Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. http://www.rtvslo.si/podcast Izšlo je http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/64838637/izslo-je-1400x1400_1.jpg V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj. 174702490 RTVSLO – Ars 1732 clean V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 02 Jul 2020 15:00:00 +0000 Jana Putrle Srdić - Oko očesu vrana Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite. 174703965 RTVSLO – Ars 1786 clean Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 02 Jul 2020 11:55:00 +0000 Shirley Jackson: V hiši med hribi straši Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite. 174701223 RTVSLO – Ars 1835 clean Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 21 Jun 2020 21:59:00 +0000 Kozma Ahačič o svoji esejistični zbirki Kozmologija Kipar Jiři Kočica je po objavi romana Izvirnik definitivno postal tudi pisatelj. V njegovem romanu trije junaki iz različnih časovnih obdobjih odkrivajo resnico o umetnini in naravi umetnosti, hkrati pa doživijo marsikaj, kar spremeni njihova življenja. Več o zanimivo strukturiranemu romanu, nominiranem za nagrado kresnik, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi značilen odlomek. Nikar ne zamudite. 174700955 RTVSLO – Ars 1733 clean Kipar Jiři Kočica je po objavi romana Izvirnik definitivno postal tudi pisatelj. V njegovem romanu trije junaki iz različnih časovnih obdobjih odkrivajo resnico o umetnini in naravi umetnosti, hkrati pa doživijo marsikaj, kar spremeni njihova življenja. Več o zanimivo strukturiranemu romanu, nominiranem za nagrado kresnik, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi značilen odlomek. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Jun 2020 11:35:00 +0000 Kipar Jiri Kočica o svojem romanu Izvirnik Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem. 174697696 RTVSLO – Ars 1920 clean Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 04 Jun 2020 15:00:00 +0000 Branko Cestnik: Sonce Petovione Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Andrej Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje vtisu ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekaj krat pa si privošči bolj sproščeno pisanje. Spoznanja, ugotovitve, modrosti, sodbe se berejo kot na dlani, le nekatere stranske like svojih zapisov označi z začetnico. Tako opisano ni več zgolj pripoved o doživetem, ampak zaživi svoje lastno življenje. Več o knjigi pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Aleša Bergerja in Marka Golje. Nikar ne zamudite. 174698048 RTVSLO – Ars 1794 clean Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Andrej Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje vtisu ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekaj krat pa si privošči bolj sproščeno pisanje. Spoznanja, ugotovitve, modrosti, sodbe se berejo kot na dlani, le nekatere stranske like svojih zapisov označi z začetnico. Tako opisano ni več zgolj pripoved o doživetem, ampak zaživi svoje lastno življenje. Več o knjigi pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Aleša Bergerja in Marka Golje. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 04 Jun 2020 13:50:00 +0000 Izšlo je - Aleš Berger Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod monografijo Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta. Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda avtor predvsem temeljito in razumljivo analizira različne aspekte izbrane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji. Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. 174696286 RTVSLO – Ars 1775 clean Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod monografijo Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta. Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda avtor predvsem temeljito in razumljivo analizira različne aspekte izbrane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji. Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 May 2020 10:30:00 +0000 Danilo Šuster: Kaj delajo filozofi? v ponedeljek, 25. maja bomo na Arsu začeli predvajati zvočno knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. O romanu, nagrajenem s kresnikom, je avtorica pripovedovala v oddaji Izšlo je nekaj dni pred lansko podelitvijo v pogovoru z Markom Goljo, danes pa smo ga ponovno uvrstili na program kot neke vrste uvod v zvočno knjigo. Pogovor smo prvič predvajali 20. junija lani. Fotografijo je posnel Marko Golja 174694309 RTVSLO – Ars 1773 clean v ponedeljek, 25. maja bomo na Arsu začeli predvajati zvočno knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. O romanu, nagrajenem s kresnikom, je avtorica pripovedovala v oddaji Izšlo je nekaj dni pred lansko podelitvijo v pogovoru z Markom Goljo, danes pa smo ga ponovno uvrstili na program kot neke vrste uvod v zvočno knjigo. Pogovor smo prvič predvajali 20. junija lani. Fotografijo je posnel Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 May 2020 15:05:00 +0000 Bronja Žakelj o romanu Belo se pere na devetdeset Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. 174693032 RTVSLO – Ars 1723 clean Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 May 2020 15:28:43 +0000 Borut Kraševec: Agni, O romanesknem prvencu vrhunskega prevajalca V svojem prvencu je avtorica zbrala 23 kratkih zgodb, ki jih na strukturni ravni zaznamujejo nepričakovani obrati in pogosto odprti konci. Samanta Hadžić Žavski se suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in nič manj samozavestno gradi svoje pripovedne svetove. Čeprav največkrat nenavadni, so ti vseeno tudi izostreno zrcalo sveta, v katerem živimo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/05/SamantaHadiavskiSerijskimorilec4739979.mp3 RTVSLO – Ars 1250 clean V svojem prvencu je avtorica zbrala 23 kratkih zgodb, ki jih na strukturni ravni zaznamujejo nepričakovani obrati in pogosto odprti konci. Samanta Hadžić Žavski se suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in nič manj samozavestno gradi svoje pripovedne svetove. Čeprav največkrat nenavadni, so ti vseeno tudi izostreno zrcalo sveta, v katerem živimo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 07 May 2020 15:00:00 +0000 Samanta Hadžić Žavski: Serijski morilec Ko odpremo novo knjigo z naslovom Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, vstopimo v svet Trsta poleti leta 1920. Zaljubljeni par Otto in Flora pride z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Predstavlja ga avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/29/Marijukrniobro4728603.mp3 RTVSLO – Ars 1214 clean Ko odpremo novo knjigo z naslovom Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, vstopimo v svet Trsta poleti leta 1920. Zaljubljeni par Otto in Flora pride z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Predstavlja ga avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Apr 2020 13:48:00 +0000 Marij Čuk: Črni obroč Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/22/AlenkaKoeljLovilcisanj4720216.mp3 RTVSLO – Ars 1740 clean Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Apr 2020 15:00:00 +0000 Alenka Koželj: Lovilci sanj Čeprav so knjigarne po slovenskih mestih zaprte, pa to ne pomeni, da je izhajanje knjig in delo v založbah ustavljeno. Prav te dni prihajajo iz tiskarn nove knjige založbe Mladinska knjiga, naročiti jih je mogoče prek spleta, nekaj več o njih izvemo iz pogovora Tadeje Krečič z Nelo Malečkar, literarno urednico pri Mladinski knjigi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/16/NelaMalekarVasuepidemijeizhajajonoveknjige4712999.mp3 RTVSLO – Ars 660 clean Čeprav so knjigarne po slovenskih mestih zaprte, pa to ne pomeni, da je izhajanje knjig in delo v založbah ustavljeno. Prav te dni prihajajo iz tiskarn nove knjige založbe Mladinska knjiga, naročiti jih je mogoče prek spleta, nekaj več o njih izvemo iz pogovora Tadeje Krečič z Nelo Malečkar, literarno urednico pri Mladinski knjigi. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Apr 2020 11:05:00 +0000 Nela Malečkar: V času epidemije izhajajo nove knjige Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/09/AkademikPetertihoTemeljihslovenstva4705984.mp3 RTVSLO – Ars 2087 clean Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 09 Apr 2020 15:00:00 +0000 Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva Kot 365. knjiga v ugledni zbirki Kondor je izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/12/AdakerlSpeimetulji4672728.mp3 RTVSLO – Ars 1800 clean Kot 365. knjiga v ugledni zbirki Kondor je izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Mar 2020 15:45:00 +0000 Ada Škerl: Speči metulji Pred dnevi je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/VeronikaSimonitiFugato4669943.mp3 RTVSLO – Ars 1741 clean Pred dnevi je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Mar 2020 10:15:00 +0000 Veronika Simoniti: Fugato Filozofinja Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (pri Društvu za teoretsko psihoanalizo) pred kratkim objavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Konec. Na njeni naslovnici je znameniti napis v angleščini The End, ki je bil v tradicionalnem Hollywoodu sinonim za happy end, za srečni konec. Taka naslovnica je več kot ustrezna, saj avtorica v knjigi med drugim problematizira konec zgodovine, koncept, ki ga je razvil Francis Fukuyama pred tridesetimi leti ob padcu berlinskega zidu. Po Fukuyami leta 1989 zmagoviti liberalni kapitalizem ne vsebuje notranjih protislovij in zato naj bi se lahko neskončno širil po svetu. Nasprotno pa avtorica razvija tezo o koncu konca kot happy enda svetovne zgodovine, saj je Fukuyama med drugim prezrl, da zlitost kapitalizma in demokracije ni nujna. Več o knjigi, tudi o umetnosti po koncu umetnosti, bo dr. Alenka Zupančič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/03/AlenkaZupaniKonec4659587.mp3 RTVSLO – Ars 1884 clean Filozofinja Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (pri Društvu za teoretsko psihoanalizo) pred kratkim objavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Konec. Na njeni naslovnici je znameniti napis v angleščini The End, ki je bil v tradicionalnem Hollywoodu sinonim za happy end, za srečni konec. Taka naslovnica je več kot ustrezna, saj avtorica v knjigi med drugim problematizira konec zgodovine, koncept, ki ga je razvil Francis Fukuyama pred tridesetimi leti ob padcu berlinskega zidu. Po Fukuyami leta 1989 zmagoviti liberalni kapitalizem ne vsebuje notranjih protislovij in zato naj bi se lahko neskončno širil po svetu. Nasprotno pa avtorica razvija tezo o koncu konca kot happy enda svetovne zgodovine, saj je Fukuyama med drugim prezrl, da zlitost kapitalizma in demokracije ni nujna. Več o knjigi, tudi o umetnosti po koncu umetnosti, bo dr. Alenka Zupančič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 03 Mar 2020 14:45:00 +0000 Alenka Zupančič: Konec Tone Hočevar se je vpisal v kulturni spomin kot televizijski voditelj na Televiziji Slovenija in kot dopisnik časnika Delo iz Rima, morda nekoliko odmaknjene pa so njegove vloge novinarja, poročevalca in dopisnika na Televiziji Ljubljana. Toda, ko berete njegovo knjigo Skušnjave, boste morda želeli postati prav to: novinar, poročevalec, dopisnik iz oddaljenih koncev sveta. Južna Amerika, Afrika, Evropa, Hočevar je bil tam in je o svojih doživetjih (med drugim je spremljal rušenje berlinskega zidu in ga tudi sam rušil) napisal zelo berljivo knjigo, tako da so njegove Skušnjave zelo verjetno skušnjava za marsikaterega bralca, tudi novinarja. Več o knjigi in sebi bo Tone Hočevar povedal v oddaji Izšlo je živo, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miloš Ojdanič/MMC videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/27/IzlojeLJ_3074816.mp3 RTVSLO – Ars 1836 clean Tone Hočevar se je vpisal v kulturni spomin kot televizijski voditelj na Televiziji Slovenija in kot dopisnik časnika Delo iz Rima, morda nekoliko odmaknjene pa so njegove vloge novinarja, poročevalca in dopisnika na Televiziji Ljubljana. Toda, ko berete njegovo knjigo Skušnjave, boste morda želeli postati prav to: novinar, poročevalec, dopisnik iz oddaljenih koncev sveta. Južna Amerika, Afrika, Evropa, Hočevar je bil tam in je o svojih doživetjih (med drugim je spremljal rušenje berlinskega zidu in ga tudi sam rušil) napisal zelo berljivo knjigo, tako da so njegove Skušnjave zelo verjetno skušnjava za marsikaterega bralca, tudi novinarja. Več o knjigi in sebi bo Tone Hočevar povedal v oddaji Izšlo je živo, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miloš Ojdanič/MMC http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Feb 2020 16:30:36 +0000 Tone Hočevar: Skušnjave, Še kako berljiva knjiga o novinarskem poklicu Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/20/AvgustDemarCerkev4644708.mp3 RTVSLO – Ars 1752 clean Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Feb 2020 11:22:00 +0000 Avgust Demšar: Cerkev Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/12/ZarjaVriKozjeglavka4633885.mp3 RTVSLO – Ars 1748 clean Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Feb 2020 09:59:00 +0000 Zarja Vršič: Kozjeglavka Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/05/ZdenkoKodriPetljubezni4625472.mp3 RTVSLO – Ars 1737 clean Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 06 Feb 2020 16:28:57 +0000 Zdenko Kodrič: Pet ljubezni Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, pa tudi nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s. p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/30/TadejGolobLJ_3037260.mp3 RTVSLO – Ars 1842 clean Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, pa tudi nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s. p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Jan 2020 16:30:00 +0000 Tadej Golob: Dolina rož, Tretji primer Tarasa Birse Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/17/SuzanaTratnikNorhavsnavrhuhriba4603340.mp3 RTVSLO – Ars 1711 clean Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 Jan 2020 15:30:00 +0000 Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/15/AnaSvetelDobradruba4599293.mp3 RTVSLO – Ars 1776 clean Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 15 Jan 2020 09:50:00 +0000 Ana Svetel: Dobra družba Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/07/MihaMazziniFunny4589018.mp3 RTVSLO – Ars 1822 clean Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 Jan 2020 12:10:00 +0000 Miha Mazzini: Funny »Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Tako razmišlja protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra, slabovidni intelektualec v srednjih letih, ki se poda v politiko. Slepota v Čandrovem romanu zaživi v mnogoterosti svojih pomenov in tako v intimnem kot javnem življenju ljudi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/MitjaanderSlepec4571440.mp3 RTVSLO – Ars 1775 clean »Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Tako razmišlja protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra, slabovidni intelektualec v srednjih letih, ki se poda v politiko. Slepota v Čandrovem romanu zaživi v mnogoterosti svojih pomenov in tako v intimnem kot javnem življenju ljudi. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 02 Jan 2020 16:00:00 +0000 Mitja Čander: Slepec Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/24/AkademikPetertihoTemeljihslovenstva4576941.mp3 RTVSLO – Ars 2087 clean Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Dec 2019 10:30:00 +0000 Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/18/KarelGran95tezzaizhodizslepeulicevzgojeinizobraevanja4567891.mp3 RTVSLO – Ars 1808 clean Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Dec 2019 08:30:00 +0000 Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/10/TinaBilbanHvalazakarje4556410.mp3 RTVSLO – Ars 1691 clean Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Dec 2019 10:35:00 +0000 Tina Bilban: Hvala za škarje Pesniško zbirko roko razje, knjižni prvenec Vesne Liponik, zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. V njej se izpisuje govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/03/VesnaLiponikrokorazje4547340.mp3 RTVSLO – Ars 1775 clean Pesniško zbirko roko razje, knjižni prvenec Vesne Liponik, zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. V njej se izpisuje govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 05 Dec 2019 16:00:00 +0000 Vesna Liponik: roko razje V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/28/IzlojeLJ_2961821.mp3 RTVSLO – Ars 2746 clean V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Nov 2019 16:45:46 +0000 Zvočne knjige RTV SLO (Martin Krpan, Erotika, Jezero) Pri Slovenski matici je pred kratkim izšla knjiga Pogovarjamo se o evtanaziji. Več o njej in tematiki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal njen avtor dr. Matjaž Zwitter. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/19/MatjaZwitterPogovarjamoseoevtanaziji4528695.mp3 RTVSLO – Ars 1865 clean Pri Slovenski matici je pred kratkim izšla knjiga Pogovarjamo se o evtanaziji. Več o njej in tematiki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal njen avtor dr. Matjaž Zwitter. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Nov 2019 11:15:00 +0000 Matjaž Zwitter: Pogovarjamo se o evtanaziji Pisatelj in publicist Lenart Zajc redno objavlja romane, vendar je z najnovejšim romanom Delci svetlobe zagotovo presenetil. Roman se namreč vpisuje v žanr zanstvene fantastike. Več o romanu, objavljenem v zbirki Piramida pri Založbi Litera, in še čem, bo pisatelj povedal v odaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek odlomek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/14/LenartZajcoromanuDelcisvetlobe4519874.mp3 RTVSLO – Ars 1799 clean Pisatelj in publicist Lenart Zajc redno objavlja romane, vendar je z najnovejšim romanom Delci svetlobe zagotovo presenetil. Roman se namreč vpisuje v žanr zanstvene fantastike. Več o romanu, objavljenem v zbirki Piramida pri Založbi Litera, in še čem, bo pisatelj povedal v odaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek odlomek. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Nov 2019 10:36:00 +0000 Lenart Zajc o romanu Delci svetlobe Dr. Brane Senegačnik je zagotovo vodilni med sodobnimi slovenskimi liriki. S svojo sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača k samim izvorom poezije – temelj avtorjeve poezije sta namreč doživetje tišine in tišina sama, ta v zarisu Senegačnikovih verzov prerašča v ontološko kategorijo. V knjigi Pogovori z nikomer, izšla je pri Slovenski matici, se Senegačnik pesniško dovršeno in izrazno prepričljivo, silovito razpre tistemu, kar nas presega. Na samem začetku tega je to, kar označujemo z besedo ‘jaz’. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/08/BraneSeneganikPogovoriznikomer4511487.mp3 RTVSLO – Ars 1860 clean Dr. Brane Senegačnik je zagotovo vodilni med sodobnimi slovenskimi liriki. S svojo sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača k samim izvorom poezije – temelj avtorjeve poezije sta namreč doživetje tišine in tišina sama, ta v zarisu Senegačnikovih verzov prerašča v ontološko kategorijo. V knjigi Pogovori z nikomer, izšla je pri Slovenski matici, se Senegačnik pesniško dovršeno in izrazno prepričljivo, silovito razpre tistemu, kar nas presega. Na samem začetku tega je to, kar označujemo z besedo ‘jaz’. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 08 Nov 2019 13:22:00 +0000 Brane Senegačnik: Pogovori z nikomer Alenka Koželj je letos doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju in objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Več o zbirki in zgodbah je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/AlenkaKoeljLovilcisanj4498045.mp3 RTVSLO – Ars 1739 clean Alenka Koželj je letos doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju in objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Več o zbirki in zgodbah je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Oct 2019 12:40:00 +0000 Alenka Koželj: Lovilci sanj Ameriška teoretičarka in aktivistka Shulamith Firestone je bila ena izmed ključnih figur feminističnega gibanja v sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Po izidu svoje prve knjige Dialektika spola je nekoliko utonila v pozabo, danes pa s svojim premislekom o tehnologiji in njeni uporabi nagovarja mlajše feministke. Več o avtorici bo povedala filozofinja in publicistka Katja Čičigoj, prevajalka Dialektike spola in avtorica temeljite spremne besede. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/24/ShulamithFirestoneDialektikaspola4487590.mp3 RTVSLO – Ars 1788 clean Ameriška teoretičarka in aktivistka Shulamith Firestone je bila ena izmed ključnih figur feminističnega gibanja v sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Po izidu svoje prve knjige Dialektika spola je nekoliko utonila v pozabo, danes pa s svojim premislekom o tehnologiji in njeni uporabi nagovarja mlajše feministke. Več o avtorici bo povedala filozofinja in publicistka Katja Čičigoj, prevajalka Dialektike spola in avtorica temeljite spremne besede. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Oct 2019 12:45:00 +0000 Shulamith Firestone: Dialektika spola Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/16/DanPodjedVideni4472380.mp3 RTVSLO – Ars 1747 clean Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Oct 2019 08:23:00 +0000 Dan Podjed: Videni Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/07/RomanRozinaPocipresahdii4458996.mp3 RTVSLO – Ars 1736 clean Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Oct 2019 09:15:00 +0000 Roman Rozina: Po cipresah diši Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistra sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije, Amonit, prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun. Avtorica fotografije: Tia Pavletič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/03/ZalkaDrglinAmonit4452003.mp3 RTVSLO – Ars 1797 clean Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistra sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije, Amonit, prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun. Avtorica fotografije: Tia Pavletič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 03 Oct 2019 15:00:00 +0000 Zalka Drglin: Amonit Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/20/Izloje-VesnaLemai4431238.mp3 RTVSLO – Ars 1734 clean Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Sep 2019 07:46:00 +0000 Izšlo je - Vesna Lemaić Leta 2017 je pisateljica in novinarka (ter še marsikaj) Lara Paukovič objavila svoj prvi roman Poletje v gostilni in v njem upodobila študentko, ki verjame, da dosti ve o življenju, nato pa v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja ... Junakinja oziroma antijunakinja pisateljičinega drugega romana Malomeščani na prvi pogled obvlada življenje, uspešna je v službi, dobro zasluži, živi v lepo urejenem stanovanju, toda potem se zaplete z obetavnim glasbenikom … Pisateljica je sugestivno in berljivo prikazala njeno intimno zgodbo na ozadju njene generacije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/16/LaraPaukoviMalomeani4424995.mp3 RTVSLO – Ars 1855 clean Leta 2017 je pisateljica in novinarka (ter še marsikaj) Lara Paukovič objavila svoj prvi roman Poletje v gostilni in v njem upodobila študentko, ki verjame, da dosti ve o življenju, nato pa v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja ... Junakinja oziroma antijunakinja pisateljičinega drugega romana Malomeščani na prvi pogled obvlada življenje, uspešna je v službi, dobro zasluži, živi v lepo urejenem stanovanju, toda potem se zaplete z obetavnim glasbenikom … Pisateljica je sugestivno in berljivo prikazala njeno intimno zgodbo na ozadju njene generacije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Sep 2019 11:18:00 +0000 Lara Paukovič: Malomeščani Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/06/SebastijanPregeljosvojemromanuvElvisovisobi4412144.mp3 RTVSLO – Ars 1772 clean Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 06 Sep 2019 12:12:00 +0000 Sebastijan Pregelj o svojem romanu v Elvisovi sobi Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi dvema knjigama kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. O njej bo spregovorila Veronika Simoniti, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/30/VeronikaSimonitiIvanapredmorjem4400895.mp3 RTVSLO – Ars 1669 clean Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi dvema knjigama kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. O njej bo spregovorila Veronika Simoniti, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 30 Aug 2019 10:00:00 +0000 Veronika Simoniti: Ivana pred morjem V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/28/CiceronPOgovorivTuskulu4398739.mp3 RTVSLO – Ars 1616 clean V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Aug 2019 13:05:00 +0000 Ciceron: POgovori v Tuskulu Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/19/MiriamDrevoivigoriNanShepherd4388549.mp3 RTVSLO – Ars 1808 clean Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Aug 2019 07:40:00 +0000 Miriam Drev o Živi gori Nan Shepherd Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto tudi neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, Varja Balžalorsky Antić spregovori v oddaji. Avtorica fotografije je Brina Škvor Jernejčič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/25/VarjaBalalorskyAntiKlobukVereRevjakineB.4366622.mp3 RTVSLO – Ars 1734 clean Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto tudi neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, Varja Balžalorsky Antić spregovori v oddaji. Avtorica fotografije je Brina Škvor Jernejčič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 01 Aug 2019 15:00:00 +0000 Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B. Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/11/UroLipuekPrekmurjevvrtincuparikemirovnekonference19194353973.mp3 RTVSLO – Ars 1813 clean Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jul 2019 12:10:00 +0000 Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/10/JoeSnojosvojinajnovejipesnikizbirkiStihoitjaindistonije4352748.mp3 RTVSLO – Ars 1780 clean Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Jul 2019 07:50:00 +0000 Jože Snoj o svoji najnovejši pesniški zbirki Stihožitja in distonije Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in ki živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa z vrsto tudi berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najbolj slavnega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu posnel Marko Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/09/DuanJeliniosvojizbirkizgodbTrakeprikazni4350910.mp3 RTVSLO – Ars 1816 clean Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in ki živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa z vrsto tudi berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najbolj slavnega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu posnel Marko Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 09 Jul 2019 08:00:00 +0000 Dušan Jelinčič o svoji zbirki zgodb Tržaške prikazni Boštjan Narat je marsikaj: med drugim je član skupine Katalena, televizijski voditelj in esejist. Pred časom je pri Založbi Pivec objavil svojo drugo zbirko esejev z naslovom Podaja v prazno. V svojih esejih je Narat pisal in razmišljal o različnih temah, praviloma je izhajal iz osebne izkušnje in jo nato razširil v širšo sliko. Čeprav so njegovi eseji izbrušene miniature, imajo tudi njegov osebni pečat. Ob esejih je objavil tudi zgodbo Partíja, dramolet o dveh prijateljih, ki se kot kaka seinfelda pogovarjata skoraj v praznem teku in vendar njun pogovor ni prazen, zgodba pa še manj. Več o svojih esejih in še čem bo Narat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa bo prebral tudi odlomek iz eseja Za konec o koncu. Kaj bo za glasbeni premor, pa seveda veste. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/08/BotjanNaratosvojidrugiesejistinizbirkiPodajavprazno4349726.mp3 RTVSLO – Ars 1995 clean Boštjan Narat je marsikaj: med drugim je član skupine Katalena, televizijski voditelj in esejist. Pred časom je pri Založbi Pivec objavil svojo drugo zbirko esejev z naslovom Podaja v prazno. V svojih esejih je Narat pisal in razmišljal o različnih temah, praviloma je izhajal iz osebne izkušnje in jo nato razširil v širšo sliko. Čeprav so njegovi eseji izbrušene miniature, imajo tudi njegov osebni pečat. Ob esejih je objavil tudi zgodbo Partíja, dramolet o dveh prijateljih, ki se kot kaka seinfelda pogovarjata skoraj v praznem teku in vendar njun pogovor ni prazen, zgodba pa še manj. Več o svojih esejih in še čem bo Narat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa bo prebral tudi odlomek iz eseja Za konec o koncu. Kaj bo za glasbeni premor, pa seveda veste. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 08 Jul 2019 07:50:00 +0000 Boštjan Narat o svoji drugi esejistični zbirki Podaja v prazno Pred tedni sta pri Mladinski knjigi izšli zanimivi knjigi prevodne lirike. V že uveljavljeni zbirki Nova lirika je izšel izbor japonskega umetnika Shuntara Tanikawe z naslovom Dve milijardi svetlobnih let samote v prevodu Iztoka Ilca, v podzbirki zbirke Nova lirika, v Posebnih izdajah pa so izšle Besede francoskega umetnika Jacquesa Préverta v prevodu Aleša Bergerja. Bera lanskih prevodov v zbirki Nova lirika je tako skromna po številu knjig, hkrati pa zaradi poezije obeh avtorjev še kako zanimiva. Več o manj znanem Tanikawi in o priljubljenem Prévertu bosta povedala prevajalca, najprej Iztok Ilc, ki se je tokrat prvič predstavil kot prevajalec poezije, nato pa Aleš Berger, ki je objavil že nekaj prevodov francoskega pesnika. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/05/ShuntaroTanikawainJacquesPrvert4348051.mp3 RTVSLO – Ars 1847 clean Pred tedni sta pri Mladinski knjigi izšli zanimivi knjigi prevodne lirike. V že uveljavljeni zbirki Nova lirika je izšel izbor japonskega umetnika Shuntara Tanikawe z naslovom Dve milijardi svetlobnih let samote v prevodu Iztoka Ilca, v podzbirki zbirke Nova lirika, v Posebnih izdajah pa so izšle Besede francoskega umetnika Jacquesa Préverta v prevodu Aleša Bergerja. Bera lanskih prevodov v zbirki Nova lirika je tako skromna po številu knjig, hkrati pa zaradi poezije obeh avtorjev še kako zanimiva. Več o manj znanem Tanikawi in o priljubljenem Prévertu bosta povedala prevajalca, najprej Iztok Ilc, ki se je tokrat prvič predstavil kot prevajalec poezije, nato pa Aleš Berger, ki je objavil že nekaj prevodov francoskega pesnika. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 05 Jul 2019 12:15:00 +0000 Shuntaro Tanikawa in Jacques Prévert Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. Avtor fotografije: Gregor Rozman videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/04/KajaTeranKrog4346180.mp3 RTVSLO – Ars 1720 clean Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. Avtor fotografije: Gregor Rozman http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 04 Jul 2019 15:00:00 +0000 Kaja Teržan: Krog Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/20/AndrejTomainopripovednizbirkiAnonimnatehnologija4328435.mp3 RTVSLO – Ars 1850 clean Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Jun 2019 12:48:00 +0000 Andrej Tomažin o pripovedni zbirki Anonimna tehnologija Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/17/BronjaakeljoromanuBeloseperenadevetdeset4323318.mp3 RTVSLO – Ars 1772 clean Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Jun 2019 09:40:00 +0000 Bronja Žakelj o romanu Belo se pere na devetdeset Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/10/MojcairokosvojikriminalkiuspeniciPogodba4308139_1.mp3 RTVSLO – Ars 1809 clean Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Jun 2019 08:55:00 +0000 Mojca Širok o svoji kriminalki, uspešnici Pogodba V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/31/DuanMercSlepemii4296709.mp3 RTVSLO – Ars 1783 clean V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 06 Jun 2019 15:00:00 +0000 Dušan Merc: Slepe miši Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka ... Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/27/SamoRugeljResnicaimatvojeoi4290329.mp3 RTVSLO – Ars 1659 clean Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka ... Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 May 2019 08:45:00 +0000 Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj nekonvencionalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/20/BorutGolobosvojemromanuPesjemrtev4281524.mp3 RTVSLO – Ars 1755 clean Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj nekonvencionalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 May 2019 09:10:00 +0000 Borut Golob o svojem romanu Pes je mrtev Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/13/JelaKreiosvojemdrugemromanuKnjigadrugih4271450.mp3 RTVSLO – Ars 1711 clean Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 May 2019 17:40:00 +0000 Jela Krečič o svojem drugem romanu Knjiga drugih Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/03/JosipOstiinnjegovazbirkafeljtonovKvadraturasarajevskegakroga4260174.mp3 RTVSLO – Ars 1826 clean Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 May 2019 07:00:00 +0000 Josip Osti in njegova zbirka feljtonov Kvadratura sarajevskega kroga »Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Foto: Maj Pavček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/30/BlaLukanTeorijaniesar4256886.mp3 RTVSLO – Ars 1747 clean »Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Foto: Maj Pavček http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 02 May 2019 15:00:00 +0000 Blaž Lukan: Teorija ničesar Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, prebrala pa je tudi poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/StankaHrasteljosvojemromanuPrvadama4214170.mp3 RTVSLO – Ars 1793 clean Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, prebrala pa je tudi poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Apr 2019 07:00:00 +0000 Stanka Hrastelj o svojem romanu Prva dama Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, da so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/15/MarkoSosiKruhprah4207775.mp3 RTVSLO – Ars 1899 clean Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, da so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Apr 2019 09:45:00 +0000 Marko Sosič: Kruh, prah Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič bralcem ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi različnih katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s prekomerno rastjo prebivalcev, onesnaževanjem, klimatskimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo aktivno sodelovanje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/05/JernejupaniMamuti4195582.mp3 RTVSLO – Ars 1731 clean Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič bralcem ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi različnih katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s prekomerno rastjo prebivalcev, onesnaževanjem, klimatskimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo aktivno sodelovanje. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 15:00:00 +0000 Jernej Županič: Mamuti Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/29/AvgustDemarosvojidevetikriminalkiOtok4187595.mp3 RTVSLO – Ars 1818 clean Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 Mar 2019 14:10:00 +0000 Avgust Demšar o svoji deveti kriminalki Otok Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero in z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih je v oddaji Izšlo je več povedal Tadej Golob, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/28/IzlojeLJ_2651354.mp3 RTVSLO – Ars 1746 clean Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero in z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih je v oddaji Izšlo je več povedal Tadej Golob, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Mar 2019 16:41:54 +0000 Tadej Golob o svoji novi kriminalki Leninov park Ob svetovnem dnevu poezije sta gostji v oddaji Izšlo je pesnici Katarina Gomboc in Katarina Tominec. Katarina Gomboc, nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2017, je svojo prvenko Negotovosti navkljub objavila pri javnem skladu Republike Slovenije, Katarina Tominec, ki redno objavlja poezijo in prozo v Literarnem nokturnu, pa je prvenko z naslovom Neizrečenke objavila pri Književnem društvu Hiša poezije. Čeprav sta njuni zbirki prvenki, vsebujeta prepoznavno in vznemirljivo liriko. Več o svojem razumevanju poezije, zasnovi zbirk in še čem sta pesnici povedali v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrali pa sta tudi kar nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju pogovora na radijskih valovih in tukaj, na spletu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/18/KatarinaGombocinKatarinaTominecosvojihpesnikihprvenkah4173664.mp3 RTVSLO – Ars 1624 clean Ob svetovnem dnevu poezije sta gostji v oddaji Izšlo je pesnici Katarina Gomboc in Katarina Tominec. Katarina Gomboc, nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2017, je svojo prvenko Negotovosti navkljub objavila pri javnem skladu Republike Slovenije, Katarina Tominec, ki redno objavlja poezijo in prozo v Literarnem nokturnu, pa je prvenko z naslovom Neizrečenke objavila pri Književnem društvu Hiša poezije. Čeprav sta njuni zbirki prvenki, vsebujeta prepoznavno in vznemirljivo liriko. Več o svojem razumevanju poezije, zasnovi zbirk in še čem sta pesnici povedali v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrali pa sta tudi kar nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju pogovora na radijskih valovih in tukaj, na spletu. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Mar 2019 09:50:00 +0000 Katarina Gomboc in Katarina Tominec o svojih pesniških prvenkah Pesnica in prevajalka Miljána Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj. Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki nam bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Vojko Frelih videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/11/MiljanaCuntaosvojinajnovejipesnikizbirki4165796.mp3 RTVSLO – Ars 1805 clean Pesnica in prevajalka Miljána Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj. Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki nam bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Vojko Frelih http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Mar 2019 12:30:00 +0000 Miljana Cunta o svoji najnovejši pesniški zbirki Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam. Delo, ki že z naslovno sintagmo vzpostavlja dialog s prvencem, je od slednjega vendarle tudi bistveno drugačno. O podobnostih in razlikah med obema knjigama v oddaji spregovori avtor Sarival Sosič, pa tudi o tem, kako je nastajala gosta, poetična govorica romana Jaz sam, kdo so njeni govorci in kaj zaznamuje izraziti ritem pripovedi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/SarivalSosiJazsam4157069.mp3 RTVSLO – Ars 1766 clean Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam. Delo, ki že z naslovno sintagmo vzpostavlja dialog s prvencem, je od slednjega vendarle tudi bistveno drugačno. O podobnostih in razlikah med obema knjigama v oddaji spregovori avtor Sarival Sosič, pa tudi o tem, kako je nastajala gosta, poetična govorica romana Jaz sam, kdo so njeni govorci in kaj zaznamuje izraziti ritem pripovedi. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 07 Mar 2019 16:00:00 +0000 Sarival Sosič: Jaz sam Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na tem duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je - njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/22/JedrtLapuhMaleioromanuVijavajaven4138334.mp3 RTVSLO – Ars 1795 clean Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na tem duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je - njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 Feb 2019 13:15:00 +0000 Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako oživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/18/ValerijaSkrinjarTvrzoromanuKjeroljkecveto4130650.mp3 RTVSLO – Ars 1738 clean Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako oživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Feb 2019 13:00:00 +0000 Valerija Skrinjar Tvrz o romanu Kjer oljke cveto Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje, in njegovo usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/IgorGrdinaoIvanuCankarju4123699.mp3 RTVSLO – Ars 1835 clean Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje, in njegovo usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Feb 2019 08:05:00 +0000 Igor Grdina o Ivanu Cankarju Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se vanje vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi to, tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/06/FranciNovakVraanjepogleda4115414.mp3 RTVSLO – Ars 1615 clean Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se vanje vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi to, tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 07 Feb 2019 16:00:00 +0000 Franci Novak: Vračanje pogleda Kot 65. knjiga v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici je izšla Totalna religija, razprava nemškega egiptologa in religiologa Jana Assmanna. V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku, več o študiji (poslovenil jo je Alfred Leskovec) in še čem pa bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/25/IztokSimonitioTotalnireligijiJanaAssmanna4100455.mp3 RTVSLO – Ars 1795 clean Kot 65. knjiga v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici je izšla Totalna religija, razprava nemškega egiptologa in religiologa Jana Assmanna. V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku, več o študiji (poslovenil jo je Alfred Leskovec) in še čem pa bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Jan 2019 16:30:00 +0000 Iztok Simoniti o Totalni religiji Jana Assmanna Marcel Štefančič, jr. je s knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem ponovno dokazal, da se odlično znajde v literaturi, filmu, kritiki kapitalizma in analizi slovenstva ter še čem. Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem, ki je bil še kako filmski in ki je – predsodkom navkljub – še kako berljiv. Berljiva je tudi Štefančičeva knjiga, še ena knjiga, za katero se zdi, da se je avtor nanjo pripravljal vse življenje in se zanjo mojstril v vseh svojih prejšnjih knjigah. Več o Cankarju in še čem je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/24/Marceltefanijr.oIvanuCankarju4099274.mp3 RTVSLO – Ars 1816 clean Marcel Štefančič, jr. je s knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem ponovno dokazal, da se odlično znajde v literaturi, filmu, kritiki kapitalizma in analizi slovenstva ter še čem. Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem, ki je bil še kako filmski in ki je – predsodkom navkljub – še kako berljiv. Berljiva je tudi Štefančičeva knjiga, še ena knjiga, za katero se zdi, da se je avtor nanjo pripravljal vse življenje in se zanjo mojstril v vseh svojih prejšnjih knjigah. Več o Cankarju in še čem je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Jan 2019 14:00:00 +0000 Marcel Štefančič, jr. o Ivanu Cankarju Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite. Foto: Miro Majcen videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/18/VladoKreslinozbirkiZakartanauraineem4093486.mp3 RTVSLO – Ars 1713 clean Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite. Foto: Miro Majcen http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 18 Jan 2019 13:10:00 +0000 Vlado Kreslin o zbirki Zakartana ura in še čem Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, pred časom pa še drugo znanstveno monografijo (od predvidenih treh) o judovski tematiki. Njen naslov je Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu, več o njej pa je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/14/IrenaAvsenikNabergojopodobiJudovvevropskiliteraturigledaliuglasbiinfilmu4055107.mp3 RTVSLO – Ars 1628 clean Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, pred časom pa še drugo znanstveno monografijo (od predvidenih treh) o judovski tematiki. Njen naslov je Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu, več o njej pa je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Jan 2019 07:00:00 +0000 Irena Avsenik Nabergoj o podobi Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu »Nimamo druge izbire, kot da izbiramo. Ni drugega izhoda, kot da izstopamo.