Arts (C) RTVSLO 2017 V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Likovni odmevi http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/64838717/likovni-odmevi-1400x1400.jpg »Umetnost je vedno nekaj drugega«. »Umetnost se nenehno izmika«. Tako je razmišljal ta teden umrli umetnik in akademik Ivan Kožarić. Eden najpomembnejših hrvaških kiparjev, rojen leta 1921, je duhovito in pronicljivo tematiziral nenehne spremembe in preizpraševal temelje svoje umetnosti. Leta 1971 je tako denimo prebarval svoj celotni atelje, ki je pozneje kot osrčje njegovega ustvarjanja doživel še vrsto transformacij, Kožarić pa je znan tudi po uničevanju svojih eksponatov. V njegovem svetu se je vse lahko spremenilo v umetnost in obratno, v umetniško vrednost je bilo vedno mogoče dvomiti. Umetnost Ivana Kožarića se izmika definicijam. Med drugim je bil član kultne neoavantgardne hrvaške skupine Gorgona, pred svojim časom pa so bila tudi njegova kiparska dela, s katerimi je razmišljal o negativnem prostoru in praznini. Maja Žel Nolda je ob priložnosti njegove pregledne razstave v Mestni galeriji Ljubljana pred štirimi leti pred mikrofon povabila sokustosinjo razstave Matejo Podlesnik. FOTO: Boris Cvjetanović, MSU Zagreb, Kožarićev atelje 174733521 RTVSLO – Ars 1271 clean »Umetnost je vedno nekaj drugega«. »Umetnost se nenehno izmika«. Tako je razmišljal ta teden umrli umetnik in akademik Ivan Kožarić. Eden najpomembnejših hrvaških kiparjev, rojen leta 1921, je duhovito in pronicljivo tematiziral nenehne spremembe in preizpraševal temelje svoje umetnosti. Leta 1971 je tako denimo prebarval svoj celotni atelje, ki je pozneje kot osrčje njegovega ustvarjanja doživel še vrsto transformacij, Kožarić pa je znan tudi po uničevanju svojih eksponatov. V njegovem svetu se je vse lahko spremenilo v umetnost in obratno, v umetniško vrednost je bilo vedno mogoče dvomiti. Umetnost Ivana Kožarića se izmika definicijam. Med drugim je bil član kultne neoavantgardne hrvaške skupine Gorgona, pred svojim časom pa so bila tudi njegova kiparska dela, s katerimi je razmišljal o negativnem prostoru in praznini. Maja Žel Nolda je ob priložnosti njegove pregledne razstave v Mestni galeriji Ljubljana pred štirimi leti pred mikrofon povabila sokustosinjo razstave Matejo Podlesnik. FOTO: Boris Cvjetanović, MSU Zagreb, Kožarićev atelje https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 20 Nov 2020 18:00:00 +0000 »Umetnost je vedno nekaj drugega« - Ivan Kožarić (1921-1920) Medtem, ko je naše kulturno življenje bolj ali manj ustavljeno, pa institucije ne počivajo – tako napreduje tudi prenova Cukrarne v Ljubljani. Prostor s pestro zgodovino počasi dobiva novo podobo, kakšna pa bo vsebina novih prostorov za sodobno umetnost, bo razmišljala Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne. Foto: arhiv MOL-a 174732122 RTVSLO – Ars 1945 clean Medtem, ko je naše kulturno življenje bolj ali manj ustavljeno, pa institucije ne počivajo – tako napreduje tudi prenova Cukrarne v Ljubljani. Prostor s pestro zgodovino počasi dobiva novo podobo, kakšna pa bo vsebina novih prostorov za sodobno umetnost, bo razmišljala Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne. Foto: arhiv MOL-a https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 13 Nov 2020 18:00:00 +0000 Cukrarna - kako graditi identiteto novih prostorov za umetnost? Vrata galerij so trenutno zaprta – a v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma so zato odprli okna. Razstavo Oblomo Saša Sedlačka si namreč lahko ogledate kar s ceste, od koder lahko kujete tudi svoje kriptovalute, in sicer – z mirovanjem. Ko aplikacija zazna našo nedejavnost pred kamero, nas namreč nagradi z nakazilom kriptokovancev. Umetnik želi tako odpreti razmislek o lenobi ter delu v sodobnem času. 174730534 RTVSLO – Ars 1645 clean Vrata galerij so trenutno zaprta – a v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma so zato odprli okna. Razstavo Oblomo Saša Sedlačka si namreč lahko ogledate kar s ceste, od koder lahko kujete tudi svoje kriptovalute, in sicer – z mirovanjem. Ko aplikacija zazna našo nedejavnost pred kamero, nas namreč nagradi z nakazilom kriptokovancev. Umetnik želi tako odpreti razmislek o lenobi ter delu v sodobnem času. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 06 Nov 2020 18:00:00 +0000 Sašo Sedlaček – Oblomo: Zaposlen z nedelom Spomnimo se predvsem njegovih platen domačega okolja Vipavske doline, upodobljenega z navidezno okornimi potezami, statičnimi figurami in reducirano barvno paleto, a je njegov opus prešel številne spremembe. Vena Pilona, enega od pomembnejših slovenskih umetnikov, ob petdeseti obletnici njegove smrti predstavlja Tina Ponebšek, direktorica galerije v Ajdovščini, ki nosi njegovo ime. Foto: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S, vir: Pilonova galerija 174728935 RTVSLO – Ars 1673 clean Spomnimo se predvsem njegovih platen domačega okolja Vipavske doline, upodobljenega z navidezno okornimi potezami, statičnimi figurami in reducirano barvno paleto, a je njegov opus prešel številne spremembe. Vena Pilona, enega od pomembnejših slovenskih umetnikov, ob petdeseti obletnici njegove smrti predstavlja Tina Ponebšek, direktorica galerije v Ajdovščini, ki nosi njegovo ime. Foto: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S, vir: Pilonova galerija https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 30 Oct 2020 18:00:00 +0000 Petdeset let od smrti Vena Pilona Oglaševalski slogani, politične parole, spletne modrosti, fragmenti popularne kulture, citati iz filmov, literature in gledališča … vsi ti jezikovni izseki se nehierarhično znajdejo v intenzivnih in glasnih performansih Nore Turato. Pastiš fragmetnov našega z lingvističnimi dražljaji nasičenega vsakdanjika druži predvsem oseba same umetnice. Sestavlja jih asociativno, prej po zvočni bližini, kot logiki pomena – njeni performansi bolj zvenijo, kot pomenijo, je ob razstavi zapisal kurator Vladimir Vidmar. To se kaže tudi v njenih likovnih delih – monumentalne slike žarijo v močnih barvah in kombinirajo umetničin rokopis z tipografijami, znanimi iz oglaševanja. Kako v svojem delu prepleta različne vire, v oddaji razmišlja umetnica Nora Turato, njeno razstavo eto ti na v ljubljanskem MGLC pa predstavlja tudi kurator Vladimir Vidmar. Foto: Hrvoje Franjić 174727368 RTVSLO – Ars 1570 clean Oglaševalski slogani, politične parole, spletne modrosti, fragmenti popularne kulture, citati iz filmov, literature in gledališča … vsi ti jezikovni izseki se nehierarhično znajdejo v intenzivnih in glasnih performansih Nore Turato. Pastiš fragmetnov našega z lingvističnimi dražljaji nasičenega vsakdanjika druži predvsem oseba same umetnice. Sestavlja jih asociativno, prej po zvočni bližini, kot logiki pomena – njeni performansi bolj zvenijo, kot pomenijo, je ob razstavi zapisal kurator Vladimir Vidmar. To se kaže tudi v njenih likovnih delih – monumentalne slike žarijo v močnih barvah in kombinirajo umetničin rokopis z tipografijami, znanimi iz oglaševanja. Kako v svojem delu prepleta različne vire, v oddaji razmišlja umetnica Nora Turato, njeno razstavo eto ti na v ljubljanskem MGLC pa predstavlja tudi kurator Vladimir Vidmar. Foto: Hrvoje Franjić https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 23 Oct 2020 17:25:00 +0000 Nora Turato - eto ti na Človek, ki se med čakanjem spremeni v stol je morda najbolj samosvoj motiv poljskega povojnega modernista Andrzeja Wróblewskega. Eden od vodilnih poljskih umetnikov dvajsetega stoletja postaja v zadnjem času kljub svoji prezgodnji smrti pri 29ih letih, uveljavljen tudi na mednarodni ravni. Njegova pozna dela so na ogled v ljubljanski Moderni galeriji na razstavi Čakalnica, ki je nastala v sodelovanju s fundacijo Andrzej Wróblewski in inšititutom Adama Mickiewicza. Razstavo in avtorja predstavlja Marko Jenko, eden od treh kustosov, saj se kot kustosa podpisujeta tudi Wojciech Grzybała in Magdalena Ziółkowska. Foto: Andrzej Wróblewski: Čakalnica II (Spremenitev v stol I), 1956, olje na platnu, Narodni muzej, Krakov ter (Raztrgani mož II), n. d., gvaš na papirju, zasebna zbirka, Poljska; vir: Fundacija Andrzej Wróblewski, izrez fotografij 174725602 RTVSLO – Ars 2016 clean Človek, ki se med čakanjem spremeni v stol je morda najbolj samosvoj motiv poljskega povojnega modernista Andrzeja Wróblewskega. Eden od vodilnih poljskih umetnikov dvajsetega stoletja postaja v zadnjem času kljub svoji prezgodnji smrti pri 29ih letih, uveljavljen tudi na mednarodni ravni. Njegova pozna dela so na ogled v ljubljanski Moderni galeriji na razstavi Čakalnica, ki je nastala v sodelovanju s fundacijo Andrzej Wróblewski in inšititutom Adama Mickiewicza. Razstavo in avtorja predstavlja Marko Jenko, eden od treh kustosov, saj se kot kustosa podpisujeta tudi Wojciech Grzybała in Magdalena Ziółkowska. Foto: Andrzej Wróblewski: Čakalnica II (Spremenitev v stol I), 1956, olje na platnu, Narodni muzej, Krakov ter (Raztrgani mož II), n. d., gvaš na papirju, zasebna zbirka, Poljska; vir: Fundacija Andrzej Wróblewski, izrez fotografij https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 16 Oct 2020 17:00:00 +0000 Andrzej Wróblewski - Čakalnica 24. junija 2000 je bilo slovesno odprtje razstave Mednarodna zbirka Arteast 2000+. Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom. Od 60-ih let do danes. V še neobnovljeni nekdanji vojašnici na Metelkovi 22 so bila na ogled dela 85 umetnikov in umetniških kolektivov, ki so vključevali najpomembnejše protagoniste vzhodnoevropske avantgardne umetnosti, skupaj z nekaterimi uveljavljenimi velikimi imeni zahodne umetnosti. Zbirka Arteast 2000+, kot prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu, je zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji. Pri tem omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov v nekdanjih socialističnih državah ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih letih do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma. Skupaj s sodelavci in z mednarodnimi svetovalci jo je zasnovala Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Leta 2011 je zbirka postala jedro novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, ki deluje v sklopu Moderne galerije. Več o mednarodni zbirki Arteast 2000+, ki je v 20 letih zastavljala različna vprašanja ter ponujala različne tematske poudarke in obiskala mnoge galerije po svetu, pa v pogovoru z Zdenko Badovinac, ki jo je pred mikrofon oddaje Likovni odmevi povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Kazimir Malevič: Zadnja futuristična razstava, Beograd, 1985-86, foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec, www.mg-lj.si 174723575 RTVSLO – Ars 3018 clean 24. junija 2000 je bilo slovesno odprtje razstave Mednarodna zbirka Arteast 2000+. Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom. Od 60-ih let do danes. V še neobnovljeni nekdanji vojašnici na Metelkovi 22 so bila na ogled dela 85 umetnikov in umetniških kolektivov, ki so vključevali najpomembnejše protagoniste vzhodnoevropske avantgardne umetnosti, skupaj z nekaterimi uveljavljenimi velikimi imeni zahodne umetnosti. Zbirka Arteast 2000+, kot prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu, je zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji. Pri tem omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov v nekdanjih socialističnih državah ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih letih do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma. Skupaj s sodelavci in z mednarodnimi svetovalci jo je zasnovala Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Leta 2011 je zbirka postala jedro novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, ki deluje v sklopu Moderne galerije. Več o mednarodni zbirki Arteast 2000+, ki je v 20 letih zastavljala različna vprašanja ter ponujala različne tematske poudarke in obiskala mnoge galerije po svetu, pa v pogovoru z Zdenko Badovinac, ki jo je pred mikrofon oddaje Likovni odmevi povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Kazimir Malevič: Zadnja futuristična razstava, Beograd, 1985-86, foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec, www.mg-lj.si https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 09 Oct 2020 16:00:00 +0000 20 let zbirke Arteast 2000+ Ob posledicah vsesplošnega razvoja tehnologij in njihovega pospešenega vstopanja v vse ravni našega bivanja, se zastavljajo vprašanja o tem kaj je danes biti človeški, kaj je prava bit človeka in kaj je človek v odnosu do narave in drugih živih bitij. Te teme raziskuje razstava Živi objekt, ki je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana in jo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi. Na razstavi, ki jo je kurirala Alenka Trebušak, se predstavlja pet umetnic Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Projekte, pri katerih so sodelovali strokovnjaki naravoslovnih in humanističnih znanosti, v oddaji predstavlja kustosinja in nekaj umetnic. Foto: Špela Petrič - Skotopoiesis, avtor fotografije: Miha Turšič, izrez fotografije 174722217 RTVSLO – Ars 1376 clean Ob posledicah vsesplošnega razvoja tehnologij in njihovega pospešenega vstopanja v vse ravni našega bivanja, se zastavljajo vprašanja o tem kaj je danes biti človeški, kaj je prava bit človeka in kaj je človek v odnosu do narave in drugih živih bitij. Te teme raziskuje razstava Živi objekt, ki je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana in jo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi. Na razstavi, ki jo je kurirala Alenka Trebušak, se predstavlja pet umetnic Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Projekte, pri katerih so sodelovali strokovnjaki naravoslovnih in humanističnih znanosti, v oddaji predstavlja kustosinja in nekaj umetnic. Foto: Špela Petrič - Skotopoiesis, avtor fotografije: Miha Turšič, izrez fotografije https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 02 Oct 2020 17:00:00 +0000 Živi objekt