Misija: kakovost

Trajnost kot pot do kakovosti

Wed, 27 May 2026 05:00:00 +0000

V novi epizodi podkasta Misija: kakovost se pogovarjamo z ravnateljico Osnovna šola Tončke Čeč, ga. Katarino Pajer Povh in koordinatorico Ekošole Barbaro Medvešek o tem, kako trajnost na njihovi šoli ni le ena izmed vsebin, temveč način razmišljanja, delovanja in skupnega razvoja šolske skupnosti. Tokratni pogovor odpira širše razumevanje trajnosti v vzgoji in izobraževanju. Ne govorimo le o ekoloških praksah, čeprav imajo te na šoli pomembno mesto, temveč predvsem o trajnosti izboljšav – o tem, kako spremembe v poučevanju, odnosih in vodenju postanejo dolgoročne, smiselne in vgrajene v vsakodnevno prakso. V ospredje postavljamo vprašanje, kako graditi kakovost, ki ni odvisna od posameznih projektov ali trenutnih pobud, temveč postane del kulture šole. Pri tem se naslanjamo tudi na spoznanja dobrih praks, kjer se jasno kaže, da so trajnostne izboljšave vedno rezultat premišljenega, podatkovno podprtega in skupnostno usmerjenega dela. Ko učitelji razvijajo svoje kompetence, ko šola sistematično spremlja lastno delo in ko so cilji jasno zastavljeni ter skupno sprejeti, se ustvarjajo pogoji za kakovost, ki se ne le doseže, ampak tudi ohranja in nadgrajuje. Poseben poudarek v epizodi namenjamo ekološki trajnosti, ki jo na šoli živijo vsak dan – skozi majhne, a dosledne korake, skozi vključevanje učencev v trajnostne dejavnosti ter skozi vzgojo za odgovoren odnos do okolja. Prav ta vsakodnevna praksa daje trajnosti pravi pomen: ne kot dodatku, temveč kot naravnemu delu šolskega življenja. Ob tem se pogovarjamo tudi o vlogi odnosov, sodelovanja in skupne vizije. Trajnost namreč ni le vprašanje vsebin, ampak tudi način, kako ljudje v šoli sodelujejo, se poslušajo in soustvarjajo spremembe. Epizoda tako odpira prostor za razmislek: Kako spremembe zasidrati tako, da trajajo? In kako lahko trajnost – tako pedagoška kot ekološka – postane gonilo razvoja in ne le cilj? Vabljeni k poslušanju pogovora, ki prepleta kakovost, skupnost in prihodnost – ter ponuja navdih za vse, ki verjamemo, da so najboljše spremembe tiste, ki trajajo. Poglavja: 00:00:48 Kaj za šolo pomeni trajnost? 00:01:50 Kaj pomeni biti Ekošola? 00:02:55 Kako trajnost, kot del kulture šole, prispeva h kakovosti delovanja šole? 00:04:50 Trajnostne vsebine so del pouka in ne le del različnih dodatnih vsebin. 00:07:17 Na šoli deluje tudi eko tim, kjer so vključeni predstavniki vseh deležnikov v šoli. 00:08:40 Kako se odločite, v katere projekte boste vključeni? 00:11:28 Kako pomembno je, da pridejo odločitve za projekte tudi iz strani učiteljev in učencev? 00:12:38 Kaj je projekt Podnebni tek? 00:16:47 Kako na šoli deluje Eko bralna značka? 00:18:55 Vključenost vseh na šoli v trajnostno usmerjenost šole. 00:21:03 Sodelovanje z lokalnim okoljem je pomembno. 00:21:55 Kako trajnost ciljev in razvojni načrti šole prispeva h kakovosti šole? 00:24:19 Odnosi so srce delovanja šole. 00:25:35 Poudarek dajejo drugačnemu, sodobnemu načinu poučevanja. 00:32:47 Kako se lotevajo evalvacije projektov? 00:34:37 Kako dobre prakse iz tujine vključujejo v svojo prakso? 00:35:58 Koliko časa traja, da se neka dobra praksa ponotranji in postane del kulture šole?

Kako umetna inteligenca spreminja učenje in poučevanje

Tue, 19 May 2026 05:00:00 +0000

V novi epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo srednješolsko učiteljico Majo Vičič Krabonja, iz Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, ki skupaj odpira eno ključnih vprašanj sodobnega izobraževanja: kaj umetna inteligenca pomeni za učenje – ne le za poučevanje. V ospredju pogovora je razumevanje digitalne kakovosti kot prepleta podatkov, tehnologije in pedagogike. Kaj pomeni kakovost v času, ko podatki nastajajo sproti, ko lahko tehnologija podpira personalizacijo učenja, hkrati pa odpira nova vprašanja o verodostojnosti znanja? Raziskujemo, kaj danes pomeni inovativna pedagogika – ali gre za uporabo novih orodij ali za globlji premik v razumevanju učenja, kjer so v ospredju kritično mišljenje, ustvarjalnost in sposobnost smiselne rabe informacij. Gostja se vsakodnevno sooča z uporabo umetne inteligence (UI) v šolah. Je UI res revolucija ali predvsem evolucija že obstoječih pristopov? Kje učiteljem dejansko olajša delo – na primer pri pripravi gradiv, diferenciaciji pouka ali sprotnem spremljanju napredka učencev – in kje ostajajo izzivi, kot so površinsko učenje, odvisnost od orodij ali vprašanja avtentičnosti izdelkov učencev? Poseben poudarek namenimo konkretnim primerom iz razredov: kako učitelji uporabljajo UI pri pouku, kako dijaki z njeno pomočjo raziskujejo, ustvarjajo in (včasih tudi) bližnjice do rešitev. Kaj deluje in kaj ne? Kje UI odpira prostor za globlje učenje in kje ga lahko celo omejuje? Razprava se dotakne tudi vpliva UI na ključne procese v izobraževanju – učenje, poučevanje, preverjanje znanja in samoevalvacijo. Kako preverjati znanje v času, ko odgovori niso več težko dostopni? Kako ohraniti ravnotežje med zaupanjem in preverjanjem? In kako lahko UI podpira refleksijo ter razvoj kakovosti na ravni učitelja, razreda in šole? Odpiramo tudi pomembno vprašanje pravičnosti: ali umetna inteligenca zmanjšuje ali povečuje razlike med učenci? Govorimo o digitalnem razkoraku, dostopu do tehnologije ter kompetencah učiteljev, ki postajajo ključni dejavnik kakovosti. Brez ustrezne podpore in razvoja kompetenc lahko UI hitro postane še en vir neenakosti. V zaključku se dotaknemo identitete učitelja v dobi UI. Kaj danes pomeni biti učitelj? Kako se spreminja njegova vloga – od posredovalca znanja k mentorju, usmerjevalcu in soustvarjalcu učnega procesa? In kako lahko šole ohranijo svojo temeljno vlogo prostora varnega, spodbudnega in smiselnega učenja tudi v digitalni dobi? Če vas zanima, kako UI preoblikuje razumevanje znanja, učenja in poučevanja ter kaj to pomeni za kakovost v vzgoji in izobraževanju, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost. Poglavja: 00:01:30 Se šolstvo uspešno odziva na tehnološke spremembe in inovacije? 00:02:30 Kaj se lahko naučimo iz primerov iz preteklosti – iz primerov družabnih omrežij? 00:04:11 Koliko učiteljev že pozna umetno inteligenco (UI) in jo uporablja pri svojem delu? 00:05:12 Kako se zaradi UI spreminja šolski prostor? 00:10:38 Kaj je največji izziv pri uporabi orodij UI v vzgoji in izobraževanju? 00:12:07 Koga bi bilo treba najbolj naslavljati, ko govorimo o UI? 00:14:11 Projekt Inovativna pedagogika 5.0 – Inovativna šola je usmerjen v razvoj digitalnih kompetenc učiteljev in učencev. 00:22:01 Kakšno znanje in veščine dajo takšni projekti otrokom v vrtcu in kaj vzgojiteljem? 00:23:15 Je pomembno, da otroke in mlade naučimo, da niso le uporabniki UI, temveč tudi kako deluje in kako jo lahko sami ustvarjajo? 00:24:29 Kako postanejo mladi kritični uporabniki UI? 00:30:02 Kako je učinkovit projekt Inovativna pedagogika 5.0 – Inovativna šola pri učencih in učiteljih? 00:32:02 Se kakovost znanja in poučevanja v dobi orodij UI povečuje ali znižuje? 00:40:11 Kako v času UI poteka preverjanje znanja in kakovost znanja? 00:42:14 Pravičnost in razlike v času UI 00:43:50 Kje se lahko danes uporablja orodje UI, da bi lahko dvignili kakovost šol, učne dosežke učencev? 00:45:52 Kako naprej po zaključku projekta Inovativna pedagogika 5.0 – Inovativna šola?

