News & Politics (C) RTVSLO 2017 Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Intervju - Radio http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/3633109/intervju-1_pc.jpg Alenka Rebula, poročena Tuta, že vse življenje živi in dela v Trstu, čeprav je bila rojena v Loki pri Zidanem mostu. Diplomirana filozofinja, ki pa je več let delala kot psihologinja in nato tudi kot profesorica humanističnih ved na višjih šolah v Italiji. Je tudi predavateljica razvojne psihologije, z Josipo Prebeg v zadnjem času največ sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Znano in cenjeno je tudi njeno prevajalsko, pesniško in pisateljsko delo. Vse to je delno najbrž tudi dediščina njenega očeta, znamenitega Alojza Rebule, pa tudi mame, pesnice, prevajalke in pisateljice – Zore Tavčar. Širša javnost jo najbolj pozna po njenih knjigah Globine, ki so nas rodile, ki velja za prvo delo v slovenskem prostoru, ki se otroštva loteva s senzibilnostjo do otrokovega doživljajskega sveta in ne zgolj z analitiničnim aparatom psihologije, Blagor ženskam – o naravi ženske in pa Sto obrazov notranje moči. Zelo dejavna je tudi na svoji spetni strani Dežela vere vase, kjer redno objavlja svoja razmišljanja. Prisluhnite ji v tokratni oddaji Intervju, kjer bo v povsem samosvoji tenkočutni govorici razgrnila resnice in modrosti, ki tičijo pod površjem vsakršnih odnosov, še posebej pa se bo dotikala govorice, ki ji je najbolj blizu – ženske. Z Alenko Rebula se je pogovarjala Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/17/AlenkaRebulaNekateriseceloivljenjenenehajovraatipovodoksuhistrugi.Iimorajeizvir.4210795.mp3 RTVSLO – Prvi 2869 clean Alenka Rebula, poročena Tuta, že vse življenje živi in dela v Trstu, čeprav je bila rojena v Loki pri Zidanem mostu. Diplomirana filozofinja, ki pa je več let delala kot psihologinja in nato tudi kot profesorica humanističnih ved na višjih šolah v Italiji. Je tudi predavateljica razvojne psihologije, z Josipo Prebeg v zadnjem času največ sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Znano in cenjeno je tudi njeno prevajalsko, pesniško in pisateljsko delo. Vse to je delno najbrž tudi dediščina njenega očeta, znamenitega Alojza Rebule, pa tudi mame, pesnice, prevajalke in pisateljice – Zore Tavčar. Širša javnost jo najbolj pozna po njenih knjigah Globine, ki so nas rodile, ki velja za prvo delo v slovenskem prostoru, ki se otroštva loteva s senzibilnostjo do otrokovega doživljajskega sveta in ne zgolj z analitiničnim aparatom psihologije, Blagor ženskam – o naravi ženske in pa Sto obrazov notranje moči. Zelo dejavna je tudi na svoji spetni strani Dežela vere vase, kjer redno objavlja svoja razmišljanja. Prisluhnite ji v tokratni oddaji Intervju, kjer bo v povsem samosvoji tenkočutni govorici razgrnila resnice in modrosti, ki tičijo pod površjem vsakršnih odnosov, še posebej pa se bo dotikala govorice, ki ji je najbolj blizu – ženske. Z Alenko Rebula se je pogovarjala Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Apr 2019 09:00:00 +0000 Alenka Rebula: “Nekateri se celo življenje ne nehajo vračati po vodo k suhi strugi. Iščimo raje izvir.” Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/alentiniMMC.PR1.20190410.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2707 clean Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Apr 2019 08:55:07 +0000 Nataša Valentinčič Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/Intervju-RadioMMC.PR1.20190403.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2499 clean Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Apr 2019 08:51:39 +0000 Intervju - Radio Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20190327.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2716 clean Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Mar 2019 09:55:16 +0000 Pisatelj Tadej Golob Diplomacija ni bila vedno v domeni politike. Varovanje trgovskih poti in gospodarsko sodelovanje sta bila vsaj tako pomembno kot zaščita državnih interesov. V zadnjem času spet opažamo, da na tem področju ni več jasnih ločnic. Država je spet tista, ki ščiti tudi ekonomske interese, naloga diplomacije je odpirati vrata gospodarstvu. Na našem zunanjem ministrstvu deluje direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo. Vodi pa ga karierna diplomatka Alenka Suhadolnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20190320.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2438 clean Diplomacija ni bila vedno v domeni politike. Varovanje trgovskih poti in gospodarsko sodelovanje sta bila vsaj tako pomembno kot zaščita državnih interesov. V zadnjem času spet opažamo, da na tem področju ni več jasnih ločnic. Država je spet tista, ki ščiti tudi ekonomske interese, naloga diplomacije je odpirati vrata gospodarstvu. Na našem zunanjem ministrstvu deluje direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo. Vodi pa ga karierna diplomatka Alenka Suhadolnik. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Mar 2019 09:50:38 +0000 Alenka Suhadolnik Enega izmed gospodarskih oskarjev za izjemne dosežke na področju gospodarstva je prejel generalni direktor ETI Izlake Tomaž Berginc. Ob prejemu prestižne nagrade je dejal: »V tradicionalnem okolju je uvajanje novosti velik izziv. Nove ideje je treba močno podpirati in dobre primere še posebej izpostaviti, včasih celo pretirano«. Prav ta izjava je verjetno ključ do uspeha v ETI Izlake, ki je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Prijavljenih ima namreč kar 27 veljavnih patentov in prav nobenega izdelka ne proizvaja po tuji licenci. Kako opiranje na lastno znanje poteka v praksi, na kakšen način se usklajujejo poslovni procesi v kar 12-ih hčerinskih podjetjih ETI po Evropi in zakaj si mora podjetje kakovostne kadre danes priskrbeti samo. O vsem tem, njegovih pogledih na gospodarske razmere doma in na tujem, pa tudi o njem osebno, s Tomažem Bergincem v oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20190313.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2855 clean Enega izmed gospodarskih oskarjev za izjemne dosežke na področju gospodarstva je prejel generalni direktor ETI Izlake Tomaž Berginc. Ob prejemu prestižne nagrade je dejal: »V tradicionalnem okolju je uvajanje novosti velik izziv. Nove ideje je treba močno podpirati in dobre primere še posebej izpostaviti, včasih celo pretirano«. Prav ta izjava je verjetno ključ do uspeha v ETI Izlake, ki je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Prijavljenih ima namreč kar 27 veljavnih patentov in prav nobenega izdelka ne proizvaja po tuji licenci. Kako opiranje na lastno znanje poteka v praksi, na kakšen način se usklajujejo poslovni procesi v kar 12-ih hčerinskih podjetjih ETI po Evropi in zakaj si mora podjetje kakovostne kadre danes priskrbeti samo. O vsem tem, njegovih pogledih na gospodarske razmere doma in na tujem, pa tudi o njem osebno, s Tomažem Bergincem v oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Mar 2019 09:57:35 +0000 Tomaž Berginc Sodobne tehnologije so izjemno spremenile naše življenje. Internet je povezal cel planet, do njega lahko ves čas dostopamo s svojim pametnim telefonom. Lahko bi rekli, da je ta naprava postala naše okno v digitalni svet. Vendar to okno ni zaprto. Tako kot lahko skozi odprta okna v naša bivališča priletijo nadležne žuželke, tako skozi to digitalno okno vstopajo v naš svet spletni giganti in vlade, njihov namen pa je zaslužek in nadzor, kar jim omogočajo naši osebni podatki, od lokacije naprej. Kako zapreti to okno? Je to še mogoče? James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. V svoji knjigi o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age, ki je izšla pri založbi Verso, opozarja, da živimo v času vse večje nepreglednosti in napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja. Nedavno se je mudil v Ljubljani, kjer je na povabilo Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma predstavil knjigo in odprl svojo razstavo Moja radost v jasni noči. Razstava bo na ogled v projektnem prostoru Aksioma še do 22-ega marca. Ob obisku v prestolnici ga je v studio Radia Slovenija povabila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20190306.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2833 clean Sodobne tehnologije so izjemno spremenile naše življenje. Internet je povezal cel planet, do njega lahko ves čas dostopamo s svojim pametnim telefonom. Lahko bi rekli, da je ta naprava postala naše okno v digitalni svet. Vendar to okno ni zaprto. Tako kot lahko skozi odprta okna v naša bivališča priletijo nadležne žuželke, tako skozi to digitalno okno vstopajo v naš svet spletni giganti in vlade, njihov namen pa je zaslužek in nadzor, kar jim omogočajo naši osebni podatki, od lokacije naprej. Kako zapreti to okno? Je to še mogoče? James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. V svoji knjigi o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age, ki je izšla pri založbi Verso, opozarja, da živimo v času vse večje nepreglednosti in napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja. Nedavno se je mudil v Ljubljani, kjer je na povabilo Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma predstavil knjigo in odprl svojo razstavo Moja radost v jasni noči. Razstava bo na ogled v projektnem prostoru Aksioma še do 22-ega marca. Ob obisku v prestolnici ga je v studio Radia Slovenija povabila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Mar 2019 09:57:13 +0000 Algoritmi za večji dobiček radikalizirajo internet “20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20190227.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2848 clean “20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Feb 2019 09:57:28 +0000 Aljaž Verhovnik Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20190220.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2734 clean Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Feb 2019 09:55:34 +0000 Urša Lah Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20190213.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2805 clean Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Feb 2019 09:56:45 +0000 Dr. Luka Kristanc Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20190206.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2518 clean Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Feb 2019 09:51:58 +0000 Peter Svetina Dr. Tomaž Simetinger je neutruden zagovornik dejstva, da folklora ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je umetnost z vsemi razpoložljivimi glasbeno-scenskimi sredstvi. To dejstvo umetniško uresničuje kot koreograf, teoretsko kot doktor etnologije in kulturne antropologije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/Intervju-RadioMMC.PR1.20190130.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2635 clean Dr. Tomaž Simetinger je neutruden zagovornik dejstva, da folklora ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je umetnost z vsemi razpoložljivimi glasbeno-scenskimi sredstvi. To dejstvo umetniško uresničuje kot koreograf, teoretsko kot doktor etnologije in kulturne antropologije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Jan 2019 09:53:55 +0000 Dr. Tomaž Simetinger Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/Intervju-RadioMMC.PR1.20190123.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2757 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Jan 2019 09:55:57 +0000 Tatjana Bobnar Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/16/Intervju-RadioMMC.PR1.20190116.