<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/podobe_znanja.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Pogovori s slovenskimi znanstvenicami  in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.</description>
      <image>
        <link>https://ars.rtvslo.si/podobe-znanja/</link>
        <title>Podobe znanja</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/526/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Več kot 25 tisoč zgodb našega planeta hrani zakladnica mineralov in fosilov v središču Ljubljane. Geološka zbirka Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ustanovljena okoli leta 1920, je danes največja in najbolj celostna tovrstna učna zbirka v Sloveniji. &lt;p&gt;Nastala je z vizijo profesorjev &lt;strong&gt;Karla Hinterlechnerja&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Marijana Salopeka&lt;/strong&gt;, da bi &amp;scaron;tudenti geologijo spoznavali skozi prave, otipljive primerke. In prav ti primerki &amp;ndash; minerali, kamnine in fosili &amp;ndash; razkrivajo neverjetne zgodbe: od najstarej&amp;scaron;ih fosilov, starih več kot tri milijarde let, do ostankov slovenskih dinozavrov, najdenih pri Kozini. Skrbnik zbirke &lt;strong&gt;Tristan Rome&lt;/strong&gt; poudarja, da je za geologa skoraj vsak kamen nekaj več &amp;ndash; vsak priča o zgodovini Zemlje. V oddaji boste sli&amp;scaron;ali, kako nastanejo kamnine, zakaj nekateri minerali žarijo pod ultravijolično svetlobo in kaj nam lahko zob mamuta pove o preteklosti.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="65654016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/TristanRA_SLO_LJT_9431468_20254972.mp3"></enclosure>
        <guid>175219341</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2051</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Več kot 25 tisoč zgodb našega planeta hrani zakladnica mineralov in fosilov v središču Ljubljane. Geološka zbirka Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ustanovljena okoli leta 1920, je danes največja in najbolj celostna tovrstna učna zbirka v Sloveniji. &lt;p&gt;Nastala je z vizijo profesorjev &lt;strong&gt;Karla Hinterlechnerja&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Marijana Salopeka&lt;/strong&gt;, da bi &amp;scaron;tudenti geologijo spoznavali skozi prave, otipljive primerke. In prav ti primerki &amp;ndash; minerali, kamnine in fosili &amp;ndash; razkrivajo neverjetne zgodbe: od najstarej&amp;scaron;ih fosilov, starih več kot tri milijarde let, do ostankov slovenskih dinozavrov, najdenih pri Kozini. Skrbnik zbirke &lt;strong&gt;Tristan Rome&lt;/strong&gt; poudarja, da je za geologa skoraj vsak kamen nekaj več &amp;ndash; vsak priča o zgodovini Zemlje. V oddaji boste sli&amp;scaron;ali, kako nastanejo kamnine, zakaj nekateri minerali žarijo pod ultravijolično svetlobo in kaj nam lahko zob mamuta pove o preteklosti.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219341</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tristan Rome: Za geologa je skoraj vsak kamen nekaj več – vsak priča o neki zgodbi, o zgodovini Zemlje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela?
Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.</description>
        <enclosure length="61479936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/MajdaeRA_SLO_LJT_9353636_20164718.mp3"></enclosure>
        <guid>175217592</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1921</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela?
Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217592</link>
        <pubDate> Fri, 01 May 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Majda Černič Istenič: Naše kmetijstvo že v izhodišču ni organizirano tako, da bi lahko sledilo logiki kapitalsko močnih kmetijskih sistemov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.&lt;p&gt;Ni presenetljivo, da se med travami, cvetlicami, zelmi vzpostavljajo zelo dinamični in kompleksni odnosi, v katere človek s kmetovanjem stalno posega in jih celo narekuje. Dobro poznavanje, kako se prepletajo naravne razmere in človekova dejavnost, pa poleg vpogleda v delovanje pestrih travni&amp;scaron;kih združbe, naravovarstvenikom omogoča, da te posebne tipe travnikov tudi ohranjajo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V tokratnih Podobah znanja gostimo izredno profesorico doktorico&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Sonjo &amp;Scaron;kornik&lt;/strong&gt;, ki raziskuje rastlinske združbe suhih in polsuhih travi&amp;scaron;čih. Deluje na Oddelku za biologijo na &lt;strong&gt;Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Sonja &amp;Scaron;kornik, Boč 2024&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58326528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/SonjakRA_SLO_LJT_9305540_20109716.mp3"></enclosure>
        <guid>175216497</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1822</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.&lt;p&gt;Ni presenetljivo, da se med travami, cvetlicami, zelmi vzpostavljajo zelo dinamični in kompleksni odnosi, v katere človek s kmetovanjem stalno posega in jih celo narekuje. Dobro poznavanje, kako se prepletajo naravne razmere in človekova dejavnost, pa poleg vpogleda v delovanje pestrih travni&amp;scaron;kih združbe, naravovarstvenikom omogoča, da te posebne tipe travnikov tudi ohranjajo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V tokratnih Podobah znanja gostimo izredno profesorico doktorico&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Sonjo &amp;Scaron;kornik&lt;/strong&gt;, ki raziskuje rastlinske združbe suhih in polsuhih travi&amp;scaron;čih. Deluje na Oddelku za biologijo na &lt;strong&gt;Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Sonja &amp;Scaron;kornik, Boč 2024&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216497</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Sonja Škornik: Na kvadratnem metru travnika lahko sobiva kar 80 rastlinskih vrst</title>
      </item>
      <item>
        <description>Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. 
Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.</description>
        <enclosure length="55139328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/TinkaraRA_SLO_LJT_9211555_20004745.mp3"></enclosure>
        <guid>175214624</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. 
Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214624</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tinkara Tinta: Meduze bi lahko bile zmagovalke oceanov v prihodnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?&lt;p&gt;Pravijo, da je &lt;strong&gt;Aleksander Veliki&lt;/strong&gt;, ko se je odpravil na bojni pohod proti Perziji, spal z izvodom &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Iliade&lt;/strong&gt; &lt;/em&gt;pod svojo blazino. Očitno je makedonski vojskovodja iz &lt;strong&gt;Homerjeve&lt;/strong&gt; obdelave zgodbe o Ahilu pred obzidjem Troje črpal voljo, navdih, odločenost, vse tisto skratka, kar je na čisto subjektivni ravni potreboval, ko je ustvarjal svoj orja&amp;scaron;ki imperij. Ta drobna zgodovinska anekdota precej jasno kaže, kako visoko so stari Grki vobče cenili Homerja &amp;ndash; postavili so ga na sam vrh Parnasa.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;To niti ni posebej presenetljivo, čeprav, kot vemo, tudi &lt;strong&gt;Heziod&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Pindar&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Sapfo&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Ajshil&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Sofokles&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Evripid&lt;/strong&gt; niso ravno od muh. Bolj nenavadno pa je, da je legendarni avtor &lt;em&gt;Iliade&lt;/em&gt; ter &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Odiseje&lt;/strong&gt; &lt;/em&gt;tam, v sredi&amp;scaron;ču literarnega kanona torej, ostal naslednjih 2500 let. Kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Homerjevi epski pesnitvi pa vsem političnim, gospodarskim, kulturnim in verskim pretresom oziroma preobratom navkljub mirno vztrajata v samem jedru ne le gr&amp;scaron;ke, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;To je vpra&amp;scaron;anje, ki nas je zaposlovalo, ko smo pred mikrofonom Podob znanja gostili filozofa in komparativista, predavatelja na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nedavno tudi prejemnika uglednega &amp;Scaron;umijevega priznanja za obetavne mlade raziskovalce, &lt;strong&gt;dr. Blaža Zabela&lt;/strong&gt;. Na&amp;scaron; gost se je namreč zgodovini branja, interpretiranja in simbolnega valoriziranja Homerja posvetil že v svoji doktorski disertaciji, ki jo je leta 2020 obranil na ugledni britanski Univerzi v Durhamu, prav zdaj pa pi&amp;scaron;e &amp;scaron;e knjigo, monografijo, v kateri bo svoja spoznanja o &amp;raquo;homerologiji&amp;laquo; strnil in nadgradil.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: dr. Blaž Zabel (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56452608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/09/BlaZabRA_SLO_LJT_9130288_19913773.mp3"></enclosure>
        <guid>175212884</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1764</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?&lt;p&gt;Pravijo, da je &lt;strong&gt;Aleksander Veliki&lt;/strong&gt;, ko se je odpravil na bojni pohod proti Perziji, spal z izvodom &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Iliade&lt;/strong&gt; &lt;/em&gt;pod svojo blazino. Očitno je makedonski vojskovodja iz &lt;strong&gt;Homerjeve&lt;/strong&gt; obdelave zgodbe o Ahilu pred obzidjem Troje črpal voljo, navdih, odločenost, vse tisto skratka, kar je na čisto subjektivni ravni potreboval, ko je ustvarjal svoj orja&amp;scaron;ki imperij. Ta drobna zgodovinska anekdota precej jasno kaže, kako visoko so stari Grki vobče cenili Homerja &amp;ndash; postavili so ga na sam vrh Parnasa.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;To niti ni posebej presenetljivo, čeprav, kot vemo, tudi &lt;strong&gt;Heziod&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Pindar&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Sapfo&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Ajshil&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Sofokles&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Evripid&lt;/strong&gt; niso ravno od muh. Bolj nenavadno pa je, da je legendarni avtor &lt;em&gt;Iliade&lt;/em&gt; ter &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Odiseje&lt;/strong&gt; &lt;/em&gt;tam, v sredi&amp;scaron;ču literarnega kanona torej, ostal naslednjih 2500 let. Kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Homerjevi epski pesnitvi pa vsem političnim, gospodarskim, kulturnim in verskim pretresom oziroma preobratom navkljub mirno vztrajata v samem jedru ne le gr&amp;scaron;ke, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;To je vpra&amp;scaron;anje, ki nas je zaposlovalo, ko smo pred mikrofonom Podob znanja gostili filozofa in komparativista, predavatelja na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nedavno tudi prejemnika uglednega &amp;Scaron;umijevega priznanja za obetavne mlade raziskovalce, &lt;strong&gt;dr. Blaža Zabela&lt;/strong&gt;. Na&amp;scaron; gost se je namreč zgodovini branja, interpretiranja in simbolnega valoriziranja Homerja posvetil že v svoji doktorski disertaciji, ki jo je leta 2020 obranil na ugledni britanski Univerzi v Durhamu, prav zdaj pa pi&amp;scaron;e &amp;scaron;e knjigo, monografijo, v kateri bo svoja spoznanja o &amp;raquo;homerologiji&amp;laquo; strnil in nadgradil.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: dr. Blaž Zabel (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212884</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Blaž Zabel: Homer pravzaprav ne pripada nobenemu specifičnemu kraju ali prostoru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji. &lt;p&gt;Slovenija je eno od območij, ki ima ta vir na razpolago tudi v obliki termalne vode, ki jo sicer že dolgo uporabljamo v zdravili&amp;scaron;kem turizmu. Kak&amp;scaron;ne pa so potencialne druge možnosti uporabe geotermalne energije in kaj največ obeta? O tem se bomo v Podobah znanja pogovarjali s hidrogeologinjo, &lt;strong&gt;doc. dr. Nino Rman&lt;/strong&gt; z Geolo&amp;scaron;kega zavoda Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Nina Rman (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="66304512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/01/NinaRmaRA_SLO_LJT_9032611_19804493.mp3"></enclosure>
        <guid>175210895</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2072</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji. &lt;p&gt;Slovenija je eno od območij, ki ima ta vir na razpolago tudi v obliki termalne vode, ki jo sicer že dolgo uporabljamo v zdravili&amp;scaron;kem turizmu. Kak&amp;scaron;ne pa so potencialne druge možnosti uporabe geotermalne energije in kaj največ obeta? O tem se bomo v Podobah znanja pogovarjali s hidrogeologinjo, &lt;strong&gt;doc. dr. Nino Rman&lt;/strong&gt; z Geolo&amp;scaron;kega zavoda Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Nina Rman (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210895</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nina Rman: Ne zgolj za ogrevanje, termalna voda je alternativni vir energije tudi za proizvajanje elektrike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne. &lt;p&gt;Problem s prepoznavanjem lahko imajo tudi biometrični sistemi, ki se danes uporabljajo že marsikje, recimo za avtomatizirano prehajanje meje. Možnosti za zlorabe, manipulacije in poneverbe so visoke, občutek nezaupanja in negotovosti pa vse bolj vseprisoten. Kje se v tem trenutku pravzaprav nahajamo in kak&amp;scaron;ne so aktualne strategije za naslavljanje določenih neželenih stranskih posledic vedno zmogljivej&amp;scaron;ih modelov umetne inteligence? O vsem tem smo v Podobah znanja govorili s &lt;strong&gt;prof. dr. Petrom Peerom&lt;/strong&gt;, predstojnikom Laboratorija za računalni&amp;scaron;ki vid na Fakulteti za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="61798656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/PeterPeRA_SLO_LJT_8888144_19649498.mp3"></enclosure>
        <guid>175209083</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1931</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne. &lt;p&gt;Problem s prepoznavanjem lahko imajo tudi biometrični sistemi, ki se danes uporabljajo že marsikje, recimo za avtomatizirano prehajanje meje. Možnosti za zlorabe, manipulacije in poneverbe so visoke, občutek nezaupanja in negotovosti pa vse bolj vseprisoten. Kje se v tem trenutku pravzaprav nahajamo in kak&amp;scaron;ne so aktualne strategije za naslavljanje določenih neželenih stranskih posledic vedno zmogljivej&amp;scaron;ih modelov umetne inteligence? O vsem tem smo v Podobah znanja govorili s &lt;strong&gt;prof. dr. Petrom Peerom&lt;/strong&gt;, predstojnikom Laboratorija za računalni&amp;scaron;ki vid na Fakulteti za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209083</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Peter Peer: Pri biometričnih sistemih se z globokimi ponaredki zgodba šele začne </title>
      </item>
      <item>
        <description>Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg. &lt;p&gt;Na teh območjih so se v tla naložile &amp;scaron;kodljive težke kovine, kot so svinec, kadmij in cink, ki se v okolju ne razgradijo in so, če jih zaužijemo, nevarna na&amp;scaron;emu zdravju. Tak&amp;scaron;na zemlja ni primerna za vrtnarjenje, ne za kmetovanje, ne za igro v peskovnikih. Kako se težkih kovin znebimo? Eden izmed načinov je, da zemljo kar operemo. Seveda pa to ni tako preprosto, kot se sli&amp;scaron;i. Gre namreč za skrbno načrtovan kemijski postopek či&amp;scaron;čenja tal.&lt;br /&gt;Tokratni gost Podob znanja je &lt;strong&gt;prof. dr. Domen Le&amp;scaron;tan&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete, ki je v več slovenskih in tujih mestih s tehniko pranja tal, teh očistil težkih kovin.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Domen Le&amp;scaron;tan (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54518016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/DomenLeRA_SLO_LJT_8773564_19522387.mp3"></enclosure>
        <guid>175206927</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1703</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg. &lt;p&gt;Na teh območjih so se v tla naložile &amp;scaron;kodljive težke kovine, kot so svinec, kadmij in cink, ki se v okolju ne razgradijo in so, če jih zaužijemo, nevarna na&amp;scaron;emu zdravju. Tak&amp;scaron;na zemlja ni primerna za vrtnarjenje, ne za kmetovanje, ne za igro v peskovnikih. Kako se težkih kovin znebimo? Eden izmed načinov je, da zemljo kar operemo. Seveda pa to ni tako preprosto, kot se sli&amp;scaron;i. Gre namreč za skrbno načrtovan kemijski postopek či&amp;scaron;čenja tal.&lt;br /&gt;Tokratni gost Podob znanja je &lt;strong&gt;prof. dr. Domen Le&amp;scaron;tan&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete, ki je v več slovenskih in tujih mestih s tehniko pranja tal, teh očistil težkih kovin.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Domen Le&amp;scaron;tan (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206927</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Domen Leštan: Težke kovine, ki v tleh lahko ostajajo stoletja, s pranjem odstranimo v eni uri</title>
      </item>
      <item>
        <description>Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="58711296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/HubertPRA_SLO_LJT_8704963_19444477.mp3"></enclosure>
        <guid>175205511</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1834</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205511</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Hubert Potočnik: Volkovi in druge velike zveri so ključne vrste v ekosistemu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Prosojne elektronske naprave, denimo prosojni televizijski zasloni ter pametne steklenice, niso zgolj stvar prihodnosti.&lt;p&gt;Pa vendar je težko doseči, da materiali prevajajo elektriko in hkrati prepu&amp;scaron;čajo svetlobo. Te omejitve je možno preseči s snovanjem novih materialov. Eden izmed načinov, kako na Institutu Jožef Stefan ustvarjajo materiale z novimi in drugačnimi lastnostmi, je tehnika plastenja. Ta pride prav tudi, ko želimo izdelati senzorje za zaznavanje nepravilnosti v koži ter senzorje, s katerimi je možno hitro in zanesljivo zaznati &amp;scaron;kodljive snovi v okolju, recimo insekticide.&lt;br /&gt;Kaj vse zajema razvoj tak&amp;scaron;nih materialov in katere nove lastnosti imajo tako imenovane debeloplastne in tankoplastne strukture, so zgolj nekatera od vpra&amp;scaron;anj, na katera nam je odgovore pomagala iskati tokratna gostja, &lt;strong&gt;prof. dr. Danjela Ku&amp;scaron;čer Hrovatin&lt;/strong&gt; z Odseka za elektronsko keramiko Instituta Jožef Stefan.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Danjela Ku&amp;scaron;čer Hrovatin (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54674688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/DanjelaRA_SLO_LJT_8592077_19314080.mp3"></enclosure>
        <guid>175203134</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1708</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prosojne elektronske naprave, denimo prosojni televizijski zasloni ter pametne steklenice, niso zgolj stvar prihodnosti.&lt;p&gt;Pa vendar je težko doseči, da materiali prevajajo elektriko in hkrati prepu&amp;scaron;čajo svetlobo. Te omejitve je možno preseči s snovanjem novih materialov. Eden izmed načinov, kako na Institutu Jožef Stefan ustvarjajo materiale z novimi in drugačnimi lastnostmi, je tehnika plastenja. Ta pride prav tudi, ko želimo izdelati senzorje za zaznavanje nepravilnosti v koži ter senzorje, s katerimi je možno hitro in zanesljivo zaznati &amp;scaron;kodljive snovi v okolju, recimo insekticide.&lt;br /&gt;Kaj vse zajema razvoj tak&amp;scaron;nih materialov in katere nove lastnosti imajo tako imenovane debeloplastne in tankoplastne strukture, so zgolj nekatera od vpra&amp;scaron;anj, na katera nam je odgovore pomagala iskati tokratna gostja, &lt;strong&gt;prof. dr. Danjela Ku&amp;scaron;čer Hrovatin&lt;/strong&gt; z Odseka za elektronsko keramiko Instituta Jožef Stefan.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Danjela Ku&amp;scaron;čer Hrovatin (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203134</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Danjela Kuščer Hrovatin: Razvili smo senzorje, s katerimi ugotovimo, ali je v medu prisoten insekticid</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja&lt;p&gt;Pravijo, da je preteklost tuja dežela, v kateri ljudje mislijo in ravnajo drugače od nas. Zato si, globlje ko gremo v zgodovino, težje predstavljamo, kako je tam oziroma takrat pravzaprav potekalo življenje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vzemimo, na primer, čas, ko so na&amp;scaron;im krajem vladali rimski cesarji, obdobje nekako od sredine prvega do sredine petega stoletja torej. Ko arheologi odkopljejo kako razbito oljenko, počeno amforo ali ostanke hipokavsta, si najbrž &amp;scaron;e lahko zamislimo, kako so si Rimljani razsvetljevali temne noči, kako so pili vino ali se ogrevali v dolgih zimskih mesecih, precej težje pa si tedanje življenje predstavljamo s panoramske, ptičje perspektive. Težko je namreč misliti, od česa so prebivalci največjih rimskih mest na na&amp;scaron;ih tleh, torej Emone, Celeje in Petovione, živeli, kako so bila ta mesta povezana med seboj in kako so bila vpeta v politične in ekonomske strukture imperija, kako so živeli ljudje, ki pač niso prebivali v velikih mestih, kateri kulti in rituali so, ne nazadnje, osmi&amp;scaron;ljevali njihova življenja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pa &amp;scaron;e lahko nadaljujemo &amp;hellip; Je po tedanjih standardih Poetoviona veljala za bogato mesto? Koliko hrane, ki so jo potrebovali prebivalci Emone, so pridelali na poljih v bližini mesta? So bili Celejani po večini ljudje, ki so se v Savinjsko dolino preselili iz Italije, ali so bili v glavnem iz okolice in torej keltskega izvora?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ob takih vpra&amp;scaron;anjih predstavna moč na&amp;scaron;e domi&amp;scaron;ljije hitro klecne in tu slej ko prej potrebujemo pomoč strokovnjakov, poznavalk in poznavalcev rimske dobe na Slovenskem. Ena najbolj&amp;scaron;ih je zagotovo arheologinja, dolgoletna raziskovalka na In&amp;scaron;titutu za arheologijo ZRC SAZU, &lt;strong&gt;dr. Jana Horvat&lt;/strong&gt;. Kot avtorica, soavtorica ali urednica se je podpisala pod več kot 10 monografij in celo kopico znanstvenih člankov o rimski dobi na Slovenskem, ki nam, vzeti skupaj, v živih barvah naslikajo podobo te, oddaljene preteklosti na&amp;scaron;ih krajev. Nekaj fotografij, ki nam bodo to preteklost približali, smo v pogovoru z dr. Horvat posneli tudi v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: dr. Jana Horvat (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="67389696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/JanaHorRA_SLO_LJT_8527641_19239580.mp3"></enclosure>
        <guid>175201633</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2105</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja&lt;p&gt;Pravijo, da je preteklost tuja dežela, v kateri ljudje mislijo in ravnajo drugače od nas. Zato si, globlje ko gremo v zgodovino, težje predstavljamo, kako je tam oziroma takrat pravzaprav potekalo življenje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vzemimo, na primer, čas, ko so na&amp;scaron;im krajem vladali rimski cesarji, obdobje nekako od sredine prvega do sredine petega stoletja torej. Ko arheologi odkopljejo kako razbito oljenko, počeno amforo ali ostanke hipokavsta, si najbrž &amp;scaron;e lahko zamislimo, kako so si Rimljani razsvetljevali temne noči, kako so pili vino ali se ogrevali v dolgih zimskih mesecih, precej težje pa si tedanje življenje predstavljamo s panoramske, ptičje perspektive. Težko je namreč misliti, od česa so prebivalci največjih rimskih mest na na&amp;scaron;ih tleh, torej Emone, Celeje in Petovione, živeli, kako so bila ta mesta povezana med seboj in kako so bila vpeta v politične in ekonomske strukture imperija, kako so živeli ljudje, ki pač niso prebivali v velikih mestih, kateri kulti in rituali so, ne nazadnje, osmi&amp;scaron;ljevali njihova življenja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pa &amp;scaron;e lahko nadaljujemo &amp;hellip; Je po tedanjih standardih Poetoviona veljala za bogato mesto? Koliko hrane, ki so jo potrebovali prebivalci Emone, so pridelali na poljih v bližini mesta? So bili Celejani po večini ljudje, ki so se v Savinjsko dolino preselili iz Italije, ali so bili v glavnem iz okolice in torej keltskega izvora?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ob takih vpra&amp;scaron;anjih predstavna moč na&amp;scaron;e domi&amp;scaron;ljije hitro klecne in tu slej ko prej potrebujemo pomoč strokovnjakov, poznavalk in poznavalcev rimske dobe na Slovenskem. Ena najbolj&amp;scaron;ih je zagotovo arheologinja, dolgoletna raziskovalka na In&amp;scaron;titutu za arheologijo ZRC SAZU, &lt;strong&gt;dr. Jana Horvat&lt;/strong&gt;. Kot avtorica, soavtorica ali urednica se je podpisala pod več kot 10 monografij in celo kopico znanstvenih člankov o rimski dobi na Slovenskem, ki nam, vzeti skupaj, v živih barvah naslikajo podobo te, oddaljene preteklosti na&amp;scaron;ih krajev. Nekaj fotografij, ki nam bodo to preteklost približali, smo v pogovoru z dr. Horvat posneli tudi v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: dr. Jana Horvat (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201633</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jana Horvat: Rimska mesta na naših tleh so bila magnet za priseljence; sprva iz Italije, pozneje pa tudi iz vzhodnega Sredozemlja</title>
      </item>
      <item>
        <description>V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in glivah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. &lt;p&gt;In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnolo&amp;scaron;kih procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva.Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na povr&amp;scaron;ini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti tako i&amp;scaron;čejo okolju prijaznej&amp;scaron;e načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja&lt;strong&gt; doc. dr. Ma&amp;scaron;a Vodovnik&lt;/strong&gt; z Oddelka za mikrobiologijo Biotehni&amp;scaron;ke fakultete.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Ma&amp;scaron;a Vodovnik (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="51824640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/MaaVodRA_SLO_LJT_8442332_19144702.mp3"></enclosure>
        <guid>175199628</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1619</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in glivah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. &lt;p&gt;In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnolo&amp;scaron;kih procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva.Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na povr&amp;scaron;ini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti tako i&amp;scaron;čejo okolju prijaznej&amp;scaron;e načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja&lt;strong&gt; doc. dr. Ma&amp;scaron;a Vodovnik&lt;/strong&gt; z Oddelka za mikrobiologijo Biotehni&amp;scaron;ke fakultete.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Ma&amp;scaron;a Vodovnik (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199628</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Maša Vodovnik: Nekateri mikrobi svoje encime uporabljajo, kot če bi uporabljali vsa rezila švicarskega noža hkrati</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.&lt;p&gt;Danes razvoj kvantnih računalnikov, kvantnih simulatorjev in cele palete kvantnih senzorjev poteka izredno hitro. Nenavadne značilnosti snovi na najmanj&amp;scaron;em, kvantnem nivoju je zdaj že mogoče s pridom uporabiti za izdelavo povsem konkretnih naprav in aplikacij, ki so kos nalogam, katerim običajne elektronske naprave niso.&lt;br /&gt;A te nove zmogljivosti temeljijo na prav specifičnih značilnostih kvantnih materialov. Kajti kvantne pojave je za praktično uporabo treba nekako ujeti v konkretni snovi. No, in pri vrsti kvantnih materialov pot do zanimivih, običajno skritih lastnosti vodi skozi t. i. metastabilnost. Tako ni presenetljivo, da se z raziskavami metastabilnih stanj v kvantnih materialih danes ukvarja ogromno znanstvenikov po svetu, presenetljivo pa morda je, da &amp;scaron;tevilnim eksperimentalnim odkritjem na tem področju teorija &amp;scaron;e ne zmore ponuditi dovolj natančnega okvira, kje bi bilo tak&amp;scaron;na stanja najbolje iskati.&lt;br /&gt;Te naloge se bo v okviru projekta &lt;strong&gt;Evropskega raziskovalnega sveta&lt;/strong&gt; (t. i. Consolidator Grant) z naslovom Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih lotil &lt;strong&gt;doc. dr. Denis Golež&lt;/strong&gt; z &lt;strong&gt;Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani&lt;/strong&gt;. Toda njegovi načrti segajo tudi v povsem praktične vode, kajti projekt odpira možnosti tudi za razvoj kvantnih stikal, odkritje novega stanja snovi in nov način za shranjevanje kvantnih informacij.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57606912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/DenisGoRA_SLO_LJT_8345372_19034477.mp3"></enclosure>
        <guid>175197424</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1800</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.&lt;p&gt;Danes razvoj kvantnih računalnikov, kvantnih simulatorjev in cele palete kvantnih senzorjev poteka izredno hitro. Nenavadne značilnosti snovi na najmanj&amp;scaron;em, kvantnem nivoju je zdaj že mogoče s pridom uporabiti za izdelavo povsem konkretnih naprav in aplikacij, ki so kos nalogam, katerim običajne elektronske naprave niso.&lt;br /&gt;A te nove zmogljivosti temeljijo na prav specifičnih značilnostih kvantnih materialov. Kajti kvantne pojave je za praktično uporabo treba nekako ujeti v konkretni snovi. No, in pri vrsti kvantnih materialov pot do zanimivih, običajno skritih lastnosti vodi skozi t. i. metastabilnost. Tako ni presenetljivo, da se z raziskavami metastabilnih stanj v kvantnih materialih danes ukvarja ogromno znanstvenikov po svetu, presenetljivo pa morda je, da &amp;scaron;tevilnim eksperimentalnim odkritjem na tem področju teorija &amp;scaron;e ne zmore ponuditi dovolj natančnega okvira, kje bi bilo tak&amp;scaron;na stanja najbolje iskati.&lt;br /&gt;Te naloge se bo v okviru projekta &lt;strong&gt;Evropskega raziskovalnega sveta&lt;/strong&gt; (t. i. Consolidator Grant) z naslovom Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih lotil &lt;strong&gt;doc. dr. Denis Golež&lt;/strong&gt; z &lt;strong&gt;Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani&lt;/strong&gt;. Toda njegovi načrti segajo tudi v povsem praktične vode, kajti projekt odpira možnosti tudi za razvoj kvantnih stikal, odkritje novega stanja snovi in nov način za shranjevanje kvantnih informacij.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197424</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Denis Golež: Kvantna stikala, novo stanje snovi in nov način shranjevanja informacij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.&lt;p&gt;A danes znanstveniki ne raziskujejo več le proteinov, ki jih je ustvarila narava, temveč vse pogosteje tudi tak&amp;scaron;ne, ki jih načrtujejo povsem na novo. Med njimi je tudi &lt;strong&gt;dr. Ajasja Ljubetič&lt;/strong&gt; s &lt;strong&gt;Kemijskega in&amp;scaron;tituta&lt;/strong&gt; v Ljubljani, ki raziskuje umetne proteinske strukture in razvija prve popolnoma načrtovane proteinske motorje, nekak&amp;scaron;ne nanorobotke, zgrajene iz proteinov. Decembra je za svoje delo prejel prestižna sredstva &lt;strong&gt;Evropskega raziskovalnega sveta&lt;/strong&gt; za utrditev raziskovalne poti, ki mu bodo v naslednjih letih omogočila, da to drzno idejo razvije &amp;scaron;e korak dlje. Kako sploh načrtujejo proteine, zakaj so proteinski motorji tako velik izziv in kam vse lahko to področje vodi v prihodnosti, je pojasnil v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ajasja Ljubetič je kot strokovni sodelavec pripomogel tudi k nastanku serije o proteinih v okviru poljudnoznanstvene oddaje &lt;strong&gt;Frekvenca X&lt;/strong&gt; na Valu 202. Vabljeni k poslu&amp;scaron;anju oddaj, v katere je vključen tudi intervju z &lt;strong&gt;Nobelovcem Davidom Bakerjem&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prvi del:&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174912338&quot;&gt;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174912338&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Drugi del: &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174914397&quot;&gt;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174914397&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Tretji del: &lt;a href=&quot;https://podcasti.si/frekvenca-x/ep/proteini-gradniki-zivljenja-33-pred-nami-je-izjemno-obdobje-raziskovanja-ved-o-zivljenju/&quot;&gt;https://podcasti.si/frekvenca-x/ep/proteini-gradniki-zivljenja-33-pred-nami-je-izjemno-obdobje-raziskovanja-ved-o-zivljenju/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: Kemijski in&amp;scaron;titut&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57331968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/AjasjaLRA_SLO_LJT_8286535_18968329.mp3"></enclosure>
