News & Politics (C) RTVSLO 2017 Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Intervju - Radio http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/3633109/intervju1400x1400_px33.jpg Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka in tudi po vrnitvi iz tujine je leta 2012 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik, dejaven je v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti. 174719951 RTVSLO – Prvi 2268 clean Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka in tudi po vrnitvi iz tujine je leta 2012 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik, dejaven je v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Sep 2020 08:47:48 +0000 Matjaž Smodiš V Intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem dejaven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov pogosto na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot ves svet tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo njegova stališča glede sedanjega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti. S predsednikom ta hip najvplivnejše športne organizacije na svetu se bo pogovarjal Marko Rozman. 174718354 RTVSLO – Prvi 2451 clean V Intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem dejaven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov pogosto na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot ves svet tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo njegova stališča glede sedanjega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti. S predsednikom ta hip najvplivnejše športne organizacije na svetu se bo pogovarjal Marko Rozman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Sep 2020 08:50:51 +0000 Koronavirusna kriza nogometa ne bo spremenila »Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.« Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, skoraj banalno stvarnost, a po drugi strani vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih dvesto strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman. Kako je torej Veronika Simoniti napisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje dosti daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas bodo, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, zaposlovala v današnjem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. 174716822 RTVSLO – Prvi 2085 clean »Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.« Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, skoraj banalno stvarnost, a po drugi strani vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih dvesto strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman. Kako je torej Veronika Simoniti napisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje dosti daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas bodo, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, zaposlovala v današnjem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 09 Sep 2020 08:44:45 +0000 Veronika Simoniti Konec avgusta je iz Slovenije odšla veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospa Sophie Honey. V našo državo je prišla spomladi leta 2015. Začetek njenega delovanja pri nas je bil poseben, saj je bila prvič imenovana za veleposlanico, še bolj pa zato, ker je na ta položaj prišla nekaj mesecev po sinovem rojstvu. 174715322 RTVSLO – Prvi 2519 clean Konec avgusta je iz Slovenije odšla veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospa Sophie Honey. V našo državo je prišla spomladi leta 2015. Začetek njenega delovanja pri nas je bil poseben, saj je bila prvič imenovana za veleposlanico, še bolj pa zato, ker je na ta položaj prišla nekaj mesecev po sinovem rojstvu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 02 Sep 2020 08:51:59 +0000 Sophie Honey Izredni profesor na fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je poznavalec medijev in novinarstva, ki kot pedagog, strokovnjak, publicist, predavatelj in raziskovalec deluje v Sloveniji in po svetu. Slovi po hitrih in ostrih odzivih na dogajanja v družbi. Zelo kritičen je tudi do zadnjih posegov v medijske zakone, ki so se zgodili brez posvetovanja, prehitro in skoraj skrivaj. Ne le postopek, sporna je predvsem vsebina predlogov, pravi dr. Marko Milosavljević, gost Tatjane Pirc v oddaji Intervju na Prvem. 174713894 RTVSLO – Prvi 3111 clean Izredni profesor na fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je poznavalec medijev in novinarstva, ki kot pedagog, strokovnjak, publicist, predavatelj in raziskovalec deluje v Sloveniji in po svetu. Slovi po hitrih in ostrih odzivih na dogajanja v družbi. Zelo kritičen je tudi do zadnjih posegov v medijske zakone, ki so se zgodili brez posvetovanja, prehitro in skoraj skrivaj. Ne le postopek, sporna je predvsem vsebina predlogov, pravi dr. Marko Milosavljević, gost Tatjane Pirc v oddaji Intervju na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Aug 2020 09:01:51 +0000 Dr. Marko Milosavljević Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj in nagrajeni literarni kritik; človek številnih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe, in se nanj odziva z razmišljanji in komentarji v osrednjih slovenskih medijih. Ob tem je dejaven na družabnih omrežjih, čeprav slednja redko, kot opaža, in redkeje kot si želi, omogočajo prostor za dialog in argumentirano razpravo med drugače mislečimi. Preden je Aljoša Harlamov osvojil redno službo v založništvu, je bil dolga leta samozaposlen v kulturi; med tem je tudi izgorel in o tem javno brez dlake na jeziku spregovoril. V sredinem Intervjuju na Prvem se z njim pogovarja Urban Tarman. 174712612 RTVSLO – Prvi 2433 clean Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj in nagrajeni literarni kritik; človek številnih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe, in se nanj odziva z razmišljanji in komentarji v osrednjih slovenskih medijih. Ob tem je dejaven na družabnih omrežjih, čeprav slednja redko, kot opaža, in redkeje kot si želi, omogočajo prostor za dialog in argumentirano razpravo med drugače mislečimi. Preden je Aljoša Harlamov osvojil redno službo v založništvu, je bil dolga leta samozaposlen v kulturi; med tem je tudi izgorel in o tem javno brez dlake na jeziku spregovoril. V sredinem Intervjuju na Prvem se z njim pogovarja Urban Tarman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Aug 2020 08:50:45 +0000 Aljoša Harlamov Tokratna gostja oddaje Intervju je Livija Pandur, mednarodno priznana dramaturginja, producentka in režiserka, ki je dramaturško je oblikovala vse predstave v režiji Tomaža Pandurja, v preteklih štirih letih pa režirala in na tako domače kot mednarodne odre postavila vrsto gledaliških predstav. Uredila in izdala je trijezično monografijo Pandurjevo gledališče sanj in leta 2018 prejela Veliki bršljanov venec, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življensko delo. V sklopu Festivala Ljubljana si bomo lahko ogledali njeno predstavo z naslovom Alkestida, ki je nastala pod okriljem Gledališča Marina Držića v Dubrovniku in bila premierno uprizorjena septembra leta 2019 ter požela izvrstne kritike. Livijo Pandur je pred mikrofon povabila Martina Černe. 174710335 RTVSLO – Prvi 2157 clean Tokratna gostja oddaje Intervju je Livija Pandur, mednarodno priznana dramaturginja, producentka in režiserka, ki je dramaturško je oblikovala vse predstave v režiji Tomaža Pandurja, v preteklih štirih letih pa režirala in na tako domače kot mednarodne odre postavila vrsto gledaliških predstav. Uredila in izdala je trijezično monografijo Pandurjevo gledališče sanj in leta 2018 prejela Veliki bršljanov venec, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življensko delo. V sklopu Festivala Ljubljana si bomo lahko ogledali njeno predstavo z naslovom Alkestida, ki je nastala pod okriljem Gledališča Marina Držića v Dubrovniku in bila premierno uprizorjena septembra leta 2019 ter požela izvrstne kritike. Livijo Pandur je pred mikrofon povabila Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Aug 2020 08:10:00 +0000 Livija Pandur Valerija Žalig je Beltinčanka, ki je že od malega zapisana negovanju ljudskega, zlasti plesnega in pevskega izročila. Kot hči dolgoletnega vodje članske folklorne skupine je seveda zaprisežena folklornica, ki je tudi sama naučila plesati prekmurske plese nič koliko plesalcev, tako v Prekmurju kot v Porabju. Danes vodi veteransko folklorno skupino, že več let pa je tudi programski vodja mednarodnega folklornega festivala, ki bi moral biti letos v Beltincih že 50-tič, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na prihodnje leto. Valerija Žalig poleg starih plesov pozna tudi veliko ljudskih pesmi in jih ob različnih priložnostih z veseljem zapoje, s svojo vedro naravo pa je zelo uspešna pri profesionalnem delu v turizmu. Svoje izkušnje in znanje marljivo prenaša na mlajše. Pred mikrofon oddaje Intervju jo je povabila Lidija Kosi. 174710138 RTVSLO – Prvi 2542 clean Valerija Žalig je Beltinčanka, ki je že od malega zapisana negovanju ljudskega, zlasti plesnega in pevskega izročila. Kot hči dolgoletnega vodje članske folklorne skupine je seveda zaprisežena folklornica, ki je tudi sama naučila plesati prekmurske plese nič koliko plesalcev, tako v Prekmurju kot v Porabju. Danes vodi veteransko folklorno skupino, že več let pa je tudi programski vodja mednarodnega folklornega festivala, ki bi moral biti letos v Beltincih že 50-tič, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na prihodnje leto. Valerija Žalig poleg starih plesov pozna tudi veliko ljudskih pesmi in jih ob različnih priložnostih z veseljem zapoje, s svojo vedro naravo pa je zelo uspešna pri profesionalnem delu v turizmu. Svoje izkušnje in znanje marljivo prenaša na mlajše. Pred mikrofon oddaje Intervju jo je povabila Lidija Kosi. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 05 Aug 2020 08:52:22 +0000 Valerija Žalig Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, ni le opazovalec in prenašalec informacij iz sosednje države. Italijo so v zadnjih letih pretresali nesreče, potresi, migrantska kriza in v tem letu koronavirus, ki je – kar zadeva Evropo – ravno v Italiji pokazal svoj najkrutejši obraz. Njegove novinarske zgodbe so polne empatije, zato ne preseneča, da so ga tudi omejitev gibanja in drugi varnostni ukrepi zaradi koronavirusa spodbudili k pisanju dnevnika. Nastala je knjiga Karantena.Rim, v kateri opisuje svoje novinarske in človeške izkušnje pred epidemijo, ko je nismo še niti slutili, in med njo. 174708903 RTVSLO – Prvi 2938 clean Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, ni le opazovalec in prenašalec informacij iz sosednje države. Italijo so v zadnjih letih pretresali nesreče, potresi, migrantska kriza in v tem letu koronavirus, ki je – kar zadeva Evropo – ravno v Italiji pokazal svoj najkrutejši obraz. Njegove novinarske zgodbe so polne empatije, zato ne preseneča, da so ga tudi omejitev gibanja in drugi varnostni ukrepi zaradi koronavirusa spodbudili k pisanju dnevnika. Nastala je knjiga Karantena.Rim, v kateri opisuje svoje novinarske in človeške izkušnje pred epidemijo, ko je nismo še niti slutili, in med njo. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Jul 2020 08:58:58 +0000 Janko Petrovec Tokratni gost oddaje Intervju je Matevž Čelik, arhitekt, kritik, publicist, dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org, zadnjih deset let pa direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Pred kratkim je prejel prestižno Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, za vodenje muzeja ter za njegovo uveljavitev v mednarodni arhitekturni skupnosti. Je tudi programski vodja prve vseevropske platforme Future Architecture, ki povezuje še neuveljavljeno generacijo talentov različnih disciplin s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, oblikovanja in znotraj katere sodeluje šestindvajset arhitekturnih institucij iz dvaindvajsetih držav. Matevž Čelik verjame v sodoben, odprt muzej, ki ne le hrani in posreduje kulturno dediščino temveč ponuja prostor demokratične izmenjave novih konceptov in znanj. Matevža Čelika je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica Martina Černe. 174707678 RTVSLO – Prvi 2363 clean Tokratni gost oddaje Intervju je Matevž Čelik, arhitekt, kritik, publicist, dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org, zadnjih deset let pa direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Pred kratkim je prejel prestižno Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, za vodenje muzeja ter za njegovo uveljavitev v mednarodni arhitekturni skupnosti. Je tudi programski vodja prve vseevropske platforme Future Architecture, ki povezuje še neuveljavljeno generacijo talentov različnih disciplin s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, oblikovanja in znotraj katere sodeluje šestindvajset arhitekturnih institucij iz dvaindvajsetih držav. Matevž Čelik verjame v sodoben, odprt muzej, ki ne le hrani in posreduje kulturno dediščino temveč ponuja prostor demokratične izmenjave novih konceptov in znanj. Matevža Čelika je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Jul 2020 08:49:23 +0000 Intervju Matevž Čelik Koroška Slovenka in vodja Zelenih na avstrijskem Koroškem je lani jeseni postala poslanka v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih poglavitnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem, ko kot poslanka stranke vladajoče koalicije sodeluje pri pripravi zakonodaje? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam? Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko 100 let po plebiscitu obetajo? O tem v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega. 174706379 RTVSLO – Prvi 2086 clean Koroška Slovenka in vodja Zelenih na avstrijskem Koroškem je lani jeseni postala poslanka v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih poglavitnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem, ko kot poslanka stranke vladajoče koalicije sodeluje pri pripravi zakonodaje? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam? Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko 100 let po plebiscitu obetajo? O tem v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Jul 2020 08:44:46 +0000 Olga Voglauer Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju. Prisluhnite pogovoru o starosti, medicini, veri v življenje in sočutne odnose pa tudi o umiranju, paliativni oskrbi in bolezni, s to modro Slovenko leta 1995, ki pravi, da je ena najbolj pomembnih stvari v življenju - poslušanje. 174705061 RTVSLO – Prvi 3002 clean Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju. Prisluhnite pogovoru o starosti, medicini, veri v življenje in sočutne odnose pa tudi o umiranju, paliativni oskrbi in bolezni, s to modro Slovenko leta 1995, ki pravi, da je ena najbolj pomembnih stvari v življenju - poslušanje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 08 Jul 2020 09:00:02 +0000 Dr. Metka Klevišar: "Pa lepo smrt vam želim" Država je stanje človekovega duha, je že pred časom zapisal doktor Janez Markeš, novinar in publicist, ki že od osamosvojitve analitično spremlja razvoj Slovenije. Ali obstaja »slovenska doktrina šoka«? Ali ekonomija postaja temeljna pravica demokracije? Mar res izginja javni prostor umne države? Se pod težo populizmov izgublja razsvetljenski karakter slovenske družbe? V sredinem intervjuju se bo z doktorjem Janezom Markešem pogovarjal Bojan Leskovec. 174703700 RTVSLO – Prvi 2872 clean Država je stanje človekovega duha, je že pred časom zapisal doktor Janez Markeš, novinar in publicist, ki že od osamosvojitve analitično spremlja razvoj Slovenije. Ali obstaja »slovenska doktrina šoka«? Ali ekonomija postaja temeljna pravica demokracije? Mar res izginja javni prostor umne države? Se pod težo populizmov izgublja razsvetljenski karakter slovenske družbe? V sredinem intervjuju se bo z doktorjem Janezom Markešem pogovarjal Bojan Leskovec. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 01 Jul 2020 08:57:52 +0000 dr. Janez Markeš Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10. 174702447 RTVSLO – Prvi 2919 clean Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Jun 2020 08:58:39 +0000 Dr. Dušan Plut: Sedanji sistem razvoja dolgoročno ni vzdržen Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. 174700916 RTVSLO – Prvi 2800 clean Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Jun 2020 08:56:40 +0000 Dr. Damijan Štefanc Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, o tem, kako se je javna radiotelevizija izkazala v času pandemije, o varčevanju, pritiskih, napadih, iskanju rešitev, delu nadzornikov in programskega sveta, odnosih z vlado, ministrstvom za kulturo … ''Sem tukaj in se trudim,'' pravi Igor Kadunc, ki poudarja, da lahko RTV za vsak evro, ki ga dobi, naročnikom pogleda v oči. Ko ga vprašamo o razlogih za številne napade na RTV, pa pravi: »Vse to se počne z nekim namenom.« 174699309 RTVSLO – Prvi 2877 clean Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, o tem, kako se je javna radiotelevizija izkazala v času pandemije, o varčevanju, pritiskih, napadih, iskanju rešitev, delu nadzornikov in programskega sveta, odnosih z vlado, ministrstvom za kulturo … ''Sem tukaj in se trudim,'' pravi Igor Kadunc, ki poudarja, da lahko RTV za vsak evro, ki ga dobi, naročnikom pogleda v oči. Ko ga vprašamo o razlogih za številne napade na RTV, pa pravi: »Vse to se počne z nekim namenom.« http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Jun 2020 08:24:00 +0000 Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija Septembra je vodenje Holdinga Kobilarna Lipica prevzel diplomirani inženir živilske tehnologije Matej Oset. Nadzorni svet je prepričal z izkušnjami s področja investicij, turizma, dela s kadri, vodenja in povezovanja večjih organizacijskih enot ter z jasno vizijo razvoja kobilarne. V devetih mesecih, odkar je vstopil v kobilarno, se je pričela obnova hotela Maestoso in bazenskega kompleksa, uspelo mu je pomiriti razgrete strasti med nekdanjim vodstvom in lokalno skupnostjo, čas, v katerem je prevzel vodenje, pa je dodobra zaznamovala tudi korona kriza. Med drugim je odnesla slavje ob 440-ti obletnici lipiške kobilarne, ki ga bodo nadoknadili v septembru. 174697669 RTVSLO – Prvi 1993 clean Septembra je vodenje Holdinga Kobilarna Lipica prevzel diplomirani inženir živilske tehnologije Matej Oset. Nadzorni svet je prepričal z izkušnjami s področja investicij, turizma, dela s kadri, vodenja in povezovanja večjih organizacijskih enot ter z jasno vizijo razvoja kobilarne. V devetih mesecih, odkar je vstopil v kobilarno, se je pričela obnova hotela Maestoso in bazenskega kompleksa, uspelo mu je pomiriti razgrete strasti med nekdanjim vodstvom in lokalno skupnostjo, čas, v katerem je prevzel vodenje, pa je dodobra zaznamovala tudi korona kriza. Med drugim je odnesla slavje ob 440-ti obletnici lipiške kobilarne, ki ga bodo nadoknadili v septembru. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 03 Jun 2020 08:43:13 +0000 Matej Oset Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema. 174695962 RTVSLO – Prvi 2516 clean Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 May 2020 08:51:56 +0000 dr. Bojana Beović Ob svetovnem dnevu čebel je gost Intervjuja na Prvem eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel, dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar. Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje. V pogovoru z Jernejko Drolec razkriva, v čem so slovenski čebelarji drugačni od večine drugih po svetu in kakšna je prepoznavnost Slovenije v svetovni industriji čebelarstva ter o potrebnih nadaljnjih korakih za razvoj čebelarstva pri nas. 174694267 RTVSLO – Prvi 2311 clean Ob svetovnem dnevu čebel je gost Intervjuja na Prvem eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel, dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar. Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje. V pogovoru z Jernejko Drolec razkriva, v čem so slovenski čebelarji drugačni od večine drugih po svetu in kakšna je prepoznavnost Slovenije v svetovni industriji čebelarstva ter o potrebnih nadaljnjih korakih za razvoj čebelarstva pri nas. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 May 2020 08:48:31 +0000 Dr.Peter Kozmus Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/13/IntervjuMMC.PR1.20200513.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2933 clean Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 May 2020 08:58:53 +0000 dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Duševno motnjo moramo obravnavati enako kot zlom noge Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/06/LizaDebevecMMC.PR1.20200506.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 3002 clean Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 06 May 2020 09:00:02 +0000 Liza Debevec Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/06/LizaDebevec4741115.mp3 RTVSLO – Prvi 2907 clean Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 06 May 2020 08:10:00 +0000 Liza Debevec Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/29/Dr.AleRozmanMMC.PR1.20200429.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 3049 clean Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Apr 2020 09:00:49 +0000 Dr. Aleš Rozman Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/22/Dr.AndrejaSunikMMC.PR1.20200422.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 1864 clean Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Apr 2020 08:41:04 +0000 Dr. Andreja Sušnik Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/15/ViljemLebanMMC.PR1.20200415.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2459 clean Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Apr 2020 08:50:59 +0000 Viljem Leban Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in posledično vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo 24 ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga mnogi vidijo kot popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata. Z njim se bo pogovarjala Tina Lamovšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/01/AndrejterMMC.PR1.20200401.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2995 clean Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in posledično vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo 24 ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga mnogi vidijo kot popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata. Z njim se bo pogovarjala Tina Lamovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 01 Apr 2020 08:59:55 +0000 Andrej Šter Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/25/SaoDolencMMC.PR1.20200325.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2685 clean Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Mar 2020 09:54:45 +0000 Sašo Dolenc Nataša Posel je dolgoletna direktorica Amnesty International Slovenija, ene izmed sekcij največje svetovne nevladne organizacije, mednarodnega gibanja milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, socialni položaj ali izobrazbo. Z gostjo tokratnega Intervjuja, Natašo Posel, se bomo pogovarjali o aktualni lokalni in globalni družbeni problematiki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/NataaPoselMMC.PR1.20200311.