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2707 clean Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Jan 2019 09:55:07 +0000 Dr. Kozma Ahačič Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/09/Intervju-RadioMMC.PR1.20190109.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2789 clean Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Jan 2019 09:56:29 +0000 Jure Apih Z nami je tokrat vsestranska umetnica, pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka, ki se ne boji naravnost povedati, kar misli. V svojem ustvarjanju pogosto povezuje ljudsko izročilo in lastno, izrazito neposredno poetiko, besedo pa daje nemočnim in preslišanim. V še kako resnični igri teme proti luči, zlega proti dobremu, gnusnega proti čudovito lepemu vedno trdno stoji na strani svetlobe. Obiskali smo jo v Trnovem, kjer na vratih njene sobe v Centru starejših ni ploščice z imenom. Namesto tega vas pozdravi ilustrirani par mačjih oči. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/24/IntervjuSvetlanaMakarovi4068327.mp3 RTVSLO – Prvi 2574 clean Z nami je tokrat vsestranska umetnica, pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka, ki se ne boji naravnost povedati, kar misli. V svojem ustvarjanju pogosto povezuje ljudsko izročilo in lastno, izrazito neposredno poetiko, besedo pa daje nemočnim in preslišanim. V še kako resnični igri teme proti luči, zlega proti dobremu, gnusnega proti čudovito lepemu vedno trdno stoji na strani svetlobe. Obiskali smo jo v Trnovem, kjer na vratih njene sobe v Centru starejših ni ploščice z imenom. Namesto tega vas pozdravi ilustrirani par mačjih oči. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Jan 2019 09:55:00 +0000 Svetlana Makarovič Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/26/Intervju-RadioMMC.PR1.20181226.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2794 clean Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Dec 2018 09:56:34 +0000 Pogovor z Dragom Jančarjem o pisanju romanov in dram, o kulturni politiki in o državi, kakršno smo si Slovenci ustvarili po osamosvojitvi V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20181219.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2479 clean V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Dec 2018 09:51:19 +0000 Darko Đurić Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20181212.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2416 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Dec 2018 09:50:16 +0000 Zmagovalec oblikovalskega natečaja družbeno odgovornega projekta Plaktivat kreativni direktor Blaž Ritmanič Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20181205.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2535 clean Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Dec 2018 09:52:15 +0000 Prof. dr. Darja Zaviršek Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/04/Prof.dr.DarjaZavirek4044323.mp3 RTVSLO – Prvi 2459 clean Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Dec 2018 09:10:00 +0000 Prof. dr. Darja Zaviršek Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/28/obovnikMMC.PR1.20181128.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2333 clean Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Nov 2018 09:48:53 +0000 Slavko Bobovnik Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20181121.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2542 clean Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Nov 2018 09:52:22 +0000 Aleksander Mežek Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20181114.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2676 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Nov 2018 09:54:36 +0000 dr. Ivan Šprajc Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20181107.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2228 clean Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Nov 2018 09:47:08 +0000 dr. Tadej Bajd Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/30/GledalikireiserigaDivjak4004268.mp3 RTVSLO – Prvi 2091 clean Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Oct 2018 10:15:00 +0000 Gledališki režiser Žiga Divjak Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Intervju-RadioMMC.PR1.20181024.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2824 clean Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Oct 2018 08:57:04 +0000 dr. Zdenko Kodelja Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Intervju-RadioMMC.PR1.20181017.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2677 clean Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Oct 2018 08:54:37 +0000 prof. dr. Uroš Ahčan Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/Intervju-RadioMMC.PR1.20181010.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2732 clean Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Oct 2018 08:55:32 +0000 Mag. Miran Možina Slovenski matematik je prejel prestižno nagrado Kanadskega kraljevega združenja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/03/Intervju-RadioMMC.PR1.20181003.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2696 clean Slovenski matematik je prejel prestižno nagrado Kanadskega kraljevega združenja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Oct 2018 08:54:56 +0000 Prof. dr. Bojan Mohar Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/Intervju-RadioMMC.PR1.20180926.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2285 clean Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Sep 2018 08:48:05 +0000 Dr. Aksinja Kermauner Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20180919.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2775 clean Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Sep 2018 08:56:15 +0000 Dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov 15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/UraZgojznik3952184.mp3 RTVSLO – Prvi 2143 clean 15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 09:35:00 +0000 Urša Zgojznik Pogovor z Uršo Zgojznik, predsednico društva Ekologi brez meja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20180912.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2142 clean Pogovor z Uršo Zgojznik, predsednico društva Ekologi brez meja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 08:45:42 +0000 Urša Zgojznik V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20180905.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2272 clean V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Sep 2018 08:47:52 +0000 Zoran Poznič Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/20/SamoJeranko-najglobljiSlovenec3928902.mp3 RTVSLO – Prvi 2801 clean Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Aug 2018 08:10:00 +0000 Samo Jeranko - najgloblji Slovenec Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/22/Intervju-RadioMMC.PR1.20180822.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2739 clean Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Aug 2018 08:55:39 +0000 Luka Stražar in Aleš Česen Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/08/DeelanMMC.PR1.20180808.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2844 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Aug 2018 08:57:24 +0000 Tomaž Deželan Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/Intervju-RadioMMC.PR1.20180801.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2789 clean Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 1 Aug 2018 08:56:29 +0000 Branko Brumen Strokovnjakinja za turizem dr. Maja Uran Maravič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/25/Intervju-RadioMMC.PR1.20180725.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2986 clean Strokovnjakinja za turizem dr. Maja Uran Maravič http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Jul 2018 08:59:46 +0000 dr. Maja Uran Maravič Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/18/Intervju-RadioMMC.PR1.20180718.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2739 clean Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Jul 2018 08:55:39 +0000 Arheolog doc. dr. Andrej Gaspari Medtem ko se po Evropi, tudi pod vplivom dela politike, krepita nasprotovanje in strah pred priseljenci, pa skoraj vse evropske države glede na demografske trende in nataliteto nujno potrebujejo imigrante, če se želijo še naprej razvijati in vzdrževati sedanji standard družbenega razvoja. Konec koncev so migracije temeljna značilnost zgodovine človeškega razvoja in vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v zvezi z migracijami. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/11/Intervju-RadioMMC.PR1.20180711.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2061 clean Medtem ko se po Evropi, tudi pod vplivom dela politike, krepita nasprotovanje in strah pred priseljenci, pa skoraj vse evropske države glede na demografske trende in nataliteto nujno potrebujejo imigrante, če se želijo še naprej razvijati in vzdrževati sedanji standard družbenega razvoja. Konec koncev so migracije temeljna značilnost zgodovine človeškega razvoja in vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v zvezi z migracijami. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Jul 2018 08:44:21 +0000 dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/04/Intervju-RadioMMC.PR1.20180704.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2610 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Jul 2018 08:53:30 +0000 Karmen Teržan Kopecky Andrej Štremfelj, mojster plezanja in življenja, ki je postal deseti v vsej zgodovini podeljevanja zlatega cepina za življenjske dosežke http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20180627.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2507 clean Andrej Štremfelj, mojster plezanja in življenja, ki je postal deseti v vsej zgodovini podeljevanja zlatega cepina za življenjske dosežke http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Jun 2018 08:51:47 +0000 Andrej Štremfelj Štefan Bogdan Barenboim Šalej živi v Sao Paulu. Iz Brazilije se je nekoč oglašal kot dopisnik, bil pa je tudi slovenski častni konzul in uspešen podjetnik. Še vedno povezuje slovensko gospodarstvo in diplomacijo z Brazilijo in je odličen poznavalec aktualnih razmer. Oktobra bodo Brazilci izbirali novega predsednika. Skoraj zagotovo to ne bo Luis Inácio Lula da Silva, ki prestaja kazen zaradi pasivne korupcije in pranja denarja. Njegova morebitna kandidatura pa je le ena izmed tem, ki pred volitvami razdvajajo Brazilce. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/19/tefanBogdanBarenboimalej3876532.mp3 RTVSLO – Prvi 2801 clean Štefan Bogdan Barenboim Šalej živi v Sao Paulu. Iz Brazilije se je nekoč oglašal kot dopisnik, bil pa je tudi slovenski častni konzul in uspešen podjetnik. Še vedno povezuje slovensko gospodarstvo in diplomacijo z Brazilijo in je odličen poznavalec aktualnih razmer. Oktobra bodo Brazilci izbirali novega predsednika. Skoraj zagotovo to ne bo Luis Inácio Lula da Silva, ki prestaja kazen zaradi pasivne korupcije in pranja denarja. Njegova morebitna kandidatura pa je le ena izmed tem, ki pred volitvami razdvajajo Brazilce. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Jun 2018 08:05:00 +0000 Štefan Bogdan Barenboim Šalej Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20180613.