        <guid>175196013</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1791</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.&lt;p&gt;A danes znanstveniki ne raziskujejo več le proteinov, ki jih je ustvarila narava, temveč vse pogosteje tudi tak&amp;scaron;ne, ki jih načrtujejo povsem na novo. Med njimi je tudi &lt;strong&gt;dr. Ajasja Ljubetič&lt;/strong&gt; s &lt;strong&gt;Kemijskega in&amp;scaron;tituta&lt;/strong&gt; v Ljubljani, ki raziskuje umetne proteinske strukture in razvija prve popolnoma načrtovane proteinske motorje, nekak&amp;scaron;ne nanorobotke, zgrajene iz proteinov. Decembra je za svoje delo prejel prestižna sredstva &lt;strong&gt;Evropskega raziskovalnega sveta&lt;/strong&gt; za utrditev raziskovalne poti, ki mu bodo v naslednjih letih omogočila, da to drzno idejo razvije &amp;scaron;e korak dlje. Kako sploh načrtujejo proteine, zakaj so proteinski motorji tako velik izziv in kam vse lahko to področje vodi v prihodnosti, je pojasnil v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ajasja Ljubetič je kot strokovni sodelavec pripomogel tudi k nastanku serije o proteinih v okviru poljudnoznanstvene oddaje &lt;strong&gt;Frekvenca X&lt;/strong&gt; na Valu 202. Vabljeni k poslu&amp;scaron;anju oddaj, v katere je vključen tudi intervju z &lt;strong&gt;Nobelovcem Davidom Bakerjem&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prvi del:&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174912338&quot;&gt;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174912338&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Drugi del: &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174914397&quot;&gt;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174914397&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Tretji del: &lt;a href=&quot;https://podcasti.si/frekvenca-x/ep/proteini-gradniki-zivljenja-33-pred-nami-je-izjemno-obdobje-raziskovanja-ved-o-zivljenju/&quot;&gt;https://podcasti.si/frekvenca-x/ep/proteini-gradniki-zivljenja-33-pred-nami-je-izjemno-obdobje-raziskovanja-ved-o-zivljenju/&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: Kemijski in&amp;scaron;titut&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196013</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ajasja Ljubetič: Zdaj smo čisto na začetku, a kmalu bodo proteinski nanoroboti povsod</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski raziskovalci z Inštituta &quot;Jožef Stefan&quot; so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.&lt;p&gt;Novost pristopa je seveda uporaba 3D tiskanja neposredno v celice. 3D tiskanje je v zadnjih letih povsem revolucionirano proizvodnjo in odprlo nove možnosti, kaj in kako lahko nekaj izdelamo, pa naj gre za tako različne izdelke, kot so rakete ali pa, denimo, medicinski vsadki. A očitno tudi je postopek mogoč tudi znotraj nečesa tako majhnega in zapletenega, kot je celica, so zdaj dokazali v &lt;strong&gt;Laboratoriju za biofotoniko, mehko fotoniko in kvantno optiko&lt;/strong&gt;, ki ga vodi dr. Matjaž Humar.&lt;br /&gt;Na kak&amp;scaron;en način ta raziskava, ki je bila objavljena v reviji &lt;strong&gt;Advanced Materials&lt;/strong&gt;, premika meje možnega na stiči&amp;scaron;ču biologije, fizike in inženirstva, kot so zapisali v sporočilu za javnost, in kaj vse se z njo odpira, bomo v tokratnih Podobah znanja preverili v pogovoru s prvo avtorico članka, &lt;strong&gt;dr. Maru&amp;scaron;o Mur&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56371968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/MaruaMRA_SLO_LJT_8212326_18883802.mp3"></enclosure>
        <guid>175194224</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1761</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski raziskovalci z Inštituta &quot;Jožef Stefan&quot; so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.&lt;p&gt;Novost pristopa je seveda uporaba 3D tiskanja neposredno v celice. 3D tiskanje je v zadnjih letih povsem revolucionirano proizvodnjo in odprlo nove možnosti, kaj in kako lahko nekaj izdelamo, pa naj gre za tako različne izdelke, kot so rakete ali pa, denimo, medicinski vsadki. A očitno tudi je postopek mogoč tudi znotraj nečesa tako majhnega in zapletenega, kot je celica, so zdaj dokazali v &lt;strong&gt;Laboratoriju za biofotoniko, mehko fotoniko in kvantno optiko&lt;/strong&gt;, ki ga vodi dr. Matjaž Humar.&lt;br /&gt;Na kak&amp;scaron;en način ta raziskava, ki je bila objavljena v reviji &lt;strong&gt;Advanced Materials&lt;/strong&gt;, premika meje možnega na stiči&amp;scaron;ču biologije, fizike in inženirstva, kot so zapisali v sporočilu za javnost, in kaj vse se z njo odpira, bomo v tokratnih Podobah znanja preverili v pogovoru s prvo avtorico članka, &lt;strong&gt;dr. Maru&amp;scaron;o Mur&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194224</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Maruša Mur: Razvili smo metodo za 3D tiskanje znotraj živih celic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti. &lt;p&gt;Temeljijo namreč na surovinah, ki so v naravi redke, uporabljajo pa se za mnoge tehnolo&amp;scaron;ke re&amp;scaron;itve: od vetrnic, sončnih celic, litij-ionskih baterij do vodikovih gorivnih celic. Ni torej presenetljivo, da se na tem področju razvijajo novi materiali, s katerimi bi po eni strani zmanj&amp;scaron;ali porabo redkih zemelj in plemenitih kovin, po drugi pa sam proces pridobivanja, shranjevanja in pretvarjanja energije celo izbolj&amp;scaron;ali.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Tudi pri vodikovih tehnologijah, zlasti tistih ki temeljijo na zelenem vodiku, se soočamo s podobno zagato. Vodik je reseda pogost element, a za njegovo pridobivanje iz vode in uporabo v gorivnih celicah potrebujemo katalizatorje, ti pa temeljijo na redkih plemenitih kovinah - denimo platini in iridiju. Kako torej razviti katalizator z manj plemenitimi kovinami? Kako vemo, da tak katalizator deluje učinkovito? Odgovore na vpra&amp;scaron;anja, ki se porajajo pri razvoju novih materialov - natančneje nanostrukturnih elektrokatalizatorjev - i&amp;scaron;če tokratna gostja Podob znanja, kemičarka &lt;strong&gt;dr. Ana Rebeka Kam&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; iz Laboratorija za elektrokatalizo Kemijskega in&amp;scaron;tituta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Foto: Ana Rebeka Kam&amp;scaron;ek (avtor Jernej Stare)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57446400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/AnaRebeRA_SLO_LJT_8117870_18776912.mp3"></enclosure>
        <guid>175192101</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1795</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti. &lt;p&gt;Temeljijo namreč na surovinah, ki so v naravi redke, uporabljajo pa se za mnoge tehnolo&amp;scaron;ke re&amp;scaron;itve: od vetrnic, sončnih celic, litij-ionskih baterij do vodikovih gorivnih celic. Ni torej presenetljivo, da se na tem področju razvijajo novi materiali, s katerimi bi po eni strani zmanj&amp;scaron;ali porabo redkih zemelj in plemenitih kovin, po drugi pa sam proces pridobivanja, shranjevanja in pretvarjanja energije celo izbolj&amp;scaron;ali.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Tudi pri vodikovih tehnologijah, zlasti tistih ki temeljijo na zelenem vodiku, se soočamo s podobno zagato. Vodik je reseda pogost element, a za njegovo pridobivanje iz vode in uporabo v gorivnih celicah potrebujemo katalizatorje, ti pa temeljijo na redkih plemenitih kovinah - denimo platini in iridiju. Kako torej razviti katalizator z manj plemenitimi kovinami? Kako vemo, da tak katalizator deluje učinkovito? Odgovore na vpra&amp;scaron;anja, ki se porajajo pri razvoju novih materialov - natančneje nanostrukturnih elektrokatalizatorjev - i&amp;scaron;če tokratna gostja Podob znanja, kemičarka &lt;strong&gt;dr. Ana Rebeka Kam&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; iz Laboratorija za elektrokatalizo Kemijskega in&amp;scaron;tituta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Foto: Ana Rebeka Kam&amp;scaron;ek (avtor Jernej Stare)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192101</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ana Rebeka Kamšek: Z raztapljanjem atomov kovin do učinkovitejših ter cenejših vodikovih gorivnih celic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev.
Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.</description>
        <enclosure length="48969216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/TinaLebRA_SLO_LJT_8045303_18693611.mp3"></enclosure>
        <guid>175190201</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev.
Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190201</link>
        <pubDate> Fri, 16 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tina Lebar: Razvijamo GPS za dostavo genov na prava mesta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati.
Foto: Matjaž Tavčar</description>
        <enclosure length="71940864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/LukaVidRA_SLO_LJT_7950999_18586777.mp3"></enclosure>
        <guid>175187969</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2248</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati.
Foto: Matjaž Tavčar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187969</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Luka Vidmar: Zgodovine ne smemo brati z očali današnjega časa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Virusne bolezni kot sta covid-19 in gripa pa tudi razna rakava obolenja kljub stalnemu raziskovanju še vedno porajajo številna vprašanja. &lt;p&gt;Po eni strani želimo do potankosti razumeti njihov nastanek, po drugi hočemo zanje razviti zdravila ali že obstoječa zdravila izbolj&amp;scaron;ati. Mnogo raziskav je zato usmerjenih v razvozlavanje zapletenih interakcij, ki se med proteini in drugimi molekulami odvijajo v celicah in ponujajo vpogled tako v bolezenske procese kot tudi to, kako zdravila pravzaprav učinkujejo. Raziskovanje tovrstnih povezav je bilo nekdaj dolgotrajno, orodja umetne inteligence, s katerimi je možno izvesti obsežne simulacije, pa danes omogočajo, da izbolj&amp;scaron;amo cepivo za covid-19, zdravilo za gripo ali ustvarimo spojine, ki bi upočasnile pojav raka, ne da bi bili za to potrebni laboratorijski poskusi.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Svoja dognanja s tega področja bo z nami delil tokratni gost Podob znanja,&lt;strong&gt; prof. dr. Urban Bren&lt;/strong&gt;,vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na&lt;strong&gt; mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo&lt;/strong&gt;. Dr. Bren je za raziskovalne uspehe prejel več nagrad, nazadnje so mu novembra podelili Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Urban Bren (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="63465216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/UrbanBrRA_SLO_LJT_7898965_18527536.mp3"></enclosure>
        <guid>175186100</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1983</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Virusne bolezni kot sta covid-19 in gripa pa tudi razna rakava obolenja kljub stalnemu raziskovanju še vedno porajajo številna vprašanja. &lt;p&gt;Po eni strani želimo do potankosti razumeti njihov nastanek, po drugi hočemo zanje razviti zdravila ali že obstoječa zdravila izbolj&amp;scaron;ati. Mnogo raziskav je zato usmerjenih v razvozlavanje zapletenih interakcij, ki se med proteini in drugimi molekulami odvijajo v celicah in ponujajo vpogled tako v bolezenske procese kot tudi to, kako zdravila pravzaprav učinkujejo. Raziskovanje tovrstnih povezav je bilo nekdaj dolgotrajno, orodja umetne inteligence, s katerimi je možno izvesti obsežne simulacije, pa danes omogočajo, da izbolj&amp;scaron;amo cepivo za covid-19, zdravilo za gripo ali ustvarimo spojine, ki bi upočasnile pojav raka, ne da bi bili za to potrebni laboratorijski poskusi.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Svoja dognanja s tega področja bo z nami delil tokratni gost Podob znanja,&lt;strong&gt; prof. dr. Urban Bren&lt;/strong&gt;,vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na&lt;strong&gt; mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo&lt;/strong&gt;. Dr. Bren je za raziskovalne uspehe prejel več nagrad, nazadnje so mu novembra podelili Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Foto: Urban Bren (Klara Jurečič)&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186100</link>
        <pubDate> Fri, 02 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Urban Bren: Razvijamo tablete proti covidu-19, ki bi učinkovale dolgoročneje kot trenutna cepiva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035.
Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta &quot;Jožef Stefan&quot; in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje.
Foto: Matjaž Tavčar</description>
        <enclosure length="62147328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/AndrejZRA_SLO_LJT_7866024_18490782.mp3"></enclosure>
        <guid>175185200</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1942</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035.
Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta &quot;Jožef Stefan&quot; in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje.
Foto: Matjaž Tavčar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185200</link>
        <pubDate> Fri, 26 Dec 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Zorko: Na Kitajskem so mi brez zadržkov pokazali svoj kvantni računalnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni. &lt;p&gt;Če pa užitni laser vgradimo v med ali pa denimo olje, tako preverimo njuno kakovost. To so zgolj nekateri izmed poskusov, ki premikajo meje možnega na področju biofotonike in kvantnih tehnologij. In če se nam zdi svet fotonov in drugih osnovnih delcev pogosto abstrakten in zapleten, nam ravno poskusi tokratnega gosta Podob znanja - dr. Matjaža Humarja - ta svet, ki deluje po povsem drugačnih pravilih, približajo na nekaj oprijemljivega in nadvse vznemirljivega.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Za dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe je &lt;strong&gt;izr. prof. Matjaž Humar&lt;/strong&gt; prejel &lt;em&gt;Zoisovo nagrado&lt;/em&gt;. Poleg tega je tudi vodja Laboratorija za biolo&amp;scaron;ko in mehko fotoniko ter kvantno optiko na odseku za fiziko trdne snovi&lt;strong&gt; Instituta Jožef Stefan&lt;/strong&gt; ter izredni profesor na &lt;strong&gt;Fakulteti za matematiko in fiziko&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="52049664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/MatjaHRA_SLO_LJT_7784314_18400238.mp3"></enclosure>
        <guid>175182952</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1626</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni. &lt;p&gt;Če pa užitni laser vgradimo v med ali pa denimo olje, tako preverimo njuno kakovost. To so zgolj nekateri izmed poskusov, ki premikajo meje možnega na področju biofotonike in kvantnih tehnologij. In če se nam zdi svet fotonov in drugih osnovnih delcev pogosto abstrakten in zapleten, nam ravno poskusi tokratnega gosta Podob znanja - dr. Matjaža Humarja - ta svet, ki deluje po povsem drugačnih pravilih, približajo na nekaj oprijemljivega in nadvse vznemirljivega.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Za dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe je &lt;strong&gt;izr. prof. Matjaž Humar&lt;/strong&gt; prejel &lt;em&gt;Zoisovo nagrado&lt;/em&gt;. Poleg tega je tudi vodja Laboratorija za biolo&amp;scaron;ko in mehko fotoniko ter kvantno optiko na odseku za fiziko trdne snovi&lt;strong&gt; Instituta Jožef Stefan&lt;/strong&gt; ter izredni profesor na &lt;strong&gt;Fakulteti za matematiko in fiziko&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182952</link>
        <pubDate> Fri, 19 Dec 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Humar: Naš senzor iz laserskega milnega mehurčka lahko deluje kot mikrofon</title>
      </item>
      <item>
        <description>V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
&lt;p&gt;Od tablet, pra&amp;scaron;kov, sirupov, kapsul, kapljic, pelet in &amp;scaron;e česa - oblik v katerih so nam danes na voljo raznovrstna zdravila je mnogo. Pri razvoju in izdelavi sodobnih zdravil je torej razvoj in izbira oblike v katero bomo spravili zdravilno učinkovino ključen korak. Oblika namreč pogojuje varno in zanesljivo delovanje zdravila ter vpliva na to, kje, kdaj in kako se bo učinkovina v telesu sprostila.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Veliko uspehov na področju razvoja trdnih farmacevtskih oblik, natančneje tablet in peletov s katerimi polnimo kapsule, ima zagotovo prof. dr. Franc Vrečer. Prof. dr. Franc Vrečer je več kot tri desetletja deloval v podjetju Krka na področju razvoja farmacevtskih oblik ter je redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Novembra je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo, znaten pa je tudi njegov prispevek k domačemu strokovnemu izrazoslovju ter &amp;scaron;tudijskim programom na Fakulteti za farmacijo UL.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="63841536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/10/FrancVrRA_SLO_LJT_7715394_18322341.mp3"></enclosure>
        <guid>175181225</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1995</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
&lt;p&gt;Od tablet, pra&amp;scaron;kov, sirupov, kapsul, kapljic, pelet in &amp;scaron;e česa - oblik v katerih so nam danes na voljo raznovrstna zdravila je mnogo. Pri razvoju in izdelavi sodobnih zdravil je torej razvoj in izbira oblike v katero bomo spravili zdravilno učinkovino ključen korak. Oblika namreč pogojuje varno in zanesljivo delovanje zdravila ter vpliva na to, kje, kdaj in kako se bo učinkovina v telesu sprostila.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Veliko uspehov na področju razvoja trdnih farmacevtskih oblik, natančneje tablet in peletov s katerimi polnimo kapsule, ima zagotovo prof. dr. Franc Vrečer. Prof. dr. Franc Vrečer je več kot tri desetletja deloval v podjetju Krka na področju razvoja farmacevtskih oblik ter je redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Novembra je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo, znaten pa je tudi njegov prispevek k domačemu strokovnemu izrazoslovju ter &amp;scaron;tudijskim programom na Fakulteti za farmacijo UL.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181225</link>
        <pubDate> Fri, 12 Dec 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Franc Vrečer: Danes znamo narediti zdravila, ki se sproščajo s točno določeno hitrostjo na točno določenem mestu prebavil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni. &lt;p&gt;Tu imajo znanstveniki zelo pomembno vlogo. Prejemnica leto&amp;scaron;nje Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije prof. dr.&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Kristina Gruden&lt;/strong&gt; z &lt;strong&gt;Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo&lt;/strong&gt; se ukvarja prav s preučevanjem tega, kako rastline lažje preživijo v boju proti boleznim, &amp;scaron;kodljivcem in vremenskim ujmam. &amp;Scaron;e posebej se posveča krompirju; in na in&amp;scaron;titutu jim je med drugim uspelo razviti krompir, odporen na koloradskega hro&amp;scaron;ča.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54970368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/KristineRA_SLO_LJT_7643313_18241167.mp3"></enclosure>
        <guid>175179521</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1717</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni. &lt;p&gt;Tu imajo znanstveniki zelo pomembno vlogo. Prejemnica leto&amp;scaron;nje Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije prof. dr.&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Kristina Gruden&lt;/strong&gt; z &lt;strong&gt;Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo&lt;/strong&gt; se ukvarja prav s preučevanjem tega, kako rastline lažje preživijo v boju proti boleznim, &amp;scaron;kodljivcem in vremenskim ujmam. &amp;Scaron;e posebej se posveča krompirju; in na in&amp;scaron;titutu jim je med drugim uspelo razviti krompir, odporen na koloradskega hro&amp;scaron;ča.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179521</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kristina Gruden: S pomočjo gliv do manjše uporabe pesticidov in gnojil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.</description>
        <enclosure length="61933056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/MarkoJoRA_SLO_LJT_7577426_18167178.mp3"></enclosure>
        <guid>175177867</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1935</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177867</link>
        <pubDate> Fri, 28 Nov 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Marko Jošt: Kakšne bodo sončne celice prihodnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Cepiva poznamo predvsem kot terapijo, ki prepreči, da zbolimo. A novi imunoterapevtski pristopi cepiva danes uporabljajo tudi kot čisto prava zdravila. Eden najnaprednejših dosežkov tega področja so tako cepiva za zdravljenje najtežjih oblik raka, ko pri spopadanju s tumorji druge terapije niso uspešne. &lt;p&gt;S pristopi tako imunoterapije kot personalizirane medicine je domačim znanstvenikom uspelo razviti zdravilo za na kastracijo odpornega raka prostate, ene najagresivnej&amp;scaron;ih oblik tega tipa raka. Dosedanji rezultati tudi veliko obetajo - cepivo prepreči razra&amp;scaron;čanje rakavih celic in podalj&amp;scaron;a preživetje bolnikov. Za te uspehe je &amp;scaron;estčlanska skupina 9. novembra prejela Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. &lt;br /&gt;Med prejemniki za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate so &lt;strong&gt;dr. Mateja Gabrijel Blatnik&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;prof. dr. Helena H. Chowdhury&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;prof. dr. Marko Kreft,&lt;/strong&gt; &lt;strong&gt;doc. dr. Simon Hawlina&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;prof. dr. Matjaž Jeras&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;akad. prof. dr. Robert Zorec&lt;/strong&gt;.&lt;br /&gt;V Podobah znanja tokrat gostimo dva izmed nagrajencev. O razvoju in delovanju cepiva, uspehih klinične &amp;scaron;tudije in &amp;scaron;ir&amp;scaron;emu področju imunoterapij bosta spregovorila prof. dr. Helena Chowdhury iz podjetja Celica Biomedical ter In&amp;scaron;tituta za patofiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete in prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="77332224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/HelenaCRA_SLO_LJT_7487218_18064856.mp3"></enclosure>
        <guid>175175668</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2416</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Cepiva poznamo predvsem kot terapijo, ki prepreči, da zbolimo. A novi imunoterapevtski pristopi cepiva danes uporabljajo tudi kot čisto prava zdravila. Eden najnaprednejših dosežkov tega področja so tako cepiva za zdravljenje najtežjih oblik raka, ko pri spopadanju s tumorji druge terapije niso uspešne. &lt;p&gt;S pristopi tako imunoterapije kot personalizirane medicine je domačim znanstvenikom uspelo razviti zdravilo za na kastracijo odpornega raka prostate, ene najagresivnej&amp;scaron;ih oblik tega tipa raka. Dosedanji rezultati tudi veliko obetajo - cepivo prepreči razra&amp;scaron;čanje rakavih celic in podalj&amp;scaron;a preživetje bolnikov. Za te uspehe je &amp;scaron;estčlanska skupina 9. novembra prejela Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. &lt;br /&gt;Med prejemniki za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate so &lt;strong&gt;dr. Mateja Gabrijel Blatnik&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;prof. dr. Helena H. Chowdhury&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;prof. dr. Marko Kreft,&lt;/strong&gt; &lt;strong&gt;doc. dr. Simon Hawlina&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;prof. dr. Matjaž Jeras&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;akad. prof. dr. Robert Zorec&lt;/strong&gt;.&lt;br /&gt;V Podobah znanja tokrat gostimo dva izmed nagrajencev. O razvoju in delovanju cepiva, uspehih klinične &amp;scaron;tudije in &amp;scaron;ir&amp;scaron;emu področju imunoterapij bosta spregovorila prof. dr. Helena Chowdhury iz podjetja Celica Biomedical ter In&amp;scaron;tituta za patofiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete in prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175668</link>
        <pubDate> Fri, 21 Nov 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Helena Chowdhury in Matjaž Jeras: Ko zdravilo izdelamo, imamo samo tri ure časa, da ga dostavimo bolniku</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.</description>
        <enclosure length="54478848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/AndrejRRA_SLO_LJT_7427792_17996243.mp3"></enclosure>
        <guid>175174180</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174180</link>
        <pubDate> Fri, 14 Nov 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Rahten: Oblikovanje slovenskega naroda ni bil izoliran etnični fenomen, ampak gre za sobivanje nekega naroda v družbi drugih narodov </title>
      </item>
      <item>
        <description>Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.&lt;p&gt;Ideja, da manj&amp;scaron;e pomeni učinkovitej&amp;scaron;e, je v računalni&amp;scaron;ki tehnologiji povzročila pravo revolucijo. In tudi na področju kemijske sinteze se v zadnjih desetletjih oziramo k sintezi spojin na mikro ravni, kjer procesi potekajo v tako imenovanih mikroreaktorjih. A kaj se pravzaprav dogaja v svetu kemijskih reakcij, ko te namesto v velikih reaktorjih, izvajamo v mikroreaktorjih? Zakaj so reakcije hitrej&amp;scaron;e in porabijo manj energije? In kako lahko to izrabimo za nova znanstvena spoznanja?&lt;br /&gt;Tem vpra&amp;scaron;anjem se med drugim posvečata &lt;strong&gt;prof. dr. Polona Žnidar&amp;scaron;ič Plazl&lt;/strong&gt;, in &lt;strong&gt;prof. dr. Igor Plazl&lt;/strong&gt;, ki delujeta na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Poleg zanimanja za katalizatorje in biokatalizatorje, raziskovanja mehanizmov reakcij, sta zaslužna tudi za uveljavitev mikroreaktorskih tehnologij in povezovanja področja z biotehnologijo.&lt;br /&gt;9. novembra bosta prejela &lt;em&gt;Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke&lt;/em&gt; na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Igor Plazl, Polona Žnidar&amp;scaron;ič Plazl (Matjaž Tavčar)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="65893632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/06/PolonaRA_SLO_LJT_7361615_17919939.mp3"></enclosure>
        <guid>175172490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2059</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.&lt;p&gt;Ideja, da manj&amp;scaron;e pomeni učinkovitej&amp;scaron;e, je v računalni&amp;scaron;ki tehnologiji povzročila pravo revolucijo. In tudi na področju kemijske sinteze se v zadnjih desetletjih oziramo k sintezi spojin na mikro ravni, kjer procesi potekajo v tako imenovanih mikroreaktorjih. A kaj se pravzaprav dogaja v svetu kemijskih reakcij, ko te namesto v velikih reaktorjih, izvajamo v mikroreaktorjih? Zakaj so reakcije hitrej&amp;scaron;e in porabijo manj energije? In kako lahko to izrabimo za nova znanstvena spoznanja?&lt;br /&gt;Tem vpra&amp;scaron;anjem se med drugim posvečata &lt;strong&gt;prof. dr. Polona Žnidar&amp;scaron;ič Plazl&lt;/strong&gt;, in &lt;strong&gt;prof. dr. Igor Plazl&lt;/strong&gt;, ki delujeta na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Poleg zanimanja za katalizatorje in biokatalizatorje, raziskovanja mehanizmov reakcij, sta zaslužna tudi za uveljavitev mikroreaktorskih tehnologij in povezovanja področja z biotehnologijo.&lt;br /&gt;9. novembra bosta prejela &lt;em&gt;Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke&lt;/em&gt; na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Igor Plazl, Polona Žnidar&amp;scaron;ič Plazl (Matjaž Tavčar)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172490</link>
        <pubDate> Fri, 07 Nov 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Polona Žnidaršič Plazl, Igor Plazl: V začetku so bili najini profesorji mnenja, da mikroreaktorska tehnologija sodi v otroški vrtec in ne v industrijsko proizvodnjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Uroš Seljak je eden od najbolj znanih slovenskih znanstvenikov. Deluje kot profesor na prestižni Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer kot kozmolog preučuje izvor in strukturo vesolja, še zlasti na podlagi preučevanja kozmičnega prasevanja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Ukvarja se tudi z načini selekcije številnih podatkov o vesolju, ki jih pošiljajo teleskopi in vesoljske sonde. S svojim delom tudi pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru.  Letos je za svoje delo prejel priznanje ambasador znanosti.
Foto: Matjaž Tavčar</description>
        <enclosure length="53482752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/30/UroSelRA_SLO_LJT_7295344_17842575.mp3"></enclosure>
        <guid>175170860</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1671</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Uroš Seljak je eden od najbolj znanih slovenskih znanstvenikov. Deluje kot profesor na prestižni Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer kot kozmolog preučuje izvor in strukturo vesolja, še zlasti na podlagi preučevanja kozmičnega prasevanja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Ukvarja se tudi z načini selekcije številnih podatkov o vesolju, ki jih pošiljajo teleskopi in vesoljske sonde. S svojim delom tudi pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru.  Letos je za svoje delo prejel priznanje ambasador znanosti.
Foto: Matjaž Tavčar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170860</link>
        <pubDate> Fri, 31 Oct 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Uroš Seljak: Temna energija postaja v vesolju vedno bolj dominantna</title>
      </item>
      <item>
        <description>V svetu nevidnega, kjer lahko organizmi na mikrometrskih skalah krojijo tok človeške zgodovine, že desetletja raziskuje ena od naših najvidnejših znanstvenic – virologinja, akademikinja, profesorica, mentorica in raziskovalka dr. Tatjana Avšič-Županc. Decembra bo minilo 45 let, odkar je vstopila v laboratorij, kjer virusi niso samo predmet raziskovanja, ampak izziv, strast in – kot sama pravi – skoraj kronična okužba z radovednostjo. Novembra bo prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo, med drugim je v svoji karieri opisala virus dobrava, edini v Sloveniji doslej odkriti virus, in skupaj s svojo ekipo odkrila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo. V pogovoru, v katerem je med drugim povedala, da je imela zaradi svojega dela tudi sama izkušnjo z okužbo s hudim patogenom, več tudi o tem, zakaj je znanost morda tisti zadnji most razumevanja v času, ko se svet spet lomi na robovih negotovosti. 

