News & Politics (C) RTVSLO 2017 V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. http://www.rtvslo.si/podcast Morje in mi http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250778/morje-in-mi-3000.jpg Mesta ob slovenski obali imajo to poletje tudi redno morsko povezavo. Ladja Zlatoperka ob sobotah in nedeljah vozi po urniku od Ankarana do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj. Na prvi vožnji smo se ji pridružili tudi mi. Kako je bilo, in zakaj se je kapitan Zlatoperke, Sandi Radolovič, odločil vstopiti v pilotni projekt vzpostavljanja redne ladijske linije, pa lahko slišite s klikom na povezavo. Prav tako poročamo o tem, da Slovenija pripravlja prvi pomorski prostorski načrt, ki naj bi prinesel celostno strategijo upravljanja morja in nanj vezanih dejavnosti. 174704525 RTVSLO - Radio Koper 899 clean Mesta ob slovenski obali imajo to poletje tudi redno morsko povezavo. Ladja Zlatoperka ob sobotah in nedeljah vozi po urniku od Ankarana do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj. Na prvi vožnji smo se ji pridružili tudi mi. Kako je bilo, in zakaj se je kapitan Zlatoperke, Sandi Radolovič, odločil vstopiti v pilotni projekt vzpostavljanja redne ladijske linije, pa lahko slišite s klikom na povezavo. Prav tako poročamo o tem, da Slovenija pripravlja prvi pomorski prostorski načrt, ki naj bi prinesel celostno strategijo upravljanja morja in nanj vezanih dejavnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 05 Jul 2020 14:30:00 +0000 Zlatoperka po morju povezuje obalna mesta Tokratno oddajo smo spletli okrog Kraljice morja. Tako je ime trabakuli, tradicionalni beneški dvojambornici, ki je po do zdaj znanih podatkih prva, če ne celo edina tovrstna barka prejadrala Atlantik. Štiričlanska posadka se je na plovbo odpravila leta 1992, v okviru mednarodne regate ob 500 letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Razburkano zgodbo Kraljice morja, ki povezuje čezoceanske skupnosti, nam bo povedal kapitan takratne posadke Ljubo Macarol. Njen model, ki ga je Richard Peršić izdelal do zadnje, najmanjše podrobnosti, je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Družbo mu dela razstava fotografij udeležencev mednarodnih regat starih bark 'Vonj po lesu'. Regate že več kot 40 let prireja piransko Društvo ljubiteljev starih bark, a letošnje ne bo zaradi epidemije covida-19. Bo pa, upajo, ljubitelji starih bark, spet maja prihodnje leto. In nekega dne se bo morda tudi Kraljica morja spet vrnila na Jadran, od koder je odpotovala na dolgo pot. Kako, pa lahko slišite s klikom na povezavo. 174704250 RTVSLO - Radio Koper 748 clean Tokratno oddajo smo spletli okrog Kraljice morja. Tako je ime trabakuli, tradicionalni beneški dvojambornici, ki je po do zdaj znanih podatkih prva, če ne celo edina tovrstna barka prejadrala Atlantik. Štiričlanska posadka se je na plovbo odpravila leta 1992, v okviru mednarodne regate ob 500 letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Razburkano zgodbo Kraljice morja, ki povezuje čezoceanske skupnosti, nam bo povedal kapitan takratne posadke Ljubo Macarol. Njen model, ki ga je Richard Peršić izdelal do zadnje, najmanjše podrobnosti, je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Družbo mu dela razstava fotografij udeležencev mednarodnih regat starih bark 'Vonj po lesu'. Regate že več kot 40 let prireja piransko Društvo ljubiteljev starih bark, a letošnje ne bo zaradi epidemije covida-19. Bo pa, upajo, ljubitelji starih bark, spet maja prihodnje leto. In nekega dne se bo morda tudi Kraljica morja spet vrnila na Jadran, od koder je odpotovala na dolgo pot. Kako, pa lahko slišite s klikom na povezavo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 Jul 2020 16:50:00 +0000 Kraljica morja priplula v Pomorski muzej Ste se že kdaj sprehodili od Portoroža do Strunjanskih solin in najvišjega flišnega klifa ob jadranski obali ter se nato mimo Pacuga in skozi Fieso odpravili nazaj v Portorož? Krožno pot, ki ponuja izjemne fotogenične razglede in enako izjemne selfije, predstavljamo v tokratni oddaji. Strunjanska krožna pot je sicer ena od treh morskih pešpoti, ki so jih oblikovali v Turističnem združenju Portorož. Na sprehod smo se odpravili v družbi turistične vodnice in organizatorke Mihaele Rupnik Cek iz potovalne agencije Tourismslovenia. Nad Mesečevim zalivom nam je med drugim zaupala tudi zgodbo o morskih sirenah. Do nje vas loči le klik na zgornjo fotogafijo. 174702810 RTVSLO - Radio Koper 986 clean Ste se že kdaj sprehodili od Portoroža do Strunjanskih solin in najvišjega flišnega klifa ob jadranski obali ter se nato mimo Pacuga in skozi Fieso odpravili nazaj v Portorož? Krožno pot, ki ponuja izjemne fotogenične razglede in enako izjemne selfije, predstavljamo v tokratni oddaji. Strunjanska krožna pot je sicer ena od treh morskih pešpoti, ki so jih oblikovali v Turističnem združenju Portorož. Na sprehod smo se odpravili v družbi turistične vodnice in organizatorke Mihaele Rupnik Cek iz potovalne agencije Tourismslovenia. Nad Mesečevim zalivom nam je med drugim zaupala tudi zgodbo o morskih sirenah. Do nje vas loči le klik na zgornjo fotogafijo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Jun 2020 09:55:00 +0000 Fotogenični morski razgledi Cigaretni ogorek se ob vsaki čistilni akciji obale zavihti na prvo mesto odpadkov. V priobalnem delu strunjanskega parka so jih tako lansko leto v samo dveh urah nabrali 20 tisoč! Od sobote je ta kup škodljivih ogorkov razstavljen v stekleni vitrini na kopališču. Spregledati je ni mogoče. Stoji namreč pred odsekom, ki vodi na priljubljeno divjo plažo. Zamisel so skupaj oblikovali sodelavci Krajinskega parka Strunjan in Zavoda Tri niti. Zdaj upajo, da bodo razstavljeni škodljivi ogorki vendarle sprožili drugačno ravnanje kadilcev. Zakaj cigaretnih ogorkov ne odvržemo v naravo, pa tudi kako posvojimo delček obale in razveselimo naravo z limonado brez slamice, govorimo v tokratni oddaji. 174700320 RTVSLO - Radio Koper 772 clean Cigaretni ogorek se ob vsaki čistilni akciji obale zavihti na prvo mesto odpadkov. V priobalnem delu strunjanskega parka so jih tako lansko leto v samo dveh urah nabrali 20 tisoč! Od sobote je ta kup škodljivih ogorkov razstavljen v stekleni vitrini na kopališču. Spregledati je ni mogoče. Stoji namreč pred odsekom, ki vodi na priljubljeno divjo plažo. Zamisel so skupaj oblikovali sodelavci Krajinskega parka Strunjan in Zavoda Tri niti. Zdaj upajo, da bodo razstavljeni škodljivi ogorki vendarle sprožili drugačno ravnanje kadilcev. Zakaj cigaretnih ogorkov ne odvržemo v naravo, pa tudi kako posvojimo delček obale in razveselimo naravo z limonado brez slamice, govorimo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 Jun 2020 21:30:00 +0000 Posvoji obalo v Krajinskem parku Strunjan "Življenje je potapljanje, vse ostalo je površinski interval," poudarja Vanja Mlinar iz koprskega potapljaškega društva Oceandiving. Ob letošnjem Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju, smo se z njim spustili pod morsko gladino našega morja. Med drugim nam je povedal, v čem je čar nočnega potapljanja. Pa tudi, kako se mora vsak potapljač pripraviti na ogled potopljene ladje. Varnost je prva skrb tudi na tečajih, ki jih organizirajo v potapljaškem centru v Žusterni. Letos jih bodo zaznamovali še ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv potapljaškega društva Oceandiving. 174698663 RTVSLO - Radio Koper 888 clean "Življenje je potapljanje, vse ostalo je površinski interval," poudarja Vanja Mlinar iz koprskega potapljaškega društva Oceandiving. Ob letošnjem Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju, smo se z njim spustili pod morsko gladino našega morja. Med drugim nam je povedal, v čem je čar nočnega potapljanja. Pa tudi, kako se mora vsak potapljač pripraviti na ogled potopljene ladje. Varnost je prva skrb tudi na tečajih, ki jih organizirajo v potapljaškem centru v Žusterni. Letos jih bodo zaznamovali še ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv potapljaškega društva Oceandiving. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 07 Jun 2020 15:30:00 +0000 Vanja Mlinar: "Življenje je potapljanje ..." Študentke in študenti Fakultete za pomorstvo in promet so spet lahko na morju, kjer svoje teoretično znanje preizkušajo v praksi. Šele na morju se vidi, kdo, kako in kje smo, zadovoljno poudarjajo ob dejstvu, da se je s sproščanjem protikoronavirusnih ukrepov prižgala zelena luč za najbolj zanimiv del študijskega programa: strokovno prakso. V oddaji boste slišali, kako uspešna je bila pri plovbi prva skupina. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da omejevanje nevladnih organizacij pri postopkih za posege v prostor ni sprejemljivo. To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja čez rob, so prepričani. Zakaj, nekatere sprašujemo tudi v oddaji. 174696719 RTVSLO - Radio Koper 886 clean Študentke in študenti Fakultete za pomorstvo in promet so spet lahko na morju, kjer svoje teoretično znanje preizkušajo v praksi. Šele na morju se vidi, kdo, kako in kje smo, zadovoljno poudarjajo ob dejstvu, da se je s sproščanjem protikoronavirusnih ukrepov prižgala zelena luč za najbolj zanimiv del študijskega programa: strokovno prakso. V oddaji boste slišali, kako uspešna je bila pri plovbi prva skupina. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da omejevanje nevladnih organizacij pri postopkih za posege v prostor ni sprejemljivo. To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja čez rob, so prepričani. Zakaj, nekatere sprašujemo tudi v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 May 2020 17:50:00 +0000 To ne bo kaplja v morje, bo kaplja čez rob Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. 174695269 RTVSLO - Radio Koper 824 clean Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 24 May 2020 14:20:00 +0000 Kopanje in novi koronavirus Biotska raznovrstnost je ključ uravnoteženega naravnega kroga življenja. Pestrost življenja, ki je še posebej bogata v oceanih, namreč zagotavlja odpornost ekosistemov proti motnjam, kakršna je denimo bolezen Covid-19. Ohranjanje pestrosti oblik življenja, je zato ključno za prihodnost našega planeta. In naše rešitve so v naravi, ob prihajajočem svetovnem Dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, izpostavljajo znanstveniki. Kot pravi tokratni gost oddaje Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, je pandemija razkrila, da je manjše obremenjevanje okolja res mogoče. Obenem pa nas je spodbudila k razmisleku, kako naprej, da si ne bomo več žagali veje, na kateri sedimo. 174693241 RTVSLO - Radio Koper 852 clean Biotska raznovrstnost je ključ uravnoteženega naravnega kroga življenja. Pestrost življenja, ki je še posebej bogata v oceanih, namreč zagotavlja odpornost ekosistemov proti motnjam, kakršna je denimo bolezen Covid-19. Ohranjanje pestrosti oblik življenja, je zato ključno za prihodnost našega planeta. In naše rešitve so v naravi, ob prihajajočem svetovnem Dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, izpostavljajo znanstveniki. Kot pravi tokratni gost oddaje Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, je pandemija razkrila, da je manjše obremenjevanje okolja res mogoče. Obenem pa nas je spodbudila k razmisleku, kako naprej, da si ne bomo več žagali veje, na kateri sedimo. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 May 2020 14:30:00 +0000 Naše rešitve so v naravi Kako bomo ob naši obali preživljali letošnje poletje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je vprašanje, ki ima za zdaj še veliko neznank. Posedanje in sončenje na plažah je do nadaljnjega prepovedano. In kaznovano. Dovoljen je le skok v morje. A le če smo sami, in se s plaže kar najhitreje tudi odpravimo. Upravljavci plaž kljub temu upajo, da bodo pred začetkom junija, ko se začne kopalna sezona, dobili jasna navodila, kako na plažah zadostiti novim zdravstvenim zahtevam. Morski biologi medtem opozarjajo, naj ne pozabimo na okolje. S protikoronskimi ukrepi so se namreč na ulicah mest in v naravi namnožile odvržene zaščitne maske in rokavice, ki na koncu končajo v morju. In ga seveda obremenjujejo, v tokratni oddaji pojasnjuje raziskovalka Nacionalnega inštituta za biologijo Katja Klun. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/12/Zaitnemaskeinrokavicenesodijovmorje1956157.mp3 RTVSLO - Radio Koper 724 clean Kako bomo ob naši obali preživljali letošnje poletje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je vprašanje, ki ima za zdaj še veliko neznank. Posedanje in sončenje na plažah je do nadaljnjega prepovedano. In kaznovano. Dovoljen je le skok v morje. A le če smo sami, in se s plaže kar najhitreje tudi odpravimo. Upravljavci plaž kljub temu upajo, da bodo pred začetkom junija, ko se začne kopalna sezona, dobili jasna navodila, kako na plažah zadostiti novim zdravstvenim zahtevam. Morski biologi medtem opozarjajo, naj ne pozabimo na okolje. S protikoronskimi ukrepi so se namreč na ulicah mest in v naravi namnožile odvržene zaščitne maske in rokavice, ki na koncu končajo v morju. In ga seveda obremenjujejo, v tokratni oddaji pojasnjuje raziskovalka Nacionalnega inštituta za biologijo Katja Klun. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 May 2020 12:20:00 +0000 Zaščitne maske in rokavice ne sodijo v morje Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/07/Najboljpogostokrenapravicadorednegaplaila1954419.mp3 RTVSLO - Radio Koper 778 clean Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 07 May 2020 14:55:00 +0000 Najbolj pogosto kršena pravica do rednega plačila Letošnji dan našega Modrega planeta, 22. april, je zaznamoval jubilej, saj smo ga letos obeležili 50-ič. Rdeča nit pozivov pa je bil boj proti podnebnim spremembam. Kot so poudarili v Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Združenih narodov, bi se morali proti podnebni krizi boriti enako odločno kot proti pandemiji koronavirusa. Sicer bo ogroženo človeštvo. Lansko leto, so dodali, je bilo drugo najbolj vroče leto v zgodovini, škodljivi vplivi na planet pa so v zadnjih letih dosegli vrhunec. Da pa bi lahko karkoli zares spremenili, moramo v prvi vrsti spremeniti svoj odnos do narave, je ob tej priložnosti za oddajo Morje in mi poudarila dr. Shé Mackenzie Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Narave ne smemo več izkoriščati kot do zdaj, temveč moramo z njo sodelovati, je med drugim pojasnila. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/ShMackenzieHawkeOdnosdonaravemoramospremeniti1950907.mp3 RTVSLO - Radio Koper 725 clean Letošnji dan našega Modrega planeta, 22. april, je zaznamoval jubilej, saj smo ga letos obeležili 50-ič. Rdeča nit pozivov pa je bil boj proti podnebnim spremembam. Kot so poudarili v Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Združenih narodov, bi se morali proti podnebni krizi boriti enako odločno kot proti pandemiji koronavirusa. Sicer bo ogroženo človeštvo. Lansko leto, so dodali, je bilo drugo najbolj vroče leto v zgodovini, škodljivi vplivi na planet pa so v zadnjih letih dosegli vrhunec. Da pa bi lahko karkoli zares spremenili, moramo v prvi vrsti spremeniti svoj odnos do narave, je ob tej priložnosti za oddajo Morje in mi poudarila dr. Shé Mackenzie Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Narave ne smemo več izkoriščati kot do zdaj, temveč moramo z njo sodelovati, je med drugim pojasnila. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Apr 2020 09:00:00 +0000 Shé Mackenzie Hawke: Odnos do narave moramo spremeniti Na krov tokratne oddaje smo povabili Mitjo Zupančiča, strastnega morjeplovca, pomorskega raziskovalca in pisatelja. Na svoji jadrnici običajno preživi vsaj pol leta, zadnje obdobje pa je zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 doma, tako rekoč, privezan na kopnem. In komaj čaka, da se spet odpravi na morje. Kot nam je povedal, si dolge dneve krajša s pisanjem. O morju, seveda. Med drugim je dokončal tudi nadaljevanje svoje uspešnice Z morjem na ti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/21/MitjaZupaniOstajamdomaavstikuzmorjem1948735.mp3 RTVSLO - Radio Koper 760 clean Na krov tokratne oddaje smo povabili Mitjo Zupančiča, strastnega morjeplovca, pomorskega raziskovalca in pisatelja. Na svoji jadrnici običajno preživi vsaj pol leta, zadnje obdobje pa je zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 doma, tako rekoč, privezan na kopnem. In komaj čaka, da se spet odpravi na morje. Kot nam je povedal, si dolge dneve krajša s pisanjem. O morju, seveda. Med drugim je dokončal tudi nadaljevanje svoje uspešnice Z morjem na ti. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Apr 2020 12:30:00 +0000 Mitja Zupančič: Ostajam doma, a v stiku z morjem Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/14/PomorskiprometzredenvAkvarijuPiranutripapomlad1946252.mp3 RTVSLO - Radio Koper 717 clean Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Apr 2020 07:30:00 +0000 Pomorski promet zredčen, v Akvariju Piran utripa pomlad Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/06/Pomorakitejenaladjoatudidomov1943581.mp3 RTVSLO - Radio Koper 665 clean Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 06 Apr 2020 11:40:00 +0000 Pomorščaki težje na ladjo, a tudi domov Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/27/Epidemijainpomorskipromet1940225.mp3 RTVSLO - Radio Koper 875 clean Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Mar 2020 12:46:00 +0000 Epidemija in pomorski promet Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/24/Morjeinmi1939340.mp3 RTVSLO - Radio Koper 720 clean Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Mar 2020 08:00:00 +0000 Morje in mi Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/16/Vnaravnemrezervatukocjanskizatok1936904.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1040 clean Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Mar 2020 10:00:00 +0000 V naravnem rezervatu Škocjanski zatok Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/Upravazapomorstvokonnovnovihprostorih1934989.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1041 clean Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Mar 2020 08:30:00 +0000 Uprava za pomorstvo končno v novih prostorih V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/28/Morskapotjenajboljnadzorovana1930304.mp3 RTVSLO - Radio Koper 698 clean V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 02 Mar 2020 12:00:00 +0000 Morska pot je najbolj nadzorovana Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/22/OdpravaNerezinac20201927191.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1049 clean Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Feb 2020 12:30:00 +0000 Odprava Nerezinac 2020 Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/18/Morskiorganizmidragocenvirsurovin1925438.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1059 clean Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Feb 2020 12:30:00 +0000 Morski organizmi dragocen vir surovin Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/10/Koronaviruszaviratudipomorskipromet1922413.mp3 RTVSLO - Radio Koper 747 clean Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Feb 2020 12:30:00 +0000 Koronavirus zavira tudi pomorski promet Sredozemsko morje pokriva manj kot odstotek vseh oceanov, a je ena od 25 najpomembnejših točk biotske raznovrstnosti na svetu. Po drugi strani doživlja obdobje skorajda nevzdržne rasti modrega gospodarstva, ki mu pravijo tudi obdobje "modre zlate mrzlice". Ta se bo še stopnjevala, in z njo pritisk na morske ekosisteme. Države Sredozemlja zato čaka težka naloga: kako negativne vplive rastoče modre ekonomije vsaj omiliti, in razvoj usmeriti na pot trajnostne, vzdržne rasti. Nekaj rešitev je odločevalcem ponudila skupina strokovnjakov iz vseh evropskih držav Sredozemlja, ki je dve leti delala pri projektu Pharos. Katere so najbolj aktualne za slovensko morje, lahko slišite v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/03/Kakomodrozlatomrzlicoutiritinatrajnostnorast1919731.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1015 clean Sredozemsko morje pokriva manj kot odstotek vseh oceanov, a je ena od 25 najpomembnejših točk biotske raznovrstnosti na svetu. Po drugi strani doživlja obdobje skorajda nevzdržne rasti modrega gospodarstva, ki mu pravijo tudi obdobje "modre zlate mrzlice". Ta se bo še stopnjevala, in z njo pritisk na morske ekosisteme. Države Sredozemlja zato čaka težka naloga: kako negativne vplive rastoče modre ekonomije vsaj omiliti, in razvoj usmeriti na pot trajnostne, vzdržne rasti. Nekaj rešitev je odločevalcem ponudila skupina strokovnjakov iz vseh evropskih držav Sredozemlja, ki je dve leti delala pri projektu Pharos. Katere so najbolj aktualne za slovensko morje, lahko slišite v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Feb 2020 13:00:00 +0000 Kako »modro zlato mrzlico« utiriti na trajnostno rast Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/26/AndrejGorupedelassrcempoklicpomorskegapilotaniteek.1916846.mp3 RTVSLO - Radio Koper 948 clean Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Jan 2020 12:30:00 +0000 Andrej Gorup: »Če delaš s srcem, poklic pomorskega pilota ni težek.« S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/20/Obseenpodorstrunjanskegaklifa1914454.mp3 RTVSLO - Radio Koper 630 clean S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Jan 2020 12:30:00 +0000 Obsežen podor strunjanskega klifa V oddaji morje in mi želimo predstaviti dejavnosti in storitve, ki so povezane s koprskim pristaniščem, a so pogosto skrite očem javnost. Oskrba ladij je ena takih. Za oskrbo ladij skrbi več podjetij, najdalje družinsko podjetje Olmar, ki je lani vstopilo v 31 leto delovanja. Miha Margon nam bo pojasnil s čim vse oskrbujejo ladje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/13/Oskrbaladijshranorezervnimideli.1912428.mp3 RTVSLO - Radio Koper 801 clean V oddaji morje in mi želimo predstaviti dejavnosti in storitve, ki so povezane s koprskim pristaniščem, a so pogosto skrite očem javnost. Oskrba ladij je ena takih. Za oskrbo ladij skrbi več podjetij, najdalje družinsko podjetje Olmar, ki je lani vstopilo v 31 leto delovanja. Miha Margon nam bo pojasnil s čim vse oskrbujejo ladje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Jan 2020 12:30:00 +0000 Oskrba ladij s hrano, rezervnimi deli ... Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/04/Bo2020prinesloveposluhazapomorskodediino1909558.mp3 RTVSLO - Radio Koper 723 clean Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 06 Jan 2020 12:30:00 +0000 Bo 2020 prineslo več posluha za pomorsko dediščino? Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/30/Morjeletosrekordnopoplavljalo1908372.mp3 RTVSLO - Radio Koper 784 clean Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Dec 2019 15:40:00 +0000 Morje letos rekordno poplavljalo Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/23/Varovanjemorjanizgoljnalogaustanov1906319.mp3 RTVSLO - Radio Koper 715 clean Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Dec 2019 16:15:00 +0000 Varovanje morja ni zgolj naloga ustanov Vsak, ki si je že ogledal piranski akvarij, je lahko odkril, kako bogato je morsko življenje v sicer majhnem slovenskem morju. V akvariju namreč lahko vidimo kar 140 različnih vrst prebivalcev Jadranskega morja, od alg do rib. Opise večine od teh zdaj najdemo tudi v knjigi Ocean v malem, ki so jo soustvarili dr. Lovrenc Lipej, dr. Manja Rogelja in dr. Borut Mavrič. Kot poudarjajo, je ena pomembnejših vlog akvarija prav ohranjanje biotske pestrosti slovenskega morja. Sicer pa ta ocean v malem, oziroma, piranski akvarij, ki je v pol stoletja prerastel v sodobno znanstveno ustanovo, predstavljamo v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/Oceanvmalem1903581.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1046 clean Vsak, ki si je že ogledal piranski akvarij, je lahko odkril, kako bogato je morsko življenje v sicer majhnem slovenskem morju. V akvariju namreč lahko vidimo kar 140 različnih vrst prebivalcev Jadranskega morja, od alg do rib. Opise večine od teh zdaj najdemo tudi v knjigi Ocean v malem, ki so jo soustvarili dr. Lovrenc Lipej, dr. Manja Rogelja in dr. Borut Mavrič. Kot poudarjajo, je ena pomembnejših vlog akvarija prav ohranjanje biotske pestrosti slovenskega morja. Sicer pa ta ocean v malem, oziroma, piranski akvarij, ki je v pol stoletja prerastel v sodobno znanstveno ustanovo, predstavljamo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Dec 2019 14:10:00 +0000 Ocean v malem Ogrevanje ozračja, ki je posledica uporabe fosilnih goriv, uničujoče deluje tudi na oceane. Ne le zaradi dviga temperature morja, temveč tudi zaradi tako imenovanega zakisanja, ki je v zadnjem obdobju najbolj pospešeno v Sredozemlju. Takšno morsko okolje ni več ugodno za številne živalske vrste. Prav nasprotno. Več o tem nevarnem dvojčku ogrevanja ozračja nam je za našo oddajo povedala dr. Nina Bednaršek iz kalifornijskega centra za raziskovanje priobalnih voda. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/09/Zakisanjeoceanovnevarnidvojekogrevanjaozraja1900719.mp3 RTVSLO - Radio Koper 635 clean Ogrevanje ozračja, ki je posledica uporabe fosilnih goriv, uničujoče deluje tudi na oceane. Ne le zaradi dviga temperature morja, temveč tudi zaradi tako imenovanega zakisanja, ki je v zadnjem obdobju najbolj pospešeno v Sredozemlju. Takšno morsko okolje ni več ugodno za številne živalske vrste. Prav nasprotno. Več o tem nevarnem dvojčku ogrevanja ozračja nam je za našo oddajo povedala dr. Nina Bednaršek iz kalifornijskega centra za raziskovanje priobalnih voda. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 09 Dec 2019 12:30:00 +0000 Zakisanje oceanov: nevarni dvojček ogrevanja ozračja Podnebna kriza zahteva učinkovite trajnostne rešitve za oceane in priobalni prostor. Poplavljanje morja ob visokih plimah postaja vse pogostejše in škoda narašča. Velik problem zdaj že v Sredozemlju predstavlja zakisevanje morja. Tudi za te težave je na ravni Evropske unije potrebno najti celovite ukrepe. V ta namen je pred tremi leti zaživela evropska mreža OceanGov, ki jo omogoča akcija COST. V njej prvič za isto mizo delajo in izmenjujejo znanje znanstveniki, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij. V oddaji Morje in mi smo jih obiskali na četrtem srečanju, ki ga je gostila Morska biološka postaja v Piranu. Odpluli bomo ob 13h30, oddajo pa pripravlja Lea Širok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/02/Podnebnakrizazahtevahitreukrepezaupravljanjeoceanov1898233.mp3 RTVSLO - Radio Koper 988 clean Podnebna kriza zahteva učinkovite trajnostne rešitve za oceane in priobalni prostor. Poplavljanje morja ob visokih plimah postaja vse pogostejše in škoda narašča. Velik problem zdaj že v Sredozemlju predstavlja zakisevanje morja. Tudi za te težave je na ravni Evropske unije potrebno najti celovite ukrepe. V ta namen je pred tremi leti zaživela evropska mreža OceanGov, ki jo omogoča akcija COST. V njej prvič za isto mizo delajo in izmenjujejo znanje znanstveniki, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij. V oddaji Morje in mi smo jih obiskali na četrtem srečanju, ki ga je gostila Morska biološka postaja v Piranu. Odpluli bomo ob 13h30, oddajo pa pripravlja Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 01 Dec 2019 23:00:00 +0000 Podnebna kriza zahteva hitre ukrepe za upravljanje oceanov V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/25/GradnjalesenegaolnainevropskiprojektNAMIRG1895272.mp3 RTVSLO - Radio Koper 868 clean V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 24 Nov 2019 23:00:00 +0000 Gradnja lesenega čolna in evropski projekt NAMIRG Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/18/Ribiiiejonovemonostizasluka1892840.mp3 RTVSLO - Radio Koper 839 clean Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Nov 2019 12:00:00 +0000 Ribiči iščejo nove možnosti zaslužka V tokratni oddaji boste slišali, kako se prebežniki, s kompasom v roki in neukim krmarjem, na natrpanih "gumenjakih za migranta" odpravljajo v Evropo čez Sredozemsko morje. Prepogosto se zgodi, da ne priplujejo do najbližjih obal Malte, Italije, Španije, Grčije … Po ocenah mednarodne organizacije za migracije je samo letos v Sredozemlju utonilo najmanj tisoč moških, žensk in otrok. Od leta 2014 pa več kot 15 tisoč. Kljub opozorilom, da bo med prebežniki več mrtvih, so Evropske države pred petimi leti ukinile reševalno operacijo Mare nostrum. Klice na pomoč zdaj prevzemajo ladje nevladnih organizacij. Med njimi tudi Ocean Viking organizacije SOS Mediterranee. Njihovo italijansko koordinatorico, Benedetto Collini, ki je bila tudi v reševalnih posadkah, pa smo povabili pred mikrofon. Fotografija: Spletna stran SOS Mediterranee (https://sosmediterranee.it) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/11/VgumenjakuzamigrantananevarnopotvEvropo1890058.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1006 clean V tokratni oddaji boste slišali, kako se prebežniki, s kompasom v roki in neukim krmarjem, na natrpanih "gumenjakih za migranta" odpravljajo v Evropo čez Sredozemsko morje. Prepogosto se zgodi, da ne priplujejo do najbližjih obal Malte, Italije, Španije, Grčije … Po ocenah mednarodne organizacije za migracije je samo letos v Sredozemlju utonilo najmanj tisoč moških, žensk in otrok. Od leta 2014 pa več kot 15 tisoč. Kljub opozorilom, da bo med prebežniki več mrtvih, so Evropske države pred petimi leti ukinile reševalno operacijo Mare nostrum. Klice na pomoč zdaj prevzemajo ladje nevladnih organizacij. Med njimi tudi Ocean Viking organizacije SOS Mediterranee. Njihovo italijansko koordinatorico, Benedetto Collini, ki je bila tudi v reševalnih posadkah, pa smo povabili pred mikrofon. Fotografija: Spletna stran SOS Mediterranee (https://sosmediterranee.it) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Nov 2019 12:55:00 +0000 V "gumenjaku za migranta" na nevarno pot v Evropo Jadrovína je močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra. Tako slovar. Danes se za jadra uporabljajo drugi materiali. V tokratni oddaji Morje in mi boste spoznali, kako izdelujejo jadra. Obiskali smo največjo jadrarno v Sloveniji. V Bač pri Materiji je pred dobrim desetletjem Željko Perovič- tudi sam jadralec- iz Kopra preselil podjetje Intervela in ga kasneje povezal s partnerji mednarodne skupine Onesails. Danes v mahjni vasici v občini Hrpelje Kozina na leto izdelajo okoli 2000 jader. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/Naobiskuvjadrarni1886249.mp3 RTVSLO - Radio Koper 961 clean Jadrovína je močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra. Tako slovar. Danes se za jadra uporabljajo drugi materiali. V tokratni oddaji Morje in mi boste spoznali, kako izdelujejo jadra. Obiskali smo največjo jadrarno v Sloveniji. V Bač pri Materiji je pred dobrim desetletjem Željko Perovič- tudi sam jadralec- iz Kopra preselil podjetje Intervela in ga kasneje povezal s partnerji mednarodne skupine Onesails. Danes v mahjni vasici v občini Hrpelje Kozina na leto izdelajo okoli 2000 jader. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 03 Nov 2019 09:00:00 +0000 Na obisku v jadrarni Od junija prihodnje leto bodo ob slovenski obali zaživeli morski prevozi po zgledu Uberja. Če se bomo denimo iz Kopra po morju želeli odpeljati v Piran, ali na Debeli rtič, morda v Sečo ali Izolo, bomo s pomočjo inovativne aplikacije Wayv lahko poiskali ponudnika prevoza in ga naročili. In preko Wayva, ki ga je razvilo podjetje Emigma, bomo prevoz lahko tudi plačali. Za začetek bo v morske prevoze ob slovenski obali vključenih vsaj 25 lastnikov plovil. O razvoju priobalnih prometnih povezav med lastniki plovil in potniki podrobno poročamo v tokratni oddaji Morje in mi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/28/ZWayvijempomorjukotzUberjempokopnem1885345.mp3 RTVSLO - Radio Koper 798 clean Od junija prihodnje leto bodo ob slovenski obali zaživeli morski prevozi po zgledu Uberja. Če se bomo denimo iz Kopra po morju želeli odpeljati v Piran, ali na Debeli rtič, morda v Sečo ali Izolo, bomo s pomočjo inovativne aplikacije Wayv lahko poiskali ponudnika prevoza in ga naročili. In preko Wayva, ki ga je razvilo podjetje Emigma, bomo prevoz lahko tudi plačali. Za začetek bo v morske prevoze ob slovenski obali vključenih vsaj 25 lastnikov plovil. O razvoju priobalnih prometnih povezav med lastniki plovil in potniki podrobno poročamo v tokratni oddaji Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 27 Oct 2019 23:00:00 +0000 Z Wayvijem po morju kot z Uberjem po kopnem Kakšno obutev so nosili stari Rimljani? Ob tem vprašanju večina skoraj zagotov pomisli na tipične usnjene rimske sandale. Običajno vojaške. Manj znano pa je, da so Rimljani za prosti čas imeli lesene natikače. Zdaj imamo pri nas tudi njihovo prvo repliko. Zasnovali so jo arheologi Univerze na Primorskem raziskovalci centra za obnovljive vire InnoRenew. Z natikači bodo opremili študente vodiče po Arheološkem parku Simonov zaliv, saj je tam v prvem stoletju pred našim štetjem stala mogočna obmorska rimska vila, s takrat največjim pristaniščem v Istri. Obenem pa raziskovalci razmišljajo, kako bi sodobno prirejene rimske lesene natikače ponudili tudi obiskovalcem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/Lesenirimskinatikailovekuinokoljuprijaznapoletnaobutev1882682.mp3 RTVSLO - Radio Koper 826 clean Kakšno obutev so nosili stari Rimljani? Ob tem vprašanju večina skoraj zagotov pomisli na tipične usnjene rimske sandale. Običajno vojaške. Manj znano pa je, da so Rimljani za prosti čas imeli lesene natikače. Zdaj imamo pri nas tudi njihovo prvo repliko. Zasnovali so jo arheologi Univerze na Primorskem raziskovalci centra za obnovljive vire InnoRenew. Z natikači bodo opremili študente vodiče po Arheološkem parku Simonov zaliv, saj je tam v prvem stoletju pred našim štetjem stala mogočna obmorska rimska vila, s takrat največjim pristaniščem v Istri. Obenem pa raziskovalci razmišljajo, kako bi sodobno prirejene rimske lesene natikače ponudili tudi obiskovalcem. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Oct 2019 13:10:00 +0000 Leseni rimski natikači: človeku in okolju prijazna poletna obutev Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/14/Slovenijabocelovitonadziralavsedogajanjenamorju1879954.mp3 RTVSLO - Radio Koper 855 clean Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Oct 2019 12:00:00 +0000 Slovenija bo celovito nadzirala vse dogajanje na morju Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zadovoljni z letošnjim vpisom. Mladi so se sicer tudi letos odločali predvsem za študij tehnologije prometa in logistike. Na študijskih programih navtike in ladijskega strojništva pa je nekoliko manj vpisanih kot lani. Razloge za to, a tudi, kako srednješolce spodbujajo za študij ladijskega strojništva, nam bo je v oddaji med drugim povedal dekan dr. Peter Vidmar. Ker je funkcijo prevzel z novim študijskim letom, nas je še zanimalo, katere cilje si je zastavil pri vodenju fakultete ljubljanske univerze, ki v Portorožu ponuja programe študija s področja pomorstva. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/07/Naprogramihpomorstvainprometa120novihtudentov1877205.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1009 clean Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zadovoljni z letošnjim vpisom. Mladi so se sicer tudi letos odločali predvsem za študij tehnologije prometa in logistike. Na študijskih programih navtike in ladijskega strojništva pa je nekoliko manj vpisanih kot lani. Razloge za to, a tudi, kako srednješolce spodbujajo za študij ladijskega strojništva, nam bo je v oddaji med drugim povedal dekan dr. Peter Vidmar. Ker je funkcijo prevzel z novim študijskim letom, nas je še zanimalo, katere cilje si je zastavil pri vodenju fakultete ljubljanske univerze, ki v Portorožu ponuja programe študija s področja pomorstva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Oct 2019 11:59:00 +0000 Na programih pomorstva in prometa 120 novih študentov V tokratni oddaji poudarjamo, da načelna stališča niso dovolj za varovanje življenja v morju. K temu nas je spodbudilo zasipavanje dela morja med Žusterno in Badaševico. Res je, koprska občina je za naložbo zadostila vsem zakonskim zahtevam. A Zavod za varstvo narave opozarja, da je poseg škodljiv. Zakaj, nam je vodja piranske enote Zavoda Robert Turk povedal v oddaji. Bili smo tudi na petkovem podnebnem štrajku. Slišali boste še, kako je aktivistka Greta Thunberg svetovnim voditeljem na vrhu Združenih narodov v New Yorku jasno povedala, naj jih bo sram. Ker je podnebna kriza dejstvo, oni pa še kar ne ukrepajo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/30/Nasutjezaplaookoljskonisprejemljivo1874238.mp3 RTVSLO - Radio Koper 770 clean V tokratni oddaji poudarjamo, da načelna stališča niso dovolj za varovanje življenja v morju. K temu nas je spodbudilo zasipavanje dela morja med Žusterno in Badaševico. Res je, koprska občina je za naložbo zadostila vsem zakonskim zahtevam. A Zavod za varstvo narave opozarja, da je poseg škodljiv. Zakaj, nam je vodja piranske enote Zavoda Robert Turk povedal v oddaji. Bili smo tudi na petkovem podnebnem štrajku. Slišali boste še, kako je aktivistka Greta Thunberg svetovnim voditeljem na vrhu Združenih narodov v New Yorku jasno povedala, naj jih bo sram. Ker je podnebna kriza dejstvo, oni pa še kar ne ukrepajo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Sep 2019 11:30:00 +0000 Nasutje za plažo okoljsko ni sprejemljivo Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/23/Cigaretniogorekprvimedodpadkiobmorju1872067.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1013 clean Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Sep 2019 12:30:00 +0000 Cigaretni ogorek: prvi med odpadki ob morju V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/23/Varovanjeokoljaedenodstebrovrastinavtineindustrije1872050.mp3 RTVSLO - Radio Koper 801 clean V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Sep 2019 11:55:00 +0000 Varovanje okolja eden od stebrov rasti navtične industrije Ladijski turizem je ena najhitreje rastočih panog turizma. Slovenija se je na zemljevid zanimivih destinacij za križarjenja vpisala leta 2005. Od takrat se je število prihodov potniških ladij v Koper povečalo kar za štirikrat. In letos se obeta ena od najuspešnejših sezon. Večji obisk je sicer pomemben za trgovce, gostince in domačine, ki ponujajo svoje izdelke. A morda spet ne toliko, kot so vsi pričakovali na začetku. Ob tem pa bo nujno pravočasno najti odgovor na vprašanje, koliko teh morskih velikank zmore Koper prebaviti na leto brez večje škode za okolje. O svetlih in senčnih plateh tovrstnega množičnega turizma govorimo v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/10/Svetleinsenneplatiladijskegaturizma1867409.mp3 RTVSLO - Radio Koper 968 clean Ladijski turizem je ena najhitreje rastočih panog turizma. Slovenija se je na zemljevid zanimivih destinacij za križarjenja vpisala leta 2005. Od takrat se je število prihodov potniških ladij v Koper povečalo kar za štirikrat. In letos se obeta ena od najuspešnejših sezon. Večji obisk je sicer pomemben za trgovce, gostince in domačine, ki ponujajo svoje izdelke. A morda spet ne toliko, kot so vsi pričakovali na začetku. Ob tem pa bo nujno pravočasno najti odgovor na vprašanje, koliko teh morskih velikank zmore Koper prebaviti na leto brez večje škode za okolje. O svetlih in senčnih plateh tovrstnega množičnega turizma govorimo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Sep 2019 10:00:00 +0000 Svetle in senčne plati ladijskega turizma Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/MorskadeklicaKarinpouujevusterni1865514.mp3 RTVSLO - Radio Koper 592 clean Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Sep 2019 13:30:00 +0000 Morska deklica Karin poučuje v Žusterni Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/GrenkazgodbaDelamarisa1865492.mp3 RTVSLO - Radio Koper 689 clean Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Sep 2019 13:00:00 +0000 Grenka zgodba Delamarisa V floti Splošne plovbe je do danes plulo 86 ladij. Šest od teh je Pošta Slovenije ovekovečila na poštnih znamkah. Pomorski muzej v Piranu je prav na seriji poštnih znamk, na katerih so naslikane ladje Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož, zasnoval multimedijsko razstavo o ladjah, pomorščakih in pomorski dediščini slovenskega ladjarja. Kustosinja Duška Žitko razstavo podpisuje z mislijo ustanovitelja piranskega pomorskega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe, je ptica brez kril. Avtorico razstave, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, smo povabili na krov oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/19/Narodbrezplovbejepticabrezkril1860242.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1028 clean V floti Splošne plovbe je do danes plulo 86 ladij. Šest od teh je Pošta Slovenije ovekovečila na poštnih znamkah. Pomorski muzej v Piranu je prav na seriji poštnih znamk, na katerih so naslikane ladje Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož, zasnoval multimedijsko razstavo o ladjah, pomorščakih in pomorski dediščini slovenskega ladjarja. Kustosinja Duška Žitko razstavo podpisuje z mislijo ustanovitelja piranskega pomorskega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe, je ptica brez kril. Avtorico razstave, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, smo povabili na krov oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Aug 2019 15:00:00 +0000 Narod brez plovbe je ptica brez kril Hrvaška, in še posebej Istra, je bila prva svetovna destinacija naturističnega kampiranja. Še vedno je sicer na vrhu seznama slovenskih naturistov, a imajo ljubitelji svobodnega telesa vzdolž hrvaške obale danes na voljo le še devet od nekdanjih več kot 30 naturističnih kampov. Zato pa naturistični turizem cveti v Franciji. Ponudba raste v Španiji in celo v Italiji. Zakaj Hrvaška naturizmu namenja vse manj prostora, smo se pozanimali pri Jerku Sladoljevu iz družbe Top kamping Hrvaške. Leta 1961 je bil namreč med pobudniki nastanka Koversade, to je prvega komercialnega naturističnega kampa na svetu. Obiskali smo ga na sedežu družbe v Poreču. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/19/NaturistiniturizemvFrancijicvetiHrvakaomejujeponudbo1860233.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1068 clean Hrvaška, in še posebej Istra, je bila prva svetovna destinacija naturističnega kampiranja. Še vedno je sicer na vrhu seznama slovenskih naturistov, a imajo ljubitelji svobodnega telesa vzdolž hrvaške obale danes na voljo le še devet od nekdanjih več kot 30 naturističnih kampov. Zato pa naturistični turizem cveti v Franciji. Ponudba raste v Španiji in celo v Italiji. Zakaj Hrvaška naturizmu namenja vse manj prostora, smo se pozanimali pri Jerku Sladoljevu iz družbe Top kamping Hrvaške. Leta 1961 je bil namreč med pobudniki nastanka Koversade, to je prvega komercialnega naturističnega kampa na svetu. Obiskali smo ga na sedežu družbe v Poreču. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Aug 2019 12:30:00 +0000 Naturistični turizem: v Franciji cveti, Hrvaška omejuje ponudbo V oddaji morje in mi nas bo zanimalo, koliko soli so pridelali v Sečoveljskih solinah. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Soline Klavdijem Godničem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/16/Letinasolizeloskromna1859313.mp3 RTVSLO - Radio Koper 719 clean V oddaji morje in mi nas bo zanimalo, koliko soli so pridelali v Sečoveljskih solinah. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Soline Klavdijem Godničem. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 18 Aug 2019 11:00:00 +0000 Letina soli zelo skromna Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Že več kot petnajst let jih v slovenskem morju spremljajo v društvu Morigenos. Društvo dokumentira stalno prisotnost populacije velikih pliskavk, ki je edina stalna vrsta delfinov pri nas, druge vrste pa so tu redkeje. V naše morje redno zahaja okoli 70 do100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Poleg raziskovalnega dela je osrednja dejavnost društva izobraževanje in osveščanje javnosti o delfinih. Temu je bil namenjen tudi dan delfinov, ki so ga minuli konec tedna trinajstič pripravili v Piranu. Obiskovalci so na različnih lokacijah po mestu lahko izvedeli več o življenju teh morskih sesalcev, pa tudi kako jih lahko opazujemo s kopnega. Dan delfinov je obiskala Tjaša Lotrič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/13/Danzdelfini1858586.mp3 RTVSLO - Radio Koper 817 clean Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Že več kot petnajst let jih v slovenskem morju spremljajo v društvu Morigenos. Društvo dokumentira stalno prisotnost populacije velikih pliskavk, ki je edina stalna vrsta delfinov pri nas, druge vrste pa so tu redkeje. V naše morje redno zahaja okoli 70 do100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Poleg raziskovalnega dela je osrednja dejavnost društva izobraževanje in osveščanje javnosti o delfinih. Temu je bil namenjen tudi dan delfinov, ki so ga minuli konec tedna trinajstič pripravili v Piranu. Obiskovalci so na različnih lokacijah po mestu lahko izvedeli več o življenju teh morskih sesalcev, pa tudi kako jih lahko opazujemo s kopnega. Dan delfinov je obiskala Tjaša Lotrič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Aug 2019 11:20:00 +0000 Dan z delfini Tovorne ladje bodo morale s 1. januarjem uporabljati precej čistejše gorivo kot do sedaj. Vsebnost žvepla v gorivu ne bo smela preseči 0,5 odstotka (zdaj je dovoljena meja 3,5 odstotka). EU si tako prizadeva zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju goriva. V oddaji Morje in mi pa najprej o tem, koliko rib je še v našem morju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/06/Novostizatovorneladje1856203.mp3 RTVSLO - Radio Koper 868 clean Tovorne ladje bodo morale s 1. januarjem uporabljati precej čistejše gorivo kot do sedaj. Vsebnost žvepla v gorivu ne bo smela preseči 0,5 odstotka (zdaj je dovoljena meja 3,5 odstotka). EU si tako prizadeva zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju goriva. V oddaji Morje in mi pa najprej o tem, koliko rib je še v našem morju. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 06 Aug 2019 06:30:00 +0000 Novosti za tovorne ladje Na krov smo tokrat povabili Nejca Gorjana z Vogrskega. V maju je namreč s supom preveslal Jadransko morje od Dubrovnika do Pirana. Morje je spoznal v vseh vremenskih razmerah. V mesecu dni je v bitki s tokovi, vetrom in valovi doživel vse štiri letne čase, pravi. A je ta ekstremni podvig, ki ni prvi, zdaj za njim. Pomembno je, da je vzdolž jadranske obale srečal številne dobre ljudi. Pa tudi, da bo z denarjem, ki ga je v okviru podviga zbral s pomočjo Društva Mladi Renče Vogrsko in z Rdečim križem, v prihodnjih dneh na morje odšla skupina otrok z Goriške. Medtem pa Nejc, sicer poklicni vojak, že razmišlja o novem podvigu. Nejca Gorjana je po uspešnem podvigu doma pričakala navdušena množica. Foto: Osebni arhiv Nejca Gorjana. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/09/SsupomodDubrovnikadoPirana1847472.mp3 RTVSLO - Radio Koper 734 clean Na krov smo tokrat povabili Nejca Gorjana z Vogrskega. V maju je namreč s supom preveslal Jadransko morje od Dubrovnika do Pirana. Morje je spoznal v vseh vremenskih razmerah. V mesecu dni je v bitki s tokovi, vetrom in valovi doživel vse štiri letne čase, pravi. A je ta ekstremni podvig, ki ni prvi, zdaj za njim. Pomembno je, da je vzdolž jadranske obale srečal številne dobre ljudi. Pa tudi, da bo z denarjem, ki ga je v okviru podviga zbral s pomočjo Društva Mladi Renče Vogrsko in z Rdečim križem, v prihodnjih dneh na morje odšla skupina otrok z Goriške. Medtem pa Nejc, sicer poklicni vojak, že razmišlja o novem podvigu. Nejca Gorjana je po uspešnem podvigu doma pričakala navdušena množica. Foto: Osebni arhiv Nejca Gorjana. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 09 Jul 2019 11:15:00 +0000 S supom od Dubrovnika do Pirana Flišnati klifi oblikujejo značilno krajino slovenske obale. Raztezajo se od meje z Italijo do Hrvaške in so vzdolž celotne Jadranske obale prav pri nas najbolj izraziti. Ponujajo pestrost krajine, omogočajo raznolikost življenja in doživljanje neokrnjene narave v neposredni bližini urbaniziranih središč. Noge si namakajo v morju, glavo si hladijo v gozdu. Tako to nemirno živo krajino opisuje Barbara Vidmar, naravovarstvena svetnica Zavoda za varstvo narave, ki nam je v oddaji predstavila številne zanimivosti klifov. Foto: Lea Širok, Radio Koper videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/09/Nogesihladijovmorjuglavovgozdu1847449.mp3 RTVSLO - Radio Koper 808 clean Flišnati klifi oblikujejo značilno krajino slovenske obale. Raztezajo se od meje z Italijo do Hrvaške in so vzdolž celotne Jadranske obale prav pri nas najbolj izraziti. Ponujajo pestrost krajine, omogočajo raznolikost življenja in doživljanje neokrnjene narave v neposredni bližini urbaniziranih središč. Noge si namakajo v morju, glavo si hladijo v gozdu. Tako to nemirno živo krajino opisuje Barbara Vidmar, naravovarstvena svetnica Zavoda za varstvo narave, ki nam je v oddaji predstavila številne zanimivosti klifov. Foto: Lea Širok, Radio Koper http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 09 Jul 2019 10:40:00 +0000 Noge si hladijo v morju, glavo v gozdu Naravovarstveniki opozarjajo na zaskrbljujoče razmere v Sredozemlju. Po eni strani gre za območje, ki je v svetovnem merilu v samem vrhu po biotski pestrosti, po drugi pa so tu prisotni vse večji pritiski. V prvi vrsti gre za pomorski promet, gosto naseljenost, turizem in onesnaževanje morja. Pritiske lahko zmanjšajo tudi zavarovana območja in parki, so poudarili predstavniki protokola za zavarovana območja in biotsko raznovrstnost Barcelonske konvencije, ki so se srečali v Portorožu. Med drugim so sprejeli slovenski predlog, da bi Strunjanski krajinski park uvrstili na seznam sredozemsko pomembnih območij. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/27/OgroenajebiotskapestrostSredozemlja1843634.mp3 RTVSLO - Radio Koper 784 clean Naravovarstveniki opozarjajo na zaskrbljujoče razmere v Sredozemlju. Po eni strani gre za območje, ki je v svetovnem merilu v samem vrhu po biotski pestrosti, po drugi pa so tu prisotni vse večji pritiski. V prvi vrsti gre za pomorski promet, gosto naseljenost, turizem in onesnaževanje morja. Pritiske lahko zmanjšajo tudi zavarovana območja in parki, so poudarili predstavniki protokola za zavarovana območja in biotsko raznovrstnost Barcelonske konvencije, ki so se srečali v Portorožu. Med drugim so sprejeli slovenski predlog, da bi Strunjanski krajinski park uvrstili na seznam sredozemsko pomembnih območij. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Jun 2019 12:30:00 +0000 Ogrožena je biotska pestrost Sredozemlja Morje, kdo bo tebe ljubil, ali kaj moramo narediti, da bomo z morjem upravljali bolj učinkovito in da bo pomorstvo na vrhu strateških gospodarskih dejavnosti Slovenije? Konkretne zahteve za spremembe so strokovnjaki na razpravah v Kopru, Izoli in Portorožu zbrali v Deklaraciji 27. maj. Dokument bo ena od osnov za prvi Pomorski prostorski načrt Slovenije, ki ga je začelo pripravljati Ministrstvo za okolje. V oddaji povzemamo glave poudarke razprav, podrobneje pa smo se posvetili nujni standardizaciji pomorskih poklicev in razvoju kadrov s tega področja v praksi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/18/Morjekdobotebeljubil1840409.mp3 RTVSLO - Radio Koper 804 clean Morje, kdo bo tebe ljubil, ali kaj moramo narediti, da bomo z morjem upravljali bolj učinkovito in da bo pomorstvo na vrhu strateških gospodarskih dejavnosti Slovenije? Konkretne zahteve za spremembe so strokovnjaki na razpravah v Kopru, Izoli in Portorožu zbrali v Deklaraciji 27. maj. Dokument bo ena od osnov za prvi Pomorski prostorski načrt Slovenije, ki ga je začelo pripravljati Ministrstvo za okolje. V oddaji povzemamo glave poudarke razprav, podrobneje pa smo se posvetili nujni standardizaciji pomorskih poklicev in razvoju kadrov s tega področja v praksi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jun 2019 13:30:00 +0000 Morje, kdo bo tebe ljubil? Naravovarstveni ukrepi imajo dejanske učinke. Zgleden primer tega je glavata kareta, najbolj razširjena vrsta želve v Jadranskem in Sredozemskem morju. Še pred nekaj leti je bila med ogroženimi vrstami, zdaj je v kategoriji najmanj zaskrbljujočih vrst. Več o tem in o življenjskih navadah glavate karete, nam je povedal Matic Jančič, raziskovalec s koprskega Famnita, ki je slovenski partner v projektu Life Euroturtles, v katerem sodelujejo države, kjer živi glavata kareta. V njem raziskovalci in ribiči preizkušajo, ali bi osvetlitev ribiških mrež v morju preprečila, da bi se želve ujele vanje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/18/Jadranskomorjezaelveobilnopogrnjenamiza1840367.mp3 RTVSLO - Radio Koper 751 clean Naravovarstveni ukrepi imajo dejanske učinke. Zgleden primer tega je glavata kareta, najbolj razširjena vrsta želve v Jadranskem in Sredozemskem morju. Še pred nekaj leti je bila med ogroženimi vrstami, zdaj je v kategoriji najmanj zaskrbljujočih vrst. Več o tem in o življenjskih navadah glavate karete, nam je povedal Matic Jančič, raziskovalec s koprskega Famnita, ki je slovenski partner v projektu Life Euroturtles, v katerem sodelujejo države, kjer živi glavata kareta. V njem raziskovalci in ribiči preizkušajo, ali bi osvetlitev ribiških mrež v morju preprečila, da bi se želve ujele vanje. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jun 2019 12:30:00 +0000 Jadransko morje za želve obilno pogrnjena miza Letošnje opozorilo o zaskrbljujočem upadanju raznolikosti življenja, ki ga je maja objavila Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), je enako resno kot vsa predhodna, poudarja tokratni gost oddaje Robert Turk z Zavoda za varstvo narave. Dejstvo je, pojasnjuje Turk, da mora človek nemudoma prenehati pleniti in pustošiti oceane in kopenske vire, sicer bi lahko, kot ugotavlja poročilo, že v nekaj desetletjih izumrl milijon vrst živali in rastlin. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/18/RobertTurkprenehajmoplenitiinpustoitiZemljo1840341.mp3 RTVSLO - Radio Koper 929 clean Letošnje opozorilo o zaskrbljujočem upadanju raznolikosti življenja, ki ga je maja objavila Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), je enako resno kot vsa predhodna, poudarja tokratni gost oddaje Robert Turk z Zavoda za varstvo narave. Dejstvo je, pojasnjuje Turk, da mora človek nemudoma prenehati pleniti in pustošiti oceane in kopenske vire, sicer bi lahko, kot ugotavlja poročilo, že v nekaj desetletjih izumrl milijon vrst živali in rastlin. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jun 2019 11:50:00 +0000 Robert Turk: prenehajmo pleniti in pustošiti Zemljo Vlada je letos potrdila desetletni načrt upravljanja Krajinskega parka Strunjan. Strateški dokument zagotavlja nadaljnje ohranjanje in razvoj pomembnega zaščitenega območja slovenske obale. Park po ocenah letno obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev. Prav ti so po eni strani največji dejavnik ogrožanja parka, a tudi njegovega ohranjanja. Z letošnjim znatnim proračunom, ki znaša dober milijon evrov, bodo v parku uspeli izvesti ambiciozne načrte. Kakšne, nam je v oddaji predstavil direktor Robert Smrekar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/18/MnoienobiskKrajinskegaparkaStrunjandejavnikogroanjaatudiohranjana1840259.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1107 clean Vlada je letos potrdila desetletni načrt upravljanja Krajinskega parka Strunjan. Strateški dokument zagotavlja nadaljnje ohranjanje in razvoj pomembnega zaščitenega območja slovenske obale. Park po ocenah letno obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev. Prav ti so po eni strani največji dejavnik ogrožanja parka, a tudi njegovega ohranjanja. Z letošnjim znatnim proračunom, ki znaša dober milijon evrov, bodo v parku uspeli izvesti ambiciozne načrte. Kakšne, nam je v oddaji predstavil direktor Robert Smrekar. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jun 2019 09:30:00 +0000 Množičen obisk Krajinskega parka Strunjan: dejavnik ogrožanja, a tudi ohranjana Tržaški inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko ima novo raziskovalno ladjo. Z ledolomilcem bodo lahko v prihodnje odkrivali še neraziskane predele polarnih območij. Z ladjo, ki jo v Trstu pričakujejo septembra, bo upravljal inštitut, na razpolago pa bo širši znanstveni skupnosti. Več v oddaji Morje in mi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/17/Trakiintitutbodobilledolomilec1839959.mp3 RTVSLO - Radio Koper 772 clean Tržaški inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko ima novo raziskovalno ladjo. Z ledolomilcem bodo lahko v prihodnje odkrivali še neraziskane predele polarnih območij. Z ladjo, ki jo v Trstu pričakujejo septembra, bo upravljal inštitut, na razpolago pa bo širši znanstveni skupnosti. Več v oddaji Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Jun 2019 13:00:00 +0000 Tržaški inštitut bo dobil ledolomilec Morje se je v zadnjem tednu segrelo za pet stopinj. A le do treh metrov. Globlje pa ima še vedno le 15 stopinj. Prav tja so se odpravili potapljači, ki so sodelovali v čezmejni čistilni akciji. Tudi o tem v oddaji Morje in mi, pripravili so jo Vesna Potočar Godnič, Sandi Škvarč in Tjaša Škamperle videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/10/Morjeinmi1837374.mp3 RTVSLO - Radio Koper 991 clean Morje se je v zadnjem tednu segrelo za pet stopinj. A le do treh metrov. Globlje pa ima še vedno le 15 stopinj. Prav tja so se odpravili potapljači, ki so sodelovali v čezmejni čistilni akciji. Tudi o tem v oddaji Morje in mi, pripravili so jo Vesna Potočar Godnič, Sandi Škvarč in Tjaša Škamperle http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Jun 2019 08:45:00 +0000 Morje in mi Pred šolsko čolnarno Fakultete za pomorstvo v Portorožu je od konca aprila privezan tudi istrski topo Adria. Repliko tradicionalne lesene enojambornice so gradili trije mojstri ladjedelci iz Izole pod vodstvom Tomija Sinožiča. Gradnjo je omogočil piranski Pomorski muzej, ki je v ta namen pridobil sredstva v okviru projekta Mala barka 2. Botra istrskega topa je Savina Gorišek, jadralka in življenjska sopotnica staroste slovenskega jadralstva pokojnega Mirka Bogića. Savino Gorišek smo povabili tudi na krov naše oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/07/SavinaGoriekTojekakorRobinsonCrusoekosistarsievednootrok.1825243.mp3 RTVSLO - Radio Koper 875 clean Pred šolsko čolnarno Fakultete za pomorstvo v Portorožu je od konca aprila privezan tudi istrski topo Adria. Repliko tradicionalne lesene enojambornice so gradili trije mojstri ladjedelci iz Izole pod vodstvom Tomija Sinožiča. Gradnjo je omogočil piranski Pomorski muzej, ki je v ta namen pridobil sredstva v okviru projekta Mala barka 2. Botra istrskega topa je Savina Gorišek, jadralka in življenjska sopotnica staroste slovenskega jadralstva pokojnega Mirka Bogića. Savino Gorišek smo povabili tudi na krov naše oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 May 2019 10:50:00 +0000 Savina Gorišek: ”To je kakor Robinson Crusoe, ko si star, si še vedno otrok." Piranski akvarij je svojo zbirko več kot 140 vrst morskih organizmov obogatil še z meduzami. V posebej zasnovanem akvariju si je zdaj mogoče od blizu ogledati vrste meduz, ki jih v teh dneh lahko opazimo ob naši obali. Kakšne so, smo se prepričali tudi v naši oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/07/RaznolikemeduzevpiranskemAkvariju1825233.mp3 RTVSLO - Radio Koper 889 clean Piranski akvarij je svojo zbirko več kot 140 vrst morskih organizmov obogatil še z meduzami. V posebej zasnovanem akvariju si je zdaj mogoče od blizu ogledati vrste meduz, ki jih v teh dneh lahko opazimo ob naši obali. Kakšne so, smo se prepričali tudi v naši oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 07 May 2019 10:35:00 +0000 Raznolike meduze v piranskem Akvariju Morski biologi se od lanskega leta soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. So pa nazadnje v Sečoveljskem zalivu opazili modro rakovico, tujerodno invazivno vrsto. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas, nam je v oddaji povedal doktor bioloških znanosti Lovrenc Lipej, sicer raziskovalec na Morski biološki postaji v Piranu in univerzitetni predavatelj. Fotografija: Spletna stran en.wikipedia.org videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/23/Braiizginilpojavilasejemodrarakovica1820581.mp3 RTVSLO - Radio Koper 841 clean Morski biologi se od lanskega leta soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. So pa nazadnje v Sečoveljskem zalivu opazili modro rakovico, tujerodno invazivno vrsto. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas, nam je v oddaji povedal doktor bioloških znanosti Lovrenc Lipej, sicer raziskovalec na Morski biološki postaji v Piranu in univerzitetni predavatelj. Fotografija: Spletna stran en.wikipedia.org http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Apr 2019 12:15:00 +0000 Bračič izginil, pojavila se je modra rakovica Si kdaj zaželite, da bi z vetrom v jadrih odpotovali nekam daleč, za obzorje? Morda celo v Tihi ocean? No, nekateri pogumnejši takšne želje tudi uresničijo. Med njimi je Jasna Tuta iz Sesljana, ki je kar celo desetletje večinoma preživela na jadrnici. Zadnja tri leta je jadrala med polinezijskimi otoki in o tem napisala knjigo. Povedala nam je, kakšno je življenje na manjši jadrnici, mi pa smo se pozanimali tudi, kako uspešne so bile kar tri prostovoljne čistilne akcije priobalnega pasu in morja med Izolo in Fieso. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/ZvetromTihegaoceanavjadrih1819238.mp3 RTVSLO - Radio Koper 886 clean Si kdaj zaželite, da bi z vetrom v jadrih odpotovali nekam daleč, za obzorje? Morda celo v Tihi ocean? No, nekateri pogumnejši takšne želje tudi uresničijo. Med njimi je Jasna Tuta iz Sesljana, ki je kar celo desetletje večinoma preživela na jadrnici. Zadnja tri leta je jadrala med polinezijskimi otoki in o tem napisala knjigo. Povedala nam je, kakšno je življenje na manjši jadrnici, mi pa smo se pozanimali tudi, kako uspešne so bile kar tri prostovoljne čistilne akcije priobalnega pasu in morja med Izolo in Fieso. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 15:00:00 +0000 Z vetrom Tihega oceana v jadrih Najstarejša najdba v celoti šivane ladje v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti, nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje, ter podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov, je do konca aprila na ogled v piranskem pomorskem muzeju. Inovativna razstava je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Njen sestavni del je tudi delavnica. V njej lahko vsakdo poskusi tehniko šivanja barke, ki so jo pred tri tisoč leti uporabljali staroselci Histri iz Zambratije. O tej izjemni najdbi govorimo tudi v tokratni oddaji . videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/Histrisoivaliladje1819230.mp3 RTVSLO - Radio Koper 831 clean Najstarejša najdba v celoti šivane ladje v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti, nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje, ter podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov, je do konca aprila na ogled v piranskem pomorskem muzeju. Inovativna razstava je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Njen sestavni del je tudi delavnica. V njej lahko vsakdo poskusi tehniko šivanja barke, ki so jo pred tri tisoč leti uporabljali staroselci Histri iz Zambratije. O tej izjemni najdbi govorimo tudi v tokratni oddaji . http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 13:45:00 +0000 Histri so 'šivali' ladje Tokrat predstavljamo v svetovnem merilu zgleden primer krožnega gospodarstva v Sloveniji. Začne se z odstranjevanjem odpadnih ribiških mrež v oceanih in njihovim čiščenjem v prostorih družbe Aquafil Slovenija v Ajdovščini. Nadaljuje se v Ljubljani s predelavo mrež v kakovostna vlakna econyl in zaključi z izdelavo oblačil. Da je v morju manj ribiških mrež, skrbijo tudi potapljači mednarodne organizacije Healthy seas. To edinstveno zgodbo trajnostnega gospodarstva sta nam v oddaji približala generalni direktor AquafilSLO, Edi Kraus, in Klemen Leonard iz Ajdovščine, študent magistrskega študija management trajnostnega razvoja na Fakulteti za management v Kopru, član Inštituta za krožno gospodarstvo in študent ambasador mednarodne organizacije Healthy Seas. Foto: Potapljači Healthy seas iz morja v okolici Eolskih otokov odstranjujejo odpadno mrežo velikanko. Vir: https://healthyseas.org videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/Healthyseasodribikemreedokakovostnetkanine1819147.mp3 RTVSLO - Radio Koper 980 clean Tokrat predstavljamo v svetovnem merilu zgleden primer krožnega gospodarstva v Sloveniji. Začne se z odstranjevanjem odpadnih ribiških mrež v oceanih in njihovim čiščenjem v prostorih družbe Aquafil Slovenija v Ajdovščini. Nadaljuje se v Ljubljani s predelavo mrež v kakovostna vlakna econyl in zaključi z izdelavo oblačil. Da je v morju manj ribiških mrež, skrbijo tudi potapljači mednarodne organizacije Healthy seas. To edinstveno zgodbo trajnostnega gospodarstva sta nam v oddaji približala generalni direktor AquafilSLO, Edi Kraus, in Klemen Leonard iz Ajdovščine, študent magistrskega študija management trajnostnega razvoja na Fakulteti za management v Kopru, član Inštituta za krožno gospodarstvo in študent ambasador mednarodne organizacije Healthy Seas. Foto: Potapljači Healthy seas iz morja v okolici Eolskih otokov odstranjujejo odpadno mrežo velikanko. Vir: https://healthyseas.org http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 11:15:00 +0000 Healthy seas: od ribiške mreže do kakovostne tkanine Slovensko primorje je - zahvaljujoč projektu Mala barka 2 - bogatejše za štiri tradicionalne barke. Tri so obnovili in že krasijo izolski mandrač. Trije izolski ladjedelci pa so v priložnostni ladjedelnici Pomorskega muzeja v portoroškem Monfortu zgradili tradicionalno enojambornico, istrski top ali batel, ki je dobil ime 'Adria'. Projekt Mala barka 2 je sicer na čezmejnem območju Slovenskega primorja, Istre in Kvarnerja pustil otipljive rezultate ohranjanja, promocije in razvoja pomorske dediščine. Več o vsem pa v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/25/IstrskitopprijadralzvetromMalebarke21809970.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1100 clean Slovensko primorje je - zahvaljujoč projektu Mala barka 2 - bogatejše za štiri tradicionalne barke. Tri so obnovili in že krasijo izolski mandrač. Trije izolski ladjedelci pa so v priložnostni ladjedelnici Pomorskega muzeja v portoroškem Monfortu zgradili tradicionalno enojambornico, istrski top ali batel, ki je dobil ime 'Adria'. Projekt Mala barka 2 je sicer na čezmejnem območju Slovenskega primorja, Istre in Kvarnerja pustil otipljive rezultate ohranjanja, promocije in razvoja pomorske dediščine. Več o vsem pa v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Mar 2019 09:30:00 +0000 Istrski top prijadral z vetrom Male barke 2 V začetku meseca je v Koper priplul francoski minolovec Capricorne, ena najbolj učinkovitih vojaških ladij za odkrivanje in uničevanje podvodnih min na svetu. Obisk je bil priložnost za skupno urjenje francoskih in slovenskih protiminskih potapljačev iz Odreda za specialno podvodno delovanje pri 430-em mornariškem divizionu. Zato smo se med drugim pozanimali kako poteka urjenje, pa tudi, kje vse sodelujejo slovenski protiminski potapljači. Slišali boste, da je na dnu Jadranskega morja veliko eksplozivnih teles tudi iz novejšega obdobja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/20/Slovenskiprotiminskipotapljaivadijovzahtevnihrazmerah1808366.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1015 clean V začetku meseca je v Koper priplul francoski minolovec Capricorne, ena najbolj učinkovitih vojaških ladij za odkrivanje in uničevanje podvodnih min na svetu. Obisk je bil priložnost za skupno urjenje francoskih in slovenskih protiminskih potapljačev iz Odreda za specialno podvodno delovanje pri 430-em mornariškem divizionu. Zato smo se med drugim pozanimali kako poteka urjenje, pa tudi, kje vse sodelujejo slovenski protiminski potapljači. Slišali boste, da je na dnu Jadranskega morja veliko eksplozivnih teles tudi iz novejšega obdobja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Mar 2019 14:10:00 +0000 Slovenski protiminski potapljači vadijo v zahtevnih razmerah Letošnji Dan pomorstva so zaznamovale okoljske teme. Slovesno je bilo v Kopru, kjer so namenu predali novo ekološko plovilo Uprave za pomorstvo. Krstna botra je bila ministrica za infrastrukturo in podpredsednica vlade Alenka Bratušek. Varovanju morja in ukrepanju ob onesnaženjih je bil namenjen strokovni posvet. Med drugim smo lahko slišali, kako so se na večje onesnaženje s težkim gorivom v Raškem zalivu lanskega junija soočili v puljski luški kapitaniji, ki jo vodi kapitanka Dolores Brenko Škerjanc. Vse pa smo podrobneje zabeležili v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/12/Danpomorstvavznamenjuvarovanjamorja1805417.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Letošnji Dan pomorstva so zaznamovale okoljske teme. Slovesno je bilo v Kopru, kjer so namenu predali novo ekološko plovilo Uprave za pomorstvo. Krstna botra je bila ministrica za infrastrukturo in podpredsednica vlade Alenka Bratušek. Varovanju morja in ukrepanju ob onesnaženjih je bil namenjen strokovni posvet. Med drugim smo lahko slišali, kako so se na večje onesnaženje s težkim gorivom v Raškem zalivu lanskega junija soočili v puljski luški kapitaniji, ki jo vodi kapitanka Dolores Brenko Škerjanc. Vse pa smo podrobneje zabeležili v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Mar 2019 13:40:00 +0000 Dan pomorstva v znamenju varovanja morja Tokrat boste spoznali Denisa Benčiča iz Vinjol nad Lucijo. Veliko časa namreč preživi v vodi. Pravzaprav v morju. In to predvsem pozimi. Zimsko plavanje je njegova strast, ki ji že več let, skupaj z drugimi soplavalci, namenja veliko prostega časa. Letos je za svoje delo in vztrajnost požel zasluženo nagrado. Na svetovnem pokalu v zimskem plavanju na Bledu, ki je bilo v začetku februarja, je osvojil kar šest medalj. Od tega 5 zlatih. Primorski 'ledeni možje' trenirajo na Fornačah v Piranu. Benčič med drugim poudarja, da ima ta šport številne koristi za zdravje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/LedenimoDenisBeni1803153.mp3 RTVSLO - Radio Koper 711 clean Tokrat boste spoznali Denisa Benčiča iz Vinjol nad Lucijo. Veliko časa namreč preživi v vodi. Pravzaprav v morju. In to predvsem pozimi. Zimsko plavanje je njegova strast, ki ji že več let, skupaj z drugimi soplavalci, namenja veliko prostega časa. Letos je za svoje delo in vztrajnost požel zasluženo nagrado. Na svetovnem pokalu v zimskem plavanju na Bledu, ki je bilo v začetku februarja, je osvojil kar šest medalj. Od tega 5 zlatih. Primorski 'ledeni možje' trenirajo na Fornačah v Piranu. Benčič med drugim poudarja, da ima ta šport številne koristi za zdravje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 06 Mar 2019 10:00:00 +0000 "Ledeni mož" Denis Benčič Nova morska obzorja tokrat razkriva Mitja Zupančič, izkušen morjeplovec, raziskovalec pomorske dediščine in življenja na Jadranu. Zupančič je avtor več del, povezanih z morjem, ter urednik spletnega časopisa za kulturo bivanja z morjem Emorje. Pred kratkim je izšla tudi njegova pesniška zbirka za odrasle »V meni je morje«. Svoje modro-rubinaste pesmi, kot jih je tudi barvno označil v zbirki, je najprej predstavil na Krku. Nedavno je s svojim nastopom požel navdušenje v slovenskem knjižnem središču v Trstu. Ob tej priložnosti smo avtorja pesniške zbirke in iskrivega sogovornika, iz katerega kar vrejo z morjem povezane zgodbe, povabili na krov oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/26/VmenijemorjepesnikazbirkaMitjeZupania1800392.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1110 clean Nova morska obzorja tokrat razkriva Mitja Zupančič, izkušen morjeplovec, raziskovalec pomorske dediščine in življenja na Jadranu. Zupančič je avtor več del, povezanih z morjem, ter urednik spletnega časopisa za kulturo bivanja z morjem Emorje. Pred kratkim je izšla tudi njegova pesniška zbirka za odrasle »V meni je morje«. Svoje modro-rubinaste pesmi, kot jih je tudi barvno označil v zbirki, je najprej predstavil na Krku. Nedavno je s svojim nastopom požel navdušenje v slovenskem knjižnem središču v Trstu. Ob tej priložnosti smo avtorja pesniške zbirke in iskrivega sogovornika, iz katerega kar vrejo z morjem povezane zgodbe, povabili na krov oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Feb 2019 08:40:00 +0000 V meni je morje: pesniška zbirka Mitje Zupančiča Edinstveni dvižni most v Piranu, ki so ga porušili v 19. stoletju, znova živi v virtualni oziroma mešani resničnosti. Številni obiskovalci so si ga nedavno že lahko ogledali na predstavitvi Pomorskega muzeja v info centru Monfort v Portorožu. Gre za prvi primer pri nas, kjer so sodobno tehnologijo uporabili za postavitev neobstoječega objekta v okolje. S tem so se odprle nove možnosti, da bi dragoceni spomenik pomorske dediščine približali najširši javnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/25/Piranskidvinimostvmeaniresninosti1800211.mp3 RTVSLO - Radio Koper 920 clean Edinstveni dvižni most v Piranu, ki so ga porušili v 19. stoletju, znova živi v virtualni oziroma mešani resničnosti. Številni obiskovalci so si ga nedavno že lahko ogledali na predstavitvi Pomorskega muzeja v info centru Monfort v Portorožu. Gre za prvi primer pri nas, kjer so sodobno tehnologijo uporabili za postavitev neobstoječega objekta v okolje. S tem so se odprle nove možnosti, da bi dragoceni spomenik pomorske dediščine približali najširši javnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Feb 2019 14:10:00 +0000 Piranski dvižni most v mešani resničnosti Tokrat smo se odpravili v Piranski zaliv. In sicer na najbolj južno točko slovenskega morja, kjer leži ribogojnica Fonda. V tej edini morski ribogojnici pri nas na leto vzgojijo okrog 60 ton rib. Pri tem je zanimivo, da je ribogojnica z leti postala zatočišče tudi številnim ribam in drugim morskim organizmom. Okrog nje se zadržuje več kot 30 vrst rib. Hranijo se s hrano, ki pade iz ribogojnih kletk. V želji, da bi izobrazili svoje obiskovalce, so si pred leti omislili doživetje "Nepozaben dan v ribogojnici". Pred kratkim so bili za to zamisel tudi nagrajeni. V ribogojnici prisegajo na trajnostni razvoj, lokalno kakovost in skrb za okolje. Doslej so vzgajali piranskega brancina. Letos bodo na trgu predstavili še piransko orado. Trenutno se pripravljajo na razpis, s katerim bi vrtcem in šolam ponudili lokalne ribe. Direktorico ribogojnice, Ireno Fonda, smo povabili na krov oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/12/Bodopiranskegabrancinainoradojedlitudiolarji1795266.mp3 RTVSLO - Radio Koper 803 clean Tokrat smo se odpravili v Piranski zaliv. In sicer na najbolj južno točko slovenskega morja, kjer leži ribogojnica Fonda. V tej edini morski ribogojnici pri nas na leto vzgojijo okrog 60 ton rib. Pri tem je zanimivo, da je ribogojnica z leti postala zatočišče tudi številnim ribam in drugim morskim organizmom. Okrog nje se zadržuje več kot 30 vrst rib. Hranijo se s hrano, ki pade iz ribogojnih kletk. V želji, da bi izobrazili svoje obiskovalce, so si pred leti omislili doživetje "Nepozaben dan v ribogojnici". Pred kratkim so bili za to zamisel tudi nagrajeni. V ribogojnici prisegajo na trajnostni razvoj, lokalno kakovost in skrb za okolje. Doslej so vzgajali piranskega brancina. Letos bodo na trgu predstavili še piransko orado. Trenutno se pripravljajo na razpis, s katerim bi vrtcem in šolam ponudili lokalne ribe. Direktorico ribogojnice, Ireno Fonda, smo povabili na krov oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Feb 2019 10:00:00 +0000 Bodo piranskega brancina in orado jedli tudi šolarji? Dva dimnika, dve tovarni za predelavo rib na majhnem prostoru, sta bili v obdobju med svetovnima vojnama znaka gospodarskega razcveta Izole. Tovarni italijanskih lastnikov Ampelea in Arrigoni sta v najboljšem obdobju zaposlovali tudi po več kot dva tisoč ljudi na leto. Na ribolov so se odpravljali predvsem moški, Izolanke pa so delale v tovarnah za predelavo rib, kjer je proizvodnja konzerv postala industrijska. Na leto so jih izdelali tudi po 20 milijonov. Ribištvo je v Izoli cvetelo tudi po drugi svetovni vojni, ko so Delamarisove ribje konzerve prodajali po vsej Evropi. Te, in še druge številne zanimivosti, je v knjigi z naslovom Zgodovina Izole in ribištva, zbral zgodovinar Zdravko Marenčič. Nekaj poudarkov iz dela, ki je nedavno izšlo pri izolski založbi Desk, avtor predstavlja v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/12/Dvadimnikadvetovarnirib1795248.mp3 RTVSLO - Radio Koper 820 clean Dva dimnika, dve tovarni za predelavo rib na majhnem prostoru, sta bili v obdobju med svetovnima vojnama znaka gospodarskega razcveta Izole. Tovarni italijanskih lastnikov Ampelea in Arrigoni sta v najboljšem obdobju zaposlovali tudi po več kot dva tisoč ljudi na leto. Na ribolov so se odpravljali predvsem moški, Izolanke pa so delale v tovarnah za predelavo rib, kjer je proizvodnja konzerv postala industrijska. Na leto so jih izdelali tudi po 20 milijonov. Ribištvo je v Izoli cvetelo tudi po drugi svetovni vojni, ko so Delamarisove ribje konzerve prodajali po vsej Evropi. Te, in še druge številne zanimivosti, je v knjigi z naslovom Zgodovina Izole in ribištva, zbral zgodovinar Zdravko Marenčič. Nekaj poudarkov iz dela, ki je nedavno izšlo pri izolski založbi Desk, avtor predstavlja v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Feb 2019 09:40:00 +0000 Dva dimnika, dve tovarni rib Letošnje leto bo v več pogledih prelomno za Upravo za pomorstvo. Konec februarja se bo preselila v nov sedež pri koprskem pristanišču. Do konca leta bodo s sodobno radarsko in signalno opremo nadgradili sistem za nadzor prometa in nesreč. Za naložbo, vredno 2,2 milijona evrov so pridobili 1,6 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Službo za varovanje obalnega morja bo okrepilo novo ekološko plovilo. Letos že pripravljajo tudi študijo za vzpostavitev manjšega pristanišča ob novem sedežu, kjer bodo privezana vsa službena plovila. Več o vsem nam je v oddaji povedal direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/29/Upravazapomorstvoeletosdoboljeganadzoraprometainnesrenamorju1790465.mp3 RTVSLO - Radio Koper 948 clean Letošnje leto bo v več pogledih prelomno za Upravo za pomorstvo. Konec februarja se bo preselila v nov sedež pri koprskem pristanišču. Do konca leta bodo s sodobno radarsko in signalno opremo nadgradili sistem za nadzor prometa in nesreč. Za naložbo, vredno 2,2 milijona evrov so pridobili 1,6 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Službo za varovanje obalnega morja bo okrepilo novo ekološko plovilo. Letos že pripravljajo tudi študijo za vzpostavitev manjšega pristanišča ob novem sedežu, kjer bodo privezana vsa službena plovila. Več o vsem nam je v oddaji povedal direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 Jan 2019 14:00:00 +0000 Uprava za pomorstvo še letos do boljšega nadzora prometa in nesreč na morju Minuli teden je bil v središču pozornosti slovenske javnosti tudi Jernejev kanal. Direkcija za vode je namreč iz vode začela odstranjevati zapuščena plovila neznanih lastnikov, ki tam že leta kazijo podobo slovenske obale ob zaščitenem krajinskem parku Sečoveljske soline. Čeprav gre za pomemben mejnik, je to le prvi korak na poti do nove podobe Jernejevega kanala. Tam bo do poletja najprej odzvonilo tudi drugim ilegalnim privezom. Domačini bi tam radi komunalne priveze in sonaravno ureditev s pešpotmi. Piranska občina ima za to že izdelane načrte, a za enkrat še ni povsem jasno, v katero smer razmišlja nova lokalna oblast. Kakor koli, v Civilni iniciatici Seča opozarjajo, da ne bodo pristali na morebitne kratkotrajne apetite po komercialnih in množičnih privezih. V Jernejev kanal smo se odpravili tudi v naši oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/21/Jernejevkanalvsrediupozornosti1787520.mp3 RTVSLO - Radio Koper 998 clean Minuli teden je bil v središču pozornosti slovenske javnosti tudi Jernejev kanal. Direkcija za vode je namreč iz vode začela odstranjevati zapuščena plovila neznanih lastnikov, ki tam že leta kazijo podobo slovenske obale ob zaščitenem krajinskem parku Sečoveljske soline. Čeprav gre za pomemben mejnik, je to le prvi korak na poti do nove podobe Jernejevega kanala. Tam bo do poletja najprej odzvonilo tudi drugim ilegalnim privezom. Domačini bi tam radi komunalne priveze in sonaravno ureditev s pešpotmi. Piranska občina ima za to že izdelane načrte, a za enkrat še ni povsem jasno, v katero smer razmišlja nova lokalna oblast. Kakor koli, v Civilni iniciatici Seča opozarjajo, da ne bodo pristali na morebitne kratkotrajne apetite po komercialnih in množičnih privezih. V Jernejev kanal smo se odpravili tudi v naši oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Jan 2019 14:00:00 +0000 Jernejev kanal v središču pozornosti Štirinajst mladih ustvarjalcev je v piranskem Pomorskem muzeju dobilo priložnost večmesečnega dela pri oblikovanju razstave Sal nostrum - Iz solin v skladišča soli. Razstava o živi dediščini solinarstva je zagotovo ena boljših razstav muzeja, poudarja direktor Franco Juri. Uspešno je namreč združila arhivsko raziskovanje in delo na terenu. Mladi sodelavci pa so vanjo vnesli ustvarjalnost in inovativne pristope. Poleg tega se jim obeta nadaljnje sodelovanje s pomorskim muzejem. Mlade ustvarjalce, ki jih je pri delu vodil mentor Flavij Bonin, in razstavo Sal nostrum v prostorih Pomorskega muzeja v Monfortu v Portorožu predstavljamo v oddaji. Fotografija: Del skupine mladih ustvarjalcev razstave Sal nostrum. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/11/Salnostruminovativnarazstavamladihustvarjalcev1784025.mp3 RTVSLO - Radio Koper 818 clean Štirinajst mladih ustvarjalcev je v piranskem Pomorskem muzeju dobilo priložnost večmesečnega dela pri oblikovanju razstave Sal nostrum - Iz solin v skladišča soli. Razstava o živi dediščini solinarstva je zagotovo ena boljših razstav muzeja, poudarja direktor Franco Juri. Uspešno je namreč združila arhivsko raziskovanje in delo na terenu. Mladi sodelavci pa so vanjo vnesli ustvarjalnost in inovativne pristope. Poleg tega se jim obeta nadaljnje sodelovanje s pomorskim muzejem. Mlade ustvarjalce, ki jih je pri delu vodil mentor Flavij Bonin, in razstavo Sal nostrum v prostorih Pomorskega muzeja v Monfortu v Portorožu predstavljamo v oddaji. Fotografija: Del skupine mladih ustvarjalcev razstave Sal nostrum. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 11 Jan 2019 13:30:00 +0000 Sal nostrum: inovativna razstava mladih ustvarjalcev Zima je čas za organiziran tradicionalni ribolov cipljev in drugih vrst pridnenih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Dovoljenje zanj je letos dobila skupina 13-ih ribičev pod vodstvom Matjaža Radina iz Kopra. S prvega ribolova konec decembra so se vrnili zadovoljni. Zajeli so jato, v kateri je bila tona devetsto kilogramov različnih vrst rib. Matjaža Radina smo povabili na krov tokratne oddaje Morje in mi. Med drugim nam je povedal, kako se je spremenil tradicionalni ribolov cipljev ali 'ševolov' kot jim pravijo domačini. Poudaril je tudi, da si v letu 2019 želijo predvsem miru na morju in čimprejšnje rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Prav to jih namreč pri razvoju dejavnosti najbolj omejuje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/04/RibiMatjaRadinelimosimirunamorju1781659.mp3 RTVSLO - Radio Koper 803 clean Zima je čas za organiziran tradicionalni ribolov cipljev in drugih vrst pridnenih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Dovoljenje zanj je letos dobila skupina 13-ih ribičev pod vodstvom Matjaža Radina iz Kopra. S prvega ribolova konec decembra so se vrnili zadovoljni. Zajeli so jato, v kateri je bila tona devetsto kilogramov različnih vrst rib. Matjaža Radina smo povabili na krov tokratne oddaje Morje in mi. Med drugim nam je povedal, kako se je spremenil tradicionalni ribolov cipljev ali 'ševolov' kot jim pravijo domačini. Poudaril je tudi, da si v letu 2019 želijo predvsem miru na morju in čimprejšnje rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Prav to jih namreč pri razvoju dejavnosti najbolj omejuje. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 04 Jan 2019 11:15:00 +0000 Ribič Matjaž Radin: Želimo si miru na morju V koprskem pristanišču se je prva privezala tovorna ladja Gorica. Na obali ob prvem pomolu jo je 7. decembra 1958 pričakala nepregledna množica. Gorica je bila šesti tovorni parnik v lasti takrat slovenske ladjarske družbe Splošna plovba. Videti je bila ogromna. Na njenem krovu je bil med posadko takrat kadet Valerij Bizjak iz Podbrda. "Zelo smo bili veseli", se je spomnil svojih občutkov na otvoritvi razstave koprskega Pokrajinskega muzeja z naslovom Slovenska ladja v slovenski luki. Kustos razstave Ivan Simčič je ob tem dodal, da je takrat dišalo po pomladi za slovensko pomorstvo. Oba smo povabili na krov tokratne oddaje. Foto: Valerij Bizjak je bil kadet posadke na ladji Gorica, ki je prva pristala v koprskem pristanišču. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/27/VKoprusejeprvaprivezalaGorica1779831.mp3 RTVSLO - Radio Koper 915 clean V koprskem pristanišču se je prva privezala tovorna ladja Gorica. Na obali ob prvem pomolu jo je 7. decembra 1958 pričakala nepregledna množica. Gorica je bila šesti tovorni parnik v lasti takrat slovenske ladjarske družbe Splošna plovba. Videti je bila ogromna. Na njenem krovu je bil med posadko takrat kadet Valerij Bizjak iz Podbrda. "Zelo smo bili veseli", se je spomnil svojih občutkov na otvoritvi razstave koprskega Pokrajinskega muzeja z naslovom Slovenska ladja v slovenski luki. Kustos razstave Ivan Simčič je ob tem dodal, da je takrat dišalo po pomladi za slovensko pomorstvo. Oba smo povabili na krov tokratne oddaje. Foto: Valerij Bizjak je bil kadet posadke na ladji Gorica, ki je prva pristala v koprskem pristanišču. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Dec 2018 20:40:00 +0000 V Kopru se je prva privezala Gorica Živimo v dobi globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji, ki so ga s segrevanjem ozračja in posledično oceanov sprožile podnebne spremembe, poudarja dr. Gretta Pecl, direktorica Centra za morsko socio-ekologijo univerze v avstralski Tasmaniji. V svetovnem merilu je preseljevanje živali in rastlin v temperaturno ugodnejše življenjske prostore zajelo od 25 do 85 odstotkov vseh vrst, in prinaša večinoma negativne posledice na vseh ravneh. Na kopnem so to višji, gorati predeli, v oceanih pa večje globine. Več o teh obširnih globalnih spremembah, ki se jim bomo morali prilagoditi in se nanje hitro odzvati, smo se z dr. Pecl, ki je sicer tudi slovenskih korenin, in sodi med vodilne strokovnjake na področju ekologije podnebnih sprememb, pogovarjali v tokratni oddaji. Foto: University of Tasmania videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/Dr.GrettaPeclivimovasuglobalnegaprerazporejanjaivljenjanaZemlji1777605.mp3 RTVSLO - Radio Koper 969 clean Živimo v dobi globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji, ki so ga s segrevanjem ozračja in posledično oceanov sprožile podnebne spremembe, poudarja dr. Gretta Pecl, direktorica Centra za morsko socio-ekologijo univerze v avstralski Tasmaniji. V svetovnem merilu je preseljevanje živali in rastlin v temperaturno ugodnejše življenjske prostore zajelo od 25 do 85 odstotkov vseh vrst, in prinaša večinoma negativne posledice na vseh ravneh. Na kopnem so to višji, gorati predeli, v oceanih pa večje globine. Več o teh obširnih globalnih spremembah, ki se jim bomo morali prilagoditi in se nanje hitro odzvati, smo se z dr. Pecl, ki je sicer tudi slovenskih korenin, in sodi med vodilne strokovnjake na področju ekologije podnebnih sprememb, pogovarjali v tokratni oddaji. Foto: University of Tasmania http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Dec 2018 12:40:00 +0000 Dr. Gretta Pecl: Živimo v času globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji Daphne, Danny in Deinon so imena treh delfinov od desetih, ki jih lahko preko društva Morigenos simbolično posvojite. Gre za delfine, ki se, skupaj s še s 150-imi, zadržujejo v Tržaškem zalivu. Omenjene tri boste podrobneje spoznali v tokratni oddaji, saj ima vsak delfin svoj značaj. Izvedeli boste, kako posvojite delfina. Posvojitev pa je lahko tudi družbeno odgovorno in prav posebno darilo, nam je povedala Ana Hace iz društva Morigenos. Obiskali smo še hišo morja, Izolano. Tam sta svoje mesto nedavno dobila tudi ribištvo in ribja predelovalna industrija. Muzejska zbirka ponuja na ogled denimo tradicionalno plovilo passara, a tudi ribiška doživetja v virtualni resničnosti. Foto: Morigenos, Ana Hace: Delfinki Daphne in Emanuela z mladiči videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Posvojitevdelfinajelahkolepoindrubenoodgvornodarilo1774618.mp3 RTVSLO - Radio Koper 940 clean Daphne, Danny in Deinon so imena treh delfinov od desetih, ki jih lahko preko društva Morigenos simbolično posvojite. Gre za delfine, ki se, skupaj s še s 150-imi, zadržujejo v Tržaškem zalivu. Omenjene tri boste podrobneje spoznali v tokratni oddaji, saj ima vsak delfin svoj značaj. Izvedeli boste, kako posvojite delfina. Posvojitev pa je lahko tudi družbeno odgovorno in prav posebno darilo, nam je povedala Ana Hace iz društva Morigenos. Obiskali smo še hišo morja, Izolano. Tam sta svoje mesto nedavno dobila tudi ribištvo in ribja predelovalna industrija. Muzejska zbirka ponuja na ogled denimo tradicionalno plovilo passara, a tudi ribiška doživetja v virtualni resničnosti. Foto: Morigenos, Ana Hace: Delfinki Daphne in Emanuela z mladiči http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Dec 2018 12:00:00 +0000 Posvojitev delfina je lahko lepo in družbeno odgvorno darilo Na morje smo tokrat pogledali skozi oči slikark in slikarjev. Razlog je namreč zametek prve stalne zbirke sodobnega severnojadranskega marinističnega slikarstva. Zbirka je na ogled na razstavi 'Morje, in obrazi morja' v galeriji Insula v Izoli. Kakšen odnos do morja je v likovnem smislu prinesla sodobnost, smo vprašali likovnega kritika in kustosa Deana Mehmedoviča. Kakšna so bila slikarska srečanja z morjem skozi zgodovino, pa nam je povedala umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz piranskega Pomorskega muzeja, ki se lahko pohvali z najbolj obsežno zbirko evropskih marinističnih del v Sloveniji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/Slikarskasreanjazmorjem1765676.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1033 clean Na morje smo tokrat pogledali skozi oči slikark in slikarjev. Razlog je namreč zametek prve stalne zbirke sodobnega severnojadranskega marinističnega slikarstva. Zbirka je na ogled na razstavi 'Morje, in obrazi morja' v galeriji Insula v Izoli. Kakšen odnos do morja je v likovnem smislu prinesla sodobnost, smo vprašali likovnega kritika in kustosa Deana Mehmedoviča. Kakšna so bila slikarska srečanja z morjem skozi zgodovino, pa nam je povedala umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz piranskega Pomorskega muzeja, ki se lahko pohvali z najbolj obsežno zbirko evropskih marinističnih del v Sloveniji. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 17:00:00 +0000 Slikarska srečanja z morjem Morje, naše življenje. To je naslov razstave največje zasebne zbirke ribiških predmetov na tržaškem - družine Caharijevih iz Nabrežine. Ohranjene predmete, ki več generacij prehajajo iz roda v rod in pričajo o povezanosti tržaških Slovencev z morjem, si lahko vse do 27. januarja 2019 ogledate v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Več o razstavi in predvsem o nekdanjem ribiškem življenju vzdolž obale med Barkovljami in izlivom Timave, pa nam bosta v oddaji povedala kustosinja Polona Sketelj in dedič zbirke, Bogdan Petelin. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/Morje-mojeivljenje1767507.mp3 RTVSLO - Radio Koper 899 clean Morje, naše življenje. To je naslov razstave največje zasebne zbirke ribiških predmetov na tržaškem - družine Caharijevih iz Nabrežine. Ohranjene predmete, ki več generacij prehajajo iz roda v rod in pričajo o povezanosti tržaških Slovencev z morjem, si lahko vse do 27. januarja 2019 ogledate v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Več o razstavi in predvsem o nekdanjem ribiškem življenju vzdolž obale med Barkovljami in izlivom Timave, pa nam bosta v oddaji povedala kustosinja Polona Sketelj in dedič zbirke, Bogdan Petelin. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 15:00:00 +0000 Morje - moje življenje Tokrat poročamo o dveh zgodbah s srečnih koncem. Domov se je vrnil slovenski poveljnik švicarske tovorne ladje Glarus, ki je bil z delom posadke več kot mesec dni ujetnik nigerijskih piratov. Slišali boste, da je v pismu za javnost med drugim opozoril na vse bolj nevaren poklic pomorščaka. Srečno se je zaključila tudi 25-urna morska mora slovenskega deskarja, ki je konec oktobra v neurju z neobičajno močnim vetrom za severni del Jadrana, odšel na morje pri Savudriji. In to kljub vsem opozorilom pristojnih služb. Bi za svojo nepremišljeno adrenalinsko avanturo moral dobiti kazen? Odgovor smo poiskali na Upravi za pomorstvo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/Morskizgodbissrenimkoncem1767497.mp3 RTVSLO - Radio Koper 877 clean Tokrat poročamo o dveh zgodbah s srečnih koncem. Domov se je vrnil slovenski poveljnik švicarske tovorne ladje Glarus, ki je bil z delom posadke več kot mesec dni ujetnik nigerijskih piratov. Slišali boste, da je v pismu za javnost med drugim opozoril na vse bolj nevaren poklic pomorščaka. Srečno se je zaključila tudi 25-urna morska mora slovenskega deskarja, ki je konec oktobra v neurju z neobičajno močnim vetrom za severni del Jadrana, odšel na morje pri Savudriji. In to kljub vsem opozorilom pristojnih služb. Bi za svojo nepremišljeno adrenalinsko avanturo moral dobiti kazen? Odgovor smo poiskali na Upravi za pomorstvo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 13:30:00 +0000 Morski zgodbi s srečnim koncem Manjša onesnaženja morja z naftnimi derivati so zelo pogost pojav, razlogi zanje pa zelo različni. Naftni madeži se hitro širijo in lahko povzročijo veliko okoljsko škodo. Kako so na hitro in učinkovito ukrepanje ob takšnem onesnaženju pripravljene pristojne službe, so preizkusili na vaji Onesnaženje 2018, ki jo je v koprski Marini koordinirala Uprava za pomorstvo. Na podlagi simulacij, ki jih je na dan vaje izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje, so ugotovili, da bi se madež, ki bi nastal ob izlitju 200 litrov dizel goriva, najprej širil proti Izoli, nato pa bi se usmeril proti Trstu. V oddaji boste med drugim slišali, da je pomembno vlogo na vaji odigrala pokovka. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/VajaOnesanenje2018slubedobropripravljene1767433.mp3 RTVSLO - Radio Koper 785 clean Manjša onesnaženja morja z naftnimi derivati so zelo pogost pojav, razlogi zanje pa zelo različni. Naftni madeži se hitro širijo in lahko povzročijo veliko okoljsko škodo. Kako so na hitro in učinkovito ukrepanje ob takšnem onesnaženju pripravljene pristojne službe, so preizkusili na vaji Onesnaženje 2018, ki jo je v koprski Marini koordinirala Uprava za pomorstvo. Na podlagi simulacij, ki jih je na dan vaje izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje, so ugotovili, da bi se madež, ki bi nastal ob izlitju 200 litrov dizel goriva, najprej širil proti Izoli, nato pa bi se usmeril proti Trstu. V oddaji boste med drugim slišali, da je pomembno vlogo na vaji odigrala pokovka. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Nov 2018 23:00:00 +0000 Vaja Onesanženje 2018: službe dobro pripravljene Ostrige veljajo za gurmansko poslastico. V Evropi gredo za med predvsem v času božičnih praznikov. Daleč največ jih pridelajo v Franciji, kjer proizvodnja ostrig v akvakulturah preseže 100 tisoč ton. Od letos jih gojimo tudi v slovenskem morju. Školjkar Mitja Petrič je namreč s svojim podjetjem razvil poseben sistem za gojenje teh školjk. Zakaj se je odločil za gojenje ostrig, nam bo povedal v oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da si nov zagon želijo tudi slovenski ribiči. Zato v okviru evropskega projekta Fish Agro Tech skupaj z italijanskimi kolegi pripravljajo čezmejni načrt razvojnih potreb podjetij z obeh strani meje. Med drugim so nam povedali, kaj od tega sodelovanja pričakujejo in kako ocenjujejo stanje v slovenskem ribištvu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Zarazvojribitvanujnapronejazakonodaja1751213.mp3 RTVSLO - Radio Koper 903 clean Ostrige veljajo za gurmansko poslastico. V Evropi gredo za med predvsem v času božičnih praznikov. Daleč največ jih pridelajo v Franciji, kjer proizvodnja ostrig v akvakulturah preseže 100 tisoč ton. Od letos jih gojimo tudi v slovenskem morju. Školjkar Mitja Petrič je namreč s svojim podjetjem razvil poseben sistem za gojenje teh školjk. Zakaj se je odločil za gojenje ostrig, nam bo povedal v oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da si nov zagon želijo tudi slovenski ribiči. Zato v okviru evropskega projekta Fish Agro Tech skupaj z italijanskimi kolegi pripravljajo čezmejni načrt razvojnih potreb podjetij z obeh strani meje. Med drugim so nam povedali, kaj od tega sodelovanja pričakujejo in kako ocenjujejo stanje v slovenskem ribištvu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Oct 2018 09:40:00 +0000 Za razvoj ribištva nujna prožnejša zakonodaja V oddajii tokrat plujemo z vetrom Jadrana. Jadra namreč že 50-ič razpenja najbolj množična mednarodna jadralska regata Barcolana. Slišali boste, da bodo posebno mesto na njej že četrtič imele slovenske jadrnice, ki se bodo tekmovanja udeležile na svojstven način. Med njimi bo tudi My way of life pravzaprav nekdanja legendarna Maxi Jena in večkratna zmagovalka Barcolane. Zdaj jo krmari Gašper Vinčec. Prepričan je, da ima ekipo, s katero bi lahko letos prvi prijadrali čez ciljno črto. Ves teden pred tekmovanjem je zaznamovala tudi vrsta prireditev, ki jih pripravljajo slovenske kulturne in športne ustanove v Italiji. Povezuje jih naslov Slovenski pozdrav Barkovljanki. Na krov oddaje se vkrcate zgolj s klikom na spodnjo povezavo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/12/PetdesetaBarcolanarazpenjajadra1749721.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1030 clean V oddajii tokrat plujemo z vetrom Jadrana. Jadra namreč že 50-ič razpenja najbolj množična mednarodna jadralska regata Barcolana. Slišali boste, da bodo posebno mesto na njej že četrtič imele slovenske jadrnice, ki se bodo tekmovanja udeležile na svojstven način. Med njimi bo tudi My way of life pravzaprav nekdanja legendarna Maxi Jena in večkratna zmagovalka Barcolane. Zdaj jo krmari Gašper Vinčec. Prepričan je, da ima ekipo, s katero bi lahko letos prvi prijadrali čez ciljno črto. Ves teden pred tekmovanjem je zaznamovala tudi vrsta prireditev, ki jih pripravljajo slovenske kulturne in športne ustanove v Italiji. Povezuje jih naslov Slovenski pozdrav Barkovljanki. Na krov oddaje se vkrcate zgolj s klikom na spodnjo povezavo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Oct 2018 14:00:00 +0000 Petdeseta Barcolana razpenja jadra Piratstvo je na nekaterih morskih območjih še vedno pereče vprašanje. V Gvinejskem zalivu so denimo nigerijski pirati nedavno napadli švicarsko tovorno ladjo Glarus in ugrabili 12 od 19-ih članov posadke. Med njimi slovenskega pomorščaka, sedem državljanov Filipinov in po enega državljana Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Romunije in Ukrajine. K pogovoru o sodobnem piratstvu smo v oddajo povabili kapitana dolge plovbe in predavatelja na Fakulteti za pomorstvo in promet Valterja Subana. Svojo strokovno izobrazbo je namreč izpopolnil prav na področju zaščite in varnosti na tovornih ladjah. Zanimalo nas je, kdo so sodobni pirati, kako so organizirani, kakšne varnostne ukrepe morajo upoštevati ladje, ko plujejo po nevarnih morjih, kako so na napade pripravljene posadke, in kdo običajno poskrbi za plačilo odkupnine. Med drugim smo ga vprašali, ali je kdaj tudi sam doživel piratski napad, najprej pa nas je zanimalo, ali morda ima več informacij o poteku napada na ladjo Glarus. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/03/Kdososodobnipirati1746224.mp3 RTVSLO - Radio Koper 827 clean Piratstvo je na nekaterih morskih območjih še vedno pereče vprašanje. V Gvinejskem zalivu so denimo nigerijski pirati nedavno napadli švicarsko tovorno ladjo Glarus in ugrabili 12 od 19-ih članov posadke. Med njimi slovenskega pomorščaka, sedem državljanov Filipinov in po enega državljana Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Romunije in Ukrajine. K pogovoru o sodobnem piratstvu smo v oddajo povabili kapitana dolge plovbe in predavatelja na Fakulteti za pomorstvo in promet Valterja Subana. Svojo strokovno izobrazbo je namreč izpopolnil prav na področju zaščite in varnosti na tovornih ladjah. Zanimalo nas je, kdo so sodobni pirati, kako so organizirani, kakšne varnostne ukrepe morajo upoštevati ladje, ko plujejo po nevarnih morjih, kako so na napade pripravljene posadke, in kdo običajno poskrbi za plačilo odkupnine. Med drugim smo ga vprašali, ali je kdaj tudi sam doživel piratski napad, najprej pa nas je zanimalo, ali morda ima več informacij o poteku napada na ladjo Glarus. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 03 Oct 2018 09:05:00 +0000 Kdo so sodobni pirati? Batana, top, bragoc, leut, škuner … je nekaj tipov tradicionalnih plovil Jadrana. V preteklosti so plula tudi vzdolž slovenske obale. Gradili so jih lokalni mojstri ladjedelstva v škverih ali malih ladjedelnicah Pirana, Izole in Kopra. V zadnjih letih gradnja lesenih tradicionalnih bark znova oživlja. Za ohranjanje dediščine ladjedelstva pa je zelo pomembno tudi ladijsko modelarstvo. Še posebej, če so makete izdelane v merilu 1:10. Prav takšne, z vsemi podrobnostmi narejene modele, izdeluje mednarodno uveljavljeni maketar Luciano Keber z Reke. Enajst jih do 4. novembra razstavlja v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Izjemnega mojstra, ki za svoje pomanjšane morske lepotice pravi, da so žive barke, smo povabili na krov naše oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/26/ivebarkeladijskegamodelarjaLucianaKebra1755050.mp3 RTVSLO - Radio Koper 770 clean Batana, top, bragoc, leut, škuner … je nekaj tipov tradicionalnih plovil Jadrana. V preteklosti so plula tudi vzdolž slovenske obale. Gradili so jih lokalni mojstri ladjedelstva v škverih ali malih ladjedelnicah Pirana, Izole in Kopra. V zadnjih letih gradnja lesenih tradicionalnih bark znova oživlja. Za ohranjanje dediščine ladjedelstva pa je zelo pomembno tudi ladijsko modelarstvo. Še posebej, če so makete izdelane v merilu 1:10. Prav takšne, z vsemi podrobnostmi narejene modele, izdeluje mednarodno uveljavljeni maketar Luciano Keber z Reke. Enajst jih do 4. novembra razstavlja v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Izjemnega mojstra, ki za svoje pomanjšane morske lepotice pravi, da so žive barke, smo povabili na krov naše oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Sep 2018 14:00:00 +0000 "Žive barke" ladijskega modelarja Luciana Kebra Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/25/NarisalismoobalomedKoprominIzolo1739941.mp3 RTVSLO - Radio Koper 958 clean Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Sep 2018 09:30:00 +0000 Narisali smo obalo med Koprom in Izolo Letošnja akcija Čista obala je bila rekordna. Več kot 360 prostovoljk in prostovoljcev vseh generacij je na posameznih odsekih od meje z Italijo do meje s Hrvaško s priobalnega pasu pobralo več sto kilogramov cigaretnih ogorkov, pločevink, plastenk in druge odvržene plastične embalaže. No, med odpadki je bilo tudi nekaj kosovnih. Denimo šotor, pa še vedno uporaben napihljiv gumenjak, in tudi oblačila. Kljub temu so udeleženci in organizatorji poudarili, da je bil priobalni pas letos bolj čist kot lani. Več, ali skoraj vse o deveti akciji Čista obala smo zabeležili v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/25/Obalajespetista1739927.mp3 RTVSLO - Radio Koper 834 clean Letošnja akcija Čista obala je bila rekordna. Več kot 360 prostovoljk in prostovoljcev vseh generacij je na posameznih odsekih od meje z Italijo do meje s Hrvaško s priobalnega pasu pobralo več sto kilogramov cigaretnih ogorkov, pločevink, plastenk in druge odvržene plastične embalaže. No, med odpadki je bilo tudi nekaj kosovnih. Denimo šotor, pa še vedno uporaben napihljiv gumenjak, in tudi oblačila. Kljub temu so udeleženci in organizatorji poudarili, da je bil priobalni pas letos bolj čist kot lani. Več, ali skoraj vse o deveti akciji Čista obala smo zabeležili v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Sep 2018 08:40:00 +0000 Obala je spet čista Stari solinarji pravijo, da je piranska sol sladka. Zakaj, nam bo v oddaji med drugim povedal Giuseppe ali Bepi Zudić iz Parecaga. V Sečoveljskih solinah je namreč prehodil pot od 14-letnega vajenca vodarja do vodje pridelave soli na Leri. Tam je dočakal tudi upokojitev. Delati je začel kmalu po drugi svetovni vojni, natančneje julija 1948. Sicer pa je z inovacijami delovnega procesa, ki so solinarjem olajšale delo, nedvomno prispeval k razcvetu solin, kjer je v Fontaniggiah in na Leri delalo tudi po 450 ljudi. V njegovem času so termalno slanico nekaj časa vozili celo v Švico. Danes je zadovoljen, da smo 700-letno tradicijo pridelave piranske soli ohranili. In da so Sečoveljske soline še vedno žive. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/Giuseppe-BepiZudiPiranskasoljesladka1732430.mp3 RTVSLO - Radio Koper 992 clean Stari solinarji pravijo, da je piranska sol sladka. Zakaj, nam bo v oddaji med drugim povedal Giuseppe ali Bepi Zudić iz Parecaga. V Sečoveljskih solinah je namreč prehodil pot od 14-letnega vajenca vodarja do vodje pridelave soli na Leri. Tam je dočakal tudi upokojitev. Delati je začel kmalu po drugi svetovni vojni, natančneje julija 1948. Sicer pa je z inovacijami delovnega procesa, ki so solinarjem olajšale delo, nedvomno prispeval k razcvetu solin, kjer je v Fontaniggiah in na Leri delalo tudi po 450 ljudi. V njegovem času so termalno slanico nekaj časa vozili celo v Švico. Danes je zadovoljen, da smo 700-letno tradicijo pridelave piranske soli ohranili. In da so Sečoveljske soline še vedno žive. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Sep 2018 11:30:00 +0000 Giuseppe - Bepi Zudić: Piranska sol je sladka Pomorski muzej se od junija lahko pohvali z novo podobo bogatih zbirk pomorske dediščine, predvsem pa z njihovo večjo dostopnostjo za vse obiskovalke in obiskovalce. Zdaj namreč lahko prav vsak razstavljene predmete doživi tako rekoč večdimenzionalno in z vsemi čuti. Občutite lahko denimo vonj ometa, gline, kamna, ki so jih pri gradnji uporabljali Rimljani. Razlage posameznih zbirk so na zaslonih dosegljive v slovenskem znakovnem jeziku. S prsti se lahko sprehodimo po vrstah in oblikah plovil, ki so skozi zgodovino plula po Sredozemlju. Edino tovrstno knjigo v Sloveniji so skupinsko zasnovali strokovni sodelavci muzeja in s tem zapolnili tudi vrzel v pomorskem zgodovinopisju. Dotaknemo se lahko več kot 30 replik muzejskih predmetov in zemljevidov v 3D tiskani tehniki. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po prenovljenem Pomorskem muzeju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/PrenovljenezbirkePomorskegamuzejadostopnejezavse1732404.mp3 RTVSLO - Radio Koper 973 clean Pomorski muzej se od junija lahko pohvali z novo podobo bogatih zbirk pomorske dediščine, predvsem pa z njihovo večjo dostopnostjo za vse obiskovalke in obiskovalce. Zdaj namreč lahko prav vsak razstavljene predmete doživi tako rekoč večdimenzionalno in z vsemi čuti. Občutite lahko denimo vonj ometa, gline, kamna, ki so jih pri gradnji uporabljali Rimljani. Razlage posameznih zbirk so na zaslonih dosegljive v slovenskem znakovnem jeziku. S prsti se lahko sprehodimo po vrstah in oblikah plovil, ki so skozi zgodovino plula po Sredozemlju. Edino tovrstno knjigo v Sloveniji so skupinsko zasnovali strokovni sodelavci muzeja in s tem zapolnili tudi vrzel v pomorskem zgodovinopisju. Dotaknemo se lahko več kot 30 replik muzejskih predmetov in zemljevidov v 3D tiskani tehniki. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po prenovljenem Pomorskem muzeju. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Sep 2018 09:00:00 +0000 Prenovljene zbirke Pomorskega muzeja dostopnejše za vse Obiskali smo svetilnik Lanterna v Trstu. Dokončno podobo je dobil v tridesetih letih 19. stoletja. Pristanišče s svetilnikom in velikim pomolom je v obdobju Habsburške monarhije utrdilo Trst kot glavno trgovsko pristanišče. Svetilnik Lanterna je obratoval vse do leta 1969, nadomestil pa ga je svetilnik Zmage, ki so ga postavili na vzpetino med Rojanom in Barkovljami. V zdajšnjih prostorih svetilnika Lanterna ima sedež tržaška sekcija italijanskega navtičnenga združenja "Lega navale Italiana". Tam si obiskovalci lahko sposodijo ključ in se povzpnejo po stopnicah vse do vrha, od koder se razprostira pogled na Tržaški zaliv in večji del mesta. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/SvetilnikLanternaponujapoglednaTrakizaliv1732396.mp3 RTVSLO - Radio Koper 849 clean Obiskali smo svetilnik Lanterna v Trstu. Dokončno podobo je dobil v tridesetih letih 19. stoletja. Pristanišče s svetilnikom in velikim pomolom je v obdobju Habsburške monarhije utrdilo Trst kot glavno trgovsko pristanišče. Svetilnik Lanterna je obratoval vse do leta 1969, nadomestil pa ga je svetilnik Zmage, ki so ga postavili na vzpetino med Rojanom in Barkovljami. V zdajšnjih prostorih svetilnika Lanterna ima sedež tržaška sekcija italijanskega navtičnenga združenja "Lega navale Italiana". Tam si obiskovalci lahko sposodijo ključ in se povzpnejo po stopnicah vse do vrha, od koder se razprostira pogled na Tržaški zaliv in večji del mesta. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Sep 2018 08:40:00 +0000 Svetilnik Lanterna ponuja pogled na Tržaški zaliv Pomorski strokovnjaki izpostavljajo, da je največ smrtnih žrtev na morju zaradi utopitev. Večino nesreč s smrtnim izidom bi lahko preprečili, če bi na čolnih uporabljali rešilne jopiče. Na Hrvaškem bodo ti v prihodnjem letu obvezni. Pripravljajo namreč nov Pravilnik o plovilih. Kakšni so predpisi pri nas, kakšna je uporaba rešilnih jopičev slovenskih ljubiteljev čolnov in katere so najpogostejše kršitve varne plovbe smo se pozanimali v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/29/Uporabljatereilnijopinaolnu1730656.mp3 RTVSLO - Radio Koper 666 clean Pomorski strokovnjaki izpostavljajo, da je največ smrtnih žrtev na morju zaradi utopitev. Večino nesreč s smrtnim izidom bi lahko preprečili, če bi na čolnih uporabljali rešilne jopiče. Na Hrvaškem bodo ti v prihodnjem letu obvezni. Pripravljajo namreč nov Pravilnik o plovilih. Kakšni so predpisi pri nas, kakšna je uporaba rešilnih jopičev slovenskih ljubiteljev čolnov in katere so najpogostejše kršitve varne plovbe smo se pozanimali v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 29 Aug 2018 14:00:00 +0000 Uporabljate rešilni jopič na čolnu? Morje Severnega Jadrana je zaprto morje. Je morje, ki se ponaša s tremi velikimi pristanišči, v katerih se privezujejo ladje z vsega sveta. Je prometno morje, po njem plujejo velike tovorne ladje, tudi take, ki prevažajo nevarne snovi. Ob morebitnih nesrečah in požarih na ladji bi, zaradi bližine obale, razlitje nevarnih snovi lahko imelo resne posledice – tako za prebivalce, kot za okolje. Gasilci treh držav Slovenije in Italije in Hrvaške so se že pred desetimi leti odločili, da je za večjo varnost v našem morju, nujno skupno čezmejno sodelovanje. Odločitev zdaj dobiva vse bolj konkretno obliko. Z evropskim projektom NAMIRG vzpostavljajo čezmejno skupino za odzivanja na nesreče na morju v Severnem Jadranu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/17/ezmejnagasilskaenotazavejovarnostvSevernemJadranu1726907.mp3 RTVSLO - Radio Koper 700 clean Morje Severnega Jadrana je zaprto morje. Je morje, ki se ponaša s tremi velikimi pristanišči, v katerih se privezujejo ladje z vsega sveta. Je prometno morje, po njem plujejo velike tovorne ladje, tudi take, ki prevažajo nevarne snovi. Ob morebitnih nesrečah in požarih na ladji bi, zaradi bližine obale, razlitje nevarnih snovi lahko imelo resne posledice – tako za prebivalce, kot za okolje. Gasilci treh držav Slovenije in Italije in Hrvaške so se že pred desetimi leti odločili, da je za večjo varnost v našem morju, nujno skupno čezmejno sodelovanje. Odločitev zdaj dobiva vse bolj konkretno obliko. Z evropskim projektom NAMIRG vzpostavljajo čezmejno skupino za odzivanja na nesreče na morju v Severnem Jadranu. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 Aug 2018 09:45:00 +0000 Čezmejna gasilska enota za večjo varnost v Severnem Jadranu Marine ob slovenski obali beležijo večji obisk od lanskega. V Portorožu imajo denimo oddane vse priveze za večje jahte. V izolski Marini so zadovoljni, da se je ustavil trend odhodov iz marine. Bolj oblegana so mestna pristanišča, predvsem v Piranu in Izoli. A so navtični turisti začeli odkrivati tudi koprski mandrač. Čez mejo, tako na Hrvaškem, kot v Italiji, pa navtični turizem dobesedno cveti. Tudi na slovensko obalo bi lahko, ob upoštevanju trajnostnega razvoja in naravnih danosti, ki niso primerljive s sosedama, lahko privabili več navtičnih turistov. Kako, pa smo preverili v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/27/Navtineturistevabiinovativnaponudba1720895.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1013 clean Marine ob slovenski obali beležijo večji obisk od lanskega. V Portorožu imajo denimo oddane vse priveze za večje jahte. V izolski Marini so zadovoljni, da se je ustavil trend odhodov iz marine. Bolj oblegana so mestna pristanišča, predvsem v Piranu in Izoli. A so navtični turisti začeli odkrivati tudi koprski mandrač. Čez mejo, tako na Hrvaškem, kot v Italiji, pa navtični turizem dobesedno cveti. Tudi na slovensko obalo bi lahko, ob upoštevanju trajnostnega razvoja in naravnih danosti, ki niso primerljive s sosedama, lahko privabili več navtičnih turistov. Kako, pa smo preverili v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Jul 2018 11:30:00 +0000 Navtične turiste vabi inovativna ponudba Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je tudi po letošnjih prvih meritvah zelo primerna za kopanje. Slovenija sicer sodi v sam evropskih vrh glede kakovosti vseh kopalnih voda, lansko leto pa smo bili edina država s 100-odstotno odličnimi kopalnimi vodami na morju. Odseki morja, kjer strokovnjaki redno preverjajo mikrobiološko neoporečnost, so tudi povsem varni za kopanje. Ponekod - denimo v Koprskem zalivu - pa moramo biti glede kopanja bolj previdni. Še posebej po poletnih nevihtah z večjimi nalivi, poudarjajo na Morski biološki postaji Piran. Zakaj, pa med drugim odgovarjamo v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/27/Kopalnevodespetodlinekajpadrugiodsekiobale1720882.mp3 RTVSLO - Radio Koper 818 clean Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je tudi po letošnjih prvih meritvah zelo primerna za kopanje. Slovenija sicer sodi v sam evropskih vrh glede kakovosti vseh kopalnih voda, lansko leto pa smo bili edina država s 100-odstotno odličnimi kopalnimi vodami na morju. Odseki morja, kjer strokovnjaki redno preverjajo mikrobiološko neoporečnost, so tudi povsem varni za kopanje. Ponekod - denimo v Koprskem zalivu - pa moramo biti glede kopanja bolj previdni. Še posebej po poletnih nevihtah z večjimi nalivi, poudarjajo na Morski biološki postaji Piran. Zakaj, pa med drugim odgovarjamo v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Jul 2018 13:40:00 +0000 Kopalne vode spet odlične, kaj pa drugi odseki obale? Koprčani, ki živijo v neposredni bližini tovornega pristanišča, se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu, ki jo je junija sprejela vlada. V njej je kot vir hrupa izločila tovorne ladje, obenem pa dejansko zvišala mejne vrednosti hrupa v pristanišču. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je z uredbo, sporno tudi z vidika samega postopka sprejemanja, očitno podlegla zahtevam kapitala, zdravje prebivalcev pa postavila na drugi tir, poudarjajo meščani. Zato so se v okviru sicer neformalne civilne pobude pridružili nevladnim organizacijam, ki napovedujejo tožbe, ali so jih že vložili. V Luki Koper odgovarjajo, da ostajajo zavezani izvajanju vseh do zdaj napovedanih ukrepov za zmanjševanje hrupa v pristanišču. Podrobnejša stališča vseh vpletenih predstaviljamo v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/NovauredbaohrupurazoaralaKoprane1718701.mp3 RTVSLO - Radio Koper 640 clean Koprčani, ki živijo v neposredni bližini tovornega pristanišča, se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu, ki jo je junija sprejela vlada. V njej je kot vir hrupa izločila tovorne ladje, obenem pa dejansko zvišala mejne vrednosti hrupa v pristanišču. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je z uredbo, sporno tudi z vidika samega postopka sprejemanja, očitno podlegla zahtevam kapitala, zdravje prebivalcev pa postavila na drugi tir, poudarjajo meščani. Zato so se v okviru sicer neformalne civilne pobude pridružili nevladnim organizacijam, ki napovedujejo tožbe, ali so jih že vložili. V Luki Koper odgovarjajo, da ostajajo zavezani izvajanju vseh do zdaj napovedanih ukrepov za zmanjševanje hrupa v pristanišču. Podrobnejša stališča vseh vpletenih predstaviljamo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Jul 2018 09:05:00 +0000 Nova uredba o hrupu razočarala Koprčane Študent lesarstva Dan Poljšak je v začetku meseca uresničil svoje sanje. V morje je splovil leseno dvojambornico, ki jo je s podporo svoje družine, pa tudi srednje pomorske šole in prijateljev začel graditi pred petimi leti. Ime je dobila po ozvezdju na severni nebesni polobli. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je sedem in pol metrov dolga Cassiopea prava zvezda morja. Kako je nastajala, koliko ur je zanjo porabil, pa tudi, ali je kdaj podvomil v svoj načrt in kako se je počutil, ko jo svojega škunerja spustil v morje, je povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/12/DanPoljakinnjegovaCassiopea1716409.mp3 RTVSLO - Radio Koper 863 clean Študent lesarstva Dan Poljšak je v začetku meseca uresničil svoje sanje. V morje je splovil leseno dvojambornico, ki jo je s podporo svoje družine, pa tudi srednje pomorske šole in prijateljev začel graditi pred petimi leti. Ime je dobila po ozvezdju na severni nebesni polobli. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je sedem in pol metrov dolga Cassiopea prava zvezda morja. Kako je nastajala, koliko ur je zanjo porabil, pa tudi, ali je kdaj podvomil v svoj načrt in kako se je počutil, ko jo svojega škunerja spustil v morje, je povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 09 Jul 2018 11:30:00 +0000 Dan Poljšak in njegova Cassiopea RTVSLO - Radio Koper no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. sl Sun, 05 Jul 2020 14:30:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 05 Jul 2020 14:30:00 +0000 Morje in mi