Arts (C) RTVSLO 2017 Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20. http://www.rtvslo.si/podcast Jezikovni pogovori http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/47471518/jezikovni_pogovori_pc.jpg Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Če nimajo zagotovljenega tolmača znakovnega jezika, jim je zato onemogočeno spoznavanje številnih vsebin, ki so slišečim samoumevne. Mogoče bodo k izboljšanju tega položaja pripomogle tudi ustavne spremembe, ki jih ob jutrišnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika predlagajo vladi. O jezikovnem svetu gluhih in naglušnih ter njihovem položaju v Sloveniji se bomo pogovarjali z Matjažem Juhartom, sinom gluhih staršev, ki danes vodi Inštitut za slovenski znakovni jezik. Vir fotografije: RTV SLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/12/Jezikovnisvetgluhih4018197.mp3 RTVSLO – Ars 887 clean Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Če nimajo zagotovljenega tolmača znakovnega jezika, jim je zato onemogočeno spoznavanje številnih vsebin, ki so slišečim samoumevne. Mogoče bodo k izboljšanju tega položaja pripomogle tudi ustavne spremembe, ki jih ob jutrišnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika predlagajo vladi. O jezikovnem svetu gluhih in naglušnih ter njihovem položaju v Sloveniji se bomo pogovarjali z Matjažem Juhartom, sinom gluhih staršev, ki danes vodi Inštitut za slovenski znakovni jezik. Vir fotografije: RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Nov 2018 17:00:00 +0000 Jezikovni svet gluhih Gostja oddaje je Samanta Baranja, ki se v raziskovalnem delu osredotoča na romski jezik ter vzgojo in izobraževanje romskih otrok. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/06/Romiinnjihovjezik4009826.mp3 RTVSLO – Ars 1218 clean Gostja oddaje je Samanta Baranja, ki se v raziskovalnem delu osredotoča na romski jezik ter vzgojo in izobraževanje romskih otrok. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Nov 2018 17:00:00 +0000 Romi in njihov jezik Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost je bil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/26/PeterPavelVergerijnenavadnipodpornikizdajanjaprvihslovenskihknjig3999599.mp3 RTVSLO – Ars 1179 clean Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost je bil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Oct 2018 17:00:00 +0000 Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig Kakšna je povezave med zvenom in pomenom v jeziku? Kako trdna in univerzalna je? Raziskovalci ji pripisujejo različno težo, saj je pojav zelo subjektiven. V osnovi lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/23/Simbolikaglasov3995956.mp3 RTVSLO – Ars 1236 clean Kakšna je povezave med zvenom in pomenom v jeziku? Kako trdna in univerzalna je? Raziskovalci ji pripisujejo različno težo, saj je pojav zelo subjektiven. V osnovi lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Oct 2018 16:00:00 +0000 Simbolika glasov Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, bomo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil prof. dr. Kozma Ahačič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/16/EvlalijaumetnijezikStanislavakrabca3988169.mp3 RTVSLO – Ars 1274 clean Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, bomo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil prof. dr. Kozma Ahačič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Oct 2018 16:00:00 +0000 Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. (Na fotografiji: slap Hukou na Rumeni reki z značilno barvo zaradi puhlice. Vir: Wikipedia.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/08/ZakajimenujejoKitajcirjavorekoRumena3978540.mp3 RTVSLO – Ars 1149 clean Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. (Na fotografiji: slap Hukou na Rumeni reki z značilno barvo zaradi puhlice. Vir: Wikipedia.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Oct 2018 16:00:00 +0000 Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena? Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/01/Razvojkitajskegajezika3971111.mp3 RTVSLO – Ars 1175 clean Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Oct 2018 16:00:00 +0000 Razvoj kitajskega jezika Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. (Ponovitev oddaje.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/OdNrnberkihprocesovdoBruslja3965473.mp3 RTVSLO – Ars 1222 clean Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. (Ponovitev oddaje.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Sep 2018 16:00:00 +0000 Od Nürnberških procesov do Bruslja Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/18/SloveninapoJANESUII.3958354.mp3 RTVSLO – Ars 1189 clean Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Sep 2018 16:00:00 +0000 Slovenščina po JANESU II. Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/Fenomenkletvicinpsovk3951164.mp3 RTVSLO – Ars 1213 clean Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Sep 2018 16:00:00 +0000 Fenomen kletvic in psovk Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa se skuša z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je bil Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. (Ponovitev oddaje.) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/Izvorkletvicinpsovk3942307.mp3 RTVSLO – Ars 1199 clean Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa se skuša z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je bil Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. (Ponovitev oddaje.) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Sep 2018 16:00:00 +0000 Izvor kletvic in psovk V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/Kenijajezikovnaraznolikostkotgronjadravnienotnosti3916297.mp3 RTVSLO – Ars 1199 clean V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Aug 2018 16:00:00 +0000 Kenija: jezikovna raznolikost kot grožnja državni enotnosti Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja JE Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/Nigerijskijezikizakladalibreme3916300.mp3 RTVSLO – Ars 1230 clean Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja JE Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Aug 2018 16:00:00 +0000 Nigerijski jeziki, zaklad ali breme? Filozofska fakulteta v Mariboru, skupaj s še dvema fakultetama, in sicer pedagoško in fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora, od lani izvaja projekt z naslovom Slovenščina na dlani. Sofinancirata ga Ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, končan pa naj bi bil leta 2021. Dr. Natalija Ulčnik s Filozofske fakultete v Mariboru je Nataliji Sinkovič pojasnila, kakšni so njegov namen in cilji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/Sloveninanadlani3916294.mp3 RTVSLO – Ars 1125 clean Filozofska fakulteta v Mariboru, skupaj s še dvema fakultetama, in sicer pedagoško in fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora, od lani izvaja projekt z naslovom Slovenščina na dlani. Sofinancirata ga Ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, končan pa naj bi bil leta 2021. Dr. Natalija Ulčnik s Filozofske fakultete v Mariboru je Nataliji Sinkovič pojasnila, kakšni so njegov namen in cilji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Aug 2018 16:00:00 +0000 Slovenščina na dlani Queerovsko jezikoslovje je nastalo v devetdesetih letih v Združenih državah Amerike. Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov (ženska – moški, heteroseksualec – homoseksualec), pa tudi heteronormativnosti. Več o queerovskem jezikoslovju, pa tudi o nedavnem sklepu senata Filozofske fakultete, da bodo v internih pravilnikih uporabljali ženski slovnični spol kot nevtralnega – ta je v javnosti sprožil burne reakcije – v tokratni oddaji. Z gostom oddaje dr. Vojkom Gorjancem, rednim profesorjem na oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, se je pogovarjala Maja Žvokelj. Vir foto: thinkstock http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/31/Queerovskojezikoslovje3913373.mp3 RTVSLO – Ars 1705 clean Queerovsko jezikoslovje je nastalo v devetdesetih letih v Združenih državah Amerike. Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov (ženska – moški, heteroseksualec – homoseksualec), pa tudi heteronormativnosti. Več o queerovskem jezikoslovju, pa tudi o nedavnem sklepu senata Filozofske fakultete, da bodo v internih pravilnikih uporabljali ženski slovnični spol kot nevtralnega – ta je v javnosti sprožil burne reakcije – v tokratni oddaji. Z gostom oddaje dr. Vojkom Gorjancem, rednim profesorjem na oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, se je pogovarjala Maja Žvokelj. Vir foto: thinkstock http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 7 Aug 2018 16:10:00 +0000 Queerovsko jezikoslovje Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/30/EsperantistVinkoOlak3912484.mp3 RTVSLO – Ars 1221 clean Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Jul 2018 16:00:00 +0000 Esperantist Vinko Ošlak Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, je gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/24/Esperantokotjezikzaboljisvet3908493.mp3 RTVSLO – Ars 1206 clean Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, je gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Jul 2018 16:00:00 +0000 Esperanto kot jezik za boljši svet Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje sta bila dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/17/Lekdobivrgelslovarvsmeti3902490.mp3 RTVSLO – Ars 2660 clean Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje sta bila dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Jul 2018 16:00:00 +0000 Le kdo bi vrgel slovar v smeti? Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 100-letnici njegove smrti Škrabčevo delo predstavljajo tudi na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/10/UpornikzjezikomzajezikStanislavkrabec3897801.mp3 RTVSLO – Ars 1181 clean Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 100-letnici njegove smrti Škrabčevo delo predstavljajo tudi na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Jul 2018 16:00:00 +0000 Upornik z jezikom za jezik, Stanislav Škrabec Številni namenjajo julijske počitnice počitku, 111 tujcev iz 23 držav pa se na Filozofski fakulteti v Ljubljani intenzivno uči slovenščino in spoznava različne razsežnosti naše kulture. Zakaj namenijo svoj del dopusta učenju slovenščine in kaj vse so jim pripravili na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Med udeleženci je Francoz, ki v Pragi v češkem jeziku uči slovensko slovnico. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/03/Seminarslovenskegajezikaliteratureinkulture3891220.mp3 RTVSLO – Ars 934 clean Številni namenjajo julijske počitnice počitku, 111 tujcev iz 23 držav pa se na Filozofski fakulteti v Ljubljani intenzivno uči slovenščino in spoznava različne razsežnosti naše kulture. Zakaj namenijo svoj del dopusta učenju slovenščine in kaj vse so jim pripravili na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Med udeleženci je Francoz, ki v Pragi v češkem jeziku uči slovensko slovnico. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Jul 2018 16:00:00 +0000 Zakaj se navdušujejo na slovenščino? Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/27/IvanCankar-reformatorslovenskegaknjinegajezika3883454.mp3 RTVSLO – Ars 1111 clean Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Jun 2018 16:00:00 +0000 Ivan Cankar - reformator slovenskega knjižnega jezika 20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Prosilcev za status begunca ali subsidiarne zaščite je zaradi sodobnega trenda migracijskih tokov v Evropi zadnja leta več, posledično pa se povečujejo tudi potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih govorijo prosilci. V oddaji vam bomo predstavili poklic tolmača v postopkih za priznanje mednarodne zaščite. Naš gost bo izkušen prevajalec/tolmač Peter Umek, zaposlen na Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Ministrstva za notranje zadeve, ki ima pisarno v azilnem domu v Ljubljani. Umek je tudi avtor učbenika Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite, ki je pred kratkim izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. foto: Bobo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/Tolmaiinazilnipostopek3867336.mp3 RTVSLO – Ars 1898 clean 20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Prosilcev za status begunca ali subsidiarne zaščite je zaradi sodobnega trenda migracijskih tokov v Evropi zadnja leta več, posledično pa se povečujejo tudi potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih govorijo prosilci. V oddaji vam bomo predstavili poklic tolmača v postopkih za priznanje mednarodne zaščite. Naš gost bo izkušen prevajalec/tolmač Peter Umek, zaposlen na Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Ministrstva za notranje zadeve, ki ima pisarno v azilnem domu v Ljubljani. Umek je tudi avtor učbenika Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite, ki je pred kratkim izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. foto: Bobo http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Jun 2018 16:10:00 +0000 Tolmači in azilni postopek V osrčju Benečije, ki je dom avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev ob prvem obhajilu. Po sledeh te prepovedi je odšla zamejska dopisnica Mirjam Muženič, ki se je pogovarjala z enim zadnjih Čedermacov, monsignorjem Marinom Qualizzo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/12/Prepovedmolitvevsloveninivpetrskicerkvi3863165.mp3 RTVSLO – Ars 866 clean V osrčju Benečije, ki je dom avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev ob prvem obhajilu. Po sledeh te prepovedi je odšla zamejska dopisnica Mirjam Muženič, ki se je pogovarjala z enim zadnjih Čedermacov, monsignorjem Marinom Qualizzo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Jun 2018 16:00:00 +0000 Prepoved molitve v slovenščini v špetrski cerkvi? Ocenjuje se, da je jezikovna industrija četrta najhitreje rastoča industrija na svetu. Obsegala naj bi kar 38 milijard evrov. Ob tem je dobra novica, da naj bi največja podjetja prevajala v okrog 200 jezikov, saj se izdelki prodajajo veliko bolje, če se jih predstavlja v lokalnih jezikih. Angleščina tako ni vedno v ospredju. O jezikovni industriji, njenih poklicnih zanimivostih in študijskem programu, ki bi lahko izobraževal prihodnje digitalne jezikoslovce, v torkovih Jezikovnih pogovorih s prof. dr. Špelo Vintar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/05/Potencialijezikovneindustrije3855814.mp3 RTVSLO – Ars 1068 clean Ocenjuje se, da je jezikovna industrija četrta najhitreje rastoča industrija na svetu. Obsegala naj bi kar 38 milijard evrov. Ob tem je dobra novica, da naj bi največja podjetja prevajala v okrog 200 jezikov, saj se izdelki prodajajo veliko bolje, če se jih predstavlja v lokalnih jezikih. Angleščina tako ni vedno v ospredju. O jezikovni industriji, njenih poklicnih zanimivostih in študijskem programu, ki bi lahko izobraževal prihodnje digitalne jezikoslovce, v torkovih Jezikovnih pogovorih s prof. dr. Špelo Vintar. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 5 Jun 2018 16:00:00 +0000 Potenciali jezikovne industrije Delia Carmela Chiaro je profesorica na oddelku za prevajanje in tolmačenje Univerze v Bologni. Rojena je bila v Veliki Britaniji, že desetletja pa živi in dela v Italiji. Glavna področja njenega raziskovanja so filmsko in televizijsko prevajanje, humor in medkulturna komunikacija. V oddaji Jezikovni pogovori boste slišali nekaj odlomkov iz pogovora, ki ga je imel z dr. Delio Carmelo Chiaro na sejmu akademske knjige LiberAc predstojnik oddelka za prevajalstvo dr. David Limon, ter poglavje iz njene knjige z naslovom Jezik šal; analiza besedne igre, ki je izšla leta 1992. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/29/Prevajanjehumorja3849505.mp3 RTVSLO – Ars 1305 clean Delia Carmela Chiaro je profesorica na oddelku za prevajanje in tolmačenje Univerze v Bologni. Rojena je bila v Veliki Britaniji, že desetletja pa živi in dela v Italiji. Glavna področja njenega raziskovanja so filmsko in televizijsko prevajanje, humor in medkulturna komunikacija. V oddaji Jezikovni pogovori boste slišali nekaj odlomkov iz pogovora, ki ga je imel z dr. Delio Carmelo Chiaro na sejmu akademske knjige LiberAc predstojnik oddelka za prevajalstvo dr. David Limon, ter poglavje iz njene knjige z naslovom Jezik šal; analiza besedne igre, ki je izšla leta 1992. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 May 2018 16:00:00 +0000 Prevajanje humorja Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani se približuje 100-ti obletnici obstoja. Pri ustanovitvi je aktivno sodeloval svetovno znani slavist Rajko Nahtigal, ki je bil tudi prvi dekan filozofske fakultete in prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili njegovo znanstvenoraziskovalno dediščino. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/22/RajkoNahtigalin100letslavistikenaUniverzivLjubljani3841179.mp3 RTVSLO – Ars 1182 clean Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani se približuje 100-ti obletnici obstoja. Pri ustanovitvi je aktivno sodeloval svetovno znani slavist Rajko Nahtigal, ki je bil tudi prvi dekan filozofske fakultete in prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili njegovo znanstvenoraziskovalno dediščino. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 May 2018 16:00:00 +0000 Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani Plesalka, izletna spremljevalka, samotarka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. Pred prihajajočim svetovnim dnevom čebel bomo v oddaji ponovno govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. Gostje bodo urednica Čebelarskega terminološkega slovarja dr. Ljudmila Bokal ter njegova soavtorja Janez Gregori in Simon Atelšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/15/ebelarskijezik3831449.mp3 RTVSLO – Ars 1234 clean Plesalka, izletna spremljevalka, samotarka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. Pred prihajajočim svetovnim dnevom čebel bomo v oddaji ponovno govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. Gostje bodo urednica Čebelarskega terminološkega slovarja dr. Ljudmila Bokal ter njegova soavtorja Janez Gregori in Simon Atelšek. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 May 2018 16:00:00 +0000 Čebelarski jezik Gost oddaje bo dr. Peter Jurgec, docent na Oddelku za jezikoslovje Univerze v Torontu, ki raziskuje izgovorjavo nosnih glasov na Mostecu v občini Brežice. Moščanski govor je nekaj posebnega, saj ključno dopolnjuje razumevanje možnih glasovnih vzorcev v jezikih sveta. Zakaj je tako in v čem je moščanski govor tako edinstven, boste izvedeli v Jezikovnih pogovorih. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/08/Moanskinosoviinjezikisveta3824743.mp3 RTVSLO – Ars 956 clean Gost oddaje bo dr. Peter Jurgec, docent na Oddelku za jezikoslovje Univerze v Torontu, ki raziskuje izgovorjavo nosnih glasov na Mostecu v občini Brežice. Moščanski govor je nekaj posebnega, saj ključno dopolnjuje razumevanje možnih glasovnih vzorcev v jezikih sveta. Zakaj je tako in v čem je moščanski govor tako edinstven, boste izvedeli v Jezikovnih pogovorih. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 May 2018 16:00:00 +0000 Moščanski nosovi in jeziki sveta Ob prazniku dela se bomo posvetili žargonu rudarjev, ki so poosebljali delavstvo. Gost oddaje je Peter Rezman, pisatelj, pesnik in dramatik, ki je več let delal v rudniku. Svoje pisanje prepleta z dialogi v domačem narečju in tehničnimi izrazi iz rudarskega sveta. Slišali boste, kako rudarstvo človeku zleze pod kožo in kako knape povezuje in razbremenjuje rudarski žargon Šaleške doline. Z njim se je pogovarjal Aleksander Čobec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/24/PeterRezmanorudarskemargonu3812501.mp3 RTVSLO – Ars 3013 clean Ob prazniku dela se bomo posvetili žargonu rudarjev, ki so poosebljali delavstvo. Gost oddaje je Peter Rezman, pisatelj, pesnik in dramatik, ki je več let delal v rudniku. Svoje pisanje prepleta z dialogi v domačem narečju in tehničnimi izrazi iz rudarskega sveta. Slišali boste, kako rudarstvo človeku zleze pod kožo in kako knape povezuje in razbremenjuje rudarski žargon Šaleške doline. Z njim se je pogovarjal Aleksander Čobec. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 1 May 2018 16:00:00 +0000 Peter Rezman o rudarskem žargonu Verjetno smo eden redkih narodov, ki imajo tako obsežen ribiški slovar, kot ga je v leksikografskem smislu ustvaril prof. dr. Tomo Korošec. Zanimivo je, da kot narod nismo tako tesno povezani z ribištvom, ribolov ni nikoli bil glavna oblika množičnega prehranjevanja, a ribiški slovar imamo. Koliko je ribištvo del slovenske jezikovne kulture, boste izvedeli v pogovoru z avtorjem slovarja in strastnim ribičem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/23/epravnismoribikinarodimamoribikislovar3811052.mp3 RTVSLO – Ars 1161 clean Verjetno smo eden redkih narodov, ki imajo tako obsežen ribiški slovar, kot ga je v leksikografskem smislu ustvaril prof. dr. Tomo Korošec. Zanimivo je, da kot narod nismo tako tesno povezani z ribištvom, ribolov ni nikoli bil glavna oblika množičnega prehranjevanja, a ribiški slovar imamo. Koliko je ribištvo del slovenske jezikovne kulture, boste izvedeli v pogovoru z avtorjem slovarja in strastnim ribičem. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Apr 2018 16:00:00 +0000 Čeprav nismo ribiški narod, imamo ribiški slovar Besede imajo v pravu ogromno moč, saj odločajo o usodah ljudi, zato je še posebej pomembno, da pravniki izrekajo jasne besede in da je stroka poenotena pri njihovih definicijah. Kako jasna in nedvoumna je slovenska pravna terminologija? Gosta oddaje sta doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, urednica Pravnega terminološkega slovarja, in Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec svetnik, sodni tolmač za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Izhodišče pogovora je Pravni terminološki slovar, ki je nastajal 10 let in je prvo celovito tovrstno delo v slovenskem jeziku. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/13/Kakonedvoumnajeslovenskapravnaterminologija3800571.mp3 RTVSLO – Ars 1655 clean Besede imajo v pravu ogromno moč, saj odločajo o usodah ljudi, zato je še posebej pomembno, da pravniki izrekajo jasne besede in da je stroka poenotena pri njihovih definicijah. Kako jasna in nedvoumna je slovenska pravna terminologija? Gosta oddaje sta doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, urednica Pravnega terminološkega slovarja, in Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec svetnik, sodni tolmač za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Izhodišče pogovora je Pravni terminološki slovar, ki je nastajal 10 let in je prvo celovito tovrstno delo v slovenskem jeziku. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Apr 2018 16:00:00 +0000 Kako nedvoumna je slovenska pravna terminologija? Digitalni Slovar sopomenk sodobne slovenščine uvaja nov tip slovarja – odzivni slovar. Njegova posebnost je, da nastaja iz skupnosti za skupnost. Uporabniki lahko dodajajo nove predloge sopomenk, obstoječe pa ocenijo kot ustrezne ali neustrezne. Kako bo deloval v praksi? Gosta sta bila dr. Špela Arhar Holdt, raziskovalka na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/10/Slovarsopomenksodobneslovenineodzivnislovar3796457.mp3 RTVSLO – Ars 1549 clean Digitalni Slovar sopomenk sodobne slovenščine uvaja nov tip slovarja – odzivni slovar. Njegova posebnost je, da nastaja iz skupnosti za skupnost. Uporabniki lahko dodajajo nove predloge sopomenk, obstoječe pa ocenijo kot ustrezne ali neustrezne. Kako bo deloval v praksi? Gosta sta bila dr. Špela Arhar Holdt, raziskovalka na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Apr 2018 16:00:00 +0000 Slovar sopomenk sodobne slovenščine – odzivni slovar Na internetu lahko kdor koli objavi skoraj kar koli. Informacij je toliko, da so neobvladljive, in številne izmed njih so nekakovostne. Za boljše objave usposabljajo študente na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Osredotočeni so predvsem na »wikije« – to je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila skupaj z Wikipedijo in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. »Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, v katerem informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj kakršnih koli ustanov. Wikiji so metafora za sodobno pismenost in pozitivno utopično vizijo prihodnje družbe,« je zapisal prof. dr. Miran Hladnik. Z njim smo se pogovarjali o pomenu usposabljanja za wikipismenost oziroma za spletno opismenjevanje. Kot pravi sam, ga zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo kvalificira za »wikiholika«. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/03/Wikipismenost3789488.mp3 RTVSLO – Ars 1156 clean Na internetu lahko kdor koli objavi skoraj kar koli. Informacij je toliko, da so neobvladljive, in številne izmed njih so nekakovostne. Za boljše objave usposabljajo študente na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Osredotočeni so predvsem na »wikije« – to je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila skupaj z Wikipedijo in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. »Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, v katerem informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj kakršnih koli ustanov. Wikiji so metafora za sodobno pismenost in pozitivno utopično vizijo prihodnje družbe,« je zapisal prof. dr. Miran Hladnik. Z njim smo se pogovarjali o pomenu usposabljanja za wikipismenost oziroma za spletno opismenjevanje. Kot pravi sam, ga zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo kvalificira za »wikiholika«. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Apr 2018 16:00:00 +0000 Wiki pismenost Izraz shuttle diplomacija bi lahko nestrokovnjak razumel, da označuje vesoljsko diplomacijo. A vendar ne gre za nič takšnega. Shuttle diplomacija se je razvila med izraelsko-arabsko vojno v 60-ih in 70-ih letih, v njej pa mediator posreduje (potuje!) med sprtima stranema in skuša doseči sporazum. O posebnostih slovenskega jezika diplomacije, predvsem pa o urejenosti in neurejenosti tega področja, smo se pogovarjali z doc. dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/27/Shuttlediplomacija3781973.mp3 RTVSLO – Ars 923 clean Izraz shuttle diplomacija bi lahko nestrokovnjak razumel, da označuje vesoljsko diplomacijo. A vendar ne gre za nič takšnega. Shuttle diplomacija se je razvila med izraelsko-arabsko vojno v 60-ih in 70-ih letih, v njej pa mediator posreduje (potuje!) med sprtima stranema in skuša doseči sporazum. O posebnostih slovenskega jezika diplomacije, predvsem pa o urejenosti in neurejenosti tega področja, smo se pogovarjali z doc. dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Mar 2018 16:00:00 +0000 Shuttle diplomacija?! Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju (ponovitev oddaje). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/19/KreolinatihijezikrevneveinenaHaitiju3773520.mp3 RTVSLO – Ars 1167 clean Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju (ponovitev oddaje). http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Mar 2018 17:00:00 +0000 Kreolščina: tihi jezik revne večine na Haitiju Pobuda Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi je največja solidarnostna akcija jezikovnih in narodnostnih manjšin v Evropi. Nastala je pri FUEN – Federativni zvezi evropskih narodnosti, v katero je včlanjenih 100 organizacij in predstavlja okoli 400 manjšin. S pobudo si prizadevajo za njihovo enotno zaščito, da ne bodo odvisne le od nacionalnih držav. Za njen uspeh bi bilo treba v vseh državah – članicah Evropske unije do 3. aprila zbrati milijon podpisov, hkrati pa vsaj v sedmih državah članicah preseči določeni prag števila podpisov. Gosta oddaje sta Matic Grmovšek s FUEN in Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/13/MinoritySafePackMilijonpodpisovzaraznolikostvEvropi3767179.mp3 RTVSLO – Ars 1183 clean Pobuda Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi je največja solidarnostna akcija jezikovnih in narodnostnih manjšin v Evropi. Nastala je pri FUEN – Federativni zvezi evropskih narodnosti, v katero je včlanjenih 100 organizacij in predstavlja okoli 400 manjšin. S pobudo si prizadevajo za njihovo enotno zaščito, da ne bodo odvisne le od nacionalnih držav. Za njen uspeh bi bilo treba v vseh državah – članicah Evropske unije do 3. aprila zbrati milijon podpisov, hkrati pa vsaj v sedmih državah članicah preseči določeni prag števila podpisov. Gosta oddaje sta Matic Grmovšek s FUEN in Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Mar 2018 17:00:00 +0000 Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi Ali imajo gledalci, poslušalci in bralci RTV vsebin pravico do brezhibnega govornega in pisnega podajanja teh vsebin in sploh vrhunske jezikovne ponudbe v programih javnega medijskega servisa? Če to pravico imajo, kako to, da kot taka ni nikjer zapisana, se sprašuje varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Z njo smo se pogovarjali o jezikovni politiki na RTV Slovenija in odzivih javnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/06/PravicadobrezhibnesloveninenaRTV3759396.mp3 RTVSLO – Ars 1166 clean Ali imajo gledalci, poslušalci in bralci RTV vsebin pravico do brezhibnega govornega in pisnega podajanja teh vsebin in sploh vrhunske jezikovne ponudbe v programih javnega medijskega servisa? Če to pravico imajo, kako to, da kot taka ni nikjer zapisana, se sprašuje varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Z njo smo se pogovarjali o jezikovni politiki na RTV Slovenija in odzivih javnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Mar 2018 17:00:00 +0000 Pravica do brezhibne slovenščine na RTV Poutrinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven, to je le nekaj novih slovenskih izrazov, ki jih je ustvaril Branko Gradišnik ob prevajanju knjige Nancy McWilliams Psihoanalitična diagnostika. Zanjo je dobil Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za najboljši prevod humanističnega besedila iz tujih jezikov v slovenščino. Z Brankom Gradišnikom smo se pogovarjali o izumljanju novih besed, dotaknili smo se bomo zanimivih primerov, kot je beseda multitasking, ki jo je naš gost prevedel v multretiranje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/05/Multretiranjevivetvenvzigravanje3758408.mp3 RTVSLO – Ars 1120 clean Poutrinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven, to je le nekaj novih slovenskih izrazov, ki jih je ustvaril Branko Gradišnik ob prevajanju knjige Nancy McWilliams Psihoanalitična diagnostika. Zanjo je dobil Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za najboljši prevod humanističnega besedila iz tujih jezikov v slovenščino. Z Brankom Gradišnikom smo se pogovarjali o izumljanju novih besed, dotaknili smo se bomo zanimivih primerov, kot je beseda multitasking, ki jo je naš gost prevedel v multretiranje. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Feb 2018 17:00:00 +0000 Multretiranje, vživetven, vzigravanje … Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/20/Sloveninajevelikjezik3744965.mp3 RTVSLO – Ars 739 clean Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Feb 2018 17:00:00 +0000 Do konca stoletja naj bi izumrlo 90 odstotkov jezikov Zvonjenje jezikovno ponazarjamo z besedami bim, bam, bom. Podobno je tudi v drugih jezikih. Ker smo pri nas na tem področju izjemno ustvarjalni, imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel. Gostja oddaje je bila dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/Besedjezvonjenjainpritrkavanja3736790.mp3 RTVSLO – Ars 1176 clean Zvonjenje jezikovno ponazarjamo z besedami bim, bam, bom. Podobno je tudi v drugih jezikih. Ker smo pri nas na tem področju izjemno ustvarjalni, imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel. Gostja oddaje je bila dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Feb 2018 17:00:00 +0000 Besedje zvonjenja in pritrkavanja Letos mineva 150 let od smrti Friderika Ireneja Barage, ki velja za »Trubarja severnoameriških Indijancev«. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Indijanci so ga klicali Velika črna halja ali Mekatewikvanaie. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. Gosta oddaje sta bila jezikoslovka dr. Martina Orožen in arheolog dr. Marko Frelih (ponovitev oddaje). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/FriderikIrenejBaragaTrubarsevernoamerikihIndijancev3726136.mp3 RTVSLO – Ars 1199 clean Letos mineva 150 let od smrti Friderika Ireneja Barage, ki velja za »Trubarja severnoameriških Indijancev«. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Indijanci so ga klicali Velika črna halja ali Mekatewikvanaie. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. Gosta oddaje sta bila jezikoslovka dr. Martina Orožen in arheolog dr. Marko Frelih (ponovitev oddaje). http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Feb 2018 17:00:00 +0000 »Trubar« severnoameriških Indijancev "Lahko delovanje knjižnega jezika primerjamo s turnirskim sistemom tekmovanj? Le zelo od daleč, se mi zdi", je zapisal Marko Stabej v svoji novi knjigi Naj gre za jezik. Kako naj gre za jezik, nam je avtor povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lucija Fatur. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/25/MarkoStabejNajgrezajezik3717423.mp3 RTVSLO – Ars 1098 clean "Lahko delovanje knjižnega jezika primerjamo s turnirskim sistemom tekmovanj? Le zelo od daleč, se mi zdi", je zapisal Marko Stabej v svoji novi knjigi Naj gre za jezik. Kako naj gre za jezik, nam je avtor povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lucija Fatur. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Jan 2018 17:00:00 +0000 Marko Stabej: Naj gre za jezik Spletni portal Fran, ki ima 40 tisoč obiskov na dan, njegov urednik Kozma Ahačič pa je bil razglašen za Delovo osebnost leta 2017, je bil zavrnjen na razpisu Ministrstva za kulturo. Zavrnitev je odmevala tudi v javnosti, saj so bili na inštitutu šokirani, celo ogorčeni. Zakaj so bili tako negativno presenečeni, če pa imajo za portal Fran, kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, vse pogoje za kakovostno delovanje? V oddajo smo povabili predstavnike Inštituta za slovenski jezik in Ministrstva za kulturo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/23/NefinanciranjeportalaFran3715065.mp3 RTVSLO – Ars 1208 clean Spletni portal Fran, ki ima 40 tisoč obiskov na dan, njegov urednik Kozma Ahačič pa je bil razglašen za Delovo osebnost leta 2017, je bil zavrnjen na razpisu Ministrstva za kulturo. Zavrnitev je odmevala tudi v javnosti, saj so bili na inštitutu šokirani, celo ogorčeni. Zakaj so bili tako negativno presenečeni, če pa imajo za portal Fran, kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, vse pogoje za kakovostno delovanje? V oddajo smo povabili predstavnike Inštituta za slovenski jezik in Ministrstva za kulturo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Jan 2018 17:00:00 +0000 (Ne)financiranje portala Fran? Slovenski jezik v državni upravi ni na zavidljivi ravni. Predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu, imajo večkrat napake, te pa se nato zaradi citiranja širijo naprej. Zakaj je tako, smo se pogovarjali z Nevenko Gajšek iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/16/Nekakovostsloveninevdravniupravi3708087.mp3 RTVSLO – Ars 1289 clean Slovenski jezik v državni upravi ni na zavidljivi ravni. Predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu, imajo večkrat napake, te pa se nato zaradi citiranja širijo naprej. Zakaj je tako, smo se pogovarjali z Nevenko Gajšek iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Jan 2018 17:00:00 +0000 (Ne)kakovost slovenščine v državni upravi Neoliberalizem je v kratkem času postal svetovna ideologija, ki pomembno oblikuje današnji čas in ne nazadnje vpliva tudi na jezik kot najpomembnejši element kulture in socializacije. O tem, kako se neoliberalna ideologija kaže v jezikovni rabi, se bomo med drugim v oddaji pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za narodnostna vprašanja Sabino Zorčič. Vir foto: www.flickr.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/09/Jezikinneoliberalizem3699124.mp3 RTVSLO – Ars 1243 clean Neoliberalizem je v kratkem času postal svetovna ideologija, ki pomembno oblikuje današnji čas in ne nazadnje vpliva tudi na jezik kot najpomembnejši element kulture in socializacije. O tem, kako se neoliberalna ideologija kaže v jezikovni rabi, se bomo med drugim v oddaji pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za narodnostna vprašanja Sabino Zorčič. Vir foto: www.flickr.com http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Jan 2018 17:10:00 +0000 Jezik in neoliberalizem Deset finalistk za besedo leta 2017 so: anticepilec, arbitraža, drugi tir, evropski prvaki, kriptovaluta, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat in sprava. Jutri se začenja glasovanje za zmagovalko, več o letošnjem izboru in o drugih besedah, ki niso prišle v finale, kot so besede konopljeglavec, demokratura in ključnik, pa v pogovoru s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodeloval v komisiji za izbor besede leta 2017. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/Besedaleta20173684605.mp3 RTVSLO – Ars 927 clean Deset finalistk za besedo leta 2017 so: anticepilec, arbitraža, drugi tir, evropski prvaki, kriptovaluta, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat in sprava. Jutri se začenja glasovanje za zmagovalko, več o letošnjem izboru in o drugih besedah, ki niso prišle v finale, kot so besede konopljeglavec, demokratura in ključnik, pa v pogovoru s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodeloval v komisiji za izbor besede leta 2017. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Jan 2018 17:00:00 +0000 Beseda leta 2017 Pri oblikovanju slovenske samostojnosti in enotnosti izstopa v zgodovini jezik. Slovenščina je zgodovinsko bolj odločilna pri oblikovanju enotne slovenske identitete kot geografski položaj ali zgodovinska tradicija. Od Primoža Trubarja naprej se je začela vzpostavljati enotna nacionalna zavest, ki je temeljila predvsem na knjižnem jeziku. Zakaj je slovenščina za slovensko enotnost tako pomembna, smo se na državni praznik samostojnosti in enotnosti pogovarjali z akad. prof. dr. Jankom Kosom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/Temeljsamostojnostiinenotnosti3684322.mp3 RTVSLO – Ars 1116 clean Pri oblikovanju slovenske samostojnosti in enotnosti izstopa v zgodovini jezik. Slovenščina je zgodovinsko bolj odločilna pri oblikovanju enotne slovenske identitete kot geografski položaj ali zgodovinska tradicija. Od Primoža Trubarja naprej se je začela vzpostavljati enotna nacionalna zavest, ki je temeljila predvsem na knjižnem jeziku. Zakaj je slovenščina za slovensko enotnost tako pomembna, smo se na državni praznik samostojnosti in enotnosti pogovarjali z akad. prof. dr. Jankom Kosom. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Dec 2017 17:00:00 +0000 Temelj samostojnosti in enotnosti V tokratnih Jezikovnih pogovorih smo pred mikrofonom gostili enega najpomembnejših sodobnih ruskih jezikoslovcev, Vladimirja Aleksandroviča Plungjana, ki se znanstveno posveča slovnični tipologiji, korpusnemu jezikoslovju in teoriji verza. Plungjan je poleg tega tudi eden najpomembnejših raziskovalcev zahodnoafriških in kavkaških jezikov ter član tako ruske kakor evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako akademik Plungjan pravzaprav spaja raziskave v polju čiste jezikoslovne teorije s preučevanjem konkretnih jezikov, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravila Goran Dekleva. foto: zapis na brezovem lubju, 13. stoletje, Novgorod, Rusija (Wikipedia) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/19/VladimirA.Plungjan3680146.mp3 RTVSLO – Ars 1243 clean V tokratnih Jezikovnih pogovorih smo pred mikrofonom gostili enega najpomembnejših sodobnih ruskih jezikoslovcev, Vladimirja Aleksandroviča Plungjana, ki se znanstveno posveča slovnični tipologiji, korpusnemu jezikoslovju in teoriji verza. Plungjan je poleg tega tudi eden najpomembnejših raziskovalcev zahodnoafriških in kavkaških jezikov ter član tako ruske kakor evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako akademik Plungjan pravzaprav spaja raziskave v polju čiste jezikoslovne teorije s preučevanjem konkretnih jezikov, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravila Goran Dekleva. foto: zapis na brezovem lubju, 13. stoletje, Novgorod, Rusija (Wikipedia) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Dec 2017 17:30:00 +0000 Vladimir A. Plungjan Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, smo se pogovarjali z Barbaro Vrtovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/11/JezikiAlmeM.Karlin3669879.mp3 RTVSLO – Ars 1787 clean Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, smo se pogovarjali z Barbaro Vrtovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Dec 2017 17:00:00 +0000 Jeziki Alme M. Karlin Dve vrstici, komaj kaj več kot dvajset znakov, nekaj sekund branja – kaj vse je mogoče povedati v filmskem ali televizijskem podnaslovu; o tehniki podnaslovnega prevajanja pa tudi o položaju prevajalcev v tokratni oddaji Jezikovni pogovori. S predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Polono Mertelj se je pogovarjala Staša Grahek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/06/PovedanospodnaslovompogovorsPolonoMerteljpredsednicoDrutvaslovenskihfilmskihintelevizijskihprevajalcev3663806.mp3 RTVSLO – Ars 1236 clean Dve vrstici, komaj kaj več kot dvajset znakov, nekaj sekund branja – kaj vse je mogoče povedati v filmskem ali televizijskem podnaslovu; o tehniki podnaslovnega prevajanja pa tudi o položaju prevajalcev v tokratni oddaji Jezikovni pogovori. S predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Polono Mertelj se je pogovarjala Staša Grahek. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Dec 2017 08:00:00 +0000 Povedano s podnaslovom; pogovor s Polono Mertelj, predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov. Pa so vsi v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine? Gosta sta bila vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marko Snoj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/28/JavnitujejezininapisivLjubljani3655214.mp3 RTVSLO – Ars 2347 clean S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov. Pa so vsi v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine? Gosta sta bila vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marko Snoj. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Nov 2017 17:00:00 +0000 Javni tujejezični napisi v Ljubljani? Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Tudi ni univerzalen, ampak se med narodi razlikuje. Slovenski znakovni jezik pa je nekaj tako posebnega, da so ga vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Zakaj je tako poseben, smo se ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, pogovarjali z Matjažem Juhartom, sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/14/Znakovnijezikkotdediina3638389.mp3 RTVSLO – Ars 1118 clean Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Tudi ni univerzalen, ampak se med narodi razlikuje. Slovenski znakovni jezik pa je nekaj tako posebnega, da so ga vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Zakaj je tako poseben, smo se ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, pogovarjali z Matjažem Juhartom, sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Nov 2017 17:00:00 +0000 Znakovni jezik kot dediščina Politična cenzura preprečuje dostop do informacij, ki jih politična moč razume kot kočljive in nezaželene, saj bi vplivale na kritično razumevanje in drugačen odnos ljudi do določenih poglavij zgodovine, kot ga zahteva oblast. Za časa povojne Jugoslavije, ki se je utemeljila z zmago v NOB – tako naša gostja, prevajalka in publicistka Alenka Puhar – so bila prevodna besedila, ki so tematizirala partizanstvo, pod drobnogledom. Nevralgične točke v njih so črtali in popravili tako, da so bile v skladu z idealistično podobo, ki jo je želela negovati politična moč. Prevajanje pod cenzuro, predvsem na primeru knjige novozelandskega kirurga dr. Lindsayja Rogersa, bomo v tokratni oddaji tako osvetlili v pogovoru z Alenko Puhar, ki trenutno na novo prevaja Rogersovo delo. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, tonsko jo je oblikovala MIrta Berlan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/07/PrevajanjepodcenzurovobdobjupovojneJugoslavijeprimerknjigedr.LindsayaRogersa3630839.mp3 RTVSLO – Ars 1458 clean Politična cenzura preprečuje dostop do informacij, ki jih politična moč razume kot kočljive in nezaželene, saj bi vplivale na kritično razumevanje in drugačen odnos ljudi do določenih poglavij zgodovine, kot ga zahteva oblast. Za časa povojne Jugoslavije, ki se je utemeljila z zmago v NOB – tako naša gostja, prevajalka in publicistka Alenka Puhar – so bila prevodna besedila, ki so tematizirala partizanstvo, pod drobnogledom. Nevralgične točke v njih so črtali in popravili tako, da so bile v skladu z idealistično podobo, ki jo je želela negovati politična moč. Prevajanje pod cenzuro, predvsem na primeru knjige novozelandskega kirurga dr. Lindsayja Rogersa, bomo v tokratni oddaji tako osvetlili v pogovoru z Alenko Puhar, ki trenutno na novo prevaja Rogersovo delo. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, tonsko jo je oblikovala MIrta Berlan. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 7 Nov 2017 17:45:00 +0000 Prevajanje pod cenzuro v obdobju povojne Jugoslavije – primer knjige dr. Lindsaya Rogersa Tokrat o protestantskem projektu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, ki je bil pred petimi stoletji utopičen, saj je bil na prvi pogled obsojen na propad. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/02/PrimoTrubarjebilkottank3625529.mp3 RTVSLO – Ars 1036 clean Tokrat o protestantskem projektu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, ki je bil pred petimi stoletji utopičen, saj je bil na prvi pogled obsojen na propad. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 09:25:00 +0000 Primož Trubar je bil kot tank Čeprav roboti in računalniški programi lahko proizvedejo govor, je še veliko vprašanje, kdaj bodo zmožni pravih pogovorov ali celo vodenja radijskih oddaj. Kako deluje človekova zmožnost inteligentnega razumevanja, je namreč velika skrivnost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno delovanje umetne inteligence, pa tudi to, kdaj ima robot zmožnost človekovega inteligentnega razumevanja jezika. O največjih izzivih na tem področju se bomo pogovarjali s prof. dr. Juretom Zupanom, dolgoletnim raziskovalcem na področju računalniške lingvistike. Vir fotografije: wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/23/Aliborobotkdajgovorilpoloveko3615811.mp3 RTVSLO – Ars 1514 clean Čeprav roboti in računalniški programi lahko proizvedejo govor, je še veliko vprašanje, kdaj bodo zmožni pravih pogovorov ali celo vodenja radijskih oddaj. Kako deluje človekova zmožnost inteligentnega razumevanja, je namreč velika skrivnost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno delovanje umetne inteligence, pa tudi to, kdaj ima robot zmožnost človekovega inteligentnega razumevanja jezika. O največjih izzivih na tem področju se bomo pogovarjali s prof. dr. Juretom Zupanom, dolgoletnim raziskovalcem na področju računalniške lingvistike. Vir fotografije: wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Oct 2017 16:00:00 +0000 Ali bo robot kdaj govoril po človeško? Kaj se je dogajalo s srbohrvaščino in jeziki nasledniki po razpadu Jugoslavije, kakšen je bil vpliv družbene moči na jezikovno politiko v na novo nastalih državnih tvorbah in ali je prišlo do kontaminiranja jezikov z različnimi političnimi ideologijami - v tokratnih Jezikovnih pogovorih. O pričujoči temi, ki v grobem kaže odnos med jezikom in politiko v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah, v oddaji razmišljata doktorica Vesna Požgaj Hadži in doktorica Tatjana Balažic – Bulc. Pred mikrofon ju je povabila Maja Žvokelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/11/Jezikkotbojnopoljenacionalizmov-primersrbohrvaineinjezikovnaslednikov3599600.mp3 RTVSLO – Ars 1524 clean Kaj se je dogajalo s srbohrvaščino in jeziki nasledniki po razpadu Jugoslavije, kakšen je bil vpliv družbene moči na jezikovno politiko v na novo nastalih državnih tvorbah in ali je prišlo do kontaminiranja jezikov z različnimi političnimi ideologijami - v tokratnih Jezikovnih pogovorih. O pričujoči temi, ki v grobem kaže odnos med jezikom in politiko v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah, v oddaji razmišljata doktorica Vesna Požgaj Hadži in doktorica Tatjana Balažic – Bulc. Pred mikrofon ju je povabila Maja Žvokelj. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Oct 2017 16:15:00 +0000 Jezik kot bojno polje nacionalizmov - primer srbohrvaščine in jezikov naslednikov Eden osrednjih državnih temeljev je jezik. Ob prizadevanjih Kataloncev za neodvisnost bomo preverili, kako se katalonski jezik uporablja zasebno in javno, kakšne možnosti imajo Katalonci za njegovo rabo in kakšen odnos imata do njega španska oblast in širša javnost. Gostja je Simona Škrabec, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki živi v Barceloni. Vir fotografije: Reuters http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/10/Neodvisnostkatalonskegajezika3598408.mp3 RTVSLO – Ars 2112 clean Eden osrednjih državnih temeljev je jezik. Ob prizadevanjih Kataloncev za neodvisnost bomo preverili, kako se katalonski jezik uporablja zasebno in javno, kakšne možnosti imajo Katalonci za njegovo rabo in kakšen odnos imata do njega španska oblast in širša javnost. Gostja je Simona Škrabec, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki živi v Barceloni. Vir fotografije: Reuters http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Oct 2017 16:00:00 +0000 "Neodvisnost" katalonskega jezika Kako je mogoče povezati 80 čustvenčkov, s tujko emotikonov, oziroma čustvenih simbolov z opisnimi stavki v neznanem jeziku? Slovenskim predstavnikom na lingvistični olimpijadi je to uspelo in osvojili so bronasto medaljo. Med 180 tekmovalci iz 29 držav so slovenski dijaki na letošnji lingvistični olimpijadi v Dublinu osvojili še tri posamična odličja. Srebrno je osvojila Anja Zdovc, bronasto Aleksej Jurca in Ana Meta Dolinar - vsi trije so dijaki Gimnazije Bežigrad. Ana Meta Dolinar je osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo rešitev. K bronastemu ekipnemu uspehu je pripomogla še Maja Bošnjaković s Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Skupino dijakov, ki so tekmovali v razumevanju besedila, napisanem v njim neznanem jeziku, je spremljala dr. Simona Klemenčič. Gostje oddaje so bili Anja Zdovc, Aleksej Jurca, Simona Klemenčič