Foto: Matjaž Tavčar</description>
        <enclosure length="54806016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/24/TatjanaRA_SLO_LJT_7227245_17764112.mp3"></enclosure>
        <guid>175169170</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1712</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V svetu nevidnega, kjer lahko organizmi na mikrometrskih skalah krojijo tok človeške zgodovine, že desetletja raziskuje ena od naših najvidnejših znanstvenic – virologinja, akademikinja, profesorica, mentorica in raziskovalka dr. Tatjana Avšič-Županc. Decembra bo minilo 45 let, odkar je vstopila v laboratorij, kjer virusi niso samo predmet raziskovanja, ampak izziv, strast in – kot sama pravi – skoraj kronična okužba z radovednostjo. Novembra bo prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo, med drugim je v svoji karieri opisala virus dobrava, edini v Sloveniji doslej odkriti virus, in skupaj s svojo ekipo odkrila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo. V pogovoru, v katerem je med drugim povedala, da je imela zaradi svojega dela tudi sama izkušnjo z okužbo s hudim patogenom, več tudi o tem, zakaj je znanost morda tisti zadnji most razumevanja v času, ko se svet spet lomi na robovih negotovosti. 

Foto: Matjaž Tavčar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169170</link>
        <pubDate> Fri, 24 Oct 2025 05:49:09 +0000</pubDate>
        <title>Tatjana Avšič Županc: Tudi sama sem prebolela virus, ki sem ga preučevala</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.&lt;p&gt;Kot je izpostavljeno tudi v utemeljitvi nagrade, je &lt;strong&gt;prof. dr. Tomaž Pisanski&lt;/strong&gt; z Univerze na Primorskem s postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske &amp;scaron;ole diskretne matematike pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na In&amp;scaron;titutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil &lt;strong&gt;Oddelek za teoretično računalni&amp;scaron;tvo&lt;/strong&gt;, sodeloval je pri ustanovitvi &lt;strong&gt;Univerze na Primorskem&lt;/strong&gt;, ustanovil in sourejal je tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo &lt;strong&gt;Ars Mathematica Contemporanea&lt;/strong&gt;, ter ustanovil Slovensko dru&amp;scaron;tvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval &lt;strong&gt;Jurija Vego&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Iva Laha&lt;/strong&gt;.&lt;br /&gt;O tem, kako danes gleda na razmah umetne inteligence, kaj vse se da početi z diskretno matematiko in zakaj je o zgodovini vedno bolje vedeti več kot manj, v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58864896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/TomaPiRA_SLO_LJT_7153855_17679258.mp3"></enclosure>
        <guid>175167247</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1839</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.&lt;p&gt;Kot je izpostavljeno tudi v utemeljitvi nagrade, je &lt;strong&gt;prof. dr. Tomaž Pisanski&lt;/strong&gt; z Univerze na Primorskem s postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske &amp;scaron;ole diskretne matematike pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na In&amp;scaron;titutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil &lt;strong&gt;Oddelek za teoretično računalni&amp;scaron;tvo&lt;/strong&gt;, sodeloval je pri ustanovitvi &lt;strong&gt;Univerze na Primorskem&lt;/strong&gt;, ustanovil in sourejal je tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo &lt;strong&gt;Ars Mathematica Contemporanea&lt;/strong&gt;, ter ustanovil Slovensko dru&amp;scaron;tvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval &lt;strong&gt;Jurija Vego&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Iva Laha&lt;/strong&gt;.&lt;br /&gt;O tem, kako danes gleda na razmah umetne inteligence, kaj vse se da početi z diskretno matematiko in zakaj je o zgodovini vedno bolje vedeti več kot manj, v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167247</link>
        <pubDate> Fri, 17 Oct 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Pisanski: O umetni inteligenci, šarmu diskretne matematike in znanosti danes</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kamnita pokrajina, valovito in razgibano površje, pod njim pa skrivnosten svet jam in podzemnih rek – vse to so značilne poteze kraškega sveta. In če je edinstvenost jamskega življenja vsem dobro poznana, pa tudi nad zemljo kras skriva presenetljivo biotsko bogastvo.&lt;p&gt;V vrtačah in drugih kotanjah se nabira zemlja, tam se zadržuje vlaga in tako se ustvarjajo razmere, ki se od okolice občutno razlikujejo in ravno to daje &amp;scaron;tevilnim rastlinskim in živalskim vrstam življenjski prostor. Ta preplet žive in nežive narave pa je izredno ranljiv; danes poleg človekove dejavnosti nanj dodatno pritiskajo &amp;scaron;e podnebne spremembe.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;O povezanosti živega in neživega sveta, o vlogi vrtač za biotsko pestrost in o varovanju nežive narave bo spregovorila tokratna gostja Podob znanja, &lt;strong&gt;dr. Mateja Breg Valjavec&lt;/strong&gt; z Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika ZRC SAZU.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Mateja Breg Valjavec (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56164608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/09/MatejaBRA_SLO_LJT_7084854_17600197.mp3"></enclosure>
        <guid>175165432</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1755</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kamnita pokrajina, valovito in razgibano površje, pod njim pa skrivnosten svet jam in podzemnih rek – vse to so značilne poteze kraškega sveta. In če je edinstvenost jamskega življenja vsem dobro poznana, pa tudi nad zemljo kras skriva presenetljivo biotsko bogastvo.&lt;p&gt;V vrtačah in drugih kotanjah se nabira zemlja, tam se zadržuje vlaga in tako se ustvarjajo razmere, ki se od okolice občutno razlikujejo in ravno to daje &amp;scaron;tevilnim rastlinskim in živalskim vrstam življenjski prostor. Ta preplet žive in nežive narave pa je izredno ranljiv; danes poleg človekove dejavnosti nanj dodatno pritiskajo &amp;scaron;e podnebne spremembe.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;O povezanosti živega in neživega sveta, o vlogi vrtač za biotsko pestrost in o varovanju nežive narave bo spregovorila tokratna gostja Podob znanja, &lt;strong&gt;dr. Mateja Breg Valjavec&lt;/strong&gt; z Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika ZRC SAZU.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Mateja Breg Valjavec (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165432</link>
        <pubDate> Fri, 10 Oct 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Mateja Breg Valjavec: Ko se bo podnebje še bolj segrelo, bodo hladnoljubne rastline našle zatočišče v vrtačah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, še vedno postavljajo številna vprašanja o tem, zakaj nevroni propadejo in zakaj pričneta spomin ter gibanje pešati. Danes znanstveniki odgovore iščejo predvsem v komunikaciji in delovanju živčnih celic ter v signalnih molekulah, ki vodijo do okvar živčnega sistema. In prav signalne poti in molekule so tudi potencialna tarča različnih terapij. &lt;p&gt;Ene izmed pomembnih signalnih molekul, ki sodelujejo v imunskih in vnetnih procesih na&amp;scaron;ega centralnega živčevja, so proteini imenovani katepsini. A kateri je pravzaprav tisti signal, ki odloči, ali bodo celice v na&amp;scaron;ih možganih rastle, se obnavljale ali propadle? Odgovore na ta vpra&amp;scaron;anja i&amp;scaron;če tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;izr. prof. dr. Anja Pi&amp;scaron;lar&lt;/strong&gt; s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Anja Pi&amp;scaron;lar (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54795264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/02/AnjaPiRA_SLO_LJT_7011877_17517856.mp3"></enclosure>
        <guid>175163668</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1712</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, še vedno postavljajo številna vprašanja o tem, zakaj nevroni propadejo in zakaj pričneta spomin ter gibanje pešati. Danes znanstveniki odgovore iščejo predvsem v komunikaciji in delovanju živčnih celic ter v signalnih molekulah, ki vodijo do okvar živčnega sistema. In prav signalne poti in molekule so tudi potencialna tarča različnih terapij. &lt;p&gt;Ene izmed pomembnih signalnih molekul, ki sodelujejo v imunskih in vnetnih procesih na&amp;scaron;ega centralnega živčevja, so proteini imenovani katepsini. A kateri je pravzaprav tisti signal, ki odloči, ali bodo celice v na&amp;scaron;ih možganih rastle, se obnavljale ali propadle? Odgovore na ta vpra&amp;scaron;anja i&amp;scaron;če tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;izr. prof. dr. Anja Pi&amp;scaron;lar&lt;/strong&gt; s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Anja Pi&amp;scaron;lar (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163668</link>
        <pubDate> Fri, 03 Oct 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Anja Pišlar: O signalih, ki odločijo, ali bodo možganske celice propadle ali se obnovile</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta &quot;Jožef Stefan&quot; raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic. 
Kako ta transport učinkovin narediti še povsem biorazgradljiv, je tisto dodatno vprašanje, ki se mu posveča dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;.  

Ponovitev pogovora, ki je nastal junija 2023.</description>
        <enclosure length="53531904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/24/NinaKosRA_SLO_LJT_6933494_17427448.mp3"></enclosure>
        <guid>175161628</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1672</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta &quot;Jožef Stefan&quot; raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic. 
Kako ta transport učinkovin narediti še povsem biorazgradljiv, je tisto dodatno vprašanje, ki se mu posveča dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;.  

