Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. http://www.rtvslo.si/podcast Naši umetniki pred mikrofonom http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/64838718/umetnikipredmikrofonom_pc.jpg Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja. Foto: Mateja Jordović Potočnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/11/BarbaraPeut4316967.mp3 RTVSLO – Ars 1495 clean Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja. Foto: Mateja Jordović Potočnik http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Jun 2019 10:10:00 +0000 Barbara Pešut To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo - nagrado podeljuje Mestna občina Maribor - prejel slikar Bogdan Čobal. Rodil se je leta 1942, leta 1967 je na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost diplomiral pri Maksimu Sedeju. Slišali boste arhivski pogovor, v katerem je leta 1999 Bogdan Čobal iskrivo in pronicljivo razmišljal o ustvarjanju - svojem in nasploh. Z njim se je pogovarjala Vida Curk. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/07/Bogdanobal4305618.mp3 RTVSLO – Ars 1101 clean To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo - nagrado podeljuje Mestna občina Maribor - prejel slikar Bogdan Čobal. Rodil se je leta 1942, leta 1967 je na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost diplomiral pri Maksimu Sedeju. Slišali boste arhivski pogovor, v katerem je leta 1999 Bogdan Čobal iskrivo in pronicljivo razmišljal o ustvarjanju - svojem in nasploh. Z njim se je pogovarjala Vida Curk. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 8 Jun 2019 09:00:00 +0000 Bogdan Čobal V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. Z njo zaznamujejo stoletnico rojstva enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev. V Muzeju hranijo večino Šelhausovega fotografskega fonda iz njegovega več kot šestdesetletnega ustvarjalnega obdobja od druge svetovne vojne do začetka 21. stoletja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pa boste slišali pogovor, ki ga je z Edijem Šelhausom ob njegovi devetdesetletnici posnela Ingrid Kovač Brus. na fotografiji: Edi Šelhaus; avtor ni znan https://fototekamnzs.com/2019/05/07/edi-selhaus-portret/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/31/Edielhaus1919-20114296917.mp3 RTVSLO – Ars 1249 clean V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. Z njo zaznamujejo stoletnico rojstva enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev. V Muzeju hranijo večino Šelhausovega fotografskega fonda iz njegovega več kot šestdesetletnega ustvarjalnega obdobja od druge svetovne vojne do začetka 21. stoletja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pa boste slišali pogovor, ki ga je z Edijem Šelhausom ob njegovi devetdesetletnici posnela Ingrid Kovač Brus. na fotografiji: Edi Šelhaus; avtor ni znan https://fototekamnzs.com/2019/05/07/edi-selhaus-portret/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 1 Jun 2019 09:05:00 +0000 Edi Šelhaus (1919-2011) V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo Marijo Vidau, upokojeno kostumografko iz Trsta in letošnjo dobitnico nagrade Polde Bibič Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na področju kostumografije je v svojem dolgoletnem ustvarjanju pomembno oblikovala umetniške usmeritve Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, kjer je delal ves čas in v prepletanju tradicije in inovativnosti oblikovala prepoznaven slog, ki ga je prenašala tudi v druga gledališča. Z Marijo Vidau se pogovarja Neva Zajc. FOTO: https://www.google.com/search?q=Marija+Vidau&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi-8duji6DiAhVCx4UKHfGaCpgQ_AUIDigB&biw=1184&bih=528#imgrc=wjbhwqomEo-aXM:&spf=1558011006904 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/24/NaiumetnikipredmikrofonomMarijaVidau4287636.mp3 RTVSLO – Ars 1272 clean V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo Marijo Vidau, upokojeno kostumografko iz Trsta in letošnjo dobitnico nagrade Polde Bibič Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na področju kostumografije je v svojem dolgoletnem ustvarjanju pomembno oblikovala umetniške usmeritve Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, kjer je delal ves čas in v prepletanju tradicije in inovativnosti oblikovala prepoznaven slog, ki ga je prenašala tudi v druga gledališča. Z Marijo Vidau se pogovarja Neva Zajc. FOTO: https://www.google.com/search?q=Marija+Vidau&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi-8duji6DiAhVCx4UKHfGaCpgQ_AUIDigB&biw=1184&bih=528#imgrc=wjbhwqomEo-aXM:&spf=1558011006904 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 25 May 2019 09:05:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom: Marija Vidau V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar, akademski slikar, ki ga tokrat gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Gumilar velja za enega naših najprepričljivejših raziskovalcev možnosti slike z izhodišči v izkušnji modernistične abstrakcije, ki si vprašanja o statusu slike zastavlja skozi vpetost v tukaj in zdaj. Med letoma 1976–80 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, ter bival tudi v New Yorku. Ob avtorskem delu od leta 2007 deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, nazadnje pred dvema letoma nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z njim se je o njegovi ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: http://www.google.com/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjGyIrehaDiAhVB6uAKHT7RBiQQMwg-KAMwAw&url=http%3A%2F%2Fwww.aluo.uni-lj.si%2Fnovica%2Fmarjan-gumilar-dobitnik-jakopiceve-nagrade-2017%2F&psig=AOvVaw3LAU_VmmRRWrrzCMUHOaIV&ust=1558095916353474&ictx=3&uact=3 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/16/NaiumetnikipredmikrofonomMarjanGumilar4275714.mp3 RTVSLO – Ars 1081 clean V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar, akademski slikar, ki ga tokrat gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Gumilar velja za enega naših najprepričljivejših raziskovalcev možnosti slike z izhodišči v izkušnji modernistične abstrakcije, ki si vprašanja o statusu slike zastavlja skozi vpetost v tukaj in zdaj. Med letoma 1976–80 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, ter bival tudi v New Yorku. Ob avtorskem delu od leta 2007 deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, nazadnje pred dvema letoma nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z njim se je o njegovi ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: http://www.google.com/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjGyIrehaDiAhVB6uAKHT7RBiQQMwg-KAMwAw&url=http%3A%2F%2Fwww.aluo.uni-lj.si%2Fnovica%2Fmarjan-gumilar-dobitnik-jakopiceve-nagrade-2017%2F&psig=AOvVaw3LAU_VmmRRWrrzCMUHOaIV&ust=1558095916353474&ictx=3&uact=3 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 18 May 2019 09:05:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom: Marjan Gumilar V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1925 rojena avtorica, po poklicu pedagoginja, vseskozi pa članica Fotokluba Maribor, je doslej sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodi med predstavnike tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je večinoma v črno-beli fotografski tehniki. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je s fotografinjo pred nekaj leti posnela Aleksandra Saška Gruden. Foto: Zora Plešnar, iz cikla Mimo, Mimo V, Mimo LJ, 1982, srebrobromidna fotografija na papirju, foto: Marko Tušek (izrez) http://www.ugm.si/razstave/zora-plesnar-retrospektiva-3143/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/17/ZoraPlenarfotografinja4276568.mp3 RTVSLO – Ars 1527 clean V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1925 rojena avtorica, po poklicu pedagoginja, vseskozi pa članica Fotokluba Maribor, je doslej sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodi med predstavnike tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je večinoma v črno-beli fotografski tehniki. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je s fotografinjo pred nekaj leti posnela Aleksandra Saška Gruden. Foto: Zora Plešnar, iz cikla Mimo, Mimo V, Mimo LJ, 1982, srebrobromidna fotografija na papirju, foto: Marko Tušek (izrez) http://www.ugm.si/razstave/zora-plesnar-retrospektiva-3143/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 11 May 2019 09:30:27 +0000 Zora Plešnar, fotografinja V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je konec marca prejel nagrado Marija Vera Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Na tržaškem odru nastopa že več kot 35 let in je eden nosilcev tamkajšnjega repertoarja. Preživel je dobre in težke dni tega gledališča in mu ostaja zvest še danes. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc. foto: https://www.google.com/search?q=vladimir+jurc&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwim1q-Giu7hAhVhposKHXPeDToQ_AUIDigB&biw=1680&bih=858#imgrc=1gSkBH3Yw0LNmM:&spf=1556292698649 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/26/NUPM-VladimirJurc4252717.mp3 RTVSLO – Ars 1997 clean V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je konec marca prejel nagrado Marija Vera Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Na tržaškem odru nastopa že več kot 35 let in je eden nosilcev tamkajšnjega repertoarja. Preživel je dobre in težke dni tega gledališča in mu ostaja zvest še danes. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc. foto: https://www.google.com/search?q=vladimir+jurc&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwim1q-Giu7hAhVhposKHXPeDToQ_AUIDigB&biw=1680&bih=858#imgrc=1gSkBH3Yw0LNmM:&spf=1556292698649 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 4 May 2019 09:05:00 +0000 NUPM - Vladimir Jurc Vladimir Leben je slovenski slikar srednje generacije, ki večino svojega opusa gradi na "slikarstvu s klasičnimi upodobitvenimi tehnikami, zlasti figuralne kompozicije s kompleksnimi narativnimi in simbolnimi vsebinami," zapiše kritik Brane Kovič in nadaljuje: "Ta način slikarskega razmišljanja odlikuje dela Vladimirja Lebna, ki domiselno in duhovito ter včasih provokativno in kritično razpira širok tematski in motivni razpon svojih videnj in umevanj bivanjskih in kulturnih vprašanj." Na slikah Vladimirja Lebna najpogosteje srečujemo živali, njihove pojave, pogledi in medsebojne konstelacije pa tvorijo metaforične, žive in sporočilno odprte narativne strukture. Poleg slikarstva njegov opus obsega tudi objekte, ilustracije, animacije in kratke animirane filme. Njegovo delo Plesoči medvedi smo pred kratkim videli na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, v Moderni galeriji, trenutno pa so tri njegova platna na ogled v spodnji avli Cankarjevega doma, v rubriki Likovni kritiki izbirajo, razstavlja pa tudi na 13. Slovenskem bienalu ilustracije. Vladimirja Lebna je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Nevidni delavci (detajl), olje na platnu, 130x150cm, 2012 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/26/SlikarVladimirLeben4252059.mp3 RTVSLO – Ars 1283 clean Vladimir Leben je slovenski slikar srednje generacije, ki večino svojega opusa gradi na "slikarstvu s klasičnimi upodobitvenimi tehnikami, zlasti figuralne kompozicije s kompleksnimi narativnimi in simbolnimi vsebinami," zapiše kritik Brane Kovič in nadaljuje: "Ta način slikarskega razmišljanja odlikuje dela Vladimirja Lebna, ki domiselno in duhovito ter včasih provokativno in kritično razpira širok tematski in motivni razpon svojih videnj in umevanj bivanjskih in kulturnih vprašanj." Na slikah Vladimirja Lebna najpogosteje srečujemo živali, njihove pojave, pogledi in medsebojne konstelacije pa tvorijo metaforične, žive in sporočilno odprte narativne strukture. Poleg slikarstva njegov opus obsega tudi objekte, ilustracije, animacije in kratke animirane filme. Njegovo delo Plesoči medvedi smo pred kratkim videli na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, v Moderni galeriji, trenutno pa so tri njegova platna na ogled v spodnji avli Cankarjevega doma, v rubriki Likovni kritiki izbirajo, razstavlja pa tudi na 13. Slovenskem bienalu ilustracije. Vladimirja Lebna je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Nevidni delavci (detajl), olje na platnu, 130x150cm, 2012 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 27 Apr 2019 09:05:00 +0000 Slikar Vladimir Leben Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki jo že 50 let podeljujejo slovenskim likovnih umetnikom in umetnicam, je Milan Erič - slikar, ilustrator, animator ter profesor risanja in slikanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za njegovo ustvarjalnost, katere temelj je risba, so značilni karikatura, družbena kritika, humor in tehnična inovativnost. S pogostim soustvarjalcem Zvonkom Čohom sta za, lahko bi rekli kar znameniti, prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? poleg več drugih nagrad leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vsestranski umetnik Milan Erič je letos prejel še veliko nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za likovni del knjige Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Z letošnjim dvojnim lavreatom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Vertigo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/19/MilanEriJakopievlavreat4216314.mp3 RTVSLO – Ars 1323 clean Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki jo že 50 let podeljujejo slovenskim likovnih umetnikom in umetnicam, je Milan Erič - slikar, ilustrator, animator ter profesor risanja in slikanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za njegovo ustvarjalnost, katere temelj je risba, so značilni karikatura, družbena kritika, humor in tehnična inovativnost. S pogostim soustvarjalcem Zvonkom Čohom sta za, lahko bi rekli kar znameniti, prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? poleg več drugih nagrad leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vsestranski umetnik Milan Erič je letos prejel še veliko nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za likovni del knjige Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Z letošnjim dvojnim lavreatom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Vertigo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 20 Apr 2019 09:00:00 +0000 Milan Erič, Jakopičev lavreat Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je objavil pesniško zbirko Pravica skazica (1973) in navdušil bralke in bralce poezije z na prvi pogled preprosto liriko, ki se je tikala s humorjem. Poetiko prvenke je nato razvil še v zbirkah Deklice (1975) in Marnje (1978), nato pa je kot pesnik umolknil za štiri desetletja. Toda tudi v tem dolgem obdobju je ostal v stiku s poezijo: prevedel je vrsto pesnic in pesnikov z angloameriškega govornega področja, med drugim Sylvio Plath, Williama Carlosa Williamsa, W. S. Merwina in Lawrencea Ferlinghettija; prevedel je še precej poljudnih in pripovednih del, tudi nekaj kriminalk. Ob pesnikovi sedemdesetletnici je izšla njegova zbirka Rorschach, ki vsebuje izbor iz njegove zgodnje lirike in lirike, nastale v letih njegovega pesniškega »molka«. Več o svoji poeziji in sebi je Avanzo povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Kako napišeš pesmico in Drevje. Nikar ne zamudite, http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/08/MihaAvanzoosebiinsvojipoeziji4199042.mp3 RTVSLO – Ars 1213 clean Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je objavil pesniško zbirko Pravica skazica (1973) in navdušil bralke in bralce poezije z na prvi pogled preprosto liriko, ki se je tikala s humorjem. Poetiko prvenke je nato razvil še v zbirkah Deklice (1975) in Marnje (1978), nato pa je kot pesnik umolknil za štiri desetletja. Toda tudi v tem dolgem obdobju je ostal v stiku s poezijo: prevedel je vrsto pesnic in pesnikov z angloameriškega govornega področja, med drugim Sylvio Plath, Williama Carlosa Williamsa, W. S. Merwina in Lawrencea Ferlinghettija; prevedel je še precej poljudnih in pripovednih del, tudi nekaj kriminalk. Ob pesnikovi sedemdesetletnici je izšla njegova zbirka Rorschach, ki vsebuje izbor iz njegove zgodnje lirike in lirike, nastale v letih njegovega pesniškega »molka«. Več o svoji poeziji in sebi je Avanzo povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Kako napišeš pesmico in Drevje. Nikar ne zamudite, http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 Apr 2019 11:40:00 +0000 Miha Avanzo o sebi in svoji poeziji Dramski igralec Jurij Souček je 5. aprila praznoval visoki življenjski jubilej, devetdesetletnico. V svoji generaciji igralcev je predvsem odločilno zaznamoval naše radijske valove. Več kot 200 radijskih iger najdemo v njegovem opusu in veliko število literarnih oddaj. Tudi gledališki opus je izjemno obširen in ne vezan le na ljubljansko Dramo, v kateri je bil član ansambla. Vselej ga je vleklo tudi eksperimentiranje, tako igralsko kot režijsko. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom je Jurij Souček napisal besedilo o svojem igranju in ga tudi prebral. foto: MMC/ Srdjan Zivulovic/ Bobo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/07/JURIJSOUEK90LETNIK4264090.mp3 RTVSLO – Ars 690 clean Dramski igralec Jurij Souček je 5. aprila praznoval visoki življenjski jubilej, devetdesetletnico. V svoji generaciji igralcev je predvsem odločilno zaznamoval naše radijske valove. Več kot 200 radijskih iger najdemo v njegovem opusu in veliko število literarnih oddaj. Tudi gledališki opus je izjemno obširen in ne vezan le na ljubljansko Dramo, v kateri je bil član ansambla. Vselej ga je vleklo tudi eksperimentiranje, tako igralsko kot režijsko. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom je Jurij Souček napisal besedilo o svojem igranju in ga tudi prebral. foto: MMC/ Srdjan Zivulovic/ Bobo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 6 Apr 2019 09:25:00 +0000 JURIJ SOUČEK, 90 LETNIK Koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt je prejemnica letošnje nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Je ena izmed naslednic Ksenije Hribar, ki se je zavzemala za to, da bi sodobni ples dobil enako veljavo kot druge umetnostne zvrsti. Kot Hribarjevi tudi Sinji Ožbolt Plesni teater Ljubljana predstavlja ustvarjalno domovanje. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s Sinjo Ožbolt leta 2013 posnela Petra Tanko. Foto:Španski borci http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/27/SinjaOboltprejemnicanagradeKsenijeHribarzasodobniples4184856.mp3 RTVSLO – Ars 1019 clean Koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt je prejemnica letošnje nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Je ena izmed naslednic Ksenije Hribar, ki se je zavzemala za to, da bi sodobni ples dobil enako veljavo kot druge umetnostne zvrsti. Kot Hribarjevi tudi Sinji Ožbolt Plesni teater Ljubljana predstavlja ustvarjalno domovanje. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s Sinjo Ožbolt leta 2013 posnela Petra Tanko. Foto:Španski borci http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 Mar 2019 10:05:00 +0000 Sinja Ožbolt, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za sodobni ples Tržaška pisateljica Evelina Umek piše za mladino in odrasle, tako kratke zgodbe kot romane, tako biografska dela (na primer o Marici Nadlišek Bartol) kot (tudi) o svoji osebni izkušnji. Pomemben je tudi njen prevajalski opus, med drugim je prevedla dela Itala Calvina, Dacie Maraini in Giannija Rodarija. Književnica je maturirala v rojstnem mestu, nato pa je študirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za (takratno) Televizijo Ljubljana je prispevala vrsto scenarijev za otroške oddaje, objavila je precej otroških del, pisanju za odrasle pa se je intenzivneje posvetila v novem stoletju. Leta 2003 je objavila zbirko Mandrija in druge zgodbe (zanjo je prejela tržaško nagrado Vstajenje), nato pa še vrsto romanov, v katerih je narodnost pogosto osrednja tematika. Pisateljica je tako ustvarila vrsto živih in vznemirljivih človeških usod in tako obogatila galerijo človeških usod v sodobni slovenski literaturi, predvsem pa bralkam in bralcem, ki bolj malo vedo o življenju Slovenk in Slovencev na Tržaškem, približala preveč odmaknjen svet. Ob njenem okroglem življenjskem jubileju se je z Evelino Umek pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/18/EvelinaUmekosebiinsvojemdelu4173488.mp3 RTVSLO – Ars 1225 clean Tržaška pisateljica Evelina Umek piše za mladino in odrasle, tako kratke zgodbe kot romane, tako biografska dela (na primer o Marici Nadlišek Bartol) kot (tudi) o svoji osebni izkušnji. Pomemben je tudi njen prevajalski opus, med drugim je prevedla dela Itala Calvina, Dacie Maraini in Giannija Rodarija. Književnica je maturirala v rojstnem mestu, nato pa je študirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za (takratno) Televizijo Ljubljana je prispevala vrsto scenarijev za otroške oddaje, objavila je precej otroških del, pisanju za odrasle pa se je intenzivneje posvetila v novem stoletju. Leta 2003 je objavila zbirko Mandrija in druge zgodbe (zanjo je prejela tržaško nagrado Vstajenje), nato pa še vrsto romanov, v katerih je narodnost pogosto osrednja tematika. Pisateljica je tako ustvarila vrsto živih in vznemirljivih človeških usod in tako obogatila galerijo človeških usod v sodobni slovenski literaturi, predvsem pa bralkam in bralcem, ki bolj malo vedo o življenju Slovenk in Slovencev na Tržaškem, približala preveč odmaknjen svet. Ob njenem okroglem življenjskem jubileju se je z Evelino Umek pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Mar 2019 08:50:00 +0000 Evelina Umek o sebi in svojem delu Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je skladatelj Tomaž Svete, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za glasbo. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, pripoveduje o svojem skladateljskem pristopu, glasbeni govorici in snovanju treh nagrajenih del: Koncertu za dve violini in godalni orkester, komorni operi Ada in filozofsko-humanistični operi Antigona. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/15/TomaSvetenagrajenecPreernovegasklada4170995.mp3 RTVSLO – Ars 1199 clean Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je skladatelj Tomaž Svete, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za glasbo. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, pripoveduje o svojem skladateljskem pristopu, glasbeni govorici in snovanju treh nagrajenih del: Koncertu za dve violini in godalni orkester, komorni operi Ada in filozofsko-humanistični operi Antigona. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Mar 2019 10:05:00 +0000 Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada Igralki Maruši Majer so nagrado Prešernovega sklada podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih, pa do sodelovanja v mnogih otroških predstavah Mini teatra in Slovenskega mladinskega gledališča ter v številnih avtorskih predstavah neodvisnega gledališča, npr. kot hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej, ki se ukvarja z družbeno odgovornostjo, v projektih o Spinozi v produkciji Zavoda Muzeum ter v projektih Dragana Živadinova. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu. Marušo Majer je pred mikrofon povabila Tesa Drev. Na fotografiji je Maruša Majer v predstavi Ivanov A.P. Čehova Foto: Peter Uhan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/08/MaruaMajernagrajenkaPreernovegasklada4159796.mp3 RTVSLO – Ars 1194 clean Igralki Maruši Majer so nagrado Prešernovega sklada podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih, pa do sodelovanja v mnogih otroških predstavah Mini teatra in Slovenskega mladinskega gledališča ter v številnih avtorskih predstavah neodvisnega gledališča, npr. kot hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej, ki se ukvarja z družbeno odgovornostjo, v projektih o Spinozi v produkciji Zavoda Muzeum ter v projektih Dragana Živadinova. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu. Marušo Majer je pred mikrofon povabila Tesa Drev. Na fotografiji je Maruša Majer v predstavi Ivanov A.P. Čehova Foto: Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Mar 2019 10:05:00 +0000 Maruša Majer, nagrajenka Prešernovega sklada Dušan Kastelic je priznan slovenski ilustrator, stripovski avtor in ustvarjalec animiranih filmov, ki se kot vrhunski umetnik dokazuje v vsem svojem filmskem opusu, od prvega animiranega filma, Perkmandeljc do zadnjega Celica, ki ga je ustvaril leta 2017; s slednjim se je uveljavil tudi kot nesporen avtor svetovnega formata. Njegove filme poleg tehnične dovršenosti zaznamujejo tudi močne zgodbe. Z Dušanom Kastelicem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš. Na fotografiji: Celica Dušana Kastelica http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/28/DuanKastelicnagrajenecPreernovegasklada4150742.mp3 RTVSLO – Ars 1193 clean Dušan Kastelic je priznan slovenski ilustrator, stripovski avtor in ustvarjalec animiranih filmov, ki se kot vrhunski umetnik dokazuje v vsem svojem filmskem opusu, od prvega animiranega filma, Perkmandeljc do zadnjega Celica, ki ga je ustvaril leta 2017; s slednjim se je uveljavil tudi kot nesporen avtor svetovnega formata. Njegove filme poleg tehnične dovršenosti zaznamujejo tudi močne zgodbe. Z Dušanom Kastelicem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš. Na fotografiji: Celica Dušana Kastelica http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Mar 2019 10:05:00 +0000 Dušan Kastelic, nagrajenec Prešernovega sklada Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorica Akademskega zbora Tone Tomšič, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek. foto: Martina Batič (Darja Štravs Tisu / JSKD) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/22/MartinaBatinagrajenkaPreernovegasklada4138261.mp3 RTVSLO – Ars 1438 clean Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorica Akademskega zbora Tone Tomšič, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek. foto: Martina Batič (Darja Štravs Tisu / JSKD) http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Feb 2019 10:05:00 +0000 Martina Batič, nagrajenka Prešernovega sklada Gosta oddaje, ki jo je pripravila Neva Zajc, sta prejemnika nagrade Prešernovega sklada za leto 2019 arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič. foto: Home at Arsenale, 2016 http://dekleva-gregoric.com/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/15/AljoaDeklevainTinaGregori-nagrajencaPreernovegasklada4128548.mp3 RTVSLO – Ars 1240 clean Gosta oddaje, ki jo je pripravila Neva Zajc, sta prejemnika nagrade Prešernovega sklada za leto 2019 arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič. foto: Home at Arsenale, 2016 http://dekleva-gregoric.com/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Feb 2019 10:00:00 +0000 Aljoša Dekleva in Tina Gregorič - nagrajenca Prešernovega sklada Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/07/PesnikinesejistJureJakobprejemniknagradePreernovegaskladazapesnikozbirkoLakota4118242.mp3 RTVSLO – Ars 1384 clean Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Feb 2019 10:05:00 +0000 Pesnik in esejist Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. S svojim izjemnim opusom je v minulih desetletjih zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor, pomembno je tudi njegovo pedagoško delo, Oblikoval je ogromno odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij. Efemernejše, a morda še pomembnejše od filmskih so njegove mnoge gledališke vloge. Za svoje ustvarjanje je Boris Cavazza prejel mnogo nagrad in priznanj. Z današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pa se vračamo v daljno leto 1985, ko je Boris Cavazza v studiu Radia Ljubljana takole razmišljal o umetniškem ustvarjanju. Foto Peter Uhan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/25/BorisCavazza4100089.mp3 RTVSLO – Ars 757 clean Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. S svojim izjemnim opusom je v minulih desetletjih zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor, pomembno je tudi njegovo pedagoško delo, Oblikoval je ogromno odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij. Efemernejše, a morda še pomembnejše od filmskih so njegove mnoge gledališke vloge. Za svoje ustvarjanje je Boris Cavazza prejel mnogo nagrad in priznanj. Z današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pa se vračamo v daljno leto 1985, ko je Boris Cavazza v studiu Radia Ljubljana takole razmišljal o umetniškem ustvarjanju. Foto Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Feb 2019 10:05:00 +0000 Boris Cavazza Oddajo posvečamo filmskemu in gledališkemu režiserju Boštjanu Hladniku. Rodil se je 30. januarja pred devetdesetimi leti. Boštjan Hladnik je posnel deset celovečernih igranih filmov in tretjino omnibusa ter vrsto krajših igranih in dokumentarnih del. Že z leta 1961 posnetim prvencem, s filmom Ples v dežju, je ustvaril najpomembnejši in najodmevnejši modernistični film na Slovenskem. Leto pozneje je zrežiral prvi slovenski nizko proračunski film Peščeni grad. Za nemškega producenta je posnel vizualno razgibano melodramo Erotikon in precej gledljivo komedijo Maibritt. Sledili so popartistično obarvani Sončni krik, erotična drama Maškarada in morda z absurdnim gledališčem navdahnjena komedija Ko pride lev. S socialno dramo Bele trave je Hladnik vznejevoljil nekdanje oblastnike. Z bizarno komedijo Ubij me nežno pa je znova dokazal, da je mojster nenavadnih domislic in spretnih prehodov iz stvarnega sveta v svet domišljije. Čas brez pravljic pripoveduje o družini v vihri vojne. V omnibusu Post scriptum je zrežiral zgodbo o umetniku, ki spozna, da ne dohaja več sodobne umetnosti. Z Boštjanom Hladnikom se je leta 2001 pogovarjal Marko Golja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/25/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOM-FILMSKIREISERBOTJANHLADNIK-7.7.20014100532.mp3 RTVSLO – Ars 1098 clean Oddajo posvečamo filmskemu in gledališkemu režiserju Boštjanu Hladniku. Rodil se je 30. januarja pred devetdesetimi leti. Boštjan Hladnik je posnel deset celovečernih igranih filmov in tretjino omnibusa ter vrsto krajših igranih in dokumentarnih del. Že z leta 1961 posnetim prvencem, s filmom Ples v dežju, je ustvaril najpomembnejši in najodmevnejši modernistični film na Slovenskem. Leto pozneje je zrežiral prvi slovenski nizko proračunski film Peščeni grad. Za nemškega producenta je posnel vizualno razgibano melodramo Erotikon in precej gledljivo komedijo Maibritt. Sledili so popartistično obarvani Sončni krik, erotična drama Maškarada in morda z absurdnim gledališčem navdahnjena komedija Ko pride lev. S socialno dramo Bele trave je Hladnik vznejevoljil nekdanje oblastnike. Z bizarno komedijo Ubij me nežno pa je znova dokazal, da je mojster nenavadnih domislic in spretnih prehodov iz stvarnega sveta v svet domišljije. Čas brez pravljic pripoveduje o družini v vihri vojne. V omnibusu Post scriptum je zrežiral zgodbo o umetniku, ki spozna, da ne dohaja več sodobne umetnosti. Z Boštjanom Hladnikom se je leta 2001 pogovarjal Marko Golja. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 26 Jan 2019 10:05:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - FILMSKI REŽISER BOŠTJAN HLADNIK - 7.7.2001 7. januarja je minilo devetdeset let odkar se je rodil ugledni psiholog doktor Vid Pečjak , ki se je uveljavil tudi kot pripovednik. Za otroke je (med drugim) napisal povest Drejček In trije marsovčki, za odrasle pa (predvsem) znanstvenofantastična besedila, med njimi roman Roboti so med nami (1974) In zbirko zgodb Kam je izginila Ema Lauš (1980), omenimo pa še zbirki Doktor živih in mrtvih (2004) , Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene (2007). Ob pisateljevi petinsedemdesetletnici se je z Vidom Pečjakom pogovarjal Marko Golja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/VidPejak4264957.mp3 RTVSLO – Ars 1003 clean 7. januarja je minilo devetdeset let odkar se je rodil ugledni psiholog doktor Vid Pečjak , ki se je uveljavil tudi kot pripovednik. Za otroke je (med drugim) napisal povest Drejček In trije marsovčki, za odrasle pa (predvsem) znanstvenofantastična besedila, med njimi roman Roboti so med nami (1974) In zbirko zgodb Kam je izginila Ema Lauš (1980), omenimo pa še zbirki Doktor živih in mrtvih (2004) , Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene (2007). Ob pisateljevi petinsedemdesetletnici se je z Vidom Pečjakom pogovarjal Marko Golja. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 19 Jan 2019 10:12:53 +0000 Vid Pečjak edavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. Diplomiral  je leta 1971 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1973 je končal specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku, leta 1975 pa specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Španzel je eden najboljših in najbolj iskanih slovenskih portretistov. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika. S slikarjem se je o njegovem življenju in ustvarjanju pred leti pogovarjal Marko Golja. foto: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=4286967287016&set=a.1516388424276&type=3&theater http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/11/Rudipanzel4084185.mp3 RTVSLO – Ars 1008 clean edavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. Diplomiral  je leta 1971 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1973 je končal specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku, leta 1975 pa specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Španzel je eden najboljših in najbolj iskanih slovenskih portretistov. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika. S slikarjem se je o njegovem življenju in ustvarjanju pred leti pogovarjal Marko Golja. foto: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=4286967287016&set=a.1516388424276&type=3&theater http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 12 Jan 2019 04:00:00 +0000 Rudi Španzel Novembra je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc. Po Šoli za oblikovanje je leta diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Delal je kot restavrator in nato svobodni umetnik. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, potem za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ALU. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Franc Novinc pred mnogimi leti - oddajo smo posneli leta 1987 - razmišljal in pripovedoval o svojem ustvarjanju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/28/FrancNovinc4071139.mp3 RTVSLO – Ars 945 clean Novembra je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc. Po Šoli za oblikovanje je leta diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Delal je kot restavrator in nato svobodni umetnik. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, potem za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ALU. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Franc Novinc pred mnogimi leti - oddajo smo posneli leta 1987 - razmišljal in pripovedoval o svojem ustvarjanju. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 5 Jan 2019 10:05:00 +0000 Franc Novinc Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/MarkoSosi4064447.mp3 RTVSLO – Ars 1194 clean Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 29 Dec 2018 10:05:00 +0000 Marko Sosič Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/28/MarkoSosi4071135.mp3 RTVSLO – Ars 1194 clean Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 29 Dec 2018 09:05:00 +0000 Marko Sosič Ivo Mršnik je akademski slikar in grafik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca - posebej za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/20/IvoMrnik4065058.mp3 RTVSLO – Ars 1085 clean Ivo Mršnik je akademski slikar in grafik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca - posebej za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Dec 2018 10:05:00 +0000 Ivo Mršnik V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja - enega najpomembnejših fotografov na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih. Retrospektiva je prvi tako obsežen pregled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali razmišljanje Stojana Kerblerja, ki ga je leta 1999 posnela Aleksandra Saška Gruden. Foto: izrez iz fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Bolečina, 1969; Portreti s ptujskih ulic http://www.stojankerbler.