Vrhunec praznovanj ob stoti obletnici Novomeške pomladi, slovenske umetniške manifestacije bo - poleg prireditve, ki jo pripravlja Anton Podbevšek teater - odprtje osrednje razstave Let novomeške pomladi v Dolnjskem muzeju. Zasnovana je kot preplet treh različnih umetnostnih zvrsti: likovne, literarne in glasbene in predstavlja poskus retrospektive prve pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu. Ob tem: ramislek doktorja Milčka Komelja, slavnostnega govornika na odprtju: 174719989 RTVSLO – Ars 1133 clean Vrhunec praznovanj ob stoti obletnici Novomeške pomladi, slovenske umetniške manifestacije bo - poleg prireditve, ki jo pripravlja Anton Podbevšek teater - odprtje osrednje razstave Let novomeške pomladi v Dolnjskem muzeju. Zasnovana je kot preplet treh različnih umetnostnih zvrsti: likovne, literarne in glasbene in predstavlja poskus retrospektive prve pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu. Ob tem: ramislek doktorja Milčka Komelja, slavnostnega govornika na odprtju: https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Wed, 23 Sep 2020 11:35:00 +0000 Dr. Milček Komelj: Stolenica Novomeške pomladi V galeriji Kunsthaus v avstrijskem Gradcu se z veliko samostojno razstavo, imenovano Primal Energies (Prvinske energije) predstavlja Bill Fontana, ameriški pionir zvočne umetnosti, ki že desetletja deluje na mednarodni umetniški sceni. Hkrati v okviru Graškega kulturnega leta 2020 predstavlja projekt Sonic Projections (Zvočne projekcije), ki se odvija v zunanjem, mestnem okolju. Oba projekta, ki ju imenuje „zvočna skulptura“, tematizirata naše okolje. Fontana je zvočne skulpture začel izdelovati leta 1976, pri delu pa uporablja urbano okolje kot živi vir glasbenih informacij, vse s potencialom, da poslušalcu pričara vizualne podobe. Oddajo, v kateri lahko slišite tudi zvočne izseke umetnikove aktualne instalacije, je pripravila Aleksandra Saška Gruden, Fontano in njegove projekte pa predstavlja kustosinja razstave Katrin Bucher Trantow. Foto: Fb stran Kunsthaus Graz, N. Lackner 174719428 RTVSLO – Ars 1073 clean V galeriji Kunsthaus v avstrijskem Gradcu se z veliko samostojno razstavo, imenovano Primal Energies (Prvinske energije) predstavlja Bill Fontana, ameriški pionir zvočne umetnosti, ki že desetletja deluje na mednarodni umetniški sceni. Hkrati v okviru Graškega kulturnega leta 2020 predstavlja projekt Sonic Projections (Zvočne projekcije), ki se odvija v zunanjem, mestnem okolju. Oba projekta, ki ju imenuje „zvočna skulptura“, tematizirata naše okolje. Fontana je zvočne skulpture začel izdelovati leta 1976, pri delu pa uporablja urbano okolje kot živi vir glasbenih informacij, vse s potencialom, da poslušalcu pričara vizualne podobe. Oddajo, v kateri lahko slišite tudi zvočne izseke umetnikove aktualne instalacije, je pripravila Aleksandra Saška Gruden, Fontano in njegove projekte pa predstavlja kustosinja razstave Katrin Bucher Trantow. Foto: Fb stran Kunsthaus Graz, N. Lackner https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Mon, 21 Sep 2020 08:10:00 +0000 Bill Fontana - Primal Energies Darila nas povezujejo, vzpostavljajo odnose med nami, a so tudi obveza. Ko prejmemo darilo, se pričakuje, da ga vrnemo, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razmišljal že antropolog Marcel Mauss, kakšno vlogo pa ima kulturno darilo v kontekstu politike pa se s svojo razstavo Fundus prizadevanja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sprašuje priznana umetnica Jasmina Cibic. V ospredju zanimanja avtorice, ki nas je leta 2013 zastopala na 55. mednarodnem beneškem umetniškem bienalu, je že dlje časa t.i. mehka moč, način doseganja političnih ciljev s promocijo skupnih vrednot in ne s silo. Kakšnim ciljem so namenjena kulturna darila v kontekstu politike? Foto: J. Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video, 23 minut 43 sekund, stereo; sonaročnik in soproducent FLAMIN – Film London Artists’ Moving Image Network s finančno podporo Arts Council England, steirischer herbst '19, macLYON; koproducent Waddington Studios London. Film so podprli: Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee, Northern Film School, Umetnostna galerija Maribor, Muzej Jugoslavije, OZN Ženeva, Espace Niemayer. Z dovoljenjem umetnice. foto: Jasmina Cibic 174718440 RTVSLO – Ars 2890 clean Darila nas povezujejo, vzpostavljajo odnose med nami, a so tudi obveza. Ko prejmemo darilo, se pričakuje, da ga vrnemo, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razmišljal že antropolog Marcel Mauss, kakšno vlogo pa ima kulturno darilo v kontekstu politike pa se s svojo razstavo Fundus prizadevanja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sprašuje priznana umetnica Jasmina Cibic. V ospredju zanimanja avtorice, ki nas je leta 2013 zastopala na 55. mednarodnem beneškem umetniškem bienalu, je že dlje časa t.i. mehka moč, način doseganja političnih ciljev s promocijo skupnih vrednot in ne s silo. Kakšnim ciljem so namenjena kulturna darila v kontekstu politike? Foto: J. Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video, 23 minut 43 sekund, stereo; sonaročnik in soproducent FLAMIN – Film London Artists’ Moving Image Network s finančno podporo Arts Council England, steirischer herbst '19, macLYON; koproducent Waddington Studios London. Film so podprli: Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee, Northern Film School, Umetnostna galerija Maribor, Muzej Jugoslavije, OZN Ženeva, Espace Niemayer. Z dovoljenjem umetnice. foto: Jasmina Cibic https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Wed, 16 Sep 2020 16:15:00 +0000 Jasmina Cibic – Fundus prizadevanja Evropska prestolnica kulture spada med večje mednarodne kulturne dogodke. Letos je poleg mesta Galway na Irskem prestolnica nam bližja Reka na Hrvaškem, obe pa je, tako kot ostali svet, zaznamovala epidemija. V oddaji predstavljamo program Kulturne prestolnice v Reki, ki so ga morali na novo vzpostaviti in ovrednotiti. O tem je Aleksandri Saški Gruden spregovorila direktorica družbe EPK Reka Irena Kregar Šegota. 174715557 RTVSLO – Ars 1450 clean Evropska prestolnica kulture spada med večje mednarodne kulturne dogodke. Letos je poleg mesta Galway na Irskem prestolnica nam bližja Reka na Hrvaškem, obe pa je, tako kot ostali svet, zaznamovala epidemija. V oddaji predstavljamo program Kulturne prestolnice v Reki, ki so ga morali na novo vzpostaviti in ovrednotiti. O tem je Aleksandri Saški Gruden spregovorila direktorica družbe EPK Reka Irena Kregar Šegota. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 04 Sep 2020 16:30:00 +0000 Pristanišče raznolikosti Zoran Smiljanić je risar v celovitem pomenu besede. Stripar, ilustrator, oblikovalec, pa scenarist in še kaj. Ljubitelj filma. In če bi njegove stripe spravili na filmsko platno, bi ogledal najbrž zahteval več ur. Rad namreč postreže z obsežnimi upodobitvami zgodovinskih dogodkov in tokrat je s sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem kot soscenaristom, ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravil 110 strani dolg strip Črni plamen. V knjižni obliki je točno na dan obletnice, 13. julija letos izšel v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. Zorana in Ivana Smiljanića je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš. na sliki: izrez iz stripa Črni plamen 174714173 RTVSLO – Ars 1392 clean Zoran Smiljanić je risar v celovitem pomenu besede. Stripar, ilustrator, oblikovalec, pa scenarist in še kaj. Ljubitelj filma. In če bi njegove stripe spravili na filmsko platno, bi ogledal najbrž zahteval več ur. Rad namreč postreže z obsežnimi upodobitvami zgodovinskih dogodkov in tokrat je s sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem kot soscenaristom, ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravil 110 strani dolg strip Črni plamen. V knjižni obliki je točno na dan obletnice, 13. julija letos izšel v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. Zorana in Ivana Smiljanića je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš. na sliki: izrez iz stripa Črni plamen https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 28 Aug 2020 16:45:00 +0000 Zoran in Ivan Smiljanić: Črni plamen – strip o požigu Narodnega doma v Trstu V Likovnih odmevih se bomo tokrat posvetili vzporednicam med vizualno umetnostjo in glasbo. Boštjan Jurečič, akademski slikar in novinar na področju kulture in umetnosti na Televiziji Slovenija, je namreč o tem napisal knjigo, ki je izšla v angleščini pri založbi Cambridge Scholars Publishing. V svoji, lahko bi rekli kar radikalni študiji preizprašuje nekatere ustaljene umetnostnozgodovinske definicije kontinuitet med mojstri, kot je na primer Rembrandt, in sodobniki, kot je denimo Jeef Koons. Kot pravi, je pri vizualni umetnosti težava v tem, da v isti predal uvrščamo nekaj, kar ne paše skupaj. To dokazuje v primerjavah s kontinuitetami v glasbeni umetnosti. O njegovih teoretičnih izhodiščih in dognanjih se je z Boštjanom Jurečičem pogovarjal Žiga Bratoš. Foto naslovnice: Žiga Bratoš 174711844 RTVSLO – Ars 1432 clean V Likovnih odmevih se bomo tokrat posvetili vzporednicam med vizualno umetnostjo in glasbo. Boštjan Jurečič, akademski slikar in novinar na področju kulture in umetnosti na Televiziji Slovenija, je namreč o tem napisal knjigo, ki je izšla v angleščini pri založbi Cambridge Scholars Publishing. V svoji, lahko bi rekli kar radikalni študiji preizprašuje nekatere ustaljene umetnostnozgodovinske definicije kontinuitet med mojstri, kot je na primer Rembrandt, in sodobniki, kot je denimo Jeef Koons. Kot pravi, je pri vizualni umetnosti težava v tem, da v isti predal uvrščamo nekaj, kar ne paše skupaj. To dokazuje v primerjavah s kontinuitetami v glasbeni umetnosti. O njegovih teoretičnih izhodiščih in dognanjih se je z Boštjanom Jurečičem pogovarjal Žiga Bratoš. Foto naslovnice: Žiga Bratoš https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 21 Aug 2020 16:31:00 +0000 Študija vzporednic med vizualno umetnostjo in glasbo Ročka za vino majolika je dobila ime po istoimenski keramični tehniki, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Zanimivo, slovenske majolike so po večini narejene v drugačni keramični tehniki, najbolj pa so se razširile v 20. stoletju – tudi zaradi kamniške tovarne Svit, ki je izdelovala kamniške majolike. Majolika kot oblika posode še zdaleč ni samo slovenska, navsezadnje je bila uvožena iz Italije, kljub temu pa je postala del slovenske duhovne identitete, povezana je tudi s simboliko druženja in dobro voljo. Strokovno obdelavo je zdaj majolika doživela z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi, ki jo je pripravil v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. O majoliki smo se pogovarjali s soavtorico razstave dr. Matejo Kos iz Narodnega muzeja, pred mikrofon pa smo povabili tudi zadnjo vodjo slikarske delavnice v tovarni Svit Kamnik Ireno Radej. Foto: Levo: Ročka za vino – majolika, Nemški dol, pred letom 1871, beloprstena keramika Desno: Ročka za vino – majolika (Mali grad), ETI Svit, Kamnik, 1980-1990, beloprstena keramika Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko 174711374 RTVSLO – Ars 1487 clean Ročka za vino majolika je dobila ime po istoimenski keramični tehniki, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Zanimivo, slovenske majolike so po večini narejene v drugačni keramični tehniki, najbolj pa so se razširile v 20. stoletju – tudi zaradi kamniške tovarne Svit, ki je izdelovala kamniške majolike. Majolika kot oblika posode še zdaleč ni samo slovenska, navsezadnje je bila uvožena iz Italije, kljub temu pa je postala del slovenske duhovne identitete, povezana je tudi s simboliko druženja in dobro voljo. Strokovno obdelavo je zdaj majolika doživela z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi, ki jo je pripravil v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. O majoliki smo se pogovarjali s soavtorico razstave dr. Matejo Kos iz Narodnega muzeja, pred mikrofon pa smo povabili tudi zadnjo vodjo slikarske delavnice v tovarni Svit Kamnik Ireno Radej. Foto: Levo: Ročka za vino – majolika, Nemški dol, pred letom 1871, beloprstena keramika Desno: Ročka za vino – majolika (Mali grad), ETI Svit, Kamnik, 1980-1990, beloprstena keramika Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 14 Aug 2020 17:00:00 +0000 Majolika – simbol veselja, druženja in del slovenske duhovne identitete Odločna, celo jezna dekleta v mračnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc. S spojem sodobnih ter tradicionalnih in folklornih elementov, kot so avbe, razmišlja o kulturi, ki nas določa. Tudi na njeni najnovejši razstavi v ljubljanski galeriji Kresija, je v ospredju prav ta vidik. Slikarka namreč z razstavo Žival sem, ujeta v tvoj beton nadaljuje svojo prepoznavno estetsko in vsebinsko usmeritev. Na ogled je njena novejša produkcija, ki jo je delno pripravila z mislimi na razstavni prostor galerije Kresija. Že z ulice skozi velika izložbena okna galerije Kresija opazimo njene sugestivne prizore v zloveščo naravo uvrščenih živali in deklet, opremljenih s prepoznavnimi simboli slovenske domačijskosti in mitologije. Tradicije pa ne želi izničiti, temveč o njej kritično razmisliti. Foto: Tina Dobrajc: Catcalling, 2020, akril in mesana tehnika na platnu, 270x178, vir: Galerija Kresija 174710653 RTVSLO – Ars 1617 clean Odločna, celo jezna dekleta v mračnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc. S spojem sodobnih ter tradicionalnih in folklornih elementov, kot so avbe, razmišlja o kulturi, ki nas določa. Tudi na njeni najnovejši razstavi v ljubljanski galeriji Kresija, je v ospredju prav ta vidik. Slikarka namreč z razstavo Žival sem, ujeta v tvoj beton nadaljuje svojo prepoznavno estetsko in vsebinsko usmeritev. Na ogled je njena novejša produkcija, ki jo je delno pripravila z mislimi na razstavni prostor galerije Kresija. Že z ulice skozi velika izložbena okna galerije Kresija opazimo njene