Ponovitev pogovora, ki je nastal junija 2023.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161628</link>
        <pubDate> Fri, 26 Sep 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nina Kostevšek: Rdeče krvničke bi lahko poleg kisika dostavile tudi zdravila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na prvi pogled morda nenavadno, da imajo spojine z zdravilnim delovanjem prostor tudi v energetiki. A  prav to je moč rutenijevih spojin.  Rutenij - kovina, ki po barvi in značilnostih spominja na platino - pa ni edina, s katero se z novodobnimi sinteznimi postopki ustvarja nove materiale.&lt;p&gt;Načinov in možnosti, kako združiti kovine, kot so denimo rutenij, cink in nikelj z organskimi spojinami in tako ustvariti materiale z &amp;scaron;irokim naborom lastnosti, je veliko. In ravno to je tisto, kar odpira vrata &amp;scaron;tevilnim nepričakovanim aplikacijam. Med njimi je uporaba teh spojin v medicini - od zdravljenja sladkorne bolezni do uničevanja virusov, bakterij in celo tumorskih celic. Za potrebe energetike pa se te spojine preučuje tudi kot barvila v sončnih celicah.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kje kemiki i&amp;scaron;čejo navdih za sintezo novih spojin? Ali novi materiali, ki sprva obetajo, res preidejo v vsakdanjo rabo? In katera nova obzorja na področju sinteze in uporabe rutenijevih in drugih spojin se odpirajo danes? Na ta vpra&amp;scaron;anja nam bo pomagal odgovoriti tokratni gost Podob znanja, &lt;strong&gt;prof. dr. Iztok Turel&lt;/strong&gt; z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Iztok Turel (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="51770112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/11/IztokTuRA_SLO_LJT_6811767_17287652.mp3"></enclosure>
        <guid>175158506</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1617</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na prvi pogled morda nenavadno, da imajo spojine z zdravilnim delovanjem prostor tudi v energetiki. A  prav to je moč rutenijevih spojin.  Rutenij - kovina, ki po barvi in značilnostih spominja na platino - pa ni edina, s katero se z novodobnimi sinteznimi postopki ustvarja nove materiale.&lt;p&gt;Načinov in možnosti, kako združiti kovine, kot so denimo rutenij, cink in nikelj z organskimi spojinami in tako ustvariti materiale z &amp;scaron;irokim naborom lastnosti, je veliko. In ravno to je tisto, kar odpira vrata &amp;scaron;tevilnim nepričakovanim aplikacijam. Med njimi je uporaba teh spojin v medicini - od zdravljenja sladkorne bolezni do uničevanja virusov, bakterij in celo tumorskih celic. Za potrebe energetike pa se te spojine preučuje tudi kot barvila v sončnih celicah.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kje kemiki i&amp;scaron;čejo navdih za sintezo novih spojin? Ali novi materiali, ki sprva obetajo, res preidejo v vsakdanjo rabo? In katera nova obzorja na področju sinteze in uporabe rutenijevih in drugih spojin se odpirajo danes? Na ta vpra&amp;scaron;anja nam bo pomagal odgovoriti tokratni gost Podob znanja, &lt;strong&gt;prof. dr. Iztok Turel&lt;/strong&gt; z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Iztok Turel (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158506</link>
        <pubDate> Fri, 19 Sep 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Iztok Turel: Rutenijeve spojine - zdravijo kot tudi pretvarjajo energijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zvezdno nebo je običajno videti izredno mirno in skoraj nespremenljivo, a če bi lahko videli onkraj spektra vidne svetlobe, bi se nam nočno nebo verjetno pokazalo kot zelo dinamičen kraj, kjer se kar naprej nekaj razburljivega dogaja. Bežne eksplozije sevanja v najrazličnejših spektrih elektromagnetnega sevanja lahko pričajo o zelo dramatičnih dogodkih: o oddaljenem trku zvezd, morda o smrti zvezde v objemu črne luknje ali nemara celo o zlitju črnih lukenj. 
Kaj se torej res zgodi, ko se zvezda malo preveč približa črni luknji? Kaj se denimo skriva za bežnimi izbuhi gama sevanja? Kaj nam novega sporočajo skoraj nezaznavni tresljaji gravitacijskih valov? In, konec koncev zakaj zlata doba astrofizikalnih raziskovanj šele prihaja? O tem smo se pogovarjali z astrofizičarko prof. dr. Andreja Gomboc s Fakultete za naravoslovje in Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici.
Foto: Nino Denkovski</description>
        <enclosure length="53464320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/11/AndrejaRA_SLO_LJT_6808364_17283929.mp3"></enclosure>
        <guid>175158464</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1670</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zvezdno nebo je običajno videti izredno mirno in skoraj nespremenljivo, a če bi lahko videli onkraj spektra vidne svetlobe, bi se nam nočno nebo verjetno pokazalo kot zelo dinamičen kraj, kjer se kar naprej nekaj razburljivega dogaja. Bežne eksplozije sevanja v najrazličnejših spektrih elektromagnetnega sevanja lahko pričajo o zelo dramatičnih dogodkih: o oddaljenem trku zvezd, morda o smrti zvezde v objemu črne luknje ali nemara celo o zlitju črnih lukenj. 
Kaj se torej res zgodi, ko se zvezda malo preveč približa črni luknji? Kaj se denimo skriva za bežnimi izbuhi gama sevanja? Kaj nam novega sporočajo skoraj nezaznavni tresljaji gravitacijskih valov? In, konec koncev zakaj zlata doba astrofizikalnih raziskovanj šele prihaja? O tem smo se pogovarjali z astrofizičarko prof. dr. Andreja Gomboc s Fakultete za naravoslovje in Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici.
Foto: Nino Denkovski</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158464</link>
        <pubDate> Fri, 12 Sep 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andreja Gomboc: Kratkotrajni izbruhi sevanja razkrivajo številne skrivnosti vesolja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osiromašena tla, odporni škodljivci, suše, pozebe, nove bolezni, naraščajoče število prebivalcev. Zdi se, kot da težavam, ki danes pestijo kmetijstvo, ni videti konca. Kako torej zagotoviti, da bo letina vendarle dobra oziroma vsaj zaščitena pred napadi škodljivcev?&lt;p&gt;Zelena revolucija sredi petdesetih let preteklega stoletja je prinesla odporne sorte, &amp;scaron;kropiva, insekticide in mineralna gnojila - a vzporedno so se na trgu pojavili tudi biotični pripravki proti &amp;scaron;kodljivcem. Ti se zgledujejo po odnosih v naravi in za obrambo kmetijskih rastlin pred &amp;scaron;kodljivimi žuželkami uporabljajo kar druge organizme - glive, žuželke, bakterije in viruse. Biotično varstvo ponuja alternativo uporabi kemičnih sredstev in je prav zato danes v ospredju strate&amp;scaron;kih načrtov in smernic kmetovanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O parazitskih žuželkah, ki napadejo polj&amp;scaron;činam &amp;scaron;kodljive žuželke. O glivah, ki se namnožijo kar na ličinki &amp;scaron;kodljivca, možnih neželenh stranskih učinkih teg pristopa - pa tudi o tem, kako na Kmetijskem in&amp;scaron;titutu spremljajo &amp;scaron;kodljivce, bo spregovoril tokratni gost Podob znanja, &lt;strong&gt;dr. Jaka Razinger&lt;/strong&gt; s Kmetijskega in&amp;scaron;tituta Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Jaka Razinger (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57125376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/02/JakaRazRA_SLO_LJT_6717630_17179407.mp3"></enclosure>
        <guid>175156339</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1785</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osiromašena tla, odporni škodljivci, suše, pozebe, nove bolezni, naraščajoče število prebivalcev. Zdi se, kot da težavam, ki danes pestijo kmetijstvo, ni videti konca. Kako torej zagotoviti, da bo letina vendarle dobra oziroma vsaj zaščitena pred napadi škodljivcev?&lt;p&gt;Zelena revolucija sredi petdesetih let preteklega stoletja je prinesla odporne sorte, &amp;scaron;kropiva, insekticide in mineralna gnojila - a vzporedno so se na trgu pojavili tudi biotični pripravki proti &amp;scaron;kodljivcem. Ti se zgledujejo po odnosih v naravi in za obrambo kmetijskih rastlin pred &amp;scaron;kodljivimi žuželkami uporabljajo kar druge organizme - glive, žuželke, bakterije in viruse. Biotično varstvo ponuja alternativo uporabi kemičnih sredstev in je prav zato danes v ospredju strate&amp;scaron;kih načrtov in smernic kmetovanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O parazitskih žuželkah, ki napadejo polj&amp;scaron;činam &amp;scaron;kodljive žuželke. O glivah, ki se namnožijo kar na ličinki &amp;scaron;kodljivca, možnih neželenh stranskih učinkih teg pristopa - pa tudi o tem, kako na Kmetijskem in&amp;scaron;titutu spremljajo &amp;scaron;kodljivce, bo spregovoril tokratni gost Podob znanja, &lt;strong&gt;dr. Jaka Razinger&lt;/strong&gt; s Kmetijskega in&amp;scaron;tituta Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto:&amp;nbsp;Jaka Razinger (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156339</link>
        <pubDate> Fri, 05 Sep 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jaka Razinger: Biotično varstvo rastlin ponuja obetavno alternativo uporabi kemičnih sredstev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Plastika je danes tako vsepovsod, da se je kar težko odločiti s katerega konca bi pogledali na ta vsestransko uporaben material, ki se je že dolgo tega spremenil v ekološko nočno moro, iz katere kar ne znamo najti izhoda. Na leto proizvedemo prek 400 milijonov ton plastike in številka se bo po napovedih le še povečevala.
Vsa dozdajšnja prizadevanja za zmanjševanje plastičnih odpadkov od recikliranja do prepovedi izdelkov za enkratno uporabo se ob globalnih številkah zdijo kot kaplja v morje. Prav zato v reke in morja še naprej vztrajno potujejo ogromne količine plastike, mikroplastike in nanoplastike. Najdemo jo v najbolj odročnih koncih sveta, pa tudi v pitni vodi, hrani in zraku okoli nas. In tudi v naših telesih. Skratka, plastika je vseprisotni problem, za katerega še nismo odkrili pravega odgovora. Kar ne pomeni, da ga ne iščemo. Med drugim v projektu Tethys4Adrion, ki se osredotoča na reke, in ki ga vodi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. 
</description>
        <enclosure length="56954880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/AndrejKRA_SLO_LJT_6671233_17126908.mp3"></enclosure>
        <guid>175155269</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Plastika je danes tako vsepovsod, da se je kar težko odločiti s katerega konca bi pogledali na ta vsestransko uporaben material, ki se je že dolgo tega spremenil v ekološko nočno moro, iz katere kar ne znamo najti izhoda. Na leto proizvedemo prek 400 milijonov ton plastike in številka se bo po napovedih le še povečevala.
Vsa dozdajšnja prizadevanja za zmanjševanje plastičnih odpadkov od recikliranja do prepovedi izdelkov za enkratno uporabo se ob globalnih številkah zdijo kot kaplja v morje. Prav zato v reke in morja še naprej vztrajno potujejo ogromne količine plastike, mikroplastike in nanoplastike. Najdemo jo v najbolj odročnih koncih sveta, pa tudi v pitni vodi, hrani in zraku okoli nas. In tudi v naših telesih. Skratka, plastika je vseprisotni problem, za katerega še nismo odkrili pravega odgovora. Kar ne pomeni, da ga ne iščemo. Med drugim v projektu Tethys4Adrion, ki se osredotoča na reke, in ki ga vodi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155269</link>
        <pubDate> Fri, 29 Aug 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Kržan: Rešitev za plastiko v morju se skriva v rekah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drevesa vse svoje življenje rastejo in nekatera med njimi dosežejo izjemne velikosti. In če se rast v višino nekoč ustavi, pa se drevo leto za letom, milimeter za milimetrom debeli. Ta počasna, a vztrajna rast je izredno dinamičen proces, ki drevesom omogoča odzivanje na letne čase in spreminjajoče se podnebje. Vse, kar se dogaja v okolju, se tako zapiše tudi v notranjost drevesa - v kolobarje oziroma branike in drevesno skorjo. Ti kolobarji tako ne pripovedujejo zgolj o starosti samega drevesa, s podrobnim preučevanjem zgradbe in strukture lesa, lahko marsikaj izvemo o okolju in razmerah, v katerih je drevo raslo. 

Kaj vse med rastjo drevesa vpliva na drevo, da je les tak, kakršen je? In ali nam tudi struktura drevesne skorje, torej lubja, ličja lahko pove kaj o razmerah, v katerih je drevo raslo? S temi vprašanji se med drugim ukvarja tokratna gostja Podob znanja, dr. Jožica Gričar, raziskovalka z Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko Gozdarskega inštituta Slovenije.</description>
        <enclosure length="56086272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/19/JoicaGRA_SLO_LJT_6591039_17035368.mp3"></enclosure>
        <guid>175153345</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drevesa vse svoje življenje rastejo in nekatera med njimi dosežejo izjemne velikosti. In če se rast v višino nekoč ustavi, pa se drevo leto za letom, milimeter za milimetrom debeli. Ta počasna, a vztrajna rast je izredno dinamičen proces, ki drevesom omogoča odzivanje na letne čase in spreminjajoče se podnebje. Vse, kar se dogaja v okolju, se tako zapiše tudi v notranjost drevesa - v kolobarje oziroma branike in drevesno skorjo. Ti kolobarji tako ne pripovedujejo zgolj o starosti samega drevesa, s podrobnim preučevanjem zgradbe in strukture lesa, lahko marsikaj izvemo o okolju in razmerah, v katerih je drevo raslo. 

Kaj vse med rastjo drevesa vpliva na drevo, da je les tak, kakršen je? In ali nam tudi struktura drevesne skorje, torej lubja, ličja lahko pove kaj o razmerah, v katerih je drevo raslo? S temi vprašanji se med drugim ukvarja tokratna gostja Podob znanja, dr. Jožica Gričar, raziskovalka z Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko Gozdarskega inštituta Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153345</link>
        <pubDate> Fri, 22 Aug 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jožica Gričar: Ne samo les, tudi drevesna skorja nam lahko marsikaj pove o razmerah, v katerih je raslo drevo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ena najprepoznavnejših in tudi najpogosteje raziskovanih molekul je molekula DNK, ki določa delovanje in razvoj živih organizmov. Odkritje njene oblike - strukture dvojne vijačnice - je Watsonu in Cricku prineslo Nobelovo nagrado in postavilo trdne temelje za nadaljnji razvoj molekularnih znanosti.&lt;p&gt;A tokrat se podajamo onkraj Watson-Crickove dvojne vijačnice. DNK je namreč dinamična molekula, ki spreminja svojo obliko glede na zaporedje svojih gradnikov ter glede na okolje, v katerem se nahaja. Obliko spremeni tudi, ko se nanjo veže kak&amp;scaron;na druga molekula. Molekularna arhitektura DNK tako znanstveno skupnost zaposluje že več kot stoletje, zadnja desetletja pa so v ospredju predvsem &amp;scaron;tirivijačne strukture DNK, imenovane G-kvadrupleksi. Ti med drugim usmerjajo delovanje genov, povezanih z razvojem možganov, nevrolo&amp;scaron;kimi motnjami, tudi rakom. Preučevanje povezav med spreminjajočo se strukturo DNK in njeno funkcijo ponuja mnoga spoznanja in odpira nove možnosti pri zdravljenju raka in nevrodegenerativnih bolezni.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;tirivijačne strukture - G-kvadruplekse - zadnja leta raziskuje tokratni gost Podob znanja, &lt;strong&gt;akad. dr. Janez Plavec&lt;/strong&gt;, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem in&amp;scaron;titutu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: akad. dr. Janez Plavec (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56757504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/12/JanezPlRA_SLO_LJT_6540422_16975899.mp3"></enclosure>
        <guid>175152008</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ena najprepoznavnejših in tudi najpogosteje raziskovanih molekul je molekula DNK, ki določa delovanje in razvoj živih organizmov. Odkritje njene oblike - strukture dvojne vijačnice - je Watsonu in Cricku prineslo Nobelovo nagrado in postavilo trdne temelje za nadaljnji razvoj molekularnih znanosti.&lt;p&gt;A tokrat se podajamo onkraj Watson-Crickove dvojne vijačnice. DNK je namreč dinamična molekula, ki spreminja svojo obliko glede na zaporedje svojih gradnikov ter glede na okolje, v katerem se nahaja. Obliko spremeni tudi, ko se nanjo veže kak&amp;scaron;na druga molekula. Molekularna arhitektura DNK tako znanstveno skupnost zaposluje že več kot stoletje, zadnja desetletja pa so v ospredju predvsem &amp;scaron;tirivijačne strukture DNK, imenovane G-kvadrupleksi. Ti med drugim usmerjajo delovanje genov, povezanih z razvojem možganov, nevrolo&amp;scaron;kimi motnjami, tudi rakom. Preučevanje povezav med spreminjajočo se strukturo DNK in njeno funkcijo ponuja mnoga spoznanja in odpira nove možnosti pri zdravljenju raka in nevrodegenerativnih bolezni.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;tirivijačne strukture - G-kvadruplekse - zadnja leta raziskuje tokratni gost Podob znanja, &lt;strong&gt;akad. dr. Janez Plavec&lt;/strong&gt;, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem in&amp;scaron;titutu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: akad. dr. Janez Plavec (Klara Jurečič)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152008</link>
        <pubDate> Fri, 15 Aug 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Janez Plavec: Rakave celice lahko oslabimo tudi s stabilizacijo štirivijačnih struktur DNK</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z načrtovanjem materialov na atomski ravni se lahko ustvari prav posebne, nove lastnosti, ki jih do zdaj nismo poznali. To je danes osnova za načrtovanje številnih tehnologij prihodnosti. Od denimo najrazličnejših  t. i. zelenih tehnologij, ki so potrebne za prehod v nizkoogljično družbo, kot tudi za elektroniko prihodnosti, kot so čipi naslednje generacije. O novih materialih, ki jih razvijajo, njihovih zanimivih potencialnih aplikacijah ter o širših pogojih, ki so potrebni, da lahko žanjemo koristi novih spoznanj in možnosti, ki jih odpirajo, je v Podobah znanja predstavil vodja Odseka za razvoj sodobnih materialov na Institutu &quot;Jožef Stefan&quot; izr. prof. dr. Matjaž Spreitzer.
Pogovor je bil premierno predvajan aprila 2024.</description>
        <enclosure length="56743680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/MatjaSRA_SLO_LJT_6151560_16525009.mp3"></enclosure>
        <guid>175141873</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z načrtovanjem materialov na atomski ravni se lahko ustvari prav posebne, nove lastnosti, ki jih do zdaj nismo poznali. To je danes osnova za načrtovanje številnih tehnologij prihodnosti. Od denimo najrazličnejših  t. i. zelenih tehnologij, ki so potrebne za prehod v nizkoogljično družbo, kot tudi za elektroniko prihodnosti, kot so čipi naslednje generacije. O novih materialih, ki jih razvijajo, njihovih zanimivih potencialnih aplikacijah ter o širših pogojih, ki so potrebni, da lahko žanjemo koristi novih spoznanj in možnosti, ki jih odpirajo, je v Podobah znanja predstavil vodja Odseka za razvoj sodobnih materialov na Institutu &quot;Jožef Stefan&quot; izr. prof. dr. Matjaž Spreitzer.
Pogovor je bil premierno predvajan aprila 2024.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141873</link>
        <pubDate> Fri, 08 Aug 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Spreitzer: Novi materiali za nove možnosti - od optičnih žic do sončnih panelov za proizvodnjo vodika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naša prebavila, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami.
Mikrobioto in njene vplive na naše zdravje raziskuje dr. Maja Rupnik s Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.
Oddaja je bila prvič predvajana v aprilu 2024.</description>
        <enclosure length="58957056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/MajaRupRA_SLO_LJT_6151449_16524882.mp3"></enclosure>
        <guid>175141865</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1842</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naša prebavila, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami.
Mikrobioto in njene vplive na naše zdravje raziskuje dr. Maja Rupnik s Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.
Oddaja je bila prvič predvajana v aprilu 2024.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141865</link>
        <pubDate> Fri, 01 Aug 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Maja Rupnik: Naše črevo je najbolj gosto naseljen ekosistem na planetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja.
Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti.
O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani.
Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.</description>
        <enclosure length="57307392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/MilicaGRA_SLO_LJT_6149880_16523213.mp3"></enclosure>
        <guid>175141818</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1790</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja.
Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti.
O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani.
Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141818</link>
        <pubDate> Fri, 18 Jul 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Milica Gregorič Kramberger: Smo na pragu nove dobe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Človek v okolje izpušča mnogo škodljivih snovi - a posebno nas skrbi, ko se te snovi znajdejo v vodi. Če večje kose smeti, kot so plastika, vejevje in blato iz vode lažje odstranimo, je odstranjevanje izredno majhnih spojin precej kompleksnejše. Ena takšnih je bisfenol A, ki se v okolje sprošča iz plastike. Kako torej bisfenol in druga na onesnaževala odstraniti iz vode? Dobro rešitev danes ponuja fotokataliza - pristop, pri katerem za razgradnjo strupenih spojin uporabimo svetlobo in nove materiale. Marsikaj obeta material titanov dioksid, ki je večstransko uporaben: za belo barvo v pigmentih, premazih in tudi papirju, uporablja se za razgradnjo strupenih snovi v vodah, kot so ostanki zdravil ter bisfenol A, pa tudi za čiščenje zraka.



&lt;p&gt;Okolju prijazne postopke za razgradnjo strupenih snovi v vodi s pomočjo svetlobe in vsestranskega titanovega dioksida raziskuje gost tokratnih Podob znanja &lt;strong&gt;dr. Gregor Žerjav&lt;/strong&gt; s Kemijskega in&amp;scaron;tituta.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="51813888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/09/GregorRA_SLO_LJT_6282211_16673830.mp3"></enclosure>
        <guid>175145157</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1619</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Človek v okolje izpušča mnogo škodljivih snovi - a posebno nas skrbi, ko se te snovi znajdejo v vodi. Če večje kose smeti, kot so plastika, vejevje in blato iz vode lažje odstranimo, je odstranjevanje izredno majhnih spojin precej kompleksnejše. Ena takšnih je bisfenol A, ki se v okolje sprošča iz plastike. Kako torej bisfenol in druga na onesnaževala odstraniti iz vode? Dobro rešitev danes ponuja fotokataliza - pristop, pri katerem za razgradnjo strupenih spojin uporabimo svetlobo in nove materiale. Marsikaj obeta material titanov dioksid, ki je večstransko uporaben: za belo barvo v pigmentih, premazih in tudi papirju, uporablja se za razgradnjo strupenih snovi v vodah, kot so ostanki zdravil ter bisfenol A, pa tudi za čiščenje zraka.



&lt;p&gt;Okolju prijazne postopke za razgradnjo strupenih snovi v vodi s pomočjo svetlobe in vsestranskega titanovega dioksida raziskuje gost tokratnih Podob znanja &lt;strong&gt;dr. Gregor Žerjav&lt;/strong&gt; s Kemijskega in&amp;scaron;tituta.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145157</link>
        <pubDate> Fri, 11 Jul 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gregor Žerjav: Za čiščenje odpadnih voda in zraka zadostujeta svetloba in fotokatalizator</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od začetka tisočletja, ko smo po desetletjih raziskav uspeli sestaviti človeški genom, danes ustvarjamo celotne knjižnice genetskih podatkov. A zanima nas več kot zgolj genom človeka - zlasti pomembno je, da na nivoju genetike dobro poznamo tudi  viruse - te hitro spreminjajoče se povzročitelje mnogih bolezni. Morda presenetljivo, a prvi odkriti virus ni bil človeški, temveč rastlinski virus tobačnega mozaika. Ni pa presenetljivo, da nas zanimajo ravno povzročitelji bolezni - pa naj gre za človeka, živali ali rastline. Te vse učinkoviteje iščemo z novimi pristopi določanja genetskega materiala.&lt;p&gt;Med temi so morda najbolj vznemirljive tehnologije, s katerimi bi bilo možno viruse določiti kar tukaj in zdaj. Pred desetimi leti so denimo s prenosnimi napravami sledili razvoju virusa ebole v zahodni Afriki, podobne pristope pa se uporablja tudi za diagnosticiranje rastlinskih virusov. Gre za tako imenovano tehnologijo sekvenciranja z nanoporami, ki bo morda nekoč omogočila, da virus na domačem paradižniku določimo kar sami. S temi vidiki rastlinske virologije se ukvarja tokratna gostja Podob znanja, &lt;strong&gt;dr. Anja Pecman&lt;/strong&gt; z &lt;strong&gt;Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41611008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/03/AnjaPecRA_SLO_LJT_6231585_16616419.mp3"></enclosure>
        <guid>175143921</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1300</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od začetka tisočletja, ko smo po desetletjih raziskav uspeli sestaviti človeški genom, danes ustvarjamo celotne knjižnice genetskih podatkov. A zanima nas več kot zgolj genom človeka - zlasti pomembno je, da na nivoju genetike dobro poznamo tudi  viruse - te hitro spreminjajoče se povzročitelje mnogih bolezni. Morda presenetljivo, a prvi odkriti virus ni bil človeški, temveč rastlinski virus tobačnega mozaika. Ni pa presenetljivo, da nas zanimajo ravno povzročitelji bolezni - pa naj gre za človeka, živali ali rastline. Te vse učinkoviteje iščemo z novimi pristopi določanja genetskega materiala.&lt;p&gt;Med temi so morda najbolj vznemirljive tehnologije, s katerimi bi bilo možno viruse določiti kar tukaj in zdaj. Pred desetimi leti so denimo s prenosnimi napravami sledili razvoju virusa ebole v zahodni Afriki, podobne pristope pa se uporablja tudi za diagnosticiranje rastlinskih virusov. Gre za tako imenovano tehnologijo sekvenciranja z nanoporami, ki bo morda nekoč omogočila, da virus na domačem paradižniku določimo kar sami. S temi vidiki rastlinske virologije se ukvarja tokratna gostja Podob znanja, &lt;strong&gt;dr. Anja Pecman&lt;/strong&gt; z &lt;strong&gt;Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143921</link>
        <pubDate> Fri, 04 Jul 2025 06:00:21 +0000</pubDate>
        <title>Anja Pecman: Viruse že lahko prepoznamo z napravo v velikosti USB ključka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science.
Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana aprila 2024.</description>
        <enclosure length="61181952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/TomaPrRA_SLO_LJT_6149425_16522689.mp3"></enclosure>
        <guid>175141811</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1911</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science.
Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana aprila 2024.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141811</link>
        <pubDate> Fri, 27 Jun 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Prosen: S kvantnim računalnikom do odkritja superdifuzije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgodbe o umetno ustvarjenih ljudeh in človeku podobnih strojih najdemo že v antiki, danes pa se dejansko že pogovarjamo z virtualnimi pomočniki in tako imenovanimi virtualnimi bitji. Današnja umetna inteligenca, kakšna prevladuje na trgu, pravzaprav na različne načine dokazuje, da je njen razvoj v veliki meri usmerjala prav literarna oziroma filmska fikcija. Odnos pa je seveda dvosmeren; ta tehnologija namreč že spreminja načine, kako pišemo in si zamišljamo zgodbe. Medsebojni vpliv domišljije in tehnologije preučuje dr. Nina Beguš, raziskovalka in predavateljica na kalifornijski univerzi v Berkeleyju. </description>
        <enclosure length="63614976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/19/NinaBegRA_SLO_LJT_6107766_16474664.mp3"></enclosure>
        <guid>175140710</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1987</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodbe o umetno ustvarjenih ljudeh in človeku podobnih strojih najdemo že v antiki, danes pa se dejansko že pogovarjamo z virtualnimi pomočniki in tako imenovanimi virtualnimi bitji. Današnja umetna inteligenca, kakšna prevladuje na trgu, pravzaprav na različne načine dokazuje, da je njen razvoj v veliki meri usmerjala prav literarna oziroma filmska fikcija. Odnos pa je seveda dvosmeren; ta tehnologija namreč že spreminja načine, kako pišemo in si zamišljamo zgodbe. Medsebojni vpliv domišljije in tehnologije preučuje dr. Nina Beguš, raziskovalka in predavateljica na kalifornijski univerzi v Berkeleyju. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140710</link>
        <pubDate> Fri, 20 Jun 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nina Beguš: Fikcija se napaja iz tehnoloških inovacij, tehnologija pa se oblikuje iz navdiha, ki ga ponuja fikcija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svetu, ki ga s prostim očesom ne opazimo, vladajo izredno prilagodljiva bitja - bakterije. Čeprav gre za enocelične in mikroskopsko majhne organizme, jih ravno ta navidezna preprostost žene k neverjetni iznajdljivosti, ko pride do prilagajanj na različne naravne okoliščine. Ena izmed prilagoditev, ki bakterijam omogoča, da se oprimejo različnih površin, povežejo z drugimi bakterijami, se medsebojno sporazumevajo in ščitijo pred neugodnimi razmerami v okolju, je biofilm. Natančno organiziran in kompleksen preplet lepljivih, skorajda želejastih snovi in bakterij. Kar je za bakterije obrambna struktura, nam marsikdaj povzroča preglavice - od jutranjih oblog na zobeh, bolnišničnih okužb do kontaminacij pri denimo predelavi mleka. 