Projekti kot del razvoja šole

Fri, 27 Mar 2026 06:00:00 +0000

V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.

Citati:

Suzana Plemenitaš: Projektov ne izvajamo zaradi projektov samih. Z njimi želimo nadgraditi pouk, izboljšati načine poučevanja in predvsem zagotoviti, da učenci iz vsake vsebine odnesejo kar največ.

Suzana Plemenitaš: Bolj, ko hodimo na mobilnosti v tujino in širimo svoja obzorja, bolj jasno vidimo, kako dober je naš šolski sistem in na kaj vse moramo biti ponosni.

Nataša Gobec: Izmenjave v tujini so vir navdiha, saj nam odpirajo vpogled v nove prakse in pristope

Poglavja: 00:01:37 Kako izbirate projekte v katere se vključite? 00:02:13 Projekti so vključeni v letni delovni načrt in razvojni načrt šole. 00:02:58 Ali so prednostne naloge za vrtec in šolo enaki ali različni? 00:04:34 Ali prednostne naloge pridejo s strani vodstva ali od vseh zaposlenih na šoli? 00:05:37 Samoevalvacija se povezuje z vsebinami v vrtcu in šoli. 00:08:33 Kako projekti Erasmus+ projekti sledijo prednostnim nalogam in razvojnim ciljem šole? 00:14:03 Kje vidite koristi in prednosti Erasmus+ mobilnosti? 00:20:12 Vsega, kar vidite v tujini, ne morete prenesti v svoje okolje in šolo? 00:23:48 Projekte, v katerih sodelujete, povezujete tudi z razširjenim programom (RAP) in samim učnim procesom. 00:25:14 Kaj je to e-zvezek 00:27:11 Kako poteka evalvacija projektov? 00:29:38 Katere učinke projektov ste zaznali pri učencih? 00:31:56 Projekti so prinesli tudi izzive … 00:32:57 Projekti zahtevajo dodatno delo in prinašajo birokratske obveznosti. 00:35:06 Kako izbirati projekte in jih usklajevati z razvojnimi nalogami šole?

Skupna pot do kakovosti znanja

Thu, 26 Feb 2026 06:00:00 +0000

V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.

Citati

Klavdija Zorjan Škorjanec: "Potrebno je spremljati korake v procesu samoevalvacije. Videti kje smo se ustavili in kje smo napredovali ter se stalno izpopolnjevati in napredovati."

Polona Kosec Krajnc: "Na napakah se učimo."

Mag. Blanko Erhartič Kralj: "Ne smemo izgubiti fokusa iz naših ciljev. Če si bomo zadali preveč stvari, učinka ne bo."

Poglavja: 00:01:30 Iz česa ste izhajali, ko ste pripravljali akcijski načrt, ko ste določevali cilje šole? 00:04:30 Kaj so pokazali rezultati analize EPoS? 00:15:05 Kaj je Gimnaziji Ormož prinesla vključitev v Mreženje šol za kakovost? 00:18:03 Višji dosežki dijakov so njihov cilj, vendar se vse začne pri profesionalnem razvoju učiteljev. 00:20:43 Orodje OrKa jim je v veliko pomoč pri vpogledu v rezultate mature, posamezne naloge ter pri primerjavi z učnim uspehom. 00:24:00 Zakaj je taksonomija pomembna za šolsko prakso? 00:31:39 Znanje o taksonomiji učenja in preverjanju znanja so morali prenesti na zaposlene ter ga deliti tudi z dijaki. 00:35:28 Kaj je anonimni nabiralnik? 00:38:14 Del kakovostnega delovanja šole je tudi vpetost v lokalno okolje. 00:41:33 Kje vidite največje izzive pri projektu Mreženje šol za kakovost?