sugestivne prizore v zloveščo naravo uvrščenih živali in deklet, opremljenih s prepoznavnimi simboli slovenske domačijskosti in mitologije. Tradicije pa ne želi izničiti, temveč o njej kritično razmisliti. Foto: Tina Dobrajc: Catcalling, 2020, akril in mesana tehnika na platnu, 270x178, vir: Galerija Kresija https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 07 Aug 2020 17:39:00 +0000 Tina Dobrajc: Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton Kolaž se je v začetku 20. stoletja uveljavil kot prekinitev tradicije in metafora sodobnega življenja. Kako ga uporabljajo sodobni umetniki, si lahko še dober teden dni ogledate na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju. Iza Pevec je pred mikrofon povabila sokuratorko festivala Marušo Štibelj in razstavljajočo umetnico Evo Mlinar. Eva Mlinar je poleg oblikovanja vizualnih komunikacij študirala umetnostno zgodovino, to je razvidno tudi iz njenih kolažev, ki pogosto zajemajo prav iz bogate zakladnice podob iz oddaljenih stoletij. Tudi Maruša Štibelj ni le sokuratorka festivala, temveč umetnica, ki se posveča prav kolažu. Foto: Eva Mlinar Hubris, iz serije Vinjete straholjubca, digitalni kolaž, 2019, vir: arhiv umetnice 174709397 RTVSLO – Ars 1579 clean Kolaž se je v začetku 20. stoletja uveljavil kot prekinitev tradicije in metafora sodobnega življenja. Kako ga uporabljajo sodobni umetniki, si lahko še dober teden dni ogledate na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju. Iza Pevec je pred mikrofon povabila sokuratorko festivala Marušo Štibelj in razstavljajočo umetnico Evo Mlinar. Eva Mlinar je poleg oblikovanja vizualnih komunikacij študirala umetnostno zgodovino, to je razvidno tudi iz njenih kolažev, ki pogosto zajemajo prav iz bogate zakladnice podob iz oddaljenih stoletij. Tudi Maruša Štibelj ni le sokuratorka festivala, temveč umetnica, ki se posveča prav kolažu. Foto: Eva Mlinar Hubris, iz serije Vinjete straholjubca, digitalni kolaž, 2019, vir: arhiv umetnice https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 31 Jul 2020 17:00:00 +0000 Mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS V založništvu zavoda Delak je izšla knjiga Edvard Zajec: Pisma (1980 – 2018), Syracuse – Trst. Tržaški Slovenec Edvard Zajec je svetovni pionir računalniške umetnosti, ki se je s spajanjem likovne umetnosti in informacijskih tehnologij ukvarjal od sredine 60.ih let preteklega stoletja. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je odšel v Združene države Amerike, kjer je ustvarjal in deloval vse svoje ustvarjalno življenje. V knjigi so zbrana pisma, ki jih je Edvard Zajec pošiljal prijatelju in umetniškemu sodelavcu, pianistu Aleksandru Rojcu v rodni Trst. O Edvardu Zajcu in pričujoči knjigi je v oddaji Likovni odmevi spregovoril Dragan Živadinov. Vabimo vas k poslušanju! »On ni izgubljeni sin, on ni neznani umetnik, ampak je umetnik, ki zgradil 21. stoletje za Slovence.« Dragan Živadinov Informatrix, stran 44, vir: www.edwardzajec.com 174708092 RTVSLO – Ars 1384 clean V založništvu zavoda Delak je izšla knjiga Edvard Zajec: Pisma (1980 – 2018), Syracuse – Trst. Tržaški Slovenec Edvard Zajec je svetovni pionir računalniške umetnosti, ki se je s spajanjem likovne umetnosti in informacijskih tehnologij ukvarjal od sredine 60.ih let preteklega stoletja. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je odšel v Združene države Amerike, kjer je ustvarjal in deloval vse svoje ustvarjalno življenje. V knjigi so zbrana pisma, ki jih je Edvard Zajec pošiljal prijatelju in umetniškemu sodelavcu, pianistu Aleksandru Rojcu v rodni Trst. O Edvardu Zajcu in pričujoči knjigi je v oddaji Likovni odmevi spregovoril Dragan Živadinov. Vabimo vas k poslušanju! »On ni izgubljeni sin, on ni neznani umetnik, ampak je umetnik, ki zgradil 21. stoletje za Slovence.« Dragan Živadinov Informatrix, stran 44, vir: www.edwardzajec.com https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 24 Jul 2020 16:30:00 +0000 Edvard Zajec: Pisma (1980 – 2018), Syracuse – Trst Druga svetovna vojna je bila tudi vojna fotografskih podob, je v katalogu razstave zapisal njen soavtor Miklavž Komelj. Vse vpletene smeri so namreč fotografijo premišljeno uporabljale kot del svoje propagande. Moči fotografije se je zavedala tako okupacijska stran kot odporniško gibanje. Raba fotografije je bila premišljena in regulirana – pravilnik partizanskih fotoreporterjev je tako določal primerne motive in poudarjal, naj fotografije spremlja zapis, kaj predstavljajo. Fotografija pa ima tudi obremenilno moč, zato verjetno ni presenetljivo, da razstava Fotoaparat in vojna v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine Slovenije predstavlja več partizanskega kot domobranskega gradiva. S soavtoricama razstave Katarino Jurjávčič in Moniko Kokalj Kočevar se je pogovarjala Iza Pevec. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije 174706920 RTVSLO – Ars 1389 clean Druga svetovna vojna je bila tudi vojna fotografskih podob, je v katalogu razstave zapisal njen soavtor Miklavž Komelj. Vse vpletene smeri so namreč fotografijo premišljeno uporabljale kot del svoje propagande. Moči fotografije se je zavedala tako okupacijska stran kot odporniško gibanje. Raba fotografije je bila premišljena in regulirana – pravilnik partizanskih fotoreporterjev je tako določal primerne motive in poudarjal, naj fotografije spremlja zapis, kaj predstavljajo. Fotografija pa ima tudi obremenilno moč, zato verjetno ni presenetljivo, da razstava Fotoaparat in vojna v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine Slovenije predstavlja več partizanskega kot domobranskega gradiva. S soavtoricama razstave Katarino Jurjávčič in Moniko Kokalj Kočevar se je pogovarjala Iza Pevec. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 17 Jul 2020 17:00:00 +0000 Fotoaparat in vojna Vprašanja povezana s politizacijo umetnosti, vlogo umetnosti v družbi in njenim pomenom nekoč in danes so še vedno aktualna. V prostorih Umetnostne galerije Maribor jih obravnava skupinska mednarodna razstava Galerija za mir, ki je zasnovana na delih iz zbirke in arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti. Pobudnik nastanka ne le zbirke temveč tudi Koroške galerije likovnih umetnosti Karel Pečko jo je začel snovati kmalu po ustanovitvi Koroške galerije, leta 1957, ko se je ta imenovala še Umetnostni paviljon. Zaradi štirih velikih mednarodnih razstav, ki so bile leta 1966, 75, 79 in 85, je mesto Slovenj Gradec leta 1989 tudi dobilo naziv Mesto glasnik miru. V oddaji Likovni odmevi bo o razstavi Galerija za mir in njeni zasnovi v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala kustosinja razstave in direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik. 174705452 RTVSLO – Ars 1235 clean Vprašanja povezana s politizacijo umetnosti, vlogo umetnosti v družbi in njenim pomenom nekoč in danes so še vedno aktualna. V prostorih Umetnostne galerije Maribor jih obravnava skupinska mednarodna razstava Galerija za mir, ki je zasnovana na delih iz zbirke in arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti. Pobudnik nastanka ne le zbirke temveč tudi Koroške galerije likovnih umetnosti Karel Pečko jo je začel snovati kmalu po ustanovitvi Koroške galerije, leta 1957, ko se je ta imenovala še Umetnostni paviljon. Zaradi štirih velikih mednarodnih razstav, ki so bile leta 1966, 75, 79 in 85, je mesto Slovenj Gradec leta 1989 tudi dobilo naziv Mesto glasnik miru. V oddaji Likovni odmevi bo o razstavi Galerija za mir in njeni zasnovi v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala kustosinja razstave in direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 10 Jul 2020 17:00:00 +0000 Galerija za mir Nekatere oblike in površine, kot jih srečamo v industrijskem oblikovanju, se širijo vsepovsod. So skoraj nalezljive, tako kot melodije pop pesmi, ki se nam popevajo proti naši volji. Podobno velja za predimenzionirane črne skulpture umetnika Andreja Škufce, ki se trenutno na videz nenadzorovano razraščajo po prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega center v Ljubljani. Naslov Črni trg med drugim namiguje na prostor trgovanja zunaj pravnih okvirov in lovkasto širjenje komunikacije in dobrin v tem kontekstu, a ima razstava več plasti, o katerih se je z Andrejem Škufco pogovarjala Iza Pevec. 174704230 RTVSLO – Ars 1589 clean Nekatere oblike in površine, kot jih srečamo v industrijskem oblikovanju, se širijo vsepovsod. So skoraj nalezljive, tako kot melodije pop pesmi, ki se nam popevajo proti naši volji. Podobno velja za predimenzionirane črne skulpture umetnika Andreja Škufce, ki se trenutno na videz nenadzorovano razraščajo po prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega center v Ljubljani. Naslov Črni trg med drugim namiguje na prostor trgovanja zunaj pravnih okvirov in lovkasto širjenje komunikacije in dobrin v tem kontekstu, a ima razstava več plasti, o katerih se je z Andrejem Škufco pogovarjala Iza Pevec. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 03 Jul 2020 17:00:00 +0000 Organskofuturistične lovke skulptur Andreja Škufce v MGLC Islamski versko-kulturni center v Ljubljani je urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek tudi v evropskem merilu. Tako je odločila žirija za Plečnikovo nagrado 2020. V ponedeljek so nagrado prejeli Vasa J. Perović, Christophe Riss in Matija Bevk. Kot piše v utemeljitvi, je veduta Ljubljane z nagrajenim versko-kulturnim centrom po nekaj desetletjih zatišja končno pridobila vrhunsko javno arhitekturo senzibilne monumentalnosti. Ob tej priložnosti lahko ponovno slišite oddajo Likovni odmevi, v kateri je o kompleksu v pogovoru z Markom Goljo razmišljal Matija Bevk. Foto: BoBo 174703946 RTVSLO – Ars 1674 clean Islamski versko-kulturni center v Ljubljani je urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek tudi v evropskem merilu. Tako je odločila žirija za Plečnikovo nagrado 2020. V ponedeljek so nagrado prejeli Vasa J. Perović, Christophe Riss in Matija Bevk. Kot piše v utemeljitvi, je veduta Ljubljane z nagrajenim versko-kulturnim centrom po nekaj desetletjih zatišja končno pridobila vrhunsko javno arhitekturo senzibilne monumentalnosti. Ob tej priložnosti lahko ponovno slišite oddajo Likovni odmevi, v kateri je o kompleksu v pogovoru z Markom Goljo razmišljal Matija Bevk. Foto: BoBo https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Thu, 02 Jul 2020 10:20:00 +0000 Plečnikovo nagrado je letos prejel Islamski versko-kulturni center Ta teden so v Moderni galeriji v Ljubljani podelili osrednjo nagrado in priznanja na področju vizualne umetnosti. Nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo je prejel umetnik in teoretik Sergej Kapus, ki ga v slikarstvu zanima časovni vidik, v njegovih slikah pa zaznamo odmev ameriškega visokega modernizma, od katerega se je sicer tudi ključno odmaknil. Ključna zanj je problematizacija vidnega in raziskave njegovih zmuzljivih odnosov. Njegova dela so trenutno na ogled tudi na razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani. Več o svojem delu in razumevanju umetnosti pa je Sergej Kapus povedal v oddaji Likovni odmevi, ki sledi. FOTO: Klemen Smrtnik 174702039 RTVSLO – Ars 1694 clean Ta teden so v Moderni galeriji v Ljubljani podelili osrednjo nagrado in priznanja na področju vizualne umetnosti. Nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo je prejel umetnik in teoretik Sergej Kapus, ki ga v slikarstvu zanima časovni vidik, v njegovih slikah pa zaznamo odmev ameriškega visokega modernizma, od katerega se je sicer tudi ključno odmaknil. Ključna zanj je problematizacija vidnega in raziskave njegovih zmuzljivih odnosov. Njegova dela so trenutno na ogled tudi na razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani. Več o svojem delu in razumevanju umetnosti pa je Sergej Kapus povedal v oddaji Likovni odmevi, ki sledi. FOTO: Klemen Smrtnik https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Mon, 22 Jun 2020 14:55:00 +0000 Sergej Kapus, letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča Poskus zajemanja izmuzljivih vidikov realnosti je v ospredju dela umetnice Uršule Berlot. Pri tem se pogosto naslanja na znanstvene postopke in tehnologije. To velja tudi za njeno novo razstavo Telesni razlom v Mestni galeriji Nova Gorica, ki razmišlja o vprašanjih realnosti in posnetka ter načinih naše zaznave. Umetnico, ki je prepoznavna po svojih prosojnih prostorskih postavitvah, tokrat zanimata predvsem zamegljevanje realnega in simuliranega in fleksibilnost našega pogleda. 174699888 RTVSLO – Ars 1482 clean Poskus zajemanja izmuzljivih vidikov realnosti je v ospredju dela umetnice Uršule Berlot. Pri tem se pogosto naslanja na znanstvene postopke in tehnologije. To velja tudi za njeno novo razstavo Telesni razlom v Mestni galeriji Nova Gorica, ki razmišlja o vprašanjih realnosti in posnetka ter načinih naše zaznave. Umetnico, ki je prepoznavna po svojih prosojnih prostorskih postavitvah, tokrat zanimata predvsem zamegljevanje realnega in simuliranega in fleksibilnost našega pogleda. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 12 Jun 2020 17:00:00 +0000 Telesni razlom - Uršula Berlot Društvo likovnih umetnikov Maribor letos praznuje jubilej, 100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. Zato so se že v letu 2019 posvetili strokovni pripravi gradiv, ki analitično obdelajo stoletno obdobje likovnega delovanja s stališča zgodovinske faktografije in umetnostno-zgodovinske analize ter vrednotenja viškov likovne dediščine s popisom vseh ustvarjalcev v stoletnem obdobju. V oddaji bomo predstavili dejavnosti Društva likovnih umetnikov Maribor ter monografijo DLUM 100 let OLD, ki predstavlja v jubilejnem letu enega ključnih dokumentov presečne analize likovnega delovanja v okviru klasičnih likovnih disciplin. O tem je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor akademski slikar doktor Vojko Pogačar. 