Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. Na ARS-u v četrtek ob 17.00. http://www.rtvslo.si/podcast Izšlo je http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/64838637/izsloje_pc.jpg Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mike Crawford http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/20/JaniVirkoromanuBrezimena3960518.mp3 RTVSLO – Ars 1691 clean Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mike Crawford http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 15:30:00 +0000 Jani Virk o romanu Brez imena Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/13/IzslojeLJ_2445113.mp3 RTVSLO – Prvi 1763 clean Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Sep 2018 15:30:00 +0000 Vlado Kreslin: Zakartana ura Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/DareGozdnikarProstorniasi3952125.mp3 RTVSLO – Ars 1580 clean Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 09:00:00 +0000 Dare Gozdnikar: Prostorni časi Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/23/MarkoMarinioKatulu3932209.mp3 RTVSLO – Ars 1681 clean Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Aug 2018 06:00:00 +0000 Marko Marinčič o Katulu Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/23/PeterKovaiPerinosvojinajnovejiknjigi3931980.mp3 RTVSLO – Ars 1941 clean Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Aug 2018 13:48:26 +0000 Peter Kovačič Peršin o svoji najnovejši knjigi Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj). Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/25/MarkoPavlihaoesejistinizbirkiPritisninatipkolovek3909611.mp3 RTVSLO – Ars 1793 clean Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj). Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Aug 2018 06:00:00 +0000 Marko Pavliha o esejistični zbirki Pritisni na tipko Človek Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/23/NataaSukioromanuBazen3907490.mp3 RTVSLO – Ars 1804 clean Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Aug 2018 06:00:00 +0000 Nataša Sukič o romanu Bazen Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/MatijaPetkovekDoivljajiizsvetovnevojne3914193.mp3 RTVSLO – Ars 1827 clean Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Aug 2018 15:05:00 +0000 Matija Petkovšek: Doživljaji iz svetovne vojne Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/SilvijaBorovnikosvojinajnovejimonografiji3906393.mp3 RTVSLO – Ars 1848 clean Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jul 2018 06:00:00 +0000 Silvija Borovnik o svoji najnovejši monografiji Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed plus naslov) in o najnovejši zbirki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratki kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/28/AndrejBlatnikosvojihkratkihkratkihzgodbah3884842.mp3 RTVSLO – Ars 1789 clean Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed plus naslov) in o najnovejši zbirki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratki kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Jul 2018 06:00:00 +0000 Andrej Blatnik o svojih kratkih kratkih zgodbah Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Srdjan Živulović, BOBO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/12/MarkoStabejosvojinajnovejiknjigi3899954.mp3 RTVSLO – Ars 1937 clean Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Srdjan Živulović, BOBO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Jul 2018 15:30:00 +0000 Marko Stabej o svoji najnovejši knjigi Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/05/GaperMalejPodtistocelino3892806.mp3 RTVSLO – Ars 1747 clean Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Jul 2018 15:00:00 +0000 Gašper Malej: Pod tisto celino Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: David Kranzelbinder http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/29/TiborHrsPanduropesnikizbirkiNotranjezadeve3885742.mp3 RTVSLO – Ars 1751 clean Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: David Kranzelbinder http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 Jun 2018 07:40:00 +0000 Tibor Hrs Pandur o pesniški zbirki Notranje zadeve Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko Lipuš, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele pri Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji je pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/20/FlorjanLipuosvojemromanuGramoz3877987.mp3 RTVSLO – Ars 1812 clean Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko Lipuš, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele pri Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji je pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Jun 2018 14:35:00 +0000 Florjan Lipuš o svojem romanu Gramoz Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Primož Lavre http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/11/RenatoPodbersiogorikihJudih3861947.mp3 RTVSLO – Ars 2058 clean Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Primož Lavre http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 06:00:00 +0000 Renato Podbersič o goriških Judih Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot povsem samostojen roman, po drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, z romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, s pomočjo katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete, njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in do tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica'. Ob tem pa se Žabot posebej pozorno posveti raziskovanju vzrokov za vojno. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/31/VladoabotSvetiboj3851355.mp3 RTVSLO – Ars 1808 clean Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot povsem samostojen roman, po drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, z romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, s pomočjo katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete, njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in do tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica'. Ob tem pa se Žabot posebej pozorno posveti raziskovanju vzrokov za vojno. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 15:00:00 +0000 Vlado Žabot: Sveti boj Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o Majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Miha Maleš, osnutek za fresko Majniška deklaracija, 1937; Galerija Miha Maleš, Kamnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/30/VlastaStavbaroMajnikideklracijiindeklaracijskemgibanju3850728.mp3 RTVSLO – Ars 1680 clean Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o Majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Miha Maleš, osnutek za fresko Majniška deklaracija, 1937; Galerija Miha Maleš, Kamnik. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 06:00:00 +0000 Vlasta Stavbar o Majniški deklraciji in deklaracijskem gibanju Leta 2002 je izšel roman Sekstant, ki so ga kot soavtorji podpisali Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan. Mladim avtorjem je z zanimivo zastavljenim romanom uspel velik met: Sekstant se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Kardošu je nekaj let pozneje s prvim samostojnim romanom Rizling polka uspel še večji met: roman so nagradili s kresnikom. Toda pisatelj ni bila muha enodnevnica, saj je z vsakim naslednjim romanom presenetil bralce z zahtevno zasnovo, psihološko pretanjenostjo, celo avtorskim pogumom. Romanoma Pobočje sončnega griča ter Veter in odmev je tako lani sledil roman Vse moje Amerike. Z romanom je pisatelj poplačal simbolni dolg staremu očetu, predvsem pa je rešil pozabe mnoge svoje rojake, ki so v prvi tretjini dvajsetega stoletja odpotovali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru z Markom Goljo tudi pojasnil, kaj je zajčja sled. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/24/tefanKardoosvojemromanuVsemojeAmerike3843911.mp3 RTVSLO – Ars 1834 clean Leta 2002 je izšel roman Sekstant, ki so ga kot soavtorji podpisali Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan. Mladim avtorjem je z zanimivo zastavljenim romanom uspel velik met: Sekstant se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Kardošu je nekaj let pozneje s prvim samostojnim romanom Rizling polka uspel še večji met: roman so nagradili s kresnikom. Toda pisatelj ni bila muha enodnevnica, saj je z vsakim naslednjim romanom presenetil bralce z zahtevno zasnovo, psihološko pretanjenostjo, celo avtorskim pogumom. Romanoma Pobočje sončnega griča ter Veter in odmev je tako lani sledil roman Vse moje Amerike. Z romanom je pisatelj poplačal simbolni dolg staremu očetu, predvsem pa je rešil pozabe mnoge svoje rojake, ki so v prvi tretjini dvajsetega stoletja odpotovali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru z Markom Goljo tudi pojasnil, kaj je zajčja sled. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 15:30:00 +0000 Štefan Kardoš o svojem romanu Vse moje Amerike Andrej E. Skubic si kot pisatelj, še zlasti pa kot romanopisec praviloma zada nelahke naloge. To velja tudi za njegov najnovejši roman Permafrost, objavljen v zbirki Bralec pri založbi Modrijan. Ne le, da je v romanu nekako povezal usodi srednjeletnega Slovenca in Izraelca, ki imata oba težave v svojih zakonih, ampak je zanimiva tudi zgodba, ki ju je povezala – zgodba iz let druge svetovne vojne o odkritju trupla iz bronaste dobe na triglavskem ledeniku. Z romanom Permafrost je pisatelj, doslej nagrajen s tremi kresniki, ponovno dokazal, da si drzne napisati celostni roman o družbi in medčloveških razmerjih. Več o romanu Permafrost, pa tudi o nekaterih svojih pisateljskih odločitvah in rešitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Modrijan založba http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/17/AndrejE.SkubicosvojemromanuPermafrost3834910.mp3 RTVSLO – Ars 1833 clean Andrej E. Skubic si kot pisatelj, še zlasti pa kot romanopisec praviloma zada nelahke naloge. To velja tudi za njegov najnovejši roman Permafrost, objavljen v zbirki Bralec pri založbi Modrijan. Ne le, da je v romanu nekako povezal usodi srednjeletnega Slovenca in Izraelca, ki imata oba težave v svojih zakonih, ampak je zanimiva tudi zgodba, ki ju je povezala – zgodba iz let druge svetovne vojne o odkritju trupla iz bronaste dobe na triglavskem ledeniku. Z romanom Permafrost je pisatelj, doslej nagrajen s tremi kresniki, ponovno dokazal, da si drzne napisati celostni roman o družbi in medčloveških razmerjih. Več o romanu Permafrost, pa tudi o nekaterih svojih pisateljskih odločitvah in rešitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Modrijan založba http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 May 2018 15:30:00 +0000 Andrej E. Skubic o svojem romanu Permafrost Akademik Janko Kos je v letih in desetletjih ustvaril izjemen in najverjetneje nepresegljiv literarnovedni opus. Najširša kulturna javnost ga pozna predvsem kot prešernoslovca, zato je njegova zbirka razprav Misliti Cankarja še toliko bolj zanimiva. Vsebuje namreč razprave, ki so nastale v petdesetletnem razponu, predvsem pa razprave, v katerih je avtor tehtno, argumentirano, poglobljeno in razvidno analiziral vrsto vznemirljivih in aktualnih tem in problemov v Cankarjevi literaturi, od nekonformizma pri Jermanu, volje do moči v njegovi dramatiki, njegovo razmerje do krščanstva, revolucije in spolnosti, pa Shakespearjev (ja: Shakespearjev) in Cervantesov (ja: Cervantesov) vpliv na Cankarjevo književnost. Več o svoji monografiji in še čem je akademik Janko Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/09/JankoKosoCankarju3825707.mp3 RTVSLO – Ars 1871 clean Akademik Janko Kos je v letih in desetletjih ustvaril izjemen in najverjetneje nepresegljiv literarnovedni opus. Najširša kulturna javnost ga pozna predvsem kot prešernoslovca, zato je njegova zbirka razprav Misliti Cankarja še toliko bolj zanimiva. Vsebuje namreč razprave, ki so nastale v petdesetletnem razponu, predvsem pa razprave, v katerih je avtor tehtno, argumentirano, poglobljeno in razvidno analiziral vrsto vznemirljivih in aktualnih tem in problemov v Cankarjevi literaturi, od nekonformizma pri Jermanu, volje do moči v njegovi dramatiki, njegovo razmerje do krščanstva, revolucije in spolnosti, pa Shakespearjev (ja: Shakespearjev) in Cervantesov (ja: Cervantesov) vpliv na Cankarjevo književnost. Več o svoji monografiji in še čem je akademik Janko Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 15:00:00 +0000 Janko Kos o Cankarju Šest let po pesniški zbirki Leto brez idej je izšla šesta knjiga poezije Andreja Hočevarja, knjiga z naslovom Seznam. Na tematski in vsebinski ravni jo, ob drugem, zaznamuje dvom v vse gotovosti, razvidnosti in samoumevnosti, na oblikovni pa preskok k narativnejši poeziji in razpiranje jezika. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/03/AndrejHoevarSeznam3819948.mp3 RTVSLO – Ars 1774 clean Šest let po pesniški zbirki Leto brez idej je izšla šesta knjiga poezije Andreja Hočevarja, knjiga z naslovom Seznam. Na tematski in vsebinski ravni jo, ob drugem, zaznamuje dvom v vse gotovosti, razvidnosti in samoumevnosti, na oblikovni pa preskok k narativnejši poeziji in razpiranje jezika. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 15:05:00 +0000 Andrej Hočevar: Seznam Foto: STA Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: piše kratke zgodbe, romane, drame, komedije in eseje, režira filme in v gledališču ter operi. Z najnovejšim romanom Druga preteklost je spet presegel samega sebe: napisal je celosten roman, ki se sicer dogaja v izmišljenem kraju Dolina, toda kopica podrobnosti prepriča, da gre za avtorjev poskus napisati velik slovenski roman o naši preteklosti in o tem kako preživeti preteklost, da nas ne posrka. Zgodovinsko snov, romaneskno »resnico« je pisatelj spretno potujeval tudi tako, da je v romaneskno tkivo vtkal vrstice in strani o nastajanju romana; obe ravni, zgodbo in njeno metaraven, pa je združil v berljivo celoto, ki se odlikuje tudi z vsemi značilnostmi pisateljevega dosedanjega opusa. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/26/izlojeLJ_2311973.mp3 RTVSLO – Prvi 1808 clean Foto: STA Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: piše kratke zgodbe, romane, drame, komedije in eseje, režira filme in v gledališču ter operi. Z najnovejšim romanom Druga preteklost je spet presegel samega sebe: napisal je celosten roman, ki se sicer dogaja v izmišljenem kraju Dolina, toda kopica podrobnosti prepriča, da gre za avtorjev poskus napisati velik slovenski roman o naši preteklosti in o tem kako preživeti preteklost, da nas ne posrka. Zgodovinsko snov, romaneskno »resnico« je pisatelj spretno potujeval tudi tako, da je v romaneskno tkivo vtkal vrstice in strani o nastajanju romana; obe ravni, zgodbo in njeno metaraven, pa je združil v berljivo celoto, ki se odlikuje tudi z vsemi značilnostmi pisateljevega dosedanjega opusa. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 15:58:56 +0000 Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Urugvajski pesnik Mario Benedetti je zapisal v pesmi Dobri fantje, »da smo bili ateisti dobri fantje«, pesem je izšla v knjigi njegovih izbranih pesmi Drugo nebo, ta pa – tako kot zbirki Zakaj tonejo Benetke bošnjaškega pesnika Abdulaha Sidrana in Zid kot avtoportret češkega pesnika Vladimirja Holana – v najnovejšem letniku zbirke Nova lirika. Več o pesnikih in njihovi poeziji so v oddaji Izšlo je povedali njihovi prevajalci Nives Vidrih, Uroš Zupan in Sara Virk (v pogovoru z Markom Goljo), Holanovo pesem Najini hčerkici Kateřini, Sidranov Zapis o čudežu in Benedettijevo pesem Ne reši se pa je občuteno interpretiral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/16/VladimirHolanAbdulahSidraninMarioBenedettivslovenini3802566.mp3 RTVSLO – Ars 1866 clean Urugvajski pesnik Mario Benedetti je zapisal v pesmi Dobri fantje, »da smo bili ateisti dobri fantje«, pesem je izšla v knjigi njegovih izbranih pesmi Drugo nebo, ta pa – tako kot zbirki Zakaj tonejo Benetke bošnjaškega pesnika Abdulaha Sidrana in Zid kot avtoportret češkega pesnika Vladimirja Holana – v najnovejšem letniku zbirke Nova lirika. Več o pesnikih in njihovi poeziji so v oddaji Izšlo je povedali njihovi prevajalci Nives Vidrih, Uroš Zupan in Sara Virk (v pogovoru z Markom Goljo), Holanovo pesem Najini hčerkici Kateřini, Sidranov Zapis o čudežu in Benedettijevo pesem Ne reši se pa je občuteno interpretiral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Apr 2018 15:30:00 +0000 Vladimir Holan, Abdulah Sidran in Mario Benedetti v slovenščini Pisatelj in prevajalec Boris Jukić se je knjižno predstavil leta 1980 s kratkim romanom Ukleta graščina in z elegantno prozo nemudoma opozoril nase. Pozneje je objavil še več pripovednih del, pred meseci pa je založba Mladinska knjiga počastila njegov okrogli življenjski jubilej z izdajo novelistične zbirke Umetnost lokostrelstva v ugledni Jubilejni zbirki. Avtor je v knjigo uvrstil novele Hiša, Orglar, Klavir in naslovno Umetnost lokostrelstva. Motivno-tematsko se novele razlikujejo, o njih lepo piše Matej Bogataj v spremni besedi, toda najmanjšega dvoma ni, da imajo objavljene novele skupni imenovalec – značilno avtorjevo pripoved, v kateri imajo zelo pomembno mesto detajli in izpuščene informacije. Več o zbirki je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/12/BorisJukiosvojinajnovejijubilejninovelistinizbirki3799444.mp3 RTVSLO – Ars 1952 clean Pisatelj in prevajalec Boris Jukić se je knjižno predstavil leta 1980 s kratkim romanom Ukleta graščina in z elegantno prozo nemudoma opozoril nase. Pozneje je objavil še več pripovednih del, pred meseci pa je založba Mladinska knjiga počastila njegov okrogli življenjski jubilej z izdajo novelistične zbirke Umetnost lokostrelstva v ugledni Jubilejni zbirki. Avtor je v knjigo uvrstil novele Hiša, Orglar, Klavir in naslovno Umetnost lokostrelstva. Motivno-tematsko se novele razlikujejo, o njih lepo piše Matej Bogataj v spremni besedi, toda najmanjšega dvoma ni, da imajo objavljene novele skupni imenovalec – značilno avtorjevo pripoved, v kateri imajo zelo pomembno mesto detajli in izpuščene informacije. Več o zbirki je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 15:30:00 +0000 Boris Jukić o svoji najnovejši, jubilejni novelistični zbirki Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/05/AnjaMugerliSpovin3791320.mp3 RTVSLO – Ars 1714 clean Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 15:05:00 +0000 Anja Mugerli: Spovin Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jan Procházka http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/29/DamjanPrelovekoPleniku3784875.mp3 RTVSLO – Ars 1774 clean Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jan Procházka http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 15:30:00 +0000 Damjan Prelovšek o Plečniku Na vprašanje, kaj je bit, bi večina vprašancev verjetno prikimala, da ve, kaj je bit, toda kaj je dvojnik biti, bi bilo bolj zagatno vprašanje. To vprašanje si je zastavil Mladen Dolar in nanj odgovoril v knjigi Bit in njen dvojnik ter na vrsti področij analiziral, kako vstop v univerzalnost predpostavlja izključitev nekoga, nečesa, ki se vrača, predvsem pa paradoksalno konstituira bit. Več o knjigi Bit in njen dvojnik (izšla je v zbirki Analecta, izdajatelj je Društvo za teoretsko psihoanalizo) je Mladen Dolar povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: si.wikipedia.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/22/MladenDolaroBbitiinnjenemdvojniku3777241.mp3 RTVSLO – Ars 1899 clean Na vprašanje, kaj je bit, bi večina vprašancev verjetno prikimala, da ve, kaj je bit, toda kaj je dvojnik biti, bi bilo bolj zagatno vprašanje. To vprašanje si je zastavil Mladen Dolar in nanj odgovoril v knjigi Bit in njen dvojnik ter na vrsti področij analiziral, kako vstop v univerzalnost predpostavlja izključitev nekoga, nečesa, ki se vrača, predvsem pa paradoksalno konstituira bit. Več o knjigi Bit in njen dvojnik (izšla je v zbirki Analecta, izdajatelj je Društvo za teoretsko psihoanalizo) je Mladen Dolar povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: si.wikipedia.org http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 16:00:00 +0000 Mladen Dolar o B/biti in njenem dvojniku Pisatelj in komediograf Tone Partljič je v zadnjih letih objavil kar nekaj odmevnih in berljivih knjig, tako romana Pasja ulica ter Sebastjan in most, pred kratkim pri Založbi Beletrina pa še zbirko novel Ljudje iz Maribora. Pisatelj je uvedel zbirko z avtobiografskimi toni in se že z njimi predstavil kot nekdo, ki ne le živi v mestu ob Dravi, ampak ga tudi dobro pozna in občuti. Nato pa v berljivih novelah pripoveduje o usodah ljudi, ki so živeli v Mariboru – nekateri izmed ubesedenih ljudi so znani, drugi morda nekoliko pozabljeni, toda zaradi pisateljevega živahnega fabuliranja in posluha za človeško stopijo pred bralca še kako živi. Več o pripovedni zbirki Ljudje iz Maribora je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/15/TonePartljionovelistinizbirkiLjudjeizMaribora3769396.mp3 RTVSLO – Ars 1814 clean Pisatelj in komediograf Tone Partljič je v zadnjih letih objavil kar nekaj odmevnih in berljivih knjig, tako romana Pasja ulica ter Sebastjan in most, pred kratkim pri Založbi Beletrina pa še zbirko novel Ljudje iz Maribora. Pisatelj je uvedel zbirko z avtobiografskimi toni in se že z njimi predstavil kot nekdo, ki ne le živi v mestu ob Dravi, ampak ga tudi dobro pozna in občuti. Nato pa v berljivih novelah pripoveduje o usodah ljudi, ki so živeli v Mariboru – nekateri izmed ubesedenih ljudi so znani, drugi morda nekoliko pozabljeni, toda zaradi pisateljevega živahnega fabuliranja in posluha za človeško stopijo pred bralca še kako živi. Več o pripovedni zbirki Ljudje iz Maribora je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 16:30:00 +0000 Tone Partljič o novelistični zbirki Ljudje iz Maribora Konec lanskega leta je Znanstvena založba Filozofske fakultete izdala znanstveno monografijo Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902). Monografijo je uredila dr. Marta Verginella; na zavihku knjige je objavila misel Marice Nadlišek Bartol, da "Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Svobodno mora misliti, razumeti, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi", k sodelovanju pa je urednica povabila dr. Ireno Selišnik, dr. Katjo Mihurko Poniž, dr. Vito Žerjal Pavlin, dr. Petro Testen, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle, sama pa je prispevala uvodni besedili o Slovenki in njeni prvi urednici Marici Nadlišek Bartol. Več o Slovenki, zgodovinskem kontekstu in usodi urednic je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala dr. Irena Selíšnik, avtorica besedila z naslovom Ivanka Anžič Klemenčič od mlade do "stare" feministke. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/08/Slovenkaprvienskiasopis1897-19023761841.mp3 RTVSLO – Ars 1784 clean Konec lanskega leta je Znanstvena založba Filozofske fakultete izdala znanstveno monografijo Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902). Monografijo je uredila dr. Marta Verginella; na zavihku knjige je objavila misel Marice Nadlišek Bartol, da "Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Svobodno mora misliti, razumeti, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi", k sodelovanju pa je urednica povabila dr. Ireno Selišnik, dr. Katjo Mihurko Poniž, dr. Vito Žerjal Pavlin, dr. Petro Testen, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle, sama pa je prispevala uvodni besedili o Slovenki in njeni prvi urednici Marici Nadlišek Bartol. Več o Slovenki, zgodovinskem kontekstu in usodi urednic je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala dr. Irena Selíšnik, avtorica besedila z naslovom Ivanka Anžič Klemenčič od mlade do "stare" feministke. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Mar 2018 16:30:00 +0000 Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902) Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji. Oddajo je pripravila Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/02/AnaPepelnikopesnikizbirkiTehno3755332.mp3 RTVSLO – Ars 1676 clean Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji. Oddajo je pripravila Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 16:30:00 +0000 Ana Pepelnik o pesniški zbirki Tehno Novinar Primož Cirman (1979) je v knjigi NepoTEŠeni predstavil zgodbo o nastanku TEŠ 6, o neverjetni, a vendar resnični zgodbi o sodelovanju predstavnikov lokalnih interesov, državnih politikov in velikega kapitala. Njegova knjiga, ki ima za podnaslov retorično vprašanje Naložba stoletja ali rop stoletja?, lepo rekonstruira potek zgodbe, ki je bila med svojim nastajanjem skrita očem javnosti, njeni razplet pa bodo občutile še mnoge generacije. Več o knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. Foto: Bojan Puhek Vir: Siol.net http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/23/PrimoCirmanoTE63748021.mp3 RTVSLO – Ars 1837 clean Novinar Primož Cirman (1979) je v knjigi NepoTEŠeni predstavil zgodbo o nastanku TEŠ 6, o neverjetni, a vendar resnični zgodbi o sodelovanju predstavnikov lokalnih interesov, državnih politikov in velikega kapitala. Njegova knjiga, ki ima za podnaslov retorično vprašanje Naložba stoletja ali rop stoletja?, lepo rekonstruira potek zgodbe, ki je bila med svojim nastajanjem skrita očem javnosti, njeni razplet pa bodo občutile še mnoge generacije. Več o knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. Foto: Bojan Puhek Vir: Siol.net http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 16:30:00 +0000 Primož Cirman o TEŠ 6 Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/16/TonekrjanecosvojipesnikizbirkiDihaj3740254.mp3 RTVSLO – Ars 1621 clean Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 16:30:00 +0000 Tone Škrjanec o svoji pesniški zbirki Dihaj Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/19/SimonaSemenioprvenkiMeslii3743739.mp3 RTVSLO – Ars 1902 clean Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 16:30:00 +0000 Simona Semenič o prvenki Me slišiš? »Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/MilanDeklevaGestalt3723718.mp3 RTVSLO – Ars 1748 clean »Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Feb 2018 16:05:00 +0000 Milan Dekleva: Gestalt Kot 68. knjiga je v zbirki Novi pristopi (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) izšla zbirka literarnovednih študij dr. Marka Juvana z naslovom Hibridni žanri in s podnaslovom Študije o križancih izkustva, mišljenja in literature. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo je dr. Juvan osvetlil ne le naravo hibridnih žanrov, ampak tudi spremenjen položaj literature, literarne vede in drugih humanističnih disciplin v zadnjih letih in desetletjih. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: LUD Literatura http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/26/MarkoJuvanoHibridnihanrih3718205.mp3 RTVSLO – Ars 1777 clean Kot 68. knjiga je v zbirki Novi pristopi (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) izšla zbirka literarnovednih študij dr. Marka Juvana z naslovom Hibridni žanri in s podnaslovom Študije o križancih izkustva, mišljenja in literature. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo je dr. Juvan osvetlil ne le naravo hibridnih žanrov, ampak tudi spremenjen položaj literature, literarne vede in drugih humanističnih disciplin v zadnjih letih in desetletjih. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: LUD Literatura http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 16:30:00 +0000 Marko Juvan o Hibridnih žanrih Pisatelj, dramatik in urednik Evald Flisar je pred kratkim pri KUD Sodobnost International objavil roman Greh. Z romanom se je vrnil na svoje pisateljske in dramske začetke, k romanu Mrgolenje prahu in drami Kostanjeva krona ter ju predelal, zgostil v novo literarno besedilo ter s sodobno pisavo ubesedil temo incesta, ki vzbuja tesnobo pri bralcih nekoč in danes. Več o romanu je povedala literarna kritičarka in avtorica spremne besede Alenka Urh v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, Evald Flisar pa se je zadnji trenutek opravičil zaradi potovanja v Indijo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/18/AlenkaUrhoromanuEvaldaFlisarja3710505.mp3 RTVSLO – Ars 1905 clean Pisatelj, dramatik in urednik Evald Flisar je pred kratkim pri KUD Sodobnost International objavil roman Greh. Z romanom se je vrnil na svoje pisateljske in dramske začetke, k romanu Mrgolenje prahu in drami Kostanjeva krona ter ju predelal, zgostil v novo literarno besedilo ter s sodobno pisavo ubesedil temo incesta, ki vzbuja tesnobo pri bralcih nekoč in danes. Več o romanu je povedala literarna kritičarka in avtorica spremne besede Alenka Urh v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, Evald Flisar pa se je zadnji trenutek opravičil zaradi potovanja v Indijo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jan 2018 16:30:00 +0000 Alenka Urh o romanu Evalda Flisarja Marko Trobevšek je profesor slovenščine na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kot predan učitelj dijakinjam in dijakom pri urah materinščine predstavi tudi kulturnozgodovinski kontekst, od tu pa je bil samo še (dober) korak do njegove bralcu prijazno zasnovane monografije Tisoč let mraka in luči, v kateri je zgoščeno orisal kulturno zgodovino srednjega veka. Trobevšek, ki je tudi odličen prevajalec sodobnega leposlovja, je več o svoji kulturnozgodovinski knjigi, opremljeni z vrsto fotografij, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/11/MarkoTrobevekosrednjevekikulturi3701638.mp3 RTVSLO – Ars 1666 clean Marko Trobevšek je profesor slovenščine na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kot predan učitelj dijakinjam in dijakom pri urah materinščine predstavi tudi kulturnozgodovinski kontekst, od tu pa je bil samo še (dober) korak do njegove bralcu prijazno zasnovane monografije Tisoč let mraka in luči, v kateri je zgoščeno orisal kulturno zgodovino srednjega veka. Trobevšek, ki je tudi odličen prevajalec sodobnega leposlovja, je več o svoji kulturnozgodovinski knjigi, opremljeni z vrsto fotografij, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jan 2018 16:30:00 +0000 Marko Trobevšek o srednjeveški kulturi Šesta knjiga poezije Kristine Hočevar, Naval, je posebna že na prvi pogled, saj je trodelna. Vsako knjigo zbirke, pa tudi zbirko kot celoto zaznamuje natančna zgradba, na motivno-tematski ravni pa izostritev nekaterih vprašanj, ki so jih zastavljale že avtoričine prejšnje knjige – in ob njih tudi brezkompromisno odpiranje novih. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/04/KristinaHoevarNaval3694050.mp3 RTVSLO – Ars 1684 clean Šesta knjiga poezije Kristine Hočevar, Naval, je posebna že na prvi pogled, saj je trodelna. Vsako knjigo zbirke, pa tudi zbirko kot celoto zaznamuje natančna zgradba, na motivno-tematski ravni pa izostritev nekaterih vprašanj, ki so jih zastavljale že avtoričine prejšnje knjige – in ob njih tudi brezkompromisno odpiranje novih. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Jan 2018 16:05:00 +0000 Kristina Hočevar: Naval Pred kratkim je pri založbi UMCo izšla prva slovenska izvirna monografija o žvižgačih. Napisala jo je dr. Alma M. Sedlar, njen naslov je Žvižgači, mediji in korupcija, njen podnaslov pa Od Snowdena do Breclja. Avtorica v knjigi med drugim piše o problemu, da celo mediji ne prepoznajo žvižgačev kot žvižgačev, zato so ti v svojem boju še bolj ranljivi. Več o fenomenu žvižgačev je v oddaji Izšlo je v živo povedala avtorica, z njo se je pogovarjal Marko Golja, slišali pa boste tudi kratko izjavo dr. Erika Breclja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/28/IzlojeLJ_2191797.mp3 RTVSLO – Ars 1943 clean Pred kratkim je pri založbi UMCo izšla prva slovenska izvirna monografija o žvižgačih. Napisala jo je dr. Alma M. Sedlar, njen naslov je Žvižgači, mediji in korupcija, njen podnaslov pa Od Snowdena do Breclja. Avtorica v knjigi med drugim piše o problemu, da celo mediji ne prepoznajo žvižgačev kot žvižgačev, zato so ti v svojem boju še bolj ranljivi. Več o fenomenu žvižgačev je v oddaji Izšlo je v živo povedala avtorica, z njo se je pogovarjal Marko Golja, slišali pa boste tudi kratko izjavo dr. Erika Breclja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Dec 2017 16:30:00 +0000 Alma M. Sedlar o žvižgačih Leta 1988 je v zbirki Lirika v prevodu Marta Ogna izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini; pred kratkim je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam je prevajalka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tista, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni ... Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/NadaGroeljoEmilyDickinson3683671.mp3 RTVSLO – Ars 1745 clean Leta 1988 je v zbirki Lirika v prevodu Marta Ogna izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini; pred kratkim je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam je prevajalka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tista, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni ... Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 Dec 2017 08:55:00 +0000 Nada Grošelj o Emily Dickinson Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/14/SimonaSemenioprvenki3673747.mp3 RTVSLO – Ars 1900 clean Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 16:00:00 +0000 Simona Semenič o prvenki »Zelo dobro bi se počutil v čistem zvoku, a poezija je narejena iz besed in besede imajo pomen,« pravi Primož Čučnik ob svoji osmi samostojni knjigi poezije, Ti na S, v kateri se njegova ustvarjalnost znova razživi v abstraktnejši pisavi. A to, seveda, ni edina razsežnost knjige: ob abstraktnih pesmih, ki se predajajo predvsem užitku v zvočni in jezikovni igri, lahko v njej beremo tudi pesmi, ki sledijo sanjski logiki in pesmi, izza katerih seva razberljivo osebno izkustvo – ter se ob tem srečujemo z raznolikostjo njihovih glasov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/07/PrimounikTinaS3665102.mp3 RTVSLO – Ars 1823 clean »Zelo dobro bi se počutil v čistem zvoku, a poezija je narejena iz besed in besede imajo pomen,« pravi Primož Čučnik ob svoji osmi samostojni knjigi poezije, Ti na S, v kateri se njegova ustvarjalnost znova razživi v abstraktnejši pisavi. A to, seveda, ni edina razsežnost knjige: ob abstraktnih pesmih, ki se predajajo predvsem užitku v zvočni in jezikovni igri, lahko v njej beremo tudi pesmi, ki sledijo sanjski logiki in pesmi, izza katerih seva razberljivo osebno izkustvo – ter se ob tem srečujemo z raznolikostjo njihovih glasov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Dec 2017 16:00:00 +0000 Primož Čučnik: Ti na S Literarni zgodovinar in teoretik dr. Marijan Dović je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj (2007), letos pa je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla še znanstvena monografija Prešeren po Prešernu. Kot napoveduje njen podnaslov Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je avtor najprej razložil koncept kulturnega svetnika ter ga ponazoril z vrsto primerov, nato pa berljivo predstavil proces Prešernove povzdignitve v nacionalnega pesnika. Za razliko od mnogih drugih interpretacij Prešernovega mesta v nacionalni zgodovini pa je dr. Dović postavil pesnikovo kanonizacijo v širši evropski kontekst, tako da lahko bralec izve, da poznajo podobne kanonizacije književnikov tudi drugi narodi. Več o Prešernu po Prešernu oziroma o tem, kako je postal Prešeren Prešeren v našem imaginariju, bo povedal dr. Marijan Dović v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/30/IzlojeLJ_2162057.mp3 RTVSLO – Prvi 1813 clean Literarni zgodovinar in teoretik dr. Marijan Dović je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj (2007), letos pa je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla še znanstvena monografija Prešeren po Prešernu. Kot napoveduje njen podnaslov Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je avtor najprej razložil koncept kulturnega svetnika ter ga ponazoril z vrsto primerov, nato pa berljivo predstavil proces Prešernove povzdignitve v nacionalnega pesnika. Za razliko od mnogih drugih interpretacij Prešernovega mesta v nacionalni zgodovini pa je dr. Dović postavil pesnikovo kanonizacijo v širši evropski kontekst, tako da lahko bralec izve, da poznajo podobne kanonizacije književnikov tudi drugi narodi. Več o Prešernu po Prešernu oziroma o tem, kako je postal Prešeren Prešeren v našem imaginariju, bo povedal dr. Marijan Dović v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 16:34:19 +0000 Marijan Dović: Prešeren po Prešernu Uroš Zupan se je leta 1991 z zbirko Sutre najprej predstavil kot pesnik, le nekaj let pozneje, leta 1996, pa je objavil prvo esejistično zbirko Svetloba znotraj pomaranče in se z vsako naslednjo zmerom znova predstavil kot suveren esejist. V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur, piše o različnih literarnih in glasbenih praksah ter tako pred bralcem oživlja že kar pozabljen svet. To zagotovo velja tudi za zbirko esejev Sedeti v temi. O njej je umetnik prav za publikacijo, ki jo berete, zapisal: “Zares je to, kot večina mojega pisanja, knjiga o času, ki sicer korenini v resničnosti, a se mi z razdalje, ki se zdaj včasih meri še v polovici stoletja, deluje kot čista fikcija.” Tako Uroš Zupan v pisni izjavi, več o svoji zbirki pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/23/IzlojeLJ_2154761.mp3 RTVSLO – Ars 1685 clean Uroš Zupan se je leta 1991 z zbirko Sutre najprej predstavil kot pesnik, le nekaj let pozneje, leta 1996, pa je objavil prvo esejistično zbirko Svetloba znotraj pomaranče in se z vsako naslednjo zmerom znova predstavil kot suveren esejist. V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur, piše o različnih literarnih in glasbenih praksah ter tako pred bralcem oživlja že kar pozabljen svet. To zagotovo velja tudi za zbirko esejev Sedeti v temi. O njej je umetnik prav za publikacijo, ki jo berete, zapisal: “Zares je to, kot večina mojega pisanja, knjiga o času, ki sicer korenini v resničnosti, a se mi z razdalje, ki se zdaj včasih meri še v polovici stoletja, deluje kot čista fikcija.” Tako Uroš Zupan v pisni izjavi, več o svoji zbirki pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Nov 2017 17:28:45 +0000 33. SKS - Izšlo je: Uroš Zupan: Sedeti v temi Stripar in publicist Iztok Sitar je pred kratkim objavil kar dve knjigi: pri Založbi /*cf zbirko kratkih esejev o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu z naslovom Kako je Jaka Racman postal fašist, pri založbi UMCo pa monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2017. To delo je avtor zasnoval kronološko – na začetku je tako predstavil začetke slovenskega stripa, ko lahko bolj kot o stripu govorimo o protostripu, med drugim je opozoril na Hinka Smrekarja, pozneje pa je zgodovino stripa razčlenil predvsem po generacijah. Tako se lahko bralec seznani z ustvarjalci različnih generacij in poetik, med katerimi najverjetneje izstopajo Marjan Amalietti, Miki Muster, Božo Kos, Kostja Gatnik, Zoran Smiljanič Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic in drugi, posebno poglavje pa je namenil še avtoricam. Več o monografiji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Igor Modic (Delo) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/15/IztokSitarozgodovinislovenskegastripa3639177.mp3 RTVSLO – Ars 1858 clean Stripar in publicist Iztok Sitar je pred kratkim objavil kar dve knjigi: pri Založbi /*cf zbirko kratkih esejev o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu z naslovom Kako je Jaka Racman postal fašist, pri založbi UMCo pa monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2017. To delo je avtor zasnoval kronološko – na začetku je tako predstavil začetke slovenskega stripa, ko lahko bolj kot o stripu govorimo o protostripu, med drugim je opozoril na Hinka Smrekarja, pozneje pa je zgodovino stripa razčlenil predvsem po generacijah. Tako se lahko bralec seznani z ustvarjalci različnih generacij in poetik, med katerimi najverjetneje izstopajo Marjan Amalietti, Miki Muster, Božo Kos, Kostja Gatnik, Zoran Smiljanič Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic in drugi, posebno poglavje pa je namenil še avtoricam. Več o monografiji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Igor Modic (Delo) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 16:40:00 +0000 Iztok Sitar o zgodovini slovenskega stripa Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je med drugim objavila literarnozgodovinsko monografijo Ljubezen in krivda Ivana Cankarja ter literarnoteoretsko monografijo Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa, pred kratkim pa interdisciplinarno monografijo – ki združuje tudi zgodovino, kulturologijo, zgodovino verstev, antropologijo in psihologijo –, z naslovom Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi. V monografiji je avtorica uvodoma razmišljala o težavah pri sprejemanju drugačnosti, pa o modelih predsodkov o Judih v evropski kulturi, posebno pozornost pa je posvetila preobrazbi protijudovstva v antisemitizem in rasizem, ki poteka v devetnajstem stoletju, v dvajsetem pa kulminira s holokavstom. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.napovednik.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/06/IrenaAvsenikNabergojoprotijudovstvuinantisemitizmuvEvropi3628927.mp3 RTVSLO – Ars 1793 clean Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je med drugim objavila literarnozgodovinsko monografijo Ljubezen in krivda Ivana Cankarja ter literarnoteoretsko monografijo Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa, pred kratkim pa interdisciplinarno monografijo – ki združuje tudi zgodovino, kulturologijo, zgodovino verstev, antropologijo in psihologijo –, z naslovom Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi. V monografiji je avtorica uvodoma razmišljala o težavah pri sprejemanju drugačnosti, pa o modelih predsodkov o Judih v evropski kulturi, posebno pozornost pa je posvetila preobrazbi protijudovstva v antisemitizem in rasizem, ki poteka v devetnajstem stoletju, v dvajsetem pa kulminira s holokavstom. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.napovednik.com http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Nov 2017 16:35:00 +0000 Irena Avsenik Nabergoj o protijudovstvu in antisemitizmu v Evropi Kot je znano, je letošnja dobitnica Jenkove nagrade Veronika Dintinjana. Prejela jo je za svojo drugo knjigo poezije, knjigo z naslovom V suhem doku. Knjiga prepleta tematike minljivosti, svobode, naše majhnosti in vprašanja, kako to sprejeti. Kot je že ob nominaciji opozorila tudi komisija, je Veronika Dintinjana z njo še enkrat pokazala, da je avtorica velike izpovedne in hkrati pripovedne pesniške moči, da združuje najboljše obeh svetov: modernega in klasičnega. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/02/VERONIKADINTINJANAVSUHEMDOKU3625418.mp3 RTVSLO – Ars 1705 clean Kot je znano, je letošnja dobitnica Jenkove nagrade Veronika Dintinjana. Prejela jo je za svojo drugo knjigo poezije, knjigo z naslovom V suhem doku. Knjiga prepleta tematike minljivosti, svobode, naše majhnosti in vprašanja, kako to sprejeti. Kot je že ob nominaciji opozorila tudi komisija, je Veronika Dintinjana z njo še enkrat pokazala, da je avtorica velike izpovedne in hkrati pripovedne pesniške moči, da združuje najboljše obeh svetov: modernega in klasičnega. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 16:00:00 +0000 VERONIKA DINTINJANA: V SUHEM DOKU Ob 500. obletnici reformacije je pater Karel Gržan napisal svoje teze in jih objavil v knjigi z naslovom 95 tez, pribitih na vratih svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. Kod vodi pot do osvoboditve in ali je res uresničljiva, je avtor pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/26/IzlojeLJ_2126875.mp3 RTVSLO – Ars 1861 clean Ob 500. obletnici reformacije je pater Karel Gržan napisal svoje teze in jih objavil v knjigi z naslovom 95 tez, pribitih na vratih svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. Kod vodi pot do osvoboditve in ali je res uresničljiva, je avtor pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Oct 2017 15:36:28 +0000 Pater Karel Gržan: 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma Zofka Kveder je prva pisateljca, katere opus je uvrščen v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Urednica njenih zbranih del je dr. Katja Mihurko Poniž, ki je doktorirala z disertacijo Proza in dramatika Zofke Kveder: reprezentacija ženskosti v bikulturnem prostoru moderne. V Četrto knjigo pisateljičinih zbranih del je uvrstila pisateljičina romana Nada in Njeno življenje ter neobjavljeno kratko pripovedno prozo. Več o značilnostih in odlikah pisateljičinega pripovedništva, predvsem pa o manj znanem romanu Nada, je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Wikipedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/05/Dr.KatjaMihurkoPonioZofkiKveder3590816.mp3 RTVSLO – Ars 1890 clean Zofka Kveder je prva pisateljca, katere opus je uvrščen v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Urednica njenih zbranih del je dr. Katja Mihurko Poniž, ki je doktorirala z disertacijo Proza in dramatika Zofke Kveder: reprezentacija ženskosti v bikulturnem prostoru moderne. V Četrto knjigo pisateljičinih zbranih del je uvrstila pisateljičina romana Nada in Njeno življenje ter neobjavljeno kratko pripovedno prozo. Več o značilnostih in odlikah pisateljičinega pripovedništva, predvsem pa o manj znanem romanu Nada, je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Wikipedia Commons http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Oct 2017 15:35:00 +0000 Dr. Katja Mihurko Poniž o Zofki Kveder »Ker nimam lastnosti poezije, / je ne pišem in ne berem,« pravi neki pesniški jaz v knjigi poezije Tatar Jerneja Županiča. Enačiti ta glas s pesnikom bi bilo tako daleč od te poezije, kot to, da bi jo imeli za lirično. Skrajno daleč, torej, in njena govorica s svojim zaprtim referenčnim svetom je tudi prej nedoumljiva kot komunikativna. A kljub temu zelo zanimiva in mestoma prav duhovita. Jernej Županič, sicer tudi prevajalec in kritik, je s svojim pesniškim prvencem gostoval na festivalu Pranger. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/05/JernejupaniTatar3590196.mp3 RTVSLO – Ars 1634 clean »Ker nimam lastnosti poezije, / je ne pišem in ne berem,« pravi neki pesniški jaz v knjigi poezije Tatar Jerneja Županiča. Enačiti ta glas s pesnikom bi bilo tako daleč od te poezije, kot to, da bi jo imeli za lirično. Skrajno daleč, torej, in njena govorica s svojim zaprtim referenčnim svetom je tudi prej nedoumljiva kot komunikativna. A kljub temu zelo zanimiva in mestoma prav duhovita. Jernej Županič, sicer tudi prevajalec in kritik, je s svojim pesniškim prvencem gostoval na festivalu Pranger. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Oct 2017 15:00:00 +0000 Jernej Županič: Tatar Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj, prevajalec in publicist Marcel Štefančič, jr. se je najprej proslavil kot filmski publicist, toda tudi kot tak je v filmih pogosto analiziral družbene pojave. Zato verjetno ne preseneča, da danes slovi kot vznemirljiv analitik sodobne družbe, njenih ekscesov in zdrsov. Njegov opus je neverjeten, saj ne mine leto, da ne bi izdal vsaj knjige ali dveh … Tako je tudi letos, in vendar se zdi, da je njegova Črna knjiga kapitalizma eden izmed vrhuncev njegovega pisanja. Njeno delovno hipotezo povzema že podnaslov knjige (Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije). Kot dober avtor Marcel Štefančič, jr. svojo hipotezo sicer potrdi, toda predvsem naniza toliko informacij in podob o najboljšem vseh svetov, da bralca preplavi. Več o Črni knjigi kapitalizma, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/29/Marceltefanijr.orniknjigikapitalizmaLJ_2090487.mp3 RTVSLO – Ars 1741 clean Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj, prevajalec in publicist Marcel Štefančič, jr. se je najprej proslavil kot filmski publicist, toda tudi kot tak je v filmih pogosto analiziral družbene pojave. Zato verjetno ne preseneča, da danes slovi kot vznemirljiv analitik sodobne družbe, njenih ekscesov in zdrsov. Njegov opus je neverjeten, saj ne mine leto, da ne bi izdal vsaj knjige ali dveh … Tako je tudi letos, in vendar se zdi, da je njegova Črna knjiga kapitalizma eden izmed vrhuncev njegovega pisanja. Njeno delovno hipotezo povzema že podnaslov knjige (Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije). Kot dober avtor Marcel Štefančič, jr. svojo hipotezo sicer potrdi, toda predvsem naniza toliko informacij in podob o najboljšem vseh svetov, da bralca preplavi. Več o Črni knjigi kapitalizma, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 Sep 2017 07:15:00 +0000 Marcel Štefančič, jr. o Črni knjigi kapitalizma Miha Blažič - N'toko je znan predvsem kot reper, kolumnist in aktivist (trenutno si prizadeva, da Republika Slovenija ne bi deportirala v Republiko Hrvaško dveh beguncev, mladega iranskega glasbenika Ahmada Shameha in Imana Sharhryarja, ki se je v letu in pol bivanja v Sloveniji že naučil slovenščino in se vključil v socialno delo). Sicer pa je Blažič pri Založbi Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet in v njem nanizal več daljših besedil, esejev, refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o zbirki, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, nam bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa bomo slišali nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/21/MihaBlai-NTokoosvojihesejih3573535.mp3 RTVSLO – Ars 1771 clean Miha Blažič - N'toko je znan predvsem kot reper, kolumnist in aktivist (trenutno si prizadeva, da Republika Slovenija ne bi deportirala v Republiko Hrvaško dveh beguncev, mladega iranskega glasbenika Ahmada Shameha in Imana Sharhryarja, ki se je v letu in pol bivanja v Sloveniji že naučil slovenščino in se vključil v socialno delo). Sicer pa je Blažič pri Založbi Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet in v njem nanizal več daljših besedil, esejev, refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o zbirki, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, nam bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa bomo slišali nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Sep 2017 15:30:00 +0000 Miha Blažič - N'Toko o svojih esejih Leta 2010 je filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl objavila knjigo z naslovom Izbira in v njej analizirala koncept, ki so ga eksistencialisti razumeli kot najvišji trenutek svobode. Nasprotno je avtorica, ki se pri svojih analizah rada navezuje na psihoanalizo, pokazala, da je nenehna izbira vir tesnobe. Tudi v svoji najnovejši knjigi Tek na mestu Renata Salecl analizira mehanizme sodobne ideologije, ideologije vseh ideologij, ki samo sebe vidi kot neideologijo. Avtorica je svoje analize podprla z znanstvenimi besedili, nemalokrat jih je ponazorila z navedki iz sodobnih medijev in popularne kulture, predvsem pa z vsem nam dobro znanimi vsakdanjimi situacijami. Več o svoji zbirki kratkih esejev je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: YouTube http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/14/RenataSaleclosvojinajnovejiknjigi3565926.mp3 RTVSLO – Ars 1775 clean Leta 2010 je filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl objavila knjigo z naslovom Izbira in v njej analizirala koncept, ki so ga eksistencialisti razumeli kot najvišji trenutek svobode. Nasprotno je avtorica, ki se pri svojih analizah rada navezuje na psihoanalizo, pokazala, da je nenehna izbira vir tesnobe. Tudi v svoji najnovejši knjigi Tek na mestu Renata Salecl analizira mehanizme sodobne ideologije, ideologije vseh ideologij, ki samo sebe vidi kot neideologijo. Avtorica je svoje analize podprla z znanstvenimi besedili, nemalokrat jih je ponazorila z navedki iz sodobnih medijev in popularne kulture, predvsem pa z vsem nam dobro znanimi vsakdanjimi situacijami. Več o svoji zbirki kratkih esejev je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: YouTube http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 Sep 2017 15:32:00 +0000 Renata Salecl o svoji najnovejši knjigi Knjižni prvenec Petre Koršič, knjiga poezije Furlanka je dvignila krilo predstavlja prvi knjižni izbor iz trilogije pesmi, ki so nastajale med letoma 1996 in 2016. Izrazita individualnost, ki ne izključuje drugega, moč v milini, ostrini, refleksiji, samolastnost in pronicljivost so med vidnejšimi značilnostmi avtoričinega pesniškega glasu. V svojem prvencu Petra Koršič, ob drugem, odpira številna poetološka vprašanja in raziskuje različne oblike dvojine. Knjigo predstavlja v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/06/PetraKoriFurlankajedvignilakrilo3556964.mp3 RTVSLO – Ars 1763 clean Knjižni prvenec Petre Koršič, knjiga poezije Furlanka je dvignila krilo predstavlja prvi knjižni izbor iz trilogije pesmi, ki so nastajale med letoma 1996 in 2016. Izrazita individualnost, ki ne izključuje drugega, moč v milini, ostrini, refleksiji, samolastnost in pronicljivost so med vidnejšimi značilnostmi avtoričinega pesniškega glasu. V svojem prvencu Petra Koršič, ob drugem, odpira številna poetološka vprašanja in raziskuje različne oblike dvojine. Knjigo predstavlja v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Sep 2017 15:00:00 +0000 Petra Koršič: Furlanka je dvignila krilo Primož Repar je filozof in prevajalec Kierkegaarda, izdajatelj in urednik revije Apokalipsa in – ne nazadnje – tudi pesnik. Prvo pesniško zbirko Križ in kladivo je objavil leta 1992, 25 let pozneje pa je je objavil zbirko Trije dnevi v Istri in en dan prej. V zbirki objavljena poezija ima širok tematski razpon, saj sega od osebnoizpovedne lirike o srečni ljubezni do celostnih pesnih podob sodobnega sveta. V Reparjevi poeziji ne manjka filozofskih reminiscenc, takih in drugačnih citatov, toda morda najbolj presenetljiva je njegova navezava na skupino Deep Purple. Tudi o tem pesnik več pove v oddaji, v pogovoru z Markom Goljo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/31/PrimoReparTrijednevivIstriinendanprej3550839.mp3 RTVSLO – Ars 1667 clean Primož Repar je filozof in prevajalec Kierkegaarda, izdajatelj in urednik revije Apokalipsa in – ne nazadnje – tudi pesnik. Prvo pesniško zbirko Križ in kladivo je objavil leta 1992, 25 let pozneje pa je je objavil zbirko Trije dnevi v Istri in en dan prej. V zbirki objavljena poezija ima širok tematski razpon, saj sega od osebnoizpovedne lirike o srečni ljubezni do celostnih pesnih podob sodobnega sveta. V Reparjevi poeziji ne manjka filozofskih reminiscenc, takih in drugačnih citatov, toda morda najbolj presenetljiva je njegova navezava na skupino Deep Purple. Tudi o tem pesnik več pove v oddaji, v pogovoru z Markom Goljo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Aug 2017 15:30:00 +0000 Primož Repar: Trije dnevi v Istri in en dan prej Literarni zgodovinar Franci Just je pri založbi Franc-Franc objavil monografijo z naslovom Veršuši, pripovedávke in zménje o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku do leta 1919. Več o prvem delu načrtovane literarnozgodovinske trilogije o prekmurski književnosti je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa je prebral tudi dve pesmi Jožefa Baše Miroslava. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miran Hladnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/17/FranciJustoliterarnemustvarjanjuvprekmurskemjeziku3539248.mp3 RTVSLO – Ars 1835 clean Literarni zgodovinar Franci Just je pri založbi Franc-Franc objavil monografijo z naslovom Veršuši, pripovedávke in zménje o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku do leta 1919. Več o prvem delu načrtovane literarnozgodovinske trilogije o prekmurski književnosti je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa je prebral tudi dve pesmi Jožefa Baše Miroslava. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miran Hladnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Aug 2017 15:00:00 +0000 Franci Just o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku Roman Starec in jaz je romaneskni prvenec Sarivala Sosiča, po poklicu kustosa v Mestni galeriji Ljubljana, po izobrazbi pa učitelja glasbene vzgoje, diplomiranega komparativista, profesorja umetnostne zgodovine in doktorja znanosti. V knjigo, ki jo nedvomno lahko označimo za eno najbolj vznemirljivih in svežih del sodobnega slovenskega leposlovja, je Sosič vnesel svoje poznavanje glasbe, izostren posluh zanjo, prav nič manj pa tudi strast, ki ga očitno veže na glasbo. Roman, ki naj bi zorel 35 let, Sarival Sosič predstavi v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/28/SarivalSosiStarecinjaz3523227.mp3 RTVSLO – Ars 1815 clean Roman Starec in jaz je romaneskni prvenec Sarivala Sosiča, po poklicu kustosa v Mestni galeriji Ljubljana, po izobrazbi pa učitelja glasbene vzgoje, diplomiranega komparativista, profesorja umetnostne zgodovine in doktorja znanosti. V knjigo, ki jo nedvomno lahko označimo za eno najbolj vznemirljivih in svežih del sodobnega slovenskega leposlovja, je Sosič vnesel svoje poznavanje glasbe, izostren posluh zanjo, prav nič manj pa tudi strast, ki ga očitno veže na glasbo. Roman, ki naj bi zorel 35 let, Sarival Sosič predstavi v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Aug 2017 15:00:00 +0000 Sarival Sosič: Starec in jaz Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, lani je avtorica izdala podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je objavila še eno zanimivo mikrozgodovino z naslovom Markuzzijev madež in s podnaslovom Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni. Tudi tokrat se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem po njeni zaslugi oživi zgodba o umoru neznanega moškega daljnega leta 1920 nedaleč od Maribor in o sodnih mlinih, ki jih poganjata človeška zavist in nestrpnost, med njimi pa se znajdejo trgovec italijanskih korenin in njegovi bližnji. Več o knjigi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/14/MatejaRatejoMarkuzzijevemmadeu3511523.mp3 RTVSLO – Ars 1859 clean Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, lani je avtorica izdala podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je objavila še eno zanimivo mikrozgodovino z naslovom Markuzzijev madež in s podnaslovom Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni. Tudi tokrat se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem po njeni zaslugi oživi zgodba o umoru neznanega moškega daljnega leta 1920 nedaleč od Maribor in o sodnih mlinih, ki jih poganjata človeška zavist in nestrpnost, med njimi pa se znajdejo trgovec italijanskih korenin in njegovi bližnji. Več o knjigi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Jul 2017 15:35:00 +0000 Mateja Ratej o Markuzzijevem madežu Miha Blažič N'toko je znan predvsem kot reper in kolumnist. Pred časom je pri Založba Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet. V njem je nanizal več daljših besedil, morda esejev, morda refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o svojih besedilih, ki skoraj praviloma izhajajo iz njegove osebne izkušnje, je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa lahko slišite nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/06/MihaBlaiNTokooliterarnemprvencu3503710.mp3 RTVSLO – Ars 1770 clean Miha Blažič N'toko je znan predvsem kot reper in kolumnist. Pred časom je pri Založba Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet. V njem je nanizal več daljših besedil, morda esejev, morda refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o svojih besedilih, ki skoraj praviloma izhajajo iz njegove osebne izkušnje, je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa lahko slišite nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Jul 2017 15:30:00 +0000 Miha Blažič N'Toko o literarnem prvencu V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta, z romanom Tekoči trak pa se je Rezman uvrstil med deseterico. S svojim najnovejšim romanom Barbara in Krištof pisatelj sicer ni ponovil uspeha prejšnjih romanov, toda zagotovo je napisal izjemno ambiciozno zasnovano delo o Šaleški dolini, njenem črnem zakladu, mogočnežih in slehernikih. Roman je postavljen v časovni razpon enega dne, od zgodnjega jutra do pozne noči. Njegov junak, antijunak brez imena, neke vrste pisateljev alter ego, se kot poklicni fotograf udeleži celodnevnih slovesnosti, hkrati pa se ob vrnitvi v rojstno dolino sreča s preteklostjo. Več o kompleksno zasnovanem romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v velenjski knjižnici. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: https://i.ytimg.com/vi/56SK9wcZLp4/maxresdefault.jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/07/RezmanRezmanoromanuBarbarainKritof3504132.mp3 RTVSLO – Ars 1870 clean V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta, z romanom Tekoči trak pa se je Rezman uvrstil med deseterico. S svojim najnovejšim romanom Barbara in Krištof pisatelj sicer ni ponovil uspeha prejšnjih romanov, toda zagotovo je napisal izjemno ambiciozno zasnovano delo o Šaleški dolini, njenem črnem zakladu, mogočnežih in slehernikih. Roman je postavljen v časovni razpon enega dne, od zgodnjega jutra do pozne noči. Njegov junak, antijunak brez imena, neke vrste pisateljev alter ego, se kot poklicni fotograf udeleži celodnevnih slovesnosti, hkrati pa se ob vrnitvi v rojstno dolino sreča s preteklostjo. Več o kompleksno zasnovanem romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v velenjski knjižnici. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: https://i.ytimg.com/vi/56SK9wcZLp4/maxresdefault.jpg http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jul 2017 15:35:00 +0000 Rezman Rezman o romanu Barbara in Krištof Literarni zgodovinar in prevajalec dr. Alen Širca je pred časom v knjižni zbirki KUD Logos objavil duhovno- in literarnozgodovinsko študijo z naslovom Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu in s podnaslovom Uvod (podnaslov daje slutiti, da se bo avtor k tematiki zagotovo še vrnil). Več o študiji in njeni tematiki je avtor povedel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/17/Alenircaoslovenskibaroniliteraturi3513356.mp3 RTVSLO – Ars 1831 clean Literarni zgodovinar in prevajalec dr. Alen Širca je pred časom v knjižni zbirki KUD Logos objavil duhovno- in literarnozgodovinsko študijo z naslovom Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu in s podnaslovom Uvod (podnaslov daje slutiti, da se bo avtor k tematiki zagotovo še vrnil). Več o študiji in njeni tematiki je avtor povedel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Jul 2017 15:40:00 +0000 Alen Širca o slovenski baročni literaturi Deset let po izidu prvenca Poplave in devet let po izidu druge knjige V množici izgubljeni papir je izšla tretja knjiga poezije Barbare Pogačnik Alica v deželi plaščev. Knjigo ob drugem zaznamujejo gost, prispodobično in pomensko bogat jezik, osredotočenost na pogled ženske in prehajanje med prozno in verzno pesemsko obliko. O knjigi, pa tudi o našem pesniškem prostoru, Barbara Pogačnik spregovori v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/07/BarbaraPoganikAlicavdeeliplaev3504045.mp3 RTVSLO – Ars 1785 clean Deset let po izidu prvenca Poplave in devet let po izidu druge knjige V množici izgubljeni papir je izšla tretja knjiga poezije Barbare Pogačnik Alica v deželi plaščev. Knjigo ob drugem zaznamujejo gost, prispodobično in pomensko bogat jezik, osredotočenost na pogled ženske in prehajanje med prozno in verzno pesemsko obliko. O knjigi, pa tudi o našem pesniškem prostoru, Barbara Pogačnik spregovori v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 7 Jul 2017 07:10:00 +0000 Barbara Pogačnik: Alica v deželi plaščev Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela in pred dnevi še tretjega za svoj tretji roman Figa. V njem je ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni zasnovi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno strukturo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je (ki je bila premierno na programu 2. marca letos), v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: http://www.readcentral.org/uploads/files/goran_vojnovic.jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/30/GoranVojnovionagrajenemromanuFiga3498162.mp3 RTVSLO – Ars 1613 clean Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela in pred dnevi še tretjega za svoj tretji roman Figa. V njem je ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni zasnovi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno strukturo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je (ki je bila premierno na programu 2. marca letos), v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: http://www.readcentral.org/uploads/files/goran_vojnovic.jpg http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 30 Jun 2017 07:45:00 +0000 Goran Vojnović o nagrajenem romanu Figa Jurij Hudolin se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot pisatelj. In kot pisatelj je v svojih pripovednih delih ohranil marsikatero značilnost poezije, med drugim zgoščenost in intenzivnost. Vse to velja tudi za njegov roman Osnove ljubezni in zla. Roman se odlikuje s prepoznavno pripovedno kondicijo, hkrati pa je psihološko pretanjen portret srednjeletnika v labirintu življenja. Več o romanu, predvsem o pripovednem slogu, je Jurij Hudolin povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Matej Družnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/20/JurijHudolinoromanuOsnoveljubezniinzla3488257.mp3 RTVSLO – Ars 1740 clean Jurij Hudolin se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot pisatelj. In kot pisatelj je v svojih pripovednih delih ohranil marsikatero značilnost poezije, med drugim zgoščenost in intenzivnost. Vse to velja tudi za njegov roman Osnove ljubezni in zla. Roman se odlikuje s prepoznavno pripovedno kondicijo, hkrati pa je psihološko pretanjen portret srednjeletnika v labirintu življenja. Več o romanu, predvsem o pripovednem slogu, je Jurij Hudolin povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Matej Družnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Jun 2017 15:00:00 +0000 Jurij Hudolin o romanu Osnove ljubezni in zla Kulturno-umetniško društvo Logos izdaja kar nekaj profiliranih knjižnih zbirk; ena izmed njih je zbirka Poezije. V njej so pred časom izšle Hvalnice Sinezija iz Kirene. Poslovenil jih je Gorazd Kocijančič in jih dopolnil s spremno besedo in opombami. Več o poznoantičnem oziroma zgodnjekrščanskem pesniku, njegovi poeziji in še čem je prevajalec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Za pokušino pa je prevajalec prebral tudi nekaj verzov iz Sinezijeve Sedme hvalnice v grščini, celo pa je prebral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Gorazd Kocijančič. Foto: Frédérick Houdaer http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/20/GorazdKocijanioSinezijuizKirene3488296.mp3 RTVSLO – Ars 1763 clean Kulturno-umetniško društvo Logos izdaja kar nekaj profiliranih knjižnih zbirk; ena izmed njih je zbirka Poezije. V njej so pred časom izšle Hvalnice Sinezija iz Kirene. Poslovenil jih je Gorazd Kocijančič in jih dopolnil s spremno besedo in opombami. Več o poznoantičnem oziroma zgodnjekrščanskem pesniku, njegovi poeziji in še čem je prevajalec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Za pokušino pa je prevajalec prebral tudi nekaj verzov iz Sinezijeve Sedme hvalnice v grščini, celo pa je prebral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Gorazd Kocijančič. Foto: Frédérick Houdaer http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Jun 2017 11:15:00 +0000 Gorazd Kocijančič o Sineziju iz Kirene Leta 2014 je romanopisec in avtor kratkih zgodb Roman Rozina dobil nagrado modra ptica za najboljši roman za delo Županski kandidat Gams. Z romanom je pisatelj dokazal, da ga vznemirja sodobnost in da spretno pripoveduje zgodbo. To velja tudi za njegov roman Zločin in ljubezen. V njem je celostno analiziral položaj knjige v sodobni (slovenski) družbi. Za nameček je pisatelj oblikoval zgodbo zelo ambiciozno, z več pripovedovalci in tako ustvaril zanimiv in izzivalen roman. Več o njem je povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Vabljeni k poslušanju. Foto: Lovro Rozina http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/01/RomanRozinaosvojemromanuZloininljubezen3465304.mp3 RTVSLO – Ars 1656 clean Leta 2014 je romanopisec in avtor kratkih zgodb Roman Rozina dobil nagrado modra ptica za najboljši roman za delo Županski kandidat Gams. Z romanom je pisatelj dokazal, da ga vznemirja sodobnost in da spretno pripoveduje zgodbo. To velja tudi za njegov roman Zločin in ljubezen. V njem je celostno analiziral položaj knjige v sodobni (slovenski) družbi. Za nameček je pisatelj oblikoval zgodbo zelo ambiciozno, z več pripovedovalci in tako ustvaril zanimiv in izzivalen roman. Več o njem je povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Vabljeni k poslušanju. Foto: Lovro Rozina http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Jun 2017 15:30:00 +0000 Roman Rozina o svojem romanu Zločin in ljubezen Na začetku aprila so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo Beseda Božja ostane na veke. Avtor razstave ob 500-letnici reformacije, literarni zgodovinar dr. Jonatan Vinkler, je razstavo pospremil tudi s katalogom, ki ne vsebuje le fotografij razstavljenih eksponatov, ampak tudi študije Nenada Hardija Vitorovića, Fanike Krajnc-Vrečko, Igorja Grdine in uvodoma njegovo. Več o razstavi (na ogled je bila do 10. junija), katalogu, reformaciji, Luthru, Trubarju in še čem je dr. Vinkler povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marijan Zlobec http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/20/JonatanVinkleroreformacijiinrazstaviBesedaBojaostanenaveke3488327.mp3 RTVSLO – Ars 1806 clean Na začetku aprila so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo Beseda Božja ostane na veke. Avtor razstave ob 500-letnici reformacije, literarni zgodovinar dr. Jonatan Vinkler, je razstavo pospremil tudi s katalogom, ki ne vsebuje le fotografij razstavljenih eksponatov, ampak tudi študije Nenada Hardija Vitorovića, Fanike Krajnc-Vrečko, Igorja Grdine in uvodoma njegovo. Več o razstavi (na ogled je bila do 10. junija), katalogu, reformaciji, Luthru, Trubarju in še čem je dr. Vinkler povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marijan Zlobec http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 11:20:00 +0000 Jonatan Vinkler o reformaciji in razstavi Beseda Božja ostane na veke Papir, kamen škarje, peti roman Toma Podstenška in njegova šesta leposlovna knjiga, zrelo, s posluhom za suspenze in humorne vložke razpira vprašanje, ki avtorja ustvarjalno vznemirja ves čas: vprašanje posameznikove odgovornosti in krivde, pomena in teže njegovih odločitev. Svoj novi roman Tomo Podstenšek predstavi v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/01/TomoPodstenekPapirkamenkarje3466988.mp3 RTVSLO – Ars 1696 clean Papir, kamen škarje, peti roman Toma Podstenška in njegova šesta leposlovna knjiga, zrelo, s posluhom za suspenze in humorne vložke razpira vprašanje, ki avtorja ustvarjalno vznemirja ves čas: vprašanje posameznikove odgovornosti in krivde, pomena in teže njegovih odločitev. Svoj novi roman Tomo Podstenšek predstavi v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Jun 2017 15:00:00 +0000 Tomo Podstenšek: Papir, kamen, škarje Znanstvenica in pisateljica dr. Tina Batista Napotnik je za kratek čas izgubila službo. Naenkrat je imela dosti prostega časa, ki ga je izkoristila tako, da je napisala romaneskni prvenec Tunel. V njem je opisala usodo štirih romanesknih junakov, ki tako in drugače premagujejo krizo srednjih let. Ena izmed junakinj je tudi biologinja Krista, ki se prav tako spopada s krizo po izgubi službe. Več o romanu, ki se odlikuje s psihološko prepričljivostjo, in sebi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomek iz romana, ki se je uvrstil med deseterico, ki se potegujejo za kresnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Blaž Samec/Delo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/18/TinaBatistaNapotnikoromanuTunel3445613.mp3 RTVSLO – Ars 1637 clean Znanstvenica in pisateljica dr. Tina Batista Napotnik je za kratek čas izgubila službo. Naenkrat je imela dosti prostega časa, ki ga je izkoristila tako, da je napisala romaneskni prvenec Tunel. V njem je opisala usodo štirih romanesknih junakov, ki tako in drugače premagujejo krizo srednjih let. Ena izmed junakinj je tudi biologinja Krista, ki se prav tako spopada s krizo po izgubi službe. Več o romanu, ki se odlikuje s psihološko prepričljivostjo, in sebi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomek iz romana, ki se je uvrstil med deseterico, ki se potegujejo za kresnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Blaž Samec/Delo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 May 2017 16:00:00 +0000 Tina Batista Napotnik o romanu Tunel Na prvi pogled sta nesmrtnost in neumrljivost sinonima. Toda akademik Tine Hribar je v svoji najnovejši knjigi Nesmrtnost in neumrljivost analiziral razliko med njima in kako se pojavljata od prazgodovine dalje. Knjiga, njen podnaslov je Od šamanov do kristjanov, je prvi del trilogije, več o njeni tematiki pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: RTVSLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/11/TineHribaroNesmrtnostiinneumrljivosti3437145.mp3 RTVSLO – Ars 1947 clean Na prvi pogled sta nesmrtnost in neumrljivost sinonima. Toda akademik Tine Hribar je v svoji najnovejši knjigi Nesmrtnost in neumrljivost analiziral razliko med njima in kako se pojavljata od prazgodovine dalje. Knjiga, njen podnaslov je Od šamanov do kristjanov, je prvi del trilogije, več o njeni tematiki pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: RTVSLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 May 2017 15:35:00 +0000 Tine Hribar o Nesmrtnosti in neumrljivosti »Precej nenavadno je, da se prvenec tako osredotoča na podrobnosti umiranja,« so besede, s katerimi se začne spremno besedilo Mateja Bogataja k romanu Rok trajanja. In čeprav temu lahko le pritrdimo, je treba dodati, da izjemno artikulirani romaneskni prvenec Gašperja Kralja, doktorja socialne antropologije, ni morbidna knjiga. Je težka, a ne zamorjena, predvsem pa se izvirno, tenkočutno in odkrito sooča s tistim, pred čimer (pre)pogosto zatiskamo oči: z zadnjimi trenutki človeškega življenja, z dejstvom, da ima prav vse na tem svetu svoj rok trajanja. Z avtorjem se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/04/GaperKraljRoktrajanja3427793.mp3 RTVSLO – Ars 1791 clean »Precej nenavadno je, da se prvenec tako osredotoča na podrobnosti umiranja,« so besede, s katerimi se začne spremno besedilo Mateja Bogataja k romanu Rok trajanja. In čeprav temu lahko le pritrdimo, je treba dodati, da izjemno artikulirani romaneskni prvenec Gašperja Kralja, doktorja socialne antropologije, ni morbidna knjiga. Je težka, a ne zamorjena, predvsem pa se izvirno, tenkočutno in odkrito sooča s tistim, pred čimer (pre)pogosto zatiskamo oči: z zadnjimi trenutki človeškega življenja, z dejstvom, da ima prav vse na tem svetu svoj rok trajanja. Z avtorjem se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 May 2017 15:00:00 +0000 Gašper Kralj: Rok trajanja Knjiga Slovenski pravični med narodi ni obsežna, obsega manj kot 170 strani, tudi po svoji velikosti ne sodi med velike knjige, toda s svojimi zgodbami pripoveduje o neizmernem človeškem pogumu, o velikih srcih, ki so se v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne odločili za težjo pot brez izgovorov, za pogumno, pravo in človekoljubno dejanje. Naziv pravični podeljuje muzej Jad Vašem ljudem, ki niso Judje, a so v letih holokavsta rešili judovsko življenje iz nesebičnih vzgibov. Knjigo Slovenski pravični med narodi sta uredila Irena Šumi in Oto Luthar. V prvi del sta uvrstila pripovedi o pravičnih slovenskega rodu, v drugega pa zgodbe o pogumnih, ki bodo nekega dne morda dobili častni naziv. Prispevke so napisali (ob sourednikih) Boris Hajdinjak, Renato Podberšič, Ivo Jevnikar, Jasna Kontler – Salomon, večina pa jih je napisala Miriam Steiner Aviezer. Več o majhni véliki knjigi sta v pogovoru z Markom Goljo povedala Irena Šumi in Boris Hajdinjak, ob koncu oddaje pa lahko slišite tudi telefonsko izjavo Miriam Steiner Aviezer. Na pobudo dr. Irene Šumi objavljamo še njen elektronski naslov irenasumi@me.com, na katerega ji lahko pišete o človekoljubnih dejanjih iz let holokavsta. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/26/Slovenskipravinimednarodi3422343.mp3 RTVSLO – Ars 1798 clean Knjiga Slovenski pravični med narodi ni obsežna, obsega manj kot 170 strani, tudi po svoji velikosti ne sodi med velike knjige, toda s svojimi zgodbami pripoveduje o neizmernem človeškem pogumu, o velikih srcih, ki so se v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne odločili za težjo pot brez izgovorov, za pogumno, pravo in človekoljubno dejanje. Naziv pravični podeljuje muzej Jad Vašem ljudem, ki niso Judje, a so v letih holokavsta rešili judovsko življenje iz nesebičnih vzgibov. Knjigo Slovenski pravični med narodi sta uredila Irena Šumi in Oto Luthar. V prvi del sta uvrstila pripovedi o pravičnih slovenskega rodu, v drugega pa zgodbe o pogumnih, ki bodo nekega dne morda dobili častni naziv. Prispevke so napisali (ob sourednikih) Boris Hajdinjak, Renato Podberšič, Ivo Jevnikar, Jasna Kontler – Salomon, večina pa jih je napisala Miriam Steiner Aviezer. Več o majhni véliki knjigi sta v pogovoru z Markom Goljo povedala Irena Šumi in Boris Hajdinjak, ob koncu oddaje pa lahko slišite tudi telefonsko izjavo Miriam Steiner Aviezer. Na pobudo dr. Irene Šumi objavljamo še njen elektronski naslov irenasumi@me.com, na katerega ji lahko pišete o človekoljubnih dejanjih iz let holokavsta. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Apr 2017 15:35:00 +0000 Slovenski pravični med narodi Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj se še kako zaveda, da ne zadošča zgolj znanstveno preučevanje klimatskih sprememb in vseh tistih procesov na Zemlji in na nebu, ki spreminjajo in bodo lahko nepreklicno spremenili naše življenje, ampak da mora o usodi in prihodnosti našega planeta seznanjati širšo javnost. Tako je napisala že več knjig o okolijskih spremembah; naslov njene najnovejše knjige je Planet, ki ne raste. Rastejo tudi naše potrebe in želje, naši posegi v naravno ravnovesje so vse intenzivnejši, dokazov za porušeno ravnovesje je vsak dan več. Avtorica s knjigo nagovarja bralko in bralca zelo sistematično: predstavi osem najbolj perečih problemov, od podnebnih sprememb do kemičnega onesnaževanja, vedno pa nakaže tudi možne rešitve. Toda čeprav je knjiga razdeljena na dele, ni najmanjšega dvoma, da so problemi povezani, da so različne težave del istega procesa in da je porušeno ravnovesje najresnejši izziv za naše življenje na Zemlji. Več o problematiki in še čem je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, dober dan pred dnevom Zemlje, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Blaž Samec/Delo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/18/LukaKajfeBogatajoknjigiPlanetkineraste3412649.mp3 RTVSLO – Ars 1784 clean Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj se še kako zaveda, da ne zadošča zgolj znanstveno preučevanje klimatskih sprememb in vseh tistih procesov na Zemlji in na nebu, ki spreminjajo in bodo lahko nepreklicno spremenili naše življenje, ampak da mora o usodi in prihodnosti našega planeta seznanjati širšo javnost. Tako je napisala že več knjig o okolijskih spremembah; naslov njene najnovejše knjige je Planet, ki ne raste. Rastejo tudi naše potrebe in želje, naši posegi v naravno ravnovesje so vse intenzivnejši, dokazov za porušeno ravnovesje je vsak dan več. Avtorica s knjigo nagovarja bralko in bralca zelo sistematično: predstavi osem najbolj perečih problemov, od podnebnih sprememb do kemičnega onesnaževanja, vedno pa nakaže tudi možne rešitve. Toda čeprav je knjiga razdeljena na dele, ni najmanjšega dvoma, da so problemi povezani, da so različne težave del istega procesa in da je porušeno ravnovesje najresnejši izziv za naše življenje na Zemlji. Več o problematiki in še čem je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, dober dan pred dnevom Zemlje, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Blaž Samec/Delo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Apr 2017 15:31:00 +0000 Lučka Kajfež Bogataj o knjigi Planet, ki ne raste Alojz Ihan je leta 1986 s pesniško zbirko Srebrnik kot meteor zasijal na literarnem nebu; zanjo je zasluženo dobil nagrado Prešernovega sklada. Pozneje je sicer objavil še nekaj odmevnih zbirk, tudi z Jenkovo nagrado nagrajeno Južno dekle (1995), toda Ihan se je bolj in bolj uveljavljal kot imunolog. Vendar se literarnemu ustvarjanju ni povsem odrekel – pisal je pripovedna dela (med drugim roman Hiša (1997)), predvsem pa eseje. Za Državljanske eseje (2012) je dobil še eno ugledno nagrado, Rožančevo. V esejih avtor spretno prepleta medicinsko znanje in premislek o etičnih vprašanjih, ne miži pa niti pred problemi sodobnega slovenstva. Z najnovejšo zbirko esejev Čas nesmrtnosti nadaljuje svojo izzivalno esejistiko s predstavitvijo krionike, nato pa kot poznavalec predstavi, kaj lahko naredi sodobna medicina za optimalno življenjsko dobo, kaj pa slehernik. Ta del knjige bo sodobnemu bralcu v korist pri vsakdanjem življenju, sklepni del pa je prispevek k premisleku o našem odnosu do smrti. Kajti premislek o nesmrtnosti je seveda tudi premislek o smrti, tudi o samomoru. Tako da avtor tudi v svoji najnovejši zbirki esejev ohranja značilnosti svoje vznemirljive esejistike. Več o tematiki zbirke je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC / Slavko Jerič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/13/AlojzIhanozbirkiasnesmrtnosti3408551.mp3 RTVSLO – Ars 1925 clean Alojz Ihan je leta 1986 s pesniško zbirko Srebrnik kot meteor zasijal na literarnem nebu; zanjo je zasluženo dobil nagrado Prešernovega sklada. Pozneje je sicer objavil še nekaj odmevnih zbirk, tudi z Jenkovo nagrado nagrajeno Južno dekle (1995), toda Ihan se je bolj in bolj uveljavljal kot imunolog. Vendar se literarnemu ustvarjanju ni povsem odrekel – pisal je pripovedna dela (med drugim roman Hiša (1997)), predvsem pa eseje. Za Državljanske eseje (2012) je dobil še eno ugledno nagrado, Rožančevo. V esejih avtor spretno prepleta medicinsko znanje in premislek o etičnih vprašanjih, ne miži pa niti pred problemi sodobnega slovenstva. Z najnovejšo zbirko esejev Čas nesmrtnosti nadaljuje svojo izzivalno esejistiko s predstavitvijo krionike, nato pa kot poznavalec predstavi, kaj lahko naredi sodobna medicina za optimalno življenjsko dobo, kaj pa slehernik. Ta del knjige bo sodobnemu bralcu v korist pri vsakdanjem življenju, sklepni del pa je prispevek k premisleku o našem odnosu do smrti. Kajti premislek o nesmrtnosti je seveda tudi premislek o smrti, tudi o samomoru. Tako da avtor tudi v svoji najnovejši zbirki esejev ohranja značilnosti svoje vznemirljive esejistike. Več o tematiki zbirke je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC / Slavko Jerič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Apr 2017 15:32:00 +0000 Alojz Ihan o zbirki Čas nesmrtnosti Da ima Ivana Djilas dar tudi za pisanje, ne le za teater, je postalo nesporno pred dobrima dvema letoma, ko je njena lucidna, prostodušna, ostro, a tudi duhovito formulirana Zgodba o neuspehu mahoma osvojila slovensko javnost – obenem pa spodbudila nastanek romana Hiša, ki je nedavno tudi izšel. O njem, o prepletanju družbenega in intimnega, o medgeneracijskih trkih in še o čem Ivana Djilas spregovori v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/05/IvanaDjilasHia3398152.mp3 RTVSLO – Ars 1669 clean Da ima Ivana Djilas dar tudi za pisanje, ne le za teater, je postalo nesporno pred dobrima dvema letoma, ko je njena lucidna, prostodušna, ostro, a tudi duhovito formulirana Zgodba o neuspehu mahoma osvojila slovensko javnost – obenem pa spodbudila nastanek romana Hiša, ki je nedavno tudi izšel. O njem, o prepletanju družbenega in intimnega, o medgeneracijskih trkih in še o čem Ivana Djilas spregovori v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Apr 2017 15:00:00 +0000 Ivana Djilas: Hiša Na drugem zavihku romana Poletje v gostilni med drugim piše, da se je njegova avtorica Lara Paukovič rodila leta 1993, da je leta 2015 diplomirala iz primerjalne književnosti z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa ter da končuje magistrski študij. Avtorica piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske revije in spletne portale, pri enem izmed njih, pri Koridorju je tudi literarna urednica. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec. Tako med drugim drugi zavihek knjige, sam roman pa je berljiva podoba študentke Nastje, ki domnevno ve že zelo dosti o življenju, se pa njeno življenje dodobra spremeni, ko v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Manca Kocjančič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/30/IzlojeLJ_1912503.mp3 RTVSLO – Ars 1739 clean Na drugem zavihku romana Poletje v gostilni med drugim piše, da se je njegova avtorica Lara Paukovič rodila leta 1993, da je leta 2015 diplomirala iz primerjalne književnosti z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa ter da končuje magistrski študij. Avtorica piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske revije in spletne portale, pri enem izmed njih, pri Koridorju je tudi literarna urednica. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec. Tako med drugim drugi zavihek knjige, sam roman pa je berljiva podoba študentke Nastje, ki domnevno ve že zelo dosti o življenju, se pa njeno življenje dodobra spremeni, ko v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Manca Kocjančič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Mar 2017 15:30:00 +0000 Lara Paukovič o prvencu Poletje v gostilni Seneka je v obdobju od leta 62, ko se je umaknil iz političnega življenja, in do zaukazanega samomora leta 65, napisal vrsto del, med drugim tragedijo Tiest. Pred časom jo je poslovenila klasična filologinja, dramaturginja in avtorica dramskih besedil Jera Ivanc. Prevod je izšel v zbirki Dialog z antiko (izdaja jo Alma Mater Europaea – Institutum Sudiorum Humanitatis). Po izidu prevajalkine Medeje in Ojdipa v prevodu Braneta Senegačnika je tako Tiest tretja Senekova tragedija v slovenščini in priložnost za pogovor o vznemirljivem avtorju. Pogovor Marka Golje z Jero Ivanc o grozljivem mačevanju kralja Atreja nad bratom Tiestom lahko poslušate tukaj in zdaj. Vabljeni. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/23/JeraIvancoSenekovitragedijiTiest3384418.mp3 RTVSLO – Ars 1746 clean Seneka je v obdobju od leta 62, ko se je umaknil iz političnega življenja, in do zaukazanega samomora leta 65, napisal vrsto del, med drugim tragedijo Tiest. Pred časom jo je poslovenila klasična filologinja, dramaturginja in avtorica dramskih besedil Jera Ivanc. Prevod je izšel v zbirki Dialog z antiko (izdaja jo Alma Mater Europaea – Institutum Sudiorum Humanitatis). Po izidu prevajalkine Medeje in Ojdipa v prevodu Braneta Senegačnika je tako Tiest tretja Senekova tragedija v slovenščini in priložnost za pogovor o vznemirljivem avtorju. Pogovor Marka Golje z Jero Ivanc o grozljivem mačevanju kralja Atreja nad bratom Tiestom lahko poslušate tukaj in zdaj. Vabljeni. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Mar 2017 16:30:00 +0000 Jera Ivanc o Senekovi tragediji Tiest Že pred četrt stoletja je dr. Tomo Virk v razpravi Lik Klementa Juga v delu Vladimirja Bartola analiziral vpliv legendarnega alpinista na pisateljevo delo, svoje zanimanje za Bartolovo ustvarjalnost in njen duhovnozgodovinski kontekst pa je sklenil pred kratkim s knjigo Bakle in diktatorji, s podnaslovom Jug, Bartol et consortes. Virkova knjiga je precej več kot analiza vplivov, je psihološka biografija avtorja Alamuta, ki je prehodil pod od očaranosti nad Jugom do odčaranosti. Pri snovanju monografije se je avtor in urednik Bartolovega Zbranega dela oprl tudi na pisateljeve dnevnike. Več o knjigi je dr. Tomo Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Igor Zaplatil/Delo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/16/TomoVirkoJuguBartoluineem3375849.mp3 RTVSLO – Ars 1851 clean Že pred četrt stoletja je dr. Tomo Virk v razpravi Lik Klementa Juga v delu Vladimirja Bartola analiziral vpliv legendarnega alpinista na pisateljevo delo, svoje zanimanje za Bartolovo ustvarjalnost in njen duhovnozgodovinski kontekst pa je sklenil pred kratkim s knjigo Bakle in diktatorji, s podnaslovom Jug, Bartol et consortes. Virkova knjiga je precej več kot analiza vplivov, je psihološka biografija avtorja Alamuta, ki je prehodil pod od očaranosti nad Jugom do odčaranosti. Pri snovanju monografije se je avtor in urednik Bartolovega Zbranega dela oprl tudi na pisateljeve dnevnike. Več o knjigi je dr. Tomo Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Igor Zaplatil/Delo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Mar 2017 16:35:00 +0000 Tomo Virk o Jugu, Bartolu in še čem Leta 2000 je izšla prva knjiga (Z Everesta), pri kateri je (ob Davu Karničarju in Urbanu Golobu) kot avtor sodeloval pisatelj, alpinist in novinar Tadej Golob. Pozneje je Tadej Golob med drugim še zapisal Avtobiografijo Petra Vilfana in objavil obširni intervju z Goranom Dragićem, napisal pa je tudi vrsto leposlovnih del, za mladino romana Zlati zob in Kam je izginila Brina?, za odrasle pa Svinjske nogice (za ta roman je dobil kresnika) in Ali bomo ye! Z romanoma je avtor dokazal, da ni literarna muha enodnevnica, da ima smisel za razgibano pripoved in za slikanje literarnih junakov, vse to pa je potrdil tudi z obsežno kriminalko Jezero. Še več: napisal je zelo berljivo in napeto kriminalko, kar je za slovensko literarno prizorišče precejšnja redkost. Več o kriminalki Jezero je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/10/TadejGolobJezero3368053.mp3 RTVSLO – Ars 1797 clean Leta 2000 je izšla prva knjiga (Z Everesta), pri kateri je (ob Davu Karničarju in Urbanu Golobu) kot avtor sodeloval pisatelj, alpinist in novinar Tadej Golob. Pozneje je Tadej Golob med drugim še zapisal Avtobiografijo Petra Vilfana in objavil obširni intervju z Goranom Dragićem, napisal pa je tudi vrsto leposlovnih del, za mladino romana Zlati zob in Kam je izginila Brina?, za odrasle pa Svinjske nogice (za ta roman je dobil kresnika) in Ali bomo ye! Z romanoma je avtor dokazal, da ni literarna muha enodnevnica, da ima smisel za razgibano pripoved in za slikanje literarnih junakov, vse to pa je potrdil tudi z obsežno kriminalko Jezero. Še več: napisal je zelo berljivo in napeto kriminalko, kar je za slovensko literarno prizorišče precejšnja redkost. Več o kriminalki Jezero je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Mar 2017 07:10:00 +0000 Tadej Golob: Jezero Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega pa za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela. Ali mu bo njegov tretji roman Figa prinesel tretjega kresnika, je ta hip še preuranjeno ugibati, zagotovo pa gre za izjemno zrelo romaneskno besedilo. Avtor je namreč ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni strukturi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno postavitvijo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: readcentral.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/01/GoranVojnoviosvojemtretjemromanu3352014.mp3 RTVSLO – Ars 1613 clean Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega pa za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela. Ali mu bo njegov tretji roman Figa prinesel tretjega kresnika, je ta hip še preuranjeno ugibati, zagotovo pa gre za izjemno zrelo romaneskno besedilo. Avtor je namreč ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni strukturi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno postavitvijo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: readcentral.org http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Mar 2017 16:30:00 +0000 Goran Vojnović o svojem tretjem romanu Po petih zbirkah poezije Andrej Hočevar novo knjigo prvič podpisuje kot prozaist. V delo Dvojna napaka, s podnaslovom Poustvarjene zgodbe, je uvrstil vznemirljivo kratko prozo, ki prefinjeno in hkrati prostodušno odpira razmerje med stvarnim, ustvarjenim in poustvarjenim v leposlovju. Glavni protagonist vseh besedil je namreč – Andrej Hočevar. A morda je za knjigo še pomembneje, da so besedila, zbrana v njej, izjemno berljiva, odlikujejo pa jih dobra zgradba, tekoč jezik z močnimi dialogi, presenetljivi obrati in kompleksni liki. O njej in o svojem odnosu do Andreja Hočevarja Andrej Hočevar spregovori v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/23/AndrejHoevarDvojnanapaka3342087.mp3 RTVSLO – Ars 1749 clean Po petih zbirkah poezije Andrej Hočevar novo knjigo prvič podpisuje kot prozaist. V delo Dvojna napaka, s podnaslovom Poustvarjene zgodbe, je uvrstil vznemirljivo kratko prozo, ki prefinjeno in hkrati prostodušno odpira razmerje med stvarnim, ustvarjenim in poustvarjenim v leposlovju. Glavni protagonist vseh besedil je namreč – Andrej Hočevar. A morda je za knjigo še pomembneje, da so besedila, zbrana v njej, izjemno berljiva, odlikujejo pa jih dobra zgradba, tekoč jezik z močnimi dialogi, presenetljivi obrati in kompleksni liki. O njej in o svojem odnosu do Andreja Hočevarja Andrej Hočevar spregovori v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Feb 2017 16:00:00 +0000 Andrej Hočevar Dvojna napaka V zbirki Bralna znamenja (ureja jo Andrej Blatnik, izdaja pa Cankarjeva založba) je konec lanskega leta izšla strokovna študija z nekoliko literarnim naslovom Ime česa je konec knjige in z zgovornejšim podnaslovom Skrivnostne sile knjižnega trga. Napisala sta jo Miha Kovač, redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, in Rok Gregorin, analitik slovenskega knjižnega trga v Mladinski knjigi. Prvi avtor ponuja širšo sliko knjižnega trga, hkrati pa tudi s številkami odgovori na priljubljene esejistične napovedi o koncu knjige. Drugi avtor s pomočjo statistike zgoščeno predstavi značilnosti slovenskega trga, oba skupaj pa nazorno predstavita vijugavo in skrivnostno pot do knjižne uspešnice. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Arhiv Cankarjeve založbe http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/13/MihaKovainRokGregorinoskrivnostnihsilahknjinegatrga3330597.mp3 RTVSLO – Ars 1747 clean V zbirki Bralna znamenja (ureja jo Andrej Blatnik, izdaja pa Cankarjeva založba) je konec lanskega leta izšla strokovna študija z nekoliko literarnim naslovom Ime česa je konec knjige in z zgovornejšim podnaslovom Skrivnostne sile knjižnega trga. Napisala sta jo Miha Kovač, redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, in Rok Gregorin, analitik slovenskega knjižnega trga v Mladinski knjigi. Prvi avtor ponuja širšo sliko knjižnega trga, hkrati pa tudi s številkami odgovori na priljubljene esejistične napovedi o koncu knjige. Drugi avtor s pomočjo statistike zgoščeno predstavi značilnosti slovenskega trga, oba skupaj pa nazorno predstavita vijugavo in skrivnostno pot do knjižne uspešnice. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Arhiv Cankarjeve založbe http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Feb 2017 16:30:00 +0000 Miha Kovač in Rok Gregorin o skrivnostnih silah knjižnega trga Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se je pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavila z novim romanom Kronosova žetev in zanj zasluženo dobila nagrado Prešernovega sklada. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica nagrajenega romana. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 16. v 17. stoletje, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala kmalu po izidu romana v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju. Foto: Jože Suhadolnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/09/NagrajenkaPreernovegaskladaMojcaKumerdejoromanuKronosovaetev3327221.mp3 RTVSLO – Ars 1784 clean Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se je pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavila z novim romanom Kronosova žetev in zanj zasluženo dobila nagrado Prešernovega sklada. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica nagrajenega romana. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 16. v 17. stoletje, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala kmalu po izidu romana v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju. Foto: Jože Suhadolnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Feb 2017 16:00:00 +0000 Nagrajenka Prešernovega sklada Mojca Kumerdej o romanu Kronosova žetev Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju, tako njena izvirna poezija kot njeni prevodi pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, načitano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo. Svojo novo knjigo poezije V suhem doku predstavlja v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/02/VeronikaDintinjanaVsuhemdoku3319269.mp3 RTVSLO – Ars 1702 clean Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju, tako njena izvirna poezija kot njeni prevodi pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, načitano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo. Svojo novo knjigo poezije V suhem doku predstavlja v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Feb 2017 16:00:00 +0000 Veronika Dintinjana: V suhem doku Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. je doslej objavil več deset knjig, ta hip zadnja je Branje Boba Dylana na klancu. Če je bila Nobelova nagrada za književnost Dylanu nekoliko presenečenje, pa Štefančičeva knjiga to pravzaprav ni. Štefančič, jr. že zdavnaj ni več zgolj filmski kritik, ampak je lucidni opazovalec in interpret družbenih dogodkov in družbenega dogajanja. Njegova knjiga o Dylanu je tako tudi knjiga o Ameriki in njeni kulturi, odlikuje pa se s količino informacij, s pripovedno energijo in zanimivimi interpretacijami. Več o knjigi je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/26/IzlojeLJ_1848319.mp3 RTVSLO – Prvi 1757 clean Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. je doslej objavil več deset knjig, ta hip zadnja je Branje Boba Dylana na klancu. Če je bila Nobelova nagrada za književnost Dylanu nekoliko presenečenje, pa Štefančičeva knjiga to pravzaprav ni. Štefančič, jr. že zdavnaj ni več zgolj filmski kritik, ampak je lucidni opazovalec in interpret družbenih dogodkov in družbenega dogajanja. Njegova knjiga o Dylanu je tako tudi knjiga o Ameriki in njeni kulturi, odlikuje pa se s količino informacij, s pripovedno energijo in zanimivimi interpretacijami. Več o knjigi je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jan 2017 16:35:00 +0000 Marcel Štefančič, jr.: Branje Boba Dylana na klancu V zbirki Nova lirika je konec lanskega leta izšla zbirka izbranih pesmi srbskega pesnika Ivana V. Lalića z naslovom Prostori upanja. Lalić (1931-1996) je bil v srbski liriki samosvoj pesniški glas, ni bil ne modernist in ne tradicionalist, ampak je ubesedoval tradicionalne teme in motive, med drugim tudi religiozne, na izrazito sodoben način. Njegove pesmi je poslovenil Peter Svetina, ki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavil Lalića in njegovo poezijo. Oddaja se konča s kratkim izborom Lalićevih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Peter Svetina. Foto: www.siol.net http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/19/SrbskipesnikIvanV.Lalivslovenskemprevodu3304408.mp3 RTVSLO – Ars 1722 clean V zbirki Nova lirika je konec lanskega leta izšla zbirka izbranih pesmi srbskega pesnika Ivana V. Lalića z naslovom Prostori upanja. Lalić (1931-1996) je bil v srbski liriki samosvoj pesniški glas, ni bil ne modernist in ne tradicionalist, ampak je ubesedoval tradicionalne teme in motive, med drugim tudi religiozne, na izrazito sodoben način. Njegove pesmi je poslovenil Peter Svetina, ki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavil Lalića in njegovo poezijo. Oddaja se konča s kratkim izborom Lalićevih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Peter Svetina. Foto: www.siol.net http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Jan 2017 16:00:00 +0000 Srbski pesnik Ivan V. Lalić v slovenskem prevodu Pesnik, esejist, prevajalec, televizijski urednik in literarni zgodovinar Jani Virk je predvsem pisatelj. Za zbirki kratkih zgodb Pogled na Tycho Brache je dobil nagrado Prešernovega sklada, pozneje je pisal predvsem romane, pred kratkim pa se je vrnil h kratki zgodbi. Pri Beletrini je objavil knjigo Med drevesi, zbirko sedmih kratkih zgodb. V njej je psihološko prepričljivo in pripovedno suvereno ubesedil stisko sodobnega slehernika. Z zgodbo Z roba igrišča je želel orisati »moč in sugestivnost sanj, ki jih starši pogosto sanjajo o prihodnosti svojih otrok; te sanje so lahko  močnejše od resničnosti, ko trčijo ob resničnost, pa od njih pogosto ostanejo le še ostri robovi razbitih sanj.« Tako pisatelj, več o svoji zbirki pa je Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/12/JaniVirkmojsterkratkihzgodb3295999.mp3 RTVSLO – Ars 1646 clean Pesnik, esejist, prevajalec, televizijski urednik in literarni zgodovinar Jani Virk je predvsem pisatelj. Za zbirki kratkih zgodb Pogled na Tycho Brache je dobil nagrado Prešernovega sklada, pozneje je pisal predvsem romane, pred kratkim pa se je vrnil h kratki zgodbi. Pri Beletrini je objavil knjigo Med drevesi, zbirko sedmih kratkih zgodb. V njej je psihološko prepričljivo in pripovedno suvereno ubesedil stisko sodobnega slehernika. Z zgodbo Z roba igrišča je želel orisati »moč in sugestivnost sanj, ki jih starši pogosto sanjajo o prihodnosti svojih otrok; te sanje so lahko  močnejše od resničnosti, ko trčijo ob resničnost, pa od njih pogosto ostanejo le še ostri robovi razbitih sanj.