Arts (C) RTVSLO 2017 Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd. Oddajo ureja Nina Slaček, na sporedu je v petek ob 16.30. http://www.rtvslo.si/podcast Podobe znanja http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/526/podobeznanja_a_pc.jpg Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Snoj se v svojem raziskovalnem delu posveča teoretični reaktorski fiziki in njeni uporabi v energetskih in raziskovalnih jedrskih reaktorjih. In čeprav ga v ožjem smislu zaposlujejo predvsem vprašanja, povezana z Monte Carlo transportom nevtronov in fotonov v fuzijskih in fisijskih reaktorjih, ter Monte Carlo preračuni fizikalnih parametrov raziskovalnih jedrskih reaktorjev, smo ga pred našim mikrofonom gostili v upanju, da bi nam mogel panoramsko in poljudno predstaviti široko področje fuzijske energije. Kolikor namreč energetske potrebe človeštva strmo naraščajo, izkoriščanje klasičnih energentov pa ima, kot vemo, močno obremenilen vpliv na okolje, toliko bolj se pojavlja potreba po iskanju novih, čistih in, po možnosti, neomejenih virov energije. No, jedrski fiziki pravijo, da bi v tem smislu veljalo staviti na razvoj fuzijskih reaktorjev, v katerih bi, prav kakor na Soncu in drugih zvezdah, pridobivali energijo, ki se sprošča ob zlivanju jeder vodikovih atomov. Do praktične uporabe fuzijske energije nas sicer loči še več desetletij trdega teoretičnega pa tudi praktično-eksperimentalnega dela ter inženirsko-tehnoloških inovacij, a čas za pogovor o fuziji je prav gotovo zdaj, ko moramo napeti vse sile, da preprečimo planetarno katastrofo, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Z dr. Snojem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Luke Snoja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/09/LukaSnoj4013445.mp3 RTVSLO – Ars 1921 clean Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Snoj se v svojem raziskovalnem delu posveča teoretični reaktorski fiziki in njeni uporabi v energetskih in raziskovalnih jedrskih reaktorjih. In čeprav ga v ožjem smislu zaposlujejo predvsem vprašanja, povezana z Monte Carlo transportom nevtronov in fotonov v fuzijskih in fisijskih reaktorjih, ter Monte Carlo preračuni fizikalnih parametrov raziskovalnih jedrskih reaktorjev, smo ga pred našim mikrofonom gostili v upanju, da bi nam mogel panoramsko in poljudno predstaviti široko področje fuzijske energije. Kolikor namreč energetske potrebe človeštva strmo naraščajo, izkoriščanje klasičnih energentov pa ima, kot vemo, močno obremenilen vpliv na okolje, toliko bolj se pojavlja potreba po iskanju novih, čistih in, po možnosti, neomejenih virov energije. No, jedrski fiziki pravijo, da bi v tem smislu veljalo staviti na razvoj fuzijskih reaktorjev, v katerih bi, prav kakor na Soncu in drugih zvezdah, pridobivali energijo, ki se sprošča ob zlivanju jeder vodikovih atomov. Do praktične uporabe fuzijske energije nas sicer loči še več desetletij trdega teoretičnega pa tudi praktično-eksperimentalnega dela ter inženirsko-tehnoloških inovacij, a čas za pogovor o fuziji je prav gotovo zdaj, ko moramo napeti vse sile, da preprečimo planetarno katastrofo, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Z dr. Snojem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Luke Snoja http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 9 Nov 2018 16:05:00 +0000 Luka Snoj Učenje, pravzaprav način, na katerega se ljudje učimo in prenašamo svoje znanje na mlajše generacije, kako najrazličnejše informacije obdelujemo in ustvarjamo povsem nove zamisli, je morda ena najbolj ključnih posebnosti človeške vrste, značilnost, ki nam je omogočila zelo unikaten razvoj. Ampak, kaj se pravzaprav dogaja v naših možganih, ko se učimo? Kako možgani obdelujejo informacije, ki jih dobijo iz zunanjega sveta, kaj se v njih dogaja, ko razmišljamo ali ko spimo? Tem vprašanjem skuša priti do dna nevroznanost, ki k procesom, ki se odvijajo v tem našem najbolj zapletenem organu, pristopa z vse bolj občutljivimi instrumenti. In ponuja številne nove in včasih presenetljive uvide, ki si tudi vse bolj utirajo pot v samo prakso. Kar se konkretno prav učenja tiče, v pristope k poučevanju. O tem smo se pogovarjali z današnjo gostjo Podob znanja, doc. dr. Tino Bregant, ki je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, z doktoratom iz nevropediatrije. Zaposlena je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius in v Zdravstvenem domu Kamnik, predava pa na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za zdravstvene vede Angele Boškin na Jesenicah. foto: Familylab http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/30/TinaBregant4004111.mp3 RTVSLO – Ars 1779 clean Učenje, pravzaprav način, na katerega se ljudje učimo in prenašamo svoje znanje na mlajše generacije, kako najrazličnejše informacije obdelujemo in ustvarjamo povsem nove zamisli, je morda ena najbolj ključnih posebnosti človeške vrste, značilnost, ki nam je omogočila zelo unikaten razvoj. Ampak, kaj se pravzaprav dogaja v naših možganih, ko se učimo? Kako možgani obdelujejo informacije, ki jih dobijo iz zunanjega sveta, kaj se v njih dogaja, ko razmišljamo ali ko spimo? Tem vprašanjem skuša priti do dna nevroznanost, ki k procesom, ki se odvijajo v tem našem najbolj zapletenem organu, pristopa z vse bolj občutljivimi instrumenti. In ponuja številne nove in včasih presenetljive uvide, ki si tudi vse bolj utirajo pot v samo prakso. Kar se konkretno prav učenja tiče, v pristope k poučevanju. O tem smo se pogovarjali z današnjo gostjo Podob znanja, doc. dr. Tino Bregant, ki je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, z doktoratom iz nevropediatrije. Zaposlena je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius in v Zdravstvenem domu Kamnik, predava pa na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za zdravstvene vede Angele Boškin na Jesenicah. foto: Familylab http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 2 Nov 2018 15:30:00 +0000 Tina Bregant Z vse večjim zavedanjem, da naravna bogastva planeta niso neomejena, v ospredje prihaja skrb za bolj trajnostno naravnan pristop do njihovega pridobivanja in rabe. To velja tudi za mineralne surovine, ki jih sodobni svet uporablja in predeluje na tisoč in več najrazličnejših načinov. Pa vendar so rudniki in kopi danes tesno povezani tudi s hudim ekoloških uničenjem. Kakšne so torej možne alternative? Kako bi lahko prišli do dragocenih mineralov, ne da bi dodatno obremenjevali okolico? Kako se izogniti škodljivim stranskim produktom, kot so denimo kupi jalovine? Kako priti do surovin v poplavljenih opuščenih rudnikih? In kako sploh priti do podatkov o zalogah na tovrstnih nedostopnih krajih? Nove možnosti na tem področju se v zadnjih letih denimo odpirajo z uporabo avtonomnih robotov in z drugimi visokotehnološkimi pristopi. Temu področju se med drugim aktivno posveča geolog dr. Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Gorazdibret3996764.mp3 RTVSLO – Ars 1660 clean Z vse večjim zavedanjem, da naravna bogastva planeta niso neomejena, v ospredje prihaja skrb za bolj trajnostno naravnan pristop do njihovega pridobivanja in rabe. To velja tudi za mineralne surovine, ki jih sodobni svet uporablja in predeluje na tisoč in več najrazličnejših načinov. Pa vendar so rudniki in kopi danes tesno povezani tudi s hudim ekoloških uničenjem. Kakšne so torej možne alternative? Kako bi lahko prišli do dragocenih mineralov, ne da bi dodatno obremenjevali okolico? Kako se izogniti škodljivim stranskim produktom, kot so denimo kupi jalovine? Kako priti do surovin v poplavljenih opuščenih rudnikih? In kako sploh priti do podatkov o zalogah na tovrstnih nedostopnih krajih? Nove možnosti na tem področju se v zadnjih letih denimo odpirajo z uporabo avtonomnih robotov in z drugimi visokotehnološkimi pristopi. Temu področju se med drugim aktivno posveča geolog dr. Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Oct 2018 14:30:00 +0000 Gorazd Žibret V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni. Zelo drugačni so od fizikalnih zakonov, ki urejajo naš svet. Toda makro in mikro svet seveda nista ločena, le prevajanje med njima je izredno zahtevna naloga. Tega podviga se prof. dr. Tomaž Prosen z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko loteva s pomočjo matematičnega jezika. Kako denimo z matematiko razumeti kvantni transport? In kaj to sploh je? V oddaji Podobe znanja se je z njim pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/19/TomaProsen3991842.mp3 RTVSLO – Ars 1808 clean V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni. Zelo drugačni so od fizikalnih zakonov, ki urejajo naš svet. Toda makro in mikro svet seveda nista ločena, le prevajanje med njima je izredno zahtevna naloga. Tega podviga se prof. dr. Tomaž Prosen z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko loteva s pomočjo matematičnega jezika. Kako denimo z matematiko razumeti kvantni transport? In kaj to sploh je? V oddaji Podobe znanja se je z njim pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 19 Oct 2018 14:30:00 +0000 Tomaž Prosen V tem tednu so v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavili izjemen dosežek na področju plastične kirurgije, popolno rekonstrukcijo nosu, ki je uspela skupini slovenskih kirurgov pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Zahteven in za področje v svetovnem merilu prelomen dosežek je seveda plod dolgoletnega vrhunskega dela in izkušenj in teh prof. dr. Urošu Ahčanu vsekakor ne manjka. To mu tudi omogoča, da vedno znova premika meje možnega. Poleg najbolj svežega primera, rekonstrukcije nosu, to dokazuje tudi njegova mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki velja v svetovnem merilu za enega najboljših pristopov obnovitve dojk. Operira in predava po vsem svetu, mikrokirurških tehnik in uporabe laserja v estetski kirurgiji je izučil že več sto specialistov po vsem svetu, in, kar je morda kar nekoliko presenetljivo, kljub mamljivim ponudbam za delo v tujini, vztraja v Sloveniji. S prof. dr. Urošem Ahčanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto:iz osebnega arhiva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/12/UroAhan3984322.mp3 RTVSLO – Ars 1663 clean V tem tednu so v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavili izjemen dosežek na področju plastične kirurgije, popolno rekonstrukcijo nosu, ki je uspela skupini slovenskih kirurgov pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Zahteven in za področje v svetovnem merilu prelomen dosežek je seveda plod dolgoletnega vrhunskega dela in izkušenj in teh prof. dr. Urošu Ahčanu vsekakor ne manjka. To mu tudi omogoča, da vedno znova premika meje možnega. Poleg najbolj svežega primera, rekonstrukcije nosu, to dokazuje tudi njegova mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki velja v svetovnem merilu za enega najboljših pristopov obnovitve dojk. Operira in predava po vsem svetu, mikrokirurških tehnik in uporabe laserja v estetski kirurgiji je izučil že več sto specialistov po vsem svetu, in, kar je morda kar nekoliko presenetljivo, kljub mamljivim ponudbam za delo v tujini, vztraja v Sloveniji. S prof. dr. Urošem Ahčanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto:iz osebnega arhiva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 12 Oct 2018 14:30:00 +0000 Uroš Ahčan Za odkrivanje in zdravljenje raka in drugih bolezni znanstveniki razvijajo vedno nove pristope. Veliko obeta uporaba proteaz, tako za diagnostične namene kot za samo zdravljenje. Gre za zelo raznoliko vrsto encimov, ki razstavljajo beljakovine. Kjer jih je nadpovprečno veliko, poteka vnetje, zato lahko z njihovo pomočjo na neinvaziven način prepoznamo več tisoč različnih bolezni, vključno s številnimi oblikami raka. Slika, ki se ob navzočnosti proteaz izriše o dogajanju v telesu, je tako natančna, da bodo z njihovo pomočjo lahko tumorje tudi učinkoviteje kirurško odstranjevali. Pregled dogajanja na področju je za ugledno znanstveno revijo Trends in Biochemical Sciences s kolegi pripravil prof. ddr. Boris Turk, vodja odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Za samo zdravljenje trdnih tumorjev pa obeta tudi uporaba nanomaterialov, saj so rezultati predkliničnih raziskav so zelo prepričljivi. O tem uspehu so članek objavili v reviji Nano Letters. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/05/BorisTurk3976207.mp3 RTVSLO – Ars 1875 clean Za odkrivanje in zdravljenje raka in drugih bolezni znanstveniki razvijajo vedno nove pristope. Veliko obeta uporaba proteaz, tako za diagnostične namene kot za samo zdravljenje. Gre za zelo raznoliko vrsto encimov, ki razstavljajo beljakovine. Kjer jih je nadpovprečno veliko, poteka vnetje, zato lahko z njihovo pomočjo na neinvaziven način prepoznamo več tisoč različnih bolezni, vključno s številnimi oblikami raka. Slika, ki se ob navzočnosti proteaz izriše o dogajanju v telesu, je tako natančna, da bodo z njihovo pomočjo lahko tumorje tudi učinkoviteje kirurško odstranjevali. Pregled dogajanja na področju je za ugledno znanstveno revijo Trends in Biochemical Sciences s kolegi pripravil prof. ddr. Boris Turk, vodja odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Za samo zdravljenje trdnih tumorjev pa obeta tudi uporaba nanomaterialov, saj so rezultati predkliničnih raziskav so zelo prepričljivi. O tem uspehu so članek objavili v reviji Nano Letters. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 5 Oct 2018 14:30:00 +0000 Boris Turk Indija s svojo večtisočletno zgodovino velja za eno izmed zibelk civilizacije, ki je ključno zaznamovala umetnost, znanost in religijske predstave celotnega človeštva; z milijardo in tristo milijoni prebivalcev, jedrskim arzenalom in šestim največjim gospodarstvom pa je tudi nesporna velesila današnjega, globaliziranega sveta. Vsemu temu navkljub naše univerze še vedno ne ponujajo študijskega programa indologije. Da takó Indija za Slovence ostaja terra incognita, je slej ko prej odraz naše malodane tradicionalne kratkovidnosti, ki se zdi še toliko bolj žalostna, kolikor pač že imamo mednarodno ugledne znanstvenike, ki bi to belo liso na zemljevidu slovenske učenosti znali učinkovito zapolniti. Med temi strokovnjaki velja nemudoma omeniti gostjo tokratnih Podob znanja, svetovno priznano raziskovalko budizma, sanskrta in vedske filologije, dr. Tamaro Ditrich, ki je v preteklosti predavala na več univerzah po Evropi in Avstraliji, danes pa vodi program budističnih študij pri Inštitutu Nan Tien v avstralskem Novem Južnem Walesu. V zadnjem času se naša gostja raziskovalno posveča predvsem budistični etiki ter teoriji in praksi budistične meditacije s posebnim poudarkom na konceptu sati, konceptu čuječnosti. O vsem tem se je z dr. Ditrich pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/28/TamaraDitrich3968308.mp3 RTVSLO – Ars 1798 clean Indija s svojo večtisočletno zgodovino velja za eno izmed zibelk civilizacije, ki je ključno zaznamovala umetnost, znanost in religijske predstave celotnega človeštva; z milijardo in tristo milijoni prebivalcev, jedrskim arzenalom in šestim največjim gospodarstvom pa je tudi nesporna velesila današnjega, globaliziranega sveta. Vsemu temu navkljub naše univerze še vedno ne ponujajo študijskega programa indologije. Da takó Indija za Slovence