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2833 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Jun 2018 08:57:13 +0000 Franci Božič Ob začetku desetletja je Katja Perat z nagrajenima in zdaj že dolgo razprodanima pesniškima zbirkama, Najboljši so padli in Davek na dodano vrednost, zbudila pozornost najširše javnosti, celo tistih bralk in bralcev, ki praviloma nikoli ne posežejo po poeziji. Ampak že takrat je avtorica večkrat poudarila, da je še zdaleč ne zanima samo pesništvo in da bi se enkrat v prihodnje rada preizkusila v pisanju romana. No, ta prihodnost je zdaj nastopila; pred nekaj tedni je pri založbi Beletrina izšel njen romaneskni prvenec, Mazohistka, ki pripoveduje zgodbo, umeščeno na Dunaj ob prelomu 19. v 20. stoletje. Kolikor Katjo Perat poznamo tudi kot angažirano javno intelektualko, ki redno posega v slovenske javne debate o najbolj občutljivih družbenih temah, se zdi ta preskok v stoletje in četrt oddaljeno preteklost vsaj nekoliko presenetljiv … Ali pa tudi ne, če pomislimo na Cankarjevo prepričanje, da se probleme od daleč pravzaprav vidi bolje. O čem torej govori Mazohistka in na kakšen način se ta roman vpisuje v sodobnost, smo v pogovoru s pisateljico preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tihomir Pinter (iz osebnega arhiva Katje Perat) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/KatjaPerat3857034.mp3 RTVSLO – Prvi 2529 clean Ob začetku desetletja je Katja Perat z nagrajenima in zdaj že dolgo razprodanima pesniškima zbirkama, Najboljši so padli in Davek na dodano vrednost, zbudila pozornost najširše javnosti, celo tistih bralk in bralcev, ki praviloma nikoli ne posežejo po poeziji. Ampak že takrat je avtorica večkrat poudarila, da je še zdaleč ne zanima samo pesništvo in da bi se enkrat v prihodnje rada preizkusila v pisanju romana. No, ta prihodnost je zdaj nastopila; pred nekaj tedni je pri založbi Beletrina izšel njen romaneskni prvenec, Mazohistka, ki pripoveduje zgodbo, umeščeno na Dunaj ob prelomu 19. v 20. stoletje. Kolikor Katjo Perat poznamo tudi kot angažirano javno intelektualko, ki redno posega v slovenske javne debate o najbolj občutljivih družbenih temah, se zdi ta preskok v stoletje in četrt oddaljeno preteklost vsaj nekoliko presenetljiv … Ali pa tudi ne, če pomislimo na Cankarjevo prepričanje, da se probleme od daleč pravzaprav vidi bolje. O čem torej govori Mazohistka in na kakšen način se ta roman vpisuje v sodobnost, smo v pogovoru s pisateljico preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tihomir Pinter (iz osebnega arhiva Katje Perat) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Jun 2018 09:30:00 +0000 Katja Perat Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/ratMMC.PR1.20180606.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2528 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Jun 2018 08:52:08 +0000 rat Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/30/Intervju-RadioMMC.PR1.20180530.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2875 clean Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 May 2018 08:57:55 +0000 Jože Rovan Darja Smrkolj je prejemnica državnega priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih 2017, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. V 5 letih je pridobivanju novih znanj namenila ogromno časa. Izkoristila je praktično vse možne brezplačne oblike neformalnega in priložnostnega učenja v lokalnem okolju, od učenja tujih jezikov do računalniškega opismenjevanja. Del tega znanja je kot prostovoljka prenesla tudi na druge, poleg tega je dejavna v lokalnih društvih, pomagala pa je tudi beguncem. Njena zgodba je posebna tudi zato, ker je zaradi genetske okvare manjša od drugih. V življenju se je morala spopasti s številnimi ovirami, predsodki in zaničevanjem, zato se je nekoliko odmaknila od ljudi. Tudi o tem, kako so delavnice vseživljenjskega učenja in nova znanja Darji Smrkolj življenje spremenile na bolje, v sredinem Intervjuju na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/23/Intervju-RadioMMC.PR1.20180523.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2508 clean Darja Smrkolj je prejemnica državnega priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih 2017, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. V 5 letih je pridobivanju novih znanj namenila ogromno časa. Izkoristila je praktično vse možne brezplačne oblike neformalnega in priložnostnega učenja v lokalnem okolju, od učenja tujih jezikov do računalniškega opismenjevanja. Del tega znanja je kot prostovoljka prenesla tudi na druge, poleg tega je dejavna v lokalnih društvih, pomagala pa je tudi beguncem. Njena zgodba je posebna tudi zato, ker je zaradi genetske okvare manjša od drugih. V življenju se je morala spopasti s številnimi ovirami, predsodki in zaničevanjem, zato se je nekoliko odmaknila od ljudi. Tudi o tem, kako so delavnice vseživljenjskega učenja in nova znanja Darji Smrkolj življenje spremenile na bolje, v sredinem Intervjuju na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 May 2018 08:51:48 +0000 Darja Smrkolj V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/15/dr.TanjaRoenberger3832238.mp3 RTVSLO – Prvi 1998 clean V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 May 2018 08:15:00 +0000 dr. Tanja Roženberger Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/09/Intervju-RadioMMC.PR1.20180509.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2034 clean Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 May 2018 08:43:54 +0000 Dan zmage – dan Evrope Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani«. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/02/Intervju-RadioMMC.PR1.20180502.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2975 clean Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani«. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 May 2018 08:59:35 +0000 prof. dr. Jože Mencinger Medijski teoretik, spletni kritik in aktivist Geert Lovink http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/Intervju-RadioMMC.PR1.20180425.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2014 clean Medijski teoretik, spletni kritik in aktivist Geert Lovink http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Apr 2018 08:43:34 +0000 Geert Lovink Nedavna razkritja o zlorabi osebnih podatkov na Facebooku so v ospredje vnovič postavila vprašanja o škodljivem vplivu spletnih družbenih medijev. Hiter razvoj digitalnih tehnologij in obdelava velikih podatkov sta omogočila tako imenovano brezplačno ekonomijo, ko v zameno za svoje osebne podatke dobimo izdelke in storitve. Ta pogodba brezplačnosti, ki smo jo sklenili s spletnimi giganti, ne omogoča le zlorabe zasebnosti, temveč povzroča tudi številne težave ustvarjalcem vsebin, ki so izgubili vir dohodka. Geert Lovink je nizozemski medijski teoretik, spletni kritik, aktivist in ustanovitelj amsterdamskega Inštituta za omrežne kulture (Institute for Network Cultures), ki se je prejšnji teden v organizaciji Aksiome, Državljana D in Akademije za likovno umetnost ustavil v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Med drugim je predstavil MoneyLab, mrežo umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev. Geerta Lovinka, ki je svoj profil na Facebooku izbrisal leta 2010, je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/23/GeertLovink3811071.mp3 RTVSLO – Prvi 1897 clean Nedavna razkritja o zlorabi osebnih podatkov na Facebooku so v ospredje vnovič postavila vprašanja o škodljivem vplivu spletnih družbenih medijev. Hiter razvoj digitalnih tehnologij in obdelava velikih podatkov sta omogočila tako imenovano brezplačno ekonomijo, ko v zameno za svoje osebne podatke dobimo izdelke in storitve. Ta pogodba brezplačnosti, ki smo jo sklenili s spletnimi giganti, ne omogoča le zlorabe zasebnosti, temveč povzroča tudi številne težave ustvarjalcem vsebin, ki so izgubili vir dohodka. Geert Lovink je nizozemski medijski teoretik, spletni kritik, aktivist in ustanovitelj amsterdamskega Inštituta za omrežne kulture (Institute for Network Cultures), ki se je prejšnji teden v organizaciji Aksiome, Državljana D in Akademije za likovno umetnost ustavil v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Med drugim je predstavil MoneyLab, mrežo umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev. Geerta Lovinka, ki je svoj profil na Facebooku izbrisal leta 2010, je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Apr 2018 08:15:00 +0000 Geert Lovink Vinski guru Luca Gardini je vino Rebula opoka 2016 vinarja Marjana Simčiča, v časniku La gazzetta dello sport, ocenil za najboljše vino na svetu. Gre za nov mejnik slovenskih vin in vinarjev, saj še nikoli v zgodovini nismo prejeli toliko točk in se uvrstili na prvo mesto, pred vse vinske velesile. Družina Simčič iz Ceglega v Brdih se že od leta 1860 ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, nedavni naziv pa je več kot dober povod za pogovor z avtorjem vrhunskih vin, ki predstavlja 5. generacijo. Marjana Simčiča v sredinem intervjuju gosti Ana Skrt. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/imiMMC.PR1.20180418.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2697 clean Vinski guru Luca Gardini je vino Rebula opoka 2016 vinarja Marjana Simčiča, v časniku La gazzetta dello sport, ocenil za najboljše vino na svetu. Gre za nov mejnik slovenskih vin in vinarjev, saj še nikoli v zgodovini nismo prejeli toliko točk in se uvrstili na prvo mesto, pred vse vinske velesile. Družina Simčič iz Ceglega v Brdih se že od leta 1860 ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, nedavni naziv pa je več kot dober povod za pogovor z avtorjem vrhunskih vin, ki predstavlja 5. generacijo. Marjana Simčiča v sredinem intervjuju gosti Ana Skrt. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Apr 2018 08:54:57 +0000 Marjan Simčič Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/11/Intervju-RadioMMC.PR1.20180411.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2971 clean Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Apr 2018 08:59:31 +0000 Agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/04/Intervju-RadioMMC.PR1.20180404.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2218 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Apr 2018 08:46:58 +0000 Darko Muženič Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/Intervju-RadioMMC.PR1.20180328.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2646 clean Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Mar 2018 08:54:06 +0000 ITF prisoten v 17 državah Ob današnjem svetovnem dnevu lutk se bomo spomnili, da lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine in ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da nam pomaga razumeti in osmišljati svet. Če je res tako pa tudi, če drži malce prej navedeno nam bo pomagal osvetliti tokratni intervjuvanec dr. Matija Solce. Prvi in edini slovenski doktor lutkovne umetnosti, doktorand akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel številne nagrad na domačih in mednarodnih lutkovnih festivalih. Je tudi glasbenik - harmonikar, režiser, igralec in pedagog. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20180321.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2738 clean Ob današnjem svetovnem dnevu lutk se bomo spomnili, da lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine in ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da nam pomaga razumeti in osmišljati svet. Če je res tako pa tudi, če drži malce prej navedeno nam bo pomagal osvetliti tokratni intervjuvanec dr. Matija Solce. Prvi in edini slovenski doktor lutkovne umetnosti, doktorand akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel številne nagrad na domačih in mednarodnih lutkovnih festivalih. Je tudi glasbenik - harmonikar, režiser, igralec in pedagog. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Mar 2018 09:55:38 +0000 dr. Matija Solce V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20180314.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2177 clean V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Mar 2018 09:46:17 +0000 Damijan Lazar Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20180307.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2470 clean Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Mar 2018 09:51:10 +0000 Tamara Lah Turnšek Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/Intervju-RadioMMC.PR1.20180228.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2474 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Feb 2018 09:51:14 +0000 Umberto Galimberti V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/dr.MancaG.Renko3745597.mp3 RTVSLO – Prvi 2304 clean V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Feb 2018 10:35:00 +0000 dr. Manca G. Renko Z olimpijko Mileno Kordež o smučarskem teku v 70. letih in danes, dopingu, odnosih med trenerji in športniki, rekreativnem teku in vzgoji mlajših tekačev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20180214.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2354 clean Z olimpijko Mileno Kordež o smučarskem teku v 70. letih in danes, dopingu, odnosih med trenerji in športniki, rekreativnem teku in vzgoji mlajših tekačev. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Feb 2018 09:49:14 +0000 Tekaška samorastnica iz generacije marmelade in masla Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike, ki se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel, s 1. januarjem upokojila, bo gostja sredinega intervjuja. Uveljavila je moderne načine vodenja, kot je upoštevanje zaposlenih, skrb za talente in spodbujanje inovativnega ozračja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. In tudi, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš nikamor. Nima potrebe po zadovoljevanju lastnega ega, skupne cilje zna postaviti pred osebne. Zvesto se drži načela: »Ne sodi in ne obsojaj, če nisi hodil v čevljih drugega.« http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20180207.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2782 clean Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike, ki se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel, s 1. januarjem upokojila, bo gostja sredinega intervjuja. Uveljavila je moderne načine vodenja, kot je upoštevanje zaposlenih, skrb za talente in spodbujanje inovativnega ozračja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. In tudi, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš nikamor. Nima potrebe po zadovoljevanju lastnega ega, skupne cilje zna postaviti pred osebne. Zvesto se drži načela: »Ne sodi in ne obsojaj, če nisi hodil v čevljih drugega.« http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Feb 2018 09:56:22 +0000 Jožica Rejec Ustanoviteljica družb Mediana v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije o zanesljivosti javnomnenjskih anket in napovedi v volilnem letu, ki nas čaka. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/Intervju-RadioMMC.PR1.20180131.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2756 clean Ustanoviteljica družb Mediana v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije o zanesljivosti javnomnenjskih anket in napovedi v volilnem letu, ki nas čaka. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Jan 2018 09:55:56 +0000 Janja Božič Marolt Za njim je 40 let dolga, bogata letalska kariera, 12 tisoč ur v zraku, zmage v akrobatskem letenju, številne akcije reševanja ljudi in odkrivanja okoljskih nesreč in požarov. Pilot Obalnega letalskega centra Portorož Benjamin Ličer velja v letalskih krogih za pravo legendo, svojo strast do letenja je združil s pomočjo ljudem in skrbjo za naravo. Lani je prejel najvišje državno odlikovanje – kipec Civilne zaščite, pred dnevi pa so ga razglasili za osebnost Primorske 2017. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/Intervju-RadioMMC.PR1.20180124.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2334 clean Za njim je 40 let dolga, bogata letalska kariera, 12 tisoč ur v zraku, zmage v akrobatskem letenju, številne akcije reševanja ljudi in odkrivanja okoljskih nesreč in požarov. Pilot Obalnega letalskega centra Portorož Benjamin Ličer velja v letalskih krogih za pravo legendo, svojo strast do letenja je združil s pomočjo ljudem in skrbjo za naravo. Lani je prejel najvišje državno odlikovanje – kipec Civilne zaščite, pred dnevi pa so ga razglasili za osebnost Primorske 2017. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Jan 2018 09:48:54 +0000 Benjamin Ličer – Osebnost Primorske 2017 Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/17/Intervju-RadioMMC.PR1.20180117.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2449 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Jan 2018 09:50:49 +0000 Tomaž Vesel Barbara Mali je v Irak prišla skoraj sočasno s t. i. Islamsko državo. Je humanitarka, članica nevladne organizacije Norwegians People Aid, ki se ukvarja s pokonfliktno obnovo in humanitarno pomočjo na vojnih območjih, v Iraku pa deluje od leta 1995. Malijeva živi v Dohuku, na severu države. V ospredju njenega dela so bile večino časa na gori Sindžar leta 2014 ugrabljene in zlorabljene jazidske ženske. Zdaj fokus preusmerja na splošno stanje pravic žensk v Iraku, kjer je družba izrazito konservativna in patriarhalna, posilstvo pa nekaj normalnega, pravi. O njenem delu, usodi Jazidinj po vrnitvi v rodno skupnost in propadu Islamske države v Iraku ter o splošnem stanju v tej nemirni državi, pa v sredinem Intervjuju na Prvem. Ne preslišite malo po 10. uri! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/10/Intervju-RadioMMC.PR1.20180110.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2722 clean Barbara Mali je v Irak prišla skoraj sočasno s t. i. Islamsko državo. Je humanitarka, članica nevladne organizacije Norwegians People Aid, ki se ukvarja s pokonfliktno obnovo in humanitarno pomočjo na vojnih območjih, v Iraku pa deluje od leta 1995. Malijeva živi v Dohuku, na severu države. V ospredju njenega dela so bile večino časa na gori Sindžar leta 2014 ugrabljene in zlorabljene jazidske ženske. Zdaj fokus preusmerja na splošno stanje pravic žensk v Iraku, kjer je družba izrazito konservativna in patriarhalna, posilstvo pa nekaj normalnega, pravi. O njenem delu, usodi Jazidinj po vrnitvi v rodno skupnost in propadu Islamske države v Iraku ter o splošnem stanju v tej nemirni državi, pa v sredinem Intervjuju na Prvem. Ne preslišite malo po 10. uri! http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Jan 2018 09:55:22 +0000 Barbara Mali Sredi decembra so se v Pragi na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci 2017 pomerili nadarjeni plesalci iz osmih evropskih držav. Slovenijo je zastopala 20-letna Patricija Crnkovič, ki je s svojim čutnim nastopom osvojila sodnike in si prislužila 2. mesto. Po odlični uvrstitvi se je vrnila v Rotterdam na Nizozemsko, kjer obiskuje 2. letnik plesne institucije Codarts - Univerze za umetnost. Ob vrnitvi v Slovenijo pa je napočil čas, da strne vtise iz Prage in s kritično distanco ovrednoti svoj nastop, ki so ga spremljali milijoni gledalcev po Evropi. To bo Patricija Crnkovič storila v sredinem Intervju - z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/Intervju-RadioMMC.PR1.20180103.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2307 clean Sredi decembra so se v Pragi na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci 2017 pomerili nadarjeni plesalci iz osmih evropskih držav. Slovenijo je zastopala 20-letna Patricija Crnkovič, ki je s svojim čutnim nastopom osvojila sodnike in si prislužila 2. mesto. Po odlični uvrstitvi se je vrnila v Rotterdam na Nizozemsko, kjer obiskuje 2. letnik plesne institucije Codarts - Univerze za umetnost. Ob vrnitvi v Slovenijo pa je napočil čas, da strne vtise iz Prage in s kritično distanco ovrednoti svoj nastop, ki so ga spremljali milijoni gledalcev po Evropi. To bo Patricija Crnkovič storila v sredinem Intervju - z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Jan 2018 09:48:27 +0000 Patricija Crnkovič Mehko padajoč pramen pšeničnih las zastira sicer visoko čelo. Pogled je miren, globok in daljnosežen. Razmišljujoč. Izraz rahlo nasmejan, nemara pojoč, a klen in čvrst. Razpet med mnoge vloge življenja, si predpraznične dni rezervira za umiritev. Vzame si čas za pogovor, za premislek o svojem skladateljevanju, o delu s pevci, o družini, o svetu okoli nas in svoje misli deli s poslušalkami in poslušalci Prvega programa Radia Slovenija. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20171227.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2768 clean Mehko padajoč pramen pšeničnih las zastira sicer visoko čelo. Pogled je miren, globok in daljnosežen. Razmišljujoč. Izraz rahlo nasmejan, nemara pojoč, a klen in čvrst. Razpet med mnoge vloge življenja, si predpraznične dni rezervira za umiritev. Vzame si čas za pogovor, za premislek o svojem skladateljevanju, o delu s pevci, o družini, o svetu okoli nas in svoje misli deli s poslušalkami in poslušalci Prvega programa Radia Slovenija. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Dec 2017 09:56:08 +0000 Damijan Močnik Mag. Andrej Kranjc je bil dolga leta naš glavni pogajalec na tako imenovanih podnebnih pogajanjih Združenih narodov. Sodeloval je pri prvem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov Kjotskemu protokolu, ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti. Je tudi avtor več znanstvenih in poljudnih člankov o podnebnih spremembah. Po upokojitvi so ga zaradi njegovega velikega znanja povabili k sodelovanju z Medvladnim odborom Združenih narodov o podnebnih spremembah. Zdaj deluje na Japonskem kot vodje tehnične skupine za evidence toplogrednih plinov v državah članicah OZN. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20171220.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2366 clean Mag. Andrej Kranjc je bil dolga leta naš glavni pogajalec na tako imenovanih podnebnih pogajanjih Združenih narodov. Sodeloval je pri prvem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov Kjotskemu protokolu, ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti. Je tudi avtor več znanstvenih in poljudnih člankov o podnebnih spremembah. Po upokojitvi so ga zaradi njegovega velikega znanja povabili k sodelovanju z Medvladnim odborom Združenih narodov o podnebnih spremembah. Zdaj deluje na Japonskem kot vodje tehnične skupine za evidence toplogrednih plinov v državah članicah OZN. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Dec 2017 09:49:26 +0000 mag. Andrej Kranjc Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20171213.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2553 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Dec 2017 09:52:33 +0000 Intervju - Radio Sedanja predsednica Ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je v tej ustanovi zaposlena že več kot 20 let. Prehodila je pot od svetovalke, preko generalne sekretarke do ustavne sodnice in predsednice. Slovenska ustava bo kmalu stara 26 let, Ustavno sodišče pa je zadnji branik ustave. Kako težka je ta naloga? Ali res grozi ustavni udar? Gre s poskusom obiti ustavno odločbo res za zanikanje avtoritete in veljave ustavnega sodišča? Na ta in druga vprašanja v Intervjuju odgovarja njegova predsednica Jadranka Sovdat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20171206.