<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/kulturnice.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Arts</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Kultura 202.</description>
      <image>
        <link>https://val202.rtvslo.si/kulturnice/</link>
        <title>Kulturnice</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/120966570/logo_2.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Kulturna postaja Grobelno na obrobju Kozjanskega je edinstveno prizorišče: neposredno mimo majhne vaške kulturne dvorane vozijo vlaki, ki popestrijo koncerte. Obiskali smo tradicionalni večer folk glasbe, ki ga je zaznamovala skupina Katalena, ter se pogovarjali o pomenu takšnih butičnih in pristnih kulturnih prizorišč.

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/kulturna_postaja?fbclid=IwY2xjawUMFbVwZG9mBWV4dG4DYWVtAjEwAGJyaWQRMTVIaVBDWkIwR25zbnlPT2JzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEecyzE1G69PzAW_2aibRDQyr_xKvzi9r0apvXG9Vj9Grd_lDEOxgfq7SCPkdE_aem_uBDSk-JZfOlW7kbOmGwqCg&quot;&gt;Kulturna postaja Grobelno&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="21185280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/07/KulturnaRA_SLO_LJT_10869509_21872451.mp3"></enclosure>
        <guid>175247798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>662</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturna postaja Grobelno na obrobju Kozjanskega je edinstveno prizorišče: neposredno mimo majhne vaške kulturne dvorane vozijo vlaki, ki popestrijo koncerte. Obiskali smo tradicionalni večer folk glasbe, ki ga je zaznamovala skupina Katalena, ter se pogovarjali o pomenu takšnih butičnih in pristnih kulturnih prizorišč.

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.instagram.com/kulturna_postaja?fbclid=IwY2xjawUMFbVwZG9mBWV4dG4DYWVtAjEwAGJyaWQRMTVIaVBDWkIwR25zbnlPT2JzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEecyzE1G69PzAW_2aibRDQyr_xKvzi9r0apvXG9Vj9Grd_lDEOxgfq7SCPkdE_aem_uBDSk-JZfOlW7kbOmGwqCg&quot;&gt;Kulturna postaja Grobelno&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175247798</link>
        <pubDate> Mon, 07 Sep 2026 22:02:10 +0000</pubDate>
        <title>Kulturna postaja Grobelno: Manj blišča, več špila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi mednarodni festival Vilenica je potekal leta 1986 in tudi letošnji, že 41. po vrsti, predstavlja številne dogodke: okrogle mize, literarna branja in predstavitve književnosti ter književnih publikacij na različnih prizoriščih po Sloveniji, v zamejstvu in tradicionalno na Krasu.
</description>
        <enclosure length="15418368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/03/41.VileRA_SLO_LJT_10822668_21820181.mp3"></enclosure>
        <guid>175246791</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi mednarodni festival Vilenica je potekal leta 1986 in tudi letošnji, že 41. po vrsti, predstavlja številne dogodke: okrogle mize, literarna branja in predstavitve književnosti ter književnih publikacij na različnih prizoriščih po Sloveniji, v zamejstvu in tradicionalno na Krasu.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175246791</link>
        <pubDate> Wed, 02 Sep 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>41. Vilenica</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zbirka Zlata ptica s  pravljicami in pripovedkami iz zakladnice slovenskega in svetovnega ljudskega izročila, ki jo je na Mladinski knjigi leta 1956 zasnovala legendarna urednica Kristina Brenkova, letos praznuje 70 let. Jubilejna 125-a izdaja v jubilejnem letu zbirke je knjiga evropskih čudežnih pravljic ''Gora, skala, gozd, drevo'' avtorice, pripovedovalke in raziskovalke Špele Frlic in ilustratorja Jureta Brgleza. 
Tudi Čebelico, eno najstarejših knjižnih zbirk in prvo zbirko slikanic v Sloveniji, so obogatile nove izdaje. 
Z intermedijskim umetniškim projektom Uho močvirja avtorice Nike Solcé se 28. 8.  zvečer v Novi Gorici in okolici začne 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige. Letošnjo izvedbo uokvirja osrednja tema Flora in favna. Tako bodo z različnimi avtorji in avtoricami poskušali prisluhniti nečloveškim živim bitjem, videti svet iz njihove perspektive ter razumeti njihov odnos do sveta in človeka. Osemdnevno festivalsko dogajanje bo zaznamovalo več kot 45 gostov, ki bodo nosilno tematiko obravnavali v pogovorih, branju, na glasbenih dogodkih, instalacijah, razstavah in delavnicah.
</description>
        <enclosure length="24257280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/27/GorasRA_SLO_LJT_10736267_21722807.mp3"></enclosure>
        <guid>175245150</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>758</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zbirka Zlata ptica s  pravljicami in pripovedkami iz zakladnice slovenskega in svetovnega ljudskega izročila, ki jo je na Mladinski knjigi leta 1956 zasnovala legendarna urednica Kristina Brenkova, letos praznuje 70 let. Jubilejna 125-a izdaja v jubilejnem letu zbirke je knjiga evropskih čudežnih pravljic ''Gora, skala, gozd, drevo'' avtorice, pripovedovalke in raziskovalke Špele Frlic in ilustratorja Jureta Brgleza. 
Tudi Čebelico, eno najstarejših knjižnih zbirk in prvo zbirko slikanic v Sloveniji, so obogatile nove izdaje. 
Z intermedijskim umetniškim projektom Uho močvirja avtorice Nike Solcé se 28. 8.  zvečer v Novi Gorici in okolici začne 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige. Letošnjo izvedbo uokvirja osrednja tema Flora in favna. Tako bodo z različnimi avtorji in avtoricami poskušali prisluhniti nečloveškim živim bitjem, videti svet iz njihove perspektive ter razumeti njihov odnos do sveta in človeka. Osemdnevno festivalsko dogajanje bo zaznamovalo več kot 45 gostov, ki bodo nosilno tematiko obravnavali v pogovorih, branju, na glasbenih dogodkih, instalacijah, razstavah in delavnicah.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175245150</link>
        <pubDate> Thu, 27 Aug 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title> Gora, skala, gozd, drevo ter 11. Mesto knjige</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Mursko Soboto se vrača Front@, mednarodni festival sodobnega plesa, ki že od leta 2006 v organizaciji zavoda Flota povezuje slovensko in mednarodno plesno produkcijo ter sodobni ples pripelje tudi zunaj kulturnih središč. Letošnja 21. izdaja med 25. in 29. avgustom prinaša izrazito raznovrsten program: žongliranje, berberski ples, hiphop, novi cirkus, rolerje, performans, film, fotografijo, pametne naprave in predvsem veliko različnih pogledov na telo, gibanje in sodobno življenje.</description>
        <enclosure length="20991744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/25/21.FronRA_SLO_LJT_10711835_21695872.mp3"></enclosure>
        <guid>175244705</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Mursko Soboto se vrača Front@, mednarodni festival sodobnega plesa, ki že od leta 2006 v organizaciji zavoda Flota povezuje slovensko in mednarodno plesno produkcijo ter sodobni ples pripelje tudi zunaj kulturnih središč. Letošnja 21. izdaja med 25. in 29. avgustom prinaša izrazito raznovrsten program: žongliranje, berberski ples, hiphop, novi cirkus, rolerje, performans, film, fotografijo, pametne naprave in predvsem veliko različnih pogledov na telo, gibanje in sodobno življenje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175244705</link>
        <pubDate> Tue, 25 Aug 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>21. Front@ v Murski Soboti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V slovensko prestolnico vstopajo 29. Mladi levi, ki slovijo po naboru predstav, ki spodbujajo k razmišljanju, pa tudi dobrem vzdušju in pisanem festivalskem občinstvu. Letošnji mednarodni festival bo gostil več kot 130 umetnic, umetnikov in drugih festivalskih gostov. </description>
        <enclosure length="24918528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/22/29.MladRA_SLO_LJT_10685150_21665396.mp3"></enclosure>
        <guid>175244217</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V slovensko prestolnico vstopajo 29. Mladi levi, ki slovijo po naboru predstav, ki spodbujajo k razmišljanju, pa tudi dobrem vzdušju in pisanem festivalskem občinstvu. Letošnji mednarodni festival bo gostil več kot 130 umetnic, umetnikov in drugih festivalskih gostov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175244217</link>
        <pubDate> Sat, 22 Aug 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>29. Mladi levi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se bo za srce Sarajeva potegoval tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart, intimna drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini. V tekmi za srce Sarajeva za celovečerni dokumentarni film pa je med drugim slovenski dokumentarec Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, v kategoriji kratkih igranih filmov pa se za srce Sarajeva poteguje tudi slovenski kratki animirani film Kozmonavti Lea Černica.
Od blizu je v Sarajevu dogajanje spremljal Aleksander Čobec. </description>
        <enclosure length="25733376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/20/TuditeRA_SLO_LJT_10665810_21643326.mp3"></enclosure>
        <guid>175243813</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>804</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se bo za srce Sarajeva potegoval tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart, intimna drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini. V tekmi za srce Sarajeva za celovečerni dokumentarni film pa je med drugim slovenski dokumentarec Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, v kategoriji kratkih igranih filmov pa se za srce Sarajeva poteguje tudi slovenski kratki animirani film Kozmonavti Lea Černica.
Od blizu je v Sarajevu dogajanje spremljal Aleksander Čobec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243813</link>
        <pubDate> Thu, 20 Aug 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi številni slovenski filmi za srce Sarajeva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Deseta izdaja festivala Grounded bo na različnih prizoriščih v Ljubljani poleg okroglih miz, predavanj, performansa, filma in pomenkov predstavila  še vrsto domačih in tujih ustvarjalcev elektronske glasbe. 
Tema letošnjega festivala je militarizacija. Z njo 10. Grounded odpira razmislek o militarizaciji družbe v dobi širjenja oboroženih konfliktov: komu koristi, kdo nosi njene stroške in kako posega v naš vsakdan?
</description>
        <enclosure length="10200576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/24/GroundedRA_SLO_LJT_10698424_21680667.mp3"></enclosure>
        <guid>175244436</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>318</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Deseta izdaja festivala Grounded bo na različnih prizoriščih v Ljubljani poleg okroglih miz, predavanj, performansa, filma in pomenkov predstavila  še vrsto domačih in tujih ustvarjalcev elektronske glasbe. 
Tema letošnjega festivala je militarizacija. Z njo 10. Grounded odpira razmislek o militarizaciji družbe v dobi širjenja oboroženih konfliktov: komu koristi, kdo nosi njene stroške in kako posega v naš vsakdan?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175244436</link>
        <pubDate> Thu, 20 Aug 2026 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Grounded – festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na prizorišču Pošta Slovenskega mladinskega gledališča ekipa Kulturno-umetniškega društva Ljud pripravlja performans Človek z Lune: Minevanja. Gre za prostorsko in časovno razprto kolektivno performativno delo, ki občinstvo popelje v pokrajine prehajanja, izginjanja in tihe, a neizogibne dokončnosti bivanja. V središču je vprašanje minevanja kot temeljne, a še vedno pogosto prezrte razsežnosti človeške izkušnje – ne le intimne, temveč tudi kolektivne.</description>
        <enclosure length="12512256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/20/lovekzRA_SLO_LJT_10662442_21639604.mp3"></enclosure>
        <guid>175243745</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>390</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na prizorišču Pošta Slovenskega mladinskega gledališča ekipa Kulturno-umetniškega društva Ljud pripravlja performans Človek z Lune: Minevanja. Gre za prostorsko in časovno razprto kolektivno performativno delo, ki občinstvo popelje v pokrajine prehajanja, izginjanja in tihe, a neizogibne dokončnosti bivanja. V središču je vprašanje minevanja kot temeljne, a še vedno pogosto prezrte razsežnosti človeške izkušnje – ne le intimne, temveč tudi kolektivne.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243745</link>
        <pubDate> Thu, 20 Aug 2026 07:32:49 +0000</pubDate>
        <title>Človek z Lune: Minevanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj bo v slovitem berlinskem Kozerthausu odmevala slovenska orkestralna moč, koncertna dvorana bo namreč gostila mlade glasbenike, ki pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh ustvarjajo v Slovenskem mladinskem orkestru. Na prestižnem festivalu Young Euro Classic se bodo predstavili z zelo raznolikim repertoarjem, ki so ga v torek predstavili tudi pred domačim občinstvom v Slovenskih Konjicah. </description>
        <enclosure length="22531584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/13/KajpravRA_SLO_LJT_10593617_21562140.mp3"></enclosure>
        <guid>175242364</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>704</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj bo v slovitem berlinskem Kozerthausu odmevala slovenska orkestralna moč, koncertna dvorana bo namreč gostila mlade glasbenike, ki pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh ustvarjajo v Slovenskem mladinskem orkestru. Na prestižnem festivalu Young Euro Classic se bodo predstavili z zelo raznolikim repertoarjem, ki so ga v torek predstavili tudi pred domačim občinstvom v Slovenskih Konjicah. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242364</link>
        <pubDate> Thu, 13 Aug 2026 12:05:59 +0000</pubDate>
        <title>Kaj pravite na metal in klasiko skupaj na odru?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodna razstava ''untranquil now – konstelacija pripovedi in odzvenov'' v ljubljanski Cukrarni je transdisciplinarna postavitev, ki je nastala v sodelovanju z muzejem Hamburger Kunsthalle, katerega stalna zbirka spada med najobsežnejše javne umetnostne zbirke v Nemčiji. &lt;p&gt;Rdeča nit razstave je &lt;em&gt;nemir&lt;/em&gt;, ki se v razstavljenih umetni&amp;scaron;kih delih kaže na različne načine in večplastno. V Ljubljani se predstavlja več kot 20 umetnikov in umetnic različnih generacij iz več držav, ki s filmi, artefakti in podobami osvetljujejo strukture moči in z raznovrstnimi pripovedmi nagovarjajo na&amp;scaron;o domi&amp;scaron;ljijo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17094912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/11/untranquRA_SLO_LJT_10569885_21535351.mp3"></enclosure>
        <guid>175241908</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>534</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodna razstava ''untranquil now – konstelacija pripovedi in odzvenov'' v ljubljanski Cukrarni je transdisciplinarna postavitev, ki je nastala v sodelovanju z muzejem Hamburger Kunsthalle, katerega stalna zbirka spada med najobsežnejše javne umetnostne zbirke v Nemčiji. &lt;p&gt;Rdeča nit razstave je &lt;em&gt;nemir&lt;/em&gt;, ki se v razstavljenih umetni&amp;scaron;kih delih kaže na različne načine in večplastno. V Ljubljani se predstavlja več kot 20 umetnikov in umetnic različnih generacij iz več držav, ki s filmi, artefakti in podobami osvetljujejo strukture moči in z raznovrstnimi pripovedmi nagovarjajo na&amp;scaron;o domi&amp;scaron;ljijo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241908</link>
        <pubDate> Tue, 11 Aug 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>untranquil now – konstelacija pripovedi in odzvenov </title>
      </item>
      <item>
        <description>Jubilejni program Kinoteka 30! v letu 2026 obeležuje tri desetletja delovanja Slovenske kinoteke, ki je bila kot samostojni javni zavod ustanovljena 1. avgusta 1996.  Pogled na prehojeno pot in hkrati povabilo k novim podobam, zgodbam in filmskim srečanjem predstavlja razstava Kinoteka 30! v Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani. &lt;p&gt;V leto&amp;scaron;njem kinotečnem Letnem kinu na prostem bo med 6. in 22. avgustom: v Divači na ogled tematski program z naslovom Ž&lt;em&gt;enske delajo film&lt;/em&gt;, v Ljubljani pa program v treh sklopih. V prvem, s programom gostovanj in sodelovanj, bo tudi ljubljanska premiera novega slovenskega dokumentarnega filma &lt;em&gt;Fotograf&lt;/em&gt; scenarista in režiserja Mihe Čelarja z zgodbo o Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in z njimi dokumentiral pomembne zgodovinske dogodke in vsakdanje življenje svojega časa.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Slovenj Gradcu so teden filmskih projekcij na prostem sicer začeli prej&amp;scaron;nji konec tedna, sklenili pa ga bodo s tridnevnim dogajanjem pred gra&amp;scaron;čino Rotenturn v Slovenj Gradcu z 11. mednarodnim festivalom kratkega filma Shots. Trije filmski večeri prina&amp;scaron;ajo filmski program in druženje z avtorji. Letos v izboru prevladuje evropska produkcija, festival pa bo ponudil največ komedij doslej, ki se prepletajo z resnej&amp;scaron;imi medosebnimi in družbenimi temami.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25881600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/06/KinotenRA_SLO_LJT_10525372_21484738.mp3"></enclosure>
        <guid>175240996</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>808</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jubilejni program Kinoteka 30! v letu 2026 obeležuje tri desetletja delovanja Slovenske kinoteke, ki je bila kot samostojni javni zavod ustanovljena 1. avgusta 1996.  Pogled na prehojeno pot in hkrati povabilo k novim podobam, zgodbam in filmskim srečanjem predstavlja razstava Kinoteka 30! v Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani. &lt;p&gt;V leto&amp;scaron;njem kinotečnem Letnem kinu na prostem bo med 6. in 22. avgustom: v Divači na ogled tematski program z naslovom Ž&lt;em&gt;enske delajo film&lt;/em&gt;, v Ljubljani pa program v treh sklopih. V prvem, s programom gostovanj in sodelovanj, bo tudi ljubljanska premiera novega slovenskega dokumentarnega filma &lt;em&gt;Fotograf&lt;/em&gt; scenarista in režiserja Mihe Čelarja z zgodbo o Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in z njimi dokumentiral pomembne zgodovinske dogodke in vsakdanje življenje svojega časa.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Slovenj Gradcu so teden filmskih projekcij na prostem sicer začeli prej&amp;scaron;nji konec tedna, sklenili pa ga bodo s tridnevnim dogajanjem pred gra&amp;scaron;čino Rotenturn v Slovenj Gradcu z 11. mednarodnim festivalom kratkega filma Shots. Trije filmski večeri prina&amp;scaron;ajo filmski program in druženje z avtorji. Letos v izboru prevladuje evropska produkcija, festival pa bo ponudil največ komedij doslej, ki se prepletajo z resnej&amp;scaron;imi medosebnimi in družbenimi temami.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240996</link>
        <pubDate> Thu, 06 Aug 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Filmi na prostem v Divači in Ljubljani ter v Slovenj Gradcu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če rečemo: Odiseja, Christopher Nolan, Homer. Ne nujno v tem vrstnem redu. Vseeno je verjetno jasno, o čem gre beseda. Film Odiseja je postal pravcati fenomen, o katerem se pišejo članki ter se pogovarjajo ljudje na ulicah. Zakaj je tako pretresel popkulturo, zakaj so do njega kritični klasični filologi, zakaj so ga pa filmski kritiki vzljubili? Ter tudi o tem, zakaj je Odisejev mit še vedno tako živ.

