<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/petek_brez_pravila.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. </description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/petekbrezpravila/</link>
        <title>Petek brez pravila</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251155/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>8 radijskih postaj, lastna sinhronizacija risank in produkcija pravljic za lahko noč ter radijskih iger, dva orkestra, otroški in mladinski pevski zbor, digitalizacija in trajna elektronska hramba zvočnega in avdiovizualnega gradiva - 430 tisoč radijskih vsebin, 270 tisoč televizijskih vsebin in prek milijon skladb. Skupaj 120 ton gradiva, od tega je 20 tisoč kilometrov filmskega traku. Skrb za slovenski jezik in Govorni pomočnik, teletekst, več kot 200 oddajniških lokacij, vsebine, dostopne vsem, kar ni dodatek vsebini, temveč del javnega medija. Tudi to je RTV. </description>
        <enclosure length="30087168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/09/TuditoRA_SLO_LJT_11255090_22303600.mp3"></enclosure>
        <guid>175255583</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>940</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>8 radijskih postaj, lastna sinhronizacija risank in produkcija pravljic za lahko noč ter radijskih iger, dva orkestra, otroški in mladinski pevski zbor, digitalizacija in trajna elektronska hramba zvočnega in avdiovizualnega gradiva - 430 tisoč radijskih vsebin, 270 tisoč televizijskih vsebin in prek milijon skladb. Skupaj 120 ton gradiva, od tega je 20 tisoč kilometrov filmskega traku. Skrb za slovenski jezik in Govorni pomočnik, teletekst, več kot 200 oddajniških lokacij, vsebine, dostopne vsem, kar ni dodatek vsebini, temveč del javnega medija. Tudi to je RTV. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255583</link>
        <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi to je RTV</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako se spreti, ne da bi se sprli? Spori so del naših odnosov, vendar se jih pogosto trudimo čim prej ustaviti, pomesti pod preprogo ali pa preprosto popustiti, samo da bi bil mir. V tokratnem Petku brez pravila na mednarodni dan nenasilja preverjamo, ali se je mogoče naučiti tudi bolj konstruktivnega prepiranja. Sogovornik: Marko Iršič iz zavoda RAKMO, Centra za mediacijo in obvladovanje konfliktov.</description>
        <enclosure length="24990720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/02/NesekrRA_SLO_LJT_11170858_22210040.mp3"></enclosure>
        <guid>175253850</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>780</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako se spreti, ne da bi se sprli? Spori so del naših odnosov, vendar se jih pogosto trudimo čim prej ustaviti, pomesti pod preprogo ali pa preprosto popustiti, samo da bi bil mir. V tokratnem Petku brez pravila na mednarodni dan nenasilja preverjamo, ali se je mogoče naučiti tudi bolj konstruktivnega prepiranja. Sogovornik: Marko Iršič iz zavoda RAKMO, Centra za mediacijo in obvladovanje konfliktov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175253850</link>
        <pubDate> Fri, 02 Oct 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ne se kregat! Ali pač?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutro po velikem simfoničnem poklonu Bojanu Adamiču, Jožetu Privšku, Mojmirju Sepetu in Juretu Robežniku se s Patrikom Greblom vračamo v Gallusovo dvorano. Dirigent in aranžer predstavlja manj znane simfonične in ritmosimfonične bisere četverice, njihove značilne glasbene podpise ter dragocena dela, ki jih hranijo arhivi RTV Slovenija. </description>
        <enclosure length="27181824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/25/JutranjiRA_SLO_LJT_11087044_22116460.mp3"></enclosure>
        <guid>175252089</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>849</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutro po velikem simfoničnem poklonu Bojanu Adamiču, Jožetu Privšku, Mojmirju Sepetu in Juretu Robežniku se s Patrikom Greblom vračamo v Gallusovo dvorano. Dirigent in aranžer predstavlja manj znane simfonične in ritmosimfonične bisere četverice, njihove značilne glasbene podpise ter dragocena dela, ki jih hranijo arhivi RTV Slovenija. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175252089</link>
        <pubDate> Fri, 25 Sep 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Jutranji poklon velikanom zlatih let: Adamič, Privšek, Sepe, Robežnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj bi naredili, če bi morali za hrano vsak dan prehoditi 20, 30, morda celo 50 kilometrov? In če bi bilo vaše preživetje odvisno od tega, kako dobro sodelujete z drugimi v vaši družini? Za živali, ki jo bomo spoznali še pred sedmo uro, to ni nič nenavadnega. To so volkovi. Kako si delijo prostor, koliko jih je v enem tropu in podobno – brez pravljic. Volkovi so namreč najprej zelo plašni in šele nato plenilci – človeku se praviloma raje umaknejo, kot da bi se mu približali. Sogovornik: Tomaž Skrbinšek, biolog, ekolog in naravovarstvenik z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="21709056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/18/VolkoviRA_SLO_LJT_10995922_22015063.mp3"></enclosure>
        <guid>175250331</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>678</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj bi naredili, če bi morali za hrano vsak dan prehoditi 20, 30, morda celo 50 kilometrov? In če bi bilo vaše preživetje odvisno od tega, kako dobro sodelujete z drugimi v vaši družini? Za živali, ki jo bomo spoznali še pred sedmo uro, to ni nič nenavadnega. To so volkovi. Kako si delijo prostor, koliko jih je v enem tropu in podobno – brez pravljic. Volkovi so namreč najprej zelo plašni in šele nato plenilci – človeku se praviloma raje umaknejo, kot da bi se mu približali. Sogovornik: Tomaž Skrbinšek, biolog, ekolog in naravovarstvenik z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175250331</link>
        <pubDate> Fri, 18 Sep 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Volkovi v Sloveniji: Človeška pravila morajo obstajati, če jih želimo zaščititi</title>
      </item>
      <item>
        <description>11. september 2001 je dan, ki se ga mnogi še danes zelo dobro spominjajo. Kaj so tistega jutra videli, slišali in občutili ljudje v New Yorku? In kako se je mesto spremenilo v dneh, tednih in letih po napadih? V tokratnem Petku brez pravila o 11. septembru govori Robi Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije. Tam je bil tudi pred 25 leti.</description>
        <enclosure length="21271296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/11/11.septRA_SLO_LJT_10912584_21921124.mp3"></enclosure>
        <guid>175248648</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>664</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>11. september 2001 je dan, ki se ga mnogi še danes zelo dobro spominjajo. Kaj so tistega jutra videli, slišali in občutili ljudje v New Yorku? In kako se je mesto spremenilo v dneh, tednih in letih po napadih? V tokratnem Petku brez pravila o 11. septembru govori Robi Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije. Tam je bil tudi pred 25 leti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175248648</link>
        <pubDate> Fri, 11 Sep 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>11. september 2001: Vsak ima svojo zgodbo, kje je bil tisti dan </title>
      </item>
      <item>
        <description>V torek je približno 275 tisoč učencev in dijakov sedlo v šolske klopi, mnogi med njimi prvič. Sicer je 1. september tudi prvi šolski dan za več kot 25 tisoč učiteljev in učiteljic. Tokratni Petek brez pravila namenjamo njim – ali kljub odraslosti ostane občutek vznemirljivosti, pričakovanj, novega začetka, čeprav so učitelji »v šoli« še pred septembrom. Kako potekajo priprave, kakšno je dogajanje v ozadju, preden se ponovno zasliši šolski zvonec? Gostja oddaje je Mojca Volkar Trobevšek, učiteljica slovenskega jezika na Osnovni šoli Stranje in tudi učiteljica leta 2026. </description>
        <enclosure length="18902016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/04/NemogoRA_SLO_LJT_10830393_21829069.mp3"></enclosure>
        <guid>175246960</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V torek je približno 275 tisoč učencev in dijakov sedlo v šolske klopi, mnogi med njimi prvič. Sicer je 1. september tudi prvi šolski dan za več kot 25 tisoč učiteljev in učiteljic. Tokratni Petek brez pravila namenjamo njim – ali kljub odraslosti ostane občutek vznemirljivosti, pričakovanj, novega začetka, čeprav so učitelji »v šoli« še pred septembrom. Kako potekajo priprave, kakšno je dogajanje v ozadju, preden se ponovno zasliši šolski zvonec? Gostja oddaje je Mojca Volkar Trobevšek, učiteljica slovenskega jezika na Osnovni šoli Stranje in tudi učiteljica leta 2026. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175246960</link>
        <pubDate> Fri, 04 Sep 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Nemogoče je poučevati, če tudi sam nisi v procesu učenja&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>130 let je letos stara Triglavska koča na Kredarici, ki je skozi desetletja postala nepogrešljiva postaja pod Triglavom. Zgodba o njenem nastanku pa je povezana tudi z Jakobom Aljažem, Aljaževim stolpom, narodnim ponosom in prvimi fotografi, ki so v 19. stoletju s težko opremo in steklenimi ploščami prihajali na Triglav. O prvih fotografijah, zgodbah, ki se skrivajo za njimi, in tudi o nekaterih še vedno nepojasnjenih podrobnostih bo v današnjem Petku brez pravila govoril arheolog, profesor, raziskovalec in urednik dr. Dragan Božič.</description>
        <enclosure length="20516352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/31/NaotvorRA_SLO_LJT_10775829_21767793.mp3"></enclosure>
        <guid>175245959</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>130 let je letos stara Triglavska koča na Kredarici, ki je skozi desetletja postala nepogrešljiva postaja pod Triglavom. Zgodba o njenem nastanku pa je povezana tudi z Jakobom Aljažem, Aljaževim stolpom, narodnim ponosom in prvimi fotografi, ki so v 19. stoletju s težko opremo in steklenimi ploščami prihajali na Triglav. O prvih fotografijah, zgodbah, ki se skrivajo za njimi, in tudi o nekaterih še vedno nepojasnjenih podrobnostih bo v današnjem Petku brez pravila govoril arheolog, profesor, raziskovalec in urednik dr. Dragan Božič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175245959</link>
        <pubDate> Fri, 28 Aug 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Na otvoritvi koče na Kredarici pred 130 leti je bilo kar pet fotografov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje smo družbena bitja, tudi pogosto odvisna od potrditve drugih, danes pa je to zaradi družbenih omrežij še izrazitejše. Kakšna nenapisana pravila veljajo v tem smislu? Bi se bilo smiselno povsem odklopiti, če opazimo, da je vse skupaj postalo le še ovira? Kaj o tem pravi psihoterapevtka Tanja Petrova? V tokratni oddaji govorimo o izrazu FOMO, krajšava, ki v angleščini stoji za Fear of Missing Out oziroma strah pred tem, da bomo kaj zamudili. Nekakšno nasprotje temu pojavu pa je JOMO – Joy od Missing Out oziroma veselje, da nekaj zamudiš. Gre za občutek zadovoljstva, miru in sprostitve, ko zavestno izpustimo družabne dogodke ali se odklopimo od digitalnih vsebin, ne da bi ob tem občutíli krivdo ali tesnobo. Torej eno ali drugo? </description>
        <enclosure length="22252800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/21/SmoesRA_SLO_LJT_10673366_21652007.mp3"></enclosure>
        <guid>175243947</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>695</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje smo družbena bitja, tudi pogosto odvisna od potrditve drugih, danes pa je to zaradi družbenih omrežij še izrazitejše. Kakšna nenapisana pravila veljajo v tem smislu? Bi se bilo smiselno povsem odklopiti, če opazimo, da je vse skupaj postalo le še ovira? Kaj o tem pravi psihoterapevtka Tanja Petrova? V tokratni oddaji govorimo o izrazu FOMO, krajšava, ki v angleščini stoji za Fear of Missing Out oziroma strah pred tem, da bomo kaj zamudili. Nekakšno nasprotje temu pojavu pa je JOMO – Joy od Missing Out oziroma veselje, da nekaj zamudiš. Gre za občutek zadovoljstva, miru in sprostitve, ko zavestno izpustimo družabne dogodke ali se odklopimo od digitalnih vsebin, ne da bi ob tem občutíli krivdo ali tesnobo. Torej eno ali drugo? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243947</link>
        <pubDate> Fri, 21 Aug 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Smo še sposobni kaj zamuditi – in biti ob tem zadovoljni?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko vas kdo vpraša, kako je bilo na potovanju, jim lahko kot spominek prinesete tudi del atmosfere. Dobesedno, v obliki pločevinke blejskega zraka, ki ji je Nejc Leskovar dal ime Bled Air. Bolj za šalo kot zares, saj je njegova primarna dejavnost izdelava lesenih očal, ki pa so unikatni in dnevno uporabljeni spominek iz Slovenije. Tudi o tem v Petku brez pravila, ki mu dodamo še mnenja turistov o izboru in ponudbi slovenskih &quot;souvenirjev&quot;.</description>
        <enclosure length="19354368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/14/NaBledRA_SLO_LJT_10600631_21570238.mp3"></enclosure>
        <guid>175242498</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>604</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko vas kdo vpraša, kako je bilo na potovanju, jim lahko kot spominek prinesete tudi del atmosfere. Dobesedno, v obliki pločevinke blejskega zraka, ki ji je Nejc Leskovar dal ime Bled Air. Bolj za šalo kot zares, saj je njegova primarna dejavnost izdelava lesenih očal, ki pa so unikatni in dnevno uporabljeni spominek iz Slovenije. Tudi o tem v Petku brez pravila, ki mu dodamo še mnenja turistov o izboru in ponudbi slovenskih &quot;souvenirjev&quot;.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242498</link>