ostaja terra incognita, je slej ko prej odraz naše malodane tradicionalne kratkovidnosti, ki se zdi še toliko bolj žalostna, kolikor pač že imamo mednarodno ugledne znanstvenike, ki bi to belo liso na zemljevidu slovenske učenosti znali učinkovito zapolniti. Med temi strokovnjaki velja nemudoma omeniti gostjo tokratnih Podob znanja, svetovno priznano raziskovalko budizma, sanskrta in vedske filologije, dr. Tamaro Ditrich, ki je v preteklosti predavala na več univerzah po Evropi in Avstraliji, danes pa vodi program budističnih študij pri Inštitutu Nan Tien v avstralskem Novem Južnem Walesu. V zadnjem času se naša gostja raziskovalno posveča predvsem budistični etiki ter teoriji in praksi budistične meditacije s posebnim poudarkom na konceptu sati, konceptu čuječnosti. O vsem tem se je z dr. Ditrich pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 28 Sep 2018 15:05:00 +0000 Tamara Ditrich Hitre spremembe na najrazličnejših področjih so že dolgo sinonim sodobnega časa. In spremembe ponujajo, kot radi pravimo, vedno nove priložnosti. To velja tudi morda še posebej, ko gre za kršenje zakonov, saj velja, da so kriminalci vedno korak pred organi pregona. Toda tudi na strani zakona se spremembe v družbi čuti, in te seveda vplivajo na način delovanja in učinkovitost policije in drugih sorodnih inštitucij. V tokratnih Podobah znanja smo s kriminologom dr. Gorazdom Meškom, rednim profesorjem na Fakulteti za varstvene vede Univerze v Mariboru in predstojnikom Inštituta za varstvoslovje spregovorili o nekaterih temah, ki so ga v zadnjem času še posebej zaposlovale, kot je denimo varnost v lokalnih skupnostih in stopnja legitimnosti in zaupanja v kazensko pravosodje in formalno družbeno nadzorstvo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/21/GorazdMeko3961681.mp3 RTVSLO – Ars 1924 clean Hitre spremembe na najrazličnejših področjih so že dolgo sinonim sodobnega časa. In spremembe ponujajo, kot radi pravimo, vedno nove priložnosti. To velja tudi morda še posebej, ko gre za kršenje zakonov, saj velja, da so kriminalci vedno korak pred organi pregona. Toda tudi na strani zakona se spremembe v družbi čuti, in te seveda vplivajo na način delovanja in učinkovitost policije in drugih sorodnih inštitucij. V tokratnih Podobah znanja smo s kriminologom dr. Gorazdom Meškom, rednim profesorjem na Fakulteti za varstvene vede Univerze v Mariboru in predstojnikom Inštituta za varstvoslovje spregovorili o nekaterih temah, ki so ga v zadnjem času še posebej zaposlovale, kot je denimo varnost v lokalnih skupnostih in stopnja legitimnosti in zaupanja v kazensko pravosodje in formalno družbeno nadzorstvo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 21 Sep 2018 14:30:00 +0000 Gorazd Meško Za vrhunske rezultate na področju športa ali klasične glasbe je največkrat nujno, da se intenzivni treningi in vadbe začnejo že v otroštvu, če naj se talent razvije v polni meri. Toda enostranski vadbeni režim lahko obetavno kariero celo onemogoči. Zato je ključno upoštevati, da se otroško telo še razvija, da ima specifične potrebe in poskrbeti za njegov celostni razvoj. O pasteh, ki se jih v prizadevanju za vrhunskimi rezultati kaj lahko spregleda, smo se v tokratnih Podobah znanja pogovarjali s pedagoginjo in kineziologinjo dr. Joco Zurc, ki je svoje znanje nadgradila tudi z doktoratoma iz etike in statistike, trenutno pa s pomočjo štipendije Japonskega združenja za promocijo znanosti (Japan Society for the Promotion of Sciences) raziskuje na Univerzi Okayama na Japonskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/14/JocaZurc3954593.mp3 RTVSLO – Ars 1879 clean Za vrhunske rezultate na področju športa ali klasične glasbe je največkrat nujno, da se intenzivni treningi in vadbe začnejo že v otroštvu, če naj se talent razvije v polni meri. Toda enostranski vadbeni režim lahko obetavno kariero celo onemogoči. Zato je ključno upoštevati, da se otroško telo še razvija, da ima specifične potrebe in poskrbeti za njegov celostni razvoj. O pasteh, ki se jih v prizadevanju za vrhunskimi rezultati kaj lahko spregleda, smo se v tokratnih Podobah znanja pogovarjali s pedagoginjo in kineziologinjo dr. Joco Zurc, ki je svoje znanje nadgradila tudi z doktoratoma iz etike in statistike, trenutno pa s pomočjo štipendije Japonskega združenja za promocijo znanosti (Japan Society for the Promotion of Sciences) raziskuje na Univerzi Okayama na Japonskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Sep 2018 13:50:00 +0000 Joca Zurc Danes 20 odstotkov proizvedene elektrike porabimo za hlajenje in že čez dve desetletji bo hlajenje v porabi energije prehitelo ogrevanje. Pri tem pa je hladilna tehnologija, ki hladi naša stanovanja in hrano, stara že več kot stoletje in temelji na hladilnih sredstvih, ki imajo več tisočkrat močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Iskanje alternativ je zato postalo prioriteta tega področja. Izreden potencial kaže t.i. elastokalorična tehnologija hlajenja, kjer izredne rezultate dosega dr. Jaka Tušek, docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. S svojim projektom Supercool je prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in prejel ERC Starting Grant, 1,4 milijona evrov sredstev za razvoj hladilne tehnologije, ki temelji na posebnih materialih z oblikovnim spominom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/10/JakaTuek3949752.mp3 RTVSLO – Ars 1581 clean Danes 20 odstotkov proizvedene elektrike porabimo za hlajenje in že čez dve desetletji bo hlajenje v porabi energije prehitelo ogrevanje. Pri tem pa je hladilna tehnologija, ki hladi naša stanovanja in hrano, stara že več kot stoletje in temelji na hladilnih sredstvih, ki imajo več tisočkrat močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Iskanje alternativ je zato postalo prioriteta tega področja. Izreden potencial kaže t.i. elastokalorična tehnologija hlajenja, kjer izredne rezultate dosega dr. Jaka Tušek, docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. S svojim projektom Supercool je prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in prejel ERC Starting Grant, 1,4 milijona evrov sredstev za razvoj hladilne tehnologije, ki temelji na posebnih materialih z oblikovnim spominom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Sep 2018 09:25:00 +0000 Jaka Tušek Zadnjih nekaj let se kaj lahko zdi, da so ključna – morda celo izključna – težava, povezana z javnimi občili, lažne novice. A naj bo problematika verodostojnih informacij, izgubljenih v poplavi propagande, tendencioznih fabrikacij in brezsramnih izmišljij, še tako pereča, le ne gre spregledati drugih, praviloma strukturnih problemov, ki prav tako v temeljih določajo podobo sodobne medijske industrije. Če namreč drži, da so mediji ne le ogledalo družbe temveč tudi eden izmed ključnih mehanizmov za reprodukcijo (oziroma nereprodukcijo) obstoječih odnosov moči, tedaj v socialnem okolju, ki si med drugim želi udejanjiti resnično enakost spolov, menda ni vseeno, ali se patriarhalna razmerja nadrejenosti in podrejenosti med moškimi in ženskami znotraj medijske industrije perpetuirajo še naprej. In prav to je problematika, ki se jo je namerila podrobneje raziskati skupina znanstvenic in znanstvenikov v kontekstu triletnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki je potekal pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Njegova vodja je bila komunikologinja, predavateljica na ljubljanski FDV in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, dr. Mojca Pajnik, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Mojce Pajnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/28/MojcaPajnik3936259.mp3 