Arts (C) RTVSLO 2017 Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. http://www.rtvslo.si/podcast Oder http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/channel_logos/ARS_pc.jpg V Lutkovnem gledališču Ljubljana Zverinice iz Rezije iz sodobnega sveta, v katerem je veliko lepega in iskrivega, predstava pa ne zakriva slabih reči, ki se dogajajo v gozdu počlovečenih zverinic. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/19/ZveriniceizRezije4175785.mp3 RTVSLO – Ars 1889 clean V Lutkovnem gledališču Ljubljana Zverinice iz Rezije iz sodobnega sveta, v katerem je veliko lepega in iskrivega, predstava pa ne zakriva slabih reči, ki se dogajajo v gozdu počlovečenih zverinic. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Mar 2019 13:05:00 +0000 Zverinice iz Rezije Gibanica 2019, Nagrada Ksenije Hribar za plesalko: Nataša Živković Nataša Živković je na 9. bienalu slovenske sodobne plesne umetnosti, Gibanica 2019, prejela nagrado Ksenije Hribar za plesalko. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je Nataša Živković preusmerila v sodobni ples in sodelovala s številnimi koreografi in koreografinjami, pozneje je vstopila tudi v gledališče in tako že več kot dve desetletji ustvarja na različnih področjih uprizoritvene umetnosti; od sodobnega plesa, gledališča do performansa. Za njen avtorski prvenec Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja) in njeno plesno-gledališko udejstvovanje je v letu 2009 prejela nagrado Zlata ptica. Je avtorica treh samostojnih odrskih del, sicer pa, od konca 90-ih let minulega stoletja, njena biografija šteje več kot štirideset predstav, ter številna sodelovanja s filmskimi in video ustvarjalkami in ustvarjalci. Nataša Živković je tudi plesna pedagoginja na Srednji vzgojiteljski šoli in umetniški gimnaziji v Ljubljani. Več o njenem delu bomo izvedeli v pogovoru, vabljeni k poslušanju! iz predstave Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja), foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/PogovorsplesalkoinperformerkoNataoivkovi4166937.mp3 RTVSLO – Ars 2686 clean Gibanica 2019, Nagrada Ksenije Hribar za plesalko: Nataša Živković Nataša Živković je na 9. bienalu slovenske sodobne plesne umetnosti, Gibanica 2019, prejela nagrado Ksenije Hribar za plesalko. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je Nataša Živković preusmerila v sodobni ples in sodelovala s številnimi koreografi in koreografinjami, pozneje je vstopila tudi v gledališče in tako že več kot dve desetletji ustvarja na različnih področjih uprizoritvene umetnosti; od sodobnega plesa, gledališča do performansa. Za njen avtorski prvenec Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja) in njeno plesno-gledališko udejstvovanje je v letu 2009 prejela nagrado Zlata ptica. Je avtorica treh samostojnih odrskih del, sicer pa, od konca 90-ih let minulega stoletja, njena biografija šteje več kot štirideset predstav, ter številna sodelovanja s filmskimi in video ustvarjalkami in ustvarjalci. Nataša Živković je tudi plesna pedagoginja na Srednji vzgojiteljski šoli in umetniški gimnaziji v Ljubljani. Več o njenem delu bomo izvedeli v pogovoru, vabljeni k poslušanju! iz predstave Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja), foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Mar 2019 13:45:00 +0000 Pogovor s plesalko in performerko Natašo Živković Začenja se Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti. Letos devetič, bo v štirih dnevih na ogled izbor desetih predstav, ki naj bi, po besedah selektoric, prikazal vrhunce slovenske sodobno-plesne umetnosti. Pred mikrofon oddaje Oder smo povabili Pio Brezavšček, predsednico Društva za sodobni ples Slovenije, plesno in dramaturginjo in Žigana Kranjčana, plesalca in koreografa. Z njima smo se pogovarjali na temo Kako gledamo (sodobni) ples. K povabilu se je, zaradi obveznosti le pisno, odzvala tudi Petra Pikalo, ena izmed selektoric letošnjega festivala. Tudi njeno razmišljanje o zastavljenem vprašanju bomo slišali v oddaji. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Matija Ferlin: Staging a play: Antigona, foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/25/Kakogledamosodobniples4140999.mp3 RTVSLO – Ars 2410 clean Začenja se Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti. Letos devetič, bo v štirih dnevih na ogled izbor desetih predstav, ki naj bi, po besedah selektoric, prikazal vrhunce slovenske sodobno-plesne umetnosti. Pred mikrofon oddaje Oder smo povabili Pio Brezavšček, predsednico Društva za sodobni ples Slovenije, plesno in dramaturginjo in Žigana Kranjčana, plesalca in koreografa. Z njima smo se pogovarjali na temo Kako gledamo (sodobni) ples. K povabilu se je, zaradi obveznosti le pisno, odzvala tudi Petra Pikalo, ena izmed selektoric letošnjega festivala. Tudi njeno razmišljanje o zastavljenem vprašanju bomo slišali v oddaji. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Matija Ferlin: Staging a play: Antigona, foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Feb 2019 13:05:00 +0000 Kako gledamo (sodobni) ples? Fotografske podobe Petra Uhana nas že več kot dve desetletji nagovarjajo z zunanjih in notranjih zidov ljubljanske Drame in vseh drugih njihovih slikovnih gradiv. Občasno se Uhan posveti tudi uprizoritvam zunaj »matične« hiše, vsekakor pa njegov umetniški opus globoko zaznamuje gledališče. Več o portretih igralk in igralcev ter fotografijah prizorov iz predstav bo Peter Uhan povedal v oddaji Oder. Vabimo vas k poslušanju! Homer: Iliada, SNG Drama Ljubljana, sezona 2015/16, foto Peter Uhan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/PlastenjepogledanafotografijahPetraUhana4135261.mp3 RTVSLO – Ars 2474 clean Fotografske podobe Petra Uhana nas že več kot dve desetletji nagovarjajo z zunanjih in notranjih zidov ljubljanske Drame in vseh drugih njihovih slikovnih gradiv. Občasno se Uhan posveti tudi uprizoritvam zunaj »matične« hiše, vsekakor pa njegov umetniški opus globoko zaznamuje gledališče. Več o portretih igralk in igralcev ter fotografijah prizorov iz predstav bo Peter Uhan povedal v oddaji Oder. Vabimo vas k poslušanju! Homer: Iliada, SNG Drama Ljubljana, sezona 2015/16, foto Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Feb 2019 13:45:00 +0000 Plastenje pogleda na fotografijah Petra Uhana O predstavi Ariol, gibalni premetanki, ki je nastala po stripovski predlogi in risbo prenesla v scemografski prostor večdimenzionalnosti http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/12/AriolvSlovenskemmladinskemgledaliu4123354.mp3 RTVSLO – Ars 2187 clean O predstavi Ariol, gibalni premetanki, ki je nastala po stripovski predlogi in risbo prenesla v scemografski prostor večdimenzionalnosti http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Feb 2019 13:05:00 +0000 Ariol v Slovenskem mladinskem gledališču »Dramaturgija je danes bolj kot kdajkoli umetniško cvetoče polje, ki se po eni strani nenehno širi, po drugi pa ga poseljujejo različni diskurzi in prakse, ki izhajajo iz drugih družbenih in kulturnih krogov. Hkrati s tem ko opazujemo, kako se je dramaturgija izluščila iz drame, gledališkega odra, črne škatle in celo uprizoritve v najširšem umetniškem smislu, lahko sledimo tudi temu, kako nanjo vplivajo današnji mediji, kino, splet, upravljanje dela, izobraževalni sistem, popularna glasba, življenjski slog, organizacija zaznavanja in pozornosti, pa tudi finančna kriza, protesti, skupščine in samoorganizirane skupnosti, ki so se v zadnjih letih pojavile v Evropi,« v besedilu O krajinski dramaturgiji danes zapiše teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Z njo se je pogovarjala Saška Rakef, pogovor pa smo prepletli z odlomki iz besedila. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/05/DramaturkakriiaAnaVujanovi4114229.mp3 RTVSLO – Ars 2144 clean »Dramaturgija je danes bolj kot kdajkoli umetniško cvetoče polje, ki se po eni strani nenehno širi, po drugi pa ga poseljujejo različni diskurzi in prakse, ki izhajajo iz drugih družbenih in kulturnih krogov. Hkrati s tem ko opazujemo, kako se je dramaturgija izluščila iz drame, gledališkega odra, črne škatle in celo uprizoritve v najširšem umetniškem smislu, lahko sledimo tudi temu, kako nanjo vplivajo današnji mediji, kino, splet, upravljanje dela, izobraževalni sistem, popularna glasba, življenjski slog, organizacija zaznavanja in pozornosti, pa tudi finančna kriza, protesti, skupščine in samoorganizirane skupnosti, ki so se v zadnjih letih pojavile v Evropi,« v besedilu O krajinski dramaturgiji danes zapiše teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Z njo se je pogovarjala Saška Rakef, pogovor pa smo prepletli z odlomki iz besedila. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 5 Feb 2019 13:05:00 +0000 Dramaturška križišča: Ana Vujanović Vzgib-esej o izgovorjeni in zamolčani besedi Dramska igralka, nosilka Borštnikovega prstana Saša Pavček bo v oddaji Oder predstavila razmišljanje “Poklon besedi”. Igralka nam bo pripovedovala o izgovorjeni in zamolčani besedi in obudila spomin na igralca in pedagoga Rudija Kosmača. Esej je izšel tudi v njeni knjigi Na odru zvečer. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/SaaPavekPoklonbesedi4123862.mp3 RTVSLO – Ars 2216 clean Vzgib-esej o izgovorjeni in zamolčani besedi Dramska igralka, nosilka Borštnikovega prstana Saša Pavček bo v oddaji Oder predstavila razmišljanje “Poklon besedi”. Igralka nam bo pripovedovala o izgovorjeni in zamolčani besedi in obudila spomin na igralca in pedagoga Rudija Kosmača. Esej je izšel tudi v njeni knjigi Na odru zvečer. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 Jan 2019 13:35:00 +0000 Saša Pavček: Poklon besedi Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija. Na fotografiji: Mile Korun ob uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v ljubljanski Drami leta 1965. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/21/RadijskipoklonMiletuKorunuob90-letnicirojstva4095944.mp3 RTVSLO – Ars 3074 clean Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija. Na fotografiji: Mile Korun ob uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v ljubljanski Drami leta 1965. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 Jan 2019 13:05:00 +0000 Radijski poklon Miletu Korunu ob 90-letnici rojstva Igralec Gregor Gruden je član igralskega ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, od študijskih let dalje pa tudi na Radiu Slovenija, v Uredništvu igranega programa, redno uprizarja različne like v radijskih igrah in je pogost bralec in interpret literarnih oddaj. Dober teden dni pred oddajo Večer umetniške besede, za katero je Gregor Gruden izbral besedila, jih prebral in povedal nekaj misli o svojem izboru ter radijskem uprizarjanju, vas vabimo, da prisluhnete daljšemu pogovoru o pogledih na igro pred mikrofonom. foto: mgl.si http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/16/ZGregorjemGrudnomoradijskemigralskemuprizarjanju4089230.mp3 RTVSLO – Ars 2690 clean Igralec Gregor Gruden je član igralskega ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, od študijskih let dalje pa tudi na Radiu Slovenija, v Uredništvu igranega programa, redno uprizarja različne like v radijskih igrah in je pogost bralec in interpret literarnih oddaj. Dober teden dni pred oddajo Večer umetniške besede, za katero je Gregor Gruden izbral besedila, jih prebral in povedal nekaj misli o svojem izboru ter radijskem uprizarjanju, vas vabimo, da prisluhnete daljšemu pogovoru o pogledih na igro pred mikrofonom. foto: mgl.si http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 Jan 2019 13:40:00 +0000 Z Gregorjem Grudnom o radijskem igralskem uprizarjanju Petra Tanko si je ogledala prvo januarsko ponovitev predstave Razgaljeno, ki jo je s sodelavci ustvarila plesalka in koreografinja Rosana Hribar. Rosana Hribar RAZGALJENO Koreografija in idejna zasnova: Rosana Hribar Produkcija: Flota Ljubljana; Flota, zavod, Murska Sobota, koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana, Zavod Orlandina Premiera: 13.12.2018, Plesni Teater Ljubljana foto: Borut Bučinel http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/11/RosanaHribarRazgaljenoplesno-gledalikapredstava4084744.mp3 RTVSLO – Ars 117 clean Petra Tanko si je ogledala prvo januarsko ponovitev predstave Razgaljeno, ki jo je s sodelavci ustvarila plesalka in koreografinja Rosana Hribar. Rosana Hribar RAZGALJENO Koreografija in idejna zasnova: Rosana Hribar Produkcija: Flota Ljubljana; Flota, zavod, Murska Sobota, koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana, Zavod Orlandina Premiera: 13.12.2018, Plesni Teater Ljubljana foto: Borut Bučinel http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 11 Jan 2019 15:30:00 +0000 Rosana Hribar: Razgaljeno, plesno-gledališka predstava Slovenska dramska pisateljica, performerka in dramaturginja Simona Semenič, lanska prejemnica nagrade Prešernovega sklada, je v zadnji tretjini minulega leta več odrske pozornosti dobila s programom Abonma Simona Semenič, na festivalu Mesto žensk, v okviru katerega smo si lahko ogledali in premislili nekatera njena zadnja dela. Prav tako je premiero doživela predstava še ni naslova, ki jo je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral Tomi Janežič, druga premiera v Slovenskem gledališču ima naslov jerebika, štrudelj, ples pa še kaj in jo je režiral Janez Janša, tik pred koncem leta pa je Simona Semenič v gledališču Glej uprizorila maratonsko branje svojih del, poimenovala ga je prečiščevalni ritual, z naslovom Do zadnjega. Med drugimi se je delu Semeničeve teoretsko temeljito posvetila teatrologinja Alja Lobnik. V besedilu, ki ga bomo slišali v oddaji Oder, avtorica govori bom o praksi pisanja Simone Semenič, ki se izrazito veže na njeno performativno prakso, torej na tisti del njenega pisanja, ki ga tudi sama izvaja in v katerem se do nerazpoznavnosti zapleteta dramsko besedilo in dogodek: pogosto ne vemo prav dobro, ali dogodek porodi besedilo ali besedilo sproži dogodek, včasih pa celo zavzame druge načine obstoja – recimo besedilo kot prostorska instalacija. V središču zanimanja so njeni solistični performansi, avtobiografsko samouprizarjanje, nekakšni izseki že napisanih besedil iz realnega življenja. Sem med drugim sodijo: Jaz, žrtev, 2007; Še me dej, 2009; Kapelj in Semenič v sestavljanju (2012), Semenič in Bulc naprodaj (2013); drugič, 2014. Dva izmed naštetih performansov sestavljata trilogijo žrtve, jaz, žrtev in drugič, tretjega menda pričakujemo leta 2021, na istem prostoru, kot sta bila izvedena že prva dva – v klubu Gromka. Simona Semenič se ne uprizarja tako, da bi napravila vprašljivo telesno oziroma fizično mejo, kot je značilno recimo zlasti za vso zgodovino praks body arta, v našem prostoru pa recimo za performanse Vie Negative, pri katerih smo prav tako soočeni s strateškimi premiki v uprizarjanju jaza. To mejo Simona Semenič zarisuje nekoliko drugače. Njeno samouprizarjanje je telesno, vendar je to telesno naseljeno v jeziku, jezik nas nagovori telesno. Pisava se levi skozi telo. Več o dramatiki Simone Semenič pa v naslednjih minutah. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/08/AljaLobnikOdramatikiSimoneSemeni4080894.mp3 RTVSLO – Ars 2822 clean Slovenska dramska pisateljica, performerka in dramaturginja Simona Semenič, lanska prejemnica nagrade Prešernovega sklada, je v zadnji tretjini minulega leta več odrske pozornosti dobila s programom Abonma Simona Semenič, na festivalu Mesto žensk, v okviru katerega smo si lahko ogledali in premislili nekatera njena zadnja dela. Prav tako je premiero doživela predstava še ni naslova, ki jo je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral Tomi Janežič, druga premiera v Slovenskem gledališču ima naslov jerebika, štrudelj, ples pa še kaj in jo je režiral Janez Janša, tik pred koncem leta pa je Simona Semenič v gledališču Glej uprizorila maratonsko branje svojih del, poimenovala ga je prečiščevalni ritual, z naslovom Do zadnjega. Med drugimi se je delu Semeničeve teoretsko temeljito posvetila teatrologinja Alja Lobnik. V besedilu, ki ga bomo slišali v oddaji Oder, avtorica govori bom o praksi pisanja Simone Semenič, ki se izrazito veže na njeno performativno prakso, torej na tisti del njenega pisanja, ki ga tudi sama izvaja in v katerem se do nerazpoznavnosti zapleteta dramsko besedilo in dogodek: pogosto ne vemo prav dobro, ali dogodek porodi besedilo ali besedilo sproži dogodek, včasih pa celo zavzame druge načine obstoja – recimo besedilo kot prostorska instalacija. V središču zanimanja so njeni solistični performansi, avtobiografsko samouprizarjanje, nekakšni izseki že napisanih besedil iz realnega življenja. Sem med drugim sodijo: Jaz, žrtev, 2007; Še me dej, 2009; Kapelj in Semenič v sestavljanju (2012), Semenič in Bulc naprodaj (2013); drugič, 2014. Dva izmed naštetih performansov sestavljata trilogijo žrtve, jaz, žrtev in drugič, tretjega menda pričakujemo leta 2021, na istem prostoru, kot sta bila izvedena že prva dva – v klubu Gromka. Simona Semenič se ne uprizarja tako, da bi napravila vprašljivo telesno oziroma fizično mejo, kot je značilno recimo zlasti za vso zgodovino praks body arta, v našem prostoru pa recimo za performanse Vie Negative, pri katerih smo prav tako soočeni s strateškimi premiki v uprizarjanju jaza. To mejo Simona Semenič zarisuje nekoliko drugače. Njeno samouprizarjanje je telesno, vendar je to telesno naseljeno v jeziku, jezik nas nagovori telesno. Pisava se levi skozi telo. Več o dramatiki Simone Semenič pa v naslednjih minutah. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 Jan 2019 13:50:00 +0000 Alja Lobnik: O dramatiki Simone Semenič »Verjetno je odgovor ena od skrivnosti umetnosti (in življenja), vsekakor pa ni dvoma, da sta Leja Jurišić in Marko Mandić s svojim Skupaj zavzela jasno pozicijo in z močno ter neprecenljivo gesto nagovorila prisotnost opazovalcev. Za več kot le šest ur. Zato lahko brez dvoma zapišemo, da je njun performans eden najpomembnejših domačih uprizoritvenih dogodkov tega časa.« Tako med drugim v kritiki performansa Skupaj zapiše Nika Arhar. Lejo Jurišić smo tik pred koncem leta gledali tudi v predstavi Izumitelj na zemlji, v režiji Bare Kolenc in produkciji Anton Podbevšek teatra. Umetniška dosežka preteklega leta, prav tako pa tudi zgodovina in odmevnost njenega ustvarjanja, Lejo Jurišić uvrščata med najpomembnejše slovenske odrske umetnice in umetnike in zdi se nujno, da njen umetniški kredo s poslušalkami in poslušalci delimo prav na dan novega leta. Vabljeni k poslušanju! Foto: David Lotrič, vir: arhiv Pekinpah http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/23/PogovorzLejoJurii4067791.mp3 RTVSLO – Ars 2623 clean »Verjetno je odgovor ena od skrivnosti umetnosti (in življenja), vsekakor pa ni dvoma, da sta Leja Jurišić in Marko Mandić s svojim Skupaj zavzela jasno pozicijo in z močno ter neprecenljivo gesto nagovorila prisotnost opazovalcev. Za več kot le šest ur. Zato lahko brez dvoma zapišemo, da je njun performans eden najpomembnejših domačih uprizoritvenih dogodkov tega časa.