        <pubDate> Fri, 14 Aug 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Bled po pločevinko zraka </title>
      </item>
      <item>
        <description>Petek brez pravila se odpravlja na misijo v koruzni labirint. V okolici prestolnice, v Stanežičah, ga je na površini v velikosti štirih nogometnih igrišč ustvaril Luka Kastelic, ki omenjene tematske labirinte v Sloveniji postavlja že petnajst let. Letos je izbral tropsko tematiko, t.i. &quot;koruzno džunglo&quot;. Namen labirinta namreč ni zgolj iskanje poti, temveč tudi postanek pri orientacijskih točkah, ki vsebujejo izobraževalno noto - opozarjajo namreč na problematiko krčenja deževnega gozda v Amazoniji ter opisujejo raznolikost tam prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Vklopimo čutila, izklopimo pametne naprave in vstopimo v koruzni labirint!  </description>
        <enclosure length="21033216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/07/IskanjeRA_SLO_LJT_10531177_21491873.mp3"></enclosure>
        <guid>175241118</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>657</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Petek brez pravila se odpravlja na misijo v koruzni labirint. V okolici prestolnice, v Stanežičah, ga je na površini v velikosti štirih nogometnih igrišč ustvaril Luka Kastelic, ki omenjene tematske labirinte v Sloveniji postavlja že petnajst let. Letos je izbral tropsko tematiko, t.i. &quot;koruzno džunglo&quot;. Namen labirinta namreč ni zgolj iskanje poti, temveč tudi postanek pri orientacijskih točkah, ki vsebujejo izobraževalno noto - opozarjajo namreč na problematiko krčenja deževnega gozda v Amazoniji ter opisujejo raznolikost tam prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Vklopimo čutila, izklopimo pametne naprave in vstopimo v koruzni labirint!  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241118</link>
        <pubDate> Fri, 07 Aug 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Iskanje poti med več kot 100 tisoč koruznimi stebli </title>
      </item>
      <item>
        <description>V gorah uporabljajte označene poti, smeti odnesite nazaj v dolino, pozabite na idejo, da bi se ohladili v enem od visokogorskih jezer in skočili vanj … To je le nekaj opozoril, ki jih večina obiskovalcev gorskih dolin in vrhov upošteva. Kljub temu pa se tudi med njimi najdejo izjeme. 31. julija obeležujemo mednarodni dan naravovarstvenih nadzornikov. Prav opozarjanje na varstvene režime in ugotavljanje kršitev sta med njihovimi najpomembnejšimi nalogami. Sogovornik: Sašo Hrovat, vodja nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku.</description>
        <enclosure length="20599296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/31/NaravovaRA_SLO_LJT_10460335_21410827.mp3"></enclosure>
        <guid>175239782</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>643</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V gorah uporabljajte označene poti, smeti odnesite nazaj v dolino, pozabite na idejo, da bi se ohladili v enem od visokogorskih jezer in skočili vanj … To je le nekaj opozoril, ki jih večina obiskovalcev gorskih dolin in vrhov upošteva. Kljub temu pa se tudi med njimi najdejo izjeme. 31. julija obeležujemo mednarodni dan naravovarstvenih nadzornikov. Prav opozarjanje na varstvene režime in ugotavljanje kršitev sta med njihovimi najpomembnejšimi nalogami. Sogovornik: Sašo Hrovat, vodja nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239782</link>
        <pubDate> Fri, 31 Jul 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Naravovarstveni nadzorniki: &quot;Največ dela je s tistimi, ki si naravo razlagajo po svoje.&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Preteklo nedeljo se je končalo svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem so svoj drugi naslov osvojili Španci. Turnir z 48 reprezentancami je po prvih ocenah FIFA prek televizije, pretočnih in digitalnih platform spremljalo več kot šest milijard ljudi, na stavnicah pa naj bi bilo po svetu vplačanih za več kot 43 milijard evrov stav. Športne stave sodijo med igre na srečo, njihovo prirejanje pa je v Sloveniji dovoljeno le ponudnikom z državno koncesijo. V Petku brez pravila pojasnimo, kako FURS nadzoruje to področje, omejuje dostop do tujih spletnih stavnic in skrbi za zaščito igralcev. Slovenci naj bi na tuje spletne igralnice vsako leto nakazali okoli sto milijonov evrov, del dajatev, zbranih pri domačih koncesionarjih, pa je namenjen financiranju športnih, invalidskih, humanitarnih in drugih splošno koristnih dejavnosti. Gost oddaje: Stojan Glavač, FURS.</description>
        <enclosure length="19146240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/24/VestoRA_SLO_LJT_10391416_21331662.mp3"></enclosure>
        <guid>175238418</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>598</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Preteklo nedeljo se je končalo svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem so svoj drugi naslov osvojili Španci. Turnir z 48 reprezentancami je po prvih ocenah FIFA prek televizije, pretočnih in digitalnih platform spremljalo več kot šest milijard ljudi, na stavnicah pa naj bi bilo po svetu vplačanih za več kot 43 milijard evrov stav. Športne stave sodijo med igre na srečo, njihovo prirejanje pa je v Sloveniji dovoljeno le ponudnikom z državno koncesijo. V Petku brez pravila pojasnimo, kako FURS nadzoruje to področje, omejuje dostop do tujih spletnih stavnic in skrbi za zaščito igralcev. Slovenci naj bi na tuje spletne igralnice vsako leto nakazali okoli sto milijonov evrov, del dajatev, zbranih pri domačih koncesionarjih, pa je namenjen financiranju športnih, invalidskih, humanitarnih in drugih splošno koristnih dejavnosti. Gost oddaje: Stojan Glavač, FURS.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238418</link>
        <pubDate> Fri, 24 Jul 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Več sto milijonov evrov za (športne) stave in igre na srečo</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Odkrijte lepoto tam, kjer jo večina spregleda. V teksturi, barvah, vzorcih in detajlih plesni«. Plesen lahko skozi objektiv ustvari presenetljivo fotografsko zgodbo, hkrati pa gre za spodbujanje razmisleka o varnosti hrane in našem odnosu do nje. O vsem tem v oddaji Petek brez pravila, s sogovornikom dr. Matjažem Novakom, znanstvenim sodelavcem na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Omenjeni inštitut in Društvo fotografov Svit namreč skupaj razpisujeta fotografski natečaj Plesniva preobrazba hrane.   </description>
        <enclosure length="21421056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/17/FotografRA_SLO_LJT_10311453_21241383.mp3"></enclosure>
        <guid>175236935</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>669</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Odkrijte lepoto tam, kjer jo večina spregleda. V teksturi, barvah, vzorcih in detajlih plesni«. Plesen lahko skozi objektiv ustvari presenetljivo fotografsko zgodbo, hkrati pa gre za spodbujanje razmisleka o varnosti hrane in našem odnosu do nje. O vsem tem v oddaji Petek brez pravila, s sogovornikom dr. Matjažem Novakom, znanstvenim sodelavcem na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Omenjeni inštitut in Društvo fotografov Svit namreč skupaj razpisujeta fotografski natečaj Plesniva preobrazba hrane.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236935</link>
        <pubDate> Fri, 17 Jul 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Fotografski natečaj Plesniva preobrazba hrane </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali knjigo raje vzamete v roke ob zimskih večerih pod odejo ali v poletni senci pod krošnjami? Pa saj se niti ni treba odločiti. Odločitev za temo oddaje Petek brez pravila je sicer narekoval poletni čas in projekt, ki se mu reče Knjižnica pod krošnjami. Tina Popovič – direktorica zavoda Divja misel – je leta 2004 imela enostavno idejo branja na prostem. In slednje se letošnje poletje uresničuje že 22. leto zapored. </description>
        <enclosure length="19776768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/10/PrijetnoRA_SLO_LJT_10227744_21148257.mp3"></enclosure>
        <guid>175235401</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>618</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali knjigo raje vzamete v roke ob zimskih večerih pod odejo ali v poletni senci pod krošnjami? Pa saj se niti ni treba odločiti. Odločitev za temo oddaje Petek brez pravila je sicer narekoval poletni čas in projekt, ki se mu reče Knjižnica pod krošnjami. Tina Popovič – direktorica zavoda Divja misel – je leta 2004 imela enostavno idejo branja na prostem. In slednje se letošnje poletje uresničuje že 22. leto zapored. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175235401</link>
        <pubDate> Fri, 10 Jul 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Prijetno poletno branje pod krošnjami</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Petku brez pravila odpiramo skrinjico dragih kamnov – od diamantov, rubinov in safirjev do slovenskega dravita, turmalina, ki nosi ime po Dravi. Z zlatarskim mojstrom Petrom Dragoličem preverjamo, zakaj ni vsak lep mineral tudi drag kamen in kako na njegovo vrednost vplivajo redkost, čistost, barva, brus in teža v karatih. Pogledamo tudi, kateri kamni dosegajo rekordne dražbene cene ter zakaj se cene naravnih diamantov v zadnjih letih občutno spreminjajo. </description>
        <enclosure length="25355520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/03/DiamantiRA_SLO_LJT_10139676_21050189.mp3"></enclosure>
        <guid>175233836</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>792</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Petku brez pravila odpiramo skrinjico dragih kamnov – od diamantov, rubinov in safirjev do slovenskega dravita, turmalina, ki nosi ime po Dravi. Z zlatarskim mojstrom Petrom Dragoličem preverjamo, zakaj ni vsak lep mineral tudi drag kamen in kako na njegovo vrednost vplivajo redkost, čistost, barva, brus in teža v karatih. Pogledamo tudi, kateri kamni dosegajo rekordne dražbene cene ter zakaj se cene naravnih diamantov v zadnjih letih občutno spreminjajo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233836</link>
        <pubDate> Fri, 03 Jul 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Diamanti pod pritiskom trga</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prihodnji teden se v Ljubljani začenja najstarejši neprekinjeno delujoči jazzovski festival v Evropi. Kako se je Jazz festival Ljubljana spreminjal skozi desetletja? Zakaj jazz danes znva privlači mlajše generacije? In kako se je glasba Louisa Armstronga razvila do sodobnih prepletov jazza, elektronike in hiphopa? Sogovornik: glasbeni urednik in sokurator festivala Borja Močnik.</description>
        <enclosure length="24506112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/26/JazzfesRA_SLO_LJT_10057607_20958471.mp3"></enclosure>
        <guid>175232284</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>765</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prihodnji teden se v Ljubljani začenja najstarejši neprekinjeno delujoči jazzovski festival v Evropi. Kako se je Jazz festival Ljubljana spreminjal skozi desetletja? Zakaj jazz danes znva privlači mlajše generacije? In kako se je glasba Louisa Armstronga razvila do sodobnih prepletov jazza, elektronike in hiphopa? Sogovornik: glasbeni urednik in sokurator festivala Borja Močnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232284</link>
        <pubDate> Fri, 26 Jun 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Jazz festival Ljubljana: &quot;To morate videti v živo&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Muti se nahaja edino slovensko Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali, v katerem letno oskrbijo okoli tisoč živali. Poškodovane in obnemogle živali pregledajo, nahranijo, zdravijo in jim v azilu dajo čas, da popolnoma okrevajo, preden jih vrnejo nazaj v naravo. Zatočišče že dolga leta vodi veterinar dr. Zlatko Golob, ki pravi, da je trenutno precej pestro, saj je reprodukcija v naravi na višku. K njim živali prihajajo zaradi zastrupitev, poškodb zaradi trkov v stekla, električne žice, avtomobile, plenilstva s strani vran in mačk, zaradi smrti staršev so v azilu nedohranjeni mladiči. </description>
        <enclosure length="29339904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/19/ZatoiRA_SLO_LJT_9969532_20859938.mp3"></enclosure>
        <guid>175230561</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>916</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Muti se nahaja edino slovensko Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali, v katerem letno oskrbijo okoli tisoč živali. Poškodovane in obnemogle živali pregledajo, nahranijo, zdravijo in jim v azilu dajo čas, da popolnoma okrevajo, preden jih vrnejo nazaj v naravo. Zatočišče že dolga leta vodi veterinar dr. Zlatko Golob, ki pravi, da je trenutno precej pestro, saj je reprodukcija v naravi na višku. K njim živali prihajajo zaradi zastrupitev, poškodb zaradi trkov v stekla, električne žice, avtomobile, plenilstva s strani vran in mačk, zaradi smrti staršev so v azilu nedohranjeni mladiči. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230561</link>
        <pubDate> Fri, 19 Jun 2026 04:45:26 +0000</pubDate>
        <title>Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako obogatiti doživetje in izkušnjo obiskovalca v nekem kraju? To je vprašanje, ki si ga zastavljamo v tokratnem Petku brez pravila. Ko razmišljamo, kako turistom približati neki kraj, pogosto – skorajda po pravilu – najprej posežemo po najočitnejših rešitvah. Če je kraj znan po gradu, turiste peljemo na grad. Če ima bogato zgodovino, pripravimo razstavo. Skratka, obiskovalcem pokažemo tisto, kar je že prepoznano kot turistična zanimivost. In seveda s tem ni nič narobe. Ampak ali je to dovolj za resnično doživetje kraja? Ali obiskovalec po takem obisku res razume, zakaj je ta dediščina pomembna, kaj pomeni ljudem, ki tam živijo, in kakšne zgodbe skriva? O pojmu interpretacija dediščine se pogovarjamo z Janjo Sivec, etnologinjo in kulturno antropologinjo.   </description>
