju-RadioMMC.PR1.20171011.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2896 clean Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte. Igrati je začela v Šahovskem klubu Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana, trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu je prišla ta mesec. Več o ciljih slovenske šahistke, ki najbolj uživa v standardnem šahu, o njeni športni poti in samem šahu, izveste v radijski oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Oct 2017 08:58:16 +0000 Laura Unuk Danes zapušča vodenje največjega sindikata pri nas legenda sindikalizma Dušan Semolič. Vodil ga je kar 26 let in torej na tej funkciji doživel preobrazbo družbe v celoti. Začel je v času tovarišic in tovarišev, končuje kot gospod. Kaj bi spremenil v dolgotrajnem mandatu, če bi lahko zavrtel čas nazaj, kaj meni o politikih, pokojninah, minimalni plači? Je končno čas za združevanje sindikatov? In ne nazadnje: katere vrednote v življenju štejejo? Kje bo jutri malo po sedmi zjutraj, ko bi sicer prišel na delovno mesto? Dušan Semolič v pogovoru z Alenko Terlep. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/04/Intervju-RadioMMC.PR1.20171004.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2691 clean Danes zapušča vodenje največjega sindikata pri nas legenda sindikalizma Dušan Semolič. Vodil ga je kar 26 let in torej na tej funkciji doživel preobrazbo družbe v celoti. Začel je v času tovarišic in tovarišev, končuje kot gospod. Kaj bi spremenil v dolgotrajnem mandatu, če bi lahko zavrtel čas nazaj, kaj meni o politikih, pokojninah, minimalni plači? Je končno čas za združevanje sindikatov? In ne nazadnje: katere vrednote v življenju štejejo? Kje bo jutri malo po sedmi zjutraj, ko bi sicer prišel na delovno mesto? Dušan Semolič v pogovoru z Alenko Terlep. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Oct 2017 08:54:51 +0000 Dušan Semolič Po 25ih letih mesto predsednika Zveze svobodnih sindikatov zapušča Dušan Semolič, prihodnji teden ga bo nasledila Lidija Jerkič, diplomirana pravnica, ki že dobro desetletje vodi Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije. Kako vidi položaj delavcev in delojemalcev ter vlogo sindikatov v današnjem času, kako se spreminjajo metode sindikalnega boja, katere bodo njene prioritete, kako vidi socialno dogovarjanje in kaj o njej pravijo socialni partnerji, nam bo Lidija Jerkič povedala v sredinem intervjuju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20170927.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2770 clean Po 25ih letih mesto predsednika Zveze svobodnih sindikatov zapušča Dušan Semolič, prihodnji teden ga bo nasledila Lidija Jerkič, diplomirana pravnica, ki že dobro desetletje vodi Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije. Kako vidi položaj delavcev in delojemalcev ter vlogo sindikatov v današnjem času, kako se spreminjajo metode sindikalnega boja, katere bodo njene prioritete, kako vidi socialno dogovarjanje in kaj o njej pravijo socialni partnerji, nam bo Lidija Jerkič povedala v sredinem intervjuju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Sep 2017 08:56:10 +0000 Lidija Jerkič V tokratnem Intervju bomo gostili Jano Kus Veenvliet, biologinjo, ki se že vrsto let aktivno ukvarja z varovanjem narave. To počne kot zasebnica, kar je pri nas izjemna redkost. Z možem sta že pred leti ustanovila Zavod Symbiosis, prek katerega sta izvedla že številne naravovarstvene projekte. Eno osrednjih področjih, ki Jano Kus Veenvliet zaposlujejo že več kot 15 let, so invazivne tujerodne vrste. Že vrsto let jih aktivno odstranjuje in to je dejavnost, ki nedvomno zahteva potrpežljivost in vztrajnost, tudi ko se iz leta v leto zdi, da so rezultati nadvse omejeni. Podobno kot potrpežljivost zahteva spreminjanje našega pogleda na vrednost, ki se skriva v naravnem bogastvu in o načinih, kako to bogastvo uporabiti, ne da bi ga poškodovali. V to smer gredo njena prizadevanja za razvoj ekoturizma, v prvi vrsti na Notranjskem, kamor se je na Bloke, sicer rojena Ljubljančanka, preselila. Z Jano Kus Veenvliet se bo pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20170920.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2725 clean V tokratnem Intervju bomo gostili Jano Kus Veenvliet, biologinjo, ki se že vrsto let aktivno ukvarja z varovanjem narave. To počne kot zasebnica, kar je pri nas izjemna redkost. Z možem sta že pred leti ustanovila Zavod Symbiosis, prek katerega sta izvedla že številne naravovarstvene projekte. Eno osrednjih področjih, ki Jano Kus Veenvliet zaposlujejo že več kot 15 let, so invazivne tujerodne vrste. Že vrsto let jih aktivno odstranjuje in to je dejavnost, ki nedvomno zahteva potrpežljivost in vztrajnost, tudi ko se iz leta v leto zdi, da so rezultati nadvse omejeni. Podobno kot potrpežljivost zahteva spreminjanje našega pogleda na vrednost, ki se skriva v naravnem bogastvu in o načinih, kako to bogastvo uporabiti, ne da bi ga poškodovali. V to smer gredo njena prizadevanja za razvoj ekoturizma, v prvi vrsti na Notranjskem, kamor se je na Bloke, sicer rojena Ljubljančanka, preselila. Z Jano Kus Veenvliet se bo pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Sep 2017 08:55:25 +0000 Intervju - Radio Na vrhu najpomembnejših stanovskih organizacij delodajalcev in sindikatov se dogajajo spremembe, prihajajo novi obrazi z novimi načrti in energijo. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je sredi kadrovske prenove. Štiri mesece jo vodi predsednik Boštjan Gorjup, sicer direktor podjetja BSH Hišni aparati v Nazarjih, ki je v lasti Boscha. Gorjup je Korošec z mednarodnimi izkušnjami, verjame v dialog s sindikati, v središču njegovih prizadevanj pa je zbližanje izobraževanja in dela v industriji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20170913.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2073 clean Na vrhu najpomembnejših stanovskih organizacij delodajalcev in sindikatov se dogajajo spremembe, prihajajo novi obrazi z novimi načrti in energijo. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je sredi kadrovske prenove. Štiri mesece jo vodi predsednik Boštjan Gorjup, sicer direktor podjetja BSH Hišni aparati v Nazarjih, ki je v lasti Boscha. Gorjup je Korošec z mednarodnimi izkušnjami, verjame v dialog s sindikati, v središču njegovih prizadevanj pa je zbližanje izobraževanja in dela v industriji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Sep 2017 08:44:33 +0000 Boštjan Gorjup, predsednik GZS Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20170906.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2182 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Sep 2017 08:46:22 +0000 Intervju - Radio Od razsodbe arbitražnega sodišča o morski in kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško sta minila 2 meseca, a sodba se zdi za zdaj le mrtva črka na papirju. Je sploh mogoča implementacija razsodbe, če ena stran vztraja, da arbitražne odločitve ne bo spoštovala? Od leta 1994 so pred mednarodnimi sodišči in v arbitražnih postopkih obravnavali 11 razmejitvenih zadev. In v vseh primerih vse vpletene države odločitve in razsodbe spoštujejo. Bi morala bolj odločno posredovati Evropska unija in Hrvaško spomniti pogodbo o EU, ki članice zavezuje k lojalnemu sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju? Bo Slovenija vložila tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu? Kaj trenutni status quo pomeni za Slovenijo kot pomorsko državo? Kakšno škodo bodo utrpeli slovenski ribiči? Bo Slovenija privolila v nadaljnje pogovore s Hrvaško in se kar naenkrat znašla v vrtincu novih pogajanj o reševanju mejnega spora? Gost sredinega intervjuja bo strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/30/Intervju-RadioMMC.PR1.20170830.