Ko se torej bakterije znajdejo v okolju, kjer je preživetje oteženo, se ne umaknejo, temveč izgradijo nekakšen zaščitni plašč. Kje iskati snovi, ki lahko to kompleksno bakterijsko strukturo, ki je odporna na vročino, razkužila in celo antibiotike, uničijo? In kako poustvariti razmere, da bodo bakterije takšno strukturo oblikovale tudi v laboratoriju? S takšnimi in podobnimi vprašanji se pri svojem delu srečuje doktorica Nika Janež, raziskovalka na Odseku za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan”.</description>
        <enclosure length="53614080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/11/NikaJanRA_SLO_LJT_6018234_16372516.mp3"></enclosure>
        <guid>175138764</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svetu, ki ga s prostim očesom ne opazimo, vladajo izredno prilagodljiva bitja - bakterije. Čeprav gre za enocelične in mikroskopsko majhne organizme, jih ravno ta navidezna preprostost žene k neverjetni iznajdljivosti, ko pride do prilagajanj na različne naravne okoliščine. Ena izmed prilagoditev, ki bakterijam omogoča, da se oprimejo različnih površin, povežejo z drugimi bakterijami, se medsebojno sporazumevajo in ščitijo pred neugodnimi razmerami v okolju, je biofilm. Natančno organiziran in kompleksen preplet lepljivih, skorajda želejastih snovi in bakterij. Kar je za bakterije obrambna struktura, nam marsikdaj povzroča preglavice - od jutranjih oblog na zobeh, bolnišničnih okužb do kontaminacij pri denimo predelavi mleka. 