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/14/FotografStojanKerbler4055892.mp3 RTVSLO – Ars 1074 clean V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja - enega najpomembnejših fotografov na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih. Retrospektiva je prvi tako obsežen pregled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali razmišljanje Stojana Kerblerja, ki ga je leta 1999 posnela Aleksandra Saška Gruden. Foto: izrez iz fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Bolečina, 1969; Portreti s ptujskih ulic http://www.stojankerbler.com http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 15 Dec 2018 10:05:00 +0000 Fotograf Stojan Kerbler Anja Štefan je za svojo zbirko pesmi Drobtine iz mišje doline, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, septembra 2018 prejela nagrado večernica za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo. Nominirana je tudi za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je govorila o svojem otroštvu, o razliki med branjem in pripovedovanjem, pa tudi o toplih odzivih bralcev na njeno delo. Z njo se je pogovarjala Ana Rozman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/07/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOM-ANJATEFAN4047598.mp3 RTVSLO – Ars 1409 clean Anja Štefan je za svojo zbirko pesmi Drobtine iz mišje doline, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, septembra 2018 prejela nagrado večernica za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo. Nominirana je tudi za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je govorila o svojem otroštvu, o razliki med branjem in pripovedovanjem, pa tudi o toplih odzivih bralcev na njeno delo. Z njo se je pogovarjala Ana Rozman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 8 Dec 2018 04:00:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - ANJA ŠTEFAN Nedavno je slavila lep jubilej ilustratorka Marjanca Jemec Božič, avtorica nekaterih klasičnih podob iz slovenske likovne zakladnice. Njene stvaritve že dolgo veljajo za klasiko. S svojimi ilustracijami je dala novo razsežnost Pavčkovemu Juriju Muriju, Ribičičevi Nani mali opici, Suhodolčanovemu Piku dinozavru in še mnogim drugim literarnim delom. V našem arhivu hranimo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Marjanca Jemec Božič zdaj že davnega leta 1983 razmišljala o svojih umetniških začetkih in o tem, kaj jo je zavezalo ilustraciji. Razmišljala je tudi o danes skoraj pozabljenem mediju televizijske ilustracije. Foto http://www.mladinska.com/zlata_macja_preja/ilustratorji http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/29/MarjancaJemecBoi4038960.mp3 RTVSLO – Ars 697 clean Nedavno je slavila lep jubilej ilustratorka Marjanca Jemec Božič, avtorica nekaterih klasičnih podob iz slovenske likovne zakladnice. Njene stvaritve že dolgo veljajo za klasiko. S svojimi ilustracijami je dala novo razsežnost Pavčkovemu Juriju Muriju, Ribičičevi Nani mali opici, Suhodolčanovemu Piku dinozavru in še mnogim drugim literarnim delom. V našem arhivu hranimo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Marjanca Jemec Božič zdaj že davnega leta 1983 razmišljala o svojih umetniških začetkih in o tem, kaj jo je zavezalo ilustraciji. Razmišljala je tudi o danes skoraj pozabljenem mediju televizijske ilustracije. Foto http://www.mladinska.com/zlata_macja_preja/ilustratorji http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 1 Dec 2018 10:05:00 +0000 Marjanca Jemec Božič Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/24/AksinjaKermaunerLJ_2521025.mp3 RTVSLO – Ars 1303 clean Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Nov 2018 10:25:00 +0000 Aksinja Kermauner Pesnik, pisatelj, urednik in publicist Andrej Hočevar se je doslej podpisal pod šest pesniških zbirk, zadnja med njimi, Seznam, je bila nominirana za Veronikino nagrado. Zelo odmevna pa je bila tudi njegova prva – in za zdaj še edina – prozna knjiga, zbirka kratke proze Dvojna napaka. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo Andrej Hočevar razmišljal o razmerju med prozo in poezijo, o svojem opusu, predvsem pa tudi o tem, kdo pravzaprav so umetniki in kdaj oziroma zakaj so ‘naši’ – če seveda to sploh so. Andreja Hočevarja je v studio Radia Slovenija povabila Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/AndrejHoevar4264959.mp3 RTVSLO – Ars 1401 clean Pesnik, pisatelj, urednik in publicist Andrej Hočevar se je doslej podpisal pod šest pesniških zbirk, zadnja med njimi, Seznam, je bila nominirana za Veronikino nagrado. Zelo odmevna pa je bila tudi njegova prva – in za zdaj še edina – prozna knjiga, zbirka kratke proze Dvojna napaka. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo Andrej Hočevar razmišljal o razmerju med prozo in poezijo, o svojem opusu, predvsem pa tudi o tem, kdo pravzaprav so umetniki in kdaj oziroma zakaj so ‘naši’ – če seveda to sploh so. Andreja Hočevarja je v studio Radia Slovenija povabila Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Nov 2018 10:19:59 +0000 Andrej Hočevar V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je do 25. novembra 2018 na ogled razstava del fotografa Branka Cvetkoviča z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR. Branko Cvetkovič je po izobrazbi ekonomist, se je pa že kmalu povsem posvetil fotografiji. Uveljavil se je z arhitekturno fotografijo; kot je zapisal Peter Krečič, je v zadnjem obdobju »nekatera svoja raziskovalna izhodišča radikaliziral tako v smeri likovnega raziskovanja arhitekturnega notranjega prostora kot v smeri premišljanja o razmerju med svetlobo in doživljanjem arhitekture«. Z razstavo fotografij v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki se umetnik loteva tudi temeljnih vprašanj življenja, smrti in onostranstva. Z Brankom Cvetkovičem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto:http://www.galerija-bj.si/obcasne-razstave/razstave/samostanska_cerkev/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/09/BrankoCvetkovi4013255.mp3 RTVSLO – Ars 1567 clean V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je do 25. novembra 2018 na ogled razstava del fotografa Branka Cvetkoviča z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR. Branko Cvetkovič je po izobrazbi ekonomist, se je pa že kmalu povsem posvetil fotografiji. Uveljavil se je z arhitekturno fotografijo; kot je zapisal Peter Krečič, je v zadnjem obdobju »nekatera svoja raziskovalna izhodišča radikaliziral tako v smeri likovnega raziskovanja arhitekturnega notranjega prostora kot v smeri premišljanja o razmerju med svetlobo in doživljanjem arhitekture«. Z razstavo fotografij v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki se umetnik loteva tudi temeljnih vprašanj življenja, smrti in onostranstva. Z Brankom Cvetkovičem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto:http://www.galerija-bj.si/obcasne-razstave/razstave/samostanska_cerkev/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 10 Nov 2018 10:00:00 +0000 Branko Cvetkovič Janez Škof Dobitnik Borštnikovega prstana za igralski opus Na letošnji zaključni slavnosti 53. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala v Mariboru, je Borštnikov prstan dobil Janez Škof, dramski igralec, član ansambla ljubljanske Drame in muzikant. Ob veliki nagradi pravi, da mu je malo nerodno in do izraza »slava« prezirljivo zamahne z roko. Tak je, Janez Škof, »igralski genij, ki v svojih stvaritvah prirodno združuje apoliničnost in dionizičnost,« kot je zapisala Saša Pavček. Na odru z navidezno lahkotnostjo ustvarja like, ki jih ne pozabimo več: Klementa Juga v Jančarjevem Klementovem padcu, doktorja Fausta v Goethejevem Faustu, Jurija v Šeligovi Svatbi, služkinjo, soprogo v Lubichevem Ko sem bil mrtev. Je pa tudi interpret slovenske poezije ob spremljavi diatonične harmonike, ki se je je naučil igrati sam in igra ter poje v skupini Čompe. Pred mikrofon radia Slovenija je Janeza Škofa ob velikem priznanju povabila Tadeja Krečič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/02/Naiumetnikipredmikrofonom-Janezkof4006386.mp3 RTVSLO – Ars 1432 clean Janez Škof Dobitnik Borštnikovega prstana za igralski opus Na letošnji zaključni slavnosti 53. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala v Mariboru, je Borštnikov prstan dobil Janez Škof, dramski igralec, član ansambla ljubljanske Drame in muzikant. Ob veliki nagradi pravi, da mu je malo nerodno in do izraza »slava« prezirljivo zamahne z roko. Tak je, Janez Škof, »igralski genij, ki v svojih stvaritvah prirodno združuje apoliničnost in dionizičnost,« kot je zapisala Saša Pavček. Na odru z navidezno lahkotnostjo ustvarja like, ki jih ne pozabimo več: Klementa Juga v Jančarjevem Klementovem padcu, doktorja Fausta v Goethejevem Faustu, Jurija v Šeligovi Svatbi, služkinjo, soprogo v Lubichevem Ko sem bil mrtev. Je pa tudi interpret slovenske poezije ob spremljavi diatonične harmonike, ki se je je naučil igrati sam in igra ter poje v skupini Čompe. Pred mikrofon radia Slovenija je Janeza Škofa ob velikem priznanju povabila Tadeja Krečič. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 3 Nov 2018 10:05:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom - Janez Škof Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/LidijaSotlar1929-20184264961.mp3 RTVSLO – Ars 641 clean Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 27 Oct 2018 09:07:46 +0000 Lidija Sotlar (1929-2018) V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo njenih del. Z Vlasto Zorko se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Branko Senjor, izrez arhiv kiparke http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/19/KiparkaVlastaZorko3991723.mp3 RTVSLO – Ars 1302 clean V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo njenih del. Z Vlasto Zorko se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Branko Senjor, izrez arhiv kiparke http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 20 Oct 2018 09:05:00 +0000 Kiparka Vlasta Zorko Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite. Foto: Diana Anđelić http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/12/BraneMozetiosebiinsvojemustvarjanju3984413.mp3 RTVSLO – Ars 1360 clean Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite. Foto: Diana Anđelić http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 13 Oct 2018 06:00:00 +0000 Brane Mozetič o sebi in svojem ustvarjanju Skladateljski opus Iva Petrića je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/06/SkladateljdirigentinumetnikivodjaIvoPetri3977163.mp3 RTVSLO – Ars 1500 clean Skladateljski opus Iva Petrića je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 6 Oct 2018 09:05:00 +0000 Skladatelj, dirigent in umetniški vodja Ivo Petrić Edi Berk s svojimi rešitvami oblikovanja znakov, logotipov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, letnih poročil, različnih brošur in publikacij, vinskih etiket in druge embalaže, koledarjev, plakatov, poštnih znamk, denarja itn. je eden najvidnejših grafičnih oblikovalcev na Slovenskem. Svojo pot je začel na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kmalu po diplomi pa se je posvetil samo grafičnemu oblikovanju. S kolegom Andrejem Mlakarjem sta ustanovila studio Krog. Njegova dela so objavljena v več kot 170. strokovnih knjigah širom po svetu, v razstavnih katalogih razstav in nekaterih strokovnih revijah. Izdale so jih znane založbe, kot so Graphis, Rockport, PIE Books iz Tokia, Supon iz Washingtona, Art Direcotor’s Club iz New Yorka, Kashiwashobo, Graphic-sha in druge. Edi Berk je imel svoja dela razstavljena na več kot devetdesetih razstavah v New Yorku, Tokiju, Londonu, Parizu, Varšavi, Richmondu, Brnu, Monsu, Toyami, Mexicu Cityju, Moskvi in drugje. Je je dobitnik več nagrad in preko 1000 priznanj. V letu 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju vidnih sporočil. Grafičnega oblikovalca Edija Berka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/28/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOMEdiBerk3968065.mp3 RTVSLO – Ars 1937 clean Edi Berk s svojimi rešitvami oblikovanja znakov, logotipov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, letnih poročil, različnih brošur in publikacij, vinskih etiket in druge embalaže, koledarjev, plakatov, poštnih znamk, denarja itn. je eden najvidnejših grafičnih oblikovalcev na Slovenskem. Svojo pot je začel na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kmalu po diplomi pa se je posvetil samo grafičnemu oblikovanju. S kolegom Andrejem Mlakarjem sta ustanovila studio Krog. Njegova dela so objavljena v več kot 170. strokovnih knjigah širom po svetu, v razstavnih katalogih razstav in nekaterih strokovnih revijah. Izdale so jih znane založbe, kot so Graphis, Rockport, PIE Books iz Tokia, Supon iz Washingtona, Art Direcotor’s Club iz New Yorka, Kashiwashobo, Graphic-sha in druge. Edi Berk je imel svoja dela razstavljena na več kot devetdesetih razstavah v New Yorku, Tokiju, Londonu, Parizu, Varšavi, Richmondu, Brnu, Monsu, Toyami, Mexicu Cityju, Moskvi in drugje. Je je dobitnik več nagrad in preko 1000 priznanj. V letu 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju vidnih sporočil. Grafičnega oblikovalca Edija Berka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 29 Sep 2018 09:00:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM: Edi Berk Oddajo namenjamo pesniku, publicistu in literarnemu zgodovinarju Francetu Piberniku. Rodil se je 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Šolal se je na klasični gimnaziji v Ljubljani, med vojno pa v nemških šolah okupirane Gorenjske; maturiral je na gimnaziji Kranj 1949. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil do leta 1958 profesor na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, nato do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Leta 1960 je objavil prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice. Leta 1993 je izšla njegova najbolj dognana pesniška zbirka Ajdova znamenja. Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Napisal je monografije o Mauserju, Balantiču, Hribovšku, Jalnu, Udoviču. France Pibernik je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom leta 1988. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/21/PesnikpisateljesejistliterarnizgodovinarFrancePibernik3961533.mp3 RTVSLO – Ars 835 clean Oddajo namenjamo pesniku, publicistu in literarnemu zgodovinarju Francetu Piberniku. Rodil se je 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Šolal se je na klasični gimnaziji v Ljubljani, med vojno pa v nemških šolah okupirane Gorenjske; maturiral je na gimnaziji Kranj 1949. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil do leta 1958 profesor na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, nato do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Leta 1960 je objavil prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice. Leta 1993 je izšla njegova najbolj dognana pesniška zbirka Ajdova znamenja. Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Napisal je monografije o Mauserju, Balantiču, Hribovšku, Jalnu, Udoviču. France Pibernik je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom leta 1988. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Sep 2018 09:05:00 +0000 Pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar France Pibernik Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti. Takrat je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti, politik in diplomat s Tadejo Krečič posnel pogovor o pesniški zbirki, v kateri je v stotih sonetih upesnil svoje razmisleke ob doživljanju mesta Rima, kjer je delal kot veleposlanik republike Slovenije. Hkrati se je kot erudit in mislec dotaknil še marsikatere druge tematike... pogovor objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom kot hommage pravkar preminulemu slovenskemu literatu, prevajalcu Dantejeve Božanske komedije in profesorju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/14/Dr.ANDREJCAPUDER3954817.mp3 RTVSLO – Ars 1385 clean Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti. Takrat je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti, politik in diplomat s Tadejo Krečič posnel pogovor o pesniški zbirki, v kateri je v stotih sonetih upesnil svoje razmisleke ob doživljanju mesta Rima, kjer je delal kot veleposlanik republike Slovenije. Hkrati se je kot erudit in mislec dotaknil še marsikatere druge tematike... pogovor objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom kot hommage pravkar preminulemu slovenskemu literatu, prevajalcu Dantejeve Božanske komedije in profesorju. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 15 Sep 2018 03:00:00 +0000 Dr. ANDREJ CAPUDER Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti letos prejema režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki sodi med najbolj prepoznavna imena slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), enem najpomembnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Režiral ga je Tugov oče France Štiglic, pri katerem je Tugo, sicer diplomirani umetnostni zgodovinar, pozneje delal kot asistent režije. Zaslovel je s celovečernim prvencem Poletje v školjki leta 1986, ki mu je dve leti pozneje sledilo prav tako uspešno nadaljevanje. Po osamosvojitvi je posnel dva igrana TV filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača. Leta 1998 je posnel film Patriot po scenariju Igorja Karlovška in ustvaril enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki v slogu in vizualni govorici spominja na popularne ameriške trilerje iz 80-ih in 90-ih let. Pozneje je posnel še tri mladinske filme: TV film Dvojne počitnice (2001) po istoimenski predlogi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad (2002) po romanu Ivana Sivca in TV film Črni bratje (2010) po povesti Franceta Bevka, s katerim se je vrnil k temi upora proti fašizmu pred 2. svetovno vojno. V desetletjih delovanja na RTV Slovenija je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov ter radijskih iger. S Tugom Štiglicem se je leta 2006 pogovarjala Ingrid Kovač Brus. foto:Žiga Živulović jr./BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/07/TugotiglicprejemnikBadjurovenagradezaivljenjskodelonapodrojufilmskeumetnosti3947452.mp3 RTVSLO – Ars 1145 clean Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti letos prejema režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki sodi med najbolj prepoznavna imena slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), enem najpomembnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Režiral ga je Tugov oče France Štiglic, pri katerem je Tugo, sicer diplomirani umetnostni zgodovinar, pozneje delal kot asistent režije. Zaslovel je s celovečernim prvencem Poletje v školjki leta 1986, ki mu je dve leti pozneje sledilo prav tako uspešno nadaljevanje. Po osamosvojitvi je posnel dva igrana TV filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača. Leta 1998 je posnel film Patriot po scenariju Igorja Karlovška in ustvaril enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki v slogu in vizualni govorici spominja na popularne ameriške trilerje iz 80-ih in 90-ih let. Pozneje je posnel še tri mladinske filme: TV film Dvojne počitnice (2001) po istoimenski predlogi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad (2002) po romanu Ivana Sivca in TV film Črni bratje (2010) po povesti Franceta Bevka, s katerim se je vrnil k temi upora proti fašizmu pred 2. svetovno vojno. V desetletjih delovanja na RTV Slovenija je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov ter radijskih iger. S Tugom Štiglicem se je leta 2006 pogovarjala Ingrid Kovač Brus. foto:Žiga Živulović jr./BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 8 Sep 2018 09:05:00 +0000 Tugo Štiglic, prejemnik Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju filmske umetnosti Pred dnevi je v 94. letu umrl Ciril Zlobec - bil je pisatelj, publicist, prevajalec, tudi politik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, najprej in predvsem pa pesnik. V spomin nanj bomo predvajali arhivsko oddajo iz leta 1982, v kateri je Ciril Zlobec na vrhuncu moči razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/31/InmemoriamCirilZlobec1925-20183939472.mp3 RTVSLO – Ars 738 clean Pred dnevi je v 94. letu umrl Ciril Zlobec - bil je pisatelj, publicist, prevajalec, tudi politik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, najprej in predvsem pa pesnik. V spomin nanj bomo predvajali arhivsko oddajo iz leta 1982, v kateri je Ciril Zlobec na vrhuncu moči razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 1 Sep 2018 09:00:00 +0000 In memoriam Ciril Zlobec (1925-2018) Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga. Rodil se je v Ljubljani, študiral je filmsko režijo, vendar se je pozneje povsem posvetil gledališču - ne samo kot režiser, temveč tudi kot gledališki pedagog. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih pa tudi drugod po nekdanji Jugoslaviji. Čeprav gledališka umetnost morda najhitreje utone v pozabo, se je Miran Herzog z mnogimi svojimi režijami vendarle globoko vtisnil v slovenski gledališki spomin; za svoje ustvarjanje pa je leta 1969 tudi prejel nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom in v njej arhivskemu posnetku razmišljanja režiserja Mirana Herzoga iz  leta 1985. Miran Herzog je umrl leta 2001. Foto: Jules Verne – Pavel Kohout, V osemdesetih dneh okoli sveta, režija Miran Herzog, Mladinsko gledališče, 1971 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/23/MiranHerzog3931769.mp3 RTVSLO – Ars 849 clean Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga. Rodil se je v Ljubljani, študiral je filmsko režijo, vendar se je pozneje povsem posvetil gledališču - ne samo kot režiser, temveč tudi kot gledališki pedagog. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih pa tudi drugod po nekdanji Jugoslaviji. Čeprav gledališka umetnost morda najhitreje utone v pozabo, se je Miran Herzog z mnogimi svojimi režijami vendarle globoko vtisnil v slovenski gledališki spomin; za svoje ustvarjanje pa je leta 1969 tudi prejel nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom in v njej arhivskemu posnetku razmišljanja režiserja Mirana Herzoga iz  leta 1985. Miran Herzog je umrl leta 2001. Foto: Jules Verne – Pavel Kohout, V osemdesetih dneh okoli sveta, režija Miran Herzog, Mladinsko gledališče, 1971 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 25 Aug 2018 09:05:00 +0000 Miran Herzog Predstavljamo akademsko kiparko Alenko Vidrgar. Ustvarjalka, ki je v zadnjem času na likovno prizorišče pri nas vnesla kamnite zveneče skulpture, bo naslednji teden te predstavila na razstavi v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), hkrati pa bodo glasbeniki Slovenskega tolkalnega projekta (STOP) ob njenih skulpturah pripravili glasbeni dogodek. Vidrgarjevo je poleg kiparstva, keramike, grafike in vizualnih komunikacij že v času študija na likovni akademiji pritegnila tudi fotografija;  po končanem študiju leta 1985 je to štiri leta poučevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zdaj deluje kot svobodna umetnica. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, zadnje lani prav za kamnite zveneče skulpture  Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru pri ZDSLU. Z Alenko Vidrgar se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/17/AlenkaVidrgar3926942.mp3 RTVSLO – Ars 1376 clean Predstavljamo akademsko kiparko Alenko Vidrgar. Ustvarjalka, ki je v zadnjem času na likovno prizorišče pri nas vnesla kamnite zveneče skulpture, bo naslednji teden te predstavila na razstavi v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), hkrati pa bodo glasbeniki Slovenskega tolkalnega projekta (STOP) ob njenih skulpturah pripravili glasbeni dogodek. Vidrgarjevo je poleg kiparstva, keramike, grafike in vizualnih komunikacij že v času študija na likovni akademiji pritegnila tudi fotografija;  po končanem študiju leta 1985 je to štiri leta poučevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zdaj deluje kot svobodna umetnica. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, zadnje lani prav za kamnite zveneče skulpture  Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru pri ZDSLU. Z Alenko Vidrgar se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 18 Aug 2018 09:05:00 +0000 Alenka Vidrgar Savo Sovre, slikar in grafik ter violonist se je rodil 7. julija 1928 v Ormožu. Po osnovni šoli v Vuzenici in Ljubljani ter gimnaziji, ki jo je končal ob koncu druge svetovne vojne v Ljubljani, je do leta 1953 obiskoval Akademijo za likovno umetnost na koncu v specialki Gabrijela Stupice; hkrati je končal srednjo glasbeno šolo violine, izpopolnjeval se je v Parizu v grafični šoli Maxa Friedländerja. Razstavljal je v Sloveniji in v Stockholmu. Veliko je ilustriral in opremljal tiskane izdaje: knjige in časopise. Savo Sovre je bil tudi vrhunski plavalec, zato je leta 1981 Franek Trefalt posnel z umetnikom in športnikom intervju, ki ga objavljamo ob devetdesetletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca in športnika. Septembra bodo v Galeriji DLUL na Bregu v Ljubljani odprli razstavo njegovih najpomembnejših del. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/14/SavoSovre3924263.mp3 RTVSLO – Ars 978 clean Savo Sovre, slikar in grafik ter violonist se je rodil 7. julija 1928 v Ormožu. Po osnovni šoli v Vuzenici in Ljubljani ter gimnaziji, ki jo je končal ob koncu druge svetovne vojne v Ljubljani, je do leta 1953 obiskoval Akademijo za likovno umetnost na koncu v specialki Gabrijela Stupice; hkrati je končal srednjo glasbeno šolo violine, izpopolnjeval se je v Parizu v grafični šoli Maxa Friedländerja. Razstavljal je v Sloveniji in v Stockholmu. Veliko je ilustriral in opremljal tiskane izdaje: knjige in časopise. Savo Sovre je bil tudi vrhunski plavalec, zato je leta 1981 Franek Trefalt posnel z umetnikom in športnikom intervju, ki ga objavljamo ob devetdesetletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca in športnika. Septembra bodo v Galeriji DLUL na Bregu v Ljubljani odprli razstavo njegovih najpomembnejših del. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Aug 2018 11:00:00 +0000 Savo Sovre Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk. foto:http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=215 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/09/MarjanPungartnik3920075.mp3 RTVSLO – Ars 1161 clean Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk. foto:http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=215 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 11 Aug 2018 09:05:00 +0000 Marjan Pungartnik Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije. Po srednji šoli v Ljubljani je med letoma 1951 in 1967 delal v svobodnem poklicu, nato pa je bil do leta 1988 zaposlen v nacionalni televizijski hiši. Samostojno je posnel več kot 35 kratkih filmov, sodeloval je pri snemanju 22 celovečernih slovenskih filmov, med drugim pri Vesni, Kekcu, Jari gospodi, Trenutkih odločitve, Dolini miru in Ne čakaj na maj. Pomemben je tudi njegov televizijski opus, ki obsega okrog 250 dokumentarnih in igranih oddaj; med najbolj odmevnimi sta bili nadaljevanki Bratovščina Sinjega galeba in Cvetje v jeseni. Žaro Tušar je umrl lani. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s pomembnim soustvarjalcem slovenskega filma in televizije pred desetletjem posnel Matej Juh. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/aroTuar4264962.mp3 RTVSLO – Ars 1128 clean Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije. Po srednji šoli v Ljubljani je med letoma 1951 in 1967 delal v svobodnem poklicu, nato pa je bil do leta 1988 zaposlen v nacionalni televizijski hiši. Samostojno je posnel več kot 35 kratkih filmov, sodeloval je pri snemanju 22 celovečernih slovenskih filmov, med drugim pri Vesni, Kekcu, Jari gospodi, Trenutkih odločitve, Dolini miru in Ne čakaj na maj. Pomemben je tudi njegov televizijski opus, ki obsega okrog 250 dokumentarnih in igranih oddaj; med najbolj odmevnimi sta bili nadaljevanki Bratovščina Sinjega galeba in Cvetje v jeseni. Žaro Tušar je umrl lani. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s pomembnim soustvarjalcem slovenskega filma in televizije pred desetletjem posnel Matej Juh. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 4 Aug 2018 09:16:17 +0000 Žaro Tušar Oddajo tokrat posvečamo dramski igralki Štefki Drolc, legendi slovenskega gledališča, filma, radia in televizije, ki se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrskih deskah osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala najvidnejše vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka je debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOM-DRANSKAIGRALKATEFKADROLC3906354.mp3 RTVSLO – Ars 1069 clean Oddajo tokrat posvečamo dramski igralki Štefki Drolc, legendi slovenskega gledališča, filma, radia in televizije, ki se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrskih deskah osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala najvidnejše vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka je debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 21 Jul 2018 03:00:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - DRANSKA IGRALKA ŠTEFKA DROLC Tokrat smo pred mikrofon povabili gledališko in filmsko igralko Marjuto Slamič, članico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala še nagrado tantadruj za igralski dosežek minule sezone, ki jo podeljujejo tri gledališke hiše: SNG Nova gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst. Z dramsko igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/MarjutaSlami4264966.mp3 RTVSLO – Ars 1129 clean Tokrat smo pred mikrofon povabili gledališko in filmsko igralko Marjuto Slamič, članico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala še nagrado tantadruj za igralski dosežek minule sezone, ki jo podeljujejo tri gledališke hiše: SNG Nova gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst. Z dramsko igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 14 Jul 2018 09:16:46 +0000 Marjuta Slamič V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je svojim opusom, ta se napaja predvsem v abstrakciji, pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kiparstvo. Ob njegovi devetdesetletnici so že lansko leto pripravili Medinstitucionalni projekt MONUMENT. Del njegovega ustvarjanja so predstavili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, dela na japonskem papirju so bila do nedavnega na ogled v Galeriji Murska Sobota, prav zdaj je v Moderni galeriji postavljena pregledna razstava njegovega monumentalnega kiparstva Monumentalnost in množica. Od 6. julija naprej so Tršarjeva dela na ogled tudi v piranski Mestni galeriji; naslov razstave je: Morje ob morju. Tršar, ki je poznan predvsem po velikih javnih plastikah in portretih množic, kot sta Spomenik revoluciji in cikel Manifestanti, je, kot je povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, še danes aktiven in vsak dan obišče svoj atelje: http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/06/Naiumetnikipredmikrofonom-DragoTrar3895553.mp3 RTVSLO – Ars 1400 clean V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je svojim opusom, ta se napaja predvsem v abstrakciji, pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kiparstvo. Ob njegovi devetdesetletnici so že lansko leto pripravili Medinstitucionalni projekt MONUMENT. Del njegovega ustvarjanja so predstavili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, dela na japonskem papirju so bila do nedavnega na ogled v Galeriji Murska Sobota, prav zdaj je v Moderni galeriji postavljena pregledna razstava njegovega monumentalnega kiparstva Monumentalnost in množica. Od 6. julija naprej so Tršarjeva dela na ogled tudi v piranski Mestni galeriji; naslov razstave je: Morje ob morju. Tršar, ki je poznan predvsem po velikih javnih plastikah in portretih množic, kot sta Spomenik revoluciji in cikel Manifestanti, je, kot je povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, še danes aktiven in vsak dan obišče svoj atelje: http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 7 Jul 2018 09:05:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom - Drago Tršar Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ti okrogli obletnici z različnimi dogodki obeležujejo v Mislinji, njegovem rojstnem kraju, osrednja prireditev pa je spominska razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, odprta od 29. junija do 23. septembra, ko si bo moč ogledati slike z značilnimi motivi krokarjev, temačnih podob mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Gre za dela izjemne ekspresivne moči, ki jih stroka prišteva med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. "Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil," je zapisal Tisnikar ob eni izmed svojih značilnih slik. Malo pred smrtjo je Ernest Ružič posnel z Jožetom Tisnikarjem pogovor, ki ga objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/29/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOM-SLIKARJOETISNIKAR-7.11.19983885935.mp3 RTVSLO – Ars 477 clean Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ti okrogli obletnici z različnimi dogodki obeležujejo v Mislinji, njegovem rojstnem kraju, osrednja prireditev pa je spominska razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, odprta od 29. junija do 23. septembra, ko si bo moč ogledati slike z značilnimi motivi krokarjev, temačnih podob mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Gre za dela izjemne ekspresivne moči, ki jih stroka prišteva med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. "Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil," je zapisal Tisnikar ob eni izmed svojih značilnih slik. Malo pred smrtjo je Ernest Ružič posnel z Jožetom Tisnikarjem pogovor, ki ga objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 30 Jun 2018 09:05:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - SLIKAR JOŽE TISNIKAR - 7.11.1998 Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec. Konec maja mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge. Skladatelj Avgust Ipavec živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Tam ga je obiskala in se z njim pogovarjala Polona Gantar. Foto: Tamino Petelinšek Urad predsednika Republike Slovenije http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/22/SkladateljAvgustIpavec3879805.mp3 RTVSLO – Ars 1380 clean Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec. Konec maja mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge. Skladatelj Avgust Ipavec živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Tam ga je obiskala in se z njim pogovarjala Polona Gantar. Foto: Tamino Petelinšek Urad predsednika Republike Slovenije http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Jun 2018 09:05:00 +0000 Skladatelj Avgust Ipavec v začetku junija so v Ljubljani podelili Kozinove nagrade – za zaokrožen skladateljski opus je Društvo slovenskih skladateljev letos nagradilo skladatelja, klarinetista in pedagoga Uroša Rojka. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z umetnikom, ki ga je leta 2014 pripravil Marko Šetinc. foto: http://www.sigic.si/prejemnik-kozinove-nagrade-za-leto-2018-je.html http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/15/UroRojko-prejemnikKozinovenagrade20183869011.mp3 RTVSLO – Ars 1074 clean v začetku junija so v Ljubljani podelili Kozinove nagrade – za zaokrožen skladateljski opus je Društvo slovenskih skladateljev letos nagradilo skladatelja, klarinetista in pedagoga Uroša Rojka. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z umetnikom, ki ga je leta 2014 pripravil Marko Šetinc. foto: http://www.sigic.si/prejemnik-kozinove-nagrade-za-leto-2018-je.html http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Jun 2018 09:05:00 +0000 Uroš Rojko - prejemnik Kozinove nagrade 2018 Konec maja so v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica podelili gledališke nagrade tantadruj - skupaj jih podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst.  Prve tantadruje za primorske gledališke dosežke so podelili leta 2011 v Trstu. Letos je Tantadruja za življenjsko delo prejel dramski igralec Bine Matoh, tudi nosilec Boršnikovega prstana, ki je bil več kot 35 let vodilni igralec in prvak v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik. Njun pogovor dopolnjuje Matohov monolog iz drame Krst pri Savici Dominika Smoleta, v kateri je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski. S Smoletovim Krstom v režiji Janeza Pipana so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici. foto: SNG Nova Gorica https://sng-ng.si/ansambel/upokojeni_clani_v_uprizoritvah/2005032515023217/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/08/BineMatohprejemniktantadrujazaivljenjskodelo3860064.mp3 RTVSLO – Ars 832 clean Konec maja so v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica podelili gledališke nagrade tantadruj - skupaj jih podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst.  