in Gabrijela Hladnik, članica komisije pri mednarodni lingvistični olimpijadi in članica upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki omogoča sodelovanje na lingvistični olimpijadi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/03/Lingvistinaolimpijada20173586498.mp3 RTVSLO – Ars 1506 clean Kako je mogoče povezati 80 čustvenčkov, s tujko emotikonov, oziroma čustvenih simbolov z opisnimi stavki v neznanem jeziku? Slovenskim predstavnikom na lingvistični olimpijadi je to uspelo in osvojili so bronasto medaljo. Med 180 tekmovalci iz 29 držav so slovenski dijaki na letošnji lingvistični olimpijadi v Dublinu osvojili še tri posamična odličja. Srebrno je osvojila Anja Zdovc, bronasto Aleksej Jurca in Ana Meta Dolinar - vsi trije so dijaki Gimnazije Bežigrad. Ana Meta Dolinar je osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo rešitev. K bronastemu ekipnemu uspehu je pripomogla še Maja Bošnjaković s Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Skupino dijakov, ki so tekmovali v razumevanju besedila, napisanem v njim neznanem jeziku, je spremljala dr. Simona Klemenčič. Gostje oddaje so bili Anja Zdovc, Aleksej Jurca, Simona Klemenčič in Gabrijela Hladnik, članica komisije pri mednarodni lingvistični olimpijadi in članica upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki omogoča sodelovanje na lingvistični olimpijadi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Oct 2017 16:00:00 +0000 Lingvistična olimpijada 2017 V Kanalski dolini na severovzhodu sosednje italijanske dežele Furlanije Julijske krajine živi približno 9 tisoč prebivalcev. Ob Italijanih, Furlanih in Nemcih tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti. Trojezičnost je vsakdanja in običajna, učenje slovenskega jezika za nekaj manj kot 300 otrok v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah dolgoletna praksa. Septembra pa se je novo šolsko leto začelo brez pouka slovenščine, saj ni denarja zanj. Kako se je to lahko zgodilo? Odgovore je iskala naša dopisnica Mirjam Muženič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/27/VKanalskidolinibrezpoukaslovenine3579662.mp3 RTVSLO – Ars 830 clean V Kanalski dolini na severovzhodu sosednje italijanske dežele Furlanije Julijske krajine živi približno 9 tisoč prebivalcev. Ob Italijanih, Furlanih in Nemcih tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti. Trojezičnost je vsakdanja in običajna, učenje slovenskega jezika za nekaj manj kot 300 otrok v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah dolgoletna praksa. Septembra pa se je novo šolsko leto začelo brez pouka slovenščine, saj ni denarja zanj. Kako se je to lahko zgodilo? Odgovore je iskala naša dopisnica Mirjam Muženič. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Sep 2017 06:00:00 +0000 V Kanalski dolini brez pouka slovenščine? Mnenje širše javnosti je, da se Slovenci ravno ne odlikujemo v retoriki. A vendar, izročilo slovenske retorike sega tisočletje nazaj do Brižinskih spomenikov. II. brižinski spomenik – pridiga o grehu in pokori, velja za prvi v celoti ohranjeni slovenski govor, med osebnostmi, ki so se širše odlikovali, pa izstopa jezuit Jernej Basar. Sodobniki so ga v 18. stoletju uvrstili med tri najpomembnejše govornike v celotni Avstriji. O zgodovini slovenske retorike smo se pogovarjali z Jožetom Faganelom, ki je predaval retoriko na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo ter na Teološki fakulteti v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/19/Dokodseeslovenskaretorika3570768.mp3 RTVSLO – Ars 1169 clean Mnenje širše javnosti je, da se Slovenci ravno ne odlikujemo v retoriki. A vendar, izročilo slovenske retorike sega tisočletje nazaj do Brižinskih spomenikov. II. brižinski spomenik – pridiga o grehu in pokori, velja za prvi v celoti ohranjeni slovenski govor, med osebnostmi, ki so se širše odlikovali, pa izstopa jezuit Jernej Basar. Sodobniki so ga v 18. stoletju uvrstili med tri najpomembnejše govornike v celotni Avstriji. O zgodovini slovenske retorike smo se pogovarjali z Jožetom Faganelom, ki je predaval retoriko na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo ter na Teološki fakulteti v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Sep 2017 16:00:00 +0000 Do kod seže slovenska retorika? Človek naj bi danes bral manj poglobljeno kot pred nekaj desetletji. Ali to pomeni, da tudi manj poglobljeno misli? O aktualnih trendih branja tiskanih in elektronskih knjig ter njihovem vplivu na mišljenje smo se pogovarjali s prof. dr. Mihom Kovačem z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Izhodišče za oddajo je posvet Bralnega društva Slovenije, ki so ga pripravili ob mednarodnem dnevu pismenosti v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/13/Povrnobranje3564156_1.mp3 RTVSLO – Ars 1149 clean Človek naj bi danes bral manj poglobljeno kot pred nekaj desetletji. Ali to pomeni, da tudi manj poglobljeno misli? O aktualnih trendih branja tiskanih in elektronskih knjig ter njihovem vplivu na mišljenje smo se pogovarjali s prof. dr. Mihom Kovačem z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Izhodišče za oddajo je posvet Bralnega društva Slovenije, ki so ga pripravili ob mednarodnem dnevu pismenosti v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Sep 2017 06:05:00 +0000 Površno branje? Besede so kot živi organizmi, ki v različnih okoljih različno živijo. Ponekod zacvetijo, razširijo svojo pomensko mrežo na vse strani, drugod so spet utesnjene in njihovi pomeni se le s težavo povezujejo. Fizik dr. Jure Zupan je s svojim računalniškim programom raziskal mrežo glagolov, ki sicer veljajo za »živahnejše« besedne vrste. Rezultat tega dela sta spletna stran in monografija Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. »Znotraj številne skupine slovenskih glagolov se je dr. Jure Zupan v bistvu načelno ukvarjal z istim metodološkim vprašanjem, ki je tudi znotraj fizike ali kemije: kako zaznati, označiti oz. ubesediti tiste osnovne oz. bazične enote oz. vsebine, ki vsebinsko zaobsežejo določeno množico drugih enot ali besed in hkrati omogočajo vzpostavitev vsebinsko-pomenskih razmerij med enotami oz. besedami,« je zapisala dr. Andreja Žele. V Jezikovnih pogovorih se bomo z dr. Juretom Zupanom pogovarjali o pomenskem mreženju glagolov in navedli najživahnejše (ponovitev oddaje). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/06/ivljenjeglagolov3556833.mp3 RTVSLO – Ars 1039 clean Besede so kot živi organizmi, ki v različnih okoljih različno živijo. Ponekod zacvetijo, razširijo svojo pomensko mrežo na vse strani, drugod so spet utesnjene in njihovi pomeni se le s težavo povezujejo. Fizik dr. Jure Zupan je s svojim računalniškim programom raziskal mrežo glagolov, ki sicer veljajo za »živahnejše« besedne vrste. Rezultat tega dela sta spletna stran in monografija Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. »Znotraj številne skupine slovenskih glagolov se je dr. Jure Zupan v bistvu načelno ukvarjal z istim metodološkim vprašanjem, ki je tudi znotraj fizike ali kemije: kako zaznati, označiti oz. ubesediti tiste osnovne oz. bazične enote oz. vsebine, ki vsebinsko zaobsežejo določeno množico drugih enot ali besed in hkrati omogočajo vzpostavitev vsebinsko-pomenskih razmerij med enotami oz. besedami,« je zapisala dr. Andreja Žele. V Jezikovnih pogovorih se bomo z dr. Juretom Zupanom pogovarjali o pomenskem mreženju glagolov in navedli najživahnejše (ponovitev oddaje). http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Sep 2017 06:45:00 +0000 Življenje glagolov Plesalka, izletna spremljevalka, samotarka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. V Jezikovnih pogovorih smo govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/29/ebelarskijezik3548364.mp3 RTVSLO – Ars 1237 clean Plesalka, izletna spremljevalka, samotarka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. V Jezikovnih pogovorih smo govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 Aug 2017 16:00:00 +0000 Čebelarski jezik Kako je možno sporazumevanje? Kako to, da jezik nekaj pomeni? Kakšen je odnos med pomenom in znakom? To so nekatera vprašanja, ki si jih je v svoji knjigi z naslovom Proti meji smisla: razprave k logično filozofskemu traktatu zastavil dr. Borut Cerkovnik, docent za analitično filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o pomenskih pogojih sporazumevanja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/22/Skrivnostsporazumevanja3542496.mp3 RTVSLO – Ars 1117 clean Kako je možno sporazumevanje? Kako to, da jezik nekaj pomeni? Kakšen je odnos med pomenom in znakom? To so nekatera vprašanja, ki si jih je v svoji knjigi z naslovom Proti meji smisla: razprave k logično filozofskemu traktatu zastavil dr. Borut Cerkovnik, docent za analitično filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o pomenskih pogojih sporazumevanja. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 Aug 2017 16:00:00 +0000 Skrivnost sporazumevanja Jezik Janeza Svetokriškega je naraven, globok, sočen, ljudski. Je radoživ in svoboden v zapisu. Konec 17. stoletja bi bil brez njega pust, 18. stoletje pa ne bi imelo tako začinjenega začetka. Pridiga Svetokriškega je pomenila začetek pripovedništva, bila pa je tudi vir različnih informacij, mogoče celo novic. Svetokriškega so osvetlili prof. dr. Marko Snoj in dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter zgodovinar prof. dr. France Dolinar. Oddaja je bila prvič na sporedu 19.1.2015. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/09/JezikovnaivahnostJanezaSvetokrikega3533019.mp3 RTVSLO – Ars 1410 clean Jezik Janeza Svetokriškega je naraven, globok, sočen, ljudski. Je radoživ in svoboden v zapisu. Konec 17. stoletja bi bil brez njega pust, 18. stoletje pa ne bi imelo tako začinjenega začetka. Pridiga Svetokriškega je pomenila začetek pripovedništva, bila pa je tudi vir različnih informacij, mogoče celo novic. Svetokriškega so osvetlili prof. dr. Marko Snoj in dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter zgodovinar prof. dr. France Dolinar. Oddaja je bila prvič na sporedu 19.1.2015. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 Aug 2017 16:00:00 +0000 Jezikovna živahnost Janeza Svetokriškega Pri Združenju za esperanto Slovenije si prizadevajo, da bi esperanto učili na osnovnih šolah. Prvi jezik naj bo materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben, so poudarili pri združenju ob 130-letnici esperanta. V oddaji smo govorili o izvoru esperanta in njegovih neizkoriščenih potencialih. Gosta sta bila nekdanji in sedanji predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Jug in Janez Zadravec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/08/Izvorinpotencialesperanta3530852.mp3 RTVSLO – Ars 1113 clean Pri Združenju za esperanto Slovenije si prizadevajo, da bi esperanto učili na osnovnih šolah. Prvi jezik naj bo materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben, so poudarili pri združenju ob 130-letnici esperanta. V oddaji smo govorili o izvoru esperanta in njegovih neizkoriščenih potencialih. Gosta sta bila nekdanji in sedanji predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Jug in Janez Zadravec. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 Aug 2017 16:00:00 +0000 Izvor in potencial esperanta Težko opredeljivo čustvo ljubezni lahko človek doživlja zelo različno, pozitivno ali celo skrajno negativno, vse to pa se zrcali v jeziku. Frazeologija je ena izmed mogočih poti, po kateri se lahko približamo raziskovanju ljubezni, saj priča o kulturno in jezikovno zasidranih predstavah, ki se v kaki skupnosti vežejo na ljubezen. O tipiki slovenskih ljubezenskih frazemov bo v tokratni oddaji spregovorila dr. Nataša Jakop, raziskovalka na na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na fotografiji je slika Egona Schieleja Objem (Ljubimca II). http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/01/Ljubezenskifrazemivslovenini3525756.mp3 RTVSLO – Ars 1299 clean Težko opredeljivo čustvo ljubezni lahko človek doživlja zelo različno, pozitivno ali celo skrajno negativno, vse to pa se zrcali v jeziku. Frazeologija je ena izmed mogočih poti, po kateri se lahko približamo raziskovanju ljubezni, saj priča o kulturno in jezikovno zasidranih predstavah, ki se v kaki skupnosti vežejo na ljubezen. O tipiki slovenskih ljubezenskih frazemov bo v tokratni oddaji spregovorila dr. Nataša Jakop, raziskovalka na na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na fotografiji je slika Egona Schieleja Objem (Ljubimca II). http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 1 Aug 2017 16:10:00 +0000 Ljubezenski frazemi v slovenščini Govorniška spretnost je bila za Grke pravi dar bogov. Od retoričnih veščin je bil bistveno odvisen ugled posameznika, boginja retorikov pa se je imenovala Pejtho. O antični retoriki in najpomembnejšem antičnem spisu s tega področja, Aristotelovi Retoriki, v pogovoru s prevajalcem tega dela, filologom doc. dr. Matejem Hriberškom, in izdajateljem knjige, učiteljem retorike dr. Zdravkom Zupančičem. V prejšnji oddaji pa smo se osredinili na politične izvore retorike. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/07/Darbogov3504637.mp3 RTVSLO – Ars 1920 clean Govorniška spretnost je bila za Grke pravi dar bogov. Od retoričnih veščin je bil bistveno odvisen ugled posameznika, boginja retorikov pa se je imenovala Pejtho. O antični retoriki in najpomembnejšem antičnem spisu s tega področja, Aristotelovi Retoriki, v pogovoru s prevajalcem tega dela, filologom doc. dr. Matejem Hriberškom, in izdajateljem knjige, učiteljem retorike dr. Zdravkom Zupančičem. V prejšnji oddaji pa smo se osredinili na politične izvore retorike. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jul 2017 16:00:00 +0000 Dar bogov Nastanek retorike kot veščine je tesno povezan s politiko. Njeni začetki segajo v čas antičnih političnih sistemov na Siciliji in v Atenah. V grškem svetu je imel oblast in vpliv tisti, ki je bil dober govornik. Med najvplivnejšimi voditelji v zgodovini, ki je bil poučen v znanju retorike je bil Aleksander Veliki. Njegov učitelj je bil Aristotel, poučeval pa je tudi Aleksandrove najtesnejše sodelavce. V nekaterih primerih v zgodovini se je pokazala tudi strašljiva moč retorike, kot v primeru vzpona na oblast Adolfa Hitlerja. Danes si težko predstavljamo, da bi na volitvah zmagovali slabi retoriki. Izhodišče za pogovor je monumentalno Aristotelovo delo Retorika. Gosta oddaje sta prevajalec knjige, filolog doc. dr. Matej Hriberšek in izdajatelj knjige, učitelj retorike, dr. Zdravko Zupančič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/07/Retorikainpolitika3504389.mp3 RTVSLO – Ars 1348 clean Nastanek retorike kot veščine je tesno povezan s politiko. Njeni začetki segajo v čas antičnih političnih sistemov na Siciliji in v Atenah. V grškem svetu je imel oblast in vpliv tisti, ki je bil dober govornik. Med najvplivnejšimi voditelji v zgodovini, ki je bil poučen v znanju retorike je bil Aleksander Veliki. Njegov učitelj je bil Aristotel, poučeval pa je tudi Aleksandrove najtesnejše sodelavce. V nekaterih primerih v zgodovini se je pokazala tudi strašljiva moč retorike, kot v primeru vzpona na oblast Adolfa Hitlerja. Danes si težko predstavljamo, da bi na volitvah zmagovali slabi retoriki. Izhodišče za pogovor je monumentalno Aristotelovo delo Retorika. Gosta oddaje sta prevajalec knjige, filolog doc. dr. Matej Hriberšek in izdajatelj knjige, učitelj retorike, dr. Zdravko Zupančič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Jul 2017 16:00:00 +0000 Retorika in politika Med počitnicami in dopusti se bodo številni podali tudi v slovanske dežele. Na njihovi poti jim bo lahko v pomoč publikacija Med Slovani, ki vsebuje osnovne sporazumevalne vzorce za vsakodnevno sporazumevanje v 16 sodobnih slovanskih knjižnih standardnih jezikih. Publikacija je zanimiva tudi za kontrastivno in primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, saj prikazuje, kako so si slovanski jeziki blizu ali daleč. Gost oddaje je bil njen urednik dr. Matej Šekli. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/MedSlovani3499845.mp3 RTVSLO – Ars 1203 clean Med počitnicami in dopusti se bodo številni podali tudi v slovanske dežele. Na njihovi poti jim bo lahko v pomoč publikacija Med Slovani, ki vsebuje osnovne sporazumevalne vzorce za vsakodnevno sporazumevanje v 16 sodobnih slovanskih knjižnih standardnih jezikih. Publikacija je zanimiva tudi za kontrastivno in primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, saj prikazuje, kako so si slovanski jeziki blizu ali daleč. Gost oddaje je bil njen urednik dr. Matej Šekli. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Jul 2017 16:00:00 +0000 Med Slovani Členki so kot besedne vrste manipulativne. Če v stavek vstavimo besede šele, tudi, verjetno, potem lahko sprevrnemo ves stavek. Strokovna besedila zato naj ne bi imela veliko členkov, saj lahko z njimi relativiziramo verodostojnost besedila. O naravi členkov ponovno s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico Slovarja slovenskih členkov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/27/Manipulativnebesede-lenki3495530.mp3 RTVSLO – Ars 1137 clean Členki so kot besedne vrste manipulativne. Če v stavek vstavimo besede šele, tudi, verjetno, potem lahko sprevrnemo ves stavek. Strokovna besedila zato naj ne bi imela veliko členkov, saj lahko z njimi relativiziramo verodostojnost besedila. O naravi členkov ponovno s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico Slovarja slovenskih členkov. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Jun 2017 16:00:00 +0000 Manipulativne besede - členki Na prvem prevodu slovenske Biblije temelji tudi prva slovenska slovnica. Adam Bohorič je opravil jezikovni pregled Dalmatinove Biblije in stransko delo je bilo slovnica, ki je izšla istega leta. To temeljno delo bo zdaj delno razumljivo tudi sodobnemu bralcu, saj je Združenje Trubarjev forum izdalo Novo zavezo Dalmatinove Biblije s posodobljenim besedilom. Gostje oddaje so prevajalca Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan ter predsednik združenja Trubarjev forum Drago Sukič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/20/PosodobljenDalmatin3488430.mp3 RTVSLO – Ars 1187 clean Na prvem prevodu slovenske Biblije temelji tudi prva slovenska slovnica. Adam Bohorič je opravil jezikovni pregled Dalmatinove Biblije in stransko delo je bilo slovnica, ki je izšla istega leta. To temeljno delo bo zdaj delno razumljivo tudi sodobnemu bralcu, saj je Združenje Trubarjev forum izdalo Novo zavezo Dalmatinove Biblije s posodobljenim besedilom. Gostje oddaje so prevajalca Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan ter predsednik združenja Trubarjev forum Drago Sukič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Jun 2017 16:00:00 +0000 Posodobljen Dalmatin Včasih so zdravniki pri svojem delu prisiljeni uporabljati Googlov prevajalnik, in če niso previdni, lahko naredijo tudi napako. Takšen primer se je zgodil na meji, ko je zdravnica s pomočjo Googlovega prevajalnika predpisala migrantu dve kontracepcijski tableti. Da bi presegli te nesporazume in težave, je nastalo delo Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu. Gostje so: medicinska antropologinja doc. dr. Uršula Lipovec Čebron, doc. dr. Erika Zelko, dr. med., in prevodoslovka prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn, ki so sodelovale pri nastajanju priročnika. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/13/aliKakneteaveimate3480813.mp3 RTVSLO – Ars 1248 clean Včasih so zdravniki pri svojem delu prisiljeni uporabljati Googlov prevajalnik, in če niso previdni, lahko naredijo tudi napako. Takšen primer se je zgodil na meji, ko je zdravnica s pomočjo Googlovega prevajalnika predpisala migrantu dve kontracepcijski tableti. Da bi presegli te nesporazume in težave, je nastalo delo Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu. Gostje so: medicinska antropologinja doc. dr. Uršula Lipovec Čebron, doc. dr. Erika Zelko, dr. med., in prevodoslovka prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn, ki so sodelovale pri nastajanju priročnika. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Jun 2017 16:00:00 +0000 “ما هو سبب زيارتك اليوم؟” ali “Kakšne težave imate?” Nekateri TV oglasi delujejo moteče. K temu včasih pripomore tudi intonacija, ki se v slovenske izvedbe oglasov prenaša s prevodi iz tujih jezikov. Več o tem, kako se prenaša intonacija v oglasih z neposrednim odzivom oziroma tistih za nakupovanje iz naslanjača, pa v tokratnih Jezikovnih pogovorih. Maja Žvokelj se je pogovarjala z redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorico Smiljano Komar. V oddaji nismo predvajali konkretnih primerov TV oglasov, ker to ni v skladu z zakonodajo, po kateri je dovoljeno v ilustrativne namene predvajati le oglase, iz katerih so odstranjeni vsi avdio elementi, ki bi lahko asociirali na točno določenega naročnika, storitev ali izdelek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/15/VlogaintonacijevTVoglasih3440235.mp3 RTVSLO – Ars 1247 clean Nekateri TV oglasi delujejo moteče. K temu včasih pripomore tudi intonacija, ki se v slovenske izvedbe oglasov prenaša s prevodi iz tujih jezikov. Več o tem, kako se prenaša intonacija v oglasih z neposrednim odzivom oziroma tistih za nakupovanje iz naslanjača, pa v tokratnih Jezikovnih pogovorih. Maja Žvokelj se je pogovarjala z redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorico Smiljano Komar. V oddaji nismo predvajali konkretnih primerov TV oglasov, ker to ni v skladu z zakonodajo, po kateri je dovoljeno v ilustrativne namene predvajati le oglase, iz katerih so odstranjeni vsi avdio elementi, ki bi lahko asociirali na točno določenega naročnika, storitev ali izdelek. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Jun 2017 16:05:00 +0000 Vloga intonacije v TV oglasih Esperanto je edini umetno nastali jezik, ki mu je uspel širši preboj med žive jezike. Leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z esperantom kot enim od svojih maternih jezikov. V Ljubljani živijo trije rodovi družine Zlatnar, ki so rojeni govorci esperanta. Ta lahko učljiv jezik je navzoč v 130 državah, redno ga uporablja nekaj 100 tisoč ljudi, 1000 posameznikov pa je materni jezik. Kakšni so bili pred 130 leti začetki esperanta? Kakšni so osrednji razlogi za njegov uspeh? Gostji sta bili jezikoslovka doktorica Simona Klemenčič in prevodoslovka doktorica Marija Zlatnar Moe, ki ji je esperanto eden izmed maternih jezikov. Letos mineva tudi 100 let, odkar je umrl začetnik esperanta Ludvik Lazar Zamehof. V okviru Unesca potekajo številne prireditve v njegov spomin. Vir fotografije: commons.wikimedia.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/30/Esperantojezikovnazgodbaouspehu3464380.mp3 RTVSLO – Ars 2015 clean Esperanto je edini umetno nastali jezik, ki mu je uspel širši preboj med žive jezike. Leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z esperantom kot enim od svojih maternih jezikov. V Ljubljani živijo trije rodovi družine Zlatnar, ki so rojeni govorci esperanta. Ta lahko učljiv jezik je navzoč v 130 državah, redno ga uporablja nekaj 100 tisoč ljudi, 1000 posameznikov pa je materni jezik. Kakšni so bili pred 130 leti začetki esperanta? Kakšni so osrednji razlogi za njegov uspeh? Gostji sta bili jezikoslovka doktorica Simona Klemenčič in prevodoslovka doktorica Marija Zlatnar Moe, ki ji je esperanto eden izmed maternih jezikov. Letos mineva tudi 100 let, odkar je umrl začetnik esperanta Ludvik Lazar Zamehof. V okviru Unesca potekajo številne prireditve v njegov spomin. Vir fotografije: commons.wikimedia.org http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 May 2017 16:00:00 +0000 Esperanto – jezikovna zgodba o uspehu Slovenski rojaki v sosednji Italiji morajo tudi leta 2017 znova dokazovati, da so Slovenci in da so njihova krajevna narečja slovenska. V deželnem parlamentu Furlanije – Julijske krajine se namreč začenja obravnava zakonskega osnutka za zaščito rezijanščine in jezikovnih različic Nadiških in Terskih dolin v Benečiji ter Kanalske doline pred Slovenci. Potrebna strokovna ali samo nesmiselna politična poteza, to je osrednje vprašanje slovenskim in italijanskim sogovornikom v oddaji, ki jo je pripravila naša zamejska dopisnica Mirjam Muženič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/23/NastajanjeprotislovenskegaintitutavItaliji3451344.mp3 RTVSLO – Ars 1231 clean Slovenski rojaki v sosednji Italiji morajo tudi leta 2017 znova dokazovati, da so Slovenci in da so njihova krajevna narečja slovenska. V deželnem parlamentu Furlanije – Julijske krajine se namreč začenja obravnava zakonskega osnutka za zaščito rezijanščine in jezikovnih različic Nadiških in Terskih dolin v Benečiji ter Kanalske doline pred Slovenci. Potrebna strokovna ali samo nesmiselna politična poteza, to je osrednje vprašanje slovenskim in italijanskim sogovornikom v oddaji, ki jo je pripravila naša zamejska dopisnica Mirjam Muženič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 May 2017 16:00:00 +0000 Nastajanje protislovenskega inštituta v Italiji?! Papua Nova Gvineja velja za jezikovno najbolj raznoliko območje. 6 milijonov prebivalcev govori približno 840 jezikov, ki se na Novi Gvineji delijo na 26 jezikovnih družin. Ob tem je presenetljivo, da jezikovna raznolikost ni posledica geografskih dejavnikov, ampak kulturnih. Dve majhni vasici, ki se geografsko stikata, lahko namreč na Papui Novi Gvineji pripadata različnim jezikovnim družinam. Kako je to mogoče? Od kod izvira jezikovna inovativnost tamkajšnjih prebivalcev? Gostja je bila antropologinja dr. Darja Hoenigman, ki je na Papui Novi Gvineji sodelovala v projektu za dokumentiranje ogroženih jezikov (ELDP). Za svoje delo je prejela avstralsko nagrado za inovacije v lingvistiki. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, ki je bila prvič na sporedu 22.6.2015. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/16/JezikovnaraznolikostPapueNoveGvineje3441367.mp3 RTVSLO – Ars 1326 clean Papua Nova Gvineja velja za jezikovno najbolj raznoliko območje. 6 milijonov prebivalcev govori približno 840 jezikov, ki se na Novi Gvineji delijo na 26 jezikovnih družin. Ob tem je presenetljivo, da jezikovna raznolikost ni posledica geografskih dejavnikov, ampak kulturnih. Dve majhni vasici, ki se geografsko stikata, lahko namreč na Papui Novi Gvineji pripadata različnim jezikovnim družinam. Kako je to mogoče? Od kod izvira jezikovna inovativnost tamkajšnjih prebivalcev? Gostja je bila antropologinja dr. Darja Hoenigman, ki je na Papui Novi Gvineji sodelovala v projektu za dokumentiranje ogroženih jezikov (ELDP). Za svoje delo je prejela avstralsko nagrado za inovacije v lingvistiki. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, ki je bila prvič na sporedu 22.6.2015. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 May 2017 16:00:00 +0000 Jezikovna raznolikost Papue Nove Gvineje Predavanja, ki potekajo v nematernem jeziku, so lahko dosti zahtevnejša tako za predavatelje kot študente. Od znanja tujega jezika je namreč odvisna kakovost prenosa znanja. Čeprav je lahko tuji predavatelj vrhunski znanstvenik, bodo imeli študenti od njegovih predavanj bolj malo, če skupaj s predavateljem ne obvladajo dovolj dobro skupnega jezika. Na kakšni ravni je pri nas izobraževanje tujih jezikov stroke, se bomo vprašali v tokratni oddaji. Gostji oddaje sta predsednica Slovenskega društva učiteljev tujega jezike stroke dr. Saša Podgoršek in izr. prof. dr. Violeta Jurkovič s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/09/Strokaintujijeziki3434128.mp3 RTVSLO – Ars 1250 clean Predavanja, ki potekajo v nematernem jeziku, so lahko dosti zahtevnejša tako za predavatelje kot študente. Od znanja tujega jezika je namreč odvisna kakovost prenosa znanja. Čeprav je lahko tuji predavatelj vrhunski znanstvenik, bodo imeli študenti od njegovih predavanj bolj malo, če skupaj s predavateljem ne obvladajo dovolj dobro skupnega jezika. Na kakšni ravni je pri nas izobraževanje tujih jezikov stroke, se bomo vprašali v tokratni oddaji. Gostji oddaje sta predsednica Slovenskega društva učiteljev tujega jezike stroke dr. Saša Podgoršek in izr. prof. dr. Violeta Jurkovič s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 May 2017 16:00:00 +0000 Stroka in tuji jeziki Starejša ženska je padla v stanovanju. Čeprav je pri zavesti, se ne more premakniti. A ker ima v svojem stanovanju govorne tehnologije, je nujna pomoč že na poti. Ta tehnologija je prek govora prepoznala, da je ženska v nevarnosti in je obvestila urgenco. Za kaj vse so še uporabne govorne tehnologije, kako zanesljive so trenutno in kakšni bodo lahko vplivi le-teh na našo zasebnost, se bomo pogovarjali s prof. dr. Simonom Dobriškom iz Laboratorija za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko Fakulete za elektrotehniko v Ljubljani. Vir fotografije: http://www.experts7.com/privacy-policy/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/26/Trendinapodrojugovornihtehnologij3422047.mp3 RTVSLO – Ars 1554 clean Starejša ženska je padla v stanovanju. Čeprav je pri zavesti, se ne more premakniti. A ker ima v svojem stanovanju govorne tehnologije, je nujna pomoč že na poti. Ta tehnologija je prek govora prepoznala, da je ženska v nevarnosti in je obvestila urgenco. Za kaj vse so še uporabne govorne tehnologije, kako zanesljive so trenutno in kakšni bodo lahko vplivi le-teh na našo zasebnost, se bomo pogovarjali s prof. dr. Simonom Dobriškom iz Laboratorija za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko Fakulete za elektrotehniko v Ljubljani. Vir fotografije: http://www.experts7.com/privacy-policy/ http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 May 2017 16:00:00 +0000 Trendi na področju govornih tehnologij Nacisti so opremljali nevtralne ali pozitivne besede z narekovaji, da bi jih na ta način zrelativizirali. Albert Einstein postane za njih znanstvenik v narekovajih. Kaj se je dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma? Koliko govorice tretjega rajha se prepozna v današnji govorici? O tem v pogovoru s politologinjo dr. Vlasto Jalušič, ki je napisala spremno besedo slovenskemu prevodu ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, delu Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/25/Govoricatretjegarajha2.del3420474.mp3 RTVSLO – Ars 1236 clean Nacisti so opremljali nevtralne ali pozitivne besede z narekovaji, da bi jih na ta način zrelativizirali. Albert Einstein postane za njih znanstvenik v narekovajih. Kaj se je dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma? Koliko govorice tretjega rajha se prepozna v današnji govorici? O tem v pogovoru s politologinjo dr. Vlasto Jalušič, ki je napisala spremno besedo slovenskemu prevodu ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, delu Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Apr 2017 16:00:00 +0000 Govorica tretjega rajha, 2.del Tudi jezik lahko pomaga nasilju, da pride na oblast. To dokazuje izkrivljanje vsakdanje nemške govorice v obdobju nacizma. Kako je lahko besedna zveza “divji fanatizem” dobila pozitiven pomen? Kako se je beseda “umor” lahko skrila za sintagmo “posebna obravnava”? In zakaj so Nemci umikanje svoje vojske na vzhodni fronti imenovali “zmagoviti sunek nazaj”? – O takem izkrivljanju vsakdanje govorice, ki je pomagalo svet pahniti v vojno, smo se pogovarjali s politologinjo dr. Vlasto Jalušič. Izhodišče oddaje je slovenski prevod ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, dela Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja, v katerem je ta nemški Jud in filolog natančno in stvarno opisal, kaj se je pravzaprav dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/18/Govoricatretjegarajha3412025.mp3 RTVSLO – Ars 1214 clean Tudi jezik lahko pomaga nasilju, da pride na oblast. To dokazuje izkrivljanje vsakdanje nemške govorice v obdobju nacizma. Kako je lahko besedna zveza “divji fanatizem” dobila pozitiven pomen? Kako se je beseda “umor” lahko skrila za sintagmo “posebna obravnava”? In zakaj so Nemci umikanje svoje vojske na vzhodni fronti imenovali “zmagoviti sunek nazaj”? – O takem izkrivljanju vsakdanje govorice, ki je pomagalo svet pahniti v vojno, smo se pogovarjali s politologinjo dr. Vlasto Jalušič. Izhodišče oddaje je slovenski prevod ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, dela Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja, v katerem je ta nemški Jud in filolog natančno in stvarno opisal, kaj se je pravzaprav dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Apr 2017 16:00:00 +0000 Govorica tretjega rajha Na območju Srbije je prihajalo do stika različnih kultur. Še posebej to velja za območje Vojvodine, kjer ob madžarski in romunski skupnosti živijo tudi Rutenijci, banatski Nemci in Romi. O jezikovni raznolikosti Srbije smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/11/JezikovnaraznolikostSrbije3405123.mp3 RTVSLO – Ars 1247 clean Na območju Srbije je prihajalo do stika različnih kultur. Še posebej to velja za območje Vojvodine, kjer ob madžarski in romunski skupnosti živijo tudi Rutenijci, banatski Nemci in Romi. O jezikovni raznolikosti Srbije smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Apr 2017 16:00:00 +0000 Jezikovna raznolikost Srbije Velik del Slovenk in Slovencev ima občutek, da ne obvlada osnov slovnice. Na ta izziv odgovarjata Kratko-slovnica in Slovnica na kvadrat, novi sodobni slovnici slovenskega jezika za osnovno in srednjo šolo, prvi po letu 1976, ki sta v celoti samostojno zasnovani in narejeni za natančno določeno ciljno publiko na sodobnem jezikovnem gradivu. Z njima se prekinja tradicija ene same slovnice, ki je za slovenski prostor značilna vse od srede 19. stoletja. Gost oddaje je njun avtor Kozma Ahačič, ki želi, da slovnice ne bi dojemali kot nekaj duhamornega in dolgočasnega. Čeprav sta slovnici prvotno narejeni za šolarje, sta namenjeni širši javnosti, vsem, ki želijo obnoviti osnovno znanje. Njegovi deli tudi dokazujeta, da je slovnica lahko uspešnica, saj sta bili v nekaj tednih razprodani. Kozma Ahačič pa je postal ime meseca marca na Valu 202. Premagal je celo Ilko Štuhec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/04/Slovnicakotuspenica3395860.mp3 RTVSLO – Ars 907 clean Velik del Slovenk in Slovencev ima občutek, da ne obvlada osnov slovnice. Na ta izziv odgovarjata Kratko-slovnica in Slovnica na kvadrat, novi sodobni slovnici slovenskega jezika za osnovno in srednjo šolo, prvi po letu 1976, ki sta v celoti samostojno zasnovani in narejeni za natančno določeno ciljno publiko na sodobnem jezikovnem gradivu. Z njima se prekinja tradicija ene same slovnice, ki je za slovenski prostor značilna vse od srede 19. stoletja. Gost oddaje je njun avtor Kozma Ahačič, ki želi, da slovnice ne bi dojemali kot nekaj duhamornega in dolgočasnega. Čeprav sta slovnici prvotno narejeni za šolarje, sta namenjeni širši javnosti, vsem, ki želijo obnoviti osnovno znanje. Njegovi deli tudi dokazujeta, da je slovnica lahko uspešnica, saj sta bili v nekaj tednih razprodani. Kozma Ahačič pa je postal ime meseca marca na Valu 202. Premagal je celo Ilko Štuhec. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Apr 2017 16:00:00 +0000 Slovnica kot uspešnica Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/28/KreolinatihijezikrevneveinenaHaitiju3388897.mp3 RTVSLO – Ars 1199 clean Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Mar 2017 16:00:00 +0000 Kreolščina: tihi jezik revne večine na Haitiju V Sloveniji v dopolnilnem pouku po osnovnih šolah poučujejo 13 maternih jezikov priseljencev. Ob učenju slovenskega jezika je za priseljence tudi smiselno, da se učijo svojega maternega jezika. Jezikovno znanje se namreč dopolnjuje, dobro znanje maternega jezika vpliva na sporazumevalne zmožnosti in uspešno učenje drugih jezikov. Kako to poučevanje poteka, smo se pogovarjali z Bronko Straus z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/20/Maternijezikipriseljencev3379058.mp3 RTVSLO – Ars 1115 clean V Sloveniji v dopolnilnem pouku po osnovnih šolah poučujejo 13 maternih jezikov priseljencev. Ob učenju slovenskega jezika je za priseljence tudi smiselno, da se učijo svojega maternega jezika. Jezikovno znanje se namreč dopolnjuje, dobro znanje maternega jezika vpliva na sporazumevalne zmožnosti in uspešno učenje drugih jezikov. Kako to poučevanje poteka, smo se pogovarjali z Bronko Straus z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Mar 2017 17:00:00 +0000 Materni jeziki priseljencev V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/14/Kenijajezikovnaraznolikostkotgronjadravnienotnosti3372615.mp3 RTVSLO – Ars 1359 clean V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Mar 2017 17:00:00 +0000 Kenija: jezikovna raznolikost kot grožnja državni enotnosti Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Gostja je Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN o stanju in smernicah na področju jezikovnih pravic v Nigeriji, Keniji, Srbiji in na Haitiju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/08/Nigeriijskijezikizakladalibreme3365221.mp3 RTVSLO – Ars 1598 clean Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Gostja je Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN o stanju in smernicah na področju jezikovnih pravic v Nigeriji, Keniji, Srbiji in na Haitiju. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Mar 2017 07:25:00 +0000 Nigerijski jeziki: zaklad ali breme? O slovenščini je v javnosti veliko prelitega črnila. Pojavljajo se različne analize in raziskave posameznih vprašanj. Redko kje ali nikjer pa ni najti informacij, ki združujejo različne jezikovne teme našega vsakdanjika. Od analize otrokovega jezikovnega razvoja, do stanja v visokem šolstvu in medijih. Vse to in še več prinaša zbornik Dialogi: Slovenščina danes. Ne gre torej za še en kamenček v aktualni polemiki o slovenščini v izobraževanju, ampak za širši pregled stanja. Gostji sta bili urednici Darja Tasič in Emica Antončič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/27/Sloveninadanes3346991.mp3 RTVSLO – Ars 1079 clean O slovenščini je v javnosti veliko prelitega črnila. Pojavljajo se različne analize in raziskave posameznih vprašanj. Redko kje ali nikjer pa ni najti informacij, ki združujejo različne jezikovne teme našega vsakdanjika. Od analize otrokovega jezikovnega razvoja, do stanja v visokem šolstvu in medijih. Vse to in še več prinaša zbornik Dialogi: Slovenščina danes. Ne gre torej za še en kamenček v aktualni polemiki o slovenščini v izobraževanju, ampak za širši pregled stanja. Gostji sta bili urednici Darja Tasič in Emica Antončič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Feb 2017 17:00:00 +0000 Slovenščina danes Na avstrijskem Koroškem se zapleta glede reforme deželne ustave, ki po novem nemščino priznava kot edini deželni jezik. Koroški Slovenci zahtevajo enakopravno obravnavo slovenskega jezika. Kaj bi to pomenilo za prihodnji razvoj jezika in slovenskega življa, se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z nekdanjim dolgoletnim ravnateljem Slovenske gimnazije v Celovcu in profesorjem slovenščine Reginaldom Vospernikom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/21/Sloveninavkorokideelniustavi3339386.mp3 RTVSLO – Ars 810 clean Na avstrijskem Koroškem se zapleta glede reforme deželne ustave, ki po novem nemščino priznava kot edini deželni jezik. Koroški Slovenci zahtevajo enakopravno obravnavo slovenskega jezika. Kaj bi to pomenilo za prihodnji razvoj jezika in slovenskega življa, se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z nekdanjim dolgoletnim ravnateljem Slovenske gimnazije v Celovcu in profesorjem slovenščine Reginaldom Vospernikom. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Feb 2017 17:00:00 +0000 Slovenščina v koroški deželni ustavi? V povprečju beremo s hitrostjo 250 besed na minuto, državna prvakinja v hitrem branju pa prebere okrog 4 tisoč besed na minuto. Gre za izjemen rezultat, ki je težko dosegljiv, vendar pa lahko z ustreznimi tehnikami branje pospešimo in povprečno hitrost podvojimo. Kje je hitro branje najbolj uporabno in kako ga dosežemo? Gostja je Vanja Jus, direktorica Univerzuma Minerva, ki je organiziralo državno prvenstvo v hitrem branju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/14/4000besednaminuto3332255.mp3 RTVSLO – Ars 849 clean V povprečju beremo s hitrostjo 250 besed na minuto, državna prvakinja v hitrem branju pa prebere okrog 4 tisoč besed na minuto. Gre za izjemen rezultat, ki je težko dosegljiv, vendar pa lahko z ustreznimi tehnikami branje pospešimo in povprečno hitrost podvojimo. Kje je hitro branje najbolj uporabno in kako ga dosežemo? Gostja je Vanja Jus, direktorica Univerzuma Minerva, ki je organiziralo državno prvenstvo v hitrem branju. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Feb 2017 17:00:00 +0000 4000 besed na minuto! Prešeren si samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. Prešernova poezija je odločilna za slovenski jezik. Z njo se je za naš jezik začelo novo prelomno obdobje. Gost je akademik prof. dr. Janko Kos. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/07/Preeren-jezikovnidelavec3325169.mp3 RTVSLO – Ars 1358 clean Prešeren si samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. Prešernova poezija je odločilna za slovenski jezik. Z njo se je za naš jezik začelo novo prelomno obdobje. Gost je akademik prof. dr. Janko Kos. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 7 Feb 2017 17:00:00 +0000 Prešeren - jezikovni delavec Nastaja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ3. Gre za rastoči slovar, ki mu sproti dodajajo nova gesla in je dostopen na spletu, v knjižni obliki pa bo izšel, ko bo slovarskih sestavkov sto tisoč. Glede na trenutne napovedi bi ga lahko dokončali v 20-letih. Kaj bo v SSKJ 3 novega in kako nastaja, smo preverili v tokratni oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/31/Rastoislovar-SSKJ33316831.mp3 RTVSLO – Ars 1020 clean Nastaja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ3. Gre za rastoči slovar, ki mu sproti dodajajo nova gesla in je dostopen na spletu, v knjižni obliki pa bo izšel, ko bo slovarskih sestavkov sto tisoč. Glede na trenutne napovedi bi ga lahko dokončali v 20-letih. Kaj bo v SSKJ 3 novega in kako nastaja, smo preverili v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Jan 2017 17:00:00 +0000 Rastoči slovar - SSKJ3 Napis Don’t drink and drive, ki utripa izmenično z angleškim napisom nad avtocesto, je bil pred leti preveden v Ne vozi, ko piješ. Pred nekaj časa pa so na pobudo državljanov prevod spremenili v napis Ne vozi, ko piješ alkohol. S strani jezikoslovne stroke je zdaj nastala pobuda, ki meni, da gre za črkobralsko nasilje nad jezikom, saj ni treba vsega dobesedno napisati, zato zahtevajo, naj napis vrnejo v prvotno obliko. Kako tehtni so argumenti za ali proti in kako tehtno je sploh to vprašanje, smo preverili v tokratni oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/24/DilemaNevozikopijealiNevozikopijealkohol3309097.mp3 RTVSLO – Ars 1129 clean Napis Don’t drink and drive, ki utripa izmenično z angleškim napisom nad avtocesto, je bil pred leti preveden v Ne vozi, ko piješ. Pred nekaj časa pa so na pobudo državljanov prevod spremenili v napis Ne vozi, ko piješ alkohol. S strani jezikoslovne stroke je zdaj nastala pobuda, ki meni, da gre za črkobralsko nasilje nad jezikom, saj ni treba vsega dobesedno napisati, zato zahtevajo, naj napis vrnejo v prvotno obliko. Kako tehtni so argumenti za ali proti in kako tehtno je sploh to vprašanje, smo preverili v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Jan 2017 17:00:00 +0000 Dilema: Ne vozi, ko piješ ali Ne vozi, ko piješ alkohol Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših zamisli. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, drugi so bolj za “kratke proge”. Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da v nas vzbudijo neizmerno veselje ali bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/17/Vlogaumetnostinprevareintonacije3300851.mp3 RTVSLO – Ars 984 clean Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših zamisli. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, drugi so bolj za “kratke proge”. Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da v nas vzbudijo neizmerno veselje ali bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Jan 2017 17:00:00 +0000 Vloga, umetnost in prevare intonacije Burkini, boruting, startup, pozabnica, cmerar, brenčalka, strokovnjač in staroverstvo. To so besede, ki se niso uvrstile v finale za izbor besede leta 2016, bi si pa zaslužile častno omembo. Kaj pravzaprav pomenijo nekatere finalistke, kot je zareciklirati se, kako so izbirali besedo leta, zakaj ni med finalistkami več pozitivnih besed, smo preverili v tokratni oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/11/Besedaleta20163293341.mp3 RTVSLO – Ars 1087 clean Burkini, boruting, startup, pozabnica, cmerar, brenčalka, strokovnjač in staroverstvo. To so besede, ki se niso uvrstile v finale za izbor besede leta 2016, bi si pa zaslužile častno omembo. Kaj pravzaprav pomenijo nekatere finalistke, kot je zareciklirati se, kako so izbirali besedo leta, zakaj ni med finalistkami več pozitivnih besed, smo preverili v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Jan 2017 17:00:00 +0000 Beseda leta 2016 Vsi imamo izkušnjo, da kakšnega besedilo kdaj nismo prav dobro, ali sploh nič razumeli. Nekateri pa se s tem soočajo ves čas. To so invalidi, starejša populacija, ki doživlja s staranjem povezane težave, ljudje, ki se učijo jezika, pa tudi otroci in mladostniki. Takšnim osebam je lahko deloma, ali celo popolnoma onemogočen dostop do osnovnih podatkov in kulturnih vsebin, kar lahko privede do izključenosti iz družbe. Komu je namenjeno lahko branje in kako je ustvarjati tovrstna besedila, smo se pogovarjali z Aksinjo Kermauner, avtorico dela Cvetje in ogenj, ki je prvi avtorski roman v Sloveniji, napisan v lahkem jeziku. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/04/Lahkobranje3286349.mp3 RTVSLO – Ars 1049 clean Vsi imamo izkušnjo, da kakšnega besedilo kdaj nismo prav dobro, ali sploh nič razumeli. Nekateri pa se s tem soočajo ves čas. To so invalidi, starejša populacija, ki doživlja s staranjem povezane težave, ljudje, ki se učijo jezika, pa tudi otroci in mladostniki. Takšnim osebam je lahko deloma, ali celo popolnoma onemogočen dostop do osnovnih podatkov in kulturnih vsebin, kar lahko privede do izključenosti iz družbe. Komu je namenjeno lahko branje in kako je ustvarjati tovrstna besedila, smo se pogovarjali z Aksinjo Kermauner, avtorico dela Cvetje in ogenj, ki je prvi avtorski roman v Sloveniji, napisan v lahkem jeziku. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Jan 2017 10:30:00 +0000 Lahko branje Jeziki, ki so nosilci izvornega religioznega nauka, so za verujoče nekaj posebnega. Jezik kot tak sicer ni svet, ampak besedila, ki so napisana v njem. Vendarle pa je jezik za verujočega most med človeškim in božjim, je možnost, da se človek religiozno izrazi. Kako religiozna raba jezika vpliva na njegovo dojemanje med verniki, nam je predstavil akademik dr. Jože Krašovec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/23/Posveenostjezikov3275830.mp3 RTVSLO – Ars 1311 clean Jeziki, ki so nosilci izvornega religioznega nauka, so za verujoče nekaj posebnega. Jezik kot tak sicer ni svet, ampak besedila, ki so napisana v njem. Vendarle pa je jezik za verujočega most med človeškim in božjim, je možnost, da se človek religiozno izrazi. Kako religiozna raba jezika vpliva na njegovo dojemanje med verniki, nam je predstavil akademik dr. Jože Krašovec. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Dec 2016 17:00:00 +0000 Posvečenost jezikov Gostja oddaje je dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki je življenje posvetila duševnemu zdravju otrok. Je upokojena otroška psihiatrinja, ki se zadnjih 25 let ukvarja s pomočjo otrokom z vojnih območij. Predstavila nam bo izzive jezikovne integracije priseljencev in beguncev, najprej pa bo z nami delila svojo izkušnjo učenja slovenskega jezika, ko se je, kot 10-letna deklica po 2. svetovni vojni priselila v Slovenijo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/20/AnicaMikuKos3271219.mp3 RTVSLO – Ars 1166 clean Gostja oddaje je dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki je življenje posvetila duševnemu zdravju otrok. Je upokojena otroška psihiatrinja, ki se zadnjih 25 let ukvarja s pomočjo otrokom z vojnih območij. Predstavila nam bo izzive jezikovne integracije priseljencev in beguncev, najprej pa bo z nami delila svojo izkušnjo učenja slovenskega jezika, ko se je, kot 10-letna deklica po 2. svetovni vojni priselila v Slovenijo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Dec 2016 17:00:00 +0000 Anica Mikuš Kos Politično-jezikovna vprašanja sprožajo zagate, nesporazume in konflikte. Z njimi se lahko srečamo pri nerazumljivih informacijah o izdelkih, ob nakupu učbenikov, vpisu otroka k predmetu drugega tujega jezika, javni rabi slovenščine, izdaji uradnih dokumentov v angleščini in registraciji podjetja. K njihovemu reševanju lahko prispeva Jezikovna Slovenija, ki na enem mestu na spletu združuje informacije o slovenski jezikovni politiki. Kaj vse obeta portal, smo se pogovarjali z glavnim urednikom prof. dr. Markom Stabejem in sourednico dr. Tadejo Rozman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/09/JezikovnaSlovenija-spletniportaloslovenskijezikovnipolitiki3258166.mp3 RTVSLO – Ars 1887 clean Politično-jezikovna vprašanja sprožajo zagate, nesporazume in konflikte. Z njimi se lahko srečamo pri nerazumljivih informacijah o izdelkih, ob nakupu učbenikov, vpisu otroka k predmetu drugega tujega jezika, javni rabi slovenščine, izdaji uradnih dokumentov v angleščini in registraciji podjetja. K njihovemu reševanju lahko prispeva Jezikovna Slovenija, ki na enem mestu na spletu združuje informacije o slovenski jezikovni politiki. Kaj vse obeta portal, smo se pogovarjali z glavnim urednikom prof. dr. Markom Stabejem in sourednico dr. Tadejo Rozman. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Dec 2016 17:00:00 +0000 Jezikovna Slovenija - spletni portal o slovenski jezikovni politiki Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih nasvetov o tem, česa se morajo starši ali skrbniki v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Z doktorico Katarino Kompan Erzar se je pogovarjala Maja Žvokelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/06/Ovstopuotrokavjezik3253674.mp3 RTVSLO – Ars 1376 clean Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih nasvetov o tem, česa se morajo starši ali skrbniki v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Z doktorico Katarino Kompan Erzar se je pogovarjala Maja Žvokelj. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Dec 2016 17:03:00 +0000 O vstopu otroka v jezik RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20. sl Tue, 13 Nov 2018 17:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 13 Nov 2018 17:00:00 +0000 Jezikovni pogovori