174698291 RTVSLO – Ars 1305 clean Društvo likovnih umetnikov Maribor letos praznuje jubilej, 100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. Zato so se že v letu 2019 posvetili strokovni pripravi gradiv, ki analitično obdelajo stoletno obdobje likovnega delovanja s stališča zgodovinske faktografije in umetnostno-zgodovinske analize ter vrednotenja viškov likovne dediščine s popisom vseh ustvarjalcev v stoletnem obdobju. V oddaji bomo predstavili dejavnosti Društva likovnih umetnikov Maribor ter monografijo DLUM 100 let OLD, ki predstavlja v jubilejnem letu enega ključnih dokumentov presečne analize likovnega delovanja v okviru klasičnih likovnih disciplin. O tem je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor akademski slikar doktor Vojko Pogačar. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 05 Jun 2020 16:40:00 +0000 100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru Metka Kavčič letos praznuje 20-letnico samostojnega umetniškega ustvarjanja in okrogel življenjski jubilej, 60. rojstni dan. Že od otroških let je spremljala umetnost in umetnike, ki so prihajali v atelje njenega očeta Maksa Kavčiča, slikarja, scenografa, restavratorja in univerzitetnega predavatelja. Sicer pa je njena umetniška pot nekoliko zavita. Po diplomi iz likovne vzgoje na mariborski Pedagoški fakulteti je nadaljevala študij kiparstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost ter končala še specialistični študij konservatorstva in restavratorstva. Dobro desetletje je kot restavratorka delala v Pokrajinskem muzeju Ptuj, zadnjih 20 let deluje kot samozaposlena v kulturi. Na pregledni razstavi Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje umetnica predstavlja izbor 31 kiparskih del, nastalih v dveh desetletjih njenega samostojnega umetniškega ustvarjanja. Z Metko Kavčič se je pogovarjala Brigita Mohorič. Foto: Igor Napast 174697152 RTVSLO – Ars 1279 clean Metka Kavčič letos praznuje 20-letnico samostojnega umetniškega ustvarjanja in okrogel življenjski jubilej, 60. rojstni dan. Že od otroških let je spremljala umetnost in umetnike, ki so prihajali v atelje njenega očeta Maksa Kavčiča, slikarja, scenografa, restavratorja in univerzitetnega predavatelja. Sicer pa je njena umetniška pot nekoliko zavita. Po diplomi iz likovne vzgoje na mariborski Pedagoški fakulteti je nadaljevala študij kiparstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost ter končala še specialistični študij konservatorstva in restavratorstva. Dobro desetletje je kot restavratorka delala v Pokrajinskem muzeju Ptuj, zadnjih 20 let deluje kot samozaposlena v kulturi. Na pregledni razstavi Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje umetnica predstavlja izbor 31 kiparskih del, nastalih v dveh desetletjih njenega samostojnega umetniškega ustvarjanja. Z Metko Kavčič se je pogovarjala Brigita Mohorič. Foto: Igor Napast https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Mon, 01 Jun 2020 11:10:00 +0000 Simulakrum tradicije - Metka Kavčič Primorski umetnik Enej Gala je študiral slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Še vedno je zavezan risbi in sliki, ustvarja pa tudi skulpture in v zadnjem času lutke. Ne glede na medij v svoji likovni formi ohranja oblikovno in vsebinsko rdečo nit – humorno in hkrati resno družbeno kritiko. Na tokratni razstavi z naslovom Na ramenih pritlikavcev v Galeriji Kresija v Ljubljani večplastno prevprašuje probleme, ki izhajajo iz naše subjektivnosti – intelektualne in telesne okornosti in minljivosti. Upanje za izhod iz teh naših okvirov sta od nekdaj pomenili znanost in umetnost. A kaj, ko so bili in so za številne ''velikane'' znanstveni artefakti in umetniška dela le zbirateljski objekti aristokratskega elitizma. Velikani raje mečejo sence, kot da bi nas sprejeli na svoja ramena in nam razširili pogled. V oddaji Likovni odmevi se je z Enejem Galo o novi razstavi in o njegovem preteklem ustvarjanju pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Galerija Kresija 174694617 RTVSLO – Ars 1195 clean Primorski umetnik Enej Gala je študiral slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Še vedno je zavezan risbi in sliki, ustvarja pa tudi skulpture in v zadnjem času lutke. Ne glede na medij v svoji likovni formi ohranja oblikovno in vsebinsko rdečo nit – humorno in hkrati resno družbeno kritiko. Na tokratni razstavi z naslovom Na ramenih pritlikavcev v Galeriji Kresija v Ljubljani večplastno prevprašuje probleme, ki izhajajo iz naše subjektivnosti – intelektualne in telesne okornosti in minljivosti. Upanje za izhod iz teh naših okvirov sta od nekdaj pomenili znanost in umetnost. A kaj, ko so bili in so za številne ''velikane'' znanstveni artefakti in umetniška dela le zbirateljski objekti aristokratskega elitizma. Velikani raje mečejo sence, kot da bi nas sprejeli na svoja ramena in nam razširili pogled. V oddaji Likovni odmevi se je z Enejem Galo o novi razstavi in o njegovem preteklem ustvarjanju pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Galerija Kresija https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 22 May 2020 16:50:00 +0000 Enej Gala: Na ramenih pritlikavcev Galerije in muzeji so se sicer že odprli, a krizni čas jih bo zaznamoval še za nekaj časa. Poleg tega je epidemija izpostavila nekatere težave, kot je manko umetniškega trga, s katerim se likovno področje sooča tudi sicer. Tudi Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov skuša aktivno pomagati likovnim ustvarjalcem z različnimi rešitvami. Svojo vlogo in naloge je času epidemije razširila predvsem na medmrežje, kjer je vzpostavila nove možnosti za predstavljanje likovnih del in delovanje posameznih društev. ZDSLU pod svojo streho namreč združuje devet regionalnih združenj likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Aleksandra Saška Gruden se je še v času, ko so bili galerije in muzeji zaprti, pogovarjala s predsednikom ZDSLU akademskim slikarjem Alešem Sedmakom. 174693225 RTVSLO – Ars 1398 clean Galerije in muzeji so se sicer že odprli, a krizni čas jih bo zaznamoval še za nekaj časa. Poleg tega je epidemija izpostavila nekatere težave, kot je manko umetniškega trga, s katerim se likovno področje sooča tudi sicer. Tudi Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov skuša aktivno pomagati likovnim ustvarjalcem z različnimi rešitvami. Svojo vlogo in naloge je času epidemije razširila predvsem na medmrežje, kjer je vzpostavila nove možnosti za predstavljanje likovnih del in delovanje posameznih društev. ZDSLU pod svojo streho namreč združuje devet regionalnih združenj likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Aleksandra Saška Gruden se je še v času, ko so bili galerije in muzeji zaprti, pogovarjala s predsednikom ZDSLU akademskim slikarjem Alešem Sedmakom. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 15 May 2020 11:05:00 +0000 Vloga ZDSLU Galerije in muzeji se v tem tednu ponovno odpirajo, že prejšnji teden so se zrahljale tudi omejitve občinskih meja. V tem kontekstu je zanimiv razmislek o mejah, kot jih med drugim tematizira skupinska razstava Transgresije kuratorja Marka Košana, kustosa Koroške galerije likovnih umetnosti. Na razstavi se s pestrim naborom likovnih del predstavlja osem umetnikov, razstavo pa so v Mestni galeriji Nova Gorica postavili le nekaj dni pred pandemijo korona virusa v Sloveniji. Ob odprtju je oddajo o razstavi pripravila Tatjana Gregorič. Vir fotografije: osebni arhiv/Matej Vidmar videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/01/Transgresijeprostormejarob4736479.mp3 RTVSLO – Ars 978 clean Galerije in muzeji se v tem tednu ponovno odpirajo, že prejšnji teden so se zrahljale tudi omejitve občinskih meja. V tem kontekstu je zanimiv razmislek o mejah, kot jih med drugim tematizira skupinska razstava Transgresije kuratorja Marka Košana, kustosa Koroške galerije likovnih umetnosti. Na razstavi se s pestrim naborom likovnih del predstavlja osem umetnikov, razstavo pa so v Mestni galeriji Nova Gorica postavili le nekaj dni pred pandemijo korona virusa v Sloveniji. Ob odprtju je oddajo o razstavi pripravila Tatjana Gregorič. Vir fotografije: osebni arhiv/Matej Vidmar https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 08 May 2020 17:00:00 +0000 Transgresije: prostor, meja, rob Kako preživeti, kakšni so produkcijski pogoji ustvarjanja, kakšen odnos se ustvarja med umetnikom in družbo je nekaj vprašanj, ki jih je v svojem projektu Dialog v kuhinji leta 2006 enajstim umetnikom zastavila Tanja Lažetić. V pogovoru na praznik dela, 1. maj, tako Tanja Lažetić razmišlja tudi o teh vprašanjih. Njeno raznoliko delo sicer pomembno zaznamuje razmislek o vsakdanu, dejstvih in pojavih, ki jih neredko spregledamo. V zgodnejših delih je pogosto tematizirala dom – tega v času, ko smo doma več kot prej, čutimo in razumemo drugače. Prav na začetku epidemije je Tanja Lažetić na rezidenci v Nemčiji razmišljala o dotiku, zanimivo pa je, da imajo tudi številni izmed njenih starejših projektov v kontekstu epidemije nov pomen. Vir fotografije: osebn arhiv avtorice videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/01/Spregledanividikivsakdana4736474.mp3 RTVSLO – Ars 1239 clean Kako preživeti, kakšni so produkcijski pogoji ustvarjanja, kakšen odnos se ustvarja med umetnikom in družbo je nekaj vprašanj, ki jih je v svojem projektu Dialog v kuhinji leta 2006 enajstim umetnikom zastavila Tanja Lažetić. V pogovoru na praznik dela, 1. maj, tako Tanja Lažetić razmišlja tudi o teh vprašanjih. Njeno raznoliko delo sicer pomembno zaznamuje razmislek o vsakdanu, dejstvih in pojavih, ki jih neredko spregledamo. V zgodnejših delih je pogosto tematizirala dom – tega v času, ko smo doma več kot prej, čutimo in razumemo drugače. Prav na začetku epidemije je Tanja Lažetić na rezidenci v Nemčiji razmišljala o dotiku, zanimivo pa je, da imajo tudi številni izmed njenih starejših projektov v kontekstu epidemije nov pomen. Vir fotografije: osebn arhiv avtorice https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 01 May 2020 17:00:00 +0000 Spregledani vidiki vsakdana “Vzdušje miru in miline, ki se zdita brezčasna in prevevata njegove figure, pa natančen in pravilen, a hkrati očarljivo preprost in enostaven figurativen prikaz abstraktnih teoloških, filozofskih in celo poetoloških pojmov, ki ju premorejo njegova dela, sta tista vidno-nevidna skrivnost in lepota Rafaelovih slik.” Tako je ustvarjanje tega priljubljenega umetnika v uvodu v prestižno monografijo Božanski Rafael opisal Igor Škamperle, profesor na oddelku sociologija kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti. 6.aprila je minilo 500 let od Rafaelove smrti, ki je umrl star zgolj 37 let. Vrhunec jubileja naj bi bila razstava Rafael v rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale, ki zdaj seveda sameva. Med več kot 100 slikarjevimi deli pa se lahko sprehodimo virtualno, in sicer na spletni platformi Musement, kjer je zaživel virtualni muzej. O umetnikovem delu ter kulturnem ozračju, v katerem je ustvarjal, je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal prof. Igor Škamperle. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/24/500letodsmrtiRafaela4723765.mp3 RTVSLO – Ars 1634 clean “Vzdušje miru in miline, ki se zdita brezčasna in prevevata njegove figure, pa natančen in pravilen, a hkrati očarljivo preprost in enostaven figurativen prikaz abstraktnih teoloških, filozofskih in celo poetoloških pojmov, ki ju premorejo njegova dela, sta tista vidno-nevidna skrivnost in lepota Rafaelovih slik.” Tako je ustvarjanje tega priljubljenega umetnika v uvodu v prestižno monografijo Božanski Rafael opisal Igor Škamperle, profesor na oddelku sociologija kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti. 6.aprila je minilo 500 let od Rafaelove smrti, ki je umrl star zgolj 37 let. Vrhunec jubileja naj bi bila razstava Rafael v rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale, ki zdaj seveda sameva. Med več kot 100 slikarjevimi deli pa se lahko sprehodimo virtualno, in sicer na spletni platformi Musement, kjer je zaživel virtualni muzej. O umetnikovem delu ter kulturnem ozračju, v katerem je ustvarjal, je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal prof. Igor Škamperle. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 24 Apr 2020 16:40:00 +0000 500 let od smrti Rafaela V času samoizolacije ter otrplosti javnega življenja se je skupina fotografov odločila simbolno oživiti ulico. “Prostor, v katerem običajno ustvarjamo in razstavljamo, je bil večini izmed nas odvzet, zato bomo fotografije projicirali z domačega okna na sosednjo stavbo,” o svoji odločitvi pravijo člani kolektiva Manja Zore, Marisa Popovič, Katja Goljat, Matjaž Rušt, Robert Marin in Klemen Skubic. Destdnevni projekt fotogank vsak dan predstavi dva avtorja, fotografije vsak dan ob 21 uri projicirajo na fasado stavbe na Trubarjevi cesti v Ljubljani, projekcije pa prenašajo tudi na Facebook strani projekta. Nekateri umetniki življenje v času epidemije tematizirajo neposredno, drugi bolj posredno. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/17/Simbolnooivljanjeulice4715609.mp3 RTVSLO – Ars 1368 clean V času samoizolacije ter otrplosti javnega življenja se je skupina fotografov odločila simbolno oživiti ulico. “Prostor, v katerem običajno ustvarjamo in razstavljamo, je bil večini izmed nas odvzet, zato bomo fotografije projicirali z domačega okna na sosednjo stavbo,” o svoji odločitvi pravijo člani kolektiva Manja Zore, Marisa Popovič, Katja Goljat, Matjaž Rušt, Robert Marin in Klemen Skubic. Destdnevni projekt fotogank vsak dan predstavi dva avtorja, fotografije vsak dan ob 21 uri projicirajo na fasado stavbe na Trubarjevi cesti v Ljubljani, projekcije pa prenašajo tudi na Facebook strani projekta. Nekateri umetniki življenje v času epidemije tematizirajo neposredno, drugi bolj posredno. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 17 Apr 2020 17:45:00 +0000 Simbolno oživljanje ulice V času, ko so galerije in muzeji zaprli svoja vrata, so številne ustanove pripravile virtualni program, o katerem smo ta teden že poročali v naši oddaji Svet kulture. Mestna galerija Ljubljana pa je umetnike pozvala, naj jim pošljejo dela, ki nastajajo v času samoizolacije. Spletno razstavo bodo na svoji Facebook strani odprli nocoj ob 19h, sledila bodo tudi naknadna odprtja. Prispela dela se s težkimi časi soočajo s humorjem, med deli pa najdemo tudi razmislek o vlogi medijev v teh časih. Iza Pevec se je z vodjo galerije, Alenko Gregorič pogovorjala o projektu Umetnost v izolaciji ter nekaterih temah, ki jih nagovarjajo umetniki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/20/Umetnostvizolaciji4681821.mp3 RTVSLO – Ars 1221 clean V času, ko so galerije in muzeji zaprli svoja vrata, so številne ustanove pripravile virtualni program, o katerem smo ta teden že poročali v naši oddaji Svet kulture. Mestna galerija Ljubljana pa je umetnike pozvala, naj jim pošljejo dela, ki nastajajo v času samoizolacije. Spletno razstavo bodo na svoji Facebook strani odprli nocoj ob 19h, sledila bodo tudi naknadna odprtja. Prispela dela se s težkimi časi soočajo s humorjem, med deli pa najdemo tudi razmislek o vlogi medijev v teh časih. Iza Pevec se je z vodjo galerije, Alenko Gregorič pogovorjala o projektu Umetnost v izolaciji ter nekaterih temah, ki jih nagovarjajo umetniki. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 20 Mar 2020 17:00:00 +0000 Umetnost v izolaciji Čeprav je umetnik Goran Bertok diplomirani novinar, tega poklica nikoli ni opravljal. Deluje namreč kot fotograf. Njegove fotografije pa so vse prej kot običajne. Zanimajo ga meje človeškega telesa, približevanje smrti, spogledovanje z njo in kaj ostane od človeka po smrti. V ljubljanski galeriji Photon je razstavil fotografsko serijo Lakota, ki na umetniško-portretni način prikazuje mlado anoreksično žensko. V spremnem besedilu so med drugim zapisali: »Goran Bertok se tudi v najnovejši seriji ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane.« Z avtorjem se je o tem in njegovih prejšnjih projektih pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Goran Bertok videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/12/GoranBertok4673037.mp3 RTVSLO – Ars 1216 clean Čeprav je umetnik Goran Bertok diplomirani novinar, tega poklica nikoli ni opravljal. Deluje namreč kot fotograf. Njegove fotografije pa so vse prej kot običajne. Zanimajo ga meje človeškega telesa, približevanje smrti, spogledovanje z njo in kaj ostane od človeka po smrti. V ljubljanski galeriji Photon je razstavil fotografsko serijo Lakota, ki na umetniško-portretni način prikazuje mlado anoreksično žensko. V spremnem besedilu so med drugim zapisali: »Goran Bertok se tudi v najnovejši seriji ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane.« Z avtorjem se je o tem in njegovih prejšnjih projektih pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Goran Bertok https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 13 Mar 2020 17:48:00 +0000 Goran Bertok »Vsak sčasoma pride nekam. Smrt je ultimativen odgovor. Ampak življenje je absolutno.« Tako je razmišljal ta preminuli konceptualni umetniki Ulay, odličen pripovedovalec, ki velja za pionirja body arta, performansa in polaroidne fotografije. Ulay je bil rojen v Nemčiji, velik del življenja je preživel v Amsterdamu, zadnjih 11 let pa v Ljubljani, kjer je lani odprl vrata projektni prostor Fundacija Ulay, ki skrbi za njegov opus in podpira mlade umetnike. Iza Pevec je pred mikrofon povabila poznavalca njegovega dela, Tevža Logarja, fundacijo Ulay pa je predstavila Hana Ostan Ožbolt. Fotografija: performans na razstavi Jaz drugi, Andrej Peunik/MGML videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/06/FrankUweLaysiepenUlay194320204664528.mp3 RTVSLO – Ars 1477 clean »Vsak sčasoma pride nekam. Smrt je ultimativen odgovor. Ampak življenje je absolutno.« Tako je razmišljal ta preminuli konceptualni umetniki Ulay, odličen pripovedovalec, ki velja za pionirja body arta, performansa in polaroidne fotografije. Ulay je bil rojen v Nemčiji, velik del življenja je preživel v Amsterdamu, zadnjih 11 let pa v Ljubljani, kjer je lani odprl vrata projektni prostor Fundacija Ulay, ki skrbi za njegov opus in podpira mlade umetnike. Iza Pevec je pred mikrofon povabila poznavalca njegovega dela, Tevža Logarja, fundacijo Ulay pa je predstavila Hana Ostan Ožbolt. Fotografija: performans na razstavi Jaz drugi, Andrej Peunik/MGML https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 06 Mar 2020 18:00:00 +0000 Frank Uwe Laysiepen – Ulay (1943 – 2020) Muzej Albertina na Dunaju predstavlja dela od francoskega impresionizma in fovizma do del ekspresionističnih skupin umetnikov in ruske avantgarde. Zdaj je na ogled ena najpomembnejših evropskih zbirk modernistične umetnosti, zbirka Herberta Batlinerja, hkrati si je mogoče ogledati razstavo del Wilhelma Leibla, predstavljajo pa tudi grafična dela renesanse od Dürerja do Brueghla iz svoje bogate muzejske zbirke, ki vsebuje več kot milijon risb in odtisov od pozne gotike do danes. O programu muzeja Albertina se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorjem muzeja Klausom Albrechtom Schröderjem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/28/OletonjemrazstavnemprogramudunajskegamuzejaAlbertina4655070.mp3 RTVSLO – Ars 951 clean Muzej Albertina na Dunaju predstavlja dela od francoskega impresionizma in fovizma do del ekspresionističnih skupin umetnikov in ruske avantgarde. Zdaj je na ogled ena najpomembnejših evropskih zbirk modernistične umetnosti, zbirka Herberta Batlinerja, hkrati si je mogoče ogledati razstavo del Wilhelma Leibla, predstavljajo pa tudi grafična dela renesanse od Dürerja do Brueghla iz svoje bogate muzejske zbirke, ki vsebuje več kot milijon risb in odtisov od pozne gotike do danes. O programu muzeja Albertina se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorjem muzeja Klausom Albrechtom Schröderjem. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 28 Feb 2020 18:00:00 +0000 O letošnjem razstavnem programu dunajskega muzeja Albertina V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Srbski modernizem 1880–1950: 86 del – predvsem oljne slike, ob tem pa še nekaj kipov in grafik, ki jih hrani eden najstarejših kulturnih hramov v Srbiji, Galerija Srbske matice iz Novega Sada. Razstava med drugim kaže na pomen mednarodnega sodelovanja kulturnih ustanov danes in nekoč. Žiga Bratoš je pred mikrofon povabil koordinatorja projekta, dr. Andreja Smrekarja, avtorico razstave dr. Tijano Palkovljević Bugarski in direktorico Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbaro Jaki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/21/Srbskimodernizem4646234.mp3 RTVSLO – Ars 1334 clean V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Srbski modernizem 1880–1950: 86 del – predvsem oljne slike, ob tem pa še nekaj kipov in grafik, ki jih hrani eden najstarejših kulturnih hramov v Srbiji, Galerija Srbske matice iz Novega Sada. Razstava med drugim kaže na pomen mednarodnega sodelovanja kulturnih ustanov danes in nekoč. Žiga Bratoš je pred mikrofon povabil koordinatorja projekta, dr. Andreja Smrekarja, avtorico razstave dr. Tijano Palkovljević Bugarski in direktorico Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbaro Jaki. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 21 Feb 2020 18:00:00 +0000 Srbski modernizem Ljubljanska džamija in Muslimanski kulturni center sta bila celosten izziv. Zdaj, ko je kompleks dokončan, bo več o projektu in arhitekturnih rešitvah povedal Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/12/ArhitektMatijaBevkoMuslimanskemkulturnemcentru4633893.mp3 RTVSLO – Ars 1712 clean Ljubljanska džamija in Muslimanski kulturni center sta bila celosten izziv. Zdaj, ko je kompleks dokončan, bo več o projektu in arhitekturnih rešitvah povedal Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Wed, 12 Feb 2020 10:10:00 +0000 Arhitekt Matija Bevk o Muslimanskem kulturnem centru Kolorist Živko Marušič se na razstavi Približevanja v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja v enobarvni luči, podobe pa temeljijo na fotografskem pogledu. Večinoma gre za doslej neznana dela iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, nastala pa so v letih med 1977 in 1980. Manj znan del njegovega opusa so v Bežigrajskih galerijah predstavili že leta 2016, ko so bile med drugim na ogled umetnikove skulpture. V tokratnih Likovnih odmevih ponavljamo oddajo, ki smo jo pripravili tedaj, krajše pa predstavimo tudi trenutno razstavo Približevanja. FOTO: Živko Marušič, Opel, 1979 (izrez), avtor fotografije Marko Tušek, vir: MGML videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/07/Ptijipoglednavsakdanjeivljenje4629093.mp3 RTVSLO – Ars 1269 clean Kolorist Živko Marušič se na razstavi Približevanja v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja v enobarvni luči, podobe pa temeljijo na fotografskem pogledu. Večinoma gre za doslej neznana dela iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, nastala pa so v letih med 1977 in 1980. Manj znan del njegovega opusa so v Bežigrajskih galerijah predstavili že leta 2016, ko so bile med drugim na ogled umetnikove skulpture. V tokratnih Likovnih odmevih ponavljamo oddajo, ki smo jo pripravili tedaj, krajše pa predstavimo tudi trenutno razstavo Približevanja. FOTO: Živko Marušič, Opel, 1979 (izrez), avtor fotografije Marko Tušek, vir: MGML https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 07 Feb 2020 18:00:00 +0000 Ptičji pogled na vsakdanje življenje Goran Trbuljak, vsestranski vizualni umetnik, pionir konceptualne umetnosti, filmski ustvarjalec in avtor animiranih filmov iz Zagreba, v Galeriji Photon prikazuje najnovejši cikel svojih fotografij iz serije Skice za skulpturo. Gre za tihožitja s predmeti, ki so nekakšni atributi njegovih dveh poklicev – opazimo predmete kot so merilci svetlobe, kamere ali različna strokovna literatura. Trbuljak želi s temi tihožitji zastavljati širša vprašanja o mehanizmih umetnostnega sistema, ki določajo, kaj razumemo kot umetniško delo. Ta vprašanja so ga zanimala že na začetku njegove umetniške poti, ko je v 60ih letih prejšnjega stoletja kot del t.i. Nove umetniške prakse iskal alternativne načine ustvarjanja in razstavljanja. O razstavi in o likovnem delu ustvarjalca se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z avtorjem Goranom Trbuljakom in kustosinjo razstave Branko Benčić. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/31/WowwowIreadymade4620139.mp3 RTVSLO – Ars 1151 clean Goran Trbuljak, vsestranski vizualni umetnik, pionir konceptualne umetnosti, filmski ustvarjalec in avtor animiranih filmov iz Zagreba, v Galeriji Photon prikazuje najnovejši cikel svojih fotografij iz serije Skice za skulpturo. Gre za tihožitja s predmeti, ki so nekakšni atributi njegovih dveh poklicev – opazimo predmete kot so merilci svetlobe, kamere ali različna strokovna literatura. Trbuljak želi s temi tihožitji zastavljati širša vprašanja o mehanizmih umetnostnega sistema, ki določajo, kaj razumemo kot umetniško delo. Ta vprašanja so ga zanimala že na začetku njegove umetniške poti, ko je v 60ih letih prejšnjega stoletja kot del t.i. Nove umetniške prakse iskal alternativne načine ustvarjanja in razstavljanja. O razstavi in o likovnem delu ustvarjalca se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z avtorjem Goranom Trbuljakom in kustosinjo razstave Branko Benčić. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 31 Jan 2020 18:00:00 +0000 Wow wow I ready made Stik in podobnost sta temelja ene veje magije – predmet je po načelih simpatetične magije na drug predmet zmožen vplivati, kadar sta si podobna ali kadar med njima obstaja stik. Prav stik in podobnost sta ključna tudi za fotografijo – fotografija s fotografiranim načeloma deli podobnost in fizični stik - nenazadnje gre za odtis odboja svetlobe na fotosenzibilen material. Torej nič nenavadnega, da smo fotografiji vse od njenega nastanka pripisovali posebno, skoraj magično moč. Tudi o tem, kako družba fotografiji podeljuje to moč, pa razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava je del festivala Slovenija 2050 in je nastala v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija. O fotografiji, magiji in resničnosti sta razmišljala kuratorja razstave Jan Babnik in Jasna Jernejšek. Fotografija: Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Ikone (izrez), 2012–, vir: Cankarjev dom. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/24/RazstavaZajjaluknja-fotografijamagijainresninost4612921.mp3 RTVSLO – Ars 1703 clean Stik in podobnost sta temelja ene veje magije – predmet je po načelih simpatetične magije na drug predmet zmožen vplivati, kadar sta si podobna ali kadar med njima obstaja stik. Prav stik in podobnost sta ključna tudi za fotografijo – fotografija s fotografiranim načeloma deli podobnost in fizični stik - nenazadnje gre za odtis odboja svetlobe na fotosenzibilen material. Torej nič nenavadnega, da smo fotografiji vse od njenega nastanka pripisovali posebno, skoraj magično moč. Tudi o tem, kako družba fotografiji podeljuje to moč, pa razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava je del festivala Slovenija 2050 in je nastala v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija. O fotografiji, magiji in resničnosti sta razmišljala kuratorja razstave Jan Babnik in Jasna Jernejšek. Fotografija: Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Ikone (izrez), 2012–, vir: Cankarjev dom. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 24 Jan 2020 18:00:00 +0000 Razstava Zajčja luknja - fotografija, magija in resničnost »Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden od odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I will not make anymore boring art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. A prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in galerije P74. Foto: John Baldessari: What is Painting (1966-68), vir: Wikimedia, Maurizio Pesce videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/17/Zdisemidaimatonekajopravitizumetnostjo4603426.mp3 RTVSLO – Ars 1658 clean »Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden od odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I will not make anymore boring art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. A prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in galerije P74. Foto: John Baldessari: What is Painting (1966-68), vir: Wikimedia, Maurizio Pesce https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 17 Jan 2020 18:00:00 +0000 »Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo« »V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.« Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator letošnjega beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič. FOTO: vir Obrat d.o.o. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/03/Notranjijavniprostorikikrepijozdruevanjesporazumevanjeinopolnomoenje4585107.mp3 RTVSLO – Ars 1616 clean »V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.« Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator letošnjega beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič. FOTO: vir Obrat d.o.o. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 03 Jan 2020 18:00:00 +0000 Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje V Muzeju novejše zgodovine je do 16. februarja na ogled pregledna razstava Nace Bizilj – fotoreporter. Razstavo o enem izmed najbolj prepoznavnih slovenskih fotoreporterjev 20. stoletja je pospremil zgleden katalog z naslovom Pomladni sij, ki ga je uredila Irena Uršič. Več o razstavi in še čem bosta povedala fotoreporter Nace Bizilj in kustosinja Irena Uršič. Pogovor z njima je v petek, 20. decembra v Muzeju novejše zgodovine posnel Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/27/NaceBizilj-fotoreporter4579308.mp3 RTVSLO – Ars 1453 clean V Muzeju novejše zgodovine je do 16. februarja na ogled pregledna razstava Nace Bizilj – fotoreporter. Razstavo o enem izmed najbolj prepoznavnih slovenskih fotoreporterjev 20. stoletja je pospremil zgleden katalog z naslovom Pomladni sij, ki ga je uredila Irena Uršič. Več o razstavi in še čem bosta povedala fotoreporter Nace Bizilj in kustosinja Irena Uršič. Pogovor z njima je v petek, 20. decembra v Muzeju novejše zgodovine posnel Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 27 Dec 2019 12:30:00 +0000 Nace Bizilj - fotoreporter Jiři Bezlaj se tematsko in formalno navezuje na kulture starih civilizacij, mitologijo, naravo ter življenje kot tako. Te teme spremljajo večino njegovega opusa, ki je na razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana predstavljen pretežno kronološko, vsaka izmed sob predstavlja en cikel. Gre za do sedaj najbolj obsežno predstavitev več kot petih desetletij ustvarjanja tega umetnika, ki abstraktne oblike pogosto združuje s figuraliko, povezano s človekom ali izbranimi živalmi ter rastlinami. Kustos razstave je Sarival Sosič, v oddaji pa o svojem delu pripoveduje Jiři Bezlaj. FOTO: Iz cikla Favnovo popoldne, 1994, španski marmor, avtor fotografije: Boris Gaberščik, vir: MGML videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/Sledivkamnu4571679.mp3 RTVSLO – Ars 1277 clean Jiři Bezlaj se tematsko in formalno navezuje na kulture starih civilizacij, mitologijo, naravo ter življenje kot tako. Te teme spremljajo večino njegovega opusa, ki je na razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana predstavljen pretežno kronološko, vsaka izmed sob predstavlja en cikel. Gre za do sedaj najbolj obsežno predstavitev več kot petih desetletij ustvarjanja tega umetnika, ki abstraktne oblike pogosto združuje s figuraliko, povezano s človekom ali izbranimi živalmi ter rastlinami. Kustos razstave je Sarival Sosič, v oddaji pa o svojem delu pripoveduje Jiři Bezlaj. FOTO: Iz cikla Favnovo popoldne, 1994, španski marmor, avtor fotografije: Boris Gaberščik, vir: MGML https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 20 Dec 2019 18:00:00 +0000 Sledi v kamnu V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava del Mete Grgurevič, ene najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše srednje generacije. Razstavo so pripravili v sodelovanju z galerijo Kunstlerhaus iz Gradca in nosi naslov Nemogoči mehanizmi, ki nakazuje umetničino zanimanje za kinetične sisteme. Meto Grgurevič namreč fascinirajo mehanski sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo; mehanske objekte pa avtorica z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Preplet tehnologije, poetičnosti in utopičnih motivov lahko razumemo tudi kot subtilen upor, ki za svoje orožje uporablja domišljijo. Razstavo sta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili umetnica Meta Grgurevič in kustosinja Simona Vidmar. Fotografija: Meta Grgurevič, Galanterie Mécanique, Svetlobna Gverila, 2014, foto: DK, vir: UGM videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/17/Nemogoimehanizmi4566337.mp3 RTVSLO – Ars 1452 clean V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava del Mete Grgurevič, ene najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše srednje generacije. Razstavo so pripravili v sodelovanju z galerijo Kunstlerhaus iz Gradca in nosi naslov Nemogoči mehanizmi, ki nakazuje umetničino zanimanje za kinetične sisteme. Meto Grgurevič namreč fascinirajo mehanski sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo; mehanske objekte pa avtorica z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Preplet tehnologije, poetičnosti in utopičnih motivov lahko razumemo tudi kot subtilen upor, ki za svoje orožje uporablja domišljijo. Razstavo sta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili umetnica Meta Grgurevič in kustosinja Simona Vidmar. Fotografija: Meta Grgurevič, Galanterie Mécanique, Svetlobna Gverila, 2014, foto: DK, vir: UGM https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Tue, 17 Dec 2019 09:55:00 +0000 Nemogoči mehanizmi Pogovor s kustosom razstave dr Robertom Simoniškom o retrospektivi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/05/RetrospektivaNandeVidmar4550538.mp3 RTVSLO – Ars 1397 clean Pogovor s kustosom razstave dr Robertom Simoniškom o retrospektivi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 06 Dec 2019 17:30:00 +0000 Retrospektiva Nande Vidmar Prepoznavnost ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala so ob njegovem nastanku leta 1955 zagotavljali tudi ugledni člani mednarodnih žirij, ki so pogosto nagradili mlade in inovativne umetnike. Kakšno je bilo njihovo ustvarjanje, si do 23. februarja lahko ogledate na razstavi Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Soavtorica razstave, Breda Škrjanec, je v pogovoru med drugim povedala, da so žirije pogosto poudarjale umetnostne spremembe ter da je vprašanje, kaj je prava grafika, staro skoraj toliko kot ta medij sam. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/06/evztrajapriistostigrafikedobiproblem4552110.mp3 RTVSLO – Ars 1210 clean Prepoznavnost ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala so ob njegovem nastanku leta 1955 zagotavljali tudi ugledni člani mednarodnih žirij, ki so pogosto nagradili mlade in inovativne umetnike. Kakšno je bilo njihovo ustvarjanje, si do 23. februarja lahko ogledate na razstavi Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Soavtorica razstave, Breda Škrjanec, je v pogovoru med drugim povedala, da so žirije pogosto poudarjale umetnostne spremembe ter da je vprašanje, kaj je prava grafika, staro skoraj toliko kot ta medij sam. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 06 Dec 2019 10:55:00 +0000 “Če vztrajaš pri čistosti grafike, dobiš problem” Češki kustos Vit Havranek je nedoločljivost, povezano s teorijo kvantne fizike, uporabil kot izhodišče za razmislek o treh vidikih sodobne umetnosti: konceptualni umetnosti, materialnosti in političnemu vidiku. V vseh je nato iskal določeno napetost, dvojnost. Pristop je precej kompleksen in verjetno ni malo obiskovalcev, ki jih razstavno besedilo letošnjega trienala sodobne umetnosti U3 zbega. Vprašamo se lahko tudi – zakaj tak pristop? Je res utemeljen, dosledno in smiselno izpeljan in kako se odraža na sami razstavi? Zakaj prav kvantna fizika je bilo torej eno izmed vprašanj, o katerih je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal kurator Vit Havranek. Foto: Barbora Kleinhamplová, Razporeditve, 2019, stenska instalacija, vir: Moderna galerija videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/22/Jemakaivaalimrtva4534192.mp3 RTVSLO – Ars 1486 clean Češki kustos Vit Havranek je nedoločljivost, povezano s teorijo kvantne fizike, uporabil kot izhodišče za razmislek o treh vidikih sodobne umetnosti: konceptualni umetnosti, materialnosti in političnemu vidiku. V vseh je nato iskal določeno napetost, dvojnost. Pristop je precej kompleksen in verjetno ni malo obiskovalcev, ki jih razstavno besedilo letošnjega trienala sodobne umetnosti U3 zbega. Vprašamo se lahko tudi – zakaj tak pristop? Je res utemeljen, dosledno in smiselno izpeljan in kako se odraža na sami razstavi? Zakaj prav kvantna fizika je bilo torej eno izmed vprašanj, o katerih je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal kurator Vit Havranek. Foto: Barbora Kleinhamplová, Razporeditve, 2019, stenska instalacija, vir: Moderna galerija https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 22 Nov 2019 18:00:00 +0000 Je mačka živa ali mrtva? Pogovor o 20. festivalu računalniške umetnosti videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/25/20.PIXXELPOINT4521937.mp3 RTVSLO – Ars 1047 clean Pogovor o 20. festivalu računalniške umetnosti https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 15 Nov 2019 17:30:00 +0000 20. PIXXELPOINT Ob obletnicah rojstva in smrti Božidarja Jakca, pogovor Irene Majce z dr. Andrejem Smrekarjem videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/25/BOIDARJAKAC4534270.mp3 RTVSLO – Ars 1282 clean Ob obletnicah rojstva in smrti Božidarja Jakca, pogovor Irene Majce z dr. Andrejem Smrekarjem https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 08 Nov 2019 17:30:00 +0000 BOŽIDAR JAKAC Cukrarna je leta in desetletja propadala, kot da bi generacije oblastnikov in oblastnic samo čakale, da se sesede. Zato ima njena prenova tudi simbolen pomen. Več o zasnovi prenove, njenem poteku in namembnosti Cukrarne pa v tokratni oddaji. Prvi gost, arhitekt Marko Studen (ob Borisu Matiću in Jerneju Šipošu), soavtor njene prenove bo med drugim povedal, da je prenova Cukrarne v prvi vrsti inženirski projekt, drugi gost, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pa bo predstavil namembnost Cukrarne. Vabljeni k poslušanju. Jernej Šipoš, Marko Studen in Boris Matić Foto: Bor Dobrin videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/25/PrenovaCukrarne4489063.mp3 RTVSLO – Ars 1720 clean Cukrarna je leta in desetletja propadala, kot da bi generacije oblastnikov in oblastnic samo čakale, da se sesede. Zato ima njena prenova tudi simbolen pomen. Več o zasnovi prenove, njenem poteku in namembnosti Cukrarne pa v tokratni oddaji. Prvi gost, arhitekt Marko Studen (ob Borisu Matiću in Jerneju Šipošu), soavtor njene prenove bo med drugim povedal, da je prenova Cukrarne v prvi vrsti inženirski projekt, drugi gost, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pa bo predstavil namembnost Cukrarne. Vabljeni k poslušanju. Jernej Šipoš, Marko Studen in Boris Matić Foto: Bor Dobrin https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 25 Oct 2019 07:45:00 +0000 Prenova Cukrarne V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/fotografWilhelmHeiliger4462008.mp3 RTVSLO – Ars 1128 clean V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 18 Oct 2019 16:30:00 +0000 fotograf Wilhelm Heiliger Pogovor ob razstavi v Likovnem salonu Centra sodobnih umetnosti Celje videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/PogovorzArjanomPreglom4461933.mp3 RTVSLO – Ars 1024 clean Pogovor ob razstavi v Likovnem salonu Centra sodobnih umetnosti Celje https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 11 Oct 2019 16:30:00 +0000 Pogovor z Arjanom Preglom Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo razstave videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/04/RETROSPEKTIVAFOTOGRAFASTOJANAKERBLERJAVUGM4447797.mp3 RTVSLO – Ars 1119 clean Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo razstave https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 04 Oct 2019 16:30:00 +0000 RETROSPEKTIVA FOTOGRAFA STOJANA KERBLERJA V UGM Kako bo, če bomo nekoč gozd morali opazovati tako, kot danes opazujemo živali v živalskem vrtu? To vprašanje si je z risbo Nenehna privlačnost narave v 70ih zastavil avstrijski umetnik Max Peintner, nenavadni distopični prizor pa se je v začetku septembra preselil v realnost. Švicarski umetnik Klaus Littmann je namreč na stadionu Wörthersee po vzoru Peintnerjeve risbe pripravil megalomansko instalacijo z naslovom For Forest – The Unending Attraction of Nature (Za gozd – Nenehna privlačnost narave). Še do 27. oktobra si obiskovalec stadiona lahko s tribun ogleda 299 dreves, visokih do 15 metrov in starih do 50 let. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/30/Gozdnanogometnemstadionu4445613.mp3 RTVSLO – Ars 1281 clean Kako bo, če bomo nekoč gozd morali opazovati tako, kot danes opazujemo živali v živalskem vrtu? To vprašanje si je z risbo Nenehna privlačnost narave v 70ih zastavil avstrijski umetnik Max Peintner, nenavadni distopični prizor pa se je v začetku septembra preselil v realnost. Švicarski umetnik Klaus Littmann je namreč na stadionu Wörthersee po vzoru Peintnerjeve risbe pripravil megalomansko instalacijo z naslovom For Forest – The Unending Attraction of Nature (Za gozd – Nenehna privlačnost narave). Še do 27. oktobra si obiskovalec stadiona lahko s tribun ogleda 299 dreves, visokih do 15 metrov in starih do 50 let. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 27 Sep 2019 16:51:21 +0000 Gozd na nogometnem stadionu Ne le svet umetnosti temveč tudi svet znanosti in tehnike v mnogih deželah, se skozi množico razstav, simpozijev in knjižnih izdaj spominja letošnje 500-letnice smrti renesančnega „univerzalnega človeka“ Leonarda da Vincija. Na posestvu takratnega francoskega kralja, je v starosti 67 let umrl 2. maja l.1519. Največja tukajšna založba je pred dobrim mesecem predstavila prevod monumentalne monografije z naslovom „Leonardo – genij – 500 let“. Avtor, poznavalec italijanskega renesančnega slikarstva Fabio Scaletti je izvirnik objavil lani, dodali pa so mu tudi besedilo profesorja zgodovine umetnosti renesanse z oxfordske univerze Martina Kempa z naslovom „Lepa princesa“. Scaletti je na svoji spletni strani na začetku tega meseca zabeležil, da so poleg slovenskega doslej izšli še francoski, angleški, španski, ruski, slovaški in češki prevod. Pri nas je to delo opravila Irena Trenc-Frelih. V pogovoru bo o renesančnem geniju oziroma o tem, kako ga razume kot akademski kipar in umetnik, hkrati pa še premišljevalec, govoril Jiři Kočica. foto: La Gioconda ali Mona Lisa, najbolj znana slika Leonarda, se nahaja v Muzeju Louvre, Pariz vir: https://pixabay.com/photos/mona-lisa-painting-art-690203/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/20/LeonardodaVinci-univerzalnilovek-dediinarenesanse4431784.mp3 RTVSLO – Ars 1524 clean Ne le svet umetnosti temveč tudi svet znanosti in tehnike v mnogih deželah, se skozi množico razstav, simpozijev in knjižnih izdaj spominja letošnje 500-letnice smrti renesančnega „univerzalnega človeka“ Leonarda da Vincija. Na posestvu takratnega francoskega kralja, je v starosti 67 let umrl 2. maja l.1519. Največja tukajšna založba je pred dobrim mesecem predstavila prevod monumentalne monografije z naslovom „Leonardo – genij – 500 let“. Avtor, poznavalec italijanskega renesančnega slikarstva Fabio Scaletti je izvirnik objavil lani, dodali pa so mu tudi besedilo profesorja zgodovine umetnosti renesanse z oxfordske univerze Martina Kempa z naslovom „Lepa princesa“. Scaletti je na svoji spletni strani na začetku tega meseca zabeležil, da so poleg slovenskega doslej izšli še francoski, angleški, španski, ruski, slovaški in češki prevod. Pri nas je to delo opravila Irena Trenc-Frelih. V pogovoru bo o renesančnem geniju oziroma o tem, kako ga razume kot akademski kipar in umetnik, hkrati pa še premišljevalec, govoril Jiři Kočica. foto: La Gioconda ali Mona Lisa, najbolj znana slika Leonarda, se nahaja v Muzeju Louvre, Pariz vir: https://pixabay.com/photos/mona-lisa-painting-art-690203/ https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 20 Sep 2019 16:30:00 +0000 Leonardo da Vinci - univerzalni človek - dediščina renesanse Predstavitev festivala Ars Electronica videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/11/ArsElectronicavLinzu4417789.mp3 RTVSLO – Ars 1296 clean Predstavitev festivala Ars Electronica https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 13 Sep 2019 16:30:00 +0000 Ars Electronica v Linzu Pogovor z direktorico Pilonove galerije Tino Ponebšek videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/30/IvoLenakvPilonovigaleriji4401131.mp3 RTVSLO – Ars 1070 clean Pogovor z direktorico Pilonove galerije Tino Ponebšek https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 06 Sep 2019 16:30:00 +0000 Ivo Lenščak v Pilonovi galeriji Podobe, ki so prišle iz neba in so jih naslikali angeli – to je ena izmed razlag nastanka ikon, upodobitev svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki so značilne so predvsem za vzhodno krščanstvo, med drugim tudi za Rusijo. Ta je pogosto označena kar kot dežela ikon, čeprav so te tja skupaj s pravoslavno vero prišle iz Bizanca. Izbor ikon iz treh ruskih muzejev je trenutno na ogled tudi v Sloveniji – v Mestnem muzeju Ljubljana si namreč lahko še do 15. septembra ogledate razstavo Ikone: Zakladi ruskih muzejev. Razstava s sodobnim pogledom na ikone izpostavlja razkorak med današnjim obiskovalcem muzeja in temi upodobitvami svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki že več kot tisočletje nastajajo po natančno določenih pravilih. V oddaji jo predstavljajo avtorja projekta Blaž Vurnik in Blaž Peršin in avtor postavitve Miran Mohar, spremlja pa jo tudi avtorska glasba Alda Kumarja, ki je nastala prav za razstavo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/23/Sodobnipoglednaikone4394220.mp3 RTVSLO – Ars 1691 clean Podobe, ki so prišle iz neba in so jih naslikali angeli – to je ena izmed razlag nastanka ikon, upodobitev svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki so značilne so predvsem za vzhodno krščanstvo, med drugim tudi za Rusijo. Ta je pogosto označena kar kot dežela ikon, čeprav so te tja skupaj s pravoslavno vero prišle iz Bizanca. Izbor ikon iz treh ruskih muzejev je trenutno na ogled tudi v Sloveniji – v Mestnem muzeju Ljubljana si namreč lahko še do 15. septembra ogledate razstavo Ikone: Zakladi ruskih muzejev. Razstava s sodobnim pogledom na ikone izpostavlja razkorak med današnjim obiskovalcem muzeja in temi upodobitvami svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki že več kot tisočletje nastajajo po natančno določenih pravilih. V oddaji jo predstavljajo avtorja projekta Blaž Vurnik in Blaž Peršin in avtor postavitve Miran Mohar, spremlja pa jo tudi avtorska glasba Alda Kumarja, ki je nastala prav za razstavo. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 23 Aug 2019 17:00:00 +0000 Sodobni pogled na ikone Pogovor z direktorjem galerije Dubrovkom Baumgartnerjem in kustosom Atillo Pisnjak. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/25/Galerija-MuzejLendava4366340.mp3 RTVSLO – Ars 1113 clean Pogovor z direktorjem galerije Dubrovkom Baumgartnerjem in kustosom Atillo Pisnjak. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 16 Aug 2019 16:30:00 +0000 Galerija - Muzej Lendava V oddaji Likovni odmevi tokrat predstavljamo skupinsko mednarodno razstavo z naslovom VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Umetniki, ki jih je izbrala kuratorica Irena Čerčnik v njej skozi različne medije pripovedujejo o času kot takem ter predvsem ponujajo občutenje časa. Ne kronološkega, merjenega, temveč globljega, ki je v nenehnem gibanju in prepletanju. Z govorjenjem o ciklih, ponavljanju, minevanju, upočasnjevanju, trajanju, nenehnem krogu življenja in smrti želi razstava ponuditi izkušnjo časa, ki se odmika od njegove običajne percepcije v vsakdanjem življenju. O tem se je s kustosinjo Ireno Čerčnik pogovarjala Aleksandra Saška Gruden videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/09/Vzemisias-razstavavgalerijisodobneumetnostivCelju4379796.mp3 RTVSLO – Ars 1368 clean V oddaji Likovni odmevi tokrat predstavljamo skupinsko mednarodno razstavo z naslovom VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Umetniki, ki jih je izbrala kuratorica Irena Čerčnik v njej skozi različne medije pripovedujejo o času kot takem ter predvsem ponujajo občutenje časa. Ne kronološkega, merjenega, temveč globljega, ki je v nenehnem gibanju in prepletanju. Z govorjenjem o ciklih, ponavljanju, minevanju, upočasnjevanju, trajanju, nenehnem krogu življenja in smrti želi razstava ponuditi izkušnjo časa, ki se odmika od njegove običajne percepcije v vsakdanjem življenju. O tem se je s kustosinjo Ireno Čerčnik pogovarjala Aleksandra Saška Gruden https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 09 Aug 2019 16:00:00 +0000 Vzemi si čas - razstava v galeriji sodobne umetnosti v Celju Pogovor s kustosom markom Jenkom o razstavi videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/24/NAROBUVIZUALNAUMETNOSTVKRALJEVINIJUGOSLAVIJIVMG4364870.mp3 RTVSLO – Ars 1729 clean Pogovor s kustosom markom Jenkom o razstavi https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 02 Aug 2019 16:30:00 +0000 NA ROBU: VIZUALNA UMETNOST V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI V MG Pogovor z Zoro Plešnar in kustosinjo Andrejo Kosim o retrospektivi videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/24/FOTOGRAFINJAZORAPLENARVUGM4365275.mp3 RTVSLO – Ars 1391 clean Pogovor z Zoro Plešnar in kustosinjo Andrejo Kosim o retrospektivi https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 26 Jul 2019 16:30:00 +0000 FOTOGRAFINJA ZORA PLEŠNAR V UGM Pogovor s kustosom Markom Košanom o razstavi Nezaslišani svet v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Foto: Marko Šuštaršič, Romantična kompozicija, 1974, foto glu-sg.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/17/Nezaslianisvetkigaimamvglavi4359310.mp3 RTVSLO – Ars 1081 clean Pogovor s kustosom Markom Košanom o razstavi Nezaslišani svet v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Foto: Marko Šuštaršič, Romantična kompozicija, 1974, foto glu-sg.si https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 19 Jul 2019 16:30:00 +0000 Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi »Vsako oko lahko postane pesnik.« Lucien Hervé Odnos fotografov in arhitektov je neredko tesno prepleten, še zlasti pa je to veljalo okoli srede 20. stoletja, ko je ustvarjal tudi madžarsko-francoski fotograf Lucien Hervé. Fotografija je tedaj stopala v tesen odnos z modernistično arhitekturo, saj je ni le dokumentirala, temveč tudi sooblikovala njeno zgodbo, jo približala ljudem. Lucien Hervé je arhitekturo zajemal na svojevrsten, subjektiven način, kot da bi stavbe opazoval med hojo. Sicer je postal prepoznaven predvsem po sodelovanju z Le Corbusierom, njegove pretežno črno-bele fotografije pa odlikuje premišljena kompozicija. Več kot 160 Hervejevih fotografij bo do 29. septembra na ogled v galeriji Jakopič. Gostujoča razstava pariške galerije Jeu de Pomme z naslovom Lucien Hervé: Geometrija luči, ki jo je pripravila kustosinja Imola Gebauer, avtorja podrobno predstavlja v osmih sklopih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/12/Geometrijasvetlobe4355550.mp3 RTVSLO – Ars 1119 clean »Vsako oko lahko postane pesnik.« Lucien Hervé Odnos fotografov in arhitektov je neredko tesno prepleten, še zlasti pa je to veljalo okoli srede 20. stoletja, ko je ustvarjal tudi madžarsko-francoski fotograf Lucien Hervé. Fotografija je tedaj stopala v tesen odnos z modernistično arhitekturo, saj je ni le dokumentirala, temveč tudi sooblikovala njeno zgodbo, jo približala ljudem. Lucien Hervé je arhitekturo zajemal na svojevrsten, subjektiven način, kot da bi stavbe opazoval med hojo. Sicer je postal prepoznaven predvsem po sodelovanju z Le Corbusierom, njegove pretežno črno-bele fotografije pa odlikuje premišljena kompozicija. Več kot 160 Hervejevih fotografij bo do 29. septembra na ogled v galeriji Jakopič. Gostujoča razstava pariške galerije Jeu de Pomme z naslovom Lucien Hervé: Geometrija luči, ki jo je pripravila kustosinja Imola Gebauer, avtorja podrobno predstavlja v osmih sklopih. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 12 Jul 2019 17:00:00 +0000 Geometrija svetlobe Pogovor o festivalu kolaža v Kranju videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/08/FestivalKaos4349552.mp3 RTVSLO – Ars 1230 clean Pogovor o festivalu kolaža v Kranju https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 05 Jul 2019 16:30:00 +0000 Festival Kaos Pogovor s kustosom razstave Markom Jenkom videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/12/NarobuVizualnaumetnostvKraljeviniJugoslaviji4304069.mp3 RTVSLO – Ars 1728 clean Pogovor s kustosom razstave Markom Jenkom https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 28 Jun 2019 16:30:00 +0000 Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji 23. maja so v Narodni galeriji odprli na prvi pogled presenetljivo razstavo z naslovom Alan Ford teče častni krog. Ja, prav ste prebrali: v Narodni galeriji so odprli razstavo, posvečeno junakom oziroma antijunakom slavne skupine TNT in stripu, ki so v osemdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji skupni državi našli navdušene in zveste bralke in bralce. Več o stripu in razstavi (ki bo na ogled do vključno 13. oktobra) bosta v oddaji Likovni odmevi (v pogovoru z Markom Goljo) povedala spiritus agens razstave Rok Glavan in stripar Zoran Smiljanić, oba tudi soavtorja zelo informativnega kataloga. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/18/AlanFordvNarodnigaleriji4324805.mp3 RTVSLO – Ars 1629 clean 23. maja so v Narodni galeriji odprli na prvi pogled presenetljivo razstavo z naslovom Alan Ford teče častni krog. Ja, prav ste prebrali: v Narodni galeriji so odprli razstavo, posvečeno junakom oziroma antijunakom slavne skupine TNT in stripu, ki so v osemdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji skupni državi našli navdušene in zveste bralke in bralce. Več o stripu in razstavi (ki bo na ogled do vključno 13. oktobra) bosta v oddaji Likovni odmevi (v pogovoru z Markom Goljo) povedala spiritus agens razstave Rok Glavan in stripar Zoran Smiljanić, oba tudi soavtorja zelo informativnega kataloga. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Tue, 18 Jun 2019 10:03:01 +0000 Alan Ford v Narodni galeriji Ponovitev pogovora iz leta 2013 ob prejemu Prešernove nagrade videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/05/MARLENKASTUPICAupanievanagrajenka4302300.mp3 RTVSLO – Ars 1117 clean Ponovitev pogovora iz leta 2013 ob prejemu Prešernove nagrade https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 14 Jun 2019 16:30:00 +0000 MARLENKA STUPICA Župančičeva nagrajenka Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/07/Vicevlisice4306540.mp3 RTVSLO – Ars 1438 clean Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 07 Jun 2019 19:00:00 +0000 Vice v lisice Pogovor z umetnikom ob pregledni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/21/MarjanGumilar4282707.mp3 RTVSLO – Ars 1036 clean Pogovor z umetnikom ob pregledni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 24 May 2019 16:30:00 +0000 Marjan Gumilar Ponovitev oddaje iz leta 1999, v kateri Alenka Gerlovič govori o svojem življenju in delu videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/AlenkaGerlovi-ob100.obletnicirojstva4273743.mp3 RTVSLO – Ars 1043 clean Ponovitev oddaje iz leta 1999, v kateri Alenka Gerlovič govori o svojem življenju in delu https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 17 May 2019 16:30:00 +0000 Alenka Gerlovič - ob 100. obletnici rojstva Pogovor z Markom Peljhanom in Igorjem Španjolom o projektu za bienale videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/07/58.benekibienale4263848.mp3 RTVSLO – Ars 1274 clean Pogovor z Markom Peljhanom in Igorjem Španjolom o projektu za bienale https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 10 May 2019 16:30:00 +0000 58. beneški bienale Letos mineva 500 let od smrti renesančnega umetnika Leonarda da Vincija. Obletnico v Italiji in po svetu zaznamujejo z mnogimi dogodki. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretskim razpravam. Bil je med prvimi umetniki, ki je menil, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli italijanski zgodovinar dr. Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr. Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/03/PetstoletoddaVincijevesmrti-dr.CarloPedrettionjegovemustvarjanju4259661.mp3 RTVSLO – Ars 844 clean Letos mineva 500 let od smrti renesančnega umetnika Leonarda da Vincija. Obletnico v Italiji in po svetu zaznamujejo z mnogimi dogodki. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretskim razpravam. Bil je med prvimi umetniki, ki je menil, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli italijanski zgodovinar dr. Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr. Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 03 May 2019 16:30:00 +0000 Petsto let od da Vincijeve smrti - dr. Carlo Pedretti o njegovem ustvarjanju Izraz scotoma na medicinskem področju označuje točko oslabljenega vida, fotograf Damjan Kocjančič, znan kot DK, pa ga metaforično razume kot vrzel v percepciji. Hkrati gre za naslov njegove konceptualno kompleksne razstave, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič, odpira pa vprašanja o pogledu in vrzeli v zaznavanju, prepoznavanju in dojemanju vidnega. Avtorjeva prva razstava abstraktnih fotografij na ogled postavlja nekaj več kot 90 fotografij, povezanih v šest serij. Ob razstavi so izdali obsežen katalog, za katerega je poleg kustosinje Marije Skočir besedilo prispevala tudi teoretičarka Marina Gržinić. FOTO: Masiv Vinson ob mraku, Antarktika; iz serije Jutrišnji spomini, avtor: DK, vir: MGML videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/26/Tokaoslabljenegavida4252195.mp3 RTVSLO – Ars 1212 clean Izraz scotoma na medicinskem področju označuje točko oslabljenega vida, fotograf Damjan Kocjančič, znan kot DK, pa ga metaforično razume kot vrzel v percepciji. Hkrati gre za naslov njegove konceptualno kompleksne razstave, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič, odpira pa vprašanja o pogledu in vrzeli v zaznavanju, prepoznavanju in dojemanju vidnega. Avtorjeva prva razstava abstraktnih fotografij na ogled postavlja nekaj več kot 90 fotografij, povezanih v šest serij. Ob razstavi so izdali obsežen katalog, za katerega je poleg kustosinje Marije Skočir besedilo prispevala tudi teoretičarka Marina Gržinić. FOTO: Masiv Vinson ob mraku, Antarktika; iz serije Jutrišnji spomini, avtor: DK, vir: MGML https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 26 Apr 2019 17:00:00 +0000 Točka oslabljenega vida Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec. Fotografija: Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (detajl); vir: MGLC videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/GrafinistikizJaponsko4213828.mp3 RTVSLO – Ars 964 clean Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec. Fotografija: Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (detajl); vir: MGLC https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 19 Apr 2019 16:50:00 +0000 Grafični stiki z Japonsko Perdstavitev razstave v Zagrebu videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/12/Futurizemdinaminostinbarva4202961.mp3 RTVSLO – Ars 1082 clean Perdstavitev razstave v Zagrebu https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 12 Apr 2019 16:30:00 +0000 Futurizem, dinamičnost in barva Osrečite sebe in družino! je veleval oglas loterije, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali v pomoč zgraditve novih galerijskih prostorov današnje Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Hitrost in vnema, s katerima je galerija dobila svojo novo podobo, sta za današnji čas nepredstavljivi. Prav tako idealizem razstave, ki je prostore slovesno odprla in je imela zveneči naslov: Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Geslo loterije je hkrati naslov razstave Nike Autor v ljubljanskem Kulturnem centru Tobačna 001, na kateri umetnica idealistične podobe iz časa zidave galerije umetnica sooča z brezupnimi razmerami beguncev na slovenskih mejah leta 2016. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/05/Osreitesebeindruino4196221.mp3 RTVSLO – Ars 1079 clean Osrečite sebe in družino! je veleval oglas loterije, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali v pomoč zgraditve novih galerijskih prostorov današnje Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Hitrost in vnema, s katerima je galerija dobila svojo novo podobo, sta za današnji čas nepredstavljivi. Prav tako idealizem razstave, ki je prostore slovesno odprla in je imela zveneči naslov: Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Geslo loterije je hkrati naslov razstave Nike Autor v ljubljanskem Kulturnem centru Tobačna 001, na kateri umetnica idealistične podobe iz časa zidave galerije umetnica sooča z brezupnimi razmerami beguncev na slovenskih mejah leta 2016. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 05 Apr 2019 17:00:00 +0000 Osrečite sebe in družino! Pogovor s Kostjo Gatnikom, nagrajencem za življenjsko delo na 13. bienalu ilusatrcije v Cankarjevem domu v Ljubljani videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/28/KOSTJAGATNIK-nagradaHinkaSmrekarjazaivljenjskodelo4185921.mp3 RTVSLO – Ars 1012 clean Pogovor s Kostjo Gatnikom, nagrajencem za življenjsko delo na 13. bienalu ilusatrcije v Cankarjevem domu v Ljubljani https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 29 Mar 2019 17:30:00 +0000 KOSTJA GATNIK - nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru. Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila kot partnerka projekta Wom@arts, na njej pa se predstavlja 16 avtoric, ki so se udeležile štirih umetniških rezidenc. Razstava je prva od dveh zaporednih, na katerih skupaj sodeluje 32 ustvarjalk, pri čemer jim je kot navdih služilo prelomno delo Drugi spol Simone de Beauvoir, ki je izšlo pre 70. leti . O razstavi in delih se je v oddaji Likovni odmevi Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorico Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga, ki je najprej spregovorila o skrivnostnem naslovu razstave: videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/21/enskevUGMStudiu4177694.mp3 RTVSLO – Ars 1372 clean Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru. Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila kot partnerka projekta Wom@arts, na njej pa se predstavlja 16 avtoric, ki so se udeležile štirih umetniških rezidenc. Razstava je prva od dveh zaporednih, na katerih skupaj sodeluje 32 ustvarjalk, pri čemer jim je kot navdih služilo prelomno delo Drugi spol Simone de Beauvoir, ki je izšlo pre 70. leti . O razstavi in delih se je v oddaji Likovni odmevi Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorico Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga, ki je najprej spregovorila o skrivnostnem naslovu razstave: https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 22 Mar 2019 17:30:00 +0000 Ženske v UGM Studiu Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/15/Junaozvezdjapoetikeneuvrenih4171660.mp3 RTVSLO – Ars 1703 clean Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 15 Mar 2019 18:00:00 +0000 Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih Pogovor z Borisom Gaberščikom ob razstavi v Bežigrajski galeriji videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/15/Likovni-BorisGaberikfotograf4170680.mp3 RTVSLO – Ars 1197 clean Pogovor z Borisom Gaberščikom ob razstavi v Bežigrajski galeriji https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 15 Mar 2019 17:30:00 +0000 Likovni - Boris Gaberščik fotograf V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/14/Akvareli-dokumentidediine4169987.mp3 RTVSLO – Ars 1209 clean V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 08 Mar 2019 17:30:00 +0000 Akvareli - dokumenti dediščine Pogovor z Evo Petrič o razstavi na Ljubljanskem gradu videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/EvaPetriTRANShomoPLANTATION4148962_1.mp3 RTVSLO – Ars 1470 clean Pogovor z Evo Petrič o razstavi na Ljubljanskem gradu https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 01 Mar 2019 17:30:00 +0000 Eva Petrič: TRANShomoPLANTATION Pogovor z Evo Petrič o razstavi na Ljubljanskem gradu videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/EvaPetriTRANShomoPLANTATION4148962.mp3 RTVSLO – Ars 1470 clean Pogovor z Evo Petrič o razstavi na Ljubljanskem gradu https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 01 Mar 2019 17:30:00 +0000 Eva Petrič: TRANShomoPLANTATION V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/22/MiltonGlaser-plakati4137786.mp3 RTVSLO – Ars 1005 clean V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 22 Feb 2019 17:30:00 +0000 Milton Glaser - plakati "Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/07/asbreznedolnosti4119428.mp3 RTVSLO – Ars 1302 clean "Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar. https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 08 Feb 2019 18:00:00 +0000 Čas brez nedolžnosti Pogovor s kustosnjo Simono Vidmar o razstavi v Umetnostni galerij iMaribor videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/03/Neglejnazajokej4110330.mp3 RTVSLO – Ars 1099 clean Pogovor s kustosnjo Simono Vidmar o razstavi v Umetnostni galerij iMaribor https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 01 Feb 2019 17:30:00 +0000 Ne glej nazaj, okej? Ponovitev pogovora s Tinco Stegovec ob njeni retrospektivi v MGLC leta 2011 videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/25/TincaStegovec4099805.mp3 RTVSLO – Ars 1441 clean Ponovitev pogovora s Tinco Stegovec ob njeni retrospektivi v MGLC leta 2011 https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 25 Jan 2019 17:30:00 +0000 Tinca Stegovec Ponovitev pogovora Vide Curk ob retrosperktivi Zdenke Golob leta 2014 videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/18/InmemoriamZdenkaGolob4092911.mp3 RTVSLO – Ars 1174 clean Ponovitev pogovora Vide Curk ob retrosperktivi Zdenke Golob leta 2014 https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 18 Jan 2019 17:30:00 +0000 In memoriam Zdenka Golob Pogovor z Bredo Kolar Sluga o razstavo INVENTURA - E(Ž) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/10/Inventura-E4082848.mp3 RTVSLO – Ars 1053 clean Pogovor z Bredo Kolar Sluga o razstavo INVENTURA - E(Ž) https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 11 Jan 2019 17:30:00 +0000 Inventura-E (Ž) Povzetek razprave dr Carla Pedrettija videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/05/LeonardodaVinci-500.obletnicasmrti4076774.mp3 RTVSLO – Ars 844 clean Povzetek razprave dr Carla Pedrettija https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 04 Jan 2019 17:30:00 +0000 Leonardo da Vinci - 500. obletnica smrti Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/31/Neglejnazajokej4106545.mp3 RTVSLO – Ars 1099 clean Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Tue, 01 Jan 2019 17:30:00 +0000 Ne glej nazaj, okej? Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/04/DragoTrar-Erotinaskulptura4078281.mp3 RTVSLO – Ars 1044 clean Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 28 Dec 2018 13:14:00 +0000 Drago Tršar - Erotična skulptura O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/Bukovac-CabanelvUmertnikempaviljonuvZagrebu4064863.mp3 RTVSLO – Ars 955 clean O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 21 Dec 2018 17:30:00 +0000 Bukovac - Cabanel v Umertniškem paviljonu v Zagrebu Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/11/EdvardZajecinmemoriam4051596.mp3 RTVSLO – Ars 946 clean Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 14 Dec 2018 17:30:00 +0000 Edvard Zajec in memoriam Pogovor s kustosinjo Barbaro Savenc in vnukinjo umetnice Angeliko Hribar videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/30/ElzaKastlObereigner4040813.mp3 RTVSLO – Ars 1556 clean Pogovor s kustosinjo Barbaro Savenc in vnukinjo umetnice Angeliko Hribar https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 30 Nov 2018 17:30:00 +0000 Elza Kastl Obereigner Pogovor o razstavi Osebno v Kibli Portalu v Mariboru videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/15/Osebno4021453.mp3 RTVSLO – Ars 1293 clean Pogovor o razstavi Osebno v Kibli Portalu v Mariboru https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 16 Nov 2018 17:30:00 +0000 Osebno Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/06/StojanKerblerretrospektiva4009615.mp3 RTVSLO – Ars 1124 clean Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ Fri, 09 Nov 2018 17:30:00 +0000 Stojan Kerbler retrospektiva RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini. sl Fri, 20 Nov 2020 18:00:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/likovni-odmevi/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 20 Nov 2020 18:00:00 +0000 Likovni odmevi