« Tako pisatelj, več o svoji zbirki pa je Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Jan 2017 16:30:00 +0000 Jani Virk, mojster kratkih zgodb »Neizrečeno govori glasneje od izrečenega,« v svojem samostojnem pesniškem prvencu Nočne živali med drugim zapiše Mitja Drab. In za njegovo knjigo to tudi v resnici drži. Pesmi, ki svojo poetičnost črpajo iz vsakdanjih življenjskih situacij in trenutkov ter se mestoma lomijo v kratkoprozne okruške, so v izrekanju misli, sentenc, spoznanj in, ne nazadnje, tudi v slikanju prizorov pogosto zadržane ali do njih ironično odmaknjene. Mitja Drab, sicer raziskovalec s področja nanoznanosti na Univerzi v Ljubljani, se je na našem pesniškem polju predstavil že z revijalnimi in spletnimi objavami pesmi in kratkih zgodb, poleg tega pa je tudi soavtor zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnico nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo na festivalu mlade literature Urška leta 2011. O knjigi Nočne živali bo spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/05/MitjaDrabNoneivali3288108.mp3 RTVSLO – Ars 1755 clean »Neizrečeno govori glasneje od izrečenega,« v svojem samostojnem pesniškem prvencu Nočne živali med drugim zapiše Mitja Drab. In za njegovo knjigo to tudi v resnici drži. Pesmi, ki svojo poetičnost črpajo iz vsakdanjih življenjskih situacij in trenutkov ter se mestoma lomijo v kratkoprozne okruške, so v izrekanju misli, sentenc, spoznanj in, ne nazadnje, tudi v slikanju prizorov pogosto zadržane ali do njih ironično odmaknjene. Mitja Drab, sicer raziskovalec s področja nanoznanosti na Univerzi v Ljubljani, se je na našem pesniškem polju predstavil že z revijalnimi in spletnimi objavami pesmi in kratkih zgodb, poleg tega pa je tudi soavtor zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnico nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo na festivalu mlade literature Urška leta 2011. O knjigi Nočne živali bo spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Jan 2017 16:00:00 +0000 Mitja Drab: Nočne živali Dr. Mitja Reichenberg je v minulih letih obogatil tako muzikologijo kot filmologijo z vrstno knjig o filmski glasbi. Filmska glasba je tudi naslov njegove najnovejše knjige: v njej je avtor predstavil zgodovino filmske glasbe po desetletjih, pa zgoščeno slovensko filmsko glasbo, za nameček pa še posnetke in skladatelje, uvrščene na priloženi zgoščenki. Več o knjigi in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi kar nekaj filmske glasbe, tako skladbe Ericha Wolfganga Korngolda za film Morski orel, Stevena Pricea za Gravitacijo in Boruta Lesjaka za komedijo Ne čakaj na maj Františka Čapa – vse v izvedbi simfoničnega orkestra Cantabile pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/20/MitjaReichenbergoFfilmskiglasbi3271201.mp3 RTVSLO – Ars 1777 clean Dr. Mitja Reichenberg je v minulih letih obogatil tako muzikologijo kot filmologijo z vrstno knjig o filmski glasbi. Filmska glasba je tudi naslov njegove najnovejše knjige: v njej je avtor predstavil zgodovino filmske glasbe po desetletjih, pa zgoščeno slovensko filmsko glasbo, za nameček pa še posnetke in skladatelje, uvrščene na priloženi zgoščenki. Več o knjigi in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi kar nekaj filmske glasbe, tako skladbe Ericha Wolfganga Korngolda za film Morski orel, Stevena Pricea za Gravitacijo in Boruta Lesjaka za komedijo Ne čakaj na maj Františka Čapa – vse v izvedbi simfoničnega orkestra Cantabile pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Dec 2016 16:00:00 +0000 Mitja Reichenberg o F/filmski glasbi Pater Karel Gržan si je tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Vstanimo, v suženjstvo zakleti! zadal kar nekaj težkih nalog. Kot precej pojasni podnaslov knjige Stop smrtonosni igri polov! je med drugim analiziral razklanost slovenskega naroda in kako jo preseči, predvsem pa se je posvetil spravi. Več o knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, na koncu pa je voščil za praznike tudi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/20/PaterKarelGranosvojinoviknjigi3271108.mp3 RTVSLO – Ars 2060 clean Pater Karel Gržan si je tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Vstanimo, v suženjstvo zakleti! zadal kar nekaj težkih nalog. Kot precej pojasni podnaslov knjige Stop smrtonosni igri polov! je med drugim analiziral razklanost slovenskega naroda in kako jo preseči, predvsem pa se je posvetil spravi. Več o knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, na koncu pa je voščil za praznike tudi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Dec 2016 16:00:00 +0000 Pater Karel Gržan o svoji novi knjigi Sociolog dr. Iztok Šori je v svoji prvi znanstveni monografiji z naslovom Samskost in s podnaslovom Med ideologijo družine in ideologijo izbire med drugim analiziral življenjski položaj samskih ter tako problematiziral marsikateri kliše o njih. Več o tematiki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Klemen Korenjak http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/15/IztokorioSsamskosti3265452.mp3 RTVSLO – Ars 1669 clean Sociolog dr. Iztok Šori je v svoji prvi znanstveni monografiji z naslovom Samskost in s podnaslovom Med ideologijo družine in ideologijo izbire med drugim analiziral življenjski položaj samskih ter tako problematiziral marsikateri kliše o njih. Več o tematiki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Klemen Korenjak http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Dec 2016 16:30:00 +0000 Iztok Šori o S/samskosti Pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila pripovedno zbirko Noben glas (s spremno besedo Tine Kozin). V zbirki je pretanjeno in prepričljivo opisala svet odraščanja mlade junakinje oziroma junakinj v zadnjih letih otroštva oziroma v zgodnjih najstniških letih. Junakinja zgodb zre v svet okoli sebe in svoje bližnje nekoliko naivno, hkrati pa razume več, kot si to lahko predstavljajo odrasli. Več o zbirki sedmih zgodb je povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi uvodne odstavke zgodbe Idina kocka. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Zgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/08/SuzanaTratnikozbirkiNobenglas3256595.mp3 RTVSLO – Ars 1757 clean Pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila pripovedno zbirko Noben glas (s spremno besedo Tine Kozin). V zbirki je pretanjeno in prepričljivo opisala svet odraščanja mlade junakinje oziroma junakinj v zadnjih letih otroštva oziroma v zgodnjih najstniških letih. Junakinja zgodb zre v svet okoli sebe in svoje bližnje nekoliko naivno, hkrati pa razume več, kot si to lahko predstavljajo odrasli. Več o zbirki sedmih zgodb je povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi uvodne odstavke zgodbe Idina kocka. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Zgank http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Dec 2016 16:31:00 +0000 Suzana Tratnik o zbirki Noben glas Pisateljica in restavratorka specialistka Lucija Stepančič se v svoji novi knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe vrača k formi kratke proze. V zvrstno zelo raznolikih besedilih – v knjigi srečamo tako klasično kratko zgodbo kot večdelno pripoved ali celo besedilo v obliki intervjuja – s presenetljivih perspektiv humorno razgalja tragikomedijo človeškega tkiva. Lucija Stepančič knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/01/LucijaStepaniTramvajkomandaoddelekzapritobe3248202.mp3 RTVSLO – Ars 1852 clean Pisateljica in restavratorka specialistka Lucija Stepančič se v svoji novi knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe vrača k formi kratke proze. V zvrstno zelo raznolikih besedilih – v knjigi srečamo tako klasično kratko zgodbo kot večdelno pripoved ali celo besedilo v obliki intervjuja – s presenetljivih perspektiv humorno razgalja tragikomedijo človeškega tkiva. Lucija Stepančič knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Dec 2016 11:48:06 +0000 Lucija Stepančič: Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe Miha Mazzini je letos dobil nagrado kresnik za svoj roman Otroštvo, pred nami pa je že njegov novi roman Zemljevidi tujih življenj. Njegov junak je vdovec srednjih let, ki v Carigradu kupi ukradeno tablico. Tablica ga bolj in bolj obseda, njegovo življenje pa se nezadržno spreminja. Več o romanu je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je v živo na knjižnem sejmu v Cankarjev domu v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/24/IzlojeLJ_1779514.mp3 RTVSLO – Prvi 1545 clean Miha Mazzini je letos dobil nagrado kresnik za svoj roman Otroštvo, pred nami pa je že njegov novi roman Zemljevidi tujih življenj. Njegov junak je vdovec srednjih let, ki v Carigradu kupi ukradeno tablico. Tablica ga bolj in bolj obseda, njegovo življenje pa se nezadržno spreminja. Več o romanu je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je v živo na knjižnem sejmu v Cankarjev domu v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Nov 2016 16:31:08 +0000 Miha Mazzini: Zemljevidi tujih življenj Pesnik, esejist in tudi prevajalec Uroš Zupan je pri Cankarjevi založbi pred kratkim objavil pesniško zbirko Avtomobilski bluz. Marsikatero pesem v zbirki je zastavil že pred leti, dokončal pa šele v tej zbirki. Še bolj pa krepijo vtis zrelosti objavljene poezije pesmi, v katerih pesnik zelo umirjeno ubeseduje tako svet kot osebno izkušnjo in pogled vase. Zbirka vsebuje tudi esej Ars poetica (s podnaslovom Iz zgodovine ranljivosti) in tako predstavlja avtorja še v izpovedni, že kar intimni podobi. Več o zbirki Avtomobilski bluz je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi naslovno pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Maj Pavček) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/17/UroZupanozbirkiAvtomobilskibluz3231172.mp3 RTVSLO – Ars 1793 clean Pesnik, esejist in tudi prevajalec Uroš Zupan je pri Cankarjevi založbi pred kratkim objavil pesniško zbirko Avtomobilski bluz. Marsikatero pesem v zbirki je zastavil že pred leti, dokončal pa šele v tej zbirki. Še bolj pa krepijo vtis zrelosti objavljene poezije pesmi, v katerih pesnik zelo umirjeno ubeseduje tako svet kot osebno izkušnjo in pogled vase. Zbirka vsebuje tudi esej Ars poetica (s podnaslovom Iz zgodovine ranljivosti) in tako predstavlja avtorja še v izpovedni, že kar intimni podobi. Več o zbirki Avtomobilski bluz je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi naslovno pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Maj Pavček) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Nov 2016 16:31:00 +0000 Uroš Zupan o zbirki Avtomobilski bluz Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavlja z novo knjigo, z romanom Kronosova žetev. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica romana Kronosova žetev. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 15. v 16. stoletju, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/09/MojcaKumerdejoromanuKronosovaetev3220499.mp3 RTVSLO – Ars 1784 clean Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavlja z novo knjigo, z romanom Kronosova žetev. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica romana Kronosova žetev. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 15. v 16. stoletju, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Nov 2016 16:31:00 +0000 Mojca Kumerdej o romanu Kronosova žetev Pesnik in prevajalec Marjan Strojan tokrat podpisuje svojevrstni projekt: knjiga Pesmi iz iger namreč prinaša prevod izbranih delov iz Shakespearovih iger, ki so Strojana nagovorili kot poezija in jih je zato (nekatere znova) poslovenil v verzni in ritmično izraziti obliki. Tej poeziji v knjigi sledi poezija Marjana Strojana, in sicer pesmi, katerih izhodišče so Shakespearovi motivi, včasih tudi citati iz njegovih del in jim pesnik pravi variacije na Shakespeara. Posebna dragocenost knjige je tudi izčrpna in poglobljena spremna beseda. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/02/WilliamShakespeareMarjanStrojanPesmiiziger3211344.mp3 RTVSLO – Ars 1790 clean Pesnik in prevajalec Marjan Strojan tokrat podpisuje svojevrstni projekt: knjiga Pesmi iz iger namreč prinaša prevod izbranih delov iz Shakespearovih iger, ki so Strojana nagovorili kot poezija in jih je zato (nekatere znova) poslovenil v verzni in ritmično izraziti obliki. Tej poeziji v knjigi sledi poezija Marjana Strojana, in sicer pesmi, katerih izhodišče so Shakespearovi motivi, včasih tudi citati iz njegovih del in jim pesnik pravi variacije na Shakespeara. Posebna dragocenost knjige je tudi izčrpna in poglobljena spremna beseda. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Nov 2016 16:00:00 +0000 William Shakespeare, Marjan Strojan: Pesmi iz iger Akademik Janko Kos je v svoji najnovejši knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, razmišljal pa je tudi o tem, zakaj še zmerom nimamo Zbranega dela Boža Voduška. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.ludliteratura.si http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/20/AkademikJankoKosoSociologijiiSlovenskeliterature3197836.mp3 RTVSLO – Ars 1814 clean Akademik Janko Kos je v svoji najnovejši knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, razmišljal pa je tudi o tem, zakaj še zmerom nimamo Zbranega dela Boža Voduška. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.ludliteratura.si http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Oct 2016 15:31:00 +0000 Akademik Janko Kos o Sociologijii Slovenske literature Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je avtorica izdala še podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Vse tri monografije imajo skupni imenovalec: avtorica se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem oživijo ljudje in njihove človeške usode in posledično tudi zgodovinski čas. To nedvomno velja tudi za monografijo Vojna po vojni: v njej je avtorica analizirala štiri presunljive usode kmečkih družin na Štajerskem v letih po prvi svetovni vojni. Moški so se iz vojne vračali v svet, ki se je spremenil, na spremembe pa so moški v prikazanih primerih reagirali z nasiljem, z umorom žena. Več o knjigi bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/25/MatejaRatejinnjenaznanstvenamonografijaVojnapovojni3203099.mp3 RTVSLO – Ars 1832 clean Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je avtorica izdala še podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Vse tri monografije imajo skupni imenovalec: avtorica se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem oživijo ljudje in njihove človeške usode in posledično tudi zgodovinski čas. To nedvomno velja tudi za monografijo Vojna po vojni: v njej je avtorica analizirala štiri presunljive usode kmečkih družin na Štajerskem v letih po prvi svetovni vojni. Moški so se iz vojne vračali v svet, ki se je spremenil, na spremembe pa so moški v prikazanih primerih reagirali z nasiljem, z umorom žena. Več o knjigi bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Oct 2016 15:31:00 +0000 Mateja Ratej in njena znanstvena monografija Vojna po vojni Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost Bob Dylan že dobrih pet desetletij pomembno sooblikuje sodobno glasbeno prizorišče, nagrada vseh nagrad pa dokazuje, da je vse bolj cenjen tudi kot pesnik. Zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je, ki je nastala lani ob izidu izbranih Dylanovih pesmi z naslovom Ni še mrak. Dylanove pesmi je izbral in poslovenil pesnik in kantavtor Matej Krajnc, tudi prevajalec Toma Waitsa in Leonarda Cohena, z njim se je pogovarjal Marko Golja. Slišali pa bomo tudi Dylanovo pesem Prividi Johanne: najprej v avtorjevi interpretaciji, nato pa še v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa. Foto: Albie Cullen http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/13/PrevajalecMatejKrajnconobelovcuBobuDylanu3189217.mp3 RTVSLO – Ars 1775 clean Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost Bob Dylan že dobrih pet desetletij pomembno sooblikuje sodobno glasbeno prizorišče, nagrada vseh nagrad pa dokazuje, da je vse bolj cenjen tudi kot pesnik. Zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je, ki je nastala lani ob izidu izbranih Dylanovih pesmi z naslovom Ni še mrak. Dylanove pesmi je izbral in poslovenil pesnik in kantavtor Matej Krajnc, tudi prevajalec Toma Waitsa in Leonarda Cohena, z njim se je pogovarjal Marko Golja. Slišali pa bomo tudi Dylanovo pesem Prividi Johanne: najprej v avtorjevi interpretaciji, nato pa še v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa. Foto: Albie Cullen http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Oct 2016 15:30:00 +0000 Prevajalec Matej Krajnc o nobelovcu Bobu Dylanu RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. Na ARS-u v četrtek ob 17.00. Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. Na ARS-u v četrtek ob 17.00. sl Thu, 20 Sep 2018 15:30:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 20 Sep 2018 15:30:00 +0000 Izšlo je