Komunikacija je ključ

Wed, 28 Jan 2026 06:00:00 +0000

V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico mag. Stašo Florjanič iz Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki z nami deli svoje izkušnje in poglede na vodenje šole, pomen komunikacije ter gradnjo kulture kakovosti. V ospredju pogovora so zaupanje, skupni cilji in zgled vodstva pri razvoju šole. Pri samoevalvaciji je jasna, odprta in premišljena komunikacija ključna. Ves čas je treba preverjati, ali vsi vključeni proces razumejo enako in ali so cilji resnično skupni. Brez skupnega razumevanja namena in smeri samoevalvacija ne more izpolniti svoje vloge kot orodje za izboljševanje prakse. Komunikacija je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja šole. Besede imajo moč, zato jih je treba uporabljati odgovorno in spoštljivo, a hkrati velja poudariti, da komunikacija niso le besede. Dejanja so pogosto najglasnejša oblika sporočanja – skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo, je temelj zaupanja in kulture kakovosti. Pomembna naloga ravnatelja je, da o samoevalvaciji redno obvešča celoten kolektiv ter zaposlene spodbuja k razumevanju njenega smisla. Ključno je, da samoevalvacijo dojemajo kot priložnost za izboljšave in skupno učenje, ne kot dodatno administrativno obremenitev. Za kakovost so odgovorni vsi zaposleni in sodelavci šole. To zahteva sodelovanje in odprto komunikacijo, ki temeljita na zaupanju, etičnosti in skupnih vrednotah. Šola, iz katere prihaja mag. Florjanič, ima oblikovan etični kodeks, ki ga upoštevajo zaposleni, dijaki in starši ter predstavlja pomembno vodilo za odnose in ravnanja. Ravnatelj v sodelovanju s timom za kakovost soustvarja pozitivno klimo, gradi sodelovanje z različnimi deležniki in spodbuja skupno postavljanje ciljev. Vodstvo zagotavlja neprekinjene komunikacijske procese znotraj šole in navzven ter uporablja različne kanale za dialog in izmenjavo informacij. Komunikacijske sposobnosti učiteljev imajo pri tem ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na odnose, učno klimo in kakovost poučevanja. S svojim zgledom, jasnim komuniciranjem in sodelovalnim vodenjem ravnatelj gradi kulturo kakovosti. Če vas zanima, kako lahko vodstvo šole s premišljeno komunikacijo in skupnimi cilji krepi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, vas vabimo k poslušanju podkasta.

Citat:

Mag. Staša Florjanič:
Učinkovita komunikacija je temelj, na katerem kakovost sploh lahko razpre svoja krila.

Komuniciramo zlasti z našimi dejanji.

Poglavja: 00:01:21 Kako pomembna je komunikacija za vzdušje na šoli, delovne pogoje in za kakovost delovanja šole in tudi uspeha dijakov? 00:01:47 Ključna dokumenta šole sta razvojni in akcijski načrt, zato je bistveno, da sta jasno in premišljeno komunicirana na način, ki zagotavlja informiranost in aktivno vključenost vseh vpletenih. 00:04:57 V zadnjem akcijskem načrtu šole je izboljšanje medosebnih odnosov opredeljeno kot eden izmed ključnih ciljev. 00:06:18 Kako preverjate in zasledujete cilj izboljšanja medosebnih odnosov? 00:10:39 Kako bo šolski etični kodeks pripomogel k izboljšanju medosebnih odnosov? 00:12:21 Kako se na šoli pogovarjate o šibkejših področjih delovanja šole, kako transparentni ste, ko gre kaj narobe? 00:22:09 Ob pojavu medvrstniškega nasilja je ključno vprašanje, kako mora šola ustrezno odreagirati ter koga vključiti v komunikacijo in koga ne. 00:25:45 S premišljeno komunikacijo lahko nesporazume pravočasno razrešimo ali jih celo preprečimo. 00:28:30 Izobraževanje zaposlenih na šoli na področju komunikacije je pomemben korak k bolj kakovostnim odnosom in sodelovanju. 00:31:42 Komunikacija med dijaki in z dijaki. 00:34:04 So vaša vrata vedno odprta za nasvet ali za pogovor, ko želijo povedati nekaj, kar jih teži? 00:36:05 Kdaj je komunikacija najtežja?

Sistematično do bralne pismenosti

Mon, 22 Dec 2025 06:00:00 +0000

V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta iz Radovljice ter sogovornice Tino Kuralt, učiteljico razrednega pouka, Tjašo Jazbec, učiteljico slovenščine in Nežo Rejc, učiteljico zgodovine, ki na šoli pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti. Bralna pismenost je eden ključnih dejavnikov uspeha učencev pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini. Kljub številnim nacionalnim pobudam rezultati kažejo upad, zato vprašanje, kako celostno in dolgoročno krepiti bralne zmožnosti učencev, ostaja osrednje vprašanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so se izboljševanja bralne pismenosti lotili sistematično in povezano. Z učenci razvijajo različne bralne strategije, izvajajo bralne projekte ter spodbujajo medpredmetno branje. Hkrati krepijo timsko sodelovanje učiteljev, skupno učenje in izmenjavo dobrih praks ter aktivno vključujejo starše in lokalno skupnost. Bralna pismenost na šoli ni odgovornost posameznikov, temveč celotnega kolektiva. Od leta 2023 sodelujejo v projektu Do kakovosti s samoevalvacijo, pri čemer so temo bralne pismenosti izbrali skupaj na pedagoški konferenci. Skupna ugotovitev je bila, da imajo učenci težave z razumevanjem besedil, zato so se sprememb lotili enotno in premišljeno. Na šoli izvajajo predopismenjevalne preizkuse ob vstopu v osnovno šolo, v tretjem razredu sistematično razvijajo hitrost branja in razumevanje prebranega, v četrtem in petem razredu pa več pozornosti namenjajo kritičnemu branju in poglobljenemu razumevanju besedil. Branje je vpeto v vsakdan šolskega življenja. Enkrat mesečno razredno uro namenijo dejavnosti Četrt ure literature. Bralne značke izvajajo tudi pri drugih predmetih, kot sta geografija in zgodovina. Pri likovni vzgoji učenci zgodbe poustvarjajo v strip ali dramsko besedilo, pri športni vzgoji pa v dejavnosti Beremo in športamo, kjer berejo in razumevajo pisna navodila za gibalne naloge. Na šoli organizirajo tudi branje s terapevtskim psom, branje z dedkom in babico, debatni krožek za razvoj izražanja ter delavnice Bralni izzivi za starše. Pomemben del bralne kulture predstavlja tudi literarni dogodek Zven Linhartovega mesta, na katerem učenci skupaj z vrstniki iz okoliških šol interpretirajo poezijo in prozo slovenskih avtorjev. Zanimiv je tudi projekt Poleti s knjigo, v okviru katerega povabijo slovenske avtorje, otroci pa na samem dogodku tudi prespijo. Epizoda ponuja vpogled v to, kako lahko premišljeno vodenje, jasno zastavljeni cilji in sodelovanje celotnega kolektiva prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela na ravni razreda, šole in skupnosti. Če vas zanima, kako lahko šola gradi kulturo branja ter z njo krepi kakovost učenja, vas vabimo k poslušanju podkasta.