        <enclosure length="24089088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/12/DediinRA_SLO_LJT_9875104_20754527.mp3"></enclosure>
        <guid>175228727</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako obogatiti doživetje in izkušnjo obiskovalca v nekem kraju? To je vprašanje, ki si ga zastavljamo v tokratnem Petku brez pravila. Ko razmišljamo, kako turistom približati neki kraj, pogosto – skorajda po pravilu – najprej posežemo po najočitnejših rešitvah. Če je kraj znan po gradu, turiste peljemo na grad. Če ima bogato zgodovino, pripravimo razstavo. Skratka, obiskovalcem pokažemo tisto, kar je že prepoznano kot turistična zanimivost. In seveda s tem ni nič narobe. Ampak ali je to dovolj za resnično doživetje kraja? Ali obiskovalec po takem obisku res razume, zakaj je ta dediščina pomembna, kaj pomeni ljudem, ki tam živijo, in kakšne zgodbe skriva? O pojmu interpretacija dediščine se pogovarjamo z Janjo Sivec, etnologinjo in kulturno antropologinjo.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228727</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jun 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Dediščina ni samo grad, cerkev ali predmet, ampak tudi ljudje, ki s tem živijo danes</title>
      </item>
      <item>
        <description>Petek brez pravila nam prinaša pegice — tiste, ki jih imamo zapisane v genih, pa tudi tiste, ki jih prinesejo leta in sonce. Z Vesno Tlaker, specialistko dermatovenerologije, razlagamo, zakaj se pegice pojavijo, kako se razlikujejo od starostnih peg in zakaj so pri vseh pigmentnih spremembah pomembni UV-žarki. Zanimal nas je tudi modni trend risanja pegic, laserskega odstranjevanja, domačih pripravkov, kot je limonin sok, ter predvsem zaščite pred soncem. </description>
        <enclosure length="23432448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/05/Pegice-RA_SLO_LJT_9787497_20655962.mp3"></enclosure>
        <guid>175226988</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>732</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Petek brez pravila nam prinaša pegice — tiste, ki jih imamo zapisane v genih, pa tudi tiste, ki jih prinesejo leta in sonce. Z Vesno Tlaker, specialistko dermatovenerologije, razlagamo, zakaj se pegice pojavijo, kako se razlikujejo od starostnih peg in zakaj so pri vseh pigmentnih spremembah pomembni UV-žarki. Zanimal nas je tudi modni trend risanja pegic, laserskega odstranjevanja, domačih pripravkov, kot je limonin sok, ter predvsem zaščite pred soncem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226988</link>
        <pubDate> Fri, 05 Jun 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pegice - nekateri jih rišejo, drugi brišejo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji je registriranih okoli 250 tisoč psov, kar ni zanemarljiva številka, saj predstavlja približno tretjino gospodinjstev, del katerih so tudi psi. Številka pa prinese tudi obvezo ali povedano drugače – odgovorno lastništvo. O tem bo govor v oddaji Petek brez pravila. Sogovornik je Igor Frelih, Zavod Raziskovalni inštitut pes.</description>
        <enclosure length="23166720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/PesniRA_SLO_LJT_9704985_20563604.mp3"></enclosure>
        <guid>175225183</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji je registriranih okoli 250 tisoč psov, kar ni zanemarljiva številka, saj predstavlja približno tretjino gospodinjstev, del katerih so tudi psi. Številka pa prinese tudi obvezo ali povedano drugače – odgovorno lastništvo. O tem bo govor v oddaji Petek brez pravila. Sogovornik je Igor Frelih, Zavod Raziskovalni inštitut pes.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225183</link>
        <pubDate> Fri, 29 May 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Pes ni igrača.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes v Petku brez pravila o tem, kako naravo občudovati, ne da bi jo pri tem uničili. Ob začetku Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju bomo govorili o turizmu, ki temelji na spoštovanju narave, znanju in lokalnih ljudeh – ter o tem, zakaj je lahko prav cvetje pomembna lekcija za prihodnost turizma.</description>
        <enclosure length="23404032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/MednarodRA_SLO_LJT_9623958_20472994.mp3"></enclosure>
        <guid>175223367</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>731</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes v Petku brez pravila o tem, kako naravo občudovati, ne da bi jo pri tem uničili. Ob začetku Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju bomo govorili o turizmu, ki temelji na spoštovanju narave, znanju in lokalnih ljudeh – ter o tem, zakaj je lahko prav cvetje pomembna lekcija za prihodnost turizma.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223367</link>
        <pubDate> Fri, 22 May 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mednarodni festival alpskega cvetja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako deluje živa knjižnica, v kateri so knjige ljudje, branje pa pogovor? Na Festivalu duševnega zdravja v Celju ste lahko v pogovoru na štiri oči spoznali zgodbe ljudi z izkušnjo depresije, bipolarne motnje, izgorelosti in drugih duševnih stisk. Tudi v Petku brez pravila bomo prebrali dve tako imenovani &quot;živi&quot; knjigi, dr. Suzana Oreški z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa bo povedala, zakaj so tovrstne akcije pomembne v boju proti stigmi.</description>
        <enclosure length="20327424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/15/iveknRA_SLO_LJT_9538928_20376878.mp3"></enclosure>
        <guid>175221590</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>635</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako deluje živa knjižnica, v kateri so knjige ljudje, branje pa pogovor? Na Festivalu duševnega zdravja v Celju ste lahko v pogovoru na štiri oči spoznali zgodbe ljudi z izkušnjo depresije, bipolarne motnje, izgorelosti in drugih duševnih stisk. Tudi v Petku brez pravila bomo prebrali dve tako imenovani &quot;živi&quot; knjigi, dr. Suzana Oreški z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa bo povedala, zakaj so tovrstne akcije pomembne v boju proti stigmi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221590</link>
        <pubDate> Fri, 15 May 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Žive knjižnice&quot;: srečanje z zgodbo drugega človeka</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Petek brez pravila smo povabili Bojano Košnik Čuk, strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol, ki že več kot petnajst let deluje tudi kot skrita gostja v hotelih. Gre za kontrolo kakovosti, predvsem v kontekstu komunikacije in delovanja osebja. A ne z namenom »vohunjenja«, temveč ugotavljanja, kje je prostor za izboljšave. Ob tem pa se pokaže tudi druga plat – kultura vedenja gostov. Zgodb je veliko, nekaj jih omenimo v petkovem jutru na Prvem.   </description>
        <enclosure length="22987776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/GostjeRA_SLO_LJT_9453353_20280385.mp3"></enclosure>
        <guid>175219824</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>718</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Petek brez pravila smo povabili Bojano Košnik Čuk, strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol, ki že več kot petnajst let deluje tudi kot skrita gostja v hotelih. Gre za kontrolo kakovosti, predvsem v kontekstu komunikacije in delovanja osebja. A ne z namenom »vohunjenja«, temveč ugotavljanja, kje je prostor za izboljšave. Ob tem pa se pokaže tudi druga plat – kultura vedenja gostov. Zgodb je veliko, nekaj jih omenimo v petkovem jutru na Prvem.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219824</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Gost je kralj. A le dokler se kraljevsko obnaša.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?</description>
        <enclosure length="22157568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/01/RadijskaRA_SLO_LJT_9381041_20197138.mp3"></enclosure>
        <guid>175218225</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218225</link>
        <pubDate> Fri, 01 May 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radijska budnica s starimi budilkami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, v Petku brez pravila raziskujemo, koliko hrane zavržemo, katero najpogosteje in kako zmanjšati količino odpadne hrane - od pravilnega shranjevanja živil do načrtovanja jedilnikov. K premišljeni zasnovi jedilnika nas povabi Jernej Zver, kuhar, ustvarjalec vsebin in ambasador projekta Za hrano, za planet, zavrzimo manj, Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa nam pove, da največji delež zavržene hrane predstavlja zelenjava, ki jo lahko uporabimo tudi za domači kompost. </description>
        <enclosure length="24840960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/StranpRA_SLO_LJT_9309752_20114806.mp3"></enclosure>
        <guid>175216585</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>776</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, v Petku brez pravila raziskujemo, koliko hrane zavržemo, katero najpogosteje in kako zmanjšati količino odpadne hrane - od pravilnega shranjevanja živil do načrtovanja jedilnikov. K premišljeni zasnovi jedilnika nas povabi Jernej Zver, kuhar, ustvarjalec vsebin in ambasador projekta Za hrano, za planet, zavrzimo manj, Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa nam pove, da največji delež zavržene hrane predstavlja zelenjava, ki jo lahko uporabimo tudi za domači kompost. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216585</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Stran pa ne bomo metal' - če pa že, pa na kompost&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.</description>
        <enclosure length="21542400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/VamlahRA_SLO_LJT_9219270_20013848.mp3"></enclosure>
        <guid>175214785</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214785</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Vam lahko kako pomagam?&quot; &quot;Hvala, samo gledam.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddajo Petek brez pravila smo povabili Mio Zahariaš, trenerko psov in mačk, ki nastopajo v filmih, nadaljevankah, oglasih in gledališču. Ali veste, kaj potrebuje pasja ali mačja zvezda? Ne nujno najlepše olike, zato pa poznavanje ukazov v več jezikih in za povrh še kakšen očarljiv živalski trik. </description>
        <enclosure length="25706496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/PasjiinRA_SLO_LJT_9134276_19918510.mp3"></enclosure>
        <guid>175212980</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>803</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddajo Petek brez pravila smo povabili Mio Zahariaš, trenerko psov in mačk, ki nastopajo v filmih, nadaljevankah, oglasih in gledališču. Ali veste, kaj potrebuje pasja ali mačja zvezda? Ne nujno najlepše olike, zato pa poznavanje ukazov v več jezikih in za povrh še kakšen očarljiv živalski trik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212980</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 04:45:10 +0000</pubDate>
        <title>Pasji in mačji igralci</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znanilke pomladi niso samo lastovke, ampak tudi čmrlje matice. Razveselijo nas že pred lastovkami, predramijo jih namreč že prve močnejše otoplitve. Društvo Čmrljica zdaj že tretjo leto organizira akcijo občanske znanosti z naslovom Pru čmru, v kateri lahko sodelujemo vsi tako, da prek posebne mobilne aplikacije s podatki in fotografijo sporočamo, kdaj in kje smo videli čmrlje matice. V Petku brez pravila ugotavljamo, da čmrljem delamo krivico, če rečemo, da so počasni in leni, ker imajo v gnezdu malo medu. Nasprotno: lahko so celo hitrejši in učinkovitejši od medonosnih čebel. Sogovornik: Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik Društva Čmrljica, slovenskega društva za varstvo opraševalcev. </description>
        <enclosure length="23241984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/PrumruRA_SLO_LJT_9057574_19832536.mp3"></enclosure>
        <guid>175211342</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znanilke pomladi niso samo lastovke, ampak tudi čmrlje matice. Razveselijo nas že pred lastovkami, predramijo jih namreč že prve močnejše otoplitve. Društvo Čmrljica zdaj že tretjo leto organizira akcijo občanske znanosti z naslovom Pru čmru, v kateri lahko sodelujemo vsi tako, da prek posebne mobilne aplikacije s podatki in fotografijo sporočamo, kdaj in kje smo videli čmrlje matice. V Petku brez pravila ugotavljamo, da čmrljem delamo krivico, če rečemo, da so počasni in leni, ker imajo v gnezdu malo medu. Nasprotno: lahko so celo hitrejši in učinkovitejši od medonosnih čebel. Sogovornik: Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik Društva Čmrljica, slovenskega društva za varstvo opraševalcev. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211342</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pru čmru: spoznajmo in popisujmo te pomembne divje opraševalce</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos. </description>
        <enclosure length="21279744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/ZmagovalRA_SLO_LJT_8932992_19697225.mp3"></enclosure>
        <guid>175209511</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>664</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209511</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 05:45:54 +0000</pubDate>