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2388 clean Sedanja predsednica Ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je v tej ustanovi zaposlena že več kot 20 let. Prehodila je pot od svetovalke, preko generalne sekretarke do ustavne sodnice in predsednice. Slovenska ustava bo kmalu stara 26 let, Ustavno sodišče pa je zadnji branik ustave. Kako težka je ta naloga? Ali res grozi ustavni udar? Gre s poskusom obiti ustavno odločbo res za zanikanje avtoritete in veljave ustavnega sodišča? Na ta in druga vprašanja v Intervjuju odgovarja njegova predsednica Jadranka Sovdat. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Dec 2017 09:49:48 +0000 Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča Strokovnjakinja za energetiko pri organizaciji Greenpeace Emily Rochon si že vrsto let aktivno prizadeva za stoodstotni energetski prehod na obnovljive vire energije, kar je po njenem mnenju povsem realen cilj. Dokazov za to je vse več. Toda energetski sektor fosilnih goriv po drugi stani še ni pripravljen na umik in išče nove strategije, kako obstati na trgu. Pred dobrim desetletjem je bila prav Emily Rochon med prvimi, ki so opozorili na nevarnosti, ki jih za okolje predstavlja tedaj zelo aktualna metoda zajemanja in skladiščenja ogljika, s katero so termoelektrarne skušale zmanjšati svoje izpuste, jih shraniti pod zemljo in tako kljub globalnemu segrevanju upravičiti svoje nadaljnje delovanje. Metoda se je izkazala za drago in neučinkovito, toda spodbudila je gradnjo številnih novih termoelektrarn, ki bodo v sistemu najverjetneje še desetletja. Letos bomo po treh letih zatišja spet priča dvigu globalnih izpustov toplogrednih plinov. Kakšno je pravzaprav dogajanje v ozadju energetske tranzicije in koliko optimizma si v boju s posledicami podnebnih sprememb lahko privoščimo, se je z Emily Rochon pogovarjala Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/EmilyRochonGreenpeace3655966.mp3 RTVSLO – Prvi 2537 clean Strokovnjakinja za energetiko pri organizaciji Greenpeace Emily Rochon si že vrsto let aktivno prizadeva za stoodstotni energetski prehod na obnovljive vire energije, kar je po njenem mnenju povsem realen cilj. Dokazov za to je vse več. Toda energetski sektor fosilnih goriv po drugi stani še ni pripravljen na umik in išče nove strategije, kako obstati na trgu. Pred dobrim desetletjem je bila prav Emily Rochon med prvimi, ki so opozorili na nevarnosti, ki jih za okolje predstavlja tedaj zelo aktualna metoda zajemanja in skladiščenja ogljika, s katero so termoelektrarne skušale zmanjšati svoje izpuste, jih shraniti pod zemljo in tako kljub globalnemu segrevanju upravičiti svoje nadaljnje delovanje. Metoda se je izkazala za drago in neučinkovito, toda spodbudila je gradnjo številnih novih termoelektrarn, ki bodo v sistemu najverjetneje še desetletja. Letos bomo po treh letih zatišja spet priča dvigu globalnih izpustov toplogrednih plinov. Kakšno je pravzaprav dogajanje v ozadju energetske tranzicije in koliko optimizma si v boju s posledicami podnebnih sprememb lahko privoščimo, se je z Emily Rochon pogovarjala Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Nov 2017 09:15:00 +0000 Emily Rochon, Greenpeace Od pastirja krav, bolehnega otroka, hišnika, vojaka, vestnega učenca do športnika, trenerja, bioenergetika, duhovnega učitelja … Marjan Ogorevc je vse našteto in še več, čeprav ga največ ljudi pozna kot trenerja Primoža Kozmusa, prejemnika olimpijskih kolajn v metu kladiva. Vse njegovo življenje je učenje, potovanje, raziskovanje samega sebe, energij, duhovnega, božanskega. Ukvarjal se je z reikijem, biogronomijo, vzhodnimi filozofijami in medicinami, šamanstvom, razvil svojo varianto karmične diagnostike. Zdaj svoje znanje predaja ljudem – v knjigah, z učenjem bioterapevtov in s predavanji za ljudi. Verjame, da si človek na poti ozdravljenja ali osebne rasti lahko pomaga le sam, in sicer tako, da se spremeni. Ko spremenimo sebe, bomo prispevali tudi k spremembi družbe – k spremembi, ki jo naš svet, pravi Marjan Ogorevc, nujno potrebuje. Več o njegovem razumevanju energij, sveta in predvsem človeka pa v oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/22/Intervju-RadioMMC.PR1.20171122.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2770 clean Od pastirja krav, bolehnega otroka, hišnika, vojaka, vestnega učenca do športnika, trenerja, bioenergetika, duhovnega učitelja … Marjan Ogorevc je vse našteto in še več, čeprav ga največ ljudi pozna kot trenerja Primoža Kozmusa, prejemnika olimpijskih kolajn v metu kladiva. Vse njegovo življenje je učenje, potovanje, raziskovanje samega sebe, energij, duhovnega, božanskega. Ukvarjal se je z reikijem, biogronomijo, vzhodnimi filozofijami in medicinami, šamanstvom, razvil svojo varianto karmične diagnostike. Zdaj svoje znanje predaja ljudem – v knjigah, z učenjem bioterapevtov in s predavanji za ljudi. Verjame, da si človek na poti ozdravljenja ali osebne rasti lahko pomaga le sam, in sicer tako, da se spremeni. Ko spremenimo sebe, bomo prispevali tudi k spremembi družbe – k spremembi, ki jo naš svet, pravi Marjan Ogorevc, nujno potrebuje. Več o njegovem razumevanju energij, sveta in predvsem človeka pa v oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Nov 2017 09:56:10 +0000 Marjan Ogorevc Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/15/Intervju-RadioMMC.PR1.20171115.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2758 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Nov 2017 09:55:58 +0000 Intervju - Radio Italija je država z največ kulturno zgodovinskih spomenikov na svetu. Med njimi je ena največjih kraljevih palač Evrope, tako imenovana Reggia, v Caserti blizu Neaplja. V 18. stoletju so jo postavili španski Burboni, ki so se hoteli meriti z vladarji Francije ali Avstro-Ogrske. Zgodovina je potem šla po svoje in z ustanovitvijo Italije so dokončno izgubili svojo moč na jugu Italije. Kraljeva palača v Caserti je bila pred prihodom našega sogovornika, Maura Felicorija, na mesto njenega direktorja zapostavljena in zanemarjena. V samo dveh letih mu je uspelo podvojiti število obiskovalcev razkošnega poslopja in razsežnega parka, ki zdaj – če odmislimo Pompeje – veljata za najbolj obiskani kulturni spomenik južne Italije. O zgodovini palače, upravljanju z njo, razmerju med javnim in zasebnim, pa o kadriranju in financiranju kulture v Italiji in tudi o osebnih pogledih se je z njim pogovarjal naš dopisnik iz Rima, Janko Petrovec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/Intervju-RadioMMC.PR1.20171108.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2126 clean Italija je država z največ kulturno zgodovinskih spomenikov na svetu. Med njimi je ena največjih kraljevih palač Evrope, tako imenovana Reggia, v Caserti blizu Neaplja. V 18. stoletju so jo postavili španski Burboni, ki so se hoteli meriti z vladarji Francije ali Avstro-Ogrske. Zgodovina je potem šla po svoje in z ustanovitvijo Italije so dokončno izgubili svojo moč na jugu Italije. Kraljeva palača v Caserti je bila pred prihodom našega sogovornika, Maura Felicorija, na mesto njenega direktorja zapostavljena in zanemarjena. V samo dveh letih mu je uspelo podvojiti število obiskovalcev razkošnega poslopja in razsežnega parka, ki zdaj – če odmislimo Pompeje – veljata za najbolj obiskani kulturni spomenik južne Italije. O zgodovini palače, upravljanju z njo, razmerju med javnim in zasebnim, pa o kadriranju in financiranju kulture v Italiji in tudi o osebnih pogledih se je z njim pogovarjal naš dopisnik iz Rima, Janko Petrovec. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Nov 2017 09:45:26 +0000 Mauro Felicori Ko so pred dobrima dvema desetletjema na ljubljanski Filozofski fakulteti začeli na dodiplomski ravni poučevati kitajščino in japonščino, se je bržčas marsikdo nejeverno spraševal, zakaj neki bi v Sloveniji sploh potrebovali sinologe in japonologe. No, danes, ko je prostor vzhodne Azije ključni motor svetovnega gospodarstva, pri čemer zlagoma naraščata tudi moč in vpliv te regije v globalni »igri prestolov«, je odločitev za ustanovitev Oddelka za azijske študije nesporno videti pravilna. Toda vsaj študija japonologije pri nas menda še zdaj ne bi bilo, ko bi se osebno ne angažiral dr. Andrej Bekeš, ki je v začetku sedemdesetih z nahrbtnikom na rami odpotoval v deželo vzhajajočega sonca, tam podiplomsko študiral matematiko, se nato preusmeril k znanstvenemu raziskovanju japonskega jezikoslovja in sčasoma postal eden vodilnih strokovnjakov za japonsko sintakso v svetovnem merilu. Bekeš se je namreč sredi devetdesetih let vrnil v Slovenijo in pomagal z nekaj kolegi sinologi na noge postaviti Oddelek za azijske študije; vzgojil je prvih dvajset generacij študentov japonologije. Zaradi vsega tega mu je ob nedavni upokojitvi ljubljanska Univerza podelila naslov zaslužnega profesorja, sam pa je prevzel dolžnosti predsednika Evropske asociacije za japonske študije, kar seveda priča, da znanstveno delo ljubljanske japonologije odmeva v širšem akademskem okolju stare celine. Prizadevanj dr. Bekeša pa niso spregledali niti na Japonskem in tako je pred nekaj dnevi v Tokiu prejel eminentno nagrado Japonske fundacije, nagrado, ki so jo za poglabljanje kulturnih stikov med deželo vzhajajočega sonca in preostalim svetom doslej prejeli tako ugledni ustvarjalci, kot so, med drugim, ruski pisatelj Boris Akunin ter japonska režiserja Akira Kurosawa in Hayao Miyazaki. O prehojeni življenjski, znanstveni in pedagoški poti se bomo z dr. Andrejem Bekešem pogovarjali v sredinem Intervjuju na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/25/Intervju-RadioMMC.PR1.20171025.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2712 clean Ko so pred dobrima dvema desetletjema na ljubljanski Filozofski fakulteti začeli na dodiplomski ravni poučevati kitajščino in japonščino, se je bržčas marsikdo nejeverno spraševal, zakaj neki bi v Sloveniji sploh potrebovali sinologe in japonologe. No, danes, ko je prostor vzhodne Azije ključni motor svetovnega gospodarstva, pri čemer zlagoma naraščata tudi moč in vpliv te regije v globalni »igri prestolov«, je odločitev za ustanovitev Oddelka za azijske študije nesporno videti pravilna. Toda vsaj študija japonologije pri nas menda še zdaj ne bi bilo, ko bi se osebno ne angažiral dr. Andrej Bekeš, ki je v začetku sedemdesetih z nahrbtnikom na rami odpotoval v deželo vzhajajočega sonca, tam podiplomsko študiral matematiko, se nato preusmeril k znanstvenemu raziskovanju japonskega jezikoslovja in sčasoma postal eden vodilnih strokovnjakov za japonsko sintakso v svetovnem merilu. Bekeš se je namreč sredi devetdesetih let vrnil v Slovenijo in pomagal z nekaj kolegi sinologi na noge postaviti Oddelek za azijske študije; vzgojil je prvih dvajset generacij študentov japonologije. Zaradi vsega tega mu je ob nedavni upokojitvi ljubljanska Univerza podelila naslov zaslužnega profesorja, sam pa je prevzel dolžnosti predsednika Evropske asociacije za japonske študije, kar seveda priča, da znanstveno delo ljubljanske japonologije odmeva v širšem akademskem okolju stare celine. Prizadevanj dr. Bekeša pa niso spregledali niti na Japonskem in tako je pred nekaj dnevi v Tokiu prejel eminentno nagrado Japonske fundacije, nagrado, ki so jo za poglabljanje kulturnih stikov med deželo vzhajajočega sonca in preostalim svetom doslej prejeli tako ugledni ustvarjalci, kot so, med drugim, ruski pisatelj Boris Akunin ter japonska režiserja Akira Kurosawa in Hayao Miyazaki. O prehojeni življenjski, znanstveni in pedagoški poti se bomo z dr. Andrejem Bekešem pogovarjali v sredinem Intervjuju na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Oct 2017 08:55:12 +0000 Dr. Andrej Bekeš Roman Jerala je eden najuglednejših slovenskih znanstvenikov. Mednarodno uveljavljenega doktorja kemije, ki deluje na vedah o življenju še zlasti odlikuje inventivnost, kar se zrcali v njegovem delu. Skupina, ki jo vodi na Kemijskem Inštitutu na področju sintezne biologije in imunologije, niza pomembne dosežke. Zazrt je v prihodnost, ko bomo lahko svoj imunski sistem sprogramirali tako, da bo sam uničil rakave celice, v nedavnem dosežku pa oblikujejo proteine v kletke s katerimi bomo lahko dostavljali zdravila. Je dobitnik najpomembnejših državnih znanstvenih nagrad. Poleti so ga sprejeli v EMBO – prestižno mednarodno organizacijo, v kateri so številni Nobelovi nagrajenci, njegove članke pa objavljajo v uglednih znanstvenih revijah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/Intervju-RadioMMC.PR1.20171018.