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2743 clean Od razsodbe arbitražnega sodišča o morski in kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško sta minila 2 meseca, a sodba se zdi za zdaj le mrtva črka na papirju. Je sploh mogoča implementacija razsodbe, če ena stran vztraja, da arbitražne odločitve ne bo spoštovala? Od leta 1994 so pred mednarodnimi sodišči in v arbitražnih postopkih obravnavali 11 razmejitvenih zadev. In v vseh primerih vse vpletene države odločitve in razsodbe spoštujejo. Bi morala bolj odločno posredovati Evropska unija in Hrvaško spomniti pogodbo o EU, ki članice zavezuje k lojalnemu sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju? Bo Slovenija vložila tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu? Kaj trenutni status quo pomeni za Slovenijo kot pomorsko državo? Kakšno škodo bodo utrpeli slovenski ribiči? Bo Slovenija privolila v nadaljnje pogovore s Hrvaško in se kar naenkrat znašla v vrtincu novih pogajanj o reševanju mejnega spora? Gost sredinega intervjuja bo strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Aug 2017 08:55:43 +0000 Prof. dr. Marko Pavliha Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov. Kako so na katalonsko mesto vplivali zadnji teroristični dogodki in kakšno je življenje v četrtem najbolj turistično obleganem evropskem mestu, boste izvedeli v sredini oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/23/Intervju-RadioMMC.PR1.20170823.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2850 clean Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov. Kako so na katalonsko mesto vplivali zadnji teroristični dogodki in kakšno je življenje v četrtem najbolj turistično obleganem evropskem mestu, boste izvedeli v sredini oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Aug 2017 08:57:30 +0000 Prevajalka in pisateljica Simona Škrabec iz Barcelone Poletje je čas različnih festivalov in kdor se je že kdaj lotil organizacije katerega od njih, ve, da to ni mačji kašelj. Prav tako vodenje večjega kulturnega društva in priprava vsakoletne gledališke predstave, pri kateri vsi sodelujejo na prostovoljni osnovi in niso profesionalni gledališčniki. Vse to pa že več kot pol stoletja odlično uspeva gostu današnjega Intervjuja na Prvem. Lojze Stražar je namreč že tako dolgo režiser in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki upravlja s Poletnim gledališčem Studenec. To zbirališče ljubiteljev kulture in predvsem gledališča, ki ga najdete blizu Domžal, je za portoroškim Avditorijem in ljubljanskimi Križankami tretje največje pokrito poletno gledališče pri nas in vsako leto na Kulturni poletni festival Studenec privabi med 12- in 15.000 obiskovalcev. Največ si jih pride ogledat domačo gledališko igro, letos je to Finžgarjeva ljudska igra Divji lovec, ki jo je Stražar priredil za oder in režiral. Tudi velika večina drugih prireditev in gledaliških iger na Studencu je nastala pod njegovo taktirko, sam pa je postal kar sinonim za ljubiteljsko gledališče. Kako uspešna je bila letošnja gledališka sezona, ki se je na Studencu končala v ponedeljek, kako v teh časih živi amatersko gledališče in ljubiteljska kultura nasploh, bo Lojze Stražar povedal voditeljici tokratnega Intervjuja Andreji Čokl. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/16/Intervju-RadioMMC.PR1.20170816.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2388 clean Poletje je čas različnih festivalov in kdor se je že kdaj lotil organizacije katerega od njih, ve, da to ni mačji kašelj. Prav tako vodenje večjega kulturnega društva in priprava vsakoletne gledališke predstave, pri kateri vsi sodelujejo na prostovoljni osnovi in niso profesionalni gledališčniki. Vse to pa že več kot pol stoletja odlično uspeva gostu današnjega Intervjuja na Prvem. Lojze Stražar je namreč že tako dolgo režiser in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki upravlja s Poletnim gledališčem Studenec. To zbirališče ljubiteljev kulture in predvsem gledališča, ki ga najdete blizu Domžal, je za portoroškim Avditorijem in ljubljanskimi Križankami tretje največje pokrito poletno gledališče pri nas in vsako leto na Kulturni poletni festival Studenec privabi med 12- in 15.000 obiskovalcev. Največ si jih pride ogledat domačo gledališko igro, letos je to Finžgarjeva ljudska igra Divji lovec, ki jo je Stražar priredil za oder in režiral. Tudi velika večina drugih prireditev in gledaliških iger na Studencu je nastala pod njegovo taktirko, sam pa je postal kar sinonim za ljubiteljsko gledališče. Kako uspešna je bila letošnja gledališka sezona, ki se je na Studencu končala v ponedeljek, kako v teh časih živi amatersko gledališče in ljubiteljska kultura nasploh, bo Lojze Stražar povedal voditeljici tokratnega Intervjuja Andreji Čokl. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Aug 2017 08:49:48 +0000 Lojze Stražar Veliki svetovni meteorološki centri trdijo, da pri zanesljivosti vremenskih napovedi vsakih deset let pridobimo en dan. Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki ga meteorologi nato prevedejo v vremensko napoved v sliki in besedi. Letošnje poletje se bo v vremenske kronike bržčas zapisalo kot dolgo in vroče z nevihtnimi epizodami. Kolektivni »vremenski spomin« je največkrat precej kratkoročen, hkrati pa si želimo dolgoročnih vremenskih napovedi. O globalnih smernicah razvoja meteorologije in lokalnih vremenskih trendih v sredinem intervjuju z meteorologom Branetom Gregorčičem iz Agencije za okolje. Po deseti, na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/09/Intervju-RadioMMC.PR1.20170809.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2673 clean Veliki svetovni meteorološki centri trdijo, da pri zanesljivosti vremenskih napovedi vsakih deset let pridobimo en dan. Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki ga meteorologi nato prevedejo v vremensko napoved v sliki in besedi. Letošnje poletje se bo v vremenske kronike bržčas zapisalo kot dolgo in vroče z nevihtnimi epizodami. Kolektivni »vremenski spomin« je največkrat precej kratkoročen, hkrati pa si želimo dolgoročnih vremenskih napovedi. O globalnih smernicah razvoja meteorologije in lokalnih vremenskih trendih v sredinem intervjuju z meteorologom Branetom Gregorčičem iz Agencije za okolje. Po deseti, na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Aug 2017 08:54:33 +0000 Brane Gregorčič Devetnajstega aprila letos se je v Ljubljani na Shodu za znanost zbralo približno 800 raziskovalk in raziskovalcev z zahtevo za dvig sredstev, ki jih Slovenija namenja za znanost, na 1 odstotek do leta 2020 ter pričakovanjem, da bo vlada končno sprejela nov zakon o raziskovalni dejavnosti, ki se že vrsto let valja po predalih različnih ministrstev. Slovenski raziskovalci in raziskovalke zahtevajo, da se še letos v rebalansu proračuna nameni vsaj 40 milijonov dodatnih sredstev za znanost. “Če pustimo ob strani podrobno razlago, kako se javni raziskovalni zavodi sploh še držijo nad vodo – nič nove raziskovalne opreme, odslavljanje raziskovalk in raziskovalcev, nedopustno varčevanje pri terenskem delu in materialnih stroških -, ne moremo mimo očitnega ignoriranja dejstva, da je Slovenija po vlaganjih v znanost pristala na dnu lestvice držav članic EU,” opozarja direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in predsednik organizacijskega odbora Shoda za znanost prof. dr. Oto Luthar. Ker se od aprila ni zgodilo nič, so slovenski znanstveniki z verižnim zasipanjem premierjevega elektronskega naslova Mira Cerarja pripravili do tega, da se je prejšnji ponedeljek sestal z njimi. Seja odbora DZ za izobraževanjem znanost, šport in mladino, kjer naj bi obravnavali pereče težave slovenske raziskovalne sfere, je bila namreč iz julija prestavljena na nedoločen datum v septembru. Vmes je slovenska znanost tako rekoč v mrtvem teku. Kaj bi se moralo zgoditi, da postane gonilo napredka in družbe, v oddaji Intervju sprašujemo dr. Lutharja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/02/Intervju-RadioMMC.PR1.20170802.