Kids & Family (C) RTVSLO 2017 Oddaja Male sive celice je na sporedu premierno v soboto ob 9.15 na TV SLO 1, s ponovitvama v sredo popoldne na TV SLO 1 in petek ob 19:00 na TV SLO 2. Male sive celice je kviz, ki ga spremljajo vse generacije. Namenjen je sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki po šolskih in področnih tekmovanjih pomerijo svoje znanje pred televizijskimi kamerami. Voditelj oddaje je Nik Škrlec. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Male sive celice http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/55/c1_rtvsloavacmsavcc_bazathumbnailstvslootrokeinmladinskevsebinelogotip_msc_za_avcc_oktober2016_pc.jpg V osmi oddaji tekmujejo Lan, Manca in Maša iz OŠ Toma Brejca Kamnik ter Lucija, Leon in Žan iz OŠ Videm. Manca se z Nikom pomeri v delanju stoj, Leon pa mu predstavi svoje kulinarske spretnosti. Tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o človeških možganih, zemljevidih in svetlobnih letih. Rumeni razmišljajo, kaj se zgodi, če gumbna baterija pade v slano juho iz rdečega zelja. Ena izmed ekip je tokrat še posebej uspešna. Ali bo presegla magično mejo in zbrala več kot 70 točk? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/OMP-MSC-20181208-008--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_46227939_1.mp4 SLO1 2577 clean V osmi oddaji tekmujejo Lan, Manca in Maša iz OŠ Toma Brejca Kamnik ter Lucija, Leon in Žan iz OŠ Videm. Manca se z Nikom pomeri v delanju stoj, Leon pa mu predstavi svoje kulinarske spretnosti. Tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o človeških možganih, zemljevidih in svetlobnih letih. Rumeni razmišljajo, kaj se zgodi, če gumbna baterija pade v slano juho iz rdečega zelja. Ena izmed ekip je tokrat še posebej uspešna. Ali bo presegla magično mejo in zbrala več kot 70 točk? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 8 Dec 2018 09:00:00 +0000 OŠ Toma Brejca Kamnik in OŠ Videm V sedmi oddaji se pomerijo rumeni Bor, Blaž in Hana ter vijolični Matic, Brest in Patricija. OŠ Srečka Kosovela Sežana blesti v hitrih celicah, vijolična OŠ Kozje pa v eksperimentu spreminja barve plamena. V ospredju oddaje je tokrat popularna kultura, kjer tekmovalci ugotavljajo filmske žanre, kažejo poznavanje filmov in znanih Slovencev. V labirintu se izkažeta obe ekipi, ena celo osvoji dvojne točke s pomočjo Brihtolina, končni rezultat pa je presenetljiv. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/OMP-MSC-20181201-007--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_46227815_1.mp4 SLO1 2700 clean V sedmi oddaji se pomerijo rumeni Bor, Blaž in Hana ter vijolični Matic, Brest in Patricija. OŠ Srečka Kosovela Sežana blesti v hitrih celicah, vijolična OŠ Kozje pa v eksperimentu spreminja barve plamena. V ospredju oddaje je tokrat popularna kultura, kjer tekmovalci ugotavljajo filmske žanre, kažejo poznavanje filmov in znanih Slovencev. V labirintu se izkažeta obe ekipi, ena celo osvoji dvojne točke s pomočjo Brihtolina, končni rezultat pa je presenetljiv. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 1 Dec 2018 09:00:00 +0000 OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Kozje V šesti oddaji tekmujejo Anja, Maruša in Matej ter Januš, Metod in Ania. Vijolični iz OŠ Gorica Velenje pri hitrih celicah pokažejo dobre reflekse in poznavanje mladinskih pisateljic, tekmovalci iz OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pa se izkažejo v poznavanju kratic sodobne tehnologije. Rumeni z Jasno izmerijo debelino lasu, vijolični pa pri eksperimentu za mersko enoto uporabijo širino enega palca. Ali veste, katero rastlino lahko pri kuhanju uporabimo namesto česna? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/OMP-MSC-20181124-006--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_46230611_1.mp4 SLO1 2602 clean V šesti oddaji tekmujejo Anja, Maruša in Matej ter Januš, Metod in Ania. Vijolični iz OŠ Gorica Velenje pri hitrih celicah pokažejo dobre reflekse in poznavanje mladinskih pisateljic, tekmovalci iz OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pa se izkažejo v poznavanju kratic sodobne tehnologije. Rumeni z Jasno izmerijo debelino lasu, vijolični pa pri eksperimentu za mersko enoto uporabijo širino enega palca. Ali veste, katero rastlino lahko pri kuhanju uporabimo namesto česna? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Nov 2018 09:00:00 +0000 OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in OŠ Gorica Velenje V peti oddaji se pomerijo Nuša, Tara in Marko iz OŠ Dušana Flisa Hoče ter Nejc na kvadrat in Gašper iz OŠ Naklo. Tekmovalci tokrat v oddaji odgovarjajo na vprašanja o superjunakih, grških boginjah in zgodovinskih dogodkih. V enem izmed vprašanj izvemo, česa se naučimo pri hoji v gore. Tekmovalci so zelo uspešni v labirintu, kako dolge pa so besede, ki jih sestavijo iz pobranih črk? Katero besedo bi vi sestavili iz niza črk P C I E A L N N? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/15/OMP-MSC-20181117-005--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_45972684_1.mp4 SLO1 2586 clean V peti oddaji se pomerijo Nuša, Tara in Marko iz OŠ Dušana Flisa Hoče ter Nejc na kvadrat in Gašper iz OŠ Naklo. Tekmovalci tokrat v oddaji odgovarjajo na vprašanja o superjunakih, grških boginjah in zgodovinskih dogodkih. V enem izmed vprašanj izvemo, česa se naučimo pri hoji v gore. Tekmovalci so zelo uspešni v labirintu, kako dolge pa so besede, ki jih sestavijo iz pobranih črk? Katero besedo bi vi sestavili iz niza črk P C I E A L N N? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Nov 2018 09:00:00 +0000 OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Naklo V četrti oddaji se pomerijo Bine, Bine in Domen iz OŠ Matije Valjavca Preddvor ter Jurij, Etien in Lia iz OŠ Elvire Vatovec Prade. Tekmovalci so tokrat soočeni z izzivom prepoznavanja aktivnosti v različnih poklicih in se za odgovor na dve vprašanji postavijo v vlogo popotnikov. Z Jasno spreminjajo barve s sestavinami, ki jih najdemo v kuhinji. Tekmovalci se izkažejo v poznavanju glasbe, sam dvoboj pa je napet že vse od začetka, saj ekipi stalno izenačujeta skupni seštevek točk. Katera ekipa bo nazadnje prevzela vodstvo in šla v drugi krog? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/29/OMP-MSC-20181110-004--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_45508607_1.mp4 SLO1 2598 clean V četrti oddaji se pomerijo Bine, Bine in Domen iz OŠ Matije Valjavca Preddvor ter Jurij, Etien in Lia iz OŠ Elvire Vatovec Prade. Tekmovalci so tokrat soočeni z izzivom prepoznavanja aktivnosti v različnih poklicih in se za odgovor na dve vprašanji postavijo v vlogo popotnikov. Z Jasno spreminjajo barve s sestavinami, ki jih najdemo v kuhinji. Tekmovalci se izkažejo v poznavanju glasbe, sam dvoboj pa je napet že vse od začetka, saj ekipi stalno izenačujeta skupni seštevek točk. Katera ekipa bo nazadnje prevzela vodstvo in šla v drugi krog? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Nov 2018 09:00:00 +0000 OŠ Matije Valjavca, Preddvor in OŠ Elvire Vatovec, Prade V tretji oddaji se pomerijo Jana, Žiga in Maša iz OŠ Gustava Šiliha Velenje ter Gregor, Matic in Miha iz OŠ Frana Albrehta Kamnik. Tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o namiznih igrah, glasbenikih in plesu iz Afrike. Razmišljajo o prometnih znakih pri nas in v tujini, pokazati pa morajo tudi dobro poznavanje geometrijskih teles. Pomembno vlogo za zmagovalno ekipo igrajo že hitre celice. Brihtolina tokrat ne dobi nobena ekipa. Ali bi vi našli dva elementa slike, ki izgineta? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/15/OMP-MSC-20181103-003--LP-SLO--A1A2-Z1S1-F1_45283184_1.mp4 SLO1 2489 clean V tretji oddaji se pomerijo Jana, Žiga in Maša iz OŠ Gustava Šiliha Velenje ter Gregor, Matic in Miha iz OŠ Frana Albrehta Kamnik. Tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o namiznih igrah, glasbenikih in plesu iz Afrike. Razmišljajo o prometnih znakih pri nas in v tujini, pokazati pa morajo tudi dobro poznavanje geometrijskih teles. Pomembno vlogo za zmagovalno ekipo igrajo že hitre celice. Brihtolina tokrat ne dobi nobena ekipa. Ali bi vi našli dva elementa slike, ki izgineta? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Nov 2018 09:00:00 +0000 OŠ Gustava Šiliha Velenje in OŠ Frana Albrehta Kamnik V drugi oddaji se pomerijo Nikola, Sven in Martin iz OŠ Dravlje ter Miha, Niko in Matjaž iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava. Tekmovalci pokažejo svoje poznavanje popularne kulture in glasbe ter znanja kuhe in nabiranja gob. Skupaj z Nikom se nasmejijo tudi navijači, ki so tokrat še kako v pomoč. Razlika med ekipama se pokaže že pri hitrih celicah, vseeno pa igra ostaja napeta vse do konca. Se tekmovalci tokrat izkažejo v labirintu ali se pod pritiskom časa stvari zapletejo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/15/OMP-MSC-20181027-002--LP-SLO--A1A2-Z1S1-F1_45284144_1.mp4 SLO1 2792 clean V drugi oddaji se pomerijo Nikola, Sven in Martin iz OŠ Dravlje ter Miha, Niko in Matjaž iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava. Tekmovalci pokažejo svoje poznavanje popularne kulture in glasbe ter znanja kuhe in nabiranja gob. Skupaj z Nikom se nasmejijo tudi navijači, ki so tokrat še kako v pomoč. Razlika med ekipama se pokaže že pri hitrih celicah, vseeno pa igra ostaja napeta vse do konca. Se tekmovalci tokrat izkažejo v labirintu ali se pod pritiskom časa stvari zapletejo? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 27 Oct 2018 08:05:00 +0000 OŠ Dravlje in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Po uspešnih predtekmovanjih novo sezono odpirajo Iva, Saša in Nikolaj iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ter Luna, Dominik in Tija iz OŠ Vavta vas. Preizkusijo se v tujih in izmišljenih jezikih, potapljajo ladjice in tuhtajo o viskoznosti tekočin. Pokazati morajo tudi nekaj vsakdanjih znanj, npr. Zakaj bančne kartice ne odlagamo na blagajno? Do nekaj zapletov pa zna tokrat priti v možganskem labirintu. Prihaja še nova rubrika hitre celice, ki od naših tekmovalcev zahteva tudi hitre reflekse. Se bodo tekmovalci izkazali v novem izzivu? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/15/OMP-MSC-20181020-001--LP-SLO--A1A2-Z1S1-F1_45283137_1.mp4 SLO1 2937 clean Po uspešnih predtekmovanjih novo sezono odpirajo Iva, Saša in Nikolaj iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ter Luna, Dominik in Tija iz OŠ Vavta vas. Preizkusijo se v tujih in izmišljenih jezikih, potapljajo ladjice in tuhtajo o viskoznosti tekočin. Pokazati morajo tudi nekaj vsakdanjih znanj, npr. Zakaj bančne kartice ne odlagamo na blagajno? Do nekaj zapletov pa zna tokrat priti v možganskem labirintu. Prihaja še nova rubrika hitre celice, ki od naših tekmovalcev zahteva tudi hitre reflekse. Se bodo tekmovalci izkazali v novem izzivu? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 20 Oct 2018 08:00:00 +0000 OŠ Vavta vas in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci V zadnji oddaji sezone bodo vloge zamenjane. Tekmovalci bodo postali voditelji, žirija in sestavljavci vprašanj. Ustvarjalci oddaje pa se bodo znašli v vlogi tekmovalcev - Nik in njegova ekipa Več glav se bo pomerila proti Jasnini ekipi O-mega 3. Odgovarjali bodo na vprašanja, kot so: zakaj nekateri Inuiti uporabljajo hladilnik, kaj se zgodi s kengurujem, če mu dvignemo rep, katera država je osvojila in obdržala pokal svetovnega prvenstva v nogometu. Pogledali si bomo tudi najboljše trenutke sezone in obiskali letošnje zmagovalce. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/30/OMP-MSC-20180602-033--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_41675773_1.mp4 SLO1 2819 clean V zadnji oddaji sezone bodo vloge zamenjane. Tekmovalci bodo postali voditelji, žirija in sestavljavci vprašanj. Ustvarjalci oddaje pa se bodo znašli v vlogi tekmovalcev - Nik in njegova ekipa Več glav se bo pomerila proti Jasnini ekipi O-mega 3. Odgovarjali bodo na vprašanja, kot so: zakaj nekateri Inuiti uporabljajo hladilnik, kaj se zgodi s kengurujem, če mu dvignemo rep, katera država je osvojila in obdržala pokal svetovnega prvenstva v nogometu. Pogledali si bomo tudi najboljše trenutke sezone in obiskali letošnje zmagovalce. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 2 Jun 2018 08:00:00 +0000 Zaključek sezone 2017/18 V velikem finalu se bodo za naslov letošnjega zmagovalca Malih sivih celic pomerili Cerkničani Klara, Lovro in Alja ter Izak, Mateo in Leo iz Slivnice pri Mariboru. Rumeni in vijolični bodo spoznali, kdaj lahko opazujejo modro luno, z Janom Plestenjakom bodo merili razdalje med slovenskimi kraji in preučevali, kaj vsebuje vrečka, da zagori z zelenorumenim plamenom. Nik bo spregovoril v tujih jezikih, Katja pa bo imela pri drugem eksperimentu prav posebno pomoč. Tekma bo napeta, navijači glasni, tekmovalci pa polni adrenalina. Le kdo bo na koncu dvignil v zrak pokal zmagovalca? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/22/OMP-MSC-20180526-032--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2664 clean V velikem finalu se bodo za naslov letošnjega zmagovalca Malih sivih celic pomerili Cerkničani Klara, Lovro in Alja ter Izak, Mateo in Leo iz Slivnice pri Mariboru. Rumeni in vijolični bodo spoznali, kdaj lahko opazujejo modro luno, z Janom Plestenjakom bodo merili razdalje med slovenskimi kraji in preučevali, kaj vsebuje vrečka, da zagori z zelenorumenim plamenom. Nik bo spregovoril v tujih jezikih, Katja pa bo imela pri drugem eksperimentu prav posebno pomoč. Tekma bo napeta, navijači glasni, tekmovalci pa polni adrenalina. Le kdo bo na koncu dvignil v zrak pokal zmagovalca? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 26 May 2018 08:05:00 +0000 OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica V 31. oddaji bomo dobili drugega finalista. Bo to OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru ali OŠ Franceta Bevka Ljubljana? Fantje in dekleta bodo ugotavljali, kaj moramo dodati Orionu, saksofonu in mesecu, da dobimo znano slovensko popevko. S časovnim strojem bodo odpotovali v prazgodovino in spoznali, katere živali bi se moral Nik takrat bati med potapljanjem. ROFL zagotovo veste, kaj pomeni. Pa bi vedeli, kaj pomeni okrajšava PMSM? Malce nespretnosti pri labirintu in vprašanje o nogometnem svetovnem prvenstvu bo poskrbelo za napet zadnji del oddaje. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/14/OMP-MSC-20180519-031--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_41225416_1.mp4 SLO1 2677 clean V 31. oddaji bomo dobili drugega finalista. Bo to OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru ali OŠ Franceta Bevka Ljubljana? Fantje in dekleta bodo ugotavljali, kaj moramo dodati Orionu, saksofonu in mesecu, da dobimo znano slovensko popevko. S časovnim strojem bodo odpotovali v prazgodovino in spoznali, katere živali bi se moral Nik takrat bati med potapljanjem. ROFL zagotovo veste, kaj pomeni. Pa bi vedeli, kaj pomeni okrajšava PMSM? Malce nespretnosti pri labirintu in vprašanje o nogometnem svetovnem prvenstvu bo poskrbelo za napet zadnji del oddaje. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 19 May 2018 08:00:00 +0000 OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana Sezona se približuje koncu in vedno bolj napeto je. Spremljali bomo 30. oddajo, v kateri si bosta vodilni položaj vse do konca izmenjevali OŠ Zreče in OŠ Notranjski odred Cerknica. Na kopnem bodo raziskovali, kako se imenuje tuja elitna vojaška enota, računali bodo višino hiše iz njene sence in ugotavljali, iz katerega dela rastline so kapre. Zapluli bodo po poteh velikih pomorščakov in iskali palindrom med hrvaškimi otoki. Ena ekipa bo bolj spretna s zaprtimi očmi, druga pa bo bolj uspešno napenjala oči pri brihtolinu. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/11/OMP-MSC-20180512-030--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_41220109_1.mp4 SLO1 2610 clean Sezona se približuje koncu in vedno bolj napeto je. Spremljali bomo 30. oddajo, v kateri si bosta vodilni položaj vse do konca izmenjevali OŠ Zreče in OŠ Notranjski odred Cerknica. Na kopnem bodo raziskovali, kako se imenuje tuja elitna vojaška enota, računali bodo višino hiše iz njene sence in ugotavljali, iz katerega dela rastline so kapre. Zapluli bodo po poteh velikih pomorščakov in iskali palindrom med hrvaškimi otoki. Ena ekipa bo bolj spretna s zaprtimi očmi, druga pa bo bolj uspešno napenjala oči pri brihtolinu. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 12 May 2018 08:01:00 +0000 OŠ Zreče in OŠ Notranjski odred Cerknica Kot veste, je vaša senca najkrajša, ko je sonce točno nad vami, najdaljša pa je ob sončnem vzhodu in zahodu. To je zato, ker takrat sonce zaobjema najmanjši kot s tlemi. Ta kot je seveda enak tako za vas kot za zelo visoke stvari, recimo hišo. Lučko smo nastavili tako, da je Mašina senca dolga 2 cm. Sedaj bomo palico dvigovali tako dolgo, dokler se senca palice ne konča v isti točki, kot senca figurice! Hiša s svojo senco in Maša s svojo senco tvorita podobna trikotnika. Za podobne trikotnike velja, da imajo enaka razmerja dolžin stranic. Torej je razmerje med višino in dolžino sence enako za Mašo in za hišo. Dolžina sence hiše je 32 m. Iz razmerij izračunamo, da je hiša visoka 24 m! Pravilni odgovor je C! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/10/OMP-MSC-20180512-030-ODOMEKEKSRUM30-MSC_41285215_1.mp4 SLO1 171 clean Kot veste, je vaša senca najkrajša, ko je sonce točno nad vami, najdaljša pa je ob sončnem vzhodu in zahodu. To je zato, ker takrat sonce zaobjema najmanjši kot s tlemi. Ta kot je seveda enak tako za vas kot za zelo visoke stvari, recimo hišo. Lučko smo nastavili tako, da je Mašina senca dolga 2 cm. Sedaj bomo palico dvigovali tako dolgo, dokler se senca palice ne konča v isti točki, kot senca figurice! Hiša s svojo senco in Maša s svojo senco tvorita podobna trikotnika. Za podobne trikotnike velja, da imajo enaka razmerja dolžin stranic. Torej je razmerje med višino in dolžino sence enako za Mašo in za hišo. Dolžina sence hiše je 32 m. Iz razmerij izračunamo, da je hiša visoka 24 m! Pravilni odgovor je C! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 12 May 2018 08:00:00 +0000 Višina hiše in senca V 29. oddaji bomo spremljali boj med OŠ Franceta Bevka in OŠ XIV. divizije Senovo. Za zadnje prosto mesto v polfinalu bodo tekmovalci na fotografijah prepoznavali ptico, ki hodi po deblu navzdol, ugotavljali, kako so pice dobile ime, spoznavali, katera žival brez nog in z razcepljenim jezikom jim lahko pomežikne. Katja jim bo pokazala, kako lahko s prelivanjem odmerimo količino vode. Kdo bo izkoristil pomoč navijačev, kdo bo bolj spreten v labirintu? Napeto bo prav do konca! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/03/OMP-MSC-20180505-029--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_40970559_1.mp4 SLO1 2594 clean V 29. oddaji bomo spremljali boj med OŠ Franceta Bevka in OŠ XIV. divizije Senovo. Za zadnje prosto mesto v polfinalu bodo tekmovalci na fotografijah prepoznavali ptico, ki hodi po deblu navzdol, ugotavljali, kako so pice dobile ime, spoznavali, katera žival brez nog in z razcepljenim jezikom jim lahko pomežikne. Katja jim bo pokazala, kako lahko s prelivanjem odmerimo količino vode. Kdo bo izkoristil pomoč navijačev, kdo bo bolj spreten v labirintu? Napeto bo prav do konca! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 5 May 2018 08:00:00 +0000 OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ XIV. divizije Senovo 28. oddaja se seli v vzhodno Slovenijo. Za mesto v polfinalu se bosta pomerili OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci. Tokrat bodo tekmovalci odkrivali, kje se nahaja otok Lanzarote, katere države imajo v zastavi žival in kateri vrsti je pripadal Ötzi. V vzglavnikih bodo iskali ajdo in računali, koliko bi zaslužili s kriptovalutami. Eksperimenti bodo viseli na nitki oz. vzmeti, labirint pa bo obema ekipama prinesel enako število točk. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/OMP-MSC-20180428-028--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_40548410_1.mp4 SLO1 2697 clean 28. oddaja se seli v vzhodno Slovenijo. Za mesto v polfinalu se bosta pomerili OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci. Tokrat bodo tekmovalci odkrivali, kje se nahaja otok Lanzarote, katere države imajo v zastavi žival in kateri vrsti je pripadal Ötzi. V vzglavnikih bodo iskali ajdo in računali, koliko bi zaslužili s kriptovalutami. Eksperimenti bodo viseli na nitki oz. vzmeti, labirint pa bo obema ekipama prinesel enako število točk. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 28 Apr 2018 08:05:00 +0000 OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Kajetana Koviča Radenci V 27. oddaji bomo spremljali tekmo za drugo mesto v polfinalu – kdo je vaš favorit: OŠ Draga Kobala Maribor ali OŠ Notranjski odred Cerknica? Tekmovalci bodo preverili svoje poznavanje kuharskih izrazov ter ugotavljali, kje v Sloveniji lahko na enem mestu občudujete kneza, kovača, konja in pisanico. Čaka jih dvojna mera labirintov – prvič bodo morali skozi labirint po najkrajši poti spraviti Brihtolina do Brihte, drugič pa se bodo v labirint podali sami. Zanimivo si bo ogledati, kakšne taktike bodo izbrali. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/OMP-MSC-20180421-027--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_40547747_1.mp4 SLO1 2509 clean V 27. oddaji bomo spremljali tekmo za drugo mesto v polfinalu – kdo je vaš favorit: OŠ Draga Kobala Maribor ali OŠ Notranjski odred Cerknica? Tekmovalci bodo preverili svoje poznavanje kuharskih izrazov ter ugotavljali, kje v Sloveniji lahko na enem mestu občudujete kneza, kovača, konja in pisanico. Čaka jih dvojna mera labirintov – prvič bodo morali skozi labirint po najkrajši poti spraviti Brihtolina do Brihte, drugič pa se bodo v labirint podali sami. Zanimivo si bo ogledati, kakšne taktike bodo izbrali. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 21 Apr 2018 08:01:00 +0000 OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor Verjetno ste že kdaj opazili, da je balon na začetku težje napihovati kot potem, ko je že malo poln. Poglejmo, zakaj. Ko napihujemo balon, premagujemo silo elastičnosti, zaradi katere je nenapihnjeni balon manjši. Ko ga polnimo z zrakom, se opna balona napenja, za to pa potrebujemo silo. Ko je balon že precej poln, s silo, ki jo potrebujemo, da je opna balona napeta, deluje že zrak v balonu, v katerem je tlak večji kot zunaj. Zato moramo pihati z manjšo silo, da opno balona še bolj raztegnemo. Kaj to pomeni v primeru naših dveh, s cevko povezanih balonov? Odprimo ventil in poglejmo. Ja, res zanimivo in na prvi pogled morda malo presenetljivo. Prvi, bolj napihnjeni balon, se napolni še bolj, tisti bolj prazen pa se čisto izprazni! Zdaj torej vemo, da zrak pod tlakom deluje s silo. V našem primeru je to pomenilo, da je bil balon napet, v avtomobilski pnevmatiki to pomaga držati avto, v bolnišnici pa v injekcijo povleče kri! Pravilni odgovor je torej D. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/OMP-MSC-20180421-027-ODLOMEKEKSVIO27-MSC_40550246_1.mp4 SLO1 186 clean Verjetno ste že kdaj opazili, da je balon na začetku težje napihovati kot potem, ko je že malo poln. Poglejmo, zakaj. Ko napihujemo balon, premagujemo silo elastičnosti, zaradi katere je nenapihnjeni balon manjši. Ko ga polnimo z zrakom, se opna balona napenja, za to pa potrebujemo silo. Ko je balon že precej poln, s silo, ki jo potrebujemo, da je opna balona napeta, deluje že zrak v balonu, v katerem je tlak večji kot zunaj. Zato moramo pihati z manjšo silo, da opno balona še bolj raztegnemo. Kaj to pomeni v primeru naših dveh, s cevko povezanih balonov? Odprimo ventil in poglejmo. Ja, res zanimivo in na prvi pogled morda malo presenetljivo. Prvi, bolj napihnjeni balon, se napolni še bolj, tisti bolj prazen pa se čisto izprazni! Zdaj torej vemo, da zrak pod tlakom deluje s silo. V našem primeru je to pomenilo, da je bil balon napet, v avtomobilski pnevmatiki to pomaga držati avto, v bolnišnici pa v injekcijo povleče kri! Pravilni odgovor je torej D. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 21 Apr 2018 08:00:00 +0000 Sila elastičnosti in tlak Hitrost iztekanja vode iz posode je odvisna od tlaka v sodčku. Tlak je razmerje med silo in površino. Silo v našem primeru naredi kar teža vode, vendar le tisti del, ki je nad iztokom. Ker se ta sila deli s površino sodčka, je torej pomembna le višina gladine vode nad iztokom. To lahko vidimo na primeru te steklenice, kjer voda najhitreje teče iz spodnje luknjice, saj je nad njo veliko več vode kot nad luknjico, ki je najbolj pri vrhu, zato je tudi tlak tam večji. Izmerimo, koliko vode iztočimo iz vsakega sodčka v petih sekundah! Kot vidimo, smo iz vsakega izmed sodčkov natočili enako količino vode. Višina gladine vode nad iztokom je pri vseh posodicah enaka, zato ni bilo razlik v času. Najbolje je torej, če ima sodček pipo čim nižje (kot v primeru A in B). Pravilni odgovor je torej D. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/OMP-MSC-20180421-027-ODLOMEKEKSRUM27-MSC_40549801_1.mp4 SLO1 168 clean Hitrost iztekanja vode iz posode je odvisna od tlaka v sodčku. Tlak je razmerje med silo in površino. Silo v našem primeru naredi kar teža vode, vendar le tisti del, ki je nad iztokom. Ker se ta sila deli s površino sodčka, je torej pomembna le višina gladine vode nad iztokom. To lahko vidimo na primeru te steklenice, kjer voda najhitreje teče iz spodnje luknjice, saj je nad njo veliko več vode kot nad luknjico, ki je najbolj pri vrhu, zato je tudi tlak tam večji. Izmerimo, koliko vode iztočimo iz vsakega sodčka v petih sekundah! Kot vidimo, smo iz vsakega izmed sodčkov natočili enako količino vode. Višina gladine vode nad iztokom je pri vseh posodicah enaka, zato ni bilo razlik v času. Najbolje je torej, če ima sodček pipo čim nižje (kot v primeru A in B). Pravilni odgovor je torej D. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 21 Apr 2018 08:00:00 +0000 Tlak in hitrost iztekanja Čestitke vsem, ki ste prišli do četrtfinala - vaše znanje ni le sreča, čeprav ta nemalokrat pride prav ;) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/18/OMP-MSC-20180421-027-ODLOMEKODPOVED27-MSC_40551071_1.mp4 SLO1 34 clean Čestitke vsem, ki ste prišli do četrtfinala - vaše znanje ni le sreča, čeprav ta nemalokrat pride prav ;) http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 21 Apr 2018 07:55:00 +0000 Občutki po tekmovanju S 26. oddajo se začenja četrtina finala. Z nami bodo ponovno brihtne glave iz OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Zreče. Tokrat bodo ugotavljali, kako bi bilo ime našemu Brihtolinu, če bi bil Rimljan. Da bi prišli do odgovora, bodo morali rešiti rebus. Spoznali bodo srednjeveško glasbilo s prav posebnim imenom. Katja in Nik bosta pokazala, da je zajemalka lahko tudi zrcalo. Kdo bo tokrat bolj uspešen v igri za Brihtolina in na katero vprašanje ga bo stavil? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/13/OMP-MSC-20180414-026--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_40457115_1.mp4 SLO1 2680 clean S 26. oddajo se začenja četrtina finala. Z nami bodo ponovno brihtne glave iz OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Zreče. Tokrat bodo ugotavljali, kako bi bilo ime našemu Brihtolinu, če bi bil Rimljan. Da bi prišli do odgovora, bodo morali rešiti rebus. Spoznali bodo srednjeveško glasbilo s prav posebnim imenom. Katja in Nik bosta pokazala, da je zajemalka lahko tudi zrcalo. Kdo bo tokrat bolj uspešen v igri za Brihtolina in na katero vprašanje ga bo stavil? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 14 Apr 2018 08:05:00 +0000 OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Konkavno (na noter zaobljeno) ogledalo svetlobo, ki vanj pride iz zgornje smeri, odbije navzdol, svetlobo od spodaj pa navzgor. Zato v njem sliko vidimo obrnjeno. Lahko poskusimo kar z laserjem. Če posvetim naravnost v zgornjo polovico ogledala, bo žarek laserja viden na mizi, odbil se bo navzdol. Če pa posvetim na spodnjo polovico, bo žarek laserja viden nekje na stropu studia. Naše zrcalo je enako kot ogromna zajemalka, zaobljeno je v vse smeri, ne le navpično. Tudi slika je zato obrnjena v vseh smereh. Na svojo desno roko bom dala rdečo rokavico, da ji bomo lahko ves čas sledili. V zrcalo maham z desno roko, kot Domen, mi pa jo vidimo na levi strani, medtem ko je moja glava obrnjena navzdol. Domnova očala delujejo kot navadno (rečemo mu ravno) zrcalo, ki, kot vemo, sliko zrcali samo v smeri levo-desno. Dodajmo še zrcalo. Branko torej vidi Domnovo glavo spodaj, njegovo desno roko pa na desni. Tak odboj kot v zajemalki pa se ne zgodi samo z vidno svetlobo, ampak z vsemi vrstami elektromagnetnega valovanja. Zato so se antene take oblike včasih uporabljale za lovljenje TV-signalov, danes pa jih znanstveniki uporabljajo za opazovanje vesolja. Ugotovili smo, da je pravilni odgovor D! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/13/OMP-MSC-20180414-026-ODLOMEKEKSRUM26-MSC_40458455_1.mp4 SLO1 164 clean Konkavno (na noter zaobljeno) ogledalo svetlobo, ki vanj pride iz zgornje smeri, odbije navzdol, svetlobo od spodaj pa navzgor. Zato v njem sliko vidimo obrnjeno. Lahko poskusimo kar z laserjem. Če posvetim naravnost v zgornjo polovico ogledala, bo žarek laserja viden na mizi, odbil se bo navzdol. Če pa posvetim na spodnjo polovico, bo žarek laserja viden nekje na stropu studia. Naše zrcalo je enako kot ogromna zajemalka, zaobljeno je v vse smeri, ne le navpično. Tudi slika je zato obrnjena v vseh smereh. Na svojo desno roko bom dala rdečo rokavico, da ji bomo lahko ves čas sledili. V zrcalo maham z desno roko, kot Domen, mi pa jo vidimo na levi strani, medtem ko je moja glava obrnjena navzdol. Domnova očala delujejo kot navadno (rečemo mu ravno) zrcalo, ki, kot vemo, sliko zrcali samo v smeri levo-desno. Dodajmo še zrcalo. Branko torej vidi Domnovo glavo spodaj, njegovo desno roko pa na desni. Tak odboj kot v zajemalki pa se ne zgodi samo z vidno svetlobo, ampak z vsemi vrstami elektromagnetnega valovanja. Zato so se antene take oblike včasih uporabljale za lovljenje TV-signalov, danes pa jih znanstveniki uporabljajo za opazovanje vesolja. Ugotovili smo, da je pravilni odgovor D! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 14 Apr 2018 08:04:00 +0000 Svetloba in konkavno zrcalo Prvi CD-ji so prišli na trg v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, DVD-ji pa v devetdesetih! Kljub izjemno hitremu razvoju drugih oblik pomnilnikov se z njimi še vseeno srečujemo. Tako CD-ji in DVD-ji tehtajo in merijo približno enako, torej se ne razlikujejo v gostoti. D ni pravilni odgovor. Prav tako CD in DVD ne prevajata toka, kar bi lahko pokazali s tem, da bi ju povezali v tokokrog. Če ju približamo še tako močnemu magnetu se ne bo zgodilo nič, saj nista magnetna! Kaj pa zarezice? Poskušajmo pokazati, da so pri DVD-ju zarezice narejene bolj na gosto. Na njih so zapisani podatki. Če v enega ali drugega posvetimo z laserjem, se svetloba ukloni. Poleg glavnega odbitega žarka vidimo še nekaj stranskih žarkov. Poiščemo tistega, ki je na papirju najbliže CD-ju, in pikico obkrožimo na papirju. Ponovimo še z DVD-jem. Pri uklonu svetlobe bo razdalja med knjigo in prvo pikico manjša, če so zarezice bolj skupaj. Vidimo, da je pri DVD-ju pikica bližje, torej so njegove zareze bolj goste. Res, na CD-ju so zareze v razmiku 1,5 mikrometra, na DVD-ju pa v razmiku 0,7mikrometra. Pravilni odgovor je torej B. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/13/OMP-MSC-20180414-026-ODLOMEKEKSVIO26-MSC_40458948_1.mp4 SLO1 148 clean Prvi CD-ji so prišli na trg v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, DVD-ji pa v devetdesetih! Kljub izjemno hitremu razvoju drugih oblik pomnilnikov se z njimi še vseeno srečujemo. Tako CD-ji in DVD-ji tehtajo in merijo približno enako, torej se ne razlikujejo v gostoti. D ni pravilni odgovor. Prav tako CD in DVD ne prevajata toka, kar bi lahko pokazali s tem, da bi ju povezali v tokokrog. Če ju približamo še tako močnemu magnetu se ne bo zgodilo nič, saj nista magnetna! Kaj pa zarezice? Poskušajmo pokazati, da so pri DVD-ju zarezice narejene bolj na gosto. Na njih so zapisani podatki. Če v enega ali drugega posvetimo z laserjem, se svetloba ukloni. Poleg glavnega odbitega žarka vidimo še nekaj stranskih žarkov. Poiščemo tistega, ki je na papirju najbliže CD-ju, in pikico obkrožimo na papirju. Ponovimo še z DVD-jem. Pri uklonu svetlobe bo razdalja med knjigo in prvo pikico manjša, če so zarezice bolj skupaj. Vidimo, da je pri DVD-ju pikica bližje, torej so njegove zareze bolj goste. Res, na CD-ju so zareze v razmiku 1,5 mikrometra, na DVD-ju pa v razmiku 0,7mikrometra. Pravilni odgovor je torej B. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 14 Apr 2018 08:04:00 +0000 Podatki na CD-ju in DVD-ju Prva četrtfinalna tekma je za nami! čestitke obema ekipama! kako se počutite po tekmovanju? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/13/OMP-MSC-20180414-026-ODLOMEKODPOVED26-MSC_40461836_1.mp4 SLO1 24 clean Prva četrtfinalna tekma je za nami! čestitke obema ekipama! kako se počutite po tekmovanju? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 14 Apr 2018 08:02:00 +0000 Občutki po tekmovanju Za zadnje prosto mesto v četrtini finala se bodo v 25. oddaji pomerili Timon, Vita in Eva iz OŠ Cerkno ter Miha, Manca in Ema iz OŠ Franceta Bevka. Ugotavljali bodo, koliko časa potrebuje luna, da se zavrti okoli svoje osi. Spoznali bodo, iz katerega lesa sta lok Robina Hooda in palica Harryja Potterja. Po zvoku bodo prepoznavali glasbilo, ki se med igranjem veča in manjša. Nik bo skupaj z glasbenikoma iz simfoničnega orkestra RTV Slovenija pripravil tolkalsko presenečenje. Labirint bo za obe ekipi mala malica, napeto pa bo prav do konca. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/03/OMP-MSC-20180407-025--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_39508842_1.mp4 SLO1 2698 clean Za zadnje prosto mesto v četrtini finala se bodo v 25. oddaji pomerili Timon, Vita in Eva iz OŠ Cerkno ter Miha, Manca in Ema iz OŠ Franceta Bevka. Ugotavljali bodo, koliko časa potrebuje luna, da se zavrti okoli svoje osi. Spoznali bodo, iz katerega lesa sta lok Robina Hooda in palica Harryja Potterja. Po zvoku bodo prepoznavali glasbilo, ki se med igranjem veča in manjša. Nik bo skupaj z glasbenikoma iz simfoničnega orkestra RTV Slovenija pripravil tolkalsko presenečenje. Labirint bo za obe ekipi mala malica, napeto pa bo prav do konca. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 7 Apr 2018 08:03:00 +0000 OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana Napeto je bilo do konca, a občutki obeh ekip so pravi! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/OMP-MSC-20180407-025-ODLOMEKODPOVED25-MSC_39554696_1.mp4 SLO1 22 clean Napeto je bilo do konca, a občutki obeh ekip so pravi! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 7 Apr 2018 08:00:00 +0000 Občutki po tekmovanju Pred seboj imamo malce drugačno postavitev, kot jo je imel Rok. To je še vedno nekakšen vzvod, le da je os vrtenja na robu mize. Za začetek postavimo desko tako, da gleda 40 cm čez mizo. Tukaj smo postavili 200-gramsko utež, ker bi bila 200-kilogramska malce preveč zajetna! Z njutonmetrom bomo desko povlekli navzdol, da vidimo, kakšno silo potrebujemo, da desko privzdignemo. Izmerili smo 0,5 N. Nato pa desko zamenjamo. Zdaj gleda čez mizo 60 cm, kar pomeni, da imamo daljšo ročico. Spet bomo uporabili njutonmeter in pri različnih obremenitvah bomo z isto silo vlekli navzdol. Začnimo pri 250 g. Vidimo, da se deska brez težav premakne. Kaj pa 300 g? Tudi to nam še uspe. Kaj pa 400g? Tukaj bi potrebovali že silo, večjo od 0,5 N. Pri dvigovanju zaboja z vzvodom uporabljamo navor. Navor je produkt sile in oddaljenosti od osi. Ročica Rokovega novega vzvoda ja 1,5-krat daljša kot prej, kar pomeni, da bo z enako silo ustvaril 1,5-krat več navora in torej dvignil 1,5-krat težjo utež: 200 kg x 1,5 = 300 kg. V stik z navorom pridemo prav povsod! Na gugalnici, kjer boste svojega prijatelja lažje dvignili, če sedi bolj pri sredini, kot pa če je na koncu, ali pa v delavnici, ko poskušate zategniti vijak. Lažje nam gre, če držimo kjuč čisto na koncu, kot pa če vijak zavijamo z rokami. Naslednjič ko odpirate nihajna vrata, lahko prav tako razmislite, ali jih boste prijeli pri kljuki ali pri tečajih. Pravilni odgovor je torej B. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/OMP-MSC-20180407-025-ODLOMEKEKSRUM25-MSC_39549566_1.mp4 SLO1 204 clean Pred seboj imamo malce drugačno postavitev, kot jo je imel Rok. To je še vedno nekakšen vzvod, le da je os vrtenja na robu mize. Za začetek postavimo desko tako, da gleda 40 cm čez mizo. Tukaj smo postavili 200-gramsko utež, ker bi bila 200-kilogramska malce preveč zajetna! Z njutonmetrom bomo desko povlekli navzdol, da vidimo, kakšno silo potrebujemo, da desko privzdignemo. Izmerili smo 0,5 N. Nato pa desko zamenjamo. Zdaj gleda čez mizo 60 cm, kar pomeni, da imamo daljšo ročico. Spet bomo uporabili njutonmeter in pri različnih obremenitvah bomo z isto silo vlekli navzdol. Začnimo pri 250 g. Vidimo, da se deska brez težav premakne. Kaj pa 300 g? Tudi to nam še uspe. Kaj pa 400g? Tukaj bi potrebovali že silo, večjo od 0,5 N. Pri dvigovanju zaboja z vzvodom uporabljamo navor. Navor je produkt sile in oddaljenosti od osi. Ročica Rokovega novega vzvoda ja 1,5-krat daljša kot prej, kar pomeni, da bo z enako silo ustvaril 1,5-krat več navora in torej dvignil 1,5-krat težjo utež: 200 kg x 1,5 = 300 kg. V stik z navorom pridemo prav povsod! Na gugalnici, kjer boste svojega prijatelja lažje dvignili, če sedi bolj pri sredini, kot pa če je na koncu, ali pa v delavnici, ko poskušate zategniti vijak. Lažje nam gre, če držimo kjuč čisto na koncu, kot pa če vijak zavijamo z rokami. Naslednjič ko odpirate nihajna vrata, lahko prav tako razmislite, ali jih boste prijeli pri kljuki ali pri tečajih. Pravilni odgovor je torej B. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 7 Apr 2018 08:00:00 +0000 Navor: dvig z vzvodom Uteži smo razporedili po palici, kot so bili zaboji razporejeni po ročici. Preizkusimo, na katero luknjico moramo obesiti palico na stojalo, da je uravnotežena. Pojavu, ki povzroči, da se palica nagne, rečemo navor. Navor je produkt sile (v našem primeru sile teže) in razdalje predmeta od tam, kjer je palica pritrjena, kot smo se naučili že pri eksperimentu z dvigovanjem zabojev. Palica je uravnotežena, ko je vsota navorov na levi enaka kot na desni. Če jo obesimo 30 ali 25 cm od levega roba, vidimo, da je močno nagnjena. Izračunajmo, kakšen je pravi odgovor. V našem primeru so vsi zaboji enako težki, torej je sila teže pri vseh enaka, recimo 1. Recimo, da ročico podpremo na razdalji x. Potem je vsota navorov na levi strani žerjava enaka: na levi: 1*x + 1*(x - 10cm), na desni: 1*(50cm - x) Če to izenačimo, dobimo spodnje enačbe: X + x - 10 = 50 - x 3x = 60 X = 20 cm Pa obesimo palico na stojalo 20 cm od levega roba in poglejmo, če res stoji. Naslednjič, ko boste na tekmi vihteli slovensko zastavo, se torej spomnite, da je bolje, če jo obesite na krajšo palico, saj bo navor tako manjši in jo boste lažje držali. Palica je uravnotežena in ugotovili smo, da je pravilen odgovor B. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/OMP-MSC-20180407-025-ODLOMEKEKSVIO25-MSC_39553206_1.mp4 SLO1 160 clean Uteži smo razporedili po palici, kot so bili zaboji razporejeni po ročici. Preizkusimo, na katero luknjico moramo obesiti palico na stojalo, da je uravnotežena. Pojavu, ki povzroči, da se palica nagne, rečemo navor. Navor je produkt sile (v našem primeru sile teže) in razdalje predmeta od tam, kjer je palica pritrjena, kot smo se naučili že pri eksperimentu z dvigovanjem zabojev. Palica je uravnotežena, ko je vsota navorov na levi enaka kot na desni. Če jo obesimo 30 ali 25 cm od levega roba, vidimo, da je močno nagnjena. Izračunajmo, kakšen je pravi odgovor. V našem primeru so vsi zaboji enako težki, torej je sila teže pri vseh enaka, recimo 1. Recimo, da ročico podpremo na razdalji x. Potem je vsota navorov na levi strani žerjava enaka: na levi: 1*x + 1*(x - 10cm), na desni: 1*(50cm - x) Če to izenačimo, dobimo spodnje enačbe: X + x - 10 = 50 - x 3x = 60 X = 20 cm Pa obesimo palico na stojalo 20 cm od levega roba in poglejmo, če res stoji. Naslednjič, ko boste na tekmi vihteli slovensko zastavo, se torej spomnite, da je bolje, če jo obesite na krajšo palico, saj bo navor tako manjši in jo boste lažje držali. Palica je uravnotežena in ugotovili smo, da je pravilen odgovor B. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 7 Apr 2018 08:00:00 +0000 Navor: uravnoteženje palice Pri segrevanju materialov sta pomembni dve značilnosti: toplotna prevodnost, ki pove, kako hitro toplota prehaja skozi material; druga pa je toplotna kapaciteta, ki pove, koliko toplote potrebujemo, da predmet segrejemo. Če torej želimo, da se material čim hitreje segreje do visoke temperature, mora imeti visoko toplotno prevodnost in nizko toplotno kapaciteto. V posodo bomo vlili vrelo vodo, vi pa med tem primite žlice in preverjajte, kako tople se vam zdijo. Kaj ugotavljate? Ugotovili smo, da ima srebro visoko toplotno prevodnost in se zato hitreje segreje. Pravilni odgovor je torej B, najhitreje nas bi lahko opekla srebrna žlica. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/26/OMP-MSC-20180331-024-ODLOMEKEKSRUM24-MSC_39464701_1.mp4 SLO1 141 clean Pri segrevanju materialov sta pomembni dve značilnosti: toplotna prevodnost, ki pove, kako hitro toplota prehaja skozi material; druga pa je toplotna kapaciteta, ki pove, koliko toplote potrebujemo, da predmet segrejemo. Če torej želimo, da se material čim hitreje segreje do visoke temperature, mora imeti visoko toplotno prevodnost in nizko toplotno kapaciteto. V posodo bomo vlili vrelo vodo, vi pa med tem primite žlice in preverjajte, kako tople se vam zdijo. Kaj ugotavljate? Ugotovili smo, da ima srebro visoko toplotno prevodnost in se zato hitreje segreje. Pravilni odgovor je torej B, najhitreje nas bi lahko opekla srebrna žlica. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 31 Mar 2018 07:45:00 +0000 Žlica in topolotna prevodnost Ploščici iz dveh različnih kovin, ki se ob segrevanju upogne, torej pravimo bimetal. Tukaj imamo primer bimetala iz dveh kovin, ki se ob segrevanju raztezata; ena bolj, druga manj. Količino, ki določa, za koliko se kovina razteza, imenujemo koeficient toplotnega raztezka. Večji ko je ta koeficient, bolj se kovina raztegne, ko jo segrejemo. Vidimo, da se je bimetal že precej ukrivil. V našem primeru se zgornja ploščica bolj razteza kot spodnja, torej postane daljša. Ker pa sta ploščici zlepljeni, se zgornja ne more neovirano daljšati, zato se obe zvijeta. Vidimo, da je v zvitem položaju spodnja ploščica res krajša od zgornje. Če se ploščice previdno dotaknem z ledom, bo spet postala ravna. Pravilni odgovor je torej B, bimetalno ploščico segrejemo in ta se ukrivi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/26/OMP-MSC-20180331-024-ODLOMEKEKSVIO24A-MSC_39467510_1.mp4 SLO1 174 clean Ploščici iz dveh različnih kovin, ki se ob segrevanju upogne, torej pravimo bimetal. Tukaj imamo primer bimetala iz dveh kovin, ki se ob segrevanju raztezata; ena bolj, druga manj. Količino, ki določa, za koliko se kovina razteza, imenujemo koeficient toplotnega raztezka. Večji ko je ta koeficient, bolj se kovina raztegne, ko jo segrejemo. Vidimo, da se je bimetal že precej ukrivil. V našem primeru se zgornja ploščica bolj razteza kot spodnja, torej postane daljša. Ker pa sta ploščici zlepljeni, se zgornja ne more neovirano daljšati, zato se obe zvijeta. Vidimo, da je v zvitem položaju spodnja ploščica res krajša od zgornje. Če se ploščice previdno dotaknem z ledom, bo spet postala ravna. Pravilni odgovor je torej B, bimetalno ploščico segrejemo in ta se ukrivi. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 31 Mar 2018 07:45:00 +0000 Upogibanje kovinskih ploščic Pozitiven odnos do tekmovanja - obe ekipi vesta, da je pomembno znanje, zabava in nova izkušnja ;) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/26/OMP-MSC-20180331-024-ODLOMEKODPOVED24-MSC_39466464_1.mp4 SLO1 43 clean Pozitiven odnos do tekmovanja - obe ekipi vesta, da je pomembno znanje, zabava in nova izkušnja ;) http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 31 Mar 2018 07:45:00 +0000 Občutki po tekmovanju V 24. oddaji se osmina finala počasi bliža h koncu. Maja, Sandro in Aljaž iz OŠ Ljudski vrt Ptuj in Urban, Miha in Ožbej iz OŠ XIV. divizije Senovo bodo preverjali resničnost izjav in razmišljali o prehrani. Obiskala nas bo prav posebna gostja, labradorka Mini. S Katjo bodo tekmovalci tokrat upogibali kovine. Stvari postajajo bolj napete in tudi brihtolin morda ni več dovolj. Kdo bo šel v naslednji krog? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/OMP-MSC-20180331-024--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_39295732_1.mp4 SLO1 2600 clean V 24. oddaji se osmina finala počasi bliža h koncu. Maja, Sandro in Aljaž iz OŠ Ljudski vrt Ptuj in Urban, Miha in Ožbej iz OŠ XIV. divizije Senovo bodo preverjali resničnost izjav in razmišljali o prehrani. Obiskala nas bo prav posebna gostja, labradorka Mini. S Katjo bodo tekmovalci tokrat upogibali kovine. Stvari postajajo bolj napete in tudi brihtolin morda ni več dovolj. Kdo bo šel v naslednji krog? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 31 Mar 2018 07:45:00 +0000 OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo S 23. oddajo smo zapluli že globoko v osmino finala. Rumeno ekipo bodo tokrat sestavljali Bina, Klemen in Amon iz OŠ Dravlje, vijolično pa Leo, Izak in Mateo iz OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru. Spoznavali bodo, kaj pomeni, če poznamo nekoga do obisti in iz katerega dela rabarbare lahko skuhamo slastno marmelado. Ocenjevali bodo velikost največjega očesa. Obe ekipi sta enkrat že pokazali svojo premoč, kdo bo boljši tokrat? V studio bosta prišla tudi Tarzan in Jane … ups, se opravičujemo, to bosta le Nik in Katja. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/OMP-MSC-20180324-023--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_39295304_1.mp4 SLO1 2597 clean S 23. oddajo smo zapluli že globoko v osmino finala. Rumeno ekipo bodo tokrat sestavljali Bina, Klemen in Amon iz OŠ Dravlje, vijolično pa Leo, Izak in Mateo iz OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru. Spoznavali bodo, kaj pomeni, če poznamo nekoga do obisti in iz katerega dela rabarbare lahko skuhamo slastno marmelado. Ocenjevali bodo velikost največjega očesa. Obe ekipi sta enkrat že pokazali svojo premoč, kdo bo boljši tokrat? V studio bosta prišla tudi Tarzan in Jane … ups, se opravičujemo, to bosta le Nik in Katja. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Mar 2018 09:05:00 +0000 OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, Slivnica pri Mariboru V eksperimentu bomo kot nosilec bremena uporabili kar škripce. Danes škripce najdemo v ribiški palici, pokonci držijo zavese v gledališču, vozijo nas gor in dol v dvigalu ... Vemo, da škripec silo, ki ga vleče v eno smer, enakomerno prenese na drugo stran. Sila teže vreče se enakomerno porazdeli med oba škripca, torej moramo na vsak škripec delovati s silo teže, ki jo ustvari 100-kilogramska utež. V našem škripčevju smo uporabili utež, ki tehta 100 g namesto 100 kg, in jo obesili na sredino. Kot vidimo, 25-gramske uteži na vsaki strani ne zadostujejo, da bi srednjo utež dovolj dvignile. Kaj pa, če obesimo še po dve 25-gramski uteži? Sedaj nam je uspelo uravnotežiti 100-gramsko utež! Sila teže ni odvisna od višine vreče, zato je odgovor enak ne glede na to, na kakšni višini želimo obesiti vrečo. Pravilni odgovor je torej B; Tarzan bi moral uporabiti 50-kilogramske kamne. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/OMP-MSC-20180324-023-ODLOMEKEKSRUM23-MSC_39296776_1.mp4 SLO1 177 clean V eksperimentu bomo kot nosilec bremena uporabili kar škripce. Danes škripce najdemo v ribiški palici, pokonci držijo zavese v gledališču, vozijo nas gor in dol v dvigalu ... Vemo, da škripec silo, ki ga vleče v eno smer, enakomerno prenese na drugo stran. Sila teže vreče se enakomerno porazdeli med oba škripca, torej moramo na vsak škripec delovati s silo teže, ki jo ustvari 100-kilogramska utež. V našem škripčevju smo uporabili utež, ki tehta 100 g namesto 100 kg, in jo obesili na sredino. Kot vidimo, 25-gramske uteži na vsaki strani ne zadostujejo, da bi srednjo utež dovolj dvignile. Kaj pa, če obesimo še po dve 25-gramski uteži? Sedaj nam je uspelo uravnotežiti 100-gramsko utež! Sila teže ni odvisna od višine vreče, zato je odgovor enak ne glede na to, na kakšni višini želimo obesiti vrečo. Pravilni odgovor je torej B; Tarzan bi moral uporabiti 50-kilogramske kamne. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Mar 2018 09:04:00 +0000 Tarzan in sila teže S pomočjo škripca lahko delavec neki predmet dvigne z uporabo pol manjše sile, kot če bi ga dvignil z rokami. Več škripcev ko uporabimo, manj sile potrebujemo, da dvignemo težke predmete. Na tak način delujejo dvigala, ki jih uporabljajo za dvigovanje na primer vlakov in ladij. Ti so tako težki, da jih dvigalo samo težko dvigne, zato silo zmanjšajo s sistemom škripcev. Sila uteži, ki vleče desni škripec navzdol, je F = m*g = 1000 N, - oziroma v našem primeru, kjer imamo 100-gramsko utež, le 1 N. Ta sila se enakomerno porazdeli med obe vrvici na škripcu, torej vsaka vrvica dviguje s silo 0,5 N. Desna vrvica to silo prenese na stojalo, leva vrvica pa na levi škripec. Kot že vemo, bo levi škripec celotno silo prenesel na drugo stran, torej moramo vleči navzdol s silo 0,5 N, delavec, ki ima 100-kilogramsko utež, pa vleče s silo 500 N. Pravilni odgovor je tako D. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/OMP-MSC-20180324-023-ODLOMEKEKSVIO23-MSC_39297226_1.mp4 SLO1 169 clean S pomočjo škripca lahko delavec neki predmet dvigne z uporabo pol manjše sile, kot če bi ga dvignil z rokami. Več škripcev ko uporabimo, manj sile potrebujemo, da dvignemo težke predmete. Na tak način delujejo dvigala, ki jih uporabljajo za dvigovanje na primer vlakov in ladij. Ti so tako težki, da jih dvigalo samo težko dvigne, zato silo zmanjšajo s sistemom škripcev. Sila uteži, ki vleče desni škripec navzdol, je F = m*g = 1000 N, - oziroma v našem primeru, kjer imamo 100-gramsko utež, le 1 N. Ta sila se enakomerno porazdeli med obe vrvici na škripcu, torej vsaka vrvica dviguje s silo 0,5 N. Desna vrvica to silo prenese na stojalo, leva vrvica pa na levi škripec. Kot že vemo, bo levi škripec celotno silo prenesel na drugo stran, torej moramo vleči navzdol s silo 0,5 N, delavec, ki ima 100-kilogramsko utež, pa vleče s silo 500 N. Pravilni odgovor je tako D. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Mar 2018 09:04:00 +0000 Škripec in sila teže Kaj obe ekipi menita po izzivu? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/OMP-MSC-20180324-023-ODLOMEKODPOVED23-MSC_39298328_1.mp4 SLO1 20 clean Kaj obe ekipi menita po izzivu? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Mar 2018 09:01:00 +0000 Občutki po tekmovanju V 22. oddaji se bodo pomerili zmagovalci 10. in 16. oddaje prvega kroga. Eva, Aljaž in Maks iz OŠ Matije Valjavca Preddvor ter Iva, Nejc in Chiara iz OŠ Kajetana Koviča Radenci bodo iskali odgovor na vprašanje »What does the Fox Say?« in prevajali »cicico« iz otroške pesmice v ptičji jezik. Spoznali bodo, katero poškodbo ima vsak človek od rojstva. Katja bo tokrat delila znanstveno fizikalni nasvet, kako ohladiti vroč čaj. V četrtfinale napreduje le ena ekipa. Čigave male sive celice bodo bolje ogrete, čigavi navijači glasnejši in kdo se bo bolje znašel v labirintu? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/16/OMP-MSC-20180317-022--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_39187923_1.mp4 SLO1 2605 clean V 22. oddaji se bodo pomerili zmagovalci 10. in 16. oddaje prvega kroga. Eva, Aljaž in Maks iz OŠ Matije Valjavca Preddvor ter Iva, Nejc in Chiara iz OŠ Kajetana Koviča Radenci bodo iskali odgovor na vprašanje »What does the Fox Say?« in prevajali »cicico« iz otroške pesmice v ptičji jezik. Spoznali bodo, katero poškodbo ima vsak človek od rojstva. Katja bo tokrat delila znanstveno fizikalni nasvet, kako ohladiti vroč čaj. V četrtfinale napreduje le ena ekipa. Čigave male sive celice bodo bolje ogrete, čigavi navijači glasnejši in kdo se bo bolje znašel v labirintu? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Mar 2018 09:03:00 +0000 OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Kajetana Koviča Radenci V kozarce vode smo kanili nekaj barve za živila, ki ga bomo poskušali odstraniti z različnimi materiali. Razmislimo, s čim bo to najlažje! Z uporabo silika gela, ki ga pravilno imenujemo gel za sušenje, nam to ni uspelo. Takšen gel je sintetična oblika silicijevega dioksida in ga najdemo v obliki majhnih kroglic. Te kroglice imajo veliko aktivno površino, ki lahko absorbira vodo. Torej je odličen za sušenje snovi, ne pa za odstranjevanje neželenih snovi iz vode. Magneti nam prav tako ne bodo pomagali, če ni naš cilj pritegniti kakšnega kovinskega materiala; in pri čiščenju vode to ni cilj. Celuloza sicer je sestavni del mnogih filtrov, a naš cilj se je znebiti snovi kot so recimo klor in nekatere organske spojine! Kaj pa aktivno oglje? Tukaj imam tabletko medicinskega aktivnega oglja, ki sem jo že malce zdrobila. Dodajmo jo v vodo in poglejmo, kaj se zgodi. Počasi se začne topiti in na prvi pogled je voda videti le še bolj črna. A če počakamo nekaj ur, se voda zelo razbistri! Aktivno oglje dobimo s posebnimi metodami obdelave, kar ustvari zelo porozen material s površino 300-3000 kvadratnih metrov na gram! To omogoča adsorbcijo oziroma vezavo različnih molekul, tudi nečistoč v vodi, zato se aktivno oglje med drugim uporablja v vodnih filtrih. Medicinsko oglje pa se uporablja tudi kot adsorbent pri zastrupitvah, zato ga je vedno pametno vzeti s seboj na potovanja. Pravilni odgovor je torej B, filtri vsebujejo aktivno oglje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/16/OMP-MSC-20180317-022-ODLOMEKEKSVIO22-MSC_39190199_1.mp4 SLO1 150 clean V kozarce vode smo kanili nekaj barve za živila, ki ga bomo poskušali odstraniti z različnimi materiali. Razmislimo, s čim bo to najlažje! Z uporabo silika gela, ki ga pravilno imenujemo gel za sušenje, nam to ni uspelo. Takšen gel je sintetična oblika silicijevega dioksida in ga najdemo v obliki majhnih kroglic. Te kroglice imajo veliko aktivno površino, ki lahko absorbira vodo. Torej je odličen za sušenje snovi, ne pa za odstranjevanje neželenih snovi iz vode. Magneti nam prav tako ne bodo pomagali, če ni naš cilj pritegniti kakšnega kovinskega materiala; in pri čiščenju vode to ni cilj. Celuloza sicer je sestavni del mnogih filtrov, a naš cilj se je znebiti snovi kot so recimo klor in nekatere organske spojine! Kaj pa aktivno oglje? Tukaj imam tabletko medicinskega aktivnega oglja, ki sem jo že malce zdrobila. Dodajmo jo v vodo in poglejmo, kaj se zgodi. Počasi se začne topiti in na prvi pogled je voda videti le še bolj črna. A če počakamo nekaj ur, se voda zelo razbistri! Aktivno oglje dobimo s posebnimi metodami obdelave, kar ustvari zelo porozen material s površino 300-3000 kvadratnih metrov na gram! To omogoča adsorbcijo oziroma vezavo različnih molekul, tudi nečistoč v vodi, zato se aktivno oglje med drugim uporablja v vodnih filtrih. Medicinsko oglje pa se uporablja tudi kot adsorbent pri zastrupitvah, zato ga je vedno pametno vzeti s seboj na potovanja. Pravilni odgovor je torej B, filtri vsebujejo aktivno oglje. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Mar 2018 09:00:00 +0000 Čiščenje z vodnimi filtri O občutkih po tekmovanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/16/OMP-MSC-20180317-022-ODLOMEKODPOVED22-MSC_39191505_1.mp4 SLO1 39 clean O občutkih po tekmovanju! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Mar 2018 09:00:00 +0000 Občutki po tekmovanju Največja katastrofa razlitja nafte se je zgodila v Mehiškem zalivu, a podobna razlitja so navadno problematična tudi ob prometnih nesrečah ali pa ob izpustih iz tovornjakov, saj se ob tem lahko onesnaži voda in so v nevarnosti živali. Pred seboj imamo posodo, napolnjeno z vodo, ki predstavlja morje. Vanjo bomo vlili nekaj bučnega olja, ki predstavlja nafto. Pri odstranjevanju lahko poskusimo z mrežo, a vidimo, da večina olja ostane na vodi. Tudi tehnika z izčrpavanjem je precej nepraktična in ne uspe nam pobrati vsega olja, to lahko prikažemo s pomočjo kapalke. Spužva sicer vpije nekaj vode, a olje se je komaj prime. Zdaj pa na olje vsujemo absorbent, to je poimenovanje za neko snov, ki dobro vpija. Mi bomo poskusili kar z otroškim pudrom. Ta vpije olje in veliko preprosteje ga poberemo s površine vode. Seveda na morje ne bi potresali otroškega pudra. Strokovnjaki uporabljajo različne pripomočke, na primer ogromne vreče, ki vsebujejo absorbent. Pravilni odgovor je torej D. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/16/OMP-MSC-20180317-022-ODLOMEKEKSRUM22-MSC_39189486_1.mp4 SLO1 170 clean Največja katastrofa razlitja nafte se je zgodila v Mehiškem zalivu, a podobna razlitja so navadno problematična tudi ob prometnih nesrečah ali pa ob izpustih iz tovornjakov, saj se ob tem lahko onesnaži voda in so v nevarnosti živali. Pred seboj imamo posodo, napolnjeno z vodo, ki predstavlja morje. Vanjo bomo vlili nekaj bučnega olja, ki predstavlja nafto. Pri odstranjevanju lahko poskusimo z mrežo, a vidimo, da večina olja ostane na vodi. Tudi tehnika z izčrpavanjem je precej nepraktična in ne uspe nam pobrati vsega olja, to lahko prikažemo s pomočjo kapalke. Spužva sicer vpije nekaj vode, a olje se je komaj prime. Zdaj pa na olje vsujemo absorbent, to je poimenovanje za neko snov, ki dobro vpija. Mi bomo poskusili kar z otroškim pudrom. Ta vpije olje in veliko preprosteje ga poberemo s površine vode. Seveda na morje ne bi potresali otroškega pudra. Strokovnjaki uporabljajo različne pripomočke, na primer ogromne vreče, ki vsebujejo absorbent. Pravilni odgovor je torej D. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Mar 2018 09:00:00 +0000 Razlitje nafte v morju V 21. oddaji se selimo v vzhodno Slovenijo – z nami bosta ponovno OŠ Križevci in OŠ Zreče. Rumeni Filip, Pia in Nejc ter vijolični Zala, Zdravko in Blaž bodo ugotavljali, v kakšnem zaporedju so razvrščene črke na tipkovnici slovenskega računalnika. Preverili bodo svoje poznavanje športnih rekvizitov in boksarskih kategorij. Ocenjevali bodo, kako srečni smo Slovenci. Po odličnem in izenačenem začetku si bo ena od ekip točko za točko pridobivala prednost. Bodo morda dvojne točke brihtolina pomagale nasprotni ekipi zmanjšati zaostanek in se prebiti v četrtfinale? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/OMP-MSC-20180310-021--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_37699431_1.mp4 SLO1 2422 clean V 21. oddaji se selimo v vzhodno Slovenijo – z nami bosta ponovno OŠ Križevci in OŠ Zreče. Rumeni Filip, Pia in Nejc ter vijolični Zala, Zdravko in Blaž bodo ugotavljali, v kakšnem zaporedju so razvrščene črke na tipkovnici slovenskega računalnika. Preverili bodo svoje poznavanje športnih rekvizitov in boksarskih kategorij. Ocenjevali bodo, kako srečni smo Slovenci. Po odličnem in izenačenem začetku si bo ena od ekip točko za točko pridobivala prednost. Bodo morda dvojne točke brihtolina pomagale nasprotni ekipi zmanjšati zaostanek in se prebiti v četrtfinale? http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Mar 2018 09:04:00 +0000 OŠ Križevci in OŠ Zreče Tukaj so naši kozarci, kot ste jih videli na sliki. V oba kozarca damo papirnate brisačke, medtem pa razmislimo, kaj se bo zgodilo! V brisačkah so številni majhni kanalčki, po katerih lahko vodne molekule plezajo in premagujejo silo težnosti. Bolj ko so ozki, višje lahko voda potuje. To je posledica kapilarnega vleka. Seveda gre za počasno delovanje in rezultata ne bomo videli v nekaj minutah, čeprav že lahko vidimo, kako so se brisačke omočile in kako voda potuje. Pod pregrinjalom se skriva rezultat, ki ga dosežemo po nekaj urah. Vidimo, da je v srednjem kozarcu enako veliko vode kot v drugih dveh! Ko se je ta napolnil do polovice, se je vzpostavilo ravnovesje - voda se giba tako v sredinski kozarec kot nazaj. Ta princip uporabljajo tudi rastline za črpanje vode iz tal. Zdaj razumemo, zakaj v neposredni okolici velikih dreves raste manj manjših rastlin: z velikim drevesom bi morale namreč tekmovati za isti rezervoar vode. Pravilen odgovor je B. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/OMP-MSC-20180310-021-ODLOMEKEKSVIO21A-MSC_38244171_1.mp4 SLO1 127 clean Tukaj so naši kozarci, kot ste jih videli na sliki. V oba kozarca damo papirnate brisačke, medtem pa razmislimo, kaj se bo zgodilo! V brisačkah so številni majhni kanalčki, po katerih lahko vodne molekule plezajo in premagujejo silo težnosti. Bolj ko so ozki, višje lahko voda potuje. To je posledica kapilarnega vleka. Seveda gre za počasno delovanje in rezultata ne bomo videli v nekaj minutah, čeprav že lahko vidimo, kako so se brisačke omočile in kako voda potuje. Pod pregrinjalom se skriva rezultat, ki ga dosežemo po nekaj urah. Vidimo, da je v srednjem kozarcu enako veliko vode kot v drugih dveh! Ko se je ta napolnil do polovice, se je vzpostavilo ravnovesje - voda se giba tako v sredinski kozarec kot nazaj. Ta princip uporabljajo tudi rastline za črpanje vode iz tal. Zdaj razumemo, zakaj v neposredni okolici velikih dreves raste manj manjših rastlin: z velikim drevesom bi morale namreč tekmovati za isti rezervoar vode. Pravilen odgovor je B. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Mar 2018 09:03:00 +0000 Pretakanje vode Zakaj se list papirja zmoči in zakaj lahko polit čaj pobrišemo s papirnatimi brisačkami? Zaradi njihove poroznosti! Papir ustvarimo tako, da skupaj stiskamo vlažna celulozna vlakna, ki so ključna surovina tega vsestransko uporabnega izdelka. Struktura papirja je takšna, da vsebuje veliko prostorčkov zraka. To omogoča večjo vpojnost! Kako pa se vpojnost papirja kaže, če papir za peko položimo na vodno gladino? Spodnja stran lističa se omoči, in čeprav tega ne vidimo, se ob tem nekoliko razširi. Zato se listič zvije! Počasi voda začne prodirati skozi listič in omoči tudi zgornjo površino. Ob tem se listič odvije. To se zgodi tudi z listi nekaterih dreves, le da je proces počasnejši, saj so, kot pravimo, manj porozni. To pomeni, da so v njih manjši prostorčki zraka, po katerih lahko voda potuje skozi list. Pravilni odgovor je B. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/26/OMP-MSC-20180310-021-ODLOMEKEKSRUM21-MSC_38152041_1.mp4 SLO1 126 clean Zakaj se list papirja zmoči in zakaj lahko polit čaj pobrišemo s papirnatimi brisačkami? Zaradi njihove poroznosti! Papir ustvarimo tako, da skupaj stiskamo vlažna celulozna vlakna, ki so ključna surovina tega vsestransko uporabnega izdelka. Struktura papirja je takšna, da vsebuje veliko prostorčkov zraka. To omogoča večjo vpojnost! Kako pa se vpojnost papirja kaže, če papir za peko položimo na vodno gladino? Spodnja stran lističa se omoči, in čeprav tega ne vidimo, se ob tem nekoliko razširi. Zato se listič zvije! Počasi voda začne prodirati skozi listič in omoči tudi zgornjo površino. Ob tem se listič odvije. To se zgodi tudi z listi nekaterih dreves, le da je proces počasnejši, saj so, kot pravimo, manj porozni. To pomeni, da so v njih manjši prostorčki zraka, po katerih lahko voda potuje skozi list. Pravilni odgovor je B. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Mar 2018 09:03:00 +0000 List na vodi Obe ekipi sta bili zelo izenačeni! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/OMP-MSC-20180310-021-ODLOMEKODPOVED21-MSC_38244652_1.mp4 SLO1 26 clean Obe ekipi sta bili zelo izenačeni! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Mar 2018 08:54:00 +0000 Občutki po tekmovanju Poskus bomo za začetek obrnili na glavo! Lij poveznemo čez žogico za namizni tenis na mizi. Kako mislite, da bi v tem položaju, žogico najlažje dvignili navzgor? Morda z vdihavanjem zraka? Lahko poskusite, a vam zagotavljam, da je praktično nemogoče! Poskusimo malo drugače: če zrak močno pihnemo v lij, bo žogica skočila navzgor. Žogica skoči navzgor zaradi Bernoullijeve enačbe. Ko se tekočina, ali v našem primeru zrak, začne gibati hitreje, se ustvari nižji tlak. Pod žogico je torej višji tlak, ki jo potiska navzgor! Kaj mislite, da se bo zgodilo, ko bomo v lij pihali drugače? Preizkusimo! Kot vidimo, se žogica ne premakne, prav zaradi visokega tlaka nad žogico in nižjega tlaka pod njo. Pravilni odgovor je torej A, žogica ostane na mestu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/19/OMP-MSC-20180303-020-ODLOMEKEKSRUM20-MSC_37878908_1.mp4 SLO1 140 clean Poskus bomo za začetek obrnili na glavo! Lij poveznemo čez žogico za namizni tenis na mizi. Kako mislite, da bi v tem položaju, žogico najlažje dvignili navzgor? Morda z vdihavanjem zraka? Lahko poskusite, a vam zagotavljam, da je praktično nemogoče! Poskusimo malo drugače: če zrak močno pihnemo v lij, bo žogica skočila navzgor. Žogica skoči navzgor zaradi Bernoullijeve enačbe. Ko se tekočina, ali v našem primeru zrak, začne gibati hitreje, se ustvari nižji tlak. Pod žogico je torej višji tlak, ki jo potiska navzgor! Kaj mislite, da se bo zgodilo, ko bomo v lij pihali drugače? Preizkusimo! Kot vidimo, se žogica ne premakne, prav zaradi visokega tlaka nad žogico in nižjega tlaka pod njo. Pravilni odgovor je torej A, žogica ostane na mestu. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Mar 2018 09:00:00 +0000 Žogica, tlak in lij V 20. oddaji bomo spremljali popolnoma fantovski boj. Za nastop v četrtfinalu se bodo pomerili Patrik, Jan in Aljaž iz OŠ Rudolfa Maistra Šentilj ter Uroš, Rok in Dominik iz OŠ Medvode. Preizkusili se bodo v poznavanju francoskih jedi in glasbenih izrazov. Prepoznavali bodo živali iz pesmi in pravljic. Raziskali bodo, zakaj je krilo letala zgoraj ukrivljeno, spodaj pa ravno. Razvozlati bodo morali tudi skrivno pisavo. Brihta bo pokazala, da pravilni odgovor navijačev ne prinese vedno točk. Brihtolin pa bo ponovno dokazal, da ni vredno hiteti. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/06/OMP-MSC-20180303-020--LP-SLO--A1A2-Z1S1-F1_1.mp4 SLO1 2556 clean V 20. oddaji bomo spremljali popolnoma fantovski boj. Za nastop v četrtfinalu se bodo pomerili Patrik, Jan in Aljaž iz OŠ Rudolfa Maistra Šentilj ter Uroš, Rok in Dominik iz OŠ Medvode. Preizkusili se bodo v poznavanju francoskih jedi in glasbenih izrazov. Prepoznavali bodo živali iz pesmi in pravljic. Raziskali bodo, zakaj je krilo letala zgoraj ukrivljeno, spodaj pa ravno. Razvozlati bodo morali tudi skrivno pisavo. Brihta bo pokazala, da pravilni odgovor navijačev ne prinese vedno točk. Brihtolin pa bo ponovno dokazal, da ni vredno hiteti. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Mar 2018 09:00:00 +0000 OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Medvode Ko sprednji del krila zadene zrak, se nekaj zraka pomakne pod krilo, nekaj pa nad njega. Zrak, ki potuje pod krilom, praktično ne spremeni svoje smeri. Zrak, ki mora obiti ukrivljeni del krila, pa se mora najprej pomakniti navzgor in nato navzdol! To pomeni, da se mora pomikati hitreje. Za naš eksperiment je ključna Bernoullijeva enačba, ki nam pove, da hitrejše gibanje tekočine, ali v našem primeru zraka, pomeni, da je tam nižji pritisk. Pod krilom je torej višji pritisk kot nad njim, to pa potiska letalo navzgor in omogoča, da letalo ostane v zraku. Primer delovanja Bernoullijeve enačbe lahko vidimo, če pihnemo ob papirnati brisački. Ker se zrak nad brisačko giba hitreje, je tam nižji pritisk kot pod njo, in brisačka zaplapola navzgor. S pridobljenim znanjem lahko poskusimo napolniti še plastično vrečko! Najprej jo bomo poskusili napolniti tako, da usta prislonimo tik ob vrečko. Vidimo, da je nismo prav dosti napolnili. Zdaj pa uporabimo Bernoullijev princip! Napolnili smo skoraj celo vrečko! Ko pihnemo, se zrak pomika hitreje in pritisk je nižji. Ker se zrak pomika v smeri nižjega pritiska, dosežemo, da se tudi preostali zrak iz atmosfere pomakne u vrečko! Pravilni odgovor je torej B, letalsko krilo je na eni strani ukrivljeno, da se ustvari razlika v pritisku nad krilom in pod njim. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/19/OMP-MSC-20180303-020-ODLOMEKEKSVIO20-MSC_37879630_1.mp4 SLO1 173 clean Ko sprednji del krila zadene zrak, se nekaj zraka pomakne pod krilo, nekaj pa nad njega. Zrak, ki potuje pod krilom, praktično ne spremeni svoje smeri. Zrak, ki mora obiti ukrivljeni del krila, pa se mora najprej pomakniti navzgor in nato navzdol! To pomeni, da se mora pomikati hitreje. Za naš eksperiment je ključna Bernoullijeva enačba, ki nam pove, da hitrejše gibanje tekočine, ali v našem primeru zraka, pomeni, da je tam nižji pritisk. Pod krilom je torej višji pritisk kot nad njim, to pa potiska letalo navzgor in omogoča, da letalo ostane v zraku. Primer delovanja Bernoullijeve enačbe lahko vidimo, če pihnemo ob papirnati brisački. Ker se zrak nad brisačko giba hitreje, je tam nižji pritisk kot pod njo, in brisačka zaplapola navzgor. S pridobljenim znanjem lahko poskusimo napolniti še plastično vrečko! Najprej jo bomo poskusili napolniti tako, da usta prislonimo tik ob vrečko. Vidimo, da je nismo prav dosti napolnili. Zdaj pa uporabimo Bernoullijev princip! Napolnili smo skoraj celo vrečko! Ko pihnemo, se zrak pomika hitreje in pritisk je nižji. Ker se zrak pomika v smeri nižjega pritiska, dosežemo, da se tudi preostali zrak iz atmosfere pomakne u vrečko! Pravilni odgovor je torej B, letalsko krilo je na eni strani ukrivljeno, da se ustvari razlika v pritisku nad krilom in pod njim. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Mar 2018 09:00:00 +0000 Krilo letala in tlak Za nastop v četrtfinalu so se pomerili Patrik, Jan in Aljaž iz OŠ Rudolfa Maistra Šentilj ter Uroš, Rok in Dominik iz OŠ Medvode. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/19/OMP-MSC-20180303-020-ODPOVED20-MSC_37880339_1.mp4 SLO1 38 clean Za nastop v četrtfinalu so se pomerili Patrik, Jan in Aljaž iz OŠ Rudolfa Maistra Šentilj ter Uroš, Rok in Dominik iz OŠ Medvode. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Mar 2018 08:56:00 +0000 Občutki ekip po tekmovanju V 19. oddaji bodo poskušali s svojim znanjem ponovno zmago za OŠ Notranjski odred Cerknica priboriti Klara, Lovro in Alja, za OŠ Hudinja pa Lucijan, Hana in Hugo. Podali se bodo v svet superjunakov, spoznali, kdo povzroča rečno slepoto, preverili svoje poznavanje kemijskih simbolov in ugotovili, kako najhitreje izpraznimo plastenko. Ena od ekip bo v prvem delu malo zaostala. V drugem delu pa bodo pokazali zobe z odličnim nastopom v labirintu in dvojnimi točkami Brihtolina. Bo dovolj za zmago? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/06/OMP-MSC-20180224-019--LP-SLO--A1A2-Z1S1-F1_1.mp4 SLO1 2592 clean V 19. oddaji bodo poskušali s svojim znanjem ponovno zmago za OŠ Notranjski odred Cerknica priboriti Klara, Lovro in Alja, za OŠ Hudinja pa Lucijan, Hana in Hugo. Podali se bodo v svet superjunakov, spoznali, kdo povzroča rečno slepoto, preverili svoje poznavanje kemijskih simbolov in ugotovili, kako najhitreje izpraznimo plastenko. Ena od ekip bo v prvem delu malo zaostala. V drugem delu pa bodo pokazali zobe z odličnim nastopom v labirintu in dvojnimi točkami Brihtolina. Bo dovolj za zmago? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Feb 2018 09:05:00 +0000 OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja Gostota tekočine neposredno vpliva na to, ali bo nekaj plavalo ali potonilo. Začnimo pri raztopinah soli in sladkorja. Slana voda ima večjo gostoto kot navadna. To pomeni, da ima večjo maso na enako enoto volumna kot običajna voda. Prav ta lastnost slane vode nam omogoča, da lahko plavamo »mrtvaka«. In enako velja za sladko vodo, Tudi ta je bolj gosta kot običajna voda. Slana in sladka voda torej ne plavata na vodovodni vodi, temveč se z njo zmešata. Lahko poskusimo s slano vodo. Kako pa temperatura vpliva na gostoto? Je bolj gosta hladna ali vroča voda? Pa poskusimo! Najprej postavimo hladno vijolično vodo na vročo oranžno. Vidimo, da se tekočini zmešata. Kaj pa obraten primer? Postavimo še vročo vijolično vodo na hladno oranžno! Vidimo, da se tekočini v tem primeru ne zmešata, saj je vroča voda manj gosta kot hladna. Pravilni odgovor je torej D! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/OMP-MSC-20180224-019-ODLOMEKEKSRUM19-MSC_37651558_1.mp4 SLO1 142 clean Gostota tekočine neposredno vpliva na to, ali bo nekaj plavalo ali potonilo. Začnimo pri raztopinah soli in sladkorja. Slana voda ima večjo gostoto kot navadna. To pomeni, da ima večjo maso na enako enoto volumna kot običajna voda. Prav ta lastnost slane vode nam omogoča, da lahko plavamo »mrtvaka«. In enako velja za sladko vodo, Tudi ta je bolj gosta kot običajna voda. Slana in sladka voda torej ne plavata na vodovodni vodi, temveč se z njo zmešata. Lahko poskusimo s slano vodo. Kako pa temperatura vpliva na gostoto? Je bolj gosta hladna ali vroča voda? Pa poskusimo! Najprej postavimo hladno vijolično vodo na vročo oranžno. Vidimo, da se tekočini zmešata. Kaj pa obraten primer? Postavimo še vročo vijolično vodo na hladno oranžno! Vidimo, da se tekočini v tem primeru ne zmešata, saj je vroča voda manj gosta kot hladna. Pravilni odgovor je torej D! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Feb 2018 09:02:00 +0000 Gostota vode Izmerimo, koliko časa traja tak način praznjenja plastenke. Ko plastenko obrnemo na glavo in voda začne odtekati, nastane v praznem delu plastenke tlak, nižji od atmosferskega. Ko atmosferski zrak vdre v notranjost plastenke, mehurček zraka upočasni odtok vode. Potrebovali smo približno 12 sekund. Poskusimo zdaj še Rokov način, kjer plastenko zavrtimo. Pozorno spremljajte, kaj se dogaja v plastenki. Potrebovali smo skoraj polovico manj časa, le 6 sekund! Kot vidimo, se oblikuje vrtinec, ki je prisoten vse do zadnjega trenutka! Vrtinec omogoča, da se tlak ves čas izenačuje in mehurčki zraka ne nastajajo. Če torej želite plastenko izprazniti kar se da hitro, jo zavrtite in omogočite, da se tlak znotraj plastenke ves čas izenačuje z zunanjim tlakom! Tako smo ugotovili, da je pravilni odgovor C. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/OMP-MSC-20180224-019-ODLOMEKEKSVIO19-MSC_37651780_1.mp4 SLO1 172 clean Izmerimo, koliko časa traja tak način praznjenja plastenke. Ko plastenko obrnemo na glavo in voda začne odtekati, nastane v praznem delu plastenke tlak, nižji od atmosferskega. Ko atmosferski zrak vdre v notranjost plastenke, mehurček zraka upočasni odtok vode. Potrebovali smo približno 12 sekund. Poskusimo zdaj še Rokov način, kjer plastenko zavrtimo. Pozorno spremljajte, kaj se dogaja v plastenki. Potrebovali smo skoraj polovico manj časa, le 6 sekund! Kot vidimo, se oblikuje vrtinec, ki je prisoten vse do zadnjega trenutka! Vrtinec omogoča, da se tlak ves čas izenačuje in mehurčki zraka ne nastajajo. Če torej želite plastenko izprazniti kar se da hitro, jo zavrtite in omogočite, da se tlak znotraj plastenke ves čas izenačuje z zunanjim tlakom! Tako smo ugotovili, da je pravilni odgovor C. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Feb 2018 09:02:00 +0000 Tlak in praznenje plastenke Oddaja Male sive celice je na sporedu premierno v soboto ob 9.15 na TV SLO 1, s ponovitvama v sredo popoldne na TV SLO 1 in petek ob 19:00 na TV SLO 2. Male sive celice je kviz, ki ga spremljajo vse generacije. Namenjen je sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki po šolskih in področnih tekmovanjih pomerijo svoje znanje pred televizijskimi kamerami. Voditelj oddaje je Nik Škrlec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/OMP-MSC-20180224-019-ODLOMEKODPOVED19A-MSC_37652374_1.mp4 SLO1 33 clean Oddaja Male sive celice je na sporedu premierno v soboto ob 9.15 na TV SLO 1, s ponovitvama v sredo popoldne na TV SLO 1 in petek ob 19:00 na TV SLO 2. Male sive celice je kviz, ki ga spremljajo vse generacije. Namenjen je sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki po šolskih in področnih tekmovanjih pomerijo svoje znanje pred televizijskimi kamerami. Voditelj oddaje je Nik Škrlec. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 24 Feb 2018 09:00:00 +0000 Občutki po tekmovanju Energija, ki se prenese z vzmeti na sanke in tekmovalca, ni odvisna od njihove mase. Torej tako oče kot Marko prejmeta enako količino energije! Medtem ko se sanke premikajo po snegu, se prejeta energija spremeni v delo sile trenja, ki sanke ustavlja! Sila trenja je produkt mase in koeficienta trenja, slednji pa je za oboje sani enak, saj se tako oče, kot Marko, vozita na istih saneh. V našem eksperimentu bomo kot nadomestek sani in tekmovalca uporabili kar to škatlo, v katero bomo dali uteži. Najprej naredimo preizkus z dvema utežema, ki predstavljata očeta! Zdaj pa bomo eno utež odvzeli, saj je Marko za pol lažji. Ker uporabljamo isto škatlo, oziroma sanke, je koeficient trenja pri obeh spustih enak. A sila trenja je večja, saj smo se naučili, da je ta odvisna od mase! Lahko iz tega sklepamo, da se bo Marko odpeljal dlje? Marko je naredil enkrat daljšo pot, saj je nanj delovala manjša sila trenja! Pravilni odgovor je torej A. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/OMP-MSC-20180217-018-ODLOMEKEKSRUM18-MSC_37648145_1.mp4 SLO1 183 clean Energija, ki se prenese z vzmeti na sanke in tekmovalca, ni odvisna od njihove mase. Torej tako oče kot Marko prejmeta enako količino energije! Medtem ko se sanke premikajo po snegu, se prejeta energija spremeni v delo sile trenja, ki sanke ustavlja! Sila trenja je produkt mase in koeficienta trenja, slednji pa je za oboje sani enak, saj se tako oče, kot Marko, vozita na istih saneh. V našem eksperimentu bomo kot nadomestek sani in tekmovalca uporabili kar to škatlo, v katero bomo dali uteži. Najprej naredimo preizkus z dvema utežema, ki predstavljata očeta! Zdaj pa bomo eno utež odvzeli, saj je Marko za pol lažji. Ker uporabljamo isto škatlo, oziroma sanke, je koeficient trenja pri obeh spustih enak. A sila trenja je večja, saj smo se naučili, da je ta odvisna od mase! Lahko iz tega sklepamo, da se bo Marko odpeljal dlje? Marko je naredil enkrat daljšo pot, saj je nanj delovala manjša sila trenja! Pravilni odgovor je torej A. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Feb 2018 08:55:00 +0000 Ravninsko sankanje Ko iščemo pravilen odgovor, moramo upoštevati dve stvarI, ki vplivata na raztezek vzmeti! Ta je odvisen od sile, ki deluje nanjo, v našem primeru je to teža lestenca. Obratno sorazmeren pa je s koeficientom vzmeti. Manjši koeficient torej pomeni, da se bo vzmet pod enako težo bolj raztegnila. Preizkusimo najprej, koliko se vzmet z večjim koeficientom raztegne, ko nanjo obesimo stogramsko utež. Če poskusimo še z dvestogramsko utežko, vidimo, da se raztegne še bolj. Tu pa imamo še vzmet z manjšim koeficientom - preizkusimo še to. Če želimo, da lestenec visi kar se da nizko nad mizo, bomo izbrali vzmet z manjšim koeficientom in najtežji lestenec! Pravilni odgovor je torej D! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/OMP-MSC-20180217-018-ODLOMEKEKSVIO18-MSC_37648347_1.mp4 SLO1 150 clean Ko iščemo pravilen odgovor, moramo upoštevati dve stvarI, ki vplivata na raztezek vzmeti! Ta je odvisen od sile, ki deluje nanjo, v našem primeru je to teža lestenca. Obratno sorazmeren pa je s koeficientom vzmeti. Manjši koeficient torej pomeni, da se bo vzmet pod enako težo bolj raztegnila. Preizkusimo najprej, koliko se vzmet z večjim koeficientom raztegne, ko nanjo obesimo stogramsko utež. Če poskusimo še z dvestogramsko utežko, vidimo, da se raztegne še bolj. Tu pa imamo še vzmet z manjšim koeficientom - preizkusimo še to. Če želimo, da lestenec visi kar se da nizko nad mizo, bomo izbrali vzmet z manjšim koeficientom in najtežji lestenec! Pravilni odgovor je torej D! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Feb 2018 08:55:00 +0000 Lestenec na vzmeti Z 18. oddajo se začenja osmina finala. Spremljali bomo dvoboj med zmagovalci prve in druge oddaje. S svojim znanjem bodo zmago za OŠ Stopiče poskušali priboriti Martin, Maks in Vid, za OŠ Draga Kobala Maribor pa Gal, Tjaša in Nik. Spoznali bodo, kateremu filmskemu akcijskemu junaku bi bilo po slovensko ime Jakob. Preverili bodo svoje poznavanje slovenskih in ameriških predsednikov, rešitve eksperimentov pa odkrivali v natezanju vzmeti. Skozi labirint bosta tekmovalca obeh ekip tokrat poskušala priti po dveh (in ne po vseh štirih). Spremenjeni brihtolin bo eni od ekip povzročil nekaj težav, drugi pa prinesel dvojne točke in morda tudi zmago. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/30/OMP-MSC-20180217-018--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2695 clean Z 18. oddajo se začenja osmina finala. Spremljali bomo dvoboj med zmagovalci prve in druge oddaje. S svojim znanjem bodo zmago za OŠ Stopiče poskušali priboriti Martin, Maks in Vid, za OŠ Draga Kobala Maribor pa Gal, Tjaša in Nik. Spoznali bodo, kateremu filmskemu akcijskemu junaku bi bilo po slovensko ime Jakob. Preverili bodo svoje poznavanje slovenskih in ameriških predsednikov, rešitve eksperimentov pa odkrivali v natezanju vzmeti. Skozi labirint bosta tekmovalca obeh ekip tokrat poskušala priti po dveh (in ne po vseh štirih). Spremenjeni brihtolin bo eni od ekip povzročil nekaj težav, drugi pa prinesel dvojne točke in morda tudi zmago. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Feb 2018 08:55:00 +0000 OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Stopiče Oddaja Male sive celice je na sporedu premierno v soboto ob 9.15 na TV SLO 1, s ponovitvama v sredo popoldne na TV SLO 1 in petek ob 19:00 na TV SLO 2. Male sive celice je kviz, ki ga spremljajo vse generacije. Namenjen je sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki po šolskih in področnih tekmovanjih pomerijo svoje znanje pred televizijskimi kamerami. Voditelj oddaje je Nik Škrlec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/OMP-MSC-20180217-018-ODLOMEKODPOVED18-MSC_37649738_1.mp4 SLO1 25 clean Oddaja Male sive celice je na sporedu premierno v soboto ob 9.15 na TV SLO 1, s ponovitvama v sredo popoldne na TV SLO 1 in petek ob 19:00 na TV SLO 2. Male sive celice je kviz, ki ga spremljajo vse generacije. Namenjen je sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki po šolskih in področnih tekmovanjih pomerijo svoje znanje pred televizijskimi kamerami. Voditelj oddaje je Nik Škrlec. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 17 Feb 2018 08:54:00 +0000 Občutki po oddaji Kaj je barva in kaj pomeni, da je neki predmet rdeče, zelene ali modre barve? Prav to se bomo naučili s pomočjo tega eksperimenta. Svetloba sonca ali žarnice je bela svetloba - to pomeni, da vsebuje celoten spekter valovnih dolžin. Vse od vijolične pa do rdeče. Ko vidimo rdeč predmet, to pomeni, da je ta absorbiral oziroma vpil vse valovne dolžine svetlobe, rdečo pa je odbil. Če pogledamo na primeru medvedka: ko vanj usmerimo svetilko, vidimo zeleno senco. To ni zato, ker bi medvedek svetlobi dal zeleno barvo. V resnici se vse valovne dolžine absorbirajo, zelena pa lahko potuje skozenj. Ko uporabljamo laser, nimamo celotnega spektra vseh valovnih dolžin, le tisto, značilno za rdečo barvo. Če z rdečim laserjem posvetimo v rdečega medvedka, bo ta svetil rdeče. Kaj pa se zgodi, ko z zelenim laserjem posvetimo v rdečega medvedka? Kot vidimo, se ta ne sveti zeleno, ampak je videti, kot da je zeleni žarek naletel na oviro. In enako se zgodi, če medvedke postavimo v vrsto. Prva dva, ki sta zelena, bosta svetila zeleno, pri tretjem pa se bo zelena svetloba absorbirala. Pravilen je torej odgovor B. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/01/OMP-MSC-20180210-017-ODLOMEKEKSRUM17-MSC_37445912_1.mp4 SLO1 148 clean Kaj je barva in kaj pomeni, da je neki predmet rdeče, zelene ali modre barve? Prav to se bomo naučili s pomočjo tega eksperimenta. Svetloba sonca ali žarnice je bela svetloba - to pomeni, da vsebuje celoten spekter valovnih dolžin. Vse od vijolične pa do rdeče. Ko vidimo rdeč predmet, to pomeni, da je ta absorbiral oziroma vpil vse valovne dolžine svetlobe, rdečo pa je odbil. Če pogledamo na primeru medvedka: ko vanj usmerimo svetilko, vidimo zeleno senco. To ni zato, ker bi medvedek svetlobi dal zeleno barvo. V resnici se vse valovne dolžine absorbirajo, zelena pa lahko potuje skozenj. Ko uporabljamo laser, nimamo celotnega spektra vseh valovnih dolžin, le tisto, značilno za rdečo barvo. Če z rdečim laserjem posvetimo v rdečega medvedka, bo ta svetil rdeče. Kaj pa se zgodi, ko z zelenim laserjem posvetimo v rdečega medvedka? Kot vidimo, se ta ne sveti zeleno, ampak je videti, kot da je zeleni žarek naletel na oviro. In enako se zgodi, če medvedke postavimo v vrsto. Prva dva, ki sta zelena, bosta svetila zeleno, pri tretjem pa se bo zelena svetloba absorbirala. Pravilen je torej odgovor B. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Feb 2018 09:05:00 +0000 Gumijasti medvedki in laser Čeprav optičnih kablov ne vidite vsak dan, jih zagotovo s pridom izkoriščate. Ko kaj iščete na internetu ali gledate televizijo, vam prav optični kabli dostavijo informacije. Kaj se skriva v njih in kako po njih potujejo podatki? Signal, ki potuje po optičnih kablih, je svetloba. To je mogoče zaradi zelo pomembne lastnosti svetlobe. Ta se namreč lomi na prehodu med dvema snovema, ki imata različni gostoti. Gre za pojav popolnega odboja. Zato lahko posvetimo v takšno zakrivljeno cev in vidimo, da žarek na drugi strani pripotuje ven. Enako velja za tanjše nitke, kot lahko vidimo pri tem šopu vlaken. In ne nazadnje lahko to vidimo tudi na primeru optičnega kabla, ki ga imamo tu. Ko posvetimo vanj na eni strani, lahko vidimo svetlobo na drugem koncu. Pravilen je torej odgovor B. Signal se po optičnem kablu prenaša s svetlobo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/01/OMP-MSC-20180210-017-ODLOMEKEKSVIO17-MSC_37445991_1.mp4 SLO1 135 clean Čeprav optičnih kablov ne vidite vsak dan, jih zagotovo s pridom izkoriščate. Ko kaj iščete na internetu ali gledate televizijo, vam prav optični kabli dostavijo informacije. Kaj se skriva v njih in kako po njih potujejo podatki? Signal, ki potuje po optičnih kablih, je svetloba. To je mogoče zaradi zelo pomembne lastnosti svetlobe. Ta se namreč lomi na prehodu med dvema snovema, ki imata različni gostoti. Gre za pojav popolnega odboja. Zato lahko posvetimo v takšno zakrivljeno cev in vidimo, da žarek na drugi strani pripotuje ven. Enako velja za tanjše nitke, kot lahko vidimo pri tem šopu vlaken. In ne nazadnje lahko to vidimo tudi na primeru optičnega kabla, ki ga imamo tu. Ko posvetimo vanj na eni strani, lahko vidimo svetlobo na drugem koncu. Pravilen je torej odgovor B. Signal se po optičnem kablu prenaša s svetlobo. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Feb 2018 09:05:00 +0000 Kaj prenaša optični kabel? V kulturno-pustni 17. oddaji se bodo pomerili Leo, Izak in Mateo iz OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru ter Matic, Jan in Nika iz OŠ Dob. Prepoznavali bodo invazivne rastline, ugotavljali, na katero popularno slovensko skladbo lahko plešemo valček, in skupaj s Katjo eksperimentirali s svetlobo. V labirintu se bo pokazalo, kdo ve, kje je njegova desna in kje leva stran. Brihtolin bo prinesel dvojne točke in s tem še povečal prednost vodeče ekipe. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/OMP-MSC-20180210-017--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_37329900_1.mp4 SLO1 2700 clean V kulturno-pustni 17. oddaji se bodo pomerili Leo, Izak in Mateo iz OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru ter Matic, Jan in Nika iz OŠ Dob. Prepoznavali bodo invazivne rastline, ugotavljali, na katero popularno slovensko skladbo lahko plešemo valček, in skupaj s Katjo eksperimentirali s svetlobo. V labirintu se bo pokazalo, kdo ve, kje je njegova desna in kje leva stran. Brihtolin bo prinesel dvojne točke in s tem še povečal prednost vodeče ekipe. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 10 Feb 2018 09:00:00 +0000 OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Dob V 16. oddaji bomo spremljali gorenjsko-štajerski dvoboj. Pomerili se bodo Eva, Aljaž in Maks iz OŠ Matije Valjavca Preddvor ter Jurij, Marcel in Aneja iz OŠ Gornja Radgona. Ugotavljali bodo, v kateri evropski prestolnici lahko noge namakamo v atlantski ocean, po silhueti bodo prepoznavali otoke in spoznavali italijansko kulinariko. Nik bo preveril plesne sposobnosti Katje in navijačev. Na koncu bo šlo za centimetre, nikoli pa ne bomo izvedeli, kakšen bi bil rezultat, če bi katera od ekip pritisnila gumb BRIHTA. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/OMP-MSC-20180203-016--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_37441686_1.mp4 SLO1 2757 clean V 16. oddaji bomo spremljali gorenjsko-štajerski dvoboj. Pomerili se bodo Eva, Aljaž in Maks iz OŠ Matije Valjavca Preddvor ter Jurij, Marcel in Aneja iz OŠ Gornja Radgona. Ugotavljali bodo, v kateri evropski prestolnici lahko noge namakamo v atlantski ocean, po silhueti bodo prepoznavali otoke in spoznavali italijansko kulinariko. Nik bo preveril plesne sposobnosti Katje in navijačev. Na koncu bo šlo za centimetre, nikoli pa ne bomo izvedeli, kakšen bi bil rezultat, če bi katera od ekip pritisnila gumb BRIHTA. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Feb 2018 09:05:01 +0000 OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Gornja Radgona Kokošje jajce je sestavljeno iz 4 sestavnih delov. Najprej je lupina, ki kot porozen ovoj ščiti notranjost. V notranjosti se skriva beljak, ki vsebuje veliko proteinov in malo maščob, in rumenjak, ki je z maščobami bogatejši. Pod jajčno lupino pa se skrivata še dve membrani - zunanja in notranja. Ti sta prosojni in ščitita jajce pred raznimi bakterijskimi okužbami. Z eksperimentom se bomo naučili predvsem to, iz česa je jajčna lupina sestavljena. Jajca smo namočili v toplo sladkano vodo, v ledeno slano vodo, v raztopljeno sodo bikarbono in v jabolčni kis. Vidimo, da v prvih treh kozarcih jajca izgledajo precej običajno, v kozarcu s kisom pa so okoli njega mehurčki! Mehurčki, ki jih vidimo, so pravzaprav ogljikov dioksid. Ta nastane, ko ocetna kislina reagira z eno izmed ključnih sestavin jajčne lupine - kalcijevim karbonatom. Ob tem dobimo kalcijev acetat in vodo, ter CO2, ki smo ga videli kot mehurčke okoli jajca. Pravilni odgovor je torej D, jajce namočimo v kis http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/01/OMP-MSC-20180203-016-ODLOMEKEKSRUM16A-MSC_37445135_1.mp4 SLO1 180 clean Kokošje jajce je sestavljeno iz 4 sestavnih delov. Najprej je lupina, ki kot porozen ovoj ščiti notranjost. V notranjosti se skriva beljak, ki vsebuje veliko proteinov in malo maščob, in rumenjak, ki je z maščobami bogatejši. Pod jajčno lupino pa se skrivata še dve membrani - zunanja in notranja. Ti sta prosojni in ščitita jajce pred raznimi bakterijskimi okužbami. Z eksperimentom se bomo naučili predvsem to, iz česa je jajčna lupina sestavljena. Jajca smo namočili v toplo sladkano vodo, v ledeno slano vodo, v raztopljeno sodo bikarbono in v jabolčni kis. Vidimo, da v prvih treh kozarcih jajca izgledajo precej običajno, v kozarcu s kisom pa so okoli njega mehurčki! Mehurčki, ki jih vidimo, so pravzaprav ogljikov dioksid. Ta nastane, ko ocetna kislina reagira z eno izmed ključnih sestavin jajčne lupine - kalcijevim karbonatom. Ob tem dobimo kalcijev acetat in vodo, ter CO2, ki smo ga videli kot mehurčke okoli jajca. Pravilni odgovor je torej D, jajce namočimo v kis http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Feb 2018 09:05:00 +0000 Jajčne skrivnosti Imamo dve jajci. Eno je že začelo gniti, drugo pa je še užitno. Bi lahko že na prvi pogled ocenili, katero je katero? Če želimo preveriti, ali je naše jajce še užitno, lahko izvedemo zelo preprost test! Jajce damo v kozarec vode in če je z jajcem vse v redu, to potone na dno. Če pa jajce ostane na gladini, se zna zgoditi, da je že pokvarjeno. Zakaj nek predmet plava na vodi, ali potone? Vse je odvisno od gostote predmeta v primerjavi z gostoto vode. Gostoto definiramo kot maso na enoto volumna. Sveža jajca potonejo, saj je njihova notranjost dovolj težka, da je gostota jajca večja, kot gostota vode. Kaj se zgodi, ko jajce gnije? Sestavine jajca začnejo razpadati in to vodi v nastajanje plinov, ki jih prepoznamo po neprijetnem vonju. Jajčna lupina mora biti prepustna, saj mora omogočati vstop kisika in vode. To pomeni, da lahko tudi nekaj nastalih plinov zapusti jajce in njegova masa se zmanjša. Ker se volumen ni spremenil, lahko iz naše enačbe sklepamo, da se je zmanjšala gostota jajca, kar je omogočilo plavanje na gladini. Pravilni odgovor je torej B! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/01/OMP-MSC-20180203-016-ODLOMEKEKSVIO16A-MSC_37445278_1.mp4 SLO1 154 clean Imamo dve jajci. Eno je že začelo gniti, drugo pa je še užitno. Bi lahko že na prvi pogled ocenili, katero je katero? Če želimo preveriti, ali je naše jajce še užitno, lahko izvedemo zelo preprost test! Jajce damo v kozarec vode in če je z jajcem vse v redu, to potone na dno. Če pa jajce ostane na gladini, se zna zgoditi, da je že pokvarjeno. Zakaj nek predmet plava na vodi, ali potone? Vse je odvisno od gostote predmeta v primerjavi z gostoto vode. Gostoto definiramo kot maso na enoto volumna. Sveža jajca potonejo, saj je njihova notranjost dovolj težka, da je gostota jajca večja, kot gostota vode. Kaj se zgodi, ko jajce gnije? Sestavine jajca začnejo razpadati in to vodi v nastajanje plinov, ki jih prepoznamo po neprijetnem vonju. Jajčna lupina mora biti prepustna, saj mora omogočati vstop kisika in vode. To pomeni, da lahko tudi nekaj nastalih plinov zapusti jajce in njegova masa se zmanjša. Ker se volumen ni spremenil, lahko iz naše enačbe sklepamo, da se je zmanjšala gostota jajca, kar je omogočilo plavanje na gladini. Pravilni odgovor je torej B! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 3 Feb 2018 09:05:00 +0000 Zakaj gnila jajca plavajo? Pred seboj imamo 3 čaše, kjer so mešanice že pripravljene. Pred seboj imamo: - sodo bikarbono in alkohol - natrijev klorid ali kuhinjsko sol in kis - ter natrijev klorid z alkoholom. Kot vidimo ni v nobeni izmed čaš potekla reakcija, ki bi nam dala plin. Poskusimo še, kaj se zgodi, ko zmešamo sodo bikarbono in kis. Soda bikarbona je precej običajen kuhinjski pripomoček, ki se uporablja tako pri peki, v obliki pecilnega praška, kot tudi za čiščenje. V čašo bomo zlili še kis, kaj mislite, da se bo zgodilo? Mešanica se močno zapeni, a nastane tudi plinast produkt, ki na prvi pogled ni viden. Sedaj pa le malo nagnemo čašo nad svečko, in svečka je ugasnila! Reakcija ki poteče med sodo bikarbono oziroma natrijevim bikarbonatom in kisom, ki vsebuje tudi ocetno kislino, se imenuje nevtralizacija kisline z bazo. Ob tej reakciji dobimo tudi plinast produkt, ki je CO2 ali ogljikov dioksid. Ker za gorenje nujno potrebujemo kisik, svečka ugasne, ker je v okolici plamena na voljo le CO2. Pravilni odgovor je torej D! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/OMP-MSC-20180127-015-ODLOMEKEKSRUM15-MSC_37099401_1.mp4 SLO1 165 clean Pred seboj imamo 3 čaše, kjer so mešanice že pripravljene. Pred seboj imamo: - sodo bikarbono in alkohol - natrijev klorid ali kuhinjsko sol in kis - ter natrijev klorid z alkoholom. Kot vidimo ni v nobeni izmed čaš potekla reakcija, ki bi nam dala plin. Poskusimo še, kaj se zgodi, ko zmešamo sodo bikarbono in kis. Soda bikarbona je precej običajen kuhinjski pripomoček, ki se uporablja tako pri peki, v obliki pecilnega praška, kot tudi za čiščenje. V čašo bomo zlili še kis, kaj mislite, da se bo zgodilo? Mešanica se močno zapeni, a nastane tudi plinast produkt, ki na prvi pogled ni viden. Sedaj pa le malo nagnemo čašo nad svečko, in svečka je ugasnila! Reakcija ki poteče med sodo bikarbono oziroma natrijevim bikarbonatom in kisom, ki vsebuje tudi ocetno kislino, se imenuje nevtralizacija kisline z bazo. Ob tej reakciji dobimo tudi plinast produkt, ki je CO2 ali ogljikov dioksid. Ker za gorenje nujno potrebujemo kisik, svečka ugasne, ker je v okolici plamena na voljo le CO2. Pravilni odgovor je torej D! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 27 Jan 2018 09:05:00 +0000 Zmesi iz kuhinje Čeprav redko pridemo v neposreden stik s suhim ledom, se ta uporablja v različnih industrijah. Zagotovo najbolj obširna uporaba je za hlajenje hrane. Uporablja se tudi v namene zamrzovanja bioloških vzorcev ter pri pripravi sladoleda. Lahko vam namignemo, da suhi led pridobimo s sublimacijo določene snovi pri temperaturi -78,5 stopinje celzija. Sublimacija je proces, kjer gre plin direktno v trdno obliko, brez vmesnega nastanka tekočine. Poskusimo ugotoviti katere molekule ga tvorijo, s pomočjo eksperimenta in nekaterih razmislekov. Za začetek ga dajmo v vodo in poglejmo, kaj se bo zgodilo. Nastajajo mehurčki in megla! Če dodamo še milo, vidimo, da se ta megla začne ujemati v mehurčke. Ko suhi led damo v vodo, hitro spremeni svoje agregatno stanje in postane plinast. Ker je ta plin toliko hladnejši, kot okoliški zrak, se voda v zraku spremeni v majhne kapljice, ki jih vidimo kot meglo! Poskusimo ugotoviti, za kateri plin gre! Morda veste kateri plin je v takšnih pijačah? Gre za ogljikov dioksid, in prav iz ogljikovega dioksida je tudi suhi led! Suhi led ni strupen, je pa nevaren zaradi svoje nizke temperature. Zato se ga res nikoli ne smemo dotikati brez rokavic oziroma držalk. Pravilni odgovor je torej D! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/OMP-MSC-20180127-015-ODLOMEKEKSVIO15-MSC_37099531_1.mp4 SLO1 181 clean Čeprav redko pridemo v neposreden stik s suhim ledom, se ta uporablja v različnih industrijah. Zagotovo najbolj obširna uporaba je za hlajenje hrane. Uporablja se tudi v namene zamrzovanja bioloških vzorcev ter pri pripravi sladoleda. Lahko vam namignemo, da suhi led pridobimo s sublimacijo določene snovi pri temperaturi -78,5 stopinje celzija. Sublimacija je proces, kjer gre plin direktno v trdno obliko, brez vmesnega nastanka tekočine. Poskusimo ugotoviti katere molekule ga tvorijo, s pomočjo eksperimenta in nekaterih razmislekov. Za začetek ga dajmo v vodo in poglejmo, kaj se bo zgodilo. Nastajajo mehurčki in megla! Če dodamo še milo, vidimo, da se ta megla začne ujemati v mehurčke. Ko suhi led damo v vodo, hitro spremeni svoje agregatno stanje in postane plinast. Ker je ta plin toliko hladnejši, kot okoliški zrak, se voda v zraku spremeni v majhne kapljice, ki jih vidimo kot meglo! Poskusimo ugotoviti, za kateri plin gre! Morda veste kateri plin je v takšnih pijačah? Gre za ogljikov dioksid, in prav iz ogljikovega dioksida je tudi suhi led! Suhi led ni strupen, je pa nevaren zaradi svoje nizke temperature. Zato se ga res nikoli ne smemo dotikati brez rokavic oziroma držalk. Pravilni odgovor je torej D! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 27 Jan 2018 09:05:00 +0000 Priprava suhega ledu V 15. oddaji bodo Timon, Eva in Vita iz OŠ Cerkno tekmovali proti Tomažu, Lizi in Luku iz OŠ Sava Kladnika Sevnica. Raziskovali bodo, iz katerih jezikov smo v slovenščino prevzeli besede ikebana, šminka, garaža, pulover. Nik bo pokazal, kaj moramo narediti, če nam iz nosu teče kri. Ena od ekip bo presenetila svoje navijače s pritiskom na gumb BRIHTA, v možganskem labirintu pa se bosta tokrat pomerila dva fanta. Po izenačenem začetku se bo razlika med ekipama iz kroga v krog povečevala. Ekipe v zaostanku ne bo rešil niti Brihtolin. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/OMP-MSC-20180127-015--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2665 clean V 15. oddaji bodo Timon, Eva in Vita iz OŠ Cerkno tekmovali proti Tomažu, Lizi in Luku iz OŠ Sava Kladnika Sevnica. Raziskovali bodo, iz katerih jezikov smo v slovenščino prevzeli besede ikebana, šminka, garaža, pulover. Nik bo pokazal, kaj moramo narediti, če nam iz nosu teče kri. Ena od ekip bo presenetila svoje navijače s pritiskom na gumb BRIHTA, v možganskem labirintu pa se bosta tokrat pomerila dva fanta. Po izenačenem začetku se bo razlika med ekipama iz kroga v krog povečevala. Ekipe v zaostanku ne bo rešil niti Brihtolin. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 27 Jan 2018 09:03:00 +0000 Male sive celice V 14. oddaji bomo spremljali dvoboj Franov in Francetov. Pomerili se bodo namreč Ela, Nik Alexej in Tia iz OŠ Frana Roša Celje ter Miha, Ema in Manca iz OŠ Franceta Bevka. Ugotavljali bodo, kateri športnik uporablja muho, petelina in kopito. Prepoznavali bodo velike mačke po vzorcih kožuha. Skupaj s Katjo bodo preverili, zakaj smetano lahko stepemo in zakaj z detergentom lažje pomijemo posodo. Obe ekipi bosta zelo uspešni v možganskem labirintu, manj uspeha pa bosta imeli pri Brihtolinu. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/OMP-MSC-20180120-014--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2583 clean V 14. oddaji bomo spremljali dvoboj Franov in Francetov. Pomerili se bodo namreč Ela, Nik Alexej in Tia iz OŠ Frana Roša Celje ter Miha, Ema in Manca iz OŠ Franceta Bevka. Ugotavljali bodo, kateri športnik uporablja muho, petelina in kopito. Prepoznavali bodo velike mačke po vzorcih kožuha. Skupaj s Katjo bodo preverili, zakaj smetano lahko stepemo in zakaj z detergentom lažje pomijemo posodo. Obe ekipi bosta zelo uspešni v možganskem labirintu, manj uspeha pa bosta imeli pri Brihtolinu. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 20 Jan 2018 09:05:00 +0000 OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ Frana Roša Celje Pred nami se že stepata dve vrsti smetan. Eno v trgovini najdemo pod imenom smetana za stepanje, drugo pa pod imenom smetana za kuhanje. Do odgovora, v čem se razlikujeta, pridemo kmalu. Pa poskušajmo ugotoviti, kateri odgovor je pravilen. Ob mešanju se smetana ne segreva, zato odgovor A ni pravilen. Prav tako ob stepanju ne nastajajo plini, ki bi jo naredili trdo. Smetana seveda vsebuje beljakovine, a te se ob stepanju ne strdijo. Hkrati pa beljakovine niso njena ključna sestavina. Vsebuje predvsem veliko maščob, saj gre za masten del mleka, ki se nabira na površini. S hitrim mešanjem lahko razbijemo majhne maščobne kapljice. Ko se spet oblikujejo, se vanje ujame zrak. Tako ustvarimo ogromno zračnih mehurčkov in zato smetana postane trdna. Če v smetani ni dovolj maščob, kot v primeru smetane za kuhanje, se ta ob mešanju ne strdi. Smetana za kuhanje vsebuje le 10 odstotkov maščob, medtem ko jih smetana za stepanje vsebuje kar 35 odstotkov. In posledico vidimo tudi v naših posodah. Pravilen odgovor je torej B, smetana se lahko stepe, ker vsebuje dovolj maščob. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/19/OMP-MSC-20180120-014-ODLOMEKEKSRUM14-MSC_36987371_1.mp4 SLO1 186 clean Pred nami se že stepata dve vrsti smetan. Eno v trgovini najdemo pod imenom smetana za stepanje, drugo pa pod imenom smetana za kuhanje. Do odgovora, v čem se razlikujeta, pridemo kmalu. Pa poskušajmo ugotoviti, kateri odgovor je pravilen. Ob mešanju se smetana ne segreva, zato odgovor A ni pravilen. Prav tako ob stepanju ne nastajajo plini, ki bi jo naredili trdo. Smetana seveda vsebuje beljakovine, a te se ob stepanju ne strdijo. Hkrati pa beljakovine niso njena ključna sestavina. Vsebuje predvsem veliko maščob, saj gre za masten del mleka, ki se nabira na površini. S hitrim mešanjem lahko razbijemo majhne maščobne kapljice. Ko se spet oblikujejo, se vanje ujame zrak. Tako ustvarimo ogromno zračnih mehurčkov in zato smetana postane trdna. Če v smetani ni dovolj maščob, kot v primeru smetane za kuhanje, se ta ob mešanju ne strdi. Smetana za kuhanje vsebuje le 10 odstotkov maščob, medtem ko jih smetana za stepanje vsebuje kar 35 odstotkov. In posledico vidimo tudi v naših posodah. Pravilen odgovor je torej B, smetana se lahko stepe, ker vsebuje dovolj maščob. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 20 Jan 2018 09:00:00 +0000 Stepanje smetane Madeži so sestavljeni predvsem iz beljakovin in maščob. Pri pranju nam delajo preglavice predvsem maščobe, ki so po svoji molekulski sestavi nepolarne, medtem ko je voda polarna. Če sledimo reku: »Podobno se topi v podobnem,« nam hitro postane jasno, da se voda in maščoba ne bosta marali. V akvariju pred seboj imamo vodo, na kateri plava plast olja. Tudi če za trenutek olje in vodo zmešamo, se ta hitro spet ločita na dve plasti. Prav tukaj pride v igro detergent. Njegova naloga je, da poveže tako polarne kot nepolarne molekule. Če si olje in vodo predstavljamo kot skregana prijatelja, je prav detergent tisti, ki ju bo ponovno spoprijateljil! Molekule vode tvorijo največje mogoče število vodikovih vezi druga z drugo, vendar ne z oljem. Detergent zmanjša površinsko napetost vode in omogoči njeno mešanje z oljem. Tokrat mešanici olja in vode dodamo še detergent in vidimo, kako ta omogoči pronicanje olja v vodo. Pravilen je torej odgovor A, detergent zmanjša površinsko napetost vode. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/19/OMP-MSC-20180120-014-ODLOMEKEKSVIO14-MSC_36987513_1.mp4 SLO1 157 clean Madeži so sestavljeni predvsem iz beljakovin in maščob. Pri pranju nam delajo preglavice predvsem maščobe, ki so po svoji molekulski sestavi nepolarne, medtem ko je voda polarna. Če sledimo reku: »Podobno se topi v podobnem,« nam hitro postane jasno, da se voda in maščoba ne bosta marali. V akvariju pred seboj imamo vodo, na kateri plava plast olja. Tudi če za trenutek olje in vodo zmešamo, se ta hitro spet ločita na dve plasti. Prav tukaj pride v igro detergent. Njegova naloga je, da poveže tako polarne kot nepolarne molekule. Če si olje in vodo predstavljamo kot skregana prijatelja, je prav detergent tisti, ki ju bo ponovno spoprijateljil! Molekule vode tvorijo največje mogoče število vodikovih vezi druga z drugo, vendar ne z oljem. Detergent zmanjša površinsko napetost vode in omogoči njeno mešanje z oljem. Tokrat mešanici olja in vode dodamo še detergent in vidimo, kako ta omogoči pronicanje olja v vodo. Pravilen je torej odgovor A, detergent zmanjša površinsko napetost vode. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 20 Jan 2018 09:00:00 +0000 Pomivanje mastne posode Vemo, da vodne molekule rade tvorijo vezi druga z drug in posledica tega, so številni pojavi, ki jih vidimo v naravi. V plastenki smo naredili nekaj luknjic, ki so nekaj milimetrov narazen. Voda teče skozi luknjice v ločenih curkih. Ko pa prst povlečemo skozi oba curka, se bosta družila. To omogočajo kohezivne sile med vodnimi molekulami. Kaj pa se dogaja v drevesu? Voda gre navzgor, čeprav na prvi pogled ne vidimo ničesar, kar bi jo vleklo tja! Seveda tukaj še vedno delujejo kohezivne sile, a hkrati pridejo v igro tudi adhezivne sile. Vodne molekule tvorijo vezi druga z drugo, a v določenih pogojih tvorijo vezi tudi z drugimi molekulami - na primer tistimi, ki radio steno žile v rastlini. To lahko prikažemo s pomočjo steklene kapilare, kjer vidimo, da voda zleze navzgor, čeprav nismo storili ničesar, da bi jo tja povlekli. Voda se pomakne navzgor zaradi t.i. kapilarnega vleka. Tukaj si lahko pogledamo še en primer adhezivnih in kohezivnih sil. Izgleda kot čarovniški trik, a gre le za pojav, ki nam ga omogočajo lastnosti vodnih molekul! Adhezivne sile omogočijo, da voda ne kapne iz vrvice na mizo. Hkrati pa vodne molekule tvorijo tudi vezi druga z drugo. Vse to so bili primeri bodisi adhezivnih, bodisi kohezivnih sil. Sedaj znamo tudi odgovoriti na vprašanje. Da se voda pomika navzgor po deblu, so pomembne tako adhezivne, kot kohezivne sile, a morajo adhezivne biti vsaj ob stenah žil močnejše, da bo voda šla navzgor! Pravilni odgovor je torej A. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/04/OMP-MSC-20180113-013-ODLOMEKEKSVIO13-MSC_36213702_1.mp4 SLO1 218 clean Vemo, da vodne molekule rade tvorijo vezi druga z drug in posledica tega, so številni pojavi, ki jih vidimo v naravi. V plastenki smo naredili nekaj luknjic, ki so nekaj milimetrov narazen. Voda teče skozi luknjice v ločenih curkih. Ko pa prst povlečemo skozi oba curka, se bosta družila. To omogočajo kohezivne sile med vodnimi molekulami. Kaj pa se dogaja v drevesu? Voda gre navzgor, čeprav na prvi pogled ne vidimo ničesar, kar bi jo vleklo tja! Seveda tukaj še vedno delujejo kohezivne sile, a hkrati pridejo v igro tudi adhezivne sile. Vodne molekule tvorijo vezi druga z drugo, a v določenih pogojih tvorijo vezi tudi z drugimi molekulami - na primer tistimi, ki radio steno žile v rastlini. To lahko prikažemo s pomočjo steklene kapilare, kjer vidimo, da voda zleze navzgor, čeprav nismo storili ničesar, da bi jo tja povlekli. Voda se pomakne navzgor zaradi t.i. kapilarnega vleka. Tukaj si lahko pogledamo še en primer adhezivnih in kohezivnih sil. Izgleda kot čarovniški trik, a gre le za pojav, ki nam ga omogočajo lastnosti vodnih molekul! Adhezivne sile omogočijo, da voda ne kapne iz vrvice na mizo. Hkrati pa vodne molekule tvorijo tudi vezi druga z drugo. Vse to so bili primeri bodisi adhezivnih, bodisi kohezivnih sil. Sedaj znamo tudi odgovoriti na vprašanje. Da se voda pomika navzgor po deblu, so pomembne tako adhezivne, kot kohezivne sile, a morajo adhezivne biti vsaj ob stenah žil močnejše, da bo voda šla navzgor! Pravilni odgovor je torej A. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 13 Jan 2018 09:05:00 +0000 Adhezivne in kohezivne sile Začnimo eksperiment tako, da poslušamo natakanje vroče in hladne vode. Med obema primeroma lahko jasno slišimo razliko, Zakaj je temu tako, voda nam ne izgleda bistveno drugačna, z izjemo dejstva, da se iz ene dviga vodna para. Čeprav na prvi pogled to ni lastnost, ki bi jo pripisali vodi, je tudi ta viskozna, saj je tekočina. Od viskoznosti je odvisna hitrost pretakanja tekočin. Kot primer zelo viskozne snovi pomislimo na med, ki teče počasneje, če je na sobni temperaturi, kot če je segret. Viskoznost se spremeni tudi pri vodi. Sicer ni možno videti razlike v gibanju, a temperatura vode vpliva na to, kako voda priteče v skodelico in kakšen zvok se ustvarja, ko le ta šprica ob stiku z njo. Pravilni odgovor je torej B - zaradi razlike v viskoznosti vroče in hladne vode. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/04/OMP-MSC-20180113-013-ODLOMEKEKSRUM13-MSC_36213522_1.mp4 SLO1 202 clean Začnimo eksperiment tako, da poslušamo natakanje vroče in hladne vode. Med obema primeroma lahko jasno slišimo razliko, Zakaj je temu tako, voda nam ne izgleda bistveno drugačna, z izjemo dejstva, da se iz ene dviga vodna para. Čeprav na prvi pogled to ni lastnost, ki bi jo pripisali vodi, je tudi ta viskozna, saj je tekočina. Od viskoznosti je odvisna hitrost pretakanja tekočin. Kot primer zelo viskozne snovi pomislimo na med, ki teče počasneje, če je na sobni temperaturi, kot če je segret. Viskoznost se spremeni tudi pri vodi. Sicer ni možno videti razlike v gibanju, a temperatura vode vpliva na to, kako voda priteče v skodelico in kakšen zvok se ustvarja, ko le ta šprica ob stiku z njo. Pravilni odgovor je torej B - zaradi razlike v viskoznosti vroče in hladne vode. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 13 Jan 2018 09:05:00 +0000 Viskoznost vode V 13. oddaji bodo svoje znanje preverili Sandro, Aljaž in Maja iz OŠ Ljudski vrt Ptuj ter Jure, Teja in Matic iz OŠ Šmarje – Sap. Odgovorili bodo na vprašanja, kot so: Kaj imajo skupnega rimski griči in Grimmove pravljice? Katerega zvoka ne moremo ustvarjati brez glasilk? Kako voda potuje od korenin do listov na drevesu? Možganski labirint se bo ponagajal z njihovo orientacijo, BRIHTA pa bo razkrila, čigavi navijači so bolj brihtni. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/05/OMP-MSC-20180113-013--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_35327417_1.mp4 SLO1 2663 clean V 13. oddaji bodo svoje znanje preverili Sandro, Aljaž in Maja iz OŠ Ljudski vrt Ptuj ter Jure, Teja in Matic iz OŠ Šmarje – Sap. Odgovorili bodo na vprašanja, kot so: Kaj imajo skupnega rimski griči in Grimmove pravljice? Katerega zvoka ne moremo ustvarjati brez glasilk? Kako voda potuje od korenin do listov na drevesu? Možganski labirint se bo ponagajal z njihovo orientacijo, BRIHTA pa bo razkrila, čigavi navijači so bolj brihtni. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 13 Jan 2018 09:05:00 +0000 OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Šmarje-Sap V studio prihajajo Vid, Terezija in Benjamin iz OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka. Njihovi nasprotniki bodo Nikovi sosedi, Ožbej, Urban in Miha iz OŠ XIV. divizije Senovo. Izvedeli bodo, kateri vremenski pojav jih lahko preseneti na počitnicah v Havani. Detektivsko jim bo Katja Brezovar pokazala, kako lahko preverijo prisotnost bankovca. Uganjevali bodo, koliko časa spijo slovenski mladostniki. Na koncu se bo boj zaostril, Brihtolin bo z dvojnimi točkami prinesel zmago. 12. oddajo si boste lahko ogledali tudi z Nikovega zornega kota, kar preko Facebooka. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/04/OMP-MSC-20180106-012--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_35328237_1.mp4 SLO1 2656 clean V studio prihajajo Vid, Terezija in Benjamin iz OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka. Njihovi nasprotniki bodo Nikovi sosedi, Ožbej, Urban in Miha iz OŠ XIV. divizije Senovo. Izvedeli bodo, kateri vremenski pojav jih lahko preseneti na počitnicah v Havani. Detektivsko jim bo Katja Brezovar pokazala, kako lahko preverijo prisotnost bankovca. Uganjevali bodo, koliko časa spijo slovenski mladostniki. Na koncu se bo boj zaostril, Brihtolin bo z dvojnimi točkami prinesel zmago. 12. oddajo si boste lahko ogledali tudi z Nikovega zornega kota, kar preko Facebooka. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 6 Jan 2018 09:05:00 +0000 OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka in OŠ XIV. divizije Senovo Bankovci majo številne bolj ali manj skrite označbe, s pomočjo katerih lahko prepoznamo ali gre za original, ali ponaredek. Če bankovec podrgnemo obstaja zgolj verjetnost, da ga poškodujemo. Da opazimo srebrn trak je dovolj, da bankovec malce nagibamo in odkrijemo hologramsko podobo na srebrni foliji, ki se ob nagibanju spreminja iz številčne oznake v simbol evra. Za odkritje vodnega žiga ne bomo rabili vode, le svetlobo. Če bankovec obrnemo proti svetlobi, lahko lepo vidimo vodni žig, kot tudi varnostno nit temne barve. In naš bankovec ostane suh! Toplotni žig na bankovcu ne obstaja in tudi segrevanje ga ne bo razkrilo. Ostane nam torej še zadnji možni odgovor, uporaba UV lučke! Nadanemo si očala, saj je UV svetloba nevarna, tako za našo kožo kot oči. Tekmovalce pa bi prosila, če dogajanje spremljajo na ekranu! Vidimo, da so v papir vdelana vlakna, ki se pod UV svetlobo svetilo v vseh barvah. Obarvajo se tudi zvezde in številni drugi motivi! Pravilni odgovor je torej A - uporabili boste UV lučko. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/21/OMP-MSC-20180106-012-ODLOMEKEKSVIO12-MSC_35788803_1.mp4 SLO1 156 clean Bankovci majo številne bolj ali manj skrite označbe, s pomočjo katerih lahko prepoznamo ali gre za original, ali ponaredek. Če bankovec podrgnemo obstaja zgolj verjetnost, da ga poškodujemo. Da opazimo srebrn trak je dovolj, da bankovec malce nagibamo in odkrijemo hologramsko podobo na srebrni foliji, ki se ob nagibanju spreminja iz številčne oznake v simbol evra. Za odkritje vodnega žiga ne bomo rabili vode, le svetlobo. Če bankovec obrnemo proti svetlobi, lahko lepo vidimo vodni žig, kot tudi varnostno nit temne barve. In naš bankovec ostane suh! Toplotni žig na bankovcu ne obstaja in tudi segrevanje ga ne bo razkrilo. Ostane nam torej še zadnji možni odgovor, uporaba UV lučke! Nadanemo si očala, saj je UV svetloba nevarna, tako za našo kožo kot oči. Tekmovalce pa bi prosila, če dogajanje spremljajo na ekranu! Vidimo, da so v papir vdelana vlakna, ki se pod UV svetlobo svetilo v vseh barvah. Obarvajo se tudi zvezde in številni drugi motivi! Pravilni odgovor je torej A - uporabili boste UV lučko. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 6 Jan 2018 09:05:00 +0000 Odkrij ponarejen bankovec! Pred seboj imamo tri epruvete s tremi možnimi odgovori. V vsaki izmed njih smo segrevali snovi - v eni sladkor, v drugi sol in v tretji vodo. A nobena izmed teh treh nam ni dala rezultata, prstnih odtisov roparjev nismo našli! Ostane nam še zadnja možnost, kako najti storilca - preizkusimo jod. Jod spada pod halogene in ga prepoznamo po vijoličnih kristalčkih, nad katerimi se velikokrat oblikuje vijoličen plin. To dobimo, zaradi sublimacije, torej prehoda iz trdnega v plinasto agregatno stanje. Tu je naš kos papirja, na katerem sumimo, da so prstni odtisi. Jod začnemo počasi segrevati. Vidimo, da je začel nastajati vijoličen plin. Na naših prstih so maščobne kisline, ki jih na prvi pogled seveda ne vidimo, a ostanejo na površinah, ki se jih dotaknemo. Jod se je začel vgrajevati v maščobne kisline, česar posledica je sprememba fizikalnih lastnosti in rjavo obarvanje! Če bi počakali nekaj minut, bi videli, da tudi vijolični plin izgine, saj gre jod nazaj iz plinastega v trdno stanje - enako pa velja za prstne odtise, tudi teh po nekaj minutah ne bi videli več! Ta metoda je ena izmed starejših v forenziki in zelo uporabna, ko delamo s papirjem - je preprosta, zanesljiva in hkrati ne uniči dokazov. Pravilni odgovor je torej A, jod! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/21/OMP-MSC-20180106-012-ODLOMEKEKSRUM12-MSC_35788664_1.mp4 SLO1 204 clean Pred seboj imamo tri epruvete s tremi možnimi odgovori. V vsaki izmed njih smo segrevali snovi - v eni sladkor, v drugi sol in v tretji vodo. A nobena izmed teh treh nam ni dala rezultata, prstnih odtisov roparjev nismo našli! Ostane nam še zadnja možnost, kako najti storilca - preizkusimo jod. Jod spada pod halogene in ga prepoznamo po vijoličnih kristalčkih, nad katerimi se velikokrat oblikuje vijoličen plin. To dobimo, zaradi sublimacije, torej prehoda iz trdnega v plinasto agregatno stanje. Tu je naš kos papirja, na katerem sumimo, da so prstni odtisi. Jod začnemo počasi segrevati. Vidimo, da je začel nastajati vijoličen plin. Na naših prstih so maščobne kisline, ki jih na prvi pogled seveda ne vidimo, a ostanejo na površinah, ki se jih dotaknemo. Jod se je začel vgrajevati v maščobne kisline, česar posledica je sprememba fizikalnih lastnosti in rjavo obarvanje! Če bi počakali nekaj minut, bi videli, da tudi vijolični plin izgine, saj gre jod nazaj iz plinastega v trdno stanje - enako pa velja za prstne odtise, tudi teh po nekaj minutah ne bi videli več! Ta metoda je ena izmed starejših v forenziki in zelo uporabna, ko delamo s papirjem - je preprosta, zanesljiva in hkrati ne uniči dokazov. Pravilni odgovor je torej A, jod! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 6 Jan 2018 09:05:00 +0000 Iskanje prstnih odtisov Ključna stvar, ki si jo moramo pri vrtilni količini zapomniti, je, da se ohranja - tako njena velikost kot smer. In ohranjala se bo, dokler nimamo nekega zunanjega vpliva, na primer trenja, ki bi vrtilno količino zmanjševalo. In to bomo videli tudi na primeru kolesa, kjer nas zanima predvsem ohranjanje smeri. Tekmovalec se usede na stol, mi pa mu zavrtimo kolo. Vidimo, da ko obrnemo kolo, se začnemo vrteti. To se zgodi, ker se mora smer vrtilne količine ohraniti! In ko obrnemo kolo v drugo smer, se začnemo vrteti v drugo smer, prav zaradi te ohranitve smeri. Takšen princip spreminjanja smeri uporabljajo tudi vesoljska plovila. Vemo, da je v vesolju vakuum, torej se plovilo ne more od ničesar odriniti, ko želi zaviti. S pomočjo takšnega kolesa pa je sprememba smeri možna! Pravilni odgovor je torej D. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/OMP-MSC-20171230-011-ODLOMEKEKSVIO11A-MSC_35868405_1.mp4 SLO1 177 clean Ključna stvar, ki si jo moramo pri vrtilni količini zapomniti, je, da se ohranja - tako njena velikost kot smer. In ohranjala se bo, dokler nimamo nekega zunanjega vpliva, na primer trenja, ki bi vrtilno količino zmanjševalo. In to bomo videli tudi na primeru kolesa, kjer nas zanima predvsem ohranjanje smeri. Tekmovalec se usede na stol, mi pa mu zavrtimo kolo. Vidimo, da ko obrnemo kolo, se začnemo vrteti. To se zgodi, ker se mora smer vrtilne količine ohraniti! In ko obrnemo kolo v drugo smer, se začnemo vrteti v drugo smer, prav zaradi te ohranitve smeri. Takšen princip spreminjanja smeri uporabljajo tudi vesoljska plovila. Vemo, da je v vesolju vakuum, torej se plovilo ne more od ničesar odriniti, ko želi zaviti. S pomočjo takšnega kolesa pa je sprememba smeri možna! Pravilni odgovor je torej D. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 30 Dec 2017 09:15:00 +0000 Vrtenje z vrtečim kolesom Ste že kdaj opazovali drsalce na ledu? Predvsem kaj počnejo, ko se znajdejo v zraku? Če ste pozorno spremljali kaj počnejo z rokami, potem ste imeli precej lažjo nalogo pri odgovarjanju! Fizikalni pojem, ki je ključen za ta eksperiment, je vrtilna količina. Če enačbo malce poenostavimo, lahko rečemo, da je to produkt mase, hitrosti in oddaljenosti telesa od središča vrtenja. Enačba pove vse, a če poizkusimo sami, bo stvar še bolj jasna. Poskusimo najprej tako, da se začnemo vrteti z rokami pri sebi, potem pa jih iztegnemo, kot je pisalo v vprašanju. Vidimo, da se začemo vrteti počasneje! Na račun tega, da povečamo oddaljenost mase od središča vrtenja, se zmanjša hitrost. Kaj pa če storimo obratno? Začnemo se vrteti hitreje. Pravilni odgovor je torej B - začnete se vrteti počasneje http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/OMP-MSC-20171230-011-ODLOMEKEKSRUM11-MSC_35868275_1.mp4 SLO1 188 clean Ste že kdaj opazovali drsalce na ledu? Predvsem kaj počnejo, ko se znajdejo v zraku? Če ste pozorno spremljali kaj počnejo z rokami, potem ste imeli precej lažjo nalogo pri odgovarjanju! Fizikalni pojem, ki je ključen za ta eksperiment, je vrtilna količina. Če enačbo malce poenostavimo, lahko rečemo, da je to produkt mase, hitrosti in oddaljenosti telesa od središča vrtenja. Enačba pove vse, a če poizkusimo sami, bo stvar še bolj jasna. Poskusimo najprej tako, da se začnemo vrteti z rokami pri sebi, potem pa jih iztegnemo, kot je pisalo v vprašanju. Vidimo, da se začemo vrteti počasneje! Na račun tega, da povečamo oddaljenost mase od središča vrtenja, se zmanjša hitrost. Kaj pa če storimo obratno? Začnemo se vrteti hitreje. Pravilni odgovor je torej B - začnete se vrteti počasneje http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 30 Dec 2017 09:15:00 +0000 Vrtenje na stolu z utežmi Tokrat razkazujejo svoje možganske mišice vzorniki mladih. Na predzadnji dan starega leta bo na sporedu VIP oddaja. Pomerili se bodo pevka Raiven, akrobat Filip Kržišnik, stand-up komik Tin Vodopivec in voditeljica Infodroma Tina Antončič, igralec Klemen Janežič, raper Trkaj. Ugotavljali bodo, kdo lahko napiše najdaljši tvit, spoznali lažne prijatelje in se pomerili v disciplini športno vzgojnega kartona. Brihtolin bo prinesel dvojne točke. Na koncu pa bo sledilo še glasbeno presenečenje. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. RUMENE BARVE BODO ZASTOPALI: Raiven, Filip Kržišnik, Tin Vodopivec. Nadali so si kreativno ime RUMENJAKI. VIJOLIČNO TRIBUNO PA SO ZASEDLI REB ERP JAZ AN (nazaj preber): Tina Antončič, Klemen Janežič in Rok Terkaj-Trkaj http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/OMP-MSC-20171230-011--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_35848437_1.mp4 SLO1 2709 clean Tokrat razkazujejo svoje možganske mišice vzorniki mladih. Na predzadnji dan starega leta bo na sporedu VIP oddaja. Pomerili se bodo pevka Raiven, akrobat Filip Kržišnik, stand-up komik Tin Vodopivec in voditeljica Infodroma Tina Antončič, igralec Klemen Janežič, raper Trkaj. Ugotavljali bodo, kdo lahko napiše najdaljši tvit, spoznali lažne prijatelje in se pomerili v disciplini športno vzgojnega kartona. Brihtolin bo prinesel dvojne točke. Na koncu pa bo sledilo še glasbeno presenečenje. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. RUMENE BARVE BODO ZASTOPALI: Raiven, Filip Kržišnik, Tin Vodopivec. Nadali so si kreativno ime RUMENJAKI. VIJOLIČNO TRIBUNO PA SO ZASEDLI REB ERP JAZ AN (nazaj preber): Tina Antončič, Klemen Janežič in Rok Terkaj-Trkaj http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 30 Dec 2017 09:15:00 +0000 Novoletna oddaja z znanimi osebnostmi Želimo vam srečno in raznoliko novo leto, predvsem pa, da bi v letu 2018 naučili kaj novega! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/OMP-MSC-20171230-011-ODLOMEKHNY11-MSC_35868395_1.mp4 SLO1 114 clean Želimo vam srečno in raznoliko novo leto, predvsem pa, da bi v letu 2018 naučili kaj novega! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 30 Dec 2017 09:13:00 +0000 Srečno novo leto! V predbožični deseti oddaji bodo Iva, Nejc in Chiara iz OŠ Kajetana Koviča Radenci tekmovali z Jonom, Niko in Nicole iz OŠ Frana Erjavca Nova Gorica. Preverili bodo svoje poznavanje starih avtomobilov in zastav balkanskih držav ter preizkusili, kako poper reagira na milnico. Po začetnem izenačenju bodo babica Evrope, ledena kocka in brihtolin prinesli kar precejšnjo prednost eni ekipi. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/19/OMP-MSC-20171223-010--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_35328365_1.mp4 SLO1 2523 clean V predbožični deseti oddaji bodo Iva, Nejc in Chiara iz OŠ Kajetana Koviča Radenci tekmovali z Jonom, Niko in Nicole iz OŠ Frana Erjavca Nova Gorica. Preverili bodo svoje poznavanje starih avtomobilov in zastav balkanskih držav ter preizkusili, kako poper reagira na milnico. Po začetnem izenačenju bodo babica Evrope, ledena kocka in brihtolin prinesli kar precejšnjo prednost eni ekipi. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 23 Dec 2017 09:00:00 +0000 OŠ Kajetana Koviča Radenci in OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Milo zaradi svojih lastnosti zmanjša površinsko napetost vode v okolici prsta. Površina vode ob robu zaradi tega bolj privlači preostale molekule vode na površini kot voda ob prstu in molekule vode na površini se, skupaj s poprom, hitro pomaknejo proti robu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/OMP-MSC-20171223-010-ODLOMEKEKSRUM10-MSC_35784488_1.mp4 SLO1 163 clean Milo zaradi svojih lastnosti zmanjša površinsko napetost vode v okolici prsta. Površina vode ob robu zaradi tega bolj privlači preostale molekule vode na površini kot voda ob prstu in molekule vode na površini se, skupaj s poprom, hitro pomaknejo proti robu. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 23 Dec 2017 09:00:00 +0000 Poper in milnica Izvedba eksperimenta: Vrvico položimo na vrh ledene kocke in njeno površino posolimo. Počakamo 2 minuti in z vrvico dvignemo kocko. Torej se je led stalil in nazaj zamrznil okoli vrvice. Razlaga eksperimenta: Sol zniža ledišče vode, torej na površini kocke stali plast ledu. Vendar hladna voda in led v okolici hitro znižata temperaturo te staljene plasti pod ledišče in voda spet zamrzne. Sedaj razumemo, zakaj moramo ceste pozimi soliti, preden zamrznejo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/OMP-MSC-20171223-010-ODLOMEKEKSVIO10-MSC_35785390_1.mp4 SLO1 142 clean Izvedba eksperimenta: Vrvico položimo na vrh ledene kocke in njeno površino posolimo. Počakamo 2 minuti in z vrvico dvignemo kocko. Torej se je led stalil in nazaj zamrznil okoli vrvice. Razlaga eksperimenta: Sol zniža ledišče vode, torej na površini kocke stali plast ledu. Vendar hladna voda in led v okolici hitro znižata temperaturo te staljene plasti pod ledišče in voda spet zamrzne. Sedaj razumemo, zakaj moramo ceste pozimi soliti, preden zamrznejo. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 23 Dec 2017 09:00:00 +0000 Ledena kocka in sol Temperatura je področje, kjer nas občutek včasih lahko tudi zavede. Zagotovo nam je vsem jasno, da se pekača ne smemo dotakniti z golimi rokami, medtem ko nas biskvit verjetno ne bo zares spekel. A kako je to mogoče, če sta bila oba v pečici pri enaki temperaturi? Da se bomo lažje prikopali do pravilnega odgovora, bomo za primer vzeli dva čisto druga predmeta. Tukaj imam knjigo in kovinsko posodo. Če se ju dotaknete, bi rekli, da imata enako temperaturo ali ne? Ugotovili smo torej, da sta tako kovinska posoda kot papirnata knjiga enake temperature, čeprav se nam zdi, da je prva hladnejša kot druga. Temperatura je enaka, a njuna sposobnost prevajanja toplote je različna. Kovina hitreje prevaja toploto iz naših rok, kot pa papir. Kaj bo torej z našim pekačem in torto? Najbolje, da izmerimo. Vidimo, da sta enake temperature - razlog, zakaj se nam zdi, da je pekač boj vroč kot pecivo, je ta, da kovina hitreje prevaja toploto do naših rok. Pravilni odgovor je torej B - temperatura pekača in torte je skoraj enaka. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/OMP-MSC-20171216-009-ODLOMEKEKSRUM9-MSC_34738279_1.mp4 SLO1 206 clean Temperatura je področje, kjer nas občutek včasih lahko tudi zavede. Zagotovo nam je vsem jasno, da se pekača ne smemo dotakniti z golimi rokami, medtem ko nas biskvit verjetno ne bo zares spekel. A kako je to mogoče, če sta bila oba v pečici pri enaki temperaturi? Da se bomo lažje prikopali do pravilnega odgovora, bomo za primer vzeli dva čisto druga predmeta. Tukaj imam knjigo in kovinsko posodo. Če se ju dotaknete, bi rekli, da imata enako temperaturo ali ne? Ugotovili smo torej, da sta tako kovinska posoda kot papirnata knjiga enake temperature, čeprav se nam zdi, da je prva hladnejša kot druga. Temperatura je enaka, a njuna sposobnost prevajanja toplote je različna. Kovina hitreje prevaja toploto iz naših rok, kot pa papir. Kaj bo torej z našim pekačem in torto? Najbolje, da izmerimo. Vidimo, da sta enake temperature - razlog, zakaj se nam zdi, da je pekač boj vroč kot pecivo, je ta, da kovina hitreje prevaja toploto do naših rok. Pravilni odgovor je torej B - temperatura pekača in torte je skoraj enaka. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 16 Dec 2017 08:55:00 +0000 Kdo je bolj vroč? V deveti oddaji se bodo Bina, kapetan Klemen in Amon iz OŠ Dravlje pomerili z Evo, kapetanko Niko in Renejem iz I. OŠ Rogaška Slatina. Preizkusili bodo, kaj se zgodi s kapljicami vode na vroči ponvi, babica pa jim bo dvakrat odnesla točke. Pri možganskem labirintu bo prav prišla čelada, o zmagovalcu pa bo odločalo zadnje vprašanje. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/04/OMP-MSC-20171216-009--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_34616663_1.mp4 SLO1 2558 clean V deveti oddaji se bodo Bina, kapetan Klemen in Amon iz OŠ Dravlje pomerili z Evo, kapetanko Niko in Renejem iz I. OŠ Rogaška Slatina. Preizkusili bodo, kaj se zgodi s kapljicami vode na vroči ponvi, babica pa jim bo dvakrat odnesla točke. Pri možganskem labirintu bo prav prišla čelada, o zmagovalcu pa bo odločalo zadnje vprašanje. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 16 Dec 2017 08:55:00 +0000 OŠ Dravlje in I. OŠ Rogaška Slatina Ko vodo segrevamo in ko doseže točko vrelišča, začne izparevati. Vendarle: ali je učinek enak, če na vročo ponev kapnemo le nekaj kapljic? Odgovor je ne! Ker je ponev tako vroča, začne del kapljice seveda izparevati, plast pare pa oblikuje tanek sloj tik pod posamezno kapljico, ki tako začne lebdeti v ponvi. Enako se zgodi, ko po tleh zlijemo tekoči dušik, katerega kapljice gredo po celotni površini prostora. Temu pojavu pravimo Leidenfrostov efekt . Pravilni odgovor je torej A. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/OMP-MSC-20171216-009-ODLOMEKEKSVIO9-MSC_34738398_1.mp4 SLO1 149 clean Ko vodo segrevamo in ko doseže točko vrelišča, začne izparevati. Vendarle: ali je učinek enak, če na vročo ponev kapnemo le nekaj kapljic? Odgovor je ne! Ker je ponev tako vroča, začne del kapljice seveda izparevati, plast pare pa oblikuje tanek sloj tik pod posamezno kapljico, ki tako začne lebdeti v ponvi. Enako se zgodi, ko po tleh zlijemo tekoči dušik, katerega kapljice gredo po celotni površini prostora. Temu pojavu pravimo Leidenfrostov efekt . Pravilni odgovor je torej A. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 16 Dec 2017 08:55:00 +0000 Voda na vroči ponvi Številni mlečni izdelki so koristni za naše telo, saj vsebujejo veliko kalcija, so bogat vir beljakovin, ki so pomembne za rast mišic, vsebujejo pa tudi maščobe, iz katerih črpamo energijo. Poleg beljakovin in maščob sta v mleku še laktoza, ki je oblika sladkorja, in seveda voda. Pred seboj imamo kozarce, ki vsebujejo možne odgovore. Poglejmo, ali je v katerem izmed njih sir! - Soljeno mleko, ki je bilo v hladilniku, se ni spremenilo v sir. Dobili smo le slano mleko. - Mleko, ki je stalo na sobni temperaturi, se je skisalo, iz česar pa ne nastane sir. - Jogurt dobimo z dodatkom bakterijskih kultur mleka, a iz njega ne nastane sir. Tudi dodano maslo ne igra nobene vloge. Če želimo sir, moramo vplivati neposredno na beljakovine v mleku, ki jih imenujemo kazeini. Ti se združujejo v kapljice, ki se prosto gibajo po mleku. Tukaj imamo mleko, ki že skoraj vre. Ko bo zavrelo, bomo dodali malo limone. S tem spremenimo razmere, okolje postane bolj kislo in kapljice kazeinov se začnejo privlačiti in tvoriti koščke. Vidimo, da se je mleko v grobem ločilo na beljakovinski in maščobni del, ki mi pravimo sirno zrno, in tekoči del, ki mu pravimo sirotka. Če bi počakali še nekaj minut, bi lahko skozi krpo precedili sirotko in ju ločili. Sveži sir lahko še malo posolimo, potem pa je pripravljen, da ga pojemo! Pravilni odgovor je torej C - vrelemu mleku dodaš sok ene limone. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/OMP-MSC-20171209-008-ODLOMEKEKSRUM8-MSC_34736725_1.mp4 SLO1 217 clean Številni mlečni izdelki so koristni za naše telo, saj vsebujejo veliko kalcija, so bogat vir beljakovin, ki so pomembne za rast mišic, vsebujejo pa tudi maščobe, iz katerih črpamo energijo. Poleg beljakovin in maščob sta v mleku še laktoza, ki je oblika sladkorja, in seveda voda. Pred seboj imamo kozarce, ki vsebujejo možne odgovore. Poglejmo, ali je v katerem izmed njih sir! - Soljeno mleko, ki je bilo v hladilniku, se ni spremenilo v sir. Dobili smo le slano mleko. - Mleko, ki je stalo na sobni temperaturi, se je skisalo, iz česar pa ne nastane sir. - Jogurt dobimo z dodatkom bakterijskih kultur mleka, a iz njega ne nastane sir. Tudi dodano maslo ne igra nobene vloge. Če želimo sir, moramo vplivati neposredno na beljakovine v mleku, ki jih imenujemo kazeini. Ti se združujejo v kapljice, ki se prosto gibajo po mleku. Tukaj imamo mleko, ki že skoraj vre. Ko bo zavrelo, bomo dodali malo limone. S tem spremenimo razmere, okolje postane bolj kislo in kapljice kazeinov se začnejo privlačiti in tvoriti koščke. Vidimo, da se je mleko v grobem ločilo na beljakovinski in maščobni del, ki mi pravimo sirno zrno, in tekoči del, ki mu pravimo sirotka. Če bi počakali še nekaj minut, bi lahko skozi krpo precedili sirotko in ju ločili. Sveži sir lahko še malo posolimo, potem pa je pripravljen, da ga pojemo! Pravilni odgovor je torej C - vrelemu mleku dodaš sok ene limone. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 9 Dec 2017 08:55:00 +0000 Izdelaj svoj sir! Odgovor bomo našli tako, da bomo primerjali običajno in brezglutensko testo. Tukaj imamo dve kroglici testa, iz katerih ne bi pripravili preveč dobrega kruha, saj smo uporabili le vodo in moko - a preostalih sestavin za peko kruha ta trenutek ne potrebujemo, saj želimo pokazati le lastnosti glutena, ki pa je sestavni del moke. Gluten je pri peki kruha zelo pomemben. Sestavljen je iz glutenina in gliadina, dveh proteinov/beljakovin, ki ob stiku z vodo začneta tvoriti mrežo. Med obema testoma že na prvi pogled vidimo nekaj razlik, a kaj se zgodi, če poskušamo vsaj nekaj škroba sprati stran. Kot vidimo, je gluten prožen, medtem ko se brezglutensko testo bolj trga in noče tvoriti prožne strukture. Gluten torej ne vpliva na mastnost, hkrati pa ni nič težje prebavljiv, če nimamo celiakije. Kot smo lahko videli, gluten testu daje prožnost, torej je pravilni odgovor A! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/OMP-MSC-20171209-008-ODLOMEKEKSVIO8-MSC_34736963_1.mp4 SLO1 191 clean Odgovor bomo našli tako, da bomo primerjali običajno in brezglutensko testo. Tukaj imamo dve kroglici testa, iz katerih ne bi pripravili preveč dobrega kruha, saj smo uporabili le vodo in moko - a preostalih sestavin za peko kruha ta trenutek ne potrebujemo, saj želimo pokazati le lastnosti glutena, ki pa je sestavni del moke. Gluten je pri peki kruha zelo pomemben. Sestavljen je iz glutenina in gliadina, dveh proteinov/beljakovin, ki ob stiku z vodo začneta tvoriti mrežo. Med obema testoma že na prvi pogled vidimo nekaj razlik, a kaj se zgodi, če poskušamo vsaj nekaj škroba sprati stran. Kot vidimo, je gluten prožen, medtem ko se brezglutensko testo bolj trga in noče tvoriti prožne strukture. Gluten torej ne vpliva na mastnost, hkrati pa ni nič težje prebavljiv, če nimamo celiakije. Kot smo lahko videli, gluten testu daje prožnost, torej je pravilni odgovor A! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 9 Dec 2017 08:55:00 +0000 Gluten v testu V osmi oddaji bomo spremljali tesen boj med OŠ Toma Brejca in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. Erazem, Lucija in Tim ter Patrik, Jan in Aljaž bodo pokazali svoje poznavanje slovenskih mestnih občin in gradov, ugotavljali iz česa je židana marela in naredili domači sir. Možganski labirint bo pokazal, kdo je bolj spreten s črkami in komu bo uspelo sestaviti daljšo besedo. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/OMP-MSC-20171209-008--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_34614897_1.mp4 SLO1 2748 clean V osmi oddaji bomo spremljali tesen boj med OŠ Toma Brejca in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. Erazem, Lucija in Tim ter Patrik, Jan in Aljaž bodo pokazali svoje poznavanje slovenskih mestnih občin in gradov, ugotavljali iz česa je židana marela in naredili domači sir. Možganski labirint bo pokazal, kdo je bolj spreten s črkami in komu bo uspelo sestaviti daljšo besedo. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 9 Dec 2017 08:55:00 +0000 OŠ Toma Brejca, Kamnik in OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj Ob enakonočju na ekvatorju sonce v 12-ih urah opravi pot čez nebo, torej opiše kot 180°. Po treh urah od sončnega vzhoda bo torej sonce svetilo točno pod kotom 45°. Poglejmo, kakšna je dolžina sence pod takšnim kotom svetlobe. Drevo glede na tla tvori pravi kot, sonce pa glede na tla kot 45°. Ker je vsota vseh kotov v trikotniku 180°, je tudi kot med drevesom in soncem 45°. Pred seboj imamo enakokraki pravokotni trikotnik. Dve stranici bi morali biti enako dolgi - ti stranici predstavljata drevo in senco. Izmerimo dolžino sence z metrom. Dolžina našega drevesa je 1 m, senca pa meri enako! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/OMP-MSC-20171202-007-ODLOMEKEKSVIO7-MSC_34361675_1.mp4 SLO1 142 clean Ob enakonočju na ekvatorju sonce v 12-ih urah opravi pot čez nebo, torej opiše kot 180°. Po treh urah od sončnega vzhoda bo torej sonce svetilo točno pod kotom 45°. Poglejmo, kakšna je dolžina sence pod takšnim kotom svetlobe. Drevo glede na tla tvori pravi kot, sonce pa glede na tla kot 45°. Ker je vsota vseh kotov v trikotniku 180°, je tudi kot med drevesom in soncem 45°. Pred seboj imamo enakokraki pravokotni trikotnik. Dve stranici bi morali biti enako dolgi - ti stranici predstavljata drevo in senco. Izmerimo dolžino sence z metrom. Dolžina našega drevesa je 1 m, senca pa meri enako! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 2 Dec 2017 09:05:00 +0000 Lom svetlobe na ekvatorju Svetloba se pri prehodu med vodo in zrakom lomi. To pomeni, da nekoliko spremeni smer potovanja. Žarek svetlobe, ki zapusti morskega ježka, potuje skozi vodo pod večjim kotom kot skozi zrak. Naše oči pa svetlobo, ki jo sprejmejo, le podaljšajo v ravni črti. Zato se nam zdi, da je ježek bolj stran od nas, kot je v resnici. Če preizkusimo vse štiri možnosti, ugotovimo, da, moramo ciljati malo pred ježka, da ga tudi zadenemo! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/OMP-MSC-20171202-007-ODLOMEKEKSRUM7-MSC_34361628_1.mp4 SLO1 137 clean Svetloba se pri prehodu med vodo in zrakom lomi. To pomeni, da nekoliko spremeni smer potovanja. Žarek svetlobe, ki zapusti morskega ježka, potuje skozi vodo pod večjim kotom kot skozi zrak. Naše oči pa svetlobo, ki jo sprejmejo, le podaljšajo v ravni črti. Zato se nam zdi, da je ježek bolj stran od nas, kot je v resnici. Če preizkusimo vse štiri možnosti, ugotovimo, da, moramo ciljati malo pred ježka, da ga tudi zadenemo! http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 2 Dec 2017 09:05:00 +0000 Lom svetlobe - pod vodo Tokrat bodo z nami Gašper, Anja, Nadja iz OŠ 8 talcev Logatec ter Vid, Martin in Maks iz OŠ Stopiče. Preizkusili se bodo v poznavanju slovenskih sladkovodnih rib in časovnih pasov v Evropi. S Katjo bodo preverili, kako oziroma če nam voda spremeni pogled. Uganjevali bodo, koliko čebelarjev imamo v Sloveniji. To in še več vas čaka v sedmi oddaji letošnje sezone. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/OMP-MSC-20171202-007--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2700 clean Tokrat bodo z nami Gašper, Anja, Nadja iz OŠ 8 talcev Logatec ter Vid, Martin in Maks iz OŠ Stopiče. Preizkusili se bodo v poznavanju slovenskih sladkovodnih rib in časovnih pasov v Evropi. S Katjo bodo preverili, kako oziroma če nam voda spremeni pogled. Uganjevali bodo, koliko čebelarjev imamo v Sloveniji. To in še več vas čaka v sedmi oddaji letošnje sezone. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 2 Dec 2017 08:55:00 +0000 OŠ 8 talcev, Logatec in OŠ Stopiče V tokokrog zaporedno vežemo baterijo, žarnico in enega od predmetov. Glede na prevodnost električnega toka ločimo materiale na prevodnike, ki prevajajo električni tok, in izolatorje, ki ga ne. Opazujemo, kdaj žarnica sveti. Tukaj imamo naš vir napetosti, LED diodo, in predmete, pri katerih želimo preveriti, ali bodo prevajali tok. Najprej poglejmo, kako sveti LED dioda, ko jo neposredno povežemo z virom napetosti. Zdaj bomo v tokokrog povezali še različne predmete. Snovi lahko ločimo na prevodnike in izolatorje. Kot že ime pove, prevodniki prevajajo tok, izolatorji pa ne. Hitro bomo ugotovili, da ena izmed naših snovi spada v prvo skupino. Preizkusimo vse predmete. Očitno je grafit, ki je v svinčnikih, prevodnik, plastika, steklo in les pa niso! Les, plastika in steklo so vsi izolatorji. V navadnem svinčniku pa je jedro iz grafita, ki je zelo dober prevodnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/OMP-MSC-20171125-006-ODLOMEKEKSRUM6-MSC_34361039_1.mp4 SLO1 125 clean V tokokrog zaporedno vežemo baterijo, žarnico in enega od predmetov. Glede na prevodnost električnega toka ločimo materiale na prevodnike, ki prevajajo električni tok, in izolatorje, ki ga ne. Opazujemo, kdaj žarnica sveti. Tukaj imamo naš vir napetosti, LED diodo, in predmete, pri katerih želimo preveriti, ali bodo prevajali tok. Najprej poglejmo, kako sveti LED dioda, ko jo neposredno povežemo z virom napetosti. Zdaj bomo v tokokrog povezali še različne predmete. Snovi lahko ločimo na prevodnike in izolatorje. Kot že ime pove, prevodniki prevajajo tok, izolatorji pa ne. Hitro bomo ugotovili, da ena izmed naših snovi spada v prvo skupino. Preizkusimo vse predmete. Očitno je grafit, ki je v svinčnikih, prevodnik, plastika, steklo in les pa niso! Les, plastika in steklo so vsi izolatorji. V navadnem svinčniku pa je jedro iz grafita, ki je zelo dober prevodnik. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 25 Nov 2017 09:05:00 +0000 Prevodnik v tokokrogu V tokokrog zaporedno vežemo baterijo, žarnico, ampermeter in obe elektrodi. Elektrodi potopimo najprej v vodovodno vodo in odčitamo tok. Zapišemo ga. Potem elektrodi obrišemo in potopimo v naslednjo posodo z destilirano vodo, na enaki razdalji kot v prejšnjo. Odčitamo tok. Zapišemo ga. Zdaj nadaljujemo s sladkano vodo. Primerjamo rezultate za tok med seboj. Večji ko je električni tok, močneje sveti žarnica. Potopimo še v slano vodo. Voda je sama po sebi zelo slabo prevodna, torej skozi njo ne teče električni tok. Če pa ji dodamo ione, potem ti ustvarijo električni tok tudi skozi vodo. Vir ionov so na primer ionski kristali, kot je kuhinjska sol NaCl. Ioni so tudi prenašalci električnega toka v človeškem telesu in drugih organizmih. Pomembni so za pošiljanje signalov po živčnih vlaknih in tudi v celičnem metabolizmu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/OMP-MSC-20171125-006-ODLOMEKEKSVIO6-MSC_34361206_1.mp4 SLO1 171 clean V tokokrog zaporedno vežemo baterijo, žarnico, ampermeter in obe elektrodi. Elektrodi potopimo najprej v vodovodno vodo in odčitamo tok. Zapišemo ga. Potem elektrodi obrišemo in potopimo v naslednjo posodo z destilirano vodo, na enaki razdalji kot v prejšnjo. Odčitamo tok. Zapišemo ga. Zdaj nadaljujemo s sladkano vodo. Primerjamo rezultate za tok med seboj. Večji ko je električni tok, močneje sveti žarnica. Potopimo še v slano vodo. Voda je sama po sebi zelo slabo prevodna, torej skozi njo ne teče električni tok. Če pa ji dodamo ione, potem ti ustvarijo električni tok tudi skozi vodo. Vir ionov so na primer ionski kristali, kot je kuhinjska sol NaCl. Ioni so tudi prenašalci električnega toka v človeškem telesu in drugih organizmih. Pomembni so za pošiljanje signalov po živčnih vlaknih in tudi v celičnem metabolizmu. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 25 Nov 2017 09:05:00 +0000 Tokokrog v vodnih raztopinah V šesti oddaji se bosta pomerili Oš Srečka Kosovela Sežana, ki jo predstavljajo Aljaž, kapetanka Tinkara in Ruj ter OŠ Hudinja, ki jo zastopajo Hugo, kapetanka Hana in Lucijan. Tekmovalci bodo med drugim preizkušali prevodnost vsakdanjih predmetov in različnih raztopin, se z ljudskimi pesmimi vrnili v čas kmečkih uporov in vojn ter se podali v vesolje, kjer bodo raziskali, kateri planeti nosijo obroče. Pot iz možganskega labirinta bo prinesla nove točke, pridobljen brihtolin pa bo z dvojnimi točkami morda odločal o zmagi ene od ekip. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/OMP-MSC-20171125-006--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2665 clean V šesti oddaji se bosta pomerili Oš Srečka Kosovela Sežana, ki jo predstavljajo Aljaž, kapetanka Tinkara in Ruj ter OŠ Hudinja, ki jo zastopajo Hugo, kapetanka Hana in Lucijan. Tekmovalci bodo med drugim preizkušali prevodnost vsakdanjih predmetov in različnih raztopin, se z ljudskimi pesmimi vrnili v čas kmečkih uporov in vojn ter se podali v vesolje, kjer bodo raziskali, kateri planeti nosijo obroče. Pot iz možganskega labirinta bo prinesla nove točke, pridobljen brihtolin pa bo z dvojnimi točkami morda odločal o zmagi ene od ekip. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 25 Nov 2017 09:04:00 +0000 OŠ Srečka Kosovela, Sežana in OŠ Hudinja Rjavenje sadja je pojav, ki smo ga zagotovo opazili že vsi! Ko narežemo jabolko, hitro postane rjavo, če ga ne pojemo takoj. Tukaj se skrivajo vsi štirje primeri, ki so bili narisani na slikah: jabolko, ki smo ga prerezali in nanj nakapali jabolčni sok, ga dali v hladilno posodo, rezine, ki plavajo na vodi in nazadnje rezine, na katere smo nakapali limonin sok. Najprej se vprašajmo zakaj jabolko sploh porjavi? V celicah jabolka imamo ogromno različnih molekul, ki jim pravimo encimi. Ti skrbijo za vrsto nujnih procesov. Eden izmed takšnih encimov se ob prisotnosti kisika aktivira in začne razgrajevati spojine, ki jim pravimo fenoli. Fenole najdemo vsepovsod, tudi recimo v peškah in koži grozdnih jagod – tam jim namreč dajo tisti neprijeten grenek okus. Encimi v jabolku, ki si jih lahko predstavljamo kot mali molekularni strojčki, začnejo ob prisotnosti kisika pridno razgrajevati fenole in nastali produkti razgradnje, dajo sadežu rjavo barvo. Naša naloga je encim ustaviti pred delovanjem. Poglejmo kateri izmed načinov, ki smo jih videli na slikah, je dejansko deloval! Kot vidimo ni prišlo do rjavenja ob dodatku limone! Temu je tako, ker smo znižali pH, torej naredili okolje bolj kislo, kar je ustavilo encim pred delovanjem! Limono bi lahko uporabili še pri številnih sadežih, na primer banani, avokadu, hruški itd. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/OMP-MSC-20171118-005-ODLOMEKEKSVIO5-MSC_34360146_1.mp4 SLO1 182 clean Rjavenje sadja je pojav, ki smo ga zagotovo opazili že vsi! Ko narežemo jabolko, hitro postane rjavo, če ga ne pojemo takoj. Tukaj se skrivajo vsi štirje primeri, ki so bili narisani na slikah: jabolko, ki smo ga prerezali in nanj nakapali jabolčni sok, ga dali v hladilno posodo, rezine, ki plavajo na vodi in nazadnje rezine, na katere smo nakapali limonin sok. Najprej se vprašajmo zakaj jabolko sploh porjavi? V celicah jabolka imamo ogromno različnih molekul, ki jim pravimo encimi. Ti skrbijo za vrsto nujnih procesov. Eden izmed takšnih encimov se ob prisotnosti kisika aktivira in začne razgrajevati spojine, ki jim pravimo fenoli. Fenole najdemo vsepovsod, tudi recimo v peškah in koži grozdnih jagod – tam jim namreč dajo tisti neprijeten grenek okus. Encimi v jabolku, ki si jih lahko predstavljamo kot mali molekularni strojčki, začnejo ob prisotnosti kisika pridno razgrajevati fenole in nastali produkti razgradnje, dajo sadežu rjavo barvo. Naša naloga je encim ustaviti pred delovanjem. Poglejmo kateri izmed načinov, ki smo jih videli na slikah, je dejansko deloval! Kot vidimo ni prišlo do rjavenja ob dodatku limone! Temu je tako, ker smo znižali pH, torej naredili okolje bolj kislo, kar je ustavilo encim pred delovanjem! Limono bi lahko uporabili še pri številnih sadežih, na primer banani, avokadu, hruški itd. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 18 Nov 2017 09:05:00 +0000 Rjavenje jabolka V peti oddaji nove sezone se bosta pomerili OŠ Ormož, ki jo zastopajo Nuša, Jakob in Ana, ter OŠ Medvode, ki jo predstavljajo Uroš, Rok in Dominik. Tekmovalci bodo med drugim ugotavljali, iz česa je želatina ter kako preprečiti, da bi jabolko porjavelo. Podali se bodo v možganski labirint in iz prinešenih črk sestavljali besedo ter se potegovali tudi za brihtolina, ki podvoji točke vprašanja po izbiri ekipe in je morda ključen za zmago ene od ekip. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/OMP-MSC-20171118-005--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2699 clean V peti oddaji nove sezone se bosta pomerili OŠ Ormož, ki jo zastopajo Nuša, Jakob in Ana, ter OŠ Medvode, ki jo predstavljajo Uroš, Rok in Dominik. Tekmovalci bodo med drugim ugotavljali, iz česa je želatina ter kako preprečiti, da bi jabolko porjavelo. Podali se bodo v možganski labirint in iz prinešenih črk sestavljali besedo ter se potegovali tudi za brihtolina, ki podvoji točke vprašanja po izbiri ekipe in je morda ključen za zmago ene od ekip. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 18 Nov 2017 09:05:00 +0000 OŠ Ormož in OŠ Medvode Želatino smo verjetno videli, uporabljali in jedli že skoraj vsi. Ko je suha je prozorna in lomljiva, v vodi pa se raztopi. Najdemo jo v večini gumijastih sladkarij, želatinastih sladicah in celo nekaterih sladoledih ali jogurtih. Čeprav na pri pogled ne bi rekli, se želatino pridobi iz kosti, kože in vezivnih tkiv živali! Dejansko ne uporabimo prav teh omenjenih snovi v celoti, temveč potrebujemo protein, ki mu pravimo kolagen. Tega se nato obdela in dobimo mešanico proteinov, iz katerih pripravimo želatino. Kako bomo to dokazali? Tukaj imamo pripravljeno skodelico z želatino. Pred nekaj urami smo v takšno skodelico dali koščke ananasa. Zakaj? Ananas vsebuje encime, ki so sposobni razgrajevati mreže proteinov, ki jih tvori želatina. Če pogledamo, kaj je ananas storil z želatino v lončki, lahko opazimo, da je ostala le vodena mešanica! To razgrajevalno sposobnost ananasa lahko opazimo tudi, ko ga jemo ali pa če uporabljamo encime, ki jih vsebuje ananas pri pripravi mesa. Ti encimi so namreč sposobni zmehčati meso. Želatina je v bistvu proteinska mreža, ki je prej zadrževala vodo, sedaj pa so nam encimi iz ananasa to proteinsko mrežo pomagali razgraditi in voda se je sprostila. Tako torej vemo, da želatina ni plastika, maščoba, hkrati pa smo se naučili, da je živalskega izvora. Naslednjič, ko boste delali sladico z želatino, pa se le spomnite, da ni pametno uporabljati ananasa, ker vam bo ostala le voda. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/OMP-MSC-20171118-005-ODLOMEKEKSRUM5-MSC_34360040_1.mp4 SLO1 178 clean Želatino smo verjetno videli, uporabljali in jedli že skoraj vsi. Ko je suha je prozorna in lomljiva, v vodi pa se raztopi. Najdemo jo v večini gumijastih sladkarij, želatinastih sladicah in celo nekaterih sladoledih ali jogurtih. Čeprav na pri pogled ne bi rekli, se želatino pridobi iz kosti, kože in vezivnih tkiv živali! Dejansko ne uporabimo prav teh omenjenih snovi v celoti, temveč potrebujemo protein, ki mu pravimo kolagen. Tega se nato obdela in dobimo mešanico proteinov, iz katerih pripravimo želatino. Kako bomo to dokazali? Tukaj imamo pripravljeno skodelico z želatino. Pred nekaj urami smo v takšno skodelico dali koščke ananasa. Zakaj? Ananas vsebuje encime, ki so sposobni razgrajevati mreže proteinov, ki jih tvori želatina. Če pogledamo, kaj je ananas storil z želatino v lončki, lahko opazimo, da je ostala le vodena mešanica! To razgrajevalno sposobnost ananasa lahko opazimo tudi, ko ga jemo ali pa če uporabljamo encime, ki jih vsebuje ananas pri pripravi mesa. Ti encimi so namreč sposobni zmehčati meso. Želatina je v bistvu proteinska mreža, ki je prej zadrževala vodo, sedaj pa so nam encimi iz ananasa to proteinsko mrežo pomagali razgraditi in voda se je sprostila. Tako torej vemo, da želatina ni plastika, maščoba, hkrati pa smo se naučili, da je živalskega izvora. Naslednjič, ko boste delali sladico z želatino, pa se le spomnite, da ni pametno uporabljati ananasa, ker vam bo ostala le voda. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 18 Nov 2017 09:05:00 +0000 Iz česa je želatina? V četrti oddaji nove sezone 2017/2018 se bosta pomerili OŠ Žiri, ki jo zastopajo Lučka, Urh in Denis, ter OŠ Notranjski odred Cerknica, ki jo predstavljajo Alja, Lovro in Klara. Tekmovalci bodo med drugim ugotavljali, za velikost katerega sadja se pravzaprav poveča pas na hlačah, če se zredimo in ga povečamo za kakšno luknjo ali dve. Podali se bodo v možganski labirint in iz prinešenih črk sestavljali besedo ter se potegovali tudi za brihtolina, ki podvoji točke vprašanja po izbiri ekipe in je morda ključen za zmago ene od ekip. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/OMP-MSC-20171111-004--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2693 clean V četrti oddaji nove sezone 2017/2018 se bosta pomerili OŠ Žiri, ki jo zastopajo Lučka, Urh in Denis, ter OŠ Notranjski odred Cerknica, ki jo predstavljajo Alja, Lovro in Klara. Tekmovalci bodo med drugim ugotavljali, za velikost katerega sadja se pravzaprav poveča pas na hlačah, če se zredimo in ga povečamo za kakšno luknjo ali dve. Podali se bodo v možganski labirint in iz prinešenih črk sestavljali besedo ter se potegovali tudi za brihtolina, ki podvoji točke vprašanja po izbiri ekipe in je morda ključen za zmago ene od ekip. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 11 Nov 2017 09:05:00 +0000 OŠ Žiri in OŠ Notranjski odred, Cerknica Obroč postavimo na mizo in pas zapnemo tesno okoli njega. Potem podaljšamo pas za 2 luknjici (razdalja med dvema luknjicama je 3 cm) in ga postavimo nazaj na mizo tako, da je po vsej dolžini enakomerno odmaknjen od obroča. Med pas in obroč poskušamo po vrsti postaviti lešnik, oreh, slivo in jabolko. Opazujemo, kdaj postane predmet prevelik, da bi lahko padel za pas. Dolžina pasu je enaka obsegu obroča. Recimo, da ima obroč polmer r, potem je dolžina pasu l = 2Πr. Ko pas podaljšamo za 6cm, se tudi polmer tega kroga spremeni za Δr: l + 6 cm = 2Π(r+Δr). Torej velja 6cm = 2ΠΔr, iz tega pa sledi Δr = 6cm/2Π, kar znese približno en centimeter. V takšno luknjo lahko pade le lešnik, ne pa oreh, sliva ali jabolko. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/10/OMP-MSC-20171111-004-ODLOMEKEKSRUM4-MSC_34297456_1.mp4 SLO1 180 clean Obroč postavimo na mizo in pas zapnemo tesno okoli njega. Potem podaljšamo pas za 2 luknjici (razdalja med dvema luknjicama je 3 cm) in ga postavimo nazaj na mizo tako, da je po vsej dolžini enakomerno odmaknjen od obroča. Med pas in obroč poskušamo po vrsti postaviti lešnik, oreh, slivo in jabolko. Opazujemo, kdaj postane predmet prevelik, da bi lahko padel za pas. Dolžina pasu je enaka obsegu obroča. Recimo, da ima obroč polmer r, potem je dolžina pasu l = 2Πr. Ko pas podaljšamo za 6cm, se tudi polmer tega kroga spremeni za Δr: l + 6 cm = 2Π(r+Δr). Torej velja 6cm = 2ΠΔr, iz tega pa sledi Δr = 6cm/2Π, kar znese približno en centimeter. V takšno luknjo lahko pade le lešnik, ne pa oreh, sliva ali jabolko. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 11 Nov 2017 09:05:00 +0000 Obseg obroča Za lažji prikaz eksperimenta smo gumo pobarvali po celotnem obsegu. Položimo jo na začetek papirja in peljemo naravnost tako dolgo, da se 2x zavrti. Ko enkrat obrnemo pedal, se prvi zobci zavrtijo enkrat, torej se zadnji zobci in s tem zadnje kolo v tem času zavrtijo dvakrat. Prepeljemo torej dolžino, ki je enaka 2-kratnemu obsegu gume, ki znaša 2-krat polmer. Izmerimo dolžino sledi, ki jo je pustila barva. Polmer naše gume je ¼ metra, torej prepeljemo: 221/4=, kar znaša približno 3 metre. S pomočjo prestav na kolesu lahko torej kljub temu, da je guma majhna, le z enim obratom pedalov prevozimo večjo razdaljo. Kar pomeni, da ko se bližamo cestišču, je smiselno prestaviti v pravo prestavo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/10/OMP-MSC-20171111-004-ODLOMEKEKSVIO4-MSC_34297710_1.mp4 SLO1 150 clean Za lažji prikaz eksperimenta smo gumo pobarvali po celotnem obsegu. Položimo jo na začetek papirja in peljemo naravnost tako dolgo, da se 2x zavrti. Ko enkrat obrnemo pedal, se prvi zobci zavrtijo enkrat, torej se zadnji zobci in s tem zadnje kolo v tem času zavrtijo dvakrat. Prepeljemo torej dolžino, ki je enaka 2-kratnemu obsegu gume, ki znaša 2-krat polmer. Izmerimo dolžino sledi, ki jo je pustila barva. Polmer naše gume je ¼ metra, torej prepeljemo: 221/4=, kar znaša približno 3 metre. S pomočjo prestav na kolesu lahko torej kljub temu, da je guma majhna, le z enim obratom pedalov prevozimo večjo razdaljo. Kar pomeni, da ko se bližamo cestišču, je smiselno prestaviti v pravo prestavo. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 11 Nov 2017 09:05:00 +0000 Obseg gume Tukaj imam kocke. Zložimo jih v veliko kocko velikosti 4x4x4. Ta predstavlja Minkino torto. Minka je s kremo namazala 5 od 6 stranic kocke. Tukaj so pobarvane vse ploskve, ki jih lahko vidimo. Preštejmo kocke, ki imajo vsaj eno pobarvano ploskev. Ker ima kocka stranico 4, je na vsaki njeni ploskvi 4x4=16 manjših kock. Na zgornji ploskvi je torej 16 namazanih kock. Teh sedaj ne smemo še enkrat šteti na drugih ploskvah. Na vsaki stranski ploskvi je tako namazanih še 12 kock. Ampak 6 od teh je skupnih z drugo stranico, zato jih štejemo polovično. Imamo torej 16 + 4 x (6 + 6/2) = 52 namazanih kock. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/06/OMP-MSC-20171104-003-ODLOMEKEKSVIO3-MSC_34075531_1.mp4 SLO1 161 clean Tukaj imam kocke. Zložimo jih v veliko kocko velikosti 4x4x4. Ta predstavlja Minkino torto. Minka je s kremo namazala 5 od 6 stranic kocke. Tukaj so pobarvane vse ploskve, ki jih lahko vidimo. Preštejmo kocke, ki imajo vsaj eno pobarvano ploskev. Ker ima kocka stranico 4, je na vsaki njeni ploskvi 4x4=16 manjših kock. Na zgornji ploskvi je torej 16 namazanih kock. Teh sedaj ne smemo še enkrat šteti na drugih ploskvah. Na vsaki stranski ploskvi je tako namazanih še 12 kock. Ampak 6 od teh je skupnih z drugo stranico, zato jih štejemo polovično. Imamo torej 16 + 4 x (6 + 6/2) = 52 namazanih kock. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 4 Nov 2017 09:10:00 +0000 Razrez torte - kocke V tretji oddaji nove sezone 2017/2018 se bosta pomerili OŠ Zreče, ki jo predstavljajo Zala, Zdravko in Blaž, ter OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani, ki jo zastopajo Gabriel, Ana in Maša. Med drugim bomo lahko izvedeli, zakaj se nam zdi, da smo v vodi lažji ter kako enakomerno razporediti kremo, če spečemo torto v obliki kocke. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. Posebnost kviza je tudi možganski labirint in pa boj za brihtolina, ki podvoji točke vprašanja po izbiri ekipe in je morda ključen za zmago ene od ekip. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/24/OMP-MSC-20171104-003--LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 2699 clean V tretji oddaji nove sezone 2017/2018 se bosta pomerili OŠ Zreče, ki jo predstavljajo Zala, Zdravko in Blaž, ter OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani, ki jo zastopajo Gabriel, Ana in Maša. Med drugim bomo lahko izvedeli, zakaj se nam zdi, da smo v vodi lažji ter kako enakomerno razporediti kremo, če spečemo torto v obliki kocke. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. Posebnost kviza je tudi možganski labirint in pa boj za brihtolina, ki podvoji točke vprašanja po izbiri ekipe in je morda ključen za zmago ene od ekip. http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ Sat, 4 Nov 2017 09:05:00 +0000 OŠ Zreče in OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani SLO1 no RTV, MMC info@rtvslo.si MMC RTV Oddaja Male sive celice je na sporedu premierno v soboto ob 9.15 na TV SLO 1, s ponovitvama v sredo popoldne na TV SLO 1 in petek ob 19:00 na TV SLO 2. Male sive celice je kviz, ki ga spremljajo vse generacije. Namenjen je sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki po šolskih in področnih tekmovanjih pomerijo svoje znanje pred televizijskimi kamerami. Voditelj oddaje je Nik Škrlec. Oddaja Male sive celice je na sporedu premierno v soboto ob 9.15 na TV SLO 1, s ponovitvama v sredo popoldne na TV SLO 1 in petek ob 19:00 na TV SLO 2. Male sive celice je kviz, ki ga spremljajo vse generacije. Namenjen je sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki po šolskih in področnih tekmovanjih pomerijo svoje znanje pred televizijskimi kamerami. Voditelj oddaje je Nik Škrlec. sl Sat, 8 Dec 2018 09:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/otroski-male-sive-celice/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 8 Dec 2018 09:00:00 +0000 Male sive celice