        <title>Zmagovalec z dvignjenimi rokami iz kristala in lesa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob skorajšnjem začetku koledarske pomladi v Petku brez pravila plezamo na drevo. Borut Škarja že deset let opravlja delo negovalca dreves, njegovo vodilo je »manj je več«, saj naj bi dobri negovalci dreves za seboj pustili čim manj (vej). Strahu pred višino nima, pri delu pa potrebuje ustrezno opremo in premišljene postopke, saj prostora za napake ni. Je pa prostor med krošnjami, kjer sogovornik raje preživlja čas kot na tleh. </description>
        <enclosure length="23320320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/BorutkRA_SLO_LJT_8804146_19557875.mp3"></enclosure>
        <guid>175207648</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>728</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob skorajšnjem začetku koledarske pomladi v Petku brez pravila plezamo na drevo. Borut Škarja že deset let opravlja delo negovalca dreves, njegovo vodilo je »manj je več«, saj naj bi dobri negovalci dreves za seboj pustili čim manj (vej). Strahu pred višino nima, pri delu pa potrebuje ustrezno opremo in premišljene postopke, saj prostora za napake ni. Je pa prostor med krošnjami, kjer sogovornik raje preživlja čas kot na tleh. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207648</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Borut Škarja - negovalec dreves, ki se v drevesnih krošnjah počuti bolje kot na tleh</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogosto velja mit, da so dobri podjetniki stalno neprespani in pod pritiskom. Raziskava med slovenskimi podjetniki pa kaže nekoliko drugačno sliko: njihovo spanje so raziskovalci vedenjskega laboratorija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani več tednov spremljali tudi s pametnimi prstani in ugotavljali, kako je povezano z njihovim delom, produktivnostjo in odločanjem. Podatki med drugim kažejo, da lahko ena ali dve slabše prespani noči še sovpadata z večjo ustvarjalnostjo, po več zaporednih nočeh slabega spanja pa se kakovost odločitev začne slabšati. Sogovornica: prof. dr. Alenka Slavec Gomezel s katedre za podjetništvo.</description>
        <enclosure length="24700416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/PodjetniRA_SLO_LJT_8717937_19459461.mp3"></enclosure>
        <guid>175205756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>771</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogosto velja mit, da so dobri podjetniki stalno neprespani in pod pritiskom. Raziskava med slovenskimi podjetniki pa kaže nekoliko drugačno sliko: njihovo spanje so raziskovalci vedenjskega laboratorija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani več tednov spremljali tudi s pametnimi prstani in ugotavljali, kako je povezano z njihovim delom, produktivnostjo in odločanjem. Podatki med drugim kažejo, da lahko ena ali dve slabše prespani noči še sovpadata z večjo ustvarjalnostjo, po več zaporednih nočeh slabega spanja pa se kakovost odločitev začne slabšati. Sogovornica: prof. dr. Alenka Slavec Gomezel s katedre za podjetništvo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205756</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Podjetniki, ste se naspali?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Petek brez pravila v prvem vremensko in meteorološko pomladnem tednu gosti ustanovitelja projekta PiBiP Kids, ki nagovarja najmlajše uporabnike (in njihove starše) k aktivnemu gibanju na kolesu. Tudi s kolesi, ki jih lahko najamejo. PiBiP Kids je namreč nekakšna izposojevalnica koles in poganjalcev za otroke od enega do 12 leta starosti. Kako deluje, zakaj sploh obstaja in kakšna (kolesarska) skupnost se je razvila v petih letih delovanja? O tem v petkovem jutru na Prvem.</description>
        <enclosure length="18690816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/PiBiPKiRA_SLO_LJT_8629662_19358067.mp3"></enclosure>
        <guid>175203883</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>584</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Petek brez pravila v prvem vremensko in meteorološko pomladnem tednu gosti ustanovitelja projekta PiBiP Kids, ki nagovarja najmlajše uporabnike (in njihove starše) k aktivnemu gibanju na kolesu. Tudi s kolesi, ki jih lahko najamejo. PiBiP Kids je namreč nekakšna izposojevalnica koles in poganjalcev za otroke od enega do 12 leta starosti. Kako deluje, zakaj sploh obstaja in kakšna (kolesarska) skupnost se je razvila v petih letih delovanja? O tem v petkovem jutru na Prvem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203883</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>PiBiP Kids – izposojevalnica otroških koles</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin,  slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.</description>
        <enclosure length="24373248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/JereszRA_SLO_LJT_8544859_19259479.mp3"></enclosure>
        <guid>175202049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>761</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin,  slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202049</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Je res za vse kriva polna luna? </title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.</description>
        <enclosure length="19586304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/SamovRA_SLO_LJT_8467065_19172131.mp3"></enclosure>
        <guid>175200192</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>612</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200192</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Samo v jamah najdemo prazgodovinski predmet točno tam, kjer je bil položen. Kar je noro.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.</description>
        <enclosure length="22620672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/KariernoRA_SLO_LJT_8381317_19075345.mp3"></enclosure>
        <guid>175198210</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198210</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Karierno svetovanje: idealno je, ko se vse sestavi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo  zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.</description>
        <enclosure length="22003968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/ProstovoRA_SLO_LJT_8295893_18979321.mp3"></enclosure>
        <guid>175196230</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>687</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo  zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196230</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Prostovoljci smo srce olimpijskih iger</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo. </description>
        <enclosure length="23666688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/NavijakRA_SLO_LJT_8218456_18891069.mp3"></enclosure>
        <guid>175194348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>739</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194348</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 06:08:01 +0000</pubDate>
        <title>Navijaška zastava, težka skoraj 40 kg</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje smo družabna bitja, zato ni čudno, da radi posežemo po družabnih igrah - te pa nas kratkočasijo že več kot pet tisoč let. Med igro se okrepijo se nevrotransmiterji, kar poveča fokus, motivacijo in občutek zadovoljstva, sicer pa se med igro marsičesa tudi naučimo. V Petku brez pravila se nam pridružita Jure Malovrh Rebec in Gregor Lešnik iz  specializirane trgovine za družabne igre Črna luknja. </description>
        <enclosure length="25608960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/DruabneRA_SLO_LJT_8138616_18800988.mp3"></enclosure>
        <guid>175192563</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>800</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje smo družabna bitja, zato ni čudno, da radi posežemo po družabnih igrah - te pa nas kratkočasijo že več kot pet tisoč let. Med igro se okrepijo se nevrotransmiterji, kar poveča fokus, motivacijo in občutek zadovoljstva, sicer pa se med igro marsičesa tudi naučimo. V Petku brez pravila se nam pridružita Jure Malovrh Rebec in Gregor Lešnik iz  specializirane trgovine za družabne igre Črna luknja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192563</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Družabne igre simulirajo življenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.</description>
        <enclosure length="21298944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/MedsrnRA_SLO_LJT_8064887_18716366.mp3"></enclosure>
        <guid>175190736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>665</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190736</link>
        <pubDate> Fri, 16 Jan 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Med srčnima utripoma se zgodi najboljši strel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?  </description>
        <enclosure length="23371008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/VsivfiRA_SLO_LJT_7991824_18633149.mp3"></enclosure>
        <guid>175188921</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188921</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Vsi v fitnes</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.</description>
        <enclosure length="22708992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/SokapoRA_SLO_LJT_7737900_18348285.mp3"></enclosure>
        <guid>175181786</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>709</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181786</link>
        <pubDate> Fri, 12 Dec 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Soška postrv bi lahko že izumrla</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.</description>
        <enclosure length="24754176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/05/VekotRA_SLO_LJT_7662640_18263202.mp3"></enclosure>
        <guid>175179968</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179968</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 06:04:40 +0000</pubDate>
        <title>Več kot pol milijona prevoženih prostovoljskih kilometrov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.</description>
        <enclosure length="23794944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/28/PisanjeRA_SLO_LJT_7589180_18180139.mp3"></enclosure>
        <guid>175178139</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>743</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178139</link>
        <pubDate> Fri, 28 Nov 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pisanje besedil za glasbo: Več ko pišemo, globlje lahko gremo</title>
      </item>
      <item>
        <description>21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije, medija, ki se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Poleg linearnega spremljanja vsebin nam danes ponudniki video vsebin omogočajo ogled za nazaj, ogled na mah in predvsem iz leta v leto večji nabor serij. Prof. dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede nas popelje v analizo naših navad: v Sloveniji smo najpogosteje pred zasloni v večernem terminu, med 19. in 22. uro, v živo najraje spremljamo šport, informativne vsebine in prenose večjih dogodkov, ženske pa pred televizijo v povprečju preživijo več časa kot moški. </description>
        <enclosure length="25852416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/21/ObsvetoRA_SLO_LJT_7514110_18095805.mp3"></enclosure>
        <guid>175176250</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>807</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije, medija, ki se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Poleg linearnega spremljanja vsebin nam danes ponudniki video vsebin omogočajo ogled za nazaj, ogled na mah in predvsem iz leta v leto večji nabor serij. Prof. dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede nas popelje v analizo naših navad: v Sloveniji smo najpogosteje pred zasloni v večernem terminu, med 19. in 22. uro, v živo najraje spremljamo šport, informativne vsebine in prenose večjih dogodkov, ženske pa pred televizijo v povprečju preživijo več časa kot moški. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176250</link>
        <pubDate> Fri, 21 Nov 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob svetovnem dnevu televizije: jo še gledamo? Kdaj in kaj?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
 </description>
        <enclosure length="21838080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/LepafaRA_SLO_LJT_7439975_18011007.mp3"></enclosure>
        <guid>175174431</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>682</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
 </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174431</link>
        <pubDate> Fri, 14 Nov 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Lepa fasada&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.</description>
        <enclosure length="19787520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/07/SteljubRA_SLO_LJT_7366129_17925607.mp3"></enclosure>
        <guid>175172621</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>618</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172621</link>
        <pubDate> Fri, 07 Nov 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ste ljubitelji kriminalnih zgodb?</title>
      </item>
      <item>
        <description>31. oktober je datum, ki ga spremlja (oziroma mu sledi) Noč čarovnic. Zadeva, ki smo jo v Sloveniji začeli sprejemati v 90-ih letih minulega stoletja, poteka v znamenju čarovniških prireditev, zabav in izdolbenih buč z gorečo svečo. Buča je torej &quot;obvezna oprema&quot; in tudi osrednja tema tokratnega Petka brez pravila. Obiskali smo Kmetijo Jakopič v Spodnjih Pirničah, kjer Noč čarovnic že dobro desetletje jemljejo zelo resno.