Sogovorniki: 
- Ana Jurc, novinarka in filmska kritičarka na MMC RTV Slovenija
- Aljoša Harlamov, pisatelj ter član podkasta O. B. O. D. 
- dr. Svetlana Slapšak, pisateljica, antropologinja in klasična filologinja
</description>
        <enclosure length="79500288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/03/OdisejaRA_SLO_LJT_10485818_21439296.mp3"></enclosure>
        <guid>175240286</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če rečemo: Odiseja, Christopher Nolan, Homer. Ne nujno v tem vrstnem redu. Vseeno je verjetno jasno, o čem gre beseda. Film Odiseja je postal pravcati fenomen, o katerem se pišejo članki ter se pogovarjajo ljudje na ulicah. Zakaj je tako pretresel popkulturo, zakaj so do njega kritični klasični filologi, zakaj so ga pa filmski kritiki vzljubili? Ter tudi o tem, zakaj je Odisejev mit še vedno tako živ.

Sogovorniki: 
- Ana Jurc, novinarka in filmska kritičarka na MMC RTV Slovenija
- Aljoša Harlamov, pisatelj ter član podkasta O. B. O. D. 
- dr. Svetlana Slapšak, pisateljica, antropologinja in klasična filologinja
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240286</link>
        <pubDate> Tue, 04 Aug 2026 05:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Odiseja: Mit je večen in preživi, ker je v njem vsaka kultura </title>
      </item>
      <item>
        <description>Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu. Njegovo največjo retrospektivo fotografij v Sloveniji smo doživeli predlani v Galeriji Jakopič. Te dni pa so nekatere njegove fotografije razstavljena na enem najprestižnejših festivalov fotografije, v francoskem Arlesu. Gre za razstavo Otoška osamljenost, ki bo do 1.novembra na ogled v srednjeveški opatiji Abbaye de La Celle.
Kurator razstave in umetniški direktor opatije Ricardo Vazquez je izbral tiste fotografije, ki jih je Klavdij Sluban posnel na otokih Kerguelen v Indijskem oceanu in na Japonskem. Fotografije so v nekakem dialogu s poetično arhitekturo opatije, pravi kurator Vazquez, Sluban pa je prepričan, da njegove fotografije privlačijo določene prostore.
</description>
        <enclosure length="13972992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/28/SvetvpRA_SLO_LJT_10432583_21378296.mp3"></enclosure>
        <guid>175239226</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>436</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu. Njegovo največjo retrospektivo fotografij v Sloveniji smo doživeli predlani v Galeriji Jakopič. Te dni pa so nekatere njegove fotografije razstavljena na enem najprestižnejših festivalov fotografije, v francoskem Arlesu. Gre za razstavo Otoška osamljenost, ki bo do 1.novembra na ogled v srednjeveški opatiji Abbaye de La Celle.
Kurator razstave in umetniški direktor opatije Ricardo Vazquez je izbral tiste fotografije, ki jih je Klavdij Sluban posnel na otokih Kerguelen v Indijskem oceanu in na Japonskem. Fotografije so v nekakem dialogu s poetično arhitekturo opatije, pravi kurator Vazquez, Sluban pa je prepričan, da njegove fotografije privlačijo določene prostore.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239226</link>
        <pubDate> Thu, 30 Jul 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Svet v praznini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se glasbeni festival Glasbe sveta / Musiche dal Mondo, ki povezuje čezmejni prostor med Novo Gorico in Gorico. Na prizoriščih z izjemno zgodovinsko in krajinsko vrednostjo se srečujejo glasbeniki z vsega sveta ter soustvarjajo raznovrsten program, ki povezuje jazz, folk in glasbene tradicije različnih kultur. Letošnja osrednja tema je Uglaševalci miru, ki poudarja prijateljstvo in medsebojno poslušanje.</description>
        <enclosure length="29462784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/28/UglaevaRA_SLO_LJT_10430882_21376422.mp3"></enclosure>
        <guid>175239220</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>920</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se glasbeni festival Glasbe sveta / Musiche dal Mondo, ki povezuje čezmejni prostor med Novo Gorico in Gorico. Na prizoriščih z izjemno zgodovinsko in krajinsko vrednostjo se srečujejo glasbeniki z vsega sveta ter soustvarjajo raznovrsten program, ki povezuje jazz, folk in glasbene tradicije različnih kultur. Letošnja osrednja tema je Uglaševalci miru, ki poudarja prijateljstvo in medsebojno poslušanje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239220</link>
        <pubDate> Tue, 28 Jul 2026 12:19:22 +0000</pubDate>
        <title>Uglaševalci miru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje težko prenesemo misel o tem, da se bo nekega dne vse spremenilo. Udobnost položaja je premočna, da bi o tem sploh razmišljali. Vseeno nam zgodovina govori, da se lahko usoda spremeni čez noč. Ne samo posameznikova, ampak celotnega sveta. Tako se je zgodilo s prvo svetovno vojno, ki je povzročila razpad stoletnih imperijev. Bosanski pisatelj Aleksandar Hemon je skozi to obdobje popeljal nostalgično zgodbo o ljubezni dveh vojakov iz Sarajeva. Knjigo Svet in vse v njem je pisal trinajst let, tudi med najtežjim obdobjem v življenju, ko je izgubil hčerko.</description>
        <enclosure length="20775168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/23/AleksandRA_SLO_LJT_10382480_21321219.mp3"></enclosure>
        <guid>175238235</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>649</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje težko prenesemo misel o tem, da se bo nekega dne vse spremenilo. Udobnost položaja je premočna, da bi o tem sploh razmišljali. Vseeno nam zgodovina govori, da se lahko usoda spremeni čez noč. Ne samo posameznikova, ampak celotnega sveta. Tako se je zgodilo s prvo svetovno vojno, ki je povzročila razpad stoletnih imperijev. Bosanski pisatelj Aleksandar Hemon je skozi to obdobje popeljal nostalgično zgodbo o ljubezni dveh vojakov iz Sarajeva. Knjigo Svet in vse v njem je pisal trinajst let, tudi med najtežjim obdobjem v življenju, ko je izgubil hčerko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238235</link>
        <pubDate> Thu, 23 Jul 2026 10:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Aleksandar Hemon: Ljubezen je motor pripovedovanja vseh umetnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>To je bilo vprašanje in osrednja tema letošnjega svetovnega kongresa arhitektov UIA 2026 v Barceloni. Naslovili so jo Becoming.  Architectures for a Planet in Transition / Nastajanje. Arhitektura za planet v prehodu. Udeležili so se ga številni slovenski arhitekti in študentje arhitekture. Med njimi sta bili tudi arhitektki Anja Planišček in Ana Kreč.</description>
        <enclosure length="15515904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/21/KakolahRA_SLO_LJT_10358632_21293485.mp3"></enclosure>
        <guid>175237790</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>To je bilo vprašanje in osrednja tema letošnjega svetovnega kongresa arhitektov UIA 2026 v Barceloni. Naslovili so jo Becoming.  Architectures for a Planet in Transition / Nastajanje. Arhitektura za planet v prehodu. Udeležili so se ga številni slovenski arhitekti in študentje arhitekture. Med njimi sta bili tudi arhitektki Anja Planišček in Ana Kreč.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237790</link>
        <pubDate> Tue, 21 Jul 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako lahko arhitektura prispeva k preobrazbi planeta v času globalnih sprememb?  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Perugia, eno najstarejših italijanskih mest, središče dežele Umbrije, leži nekje na polovici med Firencami in Rimom. Leži visoko na hribu, na višini 500 m, naseljena je s približno 160 tisoč prebivalci. Tudi če za mesto niste še nikoli prej slišali, ste zagotovo poskusili enega njenih glavnih izvoznih artiklov. Perugia je namreč dom podjetja Perugina, ki izdeluje slastne čokolatine bacci. A Perugia slovi še po nečem. Vsak julij se za deset dni spremeni v eno samo veliko koncertno prizorišče, na katerem se je zvrstila že kopica jazzovskih velikanov in velikank.</description>
        <enclosure length="24907776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/16/FestivalRA_SLO_LJT_10298811_21227198.mp3"></enclosure>
        <guid>175236695</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Perugia, eno najstarejših italijanskih mest, središče dežele Umbrije, leži nekje na polovici med Firencami in Rimom. Leži visoko na hribu, na višini 500 m, naseljena je s približno 160 tisoč prebivalci. Tudi če za mesto niste še nikoli prej slišali, ste zagotovo poskusili enega njenih glavnih izvoznih artiklov. Perugia je namreč dom podjetja Perugina, ki izdeluje slastne čokolatine bacci. A Perugia slovi še po nečem. Vsak julij se za deset dni spremeni v eno samo veliko koncertno prizorišče, na katerem se je zvrstila že kopica jazzovskih velikanov in velikank.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236695</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jul 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Festival Umbria Jazz ponovno očaral obiskovalce in nastopajoče</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšne vsebine so letos zajeli študentje arhitekture pri enoletnem seminarskem delu, med katerimi je bila prav gotovo najbolj izzivalna naloga, kakšno rezidenco bi zasnovali za predsednika države.</description>
        <enclosure length="20811264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/14/tudentiRA_SLO_LJT_10275662_21201064.mp3"></enclosure>
        <guid>175236289</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>650</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšne vsebine so letos zajeli študentje arhitekture pri enoletnem seminarskem delu, med katerimi je bila prav gotovo najbolj izzivalna naloga, kakšno rezidenco bi zasnovali za predsednika države.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236289</link>
        <pubDate> Tue, 14 Jul 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Študenti arhitekture z idejami za predsedniško rezidenco</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ajda Bračič ni samo uspešna pisateljica, letošnja dobitnica prestižne nagrade Kresnik za romaneskni prvenec Kresničevje,  je arhitektka, publicistka, sokustosinja številnih odmevnih razstav ter ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. Lani je organizirala prvi Kajžin festival Razpoka, namenjen prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji. </description>
        <enclosure length="21189120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/08/AjdaBraRA_SLO_LJT_10204778_21122043.mp3"></enclosure>
        <guid>175235033</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>662</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ajda Bračič ni samo uspešna pisateljica, letošnja dobitnica prestižne nagrade Kresnik za romaneskni prvenec Kresničevje,  je arhitektka, publicistka, sokustosinja številnih odmevnih razstav ter ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. Lani je organizirala prvi Kajžin festival Razpoka, namenjen prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175235033</link>
        <pubDate> Thu, 09 Jul 2026 12:00:29 +0000</pubDate>
        <title>Ajda Bračič, prejemnica nagrade Kresnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razstava priznanega fotografa Arneja Hodaliča Med svetovi predstavlja vizualne pripovedi o ljudeh, kulturah in krajih z vseh koncev sveta.&lt;p&gt;V &amp;scaron;tirih tematskih sklopih je na ogled več kot &amp;scaron;tirideset fotografij: od podvodnih arheolo&amp;scaron;kih najdi&amp;scaron;č, skrivnostnih jam, oddaljenih kultur, krajev ter portretov ljudi &amp;ndash; in zgodb z različnih koncev sveta. Spremljajo jih besedila kustosinje razstave, fotografinje Katje Bidovec.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V sklopu podvodne arheolo&amp;scaron;ke reportaže je bila med petletnim dokumentiranjem najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet posneta tudi fotografija zlate pasne zaponke. Prav to je kot prvima slovenskima fotografoma Arneju Hodaliču in Katji Bidovec na naslovnici aprilske izdaje objavila kultna ameri&amp;scaron;ka revija National Geographic &amp;ndash; z zgodbo o zakladih v potopljeni ladji, ki je prevažala izjemen arheolo&amp;scaron;ki zaklad. Tudi izbor teh fotografij te zgodbe je del razstave z naslovom ''Arne Hodalič: Med svetovi'', ki si jo lahko v Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu ogledate do 30. avgusta.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24948480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/07/ArneHodRA_SLO_LJT_10189700_21105031.mp3"></enclosure>
        <guid>175234766</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razstava priznanega fotografa Arneja Hodaliča Med svetovi predstavlja vizualne pripovedi o ljudeh, kulturah in krajih z vseh koncev sveta.&lt;p&gt;V &amp;scaron;tirih tematskih sklopih je na ogled več kot &amp;scaron;tirideset fotografij: od podvodnih arheolo&amp;scaron;kih najdi&amp;scaron;č, skrivnostnih jam, oddaljenih kultur, krajev ter portretov ljudi &amp;ndash; in zgodb z različnih koncev sveta. Spremljajo jih besedila kustosinje razstave, fotografinje Katje Bidovec.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V sklopu podvodne arheolo&amp;scaron;ke reportaže je bila med petletnim dokumentiranjem najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet posneta tudi fotografija zlate pasne zaponke. Prav to je kot prvima slovenskima fotografoma Arneju Hodaliču in Katji Bidovec na naslovnici aprilske izdaje objavila kultna ameri&amp;scaron;ka revija National Geographic &amp;ndash; z zgodbo o zakladih v potopljeni ladji, ki je prevažala izjemen arheolo&amp;scaron;ki zaklad. Tudi izbor teh fotografij te zgodbe je del razstave z naslovom ''Arne Hodalič: Med svetovi'', ki si jo lahko v Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu ogledate do 30. avgusta.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234766</link>
        <pubDate> Tue, 07 Jul 2026 11:04:13 +0000</pubDate>
        <title>Arne Hodalič: Med svetovi </title>
      </item>
      <item>
        <description>Piran je ponovno zaživel v ritmih folklore. 22. Mednarodni folklorni festival MIFF predstavlja raznolikost svetovne folklorne dediščine, tradicionalne plese, noše in glasbe različnih kultur.&lt;p&gt;Iz Pirana pa s Kulturnicami tudi v Rim. V muzeju Centrale Montemartini sta v sredi&amp;scaron;ču razstave ''Moda v sredi&amp;scaron;ču pozornosti 1955&amp;ndash;1975 &amp;ndash; Rim: Med glamurjem in industrijskimi inovacijami'' visoka moda in film v znamenitem obdobju sladkega življenja, ko so v italijansko glavno mesto in znameniti filmski studio Cinecitta prihajale največje filmske zvezde tistega časa. Do 15. novembra je razstavljeno arhivsko gradivo, redki filmski posnetki in izvirniki oblek znamenitih modnih oblikovalcev iz tistega časa.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14854656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/02/FolkloriRA_SLO_LJT_10129706_21039064.mp3"></enclosure>
        <guid>175233647</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>464</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Piran je ponovno zaživel v ritmih folklore. 22. Mednarodni folklorni festival MIFF predstavlja raznolikost svetovne folklorne dediščine, tradicionalne plese, noše in glasbe različnih kultur.&lt;p&gt;Iz Pirana pa s Kulturnicami tudi v Rim. V muzeju Centrale Montemartini sta v sredi&amp;scaron;ču razstave ''Moda v sredi&amp;scaron;ču pozornosti 1955&amp;ndash;1975 &amp;ndash; Rim: Med glamurjem in industrijskimi inovacijami'' visoka moda in film v znamenitem obdobju sladkega življenja, ko so v italijansko glavno mesto in znameniti filmski studio Cinecitta prihajale največje filmske zvezde tistega časa. Do 15. novembra je razstavljeno arhivsko gradivo, redki filmski posnetki in izvirniki oblek znamenitih modnih oblikovalcev iz tistega časa.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233647</link>
        <pubDate> Thu, 02 Jul 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Folkloristi v Piranu, visoka moda in film znamenitega obdobja sladkega življenja v Rimu </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Galeriji Dessa je na ogled razstava  'Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026,  druga po vrsti iz cikla Slovenska alpska arhitektura.Tokrat je skupina kuratorjev, skupaj s švicarskim arhitektom Armandom Ruinelli-jem, predstavila izbor 26. projektov. Vsi projekti, različnih tipologij, so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem, predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovsko planoto in Nanosom.