« zapiše Nataša Rogelja, doktorica antropologije, v svoji knjigi Trinajsti mesec. V njej so zbrani literarizirani portreti morskih nomadov, ljudi, ki so bivanje na kopnem zamenjali za bivanje na morju. Med njimi je bila sedem let tudi avtorica z družino. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/NataaRogeljaTrinajstimesec4064257.mp3 RTVSLO – Ars 1796 clean »Nimamo druge izbire, kot da izbiramo. Ni drugega izhoda, kot da izstopamo.« zapiše Nataša Rogelja, doktorica antropologije, v svoji knjigi Trinajsti mesec. V njej so zbrani literarizirani portreti morskih nomadov, ljudi, ki so bivanje na kopnem zamenjali za bivanje na morju. Med njimi je bila sedem let tudi avtorica z družino. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 03 Jan 2019 16:00:00 +0000 Nataša Rogelja: Trinajsti mesec Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Foto: Borut Peterlin videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/27/IzslojeLJ_2557527.mp3 RTVSLO – Ars 1856 clean Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Foto: Borut Peterlin http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Dec 2018 16:31:00 +0000 Najlepša neznanka svetloba Zadnje leto je bilo za pesnika Toneta Škrjanca odlično - najprej je lani dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih letih, nato pa tudi Jenkovo nagrado in letos veroniko. S pesniško zbirko Dihaj, ki je izšla proti koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost, se je Tone Škrjanec potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznaven podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se vedno znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je za oddajo Izšlo je pogovarjal Marko Golja. foto: Maj Pavček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/TonekrjanecDihaj4064306.mp3 RTVSLO – Ars 1624 clean Zadnje leto je bilo za pesnika Toneta Škrjanca odlično - najprej je lani dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih letih, nato pa tudi Jenkovo nagrado in letos veroniko. S pesniško zbirko Dihaj, ki je izšla proti koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost, se je Tone Škrjanec potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznaven podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se vedno znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je za oddajo Izšlo je pogovarjal Marko Golja. foto: Maj Pavček http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Dec 2018 16:00:00 +0000 Tone Škrjanec: Dihaj V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/13/MihaelGlavanoRudolfuMaistru4054098.mp3 RTVSLO – Ars 2084 clean V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Dec 2018 11:15:00 +0000 Mihael Glavan o Rudolfu Maistru »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor avtoričinih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je je Jana Unuk, ki knjigo tudi predstavlja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/MarzannaBogumiaKielarVajeizneobstojaPrevedlaJanaUnuk4045211.mp3 RTVSLO – Ars 1769 clean »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor avtoričinih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je je Jana Unuk, ki knjigo tudi predstavlja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 06 Dec 2018 16:00:00 +0000 Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja Prevedla Jana Unuk Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. Več o knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, in še čem, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Nikar ne zamudite. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/IzlojeLJ_2519548.mp3 RTVSLO – Ars 1777 clean Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. Več o knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, in še čem, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 16:53:19 +0000 Andrej Blatnik: Izdati in obstati Ob 400. obletnici rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) je gostja oddaje Izšlo je dr. Monika Deželak Trojar, avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, predhodniku Janeza Vajkarda Valvazorja. V znanstveni monografiji, katere osnova je njena doktorska disertacija in ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC, je izčrpno osvetlila Schönlebnovo življenjsko pot in delo ter tudi kulturni kontekst, v katerem je deloval in pisal. Z dr. Moniko Deželak Trojar se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/13/MonikaDeelakTrojaroJanezuLudvikuSchnlebnu4019031.mp3 RTVSLO – Ars 1860 clean Ob 400. obletnici rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) je gostja oddaje Izšlo je dr. Monika Deželak Trojar, avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, predhodniku Janeza Vajkarda Valvazorja. V znanstveni monografiji, katere osnova je njena doktorska disertacija in ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC, je izčrpno osvetlila Schönlebnovo življenjsko pot in delo ter tudi kulturni kontekst, v katerem je deloval in pisal. Z dr. Moniko Deželak Trojar se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Nov 2018 10:30:00 +0000 Monika Deželak Trojar o Janezu Ludviku Schönlebnu 11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, v enajstih ofenzivah poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina ofenziva, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. Ofenzivo sta v znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917 analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je: Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kako so potekale priprave na ofenzivo, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske, kako se je ofenziva začela, kakšno vlogo je v njej odigral Erwin Rommel … Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/02/BlaTorkaro12.sokiofenzivi4006299.mp3 RTVSLO – Ars 1723 clean 11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, v enajstih ofenzivah poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina ofenziva, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. Ofenzivo sta v znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917 analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je: Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kako so potekale priprave na ofenzivo, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske, kako se je ofenziva začela, kakšno vlogo je v njej odigral Erwin Rommel … Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 08 Nov 2018 07:00:00 +0000 Blaž Torkar o 12. soški ofenzivi V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige razmišlja tudi v tokratni oddaji, nekaj pa pove še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/29/MihaMazziniPohlep4002753.mp3 RTVSLO – Ars 1787 clean V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige razmišlja tudi v tokratni oddaji, nekaj pa pove še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 01 Nov 2018 16:00:00 +0000 Miha Mazzini: Pohlep Filozof in kulturolog Mirt Komel je leta 2016 objavil kratki psihološki roman Pianistov dotik in se z njim uvrstil med pet nominirancev za kresnika. Samo vprašanje časa pa je bilo, kdaj bo Komel, ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks ter avtor monografije Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat, napisal detektivko o umoru krajevne lepotice. Z romanom Medsočje jo je napisal, v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo pa jo bo predstavil, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/25/izlojeLJ_2487976.mp3 