</description>
        <enclosure length="16774656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/31/PriizreRA_SLO_LJT_7300721_17849003.mp3"></enclosure>
        <guid>175171002</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>524</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>31. oktober je datum, ki ga spremlja (oziroma mu sledi) Noč čarovnic. Zadeva, ki smo jo v Sloveniji začeli sprejemati v 90-ih letih minulega stoletja, poteka v znamenju čarovniških prireditev, zabav in izdolbenih buč z gorečo svečo. Buča je torej &quot;obvezna oprema&quot; in tudi osrednja tema tokratnega Petka brez pravila. Obiskali smo Kmetijo Jakopič v Spodnjih Pirničah, kjer Noč čarovnic že dobro desetletje jemljejo zelo resno.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171002</link>
        <pubDate> Fri, 31 Oct 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pri izrezovanju buč lahko pride prav tudi vrtalni stroj</title>
      </item>
      <item>
        <description>S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti  knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?</description>
        <enclosure length="25199616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/24/VeselimRA_SLO_LJT_7226874_17763711.mp3"></enclosure>
        <guid>175169154</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>787</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti  knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169154</link>
        <pubDate> Fri, 24 Oct 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>»Veselim se vsake knjige, ki ima zraven neko zgodbo«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste kdaj obiskali kakšno zastavljalnico ali odkupovalnico, ker ste se preprosto po hitrem postopku hoteli znebiti nekega predmeta in zanj takoj dobiti gotovino? Finančna stiska in želja po hitrem zaslužku na eni strani ter pospravljanje podstrešja na drugi – razlogov za obisk takšne poslovalnice je veliko. Sogovornik: Ožbej Volčini iz Zastavljalnice, odkupovalnice in menjalnice Ljubljana.</description>
        <enclosure length="25062912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/17/OdkupovaRA_SLO_LJT_7157248_17683547.mp3"></enclosure>
        <guid>175167349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>783</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste kdaj obiskali kakšno zastavljalnico ali odkupovalnico, ker ste se preprosto po hitrem postopku hoteli znebiti nekega predmeta in zanj takoj dobiti gotovino? Finančna stiska in želja po hitrem zaslužku na eni strani ter pospravljanje podstrešja na drugi – razlogov za obisk takšne poslovalnice je veliko. Sogovornik: Ožbej Volčini iz Zastavljalnice, odkupovalnice in menjalnice Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167349</link>
        <pubDate> Fri, 17 Oct 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Odkupovalnice: pričakovanja ljudi so včasih na preizkušnji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hatewatching je angleški izraz, s katerim označujemo spremljanje vsebin, ki v nas sprožajo negativna čustva - bodisi zavist, nevoščljivost, sovraštvo bodisi žalost, obup ali občutek večvrednosti. Z Branko Bizjak Zabukovec, direktorico vsebinskega marketinga na oglaševalski agenciji Futura in predavateljico na programu Digitalni marketing na Gea collegu v Ljubljani ugotavljamo, zakaj se tovrstnemu spremljanju vsebin ne moremo upreti in kako svoja negativna čustva nato prelijemo v sovražne spletne komentarje. </description>
        <enclosure length="23612160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/10/HatewatcRA_SLO_LJT_7089102_17605345.mp3"></enclosure>
        <guid>175165562</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hatewatching je angleški izraz, s katerim označujemo spremljanje vsebin, ki v nas sprožajo negativna čustva - bodisi zavist, nevoščljivost, sovraštvo bodisi žalost, obup ali občutek večvrednosti. Z Branko Bizjak Zabukovec, direktorico vsebinskega marketinga na oglaševalski agenciji Futura in predavateljico na programu Digitalni marketing na Gea collegu v Ljubljani ugotavljamo, zakaj se tovrstnemu spremljanju vsebin ne moremo upreti in kako svoja negativna čustva nato prelijemo v sovražne spletne komentarje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165562</link>
        <pubDate> Fri, 10 Oct 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Hatewatching - spremljanje vsebin, ki nam gredo na živce</title>
      </item>
      <item>
        <description>10. oktobra pride na spored Televizije Slovenija nova dnevna družinska nadaljevanka, ki sodi v žanr dramedije. To pomeni, da združuje dramo in komedijo. Njen naslov je Takšno je življenje, tematike, ki jih obravnava, pa so sodobna družina, življenje na vasi, poklic družinske zdravnice, digitalna zasvojenost ter partnerski in družinski odnosi. V Petku brez pravila nas bo zanimalo, kako je nastajal scenarij, ki obsega kar 1500 strani, in kako so tekli snemalni dnevi. V petih mesecih oz. 76-ih snemalnih dneh, ki so trajali po 12 ur, so posneli 48 epizod. 

Sogovornika bosta Jani Virk, urednik igranega programa RTV Slovenija, in producentka Barbara Daljavec.</description>
        <enclosure length="23993856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/03/TaknojRA_SLO_LJT_7017836_17524839.mp3"></enclosure>
        <guid>175163809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>10. oktobra pride na spored Televizije Slovenija nova dnevna družinska nadaljevanka, ki sodi v žanr dramedije. To pomeni, da združuje dramo in komedijo. Njen naslov je Takšno je življenje, tematike, ki jih obravnava, pa so sodobna družina, življenje na vasi, poklic družinske zdravnice, digitalna zasvojenost ter partnerski in družinski odnosi. V Petku brez pravila nas bo zanimalo, kako je nastajal scenarij, ki obsega kar 1500 strani, in kako so tekli snemalni dnevi. V petih mesecih oz. 76-ih snemalnih dneh, ki so trajali po 12 ur, so posneli 48 epizod. 

Sogovornika bosta Jani Virk, urednik igranega programa RTV Slovenija, in producentka Barbara Daljavec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163809</link>
        <pubDate> Fri, 03 Oct 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Takšno je življenje: &quot;Snemanje tv nadaljevanke je maraton&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oči modnih navdušencev te dni pogledujejo proti Milanu, kjer so na tednu mode - tako kot po pravilu - zbrani kreatorji in ljubitelji prestižnih znamk ter novih kolekcij. Ker pa je to Petek brez pravila, spoznavamo drugačno modo, tako, ki je ne zanima blišč, ampak bolj vpliv na okolje. Besede, ki jih večkrat slišite so počasna in trajnostna moda, jabolčni olupki in listje ananasa. Kako so z modo povezani olupki in listje, predstavi modna in grafična oblikovalka Gaja Hanzel. </description>
        <enclosure length="19905792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/26/BinosilRA_SLO_LJT_6948718_17445795.mp3"></enclosure>
        <guid>175162026</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>622</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oči modnih navdušencev te dni pogledujejo proti Milanu, kjer so na tednu mode - tako kot po pravilu - zbrani kreatorji in ljubitelji prestižnih znamk ter novih kolekcij. Ker pa je to Petek brez pravila, spoznavamo drugačno modo, tako, ki je ne zanima blišč, ampak bolj vpliv na okolje. Besede, ki jih večkrat slišite so počasna in trajnostna moda, jabolčni olupki in listje ananasa. Kako so z modo povezani olupki in listje, predstavi modna in grafična oblikovalka Gaja Hanzel. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162026</link>
        <pubDate> Fri, 26 Sep 2025 05:20:06 +0000</pubDate>
        <title>Bi nosili torbico iz jabolčnih olupkov in listov ananasa?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po svetu živi približno 75 milijonov gluhih, v Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov. V Petku brez pravila razbijamo tabuje, opozarjamo na neprimerne poglede in pozdravljamo v znakovnem jeziku. Sogovornik: Roman Demir, otrok gluhih staršev, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.</description>
        <enclosure length="24063744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/19/ivljenjRA_SLO_LJT_6882375_17369026.mp3"></enclosure>
        <guid>175160307</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po svetu živi približno 75 milijonov gluhih, v Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov. V Petku brez pravila razbijamo tabuje, opozarjamo na neprimerne poglede in pozdravljamo v znakovnem jeziku. Sogovornik: Roman Demir, otrok gluhih staršev, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160307</link>
        <pubDate> Fri, 19 Sep 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Življenje z gluhima staršema – kot v dvojezični družini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Šahovska zveza Slovenije letos obeležuje 90 let delovanja. Odlična iztočnica, da smo v Petek brez pravila povabili velemojstrico in ambasadorsko šaha Darjo Kapš. Kako je s treniranje šaha? Ali pri šahu prevlada modrost ali mladi um? Zakaj profesionalni šahisti obiskujejo fitnes in kaj je šahu prinesel nasprotnik, ki se mu reče računalnik? </description>
        <enclosure length="26553600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/12/VeniRA_SLO_LJT_6813974_17290558.mp3"></enclosure>
        <guid>175158584</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>829</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Šahovska zveza Slovenije letos obeležuje 90 let delovanja. Odlična iztočnica, da smo v Petek brez pravila povabili velemojstrico in ambasadorsko šaha Darjo Kapš. Kako je s treniranje šaha? Ali pri šahu prevlada modrost ali mladi um? Zakaj profesionalni šahisti obiskujejo fitnes in kaj je šahu prinesel nasprotnik, ki se mu reče računalnik? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158584</link>
        <pubDate> Fri, 12 Sep 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>''V eni partiji šaha se odvije cel svet''</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za približno 88 tisoč srednješolcev in 190 tisoč osnovnošolcev se je v ponedeljek začelo novo šolsko leto. Šolska pravila so v teh prvih dneh že jasno sporočena učencem in učenkam, tudi učitelji in učiteljice se jih morajo držati, zadnjo besedo na šoli pa ima tisti »bavbav« – ravnateljica ali ravnatelj. Kakšna so njihova pravila? Sogovornik: Gregor Udovč, ravnatelj osnovne šole Veliki Gaber v občini Trebnje.</description>
        <enclosure length="21659136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/05/RavnateRA_SLO_LJT_6746313_17212291.mp3"></enclosure>
        <guid>175157030</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za približno 88 tisoč srednješolcev in 190 tisoč osnovnošolcev se je v ponedeljek začelo novo šolsko leto. Šolska pravila so v teh prvih dneh že jasno sporočena učencem in učenkam, tudi učitelji in učiteljice se jih morajo držati, zadnjo besedo na šoli pa ima tisti »bavbav« – ravnateljica ali ravnatelj. Kakšna so njihova pravila? Sogovornik: Gregor Udovč, ravnatelj osnovne šole Veliki Gaber v občini Trebnje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157030</link>
        <pubDate> Fri, 05 Sep 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Ravnatelj mora biti človek in vizionar&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Padel je relativno mlad šport, ki ga lahko obravnavamo kot mešanico tenisa in skvoša in je eden najhitreje rastočih športov na svetu. Njegovi začetki segajo v leto 1969, ko je Mehičan Enrique Corcuera prilagodil svoje igrišče za skvoš in ga ogradil z betonskim zidom. Prvo Svetovno prvenstvo v padlu so izvedli leta 1992, pri nas pa smo prva igrišča dobili šele pred tremi leti. Tik pred zaključkom letošnje sezone smo se o tem športu pogovarjali s trenerjem in članom slovenske reprezentance, Tilnom Zalarjem. </description>
        <enclosure length="21099264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/29/NitenisRA_SLO_LJT_6678053_17134879.mp3"></enclosure>
        <guid>175155408</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>659</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Padel je relativno mlad šport, ki ga lahko obravnavamo kot mešanico tenisa in skvoša in je eden najhitreje rastočih športov na svetu. Njegovi začetki segajo v leto 1969, ko je Mehičan Enrique Corcuera prilagodil svoje igrišče za skvoš in ga ogradil z betonskim zidom. Prvo Svetovno prvenstvo v padlu so izvedli leta 1992, pri nas pa smo prva igrišča dobili šele pred tremi leti. Tik pred zaključkom letošnje sezone smo se o tem športu pogovarjali s trenerjem in članom slovenske reprezentance, Tilnom Zalarjem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155408</link>
        <pubDate> Fri, 29 Aug 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ni tenis, ni skvoš, je pa padel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Povod za izbrano temo tokratne oddaje je norveška televizijska serija Zmenki v živo, ki prihaja v aplikacijo RTV365. Sedemdelna serija je nastala tudi s pomočjo slovenske produkcijske hiše Staragara. Tam ima osrednjo producentsko vlogo Miha Černec, sogovornik v oddaji Petek brez pravila, ki se tokrat ukvarja z vprašanjem, koliko je tovrstnih filmskih sodelovanj s tujino, kdo in kako izbira lokacije ter kakšen vpliv ima projekt na lokalno okolje in turizem. </description>
        <enclosure length="20043264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/22/PotenciaRA_SLO_LJT_6615857_17063828.mp3"></enclosure>
        <guid>175153898</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>626</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Povod za izbrano temo tokratne oddaje je norveška televizijska serija Zmenki v živo, ki prihaja v aplikacijo RTV365. Sedemdelna serija je nastala tudi s pomočjo slovenske produkcijske hiše Staragara. Tam ima osrednjo producentsko vlogo Miha Černec, sogovornik v oddaji Petek brez pravila, ki se tokrat ukvarja z vprašanjem, koliko je tovrstnih filmskih sodelovanj s tujino, kdo in kako izbira lokacije ter kakšen vpliv ima projekt na lokalno okolje in turizem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153898</link>
        <pubDate> Fri, 22 Aug 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Potencial Slovenije kot filmske destinacije je neprimerno večji od izkoristka</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Petku brez pravila ne bomo vozili brez pravil, pač pa bomo odkrili, kako je, ko smo v vlogi voznika ali voznice in naletimo na oviro. Ampak ne tisto na cesti, pač pa v svoji glavi. »Kaj, če se mi kaj zgodi, kaj, če ne bom znal, znala, kaj, če kaj spregledam …« To so vprašanja, ki si jih zastavljajo tisti, ki imajo strah za volanom, in bolj kot na to, da bodo z vožnjo prišli do cilja, razmišljajo o možnih negativnih posledicah. Sogovornica: Marjetka Kramžar, učiteljica vožnje.&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://brezstrahuzavolanom.si/&quot;&gt;https://brezstrahuzavolanom.si/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21584640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/15/StrahzaRA_SLO_LJT_6562256_17001569.mp3"></enclosure>