Ko se torej bakterije znajdejo v okolju, kjer je preživetje oteženo, se ne umaknejo, temveč izgradijo nekakšen zaščitni plašč. Kje iskati snovi, ki lahko to kompleksno bakterijsko strukturo, ki je odporna na vročino, razkužila in celo antibiotike, uničijo? In kako poustvariti razmere, da bodo bakterije takšno strukturo oblikovale tudi v laboratoriju? S takšnimi in podobnimi vprašanji se pri svojem delu srečuje doktorica Nika Janež, raziskovalka na Odseku za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan”.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138764</link>
        <pubDate> Fri, 13 Jun 2025 06:00:28 +0000</pubDate>
        <title>Nika Janež: Zgodba o bakterijskih skupnostih se prične s pritrjevanjem na površino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ptice so izjemno raznolike živali. V Sloveniji jih živi malo manj kot 400 vrst. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega od najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«.  Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je spregovoril o stanju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se na podnebne in druge spremembe uspešno prilagajajo.</description>
        <enclosure length="56195328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/05/TilenBaRA_SLO_LJT_5959937_16306847.mp3"></enclosure>
        <guid>175137292</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ptice so izjemno raznolike živali. V Sloveniji jih živi malo manj kot 400 vrst. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega od najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«.  Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je spregovoril o stanju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se na podnebne in druge spremembe uspešno prilagajajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137292</link>
        <pubDate> Fri, 06 Jun 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tilen Basle: Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, še posebej travniške</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kemijski elementi do vključno železa nastajajo v zvezdah z jedrsko fuzijo. Vsi težji elementi – od kobalta in svinca do zlata, urana in drugih – pa za nastanek potrebujejo še mnogo bolj ekstremna okolja: nastajajo ob eksplozijah zvezd in trkih nevtronskih zvezd. A marsičesa o njihovem nastanku še ne vemo. Za raziskave nukleosinteze  in poustvarjanje tako ekstremnih okolij  tu na Zemlji so potrebni posebni pospeševalniki delcev, kakršen je Evropski center za raziskave z ioni in antiprotoni FAIR v nemškem Darmstadtu. Slovenija je med ustanovnimi članicami te znanstvene povezave, tako da v tamkajšnjih raziskavah aktivno sodelujejo tudi slovenski znanstveniki in znanstvenice. V raziskavi, ki je bila objavljena v prestižni reviji Nature, so odkrili  nepričakovane asimetrične cepitve v eksotičnih jedrih. Kaj je pomen te in drugih raziskav s področja jedrske fizike je predstavila nacionalna koordinatorka Centra FAIR dr. Jelena Vesić z odseka za fiziko nizkih in srednjih energij na Institutu &quot;Jožef Stefan&quot;.</description>
        <enclosure length="53992704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/28/JelenaVRA_SLO_LJT_5879457_16216609.mp3"></enclosure>
        <guid>175135345</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1687</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kemijski elementi do vključno železa nastajajo v zvezdah z jedrsko fuzijo. Vsi težji elementi – od kobalta in svinca do zlata, urana in drugih – pa za nastanek potrebujejo še mnogo bolj ekstremna okolja: nastajajo ob eksplozijah zvezd in trkih nevtronskih zvezd. A marsičesa o njihovem nastanku še ne vemo. Za raziskave nukleosinteze  in poustvarjanje tako ekstremnih okolij  tu na Zemlji so potrebni posebni pospeševalniki delcev, kakršen je Evropski center za raziskave z ioni in antiprotoni FAIR v nemškem Darmstadtu. Slovenija je med ustanovnimi članicami te znanstvene povezave, tako da v tamkajšnjih raziskavah aktivno sodelujejo tudi slovenski znanstveniki in znanstvenice. V raziskavi, ki je bila objavljena v prestižni reviji Nature, so odkrili  nepričakovane asimetrične cepitve v eksotičnih jedrih. Kaj je pomen te in drugih raziskav s področja jedrske fizike je predstavila nacionalna koordinatorka Centra FAIR dr. Jelena Vesić z odseka za fiziko nizkih in srednjih energij na Institutu &quot;Jožef Stefan&quot;.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135345</link>
        <pubDate> Fri, 30 May 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jelena Vesić: Eksotična jedra atomov pripovedujejo zgodbo o nastanku težjih elementov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo  Pangee, kasneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale. Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="55730688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/21/BotjanRA_SLO_LJT_5809748_16138407.mp3"></enclosure>
        <guid>175133489</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1741</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo  Pangee, kasneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale. Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133489</link>
        <pubDate> Fri, 23 May 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Rožič: Pri nas so bile razmere v obdobje jure podobne današnjim Bahamom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako bi se utegnilo nekoč naše vesolje končati, je odprto vprašanje. Najpogosteje se domneva, da se bo širilo v neskončnost, dokler ne bi to raztezanje izničilo celo posameznih atomov. Po drugi teoriji bi se lahko začelo v nekem trenutku spet krčiti in se zaključiti v imploziji nekakšnega obratnega velikega poka. Možen pa je tudi scenarij, ki se mu reče razpad lažnega vakuma, v katerem bi vesolje povsem spremenilo svojo strukturo in vse, kar danes poznamo, bi izginilo z nastopom t. i. pravega vakuma.
Kako bi se takšna sprememba utegnila zgoditi, je s pomočjo kvantnega računalnika kot prvi simuliral dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;. S pomočjo verige kubitov je simuliral nastajanje mehurčkov pravega vakuma, kako poteka njegovo širjenje in interakcija med mehurčki. 
Kaj pravzaprav pomeni, da je naše vesolje v metastabilnem stanju, kaj je zlom lažnega vakuma in kako se danes lahko za tovrstne raziskave uporablja kvantne računalnike, je Jaka Vodeb pojasnil v Podobah znanja.</description>
        <enclosure length="59498496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/15/JakaVodRA_SLO_LJT_5748884_16069338.mp3"></enclosure>
        <guid>175131901</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1859</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako bi se utegnilo nekoč naše vesolje končati, je odprto vprašanje. Najpogosteje se domneva, da se bo širilo v neskončnost, dokler ne bi to raztezanje izničilo celo posameznih atomov. Po drugi teoriji bi se lahko začelo v nekem trenutku spet krčiti in se zaključiti v imploziji nekakšnega obratnega velikega poka. Možen pa je tudi scenarij, ki se mu reče razpad lažnega vakuma, v katerem bi vesolje povsem spremenilo svojo strukturo in vse, kar danes poznamo, bi izginilo z nastopom t. i. pravega vakuma.
Kako bi se takšna sprememba utegnila zgoditi, je s pomočjo kvantnega računalnika kot prvi simuliral dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;. S pomočjo verige kubitov je simuliral nastajanje mehurčkov pravega vakuma, kako poteka njegovo širjenje in interakcija med mehurčki. 
Kaj pravzaprav pomeni, da je naše vesolje v metastabilnem stanju, kaj je zlom lažnega vakuma in kako se danes lahko za tovrstne raziskave uporablja kvantne računalnike, je Jaka Vodeb pojasnil v Podobah znanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131901</link>
        <pubDate> Fri, 16 May 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jaka Vodeb: Enega od možnih koncev vesolja lahko zdaj simuliramo s kvantnimi računalniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?&lt;p&gt;Iz lastnih izku&amp;scaron;enj vemo, da člove&amp;scaron;ka prepričanja niso nujno vedno najbolj zanesljiva in racionalna. Četudi nam večinoma razmeroma dobro služijo pri vsakodnevnem preživetju, so včasih zelo toga in trdovratna ter se na vse pretege upirajo novim informacijam, ki bi jih postavile pod vpra&amp;scaron;aj, spet drugič so povr&amp;scaron;na in zavajajoča. Kako torej na&amp;scaron;a prepričanja sploh oblikujemo? Kaj jih utrjuje in kdaj smo jih pripravljeni spreminjati? Koliko so na&amp;scaron;a prepričanja racionalna in kaj vse vpliva na to, da nečemu verjamemo, četudi za to nimamo nujno najbolj&amp;scaron;ih dokazov? Ter kako nam pri preučevanju prepričanj lahko pomaga računalni&amp;scaron;ko modeliranje? To so nekatera od vpra&amp;scaron;anj, ki se jim bomo posvečali v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo podoktorskega raziskovalca na Filozofski fakulteti Univerze v M&amp;uuml;nchnu in docenta na mariborski Filozofski fakulteti, filozofa &lt;strong&gt;dr. Boruta Trpina&lt;/strong&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57565440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/08/BorutTrRA_SLO_LJT_5681169_15990885.mp3"></enclosure>
        <guid>175130098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1798</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?&lt;p&gt;Iz lastnih izku&amp;scaron;enj vemo, da člove&amp;scaron;ka prepričanja niso nujno vedno najbolj zanesljiva in racionalna. Četudi nam večinoma razmeroma dobro služijo pri vsakodnevnem preživetju, so včasih zelo toga in trdovratna ter se na vse pretege upirajo novim informacijam, ki bi jih postavile pod vpra&amp;scaron;aj, spet drugič so povr&amp;scaron;na in zavajajoča. Kako torej na&amp;scaron;a prepričanja sploh oblikujemo? Kaj jih utrjuje in kdaj smo jih pripravljeni spreminjati? Koliko so na&amp;scaron;a prepričanja racionalna in kaj vse vpliva na to, da nečemu verjamemo, četudi za to nimamo nujno najbolj&amp;scaron;ih dokazov? Ter kako nam pri preučevanju prepričanj lahko pomaga računalni&amp;scaron;ko modeliranje? To so nekatera od vpra&amp;scaron;anj, ki se jim bomo posvečali v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo podoktorskega raziskovalca na Filozofski fakulteti Univerze v M&amp;uuml;nchnu in docenta na mariborski Filozofski fakulteti, filozofa &lt;strong&gt;dr. Boruta Trpina&lt;/strong&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130098</link>
        <pubDate> Fri, 09 May 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Borut Trpin: Nove informacije vključujemo v svoj sistem prepričanj tako, da ga čim manj spreminjamo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. 
Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.</description>
        <enclosure length="59410944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/28/MatejeRA_SLO_LJT_5596868_15891871.mp3"></enclosure>
        <guid>175127886</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. 
Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127886</link>
        <pubDate> Fri, 02 May 2025 06:00:26 +0000</pubDate>
        <title>Matej Černe: Ustvarjalnost in delo v dobi tehnostresa </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogovori s slovenskimi znanstvenicami  in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.&lt;p&gt;&amp;raquo;Nekatere oblike srčnega popu&amp;scaron;čanja so popolnoma ozdravljive,&amp;laquo; pravi specialist kardiologije in vaskularne medicine prof. dr. &lt;strong&gt;Mitja Lain&amp;scaron;čak.&lt;/strong&gt; Predavatelj in raziskovalec je eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov, ki preučujejo srčno popu&amp;scaron;čanje. V pogovoru za oddajo Podobe znanja je poudaril, da lahko Slovenijo na področju obvladovanja srčnega popu&amp;scaron;čanja uvrstimo ob bok najbolj razvitim in najbogatej&amp;scaron;im državam. &amp;raquo;Bolnicam in bolnikom so pri nas na voljo tako rekoč vsa razpoložljiva zdravila.&amp;laquo;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dr. Mitja Lain&amp;scaron;čak svoje raziskovalne članke objavlja v najbolj uglednih strokovnih revijah, kjer deluje tudi kot član uredni&amp;scaron;kih odborov in recenzent. Leta 2024 je za svoje znanstveno delo &lt;strong&gt;prejel Zoisovo priznanje.&lt;/strong&gt; Ob tem so pri Odboru za podelitev nagrad in priznanj zapisali, da je: &amp;hellip; njegovo znanstveno delo pomembno tako za klinično prakso kot za načrtovanje novih raziskav. Eno od bolj aktualnih področij njegovega raziskovalnega dela so med drugim tudi posledice covida in cepljenja proti covidu na srce.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Več v oddaji Podobe znanja. Z dr. Lain&amp;scaron;čakom se je v raziskovalni ambulanti Splo&amp;scaron;ne bolni&amp;scaron;nice v Murski Soboti srečal Iztok Konc.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55590912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/24/MitjaLaRA_SLO_LJT_5563985_15854038.mp3"></enclosure>
        <guid>175127012</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogovori s slovenskimi znanstvenicami  in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.&lt;p&gt;&amp;raquo;Nekatere oblike srčnega popu&amp;scaron;čanja so popolnoma ozdravljive,&amp;laquo; pravi specialist kardiologije in vaskularne medicine prof. dr. &lt;strong&gt;Mitja Lain&amp;scaron;čak.&lt;/strong&gt; Predavatelj in raziskovalec je eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov, ki preučujejo srčno popu&amp;scaron;čanje. V pogovoru za oddajo Podobe znanja je poudaril, da lahko Slovenijo na področju obvladovanja srčnega popu&amp;scaron;čanja uvrstimo ob bok najbolj razvitim in najbogatej&amp;scaron;im državam. &amp;raquo;Bolnicam in bolnikom so pri nas na voljo tako rekoč vsa razpoložljiva zdravila.&amp;laquo;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dr. Mitja Lain&amp;scaron;čak svoje raziskovalne članke objavlja v najbolj uglednih strokovnih revijah, kjer deluje tudi kot član uredni&amp;scaron;kih odborov in recenzent. Leta 2024 je za svoje znanstveno delo &lt;strong&gt;prejel Zoisovo priznanje.&lt;/strong&gt; Ob tem so pri Odboru za podelitev nagrad in priznanj zapisali, da je: &amp;hellip; njegovo znanstveno delo pomembno tako za klinično prakso kot za načrtovanje novih raziskav. Eno od bolj aktualnih področij njegovega raziskovalnega dela so med drugim tudi posledice covida in cepljenja proti covidu na srce.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Več v oddaji Podobe znanja. Z dr. Lain&amp;scaron;čakom se je v raziskovalni ambulanti Splo&amp;scaron;ne bolni&amp;scaron;nice v Murski Soboti srečal Iztok Konc.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127012</link>
        <pubDate> Fri, 25 Apr 2025 06:10:06 +0000</pubDate>
        <title>Mitja Lainščak: Če srce prevečkrat izzovemo, se bo utrudilo, popustilo in ustavilo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako »velikanke« globalnega juga preoblikujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zakaj je njihov pristop marsikateri državi bližji kot zahodni&lt;p&gt;Ko so predvsem zahodne države po drugi svetovni vojni začele ustanavljati agencije za humanitarno in razvojno pomoč, namenjeno predvsem državam globalnega juga, pri tem seveda ni &amp;scaron;lo le za človekoljubnost. Ti programi - četudi mnogokrat resnično re&amp;scaron;ujejo življenja - so postali tudi del njihove gospodarske diplomacije in &amp;scaron;irjenja mehke moči. Če so bogate zahodne države dolgo obvladovale ta del mednarodnega sodelovanja, pa se z razvojem ostalih centrov moči, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, spreminjajo tudi načini mednarodnega razvojnega sodelovanja. Vse to pa utegne postati &amp;scaron;e pomembneje v luči napovedanega ameri&amp;scaron;kega umika iz tega področja, na katerega nakazuje odločitev predsednika Donalda Trumpa, da ustavi delovanje največje ameri&amp;scaron;ke agencija za humanitarno in razvojno pomoč, USAID. Kako so torej velikanke globalnega juga preoblikovale zahodne modele in kak&amp;scaron;no vlogo danes igrajo v revnej&amp;scaron;ih državah v razvoju? O tem bomo v tokratnih Podobah znanja govorili z dr. Jano Arbeiter z ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki je velik del svoje raziskovalne poti posvetila prav pristopu držav globalnega juga h gospodarski diplomaciji. Oddajo je pripravila Alja Zore.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57336576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/17/JanaArbRA_SLO_LJT_5498615_15779850.mp3"></enclosure>
        <guid>175125393</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1791</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako »velikanke« globalnega juga preoblikujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zakaj je njihov pristop marsikateri državi bližji kot zahodni&lt;p&gt;Ko so predvsem zahodne države po drugi svetovni vojni začele ustanavljati agencije za humanitarno in razvojno pomoč, namenjeno predvsem državam globalnega juga, pri tem seveda ni &amp;scaron;lo le za človekoljubnost. Ti programi - četudi mnogokrat resnično re&amp;scaron;ujejo življenja - so postali tudi del njihove gospodarske diplomacije in &amp;scaron;irjenja mehke moči. Če so bogate zahodne države dolgo obvladovale ta del mednarodnega sodelovanja, pa se z razvojem ostalih centrov moči, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, spreminjajo tudi načini mednarodnega razvojnega sodelovanja. Vse to pa utegne postati &amp;scaron;e pomembneje v luči napovedanega ameri&amp;scaron;kega umika iz tega področja, na katerega nakazuje odločitev predsednika Donalda Trumpa, da ustavi delovanje največje ameri&amp;scaron;ke agencija za humanitarno in razvojno pomoč, USAID. Kako so torej velikanke globalnega juga preoblikovale zahodne modele in kak&amp;scaron;no vlogo danes igrajo v revnej&amp;scaron;ih državah v razvoju? O tem bomo v tokratnih Podobah znanja govorili z dr. Jano Arbeiter z ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki je velik del svoje raziskovalne poti posvetila prav pristopu držav globalnega juga h gospodarski diplomaciji. Oddajo je pripravila Alja Zore.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125393</link>
        <pubDate> Fri, 18 Apr 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jana Arbeiter: Globalni jug pogosto raje kot zahodno sprejme razvojno pomoč Indije, Brazilije ali Kitajske</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako vemo, da voda, ki priteče iz pipe, ne vsebuje zdravju škodljivih snovi? Ali pa, da nesreča, pri kateri se razlijejo nevarne kemikalije, ne bo ogrozila našega zdravja ali okolja? Vsaka nesreča - naravna ali ne - pri kateri obstaja sum na prisotnost škodljivih snovi, zahteva hitro odzivanje. V takšnih situacijah nam na pomoč ne priskočijo zgolj gasilci, reševalne službe ali ekipe prve pomoči, temveč tudi znanstveniki in znanstvenice, ki na licu mesta izvedejo meritve. 
Z nami je profesorica doktorica Tea Zuliani, raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju IJS. Poleg njenega osrednjega raziskovalnega področja, ki je vezano na raziskovanje škodljivih snovi v okolju, že dobro leto vodi Mobilni kemijski laboratorij - terensko enoto, ki se ob različnih nesrečah, pri katerih obstaja možnost onesnaženja, odpravi na teren, oceni stopnjo nevarnosti in predlaga možna ukrepanja. 
Spoznali bomo, kako dobro je za nepredvidljive situacije na terenu opremljen takšen - mobilni - laboratorij. Kako se terensko delo razlikuje od običajnega dne na inštitutu? In kako se znanost spopada z neznanko, kot je nevarna neznana snov. V času, ko v okolje spuščamo vedno več potencialno škodljivih snovi, pa je na mestu tudi vprašanje, ali je nevarne snovi, ko so enkrat v okolje vnesene, te iz njega sploh možno odstraniti oziroma omejiti njihovo razširjanje.</description>
        <enclosure length="56189952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/08/TeaZuliRA_SLO_LJT_5401774_15669486.mp3"></enclosure>
        <guid>175123004</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1755</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako vemo, da voda, ki priteče iz pipe, ne vsebuje zdravju škodljivih snovi? Ali pa, da nesreča, pri kateri se razlijejo nevarne kemikalije, ne bo ogrozila našega zdravja ali okolja? Vsaka nesreča - naravna ali ne - pri kateri obstaja sum na prisotnost škodljivih snovi, zahteva hitro odzivanje. V takšnih situacijah nam na pomoč ne priskočijo zgolj gasilci, reševalne službe ali ekipe prve pomoči, temveč tudi znanstveniki in znanstvenice, ki na licu mesta izvedejo meritve. 
Z nami je profesorica doktorica Tea Zuliani, raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju IJS. Poleg njenega osrednjega raziskovalnega področja, ki je vezano na raziskovanje škodljivih snovi v okolju, že dobro leto vodi Mobilni kemijski laboratorij - terensko enoto, ki se ob različnih nesrečah, pri katerih obstaja možnost onesnaženja, odpravi na teren, oceni stopnjo nevarnosti in predlaga možna ukrepanja. 
Spoznali bomo, kako dobro je za nepredvidljive situacije na terenu opremljen takšen - mobilni - laboratorij. Kako se terensko delo razlikuje od običajnega dne na inštitutu? In kako se znanost spopada z neznanko, kot je nevarna neznana snov. V času, ko v okolje spuščamo vedno več potencialno škodljivih snovi, pa je na mestu tudi vprašanje, ali je nevarne snovi, ko so enkrat v okolje vnesene, te iz njega sploh možno odstraniti oziroma omejiti njihovo razširjanje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123004</link>
        <pubDate> Fri, 11 Apr 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tea Zuliani: Ob ekoloških nesrečah je naš mobilni laboratorij med prvimi na terenu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih Slovencev&lt;p&gt;Izmed vseh slovenskih skupnosti, ki so navsezadnje ostale onkraj na&amp;scaron;ih državnih meja, v matici najbrž najslab&amp;scaron;e poznamo tiste rojake, ki živijo na Madžarskem, v Porabju. Ne le da v deželah na desnem bregu Mure v splo&amp;scaron;nem slabo poznamo zgodovino tistih s Slovenci poseljenih krajev, ki so stoletja sodili pod krono svetega &amp;Scaron;tefana, ali da so cestne povezave s Porabjem &amp;scaron;e danes razmeroma skromne, tudi razumevanje narečja, ki ga govorijo tamkaj&amp;scaron;nji ljudje, nam povzroča nemalo preglavic.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Precej&amp;scaron;njo razdaljo, ki nas torej loči od porabskih Slovencev, zdaj vsaj malo kraj&amp;scaron;a &amp;scaron;tudija &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Zemljepisna imena slovenskega Porabja&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki je iz&amp;scaron;la pri Založbi ZRC. Pri pripravi te knjige so moči združili sodelavci Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika ter In&amp;scaron;tituta za slovenski jezik Frana Ramov&amp;scaron;a. Kaj vse so severno od Goričkega navsezadnje odkrili, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili eno izmed soavtoric &lt;em&gt;Zemljepisnih imen slovenskega Porabja&lt;/em&gt;, jezikoslovko, dialektologinjo in raziskovalko na In&amp;scaron;titutu za slovenski jezik Frana Ramov&amp;scaron;a, &lt;strong&gt;dr. Mojco Kumin Horvat&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: dr. Mojca Kumin Horvat (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="60573696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/19/MojcaKuRA_SLO_LJT_5207361_15445352.mp3"></enclosure>
        <guid>175117942</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1892</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih Slovencev&lt;p&gt;Izmed vseh slovenskih skupnosti, ki so navsezadnje ostale onkraj na&amp;scaron;ih državnih meja, v matici najbrž najslab&amp;scaron;e poznamo tiste rojake, ki živijo na Madžarskem, v Porabju. Ne le da v deželah na desnem bregu Mure v splo&amp;scaron;nem slabo poznamo zgodovino tistih s Slovenci poseljenih krajev, ki so stoletja sodili pod krono svetega &amp;Scaron;tefana, ali da so cestne povezave s Porabjem &amp;scaron;e danes razmeroma skromne, tudi razumevanje narečja, ki ga govorijo tamkaj&amp;scaron;nji ljudje, nam povzroča nemalo preglavic.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Precej&amp;scaron;njo razdaljo, ki nas torej loči od porabskih Slovencev, zdaj vsaj malo kraj&amp;scaron;a &amp;scaron;tudija &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Zemljepisna imena slovenskega Porabja&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki je iz&amp;scaron;la pri Založbi ZRC. Pri pripravi te knjige so moči združili sodelavci Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika ter In&amp;scaron;tituta za slovenski jezik Frana Ramov&amp;scaron;a. Kaj vse so severno od Goričkega navsezadnje odkrili, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili eno izmed soavtoric &lt;em&gt;Zemljepisnih imen slovenskega Porabja&lt;/em&gt;, jezikoslovko, dialektologinjo in raziskovalko na In&amp;scaron;titutu za slovenski jezik Frana Ramov&amp;scaron;a, &lt;strong&gt;dr. Mojco Kumin Horvat&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Foto: dr. Mojca Kumin Horvat (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117942</link>
        <pubDate> Fri, 04 Apr 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Mojca Kumin Horvat: Presenetilo me je, da je toliko starih slovenskih zemljepisnih imen v Porabju še vedno živih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne le stoletja, temveč kar tisočletja fermentirani izdelki bogatijo našo prehrano. Od kvašenega testa, alkoholnih pijač, kot sta vino in pivo, do kisa. Danes te drobnožive organizme, ki spreminjajo okus, aromo in vonj hrane dodobra poznamo - gre namreč za kvasovke. Nekaj tako vsakdanjega, kot je kuhinjski kvas, je predmet kopice raziskav, ki jih izvajajo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Še več, z najnovejšimi biotehnološkimi metodami kvasovk ne le proučujejo, temveč tudi spreminjajo njihove lastnosti. 
&lt;p&gt;Kako lastnosti samih kvasovk vplivajo na senzoriko živilskega izdelka? Ali lahko s spremenjenimi kvasovkami proizvedemo recimo brezglutensko pivo? Zakaj je pravzaprav kvasovke možno uporabiti na toliko različnih načinov? V laboratoriju evolucijo kvasovk poustvarja tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;dr. Neža&amp;nbsp; Čadež&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;izredna profesorica na oddelku za živilstvo Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg tega nam bo pomagala odgovoriti tudi, kje najti biotehnolo&amp;scaron;ko zanimive kvasovke, kako jih je človek pravzaprav udomačil in ali drži, da so kvasovke mojstrice vseh mojstrov.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="49682688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/27/NeaadRA_SLO_LJT_5285399_15534516.mp3"></enclosure>
        <guid>175120017</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne le stoletja, temveč kar tisočletja fermentirani izdelki bogatijo našo prehrano. Od kvašenega testa, alkoholnih pijač, kot sta vino in pivo, do kisa. Danes te drobnožive organizme, ki spreminjajo okus, aromo in vonj hrane dodobra poznamo - gre namreč za kvasovke. Nekaj tako vsakdanjega, kot je kuhinjski kvas, je predmet kopice raziskav, ki jih izvajajo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Še več, z najnovejšimi biotehnološkimi metodami kvasovk ne le proučujejo, temveč tudi spreminjajo njihove lastnosti. 
&lt;p&gt;Kako lastnosti samih kvasovk vplivajo na senzoriko živilskega izdelka? Ali lahko s spremenjenimi kvasovkami proizvedemo recimo brezglutensko pivo? Zakaj je pravzaprav kvasovke možno uporabiti na toliko različnih načinov? V laboratoriju evolucijo kvasovk poustvarja tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;dr. Neža&amp;nbsp; Čadež&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;izredna profesorica na oddelku za živilstvo Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg tega nam bo pomagala odgovoriti tudi, kje najti biotehnolo&amp;scaron;ko zanimive kvasovke, kako jih je človek pravzaprav udomačil in ali drži, da so kvasovke mojstrice vseh mojstrov.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120017</link>
        <pubDate> Fri, 28 Mar 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Neža Čadež: Tudi po gozdovih smo iskali kvasovke za nove okuse piva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Miša Korva na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani bdi nad testi za diagnostiko covida in drugih zoonoz, torej bolezni, ki se z živali lahko prenesejo na človeka. Vodi tudi laboratorij tretje stopnje biološke nevarnosti in je oseba, ki jo pokličejo ob sumu, da pisemska pošiljka vsebuje nevarni prah. V preteklosti se je kalila ob izbruhih ebole v centralni Afriki in delovala v ekipi, ki je pred leti potrdila povezavo virusa zika z mikrocefalijo.</description>
        <enclosure length="71286528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/20/MiaKorRA_SLO_LJT_5221684_15461899.mp3"></enclosure>
        <guid>175118311</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2227</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Miša Korva na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani bdi nad testi za diagnostiko covida in drugih zoonoz, torej bolezni, ki se z živali lahko prenesejo na človeka. Vodi tudi laboratorij tretje stopnje biološke nevarnosti in je oseba, ki jo pokličejo ob sumu, da pisemska pošiljka vsebuje nevarni prah. V preteklosti se je kalila ob izbruhih ebole v centralni Afriki in delovala v ekipi, ki je pred leti potrdila povezavo virusa zika z mikrocefalijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118311</link>
        <pubDate> Fri, 21 Mar 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Miša Korva: V permafrostu zagotovo je virus črnih koz</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zahteve ameriškega predsednika, da Ukrajina vojaško pomoč Združenih držav odplača v redkih zemljah v višini kar 500 milijard dolarjev, so pozornost najširše javnosti usmerile v surovine, ki jim sicer le redkokdaj posvečamo pozornost.
&lt;p&gt;V tokratnih Podobah znanja zato ponavljamo pogovor izpred dveh let s &lt;strong&gt;prof. dr. Spomenko Kobe&lt;/strong&gt; z In&amp;scaron;tituta Jožef Stefan, ki se med drugim intenzivno ukvarja z raziskavami, kako zmanj&amp;scaron;evati vsebnost teh ekolo&amp;scaron;ko problematičnih snovi in kako jih kar najbolj učinkovito reciklirati.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57775872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/13/SpomenkaRA_SLO_LJT_5144387_15373511.mp3"></enclosure>
        <guid>175116319</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1805</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zahteve ameriškega predsednika, da Ukrajina vojaško pomoč Združenih držav odplača v redkih zemljah v višini kar 500 milijard dolarjev, so pozornost najširše javnosti usmerile v surovine, ki jim sicer le redkokdaj posvečamo pozornost.
&lt;p&gt;V tokratnih Podobah znanja zato ponavljamo pogovor izpred dveh let s &lt;strong&gt;prof. dr. Spomenko Kobe&lt;/strong&gt; z In&amp;scaron;tituta Jožef Stefan, ki se med drugim intenzivno ukvarja z raziskavami, kako zmanj&amp;scaron;evati vsebnost teh ekolo&amp;scaron;ko problematičnih snovi in kako jih kar najbolj učinkovito reciklirati.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116319</link>
        <pubDate> Fri, 14 Mar 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Spomenka Kobe: Brez redkih zemelj tudi električnih avtomobilov ne bi bilo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj vse vpliva na duševno zdravje in kakovost življenja slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov ter njihovih skrbnikov?&lt;p&gt;V času, ko se zdi, da ima vse več otrok in mladih težave z du&amp;scaron;evnim zdravjem, in se tovrstnih težav tudi vse bolje zavedamo, ni nenavadno, da se vrsta raziskovalcev ukvarja z vpra&amp;scaron;anjem, kaj pravzaprav vpliva na du&amp;scaron;evno zdravje mladih, ki odra&amp;scaron;čajo v na&amp;scaron;i družbi, in kako bi lahko to stanje izbolj&amp;scaron;ali. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na tiste otroke in mladostnike, ki se ob vseh običajnih stiskah odra&amp;scaron;čanja spoprijemajo &amp;scaron;e s povsem drugačnimi omejitvami. Med njimi so tudi slepi in slabovidni otroci in prav o njih bomo govorili v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo asistentko na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete &lt;strong&gt;dr. Ano &amp;Scaron;emrov&lt;/strong&gt;, ki je v svojem doktoratu na Londonskem univerzitetnem kolidžu v okviru Great Ormond Street In&amp;scaron;tituta za zdravje otrok - tudi skozi vrsto neposrednih pogovorov z družinami s slepimi ali slabovidnimi otroki in mladostniki - ugotavljala, od česa sta pravzaprav odvisna du&amp;scaron;evno zdravje in kakovost življenja teh otrok, pa tudi njihovih skrbnikov. Oddajo je pripravila Alja Zore.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Ana &amp;Scaron;emrov, osebni arhiv&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54940416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/05/AnaemrRA_SLO_LJT_5061621_15278740.mp3"></enclosure>
        <guid>175114194</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj vse vpliva na duševno zdravje in kakovost življenja slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov ter njihovih skrbnikov?&lt;p&gt;V času, ko se zdi, da ima vse več otrok in mladih težave z du&amp;scaron;evnim zdravjem, in se tovrstnih težav tudi vse bolje zavedamo, ni nenavadno, da se vrsta raziskovalcev ukvarja z vpra&amp;scaron;anjem, kaj pravzaprav vpliva na du&amp;scaron;evno zdravje mladih, ki odra&amp;scaron;čajo v na&amp;scaron;i družbi, in kako bi lahko to stanje izbolj&amp;scaron;ali. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na tiste otroke in mladostnike, ki se ob vseh običajnih stiskah odra&amp;scaron;čanja spoprijemajo &amp;scaron;e s povsem drugačnimi omejitvami. Med njimi so tudi slepi in slabovidni otroci in prav o njih bomo govorili v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo asistentko na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete &lt;strong&gt;dr. Ano &amp;Scaron;emrov&lt;/strong&gt;, ki je v svojem doktoratu na Londonskem univerzitetnem kolidžu v okviru Great Ormond Street In&amp;scaron;tituta za zdravje otrok - tudi skozi vrsto neposrednih pogovorov z družinami s slepimi ali slabovidnimi otroki in mladostniki - ugotavljala, od česa sta pravzaprav odvisna du&amp;scaron;evno zdravje in kakovost življenja teh otrok, pa tudi njihovih skrbnikov. Oddajo je pripravila Alja Zore.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Ana &amp;Scaron;emrov, osebni arhiv&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114194</link>
        <pubDate> Fri, 07 Mar 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ana Šemrov: Kakovost življenja slepih in slabovidnih otrok nima neposredne povezave s stopnjo okvare njihovega vida</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.&lt;p&gt;Z njimi lahko, kot pravi &lt;strong&gt;dr. Sonja Lojen&lt;/strong&gt; z odseka za znanosti o okolju Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;, odkrivamo procese podnebnih sprememb ali pa koncentracije za človeka &amp;scaron;kodljivih izotopov v zraku, vodi in prsti. Z merjenjem razpadanja ogljikovega izotopa 14 lahko izmerimo starost organskih snovi in odmrlih organizmov. Preko raziskav vzorcev ledu se nam razkriva, kak&amp;scaron;no je bilo podnebje pred več sto tisoč ali celo milijoni let. V povprečnem člove&amp;scaron;kem telesu je denimo več kot četrt kilograma težkih izotopov različnih elementov. Vse te znanstvene meritve nam dajejo bolj natančno sliko procesov v okolju.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58397184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/26/SonjaLoRA_SLO_LJT_4983891_15189022.mp3"></enclosure>
        <guid>175112267</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1824</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.&lt;p&gt;Z njimi lahko, kot pravi &lt;strong&gt;dr. Sonja Lojen&lt;/strong&gt; z odseka za znanosti o okolju Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;, odkrivamo procese podnebnih sprememb ali pa koncentracije za človeka &amp;scaron;kodljivih izotopov v zraku, vodi in prsti. Z merjenjem razpadanja ogljikovega izotopa 14 lahko izmerimo starost organskih snovi in odmrlih organizmov. Preko raziskav vzorcev ledu se nam razkriva, kak&amp;scaron;no je bilo podnebje pred več sto tisoč ali celo milijoni let. V povprečnem člove&amp;scaron;kem telesu je denimo več kot četrt kilograma težkih izotopov različnih elementov. Vse te znanstvene meritve nam dajejo bolj natančno sliko procesov v okolju.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112267</link>
        <pubDate> Fri, 28 Feb 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Sonja Lojen: V človekovem telesu je več kot četrt kg težkih izotopov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju je tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. A obenem se danes tudi tu močno čuti pritisk podnebnih sprememb in človeka. Kako se vse to pokaže na podvodnem življenju, na morskih cvetnicah in talnih, betoških algah, je v Podobah znanja predstavila priznana morska biologinja dr. Martina Orlando Bonaca, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Za svoje delo je nedavno prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke.</description>
        <enclosure length="60506880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/20/MartinaRA_SLO_LJT_4934146_15131782.mp3"></enclosure>
        <guid>175110976</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1890</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju je tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. A obenem se danes tudi tu močno čuti pritisk podnebnih sprememb in človeka. Kako se vse to pokaže na podvodnem življenju, na morskih cvetnicah in talnih, betoških algah, je v Podobah znanja predstavila priznana morska biologinja dr. Martina Orlando Bonaca, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Za svoje delo je nedavno prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110976</link>
        <pubDate> Fri, 21 Feb 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Martina Orlando Bonaca: Morje je kot velikanska potopljena knjiga</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bomo nekega dne lahko rakave bolezni zdravili tako, da bomo tumorske celice prepričali, da naj vendarle umrejo? Nove možnosti odpirajo spoznanja o tako imenovani obogateni celični smrti. S pravimi učinkovinami namreč lahko imunski sistem spodbudimo, da je kos tudi trdovratnim oblikam raka, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Ive Hafner Bratkovič. Članek so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications.
Pri rakavih celicah namreč običajno imunski sistem odpove, saj jih preprosto ne prepozna kot nevarne. Z novo metodo pa se posebne beljakovine, imflamasome, ki so del našega prirojenega imunskega odziva in  opozarjajo na nevarne viruse in bakterije, vnese v tumorske celice. Tam tumorsko celico nato uspešno uničijo, obenem pa sprostijo snovi, ki v tumor privabijo imunske celice, katerim tumor običajno uspešno preprečuje vstop. Zato tudi izraz obogatena celična smrt.
</description>
        <enclosure length="61464576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/12/IvaHafnRA_SLO_LJT_4834325_15019504.mp3"></enclosure>
        <guid>175108626</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1920</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bomo nekega dne lahko rakave bolezni zdravili tako, da bomo tumorske celice prepričali, da naj vendarle umrejo? Nove možnosti odpirajo spoznanja o tako imenovani obogateni celični smrti. S pravimi učinkovinami namreč lahko imunski sistem spodbudimo, da je kos tudi trdovratnim oblikam raka, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Ive Hafner Bratkovič. Članek so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications.
Pri rakavih celicah namreč običajno imunski sistem odpove, saj jih preprosto ne prepozna kot nevarne. Z novo metodo pa se posebne beljakovine, imflamasome, ki so del našega prirojenega imunskega odziva in  opozarjajo na nevarne viruse in bakterije, vnese v tumorske celice. Tam tumorsko celico nato uspešno uničijo, obenem pa sprostijo snovi, ki v tumor privabijo imunske celice, katerim tumor običajno uspešno preprečuje vstop. Zato tudi izraz obogatena celična smrt.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108626</link>
        <pubDate> Fri, 14 Feb 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Iva Hafner Bratkovič: Nov pristop prepriča tumorske celice, naj umrejo same od sebe</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprte&lt;p&gt;Ko si na zemljevidu ogledujemo dana&amp;scaron;nje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje &amp;ndash; tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke &amp;ndash; tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje &amp;ndash; z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega &amp;ndash; radi prečkali, niti ne omenjamo. &amp;Scaron;iroko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v na&amp;scaron;ih življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na In&amp;scaron;titutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, &lt;strong&gt;dr. Jure Gombač&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile na&amp;scaron;e meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogori&amp;scaron;ke Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? &amp;ndash; Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="60873984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/30/JureGomRA_SLO_LJT_4689719_14855290.mp3"></enclosure>
        <guid>175105361</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1902</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprte&lt;p&gt;Ko si na zemljevidu ogledujemo dana&amp;scaron;nje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje &amp;ndash; tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke &amp;ndash; tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje &amp;ndash; z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega &amp;ndash; radi prečkali, niti ne omenjamo. &amp;Scaron;iroko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v na&amp;scaron;ih življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na In&amp;scaron;titutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, &lt;strong&gt;dr. Jure Gombač&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile na&amp;scaron;e meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogori&amp;scaron;ke Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? &amp;ndash; Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105361</link>
        <pubDate> Fri, 07 Feb 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Jure Gombač: Meja je precej več kot le črta na ozemlju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Električna in hibridna vozila niso več redkost na naših cestah. A niso vsi vidiki elektromobilnosti tudi trajnostni. Že če pogledamo zgolj danes najbolj razširjene, litij-ionske baterije, imajo te še kar nekaj problematičnih točk: od samega litija in njegovega pridobivanja do drugih kritičnih elementov, ki so potrebni za njihovo delovanje, kot je denimo kobalt. Pomemben vidik je tudi dolgoživost baterij in njihova stabilnost oziroma varnost. &lt;p&gt;Razvoj izbolj&amp;scaron;av in alternativ je zato v polnem pogonu, ob tem pa je ključnega pomena razumevanje, kaj se dejansko v baterijah (pa tudi v shranjevalnikih energije, gorivnih celicah ali elektrolizerjih) dogaja. Pri tem pa je ključna pomoč naprednih simulacijskih modelov, kakr&amp;scaron;ne razvija &lt;strong&gt;prof. dr. Tomaž Katra&amp;scaron;nik&lt;/strong&gt;, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na fakulteti za strojni&amp;scaron;tvo Univerze v Ljubljani. Za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost je prejel Zoisovo nagrado.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="61689600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/30/TomaKaRA_SLO_LJT_4694801_14860947.mp3"></enclosure>
        <guid>175105464</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1927</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Električna in hibridna vozila niso več redkost na naših cestah. A niso vsi vidiki elektromobilnosti tudi trajnostni. Že če pogledamo zgolj danes najbolj razširjene, litij-ionske baterije, imajo te še kar nekaj problematičnih točk: od samega litija in njegovega pridobivanja do drugih kritičnih elementov, ki so potrebni za njihovo delovanje, kot je denimo kobalt. Pomemben vidik je tudi dolgoživost baterij in njihova stabilnost oziroma varnost. &lt;p&gt;Razvoj izbolj&amp;scaron;av in alternativ je zato v polnem pogonu, ob tem pa je ključnega pomena razumevanje, kaj se dejansko v baterijah (pa tudi v shranjevalnikih energije, gorivnih celicah ali elektrolizerjih) dogaja. Pri tem pa je ključna pomoč naprednih simulacijskih modelov, kakr&amp;scaron;ne razvija &lt;strong&gt;prof. dr. Tomaž Katra&amp;scaron;nik&lt;/strong&gt;, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na fakulteti za strojni&amp;scaron;tvo Univerze v Ljubljani. Za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost je prejel Zoisovo nagrado.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105464</link>
        <pubDate> Fri, 31 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Katrašnik: Razvoj baterij prihodnosti terja napredne simulacije </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj imajo skupnega varnejše žilne opornice z okolju prijazno zaščito rastlin brez kemikalij? Presenetljiva skupna točka se skriva v uporabi plazme ali četrtega agregatnega stanja. Uporaba plazme se vse bolj uveljavlja na najrazličnejših področjih, obenem pa se porajajo vedno nove ideje, na kakšen inovativen način bi se četrto agregatno stanje še lahko uporabilo.&lt;p&gt;Zakaj je plazma tako uporabna, kako učinkuje in kje vse se danes odriva nove možnosti za uporabo je v Podobah znanja predstavila &lt;strong&gt;izr. prof. dr. Ita Junkar&lt;/strong&gt; z odseka za tehnologijo povr&amp;scaron;in na In&amp;scaron;titutu &quot;Jožef Stefan&quot;, ki med drugim v okviru strate&amp;scaron;ko razvojnega partnerstva Tovarne prihodnosti koordinira področje plazemskih tehnologij.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58123776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/23/ItaJunkRA_SLO_LJT_4606136_14761873.mp3"></enclosure>
        <guid>175103533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1816</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj imajo skupnega varnejše žilne opornice z okolju prijazno zaščito rastlin brez kemikalij? Presenetljiva skupna točka se skriva v uporabi plazme ali četrtega agregatnega stanja. Uporaba plazme se vse bolj uveljavlja na najrazličnejših področjih, obenem pa se porajajo vedno nove ideje, na kakšen inovativen način bi se četrto agregatno stanje še lahko uporabilo.&lt;p&gt;Zakaj je plazma tako uporabna, kako učinkuje in kje vse se danes odriva nove možnosti za uporabo je v Podobah znanja predstavila &lt;strong&gt;izr. prof. dr. Ita Junkar&lt;/strong&gt; z odseka za tehnologijo povr&amp;scaron;in na In&amp;scaron;titutu &quot;Jožef Stefan&quot;, ki med drugim v okviru strate&amp;scaron;ko razvojnega partnerstva Tovarne prihodnosti koordinira področje plazemskih tehnologij.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103533</link>
        <pubDate> Fri, 24 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ita Junkar: Skrite možnosti uporabe plazme - od varnejših žilnih opornic do nekemične zaščite rastlin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Navadili smo se,  da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadarkoli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetkov, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je možno spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, denimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj  zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko iz njih dobimo najboljše možne informacije, še mnogo višje in zahtevajo veliko resnega dela. 
&lt;p&gt;Z obdelavo in analizo satelitskih posnetkov se ukvarja &lt;strong&gt;dr.&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;a Kanjir&lt;/strong&gt; z In&amp;scaron;tituta za antropolo&amp;scaron;ke in prostorske &amp;scaron;tudije ZRC SAZU. Poleg zaznavanja naravnih sprememb, posku&amp;scaron;a satelitske posnetke razumeti tudi v &amp;scaron;ir&amp;scaron;em okviru družbenega dogajanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji Podobe znanja med drugim prisluhnite o delovanju na področju, ki presega klasično delitev naravoslovno - družbeno, kako je na razvoj daljinskega zaznavanja vplivala voja&amp;scaron;ka industrija in &amp;scaron;e kak&amp;scaron;ni so pristopi pri uporabi algoritmov, ki raziskovalcem omogočajo interpretacijo satelitskih posnetkov.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55612416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/15/UraKanRA_SLO_LJT_4513677_14657662.mp3"></enclosure>
        <guid>175101495</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Navadili smo se,  da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadarkoli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetkov, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je možno spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, denimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj  zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko iz njih dobimo najboljše možne informacije, še mnogo višje in zahtevajo veliko resnega dela. 
&lt;p&gt;Z obdelavo in analizo satelitskih posnetkov se ukvarja &lt;strong&gt;dr.&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;a Kanjir&lt;/strong&gt; z In&amp;scaron;tituta za antropolo&amp;scaron;ke in prostorske &amp;scaron;tudije ZRC SAZU. Poleg zaznavanja naravnih sprememb, posku&amp;scaron;a satelitske posnetke razumeti tudi v &amp;scaron;ir&amp;scaron;em okviru družbenega dogajanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji Podobe znanja med drugim prisluhnite o delovanju na področju, ki presega klasično delitev naravoslovno - družbeno, kako je na razvoj daljinskega zaznavanja vplivala voja&amp;scaron;ka industrija in &amp;scaron;e kak&amp;scaron;ni so pristopi pri uporabi algoritmov, ki raziskovalcem omogočajo interpretacijo satelitskih posnetkov.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101495</link>
        <pubDate> Fri, 17 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Urša Kanjir: Iz satelitskih posnetkov lahko razberemo tudi spremembe političnih režimov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z  naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.</description>
        <enclosure length="56300544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/07/RobertGRA_SLO_LJT_4434026_14567758.mp3"></enclosure>
        <guid>175099587</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z  naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099587</link>
        <pubDate> Fri, 10 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Robert Gostinčar: Kraški travniki so kot celinski koralni grebeni, so pa tudi produkt človeškega dela</title>
      </item>
      <item>
        <description>Luni pripisujemo celo vrsto vplivov, z njo je povezanih mnogo različnih vraž in prepričanj. Čeprav potrjeno drži le prgišče teh vplivov, predvsem tisti fizikalni, so številna dejanska spoznanja o Luni prav presenetljiva. Nekaj jih nazorno predstavlja sveža razstava Za vse je kriva Luna v Prirodoslovnem muzeju Slovenije z realističnim interaktivnim modelom Lune. &lt;p&gt;Zasnoval ga je &lt;strong&gt;Andrej Gu&amp;scaron;tin&lt;/strong&gt;, sicer tudi učitelj in državni koordinator za izobraževanje na področju astronomije ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji. Gu&amp;scaron;tin je že desetletja izredno aktiven na področju popularizacije astronomije ter vodja Zavoda za promocijo in popularizacijo astrofizike &lt;a href=&quot;https://cosmolab.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Cosmolab&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57394944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/20/AndrejGRA_SLO_LJT_4295848_14414431.mp3"></enclosure>
        <guid>175095823</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1793</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Luni pripisujemo celo vrsto vplivov, z njo je povezanih mnogo različnih vraž in prepričanj. Čeprav potrjeno drži le prgišče teh vplivov, predvsem tisti fizikalni, so številna dejanska spoznanja o Luni prav presenetljiva. Nekaj jih nazorno predstavlja sveža razstava Za vse je kriva Luna v Prirodoslovnem muzeju Slovenije z realističnim interaktivnim modelom Lune. &lt;p&gt;Zasnoval ga je &lt;strong&gt;Andrej Gu&amp;scaron;tin&lt;/strong&gt;, sicer tudi učitelj in državni koordinator za izobraževanje na področju astronomije ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji. Gu&amp;scaron;tin je že desetletja izredno aktiven na področju popularizacije astronomije ter vodja Zavoda za promocijo in popularizacijo astrofizike &lt;a href=&quot;https://cosmolab.si/&quot;&gt;&lt;strong&gt;Cosmolab&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095823</link>
        <pubDate> Fri, 03 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Guštin: Luna je temna kot svež asfalt</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pestra pokrajina, ki jo opazujemo danes, pred nami skriva bogato zgodovino preteklega življenja. Če lahko med fosilnimi ostanki najdemo ohranjene kar celotne organizme, so po drugi strani mikrofosili – kot pove že ime – precej manjši. Lupine školjk, ostanki zobcev in tudi pelodna zrna, ki so v dolgih obdobjih zemljine zgodovine postala del kamnin, pripovedujejo o razvoju življenja, spremembah podnebja, geologom pa pomagajo določiti starost kamnin.
Kaj nam o času, ko je bilo današnje območje Slovenije prekrito z morjem in ko so tu hodili dinozavri, povedo mikroskopsko veliki fosilni ostanki? Košček sestavljanke o preteklem svetu nam v današnjih Podobah znanja razkriva tokratni gost, paleontolog doc. dr. Luka Galè z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="52213248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/LukaGalRA_SLO_LJT_4323060_14444764.mp3"></enclosure>
        <guid>175096586</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1631</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pestra pokrajina, ki jo opazujemo danes, pred nami skriva bogato zgodovino preteklega življenja. Če lahko med fosilnimi ostanki najdemo ohranjene kar celotne organizme, so po drugi strani mikrofosili – kot pove že ime – precej manjši. Lupine školjk, ostanki zobcev in tudi pelodna zrna, ki so v dolgih obdobjih zemljine zgodovine postala del kamnin, pripovedujejo o razvoju življenja, spremembah podnebja, geologom pa pomagajo določiti starost kamnin.
Kaj nam o času, ko je bilo današnje območje Slovenije prekrito z morjem in ko so tu hodili dinozavri, povedo mikroskopsko veliki fosilni ostanki? Košček sestavljanke o preteklem svetu nam v današnjih Podobah znanja razkriva tokratni gost, paleontolog doc. dr. Luka Galè z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096586</link>
        <pubDate> Fri, 27 Dec 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Luka Gale: 540 milijonov let Zemljine zgodovine, kot jo pripovedujejo mikrofosili</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naj gre za pridobivanje naravnih antioksidantov iz rožmarina ali kofeina iz kave, izdelavo umetnih kosti ali posebnih materialov, ki se lahko uporabijo za razgradnjo plastike ali strupenih snovi, vse to je danes mogoče proizvesti s procesi, ki niso škodljivi za zdravje ali okolje, pač pa izkoriščajo specifične lastnosti snovi ob visokih tlakih in temperaturah. To tudi konkretni primeri iz bogate raziskovalne kariere akademika prof. dr. Željka Kneza s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, letošnjega prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo. Kako se je fokus v kemijskem inženirstvu skozi čas preusmeril v uporabo snovi in snovanje procesov, ki so okolju in zdravju bolj prijazne, ter kako pomembna pri tem je vloga sodobnih produktnih tehnik ter uporabe podkritičnih in nadkritičnih tekočin, smo preverili v tokratnih Podobah znanja.