Gre za razne javne stavbe ali odprte prostore, stanovanjske in počitniške hiše, turistične in športne objekte ter visokogorske bivake. Zanimiv primer je tudi prenovljeni Kulturni dom Stara Fužina, ki so ga te dni ponovno odprli za javnost. Celotne revitalizacije doma sta se lotila arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman (OFIS arhitekti), ki v Bohinju delujeta na različnih objektih že od leta 2008.
Na letošnji razstavi alpske arhitekture v Galeriji Dessa so razstavljeni njuni štirje projekti:.
Čolnarna Zaka na Bledu, Plečnikova nagrada za javni prostor, hotel Bohinj, Ribčev Laz v Bohinju in Vzhodni objekt soteske Vintgar.
</description>
        <enclosure length="15406080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/01/AlpskaaRA_SLO_LJT_10116229_21024027.mp3"></enclosure>
        <guid>175233394</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Galeriji Dessa je na ogled razstava  'Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026,  druga po vrsti iz cikla Slovenska alpska arhitektura.Tokrat je skupina kuratorjev, skupaj s švicarskim arhitektom Armandom Ruinelli-jem, predstavila izbor 26. projektov. Vsi projekti, različnih tipologij, so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem, predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovsko planoto in Nanosom.

Gre za razne javne stavbe ali odprte prostore, stanovanjske in počitniške hiše, turistične in športne objekte ter visokogorske bivake. Zanimiv primer je tudi prenovljeni Kulturni dom Stara Fužina, ki so ga te dni ponovno odprli za javnost. Celotne revitalizacije doma sta se lotila arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman (OFIS arhitekti), ki v Bohinju delujeta na različnih objektih že od leta 2008.
Na letošnji razstavi alpske arhitekture v Galeriji Dessa so razstavljeni njuni štirje projekti:.
Čolnarna Zaka na Bledu, Plečnikova nagrada za javni prostor, hotel Bohinj, Ribčev Laz v Bohinju in Vzhodni objekt soteske Vintgar.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233394</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Alpska arhitektura Špele Videčnik in Roka Omana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnja izvedba Primorskega poletnega festivala združuje deset dogodkov, s katerimi izpostavlja viharne čase, v katerih živimo in pogumno soočanje z izzivi. Predstave bodo uprizorjene na različnih lokacijah v treh istrskih občinah: v Kopru, Ankaranu in v Piranu. Letos se je namreč sodelovanju odrekla izolska občina. Sicer pa je eden osrednjih poletnih festivalov v slovenski Istri odslej tudi del novega konzorcija. </description>
        <enclosure length="7547136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/07/33.PrimRA_SLO_LJT_10188141_21103336.mp3"></enclosure>
        <guid>175234740</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>235</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnja izvedba Primorskega poletnega festivala združuje deset dogodkov, s katerimi izpostavlja viharne čase, v katerih živimo in pogumno soočanje z izzivi. Predstave bodo uprizorjene na različnih lokacijah v treh istrskih občinah: v Kopru, Ankaranu in v Piranu. Letos se je namreč sodelovanju odrekla izolska občina. Sicer pa je eden osrednjih poletnih festivalov v slovenski Istri odslej tudi del novega konzorcija. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234740</link>
        <pubDate> Fri, 26 Jun 2026 09:10:55 +0000</pubDate>
        <title>33. Primorski poletni festival</title>
      </item>
      <item>
        <description>Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v svojih depojih hrani več kot 2000 daril, ki so jih v času svojih mandatov prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije. 
V prostorih muzeja občasna razstava Darila državi skozi izbor protokolarnih in osebnih daril pripoveduje zgodbo slovenske državnosti, mednarodnih odnosov in simbolnega jezika diplomacije. Skozi predstavitev državnega protokola in predsedniške palače pa razstava odpira tudi pogled v ozadje funkcije predsednika republike. 
</description>
        <enclosure length="13016064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/26/DariladRA_SLO_LJT_10062624_20963904.mp3"></enclosure>
        <guid>175232383</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>406</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v svojih depojih hrani več kot 2000 daril, ki so jih v času svojih mandatov prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije. 
V prostorih muzeja občasna razstava Darila državi skozi izbor protokolarnih in osebnih daril pripoveduje zgodbo slovenske državnosti, mednarodnih odnosov in simbolnega jezika diplomacije. Skozi predstavitev državnega protokola in predsedniške palače pa razstava odpira tudi pogled v ozadje funkcije predsednika republike. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232383</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Darila državi na razstavi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogled v zakulisje filmskih klasikov je prejšnji teden ob praznovanju okrogle sedemdesete obletnice ponudil eden izmed najpomembnejših slovenskih filmskih akterjev studio Viba film. Čeprav se je teden praznovanja že zaključil, del jubilejnega dogajanja ostaja na ogled. Zunanja razstava V soju filmskih luči bo namreč pred vhodom v studio postavljena vse do 30. novembra.</description>
        <enclosure length="10612224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/25/MedsnemRA_SLO_LJT_10051652_20951386.mp3"></enclosure>
        <guid>175232184</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogled v zakulisje filmskih klasikov je prejšnji teden ob praznovanju okrogle sedemdesete obletnice ponudil eden izmed najpomembnejših slovenskih filmskih akterjev studio Viba film. Čeprav se je teden praznovanja že zaključil, del jubilejnega dogajanja ostaja na ogled. Zunanja razstava V soju filmskih luči bo namreč pred vhodom v studio postavljena vse do 30. novembra.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232184</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jun 2026 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Med snemanjem filma Babica gre na jug so letala JNA prebila zvočni zid</title>
      </item>
      <item>
        <description>Klopot lesenih klekljev, godba na čelu povorke in vonj po sveže pripravljenih idrijskih žlikrofih. Tako je bilo ta konec tedna v Idriji, kjer so ob 150-letnici Čipkarske šole Idrija pripravili državno tekmovanje v klekljanju in 44. Festival idrijske čipke. Čeprav je bila v ospredju tradicija, so največ pozornosti pritegnili prav mladi klekljarji, med tekmovalci jih je bilo kar 210, ki dokazujejo, da značilni zvok klekljev v Idriji še zdaleč ne sodi  v preteklost.

FOTO: Robert Zabukovec</description>
        <enclosure length="21334272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/23/IdrijskaRA_SLO_LJT_10024016_20919903.mp3"></enclosure>
        <guid>175231615</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>666</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klopot lesenih klekljev, godba na čelu povorke in vonj po sveže pripravljenih idrijskih žlikrofih. Tako je bilo ta konec tedna v Idriji, kjer so ob 150-letnici Čipkarske šole Idrija pripravili državno tekmovanje v klekljanju in 44. Festival idrijske čipke. Čeprav je bila v ospredju tradicija, so največ pozornosti pritegnili prav mladi klekljarji, med tekmovalci jih je bilo kar 210, ki dokazujejo, da značilni zvok klekljev v Idriji še zdaleč ne sodi  v preteklost.