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2646 clean Nataša Posel je dolgoletna direktorica Amnesty International Slovenija, ene izmed sekcij največje svetovne nevladne organizacije, mednarodnega gibanja milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, socialni položaj ali izobrazbo. Z gostjo tokratnega Intervjuja, Natašo Posel, se bomo pogovarjali o aktualni lokalni in globalni družbeni problematiki. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Mar 2020 09:54:06 +0000 Nataša Posel Marjan Divjak je na čelu državne zakladnice sedem let. Zakladnica skrbi za likvidnost države, da je vedno na voljo dovolj sredstev za izpolnitev obveznosti. Z upravljanjem, zadolževanjem, tudi zamenjavo dražjega dolga s cenejšim. O delu državne zakladnice, kako na njeno delo vpliva pogosta menjava vlade, ki postavlja ekonomske usmeritve, o finančnih trgih in vlagateljih, bonitetnih ocenah, stanju na enotnem zakladniškem računu se z gostom sredinega Intervjuja na Prvem, generalnim direktorjem direktorata za zakladništvo Marjanom Dívjakom, pogovarja Zdenka Bakalar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/04/MarjanDivjakMMC.PR1.20200304.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2576 clean Marjan Divjak je na čelu državne zakladnice sedem let. Zakladnica skrbi za likvidnost države, da je vedno na voljo dovolj sredstev za izpolnitev obveznosti. Z upravljanjem, zadolževanjem, tudi zamenjavo dražjega dolga s cenejšim. O delu državne zakladnice, kako na njeno delo vpliva pogosta menjava vlade, ki postavlja ekonomske usmeritve, o finančnih trgih in vlagateljih, bonitetnih ocenah, stanju na enotnem zakladniškem računu se z gostom sredinega Intervjuja na Prvem, generalnim direktorjem direktorata za zakladništvo Marjanom Dívjakom, pogovarja Zdenka Bakalar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Mar 2020 09:52:56 +0000 Marjan Divjak Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi. Je med tistimi pripadniki stroke, ki na glas povedo, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalcev na splošno. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali ureditev zakonodaje, ki ureja sežig in sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/26/Prof.dr.MetodaDodiFikfakMMC.PR1.20200226.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2685 clean Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi. Je med tistimi pripadniki stroke, ki na glas povedo, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalcev na splošno. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali ureditev zakonodaje, ki ureja sežig in sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Feb 2020 09:54:45 +0000 Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/19/Intervju-dr.EvitaLeskovekMMC.PR1.20200219.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2560 clean V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Feb 2020 09:52:40 +0000 dr. Evita Leskovšek Sodstvo se je izvilo iz krize, sodišča že nekaj let rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Še vedno pa si niso pridobila zaupanja javnosti, saj ostaja na zelo nizki ravni. Za povrnitev zaupanja mora seveda poskrbeti sodstvo samo. Zato zadnja leta veliko pozornost namenja kakovosti. Ob začetku sodnega leta bo o tem v oddaji Intervju govoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/12/PredsednikvrhovnegasodiaDamijanFlorjaniMMC.PR1.20200212.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2500 clean Sodstvo se je izvilo iz krize, sodišča že nekaj let rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Še vedno pa si niso pridobila zaupanja javnosti, saj ostaja na zelo nizki ravni. Za povrnitev zaupanja mora seveda poskrbeti sodstvo samo. Zato zadnja leta veliko pozornost namenja kakovosti. Ob začetku sodnega leta bo o tem v oddaji Intervju govoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Feb 2020 09:51:40 +0000 Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič Smo tik pred vrhuncem sezone nagrajevanja najboljših v filmski industriji, zato se bomo pogovarjali o filmu, televiziji, platformah videa na zahtevo, Youtubu in multimedijski ustvarjalnosti. Luka Marčetič je avtor najbolj gledanega slovenskega filma v samostojni Sloveniji Pr' Hostar in humoristične spletne serije V dvoje, ki nastaja za edino slovensko platformo videa na zahtevo Voyo. Z njim se bo pogovarjala Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/05/LukaMaretiMMC.PR1.20200205.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2898 clean Smo tik pred vrhuncem sezone nagrajevanja najboljših v filmski industriji, zato se bomo pogovarjali o filmu, televiziji, platformah videa na zahtevo, Youtubu in multimedijski ustvarjalnosti. Luka Marčetič je avtor najbolj gledanega slovenskega filma v samostojni Sloveniji Pr' Hostar in humoristične spletne serije V dvoje, ki nastaja za edino slovensko platformo videa na zahtevo Voyo. Z njim se bo pogovarjala Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 05 Feb 2020 09:58:18 +0000 Luka Marčetič 27. januarja je častitljiv jubilej, 85-letnico delovanja, zaznamovalo Slovensko filozofsko društvo. Ob tej priložnosti smo pred našim mikrofonom gostili njegovega predsednika, dr. Tomaža Grušovnika, sicer izrednega profesorja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. V pogovoru z dr. Grušovnikom smo preverjali, kakšni pravzaprav so cilji in naloge filozofskega stanovskega društva, seveda pa so nas zaposlovala tudi precej bolj daljnosežna vprašanja, povezana s poslanstvom filozofije v sodobnem svetu. Kako lahko ljubezen do modrosti tvorno poseže v družbeno stvarnost, ki jo zaznamujejo planetarna ekološka kriza, poplava lažnih novic in skokovito naraščanje socialnih razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi, smo v pogovoru z dr. Grušovnikom preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/29/IntervjuMMC.PR1.20200129.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2659 clean 27. januarja je častitljiv jubilej, 85-letnico delovanja, zaznamovalo Slovensko filozofsko društvo. Ob tej priložnosti smo pred našim mikrofonom gostili njegovega predsednika, dr. Tomaža Grušovnika, sicer izrednega profesorja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. V pogovoru z dr. Grušovnikom smo preverjali, kakšni pravzaprav so cilji in naloge filozofskega stanovskega društva, seveda pa so nas zaposlovala tudi precej bolj daljnosežna vprašanja, povezana s poslanstvom filozofije v sodobnem svetu. Kako lahko ljubezen do modrosti tvorno poseže v družbeno stvarnost, ki jo zaznamujejo planetarna ekološka kriza, poplava lažnih novic in skokovito naraščanje socialnih razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi, smo v pogovoru z dr. Grušovnikom preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Jan 2020 09:54:19 +0000 Intervju Z zdraviliškim turizmom je povezan že vsaj desetletje, ko je stopil na čelo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Njen direktor Iztok Altbauer tako nenehno išče in premaguje izzive, ki mu jih ponuja ta gospodarska panoga. Zaveda se, da se v turizmu ne spi, temveč nenehno dopolnjuje in odziva na vse večje zahteve gostov na segmentiranem trgu. O velikem pomenu te zvrsti turizma v Sloveniji govori to, da zdraviliške občine ustvarijo skoraj tretjino vseh prenočitev v Sloveniji. Težnja, ki prevladuje v tej dejavnosti, pa se sklada s splošnim ciljem, za katerega si prizadevamo v tem hitrem tempu življenja: z iskanjem ravnovesja, dobrega počutja in zdravja. Z Iztokom Altbauerjem, ki v slovenskem turizmu deluje že več kot 30 let, se pogovarja Tina Lamovšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/22/IztokAltbauerSlovenskiturizemtudivprihodnjeakajodobridnevietudinebodovsakoletorekordniMMC.PR1.20200122.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2988 clean Z zdraviliškim turizmom je povezan že vsaj desetletje, ko je stopil na čelo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Njen direktor Iztok Altbauer tako nenehno išče in premaguje izzive, ki mu jih ponuja ta gospodarska panoga. Zaveda se, da se v turizmu ne spi, temveč nenehno dopolnjuje in odziva na vse večje zahteve gostov na segmentiranem trgu. O velikem pomenu te zvrsti turizma v Sloveniji govori to, da zdraviliške občine ustvarijo skoraj tretjino vseh prenočitev v Sloveniji. Težnja, ki prevladuje v tej dejavnosti, pa se sklada s splošnim ciljem, za katerega si prizadevamo v tem hitrem tempu življenja: z iskanjem ravnovesja, dobrega počutja in zdravja. Z Iztokom Altbauerjem, ki v slovenskem turizmu deluje že več kot 30 let, se pogovarja Tina Lamovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Jan 2020 09:59:48 +0000 Iztok Altbauer: Slovenski turizem tudi v prihodnje čakajo dobri dnevi, četudi ne bodo vsako leto rekordni Ninna Kozorog je humanitarka, zdravnica in Slovenka leta 2019. O humanitarnem delu, socialnih stiskah starostnikov, sistemskih anomalijah in dejstvu, da lahko mala dejanja – pa naj se sliši še tako klišejsko – spremenijo svet, se z njo pogovarja Robert Levstek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/15/NinnaKozorogMMC.PR1.20200115.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2472 clean Ninna Kozorog je humanitarka, zdravnica in Slovenka leta 2019. O humanitarnem delu, socialnih stiskah starostnikov, sistemskih anomalijah in dejstvu, da lahko mala dejanja – pa naj se sliši še tako klišejsko – spremenijo svet, se z njo pogovarja Robert Levstek. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Jan 2020 09:51:12 +0000 Ninna Kozorog Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/08/TeaJarcMMC.PR1.20200108.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2153 clean Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 08 Jan 2020 09:45:53 +0000 Tea Jarc Legendarni režiser in urednik Dušan Hren, direktorica Centra starejših Notranje Gorice DEOS Ana Petrič, nevrolog in ustanovitelj Inštituta za klinično nevrofoziologijo Milan Dimitrijevič, filozofinja in pisateljica Alenka Rebula, fotograf Aleš Bravničar, mednarodno uveljavljena ljubiteljica starodobnh vozil Nataša Grom Jerina, aktivni državljan Aljaž Verhovnik, nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs (izg. Kováč) in zagrebški politični filozof in aktivist za človekove pravice Žarko Puhovski: to so gostje, ki smo jih gostili na Prvem leta 2019 in jih uvstili v izbor prejšnjega leta. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/01/IzborMMC.PR1.20200101.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2506 clean Legendarni režiser in urednik Dušan Hren, direktorica Centra starejših Notranje Gorice DEOS Ana Petrič, nevrolog in ustanovitelj Inštituta za klinično nevrofoziologijo Milan Dimitrijevič, filozofinja in pisateljica Alenka Rebula, fotograf Aleš Bravničar, mednarodno uveljavljena ljubiteljica starodobnh vozil Nataša Grom Jerina, aktivni državljan Aljaž Verhovnik, nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs (izg. Kováč) in zagrebški politični filozof in aktivist za človekove pravice Žarko Puhovski: to so gostje, ki smo jih gostili na Prvem leta 2019 in jih uvstili v izbor prejšnjega leta. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 01 Jan 2020 09:51:46 +0000 Izbor Študijsko-raziskovalni center za družino je zasebni zavod, ki se ukvarja s terapevtskim delom, reševanjem konfliktov in raziskovalnimi projekti. Med njegovimi ustanovitelji je tudi psihoterapevt in filozof dr. Tomaž Erzar, ki je tudi gost tokratnega sredinega intervjuja. Poleg terapij vodi delavnice za preprečevanje nasilja, reševanje konfliktov in obvladovanje jeze. V zadnjem času raziskuje tudi posledice povojne travmatizacije in proces odpuščanja. Zaupal nam bo, zakaj je prav božični čas zelo primeren za odpuščanje, za popravilo skrhanih družinskih in prijateljskih odnosov. Kaj pomenijo božični prazniki vernim in tudi nevernim? Je to obdobje, ko naj bi se posameznik zazrl vase? Vse to je dr. Tomaž Erzar v pogovoru zaupal Marku Rozmanu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/24/dr.TomaErzar4577339.mp3 RTVSLO – Prvi 2749 clean Študijsko-raziskovalni center za družino je zasebni zavod, ki se ukvarja s terapevtskim delom, reševanjem konfliktov in raziskovalnimi projekti. Med njegovimi ustanovitelji je tudi psihoterapevt in filozof dr. Tomaž Erzar, ki je tudi gost tokratnega sredinega intervjuja. Poleg terapij vodi delavnice za preprečevanje nasilja, reševanje konfliktov in obvladovanje jeze. V zadnjem času raziskuje tudi posledice povojne travmatizacije in proces odpuščanja. Zaupal nam bo, zakaj je prav božični čas zelo primeren za odpuščanje, za popravilo skrhanih družinskih in prijateljskih odnosov. Kaj pomenijo božični prazniki vernim in tudi nevernim? Je to obdobje, ko naj bi se posameznik zazrl vase? Vse to je dr. Tomaž Erzar v pogovoru zaupal Marku Rozmanu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Dec 2019 10:10:00 +0000 dr. Tomaž Erzar Predsednik Ustavnega sodišča doktor Rajko Knez je vodenje najvišjega sodišča v državi prevzel natanko pred letom dni – 19. decembra 2018. Dobro leto in pol po tem, ko je postal ustavni sodnik. Doktor Knez je 50-letnik. Preden je bil izvoljen na funkcijo ustavnega sodnika je bil redni profesor na Univerzi v Mariboru – nekaj časa njen dekan – dopolnilno je bil tudi višji pravosodni svetovalec na Vrhovnem sodišču. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu, nekaj predavanj je imel tudi na drugih univerzah. Bil je arbiter, a odkar je sodnik, z arbitražami doma in v tujini ne sodeluje več. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/18/PredsednikUstavnegasodiadr.RajkoKnezMMC.PR1.20191218.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2679 clean Predsednik Ustavnega sodišča doktor Rajko Knez je vodenje najvišjega sodišča v državi prevzel natanko pred letom dni – 19. decembra 2018. Dobro leto in pol po tem, ko je postal ustavni sodnik. Doktor Knez je 50-letnik. Preden je bil izvoljen na funkcijo ustavnega sodnika je bil redni profesor na Univerzi v Mariboru – nekaj časa njen dekan – dopolnilno je bil tudi višji pravosodni svetovalec na Vrhovnem sodišču. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu, nekaj predavanj je imel tudi na drugih univerzah. Bil je arbiter, a odkar je sodnik, z arbitražami doma in v tujini ne sodeluje več. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Dec 2019 09:54:39 +0000 Predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/11/SimonaGerenerPeganMMC.PR1.20191211.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2695 clean Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Dec 2019 09:54:55 +0000 Simona Gerenčer Pegan Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov se sprašujemo, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili bomo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore bomo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/04/IntervjuMMC.PR1.20191204.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2412 clean Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov se sprašujemo, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili bomo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore bomo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Dec 2019 09:50:12 +0000 Borut Sever V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kljub temu, da kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju, se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj. O položaju žensk v kamerunski družbi, o njenem humanitarnem delu in o življenju na vojnem območju se bo z Veronico Kini pogovarjal Peter Močnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/27/IntervjuMMC.PR1.20191127.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2533 clean V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kljub temu, da kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju, se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj. O položaju žensk v kamerunski družbi, o njenem humanitarnem delu in o življenju na vojnem območju se bo z Veronico Kini pogovarjal Peter Močnik. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Nov 2019 09:52:13 +0000 Veronica Morfaw Kini "Rebula je sinonim za Brda, prepričani smo, da lahko na zahtevnih trgih zmagamo samo z rebulo", pravi dolgoletni direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. Slovenija bo na svetovnem vinskem zemljevidu takrat, ko bomo povezali vina s kulinariko, bogato tradicijo in kulturo naše dežele. O Sloveniji kot največji vinski skrivnosti Evrope - po besedah ameriških poznavalcev, smo govorili s Silvanom Peršoljo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/20/SilvanPerolja4530452.mp3 RTVSLO – Prvi 2258 clean "Rebula je sinonim za Brda, prepričani smo, da lahko na zahtevnih trgih zmagamo samo z rebulo", pravi dolgoletni direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. Slovenija bo na svetovnem vinskem zemljevidu takrat, ko bomo povezali vina s kulinariko, bogato tradicijo in kulturo naše dežele. O Sloveniji kot največji vinski skrivnosti Evrope - po besedah ameriških poznavalcev, smo govorili s Silvanom Peršoljo. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Nov 2019 10:13:00 +0000 Silvan Peršolja Potem ko je Hrvaška pred tedni dobila pozitivno oceno Evropske komisije glede tehnične pripravljenosti za vstop v šengensko območje, bo Hrvaška čez dober mesec in pol prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, takrat enkrat pa naj bi dobila novega predsednika ali predsednico države, vse bliže so tudi splošne volitve. A velikih sprememb ni pričakovati, ne v notranji ne v zunanji politiki. Razmere niso dobre, a veliko slabše tudi ne more biti, pravi dr. Žarko Puhovski, čigar ocene zgodovinskih dogodkov in analize aktualnih dogajanj vedno znova dvigujejo prah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/Dr.arkoPuhovskioHrvakiinrazmerahnaBalkanuMMC.PR1.20191113.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2477 clean Potem ko je Hrvaška pred tedni dobila pozitivno oceno Evropske komisije glede tehnične pripravljenosti za vstop v šengensko območje, bo Hrvaška čez dober mesec in pol prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, takrat enkrat pa naj bi dobila novega predsednika ali predsednico države, vse bliže so tudi splošne volitve. A velikih sprememb ni pričakovati, ne v notranji ne v zunanji politiki. Razmere niso dobre, a veliko slabše tudi ne more biti, pravi dr. Žarko Puhovski, čigar ocene zgodovinskih dogodkov in analize aktualnih dogajanj vedno znova dvigujejo prah. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Nov 2019 09:51:17 +0000 Dr. Žarko Puhovski o Hrvaški in razmerah na Balkanu »Z dobrimi odnosi na delovnem mestu pridobimo vsi in zanje je najbolj od vseh odgovorno vodstvo,« pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment. V sredinem Intervjuju jo bomo vprašali tudi, zakaj so slabi odnosi na delovnem mestu v Sloveniji eden izmed pomembnih razlogov za bolniške odsotnosti in kaj žene tiste, ki se lotijo uničevanja ugleda uspešnih ljudi na vodilnih delovnih mestih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/06/dr.DamjanaPondelekMMC.PR1.20191106.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2339 clean »Z dobrimi odnosi na delovnem mestu pridobimo vsi in zanje je najbolj od vseh odgovorno vodstvo,« pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment. V sredinem Intervjuju jo bomo vprašali tudi, zakaj so slabi odnosi na delovnem mestu v Sloveniji eden izmed pomembnih razlogov za bolniške odsotnosti in kaj žene tiste, ki se lotijo uničevanja ugleda uspešnih ljudi na vodilnih delovnih mestih. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 06 Nov 2019 09:48:59 +0000 dr. Damjana Pondelek Aktualni pogovori z gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/Dr.UrkaLunderSpoznanjedasmotudiposmrtizblinjimipovezaniznekiminevidniminitminasopogumljaMMC.PR1.20191030.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2900 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Oct 2019 09:58:20 +0000 Dr. Urška Lunder: “Spoznanje, da smo tudi po smrti z bližnjimi povezani z nekimi nevidnimi nitmi, nas opogumlja” Jedrska elektrarna Krško je največji energetski objekt pri nas, pokrije 20 odstotkov slovenske električne porabe, do konca oktobra je v postopku rednega remonta. Nuklearko v Krškem že 31 let vodi Stanislav Rožman. V sredinem Intervjuju se bomo z njim pogovarjali o jedrski varnosti in slovenski jedrski prihodnosti. Ali je odločitev za gradnjo drugega bloka nuklearke politična ali strokovno- energetska odločitev? Ali drži, da so na področju načrtovanja in gradenj nukleark pobudo prevzela ruska in kitajska podjetja? Kaj pa prihodnost z obnovljivimi viri energije? Autor: Bojan Leskovec videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/23/IntervjuMMC.PR1.20191023.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2927 clean Jedrska elektrarna Krško je največji energetski objekt pri nas, pokrije 20 odstotkov slovenske električne porabe, do konca oktobra je v postopku rednega remonta. Nuklearko v Krškem že 31 let vodi Stanislav Rožman. V sredinem Intervjuju se bomo z njim pogovarjali o jedrski varnosti in slovenski jedrski prihodnosti. Ali je odločitev za gradnjo drugega bloka nuklearke politična ali strokovno- energetska odločitev? Ali drži, da so na področju načrtovanja in gradenj nukleark pobudo prevzela ruska in kitajska podjetja? Kaj pa prihodnost z obnovljivimi viri energije? Autor: Bojan Leskovec http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Oct 2019 08:58:47 +0000 Stanislav Rožman V intervjuju bomo v sredo gostili direktorja fotografije in fotografa Aleša Bravničarja, ki v svojem poklicu naleti na veliko dvignjenih obrvi. Nekateri ga občudujejo, drugi se nad njegovimi fotografijami golih žensk zgražajo. Je avtor številnih mednarodnih razstav in nagrajenec festivala Slovenia Press Photo. Za njim je že več kot 200 naslovnic za slovenski Playboy, revijo, ki jo soustvarja že od začetka. Ob njegovi skorajšnji 20. obletnici fotografiranja se bomo ozrli na pot, ki jo je prehodil. Se Slovenke rade fotografirajo gole, predvsem za estetsko fotografijo? Kateri predeli sveta so najbolj fotogenični, bo fotograf Aleš Bravničar v nadaljevanju zaupal Marku Rozmanu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/16/AleBravniarMMC.PR1.20191016.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2509 clean V intervjuju bomo v sredo gostili direktorja fotografije in fotografa Aleša Bravničarja, ki v svojem poklicu naleti na veliko dvignjenih obrvi. Nekateri ga občudujejo, drugi se nad njegovimi fotografijami golih žensk zgražajo. Je avtor številnih mednarodnih razstav in nagrajenec festivala Slovenia Press Photo. Za njim je že več kot 200 naslovnic za slovenski Playboy, revijo, ki jo soustvarja že od začetka. Ob njegovi skorajšnji 20. obletnici fotografiranja se bomo ozrli na pot, ki jo je prehodil. Se Slovenke rade fotografirajo gole, predvsem za estetsko fotografijo? Kateri predeli sveta so najbolj fotogenični, bo fotograf Aleš Bravničar v nadaljevanju zaupal Marku Rozmanu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Oct 2019 08:51:49 +0000 Aleš Bravničar Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/Dr.MarijaKavklerMMC.PR1.20191009.