« Tako med drugim v kritiki performansa Skupaj zapiše Nika Arhar. Lejo Jurišić smo tik pred koncem leta gledali tudi v predstavi Izumitelj na zemlji, v režiji Bare Kolenc in produkciji Anton Podbevšek teatra. Umetniška dosežka preteklega leta, prav tako pa tudi zgodovina in odmevnost njenega ustvarjanja, Lejo Jurišić uvrščata med najpomembnejše slovenske odrske umetnice in umetnike in zdi se nujno, da njen umetniški kredo s poslušalkami in poslušalci delimo prav na dan novega leta. Vabljeni k poslušanju! Foto: David Lotrič, vir: arhiv Pekinpah http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 1 Jan 2019 13:45:00 +0000 Pogovor z Lejo Jurišić Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu. Predstava je bila izbrana na natečaju, na katerega so se prijavila mnoga uveljavljena jugoslovanska režijska imena in gledališke hiše. Po poročanju francoskih in drugih tujih kritikov, ki so spremljali festival, je bila predstava zelo uspešna, z njo pa se je prvič, v mednarodnem prostoru, omenjalo tudi slovensko gledališče. Več v razpravi Alda Milohnića ter pričevanjih, ki smo jih našli v arhivu oddaje Dvignjena zavesa. Vabimo vas k poslušanju! Na fotografiji: Stane Sever (Jerman), Ančka Levar (Lojzka), Janez Cesar (Kalander), avtor fotografije: Vlastja Simončič, 1948, vir: SLOGI http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/23/CankarjeviHlapcivParizu19564067785.mp3 RTVSLO – Ars 1999 clean Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu. Predstava je bila izbrana na natečaju, na katerega so se prijavila mnoga uveljavljena jugoslovanska režijska imena in gledališke hiše. Po poročanju francoskih in drugih tujih kritikov, ki so spremljali festival, je bila predstava zelo uspešna, z njo pa se je prvič, v mednarodnem prostoru, omenjalo tudi slovensko gledališče. Več v razpravi Alda Milohnića ter pričevanjih, ki smo jih našli v arhivu oddaje Dvignjena zavesa. Vabimo vas k poslušanju! Na fotografiji: Stane Sever (Jerman), Ančka Levar (Lojzka), Janez Cesar (Kalander), avtor fotografije: Vlastja Simončič, 1948, vir: SLOGI http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Dec 2018 13:45:00 +0000 Cankarjevi Hlapci v Parizu 1956 Tokrat prihaja mrzli veter s severa, z Arktike, kjer je v Arktičnem gledališču najbolj severnega norveškega univerzitetnega mesta Tromso, kot dramaturginja sodelovala Vilma Štritof. Predstava je bila rezultat delavnic dramskega pisanja na temo migracij. Norveška organizacija za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International je delavnice organizirala v treh kitajskih mestih. Predstava z naslovom Opice na Himalaji je zato vključevala odlomke dramskih besedil vseh osmih avtorjev, udeleženih v procesu pisanja, hkrati pa je predstavljala edinstven mednarodni dogodek ob nastopu mandata umetniške direktorice Inger Buresund, prejšnje direktorice Ibsen International. Predstava je bila igrana v treh jezikih – norveškem, angleškem in kitajskem – in v njej so med drugimi narodnostmi igrali tudi kitajski igralci. Vilma Štritof se je med študijem predstave z uveljavljenim, s Heddo, norveško nacionalno gledališko nagrado, ovenčanim režiserjem Jonom Tombrejem, z umetniško direktorico, s prevajalko in izvršno producentko s Kitajske pogovarjala o Arktičnem gledališču, o programski viziji in o predstavi. Urednica oddaje Petra Tanko Avtorica in režiserka oddaje Vilma Štritof Tonska mojstrica Mirta Berlan Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina Brala sta Jasna Rodošek in Aleksander Golja Posnetek pesmi Oblak svetlobe in Noči se Jona Fosseja, v prevodu Jane Kocjan, je prebral Milan Štefe, zrežiral Jože Valentič, posnel pa Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/18/OpicenaArktiki4062066.mp3 RTVSLO – Ars 1740 clean Tokrat prihaja mrzli veter s severa, z Arktike, kjer je v Arktičnem gledališču najbolj severnega norveškega univerzitetnega mesta Tromso, kot dramaturginja sodelovala Vilma Štritof. Predstava je bila rezultat delavnic dramskega pisanja na temo migracij. Norveška organizacija za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International je delavnice organizirala v treh kitajskih mestih. Predstava z naslovom Opice na Himalaji je zato vključevala odlomke dramskih besedil vseh osmih avtorjev, udeleženih v procesu pisanja, hkrati pa je predstavljala edinstven mednarodni dogodek ob nastopu mandata umetniške direktorice Inger Buresund, prejšnje direktorice Ibsen International. Predstava je bila igrana v treh jezikih – norveškem, angleškem in kitajskem – in v njej so med drugimi narodnostmi igrali tudi kitajski igralci. Vilma Štritof se je med študijem predstave z uveljavljenim, s Heddo, norveško nacionalno gledališko nagrado, ovenčanim režiserjem Jonom Tombrejem, z umetniško direktorico, s prevajalko in izvršno producentko s Kitajske pogovarjala o Arktičnem gledališču, o programski viziji in o predstavi. Urednica oddaje Petra Tanko Avtorica in režiserka oddaje Vilma Štritof Tonska mojstrica Mirta Berlan Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina Brala sta Jasna Rodošek in Aleksander Golja Posnetek pesmi Oblak svetlobe in Noči se Jona Fosseja, v prevodu Jane Kocjan, je prebral Milan Štefe, zrežiral Jože Valentič, posnel pa Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018 http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Dec 2018 13:40:00 +0000 Opice na Arktiki V prejšnji oddaji smo v pogovoru spoznali dr. Majo Murnik, ki v razpravi Performans in gravitacija obravnava umetnost »nad tlemi«, umetnost, ki si prizadeva premagati gravitacijo. Danes vas vabimo, da prisluhnete besedilu, v katerem ob primerih tovrstne umetnostih, razmišlja o treh temah, ki jih imamo za ključne pri razumevanju tovrstne umetnosti: o gravitaciji, ki jo ustvarjalci razumejo kot temeljno silo, ki nas določa in vzpostavlja v Zemljinem okolju in obenem kot usodno silo, ki stoji na poti k osvoboditvi človeka, umetnosti in mišljenja. S sposobnostjo človeka, da se izmuzne na »odprto nebo« (po Virilliu), se vzpostavi pogleda zad drugačno dojemanje prostora in za reorganizacijo pogleda. To vpliva na spremenjeni koncept človekove telesnosti, ki je v članku interpretirana s filozofskega stališča, s pomočjo razširjenega koncepta telesa, ki se naslanja na Merleau-Pontyja. Tretja tematika je vprašanje znanstvene abstrakcije. Besedilo Performans in gravitacija je natisnjeno v reviji Amfiteater, 5. letnik, številka 2, 2017. Vabimo vas k poslušanju! Obred poslavljanja, Gravitacija nič / Biomehanika Noordung, Zvezdno mesto, 1999 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/dr.MajaMurnikPerformansingravitacija4052575.mp3 RTVSLO – Ars 2803 clean V prejšnji oddaji smo v pogovoru spoznali dr. Majo Murnik, ki v razpravi Performans in gravitacija obravnava umetnost »nad tlemi«, umetnost, ki si prizadeva premagati gravitacijo. Danes vas vabimo, da prisluhnete besedilu, v katerem ob primerih tovrstne umetnostih, razmišlja o treh temah, ki jih imamo za ključne pri razumevanju tovrstne umetnosti: o gravitaciji, ki jo ustvarjalci razumejo kot temeljno silo, ki nas določa in vzpostavlja v Zemljinem okolju in obenem kot usodno silo, ki stoji na poti k osvoboditvi človeka, umetnosti in mišljenja. S sposobnostjo človeka, da se izmuzne na »odprto nebo« (po Virilliu), se vzpostavi pogleda zad drugačno dojemanje prostora in za reorganizacijo pogleda. To vpliva na spremenjeni koncept človekove telesnosti, ki je v članku interpretirana s filozofskega stališča, s pomočjo razširjenega koncepta telesa, ki se naslanja na Merleau-Pontyja. Tretja tematika je vprašanje znanstvene abstrakcije. Besedilo Performans in gravitacija je natisnjeno v reviji Amfiteater, 5. letnik, številka 2, 2017. Vabimo vas k poslušanju! Obred poslavljanja, Gravitacija nič / Biomehanika Noordung, Zvezdno mesto, 1999 http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Dec 2018 13:40:00 +0000 dr. Maja Murnik: Performans in gravitacija Dr. Maja Murnik je diplomirana dramaturginja in komparativistka ter doktorica filozofije in teorije vizualne kulture, področje njenega zanimanja in raziskovanja pa so: telo, performans in novomedijska umetnost. V članku Performans in gravitacija, ki je objavljen v spomladanski številki revije Amfiteater, se ukvarja z umetnostjo nad tlemi, s poudarkom na performansu in obravnava nekaj značilnih primerov tovrstne umetnosti, ki si prizadeva premagati gravitacijo. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Majo Murnik, v prihodnji oddaji pa njenemu besedilu, z naslovom Performans in gravitacija. Obred poslavljanja, Gravitacija nič / Biomehanika Noordung, Zvezdno mesto, 1999 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/dr.MajaMurnikoumetnostinadtlemi4052857.mp3 RTVSLO – Ars 1539 clean Dr. Maja Murnik je diplomirana dramaturginja in komparativistka ter doktorica filozofije in teorije vizualne kulture, področje njenega zanimanja in raziskovanja pa so: telo, performans in novomedijska umetnost. V članku Performans in gravitacija, ki je objavljen v spomladanski številki revije Amfiteater, se ukvarja z umetnostjo nad tlemi, s poudarkom na performansu in obravnava nekaj značilnih primerov tovrstne umetnosti, ki si prizadeva premagati gravitacijo. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Majo Murnik, v prihodnji oddaji pa njenemu besedilu, z naslovom Performans in gravitacija. Obred poslavljanja, Gravitacija nič / Biomehanika Noordung, Zvezdno mesto, 1999 http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Dec 2018 13:40:00 +0000 dr. Maja Murnik o umetnosti "nad tlemi" Janez Pipan je v stoletju Hlapcev, kolikor mineva od njihove praizvedbe, zadnji interpret, ki je to Cankarjevo delo postavil na slovenski poklicni oder. V sezoni 2017/18 je Hlapce režiral v ljubljanski Drami, z Markom Mandićem v vlogi Jermana in mu ob bok postavil Jerneja Šugmana kot Župnika. Po Šugmanovi tragični smrti je v vlogo Župnika zasedel Klemna Slakonjo. Nedavna režija Hlapcev je bila povod za to, da je Janez Pipan kot gost sodeloval na simpoziju Stoletje Hlapcev, ki je pred kratkim potekal v Slovenskem gledališkem inštitutu. Z njim se je pogovarjala teatrologinja Ana Perne. Vabimo vas k poslušanju posnetka, ki smo ga naredili na simpoziju Stoletje Hlapcev! foto: www.drama.si, avtor fotografije: Peter Uhan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/26/StoletjeHlapcev2.del4035690.mp3 RTVSLO – Ars 2090 clean Janez Pipan je v stoletju Hlapcev, kolikor mineva od njihove praizvedbe, zadnji interpret, ki je to Cankarjevo delo postavil na slovenski poklicni oder. V sezoni 2017/18 je Hlapce režiral v ljubljanski Drami, z Markom Mandićem v vlogi Jermana in mu ob bok postavil Jerneja Šugmana kot Župnika. Po Šugmanovi tragični smrti je v vlogo Župnika zasedel Klemna Slakonjo. Nedavna režija Hlapcev je bila povod za to, da je Janez Pipan kot gost sodeloval na simpoziju Stoletje Hlapcev, ki je pred kratkim potekal v Slovenskem gledališkem inštitutu. Z njim se je pogovarjala teatrologinja Ana Perne. Vabimo vas k poslušanju posnetka, ki smo ga naredili na simpoziju Stoletje Hlapcev! foto: www.drama.si, avtor fotografije: Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Nov 2018 13:45:00 +0000 Stoletje Hlapcev, 2.del Na 7. CoFestivalu, ki bo potekal med 23. in 29. novembrom v Kinu Šiška in drugih prizoriščih v Ljubljani, bo v ospredju hrvaški umetniški kolektiv BADco. Mednarodno uveljavljeni umetniški kolektiv s področja scenskih umetnosti, ki je v naši regiji nastal v post-jugoslovanskem obdobju, je sicer stari znanec slovenskih odrov, teoretski zaveznik Zavoda Maska, sodelujoč na festivalih Exodos in Pleskavica, v tako strnjeni obliki pa delo tega kolektiva v Sloveniji še ni bilo predstavljeno. V okviru festivala se bodo predstavili s predstavo Spore, instalacijo Časovne bombe in na diskurzivnem forumu. V ospredju bo tudi delo ameriške koreografinje Lucinde Childs, ki ga bodo predstavili skozi sedem njenih zgodnjih del; vse to prav v času, ko v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti poteka retrospektivna razstava, posvečena legendarnemu kolektivu Judson Dance Theatre, v katerem je koreografinja začela plesno pot. Nastopili bodo še drugi kolektivi, posameznice in posamezniki, festival pa bosta 23. novembra predstavi Opus in Koreoerotikon, ter (robotska) predstava Robot Nao Dejana Srhoja. Več o posameznih umetnicah in umetnikih in kolektivih ter o predstavah, ki si jih bomo ogledali na CoFestivalu, bosta v oddaji Oder povedala Dragana Alfirevič in Rok Vevar. fotografija iz predstave Spore, foto: Damir Žižić, arhiv BADco. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/22/UmetniceinumetnikinaletonjemCoFestivalu4032590.mp3 RTVSLO – Ars 2720 clean Na 7. CoFestivalu, ki bo potekal med 23. in 29. novembrom v Kinu Šiška in drugih prizoriščih v Ljubljani, bo v ospredju hrvaški umetniški kolektiv BADco. Mednarodno uveljavljeni umetniški kolektiv s področja scenskih umetnosti, ki je v naši regiji nastal v post-jugoslovanskem obdobju, je sicer stari znanec slovenskih odrov, teoretski zaveznik Zavoda Maska, sodelujoč na festivalih Exodos in Pleskavica, v tako strnjeni obliki pa delo tega kolektiva v Sloveniji še ni bilo predstavljeno. V okviru festivala se bodo predstavili s predstavo Spore, instalacijo Časovne bombe in na diskurzivnem forumu. V ospredju bo tudi delo ameriške koreografinje Lucinde Childs, ki ga bodo predstavili skozi sedem njenih zgodnjih del; vse to prav v času, ko v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti poteka retrospektivna razstava, posvečena legendarnemu kolektivu Judson Dance Theatre, v katerem je koreografinja začela plesno pot. Nastopili bodo še drugi kolektivi, posameznice in posamezniki, festival pa bosta 23. novembra predstavi Opus in Koreoerotikon, ter (robotska) predstava Robot Nao Dejana Srhoja. Več o posameznih umetnicah in umetnikih in kolektivih ter o predstavah, ki si jih bomo ogledali na CoFestivalu, bosta v oddaji Oder povedala Dragana Alfirevič in Rok Vevar. fotografija iz predstave Spore, foto: Damir Žižić, arhiv BADco. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Nov 2018 13:45:00 +0000 Umetnice in umetniki na letošnjem CoFestivalu Ob skorajšnji stoti obletnici praizvedbe Cankarjevih Hlapcev, je 8. novembra v Slovenskem gledališkem inštitutu in v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, potekal simpozij Stoletje Hlapcev. Kot je povedal Janez Pipan, se ob tem besedilu in njegovih uprizoritvah že vse stoletje intenzivno premišljajo razmerja med družbo in gledališčem, pa tudi razmerja med dramatiko in uprizoritvijo. Med predavatelji sta bila tudi Tomaž Toporišič in Igor Žunkovič, katerih vsebine bomo slišali v tokratni oddaji. Naslov predavanja Tomaža Toporišiča je: Interpreti in reinterpreti Hlapcev. O režijskih interpretacijah Hlapcev Mileta Koruna, bile so kar štiri, je med drugim govoril Tomaž Toporišič, še bolj pa se je v njegove režije poglobil Igor Žunkovič. Raziskoval jih je z vidika družbenega odmeva in vpliva. Obe predavanji vam v oddaji Oder ponujamo v (ponovno) poslušanje! foto: Slovenski gledališki inštitut http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/13/StoletjeHlapcev1.del4019572.mp3 RTVSLO – Ars 2737 clean Ob skorajšnji stoti obletnici praizvedbe Cankarjevih Hlapcev, je 8. novembra v Slovenskem gledališkem inštitutu in v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, potekal simpozij Stoletje Hlapcev. Kot je povedal Janez Pipan, se ob tem besedilu in njegovih uprizoritvah že vse stoletje intenzivno premišljajo razmerja med družbo in gledališčem, pa tudi razmerja med dramatiko in uprizoritvijo. Med predavatelji sta bila tudi Tomaž Toporišič in Igor Žunkovič, katerih vsebine bomo slišali v tokratni oddaji. Naslov predavanja Tomaža Toporišiča je: Interpreti in reinterpreti Hlapcev. O režijskih interpretacijah Hlapcev Mileta Koruna, bile so kar štiri, je med drugim govoril Tomaž Toporišič, še bolj pa se je v njegove režije poglobil Igor Žunkovič. Raziskoval jih je z vidika družbenega odmeva in vpliva. Obe predavanji vam v oddaji Oder ponujamo v (ponovno) poslušanje! foto: Slovenski gledališki inštitut http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Nov 2018 13:45:00 +0000 Stoletje Hlapcev, 1. del V oddaji zvočno objavljamo pogovor publicistke Jedrt Jež ter plesalca, koreografa in pedagoga Vigurja Gurduja. Tema pogovora je predstava »V vsakem primeru«, ki jo je Gurdu v pretekli sezoni ustvaril z baletnim ansamblom Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki. Pogovor je natisnjen v reviji Dialogi, revija za kulturo in družbo, letnik 54, 2018, številka 3-4. Vabimo vas k poslušanju! foto: Vigur Gurdu, profil na Facebooku http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/13/PogovorsplesalcemkoreografompedagogomVigurjemGurdujem4019589.mp3 RTVSLO – Ars 1910 clean V oddaji zvočno objavljamo pogovor publicistke Jedrt Jež ter plesalca, koreografa in pedagoga Vigurja Gurduja. Tema pogovora je predstava »V vsakem primeru«, ki jo je Gurdu v pretekli sezoni ustvaril z baletnim ansamblom Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki. Pogovor je natisnjen v reviji Dialogi, revija za kulturo in družbo, letnik 54, 2018, številka 3-4. Vabimo vas k poslušanju! foto: Vigur Gurdu, profil na Facebooku http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Nov 2018 13:45:00 +0000 Pogovor s plesalcem, koreografom, pedagogom Vigurjem Gurdujem V nedeljo sklenjeno 53. Borštnikovo srečanje je poleg programa predstav in drugih spremljevalnih prireditev, ponudilo tudi blok strokovnih srečanj, simpozijev in okroglih miz, ki so materialne in nematerialne razmere, v katerih ustvarjajo gledališki umetniki doma in na tujem. V oddaji vam ponujamo pogovor z dr. Darkom Lukićem, ki je nastal po njegovem predavanju na simpoziju Izzivi umetniške svobode, v organizaciji Slovenskega centra ITI, International theatre institute, krajše pogovore s Katarino Stegnar, Juretom Novakom in Ivo Babić, ki so med drugimi spregovorili na okrogli mizi Združenja dramskih umetnikov Slovenije, o posledicah morebitne spremembe kulturnega modela na področju uprizoritvenih umetnosti v Sloveniji ter utrinek s simpozija o Politikah umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, ki ga je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Vabimo vas k poslušanju! Foto: arhiv 53. Borštnikovega srečanja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/09/Sstrokovnihsreanjna53.Bortnikovemsreanju4013654.mp3 RTVSLO – Ars 1717 clean V nedeljo sklenjeno 53. Borštnikovo srečanje je poleg programa predstav in drugih spremljevalnih prireditev, ponudilo tudi blok strokovnih srečanj, simpozijev in okroglih miz, ki so materialne in nematerialne razmere, v katerih ustvarjajo gledališki umetniki doma in na tujem. V oddaji vam ponujamo pogovor z dr. Darkom Lukićem, ki je nastal po njegovem predavanju na simpoziju Izzivi umetniške svobode, v organizaciji Slovenskega centra ITI, International theatre institute, krajše pogovore s Katarino Stegnar, Juretom Novakom in Ivo Babić, ki so med drugimi spregovorili na okrogli mizi Združenja dramskih umetnikov Slovenije, o posledicah morebitne spremembe kulturnega modela na področju uprizoritvenih umetnosti v Sloveniji ter utrinek s simpozija o Politikah umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, ki ga je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Vabimo vas k poslušanju! Foto: arhiv 53. Borštnikovega srečanja http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Oct 2018 13:35:00 +0000 S strokovnih srečanj na 53. Borštnikovem srečanju 53. Borštnikovo srečanje je v polnem teku že od začetka prejšnjega tedna. Tekmovalni program se je začel v soboto, deset predstav, ki se potegujejo za Boršnikove nagrade in ki predstavljajo trenutni vpogled v mišljenje in delovanje slovenskega gledališča, je izbrala Zala Dobovšek. foto: Damjan Švarc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/26/PogovorzZaloDobovekselektorico53.Bortnikovegasreanja3999507.mp3 RTVSLO – Ars 3174 clean 53. Borštnikovo srečanje je v polnem teku že od začetka prejšnjega tedna. Tekmovalni program se je začel v soboto, deset predstav, ki se potegujejo za Boršnikove nagrade in ki predstavljajo trenutni vpogled v mišljenje in delovanje slovenskega gledališča, je izbrala Zala Dobovšek. foto: Damjan Švarc http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Oct 2018 12:45:00 +0000 Pogovor z Zalo Dobovšek, selektorico 53. Borštnikovega srečanja V Slovenskem mladinskem gledališču so sezono začeli s predstavo po besedilu Simone Semenič: še ni naslova. Režiral jo je Tomi Janežič, ki se po desetletju dela na tujem, vrača v slovensko gledališče. O uspešni predstavi, njenem nastanku in posebnostih se bomo pogovarjali z igralkami in igralci, ki so jo soustvarili, med njimi so: Daša Doberšek, Anja Novak, Daniel Day Škufca in Stane Tomazin. Vabimo vas k poslušanju! foto: Žiga Koritnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/16/Zigralciopredstavieninaslova3988501.mp3 RTVSLO – Ars 2408 clean V Slovenskem mladinskem gledališču so sezono začeli s predstavo po besedilu Simone Semenič: še ni naslova. Režiral jo je Tomi Janežič, ki se po desetletju dela na tujem, vrača v slovensko gledališče. O uspešni predstavi, njenem nastanku in posebnostih se bomo pogovarjali z igralkami in igralci, ki so jo soustvarili, med njimi so: Daša Doberšek, Anja Novak, Daniel Day Škufca in Stane Tomazin. Vabimo vas k poslušanju! foto: Žiga Koritnik http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Oct 2018 12:45:00 +0000 Z igralci o predstavi: še ni naslova Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada, večkratna Grumova nagrajenka, njena besedila so bila prevedena in uprizorjena doma in v tujini. Je avtorica mlade zrele generacije, ki ima močan vpliv na slovensko sodobno dramatiko s svojimi gledališkimi deli, zaslužna pa je tudi za razvoj in samorazvoj dramskega pisanja, najprej s skupino Preglej, pozneje z dramskimi delavnicami na Tednu slovenske drame. Njena značilnost in posebnost pa je tudi v tem, da kot celostna ustvarjalka nekatera dela napiše tudi za lastno izvajanje, je torej tudi performerka in tudi na tem področju eksperimentalna in inovativna. Festival Mesto žensk je letos programski sklop Mesto umetnic posvetil Simoni Semenič, in v njem cikel: Abonma Simona Semenič, v katerem se bodo zvrstili performansi, predstave, predavanja in bralna uprizoritev najnovejšega odrskega dela, revija Amfiteater pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim gledališkim inštitutom pripravila tudi simpozij o dramatiki Semeničeve, z naslovom Vsak cuka svojo delicijo, mi pa smo pripravili oddajo Oder, v kateri bodo Maja Šorli, Alja Lobnik in Janez Janša na kratko predstavili svoj pogled na dramsko in uprizoritveno poetiko Simone Semenič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/07/AbonmaSimonaSemeni3977888.mp3 RTVSLO – Ars 1943 clean Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada, večkratna Grumova nagrajenka, njena besedila so bila prevedena in uprizorjena doma in v tujini. Je avtorica mlade zrele generacije, ki ima močan vpliv na slovensko sodobno dramatiko s svojimi gledališkimi deli, zaslužna pa je tudi za razvoj in samorazvoj dramskega pisanja, najprej s skupino Preglej, pozneje z dramskimi delavnicami na Tednu slovenske drame. Njena značilnost in posebnost pa je tudi v tem, da kot celostna ustvarjalka nekatera dela napiše tudi za lastno izvajanje, je torej tudi performerka in tudi na tem področju eksperimentalna in inovativna. Festival Mesto žensk je letos programski sklop Mesto umetnic posvetil Simoni Semenič, in v njem cikel: Abonma Simona Semenič, v katerem se bodo zvrstili performansi, predstave, predavanja in bralna uprizoritev najnovejšega odrskega dela, revija Amfiteater pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim gledališkim inštitutom pripravila tudi simpozij o dramatiki Semeničeve, z naslovom Vsak cuka svojo delicijo, mi pa smo pripravili oddajo Oder, v kateri bodo Maja Šorli, Alja Lobnik in Janez Janša na kratko predstavili svoj pogled na dramsko in uprizoritveno poetiko Simone Semenič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Oct 2018 12:40:00 +0000 Abonma Simona Semenič O vsebini, estetiki in produkcijskem modelu kraljev in kraljic preobleke, ustvarjalk in ustvarjalcev LGBT skupnosti, ki delujejo pod okriljem kluba Tiffany, se bomo pogovarjali s producentom in performerjem Jernejem Škofom. Avtor fotografije: Simao Bessa http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/01/KabaretTiffany3971532.mp3 RTVSLO – Ars 2333 clean O vsebini, estetiki in produkcijskem modelu kraljev in kraljic preobleke, ustvarjalk in ustvarjalcev LGBT skupnosti, ki delujejo pod okriljem kluba Tiffany, se bomo pogovarjali s producentom in performerjem Jernejem Škofom. Avtor fotografije: Simao Bessa http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Oct 2018 12:05:00 +0000 Kabaret Tiffany Obeleževanje 70. obletnice ustanovitve Lutkovnega gledališča Ljubljana je v svojo ustvarjalno zanko ujel lutkovni režiser Matija Solce in z ekipo ustvaril posebno gledališko doživetje, v katerem sodeluje ves igralski in tehnični kolektiv ter uprava LGL-ja, pevski zbori, ki delujejo v Mestnem domu, drugi ustvarjalci ter občinstvo. Praznovanje tako postaja totalno gledališče, site – specific instalacija, skupinska in individualna izkušnja, ki jo vsebinsko niansira zgodba o Mojstru in Margareti in drugi motivi iz istoimenskega romana M.A. Bulgakova. O predstavi Vražji triptih se je z Matijem Solcetom in Tomašem Žižko, vizualnim umetnikom in soavtorjem predstave pogovarjala Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! foto: LGL http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/11/OpredstaviVrajitriptih3951067.mp3 RTVSLO – Ars 2058 clean Obeleževanje 70. obletnice ustanovitve Lutkovnega gledališča Ljubljana je v svojo ustvarjalno zanko ujel lutkovni režiser Matija Solce in z ekipo ustvaril posebno gledališko doživetje, v katerem sodeluje ves igralski in tehnični kolektiv ter uprava LGL-ja, pevski zbori, ki delujejo v Mestnem domu, drugi ustvarjalci ter občinstvo. Praznovanje tako postaja totalno gledališče, site – specific instalacija, skupinska in individualna izkušnja, ki jo vsebinsko niansira zgodba o Mojstru in Margareti in drugi motivi iz istoimenskega romana M.A. Bulgakova. O predstavi Vražji triptih se je z Matijem Solcetom in Tomašem Žižko, vizualnim umetnikom in soavtorjem predstave pogovarjala Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! foto: LGL http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Sep 2018 12:40:00 +0000 O predstavi Vražji triptih V oddaji Oder se bomo pogovarjali z lutkovnim umetnikom Branetom Solcetom. Njegova ustvarjalna obsesija je papir. Že v zgodnjih 80-ih je ustanovil gledališče Papilu (pozneje preimenovano v Papelito) in s predstavami prepotoval Evropo, Japonsko, ZDA, Izrael in širše. Je avtor vseh elementov: režije, scenografije, glasbe, likovne podobe, animacije, njegove predstave pa pripovedujejo brez besed. Poleg lutkovnih miniaturk ga poznamo tudi po velikih lutkah, s katerimi je sodeloval na Protestivalu, med protesti v Ljubljani pozimi 2012 in drugod, naše zadnje srečanje pa je bilo na festivalu Plavajoči grad, zadnji julijski konec tedna na gradu Snežnik. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Strigu - migu, vir: arhiv LGL http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/LutkovniumetnikBraneSolce3942031.mp3 RTVSLO – Ars 2076 clean V oddaji Oder se bomo pogovarjali z lutkovnim umetnikom Branetom Solcetom. Njegova ustvarjalna obsesija je papir. Že v zgodnjih 80-ih je ustanovil gledališče Papilu (pozneje preimenovano v Papelito) in s predstavami prepotoval Evropo, Japonsko, ZDA, Izrael in širše. Je avtor vseh elementov: režije, scenografije, glasbe, likovne podobe, animacije, njegove predstave pa pripovedujejo brez besed. Poleg lutkovnih miniaturk ga poznamo tudi po velikih lutkah, s katerimi je sodeloval na Protestivalu, med protesti v Ljubljani pozimi 2012 in drugod, naše zadnje srečanje pa je bilo na festivalu Plavajoči grad, zadnji julijski konec tedna na gradu Snežnik. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Strigu - migu, vir: arhiv LGL http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Sep 2018 12:40:00 +0000 Lutkovni umetnik Brane Solce V Ljubljani, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana te dni poteka festival Mladi levi, 21-ti po vrsti. Na sporedu je, poleg gostujočih predstav iz tujine ter nekaterih domačih, ki smo jim že namenili pozornost v radijskem etru, predstava Heroj 2.0 – predstava vseh predstav. Njena avtorja in izvajalca sta Uroš Kaurin in Vito Weis. Pred leti sta v Slovenskem mladinskem gledališču ustvarila predstavo Heroj 1.0, več o njej, o aktualni, Heroj 2.0 in o zamislih za prihodnost, pa bomo izvedeli v pogovoru z Vitom Weisom. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.spanskiborci.si http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/28/Heroj2.0-Predstavavsehpredstav3936567.mp3 RTVSLO – Ars 1899 clean V Ljubljani, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana te dni poteka festival Mladi levi, 21-ti po vrsti. Na sporedu je, poleg gostujočih predstav iz tujine ter nekaterih domačih, ki smo jim že namenili pozornost v radijskem etru, predstava Heroj 2.0 – predstava vseh predstav. Njena avtorja in izvajalca sta Uroš Kaurin in Vito Weis. Pred leti sta v Slovenskem mladinskem gledališču ustvarila predstavo Heroj 1.0, več o njej, o aktualni, Heroj 2.0 in o zamislih za prihodnost, pa bomo izvedeli v pogovoru z Vitom Weisom. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.spanskiborci.si http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Aug 2018 12:35:00 +0000 Heroj 2.0 - Predstava vseh predstav Participatorne umetniške prakse so eden izmed načinov približevanja občinstvu, pa tudi poskus doseganja novih občinstev. Razvoj občinstev je prednostna naloga na nadnacionalni ravni, s to prioriteto pa imajo opravka tudi odločevalci v nacionalnem okviru; lahko bi rekli, da gre za prioriteto, ki je – tudi glede na razmah umetniških praks tega žanra – v vzponu. In tudi v modi. Hkrati pa je, kot so v kontekstu mednarodnega projekta Create to Connect/Ustvarjati, da bi se povezovali zapisali v zavodu Bunker, razvoj občinstev tudi nujnost, ki se poraja iz položaja v družbeno-politični in kulturno-umetniški realnosti. O participatornih umetniških praksah se bomo pogovarjali z Nevenko Koprivšek in Almo R. Selimović iz zavoda Bunker. Naši sogovorniki pa bodo tudi umetniki, ki ustvarjajo z občinstvi: portugalski umetniški par Ana Borralho in Joam Galante ter Darren O'Donnell in Alice Fleming iz kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex. Njihovo delo bomo lahko videli tudi v okviru letošnjega programa Mladih levov.\t Avtorica fotografije: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/21/Participatornogledaliemodaalinujnost3929700.mp3 RTVSLO – Ars 3252 clean Participatorne umetniške prakse so eden izmed načinov približevanja občinstvu, pa tudi poskus doseganja novih občinstev. Razvoj občinstev je prednostna naloga na nadnacionalni ravni, s to prioriteto pa imajo opravka tudi odločevalci v nacionalnem okviru; lahko bi rekli, da gre za prioriteto, ki je – tudi glede na razmah umetniških praks tega žanra – v vzponu. In tudi v modi. Hkrati pa je, kot so v kontekstu mednarodnega projekta Create to Connect/Ustvarjati, da bi se povezovali zapisali v zavodu Bunker, razvoj občinstev tudi nujnost, ki se poraja iz položaja v družbeno-politični in kulturno-umetniški realnosti. O participatornih umetniških praksah se bomo pogovarjali z Nevenko Koprivšek in Almo R. Selimović iz zavoda Bunker. Naši sogovorniki pa bodo tudi umetniki, ki ustvarjajo z občinstvi: portugalski umetniški par Ana Borralho in Joam Galante ter Darren O'Donnell in Alice Fleming iz kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex. Njihovo delo bomo lahko videli tudi v okviru letošnjega programa Mladih levov.\t Avtorica fotografije: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Aug 2018 12:05:00 +0000 Participatorno gledališče – moda ali nujnost? Še ena gledališka sezona se je poslovila. O tem, kaj smo v preteklih mesecih videli in kako smo na to gledali, smo se pogovarjali z Niko Leskovšek in Nenadom Jelesijevićem. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave: L. Jurišić, M. Mandić: Skupaj, foto: Matija Lukić http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/17/Dverazmiljanjiogledalikisezoni2017183904354.mp3 RTVSLO – Ars 1788 clean Še ena gledališka sezona se je poslovila. O tem, kaj smo v preteklih mesecih videli in kako smo na to gledali, smo se pogovarjali z Niko Leskovšek in Nenadom Jelesijevićem. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave: L. Jurišić, M. Mandić: Skupaj, foto: Matija Lukić http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 7 Aug 2018 12:40:00 +0000 Dve razmišljanji o gledališki sezoni 2017/18 »Cenzura nikakor ne očisti družbe vsega, kar je v njej slabega. Cenzura očisti javni diskurz – iz njega izbriše pogovor.« Svetlana Mintcheva, strokovnjakinja za cenzuro v umetnosti in direktorica programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri v Združenih državah Amerike, o vprašanju sodobne cenzure razmišlja na primeru sodobnih umetniških praks. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/31/Sodobneoblikecenzure3913510.mp3 RTVSLO – Ars 2071 clean »Cenzura nikakor ne očisti družbe vsega, kar je v njej slabega. Cenzura očisti javni diskurz – iz njega izbriše pogovor.« Svetlana Mintcheva, strokovnjakinja za cenzuro v umetnosti in direktorica programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri v Združenih državah Amerike, o vprašanju sodobne cenzure razmišlja na primeru sodobnih umetniških praks. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Jul 2018 12:05:00 +0000 Sodobne oblike cenzure Še zadnji teden je v ljubljanski galeriji Kresija na ogled razstava Lutke v maskah, ki jo je ob 35-letnici ustvarjanja pripravila likovna in lutkovna umetnica Eka Vogelnik. Prejšnji teden ste v oddaji lahko prisluhnili prvemu delu pogovora z umetnico, danes vas vabimo k poslušanju drugega dela. Pred mikrofon je Eko Vogelnik povabila Petra Tanko, konec leta 2012. Pogovor bogatijo ljudske pesmi v sodobnih izvedbah, v interpretaciji Brine Vogelnik in njene skupine. Vabimo vas k poslušanju! prizor iz televizijske seriije Bisergora, arhiv MMC RTV SLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/17/PogovorzEkoVogelnik2.del3904203.mp3 RTVSLO – Ars 1973 clean Še zadnji teden je v ljubljanski galeriji Kresija na ogled razstava Lutke v maskah, ki jo je ob 35-letnici ustvarjanja pripravila likovna in lutkovna umetnica Eka Vogelnik. Prejšnji teden ste v oddaji lahko prisluhnili prvemu delu pogovora z umetnico, danes vas vabimo k poslušanju drugega dela. Pred mikrofon je Eko Vogelnik povabila Petra Tanko, konec leta 2012. Pogovor bogatijo ljudske pesmi v sodobnih izvedbah, v interpretaciji Brine Vogelnik in njene skupine. Vabimo vas k poslušanju! prizor iz televizijske seriije Bisergora, arhiv MMC RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Jul 2018 12:45:00 +0000 Pogovor z Eko Vogelnik, 2.del Lutkovna in likovna umetnica Eka Vogelnik je pripravila retrospektivno razstavo Lutke v maskah, ob 35. letnici lutkovnega ustvarjanja, ki trenutno gostuje v ljubljanski galeriji Kresija. Ob tem vam v poslušanje ponujamo, prav tako retrospektivni pogovor, ki smo ga posneli pred nekaj leti. Eka Vogelnik v njem obširno in poglobljeno pripoveduje o lastni umetniški poti, ter o umetniškem in pedagoškem delu svoje matere, Marije Vogelnik, pogovor pa dopolnjujejo pesmi v interpretaciji Brine Vogelnik, Ekine hčerke. K poslušanju pogovora v dveh delih, vas vabimo danes in prihodnji teden! fotografija iz predstave Kdo je napravil Vidku srajčico, arhiv LGL http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/17/PogovorzEkoVogelnik1.del3904201.mp3 RTVSLO – Ars 1721 clean Lutkovna in likovna umetnica Eka Vogelnik je pripravila retrospektivno razstavo Lutke v maskah, ob 35. letnici lutkovnega ustvarjanja, ki trenutno gostuje v ljubljanski galeriji Kresija. Ob tem vam v poslušanje ponujamo, prav tako retrospektivni pogovor, ki smo ga posneli pred nekaj leti. Eka Vogelnik v njem obširno in poglobljeno pripoveduje o lastni umetniški poti, ter o umetniškem in pedagoškem delu svoje matere, Marije Vogelnik, pogovor pa dopolnjujejo pesmi v interpretaciji Brine Vogelnik, Ekine hčerke. K poslušanju pogovora v dveh delih, vas vabimo danes in prihodnji teden! fotografija iz predstave Kdo je napravil Vidku srajčico, arhiv LGL http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Jul 2018 12:45:00 +0000 Pogovor z Eko Vogelnik, 1.del V oddaji Oder se bomo posvetili prihodnji sezoni v dveh slovenskih lutkovnih gledališčih. O repertoarju 2018/19 v Lutkovnem gledališču Ljubljana smo se pogovarjali z umetniško vodjo Ajdo Rooss, v Lutkovnem gledališču Maribor je bila naša sogovornica umetniška direktorica Katarina Klančnik Kocutar. Z oddajo zaokrožamo cikel treh oddaj o gledališki sezoni 2018/19, v slovenskem gledališču. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Boštjan Lah, arhiv LGM http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/13/LutkovnogledalieLjubljanainlutkovnogledalieMariborvsezoni2018193900688.mp3 RTVSLO – Ars 1389 clean V oddaji Oder se bomo posvetili prihodnji sezoni v dveh slovenskih lutkovnih gledališčih. O repertoarju 2018/19 v Lutkovnem gledališču Ljubljana smo se pogovarjali z umetniško vodjo Ajdo Rooss, v Lutkovnem gledališču Maribor je bila naša sogovornica umetniška direktorica Katarina Klančnik Kocutar. Z oddajo zaokrožamo cikel treh oddaj o gledališki sezoni 2018/19, v slovenskem gledališču. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Boštjan Lah, arhiv LGM http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Jul 2018 12:45:00 +0000 Lutkovno gledališče Ljubljana in lutkovno gledališče Maribor v sezoni 2018/19 V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza posneta v okviru Tedna slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V njej so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o zagatah v zvezi z vodenjem, pa tudi o festivalih pod njihovim okriljem. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem, s Katjo Pegan iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Oddajo je pripravila Vilma Štritof. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/06/Gledalienarobuinobrobuokroglamiza2.del3895134.mp3 RTVSLO – Ars 2290 clean V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza posneta v okviru Tedna slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V njej so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o zagatah v zvezi z vodenjem, pa tudi o festivalih pod njihovim okriljem. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem, s Katjo Pegan iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Oddajo je pripravila Vilma Štritof. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Jul 2018 12:40:00 +0000 Gledališče na robu in ob robu, okrogla miza, 2. del V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza posneta na Tednu slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V tem delu pogovora so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o snovanju svojih repertoarjev, o strategiji dela z obiskovalci in o njihovem pridobivanju. Izhodišče pogovora je bila ugotovitev, da so gledališča izven večjih centrov oziroma tista, katerih ustanoviteljica ni država, mnogokrat prepuščena svoji iznajdljivosti, različna razmerja financiranja države in lokalnih skupnosti pa vplivajo ne le na vodenje, ampak na celotno delovanje gledališč. Pri tem pa so se v pogovoru razkrile zelo raznolike prakse in pristopi tudi v repertoarnem smislu. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: Katjo Pegan iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. foto: arhiv PGK http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/26/Gledalienarobuinobrobuokroglamiza1.del3882851.mp3 RTVSLO – Ars 1723 clean V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza posneta na Tednu slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V tem delu pogovora so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o snovanju svojih repertoarjev, o strategiji dela z obiskovalci in o njihovem pridobivanju. Izhodišče pogovora je bila ugotovitev, da so gledališča izven večjih centrov oziroma tista, katerih ustanoviteljica ni država, mnogokrat prepuščena svoji iznajdljivosti, različna razmerja financiranja države in lokalnih skupnosti pa vplivajo ne le na vodenje, ampak na celotno delovanje gledališč. Pri tem pa so se v pogovoru razkrile zelo raznolike prakse in pristopi tudi v repertoarnem smislu. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: Katjo Pegan iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. foto: arhiv PGK http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Jun 2018 12:35:00 +0000 Gledališče na robu in ob robu, okrogla miza, 1. del Ali razpisi vplivajo na dinamiko umetniškega vodenja in kakšne kompetence morata imeti stroka in administracija, ki jih pripravljata? Svoja razmišljanja bodo podali teoretičarka in dramaturginja Zala Dobovšek, umetnik in umetniški vodja zavoda Maska Janez Janša in producentka Alma R. Selimović iz zavoda Bunker. Z njimi se je pogovarjala Saška Rakef. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/19/SorazpisinainumetnikegavodenjaDrugidel.3876555.mp3 RTVSLO – Ars 3406 clean Ali razpisi vplivajo na dinamiko umetniškega vodenja in kakšne kompetence morata imeti stroka in administracija, ki jih pripravljata? Svoja razmišljanja bodo podali teoretičarka in dramaturginja Zala Dobovšek, umetnik in umetniški vodja zavoda Maska Janez Janša in producentka Alma R. Selimović iz zavoda Bunker. Z njimi se je pogovarjala Saška Rakef. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Jun 2018 12:25:00 +0000 So razpisi način umetniškega vodenja? Drugi del. »Zelo pomemben korak k postopnemu dvigu zavesti je nova gledališka predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. avtorjev Petra Mlakarja in Dragana Živadinova«, je v časniku Večer pred nedavnim zapisal Mihael Toš. Sporočilnost in učinek predstave sta usmerjena tako na globalno kot lokalno raven, pri čemer pa mora lokalno delovati tudi katarzično, še posebej ob Odilovi repliki: »Slovenci smo najboljši Nemci« in ob načinu uprizoritve, ki Odilu izreka odločen ne. O temah in vsebinah ter o postopkih, ki so pripeljali do uprizoritve, se bomo v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču, pogovarjali z režiserjem Draganom Živadinovom. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/12/OpredstaviOdilo.Zatemnitev.Oratorij.PogovorzreiserjemDraganomivadinovom3864116.mp3 RTVSLO – Ars 2220 clean »Zelo pomemben korak k postopnemu dvigu zavesti je nova gledališka predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. avtorjev Petra Mlakarja in Dragana Živadinova«, je v časniku Večer pred nedavnim zapisal Mihael Toš. Sporočilnost in učinek predstave sta usmerjena tako na globalno kot lokalno raven, pri čemer pa mora lokalno delovati tudi katarzično, še posebej ob Odilovi repliki: »Slovenci smo najboljši Nemci« in ob načinu uprizoritve, ki Odilu izreka odločen ne. O temah in vsebinah ter o postopkih, ki so pripeljali do uprizoritve, se bomo v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču, pogovarjali z režiserjem Draganom Živadinovom. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Jun 2018 12:40:00 +0000 O predstavi Odilo.Zatemnitev.Oratorij. Pogovor z režiserjem Draganom Živadinovom Ob izteku gledališke sezone smo pred mikrofon povabili režiserja Jerneja Lorencija. Že dve desetletji režira po vseh slovenskih gledališčih, njegova prepoznavna gledališka poetika se spreminja in razvija, prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. O elementih gledališkega ustvarjanja Jerneja Lorencija in je te raziskoval v posameznih ustvarjalnih obdobjih, sta se pogovarjala s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Asiana Jurca Avci http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/05/GledalikireiserJernejLorenci3856286.mp3 RTVSLO – Ars 2160 clean Ob izteku gledališke sezone smo pred mikrofon povabili režiserja Jerneja Lorencija. Že dve desetletji režira po vseh slovenskih gledališčih, njegova prepoznavna gledališka poetika se spreminja in razvija, prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. O elementih gledališkega ustvarjanja Jerneja Lorencija in je te raziskoval v posameznih ustvarjalnih obdobjih, sta se pogovarjala s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Asiana Jurca Avci http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 5 Jun 2018 12:40:00 +0000 Gledališki režiser Jernej Lorenci V zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta je izšla knjiga Mojce Kreft: V varnem pristanu ustvarjalnega nemira, ki se posveča ustvarjalnemu opusu režiserja Francija Križaja. Njegove režije Smoletove Antigone ter Kozakovih Afere in Dialogov so zaznamovale delovanje Odra 57, nato pa je Križaj več kot tri desetletja deloval večinoma v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. O režijskem pristopu in gledališki estetiki, pa tudi o tem, kako zgodoviniti gledališko umetnost, se je Rok Bozovičar pogovarjali z dramaturginjo in teatrologinjo Mojco Kreft, avtorico "gledališke vinjete" Francija Križaja. vizualna podoba: Slovenski gledališki inštitut http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/05/MojcaKreftVvarnempristanuustvarjalneganemira3856324.mp3 RTVSLO – Ars 2343 clean V zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta je izšla knjiga Mojce Kreft: V varnem pristanu ustvarjalnega nemira, ki se posveča ustvarjalnemu opusu režiserja Francija Križaja. Njegove režije Smoletove Antigone ter Kozakovih Afere in Dialogov so zaznamovale delovanje Odra 57, nato pa je Križaj več kot tri desetletja deloval večinoma v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. O režijskem pristopu in gledališki estetiki, pa tudi o tem, kako zgodoviniti gledališko umetnost, se je Rok Bozovičar pogovarjali z dramaturginjo in teatrologinjo Mojco Kreft, avtorico "gledališke vinjete" Francija Križaja. vizualna podoba: Slovenski gledališki inštitut http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 May 2018 12:45:00 +0000 Mojca Kreft: V varnem pristanu ustvarjalnega nemira Razpisi za izbor javnih kulturnih programov so temeljni mehanizem podpiranja večinskega dela produkcije neodvisne uprizoritvene umetnosti. Pregled razpisne dokumentacije pogosto pokaže, da so do financiranja upravičeni projekti, ki poleg administrativnih in tehničnih izpolnjujejo tudi vsebinske pogoje. Če so razpisi način umetniškega vodenja – kakšne kompetence mora imeti administracija? Razmislek o tem vprašanju bodo podali umetnica in producentka Teja Reba iz društva Mesto žensk, producent Žiga Predan iz zavoda Pekinpah in teoretik Rok Vevar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/22/SorazpisinainumetnikegavodenjaPrvidel.3841096.mp3 RTVSLO – Ars 3364 clean Razpisi za izbor javnih kulturnih programov so temeljni mehanizem podpiranja večinskega dela produkcije neodvisne uprizoritvene umetnosti. Pregled razpisne dokumentacije pogosto pokaže, da so do financiranja upravičeni projekti, ki poleg administrativnih in tehničnih izpolnjujejo tudi vsebinske pogoje. Če so razpisi način umetniškega vodenja – kakšne kompetence mora imeti administracija? Razmislek o tem vprašanju bodo podali umetnica in producentka Teja Reba iz društva Mesto žensk, producent Žiga Predan iz zavoda Pekinpah in teoretik Rok Vevar. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 May 2018 12:35:00 +0000 So razpisi način umetniškega vodenja? Prvi del. Kako odgovoriti na izziv »over the edge«, kako dejansko biti »čez mejo«, biti prek, onkraj, onstran, toda ne v pomenu izključenosti ali izvzetosti, temveč na podlagi zavestne odločitve o delovanju na »drugi strani«? Na drugi strani prevladujočega modusa produkcije umetnosti. In kaj naj bi pomenil izraz »druga stran«? Kaj so njene značilnosti, kakovost in konotacije, ima označba sploh smisel? Avtor se s temi vprašanji ukvarja po eni strani prek kritike trenda “gradnje občinstva”, po drugi pa med refleksijo lastne izkušnje in performativnih strategij tandema Kitch, v katerem deluje. Med drugim predlaga tudi pristop na ravni ustvarjalne geste, ki jo imenuje performiranje želje, sklene pa z ugotovitvijo, da je onstran obstoječega neka neumetniška uresničitev nemogočega. prizor iz performansa PopParty; koncept in produkcija: Kitch (2017). foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/15/NenadJelesijeviezmejodobregaokusaKperformativnimstrategijamonstranobstojeega3832019.mp3 RTVSLO – Ars 2244 clean Kako odgovoriti na izziv »over the edge«, kako dejansko biti »čez mejo«, biti prek, onkraj, onstran, toda ne v pomenu izključenosti ali izvzetosti, temveč na podlagi zavestne odločitve o delovanju na »drugi strani«? Na drugi strani prevladujočega modusa produkcije umetnosti. In kaj naj bi pomenil izraz »druga stran«? Kaj so njene značilnosti, kakovost in konotacije, ima označba sploh smisel? Avtor se s temi vprašanji ukvarja po eni strani prek kritike trenda “gradnje občinstva”, po drugi pa med refleksijo lastne izkušnje in performativnih strategij tandema Kitch, v katerem deluje. Med drugim predlaga tudi pristop na ravni ustvarjalne geste, ki jo imenuje performiranje želje, sklene pa z ugotovitvijo, da je onstran obstoječega neka neumetniška uresničitev nemogočega. prizor iz performansa PopParty; koncept in produkcija: Kitch (2017). foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 May 2018 12:45:00 +0000 Nenad Jelesijević: Čez mejo dobrega okusa; K performativnim strategijam onstran obstoječega Začasni slovenski plesni arhiv je Rok Vevar, kritik in publicist na področju sodobnega plesa, začel graditi in oblikovati leta 2012, in sicer na svojem domu, v Šiški v Ljubljani. Projekt je v izhodišču zrasel iz avtorjeve lastne potrebe po dokumentaciji in arhivskem gradivu. Gre za umetnice in umetnike in njihove prakse, ki v Republiki Sloveniji niso samo prisotni, ampak izjemno aktivni in dinamični, a v institucionalnem okvirju povečini nimajo ustrezne reprezentacije. S tega vidika je Začasni slovenski plesni arhiv emancipacijsko, aktivistično delo, ki skuša marginaliziranim umetniškim praksam zagotoviti vidnejše mesto, umetnikom, teoretikom in zgodovinarjem pa možnost za nadaljnje rabe njegovih gradiv. Z letošnjim marcem je bil Začasni slovenski plesni arhiv prenesen v varovanje v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, kjer Rok Vevar uprizarja živi arhiv v trajanju. Več o gradivih, ki jih hrani Začasni slovenski plesni arhiv in o arhiviranju kot umetniški praksi pa v pripovedi Roka Vevarja. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/08/Zaasnislovenskiplesniarhiv3824345.mp3 RTVSLO – Ars 1776 clean Začasni slovenski plesni arhiv je Rok Vevar, kritik in publicist na področju sodobnega plesa, začel graditi in oblikovati leta 2012, in sicer na svojem domu, v Šiški v Ljubljani. Projekt je v izhodišču zrasel iz avtorjeve lastne potrebe po dokumentaciji in arhivskem gradivu. Gre za umetnice in umetnike in njihove prakse, ki v Republiki Sloveniji niso samo prisotni, ampak izjemno aktivni in dinamični, a v institucionalnem okvirju povečini nimajo ustrezne reprezentacije. S tega vidika je Začasni slovenski plesni arhiv emancipacijsko, aktivistično delo, ki skuša marginaliziranim umetniškim praksam zagotoviti vidnejše mesto, umetnikom, teoretikom in zgodovinarjem pa možnost za nadaljnje rabe njegovih gradiv. Z letošnjim marcem je bil Začasni slovenski plesni arhiv prenesen v varovanje v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, kjer Rok Vevar uprizarja živi arhiv v trajanju. Več o gradivih, ki jih hrani Začasni slovenski plesni arhiv in o arhiviranju kot umetniški praksi pa v pripovedi Roka Vevarja. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 May 2018 12:40:00 +0000 Začasni slovenski plesni arhiv Anja Novak je igralka mlajše generacije, ki je od leta 2015 zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Predvsem v predstavah mi, evropski mrliči, Idioti, Človek, ki je gledal svet in Pasja procesija je v zadnjih treh letih ustvarila izrazite vloge, poseben igralski, pesniški in glasbeni izraz pa je našla tudi znotraj projekta Dviganje glasu. Za svoje magistrsko delo, z naslovom Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev je prejela akademijsko Prešernovo nagrado, med drugim pa tudi Vesno za vlogo Jasne v kratkem filmu Prespana pomlad. Anja Novak je tudi pesnica, svoje pesmi tudi glasbeno interpretira. Njena besedila so kritična in nemalokrat tudi duhovita. Razmišljujoča mlada umetnica se je pridružila pogovoru v oddaji Oder. Vabimo vas k poslušanju! foto: Luka Kaše http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/28/IgralkaAnjaNovak3816688.mp3 RTVSLO – Ars 2947 clean Anja Novak je igralka mlajše generacije, ki je od leta 2015 zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Predvsem v predstavah mi, evropski mrliči, Idioti, Človek, ki je gledal svet in Pasja procesija je v zadnjih treh letih ustvarila izrazite vloge, poseben igralski, pesniški in glasbeni izraz pa je našla tudi znotraj projekta Dviganje glasu. Za svoje magistrsko delo, z naslovom Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev je prejela akademijsko Prešernovo nagrado, med drugim pa tudi Vesno za vlogo Jasne v kratkem filmu Prespana pomlad. Anja Novak je tudi pesnica, svoje pesmi tudi glasbeno interpretira. Njena besedila so kritična in nemalokrat tudi duhovita. Razmišljujoča mlada umetnica se je pridružila pogovoru v oddaji Oder. Vabimo vas k poslušanju! foto: Luka Kaše http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 1 May 2018 12:55:00 +0000 Igralka Anja Novak Smo danes sploh še lahko humani? Je eno od vprašanj, ki jih zastavlja predstava Metamorfoze 4: Črne luknje scenske umetnice in filozofinje Bare Kolenc. Koncept za predstavo je leta 2016 na prestižnem nemškem gledališkem festivalu Theatertreffen prejel glavno nagrado – Werkauftrag des Theatertreffen Stückemarkts, predstava pa je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška in gledališčem Schauspiel Dortmund. O konceptu predstave se je z Baro Kolenc pogovarjala Saška Rakef. Avtor fotografije: Radovan Jaušovec http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/24/Metamorfoze4rneluknje3811717.mp3 RTVSLO – Ars 2094 clean Smo danes sploh še lahko humani? Je eno od vprašanj, ki jih zastavlja predstava Metamorfoze 4: Črne luknje scenske umetnice in filozofinje Bare Kolenc. Koncept za predstavo je leta 2016 na prestižnem nemškem gledališkem festivalu Theatertreffen prejel glavno nagrado – Werkauftrag des Theatertreffen Stückemarkts, predstava pa je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška in gledališčem Schauspiel Dortmund. O konceptu predstave se je z Baro Kolenc pogovarjala Saška Rakef. Avtor fotografije: Radovan Jaušovec http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Apr 2018 12:05:00 +0000 Metamorfoze 4°: Črne luknje “Ples je vselej lociran vmes – v neki pogoj skupnosti. Nima lastne pozicije; dar je, ki ga prejmemo brez sprejetja, dar, ki ga damo brez dajanja. Skupaj lahko obstajamo le vmes, v praznih prostorih, črnih luknjah, naših nenehnih nesporazumih, ki vzpostavljajo resničnost. Eno smo lahko le skozi razliko,” je v imenu ustvarjalcev predstave Chorus zapisal režiser Jan Krmelj, o vsebinsko-oblikovni zasnovi pa naslednje: »Izkušamo specifično meditacijo. Morda zveni naivno, a to, kar nastaja, je prosto vsakršne informacijske navlake. Ni vira: vir je Chorus sam. Vstopamo v organizem, za katerega se zdi, da je predtragiški – v njem forma še ni bila ločena od vsebine. Ples in gib še ne vsebujeta razmika. Je čas pred Razliko. Pred Tragedijo. Pred disfunkcionalnostjo. Prisotne so sledi. Pričamo sledem prihodnosti.« Predstava Chorus, ki je nastala v produkciji Kina Šiška v okviru projekta Kulturni evro, je bila premierno uprizorjena lansko jesen. Zaradi njene posebnosti in ker kmalu sledijo ponovitve, se bomo o njej pogovarjali s plesalcema in koreografoma Žiganom Kranjčanom in Gašperjem Kunškom. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Urška Boljkovac http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/17/PogovoropredstaviChorus3804594.mp3 RTVSLO – Ars 1784 clean “Ples je vselej lociran vmes – v neki pogoj skupnosti. Nima lastne pozicije; dar je, ki ga prejmemo brez sprejetja, dar, ki ga damo brez dajanja. Skupaj lahko obstajamo le vmes, v praznih prostorih, črnih luknjah, naših nenehnih nesporazumih, ki vzpostavljajo resničnost. Eno smo lahko le skozi razliko,” je v imenu ustvarjalcev predstave Chorus zapisal režiser Jan Krmelj, o vsebinsko-oblikovni zasnovi pa naslednje: »Izkušamo specifično meditacijo. Morda zveni naivno, a to, kar nastaja, je prosto vsakršne informacijske navlake. Ni vira: vir je Chorus sam. Vstopamo v organizem, za katerega se zdi, da je predtragiški – v njem forma še ni bila ločena od vsebine. Ples in gib še ne vsebujeta razmika. Je čas pred Razliko. Pred Tragedijo. Pred disfunkcionalnostjo. Prisotne so sledi. Pričamo sledem prihodnosti.« Predstava Chorus, ki je nastala v produkciji Kina Šiška v okviru projekta Kulturni evro, je bila premierno uprizorjena lansko jesen. Zaradi njene posebnosti in ker kmalu sledijo ponovitve, se bomo o njej pogovarjali s plesalcema in koreografoma Žiganom Kranjčanom in Gašperjem Kunškom. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Urška Boljkovac http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Apr 2018 12:40:00 +0000 Pogovor o predstavi Chorus Josef Nadj, sloviti evropski koreograf in plesalec, katerega dela smo že nekajkrat videli na slovenskih odrih, svoje novo delo z naslovom Mračna zveza (po Canard Pekinois) ustvarja s skupino EnKnapGroup. Kratko frazo, kot jo je poimenoval koreograf, je s plesalci EnKnapGroup ustvaril lani in videli smo jo v dvojnem plesnem večeru koreografij Trishe Brown in Josefa Nadja. Predstava se je iz kratke fraze razvila v celovečerno predstavo. Ob tej priložnosti smo se z Josefom Nadjem srečali v Centru kulture Španski borci in se pogovorili o njegovem načinu dela in življenja. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Andrej Lamut http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/10/JosefNadjinEnKnapGroup3796603.mp3 RTVSLO – Ars 980 clean Josef Nadj, sloviti evropski koreograf in plesalec, katerega dela smo že nekajkrat videli na slovenskih odrih, svoje novo delo z naslovom Mračna zveza (po Canard Pekinois) ustvarja s skupino EnKnapGroup. Kratko frazo, kot jo je poimenoval koreograf, je s plesalci EnKnapGroup ustvaril lani in videli smo jo v dvojnem plesnem večeru koreografij Trishe Brown in Josefa Nadja. Predstava se je iz kratke fraze razvila v celovečerno predstavo. Ob tej priložnosti smo se z Josefom Nadjem srečali v Centru kulture Španski borci in se pogovorili o njegovem načinu dela in življenja. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Andrej Lamut http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Apr 2018 12:35:00 +0000 Josef Nadj in EnKnapGroup V Kranju poteka 48. festival Teden slovenske drame. Festival se bo končal v nedeljo, 8. aprila, s sklepno slovesnostjo, na kateri bodo podelili tudi nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Gre za nagrado, ki jo v okviru Tedna slovenske drame podeljujejo že od leta 1979. Nagrade, pa tudi nominacije za nagrado skupaj z vsakoletnimi utemeljitvami strokovnih komisij, so pomembne na več ravneh. Nagrade in nominacije so pomembno priznanje avtoricam in avtorjem, izbor na natečaj prispelih besedil vsako leto ponuja možnost za refleksijo obstoječih gledaliških praks in pristopov k pisanju za gledališče, pri čemer festival kot celota z različnimi mehanizmi, med njimi je tudi že tradicionalna delavnica dramskega pisanja, pomembno prispeva k razvoju in vidnosti slovenske dramatike in ne nazadnje ponuja zanimiva izhodišča za premislek slovenske gledališke ustvarjalnosti v kontekstu mednarodnih sodobnih gledaliških trendov. V tem kontekstu je v letošnjem programu Tedna slovenske drame zelo zanimiva tudi osrednja tema delavnice dramskega pisanja, in sicer spreminjanje hierarhije v ustvarjalnem procesu, ki je dramatična snov. Kaj nam to razumevanje pisanja za gledališče govori o sodobni gledališki praksi v slovenskem in širšem prostoru? Kaj nam o sodobnih gledaliških praksah pove vsakoletna zbirka besedil, prispelih na natečaj za nagrado Slavka Gruma? In ne nazadnje, kako ob različnih modelih ustvarjalnih procesov misliti nagrado Slavka Gruma, ki je opredeljena kot nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo? Pred mikrofon smo povabili mentorja delavnice dramskega pisanja Mateusza Atmana, predstavnika mlajše generacije poljskih dramskih in gledaliških ustvarjalcev, Marinko Poštrak, dramaturginjo in umetniško vodjo Prešernovega gledališča Kranj, in dramaturga, gledališkega publicista in kritika Blaža Lukana. Z njimi sem se pogovarjala Saška Rakef. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/03/DramskobesediloalibesedilozagledalieKakoobrazlinihmodelihustvarjalnihprocesovmislitinagradoSlavkaGruma3789115.mp3 RTVSLO – Ars 3086 clean V Kranju poteka 48. festival Teden slovenske drame. Festival se bo končal v nedeljo, 8. aprila, s sklepno slovesnostjo, na kateri bodo podelili tudi nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Gre za nagrado, ki jo v okviru Tedna slovenske drame podeljujejo že od leta 1979. Nagrade, pa tudi nominacije za nagrado skupaj z vsakoletnimi utemeljitvami strokovnih komisij, so pomembne na več ravneh. Nagrade in nominacije so pomembno priznanje avtoricam in avtorjem, izbor na natečaj prispelih besedil vsako leto ponuja možnost za refleksijo obstoječih gledaliških praks in pristopov k pisanju za gledališče, pri čemer festival kot celota z različnimi mehanizmi, med njimi je tudi že tradicionalna delavnica dramskega pisanja, pomembno prispeva k razvoju in vidnosti slovenske dramatike in ne nazadnje ponuja zanimiva izhodišča za premislek slovenske gledališke ustvarjalnosti v kontekstu mednarodnih sodobnih gledaliških trendov. V tem kontekstu je v letošnjem programu Tedna slovenske drame zelo zanimiva tudi osrednja tema delavnice dramskega pisanja, in sicer spreminjanje hierarhije v ustvarjalnem procesu, ki je dramatična snov. Kaj nam to razumevanje pisanja za gledališče govori o sodobni gledališki praksi v slovenskem in širšem prostoru? Kaj nam o sodobnih gledaliških praksah pove vsakoletna zbirka besedil, prispelih na natečaj za nagrado Slavka Gruma? In ne nazadnje, kako ob različnih modelih ustvarjalnih procesov misliti nagrado Slavka Gruma, ki je opredeljena kot nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo? Pred mikrofon smo povabili mentorja delavnice dramskega pisanja Mateusza Atmana, predstavnika mlajše generacije poljskih dramskih in gledaliških ustvarjalcev, Marinko Poštrak, dramaturginjo in umetniško vodjo Prešernovega gledališča Kranj, in dramaturga, gledališkega publicista in kritika Blaža Lukana. Z njimi sem se pogovarjala Saška Rakef. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Apr 2018 12:05:00 +0000 Dramsko besedilo ali besedilo za gledališče? Kako ob različnih modelih ustvarjalnih procesov misliti nagrado Slavka Gruma? Matjaž Farič, ki ga dobro poznamo kot koreografa, plasalca ter umetniškega in produkcijskega vodjo uveljavljenega mednarodnega festivala sodobnega plesa Fronta, zadnjih nekaj let, po dokončanem študiju gledališke in radijske režije, vse več režira na slovenskih odrih. v Slovenskem mladinskem gledališču, Slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor, Stalnem slovenskem gledališču Trst in drugje, njegovo zadnje delo pa je nastalo v ljubljanski Operi, in sicer pravljična opera Lepotica in zver. Ob tej priložnosti smo Matjaža Fariča povabili pred mikrofon oddaje Oder. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Lepotica in zver, SNG Opera in balet Ljubljana, 2017/18, foto: Darja Štravs Tisu http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/29/MatjaFariogledaliu3784559.mp3 RTVSLO – Ars 2243 clean Matjaž Farič, ki ga dobro poznamo kot koreografa, plasalca ter umetniškega in produkcijskega vodjo uveljavljenega mednarodnega festivala sodobnega plesa Fronta, zadnjih nekaj let, po dokončanem študiju gledališke in radijske režije, vse več režira na slovenskih odrih. v Slovenskem mladinskem gledališču, Slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor, Stalnem slovenskem gledališču Trst in drugje, njegovo zadnje delo pa je nastalo v ljubljanski Operi, in sicer pravljična opera Lepotica in zver. Ob tej priložnosti smo Matjaža Fariča povabili pred mikrofon oddaje Oder. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Lepotica in zver, SNG Opera in balet Ljubljana, 2017/18, foto: Darja Štravs Tisu http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Mar 2018 12:35:00 +0000 Matjaž Farič o gledališču Teatrologinja Dr. Bogomila Kravos je odlična poznavalka tržaškega gledališča in še več: z njim je odraščala, zorela, ga spremljala in mu posvetila kar nekaj let svojega raziskovalnega dela. O njenem poznavanju in ljubezni priča tudi knjiga z naslovom Aplavz. V njej je avtorica rešila pozabe igralke in igralce, ki so soustvarjali tržaško gledališče v letih po drugi svetovni vojni, skratka, od leta 1945 do 1965 in še nekoliko čez. V pogovoru z Markom Goljo je predstavila nekatere igralske usode, pojasnila je tudi na pogled nekoliko izmuzljiv koncept tržaškosti, obudila spomin na Jožeta Babiča ter nam tako približala gledališče, ki je pomembno obogatilo ne le slovenski kulturni prostor. Kot dokaz o živosti in živahnosti tržaškega gledališča pa je tudi odlomek iz predstave Dva bregova Antona Leskovca in v Babičevi režiji. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Robert Šabec/Dnevnik) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/BogomilaKravosoTrakemgledaliu3767749.mp3 RTVSLO – Ars 2023 clean Teatrologinja Dr. Bogomila Kravos je odlična poznavalka tržaškega gledališča in še več: z njim je odraščala, zorela, ga spremljala in mu posvetila kar nekaj let svojega raziskovalnega dela. O njenem poznavanju in ljubezni priča tudi knjiga z naslovom Aplavz. V njej je avtorica rešila pozabe igralke in igralce, ki so soustvarjali tržaško gledališče v letih po drugi svetovni vojni, skratka, od leta 1945 do 1965 in še nekoliko čez. V pogovoru z Markom Goljo je predstavila nekatere igralske usode, pojasnila je tudi na pogled nekoliko izmuzljiv koncept tržaškosti, obudila spomin na Jožeta Babiča ter nam tako približala gledališče, ki je pomembno obogatilo ne le slovenski kulturni prostor. Kot dokaz o živosti in živahnosti tržaškega gledališča pa je tudi odlomek iz predstave Dva bregova Antona Leskovca in v Babičevi režiji. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Robert Šabec/Dnevnik) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Mar 2018 13:35:00 +0000 Bogomila Kravos o Tržaškem gledališču Žiga Lebar je lutkovni tehnolog, ki lutke za gledališče in film izdeluje že skoraj tri desetletja let in je eden najbolj priznanih in kot strokovni sodelavec iskanih lutkovnih tehnologov pri nas. Svojo pot je začel v zgodnjih 90ih letih in je do danes soustvaril približno 70 lutkovnih, gledaliških, opernih in baletnih predstav, razstav, zadnje desetletje pa njegovo delo zaznamuje tudi vstop na področje animiranega filma. Sodeloval je pri predstavah Lutkovnega gledališča Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Slovenskega mladinskega gledališča, gledališča KONJ, SNG Nova Gorica, SNG Celje, Opere in baleta Ljubljana, Gledališča Koper, gledališča LABIRINT, gledališča Glej, Plesnega teatra Ljubljana, Pandur theaters, lutkovne skupine UŠ, lutkovne skupine Koruzno zrno, Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, ter pri animiranih filmih Zavoda No History, produkcijskega studia ZVVIKS in Bonobo studia s Hrvaške. predstave in filmi so prejeli mnoge nagrade, četudi je tehnologija lutkovnega snovanja večkrat prezrta ali odmaknjena. foto: osebni arhiv http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/05/Iztaknesmosnovikot.lutkePogovorzigomLebarjem3758351.mp3 RTVSLO – Ars 3005 clean Žiga Lebar je lutkovni tehnolog, ki lutke za gledališče in film izdeluje že skoraj tri desetletja let in je eden najbolj priznanih in kot strokovni sodelavec iskanih lutkovnih tehnologov pri nas. Svojo pot je začel v zgodnjih 90ih letih in je do danes soustvaril približno 70 lutkovnih, gledaliških, opernih in baletnih predstav, razstav, zadnje desetletje pa njegovo delo zaznamuje tudi vstop na področje animiranega filma. Sodeloval je pri predstavah Lutkovnega gledališča Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Slovenskega mladinskega gledališča, gledališča KONJ, SNG Nova Gorica, SNG Celje, Opere in baleta Ljubljana, Gledališča Koper, gledališča LABIRINT, gledališča Glej, Plesnega teatra Ljubljana, Pandur theaters, lutkovne skupine UŠ, lutkovne skupine Koruzno zrno, Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, ter pri animiranih filmih Zavoda No History, produkcijskega studia ZVVIKS in Bonobo studia s Hrvaške. predstave in filmi so prejeli mnoge nagrade, četudi je tehnologija lutkovnega snovanja večkrat prezrta ali odmaknjena. foto: osebni arhiv http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Mar 2018 14:00:00 +0000 Iz takšne smo snovi kot... lutke! Pogovor z Žigom Lebarjem V gledališču Glej bo te dni zopet na sporedu predstava Orgija, zadnji del trilogije, ki jo soustvarjajo Urška Brodar, Jure Novak in Katarina Stegnar. V tej trilogiji se ustvarjajo različne pozicije gledalca kot sodelujočega v predstavi, pri tem, ko avtorji tudi tematsko načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim, da bi gledalce spodbudili k zavzemanju stališč glede na vprašanja, ki jih v posameznih predstavah odpirajo. K pogovoru v studio smo povabili Jureta Novaka, ki bo projekt – trilogijo – podrobneje predstavil v njeni celovitosti in posameznostih. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/27/TrilogijaJureNovakZatosemsreenKatarinaponaroiluOrgija3751746.mp3 RTVSLO – Ars 1605 clean V gledališču Glej bo te dni zopet na sporedu predstava Orgija, zadnji del trilogije, ki jo soustvarjajo Urška Brodar, Jure Novak in Katarina Stegnar. V tej trilogiji se ustvarjajo različne pozicije gledalca kot sodelujočega v predstavi, pri tem, ko avtorji tudi tematsko načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim, da bi gledalce spodbudili k zavzemanju stališč glede na vprašanja, ki jih v posameznih predstavah odpirajo. K pogovoru v studio smo povabili Jureta Novaka, ki bo projekt – trilogijo – podrobneje predstavil v njeni celovitosti in posameznostih. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Feb 2018 13:35:00 +0000 Trilogija: Jure Novak: Zato sem srečen, Katarina po naročilu, Orgija V tokratni oddaji Oder smo z glasbenico in plesalko Ireno Tomažin ob primeru predstave Mes(t)o glasu spregovorili o uprizarjanju glasu kot najbolj elementarnega besedila, ki je pred besedo, pred pomenom. In kot pravi Irena Tomažin: »Čeprav živimo v vizualni kulturi, je ta vedno opremljena tudi z zvokom. Zvok ne pripada področju vizualnega, obstaja ,v temi'. Je tisto nevidno, kar nas veliko bolj zadene kot vizualno, saj učinkuje naravnost na naše fizično telo. Glas, zvočnost, je vibracija, ki jo fizično občutimo.« Avtorica fotografije: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/Glaskiganelesliimotemvetudividimo.Glaskigazaradinjegovevibracijezautimovtelesu.Glaskijemelodijazvonostteksturafrekvenca.3745544.mp3 RTVSLO – Ars 1329 clean V tokratni oddaji Oder smo z glasbenico in plesalko Ireno Tomažin ob primeru predstave Mes(t)o glasu spregovorili o uprizarjanju glasu kot najbolj elementarnega besedila, ki je pred besedo, pred pomenom. In kot pravi Irena Tomažin: »Čeprav živimo v vizualni kulturi, je ta vedno opremljena tudi z zvokom. Zvok ne pripada področju vizualnega, obstaja ,v temi'. Je tisto nevidno, kar nas veliko bolj zadene kot vizualno, saj učinkuje naravnost na naše fizično telo. Glas, zvočnost, je vibracija, ki jo fizično občutimo.« Avtorica fotografije: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Feb 2018 10:00:00 +0000 Glas, ki ga ne le slišimo, temveč tudi vidimo. Glas, ki ga zaradi njegove vibracije začutimo v telesu. Glas, ki je melodija, zvočnost, tekstura, frekvenca . Jožico Avbelj zelo dobro poznamo, tako iz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se je zaposlila po diplomi, leta 1975, kot iz različnih zunajinstitucionalnih projektov in skupin. Med drugim je sodelovala pri Pupiliji Ferkeverk, gledališču Pekarna, gledališču Glej, sodelovala je z različnimi režiserji v 90-ih letih in pozneje, dandanes pa velikokrat kot igralka sodeluje v projektih svojih študentk in študentov. V pogovoru s Petro Tanko je spregovorila o svoji naravi igralke, zahtevah in umetniških standardih, ki jim vse svoje igralsko življenje sledi ter o umetnosti in umetniških delih, ki jih spremlja kot gledalka in ki jo navdihujejo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Mimi Antolović / arhiv MGL http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/13/PogovorzigralkoJoicoAvbelj3735169.mp3 RTVSLO – Ars 3061 clean Jožico Avbelj zelo dobro poznamo, tako iz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se je zaposlila po diplomi, leta 1975, kot iz različnih zunajinstitucionalnih projektov in skupin. Med drugim je sodelovala pri Pupiliji Ferkeverk, gledališču Pekarna, gledališču Glej, sodelovala je z različnimi režiserji v 90-ih letih in pozneje, dandanes pa velikokrat kot igralka sodeluje v projektih svojih študentk in študentov. V pogovoru s Petro Tanko je spregovorila o svoji naravi igralke, zahtevah in umetniških standardih, ki jim vse svoje igralsko življenje sledi ter o umetnosti in umetniških delih, ki jih spremlja kot gledalka in ki jo navdihujejo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Mimi Antolović / arhiv MGL http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Feb 2018 13:45:00 +0000 Pogovor z igralko Jožico Avbelj Plesalka in koreografinja Leja Jurišić ter igralec Marko Mandić sta, s sodelovanju s Semiro Osmanagić in Bojanom Jablanovcem, ustvarila performans v trajanju z naslovom Skupaj. Tako smo bili, gledalci, z Lejo in Markom, v Katedrali Kina Šiška, skupaj šest ur. Šest ur neprenehne odrske akcije, intenzivnega sporočilnega naboja in proizvajanja lepote, »ljubezni, ki v pesmih je samo« (kot zapoje Ditka Haberl v pesmi Samo nasmeh je bolj grenak). Doživetja se v pogovoru ne da obnoviti, vseeno pa vas vabimo, da prisluhnete performerjema in gostujočemu kritiškemu glasu Nenada Jelesijevića, ko se bomo pogovarjali o različnih vidikih performansa Skupaj. foto: Urška Boljkovac http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/30/LejaJuriiMarkoMandiSkupaj3722538.mp3 RTVSLO – Ars 2598 clean Plesalka in koreografinja Leja Jurišić ter igralec Marko Mandić sta, s sodelovanju s Semiro Osmanagić in Bojanom Jablanovcem, ustvarila performans v trajanju z naslovom Skupaj. Tako smo bili, gledalci, z Lejo in Markom, v Katedrali Kina Šiška, skupaj šest ur. Šest ur neprenehne odrske akcije, intenzivnega sporočilnega naboja in proizvajanja lepote, »ljubezni, ki v pesmih je samo« (kot zapoje Ditka Haberl v pesmi Samo nasmeh je bolj grenak). Doživetja se v pogovoru ne da obnoviti, vseeno pa vas vabimo, da prisluhnete performerjema in gostujočemu kritiškemu glasu Nenada Jelesijevića, ko se bomo pogovarjali o različnih vidikih performansa Skupaj. foto: Urška Boljkovac http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Jan 2018 13:45:00 +0000 Leja Jurišić, Marko Mandić: Skupaj Gledališka predstava je premišljeno stkana vezenina. Njena sporočilnost vznika v prepletu raznovrstnih niti – izraznih sredstev, kot so – med drugimi – oblikovanje glasbe, svetlobe, prostora. Prefinjeno vtkani v svet predstave dopisujejo zgodbo; niso le podporni elementi, temveč enakovredni soigralci na odru. Kot takšnim jim namenjamo cikel oddaj Oder, v katerem bomo na primerih izbranih predstav spregovorili o glasbeni in vizualni dramaturgiji. Fokus prve v nizu oddaj bo odnos (in dinamika interakcij) med oblikovanjem zvoka, svetlobe in organizacijo prostora. Naša študija primera bo avtorski projekt Sen kresne noči po igri Williama Shakespearja. Gosta oddaje bosta soustvarjalca predstave, scenograf Branko Hojnik in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Kot sogovornik pa se nam bo v obliki glasbenih odlomkov in zapisov o glasbi pridružil tudi skladatelj Branko Rožman. Avtor fotografije je Peter Uhan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/26/Glasbenainvizualnadramaturgija3718813.mp3 RTVSLO – Ars 2279 clean Gledališka predstava je premišljeno stkana vezenina. Njena sporočilnost vznika v prepletu raznovrstnih niti – izraznih sredstev, kot so – med drugimi – oblikovanje glasbe, svetlobe, prostora. Prefinjeno vtkani v svet predstave dopisujejo zgodbo; niso le podporni elementi, temveč enakovredni soigralci na odru. Kot takšnim jim namenjamo cikel oddaj Oder, v katerem bomo na primerih izbranih predstav spregovorili o glasbeni in vizualni dramaturgiji. Fokus prve v nizu oddaj bo odnos (in dinamika interakcij) med oblikovanjem zvoka, svetlobe in organizacijo prostora. Naša študija primera bo avtorski projekt Sen kresne noči po igri Williama Shakespearja. Gosta oddaje bosta soustvarjalca predstave, scenograf Branko Hojnik in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Kot sogovornik pa se nam bo v obliki glasbenih odlomkov in zapisov o glasbi pridružil tudi skladatelj Branko Rožman. Avtor fotografije je Peter Uhan. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Jan 2018 14:12:00 +0000 Glasbena in vizualna dramaturgija Ob žalostnem in prezgodnjem odhodu enega največjih slovenskih igralcev vseh časov, Jerneja Šugmana, se ga v oddaji Oder spominjamo z odlomki iz gledaliških predstav in radijskih iger. Tako se bomo na slišno-čutni način poklonili njegovemu geniju, ki sije lepoto skozi igralske stvaritve, ohranjene v bogati zapuščini. V oddaji smo uporabili posnetke iz gledaliških predstav: William Shakespeare: Hamlet, režija Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana, sezona 1993/94 in Bertolt Brecht: Baal, režija Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana, sezona 1998/99, ter odlomki iz radijskih iger igranega programa Radia Slovenija: Dane Zajc: Grmače, režija Gregor Tozon, 2003, Dane Zajc: Otroka reke, priredba in režija: Igor Likar, 1993, Dante Alighieri: Božanska komedija, režija Sergej Verč, 1994, Irena Androjna: Nosorogec Rosonogec, režija Irena Glonar, 1996 in Mateja Perpar: Pri psihiatru, režija Klemen Markovčič, 2015 in odlomek iz oddaje Dvignjena zavesa, režija Alen Jelen, 2016. Za pomoč pri pripravi oddaje se zahvaljujemo Mojci Kranjc in Jerneju Pristovu iz Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, posebej pa se zahvaljujemo Poloni Juh. Jernej Šugman kot Hamlet William Shakespeare: Hamlet, režija Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana, sez. 1993/94 foto: Tone Stojko http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/15/InmemoriamJernejugman3706671.mp3 RTVSLO – Ars 2441 clean Ob žalostnem in prezgodnjem odhodu enega največjih slovenskih igralcev vseh časov, Jerneja Šugmana, se ga v oddaji Oder spominjamo z odlomki iz gledaliških predstav in radijskih iger. Tako se bomo na slišno-čutni način poklonili njegovemu geniju, ki sije lepoto skozi igralske stvaritve, ohranjene v bogati zapuščini. V oddaji smo uporabili posnetke iz gledaliških predstav: William Shakespeare: Hamlet, režija Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana, sezona 1993/94 in Bertolt Brecht: Baal, režija Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana, sezona 1998/99, ter odlomki iz radijskih iger igranega programa Radia Slovenija: Dane Zajc: Grmače, režija Gregor Tozon, 2003, Dane Zajc: Otroka reke, priredba in režija: Igor Likar, 1993, Dante Alighieri: Božanska komedija, režija Sergej Verč, 1994, Irena Androjna: Nosorogec Rosonogec, režija Irena Glonar, 1996 in Mateja Perpar: Pri psihiatru, režija Klemen Markovčič, 2015 in odlomek iz oddaje Dvignjena zavesa, režija Alen Jelen, 2016. Za pomoč pri pripravi oddaje se zahvaljujemo Mojci Kranjc in Jerneju Pristovu iz Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, posebej pa se zahvaljujemo Poloni Juh. Jernej Šugman kot Hamlet William Shakespeare: Hamlet, režija Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana, sez. 1993/94 foto: Tone Stojko http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Jan 2018 14:00:00 +0000 In memoriam Jernej Šugman Vabimo vas k poslušanju pogovora o predstavi Človek, ki je gledal svet, v režiji Žige Divjaka, ki je na 52. Borštnikovem srečanju prejela Borštnikovi nagradi za najboljšo režijo in za igralski kolektiv. O »katalogu človeških stisk« in njegovi uprizoritvi, se bomo pogovarjali z režiserjem ter z igralko Katarino Stegnar. foto: Nejc Saje http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/11/Opredstavilovekkijegledalsvet3701652.mp3 RTVSLO – Ars 2084 clean Vabimo vas k poslušanju pogovora o predstavi Človek, ki je gledal svet, v režiji Žige Divjaka, ki je na 52. Borštnikovem srečanju prejela Borštnikovi nagradi za najboljšo režijo in za igralski kolektiv. O »katalogu človeških stisk« in njegovi uprizoritvi, se bomo pogovarjali z režiserjem ter z igralko Katarino Stegnar. foto: Nejc Saje http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Jan 2018 13:45:00 +0000 O predstavi Človek, ki je gledal svet Po tem, ko smo prejšnji teden poslušali pogovor z Iztokom Kovačem, ustanoviteljem zavoda EnKnap in stalnega plesnega ansambla EnKnapGroup, vas ta torek vabimo k poslušanju pogovora s plesalko Ano Štefanec Knez in plesalcem Lukom Thomasom Dunnom, ki sta člana EnKnapGroup od ustanovitve. Pogovarjali smo se o ustvarjalni in umetniški dinamiki skupine, katere bistvena lastnost je, da sodeluje z različnimi slovenskimi in tujimi koreografi in režiserji, gradi občinstvo doma in v tujini, odlikujejo pa jo nesporno visoka merila etičnega in estetskega izraza.Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/04/EnKnapGroup10letEnKnap25let2.del3694154.mp3 RTVSLO – Ars 1736 clean Po tem, ko smo prejšnji teden poslušali pogovor z Iztokom Kovačem, ustanoviteljem zavoda EnKnap in stalnega plesnega ansambla EnKnapGroup, vas ta torek vabimo k poslušanju pogovora s plesalko Ano Štefanec Knez in plesalcem Lukom Thomasom Dunnom, ki sta člana EnKnapGroup od ustanovitve. Pogovarjali smo se o ustvarjalni in umetniški dinamiki skupine, katere bistvena lastnost je, da sodeluje z različnimi slovenskimi in tujimi koreografi in režiserji, gradi občinstvo doma in v tujini, odlikujejo pa jo nesporno visoka merila etičnega in estetskega izraza.Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Dec 2017 13:45:00 +0000 EnKnapGroup – 10 let! EnKnap – 25 let!, 2.del Prvi in zaenkrat tudi edini slovenski stalni plesni ansambel, EnKnapGroup, letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Zadnjih osem let v Kulturnem centru Španski borci, pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača. Njihova uspešna in predvsem s svetovno uveljavljenimi ustvarjalci zaznamovana umetniška pot bo v tej sezoni zgoščeno na ogled sredi aprila, do takrat pa bodo gostovali na prestižnih odrih Evrope, Združenih držav Amerike in Azije. Poleg tega mineva tudi 25 let od ustanovitve skupine EnKnap, ki jo je Iztok Kovač ustanovil v Belgiji in si tako na začetku svoje kariere ustvaril okoliščine za delovanje in umetniški razvoj. Več o EnKnapu in skupini EnKnapGroup bomo izvedeli v pogovorih z Iztokom Kovačem danes, s plesalko Ano Štefanec Knez in plesalcem Lukom Thomasom Dunnom pa prihodnji teden. Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/12/EnKnapGroup10letEnKnap25let1.del3671312.mp3 RTVSLO – Ars 1471 clean Prvi in zaenkrat tudi edini slovenski stalni plesni ansambel, EnKnapGroup, letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Zadnjih osem let v Kulturnem centru Španski borci, pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača. Njihova uspešna in predvsem s svetovno uveljavljenimi ustvarjalci zaznamovana umetniška pot bo v tej sezoni zgoščeno na ogled sredi aprila, do takrat pa bodo gostovali na prestižnih odrih Evrope, Združenih držav Amerike in Azije. Poleg tega mineva tudi 25 let od ustanovitve skupine EnKnap, ki jo je Iztok Kovač ustanovil v Belgiji in si tako na začetku svoje kariere ustvaril okoliščine za delovanje in umetniški razvoj. Več o EnKnapu in skupini EnKnapGroup bomo izvedeli v pogovorih z Iztokom Kovačem danes, s plesalko Ano Štefanec Knez in plesalcem Lukom Thomasom Dunnom pa prihodnji teden. Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Dec 2017 13:40:00 +0000 EnKnapGroup – 10 let! EnKnap – 25 let!, 1.del Dviganje glasu je koncertni projekt slovenskega skladatelja in pianista Draga Ivanuše, ki je v izhodišče postavil glas. Slovenski filozof Mladen Dolar v svoji knjigi O glasu pravi: "Tudi v izolaciji, v popolni samoti, daleč od ponorele množice, nismo prosti glasov; nemara se takrat pojavi druge sorte glas, bolj zavezujoč kot vsi drugi glasovi: notranji glas, ki ga ni mogoče utišati. Kot da bi bil glas zgostitev družbenosti, ki jo nosimo s seboj in pred katero ni mogoče ubežati, tudi če se lahko skrijemo pred besedo in tudi če glasu ni slišati. Družbena bitja smo po glasu in skozi glas, videti je, da glas stoji v presečišču vseh naših družbenih vezi in da so glasovi sámo presečišče družbe." Še slišimo notranji glas? Je hrup današnjega sveta dokončno premagal tišino? Kaj govori notranji glas? So naše odločitve, naši nazori, naše razumevanje sveta in naša čistost odvisni od tega, ali resnično slišimo sebe, in smo zato boj pristni in dobri? V glasbi Draga Ivanuše se približujemo skrivnostnemu trenutku – ko zaslišimo svoj notranji glas. Več o predstavi - koncertu Dviganje glasu pa v pogovoru z Dragom Ivanušo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/11/DRAGOIVANUADVIGANJEGLASU3670814.mp3 RTVSLO – Ars 2434 clean Dviganje glasu je koncertni projekt slovenskega skladatelja in pianista Draga Ivanuše, ki je v izhodišče postavil glas. Slovenski filozof Mladen Dolar v svoji knjigi O glasu pravi: "Tudi v izolaciji, v popolni samoti, daleč od ponorele množice, nismo prosti glasov; nemara se takrat pojavi druge sorte glas, bolj zavezujoč kot vsi drugi glasovi: notranji glas, ki ga ni mogoče utišati. Kot da bi bil glas zgostitev družbenosti, ki jo nosimo s seboj in pred katero ni mogoče ubežati, tudi če se lahko skrijemo pred besedo in tudi če glasu ni slišati. Družbena bitja smo po glasu in skozi glas, videti je, da glas stoji v presečišču vseh naših družbenih vezi in da so glasovi sámo presečišče družbe." Še slišimo notranji glas? Je hrup današnjega sveta dokončno premagal tišino? Kaj govori notranji glas? So naše odločitve, naši nazori, naše razumevanje sveta in naša čistost odvisni od tega, ali resnično slišimo sebe, in smo zato boj pristni in dobri? V glasbi Draga Ivanuše se približujemo skrivnostnemu trenutku – ko zaslišimo svoj notranji glas. Več o predstavi - koncertu Dviganje glasu pa v pogovoru z Dragom Ivanušo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 5 Dec 2017 13:40:00 +0000 DRAGO IVANUŠA: DVIGANJE GLASU Društvo Nagib iz Maribora začenja četrto sezono kontinuirane produkcije in postprodukcije sodobnih scenskih umetnosti. V partnerstvu z Narodnim domom občinstvu ponujajo vrhunce slovenskih in tujih scenskih umetnikov. Več o letošnji sezoni Nagiba na oder v pogovoru s Petro Hazabent, direktorico in producentko zavoda Nagib in z Aljo Lobnik, gledališko kritičarko in teatrologinjo. Vabimo vas k poslušanju! Grafična podoba: Toni Soprano http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/4.sezonaNagibnaoder3653821.mp3 RTVSLO – Ars 1566 clean Društvo Nagib iz Maribora začenja četrto sezono kontinuirane produkcije in postprodukcije sodobnih scenskih umetnosti. V partnerstvu z Narodnim domom občinstvu ponujajo vrhunce slovenskih in tujih scenskih umetnikov. Več o letošnji sezoni Nagiba na oder v pogovoru s Petro Hazabent, direktorico in producentko zavoda Nagib in z Aljo Lobnik, gledališko kritičarko in teatrologinjo. Vabimo vas k poslušanju! Grafična podoba: Toni Soprano http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Nov 2017 13:40:00 +0000 4.sezona Nagib na oder Na letošnjem Borštnikovem srečanju je Veliko nagrado festivala za najboljšo uprizoritev prejela predstava Nemoč, monodrama, ki jo je režiral Primož Ekart. Vlogo Hansa Schniera je uprizoril Nik Škrlec in bil odlikovan z Borštnikovo nagrado za mladega igralca. V utemeljitvi je žirija zapisala: »Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami.« Slednji stavek povzema tudi odlike, ki jih je Nik Škrlec pokazal v predstavi Naj gre vse v ? ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk, za katero je letos na Tednu slovenske drame prejel nagrado občinstva, pred tem pa tudi študentsko Severjevo nagrado. Pred nizom ponovitev v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo se z Nikom Škrlecem srečali v radijskem studiu in poklepetali o igralcu, spominu in še čem. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/24/NIKKRLECNAJGREVSEVALIKAKOSEMSIZAPOMNIL3141DECIMALK3649535.mp3 RTVSLO – Ars 1956 clean Na letošnjem Borštnikovem srečanju je Veliko nagrado festivala za najboljšo uprizoritev prejela predstava Nemoč, monodrama, ki jo je režiral Primož Ekart. Vlogo Hansa Schniera je uprizoril Nik Škrlec in bil odlikovan z Borštnikovo nagrado za mladega igralca. V utemeljitvi je žirija zapisala: »Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami.« Slednji stavek povzema tudi odlike, ki jih je Nik Škrlec pokazal v predstavi Naj gre vse v ? ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk, za katero je letos na Tednu slovenske drame prejel nagrado občinstva, pred tem pa tudi študentsko Severjevo nagrado. Pred nizom ponovitev v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo se z Nikom Škrlecem srečali v radijskem studiu in poklepetali o igralcu, spominu in še čem. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Nov 2017 13:45:00 +0000 NIK ŠKRLEC: NAJ GRE VSE V π ALI KAKO SEM SI ZAPOMNIL 3141 DECIMALK »Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Režiral je približno 90 lutkovnih predstav, od Aristofana in Shakespearja do sodobnih avtorjev. Kot je večkrat poudarila gledališka kritika, je posebnost njegovega bogatega opusa to, da je kot profesionalni glasbenik posebno pozornost namenil odnosu med glasbo in režijo, ki je tudi tema tokratne oddaje Oder. Vir fotografije: veza.sigledal.org http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/14/GlasbainreijavdialoguzEdijemMajaronom3637686.mp3 RTVSLO – Ars 2496 clean »Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Režiral je približno 90 lutkovnih predstav, od Aristofana in Shakespearja do sodobnih avtorjev. Kot je večkrat poudarila gledališka kritika, je posebnost njegovega bogatega opusa to, da je kot profesionalni glasbenik posebno pozornost namenil odnosu med glasbo in režijo, ki je tudi tema tokratne oddaje Oder. Vir fotografije: veza.sigledal.org http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Nov 2017 13:05:00 +0000 Glasba in režija – v dialogu z Edijem Majaronom Privoščite si gledališče, ne le zvečer in ne le v gledališki dvorani. Privoščite si ga tudi čez dan, ves teden na ulicah Maribora in na njegovih mnogoterih prizoriščih. 52. Borštnikovo srečanje smo obiskali tudi mi in tam ostali nekaj dni. Eni manj, drugi več, in poskušali prodreti v skrivnost festivalskega vzdušja, ki se je izkazalo za praznično in prešerno. V letu, ko festival doživlja spremembe, saj se je zamenjalo umetniško vodstvo, smo za oddajo Oder zbrali nekaj izjav soudeležencev in obiskovalcev. Ti so z lastnimi besedami in mnenji utemeljili trditev: Festival Borštnikovo srečanje je dober, in pri tem odgovorili na vprašanje: Zakaj? Sodelovali so: Anja Rošker, Mojca Jan Zoran, Miran Zupanič, Marko Brumen, Petra Hazabent, Alja Lobnik, Maruša Majer, Jernej Šugman in Nataša Barbara Gračner, Vesna Jevnikar in Milan Madžarev. Vabimo vas k poslušanju (in v gledališče)! foto: arhiv 52. FBS http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/31/Oder-52.Bortnikovosreanje3624569.mp3 RTVSLO – Ars 1172 clean Privoščite si gledališče, ne le zvečer in ne le v gledališki dvorani. Privoščite si ga tudi čez dan, ves teden na ulicah Maribora in na njegovih mnogoterih prizoriščih. 52. Borštnikovo srečanje smo obiskali tudi mi in tam ostali nekaj dni. Eni manj, drugi več, in poskušali prodreti v skrivnost festivalskega vzdušja, ki se je izkazalo za praznično in prešerno. V letu, ko festival doživlja spremembe, saj se je zamenjalo umetniško vodstvo, smo za oddajo Oder zbrali nekaj izjav soudeležencev in obiskovalcev. Ti so z lastnimi besedami in mnenji utemeljili trditev: Festival Borštnikovo srečanje je dober, in pri tem odgovorili na vprašanje: Zakaj? Sodelovali so: Anja Rošker, Mojca Jan Zoran, Miran Zupanič, Marko Brumen, Petra Hazabent, Alja Lobnik, Maruša Majer, Jernej Šugman in Nataša Barbara Gračner, Vesna Jevnikar in Milan Madžarev. Vabimo vas k poslušanju (in v gledališče)! foto: arhiv 52. FBS http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Oct 2017 13:35:00 +0000 Oder - 52. Borštnikovo srečanje Oliver Frljić, režiser, ki ga dobro poznamo tudi v slovenskem gledališču, je proti koncu pretekle sezone v Residenztheatru v Münchnu režiral predstavo Mauser, po besedilu Heinerja Müllerja. Ker je bilo besedilo izbrano tudi v počastitev stote obletnice oktobrske revolucije, ki mineva te dni, vas v današnji oddaji vabimo, da prisluhnete pogovoru z režiserjem ter s hišnim dramaturgom Residenztheatra Sebastianom Huberjem, o predstavi Mauser, ki smo si jo premierno ogledali 26. aprila, na sporedu tega gledališča pa je tudi v teh dneh. foto: Konrad Fersterer http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/24/HeinerMllerMauserreijaOliverFrljiresidenztheaterMnchensezona2016173617350.mp3 RTVSLO – Ars 1684 clean Oliver Frljić, režiser, ki ga dobro poznamo tudi v slovenskem gledališču, je proti koncu pretekle sezone v Residenztheatru v Münchnu režiral predstavo Mauser, po besedilu Heinerja Müllerja. Ker je bilo besedilo izbrano tudi v počastitev stote obletnice oktobrske revolucije, ki mineva te dni, vas v današnji oddaji vabimo, da prisluhnete pogovoru z režiserjem ter s hišnim dramaturgom Residenztheatra Sebastianom Huberjem, o predstavi Mauser, ki smo si jo premierno ogledali 26. aprila, na sporedu tega gledališča pa je tudi v teh dneh. foto: Konrad Fersterer http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Oct 2017 12:45:00 +0000 Heiner Müller: Mauser, režija: Oliver Frljić, residenztheater München, sezona 2016/17 Tekmovalni in spremljevalni program 52. Borštnikovega srečanja je izbrala Petra Vidali, njen izbor smo na Borštnikovem srečanju spremljali tudi lani. Sedaj poslanstvo selektorice predaja Zali Dobovšek. Pred festivalom smo se, malo manj o posameznih predstavah, malo več pa o širših vprašanjih povezanih s slovenskim gledališčem danes, pogovarjali s Petro Vidali. Vabimo vas k poslušanju! Petra VIdali, foto: Damjan Švarc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/PogovorsPetroVidaliselektorico52.Bortnikovegasreanja3608420.mp3 RTVSLO – Ars 1509 clean Tekmovalni in spremljevalni program 52. Borštnikovega srečanja je izbrala Petra Vidali, njen izbor smo na Borštnikovem srečanju spremljali tudi lani. Sedaj poslanstvo selektorice predaja Zali Dobovšek. Pred festivalom smo se, malo manj o posameznih predstavah, malo več pa o širših vprašanjih povezanih s slovenskim gledališčem danes, pogovarjali s Petro Vidali. Vabimo vas k poslušanju! Petra VIdali, foto: Damjan Švarc http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Oct 2017 12:45:00 +0000 Pogovor s Petro Vidali, selektorico 52. Borštnikovega srečanja Med 7. in 16. septembrom je v Ljubljani potekal festival Pajek, festival radikalnih performativnih praks. Podnaslov tokratne izvedbe je bil Po sledeh ostrine, s tem sloganom pa so prireditelji razmišljali o umetniških delih, ki skozi plesno telo raziskujejo ples kot medij. Umetniški vodja festival je plesalec in koreograf Matej Kejžar, ki je v sklopu festivala premierno prestavil predstavo Hiša. Po ogledu predstave, smo se o njej in o širšem plesno-koreografskem opusu Mateja Kejžarja pogovarjali z avtorjem in z Nino Meško, nekdaj dejavno plesalko in koreografinjo, danes pa samostojno strokovno svetovalko za ples pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv Pekinpah http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/10/PlesalecinkoreografMatejKejar3597687.mp3 RTVSLO – Ars 2672 clean Med 7. in 16. septembrom je v Ljubljani potekal festival Pajek, festival radikalnih performativnih praks. Podnaslov tokratne izvedbe je bil Po sledeh ostrine, s tem sloganom pa so prireditelji razmišljali o umetniških delih, ki skozi plesno telo raziskujejo ples kot medij. Umetniški vodja festival je plesalec in koreograf Matej Kejžar, ki je v sklopu festivala premierno prestavil predstavo Hiša. Po ogledu predstave, smo se o njej in o širšem plesno-koreografskem opusu Mateja Kejžarja pogovarjali z avtorjem in z Nino Meško, nekdaj dejavno plesalko in koreografinjo, danes pa samostojno strokovno svetovalko za ples pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv Pekinpah http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Oct 2017 12:45:00 +0000 Plesalec in koreograf Matej Kejžar Pretekli teden je v Mariboru potekal festival sodobnih performativnih praks in sodobnega plesa Performa & Platforma. Predstavil je dela ženskih ustvarjalk različnih generacij. Cilj festivala je bil zastaviti vprašanje: »Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?« Gre za vprašanje, ki po besedah kuratoric festivala Mojce Kasjak in Jasmine Založnik odpira številna druga vprašanja, povezana z družbenim in ekonomskim položajem ter načini produkcije s spolom zaznamovanega telesa. Premislek, ki ga je iniciiralo festivalsko vprašanje, smo nadaljevali v tokratni oddaji Oder. Naše gostje so bile kuratorica festivala in teoretičarka Jasmina Založnik, filozofinja in dramaturginja Pia Brezavšček ter dramatičarka Simona Semenič. Avtor fotografije: Miha Sagadin http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/03/Alidrubeniinekonomskipoloajzaznamujenainumetnikeprodukcije3587129.mp3 RTVSLO – Ars 2292 clean Pretekli teden je v Mariboru potekal festival sodobnih performativnih praks in sodobnega plesa Performa & Platforma. Predstavil je dela ženskih ustvarjalk različnih generacij. Cilj festivala je bil zastaviti vprašanje: »Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?« Gre za vprašanje, ki po besedah kuratoric festivala Mojce Kasjak in Jasmine Založnik odpira številna druga vprašanja, povezana z družbenim in ekonomskim položajem ter načini produkcije s spolom zaznamovanega telesa. Premislek, ki ga je iniciiralo festivalsko vprašanje, smo nadaljevali v tokratni oddaji Oder. Naše gostje so bile kuratorica festivala in teoretičarka Jasmina Založnik, filozofinja in dramaturginja Pia Brezavšček ter dramatičarka Simona Semenič. Avtor fotografije: Miha Sagadin http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Oct 2017 13:18:00 +0000 Ali družbeni in ekonomski položaj zaznamuje način umetniške produkcije? Ustvarjalno sodelovanje med oblikovalcem svetlobe Davidom Cvelbarjem in režiserjem Vladom G. Repnikom, ki poteka zadnje desetletje in je izrazito vezano na dvorano Katedrala CUK Kino Šiška, prihodnji teden prinaša premiero predstave Brezimna. V pogovoru z ustvarjalcema se razkrivajo ustvarjalni principi in dojemanje svetlobe kot materiala, odra in odrskega dogodka. Referenčni prostor Repnik-Cvelbarjeve gledališke poetike v oddaji širijo glasba in zvočni odlomki iz predstav Luftballett (2013) in prihajajoče Brezimna. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/26/Svetlobakotigralec3579047.mp3 RTVSLO – Ars 1632 clean Ustvarjalno sodelovanje med oblikovalcem svetlobe Davidom Cvelbarjem in režiserjem Vladom G. Repnikom, ki poteka zadnje desetletje in je izrazito vezano na dvorano Katedrala CUK Kino Šiška, prihodnji teden prinaša premiero predstave Brezimna. V pogovoru z ustvarjalcema se razkrivajo ustvarjalni principi in dojemanje svetlobe kot materiala, odra in odrskega dogodka. Referenčni prostor Repnik-Cvelbarjeve gledališke poetike v oddaji širijo glasba in zvočni odlomki iz predstav Luftballett (2013) in prihajajoče Brezimna. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Sep 2017 12:35:00 +0000 Svetloba kot igralec Sodobni ples se danes pleše na robu institucije. Ta ta prepišni, prekarni položaj sodobnega plesa pogosto vodi k 'izumljanju in preverjanju' drugačnih postopkov dela ter veliki odzivnosti na družbene problematike. Lahko bi celo govorili o sodobnem plesu kot nekakšnem laboratoriju premišljevanja o drugačnih, bolj človeških družbenih praksah. Ta vprašanja izbor letošnjih predstav Cofestivala odpira tako na vsebinski kot na ravni uprizoritvenih postopkov, z drugimi besedami: letošnji program, ki je oblikovan v pet programskih sklopov, omogoča vpogled v nekatera izmed najaktualnejših dogajanj na področju današnjega sodobnega plesa. Z gostoma – Jasmino Založnik in Rokom Vevarjem, članoma kuratorske ekipe – se je pogovarjala Saška Rakef. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/19/MednarodnifestivalsodobnegaplesaCofestival3570827.mp3 RTVSLO – Ars 1900 clean Sodobni ples se danes pleše na robu institucije. Ta ta prepišni, prekarni položaj sodobnega plesa pogosto vodi k 'izumljanju in preverjanju' drugačnih postopkov dela ter veliki odzivnosti na družbene problematike. Lahko bi celo govorili o sodobnem plesu kot nekakšnem laboratoriju premišljevanja o drugačnih, bolj človeških družbenih praksah. Ta vprašanja izbor letošnjih predstav Cofestivala odpira tako na vsebinski kot na ravni uprizoritvenih postopkov, z drugimi besedami: letošnji program, ki je oblikovan v pet programskih sklopov, omogoča vpogled v nekatera izmed najaktualnejših dogajanj na področju današnjega sodobnega plesa. Z gostoma – Jasmino Založnik in Rokom Vevarjem, članoma kuratorske ekipe – se je pogovarjala Saška Rakef. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Sep 2017 12:05:00 +0000 Mednarodni festival sodobnega plesa Cofestival Kljub opazno nižjim temperaturam ozračja, pa notranjo temperaturo marsikoga še vedno uravnavajo gledališka doživetja, ki so jih ustvarjalci z nami delili v zadnjem mesecu. Zato bomo danes najprej govorili o pripovedovalskem dogodku Čaj za pet, opijske ladje, ki ga je na festivalu Mladi levi izvedla Neja Tomšič, sama tudi avtorica dogodka, sicer pa vizualna umetnica. V KUD-u France Prešeren smo si konec avgusta ogledali tudi predstavo Sedmina, v avtorstvu in izvedbi glasbeno-gledališke skupine Fekete Seretlek in pod režijskim vodstvom Matije Solceta. Vabimo vas k poslušanju pogovorov z umetnikoma ter zvočnih odlomkov iz omenjenih scenskih dogodkov! foto: levo: Nada Žgank, desno: Jan Prpič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/12/OdodradoodraajzapetSedmina3563517.mp3 RTVSLO – Ars 1590 clean Kljub opazno nižjim temperaturam ozračja, pa notranjo temperaturo marsikoga še vedno uravnavajo gledališka doživetja, ki so jih ustvarjalci z nami delili v zadnjem mesecu. Zato bomo danes najprej govorili o pripovedovalskem dogodku Čaj za pet, opijske ladje, ki ga je na festivalu Mladi levi izvedla Neja Tomšič, sama tudi avtorica dogodka, sicer pa vizualna umetnica. V KUD-u France Prešeren smo si konec avgusta ogledali tudi predstavo Sedmina, v avtorstvu in izvedbi glasbeno-gledališke skupine Fekete Seretlek in pod režijskim vodstvom Matije Solceta. Vabimo vas k poslušanju pogovorov z umetnikoma ter zvočnih odlomkov iz omenjenih scenskih dogodkov! foto: levo: Nada Žgank, desno: Jan Prpič http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Sep 2017 12:35:00 +0000 Od odra do odra: Čaj za pet, Sedmina Vabimo vas k poslušanju glasbe letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti, Mitje Vrhovnika Smrekarja. Pred tem bomo slišali še Matejo Koležnik, Ivico Buljana in Janeza Pipana, njegove dolgoletne tesne sodelavce, naslove skladb pa bo povedal Mitja Vrhovnik Smrekar sam. Avtorica oddaje je Petra Tanko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič. foto: osebni arhiv http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/22/GledalikaglasbaMitjeVrhovnikaSmrekarja3542753.mp3 RTVSLO – Ars 2233 clean Vabimo vas k poslušanju glasbe letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti, Mitje Vrhovnika Smrekarja. Pred tem bomo slišali še Matejo Koležnik, Ivico Buljana in Janeza Pipana, njegove dolgoletne tesne sodelavce, naslove skladb pa bo povedal Mitja Vrhovnik Smrekar sam. Avtorica oddaje je Petra Tanko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič. foto: osebni arhiv http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 Aug 2017 12:45:00 +0000 Gledališka glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja V petek, 18. avgusta, se je začenja 20. festival Mladi levi. O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti festivala smo se pogovarjali z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker in Mojco Jug, umetniško in programsko vodjo Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, saj njuni profesionalni podobi izraža festival Mladi levi od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju! grafična podoba: Tanja Radež http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/08/20.festivalMladilevi3531139.mp3 RTVSLO – Ars 2141 clean V petek, 18. avgusta, se je začenja 20. festival Mladi levi. O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti festivala smo se pogovarjali z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker in Mojco Jug, umetniško in programsko vodjo Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, saj njuni profesionalni podobi izraža festival Mladi levi od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju! grafična podoba: Tanja Radež http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 Aug 2017 12:45:00 +0000 20. festival Mladi levi Maja letos smo obiskali Kubo in se v Havani srečali z ustvarjalci gledališča Argos, ki ga je pred dobrima dvema desetletjema ustanovil Carlos Celdrán. Dramatik, režiser in gledališki pedagog Carlos Celdrán je diplomiral na Višjem inštitutu za umetnost v Havani, danes pa velja za enega najuspešnejših sodobnih kubanskih gledaliških ustvarjalcev. Po intenzivnih ustvarjalnih dvajsetih letih dela v gledališču Argos, je Carlos Celdrán prejel tudi prestižno kubansko gledališko nagrado za svoje delo kot tudi za odmevno predstavo Deset milijonov. Alen Jelen se je po ogledu predstave, ki je bila pri občinstvu odlično sprejeta, z njo pa so kubanski gledališčniki gostovali tudi v Miamiju, New Yorku in španski Segoviji, pogovarjal za oddajo Oder s Carlosom Celdránom o njegovem delu in sodobnem kubanskem gledališču. V oddaji predstavljamo tudi krajše odlomke iz drame Deset milijonov v prevodu Andrej Rota, ki jih bodo interpretirali Nataša Barbara Gračner, Gregor Zorc in Nik Škrlec. foto: osebni arhiv http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/08/CARLOSCELDRANKUBANSKIDRAMATIKREISERINPEDAGOG3531149.mp3 RTVSLO – Ars 2606 clean Maja letos smo obiskali Kubo in se v Havani srečali z ustvarjalci gledališča Argos, ki ga je pred dobrima dvema desetletjema ustanovil Carlos Celdrán. Dramatik, režiser in gledališki pedagog Carlos Celdrán je diplomiral na Višjem inštitutu za umetnost v Havani, danes pa velja za enega najuspešnejših sodobnih kubanskih gledaliških ustvarjalcev. Po intenzivnih ustvarjalnih dvajsetih letih dela v gledališču Argos, je Carlos Celdrán prejel tudi prestižno kubansko gledališko nagrado za svoje delo kot tudi za odmevno predstavo Deset milijonov. Alen Jelen se je po ogledu predstave, ki je bila pri občinstvu odlično sprejeta, z njo pa so kubanski gledališčniki gostovali tudi v Miamiju, New Yorku in španski Segoviji, pogovarjal za oddajo Oder s Carlosom Celdránom o njegovem delu in sodobnem kubanskem gledališču. V oddaji predstavljamo tudi krajše odlomke iz drame Deset milijonov v prevodu Andrej Rota, ki jih bodo interpretirali Nataša Barbara Gračner, Gregor Zorc in Nik Škrlec. foto: osebni arhiv http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 Aug 2017 12:45:00 +0000 CARLOS CELDRAN, KUBANSKI DRAMATIK, REŽISER IN PEDAGOG V oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču, se Simona Kopinšek pogovarja s pesnico in igralko Katjo Gorečan. Katja Gorečan, rojena leta 1989, je na polje slovenske sodobne umetnosti vstopila kot študentka primerjalne književnosti, pred tem je končala izobraževanje za vzgojiteljico predšolskih otrok. Celjanka je danes vpisana na magistrski študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Po izidu odmevne pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane (Center za slovensko književnost, 2012), je Katja Gorečan zelo jasno nakazala preplet pesniškega jezika z dramskimi značilnostmi in tako Katja, z vsem bolj odmevnimi sodelovanji doma in v tujini, zadnja leta postaja ena opaznejših gledaliških mentoric za otroške delavnice na različnih festivalih. Med njimi je tudi redno sodelovanje na Festivalu Pranger. V pogovoru s Simono Kopinšek je Katja Gorečan odkrito spregovorila o izzivih, s katerimi se je seznanila doslej, v oddaji spregovori tudi o svojem gledališkem besedilu Neke noči nekje neke deklice umirajo. Kot dolgoletni kolegici v svetu književnosti, sta se Simona Kopinšek in Katja Gorečan tudi pred mikrofonom oddaje Oder, tikali. Vabimo vas k poslušanju! foto: Manca Suvajac http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/21/PesnicainigralkaKatjaGorean3518534.mp3 RTVSLO – Ars 1957 clean V oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču, se Simona Kopinšek pogovarja s pesnico in igralko Katjo Gorečan. Katja Gorečan, rojena leta 1989, je na polje slovenske sodobne umetnosti vstopila kot študentka primerjalne književnosti, pred tem je končala izobraževanje za vzgojiteljico predšolskih otrok. Celjanka je danes vpisana na magistrski študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Po izidu odmevne pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane (Center za slovensko književnost, 2012), je Katja Gorečan zelo jasno nakazala preplet pesniškega jezika z dramskimi značilnostmi in tako Katja, z vsem bolj odmevnimi sodelovanji doma in v tujini, zadnja leta postaja ena opaznejših gledaliških mentoric za otroške delavnice na različnih festivalih. Med njimi je tudi redno sodelovanje na Festivalu Pranger. V pogovoru s Simono Kopinšek je Katja Gorečan odkrito spregovorila o izzivih, s katerimi se je seznanila doslej, v oddaji spregovori tudi o svojem gledališkem besedilu Neke noči nekje neke deklice umirajo. Kot dolgoletni kolegici v svetu književnosti, sta se Simona Kopinšek in Katja Gorečan tudi pred mikrofonom oddaje Oder, tikali. Vabimo vas k poslušanju! foto: Manca Suvajac http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Jul 2017 12:45:00 +0000 Pesnica in igralka Katja Gorečan Ibsen International je mednarodna organizacija, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališkimi in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsna, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. Stoletja, širijo duh svetovljanstva in produkcije umetnosti na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/12/IbsenInternational3508387.mp3 RTVSLO – Ars 2454 clean Ibsen International je mednarodna organizacija, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališkimi in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsna, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. Stoletja, širijo duh svetovljanstva in produkcije umetnosti na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Jul 2017 12:45:00 +0000 Ibsen International Gašper Tič ni bil le igralec, bil je vsestranski in plodovit ustvarjalec. S svojim ustvarjanjem – igranem, pisanjem, režijo – je pustil neizbrisen pečat tako v gledališču, kot na filmu, televiziji in na radiu. Tisto, česar ni uspel povedati v svojih dveh dramskih besedilih, je kot pronicljiv, tenkočuten in kritičen spremljevalec družbe in predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije znal povedati jasno in naglas. Izgubili smo vrhunskega umetnika in duhovitega, čutečega človeka. O Gašperju Tiču v oddaji pripovedujejo režiser, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Mlakar, dramaturginja Ira Ratej in radijski režiser mag. Igor Likar. V oddaji smo uporabili posnetke iz našega radijskega in televizijskega arhiva – posnetke iz radijskih iger in literarnih oddaj ter oddaj o kulturi. Soustvarjalci oddaje so tonski mojster Nejc Zupančič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in avtor oddaje, režiser Alen Jelen. foto: Mimi Antolovič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/IGRALECKIJEUSTVARJALSVETLOBO-GAPERTI1973-20173502054.mp3 RTVSLO – Ars 1531 clean Gašper Tič ni bil le igralec, bil je vsestranski in plodovit ustvarjalec. S svojim ustvarjanjem – igranem, pisanjem, režijo – je pustil neizbrisen pečat tako v gledališču, kot na filmu, televiziji in na radiu. Tisto, česar ni uspel povedati v svojih dveh dramskih besedilih, je kot pronicljiv, tenkočuten in kritičen spremljevalec družbe in predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije znal povedati jasno in naglas. Izgubili smo vrhunskega umetnika in duhovitega, čutečega človeka. O Gašperju Tiču v oddaji pripovedujejo režiser, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Mlakar, dramaturginja Ira Ratej in radijski režiser mag. Igor Likar. V oddaji smo uporabili posnetke iz našega radijskega in televizijskega arhiva – posnetke iz radijskih iger in literarnih oddaj ter oddaj o kulturi. Soustvarjalci oddaje so tonski mojster Nejc Zupančič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in avtor oddaje, režiser Alen Jelen. foto: Mimi Antolovič http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Jul 2017 12:35:00 +0000 IGRALEC, KI JE USTVARJAL SVETLOBO - GAŠPER TIČ (1973 - 2017) Danes bomo – tako kot te dni v naravi – združevali letne čase, in sicer s spominom na preteklo in z napovedjo prihodnjega. Povezovalni člen je Matija Solce, iniciator in duša gledališča Teatro Matita, ki prireja Kavč festival in Plavajoči grad. Slednjega v sodelovanju z Društvom ljubiteljev gradu Snežnik. Kavč festival se je odvil v začetku februarja, na več prizoriščih, dnevnih sobah po Ljubljani in spomin nanj bomo obeležili z utrinkom iz lutkovne predstave Pulcinella, v izvedbi italijanskih lutkarice Eve Sotriffer in glasbenika Samirja Amata. Poletni festival je Plavajoči grad, ta se bo za tri dni, v začetku avgusta, zasidral na gradu Snežnik in v njegovi okolici. Več o tem pa v pogovoru z Matijo Solcetom. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Pulcinella, foto: Sunčan Stone http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/27/KavfestivalinPlavajoigrad20173495496.mp3 RTVSLO – Ars 1465 clean Danes bomo – tako kot te dni v naravi – združevali letne čase, in sicer s spominom na preteklo in z napovedjo prihodnjega. Povezovalni člen je Matija Solce, iniciator in duša gledališča Teatro Matita, ki prireja Kavč festival in Plavajoči grad. Slednjega v sodelovanju z Društvom ljubiteljev gradu Snežnik. Kavč festival se je odvil v začetku februarja, na več prizoriščih, dnevnih sobah po Ljubljani in spomin nanj bomo obeležili z utrinkom iz lutkovne predstave Pulcinella, v izvedbi italijanskih lutkarice Eve Sotriffer in glasbenika Samirja Amata. Poletni festival je Plavajoči grad, ta se bo za tri dni, v začetku avgusta, zasidral na gradu Snežnik in v njegovi okolici. Več o tem pa v pogovoru z Matijo Solcetom. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Pulcinella, foto: Sunčan Stone http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Jun 2017 12:35:00 +0000 Kavč festival in Plavajoči grad 2017 Na današnjem dramaturškem križišču smo se srečali s Petro Pogorevc, dramaturginjo in urednico zbirke Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Petra Pogorevc je diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis Dnevnik ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo Sodobnost pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo Stritarjevo nagrado. Kot novinarka je delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City. Leta 2000 je začela sodelovati z zavodom Maska Ljubljana, sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije Maska, od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 je skupaj z Bojano Kunst uredila zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti (zbirka Transformacije). Kot selektorica, članica žirij in vodja mednarodnih programov se je udeleževala festivalov Teden slovenske drame in Borštnikovo srečanje. Od leta 2007 je Petra Pogorevc zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji. V teatrološki zbirki Knjižnica MGL je v zadnjih desetih letih uredila preko dvajset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in drugih oblik scenskih umetnosti, med katerimi so izvirna in prevodna dela. Avtorsko soustvarila je zbornika besedil Drama, tekst, pisava (s Tomažem Toporišičem) in Maks, vezni igralec mesta (z Ingo Remeta). Za vodenje Knjižnice MGL ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016. Dramaturška križišča se bogatijo, vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Giodani http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/13/DramaturkakriiaPetraPogorevc3480472.mp3 RTVSLO – Ars 2348 clean Na današnjem dramaturškem križišču smo se srečali s Petro Pogorevc, dramaturginjo in urednico zbirke Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Petra Pogorevc je diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis Dnevnik ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo Sodobnost pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo Stritarjevo nagrado. Kot novinarka je delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City. Leta 2000 je začela sodelovati z zavodom Maska Ljubljana, sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije Maska, od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 je skupaj z Bojano Kunst uredila zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti (zbirka Transformacije). Kot selektorica, članica žirij in vodja mednarodnih programov se je udeleževala festivalov Teden slovenske drame in Borštnikovo srečanje. Od leta 2007 je Petra Pogorevc zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji. V teatrološki zbirki Knjižnica MGL je v zadnjih desetih letih uredila preko dvajset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in drugih oblik scenskih umetnosti, med katerimi so izvirna in prevodna dela. Avtorsko soustvarila je zbornika besedil Drama, tekst, pisava (s Tomažem Toporišičem) in Maks, vezni igralec mesta (z Ingo Remeta). Za vodenje Knjižnice MGL ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016. Dramaturška križišča se bogatijo, vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Giodani http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Jun 2017 12:45:00 +0000 Dramaturška križišča: Petra Pogorevc Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju pogovra, obogatenega s songi, nekaterimi samostojnimi, drugimi iz predstav! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/13/NebojaPopTasidramatikdramaturgreiserpesnik2.del3480486.mp3 RTVSLO – Ars 2477 clean Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju pogovra, obogatenega s songi, nekaterimi samostojnimi, drugimi iz predstav! http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Jun 2017 12:45:00 +0000 Nebojša Pop Tasić, dramatik, dramaturg, režiser, pesnik, 2.del Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/13/NebojaPopTasidramatikdramaturgreiserpesnik1.del3480485.mp3 RTVSLO – Ars 1487 clean Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 May 2017 12:45:00 +0000 Nebojša Pop Tasić, dramatik, dramaturg, režiser, pesnik, 1.del V slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor smo si ogledali predstavo Ljudožerci, ki jo je po besedilu Gregorja Strniše režiral Ivica Buljan. Kot pri mnogih Buljanovih predstavah zadnjega – skoraj – desetletja, je tudi tokrat pri oblikovanju prostora gledališke fikcije sodeloval duo son:DA*, natančneje: video podpisuje Toni Soprano, lučno oblikovanje: sonda4. To sta le dve od več različnih izpeljank iz besede son:DA*, pod katere imenom že skoraj dve desetletji delujeta vizualna umetnika Metka Golec in Miha Horvat. V gledališče sta vstopila po večletnem delu na področju raziskovanja in srečevanja različnih digitalnih tehnologij in vizualnih umetnosti. »Svet digitalnih tehnologij, elektronskih zvokov in podob se zdi naravno okolje son:DE*. Njuno delo kaže – ne na fascinacijo z neskončnimi možnostmi novih tehnologij, temveč prej kritično in ironično distanco do tovrstnih fascinacij. Nenehno multipliciranje novih tehnologij in njihovih učinkov se spreminja v hrup, prav tako kot dejanski prostor poplavljajo električne žice, kabli in kupi strojne opreme, ki je hip pred tem pomenila inovacijski preboj. Dela son:DE* so pogosto namenoma preprosta in zamejena, v njih pa so večkrat uporabljene osnove tehnične možnosti, kar poudarja njihov občutek »undergrounda««. Tako je pred leti zapisal Igor Zabel v reviji flash art; verjamem, da se bomo duu son:DA* še posvetili z drugih vidikov, v današnji oddaji pa poslušajmo o njunem delu v gledališču. Kot smo že povedali intenzivno sodelujeta z režiserjem Ivico Buljanom, prav tako sta sodelovala pri zadnjih štirih predstavah kolektiva Beton LTD., na področju sodobnega plesa s Snježano Premuš ter z drugimi sodobnimi scenskimi umetniki na institucionalni in zunajinstitucionalni sceni. Vabimo vas k poslušanju pogovora s članom dua, Mihom Horvatom! *Umetniški tandem son:DA je deloval med letoma 2000 in 20015; po tem avtorja Metka Golec in Miha Horvat sodelujeta z različnimi imeni: Toni Soprano, son:da4, son:da13,… iz predstav: Macbeth po Shakespearju (r: I. Buljan), Julija (r: S. Neškovič Peršin), Sapramiška (r: R. Waltl), foto: sonda3, Toni Soprano http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/23/sonDAPROSTORINVIZUALIJEVSCENSKIHUMETNOSTIH3451339.mp3 RTVSLO – Ars 2548 clean V slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor smo si ogledali predstavo Ljudožerci, ki jo je po besedilu Gregorja Strniše režiral Ivica Buljan. Kot pri mnogih Buljanovih predstavah zadnjega – skoraj – desetletja, je tudi tokrat pri oblikovanju prostora gledališke fikcije sodeloval duo son:DA*, natančneje: video podpisuje Toni Soprano, lučno oblikovanje: sonda4. To sta le dve od več različnih izpeljank iz besede son:DA*, pod katere imenom že skoraj dve desetletji delujeta vizualna umetnika Metka Golec in Miha Horvat. V gledališče sta vstopila po večletnem delu na področju raziskovanja in srečevanja različnih digitalnih tehnologij in vizualnih umetnosti. »Svet digitalnih tehnologij, elektronskih zvokov in podob se zdi naravno okolje son:DE*. Njuno delo kaže – ne na fascinacijo z neskončnimi možnostmi novih tehnologij, temveč prej kritično in ironično distanco do tovrstnih fascinacij. Nenehno multipliciranje novih tehnologij in njihovih učinkov se spreminja v hrup, prav tako kot dejanski prostor poplavljajo električne žice, kabli in kupi strojne opreme, ki je hip pred tem pomenila inovacijski preboj. Dela son:DE* so pogosto namenoma preprosta in zamejena, v njih pa so večkrat uporabljene osnove tehnične možnosti, kar poudarja njihov občutek »undergrounda««. Tako je pred leti zapisal Igor Zabel v reviji flash art; verjamem, da se bomo duu son:DA* še posvetili z drugih vidikov, v današnji oddaji pa poslušajmo o njunem delu v gledališču. Kot smo že povedali intenzivno sodelujeta z režiserjem Ivico Buljanom, prav tako sta sodelovala pri zadnjih štirih predstavah kolektiva Beton LTD., na področju sodobnega plesa s Snježano Premuš ter z drugimi sodobnimi scenskimi umetniki na institucionalni in zunajinstitucionalni sceni. Vabimo vas k poslušanju pogovora s članom dua, Mihom Horvatom! *Umetniški tandem son:DA je deloval med letoma 2000 in 20015; po tem avtorja Metka Golec in Miha Horvat sodelujeta z različnimi imeni: Toni Soprano, son:da4, son:da13,… iz predstav: Macbeth po Shakespearju (r: I. Buljan), Julija (r: S. Neškovič Peršin), Sapramiška (r: R. Waltl), foto: sonda3, Toni Soprano http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 May 2017 12:45:00 +0000 son:DA* PROSTOR IN VIZUALIJE V SCENSKIH UMETNOSTIH V prejšnji oddaji smo poslušali prvi del besedila Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa. V njem dr. Nenad Jelesijević razmišlja o manifestacijah nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, in jih beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik avtorja besedila ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavki za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije so zaznavni v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative, o čemer je bilo govora prejšnji teden, danes pa vas vabimo, da prisluhnete Jelesijevićevi obravnavi performansa drugič Simone Semenič. Simona Semenič: drugič, foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/15/NenadJelesijeviZevkizamajeinstitucijonemilikvutopijiperformansa2.del3440102.mp3 RTVSLO – Ars 1377 clean V prejšnji oddaji smo poslušali prvi del besedila Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa. V njem dr. Nenad Jelesijević razmišlja o manifestacijah nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, in jih beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik avtorja besedila ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavki za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije so zaznavni v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative, o čemer je bilo govora prejšnji teden, danes pa vas vabimo, da prisluhnete Jelesijevićevi obravnavi performansa drugič Simone Semenič. Simona Semenič: drugič, foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 May 2017 12:35:00 +0000 Nenad Jelesijević: Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa, 2. del Manifestacije nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik nas ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavke za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije smo zaznali v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative in drugič Simone Semenič. Tako svoje razmišljanje povzema dr. Nenad Jelesijević. Njegovo besedilo z naslovom Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa, ki je objavljeno v zadnji številki revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, bo v oddaji Oder na sporedu v dveh delih. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Generalka za generacijo, foto: marcandrea http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/09/NenadJelesijeviZevkizamajeinstitucijonemilikvutopijiperformansa1.del3433997.mp3 RTVSLO – Ars 2243 clean Manifestacije nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik nas ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavke za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije smo zaznali v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative in drugič Simone Semenič. Tako svoje razmišljanje povzema dr. Nenad Jelesijević. Njegovo besedilo z naslovom Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa, ki je objavljeno v zadnji številki revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, bo v oddaji Oder na sporedu v dveh delih. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Generalka za generacijo, foto: marcandrea http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 May 2017 12:45:00 +0000 Nenad Jelesijević: Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa, 1. del V oddaji Oder boste slišali prispevek pisatelja Mirka Javornika o potovanju mladih slovenskih gledališčnikov leta 1967 po Združenih državah Amerike. Javornik je po vojni kot priznani slovenski pisatelj zapustil domovino, živel nekaj časa v Trstu in nato odšel v ZDA, kjer je delal na zunanjem ministrstvu. Prispevek Obisk slovenskih igralcev v Združenih državah Amerike je bil objavljen v mesečniku Glasu SKA leta 1967. Oddajo je pripravil Andrej Rot, vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/08/MirkoJavornikObiskslovenskihigralcevvZDA3432223.mp3 RTVSLO – Ars 1509 clean V oddaji Oder boste slišali prispevek pisatelja Mirka Javornika o potovanju mladih slovenskih gledališčnikov leta 1967 po Združenih državah Amerike. Javornik je po vojni kot priznani slovenski pisatelj zapustil domovino, živel nekaj časa v Trstu in nato odšel v ZDA, kjer je delal na zunanjem ministrstvu. Prispevek Obisk slovenskih igralcev v Združenih državah Amerike je bil objavljen v mesečniku Glasu SKA leta 1967. Oddajo je pripravil Andrej Rot, vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 May 2017 12:40:00 +0000 Mirko Javornik: Obisk slovenskih igralcev v ZDA Vsako leto 21. marca svet obeležuje svetovni dan lutk. Tokratna oddaja Oder je nastala z mislijo na to vsakoletno obeležje te samosvoje in posebne uprizoritvene umetnosti in v osišče postavlja pogovor z lutkarjem in pedagogom Edijem Majaronom, nadvse pomembnim soustvarjalcem in tvorcem sodobne slovenske lutkovne umetnosti. Čeravno po izobrazbi akademski glasbenik, pa je dobršen del svoje poklicne poti posvetil prav lutkovni umetnosti in jo brez dvoma pomembno sooblikoval. Tudi z akademskim delom rednega profesorja za lutkarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Torej, vera v lutko, kot pravi naš sogovornik, tudi v tokratnem Odru. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/25/EdiMajaron-oslovenskemlutkarstvuverajdanesinjutri3421344.mp3 RTVSLO – Ars 2127 clean Vsako leto 21. marca svet obeležuje svetovni dan lutk. Tokratna oddaja Oder je nastala z mislijo na to vsakoletno obeležje te samosvoje in posebne uprizoritvene umetnosti in v osišče postavlja pogovor z lutkarjem in pedagogom Edijem Majaronom, nadvse pomembnim soustvarjalcem in tvorcem sodobne slovenske lutkovne umetnosti. Čeravno po izobrazbi akademski glasbenik, pa je dobršen del svoje poklicne poti posvetil prav lutkovni umetnosti in jo brez dvoma pomembno sooblikoval. Tudi z akademskim delom rednega profesorja za lutkarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Torej, vera v lutko, kot pravi naš sogovornik, tudi v tokratnem Odru. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Apr 2017 12:40:00 +0000 Edi Majaron - o slovenskem lutkarstvu včeraj, danes in jutri Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Postni čas je pravšnji, da izvemo kaj več o Škofjeloškem pasijonu. Zato smo v našem arhivu poiskali zanimivo pripoved prof. dr. Marka Marina o prvem ohranjenem slovenskem gledališkem besedilu, ki ga je Lovrenc Marušič, kapucin Oče Romuald uporabljal pri svojih pasijonskih procesijah v Škofji Loki. Pokojni prof. dr. Marko Marin je bil režiser, umetnosti zgodovinar in predstojnik katedre za gledališko zgodovino na AGRFT. Vrsto let je proučeval in si dolga leta prizadeval za uprizoritev pasijona. Razumel ga je kot izredno kompleksen dogodek, ki ga je težko uprizoriti, tudi zaradi razlik med srednjeveškim in sodobnim načinom mišljenja in razumevanja sveta. Profesorjevo predavanje o Škofjeloškem pasijonu smo posneli leta 1990. iz rokopisa o. Romualda http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/12/KOFJELOKIPASIJON3406429.mp3 RTVSLO – Ars 2247 clean Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Postni čas je pravšnji, da izvemo kaj več o Škofjeloškem pasijonu. Zato smo v našem arhivu poiskali zanimivo pripoved prof. dr. Marka Marina o prvem ohranjenem slovenskem gledališkem besedilu, ki ga je Lovrenc Marušič, kapucin Oče Romuald uporabljal pri svojih pasijonskih procesijah v Škofji Loki. Pokojni prof. dr. Marko Marin je bil režiser, umetnosti zgodovinar in predstojnik katedre za gledališko zgodovino na AGRFT. Vrsto let je proučeval in si dolga leta prizadeval za uprizoritev pasijona. Razumel ga je kot izredno kompleksen dogodek, ki ga je težko uprizoriti, tudi zaradi razlik med srednjeveškim in sodobnim načinom mišljenja in razumevanja sveta. Profesorjevo predavanje o Škofjeloškem pasijonu smo posneli leta 1990. iz rokopisa o. Romualda http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Apr 2017 12:40:00 +0000 ŠKOFJELOŠKI PASIJON Na programu 47. Tedna slovenske drame so tudi predstavitve dramskih besedil, nominiranih za nagrado Slavka Gruma, ki bo podeljena ob zaključku festivala. V Slovenskem gledališkem inštitutu se v dveh dneh z bralnimi uprizoritvami in pogovori o njih predstavljajo besedila Roka Sande, Vinka Möderndorferja, Simone Semenič, Roka Vilčnika Rokgre in Simone Hamer. O novih slovenskih dramskih tekstih, posebej tistih, ki so bili izbrani za kot najboljši, se Tadeja Krečič pogovarja z Matejo Pezdirc Bartol, predsednico žirije za Grumovo nagrado in nagrado mladega dramatika. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/04/Oder-nominirancitaGrumovonagrado3397494.mp3 RTVSLO – Ars 1875 clean Na programu 47. Tedna slovenske drame so tudi predstavitve dramskih besedil, nominiranih za nagrado Slavka Gruma, ki bo podeljena ob zaključku festivala. V Slovenskem gledališkem inštitutu se v dveh dneh z bralnimi uprizoritvami in pogovori o njih predstavljajo besedila Roka Sande, Vinka Möderndorferja, Simone Semenič, Roka Vilčnika Rokgre in Simone Hamer. O novih slovenskih dramskih tekstih, posebej tistih, ki so bili izbrani za kot najboljši, se Tadeja Krečič pogovarja z Matejo Pezdirc Bartol, predsednico žirije za Grumovo nagrado in nagrado mladega dramatika. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Apr 2017 12:40:00 +0000 Oder - nominiranci za Grumovo nagrado Neja Kos poklicno in ljubiteljsko deluje na področju plesa že štiri desetletja. V tem času je, s sodelavkami in sodelavci, zasnovala in utrdila mrežo pedagogov po vsej Sloveniji ter različne manifestacije sodobnoplesne umetnosti, ki še danes živijo z več-desetletno tradicijo. Poleg organizacijskega dela je ves čas skrbela tudi za sočasni dotok informacij in sicer z periodičnim tiskanim ter avdiovizualnim gradivom, na področju prakse pa s vabili mednarodno uveljavljenih plesnih ustvarjalcev in pedagogov v Slovenijo. Na pravkar sklenjeni Gibanici, 8. bienalu slovenske sodobne plesne umetnosti, je Neja Kos prejela Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo. V oddaji Oder se bomo z Nejo Kos pogovarjali o prizadevni poti, njenih sadovih, predvsem pa o predanosti sodobnoplesni umetnosti. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/21/NejaKos3381194.mp3 RTVSLO – Ars 2745 clean Neja Kos poklicno in ljubiteljsko deluje na področju plesa že štiri desetletja. V tem času je, s sodelavkami in sodelavci, zasnovala in utrdila mrežo pedagogov po vsej Sloveniji ter različne manifestacije sodobnoplesne umetnosti, ki še danes živijo z več-desetletno tradicijo. Poleg organizacijskega dela je ves čas skrbela tudi za sočasni dotok informacij in sicer z periodičnim tiskanim ter avdiovizualnim gradivom, na področju prakse pa s vabili mednarodno uveljavljenih plesnih ustvarjalcev in pedagogov v Slovenijo. Na pravkar sklenjeni Gibanici, 8. bienalu slovenske sodobne plesne umetnosti, je Neja Kos prejela Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo. V oddaji Oder se bomo z Nejo Kos pogovarjali o prizadevni poti, njenih sadovih, predvsem pa o predanosti sodobnoplesni umetnosti. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Mar 2017 13:30:00 +0000 Neja Kos V današnji oddaji bomo govorili o gledališču Glej v zadnjem desetletju minulega in prvem desetletju tega stoletja, in to skozi spomin na njegovo direktorico in producentko – po mnenju njenih tesnih sodelavcev – pa še mnogo več, Lidijo Jurjevec, ki se je pred dobrim mesecem poslovila. K pogovoru o skupnih poteh, ki so oblikovale gledališče Glej s tem pa se je spreminjala tudi slovenska gledališka pokrajina omenjenega časa, smo povabili Nevenko Koprivšek, ki je bila v tem času umetniška vodja, Marka Miladinoviča, člana skupine Grapefruit, ki je sredi 90ih zaživela v Gleju in naglo in uspešno prodrla na domačo gledališko sceno in Simono Semenič, dramaturginjo in pisateljico, ki je s projektom PreGlej utrla pot mladim dramskim avtoricam in avtorjem. Pogovora se ni mogel udeležiti Sebastijan Horvat, katerega kratko pripoved o času, ko je ustvarjal v Gleju, bomo slišali na posnetku. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/09/VspominLdijiJurjevec3366749.mp3 RTVSLO – Ars 2278 clean V današnji oddaji bomo govorili o gledališču Glej v zadnjem desetletju minulega in prvem desetletju tega stoletja, in to skozi spomin na njegovo direktorico in producentko – po mnenju njenih tesnih sodelavcev – pa še mnogo več, Lidijo Jurjevec, ki se je pred dobrim mesecem poslovila. K pogovoru o skupnih poteh, ki so oblikovale gledališče Glej s tem pa se je spreminjala tudi slovenska gledališka pokrajina omenjenega časa, smo povabili Nevenko Koprivšek, ki je bila v tem času umetniška vodja, Marka Miladinoviča, člana skupine Grapefruit, ki je sredi 90ih zaživela v Gleju in naglo in uspešno prodrla na domačo gledališko sceno in Simono Semenič, dramaturginjo in pisateljico, ki je s projektom PreGlej utrla pot mladim dramskim avtoricam in avtorjem. Pogovora se ni mogel udeležiti Sebastijan Horvat, katerega kratko pripoved o času, ko je ustvarjal v Gleju, bomo slišali na posnetku. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 7 Mar 2017 13:45:00 +0000 V spomin Ldiji Jurjevec Magdalena Reiter je koreografinja in plesalka, rojena na Poljskem, od leta 2002 pa živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je na Državni baletni šoli v Gdansku in na P.A.R.T.S. (Performing Arts Research and Training Studios) v Bruslju. Ustvarila je mnoga avtorska dela, je plesna pedagoginja, plesala je že v mnogih plesnih predstavah, pri plesnih, gledaliških in filmskih predstavah pa je sodelovala tudi kot koreografinja. Sodeluje s številnimi umetniki in skupinami, med drugimi z Janezom Burgerjem, Matejo Koležnik, flamsko skupino De Tijd, Skaagen, Flamsko Opero, Matjažem Bergerjem, Jašo Kocelijem. Njene predstave so bile uprizorjene v Sloveniji, in gostovale tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Angliji, Bosni in Hercegovini, Albaniji, na Poljskem, Nizozemskem, Finskem, Češkem in na Hrvaškem. Deluje tudi kot pedagoginja in mentorica doma in v tujini, je pobudnica in umetniški vodja Vibre - mednarodnih poletnih plesnih delavnic v Ljubljani. Madgalena Reiter je prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo predstavo na festivalu Gibanica, nagrado za najboljšo predstavo na festivalu Teaterfest v Sarajevu, oboje 2005, ter kolektivno nagrado kritikov in teatrologov Slovenije za koreografijo v predstavi Rose Bernd v režiji Mateje Koležnik na Borštnikovem srečanju 2016. V četrtek se bo v Plesnem teatru Ljubljana predstavila z novim solom, z naslovom Bližnji plani. Da bi se že pred tem srečali z nekaterimi prvinami njenega plesnega ustvarjanja, smo pripravili tale pogovor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Luka Kaše http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/28/KOREOGRAFINJAINPLESALKAMADGALENAREITER3348917.mp3 RTVSLO – Ars 1405 clean Magdalena Reiter je koreografinja in plesalka, rojena na Poljskem, od leta 2002 pa živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je na Državni baletni šoli v Gdansku in na P.A.R.T.S. (Performing Arts Research and Training Studios) v Bruslju. Ustvarila je mnoga avtorska dela, je plesna pedagoginja, plesala je že v mnogih plesnih predstavah, pri plesnih, gledaliških in filmskih predstavah pa je sodelovala tudi kot koreografinja. Sodeluje s številnimi umetniki in skupinami, med drugimi z Janezom Burgerjem, Matejo Koležnik, flamsko skupino De Tijd, Skaagen, Flamsko Opero, Matjažem Bergerjem, Jašo Kocelijem. Njene predstave so bile uprizorjene v Sloveniji, in gostovale tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Angliji, Bosni in Hercegovini, Albaniji, na Poljskem, Nizozemskem, Finskem, Češkem in na Hrvaškem. Deluje tudi kot pedagoginja in mentorica doma in v tujini, je pobudnica in umetniški vodja Vibre - mednarodnih poletnih plesnih delavnic v Ljubljani. Madgalena Reiter je prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo predstavo na festivalu Gibanica, nagrado za najboljšo predstavo na festivalu Teaterfest v Sarajevu, oboje 2005, ter kolektivno nagrado kritikov in teatrologov Slovenije za koreografijo v predstavi Rose Bernd v režiji Mateje Koležnik na Borštnikovem srečanju 2016. V četrtek se bo v Plesnem teatru Ljubljana predstavila z novim solom, z naslovom Bližnji plani. Da bi se že pred tem srečali z nekaterimi prvinami njenega plesnega ustvarjanja, smo pripravili tale pogovor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Luka Kaše http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Feb 2017 13:40:00 +0000 KOREOGRAFINJA IN PLESALKA MADGALENA REITER Irena Tomažin je izjemna performerka, njeno področje zanimanja in raziskovanja je predvsem glas, njegove izrazne in bivanjske razsežnosti. Ko jo gledamo na odru se nam zdi, da njeno telo poganja prav glas. Njen nastop na prireditvi Zvočiti, ki je potekala v okviru praznovanja rojstnega dne umetnosti, 17.januarja v Kinu Šiška, nas je spodbudil k objavi besedila, v katerem se ukvarja z različnimi ravnmi, preko katerih nas glas lahko nagovori. Bolj ali manj izhaja iz izkušenj lastnega dela z glasom in gibom, dela, ki ga je spoznala skozi delavnice in procese gledaliških predstav z različnimi umetniki ter preko študija filozofije, kjer je diplomirala iz teme glasu. Skozi besedilo se prelivajo zvočni posnetki iz zgoraj omenjenega nastopa Irene Tomažin. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Gannushkin http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/21/IRENATOMAINGOVORICEGLASU3340024.mp3 RTVSLO – Ars 2111 clean Irena Tomažin je izjemna performerka, njeno področje zanimanja in raziskovanja je predvsem glas, njegove izrazne in bivanjske razsežnosti. Ko jo gledamo na odru se nam zdi, da njeno telo poganja prav glas. Njen nastop na prireditvi Zvočiti, ki je potekala v okviru praznovanja rojstnega dne umetnosti, 17.januarja v Kinu Šiška, nas je spodbudil k objavi besedila, v katerem se ukvarja z različnimi ravnmi, preko katerih nas glas lahko nagovori. Bolj ali manj izhaja iz izkušenj lastnega dela z glasom in gibom, dela, ki ga je spoznala skozi delavnice in procese gledaliških predstav z različnimi umetniki ter preko študija filozofije, kjer je diplomirala iz teme glasu. Skozi besedilo se prelivajo zvočni posnetki iz zgoraj omenjenega nastopa Irene Tomažin. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Gannushkin http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Feb 2017 13:40:00 +0000 IRENA TOMAŽIN: GOVORICE GLASU 13. februarja je minilo 100. let od rojstva režiserja, igralca in gledališkega pedagoga Jožeta Babiča. V oddaji Oder bo prof. Jože Faganel, dolgoletni lektor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, obudil spomine na Jožeta Babiča. Bolj kot o njunem plodnem več letnem sodelovanju pri številnih uprizoritvah, bo beseda tekla o Jožetu Babiču kot kolegu in prijatelju. Pogovr je pripravil in vodil Alen Jelen. foto: arhiv SNG Nova Gorica http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/20/JoeBabi100letrojstva3338197.mp3 RTVSLO – Ars 2901 clean 13. februarja je minilo 100. let od rojstva režiserja, igralca in gledališkega pedagoga Jožeta Babiča. V oddaji Oder bo prof. Jože Faganel, dolgoletni lektor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, obudil spomine na Jožeta Babiča. Bolj kot o njunem plodnem več letnem sodelovanju pri številnih uprizoritvah, bo beseda tekla o Jožetu Babiču kot kolegu in prijatelju. Pogovr je pripravil in vodil Alen Jelen. foto: arhiv SNG Nova Gorica http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Feb 2017 13:45:00 +0000 Jože Babič, 100 let rojstva Različne odre, torej prizorišča sodobnih scenskih-in-več umetnosti bomo v tokratni oddaji iskali. Za to iskanje smo izbrali poseben ključ, ki nosi naslov "sub-kulturni kavč festival". Umetniški in organizacijski vodja Mitja Solce, lutkovni in glasbeni umetnik ter predavatelj na praši akademiji DAMU, bo predstavil festival in nastopajoče, ki bodo festival v ljubljanskih stanovanjih, s približno šestdesetimi različnimi scenskimi, glasbenimi in glasbeno-scenskimi dogodki, oblikovali med 4. in 8. februarjem. Vabimo vas, da se nam pridružite! fotografija iz predstave Oetzi, lutkovne umetnice, ki sodeluje na Kavč Festivalu, Eve Sotriffer http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/31/KavFestival3317479.mp3 RTVSLO – Ars 1992 clean Različne odre, torej prizorišča sodobnih scenskih-in-več umetnosti bomo v tokratni oddaji iskali. Za to iskanje smo izbrali poseben ključ, ki nosi naslov "sub-kulturni kavč festival". Umetniški in organizacijski vodja Mitja Solce, lutkovni in glasbeni umetnik ter predavatelj na praši akademiji DAMU, bo predstavil festival in nastopajoče, ki bodo festival v ljubljanskih stanovanjih, s približno šestdesetimi različnimi scenskimi, glasbenimi in glasbeno-scenskimi dogodki, oblikovali med 4. in 8. februarjem. Vabimo vas, da se nam pridružite! fotografija iz predstave Oetzi, lutkovne umetnice, ki sodeluje na Kavč Festivalu, Eve Sotriffer http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Jan 2017 13:45:00 +0000 Kavč Festival Alain Platel je flamski koreograf zrele generacije, ki je s svojo skupino les ballets c de la b poznan po vsem svetu. Njegovo poetiko opisujejo svobodne, a natančno premišljene in vrhunsko izvedene oblike giba ter pretočnost med odrskimi zvrstmi besednega, plesnega, gibalnega, večkrat tudi vizualnega gledališča, vselej z močnim in sugestivnim zvokovnim ali glasbenim elementom. Vse to se povezuje s temami človekove eksistence in antropološkim pogledom na širši in trenutni časovni okvir, ki ga zajema v posamičnem delu. S svojim najnovejšim delom: ne spati, organizirani kaos, je pretekli konec tedna s skupino gostoval na Dunaju, predstava je nastala v okviru Ruhr trienala 2016. V oddaji Oder bomo spregovorili o predstavi, ki smo si jo ogledali ter ponovili pogovor z Alainom Platelom, ki je nastal poleti 2014, prav tako med gostovanjem na Dunaju. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave ne spati (organzirani kaos), foto: Chris Van der Burght http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/26/AlainPlatelnespatiorganiziranikaos3311739.mp3 RTVSLO – Ars 1896 clean Alain Platel je flamski koreograf zrele generacije, ki je s svojo skupino les ballets c de la b poznan po vsem svetu. Njegovo poetiko opisujejo svobodne, a natančno premišljene in vrhunsko izvedene oblike giba ter pretočnost med odrskimi zvrstmi besednega, plesnega, gibalnega, večkrat tudi vizualnega gledališča, vselej z močnim in sugestivnim zvokovnim ali glasbenim elementom. Vse to se povezuje s temami človekove eksistence in antropološkim pogledom na širši in trenutni časovni okvir, ki ga zajema v posamičnem delu. S svojim najnovejšim delom: ne spati, organizirani kaos, je pretekli konec tedna s skupino gostoval na Dunaju, predstava je nastala v okviru Ruhr trienala 2016. V oddaji Oder bomo spregovorili o predstavi, ki smo si jo ogledali ter ponovili pogovor z Alainom Platelom, ki je nastal poleti 2014, prav tako med gostovanjem na Dunaju. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave ne spati (organzirani kaos), foto: Chris Van der Burght http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Jan 2017 13:30:00 +0000 Alain Platel: ne spati (organizirani kaos) V okviru 51. Borštnikovega srečanja je potekal simpozij na temo slovenske radijske igre. Poleg ustvarjalcev, ki so tesno povezani z Radiem Slovenija, s katerimi smo se v oddaji Oder že pogovarjali, sta se predstavila tudi neodvisna ustvarjalca Irena Pivka in Brane Zorman, ki v polje sodobne umetnosti umeščata tudi zvočno umetnost, ki je, če to umetnostno zvrst razumemo nekoliko širše, na več ravneh blizu radijski igri. Pred leti sta ustanovila zavod Cona, ki, kot piše na spletni strani: kreira in promovira sodobna umetniška dela v povezavi z družbo, tehnologijo, prostorom in zvokom. V Odru, oddaji o sočasnem gledališču, bosta spregovorila o razumevanju zvoka v povezavi s prostorom in časom ter okolja in pristope, ki oblikujejo poetiko njunih zvočnih del. Vabimo vas k poslušanju! foto: radioCona v projektu Reveil, angleške umetniške organizacije soundCamp, pri celodnevdnem oddajanju, ki zvezno od mikrofona do mikrofona ob jutranjem svitu potuje po celotni zemeljski obli. radioCona in KSEVT, Vitanje, 2. In 3. maj 2015, foto: www.radiocona.si http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/17/radioCona3301502.mp3 RTVSLO – Ars 2415 clean V okviru 51. Borštnikovega srečanja je potekal simpozij na temo slovenske radijske igre. Poleg ustvarjalcev, ki so tesno povezani z Radiem Slovenija, s katerimi smo se v oddaji Oder že pogovarjali, sta se predstavila tudi neodvisna ustvarjalca Irena Pivka in Brane Zorman, ki v polje sodobne umetnosti umeščata tudi zvočno umetnost, ki je, če to umetnostno zvrst razumemo nekoliko širše, na več ravneh blizu radijski igri. Pred leti sta ustanovila zavod Cona, ki, kot piše na spletni strani: kreira in promovira sodobna umetniška dela v povezavi z družbo, tehnologijo, prostorom in zvokom. V Odru, oddaji o sočasnem gledališču, bosta spregovorila o razumevanju zvoka v povezavi s prostorom in časom ter okolja in pristope, ki oblikujejo poetiko njunih zvočnih del. Vabimo vas k poslušanju! foto: radioCona v projektu Reveil, angleške umetniške organizacije soundCamp, pri celodnevdnem oddajanju, ki zvezno od mikrofona do mikrofona ob jutranjem svitu potuje po celotni zemeljski obli. radioCona in KSEVT, Vitanje, 2. In 3. maj 2015, foto: www.radiocona.si http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Jan 2017 13:45:00 +0000 radioCona Besedilo O Brechtu in njegovi sodelavki Elisabeth Hauptmann, je Darko Suvin napisal leta 1998 in je objavljeno v knjigi Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma, ki smo jo z avtorjem Darkom Suvinom, svetovno priznanim brechtologom in Aldom Milohnićem predstavili prejšnji teden. Suvin se v eseju nanaša na knjigo Ni mi bilo mar za moj delež, delo Elisabeth Hauptmann z Brechtom, ki jo je leta 1997 napisala Sabine Kebir, nemška pisateljica, esejistka, literarna zgodovinarka in politologinja. Suvin pravi, da je v knjigi prikaz dela Elisabeth Hauptmann, „ki je zanesljiv in tako izčrpen, kot pa vsem sodeč dopuščajo dokumenti, ki so trenutno dostopni. Čeprav Sabine Kebir popisuje in komentira tudi življenjsko pot Elisabeth Hauptmann in navaja veliko pomembnih postranskih in zanimivih podrobnosti, je iz podnaslova razvidno, da se knjiga osredotoča na osebne in politične značilnostni njenega sodelovanja z Brechtom. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/14/DarkoSuvinOBrechtuinnjegovisodelavkiElisabethHauptmann3332252.mp3 RTVSLO – Ars 2356 clean Besedilo O Brechtu in njegovi sodelavki Elisabeth Hauptmann, je Darko Suvin napisal leta 1998 in je objavljeno v knjigi Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma, ki smo jo z avtorjem Darkom Suvinom, svetovno priznanim brechtologom in Aldom Milohnićem predstavili prejšnji teden. Suvin se v eseju nanaša na knjigo Ni mi bilo mar za moj delež, delo Elisabeth Hauptmann z Brechtom, ki jo je leta 1997 napisala Sabine Kebir, nemška pisateljica, esejistka, literarna zgodovinarka in politologinja. Suvin pravi, da je v knjigi prikaz dela Elisabeth Hauptmann, „ki je zanesljiv in tako izčrpen, kot pa vsem sodeč dopuščajo dokumenti, ki so trenutno dostopni. Čeprav Sabine Kebir popisuje in komentira tudi življenjsko pot Elisabeth Hauptmann in navaja veliko pomembnih postranskih in zanimivih podrobnosti, je iz podnaslova razvidno, da se knjiga osredotoča na osebne in politične značilnostni njenega sodelovanja z Brechtom. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 Jan 2017 13:35:00 +0000 Darko Suvin: O Brechtu in njegovi sodelavki Elisabeth Hauptmann Na začetku jeseni je pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšel izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu, ki jih je od zgodnjih 60.ih do 90.ih let preteklega stoletja napisal Darko Suvin, hrvaški akademik in svetovno priznani brechtolog. V uvodu k tej izdaji avtor poudari, da Brecht ni bil le dramatik in avtor pomembnih teoretskih spisov o gledališču, temveč tudi ali predvsem eden največjih pesnikov svojega časa. »Vse, kar je napisal,« pravi Suvin, »je imelo jasno poetsko obzorje in je podajalo nepričakovano ustvarjalno videnje bogate, toda begajoče in naposled krvave resničnosti človeških odnosov v njegovi – in moji – dobi, ki ga je tudi teoretsko povzel kot 'potujitveni učinek ali postopek, s katerim nas umetniško delo pripravi do tega, da pogledamo na svet okoli sebe s svežimi očmi, trezno in natančno.« Knjigo Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je uredil Aldo Milohnić, ki smo ga povabili v studio, krater pogovor pa smo na predstavitvi posneli tudi z Darkom Suvinom. Vabimo vas k poslušanju! Aldo Milohnić, foto: Borut Kranjc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/29/BertoltBrecht1898-1956DarkoSuvinAldoMilohni3281092.mp3 RTVSLO – Ars 1940 clean Na začetku jeseni je pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšel izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu, ki jih je od zgodnjih 60.ih do 90.ih let preteklega stoletja napisal Darko Suvin, hrvaški akademik in svetovno priznani brechtolog. V uvodu k tej izdaji avtor poudari, da Brecht ni bil le dramatik in avtor pomembnih teoretskih spisov o gledališču, temveč tudi ali predvsem eden največjih pesnikov svojega časa. »Vse, kar je napisal,« pravi Suvin, »je imelo jasno poetsko obzorje in je podajalo nepričakovano ustvarjalno videnje bogate, toda begajoče in naposled krvave resničnosti človeških odnosov v njegovi – in moji – dobi, ki ga je tudi teoretsko povzel kot 'potujitveni učinek ali postopek, s katerim nas umetniško delo pripravi do tega, da pogledamo na svet okoli sebe s svežimi očmi, trezno in natančno.« Knjigo Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je uredil Aldo Milohnić, ki smo ga povabili v studio, krater pogovor pa smo na predstavitvi posneli tudi z Darkom Suvinom. Vabimo vas k poslušanju! Aldo Milohnić, foto: Borut Kranjc http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Dec 2016 13:40:00 +0000 Bertolt Brecht, 1898 - 1956, Darko Suvin, Aldo Milohnić Plesni ansambel EnKnapGroup je letos prikazal dve novi sodobnoplesni deli. Prva premiera, diptih z naslovom Zamah na robu, je bila sredi maja, druga, Zasledovalci sreče, pa pred dobrim tednom dni. Slednje si žal še nismo ogledali, ker pa se v četrtek obeta ponovitev predstave Zamah na robu, bomo danes spregovorili o njej. Za začetek nekaj podatkov, v nadaljevanju oddaje pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru s koreografskim parom Guy Nader in Maria Campos, ki sta ustvarila prvi del diptiha Zamah na robu, koreografijo z naslovom Loop de loop. iz predstave Zamah na robu, foto: Andrej Lamut http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/15/EnKnapGroupZamahnarobu3265732.mp3 RTVSLO – Ars 921 clean Plesni ansambel EnKnapGroup je letos prikazal dve novi sodobnoplesni deli. Prva premiera, diptih z naslovom Zamah na robu, je bila sredi maja, druga, Zasledovalci sreče, pa pred dobrim tednom dni. Slednje si žal še nismo ogledali, ker pa se v četrtek obeta ponovitev predstave Zamah na robu, bomo danes spregovorili o njej. Za začetek nekaj podatkov, v nadaljevanju oddaje pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru s koreografskim parom Guy Nader in Maria Campos, ki sta ustvarila prvi del diptiha Zamah na robu, koreografijo z naslovom Loop de loop. iz predstave Zamah na robu, foto: Andrej Lamut http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Dec 2016 13:45:00 +0000 EnKnapGroup: Zamah na robu RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. sl Tue, 19 Mar 2019 13:05:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 19 Mar 2019 13:05:00 +0000 Oder