Citati

Tina Kuralt: Družinsko okolje ima pri branju ogromno vlogo, predvsem je pomemben zgled staršev. Starši so tisti, ki branje otrokom predstavijo kot prijetno aktivnost.

Tjaša Jazbec: Idealno bi bilo, da bi bila bralna pismenost v prihodnosti temelj vseh učnih predmetov in ne zgolj pri slovenskem jeziku.

Neža Rejc: Vzdrževanje bralne kondicije je vedno pomembno, tudi za odrasle. Danes so nam na vsakem koraku dostopni video posnetki, ki nam dajejo instantni užitek. Prepričati odrasle, da odložijo ekrane in vzamejo v roko knjigo je težka naloga, kaj šele za otroke.

Poglavja: 00:00:59 Eno temeljnih vprašanj kakovosti v vzgoji in izobraževanju je, kako sistematično dvigniti bralno pismenost učencev. 00:03:13 Katero obdobje je najbolj ključno za osvajanje branja? 00:04:43 Kako vzdrževati bralno kondicijo? 00:06:13 Ali učitelji opažate, da bralna pismenost upada pri mladih? 00:07:12 Kako so se dviga bralne pismenosti učencev lotili na OŠ Antona Tomaža Linharta? 00:08:32 Projekt dviga bralne pismenosti vključuje vse zaposlene na šoli. 00:09:11 Kako so se dviga bralne pismenosti lotili v prvi triadi? 00:12:33 Povezanost med bralno kulturo in bralnimi dosežki posameznika. 00:13:22 Ali je individualizacija pouka potrebna? 00:15:32 Kako na predmetni stopnji spodbujajo zahtevnejše ravni znanja? 00:18:20 Kako poteka medpredmetno branje. 00:21:59 Kako v predmet športa vključujejo bralno pismenost? 00:23:08 projekt Poleti s knjigo 00:25:43 Ali opažate bolj pozitiven odnos do branja? 00:26:33 Četrt ure literature 00:28:00 Mladi berejo manj zahtevna besedila. 00:29:07 Kako sodelujejo s starši pri spodbujanju branja in bralne pismenosti. 00:34:13 Kakšen bralni vzgled so učitelji? 00:35:28 Bralni izziv za starše 00:36:21 Šola dobro sodeluje tudi z lokalno skupnostjo – knjižnico, muzeji, domom starostnikov. 00:37:30 festival Zven Linhartovega mesta 00:38:20 Kako merijo učinke projekta bralne pismenosti?

zMIGAJ! – ko gibanje ustvarja kakovost življenja

Thu, 20 Nov 2025 06:00:00 +0000

V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost se selimo tja, kjer kakovost raste iz gibanja, sodelovanja in dobre volje. Govorili bomo o projektu zMIGAJ!, ki ga vodi Zavod RS za šport Planica, njegov namen je spodbuditi gibalno dejavnost med mladimi ter prispevati k njihovemu zdravemu razvoju in telesni učinkovitosti. V projektu so sodelovali številni vzgojno-izobraževalni zavodi, med njimi tudi Dijaški dom Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. V tokratnem pogovoru gostimo Urško Bratkovič, mentorico, ki v šoli in dijaškem domu vodi dejavnosti konjereje, in Gašperja Puclja, koordinatorja športnih dejavnosti, iz Dijaškega in študentskega doma Grm Novo mesto, kjer so se projektu pridružili s svojo športno pobudo, ki dijake povezuje prek konjereje, fitnesa in ekipnih športov. Z njima je tudi dijak Tilen Maver, ki je sodeloval v projektu in iz prve roke ve, kako gibanje spreminja vsakdan. Z njimi smo se pogovarjali o tem, zakaj so se odločili za sodelovanje, kakšne izzive so srečali na poti in kaj se je v njihovem dijaškem domu spremenilo, odkar so se – dobesedno – zmigali. Projekt kaže, da gibanje ni le pot do boljšega telesnega počutja, ampak tudi do boljše povezanosti, večje motivacije in kakovostnejšega vsakdana dijakov in zaposlenih. Če vas zanima, kako lahko gibanje postane navdih za kakovostno življenje in delo v šoli ali dijaškem domu, prisluhnite novi epizodi podkasta Misija: kakovost. Poglavja: 00:01:56 Zakaj se je Zavod Grm Novo mesto vključil v projekt zMIGAJ! 00:03:20 Kaj opažate vzgojitelji in vzgojiteljice ali manj strukturiran prosti čas mladih vodi tudi v bolj tvegana vedenja? 00:04:12 Je dovolj ur športa že v šolskem urniku ali mladi rabijo več športa tudi v njihovem prostem času? 00:05:31 Kako mladi najraje preživljate svoj prosti čas? 00:06:34 Ali imate mladi raje, da je športno preživet prosti čas strukturiran ali ne? 00:07:35 Zakaj so si v Zavodu Grm Novo mesto projekt zMIGAJ! zastavili tako, kot so si ga – kaj je bil razlog za tak pristop? 00:09:30 Je bilo težko privabiti mlade k projektu zMIGAJ! ali ne? 00:12:56 Kako ti je všeč ponudba različnih športov v projektu? 00:13:40 Pomembno je, da dodatne ure športa v okviru projekta potekajo tudi pod strokovnim vodstvom. 00:16:30 S katerimi izzivi se je Zavod srečal pri projektu? 00:18:09 Izobraževanja in usposabljanja znotraj projekta zMIGAJ! 00:19:17 Kateri so pozitivni učinki projekta? 00:27:32 Tudi zaposleni so del projekta in ena od skupin, ki pri projektu sodelujejo. 00:29:52 Kako lahko gibanje in kakovost preživljanja prostega časa izboljša kakovost življenje v Zavodu? 00:33:32 Kako v športne aktivnosti privabiti tiste, ki se s športom ne ukvarjajo?