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2670 clean Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 09 Oct 2019 08:54:30 +0000 Dr. Marija Kavkler Aktualni pogovori z gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/02/IntervjuMMC.PR1.20191002.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2059 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 02 Oct 2019 08:44:19 +0000 Prof. dr. Milan Dimitrijević V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/25/ObmislinadrobnepozornostikijihnamenimstarejimmirnozaspimMMC.PR1.20190925.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2400 clean V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Sep 2019 08:50:00 +0000 Ob misli na drobne pozornosti, ki jih namenim starejšim, mirno zaspim Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/18/IntervjuMMC.PR1.20190918.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2912 clean Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Sep 2019 08:58:32 +0000 Gaja Brecelj Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/11/JanezRozmanMMC.PR1.20190911.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2398 clean Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Sep 2019 08:49:58 +0000 Janez Rozman Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/IvanLoreniMMC.PR1.20190904.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2929 clean Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Sep 2019 08:58:49 +0000 Ivan Lorenčič Če kdo omeni starodobna vozila, najbrž pomislite na starejše gospode, ki so si tega konjička privoščili po odhodu v pokoj. Toda med slovenskimi ljubitelji »oldtimerjev« je tudi mlada ženska, ki se je na tem področju celo mednarodno uveljavila. Tudi pri nas si že vrsto let aktivno prizadeva za korektno obravnavo starodobnih vozil v prometu, popularizacijo premične tehnične dediščine in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja le-te za prihodnje rodove. Nataša Grom Jerina je vršilka dolžnosti generalne sekretarke Slovenske veteranske avto-moto zveze, podpredsednica Mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA in predsednica njene kulturne komisije. Vedno polna energije, novih zamisli, vedno »v akciji« … Kako se znajde v bolj moškem svetu tehnike, kako je področje ohranjanja starodobnih vozil razvito pri nas in kakšna so prizadevanja za vključitev mladih in žensk v vrste ljubiteljev starodobnikov, bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/28/NataaGromJerinaMMC.PR1.20190828.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2764 clean Če kdo omeni starodobna vozila, najbrž pomislite na starejše gospode, ki so si tega konjička privoščili po odhodu v pokoj. Toda med slovenskimi ljubitelji »oldtimerjev« je tudi mlada ženska, ki se je na tem področju celo mednarodno uveljavila. Tudi pri nas si že vrsto let aktivno prizadeva za korektno obravnavo starodobnih vozil v prometu, popularizacijo premične tehnične dediščine in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja le-te za prihodnje rodove. Nataša Grom Jerina je vršilka dolžnosti generalne sekretarke Slovenske veteranske avto-moto zveze, podpredsednica Mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA in predsednica njene kulturne komisije. Vedno polna energije, novih zamisli, vedno »v akciji« … Kako se znajde v bolj moškem svetu tehnike, kako je področje ohranjanja starodobnih vozil razvito pri nas in kakšna so prizadevanja za vključitev mladih in žensk v vrste ljubiteljev starodobnikov, bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Aug 2019 08:56:04 +0000 Nataša Grom Jerina Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/21/dr.ElkoBorko-edenodsoustanoviteljevUKinMedicinskefakultetevMariboruMMC.PR1.20190821.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2361 clean Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Aug 2019 08:49:21 +0000 dr. Elko Borko - eden od soustanoviteljev UK in Medicinske fakultete v Mariboru Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/14/AndreaKovacspredsednicaZvezeSlovencevnaMadarskemMMC.PR1.20190814.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2328 clean Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Aug 2019 08:48:48 +0000 Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Marc Leland Greenberg, slavist z doktoratom iz prekmurščine, pojasnjuje, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan se raziskovalno posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je tudi o jezikih, sosednjih Slovanom: o nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskem jeziku. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo – kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/07/andGreenbergamerikislavistkijedoktoriralizprekmurineMMC.PR1.20190807.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2486 clean Marc Leland Greenberg, slavist z doktoratom iz prekmurščine, pojasnjuje, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan se raziskovalno posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je tudi o jezikih, sosednjih Slovanom: o nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskem jeziku. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo – kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 07 Aug 2019 08:51:26 +0000 Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine Magistrica Ana Stanič je odvetnica, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno pravo, energetiko, investicijsko in mednarodno arbitražo, svetovalka številnim državam, podjetjem in mednarodnim institucijam. Maja jo je Slovenija imenovala tudi za članico Haaškega arbitražnega sodišča. Že skoraj vse življenje je njen dom – svet. Čeprav je v Sloveniji, s katero je povezana po očetovi strani, vsega skupaj živela le dve leti, pa je z njo vseskozi tesno povezana. Magistrica Ana Stanič bo gostja Intervjuja v sredo po 10. uri na Prvem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/31/StanimednarodnapravnicaMMC.PR1.20190731.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 1748 clean Magistrica Ana Stanič je odvetnica, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno pravo, energetiko, investicijsko in mednarodno arbitražo, svetovalka številnim državam, podjetjem in mednarodnim institucijam. Maja jo je Slovenija imenovala tudi za članico Haaškega arbitražnega sodišča. Že skoraj vse življenje je njen dom – svet. Čeprav je v Sloveniji, s katero je povezana po očetovi strani, vsega skupaj živela le dve leti, pa je z njo vseskozi tesno povezana. Magistrica Ana Stanič bo gostja Intervjuja v sredo po 10. uri na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Jul 2019 08:39:08 +0000 Mag. Ana Stanič, mednarodna pravnica Prvega avgusta bo vodenje naše največje bolnišnice - Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - prevzel Janez Poklukar, zdravnik internist. Pred njim je zahtevna naloga. Dosedanji sanacijski ukrepi v UKC niso dali pričakovanih rezultatov, lani je imel prek 22 mio evrov izgube, kar je manj kot predlani, a za skoraj 50 odstotkov več kot so načrtovali. Veliko spretnosti bo potrebne tudi za ureditev odnosov in razmerij znotraj ustanove. Dr. Poklukar ima s tem že izkušnje; lahko se pohvali, da je uspešno uredil finance in razmere v jeseniški bolnišnici. O njegovi viziji vodenja UKC, usklajevanju managerskega in zdravniškega dela ter zasebnega življenja v pogovoru Aljane Jocif z dr. Poklukarjem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/24/zPoklukarnovidirektorUKCLjubljanaMMC.PR1.20190724.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 3079 clean Prvega avgusta bo vodenje naše največje bolnišnice - Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - prevzel Janez Poklukar, zdravnik internist. Pred njim je zahtevna naloga. Dosedanji sanacijski ukrepi v UKC niso dali pričakovanih rezultatov, lani je imel prek 22 mio evrov izgube, kar je manj kot predlani, a za skoraj 50 odstotkov več kot so načrtovali. Veliko spretnosti bo potrebne tudi za ureditev odnosov in razmerij znotraj ustanove. Dr. Poklukar ima s tem že izkušnje; lahko se pohvali, da je uspešno uredil finance in razmere v jeseniški bolnišnici. O njegovi viziji vodenja UKC, usklajevanju managerskega in zdravniškega dela ter zasebnega življenja v pogovoru Aljane Jocif z dr. Poklukarjem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Jul 2019 09:01:19 +0000 Janez Poklukar, novi direktor UKC Ljubljana 9. september je datum, na katerega naj bi v vesolje poletela prva slovenska satelita NEMO-HD in Trisat. Prvega so v sodelovanju s kanadskimi znanstveniki razvili v Centru odličnosti Vesolje, direktor katerega je prof. dr. Tomaž Rodič. Pravi, da raziskovanje vesolja ni več le v domeni velikih ter da bi bilo zelo nespametno, če se v Sloveniji ne bi ukvarjali z vesoljskimi tehnologijami. Te namreč omogočajo učinkovit nadzor naravnih virov in so tako tudi družbeno koristne. Več o tem, o preprekah, ki jih je bilo treba preskočiti pri razvoju satelita NEMO-HD, romantičnosti delovanja v vesoljski panogi ter o sodelovanju s slovenskimi in tujimi znanstveniki na področju raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij v pogovoru s prof. dr. Tomažem Rodičem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/17/.TomaRodidirektorCentraodlinostiVesoljeMMC.PR1.20190717.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2583 clean 9. september je datum, na katerega naj bi v vesolje poletela prva slovenska satelita NEMO-HD in Trisat. Prvega so v sodelovanju s kanadskimi znanstveniki razvili v Centru odličnosti Vesolje, direktor katerega je prof. dr. Tomaž Rodič. Pravi, da raziskovanje vesolja ni več le v domeni velikih ter da bi bilo zelo nespametno, če se v Sloveniji ne bi ukvarjali z vesoljskimi tehnologijami. Te namreč omogočajo učinkovit nadzor naravnih virov in so tako tudi družbeno koristne. Več o tem, o preprekah, ki jih je bilo treba preskočiti pri razvoju satelita NEMO-HD, romantičnosti delovanja v vesoljski panogi ter o sodelovanju s slovenskimi in tujimi znanstveniki na področju raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij v pogovoru s prof. dr. Tomažem Rodičem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Jul 2019 08:53:03 +0000 . Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/10/elahkozelenaetoelimoMMC.PR1.20190710.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2719 clean Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Jul 2019 08:55:19 +0000 Kemija je lahko zelena, če to želimo, Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave Čeprav smo že globoko sredi poletja in počitnic, bomo v naslednji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju na različne načine postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub objektivno gledano skromnejšim pogojem? Se bo slovenska znanost finančno vendarle uspela prebiti z repa Evropske unije? S prof. dr. Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jernej Stare, Kemijski inštitut videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/09/Prof.dr.GregorAnderluh-Kemijajelahkozelenaetoelimo4350881.mp3 RTVSLO – Prvi 2624 clean Čeprav smo že globoko sredi poletja in počitnic, bomo v naslednji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju na različne načine postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub objektivno gledano skromnejšim pogojem? Se bo slovenska znanost finančno vendarle uspela prebiti z repa Evropske unije? S prof. dr. Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jernej Stare, Kemijski inštitut http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Jul 2019 08:20:00 +0000 Prof. dr. Gregor Anderluh - Kemija je lahko zelena, če to želimo Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 345 turističnih društev. Vanje so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Pred kratkim je vodenje Turistične zveze Slovenije prevzel Pavle Hevka in v Intervjuju bo voditeljici Andreji Čokl predstavil svoje cilje, pričakovanja in novosti, povezane z delovanjem te organizacije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/03/nadrutvamoramopomladitiMMC.PR1.20190703.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2109 clean Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 345 turističnih društev. Vanje so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Pred kratkim je vodenje Turistične zveze Slovenije prevzel Pavle Hevka in v Intervjuju bo voditeljici Andreji Čokl predstavil svoje cilje, pričakovanja in novosti, povezane z delovanjem te organizacije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 03 Jul 2019 08:45:09 +0000 "Turistična društva moramo pomladiti!” Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših agrarnih ekonomistov v Srednji in Vzhodni Evropi. Svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu. Bil je član ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Je eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra lani je dekan Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, predan pedagoškemu in raziskovalnemu delu, je gostujoči predavatelj tudi na univerzah v tujini in mentor številnim doktorantom. Je družbeno angažiran, bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Njegova družbenopolitična angažiranost sega že v študentska leta.. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/26/ErjavecZakmetijstvoprelomnoletoMMC.PR1.20190626.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2628 clean Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših agrarnih ekonomistov v Srednji in Vzhodni Evropi. Svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu. Bil je član ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Je eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra lani je dekan Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, predan pedagoškemu in raziskovalnemu delu, je gostujoči predavatelj tudi na univerzah v tujini in mentor številnim doktorantom. Je družbeno angažiran, bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Njegova družbenopolitična angažiranost sega že v študentska leta.. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Jun 2019 08:53:48 +0000 Erjavec: Za kmetijstvo prelomno leto Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20190619.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2876 clean Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Jun 2019 08:57:56 +0000 Intervju - Radio Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20190612.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2285 clean Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Jun 2019 08:48:05 +0000 Intervju - Radio Dušan Merc, se zdi, je človek, ki ne beži pred težkimi nalogami. Po izobrazbi literarni komparativist je več kot trideset let služboval kot ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule. Na tem slej ko prej nehvaležnem delovnem mestu se je uveljavil kot eden najbolj tehtnih pa tudi najbolj izpostavljenih kritikov tako šolskih politik, ki so jih bolj ali manj umno vpeljevale različne slovenske vlade, kakor bolj ali manj deplasiranih pričakovanj, ki jih do našega vzgojno-izobraževalnega sistema goji najširša javnost. No, pripravljenost naliti čistega vina in govoriti brez dlake na jeziku bi mu utegnila priti prav tudi zdaj, ko v zahtevnih razmerah prevzema vodenje Društva slovenskih pisateljev. Kako se bo lotil reševanja položaja pisateljskega stanovskega združenja, ki je po vsem sodeč zašlo v finančno in upravno krizo, obenem pa se sooča z upadanjem javnega zaupanja, smo v pogovoru z Dušanom Mercem, sicer avtorjem štirinajstih romanov, treh zbirk kratke proze in zbirke esejev, preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/05/icerjevendartonasreonikrizanaprogramskemnivoju.MMC.PR1.20190605.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2613 clean Dušan Merc, se zdi, je človek, ki ne beži pred težkimi nalogami. Po izobrazbi literarni komparativist je več kot trideset let služboval kot ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule. Na tem slej ko prej nehvaležnem delovnem mestu se je uveljavil kot eden najbolj tehtnih pa tudi najbolj izpostavljenih kritikov tako šolskih politik, ki so jih bolj ali manj umno vpeljevale različne slovenske vlade, kakor bolj ali manj deplasiranih pričakovanj, ki jih do našega vzgojno-izobraževalnega sistema goji najširša javnost. No, pripravljenost naliti čistega vina in govoriti brez dlake na jeziku bi mu utegnila priti prav tudi zdaj, ko v zahtevnih razmerah prevzema vodenje Društva slovenskih pisateljev. Kako se bo lotil reševanja položaja pisateljskega stanovskega združenja, ki je po vsem sodeč zašlo v finančno in upravno krizo, obenem pa se sooča z upadanjem javnega zaupanja, smo v pogovoru z Dušanom Mercem, sicer avtorjem štirinajstih romanov, treh zbirk kratke proze in zbirke esejev, preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 05 Jun 2019 08:53:33 +0000 “Kriza sicer je, vendar to na srečo ni kriza na programskem nivoju.” Matija Goljar je ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega inkubatorja, ki mladim pomaga uresničiti njihove prve podjetniške projekte. Pravi, da je bolj pedagog kot podjetnik, najbolje se počuti v predavalnici. Njegovo življenje žene radovednost, hitro pa se tudi naveliča stvari, zato se vedno trudi delati nekaj novega. Zato je pred leti sprejel povabilo, da bi osnovnošolcem predaval o podjetništvu. Pri tem je ugotovil, da v šolah manjka priložnosti za prakso in tako se je začela zgodba Ustvarjalnika, ki mu pravi tudi podjetniški peskovnik. Z Matijo Goljarjem smo se pogovarjali o priložnostih za podjetne mlade v Sloveniji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/oljarMMC.PR1.20190529.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2619 clean Matija Goljar je ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega inkubatorja, ki mladim pomaga uresničiti njihove prve podjetniške projekte. Pravi, da je bolj pedagog kot podjetnik, najbolje se počuti v predavalnici. Njegovo življenje žene radovednost, hitro pa se tudi naveliča stvari, zato se vedno trudi delati nekaj novega. Zato je pred leti sprejel povabilo, da bi osnovnošolcem predaval o podjetništvu. Pri tem je ugotovil, da v šolah manjka priložnosti za prakso in tako se je začela zgodba Ustvarjalnika, ki mu pravi tudi podjetniški peskovnik. Z Matijo Goljarjem smo se pogovarjali o priložnostih za podjetne mlade v Sloveniji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 May 2019 08:53:39 +0000 Matija Goljar, ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega »peskovnika« za mlade, ki se želijo preizkusiti kot podjetniki "Kaj naj z vso to Svobodo," je pred devetimi leti, v prvi pesmi svoje prve pesniške zbirke svoje bralke in bralce spraševala Anja Golob. Odgovor na to vprašanje si slej ko prej mora vsakdo poiskati sam, a če je soditi po umetničinem življenju, tedaj bi bilo mogoče reči, da je treba zaposliti vso iznajdljivost, zastaviti vse sile, napeti vse moči – za umetnost. Anja Golob je tako, med drugim, s somišljenicami ustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer izdaja stripe in risoromane. Poleg tega se je spustila v niz manj pa tudi bolj odmevnih javnih polemik z uradnimi institucijami, ki naj bi skrbele za zgledno delovanje slovenskega kulturnega obrata, a jim to nekako ne gre vselej od rok. Nekaj podobnega bi menda lahko rekli za njen odnos do medijev, kjer se prostor za mišljenje umetnosti, kot Anja Golob nikoli ne pozabi podkrepiti s konkretnimi podatki, krči in krči. Predvsem pa je, seveda, pisala poezijo. Prvencu so sledile še tri zbirke; druga – Vesa v zgibi – in tretja – Didaskalije k dihanju – sta prejeli tudi Jenkovo nagrado, bržčas najprestižnejše pesniško priznanje pri nas. Njena javna branja, ki vselej vsaj malo spominjajo na kak gledališki dogodek, so brez izjeme razprodana, prav tako njene knjige, ki jih – v nasprotju z ustaljeno prakso – izdaja v samozaložbi. Tako je tudi z njeno najnovejšo zbirko, ki je izšla pred vsega nekaj tedni in jo “krasi” bržčas najdaljši naslov v vsej zgodovini slovenske književnosti. Ob tej priložnosti je Anjo Golob pred mikrofonom Intervjuja na Prvem povabil Goran Dekleva. foto: portret Anje Golob, ki ga je narisala Ute Helmbold (iz osebnega arhiva Anje Golob) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/21/Disciplinainnaporeleomogoatasvobodo.4283121.mp3 RTVSLO – Prvi 2574 clean "Kaj naj z vso to Svobodo," je pred devetimi leti, v prvi pesmi svoje prve pesniške zbirke svoje bralke in bralce spraševala Anja Golob. Odgovor na to vprašanje si slej ko prej mora vsakdo poiskati sam, a če je soditi po umetničinem življenju, tedaj bi bilo mogoče reči, da je treba zaposliti vso iznajdljivost, zastaviti vse sile, napeti vse moči – za umetnost. Anja Golob je tako, med drugim, s somišljenicami ustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer izdaja stripe in risoromane. Poleg tega se je spustila v niz manj pa tudi bolj odmevnih javnih polemik z uradnimi institucijami, ki naj bi skrbele za zgledno delovanje slovenskega kulturnega obrata, a jim to nekako ne gre vselej od rok. Nekaj podobnega bi menda lahko rekli za njen odnos do medijev, kjer se prostor za mišljenje umetnosti, kot Anja Golob nikoli ne pozabi podkrepiti s konkretnimi podatki, krči in krči. Predvsem pa je, seveda, pisala poezijo. Prvencu so sledile še tri zbirke; druga – Vesa v zgibi – in tretja – Didaskalije k dihanju – sta prejeli tudi Jenkovo nagrado, bržčas najprestižnejše pesniško priznanje pri nas. Njena javna branja, ki vselej vsaj malo spominjajo na kak gledališki dogodek, so brez izjeme razprodana, prav tako njene knjige, ki jih – v nasprotju z ustaljeno prakso – izdaja v samozaložbi. Tako je tudi z njeno najnovejšo zbirko, ki je izšla pred vsega nekaj tedni in jo “krasi” bržčas najdaljši naslov v vsej zgodovini slovenske književnosti. Ob tej priložnosti je Anjo Golob pred mikrofonom Intervjuja na Prvem povabil Goran Dekleva. foto: portret Anje Golob, ki ga je narisala Ute Helmbold (iz osebnega arhiva Anje Golob) http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 May 2019 08:52:54 +0000 "Disciplina in napor šele omogočata svobodo." Milan Erič je slikar, ki ga širše občinstvo pozna kot avtorja animiranih filmov. Toda risanke je že pred časom postavil na stranski tir in se intenzivneje posvetil slikarstvu in ilustraciji. Letos je prejel že dve pomembni nagradi: nagrado Hinka Smrekarja za ilustracijo in nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Je prodoren ustvarjalec, ki s kančkom humorja podaja družbeno kritiko v likovnem jeziku. Milan Erič je tudi redni profesor na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot družba bi morali načrtno vlagati v poučevanje umetnosti, pravi, saj nas vizualni izdelki obkrožajo na vsakem koraku. Znamo med njimi prepoznati najboljše? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/islikaravtorrisanihfilmovinilustratorMMC.PR1.20190515.