Foto: Maja Ratej</description>
        <enclosure length="66746880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/18/eljkoKRA_SLO_LJT_4267147_14382521.mp3"></enclosure>
        <guid>175095149</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2085</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naj gre za pridobivanje naravnih antioksidantov iz rožmarina ali kofeina iz kave, izdelavo umetnih kosti ali posebnih materialov, ki se lahko uporabijo za razgradnjo plastike ali strupenih snovi, vse to je danes mogoče proizvesti s procesi, ki niso škodljivi za zdravje ali okolje, pač pa izkoriščajo specifične lastnosti snovi ob visokih tlakih in temperaturah. To tudi konkretni primeri iz bogate raziskovalne kariere akademika prof. dr. Željka Kneza s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, letošnjega prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo. Kako se je fokus v kemijskem inženirstvu skozi čas preusmeril v uporabo snovi in snovanje procesov, ki so okolju in zdravju bolj prijazne, ter kako pomembna pri tem je vloga sodobnih produktnih tehnik ter uporabe podkritičnih in nadkritičnih tekočin, smo preverili v tokratnih Podobah znanja.

Foto: Maja Ratej</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095149</link>
        <pubDate> Fri, 20 Dec 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Željko Knez: Sintetične antioksidante, ki jih uporabljamo v avtomobilskih gumah, smo včasih jedli v klobasah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Večina bioloških zdravil po načinu delovanja spada med tarčna, kar pomeni, da se specifično vežejo na molekule, ki so neposredno vpletene v mehanizme nastanka bolezni. Za razliko od klasičnih zdravil, ki jih pridobimo s kemično sintezo v epruveti, so biološka proizvedena v živih celicah. Z njimi uspešno zdravimo številne avtoimunske bolezni, a pri nekaterih bolnikih so slabše učinkovita. Prav ta neodzivnost je področje, ki ga raziskuje dr. Uroš Potočnik, redni profesor na Medicinski fakulteti in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, tudi predstojnik Centra za humano genetiko in farmakogenomiko na MF UM.
Prof. dr. Uroš Potočnik je letos prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino. Z naprednimi genomskimi analizami je odkril nove biooznačevalce, ki pomagajo bolje razumeti odziv bolnikov na biološka zdravila, sploh tistih s kroničnimi boleznimi, kot sta astma in kronična vnetna črevesna bolezen. V pogovoru z njim o tem, pa o uporabi umetne inteligence, begu možganov, sodelovanju z industrijo. 
</description>
        <enclosure length="85312512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/10/UroPotRA_SLO_LJT_4181600_14287351.mp3"></enclosure>
        <guid>175093131</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2666</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Večina bioloških zdravil po načinu delovanja spada med tarčna, kar pomeni, da se specifično vežejo na molekule, ki so neposredno vpletene v mehanizme nastanka bolezni. Za razliko od klasičnih zdravil, ki jih pridobimo s kemično sintezo v epruveti, so biološka proizvedena v živih celicah. Z njimi uspešno zdravimo številne avtoimunske bolezni, a pri nekaterih bolnikih so slabše učinkovita. Prav ta neodzivnost je področje, ki ga raziskuje dr. Uroš Potočnik, redni profesor na Medicinski fakulteti in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, tudi predstojnik Centra za humano genetiko in farmakogenomiko na MF UM.
Prof. dr. Uroš Potočnik je letos prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino. Z naprednimi genomskimi analizami je odkril nove biooznačevalce, ki pomagajo bolje razumeti odziv bolnikov na biološka zdravila, sploh tistih s kroničnimi boleznimi, kot sta astma in kronična vnetna črevesna bolezen. V pogovoru z njim o tem, pa o uporabi umetne inteligence, begu možganov, sodelovanju z industrijo. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093131</link>
        <pubDate> Fri, 13 Dec 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Uroš Potočnik: Pravi razmah bioloških zdravil šele prihaja</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Otroci so me naučili, da si lahko vsakokrat znova presenečen, ko jih preučuješ,« pravi razvojna psihologinja prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki je za svoje delo letos prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V središču njenega raziskovalnega delovanja je vprašanje, kako otroci pravzaprav mislijo in kako to potem ubesedijo. Prepričana je, da so najboljša popotnica, ki jo lahko damo otroku, prosta igra, skupna pozornost in umeščenost v varno skupnost. Obenem pa opozarja, da današnji otroci na izzive prihodnosti niso pripravljeni.</description>
        <enclosure length="80983296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/06/CopyofRA_SLO_LJT_4135865_14235677.mp3"></enclosure>
        <guid>175092024</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Otroci so me naučili, da si lahko vsakokrat znova presenečen, ko jih preučuješ,« pravi razvojna psihologinja prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki je za svoje delo letos prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V središču njenega raziskovalnega delovanja je vprašanje, kako otroci pravzaprav mislijo in kako to potem ubesedijo. Prepričana je, da so najboljša popotnica, ki jo lahko damo otroku, prosta igra, skupna pozornost in umeščenost v varno skupnost. Obenem pa opozarja, da današnji otroci na izzive prihodnosti niso pripravljeni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092024</link>
        <pubDate> Fri, 06 Dec 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ljubica Marjanovič Umek: Prihodnost ni v instant znanjih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu

Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno.
V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
</description>
        <enclosure length="60375552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/28/PodobezRA_SLO_LJT_4060535_14150246.mp3"></enclosure>
        <guid>175090212</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1886</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu

Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno.
V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090212</link>
        <pubDate> Fri, 29 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kristina Djinović-Carugo: Moji kolegi v Sloveniji z relativno omejenimi sredstvi kratko malo čarajo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Celice vseh organizmov - od mikrobov do človeških celic - si lahko predstavljamo kot majhne tovarne. Beljakovine, ki v celicah nastajajo, pa kot obrtnike. Za obveščanje vseh različnih delavcev v tovarni skrbi molekula RNK. Ne le da nosi informacije za nastanek beljakovin, sama aktivno pomaga pri njihovem nastanku in med drugim uravnava izražanje genov. Molekula RNK je tako nepogrešljiv del delovanja celic, znanje, ki ga imamo o njej in njeni vlogi, pa s pridom uporabljamo v medicinske namene. Ena izmed takšnih, prodornejših metod je bila denimo uporaba molekule RNK za razvoj cepiva med pandemijo covid-19. To seveda ni edini možen način uporabe molekule RNK v klinični praksi.

&lt;p&gt;Tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;dr. Tadeja Kuret&lt;/strong&gt; z medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, deluje na preseči&amp;scaron;ču medicine in molekularne biologije. Raziskuje, kako nam lahko molekula RNK pomaga razumeti nekatere vnetne bolezni. Zanima jo tudi, kako lahko molekulo RNK uporabimo v zdravstvu: za diagnostiko bolezni ter nove oblike terapij.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27692928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/21/TadejaKRA_SLO_LJT_3980073_14059302.mp3"></enclosure>
        <guid>175088258</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Celice vseh organizmov - od mikrobov do človeških celic - si lahko predstavljamo kot majhne tovarne. Beljakovine, ki v celicah nastajajo, pa kot obrtnike. Za obveščanje vseh različnih delavcev v tovarni skrbi molekula RNK. Ne le da nosi informacije za nastanek beljakovin, sama aktivno pomaga pri njihovem nastanku in med drugim uravnava izražanje genov. Molekula RNK je tako nepogrešljiv del delovanja celic, znanje, ki ga imamo o njej in njeni vlogi, pa s pridom uporabljamo v medicinske namene. Ena izmed takšnih, prodornejših metod je bila denimo uporaba molekule RNK za razvoj cepiva med pandemijo covid-19. To seveda ni edini možen način uporabe molekule RNK v klinični praksi.