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2706 clean Roman Jerala je eden najuglednejših slovenskih znanstvenikov. Mednarodno uveljavljenega doktorja kemije, ki deluje na vedah o življenju še zlasti odlikuje inventivnost, kar se zrcali v njegovem delu. Skupina, ki jo vodi na Kemijskem Inštitutu na področju sintezne biologije in imunologije, niza pomembne dosežke. Zazrt je v prihodnost, ko bomo lahko svoj imunski sistem sprogramirali tako, da bo sam uničil rakave celice, v nedavnem dosežku pa oblikujejo proteine v kletke s katerimi bomo lahko dostavljali zdravila. Je dobitnik najpomembnejših državnih znanstvenih nagrad. Poleti so ga sprejeli v EMBO – prestižno mednarodno organizacijo, v kateri so številni Nobelovi nagrajenci, njegove članke pa objavljajo v uglednih znanstvenih revijah. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Oct 2017 08:55:06 +0000 Znanstvenik Roman Jerala Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte. Igrati je začela v Šahovskem klubu Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana, trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu je prišla ta mesec. Več o ciljih slovenske šahistke, ki najbolj uživa v standardnem šahu, o njeni športni poti in samem šahu, izveste v radijski oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/11/Intervju-RadioMMC.PR1.20171011.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2896 clean Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte. Igrati je začela v Šahovskem klubu Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana, trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu je prišla ta mesec. Več o ciljih slovenske šahistke, ki najbolj uživa v standardnem šahu, o njeni športni poti in samem šahu, izveste v radijski oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Oct 2017 08:58:16 +0000 Laura Unuk Danes zapušča vodenje največjega sindikata pri nas legenda sindikalizma Dušan Semolič. Vodil ga je kar 26 let in torej na tej funkciji doživel preobrazbo družbe v celoti. Začel je v času tovarišic in tovarišev, končuje kot gospod. Kaj bi spremenil v dolgotrajnem mandatu, če bi lahko zavrtel čas nazaj, kaj meni o politikih, pokojninah, minimalni plači? Je končno čas za združevanje sindikatov? In ne nazadnje: katere vrednote v življenju štejejo? Kje bo jutri malo po sedmi zjutraj, ko bi sicer prišel na delovno mesto? Dušan Semolič v pogovoru z Alenko Terlep. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/04/Intervju-RadioMMC.PR1.20171004.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2691 clean Danes zapušča vodenje največjega sindikata pri nas legenda sindikalizma Dušan Semolič. Vodil ga je kar 26 let in torej na tej funkciji doživel preobrazbo družbe v celoti. Začel je v času tovarišic in tovarišev, končuje kot gospod. Kaj bi spremenil v dolgotrajnem mandatu, če bi lahko zavrtel čas nazaj, kaj meni o politikih, pokojninah, minimalni plači? Je končno čas za združevanje sindikatov? In ne nazadnje: katere vrednote v življenju štejejo? Kje bo jutri malo po sedmi zjutraj, ko bi sicer prišel na delovno mesto? Dušan Semolič v pogovoru z Alenko Terlep. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Oct 2017 08:54:51 +0000 Dušan Semolič Po 25ih letih mesto predsednika Zveze svobodnih sindikatov zapušča Dušan Semolič, prihodnji teden ga bo nasledila Lidija Jerkič, diplomirana pravnica, ki že dobro desetletje vodi Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije. Kako vidi položaj delavcev in delojemalcev ter vlogo sindikatov v današnjem času, kako se spreminjajo metode sindikalnega boja, katere bodo njene prioritete, kako vidi socialno dogovarjanje in kaj o njej pravijo socialni partnerji, nam bo Lidija Jerkič povedala v sredinem intervjuju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20170927.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2770 clean Po 25ih letih mesto predsednika Zveze svobodnih sindikatov zapušča Dušan Semolič, prihodnji teden ga bo nasledila Lidija Jerkič, diplomirana pravnica, ki že dobro desetletje vodi Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije. Kako vidi položaj delavcev in delojemalcev ter vlogo sindikatov v današnjem času, kako se spreminjajo metode sindikalnega boja, katere bodo njene prioritete, kako vidi socialno dogovarjanje in kaj o njej pravijo socialni partnerji, nam bo Lidija Jerkič povedala v sredinem intervjuju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Sep 2017 08:56:10 +0000 Lidija Jerkič V tokratnem Intervju bomo gostili Jano Kus Veenvliet, biologinjo, ki se že vrsto let aktivno ukvarja z varovanjem narave. To počne kot zasebnica, kar je pri nas izjemna redkost. Z možem sta že pred leti ustanovila Zavod Symbiosis, prek katerega sta izvedla že številne naravovarstvene projekte. Eno osrednjih področjih, ki Jano Kus Veenvliet zaposlujejo že več kot 15 let, so invazivne tujerodne vrste. Že vrsto let jih aktivno odstranjuje in to je dejavnost, ki nedvomno zahteva potrpežljivost in vztrajnost, tudi ko se iz leta v leto zdi, da so rezultati nadvse omejeni. Podobno kot potrpežljivost zahteva spreminjanje našega pogleda na vrednost, ki se skriva v naravnem bogastvu in o načinih, kako to bogastvo uporabiti, ne da bi ga poškodovali. V to smer gredo njena prizadevanja za razvoj ekoturizma, v prvi vrsti na Notranjskem, kamor se je na Bloke, sicer rojena Ljubljančanka, preselila. Z Jano Kus Veenvliet se bo pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20170920.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2725 clean V tokratnem Intervju bomo gostili Jano Kus Veenvliet, biologinjo, ki se že vrsto let aktivno ukvarja z varovanjem narave. To počne kot zasebnica, kar je pri nas izjemna redkost. Z možem sta že pred leti ustanovila Zavod Symbiosis, prek katerega sta izvedla že številne naravovarstvene projekte. Eno osrednjih področjih, ki Jano Kus Veenvliet zaposlujejo že več kot 15 let, so invazivne tujerodne vrste. Že vrsto let jih aktivno odstranjuje in to je dejavnost, ki nedvomno zahteva potrpežljivost in vztrajnost, tudi ko se iz leta v leto zdi, da so rezultati nadvse omejeni. Podobno kot potrpežljivost zahteva spreminjanje našega pogleda na vrednost, ki se skriva v naravnem bogastvu in o načinih, kako to bogastvo uporabiti, ne da bi ga poškodovali. V to smer gredo njena prizadevanja za razvoj ekoturizma, v prvi vrsti na Notranjskem, kamor se je na Bloke, sicer rojena Ljubljančanka, preselila. Z Jano Kus Veenvliet se bo pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Sep 2017 08:55:25 +0000 Intervju - Radio Na vrhu najpomembnejših stanovskih organizacij delodajalcev in sindikatov se dogajajo spremembe, prihajajo novi obrazi z novimi načrti in energijo. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je sredi kadrovske prenove. Štiri mesece jo vodi predsednik Boštjan Gorjup, sicer direktor podjetja BSH Hišni aparati v Nazarjih, ki je v lasti Boscha. Gorjup je Korošec z mednarodnimi izkušnjami, verjame v dialog s sindikati, v središču njegovih prizadevanj pa je zbližanje izobraževanja in dela v industriji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20170913.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2073 clean Na vrhu najpomembnejših stanovskih organizacij delodajalcev in sindikatov se dogajajo spremembe, prihajajo novi obrazi z novimi načrti in energijo. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je sredi kadrovske prenove. Štiri mesece jo vodi predsednik Boštjan Gorjup, sicer direktor podjetja BSH Hišni aparati v Nazarjih, ki je v lasti Boscha. Gorjup je Korošec z mednarodnimi izkušnjami, verjame v dialog s sindikati, v središču njegovih prizadevanj pa je zbližanje izobraževanja in dela v industriji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Sep 2017 08:44:33 +0000 Boštjan Gorjup, predsednik GZS Aktualni pogovori z gosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20170906.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2182 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Sep 2017 08:46:22 +0000 Intervju - Radio Od razsodbe arbitražnega sodišča o morski in kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško sta minila 2 meseca, a sodba se zdi za zdaj le mrtva črka na papirju. Je sploh mogoča implementacija razsodbe, če ena stran vztraja, da arbitražne odločitve ne bo spoštovala? Od leta 1994 so pred mednarodnimi sodišči in v arbitražnih postopkih obravnavali 11 razmejitvenih zadev. In v vseh primerih vse vpletene države odločitve in razsodbe spoštujejo. Bi morala bolj odločno posredovati Evropska unija in Hrvaško spomniti pogodbo o EU, ki članice zavezuje k lojalnemu sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju? Bo Slovenija vložila tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu? Kaj trenutni status quo pomeni za Slovenijo kot pomorsko državo? Kakšno škodo bodo utrpeli slovenski ribiči? Bo Slovenija privolila v nadaljnje pogovore s Hrvaško in se kar naenkrat znašla v vrtincu novih pogajanj o reševanju mejnega spora? Gost sredinega intervjuja bo strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/30/Intervju-RadioMMC.PR1.20170830.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2743 clean Od razsodbe arbitražnega sodišča o morski in kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško sta minila 2 meseca, a sodba se zdi za zdaj le mrtva črka na papirju. Je sploh mogoča implementacija razsodbe, če ena stran vztraja, da arbitražne odločitve ne bo spoštovala? Od leta 1994 so pred mednarodnimi sodišči in v arbitražnih postopkih obravnavali 11 razmejitvenih zadev. In v vseh primerih vse vpletene države odločitve in razsodbe spoštujejo. Bi morala bolj odločno posredovati Evropska unija in Hrvaško spomniti pogodbo o EU, ki članice zavezuje k lojalnemu sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju? Bo Slovenija vložila tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu? Kaj trenutni status quo pomeni za Slovenijo kot pomorsko državo? Kakšno škodo bodo utrpeli slovenski ribiči? Bo Slovenija privolila v nadaljnje pogovore s Hrvaško in se kar naenkrat znašla v vrtincu novih pogajanj o reševanju mejnega spora? Gost sredinega intervjuja bo strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Aug 2017 08:55:43 +0000 Prof. dr. Marko Pavliha Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov. Kako so na katalonsko mesto vplivali zadnji teroristični dogodki in kakšno je življenje v četrtem najbolj turistično obleganem evropskem mestu, boste izvedeli v sredini oddaji Intervju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/23/Intervju-RadioMMC.PR1.20170823.