Z vodenjem do kakovosti

Thu, 16 Oct 2025 05:00:00 +0000

V tokratni epizodi gostimo dr. Mihaelo Zavašnik, vodjo Središča za profesionalni razvoj, kakovost in raziskovanje z Zavoda RS za šolstvo in eno osrednjih strokovnjakinj na področju šolskega vodenja, profesionalnega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev ter kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Z njo se pogovarjamo o tem, kako razmišljati o sistemu kakovosti celostno in kako v tem okviru uspešno voditi in pri vodenju podpirati vzgojno-izobraževalne zavode. Rdeča nit pogovora je vprašanje: Kako lahko ravnatelji kot vodje in javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja kot podporni element prispevajo h kakovosti delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov? Dr. Zavašnik pojasni, katere institucionalne oblike podpore so v Sloveniji že na voljo za pomoč ravnateljem pri uresničevanju te naloge – od sistemskih dokumentov in standardov vodenja do konkretnih orodij za refleksijo, načrtovanje ter vodenje ljudi, učenja in organizacije. Predstavimo ključne ugotovitve raziskav in izkušenj iz prakse: • zakaj je vodenje, takoj za poučevanjem, drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na učenje otrok, učencev in dijakov, • katere temeljne vodstvene prakse uporabljajo uspešni vodje, • kako se v Sloveniji razvija sistem podpore za profesionalni razvoj ravnateljev in drugih vodij, • zakaj je vodenje priložnost za večjo kakovost in večjo strokovno avtonomijo v zavodih. V epizodi predstavimo tudi priročnik Vodenje v vzgoji in izobraževanju: orodjarna za ravnatelje in druge vodje, ki sta ga izdala Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Zavod RS za šolstvo, in ponuja orodja za samorefleksijo, delo s timi, upravljanje sprememb in vodenje pedagoškega procesa. Če vas zanima, kako sistematično graditi šolsko kulturo, kako s premišljenim vodenjem soustvarjati kakovostno šolo ali vrtec, vas vabimo k poslušanju.

Citata:

»Vsak vodja mora najprej izjemno dobro poznati sebe, zato da bi lahko vodil druge.«

»Vodja naj si vzame veliko časa za zaposlene.«

Poglavja: 00:01:25 Kako vodenje ravnatelja ali ravnateljice lahko vpliva na učenje otrok, učencev in dijakov? 00:02:45 3 ključna vprašanja vodenja: kaj na šoli ali vrtcu moramo, kaj želimo in kaj zmoremo? 00:05:26 Prednostni cilji izboljšav se izbere skupaj z vsemi zaposlenimi. 00:06:37 Morajo biti ravnatelji, ravnateljice supermani? 00:09:31 Kako dobro je pri nas razvito distribuirano vodenje, srednje vodenje? 00:12:54 Kako dobro so v Sloveniji ravnatelji in ravnateljice usposobljeni za svoj položaj? 00:17:28 S kakšnimi izzivi se danes soočajo ravnatelji in ravnateljice? 00:19:23 Priročnik: Vodenje v vzgoji in izobraževanju: Orodjarna za ravnatelje in druge vodje 00:20:32 Zakaj je vodenje sebe na prvem mestu? 00:21:42 Orodja in pripomočki, ki so lahko vodjem v pomoč. 00:24:13 Katere lastnosti mora imeti dober ravnatelj, ravnateljica? 00:26:49 Ravnatelj, ravnateljica usmerja tudi pedagoško delo. 00:28:50 Odnosi do zaposlenih in med zaposlenimi so pomembni. 00:33:21 Ali v Sloveniji znamo vzgajati vodje? 00:35:12 Kako v Sloveniji še izboljšati podporo vodjem?

Vključenost je ključ kakovosti

Thu, 18 Sep 2025 05:00:00 +0000

Kristina Angelov Troha, ravnateljica Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in Kristina Valič, pomočnica ravnateljice ter vodja razvojnega tima, skupaj s kolektivom načrtujeta razvoj šole na podlagi samoevalvacijskih spoznanj in v skladu s smernicami iz Zbirke Kakovost v vrtcih in šolah. Njihova prednostna cilja v triletnem razvojnem in akcijskem načrtu sta povečati delež učencev, ki se počutijo sprejete v oddelku, ter delež tistih, ki se dobro počutijo v šoli – saj je kakovost mogoče graditi le v okolju, kjer se vsi počutijo vključene in varne. Tretje leto zapored izvajajo program tutorstva, v katerem starejši učenci nudijo podporo mlajšim – ne nujno pri učenju, temveč v obliki medvrstniškega povezovanja. V okviru »prijateljskih razredov« skupaj kuhajo, urejajo vrt, se športno udejstvujejo, berejo v angleščini. Ta vez med prijateljskima razredoma se ohranja štiri leta, kar ustvarja občutek pripadnosti in varnosti. Posebej so pozorni na učence s priseljenskim ozadjem – želijo povečati njihove učne dosežke in izboljšati sodelovanje s starši. Izpeljali so intervjuje s starši, ki so izrazili željo po vključevanju v skupne dejavnosti, ne zgolj ločenih dogodkih. Ustanovili so delovno skupino, ki se s tem sistematično ukvarja. Učencem nudijo družabne igre in skupno branje, kjer krepijo znanje jezika in razvijajo socialne veščine. Že več kot desetletje si prizadevajo za povezovanje med učenci in zaposlenimi. Poseben poudarek dajejo vključevanju otrok s posebnimi potrebami – skupaj z ostalimi učenci hodijo v šolo v naravi in se družijo na skupnem atriju, kjer se igrajo glede na interese, ne glede na odločbo. Poseben poudarek dajejo razrednim uram – uvajajo jih tedensko, obravnavajo aktualne teme, razvijajo odnose, gradijo skupnost. Ne želijo več, da bi bile razredne ure na urniku kot zadnja ura dneva. Ustvarili so tudi gradivo za razrednike, za vse učitelje pa izvajajo usposabljanja na teme, ki jih obravnavajo na razrednih urah. Pri spremljanju počutja in potreb učencev ne uporabljajo več samo klasičnih anket, temveč metodo svetovne kavarne (»world café«), kjer vlogo moderatorja prevzame učenec. Skrb za kakovost vključuje tudi zaposlene in njihovo dobro počutje v službi – izvajajo intervizije, sodelujejo s Centrom za krepitev zdravja Ajdovščina, omogočajo rekreativno plavanje, organizirajo čajanke, praznovanja ter neformalna druženja. Na podatkovni steni si med seboj izmenjujejo spodbudne misli. Zaposleni svoje znanje in kompetence delijo z drugimi – denimo z delavnicami kamišibaja in kvačkanja. Z lokalno skupnostjo sodelujejo na tematskih srečanjih, kjer se pogovarjajo o skupnih izzivih in dobrih praksah. Aktivno sodelujejo z občino, vrtcem, CSD-jem, Rdečim križem, Ljudsko univerzo – na tematskih srečanjih, kjer si izmenjujejo dobre prakse in izzive. Vse to je del celostnega pristopa h kakovosti, ki temelji na vključevanju – učencev, staršev, zaposlenih in okolja. Vabljeni k poslušanju!