FOTO: Robert Zabukovec</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231615</link>
        <pubDate> Tue, 23 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Idrijska čipka je nekaj najlepšega na svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od tebe dalje štejem svoje dni je naslov projekta, ki prepleta poezijo Lojzeta Krakarja s fotografijami njegovega vnuka Voranca Vogla.  Projekt  ob 100. obletnici pesnikovega rojstva in ob 30-letnici fotografovega ustvarjanja vključuje knjigo in fotografske razstave.</description>
        <enclosure length="21964032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/18/OdtebeRA_SLO_LJT_9961218_20850515.mp3"></enclosure>
        <guid>175230401</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>686</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od tebe dalje štejem svoje dni je naslov projekta, ki prepleta poezijo Lojzeta Krakarja s fotografijami njegovega vnuka Voranca Vogla.  Projekt  ob 100. obletnici pesnikovega rojstva in ob 30-letnici fotografovega ustvarjanja vključuje knjigo in fotografske razstave.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230401</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 11:05:59 +0000</pubDate>
        <title>Od tebe dalje štejem svoje dni - Lojze Krakar, Voranc Vogel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odgovor na vprašanje, koliko cirkuških šotorov imamo v Sloveniji, bi še do pred kratkim bil nič, toda po sedmih letih zbiranja sredstev sta letos Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog in Društvo Mismo Nismo kupili prvi slovenski cirkuški šotor. Od konca maja v tem šotoru gostujejo trije festivali. Festival Človek na loncu je že minil, zdaj pa potekata še Festival trojne salte in Klovnbuf.</description>
        <enclosure length="21633024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/16/CirkusnRA_SLO_LJT_9925732_20811135.mp3"></enclosure>
        <guid>175229751</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odgovor na vprašanje, koliko cirkuških šotorov imamo v Sloveniji, bi še do pred kratkim bil nič, toda po sedmih letih zbiranja sredstev sta letos Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog in Društvo Mismo Nismo kupili prvi slovenski cirkuški šotor. Od konca maja v tem šotoru gostujejo trije festivali. Festival Človek na loncu je že minil, zdaj pa potekata še Festival trojne salte in Klovnbuf.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229751</link>
        <pubDate> Tue, 16 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Cirkus ni samo zabava</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje je tu in začenja se obdobje festivalov, različnih glasbenih zvrsti in med njimi je tudi idrijski Plun pitk. Petič letos bo ukradel tri petkove večere in v središče Idrije pripeljal ustvarjalce z alternativno glasbo. </description>
        <enclosure length="11122176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/11/VsrediRA_SLO_LJT_9865029_20743047.mp3"></enclosure>
        <guid>175228540</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>347</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje je tu in začenja se obdobje festivalov, različnih glasbenih zvrsti in med njimi je tudi idrijski Plun pitk. Petič letos bo ukradel tri petkove večere in v središče Idrije pripeljal ustvarjalce z alternativno glasbo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228540</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jun 2026 12:45:00 +0000</pubDate>
        <title>V središču Idrije bo znova odmeval festival Plun pitk</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Izoli poteka 22. mednarodni filmski festival Kino Otok. Film ni zaprt med štiri stene, temveč se seli na trge, v parke, na plažo in med ozke ulice starega mestnega jedra. Tradicionalno ostaja zvest avtorskemu filmu v vsej njegovi raznolikosti, hkrati pa spodbuja prostor za druženje, dialog in grajenje skupnosti.

Med poudarki letošnjega festivala je pogled skozi mlade oči, poezija in tematiki srednjega kolonializma in teror kolonializma. Kino Otok je letos odprl film Moja semba angolskega umetnika Huga Salvaterre. Do konca tedna pa se bo na platnih zvrstilo še ogromno projekcij, Izola pa je znova postala skupnost, v kateri sta film in umetnost na prvem mestu.</description>
        <enclosure length="20580864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/11/KinoOtoRA_SLO_LJT_9865235_20743270.mp3"></enclosure>
        <guid>175228553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>643</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Izoli poteka 22. mednarodni filmski festival Kino Otok. Film ni zaprt med štiri stene, temveč se seli na trge, v parke, na plažo in med ozke ulice starega mestnega jedra. Tradicionalno ostaja zvest avtorskemu filmu v vsej njegovi raznolikosti, hkrati pa spodbuja prostor za druženje, dialog in grajenje skupnosti.

Med poudarki letošnjega festivala je pogled skozi mlade oči, poezija in tematiki srednjega kolonializma in teror kolonializma. Kino Otok je letos odprl film Moja semba angolskega umetnika Huga Salvaterre. Do konca tedna pa se bo na platnih zvrstilo še ogromno projekcij, Izola pa je znova postala skupnost, v kateri sta film in umetnost na prvem mestu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228553</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kino Otok: Skupnost, ujeta v film</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako je morje postalo sinonim za oddih, svobodo in poletne spomine? Z izbranimi predmeti, slikami, fotografijami in oblačili nas na zgodovinsko popotovanje poletnih oddihov na morski obali popelje razstava Gremo na morje v Mestnem muzeju Ljubljana in razkriva vpogled v zgodovino obiskovanja morja: od prvih aristokratskih obiskov obmorskih krajev v 19. stoletju do množičnega turizma v drugi polovici 20. stoletja.</description>
        <enclosure length="21628416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/09/GremonaRA_SLO_LJT_9835797_20710294.mp3"></enclosure>
        <guid>175227933</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako je morje postalo sinonim za oddih, svobodo in poletne spomine? Z izbranimi predmeti, slikami, fotografijami in oblačili nas na zgodovinsko popotovanje poletnih oddihov na morski obali popelje razstava Gremo na morje v Mestnem muzeju Ljubljana in razkriva vpogled v zgodovino obiskovanja morja: od prvih aristokratskih obiskov obmorskih krajev v 19. stoletju do množičnega turizma v drugi polovici 20. stoletja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227933</link>
        <pubDate> Tue, 09 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gremo na morje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nova knjiga filozofa Slavoja Žižka Kdo si ti? izhaja iz lacanovskega branja Hegla in na tej podlagi razvije kritično analizo kognitivne teorija subjekta, hkrati pa tvega tudi materialistično interpretacijo mistične izkušnje.
O delu, ki je slovenski povzetek prihajajoče knjige na več sto straneh v angleščini,  in še treh knjižnih izdajah Društva za teoretsko psihoanalizo – v Kulturnicah.
</description>
        <enclosure length="17915136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/04/SlavojRA_SLO_LJT_9777159_20644077.mp3"></enclosure>
        <guid>175226768</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>559</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nova knjiga filozofa Slavoja Žižka Kdo si ti? izhaja iz lacanovskega branja Hegla in na tej podlagi razvije kritično analizo kognitivne teorija subjekta, hkrati pa tvega tudi materialistično interpretacijo mistične izkušnje.
O delu, ki je slovenski povzetek prihajajoče knjige na več sto straneh v angleščini,  in še treh knjižnih izdajah Društva za teoretsko psihoanalizo – v Kulturnicah.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226768</link>
        <pubDate> Wed, 03 Jun 2026 09:09:07 +0000</pubDate>
        <title>Slavoj Žižek: Kdo si ti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Jernej Mlekuž v knjigi Bratstvo in slivovka zgodovino pripoveduje iz nepričakovanega zornega kota – iz šilca slivovke. To ni le knjiga o pijači, temveč o svetu, ki se vrti okoli nje. Ena sama tekočina namreč o narodu, zgodovini in vsakdanjem življenju lahko razkrije več, kot številne uradne razlage. Slivovka je pijača, ki je zaznamovala prostor nekdanje Jugoslavije o njej pa avtor razmišlja tudi takole : kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku?&lt;p&gt;Dalj&amp;scaron;i pogovor lahko poslu&amp;scaron;ate v &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/kulturni-fokus/56190783/175225419&quot;&gt;Kulturnem fokusu&lt;/a&gt; Prvega programa Radia Slovenija.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21438720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/02/BratstvoRA_SLO_LJT_9748131_20611605.mp3"></enclosure>
        <guid>175226164</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>669</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Jernej Mlekuž v knjigi Bratstvo in slivovka zgodovino pripoveduje iz nepričakovanega zornega kota – iz šilca slivovke. To ni le knjiga o pijači, temveč o svetu, ki se vrti okoli nje. Ena sama tekočina namreč o narodu, zgodovini in vsakdanjem življenju lahko razkrije več, kot številne uradne razlage. Slivovka je pijača, ki je zaznamovala prostor nekdanje Jugoslavije o njej pa avtor razmišlja tudi takole : kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku?&lt;p&gt;Dalj&amp;scaron;i pogovor lahko poslu&amp;scaron;ate v &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/kulturni-fokus/56190783/175225419&quot;&gt;Kulturnem fokusu&lt;/a&gt; Prvega programa Radia Slovenija.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226164</link>
        <pubDate> Tue, 02 Jun 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Bratstvo in slivovka </title>
      </item>
      <item>
        <description>Rdeči revirji tudi letos v zasavska mesta prinašajo živahno kulturno dogajanje in razne umetniške vsebine, kot so gledališke predstave, koncerti, performansi, razstave, delavnice in ulični nastopi, ki skupaj ustvarjajo posebno vzdušje. &lt;p&gt;Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki je znan po svoji neposrednosti, spro&amp;scaron;čenosti in povezovanju lokalne skupnosti, spodbuja druženje med umetniki, prebivalci in obiskovalci vseh generacij. Pomemben del festivala &lt;a href=&quot;http://rdecirevirji.si/&quot;&gt;Rdeči revirji&lt;/a&gt; ostajata tudi humor in hudomu&amp;scaron;nost, ki se prepletata z resnej&amp;scaron;imi umetni&amp;scaron;kimi sporočili ter družbenimi temami. Eden najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Zasavju se začne v Hrastniku in v Zagorju, sklepni del pa bo junija &amp;scaron;e v Trbovljah in prvič v Litiji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16435968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/24.RdeRA_SLO_LJT_9705109_20563750.mp3"></enclosure>
        <guid>175225189</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rdeči revirji tudi letos v zasavska mesta prinašajo živahno kulturno dogajanje in razne umetniške vsebine, kot so gledališke predstave, koncerti, performansi, razstave, delavnice in ulični nastopi, ki skupaj ustvarjajo posebno vzdušje. &lt;p&gt;Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki je znan po svoji neposrednosti, spro&amp;scaron;čenosti in povezovanju lokalne skupnosti, spodbuja druženje med umetniki, prebivalci in obiskovalci vseh generacij. Pomemben del festivala &lt;a href=&quot;http://rdecirevirji.si/&quot;&gt;Rdeči revirji&lt;/a&gt; ostajata tudi humor in hudomu&amp;scaron;nost, ki se prepletata z resnej&amp;scaron;imi umetni&amp;scaron;kimi sporočili ter družbenimi temami. Eden najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Zasavju se začne v Hrastniku in v Zagorju, sklepni del pa bo junija &amp;scaron;e v Trbovljah in prvič v Litiji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225189</link>
        <pubDate> Thu, 28 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>24. Rdeči revirji - festival, ki povezuje Zasavje </title>
      </item>
      <item>
        <description>Eden od najstarejših in najbolj cenjenih festivalov mednarodne glasbe v osrednji Evropi tudi tokrat prinaša sodobno, živo in inovativno glasbo. &lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nji mednarodni festival &lt;a href=&quot;https://drugagodba.si/&quot;&gt;Druga godba&lt;/a&gt; nas bo v &amp;scaron;tirih dnevih popeljal na koncertno potovanje od Norve&amp;scaron;ke prek Atlantika, z vmesnim postankom v Sredozemlju, pa vse do Indijskega oceana.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Za 42. izdajo organizatorji v ospredje postavljajo vpra&amp;scaron;anje, kaj pomeni živa glasba v času pretočnosti, algoritmov in umetne inteligence.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22151424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/26/DrugagoRA_SLO_LJT_9668938_20522762.mp3"></enclosure>
        <guid>175224393</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eden od najstarejših in najbolj cenjenih festivalov mednarodne glasbe v osrednji Evropi tudi tokrat prinaša sodobno, živo in inovativno glasbo. &lt;p&gt;Leto&amp;scaron;nji mednarodni festival &lt;a href=&quot;https://drugagodba.si/&quot;&gt;Druga godba&lt;/a&gt; nas bo v &amp;scaron;tirih dnevih popeljal na koncertno potovanje od Norve&amp;scaron;ke prek Atlantika, z vmesnim postankom v Sredozemlju, pa vse do Indijskega oceana.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Za 42. izdajo organizatorji v ospredje postavljajo vpra&amp;scaron;anje, kaj pomeni živa glasba v času pretočnosti, algoritmov in umetne inteligence.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224393</link>
        <pubDate> Tue, 26 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Druga godba, od skrajnega severa do skrajnega juga</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri se bo s podelitvijo glavnih nagrad končal 79. Canneski filmski festival. Razglasili bodo, kdo prejme prestižno Zlato palmo za najboljši film festivala, že danes pa bodo podelili nagrade filmom v vseh vzporednih programih. In kaj nam razkriva letošnja edicija in o katerih filmih se največ govori?</description>
        <enclosure length="13364736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/KdojevRA_SLO_LJT_9627380_20476673.mp3"></enclosure>
        <guid>175223426</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>417</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri se bo s podelitvijo glavnih nagrad končal 79. Canneski filmski festival. Razglasili bodo, kdo prejme prestižno Zlato palmo za najboljši film festivala, že danes pa bodo podelili nagrade filmom v vseh vzporednih programih. In kaj nam razkriva letošnja edicija in o katerih filmih se največ govori?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223426</link>
        <pubDate> Fri, 22 May 2026 09:19:04 +0000</pubDate>
        <title>Kdo je v Cannesu najbolj opozoril nase</title>
      </item>
      <item>
        <description>Festival Jazz Cerkno, osrednji glasbeni dogodek Zavoda Jazz Cerkno, poteka sredi maja že od leta 1996. V treh večerih se vsakič zvrstijo različni glasbeni ustvarjalci z vsega sveta, tako znani kot manj znani, ki jih družita odkrivanje novih smeri v jazzu in širjenje glasbenih obzorij v različnih kombinacijah in prepletanju z rokom, elektroniko, klasično glasbo, eksperimentalno glasbo, raznovrstnimi tradicionalnimi godbami in še marsičim drugim. Glavni program bodo kot vedno popestrile tudi spremljajoče dejavnosti, med njimi bo v nedeljo peti Jazzohod, voden pohod s koncertom, s katerim glasbo povezujejo s kulturno in naravno dediščino Cerkljanske.</description>
        <enclosure length="13297152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/21/31.JazzRA_SLO_LJT_9615795_20463551.mp3"></enclosure>
        <guid>175223197</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>415</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Festival Jazz Cerkno, osrednji glasbeni dogodek Zavoda Jazz Cerkno, poteka sredi maja že od leta 1996. V treh večerih se vsakič zvrstijo različni glasbeni ustvarjalci z vsega sveta, tako znani kot manj znani, ki jih družita odkrivanje novih smeri v jazzu in širjenje glasbenih obzorij v različnih kombinacijah in prepletanju z rokom, elektroniko, klasično glasbo, eksperimentalno glasbo, raznovrstnimi tradicionalnimi godbami in še marsičim drugim. Glavni program bodo kot vedno popestrile tudi spremljajoče dejavnosti, med njimi bo v nedeljo peti Jazzohod, voden pohod s koncertom, s katerim glasbo povezujejo s kulturno in naravno dediščino Cerkljanske.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223197</link>
        <pubDate> Thu, 21 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>31. Jazz Cerkno</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medtem ko danes na Valu ves dan govorimo o našem odnosu do narave in o tem, kako hitro izginjajo rastlinske in živalske vrste, se odpira tudi vprašanje, kako o teh spremembah sploh pripovedovati ljudem. Znanost ponuja podatke in opozorila, literatura pa lahko naravi vrne glas, čustva in zgodbe. Prav to je storila tudi finska pisateljica Iida Turpeinen v romanu Iskanje življenja, svojem prvencu, ki je postal tudi globalna literarna uspešnica. Od nedavnega je njena knjiga o izumrtju Stellerjeve morske krave in človekovem odnosu do sveta, ki ga vse bolj izgublja, na voljo tudi v slovenskem jeziku. O tem, kakšno moč ima literatura pri ozaveščanju o naravi in zakaj nas včasih roman gane bolj kot statistika, se je Maja Ratej pogovarjala s prevajalko dela Julijo Potrč Šavli, začeli pa sta preprosto s tem, o čem knjiga sploh pripoveduje. </description>
        <enclosure length="23195904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/20/KosejeRA_SLO_LJT_9602110_20448079.mp3"></enclosure>
        <guid>175222904</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>724</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medtem ko danes na Valu ves dan govorimo o našem odnosu do narave in o tem, kako hitro izginjajo rastlinske in živalske vrste, se odpira tudi vprašanje, kako o teh spremembah sploh pripovedovati ljudem. Znanost ponuja podatke in opozorila, literatura pa lahko naravi vrne glas, čustva in zgodbe. Prav to je storila tudi finska pisateljica Iida Turpeinen v romanu Iskanje življenja, svojem prvencu, ki je postal tudi globalna literarna uspešnica. Od nedavnega je njena knjiga o izumrtju Stellerjeve morske krave in človekovem odnosu do sveta, ki ga vse bolj izgublja, na voljo tudi v slovenskem jeziku. O tem, kakšno moč ima literatura pri ozaveščanju o naravi in zakaj nas včasih roman gane bolj kot statistika, se je Maja Ratej pogovarjala s prevajalko dela Julijo Potrč Šavli, začeli pa sta preprosto s tem, o čem knjiga sploh pripoveduje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222904</link>
        <pubDate> Wed, 20 May 2026 12:22:01 +0000</pubDate>
        <title>Ko se je človek prvič zavedel, da lahko iz narave izruva celo vrsto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od filmov, ki tekmujejo za zlato palmo, bosta v petek na sporedu še zadnja dva, svetovne promocije pa se intenzivno dogajajo tudi v vseh vzporednih programih. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, ki je v Cannesu srečala režiserja in producenta Roka Bička ter ga povabila pred mikrofon.</description>
        <enclosure length="17747712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/19/FestivalRA_SLO_LJT_9588018_20431814.mp3"></enclosure>
        <guid>175222601</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>554</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od filmov, ki tekmujejo za zlato palmo, bosta v petek na sporedu še zadnja dva, svetovne promocije pa se intenzivno dogajajo tudi v vseh vzporednih programih. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, ki je v Cannesu srečala režiserja in producenta Roka Bička ter ga povabila pred mikrofon.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222601</link>
        <pubDate> Tue, 19 May 2026 12:12:18 +0000</pubDate>
        <title>Festival v Cannesu se preveša v sklepni del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetovni premieri njegovega filma Propeller one-way night coach, ki ga je posnel po lastnem romanu mu jo je izročil umetniški direktor festivala Thierry Fremaux. Travoltni režijski prvenec je zabavna, samoironična pripoved skozi oči mladoletnega Johna Travolte na prvem poletu z avionom skupaj s svojo mamo, od New Yorka do Los Angelsa. Film ne tekmuje za eno od festivalskih nagrad, Travolta pa je bil celo presenečen, da so film sploh uvrstili na program. </description>
        <enclosure length="19751424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/19/72.letnRA_SLO_LJT_9581731_20425031.mp3"></enclosure>
        <guid>175222495</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>617</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetovni premieri njegovega filma Propeller one-way night coach, ki ga je posnel po lastnem romanu mu jo je izročil umetniški direktor festivala Thierry Fremaux. Travoltni režijski prvenec je zabavna, samoironična pripoved skozi oči mladoletnega Johna Travolte na prvem poletu z avionom skupaj s svojo mamo, od New Yorka do Los Angelsa. Film ne tekmuje za eno od festivalskih nagrad, Travolta pa je bil celo presenečen, da so film sploh uvrstili na program. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222495</link>
        <pubDate> Sat, 16 May 2026 06:15:00 +0000</pubDate>
        <title>72-letni John Travolta je v Cannesu prejel Zlato palmo za življenjsko delo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob 78. obletnici nakbe, trajne razselitve, razlastitve in etničnega čiščenja več kot 750.000 palestinskih Arabcev, so pri Založbi ZRC pripravili tri pamflete, ki se posredno in neposredno dotikajo palestinskega vprašanja. Yakov Rabkin je &quot;Sionizem: grožnja judom in nejudom&quot; napisal po izraelskem bombardiranju znane sinagoge v Teheranu 7. aprila 2026. David Shulman v &quot;Zlo na Zahodnem bregu&quot; razpravlja o razkroju izraelske države ter pri tem izpostavlja vodila izraelske politike, ki vodijo v divji militarizem in vzpostavljanje diktatorskega ali celo teokratskega sistema, kjer so vsakršna kritika, odpor in upor razglašeni za antisemitizem. Izšli so tudi trije govori Maximiliena Robespierra. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar pravi, da ne moremo reči, da nismo vedeli za zločine, ki so se zgodili po ustanovitvi države Izrael. </description>
        <enclosure length="24191232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/14/ObletnicRA_SLO_LJT_9529318_20365816.mp3"></enclosure>
        <guid>175221415</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>755</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob 78. obletnici nakbe, trajne razselitve, razlastitve in etničnega čiščenja več kot 750.000 palestinskih Arabcev, so pri Založbi ZRC pripravili tri pamflete, ki se posredno in neposredno dotikajo palestinskega vprašanja. Yakov Rabkin je &quot;Sionizem: grožnja judom in nejudom&quot; napisal po izraelskem bombardiranju znane sinagoge v Teheranu 7. aprila 2026. David Shulman v &quot;Zlo na Zahodnem bregu&quot; razpravlja o razkroju izraelske države ter pri tem izpostavlja vodila izraelske politike, ki vodijo v divji militarizem in vzpostavljanje diktatorskega ali celo teokratskega sistema, kjer so vsakršna kritika, odpor in upor razglašeni za antisemitizem. Izšli so tudi trije govori Maximiliena Robespierra. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar pravi, da ne moremo reči, da nismo vedeli za zločine, ki so se zgodili po ustanovitvi države Izrael. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221415</link>
        <pubDate> Thu, 14 May 2026 12:00:27 +0000</pubDate>
        <title>Obletnica nakbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj se bo s svečano otvoritvijo začel 79. filmski festival v Cannesu, letos v znamenju avtorskega filma in prvencev z zanimvimi naslovi. To, da letos med favoriti ni ameriškega filma, ni tolikšno presenečenje, kot to, da med filmi, ki se potegujejo za zlato palmo, ni niti enega filma iz Italije, Nemčije in Velike Britanije. Že drugo leto zapored, pa se je prav iz Velike Britanije na festival uvrstila tržaška Slovenka Vida Skerk, s svojim dvaindvajsetminutnim filmom &quot;Left behind, still standing&quot;. Gre za filmski program La Cinef, kjer se predstavljajo mladi avtorji iz različnih filmskih akademij.

Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, oglasila se je skupaj s kolegom Maticem Majcnom.</description>
        <enclosure length="23485440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/12/CanneslRA_SLO_LJT_9502525_20335475.mp3"></enclosure>
        <guid>175220885</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>733</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj se bo s svečano otvoritvijo začel 79. filmski festival v Cannesu, letos v znamenju avtorskega filma in prvencev z zanimvimi naslovi. To, da letos med favoriti ni ameriškega filma, ni tolikšno presenečenje, kot to, da med filmi, ki se potegujejo za zlato palmo, ni niti enega filma iz Italije, Nemčije in Velike Britanije. Že drugo leto zapored, pa se je prav iz Velike Britanije na festival uvrstila tržaška Slovenka Vida Skerk, s svojim dvaindvajsetminutnim filmom &quot;Left behind, still standing&quot;. Gre za filmski program La Cinef, kjer se predstavljajo mladi avtorji iz različnih filmskih akademij.

Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, oglasila se je skupaj s kolegom Maticem Majcnom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220885</link>
        <pubDate> Tue, 12 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Cannes letos brez favoritov iz Hollywooda</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov. </description>
        <enclosure length="27662592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/61.beneRA_SLO_LJT_9447271_20272918.mp3"></enclosure>
        <guid>175219676</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>864</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219676</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>61. beneški bienale</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko skulptur iz legokock, ki upodabljajo njegovo zgodovino na stalni razstavi ''Koščki zgodovine''. Grad  ima že več kot 400 let v lasti in upravljanju ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. &lt;p&gt;&lt;em&gt;Zakon privlačnosti&lt;/em&gt; pa je naslov knjige pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis&amp;nbsp;z dodatki avtobiografske proze in poezije ustvarjalca, ki ga posveča območju med trža&amp;scaron;kim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24412416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/OdDevinRA_SLO_LJT_9421280_20243252.mp3"></enclosure>
        <guid>175219126</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko skulptur iz legokock, ki upodabljajo njegovo zgodovino na stalni razstavi ''Koščki zgodovine''. Grad  ima že več kot 400 let v lasti in upravljanju ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. &lt;p&gt;&lt;em&gt;Zakon privlačnosti&lt;/em&gt; pa je naslov knjige pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis&amp;nbsp;z dodatki avtobiografske proze in poezije ustvarjalca, ki ga posveča območju med trža&amp;scaron;kim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219126</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od Devinskega gradu do dvorca Miramar</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.  

</description>
        <enclosure length="25000704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/MedslikRA_SLO_LJT_9373668_20188253.mp3"></enclosure>
        <guid>175218043</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>781</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.  

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218043</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Med slikarskimi platni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.</description>
        <enclosure length="17479680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/NovostiRA_SLO_LJT_9351099_20161890.mp3"></enclosure>
        <guid>175217552</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>546</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217552</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Novosti na področju otroškega in mladinskega leposlovja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.</description>
        <enclosure length="18580224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/PesmikRA_SLO_LJT_9273680_20074137.mp3"></enclosure>
        <guid>175215877</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>580</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215877</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 15:01:37 +0000</pubDate>
        <title>Pesmi, ki so premagale čas</title>
      </item>
      <item>
        <description>23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.</description>
        <enclosure length="17709312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/BesedezRA_SLO_LJT_9269438_20069520.mp3"></enclosure>
        <guid>175215836</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>553</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215836</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Besede za prihodnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami  prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine.
Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN.
In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.
</description>
        <enclosure length="20527104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/KomarjiRA_SLO_LJT_9247005_20045122.mp3"></enclosure>
        <guid>175215422</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami  prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine.
Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN.
In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215422</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 14:45:15 +0000</pubDate>
        <title>Komarji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.</description>
        <enclosure length="15680256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/18/KnjievnRA_SLO_LJT_9235048_20031389.mp3"></enclosure>
        <guid>175215144</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>490</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215144</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 10:40:39 +0000</pubDate>
        <title>Književnost iz zapora: brezkompromisna iskrenost iz tišine in stiske</title>
      </item>
      <item>
        <description>V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.&lt;p&gt;Na največjem in najpomembnej&amp;scaron;em svetovnem sejmu otro&amp;scaron;ke in mladinske literaturi v razstavnem sredi&amp;scaron;ču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Leto&amp;scaron;nja častna gostja je Norve&amp;scaron;ka. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika leto&amp;scaron;njih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V sredi&amp;scaron;ču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angle&amp;scaron;kim naslovom &amp;ldquo;Banksy Archive 01 &amp;ndash; The School of Bristol&amp;rdquo;. Osredotočena je na umetni&amp;scaron;ko ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetni&amp;scaron;ki jezik.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20843520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/RazstaviRA_SLO_LJT_9184285_19973673.mp3"></enclosure>
        <guid>175214056</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.&lt;p&gt;Na največjem in najpomembnej&amp;scaron;em svetovnem sejmu otro&amp;scaron;ke in mladinske literaturi v razstavnem sredi&amp;scaron;ču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Leto&amp;scaron;nja častna gostja je Norve&amp;scaron;ka. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika leto&amp;scaron;njih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V sredi&amp;scaron;ču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angle&amp;scaron;kim naslovom &amp;ldquo;Banksy Archive 01 &amp;ndash; The School of Bristol&amp;rdquo;. Osredotočena je na umetni&amp;scaron;ko ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetni&amp;scaron;ki jezik.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214056</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Razstavi: o Tomažu Pandurju v Mariboru in o Banksyju v Bologni</title>
      </item>
      <item>
        <description>''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti.

&lt;p&gt;Po 61 letih so &lt;em&gt;Dialogi&lt;/em&gt; od&amp;scaron;li v zgodovino in postali bogata zakladnica razmi&amp;scaron;ljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dedi&amp;scaron;čino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prina&amp;scaron;ala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23136000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/FotografRA_SLO_LJT_9097784_19877350.mp3"></enclosure>
        <guid>175212252</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>722</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti.