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2850 clean Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov. Kako so na katalonsko mesto vplivali zadnji teroristični dogodki in kakšno je življenje v četrtem najbolj turistično obleganem evropskem mestu, boste izvedeli v sredini oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Aug 2017 08:57:30 +0000 Prevajalka in pisateljica Simona Škrabec iz Barcelone Poletje je čas različnih festivalov in kdor se je že kdaj lotil organizacije katerega od njih, ve, da to ni mačji kašelj. Prav tako vodenje večjega kulturnega društva in priprava vsakoletne gledališke predstave, pri kateri vsi sodelujejo na prostovoljni osnovi in niso profesionalni gledališčniki. Vse to pa že več kot pol stoletja odlično uspeva gostu današnjega Intervjuja na Prvem. Lojze Stražar je namreč že tako dolgo režiser in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki upravlja s Poletnim gledališčem Studenec. To zbirališče ljubiteljev kulture in predvsem gledališča, ki ga najdete blizu Domžal, je za portoroškim Avditorijem in ljubljanskimi Križankami tretje največje pokrito poletno gledališče pri nas in vsako leto na Kulturni poletni festival Studenec privabi med 12- in 15.000 obiskovalcev. Največ si jih pride ogledat domačo gledališko igro, letos je to Finžgarjeva ljudska igra Divji lovec, ki jo je Stražar priredil za oder in režiral. Tudi velika večina drugih prireditev in gledaliških iger na Studencu je nastala pod njegovo taktirko, sam pa je postal kar sinonim za ljubiteljsko gledališče. Kako uspešna je bila letošnja gledališka sezona, ki se je na Studencu končala v ponedeljek, kako v teh časih živi amatersko gledališče in ljubiteljska kultura nasploh, bo Lojze Stražar povedal voditeljici tokratnega Intervjuja Andreji Čokl. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/16/Intervju-RadioMMC.PR1.20170816.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2388 clean Poletje je čas različnih festivalov in kdor se je že kdaj lotil organizacije katerega od njih, ve, da to ni mačji kašelj. Prav tako vodenje večjega kulturnega društva in priprava vsakoletne gledališke predstave, pri kateri vsi sodelujejo na prostovoljni osnovi in niso profesionalni gledališčniki. Vse to pa že več kot pol stoletja odlično uspeva gostu današnjega Intervjuja na Prvem. Lojze Stražar je namreč že tako dolgo režiser in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki upravlja s Poletnim gledališčem Studenec. To zbirališče ljubiteljev kulture in predvsem gledališča, ki ga najdete blizu Domžal, je za portoroškim Avditorijem in ljubljanskimi Križankami tretje največje pokrito poletno gledališče pri nas in vsako leto na Kulturni poletni festival Studenec privabi med 12- in 15.000 obiskovalcev. Največ si jih pride ogledat domačo gledališko igro, letos je to Finžgarjeva ljudska igra Divji lovec, ki jo je Stražar priredil za oder in režiral. Tudi velika večina drugih prireditev in gledaliških iger na Studencu je nastala pod njegovo taktirko, sam pa je postal kar sinonim za ljubiteljsko gledališče. Kako uspešna je bila letošnja gledališka sezona, ki se je na Studencu končala v ponedeljek, kako v teh časih živi amatersko gledališče in ljubiteljska kultura nasploh, bo Lojze Stražar povedal voditeljici tokratnega Intervjuja Andreji Čokl. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Aug 2017 08:49:48 +0000 Lojze Stražar Veliki svetovni meteorološki centri trdijo, da pri zanesljivosti vremenskih napovedi vsakih deset let pridobimo en dan. Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki ga meteorologi nato prevedejo v vremensko napoved v sliki in besedi. Letošnje poletje se bo v vremenske kronike bržčas zapisalo kot dolgo in vroče z nevihtnimi epizodami. Kolektivni »vremenski spomin« je največkrat precej kratkoročen, hkrati pa si želimo dolgoročnih vremenskih napovedi. O globalnih smernicah razvoja meteorologije in lokalnih vremenskih trendih v sredinem intervjuju z meteorologom Branetom Gregorčičem iz Agencije za okolje. Po deseti, na Prvem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/09/Intervju-RadioMMC.PR1.20170809.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2673 clean Veliki svetovni meteorološki centri trdijo, da pri zanesljivosti vremenskih napovedi vsakih deset let pridobimo en dan. Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki ga meteorologi nato prevedejo v vremensko napoved v sliki in besedi. Letošnje poletje se bo v vremenske kronike bržčas zapisalo kot dolgo in vroče z nevihtnimi epizodami. Kolektivni »vremenski spomin« je največkrat precej kratkoročen, hkrati pa si želimo dolgoročnih vremenskih napovedi. O globalnih smernicah razvoja meteorologije in lokalnih vremenskih trendih v sredinem intervjuju z meteorologom Branetom Gregorčičem iz Agencije za okolje. Po deseti, na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Aug 2017 08:54:33 +0000 Brane Gregorčič Devetnajstega aprila letos se je v Ljubljani na Shodu za znanost zbralo približno 800 raziskovalk in raziskovalcev z zahtevo za dvig sredstev, ki jih Slovenija namenja za znanost, na 1 odstotek do leta 2020 ter pričakovanjem, da bo vlada končno sprejela nov zakon o raziskovalni dejavnosti, ki se že vrsto let valja po predalih različnih ministrstev. Slovenski raziskovalci in raziskovalke zahtevajo, da se še letos v rebalansu proračuna nameni vsaj 40 milijonov dodatnih sredstev za znanost. “Če pustimo ob strani podrobno razlago, kako se javni raziskovalni zavodi sploh še držijo nad vodo – nič nove raziskovalne opreme, odslavljanje raziskovalk in raziskovalcev, nedopustno varčevanje pri terenskem delu in materialnih stroških -, ne moremo mimo očitnega ignoriranja dejstva, da je Slovenija po vlaganjih v znanost pristala na dnu lestvice držav članic EU,” opozarja direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in predsednik organizacijskega odbora Shoda za znanost prof. dr. Oto Luthar. Ker se od aprila ni zgodilo nič, so slovenski znanstveniki z verižnim zasipanjem premierjevega elektronskega naslova Mira Cerarja pripravili do tega, da se je prejšnji ponedeljek sestal z njimi. Seja odbora DZ za izobraževanjem znanost, šport in mladino, kjer naj bi obravnavali pereče težave slovenske raziskovalne sfere, je bila namreč iz julija prestavljena na nedoločen datum v septembru. Vmes je slovenska znanost tako rekoč v mrtvem teku. Kaj bi se moralo zgoditi, da postane gonilo napredka in družbe, v oddaji Intervju sprašujemo dr. Lutharja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/02/Intervju-RadioMMC.PR1.20170802.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2285 clean Devetnajstega aprila letos se je v Ljubljani na Shodu za znanost zbralo približno 800 raziskovalk in raziskovalcev z zahtevo za dvig sredstev, ki jih Slovenija namenja za znanost, na 1 odstotek do leta 2020 ter pričakovanjem, da bo vlada končno sprejela nov zakon o raziskovalni dejavnosti, ki se že vrsto let valja po predalih različnih ministrstev. Slovenski raziskovalci in raziskovalke zahtevajo, da se še letos v rebalansu proračuna nameni vsaj 40 milijonov dodatnih sredstev za znanost. “Če pustimo ob strani podrobno razlago, kako se javni raziskovalni zavodi sploh še držijo nad vodo – nič nove raziskovalne opreme, odslavljanje raziskovalk in raziskovalcev, nedopustno varčevanje pri terenskem delu in materialnih stroških -, ne moremo mimo očitnega ignoriranja dejstva, da je Slovenija po vlaganjih v znanost pristala na dnu lestvice držav članic EU,” opozarja direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in predsednik organizacijskega odbora Shoda za znanost prof. dr. Oto Luthar. Ker se od aprila ni zgodilo nič, so slovenski znanstveniki z verižnim zasipanjem premierjevega elektronskega naslova Mira Cerarja pripravili do tega, da se je prejšnji ponedeljek sestal z njimi. Seja odbora DZ za izobraževanjem znanost, šport in mladino, kjer naj bi obravnavali pereče težave slovenske raziskovalne sfere, je bila namreč iz julija prestavljena na nedoločen datum v septembru. Vmes je slovenska znanost tako rekoč v mrtvem teku. Kaj bi se moralo zgoditi, da postane gonilo napredka in družbe, v oddaji Intervju sprašujemo dr. Lutharja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Aug 2017 08:48:05 +0000 Dr. Oto Luthar Američan Noah Charney se je vedno počutil bolj domače v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Tudi to je eden od razlogov, da se je pred približno 5. leti preselil v Kamnik. Umetnostni zgodovinar, čigar akademska ekspertiza je kriminal na področju umetnosti, se preživlja s pisanjem romanov in člankov za tuje medije, dela kot urednik in scenarist ter sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Letos, v Plečnikovem letu 2017, je izdal knjigo Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika. Slovenologija, življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej pa je knjiga, ki naj bi Slovencem ponudila drugačen pogled na lastno deželo - pogled skozi oči tujca, ki Slovenijo zdaj imenuje svoj dom in resnično meni, da je to najboljša država na svetu. Noaha Charneya je v sredin intervju povabila Darja Pograjc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/26/Intervju-RadioMMC.PR1.20170726.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2766 clean Američan Noah Charney se je vedno počutil bolj domače v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Tudi to je eden od razlogov, da se je pred približno 5. leti preselil v Kamnik. Umetnostni zgodovinar, čigar akademska ekspertiza je kriminal na področju umetnosti, se preživlja s pisanjem romanov in člankov za tuje medije, dela kot urednik in scenarist ter sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Letos, v Plečnikovem letu 2017, je izdal knjigo Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika. Slovenologija, življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej pa je knjiga, ki naj bi Slovencem ponudila drugačen pogled na lastno deželo - pogled skozi oči tujca, ki Slovenijo zdaj imenuje svoj dom in resnično meni, da je to najboljša država na svetu. Noaha Charneya je v sredin intervju povabila Darja Pograjc. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Jul 2017 08:56:06 +0000 Ameriški pisatelj Noah Charney (Slovenologija) Etnologi zbirajo podatke s čakanjem, posedanjem, opazovanjem, klepetanjem, prehranjevanjem, pitjem, smejanjem in jokanjem z ljudmi, pripoveduje na začetku pravkar izdane knjige Sinja obzorja: nomadi na morju antropologinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Nataša Rogelja. Štiri leta je z družino plula med obalami Sredozemlja in opazovala ter spoznavala popotnike morjeplovce, ki so se za daljše obdobje podali živet na jadrnice. Sinja obzorja so knjiga o ljudeh, ki so nenehno na poti po svoji lastni volji. Takšen slog bivanja antropologi imenujejo tudi »življenjsko-stilske migracije« ali »selitve zaradi boljšega življenja« in v tokratnem intervjuju nas zanima, zakaj se ljudje odločijo za življenje na morju, kako na jadrnicah sploh lahko preživijo in kakšne posledice ima takšna odločitev na prihodnost celotne družine? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20170719.