RTVSLO – Ars 1911 clean Zadnjih nekaj let se kaj lahko zdi, da so ključna – morda celo izključna – težava, povezana z javnimi občili, lažne novice. A naj bo problematika verodostojnih informacij, izgubljenih v poplavi propagande, tendencioznih fabrikacij in brezsramnih izmišljij, še tako pereča, le ne gre spregledati drugih, praviloma strukturnih problemov, ki prav tako v temeljih določajo podobo sodobne medijske industrije. Če namreč drži, da so mediji ne le ogledalo družbe temveč tudi eden izmed ključnih mehanizmov za reprodukcijo (oziroma nereprodukcijo) obstoječih odnosov moči, tedaj v socialnem okolju, ki si med drugim želi udejanjiti resnično enakost spolov, menda ni vseeno, ali se patriarhalna razmerja nadrejenosti in podrejenosti med moškimi in ženskami znotraj medijske industrije perpetuirajo še naprej. In prav to je problematika, ki se jo je namerila podrobneje raziskati skupina znanstvenic in znanstvenikov v kontekstu triletnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki je potekal pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Njegova vodja je bila komunikologinja, predavateljica na ljubljanski FDV in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, dr. Mojca Pajnik, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Mojce Pajnik http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 31 Aug 2018 14:30:00 +0000 Mojca Pajnik Fizik Matjaž Humar se je na svetovni znanstveni zemljevid vpisal pred tremi leti, ko je v reviji Nature Photonics objavil članek, ki je nemudoma doživel izreden odziv strokovne in laične javnosti. Matjaž Humar je namreč v času svojega postdoktorskega študija na Harvardu prvi uspešno v celico vgradil laser ter obenem odkril, da maščobne celice pravzaprav že vsebujejo laserje. Po tem uspehu se je – presenetljivo morda - odločil, da se vrne v Slovenijo. S svojim projektom Live and Edible Photonics – Živa in užitna fotonika je prepričal, da ima lahko to povsem novo področje raziskav prihodnost tudi pri nas in kot nagrajenec direktorjevega sklada Inštituta Jožef Stefan prejel sredstva, s katerimi je v Ljubljani postavil Laboratorij za biointegrirano fotoniko. Kaj vse se odpira na tem izredno obetavnem področju, se je z dr. Matjažem Humarjem, raziskovalcem na Inštitutu Jožef Stefan in docentom na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/16/MatjaHumar3925713.mp3 RTVSLO – Ars 1475 clean Fizik Matjaž Humar se je na svetovni znanstveni zemljevid vpisal pred tremi leti, ko je v reviji Nature Photonics objavil članek, ki je nemudoma doživel izreden odziv strokovne in laične javnosti. Matjaž Humar je namreč v času svojega postdoktorskega študija na Harvardu prvi uspešno v celico vgradil laser ter obenem odkril, da maščobne celice pravzaprav že vsebujejo laserje. Po tem uspehu se je – presenetljivo morda - odločil, da se vrne v Slovenijo. S svojim projektom Live and Edible Photonics – Živa in užitna fotonika je prepričal, da ima lahko to povsem novo področje raziskav prihodnost tudi pri nas in kot nagrajenec direktorjevega sklada Inštituta Jožef Stefan prejel sredstva, s katerimi je v Ljubljani postavil Laboratorij za biointegrirano fotoniko. Kaj vse se odpira na tem izredno obetavnem področju, se je z dr. Matjažem Humarjem, raziskovalcem na Inštitutu Jožef Stefan in docentom na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 Aug 2018 14:30:00 +0000 Matjaž Humar Vse pogosteje se nam zdi, da smo ljudje v službi tehnologij in ne obratno. Tudi količina pametnih tehnologij, ki nas obkroža, je že presegla naše zmožnosti sprejemanja informacij. Tudi zato številne nadvse uporabne in koristne tehnologije slabo izkoristimo. Pri t.i. zelenih tehnologijah je še toliko večjega pomena, da se uporabljajo kar najbolj optimalno, da bi bil njihov koristni učinek čim večji. Toda marsikdaj novih možnosti ljudje preprosto ne sprejmejo. Zakaj je temu tako? Kako je potrebno zasnovati novo tehnologijo, da jo bodo ljudje sprejeli, uporabljali in da jim obenem ne bo vzela veliko časa in pozornosti. S temi vprašanji se ukvarja antropolog doc. dr. Dan Pojed v vrsti aplikativnih projektov, kot so denimo DriveGreen, Mobistyle, Nevidno življenje odpadkov in People. Dr. Dan Podjed znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, docent za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Inovacijsko-raziskovalnem inštitutu ljubljanske univerze. Foto: iz osebnega arhiva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/10/DanPodjed3921687.mp3 RTVSLO – Ars 1797 clean Vse pogosteje se nam zdi, da smo ljudje v službi tehnologij in ne obratno. Tudi količina pametnih tehnologij, ki nas obkroža, je že presegla naše zmožnosti sprejemanja informacij. Tudi zato številne nadvse uporabne in koristne tehnologije slabo izkoristimo. Pri t.i. zelenih tehnologijah je še toliko večjega pomena, da se uporabljajo kar najbolj optimalno, da bi bil njihov koristni učinek čim večji. Toda marsikdaj novih možnosti ljudje preprosto ne sprejmejo. Zakaj je temu tako? Kako je potrebno zasnovati novo tehnologijo, da jo bodo ljudje sprejeli, uporabljali in da jim obenem ne bo vzela veliko časa in pozornosti. S temi vprašanji se ukvarja antropolog doc. dr. Dan Pojed v vrsti aplikativnih projektov, kot so denimo DriveGreen, Mobistyle, Nevidno življenje odpadkov in People. Dr. Dan Podjed znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, docent za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Inovacijsko-raziskovalnem inštitutu ljubljanske univerze. Foto: iz osebnega arhiva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Aug 2018 14:30:00 +0000 Dan Podjed Vse več ljudi se danes podaja na takšna in drugačna popotovanja, tudi zelo dolgotrajna. Vse več je tudi tistih, ki se odločijo za bolj korenit prelom in t. i. običajno življenje še temeljiteje pustijo za sabo. Denimo, da svoja stanovanja zamenjajo za jadrnico ter utečene življenjske tirnice za nestalno, nomadsko življenje na morju. Takšnim morskim nomadom se je raziskovalno posvetila antropologinja dr. Nataša Rogelja, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V študiji, pisani v angleščini, Blue Horizons oziroma Sinja obzorja se je raziskovanja teh novodobnih življenjsko-stilskih nomadov lotila z antropološkega vidika, bolj osebni pogled na takšno življenjsko izkušnjo pa je pozneje popisala v bolj esejistično zasnovani knjigi Trinajsti mesec. Z dr. Natašo Rogelja se je v oddaji Podobe znanja pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/NataaRogelja3916288.mp3 RTVSLO – Ars 1881 clean Vse več ljudi se danes podaja na takšna in drugačna popotovanja, tudi zelo dolgotrajna. Vse več je tudi tistih, ki se odločijo za bolj korenit prelom in t. i. običajno življenje še temeljiteje pustijo za sabo. Denimo, da svoja stanovanja zamenjajo za jadrnico ter utečene življenjske tirnice za nestalno, nomadsko življenje na morju. Takšnim morskim nomadom se je raziskovalno posvetila antropologinja dr. Nataša Rogelja, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V študiji, pisani v angleščini, Blue Horizons oziroma Sinja obzorja se je raziskovanja teh novodobnih življenjsko-stilskih nomadov lotila z antropološkega vidika, bolj osebni pogled na takšno življenjsko izkušnjo pa je pozneje popisala v bolj esejistično zasnovani knjigi Trinajsti mesec. Z dr. Natašo Rogelja se je v oddaji Podobe znanja pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 3 Aug 2018 14:10:00 +0000 Nataša Rogelja Tudi na najbolj oddaljenih področjih planeta se danes ne moremo več povsem zanesti na to, da bo zrak daleč stran od najbolj umazanih človeških dejavnosti, vendarle čist. Vse bolj redno se