Arts (C) RTVSLO 2017 Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd. http://www.rtvslo.si/podcast Podobe znanja http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/526/podobe-znanja-1400x1400.jpg Omejeni naravni viri, podnebne spremembe in izginjanje biotske pestrosti zahtevajo globoke spremembe v načinih, kako izkoriščamo vire za naše najrazličnejše potrebe. Kmetijstvo in gozdarstvo sta tu res osrednjega pomena, saj brez hrane in preštevilnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja gozd, med drugim zrak in vodo, res ne pridemo daleč. Sodobno kmetijstvo je tudi izredno velik vir toplogrednih izpustov, več kot 10 odstotkov jih prispeva na globalni ravni, prav tako ima zaradi prekomerne uporabe umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov tudi vrsto drugih negativnih učinkov. Toda situacija ni brezupna. Poznani so številni načini, kako bi se stanje dalo spremeniti. A spreminjanje utečenih praks ni preprosto početje, poleg tega pri nas radi pozabljamo na ustvarjanje dodane vrednosti. Potenciali za bolj trajnosten in tudi ekonomsko smiseln pristop h kmetijstvu in gozdarstvu nedvomno obstajajo tudi pri nas, potrebno pa jih bo realizirati. V Podobah znanja smo se o priložnostih in ovirah na teh področjih pogovarjali z agrarnim ekonomistom izr. prof. dr. Luko Juvančičem, predstojnikom Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. 174704222 RTVSLO – Ars 1979 clean Omejeni naravni viri, podnebne spremembe in izginjanje biotske pestrosti zahtevajo globoke spremembe v načinih, kako izkoriščamo vire za naše najrazličnejše potrebe. Kmetijstvo in gozdarstvo sta tu res osrednjega pomena, saj brez hrane in preštevilnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja gozd, med drugim zrak in vodo, res ne pridemo daleč. Sodobno kmetijstvo je tudi izredno velik vir toplogrednih izpustov, več kot 10 odstotkov jih prispeva na globalni ravni, prav tako ima zaradi prekomerne uporabe umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov tudi vrsto drugih negativnih učinkov. Toda situacija ni brezupna. Poznani so številni načini, kako bi se stanje dalo spremeniti. A spreminjanje utečenih praks ni preprosto početje, poleg tega pri nas radi pozabljamo na ustvarjanje dodane vrednosti. Potenciali za bolj trajnosten in tudi ekonomsko smiseln pristop h kmetijstvu in gozdarstvu nedvomno obstajajo tudi pri nas, potrebno pa jih bo realizirati. V Podobah znanja smo se o priložnostih in ovirah na teh področjih pogovarjali z agrarnim ekonomistom izr. prof. dr. Luko Juvančičem, predstojnikom Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 Jul 2020 14:10:00 +0000 Luka Juvančič: »Zaupanje je treba graditi na vzajemnih koristih« S koncem šolskega leta, ki je bilo letos še prav posebej stresno, se začenja za številne mlade tisto najbolj sproščeno obdobje v letu. Sproščeno druženje pa pri nas neredko povezujemo tudi z uživanjem alkohola. Nevrološke raziskave nam po eni strani sicer jasno kažejo, da se človeški možgani razvijajo še vse do sredine dvajsetih let, znano je tudi, da so učinki alkohola še prav posebej škodljivi za razvijajoče se možgane. A dejavniki, ki spodbujajo mlade k druženju s kozarcem v roki, so pogosto močnejši od opozoril o nevarnostih in tveganjih. Izsledki aktualnih raziskav o uživanju alkohola med mladimi so sicer spodbudni, številke se nekoliko znižujejo. A ker smo Slovenci pri pitju v svetovnem vrhu, je pred nami dejansko še kar dolga pot. Kateri so ključni dejavniki, ki lahko mlade spodbudijo ali odvrnejo od pitja alkohola in kakšen naj bo pri tem odnos odraslih, smo se v Podobah znanja pogovarjali s psihologinjo dr. Majo Roškar s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: iz osebnega arhiva M. Roškar 174702499 RTVSLO – Ars 1824 clean S koncem šolskega leta, ki je bilo letos še prav posebej stresno, se začenja za številne mlade tisto najbolj sproščeno obdobje v letu. Sproščeno druženje pa pri nas neredko povezujemo tudi z uživanjem alkohola. Nevrološke raziskave nam po eni strani sicer jasno kažejo, da se človeški možgani razvijajo še vse do sredine dvajsetih let, znano je tudi, da so učinki alkohola še prav posebej škodljivi za razvijajoče se možgane. A dejavniki, ki spodbujajo mlade k druženju s kozarcem v roki, so pogosto močnejši od opozoril o nevarnostih in tveganjih. Izsledki aktualnih raziskav o uživanju alkohola med mladimi so sicer spodbudni, številke se nekoliko znižujejo. A ker smo Slovenci pri pitju v svetovnem vrhu, je pred nami dejansko še kar dolga pot. Kateri so ključni dejavniki, ki lahko mlade spodbudijo ali odvrnejo od pitja alkohola in kakšen naj bo pri tem odnos odraslih, smo se v Podobah znanja pogovarjali s psihologinjo dr. Majo Roškar s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: iz osebnega arhiva M. Roškar http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Jun 2020 06:00:00 +0000 Maja Roškar: Ključen je odnos staršev in možnost odkritega pogovora Kako ljudem nazorno približati oddaljena obdobja, kako dediščino, ki nas obdaja, kar najbolj prepričljivo predstaviti, so vprašanja, ki že dolgo zaposlujejo muzejsko in dediščinsko stroko. Z novimi tehnologijami, med katere nedvomno sodi tudi navidezna resničnost, se v zadnjem času odpirajo povsem nove možnosti. Na tem področju deluje tudi dr. Kaja Antlej, predavateljica industrijskega oblikovanja na avstralski Univerzi Deakin. Njeni konkretni izzivi so zelo različni in segajo denimo od predstavitve malega dinozavra, ki je pred milijoni let živel v Avstraliji, do ikoničnega avstralskega avtomobila, imenovanega ute. Toda uporaba navidezne resničnosti v praksi prinaša številne izzive. Zahteva interdisciplinaren pristop, ki glede na svojo temo vključuje zelo različne področne strokovnjake, predvsem pa je nujno spremljanje odziva obiskovalcev, ki jim je tehnologija namenjena ter se jim prilagajati. Kajti navidezna resničnost je z nami sorazmerno kratek čas in njena raba nam še zdaleč ni zlezla pod kožo. Se pa to utegne že kmalu spremeniti, še razmišlja sogovornica. Foto: Donna Squire 174700993 RTVSLO – Ars 1811 clean Kako ljudem nazorno približati oddaljena obdobja, kako dediščino, ki nas obdaja, kar najbolj prepričljivo predstaviti, so vprašanja, ki že dolgo zaposlujejo muzejsko in dediščinsko stroko. Z novimi tehnologijami, med katere nedvomno sodi tudi navidezna resničnost, se v zadnjem času odpirajo povsem nove možnosti. Na tem področju deluje tudi dr. Kaja Antlej, predavateljica industrijskega oblikovanja na avstralski Univerzi Deakin. Njeni konkretni izzivi so zelo različni in segajo denimo od predstavitve malega dinozavra, ki je pred milijoni let živel v Avstraliji, do ikoničnega avstralskega avtomobila, imenovanega ute. Toda uporaba navidezne resničnosti v praksi prinaša številne izzive. Zahteva interdisciplinaren pristop, ki glede na svojo temo vključuje zelo različne področne strokovnjake, predvsem pa je nujno spremljanje odziva obiskovalcev, ki jim je tehnologija namenjena ter se jim prilagajati. Kajti navidezna resničnost je z nami sorazmerno kratek čas in njena raba nam še zdaleč ni zlezla pod kožo. Se pa to utegne že kmalu spremeniti, še razmišlja sogovornica. Foto: Donna Squire http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 Jun 2020 06:00:00 +0000 Kaja Antlej: Z virtualno resničnostjo do božanja dinozavrov Brutalni policijski umor Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu je pretresel ves svet. Grozljivi telefonski video posnetek Floyda, ki sredi ceste leži na trebuhu, hlasta za zrakom in v predsmrtnem strahu zaman vpije, da ne more dihati, medtem ko beli policist osem minut in 46 sekund neprizadeto kleči na njegovem vratu, je hitro zaokrožil po spletu in spodbudil najbolj množične proteste proti rasizmu, diskriminaciji in eksploataciji črncev v Združenih državah Amerike v zadnjega pol stoletja. Protesti so se nato razširili tudi po drugih celinah. Demonstracije v podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo so tako potekale v Sydneyju in Istanbulu, v Sao Paolu in Bejrutu, v številnih zahodnoevropskih mestih pa so protestniki odstranili sramotne javne spomenike, ki so slavili trgovce s sužnji in protagoniste evropskega kolonializma in imperializma. Po vsem sodeč je napočil čas, da se – kot globalna skupnost, kot človeštvo – ponovno pogovorimo o stoletnem izključevanju, izkoriščanju in uničevanju življenj, ki si za opravičilo jemlje barvo kožo. Zato smo se v tokratnih Podobah znanja spraševali, kaj pravzaprav je to sistemski rasizem, čemu oziroma komu služi in zakaj ostaja z nami malodane nespremenjen že več kot 250 let – pa čeprav se je od 18. stoletja do danes svet popolnoma spremenil? – Pri tem nam je bila v pomoč naša gostja, antropologinja in predavateljica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, dr. Irena Šumi, ki se znanstveno-raziskovalno že vrsto let posveča prav rasizmu, antisemitizmu, nacionalizmu in mračni dediščini kolonializma v sodobnem svetu. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Irene Šumi 174699630 RTVSLO – Ars 1503 clean Brutalni policijski umor Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu je pretresel ves svet. Grozljivi telefonski video posnetek Floyda, ki sredi ceste leži na trebuhu, hlasta za zrakom in v predsmrtnem strahu zaman vpije, da ne more dihati, medtem ko beli policist osem minut in 46 sekund neprizadeto kleči na njegovem vratu, je hitro zaokrožil po spletu in spodbudil najbolj množične proteste proti rasizmu, diskriminaciji in eksploataciji črncev v Združenih državah Amerike v zadnjega pol stoletja. Protesti so se nato razširili tudi po drugih celinah. Demonstracije v podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo so tako potekale v Sydneyju in Istanbulu, v Sao Paolu in Bejrutu, v številnih zahodnoevropskih mestih pa so protestniki odstranili sramotne javne spomenike, ki so slavili trgovce s sužnji in protagoniste evropskega kolonializma in imperializma. Po vsem sodeč je napočil čas, da se – kot globalna skupnost, kot človeštvo – ponovno pogovorimo o stoletnem izključevanju, izkoriščanju in uničevanju življenj, ki si za opravičilo jemlje barvo kožo. Zato smo se v tokratnih Podobah znanja spraševali, kaj pravzaprav je to sistemski rasizem, čemu oziroma komu služi in zakaj ostaja z nami malodane nespremenjen že več kot 250 let – pa čeprav se je od 18. stoletja do danes svet popolnoma spremenil? – Pri tem nam je bila v pomoč naša gostja, antropologinja in predavateljica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, dr. Irena Šumi, ki se znanstveno-raziskovalno že vrsto let posveča prav rasizmu, antisemitizmu, nacionalizmu in mračni dediščini kolonializma v sodobnem svetu. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Irene Šumi http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Jun 2020 14:30:00 +0000 Irena Šumi: “Vsi rasizmi naše modernosti so v bistvu vezani na klasizme.” Naša hrana, to kar jemo, ni več povezano zgolj z našim osebnim okusom in skrbjo za zdravje, ampak se vse bolj neposredno povezuje s stanjem planeta v celoti. Kmetijstvo je panoga, ki prispeva znaten delež k izpustom toplogrednih plinov, zlasti to velja za živinorejo. Porabi tudi veliko vode in z najbolj razširjenimi kmetijskimi praksami v znatni meri siromaši rodovitno prst. Opozorila, da bodo zaradi povečevanja števila prebivalcev in sočasnega krčenja kmetijskih površin človeštvu v prihodnosti grozila obsežnejša pomanjkanja zadostnih količin hrane, tako niso brez realnih osnov. Zelo povedni pa so tudi načini, kako se tovrstna tveganja danes prvenstveno naslavlja. V pogovoru s sociologinjo, izr. prof. dr. Andrejo Vezovnik s Centra za socialno psihologijo in Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani smo se v tokratnih Podobah znanja posvetili nekaterim vidikom sodobnih prehranskih praks ter diskurzom, ki skušajo usmerjati naslavljanje prihodnje preskrbe s hrano. Foto: osebni arhiv A. Vezovnik 174698279 RTVSLO – Ars 1729 clean Naša hrana, to kar jemo, ni več povezano zgolj z našim osebnim okusom in skrbjo za zdravje, ampak se vse bolj neposredno povezuje s stanjem planeta v celoti. Kmetijstvo je panoga, ki prispeva znaten delež k izpustom toplogrednih plinov, zlasti to velja za živinorejo. Porabi tudi veliko vode in z najbolj razširjenimi kmetijskimi praksami v znatni meri siromaši rodovitno prst. Opozorila, da bodo zaradi povečevanja števila prebivalcev in sočasnega krčenja kmetijskih površin človeštvu v prihodnosti grozila obsežnejša pomanjkanja zadostnih količin hrane, tako niso brez realnih osnov. Zelo povedni pa so tudi načini, kako se tovrstna tveganja danes prvenstveno naslavlja. V pogovoru s sociologinjo, izr. prof. dr. Andrejo Vezovnik s Centra za socialno psihologijo in Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani smo se v tokratnih Podobah znanja posvetili nekaterim vidikom sodobnih prehranskih praks ter diskurzom, ki skušajo usmerjati naslavljanje prihodnje preskrbe s hrano. Foto: osebni arhiv A. Vezovnik http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 05 Jun 2020 12:00:00 +0000 Andreja Vezovnik: Ekološka kriza bo spremenila našo prehrano Kako zagotoviti ciljano dostavo učinkovin na pravo mesto v telesu, je v sodobni medicini in z njo povezanih vedah zelo aktualno vprašanje. S tarčno dostavo učinkovin na želeno mesto bi se namreč lahko izognili vrsti stranskih učinkov, ki jih imajo lahko zdravila, denimo pri zdravljenju raka, a tudi pri celi vrsti drugih bolezni. A med dobro izhodiščno idejo in njeno uspešno realizacijo je veliko preprek, ki jih je potrebno nasloviti. V projektu Multrasonica, za katerega je prejel sredstva za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta bo prof. dr. Matej Praprotnik, vodja Teoretičnega odseka na Kemijskem inštitutu in profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskoval možnosti uporabe ultrazvoka pri tovrstnih biomedicinskih aplikacijah s pomočjo računalniških aplikacij. 174696619 RTVSLO – Ars 1848 clean Kako zagotoviti ciljano dostavo učinkovin na pravo mesto v telesu, je v sodobni medicini in z njo povezanih vedah zelo aktualno vprašanje. S tarčno dostavo učinkovin na želeno mesto bi se namreč lahko izognili vrsti stranskih učinkov, ki jih imajo lahko zdravila, denimo pri zdravljenju raka, a tudi pri celi vrsti drugih bolezni. A med dobro izhodiščno idejo in njeno uspešno realizacijo je veliko preprek, ki jih je potrebno nasloviti. V projektu Multrasonica, za katerega je prejel sredstva za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta bo prof. dr. Matej Praprotnik, vodja Teoretičnega odseka na Kemijskem inštitutu in profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskoval možnosti uporabe ultrazvoka pri tovrstnih biomedicinskih aplikacijah s pomočjo računalniških aplikacij. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 May 2020 12:40:00 +0000 Matej Praprotnik: Računalniški modeli za tarčno dostavo zdravil Naj bodo zdravstveni, psihološki, socialni, ekonomski, politični pa tudi povsem življenjsko-praktični pretresi, ki jih je v zadnjih nekaj mesecih sprožila pandemija novega koronavirusa, še tako hudi, si je vendarle treba priznati, da nismo prvi ljudje v zgodovini, ki se soočamo z nenadno, vseprežemajočo krizo, ki jo je sprožilo širjenje nove nalezljive in smrtonosne bolezni. Kako so se torej ljudje v preteklosti soočali z nevarnostmi, ki so jih, na primer, prinesle črna smrt sredi 14. stoletja, ponavljajoči se izbruhi kolere v 19. stoletju ali španska gripa ob koncu prve svetovne vojne? Kako se je spremenil njihov svet? Se lahko iz načinov, kako so se ljudje v preteklosti odzivali na zdravstvene krize, iz njihovih verjetij o bolezni in spremenjenih vedenjskih vzorcev, naučimo česa, kar bi bilo uporabno tudi za nas danes? - To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko, raziskovalko na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, dr. Urško Bratož. Naša gostja se namreč posveča preučevanju zgodovine medicine, epidemičnih bolezni in zdravstvenih praks pa tudi vpliva kužnih bolezni na življenjski vsakdanjik. Prav posebno pozornost namenja koleri, ki je sredi 19. stoletja v nekaj valovih pretresla severozahodno Istro. Tej temi je pred nekaj leti posvetila tudi vsestransko intrigantno monografijo Bledolična vsiljivka z Vzhoda. Z dr. Bratož se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Urške Bratož 174694811 RTVSLO – Ars 1842 clean Naj bodo zdravstveni, psihološki, socialni, ekonomski, politični pa tudi povsem življenjsko-praktični pretresi, ki jih je v zadnjih nekaj mesecih sprožila pandemija novega koronavirusa, še tako hudi, si je vendarle treba priznati, da nismo prvi ljudje v zgodovini, ki se soočamo z nenadno, vseprežemajočo krizo, ki jo je sprožilo širjenje nove nalezljive in smrtonosne bolezni. Kako so se torej ljudje v preteklosti soočali z nevarnostmi, ki so jih, na primer, prinesle črna smrt sredi 14. stoletja, ponavljajoči se izbruhi kolere v 19. stoletju ali španska gripa ob koncu prve svetovne vojne? Kako se je spremenil njihov svet? Se lahko iz načinov, kako so se ljudje v preteklosti odzivali na zdravstvene krize, iz njihovih verjetij o bolezni in spremenjenih vedenjskih vzorcev, naučimo česa, kar bi bilo uporabno tudi za nas danes? - To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko, raziskovalko na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, dr. Urško Bratož. Naša gostja se namreč posveča preučevanju zgodovine medicine, epidemičnih bolezni in zdravstvenih praks pa tudi vpliva kužnih bolezni na življenjski vsakdanjik. Prav posebno pozornost namenja koleri, ki je sredi 19. stoletja v nekaj valovih pretresla severozahodno Istro. Tej temi je pred nekaj leti posvetila tudi vsestransko intrigantno monografijo Bledolična vsiljivka z Vzhoda. Z dr. Bratož se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Urške Bratož http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 May 2020 14:30:00 +0000 Urška Bratož: “Verjeli so, da k razvoju bolezni ključno pripomorejo revščina, nemoralnost, tudi strah.” Standardni model osnovnih delcev zelo brilijantno pojasnjuje vse, kar vemo in kar lahko opazimo o navadni snovi na najmanjšem nivoju. Toda nič ne zna povedati o temni snovi ali pojasniti, zakaj je iz vesolja izginila vsa protisnov, ki je obstajala na njegovem začetku. Iskanje dokazov za novo fiziko, ki bi segla onkraj standardnega modela, je zato trenutno izredno vroče področje raziskav. Pristopov je veliko. Zelo obetavne med njimi so t. i. anomalije v fiziki okusov. Kar trije različni eksperimenti po svetu so namreč zaznali prve namige, da se elektron in njegova težja bratranca, mion in lepton tau ne obnašajo vedno povsem tako, kot predvideva standardni model. S potrditvijo teh razlik in podrobnejšim uvidom, kakšne dejansko so, bi končno lahko na široko odprli vrata novi fiziki. Na tem področju, v prvi vrsti na eksperimentu Belle II, ki poteka na pospeševalniku delcev v japonski Tsukubi, že vrsto let deluje prof. dr. Peter Križan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan”. Zdaj je priznanje in pospešek za svoje raziskave dobil s strani Evropskega raziskovalnega sveta, ki mu je v ostri konkurenci namenil sredstva na uveljavljene raziskovalce za projekt, imenovan FAIME (Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods). Kaj išče in kaj nam to lahko pove o vesolju na splošno, je tekla beseda v tokratnih Podobah znanja. Foto: iz osebnega arhiva P. Križana 174693521 RTVSLO – Ars 1762 clean Standardni model osnovnih delcev zelo brilijantno pojasnjuje vse, kar vemo in kar lahko opazimo o navadni snovi na najmanjšem nivoju. Toda nič ne zna povedati o temni snovi ali pojasniti, zakaj je iz vesolja izginila vsa protisnov, ki je obstajala na njegovem začetku. Iskanje dokazov za novo fiziko, ki bi segla onkraj standardnega modela, je zato trenutno izredno vroče področje raziskav. Pristopov je veliko. Zelo obetavne med njimi so t. i. anomalije v fiziki okusov. Kar trije različni eksperimenti po svetu so namreč zaznali prve namige, da se elektron in njegova težja bratranca, mion in lepton tau ne obnašajo vedno povsem tako, kot predvideva standardni model. S potrditvijo teh razlik in podrobnejšim uvidom, kakšne dejansko so, bi končno lahko na široko odprli vrata novi fiziki. Na tem področju, v prvi vrsti na eksperimentu Belle II, ki poteka na pospeševalniku delcev v japonski Tsukubi, že vrsto let deluje prof. dr. Peter Križan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan”. Zdaj je priznanje in pospešek za svoje raziskave dobil s strani Evropskega raziskovalnega sveta, ki mu je v ostri konkurenci namenil sredstva na uveljavljene raziskovalce za projekt, imenovan FAIME (Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods). Kaj išče in kaj nam to lahko pove o vesolju na splošno, je tekla beseda v tokratnih Podobah znanja. Foto: iz osebnega arhiva P. Križana http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 May 2020 19:45:00 +0000 Peter Križan: »Iščemo okenca, ki bi nam odprla pogled na fiziko onkraj standardnega modela« Tekoči kristali niso nič novega, poznamo jih že zelo dolgo, a šele v zadnjem desetletju zasloni na njihovi osnovi tako rekoč preplavili svet. A tu gre za zelo velike naprave. Kaj pa omogočajo tekoči kristali na mikro nivoju? Marsikaj, je prepričan dr. Igor Muševič, vodja odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Lahko bi ponudili celo temelj za optično računalništvo prihodnosti. S svojo zamislijo, kako bi na podlagi svojega izuma izpred desetih let - 3D optičnega mikrolaserja -  izdelal optično stikalo, je prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil petletni projekt za uveljavljene raziskovalce v višini 2,5 milijona evrov. "Ko smo pred 10 leti izumili 3D optični laser, ki sveti v vse smeri, smo slišali tudi komentarje, ja, zakaj pa je to sploh dobro, laser, ki sveti v vse smeri. In res tudi sam nisem vedel. Ampak ta stvar je tako lepa, da sem bil prepričan, da mora biti za nekaj dobra." O tem, zakaj so potrebne alternative današnjemu računalništvu in kje so prednosti uporabe tekočih kristalov glede na trdne snovi, lahko slišite v tokratnih Podobah znanja, ki jih je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/08/IgorMueviRaunalnikiprihodnostibododelovalilenasvetlobo4748873.mp3 RTVSLO – Ars 1972 clean Tekoči kristali niso nič novega, poznamo jih že zelo dolgo, a šele v zadnjem desetletju zasloni na njihovi osnovi tako rekoč preplavili svet. A tu gre za zelo velike naprave. Kaj pa omogočajo tekoči kristali na mikro nivoju? Marsikaj, je prepričan dr. Igor Muševič, vodja odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Lahko bi ponudili celo temelj za optično računalništvo prihodnosti. S svojo zamislijo, kako bi na podlagi svojega izuma izpred desetih let - 3D optičnega mikrolaserja -  izdelal optično stikalo, je prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil petletni projekt za uveljavljene raziskovalce v višini 2,5 milijona evrov. "Ko smo pred 10 leti izumili 3D optični laser, ki sveti v vse smeri, smo slišali tudi komentarje, ja, zakaj pa je to sploh dobro, laser, ki sveti v vse smeri. In res tudi sam nisem vedel. Ampak ta stvar je tako lepa, da sem bil prepričan, da mora biti za nekaj dobra." O tem, zakaj so potrebne alternative današnjemu računalništvu in kje so prednosti uporabe tekočih kristalov glede na trdne snovi, lahko slišite v tokratnih Podobah znanja, ki jih je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 08 May 2020 13:45:00 +0000 Igor Muševič: Računalniki prihodnosti bodo delovali le na svetlobo Kako so se organizmi skozi milijone let evolucije širili po Zemljinem površju in osvajali nova ozemlja raziskuje biogeografija. S kombinacijo DNK analiz in podrobnih modelov premikanja kontinentov je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo priti do presenetljivih novih spoznanj o tem, kako se je skupina pajkov zlatih mrežarjev širila po svetu. O izsledkih raziskave in o tem, kakšne možnosti nova metoda odpira, se je z izr. prof. dr. Matjažem Kuntnerjem pogovarjala Nina Slaček. Foto: Matjaž Gregorič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/30/MatjaKuntnerZgodovinairjenjaivihbitijposvetujepolnapreseneenj4733694.mp3 RTVSLO – Ars 1774 clean Kako so se organizmi skozi milijone let evolucije širili po Zemljinem površju in osvajali nova ozemlja raziskuje biogeografija. S kombinacijo DNK analiz in podrobnih modelov premikanja kontinentov je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo priti do presenetljivih novih spoznanj o tem, kako se je skupina pajkov zlatih mrežarjev širila po svetu. O izsledkih raziskave in o tem, kakšne možnosti nova metoda odpira, se je z izr. prof. dr. Matjažem Kuntnerjem pogovarjala Nina Slaček. Foto: Matjaž Gregorič http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 01 May 2020 09:00:00 +0000 Matjaž Kuntner: Zgodovina širjenja živih bitij po svetu je polna presenečenj Pred podnebnimi spremebami se danes ne moremo skriti. To še toliko bolj velja za gozdove, ki se ne morejo nikamor umakniti, kot razmere postanejo prevroče, je dežja manj, ektremnih vremenskih dogodkov pa vse več. Napovedi kažejo, da slovenske gozdove čakajo velike spremembe. Bukev, ki denimo danes kraljuje trem četrtinam slovenskih gozdov, bo čez nekaj desetletij morda prevladovala le še v tretjini. Naravna obnova gozdov, ki je bila dolgo temelj slovenske gozdarske šole, zaradi spreminjajočih se pogojev in obsežnih naravnih nesreč, kot so žledolomi, vetrolomi ali podlubniki, sama po sebi ne more več zagotavljati kvalitetnega obnavljanja gozdov. Potrebno je premišljeno poskrbeti za kar največjo genetsko pestrost. Tako z vidika čim večjega števila različnih drevesnih vrst, kot tudi znotraj posameznih vrst. Kajti, če so denimo mlade bukve, ki danes odganjajo na čistini po nekem vetrolomu, vse bolj ali manj med seboj v sorodu, to za dolgoročno odpornost novega gozda ne pomeni nič dobrega. Dr. Hojka Kraigher, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti išče načine, kako zagotoviti, da bodo slovenski gozdovi na nedpredvidljivo prihodnost kar najbolje pripravljeni. Foto:Boris Rantaša videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/22/HojkaKraigherNaravnaobnovajeevednoalfanipaveomegaobnovegozdov4721281.mp3 RTVSLO – Ars 1713 clean Pred podnebnimi spremebami se danes ne moremo skriti. To še toliko bolj velja za gozdove, ki se ne morejo nikamor umakniti, kot razmere postanejo prevroče, je dežja manj, ektremnih vremenskih dogodkov pa vse več. Napovedi kažejo, da slovenske gozdove čakajo velike spremembe. Bukev, ki denimo danes kraljuje trem četrtinam slovenskih gozdov, bo čez nekaj desetletij morda prevladovala le še v tretjini. Naravna obnova gozdov, ki je bila dolgo temelj slovenske gozdarske šole, zaradi spreminjajočih se pogojev in obsežnih naravnih nesreč, kot so žledolomi, vetrolomi ali podlubniki, sama po sebi ne more več zagotavljati kvalitetnega obnavljanja gozdov. Potrebno je premišljeno poskrbeti za kar največjo genetsko pestrost. Tako z vidika čim večjega števila različnih drevesnih vrst, kot tudi znotraj posameznih vrst. Kajti, če so denimo mlade bukve, ki danes odganjajo na čistini po nekem vetrolomu, vse bolj ali manj med seboj v sorodu, to za dolgoročno odpornost novega gozda ne pomeni nič dobrega. Dr. Hojka Kraigher, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti išče načine, kako zagotoviti, da bodo slovenski gozdovi na nedpredvidljivo prihodnost kar najbolje pripravljeni. Foto:Boris Rantaša http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 24 Apr 2020 11:00:00 +0000 Hojka Kraigher: “Naravna obnova je še vedno alfa, ni pa več omega obnove gozdov” Boriti se s časom, je seveda donkihotsko. In vendar človeštvo potrebuje svoje don Kihote, ljudi, ki zmorejo – zahvaljujoč svojemu bogatemu znanju, veščini in predanosti – zob časa tudi učinkovito obrusiti in tako pred pozabo oziroma propadom (vsaj začasno) rešiti največje dragocenosti minulih stoletij. Mednje gotovo sodi tudi Blanka Avguštin Florjanovič, konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije. Blanka Avguštin Florjanovič je diplomirala iz bibliotekarstva in knjigarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z nalogo Minimalni posegi na srednjeveških vezavah je nato magistrirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, vzporedno s tem pa je svoje védenje o vezavah srednjeveških kodeksov več kot deset let izpopolnjevala tudi pri profesorju Christopherju Clarksonu z Oxforda. Vse to znanje ji je prišlo še kako prav, ko se je lotila zahtevnega konservatorsko-restavratorskega posega na izvodu Dalmatinove Biblije iz Osrednje knjižnice Kranj. Za to delo so ji leta 2011 stanovski kolegi podelili nagrado Mirka Šubica. V utemeljitvi so takrat zapisali, da je Blanka Avguštin Florjanovič pri svojem delu uporabila na novo odkrita in ponovno naučena znanja, ki ne pomenijo le rešitve za en spomenik, ampak odpirajo nove možnosti v reševanja tovrstnega arhivskega gradiva. Toda: kaj to pravzaprav pomeni? Kako se strokovnjak sploh loti popravila več kot štiristo let starega izvoda knjige, ki jo po pravici lahko označimo za eno temeljnih v zgodovini slovenskega kulturnega prostora? Kakšna znanja in veščine za to potrebuje? Za koliko časa taka dela podaljšajo življenje knjigi? – Ta in druga sorodna vprašanja so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofnom gostili prav Blanko Avguštin Florjanovič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva mag. Blanke Avguštin Florjanovič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/10/BlankaAvgutinFlorjanoviNeberemzapisovberemzaprtoknjigo.4708191.mp3 RTVSLO – Ars 1876 clean Boriti se s časom, je seveda donkihotsko. In vendar človeštvo potrebuje svoje don Kihote, ljudi, ki zmorejo – zahvaljujoč svojemu bogatemu znanju, veščini in predanosti – zob časa tudi učinkovito obrusiti in tako pred pozabo oziroma propadom (vsaj začasno) rešiti največje dragocenosti minulih stoletij. Mednje gotovo sodi tudi Blanka Avguštin Florjanovič, konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije. Blanka Avguštin Florjanovič je diplomirala iz bibliotekarstva in knjigarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z nalogo Minimalni posegi na srednjeveških vezavah je nato magistrirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, vzporedno s tem pa je svoje védenje o vezavah srednjeveških kodeksov več kot deset let izpopolnjevala tudi pri profesorju Christopherju Clarksonu z Oxforda. Vse to znanje ji je prišlo še kako prav, ko se je lotila zahtevnega konservatorsko-restavratorskega posega na izvodu Dalmatinove Biblije iz Osrednje knjižnice Kranj. Za to delo so ji leta 2011 stanovski kolegi podelili nagrado Mirka Šubica. V utemeljitvi so takrat zapisali, da je Blanka Avguštin Florjanovič pri svojem delu uporabila na novo odkrita in ponovno naučena znanja, ki ne pomenijo le rešitve za en spomenik, ampak odpirajo nove možnosti v reševanja tovrstnega arhivskega gradiva. Toda: kaj to pravzaprav pomeni? Kako se strokovnjak sploh loti popravila več kot štiristo let starega izvoda knjige, ki jo po pravici lahko označimo za eno temeljnih v zgodovini slovenskega kulturnega prostora? Kakšna znanja in veščine za to potrebuje? Za koliko časa taka dela podaljšajo življenje knjigi? – Ta in druga sorodna vprašanja so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofnom gostili prav Blanko Avguštin Florjanovič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva mag. Blanke Avguštin Florjanovič http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Apr 2020 14:30:00 +0000 Blanka Avguštin Florjanovič: “Ne berem zapisov – berem zaprto knjigo.” "Zgodnji novi vek je veliki laboratorij, v katerem nastanejo vsi pomembnejši miselni zarodki za moderno družbo," pojasnjuje doktor Jonatan Vinkler strast do proučevanja zgodnjega novega veka in protestantizma. Dr. Vinkler  je med drugim kulturni in literarni zgodovinar, editolog, urednik ter univerzitetni učitelj, a zgodovina je njegova prva in zadnja ljubezen. V tokratni oddaji se z njim pogovarjamo o zgodbah, ki ga iz tega obdobja fascinirajo in o tem, kaj se lahko z oziranjem v preteklost naučimo o sedanjosti Prepričan je, da bomo pandemijo koronavirusa "predelali, preživeli in se kaj tudi naučili". Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Ivan Merljak videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/03/JonatanVinklerTuditokugobomopremagali4697171.mp3 RTVSLO – Ars 2728 clean "Zgodnji novi vek je veliki laboratorij, v katerem nastanejo vsi pomembnejši miselni zarodki za moderno družbo," pojasnjuje doktor Jonatan Vinkler strast do proučevanja zgodnjega novega veka in protestantizma. Dr. Vinkler  je med drugim kulturni in literarni zgodovinar, editolog, urednik ter univerzitetni učitelj, a zgodovina je njegova prva in zadnja ljubezen. V tokratni oddaji se z njim pogovarjamo o zgodbah, ki ga iz tega obdobja fascinirajo in o tem, kaj se lahko z oziranjem v preteklost naučimo o sedanjosti Prepričan je, da bomo pandemijo koronavirusa "predelali, preživeli in se kaj tudi naučili". Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Ivan Merljak http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 Apr 2020 07:20:00 +0000 Jonatan Vinkler: Tudi to kugo bomo premagali! Eden vodilnih protagonistov francoskega razsvetljenstva, znameniti prirodoslovec grof de Buffon, je trdil, da moramo biti – če hočemo seveda spoznati pravo naravo piscev, ki jih beremo – bolj kakor na teme, ki jih ti avtorji obravnavajo, pozorni na način, kako to počno. Drugače rečeno: resnica besedila se navsezadnje ne razkriva toliko v njegovi eksplicitni vsebini kolikor predvsem v slogu, v katerem je izpisano. Zdi se, da iz te misli brsti tudi dobršen del znanstvenega napora francista, predavatelja na Oddelku za romanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Primoža Viteza. Dr. Vitez je v devetdesetih sicer doktoriral s tezo o Premikih v naglasnem sistemu francoskega medijskega govora in na fakulteti študentkam in študentom med drugim predava francoski govor, pravopis in pravorečje, iz česar bi lahko sklepali, da je v jedru njegove znanstvene radovednosti predvsem strogo jezikoslovna problematika. A če se razgledamo po zborniku Vitezovih razprav, ki je pod naslovom Poetične izpeljave francoske proze : slog in kontekst literarnega besedila pred časom izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, tedaj hitro ugotovimo, da ga bolj kakor nekoliko suhoparna fonetika zaposluje vprašanje, kako so velikani francoske književnosti – od Voltaira do Camusa – rokovali z govorico, da so iz nje navsezadnje iztisnili vso lepoto in resnico in ustvarili umetnine, ki kljubujejo zobu časa. Prav res: kako? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Primožem Vitezom iskali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo, ki smo jo zaradi pandemije novega koronavirusa posneli po telefonu, je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. P. Viteza videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/19/PrimoVitezMolieresejeenorevalizvelarnegar.Danespajetonajboljprepoznavenfrancoskiglas.4680723.mp3 RTVSLO – Ars 1684 clean Eden vodilnih protagonistov francoskega razsvetljenstva, znameniti prirodoslovec grof de Buffon, je trdil, da moramo biti – če hočemo seveda spoznati pravo naravo piscev, ki jih beremo – bolj kakor na teme, ki jih ti avtorji obravnavajo, pozorni na način, kako to počno. Drugače rečeno: resnica besedila se navsezadnje ne razkriva toliko v njegovi eksplicitni vsebini kolikor predvsem v slogu, v katerem je izpisano. Zdi se, da iz te misli brsti tudi dobršen del znanstvenega napora francista, predavatelja na Oddelku za romanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Primoža Viteza. Dr. Vitez je v devetdesetih sicer doktoriral s tezo o Premikih v naglasnem sistemu francoskega medijskega govora in na fakulteti študentkam in študentom med drugim predava francoski govor, pravopis in pravorečje, iz česar bi lahko sklepali, da je v jedru njegove znanstvene radovednosti predvsem strogo jezikoslovna problematika. A če se razgledamo po zborniku Vitezovih razprav, ki je pod naslovom Poetične izpeljave francoske proze : slog in kontekst literarnega besedila pred časom izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, tedaj hitro ugotovimo, da ga bolj kakor nekoliko suhoparna fonetika zaposluje vprašanje, kako so velikani francoske književnosti – od Voltaira do Camusa – rokovali z govorico, da so iz nje navsezadnje iztisnili vso lepoto in resnico in ustvarili umetnine, ki kljubujejo zobu časa. Prav res: kako? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Primožem Vitezom iskali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo, ki smo jo zaradi pandemije novega koronavirusa posneli po telefonu, je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. P. Viteza http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Mar 2020 15:30:00 +0000 Primož Vitez: Moliere se je še norčeval iz velarnega “r”. Danes pa je to najbolj prepoznaven francoski glas. S svojo metodo tako imenovanega zlivanja podatkov je Marinka Žitnik že v svojem doktorskem delu prispevala izjemno močno orodje v nabor tehnologij umetne inteligence ter tako še dodatno pospešila zmožnost umetne inteligence za razbiranje vzorcev iz velikih množic podatkov. Na področju bioinformatike in biomedicine, kjer današnja gostja Podob znanja primarno deluje, to recimo pomeni tudi nove možnosti za iskanje zdravilnih učinkovin med številnimi že poznanimi spojinami. Seveda pa je umetna inteligenca izredno učinkovita tudi za spremljanje in iskanje rešitev pri aktualni pandemiji koronavirusa. Z docentko na ameriški univerzi Harvard, dr. Marinko Žitnik se je o umetni inteligenci na področju medicine pogovarjala Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/13/MarinkaitnikBrezumetneinteligencebibilapandemijamnogohuja4673945.mp3 RTVSLO – Ars 2028 clean S svojo metodo tako imenovanega zlivanja podatkov je Marinka Žitnik že v svojem doktorskem delu prispevala izjemno močno orodje v nabor tehnologij umetne inteligence ter tako še dodatno pospešila zmožnost umetne inteligence za razbiranje vzorcev iz velikih množic podatkov. Na področju bioinformatike in biomedicine, kjer današnja gostja Podob znanja primarno deluje, to recimo pomeni tudi nove možnosti za iskanje zdravilnih učinkovin med številnimi že poznanimi spojinami. Seveda pa je umetna inteligenca izredno učinkovita tudi za spremljanje in iskanje rešitev pri aktualni pandemiji koronavirusa. Z docentko na ameriški univerzi Harvard, dr. Marinko Žitnik se je o umetni inteligenci na področju medicine pogovarjala Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 13 Mar 2020 13:00:00 +0000 Marinka Žitnik: Brez umetne inteligence bi bila pandemija mnogo hujša Slovenija je v zadnjem poročilu svetovnega gospodarskega foruma na področju enakopravnosti spolov z enajstega padla na šestintrideseto mesto. Kljub dobri zakonodaji se v praksi razmere pri nas slabšajo. Tako so denimo na področju izobraževanja ženske izredno uspešne, vendar se to ne izrazi tudi na trgu dela. Na vodilnih položajih še naprej prevladujejo moški, ki so za enako delo bolje plačani, hitreje napredujejo ter jih nihče ne sprašuje, kdaj nameravajo imeti družino. Najverjetneje zato, ker se predpostavlja, da bodo potencialne dodatne družinske obremenitve avtomatično prevzele njihove partnerke. Ženske namreč se – drugače kot moške in v nasprotju z zakonodajo – o tem še vedno sprašuje. Po raziskavah ženske še vedno opravijo trikrat več neplačanega skrbstvenega dela doma in imajo tako vedno znova slabše izhodišče za posvečanje karieri. Iz začaranega kroga slabših izhodšišč za polno sodelovanje žensk v družbi in s tem tudi na položajih, ki ključno usmerjajo nadaljni razvoj drube, se očitno ne bomo kaj kmalu izvili. Kljub več kot stoletnim prizadevanjem za enakopravnost ta ostaja nedosežena, trendi zadnjih let pa na tem področju napovedujejo še precej bolj težavne čase. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/JasnaPodrekaEnakopravnostspolovvSlovenijizakonodajajedobrarealnostpamnogomanj4670762.mp3 RTVSLO – Ars 1967 clean Slovenija je v zadnjem poročilu svetovnega gospodarskega foruma na področju enakopravnosti spolov z enajstega padla na šestintrideseto mesto. Kljub dobri zakonodaji se v praksi razmere pri nas slabšajo. Tako so denimo na področju izobraževanja ženske izredno uspešne, vendar se to ne izrazi tudi na trgu dela. Na vodilnih položajih še naprej prevladujejo moški, ki so za enako delo bolje plačani, hitreje napredujejo ter jih nihče ne sprašuje, kdaj nameravajo imeti družino. Najverjetneje zato, ker se predpostavlja, da bodo potencialne dodatne družinske obremenitve avtomatično prevzele njihove partnerke. Ženske namreč se – drugače kot moške in v nasprotju z zakonodajo – o tem še vedno sprašuje. Po raziskavah ženske še vedno opravijo trikrat več neplačanega skrbstvenega dela doma in imajo tako vedno znova slabše izhodišče za posvečanje karieri. Iz začaranega kroga slabših izhodšišč za polno sodelovanje žensk v družbi in s tem tudi na položajih, ki ključno usmerjajo nadaljni razvoj drube, se očitno ne bomo kaj kmalu izvili. Kljub več kot stoletnim prizadevanjem za enakopravnost ta ostaja nedosežena, trendi zadnjih let pa na tem področju napovedujejo še precej bolj težavne čase. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Mar 2020 14:00:00 +0000 Jasna Podreka: Enakopravnost spolov v Sloveniji: zakonodaja je dobra, realnost pa mnogo manj Morje je vir življenja na planetu in dolga evolucija življenja v njem je morske organizme opremila z številnimi izvirnimi rešitvami, prilagoditvami, ki jim na najrazličnejše načine pomagajo preživeti v izredno raznolikih razmerah. A po drugi stani verjetno morsko življenje že dolge milijone let ni bilo tako ogroženo, kot je danes. Temperatura oceanov narašča, morja se praznijo, koralni grebeni propadajo. In skupaj z njimi potencialni odgovori na vrsto problemov, ki bi si jih ljudje želeli razrešiti. Morski organizmi so namreč lahko vir najrazličnejših učinkovin, zdravilnih in kozmetičnih recimo, pa novih materialov, in seveda hranil in to ne samo tistih, ki smo jih že dobro vajeni. Morda bomo prav v morju našli tudi odgovor na enega izmed večjih problemov, ki smo ga zakuhali ljudje, namreč vseprisotno mikroplastiko. Slednje je le eden od ciljev, ki jih zasleduje projekt GoJelly, v katerem sodeluje tudi tokratna gostja Podob znanja, mikrobiologinja dr. Ana Rotter z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodja mednarodnega projekta trans-disciplinarne mreže za morsko biotehnologijo Ocean4Biotech. Foto: Iz osebnega arhiva A. Rotter videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/28/AnaRotterIzmorjazamorje4654630.mp3 RTVSLO – Ars 1810 clean Morje je vir življenja na planetu in dolga evolucija življenja v njem je morske organizme opremila z številnimi izvirnimi rešitvami, prilagoditvami, ki jim na najrazličnejše načine pomagajo preživeti v izredno raznolikih razmerah. A po drugi stani verjetno morsko življenje že dolge milijone let ni bilo tako ogroženo, kot je danes. Temperatura oceanov narašča, morja se praznijo, koralni grebeni propadajo. In skupaj z njimi potencialni odgovori na vrsto problemov, ki bi si jih ljudje želeli razrešiti. Morski organizmi so namreč lahko vir najrazličnejših učinkovin, zdravilnih in kozmetičnih recimo, pa novih materialov, in seveda hranil in to ne samo tistih, ki smo jih že dobro vajeni. Morda bomo prav v morju našli tudi odgovor na enega izmed večjih problemov, ki smo ga zakuhali ljudje, namreč vseprisotno mikroplastiko. Slednje je le eden od ciljev, ki jih zasleduje projekt GoJelly, v katerem sodeluje tudi tokratna gostja Podob znanja, mikrobiologinja dr. Ana Rotter z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodja mednarodnega projekta trans-disciplinarne mreže za morsko biotehnologijo Ocean4Biotech. Foto: Iz osebnega arhiva A. Rotter http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 28 Feb 2020 11:30:00 +0000 Ana Rotter: Iz morja za morje Si lahko zamišljate, da bi iz odpadnih vod pridobivali dragocene elemente, iz odpadne elektronike redke zemlje? Ali da bi vam senzorji sproti sporočali, kakšno je stanje živil v vašem hladilniku in kakšne kakovosti je voda, ki jo pijete? V vseh navedenih primerih gre za pomemben korak naprej bolj trajnostno zastavljenem pristopu do cele množice stvari, ki jih danes tako ali drugače uporabljamo in tudi mečemo stran v prevelikih količinah. Imajo pa še eno skupno točko. V vseh teh primerih se v njihovem jedru skriva nanotehnologija, eno najbolj hitro razvijajočih se in obetavnih področij današnje znanosti in tehnologije. Z zgoraj naštetimi možnostmi in še kako dodatno, pa tudi s prenosom v gospodarstvo, se ukvarja dr. Aleksandra Lobnik, redna profesorica in vodja Laboratorija za kemijo in okoljevarstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru ter direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje. Foto: Barbara Reya videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/21/AleksandraLobnikOdpadnevodebilahkobiledragocenivirsurovininstvarpreteklosti4645763.mp3 RTVSLO – Ars 1833 clean Si lahko zamišljate, da bi iz odpadnih vod pridobivali dragocene elemente, iz odpadne elektronike redke zemlje? Ali da bi vam senzorji sproti sporočali, kakšno je stanje živil v vašem hladilniku in kakšne kakovosti je voda, ki jo pijete? V vseh navedenih primerih gre za pomemben korak naprej bolj trajnostno zastavljenem pristopu do cele množice stvari, ki jih danes tako ali drugače uporabljamo in tudi mečemo stran v prevelikih količinah. Imajo pa še eno skupno točko. V vseh teh primerih se v njihovem jedru skriva nanotehnologija, eno najbolj hitro razvijajočih se in obetavnih področij današnje znanosti in tehnologije. Z zgoraj naštetimi možnostmi in še kako dodatno, pa tudi s prenosom v gospodarstvo, se ukvarja dr. Aleksandra Lobnik, redna profesorica in vodja Laboratorija za kemijo in okoljevarstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru ter direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje. Foto: Barbara Reya http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 21 Feb 2020 11:00:00 +0000 Aleksandra Lobnik: Odpadne vode bi lahko bile dragoceni vir surovin (in stvar preteklosti) Če vstopimo v kakšno staro ali celo zelo staro zgradbo, nas bolj ali manj intenzivno objame vonj, ki bi mu lahko rekli tudi vonj po zgodovini. Ta vonj je izredno pomemben, na takšnem kraju ga pričakujemo in želimo. Zato so denimo v knjižnici Christopherja Wrena katedrale sv. Pavla v Londonu, ko so zaprosili prof. dr. Matijo Strliča, da oceni stanje njihove knjižne zbirke, eksplicitno poudarili, da želijo značilni vonj ohraniti. Ta vonj je bogat tudi z vrsto informacij o papirju in drugih materialih, iz katerega so knjige narejene, in med drugim omogoča neinvazivno oceno stanja njihove ohranjenosti. To je le en vidik, ki jasno kaže, kako je dediščinska znanost zanimivo in izrazito interdisciplinarno polje raziskav, kjer se preko izhodiščne želje po razumevanju in ohranjanju kulturne dediščine odpira vrsta zanimivih vprašanj, ki segajo na narazličnejša področja. O vonju in dediščinski znanosti je v Podobah znanja spregovoril dr. Matija Strlič, redni profesor na področju znanosti za dediščino na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (University College London) ter redni profesor analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Foto: Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/14/MatijaStrliebielelivsokulturnodediinoohranitiimdljenimamonaplanetuzatodovoljenergije4637222.mp3 RTVSLO – Ars 1952 clean Če vstopimo v kakšno staro ali celo zelo staro zgradbo, nas bolj ali manj intenzivno objame vonj, ki bi mu lahko rekli tudi vonj po zgodovini. Ta vonj je izredno pomemben, na takšnem kraju ga pričakujemo in želimo. Zato so denimo v knjižnici Christopherja Wrena katedrale sv. Pavla v Londonu, ko so zaprosili prof. dr. Matijo Strliča, da oceni stanje njihove knjižne zbirke, eksplicitno poudarili, da želijo značilni vonj ohraniti. Ta vonj je bogat tudi z vrsto informacij o papirju in drugih materialih, iz katerega so knjige narejene, in med drugim omogoča neinvazivno oceno stanja njihove ohranjenosti. To je le en vidik, ki jasno kaže, kako je dediščinska znanost zanimivo in izrazito interdisciplinarno polje raziskav, kjer se preko izhodiščne želje po razumevanju in ohranjanju kulturne dediščine odpira vrsta zanimivih vprašanj, ki segajo na narazličnejša področja. O vonju in dediščinski znanosti je v Podobah znanja spregovoril dr. Matija Strlič, redni profesor na področju znanosti za dediščino na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (University College London) ter redni profesor analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Feb 2020 12:00:00 +0000 Matija Strlič: »Če bi želeli vso kulturno dediščino ohraniti čim dlje, nimamo na planetu za to dovolj energije« Čeprav med letošnjimi prejemniki Prešernovih nagrad oziroma nagrad Prešernovega sklada, ni pesnic ali pesnikov, smo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Podobah znanja vendarle govorili prav o sodobni poeziji. Pred našim mikrofonom smo namreč gostili literarno zgodovinarko dr. Darjo Pavlič, predavateljico na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki se zadnja leta znanstveno-raziskovalno precej posveča vprašanju, kako bralke in bralci sploh lahko produktivno beremo današnjo liriko oziroma kakšne interpretativne strategije lahko uporabimo, da navsezadnje stopimo v telo pesmi? Pri tem naša tokratna gostja analizira najrazličnejše vidike pisanja in branja poezije – tu se, denimo, posveča vplivu francoskega strukturalizma na slovensko pesniško produkcijo šestdesetih, tam primerja osebnoizpovedne strategije ameriških in slovenskih pesnic v zadnjih dveh desetletjih, spet nekje drugje hoče ugotoviti, ali si je pri branju pesniških besedil mogoče pomagati s teoretskimi koncepti, ki jih je literarna veda razvila za analizo proze, in tako naprej in naprej. Do kakšnih ugotovitev se je navsezadnje dokopala, je v pogovoru z dr. Pavlič preverjal Goran Dekleva. foto: Dr. Darja Pavlič (Goran Dekleva) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/05/DarjaPavliVraanjuprvoosebneizpovedivsodobnilirikibiutegnilabotrovatitudiideologijaneoliberalizma4625804.mp3 RTVSLO – Ars 1890 clean Čeprav med letošnjimi prejemniki Prešernovih nagrad oziroma nagrad Prešernovega sklada, ni pesnic ali pesnikov, smo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Podobah znanja vendarle govorili prav o sodobni poeziji. Pred našim mikrofonom smo namreč gostili literarno zgodovinarko dr. Darjo Pavlič, predavateljico na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki se zadnja leta znanstveno-raziskovalno precej posveča vprašanju, kako bralke in bralci sploh lahko produktivno beremo današnjo liriko oziroma kakšne interpretativne strategije lahko uporabimo, da navsezadnje stopimo v telo pesmi? Pri tem naša tokratna gostja analizira najrazličnejše vidike pisanja in branja poezije – tu se, denimo, posveča vplivu francoskega strukturalizma na slovensko pesniško produkcijo šestdesetih, tam primerja osebnoizpovedne strategije ameriških in slovenskih pesnic v zadnjih dveh desetletjih, spet nekje drugje hoče ugotoviti, ali si je pri branju pesniških besedil mogoče pomagati s teoretskimi koncepti, ki jih je literarna veda razvila za analizo proze, in tako naprej in naprej. Do kakšnih ugotovitev se je navsezadnje dokopala, je v pogovoru z dr. Pavlič preverjal Goran Dekleva. foto: Dr. Darja Pavlič (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 07 Feb 2020 15:30:00 +0000 Darja Pavlič: Vračanju prvoosebne izpovedi v sodobni liriki bi utegnila botrovati tudi ideologija neoliberalizma Snov in protisnov se razlikujeta zgolj po enem parametru, vendar nam ta na vprašanje, zakaj je snov na samem začetku razvoja vesolja prevladala nad protisnovjo, ne ponudi dokončnega odgovora. Vseeno je osupljivo, koliko se je naše poznavanje našega vesolja poglobilo v zadnjih dveh desetletjih, kar se sam aktivno posveča raziskavam, poudarja dr. Jure Zupan, redni profesor na Univerzi v Cincinnatiju. A že mnogo prej, v srednji šoli, ko se je prvič navdušil nad tem področjem, ga je presenetilo, koliko pravzaprav že vemo o najzgodnejših trenutkih razvoja vesolja. Opazovanja in eksperimenti so bili pri tem ključni, poudarja Zupan, ki je sam sicer teoretski fizik. A eno brez drugega ne gre. Od odkritja, da imajo nevtrini maso, do Higgsovega bozona, so neposredne meritve tiste, ki nam edine lahko povedo nekaj zanesljivega. Toda pot do njih je mestoma prav neverjetno zahtevna, še toliko bolj, če želimo zaznati nekaj tako izmuzljivega, kot je temna snov, še eno področje, ki se mu prof. Jure Zupan intenzivno posveča. Foto:Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/30/JureZupanebibilinarejeniizantimaterijeteganitinebiopazili4619460.mp3 RTVSLO – Ars 1877 clean Snov in protisnov se razlikujeta zgolj po enem parametru, vendar nam ta na vprašanje, zakaj je snov na samem začetku razvoja vesolja prevladala nad protisnovjo, ne ponudi dokončnega odgovora. Vseeno je osupljivo, koliko se je naše poznavanje našega vesolja poglobilo v zadnjih dveh desetletjih, kar se sam aktivno posveča raziskavam, poudarja dr. Jure Zupan, redni profesor na Univerzi v Cincinnatiju. A že mnogo prej, v srednji šoli, ko se je prvič navdušil nad tem področjem, ga je presenetilo, koliko pravzaprav že vemo o najzgodnejših trenutkih razvoja vesolja. Opazovanja in eksperimenti so bili pri tem ključni, poudarja Zupan, ki je sam sicer teoretski fizik. A eno brez drugega ne gre. Od odkritja, da imajo nevtrini maso, do Higgsovega bozona, so neposredne meritve tiste, ki nam edine lahko povedo nekaj zanesljivega. Toda pot do njih je mestoma prav neverjetno zahtevna, še toliko bolj, če želimo zaznati nekaj tako izmuzljivega, kot je temna snov, še eno področje, ki se mu prof. Jure Zupan intenzivno posveča. Foto:Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 31 Jan 2020 12:00:00 +0000 Jure Zupan: Če bi bili narejeni iz antimaterije, tega niti ne bi opazili »Pogosto je tako, da so problemi izredno težki. Dokler jih ne rešiš. Ko jih enkrat rešiš, se zdijo mnogo lažji.« Sliši se samoumevno, a govor je o matematičnih problemih. Prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru sodi med vodilne svetovne znanstvenike na področjih grafovske dominacije in metrične teorije grafov. Za svoj pomembni prispevek k teoriji grafov je prejel Zoisovo priznanje. Gre za področje matematike, ki se je v zadnjih desetletjih intenzivno razvijalo vzporedno z računalništvom, seveda pa je zelo uporabno tudi na številnih drugih področjih, kjer koli najdemo omrežja. Toda ne glede na zahtevnost, je v matematiki iskanje resnice oziroma pravilnih rešitev tesno povezano z iskanjem lepote. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/24/BotjanBrearejenekastvarlepapotemjoodkrijemomarsikje4611049.mp3 RTVSLO – Ars 1749 clean »Pogosto je tako, da so problemi izredno težki. Dokler jih ne rešiš. Ko jih enkrat rešiš, se zdijo mnogo lažji.« Sliši se samoumevno, a govor je o matematičnih problemih. Prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru sodi med vodilne svetovne znanstvenike na področjih grafovske dominacije in metrične teorije grafov. Za svoj pomembni prispevek k teoriji grafov je prejel Zoisovo priznanje. Gre za področje matematike, ki se je v zadnjih desetletjih intenzivno razvijalo vzporedno z računalništvom, seveda pa je zelo uporabno tudi na številnih drugih področjih, kjer koli najdemo omrežja. Toda ne glede na zahtevnost, je v matematiki iskanje resnice oziroma pravilnih rešitev tesno povezano z iskanjem lepote. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 24 Jan 2020 11:30:00 +0000 Boštjan Brešar: “Če je neka stvar lepa, potem jo odkrijemo marsikje” “Znamo predvideti, v kakšnih pogojih bodo pri prepisovanju molekul DNK nastale strukture, ki lahko vodijo tudi v nastanek raka,” pojasnjuje dr. Jurij Lah, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dogajanje v naših celicah je izredno kompleksno in zato je zelo težko pojasniti procese, ki lahko pripeljejo do nastanka hudih bolezni. Marsikaj je odvisno od delovanja sistemov, ki preko interakcij beljakovin in nukleinskih kislin uravnavajo fiziološko pomembne procese. Nanje pa vplivajo tudi zakoni termodinamike, kar je prof. Lah upošteval. Koncept raziskav biomolekularnih sistemov, ki ga je vpeljal, bistveno prispeva k ustreznemu opisu zapletenega obnašanja molekul in predstavlja pomemben korak v razvoju biofizikalne kemije pri nas in v svetu, pa so zapisali v utemlejitvi Zoisovega priznanja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/17/JurijLahZakonifizikevplivajotudinanastanekraka4603048.mp3 RTVSLO – Ars 1865 clean “Znamo predvideti, v kakšnih pogojih bodo pri prepisovanju molekul DNK nastale strukture, ki lahko vodijo tudi v nastanek raka,” pojasnjuje dr. Jurij Lah, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dogajanje v naših celicah je izredno kompleksno in zato je zelo težko pojasniti procese, ki lahko pripeljejo do nastanka hudih bolezni. Marsikaj je odvisno od delovanja sistemov, ki preko interakcij beljakovin in nukleinskih kislin uravnavajo fiziološko pomembne procese. Nanje pa vplivajo tudi zakoni termodinamike, kar je prof. Lah upošteval. Koncept raziskav biomolekularnih sistemov, ki ga je vpeljal, bistveno prispeva k ustreznemu opisu zapletenega obnašanja molekul in predstavlja pomemben korak v razvoju biofizikalne kemije pri nas in v svetu, pa so zapisali v utemlejitvi Zoisovega priznanja. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 Jan 2020 13:25:00 +0000 Jurij Lah: Zakoni fizike vplivajo tudi na nastanek raka Sodobni napredni materiali imajo vrsto zelo zanimivih in včasih kar presenetljivih lastnosti. Da se zasloni naprav, ki jih vsepovsod skrbno prenašamo naokoli, superhitro odzivajo na vsak naš dotik in nam v visoki resoluciji pokažejo, kar nas pač zanima, je postalo povsem samoumevno. Pričakovanja, kakšne možnosti nam bodo ponudile naprave prihodnosti, so zato le še večja. Se bo nesrečno razbiti zaslon lahko kar sam popravil? Bomo dočakali oblačila, ki nas bodo naredila nevidne? Te ideje nikakor niso več povsem utopične. Raziskave na prvi pogled eksotičnih lastnosti vrste različnih materialov namreč razkrivajo, da je potencial še ogromen. Kakšne možnosti se nakazujejo, v Podobah znanja razlaga prejemnik Zoisovega priznanja, dr. Miha Ravnik, izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter višji znanstveni sodelavec na Institutu “Jožef Stefan”. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/10/MihaRavnikBomokdajizumiliplanevidnostiMordaebostkanizpravihpametnihmaterialov4593779.mp3 RTVSLO – Ars 1868 clean Sodobni napredni materiali imajo vrsto zelo zanimivih in včasih kar presenetljivih lastnosti. Da se zasloni naprav, ki jih vsepovsod skrbno prenašamo naokoli, superhitro odzivajo na vsak naš dotik in nam v visoki resoluciji pokažejo, kar nas pač zanima, je postalo povsem samoumevno. Pričakovanja, kakšne možnosti nam bodo ponudile naprave prihodnosti, so zato le še večja. Se bo nesrečno razbiti zaslon lahko kar sam popravil? Bomo dočakali oblačila, ki nas bodo naredila nevidne? Te ideje nikakor niso več povsem utopične. Raziskave na prvi pogled eksotičnih lastnosti vrste različnih materialov namreč razkrivajo, da je potencial še ogromen. Kakšne možnosti se nakazujejo, v Podobah znanja razlaga prejemnik Zoisovega priznanja, dr. Miha Ravnik, izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter višji znanstveni sodelavec na Institutu “Jožef Stefan”. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Jan 2020 14:25:00 +0000 Miha Ravnik: Bomo kdaj izumili plašč nevidnosti? Morda, če bo stkan iz pravih pametnih materialov V seriji predstavitev letošnjih prejemnikov Zoisovih nagrad in priznanj vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru prof. dr. Matjažem Dularjem, ki je letos za pomembne dosežke pri raziskovanju kavitacije prejel Zoisovo priznanje. In kaj je kavitacija? Kadar v tekočinah tlak nenadoma pade, nastanejo mehurčki prav posebne vrste. V njih ni plin, ampak para in ko implodirajo, so za drobec sekunde vroči kot površina sonca. Težave povzročajo celi vrsti naprav, zmanjšujejo njihov izkoristek in jih tudi poškodujejo. Matevž Dular je prvi predlagal fizikalno razlago procesa kavitacijske erozije, model je tudi eksperimentalno potrdil in ga vključil v metodologijo, s katero je mogoče napovedati nastanek poškodb. Aktivno pa raziskuje tudi številne možnosti uporabe kavitacije v najrazličnejše namene, recimo za čiščenje vode. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/24/MatevDularZmehurkinadbakterijeinmikroplastiko4577130.mp3 RTVSLO – Ars 1902 clean V seriji predstavitev letošnjih prejemnikov Zoisovih nagrad in priznanj vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru prof. dr. Matjažem Dularjem, ki je letos za pomembne dosežke pri raziskovanju kavitacije prejel Zoisovo priznanje. In kaj je kavitacija? Kadar v tekočinah tlak nenadoma pade, nastanejo mehurčki prav posebne vrste. V njih ni plin, ampak para in ko implodirajo, so za drobec sekunde vroči kot površina sonca. Težave povzročajo celi vrsti naprav, zmanjšujejo njihov izkoristek in jih tudi poškodujejo. Matevž Dular je prvi predlagal fizikalno razlago procesa kavitacijske erozije, model je tudi eksperimentalno potrdil in ga vključil v metodologijo, s katero je mogoče napovedati nastanek poškodb. Aktivno pa raziskuje tudi številne možnosti uporabe kavitacije v najrazličnejše namene, recimo za čiščenje vode. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 Jan 2020 12:00:00 +0000 Matevž Dular: Z mehurčki nad bakterije in mikroplastiko V seriji predstavitev letošnjih prejemnikov Zoisovih nagrad in priznanj vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru z molekularnim biologom prof. dr. Borisom Rogljem, ki je za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije letos prejel Zoisovo priznanje. Pogovor s prof. Rogljem je nastal ob odmevni raziskavi, objavljeni letos spomladi v ugledni reviji Molecular Cell, v kateri je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo razkriti mehanizme, ki pripeljejo do diferenciacije matičnih celic. Izkazalo se je tudi, da so v teh najzgodnejših procesih v življenju celic na delu procesi, ki vplivajo tudi na njihovo propadanje, kot ga srečamo pri nevrodegenerativnih boleznih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/24/BorisRogeljOdogajanjuvcelicahvemomarsikajinzelomaloobenem4575936.mp3 RTVSLO – Ars 1659 clean V seriji predstavitev letošnjih prejemnikov Zoisovih nagrad in priznanj vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru z molekularnim biologom prof. dr. Borisom Rogljem, ki je za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije letos prejel Zoisovo priznanje. Pogovor s prof. Rogljem je nastal ob odmevni raziskavi, objavljeni letos spomladi v ugledni reviji Molecular Cell, v kateri je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo razkriti mehanizme, ki pripeljejo do diferenciacije matičnih celic. Izkazalo se je tudi, da so v teh najzgodnejših procesih v življenju celic na delu procesi, ki vplivajo tudi na njihovo propadanje, kot ga srečamo pri nevrodegenerativnih boleznih. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Dec 2019 12:00:00 +0000 Boris Rogelj: O dogajanju v celicah vemo marsikaj in zelo malo obenem Ne glede na to, kako trdno gradimo, pred rušilno močjo potresov nismo nikoli povsem varni. Seveda pa je po drugi strani danes potresna gradnja nekaj povsem drugega, kot je bila še pred desetletji, najnovejši pristopi pa skušajo standarde še izboljšati. Dr. Matjaž Dolšek, redni profesor za področje gradbeništva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je za svoje dosežke na tem področju letos prejel Zoisovo priznanje. V svojih raziskavah namesto pričakovane povratne dobe potresov kot podlago za projektiranje uvaja ciljno potresno tveganje. Kakšne so prednosti takšnega pristopa, kako močnim potresom danes znamo biti kos in kakšno je stanje v praksi, smo preverili v oddaji Podobe znanja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/MatjaDolekVerjetnostzaporuitevseprinovihobjektihrazlikujetudidotisokrat4572573.mp3 RTVSLO – Ars 1754 clean Ne glede na to, kako trdno gradimo, pred rušilno močjo potresov nismo nikoli povsem varni. Seveda pa je po drugi strani danes potresna gradnja nekaj povsem drugega, kot je bila še pred desetletji, najnovejši pristopi pa skušajo standarde še izboljšati. Dr. Matjaž Dolšek, redni profesor za področje gradbeništva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je za svoje dosežke na tem področju letos prejel Zoisovo priznanje. V svojih raziskavah namesto pričakovane povratne dobe potresov kot podlago za projektiranje uvaja ciljno potresno tveganje. Kakšne so prednosti takšnega pristopa, kako močnim potresom danes znamo biti kos in kakšno je stanje v praksi, smo preverili v oddaji Podobe znanja. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Dec 2019 12:40:00 +0000 Matjaž Dolšek: “Verjetnost za porušitev se pri novih objektih razlikuje tudi do tisočkrat” Matematika je najbolj natančen in univerzalen jezik, kar smo jih ljudje izumili. Z njo je mogoče opisati izredno kompleksne stvari in tako ni presenetljivo, da predstavlja tudi ključni temelj večine drugih znanstvenih ved; v največji meri naravoslovno tehniških, pa tudi družboslovnih. Matematiki, predvsem matematični analizi, se vso kariero intenzivno posveča letošnji Zoisov nagrajenec za življenjsko delo, akademik dr. Josip Globevnik zaslužni profesor Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. S svojim dolgoletnim delom je ogromno prispeval k razvoju matematike pri nas, za svoj največji dosežek pa šteje matematično konstrukcijo kompletne kompleksne hiperploskve v enotski krogli n-dimenzionalnega evklidskega prostora, s katero je rešil problem P. Yanga iz leta 1977 in ki je bila leta 2015 objavljena v prestižni reviji Annals of Mathematics. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/13/JosipGlobevnikVseivljenjesemmatematikodoivljalkotbikiparilslikalalikomponiral4561382.mp3 RTVSLO – Ars 1937 clean Matematika je najbolj natančen in univerzalen jezik, kar smo jih ljudje izumili. Z njo je mogoče opisati izredno kompleksne stvari in tako ni presenetljivo, da predstavlja tudi ključni temelj večine drugih znanstvenih ved; v največji meri naravoslovno tehniških, pa tudi družboslovnih. Matematiki, predvsem matematični analizi, se vso kariero intenzivno posveča letošnji Zoisov nagrajenec za življenjsko delo, akademik dr. Josip Globevnik zaslužni profesor Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. S svojim dolgoletnim delom je ogromno prispeval k razvoju matematike pri nas, za svoj največji dosežek pa šteje matematično konstrukcijo kompletne kompleksne hiperploskve v enotski krogli n-dimenzionalnega evklidskega prostora, s katero je rešil problem P. Yanga iz leta 1977 in ki je bila leta 2015 objavljena v prestižni reviji Annals of Mathematics. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 13 Dec 2019 11:00:00 +0000 Josip Globevnik: “Vse življenje sem matematiko doživljal, kot bi kiparil, slikal ali komponiral” Zoisov nagrajenec za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti je prof. dr. Denis Arčon. Profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in znanstveni svetnik na Inštitutu Jožef Štefan je svetovno priznan strokovnjak na področju eksperimentalne fizike trdne snovi z več kot 180 objavljenimi deli v uglednih revijah, med drugim je objavil tri članke v reviji Science, po enega pa v Nature, Nature Physics in Nature Chemistry z več kot 3400 citati. Še posebej izjemen dosežek je zahtevna raziskava kvantne spinske tekočine v tantalovem disulfidu. V članku v reviji Nature Physics kot vodilni avtor opisuje niz zahtevnih raziskav, kjer so dokazi za njen obstoj zelo prepričljivi. Članek je po objavi doživel veliko pozornosti v svetu, tudi potrditve z drugimi metodami in teoretičnimi izračuni. Njegova ekspertiza na področju magnetne resonance je bila ključna pri nizu pomembnih objav v vrhunskih revijah na različnih materialih. Njegovo delo odlikuje tesno sodelovanje z vrhunskimi skupinami po svetu. Njegovo področje dela so sistemi s koreliranimi elektroni, superprevodniki in različne magnetne spojine, katerih fazne diagrame raziskuje s komplementarnimi magnetnoresonančnimi metodami. Še posebej temeljito se je zadnje čase posvetil kvantnemu magnetizmu in neobičajni superprevodnosti, ki ju odlično pojasni v tokratni oddaji. foto: Alumni oddelka za fiziko FMF videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/04/DenisAronObodkritjuodpremovratavnovosobokiimanajmanjdesetenakozanimivihvrat.4549368.mp3 RTVSLO – Ars 1567 clean Zoisov nagrajenec za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti je prof. dr. Denis Arčon. Profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in znanstveni svetnik na Inštitutu Jožef Štefan je svetovno priznan strokovnjak na področju eksperimentalne fizike trdne snovi z več kot 180 objavljenimi deli v uglednih revijah, med drugim je objavil tri članke v reviji Science, po enega pa v Nature, Nature Physics in Nature Chemistry z več kot 3400 citati. Še posebej izjemen dosežek je zahtevna raziskava kvantne spinske tekočine v tantalovem disulfidu. V članku v reviji Nature Physics kot vodilni avtor opisuje niz zahtevnih raziskav, kjer so dokazi za njen obstoj zelo prepričljivi. Članek je po objavi doživel veliko pozornosti v svetu, tudi potrditve z drugimi metodami in teoretičnimi izračuni. Njegova ekspertiza na področju magnetne resonance je bila ključna pri nizu pomembnih objav v vrhunskih revijah na različnih materialih. Njegovo delo odlikuje tesno sodelovanje z vrhunskimi skupinami po svetu. Njegovo področje dela so sistemi s koreliranimi elektroni, superprevodniki in različne magnetne spojine, katerih fazne diagrame raziskuje s komplementarnimi magnetnoresonančnimi metodami. Še posebej temeljito se je zadnje čase posvetil kvantnemu magnetizmu in neobičajni superprevodnosti, ki ju odlično pojasni v tokratni oddaji. foto: Alumni oddelka za fiziko FMF http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Dec 2019 13:00:00 +0000 Denis Arčon: "Ob odkritju odpremo vrata v novo sobo, ki ima najmanj deset enako zanimivih vrat." Vse, kar se odvija v okolju, naj bo v živih organizmih ali v povsem fizikalnih procesih, pušča določene sledi, ki nam lahko povedo marsikaj, če jih le znamo pravilno prebrati. Neke vrste abeceda, ki razkriva ogromno o dogajanju v naravi, so stabilni izotopi različnih elementov – osnovno delovno orodje prof. dr. Nives Ogrinc. Z njimi plodno raziskuje na celi vrsti različnih področij. Razvila je metode, s katerimi je mogoče ugotoviti poreklo organskih spojin, kar je ključno pri dokazovanju porekla živil. Njene raziskave kroženja ogljika v različnih ekosistemih, omogočajo spremljati vpliv podnebnih sprememb. Ugotovila je, da je Tržaški zaliv manj izpostavljenj zakisanju zaradi pospešenega raztapljanja CO2, kot to načeloma velja za svetovna morja. Stabilni izotopi pa ponujajo zanimiv vpogled celo v prehrano ljudi v oddaljeni preteklosti. Prof. dr. Nives Ogrinc, znanstvena svetnica na Odseku za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” in vodja skupine za Organsko biogeokemijo ter profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana je za svoje inovativne in izrazito interdisciplinarne raziskave letos prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Foto: Marjan Verč videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/29/Odtisielementovkirazkrivajoizvorvinaaliprehranoljudipredtisoletji4543240.mp3 RTVSLO – Ars 1616 clean Vse, kar se odvija v okolju, naj bo v živih organizmih ali v povsem fizikalnih procesih, pušča določene sledi, ki nam lahko povedo marsikaj, če jih le znamo pravilno prebrati. Neke vrste abeceda, ki razkriva ogromno o dogajanju v naravi, so stabilni izotopi različnih elementov – osnovno delovno orodje prof. dr. Nives Ogrinc. Z njimi plodno raziskuje na celi vrsti različnih področij. Razvila je metode, s katerimi je mogoče ugotoviti poreklo organskih spojin, kar je ključno pri dokazovanju porekla živil. Njene raziskave kroženja ogljika v različnih ekosistemih, omogočajo spremljati vpliv podnebnih sprememb. Ugotovila je, da je Tržaški zaliv manj izpostavljenj zakisanju zaradi pospešenega raztapljanja CO2, kot to načeloma velja za svetovna morja. Stabilni izotopi pa ponujajo zanimiv vpogled celo v prehrano ljudi v oddaljeni preteklosti. Prof. dr. Nives Ogrinc, znanstvena svetnica na Odseku za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” in vodja skupine za Organsko biogeokemijo ter profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana je za svoje inovativne in izrazito interdisciplinarne raziskave letos prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Foto: Marjan Verč http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 Nov 2019 11:00:00 +0000 Odtisi elementov, ki razkrivajo izvor vina ali prehrano ljudi pred tisočletji 20. novembra so v Ljubljani podelili Zoisove nagrade in priznanja, s katerimi naša država počasti vrhunske dosežke znanstvenikov in znanstvenic. Najprestižnejšo nagrado, tisto za življenjsko delo, sta prejela matematik, akad. dr. Josip Globevnik, in pravnica, akad. dr. Alenka Šelih, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Dr. Šelih je v bogati karieri več kot desetletje vodila Inštitut za kriminologijo, bila je dekanka Pravne fakultete in sploh prva prorektorica v zgodovini Univerze v Ljubljani, ki ji je tudi podelila naziv zaslužne profesorice. Od druge polovice devetdesetih je članica SAZU, med letoma 2005 in 2008 pa je opravljala dolžnosti podpredsednice te visoke institucije. Še pomembnejše je, seveda, njeno znanstveno-raziskovalno delo; kakor je zapisano v utemeljitvi nagrade, je temeljno vprašanje, ki že več kot pet desetletij zaposluje dr. Šelih, »kako urediti državno represivno odzivanje na različna deviantna ravnanja tako, da bo kazensko pravo predstavljalo notranje uravnovešen, pravičen, racionalen in učinkovit sistem.« K temu so v Odboru Republike Slovenije za Zoisovo nagrado še dodali, da je letošnja lavreatka pustila posebej močan pečat v polju »mladoletniškega sodstva in zaščiti otrok pred nasiljem ter v prekrškovnem pravu,« posebno pozornost pa je vseskozi namenjala vprašanju kazenskih sankcij. Pri vsem tem pa je, kot še lahko preberemo v utemeljitvi, vseskozi izhajala iz trdnega prepričanja, da »se je treba na kriminaliteto odzivati racionalno in humano«. Kolikšno družbeno veljavo ima tak pogled na vprašanja kaznovalne politike v sodobnem svetu, ki se zdi vse bolj nekritično očaran nad uporabo trde sile, smo v pogovoru z dr. Šelih preverjali v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/21/AlenkaelihPravonisamotehnikapravonisamokazenskopravnadogmatika.4532132.mp3 RTVSLO – Ars 1876 clean 20. novembra so v Ljubljani podelili Zoisove nagrade in priznanja, s katerimi naša država počasti vrhunske dosežke znanstvenikov in znanstvenic. Najprestižnejšo nagrado, tisto za življenjsko delo, sta prejela matematik, akad. dr. Josip Globevnik, in pravnica, akad. dr. Alenka Šelih, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Dr. Šelih je v bogati karieri več kot desetletje vodila Inštitut za kriminologijo, bila je dekanka Pravne fakultete in sploh prva prorektorica v zgodovini Univerze v Ljubljani, ki ji je tudi podelila naziv zaslužne profesorice. Od druge polovice devetdesetih je članica SAZU, med letoma 2005 in 2008 pa je opravljala dolžnosti podpredsednice te visoke institucije. Še pomembnejše je, seveda, njeno znanstveno-raziskovalno delo; kakor je zapisano v utemeljitvi nagrade, je temeljno vprašanje, ki že več kot pet desetletij zaposluje dr. Šelih, »kako urediti državno represivno odzivanje na različna deviantna ravnanja tako, da bo kazensko pravo predstavljalo notranje uravnovešen, pravičen, racionalen in učinkovit sistem.« K temu so v Odboru Republike Slovenije za Zoisovo nagrado še dodali, da je letošnja lavreatka pustila posebej močan pečat v polju »mladoletniškega sodstva in zaščiti otrok pred nasiljem ter v prekrškovnem pravu,« posebno pozornost pa je vseskozi namenjala vprašanju kazenskih sankcij. Pri vsem tem pa je, kot še lahko preberemo v utemeljitvi, vseskozi izhajala iz trdnega prepričanja, da »se je treba na kriminaliteto odzivati racionalno in humano«. Kolikšno družbeno veljavo ima tak pogled na vprašanja kaznovalne politike v sodobnem svetu, ki se zdi vse bolj nekritično očaran nad uporabo trde sile, smo v pogovoru z dr. Šelih preverjali v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 Nov 2019 15:30:00 +0000 Alenka Šelih: “Pravo ni samo tehnika, pravo ni samo kazenskopravna dogmatika.” Slovenski znanstveni prostor je od letošnjega leta bogatejši za Blinčevo nagrado, ki jo za vrhunsko raziskovalno in strokovno delo na področju fizike podeljujeta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut “Jožef Stefan”, poimenovano po prof. dr. Robertu Blincu, enemu najuglednejših in najprodornejših slovenskih znanstvenikov. V današnji oddaji Podobe znanja smo tako pred mikrofon povabili prvega prejemnika Blinčeve nagrade za življenjsko delo prof. dr. Petra Prelovška s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan”, vodilnega slovenskega raziskovalca na področju teoretične fizike trdne snovi. Prof. Peter Prelovšek je na začetku svoje raziskovalne poti s prof. Blincem tudi veliko sodeloval, denimo pri študiju inkomenzurabilnih sistemov, v kasnejših letih pa se je vedno znova loteval najaktualnejših izzivov. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, se širina znanstvenega opusa prof. Prelovška ne kaže le v širokem obsegu raziskovalnih področij teorije trdnih snovi, na katerih raziskovalno deluje, temveč tudi v razvoju analitičnih in numeričnih metod. Te pa so za teoretično fiziko osrednjega pomena. Foto: Jan Šuntajs videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/15/PeterPrelovek-Kljunojedanajderelevantenproblem.Tudiejezatopotrebnokdajskoitivbazenhladnevode4522370.mp3 RTVSLO – Ars 1787 clean Slovenski znanstveni prostor je od letošnjega leta bogatejši za Blinčevo nagrado, ki jo za vrhunsko raziskovalno in strokovno delo na področju fizike podeljujeta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut “Jožef Stefan”, poimenovano po prof. dr. Robertu Blincu, enemu najuglednejših in najprodornejših slovenskih znanstvenikov. V današnji oddaji Podobe znanja smo tako pred mikrofon povabili prvega prejemnika Blinčeve nagrade za življenjsko delo prof. dr. Petra Prelovška s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan”, vodilnega slovenskega raziskovalca na področju teoretične fizike trdne snovi. Prof. Peter Prelovšek je na začetku svoje raziskovalne poti s prof. Blincem tudi veliko sodeloval, denimo pri študiju inkomenzurabilnih sistemov, v kasnejših letih pa se je vedno znova loteval najaktualnejših izzivov. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, se širina znanstvenega opusa prof. Prelovška ne kaže le v širokem obsegu raziskovalnih področij teorije trdnih snovi, na katerih raziskovalno deluje, temveč tudi v razvoju analitičnih in numeričnih metod. Te pa so za teoretično fiziko osrednjega pomena. Foto: Jan Šuntajs http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 15 Nov 2019 15:15:00 +0000 Peter Prelovšek - Ključno je, da najdeš relevanten problem. Tudi če je zato potrebno kdaj skočiti v bazen hladne vode 10. novembra 2019 obeležujemo 200. obletnico smrti barona Žige Zoisa, čigar priimek v zadnjih desetletjih v pomembni meri simbolizira znanost na Slovenskem, saj se po njem imenujejo najvišje državne nagrade oziroma priznanja na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti pri nas. Čeprav je bil Zois sila uspešen gospodarstvenik in podjetnik – zahvaljujoč fužinarstvu in trgovini z železom je bil v letih pred vzpostavitvijo Ilirskih provinc celo najpremožnejši Kranjec –, se je v zgodovino slovenskega prostora vendarle zapisal predvsem kot spiritus movens slovenskega razsvetljenstva. Pa tu ne gre le za to, da je kot mecen nudil prepotrebno materialno podporo Valentinu Vodniku, Antonu Tomažu Linhartu, Juriju Japlju, Jerneju Kopitarju in drugim, ampak je tudi pomembno vplival na njihove ideje in usmerjal njihova prizadevanja. Za nameček se je tudi sam ukvarjal z zoologijo, botaniko in mineralogijo ter obilo prevajal iz italijanščine in nemščine. V luči vsega povedanega menda ni presenetljivo, da smo v tokratnih Podobah znanja izrisali prav baronov portret. Pri tem nam je bil v pomoč izvrsten poznavalec Zoisovega življenja in dela, literarni in umetnostni zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, dr. Luka Vidmar. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: dr. Luka Vidmar (Goran Dekleva) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/07/LukaVidmarZoisjebilpravirazsvetljenskihomouniversalis4509995.mp3 RTVSLO – Ars 1968 clean 10. novembra 2019 obeležujemo 200. obletnico smrti barona Žige Zoisa, čigar priimek v zadnjih desetletjih v pomembni meri simbolizira znanost na Slovenskem, saj se po njem imenujejo najvišje državne nagrade oziroma priznanja na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti pri nas. Čeprav je bil Zois sila uspešen gospodarstvenik in podjetnik – zahvaljujoč fužinarstvu in trgovini z železom je bil v letih pred vzpostavitvijo Ilirskih provinc celo najpremožnejši Kranjec –, se je v zgodovino slovenskega prostora vendarle zapisal predvsem kot spiritus movens slovenskega razsvetljenstva. Pa tu ne gre le za to, da je kot mecen nudil prepotrebno materialno podporo Valentinu Vodniku, Antonu Tomažu Linhartu, Juriju Japlju, Jerneju Kopitarju in drugim, ampak je tudi pomembno vplival na njihove ideje in usmerjal njihova prizadevanja. Za nameček se je tudi sam ukvarjal z zoologijo, botaniko in mineralogijo ter obilo prevajal iz italijanščine in nemščine. V luči vsega povedanega menda ni presenetljivo, da smo v tokratnih Podobah znanja izrisali prav baronov portret. Pri tem nam je bil v pomoč izvrsten poznavalec Zoisovega življenja in dela, literarni in umetnostni zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, dr. Luka Vidmar. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: dr. Luka Vidmar (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 08 Nov 2019 15:30:00 +0000 Luka Vidmar: "Zois je bil pravi razsvetljenski homo universalis" V tokratnih Podobah znanja smo se posvetili vprašanjem, ki jih po tradiciji označujemo kot večna – vprašanjem o razmerju med dušo in telesom. Pred mikrofonom smo namreč gostili dr. Sonjo Weiss, latinistko, grecistko in italijanistko, predavateljico na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se raziskovalno posveča natanko proučevanju antične filozofske misli o človekovi duši in njenem odnosu do telesa. Našo današnjo gostjo pač zanima, na kakšen način so predsokratiki, pitagorejci, gnostiki in peripatetiki, predvsem pa misleci, ki jih umeščamo v platonsko in novoplatonsko tradicijo, razreševali oziroma pojasnjevali paradoks nesmrtnosti duše v nestalnem in minljivem snovnem svetu. Kako je torej antična filozofija mislila dihotomijo med dušo in telesom in kako je ta tradicija pozneje zaznamovala srednjeveško krščanstvo, smo poizvedovali v pogovoru z dr. Weiss, ki je za svoje prevode neoplatonističnega filozofa Plotina sredi letošnjega oktobra prejela Jermanovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za najboljši prevod v polju humanistike oziroma družboslovja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. Sonje Weiss videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/22/SonjaWeissDuavtelesusicerjenapreizkunjivendarsejienajpridobispoznanjenesmeizmakniti.4482688.mp3 RTVSLO – Ars 1835 clean V tokratnih Podobah znanja smo se posvetili vprašanjem, ki jih po tradiciji označujemo kot večna – vprašanjem o razmerju med dušo in telesom. Pred mikrofonom smo namreč gostili dr. Sonjo Weiss, latinistko, grecistko in italijanistko, predavateljico na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se raziskovalno posveča natanko proučevanju antične filozofske misli o človekovi duši in njenem odnosu do telesa. Našo današnjo gostjo pač zanima, na kakšen način so predsokratiki, pitagorejci, gnostiki in peripatetiki, predvsem pa misleci, ki jih umeščamo v platonsko in novoplatonsko tradicijo, razreševali oziroma pojasnjevali paradoks nesmrtnosti duše v nestalnem in minljivem snovnem svetu. Kako je torej antična filozofija mislila dihotomijo med dušo in telesom in kako je ta tradicija pozneje zaznamovala srednjeveško krščanstvo, smo poizvedovali v pogovoru z dr. Weiss, ki je za svoje prevode neoplatonističnega filozofa Plotina sredi letošnjega oktobra prejela Jermanovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za najboljši prevod v polju humanistike oziroma družboslovja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. Sonje Weiss http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 01 Nov 2019 07:00:00 +0000 Sonja Weiss: “Duša v telesu sicer je na preizkušnji, vendar se ji, če naj pridobi spoznanje, ne sme izmakniti.” Kako je nek prostor, mesto ali kraj urejen, kakšne možnosti ponuja prometna infrastruktura, kako zasnova javnih površin sooblikuje njihovo rabo, so vse ključni dejavniki, ki v pomembni meri določajo utrip nekega kraja in kvaliteto življenja v njem. Pod neposrednim pritiskom vse pogostejših vremenskih ekstremov, ki spremljajo podnebne spremembe, se danes v svetu vse več pozornosti namenja temu, da bi samo načrtovanje prostora upoštevalo temeljno soodvisnost narave, človeka in naših ekonomskih dejavnosti. Trajnostni urbanizem skuša te raznolike vidike smiselno preplesti ter tako postaviti boljše temelje za družbo prihodnosti. Toda čeprav se tudi pri nas beseda trajnostno veliko uporablja, pa dejanske prakse ne kažejo, da je do spremembe razmišljanja že prišlo. Kaj pravzaprav je trajnostni urbanizem in kaj nam lahko ponudi, smo se pogovarjali s krajinsko arhitektko in prostorsko načrtovalko dr. Majo Simoneti z Inštituta za politike prostora. Oddajo je pripravila Nina Slaček. foto: dr. Maja Simoneti (Matic Kos, Ipop) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/24/MajaSimonetiNadometjedrevonaulici4488133.mp3 RTVSLO – Ars 1997 clean Kako je nek prostor, mesto ali kraj urejen, kakšne možnosti ponuja prometna infrastruktura, kako zasnova javnih površin sooblikuje njihovo rabo, so vse ključni dejavniki, ki v pomembni meri določajo utrip nekega kraja in kvaliteto življenja v njem. Pod neposrednim pritiskom vse pogostejših vremenskih ekstremov, ki spremljajo podnebne spremembe, se danes v svetu vse več pozornosti namenja temu, da bi samo načrtovanje prostora upoštevalo temeljno soodvisnost narave, človeka in naših ekonomskih dejavnosti. Trajnostni urbanizem skuša te raznolike vidike smiselno preplesti ter tako postaviti boljše temelje za družbo prihodnosti. Toda čeprav se tudi pri nas beseda trajnostno veliko uporablja, pa dejanske prakse ne kažejo, da je do spremembe razmišljanja že prišlo. Kaj pravzaprav je trajnostni urbanizem in kaj nam lahko ponudi, smo se pogovarjali s krajinsko arhitektko in prostorsko načrtovalko dr. Majo Simoneti z Inštituta za politike prostora. Oddajo je pripravila Nina Slaček. foto: dr. Maja Simoneti (Matic Kos, Ipop) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 25 Oct 2019 06:00:00 +0000 Maja Simoneti: "Naš domet je drevo na ulici" Netopirji so nekaj zelo posebnega. So edini med sesalci, ki letijo, poleg tega pa se številne vrste orientirajo v prostoru s pomočjo zvoka in se torej odlično znajdejo tudi v najtrši temi. To velja tudi za vse vrste netopirjev, ki živijo pri nas. T. i. eholokacija je dolgo časa predstavljala precejšnjo uganko, danes pa bi lahko rekli, da več kot vemo o njej, bolj je presenetljiva. Posebno presenečenje raziskovalcem so pripravili t. i. podkovnjaki, ki lahko s pomočjo Dopplerjevega učinka prepoznajo celo posamezne vrste žuželk in se tako sredi gostega rastja lahko usmerijo proti najbolj slastnemu grižljaju. Preučevanju dinamične eholokacije pri netopirjih se intenzivno posveča dr. Klemen Koselj z oddelka za biologijo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kamor se je vrnil po devetih letih gostovanja na Institutu Maxa Plancka za ornitologijo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/11/KlemenKoseljDonajboljslastnegagriljajaspomojodopplerjevegauinka4466090.mp3 RTVSLO – Ars 1875 clean Netopirji so nekaj zelo posebnega. So edini med sesalci, ki letijo, poleg tega pa se številne vrste orientirajo v prostoru s pomočjo zvoka in se torej odlično znajdejo tudi v najtrši temi. To velja tudi za vse vrste netopirjev, ki živijo pri nas. T. i. eholokacija je dolgo časa predstavljala precejšnjo uganko, danes pa bi lahko rekli, da več kot vemo o njej, bolj je presenetljiva. Posebno presenečenje raziskovalcem so pripravili t. i. podkovnjaki, ki lahko s pomočjo Dopplerjevega učinka prepoznajo celo posamezne vrste žuželk in se tako sredi gostega rastja lahko usmerijo proti najbolj slastnemu grižljaju. Preučevanju dinamične eholokacije pri netopirjih se intenzivno posveča dr. Klemen Koselj z oddelka za biologijo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kamor se je vrnil po devetih letih gostovanja na Institutu Maxa Plancka za ornitologijo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 11 Oct 2019 13:50:00 +0000 Klemen Koselj: Do najbolj slastnega grižljaja s pomočjo dopplerjevega učinka* Invazivne rastline so danes velik ekološki problem, toda iz njih je mogoče tudi marsikaj izdelati. Med drugim so lahko odličen vir naravnih barvil, ki ponujajo celo paleto možnosti. Skupaj z okolju prijaznimi postopki barvanja odpirajo nove možnosti bolj trajnostno usmerjeni tekstilni industriji. Slednja je danes eden največjih svetovnih onesnaževalcev, ki velike količine surovin združuje s poceni in okolju škodljivimi postopki njihove obdelave, življenjska doba končnih izdelkov pa je izredno kratka. Iskanje trajnostnih in okolju prijaznih pristopov je zato eden ključnih trendov na področju tekstilnega inženirstva in njim se intezivno posveča tudi doc. dr. Marija Gorjanc, predstojnica katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/04/Naravnabarvilaizinvazivnihrastlin4454687.mp3 RTVSLO – Ars 1781 clean Invazivne rastline so danes velik ekološki problem, toda iz njih je mogoče tudi marsikaj izdelati. Med drugim so lahko odličen vir naravnih barvil, ki ponujajo celo paleto možnosti. Skupaj z okolju prijaznimi postopki barvanja odpirajo nove možnosti bolj trajnostno usmerjeni tekstilni industriji. Slednja je danes eden največjih svetovnih onesnaževalcev, ki velike količine surovin združuje s poceni in okolju škodljivimi postopki njihove obdelave, življenjska doba končnih izdelkov pa je izredno kratka. Iskanje trajnostnih in okolju prijaznih pristopov je zato eden ključnih trendov na področju tekstilnega inženirstva in njim se intezivno posveča tudi doc. dr. Marija Gorjanc, predstojnica katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 04 Oct 2019 12:00:00 +0000 Naravna barvila iz invazivnih rastlin Nevrodegenerativne bolezni so danes zaradi staranja prebivalstva vse pogostejše, obenem pa je zdravljenje za zdaj omejeno predvsem na blaženje simptomov. Ključni razlog za to se skriva v še vedno sorazmerno slabem poznavanju kompleksnih mehanizmov, ki usmerjajo razvoj in delovanje možganov. Toda na tem temeljnem področju se v zadnjih letih nabirajo pomembna nova spoznanja, tudi po zaslugi dr. Jerneja Uleta, profesorja molekularne nevroznanosti na University College v Londonu ter vodje raziskovalne skupine na Inštitutu Francis Crick, ki raziskuje kompleksne stike med molekulo ribonukleinske kisline in proteini. Prav v razvejani komunikaciji med RNK in proteini se namreč skrivajo ključni mehanizmi, ki celicam omogočajo, da se dinamično odzivajo na izzive okolja, pomembno vlogo pa igrajo tudi pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni. Letos je za raziskave pridobil tudi sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant). Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/27/JernejUleRNK-temeljevolucijeinspomina4441395.mp3 RTVSLO – Ars 1873 clean Nevrodegenerativne bolezni so danes zaradi staranja prebivalstva vse pogostejše, obenem pa je zdravljenje za zdaj omejeno predvsem na blaženje simptomov. Ključni razlog za to se skriva v še vedno sorazmerno slabem poznavanju kompleksnih mehanizmov, ki usmerjajo razvoj in delovanje možganov. Toda na tem temeljnem področju se v zadnjih letih nabirajo pomembna nova spoznanja, tudi po zaslugi dr. Jerneja Uleta, profesorja molekularne nevroznanosti na University College v Londonu ter vodje raziskovalne skupine na Inštitutu Francis Crick, ki raziskuje kompleksne stike med molekulo ribonukleinske kisline in proteini. Prav v razvejani komunikaciji med RNK in proteini se namreč skrivajo ključni mehanizmi, ki celicam omogočajo, da se dinamično odzivajo na izzive okolja, pomembno vlogo pa igrajo tudi pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni. Letos je za raziskave pridobil tudi sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant). Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Sep 2019 12:30:00 +0000 Jernej Ule: RNK - temelj evolucije in spomina Sončne energije je v izobilju, potrebno jo je le učinkovito shraniti. Vodikove tehnologije tu ponujajo prepričljiv odgovor in nekega dne si bomo morda namesto bencina v avto natočili vodik. Toda pred tem bodo seveda potrebna vlaganja v ustrezno infrastrukturo. In medtem ko čakamo na zeleni preobrat, znanstveniki raziskujejo naprej. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je s svojim projektom 123stable prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil sredstva (t. i. ERC Starting Grant), s katerimi bo iskal načine, kako stabilizirati nanodelce elektrokatalizatorjev in tako zmanjšati porabo ključnih plemenitih kovin, platine in iridija. O zelenih tehnologijah je pač potrebno razmišljati celostno in poskrbeti, da je celoten krog kar najbolj trajnostno zastavljen. Na tem področju je dr. Hodniku že pred nekaj leti uspel pomemben preboj, ko je odkril način, kako je mogoče plementite kovine reciklirati z mnogo manj škode za okolje. Trenutno uveljavljeni postopki namreč zahtevajo veliko porabo energije in vrsto agresivnih snovi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/18/NejcHodnikSoncevslabiuripoljenazemljodovoljenergijezaceloletnepotrebelovetva4427753.mp3 RTVSLO – Ars 1664 clean Sončne energije je v izobilju, potrebno jo je le učinkovito shraniti. Vodikove tehnologije tu ponujajo prepričljiv odgovor in nekega dne si bomo morda namesto bencina v avto natočili vodik. Toda pred tem bodo seveda potrebna vlaganja v ustrezno infrastrukturo. In medtem ko čakamo na zeleni preobrat, znanstveniki raziskujejo naprej. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je s svojim projektom 123stable prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil sredstva (t. i. ERC Starting Grant), s katerimi bo iskal načine, kako stabilizirati nanodelce elektrokatalizatorjev in tako zmanjšati porabo ključnih plemenitih kovin, platine in iridija. O zelenih tehnologijah je pač potrebno razmišljati celostno in poskrbeti, da je celoten krog kar najbolj trajnostno zastavljen. Na tem področju je dr. Hodniku že pred nekaj leti uspel pomemben preboj, ko je odkril način, kako je mogoče plementite kovine reciklirati z mnogo manj škode za okolje. Trenutno uveljavljeni postopki namreč zahtevajo veliko porabo energije in vrsto agresivnih snovi. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Sep 2019 06:00:00 +0000 Nejc Hodnik: “Sonce v slabi uri pošlje na zemljo dovolj energije za celoletne potrebe človeštva” Če pritisk naglo pade, nastanejo v tekočini mehurčki prav posebne vrste. V njih ni plin, ampak para in ko implodirajo, so za drobec sekunde so vroči kot površina sonca. Še dobro, da so zelo majhni. Že tako povzročajo težave v številnih napravah. Povsod, kjer so črpalke in turbine, je t. i. kavitacija problem. Prof. dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani skuša temu pojavu ne samo priti do dna, ampak ugotoviti tudi, kako denimo učinkuje na žive organizme in na kakšne načine bi ga lahko uporabljali. Prepričal je tudi Evropski raziskovalni svet, ki mu je pred dvema letoma dodelil sredstva za petletno bazično raziskovanje (ERC Consolidator Grant). Ugotovitve so že danes zelo zanimive. Interdisciplinarni pristop pa je pokazal, da je kavitacija mnogo bolj intriganten pojav, kot so do zdaj mislili tudi strokovnjaki. In morda utegne nekega dne nadomestiti klor v bazenih in čistiti vodo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/12/MatevDularZmehurkinadbakterijeinmikroplastiko4419357.mp3 RTVSLO – Ars 1900 clean Če pritisk naglo pade, nastanejo v tekočini mehurčki prav posebne vrste. V njih ni plin, ampak para in ko implodirajo, so za drobec sekunde so vroči kot površina sonca. Še dobro, da so zelo majhni. Že tako povzročajo težave v številnih napravah. Povsod, kjer so črpalke in turbine, je t. i. kavitacija problem. Prof. dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani skuša temu pojavu ne samo priti do dna, ampak ugotoviti tudi, kako denimo učinkuje na žive organizme in na kakšne načine bi ga lahko uporabljali. Prepričal je tudi Evropski raziskovalni svet, ki mu je pred dvema letoma dodelil sredstva za petletno bazično raziskovanje (ERC Consolidator Grant). Ugotovitve so že danes zelo zanimive. Interdisciplinarni pristop pa je pokazal, da je kavitacija mnogo bolj intriganten pojav, kot so do zdaj mislili tudi strokovnjaki. In morda utegne nekega dne nadomestiti klor v bazenih in čistiti vodo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 13 Sep 2019 07:00:00 +0000 Matevž Dular: Z mehurčki nad bakterije in mikroplastiko Kmetijstvo je verjetno ena ključnih človekovih dejavnosti, saj nam konec koncev zagotavlja hrano, toda najbolj uveljavljene prakse sodobnega kmetovanja obenem močno prispevajo k degradaciji okolja in izpustom toplogrednih plinov. Prav kmetijstvo pa bodo podnebne spremembe tudi izredno prizadele, modeli kažejo celo na 50 odstotni upad pridelka do konca stoletja. Še več gnojil in fitofarmacevtskih sredstev najverjetneje ne bo rešilo problema vse bolj osiromašenih tal in vse bolj ugodnih pogojev za širjenje bolezni in škodljivcev, kajti gre za pristope, ki so sami del problema. Iskanje bolj trajnostnih rešitev je edina smiselna pot, je prepričan današnji gost Podob znanja dr. Marko Debeljak z odseka za tehnologije znanja na Inštitutu “Jožef Stefan”, ki se izzivov sodobnega kmetijstva loteva s pomočjo orodij in metod strojnega učenja in umetne inteligence. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/05/MarkoDebeljak-Umetnainteligencavslubitrajnostnegakmetijstva4410555.mp3 RTVSLO – Ars 1805 clean Kmetijstvo je verjetno ena ključnih človekovih dejavnosti, saj nam konec koncev zagotavlja hrano, toda najbolj uveljavljene prakse sodobnega kmetovanja obenem močno prispevajo k degradaciji okolja in izpustom toplogrednih plinov. Prav kmetijstvo pa bodo podnebne spremembe tudi izredno prizadele, modeli kažejo celo na 50 odstotni upad pridelka do konca stoletja. Še več gnojil in fitofarmacevtskih sredstev najverjetneje ne bo rešilo problema vse bolj osiromašenih tal in vse bolj ugodnih pogojev za širjenje bolezni in škodljivcev, kajti gre za pristope, ki so sami del problema. Iskanje bolj trajnostnih rešitev je edina smiselna pot, je prepričan današnji gost Podob znanja dr. Marko Debeljak z odseka za tehnologije znanja na Inštitutu “Jožef Stefan”, ki se izzivov sodobnega kmetijstva loteva s pomočjo orodij in metod strojnega učenja in umetne inteligence. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 06 Sep 2019 04:00:00 +0000 Marko Debeljak - Umetna inteligenca v službi trajnostnega kmetijstva Na področju znanosti, šolstva, industrije in podjetniškega raziskovanja v zasebnem sektorju je raba superračunalnikov in zmogljivih računalniških gruč nekaj vsakdanjega. Superračunalniki računajo hitreje, uporabljajo več procesorjev in velika podatkovna polja, ohlajajo pa jih velikanske klimatske naprave. Dr. Jan Jona Javoršek je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan, kjer se s superračunalniki in računalniškimi gručami ukvarjajo že vrsto let. Superračunalniško infrastrukturo je sicer danes mogoče najeti pri velikih mednarodnih korporacijah, kot so Amazon, Google ali Microsoft, a obdelava velikega podatkovja odpira tudi veliko vprašanj. Kaj bo z našo zasebnostjo? Kdo jamči, da velikani svetovnega spleta, ki v prvi vrsti ustvarjajo dobiček s podatki, raziskovalcem, industriji ali znanstvenikom ne bodo ukradli dragocenega dela oziroma vohunili za občutljivimi industrijskimi podatki? Kakšne strateške interese na področju superračunalniških zmogljivosti ima država? Slovenija zaradi dobrega dela v preteklosti premore nacionalno superračunalniško omrežje SLING, ki se povezuje tudi z drugimi omrežji in projekti na evropski ravni. V oddaji Podobe znanja dr. Jan Jona Javoršek razkriva, kdo so pravzaprav uporabniki superračunalniških storitev in na kakšen način računalniške gruče izboljšujejo naša življenja. Superračunalniška infrastruktura je danes ena kritičnih infrastruktur. Morda bo v prihodnjih letih pomembnejš od dejanskih avtocest. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Marjan Verč/IJS videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/30/JanJonaJavorekRaziskovalcimorajopremislitiprikominkakoobdelujejovelikopodatkovje.4399015.mp3 RTVSLO – Ars 1871 clean Na področju znanosti, šolstva, industrije in podjetniškega raziskovanja v zasebnem sektorju je raba superračunalnikov in zmogljivih računalniških gruč nekaj vsakdanjega. Superračunalniki računajo hitreje, uporabljajo več procesorjev in velika podatkovna polja, ohlajajo pa jih velikanske klimatske naprave. Dr. Jan Jona Javoršek je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan, kjer se s superračunalniki in računalniškimi gručami ukvarjajo že vrsto let. Superračunalniško infrastrukturo je sicer danes mogoče najeti pri velikih mednarodnih korporacijah, kot so Amazon, Google ali Microsoft, a obdelava velikega podatkovja odpira tudi veliko vprašanj. Kaj bo z našo zasebnostjo? Kdo jamči, da velikani svetovnega spleta, ki v prvi vrsti ustvarjajo dobiček s podatki, raziskovalcem, industriji ali znanstvenikom ne bodo ukradli dragocenega dela oziroma vohunili za občutljivimi industrijskimi podatki? Kakšne strateške interese na področju superračunalniških zmogljivosti ima država? Slovenija zaradi dobrega dela v preteklosti premore nacionalno superračunalniško omrežje SLING, ki se povezuje tudi z drugimi omrežji in projekti na evropski ravni. V oddaji Podobe znanja dr. Jan Jona Javoršek razkriva, kdo so pravzaprav uporabniki superračunalniških storitev in na kakšen način računalniške gruče izboljšujejo naša življenja. Superračunalniška infrastruktura je danes ena kritičnih infrastruktur. Morda bo v prihodnjih letih pomembnejš od dejanskih avtocest. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Marjan Verč/IJS http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 30 Aug 2019 12:00:00 +0000 Jan Jona Javoršek: “Raziskovalci morajo premisliti, pri kom in kako obdelujejo veliko podatkovje.” Profesor doktor Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani raziskovalno dela na področjih strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja in analitike, inteligentne analize podatkov, iskanja znanja iz podatkov, kognitivnega modeliranja, umetne inteligence in njihove uporabe. V okviru strojnega učenja ga še posebej zanimajo ocenjevanje atributov, razlaga prediktorjev, cenovno občutljivo učenje, učenje verjetnosti, obdelava naravnega jezika, regresija, konstruktivna indukcija in statistične metode. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako dobro obvlada jezik umetna inteligenca? Na katerih področjih jo lahko uporabljamo? Ali zna govoriti slovensko in kako poteka razvoj na področju malih jezikov? Oddajo je pripravila Urška Henigman. foto: embeddia.eu videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/19/MarkoRobnikikonjaMedjezikovniprenosimodelovsoupanjezamajhnejezike4389095.mp3 RTVSLO – Ars 1826 clean Profesor doktor Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani raziskovalno dela na področjih strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja in analitike, inteligentne analize podatkov, iskanja znanja iz podatkov, kognitivnega modeliranja, umetne inteligence in njihove uporabe. V okviru strojnega učenja ga še posebej zanimajo ocenjevanje atributov, razlaga prediktorjev, cenovno občutljivo učenje, učenje verjetnosti, obdelava naravnega jezika, regresija, konstruktivna indukcija in statistične metode. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako dobro obvlada jezik umetna inteligenca? Na katerih področjih jo lahko uporabljamo? Ali zna govoriti slovensko in kako poteka razvoj na področju malih jezikov? Oddajo je pripravila Urška Henigman. foto: embeddia.eu http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 23 Aug 2019 14:30:00 +0000 Marko Robnik Šikonja: Medjezikovni prenosi modelov so upanje za majhne jezike V tokratnih Podobah znanja smo pred mikrofonom gostili astrofizičarko dr. Marijo Strojnik Scholl, ki se ukvarja predvsem z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. Naša gostja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja študirala in doktorirala na Državni univerzi Arizone, po zaključenem študiju pa je v Združenih državah ostala in delala najprej kot vodja oddelka za optiko letalsko-raketnega podjetja Rockwell International, nato pa kot višja inženirka na znamenitem Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, v tamkajšnjem laboratoriju za reaktivni pogon. Tam je razvila sistem za navigacijo po zvezdah na podlagi zajema slike s senzorjem CCD in natanko ta sistem je bil nato izbran za upravljanje Cassinijeve sonde, ki jo je Nasa poslala raziskovat Saturn. Za ta preboj, ki ga danes uporabljamo tudi v komercialnem letalstvu in v satelitskem sistemu za globalno pozicioniranje – kar pomeni, da smo od njega posredno odvisni vsakokrat, ko na naših pametnih telefonih poizvedujemo, kje natanko se nahajamo –, je Marija Strojnik Scholl leta 1996 kot prva ženska v zgodovini prejela prestižno Goddartovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko. A naša tokratna gostja ne spi na lovorikah – dandanes namreč kot zaslužna profesorica pri Optičnem raziskovalnem centru univerze v Leonu v Mehiki razvija metodo za neposredno zaznavanje eksoplanetov z interferometrijo. Z dr. Marijo Strojnik Scholl se je o njenem znanstveno-raziskovalnem delu pogovarjal Goran Dekleva. foto: dr. Marija Strojnik Scholl (Goran Dekleva) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/06/MarijaStrojnikSchollPetletsmotudiralikakobiselahkovesoljskasondasamaodloilakammoraiti.4376663.mp3 RTVSLO – Ars 1903 clean V tokratnih Podobah znanja smo pred mikrofonom gostili astrofizičarko dr. Marijo Strojnik Scholl, ki se ukvarja predvsem z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. Naša gostja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja študirala in doktorirala na Državni univerzi Arizone, po zaključenem študiju pa je v Združenih državah ostala in delala najprej kot vodja oddelka za optiko letalsko-raketnega podjetja Rockwell International, nato pa kot višja inženirka na znamenitem Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, v tamkajšnjem laboratoriju za reaktivni pogon. Tam je razvila sistem za navigacijo po zvezdah na podlagi zajema slike s senzorjem CCD in natanko ta sistem je bil nato izbran za upravljanje Cassinijeve sonde, ki jo je Nasa poslala raziskovat Saturn. Za ta preboj, ki ga danes uporabljamo tudi v komercialnem letalstvu in v satelitskem sistemu za globalno pozicioniranje – kar pomeni, da smo od njega posredno odvisni vsakokrat, ko na naših pametnih telefonih poizvedujemo, kje natanko se nahajamo –, je Marija Strojnik Scholl leta 1996 kot prva ženska v zgodovini prejela prestižno Goddartovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko. A naša tokratna gostja ne spi na lovorikah – dandanes namreč kot zaslužna profesorica pri Optičnem raziskovalnem centru univerze v Leonu v Mehiki razvija metodo za neposredno zaznavanje eksoplanetov z interferometrijo. Z dr. Marijo Strojnik Scholl se je o njenem znanstveno-raziskovalnem delu pogovarjal Goran Dekleva. foto: dr. Marija Strojnik Scholl (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 09 Aug 2019 15:05:00 +0000 Marija Strojnik Scholl: “Pet let smo študirali, kako bi se lahko vesoljska sonda sama odločila, kam mora iti.” Sladkorna bolezen ali diabetes je značilna bolezen razvitega sveta. Več kot 90 odstotkov bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2, ki se razvije postopoma zaradi danes pogostega življenjskega sloga z veliko kalorične hrane in malo gibanja. V Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje živi 135 000 sladkornih bolnikov in vsako leto odkrijejo še 11 000 novih. Praktično povsod po svetu je pojavnost sladkorne bolezni v naglem porastu. Pri sladkorni bolezni tipa 2 se povezave z življenjskim slogom in pretirano kalorično hrano vedno znova potrjujejo, pa vendar so odzivi posameznikov na podobno nezdrave razvade lahko zelo različni. Nekateri bodo posledice svojih navad kar hitro občutili v obliki sladkorne bolezni, drugi morda nikoli. Kje se skriva odgovor, ki bi pojasnil to razliko, je eno velikih vprašanj ozadja nastanka sladkorne bolezni, ki se mu posveča tudi izr. prof. dr. Andraž Stožer, predstojnik Inštituta za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. In zanimivih rezultatov ne manjka. Foto: Maša Skelin Klemen videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/26/AndraStoer-Sladkornabolezensezanesslabokomunikacijomedcelicami4368115.mp3 RTVSLO – Ars 1879 clean Sladkorna bolezen ali diabetes je značilna bolezen razvitega sveta. Več kot 90 odstotkov bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2, ki se razvije postopoma zaradi danes pogostega življenjskega sloga z veliko kalorične hrane in malo gibanja. V Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje živi 135 000 sladkornih bolnikov in vsako leto odkrijejo še 11 000 novih. Praktično povsod po svetu je pojavnost sladkorne bolezni v naglem porastu. Pri sladkorni bolezni tipa 2 se povezave z življenjskim slogom in pretirano kalorično hrano vedno znova potrjujejo, pa vendar so odzivi posameznikov na podobno nezdrave razvade lahko zelo različni. Nekateri bodo posledice svojih navad kar hitro občutili v obliki sladkorne bolezni, drugi morda nikoli. Kje se skriva odgovor, ki bi pojasnil to razliko, je eno velikih vprašanj ozadja nastanka sladkorne bolezni, ki se mu posveča tudi izr. prof. dr. Andraž Stožer, predstojnik Inštituta za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. In zanimivih rezultatov ne manjka. Foto: Maša Skelin Klemen http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 02 Aug 2019 14:30:00 +0000 Andraž Stožer - Sladkorna bolezen se začne s slabo komunikacijo med celicami Morda največji stereotip o Prekmurju trmasto vztraja v primeru priljubljene prekmurske gibanice. Izvirno slovensko jed je konec 19. stoletja v rokopisu Slovenci na Ogrskem popisal novinar in pisec Anton Trstenjak, ko so mu, ker je prišel iz “bele Ljubljane”, spekli gibanico. Takrat še ni vsebovala rozin in drugih sodobnih dodatkov, a bolj kot kulinarika je zanimiva etimologija imena znamenite sladice. Ta nima nikakršne zveze z gibanjem prek Mure ali zgibanjem testa. Kakšno je pravo ozadje poimenovanja, ve zgodovinarka doktorica Darja Kerec, ki je diplomirala in doktorirala na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava na ljubljanski Pedagoški fakulteti kot docentka za slovensko in občo novejšo zgodovino. Pri raziskovanju se osredotoča na dogajanje v 19. in začetku 20. stoletja, in sicer v najvzhodnejšem delu Slovenije, v Prekmurju, stičišču med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo. Območje je zaznamovano z raznovrstnimi mednacionalnimi in kulturnimi odnosi, ki so ustvarili specifično identiteto Prekmurcev. Dr. Darja Kerec bo v oddaji Podobe znanja govorila o svojem Prekmurju, raziskovanju srednjega veka in popolnoma sveži monografiji o zgodovini Rdečega križa na Slovenskem. foto: osebni arhiv videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/31/DarjaKerecNerazvitostPrekmurjajestereotippodedovanspomin4371220.mp3 RTVSLO – Ars 1610 clean Morda največji stereotip o Prekmurju trmasto vztraja v primeru priljubljene prekmurske gibanice. Izvirno slovensko jed je konec 19. stoletja v rokopisu Slovenci na Ogrskem popisal novinar in pisec Anton Trstenjak, ko so mu, ker je prišel iz “bele Ljubljane”, spekli gibanico. Takrat še ni vsebovala rozin in drugih sodobnih dodatkov, a bolj kot kulinarika je zanimiva etimologija imena znamenite sladice. Ta nima nikakršne zveze z gibanjem prek Mure ali zgibanjem testa. Kakšno je pravo ozadje poimenovanja, ve zgodovinarka doktorica Darja Kerec, ki je diplomirala in doktorirala na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava na ljubljanski Pedagoški fakulteti kot docentka za slovensko in občo novejšo zgodovino. Pri raziskovanju se osredotoča na dogajanje v 19. in začetku 20. stoletja, in sicer v najvzhodnejšem delu Slovenije, v Prekmurju, stičišču med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo. Območje je zaznamovano z raznovrstnimi mednacionalnimi in kulturnimi odnosi, ki so ustvarili specifično identiteto Prekmurcev. Dr. Darja Kerec bo v oddaji Podobe znanja govorila o svojem Prekmurju, raziskovanju srednjega veka in popolnoma sveži monografiji o zgodovini Rdečega križa na Slovenskem. foto: osebni arhiv http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 31 Jul 2019 10:50:00 +0000 Darja Kerec: »Nerazvitost Prekmurja je stereotip, podedovan spomin!« V tokratnih Podobah znanja smo pred mikrofonom gostili dr. Barbaro Ivančič Kutin, raziskovalko na Inštitutu za slovensko narodopisje. Naša gostja se v svojem znanstveno-raziskovalnem delu posveča predvsem širokemu polju slovstvene folkloristike. Njena zanimanja tako segajo od metodoloških vprašanj, povezanih predvsem z okoliščinami in izvedbo pripovedovanja – tej problematiki je pred osmimi leti posvetila tudi znanstveno monografijo Živa pripoved v zapisu –, do neposrednega zbiranja ljudskega pripovednega gradiva na terenu. V tem smislu velja omeniti njeno lanskoletno knjigo Krivopete, v kateri je predstavila arhaične zgodbe iz Benečije in zgornjega Posočja, ki govorijo o tako imenovanih divjih ženah z nazaj zasukanimi stopali. Poleg tega se dr. Barbara Ivančič Kutin v zadnjem času vse bolj posveča tudi raziskovanju slovstvene folklore med Slovenci po svetu, od šolskega leta 2017/18 pa kot zunanja sodelavka predava predmet Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Pogovor z njo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Barbara Ivančič Kutin (Goran Dekleva) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/19/BarbaraIvaniKutinSlovenskopripovednoizroilomedargentinskimiSlovencieivi.4361838.mp3 RTVSLO – Ars 1689 clean V tokratnih Podobah znanja smo pred mikrofonom gostili dr. Barbaro Ivančič Kutin, raziskovalko na Inštitutu za slovensko narodopisje. Naša gostja se v svojem znanstveno-raziskovalnem delu posveča predvsem širokemu polju slovstvene folkloristike. Njena zanimanja tako segajo od metodoloških vprašanj, povezanih predvsem z okoliščinami in izvedbo pripovedovanja – tej problematiki je pred osmimi leti posvetila tudi znanstveno monografijo Živa pripoved v zapisu –, do neposrednega zbiranja ljudskega pripovednega gradiva na terenu. V tem smislu velja omeniti njeno lanskoletno knjigo Krivopete, v kateri je predstavila arhaične zgodbe iz Benečije in zgornjega Posočja, ki govorijo o tako imenovanih divjih ženah z nazaj zasukanimi stopali. Poleg tega se dr. Barbara Ivančič Kutin v zadnjem času vse bolj posveča tudi raziskovanju slovstvene folklore med Slovenci po svetu, od šolskega leta 2017/18 pa kot zunanja sodelavka predava predmet Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Pogovor z njo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Barbara Ivančič Kutin (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 Jul 2019 15:05:00 +0000 Barbara Ivančič Kutin: “Slovensko pripovedno izročilo med argentinskimi Slovenci še živi.” Doktor Gregor Moder je docent za področje filozofije, na AGRFT v Ljubljani uči filozofijo umetnosti. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nemškim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je član uredniškega odbora revije Problemi in urednik knjižnega programa založbe Maska. Odmev je doživel tudi kot avtor knjig Komična ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan ter Hegel in Spinoza: substanca in negativnost.Pred leti je bil dejaven član Kolektiva Narobov, s katerim je prejel tudi Ježkovo nagrado. Od leta 2011 je kot postdoktorski raziskovalec na univerzi Jana Van Eycka v Maastrichtu na Nizozemskem preučeval komedijo in negativnost. Prihodnje leto bo kot Fulbrightov štipendist gostoval na Univerzi Princeton v Združenih državah Amerike. foto: YouTube/IFDT CELAP videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/19/Zombijevsebojimokernamukradejonaolastnosmrt.4362199.mp3 RTVSLO – Ars 1791 clean Doktor Gregor Moder je docent za področje filozofije, na AGRFT v Ljubljani uči filozofijo umetnosti. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nemškim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je član uredniškega odbora revije Problemi in urednik knjižnega programa založbe Maska. Odmev je doživel tudi kot avtor knjig Komična ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan ter Hegel in Spinoza: substanca in negativnost.Pred leti je bil dejaven član Kolektiva Narobov, s katerim je prejel tudi Ježkovo nagrado. Od leta 2011 je kot postdoktorski raziskovalec na univerzi Jana Van Eycka v Maastrichtu na Nizozemskem preučeval komedijo in negativnost. Prihodnje leto bo kot Fulbrightov štipendist gostoval na Univerzi Princeton v Združenih državah Amerike. foto: YouTube/IFDT CELAP http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 Jul 2019 14:00:00 +0000 "Zombijev se bojimo, ker nam ukradejo našo lastno smrt." Kako se naravno okolje skozi čas spreminja in kaj se je na nekem območju dogajajo v preteklosti je tema, ki je v zadnjih letih zanima vse več ljudi. Za to so v veliki meri odgovorne podnebne spremembe, ki danes naglo spreminjajo pogoje za življenje na tako rekoč vseh koncih sveta. Če želimo vedeti, kako velike in nemara usodne so današnje spremembe, pa je izredno pomembna časovna dimenzija. Kakšne spremembe so se odvijale v bolj oddaljeni preteklosti, kako obsežne so bile, kako hitro so se zgodile in kaj jih je povzročilo? Ker si pokrajine, kakršna je bila pred tisočletji ne moremo neposredno ogledati, se moramo zanesti na sledi, ki so ostale. In včasih nam lahko zelo veliko povejo najbolj drobne sledi. Kot je denimo pelod, ki se v pravih okoliščinah lahko ohrani tisočletja dolgo in jasno priča o rastlinju, ki je nekoč uspevalo na nekem območju. Kakšna je torej zgodovina rastlinstva naših krajev, ki nam jo pripovedujejo ostanki peloda, smo se pogovarjali z gostjo Podob znanja, palinologinjo dr. Majo Andrič, znanstveno sodelavko Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/10/MajaAndriPelodrazkrivakakosejegozdspreminjalskozitisoletjainkdajsogaposekali4353225.mp3 RTVSLO – Ars 1824 clean Kako se naravno okolje skozi čas spreminja in kaj se je na nekem območju dogajajo v preteklosti je tema, ki je v zadnjih letih zanima vse več ljudi. Za to so v veliki meri odgovorne podnebne spremembe, ki danes naglo spreminjajo pogoje za življenje na tako rekoč vseh koncih sveta. Če želimo vedeti, kako velike in nemara usodne so današnje spremembe, pa je izredno pomembna časovna dimenzija. Kakšne spremembe so se odvijale v bolj oddaljeni preteklosti, kako obsežne so bile, kako hitro so se zgodile in kaj jih je povzročilo? Ker si pokrajine, kakršna je bila pred tisočletji ne moremo neposredno ogledati, se moramo zanesti na sledi, ki so ostale. In včasih nam lahko zelo veliko povejo najbolj drobne sledi. Kot je denimo pelod, ki se v pravih okoliščinah lahko ohrani tisočletja dolgo in jasno priča o rastlinju, ki je nekoč uspevalo na nekem območju. Kakšna je torej zgodovina rastlinstva naših krajev, ki nam jo pripovedujejo ostanki peloda, smo se pogovarjali z gostjo Podob znanja, palinologinjo dr. Majo Andrič, znanstveno sodelavko Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Jul 2019 14:15:00 +0000 Maja Andrič: Pelod razkriva, kako se je gozd spreminjal skozi tisočletja in kdaj so ga posekali Kakšno je naše vesolje, zakaj je prav takšno, kot je, kateri zakoni mu vladajo in kakšna bo njegova prihodnja usoda? To so vprašanja, ki zaposlujejo kozmologe in do danes so ponudili že številne odgovore. Nekatere med njimi je v tokratnih Podobah znanja predstavil eden vodilnih kozmologov, dr. Uroš Seljak, redni profesor na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, kjer vodi tudi Center za kozmološko fiziko. Letos je prof. Seljak postal tudi redni član Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike, tokratni obisk Slovenije pa je uskladil s Svetovnim kongresom slovenskih fizikov, ki poteka v okviru praznovanja 100-letnice Univerze v Ljubljani. Uroš Seljak pravi, da o sestavi vesolja vemo skoraj vse, toda zanimivih vprašanj še dolgo ne bo zmanjkalo. Med drugim smo se v pogovoru dotaknili nenavadne temne energije, vprašanja nevtrinov in poskusov, da bi zaznali vzporedna vesolja. Foto: Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/05/UroSeljakStandardnimodelvesoljajeskorajpredober4348134.mp3 RTVSLO – Ars 1539 clean Kakšno je naše vesolje, zakaj je prav takšno, kot je, kateri zakoni mu vladajo in kakšna bo njegova prihodnja usoda? To so vprašanja, ki zaposlujejo kozmologe in do danes so ponudili že številne odgovore. Nekatere med njimi je v tokratnih Podobah znanja predstavil eden vodilnih kozmologov, dr. Uroš Seljak, redni profesor na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, kjer vodi tudi Center za kozmološko fiziko. Letos je prof. Seljak postal tudi redni član Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike, tokratni obisk Slovenije pa je uskladil s Svetovnim kongresom slovenskih fizikov, ki poteka v okviru praznovanja 100-letnice Univerze v Ljubljani. Uroš Seljak pravi, da o sestavi vesolja vemo skoraj vse, toda zanimivih vprašanj še dolgo ne bo zmanjkalo. Med drugim smo se v pogovoru dotaknili nenavadne temne energije, vprašanja nevtrinov in poskusov, da bi zaznali vzporedna vesolja. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 05 Jul 2019 14:30:00 +0000 Uroš Seljak: “Standardni model vesolja je skoraj predober” Skupini slovenskih znanstvenikov pod vodstvom doc. dr. Andreja Zorka z odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je uspelo eksperimentalno dokazati Kondov pojav v kvantni spinski tekočini, o čemer so objavili članek v prestižni znanstveni reviji Nature Physics. Kondov pojav je sicer značilen za električne prevodnike, kvantna spinska tekočina pa je izolator. Vendar se v določenih pogojih zelo nenavadno obnaša in zdaj vemo zakaj. Kvantni materiali so v zadnjem času deležni izredne pozornosti znanstvenikov po vsem svetu, saj bodo na njihovih posebnih lastnostih temeljili kvantni računalniki in kvantne tehnologije. Uspeh slovenskih znanstvenikov zdaj odpira pomembne nove možnosti za njeno uporabo, tudi za potencialno zapisovanje kvantnih informacij. Foto: Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/01/Eksperimentkiodpiravratakvantnimraunalnikom4342994.mp3 RTVSLO – Ars 1699 clean Skupini slovenskih znanstvenikov pod vodstvom doc. dr. Andreja Zorka z odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je uspelo eksperimentalno dokazati Kondov pojav v kvantni spinski tekočini, o čemer so objavili članek v prestižni znanstveni reviji Nature Physics. Kondov pojav je sicer značilen za električne prevodnike, kvantna spinska tekočina pa je izolator. Vendar se v določenih pogojih zelo nenavadno obnaša in zdaj vemo zakaj. Kvantni materiali so v zadnjem času deležni izredne pozornosti znanstvenikov po vsem svetu, saj bodo na njihovih posebnih lastnostih temeljili kvantni računalniki in kvantne tehnologije. Uspeh slovenskih znanstvenikov zdaj odpira pomembne nove možnosti za njeno uporabo, tudi za potencialno zapisovanje kvantnih informacij. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 28 Jun 2019 14:30:00 +0000 Eksperiment, ki odpira vrata kvantnim računalnikom Kot vemo, je France Prešeren sicer bil nezakonski oče, ni pa bil nezakonska mati. Tega banalnega truizma seveda ne bi bilo treba posebej izpostavljati, ko bi Prešeren v prvi osebi ednine ne napisal Nezakonske matere. Če namreč pesnik sam ni bil nezakonska mati, tedaj se najbrž lahko vprašamo, kdo neki pravzaprav je ta, ki v znameniti pesmi govori? – V šoli so nas poučili, da to zagato lahko razrešimo tako, da v razmišljanje o poeziji vpeljemo koncept lirskega subjekta. Šolska modrost pač ve povedati, da v nobeni pesmi – pa naj bo ta videti še tako neposredna, intimno izpovedna – ne govori zares njen empirični avtor, temveč vselej nekakšna izmišljena, fiktivna oseba, ki ji po dogovoru rečemo lirski subjekt. Naloga pesnika ali pesnice torej ni v tem, da sta čim bolj iskrena v izpovedovanju svojih lastnih čustev in misli, ampak v tem, da sta – podobno kakor dramatik – čim bolj prepričljiva pri oblikovanju nekega glasu, neke osebe, ki ji lahko verjamemo, kakor da bi bila resnična. Zveni dovolj preprosto, kajne, a v literarni vedi se o naravi lirskega subjekta, njegovem pomenu za umetniško učinkovanje pesmi pišejo dolge in zapletene razprave. A če je to tema, ki se ji posvečajo številni znanstveniki in znanstvenice po svetu, pri nas vprašanja lirskega subjekta donedavna nihče ni vzel v kritičen precep. To se je zdaj naposled spremenilo, saj je pred nedavnim predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Varja Balžalorsky Antić, pri založbi ZRC SAZU objavil študijo Lirski subjekt : rekonceptualizacija. Do kakšnih zaključkov se je dr. Balžalorsky Antić navsezadnje dokopala, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. Varje Balžalorsky Antić videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/20/VarjaBalalorskyAntiPoglednalirikokotnekajmonolokegajezavirajo.4327891.mp3 RTVSLO – Ars 1722 clean Kot vemo, je France Prešeren sicer bil nezakonski oče, ni pa bil nezakonska mati. Tega banalnega truizma seveda ne bi bilo treba posebej izpostavljati, ko bi Prešeren v prvi osebi ednine ne napisal Nezakonske matere. Če namreč pesnik sam ni bil nezakonska mati, tedaj se najbrž lahko vprašamo, kdo neki pravzaprav je ta, ki v znameniti pesmi govori? – V šoli so nas poučili, da to zagato lahko razrešimo tako, da v razmišljanje o poeziji vpeljemo koncept lirskega subjekta. Šolska modrost pač ve povedati, da v nobeni pesmi – pa naj bo ta videti še tako neposredna, intimno izpovedna – ne govori zares njen empirični avtor, temveč vselej nekakšna izmišljena, fiktivna oseba, ki ji po dogovoru rečemo lirski subjekt. Naloga pesnika ali pesnice torej ni v tem, da sta čim bolj iskrena v izpovedovanju svojih lastnih čustev in misli, ampak v tem, da sta – podobno kakor dramatik – čim bolj prepričljiva pri oblikovanju nekega glasu, neke osebe, ki ji lahko verjamemo, kakor da bi bila resnična. Zveni dovolj preprosto, kajne, a v literarni vedi se o naravi lirskega subjekta, njegovem pomenu za umetniško učinkovanje pesmi pišejo dolge in zapletene razprave. A če je to tema, ki se ji posvečajo številni znanstveniki in znanstvenice po svetu, pri nas vprašanja lirskega subjekta donedavna nihče ni vzel v kritičen precep. To se je zdaj naposled spremenilo, saj je pred nedavnim predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Varja Balžalorsky Antić, pri založbi ZRC SAZU objavil študijo Lirski subjekt : rekonceptualizacija. Do kakšnih zaključkov se je dr. Balžalorsky Antić navsezadnje dokopala, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. Varje Balžalorsky Antić http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 21 Jun 2019 15:05:00 +0000 Varja Balžalorsky Antić: “Pogled na liriko kot nekaj monološkega je zavirajoč.” Kadar smo prepričani, da živimo pristno življenje, smo v največjem primežu ideologije, pravi predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Tomaž Grušovnik. Docent na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je prepričan, da je “dvom največji izraz pristnosti”. Številne študente poučuje pri predmetih Filozofija vzgoje in Etika, na drugih raziskovalnih področjih pa se dotika okoljske in medvrstne etike ter etike v vzgoji in izobraževanju. Dr. Tomaž Grušovnik se z okoljsko etiko poglobljeno ukvarja več kot deset let, v ospredju pa je njegova knjiga Odtenki zelene. Z etiko živali se je srečal leta 2013 in v naslednjih letih opustil uživanje mesa. V knjigi Etika živali lahko spoznamo, da mu je ukvarjanje z živalsko etiko odprlo svet mehanizmov zanikanja na osebni in družbeni ravni. Okoljska in živalska etika spreminjata pogled na svet, saj ko začnemo žival približevati človeku, podremo ustaljena razmerja odnosov, ki jih ljudje vzpostavljamo z okoljem in nečloveškimi živalmi. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Maja Bjelica videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/14/TomaGruovnikDvomjeizraznajvejepristnosti4320755.mp3 RTVSLO – Ars 1837 clean Kadar smo prepričani, da živimo pristno življenje, smo v največjem primežu ideologije, pravi predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Tomaž Grušovnik. Docent na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je prepričan, da je “dvom največji izraz pristnosti”. Številne študente poučuje pri predmetih Filozofija vzgoje in Etika, na drugih raziskovalnih področjih pa se dotika okoljske in medvrstne etike ter etike v vzgoji in izobraževanju. Dr. Tomaž Grušovnik se z okoljsko etiko poglobljeno ukvarja več kot deset let, v ospredju pa je njegova knjiga Odtenki zelene. Z etiko živali se je srečal leta 2013 in v naslednjih letih opustil uživanje mesa. V knjigi Etika živali lahko spoznamo, da mu je ukvarjanje z živalsko etiko odprlo svet mehanizmov zanikanja na osebni in družbeni ravni. Okoljska in živalska etika spreminjata pogled na svet, saj ko začnemo žival približevati človeku, podremo ustaljena razmerja odnosov, ki jih ljudje vzpostavljamo z okoljem in nečloveškimi živalmi. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Maja Bjelica http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Jun 2019 14:30:00 +0000 Tomaž Grušovnik: Dvom je izraz največje pristnosti Te dni Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo praznuje 50 let svojega delovanja. Pol stoletja aktivnega ukvarjanja s preučevanjem morskih ekosistemov je ustvarilo bogato zakladnico znanja o življenju in procesih pod morsko gladino. V času naglih in v veliki meri zaskrbljujočih sprememb, ki so jim izpostavljeni planetarni ekosistemi, je čim boljše poznavanje njihovega stanja in pritiskov, ki so jim izpostavljeni, še toliko bolj ključno. Brez časovne perspektive in podatkov, ki nam lahko dajo bolj celostno sliko, bi današnja tveganja mnogo težje ocenjevali. Z vodjo Morske biološke postaje Piran Patricijo Mozetič se je o stanju našega in svetovnih morij pogovarjala Nina Slaček. Foto: Tihomir Makovec, NIB videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/07/MorskabiolokapostajaPiranpraznuje50letdelovanjainieodgovorenaaktualneprobleme4306016.mp3 RTVSLO – Ars 1772 clean Te dni Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo praznuje 50 let svojega delovanja. Pol stoletja aktivnega ukvarjanja s preučevanjem morskih ekosistemov je ustvarilo bogato zakladnico znanja o življenju in procesih pod morsko gladino. V času naglih in v veliki meri zaskrbljujočih sprememb, ki so jim izpostavljeni planetarni ekosistemi, je čim boljše poznavanje njihovega stanja in pritiskov, ki so jim izpostavljeni, še toliko bolj ključno. Brez časovne perspektive in podatkov, ki nam lahko dajo bolj celostno sliko, bi današnja tveganja mnogo težje ocenjevali. Z vodjo Morske biološke postaje Piran Patricijo Mozetič se je o stanju našega in svetovnih morij pogovarjala Nina Slaček. Foto: Tihomir Makovec, NIB http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 07 Jun 2019 14:15:00 +0000 Morska biološka postaja Piran praznuje 50 let delovanja in išče odgovore na aktualne probleme Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je konec aprila podelilo svoje najvišje priznanje, bienalno nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, umetnostnemu zgodovinarju, muzejskemu svetniku in dolgoletnemu kustosu Narodne galerije, dr. Ferdinandu Šerbelju. Šerbelj, sicer avtor skoraj nepreglednega števila razstav in strokovnih publikacij – od krajših znanstvenih člankov do preglednih monografij –, namreč velja za enega najpomembnejših raziskovalcev baročne umetnosti na Slovenskem, še prav posebej baročnega slikarstva na Goriškem in Kranjskem. Kako je torej skozi prizmo njegovega znanstvenega dela videti likovna umetnost slovenskega prostora od začetka 17. pa tja do konca 18. stoletja, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Ferdinand Šerbelj (Goran Dekleva) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/30/FerdinanderbeljRenesannaslikajerticabaronapajeroman.4295169.mp3 RTVSLO – Ars 1707 clean Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je konec aprila podelilo svoje najvišje priznanje, bienalno nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, umetnostnemu zgodovinarju, muzejskemu svetniku in dolgoletnemu kustosu Narodne galerije, dr. Ferdinandu Šerbelju. Šerbelj, sicer avtor skoraj nepreglednega števila razstav in strokovnih publikacij – od krajših znanstvenih člankov do preglednih monografij –, namreč velja za enega najpomembnejših raziskovalcev baročne umetnosti na Slovenskem, še prav posebej baročnega slikarstva na Goriškem in Kranjskem. Kako je torej skozi prizmo njegovega znanstvenega dela videti likovna umetnost slovenskega prostora od začetka 17. pa tja do konca 18. stoletja, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Ferdinand Šerbelj (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 31 May 2019 15:05:00 +0000 Ferdinand Šerbelj: "Renesančna slika je črtica, baročna pa je roman." Učinkovito shranjevanje električne energije je ključno za uspešen in celosten prehod na obnovljive vire energije, prihranilo pa bi nam tudi velike izgube, ki so značilne za današnji način proizvodnje elektrike. Kadar sije sonce, piha veter ali so vodostaji visoki, lahko obnovljivi viri proizvedejo velike količine energije. Toda če jih v tistem trenutku ne potrebujemo, si z njimi ne moremo kaj dosti pomagati. Če pa bi lahko proizvedeno energijo v velikem obsegu shranili za kasnejšo uporabo, bi bila zgodba precej drugačna. Ključ se skriva v pravem materialu. Prav materialom pa se prof. dr. Matjaž Valant, vodja laboratorija za raziskave materialov in dekan fakultete za znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici, posveča že vso raziskovalno kariero. Materiali lahko tudi proizvajajo vodik ali čistijo vodo ali pa raziskovalce preprosto navdušujejo preprosto s svojimi zelo posebnimi lastnostmi. Z dr. Valantom se je pogovarjala Nina Slaček. foto: iz osebnega arhiva Matjaža Valanta videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/23/MatjaValantSmonapragurevolucijevshranjevanjuelektrike4286524.mp3 RTVSLO – Ars 1598 clean Učinkovito shranjevanje električne energije je ključno za uspešen in celosten prehod na obnovljive vire energije, prihranilo pa bi nam tudi velike izgube, ki so značilne za današnji način proizvodnje elektrike. Kadar sije sonce, piha veter ali so vodostaji visoki, lahko obnovljivi viri proizvedejo velike količine energije. Toda če jih v tistem trenutku ne potrebujemo, si z njimi ne moremo kaj dosti pomagati. Če pa bi lahko proizvedeno energijo v velikem obsegu shranili za kasnejšo uporabo, bi bila zgodba precej drugačna. Ključ se skriva v pravem materialu. Prav materialom pa se prof. dr. Matjaž Valant, vodja laboratorija za raziskave materialov in dekan fakultete za znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici, posveča že vso raziskovalno kariero. Materiali lahko tudi proizvajajo vodik ali čistijo vodo ali pa raziskovalce preprosto navdušujejo preprosto s svojimi zelo posebnimi lastnostmi. Z dr. Valantom se je pogovarjala Nina Slaček. foto: iz osebnega arhiva Matjaža Valanta http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 24 May 2019 15:05:00 +0000 Matjaž Valant: Smo na pragu revolucije v shranjevanju elektrike? V drobnih, očem nevidnih celicah poteka izredno zapleteno dogajanje. Tam kompleksne biološke molekule izmenjujejo informacije, prenašajo ukaze, izdelujejo nove kompleksne molekule in tvorijo temelj življenja. Kaj vse se v celicah dogaja, je predmet intenzivnih raziskav. Tudi v želji, da bi se tako pojasnilo in ozdravilo marsikatero bolezen. Molekularni biolog dr. Boris Rogelj z odseka za biotehnologijo na Institutu »Jožef Stefan« in redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani se v prvi vrsti posveča raziskovanju procesov, ki se skrivajo v ozadju nevrodegenerativnih bolezni. Pred nekaj leti je prišel na sled enemu od genskih vzrokov, ki lahko pripeljejo do nastanka amiotrofične lateralne skleroze, poznane tudi pod kratico ALS. Toda "krivec" ima mnogo bolj večplastno vlogo, kot bi nemara domnevali na prvi pogled. To se je pokazalo v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Molecular Cell, v kateri so s sodelavci prvič uspešno opisali celično regulativno mrežo, ki pojasnjuje prve razvojne dogodke, ki vodijo v učinkovito diferenciacijo matičnih celic in razvoj zarodka. Presenetljivo se je pokazalo, da je tako pri diferenciaciji matičnih celic kot tudi pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni na delu isti protein TDP 43. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/BorisRogeljOdogajanjuvcelicahvemomarsikajinzelomaloobenem4274275.mp3 RTVSLO – Ars 1658 clean V drobnih, očem nevidnih celicah poteka izredno zapleteno dogajanje. Tam kompleksne biološke molekule izmenjujejo informacije, prenašajo ukaze, izdelujejo nove kompleksne molekule in tvorijo temelj življenja. Kaj vse se v celicah dogaja, je predmet intenzivnih raziskav. Tudi v želji, da bi se tako pojasnilo in ozdravilo marsikatero bolezen. Molekularni biolog dr. Boris Rogelj z odseka za biotehnologijo na Institutu »Jožef Stefan« in redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani se v prvi vrsti posveča raziskovanju procesov, ki se skrivajo v ozadju nevrodegenerativnih bolezni. Pred nekaj leti je prišel na sled enemu od genskih vzrokov, ki lahko pripeljejo do nastanka amiotrofične lateralne skleroze, poznane tudi pod kratico ALS. Toda "krivec" ima mnogo bolj večplastno vlogo, kot bi nemara domnevali na prvi pogled. To se je pokazalo v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Molecular Cell, v kateri so s sodelavci prvič uspešno opisali celično regulativno mrežo, ki pojasnjuje prve razvojne dogodke, ki vodijo v učinkovito diferenciacijo matičnih celic in razvoj zarodka. Presenetljivo se je pokazalo, da je tako pri diferenciaciji matičnih celic kot tudi pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni na delu isti protein TDP 43. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 May 2019 14:30:00 +0000 Boris Rogelj: O dogajanju v celicah vemo marsikaj in zelo malo obenem Paradigmatična sodobna zgodba o uspehu tako rekoč nujno vsebuje neko tvegano odločitev, odločitev za pot, ki gre proti toku in ustaljenim praksam in ki bi se kaj lahko končala klavrno, a se je po spletu okoliščin vendarle izkazala za daljnovidno in modro, za temelj izjemnega uspeha. Čeprav morda tovrstne uspešne zgodbe utemeljene na izrazitem tveganju v prvi vrsti povezujemo s podjetniškimi uspehi, so si po tihem utrle pot v najrazličnejše pore družbe. Tudi v podeželsko okolje, ki ga morda raje razumemo kot bolj odmaknjenega od siceršnjega podivjanega tempa današnjega časa. Tveganje in negotovost sta stalni spremljevalki življenja na kmetih, ugotavlja antropologinja dr. Duška Knežević Hočevar, višja znanstvena sodelavka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU. In če je nepredvidljivo vreme od nekdaj krojilo usodo kmetov, je danes vreme le še bolj nepredvidljivo. Najbolj nepredvidljive pa so neprestane spremembe evropskih in nacionalnih kmetijskih politik in usmeritev. Kakšen je torej davek na večinoma spregledano negotovost na slovenskem podeželju? Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/DukaKneeviHoevarNegotovostjeznailnostsodobnegasvetakipovzroahudotrpljenjetuditamkjertegamordasplohneopazimo4265087.mp3 RTVSLO – Ars 1875 clean Paradigmatična sodobna zgodba o uspehu tako rekoč nujno vsebuje neko tvegano odločitev, odločitev za pot, ki gre proti toku in ustaljenim praksam in ki bi se kaj lahko končala klavrno, a se je po spletu okoliščin vendarle izkazala za daljnovidno in modro, za temelj izjemnega uspeha. Čeprav morda tovrstne uspešne zgodbe utemeljene na izrazitem tveganju v prvi vrsti povezujemo s podjetniškimi uspehi, so si po tihem utrle pot v najrazličnejše pore družbe. Tudi v podeželsko okolje, ki ga morda raje razumemo kot bolj odmaknjenega od siceršnjega podivjanega tempa današnjega časa. Tveganje in negotovost sta stalni spremljevalki življenja na kmetih, ugotavlja antropologinja dr. Duška Knežević Hočevar, višja znanstvena sodelavka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU. In če je nepredvidljivo vreme od nekdaj krojilo usodo kmetov, je danes vreme le še bolj nepredvidljivo. Najbolj nepredvidljive pa so neprestane spremembe evropskih in nacionalnih kmetijskih politik in usmeritev. Kakšen je torej davek na večinoma spregledano negotovost na slovenskem podeželju? Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 May 2019 14:30:00 +0000 Duška Knežević Hočevar: Negotovost je značilnost sodobnega sveta, ki povzroča hudo trpljenje tudi tam, kjer tega morda sploh ne opazimo V tokratni oddaji Podobe znanja vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru z našo svetovno priznano raziskovalko komunikacije in vedenja žuželk doc. dr. Meto Virant Doberlet, vodjo oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Za svoj pomembni prispevek k raziskavam, kako žuželke komunicirajo s pomočjo vibracij, je prejela že več nagrad, prisluškovanje žuželkam pa utegne imeti tudi vrsto koristih aplikacij, denimo v kmetijstvu za razvoj alternativnih, trajnostnih metod za omejevanje širjenja nekaterih vrst škodljivcev. Foto: NIB videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/29/MetaVirantDoberletKakosepogovarjajouelke4256199.mp3 RTVSLO – Ars 1755 clean V tokratni oddaji Podobe znanja vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru z našo svetovno priznano raziskovalko komunikacije in vedenja žuželk doc. dr. Meto Virant Doberlet, vodjo oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Za svoj pomembni prispevek k raziskavam, kako žuželke komunicirajo s pomočjo vibracij, je prejela že več nagrad, prisluškovanje žuželkam pa utegne imeti tudi vrsto koristih aplikacij, denimo v kmetijstvu za razvoj alternativnih, trajnostnih metod za omejevanje širjenja nekaterih vrst škodljivcev. Foto: NIB http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 May 2019 14:30:00 +0000 Meta Virant Doberlet: Kako se pogovarjajo žuželke? Za konodonte morda še niste slišali in vendar nam odpirajo izredno pomembno okno v globoko preteklost. Danes obstajajo le še njihovi fosilni ostanki in še ti so praktično povsem neopazni. Toda konodonti ponujajo strokovnjakom, paleontologom ne samo dragocene informacije o razvoju življenja na zemlji, ampak so bili pravzaprav tako vseprisotni in raznovrstni, da se še danes z njihovo pomočjo določa relativno starost kamnin iz paleozoika in triasa. Tej zanimivi in dobesedno povedni skupini živali, ki je na zemlji uspevala več kot 300 milijonov let, se raziskovalno posveča dr. Tea Kolar-Jurkovšek, znanstvena svetnica na Geološkem zavodu Slovenije in ena vodilnih evropskih raziskovalk konodontov. Svež doprinos k slovenski zakladnici znanja s tega področja predstavlja znanstvena monografija Konodonti Slovenije, ki sta jo pripravila skupaj s soprogom, prav tako geologom dr. Bogdanom Jurkovškom. O Konodontih in vsemu, kar nam lahko povejo o preteklih in morda celo o prihodnjih časih s paleontologinjo dr. Teo Kolar-Jurkovšek. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/25/TeaKolar-JurkovekStarodavnabitjarazkrivajoskrivnostizgodovinenaegaplaneta4250953.mp3 RTVSLO – Ars 1584 clean Za konodonte morda še niste slišali in vendar nam odpirajo izredno pomembno okno v globoko preteklost. Danes obstajajo le še njihovi fosilni ostanki in še ti so praktično povsem neopazni. Toda konodonti ponujajo strokovnjakom, paleontologom ne samo dragocene informacije o razvoju življenja na zemlji, ampak so bili pravzaprav tako vseprisotni in raznovrstni, da se še danes z njihovo pomočjo določa relativno starost kamnin iz paleozoika in triasa. Tej zanimivi in dobesedno povedni skupini živali, ki je na zemlji uspevala več kot 300 milijonov let, se raziskovalno posveča dr. Tea Kolar-Jurkovšek, znanstvena svetnica na Geološkem zavodu Slovenije in ena vodilnih evropskih raziskovalk konodontov. Svež doprinos k slovenski zakladnici znanja s tega področja predstavlja znanstvena monografija Konodonti Slovenije, ki sta jo pripravila skupaj s soprogom, prav tako geologom dr. Bogdanom Jurkovškom. O Konodontih in vsemu, kar nam lahko povejo o preteklih in morda celo o prihodnjih časih s paleontologinjo dr. Teo Kolar-Jurkovšek. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Apr 2019 14:30:00 +0000 Tea Kolar-Jurkovšek: Starodavna bitja razkrivajo skrivnosti zgodovine našega planeta Personalizirana medicina je zdravljenje, oblikovano po meri vsakega posameznika in posameznice. Upošteva genetske in epigenetske dejavnike, ki imajo ključno vlogo pri razvoju bolezni in z njihovo pomočjo bi lahko številne kompleksne, kronične bolezni zaznali dovolj zgodaj, da bi lahko njihove posledice vsaj omilili, če ne že povsem pozdravili. Tudi zdravljenje bi lahko prilagodili vsakemu človeku posebej. Konec koncev je že dolgo znano, da kar nekomu pomaga, bo drugemu pomagalo slabše ali pa bo celo povzročilo hude stranske učinke. Toda lov na ključne genske dejavnike je mnogo bolj zapleteno početje, kot so si genetiki predstavljali pred skoraj dvema desetletjema, ki je bil dekodiran človeški genom. Kako izgleda iskanje genskih dejavnikov, odgovornih za nastanek osteoporoze, nam je v Podobah znanja razložila prof. dr. Janja Marc s katedre za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Svež uspeh njene raziskovalne skupine bo kmalu objavljen članek v znanstveni reviji Nature Experimental & Molecular Medicine. Uspešno so pojasnili, kako molekula SRY na kromosomu Y varuje moške pred krhkimi kostmi. S tem so se odprla nova vrata v ciljano terapijo in morda preventivo te bolezni. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/19/JanjaMarcGenisoprvikipokaejobolezen.Potrebnojihjelepoiskati4215310.mp3 RTVSLO – Ars 1864 clean Personalizirana medicina je zdravljenje, oblikovano po meri vsakega posameznika in posameznice. Upošteva genetske in epigenetske dejavnike, ki imajo ključno vlogo pri razvoju bolezni in z njihovo pomočjo bi lahko številne kompleksne, kronične bolezni zaznali dovolj zgodaj, da bi lahko njihove posledice vsaj omilili, če ne že povsem pozdravili. Tudi zdravljenje bi lahko prilagodili vsakemu človeku posebej. Konec koncev je že dolgo znano, da kar nekomu pomaga, bo drugemu pomagalo slabše ali pa bo celo povzročilo hude stranske učinke. Toda lov na ključne genske dejavnike je mnogo bolj zapleteno početje, kot so si genetiki predstavljali pred skoraj dvema desetletjema, ki je bil dekodiran človeški genom. Kako izgleda iskanje genskih dejavnikov, odgovornih za nastanek osteoporoze, nam je v Podobah znanja razložila prof. dr. Janja Marc s katedre za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Svež uspeh njene raziskovalne skupine bo kmalu objavljen članek v znanstveni reviji Nature Experimental & Molecular Medicine. Uspešno so pojasnili, kako molekula SRY na kromosomu Y varuje moške pred krhkimi kostmi. S tem so se odprla nova vrata v ciljano terapijo in morda preventivo te bolezni. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 Apr 2019 14:30:00 +0000 Janja Marc: Geni so prvi, ki pokažejo bolezen. Potrebno jih je »le« poiskati Mag. Miha Mlinar je zaposlen v Tolminskem muzeju kot kustos arheolog. Ukvarja se predvsem s problematiko kovinskih in drugih arheoloških obdobij Posočja. Vodil je številne arheološke raziskave in je avtor ali soavtor več razstav, med njimi so: stalna razstava Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju, Nove zanke svetolucijske uganke, S fibulo v fabulo in razstave Stari bogovi obmolknejo. Predvsem ta slednja je opozorila na nove najdbe, ki odstirajo novo arheološko podobo Posočja. O teh najdbah je mag. Miha Mlinar spregovoril v oddaji Podobe znanja, njen avtor je Milan Trobič. Foto: Arhiv Pokrajinski muzej Celje; mag. Miha Mlinar na odprtju razstave Keltskih konj topot, 2013, Celje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/08/MihaMlinarNovaarheolokaodkritjanovapodobaPosoja4198455.mp3 RTVSLO – Ars 1603 clean Mag. Miha Mlinar je zaposlen v Tolminskem muzeju kot kustos arheolog. Ukvarja se predvsem s problematiko kovinskih in drugih arheoloških obdobij Posočja. Vodil je številne arheološke raziskave in je avtor ali soavtor več razstav, med njimi so: stalna razstava Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju, Nove zanke svetolucijske uganke, S fibulo v fabulo in razstave Stari bogovi obmolknejo. Predvsem ta slednja je opozorila na nove najdbe, ki odstirajo novo arheološko podobo Posočja. O teh najdbah je mag. Miha Mlinar spregovoril v oddaji Podobe znanja, njen avtor je Milan Trobič. Foto: Arhiv Pokrajinski muzej Celje; mag. Miha Mlinar na odprtju razstave Keltskih konj topot, 2013, Celje. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Apr 2019 14:30:00 +0000 Miha Mlinar: Nova arheološka odkritja, nova podoba Posočja Slovenija se lahko pri ohranjanju in skrbi za velike zveri v naših gozdovih pohvali s številnimi izrednimi uspehi, saj pri nas živijo vse tri evropske velike zveri, volkovi, risi in medvedi. Toda njihova genska slika pripoveduje zelo različne zgodbe. Medvedov je veliko in tudi z genskega vidika je naša populacija v izvrstni formi. Tudi volkovom ne gre slabo. Ker so za razliko od medvedov teritorialni, sami zelo dobro omejujejo svoje število. Tako jih pri nas živi okoli 50 in to je številka, ki ob pomoči genskih raziskav omogoča zelo podrobno preučevanje, dobro so poznane tudi njihove družinske vezi. Daleč najslabše gre risu, saj so pri nas živeči risi v tesnejšem sorodstvu kot bratje in sestre. Pred gotovim izumrtjem se zato največjo evropsko mačko skuša rešiti s prihodom novih živali. Prav v teh dneh se bo v Slovenijo preselil prvi izmed devetih risov, ki bodo k nam prišli v okviru projekta LifeLynx iz Romunije in Slovaške. Ne glede na specifike posamezne vrste se danes tako preučevanje kot priprava strategij za ohranjanje divjih živali v vse večji meri naslanja na spoznanja molekularne genetike. Njen nagli razvoj v zadnjih letih namreč omogoča vse podrobnejši vpogled tako v stanje različnih populacij kot v njihov evolucijski razvoj. O tem smo se v tokratnih podobah znanja pogovarjali z doc. dr. Tomažem Skrbinškom s katedre za ekologijo in varstvo okolja oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/04/TomaSkrbinekDivjezveriskoziprizmogenetike4194442.mp3 RTVSLO – Ars 1807 clean Slovenija se lahko pri ohranjanju in skrbi za velike zveri v naših gozdovih pohvali s številnimi izrednimi uspehi, saj pri nas živijo vse tri evropske velike zveri, volkovi, risi in medvedi. Toda njihova genska slika pripoveduje zelo različne zgodbe. Medvedov je veliko in tudi z genskega vidika je naša populacija v izvrstni formi. Tudi volkovom ne gre slabo. Ker so za razliko od medvedov teritorialni, sami zelo dobro omejujejo svoje število. Tako jih pri nas živi okoli 50 in to je številka, ki ob pomoči genskih raziskav omogoča zelo podrobno preučevanje, dobro so poznane tudi njihove družinske vezi. Daleč najslabše gre risu, saj so pri nas živeči risi v tesnejšem sorodstvu kot bratje in sestre. Pred gotovim izumrtjem se zato največjo evropsko mačko skuša rešiti s prihodom novih živali. Prav v teh dneh se bo v Slovenijo preselil prvi izmed devetih risov, ki bodo k nam prišli v okviru projekta LifeLynx iz Romunije in Slovaške. Ne glede na specifike posamezne vrste se danes tako preučevanje kot priprava strategij za ohranjanje divjih živali v vse večji meri naslanja na spoznanja molekularne genetike. Njen nagli razvoj v zadnjih letih namreč omogoča vse podrobnejši vpogled tako v stanje različnih populacij kot v njihov evolucijski razvoj. O tem smo se v tokratnih podobah znanja pogovarjali z doc. dr. Tomažem Skrbinškom s katedre za ekologijo in varstvo okolja oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 05 Apr 2019 14:30:00 +0000 Tomaž Skrbinšek: Divje zveri skozi prizmo genetike Ob nedavnem slovesu naše vodilne dialektologinje, redne članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Zinke Zorko, smo v tokratnih Podobah znanja ponovili pogovor, ki smo ga z jezikoslovko in slovenistko, zaslužno profesorico Univerze v Mariboru pripravili pred 15 leti. Zinka Zorko se je rodila leta 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala leta 1961 iz slovenistike in rusistike, leta 1986 pa je na isti visokošolski ustanovi še doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. Akademikinja Zinka Zorko se je znanstveno posvečala predvsem vzhodnoslovenskim narečjem. Med drugim se je podpisala pod več kot 30 izvirnih znanstvenih člankov ter tri znanstvene monografije. To so: Narečna podoba Dravske doline, Haloško narečje in druge dialektološke študije ter Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Bila je tudi predstojnica mariborske slavistike, prodekanka za znanstveno-raziskovalno delo in prorektorica Univerze v Mariboru. Za svoje delo je Zinka Zorko prejela vrsto priznanj, med drugim tudi najvišje, ki ga lahko prejme slovenska znanstvenica – Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Zinko Zorko je leta 2004 pred naš mikrofon povabil Štefan Kutoš. foto: akad. dr. Zinka Zorko (MMC RTV SLO) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/28/ZinkaZorkoVresnicijeslovenskaleksikazelotrdnainglobokozakoreninjena.4186259.mp3 RTVSLO – Ars 1829 clean Ob nedavnem slovesu naše vodilne dialektologinje, redne članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Zinke Zorko, smo v tokratnih Podobah znanja ponovili pogovor, ki smo ga z jezikoslovko in slovenistko, zaslužno profesorico Univerze v Mariboru pripravili pred 15 leti. Zinka Zorko se je rodila leta 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala leta 1961 iz slovenistike in rusistike, leta 1986 pa je na isti visokošolski ustanovi še doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. Akademikinja Zinka Zorko se je znanstveno posvečala predvsem vzhodnoslovenskim narečjem. Med drugim se je podpisala pod več kot 30 izvirnih znanstvenih člankov ter tri znanstvene monografije. To so: Narečna podoba Dravske doline, Haloško narečje in druge dialektološke študije ter Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Bila je tudi predstojnica mariborske slavistike, prodekanka za znanstveno-raziskovalno delo in prorektorica Univerze v Mariboru. Za svoje delo je Zinka Zorko prejela vrsto priznanj, med drugim tudi najvišje, ki ga lahko prejme slovenska znanstvenica – Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Zinko Zorko je leta 2004 pred naš mikrofon povabil Štefan Kutoš. foto: akad. dr. Zinka Zorko (MMC RTV SLO) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 Mar 2019 16:05:00 +0000 Zinka Zorko: "V resnici je slovenska leksika zelo trdna in globoko zakoreninjena." Najbrž se ne motimo preveč, če rečemo, da je vse od Prešerna in Poezij naprej lirska pesem veljala za osrednjo, se pravi: družbeno najpomembnejšo literarno zvrst na Slovenskem. Saj so se vseskozi pisali tudi še kako odmevni romani in drame, a zdi se, da je prav v polju lirike v slovenščini pisana književnost kar najbolj udarno, sežeto, odmevno in, predvsem, umetniško dovršeno kontinuirano izrekala notranje praviloma protislovno resnico časa, resnico življenja v prostoru med Alpami in Jadranom – pa naj gre za Župančiča, ki hodi po zemlji naši in pije nje bolesti, za Kosovela, ki po prvi svetovni vojni razglaša, da je vse ekstaza smrti, za Zajca, ki mlada življenja, padla v boju zoper okupatorja, trpko opredeli za jalovo setev, ali za Šalamuna, ki se je navsezadnje utrudil podobe svojega plemena in se, nespokorjeni individualist, kratko malo izselil. Tako je bilo včasih; kaj pa danes? Kako lirsko poezijo pišemo in s kakšnimi pričakovanji jo beremo v zdaj že skoraj 30 let samostojni Sloveniji? Katere so njene značilne teme? V kakšnem tonu in slogu nas zdaj nagovarja? V čem je drugačna in le sebi podobna, v čem pa vendarle naslonjena na starejše slovenske, evropske in svetovne literarne tradicije? – To je nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratni oddaji. Dan po svetovnem dnevu poezije smo namreč pred mikrofonom Podob znanja gostili literarno zgodovinarko, dolgoletno predavateljico za novejšo slovensko književnost na ljubljanski slovenistiki, avtorico pionirske, tridelne Antologije slovenskih pesnic, dr. Ireno Novak Popov. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Irene Novak Popov videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/22/IrenaNovakPopovZasvobodosejepokazalodajeevednotakautopijakotjebilaneko.4179043.mp3 RTVSLO – Ars 1974 clean Najbrž se ne motimo preveč, če rečemo, da je vse od Prešerna in Poezij naprej lirska pesem veljala za osrednjo, se pravi: družbeno najpomembnejšo literarno zvrst na Slovenskem. Saj so se vseskozi pisali tudi še kako odmevni romani in drame, a zdi se, da je prav v polju lirike v slovenščini pisana književnost kar najbolj udarno, sežeto, odmevno in, predvsem, umetniško dovršeno kontinuirano izrekala notranje praviloma protislovno resnico časa, resnico življenja v prostoru med Alpami in Jadranom – pa naj gre za Župančiča, ki hodi po zemlji naši in pije nje bolesti, za Kosovela, ki po prvi svetovni vojni razglaša, da je vse ekstaza smrti, za Zajca, ki mlada življenja, padla v boju zoper okupatorja, trpko opredeli za jalovo setev, ali za Šalamuna, ki se je navsezadnje utrudil podobe svojega plemena in se, nespokorjeni individualist, kratko malo izselil. Tako je bilo včasih; kaj pa danes? Kako lirsko poezijo pišemo in s kakšnimi pričakovanji jo beremo v zdaj že skoraj 30 let samostojni Sloveniji? Katere so njene značilne teme? V kakšnem tonu in slogu nas zdaj nagovarja? V čem je drugačna in le sebi podobna, v čem pa vendarle naslonjena na starejše slovenske, evropske in svetovne literarne tradicije? – To je nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratni oddaji. Dan po svetovnem dnevu poezije smo namreč pred mikrofonom Podob znanja gostili literarno zgodovinarko, dolgoletno predavateljico za novejšo slovensko književnost na ljubljanski slovenistiki, avtorico pionirske, tridelne Antologije slovenskih pesnic, dr. Ireno Novak Popov. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Irene Novak Popov http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 Mar 2019 16:05:00 +0000 Irena Novak Popov: "Za svobodo se je pokazalo, da je še vedno taka utopija, kot je bila nekoč." Pomislimo na Hopkinsovega Hanibala Lecterja v filmu Ko jagenjčki obmolknejo. Pomislimo na Ellisovega Patricka Batemana v romanu Ameriški psiho. Pomislimo na človeka z brazgotinami v prvi sezoni televizijske serije Pravi detektiv. Očitno je, da sodobno zahodno kulturo fascinirajo serijski morilci. Zakaj? Zakaj njihova dejanja zmorejo pritegniti našo praviloma razpršeno pozornost in uročiti našo domišljijo? V čem natanko je njihov draž, zaradi česar jih – pa čeprav v nas prebujajo občutke tesnobe, nelagodja in strahu – redno in v velikem številu srečujemo na filmskem platnu in televizijskem ekranu, med platnicami knjig in stripov? – To vprašanje si zdaj že nekaj časa zastavlja antropologinja, soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan in asistentka na Katedri za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, dr. Eva Vrtačič. Do kakšnih ugotovitev se je navsezadnje dokopala, preverjamo v tokratnih Podobah znanja, ki so bile posnete pred tragičnimi dogodki na Novi Zelandiji. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/15/EvaVrtaiPriserijskemmorilcugrezanadaljevanjepatolokeganarcisazdrugimisredstvi.4171656.mp3 RTVSLO – Ars 1931 clean Pomislimo na Hopkinsovega Hanibala Lecterja v filmu Ko jagenjčki obmolknejo. Pomislimo na Ellisovega Patricka Batemana v romanu Ameriški psiho. Pomislimo na človeka z brazgotinami v prvi sezoni televizijske serije Pravi detektiv. Očitno je, da sodobno zahodno kulturo fascinirajo serijski morilci. Zakaj? Zakaj njihova dejanja zmorejo pritegniti našo praviloma razpršeno pozornost in uročiti našo domišljijo? V čem natanko je njihov draž, zaradi česar jih – pa čeprav v nas prebujajo občutke tesnobe, nelagodja in strahu – redno in v velikem številu srečujemo na filmskem platnu in televizijskem ekranu, med platnicami knjig in stripov? – To vprašanje si zdaj že nekaj časa zastavlja antropologinja, soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan in asistentka na Katedri za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, dr. Eva Vrtačič. Do kakšnih ugotovitev se je navsezadnje dokopala, preverjamo v tokratnih Podobah znanja, ki so bile posnete pred tragičnimi dogodki na Novi Zelandiji. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 15 Mar 2019 16:05:00 +0000 Eva Vrtačič: "Pri serijskem morilcu gre za nadaljevanje patološkega narcisa z drugimi sredstvi." Izobraževanje in pridobivanje znanja se intenzivno spreminja in na to vplivajo številni dejavniki. Digitalna transformacija družb, ki se z vse večjo intenzivnostjo odvija zadnja desetletja, se že na prvi pogled ponuja kot samoumeven povod za nenehno posodabljanje naših znanj. Toda vzporedno se v pomembni meri spreminja tudi razumevanje pomena in namena znanja, ki mora biti, se zdi, v končni instanci predvsem konkurenčno na globalnem trgu. V kolikšni meri ima znanje danes še emancipatorni potencial za posameznike in posameznice ter za družbo širše, v kolikšni meri pa je zgolj blago z določeno uporabno vrednostjo? Gost Podob znanja je doc. dr. Borut Mikulec z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/08/BorutMikulecDanesjeznanjepredvsemvslubikonkurennosti4160846.mp3 RTVSLO – Ars 1784 clean Izobraževanje in pridobivanje znanja se intenzivno spreminja in na to vplivajo številni dejavniki. Digitalna transformacija družb, ki se z vse večjo intenzivnostjo odvija zadnja desetletja, se že na prvi pogled ponuja kot samoumeven povod za nenehno posodabljanje naših znanj. Toda vzporedno se v pomembni meri spreminja tudi razumevanje pomena in namena znanja, ki mora biti, se zdi, v končni instanci predvsem konkurenčno na globalnem trgu. V kolikšni meri ima znanje danes še emancipatorni potencial za posameznike in posameznice ter za družbo širše, v kolikšni meri pa je zgolj blago z določeno uporabno vrednostjo? Gost Podob znanja je doc. dr. Borut Mikulec z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 08 Mar 2019 15:30:00 +0000 Borut Mikulec: Danes je znanje predvsem v službi konkurenčnosti Sodobni ideal je, da človeka njegovo delo zanima, osrečuje in bogati. Vendar je doseganje tega ideala močno oteženo. Včasih smo izjemno zadovoljni z rezultati svojega dela, pa je pot do tja noaorna in polna stresnih trenutkov. Včasih je delo kot tako zanimivo in izpolnjujoče, vendar so odnosi s sodelavci tisti, ki grenijo ure preživete na delovnem mestu. Včasih pa je problematičen urnik dela, zaradi katerega ne moremo preživljati časa z družino in prijatelji ter preprosto nimamo časa ne za hobije ne za športne dejavnosti. Kakšni so psihološki pritiski povezani z delom v sodobni družbi? Doktorica Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pravi, da je večopravilnost značilnost sodobnega dela in poudarja, da glede na rezultate raziskav večopravilnost vsekakor ni učinkovita. Kot poudarja, se na katedri zelo trudijo, da bi znanstvena dognanja, ki so nastala v slovenskem prostoru, prišla tudi do delodajalcev. Na katedri zato pripravljajo tudi spletno stran, psihologijadela.com, kjer objavljajo najnovejše ugotovitve s področja psihologije dela in organizacij. Z dr. Evo Boštjančič se je pogovarjala Urška Henigman. foto: osebni arhiv videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/01/EvaBotjaniSodobnaveopravilnostnadelovnemmestuzmanjujeuinkovitost4151586.mp3 RTVSLO – Ars 1597 clean Sodobni ideal je, da človeka njegovo delo zanima, osrečuje in bogati. Vendar je doseganje tega ideala močno oteženo. Včasih smo izjemno zadovoljni z rezultati svojega dela, pa je pot do tja noaorna in polna stresnih trenutkov. Včasih je delo kot tako zanimivo in izpolnjujoče, vendar so odnosi s sodelavci tisti, ki grenijo ure preživete na delovnem mestu. Včasih pa je problematičen urnik dela, zaradi katerega ne moremo preživljati časa z družino in prijatelji ter preprosto nimamo časa ne za hobije ne za športne dejavnosti. Kakšni so psihološki pritiski povezani z delom v sodobni družbi? Doktorica Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pravi, da je večopravilnost značilnost sodobnega dela in poudarja, da glede na rezultate raziskav večopravilnost vsekakor ni učinkovita. Kot poudarja, se na katedri zelo trudijo, da bi znanstvena dognanja, ki so nastala v slovenskem prostoru, prišla tudi do delodajalcev. Na katedri zato pripravljajo tudi spletno stran, psihologijadela.com, kjer objavljajo najnovejše ugotovitve s področja psihologije dela in organizacij. Z dr. Evo Boštjančič se je pogovarjala Urška Henigman. foto: osebni arhiv http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 01 Mar 2019 15:15:00 +0000 Eva Boštjančič: Sodobna večopravilnost na delovnem mestu zmanjšuje učinkovitost Sodobna visoka tehnologija tako rekoč iz leta v leto podira meje možnega. Če nam je elektronika v mikro velikostnem razredu temeljito spremenila življenja, danes elektronske naprave že osvajajo nano svet. Tudi po zaslugi novih materialov, ki s svojimi lastnostmi omogočajo njihovo načrtovanje in izdelavo. Tehnološki razvoj pogosto celo prehiteva razumevanje principov, na katerih nano tehnologije temeljijo. Toda po drugi strani razumevanje teh zakonitosti odpira še povsem nove možnosti tako uporabe kot raziskav. To nedvomno velja tudi za odkritje izr. prof. dr. Tadeja Rojca z odseka elektronsko keramiko na Inštitutu »Jožef Stefan«, ki je pojasnil, kaj se skriva za lokalno električno prevodnostjo obetavnega materiala, bizmutovega ferita. Na atomskem nivoju so se namreč pokazali specifični defekti v domenskih stenah. Odkritje je bilo objavljeno v prestižni znanstveni reviji Nature Materials, v letu 2018 pa je za svoje delo prejel tudi Zoisovo priznanje za pomembne dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/22/TadejRojacOdklepanjeskrivnostimaterialovzananoelektronikoprihodnosti4138362.mp3 RTVSLO – Ars 1888 clean Sodobna visoka tehnologija tako rekoč iz leta v leto podira meje možnega. Če nam je elektronika v mikro velikostnem razredu temeljito spremenila življenja, danes elektronske naprave že osvajajo nano svet. Tudi po zaslugi novih materialov, ki s svojimi lastnostmi omogočajo njihovo načrtovanje in izdelavo. Tehnološki razvoj pogosto celo prehiteva razumevanje principov, na katerih nano tehnologije temeljijo. Toda po drugi strani razumevanje teh zakonitosti odpira še povsem nove možnosti tako uporabe kot raziskav. To nedvomno velja tudi za odkritje izr. prof. dr. Tadeja Rojca z odseka elektronsko keramiko na Inštitutu »Jožef Stefan«, ki je pojasnil, kaj se skriva za lokalno električno prevodnostjo obetavnega materiala, bizmutovega ferita. Na atomskem nivoju so se namreč pokazali specifični defekti v domenskih stenah. Odkritje je bilo objavljeno v prestižni znanstveni reviji Nature Materials, v letu 2018 pa je za svoje delo prejel tudi Zoisovo priznanje za pomembne dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 Feb 2019 15:30:00 +0000 Tadej Rojac: Odklepanje skrivnosti materialov za nanoelektroniko prihodnosti Kvantne tehnologije so sorazmerno novo področje, toda napovedi, ki jih spremljajo, se slišijo zelo revolucionarno: stoodstotna zaščita digitalnih podatkov s kvantno enkripcijo, baterije, ki jih bomo polnili enkrat na 10 let ali pa medicinska diagnoza na podlagi nekaj malega izdihanega zraka. Prihodnost bo nedvomno kvantna, zatrjuje tudi gost oddaje Podobe znanja dr. Peter Jeglič, vodja laboratorija za hladne atome na Inštitutu »Jožef Stefan«, kjer danes uspešno raziskujejo Bose-Einsteinov kondezat, kvantno snov, ki obstaja pri izjemno nizki temperaturi 10 nanokelvinov. Kvantni senzorji, ki bodo na njej temeljili, bodo lahko denimo napovedovali potrese ali raziskovali temno snov. Da so kvantne tehnologije ključno področje prihodnosti, je spoznala tudi Evropska unija, ki je raziskavam na temu področju v okviru programa Quantum Flagship namenila milijardo evrov. Še bolj ambiciozne načrte imajo Združene države Amerike in Kitajska, izredno pomembne igralke pri raziskavah kvantnih tehnologij pa so tudi multinacionalke, denimo Google in IBM. Slovenija pomena tega področja, vsaj za enkrat, še ni zares opazila. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/14/PeterJegliPrihodnostbokvantna.TodavSlovenijinatemkljunempodrojupotenozamujamo.4126892.mp3 RTVSLO – Ars 1705 clean Kvantne tehnologije so sorazmerno novo področje, toda napovedi, ki jih spremljajo, se slišijo zelo revolucionarno: stoodstotna zaščita digitalnih podatkov s kvantno enkripcijo, baterije, ki jih bomo polnili enkrat na 10 let ali pa medicinska diagnoza na podlagi nekaj malega izdihanega zraka. Prihodnost bo nedvomno kvantna, zatrjuje tudi gost oddaje Podobe znanja dr. Peter Jeglič, vodja laboratorija za hladne atome na Inštitutu »Jožef Stefan«, kjer danes uspešno raziskujejo Bose-Einsteinov kondezat, kvantno snov, ki obstaja pri izjemno nizki temperaturi 10 nanokelvinov. Kvantni senzorji, ki bodo na njej temeljili, bodo lahko denimo napovedovali potrese ali raziskovali temno snov. Da so kvantne tehnologije ključno področje prihodnosti, je spoznala tudi Evropska unija, ki je raziskavam na temu področju v okviru programa Quantum Flagship namenila milijardo evrov. Še bolj ambiciozne načrte imajo Združene države Amerike in Kitajska, izredno pomembne igralke pri raziskavah kvantnih tehnologij pa so tudi multinacionalke, denimo Google in IBM. Slovenija pomena tega področja, vsaj za enkrat, še ni zares opazila. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 15 Feb 2019 15:30:00 +0000 Peter Jeglič: Prihodnost bo kvantna. Toda v Sloveniji na tem ključnem področju pošteno zamujamo. Tokratne Podobe znanja so– v duhu današnjega kulturnega praznika – zaznamovane z umetnostjo, oziroma konkretneje, z literaturo in literarnim ustvarjanjem. Za tista najboljša, umetniško najbolj dovršena literarna dela sicer radi govorimo, da so brezčasna, toda, tako kot vse drugo, je književnost vedno trdno vpeta v svoj neposredni čas in prostor. Današnji čas pa – kakor zelo pogosto slišimo in kar umetniki in umetnice na svoji koži tudi neposredno občutijo – ne umetnosti nasploh ne literaturi posebej ni najbolj naklonjen. Oziroma jima, se zdi, zelo ozko odmerja mesto in vpliv v družbi. Večinoma bolj na obrobju in v primerno stišanih tonih. A to morda bolj kot na samo kvaliteto umetniških del vpliva na kvaliteto naših življenj. Kako torej nastaja, se bere in nas, če do nas sploh pride, bogati sodobno leposlovje? O tem se bomo pogovarjali z gostom današnje oddaje, dr. Andrejem Blatnikom, pisateljem, urednikom in izrednim profesorjem na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Mateja Jordovič Potočnik videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/07/AndrejBlatnikNiresdaberemomanjkotvasih.Pravnasprotno.Vendarberemoboljpoplitveno.4118977.mp3 RTVSLO – Ars 1829 clean Tokratne Podobe znanja so– v duhu današnjega kulturnega praznika – zaznamovane z umetnostjo, oziroma konkretneje, z literaturo in literarnim ustvarjanjem. Za tista najboljša, umetniško najbolj dovršena literarna dela sicer radi govorimo, da so brezčasna, toda, tako kot vse drugo, je književnost vedno trdno vpeta v svoj neposredni čas in prostor. Današnji čas pa – kakor zelo pogosto slišimo in kar umetniki in umetnice na svoji koži tudi neposredno občutijo – ne umetnosti nasploh ne literaturi posebej ni najbolj naklonjen. Oziroma jima, se zdi, zelo ozko odmerja mesto in vpliv v družbi. Večinoma bolj na obrobju in v primerno stišanih tonih. A to morda bolj kot na samo kvaliteto umetniških del vpliva na kvaliteto naših življenj. Kako torej nastaja, se bere in nas, če do nas sploh pride, bogati sodobno leposlovje? O tem se bomo pogovarjali z gostom današnje oddaje, dr. Andrejem Blatnikom, pisateljem, urednikom in izrednim profesorjem na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Mateja Jordovič Potočnik http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 08 Feb 2019 15:33:00 +0000 Andrej Blatnik: Ni res, da beremo manj kot včasih. Prav nasprotno. Vendar beremo bolj poplitveno. Pred nedavnim je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšel Pregled ruske kulturne zgodovine, pod katerega se podpisuje dr. Blaž Podlesnik, predavatelj na katedri za rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Delo je v prvi vrsti sicer namenjeno študentkam in študentom, ki se šele začenjajo spoznavati s prostorom med Belim in Črnim morjem, med Baltikom in Uralom, a obenem svoje bralke in bralce vendarle problemsko poglobljeno sooča s teoretskimi in metodološkimi pastmi raziskovanja ruske kulturne zgodovine. Tako nas med drugim sooča z nemara nekoliko nehvaležnimi, a povsem nespregledljivimi vprašanji, kot so: kaj je zgodovina; kaj kultura; do kod v preteklosti pravzaprav seže pomen pridevnika »ruski«; v kolikšni meri je objektivno preučevanje zgodovine neke kulture sploh možno, koliko pa gre tu vselej za zainteresirano interpretacijo, ki služi ideološkim, družbenim in političnim potrebam našega lastnega trenutka? Kakšne odgovore v tem smislu ponuja pričujoči Pregled ruske kulturne zgodovine, smo v pogovoru z njegovim avtorjem preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/31/BlaPodlesnikesemseobpreuevanjuruskezgodovineesanauiljetospoznanjedasezelomalonovihstvaripojavinasvetu4107164.mp3 RTVSLO – Ars 1769 clean Pred nedavnim je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšel Pregled ruske kulturne zgodovine, pod katerega se podpisuje dr. Blaž Podlesnik, predavatelj na katedri za rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Delo je v prvi vrsti sicer namenjeno študentkam in študentom, ki se šele začenjajo spoznavati s prostorom med Belim in Črnim morjem, med Baltikom in Uralom, a obenem svoje bralke in bralce vendarle problemsko poglobljeno sooča s teoretskimi in metodološkimi pastmi raziskovanja ruske kulturne zgodovine. Tako nas med drugim sooča z nemara nekoliko nehvaležnimi, a povsem nespregledljivimi vprašanji, kot so: kaj je zgodovina; kaj kultura; do kod v preteklosti pravzaprav seže pomen pridevnika »ruski«; v kolikšni meri je objektivno preučevanje zgodovine neke kulture sploh možno, koliko pa gre tu vselej za zainteresirano interpretacijo, ki služi ideološkim, družbenim in političnim potrebam našega lastnega trenutka? Kakšne odgovore v tem smislu ponuja pričujoči Pregled ruske kulturne zgodovine, smo v pogovoru z njegovim avtorjem preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 01 Feb 2019 16:05:00 +0000 Blaž Podlesnik: Če sem se ob preučevanju ruske zgodovine česa naučil, je to spoznanje, da se zelo malo novih stvari pojavi na svetu Najnovejša raziskava o nasilju nad geji in lezbijkami je pokazala, da se nasilje nad istospolno usmerjenimi v Sloveniji ne zmanjšuje. Ko pa govorimo o psihičnem nasilju, pa ga je še več, kot ga je bilo na začetku novega tisočletja. Rečemo lahko, da je izkušnja nasilja del vsakdanjega življenja istospolno usmerjenih ljudi v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z doktorico Alenko Švab, redno profesorico na Oddelku za sociologijo in raziskovalko v Centru za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let raziskujete spolnost, intimne življenjske stile in vsakdanje življenje. Raziskavo o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji so opravili dvakrat. Prvo v letih 2003 in 2004, drugo pa v letih 2014 in 2015. Kot pravi, so nasilje, razkritje in intimna partnerstva tri glavne teme, ki so jih raziskovali. V minulih letih je bilo o pravicah istospolno usmerjenih veliko govora, ta prepoznavnost pa je dvorezen meč, saj v raziskavah niso opazili večjih sprememb na bolje, so pa zaznali spremembe na slabše. Oddajo je pripravila Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/21/AlenkavabNasiljenadgejiinlezbijkamisenezmanjuje4095386.mp3 RTVSLO – Ars 1835 clean Najnovejša raziskava o nasilju nad geji in lezbijkami je pokazala, da se nasilje nad istospolno usmerjenimi v Sloveniji ne zmanjšuje. Ko pa govorimo o psihičnem nasilju, pa ga je še več, kot ga je bilo na začetku novega tisočletja. Rečemo lahko, da je izkušnja nasilja del vsakdanjega življenja istospolno usmerjenih ljudi v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z doktorico Alenko Švab, redno profesorico na Oddelku za sociologijo