RTVSLO – Ars 1826 clean Filozof in kulturolog Mirt Komel je leta 2016 objavil kratki psihološki roman Pianistov dotik in se z njim uvrstil med pet nominirancev za kresnika. Samo vprašanje časa pa je bilo, kdaj bo Komel, ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks ter avtor monografije Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat, napisal detektivko o umoru krajevne lepotice. Z romanom Medsočje jo je napisal, v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo pa jo bo predstavil, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Oct 2018 15:30:00 +0000 Mirt Komel: Medsočje Pisateljica Eva Markun je svojo pripovedno zbirko Menažerija objavila v zbirki Prvenke pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in s spremno besedo dr. Aljoša Harlamova. Na naslovnici (oblikovala jo je Meta Wraber) so tudi črne pikice, ki se v notranjosti knjige razkrijejo kot živalice, v eni izmed pisateljičinih zgodb pa se predstavijo kot sila, ki še kako vpliva na življenje junakinje. V zbirki Menažerija imajo namreč živali in narava pomembno vlogo, literarne junakinje (in tudi kak junak) pa doživljajo nelahke preizkušnje. Več o zbirki, za katero je zasluženo dobila nagrado novo mesto short, bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz svojih zgodb. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Marko Golja) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/EvaMarkunosvojiMenaeriji3988982.mp3 RTVSLO – Ars 1810 clean Pisateljica Eva Markun je svojo pripovedno zbirko Menažerija objavila v zbirki Prvenke pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in s spremno besedo dr. Aljoša Harlamova. Na naslovnici (oblikovala jo je Meta Wraber) so tudi črne pikice, ki se v notranjosti knjige razkrijejo kot živalice, v eni izmed pisateljičinih zgodb pa se predstavijo kot sila, ki še kako vpliva na življenje junakinje. V zbirki Menažerija imajo namreč živali in narava pomembno vlogo, literarne junakinje (in tudi kak junak) pa doživljajo nelahke preizkušnje. Več o zbirki, za katero je zasluženo dobila nagrado novo mesto short, bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz svojih zgodb. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Marko Golja) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Oct 2018 06:00:00 +0000 Eva Markun o svoji Menažeriji Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej avtor je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je dopolnil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o minulih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo in med drugim pojasnil, zakaj je nekatere osebe označil s celotnim imenom, nekatere z začetnicami in tretje še to ne, prebral pa bo tudi odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/05/DenisPoniozbirkiSedemesejevzasedemdesetlet3976272.mp3 RTVSLO – Ars 1878 clean Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej avtor je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je dopolnil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o minulih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo in med drugim pojasnil, zakaj je nekatere osebe označil s celotnim imenom, nekatere z začetnicami in tretje še to ne, prebral pa bo tudi odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 06:00:00 +0000 Denis Poniž o zbirki Sedem esejev za sedemdeset let Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine, in zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo mnogotere priložnosti za besede, za njihova raznolika povezovanja in večplastna pomenjanja, kar Kristina Kočan spretno izkorišča. Avtor fotografije: Kristijan Robič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/04/KristinaKoanivje3974316.mp3 RTVSLO – Ars 1670 clean Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine, in zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo mnogotere priložnosti za besede, za njihova raznolika povezovanja in večplastna pomenjanja, kar Kristina Kočan spretno izkorišča. Avtor fotografije: Kristijan Robič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 04 Oct 2018 15:00:00 +0000 Kristina Kočan: Šivje Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje. V njih je analizirala zelo aktualne in boleče teme, med drugim položaj hendikepiranih v slovenski družbi, odnos do beguncev, razmah neopatriarhata in spolne zlorabe v Cerkvi. Več o analizah bolečih tem bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/25/SociologinjaDarjaZavirekoobutljivihtemah3964879.mp3 RTVSLO – Ars 1812 clean Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje. V njih je analizirala zelo aktualne in boleče teme, med drugim položaj hendikepiranih v slovenski družbi, odnos do beguncev, razmah neopatriarhata in spolne zlorabe v Cerkvi. Več o analizah bolečih tem bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Sep 2018 13:30:00 +0000 Sociologinja Darja Zaviršek o občutljivih temah Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mike Crawford videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/20/JaniVirkoromanuBrezimena3960518.mp3 RTVSLO – Ars 1691 clean Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mike Crawford http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 15:30:00 +0000 Jani Virk o romanu Brez imena Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/13/IzslojeLJ_2445113.mp3 RTVSLO – Prvi 1763 clean Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Sep 2018 15:30:00 +0000 Vlado Kreslin: Zakartana ura Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/DareGozdnikarProstorniasi3952125.mp3 RTVSLO – Ars 1580 clean Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Sep 2018 09:00:00 +0000 Dare Gozdnikar: Prostorni časi Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/23/MarkoMarinioKatulu3932209.mp3 RTVSLO – Ars 1681 clean Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Aug 2018 06:00:00 +0000 Marko Marinčič o Katulu Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/23/PeterKovaiPerinosvojinajnovejiknjigi3931980.mp3 RTVSLO – Ars 1941 clean Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Aug 2018 13:48:26 +0000 Peter Kovačič Peršin o svoji najnovejši knjigi Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj). Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/25/MarkoPavlihaoesejistinizbirkiPritisninatipkolovek3909611.mp3 RTVSLO – Ars 1793 clean Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj). Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Aug 2018 06:00:00 +0000 Marko Pavliha o esejistični zbirki Pritisni na tipko Človek Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/23/NataaSukioromanuBazen3907490.mp3 RTVSLO – Ars 1804 clean Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 09 Aug 2018 06:00:00 +0000 Nataša Sukič o romanu Bazen Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/MatijaPetkovekDoivljajiizsvetovnevojne3914193.mp3 RTVSLO – Ars 1827 clean Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 02 Aug 2018 15:05:00 +0000 Matija Petkovšek: Doživljaji iz svetovne vojne Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/SilvijaBorovnikosvojinajnovejimonografiji3906393.mp3 RTVSLO – Ars 1848 clean Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jul 2018 06:00:00 +0000 Silvija Borovnik o svoji najnovejši monografiji RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. sl Thu, 02 Jul 2020 15:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 02 Jul 2020 15:00:00 +0000 Izšlo je