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2405 clean Milan Erič je slikar, ki ga širše občinstvo pozna kot avtorja animiranih filmov. Toda risanke je že pred časom postavil na stranski tir in se intenzivneje posvetil slikarstvu in ilustraciji. Letos je prejel že dve pomembni nagradi: nagrado Hinka Smrekarja za ilustracijo in nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Je prodoren ustvarjalec, ki s kančkom humorja podaja družbeno kritiko v likovnem jeziku. Milan Erič je tudi redni profesor na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot družba bi morali načrtno vlagati v poučevanje umetnosti, pravi, saj nas vizualni izdelki obkrožajo na vsakem koraku. Znamo med njimi prepoznati najboljše? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 May 2019 08:50:05 +0000 Milan Erič – slikar, avtor risanih filmov in ilustrator V današnjem intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti legendarnega režiserja, urednika, avtorja in ustvarjalca Dušana Hrena. Dušan Hren se je rodil leta 1929 v Ljubljani in čas njegove mladosti je sovpadel s časom 2. svetovne vojne, ki ga je precej zaznamovala. Že kot otrok se je učil igrati klavir in harmoniko, pozneje tudi kitaro, v času delovnih brigad je sestavil že svoj orkester Metro, ki je pozneje prerasel v Akademski plesni orkester. S tem je Dušan Hren kot dirigent doživel velike uspehe doma in v tujini. Kot gimnazijec je bil ‘satelit’ Bojana Adamiča in z njim kar hitro začel tudi sodelovati. Bil je eden prvih, ki je v času po vojni pisal in z ameriških posnetkov prepisoval jazzovske priredbe. Že leta 1956 se je zaposlil na Radiu Ljubljana, njegova velika ljubezen pa je še danes televizija. Tam je začel delati leta 1958 in bil eden njenih pionirjev. Je avtor več kot desetih formatov zabavnih in glasbenih oddaj; prav njegova oddaja TV Križanka je bila prvi format, ki ga je Televizija Ljubljana prodala v tujini, njegova oddaja Malo za šalo, malo zares pa je bila prva oddaja, ki je bila predvajana v barvah. Skrbel je tudi za številne prenose koncertov. To pa je le del tega, kar je Dušan Hren na televiziji počel. Upokojil se je leta 1991, vendar še danes prav vsak dan pride v svojo pisarno in pomaga mlajšim sodelavcem, z izjemno skrbnostjo pa se trudi urediti arhiv. Kljub letom, pred kratkim je praznoval 90. rojstni dan, je Dušan Hren izredno vitalen in poln življenjske energije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/Intervju-RadioMMC.PR1.20190508.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2718 clean V današnjem intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti legendarnega režiserja, urednika, avtorja in ustvarjalca Dušana Hrena. Dušan Hren se je rodil leta 1929 v Ljubljani in čas njegove mladosti je sovpadel s časom 2. svetovne vojne, ki ga je precej zaznamovala. Že kot otrok se je učil igrati klavir in harmoniko, pozneje tudi kitaro, v času delovnih brigad je sestavil že svoj orkester Metro, ki je pozneje prerasel v Akademski plesni orkester. S tem je Dušan Hren kot dirigent doživel velike uspehe doma in v tujini. Kot gimnazijec je bil ‘satelit’ Bojana Adamiča in z njim kar hitro začel tudi sodelovati. Bil je eden prvih, ki je v času po vojni pisal in z ameriških posnetkov prepisoval jazzovske priredbe. Že leta 1956 se je zaposlil na Radiu Ljubljana, njegova velika ljubezen pa je še danes televizija. Tam je začel delati leta 1958 in bil eden njenih pionirjev. Je avtor več kot desetih formatov zabavnih in glasbenih oddaj; prav njegova oddaja TV Križanka je bila prvi format, ki ga je Televizija Ljubljana prodala v tujini, njegova oddaja Malo za šalo, malo zares pa je bila prva oddaja, ki je bila predvajana v barvah. Skrbel je tudi za številne prenose koncertov. To pa je le del tega, kar je Dušan Hren na televiziji počel. Upokojil se je leta 1991, vendar še danes prav vsak dan pride v svojo pisarno in pomaga mlajšim sodelavcem, z izjemno skrbnostjo pa se trudi urediti arhiv. Kljub letom, pred kratkim je praznoval 90. rojstni dan, je Dušan Hren izredno vitalen in poln življenjske energije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 08 May 2019 08:55:18 +0000 Dušan Hren 15 let je od dne, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Je dosedanje članstvo izpolnilo pričakovanja Slovenk in Slovencev, kako dobro ga je država izkoristila in katere priložnosti je zamudila? Kje je Unija danes in kakšni izzivi stojijo pred njo? To so ob obletnici članstva in tik pred evropskimi volitvami vprašanja za gosta Intervjuja dr. Janeza Potočnika, vodjo pogajalske skupine v času pridruževanja, prvega in večkratnega evropskega komisarja. Na tem visokem položaju je soustvarjal evropsko znanstveno-raziskovalno in okoljsko politiko, na teh področjih pa deluje tudi po slovesu od aktivne politike. Z Janezom Potočnikom se pogovarja Luka Robida. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/01/zPotonikob15-tiobletnicivstopaSlovenijevEUMMC.PR1.20190501.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2425 clean 15 let je od dne, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Je dosedanje članstvo izpolnilo pričakovanja Slovenk in Slovencev, kako dobro ga je država izkoristila in katere priložnosti je zamudila? Kje je Unija danes in kakšni izzivi stojijo pred njo? To so ob obletnici članstva in tik pred evropskimi volitvami vprašanja za gosta Intervjuja dr. Janeza Potočnika, vodjo pogajalske skupine v času pridruževanja, prvega in večkratnega evropskega komisarja. Na tem visokem položaju je soustvarjal evropsko znanstveno-raziskovalno in okoljsko politiko, na teh področjih pa deluje tudi po slovesu od aktivne politike. Z Janezom Potočnikom se pogovarja Luka Robida. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 01 May 2019 08:50:25 +0000 Dr. Janez Potočnik »Vsakdo izmed nas si v življenju zasluži neko drugo priložnost, saj se prav vsakdo izmed nas danes ali jutri lahko znajde v položaju, ko bo prestopil na drugo stran zakona. Meja je včasih lahko zelo tanka. Najlažje bi bilo nekoga zapreti v zaporniško celico in ga zakleniti, a s tem ne bi dosegli ničesar. Z obsojenci se je treba ukvarjati, jim pomagati, da s stranskih poti spet pridejo na glavno cesto.« Tako pravi direktorica Uprave za probacijo mag. Danijela Mrhar Prelič, ki bo v sredinem intervjuju predstavila smisel probacije in potegnila črto pod prvo leto delovanja omenjene ustanove. Z Danijelo Mrhar Prelič se je pogovarjala Jolanda Lebar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/MrharPreliVsakdosizasluidrugoprilonostMMC.PR1.20190424.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2816 clean »Vsakdo izmed nas si v življenju zasluži neko drugo priložnost, saj se prav vsakdo izmed nas danes ali jutri lahko znajde v položaju, ko bo prestopil na drugo stran zakona. Meja je včasih lahko zelo tanka. Najlažje bi bilo nekoga zapreti v zaporniško celico in ga zakleniti, a s tem ne bi dosegli ničesar. Z obsojenci se je treba ukvarjati, jim pomagati, da s stranskih poti spet pridejo na glavno cesto.« Tako pravi direktorica Uprave za probacijo mag. Danijela Mrhar Prelič, ki bo v sredinem intervjuju predstavila smisel probacije in potegnila črto pod prvo leto delovanja omenjene ustanove. Z Danijelo Mrhar Prelič se je pogovarjala Jolanda Lebar. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Apr 2019 08:56:56 +0000 Mrhar Prelič: "Vsakdo si zasluži drugo priložnost" Alenka Rebula, poročena Tuta, že vse življenje živi in dela v Trstu, čeprav je bila rojena v Loki pri Zidanem mostu. Diplomirana filozofinja, ki pa je več let delala kot psihologinja in nato tudi kot profesorica humanističnih ved na višjih šolah v Italiji. Je tudi predavateljica razvojne psihologije, z Josipo Prebeg v zadnjem času največ sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Znano in cenjeno je tudi njeno prevajalsko, pesniško in pisateljsko delo. Vse to je delno najbrž tudi dediščina njenega očeta, znamenitega Alojza Rebule, pa tudi mame, pesnice, prevajalke in pisateljice – Zore Tavčar. Širša javnost jo najbolj pozna po njenih knjigah Globine, ki so nas rodile, ki velja za prvo delo v slovenskem prostoru, ki se otroštva loteva s senzibilnostjo do otrokovega doživljajskega sveta in ne zgolj z analitiničnim aparatom psihologije, Blagor ženskam – o naravi ženske in pa Sto obrazov notranje moči. Zelo dejavna je tudi na svoji spetni strani Dežela vere vase, kjer redno objavlja svoja razmišljanja. Prisluhnite ji v tokratni oddaji Intervju, kjer bo v povsem samosvoji tenkočutni govorici razgrnila resnice in modrosti, ki tičijo pod površjem vsakršnih odnosov, še posebej pa se bo dotikala govorice, ki ji je najbolj blizu – ženske. Z Alenko Rebula se je pogovarjala Liana Buršič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/17/AlenkaRebulaNekateriseceloivljenjenenehajovraatipovodoksuhistrugi.Iimorajeizvir.4210795.mp3 RTVSLO – Prvi 2869 clean Alenka Rebula, poročena Tuta, že vse življenje živi in dela v Trstu, čeprav je bila rojena v Loki pri Zidanem mostu. Diplomirana filozofinja, ki pa je več let delala kot psihologinja in nato tudi kot profesorica humanističnih ved na višjih šolah v Italiji. Je tudi predavateljica razvojne psihologije, z Josipo Prebeg v zadnjem času največ sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Znano in cenjeno je tudi njeno prevajalsko, pesniško in pisateljsko delo. Vse to je delno najbrž tudi dediščina njenega očeta, znamenitega Alojza Rebule, pa tudi mame, pesnice, prevajalke in pisateljice – Zore Tavčar. Širša javnost jo najbolj pozna po njenih knjigah Globine, ki so nas rodile, ki velja za prvo delo v slovenskem prostoru, ki se otroštva loteva s senzibilnostjo do otrokovega doživljajskega sveta in ne zgolj z analitiničnim aparatom psihologije, Blagor ženskam – o naravi ženske in pa Sto obrazov notranje moči. Zelo dejavna je tudi na svoji spetni strani Dežela vere vase, kjer redno objavlja svoja razmišljanja. Prisluhnite ji v tokratni oddaji Intervju, kjer bo v povsem samosvoji tenkočutni govorici razgrnila resnice in modrosti, ki tičijo pod površjem vsakršnih odnosov, še posebej pa se bo dotikala govorice, ki ji je najbolj blizu – ženske. Z Alenko Rebula se je pogovarjala Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Apr 2019 09:00:00 +0000 Alenka Rebula: “Nekateri se celo življenje ne nehajo vračati po vodo k suhi strugi. Iščimo raje izvir.” Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/alentiniMMC.PR1.20190410.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2707 clean Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Apr 2019 08:55:07 +0000 Nataša Valentinčič Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/Intervju-RadioMMC.PR1.20190403.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2499 clean Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 03 Apr 2019 08:51:39 +0000 Intervju - Radio Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20190327.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2716 clean Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Mar 2019 09:55:16 +0000 Pisatelj Tadej Golob Diplomacija ni bila vedno v domeni politike. Varovanje trgovskih poti in gospodarsko sodelovanje sta bila vsaj tako pomembno kot zaščita državnih interesov. V zadnjem času spet opažamo, da na tem področju ni več jasnih ločnic. Država je spet tista, ki ščiti tudi ekonomske interese, naloga diplomacije je odpirati vrata gospodarstvu. Na našem zunanjem ministrstvu deluje direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo. Vodi pa ga karierna diplomatka Alenka Suhadolnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20190320.