        <guid>175152642</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>674</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Petku brez pravila ne bomo vozili brez pravil, pač pa bomo odkrili, kako je, ko smo v vlogi voznika ali voznice in naletimo na oviro. Ampak ne tisto na cesti, pač pa v svoji glavi. »Kaj, če se mi kaj zgodi, kaj, če ne bom znal, znala, kaj, če kaj spregledam …« To so vprašanja, ki si jih zastavljajo tisti, ki imajo strah za volanom, in bolj kot na to, da bodo z vožnjo prišli do cilja, razmišljajo o možnih negativnih posledicah. Sogovornica: Marjetka Kramžar, učiteljica vožnje.&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://brezstrahuzavolanom.si/&quot;&gt;https://brezstrahuzavolanom.si/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152642</link>
        <pubDate> Fri, 15 Aug 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Strah za volanom – nikoli ne vemo, kakšno zgodbo ima tisti v sosednjem vozilu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na svetovni dan mačk odkrivamo nenapisana pravila mačjega življenja predvsem v odnosu z njihovimi lastniki. Če bi o tem vprašali mačke in bi te lahko govorile, bi verjetno rekle: pusti me pri miru, razen takrat, ko te potrebujem. Sogovornica: Pšenica Kovačič, ustanoviteljica centra mačje kulture Minami Kat.</description>
        <enclosure length="24958464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/08/MajateRA_SLO_LJT_6513227_16944689.mp3"></enclosure>
        <guid>175151240</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na svetovni dan mačk odkrivamo nenapisana pravila mačjega življenja predvsem v odnosu z njihovimi lastniki. Če bi o tem vprašali mačke in bi te lahko govorile, bi verjetno rekle: pusti me pri miru, razen takrat, ko te potrebujem. Sogovornica: Pšenica Kovačič, ustanoviteljica centra mačje kulture Minami Kat.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151240</link>
        <pubDate> Fri, 08 Aug 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mačja terapija je maraton </title>
      </item>
      <item>
        <description>Želja po pridelavi hrane in samooskrbi ali bolj sprostitev v naravi, kjer je edini zvok, ki ga slišiš zvok kosilnice, čebel, pa tudi kakšnega komarja. Urbano vrtičkanje pomeni pobeg od betona k zemlji in travi ter sprostitev, ki jo v sodobnem tempu življenja išče marsikdo. A urbano vrtičkanje pomeni tudi skrbno obdelovanje tistih nekaj kvadratih metrov najete površine. Petek brez pravila tokrat o pravilih, ki veljajo na območju Urbanih vrtičkov Črnuče. </description>
        <enclosure length="18885120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/01/UrbanovRA_SLO_LJT_6461755_16884746.mp3"></enclosure>
        <guid>175149822</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Želja po pridelavi hrane in samooskrbi ali bolj sprostitev v naravi, kjer je edini zvok, ki ga slišiš zvok kosilnice, čebel, pa tudi kakšnega komarja. Urbano vrtičkanje pomeni pobeg od betona k zemlji in travi ter sprostitev, ki jo v sodobnem tempu življenja išče marsikdo. A urbano vrtičkanje pomeni tudi skrbno obdelovanje tistih nekaj kvadratih metrov najete površine. Petek brez pravila tokrat o pravilih, ki veljajo na območju Urbanih vrtičkov Črnuče. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149822</link>
        <pubDate> Fri, 01 Aug 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Urbano vrtičkanje - od betona k brskanju po zemlji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska planinska pot je najdaljša in najbolj priljubljena daljinska pohodniška pot, ki sodi med najstarejše v Evropi. V tokratni oddaji spoznamo 31-letnega Žigo Papeža, ki bo avgusta v polovičnem času premagal celotno transverzalo od Maribora do Ankarana. Na več kot 616 kilometrov dolgo pot z 22 vrhovi in skupno kar 37 tisoč višinskimi metri vzpona se bo v le 18 dneh odpravil kot prvi sladkorni bolnik, torej z inzulinsko črpalko in merilcem sladkorja.</description>
        <enclosure length="23801856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/25/SlovenskRA_SLO_LJT_6410597_16823071.mp3"></enclosure>
        <guid>175148488</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>743</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska planinska pot je najdaljša in najbolj priljubljena daljinska pohodniška pot, ki sodi med najstarejše v Evropi. V tokratni oddaji spoznamo 31-letnega Žigo Papeža, ki bo avgusta v polovičnem času premagal celotno transverzalo od Maribora do Ankarana. Na več kot 616 kilometrov dolgo pot z 22 vrhovi in skupno kar 37 tisoč višinskimi metri vzpona se bo v le 18 dneh odpravil kot prvi sladkorni bolnik, torej z inzulinsko črpalko in merilcem sladkorja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148488</link>
        <pubDate> Fri, 25 Jul 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenska transverzala z inzulinom v 18 dneh</title>
      </item>
      <item>
        <description>Singapore Changi je letališče, ki že leta kraljuje na vrhu seznama 565 najboljših letališč na svetu po izboru potnikov. To singapursko letališče ponuja toliko različnih aktivnosti, da nekateri potniki v svoj popotniški itinerarij dodajo dodaten dan zgolj zato, da ga v miru doživijo oz. si ga ogledajo. Obiskala sta ga tudi Miha in Sandra Stare, ki sta svojo izkušnjo opisala za oddajo Petek brez pravila.</description>
        <enclosure length="27521280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/18/KoletalRA_SLO_LJT_6356972_16759993.mp3"></enclosure>
        <guid>175147087</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>860</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Singapore Changi je letališče, ki že leta kraljuje na vrhu seznama 565 najboljših letališč na svetu po izboru potnikov. To singapursko letališče ponuja toliko različnih aktivnosti, da nekateri potniki v svoj popotniški itinerarij dodajo dodaten dan zgolj zato, da ga v miru doživijo oz. si ga ogledajo. Obiskala sta ga tudi Miha in Sandra Stare, ki sta svojo izkušnjo opisala za oddajo Petek brez pravila.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147087</link>
        <pubDate> Fri, 18 Jul 2025 04:45:33 +0000</pubDate>
        <title>Singapore Changi: Ko letališče postane destincija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še nedolgo nazaj smo informacije večinoma iskali prek brskalnikov, danes, sploh mlajše generacije, za informacije sprašujejo jezikovne modele. Najbolj znan je gotovo ChatGPT, so pa še drugi. Petek brez pravila je izbral dva in z orodjema načrtoval enotedenski dopust na Hrvaškem. Uspešno? Sogovornik: Anže Vidrih Tomič. </description>
        <enclosure length="26057472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/11/KoChatGRA_SLO_LJT_6299589_16693899.mp3"></enclosure>
        <guid>175145595</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>814</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še nedolgo nazaj smo informacije večinoma iskali prek brskalnikov, danes, sploh mlajše generacije, za informacije sprašujejo jezikovne modele. Najbolj znan je gotovo ChatGPT, so pa še drugi. Petek brez pravila je izbral dva in z orodjema načrtoval enotedenski dopust na Hrvaškem. Uspešno? Sogovornik: Anže Vidrih Tomič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145595</link>
        <pubDate> Fri, 11 Jul 2025 05:03:55 +0000</pubDate>
        <title>Ko ChatGPT načrtuje naš dopust … </title>
      </item>
      <item>
        <description>“Če skušamo definirati poljub v najširšem pogledu, je to dejanje, s katerim vzpostavimo povezavo z drugim človeškim bitjem. Ko nekoga poljubimo, se ga dotaknemo z ustnicami in gotovo je poljub najintenzivnejši takrat, ko se s svojimi dotaknemo njegovih ustnic,” pravi dr. Marjana Dolšina Delač z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sogovornica v tokratnem Petku brez pravila, ki ga posvečamo poljubom. Dejanje, s katerim si krepimo imunski sistem, znižujemo raven stresa in nenazadnje izkazujemo ljubezen, je pogost motiv tudi v umetnosti. Najbolj prepoznavnim in tudi vplivnim poljubom v umetnostni zgodovini posvetimo tokratno oddajo, ki bo na sporedu le nekaj dni pred 6. julijem, ko obeležujemo svetovni dan poljubljanja. </description>
        <enclosure length="28257792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/04/PoljubeRA_SLO_LJT_6237380_16623165.mp3"></enclosure>
        <guid>175144043</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>883</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>“Če skušamo definirati poljub v najširšem pogledu, je to dejanje, s katerim vzpostavimo povezavo z drugim človeškim bitjem. Ko nekoga poljubimo, se ga dotaknemo z ustnicami in gotovo je poljub najintenzivnejši takrat, ko se s svojimi dotaknemo njegovih ustnic,” pravi dr. Marjana Dolšina Delač z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sogovornica v tokratnem Petku brez pravila, ki ga posvečamo poljubom. Dejanje, s katerim si krepimo imunski sistem, znižujemo raven stresa in nenazadnje izkazujemo ljubezen, je pogost motiv tudi v umetnosti. Najbolj prepoznavnim in tudi vplivnim poljubom v umetnostni zgodovini posvetimo tokratno oddajo, ki bo na sporedu le nekaj dni pred 6. julijem, ko obeležujemo svetovni dan poljubljanja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144043</link>
        <pubDate> Fri, 04 Jul 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Poljube občudujemo že več kot 4500 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dolgčas – pogosto nezaželen občutek, a po drugi strani pogosto nepoznan. Ne glede na to, na katerem koncu pola ste, med tistimi, ki dolgčasa ne poznajo, ali tistimi, ki bi si želeli več dražljajev, nam psihologinja Tjaša M. Kos v Petku brez pravila razloži, kaj dolgčas je, zakaj ga potrebujemo in zakaj je v večjih količinah lahko nevaren. </description>
        <enclosure length="25687296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/27/NamjesRA_SLO_LJT_6173937_16551182.mp3"></enclosure>
        <guid>175142423</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>802</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dolgčas – pogosto nezaželen občutek, a po drugi strani pogosto nepoznan. Ne glede na to, na katerem koncu pola ste, med tistimi, ki dolgčasa ne poznajo, ali tistimi, ki bi si želeli več dražljajev, nam psihologinja Tjaša M. Kos v Petku brez pravila razloži, kaj dolgčas je, zakaj ga potrebujemo in zakaj je v večjih količinah lahko nevaren. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142423</link>
        <pubDate> Fri, 27 Jun 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nam je sploh še kdaj dolgčas?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poln znanja, radoveden, iznajdljiv in prilagodljiv, s smislom za humor, dovolj glasen, ampak ne preveč … Kakšne so lastnosti dobrega turističnega vodnika? Sogovornik: Tine Aćimović, turistični vodnik in spremljevalec, ki ta poklic opravlja že dvajset let. </description>
        <enclosure length="22682112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/20/TuristiRA_SLO_LJT_6113963_16481596.mp3"></enclosure>
        <guid>175140877</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>708</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poln znanja, radoveden, iznajdljiv in prilagodljiv, s smislom za humor, dovolj glasen, ampak ne preveč … Kakšne so lastnosti dobrega turističnega vodnika? Sogovornik: Tine Aćimović, turistični vodnik in spremljevalec, ki ta poklic opravlja že dvajset let. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140877</link>
        <pubDate> Fri, 20 Jun 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Turistični vodnik: &quot;Delam z ljudmi, ki se želijo imeti fajn.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najboljši na svetu v hitrostnem sestavljanju sestavljank lahko 500 koščkov, ploščic nepravilnih oblik, sestavijo v smiselno celoto v petindvajsetih minutah. Koliko časa pa jih sestavljajo takrat, ko niso obremenjeni s časom? To je lahko nekakšna sprostitev, celo meditacija, pravita Simona Gobec in Janette Perme iz Slovenskega društva ljubiteljev sestavljank.</description>
        <enclosure length="23707392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/13/SestavljRA_SLO_LJT_6037478_16394608.mp3"></enclosure>
        <guid>175139218</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>740</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najboljši na svetu v hitrostnem sestavljanju sestavljank lahko 500 koščkov, ploščic nepravilnih oblik, sestavijo v smiselno celoto v petindvajsetih minutah. Koliko časa pa jih sestavljajo takrat, ko niso obremenjeni s časom? To je lahko nekakšna sprostitev, celo meditacija, pravita Simona Gobec in Janette Perme iz Slovenskega društva ljubiteljev sestavljank.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139218</link>
        <pubDate> Fri, 13 Jun 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Sestavljanke – 500 koščkov v manj kot pol ure</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred svetovnim dnevom oceanov Petek brez pravila spoznava morske travnike, ki so pomemben prostor za razvoj in prehranjevanje številnih morskih bitij ter velik proizvajalec kisika. Včasih je bil celoten Tržaški zaliv en velik morski travnik, zdaj so le še posamezne zaplate. Na svetu vsake pol ure izgine za eno nogometno igrišče morske trave. V zavodu You See poskušajo morske travnike ohraniti z ozaveščanjem in čistilnimi akcijam. Sogovornica je biologinja dr. Irena Fonda, direktorica zavoda You See. </description>
        <enclosure length="24202752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/06/VsakepoRA_SLO_LJT_5967663_16315821.mp3"></enclosure>
        <guid>175137469</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred svetovnim dnevom oceanov Petek brez pravila spoznava morske travnike, ki so pomemben prostor za razvoj in prehranjevanje številnih morskih bitij ter velik proizvajalec kisika. Včasih je bil celoten Tržaški zaliv en velik morski travnik, zdaj so le še posamezne zaplate. Na svetu vsake pol ure izgine za eno nogometno igrišče morske trave. V zavodu You See poskušajo morske travnike ohraniti z ozaveščanjem in čistilnimi akcijam. Sogovornica je biologinja dr. Irena Fonda, direktorica zavoda You See. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137469</link>
        <pubDate> Fri, 06 Jun 2025 05:15:55 +0000</pubDate>
        <title>Vsake pol ure izgine eno igrišče morske trave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Generalna skupščina Združenih narodov je 30. maj razglasila za Mednarodni dan krompirja. Ta gomoljnica danes predstavlja tretjo najpomembnejšo prehransko rastlino na svetu, ki so jo sicer gojili že pred več kot 7 tisoč leti. Različni narodi so ga poimenovali različno - medtem ko so nekateri ohranili besedo v izvirniku, torej indijanskem jeziku, smo drugi - tudi Slovenci - besedo prevzeli iz nemščine. “Zemeljska hruška” je v središču tokratnega Petka brez pravila, o njeni etimologiji in frazemih pa smo govorili z dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </description>
        <enclosure length="27018240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/30/ZakajkrRA_SLO_LJT_5897263_16236814.mp3"></enclosure>
        <guid>175135745</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>844</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Generalna skupščina Združenih narodov je 30. maj razglasila za Mednarodni dan krompirja. Ta gomoljnica danes predstavlja tretjo najpomembnejšo prehransko rastlino na svetu, ki so jo sicer gojili že pred več kot 7 tisoč leti. Različni narodi so ga poimenovali različno - medtem ko so nekateri ohranili besedo v izvirniku, torej indijanskem jeziku, smo drugi - tudi Slovenci - besedo prevzeli iz nemščine. “Zemeljska hruška” je v središču tokratnega Petka brez pravila, o njeni etimologiji in frazemih pa smo govorili z dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135745</link>