dogaja, da tudi v tisti odmaknjeni divjini nad pokrajino lebdi tančica smoga, ki zakriva pogled in jasno priča o neizmerni količini izpustov, ki jih v atmosfero prispevamo ljudje. V zraku pač ni mej, so le takšne ali drugačne geografske pregrade, ki pomembno vplivajo na premike zračnih mas, toda v zraku ni izoliranih otočkov. Slovenija je glede geografskih pogojev, ki vplivajo na kvaliteto zraka, specifična. Kvaliteti zraka pri nas, vlogi, ki jo ima v tem pogledu promet, predvsem pa trajnostni mobilnosti se intenzivno posveča geograf dr. Matej Ogrin, izr. prof. na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, tokratni gost oddaje Podobe znanja. oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/27/MatejOgrin3911370.mp3 RTVSLO – Ars 1790 clean Tudi na najbolj oddaljenih področjih planeta se danes ne moremo več povsem zanesti na to, da bo zrak daleč stran od najbolj umazanih človeških dejavnosti, vendarle čist. Vse bolj redno se dogaja, da tudi v tisti odmaknjeni divjini nad pokrajino lebdi tančica smoga, ki zakriva pogled in jasno priča o neizmerni količini izpustov, ki jih v atmosfero prispevamo ljudje. V zraku pač ni mej, so le takšne ali drugačne geografske pregrade, ki pomembno vplivajo na premike zračnih mas, toda v zraku ni izoliranih otočkov. Slovenija je glede geografskih pogojev, ki vplivajo na kvaliteto zraka, specifična. Kvaliteti zraka pri nas, vlogi, ki jo ima v tem pogledu promet, predvsem pa trajnostni mobilnosti se intenzivno posveča geograf dr. Matej Ogrin, izr. prof. na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, tokratni gost oddaje Podobe znanja. oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Jul 2018 14:10:00 +0000 Matej Ogrin Prazgodovina je izredno dolga in raznorodna doba, ki zaobjema številne globoke spremembe v načinu življenja ljudi. Iz določenih obdobij so ohranjene bogate in številne sledi, iz drugih ni tako rekoč nobenih. Ena ključnih nalog arheologa dr. Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodem muzeju Slovenije, je podajanje kar najbolj celovite zgodbe o nekdanjih prebivalcih naših krajev na podlagi najdenih predmetov, ostankov naselij in spoznanj arheologije. Pri tem lahko najbolj osupljivi predmeti paradoksalno predstavljajo precejšnje uganke. Kot denimo Narodnemu muzeju nedavno vrnjeno 3600 let staro bronasto bodalo z Iga. Unikatno okrašen izdelek vrhunske obrti ni bil namenjen običajni rabi, ampak je bil nedvomno predvsem izraz prestiža tedanjih dostojanstvenikov. Obenem pa iz tistega časa v osrednji Sloveniji nimamo oprijemljivih sledi, kje in kako so ljudje, ki so izdelovali in uporabljali takšno orožje, sploh živeli. Spet drugačen vpogled v preteklost ponuja približno pol tisočletja mlajše najdišče v Mušji jami pri Škocjanu, s katerim se je dr. Peter Turk tudi intenzivno ukvarjal. Ostanki žgalnih daritev, predvsem orožja, pričajo o več stoletjih, ko se je brezno uporabljalo za tovrstno čaščenje. Tesne so vzporednice z drugimi podobnimi kraji, tudi v grški Olimpiji so v njenem najzgodnejšem obdobju daritve opravljali na zelo podoben način. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/PeterTurk3906287.mp3 RTVSLO – Ars 1709 clean Prazgodovina je izredno dolga in raznorodna doba, ki zaobjema številne globoke spremembe v načinu življenja ljudi. Iz določenih obdobij so ohranjene bogate in številne sledi, iz drugih ni tako rekoč nobenih. Ena ključnih nalog arheologa dr. Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodem muzeju Slovenije, je podajanje kar najbolj celovite zgodbe o nekdanjih prebivalcih naših krajev na podlagi najdenih predmetov, ostankov naselij in spoznanj arheologije. Pri tem lahko najbolj osupljivi predmeti paradoksalno predstavljajo precejšnje uganke. Kot denimo Narodnemu muzeju nedavno vrnjeno 3600 let staro bronasto bodalo z Iga. Unikatno okrašen izdelek vrhunske obrti ni bil namenjen običajni rabi, ampak je bil nedvomno predvsem izraz prestiža tedanjih dostojanstvenikov. Obenem pa iz tistega časa v osrednji Sloveniji nimamo oprijemljivih sledi, kje in kako so ljudje, ki so izdelovali in uporabljali takšno orožje, sploh živeli. Spet drugačen vpogled v preteklost ponuja približno pol tisočletja mlajše najdišče v Mušji jami pri Škocjanu, s katerim se je dr. Peter Turk tudi intenzivno ukvarjal. Ostanki žgalnih daritev, predvsem orožja, pričajo o več stoletjih, ko se je brezno uporabljalo za tovrstno čaščenje. Tesne so vzporednice z drugimi podobnimi kraji, tudi v grški Olimpiji so v njenem najzgodnejšem obdobju daritve opravljali na zelo podoben način. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Jul 2018 14:10:00 +0000 Peter Turk Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za ženske, skrb za otroke. Je le nekaj vidikov medčloveških odnosov, v katerih se skrb, spreminja v moč, ta pa pogosto v nasilje, je v svoji novi monografiji z naslovom Skrb kot nasilje, zapisala sociologinja dr. Darja Zaviršek. O skrbi in nasilju, teh dveh pojavih, o katerih običajno razmišljamo kot nasprotjih, smo se pogovarjali v tokratni oddaji Podobe znanja. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. foto: Dr. Darja Zaviršek (Val 202) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/13/DarjaZavirek3900674.mp3 RTVSLO – Ars 1906 clean Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za ženske, skrb za otroke. Je le nekaj vidikov medčloveških odnosov, v katerih se skrb, spreminja v moč, ta pa pogosto v nasilje, je v svoji novi monografiji z naslovom Skrb kot nasilje, zapisala sociologinja dr. Darja Zaviršek. O skrbi in nasilju, teh dveh pojavih, o katerih običajno razmišljamo kot nasprotjih, smo se pogovarjali v tokratni oddaji Podobe znanja. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. foto: Dr. Darja Zaviršek (Val 202) http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 13 Jul 2018 13:00:00 +0000 Darja Zaviršek S kakšnim namenom ljudje pišemo in beremo umetniška besedila? Zakaj nekatera dela smemo po pravici označiti za umetniška – spet drugih pa ne? Kako so teksti, ki so umetniškega značaja, sestavljeni oziroma zgrajeni? Kaj nam pravzaprav sporočajo? Kako naj jih navsezadnje vrednotimo? – Da bi mogla odgovoriti na tovrstna vprašanja, si literarna veda že dolgo pomaga z idejami, predpostavkami in koncepti, ki si jih sposoja drugod. Tako je – če se tule omejimo le na peščico najbolj razvpitih intelektualnih tradicij – v zadnjih stotih letih literaturo mislila skozi prizmo Marxovega historičnega materializma pa Freudove psihoanalize, strukturalizma Ferdinanda de Saussurja in dekonstrukcije Jacquesa Derridaja. Zdi se, skratka, kakor da je pristopov, ki literarno vedo vodijo k literaturi, toliko, kolikor je različnih filozofskih oziroma teoretskih šol. Vendar pri tem nekoliko bode v oči, da so vse te šole – ne glede na to, kako močno se med seboj razlikujejo – navsezadnje izrasle iz polja humanistične vednosti. Zato bi kaj lahko pomislili, da nas galilejevska, na eksperimentu utemeljena, naravoslovna znanost ne more ničesar naučiti o književnosti. A to slej ko prej ne drži; v zadnjem času se namreč po svetu vse bolj uveljavljata dve usmeritvi – nevroestetika in literarni darvinizem –, ki se preučevanja leposlovnih del lotevata z izhodišč, ki jih ponujata sodobna nevrološka znanost oziroma teorija evolucije. V slovenskem prostoru tak pristop k raziskovanju literature uvaja avtor še sveže monografije Evolucija in literatura asist. dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kakšne uvide v naravo besedne umetnosti nam torej ponuja literarni darvinizem, je v tokratnih Podobah znanja v pogovoru z dr. Igorjem Žunkovičem preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/06/Igorunkovi3895637.mp3 RTVSLO – Ars 1764 clean S kakšnim namenom ljudje pišemo in beremo umetniška besedila? Zakaj nekatera dela smemo po pravici označiti za umetniška – spet drugih pa ne? Kako so teksti, ki so umetniškega značaja, sestavljeni oziroma zgrajeni? Kaj nam pravzaprav sporočajo? Kako naj jih navsezadnje vrednotimo? – Da bi mogla odgovoriti na tovrstna vprašanja, si literarna veda že dolgo pomaga z idejami, predpostavkami in koncepti, ki si jih sposoja drugod. Tako je – če se tule omejimo le na peščico najbolj razvpitih intelektualnih tradicij – v zadnjih stotih letih literaturo mislila skozi prizmo Marxovega historičnega materializma pa Freudove psihoanalize, strukturalizma Ferdinanda de Saussurja in dekonstrukcije Jacquesa Derridaja. Zdi se, skratka, kakor da je pristopov, ki literarno vedo vodijo k literaturi, toliko, kolikor je različnih filozofskih oziroma teoretskih šol. Vendar pri tem nekoliko bode v oči, da so vse te šole – ne glede na to, kako močno se med seboj razlikujejo – navsezadnje izrasle iz polja humanistične vednosti. Zato bi kaj lahko pomislili, da nas galilejevska, na eksperimentu utemeljena, naravoslovna znanost ne more ničesar naučiti o književnosti. A to slej ko prej ne drži; v zadnjem času se namreč po svetu vse bolj uveljavljata dve usmeritvi – nevroestetika in literarni darvinizem –, ki se preučevanja leposlovnih del lotevata z izhodišč, ki jih ponujata sodobna nevrološka znanost oziroma teorija evolucije. V slovenskem prostoru tak pristop k raziskovanju literature uvaja avtor še sveže monografije Evolucija in literatura asist. dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kakšne uvide v naravo besedne umetnosti nam torej ponuja literarni darvinizem, je v tokratnih Podobah znanja v pogovoru z dr. Igorjem Žunkovičem preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 6 Jul 2018 14:30:00 +0000 Igor Žunkovič Sodobne tehnologije so zelo privlačna komunikacijska in zabavna orodja. Kot ugotavljajo strokovnjaki, so pomembno spremenila preživljanje prostega časa, še posebej otrok in mladostnikov. Več časa pred zasloni namreč pomeni več sedenja. Kako to vpliva na telesne sposobnosti mladih? Glede na rezultate mednarodne raziskave o fizični dejavnosti, ki primerja gibalno dejavnost otrok in mladine v različnih državah, se otroci in mladi pri nas v primerjavi z drugimi državami gibajo veliko. Glavni vzrok je obvezna športna vzgoja v šolah. Profesor doktor Gregor Jurak s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je eden vodilnih strokovnjakov gibalne dejavnosti otrok in njihovega gibalnega razvoja ter didaktike športne vzgoje. Med drugim ugotavlja, da se športna dejavnost otrok med šolskimi počitnicami zmanjša, več časa preživijo pred različnimi zasloni, novo šolsko leto začnejo slabše telesne pripravljeni. O gibalni dejavnosti otrok in spremembah, ki jih je povzročil razvoj digitalnih tehnologij, v tokratni oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/20/GregorJurak3877276.mp3 RTVSLO – Ars 1846 clean Sodobne tehnologije so zelo privlačna komunikacijska in zabavna orodja. Kot ugotavljajo strokovnjaki, so pomembno spremenila preživljanje prostega časa, še posebej otrok in mladostnikov. Več časa pred zasloni namreč pomeni več sedenja. Kako to vpliva na telesne sposobnosti mladih? Glede na rezultate mednarodne raziskave o fizični dejavnosti, ki primerja gibalno dejavnost otrok in mladine v različnih državah, se otroci in mladi pri nas v primerjavi z drugimi državami gibajo veliko. Glavni vzrok je obvezna športna vzgoja v šolah. Profesor doktor Gregor Jurak s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je eden vodilnih strokovnjakov gibalne dejavnosti otrok in njihovega gibalnega razvoja ter didaktike športne vzgoje. Med drugim ugotavlja, da se športna dejavnost otrok med šolskimi počitnicami zmanjša, več časa preživijo pred različnimi zasloni, novo šolsko leto začnejo slabše telesne pripravljeni. O gibalni dejavnosti otrok in spremembah, ki jih je povzročil razvoj digitalnih tehnologij, v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 Jun 2018 14:30:00 +0000 Gregor Jurak Mikroorganizmi so daleč najštevilčnejši in najbolj raznovrstni organizmi tako na kopnem, kot v morju, kateremu bomo danes posvetili osrednjo pozornost. Morski mikroorganizmi imajo izredno pomembno vlogo, saj prispevajo več kot polovico vsega kisika v ozračju in predstavljajo temelj prehranske verige v morju. S preučevanjem njihove vloge v morskih ekosistemih se aktivno ukvarja prof. dr. Valentina Turk, znanstvena svetnica na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, gostja tokratne oddaje Podobe znanja, ki jo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/ValentinaTurk3867441.mp3 RTVSLO – Ars 1794 clean Mikroorganizmi so daleč najštevilčnejši in najbolj raznovrstni organizmi tako na kopnem, kot v morju, kateremu bomo danes posvetili osrednjo pozornost. Morski mikroorganizmi imajo izredno pomembno vlogo, saj prispevajo več kot polovico vsega kisika v ozračju in predstavljajo temelj prehranske verige v morju. S preučevanjem njihove vloge v morskih ekosistemih se aktivno ukvarja prof. dr. Valentina Turk, znanstvena svetnica na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, gostja tokratne oddaje Podobe znanja, ki jo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 22 Jun 2018 14:10:00 +0000 Valentina Turk Avto prihodnosti najverjetneje ne bo imel ne pedal, ne menjalnika, ne volana. Ljudje ne bomo več vozniki, temveč le potniki. Vožnja pa bo varnejša kot kadarkoli. Avtonomna povezana vozila bodo namreč upoštevala prometne predpise, ves čas držala primerno varnostno razdaljo, prilagajala vožnjo vsem razmeram na cesti, pravočasno zavirala, prav tako se ne bodo utrudila ali vozila pod vplivom alkohola. Za razvoj umetne inteligence, ki bo upravljala povezana avtonomna vozila, je poznavanje človeške vožnje ključno. Izredni profesor dr. Jaka Sodnik v Laboratoriju za informacijske tehnologije fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z znanstveniki z različnih področij s simulatorjem vožnje počne prav to - opazuje in ocenjuje sposobnosti voznic in voznikov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/JakaSodnik3867443.mp3 RTVSLO – Ars 1775 clean Avto prihodnosti najverjetneje ne bo imel ne pedal, ne menjalnika, ne volana. Ljudje ne bomo več vozniki, temveč le potniki. Vožnja pa bo varnejša kot kadarkoli. Avtonomna povezana vozila bodo namreč upoštevala prometne predpise, ves čas držala primerno varnostno razdaljo, prilagajala vožnjo vsem razmeram na cesti, pravočasno zavirala, prav tako se ne bodo utrudila ali vozila pod vplivom alkohola. Za razvoj umetne inteligence, ki bo upravljala povezana avtonomna vozila, je poznavanje človeške vožnje ključno. Izredni profesor dr. Jaka Sodnik v Laboratoriju za informacijske tehnologije fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z znanstveniki z različnih področij s simulatorjem vožnje počne prav to - opazuje in ocenjuje sposobnosti voznic in voznikov. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 15 Jun 2018 14:30:00 +0000 Jaka Sodnik Pet jezdecev apokalipse divja po svetovnih morjih, pravi morski biolog Lovrenc Lipej. To so netrajnostna raba, degradacija morskega okolja, onesnaževanje, podnebne spremembe in invazivne tujerodne vrste. Toda obenem slovensko morje vendarle vedno znova preseneča s svojo pestrostjo, poudarja prof. Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posveča raziskovanju biotske raznovrstnosti v Jadranu, še prav posebej pa seveda v slovenskem obalnem morju. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/08/LovrencLipej3860206.mp3 RTVSLO – Ars 1752 clean Pet jezdecev apokalipse divja po svetovnih morjih, pravi morski biolog Lovrenc Lipej. To so netrajnostna raba, degradacija morskega okolja, onesnaževanje, podnebne spremembe in invazivne tujerodne vrste. Toda obenem slovensko morje vendarle vedno znova preseneča s svojo pestrostjo, poudarja prof. Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posveča raziskovanju biotske raznovrstnosti v Jadranu, še prav posebej pa seveda v slovenskem obalnem morju. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 8 Jun 2018 14:15:00 +0000 Lovrenc Lipej V tednu gozdov smo tudi v oddaji Podobe znanja v ospredje postavili naše gozdove, ki se v zadnjih letih zaradi vrste naravnih nesreč zelo naglo spreminjajo. Naš gost je dr. Lado Kutnar, raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije in docent za področje Varstva narave in okolja na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki se posveča proučevanju gozdne vegetacije in rastišč, tudi zelo specifičnim in z naravovarstvenega vidika izjemno pomembnim gozdnim ekosistemom, kot so denimo visoka barja ali pragozdni ostanki. Med slednje uvrščamo tudi gozdna rezervata Krokar na Kočevskem in Snežnik Ždrocle na Notranjskem, ki sta vpisana na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/01/LadoKutnar3852527.mp3 RTVSLO – Ars 1797 clean V tednu gozdov smo tudi v oddaji Podobe znanja v ospredje postavili naše gozdove, ki se v zadnjih letih zaradi vrste naravnih nesreč zelo naglo spreminjajo. Naš gost je dr. Lado Kutnar, raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije in docent za področje Varstva narave in okolja na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki se posveča proučevanju gozdne vegetacije in rastišč, tudi zelo specifičnim in z naravovarstvenega vidika izjemno pomembnim gozdnim ekosistemom, kot so denimo visoka barja ali pragozdni ostanki. Med slednje uvrščamo tudi gozdna rezervata Krokar na Kočevskem in Snežnik Ždrocle na Notranjskem, ki sta vpisana na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 1 Jun 2018 14:30:00 +0000 Lado Kutnar Že v antičnih časih so oljčno olje ponarejali in danes nič drugače. Oljčno olje ostaja tudi v sodobnem svetu najpogosteje potvorjeno živilo, sledijo mu mleko, med in vino. Je pa mogoče tovrstne goljufije tudi razkriti. Tu so izrednega pomena analize stabilnih izotopov, ki lahko pokažejo tudi, kje je rastlo neko sadje ali kaj je denimo jedla določena žival. Ne razkrivajo pa samo porekla in pristnosti naše današnje hrane, z njimi lahko ugotovimo tudi to, kaj so jedli pred tisočletji. Seveda pa uporabnost stabilnih izotopov v analizah ni omejena zgolj na hrano. Z njihovo pomočjo lahko spremljamo najrazličnejše procese, naj bodo ti naravni ali pa so posledica človeškega delovanja. Analizam stabilnih izotopov se aktivno posveča dr. Nives Ogrinc, znanstvena svetnica na Inštitutu Jožef Stefan na Odseku za znanosti o okolju ter redna profesorica na Podiplomski šoli Jožefa Stefana. S prof. dr. Nives Ogrinc se je pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/24/NivesOgrinc3843261.mp3 RTVSLO – Ars 1774 clean Že v antičnih časih so oljčno olje ponarejali in danes nič drugače. Oljčno olje ostaja tudi v sodobnem svetu najpogosteje potvorjeno živilo, sledijo mu mleko, med in vino. Je pa mogoče tovrstne goljufije tudi razkriti. Tu so izrednega pomena analize stabilnih izotopov, ki lahko pokažejo tudi, kje je rastlo neko sadje ali kaj je denimo jedla določena žival. Ne razkrivajo pa samo porekla in pristnosti naše današnje hrane, z njimi lahko ugotovimo tudi to, kaj so jedli pred tisočletji. Seveda pa uporabnost stabilnih izotopov v analizah ni omejena zgolj na hrano. Z njihovo pomočjo lahko spremljamo najrazličnejše procese, naj bodo ti naravni ali pa so posledica človeškega delovanja. Analizam stabilnih izotopov se aktivno posveča dr. Nives Ogrinc, znanstvena svetnica na Inštitutu Jožef Stefan na Odseku za znanosti o okolju ter redna profesorica na Podiplomski šoli Jožefa Stefana. S prof. dr. Nives Ogrinc se je pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 25 May 2018 14:30:00 +0000 Nives Ogrinc Že v 19. stoletju je francoski zgodovinar in filozof Ernest Renan zatrdil, da sleherna nacionalna skupnost svoj obstoj dolguje temu, da nekatere zgodovinske procese, dogodke in osebnosti vsi njeni pripadniki in pripadnice skupaj pomnijo, spet druge pa skupaj pozabijo. Po Renanovem mnenju, na primer, bi Francozi ne mogli biti Francozi, ko bi v pozabo ne pahnili verskih pokolov v Provansi v 13. ali krvavega obračuna s hugenoti v 16. stoletju. To torej pomeni, da je v polje kolektivnega zgodovinskega spomina vselej vpisan določen politični interes, ki za nazaj prikraja oziroma spreminja preteklost. Kako ti procesi predelovanja zgodovine pravzaprav potekajo in v kakšnem družbenem položaju se znajdejo vsi tisti ljudje, katerih zgodovinskega spomina skupnost, sredi katere živijo, noče vzeti na znanje, na primeru vojnih zločinov, storjenih na področju nekdanje Jugoslavije, že vrsto let preučuje dr. Jovana Mihajlović Trbovc, raziskovalka pri Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in pred tremi leti prejemnica vseevropske nagrade Jean Blondel za najboljšo doktorsko tezo iz političnih ved. Z dr. Mihajlović Trbovc se je v Podobah znanja pogovarjal Goran Dekleva. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/18/JovanaMihajloviTrbovc3835904.mp3 RTVSLO – Ars 1798 clean Že v 19. stoletju je francoski zgodovinar in filozof Ernest Renan zatrdil, da sleherna nacionalna skupnost svoj obstoj dolguje temu, da nekatere zgodovinske procese, dogodke in osebnosti vsi njeni pripadniki in pripadnice skupaj pomnijo, spet druge pa skupaj pozabijo. Po Renanovem mnenju, na primer, bi Francozi ne mogli biti Francozi, ko bi v pozabo ne pahnili verskih pokolov v Provansi v 13. ali krvavega obračuna s hugenoti v 16. stoletju. To torej pomeni, da je v polje kolektivnega zgodovinskega spomina vselej vpisan določen politični interes, ki za nazaj prikraja oziroma spreminja preteklost. Kako ti procesi predelovanja zgodovine pravzaprav potekajo in v kakšnem družbenem položaju se znajdejo vsi tisti ljudje, katerih zgodovinskega spomina skupnost, sredi katere živijo, noče vzeti na znanje, na primeru vojnih zločinov, storjenih na področju nekdanje Jugoslavije, že vrsto let preučuje dr. Jovana Mihajlović Trbovc, raziskovalka pri Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in pred tremi leti prejemnica vseevropske nagrade Jean Blondel za najboljšo doktorsko tezo iz političnih ved. Z dr. Mihajlović Trbovc se je v Podobah znanja pogovarjal Goran Dekleva. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 18 May 2018 14:30:00 +0000 Jovana Mihajlović Trbovc V zadnjih 40 letih smo na svetu izgubili eno tretjino rodovitnih tal zaradi erozije in zasoljevanja, ki je posledica pretirane rabe mineralnih gnojil. Ko skušamo povečati pridelek, pogosto povzročamo tudi hudo škodo. Tla so namreč izredno bogato biodiverzitetno okolje in poraba fungicidov pomeni za denimo mikorizne glive pravo katastrofo. Mikorizne glive so simbionti rastlin, ki le-te po naravni poti oskrbujejo s hranili, kot sta dušik in fosfor. Kljub njihovemu izrednemu pomenu dolgo niso bile deležne prave pozornosti. Z mikorizo in z ekologijo tal na splošno se raziskovalno ukvarja tokratna gostja oddaje Podobe znanja dr. Irena Maček, izredna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/13/IrenaMaek3828141.mp3 RTVSLO – Ars 1840 clean V zadnjih 40 letih smo na svetu izgubili eno tretjino rodovitnih tal zaradi erozije in zasoljevanja, ki je posledica pretirane rabe mineralnih gnojil. Ko skušamo povečati pridelek, pogosto povzročamo tudi hudo škodo. Tla so namreč izredno bogato biodiverzitetno okolje in poraba fungicidov pomeni za denimo mikorizne glive pravo katastrofo. Mikorizne glive so simbionti rastlin, ki le-te po naravni poti oskrbujejo s hranili, kot sta dušik in fosfor. Kljub njihovemu izrednemu pomenu dolgo niso bile deležne prave pozornosti. Z mikorizo in z ekologijo tal na splošno se raziskovalno ukvarja tokratna gostja oddaje Podobe znanja dr. Irena Maček, izredna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 11 May 2018 14:30:00 +0000 Irena Maček Čebele so v zadnjih letih postale eden najbolj nazornih kazalcev stanja našega okolja. Množični pogini čebel v preteklih letih so jasno izpostavili številčnost in prepletenost kvarnih dejavnikov, ki so za drobne opraševalke lahko usodni. Na izredni pomen čebel in nujnost večje zaščite tako njihovega kot našega življenjskega okolja bo z letošnjim letom začel opozarjati tudi 20. maj, ki so ga Združeni narodi po zaslugi slovenskih prizadevanj razglasili za svetovni dan čebel. Čebelam se raziskovalno posveča tudi gost tokratnih Podob znanja, prof. dr. Janko Božič, predstojnik katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/04/JankoBoi3821060.mp3 RTVSLO – Ars 1822 clean Čebele so v zadnjih letih postale eden najbolj nazornih kazalcev stanja našega okolja. Množični pogini čebel v preteklih letih so jasno izpostavili številčnost in prepletenost kvarnih dejavnikov, ki so za drobne opraševalke lahko usodni. Na izredni pomen čebel in nujnost večje zaščite tako njihovega kot našega življenjskega okolja bo z letošnjim letom začel opozarjati tudi 20. maj, ki so ga Združeni narodi po zaslugi slovenskih prizadevanj razglasili za svetovni dan čebel. Čebelam se raziskovalno posveča tudi gost tokratnih Podob znanja, prof. dr. Janko Božič, predstojnik katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 4 May 2018 14:30:00 +0000 Janko Božič Le nekaj ohranjenih imen, to je lahko vse, kar se je za nekim starim, že izumrlim jezikom ohranilo do današnjih dni. Toda strokovnjakom lahko že ena sama beseda pomembno dopolni znanje o razvoju celotne skupine jezikov. Za smiselno umestitev takšnega drobca, pa je potrebno ekstenzivno jezikoslovno znanje. Tega kljub mladosti nedvomno ima tokratni gost oddaje Podobe znanja, dr. Luka Repanšek, docent za indoevropsko primerjano jezikoslovje na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za svojo doktorsko disertacijo Keltski prežitki v slovenskem toponomastičnem fondu: prispevek k metodologiji raziskovanja je leta 2015 prejel nagrado za najboljši doktorat s področja primerjalnega jezikoslovja na svetu, pred kratkim pa še srebrni znak ZRC za najodmevnejšo disertacijo na področju humanistike. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/24/LukaRepanek3812572.mp3 RTVSLO – Ars 1771 clean Le nekaj ohranjenih imen, to je lahko vse, kar se je za nekim starim, že izumrlim jezikom ohranilo do današnjih dni. Toda strokovnjakom lahko že ena sama beseda pomembno dopolni znanje o razvoju celotne skupine jezikov. Za smiselno umestitev takšnega drobca, pa je potrebno ekstenzivno jezikoslovno znanje. Tega kljub mladosti nedvomno ima tokratni gost oddaje Podobe znanja, dr. Luka Repanšek, docent za indoevropsko primerjano jezikoslovje na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za svojo doktorsko disertacijo Keltski prežitki v slovenskem toponomastičnem fondu: prispevek k metodologiji raziskovanja je leta 2015 prejel nagrado za najboljši doktorat s področja primerjalnega jezikoslovja na svetu, pred kratkim pa še srebrni znak ZRC za najodmevnejšo disertacijo na področju humanistike. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Apr 2018 14:30:00 +0000 Luka Repanšek Preden se satelitski podatki spremenijo v povedne, uporabne in natančne zemljevide, ki nas pripeljejo na cilj, povedo arheologom, kje se pod gostim rastjem skrivajo ostanki starodavnih gradenj ali kmetu, kako hitro napreduje suša, je potrebno te podatke ustrezno obdelati. Obdelava optičnih satelitskih posnetkov in podatkov aerolaserskega skeniranja, spletna kartografija, prostorske analize in modeliranje naravnih procesov so področja, s katerimi se ukvarja dr. Žiga Kokalj, vodja Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU ter na Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Za svoje raziskovalne dosežke je letos prejel nagrado Zlati znak ZRC. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Igor Lapajne, ZRC http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/20/igaKokalj3807719.mp3 RTVSLO – Ars 1544 clean Preden se satelitski podatki spremenijo v povedne, uporabne in natančne zemljevide, ki nas pripeljejo na cilj, povedo arheologom, kje se pod gostim rastjem skrivajo ostanki starodavnih gradenj ali kmetu, kako hitro napreduje suša, je potrebno te podatke ustrezno obdelati. Obdelava optičnih satelitskih posnetkov in podatkov aerolaserskega skeniranja, spletna kartografija, prostorske analize in modeliranje naravnih procesov so področja, s katerimi se ukvarja dr. Žiga Kokalj, vodja Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU ter na Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Za svoje raziskovalne dosežke je letos prejel nagrado Zlati znak ZRC. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Igor Lapajne, ZRC http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Apr 2018 14:30:00 +0000 Žiga Kokalj “Kvantni magnetizem je prototipsko področje fizike,” pravi dr. Martin Klanjšek, znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, “saj je dovolj enostavno, da se da s teorijo priti dovolj daleč, da jo primerjamo z realnostjo oziroma z eksperimenti.” Prav zdaj, se zdi, smo vstopili v zlato obdobje dialoga med teorijo in prakso kvantnega magnetizma. Nizajo se namreč uspešni eksperimenti, ki potrjujejo tudi več desetletij stare napovedi. Sem sodi tudi odkritje visokotemperaturne spinske tekočine, ki je bilo nedavno objavljeno v Nature Physics. Sicer pa Martina Klanjška trenutno še bolj zaposljuje iskanje prav tako napovedanih kvazidelcev, ki imajo številne zanimive lastnosti. Morda bomo z njihovo pomočjo nekega dne celo shranjevali informacije v kvantnih računalnikih prihodnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/13/MartinKlanjek3800733.mp3 RTVSLO – Ars 1952 clean “Kvantni magnetizem je prototipsko področje fizike,” pravi dr. Martin Klanjšek, znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, “saj je dovolj enostavno, da se da s teorijo priti dovolj daleč, da jo primerjamo z realnostjo oziroma z eksperimenti.” Prav zdaj, se zdi, smo vstopili v zlato obdobje dialoga med teorijo in prakso kvantnega magnetizma. Nizajo se namreč uspešni eksperimenti, ki potrjujejo tudi več desetletij stare napovedi. Sem sodi tudi odkritje visokotemperaturne spinske tekočine, ki je bilo nedavno objavljeno v Nature Physics. Sicer pa Martina Klanjška trenutno še bolj zaposljuje iskanje prav tako napovedanih kvazidelcev, ki imajo številne zanimive lastnosti. Morda bomo z njihovo pomočjo nekega dne celo shranjevali informacije v kvantnih računalnikih prihodnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 13 Apr 2018 14:30:00 +0000 Martin Klanjšek RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd. Oddajo ureja Nina Slaček, na sporedu je v petek ob 16.30. Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd. Oddajo ureja Nina Slaček, na sporedu je v petek ob 16.30. sl Fri, 9 Nov 2018 16:05:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 9 Nov 2018 16:05:00 +0000 Podobe znanja