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2246 clean Etnologi zbirajo podatke s čakanjem, posedanjem, opazovanjem, klepetanjem, prehranjevanjem, pitjem, smejanjem in jokanjem z ljudmi, pripoveduje na začetku pravkar izdane knjige Sinja obzorja: nomadi na morju antropologinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Nataša Rogelja. Štiri leta je z družino plula med obalami Sredozemlja in opazovala ter spoznavala popotnike morjeplovce, ki so se za daljše obdobje podali živet na jadrnice. Sinja obzorja so knjiga o ljudeh, ki so nenehno na poti po svoji lastni volji. Takšen slog bivanja antropologi imenujejo tudi »življenjsko-stilske migracije« ali »selitve zaradi boljšega življenja« in v tokratnem intervjuju nas zanima, zakaj se ljudje odločijo za življenje na morju, kako na jadrnicah sploh lahko preživijo in kakšne posledice ima takšna odločitev na prihodnost celotne družine? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Jul 2017 08:47:26 +0000 Nomadi na morju - dr. Nataša Rogelja Slovenska gledališka scena bi bila zelo okrnjena brez množice amaterskih skupin in zanesenjakov, ki v manjših krajih skrbijo za tovrstno dejavnost. Ena takih je Branka Bezeljak, režiserka, dramaturginja, predvsem pa mentorica mladim dramskim ustvarjalcem, pri kateri so se kalili mnogi danes uveljavljeni gledališki igralci in režiserji. O trenutnih gledaliških izzivih, potencialu ptujske alternativne scene ter predvsem o potencialu mladih umetnikov se bo z Branko Bezeljak v sredinem Intervjuju pogovarjal Danijel Poslek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20170712.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2407 clean Slovenska gledališka scena bi bila zelo okrnjena brez množice amaterskih skupin in zanesenjakov, ki v manjših krajih skrbijo za tovrstno dejavnost. Ena takih je Branka Bezeljak, režiserka, dramaturginja, predvsem pa mentorica mladim dramskim ustvarjalcem, pri kateri so se kalili mnogi danes uveljavljeni gledališki igralci in režiserji. O trenutnih gledaliških izzivih, potencialu ptujske alternativne scene ter predvsem o potencialu mladih umetnikov se bo z Branko Bezeljak v sredinem Intervjuju pogovarjal Danijel Poslek. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Jul 2017 08:50:07 +0000 Branka Bezeljak Dr. Uroš Lipušček je znani slovenski novinar, ki v zadnjem času za RTV Slovenija poroča iz Pekinga. Kitajska je zaradi svoje velikosti in gospodarske pomembnosti ves čas v ospredju zanimanja svetovne javnosti. To še posebej velja za zapletanje severnokorejske krize in za občutljive kitajsko-ameriške odnose. Kitajska ima veliko sporov s svojimi sosedi na nikoli natančno določeni morski meji okoli otokov, na katerih gradi različne postojanke. Že desetletja je znan tudi spor s Tajvanom, kamor so se zatekle čete poraženega Kumintanga leta 1949. Kitajska po je pred dnevi tudi praznovala 20. obletnico vrnitve Hongkonga, nekdaj britanske kolonije. Gost sredinega Intervjuja podrobno spremlja te teme. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20170705.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2918 clean Dr. Uroš Lipušček je znani slovenski novinar, ki v zadnjem času za RTV Slovenija poroča iz Pekinga. Kitajska je zaradi svoje velikosti in gospodarske pomembnosti ves čas v ospredju zanimanja svetovne javnosti. To še posebej velja za zapletanje severnokorejske krize in za občutljive kitajsko-ameriške odnose. Kitajska ima veliko sporov s svojimi sosedi na nikoli natančno določeni morski meji okoli otokov, na katerih gradi različne postojanke. Že desetletja je znan tudi spor s Tajvanom, kamor so se zatekle čete poraženega Kumintanga leta 1949. Kitajska po je pred dnevi tudi praznovala 20. obletnico vrnitve Hongkonga, nekdaj britanske kolonije. Gost sredinega Intervjuja podrobno spremlja te teme. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Jul 2017 08:58:38 +0000 Dr. Uroš Lipušček Trije romani, trije kresniki. Goran Vojnović, ki je zahvaljujoč Figi, intimnemu družinskemu portretu, raztegnjenemu čez tri generacije, minuli petek še tretjič prejel prestižno nagrado za najboljši roman leta, je bržčas najbolj odmeven, vroč in intriganten slovenski pisatelj zadnjega desetletja. Kako Vojnović ustvarja, na kakšen način se kosa z odzivi javnosti, ki nihajo med vznesenim navdušenjem in ogorčenim zavračanjem, in kaj nam vsem skupaj s svojim pisanjem pravzaprav hoče sporočiti, preverjamo v sredinem Intervjuju na Prvem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/28/Intervju-RadioMMC.PR1.20170628.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2763 clean Trije romani, trije kresniki. Goran Vojnović, ki je zahvaljujoč Figi, intimnemu družinskemu portretu, raztegnjenemu čez tri generacije, minuli petek še tretjič prejel prestižno nagrado za najboljši roman leta, je bržčas najbolj odmeven, vroč in intriganten slovenski pisatelj zadnjega desetletja. Kako Vojnović ustvarja, na kakšen način se kosa z odzivi javnosti, ki nihajo med vznesenim navdušenjem in ogorčenim zavračanjem, in kaj nam vsem skupaj s svojim pisanjem pravzaprav hoče sporočiti, preverjamo v sredinem Intervjuju na Prvem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Jun 2017 08:56:03 +0000 Goran Vojnović Še nekaj dni nas loči od Dneva državnosti, od obletnice, ko je Slovenija, moja dežela postala Slovenija, moja država. V desetletju pred osamosvojitvijo, v 80-tih, so obstajale platforme na katerih so se srečevali in pogovarjali ljudje različnih nazorov in prepričanj. 80-ta leta prejšnjega stoletja so bila nasploh eno najbolj razgibanih obdobij v slovenski zgodovini: razpadanje Jugoslavije, pojav alternativnih političnih gibanj, vznik provokativne kulture, razvoj punka, prispevki v Tribuni in Mladini, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije …, od majniške deklaracije do plebiscita. Pri tem je imela močno vlogo tudi akcija »Slovenija, moja dežela«, po kateri so nas kmalu poznali v vsej Jugoslaviji. O vsem tem v pogovoru z zgodovinarko doktorico Darja Kerec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20170621.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2981 clean Še nekaj dni nas loči od Dneva državnosti, od obletnice, ko je Slovenija, moja dežela postala Slovenija, moja država. V desetletju pred osamosvojitvijo, v 80-tih, so obstajale platforme na katerih so se srečevali in pogovarjali ljudje različnih nazorov in prepričanj. 80-ta leta prejšnjega stoletja so bila nasploh eno najbolj razgibanih obdobij v slovenski zgodovini: razpadanje Jugoslavije, pojav alternativnih političnih gibanj, vznik provokativne kulture, razvoj punka, prispevki v Tribuni in Mladini, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije …, od majniške deklaracije do plebiscita. Pri tem je imela močno vlogo tudi akcija »Slovenija, moja dežela«, po kateri so nas kmalu poznali v vsej Jugoslaviji. O vsem tem v pogovoru z zgodovinarko doktorico Darja Kerec. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Jun 2017 08:59:41 +0000 dr. Darja Kerec V svetovni finančni in evropski dolžniški krizi se je razblinila površna teza, da je zahod dosegel optimalno liberalno demokratično ureditev, ki zahteva le dobro tehnokratsko upravljanje. Izkazalo se je nasprotno, živimo v času, v katerem se znova tepejo koncepti razvoja, politika in ekonomija pa sta vsak dan na preizkušnji. Pri nas to pomeni, da je uspeh vladnih projektov vse prej kot samoumeven. Magna in drugi tir, (ne)prodaja Nove ljubljanske banke, umanjkanje reform, kadrovanje v državnih podjetjih… to so tista težka vprašanja, ki jih lahko komentira izkušeni ekonomist, kot je profesor Mojmir Mrak, predavatelj doma in v tujini, večkrat pozvan, naj se vključi v politiko. Z njim se je o slovenskih razmerah in o poti razvoja Evropske unije pogovarjala Maja Derčar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20170614.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2734 clean V svetovni finančni in evropski dolžniški krizi se je razblinila površna teza, da je zahod dosegel optimalno liberalno demokratično ureditev, ki zahteva le dobro tehnokratsko upravljanje. Izkazalo se je nasprotno, živimo v času, v katerem se znova tepejo koncepti razvoja, politika in ekonomija pa sta vsak dan na preizkušnji. Pri nas to pomeni, da je uspeh vladnih projektov vse prej kot samoumeven. Magna in drugi tir, (ne)prodaja Nove ljubljanske banke, umanjkanje reform, kadrovanje v državnih podjetjih… to so tista težka vprašanja, ki jih lahko komentira izkušeni ekonomist, kot je profesor Mojmir Mrak, predavatelj doma in v tujini, večkrat pozvan, naj se vključi v politiko. Z njim se je o slovenskih razmerah in o poti razvoja Evropske unije pogovarjala Maja Derčar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Jun 2017 08:55:34 +0000 Profesor Mojmir Mrak V tokratnm intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti letošnjega Kozinovega nagrajenca, Jureta Robežnika. Jure Robežnik, sicer diplomirani anglist in germanist, je že zgodaj začel sodelovati tudi z našo hišo, najprej je igral v Plesnem orkestru, bil je producent, kasneje pa tudi vodja Založbe kaset in plošč. V srednji šoli je igral klavir in harmoniko, bil pa je tudi eden prvih, ki je pri nas igral vibrafon. Tako kot še nekateri jazzisti tistega časa, je tudi Jure Robežnik kmalu pričel pisati popevke. Kot avtor je sodeloval že na prvem festivalu Slovenske popevke s skladbo Glas stare ure. Leta 1965 je prvič prejel nagrado strokovne žirije za skladbo Šel si mimo. V naslednjih letih so sledile skladbe Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Na vrhu Nebotičnika, Pegasto dekle, Lastovka, Maja z biseri, Orion, Ljubljančanke … seznam je dolg. V njegovem opusu pa niso samo popevke, temveč tudi kar nekaj šansonov in jazzovskih skladb. Vse pa je pustilo v slovenski glasbi pomemben pečat, kar je letos potrdil tudi Upravni odbor Društva slovenskih skladateljev in Juretu Robežniku podelil Kozinovo nagrado ter v obrazložitvi med drugim zapisal, da nagrado prejme: »za velik doprinos v zakladnico slovenske zabavne glasbe, ki jo je obogatil s humanizmom in resničnim glasbenim občutenjem.« http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20170607.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2490 clean V tokratnm intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti letošnjega Kozinovega nagrajenca, Jureta Robežnika. Jure Robežnik, sicer diplomirani anglist in germanist, je že zgodaj začel sodelovati tudi z našo hišo, najprej je igral v Plesnem orkestru, bil je producent, kasneje pa tudi vodja Založbe kaset in plošč. V srednji šoli je igral klavir in harmoniko, bil pa je tudi eden prvih, ki je pri nas igral vibrafon. Tako kot še nekateri jazzisti tistega časa, je tudi Jure Robežnik kmalu pričel pisati popevke. Kot avtor je sodeloval že na prvem festivalu Slovenske popevke s skladbo Glas stare ure. Leta 1965 je prvič prejel nagrado strokovne žirije za skladbo Šel si mimo. V naslednjih letih so sledile skladbe Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Na vrhu Nebotičnika, Pegasto dekle, Lastovka, Maja z biseri, Orion, Ljubljančanke … seznam je dolg. V njegovem opusu pa niso samo popevke, temveč tudi kar nekaj šansonov in jazzovskih skladb. Vse pa je pustilo v slovenski glasbi pomemben pečat, kar je letos potrdil tudi Upravni odbor Društva slovenskih skladateljev in Juretu Robežniku podelil Kozinovo nagrado ter v obrazložitvi med drugim zapisal, da nagrado prejme: »za velik doprinos v zakladnico slovenske zabavne glasbe, ki jo je obogatil s humanizmom in resničnim glasbenim občutenjem.« http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Jun 2017 08:51:30 +0000 Jure Robežnik RTVSLO – Prvi no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Aktualni pogovori z gosti. Aktualni pogovori z gosti. sl Wed, 17 Apr 2019 09:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 17 Apr 2019 09:00:00 +0000 Intervju - Radio