Kristina Angelov Troha: »Vzdušje med zaposlenimi je pomembno. V vsakem zaposlenem želimo odkriti njegove močne plati, se spoznati in biti kritični prijatelji drug do drugega.«

Kristina Valič: »Samoevalvacijsko kulturo na naši šoli razvijamo sistematično že deset let. Predstavlja temelj našega delovanja, saj omogoča stalne izboljšave, poglobljeno refleksijo in predvsem usmerjeno načrtovanje razvoja šole.«

Poglavja: 00:00:40 Kako ste prišli do prednostnih nalog šole? 00:01:57 Kako je samoevalvacija del procesa delovanja šole? 00:03:16 Je 3-letno obdobje dovolj dolgo, da sprejmete in udejanjite vaše načrte, cilje, razvoj, ki ste si ga zadali? 00:04:49 Kako ste začeli s projektom kakovost na vaši šoli? 00:10:02 Kje so največji izzivi pri delu z učenci s priseljenskim ozadjem? 00:16:15 Kako deluje tutorstvo? 00:18:10 Kaj so to prijateljski razredi? 00:21:43 Vloga učiteljev in učiteljic pri dejavnostih. 00:23:21 Učenci aktivno prispevajo k oblikovanju šolskega vsakdana s svojimi idejami in pobudami. 00:27:50 Šola je upoštevala povratno informacijo učencev in učenk glede razrednih ur. 00:30:12 Prilagojeni program ni ločen od drugih programov v šoli. 00:33:06 Ena od prednostnih nalog šole je tudi dobro počutje zaposlenih. 00:38:58 Sodelovanje z lokalnim okoljem.

Moč razširjenega programa

Wed, 20 Aug 2025 05:00:00 +0000

V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost se posvetimo razširjenemu programu osnovne šole – tistemu delu vzgojno-izobraževalnega dela, ki sega onkraj obveznih predmetov in ponuja učencem dodatne možnosti za razvoj njihovih interesov, talentov in osebnostnih potencialov. V času hitrih družbenih, tehnoloških in gospodarskih sprememb postaja vse bolj jasno, da ob znanju, pridobljenem skozi obvezni kurikulum, otroci in mladi potrebujejo tudi življenjske in prečne veščine – kot so sodelovanje, kreativnost, kritično mišljenje, samoiniciativnost, empatija in digitalna pismenost. To so kompetence, ki jih bodo nujno potrebovali za aktivno življenje v prihodnosti, kjer bodo srečevali izzive, ki jih danes še ne poznamo, in opravljali poklice, ki še sploh niso nastali. Da bodo pri tem uspešni, jim moramo že danes omogočiti, da razvijajo svoje močne plati, iščejo lastne interese in se učijo sprejemati odgovorne odločitve. Razširjeni program osnovne šole (RAP) učencem omogoča, da se vključujejo v različne dejavnosti na področjih gibanja, zdravja, umetnosti, kulture, medosebnih odnosov in osebnostnega razvoja. S tem šola postane prostor, kjer se učenci lahko izražajo in rastejo na način, ki je skladen z njihovimi individualnimi potrebami in potenciali. Ob tem se poglabljajo tudi odnosi med učitelji in učenci, kar prispeva k večji motivaciji, povezanosti in varnemu učnemu okolju. Gostja epizode je mag. Polonca Petrica Ponikvar, ravnateljica Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke. Z nami deli svoje izkušnje in poglede na to, kako lahko razširjeni program postane živa vez med šolo in življenjem učencev ter kako pomembno je, da v ospredje postavljamo celostni razvoj otroka, ne le njegovih učnih dosežkov. V pogovoru predstavi tudi načine, kako šola strateško povezuje razširjeni program z mednarodnimi projekti, v katere se vključujejo. Projekti ponujajo priložnost za dodatno nadgradnjo obstoječih dejavnosti in uvajanje inovativnih pristopov. Ko so ti projekti smiselno načrtovani, usklajeni z vizijo šole in umeščeni v širši razvojni načrt, lahko pomembno prispevajo h kakovostnemu delovanju šole. Podkast ponuja vpogled v konkretne prakse, izzive in priložnosti razširjenega programa.

Citat:

mag. Polonca Petrica Ponikvar: »Pri načrtovanju RAP-a je ključno, kateremu področju namenimo poudarek.«

Poglavja: 00:00:32 RAP je lahko tudi priložnost – za učence in za šolo. 00:01:40 Razvijanje življenjskih in prečnih veščin. 00:03:34 Določitev prioritetnih področij – digitalna pismenost, podnebna pismenost, čustvena inteligenca, ki se vpletajo v vse predmete obveznega programa. 00:07:59 Izzivi pri uvajanju RAP-a? 00:13:54 Je RAP priložnost tudi za učitelje in učiteljice, da krepijo svoja močna področja? 00:14:21 RAP dejavnosti povezujejo z lokalno skupnostjo. 00:16:26 Učenci in učenke si sami izberejo, v katere programe RAP-a se bodo vključili – je to prednost ali slabost? 00:18:33 Ali lahko infrastruktura šole omejuje ali usmerja izbor programov v okviru RAP-a? 00:19:38 Pomislek pri uvajanju RAP-a je bil, da bo manj časa za nestrukturirano igro – to drži? 00:21:06 Katero dejavnost RAP izbrati? Kdo izvaja RAP vsebine? 00:25:59 Kako usklajevati vse vsebine RAP-a z urnikom, prostorom in kadri? 00:28:44 RAP naj bi zagotavljal več avtonomnosti šolam. 00:29:11 Vključevanje mednarodnih projektov v RAP. 00:32:41 Ali RAP omejuje delo šole ali nudi večjo fleksibilnost? 00:33:34 Kako ste spremljali napredek RAP-a?