in raziskovalko v Centru za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let raziskujete spolnost, intimne življenjske stile in vsakdanje življenje. Raziskavo o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji so opravili dvakrat. Prvo v letih 2003 in 2004, drugo pa v letih 2014 in 2015. Kot pravi, so nasilje, razkritje in intimna partnerstva tri glavne teme, ki so jih raziskovali. V minulih letih je bilo o pravicah istospolno usmerjenih veliko govora, ta prepoznavnost pa je dvorezen meč, saj v raziskavah niso opazili večjih sprememb na bolje, so pa zaznali spremembe na slabše. Oddajo je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 25 Jan 2019 15:30:00 +0000 Alenka Švab: Nasilje nad geji in lezbijkami se ne zmanjšuje Opuščanje fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije je ena izmed prioritet današnjega časa. Toda za uspeh te tranzicije je nujen razvoj akumulatorjev in baterij, ki bodo dejanski prehod v nizkoogljično družbo prihodnosti tudi omogočili. Na eni strani morajo biti kos shranjevanju velikih količin električne energije, kajti le tako bo lahko variabilna dostopnost sončne in vetrne energije polno pokrivala naše potrebe po energiji. Po drugi strani morajo pa temeljiti na materialih, ki niso že sami po sebi del problema, kot to velja za te, ki so v rabi danes , od kobalta pa vse do niklja in litija. Med idealnimi kandidati so denimo magnezij, natrij ali kalcij, ki jih je povsod dovolj in katerih predelava sama po sebi ne bi prispevala dodatnih toplogrednih izpustov. Prav na tem področju deluje in niza številne odmevne rezultate prof. dr. Robert Dominko, vodja laboratorija za napredne baterijske sisteme na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta. Za svoje delo na tem področju je v letu 2018 prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Prof. Robert Dominko na poljih litija v Argentini, osebni arhiv R. Dominka videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/18/RobertDominkoOrganskimaterialibodotemeljnizkoogljinihakumulatorjevprihodnosti4093322.mp3 RTVSLO – Ars 1834 clean Opuščanje fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije je ena izmed prioritet današnjega časa. Toda za uspeh te tranzicije je nujen razvoj akumulatorjev in baterij, ki bodo dejanski prehod v nizkoogljično družbo prihodnosti tudi omogočili. Na eni strani morajo biti kos shranjevanju velikih količin električne energije, kajti le tako bo lahko variabilna dostopnost sončne in vetrne energije polno pokrivala naše potrebe po energiji. Po drugi strani morajo pa temeljiti na materialih, ki niso že sami po sebi del problema, kot to velja za te, ki so v rabi danes , od kobalta pa vse do niklja in litija. Med idealnimi kandidati so denimo magnezij, natrij ali kalcij, ki jih je povsod dovolj in katerih predelava sama po sebi ne bi prispevala dodatnih toplogrednih izpustov. Prav na tem področju deluje in niza številne odmevne rezultate prof. dr. Robert Dominko, vodja laboratorija za napredne baterijske sisteme na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta. Za svoje delo na tem področju je v letu 2018 prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Prof. Robert Dominko na poljih litija v Argentini, osebni arhiv R. Dominka http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 18 Jan 2019 15:30:00 +0000 Robert Dominko: Organski materiali bodo temelj nizkoogljičnih akumulatorjev prihodnosti Poznavanje delovanja našega imunskega sistema je izrednega pomena za lažje zdravljenje, razvoj bolj učinkovitih cepiv, kot tudi za odkrivanje vzrokov avtoimunskih bolezni. Pomemben vpogled v mehanizme, ki so na delu pri našem imunskem odzivu, ponuja delo dr. Mojce Benčina, višje znanstvene sodelavke na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo. V zadnjih nekaj letih je nanizala vrsto odmevnih rezultatov, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, v letu 2018 pa je za svoje delo prejela najprej Preglovo nagrado, ki jo podeljuje Kemijski inštitut, ter nato še državno Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/08/MojcaBenina-Nanaimunskiodzivvplivajotudizelokratkikokidnk4080822.mp3 RTVSLO – Ars 1916 clean Poznavanje delovanja našega imunskega sistema je izrednega pomena za lažje zdravljenje, razvoj bolj učinkovitih cepiv, kot tudi za odkrivanje vzrokov avtoimunskih bolezni. Pomemben vpogled v mehanizme, ki so na delu pri našem imunskem odzivu, ponuja delo dr. Mojce Benčina, višje znanstvene sodelavke na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo. V zadnjih nekaj letih je nanizala vrsto odmevnih rezultatov, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, v letu 2018 pa je za svoje delo prejela najprej Preglovo nagrado, ki jo podeljuje Kemijski inštitut, ter nato še državno Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 11 Jan 2019 15:30:00 +0000 Mojca Benčina - Na naš imunski odziv vplivajo tudi zelo kratki koščki dnk Fizika osnovnih delcev je široko področje, polno nenavadnih delcev s čudnimi imeni, večina med njimi se le ob neverjetno visokih energijah pojavi za bežen trenutek, nato pa razpadejo na druge, morda le za malenkost bolj obstojne delce. K razumevanju fizike kvarkov in hadronov, v katere so kvarki vedno vezani, je veliko prispevala letošnja prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev, dr. Saša Prelovšek Komelj, izredna profesorica na fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, gostujoča profesorica na Univerzi v Regensburgu in raziskovalka na Institutu »Jožef Stefan«. Kot prva je namreč teoretično potrdila obstoj stanj, ki vsebujejo težje kvarke s in c (imenovane tudi čudni (strange) oziroma čarobni (charm) kvarki), na najbolj zanesljiv način, ki ga poznamo, namreč na podlagi teorije kvantne kromodinamike na mreži. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/28/udniinarobnikvarkiutegnejoponuditivpogledvglobljoteorijonarave4072034.mp3 RTVSLO – Ars 1698 clean Fizika osnovnih delcev je široko področje, polno nenavadnih delcev s čudnimi imeni, večina med njimi se le ob neverjetno visokih energijah pojavi za bežen trenutek, nato pa razpadejo na druge, morda le za malenkost bolj obstojne delce. K razumevanju fizike kvarkov in hadronov, v katere so kvarki vedno vezani, je veliko prispevala letošnja prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev, dr. Saša Prelovšek Komelj, izredna profesorica na fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, gostujoča profesorica na Univerzi v Regensburgu in raziskovalka na Institutu »Jožef Stefan«. Kot prva je namreč teoretično potrdila obstoj stanj, ki vsebujejo težje kvarke s in c (imenovane tudi čudni (strange) oziroma čarobni (charm) kvarki), na najbolj zanesljiv način, ki ga poznamo, namreč na podlagi teorije kvantne kromodinamike na mreži. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 04 Jan 2019 15:30:00 +0000 Čudni in čarobni kvarki utegnejo ponuditi vpogled v globljo teorijo narave Več kot dve desetletji sta že minili, kar je prof. dr. Nina Gunde Cimerman na Sečoveljskih solinah kot prva na svetu odkrila ekstremofilne glive. In nato porabila več let, da je strokovno javnost prepričala, da njeno odkritje dejansko stoji. Do tedaj je namreč veljalo prepričanje, da višji organizmi, kamor spadajo tudi glive, preprosto niso tako prilagodljivi kot recimo bakterije. Toda neverjetna prilagodljivost je iz leta v leto bolj osupljala. Izkazalo se je, da so kos mnogo širšemu razponu ekstremnih pogojev kot bakterije. Toda Nino Gunde Cimerman je najbolj presenetilo, da je glive našla tudi tam, kjer jih celo sama ni pričakovala. V arktičnem ledu je skoraj po naključju odkrila izredne množice gliv in te se zdaj, ko se ledene plošče talijo, v velikih količinah selijo v morje. Toda ekstremofilne glive niso izbirčne. Poleg naravnih prebivališč, se lahko hitro udomačijo tudi v naših umetno ustvarjenih ekstremnih okoljih. To je najprej spoznala na primeru domačega pomivalnega stroja, za podobno glivam prijazne pa so izkazali še številni gospodinjski aparati. Trenutno se dr. Nina Gunde Cimerman, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in Infrastrukturnega centra Mycosmo, najraje posveča glivam, ki se v družbi črnih alg razraščajo po grenlandski ledeni ploskvi in pomembno prispevajo k njenemu taljenju. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/27/NinaGundeCimermanSolineledpomivalnistroji-ekstremaokoljasopolnaivljenja4070765.mp3 RTVSLO – Ars 1963 clean Več kot dve desetletji sta že minili, kar je prof. dr. Nina Gunde Cimerman na Sečoveljskih solinah kot prva na svetu odkrila ekstremofilne glive. In nato porabila več let, da je strokovno javnost prepričala, da njeno odkritje dejansko stoji. Do tedaj je namreč veljalo prepričanje, da višji organizmi, kamor spadajo tudi glive, preprosto niso tako prilagodljivi kot recimo bakterije. Toda neverjetna prilagodljivost je iz leta v leto bolj osupljala. Izkazalo se je, da so kos mnogo širšemu razponu ekstremnih pogojev kot bakterije. Toda Nino Gunde Cimerman je najbolj presenetilo, da je glive našla tudi tam, kjer jih celo sama ni pričakovala. V arktičnem ledu je skoraj po naključju odkrila izredne množice gliv in te se zdaj, ko se ledene plošče talijo, v velikih količinah selijo v morje. Toda ekstremofilne glive niso izbirčne. Poleg naravnih prebivališč, se lahko hitro udomačijo tudi v naših umetno ustvarjenih ekstremnih okoljih. To je najprej spoznala na primeru domačega pomivalnega stroja, za podobno glivam prijazne pa so izkazali še številni gospodinjski aparati. Trenutno se dr. Nina Gunde Cimerman, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in Infrastrukturnega centra Mycosmo, najraje posveča glivam, ki se v družbi črnih alg razraščajo po grenlandski ledeni ploskvi in pomembno prispevajo k njenemu taljenju. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 28 Dec 2018 15:30:00 +0000 Nina Gunde Cimerman: Soline, led, pomivalni stroji - ekstrema okolja so polna življenja Postavil je novo paradigmo prve pomoči ob zastoju srca. Umetno dihanje je odveč, za preživetje so bistveni močni in neprekinjeni pritiski na prsni koš. Ampak to je bilo na samem začetku kariere predstojnika oddelka za intenzivno interno medicino ljubljanskega UKC, prof. dr. Marka Noča. Vrsta odmevnih raziskav in uvajanje novih intenzivnih terapevtskih pristopov je v dveh desetletjih preživetje bolnikov s srčnim zastojem dvignila s 27% na dobrih 50%. Gre za dosežke, ki so s strokovnega vidika tako prepričljivi, da je njegovemu oddelku pripadla častna in odgovorna naloga priprave mednarodnih smernic za interventno zdravljenje bolnikov po srčnem zastoju. Odlično znanstveno delo je bilo letos tudi ovenčano z najvišjim državnim priznanjem za aktivne znanstvenike, Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. V takšen kontekstu je nemajhno presenečenje, da je Agencija za raziskovalno dejavnost raziskovalni program, ki ga je vodil in v okviru katerega so te raziskave potekale, ocenila za premalo kvalitetnega, da bi program podaljšali. »Ta novica je absurdna. Res je šokantno, da je izmed 70 programov, 69 odobrenih, edino naš ne. Ne morem se znebiti vtisa, da je to neke vrste kazen za vse moje aktivnosti v zvezi z znižanjem cene žilnih opornic,« je novico komentiral Marko Noč. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/21/PoZoisovinagradihladentuinukinitevraziskovalnegaprograma4066507.mp3 RTVSLO – Ars 1745 clean Postavil je novo paradigmo prve pomoči ob zastoju srca. Umetno dihanje je odveč, za preživetje so bistveni močni in neprekinjeni pritiski na prsni koš. Ampak to je bilo na samem začetku kariere predstojnika oddelka za intenzivno interno medicino ljubljanskega UKC, prof. dr. Marka Noča. Vrsta odmevnih raziskav in uvajanje novih intenzivnih terapevtskih pristopov je v dveh desetletjih preživetje bolnikov s srčnim zastojem dvignila s 27% na dobrih 50%. Gre za dosežke, ki so s strokovnega vidika tako prepričljivi, da je njegovemu oddelku pripadla častna in odgovorna naloga priprave mednarodnih smernic za interventno zdravljenje bolnikov po srčnem zastoju. Odlično znanstveno delo je bilo letos tudi ovenčano z najvišjim državnim priznanjem za aktivne znanstvenike, Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. V takšen kontekstu je nemajhno presenečenje, da je Agencija za raziskovalno dejavnost raziskovalni program, ki ga je vodil in v okviru katerega so te raziskave potekale, ocenila za premalo kvalitetnega, da bi program podaljšali. »Ta novica je absurdna. Res je šokantno, da je izmed 70 programov, 69 odobrenih, edino naš ne. Ne morem se znebiti vtisa, da je to neke vrste kazen za vse moje aktivnosti v zvezi z znižanjem cene žilnih opornic,« je novico komentiral Marko Noč. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 21 Dec 2018 15:10:00 +0000 Po Zoisovi nagradi hladen tuš in ukinitev raziskovalnega programa Na številna področja, kjer so se v preteklih desetletjih uveljavili najrazličnejši umetni materiali, se v velikem slogu vrača les. Človek si v prostoru, kjer prevladuje les, tudi hitreje opomore od stresa, kažejo raziskave, ki jih je opravila letošnja prejemnica Zoisove nagrade za pomembne dosežke na področju lesarstva, dr. Andreja Kutnar. Zato ni vseeno, kakšno je naše okolje in tudi kako skrbno ravnamo z lesom. Kajti kljub navideznemu lesnemu bogastvu, tega obnovljivega materiala v svetu že primanjkuje. Z izr. prof. Andrejo Kutnar se je v Podobah znanja pogovarjala Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/13/AndrejaKutnar-Velesazakvalitetnejeivljenje4053983.mp3 RTVSLO – Ars 1737 clean Na številna področja, kjer so se v preteklih desetletjih uveljavili najrazličnejši umetni materiali, se v velikem slogu vrača les. Človek si v prostoru, kjer prevladuje les, tudi hitreje opomore od stresa, kažejo raziskave, ki jih je opravila letošnja prejemnica Zoisove nagrade za pomembne dosežke na področju lesarstva, dr. Andreja Kutnar. Zato ni vseeno, kakšno je naše okolje in tudi kako skrbno ravnamo z lesom. Kajti kljub navideznemu lesnemu bogastvu, tega obnovljivega materiala v svetu že primanjkuje. Z izr. prof. Andrejo Kutnar se je v Podobah znanja pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Dec 2018 15:30:00 +0000 Andreja Kutnar - Več lesa za kvalitetnejše življenje Družbeni odnosi niso nikoli preprosti. Na delu je veliko dejavnikov, cilji in interesi so najrazličnejši in neredko med seboj v nasprotju. Vseh niti ne zmoremo upoštevati, nekaterih se v danem trenutku niti ne zavedamo in se njihov pomen nemara pokaže šele skozi časovno oddaljenost. Poleg tega se zdi, da so spremembe stalnica sodobnih družb. Tako lahko tudi najbolj poglobljene družbene analize ponudijo vpogled v le določen izsek družbenega dogajanja. Kaj lahko torej o enem najbolj kompleksnih sistemov na planetu pove fizika? Presenetljivo veliko. Kompleksno družbeno realnost prof. dr. Matjaž Perc s fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru preučuje s pomočjo metod, ki jih ponuja fizika kompleksnih sistemov. Pri tem se loteva najrazličnejših pojavov od zakonitosti medčloveškega sodelovanja in širjenja idej do določanja parametrov, kje se za posameznika skriva lepota. Njegovo delo je deležno izjemnega odziva. Prof. dr. Matjaž Perc je namreč tudi najbolj citirani naravoslovec v Sloveniji in se uvršča v odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu. Za svoje leto je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/07/MatjaPerc-Drubenipojaviskoziprizmofizike4048028.mp3 RTVSLO – Ars 1818 clean Družbeni odnosi niso nikoli preprosti. Na delu je veliko dejavnikov, cilji in interesi so najrazličnejši in neredko med seboj v nasprotju. Vseh niti ne zmoremo upoštevati, nekaterih se v danem trenutku niti ne zavedamo in se njihov pomen nemara pokaže šele skozi časovno oddaljenost. Poleg tega se zdi, da so spremembe stalnica sodobnih družb. Tako lahko tudi najbolj poglobljene družbene analize ponudijo vpogled v le določen izsek družbenega dogajanja. Kaj lahko torej o enem najbolj kompleksnih sistemov na planetu pove fizika? Presenetljivo veliko. Kompleksno družbeno realnost prof. dr. Matjaž Perc s fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru preučuje s pomočjo metod, ki jih ponuja fizika kompleksnih sistemov. Pri tem se loteva najrazličnejših pojavov od zakonitosti medčloveškega sodelovanja in širjenja idej do določanja parametrov, kje se za posameznika skriva lepota. Njegovo delo je deležno izjemnega odziva. Prof. dr. Matjaž Perc je namreč tudi najbolj citirani naravoslovec v Sloveniji in se uvršča v odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu. Za svoje leto je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 07 Dec 2018 15:30:00 +0000 Matjaž Perc - Družbeni pojavi skozi prizmo fizike Jate galaksij so največje strukture, ki jih najdemo v vesolju, ki jih gravitacija, kljub ogromnim razdaljam med njimi, vendarle še vedno povezuje med sabo. V največjih jatah najdemo tudi več tisoč galaksij z milijardami zvezd in najrazličnejšimi osupljivimi vesoljskimi pojavi, a kljub temu je vsa ta ogromna količina zvezdne snovi v galaksijah skorajda zanemarljiva. Mnogo več kot zvezd je namreč v jatah medgalaktičnega plina, večinski delež mase pa zahteva zase še vedno precej skrivnostna temna snov. Te velike družine galaksij in njihovi sestavni deli nam lahko povedo marsikaj zanimivega o vesolju, njegovem razvoju in nadaljnji usodi. Kaj vse, nam je pojasnila dr. Dunja Fabjan z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, ki njihovemu raziskovanju posveča svojo znanstveno pozornost. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/30/DunjaFabjan4040651.mp3 RTVSLO – Ars 1857 clean Jate galaksij so največje strukture, ki jih najdemo v vesolju, ki jih gravitacija, kljub ogromnim razdaljam med njimi, vendarle še vedno povezuje med sabo. V največjih jatah najdemo tudi več tisoč galaksij z milijardami zvezd in najrazličnejšimi osupljivimi vesoljskimi pojavi, a kljub temu je vsa ta ogromna količina zvezdne snovi v galaksijah skorajda zanemarljiva. Mnogo več kot zvezd je namreč v jatah medgalaktičnega plina, večinski delež mase pa zahteva zase še vedno precej skrivnostna temna snov. Te velike družine galaksij in njihovi sestavni deli nam lahko povedo marsikaj zanimivega o vesolju, njegovem razvoju in nadaljnji usodi. Kaj vse, nam je pojasnila dr. Dunja Fabjan z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, ki njihovemu raziskovanju posveča svojo znanstveno pozornost. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 30 Nov 2018 15:20:00 +0000 Dunja Fabjan S statistiko se danes srečujemo na vsakem koraku. Naj gre za gibanje cen, utrip na političnem parketu ali javno mnenje, praktično ni dneva, ko se s statističnimi podatki v takšni ali drugačni obliki ne bi srečali. Grafi in stolpci nam v pomembni meri danes tako pomagajo razbirati najrazličnejše trende in se orientirati v družbi, obenem pa utegnejo biti tudi zavajajoči. Brez poznavanja temeljnih zakonitosti statistike se namreč v interpretacije predstavljanih podatkov kar hitro prikradejo napake in kar naj bi bilo povedna informacija, se zlahka spremeni v svoje nasprotje. Tudi v znanosti je raba statistike vse intenzivnejša in v številnih primerih že povsem neizogibna. Brez nje skorajda ne bi mogli uspešno krmariti v ogromnih množicah podatkov, na katerih temeljijo sodobne raziskave na vse številčnejših področjih. To nedvomno velja tudi za biološke znanosti, katerim se intenzivno posveča matematik in biostatistik prof. dr. Andrej Blejec, letošnji prejemnik velike nagrade Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. Kako se statistiko torej uporabljamo in razumemo tako v vsakdanjem življenju kot v znanostih je torej osrednja tema tokratnih Podob znanja, ki jih je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/23/AndrejBlejec4033931.mp3 RTVSLO – Ars 1743 clean S statistiko se danes srečujemo na vsakem koraku. Naj gre za gibanje cen, utrip na političnem parketu ali javno mnenje, praktično ni dneva, ko se s statističnimi podatki v takšni ali drugačni obliki ne bi srečali. Grafi in stolpci nam v pomembni meri danes tako pomagajo razbirati najrazličnejše trende in se orientirati v družbi, obenem pa utegnejo biti tudi zavajajoči. Brez poznavanja temeljnih zakonitosti statistike se namreč v interpretacije predstavljanih podatkov kar hitro prikradejo napake in kar naj bi bilo povedna informacija, se zlahka spremeni v svoje nasprotje. Tudi v znanosti je raba statistike vse intenzivnejša in v številnih primerih že povsem neizogibna. Brez nje skorajda ne bi mogli uspešno krmariti v ogromnih množicah podatkov, na katerih temeljijo sodobne raziskave na vse številčnejših področjih. To nedvomno velja tudi za biološke znanosti, katerim se intenzivno posveča matematik in biostatistik prof. dr. Andrej Blejec, letošnji prejemnik velike nagrade Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. Kako se statistiko torej uporabljamo in razumemo tako v vsakdanjem življenju kot v znanostih je torej osrednja tema tokratnih Podob znanja, ki jih je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 23 Nov 2018 15:30:00 +0000 Andrej Blejec Mladost je prehod iz otroštva v odraslost in je vezana na družbene, politične in ekonomske okoliščine, ki so se v minulih 30 letih močno spremenile. Mladi se danes soočajo s povsem drugačnimi izzivi kot so se pred tremi desetletji, saj se je položaj mladih v Sloveniji bistveno spremenil, z njim pa tudi njihov vsakdanji svet. Tokratna gostja je vodila pionirske raziskave na področju mladosti in mladine, odraščanja, življenjskih prehodov, študij spolov, sociologije zdravja, zasebnosti, družine, identitet in predsodkov in druge. Mirjana Ule je redna profesorica za socialno psihologijo ter ustanoviteljica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V 90-ih letih minulega stoletja je v okviru Inštituta za družbene vede na FDV ustanovila Center za socialno psihologijo in oblikovala magistrski študij Sociologija vsakdanjega življenja. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/15/MirjanaUle4021596.mp3 RTVSLO – Ars 1611 clean Mladost je prehod iz otroštva v odraslost in je vezana na družbene, politične in ekonomske okoliščine, ki so se v minulih 30 letih močno spremenile. Mladi se danes soočajo s povsem drugačnimi izzivi kot so se pred tremi desetletji, saj se je položaj mladih v Sloveniji bistveno spremenil, z njim pa tudi njihov vsakdanji svet. Tokratna gostja je vodila pionirske raziskave na področju mladosti in mladine, odraščanja, življenjskih prehodov, študij spolov, sociologije zdravja, zasebnosti, družine, identitet in predsodkov in druge. Mirjana Ule je redna profesorica za socialno psihologijo ter ustanoviteljica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V 90-ih letih minulega stoletja je v okviru Inštituta za družbene vede na FDV ustanovila Center za socialno psihologijo in oblikovala magistrski študij Sociologija vsakdanjega življenja. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 16 Nov 2018 15:30:00 +0000 Mirjana Ule Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Snoj se v svojem raziskovalnem delu posveča teoretični reaktorski fiziki in njeni uporabi v energetskih in raziskovalnih jedrskih reaktorjih. In čeprav ga v ožjem smislu zaposlujejo predvsem vprašanja, povezana z Monte Carlo transportom nevtronov in fotonov v fuzijskih in fisijskih reaktorjih, ter Monte Carlo preračuni fizikalnih parametrov raziskovalnih jedrskih reaktorjev, smo ga pred našim mikrofonom gostili v upanju, da bi nam mogel panoramsko in poljudno predstaviti široko področje fuzijske energije. Kolikor namreč energetske potrebe človeštva strmo naraščajo, izkoriščanje klasičnih energentov pa ima, kot vemo, močno obremenilen vpliv na okolje, toliko bolj se pojavlja potreba po iskanju novih, čistih in, po možnosti, neomejenih virov energije. No, jedrski fiziki pravijo, da bi v tem smislu veljalo staviti na razvoj fuzijskih reaktorjev, v katerih bi, prav kakor na Soncu in drugih zvezdah, pridobivali energijo, ki se sprošča ob zlivanju jeder vodikovih atomov. Do praktične uporabe fuzijske energije nas sicer loči še več desetletij trdega teoretičnega pa tudi praktično-eksperimentalnega dela ter inženirsko-tehnoloških inovacij, a čas za pogovor o fuziji je prav gotovo zdaj, ko moramo napeti vse sile, da preprečimo planetarno katastrofo, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Z dr. Snojem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Luke Snoja videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/09/LukaSnoj4013445.mp3 RTVSLO – Ars 1921 clean Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Snoj se v svojem raziskovalnem delu posveča teoretični reaktorski fiziki in njeni uporabi v energetskih in raziskovalnih jedrskih reaktorjih. In čeprav ga v ožjem smislu zaposlujejo predvsem vprašanja, povezana z Monte Carlo transportom nevtronov in fotonov v fuzijskih in fisijskih reaktorjih, ter Monte Carlo preračuni fizikalnih parametrov raziskovalnih jedrskih reaktorjev, smo ga pred našim mikrofonom gostili v upanju, da bi nam mogel panoramsko in poljudno predstaviti široko področje fuzijske energije. Kolikor namreč energetske potrebe človeštva strmo naraščajo, izkoriščanje klasičnih energentov pa ima, kot vemo, močno obremenilen vpliv na okolje, toliko bolj se pojavlja potreba po iskanju novih, čistih in, po možnosti, neomejenih virov energije. No, jedrski fiziki pravijo, da bi v tem smislu veljalo staviti na razvoj fuzijskih reaktorjev, v katerih bi, prav kakor na Soncu in drugih zvezdah, pridobivali energijo, ki se sprošča ob zlivanju jeder vodikovih atomov. Do praktične uporabe fuzijske energije nas sicer loči še več desetletij trdega teoretičnega pa tudi praktično-eksperimentalnega dela ter inženirsko-tehnoloških inovacij, a čas za pogovor o fuziji je prav gotovo zdaj, ko moramo napeti vse sile, da preprečimo planetarno katastrofo, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Z dr. Snojem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Luke Snoja http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 09 Nov 2018 16:05:00 +0000 Luka Snoj Učenje, pravzaprav način, na katerega se ljudje učimo in prenašamo svoje znanje na mlajše generacije, kako najrazličnejše informacije obdelujemo in ustvarjamo povsem nove zamisli, je morda ena najbolj ključnih posebnosti človeške vrste, značilnost, ki nam je omogočila zelo unikaten razvoj. Ampak, kaj se pravzaprav dogaja v naših možganih, ko se učimo? Kako možgani obdelujejo informacije, ki jih dobijo iz zunanjega sveta, kaj se v njih dogaja, ko razmišljamo ali ko spimo? Tem vprašanjem skuša priti do dna nevroznanost, ki k procesom, ki se odvijajo v tem našem najbolj zapletenem organu, pristopa z vse bolj občutljivimi instrumenti. In ponuja številne nove in včasih presenetljive uvide, ki si tudi vse bolj utirajo pot v samo prakso. Kar se konkretno prav učenja tiče, v pristope k poučevanju. O tem smo se pogovarjali z današnjo gostjo Podob znanja, doc. dr. Tino Bregant, ki je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, z doktoratom iz nevropediatrije. Zaposlena je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius in v Zdravstvenem domu Kamnik, predava pa na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za zdravstvene vede Angele Boškin na Jesenicah. foto: Familylab videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/30/TinaBregant4004111.mp3 RTVSLO – Ars 1779 clean Učenje, pravzaprav način, na katerega se ljudje učimo in prenašamo svoje znanje na mlajše generacije, kako najrazličnejše informacije obdelujemo in ustvarjamo povsem nove zamisli, je morda ena najbolj ključnih posebnosti človeške vrste, značilnost, ki nam je omogočila zelo unikaten razvoj. Ampak, kaj se pravzaprav dogaja v naših možganih, ko se učimo? Kako možgani obdelujejo informacije, ki jih dobijo iz zunanjega sveta, kaj se v njih dogaja, ko razmišljamo ali ko spimo? Tem vprašanjem skuša priti do dna nevroznanost, ki k procesom, ki se odvijajo v tem našem najbolj zapletenem organu, pristopa z vse bolj občutljivimi instrumenti. In ponuja številne nove in včasih presenetljive uvide, ki si tudi vse bolj utirajo pot v samo prakso. Kar se konkretno prav učenja tiče, v pristope k poučevanju. O tem smo se pogovarjali z današnjo gostjo Podob znanja, doc. dr. Tino Bregant, ki je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, z doktoratom iz nevropediatrije. Zaposlena je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius in v Zdravstvenem domu Kamnik, predava pa na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za zdravstvene vede Angele Boškin na Jesenicah. foto: Familylab http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 02 Nov 2018 15:30:00 +0000 Tina Bregant Z vse večjim zavedanjem, da naravna bogastva planeta niso neomejena, v ospredje prihaja skrb za bolj trajnostno naravnan pristop do njihovega pridobivanja in rabe. To velja tudi za mineralne surovine, ki jih sodobni svet uporablja in predeluje na tisoč in več najrazličnejših načinov. Pa vendar so rudniki in kopi danes tesno povezani tudi s hudim ekoloških uničenjem. Kakšne so torej možne alternative? Kako bi lahko prišli do dragocenih mineralov, ne da bi dodatno obremenjevali okolico? Kako se izogniti škodljivim stranskim produktom, kot so denimo kupi jalovine? Kako priti do surovin v poplavljenih opuščenih rudnikih? In kako sploh priti do podatkov o zalogah na tovrstnih nedostopnih krajih? Nove možnosti na tem področju se v zadnjih letih denimo odpirajo z uporabo avtonomnih robotov in z drugimi visokotehnološkimi pristopi. Temu področju se med drugim aktivno posveča geolog dr. Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Gorazdibret3996764.mp3 RTVSLO – Ars 1660 clean Z vse večjim zavedanjem, da naravna bogastva planeta niso neomejena, v ospredje prihaja skrb za bolj trajnostno naravnan pristop do njihovega pridobivanja in rabe. To velja tudi za mineralne surovine, ki jih sodobni svet uporablja in predeluje na tisoč in več najrazličnejših načinov. Pa vendar so rudniki in kopi danes tesno povezani tudi s hudim ekoloških uničenjem. Kakšne so torej možne alternative? Kako bi lahko prišli do dragocenih mineralov, ne da bi dodatno obremenjevali okolico? Kako se izogniti škodljivim stranskim produktom, kot so denimo kupi jalovine? Kako priti do surovin v poplavljenih opuščenih rudnikih? In kako sploh priti do podatkov o zalogah na tovrstnih nedostopnih krajih? Nove možnosti na tem področju se v zadnjih letih denimo odpirajo z uporabo avtonomnih robotov in z drugimi visokotehnološkimi pristopi. Temu področju se med drugim aktivno posveča geolog dr. Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Oct 2018 14:30:00 +0000 Gorazd Žibret V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni. Zelo drugačni so od fizikalnih zakonov, ki urejajo naš svet. Toda makro in mikro svet seveda nista ločena, le prevajanje med njima je izredno zahtevna naloga. Tega podviga se prof. dr. Tomaž Prosen z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko loteva s pomočjo matematičnega jezika. Kako denimo z matematiko razumeti kvantni transport? In kaj to sploh je? V oddaji Podobe znanja se je z njim pogovarjala Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/19/TomaProsen3991842.mp3 RTVSLO – Ars 1808 clean V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni. Zelo drugačni so od fizikalnih zakonov, ki urejajo naš svet. Toda makro in mikro svet seveda nista ločena, le prevajanje med njima je izredno zahtevna naloga. Tega podviga se prof. dr. Tomaž Prosen z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko loteva s pomočjo matematičnega jezika. Kako denimo z matematiko razumeti kvantni transport? In kaj to sploh je? V oddaji Podobe znanja se je z njim pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 Oct 2018 14:30:00 +0000 Tomaž Prosen V tem tednu so v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavili izjemen dosežek na področju plastične kirurgije, popolno rekonstrukcijo nosu, ki je uspela skupini slovenskih kirurgov pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Zahteven in za področje v svetovnem merilu prelomen dosežek je seveda plod dolgoletnega vrhunskega dela in izkušenj in teh prof. dr. Urošu Ahčanu vsekakor ne manjka. To mu tudi omogoča, da vedno znova premika meje možnega. Poleg najbolj svežega primera, rekonstrukcije nosu, to dokazuje tudi njegova mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki velja v svetovnem merilu za enega najboljših pristopov obnovitve dojk. Operira in predava po vsem svetu, mikrokirurških tehnik in uporabe laserja v estetski kirurgiji je izučil že več sto specialistov po vsem svetu, in, kar je morda kar nekoliko presenetljivo, kljub mamljivim ponudbam za delo v tujini, vztraja v Sloveniji. S prof. dr. Urošem Ahčanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto:iz osebnega arhiva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/12/UroAhan3984322.mp3 RTVSLO – Ars 1663 clean V tem tednu so v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavili izjemen dosežek na področju plastične kirurgije, popolno rekonstrukcijo nosu, ki je uspela skupini slovenskih kirurgov pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Zahteven in za področje v svetovnem merilu prelomen dosežek je seveda plod dolgoletnega vrhunskega dela in izkušenj in teh prof. dr. Urošu Ahčanu vsekakor ne manjka. To mu tudi omogoča, da vedno znova premika meje možnega. Poleg najbolj svežega primera, rekonstrukcije nosu, to dokazuje tudi njegova mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki velja v svetovnem merilu za enega najboljših pristopov obnovitve dojk. Operira in predava po vsem svetu, mikrokirurških tehnik in uporabe laserja v estetski kirurgiji je izučil že več sto specialistov po vsem svetu, in, kar je morda kar nekoliko presenetljivo, kljub mamljivim ponudbam za delo v tujini, vztraja v Sloveniji. S prof. dr. Urošem Ahčanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto:iz osebnega arhiva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Oct 2018 14:30:00 +0000 Uroš Ahčan Za odkrivanje in zdravljenje raka in drugih bolezni znanstveniki razvijajo vedno nove pristope. Veliko obeta uporaba proteaz, tako za diagnostične namene kot za samo zdravljenje. Gre za zelo raznoliko vrsto encimov, ki razstavljajo beljakovine. Kjer jih je nadpovprečno veliko, poteka vnetje, zato lahko z njihovo pomočjo na neinvaziven način prepoznamo več tisoč različnih bolezni, vključno s številnimi oblikami raka. Slika, ki se ob navzočnosti proteaz izriše o dogajanju v telesu, je tako natančna, da bodo z njihovo pomočjo lahko tumorje tudi učinkoviteje kirurško odstranjevali. Pregled dogajanja na področju je za ugledno znanstveno revijo Trends in Biochemical Sciences s kolegi pripravil prof. ddr. Boris Turk, vodja odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Za samo zdravljenje trdnih tumorjev pa obeta tudi uporaba nanomaterialov, saj so rezultati predkliničnih raziskav so zelo prepričljivi. O tem uspehu so članek objavili v reviji Nano Letters. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/05/BorisTurk3976207.mp3 RTVSLO – Ars 1875 clean Za odkrivanje in zdravljenje raka in drugih bolezni znanstveniki razvijajo vedno nove pristope. Veliko obeta uporaba proteaz, tako za diagnostične namene kot za samo zdravljenje. Gre za zelo raznoliko vrsto encimov, ki razstavljajo beljakovine. Kjer jih je nadpovprečno veliko, poteka vnetje, zato lahko z njihovo pomočjo na neinvaziven način prepoznamo več tisoč različnih bolezni, vključno s številnimi oblikami raka. Slika, ki se ob navzočnosti proteaz izriše o dogajanju v telesu, je tako natančna, da bodo z njihovo pomočjo lahko tumorje tudi učinkoviteje kirurško odstranjevali. Pregled dogajanja na področju je za ugledno znanstveno revijo Trends in Biochemical Sciences s kolegi pripravil prof. ddr. Boris Turk, vodja odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Za samo zdravljenje trdnih tumorjev pa obeta tudi uporaba nanomaterialov, saj so rezultati predkliničnih raziskav so zelo prepričljivi. O tem uspehu so članek objavili v reviji Nano Letters. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 05 Oct 2018 14:30:00 +0000 Boris Turk Indija s svojo večtisočletno zgodovino velja za eno izmed zibelk civilizacije, ki je ključno zaznamovala umetnost, znanost in religijske predstave celotnega človeštva; z milijardo in tristo milijoni prebivalcev, jedrskim arzenalom in šestim največjim gospodarstvom pa je tudi nesporna velesila današnjega, globaliziranega sveta. Vsemu temu navkljub naše univerze še vedno ne ponujajo študijskega programa indologije. Da takó Indija za Slovence ostaja terra incognita, je slej ko prej odraz naše malodane tradicionalne kratkovidnosti, ki se zdi še toliko bolj žalostna, kolikor pač že imamo mednarodno ugledne znanstvenike, ki bi to belo liso na zemljevidu slovenske učenosti znali učinkovito zapolniti. Med temi strokovnjaki velja nemudoma omeniti gostjo tokratnih Podob znanja, svetovno priznano raziskovalko budizma, sanskrta in vedske filologije, dr. Tamaro Ditrich, ki je v preteklosti predavala na več univerzah po Evropi in Avstraliji, danes pa vodi program budističnih študij pri Inštitutu Nan Tien v avstralskem Novem Južnem Walesu. V zadnjem času se naša gostja raziskovalno posveča predvsem budistični etiki ter teoriji in praksi budistične meditacije s posebnim poudarkom na konceptu sati, konceptu čuječnosti. O vsem tem se je z dr. Ditrich pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/28/TamaraDitrich3968308.mp3 RTVSLO – Ars 1798 clean Indija s svojo večtisočletno zgodovino velja za eno izmed zibelk civilizacije, ki je ključno zaznamovala umetnost, znanost in religijske predstave celotnega človeštva; z milijardo in tristo milijoni prebivalcev, jedrskim arzenalom in šestim največjim gospodarstvom pa je tudi nesporna velesila današnjega, globaliziranega sveta. Vsemu temu navkljub naše univerze še vedno ne ponujajo študijskega programa indologije. Da takó Indija za Slovence ostaja terra incognita, je slej ko prej odraz naše malodane tradicionalne kratkovidnosti, ki se zdi še toliko bolj žalostna, kolikor pač že imamo mednarodno ugledne znanstvenike, ki bi to belo liso na zemljevidu slovenske učenosti znali učinkovito zapolniti. Med temi strokovnjaki velja nemudoma omeniti gostjo tokratnih Podob znanja, svetovno priznano raziskovalko budizma, sanskrta in vedske filologije, dr. Tamaro Ditrich, ki je v preteklosti predavala na več univerzah po Evropi in Avstraliji, danes pa vodi program budističnih študij pri Inštitutu Nan Tien v avstralskem Novem Južnem Walesu. V zadnjem času se naša gostja raziskovalno posveča predvsem budistični etiki ter teoriji in praksi budistične meditacije s posebnim poudarkom na konceptu sati, konceptu čuječnosti. O vsem tem se je z dr. Ditrich pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 28 Sep 2018 15:05:00 +0000 Tamara Ditrich Hitre spremembe na najrazličnejših področjih so že dolgo sinonim sodobnega časa. In spremembe ponujajo, kot radi pravimo, vedno nove priložnosti. To velja tudi morda še posebej, ko gre za kršenje zakonov, saj velja, da so kriminalci vedno korak pred organi pregona. Toda tudi na strani zakona se spremembe v družbi čuti, in te seveda vplivajo na način delovanja in učinkovitost policije in drugih sorodnih inštitucij. V tokratnih Podobah znanja smo s kriminologom dr. Gorazdom Meškom, rednim profesorjem na Fakulteti za varstvene vede Univerze v Mariboru in predstojnikom Inštituta za varstvoslovje spregovorili o nekaterih temah, ki so ga v zadnjem času še posebej zaposlovale, kot je denimo varnost v lokalnih skupnostih in stopnja legitimnosti in zaupanja v kazensko pravosodje in formalno družbeno nadzorstvo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/21/GorazdMeko3961681.mp3 RTVSLO – Ars 1924 clean Hitre spremembe na najrazličnejših področjih so že dolgo sinonim sodobnega časa. In spremembe ponujajo, kot radi pravimo, vedno nove priložnosti. To velja tudi morda še posebej, ko gre za kršenje zakonov, saj velja, da so kriminalci vedno korak pred organi pregona. Toda tudi na strani zakona se spremembe v družbi čuti, in te seveda vplivajo na način delovanja in učinkovitost policije in drugih sorodnih inštitucij. V tokratnih Podobah znanja smo s kriminologom dr. Gorazdom Meškom, rednim profesorjem na Fakulteti za varstvene vede Univerze v Mariboru in predstojnikom Inštituta za varstvoslovje spregovorili o nekaterih temah, ki so ga v zadnjem času še posebej zaposlovale, kot je denimo varnost v lokalnih skupnostih in stopnja legitimnosti in zaupanja v kazensko pravosodje in formalno družbeno nadzorstvo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 21 Sep 2018 14:30:00 +0000 Gorazd Meško Za vrhunske rezultate na področju športa ali klasične glasbe je največkrat nujno, da se intenzivni treningi in vadbe začnejo že v otroštvu, če naj se talent razvije v polni meri. Toda enostranski vadbeni režim lahko obetavno kariero celo onemogoči. Zato je ključno upoštevati, da se otroško telo še razvija, da ima specifične potrebe in poskrbeti za njegov celostni razvoj. O pasteh, ki se jih v prizadevanju za vrhunskimi rezultati kaj lahko spregleda, smo se v tokratnih Podobah znanja pogovarjali s pedagoginjo in kineziologinjo dr. Joco Zurc, ki je svoje znanje nadgradila tudi z doktoratoma iz etike in statistike, trenutno pa s pomočjo štipendije Japonskega združenja za promocijo znanosti (Japan Society for the Promotion of Sciences) raziskuje na Univerzi Okayama na Japonskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/14/JocaZurc3954593.mp3 RTVSLO – Ars 1879 clean Za vrhunske rezultate na področju športa ali klasične glasbe je največkrat nujno, da se intenzivni treningi in vadbe začnejo že v otroštvu, če naj se talent razvije v polni meri. Toda enostranski vadbeni režim lahko obetavno kariero celo onemogoči. Zato je ključno upoštevati, da se otroško telo še razvija, da ima specifične potrebe in poskrbeti za njegov celostni razvoj. O pasteh, ki se jih v prizadevanju za vrhunskimi rezultati kaj lahko spregleda, smo se v tokratnih Podobah znanja pogovarjali s pedagoginjo in kineziologinjo dr. Joco Zurc, ki je svoje znanje nadgradila tudi z doktoratoma iz etike in statistike, trenutno pa s pomočjo štipendije Japonskega združenja za promocijo znanosti (Japan Society for the Promotion of Sciences) raziskuje na Univerzi Okayama na Japonskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Sep 2018 13:50:00 +0000 Joca Zurc Danes 20 odstotkov proizvedene elektrike porabimo za hlajenje in že čez dve desetletji bo hlajenje v porabi energije prehitelo ogrevanje. Pri tem pa je hladilna tehnologija, ki hladi naša stanovanja in hrano, stara že več kot stoletje in temelji na hladilnih sredstvih, ki imajo več tisočkrat močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Iskanje alternativ je zato postalo prioriteta tega področja. Izreden potencial kaže t.i. elastokalorična tehnologija hlajenja, kjer izredne rezultate dosega dr. Jaka Tušek, docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. S svojim projektom Supercool je prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in prejel ERC Starting Grant, 1,4 milijona evrov sredstev za razvoj hladilne tehnologije, ki temelji na posebnih materialih z oblikovnim spominom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/10/JakaTuek3949752.mp3 RTVSLO – Ars 1581 clean Danes 20 odstotkov proizvedene elektrike porabimo za hlajenje in že čez dve desetletji bo hlajenje v porabi energije prehitelo ogrevanje. Pri tem pa je hladilna tehnologija, ki hladi naša stanovanja in hrano, stara že več kot stoletje in temelji na hladilnih sredstvih, ki imajo več tisočkrat močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Iskanje alternativ je zato postalo prioriteta tega področja. Izreden potencial kaže t.i. elastokalorična tehnologija hlajenja, kjer izredne rezultate dosega dr. Jaka Tušek, docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. S svojim projektom Supercool je prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in prejel ERC Starting Grant, 1,4 milijona evrov sredstev za razvoj hladilne tehnologije, ki temelji na posebnih materialih z oblikovnim spominom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Sep 2018 09:25:00 +0000 Jaka Tušek Zadnjih nekaj let se kaj lahko zdi, da so ključna – morda celo izključna – težava, povezana z javnimi občili, lažne novice. A naj bo problematika verodostojnih informacij, izgubljenih v poplavi propagande, tendencioznih fabrikacij in brezsramnih izmišljij, še tako pereča, le ne gre spregledati drugih, praviloma strukturnih problemov, ki prav tako v temeljih določajo podobo sodobne medijske industrije. Če namreč drži, da so mediji ne le ogledalo družbe temveč tudi eden izmed ključnih mehanizmov za reprodukcijo (oziroma nereprodukcijo) obstoječih odnosov moči, tedaj v socialnem okolju, ki si med drugim želi udejanjiti resnično enakost spolov, menda ni vseeno, ali se patriarhalna razmerja nadrejenosti in podrejenosti med moškimi in ženskami znotraj medijske industrije perpetuirajo še naprej. In prav to je problematika, ki se jo je namerila podrobneje raziskati skupina znanstvenic in znanstvenikov v kontekstu triletnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki je potekal pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Njegova vodja je bila komunikologinja, predavateljica na ljubljanski FDV in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, dr. Mojca Pajnik, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Mojce Pajnik videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/28/MojcaPajnik3936259.mp3 RTVSLO – Ars 1911 clean Zadnjih nekaj let se kaj lahko zdi, da so ključna – morda celo izključna – težava, povezana z javnimi občili, lažne novice. A naj bo problematika verodostojnih informacij, izgubljenih v poplavi propagande, tendencioznih fabrikacij in brezsramnih izmišljij, še tako pereča, le ne gre spregledati drugih, praviloma strukturnih problemov, ki prav tako v temeljih določajo podobo sodobne medijske industrije. Če namreč drži, da so mediji ne le ogledalo družbe temveč tudi eden izmed ključnih mehanizmov za reprodukcijo (oziroma nereprodukcijo) obstoječih odnosov moči, tedaj v socialnem okolju, ki si med drugim želi udejanjiti resnično enakost spolov, menda ni vseeno, ali se patriarhalna razmerja nadrejenosti in podrejenosti med moškimi in ženskami znotraj medijske industrije perpetuirajo še naprej. In prav to je problematika, ki se jo je namerila podrobneje raziskati skupina znanstvenic in znanstvenikov v kontekstu triletnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki je potekal pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Njegova vodja je bila komunikologinja, predavateljica na ljubljanski FDV in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, dr. Mojca Pajnik, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Mojce Pajnik http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 31 Aug 2018 14:30:00 +0000 Mojca Pajnik Fizik Matjaž Humar se je na svetovni znanstveni zemljevid vpisal pred tremi leti, ko je v reviji Nature Photonics objavil članek, ki je nemudoma doživel izreden odziv strokovne in laične javnosti. Matjaž Humar je namreč v času svojega postdoktorskega študija na Harvardu prvi uspešno v celico vgradil laser ter obenem odkril, da maščobne celice pravzaprav že vsebujejo laserje. Po tem uspehu se je – presenetljivo morda - odločil, da se vrne v Slovenijo. S svojim projektom Live and Edible Photonics – Živa in užitna fotonika je prepričal, da ima lahko to povsem novo področje raziskav prihodnost tudi pri nas in kot nagrajenec direktorjevega sklada Inštituta Jožef Stefan prejel sredstva, s katerimi je v Ljubljani postavil Laboratorij za biointegrirano fotoniko. Kaj vse se odpira na tem izredno obetavnem področju, se je z dr. Matjažem Humarjem, raziskovalcem na Inštitutu Jožef Stefan in docentom na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pogovarjala Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/16/MatjaHumar3925713.mp3 RTVSLO – Ars 1475 clean Fizik Matjaž Humar se je na svetovni znanstveni zemljevid vpisal pred tremi leti, ko je v reviji Nature Photonics objavil članek, ki je nemudoma doživel izreden odziv strokovne in laične javnosti. Matjaž Humar je namreč v času svojega postdoktorskega študija na Harvardu prvi uspešno v celico vgradil laser ter obenem odkril, da maščobne celice pravzaprav že vsebujejo laserje. Po tem uspehu se je – presenetljivo morda - odločil, da se vrne v Slovenijo. S svojim projektom Live and Edible Photonics – Živa in užitna fotonika je prepričal, da ima lahko to povsem novo področje raziskav prihodnost tudi pri nas in kot nagrajenec direktorjevega sklada Inštituta Jožef Stefan prejel sredstva, s katerimi je v Ljubljani postavil Laboratorij za biointegrirano fotoniko. Kaj vse se odpira na tem izredno obetavnem področju, se je z dr. Matjažem Humarjem, raziskovalcem na Inštitutu Jožef Stefan in docentom na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 Aug 2018 14:30:00 +0000 Matjaž Humar Vse pogosteje se nam zdi, da smo ljudje v službi tehnologij in ne obratno. Tudi količina pametnih tehnologij, ki nas obkroža, je že presegla naše zmožnosti sprejemanja informacij. Tudi zato številne nadvse uporabne in koristne tehnologije slabo izkoristimo. Pri t.i. zelenih tehnologijah je še toliko večjega pomena, da se uporabljajo kar najbolj optimalno, da bi bil njihov koristni učinek čim večji. Toda marsikdaj novih možnosti ljudje preprosto ne sprejmejo. Zakaj je temu tako? Kako je potrebno zasnovati novo tehnologijo, da jo bodo ljudje sprejeli, uporabljali in da jim obenem ne bo vzela veliko časa in pozornosti. S temi vprašanji se ukvarja antropolog doc. dr. Dan Pojed v vrsti aplikativnih projektov, kot so denimo DriveGreen, Mobistyle, Nevidno življenje odpadkov in People. Dr. Dan Podjed znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, docent za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Inovacijsko-raziskovalnem inštitutu ljubljanske univerze. Foto: iz osebnega arhiva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/10/DanPodjed3921687.mp3 RTVSLO – Ars 1797 clean Vse pogosteje se nam zdi, da smo ljudje v službi tehnologij in ne obratno. Tudi količina pametnih tehnologij, ki nas obkroža, je že presegla naše zmožnosti sprejemanja informacij. Tudi zato številne nadvse uporabne in koristne tehnologije slabo izkoristimo. Pri t.i. zelenih tehnologijah je še toliko večjega pomena, da se uporabljajo kar najbolj optimalno, da bi bil njihov koristni učinek čim večji. Toda marsikdaj novih možnosti ljudje preprosto ne sprejmejo. Zakaj je temu tako? Kako je potrebno zasnovati novo tehnologijo, da jo bodo ljudje sprejeli, uporabljali in da jim obenem ne bo vzela veliko časa in pozornosti. S temi vprašanji se ukvarja antropolog doc. dr. Dan Pojed v vrsti aplikativnih projektov, kot so denimo DriveGreen, Mobistyle, Nevidno življenje odpadkov in People. Dr. Dan Podjed znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, docent za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Inovacijsko-raziskovalnem inštitutu ljubljanske univerze. Foto: iz osebnega arhiva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Aug 2018 14:30:00 +0000 Dan Podjed Vse več ljudi se danes podaja na takšna in drugačna popotovanja, tudi zelo dolgotrajna. Vse več je tudi tistih, ki se odločijo za bolj korenit prelom in t. i. običajno življenje še temeljiteje pustijo za sabo. Denimo, da svoja stanovanja zamenjajo za jadrnico ter utečene življenjske tirnice za nestalno, nomadsko življenje na morju. Takšnim morskim nomadom se je raziskovalno posvetila antropologinja dr. Nataša Rogelja, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V študiji, pisani v angleščini, Blue Horizons oziroma Sinja obzorja se je raziskovanja teh novodobnih življenjsko-stilskih nomadov lotila z antropološkega vidika, bolj osebni pogled na takšno življenjsko izkušnjo pa je pozneje popisala v bolj esejistično zasnovani knjigi Trinajsti mesec. Z dr. Natašo Rogelja se je v oddaji Podobe znanja pogovarjala Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/NataaRogelja3916288.mp3 RTVSLO – Ars 1881 clean Vse več ljudi se danes podaja na takšna in drugačna popotovanja, tudi zelo dolgotrajna. Vse več je tudi tistih, ki se odločijo za bolj korenit prelom in t. i. običajno življenje še temeljiteje pustijo za sabo. Denimo, da svoja stanovanja zamenjajo za jadrnico ter utečene življenjske tirnice za nestalno, nomadsko življenje na morju. Takšnim morskim nomadom se je raziskovalno posvetila antropologinja dr. Nataša Rogelja, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V študiji, pisani v angleščini, Blue Horizons oziroma Sinja obzorja se je raziskovanja teh novodobnih življenjsko-stilskih nomadov lotila z antropološkega vidika, bolj osebni pogled na takšno življenjsko izkušnjo pa je pozneje popisala v bolj esejistično zasnovani knjigi Trinajsti mesec. Z dr. Natašo Rogelja se je v oddaji Podobe znanja pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 Aug 2018 14:10:00 +0000 Nataša Rogelja Tudi na najbolj oddaljenih področjih planeta se danes ne moremo več povsem zanesti na to, da bo zrak daleč stran od najbolj umazanih človeških dejavnosti, vendarle čist. Vse bolj redno se dogaja, da tudi v tisti odmaknjeni divjini nad pokrajino lebdi tančica smoga, ki zakriva pogled in jasno priča o neizmerni količini izpustov, ki jih v atmosfero prispevamo ljudje. V zraku pač ni mej, so le takšne ali drugačne geografske pregrade, ki pomembno vplivajo na premike zračnih mas, toda v zraku ni izoliranih otočkov. Slovenija je glede geografskih pogojev, ki vplivajo na kvaliteto zraka, specifična. Kvaliteti zraka pri nas, vlogi, ki jo ima v tem pogledu promet, predvsem pa trajnostni mobilnosti se intenzivno posveča geograf dr. Matej Ogrin, izr. prof. na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, tokratni gost oddaje Podobe znanja. oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/27/MatejOgrin3911370.mp3 RTVSLO – Ars 1790 clean Tudi na najbolj oddaljenih področjih planeta se danes ne moremo več povsem zanesti na to, da bo zrak daleč stran od najbolj umazanih človeških dejavnosti, vendarle čist. Vse bolj redno se dogaja, da tudi v tisti odmaknjeni divjini nad pokrajino lebdi tančica smoga, ki zakriva pogled in jasno priča o neizmerni količini izpustov, ki jih v atmosfero prispevamo ljudje. V zraku pač ni mej, so le takšne ali drugačne geografske pregrade, ki pomembno vplivajo na premike zračnih mas, toda v zraku ni izoliranih otočkov. Slovenija je glede geografskih pogojev, ki vplivajo na kvaliteto zraka, specifična. Kvaliteti zraka pri nas, vlogi, ki jo ima v tem pogledu promet, predvsem pa trajnostni mobilnosti se intenzivno posveča geograf dr. Matej Ogrin, izr. prof. na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, tokratni gost oddaje Podobe znanja. oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Jul 2018 14:10:00 +0000 Matej Ogrin Prazgodovina je izredno dolga in raznorodna doba, ki zaobjema številne globoke spremembe v načinu življenja ljudi. Iz določenih obdobij so ohranjene bogate in številne sledi, iz drugih ni tako rekoč nobenih. Ena ključnih nalog arheologa dr. Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodem muzeju Slovenije, je podajanje kar najbolj celovite zgodbe o nekdanjih prebivalcih naših krajev na podlagi najdenih predmetov, ostankov naselij in spoznanj arheologije. Pri tem lahko najbolj osupljivi predmeti paradoksalno predstavljajo precejšnje uganke. Kot denimo Narodnemu muzeju nedavno vrnjeno 3600 let staro bronasto bodalo z Iga. Unikatno okrašen izdelek vrhunske obrti ni bil namenjen običajni rabi, ampak je bil nedvomno predvsem izraz prestiža tedanjih dostojanstvenikov. Obenem pa iz tistega časa v osrednji Sloveniji nimamo oprijemljivih sledi, kje in kako so ljudje, ki so izdelovali in uporabljali takšno orožje, sploh živeli. Spet drugačen vpogled v preteklost ponuja približno pol tisočletja mlajše najdišče v Mušji jami pri Škocjanu, s katerim se je dr. Peter Turk tudi intenzivno ukvarjal. Ostanki žgalnih daritev, predvsem orožja, pričajo o več stoletjih, ko se je brezno uporabljalo za tovrstno čaščenje. Tesne so vzporednice z drugimi podobnimi kraji, tudi v grški Olimpiji so v njenem najzgodnejšem obdobju daritve opravljali na zelo podoben način. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/PeterTurk3906287.mp3 RTVSLO – Ars 1709 clean Prazgodovina je izredno dolga in raznorodna doba, ki zaobjema številne globoke spremembe v načinu življenja ljudi. Iz določenih obdobij so ohranjene bogate in številne sledi, iz drugih ni tako rekoč nobenih. Ena ključnih nalog arheologa dr. Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodem muzeju Slovenije, je podajanje kar najbolj celovite zgodbe o nekdanjih prebivalcih naših krajev na podlagi najdenih predmetov, ostankov naselij in spoznanj arheologije. Pri tem lahko najbolj osupljivi predmeti paradoksalno predstavljajo precejšnje uganke. Kot denimo Narodnemu muzeju nedavno vrnjeno 3600 let staro bronasto bodalo z Iga. Unikatno okrašen izdelek vrhunske obrti ni bil namenjen običajni rabi, ampak je bil nedvomno predvsem izraz prestiža tedanjih dostojanstvenikov. Obenem pa iz tistega časa v osrednji Sloveniji nimamo oprijemljivih sledi, kje in kako so ljudje, ki so izdelovali in uporabljali takšno orožje, sploh živeli. Spet drugačen vpogled v preteklost ponuja približno pol tisočletja mlajše najdišče v Mušji jami pri Škocjanu, s katerim se je dr. Peter Turk tudi intenzivno ukvarjal. Ostanki žgalnih daritev, predvsem orožja, pričajo o več stoletjih, ko se je brezno uporabljalo za tovrstno čaščenje. Tesne so vzporednice z drugimi podobnimi kraji, tudi v grški Olimpiji so v njenem najzgodnejšem obdobju daritve opravljali na zelo podoben način. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Jul 2018 14:10:00 +0000 Peter Turk Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za ženske, skrb za otroke. Je le nekaj vidikov medčloveških odnosov, v katerih se skrb, spreminja v moč, ta pa pogosto v nasilje, je v svoji novi monografiji z naslovom Skrb kot nasilje, zapisala sociologinja dr. Darja Zaviršek. O skrbi in nasilju, teh dveh pojavih, o katerih običajno razmišljamo kot nasprotjih, smo se pogovarjali v tokratni oddaji Podobe znanja. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. foto: Dr. Darja Zaviršek (Val 202) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/13/DarjaZavirek3900674.mp3 RTVSLO – Ars 1906 clean Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za ženske, skrb za otroke. Je le nekaj vidikov medčloveških odnosov, v katerih se skrb, spreminja v moč, ta pa pogosto v nasilje, je v svoji novi monografiji z naslovom Skrb kot nasilje, zapisala sociologinja dr. Darja Zaviršek. O skrbi in nasilju, teh dveh pojavih, o katerih običajno razmišljamo kot nasprotjih, smo se pogovarjali v tokratni oddaji Podobe znanja. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. foto: Dr. Darja Zaviršek (Val 202) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 13 Jul 2018 13:00:00 +0000 Darja Zaviršek RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd. Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd. sl Fri, 03 Jul 2020 14:10:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 03 Jul 2020 14:10:00 +0000 Podobe znanja