&lt;p&gt;Po 61 letih so &lt;em&gt;Dialogi&lt;/em&gt; od&amp;scaron;li v zgodovino in postali bogata zakladnica razmi&amp;scaron;ljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dedi&amp;scaron;čino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prina&amp;scaron;ala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212252</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Fotografije in revija - na razstavah na Ptuju in v Mariboru </title>
      </item>
      <item>
        <description>Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam. &lt;p&gt;Zaradi redke genske napake se je rodil brez nog in leve roke. Pri dveh letih ga je k sebi vzela družina Debeljak iz Podbrezij, kjer ga je odra&amp;scaron;čanje na kmetiji, z dvema bratoma in sestrama vzpodbujalo k čim večji samostojnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Svoje življenje je skupaj v soavtorstvu z &lt;strong&gt;Vladimirjem Habjanom&lt;/strong&gt; opisal v knjigi &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Plosk ene roke&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;. V knjigi, ki je iz&amp;scaron;la lani pri založbi &lt;a href=&quot;https://www.zalozba-chiara.si/&quot;&gt;Chiara&lt;/a&gt; pri zbirki Osebno, urednica zbirke je &lt;strong&gt;Tadeja L. Zupan&lt;/strong&gt;, govori o zelo osebnih stvareh, tudi stvareh, na katere, kot pravi sam, ni ponosen, a se je z njimi pomiril in zdaj o njih govori iskreno, brez zadrege&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23973888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/DarkouRA_SLO_LJT_8988953_19757800.mp3"></enclosure>
        <guid>175210394</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam. &lt;p&gt;Zaradi redke genske napake se je rodil brez nog in leve roke. Pri dveh letih ga je k sebi vzela družina Debeljak iz Podbrezij, kjer ga je odra&amp;scaron;čanje na kmetiji, z dvema bratoma in sestrama vzpodbujalo k čim večji samostojnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Svoje življenje je skupaj v soavtorstvu z &lt;strong&gt;Vladimirjem Habjanom&lt;/strong&gt; opisal v knjigi &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Plosk ene roke&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;. V knjigi, ki je iz&amp;scaron;la lani pri založbi &lt;a href=&quot;https://www.zalozba-chiara.si/&quot;&gt;Chiara&lt;/a&gt; pri zbirki Osebno, urednica zbirke je &lt;strong&gt;Tadeja L. Zupan&lt;/strong&gt;, govori o zelo osebnih stvareh, tudi stvareh, na katere, kot pravi sam, ni ponosen, a se je z njimi pomiril in zdaj o njih govori iskreno, brez zadrege&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210394</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Darko Đurić: Ob knjigi sem se soočil tudi z občutki zapuščenosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja  56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu.
&lt;p&gt;SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameri&amp;scaron;ke satirične igre &lt;em&gt;Eureka&lt;/em&gt;. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije &lt;em&gt;Kak&amp;scaron;no ime pa je to?!&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24219648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/SvetovniRA_SLO_LJT_8921741_19684607.mp3"></enclosure>
        <guid>175209361</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja  56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu.
&lt;p&gt;SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameri&amp;scaron;ke satirične igre &lt;em&gt;Eureka&lt;/em&gt;. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije &lt;em&gt;Kak&amp;scaron;no ime pa je to?!&lt;/em&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209361</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 13:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetovni dan gledališča na odrih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. &lt;p&gt;Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekolo&amp;scaron;ko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe &amp;scaron;e je festival, prikazuje novi dokumentarni film &lt;a href=&quot;https://www.gorarocka.si/v-svojem-filmu.html&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gora Rocka&lt;/strong&gt; &lt;/a&gt;režiserja &lt;strong&gt;Mirana Zupaniča&lt;/strong&gt; s sloganom &quot;&lt;em&gt;V svojem filmu!&quot;&lt;/em&gt;, ki odpira tudi vpra&amp;scaron;anje o prihodnosti Gore Rocka.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dokumentarni film je delo produkcijske hi&amp;scaron;e &lt;a href=&quot;https://arsmedia.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Arsmedia&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, nastal pa je v sodelovanju s &lt;a href=&quot;https://www.film-center.si/sl/&quot;&gt;Slovenskim filmskim centrom&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25031424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/GoraRocRA_SLO_LJT_8847400_19605709.mp3"></enclosure>
        <guid>175208553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>782</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. &lt;p&gt;Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekolo&amp;scaron;ko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe &amp;scaron;e je festival, prikazuje novi dokumentarni film &lt;a href=&quot;https://www.gorarocka.si/v-svojem-filmu.html&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gora Rocka&lt;/strong&gt; &lt;/a&gt;režiserja &lt;strong&gt;Mirana Zupaniča&lt;/strong&gt; s sloganom &quot;&lt;em&gt;V svojem filmu!&quot;&lt;/em&gt;, ki odpira tudi vpra&amp;scaron;anje o prihodnosti Gore Rocka.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dokumentarni film je delo produkcijske hi&amp;scaron;e &lt;a href=&quot;https://arsmedia.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Arsmedia&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, nastal pa je v sodelovanju s &lt;a href=&quot;https://www.film-center.si/sl/&quot;&gt;Slovenskim filmskim centrom&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208553</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gora Rocka – V svojem filmu!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev.

Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.</description>
        <enclosure length="13326336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/MilenaZRA_SLO_LJT_8798226_19550702.mp3"></enclosure>
        <guid>175207486</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>416</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev.

Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207486</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Milena Zupančič je del skupnega filmskega spomina</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.</description>
        <enclosure length="18741504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/14/CopyofRA_SLO_LJT_8733366_19477060.mp3"></enclosure>
        <guid>175206098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>585</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206098</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Svet v čudovitem nastajanju in izginjanju na Pripovedovalskem festivalu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili  sta govorila programski direktorr festivala  Simon Popek in Nina Zagoričnik.  
</description>
        <enclosure length="12605184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/FestivalRA_SLO_LJT_8703785_19443168.mp3"></enclosure>
        <guid>175205477</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>393</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili  sta govorila programski direktorr festivala  Simon Popek in Nina Zagoričnik.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205477</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 07:00:39 +0000</pubDate>
        <title>Festival dokumentarnega filma  2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Koža zemlji&lt;/strong&gt; je avdio-vizualni projekt &lt;strong&gt;Anje Papuga&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Katje Stojnić&lt;/strong&gt;, ki naslavlja osebne zgodbe starej&amp;scaron;ih, njihovo doživljanje staranja ter odnos do telesa, intime in minljivosti.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Anja in Katja imata eno skupno strast, ki pa med mladimi ni zelo popularna, in to so starej&amp;scaron;i ljudje. Vidita jih kot nekaj lepega, kot telesa, ki imajo neko zgodbo. Začutili sta, da starej&amp;scaron;i v sebi nosijo nekaj posebnega, zato ju je navdu&amp;scaron;ilo, kako se starej&amp;scaron;i sproprijemajo s tem, da družba po eni strani pritiska nanje, kako bi morali izgledati in kak&amp;scaron;ni bi morali biti, po drugi strani pa se srečujejo tudi s svojimi lastnimi omejitvami in &amp;scaron;e vedno i&amp;scaron;čejo smisel življenja in staranja.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Razstavo Koža zemlji, ki jo sooblikuje približno 50 fotografij in intervjuji s starej&amp;scaron;imi, si lahko do 1. aprila ogledate v ljubljanski galeriji &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/exarte.slo/?locale=sl_SI&quot;&gt;EX ARTE&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21685248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/KoazemRA_SLO_LJT_8676191_19411710.mp3"></enclosure>
        <guid>175204912</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>677</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Koža zemlji&lt;/strong&gt; je avdio-vizualni projekt &lt;strong&gt;Anje Papuga&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Katje Stojnić&lt;/strong&gt;, ki naslavlja osebne zgodbe starej&amp;scaron;ih, njihovo doživljanje staranja ter odnos do telesa, intime in minljivosti.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Anja in Katja imata eno skupno strast, ki pa med mladimi ni zelo popularna, in to so starej&amp;scaron;i ljudje. Vidita jih kot nekaj lepega, kot telesa, ki imajo neko zgodbo. Začutili sta, da starej&amp;scaron;i v sebi nosijo nekaj posebnega, zato ju je navdu&amp;scaron;ilo, kako se starej&amp;scaron;i sproprijemajo s tem, da družba po eni strani pritiska nanje, kako bi morali izgledati in kak&amp;scaron;ni bi morali biti, po drugi strani pa se srečujejo tudi s svojimi lastnimi omejitvami in &amp;scaron;e vedno i&amp;scaron;čejo smisel življenja in staranja.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Razstavo Koža zemlji, ki jo sooblikuje približno 50 fotografij in intervjuji s starej&amp;scaron;imi, si lahko do 1. aprila ogledate v ljubljanski galeriji &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/exarte.slo/?locale=sl_SI&quot;&gt;EX ARTE&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204912</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Koža zemlji</title>
      </item>
      <item>
        <description>V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.</description>
        <enclosure length="15295488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/ArhitektRA_SLO_LJT_8586391_19307838.mp3"></enclosure>
        <guid>175203032</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>477</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203032</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film &quot;Triglav: Pot odrešitve&quot;. Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.</description>
        <enclosure length="24759552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/TriglavRA_SLO_LJT_8563112_19280919.mp3"></enclosure>
        <guid>175202548</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film &quot;Triglav: Pot odrešitve&quot;. Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202548</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 04:40:56 +0000</pubDate>
        <title>Triglav: Pot odrešitve. Zgodba o prebolevanju tragične gorske nesreče</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ibsenova drama Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: &quot;Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira.&quot;
</description>
        <enclosure length="11625216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/28/SovraniRA_SLO_LJT_8558664_19275135.mp3"></enclosure>
        <guid>175202398</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>363</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ibsenova drama Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: &quot;Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira.&quot;
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202398</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Sovražnik ljudstva premierno na velikem odru SNG Drama Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.</description>
        <enclosure length="21560064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/MedSlovRA_SLO_LJT_8496598_19205065.mp3"></enclosure>
        <guid>175200947</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200947</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 05:53:58 +0000</pubDate>
        <title>Med Slovenci v Pragi</title>
      </item>
      <item>
        <description>23-i mednarodni festival ''Fabula – literature sveta'', ki bo potekal od 25. februarja do 31. marca, ima dve osrednji prizorišči, Ljubljano in Celje, Unescovi mesti literature v Sloveniji, povezuje pa tudi druga slovenska mesta Kot vsako leto bo gostil pet mednarodnih avtoric in avtorjev, posebno pozornost  pa namenil domačim ustvarjalkam. 
Letošnji naslovni slogan (so)odgovorni v središče postavlja temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči? 
</description>
        <enclosure length="6048768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/23.FabuRA_SLO_LJT_8677983_19413637.mp3"></enclosure>
        <guid>175204937</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>189</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>23-i mednarodni festival ''Fabula – literature sveta'', ki bo potekal od 25. februarja do 31. marca, ima dve osrednji prizorišči, Ljubljano in Celje, Unescovi mesti literature v Sloveniji, povezuje pa tudi druga slovenska mesta Kot vsako leto bo gostil pet mednarodnih avtoric in avtorjev, posebno pozornost  pa namenil domačim ustvarjalkam. 
Letošnji naslovni slogan (so)odgovorni v središče postavlja temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči? 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204937</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 13:14:00 +0000</pubDate>
        <title>23. Fabula</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.</description>
        <enclosure length="15873024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/KraevciRA_SLO_LJT_8509282_19219172.mp3"></enclosure>
        <guid>175201216</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>496</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201216</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kraševci v spomin na Srečka Kosovela z vlakom v Zagorje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled  116 izvirnih arheoloških predmetov. &lt;p&gt;Izjemne arheolo&amp;scaron;ke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju dana&amp;scaron;nje Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kot pove podnaslov, se razstava &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/civki-iz-preteklosti&quot;&gt;Čivki iz preteklosti&lt;/a&gt; &lt;/strong&gt;osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja &amp;scaron;e devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheolo&amp;scaron;ke zaklade.&amp;nbsp;Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Da&amp;scaron;a Pavlovič&lt;/strong&gt;, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Jure Kraj&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, kustos (Pokrajinski muzej Celje)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Bernarda Županek&lt;/strong&gt;, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Veronika Pflaum&lt;/strong&gt;, kustosinja (Gorenjski muzej)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Petra Stipančič&lt;/strong&gt;, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Branko Kerman&lt;/strong&gt;, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="25154304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/ivkiizRA_SLO_LJT_8459558_19163512.mp3"></enclosure>
        <guid>175200003</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled  116 izvirnih arheoloških predmetov. &lt;p&gt;Izjemne arheolo&amp;scaron;ke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju dana&amp;scaron;nje Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kot pove podnaslov, se razstava &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/civki-iz-preteklosti&quot;&gt;Čivki iz preteklosti&lt;/a&gt; &lt;/strong&gt;osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja &amp;scaron;e devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheolo&amp;scaron;ke zaklade.&amp;nbsp;Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Da&amp;scaron;a Pavlovič&lt;/strong&gt;, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Jure Kraj&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, kustos (Pokrajinski muzej Celje)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Bernarda Županek&lt;/strong&gt;, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Veronika Pflaum&lt;/strong&gt;, kustosinja (Gorenjski muzej)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Petra Stipančič&lt;/strong&gt;, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Branko Kerman&lt;/strong&gt;, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200003</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 13:00:40 +0000</pubDate>
        <title>Čivki iz preteklosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.

&lt;p&gt;Festival bo odprl celovečerni dokumentarni film Triglav: Pot odre&amp;scaron;itve, ki obravnava dogodek, ko je strela pred 50 leti zarezala v mlada življenja skupine pohodnikov na Triglav. Premierno bo predvajan tudi film &lt;strong&gt;&lt;em&gt;ZaPisane gore, 130 let Planinskega&lt;/em&gt; vestnika&lt;/strong&gt;, ki sta ga režirala &lt;strong&gt;Mojca Volkar Trobev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Andrej Podbev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Film bo na festivalu na sporedu v četrtek, 12. februarja, v soboto, 21. februarja, pa ga bodo predvajali tudi na filmskem festivalu Goroventure v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Dokumentarec bo nato potoval po planinskih dru&amp;scaron;tvih po Sloveniji, ogledati pa si ga bo mogoče tudi na Televiziji Slovenija.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20082432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/ZaPisaneRA_SLO_LJT_8304262_18988246.mp3"></enclosure>
        <guid>175196414</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>627</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.

&lt;p&gt;Festival bo odprl celovečerni dokumentarni film Triglav: Pot odre&amp;scaron;itve, ki obravnava dogodek, ko je strela pred 50 leti zarezala v mlada življenja skupine pohodnikov na Triglav. Premierno bo predvajan tudi film &lt;strong&gt;&lt;em&gt;ZaPisane gore, 130 let Planinskega&lt;/em&gt; vestnika&lt;/strong&gt;, ki sta ga režirala &lt;strong&gt;Mojca Volkar Trobev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Andrej Podbev&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Film bo na festivalu na sporedu v četrtek, 12. februarja, v soboto, 21. februarja, pa ga bodo predvajali tudi na filmskem festivalu Goroventure v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Dokumentarec bo nato potoval po planinskih dru&amp;scaron;tvih po Sloveniji, ogledati pa si ga bo mogoče tudi na Televiziji Slovenija.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196414</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
</description>
        <enclosure length="10582272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/08/FrancePRA_SLO_LJT_8316298_19002218.mp3"></enclosure>
        <guid>175196736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>330</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196736</link>
        <pubDate> Sun, 08 Feb 2026 09:44:41 +0000</pubDate>
        <title>France Prešeren ostaja stereotip slovenskega umetnika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.skrateljc.org/izdelek/sreckonstrip/&quot;&gt;SREČKONSTRIP&lt;/a&gt; &amp;ndash; strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih, ki ga je izdal zavod &amp;Scaron;krateljc in sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodi&amp;scaron;če za predstavo z naslovom &lt;em&gt;SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo&lt;/em&gt; v režiji Mareta Bulca. Premieri predstave &amp;ndash; v njej nastopata Manca Trampu&amp;scaron; in Nik &amp;Scaron;krlec &amp;ndash; bosta&amp;nbsp; 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;https://www.stripburger.org/sreckokosovel-andrejstular-ostri-ritmi/&quot;&gt;Srečko Kosovel &amp;amp; Andrej &amp;Scaron;tular&amp;nbsp;&amp;ndash; Ostri ritmi&lt;/a&gt; &amp;ndash; &lt;/em&gt;knjigo stripovskih in vizualnih interpretacij poezije in zapisov pesnika Krasa, je Stripburger izdal v zbirki posebnih izdaj Zbirki O. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej &amp;Scaron;tular izbor ustvarjenih ritmičnih vizualnih kompozicij Kosovelovih del, ki se iz stripa prelivajo tudi v druge načine upodabljanja, predstavil tudi 18. junija na razstavi v Layerjevi hi&amp;scaron;i v Kranju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mare Bulc&lt;/strong&gt;, režiser&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nik &amp;Scaron;krlec&lt;/strong&gt;, igralec&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Manca Trampu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, performerka in glasbenica&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Andrej &amp;Scaron;tular&lt;/strong&gt;, ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetni&amp;scaron;kih področjih&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="23635968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/SrekoKRA_SLO_LJT_8286156_18967932.mp3"></enclosure>
        <guid>175195987</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>738</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.skrateljc.org/izdelek/sreckonstrip/&quot;&gt;SREČKONSTRIP&lt;/a&gt; &amp;ndash; strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih, ki ga je izdal zavod &amp;Scaron;krateljc in sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodi&amp;scaron;če za predstavo z naslovom &lt;em&gt;SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo&lt;/em&gt; v režiji Mareta Bulca. Premieri predstave &amp;ndash; v njej nastopata Manca Trampu&amp;scaron; in Nik &amp;Scaron;krlec &amp;ndash; bosta&amp;nbsp; 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;a href=&quot;https://www.stripburger.org/sreckokosovel-andrejstular-ostri-ritmi/&quot;&gt;Srečko Kosovel &amp;amp; Andrej &amp;Scaron;tular&amp;nbsp;&amp;ndash; Ostri ritmi&lt;/a&gt; &amp;ndash; &lt;/em&gt;knjigo stripovskih in vizualnih interpretacij poezije in zapisov pesnika Krasa, je Stripburger izdal v zbirki posebnih izdaj Zbirki O. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej &amp;Scaron;tular izbor ustvarjenih ritmičnih vizualnih kompozicij Kosovelovih del, ki se iz stripa prelivajo tudi v druge načine upodabljanja, predstavil tudi 18. junija na razstavi v Layerjevi hi&amp;scaron;i v Kranju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mare Bulc&lt;/strong&gt;, režiser&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nik &amp;Scaron;krlec&lt;/strong&gt;, igralec&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Manca Trampu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, performerka in glasbenica&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Andrej &amp;Scaron;tular&lt;/strong&gt;, ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetni&amp;scaron;kih področjih&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195987</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Srečko Kosovel v stripu, na odru in razstavi</title>
      </item>
      <item>
        <description>''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. 
Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. 
Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva.
Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. 


Sogovornici:
• Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma
• dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
</description>
        <enclosure length="7689216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/ivkiizRA_SLO_LJT_8286441_18968237.mp3"></enclosure>
        <guid>175195989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>240</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. 
Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. 
Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva.
Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. 


Sogovornici:
• Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma
• dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195989</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 12:48:23 +0000</pubDate>
        <title>Čivki iz preteklosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime. 
&lt;p&gt;A ime je nastalo spontano na avtobusu za Firence, kjer so se na &amp;scaron;oli fizičnega gledali&amp;scaron;ča spoznali &lt;strong&gt;Alenka Marinič&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Anja Bezlova Zavr&amp;scaron;nik&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Justin Durel&lt;/strong&gt;, vsi se ukvarjajo tudi s pedago&amp;scaron;kim delom in pripravljajo delavnice.&lt;br /&gt;Med najvidnej&amp;scaron;e dosežke delovanja uvr&amp;scaron;čajo ulični predstavi Pot v Tadam in Sanje uličarjev &amp;ndash; pesem za park. Zdaj pa predvsem mlaj&amp;scaron;e občinstvo, a tudi starej&amp;scaron;i niso izvzeti, navdu&amp;scaron;ujejo s predstavo &lt;a href=&quot;https://www.globus-hystericus.org/kaj-zdaj&quot;&gt;&lt;strong&gt;Krog v kvadratnem mestu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, preprosto zgodbo o sobivanju in sprejemanju, zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu med samimi kvadratniki pojavi krog. Predstava v pripovedi klovnov Rose in Marjete Cvete je uvr&amp;scaron;čena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica. Za kostume je poskrbela &lt;strong&gt;Katarina Zalar&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25290240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/KajsezRA_SLO_LJT_8259612_18937293.mp3"></enclosure>
        <guid>175195396</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>790</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime. 
&lt;p&gt;A ime je nastalo spontano na avtobusu za Firence, kjer so se na &amp;scaron;oli fizičnega gledali&amp;scaron;ča spoznali &lt;strong&gt;Alenka Marinič&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Anja Bezlova Zavr&amp;scaron;nik&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Justin Durel&lt;/strong&gt;, vsi se ukvarjajo tudi s pedago&amp;scaron;kim delom in pripravljajo delavnice.&lt;br /&gt;Med najvidnej&amp;scaron;e dosežke delovanja uvr&amp;scaron;čajo ulični predstavi Pot v Tadam in Sanje uličarjev &amp;ndash; pesem za park. Zdaj pa predvsem mlaj&amp;scaron;e občinstvo, a tudi starej&amp;scaron;i niso izvzeti, navdu&amp;scaron;ujejo s predstavo &lt;a href=&quot;https://www.globus-hystericus.org/kaj-zdaj&quot;&gt;&lt;strong&gt;Krog v kvadratnem mestu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, preprosto zgodbo o sobivanju in sprejemanju, zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu med samimi kvadratniki pojavi krog. Predstava v pripovedi klovnov Rose in Marjete Cvete je uvr&amp;scaron;čena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica. Za kostume je poskrbela &lt;strong&gt;Katarina Zalar&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195396</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu pojavi krog</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Velikem odru SNG Drama bodo premierno uprizorili igro Voranc, poetično dramo Daneta Zajca, ki se odvija na slovenski gorski kmetiji v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno. &lt;p&gt;Igra je leta 1980 v režiji Mileta Koruna doživela pravi gledali&amp;scaron;ki triumf in je doslej najpogosteje uprizarjano Zajčevo besedilo v profesionalnih gledali&amp;scaron;čih. Nove uprizoritve se je lotil gledali&amp;scaron;ki tandem mlaj&amp;scaron;e generacije ustvarjalcev &amp;ndash; režiserka &lt;strong&gt;Živa Bizovičar&lt;/strong&gt; ter avtor priredbe in dramaturg&lt;strong&gt; Nik Žnidar&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14513664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/VorancRA_SLO_LJT_8355033_19045427.mp3"></enclosure>
        <guid>175197633</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>453</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Velikem odru SNG Drama bodo premierno uprizorili igro Voranc, poetično dramo Daneta Zajca, ki se odvija na slovenski gorski kmetiji v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno. &lt;p&gt;Igra je leta 1980 v režiji Mileta Koruna doživela pravi gledali&amp;scaron;ki triumf in je doslej najpogosteje uprizarjano Zajčevo besedilo v profesionalnih gledali&amp;scaron;čih. Nove uprizoritve se je lotil gledali&amp;scaron;ki tandem mlaj&amp;scaron;e generacije ustvarjalcev &amp;ndash; režiserka &lt;strong&gt;Živa Bizovičar&lt;/strong&gt; ter avtor priredbe in dramaturg&lt;strong&gt; Nik Žnidar&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197633</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Voranc</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek.
&lt;p&gt;V glavni tekmovalni program je bil letos uvr&amp;scaron;čen tudi slovenski film &lt;em&gt;Fantasy&lt;/em&gt; režiserke in scenaristke &lt;strong&gt;Katarine Bogdanovič Kukle&lt;/strong&gt;, ki je na presenečenje mnogih postal zmagovalni film festivala. Prejel je tudi nagrado žirije spletnega portala Cineuropa, namenjeno promociji evropske kinematografije.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26320128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/TrakiRA_SLO_LJT_8354926_19045310.mp3"></enclosure>
        <guid>175197635</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>822</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek.
&lt;p&gt;V glavni tekmovalni program je bil letos uvr&amp;scaron;čen tudi slovenski film &lt;em&gt;Fantasy&lt;/em&gt; režiserke in scenaristke &lt;strong&gt;Katarine Bogdanovič Kukle&lt;/strong&gt;, ki je na presenečenje mnogih postal zmagovalni film festivala. Prejel je tudi nagrado žirije spletnega portala Cineuropa, namenjeno promociji evropske kinematografije.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197635</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tržaški filmski festival</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026 je naslov druge razstave v galeriji DESSA iz cikla Slovenska alpska arhitektura. Tokrat so kuratorji razstave k sodelovanju povabili švicarskega arhitekta Armanda Ruinellija, da bi skupaj oblikovali izbor 26. projektov. Projekti so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem ter predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovske planote in Nanosa. Izbrani projekti imajo različne tipologije in programe kot so odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše.

Nina Zagoričnik je v Stari Fužini obiskala prenovljeni Kulturni dom, ki je prav z današnjim dnem ponovno odprt za javnost. Revitalizacije so se lotili arhitekti iz biroja Ofis arhitekti, ki imajo na razstavi v DESSI predstavljene kar štiri projekte alpske arhitekture.</description>
        <enclosure length="15406080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/30/AlpskaaRA_SLO_LJT_10104522_21010822.mp3"></enclosure>
        <guid>175233220</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026 je naslov druge razstave v galeriji DESSA iz cikla Slovenska alpska arhitektura. Tokrat so kuratorji razstave k sodelovanju povabili švicarskega arhitekta Armanda Ruinellija, da bi skupaj oblikovali izbor 26. projektov. Projekti so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem ter predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovske planote in Nanosa. Izbrani projekti imajo različne tipologije in programe kot so odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše.

Nina Zagoričnik je v Stari Fužini obiskala prenovljeni Kulturni dom, ki je prav z današnjim dnem ponovno odprt za javnost. Revitalizacije so se lotili arhitekti iz biroja Ofis arhitekti, ki imajo na razstavi v DESSI predstavljene kar štiri projekte alpske arhitekture.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233220</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 21:34:12 +0000</pubDate>
        <title>Alpska arhitektura: Kar se zgodi v Stari Fužini, tam tudi ostane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg  tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma. </description>
        <enclosure length="17037312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/CerkljanRA_SLO_LJT_8131272_18792175.mp3"></enclosure>
        <guid>175192398</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>532</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg  tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192398</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Cerkno letos v znamenju 70-letnice ponovne obuditve Laufarije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost. 

&lt;p&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt; &amp;ndash; osrednji leto&amp;scaron;nji razstavni projekt v Slovenskem etnografskem muzeju &amp;ndash; predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dedi&amp;scaron;čini Slovenije. &lt;br /&gt;Bogastvo pustnih &amp;scaron;eg v slovenskem okolju se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav.&lt;br /&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt;, ki jo spremlja istoimenska dvojezična publikacija, je do avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24903936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/PodkrinRA_SLO_LJT_8104045_18761036.mp3"></enclosure>
        <guid>175191773</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost. 

&lt;p&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt; &amp;ndash; osrednji leto&amp;scaron;nji razstavni projekt v Slovenskem etnografskem muzeju &amp;ndash; predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dedi&amp;scaron;čini Slovenije. &lt;br /&gt;Bogastvo pustnih &amp;scaron;eg v slovenskem okolju se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav.&lt;br /&gt;Razstava &lt;em&gt;Maske: Od rituala do karnevala&lt;/em&gt;, ki jo spremlja istoimenska dvojezična publikacija, je do avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191773</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pod krinko maske veljajo posebna, nenapisana pravila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.</description>
        <enclosure length="23198208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/lovekmRA_SLO_LJT_8053210_18703134.mp3"></enclosure>
        <guid>175190431</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>724</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190431</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 13:00:01 +0000</pubDate>
        <title>Človek mora biti radikalen, kot je radikalna dejanskost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.</description>
        <enclosure length="22722048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/FilmskiRA_SLO_LJT_8031567_18677900.mp3"></enclosure>
        <guid>175189873</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>710</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189873</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Filmski režiser Olmo Omerzu in njegov peti celovečerni film Nehvaležna bitja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
&lt;p&gt;Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah iz&amp;scaron;le pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: &lt;em&gt;Polnočni utrinki iz Brazilije&lt;/em&gt; Milene &amp;Scaron;mit, &lt;em&gt;V parku, mesec&lt;/em&gt; Marjana Strojana, &lt;em&gt;Ocean na steni&lt;/em&gt; Tja&amp;scaron;e Mislej, &lt;em&gt;Domovina Evropa&lt;/em&gt; Timothyja Gartona Asha in &lt;em&gt;Avtokracija, d. d.&lt;/em&gt; Anne Applebaum.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21171456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/PremieraRA_SLO_LJT_7984597_18624705.mp3"></enclosure>
        <guid>175188756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>661</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
&lt;p&gt;Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah iz&amp;scaron;le pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: &lt;em&gt;Polnočni utrinki iz Brazilije&lt;/em&gt; Milene &amp;Scaron;mit, &lt;em&gt;V parku, mesec&lt;/em&gt; Marjana Strojana, &lt;em&gt;Ocean na steni&lt;/em&gt; Tja&amp;scaron;e Mislej, &lt;em&gt;Domovina Evropa&lt;/em&gt; Timothyja Gartona Asha in &lt;em&gt;Avtokracija, d. d.&lt;/em&gt; Anne Applebaum.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188756</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Premiera Hlapcev v SLG Celje in knjižne novosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026? &lt;p&gt;Je Hollywood &amp;scaron;e vodilna filmska industrija, so oskarji &amp;scaron;e pomemben kriterij za uspe&amp;scaron;en film? Kaj pomenijo novice o združevanju filmskih studiev za gledalce in kako je na filmsko industrijo v preteklem letu vplivala umetna inteligenca?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pogovarjali smo se s cineastko, filmsko kritičarko in novinarko na MMC &lt;strong&gt;Ano Jurc.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-15-tujih-serij-ki-so-zaznamovale-leto-2025/768525&quot;&gt;&lt;strong&gt;15 tujih serij, ki so zaznamovale leto 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-najboljsi-filmi-v-letu-2025/767949&quot;&gt;&lt;strong&gt;Najbolj&amp;scaron;i filmi v letu 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="41108736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/30/SerijesRA_SLO_LJT_7908324_18538026.mp3"></enclosure>
        <guid>175186366</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1284</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026? &lt;p&gt;Je Hollywood &amp;scaron;e vodilna filmska industrija, so oskarji &amp;scaron;e pomemben kriterij za uspe&amp;scaron;en film? Kaj pomenijo novice o združevanju filmskih studiev za gledalce in kako je na filmsko industrijo v preteklem letu vplivala umetna inteligenca?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pogovarjali smo se s cineastko, filmsko kritičarko in novinarko na MMC &lt;strong&gt;Ano Jurc.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-15-tujih-serij-ki-so-zaznamovale-leto-2025/768525&quot;&gt;&lt;strong&gt;15 tujih serij, ki so zaznamovale leto 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/pregled-leta-najboljsi-filmi-v-letu-2025/767949&quot;&gt;&lt;strong&gt;Najbolj&amp;scaron;i filmi v letu 2025&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186366</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Serije so že nekaj časa pred filmi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.</description>
        <enclosure length="18175488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/KosoveloRA_SLO_LJT_7892298_18520375.mp3"></enclosure>
        <guid>175185951</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185951</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kosovelovo leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu.  In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta. 

&lt;p&gt;Seveda izmi&amp;scaron;ljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski &lt;strong&gt;Vinka Lapajneta&lt;/strong&gt;. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v ko&amp;scaron;u, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61585075281629&amp;amp;locale=sl_SI&quot;&gt;&lt;strong&gt;Mirko Ivan Schwery&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, po očetu &amp;Scaron;vicar in po mami &amp;Scaron;ebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Z&amp;uuml;rich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi &lt;strong&gt;David Velikanje&lt;/strong&gt;, član Dramatičnega dru&amp;scaron;tva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajne.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O njem do zdaj ni bilo veliko znanega, prav ob izidu knjige V ko&amp;scaron;i v Pariz pa je več podatkov zbrala &lt;a href=&quot;https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lapajne-vincenc/&quot;&gt;Danila Zalatel&lt;/a&gt;, ki skupaj z Božo Vencelj v idrijskem dialektu zapisuje tudi zgodbe iz &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174701195&quot;&gt;Idrije in okolice&lt;/a&gt;. &lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18146304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/KakostaRA_SLO_LJT_7895619_18523957.mp3"></enclosure>
        <guid>175186034</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu.  In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta. 

&lt;p&gt;Seveda izmi&amp;scaron;ljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski &lt;strong&gt;Vinka Lapajneta&lt;/strong&gt;. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v ko&amp;scaron;u, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/profile.php?id=61585075281629&amp;amp;locale=sl_SI&quot;&gt;&lt;strong&gt;Mirko Ivan Schwery&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;, po očetu &amp;Scaron;vicar in po mami &amp;Scaron;ebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Z&amp;uuml;rich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi &lt;strong&gt;David Velikanje&lt;/strong&gt;, član Dramatičnega dru&amp;scaron;tva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajne.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O njem do zdaj ni bilo veliko znanega, prav ob izidu knjige V ko&amp;scaron;i v Pariz pa je več podatkov zbrala &lt;a href=&quot;https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lapajne-vincenc/&quot;&gt;Danila Zalatel&lt;/a&gt;, ki skupaj z Božo Vencelj v idrijskem dialektu zapisuje tudi zgodbe iz &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174701195&quot;&gt;Idrije in okolice&lt;/a&gt;. &lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186034</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako sta Idrijčan in Šebreljec potovala &quot;V koši v Pariz&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi. 
&lt;p&gt;LED-povr&amp;scaron;ina, na kateri se predvaja zvočno-vizualna instalacija &lt;strong&gt;Data Tunnel&lt;/strong&gt; svetovno uveljavljenega digitalnega umetnika &lt;strong&gt;Refika Anadola&lt;/strong&gt;, se razteza na tisočih kvadratnih metrih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb je na ogled v Galeriji Družina v Ljubljani na razstavi &lt;strong&gt;Jaslice &amp;ndash; iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;V Narodni galeriji so v leto&amp;scaron;njem decembru na ogled Jaslice za cerkev svetega &amp;Scaron;tefana v &amp;Scaron;tepanji vasi, delo slikarke, grafičarke in kiparke Elde Pi&amp;scaron;čanec.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19074816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/JasliceRA_SLO_LJT_7852991_18476796.mp3"></enclosure>
        <guid>175184838</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi. 
&lt;p&gt;LED-povr&amp;scaron;ina, na kateri se predvaja zvočno-vizualna instalacija &lt;strong&gt;Data Tunnel&lt;/strong&gt; svetovno uveljavljenega digitalnega umetnika &lt;strong&gt;Refika Anadola&lt;/strong&gt;, se razteza na tisočih kvadratnih metrih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb je na ogled v Galeriji Družina v Ljubljani na razstavi &lt;strong&gt;Jaslice &amp;ndash; iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;V Narodni galeriji so v leto&amp;scaron;njem decembru na ogled Jaslice za cerkev svetega &amp;Scaron;tefana v &amp;Scaron;tepanji vasi, delo slikarke, grafičarke in kiparke Elde Pi&amp;scaron;čanec.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184838</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jaslice in Data Tunel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.</description>
        <enclosure length="23388672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/MarkoHaRA_SLO_LJT_7806500_18424904.mp3"></enclosure>
        <guid>175183541</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183541</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Marko Hatlak – 20 let virtuoznosti na harmoniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.</description>
        <enclosure length="22068480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/ToneParRA_SLO_LJT_7730395_18339596.mp3"></enclosure>
        <guid>175181632</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>689</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181632</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tone Partljič: Domišljam si, da imam nekaj sorodnega z Vorancem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.</description>
        <enclosure length="17031936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/KnjineRA_SLO_LJT_7702098_18308053.mp3"></enclosure>
        <guid>175180969</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>532</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180969</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Knjižne novosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt  izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin. </description>
        <enclosure length="21076224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/AtlaspoRA_SLO_LJT_7627502_18223562.mp3"></enclosure>
        <guid>175179182</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt  izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179182</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Atlas pozabljenih sadovnjakov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. 
V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. 

Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.&lt;p&gt;Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi &amp;scaron;tudentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter &amp;scaron;ir&amp;scaron;i prostor Mediterana. &lt;a href=&quot;https://www.pida.si/&quot;&gt;Piranski dnevi&lt;/a&gt; so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Naslovna tema leto&amp;scaron;njega srečanja je bila: &lt;em&gt;Ali je arhitektura nevtralna?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22653696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/AlijeaRA_SLO_LJT_7582375_18172422.mp3"></enclosure>
        <guid>175178001</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>707</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. 
V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. 

Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.&lt;p&gt;Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi &amp;scaron;tudentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter &amp;scaron;ir&amp;scaron;i prostor Mediterana. &lt;a href=&quot;https://www.pida.si/&quot;&gt;Piranski dnevi&lt;/a&gt; so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Naslovna tema leto&amp;scaron;njega srečanja je bila: &lt;em&gt;Ali je arhitektura nevtralna?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178001</link>
        <pubDate> Thu, 27 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je arhitektura nevtralna?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih.

&lt;p&gt;Na predstavitvi so prikazali instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki je nastala med tritedensko delavnico &amp;scaron;tudentov arhitekture pod mentorstvom gostujočih arhitektov &lt;strong&gt;Jureta Groharja&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Matica Vrabiča&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Projekt Platforma rabljenih materialov, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo za uporabnike zaživel spomladi 2026.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17330688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/PlatformRA_SLO_LJT_7558736_18145638.mp3"></enclosure>
        <guid>175177386</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>541</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih.

&lt;p&gt;Na predstavitvi so prikazali instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki je nastala med tritedensko delavnico &amp;scaron;tudentov arhitekture pod mentorstvom gostujočih arhitektov &lt;strong&gt;Jureta Groharja&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Matica Vrabiča&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Projekt Platforma rabljenih materialov, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo za uporabnike zaživel spomladi 2026.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177386</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Platforma rabljenih materialov</title>
      </item>
      <item>
        <description>CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 
14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.
</description>
        <enclosure length="22582272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/14.CoFeRA_SLO_LJT_7506107_18086695.mp3"></enclosure>
        <guid>175176050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>705</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 
14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176050</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>14. CoFestival: moč plesa</title>
      </item>
      <item>
        <description>V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. &lt;p&gt;Dana&amp;scaron;nji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih &amp;scaron;ol pred velike izzive.&lt;br /&gt;Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.&lt;br /&gt;Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom &lt;strong&gt;Mitje Zorca&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Mojce Gregorski&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22608384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/18/UilniceRA_SLO_LJT_7483351_18060800.mp3"></enclosure>
        <guid>175175492</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. &lt;p&gt;Dana&amp;scaron;nji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih &amp;scaron;ol pred velike izzive.&lt;br /&gt;Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.&lt;br /&gt;Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom &lt;strong&gt;Mitje Zorca&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Mojce Gregorski&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175492</link>
        <pubDate> Tue, 18 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Učilnice 21. stoletja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.</description>
        <enclosure length="7924992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/FridaRA_SLO_LJT_7441988_18013451.mp3"></enclosure>
        <guid>175174482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>247</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174482</link>
        <pubDate> Fri, 14 Nov 2025 10:10:48 +0000</pubDate>
        <title>Frida</title>
      </item>
      <item>
        <description>Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.</description>
        <enclosure length="21297408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/ZzdraviRA_SLO_LJT_7431992_18000726.mp3"></enclosure>
        <guid>175174263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>665</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174263</link>
        <pubDate> Thu, 13 Nov 2025 11:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Z zdravimi stavbami iz zastrupljene preteklosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji. </description>
        <enclosure length="8215296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/PierPaoRA_SLO_LJT_7391115_17953995.mp3"></enclosure>
        <guid>175173314</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>256</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173314</link>
        <pubDate> Sun, 09 Nov 2025 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pier Paolo Pasolini in nogomet</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna.  
ŠKUC Gledališče in 3. program  Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva.

Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan</description>
        <enclosure length="17783808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/KraljLeRA_SLO_LJT_7391109_17953988.mp3"></enclosure>
        <guid>175173312</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>555</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna.  
ŠKUC Gledališče in 3. program  Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva.

Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173312</link>
        <pubDate> Sat, 08 Nov 2025 13:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kralj Lear in Moja skrivnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Sa&amp;scaron;a Kovačič&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24721152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/06/NebesavRA_SLO_LJT_7357503_17915280.mp3"></enclosure>
        <guid>175172403</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Sa&amp;scaron;a Kovačič&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172403</link>
        <pubDate> Thu, 06 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nebesa v razsulu: V svetovnem razsulu je mogoče najti upanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.</description>
        <enclosure length="19404288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/04/PrviKriRA_SLO_LJT_7336309_17890336.mp3"></enclosure>
        <guid>175171895</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>606</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171895</link>
        <pubDate> Tue, 04 Nov 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi Krimifest</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. 
&lt;p&gt;V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. &lt;br /&gt;Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domi&amp;scaron;ljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin &lt;strong&gt;Miklavž Muster.&lt;/strong&gt; &lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="14932224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/28/MiklavRA_SLO_LJT_7270102_17812996.mp3"></enclosure>
        <guid>175170262</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>466</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. 
&lt;p&gt;V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. &lt;br /&gt;Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domi&amp;scaron;ljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin &lt;strong&gt;Miklavž Muster.&lt;/strong&gt; &lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170262</link>
        <pubDate> Tue, 28 Oct 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Miklavž Muster: Družinska delovna tradicija gre naprej </title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke.
&lt;p&gt;Foto: Primorski dnevnik&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16854528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/MirandaRA_SLO_LJT_7222954_17758770.mp3"></enclosure>
        <guid>175169020</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>526</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke.
&lt;p&gt;Foto: Primorski dnevnik&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169020</link>
        <pubDate> Thu, 23 Oct 2025 15:15:39 +0000</pubDate>
        <title>Miranda Caharija: Lenka je še vedno v meni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.</description>
        <enclosure length="39269376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/SkritilRA_SLO_LJT_7222157_17757836.mp3"></enclosure>
        <guid>175169017</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1227</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169017</link>
        <pubDate> Thu, 23 Oct 2025 14:30:58 +0000</pubDate>
        <title>Skriti ljudje: dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="Society &amp; Culture" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/120966570/logo_2.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Kultura 202.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Kultura 202.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 07 Sep 2026 22:02:10 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://val202.rtvslo.si/kulturnice/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 07 Sep 2026 22:02:10 +0000</pubDate>
      <title>Kulturnice</title>
    </channel>
  </rss>