Samoevalvacija kot motor razvoja šole

Thu, 12 Jun 2025 05:00:00 +0000

Kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja šole in ne le še ena obveznost? V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo mag. Silvo Kastelic, ravnateljico Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki s svojim kolektivom uspešno prepleta samoevalvacijo z razvojnim načrtovanjem, vizijo in vsakodnevnim delovanjem šole. Na njihovi šoli samoevalvacija ni ločen proces ali dodatno administrativno delo, temveč integralni del strateških dokumentov, razvojnih načrtov in pedagoškega vsakdana. Na sistematičen način skrbijo, da so razvojna področja usklajena, cilji skupni, dokumenti med seboj povezani, rezultati pa uporabljeni za izboljšave, ki se dotikajo celotne šolske skupnosti. V ospredju je sodelovanje celotnega kolektiva – učiteljev, strokovnih delavcev, vodstva in tudi dijakov. Na šoli verjamejo, da je kakovost rezultat skupnega razmisleka, preglednega načrtovanja in rednega spremljanja napredka. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zunanji strokovnjaki (npr. iz Centra RS za poklicno izobraževanje, Filozofske fakultete, Zavoda RS za šolstvo), ki šoli nudijo teoretični okvir in podporo pri oblikovanju celostnega pristopa k razvoju. Skozi pogovor z ravnateljico mag. Silvo Kastelic izvemo, kako na šoli: • uporabljajo samoevalvacijo kot orodje za izboljševanje kakovosti poučevanja in delovanja šole, • skrbijo, da se samoevalvacija ne »drobi« po različnih dokumentih, ampak ostaja povezana, ciljno usmerjena in smiselno vključena v celotno načrtovanje, • spodbujajo medpredmetno sodelovanje in deljenje dobrih praks, tudi znotraj šole – z hospitacijami in predstavitvami primerov iz prakse, • razvijajo kulturo kakovosti kot počasen, a vztrajen proces, ki vključuje vse ravni šolskega delovanja, • sodelujejo z lokalno skupnostjo in vključujejo glas dijakov, ki aktivno izražajo želje, sodelujejo pri organizaciji dejavnosti in sooblikujejo šolski utrip. Pomemben poudarek epizode je tudi na uporabi standardiziranega vprašalnika EPOS, s katerim so na pobudo šolske komisije za kakovost oblikovali skupne cilje in poskrbeli, da je v proces vključen celoten kolektiv. EPOS jim ne daje le strukture in tem za razmislek, ampak tudi konkretno podporo pri razumevanju in nadgradnji lastnega dela, načrtovanju prihodnjih korakov in sledenju napredku. Epizoda ponuja številne navdihujoče uvide v to, kako lahko samoevalvacija postane živa praksa – prepoznavna, vključujoča in usmerjena k skupnemu izboljševanju. V ospredju ni birokracija, temveč kultura sodelovanja, zavedanja in odgovornosti, ki jo skupaj gradijo vsi – od vodstva do učiteljev, od dijakov do zunanjih strokovnjakov. Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja vsake šole in pomembno prispeva h kakovosti vzgoje in izobraževanja!

Citat

Mag. Silva Kastelic: »Okolje zaupanja in varnosti je v šolskem prostoru zelo pomembno za vse – tako za zaposlene kot za dijake.«

Poglavja: 00:00:20 Proces samoevalvacije je sestavni del poučevanja in vizije ter poslanstva šole. Odraža vse to, kar na šoli delamo. 00:02:22 Zunanja ocenjevanja dela na šoli. 00:05:47 Kako ustvariti zaupanje in varnost v šolskem prostoru? 00:07:18 Kako ustvariti pogoje, da bodo učitelji in učiteljice z drugimi delili svoje dobre in težavne izkušnje? 00:15:00 Kako z medpredmetnim povezovanjem in povezovalnimi projekti ustvarjajo skupnost? 00:17:50 Vključenost lokalne skupnosti. 00:20:02 Spodbujanje branja in povezovanje. 00:22:48 Kako nastaja razvojni letni načrt s prednostnimi nalogami? 00:29:47 Upoštevanje mnenja dijakov. 00:31:14 Je samoevalvacija notranja ali zunanja oblika presoje? 00:33:05 Konstruktivna kritika je dobrodošla. 00:34:04 Kako šola v svoje delovanje vključuje samoevalvacijo?

Profesionalni razvoj strokovnih timov

Thu, 15 May 2025 05:00:00 +0000

V tej epizodi podkasta “Misija: kakovost” gostimo Liljano Plaskan, ravnateljico Vrtca Litija, ki s strastjo in predanostjo že 17 let vodi to razvejano ustanovo, pred tem pa je 20 let delovala kot vzgojiteljica. Prav preplet obeh vlog – vzgojiteljice in ravnateljice – ji omogoča celostno razumevanje potreb, izzivov in priložnosti za razvoj kakovosti v vrtcu. Tokratni pogovor bo osvetlil, kako v Vrtcu Litija zavestno skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar je temelj za kakovostno delo z otroki in starši. Vrtec deluje na kar devetih lokacijah, kar prinaša številne organizacijske in komunikacijske izzive, a hkrati odpira tudi prostor za ustvarjalno iskanje rešitev in inovativne pristope k povezovanju strokovnih timov. Liljana Plaskan bo predstavila številne metode in oblike dela znotraj kolektiva, ki jih vpeljujejo z namenom krepitve sodelovanja, strokovne refleksije in timskega duha. Med njimi so ledolomilci (icebreakerji), igre, video coaching, igre vlog, kolegialne hospitacije ter stalna refleksija, ki se prepleta z vsakdanjim delom. Pomemben del kulture vrtca je tudi zavedanje, da so napake dovoljene – saj pomenijo priložnost za učenje in rast. Ustvarjajo varno okolje, v katerem se zaposleni počutijo slišane, spoštovane in podprte. Poseben poudarek bo tudi na letnih pogovorih, ki jih ravnateljica vsako leto opravi z vsemi zaposlenimi. Ti niso le formalnost, temveč dragocen trenutek za osebni in strokovni stik, odsev preteklega dela ter pogled v prihodnost. Ravnateljica bo predstavila tudi različne načine dela z različnimi skupinami zaposlenih, pri čemer vedno išče ravnotežje med strokovnostjo, človečnostjo in ustvarjalnostjo. V pogovoru bomo odprli tudi vprašanje vodenja s posluhom in empatijo – kako kot vodja stopiti v čevlje sodelavcev, jih razumeti in podpreti. Dotaknili se bomo tudi ključa kakovosti v vzgoji in izobraževanju – zavedanja, da je zadovoljen, slišan in strokovno podprt delavec temelj uspešnega vrtca ali šole. Skozi primere iz prakse bomo videli, kako se kakovost gradi skozi odnose, strokovno rast in jasno vizijo. Epizoda bo navdih za vse, ki verjamete, da kakovost v vzgojo-izobraževalnih zavodih ni rezultat naključij, temveč premišljenih odločitev, skupnega dela in trajne skrbi za ljudi – tako velike kot male.