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2438 clean Diplomacija ni bila vedno v domeni politike. Varovanje trgovskih poti in gospodarsko sodelovanje sta bila vsaj tako pomembno kot zaščita državnih interesov. V zadnjem času spet opažamo, da na tem področju ni več jasnih ločnic. Država je spet tista, ki ščiti tudi ekonomske interese, naloga diplomacije je odpirati vrata gospodarstvu. Na našem zunanjem ministrstvu deluje direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo. Vodi pa ga karierna diplomatka Alenka Suhadolnik. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Mar 2019 09:50:38 +0000 Alenka Suhadolnik Enega izmed gospodarskih oskarjev za izjemne dosežke na področju gospodarstva je prejel generalni direktor ETI Izlake Tomaž Berginc. Ob prejemu prestižne nagrade je dejal: »V tradicionalnem okolju je uvajanje novosti velik izziv. Nove ideje je treba močno podpirati in dobre primere še posebej izpostaviti, včasih celo pretirano«. Prav ta izjava je verjetno ključ do uspeha v ETI Izlake, ki je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Prijavljenih ima namreč kar 27 veljavnih patentov in prav nobenega izdelka ne proizvaja po tuji licenci. Kako opiranje na lastno znanje poteka v praksi, na kakšen način se usklajujejo poslovni procesi v kar 12-ih hčerinskih podjetjih ETI po Evropi in zakaj si mora podjetje kakovostne kadre danes priskrbeti samo. O vsem tem, njegovih pogledih na gospodarske razmere doma in na tujem, pa tudi o njem osebno, s Tomažem Bergincem v oddaji Intervju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20190313.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2855 clean Enega izmed gospodarskih oskarjev za izjemne dosežke na področju gospodarstva je prejel generalni direktor ETI Izlake Tomaž Berginc. Ob prejemu prestižne nagrade je dejal: »V tradicionalnem okolju je uvajanje novosti velik izziv. Nove ideje je treba močno podpirati in dobre primere še posebej izpostaviti, včasih celo pretirano«. Prav ta izjava je verjetno ključ do uspeha v ETI Izlake, ki je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Prijavljenih ima namreč kar 27 veljavnih patentov in prav nobenega izdelka ne proizvaja po tuji licenci. Kako opiranje na lastno znanje poteka v praksi, na kakšen način se usklajujejo poslovni procesi v kar 12-ih hčerinskih podjetjih ETI po Evropi in zakaj si mora podjetje kakovostne kadre danes priskrbeti samo. O vsem tem, njegovih pogledih na gospodarske razmere doma in na tujem, pa tudi o njem osebno, s Tomažem Bergincem v oddaji Intervju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Mar 2019 09:57:35 +0000 Tomaž Berginc Sodobne tehnologije so izjemno spremenile naše življenje. Internet je povezal cel planet, do njega lahko ves čas dostopamo s svojim pametnim telefonom. Lahko bi rekli, da je ta naprava postala naše okno v digitalni svet. Vendar to okno ni zaprto. Tako kot lahko skozi odprta okna v naša bivališča priletijo nadležne žuželke, tako skozi to digitalno okno vstopajo v naš svet spletni giganti in vlade, njihov namen pa je zaslužek in nadzor, kar jim omogočajo naši osebni podatki, od lokacije naprej. Kako zapreti to okno? Je to še mogoče? James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. V svoji knjigi o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age, ki je izšla pri založbi Verso, opozarja, da živimo v času vse večje nepreglednosti in napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja. Nedavno se je mudil v Ljubljani, kjer je na povabilo Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma predstavil knjigo in odprl svojo razstavo Moja radost v jasni noči. Razstava bo na ogled v projektnem prostoru Aksioma še do 22-ega marca. Ob obisku v prestolnici ga je v studio Radia Slovenija povabila Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20190306.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2833 clean Sodobne tehnologije so izjemno spremenile naše življenje. Internet je povezal cel planet, do njega lahko ves čas dostopamo s svojim pametnim telefonom. Lahko bi rekli, da je ta naprava postala naše okno v digitalni svet. Vendar to okno ni zaprto. Tako kot lahko skozi odprta okna v naša bivališča priletijo nadležne žuželke, tako skozi to digitalno okno vstopajo v naš svet spletni giganti in vlade, njihov namen pa je zaslužek in nadzor, kar jim omogočajo naši osebni podatki, od lokacije naprej. Kako zapreti to okno? Je to še mogoče? James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. V svoji knjigi o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age, ki je izšla pri založbi Verso, opozarja, da živimo v času vse večje nepreglednosti in napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja. Nedavno se je mudil v Ljubljani, kjer je na povabilo Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma predstavil knjigo in odprl svojo razstavo Moja radost v jasni noči. Razstava bo na ogled v projektnem prostoru Aksioma še do 22-ega marca. Ob obisku v prestolnici ga je v studio Radia Slovenija povabila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 06 Mar 2019 09:57:13 +0000 Algoritmi za večji dobiček radikalizirajo internet “20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/Intervju-RadioMMC.PR1.20190227.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2848 clean “20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost? http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Feb 2019 09:57:28 +0000 Aljaž Verhovnik Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/Intervju-RadioMMC.PR1.20190220.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2734 clean Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Feb 2019 09:55:34 +0000 Urša Lah Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/Intervju-RadioMMC.PR1.20190213.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2805 clean Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Feb 2019 09:56:45 +0000 Dr. Luka Kristanc Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/06/Intervju-RadioMMC.PR1.20190206.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2518 clean Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 06 Feb 2019 09:51:58 +0000 Peter Svetina Dr. Tomaž Simetinger je neutruden zagovornik dejstva, da folklora ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je umetnost z vsemi razpoložljivimi glasbeno-scenskimi sredstvi. To dejstvo umetniško uresničuje kot koreograf, teoretsko kot doktor etnologije in kulturne antropologije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/Intervju-RadioMMC.PR1.20190130.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2635 clean Dr. Tomaž Simetinger je neutruden zagovornik dejstva, da folklora ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je umetnost z vsemi razpoložljivimi glasbeno-scenskimi sredstvi. To dejstvo umetniško uresničuje kot koreograf, teoretsko kot doktor etnologije in kulturne antropologije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Jan 2019 09:53:55 +0000 Dr. Tomaž Simetinger Aktualni pogovori z gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/Intervju-RadioMMC.PR1.20190123.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2757 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Jan 2019 09:55:57 +0000 Tatjana Bobnar Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/16/Intervju-RadioMMC.PR1.20190116.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2707 clean Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Jan 2019 09:55:07 +0000 Dr. Kozma Ahačič Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/09/Intervju-RadioMMC.PR1.20190109.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2789 clean Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 09 Jan 2019 09:56:29 +0000 Jure Apih Z nami je tokrat vsestranska umetnica, pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka, ki se ne boji naravnost povedati, kar misli. V svojem ustvarjanju pogosto povezuje ljudsko izročilo in lastno, izrazito neposredno poetiko, besedo pa daje nemočnim in preslišanim. V še kako resnični igri teme proti luči, zlega proti dobremu, gnusnega proti čudovito lepemu vedno trdno stoji na strani svetlobe. Obiskali smo jo v Trnovem, kjer na vratih njene sobe v Centru starejših ni ploščice z imenom. Namesto tega vas pozdravi ilustrirani par mačjih oči. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/24/IntervjuSvetlanaMakarovi4068327.mp3 RTVSLO – Prvi 2574 clean Z nami je tokrat vsestranska umetnica, pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka, ki se ne boji naravnost povedati, kar misli. V svojem ustvarjanju pogosto povezuje ljudsko izročilo in lastno, izrazito neposredno poetiko, besedo pa daje nemočnim in preslišanim. V še kako resnični igri teme proti luči, zlega proti dobremu, gnusnega proti čudovito lepemu vedno trdno stoji na strani svetlobe. Obiskali smo jo v Trnovem, kjer na vratih njene sobe v Centru starejših ni ploščice z imenom. Namesto tega vas pozdravi ilustrirani par mačjih oči. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 02 Jan 2019 09:55:00 +0000 Svetlana Makarovič Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/26/Intervju-RadioMMC.PR1.20181226.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2794 clean Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Dec 2018 09:56:34 +0000 Pogovor z Dragom Jančarjem o pisanju romanov in dram, o kulturni politiki in o državi, kakršno smo si Slovenci ustvarili po osamosvojitvi V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/19/Intervju-RadioMMC.PR1.20181219.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2479 clean V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Dec 2018 09:51:19 +0000 Darko Đurić Aktualni pogovori z gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Intervju-RadioMMC.PR1.20181212.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2416 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Dec 2018 09:50:16 +0000 Zmagovalec oblikovalskega natečaja družbeno odgovornega projekta Plaktivat kreativni direktor Blaž Ritmanič Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Intervju-RadioMMC.PR1.20181205.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2535 clean Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 05 Dec 2018 09:52:15 +0000 Prof. dr. Darja Zaviršek Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/04/Prof.dr.DarjaZavirek4044323.mp3 RTVSLO – Prvi 2459 clean Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 05 Dec 2018 09:10:00 +0000 Prof. dr. Darja Zaviršek Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/28/obovnikMMC.PR1.20181128.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2333 clean Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Nov 2018 09:48:53 +0000 Slavko Bobovnik Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20181121.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2542 clean Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Nov 2018 09:52:22 +0000 Aleksander Mežek Aktualni pogovori z gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/14/Intervju-RadioMMC.PR1.20181114.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2676 clean Aktualni pogovori z gosti. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Nov 2018 09:54:36 +0000 dr. Ivan Šprajc Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/Intervju-RadioMMC.PR1.20181107.3.1010.mp3 RTVSLO – Prvi 2228 clean Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 07 Nov 2018 09:47:08 +0000 dr. Tadej Bajd RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Aktualni pogovori z gosti. Aktualni pogovori z gosti. sl Wed, 23 Sep 2020 08:47:48 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 23 Sep 2020 08:47:48 +0000 Intervju - Radio