        <pubDate> Fri, 30 May 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj krompirju pravimo krompir?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. &lt;p&gt;V Petku brez pravila tokrat predstavljamo projekt Gibaj se za naravo oziroma &lt;a href=&quot;https://institut-impact.si/move4nature/&quot;&gt;Move4Nature&lt;/a&gt;. Gibanje, zmerno gibanje, je seveda koristno za zdravje. Tudi &amp;scaron;tetje prehojenih ali pretečenih kilometrov prek pametnega telefona ali ure je lahko odlična motivacija. V omenjenem evropskem projektu, ki ga financira program Erasmus+, pa so &amp;scaron;li korak dlje. Spodbujajo tudi k &amp;scaron;tetju kilogramov &amp;ndash; kilogramov pobranih smeti ob gorskih in drugih poteh v naravi.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23683584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/23/GibajseRA_SLO_LJT_5828860_16160388.mp3"></enclosure>
        <guid>175134009</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>740</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. &lt;p&gt;V Petku brez pravila tokrat predstavljamo projekt Gibaj se za naravo oziroma &lt;a href=&quot;https://institut-impact.si/move4nature/&quot;&gt;Move4Nature&lt;/a&gt;. Gibanje, zmerno gibanje, je seveda koristno za zdravje. Tudi &amp;scaron;tetje prehojenih ali pretečenih kilometrov prek pametnega telefona ali ure je lahko odlična motivacija. V omenjenem evropskem projektu, ki ga financira program Erasmus+, pa so &amp;scaron;li korak dlje. Spodbujajo tudi k &amp;scaron;tetju kilogramov &amp;ndash; kilogramov pobranih smeti ob gorskih in drugih poteh v naravi.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134009</link>
        <pubDate> Fri, 23 May 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Gibaj se za naravo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako spremeniti pri Slovencih močno ukoreninjeno navado, da tudi za manjše razdalje večinoma uporabljamo avto? Morda z iniciativami kot je Polni zagona kolesarimo v službo. Gre za nacionalno pobudo Inštituta za politike prostora (IPOP), Ministrstva za okolje in Urbanističnega inštituta. Prek zabavnega beleženja prekolesarjenih kilometrov v osem tedenskem izzivu tekmujejo posamezniki, timi in delodajalci. Sogovornica: Nela Halilović, IPOP.  
</description>
        <enclosure length="28060416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/16/KolesarjRA_SLO_LJT_5759257_16081114.mp3"></enclosure>
        <guid>175132166</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>876</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako spremeniti pri Slovencih močno ukoreninjeno navado, da tudi za manjše razdalje večinoma uporabljamo avto? Morda z iniciativami kot je Polni zagona kolesarimo v službo. Gre za nacionalno pobudo Inštituta za politike prostora (IPOP), Ministrstva za okolje in Urbanističnega inštituta. Prek zabavnega beleženja prekolesarjenih kilometrov v osem tedenskem izzivu tekmujejo posamezniki, timi in delodajalci. Sogovornica: Nela Halilović, IPOP.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132166</link>
        <pubDate> Fri, 16 May 2025 04:45:09 +0000</pubDate>
        <title>Kolesarji v izzivu skupaj že obkrožili ekvator</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?</description>
        <enclosure length="20637696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/09/SlovenijRA_SLO_LJT_5692248_16003763.mp3"></enclosure>
        <guid>175130358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>644</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130358</link>
        <pubDate> Fri, 09 May 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija na prepihu med Srednjo Evropo in Balkanom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekoč je bila priprava piknika v domeni premožnejših meščanov, ki so se tega lotevali na izletih s kočijo, avtom ali čolnom v bližnjo okolico. S seboj so ob tej priložnosti vzeli doma pripravljeno hrano in pijačo. Sama beseda piknik izhaja iz francoščine in opisuje sproščen način prehranjevanja, ko hrano prinesemo s seboj. Danes piknike pogosto pripravljamo doma in nanje vabimo širše sorodstvo ali prijatelje. Skoraj vedno pa na pikniku postrežemo hrano z žara. Da bo ta sončna in okusna poskrbimo v Petku brez pravila skupaj s poznavalcem in raziskovalcem peke na žaru Matejem Stipaničem.</description>
        <enclosure length="28119552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/02/VabimonRA_SLO_LJT_5630161_15931518.mp3"></enclosure>
        <guid>175128781</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>878</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekoč je bila priprava piknika v domeni premožnejših meščanov, ki so se tega lotevali na izletih s kočijo, avtom ali čolnom v bližnjo okolico. S seboj so ob tej priložnosti vzeli doma pripravljeno hrano in pijačo. Sama beseda piknik izhaja iz francoščine in opisuje sproščen način prehranjevanja, ko hrano prinesemo s seboj. Danes piknike pogosto pripravljamo doma in nanje vabimo širše sorodstvo ali prijatelje. Skoraj vedno pa na pikniku postrežemo hrano z žara. Da bo ta sončna in okusna poskrbimo v Petku brez pravila skupaj s poznavalcem in raziskovalcem peke na žaru Matejem Stipaničem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128781</link>
        <pubDate> Fri, 02 May 2025 04:45:57 +0000</pubDate>
        <title>Vabimo na piknik!</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Petku brez pravila se bomo vrnili v 70. leta, ko so po Sloveniji začeli postavljati tako imenovane trim steze. Tovrstni – recimo jim športni poligoni v naravi – in priljubljeni Trimček so bili zaščitni znaki rekreacije na našem območju. Seveda tudi z obveznimi informativnih tablami z navodili.</description>
        <enclosure length="21580800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/25/TrimsteRA_SLO_LJT_5570676_15861876.mp3"></enclosure>
        <guid>175127149</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>674</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Petku brez pravila se bomo vrnili v 70. leta, ko so po Sloveniji začeli postavljati tako imenovane trim steze. Tovrstni – recimo jim športni poligoni v naravi – in priljubljeni Trimček so bili zaščitni znaki rekreacije na našem območju. Seveda tudi z obveznimi informativnih tablami z navodili.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127149</link>
        <pubDate> Fri, 25 Apr 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Trim steza: športni poligon v naravi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Samogradnja ali gradnja hiše v lastni režiji se za večino zdi zelo zahtevna ali kar nemogoča naloga. Takšen podvig ima prednosti in tudi slabosti. Kaj obsega samograditeljstvo, je to res dobra pot do lastnega doma, kaj so največje pasti samograditeljstva? Bo za tistega, ki se odloči za samogradnjo, to res za nekaj let postal način življenja? O osnovnih pravilih samograditeljstva v Petku brez pravila.</description>
        <enclosure length="28495104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/18/SamogradRA_SLO_LJT_5502220_15784345.mp3"></enclosure>
        <guid>175125507</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>890</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Samogradnja ali gradnja hiše v lastni režiji se za večino zdi zelo zahtevna ali kar nemogoča naloga. Takšen podvig ima prednosti in tudi slabosti. Kaj obsega samograditeljstvo, je to res dobra pot do lastnega doma, kaj so največje pasti samograditeljstva? Bo za tistega, ki se odloči za samogradnjo, to res za nekaj let postal način življenja? O osnovnih pravilih samograditeljstva v Petku brez pravila.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125507</link>
        <pubDate> Fri, 18 Apr 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Samograditeljstvo- ali bi zgradili hišo v lastni režiji?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se brez pravil, a z veliko mero radovednosti in fantazije podamo v raziskovanje subkulture, ki temelji na posnemanju likov iz filmov, serij, iger, stripov ali animejev. Cosplay, skovanka iz angleških besed costume in play, je hobi, strast in subkultura mnogih ljubiteljev znanstvene fantastike in animejev - tudi tokratnega gosta, Matica Gaiserja. Ker prihaja s Ptuja, kjer je pust peti letni čas, mu je kultura maskiranja znana že od nekdaj, a si je - kot pravi - vedno želel iti korak dlje in se v like, ki jih upodablja, tudi vživeti. Polje igranja je našel v cosplayu, ki ga živi od leta 2018. </description>
        <enclosure length="24299520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/11/CosplayRA_SLO_LJT_5434108_15707050.mp3"></enclosure>
        <guid>175123797</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se brez pravil, a z veliko mero radovednosti in fantazije podamo v raziskovanje subkulture, ki temelji na posnemanju likov iz filmov, serij, iger, stripov ali animejev. Cosplay, skovanka iz angleških besed costume in play, je hobi, strast in subkultura mnogih ljubiteljev znanstvene fantastike in animejev - tudi tokratnega gosta, Matica Gaiserja. Ker prihaja s Ptuja, kjer je pust peti letni čas, mu je kultura maskiranja znana že od nekdaj, a si je - kot pravi - vedno želel iti korak dlje in se v like, ki jih upodablja, tudi vživeti. Polje igranja je našel v cosplayu, ki ga živi od leta 2018. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123797</link>
        <pubDate> Fri, 11 Apr 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Cosplay - ko zaživijo junaki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.</description>
        <enclosure length="27396864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/04/E-portRA_SLO_LJT_5363304_15625196.mp3"></enclosure>
        <guid>175121956</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121956</link>
        <pubDate> Fri, 04 Apr 2025 04:45:18 +0000</pubDate>
        <title>E-šport – Slovencem še razmeroma nepoznana športna panoga</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota. </description>
        <enclosure length="24131328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/28/450rdeRA_SLO_LJT_5292668_15543039.mp3"></enclosure>
        <guid>175120174</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>754</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120174</link>
        <pubDate> Fri, 28 Mar 2025 05:45:44 +0000</pubDate>
        <title>450 rdečih nitk za en samcat gram </title>
      </item>
      <item>
        <description>Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.</description>
        <enclosure length="20210688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/21/torkljeRA_SLO_LJT_5222699_15463460.mp3"></enclosure>
        <guid>175118348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>631</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118348</link>
        <pubDate> Fri, 21 Mar 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Štorklje so del prekmurske identitete</title>
      </item>
      <item>
        <description>17-letni Tibor Hvala, danes dijak Gimnazije Poljane, je že pri 13 letih postal slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. To je bilo leta 2021. Da mu je uspelo, je kriva predvsem njegova vztrajnost – števke se je na pamet učil dva meseca vsak dan. 24 listov, 420 decimalk na vsaki strani.</description>
        <enclosure length="23471616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/14/VeniuRA_SLO_LJT_5151550_15382040.mp3"></enclosure>
        <guid>175116548</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>733</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>17-letni Tibor Hvala, danes dijak Gimnazije Poljane, je že pri 13 letih postal slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. To je bilo leta 2021. Da mu je uspelo, je kriva predvsem njegova vztrajnost – števke se je na pamet učil dva meseca vsak dan. 24 listov, 420 decimalk na vsaki strani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116548</link>
        <pubDate> Fri, 14 Mar 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;V eni uri sem povedal približno tri decimalke števila pi na sekundo&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osmega marca je dan žena, mednarodni praznik žensk, dan prej pa je v Sloveniji dan pomorstva v spomin na sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije leta 1991. Kako združiti obe temi? Z izkušnjo edine ženske na krovu tovorne ladje. Sogovornica: doc. dr. Tanja Brcko Satler iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="23277312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/07/enskanRA_SLO_LJT_5079611_15299793.mp3"></enclosure>
        <guid>175114616</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>727</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osmega marca je dan žena, mednarodni praznik žensk, dan prej pa je v Sloveniji dan pomorstva v spomin na sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije leta 1991. Kako združiti obe temi? Z izkušnjo edine ženske na krovu tovorne ladje. Sogovornica: doc. dr. Tanja Brcko Satler iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114616</link>
        <pubDate> Fri, 07 Mar 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ženska na krovu tovorne ladje </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj so tako imenovani pub kvizi, ki so med drugim zelo priljubljeni pri naših južnih sosedih, vse bolj pa tudi pri nas? Sogovornici: Sabina in Zala, soustanoviteljici Kviz mojstra.</description>
        <enclosure length="23156736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/28/PubkvizRA_SLO_LJT_5005764_15214355.mp3"></enclosure>
        <guid>175112779</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj so tako imenovani pub kvizi, ki so med drugim zelo priljubljeni pri naših južnih sosedih, vse bolj pa tudi pri nas? Sogovornici: Sabina in Zala, soustanoviteljici Kviz mojstra.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112779</link>
        <pubDate> Fri, 28 Feb 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pub kviz – kanček tekmovalnosti in veliko druženja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mestni muzej Ljubljana je izdal Staromodni besednjak, nekakšen leksikon besed, povezanih z oblačilno kulturo ljubljanskih meščanov v letih od 1850 do 1950. Skupaj s kustosinjo Mojco Ferle spoznavamo izraze in modo takratnega časa. Veste, kaj so ošpetelj, lame in kombine?</description>
        <enclosure length="24712704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/21/OpeteljRA_SLO_LJT_4934935_15133021.mp3"></enclosure>
        <guid>175110997</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mestni muzej Ljubljana je izdal Staromodni besednjak, nekakšen leksikon besed, povezanih z oblačilno kulturo ljubljanskih meščanov v letih od 1850 do 1950. Skupaj s kustosinjo Mojco Ferle spoznavamo izraze in modo takratnega časa. Veste, kaj so ošpetelj, lame in kombine?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110997</link>
        <pubDate> Fri, 21 Feb 2025 06:03:24 +0000</pubDate>
        <title>Ošpetelj, hišni čevlji in cilinder – taka je bila meščanska moda!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne spreminjamo zakonov narave, ne postavljamo na glavo pravil živalskega sveta, v Petku brez pravil se družimo z Zverinicami.