Citat:

Liljana Plaskan: »Ko svoje sodelavce vprašam, kaj je ključni dejavnik za dobro počutje, največkrat dobim odgovor, da so to dobri odnosi, pripadnost, možnost učenja v varnem okolju, kjer so napake dovoljene. Velikokrat slišim tudi, da je pomembna podpora vodstva.«

Poglavja: 00:01:01 Dobro počutje zaposlenih je ključ do dobrega vzdušja v vrtcu in kakovostnega dela z otroki. 00:01:41 Kaj je največji izziv pri spodbujanju profesionalnega razvoja zaposlenih? 00:02:52 Kaj sploh pomeni profesionalni razvoj zaposlenih? 00:04:09 Kako vključujete vse zaposlene v določanje vizije, prednostne naloge vrtca? 00:06:47 Različne metode in oblike dela znotraj kolektiva vrtca. 00:15:05 Kako poteka organizacija vseh dejavnosti za zaposlene v tako velikem vrtcu? 00:16:43 Evalvacija vedno po vsaki dejavnosti. 00:18:53 Kako potekajo letni razgovori z zaposlenimi? 00:21:05 S kolegialnimi in medsebojnimi hospitacijami vzpodbujajmo kakovost in pretok znanja. 00:23:49 Kako vzpodbuditi zaposlene h kakovosti dela? 00:30:00 Uspešnost in kakovost delovanja vrtca sta odvisni od vseh vključenih, tako zaposlenih kot tudi širše skupnosti.

OrKa - s podatki do izboljšav

Thu, 17 Apr 2025 06:00:21 +0000

V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost raziskujemo OrKo – orodje za ugotavljanje kakovosti izkazanega znanja, ki ga je razvil RIC s podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Cilj orodja je šolam povrniti dragocene podatke nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) ter učiteljem olajšati delo s podatki, ki jih lahko uporabijo za izboljšanje poučevanja in učnih dosežkov učencev. OrKa presega zgolj statistične primerjave – omogoča globlji vpogled v znanje učencev, prepoznavanje močnih področij in izzivov ter razmislek o nadaljnjih pedagoških korakih. Uporablja se v vseh osnovnih šolah, njena učinkovitost pa je odvisna od kulture samoevalvacije in pripravljenosti šol na podatkovno vodeno poučevanje. Zaradi pozitivnih odzivov je RIC razvil tudi verzijo za splošno maturo, v pripravi pa je še različica za poklicno maturo. Gostja epizode je ravnateljica OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Tanja Müller, ki bo predstavila prednosti in izzive uporabe OrKe v praksi. Pridružili se ji bosta učiteljici Metka Jemec in Sara Petrič, ki bosta delili svoje izkušnje ter praktične nasvete za učinkovito rabo podatkov pri poučevanju. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko OrKa podpira učitelje pri njihovem delu ter prispeva k dvigu kakovosti pouka in boljšim učnim rezultatom učencev.

Tanja Müller: »Če OrKo uporabljamo na tako intenziven način, lahko vnaprej oblikujemo celotno delovanje šole, si zastavimo smer, kam želimo iti, in določimo, kaj želimo izboljšati.«

Metka Jemec: »To je res ena najboljših analiz.«

Sara Petrič: »Največja prednost orodja OrKa je zagotovo to, da lahko pogledamo področja, kjer naši učenci dosegajo boljše in tudi slabše rezultate in da temu prilagodimo celotni učni proces.«

Poglavja: 00:01:44 Orodje OrKa – kaj pomeni za šolo, učitelje in učence. 00:04:03 Pri katerih predmetih so podatki, pridobljeni z orodjem Orka, najkoristnejši. 00:06:43 Ali učitelji znajo uporabljati orodje OrKa? 00:08:11 Kako konkretno se uporablja orodje OrKa in katere so njegove prednosti. 00:18:11 Kako lahko učitelj najbolje izkoristi podatke iz orodja OrKa za poučevanje in medpredmetno sodelovanje. 00:24:40 Zaupanje v kolektivu je ključnega pomena. 00:27:06 Kaj pomeni dosežek na NPZ-ju? 00:28:00 Predlogi izboljšav orodja OrKa.

Skupaj gradimo kakovost

Thu, 27 Mar 2025 07:00:00 +0000

V prvi epizodi podkasta Misija: kakovost se posvečamo vprašanju, kako vključiti šolski kolektiv na način, ki spodbuja razvoj, inovativnost in sodelovalno kulturo. V pogovoru se nam bo pridružila Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, Šolski center Celje. Predstavila nam bo, kako na njihovi šoli sistematično gradijo kakovostno učno okolje s poudarkom na stalnem strokovnem razvoju, timskem delu in vključevanju vseh deležnikov v procese izboljševanja. Izvedeli bomo: • kako vzpostaviti trajnostno razvojno naravnanost in kulturo nenehnega izboljševanja na ravni posameznika, tima in celotne šole, • kako pomembno vlogo ima sodelovalna kultura pri dvigovanju kakovosti pouka in delovanja šole, • na kakšen način ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti postane skupna odgovornost vseh, • kako lahko transparenten odnos, zgrajen na zaupanju, spoštovanju in prepoznavanju močnih področij zaposlenih, prispeva k boljšim rezultatom, • kakšne koristi in pozitivne učinke prinaša sistematično izvajanje samoevalvacije ter merjenje organizacijske klime. Ravnateljica bo predstavila interni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na njihovi šoli, pri katerem imajo pomembno vlogo tako formalni kot neformalni timi, oblikovani glede na strateška področja razvojnega načrta. Skozi konkretne primere bomo spoznali, kako lahko vodstvo šole aktivno spodbuja profesionalni razvoj in zadovoljstvo zaposlenih ter ustvari spodbudno okolje, v katerem rasteta tako posameznik kot celoten kolektiv. Pridružite se nam in odkrijte navdihujoče prakse, ki lahko tudi v vašem kolektivu spodbudijo sodelovanje, razvoj in kulturo kakovosti. Vabljeni k poslušanju.

Citati:
Simona Črep: »Ko govorimo o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti moramo vedeti kam želimo iti. Moramo imeti jasno vizijo. In vizija mora biti takšna, da jo bomo vedno vsi poznali – učitelji in dijaki.«

Simona Črep: »Šola raste in pade z učiteljem. Zato so pri vodenju kakovosti učitelji ključni.«

Simona Črep: "Kakovost je timsko delo in odgovornost vseh – ne le vodstva, temveč tudi učiteljev, dijakov, staršev in delodajalcev."

Poglavja: 00:01:27 Ali je proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah sistemska prisila ali pomemben del delovanja šole? 00:02:30 Izzivi pri zagotavljanju kakovosti. 00:07:48 V proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti je treba vključiti vse deležnike v šolskem procesu. 00:10:18 Kako oblikovati time za kakovost in določiti področja ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti. 00:14:40 Kako so uspešno implementirali spremembe in kakšne koristi so pri tem imeli učitelji, dijaki in šola. 00:20:14 V tim za kakovost je vključen celoten učiteljski zbor. 00:23:48 Kako pridobiti zaupanje v kolektivu in med dijaki? 00:31:38 Kako zagotoviti, da strategije in predlogi ne ostanejo le na papirju, ampak se uresničijo tudi v praksi.