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2285 clean Devetnajstega aprila letos se je v Ljubljani na Shodu za znanost zbralo približno 800 raziskovalk in raziskovalcev z zahtevo za dvig sredstev, ki jih Slovenija namenja za znanost, na 1 odstotek do leta 2020 ter pričakovanjem, da bo vlada končno sprejela nov zakon o raziskovalni dejavnosti, ki se že vrsto let valja po predalih različnih ministrstev. Slovenski raziskovalci in raziskovalke zahtevajo, da se še letos v rebalansu proračuna nameni vsaj 40 milijonov dodatnih sredstev za znanost. “Če pustimo ob strani podrobno razlago, kako se javni raziskovalni zavodi sploh še držijo nad vodo – nič nove raziskovalne opreme, odslavljanje raziskovalk in raziskovalcev, nedopustno varčevanje pri terenskem delu in materialnih stroških -, ne moremo mimo očitnega ignoriranja dejstva, da je Slovenija po vlaganjih v znanost pristala na dnu lestvice držav članic EU,” opozarja direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in predsednik organizacijskega odbora Shoda za znanost prof. dr. Oto Luthar. Ker se od aprila ni zgodilo nič, so slovenski znanstveniki z verižnim zasipanjem premierjevega elektronskega naslova Mira Cerarja pripravili do tega, da se je prejšnji ponedeljek sestal z njimi. Seja odbora DZ za izobraževanjem znanost, šport in mladino, kjer naj bi obravnavali pereče težave slovenske raziskovalne sfere, je bila namreč iz julija prestavljena na nedoločen datum v septembru. Vmes je slovenska znanost tako rekoč v mrtvem teku. Kaj bi se moralo zgoditi, da postane gonilo napredka in družbe, v oddaji Intervju sprašujemo dr. Lutharja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Aug 2017 08:48:05 +0000 Dr. Oto Luthar Američan Noah Charney se je vedno počutil bolj domače v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Tudi to je eden od razlogov, da se je pred približno 5. leti preselil v Kamnik. Umetnostni zgodovinar, čigar akademska ekspertiza je kriminal na področju umetnosti, se preživlja s pisanjem romanov in člankov za tuje medije, dela kot urednik in scenarist ter sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Letos, v Plečnikovem letu 2017, je izdal knjigo Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika. Slovenologija, življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej pa je knjiga, ki naj bi Slovencem ponudila drugačen pogled na lastno deželo - pogled skozi oči tujca, ki Slovenijo zdaj imenuje svoj dom in resnično meni, da je to najboljša država na svetu. Noaha Charneya je v sredin intervju povabila Darja Pograjc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/26/Intervju-RadioMMC.PR1.20170726.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2766 clean Američan Noah Charney se je vedno počutil bolj domače v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Tudi to je eden od razlogov, da se je pred približno 5. leti preselil v Kamnik. Umetnostni zgodovinar, čigar akademska ekspertiza je kriminal na področju umetnosti, se preživlja s pisanjem romanov in člankov za tuje medije, dela kot urednik in scenarist ter sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Letos, v Plečnikovem letu 2017, je izdal knjigo Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika. Slovenologija, življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej pa je knjiga, ki naj bi Slovencem ponudila drugačen pogled na lastno deželo - pogled skozi oči tujca, ki Slovenijo zdaj imenuje svoj dom in resnično meni, da je to najboljša država na svetu. Noaha Charneya je v sredin intervju povabila Darja Pograjc. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Jul 2017 08:56:06 +0000 Ameriški pisatelj Noah Charney (Slovenologija) Etnologi zbirajo podatke s čakanjem, posedanjem, opazovanjem, klepetanjem, prehranjevanjem, pitjem, smejanjem in jokanjem z ljudmi, pripoveduje na začetku pravkar izdane knjige Sinja obzorja: nomadi na morju antropologinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Nataša Rogelja. Štiri leta je z družino plula med obalami Sredozemlja in opazovala ter spoznavala popotnike morjeplovce, ki so se za daljše obdobje podali živet na jadrnice. Sinja obzorja so knjiga o ljudeh, ki so nenehno na poti po svoji lastni volji. Takšen slog bivanja antropologi imenujejo tudi »življenjsko-stilske migracije« ali »selitve zaradi boljšega življenja« in v tokratnem intervjuju nas zanima, zakaj se ljudje odločijo za življenje na morju, kako na jadrnicah sploh lahko preživijo in kakšne posledice ima takšna odločitev na prihodnost celotne družine? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20170719.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2246 clean Etnologi zbirajo podatke s čakanjem, posedanjem, opazovanjem, klepetanjem, prehranjevanjem, pitjem, smejanjem in jokanjem z ljudmi, pripoveduje na začetku pravkar izdane knjige Sinja obzorja: nomadi na morju antropologinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Nataša Rogelja. Štiri leta je z družino plula med obalami Sredozemlja in opazovala ter spoznavala popotnike morjeplovce, ki so se za daljše obdobje podali živet na jadrnice. Sinja obzorja so knjiga o ljudeh, ki so nenehno na poti po svoji lastni volji. Takšen slog bivanja antropologi imenujejo tudi »življenjsko-stilske migracije« ali »selitve zaradi boljšega življenja« in v tokratnem intervjuju nas zanima, zakaj se ljudje odločijo za življenje na morju, kako na jadrnicah sploh lahko preživijo in kakšne posledice ima takšna odločitev na prihodnost celotne družine? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Jul 2017 08:47:26 +0000 Nomadi na morju - dr. Nataša Rogelja Slovenska gledališka scena bi bila zelo okrnjena brez množice amaterskih skupin in zanesenjakov, ki v manjših krajih skrbijo za tovrstno dejavnost. Ena takih je Branka Bezeljak, režiserka, dramaturginja, predvsem pa mentorica mladim dramskim ustvarjalcem, pri kateri so se kalili mnogi danes uveljavljeni gledališki igralci in režiserji. O trenutnih gledaliških izzivih, potencialu ptujske alternativne scene ter predvsem o potencialu mladih umetnikov se bo z Branko Bezeljak v sredinem Intervjuju pogovarjal Danijel Poslek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20170712.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2407 clean Slovenska gledališka scena bi bila zelo okrnjena brez množice amaterskih skupin in zanesenjakov, ki v manjših krajih skrbijo za tovrstno dejavnost. Ena takih je Branka Bezeljak, režiserka, dramaturginja, predvsem pa mentorica mladim dramskim ustvarjalcem, pri kateri so se kalili mnogi danes uveljavljeni gledališki igralci in režiserji. O trenutnih gledaliških izzivih, potencialu ptujske alternativne scene ter predvsem o potencialu mladih umetnikov se bo z Branko Bezeljak v sredinem Intervjuju pogovarjal Danijel Poslek. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Jul 2017 08:50:07 +0000 Branka Bezeljak Dr. Uroš Lipušček je znani slovenski novinar, ki v zadnjem času za RTV Slovenija poroča iz Pekinga. Kitajska je zaradi svoje velikosti in gospodarske pomembnosti ves čas v ospredju zanimanja svetovne javnosti. To še posebej velja za zapletanje severnokorejske krize in za občutljive kitajsko-ameriške odnose. Kitajska ima veliko sporov s svojimi sosedi na nikoli natančno določeni morski meji okoli otokov, na katerih gradi različne postojanke. Že desetletja je znan tudi spor s Tajvanom, kamor so se zatekle čete poraženega Kumintanga leta 1949. Kitajska po je pred dnevi tudi praznovala 20. obletnico vrnitve Hongkonga, nekdaj britanske kolonije. Gost sredinega Intervjuja podrobno spremlja te teme. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20170705.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2918 clean Dr. Uroš Lipušček je znani slovenski novinar, ki v zadnjem času za RTV Slovenija poroča iz Pekinga. Kitajska je zaradi svoje velikosti in gospodarske pomembnosti ves čas v ospredju zanimanja svetovne javnosti. To še posebej velja za zapletanje severnokorejske krize in za občutljive kitajsko-ameriške odnose. Kitajska ima veliko sporov s svojimi sosedi na nikoli natančno določeni morski meji okoli otokov, na katerih gradi različne postojanke. Že desetletja je znan tudi spor s Tajvanom, kamor so se zatekle čete poraženega Kumintanga leta 1949. Kitajska po je pred dnevi tudi praznovala 20. obletnico vrnitve Hongkonga, nekdaj britanske kolonije. Gost sredinega Intervjuja podrobno spremlja te teme. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Jul 2017 08:58:38 +0000 Dr. Uroš Lipušček Trije romani, trije kresniki. Goran Vojnović, ki je zahvaljujoč Figi, intimnemu družinskemu portretu, raztegnjenemu čez tri generacije, minuli petek še tretjič prejel prestižno nagrado za najboljši roman leta, je bržčas najbolj odmeven, vroč in intriganten slovenski pisatelj zadnjega desetletja. Kako Vojnović ustvarja, na kakšen način se kosa z odzivi javnosti, ki nihajo med vznesenim navdušenjem in ogorčenim zavračanjem, in kaj nam vsem skupaj s svojim pisanjem pravzaprav hoče sporočiti, preverjamo v sredinem Intervjuju na Prvem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/28/Intervju-RadioMMC.PR1.20170628.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2763 clean Trije romani, trije kresniki. Goran Vojnović, ki je zahvaljujoč Figi, intimnemu družinskemu portretu, raztegnjenemu čez tri generacije, minuli petek še tretjič prejel prestižno nagrado za najboljši roman leta, je bržčas najbolj odmeven, vroč in intriganten slovenski pisatelj zadnjega desetletja. Kako Vojnović ustvarja, na kakšen način se kosa z odzivi javnosti, ki nihajo med vznesenim navdušenjem in ogorčenim zavračanjem, in kaj nam vsem skupaj s svojim pisanjem pravzaprav hoče sporočiti, preverjamo v sredinem Intervjuju na Prvem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Jun 2017 08:56:03 +0000 Goran Vojnović Še nekaj dni nas loči od Dneva državnosti, od obletnice, ko je Slovenija, moja dežela postala Slovenija, moja država. V desetletju pred osamosvojitvijo, v 80-tih, so obstajale platforme na katerih so se srečevali in pogovarjali ljudje različnih nazorov in prepričanj. 80-ta leta prejšnjega stoletja so bila nasploh eno najbolj razgibanih obdobij v slovenski zgodovini: razpadanje Jugoslavije, pojav alternativnih političnih gibanj, vznik provokativne kulture, razvoj punka, prispevki v Tribuni in Mladini, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije …, od majniške deklaracije do plebiscita. Pri tem je imela močno vlogo tudi akcija »Slovenija, moja dežela«, po kateri so nas kmalu poznali v vsej Jugoslaviji. O vsem tem v pogovoru z zgodovinarko doktorico Darja Kerec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20170621.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2981 clean Še nekaj dni nas loči od Dneva državnosti, od obletnice, ko je Slovenija, moja dežela postala Slovenija, moja država. V desetletju pred osamosvojitvijo, v 80-tih, so obstajale platforme na katerih so se srečevali in pogovarjali ljudje različnih nazorov in prepričanj. 80-ta leta prejšnjega stoletja so bila nasploh eno najbolj razgibanih obdobij v slovenski zgodovini: razpadanje Jugoslavije, pojav alternativnih političnih gibanj, vznik provokativne kulture, razvoj punka, prispevki v Tribuni in Mladini, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije …, od majniške deklaracije do plebiscita. Pri tem je imela močno vlogo tudi akcija »Slovenija, moja dežela«, po kateri so nas kmalu poznali v vsej Jugoslaviji. O vsem tem v pogovoru z zgodovinarko doktorico Darja Kerec. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Jun 2017 08:59:41 +0000 dr. Darja Kerec V svetovni finančni in evropski dolžniški krizi se je razblinila površna teza, da je zahod dosegel optimalno liberalno demokratično ureditev, ki zahteva le dobro tehnokratsko upravljanje. Izkazalo se je nasprotno, živimo v času, v katerem se znova tepejo koncepti razvoja, politika in ekonomija pa sta vsak dan na preizkušnji. Pri nas to pomeni, da je uspeh vladnih projektov vse prej kot samoumeven. Magna in drugi tir, (ne)prodaja Nove ljubljanske banke, umanjkanje reform, kadrovanje v državnih podjetjih… to so tista težka vprašanja, ki jih lahko komentira izkušeni ekonomist, kot je profesor Mojmir Mrak, predavatelj doma in v tujini, večkrat pozvan, naj se vključi v politiko. Z njim se je o slovenskih razmerah in o poti razvoja Evropske unije pogovarjala Maja Derčar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20170614.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2734 clean V svetovni finančni in evropski dolžniški krizi se je razblinila površna teza, da je zahod dosegel optimalno liberalno demokratično ureditev, ki zahteva le dobro tehnokratsko upravljanje. Izkazalo se je nasprotno, živimo v času, v katerem se znova tepejo koncepti razvoja, politika in ekonomija pa sta vsak dan na preizkušnji. Pri nas to pomeni, da je uspeh vladnih projektov vse prej kot samoumeven. Magna in drugi tir, (ne)prodaja Nove ljubljanske banke, umanjkanje reform, kadrovanje v državnih podjetjih… to so tista težka vprašanja, ki jih lahko komentira izkušeni ekonomist, kot je profesor Mojmir Mrak, predavatelj doma in v tujini, večkrat pozvan, naj se vključi v politiko. Z njim se je o slovenskih razmerah in o poti razvoja Evropske unije pogovarjala Maja Derčar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Jun 2017 08:55:34 +0000 Profesor Mojmir Mrak V tokratnm intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti letošnjega Kozinovega nagrajenca, Jureta Robežnika. Jure Robežnik, sicer diplomirani anglist in germanist, je že zgodaj začel sodelovati tudi z našo hišo, najprej je igral v Plesnem orkestru, bil je producent, kasneje pa tudi vodja Založbe kaset in plošč. V srednji šoli je igral klavir in harmoniko, bil pa je tudi eden prvih, ki je pri nas igral vibrafon. Tako kot še nekateri jazzisti tistega časa, je tudi Jure Robežnik kmalu pričel pisati popevke. Kot avtor je sodeloval že na prvem festivalu Slovenske popevke s skladbo Glas stare ure. Leta 1965 je prvič prejel nagrado strokovne žirije za skladbo Šel si mimo. V naslednjih letih so sledile skladbe Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Na vrhu Nebotičnika, Pegasto dekle, Lastovka, Maja z biseri, Orion, Ljubljančanke … seznam je dolg. V njegovem opusu pa niso samo popevke, temveč tudi kar nekaj šansonov in jazzovskih skladb. Vse pa je pustilo v slovenski glasbi pomemben pečat, kar je letos potrdil tudi Upravni odbor Društva slovenskih skladateljev in Juretu Robežniku podelil Kozinovo nagrado ter v obrazložitvi med drugim zapisal, da nagrado prejme: »za velik doprinos v zakladnico slovenske zabavne glasbe, ki jo je obogatil s humanizmom in resničnim glasbenim občutenjem.« http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20170607.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2490 clean V tokratnm intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti letošnjega Kozinovega nagrajenca, Jureta Robežnika. Jure Robežnik, sicer diplomirani anglist in germanist, je že zgodaj začel sodelovati tudi z našo hišo, najprej je igral v Plesnem orkestru, bil je producent, kasneje pa tudi vodja Založbe kaset in plošč. V srednji šoli je igral klavir in harmoniko, bil pa je tudi eden prvih, ki je pri nas igral vibrafon. Tako kot še nekateri jazzisti tistega časa, je tudi Jure Robežnik kmalu pričel pisati popevke. Kot avtor je sodeloval že na prvem festivalu Slovenske popevke s skladbo Glas stare ure. Leta 1965 je prvič prejel nagrado strokovne žirije za skladbo Šel si mimo. V naslednjih letih so sledile skladbe Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Na vrhu Nebotičnika, Pegasto dekle, Lastovka, Maja z biseri, Orion, Ljubljančanke … seznam je dolg. V njegovem opusu pa niso samo popevke, temveč tudi kar nekaj šansonov in jazzovskih skladb. Vse pa je pustilo v slovenski glasbi pomemben pečat, kar je letos potrdil tudi Upravni odbor Društva slovenskih skladateljev in Juretu Robežniku podelil Kozinovo nagrado ter v obrazložitvi med drugim zapisal, da nagrado prejme: »za velik doprinos v zakladnico slovenske zabavne glasbe, ki jo je obogatil s humanizmom in resničnim glasbenim občutenjem.« http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Jun 2017 08:51:30 +0000 Jure Robežnik Najuspešnejša političarka slovenske manjšine v Italiji, nekdanja županja, svetnica v deželnem parlamentu, senatorka in zdaj še poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina napoveduje skorajšnje slovo od aktivne politike. Njena politična kariera je kot učbenik politične vztrajnosti. O osebni poti, odrekanju, italijanski politiki in medstrankarski kombinatoriki in položaju slovenske manjšine v sosednji državi, bo Tamara Blažina pripovedovala v pogovoru z Jankom Petrovcem. V sredinem Intervjuju po deseti na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/31/Intervju-RadioMMC.PR1.20170531.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2597 clean Najuspešnejša političarka slovenske manjšine v Italiji, nekdanja županja, svetnica v deželnem parlamentu, senatorka in zdaj še poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina napoveduje skorajšnje slovo od aktivne politike. Njena politična kariera je kot učbenik politične vztrajnosti. O osebni poti, odrekanju, italijanski politiki in medstrankarski kombinatoriki in položaju slovenske manjšine v sosednji državi, bo Tamara Blažina pripovedovala v pogovoru z Jankom Petrovcem. V sredinem Intervjuju po deseti na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 May 2017 08:53:17 +0000 Tamara Blažina Doktor Reginald Vospernik, ki je 9. maja praznoval 80. rojstni dan, je bil kar 23 let ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, gimnazije, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja. Z znanim, politično dejavnim koroškim Slovencem, publicistom, ki je ob svojem jubileju izdal knjigo Varljiva bližina, izbor besedil iz sedmih desetletij, se bomo med drugim pogovarjali o trenutnih razmerah na avstrijskem Koroškem, Slovenski gimnaziji in mladih koroških Slovencih. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/24/Intervju-RadioMMC.PR1.20170524.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2045 clean Doktor Reginald Vospernik, ki je 9. maja praznoval 80. rojstni dan, je bil kar 23 let ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, gimnazije, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja. Z znanim, politično dejavnim koroškim Slovencem, publicistom, ki je ob svojem jubileju izdal knjigo Varljiva bližina, izbor besedil iz sedmih desetletij, se bomo med drugim pogovarjali o trenutnih razmerah na avstrijskem Koroškem, Slovenski gimnaziji in mladih koroških Slovencih. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 May 2017 08:44:05 +0000 Dr. Reginald Vospernik Četudi število prostovoljskih organizacij raste, je večina prostovoljcev pri nas upokojencev. Izobraževalni sistem prostovoljskih vrednost kot produkta vzgojnega procesa ne predvideva, zato ne čudi, da se odnos Slovencev do prostovoljstva spreminja počasneje kot bi se lahko. Pozitivnih učinkov prostovoljstva ne prepoznavajo niti mnogi predstavniki oblasti, četudi so ti večplastni, tudi ekonomski. O pomenu prostovoljstva in njegovih učinkih se bomo v luči Nacionalnega tedna prostovoljstva v sredini oddaji Intervju pogovarjali z direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/17/Intervju-RadioMMC.PR1.20170517.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2601 clean Četudi število prostovoljskih organizacij raste, je večina prostovoljcev pri nas upokojencev. Izobraževalni sistem prostovoljskih vrednost kot produkta vzgojnega procesa ne predvideva, zato ne čudi, da se odnos Slovencev do prostovoljstva spreminja počasneje kot bi se lahko. Pozitivnih učinkov prostovoljstva ne prepoznavajo niti mnogi predstavniki oblasti, četudi so ti večplastni, tudi ekonomski. O pomenu prostovoljstva in njegovih učinkih se bomo v luči Nacionalnega tedna prostovoljstva v sredini oddaji Intervju pogovarjali z direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 May 2017 08:53:21 +0000 Tereza Novak Pramena gostih svilnatih las se mehko poležejo v zatilje in odstrejo visoko, razmišljujoče čelo, pa prijazen, topel, rahlo nasmejan pogled. Tu zasije duša, tista, ki išče resnico in jo izraža v lepoti urejene kombinacije tonov. Prvi vtis o skladatelju, dirigentu, pedagogu in organizatorju Ambrožu Čopiju. Ambrož Čopi je skladatelj večpomenskih humanističnih razsežnosti. Kot glasbeni umetnik - skladatelj - snuje kompozicije, se z njimi dotika posameznih duš in jim odpira nova obzorja, predvsem v zavedanju brezčasja, lepote in svetlih plati življenja. Kot zborovski dirigent združuje lastna spoznanja, širino srca in dar karizme ter tako ustvarja izjemno sinergijo z zborovskim korpusom, kar vodi v dovršenost zvoka in interpretativno odličnost. Kot pedagog se z vso svojo mehkobo in spoštovanjem približa mladim, jim odpira nove glasbene svetove in jih z neutrudno energijo vodi na pot samolastnih iskanj. Slednjič, kot organizator, vedno poln novih idej in voljan njihove izpeljave, odpira možnosti in priložnosti za muziciranje, spoznavanje, za skupna iskanja glasbenega izraza, za čutenja in osmišljanja tistih plati življenja, ki prinašajo jasne odgovore, zadovoljstvo in ozaveščanje pomena navzočnosti v brezčasju in v danem trenutku čustveno otopele atmosfere. Ambrož Čopi je na vseh teh področjih prejemnik številnih nagrad in priznanj, tako doma kot v tujini. Med drugim je prejemnik Gallusove plakete in nagrajenec Prešernovega sklada. Pred nekaj dnevi pa je s Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana usvojil drugo nagrado na 14. mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru. Osebnost Ambroža Čopija bomo pobliže spoznali v oddaji Intervju. Z njim se bo pogovarjala Simona Moličnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/10/Intervju-RadioMMC.PR1.20170510.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2446 clean Pramena gostih svilnatih las se mehko poležejo v zatilje in odstrejo visoko, razmišljujoče čelo, pa prijazen, topel, rahlo nasmejan pogled. Tu zasije duša, tista, ki išče resnico in jo izraža v lepoti urejene kombinacije tonov. Prvi vtis o skladatelju, dirigentu, pedagogu in organizatorju Ambrožu Čopiju. Ambrož Čopi je skladatelj večpomenskih humanističnih razsežnosti. Kot glasbeni umetnik - skladatelj - snuje kompozicije, se z njimi dotika posameznih duš in jim odpira nova obzorja, predvsem v zavedanju brezčasja, lepote in svetlih plati življenja. Kot zborovski dirigent združuje lastna spoznanja, širino srca in dar karizme ter tako ustvarja izjemno sinergijo z zborovskim korpusom, kar vodi v dovršenost zvoka in interpretativno odličnost. Kot pedagog se z vso svojo mehkobo in spoštovanjem približa mladim, jim odpira nove glasbene svetove in jih z neutrudno energijo vodi na pot samolastnih iskanj. Slednjič, kot organizator, vedno poln novih idej in voljan njihove izpeljave, odpira možnosti in priložnosti za muziciranje, spoznavanje, za skupna iskanja glasbenega izraza, za čutenja in osmišljanja tistih plati življenja, ki prinašajo jasne odgovore, zadovoljstvo in ozaveščanje pomena navzočnosti v brezčasju in v danem trenutku čustveno otopele atmosfere. Ambrož Čopi je na vseh teh področjih prejemnik številnih nagrad in priznanj, tako doma kot v tujini. Med drugim je prejemnik Gallusove plakete in nagrajenec Prešernovega sklada. Pred nekaj dnevi pa je s Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana usvojil drugo nagrado na 14. mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru. Osebnost Ambroža Čopija bomo pobliže spoznali v oddaji Intervju. Z njim se bo pogovarjala Simona Moličnik. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 May 2017 08:50:46 +0000 Skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi Slovenska ljubiteljska kultura ima bogato in dolgo tradicijo. Njeni zametki sodijo v čase čitalniškega gibanja v drugi polovici 19. stoletja, ko so ustanavljali bralna društva, poleg kulturnega udejstvovanja narodno zavednega prebivalstva, ne gre pozabiti na nekdanjo pomembno politično in družabno vlogo čitalnic. Danes vlogo spodbujanja, ustvarjanja in organiziranja ljubiteljskih, neinstitucionalnih kulturnih projektov igra Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. O kulturno izobraževalnem pomenu mreže, v katero sodijo vsa področja človekovega ustvarjalno – umetniškega izraza, pred bližajočim se Tednom ljubiteljske kulture, več v Intervjuju direktor sklada mag. Marko Repnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/03/Intervju-RadioMMC.PR1.20170503.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2031 clean Slovenska ljubiteljska kultura ima bogato in dolgo tradicijo. Njeni zametki sodijo v čase čitalniškega gibanja v drugi polovici 19. stoletja, ko so ustanavljali bralna društva, poleg kulturnega udejstvovanja narodno zavednega prebivalstva, ne gre pozabiti na nekdanjo pomembno politično in družabno vlogo čitalnic. Danes vlogo spodbujanja, ustvarjanja in organiziranja ljubiteljskih, neinstitucionalnih kulturnih projektov igra Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. O kulturno izobraževalnem pomenu mreže, v katero sodijo vsa področja človekovega ustvarjalno – umetniškega izraza, pred bližajočim se Tednom ljubiteljske kulture, več v Intervjuju direktor sklada mag. Marko Repnik. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 May 2017 08:43:51 +0000 Marko Repnik Zasavski okoljski aktivist Uroš Macerl je prejel najvišje svetovno priznanje, ki ga Goldmanova fundacija že skoraj tri desetletja podeljuje okoljskim aktivistom. Vsako leto v San Franciscu podelijo šest nagrad, po eno za vsako celino. Kako je Macerl postal okoljski aktivist, o boju in uporu zasavskih okoljevarstvenikov proti sežiganju petrolkoksa in industrijskih odpadkov v trboveljski cementarni, ki bi bistveno poslabšalo kakovost življenja in zdravje ljudi v regiji ter o odzivih na prizadevanja zasavskih okoljevarstvenikov v tokratnem Intervjuju, ki ga je z Urošem Macerlom pripravila Karmen Štrancar Rajevec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/26/Intervju-RadioMMC.PR1.20170426.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2707 clean Zasavski okoljski aktivist Uroš Macerl je prejel najvišje svetovno priznanje, ki ga Goldmanova fundacija že skoraj tri desetletja podeljuje okoljskim aktivistom. Vsako leto v San Franciscu podelijo šest nagrad, po eno za vsako celino. Kako je Macerl postal okoljski aktivist, o boju in uporu zasavskih okoljevarstvenikov proti sežiganju petrolkoksa in industrijskih odpadkov v trboveljski cementarni, ki bi bistveno poslabšalo kakovost življenja in zdravje ljudi v regiji ter o odzivih na prizadevanja zasavskih okoljevarstvenikov v tokratnem Intervjuju, ki ga je z Urošem Macerlom pripravila Karmen Štrancar Rajevec. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Apr 2017 08:55:07 +0000 Uroš Macerl Najprestižnejšo ameriško novinarsko nagrado, Pulitzerjevo, je za pojasnjevalno novinarstvo letos med drugimi dobil mednarodni konzorcij 100 medijev iz 80 držav, med njimi slovenskega Dela, za razkrivanje razvpitih Panamskih dokumentov. V tem globalnem projektu je sodelovalo skoraj 400 novinarjev, ki so razkrili, kako podjetja in posamezniki, tudi Slovenci, skrivajo premoženje v davčnih oazah. Na podlagi teh objav so odstopali premieri, ministri, številne države so sprožile preiskave. Kaj so še dosegli in kateri so novi izzivi? Dobrih zgodb v javnem interesu ni brez žvižgačev – kako jih zavarovati? Na ta in druga vprašanja bo v oddaji Intervju odgovarjala Anuška Delić, ki vodi skupino novinarjev Dela. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20170419.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2045 clean Najprestižnejšo ameriško novinarsko nagrado, Pulitzerjevo, je za pojasnjevalno novinarstvo letos med drugimi dobil mednarodni konzorcij 100 medijev iz 80 držav, med njimi slovenskega Dela, za razkrivanje razvpitih Panamskih dokumentov. V tem globalnem projektu je sodelovalo skoraj 400 novinarjev, ki so razkrili, kako podjetja in posamezniki, tudi Slovenci, skrivajo premoženje v davčnih oazah. Na podlagi teh objav so odstopali premieri, ministri, številne države so sprožile preiskave. Kaj so še dosegli in kateri so novi izzivi? Dobrih zgodb v javnem interesu ni brez žvižgačev – kako jih zavarovati? Na ta in druga vprašanja bo v oddaji Intervju odgovarjala Anuška Delić, ki vodi skupino novinarjev Dela. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Apr 2017 08:44:05 +0000 Anuška Delić Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20170412.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2237 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Apr 2017 08:47:17 +0000 Intervju - Radio Pred nekaj dnevi smo obeležili mednarodni dan knjig za otroke, v Bologni še do četrtka poteka sejem otroških knjig, po slovenskih šolah pa gre h koncu letošnja sezona bralne značke. Zato je Andreja Čokl v oddajo Intervju povabila red. prof. dr. Dragico Haramija, strokovnjakinjo za mladinsko književnost, predavateljico na Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predsednico Društva Bralna značka Slovenije. Koliko otroci in mladostniki v dobi novih tehnologij in sodobnih medijev še posegajo po knjigah, kakšne so kakovostne otroške in mladinske knjige, kakšen vpliv imajo na otrokovo bralno kulturo starši in kakšna je vloga vzgojno-izobraževalnih ustanov? Odgovori v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20170405.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2576 clean Pred nekaj dnevi smo obeležili mednarodni dan knjig za otroke, v Bologni še do četrtka poteka sejem otroških knjig, po slovenskih šolah pa gre h koncu letošnja sezona bralne značke. Zato je Andreja Čokl v oddajo Intervju povabila red. prof. dr. Dragico Haramija, strokovnjakinjo za mladinsko književnost, predavateljico na Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predsednico Društva Bralna značka Slovenije. Koliko otroci in mladostniki v dobi novih tehnologij in sodobnih medijev še posegajo po knjigah, kakšne so kakovostne otroške in mladinske knjige, kakšen vpliv imajo na otrokovo bralno kulturo starši in kakšna je vloga vzgojno-izobraževalnih ustanov? Odgovori v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem! http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Apr 2017 08:52:56 +0000 Dr. Dragica Haramija Vtis je, kakor da se je v zadnjem času svet postavil na glavo in da stare, udobne gotovosti nič več ne veljajo. Pa tu ne gre le za to, da so Britanci junija lani glasovali za izstop iz Evropske unije, ali da so potem Američani novembra za predsednika izvolili Donalda Trumpa. Poizkusi grobega omejevanja človekovih pravic in svoboščin se vrstijo od Poljske do Filipinov, ruska politika je postala še bolj avtoritarna navznoter in agresivna navzven, nekaj podobnega lahko rečemo za Turčijo, kitajska gradnja umetnih otokov v Južnokitajskem morju ter severnokorejski jedrski program pa kažeta, da pod gladino vzhodnoazijske gospodarske rasti vendarle močno brbota. K temu velja dodati, da planetarnega občutka tesnobe še zdaleč ne poglabljajo samo geopolitična prerivanja - podnebne spremembe se komajda še zdijo obvladljive; grozi nam množično izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Družabni mediji so medtem uspeli ustvariti mehurčke vzporednih realnosti in lažnih novic, spričo česar se zdi, da je v javnem življenju razlika med resnico in lažjo zabrisana do neprepoznavnosti. Zahvaljujoč bliskovitemu razvoju pametnih tehnologij pa se, ne nazadnje, na obzorju že zarisuje družba, v kateri bodo zaradi avtomatizacije in robotizacije milijoni ljudi ostali brez dela in sleherne eksitencialne perspektive. Vprašamo se torej lahko, ali bo vlak civilizacije vsak hip iztiril in kaj v tem kontekstu moremo oziroma celo moramo storiti, da bi odvrnili katastrofo? - Ta nelahka vprašanja bomo v tokratnem Intervjuju na Prvem zastavili enemu osrednjih javnih intelektualcev na Slovenskem, sociologu, začetniku strukturalizma pri nas in soutemeljitelju danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastku Močniku. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/29/Intervju-RadioMMC.PR1.20170329.