Prve tantadruje za primorske gledališke dosežke so podelili leta 2011 v Trstu. Letos je Tantadruja za življenjsko delo prejel dramski igralec Bine Matoh, tudi nosilec Boršnikovega prstana, ki je bil več kot 35 let vodilni igralec in prvak v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik. Njun pogovor dopolnjuje Matohov monolog iz drame Krst pri Savici Dominika Smoleta, v kateri je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski. S Smoletovim Krstom v režiji Janeza Pipana so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici. foto: SNG Nova Gorica https://sng-ng.si/ansambel/upokojeni_clani_v_uprizoritvah/2005032515023217/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Jun 2018 09:05:00 +0000 Bine Matoh, prejemnik tantadruja za življenjsko delo Predsednik republike Borut Pahor je z zlatim redom za zasluge odlikoval igralca Borisa Cavazzo za izjemen ustvarjalni opus, s katerim je v minulih desetletjih odločilno zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor,  pa tudi za predano pedagoško delo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Boris Cavazza je v svoji petdesetletni karieri na področju filma, radia, televizije in gledališča nanizal vrsto odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij.Lani jeseni je legendarni igralec prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Takrat se je z Borisom Cavazzo pogovarjal Matej Juh in ga uvodoma vprašal, kakšen je njegov najzgodnejši spomin na željo, da bi postal igralec. foto: Peter Uhan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/01/BorisCavazza3852191.mp3 RTVSLO – Ars 1228 clean Predsednik republike Borut Pahor je z zlatim redom za zasluge odlikoval igralca Borisa Cavazzo za izjemen ustvarjalni opus, s katerim je v minulih desetletjih odločilno zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor,  pa tudi za predano pedagoško delo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Boris Cavazza je v svoji petdesetletni karieri na področju filma, radia, televizije in gledališča nanizal vrsto odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij.Lani jeseni je legendarni igralec prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Takrat se je z Borisom Cavazzo pogovarjal Matej Juh in ga uvodoma vprašal, kakšen je njegov najzgodnejši spomin na željo, da bi postal igralec. foto: Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Jun 2018 09:05:00 +0000 Boris Cavazza Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik, ki se je podpisal pod vrsto pesniških zbirk, romanov, kratkih zgodb, dram in komedij, esejističnih zbirk, filmskih, televizijskih, opernih, lutkovnih in gledaliških režij ter še pod kaj. Za svoje ustvarjanje je prejel vrsto nagrad, nazadnje Grumovo nagrado za (tako avtor) ljubezensko dramo v dveh dejanjih in z dvema epilogoma z naslovom Romeo in Julija sta bila begunca. Tako je ponovno dokazal, da ga vznemirja sodobnost in stiska slehernika, še zlasti tistega na socialnem obrobju. Vznemirja pa ga tudi preteklost – o tem priča njegov roman Druga preteklost, obsežen, več kot osemsto strani dolg roman o dvajsetem stoletju in dilemah, ki jih zastavlja ta tematika. Več o sebi in svojem bogatem opusu je umetnik povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem Kaj sta mi dala starša. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/24/GrumovnagrajenecVinkoMderndorferosebiinsvojemustvarjanju3843941.mp3 RTVSLO – Ars 1525 clean Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik, ki se je podpisal pod vrsto pesniških zbirk, romanov, kratkih zgodb, dram in komedij, esejističnih zbirk, filmskih, televizijskih, opernih, lutkovnih in gledaliških režij ter še pod kaj. Za svoje ustvarjanje je prejel vrsto nagrad, nazadnje Grumovo nagrado za (tako avtor) ljubezensko dramo v dveh dejanjih in z dvema epilogoma z naslovom Romeo in Julija sta bila begunca. Tako je ponovno dokazal, da ga vznemirja sodobnost in stiska slehernika, še zlasti tistega na socialnem obrobju. Vznemirja pa ga tudi preteklost – o tem priča njegov roman Druga preteklost, obsežen, več kot osemsto strani dolg roman o dvajsetem stoletju in dilemah, ki jih zastavlja ta tematika. Več o sebi in svojem bogatem opusu je umetnik povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem Kaj sta mi dala starša. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 26 May 2018 09:25:00 +0000 Grumov nagrajenec Vinko Möderndorfer o sebi in svojem ustvarjanju Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom danes namenjamo nedavno preminuli slikarki in grafičarki Metki Krašovec, eni osrednjih umetnic slovenske likovne umetnosti sploh. Lani je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in takrat jo je pred mikrofon povabila Maja Žel Nolda. Na slovensko likovno prizorišče je Matka Krašovec opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so takoj prepoznavna; izoblikovala je izrazito samosvojo poetiko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo, na kateri so bila predstavljena vsa slogovna in vsebinska poglavja njenega ustvarjanja. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, od leta 2015 je bila članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/11/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOM-METKAKRAOVEC3828634.mp3 RTVSLO – Ars 1254 clean Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom danes namenjamo nedavno preminuli slikarki in grafičarki Metki Krašovec, eni osrednjih umetnic slovenske likovne umetnosti sploh. Lani je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in takrat jo je pred mikrofon povabila Maja Žel Nolda. Na slovensko likovno prizorišče je Matka Krašovec opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so takoj prepoznavna; izoblikovala je izrazito samosvojo poetiko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo, na kateri so bila predstavljena vsa slogovna in vsebinska poglavja njenega ustvarjanja. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, od leta 2015 je bila članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 19 May 2018 09:05:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - METKA KRAŠOVEC Aprila 2018 je umrl igralec Demeter Bitenc; svojo igralsko pot je začel v gledališču, najprej v Primorskem v Novi Gorici, nato je deset let igral v ljubljanski Drami. Zatem je kot svobodni filmski umetnik nastopal v slovenskih in jugoslovanskih filmih predvsem v epizodnih, v tujih filmih pa tudi v glavnih vlogah – in ustvaril več kot 200 markantnih likov. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako se je leta 2003 o svojem bogatem življenju in vznemirljivem ustvarjanju Demeter Bitenc pogovarjal z Markom Goljo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/DemeterBitenc1922-19184264967.mp3 RTVSLO – Ars 1063 clean Aprila 2018 je umrl igralec Demeter Bitenc; svojo igralsko pot je začel v gledališču, najprej v Primorskem v Novi Gorici, nato je deset let igral v ljubljanski Drami. Zatem je kot svobodni filmski umetnik nastopal v slovenskih in jugoslovanskih filmih predvsem v epizodnih, v tujih filmih pa tudi v glavnih vlogah – in ustvaril več kot 200 markantnih likov. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako se je leta 2003 o svojem bogatem življenju in vznemirljivem ustvarjanju Demeter Bitenc pogovarjal z Markom Goljo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 12 May 2018 09:16:13 +0000 Demeter Bitenc (1922-1918) Gostja oddaje bo ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih slovenskih gledaliških in filmskih igralk Milena Zupančič. Z njo se je pogovarjal Rok Bozovičar, spregovorila pa sta o njeni bogati igralski karieri, o stereotipih o igralskem poklicu, materinstvu in še čem. Dotaknila sta se tudi igralkine biografije spod peresa Tadeja Goloba, ki je izšla pred kratkim. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/MilenaZupani4264970.mp3 RTVSLO – Ars 1501 clean Gostja oddaje bo ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih slovenskih gledaliških in filmskih igralk Milena Zupančič. Z njo se je pogovarjal Rok Bozovičar, spregovorila pa sta o njeni bogati igralski karieri, o stereotipih o igralskem poklicu, materinstvu in še čem. Dotaknila sta se tudi igralkine biografije spod peresa Tadeja Goloba, ki je izšla pred kratkim. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 5 May 2018 09:23:51 +0000 Milena Zupančič Odličje Marija Vera, igralsko priznanje za življenjsko delo za ustvarjanje na področju gledališke, filmske in radijske igre je ob začetku letošnjega Tedna slovenske drame prejel dramski igralec Andrej Kurent. Od leta 1953 do 1994 član SNG Drame v Ljubljani. Nastopal je tudi v Eksperimentalnem gledališču, na Odru 57, v Ad hoc gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem in Prešernovem gledališču. Že kot sedemnajstletnik je od prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji igral tudi v filmih in številnih televizijskih ter radijskih igrah. Sedem let je bil predavatelj za tehniko govora na AGRFT v Ljubljani. Poleg študentske Prešernove nagrade in zlatega lovorjevega venca na mednarodnem sarajevskem festivalu MESS je prejel tudi Sterijevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Z Andrejem Kurentom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Tadeja Krečič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/AndrejKurent4264971.mp3 RTVSLO – Ars 1078 clean Odličje Marija Vera, igralsko priznanje za življenjsko delo za ustvarjanje na področju gledališke, filmske in radijske igre je ob začetku letošnjega Tedna slovenske drame prejel dramski igralec Andrej Kurent. Od leta 1953 do 1994 član SNG Drame v Ljubljani. Nastopal je tudi v Eksperimentalnem gledališču, na Odru 57, v Ad hoc gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem in Prešernovem gledališču. Že kot sedemnajstletnik je od prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji igral tudi v filmih in številnih televizijskih ter radijskih igrah. Sedem let je bil predavatelj za tehniko govora na AGRFT v Ljubljani. Poleg študentske Prešernove nagrade in zlatega lovorjevega venca na mednarodnem sarajevskem festivalu MESS je prejel tudi Sterijevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Z Andrejem Kurentom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Tadeja Krečič. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 21 Apr 2018 09:17:09 +0000 Andrej Kurent Marca je dopolnil pomembno obletnico skladatelj Urban Koder. Z glasbo se je začel ukvarjati že zgodaj, pozneje je študiral trobento in na Akademiji za glasbo v Ljubljani obiskoval predavanja iz kompozicije in dirigiranja. Skladanja filmske glasbe se je učil v tujini. Med letoma 1945 in 1971 je bil solist pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana, pozneje pa v isti hiši glasbeni urednik. Leta 1954 je ustanovil Ljubljanski jazz ansambel in ga vodil do leta 1968. Je avtor šansonov, filmske glasbe, radijskih in televizijskih oprem. Mnoge njegove skladbe - omenimo vsaj Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča - so ponarodele. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je leta 1996 Urban Koder razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/12/UrbanKoder3799567.mp3 RTVSLO – Ars 893 clean Marca je dopolnil pomembno obletnico skladatelj Urban Koder. Z glasbo se je začel ukvarjati že zgodaj, pozneje je študiral trobento in na Akademiji za glasbo v Ljubljani obiskoval predavanja iz kompozicije in dirigiranja. Skladanja filmske glasbe se je učil v tujini. Med letoma 1945 in 1971 je bil solist pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana, pozneje pa v isti hiši glasbeni urednik. Leta 1954 je ustanovil Ljubljanski jazz ansambel in ga vodil do leta 1968. Je avtor šansonov, filmske glasbe, radijskih in televizijskih oprem. Mnoge njegove skladbe - omenimo vsaj Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča - so ponarodele. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je leta 1996 Urban Koder razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 14 Apr 2018 09:05:00 +0000 Urban Koder Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo nedavno preminuli kostumografki Alenki Bartl Prevoršek. Kot ena prvih slovenskih poklicnih kostumografk je pripomogla k uveljavitvi kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti na Slovenskem in tudi v nekdanji Jugoslaviji ter postavila temelje slovenske katedre za kostumografijo na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Od svojih poklicnih začetkov leta 1954 naprej je zasnovala več kot petsto gledaliških kostumografij in sodelovala z velikimi imeni slovenskega filma, z režiserjem Matjažem Klopčičem, Francetom Štiglicem, Juretom Pervanjem, Igorjem Pretnarjem, Jožetom Bevcem, Karpom Godino in drugimi. Alenka Bartl je bila za svoje ustvarjanje nagrajena s Prešernovo nagrado, dobila je pet nagrad na Borštnikovih srečanjih, Sterijevo nagrado, zlati areni v Pulju ter lani predsedniški red za zasluge. Ko je leta 2012 dobila nagrado Metoda Badjura za življenjsko delo, se je z njo pogovarjal Matej Juh in temu intervjuju bomo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom znova prisluhnili. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/AlenkaBartlPrevorek1930-20184264972.mp3 RTVSLO – Ars 1161 clean Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo nedavno preminuli kostumografki Alenki Bartl Prevoršek. Kot ena prvih slovenskih poklicnih kostumografk je pripomogla k uveljavitvi kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti na Slovenskem in tudi v nekdanji Jugoslaviji ter postavila temelje slovenske katedre za kostumografijo na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Od svojih poklicnih začetkov leta 1954 naprej je zasnovala več kot petsto gledaliških kostumografij in sodelovala z velikimi imeni slovenskega filma, z režiserjem Matjažem Klopčičem, Francetom Štiglicem, Juretom Pervanjem, Igorjem Pretnarjem, Jožetom Bevcem, Karpom Godino in drugimi. Alenka Bartl je bila za svoje ustvarjanje nagrajena s Prešernovo nagrado, dobila je pet nagrad na Borštnikovih srečanjih, Sterijevo nagrado, zlati areni v Pulju ter lani predsedniški red za zasluge. Ko je leta 2012 dobila nagrado Metoda Badjura za življenjsko delo, se je z njo pogovarjal Matej Juh in temu intervjuju bomo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom znova prisluhnili. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 7 Apr 2018 09:19:03 +0000 Alenka Bartl Prevoršek (1930-2018) Gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo Valentina Turcu, koreografinja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja dobitnica  nagrade Prešernovega sklada.  Z dramskimi baletnimi predstavami  Romeo in Julija, Carmen, Nevarna razmerja, Don Juan, predvsem pa s slovito mojstrovino Jevgenij Onjegin  koreografinja v zadnjih letih uspešno gostuje na prestižnih baletnih odrih v tujini.  Mednarodna plesna revija Dance Europe Magazine v Londonu je balet Jevgenij Onjegin  označila kot zmagoslavje slovenskega nacionalnega baleta  in ga lani uvrstila med pet  najboljših baletnih produkcij v svetu.   Za svetovno praizvedbo  te dramske  baletne predstave je umetnica lani prejela  Glazerjevo  listino, nagrado mesta Maribor,  letos še nagrado Prešernovega sklada.    Z Valentino  Turcu se je pogovarjala Brigita Mohorič.  http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/30/ValentinaTurcuLjubeainspiracijaserojevaobvsakistvaritviposebej3786229.mp3 RTVSLO – Ars 1338 clean Gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo Valentina Turcu, koreografinja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja dobitnica  nagrade Prešernovega sklada.  Z dramskimi baletnimi predstavami  Romeo in Julija, Carmen, Nevarna razmerja, Don Juan, predvsem pa s slovito mojstrovino Jevgenij Onjegin  koreografinja v zadnjih letih uspešno gostuje na prestižnih baletnih odrih v tujini.  Mednarodna plesna revija Dance Europe Magazine v Londonu je balet Jevgenij Onjegin  označila kot zmagoslavje slovenskega nacionalnega baleta  in ga lani uvrstila med pet  najboljših baletnih produkcij v svetu.   Za svetovno praizvedbo  te dramske  baletne predstave je umetnica lani prejela  Glazerjevo  listino, nagrado mesta Maribor,  letos še nagrado Prešernovega sklada.    Z Valentino  Turcu se je pogovarjala Brigita Mohorič.  http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 31 Mar 2018 09:05:00 +0000 Valentina Turcu: Ljubeča inspiracija se rojeva ob vsaki stvaritvi posebej tokratni oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Majo Smrekar, magistrico umetnosti, ki v svojem umetniškem delu tematizira radikalne družbene spremembe, ki  jih omogoča uporaba novih tehnologij. Zanimajo jo občutljivost, odtujenost in ranljivost posameznika, ki jih upodablja v specifični digitalni estetiki. Pri tem za delo uporablja biotehnološki laboratorij, kjer v sodelovanju z znanstveniki in tehnologi nastajajo umetniška dela, ki tematizirajo sobivanje človeka, živali in stroja. Za svoje delo je lani prejela prestižno in najvidnejšo nagrado na področju hibridne umetnosti zlato Niko festivala ArsElectronica v Linzu. Aleksandri Saški Gruden je umetnica v pogovoru več povedala o svojem ustvarjanju in svojih začetkih. foto: Borut Peterlin http://majasmrekar.org/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/23/MajaSmrekar3778762.mp3 RTVSLO – Ars 992 clean tokratni oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Majo Smrekar, magistrico umetnosti, ki v svojem umetniškem delu tematizira radikalne družbene spremembe, ki  jih omogoča uporaba novih tehnologij. Zanimajo jo občutljivost, odtujenost in ranljivost posameznika, ki jih upodablja v specifični digitalni estetiki. Pri tem za delo uporablja biotehnološki laboratorij, kjer v sodelovanju z znanstveniki in tehnologi nastajajo umetniška dela, ki tematizirajo sobivanje človeka, živali in stroja. Za svoje delo je lani prejela prestižno in najvidnejšo nagrado na področju hibridne umetnosti zlato Niko festivala ArsElectronica v Linzu. Aleksandri Saški Gruden je umetnica v pogovoru več povedala o svojem ustvarjanju in svojih začetkih. foto: Borut Peterlin http://majasmrekar.org/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Mar 2018 10:05:00 +0000 Maja Smrekar Dramatičarka in performerka Simona Semenič je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (leta 2009 za 5fantkov.si, leto pozneje za 24ur in leta 2015 za besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš? (v njej je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom), pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. Več o sebi, svojem ustvarjanju, umetniški gotovosti oziroma negotovosti, didaskalijah in še čem je nagrajenka povedala v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/NagrajenkaPreernovegaskladaSimonaSemeniosebiinsvojemdelu3768171.mp3 RTVSLO – Ars 1321 clean Dramatičarka in performerka Simona Semenič je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (leta 2009 za 5fantkov.si, leto pozneje za 24ur in leta 2015 za besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš? (v njej je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom), pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. Več o sebi, svojem ustvarjanju, umetniški gotovosti oziroma negotovosti, didaskalijah in še čem je nagrajenka povedala v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Mar 2018 10:30:00 +0000 Nagrajenka Prešernovega sklada Simona Semenič o sebi in svojem delu Dramski igralec Matej Puc, prejemnik letošnje nagrade Prešernovega sklada,  je v zadnjih letih oblikoval vrsto odličnih vlog od Malcolma v Dunsinanu prek Peera Gynta do Demetrija v Lorencijevem videnju Sna kresne noči in trenutno Dantona.  