Gre za serijo, katere namen je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu.
</description>
        <enclosure length="21010944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/14/ZimskepRA_SLO_LJT_4861447_15050261.mp3"></enclosure>
        <guid>175109233</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>656</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne spreminjamo zakonov narave, ne postavljamo na glavo pravil živalskega sveta, v Petku brez pravil se družimo z Zverinicami.
Gre za serijo, katere namen je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109233</link>
        <pubDate> Fri, 14 Feb 2025 05:45:13 +0000</pubDate>
        <title>Zimske počitnice z Zverinicami</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.</description>
        <enclosure length="25536000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/07/eznateRA_SLO_LJT_4779665_14958411.mp3"></enclosure>
        <guid>175107368</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>797</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107368</link>
        <pubDate> Fri, 07 Feb 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Še znate na pamet Povodnega moža?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včasih prehod čez mejo ni bil tako enostaven, omejene so bile tudi količine dobrin, ki so jih lahko prinesli iz Italije v Slovenijo ali obratno. Čeprav v pričakovanju Evropske prestolnice kulture večkrat slišimo geslo &quot;Gremo brezmejno!&quot;, se Petek brez pravila spominja, kako je bilo, ko se je na meji slišalo vprašanje &quot;Imate kaj za prijaviti?&quot;. Sogovornik je Rok Bavčar iz Goriškega muzeja, tudi avtor rastave »Na šverc – tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni«.</description>
        <enclosure length="26350080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/31/ObmejniRA_SLO_LJT_4699817_14867116.mp3"></enclosure>
        <guid>175105597</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>823</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včasih prehod čez mejo ni bil tako enostaven, omejene so bile tudi količine dobrin, ki so jih lahko prinesli iz Italije v Slovenijo ali obratno. Čeprav v pričakovanju Evropske prestolnice kulture večkrat slišimo geslo &quot;Gremo brezmejno!&quot;, se Petek brez pravila spominja, kako je bilo, ko se je na meji slišalo vprašanje &quot;Imate kaj za prijaviti?&quot;. Sogovornik je Rok Bavčar iz Goriškega muzeja, tudi avtor rastave »Na šverc – tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni«.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105597</link>
        <pubDate> Fri, 31 Jan 2025 06:03:57 +0000</pubDate>
        <title>Obmejni spomini s kavo na šverc</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih. </description>
        <enclosure length="19895040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/24/90letoRA_SLO_LJT_4620332_14777736.mp3"></enclosure>
        <guid>175103770</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>621</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103770</link>
        <pubDate> Fri, 24 Jan 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>90 let od prve pločevinke – Sašo Gošnik jih ima v zbirki več tisoč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Žeton. Igralec. Dva gumba oziroma tipki. Dve ročki in tri jeklene krogle. Če si dober, tudi kakšna dodatna zraven. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji več kot 100 aktivnih tekmovalcev v igranju fliperja? Najvišje uvrščen Slovenec na svetovni lestvici najboljših igralcev je ta hip Vid Kuklec. </description>
        <enclosure length="19678464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/17/FliperRA_SLO_LJT_4538259_14685371.mp3"></enclosure>
        <guid>175102005</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Žeton. Igralec. Dva gumba oziroma tipki. Dve ročki in tri jeklene krogle. Če si dober, tudi kakšna dodatna zraven. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji več kot 100 aktivnih tekmovalcev v igranju fliperja? Najvišje uvrščen Slovenec na svetovni lestvici najboljših igralcev je ta hip Vid Kuklec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102005</link>
        <pubDate> Fri, 17 Jan 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Fliper – igra z gravitacijo in vztrajnostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.  </description>
        <enclosure length="24949248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/10/PozdravlRA_SLO_LJT_4460480_14597765.mp3"></enclosure>
        <guid>175100272</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100272</link>
        <pubDate> Fri, 10 Jan 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Pozdravljena, generacija beta </title>
      </item>
      <item>
        <description>Znanje jezikov je v sodobni družbi cenjeno.Ta je odprta bolj kot kadarkoli prej, zato je tudi tovrstno učenje dostopnejše. Kakšne so dobre in slabe plati učenja tujih jezikov s pomočjo aplikacij? Sogovornica: lektorica za francoski jezik, dr. Nadja Dobnik, prevajalka in predavateljica na Filozofski fakulteti in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="21076992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/03/UimoseRA_SLO_LJT_4392128_14521333.mp3"></enclosure>
        <guid>175098590</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znanje jezikov je v sodobni družbi cenjeno.Ta je odprta bolj kot kadarkoli prej, zato je tudi tovrstno učenje dostopnejše. Kakšne so dobre in slabe plati učenja tujih jezikov s pomočjo aplikacij? Sogovornica: lektorica za francoski jezik, dr. Nadja Dobnik, prevajalka in predavateljica na Filozofski fakulteti in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098590</link>
        <pubDate> Fri, 03 Jan 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Učimo se tujega jezika – s telefonom v roki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.</description>
        <enclosure length="21308160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/06/ZankeeRA_SLO_LJT_4133265_14232937.mp3"></enclosure>
        <guid>175091987</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>665</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091987</link>
        <pubDate> Fri, 06 Dec 2024 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zanke čez planke – skupnost, ki združuje ljubitelje pletilk, kvačk in volne </title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes gremo v ljubljanski mestni kino, to je Kinodvor, ki s filmom diha že več kot stoletje. Vodja tehničnega oddelka in kinooperater tam je Bojan Bajsič, naš tokratni sogovornik, ki to delo opravlja dobrih 20 let.</description>
        <enclosure length="20877312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/29/KinooperRA_SLO_LJT_4061290_14151299.mp3"></enclosure>
        <guid>175090255</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>652</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes gremo v ljubljanski mestni kino, to je Kinodvor, ki s filmom diha že več kot stoletje. Vodja tehničnega oddelka in kinooperater tam je Bojan Bajsič, naš tokratni sogovornik, ki to delo opravlja dobrih 20 let.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090255</link>
        <pubDate> Fri, 29 Nov 2024 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kinooperaterji: Krivci za tisto belo svetlobo tam zgoraj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev. </description>
        <enclosure length="10111104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/22/AliznatRA_SLO_LJT_3992598_14073374.mp3"></enclosure>
        <guid>175088492</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>631</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088492</link>
        <pubDate> Fri, 22 Nov 2024 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali znate početi nič?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste prepričani, da v slaščičarni res dišita sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se prek nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing, je bil Starbucks leta 1971. Petdeset let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih središčih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom. </description>
        <enclosure length="12651648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/15/HibiskusRA_SLO_LJT_3924169_13995244.mp3"></enclosure>
        <guid>175086724</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>790</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste prepričani, da v slaščičarni res dišita sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se prek nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing, je bil Starbucks leta 1971. Petdeset let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih središčih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086724</link>
        <pubDate> Fri, 15 Nov 2024 06:06:11 +0000</pubDate>
        <title>Hibiskus daje občutek zmage, vanilja spodbudi nakup</title>
      </item>
      <item>
        <description>V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.</description>
        <enclosure length="10284288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/08/VitrineRA_SLO_LJT_3856729_13918739.mp3"></enclosure>
        <guid>175084985</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>642</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084985</link>
        <pubDate> Fri, 08 Nov 2024 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Vitrine v Narodnem muzeju Slovenije zna odkleniti le nekaj posameznikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom.
Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252 </description>
        <enclosure length="11412096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/01/GenetskoRA_SLO_LJT_3794011_13845011.mp3"></enclosure>
        <guid>175083533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom.
Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252 </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083533</link>
        <pubDate> Fri, 01 Nov 2024 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Genetsko rodoslovje: družinsko drevo iz vzorca sline</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?</description>
        <enclosure length="9186432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/25/ZabojnikRA_SLO_LJT_3735189_13775955.mp3"></enclosure>
        <guid>175081927</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>574</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081927</link>
        <pubDate> Fri, 25 Oct 2024 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zabojniki Humana niso zbirni center </title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Iščeva tiste, ki imajo problem.&quot; Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.</description>
        <enclosure length="12152064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/18/TihidisRA_SLO_LJT_3667175_13697638.mp3"></enclosure>
        <guid>175080219</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Iščeva tiste, ki imajo problem.&quot; Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080219</link>
        <pubDate> Fri, 18 Oct 2024 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tihi disko: drugačna izkušnja zabave</title>
      </item>
      <item>
        <description>V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.</description>
        <enclosure length="10207104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/11/DoberstRA_SLO_LJT_3598621_13619037.mp3"></enclosure>
        <guid>175078449</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>637</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078449</link>
        <pubDate> Fri, 11 Oct 2024 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Dober strip je lep ples pripovedi in slike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.</description>
        <enclosure length="9696384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/04/SlubajRA_SLO_LJT_3525298_13536789.mp3"></enclosure>
        <guid>175076747</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>606</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076747</link>
        <pubDate> Fri, 04 Oct 2024 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Služba je služba, družba je družba?</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251155/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 09 Oct 2026 04:45:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/petekbrezpravila/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 09 Oct 2026 04:45:00 +0000</pubDate>
      <title>Petek brez pravila</title>
    </channel>
  </rss>