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2753 clean Vtis je, kakor da se je v zadnjem času svet postavil na glavo in da stare, udobne gotovosti nič več ne veljajo. Pa tu ne gre le za to, da so Britanci junija lani glasovali za izstop iz Evropske unije, ali da so potem Američani novembra za predsednika izvolili Donalda Trumpa. Poizkusi grobega omejevanja človekovih pravic in svoboščin se vrstijo od Poljske do Filipinov, ruska politika je postala še bolj avtoritarna navznoter in agresivna navzven, nekaj podobnega lahko rečemo za Turčijo, kitajska gradnja umetnih otokov v Južnokitajskem morju ter severnokorejski jedrski program pa kažeta, da pod gladino vzhodnoazijske gospodarske rasti vendarle močno brbota. K temu velja dodati, da planetarnega občutka tesnobe še zdaleč ne poglabljajo samo geopolitična prerivanja - podnebne spremembe se komajda še zdijo obvladljive; grozi nam množično izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Družabni mediji so medtem uspeli ustvariti mehurčke vzporednih realnosti in lažnih novic, spričo česar se zdi, da je v javnem življenju razlika med resnico in lažjo zabrisana do neprepoznavnosti. Zahvaljujoč bliskovitemu razvoju pametnih tehnologij pa se, ne nazadnje, na obzorju že zarisuje družba, v kateri bodo zaradi avtomatizacije in robotizacije milijoni ljudi ostali brez dela in sleherne eksitencialne perspektive. Vprašamo se torej lahko, ali bo vlak civilizacije vsak hip iztiril in kaj v tem kontekstu moremo oziroma celo moramo storiti, da bi odvrnili katastrofo? - Ta nelahka vprašanja bomo v tokratnem Intervjuju na Prvem zastavili enemu osrednjih javnih intelektualcev na Slovenskem, sociologu, začetniku strukturalizma pri nas in soutemeljitelju danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastku Močniku. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Mar 2017 08:55:53 +0000 Rastko Močnik Vtis je, kakor da se je v zadnjem času svet postavil na glavo in da stare, udobne gotovosti nič več ne veljajo. Pa tu ne gre le za to, da so Britanci junija lani glasovali za izstop iz Evropske unije, ali da so potem Američani novembra za predsednika izvolili Donalda Trumpa. Poizkusi grobega omejevanja človekovih pravic in svoboščin se vrstijo od Poljske do Filipinov. Desni populizmi so začeli vsiljevati nestrpen javni diskurz in narekovati politični utrip po Evropi, ruska politika je postala še bolj avtoritarna navznoter in agresivna navzven, nekaj podobnega lahko rečemo za Turčijo, kitajska gradnja umetnih otokov v Južnokitajskem morju ter severnokorejski jedrski program pa kažeta, da pod gladino vzhodnoazijske gospodarske rasti vendarle močno brbota. K temu velja dodati, da planetarnega občutka tesnobe še zdaleč ne poglabljajo samo geopolitična prerivanja – leto 2016 je bilo najtoplejše, odkar meteorologi beležijo podatke, podnebne spremembe se komajda še zdijo obvladljive. Grozi nam množično izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Družabni mediji so medtem uspeli ustvariti mehurčke vzporednih realnosti in lažnih novic, spričo česar se zdi, da je v javnem življenju razlika med resnico in lažjo zabrisana do neprepoznavnosti. Zahvaljujoč bliskovitemu razvoju pametnih tehnologij pa se, ne nazadnje, na obzorju že zarisuje družba, v kateri bodo zaradi avtomatizacije in robotizacije milijoni ljudi ostali brez dela in sleherne eksitencialne perspektive. Vprašamo se torej lahko, ali bo vlak civilizacije vsak hip iztiril in kaj v tem kontekstu moremo oziroma celo moramo storiti, da bi odvrnili katastrofo? – Ta nelahka vprašanja smo v tokratnem Intervjuju na Prvem zastavili enemu osrednjih javnih intelektualcev na Slovenskem, sociologu, do nedavna predavatelju teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, začetniku strukturalizma pri nas in soutemeljitelju danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastku Močniku. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/23/RastkoMonik3384472.mp3 RTVSLO – Prvi 2754 clean Vtis je, kakor da se je v zadnjem času svet postavil na glavo in da stare, udobne gotovosti nič več ne veljajo. Pa tu ne gre le za to, da so Britanci junija lani glasovali za izstop iz Evropske unije, ali da so potem Američani novembra za predsednika izvolili Donalda Trumpa. Poizkusi grobega omejevanja človekovih pravic in svoboščin se vrstijo od Poljske do Filipinov. Desni populizmi so začeli vsiljevati nestrpen javni diskurz in narekovati politični utrip po Evropi, ruska politika je postala še bolj avtoritarna navznoter in agresivna navzven, nekaj podobnega lahko rečemo za Turčijo, kitajska gradnja umetnih otokov v Južnokitajskem morju ter severnokorejski jedrski program pa kažeta, da pod gladino vzhodnoazijske gospodarske rasti vendarle močno brbota. K temu velja dodati, da planetarnega občutka tesnobe še zdaleč ne poglabljajo samo geopolitična prerivanja – leto 2016 je bilo najtoplejše, odkar meteorologi beležijo podatke, podnebne spremembe se komajda še zdijo obvladljive. Grozi nam množično izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Družabni mediji so medtem uspeli ustvariti mehurčke vzporednih realnosti in lažnih novic, spričo česar se zdi, da je v javnem življenju razlika med resnico in lažjo zabrisana do neprepoznavnosti. Zahvaljujoč bliskovitemu razvoju pametnih tehnologij pa se, ne nazadnje, na obzorju že zarisuje družba, v kateri bodo zaradi avtomatizacije in robotizacije milijoni ljudi ostali brez dela in sleherne eksitencialne perspektive. Vprašamo se torej lahko, ali bo vlak civilizacije vsak hip iztiril in kaj v tem kontekstu moremo oziroma celo moramo storiti, da bi odvrnili katastrofo? – Ta nelahka vprašanja smo v tokratnem Intervjuju na Prvem zastavili enemu osrednjih javnih intelektualcev na Slovenskem, sociologu, do nedavna predavatelju teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, začetniku strukturalizma pri nas in soutemeljitelju danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastku Močniku. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Mar 2017 08:05:00 +0000 Rastko Močnik V zadnjih letih je bil odrešen levo-desne politike. A do politike je kritičen! Če okolica pljuva na homoseksualni par, ima dober kristjan dolžnost, da ga pred pljunki zaščiti, je še zapisal duhovnik Branko Cestnik. In k temu dodal: VSAKA LJUBEZEN JE SVETA. Papež Frančišek pa mu prebuja upanje, da zmoremo verni in neverni skupaj veslati na isti barki življenja. Pater Branko Cestnik, župnik na Frankolovem, bo gost sredinega Intervjuja na Prvem po deseti uri. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/22/Intervju-RadioMMC.PR1.20170322.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2902 clean V zadnjih letih je bil odrešen levo-desne politike. A do politike je kritičen! Če okolica pljuva na homoseksualni par, ima dober kristjan dolžnost, da ga pred pljunki zaščiti, je še zapisal duhovnik Branko Cestnik. In k temu dodal: VSAKA LJUBEZEN JE SVETA. Papež Frančišek pa mu prebuja upanje, da zmoremo verni in neverni skupaj veslati na isti barki življenja. Pater Branko Cestnik, župnik na Frankolovem, bo gost sredinega Intervjuja na Prvem po deseti uri. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Mar 2017 09:58:22 +0000 Pater Branko Cestnik Doktor Aleks Jakulin, profesor, raziskovalec in podjetnik, ki si je že pri desetih letih bolj kot kolo želel lastno podjetje. Doktoriral je iz računalništva, za doktorat o umetni inteligenci je pred dobrim desetletjem prejel nagrado evropskega združenja za umetno inteligenco za najboljše delo tisto leto. Kmalu zatem pa postal profesor statistike na univerzi Columbia v New Yorku. Zdaj vodi podjetje Ganxy in razvija orodja, ki omogočajo ustvarjalcem, da zaščitijo svoje pravice in živijo od lastnega dela. V poslovni svet se je vrnil, da bi ohranil stik s Slovenijo, ob tem ugotavlja, da pri nas veliko ljudi živi nad lastnimi zmožnostmi, da ne znamo z dialogom najti dobrih rešitev in da nas sedanji model socialne države pelje v pogubo. Izpostavlja tudi zanimivo recipročnost: »Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za prihodnost slovenske družbe.” Verjame v drugačno prihodnost svetovnega spleta, ki ga je treba iz rok velikih korporacij vrniti malim uporabnikom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/15/Intervju-RadioMMC.PR1.20170315.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2879 clean Doktor Aleks Jakulin, profesor, raziskovalec in podjetnik, ki si je že pri desetih letih bolj kot kolo želel lastno podjetje. Doktoriral je iz računalništva, za doktorat o umetni inteligenci je pred dobrim desetletjem prejel nagrado evropskega združenja za umetno inteligenco za najboljše delo tisto leto. Kmalu zatem pa postal profesor statistike na univerzi Columbia v New Yorku. Zdaj vodi podjetje Ganxy in razvija orodja, ki omogočajo ustvarjalcem, da zaščitijo svoje pravice in živijo od lastnega dela. V poslovni svet se je vrnil, da bi ohranil stik s Slovenijo, ob tem ugotavlja, da pri nas veliko ljudi živi nad lastnimi zmožnostmi, da ne znamo z dialogom najti dobrih rešitev in da nas sedanji model socialne države pelje v pogubo. Izpostavlja tudi zanimivo recipročnost: »Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za prihodnost slovenske družbe.” Verjame v drugačno prihodnost svetovnega spleta, ki ga je treba iz rok velikih korporacij vrniti malim uporabnikom. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Mar 2017 09:57:59 +0000 Aleks Jakulin Tina Zorman si je pred leti v Jemnu ustvarila družino. Ob začetku napadov Zalivskega sveta za sodelovanje, pobudnica katerih je Savdska Arabija, je državo zaradi skrbi za svojo varnost in varnost otrok zapustila. Zdaj dogajanje v Jemnu, ki je tudi ena od najrevnejših držav na svetu, spremlja od daleč, prek informacij, ki jih dobi od moževe družine in od prijateljev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/08/Intervju-RadioMMC.PR1.20170308.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2651 clean Tina Zorman si je pred leti v Jemnu ustvarila družino. Ob začetku napadov Zalivskega sveta za sodelovanje, pobudnica katerih je Savdska Arabija, je državo zaradi skrbi za svojo varnost in varnost otrok zapustila. Zdaj dogajanje v Jemnu, ki je tudi ena od najrevnejših držav na svetu, spremlja od daleč, prek informacij, ki jih dobi od moževe družine in od prijateljev. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Mar 2017 09:54:11 +0000 “Vsi imajo interes po tej vojni, gre za velik orožarski posel” Ani Roš uspehi v svetu sodobne gastronomije niso tuji. Njeno najnovejše priznanje, najboljša kuharska mojstrica na svetu po izboru akademije 50 najboljših restavracij, jo je dokončno zapisalo na gostronomski zemljevid sveta. Ana Roš, ki je v kuhinji Hiše Franko v Kobaridu pred 15-imi leti začela ustvarjati prve jedi in se pravzaprav učiti kuharskih veščin, je v kuhinjo pripeljala ljubezen do moškega, tam pa se je razvila tudi ljubezen do ustvarjanja kulinaričnih presežkov. Najboljša kuharska mojstrica Ana Roš bo gostja tokratnega intervjuja. Pripravlja Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/01/Intervju-RadioMMC.PR1.20170301.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2766 clean Ani Roš uspehi v svetu sodobne gastronomije niso tuji. Njeno najnovejše priznanje, najboljša kuharska mojstrica na svetu po izboru akademije 50 najboljših restavracij, jo je dokončno zapisalo na gostronomski zemljevid sveta. Ana Roš, ki je v kuhinji Hiše Franko v Kobaridu pred 15-imi leti začela ustvarjati prve jedi in se pravzaprav učiti kuharskih veščin, je v kuhinjo pripeljala ljubezen do moškega, tam pa se je razvila tudi ljubezen do ustvarjanja kulinaričnih presežkov. Najboljša kuharska mojstrica Ana Roš bo gostja tokratnega intervjuja. Pripravlja Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 1 Mar 2017 09:56:06 +0000 Ana Roš V teh dneh že 11. leto zapovrstjo v slovenskih izbranih kinodvoranah poteka mednarodni Festival gorniškega filma. Letos ta na ogled postavlja 44 filmov o gorskih športih, naravi, avanturi in o gorski kulturi, znova tudi s slovenskimi filmi in na več lokacijah, kot v minulih izvedbah, s čimer organizatorji želijo to zvrst filma še bolj približati splošnemu, ne le goram zapisanemu občinstvu. Del festivala so tudi zgodbe šestih predavateljev. Sredi 11. festivala gorniškega filma se nam bo v oddaji Intervju pridružil njegov direktor Silvo Karo, s katerim bomo spregovorili o letošnjem programu, o sami organizaciji tako velikega filmskega dogodka in vlogi tovrstnega filma pri nas ter o tem, kakšen ugled si je festival skozi leta pridobil tako med filmskimi ustvarjalci, kot tudi med občinstvom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/22/Intervju-RadioMMC.PR1.20170222.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2695 clean V teh dneh že 11. leto zapovrstjo v slovenskih izbranih kinodvoranah poteka mednarodni Festival gorniškega filma. Letos ta na ogled postavlja 44 filmov o gorskih športih, naravi, avanturi in o gorski kulturi, znova tudi s slovenskimi filmi in na več lokacijah, kot v minulih izvedbah, s čimer organizatorji želijo to zvrst filma še bolj približati splošnemu, ne le goram zapisanemu občinstvu. Del festivala so tudi zgodbe šestih predavateljev. Sredi 11. festivala gorniškega filma se nam bo v oddaji Intervju pridružil njegov direktor Silvo Karo, s katerim bomo spregovorili o letošnjem programu, o sami organizaciji tako velikega filmskega dogodka in vlogi tovrstnega filma pri nas ter o tem, kakšen ugled si je festival skozi leta pridobil tako med filmskimi ustvarjalci, kot tudi med občinstvom. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Feb 2017 09:54:55 +0000 Silvo Karo – 11. festival gorniškega filma Ljudje na leto samo v prehranske namene zakoljemo 53 milijard kopenskih živali. Če k temu dodamo še morske živali, se številka povzpne na osupljivih 150 milijard. Zdi se, da imajo živali za nas neko uporabno vrednost, včasih pa tudi te ne, v vsakem primeru pa si kot samoumevno jemljemo pravico, da razpolagamo z njihovimi življenji. S tega vidika ni presenetljivo, da tudi etika svoje področje večinoma strogo omejuje na odnose med ljudmi. Povsem neutemeljeno, je prepričan filozof dr. Tomaž Grušóvnik, docent na Pedagoški fakulteti in znanstveni sodelavec na Institutu za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki se je tem vprašanjem posvetil v knjigi Etika živali. O etičnosti našega odnosa do živali in o etiki pri živalih je z dr. Tomažem Grušovnikom pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/15/Intervju-RadioMMC.PR1.20170215.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2589 clean Ljudje na leto samo v prehranske namene zakoljemo 53 milijard kopenskih živali. Če k temu dodamo še morske živali, se številka povzpne na osupljivih 150 milijard. Zdi se, da imajo živali za nas neko uporabno vrednost, včasih pa tudi te ne, v vsakem primeru pa si kot samoumevno jemljemo pravico, da razpolagamo z njihovimi življenji. S tega vidika ni presenetljivo, da tudi etika svoje področje večinoma strogo omejuje na odnose med ljudmi. Povsem neutemeljeno, je prepričan filozof dr. Tomaž Grušóvnik, docent na Pedagoški fakulteti in znanstveni sodelavec na Institutu za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki se je tem vprašanjem posvetil v knjigi Etika živali. O etičnosti našega odnosa do živali in o etiki pri živalih je z dr. Tomažem Grušovnikom pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Feb 2017 09:53:09 +0000 Dr. Tomaž Grušovnik Za diplomsko režijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Bila je svobodna umetnica, režirala je v SNG Drama v Ljubljani, Mestnem gledališču ljubljanskem in v kranjskem Prešernovem gledališču. Kasneje jo je pritegnil svet lutk, zdaj pa že 10 let želi gledalcem ponuditi najbolje kot direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega. Barbara Hieng Samobor živi gledališče že vse življenje, nekaj drobcev iz mozaika svojega gledališkega življenja pa nam bo zaupala v tokratni oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/08/Intervju-RadioMMC.PR1.20170208.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2624 clean Za diplomsko režijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Bila je svobodna umetnica, režirala je v SNG Drama v Ljubljani, Mestnem gledališču ljubljanskem in v kranjskem Prešernovem gledališču. Kasneje jo je pritegnil svet lutk, zdaj pa že 10 let želi gledalcem ponuditi najbolje kot direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega. Barbara Hieng Samobor živi gledališče že vse življenje, nekaj drobcev iz mozaika svojega gledališkega življenja pa nam bo zaupala v tokratni oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Feb 2017 09:53:44 +0000 Barbara Hieng Samobor RTVSLO – Prvi no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Aktualni pogovori z gosti. Aktualni pogovori z gosti. sl Wed, 12 Dec 2018 09:50:16 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 12 Dec 2018 09:50:16 +0000 Intervju - Radio