V utemeljitvi nagrade med drugim beremo, da se Puc »izogiba shematičnim pristopom v oblikovanju in razumevanju posamezne vloge, zato sta njegova navzočnost in nastop na odru vedno nepredvidljiva, občinstvu pa še neraziskana.« Igralska pot Mateja Puca je že od akademije povezana z Mestnim gledališčem ljubljanskim - pred dnevi je bila premiera Büchnerjeve drame Dantonova smrt, v kateri igra glavno vlogo. Z Matejem Pucem se je med pripravami na Dantonovo smrt za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Staša Grahek. foto: Matej Puc v igri Dantonova smrt, na levi Jure Henigman fotograf: Peter Giodani http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/09/MatejPuc3763107.mp3 RTVSLO – Ars 1320 clean Dramski igralec Matej Puc, prejemnik letošnje nagrade Prešernovega sklada,  je v zadnjih letih oblikoval vrsto odličnih vlog od Malcolma v Dunsinanu prek Peera Gynta do Demetrija v Lorencijevem videnju Sna kresne noči in trenutno Dantona.  V utemeljitvi nagrade med drugim beremo, da se Puc »izogiba shematičnim pristopom v oblikovanju in razumevanju posamezne vloge, zato sta njegova navzočnost in nastop na odru vedno nepredvidljiva, občinstvu pa še neraziskana.« Igralska pot Mateja Puca je že od akademije povezana z Mestnim gledališčem ljubljanskim - pred dnevi je bila premiera Büchnerjeve drame Dantonova smrt, v kateri igra glavno vlogo. Z Matejem Pucem se je med pripravami na Dantonovo smrt za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Staša Grahek. foto: Matej Puc v igri Dantonova smrt, na levi Jure Henigman fotograf: Peter Giodani http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 10 Mar 2018 10:05:00 +0000 Matej Puc Pogovor s fotografom Borisom Gaberščkom, nagrajencem Prešernovega sklada 2018. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/02/BORISGABERIK3755145.mp3 RTVSLO – Ars 1314 clean Pogovor s fotografom Borisom Gaberščkom, nagrajencem Prešernovega sklada 2018. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 3 Mar 2018 10:05:00 +0000 BORIS GABERŠČIK Nagrada Prešernovega sklada je prvič po letu 1980, ko jo je za filmsko fotografijo prejel Karpo Godina, letos znova šla v roke direktorja fotografije in filmskega snemalca. Prejel jo je Marko Brdar za tenkočutno prilagajanje različnim izrazom filmov, katerih fotografijo je sooblikoval, je zapisala komisija v utemeljitvi in hkrati poudarila njegov izreden in samosvoj čut za kadriranje, svetlobo in dinamiko posnetka. V zadnjih dveh letih so poleg dveh kratkih premiero doživeli trije celovečerni filmi, ki jih je soustvaril kot direktor fotografije. To so igrano-dokumentarni film Mama ter igrana filma Ivan in Družinica. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/24/NaiumetnikipredmikrofonomLJ_2248743.mp3 RTVSLO – Ars 1511 clean Nagrada Prešernovega sklada je prvič po letu 1980, ko jo je za filmsko fotografijo prejel Karpo Godina, letos znova šla v roke direktorja fotografije in filmskega snemalca. Prejel jo je Marko Brdar za tenkočutno prilagajanje različnim izrazom filmov, katerih fotografijo je sooblikoval, je zapisala komisija v utemeljitvi in hkrati poudarila njegov izreden in samosvoj čut za kadriranje, svetlobo in dinamiko posnetka. V zadnjih dveh letih so poleg dveh kratkih premiero doživeli trije celovečerni filmi, ki jih je soustvaril kot direktor fotografije. To so igrano-dokumentarni film Mama ter igrana filma Ivan in Družinica. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Feb 2018 10:05:00 +0000 Marko Brdar, direktor fotografije in filmski snemalec Prešernov nagrajenec Boris A. Novak je že v svoji prvi pesniški zbirki Stihožitje (1977) napovedal odmik od radikalnega modernizma in se vrnil k pomenu, v svojih naslednjih zbirkah Hči spomina (1981), 1001 stih (1983) in Kronanje (1984) pa se je bravurozno vrnil k tradicionalnim pesniškim oblikam in številne izmed njih prenovil z izvirnimi rešitvami in posegi. Pozneje je objavil še več odmevnih pesniških zbirk, najverjetneje pa izstopata zbirki Mojster nespečnosti (1995) in Alba (1999). Mojster nespečnosti vsebuje presunljivo poezijo, nastalo pod vplivom balkanskih vojn, Alba pa erotično liriko v najlepšem in najboljšem pomenu besede. Ob odmevnih in nagrajenih pesniških zbirkah za odrasle je Boris A. Novak pisal tudi za otroke, prevajal »neprevedljive« pesnike, kot je Mallarmé, objavil kar nekaj literarnovednih del, našel pa je tudi čas in voljo, da se je javno angažiral, ko so številni molčali (med drugim je – sintagma je njegova – posodil grlo izbrisanim). Vse doslej bežno našteto in zgoščeno povzeto je opus za eno življenje in pol in več, potem pa je pesnik z epom Vrata nepovrata dobesedno prekosil samega sebe. Ep v treh knjigah (Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališča duš) in več kot štirideset tisočih verzih je galerija človeških usod iz pesnikovega razširjenega mikrokozmosa, ki kot junaki epa ne pripovedujejo samo svojih zgodb, ampak zgodbe preteklih časov od prazačetkov do 20. stoletja, tudi 21. stoletja. Za nameček se pesnik ni zadovoljil s tem, da bi bil samo zgodbovinar, ampak je galerijo človeških usod uokviril z domišljijskim okvirjem, ki ga napoveduje že naslov epa. Več o sebi, svojih pesniških začetkih, poeziji in epu, bo lavreat povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom v pogovoru z Markom Goljo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/BorisA.Novak4264974.mp3 RTVSLO – Ars 1604 clean Prešernov nagrajenec Boris A. Novak je že v svoji prvi pesniški zbirki Stihožitje (1977) napovedal odmik od radikalnega modernizma in se vrnil k pomenu, v svojih naslednjih zbirkah Hči spomina (1981), 1001 stih (1983) in Kronanje (1984) pa se je bravurozno vrnil k tradicionalnim pesniškim oblikam in številne izmed njih prenovil z izvirnimi rešitvami in posegi. Pozneje je objavil še več odmevnih pesniških zbirk, najverjetneje pa izstopata zbirki Mojster nespečnosti (1995) in Alba (1999). Mojster nespečnosti vsebuje presunljivo poezijo, nastalo pod vplivom balkanskih vojn, Alba pa erotično liriko v najlepšem in najboljšem pomenu besede. Ob odmevnih in nagrajenih pesniških zbirkah za odrasle je Boris A. Novak pisal tudi za otroke, prevajal »neprevedljive« pesnike, kot je Mallarmé, objavil kar nekaj literarnovednih del, našel pa je tudi čas in voljo, da se je javno angažiral, ko so številni molčali (med drugim je – sintagma je njegova – posodil grlo izbrisanim). Vse doslej bežno našteto in zgoščeno povzeto je opus za eno življenje in pol in več, potem pa je pesnik z epom Vrata nepovrata dobesedno prekosil samega sebe. Ep v treh knjigah (Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališča duš) in več kot štirideset tisočih verzih je galerija človeških usod iz pesnikovega razširjenega mikrokozmosa, ki kot junaki epa ne pripovedujejo samo svojih zgodb, ampak zgodbe preteklih časov od prazačetkov do 20. stoletja, tudi 21. stoletja. Za nameček se pesnik ni zadovoljil s tem, da bi bil samo zgodbovinar, ampak je galerijo človeških usod uokviril z domišljijskim okvirjem, ki ga napoveduje že naslov epa. Več o sebi, svojih pesniških začetkih, poeziji in epu, bo lavreat povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom v pogovoru z Markom Goljo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Feb 2018 10:26:45 +0000 Boris A. Novak V oddaji tokrat gostimo baletnega plesalca Janeza Mejača, ki je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mojster baleta je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, »s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja.« Kot prvi solist ljubljanskega baleta je dobri dve desetletji predstavljal vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru, odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. O svojem življenju in ljubezni do baletne umetnosti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/09/JanezMeja3732464.mp3 RTVSLO – Ars 1237 clean V oddaji tokrat gostimo baletnega plesalca Janeza Mejača, ki je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mojster baleta je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, »s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja.« Kot prvi solist ljubljanskega baleta je dobri dve desetletji predstavljal vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru, odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. O svojem življenju in ljubezni do baletne umetnosti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 10 Feb 2018 11:00:00 +0000 Janez Mejač Dušan Šarotar sodi med tiste literarne ustvarjalce, za katere lahko rečemo, da vse življenje pišejo eno knjigo: v svojih delih pogosto reflektira iste sentence in iz knjige v knjigo izraziteje briše meje med prozo, poezijo in esejizmom. Vse zato, ker je s svojo subtilno literarno govorico na sledi spomina, minulega in duše – ki jo, kot pravi sam, lahko izrazi le poezija. S svojimi deli se vedno bolj uveljavlja tudi na tujem – za knjigo Panorama je prejel mehiško nagrado LOPES CESAR Cuadras, knjiga se je uvrstila med osem najboljših prevodov sodobne literature, ki jih izbira Univerza Oxford, je pa tudi med nominiranci za prestižno mednarodno literarno nagrado za sodobno književnost, ki jo podeljujejo v Dublinu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/PesnikinpisateljDuanarotar3725336.mp3 RTVSLO – Ars 1267 clean Dušan Šarotar sodi med tiste literarne ustvarjalce, za katere lahko rečemo, da vse življenje pišejo eno knjigo: v svojih delih pogosto reflektira iste sentence in iz knjige v knjigo izraziteje briše meje med prozo, poezijo in esejizmom. Vse zato, ker je s svojo subtilno literarno govorico na sledi spomina, minulega in duše – ki jo, kot pravi sam, lahko izrazi le poezija. S svojimi deli se vedno bolj uveljavlja tudi na tujem – za knjigo Panorama je prejel mehiško nagrado LOPES CESAR Cuadras, knjiga se je uvrstila med osem najboljših prevodov sodobne literature, ki jih izbira Univerza Oxford, je pa tudi med nominiranci za prestižno mednarodno literarno nagrado za sodobno književnost, ki jo podeljujejo v Dublinu. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 3 Feb 2018 10:05:00 +0000 Pesnik in pisatelj Dušan Šarotar Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je akademski slikar Sandi Červek. Ustvarjalec je tesno povezan z domačim Prekmurjem – to okolje v svojih delih upodablja na specifičen način z redukcijo barve in oblike. Červek je na umetnostno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja z generacijo, ki se je obrnila k abstrakciji in modernistični tradiciji, in še danes pomembno sooblikuje slovensko slikarstvo. Prav zdaj so njegova dela na ogled v galeriji Novak v Ljubljani, nato pa si jih bo mogoče ogledati tudi v Kopru. O ustvarjanju in razumevanju umetnosti se je s Sandijem Červekom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/Sandiervek3725617.mp3 RTVSLO – Ars 1187 clean Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je akademski slikar Sandi Červek. Ustvarjalec je tesno povezan z domačim Prekmurjem – to okolje v svojih delih upodablja na specifičen način z redukcijo barve in oblike. Červek je na umetnostno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja z generacijo, ki se je obrnila k abstrakciji in modernistični tradiciji, in še danes pomembno sooblikuje slovensko slikarstvo. Prav zdaj so njegova dela na ogled v galeriji Novak v Ljubljani, nato pa si jih bo mogoče ogledati tudi v Kopru. O ustvarjanju in razumevanju umetnosti se je s Sandijem Červekom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 2 Feb 2018 11:00:00 +0000 Sandi Červek V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bomo spomnili, da je 6. januarja minilo osemdeset let odkar se je v Ljubljani rodila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Ob okrogli obletnici rojstva Ksenije Hribar bomo prisluhnili njenemu pripovedovanju o življenju in ustvarjanju tako v tujini kot doma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/23/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOM-BALETNAUMETNICAKSENIJAHRIBAR3714848.mp3 RTVSLO – Ars 789 clean V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bomo spomnili, da je 6. januarja minilo osemdeset let odkar se je v Ljubljani rodila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Ob okrogli obletnici rojstva Ksenije Hribar bomo prisluhnili njenemu pripovedovanju o življenju in ustvarjanju tako v tujini kot doma. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Jan 2018 10:32:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - BALETNA UMETNICA KSENIJA HRIBAR 12. januarja je Klavdij Tutta, primorski likovni umetnik, dopolnil šestdeset let. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti. Leta 1993 je ustanovil likovno delavnico "Slovenija odprta za umetnost", ki že več let poteka na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Imel je prek sto samostojnih razstav, sodeloval je na več kot 2oo skupinskih razstavah doma in po svetu, za svoje celo je bil večkrat nagrajen. Živi in dela kot samostojni umetnik v Novi Gorici in Kranju. Njegovi likovni zapisi temeljijo na barvi, ustvarjalna domišljija povezuje realno s poetičnim, oboje pa se vsebinsko nanaša na kraško – mediteransko okolje. Sicer pa je o virih in izvirih ustvarjalnosti Klavdij Tutta povedal Aleksandri Saški Gruden v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/19/NAIUMETNIKIPREDMIKROFONOM-SLIKARKLAVDIJTUTTA3711514.mp3 RTVSLO – Ars 848 clean 12. januarja je Klavdij Tutta, primorski likovni umetnik, dopolnil šestdeset let. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti. Leta 1993 je ustanovil likovno delavnico "Slovenija odprta za umetnost", ki že več let poteka na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Imel je prek sto samostojnih razstav, sodeloval je na več kot 2oo skupinskih razstavah doma in po svetu, za svoje celo je bil večkrat nagrajen. Živi in dela kot samostojni umetnik v Novi Gorici in Kranju. Njegovi likovni zapisi temeljijo na barvi, ustvarjalna domišljija povezuje realno s poetičnim, oboje pa se vsebinsko nanaša na kraško – mediteransko okolje. Sicer pa je o virih in izvirih ustvarjalnosti Klavdij Tutta povedal Aleksandri Saški Gruden v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 20 Jan 2018 10:05:00 +0000 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - SLIKAR KLAVDIJ TUTTA Zadnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2017 namenjamo slikarki, ki je iz Slovenije že pred desetletji odšla v širni svet in tam ostala. Ejti Štih se je rodila pred 60. leti v Kranju; študirala je na ljubljanski likovni akademiji, specialistični študij je opravila v Zagrebu. Na začetku osemdesetih je odšla v Bolivijo, kjer še danes živi in ustvarja - v mestu Santa Cruz de la Sierra ima likovno galerijo. Pred nekaj meseci se je z Ejti Štih pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Pogovor sta začeli z enim od novejših slikarkinih ciklov na temo migracij – gre za zelo aktualno temo, ki Ejti Štih vznemirja na poseben, oseben način. Foto: Iz umetničinega osebnega arhiva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/SlikarkaEjtitih3684234.mp3 RTVSLO – Ars 1391 clean Zadnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2017 namenjamo slikarki, ki je iz Slovenije že pred desetletji odšla v širni svet in tam ostala. Ejti Štih se je rodila pred 60. leti v Kranju; študirala je na ljubljanski likovni akademiji, specialistični študij je opravila v Zagrebu. Na začetku osemdesetih je odšla v Bolivijo, kjer še danes živi in ustvarja - v mestu Santa Cruz de la Sierra ima likovno galerijo. Pred nekaj meseci se je z Ejti Štih pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Pogovor sta začeli z enim od novejših slikarkinih ciklov na temo migracij – gre za zelo aktualno temo, ki Ejti Štih vznemirja na poseben, oseben način. Foto: Iz umetničinega osebnega arhiva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 30 Dec 2017 10:05:00 +0000 Slikarka Ejti Štih Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka, po poklicu pa zdravnica kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno zbirko poezije Rumeno gori grm forzicij (2008), umestila v sam vrh našega sodobnega pesništva. Njena druga knjiga poezije, V suhem doku (2016), je to mesto utrdila, avtorici pa prinesla Jenkovo nagrado in nominaciji za kritiško sito in Veronikino nagrado. Ob tem se je Veronika Dintinjana uveljavila tudi kot prevajalka poezije, tako njena izvirna kot prevodna poezija pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, razgledano ustvarjalko s posebnim posluhom za poezijo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/14/PesnicainprevajalkaVeronikaDintinjana3673795.mp3 RTVSLO – Ars 1476 clean Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka, po poklicu pa zdravnica kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno zbirko poezije Rumeno gori grm forzicij (2008), umestila v sam vrh našega sodobnega pesništva. Njena druga knjiga poezije, V suhem doku (2016), je to mesto utrdila, avtorici pa prinesla Jenkovo nagrado in nominaciji za kritiško sito in Veronikino nagrado. Ob tem se je Veronika Dintinjana uveljavila tudi kot prevajalka poezije, tako njena izvirna kot prevodna poezija pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, razgledano ustvarjalko s posebnim posluhom za poezijo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 Dec 2017 10:05:00 +0000 Pesnica in prevajalka Veronika Dintinjana Te dni bo dopolnila 90 let slikarka Marlenka Stupica. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnuljčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in neštevilnih drugih knjig. Marlenka Stupica je vse svoje umetniško ustvarjanje posvetila ilustraciji in bistveno prispevala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu od sebe zahteva najvišje slikarske standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti. Marlenka Stupica je leta 2013 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Tedaj se je z njo o ustvarjanju njenega domišljijskega sveta pogovarjala Maja Žel – Nolda. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/15/SlikarkaMarlenkaStupica3675761.mp3 RTVSLO – Ars 1212 clean Te dni bo dopolnila 90 let slikarka Marlenka Stupica. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnuljčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in neštevilnih drugih knjig. Marlenka Stupica je vse svoje umetniško ustvarjanje posvetila ilustraciji in bistveno prispevala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu od sebe zahteva najvišje slikarske standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti. Marlenka Stupica je leta 2013 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Tedaj se je z njo o ustvarjanju njenega domišljijskega sveta pogovarjala Maja Žel – Nolda. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Dec 2017 10:05:00 +0000 Slikarka Marlenka Stupica Gost tokratne oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo akademski slikar Igor Banfi; v galeriji UGM Studio v Mariboru je na ogled njegova razstava Notranje pokrajine. Banfi je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. V svojih delih sledi duhu pokrajine, iz katere prihaja, in jo v značilnem koloritu in motiviki zvesto upodablja od svojih ustvarjalnih začetkov. O tem in o svojem načinu dela je avtor več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/IgorBanfi4264977.mp3 RTVSLO – Ars 1260 clean Gost tokratne oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo akademski slikar Igor Banfi; v galeriji UGM Studio v Mariboru je na ogled njegova razstava Notranje pokrajine. Banfi je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. V svojih delih sledi duhu pokrajine, iz katere prihaja, in jo v značilnem koloritu in motiviki zvesto upodablja od svojih ustvarjalnih začetkov. O tem in o svojem načinu dela je avtor več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Dec 2017 10:21:43 +0000 Igor Banfi Društvo slovenskih režiserjev dvakrat letno podeljuje nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Prejšnji četrtek so jo v Slovenski kinoteki podelili Borisu Cavazzi. Boris Cavazza je v svoji petdesetletni karieri na področju filma, radia, televizije in gledališča nanizal vrsto odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij. V utemeljitvi nagrade bert so med drugim zapisali, da kot igralec še vedno deluje povsem "brezčasno, skoraj samoumevno vitalno, kot da je v njegovem pogledu nešteto ključev za vse duše, v katere vstopa, ko ga gledajo". Ob tej priložnosti se je z Borisom Cavazzo pogovarjal Matej Juh in ga uvodoma vprašal, kakšen je njegov najzgodnejši spomin na željo, da bi postal igralec. Foto Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/01/BorisCavazzadobitniknagradeBert20173659081.mp3 RTVSLO – Ars 1226 clean Društvo slovenskih režiserjev dvakrat letno podeljuje nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Prejšnji četrtek so jo v Slovenski kinoteki podelili Borisu Cavazzi. Boris Cavazza je v svoji petdesetletni karieri na področju filma, radia, televizije in gledališča nanizal vrsto odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij. V utemeljitvi nagrade bert so med drugim zapisali, da kot igralec še vedno deluje povsem "brezčasno, skoraj samoumevno vitalno, kot da je v njegovem pogledu nešteto ključev za vse duše, v katere vstopa, ko ga gledajo". Ob tej priložnosti se je z Borisom Cavazzo pogovarjal Matej Juh in ga uvodoma vprašal, kakšen je njegov najzgodnejši spomin na željo, da bi postal igralec. Foto Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Dec 2017 10:05:00 +0000 Boris Cavazza, dobitnik nagrade Bert 2017 Tone Partljič, plodovit pisatelj in dramatik, lanski Prešernov nagrajenec, bo na 28. slovenskem knjižnem sejmu pozdravil svoje novo delo, zbirko novel Ljudje iz Maribora. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/25/NaiumetnikipredmikrofonomMMC.PR3.20171125.6.1105.mp3 RTVSLO – Ars 1562 clean Tone Partljič, plodovit pisatelj in dramatik, lanski Prešernov nagrajenec, bo na 28. slovenskem knjižnem sejmu pozdravil svoje novo delo, zbirko novel Ljudje iz Maribora. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 25 Nov 2017 10:31:02 +0000 Tone Partljič Tone Stojko je predvsem fotograf, ki pa že desetletja ustvarja na zelo različnih področjih. Dolga leta je delal kot fotograf pri reviji Mladina, znan in priznan pa je postal s svojimi gledališkimi fotografijami. Že od sredine sedemdesetih let pa nastaja tudi njegov opus umetniških fotografij - predvsem ženskega akta. S Tonetom Stojkom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom 2011 pogovarjala Vida Curk. na fotografiji: Tone Stojko / Galerija Meduza http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zensko-telo-v-igri-med-krhkostjo-in-zverinskostjo/264408 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/21/ToneStojko3646998.mp3 RTVSLO – Ars 1176 clean Tone Stojko je predvsem fotograf, ki pa že desetletja ustvarja na zelo različnih področjih. Dolga leta je delal kot fotograf pri reviji Mladina, znan in priznan pa je postal s svojimi gledališkimi fotografijami. Že od sredine sedemdesetih let pa nastaja tudi njegov opus umetniških fotografij - predvsem ženskega akta. S Tonetom Stojkom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom 2011 pogovarjala Vida Curk. na fotografiji: Tone Stojko / Galerija Meduza http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zensko-telo-v-igri-med-krhkostjo-in-zverinskostjo/264408 http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Nov 2017 11:15:00 +0000 Tone Stojko Aldo Žerjal je samosvoj pesnik, ki živi in ustvarja precej odmaknjeno v Pliskovici na Krasu. V slovenski literarni prostor je opazneje vstopil leta 1982 kot soavtor Pesniškega almanaha mladih. Mnogi izmed desetih pesnikov in ene pesnice iz omenjenega zbornika poezije danes ne pišejo več, trije pa še vztrajajo: Andrej Rozman–Roza, Brane Mozetič in Aldo Žerjal. Ta je svojo pesniško samosvojost samo še stopnjeval v poznejših zbirkah (Obrobljena noč, 1985, Po pikapolonici, Vzpostavljeni stavki, Glasbajala, Smrtne razlike, Izzabranja, 2009), s knjigo izbranih pesmi z naslovom Neboleče odstranjevanje besed, izdano ob njegovi šestdesetletnici, pa se je še enkrat potrdil kot pesnik zelo zgoščenih pesmi, ki bralcu ne ponujajo gotovosti, ampak ravno nasprotno – občutek negotovosti, drsenja, lom pogledov in nize pomenskih in pripovednih sprevrnitev. Več o svoji poeziji in sebi je Aldo Žerjal povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na domu pesnika Aleksandra Peršolje v Križu blizu Sežane, prebral pa je tudi pesem Drhtenje na listih. Vabljenji k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Festival Vilenica http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/03/PesnikAldoerjal3626565.mp3 RTVSLO – Ars 1051 clean Aldo Žerjal je samosvoj pesnik, ki živi in ustvarja precej odmaknjeno v Pliskovici na Krasu. V slovenski literarni prostor je opazneje vstopil leta 1982 kot soavtor Pesniškega almanaha mladih. Mnogi izmed desetih pesnikov in ene pesnice iz omenjenega zbornika poezije danes ne pišejo več, trije pa še vztrajajo: Andrej Rozman–Roza, Brane Mozetič in Aldo Žerjal. Ta je svojo pesniško samosvojost samo še stopnjeval v poznejših zbirkah (Obrobljena noč, 1985, Po pikapolonici, Vzpostavljeni stavki, Glasbajala, Smrtne razlike, Izzabranja, 2009), s knjigo izbranih pesmi z naslovom Neboleče odstranjevanje besed, izdano ob njegovi šestdesetletnici, pa se je še enkrat potrdil kot pesnik zelo zgoščenih pesmi, ki bralcu ne ponujajo gotovosti, ampak ravno nasprotno – občutek negotovosti, drsenja, lom pogledov in nize pomenskih in pripovednih sprevrnitev. Več o svoji poeziji in sebi je Aldo Žerjal povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na domu pesnika Aleksandra Peršolje v Križu blizu Sežane, prebral pa je tudi pesem Drhtenje na listih. Vabljenji k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Festival Vilenica http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 4 Nov 2017 10:25:00 +0000 Pesnik Aldo Žerjal Pogovor s Sašo Pavček, dobitnico Borštnikovega prstana, dramsko igralko, pesnico, esejistko in dramatičarko. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/25/SaaPavek3618553.mp3 RTVSLO – Ars 1358 clean Pogovor s Sašo Pavček, dobitnico Borštnikovega prstana, dramsko igralko, pesnico, esejistko in dramatičarko. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 28 Oct 2017 09:05:00 +0000 Saša Pavček »Z lutkami sem prepotoval pol sveta, moje predstave pa še drugo polovico. Človek se stara, lutke pa ne. Ostajajo vedno polne upanja, da bodo občinstvu povedale, zakaj so se rodile na gugalnico, ki niha med poezijo in grotesko. Lutkarji in njihovi posredniki – režiserji se trudimo, da lutke ne bi ostale le vizualni užitek, ampak da bi sporočilo, ki ga besedilo in likovna nazornost nosita kot na pladnju, prišlo do odprtih oči in ušes. Vedno upamo …«, v knjigi »Vera v lutko« zapiše Edi Majaron, lutkovni režiser, pedagog, esejist in letošnji prejemnik Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo. Z njim se je v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Saška Rakef. Avtor fotografije: Tamino Petelinšek http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/20/EdiMajaron3612357.mp3 RTVSLO – Ars 1329 clean »Z lutkami sem prepotoval pol sveta, moje predstave pa še drugo polovico. Človek se stara, lutke pa ne. Ostajajo vedno polne upanja, da bodo občinstvu povedale, zakaj so se rodile na gugalnico, ki niha med poezijo in grotesko. Lutkarji in njihovi posredniki – režiserji se trudimo, da lutke ne bi ostale le vizualni užitek, ampak da bi sporočilo, ki ga besedilo in likovna nazornost nosita kot na pladnju, prišlo do odprtih oči in ušes. Vedno upamo …«, v knjigi »Vera v lutko« zapiše Edi Majaron, lutkovni režiser, pedagog, esejist in letošnji prejemnik Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo. Z njim se je v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Saška Rakef. Avtor fotografije: Tamino Petelinšek http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 21 Oct 2017 09:05:00 +0000 Edi Majaron Konec septembra so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Dušana Tršarja. Gre za delni prenos retrospektivne razstave, ki so jo ob umetnikovi 80-letnici pripravili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Dušan Tršar je pomembno sooblikoval slovensko umetnost od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Njegova dela so bila predstavljena na številnih razstavah doma in v tujini. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je pred poldrugim desetletjem z Dušanom Tršarjem pripravila Aleksandra Saška Gruden. Najprej je spregovoril o svojih ustvarjalnih začetkih. foto: http://www.mg-lj.si/si/dogodki/2178/program-dusan-trsar/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/12/AkademskikiparDuanTrar3601343.mp3 RTVSLO – Ars 816 clean Konec septembra so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Dušana Tršarja. Gre za delni prenos retrospektivne razstave, ki so jo ob umetnikovi 80-letnici pripravili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Dušan Tršar je pomembno sooblikoval slovensko umetnost od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Njegova dela so bila predstavljena na številnih razstavah doma in v tujini. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je pred poldrugim desetletjem z Dušanom Tršarjem pripravila Aleksandra Saška Gruden. Najprej je spregovoril o svojih ustvarjalnih začetkih. foto: http://www.mg-lj.si/si/dogodki/2178/program-dusan-trsar/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 14 Oct 2017 09:05:00 +0000 Akademski kipar Dušan Tršar Pesnica in prevajalka Jana Putrle Srdić se je doslej podpisala pod tri knjige poezije: prvencu Kutine (2003) sta sledili knjigi Lahko se zgodi karkoli (2007) in To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (2014), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado. V njenem prevodu smo dobili poezijo Ane Ristović, Sapphire, Roberta Hassa, kot prevajalka je sodelovala tudi pri antologiji sodobne ruske poezije in moderne turške poezije. Je ena od ustanoviteljic Zavoda za sodobne umetnosti in kulture Gulag, deluje kot producentka na področju sodobne raziskovalne, intermedijske umetnosti in intenzivno sodeluje z galerijo Kapelica. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/28/JanaPutrleSrdi3581832.mp3 RTVSLO – Ars 1476 clean Pesnica in prevajalka Jana Putrle Srdić se je doslej podpisala pod tri knjige poezije: prvencu Kutine (2003) sta sledili knjigi Lahko se zgodi karkoli (2007) in To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (2014), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado. V njenem prevodu smo dobili poezijo Ane Ristović, Sapphire, Roberta Hassa, kot prevajalka je sodelovala tudi pri antologiji sodobne ruske poezije in moderne turške poezije. Je ena od ustanoviteljic Zavoda za sodobne umetnosti in kulture Gulag, deluje kot producentka na področju sodobne raziskovalne, intermedijske umetnosti in intenzivno sodeluje z galerijo Kapelica. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 30 Sep 2017 09:10:00 +0000 Jana Putrle Srdić Na začetku septembra je v 90. letu starosti umrl akademski slikar in dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost Štefan Planinc. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev fantastične in nadrealistične figuralike, bil je tudi mojster knjižne ilustracije. Rodil se je septembra 1925 v Ljubljani; leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo KUD France Marolt, ki jo je vodil Marij Pregelj. Zatem se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Študij je končal na slikarski specialki pri prof. Mariju Preglju. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot docent in od leta 1984 kot redni profesor. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Jakopičevo nagrado, leta 2008 nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Štefan Planinc je bil tudi pronicljiv premišljevalec, ki mu nikakor ni bilo tuje besedno izražanje. Vabimo vas, da prisluhnete zapisu, v katerem je Štefan Planinc leta 1985 razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. foto: izrez iz slike Štefana Planinca Pokrajina z uro, 1974 http://museums.si/sl/collection/object/635/stefan-planinc-pokrajina-z-uro http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/22/tefanPlaninc1925-20173575211.mp3 RTVSLO – Ars 777 clean Na začetku septembra je v 90. letu starosti umrl akademski slikar in dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost Štefan Planinc. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev fantastične in nadrealistične figuralike, bil je tudi mojster knjižne ilustracije. Rodil se je septembra 1925 v Ljubljani; leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo KUD France Marolt, ki jo je vodil Marij Pregelj. Zatem se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Študij je končal na slikarski specialki pri prof. Mariju Preglju. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot docent in od leta 1984 kot redni profesor. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Jakopičevo nagrado, leta 2008 nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Štefan Planinc je bil tudi pronicljiv premišljevalec, ki mu nikakor ni bilo tuje besedno izražanje. Vabimo vas, da prisluhnete zapisu, v katerem je Štefan Planinc leta 1985 razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. foto: izrez iz slike Štefana Planinca Pokrajina z uro, 1974 http://museums.si/sl/collection/object/635/stefan-planinc-pokrajina-z-uro http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Sep 2017 09:05:00 +0000 Štefan Planinc (1925-2017) Maja Vidmar je leta 1984 objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Razdalje telesa. Prvencu so sledile zbirke Način vezave, Ob vznožju, Prisotnost, Sobe, Kako se zaljubiš in Minute prednosti, izšla pa sta tudi dva izbora njene poezije. Za zbirko Prisotnost je pesnica dobila Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Maja Vidmar je bila slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega festivala Vilenica. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je pred leti z njo posnel Marko Golja. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/14/MajaVidmar3566165.mp3 RTVSLO – Ars 914 clean Maja Vidmar je leta 1984 objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Razdalje telesa. Prvencu so sledile zbirke Način vezave, Ob vznožju, Prisotnost, Sobe, Kako se zaljubiš in Minute prednosti, izšla pa sta tudi dva izbora njene poezije. Za zbirko Prisotnost je pesnica dobila Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Maja Vidmar je bila slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega festivala Vilenica. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je pred leti z njo posnel Marko Golja. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Sep 2017 09:05:00 +0000 Maja Vidmar Milan Šelj generacijsko sodi v srednjo generacijo slovenskih pesnikov (rodil se je leta 1960), toda hkrati je (s ščepcem humorja) mlad pesnik. Svojo prvo pesniško Darilo je namreč objavil leta 2006 (tudi o tem, zakaj šele takrat, bo pripovedoval v oddaji). Njegova prvenka se odlikuje z vrsto čustveno intenzivnih pesmi o osebni izkušnji, o bolečini, ki jo doživlja pesnik v družini, ki težko in počasi sprejema, da je gej. Leta 2010 je sledila zbirka Kristali soli in 2015 Gradim gradove. V obeh zbirkah je še vrsta avtobiografskih pesmi, ki prehajajo iz narativne strukture, značilne za prvenko, v bolj lirične, tudi igrive podobe. Erotika je še vedno pomembna tema, toda pesnik se bolj in bolj prepušča jeziku, njegovim različnim, tudi radoživim legam, predvsem pa omenjeni zbirki vsebujeta vrsto pesmi o dozorevanju in zrelosti. Več o svoji poeziji bo Milan Šelj povedal v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi dve njegovi pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/08/Milaneljosvojipoeziji3560007.mp3 RTVSLO – Ars 1143 clean Milan Šelj generacijsko sodi v srednjo generacijo slovenskih pesnikov (rodil se je leta 1960), toda hkrati je (s ščepcem humorja) mlad pesnik. Svojo prvo pesniško Darilo je namreč objavil leta 2006 (tudi o tem, zakaj šele takrat, bo pripovedoval v oddaji). Njegova prvenka se odlikuje z vrsto čustveno intenzivnih pesmi o osebni izkušnji, o bolečini, ki jo doživlja pesnik v družini, ki težko in počasi sprejema, da je gej. Leta 2010 je sledila zbirka Kristali soli in 2015 Gradim gradove. V obeh zbirkah je še vrsta avtobiografskih pesmi, ki prehajajo iz narativne strukture, značilne za prvenko, v bolj lirične, tudi igrive podobe. Erotika je še vedno pomembna tema, toda pesnik se bolj in bolj prepušča jeziku, njegovim različnim, tudi radoživim legam, predvsem pa omenjeni zbirki vsebujeta vrsto pesmi o dozorevanju in zrelosti. Več o svoji poeziji bo Milan Šelj povedal v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi dve njegovi pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Sep 2017 09:05:00 +0000 Milan Šelj o svoji poeziji Pesnik, dramatik, prevajalec Boris A. Novak je letošnji prejemnik Veronikine nagrade; prejel jo je za veliko delo, epos Vrata nepovrata. S tretjim delom, ki ima naslov Bivališča duš, je Novak po oceni žirije ustvaril "dantejevsko sintezo" pekla in nebes modernega časa. Boris A. Novak je avtor več kot dvajsetih knjig pesmi za odrasle in otroke, lutkovnih in radijskih iger, dveh dram in prevajalec temeljnih pesniških besedil francoske književnosti. Pred dvema letoma, ob izidu prvega dela eposa, se je s pesnikom pogovarjal Vlado Motnikar; beseda je tekla predvsem o poeziji. Najprej o knjigi Zemljevidi domotožja. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/01/BorisA.Novak3552526.mp3 RTVSLO – Ars 1429 clean Pesnik, dramatik, prevajalec Boris A. Novak je letošnji prejemnik Veronikine nagrade; prejel jo je za veliko delo, epos Vrata nepovrata. S tretjim delom, ki ima naslov Bivališča duš, je Novak po oceni žirije ustvaril "dantejevsko sintezo" pekla in nebes modernega časa. Boris A. Novak je avtor več kot dvajsetih knjig pesmi za odrasle in otroke, lutkovnih in radijskih iger, dveh dram in prevajalec temeljnih pesniških besedil francoske književnosti. Pred dvema letoma, ob izidu prvega dela eposa, se je s pesnikom pogovarjal Vlado Motnikar; beseda je tekla predvsem o poeziji. Najprej o knjigi Zemljevidi domotožja. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Sep 2017 09:05:00 +0000 Boris A. Novak Pesnik Andrej Brvar je ustvarjalno pot začel v šestdesetih letih; leta 1969 je izdal pesniški prvenec Slikanica. Sledila je vrsta izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Brvarjevo prvo pesniško obdobje zaznamujejo volja do moči, radoživost, dokumentarnost, hkrati pa relativiziranje objektivnega sveta. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Brvarjev pesniški vitalizem ob naraščajočem zavedanju minljivosti ni izgubil moči, temveč je dobil svoj smisel. Naslednji teden bodo na Starem gradu Celje podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta ter zlatnik poezije za življenjsko delo. Letos bo zlatnik za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi prejel prav Andrej Brvar. Spomnimo, da je pred kratkim pri založbi Beletrina izšel obsežen izbor njegove poezije z naslovom Transverzala. S pesnikom Andrejem Brvarjem se je leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/24/AndrejBrvar3544511.mp3 RTVSLO – Ars 1169 clean Pesnik Andrej Brvar je ustvarjalno pot začel v šestdesetih letih; leta 1969 je izdal pesniški prvenec Slikanica. Sledila je vrsta izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Brvarjevo prvo pesniško obdobje zaznamujejo volja do moči, radoživost, dokumentarnost, hkrati pa relativiziranje objektivnega sveta. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Brvarjev pesniški vitalizem ob naraščajočem zavedanju minljivosti ni izgubil moči, temveč je dobil svoj smisel. Naslednji teden bodo na Starem gradu Celje podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta ter zlatnik poezije za življenjsko delo. Letos bo zlatnik za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi prejel prav Andrej Brvar. Spomnimo, da je pred kratkim pri založbi Beletrina izšel obsežen izbor njegove poezije z naslovom Transverzala. S pesnikom Andrejem Brvarjem se je leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 26 Aug 2017 09:05:00 +0000 Andrej Brvar Z arhivsko oddajo Naši umetniki pred mikrofonom bomo opozorili na pomembnega slovenskega slikarja Ludvika Pandurja, ki je te dni dopolnil 70 let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. V pogovoru z Vido Curk je leta 1999 zanimivo pripovedoval o svojem življenju, šolanju, vplivih in ustvarjanju. foto:Ludvik Pandur Andrejpr at Slovenian Wikipedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ludvik_Pandur.jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/18/LudvikPandur3540138.mp3 RTVSLO – Ars 1142 clean Z arhivsko oddajo Naši umetniki pred mikrofonom bomo opozorili na pomembnega slovenskega slikarja Ludvika Pandurja, ki je te dni dopolnil 70 let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. V pogovoru z Vido Curk je leta 1999 zanimivo pripovedoval o svojem življenju, šolanju, vplivih in ustvarjanju. foto:Ludvik Pandur Andrejpr at Slovenian Wikipedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ludvik_Pandur.jpg http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 19 Aug 2017 09:05:00 +0000 Ludvik Pandur Devetnajstega julija je umrl fotograf Bogo Čerin. V Mariboru je obiskoval Tehniško fakulteto, kot fotoreporter je sodeloval s časopisi Katedra, pri kateri je pozneje prevzel uredništvo fotografije, Večer in Delo, objavljal je tudi v mnogih revijah. V zgodovino umetniške fotografije se je najbolj zapisal z ženskim aktom. Petega avgusta bi Bogo Čerin dopolnil 70 let. Na Arsu se bomo njegovega življenja in ustvarjanja spomnili s ponovitvijo oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri se je z ustvarjalcem pred leti pogovarjala Vida Curk. foto: Bogomir Čerin: Kolekcija 1 Fotografska zbirka FK Maribor http://museums.si/sl/collection/object/27515/bogomir-cerin-kolekcija-1 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/11/Bogoerin1947-20173535090.mp3 RTVSLO – Ars 1298 clean Devetnajstega julija je umrl fotograf Bogo Čerin. V Mariboru je obiskoval Tehniško fakulteto, kot fotoreporter je sodeloval s časopisi Katedra, pri kateri je pozneje prevzel uredništvo fotografije, Večer in Delo, objavljal je tudi v mnogih revijah. V zgodovino umetniške fotografije se je najbolj zapisal z ženskim aktom. Petega avgusta bi Bogo Čerin dopolnil 70 let. Na Arsu se bomo njegovega življenja in ustvarjanja spomnili s ponovitvijo oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri se je z ustvarjalcem pred leti pogovarjala Vida Curk. foto: Bogomir Čerin: Kolekcija 1 Fotografska zbirka FK Maribor http://museums.si/sl/collection/object/27515/bogomir-cerin-kolekcija-1 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 12 Aug 2017 09:05:00 +0000 Bogo Čerin (1947-2017) Dvanajstega julija je minilo 90 let od rojstva skladatelja, etnomuzikologa, slovenista in etimologa Pavleta Merkuja.Rodil se je v Trstu, študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Rimu leta 1960. Kompozicije se je učil v Trstu. Kot skladatelj je ustvarjal predvsem za komorne in zborovske zasedbe. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril v zbiranje pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je 1976 objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Bil je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi 2014, malo pred smrtjo, tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1985 je Pavle Merku nastopil v studiu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/03/PavleMerku3527775.mp3 RTVSLO – Ars 705 clean Dvanajstega julija je minilo 90 let od rojstva skladatelja, etnomuzikologa, slovenista in etimologa Pavleta Merkuja.Rodil se je v Trstu, študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Rimu leta 1960. Kompozicije se je učil v Trstu. Kot skladatelj je ustvarjal predvsem za komorne in zborovske zasedbe. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril v zbiranje pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je 1976 objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Bil je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi 2014, malo pred smrtjo, tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1985 je Pavle Merku nastopil v studiu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 5 Aug 2017 09:05:00 +0000 Pavle Merku Sedemnajstega julija je minilo sto let od rojstva Sama Hubada. Rodil se je v glasbeni družini – njegov oče je bil namreč skladatelj, zborovodja in pedagog Matej Hubad. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari, izpopolnjeval se je v Pragi. Kot vsestranski glasbenik se je v mladosti posvečal tudi jazzu in je bil član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je spomladi 1945 sestavil skladatelj Bojan Adamič. Med letoma 1942 in 1958 je dirigiral v operi in baletu SNG v Ljubljani, kjer je bil nekaj let tudi direktor, med letoma 1959 in 1964 je bil stalni gostujoči dirigent v Zagrebški operi, med letoma 1955 in 1957 pa tudi šef dirigent Zagrebške filharmonije. V obdobju med 1947 in 1966 je bil šef dirigent Slovenske filharmonije. Za svoje ustvarjanje je prejel vrsto priznanj in nagrad. Umrl je lani avgusta. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili razmišljanje Sama Hubada, ki ga je za naš radio pripravil in prebral leta 1980. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/DirigentSamoHubad3520346.mp3 RTVSLO – Ars 751 clean Sedemnajstega julija je minilo sto let od rojstva Sama Hubada. Rodil se je v glasbeni družini – njegov oče je bil namreč skladatelj, zborovodja in pedagog Matej Hubad. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari, izpopolnjeval se je v Pragi. Kot vsestranski glasbenik se je v mladosti posvečal tudi jazzu in je bil član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je spomladi 1945 sestavil skladatelj Bojan Adamič. Med letoma 1942 in 1958 je dirigiral v operi in baletu SNG v Ljubljani, kjer je bil nekaj let tudi direktor, med letoma 1959 in 1964 je bil stalni gostujoči dirigent v Zagrebški operi, med letoma 1955 in 1957 pa tudi šef dirigent Zagrebške filharmonije. V obdobju med 1947 in 1966 je bil šef dirigent Slovenske filharmonije. Za svoje ustvarjanje je prejel vrsto priznanj in nagrad. Umrl je lani avgusta. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili razmišljanje Sama Hubada, ki ga je za naš radio pripravil in prebral leta 1980. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 29 Jul 2017 09:05:00 +0000 Dirigent Samo Hubad Pesnica, prevajalka in kritičarka Barbara Pogačnik (1973) je diplomirala na belgijski univerzi Université Catholique de Louvain in magistrirala na temo slovenskih prevodov in recepcije Mallarméja na pariški Sorbonni. Doslej je objavila pesniške zbirke Poplave (2007), V množici izgubljeni papir (2008), Modrina hiše (2013) in Alica v deželi plaščev. Gostovala je na več kot 50 literarnih festivalih po svetu, njene pesmi so vključene v različne antologije, revijalno objavljene v več kot 28 jezikih, bile pa so tudi uglasbene. Prevaja iz francoščine pa tudi italijanščine, angleščine, srbščine in hrvaščine, v njenih prevodih je izšlo več kot 150 avtorjev. Z Barbaro Pogačnik se pogovarja Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/Naiumetnikipredmikrofonom-BarbaraPoganik3519823.mp3 RTVSLO – Ars 1447 clean Pesnica, prevajalka in kritičarka Barbara Pogačnik (1973) je diplomirala na belgijski univerzi Université Catholique de Louvain in magistrirala na temo slovenskih prevodov in recepcije Mallarméja na pariški Sorbonni. Doslej je objavila pesniške zbirke Poplave (2007), V množici izgubljeni papir (2008), Modrina hiše (2013) in Alica v deželi plaščev. Gostovala je na več kot 50 literarnih festivalih po svetu, njene pesmi so vključene v različne antologije, revijalno objavljene v več kot 28 jezikih, bile pa so tudi uglasbene. Prevaja iz francoščine pa tudi italijanščine, angleščine, srbščine in hrvaščine, v njenih prevodih je izšlo več kot 150 avtorjev. Z Barbaro Pogačnik se pogovarja Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Jul 2017 08:25:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom - Barbara Pogačnik Pesnica, prevajalka in kritičarka Barbara Pogačnik je diplomirala na belgijski univerzi Université Catholique de Louvain in magistrirala na temo slovenskih prevodov in recepcije Mallarméja na pariški Sorbonni. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke in gostovala na več kot 50 literarnih festivalih po svetu. Njene pesmi so vključene v različne antologije, revijalno objavljene v več kot 28 jezikih, bile pa so tudi uglasbene. Prevaja iz francoščine pa tudi italijanščine, angleščine, srbščine in hrvaščine, v njenih prevodih je izšlo več kot 150 avtorjev. V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Tina Kozin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/18/PesnicainprevajalkaBarbaraPoganik3515484.mp3 RTVSLO – Ars 1447 clean Pesnica, prevajalka in kritičarka Barbara Pogačnik je diplomirala na belgijski univerzi Université Catholique de Louvain in magistrirala na temo slovenskih prevodov in recepcije Mallarméja na pariški Sorbonni. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke in gostovala na več kot 50 literarnih festivalih po svetu. Njene pesmi so vključene v različne antologije, revijalno objavljene v več kot 28 jezikih, bile pa so tudi uglasbene. Prevaja iz francoščine pa tudi italijanščine, angleščine, srbščine in hrvaščine, v njenih prevodih je izšlo več kot 150 avtorjev. V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Tina Kozin. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Jul 2017 09:05:00 +0000 Pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je tokrat naša gostja slovenska vizualna umetnica, grafičarka Zora Stančič. Avtorica, ki se je rodila v Bosni in Hercegovini, je osnovno in srednjo šolo obiskovala v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost pa v Sarajevu, nato pa je na ljubljanski likovni akademiji končala še grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju, v ZDA in na Češkem. Njena dela so v številnih svetovnih muzejih, trenutno pa so na ogled na skupinski razstavi AVANTI GRAFIKA v Galeriji DLUL v Ljubljani. V svojih grafikah si je Stančičeva vedno prizadevala izražati miselno in formalno jedro podobe s čimer briše nepotrebne podrobnosti. Z Zoro Stančič se pogovarja Aleksandra Saška Gruden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/12/NaiumetnikipredmikrofonomZORASTANI3509043.mp3 RTVSLO – Ars 1253 clean V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je tokrat naša gostja slovenska vizualna umetnica, grafičarka Zora Stančič. Avtorica, ki se je rodila v Bosni in Hercegovini, je osnovno in srednjo šolo obiskovala v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost pa v Sarajevu, nato pa je na ljubljanski likovni akademiji končala še grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju, v ZDA in na Češkem. Njena dela so v številnih svetovnih muzejih, trenutno pa so na ogled na skupinski razstavi AVANTI GRAFIKA v Galeriji DLUL v Ljubljani. V svojih grafikah si je Stančičeva vedno prizadevala izražati miselno in formalno jedro podobe s čimer briše nepotrebne podrobnosti. Z Zoro Stančič se pogovarja Aleksandra Saška Gruden. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 15 Jul 2017 09:05:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom: ZORA STANČIČ Pesnik David Bedrač (1978) pesni za odrasle in otroke (leta 2008 je izšla njegova zbirka Pesniška hiša, pozneje pa še zbirka So že smehci k vam prispeli), s poezijo se ukvarja tudi znanstveno in ne nazadnje pomaga mladim pesnikom skozi labirinte poezije v literarnih delavnicah, napisal je tudi priročnik o pesnjenju z naslovom Brez uteži (2007), predvsem pa je objavil kar nekaj zanimivih pesniških zbirk. Pogovor z njim je v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco posnel Marko Golja; v njem je pesnik med drugim povedal, kdaj se je pričel poigravati z besedami, koliko prvenk je objavil in še marsikaj pomembnejšega, prebral pa je tudi pesem Nakupovalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/DavidBedrapesnik3502176.mp3 RTVSLO – Ars 1252 clean Pesnik David Bedrač (1978) pesni za odrasle in otroke (leta 2008 je izšla njegova zbirka Pesniška hiša, pozneje pa še zbirka So že smehci k vam prispeli), s poezijo se ukvarja tudi znanstveno in ne nazadnje pomaga mladim pesnikom skozi labirinte poezije v literarnih delavnicah, napisal je tudi priročnik o pesnjenju z naslovom Brez uteži (2007), predvsem pa je objavil kar nekaj zanimivih pesniških zbirk. Pogovor z njim je v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco posnel Marko Golja; v njem je pesnik med drugim povedal, kdaj se je pričel poigravati z besedami, koliko prvenk je objavil in še marsikaj pomembnejšega, prebral pa je tudi pesem Nakupovalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 8 Jul 2017 09:30:00 +0000 David Bedrač, pesnik RTVSLO – Ars no RTV, MMC radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. sl Tue, 11 Jun 2019 10:10:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 11 Jun 2019 10:10:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom