Arts (C) RTVSLO 2017 Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. http://www.rtvslo.si/podcast Jezikovni pogovori http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/47471518/jezikovni-pogovori-1400x1400.jpg Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima nov fonolaboratorij. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo namreč pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika. Med drugim so predstavili delovanje premične snemalne opreme – ta je prav tako del fonolaboratorija in nepogrešljiva za delo dialektologov na terenu. Samo zbiranje gradiva s področja govorjenih narečij, mestnih govorov in tudi govorjenega knjižnega jezika je uveljavljena dejavnost, saj jezikoslovci posnetke zbirajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu so se morali včasih znajti tudi s pomočjo fonolaboratorijev v tujini. Kakšna je zgodovina fonetičnih raziskav in kaj fonolaboratorij pomeni za slovensko jezikoslovje, bosta predstavila raziskovalka pri Novem slovarju slovenskega jezika dr. Tanja Mirtič in predstojnik inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič. 174704917 RTVSLO – Ars 1199 clean Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima nov fonolaboratorij. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo namreč pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika. Med drugim so predstavili delovanje premične snemalne opreme – ta je prav tako del fonolaboratorija in nepogrešljiva za delo dialektologov na terenu. Samo zbiranje gradiva s področja govorjenih narečij, mestnih govorov in tudi govorjenega knjižnega jezika je uveljavljena dejavnost, saj jezikoslovci posnetke zbirajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu so se morali včasih znajti tudi s pomočjo fonolaboratorijev v tujini. Kakšna je zgodovina fonetičnih raziskav in kaj fonolaboratorij pomeni za slovensko jezikoslovje, bosta predstavila raziskovalka pri Novem slovarju slovenskega jezika dr. Tanja Mirtič in predstojnik inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 Jul 2020 16:00:00 +0000 Fonolaboratorij za boljše slovensko jezikoslovje Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. . Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V tokratnih jezikovnih pogovorih se bomo z njo pogovarjali o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/Free-Photos 174703502 RTVSLO – Ars 1100 clean Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. . Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V tokratnih jezikovnih pogovorih se bomo z njo pogovarjali o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/Free-Photos http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Jun 2020 16:00:00 +0000 Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano Za jezikovne poklice je v Sloveniji veliko interesa, povpraševanja ni malo. Vendar to še ne pomeni, da so jezikovni poklici med prepoznavnejšimi, saj je jezikovno delo v naši družbi hitro neopaženo. Mogoče je posledica tega tudi, da se na tem področju povečuje prekariat. Da bi povečali prepoznavnost jezikovnega dela, so v okviru Študentskega inovativnega projekta v družbeno korist pripravili spletni portal Jezikovni poklici v Sloveniji. Nastal je v sodelovanju Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Gostje pogovora so študentka Manca Uršič in mentorici dr. Jana Zidar Forte in dr. Mojca Schlamberger Brezar. Skupaj z njimi smo preleteli zaposlitvene možnosti jezikovnih poklicev in na kratko predstavili portal. 174701953 RTVSLO – Ars 1190 clean Za jezikovne poklice je v Sloveniji veliko interesa, povpraševanja ni malo. Vendar to še ne pomeni, da so jezikovni poklici med prepoznavnejšimi, saj je jezikovno delo v naši družbi hitro neopaženo. Mogoče je posledica tega tudi, da se na tem področju povečuje prekariat. Da bi povečali prepoznavnost jezikovnega dela, so v okviru Študentskega inovativnega projekta v družbeno korist pripravili spletni portal Jezikovni poklici v Sloveniji. Nastal je v sodelovanju Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Gostje pogovora so študentka Manca Uršič in mentorici dr. Jana Zidar Forte in dr. Mojca Schlamberger Brezar. Skupaj z njimi smo preleteli zaposlitvene možnosti jezikovnih poklicev in na kratko predstavili portal. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Jun 2020 09:40:00 +0000 Jezikovni poklici v Sloveniji Načelo večjezičnosti je eno od temeljnih načel Evropske unije. Pa vendar so se tisti, ki ga zagotavljajo v ustanovah Evropske unije (Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu), znašli v nezavidljivem položaju. Evropske ustanove so zaradi koronavirusa odpovedale vse dolgoročne pogodbe s 1200 akreditiranimi evropskimi konferenčnimi tolmači (ACI – Auxiliary Conference Interpreters). To jim je povzročilo izpad dohodka za več mesecev, primernih solidarnostnih ukrepov pa ni predvidenih, čeprav se iz njihovih prihodkov odvajajo davki neposredno v evropski proračun. Ravno zaradi tega po večini tudi niso upravičeni do pomoči v okviru nacionalnih shem. Posledica vsega je, da evropski poslanci ne morejo na vseh srečanjih uporabljati svojih maternih jezikov, ki so uradni jeziki Evropske unije. Kako naprej, kakšna je narava dela konferenčnih tolmačev in zakaj jim tudi sodobne tehnologije ne omogočajo dela na daljavo? Vir fotografije: Laura Neri, Facebook 174699095 RTVSLO – Ars 1210 clean Načelo večjezičnosti je eno od temeljnih načel Evropske unije. Pa vendar so se tisti, ki ga zagotavljajo v ustanovah Evropske unije (Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu), znašli v nezavidljivem položaju. Evropske ustanove so zaradi koronavirusa odpovedale vse dolgoročne pogodbe s 1200 akreditiranimi evropskimi konferenčnimi tolmači (ACI – Auxiliary Conference Interpreters). To jim je povzročilo izpad dohodka za več mesecev, primernih solidarnostnih ukrepov pa ni predvidenih, čeprav se iz njihovih prihodkov odvajajo davki neposredno v evropski proračun. Ravno zaradi tega po večini tudi niso upravičeni do pomoči v okviru nacionalnih shem. Posledica vsega je, da evropski poslanci ne morejo na vseh srečanjih uporabljati svojih maternih jezikov, ki so uradni jeziki Evropske unije. Kako naprej, kakšna je narava dela konferenčnih tolmačev in zakaj jim tudi sodobne tehnologije ne omogočajo dela na daljavo? Vir fotografije: Laura Neri, Facebook http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 09 Jun 2020 11:30:00 +0000 Kaj pa načelo večjezičnosti in solidarnosti v EU? Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Šarec, na primer, je ime za konja, ki ima bele lise. Vendar to še ne pomeni, da je priimek Šarec nastal zato, ker bi lastnosti človeka spominjale na pozitivne lastnosti konja, kot so plemenitost, moč in hitrost. Prvi Šarec je lahko imel veliko materino znamenje ali pa pač nekatere slabše lastnosti konja. Podobno je tudi z Vodopivcem. Prvi nosilec tega priimka verjetno ni rad pil vode, ampak vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli se bomo tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov. 174697667 RTVSLO – Ars 1185 clean Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Šarec, na primer, je ime za konja, ki ima bele lise. Vendar to še ne pomeni, da je priimek Šarec nastal zato, ker bi lastnosti človeka spominjale na pozitivne lastnosti konja, kot so plemenitost, moč in hitrost. Prvi Šarec je lahko imel veliko materino znamenje ali pa pač nekatere slabše lastnosti konja. Podobno je tudi z Vodopivcem. Prvi nosilec tega priimka verjetno ni rad pil vode, ampak vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli se bomo tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 03 Jun 2020 09:00:00 +0000 Prvi Šarec je verjetno imel veliko materino znamenje Zagotovo ste kdaj že zgolj na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima oseba in si o njej ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, kjer o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu? Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, kjer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, predstavlja raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije. V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georga Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo zanimive raziskovalne nastavke. Jezikovne pogovore je pripravil Blaž Mazi. foto: Prostor za snemanje govora, ki bo uporabljen v raziskavi (Marko Drobnjak). 174697456 RTVSLO – Ars 1170 clean Zagotovo ste kdaj že zgolj na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima oseba in si o njej ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, kjer o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu? Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, kjer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, predstavlja raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije. V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georga Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo zanimive raziskovalne nastavke. Jezikovne pogovore je pripravil Blaž Mazi. foto: Prostor za snemanje govora, ki bo uporabljen v raziskavi (Marko Drobnjak). http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 02 Jun 2020 11:30:00 +0000 Ali način govora vpliva na odločanje sodišč? Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost. 174694556 RTVSLO – Ars 1175 clean Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 May 2020 10:00:00 +0000 Miran Hladnik, Pretnarjev nagrajenec Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori. 174694018 RTVSLO – Ars 988 clean Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 May 2020 16:05:00 +0000 Enciklopedija slovanskih jezikov Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar. Vir fotografije: vanessazoyd / Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/12/Trumpkotzgleddobregaretorika4753098.mp3 RTVSLO – Ars 1162 clean Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar. Vir fotografije: vanessazoyd / Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 May 2020 12:10:00 +0000 Trump na študijskem programu retorike Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov). Vir fotografije: Alexas_Fotos / Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/05/KakniretorikismoSlovenci4739976.mp3 RTVSLO – Ars 1359 clean Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov). Vir fotografije: Alexas_Fotos / Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 05 May 2020 10:30:00 +0000 Kakšni retoriki smo Slovenci? Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/Kjepavasjezikuli4726879.mp3 RTVSLO – Ars 841 clean Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Apr 2020 15:30:00 +0000 Kje pa vas jezik žuli? Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo koronavirusa, spremljamo vladne novinarske konference, jih na videz poznamo, slabše pa poznamo zahtevno in dragoceno delo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. Gostje bodo tolmačke Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Z njimi se je - na obvezno daljavo - pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji, od leve Mojca Korenjak, Sabina Pokovec in Tanja Giuliatti Davinić videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/21/Pandemijaintolmaenjevslovenskiznakovnijezik4718551.mp3 RTVSLO – Ars 1170 clean Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo koronavirusa, spremljamo vladne novinarske konference, jih na videz poznamo, slabše pa poznamo zahtevno in dragoceno delo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. Gostje bodo tolmačke Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Z njimi se je - na obvezno daljavo - pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji, od leve Mojca Korenjak, Sabina Pokovec in Tanja Giuliatti Davinić http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Apr 2020 16:00:00 +0000 Pandemija in tolmačenje v slovenski znakovni jezik Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/14/TudiFranimakoronavirus4711753.mp3 RTVSLO – Ars 1173 clean Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Apr 2020 14:30:00 +0000 Tudi Fran ima koronavirus Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o videzu nekoga, ki ga nikoli še nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/07/Videtiglasinposluatiobraz4701778.mp3 RTVSLO – Ars 1527 clean Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o videzu nekoga, ki ga nikoli še nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 Apr 2020 10:00:00 +0000 Videti glas in poslušati obraz Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/31/Jezikovnividikiepidemije4694226.mp3 RTVSLO – Ars 1002 clean Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Mar 2020 12:45:00 +0000 Jezikovni vidiki epidemije Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa - Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič - Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/24/Eksperimentalnojezikoslovjeizdomaeganaslonjaa4685367.mp3 RTVSLO – Ars 1259 clean Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa - Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič - Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Mar 2020 07:35:00 +0000 Eksperimentalno jezikoslovje iz domačega naslonjača V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev). videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/16/Druinskobranje4677400.mp3 RTVSLO – Ars 803 clean V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev). http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Mar 2020 22:00:00 +0000 Družinsko branje Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/10/ZIgrobeseddoboljihslovarjev4668716.mp3 RTVSLO – Ars 1090 clean Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Mar 2020 12:25:00 +0000 Z Igro besed do boljših slovarjev Slovenščina po številu govorcev ni majhen jezik. Sodi namreč med pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Če k temu dodamo še, da je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, potem težko trdimo, da je ogrožen jezik. Vendar to še ne pomeni, da slovenščine ne moremo zanemarjati. Po mednarodnem dnevu maternega jezika bosta gosta Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik in Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vprašali ju bomo, kaj danes sploh pomenita ogroženost in zanemarjanje maternega jezika. Vir fotografije: Gerd Altmann/Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/26/Sloveninaniogroenjezik.Drugovpraanjepajealijezanemarjen.4651998.mp3 RTVSLO – Ars 1491 clean Slovenščina po številu govorcev ni majhen jezik. Sodi namreč med pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Če k temu dodamo še, da je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, potem težko trdimo, da je ogrožen jezik. Vendar to še ne pomeni, da slovenščine ne moremo zanemarjati. Po mednarodnem dnevu maternega jezika bosta gosta Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik in Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vprašali ju bomo, kaj danes sploh pomenita ogroženost in zanemarjanje maternega jezika. Vir fotografije: Gerd Altmann/Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Feb 2020 12:10:00 +0000 Slovenščina ni ogrožen jezik. Drugo vprašanje pa je, ali je zanemarjen. Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovorjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/18/Aligovorimopravilno4641387.mp3 RTVSLO – Ars 1203 clean Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovorjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Feb 2020 10:00:00 +0000 Ali govorimo pravilno? Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Kinodvor videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/04/BenekaSlovenijainjezik4624691.mp3 RTVSLO – Ars 1201 clean Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Kinodvor http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 04 Feb 2020 17:10:00 +0000 Beneška Slovenija in jezik Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. So tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori. Pripravil jo je Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/22/Lutkeimajovelikoizraznomo4608178.mp3 RTVSLO – Ars 971 clean Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. So tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori. Pripravil jo je Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Jan 2020 08:00:00 +0000 Lutke imajo veliko izrazno moč Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/14/Tikanjevikanjeonikanjeskozias4598062.mp3 RTVSLO – Ars 1133 clean Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Jan 2020 17:00:00 +0000 Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas Ob nastajanju Velikega madžarsko-slovenskega spletnega slovarja, ki vsebuje več kot 77.000 iztočnic, so njegovi ustvarjalci velikokrat prišli do meja svojih jezikovnih zmožnosti. Pri reševanju posameznih primerov so bili iznajdljivi in včasih tudi sladkosnedi. Mladen Pavičič je šel preizkusit, ali je madžarska sladica somlói galuska res slovenska blejska grmada. V oddaji boste izvedeli, ali se je njegov okus zmotil, sicer pa bomo našteli še nekatere druge primere iz tega pomembnega dela, ki zapolnjuje praznino na tem področju. Čeprav je madžarščina naš sosednji jezik in jezik manjšine, v šolskem sistemu ni dovolj enakomerno navzoča. Še posebej osrednji slovenski prostor ne ponuja pravih možnosti v okviru šolskega sistema. Vse to pa dolgoročno vpliva na medsebojno sodelovanje in poznavanje. Slovar je nastal v sodelovanju slovenistike na univerzi ELTE (Eötvös Loránd Tudományegyetem) in založbe Akadémiai Kiadó ter s finančno pomočjo Vlade Republike Madžarske in madžarskega Ministrstva za človeške vire. Je prosto dostopen in dosegljiv na spletni strani www.szotar.net. Namera za nastanek slovarja je prišla z najvišje državne ravni leta 2012. Ob takratnem obisku madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana v Sloveniji sta državi podpisali izjavo o nameri uresničenja projekta izdelave znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Madžarska stran je svojo namero uresničila, slovenska pa je v teh letih dokončala koncept slovarja. Na slovenski strani letos načrtujejo izdajo prvega dela slovensko-madžarskega spletnega slovarja. V izhodišču bo obsegal 10.000 gesel, njegova rast pa bo odvisna od financiranja. Nosilec projekta je Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/07/Blejskagrmadaalisomligaluska4589122.mp3 RTVSLO – Ars 998 clean Ob nastajanju Velikega madžarsko-slovenskega spletnega slovarja, ki vsebuje več kot 77.000 iztočnic, so njegovi ustvarjalci velikokrat prišli do meja svojih jezikovnih zmožnosti. Pri reševanju posameznih primerov so bili iznajdljivi in včasih tudi sladkosnedi. Mladen Pavičič je šel preizkusit, ali je madžarska sladica somlói galuska res slovenska blejska grmada. V oddaji boste izvedeli, ali se je njegov okus zmotil, sicer pa bomo našteli še nekatere druge primere iz tega pomembnega dela, ki zapolnjuje praznino na tem področju. Čeprav je madžarščina naš sosednji jezik in jezik manjšine, v šolskem sistemu ni dovolj enakomerno navzoča. Še posebej osrednji slovenski prostor ne ponuja pravih možnosti v okviru šolskega sistema. Vse to pa dolgoročno vpliva na medsebojno sodelovanje in poznavanje. Slovar je nastal v sodelovanju slovenistike na univerzi ELTE (Eötvös Loránd Tudományegyetem) in založbe Akadémiai Kiadó ter s finančno pomočjo Vlade Republike Madžarske in madžarskega Ministrstva za človeške vire. Je prosto dostopen in dosegljiv na spletni strani www.szotar.net. Namera za nastanek slovarja je prišla z najvišje državne ravni leta 2012. Ob takratnem obisku madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana v Sloveniji sta državi podpisali izjavo o nameri uresničenja projekta izdelave znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Madžarska stran je svojo namero uresničila, slovenska pa je v teh letih dokončala koncept slovarja. Na slovenski strani letos načrtujejo izdajo prvega dela slovensko-madžarskega spletnega slovarja. V izhodišču bo obsegal 10.000 gesel, njegova rast pa bo odvisna od financiranja. Nosilec projekta je Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 Jan 2020 12:15:00 +0000 Blejska grmada ali somlói galuska Podnaslove ali podnapise Slovenci dobro poznamo. Mogoče se nam zdijo tako samoumevni, da niti ne opazimo, kako zahtevno delo je za njimi. Pravzaprav morajo delovati neopazno, taki so tudi najboljši, saj filmov in drugih avdiovizualnih vsebin ne gledamo zaradi njih, pa vendar so ključni za vsebinsko razumevanje. Še več, lahko tudi vplivajo na uspeh slovenske filmske umetnosti v tujini – na festivalih, predvajanjih ali pri prodaji tujim distribucijskim in televizijskim hišam. Med prevajalci, ki se ukvarjajo s tem zahtevnim delom, vzbuja posebno pozornost Suzana Čižman Prosenc, ki ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo leta 2019. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/SuzanaimanProsenc4571369.mp3 RTVSLO – Ars 1167 clean Podnaslove ali podnapise Slovenci dobro poznamo. Mogoče se nam zdijo tako samoumevni, da niti ne opazimo, kako zahtevno delo je za njimi. Pravzaprav morajo delovati neopazno, taki so tudi najboljši, saj filmov in drugih avdiovizualnih vsebin ne gledamo zaradi njih, pa vendar so ključni za vsebinsko razumevanje. Še več, lahko tudi vplivajo na uspeh slovenske filmske umetnosti v tujini – na festivalih, predvajanjih ali pri prodaji tujim distribucijskim in televizijskim hišam. Med prevajalci, ki se ukvarjajo s tem zahtevnim delom, vzbuja posebno pozornost Suzana Čižman Prosenc, ki ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo leta 2019. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Dec 2019 09:00:00 +0000 Suzana Čižman Prosenc Izbrane so finalistke za besedo leta 2019. Glasovalo se bo lahko za besedo ali besedno zvezo izmed 10-ih finalistk, po besednem redu so: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. Brezogljični je ena izmed številnih besed, ki se uporabljajo v zadnjem letu zaradi zavračanja podnebnih ukrepov. Med različnimi predlogi so jo izbrali, ker gre za novejšo besedo. Zaradi onesnaževanja je med finalistkami tudi beseda podnebje. Med takšnimi, ki označujejo negativne smernice je nebralec. V Sloveniji smo prav letos dobili rezultate petletne raziskave, ki kaže občutno povečanje nebralcev. Finalistka novinec se navezuje na Luko Dončiča, ki je  prejel priznanje za novinca leta v ameriški košarkarski ligi NBA. Milenijci so pripadniki generacije, ki je visoko izobražena, obvlada digitalne tehnologije in ima slabe možnosti zaposlitve. Prisilka je prisilna poravnava, za šarcizem je kriv predsednik vlade Marjan Šarec, trgovinska vojna izhaja iz ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, volk iz zahtev po odstrelu, beseda skiro, ki izhaja iz nemščine, pa je med finalistkami zaradi občutno povečane rabe skirojev. Akcija poteka na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Za svojo besedo leta boste lahko glasovali od 3. januarja, zmagovalka bo razglašena 9. januarja točno opoldne. Ob njej bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika prvič lahko razglasili tudi kretnjo leta. Zbirajo tudi najlepšo pesem iz finalistk za besedo leto. Gostja oddaje je članica strokovne komisije dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/19/Besedaleta20194570563.mp3 RTVSLO – Ars 1097 clean Izbrane so finalistke za besedo leta 2019. Glasovalo se bo lahko za besedo ali besedno zvezo izmed 10-ih finalistk, po besednem redu so: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. Brezogljični je ena izmed številnih besed, ki se uporabljajo v zadnjem letu zaradi zavračanja podnebnih ukrepov. Med različnimi predlogi so jo izbrali, ker gre za novejšo besedo. Zaradi onesnaževanja je med finalistkami tudi beseda podnebje. Med takšnimi, ki označujejo negativne smernice je nebralec. V Sloveniji smo prav letos dobili rezultate petletne raziskave, ki kaže občutno povečanje nebralcev. Finalistka novinec se navezuje na Luko Dončiča, ki je  prejel priznanje za novinca leta v ameriški košarkarski ligi NBA. Milenijci so pripadniki generacije, ki je visoko izobražena, obvlada digitalne tehnologije in ima slabe možnosti zaposlitve. Prisilka je prisilna poravnava, za šarcizem je kriv predsednik vlade Marjan Šarec, trgovinska vojna izhaja iz ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, volk iz zahtev po odstrelu, beseda skiro, ki izhaja iz nemščine, pa je med finalistkami zaradi občutno povečane rabe skirojev. Akcija poteka na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Za svojo besedo leta boste lahko glasovali od 3. januarja, zmagovalka bo razglašena 9. januarja točno opoldne. Ob njej bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika prvič lahko razglasili tudi kretnjo leta. Zbirajo tudi najlepšo pesem iz finalistk za besedo leto. Gostja oddaje je članica strokovne komisije dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZRC SAZU. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Dec 2019 13:55:00 +0000 Beseda leta 2019 Rabe prostih morfemov, drobnih besed, kot je »se«, se niti ne zavedamo, pa vendar z njimi spreminjamo pomene. Če dodamo glagolu imeti morfem se, dobimo nov pomen, ki izhaja iz besed ima se. Podobno je pri glagolu delati – če mu dodamo se, dobimo delati se. Prosti morfemi so drobni prosti delci v jeziku, ki temeljno sooblikujejo njegovo pomensko zgradbo. O njihovi rabi smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico monografije Prostomorfemskost v slovenščini, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU. Vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/Polzavestnarabaprostihdelcevvjeziku4564148.mp3 RTVSLO – Ars 1163 clean Rabe prostih morfemov, drobnih besed, kot je »se«, se niti ne zavedamo, pa vendar z njimi spreminjamo pomene. Če dodamo glagolu imeti morfem se, dobimo nov pomen, ki izhaja iz besed ima se. Podobno je pri glagolu delati – če mu dodamo se, dobimo delati se. Prosti morfemi so drobni prosti delci v jeziku, ki temeljno sooblikujejo njegovo pomensko zgradbo. O njihovi rabi smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico monografije Prostomorfemskost v slovenščini, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU. Vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Dec 2019 10:00:00 +0000 Polzavestna raba »prostih delcev« v jeziku Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo – to misel Jožeta Toporišiča ob izdaji zadnjega pravopisa je izpostavila dr. Helena Dobrovoljc ob začetku javne razprave, ki 30 let od uradne potrditve zadnjih pravopisnih pravil napoveduje nov slovenski pravopis. To, da lahko pri oblikovanju novega pravopisa sodeluje širša javnost, je ena prelomnejših odločitev. Posamezno poglavje bo v javni razpravi en mesec. Po tem času se bo sešla pravopisna komisija in pretresla vse predloge.  Kdaj bi lahko zaprli vsa poglavja in izdali novi pravopis, je težko reči, saj je to odvisno od financiranja. Na portalu Fran sta objavljeni prvi poglavji Pisna znamenja in Krajšave. V pisnih znamenjih ni nič revolucionarnega, po malem pa je novo skoraj vse, je poudaril dr. Peter Weiss. Poglavje o krajšavah pa na novo in celovito predstavlja vse tipe krajšav: kratice, okrajšave, simbole in tudi formule, tako z vidika njihovega nastanka, rabe in funkcijske vloge, je povedala dr. Helena Dobrovoljc. Novi pravopis bo imenovan Pravopis 8.0, kar označuje, da gre za osmo samostojno izdajo po vrsti. Prvega smo dobili leta 1899, zadnja različica pa je iz leta 2001. Javna razprava se je začela 3. decembra.Vir fotografije: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/10/Pravopisisokotsnahekitaamnikdarneugajajo4556610.mp3 RTVSLO – Ars 1247 clean Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo – to misel Jožeta Toporišiča ob izdaji zadnjega pravopisa je izpostavila dr. Helena Dobrovoljc ob začetku javne razprave, ki 30 let od uradne potrditve zadnjih pravopisnih pravil napoveduje nov slovenski pravopis. To, da lahko pri oblikovanju novega pravopisa sodeluje širša javnost, je ena prelomnejših odločitev. Posamezno poglavje bo v javni razpravi en mesec. Po tem času se bo sešla pravopisna komisija in pretresla vse predloge.  Kdaj bi lahko zaprli vsa poglavja in izdali novi pravopis, je težko reči, saj je to odvisno od financiranja. Na portalu Fran sta objavljeni prvi poglavji Pisna znamenja in Krajšave. V pisnih znamenjih ni nič revolucionarnega, po malem pa je novo skoraj vse, je poudaril dr. Peter Weiss. Poglavje o krajšavah pa na novo in celovito predstavlja vse tipe krajšav: kratice, okrajšave, simbole in tudi formule, tako z vidika njihovega nastanka, rabe in funkcijske vloge, je povedala dr. Helena Dobrovoljc. Novi pravopis bo imenovan Pravopis 8.0, kar označuje, da gre za osmo samostojno izdajo po vrsti. Prvega smo dobili leta 1899, zadnja različica pa je iz leta 2001. Javna razprava se je začela 3. decembra.Vir fotografije: Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Dec 2019 12:30:00 +0000 Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!« je v prvem predavanju v slovenskem jeziku Univerze v Ljubljani, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca 3. decembra 1919 od 9. do 10. ure (današnji Zbornični dvorani na rektoratu Univerze), dejal Fran Ramovš, ki je bil takrat star devetindvajset let. V časniku Slovenski narod je v prispevku Prvi dih slovenske univerze Ivan Kolar vzneseno opisal Ramovšev lik in nastop na »zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo«: »Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki praznik, ko je vstopil vseuč. prof. dr. Fr. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenjaka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti.« V oddaji smo objavili članek iz Slovenskega naroda, prof. dr. Irena Orel je razložila, zakaj je imel prvo predavanje ravno Fran Ramovš. Za glasbeno opremo je poskrbela Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo pa Blaž Kumše. Vir fotografije: Pixabay. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/03/Prvidihslovenskeuniverze4547293.mp3 RTVSLO – Ars 1066 clean »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!« je v prvem predavanju v slovenskem jeziku Univerze v Ljubljani, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca 3. decembra 1919 od 9. do 10. ure (današnji Zbornični dvorani na rektoratu Univerze), dejal Fran Ramovš, ki je bil takrat star devetindvajset let. V časniku Slovenski narod je v prispevku Prvi dih slovenske univerze Ivan Kolar vzneseno opisal Ramovšev lik in nastop na »zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo«: »Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki praznik, ko je vstopil vseuč. prof. dr. Fr. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenjaka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti.« V oddaji smo objavili članek iz Slovenskega naroda, prof. dr. Irena Orel je razložila, zakaj je imel prvo predavanje ravno Fran Ramovš. Za glasbeno opremo je poskrbela Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo pa Blaž Kumše. Vir fotografije: Pixabay. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 03 Dec 2019 06:40:00 +0000 Prvi dih slovenske univerze Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Na eni strani imamo mnenje, da bi bilo bolje, če bi sklep preklicali, saj ni dobro, da se take smernice krepijo institucionalizirano; na drugi pa mnenje, da gre za koristen eksperiment, ki pa ga moramo spremljati. V Jezikovnih pogovorih smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/19/Spolinspotovanjestrategijekultiviranjarazlik4528875.mp3 RTVSLO – Ars 1159 clean Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Na eni strani imamo mnenje, da bi bilo bolje, če bi sklep preklicali, saj ni dobro, da se take smernice krepijo institucionalizirano; na drugi pa mnenje, da gre za koristen eksperiment, ki pa ga moramo spremljati. V Jezikovnih pogovorih smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Nov 2019 12:40:00 +0000 Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik Materni jezik gluhih je znakovni jezik, ki ni posnetek jezika, ampak je samostojen jezik. Gluhim je slovenski jezik enako tuj, kot je slišečim slovenski znakovni jezik. Gre za zapleten jezikovni sistem, države imajo svoje znakovne jezike, razlike pa so tudi v narečjih. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika, ki bo 14. novembra, bomo osvetlili prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Delo je eden večjih mejnikov v zgodovini razvoja jezikov v Sloveniji. Gost je urednik dela dr. Matic Pavlič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/12/Slovnicaslovenskegaznakovnegajezikajepionirskodelo4516382.mp3 RTVSLO – Ars 1060 clean Materni jezik gluhih je znakovni jezik, ki ni posnetek jezika, ampak je samostojen jezik. Gluhim je slovenski jezik enako tuj, kot je slišečim slovenski znakovni jezik. Gre za zapleten jezikovni sistem, države imajo svoje znakovne jezike, razlike pa so tudi v narečjih. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika, ki bo 14. novembra, bomo osvetlili prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Delo je eden večjih mejnikov v zgodovini razvoja jezikov v Sloveniji. Gost je urednik dela dr. Matic Pavlič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Nov 2019 10:05:00 +0000 Slovnica slovenskega znakovnega jezika je pionirsko delo Pred prvim nastopom pred mikrofonom bi moral novinar/bralec/napovedovalec obvladati pravilno izreko in naglaševanje besed ter imeti določeno stopnjo izobraženosti in razgledanosti. Po čem pa so napovedovalci izjemni, katera merila so odločilna, da si zaslužijo tudi nagrade. Gost je dekan Akademije za gledališče radio film in televizijo prof. dr. Tomaž Gubenšek, predsednik komisije, ki odloča o letošnjem kristalnem mikrofonu za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika in priznanju Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca. Nagrado in priznanje vsaka tri leta podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Dobitnika bosta znana jutri zvečer, 6. novembra, na podelitvi, ki bo na Radiu Slovenija. Prisluhnili ji boste lahko ob 20.00 na 1. programu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/05/Kristalnimikrofon20194505308.mp3 RTVSLO – Ars 1208 clean Pred prvim nastopom pred mikrofonom bi moral novinar/bralec/napovedovalec obvladati pravilno izreko in naglaševanje besed ter imeti določeno stopnjo izobraženosti in razgledanosti. Po čem pa so napovedovalci izjemni, katera merila so odločilna, da si zaslužijo tudi nagrade. Gost je dekan Akademije za gledališče radio film in televizijo prof. dr. Tomaž Gubenšek, predsednik komisije, ki odloča o letošnjem kristalnem mikrofonu za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika in priznanju Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca. Nagrado in priznanje vsaka tri leta podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Dobitnika bosta znana jutri zvečer, 6. novembra, na podelitvi, ki bo na Radiu Slovenija. Prisluhnili ji boste lahko ob 20.00 na 1. programu. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 05 Nov 2019 11:45:00 +0000 Kristalni mikrofon 2019 Evangeličansko bogoslužje v Prekmurju ni nikoli v celoti potekalo v slovenskem knjižnem jeziku, ampak tudi v prekmurščini. Zakaj evangeličani v Prekmurju uporabljajo dva različna jezikovna zapisa, kako to vpliva na njihovo dojemanje duhovnega in kateri so zgodovinski razlogi za takšno jezikovno rabo, v oddaji pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Gosta oddaje: mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem, in jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek. V oddaji smo najprej osvetlili današnjo rabo prekmurščine v evangeličanskem bogoslužju in molitvah, v nadaljevanju pa smo se ozrli v zgodovino, tudi v čas, ko so imeli protestanti zadržke do jezikovnega poenotenja slovenskega prostora, ker so ga povezovali z rekatolizacijo prostora med Muro in Rabo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/28/Prekmurinamedevangeliani4494369.mp3 RTVSLO – Ars 3019 clean Evangeličansko bogoslužje v Prekmurju ni nikoli v celoti potekalo v slovenskem knjižnem jeziku, ampak tudi v prekmurščini. Zakaj evangeličani v Prekmurju uporabljajo dva različna jezikovna zapisa, kako to vpliva na njihovo dojemanje duhovnega in kateri so zgodovinski razlogi za takšno jezikovno rabo, v oddaji pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Gosta oddaje: mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem, in jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek. V oddaji smo najprej osvetlili današnjo rabo prekmurščine v evangeličanskem bogoslužju in molitvah, v nadaljevanju pa smo se ozrli v zgodovino, tudi v čas, ko so imeli protestanti zadržke do jezikovnega poenotenja slovenskega prostora, ker so ga povezovali z rekatolizacijo prostora med Muro in Rabo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Oct 2019 13:00:00 +0000 Prekmurščina med evangeličani Ob slepoti in gluhoti pomislimo na omejitve v sporazumevanju. Pri gluhoslepoti pa verjetno ne pomislimo le na to, da je sporazumevanje prekinjeno, ampak kar onemogočeno. Kakšen je sploh sporazumevalni svet gluhoslepih? Ob evropskem dnevu gluhoslepih v pogovoru dr. Simono Gerenčer Pegan, tolmačko za gluhoslepe in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Vir fotografije: ndcs.org.uk videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/Sporazumevalnisvetgluhoslepih4480866.mp3 RTVSLO – Ars 1214 clean Ob slepoti in gluhoti pomislimo na omejitve v sporazumevanju. Pri gluhoslepoti pa verjetno ne pomislimo le na to, da je sporazumevanje prekinjeno, ampak kar onemogočeno. Kakšen je sploh sporazumevalni svet gluhoslepih? Ob evropskem dnevu gluhoslepih v pogovoru dr. Simono Gerenčer Pegan, tolmačko za gluhoslepe in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Vir fotografije: ndcs.org.uk http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Oct 2019 11:30:00 +0000 Sporazumevalni svet gluhoslepih Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik po napovedih prevedli približno 100 knjižnih naslovov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/11/AlijeteranlahkoleWein4465859.mp3 RTVSLO – Ars 1372 clean Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik po napovedih prevedli približno 100 knjižnih naslovov. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 11 Oct 2019 11:40:00 +0000 Ali je teran lahko le Wein? Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/04/Tikanjevikanjeonikanjeskozias4453990.mp3 RTVSLO – Ars 1131 clean Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 04 Oct 2019 08:00:00 +0000 Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, je v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo smo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Vir fotografije: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/01/Ovstopuotrokavjezik4447166.mp3 RTVSLO – Ars 1376 clean Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, je v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo smo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Vir fotografije: Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 01 Oct 2019 07:25:00 +0000 O vstopu otroka v jezik Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/24/Jezikovniizzivibaronihpridigarjev4436334.mp3 RTVSLO – Ars 1194 clean Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Sep 2019 15:00:00 +0000 Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev V nacionalnem mesecu skupnega branja se bomo vprašali, ali mladi res ne berejo. Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in Mladinskega festivala angažiranega pisanja Itn. Pri svojem delu je ugotovila, da mladih glede bralnih potreb in navad ne smemo podcenjevati. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/17/Alimladiresneberejo4425962.mp3 RTVSLO – Ars 1110 clean V nacionalnem mesecu skupnega branja se bomo vprašali, ali mladi res ne berejo. Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in Mladinskega festivala angažiranega pisanja Itn. Pri svojem delu je ugotovila, da mladih glede bralnih potreb in navad ne smemo podcenjevati. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Sep 2019 06:10:00 +0000 Ali mladi res ne berejo? Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na zavodu Familylab Slovenija. Med oddajo bomo predstavili dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/10/Kateregaspolasoknjinimolji4416846.mp3 RTVSLO – Ars 1281 clean Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na zavodu Familylab Slovenija. Med oddajo bomo predstavili dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Sep 2019 12:15:00 +0000 Katerega spola so knjižni molji? Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/03/Gordijskivozelprenovepoukasloveninevosnovnioli4407971.mp3 RTVSLO – Ars 3210 clean Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 03 Sep 2019 12:05:00 +0000 Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli Otroci priseljencev so po vpisu takoj vključeni v šolske razrede. To predstavlja poseben izziv za njih in pedagoge, saj se lahko zgodi, da ne razumejo slovenščine. Kako jim lahko pomagajo v okviru nacionalnega projekta »Le z drugimi smo,« s katerim želijo usposobiti 10 tisoč posameznikov? Kakšne so dobre prakse projekta in kako konkretno se po šolah trenutno spopadajo s temi izzivi? Gostja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki koordinira seminar Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/27/Lezdrugimismo4397295.mp3 RTVSLO – Ars 1048 clean Otroci priseljencev so po vpisu takoj vključeni v šolske razrede. To predstavlja poseben izziv za njih in pedagoge, saj se lahko zgodi, da ne razumejo slovenščine. Kako jim lahko pomagajo v okviru nacionalnega projekta »Le z drugimi smo,« s katerim želijo usposobiti 10 tisoč posameznikov? Kakšne so dobre prakse projekta in kako konkretno se po šolah trenutno spopadajo s temi izzivi? Gostja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki koordinira seminar Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Aug 2019 09:00:00 +0000 Le z drugimi smo! Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/19/ZlatonalingvistiniolimpijadivJuniKoreji4388834.mp3 RTVSLO – Ars 1452 clean Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Aug 2019 11:10:00 +0000 Zlato na lingvistični olimpijadi v Južni Koreji Marc Leland Greenberg, eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov, se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Med drugim nam bo povedal, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v ZDA aktivno zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in prihajajočo 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Pogovor smo v krajši obliki objavili tudi na 1. programu Radia Slovenija. Vir fotografije: osebni arhiv Marca Greenberga videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/12/MarcL.Greenbergamerikiprofesorkijedoktoriralizprekmurine4382235.mp3 RTVSLO – Ars 3303 clean Marc Leland Greenberg, eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov, se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Med drugim nam bo povedal, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v ZDA aktivno zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in prihajajočo 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Pogovor smo v krajši obliki objavili tudi na 1. programu Radia Slovenija. Vir fotografije: osebni arhiv Marca Greenberga http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Aug 2019 10:52:11 +0000 Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine Tudi v slovenščino se da zaljubiti. To dokazujejo udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki namenijo del dopusta intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju naše kulture. V torkovih Jezikovnih pogovorih bodo razloge za spoznavanje slovenščine predstavile udeleženke iz Hrvaške, Slovaške in Ukrajine. Vir fotografije: Facebook stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/06/Navduenkenadslovenino4376243.mp3 RTVSLO – Ars 1095 clean Tudi v slovenščino se da zaljubiti. To dokazujejo udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki namenijo del dopusta intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju naše kulture. V torkovih Jezikovnih pogovorih bodo razloge za spoznavanje slovenščine predstavile udeleženke iz Hrvaške, Slovaške in Ukrajine. Vir fotografije: Facebook stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 06 Aug 2019 10:00:00 +0000 Navdušenke nad slovenščino Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo. Za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto in špičasto podobo. O univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer potrebno biti previden, saj je ta lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Vir fotografije: CSTRSK/Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/29/Slikanjezbesedami4369576.mp3 RTVSLO – Ars 1236 clean Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo. Za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto in špičasto podobo. O univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer potrebno biti previden, saj je ta lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Vir fotografije: CSTRSK/Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Jul 2019 10:00:00 +0000 Slikanje z besedami Skoraj 30 članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na vlado, državni zbor in ustavno sodišče naslovilo protestno izjavo v zvezi z zanemarjanjem ustavno in zakonsko določene skrbi za slovenski jezik. Izjavo so naslovili Kako je mogoče in jo razširili v spletno peticijo. Objavili smo nagovor Borisa A. Novaka, avtorja te protestne izjave, v katerem opozarja na pasti vsiljevanja angleščine kot globalnega jezika in opisuje svojo zgodnjo izkušnjo dvojezičnosti. Z njim je nagovoril udeležence posveta Jezikovna samozavest –obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izjavo podpira Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenija. Vir fotografije: Borut Zivulovic/Bobo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/22/Kakojemogoe4364222.mp3 RTVSLO – Ars 1244 clean Skoraj 30 članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na vlado, državni zbor in ustavno sodišče naslovilo protestno izjavo v zvezi z zanemarjanjem ustavno in zakonsko določene skrbi za slovenski jezik. Izjavo so naslovili Kako je mogoče in jo razširili v spletno peticijo. Objavili smo nagovor Borisa A. Novaka, avtorja te protestne izjave, v katerem opozarja na pasti vsiljevanja angleščine kot globalnega jezika in opisuje svojo zgodnjo izkušnjo dvojezičnosti. Z njim je nagovoril udeležence posveta Jezikovna samozavest –obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izjavo podpira Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenija. Vir fotografije: Borut Zivulovic/Bobo http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Jul 2019 14:00:00 +0000 Kako je mogoče? Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine. Vir fotografije: osebni Facebook profil Jelene Konicka. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/15/JelenaKonickajaRusinjakijevLitviustanovilalektoratzaslovenino4356926.mp3 RTVSLO – Ars 1093 clean Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine. Vir fotografije: osebni Facebook profil Jelene Konicka. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Jul 2019 11:00:00 +0000 Jelena Konicka, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenščino Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga že 20 let vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Vir fotografije: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/05/Teptanjejezikovnihpravic4347715.mp3 RTVSLO – Ars 1856 clean Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga že 20 let vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Vir fotografije: Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 08 Jul 2019 16:00:00 +0000 Teptanje jezikovnih pravic Krščanski avtorji in prevajalci – med njimi posebno mesto zaseda sv. Hieronim – so rimskemu pogledu na prevajanje dodali povsem novo razsežnost, ki v teoriji prevajanja velja še danes. Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom in ga izboljševali, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem in se mu skušajo kar najbolj približati. Ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, osrednje osebnosti na področju prevajanja Svetega pisma, se bomo o njegovem prevajalskem delu pogovarjali z dr. Davidom Movrinom, docentom na oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/01/Hieronimovprevajalskicredo4343379.mp3 RTVSLO – Ars 1237 clean Krščanski avtorji in prevajalci – med njimi posebno mesto zaseda sv. Hieronim – so rimskemu pogledu na prevajanje dodali povsem novo razsežnost, ki v teoriji prevajanja velja še danes. Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom in ga izboljševali, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem in se mu skušajo kar najbolj približati. Ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, osrednje osebnosti na področju prevajanja Svetega pisma, se bomo o njegovem prevajalskem delu pogovarjali z dr. Davidom Movrinom, docentom na oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 01 Jul 2019 16:00:00 +0000 Hieronimov prevajalski credo "Govorite za nami teh malo besed" je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. "Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način," razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in "nedvomne sledi slovenščine". Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bayerische StaatsBibliothek, München videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/20/Glagoliteponazredkazloueza.4328096.mp3 RTVSLO – Ars 1196 clean "Govorite za nami teh malo besed" je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. "Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način," razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in "nedvomne sledi slovenščine". Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bayerische StaatsBibliothek, München http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Jun 2019 11:00:00 +0000 “Glagolite po naz redka zloueza.” Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.Vir fotografije: Jonas Hasselqvist, Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/14/Bitisodnitolma4320362.mp3 RTVSLO – Ars 1158 clean Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.Vir fotografije: Jonas Hasselqvist, Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jun 2019 16:00:00 +0000 Biti sodni tolmač »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je pred stoletjem dejal jezikoslovec Fran Ramovš na predavanju o slovenščini, ki je bilo prvo predavanje na ljubljanski univerzi. Gost oddaje je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej. Vprašali smo ga, v kakšni kondiciji je ljubljanska slovenistika in kakšen naj bi bil danes njen vpliv na širšo družbo. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/12/Ob100.letihljubljanskeslovenistike4317751.mp3 RTVSLO – Ars 1302 clean »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je pred stoletjem dejal jezikoslovec Fran Ramovš na predavanju o slovenščini, ki je bilo prvo predavanje na ljubljanski univerzi. Gost oddaje je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej. Vprašali smo ga, v kakšni kondiciji je ljubljanska slovenistika in kakšen naj bi bil danes njen vpliv na širšo družbo. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Jun 2019 14:05:00 +0000 Ob 100-letnici ljubljanske slovenistike Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Davorinu Hostniku, avtorju prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter druge slovnice ruskega jezika za Slovence. Čeprav je dvojezični slovar z današnjega jezikoslovnega vidika pomanjkljiv, je vendarle poseben, saj je Hostnik z njim oral ledino in še danes navdušuje z živim in pragmatičnim pristopom, ki želi Slovencu olajšati učenje ruskega jezika in spoznavanje ruske kulture. Gostja oddaje je prof. dr. Aleksandra Derganc z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: Knjižnica Litija videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/04/DavorinHostniktkalecslovensko-ruskegaprijateljstva4301328.mp3 RTVSLO – Ars 1125 clean Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Davorinu Hostniku, avtorju prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter druge slovnice ruskega jezika za Slovence. Čeprav je dvojezični slovar z današnjega jezikoslovnega vidika pomanjkljiv, je vendarle poseben, saj je Hostnik z njim oral ledino in še danes navdušuje z živim in pragmatičnim pristopom, ki želi Slovencu olajšati učenje ruskega jezika in spoznavanje ruske kulture. Gostja oddaje je prof. dr. Aleksandra Derganc z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: Knjižnica Litija http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 04 Jun 2019 16:00:00 +0000 Davorin Hostnik, tkalec slovensko-ruskega prijateljstva Razumevanje jezika je povezano z razumevanjem življenja. Če hoče umetna inteligenca dejansko razumeti zapletenejša besedila, potem mora razumeti kontekste naših konkretnih življenjskih situacij. O tem, kako postaja naša podoba sveta računalniškostrojno vse bolj berljiva, se bomo pogovarjali z dr. Simonom Krekom, raziskovalcem v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, vodjo Centra za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/28/Jezikovnetehnologijenevronskostrojnoprevajanje4292923.mp3 RTVSLO – Ars 1352 clean Razumevanje jezika je povezano z razumevanjem življenja. Če hoče umetna inteligenca dejansko razumeti zapletenejša besedila, potem mora razumeti kontekste naših konkretnih življenjskih situacij. O tem, kako postaja naša podoba sveta računalniškostrojno vse bolj berljiva, se bomo pogovarjali z dr. Simonom Krekom, raziskovalcem v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, vodjo Centra za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 May 2019 16:00:00 +0000 Jezikovne tehnologije: nevronsko strojno prevajanje Sardski jezik oziroma limba sarda, kot mu pravijo domačini, prebivalci drugega največjega otoka v Evropi, je samostojen jezik in ne, kot bi lahko kdo zmotno mislil, dialekt italijanščine. Na to, kakšne so specifike sardščine, do kakšnih odkritij pridemo, ko jo primerjamo z drugimi romanskimi jeziki, kaj je o sardščini mislil znameniti Dante, kakšno jezikovno politiko vodi Italija do tega manjšinskega jezika in o stopnji njegove ogroženosti, bomo med drugim skušali odgovoriti v tokratni oddaji. Sardski jezik nam bo predstavila doc. dr. Agata Šega. Foto: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/Sardina-najstarejahilatinine4274094.mp3 RTVSLO – Ars 1172 clean Sardski jezik oziroma limba sarda, kot mu pravijo domačini, prebivalci drugega največjega otoka v Evropi, je samostojen jezik in ne, kot bi lahko kdo zmotno mislil, dialekt italijanščine. Na to, kakšne so specifike sardščine, do kakšnih odkritij pridemo, ko jo primerjamo z drugimi romanskimi jeziki, kaj je o sardščini mislil znameniti Dante, kakšno jezikovno politiko vodi Italija do tega manjšinskega jezika in o stopnji njegove ogroženosti, bomo med drugim skušali odgovoriti v tokratni oddaji. Sardski jezik nam bo predstavila doc. dr. Agata Šega. Foto: Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 May 2019 16:05:00 +0000 Sardščina - najstarejša hči latinščine Prekmurščina je bila do pomladi narodov v 19. stoletju vzporedni knjižni jezik. Verjetno je ta jezikovna zgodovina podlaga samozavesti Prekmurcev, da svoj jezik in narečje »dojemajo zelo čustveno« in so ponosni, »da gučijo« v njem. Kaj dela prekmurščino za več kot le narečje in kako jo razumejo in dojemajo zahodneje od Prekmurja? Gost je prof. dr. Marko Jesenšek, avtor monografije Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Oddaja je del radijskega programa v letu 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Vir fotografije: athree23/Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/14/Prekmurskijezikmedknjinonormoinnarejem4271940.mp3 RTVSLO – Ars 1035 clean Prekmurščina je bila do pomladi narodov v 19. stoletju vzporedni knjižni jezik. Verjetno je ta jezikovna zgodovina podlaga samozavesti Prekmurcev, da svoj jezik in narečje »dojemajo zelo čustveno« in so ponosni, »da gučijo« v njem. Kaj dela prekmurščino za več kot le narečje in kako jo razumejo in dojemajo zahodneje od Prekmurja? Gost je prof. dr. Marko Jesenšek, avtor monografije Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Oddaja je del radijskega programa v letu 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Vir fotografije: athree23/Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 May 2019 16:00:00 +0000 Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem Aprila je v javnost prišla Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. V njej prevajalci in prevajalke, tolmačke in tolmači, lektorji in lektorice ter drugi strokovnjaki predstavljajo stanje na tem področju, ki je sicer izjemno pomembno, vendar pogosto vse bolj zapostavljeno in prezrto. O Beli knjigi o prevajanju ter o problemih, povezanih z delom in položajem prevajalcev, tolmačev in lektorjev se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Barbaro Pregelj, eno od avtoric in glavno urednico Bele knjige o prevajanju. Vir fotografije: Facebook stran Društva slovenskih književnih prevajalcev videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/07/Belaknjigaoprevajanju4264075.mp3 RTVSLO – Ars 1428 clean Aprila je v javnost prišla Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. V njej prevajalci in prevajalke, tolmačke in tolmači, lektorji in lektorice ter drugi strokovnjaki predstavljajo stanje na tem področju, ki je sicer izjemno pomembno, vendar pogosto vse bolj zapostavljeno in prezrto. O Beli knjigi o prevajanju ter o problemih, povezanih z delom in položajem prevajalcev, tolmačev in lektorjev se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Barbaro Pregelj, eno od avtoric in glavno urednico Bele knjige o prevajanju. Vir fotografije: Facebook stran Društva slovenskih književnih prevajalcev http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 May 2019 16:00:00 +0000 Bela knjiga o prevajanju Od komunikacijskih potencialov lutke kot spodbude za učenje govora do orodij nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora – na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je končal 4. Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili izzive, povezane z govornim izražanjem v različnih izobraževalnih ustanovah – od vrtca do univerze. Več v oddaji Jezikovni pogovori. Naši gostji bosta vodji simpozija, prof. dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/25/MednarodniznanstvenisimpozijPouevanjegovora4250151.mp3 RTVSLO – Ars 1361 clean Od komunikacijskih potencialov lutke kot spodbude za učenje govora do orodij nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora – na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je končal 4. Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili izzive, povezane z govornim izražanjem v različnih izobraževalnih ustanovah – od vrtca do univerze. Več v oddaji Jezikovni pogovori. Naši gostji bosta vodji simpozija, prof. dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Apr 2019 16:00:00 +0000 Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora Več kot 100 znanstvenikov z vsega sveta je podpisalo Deklaracijo o prihodnosti branja v dobi digitalizacije. »Ena ključnih ugotovitev podpisnikov deklaracije iz Stavangerja je, da bralci besedilo bolj preskakujejo, da precenjujejo svoje znanje in razumevanje ter da se slabše osredotočajo, kadar berejo z zaslona, kot kadar berejo s papirja. Natančen pregled 54-ih raziskav z več kot 170.000 udeleženci je pokazal, da bralci dolga neumetnostna besedila razumejo slabše, kadar jih berejo z zaslona.« O tem, zakaj so tiskane knjige še vedno najboljše za branje poglobljenih vsebin, smo se pred začetkom projekta Noč knjige pogovarjali s profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti Mihom Kovačem. Vir fotografije: Belinda Cave/Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/23/Tiskaneknjigesoevednonajboljezapoglobljenevsebine4245336.mp3 RTVSLO – Ars 1254 clean Več kot 100 znanstvenikov z vsega sveta je podpisalo Deklaracijo o prihodnosti branja v dobi digitalizacije. »Ena ključnih ugotovitev podpisnikov deklaracije iz Stavangerja je, da bralci besedilo bolj preskakujejo, da precenjujejo svoje znanje in razumevanje ter da se slabše osredotočajo, kadar berejo z zaslona, kot kadar berejo s papirja. Natančen pregled 54-ih raziskav z več kot 170.000 udeleženci je pokazal, da bralci dolga neumetnostna besedila razumejo slabše, kadar jih berejo z zaslona.« O tem, zakaj so tiskane knjige še vedno najboljše za branje poglobljenih vsebin, smo se pred začetkom projekta Noč knjige pogovarjali s profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti Mihom Kovačem. Vir fotografije: Belinda Cave/Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Apr 2019 16:00:00 +0000 Tiskane knjige so še vedno najboljše za poglobljene vsebine Nekdanji imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit in poslovat v Slovenijo, opozarjajo pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Ali se mednarodne korporacije z zahtevo po prevodu na slovenskih sodiščih izogibajo tožbi, ali pa gre za uveljavljen postopek, v katerem mora tožnik poskrbeti za prevod v jezik, ki ga tožena stranka razume? O jezikovnih dilemah v konkretnih primerih malih delničarjev smo se pogovarjali s Kristijanom Verbičem, predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev, in Miho Kuničem, odvetnikom. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/16/Jezikovnimanevritujihdrubnaslovenskihsodiih4209440.mp3 RTVSLO – Ars 1815 clean Nekdanji imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit in poslovat v Slovenijo, opozarjajo pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Ali se mednarodne korporacije z zahtevo po prevodu na slovenskih sodiščih izogibajo tožbi, ali pa gre za uveljavljen postopek, v katerem mora tožnik poskrbeti za prevod v jezik, ki ga tožena stranka razume? O jezikovnih dilemah v konkretnih primerih malih delničarjev smo se pogovarjali s Kristijanom Verbičem, predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev, in Miho Kuničem, odvetnikom. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Apr 2019 16:00:00 +0000 Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih? Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam. To bo v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, saj jim ne bo treba iskati stikal ali brskati po zaslonih pametnih naprav. Potrebe po takih tehnologijah pa se bodo večale tudi zaradi hitro starajoče se družbe. Kako daleč je tak razvoj? Kaj vse bi lahko jezikovne tehnologije že danes olajšale slepim in slabovidnim? Kako bo to vplivalo na rabo brajice? Gost je Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. foto: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/09/Kajvselahkojezikovnetehnologijeolajajoslepimslabovidniminstarejim4200347.mp3 RTVSLO – Ars 1282 clean Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam. To bo v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, saj jim ne bo treba iskati stikal ali brskati po zaslonih pametnih naprav. Potrebe po takih tehnologijah pa se bodo večale tudi zaradi hitro starajoče se družbe. Kako daleč je tak razvoj? Kaj vse bi lahko jezikovne tehnologije že danes olajšale slepim in slabovidnim? Kako bo to vplivalo na rabo brajice? Gost je Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. foto: Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 09 Apr 2019 16:00:00 +0000 Kaj vse lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim? Čeprav je bila od leta 1848 slovenščina učni predmet v habsburški monarhiji, to še ne pomeni, da je celotno šolanje potekalo v slovenščini. Nemščina je bila za slovenske otroke velika ovira, saj zaradi nje mnogi niso mogli zaključiti šolanja, doštudirati in doseči boljših akademskih služb. O jezikovnih izzivih slovenskih otrok in učiteljev v habsburški monarhiji v pogovoru z dr. Alenko Divjak, avtorico knjige Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860-1918.Foto: turizem-sentjur.com videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/02/Protipotujevanjumladine4190908.mp3 RTVSLO – Ars 1263 clean Čeprav je bila od leta 1848 slovenščina učni predmet v habsburški monarhiji, to še ne pomeni, da je celotno šolanje potekalo v slovenščini. Nemščina je bila za slovenske otroke velika ovira, saj zaradi nje mnogi niso mogli zaključiti šolanja, doštudirati in doseči boljših akademskih služb. O jezikovnih izzivih slovenskih otrok in učiteljev v habsburški monarhiji v pogovoru z dr. Alenko Divjak, avtorico knjige Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860-1918.Foto: turizem-sentjur.com http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 02 Apr 2019 16:00:00 +0000 Proti potujčevanju mladine Slovenski znanstveni jezik stopa po poti razvrednotenja, tako menijo pri Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Nasprotujejo temu, da bi bila angleščina vnaprejšnji kriterij in pogoj večvrednosti znanstvenih člankov: “Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine que non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se z visokim številom točk ovrednoti objava člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.” Gosta sta profesor za področje računalništva in informatike akad. dr. Ivan Bratko in profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture ter znanstveni svetnik na INR dr. Dean Komel, člana komisije, ki imata različna stališča. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/26/Zoperrazvrednotenjeslovenskegaznanstvenegajezika4183376.mp3 RTVSLO – Ars 3549 clean Slovenski znanstveni jezik stopa po poti razvrednotenja, tako menijo pri Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Nasprotujejo temu, da bi bila angleščina vnaprejšnji kriterij in pogoj večvrednosti znanstvenih člankov: “Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine que non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se z visokim številom točk ovrednoti objava člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.” Gosta sta profesor za področje računalništva in informatike akad. dr. Ivan Bratko in profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture ter znanstveni svetnik na INR dr. Dean Komel, člana komisije, ki imata različna stališča. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Mar 2019 17:00:00 +0000 Zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika Jezik je sredstvo, ki temeljno določa, kako si razlagamo svet okrog nas. S svojo strukturo nam postavlja pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas. Jezik ima notranje argumentacijske potenciale, ki vplivajo na moč argumentov. Njihovo razumevanje pa je odvisno tudi od tega, skozi kateri medij dobivamo jezikovne informacije, kar se še posebej kaže v obdobju digitalizacije. O jezikovnih resničnostih, ki vplivajo na dojemanje resnice, v pogovoru z rednim profesorjem retorike in argumentacije, direktorjem Pedagoškega inštituta Igorjem Ž. Žagarjem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/19/Resnicejezika4175414.mp3 RTVSLO – Ars 1229 clean Jezik je sredstvo, ki temeljno določa, kako si razlagamo svet okrog nas. S svojo strukturo nam postavlja pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas. Jezik ima notranje argumentacijske potenciale, ki vplivajo na moč argumentov. Njihovo razumevanje pa je odvisno tudi od tega, skozi kateri medij dobivamo jezikovne informacije, kar se še posebej kaže v obdobju digitalizacije. O jezikovnih resničnostih, ki vplivajo na dojemanje resnice, v pogovoru z rednim profesorjem retorike in argumentacije, direktorjem Pedagoškega inštituta Igorjem Ž. Žagarjem. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Mar 2019 17:00:00 +0000 Resnice jezika Številni so prepričani, da je uspešna govorna interpretacija literarnih besedil odvisna predvsem od navdiha, nadarjenosti in intuicije. Profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Katarina Podbevšek pa meni, da je za učinkovito govorno izvedbo potrebno predvsem specifično znanje, ki zahteva od govorca, da zna razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih. Podrobneje o tem, na kaj vse morajo biti študenti igre pozorni, ko se pripravljajo na govorno interpretacijo poezije, proze in dramatike, v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/Govornostliterarnihbesedil4167987.mp3 RTVSLO – Ars 1357 clean Številni so prepričani, da je uspešna govorna interpretacija literarnih besedil odvisna predvsem od navdiha, nadarjenosti in intuicije. Profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Katarina Podbevšek pa meni, da je za učinkovito govorno izvedbo potrebno predvsem specifično znanje, ki zahteva od govorca, da zna razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih. Podrobneje o tem, na kaj vse morajo biti študenti igre pozorni, ko se pripravljajo na govorno interpretacijo poezije, proze in dramatike, v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Mar 2019 09:30:00 +0000 Govornost literarnih besedil Obdobje vedske stare indijščine je trajalo približno od leta 1500 do 500 pred našim štetjem. V tem času so nastale velike zbirke bogoslužnih besedil, bolj znane kot vede. Sanskrt ima še danes status svetega jezika in je eden od uradnih jezikov Indije. V oddaji gostimo docenta za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, dr. Luka Repanška. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/Staraindijinaalisanskrt4156411.mp3 RTVSLO – Ars 1222 clean Obdobje vedske stare indijščine je trajalo približno od leta 1500 do 500 pred našim štetjem. V tem času so nastale velike zbirke bogoslužnih besedil, bolj znane kot vede. Sanskrt ima še danes status svetega jezika in je eden od uradnih jezikov Indije. V oddaji gostimo docenta za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, dr. Luka Repanška. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 05 Mar 2019 17:00:00 +0000 Stara indijščina ali sanskrt Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/26/Vplivpisanjazrokonarazvojmoganov4143414.mp3 RTVSLO – Ars 1832 clean Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Feb 2019 17:00:00 +0000 Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov Pred prihajajočim dnevom maternega jezika oddajo namenjamo učenju prekmurskega jezika v osnovnih šolah. Prekmurščina ni le narečje, ampak je jezik z znanstveno slovnico in knjižno tradicijo. Zaenkrat lahko učenci prekmurski jezik spoznavajo v obliki interesne dejavnosti, pobudniki pa si želijo, da bi uvedli tudi izbirni predmet, ki bi še poglobil znanje med Prekmurci o njihovi jezikovno-kulturni dediščini. Spoznavanje teh vsebin se lahko uveljavi tudi na kateri od ljubljanskih šol, saj v prestolnici živi veliko mladih prekmurskih družin in njihovih otrok. Mogoče bodo pobude uspešnejše letos, ob 100-letnici priključitve Prekmurja matični domovini. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/19/Prekmurskijezikinkulturavosnovniholah4132509.mp3 RTVSLO – Ars 1193 clean Pred prihajajočim dnevom maternega jezika oddajo namenjamo učenju prekmurskega jezika v osnovnih šolah. Prekmurščina ni le narečje, ampak je jezik z znanstveno slovnico in knjižno tradicijo. Zaenkrat lahko učenci prekmurski jezik spoznavajo v obliki interesne dejavnosti, pobudniki pa si želijo, da bi uvedli tudi izbirni predmet, ki bi še poglobil znanje med Prekmurci o njihovi jezikovno-kulturni dediščini. Spoznavanje teh vsebin se lahko uveljavi tudi na kateri od ljubljanskih šol, saj v prestolnici živi veliko mladih prekmurskih družin in njihovih otrok. Mogoče bodo pobude uspešnejše letos, ob 100-letnici priključitve Prekmurja matični domovini. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Feb 2019 17:00:00 +0000 Prekmurski jezik in kultura v osnovnih šolah Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je bil redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Izhodišče pogovora je bila knjiga »učitelj kot retorik«. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/07/KakniretorikismoSlovenci4119156.mp3 RTVSLO – Ars 1429 clean Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je bil redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Izhodišče pogovora je bila knjiga »učitelj kot retorik«. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Feb 2019 17:00:00 +0000 Kakšni retoriki smo Slovenci? Frazemi in pregovori s sestavino pojma »čas« - na primer "čas je denar", "čas debelih krav", "čas ga je prehitel" - nam veliko povejo o človekovem dojemanju te neoprijemljive in abstraktne dimenzije. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo o pojmu časa in konceptualiziranju časa v frazeologiji pogovarjali z dr. Melanijo Lariso Fabčič. Vabljeni k poslušanju! Foto: Aron Visuals videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/04/Konceptualizacijaasavfrazeologiji4113120.mp3 RTVSLO – Ars 1788 clean Frazemi in pregovori s sestavino pojma »čas« - na primer "čas je denar", "čas debelih krav", "čas ga je prehitel" - nam veliko povejo o človekovem dojemanju te neoprijemljive in abstraktne dimenzije. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo o pojmu časa in konceptualiziranju časa v frazeologiji pogovarjali z dr. Melanijo Lariso Fabčič. Vabljeni k poslušanju! Foto: Aron Visuals http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 05 Feb 2019 17:10:00 +0000 Konceptualizacija “časa” v frazeologiji Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, smo se pogovarjali z Barbaro Vrtovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/11/JezikiAlmeM.Karlin3669879.mp3 RTVSLO – Ars 1787 clean Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, smo se pogovarjali z Barbaro Vrtovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 Jan 2019 17:00:00 +0000 Jeziki Alme M. Karlin Med najzanimivejše načine sporazumevanja človeka bi lahko uvrstili jezik gluhoslepih. Osnova različnih metod je dotik, primerjamo pa ga lahko s plesom, med katerim se hitro pokaže skladnost sporazumevajočih se plesalcev, ki je ključna za tak prenos informacij. Kaj vse je mogoče sporočati z jezikom gluho-slepih? Gostja je Simona Gerenčer Pegan, soustanoviteljica Združenja gluho-slepih Slovenije Dlan. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/22/Jezikovniplesgluho-slepih4096688.mp3 RTVSLO – Ars 1795 clean Med najzanimivejše načine sporazumevanja človeka bi lahko uvrstili jezik gluhoslepih. Osnova različnih metod je dotik, primerjamo pa ga lahko s plesom, med katerim se hitro pokaže skladnost sporazumevajočih se plesalcev, ki je ključna za tak prenos informacij. Kaj vse je mogoče sporočati z jezikom gluho-slepih? Gostja je Simona Gerenčer Pegan, soustanoviteljica Združenja gluho-slepih Slovenije Dlan. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 Jan 2019 17:00:00 +0000 Jezikovni ples gluhoslepih Jezikovnopolitične odločitve in ukrepe za naslednje petletno obdobje naj bi usmerjal novi nacionalni program za jezikovno politiko. Na ministrstvu za kulturo so se o osnutku izrekli strokovnjaki, ki so bili do njega precej kritični. Njihove odzive smo zbrali v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/15/Kaknebodojezikovnopolitineodloitvezaprihodnjepetletnoobdobje4088410.mp3 RTVSLO – Ars 1243 clean Jezikovnopolitične odločitve in ukrepe za naslednje petletno obdobje naj bi usmerjal novi nacionalni program za jezikovno politiko. Na ministrstvu za kulturo so se o osnutku izrekli strokovnjaki, ki so bili do njega precej kritični. Njihove odzive smo zbrali v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 Jan 2019 17:00:00 +0000 Kakšne bodo jezikovnopolitične odločitve za prihodnje petletno obdobje? Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/08/Vodnikjeprviuvedelbesedoslovar4080954.mp3 RTVSLO – Ars 1052 clean Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 08 Jan 2019 17:00:00 +0000 Vodnik je prvi uvedel besedo slovar Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje sta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/24/Besedaleta20184068513.mp3 RTVSLO – Ars 1172 clean Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje sta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Dec 2018 17:00:00 +0000 Beseda leta 2018 Vrh Triglava je bil prvič dokumentirano osvojen pred 240 leti. Obrisi njegovega poimenovanja pa segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/Triglavjezikovnifenomen4065073.mp3 RTVSLO – Ars 1063 clean Vrh Triglava je bil prvič dokumentirano osvojen pred 240 leti. Obrisi njegovega poimenovanja pa segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Dec 2018 17:00:00 +0000 Triglav, jezikovni fenomen Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine. Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/14/Cankarjevestilistinemojstrovine4055064.mp3 RTVSLO – Ars 1198 clean Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine. Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Dec 2018 08:15:00 +0000 Cankarjeve stilistične mojstrovine Za slovensko jezikovno skupnost je bilo leto 1918 prelomno. Ne glede na to, da je bila slovenščina statusno podrejena, se je v kraljevini SHS glede na preteklost njen položaj izboljševal. Med zanimivimi dogajanji v tem času so tudi množična zaposlovanja učiteljev slovenščine. Primorci so tako v Mariboru in Prekmurju svoje rojake učili slovenščino, kar je bila popolnoma nova jezikovna izkušnja, ki je bila takrat zanje precej eksotična. Gost oddaje je red. prof. dr. Marko Stabej. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Sloveninavprelomnemletu19184044706.mp3 RTVSLO – Ars 1209 clean Za slovensko jezikovno skupnost je bilo leto 1918 prelomno. Ne glede na to, da je bila slovenščina statusno podrejena, se je v kraljevini SHS glede na preteklost njen položaj izboljševal. Med zanimivimi dogajanji v tem času so tudi množična zaposlovanja učiteljev slovenščine. Primorci so tako v Mariboru in Prekmurju svoje rojake učili slovenščino, kar je bila popolnoma nova jezikovna izkušnja, ki je bila takrat zanje precej eksotična. Gost oddaje je red. prof. dr. Marko Stabej. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 05 Dec 2018 08:00:00 +0000 Slovenščina v prelomnem letu 1918 Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? K skupnemu branju je spodbujal tudi prvi Nacionalni mesec branja, ki se nadaljuje v okviru vseslovenske akcije Beremo skupaj. O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/28/Druinskoinmedgeneracijskobranje4037997.mp3 RTVSLO – Ars 1259 clean Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? K skupnemu branju je spodbujal tudi prvi Nacionalni mesec branja, ki se nadaljuje v okviru vseslovenske akcije Beremo skupaj. O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Nov 2018 00:15:00 +0000 Družinsko in medgeneracijsko branje Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Če nimajo zagotovljenega tolmača znakovnega jezika, jim je zato onemogočeno spoznavanje številnih vsebin, ki so slišečim samoumevne. Mogoče bodo k izboljšanju tega položaja pripomogle tudi ustavne spremembe, ki jih ob jutrišnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika predlagajo vladi. O jezikovnem svetu gluhih in naglušnih ter njihovem položaju v Sloveniji se bomo pogovarjali z Matjažem Juhartom, sinom gluhih staršev, ki danes vodi Inštitut za slovenski znakovni jezik. Vir fotografije: RTV SLO videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/12/Jezikovnisvetgluhih4018197.mp3 RTVSLO – Ars 887 clean Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Če nimajo zagotovljenega tolmača znakovnega jezika, jim je zato onemogočeno spoznavanje številnih vsebin, ki so slišečim samoumevne. Mogoče bodo k izboljšanju tega položaja pripomogle tudi ustavne spremembe, ki jih ob jutrišnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika predlagajo vladi. O jezikovnem svetu gluhih in naglušnih ter njihovem položaju v Sloveniji se bomo pogovarjali z Matjažem Juhartom, sinom gluhih staršev, ki danes vodi Inštitut za slovenski znakovni jezik. Vir fotografije: RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Nov 2018 17:00:00 +0000 Jezikovni svet gluhih Gostja oddaje je Samanta Baranja, ki se v raziskovalnem delu osredotoča na romski jezik ter vzgojo in izobraževanje romskih otrok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/06/Romiinnjihovjezik4009826.mp3 RTVSLO – Ars 1218 clean Gostja oddaje je Samanta Baranja, ki se v raziskovalnem delu osredotoča na romski jezik ter vzgojo in izobraževanje romskih otrok. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 06 Nov 2018 17:00:00 +0000 Romi in njihov jezik Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost je bil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/26/PeterPavelVergerijnenavadnipodpornikizdajanjaprvihslovenskihknjig3999599.mp3 RTVSLO – Ars 1179 clean Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost je bil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Oct 2018 17:00:00 +0000 Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig Kakšna je povezave med zvenom in pomenom v jeziku? Kako trdna in univerzalna je? Raziskovalci ji pripisujejo različno težo, saj je pojav zelo subjektiven. V osnovi lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/23/Simbolikaglasov3995956.mp3 RTVSLO – Ars 1236 clean Kakšna je povezave med zvenom in pomenom v jeziku? Kako trdna in univerzalna je? Raziskovalci ji pripisujejo različno težo, saj je pojav zelo subjektiven. V osnovi lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Oct 2018 16:00:00 +0000 Simbolika glasov Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, bomo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil prof. dr. Kozma Ahačič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/16/EvlalijaumetnijezikStanislavakrabca3988169.mp3 RTVSLO – Ars 1274 clean Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, bomo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil prof. dr. Kozma Ahačič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Oct 2018 16:00:00 +0000 Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. (Na fotografiji: slap Hukou na Rumeni reki z značilno barvo zaradi puhlice. Vir: Wikipedia.) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/08/ZakajimenujejoKitajcirjavorekoRumena3978540.mp3 RTVSLO – Ars 1149 clean Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. (Na fotografiji: slap Hukou na Rumeni reki z značilno barvo zaradi puhlice. Vir: Wikipedia.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 09 Oct 2018 16:00:00 +0000 Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena? Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/01/Razvojkitajskegajezika3971111.mp3 RTVSLO – Ars 1175 clean Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 02 Oct 2018 16:00:00 +0000 Razvoj kitajskega jezika Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. (Ponovitev oddaje.) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/OdNrnberkihprocesovdoBruslja3965473.mp3 RTVSLO – Ars 1222 clean Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. (Ponovitev oddaje.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Sep 2018 16:00:00 +0000 Od Nürnberških procesov do Bruslja Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/18/SloveninapoJANESUII.3958354.mp3 RTVSLO – Ars 1189 clean Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Sep 2018 16:00:00 +0000 Slovenščina po JANESU II. Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/Fenomenkletvicinpsovk3951164.mp3 RTVSLO – Ars 1213 clean Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Sep 2018 16:00:00 +0000 Fenomen kletvic in psovk Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa se skuša z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je bil Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. (Ponovitev oddaje.) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/Izvorkletvicinpsovk3942307.mp3 RTVSLO – Ars 1199 clean Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa se skuša z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je bil Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. (Ponovitev oddaje.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 04 Sep 2018 16:00:00 +0000 Izvor kletvic in psovk V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/Kenijajezikovnaraznolikostkotgronjadravnienotnosti3916297.mp3 RTVSLO – Ars 1199 clean V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Aug 2018 16:00:00 +0000 Kenija: jezikovna raznolikost kot grožnja državni enotnosti Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja JE Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/Nigerijskijezikizakladalibreme3916300.mp3 RTVSLO – Ars 1230 clean Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja JE Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Aug 2018 16:00:00 +0000 Nigerijski jeziki, zaklad ali breme? Filozofska fakulteta v Mariboru, skupaj s še dvema fakultetama, in sicer pedagoško in fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora, od lani izvaja projekt z naslovom Slovenščina na dlani. Sofinancirata ga Ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, končan pa naj bi bil leta 2021. Dr. Natalija Ulčnik s Filozofske fakultete v Mariboru je Nataliji Sinkovič pojasnila, kakšni so njegov namen in cilji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/Sloveninanadlani3916294.mp3 RTVSLO – Ars 1125 clean Filozofska fakulteta v Mariboru, skupaj s še dvema fakultetama, in sicer pedagoško in fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora, od lani izvaja projekt z naslovom Slovenščina na dlani. Sofinancirata ga Ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, končan pa naj bi bil leta 2021. Dr. Natalija Ulčnik s Filozofske fakultete v Mariboru je Nataliji Sinkovič pojasnila, kakšni so njegov namen in cilji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Aug 2018 16:00:00 +0000 Slovenščina na dlani Queerovsko jezikoslovje je nastalo v devetdesetih letih v Združenih državah Amerike. Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov (ženska – moški, heteroseksualec – homoseksualec), pa tudi heteronormativnosti. Več o queerovskem jezikoslovju, pa tudi o nedavnem sklepu senata Filozofske fakultete, da bodo v internih pravilnikih uporabljali ženski slovnični spol kot nevtralnega – ta je v javnosti sprožil burne reakcije – v tokratni oddaji. Z gostom oddaje dr. Vojkom Gorjancem, rednim profesorjem na oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, se je pogovarjala Maja Žvokelj. Vir foto: thinkstock videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/31/Queerovskojezikoslovje3913373.mp3 RTVSLO – Ars 1705 clean Queerovsko jezikoslovje je nastalo v devetdesetih letih v Združenih državah Amerike. Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov (ženska – moški, heteroseksualec – homoseksualec), pa tudi heteronormativnosti. Več o queerovskem jezikoslovju, pa tudi o nedavnem sklepu senata Filozofske fakultete, da bodo v internih pravilnikih uporabljali ženski slovnični spol kot nevtralnega – ta je v javnosti sprožil burne reakcije – v tokratni oddaji. Z gostom oddaje dr. Vojkom Gorjancem, rednim profesorjem na oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, se je pogovarjala Maja Žvokelj. Vir foto: thinkstock http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 Aug 2018 16:10:00 +0000 Queerovsko jezikoslovje Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/30/EsperantistVinkoOlak3912484.mp3 RTVSLO – Ars 1221 clean Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Jul 2018 16:00:00 +0000 Esperantist Vinko Ošlak Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, je gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/24/Esperantokotjezikzaboljisvet3908493.mp3 RTVSLO – Ars 1206 clean Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, je gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Jul 2018 16:00:00 +0000 Esperanto kot jezik za boljši svet Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje sta bila dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/17/Lekdobivrgelslovarvsmeti3902490.mp3 RTVSLO – Ars 2660 clean Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje sta bila dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Jul 2018 16:00:00 +0000 Le kdo bi vrgel slovar v smeti? Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 100-letnici njegove smrti Škrabčevo delo predstavljajo tudi na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/10/UpornikzjezikomzajezikStanislavkrabec3897801.mp3 RTVSLO – Ars 1181 clean Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 100-letnici njegove smrti Škrabčevo delo predstavljajo tudi na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Jul 2018 16:00:00 +0000 Upornik z jezikom za jezik, Stanislav Škrabec RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. sl Tue, 07 Jul 2020 16:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 07 Jul 2020 16:00:00 +0000 Jezikovni pogovori