Education (C) RTVSLO 2017 Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji. http://www.rtvslo.si/podcast Junaki našega časa http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/1319074/ras_prvi_4d_naslovke_junakinasegacasa_pc.jpg Ameriška pisateljica, filozofinja, politična aktivistka, feministka, predavateljica, filmarka, režiserka… Susan Sontag je bila ena vodilnih mislecev 20-ega stoletja. Pri zgodnjih 24-ih letih je doktorirala na Harvardu, s svojimi eseji je pretresala intelektualne kroge in si prislužila naziv temna gospa ameriške inteligence. Susan Sontag je pisala o pornografiji, drogah, rock glasbi, posebej odmevna pa so bili njeni eseji o interpretaciji, o fotografiji, o vojni, o bolezni, o ženskah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/01/04/SusanSontag2863413.mp3 RTVSLO – Prvi 866 clean Ameriška pisateljica, filozofinja, politična aktivistka, feministka, predavateljica, filmarka, režiserka… Susan Sontag je bila ena vodilnih mislecev 20-ega stoletja. Pri zgodnjih 24-ih letih je doktorirala na Harvardu, s svojimi eseji je pretresala intelektualne kroge in si prislužila naziv temna gospa ameriške inteligence. Susan Sontag je pisala o pornografiji, drogah, rock glasbi, posebej odmevna pa so bili njeni eseji o interpretaciji, o fotografiji, o vojni, o bolezni, o ženskah. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Jan 2016 08:00:00 +0000 Susan Sontag Ob 25. obletnici plebiscita smo se v oddaji Junaki našega časa spomnili enega ključnih arhitektov slovenske osamosvojitve, Jožeta Pučnika. O poti, ki jo je Pučnik prehodil od osamljenega oporečnika v petdesetih in političnega zapornika v šestdesetih do protagonista demokratične družbene preobrazbe in pri tem vseskozi ostal pokončen, samosvoj in zavezan idejam zahodno-evropske socialdemokracije, sta spregovorila Janko Kos in Spomenka Hribar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/12/18/JoePunik2850215.mp3 RTVSLO – Prvi 805 clean Ob 25. obletnici plebiscita smo se v oddaji Junaki našega časa spomnili enega ključnih arhitektov slovenske osamosvojitve, Jožeta Pučnika. O poti, ki jo je Pučnik prehodil od osamljenega oporečnika v petdesetih in političnega zapornika v šestdesetih do protagonista demokratične družbene preobrazbe in pri tem vseskozi ostal pokončen, samosvoj in zavezan idejam zahodno-evropske socialdemokracije, sta spregovorila Janko Kos in Spomenka Hribar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Dec 2015 08:55:00 +0000 Jože Pučnik O Helen Keller so zapisali, da je ena od najzanimivejših in najplemenitejših osebnosti zadnjih sto let. Rodila se je kot zdrav otrok, zaradi bolezni pa je pri devetnajstih mesecih izgubila vid in sluh. Kljub svoji gluhoslepoti je ob pomoči učiteljice Ann Sullivan stopila iz sveta tišine in teme; diplomirala, potovala, predavala in pisala knjige. Izjemno življenje in delo Helen Keller bosta v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc, osvetlila dr. Simona Gerenčer Pegan in Anton Petrič. Vabljeni k poslušanju. Foto: Kongresna knjižnica ZDA http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/12/11/HelenKeller2841518.mp3 RTVSLO – Prvi 673 clean O Helen Keller so zapisali, da je ena od najzanimivejših in najplemenitejših osebnosti zadnjih sto let. Rodila se je kot zdrav otrok, zaradi bolezni pa je pri devetnajstih mesecih izgubila vid in sluh. Kljub svoji gluhoslepoti je ob pomoči učiteljice Ann Sullivan stopila iz sveta tišine in teme; diplomirala, potovala, predavala in pisala knjige. Izjemno življenje in delo Helen Keller bosta v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc, osvetlila dr. Simona Gerenčer Pegan in Anton Petrič. Vabljeni k poslušanju. Foto: Kongresna knjižnica ZDA http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Dec 2015 08:35:00 +0000 Helen Keller Konec oktobra je minilo deset let od smrti Daneta Zajca, dramatika in nemara največjega pesnika druge polovice slovenskega dvajsetega stoletja. In vendar ob obletnici po medijih ni bilo opaziti spominskih zapisov, nihče ni priredil slavnostne recitacije, založniki niso ponatisnili katere izmed Zajčevih zbirk. Lahko rečemo: dolgost spomina našega je pač kratka in svet se po svojih nedoumljivih poteh brezbrižno vrti naprej, vedno naprej. To seveda lahko rečemo. Toda ne čas, ne brezbrižnost, ne pozaba Zajčevi pesmi ne bodo prišli do živega. Njeni verzi namreč ostajajo živi. Režejo v živo. Zakaj je tako, smo preverjali v tokratnih Junakih našega časa. Gost pred mikrofonom je bil pesnik Aleš Šteger. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/12/06/DaneZajc2835152.mp3 RTVSLO – Prvi 877 clean Konec oktobra je minilo deset let od smrti Daneta Zajca, dramatika in nemara največjega pesnika druge polovice slovenskega dvajsetega stoletja. In vendar ob obletnici po medijih ni bilo opaziti spominskih zapisov, nihče ni priredil slavnostne recitacije, založniki niso ponatisnili katere izmed Zajčevih zbirk. Lahko rečemo: dolgost spomina našega je pač kratka in svet se po svojih nedoumljivih poteh brezbrižno vrti naprej, vedno naprej. To seveda lahko rečemo. Toda ne čas, ne brezbrižnost, ne pozaba Zajčevi pesmi ne bodo prišli do živega. Njeni verzi namreč ostajajo živi. Režejo v živo. Zakaj je tako, smo preverjali v tokratnih Junakih našega časa. Gost pred mikrofonom je bil pesnik Aleš Šteger. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 Dec 2015 08:55:00 +0000 Dane Zajc 19.stoletje je bilo čas velikega napredka na področju prometa. V tem času so po cestah začeli voziti prvi avtomobili, motorji in kolesa. Da so takšni, kot jih poznamo še danes, je v veliki meri zaslužen zlasti prleški človek, izumitelj, tovarnar in vizionar Janez Puh. Nekaj glavnih zanimivosti iz njegovega življenja in rezultatih njegovega dela, s katerimi se je zapisal v tretje tisočletje, s pomočjo skrbnika in vodnika po Puhovem muzeju v njegovem rodnem Sakušaku Janezom Čehom v Junakih našega časa predstavlja Lidija Kosi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/11/20/JanezPuhizumiteljtovarnarinvizionar2819099.mp3 RTVSLO – Prvi 600 clean 19.stoletje je bilo čas velikega napredka na področju prometa. V tem času so po cestah začeli voziti prvi avtomobili, motorji in kolesa. Da so takšni, kot jih poznamo še danes, je v veliki meri zaslužen zlasti prleški človek, izumitelj, tovarnar in vizionar Janez Puh. Nekaj glavnih zanimivosti iz njegovega življenja in rezultatih njegovega dela, s katerimi se je zapisal v tretje tisočletje, s pomočjo skrbnika in vodnika po Puhovem muzeju v njegovem rodnem Sakušaku Janezom Čehom v Junakih našega časa predstavlja Lidija Kosi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Nov 2015 08:30:00 +0000 Janez Puh: izumitelj, tovarnar in vizionar Srednji vek ni bil najbolj naklonjen močnim ženskam. Le zelo redke so imele priložnost, da kakorkoli posežejo v dogodke svojega časa, kaj šele, da se resnično uveljavijo. V številnih pogledih je zato Alienor Akvitanska izjemna osebnost. V Evropi 12. stoletja je podirala številne tabuje in vedno znova ubirala svojo pot. Močno si je prizadevala za boljši položaj žensk v družbi, izdatno je podpirala umetnost in pripomogla k razcvetu trubadurske lirike, aktivno pa je posegala tudi v politično življenje. Foto: Alienorin nagrobnik v opatiji Fontevraud, Wikipedia, CC http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/11/13/AlienorAkvitanska2810895.mp3 RTVSLO – Prvi 771 clean Srednji vek ni bil najbolj naklonjen močnim ženskam. Le zelo redke so imele priložnost, da kakorkoli posežejo v dogodke svojega časa, kaj šele, da se resnično uveljavijo. V številnih pogledih je zato Alienor Akvitanska izjemna osebnost. V Evropi 12. stoletja je podirala številne tabuje in vedno znova ubirala svojo pot. Močno si je prizadevala za boljši položaj žensk v družbi, izdatno je podpirala umetnost in pripomogla k razcvetu trubadurske lirike, aktivno pa je posegala tudi v politično življenje. Foto: Alienorin nagrobnik v opatiji Fontevraud, Wikipedia, CC http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Nov 2015 08:40:00 +0000 Alienor Akvitanska Ameriški mediji so ga označili za Einsteina seksualnosti. Strokovnjaki pa o njem govorijo kot o začetniku seksologije in ga štejejo za prvega gejevskega aktivista. Magnus Hirschfeld, nemški zdravnik in raziskovalec, je bil namreč na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomembna oseba v razpravah o spolnosti in spolni usmerjenosti. Ves čas se je tudi boril za pravice spolnih manjšin. Njegovo življenje in delo bosta osvetlila zgodovinar Ralf Dose in sociolog Roman Kuhar. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Magnus-Hirschfeld-Gesellschaft e.V. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/11/06/MagnusHirschfeld2803796.mp3 RTVSLO – Prvi 725 clean Ameriški mediji so ga označili za Einsteina seksualnosti. Strokovnjaki pa o njem govorijo kot o začetniku seksologije in ga štejejo za prvega gejevskega aktivista. Magnus Hirschfeld, nemški zdravnik in raziskovalec, je bil namreč na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomembna oseba v razpravah o spolnosti in spolni usmerjenosti. Ves čas se je tudi boril za pravice spolnih manjšin. Njegovo življenje in delo bosta osvetlila zgodovinar Ralf Dose in sociolog Roman Kuhar. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Magnus-Hirschfeld-Gesellschaft e.V. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Nov 2015 08:35:00 +0000 Magnus Hirschfeld Internet je tehnologija, ki je za vedno spremenila svet. K razvoju tega dragocenega izuma je veliko prispeval tudi Aaron Swartz, ameriški programerski čudežni deček, ki se je že kot najstnik pridružil skupini programerjev, s katero so izumili RSS. Bil je sooblikovalec organizacije Creative Commons, soustanovitelj reddita, glavni oblikovalec odprte knjižnice in eden od najpomembnejših aktivistov, ki je pripomogel k zavrnitvi protipiratskega zakona SOPA. Aaron Swartz je nasprotoval plačljivim internetnim bazam, ki prodajajo znanstvene članke in prihodek od prodaje delijo z založniki. Menil je namreč, da bi moralo biti že plačano znanstveno delo dostopno brezplačno. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/11/02/AaronSwartz2798356.mp3 RTVSLO – Prvi 729 clean Internet je tehnologija, ki je za vedno spremenila svet. K razvoju tega dragocenega izuma je veliko prispeval tudi Aaron Swartz, ameriški programerski čudežni deček, ki se je že kot najstnik pridružil skupini programerjev, s katero so izumili RSS. Bil je sooblikovalec organizacije Creative Commons, soustanovitelj reddita, glavni oblikovalec odprte knjižnice in eden od najpomembnejših aktivistov, ki je pripomogel k zavrnitvi protipiratskega zakona SOPA. Aaron Swartz je nasprotoval plačljivim internetnim bazam, ki prodajajo znanstvene članke in prihodek od prodaje delijo z založniki. Menil je namreč, da bi moralo biti že plačano znanstveno delo dostopno brezplačno. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Nov 2015 08:40:00 +0000 Aaron Swartz Ameriški slikar Jackson Pollock je eden najrazvpitejših in najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. S svojo enkratno abstraktno slikarsko tehniko je v svet moderne umetnosti vnesel pravo revolucijo. Tako imenovani driping – kapljanje, kapljično slikanje – je zaznamoval ne le prihodnje generacije slikarjev, temveč tudi druge umetniške prakse, na primer body art in performans. Vendar je Pollock zelo zgodaj postal alkoholik in kljub poskusom zdravljenja je bilo to glavni krivec njegovega propada. Njegovo življenjsko pot je pri štiriinštiridesetih pretrgala prometna nesreča. O liku Jacksona Pollocka (živel je v letih 1912–1956) in o njegovem pečatu bo v oddaji Junaki našega časa spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Nadja Gnamuš, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/23/JacksonPollock2789561.mp3 RTVSLO – Prvi 519 clean Ameriški slikar Jackson Pollock je eden najrazvpitejših in najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. S svojo enkratno abstraktno slikarsko tehniko je v svet moderne umetnosti vnesel pravo revolucijo. Tako imenovani driping – kapljanje, kapljično slikanje – je zaznamoval ne le prihodnje generacije slikarjev, temveč tudi druge umetniške prakse, na primer body art in performans. Vendar je Pollock zelo zgodaj postal alkoholik in kljub poskusom zdravljenja je bilo to glavni krivec njegovega propada. Njegovo življenjsko pot je pri štiriinštiridesetih pretrgala prometna nesreča. O liku Jacksona Pollocka (živel je v letih 1912–1956) in o njegovem pečatu bo v oddaji Junaki našega časa spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Nadja Gnamuš, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Oct 2015 09:30:00 +0000 Jackson Pollock Grace Hopper je bila ena najpomembnejših žensk, ki so prispevale k razvoju računalništva. Profesorica matematike je bila od druge svetovne vojne zaposlena v ameriški mornarici, kjer se je povzpela do čina kontraadmiralke. Njeno delovno področje so bili računalniki. Delala je s prvim ameriškim računalnikom Mark 1, njen ključni prispevek pa je bil razvoj računalniškega jezika COBOL. Prav zaradi jezika za sporazumevanje, ki je uporabljal besede namesto številk, so računalnike lahko začeli uporabljati tudi ljudje, ki niso bili matematični strokovnjaki. To junakinjo našega časa bo predstavila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/16/GraceHopper2781429.mp3 RTVSLO – Prvi 585 clean Grace Hopper je bila ena najpomembnejših žensk, ki so prispevale k razvoju računalništva. Profesorica matematike je bila od druge svetovne vojne zaposlena v ameriški mornarici, kjer se je povzpela do čina kontraadmiralke. Njeno delovno področje so bili računalniki. Delala je s prvim ameriškim računalnikom Mark 1, njen ključni prispevek pa je bil razvoj računalniškega jezika COBOL. Prav zaradi jezika za sporazumevanje, ki je uporabljal besede namesto številk, so računalnike lahko začeli uporabljati tudi ljudje, ki niso bili matematični strokovnjaki. To junakinjo našega časa bo predstavila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Oct 2015 07:45:00 +0000 Grace Hopper Ko je psihiater dr. William Glasser med letoma 1954 in 1957 služboval na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice v Los Angelesu, ni bil zadovoljen z napredkom svojih pacientov. Spraševal se je po vzroku in razmišljal, kaj bi lahko storil. Vzniknila je realitetna psihoterapija, ki jo je William Glasser razvil iz svoje teorije izbire. Ta uči, da si v življenju edino sami izbiramo vse, kar počnemo. Drugi nas ne morejo ne osrečiti in tudi ne onesrečiti. Dr. Williama Glasserja – njegovo teorijo in življenje – bomo osvetlili v oddaji Junaki našega časa. Pogovarjali smo se z ravnateljico OŠ Preserje pri Radomljah Ano Nušo Kern in psihoterapevtko Bóbo Lojk z Evropskega inštituta za realitetno terapijo v Kranju. Oddajo je pripravil Iztok Kônc. Foto: WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/12/Dr.WilliamGlasser2776354.mp3 RTVSLO – Prvi 713 clean Ko je psihiater dr. William Glasser med letoma 1954 in 1957 služboval na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice v Los Angelesu, ni bil zadovoljen z napredkom svojih pacientov. Spraševal se je po vzroku in razmišljal, kaj bi lahko storil. Vzniknila je realitetna psihoterapija, ki jo je William Glasser razvil iz svoje teorije izbire. Ta uči, da si v življenju edino sami izbiramo vse, kar počnemo. Drugi nas ne morejo ne osrečiti in tudi ne onesrečiti. Dr. Williama Glasserja – njegovo teorijo in življenje – bomo osvetlili v oddaji Junaki našega časa. Pogovarjali smo se z ravnateljico OŠ Preserje pri Radomljah Ano Nušo Kern in psihoterapevtko Bóbo Lojk z Evropskega inštituta za realitetno terapijo v Kranju. Oddajo je pripravil Iztok Kônc. Foto: WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Oct 2015 07:30:00 +0000 Dr. William Glasser Filozof, teolog, glasbenik in zdravnik Albert Schweitzer je živel v času izredno hitrega napredka v znanosti in tehniki pa tudi v času obeh vojn in opozarjal, da ob materialnem razvoju ne bi smeli pozabiti in zanemariti duhovnega. Kljub temu, da bi si v Evropi lahko ustvaril uspešno akademsko kariero, je večino svojega življenja preživel na robu afriškega pragozda v Gabonu, kjer je zgradil bolnišnico in bil dan za dnem na razpolago množici bolnikov. Utemeljil je svojo etiko spoštovanja do življenja in z njo razširil človekovo odgovornost na vsa živa bitja. Za svoje delo je leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prav v mesecu, ko mineva pol stoletja od njegove smrti, oddajo pripravljata Boštjan Debevec in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/09/25/AlbertSchweitzer2759362.mp3 RTVSLO – Prvi 592 clean Filozof, teolog, glasbenik in zdravnik Albert Schweitzer je živel v času izredno hitrega napredka v znanosti in tehniki pa tudi v času obeh vojn in opozarjal, da ob materialnem razvoju ne bi smeli pozabiti in zanemariti duhovnega. Kljub temu, da bi si v Evropi lahko ustvaril uspešno akademsko kariero, je večino svojega življenja preživel na robu afriškega pragozda v Gabonu, kjer je zgradil bolnišnico in bil dan za dnem na razpolago množici bolnikov. Utemeljil je svojo etiko spoštovanja do življenja in z njo razširil človekovo odgovornost na vsa živa bitja. Za svoje delo je leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prav v mesecu, ko mineva pol stoletja od njegove smrti, oddajo pripravljata Boštjan Debevec in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Sep 2015 07:35:00 +0000 Albert Schweitzer Ko so se po koncu prve svetovne vojne na zemljevid bližnjega vzhoda vrisovale državne meje, ki prav zdaj spet izginjajo v spopadih, ki divjajo po Iraku in Siriji, je imela pri njihovem nastanku izredno veliko vlogo Angležinja Gertrude Bell. Pogosto jo primerjajo z Lawrencem Arabskim, le da je Gertrude Bell danes manj znana, njena vloga v zgodovini pa je bila mnogo pomembnejša. Bila je prva ženska v britanski vojaški obveščevalni službi, lastnoročno je narisala južne meje Iraka, ustanovila je bagdadski arheološki muzej in si pridobila tako velik ugled med lokalnimi voditelji, da so ji pred muzejem celo postavili spomenik. Foto: Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/09/11/GertrudeBell2744677.mp3 RTVSLO – Prvi 661 clean Ko so se po koncu prve svetovne vojne na zemljevid bližnjega vzhoda vrisovale državne meje, ki prav zdaj spet izginjajo v spopadih, ki divjajo po Iraku in Siriji, je imela pri njihovem nastanku izredno veliko vlogo Angležinja Gertrude Bell. Pogosto jo primerjajo z Lawrencem Arabskim, le da je Gertrude Bell danes manj znana, njena vloga v zgodovini pa je bila mnogo pomembnejša. Bila je prva ženska v britanski vojaški obveščevalni službi, lastnoročno je narisala južne meje Iraka, ustanovila je bagdadski arheološki muzej in si pridobila tako velik ugled med lokalnimi voditelji, da so ji pred muzejem celo postavili spomenik. Foto: Wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Sep 2015 07:40:00 +0000 Gertrude Bell Na pragu letošnje jeseni je umrl prominentni britanski nevrolog in pisatelj Oliver Sacks. Togi medicinski znanosti je v svojih delih dodajal literarne prvine. Ena njegovih najbolj znanih knjig ima naslov Prebujanja - Awakenings, v kateri je opisal zgodbe bolnikov s hudo obliko Parkinsonove bolezni. Po knjižni predlogi je bil posnet tudi z oskarjem nagrajeni film, v katerem sta zaigrala Robin Williams in Robert De Niro. Za Oliverja Sacksa so bili človeški možgani najbolj neverjetna stvar v vesolju in zato pomembni, da se jih preučuje. V tokratni oddaji Junaki našega časa bo več o njem in njegovem delu povedal nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/09/21/OliverSacks2754702.mp3 RTVSLO – Prvi 611 clean Na pragu letošnje jeseni je umrl prominentni britanski nevrolog in pisatelj Oliver Sacks. Togi medicinski znanosti je v svojih delih dodajal literarne prvine. Ena njegovih najbolj znanih knjig ima naslov Prebujanja - Awakenings, v kateri je opisal zgodbe bolnikov s hudo obliko Parkinsonove bolezni. Po knjižni predlogi je bil posnet tudi z oskarjem nagrajeni film, v katerem sta zaigrala Robin Williams in Robert De Niro. Za Oliverja Sacksa so bili človeški možgani najbolj neverjetna stvar v vesolju in zato pomembni, da se jih preučuje. V tokratni oddaji Junaki našega časa bo več o njem in njegovem delu povedal nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 13 Sep 2015 11:25:00 +0000 Oliver Sacks Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan. Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/09/08/RabindranathTagore2739765.mp3 RTVSLO – Prvi 783 clean Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan. Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 Sep 2015 07:30:00 +0000 Rabindranath Tagore Na današnji dan pred 145-imi leti se je v Italiji rodila Maria Montessori. Zdravnica, raziskovalka, univerzitetna profesorica, borka za pravice žensk in otrok, izjemna govorka in predvsem reformatorka izobraževanja. Menila je, da mora izobraževalni sistem oblikovati samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne otroke, saj bodo ti odrasli v samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne odrasle, ki bodo spremenili svet. Njena metoda je predstvila popolnoma drugačen pristop k izobraževanju otrok. Zaradi izjemnih učnih rezultatov, ki so jih dosegali njeni učenci, se je nov način poučevanja hitro razširil po Evropi in v Združenih državah Amerike. Pripravlja Urška Henigman. Gostja: Melita Kordeš Demšar z Montessori inštituta v Ljubljani. foto: wikimedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/08/17/MariaMontessori2719015.mp3 RTVSLO – Prvi 756 clean Na današnji dan pred 145-imi leti se je v Italiji rodila Maria Montessori. Zdravnica, raziskovalka, univerzitetna profesorica, borka za pravice žensk in otrok, izjemna govorka in predvsem reformatorka izobraževanja. Menila je, da mora izobraževalni sistem oblikovati samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne otroke, saj bodo ti odrasli v samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne odrasle, ki bodo spremenili svet. Njena metoda je predstvila popolnoma drugačen pristop k izobraževanju otrok. Zaradi izjemnih učnih rezultatov, ki so jih dosegali njeni učenci, se je nov način poučevanja hitro razširil po Evropi in v Združenih državah Amerike. Pripravlja Urška Henigman. Gostja: Melita Kordeš Demšar z Montessori inštituta v Ljubljani. foto: wikimedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Aug 2015 07:45:00 +0000 Maria Montessori Minilo bo 145 let od rojstva Marie Montessori. Zdravnice, raziskovalke, univerzitetne profesorice, borke za pravice žensk in otrok, izjemne govorke in predvsem reformatorke izobraževanja. Menila je, da mora izobraževalni sistem oblikovati samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne otroke, saj bodo ti odrasli v samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne odrasle, ki bodo spremenili svet. Njena metoda je predstvila popolnoma drugačen pristop k izobraževanju otrok. Zaradi izjemnih učnih rezultatov, ki so jih dosegali njeni učenci, se je nov način poučevanja hitro razširil po Evropi in v Združenih državah Amerike. Pripravlja Urška Henigman. Gostja: Melita Kordeš Demšar z Montessori inštituta v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/08/25/MariaMontessori2725448.mp3 RTVSLO – Prvi 806 clean Minilo bo 145 let od rojstva Marie Montessori. Zdravnice, raziskovalke, univerzitetne profesorice, borke za pravice žensk in otrok, izjemne govorke in predvsem reformatorke izobraževanja. Menila je, da mora izobraževalni sistem oblikovati samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne otroke, saj bodo ti odrasli v samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne odrasle, ki bodo spremenili svet. Njena metoda je predstvila popolnoma drugačen pristop k izobraževanju otrok. Zaradi izjemnih učnih rezultatov, ki so jih dosegali njeni učenci, se je nov način poučevanja hitro razširil po Evropi in v Združenih državah Amerike. Pripravlja Urška Henigman. Gostja: Melita Kordeš Demšar z Montessori inštituta v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Aug 2015 07:30:00 +0000 Maria Montessori Don Bosko velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. Pomagati je želel predvsem mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Veliko njegovih varovancev je pozneje pridobilo ugled tako v javnem kot tudi v cerkvenem življenju. Leta 1846 je don Bosko ustanovil prvi oratorij Frančiška Saleškega, leta 1859 pa kongregacijo ali družbo don Boskovih salezijancev. Mineva 200 let od rojstva tega svetovno znanega pedagoga. Pater Jure Babnik bo tako v Junakih našega časa predstavil življenje in delo ustanovitelja salezijanskega reda. Oddajo je pripravil Marko Rozman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/08/17/DonBosko2719341.mp3 RTVSLO – Prvi 634 clean Don Bosko velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. Pomagati je želel predvsem mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Veliko njegovih varovancev je pozneje pridobilo ugled tako v javnem kot tudi v cerkvenem življenju. Leta 1846 je don Bosko ustanovil prvi oratorij Frančiška Saleškega, leta 1859 pa kongregacijo ali družbo don Boskovih salezijancev. Mineva 200 let od rojstva tega svetovno znanega pedagoga. Pater Jure Babnik bo tako v Junakih našega časa predstavil življenje in delo ustanovitelja salezijanskega reda. Oddajo je pripravil Marko Rozman. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Aug 2015 12:00:00 +0000 Don Bosko Don Bosko velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. Pomagati je želel predvsem mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Veliko njegovih varovancev je pozneje pridobilo ugled tako v javnem kot tudi v cerkvenem življenju. Leta 1846 je don Bosko ustanovil prvi oratorij Frančiška Saleškega, leta 1859 pa kongregacijo ali družbo don Boskovih salezijancev. Mineva 200 let od rojstva tega svetovno znanega pedagoga. Pater Jure Babnik bo tako v Junakih našega časa predstavil življenje in delo ustanovitelja salezijanskega reda. Oddajo je pripravil Marko Rozman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/08/25/DonBosko2719341.mp3 RTVSLO – Prvi 634 clean Don Bosko velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. Pomagati je želel predvsem mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Veliko njegovih varovancev je pozneje pridobilo ugled tako v javnem kot tudi v cerkvenem življenju. Leta 1846 je don Bosko ustanovil prvi oratorij Frančiška Saleškega, leta 1859 pa kongregacijo ali družbo don Boskovih salezijancev. Mineva 200 let od rojstva tega svetovno znanega pedagoga. Pater Jure Babnik bo tako v Junakih našega časa predstavil življenje in delo ustanovitelja salezijanskega reda. Oddajo je pripravil Marko Rozman. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Aug 2015 12:00:00 +0000 Don Bosko Avgusta je opazovanje nočnega neba še posebej zanimivo. Vsako leto lahko opazujemo katerega od planetov iz našega osončja, letos je to Saturn, meteorni roji pa pričarajo ples utrinkov, ki vzbuja upanje o izpolnitvi želja. Pred 137 leti se je velika želja izpolnila Asaphu Hallu, saj je s takrat najboljšim teleskopom na svetu odkril Marsovi luni Deimos in Phobos. Tistega avgusta je bil namreč Mars v zelo ugodnem položaju za opazovanje, zato je izjemno natančen, prizadeven in vztrajen ameriški astronom lahko dokazal obstoj dveh Marsovih lun, o katerih je govoril že Johannes Kepler. Asapha Halla, enega od pionirjev odkrivanja rdečega planeta, zato umeščamo med junake našega časa. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Sogovornik: Gregor Traven foto: wikimedia commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/08/07/AsaphHall2711001.mp3 RTVSLO – Prvi 744 clean Avgusta je opazovanje nočnega neba še posebej zanimivo. Vsako leto lahko opazujemo katerega od planetov iz našega osončja, letos je to Saturn, meteorni roji pa pričarajo ples utrinkov, ki vzbuja upanje o izpolnitvi želja. Pred 137 leti se je velika želja izpolnila Asaphu Hallu, saj je s takrat najboljšim teleskopom na svetu odkril Marsovi luni Deimos in Phobos. Tistega avgusta je bil namreč Mars v zelo ugodnem položaju za opazovanje, zato je izjemno natančen, prizadeven in vztrajen ameriški astronom lahko dokazal obstoj dveh Marsovih lun, o katerih je govoril že Johannes Kepler. Asapha Halla, enega od pionirjev odkrivanja rdečega planeta, zato umeščamo med junake našega časa. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Sogovornik: Gregor Traven foto: wikimedia commons http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Aug 2015 07:45:00 +0000 Asaph Hall Danes predstavljajo brezžične povezave velik del sodobnih komunikacij. To, da so sorazmerno varne, je ključnega pomena. Presenetljivo pa je, da na začetku dolge poti izboljšav njihove varnosti stoji izum holywoodske igralke. Hedy Lamarr je bila v štiridesetih letih 20. stoletja velika filmska zvezda, ki je nastopala skupaj s Clarkom Gablom, Jamesom Stewartom in Spencerjem Tracyjem. Toda izzivi njene igralske kariere niso zadovoljile njenega intelekta. V prostem času je reševala najrazličnejše tehnične probleme. Med drugo svetovno vojno je ugotovila, da bi lahko z usklajenim menjavanjem frekvenc zagotovili večjo varnost radijsko vodenim torpedom. Čeprav je izum filmske igralke v tistem času naletel na gluha ušesa, je mnogo kasneje postal pomemben temelj sodobne brezžične tehnologije. Foto:Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/07/31/HedyLamarr2704896.mp3 RTVSLO – Prvi 549 clean Danes predstavljajo brezžične povezave velik del sodobnih komunikacij. To, da so sorazmerno varne, je ključnega pomena. Presenetljivo pa je, da na začetku dolge poti izboljšav njihove varnosti stoji izum holywoodske igralke. Hedy Lamarr je bila v štiridesetih letih 20. stoletja velika filmska zvezda, ki je nastopala skupaj s Clarkom Gablom, Jamesom Stewartom in Spencerjem Tracyjem. Toda izzivi njene igralske kariere niso zadovoljile njenega intelekta. V prostem času je reševala najrazličnejše tehnične probleme. Med drugo svetovno vojno je ugotovila, da bi lahko z usklajenim menjavanjem frekvenc zagotovili večjo varnost radijsko vodenim torpedom. Čeprav je izum filmske igralke v tistem času naletel na gluha ušesa, je mnogo kasneje postal pomemben temelj sodobne brezžične tehnologije. Foto:Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Aug 2015 07:30:00 +0000 Hedy Lamarr Vedno je najlažje, če se lahko strinjaš s prevladujočim mnenjem, z ustaljenim delovanjem družbe, v kateri živiš, še prav posebej, če si sam član privilegirane elite. Krivice, ki se dogajajo okrog, se vedno da najrazličneje upravičevati. Toda so ljudje, ki v to nočejo privoliti. Nadine Gordimer je bila nedvomno osebnost, ki je šla proti toku, ker je bila to zanjo edina upravičena in smiselna smer. V svoji literaturi je bela južnoafriška pisateljica podala nazorno sliko s politiko apartheida razdejane družbe in te podobe s svojim prepričljivim jezikom prenesla v svet. Tako je dodala pomemben kamenček v mozaik dogodkov, ki so na začetku devetdesetih let 20. stoletja vendarle zrušili apartheid. Foto:Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/07/17/NadineGordimer2693157.mp3 RTVSLO – Prvi 553 clean Vedno je najlažje, če se lahko strinjaš s prevladujočim mnenjem, z ustaljenim delovanjem družbe, v kateri živiš, še prav posebej, če si sam član privilegirane elite. Krivice, ki se dogajajo okrog, se vedno da najrazličneje upravičevati. Toda so ljudje, ki v to nočejo privoliti. Nadine Gordimer je bila nedvomno osebnost, ki je šla proti toku, ker je bila to zanjo edina upravičena in smiselna smer. V svoji literaturi je bela južnoafriška pisateljica podala nazorno sliko s politiko apartheida razdejane družbe in te podobe s svojim prepričljivim jezikom prenesla v svet. Tako je dodala pomemben kamenček v mozaik dogodkov, ki so na začetku devetdesetih let 20. stoletja vendarle zrušili apartheid. Foto:Wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Jul 2015 07:30:00 +0000 Nadine Gordimer Prostor, ki odpira možnosti domišljiji, ki si zamišlja nove, alternativne svetove, nosi zadnjih petsto let ime utopija. Kraj, ki ga ni, je ustvaril Thomas More s svojim drobnim spisom Utopija. V njem je združil številne revolucionarne ideje, fantastične opise in številne dvoumnosti in tako uvedel žanr, ki je v stoletjih, ki so sledila, nedvomno padel na plodna tla. Foto:Hans Holbein ml., vir: Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/07/06/ThomasMore-mislecNekraja2681018.mp3 RTVSLO – Prvi 671 clean Prostor, ki odpira možnosti domišljiji, ki si zamišlja nove, alternativne svetove, nosi zadnjih petsto let ime utopija. Kraj, ki ga ni, je ustvaril Thomas More s svojim drobnim spisom Utopija. V njem je združil številne revolucionarne ideje, fantastične opise in številne dvoumnosti in tako uvedel žanr, ki je v stoletjih, ki so sledila, nedvomno padel na plodna tla. Foto:Hans Holbein ml., vir: Wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Jul 2015 07:40:00 +0000 Thomas More - mislec Nekraja Tapio Wirkkala je legenda finskega oblikovanja. Bil je vsestranski. Svoj oblikovalski pečat je pustil na steklenih izdelkih, bankovcih, pa tudi v grafični umetnosti. V svoji karieri je sodeloval pri številnih mednarodnih razstavah, vrsto let je bil tudi umetniški vodja Univerze za umetnost in oblikovanje v Helsinkih. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Zdaj mineva 100 let od njegovega rojstva, zato se ga bomo spomnili v Junakih našega časa. O njem bosta govorili profesorica na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani magistrica Tanja Pak in Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/29/LegendafinskegaoblikovanjaTapioWirkkala2673786.mp3 RTVSLO – Prvi 739 clean Tapio Wirkkala je legenda finskega oblikovanja. Bil je vsestranski. Svoj oblikovalski pečat je pustil na steklenih izdelkih, bankovcih, pa tudi v grafični umetnosti. V svoji karieri je sodeloval pri številnih mednarodnih razstavah, vrsto let je bil tudi umetniški vodja Univerze za umetnost in oblikovanje v Helsinkih. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Zdaj mineva 100 let od njegovega rojstva, zato se ga bomo spomnili v Junakih našega časa. O njem bosta govorili profesorica na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani magistrica Tanja Pak in Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Jun 2015 07:31:00 +0000 Legenda finskega oblikovanja: Tapio Wirkkala Marlon Brando je eden največjih ameriških filmskih igralcev vseh časov. Svojo igralsko pot je začel na Broadwayu, svetovno slavo pa je dosegel s kultnimi filmskimi vlogami v filmih Tramvaj poželenje, Na pristaniški obali, Boter, Apokalipsa zdaj, Zadnji tango v Parizu. Marlon Brando je bil seks simbol, filmska zvezda, borec za človekove pravice in čeprav je njegovo burno zasebno življenje včasih zasenčilo njegovo delo, tega junaka našega časa težko označimo drugače kot igralca z veliko začetnico. Predstavlja ga Urška Henigman. foto:elena-lu/flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/19/MarlonBrando2665189.mp3 RTVSLO – Prvi 738 clean Marlon Brando je eden največjih ameriških filmskih igralcev vseh časov. Svojo igralsko pot je začel na Broadwayu, svetovno slavo pa je dosegel s kultnimi filmskimi vlogami v filmih Tramvaj poželenje, Na pristaniški obali, Boter, Apokalipsa zdaj, Zadnji tango v Parizu. Marlon Brando je bil seks simbol, filmska zvezda, borec za človekove pravice in čeprav je njegovo burno zasebno življenje včasih zasenčilo njegovo delo, tega junaka našega časa težko označimo drugače kot igralca z veliko začetnico. Predstavlja ga Urška Henigman. foto:elena-lu/flickr http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Jun 2015 08:00:00 +0000 Marlon Brando Mineva 19 let od smrti Elle Fitzgerald - The First Lady of Song – Prve dame pesmi – ene najpomembnejših in najbolj priljubljenih pevk v zgodovini jazza, zato se jo bomo spomnili tudi v oddaji Junaki našega časa. Njeno skoraj 50-letno kariero so zaznamovali prepoznavni vokal, nesporna in vrhunska kvaliteta pa tudi skromnost. Osvojila je 13 nagrad grammy in prodala več kot 40 milijonov albumov. Rodila se je leta 1917 v Virginiji, odraščala pa v New Yorku, kjer je uresničila tudi svoje sanje. Oddajo sta pripravila Hugo Šekoranja in Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/15/EllaFitzgerald2659420.mp3 RTVSLO – Prvi 592 clean Mineva 19 let od smrti Elle Fitzgerald - The First Lady of Song – Prve dame pesmi – ene najpomembnejših in najbolj priljubljenih pevk v zgodovini jazza, zato se jo bomo spomnili tudi v oddaji Junaki našega časa. Njeno skoraj 50-letno kariero so zaznamovali prepoznavni vokal, nesporna in vrhunska kvaliteta pa tudi skromnost. Osvojila je 13 nagrad grammy in prodala več kot 40 milijonov albumov. Rodila se je leta 1917 v Virginiji, odraščala pa v New Yorku, kjer je uresničila tudi svoje sanje. Oddajo sta pripravila Hugo Šekoranja in Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Jun 2015 07:30:00 +0000 Ella Fitzgerald Kultura je izjemno izmuzljiv koncept v celotni zgodovini družboslovne misli. Kulturne študije raziskujejo predvsem kulturo v širšem smislu, avtorje zanimajo kompleksni učinki popularne kulture. Stuart Hall, eden od utemeljiteljev kulturnih študij, je tokratni Junak našega časa. S svojimi analizami je razkril drugačen pogled na učinkovanje medijev, ki je aktualen še danes. Stuart Hall je v 70-ih letih minulega stoletja kot vodja birminghamskega Centra za sodobne kulturne študije preprečil njegovo ukinitev in tako igral ključno vlogo pri razvoju znanstvene discipline, ki je ponudila zanimive analize popularne glasbe, filma, televizije, subkultur, identitet, medijev in s tem prispevala k večjemu razumevanju našega vsakdanjega življenja. Urška Henigman. foto: flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/08/StuartHall2651901.mp3 RTVSLO – Prvi 770 clean Kultura je izjemno izmuzljiv koncept v celotni zgodovini družboslovne misli. Kulturne študije raziskujejo predvsem kulturo v širšem smislu, avtorje zanimajo kompleksni učinki popularne kulture. Stuart Hall, eden od utemeljiteljev kulturnih študij, je tokratni Junak našega časa. S svojimi analizami je razkril drugačen pogled na učinkovanje medijev, ki je aktualen še danes. Stuart Hall je v 70-ih letih minulega stoletja kot vodja birminghamskega Centra za sodobne kulturne študije preprečil njegovo ukinitev in tako igral ključno vlogo pri razvoju znanstvene discipline, ki je ponudila zanimive analize popularne glasbe, filma, televizije, subkultur, identitet, medijev in s tem prispevala k večjemu razumevanju našega vsakdanjega življenja. Urška Henigman. foto: flickr http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 Jun 2015 09:00:00 +0000 Stuart Hall Veliko deklic sanja o tem, da bi postale baletke in v plesnih oblekah visoko na prstnih konicah večer za večerom nastopale na slavnih baletnih odrih. Le peščica pa jih svoje sanje lahko uresniči. Balet namreč zahteva specifične telesne predispozicije, velik dar in ogromno trdega dela, za izjemen uspeh pa je treba biti tudi ob pravem mestu na pravem kraju. Vse to je imela Maja Mihajlovna Plisecka, nedavno preminula ruska primabalerina, ki so jo vsi opisovali s presežniki. Nikita Hruščov je na primer dejal, da ni bila le največja plesalka v Sovjetski zvezi, ampak na vsem svetu. Dobila je državna odlikovanja številnih držav in bila izjemno spoštovana umetnica. Njena baletna kariera je bila neverjetno dolga. Še pri 61-ih je odplesala umirajočega laboda, za svoj 70. rojstni dan pa je nastopila v baletu, ki ga je zanjo ustvari Maurice Bejart. To junakinjo našega časa bo predstavila Urška Henigman. foto: wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/05/25/MajaMihajlovnaPlisecka2636582.mp3 RTVSLO – Prvi 699 clean Veliko deklic sanja o tem, da bi postale baletke in v plesnih oblekah visoko na prstnih konicah večer za večerom nastopale na slavnih baletnih odrih. Le peščica pa jih svoje sanje lahko uresniči. Balet namreč zahteva specifične telesne predispozicije, velik dar in ogromno trdega dela, za izjemen uspeh pa je treba biti tudi ob pravem mestu na pravem kraju. Vse to je imela Maja Mihajlovna Plisecka, nedavno preminula ruska primabalerina, ki so jo vsi opisovali s presežniki. Nikita Hruščov je na primer dejal, da ni bila le največja plesalka v Sovjetski zvezi, ampak na vsem svetu. Dobila je državna odlikovanja številnih držav in bila izjemno spoštovana umetnica. Njena baletna kariera je bila neverjetno dolga. Še pri 61-ih je odplesala umirajočega laboda, za svoj 70. rojstni dan pa je nastopila v baletu, ki ga je zanjo ustvari Maurice Bejart. To junakinjo našega časa bo predstavila Urška Henigman. foto: wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 May 2015 08:40:00 +0000 Maja Mihajlovna Plisecka Zgodba tokratne oddaje Junaki našega časa sega v čas renesanse – v leto 1543. Takrat je v švicarskem Baslu izšla morda najbolj prelomna knjiga o anatomiji človeškega telesa vseh časov. Njen avtor je zdravnik in anatom Andreas Vesalius, ki je v svojem anatomskem učbeniku ovrgel približno dvesto napačnih trditev in zmot o človeškem telesu. Med drugim je prvi zapisal, da imamo moški in ženske enako število reber ter s tem oporekal cerkvenim dogmam, ki so stoletja veljale za nedotakljive. Izjemno delo utemeljitelja znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa bodo osvetlili Zvonka Zupanič Slavec in Dean Ravnik z Medicinske fakultete v Ljubljani ter Sonja Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si neprecenljiv renesančni anatomski učbenik lahko tudi ogledate. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/05/18/VelikananatomijeAndreasVesalius2628606.mp3 RTVSLO – Prvi 689 clean Zgodba tokratne oddaje Junaki našega časa sega v čas renesanse – v leto 1543. Takrat je v švicarskem Baslu izšla morda najbolj prelomna knjiga o anatomiji človeškega telesa vseh časov. Njen avtor je zdravnik in anatom Andreas Vesalius, ki je v svojem anatomskem učbeniku ovrgel približno dvesto napačnih trditev in zmot o človeškem telesu. Med drugim je prvi zapisal, da imamo moški in ženske enako število reber ter s tem oporekal cerkvenim dogmam, ki so stoletja veljale za nedotakljive. Izjemno delo utemeljitelja znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa bodo osvetlili Zvonka Zupanič Slavec in Dean Ravnik z Medicinske fakultete v Ljubljani ter Sonja Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si neprecenljiv renesančni anatomski učbenik lahko tudi ogledate. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 May 2015 07:30:00 +0000 Velikan anatomije Andreas Vesalius V začetku tega meseca so v Sloveniji v slovenskih kot tudi tujih mestih potekali urbani sprehodi Jane's walk. Čeprav je večina udeležencev sledila cilju teh dogodkov, tj. ozaveščanje o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjanje učinka, ki ga imajo pešci na urejanje mestnega prostora, se je pa gotovo našel nekdo izmed njih, ki se je vprašal, kdo je pravzaprav ta oseba, ki se skriva za imenom Jane. Zamisel o urbanih sprehodih izhaja iz razmišljanja ameriške publicistke in aktivistke Jane Jacobs, ki je dejala, da »imajo mesta to zmožnost, da priskrbijo nekaj za vsakogar, samo zato in samo takrat, ko so ustvarjena od vseh.« V nasprotju s prevladujočimi urbanističnimi težnjami, da je treba v mestu ločevati različne tipe življenjskih prostorov, od industrijskih do stanovanjskih, je avtorica izjemno vplivne knjige Umiranje in življenje velikih ameriških mest na svež način zagovarjala preletanje mestnih funkcij in raznovrstnost, ulico postavljala za prizorišče urbanega življenja, poudarjala pomen starih stavb in vlogo spontane samoorganizacije mestnega življenja. Skozi različna civilnodružbena gibanja je bil ključen njen vpliv tudi na nadaljnji razvoj Manhattna v New Yorku. V današnji oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, spoznajte Jane Jacobs, ki je spreminjala načine, kako so posamezniki videli mesta. Foto: plataformaurbana.cl http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/05/08/JaneJacobs2618654.mp3 RTVSLO – Prvi 717 clean V začetku tega meseca so v Sloveniji v slovenskih kot tudi tujih mestih potekali urbani sprehodi Jane's walk. Čeprav je večina udeležencev sledila cilju teh dogodkov, tj. ozaveščanje o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjanje učinka, ki ga imajo pešci na urejanje mestnega prostora, se je pa gotovo našel nekdo izmed njih, ki se je vprašal, kdo je pravzaprav ta oseba, ki se skriva za imenom Jane. Zamisel o urbanih sprehodih izhaja iz razmišljanja ameriške publicistke in aktivistke Jane Jacobs, ki je dejala, da »imajo mesta to zmožnost, da priskrbijo nekaj za vsakogar, samo zato in samo takrat, ko so ustvarjena od vseh.« V nasprotju s prevladujočimi urbanističnimi težnjami, da je treba v mestu ločevati različne tipe življenjskih prostorov, od industrijskih do stanovanjskih, je avtorica izjemno vplivne knjige Umiranje in življenje velikih ameriških mest na svež način zagovarjala preletanje mestnih funkcij in raznovrstnost, ulico postavljala za prizorišče urbanega življenja, poudarjala pomen starih stavb in vlogo spontane samoorganizacije mestnega življenja. Skozi različna civilnodružbena gibanja je bil ključen njen vpliv tudi na nadaljnji razvoj Manhattna v New Yorku. V današnji oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, spoznajte Jane Jacobs, ki je spreminjala načine, kako so posamezniki videli mesta. Foto: plataformaurbana.cl http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 May 2015 07:30:00 +0000 Jane Jacobs Danska seizmologinja Inge Lehmann (1888-1993) je pomembno spremenila razumevanja o tem, kaj se skriva globoko pod površino Zemlje, kjer vladajo visoke temperature in tlaki ter velike razdalje. Leta 1936 je na podlagi preučevanja potresov odkrila obstoj trdnega notranjega jedra. Pred njenim odkritjem je veljalo, da je Zemljina notranjost le staljena kovina v obliki žoge. Lehmannova se je rodila v času, ko je bila znanost domena moških, danes v njen spomin v ZDA podeljujejo najpomembnejšo nagrado na področju geofizike za raziskave notranje zgradbe Zemlje. V Junakih našega časa se jo bosta spomnila dr. Andrej Gosar, direktor Urada za seizmologijo in geologijo in Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/05/29/IngeLehmann2642512.mp3 RTVSLO – Prvi 644 clean Danska seizmologinja Inge Lehmann (1888-1993) je pomembno spremenila razumevanja o tem, kaj se skriva globoko pod površino Zemlje, kjer vladajo visoke temperature in tlaki ter velike razdalje. Leta 1936 je na podlagi preučevanja potresov odkrila obstoj trdnega notranjega jedra. Pred njenim odkritjem je veljalo, da je Zemljina notranjost le staljena kovina v obliki žoge. Lehmannova se je rodila v času, ko je bila znanost domena moških, danes v njen spomin v ZDA podeljujejo najpomembnejšo nagrado na področju geofizike za raziskave notranje zgradbe Zemlje. V Junakih našega časa se jo bosta spomnila dr. Andrej Gosar, direktor Urada za seizmologijo in geologijo in Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 1 May 2015 07:30:00 +0000 Inge Lehmann Današnja Junakinja Hermina Klun je znana predvsem po zdravstvenovzgojnem delu na babiški šoli, ki se mu je posvečala vse od leta 1952, nekaj let je to šolo tudi vodila, s tem pa postala prva ravnateljica – ženska po dolgi, več kot 200 letni tradiciji babiške šole, ko so jo dotlej vodili samo zdravniki-porodničarji. Napisala je kar nekaj knjig in učbenikov, med drugim tudi priročnik Zdravstvena vzgoja nosečnic. Babiški učbeniki so bili zelo pomembni tako za izobraževanje babic, prenos znanja iz babiške šole v prakso, kakor tudi za usklajevanje znanja med babicami in zdravniki ter celo prenos porodniškega znanja na zdravnike. Hermina Klun si ni prizadevala samo za izobraževanje babic, temveč tudi žensk nasploh. Foto: www.rabljene-knjige.si http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/27/HerminaKlun2607780.mp3 RTVSLO – Prvi 642 clean Današnja Junakinja Hermina Klun je znana predvsem po zdravstvenovzgojnem delu na babiški šoli, ki se mu je posvečala vse od leta 1952, nekaj let je to šolo tudi vodila, s tem pa postala prva ravnateljica – ženska po dolgi, več kot 200 letni tradiciji babiške šole, ko so jo dotlej vodili samo zdravniki-porodničarji. Napisala je kar nekaj knjig in učbenikov, med drugim tudi priročnik Zdravstvena vzgoja nosečnic. Babiški učbeniki so bili zelo pomembni tako za izobraževanje babic, prenos znanja iz babiške šole v prakso, kakor tudi za usklajevanje znanja med babicami in zdravniki ter celo prenos porodniškega znanja na zdravnike. Hermina Klun si ni prizadevala samo za izobraževanje babic, temveč tudi žensk nasploh. Foto: www.rabljene-knjige.si http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Apr 2015 07:30:00 +0000 Hermina Klun Fran Jesenko (1875–1932) je bil botanik in raziskovalec s področja genetike in žlahtnjenja rastlin. Prvi je križal pšenico in rž in uspel vzgojiti tudi rodne potomce, kar je odmevalo med znanstveniki v takratnem mednarodnem prostoru. Bil je pravi svetovljan in poliglot, ljubil je naravo – bil je tudi med ustanovitelji Triglavskega narodnega parka, zavzet smučar in prvi predsednik Smučarske zveze Slovenije. Višek gorske lepote je bila zanj Komarča s slapom Savice in prav tam se je njegova življenjska pot tragično končala. O Franu Jesenku bosta govorila akademik Ivan Kreft in vodja Botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Oddajo Junaki našega časa je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/20/FranJesenko2599148.mp3 RTVSLO – Prvi 495 clean Fran Jesenko (1875–1932) je bil botanik in raziskovalec s področja genetike in žlahtnjenja rastlin. Prvi je križal pšenico in rž in uspel vzgojiti tudi rodne potomce, kar je odmevalo med znanstveniki v takratnem mednarodnem prostoru. Bil je pravi svetovljan in poliglot, ljubil je naravo – bil je tudi med ustanovitelji Triglavskega narodnega parka, zavzet smučar in prvi predsednik Smučarske zveze Slovenije. Višek gorske lepote je bila zanj Komarča s slapom Savice in prav tam se je njegova življenjska pot tragično končala. O Franu Jesenku bosta govorila akademik Ivan Kreft in vodja Botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Oddajo Junaki našega časa je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Apr 2015 07:40:00 +0000 Fran Jesenko V Sloveniji imamo eno najbogatejših farmacevtsko-medicinskih zbirk v Evropi. V njej so dragocene knjige in predmeti iz obdobja antike pa vse do 20. stoletja, ki jih je zbral lekarnar češkega rodu Bohuslav Lavička [izg. Lávička]. Med drugo svetovno vojno bi bila njegova zbirka kmalu izgubljena, saj so se je želeli polastiti Nemci. Vendar pa so eksponate rešili partizani in jih po koncu vojne vrnili potomcem. Danes je lastnica Lavičkove zbirke Družba Lek. Pod njenim okriljem je zbirka pred slabim mesecem zaživela tudi na spletu. Zgodbo zbirke in zbiratelja Bohuslava Lavičke bomo predstavili v oddaji Junaki našega časa. Pogovarjali smo se s skrbnikom zbirke Davorjem Poljanškom, digitalnim strategom Vukom Ćosićem in Lavičkovim vnukom Slavkom Vidicem. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Lek, d.d. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/13/BohuslavLavickainnjegovazbirka2591658.mp3 RTVSLO – Prvi 732 clean V Sloveniji imamo eno najbogatejših farmacevtsko-medicinskih zbirk v Evropi. V njej so dragocene knjige in predmeti iz obdobja antike pa vse do 20. stoletja, ki jih je zbral lekarnar češkega rodu Bohuslav Lavička [izg. Lávička]. Med drugo svetovno vojno bi bila njegova zbirka kmalu izgubljena, saj so se je želeli polastiti Nemci. Vendar pa so eksponate rešili partizani in jih po koncu vojne vrnili potomcem. Danes je lastnica Lavičkove zbirke Družba Lek. Pod njenim okriljem je zbirka pred slabim mesecem zaživela tudi na spletu. Zgodbo zbirke in zbiratelja Bohuslava Lavičke bomo predstavili v oddaji Junaki našega časa. Pogovarjali smo se s skrbnikom zbirke Davorjem Poljanškom, digitalnim strategom Vukom Ćosićem in Lavičkovim vnukom Slavkom Vidicem. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Lek, d.d. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Apr 2015 08:20:00 +0000 Bohuslav Lavička in njegova zbirka V teh dneh mineva 10 let od smrti papeža Janeza Pavla II., 264. papeža v katoliški Cerkvi. Karol Wojtyła, ki je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978 je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla. Mnogi priznavajo, da je malo osebnosti na svetu, ki so tako zaznamovale zgodovino, kot jo je Poljak. Prav tako je bilo malo papežev v cerkveni zgodovini, ki bi tako kot Janez Pavel II., vplivali na razvoj katoliške cerkve in sveta na splošno. Dejstvu, da se noben papež v zgodovini še ni srečal s tako velikim številom ljudi, pritrjuje tudi zgodovinar, doktor France M. Dolinar, ki bo tudi predstavil svetovno znano osebnost. Oddajo je pripravil Marko Rozman. Foto: Flickr http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/02/PapezJanezPavelII.2581798.mp3 RTVSLO – Prvi 827 clean V teh dneh mineva 10 let od smrti papeža Janeza Pavla II., 264. papeža v katoliški Cerkvi. Karol Wojtyła, ki je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978 je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla. Mnogi priznavajo, da je malo osebnosti na svetu, ki so tako zaznamovale zgodovino, kot jo je Poljak. Prav tako je bilo malo papežev v cerkveni zgodovini, ki bi tako kot Janez Pavel II., vplivali na razvoj katoliške cerkve in sveta na splošno. Dejstvu, da se noben papež v zgodovini še ni srečal s tako velikim številom ljudi, pritrjuje tudi zgodovinar, doktor France M. Dolinar, ki bo tudi predstavil svetovno znano osebnost. Oddajo je pripravil Marko Rozman. Foto: Flickr http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Apr 2015 07:30:00 +0000 Papež Janez Pavel II. Vam je všeč Monopoly? Če vam je, potem se po statistiki uvrščate med skoraj 800 milijonov ljudi, ki so se že zabavali ob igranju te namizne igre. A za prijetno družabno igro se skriva burna zgodovina. Še do 70-ih let prejšnjega stoletja so izum pripisovali Charlesu Darrowu, nato je naključje razkrilo, da je prvi Monopoly zasnovala ženska. Elizabeth Magie je igro, ki temelji na načelih ekonomista Henryja Georgea in je bila mišljena kot učno orodje o krivici in nepravičnosti kapitalizma, patentirala že leta 1904. Elizabeth, ki bi jo gotovo lahko opisali tudi kot feministko tistega časa, je vsekakor sprejemala zanimive življenjske odločitve in poteze. Več o tem v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: http://mandarchiv.hu/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/27/ElizabethMagie2575199.mp3 RTVSLO – Prvi 821 clean Vam je všeč Monopoly? Če vam je, potem se po statistiki uvrščate med skoraj 800 milijonov ljudi, ki so se že zabavali ob igranju te namizne igre. A za prijetno družabno igro se skriva burna zgodovina. Še do 70-ih let prejšnjega stoletja so izum pripisovali Charlesu Darrowu, nato je naključje razkrilo, da je prvi Monopoly zasnovala ženska. Elizabeth Magie je igro, ki temelji na načelih ekonomista Henryja Georgea in je bila mišljena kot učno orodje o krivici in nepravičnosti kapitalizma, patentirala že leta 1904. Elizabeth, ki bi jo gotovo lahko opisali tudi kot feministko tistega časa, je vsekakor sprejemala zanimive življenjske odločitve in poteze. Več o tem v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: http://mandarchiv.hu/ http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Mar 2015 06:30:00 +0000 Elizabeth Magie 23. 03. 1910 se je v Tokiu rodil legendarni japonski filmski režiser, Akira Kurosawa, ki sta ga revija AsianWeek in televizijska mreža CNN pred časom razglasili za najvplivnejšega Azijca dvajsetega stoletja na področju umetniškega snovanja. S čim si je Kurosawa prislužil to laskavo priznanje, smo preverili v tokratnih Junakih našega časa. Pri tem nam je bil v pomoč filmski kritik in urednik revije Ekran, Gorazd Trušnovec. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/20/AkiraKurosawa2568254.mp3 RTVSLO – Prvi 724 clean 23. 03. 1910 se je v Tokiu rodil legendarni japonski filmski režiser, Akira Kurosawa, ki sta ga revija AsianWeek in televizijska mreža CNN pred časom razglasili za najvplivnejšega Azijca dvajsetega stoletja na področju umetniškega snovanja. S čim si je Kurosawa prislužil to laskavo priznanje, smo preverili v tokratnih Junakih našega časa. Pri tem nam je bil v pomoč filmski kritik in urednik revije Ekran, Gorazd Trušnovec. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Mar 2015 08:50:00 +0000 Akira Kurosawa Bila je nežna po duši, vihrava, drzna, a hkrati tudi samokritična, razdvojena, žalostna. Vida Jeraj, rojena kot Franica Vovk, je bila po opisu sodeč človek nasprotij. Čeprav sta jo nesreča in žalost spremljali vse življenje, je našla tudi srečo: na učiteljišču, v pesnjenju, ob ljubečem možu, štirih otrocih, duhovno bogatem življenju na Dunaju in druženju s slovenskimi literati ter ob izidu pesniške zbirke leta 1908. 31. marca bo minilo 140 let od njenega rojstva, kar je založba Forma 7 počastila s ponatisom njene pesniške zbirke Pesmi; poezijo iz te zbirke je Vida Jeraj izbrala sama. Kaj vse je zaznamovalo njeno življenje, pa v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/14/VidaJeraj2561789.mp3 RTVSLO – Prvi 961 clean Bila je nežna po duši, vihrava, drzna, a hkrati tudi samokritična, razdvojena, žalostna. Vida Jeraj, rojena kot Franica Vovk, je bila po opisu sodeč človek nasprotij. Čeprav sta jo nesreča in žalost spremljali vse življenje, je našla tudi srečo: na učiteljišču, v pesnjenju, ob ljubečem možu, štirih otrocih, duhovno bogatem življenju na Dunaju in druženju s slovenskimi literati ter ob izidu pesniške zbirke leta 1908. 31. marca bo minilo 140 let od njenega rojstva, kar je založba Forma 7 počastila s ponatisom njene pesniške zbirke Pesmi; poezijo iz te zbirke je Vida Jeraj izbrala sama. Kaj vse je zaznamovalo njeno življenje, pa v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Mar 2015 08:30:00 +0000 Vida Jeraj Ameriška novinarka Martha Gellhorn velja za eno prvih in najboljših vojnih poročevalk 20-ega stoletja. Njena biografija se bere kot zgodovina krvavih konfliktov po svetu. V Madridu jo je leta 1939 strla zmaga fašističnega generala Franca po španski državljanski vojni, na obalah Normandije je pričakala dan D, bila je navzoča ob osvoboditvi Dachaua ob koncu druge svetovne vojne, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je poročala o arabsko-izraelski vojni in bila tudi v Vietnamu. Martha Gellhorn je bila idealistka in se je pogosto politično zelo jasno opredelila. Verjela je, da je novinarstvo enakovredno resnici. Velikokrat je bolj prepoznana kot nekdanja žena legendarnega Ernesta Hemingwayja in ne kot novinarka in pisateljica romanov. Pisala je do konca svojega življenja in ostala spomenik svetovnega novinarstva, pravi antropologinja dr. Svetlana Slapšak, ki bo tudi osvetlila to žensko ikono. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/09/MarthaGellhorn2555067.mp3 RTVSLO – Prvi 563 clean Ameriška novinarka Martha Gellhorn velja za eno prvih in najboljših vojnih poročevalk 20-ega stoletja. Njena biografija se bere kot zgodovina krvavih konfliktov po svetu. V Madridu jo je leta 1939 strla zmaga fašističnega generala Franca po španski državljanski vojni, na obalah Normandije je pričakala dan D, bila je navzoča ob osvoboditvi Dachaua ob koncu druge svetovne vojne, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je poročala o arabsko-izraelski vojni in bila tudi v Vietnamu. Martha Gellhorn je bila idealistka in se je pogosto politično zelo jasno opredelila. Verjela je, da je novinarstvo enakovredno resnici. Velikokrat je bolj prepoznana kot nekdanja žena legendarnega Ernesta Hemingwayja in ne kot novinarka in pisateljica romanov. Pisala je do konca svojega življenja in ostala spomenik svetovnega novinarstva, pravi antropologinja dr. Svetlana Slapšak, ki bo tudi osvetlila to žensko ikono. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Mar 2015 09:15:00 +0000 Martha Gellhorn Dandanes se uspeh v polju popularne glasbe meri predvsem po številu plošč in koncertnih vstopnic, ki jih ta ali oni umetnik proda. Pa ni bilo vselej tako. Legendarni ameriški pevec in kitarist, Lou Reed, je, na primer, dosegel globalno slavo, čeprav je v skoraj petih desetletjih delovanja menda le eno svojo pesem spravil na seznam dvajsetih najbolje prodajanih malih plošč v Ameriki. S čim je torej Lou Reed osvojil generacije poslušalk in poslušalcev, smo ob 73. obletnici njegovega rojstva preverjali v Junakih našega časa. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/27/LouReed2545367.mp3 RTVSLO – Prvi 921 clean Dandanes se uspeh v polju popularne glasbe meri predvsem po številu plošč in koncertnih vstopnic, ki jih ta ali oni umetnik proda. Pa ni bilo vselej tako. Legendarni ameriški pevec in kitarist, Lou Reed, je, na primer, dosegel globalno slavo, čeprav je v skoraj petih desetletjih delovanja menda le eno svojo pesem spravil na seznam dvajsetih najbolje prodajanih malih plošč v Ameriki. S čim je torej Lou Reed osvojil generacije poslušalk in poslušalcev, smo ob 73. obletnici njegovega rojstva preverjali v Junakih našega časa. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Mar 2015 08:50:00 +0000 Lou Reed Govoril je francosko, nemško, špansko, italijansko in rusko. Ko je prvi človek stopil na Luno, je bil med svetovalci Ameriške vesoljske agencije NASA. Raziskoval je črne luknje in preučeval spreminjanje zvezd. Za raziskovalno delo s področja kvantne elektronike je leta 1964 prejel Nobelovo nagrado. Charles Townes, izjemni ameriški fizik in izumitelj, je namreč s svojimi eksperimenti pomembno prispeval k razvoju laserskih naprav. O njegovem življenju in delu ter o osupljivih možnostih, ki jih omogoča laserska tehnologija, bosta govorila prof. dr. Irena Drevenšek Olenik s Fakultete za matematiko in fiziko ter prof. dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/23/CharlesH.Townes2539734.mp3 RTVSLO – Prvi 670 clean Govoril je francosko, nemško, špansko, italijansko in rusko. Ko je prvi človek stopil na Luno, je bil med svetovalci Ameriške vesoljske agencije NASA. Raziskoval je črne luknje in preučeval spreminjanje zvezd. Za raziskovalno delo s področja kvantne elektronike je leta 1964 prejel Nobelovo nagrado. Charles Townes, izjemni ameriški fizik in izumitelj, je namreč s svojimi eksperimenti pomembno prispeval k razvoju laserskih naprav. O njegovem življenju in delu ter o osupljivih možnostih, ki jih omogoča laserska tehnologija, bosta govorila prof. dr. Irena Drevenšek Olenik s Fakultete za matematiko in fiziko ter prof. dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Feb 2015 08:40:00 +0000 Charles H. Townes Pravili so mu l'enfant terrible modnega sveta. Pa je bil res? Bolj kot kontroverzno osebo so nekateri v Alexandru McQueenu videli modnega genija. Teatralnost in spektakularna predstava sta bili stalnica njegovih modnih revij, a nič ni moglo zasenčiti njegove natančnosti pri ustvarjanju oblek in združevanju na videz nezdružljivih stvari v estetsko dovršeno celoto. Štirikratni dobitnik nagrade oblikovalec leta je spajal tehnologijo in modo, bil je prvi, ki je živo na spletu prenašal modno revijo. Posthumna razstava Alexandra McQueena Savage Beauty, ki je podrla vse rekorde obiskanosti v muzeju Metropolitan v New Yorku – vznemirjenost ob njenem marčnem prihodu v londonski muzej Victoria & Albert je čutiti tudi na evropskih tleh – pa je odprla oziroma podprla debato o tem, ali moda spada v umetniške muzeje. V oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o človeku, ki je uresničeval svoje sanje in vizije ter si je upal biti to, kar je bil. Foto: alexandermcqueen.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/15/AlexanderMcQueen2531575.mp3 RTVSLO – Prvi 822 clean Pravili so mu l'enfant terrible modnega sveta. Pa je bil res? Bolj kot kontroverzno osebo so nekateri v Alexandru McQueenu videli modnega genija. Teatralnost in spektakularna predstava sta bili stalnica njegovih modnih revij, a nič ni moglo zasenčiti njegove natančnosti pri ustvarjanju oblek in združevanju na videz nezdružljivih stvari v estetsko dovršeno celoto. Štirikratni dobitnik nagrade oblikovalec leta je spajal tehnologijo in modo, bil je prvi, ki je živo na spletu prenašal modno revijo. Posthumna razstava Alexandra McQueena Savage Beauty, ki je podrla vse rekorde obiskanosti v muzeju Metropolitan v New Yorku – vznemirjenost ob njenem marčnem prihodu v londonski muzej Victoria & Albert je čutiti tudi na evropskih tleh – pa je odprla oziroma podprla debato o tem, ali moda spada v umetniške muzeje. V oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o človeku, ki je uresničeval svoje sanje in vizije ter si je upal biti to, kar je bil. Foto: alexandermcqueen.com http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Feb 2015 08:30:00 +0000 Alexander McQueen Marko Turk, živel je v letih od 1920 do 1999, je bil konstruktor mikrofonov z izrednim občutkom za estetiko in visokimi kriteriji za kakovost. Sprva je trdil, da ni oblikovalec, saj je izhajal iz elektroakustike, a se je s tem statusom moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost MOMA iz New Yorka. Njegove mikrofone so leto kasneje kot prve slovenske oblikovalske izdelke uvrstili v zbirko te ugledne ustanove. Zelo zgodaj – leta 1965 je prejel tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado. Ob razstavi Marko Turk: Homo Faber v Muzeju za arhitekturo in oblikovanja ga bo Barbara Belehar Drnovšek predstavila tudi v Junakih našega časa. foto: MAO/Gragan Arrigler http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/09/MarkoTurk2524656.mp3 RTVSLO – Prvi 554 clean Marko Turk, živel je v letih od 1920 do 1999, je bil konstruktor mikrofonov z izrednim občutkom za estetiko in visokimi kriteriji za kakovost. Sprva je trdil, da ni oblikovalec, saj je izhajal iz elektroakustike, a se je s tem statusom moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost MOMA iz New Yorka. Njegove mikrofone so leto kasneje kot prve slovenske oblikovalske izdelke uvrstili v zbirko te ugledne ustanove. Zelo zgodaj – leta 1965 je prejel tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado. Ob razstavi Marko Turk: Homo Faber v Muzeju za arhitekturo in oblikovanja ga bo Barbara Belehar Drnovšek predstavila tudi v Junakih našega časa. foto: MAO/Gragan Arrigler http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Feb 2015 09:20:00 +0000 Marko Turk Podobe trupel z zevajočimi očmi in odprtimi usti iz cikla Nismo poslednji Zorana Mušiča ostajajo neizbrisen opomin na razčlovečenje in vojne grozote v likovnem jeziku. Mušič velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih slikarjev, ki je zaznamoval tudi svetovno zgodovino likovne umetnosti. Rodil se je februarja 1909 v Bukovici pri Volčji Dragi, od njegove smrti mineva 10 let. Razpet je bil med Slovenijo, Benetke in Pariz. Ena od njegovih značilnosti je vračanje k nekaterim motivom, kot so dalmatinska in kraška pokrajina, beneške vedute in konjički. Njegov obsežni opus vključuje najrazličnejše žanre: tihožitja, avtoportrete, krajine in pejsaže. Mušičeva dela so na ogled v pomembnejših svetovnih galerijah: v Centru Georges Pompidou v Parizu, Tate Modern v Londonu in dunajski Albertini, pa tudi v zbirkah Narodne in Moderne galerije in Muzeja novejše zgodovine. V gradu Dobrovo je stalna zbirka njegovih grafičnih del. Bil je Prešernov in Jakopičev nagrajenec in nosilec francoskega naziva vitez legije časti. Oddajo Junaki našega časa o Zoranu Mušiču je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/02/ZoranMusic2517010.mp3 RTVSLO – Prvi 606 clean Podobe trupel z zevajočimi očmi in odprtimi usti iz cikla Nismo poslednji Zorana Mušiča ostajajo neizbrisen opomin na razčlovečenje in vojne grozote v likovnem jeziku. Mušič velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih slikarjev, ki je zaznamoval tudi svetovno zgodovino likovne umetnosti. Rodil se je februarja 1909 v Bukovici pri Volčji Dragi, od njegove smrti mineva 10 let. Razpet je bil med Slovenijo, Benetke in Pariz. Ena od njegovih značilnosti je vračanje k nekaterim motivom, kot so dalmatinska in kraška pokrajina, beneške vedute in konjički. Njegov obsežni opus vključuje najrazličnejše žanre: tihožitja, avtoportrete, krajine in pejsaže. Mušičeva dela so na ogled v pomembnejših svetovnih galerijah: v Centru Georges Pompidou v Parizu, Tate Modern v Londonu in dunajski Albertini, pa tudi v zbirkah Narodne in Moderne galerije in Muzeja novejše zgodovine. V gradu Dobrovo je stalna zbirka njegovih grafičnih del. Bil je Prešernov in Jakopičev nagrajenec in nosilec francoskega naziva vitez legije časti. Oddajo Junaki našega časa o Zoranu Mušiču je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Feb 2015 10:05:00 +0000 Zoran Mušič Zahvaljujoč Hollywoodu, vsi vemo, kdo je bil Oskar Schindler. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da Schindler še zdaleč ni bil edini, ki je med drugo svetovno vojno reševal Jude pred nacističnim iztrebljanjem. Yad Vashem, osrednja svetovna institucija, zadolžena za negovanje spomina na holokavst, že več kot pet desetletij dopolnjuje seznam pravičnih med narodi, kamor vpisujejo vse tiste, ki so zastavili svojo glavo, da bi nekdo drug lahko ušel gotovi smrti. Na tem seznamu je danes že več kot 24 tisoč ljudi iz 45 držav. Med njimi tudi sedem Slovenk in Slovencev. Na dan pred 70. obletnico osvoboditve Auschwitza smo se v oddaji Junaki našega časa poklonili prav spominu na slovenske Schindlerje. Gost pred mikrofonom je bil zgodovinar in antropolog, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. (na fotografiji: župnik Andrej Tumpej z beograjskimi otroki, ki jim je pomagal med vojno) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/01/23/SlovenskiSchindlerji2506085.mp3 RTVSLO – Prvi 696 clean Zahvaljujoč Hollywoodu, vsi vemo, kdo je bil Oskar Schindler. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da Schindler še zdaleč ni bil edini, ki je med drugo svetovno vojno reševal Jude pred nacističnim iztrebljanjem. Yad Vashem, osrednja svetovna institucija, zadolžena za negovanje spomina na holokavst, že več kot pet desetletij dopolnjuje seznam pravičnih med narodi, kamor vpisujejo vse tiste, ki so zastavili svojo glavo, da bi nekdo drug lahko ušel gotovi smrti. Na tem seznamu je danes že več kot 24 tisoč ljudi iz 45 držav. Med njimi tudi sedem Slovenk in Slovencev. Na dan pred 70. obletnico osvoboditve Auschwitza smo se v oddaji Junaki našega časa poklonili prav spominu na slovenske Schindlerje. Gost pred mikrofonom je bil zgodovinar in antropolog, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. (na fotografiji: župnik Andrej Tumpej z beograjskimi otroki, ki jim je pomagal med vojno) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Jan 2015 08:55:00 +0000 Slovenski Schindlerji Dr. Edo Šlajmer je bil začetnik moderne kirurgije pri nas. V slovensko medicino je na prelomu v 20. stoletje uvedel nove kirurške tehnike, moderno asepso in anestezijo. Po njegovi zaslugi je Ljubljana dobila prvi rentgenski aparat. Ob 150-letnici rojstva dr. Šlajmerja so na Medicinski fakulteti v Ljubljani postavili razstavo o njegovem življenju in izjemnem prispevku k razvoju kirurgije. Avtorja razstave – prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in študent medicine Matej Goričar – nam bosta o njem pripovedovala v oddaji Junaki našega časa. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Fotografija je last Inštituta za zgodovino medicine MF Univerze v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/01/19/Kirurgdr.EdoSlajmer2500466.mp3 RTVSLO – Prvi 778 clean Dr. Edo Šlajmer je bil začetnik moderne kirurgije pri nas. V slovensko medicino je na prelomu v 20. stoletje uvedel nove kirurške tehnike, moderno asepso in anestezijo. Po njegovi zaslugi je Ljubljana dobila prvi rentgenski aparat. Ob 150-letnici rojstva dr. Šlajmerja so na Medicinski fakulteti v Ljubljani postavili razstavo o njegovem življenju in izjemnem prispevku k razvoju kirurgije. Avtorja razstave – prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in študent medicine Matej Goričar – nam bosta o njem pripovedovala v oddaji Junaki našega časa. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Fotografija je last Inštituta za zgodovino medicine MF Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Jan 2015 08:40:00 +0000 Kirurg dr. Edo Šlajmer Velja za prvo predhodnico današnje patronažne medicinske sestre in socialne delavke na Slovenskem ter pedagoško delavko na področju strokovnega zdravstvenega šolstva. Angela Boškin je ena tistih posameznic, ki je svoje zasebno in poklicno življenje posvetila delu v zdravstveno-socialni službi v času med prvo in drugo svetovno vojno, ko poklica skrbstvene sestre pri nas sploh še niso poznali. S kakšnimi izzivi se je na svoji poklicni poti srečevala, lahko prisluhnete v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Splošna bolnišnica Jesenice http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/01/09/AngelaBoskin2491316.mp3 RTVSLO – Prvi 946 clean Velja za prvo predhodnico današnje patronažne medicinske sestre in socialne delavke na Slovenskem ter pedagoško delavko na področju strokovnega zdravstvenega šolstva. Angela Boškin je ena tistih posameznic, ki je svoje zasebno in poklicno življenje posvetila delu v zdravstveno-socialni službi v času med prvo in drugo svetovno vojno, ko poklica skrbstvene sestre pri nas sploh še niso poznali. S kakšnimi izzivi se je na svoji poklicni poti srečevala, lahko prisluhnete v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Splošna bolnišnica Jesenice http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Jan 2015 08:30:00 +0000 Angela Boškin Švicarsko francoski zdravnik in mikrobiolog Alexandre Yersin je pred 120. leti odkril bakterijo, ki povzroča kugo. Po njem je dobila ime Yersinia pestis. To je bilo eno od velikih odkritij v mikrobiologiji. Yersin, ki se je rodil leta 1863 v Švici pa ni bil le predan medicini, bil je tudi mornar, raziskovalec, kartograf, kralj kavčuka in proizvajalec kinina. Umrl je 1943 na ozemlju današnjega Vietnama, kjer je tudi pokopan. Bil je eden izmed genialnih znanstvenikov, na katerega pa smo žal kar malo pozabili, ugotavljata v Junakih našega časa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Miroslav Petrovec in avtorica oddaje Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/29/AlexandreYersin2482549.mp3 RTVSLO – Prvi 528 clean Švicarsko francoski zdravnik in mikrobiolog Alexandre Yersin je pred 120. leti odkril bakterijo, ki povzroča kugo. Po njem je dobila ime Yersinia pestis. To je bilo eno od velikih odkritij v mikrobiologiji. Yersin, ki se je rodil leta 1863 v Švici pa ni bil le predan medicini, bil je tudi mornar, raziskovalec, kartograf, kralj kavčuka in proizvajalec kinina. Umrl je 1943 na ozemlju današnjega Vietnama, kjer je tudi pokopan. Bil je eden izmed genialnih znanstvenikov, na katerega pa smo žal kar malo pozabili, ugotavljata v Junakih našega časa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Miroslav Petrovec in avtorica oddaje Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Dec 2014 11:15:00 +0000 Alexandre Yersin »Bila je kritična. Všeč mi je, da je svoje mnenje izrazila preko svojih del, svoje umetnosti. Bila pa je tudi anarhistka in feministka,« pravi Riitta Fagerholm Mošić o pisateljici, slikarki in ilustratorki Tovi [izg. Tuvi] Jansson. Čeprav je njena umetniška zapuščina bogata in raznolika, pa je Tove Jansson zaslovela z zgodbami o Muminih. Ti beli troli navdušujejo in razveseljujejo otroke in odrasle po vsem svetu. Tove Jansson je junakinja našega časa. O njenem življenju in delu bosta pripovedovali v Sloveniji živeča Finka Riitta Fagerholm Mošić in prevajalka dr. Nada Grošelj. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons/ Hans Gedda http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/22/ToveJansson2475574.mp3 RTVSLO – Prvi 780 clean »Bila je kritična. Všeč mi je, da je svoje mnenje izrazila preko svojih del, svoje umetnosti. Bila pa je tudi anarhistka in feministka,« pravi Riitta Fagerholm Mošić o pisateljici, slikarki in ilustratorki Tovi [izg. Tuvi] Jansson. Čeprav je njena umetniška zapuščina bogata in raznolika, pa je Tove Jansson zaslovela z zgodbami o Muminih. Ti beli troli navdušujejo in razveseljujejo otroke in odrasle po vsem svetu. Tove Jansson je junakinja našega časa. O njenem življenju in delu bosta pripovedovali v Sloveniji živeča Finka Riitta Fagerholm Mošić in prevajalka dr. Nada Grošelj. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons/ Hans Gedda http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Dec 2014 08:45:00 +0000 Tove Jansson Alice Schalek je bila prva avstrijska vojna dopisnica in edina ženska v avstro-ogrskem imperiju, ki je bila del vojnoinformacijske pisarne Kriegspressequartier med prvo svetovno vojno. Njeni članki in javna predavanja o življenju na bojni črti so bili priljubljeni in kontroverzni hkrati, njen unikatni slog in strastna osebna vpletenost v delopa sta ji prislužila tako pohvalo kot kritiko. Poleg tega je bila Alice Schalek – letos je minilo 140 let od njenega rojstva – uspešna fotoreporterka in dunajska pisateljica; na prizorišče, ki mu vladajo moški, je sprva stopila z moškim psevdonimom. Vabljeni k poslušanju oddaje Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/14/AliceSchalek2465523.mp3 RTVSLO – Prvi 563 clean Alice Schalek je bila prva avstrijska vojna dopisnica in edina ženska v avstro-ogrskem imperiju, ki je bila del vojnoinformacijske pisarne Kriegspressequartier med prvo svetovno vojno. Njeni članki in javna predavanja o življenju na bojni črti so bili priljubljeni in kontroverzni hkrati, njen unikatni slog in strastna osebna vpletenost v delopa sta ji prislužila tako pohvalo kot kritiko. Poleg tega je bila Alice Schalek – letos je minilo 140 let od njenega rojstva – uspešna fotoreporterka in dunajska pisateljica; na prizorišče, ki mu vladajo moški, je sprva stopila z moškim psevdonimom. Vabljeni k poslušanju oddaje Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Dec 2014 08:30:00 +0000 Alice Schalek V Junakih našega časa se bomo tokrat spomnili vodilnega slovenskega humorista, igralca in pisatelja Frana Milčinskega Ježka, ki je s svojim bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Rodil se je decembra pred sto leti. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kaj kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Vrsto let je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz skečev, songov in humoresk. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, saj jo je spremljal vse od njenih začetkov. RTV Slovenija od leta 1989 podeljuje po njem imenovane nagrade za izvirne dosežke v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti v žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Oddajo Junaki našega časa – Pavle Jakopič, ki je Ježka tudi osebno poznal in z njim sodeloval, začenja z gongom, kot je bila to navada v 60-ih letih prejšnjega stoletja pred radijskimi igrami in literarnimi večeri. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/09/FranMilcinskiJezek2460286.mp3 RTVSLO – Prvi 758 clean V Junakih našega časa se bomo tokrat spomnili vodilnega slovenskega humorista, igralca in pisatelja Frana Milčinskega Ježka, ki je s svojim bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Rodil se je decembra pred sto leti. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kaj kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Vrsto let je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz skečev, songov in humoresk. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, saj jo je spremljal vse od njenih začetkov. RTV Slovenija od leta 1989 podeljuje po njem imenovane nagrade za izvirne dosežke v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti v žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Oddajo Junaki našega časa – Pavle Jakopič, ki je Ježka tudi osebno poznal in z njim sodeloval, začenja z gongom, kot je bila to navada v 60-ih letih prejšnjega stoletja pred radijskimi igrami in literarnimi večeri. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Dec 2014 13:05:00 +0000 Fran Milčinski Ježek V učbeniku, ki ga je napisal današnji sogovornik v oddaji Junaki našega časa – psiholog prof. dr. Janek Musek - piše, da so očetje moderne znanstvene psihologije Wilhelm Wundt, William James, Ivan Pavlov in Sigmund Freud. Pri nas pa je k uveljavitvi psihologije kot samostojne znanosti in stroke veliko prispeval prof. dr. Mihajlo Rostohar, ki je Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovil leta 1950. Njegovo življenje in delo bomo osvetlili v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/01/MihajloRostohar2450983.mp3 RTVSLO – Prvi 809 clean V učbeniku, ki ga je napisal današnji sogovornik v oddaji Junaki našega časa – psiholog prof. dr. Janek Musek - piše, da so očetje moderne znanstvene psihologije Wilhelm Wundt, William James, Ivan Pavlov in Sigmund Freud. Pri nas pa je k uveljavitvi psihologije kot samostojne znanosti in stroke veliko prispeval prof. dr. Mihajlo Rostohar, ki je Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovil leta 1950. Njegovo življenje in delo bomo osvetlili v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 1 Dec 2014 09:03:00 +0000 Mihajlo Rostohar Ime rabina Israela ben Petachia Isserleina na Slovenskem najbrž ne pomeni kaj dosti, čeprav se je mož ob koncu 14. stoletja rodil v Mariboru, kjer je potem tudi dolga leta vodil daleč naokoli slovečo versko akademijo, ješivo. Čisto drugače je seveda v Izraelu, saj tradicija Isserleina uvršča med največje učenjake – slovi namreč kot eden najpomembnejših preučevalcev Talmuda in poznavalcev judovskega prava. S čim se je ta Mariborčan zapisal v dolgo in bogato tradicijo judovske religiozne misli, preverjamo v tokratnih Junakih našega časa. Odgovor nam je pomagal iskati naš gost pred mikrofonom, zgodovinar, sociolog in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma na Slovenskem, doktor Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/11/21/IsraelbenPetachiaIsserlein2440281.mp3 RTVSLO – Prvi 530 clean Ime rabina Israela ben Petachia Isserleina na Slovenskem najbrž ne pomeni kaj dosti, čeprav se je mož ob koncu 14. stoletja rodil v Mariboru, kjer je potem tudi dolga leta vodil daleč naokoli slovečo versko akademijo, ješivo. Čisto drugače je seveda v Izraelu, saj tradicija Isserleina uvršča med največje učenjake – slovi namreč kot eden najpomembnejših preučevalcev Talmuda in poznavalcev judovskega prava. S čim se je ta Mariborčan zapisal v dolgo in bogato tradicijo judovske religiozne misli, preverjamo v tokratnih Junakih našega časa. Odgovor nam je pomagal iskati naš gost pred mikrofonom, zgodovinar, sociolog in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma na Slovenskem, doktor Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Nov 2014 08:45:00 +0000 Israel ben Petachia Isserlein Bila je glavna pobudnica ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljica prepisovanja knjih iz črnega tista v Braillov točkopis. Minka Skaberne, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaključila študij na ljubljanskem učiteljišču, je bila aktivna na številnih področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in pouk slepih, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani in za z njeno pomočjo ustanovljen Dom slepih v Škofji Loki. V oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, spoznajte žensko, čigar življenjska pot jo je peljala v dosmrtno skrb in pomoč slepim. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih Ljubljana http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/11/18/MinkaSkaberne2435650.mp3 RTVSLO – Prvi 603 clean Bila je glavna pobudnica ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljica prepisovanja knjih iz črnega tista v Braillov točkopis. Minka Skaberne, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaključila študij na ljubljanskem učiteljišču, je bila aktivna na številnih področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in pouk slepih, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani in za z njeno pomočjo ustanovljen Dom slepih v Škofji Loki. V oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, spoznajte žensko, čigar življenjska pot jo je peljala v dosmrtno skrb in pomoč slepim. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih Ljubljana http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Nov 2014 09:28:00 +0000 Minka Skaberne Znan je predvsem po bliskovitih napadih, za katere je šahovski velemojster Gari Kasparov dejal, da so prišli "nenapovedano in kot strela z jasnega". Aleksander Aleksandrovič Alje´hin, rojen 31. oktobra leta 1892 v Moskvi, je v zakladnico šahovske umetnosti prispeval ogromno. Četrtega svetovnega šahovskega prvaka, ki je šahovsko krono nosil dvakrat, je zaznamovalo dramatično življenje, med drugim je preživel dve svetovni vojni. Usoda ga je nazadnje popeljala še v Španijo in na Portugalsko, kjer je - za šahovnico - 24. marca leta 1946 tudi umrl. V tokratni oddaji Junaki našega časa se je Nadia Petauer pogovarjala z Janezom Stupico, šahovskim mojstrom in avtorjem knjige »Aljehin, šahovski umetnik« ter z Darjo Kapš, prvo slovensko šahovsko velemojstrico. Vabimo vas k spoznavanju kraljevske igre skozi doživetja šahovskega velemojstra Aleksandra Aleksandroviča Alje´hina. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/11/06/AleksanderAleksandrovicAljehin2422652.mp3 RTVSLO – Prvi 555 clean Znan je predvsem po bliskovitih napadih, za katere je šahovski velemojster Gari Kasparov dejal, da so prišli "nenapovedano in kot strela z jasnega". Aleksander Aleksandrovič Alje´hin, rojen 31. oktobra leta 1892 v Moskvi, je v zakladnico šahovske umetnosti prispeval ogromno. Četrtega svetovnega šahovskega prvaka, ki je šahovsko krono nosil dvakrat, je zaznamovalo dramatično življenje, med drugim je preživel dve svetovni vojni. Usoda ga je nazadnje popeljala še v Španijo in na Portugalsko, kjer je - za šahovnico - 24. marca leta 1946 tudi umrl. V tokratni oddaji Junaki našega časa se je Nadia Petauer pogovarjala z Janezom Stupico, šahovskim mojstrom in avtorjem knjige »Aljehin, šahovski umetnik« ter z Darjo Kapš, prvo slovensko šahovsko velemojstrico. Vabimo vas k spoznavanju kraljevske igre skozi doživetja šahovskega velemojstra Aleksandra Aleksandroviča Alje´hina. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Nov 2014 08:39:00 +0000 Aleksander Aleksandrovič Aljehin Če smo Slovenci ponosni na Paulo Jesih, Miro Marko Debelak, Marijo Štremfelj, Marijo Frantar in druge vrhunske alpinistke zlatih let alpinizma, so vsekakor lahko tudi Poljaki na svojo najboljšo plezalko tega obdobja: Wando Rutkiewicz. Wanda je v kontekstu časa, v katerem je živela, dosegla neverjetne uspehe – v svetovnem merilu – nato pa je skrivnostno izginila na svojem devetem osemtisočaku: Kančenzengi. Bila je še veliko več kot alpinistka – predvsem je bila ženska, ki je dokazala, da lahko vse tisto, kar se ji je zdelo pomembno, naredi na vsaj tako visoki ravni kot moški. In zaradi tega ne neha biti ženska. V nekem intervjuju je na vprašanje o osamljenosti v gorah odgovorila: “V gorah nisem sama. Mislim, da je več osamljenosti med ljudmi v dolini. V gorah imaš vedno možnost izbire. Nič ni narobe s tem, če želiš v gore. To je neke vrste sprejemanje samega sebe. To je čas uživanja samote. In nato veselja, da se znova lahko vrneš med ljudi.” Obdobja Wande Rutkiewicz se v Junakih našega časa spominjajo Andrej in Marija Štremfelj, Tone Škarja in dr. Peter Mikša. Oddajo je pripravil Jure Čokl. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/29/WandaRutkiewicz2414349.mp3 RTVSLO – Prvi 552 clean Če smo Slovenci ponosni na Paulo Jesih, Miro Marko Debelak, Marijo Štremfelj, Marijo Frantar in druge vrhunske alpinistke zlatih let alpinizma, so vsekakor lahko tudi Poljaki na svojo najboljšo plezalko tega obdobja: Wando Rutkiewicz. Wanda je v kontekstu časa, v katerem je živela, dosegla neverjetne uspehe – v svetovnem merilu – nato pa je skrivnostno izginila na svojem devetem osemtisočaku: Kančenzengi. Bila je še veliko več kot alpinistka – predvsem je bila ženska, ki je dokazala, da lahko vse tisto, kar se ji je zdelo pomembno, naredi na vsaj tako visoki ravni kot moški. In zaradi tega ne neha biti ženska. V nekem intervjuju je na vprašanje o osamljenosti v gorah odgovorila: “V gorah nisem sama. Mislim, da je več osamljenosti med ljudmi v dolini. V gorah imaš vedno možnost izbire. Nič ni narobe s tem, če želiš v gore. To je neke vrste sprejemanje samega sebe. To je čas uživanja samote. In nato veselja, da se znova lahko vrneš med ljudi.” Obdobja Wande Rutkiewicz se v Junakih našega časa spominjajo Andrej in Marija Štremfelj, Tone Škarja in dr. Peter Mikša. Oddajo je pripravil Jure Čokl. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Nov 2014 08:40:00 +0000 Wanda Rutkiewicz Kanadski izumitelj Reginald Aubrey Fessenden velja za očeta radijskih oddaj, kot jih poznamo danes. Decembra 1906 je kot prvi prenesel govor in glasbo prek radijskega etra. Pri tem je uporabil zelo preprost mehanizem delovanja radijskega oddajnika, kar je bilo značilno za tisti čas. Njegovo oddajanje so na radijsko opremljenih ladjah ujeli in slišali nekaj sto kilometrov stran. Reginald Fessenden je sicer del radijskega zgodovine, prihodnost pa je digitalni radio, ki bo prenašal tudi multimedijske vsebine: fotografije, besedila kot je vremenska napoved in informacije o stanju na cestah. Radio Slovenija se že pripravlja na digitalno radijsko oddajanje, ki bo omogočalo prenos multimedijskih vsebin. Fessendena in njegov pionirski dosežek pa v Junakih našega časa osvetljujeta operativni inženir za razvoj Radia Slovenija Robert Gartner in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/11/03/ReginaldAubreyFessenden2418415.mp3 RTVSLO – Prvi 522 clean Kanadski izumitelj Reginald Aubrey Fessenden velja za očeta radijskih oddaj, kot jih poznamo danes. Decembra 1906 je kot prvi prenesel govor in glasbo prek radijskega etra. Pri tem je uporabil zelo preprost mehanizem delovanja radijskega oddajnika, kar je bilo značilno za tisti čas. Njegovo oddajanje so na radijsko opremljenih ladjah ujeli in slišali nekaj sto kilometrov stran. Reginald Fessenden je sicer del radijskega zgodovine, prihodnost pa je digitalni radio, ki bo prenašal tudi multimedijske vsebine: fotografije, besedila kot je vremenska napoved in informacije o stanju na cestah. Radio Slovenija se že pripravlja na digitalno radijsko oddajanje, ki bo omogočalo prenos multimedijskih vsebin. Fessendena in njegov pionirski dosežek pa v Junakih našega časa osvetljujeta operativni inženir za razvoj Radia Slovenija Robert Gartner in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Nov 2014 08:30:00 +0000 Reginald Aubrey Fessenden Nemški paleontolog Ernst Stromer je v svoji raziskovalni karieri odkril in dokumentiral fosilne ostanke okoli 45 različnih živalskih vrst iz pradavnine. Po njem so zato poimenovali velikega rastlinojedega dinozavra, ki je v obdobju krede živel na območju današnje severne Afrike. Vendar pa je Stromer veliko bolj znan po odkritju ostankov orjaškega mesojedega Spinozavra, ki ga je leta 1915 tudi prvi opisal. Življenje in delo Ernsta Stromerja bo v oddaji Junaki našega časa predstavil mag. Matija Križnar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na potovanju v pradavnino se mu je pridružil Iztok Konc. Foto: Wikimedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/17/ErnstStromer2401058.mp3 RTVSLO – Prvi 629 clean Nemški paleontolog Ernst Stromer je v svoji raziskovalni karieri odkril in dokumentiral fosilne ostanke okoli 45 različnih živalskih vrst iz pradavnine. Po njem so zato poimenovali velikega rastlinojedega dinozavra, ki je v obdobju krede živel na območju današnje severne Afrike. Vendar pa je Stromer veliko bolj znan po odkritju ostankov orjaškega mesojedega Spinozavra, ki ga je leta 1915 tudi prvi opisal. Življenje in delo Ernsta Stromerja bo v oddaji Junaki našega časa predstavil mag. Matija Križnar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na potovanju v pradavnino se mu je pridružil Iztok Konc. Foto: Wikimedia Commons http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Oct 2014 07:40:00 +0000 Ernst Stromer Svetovna popotnica, poliglotka in pisateljica Alma Maximiliana Karlin, ki se je rodila pred 125-imi leti, natančneje, 12. oktobra leta 1889 v Celju - v tem mestu je leta 1950 tudi umrla - je tako v svetovni kot v slovenski zgodovini pustila svojevrsten pečat. Nemški časopisi njenega časa so o njej pisali, da je bila prva belopolta ženska, ki je na začetku 20. stoletja sama prepotovala svet. Če dodamo, da ni potovala kot turistka, temveč kot raziskovalka in ustvarjalka, da je potovala sama in se med potjo ves čas sama preživljala s svojim znanjem - in da je po svetu nepretrgano potovala osem let - ta trditev še danes drži. Vabimo vas, da se v današnji oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, odpravite na potovanje z Almo Karlin, ki je v 30-letih 20. stoletja postala ena najbolj priljubljenih in branih avtoric potopisov. Teh so celo v obdobju svetovne gospodarske krize na nemškem trgu prodali sto tisoč izvodov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/10/AlmaKarlin2393525.mp3 RTVSLO – Prvi 640 clean Svetovna popotnica, poliglotka in pisateljica Alma Maximiliana Karlin, ki se je rodila pred 125-imi leti, natančneje, 12. oktobra leta 1889 v Celju - v tem mestu je leta 1950 tudi umrla - je tako v svetovni kot v slovenski zgodovini pustila svojevrsten pečat. Nemški časopisi njenega časa so o njej pisali, da je bila prva belopolta ženska, ki je na začetku 20. stoletja sama prepotovala svet. Če dodamo, da ni potovala kot turistka, temveč kot raziskovalka in ustvarjalka, da je potovala sama in se med potjo ves čas sama preživljala s svojim znanjem - in da je po svetu nepretrgano potovala osem let - ta trditev še danes drži. Vabimo vas, da se v današnji oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, odpravite na potovanje z Almo Karlin, ki je v 30-letih 20. stoletja postala ena najbolj priljubljenih in branih avtoric potopisov. Teh so celo v obdobju svetovne gospodarske krize na nemškem trgu prodali sto tisoč izvodov. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Oct 2014 07:30:00 +0000 Alma Karlin Dr. Ivan Oražen – domoljub, zdravnik, dobrotnik. V deželnem zboru Avstro-Ogrske monarhije se je boril za slovenstvo; med prvo svetovno vojno je zdravil ranjence; bil je med pobudniki za ustanovitev Medicinske fakultete v Ljubljani, kateri je v oporoki zapustil vse svoje imetje. O življenju in delu dr. Ivana Oražna bo v oddaji Junaki našega časa pripovedovala prof. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/03/Dr.IvanOrazen2386478.mp3 RTVSLO – Prvi 737 clean Dr. Ivan Oražen – domoljub, zdravnik, dobrotnik. V deželnem zboru Avstro-Ogrske monarhije se je boril za slovenstvo; med prvo svetovno vojno je zdravil ranjence; bil je med pobudniki za ustanovitev Medicinske fakultete v Ljubljani, kateri je v oporoki zapustil vse svoje imetje. O življenju in delu dr. Ivana Oražna bo v oddaji Junaki našega časa pripovedovala prof. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Oct 2014 07:40:00 +0000 Dr. Ivan Oražen Irska novinarka Veronica Guerin je bila do srede 90-ih let prejšnjega stoletja svetovni javnosti še neznano ime, dokler je niso tistega tragičnega dne, 26. junija 1996, v Dublinu ustrelili člani zločinske tolpe, ker je želela razkriti organizirano mrežo ljudi, povezanih z drogo. Njeni poklicni začetki so bili v računovodstvu in PR-u, a smisel svojega delovanja je videla v novinarstvu, v iskanju resnice. Odkrivanje celotne zgodbe in njenega ozadja ter vpletenih v nečedne posle je postalo njen glavni cilj pri časopisu Sunday Independent oziroma kot je sama povedala: "Javnosti hočem razkriti, kako ta družba v resnici deluje." Kakšne pozitivne spremembe so se po njeni smrti zgodile v irski družbi in politiki ter zakaj se pri preiskovalnem novinarstvu omenja moralni bankrot medijev, lahko izveste v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: infomatique (Flickr) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/29/VeronicaGuerin2380323.mp3 RTVSLO – Prvi 569 clean Irska novinarka Veronica Guerin je bila do srede 90-ih let prejšnjega stoletja svetovni javnosti še neznano ime, dokler je niso tistega tragičnega dne, 26. junija 1996, v Dublinu ustrelili člani zločinske tolpe, ker je želela razkriti organizirano mrežo ljudi, povezanih z drogo. Njeni poklicni začetki so bili v računovodstvu in PR-u, a smisel svojega delovanja je videla v novinarstvu, v iskanju resnice. Odkrivanje celotne zgodbe in njenega ozadja ter vpletenih v nečedne posle je postalo njen glavni cilj pri časopisu Sunday Independent oziroma kot je sama povedala: "Javnosti hočem razkriti, kako ta družba v resnici deluje." Kakšne pozitivne spremembe so se po njeni smrti zgodile v irski družbi in politiki ter zakaj se pri preiskovalnem novinarstvu omenja moralni bankrot medijev, lahko izveste v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: infomatique (Flickr) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Sep 2014 07:30:00 +0000 Veronica Guerin V zvenu saksofona je nekaj magičnega, erotičnega, kar pritegne in očara. Okoli leta 1840 ga je skonstruiral danski izumitelj Adolphe Sax in z njim zaslovel že v času življenja. Danes pa na saksofon glasbeniki improvizirajo in preigravajo jazz, blues, swing, klasiko. Nam bo igral saksofonist Primož Fleischman, član Big Banda RTV Slovenija. O Adolphu Saxu in saksofonu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa. Foto: Jean-Marie Huet/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/19/AdolpheSax-izumiteljsaksofona2370987.mp3 RTVSLO – Prvi 626 clean V zvenu saksofona je nekaj magičnega, erotičnega, kar pritegne in očara. Okoli leta 1840 ga je skonstruiral danski izumitelj Adolphe Sax in z njim zaslovel že v času življenja. Danes pa na saksofon glasbeniki improvizirajo in preigravajo jazz, blues, swing, klasiko. Nam bo igral saksofonist Primož Fleischman, član Big Banda RTV Slovenija. O Adolphu Saxu in saksofonu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa. Foto: Jean-Marie Huet/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Sep 2014 07:40:00 +0000 Adolphe Sax - izumitelj saksofona V mesecu, v katerem mineva 120 let od rojstva Poula Henningsena, bomo v Junakih našega časa osvetlili lik tega danskega arhitekta, družbenega kritika in pionirja na področju oblikovanja luči. Skoraj vso svojo kariero je posvetil eksperimentiranju s svetlobo, da bi dosegel za oko najbolj prijazno razsvetljavo, ob kateri bi se ljudje tudi dobro počutili. Njegova najbolj znana modela luči sta PH5 in artičoka, ki ju odlikuje funkcionalnost, dovršen in brezčasen izgled. Zasnoval je tudi klavir PH Grand Piano, ki je del stalne zbirke v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, del zabaviščnega parka Tivoli v Kobenhavnu, nekaj stanovanjskih hiš in tovarno. Henningsen je bil med obema vojnama ena od osrednjih figur danskega oblikovanja in tudi ena od vodilnih osebnosti kulturnega življenja. Barbara Belehar Drnovšek je pred mikrofon povabila dr. Barbaro Predan z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/15/PoulHenningsen2365152.mp3 RTVSLO – Prvi 461 clean V mesecu, v katerem mineva 120 let od rojstva Poula Henningsena, bomo v Junakih našega časa osvetlili lik tega danskega arhitekta, družbenega kritika in pionirja na področju oblikovanja luči. Skoraj vso svojo kariero je posvetil eksperimentiranju s svetlobo, da bi dosegel za oko najbolj prijazno razsvetljavo, ob kateri bi se ljudje tudi dobro počutili. Njegova najbolj znana modela luči sta PH5 in artičoka, ki ju odlikuje funkcionalnost, dovršen in brezčasen izgled. Zasnoval je tudi klavir PH Grand Piano, ki je del stalne zbirke v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, del zabaviščnega parka Tivoli v Kobenhavnu, nekaj stanovanjskih hiš in tovarno. Henningsen je bil med obema vojnama ena od osrednjih figur danskega oblikovanja in tudi ena od vodilnih osebnosti kulturnega življenja. Barbara Belehar Drnovšek je pred mikrofon povabila dr. Barbaro Predan z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Sep 2014 08:10:00 +0000 Poul Henningsen Če vam ime Richard Henry Sellers ni znano, se vam bo morda razjasnilo, če ga spremenimo v Petra. Peter Sellers je bil odličen britanski igralec in komedijant, ki je s svojim delom v radijski oddaji The Goon Show vplival na poznejši razvoj britanske in ameriške komedije ter popularne kulture. Iz ljudi je zvabil veliko smeha, ena njegovih opaznejših vlog za slovensko občinstvo je gotovo inšpektor Clouseau v filmih o Pink Panterju. Ustvarjalni geni, zaslužni za Sellersovo genialnost pred kamerami, pa so pripeljali tudi do trenutkov, ki so poskrbeli, da se je sčasoma umaknil izpred njih. Zasebno življenje tega komika so namreč zaznamovali tragični dogodki, polni zdravstvenih težav, zlorab zdravil in materinskega kompleksa, ki se ga nikoli ni mogel znebiti. Rdeča nit njegove biografije pa je predvsem vprašanje, kdo je sploh bil Peter Sellers. Preprosto vprašanje, ki pa ne da nujno preprostega odgovora, kot je ugotovila Tina Lamovšek. Oddajo Junaki našega časa torej posvečamo igralski legendi Petru Sellersu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/08/PeterSellers2357398.mp3 RTVSLO – Prvi 710 clean Če vam ime Richard Henry Sellers ni znano, se vam bo morda razjasnilo, če ga spremenimo v Petra. Peter Sellers je bil odličen britanski igralec in komedijant, ki je s svojim delom v radijski oddaji The Goon Show vplival na poznejši razvoj britanske in ameriške komedije ter popularne kulture. Iz ljudi je zvabil veliko smeha, ena njegovih opaznejših vlog za slovensko občinstvo je gotovo inšpektor Clouseau v filmih o Pink Panterju. Ustvarjalni geni, zaslužni za Sellersovo genialnost pred kamerami, pa so pripeljali tudi do trenutkov, ki so poskrbeli, da se je sčasoma umaknil izpred njih. Zasebno življenje tega komika so namreč zaznamovali tragični dogodki, polni zdravstvenih težav, zlorab zdravil in materinskega kompleksa, ki se ga nikoli ni mogel znebiti. Rdeča nit njegove biografije pa je predvsem vprašanje, kdo je sploh bil Peter Sellers. Preprosto vprašanje, ki pa ne da nujno preprostega odgovora, kot je ugotovila Tina Lamovšek. Oddajo Junaki našega časa torej posvečamo igralski legendi Petru Sellersu. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 Sep 2014 07:30:00 +0000 Peter Sellers Botaničarka slovenskega rodu in strokovnjakinja za okrasne in užitne rastline Jelena de Belder- Kovačič (23.8.1925 – 31.9.2003) je napisala pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Slovenci smo jo pobliže spoznali po istoimenski seriji ter ob drugih televizijskih oddajah, iz katerih smo si izposodili tudi nekaj odlomkov, ki jih lahko slišite v oddaji. Kot žlahtniteljica je de Belderjeva vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli. Za svoje dosežke je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja ter si pridobila naziv baronica. Življenjska pot Jelene de Belder se je začela v Zagrebu, kjer je diplomirala iz agronomije, nekaj časa delala v vrtnarijah po zahodni Evropi, leta 1954 pa se je naselila v Belgiji. Tam je z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, kjer so se srečevali tudi Slovenci. Med njimi sta bila tudi Marko Viher in Matic Sever, ki imata na Jeleno de Belder-Kovačič še vedno žive spomine. Foto: TV SLO. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/05/JelenadeBelder-Kovacic2355273.mp3 RTVSLO – Prvi 767 clean Botaničarka slovenskega rodu in strokovnjakinja za okrasne in užitne rastline Jelena de Belder- Kovačič (23.8.1925 – 31.9.2003) je napisala pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Slovenci smo jo pobliže spoznali po istoimenski seriji ter ob drugih televizijskih oddajah, iz katerih smo si izposodili tudi nekaj odlomkov, ki jih lahko slišite v oddaji. Kot žlahtniteljica je de Belderjeva vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli. Za svoje dosežke je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja ter si pridobila naziv baronica. Življenjska pot Jelene de Belder se je začela v Zagrebu, kjer je diplomirala iz agronomije, nekaj časa delala v vrtnarijah po zahodni Evropi, leta 1954 pa se je naselila v Belgiji. Tam je z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, kjer so se srečevali tudi Slovenci. Med njimi sta bila tudi Marko Viher in Matic Sever, ki imata na Jeleno de Belder-Kovačič še vedno žive spomine. Foto: TV SLO. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 31 Aug 2014 22:00:00 +0000 Jelena de Belder- Kovačič "Težko je reči, kaj je nemogoče, saj so včerajšnje sanje današnje upanje in jutrišnja resničnost," je nekoč dejal leta 1882 rojen ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir Robert Hutchings Goddard. Naziv "oče modernega raketnega pogona" si je prislužil predvsem zaradi izuma prve rakete na tekoče gorivo. Ta je leta 1926 tudi uspešno poletela. V spomin na tega briljantnega znanstvenika je ameriška vesoljska agencija NASA ustanovila vesoljski center Goddard Space Flight Center v ameriški zvezni državi Maryland. Morda pa ste ljubitelji televizijskih nadaljevank njegovo ime zasledili še nekje: v seriji Mladi Indiana Jones ima naslovni junak pomočnika Goddarda, serija Star Trek: Naslednja generacija pa je imela vesoljsko ladjo s tem imenom. Preletimo zdaj življenje Roberta Goddarda v oddaji Junaki našega časa, v kateri ne bo manjkalo sanj in raket, kot je poizvedela Tina Lamovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/08/22/RobertGoddard2339803.mp3 RTVSLO – Prvi 665 clean "Težko je reči, kaj je nemogoče, saj so včerajšnje sanje današnje upanje in jutrišnja resničnost," je nekoč dejal leta 1882 rojen ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir Robert Hutchings Goddard. Naziv "oče modernega raketnega pogona" si je prislužil predvsem zaradi izuma prve rakete na tekoče gorivo. Ta je leta 1926 tudi uspešno poletela. V spomin na tega briljantnega znanstvenika je ameriška vesoljska agencija NASA ustanovila vesoljski center Goddard Space Flight Center v ameriški zvezni državi Maryland. Morda pa ste ljubitelji televizijskih nadaljevank njegovo ime zasledili še nekje: v seriji Mladi Indiana Jones ima naslovni junak pomočnika Goddarda, serija Star Trek: Naslednja generacija pa je imela vesoljsko ladjo s tem imenom. Preletimo zdaj življenje Roberta Goddarda v oddaji Junaki našega časa, v kateri ne bo manjkalo sanj in raket, kot je poizvedela Tina Lamovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Aug 2014 07:30:00 +0000 Robert Goddard Zapuščina nekaterih zdravnikov še danes predstavlja trdne temelje uspešnega zdravljenja bolezni sodobnega časa. To velja tudi za delo prof. dr. Ljudevita Merčuna, ki je velik del svoje poklicne poti posvetil preučevanju in zdravljenju sladkorne bolezni. Rodil se je leta 1900 v Mengšu, pri komaj 54-ih pa je umrl pod vrhom Storžiča. Svoje strokovno znanje o diabetesu je nenehno izpopolnjeval in z novostmi seznanjal bolnike, študente in medicinsko osebje. Danes je stroka enotna, da je bil dr. Merčun prvi slovenski diabetolog. Njegovo življenje in delo nam bo v oddaji Junaki našega časa približala Ana Marija Hafner, predsednica Društva diabetikov Tržič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/08/18/LjudevitMercun-prvislovenskidiabetolog2334380.mp3 RTVSLO – Prvi 505 clean Zapuščina nekaterih zdravnikov še danes predstavlja trdne temelje uspešnega zdravljenja bolezni sodobnega časa. To velja tudi za delo prof. dr. Ljudevita Merčuna, ki je velik del svoje poklicne poti posvetil preučevanju in zdravljenju sladkorne bolezni. Rodil se je leta 1900 v Mengšu, pri komaj 54-ih pa je umrl pod vrhom Storžiča. Svoje strokovno znanje o diabetesu je nenehno izpopolnjeval in z novostmi seznanjal bolnike, študente in medicinsko osebje. Danes je stroka enotna, da je bil dr. Merčun prvi slovenski diabetolog. Njegovo življenje in delo nam bo v oddaji Junaki našega časa približala Ana Marija Hafner, predsednica Društva diabetikov Tržič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Aug 2014 08:58:00 +0000 Ljudevit Merčun - prvi slovenski diabetolog Nekoga označiti za junaka v vojaško napetih okoliščinah že samo po sebi nakazuje na to, da je takšna ocena še kako odvisna od tega, čigavi strani in ideologiji je oseba služila. V oddaji predstavljamo vojaškega in računalniškega strokovnjaka, ki je pravilno prepoznal lažni alarm in tako sprejel pogumno odločitev – nadrejenih ni obvestil o nevarnosti, ki mu jo je sporočal računalniški sistem. Ruska stran je seveda zadržana in trdi, da en človek ni mogel sprejemati pomembnih vojaških in političnih odločitev ter tako ne bi mogel spremeniti toka zgodovine. Čas in delo častnika Stanislava Petrova spoznavamo skupaj z vojaškim zgodovinarjem, direktorjem Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Damijanom Guštinom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/08/04/StanislavPetrov2321725.mp3 RTVSLO – Prvi 546 clean Nekoga označiti za junaka v vojaško napetih okoliščinah že samo po sebi nakazuje na to, da je takšna ocena še kako odvisna od tega, čigavi strani in ideologiji je oseba služila. V oddaji predstavljamo vojaškega in računalniškega strokovnjaka, ki je pravilno prepoznal lažni alarm in tako sprejel pogumno odločitev – nadrejenih ni obvestil o nevarnosti, ki mu jo je sporočal računalniški sistem. Ruska stran je seveda zadržana in trdi, da en človek ni mogel sprejemati pomembnih vojaških in političnih odločitev ter tako ne bi mogel spremeniti toka zgodovine. Čas in delo častnika Stanislava Petrova spoznavamo skupaj z vojaškim zgodovinarjem, direktorjem Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Damijanom Guštinom. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Aug 2014 18:00:00 +0000 Stanislav Petrov Na čisto prvi znamki, ki jo je po osamosvojitvi izdala slovenska pošta, nista bila upodobljena ne Prešeren ne Triglav. Tudi lipov list, človeška ribica in vaška situla so morali čakati druge priložnosti, saj je prednost pred vsemi dobil načrt za tako imenovano katedralo svobode, to je, za novo zgradbo slovenskega parlamenta, ki ga je pripravil arhitekt Jože Plečnik. In čeprav samo poslopje ni bilo nikoli zgrajeno, je podoba Plečnikovega parlamenta pozneje našla svojo pot še na kovanec za deset evrskih centov. Vse torej kaže, da je veliki arhitekt s svojo katedralo svobode ustvaril eno ključnih samoidentifikacijskih podob slovenstva. Zakaj se je Plečnikovo delo, ki ga seveda ne gre reducirati le na ta nerealiziran čeprav ikoničen projekt, tako udomačilo med Slovenci in zakaj ga častijo tudi ljubitelji umetnosti s celega sveta, pred prvim zasedanjem novega državnega zbora preverjamo v ponovitvi oddaje Junaki našega časa. Pripravil jo je Goran Dekleva. foto: Wikipedija http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/07/25/JozePlecnikinnjegovparlament2313152.mp3 RTVSLO – Prvi 738 clean Na čisto prvi znamki, ki jo je po osamosvojitvi izdala slovenska pošta, nista bila upodobljena ne Prešeren ne Triglav. Tudi lipov list, človeška ribica in vaška situla so morali čakati druge priložnosti, saj je prednost pred vsemi dobil načrt za tako imenovano katedralo svobode, to je, za novo zgradbo slovenskega parlamenta, ki ga je pripravil arhitekt Jože Plečnik. In čeprav samo poslopje ni bilo nikoli zgrajeno, je podoba Plečnikovega parlamenta pozneje našla svojo pot še na kovanec za deset evrskih centov. Vse torej kaže, da je veliki arhitekt s svojo katedralo svobode ustvaril eno ključnih samoidentifikacijskih podob slovenstva. Zakaj se je Plečnikovo delo, ki ga seveda ne gre reducirati le na ta nerealiziran čeprav ikoničen projekt, tako udomačilo med Slovenci in zakaj ga častijo tudi ljubitelji umetnosti s celega sveta, pred prvim zasedanjem novega državnega zbora preverjamo v ponovitvi oddaje Junaki našega časa. Pripravil jo je Goran Dekleva. foto: Wikipedija http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Jul 2014 07:40:00 +0000 Jože Plečnik in njegov parlament Leta 1947 je svet razburjeno spremljal mladega pustolovca Thora Heyerdahla, ki se je s splavom Kon Tiki odpravil na neverjetno, skoraj 8000 kilometrov dolgo plovbo preko Tihega oceana. Na ogorčenje mnogih je Heyerdahl trdil, da so Polinezijsko otočje naselili južnoameriški domorodci. Kljub temu, da ni znal plavati in se je bal vode, se je odločil svojo teorijo potrditi z legendarnim pomorskim podvigom. Thora Heyerdahla smo predstavili v oddaji Junaki našega časa, ki jo pripravila Martina Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/07/18/ThorHeyerdahl2307324.mp3 RTVSLO – Prvi 570 clean Leta 1947 je svet razburjeno spremljal mladega pustolovca Thora Heyerdahla, ki se je s splavom Kon Tiki odpravil na neverjetno, skoraj 8000 kilometrov dolgo plovbo preko Tihega oceana. Na ogorčenje mnogih je Heyerdahl trdil, da so Polinezijsko otočje naselili južnoameriški domorodci. Kljub temu, da ni znal plavati in se je bal vode, se je odločil svojo teorijo potrditi z legendarnim pomorskim podvigom. Thora Heyerdahla smo predstavili v oddaji Junaki našega časa, ki jo pripravila Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Jul 2014 07:40:00 +0000 Thor Heyerdahl Mary Anning (1799 - 1847) je bila britanska zbiralka fosilov, ki je s svojimi najdbami v začetku 19. stoletja pomembno doprinesla k razvoju paleontologije. Njena odkritja ostankov ihtiozavra, pleziozavra, pterozavra in drugih fosilnih glavonožcev na obalah južne Anglije, kjer je živela so znanstvenikov pomagala bolje razumeti evolucijo. V njenem času namreč niso prav dobro znali razložiti, kaj so fosili. Ljudje so se spraševali, ali so nemara živali okamenele s čarovnijo in jih nasploh imeli za »čudesa narave«. Dvanajst let po njeni smrti 1859 izide eno temeljnih del biološke znanosti O nastanku vrst, Charlesa Darwina. Sogovornik Barbare B. Drnovšek v oddaji Junaki našega časa je magister Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/07/11/MaryAnning2300600.mp3 RTVSLO – Prvi 444 clean Mary Anning (1799 - 1847) je bila britanska zbiralka fosilov, ki je s svojimi najdbami v začetku 19. stoletja pomembno doprinesla k razvoju paleontologije. Njena odkritja ostankov ihtiozavra, pleziozavra, pterozavra in drugih fosilnih glavonožcev na obalah južne Anglije, kjer je živela so znanstvenikov pomagala bolje razumeti evolucijo. V njenem času namreč niso prav dobro znali razložiti, kaj so fosili. Ljudje so se spraševali, ali so nemara živali okamenele s čarovnijo in jih nasploh imeli za »čudesa narave«. Dvanajst let po njeni smrti 1859 izide eno temeljnih del biološke znanosti O nastanku vrst, Charlesa Darwina. Sogovornik Barbare B. Drnovšek v oddaji Junaki našega časa je magister Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Jul 2014 07:31:00 +0000 Mary Anning Roald Amundsen (1872 - 1928) je bil norveški raziskovalec polarnih območij, ki je pred več kot sto leti kot prvi človek v zgodovini osvojil južni pol. Bil je mož velikih ambicij, sanj in vzgibov, kakršni še danes ženejo raziskovalce, da tvegajo svoje življenje v najodročnejših in najekstremnejših krajih sveta. Preminil je junija 1928 v eni od reševalnih misij na severnem polu. Po njem so na Antarktiki poimenovali goro, zaliv, ledenik in raziskovalno postajo, njegovo ime nosi tudi krater na Luni. Roalda Amundsena v Junakih našega časa predstavljata Jure Čepin in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia/Vidariv http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/30/RoaldAmundsen2288038.mp3 RTVSLO – Prvi 491 clean Roald Amundsen (1872 - 1928) je bil norveški raziskovalec polarnih območij, ki je pred več kot sto leti kot prvi človek v zgodovini osvojil južni pol. Bil je mož velikih ambicij, sanj in vzgibov, kakršni še danes ženejo raziskovalce, da tvegajo svoje življenje v najodročnejših in najekstremnejših krajih sveta. Preminil je junija 1928 v eni od reševalnih misij na severnem polu. Po njem so na Antarktiki poimenovali goro, zaliv, ledenik in raziskovalno postajo, njegovo ime nosi tudi krater na Luni. Roalda Amundsena v Junakih našega časa predstavljata Jure Čepin in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia/Vidariv http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Jun 2014 13:01:00 +0000 Roald Amundsen Ena od najprepoznavnejših ikon svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji je zagotovo tudi nacionalni junak Pele. Bosonogi deček, kije na ulicah rodnega Bauruja igral nogomet, si je v karieri pribrcal naziv nogometaša stoletja. Morda najslavnejši nogometaš vseh časov v Braziliji uživa status božanstva. V današnjih Junakih našega časa ponavljamo oddajo, ki je nastala ob prejšnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Zakaj je Pele Junak našega časa, je raziskovala Janina Jenko. foto: Flickr/Cliff http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/20/EdsonArantesdoNascimento-Pel2277861.mp3 RTVSLO – Prvi 827 clean Ena od najprepoznavnejših ikon svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji je zagotovo tudi nacionalni junak Pele. Bosonogi deček, kije na ulicah rodnega Bauruja igral nogomet, si je v karieri pribrcal naziv nogometaša stoletja. Morda najslavnejši nogometaš vseh časov v Braziliji uživa status božanstva. V današnjih Junakih našega časa ponavljamo oddajo, ki je nastala ob prejšnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Zakaj je Pele Junak našega časa, je raziskovala Janina Jenko. foto: Flickr/Cliff http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Jun 2014 07:35:00 +0000 Edson Arantes do Nascimento - Pelé »Neka stvar je pravilna, kadar teži k ohranitvi integritete, stabilnosti in lepote biotske skupnosti. Napačna je, kadar k temu ne teži,« je največkrat citirana misel očeta okoljevarstvenih gibanj Alda Leopolda. Okoljski publicist, znanstvenik, eden prvih naravovarstvenikov se je rodil leta 1887 v ameriški zvezni državi Iowa in preminil nekaj let po koncu druge svetovne vojne leta 1948. Takoj po študiju gozdarstva na prestižni univerzi Yale je leta 1909 pričel delati za nacionalno gozdarsko službo. V Združenih državah Amerike in velikem delu sveta praktično vsak povprečno izobražen človek pozna njegovo najznamenitejše delo Almanah peščene dežele, v katerem je razširil etiko na odnos do nečloveških živih bitij in ekosistemov. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: www.nsrwa.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/13/AldoLeopold2270165.mp3 RTVSLO – Prvi 565 clean »Neka stvar je pravilna, kadar teži k ohranitvi integritete, stabilnosti in lepote biotske skupnosti. Napačna je, kadar k temu ne teži,« je največkrat citirana misel očeta okoljevarstvenih gibanj Alda Leopolda. Okoljski publicist, znanstvenik, eden prvih naravovarstvenikov se je rodil leta 1887 v ameriški zvezni državi Iowa in preminil nekaj let po koncu druge svetovne vojne leta 1948. Takoj po študiju gozdarstva na prestižni univerzi Yale je leta 1909 pričel delati za nacionalno gozdarsko službo. V Združenih državah Amerike in velikem delu sveta praktično vsak povprečno izobražen človek pozna njegovo najznamenitejše delo Almanah peščene dežele, v katerem je razširil etiko na odnos do nečloveških živih bitij in ekosistemov. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: www.nsrwa.org http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Jun 2014 07:31:00 +0000 Aldo Leopold V Junakih našega časa bomo predstavili brazilskega športnega novinarja Maria Rodriguesa Filha, po katerem so poimenovali nogometni stadion v Riu de Janeriu, bolj znan kot Maracana. Na njem bo tudi finalna tekma prvenstva. Filho, ki je živel med letoma 1908 in 1966, se je še posebno zavzemal za graditev omenjenega stadiona prav tam, kjer stoji danes, namenu pa so ga izročili leta 1950, ko je Brazilija prvič gostila mundial. Takrat sta se v dramatični finalni tekmi pomerili reprezentanci Urugvaja in Brazilije. Druga je izgubila in ta športni poraz je za narod, ki mu nogomet pomeni zelo zelo veliko, še vedno boleč, kot bo povedal naš sogovornik sekretar veleposlaništva federativne republike Brazilije v Ljubljani – Ibere Uchoa de Azevedo Barbosa. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/09/2264217.mp3 RTVSLO – Prvi 510 clean V Junakih našega časa bomo predstavili brazilskega športnega novinarja Maria Rodriguesa Filha, po katerem so poimenovali nogometni stadion v Riu de Janeriu, bolj znan kot Maracana. Na njem bo tudi finalna tekma prvenstva. Filho, ki je živel med letoma 1908 in 1966, se je še posebno zavzemal za graditev omenjenega stadiona prav tam, kjer stoji danes, namenu pa so ga izročili leta 1950, ko je Brazilija prvič gostila mundial. Takrat sta se v dramatični finalni tekmi pomerili reprezentanci Urugvaja in Brazilije. Druga je izgubila in ta športni poraz je za narod, ki mu nogomet pomeni zelo zelo veliko, še vedno boleč, kot bo povedal naš sogovornik sekretar veleposlaništva federativne republike Brazilije v Ljubljani – Ibere Uchoa de Azevedo Barbosa. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Jun 2014 08:50:00 +0000 Mario Rodrigues Filho Josepha Mallorda Williama Turnerja umetnostna zgodovina uvršča med najpomembnejše evropske slikarje. Ta britanski romantični krajinar, akvarelist in grafik je na prelomu iz 18. v 19. stoletje ustvaril edinstven slog, s katerim je odprl vrata impresionizmu. Turner velja za enega najbolj inovativnih in tehnično nadarjenih slikarjev. Ljudje v njegovem času so ga imeli za malo norega, saj so bile njegove slike tako zelo drugačen od tistega, kar so ustvarjali drugi umetniki. Režiser Mike Leigh je njegovo življenje in delo letos predelal v filmski portret. Ekscentričnega slikarja je upodobil Timothy Spall, ki je na nedavnem filmskem festivalu v Cannesu prejel tudi nagrado za najboljšo moško vlogo in nasploh navdušil filmske kritike. Turnerja v Junakih našega časa predstavlja umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar – muzejski svetnik Narodne galerije. Z njim se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/02/2256653.mp3 RTVSLO – Prvi 487 clean Josepha Mallorda Williama Turnerja umetnostna zgodovina uvršča med najpomembnejše evropske slikarje. Ta britanski romantični krajinar, akvarelist in grafik je na prelomu iz 18. v 19. stoletje ustvaril edinstven slog, s katerim je odprl vrata impresionizmu. Turner velja za enega najbolj inovativnih in tehnično nadarjenih slikarjev. Ljudje v njegovem času so ga imeli za malo norega, saj so bile njegove slike tako zelo drugačen od tistega, kar so ustvarjali drugi umetniki. Režiser Mike Leigh je njegovo življenje in delo letos predelal v filmski portret. Ekscentričnega slikarja je upodobil Timothy Spall, ki je na nedavnem filmskem festivalu v Cannesu prejel tudi nagrado za najboljšo moško vlogo in nasploh navdušil filmske kritike. Turnerja v Junakih našega časa predstavlja umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar – muzejski svetnik Narodne galerije. Z njim se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Jun 2014 08:12:00 +0000 JMW Turner Spomnili se bomo prof. dr. Antona Dolenca – zdravnika, medicinskega etika in deontologa, slikarja in pesnika, ki je živel v letih od 1930 do 2013. Kot dolgoletni predsednik Slovenskega zdravniškega društva je v svojem času pomembno sooblikoval zdravstveno politiko bil kritičen do razmer v zdravstvu. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je spodbudil zidavo nove medicinske fakultete v Ljubljani in dosegel vnovično uvedbo šestletnega študija medicine. Svoj osebni svet je prelil v poezijo in na platna. Nedavno so po njem poimenovali osrednjo galerijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: folketc.si http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/05/19/2240538.mp3 RTVSLO – Prvi 555 clean Spomnili se bomo prof. dr. Antona Dolenca – zdravnika, medicinskega etika in deontologa, slikarja in pesnika, ki je živel v letih od 1930 do 2013. Kot dolgoletni predsednik Slovenskega zdravniškega društva je v svojem času pomembno sooblikoval zdravstveno politiko bil kritičen do razmer v zdravstvu. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je spodbudil zidavo nove medicinske fakultete v Ljubljani in dosegel vnovično uvedbo šestletnega študija medicine. Svoj osebni svet je prelil v poezijo in na platna. Nedavno so po njem poimenovali osrednjo galerijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: folketc.si http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 May 2014 08:50:00 +0000 Prof. dr. Anton Dolenc Ko so 500 umetniških kritikov in zgodovinarjev vprašali, katero je napomembnejše umetniško delo moderne umetnosti, se je na prvem mestu za marskikoga presenetljivo znašla Fontana Marcela Duchampa. Pisoar, ki ga je Duchamp obrnil na glavo in poimenoval Fontana, je leta 1917 naletel na le malo razumevanja, toda vpliv, ki ga je to delo imelo v drugi polovici 20. stoletja, je spremenil razumevanje umetnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/05/12/2231210.mp3 RTVSLO – Prvi 640 clean Ko so 500 umetniških kritikov in zgodovinarjev vprašali, katero je napomembnejše umetniško delo moderne umetnosti, se je na prvem mestu za marskikoga presenetljivo znašla Fontana Marcela Duchampa. Pisoar, ki ga je Duchamp obrnil na glavo in poimenoval Fontana, je leta 1917 naletel na le malo razumevanja, toda vpliv, ki ga je to delo imelo v drugi polovici 20. stoletja, je spremenil razumevanje umetnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 May 2014 07:40:00 +0000 Marcel Duchamp Slovensko politiko, v grobem rečeno, že skoraj stoletje in pol zaznamuje razklanost na dva ne le nasprotujoča si, temveč – prepogosto – že kar izključujoča se tabora. Strahovi, zamere in predsodki, ki jih na levici gojijo o desnici, ter strahovi, zamere in predsodki, ki jih na desnici gojijo o levici, se gladko prenašajo iz roda v rod. Tisti politik, ki želi pri nas misliti s svojo glavo, ki želi kritičnemu pretresanju podvreči ustaljena prepričanja tako enega kakor drugega tradicionalnega tabora ter javnost nagovarjati z idejami in stališči, ki niso preprosto vpisljiva v izključevalno dihotomijo staroslovencev in mladoslovencev, klerikalcev in liberalcev ali domobrancev in partizanov, pa se lahko nadeja kvečjemu vsesplošnega nezaupanja in številnih polen, ki mu bodo pod noge letela zdaj z ene zdaj z druge strani. Eden takih je bil zagotovo krščanski socialist dr. Andrej Gosar. Bil je ugleden pravnik, sociolog, ekonomist in univerzitetni predavatelj pa tudi poslanec in minister za časa prve Jugoslavije, a njegova izvirna politična misel ga je, ko se je v dvajsetih in tridesetih letih nebo nad Evropo nezadržno mračilo, potiskala na margino. Z globokim nezaupanjem so nanj zrli tako zagrizeni klerikalci kakor zagrizeni komunisti, z njim so precej ostro polemizirali tudi mlajši krščanski socialisti in ko se je začela druga svetovna vojna, ni šel ne k partizanom ne k domobrancem. Ostal je sam in danes je večidel pozabljen, izbrisan iz našega kolektivnega spomina. A to še ne pomeni, da nam, ki živimo v 21. stoletju, njegovi nazori in njegova življenjska usoda ne morejo povedati ničesar pomembnega. Česa se torej lahko naučimo pri dr. Andreju Gosarju, bomo preverjali v današnjih Junakih našega časa, ki bodo na sporedu prav ob 44. obletnici Gosarjeve smrti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/04/18/2210291.mp3 RTVSLO – Prvi 853 clean Slovensko politiko, v grobem rečeno, že skoraj stoletje in pol zaznamuje razklanost na dva ne le nasprotujoča si, temveč – prepogosto – že kar izključujoča se tabora. Strahovi, zamere in predsodki, ki jih na levici gojijo o desnici, ter strahovi, zamere in predsodki, ki jih na desnici gojijo o levici, se gladko prenašajo iz roda v rod. Tisti politik, ki želi pri nas misliti s svojo glavo, ki želi kritičnemu pretresanju podvreči ustaljena prepričanja tako enega kakor drugega tradicionalnega tabora ter javnost nagovarjati z idejami in stališči, ki niso preprosto vpisljiva v izključevalno dihotomijo staroslovencev in mladoslovencev, klerikalcev in liberalcev ali domobrancev in partizanov, pa se lahko nadeja kvečjemu vsesplošnega nezaupanja in številnih polen, ki mu bodo pod noge letela zdaj z ene zdaj z druge strani. Eden takih je bil zagotovo krščanski socialist dr. Andrej Gosar. Bil je ugleden pravnik, sociolog, ekonomist in univerzitetni predavatelj pa tudi poslanec in minister za časa prve Jugoslavije, a njegova izvirna politična misel ga je, ko se je v dvajsetih in tridesetih letih nebo nad Evropo nezadržno mračilo, potiskala na margino. Z globokim nezaupanjem so nanj zrli tako zagrizeni klerikalci kakor zagrizeni komunisti, z njim so precej ostro polemizirali tudi mlajši krščanski socialisti in ko se je začela druga svetovna vojna, ni šel ne k partizanom ne k domobrancem. Ostal je sam in danes je večidel pozabljen, izbrisan iz našega kolektivnega spomina. A to še ne pomeni, da nam, ki živimo v 21. stoletju, njegovi nazori in njegova življenjska usoda ne morejo povedati ničesar pomembnega. Česa se torej lahko naučimo pri dr. Andreju Gosarju, bomo preverjali v današnjih Junakih našega časa, ki bodo na sporedu prav ob 44. obletnici Gosarjeve smrti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Apr 2014 08:00:00 +0000 Andrej Gosar Pred natanko petdesetimi je preminila ameriška okoljevarstvenica Rachel Carson. Leta 1962 je s knjigo Nema pomlad povzročila okoljevarstveno revolucijo, ko je med prvimi na svetu utemeljeno predstavila posledice nerazsodne rabe pesticidov za okolje, ki jih je bilo v povojnih Združenih državah Amerike mogoče opaziti v primerih množičnih poginov ptic. Pojmi, kot so okoljevarstvo, ohranjanje narave in okoljska škoda pred Nemo pomladjo v splošni javnosti praktično niso obstajali. Oddajo Junaki našega časa o Rachel Carson je pripravil Blaž Mazi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/04/11/2200817.mp3 RTVSLO – Prvi 634 clean Pred natanko petdesetimi je preminila ameriška okoljevarstvenica Rachel Carson. Leta 1962 je s knjigo Nema pomlad povzročila okoljevarstveno revolucijo, ko je med prvimi na svetu utemeljeno predstavila posledice nerazsodne rabe pesticidov za okolje, ki jih je bilo v povojnih Združenih državah Amerike mogoče opaziti v primerih množičnih poginov ptic. Pojmi, kot so okoljevarstvo, ohranjanje narave in okoljska škoda pred Nemo pomladjo v splošni javnosti praktično niso obstajali. Oddajo Junaki našega časa o Rachel Carson je pripravil Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Apr 2014 07:40:00 +0000 Rachel Carson Trideset let po smrti Ansela Adamsa (1902-1984) prihaja do izraza njegovo vizionarsko upodabljanje naravnih prizorov. Ameriški fotograf, umetnik in okoljevarstvenik je skušal na črno-belih fotografijah ameriške divjine upodobiti lastno doživljanje naravnih lepot. Njegove najbolj znane fotografije prihajajo iz nacionalnega parka Yosemite, Sierre Nevade in drugih predelov Združenih držav. Poleg premikanja tehničnih meja v fotografiji mu zgodovinarji pripisujejo zasluge pri vzpostavljanju zaščitenih naravnih parkov, saj naj bi ravno njegove umetniške uprizoritve narave na fotografijah prepričale odločevalce, da je treba določene predele zaščititi pred napredkom civilizacije. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Wikipedija/J. Malcolm Greany http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/04/04/2192713.mp3 RTVSLO – Prvi 626 clean Trideset let po smrti Ansela Adamsa (1902-1984) prihaja do izraza njegovo vizionarsko upodabljanje naravnih prizorov. Ameriški fotograf, umetnik in okoljevarstvenik je skušal na črno-belih fotografijah ameriške divjine upodobiti lastno doživljanje naravnih lepot. Njegove najbolj znane fotografije prihajajo iz nacionalnega parka Yosemite, Sierre Nevade in drugih predelov Združenih držav. Poleg premikanja tehničnih meja v fotografiji mu zgodovinarji pripisujejo zasluge pri vzpostavljanju zaščitenih naravnih parkov, saj naj bi ravno njegove umetniške uprizoritve narave na fotografijah prepričale odločevalce, da je treba določene predele zaščititi pred napredkom civilizacije. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Wikipedija/J. Malcolm Greany http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 Apr 2014 07:40:00 +0000 Ansel Adams Dr. Albin Belar (1864–1939) je bil vsestranski naravoslovec, a zgodovina ga je skoraj pozabila. Njegovi najpomembnejši znanstveni dosežki spadajo na področje seizmologije. V Ljubljani je leta 1897 ustanovil potresno opazovalnico, eno prvih v svetu, izumil je tudi številne seizmološke instrumente. Napisal je tudi predlog kataloga naravnih spomenikov Kranjske, kar je bilo takrat zelo napredno, in se navduševal nad idejo, da bi Dolino triglavskih jezer že leta 1906 zavarovali kot narodni park. Po prvi svetovni vojni ga je oblast prignala na družbeni rob, prisilno so ga upokojili, mu odvzeli stanovanje in zaplenili premoženje z vso opremo. Njegovo delo in življenje sta pred leti v knjigi Albin Belar - Pozabljeni slovenski naravoslovec orisala Renato Vidrih in Jože A. Mihelič. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/28/2185290.mp3 RTVSLO – Prvi 890 clean Dr. Albin Belar (1864–1939) je bil vsestranski naravoslovec, a zgodovina ga je skoraj pozabila. Njegovi najpomembnejši znanstveni dosežki spadajo na področje seizmologije. V Ljubljani je leta 1897 ustanovil potresno opazovalnico, eno prvih v svetu, izumil je tudi številne seizmološke instrumente. Napisal je tudi predlog kataloga naravnih spomenikov Kranjske, kar je bilo takrat zelo napredno, in se navduševal nad idejo, da bi Dolino triglavskih jezer že leta 1906 zavarovali kot narodni park. Po prvi svetovni vojni ga je oblast prignala na družbeni rob, prisilno so ga upokojili, mu odvzeli stanovanje in zaplenili premoženje z vso opremo. Njegovo delo in življenje sta pred leti v knjigi Albin Belar - Pozabljeni slovenski naravoslovec orisala Renato Vidrih in Jože A. Mihelič. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Mar 2014 06:44:00 +0000 Dr. Albin Belar Preživel je štiri nacistična koncentracijska taborišča. Njegova knjiga s pomenljivim naslovom »Kljub vsemu rečem življenju da« sodi med deset najbolje prodajanih in največkrat prevedenih knjig 20. stoletja. V njej je Viktor Emil Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, v znanstvenem jeziku tenkočutno in podrobno opisal duševno doživljanje taboriščnikov, s tem pa tudi svojo izkušnjo in življenjsko filozofijo. V zgodovino se je zapisal tudi kot utemeljitelj psihoterapevtske smeri poimenovane logoterapija, ki je osredotočena na reševanje človekovih težav in stisk skozi njegovo izvirno človeško razsežnost svobode, odgovornosti in volje do smisla. O njegovem izjemnem življenju in delu bo v oddaji Junaki našega časa spregovoril prof. dr. Jože Ramovš, ki je Viktorja Frankla tudi osebno poznal. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: prof. dr. Franz Vesely/ WikimediaCommons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/21/2176621.mp3 RTVSLO – Prvi 824 clean Preživel je štiri nacistična koncentracijska taborišča. Njegova knjiga s pomenljivim naslovom »Kljub vsemu rečem življenju da« sodi med deset najbolje prodajanih in največkrat prevedenih knjig 20. stoletja. V njej je Viktor Emil Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, v znanstvenem jeziku tenkočutno in podrobno opisal duševno doživljanje taboriščnikov, s tem pa tudi svojo izkušnjo in življenjsko filozofijo. V zgodovino se je zapisal tudi kot utemeljitelj psihoterapevtske smeri poimenovane logoterapija, ki je osredotočena na reševanje človekovih težav in stisk skozi njegovo izvirno človeško razsežnost svobode, odgovornosti in volje do smisla. O njegovem izjemnem življenju in delu bo v oddaji Junaki našega časa spregovoril prof. dr. Jože Ramovš, ki je Viktorja Frankla tudi osebno poznal. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: prof. dr. Franz Vesely/ WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Mar 2014 08:50:00 +0000 Viktor Emil Frankl Paula, ne Pavla Jesih. Zato, ker ni hotela imeti s svojo preteklostjo, vezano na Slovenijo, ničesar več. Počutila se je izdano in zapuščeno celo od tistih, ki jih je nekoč navezala na svojo vrv in tako varovala njihovo življenje. Od tistih, ki bi ji s svojimi zvezami lahko pomagali, pa je bilo politično bolj korektno, predvsem pa bolj varno, da ji niso. Kljub temu, da je njena zgodba tragična, je bila Paula Jesih vse tisto, kar sodobne ženske štejejo za uspešnost. Na toliko različnih področjih, da bi kaj takega težko dosegla celo v sedanjosti, ne pa v času med obema vojnama, ki samostojnim in uspešnim ženskam zares ni bil naklonjen. Zato tudi ne preseneča, da je na koncu za vse to plačala tako visoko ceno. Junakinje našega časa, alpinistke Paule Jesih, se je s sogovorniki spomnil Jure Čokl. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/14/2169698.mp3 RTVSLO – Prvi 720 clean Paula, ne Pavla Jesih. Zato, ker ni hotela imeti s svojo preteklostjo, vezano na Slovenijo, ničesar več. Počutila se je izdano in zapuščeno celo od tistih, ki jih je nekoč navezala na svojo vrv in tako varovala njihovo življenje. Od tistih, ki bi ji s svojimi zvezami lahko pomagali, pa je bilo politično bolj korektno, predvsem pa bolj varno, da ji niso. Kljub temu, da je njena zgodba tragična, je bila Paula Jesih vse tisto, kar sodobne ženske štejejo za uspešnost. Na toliko različnih področjih, da bi kaj takega težko dosegla celo v sedanjosti, ne pa v času med obema vojnama, ki samostojnim in uspešnim ženskam zares ni bil naklonjen. Zato tudi ne preseneča, da je na koncu za vse to plačala tako visoko ceno. Junakinje našega časa, alpinistke Paule Jesih, se je s sogovorniki spomnil Jure Čokl. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Mar 2014 08:30:00 +0000 Paula Jesih Annelies Marie Frank, bolj znana kot Ana Frank, je bila ena od mnogih otrok, ki jim je druga svetovna vojna usodno spremenila življenje. Umrla je v zgodnjih marčevskih dneh pred 69 leti in sicer po tem, ko so družino Frank izdali, jih aretirali in poslali v koncentracijska taborišča. Anin dnevnik ni le dragocen zgodovinski vir, ponuja tudi vpogled v življenje tedanje judovske družine in v intimna doživljanja najstnice. Z zgodbo so se lahko močno poistovetili mladi povojnih generacij, deloma pa je bila njena popularizacija tudi odsev ameriških teženj po ustanovitvi izraelske države, meni zgodovinar prof. dr. Božo Repe, s katerim se je pogovarjal Matic Jerman. Kakšno vlogo ima dnevnik v današnjem času in kako ga lahko razumemo Slovenci? V oddaji tudi o »ilegalčkih«, otrocih partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte, ki so jih starši morali zapustiti, otroci pa so s spremenjeno identiteto skriti očem javnosti preživeli vojno. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/10/2165120.mp3 RTVSLO – Prvi 862 clean Annelies Marie Frank, bolj znana kot Ana Frank, je bila ena od mnogih otrok, ki jim je druga svetovna vojna usodno spremenila življenje. Umrla je v zgodnjih marčevskih dneh pred 69 leti in sicer po tem, ko so družino Frank izdali, jih aretirali in poslali v koncentracijska taborišča. Anin dnevnik ni le dragocen zgodovinski vir, ponuja tudi vpogled v življenje tedanje judovske družine in v intimna doživljanja najstnice. Z zgodbo so se lahko močno poistovetili mladi povojnih generacij, deloma pa je bila njena popularizacija tudi odsev ameriških teženj po ustanovitvi izraelske države, meni zgodovinar prof. dr. Božo Repe, s katerim se je pogovarjal Matic Jerman. Kakšno vlogo ima dnevnik v današnjem času in kako ga lahko razumemo Slovenci? V oddaji tudi o »ilegalčkih«, otrocih partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte, ki so jih starši morali zapustiti, otroci pa so s spremenjeno identiteto skriti očem javnosti preživeli vojno. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Mar 2014 09:00:00 +0000 Ana Frank Pilotka Kristina Gorišek Novaković zaseda mesto prve Slovenke in ženske na Balkanu, ki je leta 1932 samostojno poletela. Dobršno mero poguma in znanja je bilo potrebnega za tak podvig v času, ko se je letalska tehnologija šele začela razvijati in ko so bile ženske v tem športu redke. Kristina Gorišek Novaković se rodila leta 1906 v Mekinjah pri Stični, po šolanju v meščanski in trgovski šoli pa odšla v Beograd, ki je bil takrat prestolnica kraljevine SHS. Tam je opravila izpit pred vojaško komisijo in prejela diplomo ter tudi medaljo za hrabrost. Umrla je let 1996 v Veliki Britaniji. Sogovornici Barbare Belehar Drnovšek, ki je oddajo pripravila, sta bili pilotki, članici Društva slovenskih letalk Boža Pustovrh Martinčič in Jasna Jerman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/03/2157366.mp3 RTVSLO – Prvi 584 clean Pilotka Kristina Gorišek Novaković zaseda mesto prve Slovenke in ženske na Balkanu, ki je leta 1932 samostojno poletela. Dobršno mero poguma in znanja je bilo potrebnega za tak podvig v času, ko se je letalska tehnologija šele začela razvijati in ko so bile ženske v tem športu redke. Kristina Gorišek Novaković se rodila leta 1906 v Mekinjah pri Stični, po šolanju v meščanski in trgovski šoli pa odšla v Beograd, ki je bil takrat prestolnica kraljevine SHS. Tam je opravila izpit pred vojaško komisijo in prejela diplomo ter tudi medaljo za hrabrost. Umrla je let 1996 v Veliki Britaniji. Sogovornici Barbare Belehar Drnovšek, ki je oddajo pripravila, sta bili pilotki, članici Društva slovenskih letalk Boža Pustovrh Martinčič in Jasna Jerman. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Mar 2014 12:50:00 +0000 Kristina Gorišek Novaković Nemškega matematika Carla Fridricha Gaussa danes vsi poznamo predvsem po zvonasti krivulji, ki nosi njegovo ime: gaussova krivulja. Toda Gauss je v matematiki in na številnih drugih področjih prispeval številna še mnogo pomembnejša odkritja. Med drugim je, kar ni tako znano, uspešno vzpostavil prvi telegraf, s katerim je lahko pošiljal sporočila kilometer in pol daleč. Oddajo je pripravil Jure Čepin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/02/21/2147642.mp3 RTVSLO – Prvi 549 clean Nemškega matematika Carla Fridricha Gaussa danes vsi poznamo predvsem po zvonasti krivulji, ki nosi njegovo ime: gaussova krivulja. Toda Gauss je v matematiki in na številnih drugih področjih prispeval številna še mnogo pomembnejša odkritja. Med drugim je, kar ni tako znano, uspešno vzpostavil prvi telegraf, s katerim je lahko pošiljal sporočila kilometer in pol daleč. Oddajo je pripravil Jure Čepin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Feb 2014 09:45:00 +0000 Carl Friedrich Gauss Ko se odpeljemo proti morju, se nam zdi samoumevno, da po kraških pokrajinah rastejo bori. A ti na Krasu niso bili od nekdaj. Med obema vojnama jih je zasadilo veliko delavnih rok domačinov pod vodstvom gozdarskega strokovnjaka Avgusta Kafola. Glede na to, da je razumevanje gozdov za Slovence vedno bilo in spet postaja izjemnega pomena, se bomo v prihodnjih minutah vprašali tudi, kako bi nekdanji rodovi gledali na sodobne izzive vpliva vremenskih ujm na gozdove. Avgusta Kafola - njegovi predniki so se na današnje slovensko ozemlje priselili iz Francije v 17. stoletju - boste spoznali ob pomoči gozdarke Branke Gasparič, izmed Kafolovih potomcev pa se je našemu vabilu odzvala njegova vnukinja Alenka Kafol. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/02/17/2142188.mp3 RTVSLO – Prvi 800 clean Ko se odpeljemo proti morju, se nam zdi samoumevno, da po kraških pokrajinah rastejo bori. A ti na Krasu niso bili od nekdaj. Med obema vojnama jih je zasadilo veliko delavnih rok domačinov pod vodstvom gozdarskega strokovnjaka Avgusta Kafola. Glede na to, da je razumevanje gozdov za Slovence vedno bilo in spet postaja izjemnega pomena, se bomo v prihodnjih minutah vprašali tudi, kako bi nekdanji rodovi gledali na sodobne izzive vpliva vremenskih ujm na gozdove. Avgusta Kafola - njegovi predniki so se na današnje slovensko ozemlje priselili iz Francije v 17. stoletju - boste spoznali ob pomoči gozdarke Branke Gasparič, izmed Kafolovih potomcev pa se je našemu vabilu odzvala njegova vnukinja Alenka Kafol. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Feb 2014 10:47:00 +0000 Avgust Kafol Bengalci pravijo, da človeško življenje ni dovolj dolgo, da bi človek lahko prebral vse, kar je Tagore napisal. Največji indijski moderni književnik Rabindranath Tagore, ki je kot prvi neevropejec prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je namreč ustvaril izredno obsežen literarni opus, bil pa je tudi slikar in izredno priljubljen skladatelj. V svojem življenju se je intenzivno posvečal tudi pedagoškemu delu ter si močno prizadeval za vzpostavitev pravega medkulturnega dialoga. Tagoreja smo predstavili v Junakih našega časa. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/02/07/2131796.mp3 RTVSLO – Prvi 730 clean Bengalci pravijo, da človeško življenje ni dovolj dolgo, da bi človek lahko prebral vse, kar je Tagore napisal. Največji indijski moderni književnik Rabindranath Tagore, ki je kot prvi neevropejec prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je namreč ustvaril izredno obsežen literarni opus, bil pa je tudi slikar in izredno priljubljen skladatelj. V svojem življenju se je intenzivno posvečal tudi pedagoškemu delu ter si močno prizadeval za vzpostavitev pravega medkulturnega dialoga. Tagoreja smo predstavili v Junakih našega časa. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Feb 2014 08:45:00 +0000 Rabindranath Tagore Stane Sever je umrl kmalu zatem, ko je po monodrami Krotko dekle avtorja F. M. Dostojevskega v Ribnici na Pohorju decembra 1970 padel zastor. Bil je ena od osrednjih osebnosti slovenskega gledališča. Ljubljanski Drami je bil zvest kar tri desetletja, nato pa je odšel na samostojno pot in ustanovil Gledališče enega. Ustvaril je veliko vlog tako na gledaliških deskah, filmu, televiziji in radiu ter za ustvarjalno delo dvakrat prejel Prešernovo nagrado. V letu, ko mineva sto let od njegovega rojstva bosta sogovornika v oddaji Junaki našega časa: direktor Gledališkega muzeja Ivo Svetina in Marko Črtalič, tajnik Sklada Staneta Severja, ki vsako leto tudi podeli nagrade v igralčev spomin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/02/06/2130035.mp3 RTVSLO – Prvi 738 clean Stane Sever je umrl kmalu zatem, ko je po monodrami Krotko dekle avtorja F. M. Dostojevskega v Ribnici na Pohorju decembra 1970 padel zastor. Bil je ena od osrednjih osebnosti slovenskega gledališča. Ljubljanski Drami je bil zvest kar tri desetletja, nato pa je odšel na samostojno pot in ustanovil Gledališče enega. Ustvaril je veliko vlog tako na gledaliških deskah, filmu, televiziji in radiu ter za ustvarjalno delo dvakrat prejel Prešernovo nagrado. V letu, ko mineva sto let od njegovega rojstva bosta sogovornika v oddaji Junaki našega časa: direktor Gledališkega muzeja Ivo Svetina in Marko Črtalič, tajnik Sklada Staneta Severja, ki vsako leto tudi podeli nagrade v igralčev spomin. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 2 Feb 2014 15:05:00 +0000 Stane Sever 2. polovico 19. stoletja je zaznamovala industrijska revolucija, ki je povsem spremenila dotedanjo podobo sveta. Pri razvoju tehnologije, ki je električno energijo naredila dostopno praktično vsakomur, pa je veliko vlogo odigral ameriški izumitelj Thomas Alva Edison. Patentiral je več kot tisoč izumov, med katerimi so najpomembnejši fonograf – prednik današnjega gramofona, naprava za predvajanje filmov in predvsem električna žarnica, ki je razsvetlila domove širom Evrope in ZDA. Edisonovo življenje pa je poleg izumov zaznamoval tudi spor z ameriškim izumiteljem srbskega rodu Nikolo Teslo, ki je privedel v t.i. »vojno tokov« ob koncu stoletja. Za svoje dosežke je Thomas Alva Edison prejel številne nagrade in priznanja, življenja pa si brez njegovih izumov dandanes praktično ne znamo več predstavljati. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/27/2117244.mp3 RTVSLO – Prvi 670 clean 2. polovico 19. stoletja je zaznamovala industrijska revolucija, ki je povsem spremenila dotedanjo podobo sveta. Pri razvoju tehnologije, ki je električno energijo naredila dostopno praktično vsakomur, pa je veliko vlogo odigral ameriški izumitelj Thomas Alva Edison. Patentiral je več kot tisoč izumov, med katerimi so najpomembnejši fonograf – prednik današnjega gramofona, naprava za predvajanje filmov in predvsem električna žarnica, ki je razsvetlila domove širom Evrope in ZDA. Edisonovo življenje pa je poleg izumov zaznamoval tudi spor z ameriškim izumiteljem srbskega rodu Nikolo Teslo, ki je privedel v t.i. »vojno tokov« ob koncu stoletja. Za svoje dosežke je Thomas Alva Edison prejel številne nagrade in priznanja, življenja pa si brez njegovih izumov dandanes praktično ne znamo več predstavljati. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Jan 2014 08:30:00 +0000 Thomas Alva Edison Danes je to, da računalniki opravljajo celo vrsto opravil, povsem samoumevno. Toda nekoč je en stroj opravljal le eno nalogo. Ideja, da bi lahko en stroj opravljal več nalog se je prvič porodila angleški matematičarki Adi Lovelace, hčerki pesnika lorda Byrona, ki je napisala tudi prvi računalniški program. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/17/2108584.mp3 RTVSLO – Prvi 637 clean Danes je to, da računalniki opravljajo celo vrsto opravil, povsem samoumevno. Toda nekoč je en stroj opravljal le eno nalogo. Ideja, da bi lahko en stroj opravljal več nalog se je prvič porodila angleški matematičarki Adi Lovelace, hčerki pesnika lorda Byrona, ki je napisala tudi prvi računalniški program. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Jan 2014 09:45:00 +0000 Ada Lovelace Med zdravniki, ki so pustili viden pečat v zgodovini svetovne medicinske stroke, je prav gotovo Slovenec Marko Gerbec [izg. Grbec], ki se je leta 1658 rodil v Šentvidu pri Stični. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je s skrbnim opazovanjem bolnikov in beleženjem njihovega zdravstvenega stanja namreč prvi opisal hudo motnjo srčnega ritma, ki lahko povzroči nezavest in tudi smrt. Njegov opis je odmeval že takrat, ko pa motnjo danes iščemo v medicinski literaturi, jo najdemo pod njegovim imenom. Delo izjemnega zdravnika Marka Gerbca [izg. Grbca] bo v oddaji Junaki našega časa predstavila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/10/2100646.mp3 RTVSLO – Prvi 756 clean Med zdravniki, ki so pustili viden pečat v zgodovini svetovne medicinske stroke, je prav gotovo Slovenec Marko Gerbec [izg. Grbec], ki se je leta 1658 rodil v Šentvidu pri Stični. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je s skrbnim opazovanjem bolnikov in beleženjem njihovega zdravstvenega stanja namreč prvi opisal hudo motnjo srčnega ritma, ki lahko povzroči nezavest in tudi smrt. Njegov opis je odmeval že takrat, ko pa motnjo danes iščemo v medicinski literaturi, jo najdemo pod njegovim imenom. Delo izjemnega zdravnika Marka Gerbca [izg. Grbca] bo v oddaji Junaki našega časa predstavila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Jan 2014 08:45:00 +0000 Marko Gerbec V decembru 2013 smo obeležili 100-letnico rojstva češkega režiserja Františka Čapa, ki se je v zavest slovenskih filmskih gledalcev zasidral kot režiser Vesne, enega najuspešnejših filmov v našem prostoru. Njegove filmske stvaritve zaznamujejo žanrskost, lahkotnost in odsotnost vojne tematike. Kljub temu da njegovi kasnejši filmi pri občinstvu niso bili tako dobro sprejeti in je leta 1972 umrl sam in pozabljen v piranski bolnišnici, Čap ostaja ena od dominantnih figur v zgodnjem obdobju slovenske kinematografije. O režiserjevem delu in zasebnem življenju bo spregovoril prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/07/2096946.mp3 RTVSLO – Prvi 587 clean V decembru 2013 smo obeležili 100-letnico rojstva češkega režiserja Františka Čapa, ki se je v zavest slovenskih filmskih gledalcev zasidral kot režiser Vesne, enega najuspešnejših filmov v našem prostoru. Njegove filmske stvaritve zaznamujejo žanrskost, lahkotnost in odsotnost vojne tematike. Kljub temu da njegovi kasnejši filmi pri občinstvu niso bili tako dobro sprejeti in je leta 1972 umrl sam in pozabljen v piranski bolnišnici, Čap ostaja ena od dominantnih figur v zgodnjem obdobju slovenske kinematografije. O režiserjevem delu in zasebnem življenju bo spregovoril prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Jan 2014 10:00:00 +0000 František Čap Slovita Troja še vedno buri domišljijo. Arheologi namreč na območju turškega Hisarlika v Mali Aziji odkrivajo ostanke, ki dokazujejo obstoj starodavnega mesta in pričajo o življenju v njem. Troja je dolgo veljala za mit. Pionirsko arheološko delo s Homerjevo Iliado navdahnjenega Nemca Heinricha Schliemanna pa je razkrilo, da je mesto v prejšnjih časih res obstajalo. Vznemirljivo Schliemannovo življenje in delo bo v oddaji Junaki našega časa predstavil prof. dr. Božidar Slapšak z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/08/2094168.mp3 RTVSLO – Prvi 817 clean Slovita Troja še vedno buri domišljijo. Arheologi namreč na območju turškega Hisarlika v Mali Aziji odkrivajo ostanke, ki dokazujejo obstoj starodavnega mesta in pričajo o življenju v njem. Troja je dolgo veljala za mit. Pionirsko arheološko delo s Homerjevo Iliado navdahnjenega Nemca Heinricha Schliemanna pa je razkrilo, da je mesto v prejšnjih časih res obstajalo. Vznemirljivo Schliemannovo življenje in delo bo v oddaji Junaki našega časa predstavil prof. dr. Božidar Slapšak z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 3 Jan 2014 12:15:00 +0000 Heinrich Schliemann Slikar in grafik Edvard Munch je ob dramatiku Henriku Ibsenu zagotovo eden najznamenitejših norveških umetnikov. Decembra mineva 150 let od njegovega rojstva. Bil je slabega zdravja, imel je finančne težave in sprva v umetniških krogih doživljal močno nasprotovanje, a je v umetnostni zgodovini pustil pomemben pečat. S svojimi ekspresionističnimi deli je oznanil začetek moderne umetnosti. Njegov Krik iz leta 1895 velja za eno od najdražjih slik, ki so jih kdaj prodali na javni dražbi. Umrl je leta 1944. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2013/12/23/2085520.mp3 RTVSLO – Prvi 564 clean Slikar in grafik Edvard Munch je ob dramatiku Henriku Ibsenu zagotovo eden najznamenitejših norveških umetnikov. Decembra mineva 150 let od njegovega rojstva. Bil je slabega zdravja, imel je finančne težave in sprva v umetniških krogih doživljal močno nasprotovanje, a je v umetnostni zgodovini pustil pomemben pečat. S svojimi ekspresionističnimi deli je oznanil začetek moderne umetnosti. Njegov Krik iz leta 1895 velja za eno od najdražjih slik, ki so jih kdaj prodali na javni dražbi. Umrl je leta 1944. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Dec 2013 10:20:00 +0000 Edvard Munch Življenja brez mobilnega telefona si marsikdo ne predstavlja več. Pri popularizaciji mobilnih telefonov sta pomembno vlogo odigrali cenovna dostopnost in velikost telefona. Prvi mobilni telefoni so stali več tisoč dolarjev in tehtali približno 2 kilograma. Prvi klic s takim telefonom je pred 40. leti opravil Marty Cooper, izumitelj naprave in vizionar. Umestili smo ga med junake našega časa. O izumitelju in izumu se je Urška Henigman pogovarjala z dr. Andražem Petrovčičem s Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2013/12/13/2075559.mp3 RTVSLO – Prvi 691 clean Življenja brez mobilnega telefona si marsikdo ne predstavlja več. Pri popularizaciji mobilnih telefonov sta pomembno vlogo odigrali cenovna dostopnost in velikost telefona. Prvi mobilni telefoni so stali več tisoč dolarjev in tehtali približno 2 kilograma. Prvi klic s takim telefonom je pred 40. leti opravil Marty Cooper, izumitelj naprave in vizionar. Umestili smo ga med junake našega časa. O izumitelju in izumu se je Urška Henigman pogovarjala z dr. Andražem Petrovčičem s Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Dec 2013 08:30:00 +0000 Marty Cooper V vsakem obdobju kroži med ljudmi veliko različnih, nasprotujočih si idej. Tiste, ki prodrejo in ki pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj, so lahko dolgo povsem v ozadju. In včasih je ključen oster um posameznika, da dolgo zapostavljene ideje tako prepričljivo argumentira, da postanejo čez čas praktično samoumevne. Srednjeveški judovski filozof Maimónides je tako sredi 12. stoletja s plodno navezavo na Aristotela uspel povrniti ugled človeškemu razumu. S svojimi razmišljanji je med drugim močno vlival na tudi kasnejše krščanske mislece ter utrl pot razsvetljenstvu stoletja kasneje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2013/12/09/2069709.mp3 RTVSLO – Prvi 634 clean V vsakem obdobju kroži med ljudmi veliko različnih, nasprotujočih si idej. Tiste, ki prodrejo in ki pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj, so lahko dolgo povsem v ozadju. In včasih je ključen oster um posameznika, da dolgo zapostavljene ideje tako prepričljivo argumentira, da postanejo čez čas praktično samoumevne. Srednjeveški judovski filozof Maimónides je tako sredi 12. stoletja s plodno navezavo na Aristotela uspel povrniti ugled človeškemu razumu. S svojimi razmišljanji je med drugim močno vlival na tudi kasnejše krščanske mislece ter utrl pot razsvetljenstvu stoletja kasneje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Dec 2013 09:00:00 +0000 Maimonides Američanka Amelia Mary Earhart je leta 1923 postala 16. ženska na svetu s pilotsko licenco. Pozneje se je v zgodovino letalstva vpisala kot prva, ki je preletela Atlantik. Temu podvigu so sledili nekateri drugi rekordi. Zadnji izziv - let okrog sveta - pa je bil zanjo tudi usoden. Njeno izginotje leta 1937 nekje nad pacifiškimi otoki je zavito v skrivnost in zato še vedno sproža številna namigovanja. Obsežna iskalna akcija je bila neuspešna. Pravega vzroka nesreče še vedno niso našli. Amelia Earhart pa še dandanes nagovarja vse ženske, naj si upajo podreti stereotipe, ki še vedno trmasto vztrajajo med spoloma in v nekaterih poklicih, menita sogovornici – slovenski letalki Irena Rymond in Danica Volčanšek Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2013/12/02/2062272.mp3 RTVSLO – Prvi 505 clean Američanka Amelia Mary Earhart je leta 1923 postala 16. ženska na svetu s pilotsko licenco. Pozneje se je v zgodovino letalstva vpisala kot prva, ki je preletela Atlantik. Temu podvigu so sledili nekateri drugi rekordi. Zadnji izziv - let okrog sveta - pa je bil zanjo tudi usoden. Njeno izginotje leta 1937 nekje nad pacifiškimi otoki je zavito v skrivnost in zato še vedno sproža številna namigovanja. Obsežna iskalna akcija je bila neuspešna. Pravega vzroka nesreče še vedno niso našli. Amelia Earhart pa še dandanes nagovarja vse ženske, naj si upajo podreti stereotipe, ki še vedno trmasto vztrajajo med spoloma in v nekaterih poklicih, menita sogovornici – slovenski letalki Irena Rymond in Danica Volčanšek Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Dec 2013 10:55:00 +0000 Amelia Earhart Tisto dopoldne, ko je leta 2007 pri 88ih prejela Nobelovo nagrado za književnost, se je nič hudega sluteča Doris Lessing odpravila po nakupih na eno izmed londonskih tržnic. Ko se je vrnila domov, so jo pred hišnimi vrati pričakali številni fotografi in novinarji in jo obvestili o časti, ki so ji jo namenili švedski akademiki. Velika pisateljica je ob tej novici samo zlovoljno zamomljala: »O, moj Bog«. Očitno je bilo, da ji je Nobelov odbor s svojo odločitvijo pokvaril načrte za prijetno popoldne. Video posnetek njene reakcije je nato hitro našel svojo pot na svetovni splet in tam požel odobravanje mladih, no, tisti malo starejši bralci pa so prav dobro vedeli, da je taka, globoko skeptična drža pač v skladu s pisateljico, ki so jo v prejšnjih desetletjih lahko spoznali preko romanov kot so Trava poje, Zlata beležnica, Spomini preživele in Peti otrok. Lessingova je namreč s svojim književnim delom izpisala trajen spomenik individualnosti, svojskosti in neodvisnosti, ki ne poklekne pred nikakršno avtoriteto. Več o Doris Lessing, ki je pred tednom dni umrla v 95. letu starosti, pa v tokratnih Junakih našega časa. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2013/11/22/2052592.mp3 RTVSLO – Prvi 777 clean Tisto dopoldne, ko je leta 2007 pri 88ih prejela Nobelovo nagrado za književnost, se je nič hudega sluteča Doris Lessing odpravila po nakupih na eno izmed londonskih tržnic. Ko se je vrnila domov, so jo pred hišnimi vrati pričakali številni fotografi in novinarji in jo obvestili o časti, ki so ji jo namenili švedski akademiki. Velika pisateljica je ob tej novici samo zlovoljno zamomljala: »O, moj Bog«. Očitno je bilo, da ji je Nobelov odbor s svojo odločitvijo pokvaril načrte za prijetno popoldne. Video posnetek njene reakcije je nato hitro našel svojo pot na svetovni splet in tam požel odobravanje mladih, no, tisti malo starejši bralci pa so prav dobro vedeli, da je taka, globoko skeptična drža pač v skladu s pisateljico, ki so jo v prejšnjih desetletjih lahko spoznali preko romanov kot so Trava poje, Zlata beležnica, Spomini preživele in Peti otrok. Lessingova je namreč s svojim književnim delom izpisala trajen spomenik individualnosti, svojskosti in neodvisnosti, ki ne poklekne pred nikakršno avtoriteto. Več o Doris Lessing, ki je pred tednom dni umrla v 95. letu starosti, pa v tokratnih Junakih našega časa. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Nov 2013 08:10:00 +0000 Doris Lessing RTVSLO – Prvi no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji. Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji. sl Mon, 4 Jan 2016 08:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 4 Jan 2016 08:00:00 +0000 Junaki našega časa