&lt;p&gt;Tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;dr. Tadeja Kuret&lt;/strong&gt; z medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, deluje na preseči&amp;scaron;ču medicine in molekularne biologije. Raziskuje, kako nam lahko molekula RNK pomaga razumeti nekatere vnetne bolezni. Zanima jo tudi, kako lahko molekulo RNK uporabimo v zdravstvu: za diagnostiko bolezni ter nove oblike terapij.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088258</link>
        <pubDate> Fri, 22 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tadeja Kuret: S pomočjo molekule RNK napovedujemo dogajanje v celicah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Raziskave Zoisove nagrajenke osvetljujejo razlike med moškimi in ženskami pri presnovi holesterola in pri posledičnem nastanku določenih bolezni.
&lt;p&gt;Holesterol je ena tistih molekul v na&amp;scaron;em telesu, katere ime vsi poznamo in jo večinoma povezujemo predvsem s potencialnimi problemi. Povi&amp;scaron;ane vrednosti holesterola so pač vzrok &amp;scaron;tevilnih in raz&amp;scaron;irjenih težav v sodobnem svetu. Toda holesterol seveda opravlja v na&amp;scaron;em telesu izredno pomembne naloge in njegovo pomanjkanje ima lahko hude posledice. &lt;br /&gt;Velik del raziskav, na katerih temelji razumevanje procesov in tudi &amp;scaron;tevilna zdravila, temelji na podatkih mo&amp;scaron;kega dela populacije. Toda pokazalo se je, da je tako nastala slika izrazito pomanjkljiva in pristranska. &lt;br /&gt;Za raziskave razlik med spoloma pri presnovi holesterola in posledičnem nastanku določenih bolezni ter za tudi povezave med molekulami, iz katerih nastaja holesterol, ter resnostjo poteka covida-19 pri različnih bolnikih je tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;prof. dr. Damjana Rozman&lt;/strong&gt;, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, letos prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28578048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/14/DamjanaRA_SLO_LJT_3918882_13988955.mp3"></enclosure>
        <guid>175086599</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Raziskave Zoisove nagrajenke osvetljujejo razlike med moškimi in ženskami pri presnovi holesterola in pri posledičnem nastanku določenih bolezni.
&lt;p&gt;Holesterol je ena tistih molekul v na&amp;scaron;em telesu, katere ime vsi poznamo in jo večinoma povezujemo predvsem s potencialnimi problemi. Povi&amp;scaron;ane vrednosti holesterola so pač vzrok &amp;scaron;tevilnih in raz&amp;scaron;irjenih težav v sodobnem svetu. Toda holesterol seveda opravlja v na&amp;scaron;em telesu izredno pomembne naloge in njegovo pomanjkanje ima lahko hude posledice. &lt;br /&gt;Velik del raziskav, na katerih temelji razumevanje procesov in tudi &amp;scaron;tevilna zdravila, temelji na podatkih mo&amp;scaron;kega dela populacije. Toda pokazalo se je, da je tako nastala slika izrazito pomanjkljiva in pristranska. &lt;br /&gt;Za raziskave razlik med spoloma pri presnovi holesterola in posledičnem nastanku določenih bolezni ter za tudi povezave med molekulami, iz katerih nastaja holesterol, ter resnostjo poteka covida-19 pri različnih bolnikih je tokratna gostja Podob znanja &lt;strong&gt;prof. dr. Damjana Rozman&lt;/strong&gt;, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, letos prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086599</link>
        <pubDate> Fri, 15 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Damjana Rozman: Pri procesih, ki se v jetrih dogajajo, so ogromne razlike med ženskami in moškimi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letni čas, ko v kleteh vino vre, se zdi kot nalašč, da se posvetimo drobnim bitjem, ki redno spremljajo kompleksno pretvarjanje sladkorjev v alkohole – vinskim mušicam. Te drobne mušice imajo namreč presenetljivo bogato znanstveno zgodovino, saj se jih že dolgo uporablja kot modelne organizme pri najrazličnejših raziskavah. Prav nedavno pa so raziskave dosegle nov mejnik. Kolaboraciji FlyWire je uspelo ob pomoči umetne inteligence mapirati celotne možgane vinske mušice. &lt;p&gt;Kaj se s tem odpira in zakaj so mu&amp;scaron;ice mnogo bolj zanimive, kot si običajno mislimo, ter &amp;scaron;e marsikaj zanimivega o čutilih in zaznavnanju pri živalih je v Podobah znanja pojasnil &lt;strong&gt;prof. dr. Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="30878976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/07/GregorBRA_SLO_LJT_3854755_13915888.mp3"></enclosure>
        <guid>175084907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1929</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letni čas, ko v kleteh vino vre, se zdi kot nalašč, da se posvetimo drobnim bitjem, ki redno spremljajo kompleksno pretvarjanje sladkorjev v alkohole – vinskim mušicam. Te drobne mušice imajo namreč presenetljivo bogato znanstveno zgodovino, saj se jih že dolgo uporablja kot modelne organizme pri najrazličnejših raziskavah. Prav nedavno pa so raziskave dosegle nov mejnik. Kolaboraciji FlyWire je uspelo ob pomoči umetne inteligence mapirati celotne možgane vinske mušice. &lt;p&gt;Kaj se s tem odpira in zakaj so mu&amp;scaron;ice mnogo bolj zanimive, kot si običajno mislimo, ter &amp;scaron;e marsikaj zanimivega o čutilih in zaznavnanju pri živalih je v Podobah znanja pojasnil &lt;strong&gt;prof. dr. Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084907</link>
        <pubDate> Fri, 08 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gregor Belušič: Tudi mušice utapljajo žalost v alkoholu zaradi neuslišane ljubezni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšen je odnos do minljivosti in smrti, ki se je razvil v kontekstu budističnih filozofsko-religijskih tradicij?&lt;p&gt;&amp;raquo;&lt;em&gt;Strah pred smrtjo že skozi celotno zgodovino člove&amp;scaron;tva predstavlja nekak&amp;scaron;no pogonsko gorivo iskanja poti, ki bi vodile do nesmrtnosti, budizem pa je razvil posebne strategije soočanja s smrtnostjo in njenim sprejemanjem, kar naposled vodi do izničenja smrti same.&lt;/em&gt;&amp;laquo; Takole v zborniku &lt;em&gt;&lt;strong&gt;V iskanju Buddhe : sprehodi po krajinah budistične filozofije&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki je letos iz&amp;scaron;el pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani, pi&amp;scaron;e filozofinja &lt;strong&gt;dr. Nina Petek&lt;/strong&gt;, sicer predavateljica azijskih filozofij, religij in kultur na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. A kak&amp;scaron;ne natanko so te strategije? In kaj naj bi pravzaprav pomenila ta zagonetna, skorajda nemogoča misel, da v kontekstu budistične misli navsezadnje pridemo do izničenja smrti same? &amp;ndash; To so vpra&amp;scaron;anja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Petek.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Nina Petek (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="31045632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/23/NinaPetRA_SLO_LJT_3712997_13750660.mp3"></enclosure>
        <guid>175081429</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1940</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšen je odnos do minljivosti in smrti, ki se je razvil v kontekstu budističnih filozofsko-religijskih tradicij?&lt;p&gt;&amp;raquo;&lt;em&gt;Strah pred smrtjo že skozi celotno zgodovino člove&amp;scaron;tva predstavlja nekak&amp;scaron;no pogonsko gorivo iskanja poti, ki bi vodile do nesmrtnosti, budizem pa je razvil posebne strategije soočanja s smrtnostjo in njenim sprejemanjem, kar naposled vodi do izničenja smrti same.&lt;/em&gt;&amp;laquo; Takole v zborniku &lt;em&gt;&lt;strong&gt;V iskanju Buddhe : sprehodi po krajinah budistične filozofije&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki je letos iz&amp;scaron;el pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani, pi&amp;scaron;e filozofinja &lt;strong&gt;dr. Nina Petek&lt;/strong&gt;, sicer predavateljica azijskih filozofij, religij in kultur na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. A kak&amp;scaron;ne natanko so te strategije? In kaj naj bi pravzaprav pomenila ta zagonetna, skorajda nemogoča misel, da v kontekstu budistične misli navsezadnje pridemo do izničenja smrti same? &amp;ndash; To so vpra&amp;scaron;anja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Petek.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Nina Petek (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081429</link>
        <pubDate> Fri, 01 Nov 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nina Petek: Japonski budizem uči, da so stvari lepe in vredne samo zato, ker so minljive</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zvočno kuliso naravnega sveta v veliki meri ustvarjajo zvoki žuželk. Poletja ob morju si skoraj ne moremo zamisliti brez glasnih napevov škržatov v borovcih, ob cvetočih grmih je pomirjujoče prisluhniti brenčanju čebel. In čeprav je v naših hrupnih časih to vse težje zaznati, prihaja s travnikov poleti pester nabor najrazličnejših drobnih zvokov. Toda vsi ti zvoki niso namenjeni nam. V veliki meri so del kompleksnega sporazumevanja žuželk, a - morda presenetljivo -, ne tudi njegov najbolj pomembni del.
&lt;p&gt;Tako kot človek za izmenjavo informacij uporablja več kot zgolj govorjeno besedo, tudi v svetu žuželk najdemo načine sporazumevanja, ki ne temeljijo samo na zvoku. Eden izmed načinov nezvočnega sporazumevanja so vibracije. Nam brez posebnih naprav nesli&amp;scaron;ni in neopazni signali so v žuželčjem svetu zelo raz&amp;scaron;irjen način komuniciranja. Iz prislu&amp;scaron;kovanja tem vibracijskim signalom lahko izvemo veliko ne zgolj o vedenju žuželk temveč tudi o stanju okolja, v katerem živijo. Kaj razkriva govorica vibracij, raziskuje tokratni gost oddaje Podobe znanja, biolog doktor&lt;strong&gt; Rok &amp;Scaron;turm&lt;/strong&gt;, z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23980800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/22/RokturRA_SLO_LJT_3703584_13739875.mp3"></enclosure>
        <guid>175081201</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zvočno kuliso naravnega sveta v veliki meri ustvarjajo zvoki žuželk. Poletja ob morju si skoraj ne moremo zamisliti brez glasnih napevov škržatov v borovcih, ob cvetočih grmih je pomirjujoče prisluhniti brenčanju čebel. In čeprav je v naših hrupnih časih to vse težje zaznati, prihaja s travnikov poleti pester nabor najrazličnejših drobnih zvokov. Toda vsi ti zvoki niso namenjeni nam. V veliki meri so del kompleksnega sporazumevanja žuželk, a - morda presenetljivo -, ne tudi njegov najbolj pomembni del.
&lt;p&gt;Tako kot človek za izmenjavo informacij uporablja več kot zgolj govorjeno besedo, tudi v svetu žuželk najdemo načine sporazumevanja, ki ne temeljijo samo na zvoku. Eden izmed načinov nezvočnega sporazumevanja so vibracije. Nam brez posebnih naprav nesli&amp;scaron;ni in neopazni signali so v žuželčjem svetu zelo raz&amp;scaron;irjen način komuniciranja. Iz prislu&amp;scaron;kovanja tem vibracijskim signalom lahko izvemo veliko ne zgolj o vedenju žuželk temveč tudi o stanju okolja, v katerem živijo. Kaj razkriva govorica vibracij, raziskuje tokratni gost oddaje Podobe znanja, biolog doktor&lt;strong&gt; Rok &amp;Scaron;turm&lt;/strong&gt;, z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081201</link>
        <pubDate> Fri, 25 Oct 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Rok Šturm: Iz neslišnih napevov žuželk lahko marsikaj izvemo o stanju okolja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali, poudarja filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali je letos prejel Zoisovo priznanje. Komisija je v obrazložitvi še zlasti izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pomembno osvetljuje prav to danes izrazito neodzivnost javnosti ob perečih okoljskih izzivih, s katerimi se spoprijema človeštvo. Zgolj informacije, četudi točne in preverjene, same po sebi namreč niso dovolj, še zlasti ne v času njihovega izrazitega preobilja. Ključna za kakršno koli ukrepanje v dobro planeta, je resnična želja po spoznavanju sveta. To pa je nekaj, na kar vse preveč pozabljamo, čeprav bi moralo biti deležno kar največje pozornosti. 
</description>
        <enclosure length="31397760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/17/TomaGrRA_SLO_LJT_3660624_13689547.mp3"></enclosure>
        <guid>175080065</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1962</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali, poudarja filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali je letos prejel Zoisovo priznanje. Komisija je v obrazložitvi še zlasti izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pomembno osvetljuje prav to danes izrazito neodzivnost javnosti ob perečih okoljskih izzivih, s katerimi se spoprijema človeštvo. Zgolj informacije, četudi točne in preverjene, same po sebi namreč niso dovolj, še zlasti ne v času njihovega izrazitega preobilja. Ključna za kakršno koli ukrepanje v dobro planeta, je resnična želja po spoznavanju sveta. To pa je nekaj, na kar vse preveč pozabljamo, čeprav bi moralo biti deležno kar največje pozornosti. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080065</link>
        <pubDate> Fri, 18 Oct 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Grušovnik: Kaj je družbeni napredek - da več pridelamo ali da povzročamo manj trpljenja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kemik Matej Huš kljub mladim letom že dlje časa opozarja nase na številnih področjih znanosti in njene komunikacije. Kot prodoren raziskovalec na Kemijskem inštitutu preučuje vodikove tehnologije, kot pisec poljudnih prispevkov se pojavlja v slovenskih medijih, ob čemer je nedavno del teh povezal v knjigi Od kvarkov do zvezd. Je pa tudi mentor številnim mladim raziskovalcem in človek s pozitivnim odnosom do NOVOSTI, ki jih prinaša napredek v znanosti. O vsem tem spregovori v tokratnih Podobah znanja.</description>
        <enclosure length="35932416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/10/CopyofRA_SLO_LJT_3596378_13616028.mp3"></enclosure>
        <guid>175078358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2245</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kemik Matej Huš kljub mladim letom že dlje časa opozarja nase na številnih področjih znanosti in njene komunikacije. Kot prodoren raziskovalec na Kemijskem inštitutu preučuje vodikove tehnologije, kot pisec poljudnih prispevkov se pojavlja v slovenskih medijih, ob čemer je nedavno del teh povezal v knjigi Od kvarkov do zvezd. Je pa tudi mentor številnim mladim raziskovalcem in človek s pozitivnim odnosom do NOVOSTI, ki jih prinaša napredek v znanosti. O vsem tem spregovori v tokratnih Podobah znanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078358</link>
        <pubDate> Fri, 11 Oct 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Matej Huš: Duh umetne inteligence je ušel iz steklenice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca&lt;p&gt;Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani &lt;strong&gt;dr. Andrej Beke&amp;scaron;&lt;/strong&gt; je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo &amp;ndash; tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v &amp;scaron;ir&amp;scaron;em mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Beke&amp;scaron; kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov &amp;ndash; med njimi tudi v angle&amp;scaron;čino in kitaj&amp;scaron;čino &amp;ndash; in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Obenem je Beke&amp;scaron; po&amp;scaron;teno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, &lt;strong&gt;dr. Jano Ro&amp;scaron;ker&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;dr. Mitjem Sajetom&lt;/strong&gt;, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske &amp;scaron;tudije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in voja&amp;scaron;ka moč dežel vzhodne Azije nezadržno nara&amp;scaron;ča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Beke&amp;scaron; potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najbolj&amp;scaron;a v vsej jugovzhodni Evropi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Beke&amp;scaron;a torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno &amp;ndash; kako se matematik sploh navdu&amp;scaron;i za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapi&amp;scaron;e besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v &amp;scaron;ir&amp;scaron;i kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledi&amp;scaron;ča slej ko prej &amp;scaron;e vedno videti razmeroma oddaljena? &amp;ndash; To so vpra&amp;scaron;anja, ki smo jih v pogovoru z dr. Beke&amp;scaron;em pretresali v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: dr. Andrej Beke&amp;scaron; (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="30505344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/03/AndrejBRA_SLO_LJT_3514817_13525170.mp3"></enclosure>
        <guid>175076533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1906</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca&lt;p&gt;Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani &lt;strong&gt;dr. Andrej Beke&amp;scaron;&lt;/strong&gt; je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo &amp;ndash; tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v &amp;scaron;ir&amp;scaron;em mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Beke&amp;scaron; kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov &amp;ndash; med njimi tudi v angle&amp;scaron;čino in kitaj&amp;scaron;čino &amp;ndash; in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Obenem je Beke&amp;scaron; po&amp;scaron;teno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, &lt;strong&gt;dr. Jano Ro&amp;scaron;ker&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;dr. Mitjem Sajetom&lt;/strong&gt;, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske &amp;scaron;tudije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in voja&amp;scaron;ka moč dežel vzhodne Azije nezadržno nara&amp;scaron;ča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Beke&amp;scaron; potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najbolj&amp;scaron;a v vsej jugovzhodni Evropi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Beke&amp;scaron;a torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno &amp;ndash; kako se matematik sploh navdu&amp;scaron;i za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapi&amp;scaron;e besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v &amp;scaron;ir&amp;scaron;i kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledi&amp;scaron;ča slej ko prej &amp;scaron;e vedno videti razmeroma oddaljena? &amp;ndash; To so vpra&amp;scaron;anja, ki smo jih v pogovoru z dr. Beke&amp;scaron;em pretresali v tokratnih Podobah znanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: dr. Andrej Beke&amp;scaron; (Goran Dekleva)&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076533</link>
        <pubDate> Fri, 04 Oct 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Bekeš: Samuraji se v japonskih pravljicah pogosto pojavljajo kot naduteži in napihnjenci</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oceanih živi kopica raznovrstnih organizmov, tudi takšnih, ki jih s prostim očesom ne zaznamo. Takšne so denimo fitoplanktonske celice, rastlinske alge, ki v vodi prosto lebdijo. Zaradi majhnosti se nam morda zdi njihov pomen neznaten. Pa vendar so te celice tista črpalka, ki poganja kroženje ogljika med ozračjem in oceani. Vezava ogljika iz ozračja je šele pričetek: ogljik se porablja za rast celic, celice so lahko hrana drugim organizmom, lahko pa odmrejo in potonejo na dno. 
Tokratni gost dr. Timotej Turk Dermastia z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je pol leta preživel v ZDA na študijskem obisku Univerze Rutgers. V okviru študijskega obiska pa se je za dva tedna odpravil na znanstveno odpravo po Tihem oceanu. Ob kalifornijski obali nad globokomorskim jarkom so v vrtincih morske vode preučevali razne biološke procese; od vrstne sestave fitoplanktonskih združb do virusov, ki te fitoplanktonske celice okužijo.
</description>
        <enclosure length="29379456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/25/TimotejRA_SLO_LJT_3441674_13439296.mp3"></enclosure>
        <guid>175074629</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1836</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oceanih živi kopica raznovrstnih organizmov, tudi takšnih, ki jih s prostim očesom ne zaznamo. Takšne so denimo fitoplanktonske celice, rastlinske alge, ki v vodi prosto lebdijo. Zaradi majhnosti se nam morda zdi njihov pomen neznaten. Pa vendar so te celice tista črpalka, ki poganja kroženje ogljika med ozračjem in oceani. Vezava ogljika iz ozračja je šele pričetek: ogljik se porablja za rast celic, celice so lahko hrana drugim organizmom, lahko pa odmrejo in potonejo na dno. 
Tokratni gost dr. Timotej Turk Dermastia z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je pol leta preživel v ZDA na študijskem obisku Univerze Rutgers. V okviru študijskega obiska pa se je za dva tedna odpravil na znanstveno odpravo po Tihem oceanu. Ob kalifornijski obali nad globokomorskim jarkom so v vrtincih morske vode preučevali razne biološke procese; od vrstne sestave fitoplanktonskih združb do virusov, ki te fitoplanktonske celice okužijo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074629</link>
        <pubDate> Fri, 27 Sep 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Timotej Turk Dermastia: Odprava na Tihi ocean k ogljični črpalki sveta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja.&lt;p&gt;Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je &amp;scaron;e vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patolo&amp;scaron;ke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko &amp;scaron;koda &amp;scaron;e ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. &lt;br /&gt;O vsem tem tokrat z &lt;strong&gt;doc. dr. Milico Gregorič Kramberger&lt;/strong&gt;, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrolo&amp;scaron;ki kliniki v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="42167040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/19/MilicaGRA_SLO_LJT_3388327_13377809.mp3"></enclosure>
        <guid>175073258</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2635</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja.&lt;p&gt;Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je &amp;scaron;e vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patolo&amp;scaron;ke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko &amp;scaron;koda &amp;scaron;e ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. &lt;br /&gt;O vsem tem tokrat z &lt;strong&gt;doc. dr. Milico Gregorič Kramberger&lt;/strong&gt;, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrolo&amp;scaron;ki kliniki v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073258</link>
        <pubDate> Fri, 20 Sep 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Milica Gregorič Kramberger: Smo na pragu nove dobe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.&lt;p&gt;Znanstveni sodelavec Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika pri ZRC SAZU &lt;strong&gt;dr. Jure Tičar&lt;/strong&gt; s sodelavci raziskuje &amp;scaron;tevilne slovenske jame, v zadnjem času predvsem Snežno jamo na Raduhi. Poleg sledi preteklosti se v njej čuti tudi močan vpliv sedanjosti. Ekstremni poletni nalivi namreč pu&amp;scaron;čajo sledi tudi pod zemljo in topel dež denimo vse hitreje raztaplja tudi podzemni led, prav tako se jamah čuti vseprisotno onesnaženje. 3000 na&amp;scaron;ih jam ali 20 odstotkov je že onesnaženih.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26202240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/12/JureTiRA_SLO_LJT_3322355_13302135.mp3"></enclosure>
        <guid>175071718</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1637</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.&lt;p&gt;Znanstveni sodelavec Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika pri ZRC SAZU &lt;strong&gt;dr. Jure Tičar&lt;/strong&gt; s sodelavci raziskuje &amp;scaron;tevilne slovenske jame, v zadnjem času predvsem Snežno jamo na Raduhi. Poleg sledi preteklosti se v njej čuti tudi močan vpliv sedanjosti. Ekstremni poletni nalivi namreč pu&amp;scaron;čajo sledi tudi pod zemljo in topel dež denimo vse hitreje raztaplja tudi podzemni led, prav tako se jamah čuti vseprisotno onesnaženje. 3000 na&amp;scaron;ih jam ali 20 odstotkov je že onesnaženih.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071718</link>
        <pubDate> Fri, 13 Sep 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jure Tičar: Snežna jama na Raduhi se je v 2,8 milijona let dvignila za več kot 700 m</title>
      </item>
      <item>
        <description>Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.
&lt;p&gt;Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostej&amp;scaron;i in tudi najagresivnej&amp;scaron;i možganski tumor. Ta je tudi v sredi&amp;scaron;ču raziskav &lt;strong&gt;doc. dr. Barbare Breznik&lt;/strong&gt;, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem in&amp;scaron;titutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29096448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/04/BarbaraRA_SLO_LJT_3241394_13209972.mp3"></enclosure>
        <guid>175069776</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1818</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.
&lt;p&gt;Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostej&amp;scaron;i in tudi najagresivnej&amp;scaron;i možganski tumor. Ta je tudi v sredi&amp;scaron;ču raziskav &lt;strong&gt;doc. dr. Barbare Breznik&lt;/strong&gt;, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem in&amp;scaron;titutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069776</link>
        <pubDate> Fri, 06 Sep 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Barbara Breznik: Kako si tumor podredi imunske celice in jih izkoristi za lažje širjenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Toplogrednih plinov je v atmosferi občutno preveč. Na srečo pa je vse več tudi idej, kako bi toplogredne pline uporabili kot surovino in iz njih naredili kaj uporabnega. To sicer ni preprosto, kajti zlasti ogljikov dioksid je zelo obstojna molekula, ki potrebuje ogromno energije, da jo ob zelo visokih temperaturah spremenimo v kaj bolj uporabnega. Toda z razvojem novih katalizatorjev na osnovi nanomaterialov in z dodatno pomočjo svetlobe, je celoten postopek že mnogo bolj obetaven in dostopen. Načeloma se torej odpirajo pogoji, ko bi iz ogljikovega dioksida in metana lahko izdelovali celo sintetična goriva. V praksi pa so stvari še daleč od uresničitve. Svoje raziskave na tem področju je v Podobah znanja predstavil doc. dr. Petar Djinović s Kemijskega inštituta, ki je za svoje delo letos prejel Preglovo nagrado.
</description>
        <enclosure length="27017088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/29/PetarDjRA_SLO_LJT_3190100_13152037.mp3"></enclosure>
        <guid>175068586</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1688</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Toplogrednih plinov je v atmosferi občutno preveč. Na srečo pa je vse več tudi idej, kako bi toplogredne pline uporabili kot surovino in iz njih naredili kaj uporabnega. To sicer ni preprosto, kajti zlasti ogljikov dioksid je zelo obstojna molekula, ki potrebuje ogromno energije, da jo ob zelo visokih temperaturah spremenimo v kaj bolj uporabnega. Toda z razvojem novih katalizatorjev na osnovi nanomaterialov in z dodatno pomočjo svetlobe, je celoten postopek že mnogo bolj obetaven in dostopen. Načeloma se torej odpirajo pogoji, ko bi iz ogljikovega dioksida in metana lahko izdelovali celo sintetična goriva. V praksi pa so stvari še daleč od uresničitve. Svoje raziskave na tem področju je v Podobah znanja predstavil doc. dr. Petar Djinović s Kemijskega inštituta, ki je za svoje delo letos prejel Preglovo nagrado.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068586</link>
        <pubDate> Fri, 30 Aug 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Petar Djinović: Tudi iz CO₂ bi bilo mogoče izdelati gorivo, ampak …</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zaupanje v znanost je ključen dejavnik, ki odloča o tem, kako učinkovito se bomo ljudje odzvali na krize, kot so denimo pandemije ali podnebne spremembe. Pri tem je ključno informirano in ne slepo zaupanje v znanost. Konec koncev se na socialnih omrežjih različne teorije zarote širijo prav s t. i. kvaziznanstvenim pristopom, ki oponaša znanstveni govor. Viralno širjenje (tudi) lažnih novic prek digitalnih omrežij pa je sodobni pojav, ki ima vse bolj osrednjo vlogo pri oblikovanju naših predstav o dogajanju v svetu, tudi seveda, ko govorimo o znanstvenih spoznanjih in njihovi uporabi pri naslavljanju številnih izzivov, s katerimi se v sodobnem času srečujemo.
Kakšno je dejansko zaupanje javnosti v znanost, kje in na kakšne načine družbena omrežja preoblikujejo naše načine informiranja in kakšen je vpliv lažnih novic, je v tokratnih Podobah znanja predstavil socialni psiholog dr. Nejc Plohl z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.</description>
        <enclosure length="34258176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/22/NejcPloRA_SLO_LJT_3126745_13079623.mp3"></enclosure>
        <guid>175067115</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2141</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zaupanje v znanost je ključen dejavnik, ki odloča o tem, kako učinkovito se bomo ljudje odzvali na krize, kot so denimo pandemije ali podnebne spremembe. Pri tem je ključno informirano in ne slepo zaupanje v znanost. Konec koncev se na socialnih omrežjih različne teorije zarote širijo prav s t. i. kvaziznanstvenim pristopom, ki oponaša znanstveni govor. Viralno širjenje (tudi) lažnih novic prek digitalnih omrežij pa je sodobni pojav, ki ima vse bolj osrednjo vlogo pri oblikovanju naših predstav o dogajanju v svetu, tudi seveda, ko govorimo o znanstvenih spoznanjih in njihovi uporabi pri naslavljanju številnih izzivov, s katerimi se v sodobnem času srečujemo.
Kakšno je dejansko zaupanje javnosti v znanost, kje in na kakšne načine družbena omrežja preoblikujejo naše načine informiranja in kakšen je vpliv lažnih novic, je v tokratnih Podobah znanja predstavil socialni psiholog dr. Nejc Plohl z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175067115</link>
        <pubDate> Fri, 23 Aug 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nejc Plohl: Zaupanje v znanost ni močno povezano s stopnjo izobrazbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri širjenju bolezni v telesu je ključna vloga medcelične komunikacije. Vse bolj jasno postaja, da imajo pri tem osrednjo vlogo drobne strukture, imenovane zunajcelični vezikli, ki v telesu nenehoma nastajajo, a jih nikakor ni preprosto raziskovati. Vseeno so deležne izredne pozornosti, saj predstavljajo tudi ključ do boljše diagnostike in zdravljenja. Zakaj, je v Podobah znanja pojasnila prof. dr. Veronika Kralj-Iglič z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani.
&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala v marcu 2022.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="30831744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/04/VeronikaRA_SLO_LJT_2747048_12635244.mp3"></enclosure>
        <guid>175057657</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1926</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri širjenju bolezni v telesu je ključna vloga medcelične komunikacije. Vse bolj jasno postaja, da imajo pri tem osrednjo vlogo drobne strukture, imenovane zunajcelični vezikli, ki v telesu nenehoma nastajajo, a jih nikakor ni preprosto raziskovati. Vseeno so deležne izredne pozornosti, saj predstavljajo tudi ključ do boljše diagnostike in zdravljenja. Zakaj, je v Podobah znanja pojasnila prof. dr. Veronika Kralj-Iglič z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani.
&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala v marcu 2022.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057657</link>
        <pubDate> Fri, 16 Aug 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Veronika Kralj-Iglič: Medcelična komunikacija skriva ključ do širjenja bolezni v telesu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pajki so stari najmanj tristo milijonov let in nekateri med njimi znajo izdelati svilo, ki je mnogo močnejša od jekla. A če pajčje predivo že znamo izdelati – v tekoči obliki -, ga še vedno ne znamo prav spresti. Lahko pa že spredene mreže pajkov v naravi uporabimo za spremljanje stanja biodiverzitete danes. 

&lt;p&gt;O pajkih tako in drugače smo se pogovarjali z &lt;strong&gt;doc. dr. Matjažem Gregoričem&lt;/strong&gt; z Biolo&amp;scaron;kega in&amp;scaron;tituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.&lt;br /&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala maja 2022.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28301952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/05/MatjaGRA_SLO_LJT_2746662_12634847.mp3"></enclosure>
        <guid>175057770</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pajki so stari najmanj tristo milijonov let in nekateri med njimi znajo izdelati svilo, ki je mnogo močnejša od jekla. A če pajčje predivo že znamo izdelati – v tekoči obliki -, ga še vedno ne znamo prav spresti. Lahko pa že spredene mreže pajkov v naravi uporabimo za spremljanje stanja biodiverzitete danes. 

&lt;p&gt;O pajkih tako in drugače smo se pogovarjali z &lt;strong&gt;doc. dr. Matjažem Gregoričem&lt;/strong&gt; z Biolo&amp;scaron;kega in&amp;scaron;tituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.&lt;br /&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala maja 2022.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057770</link>
        <pubDate> Fri, 09 Aug 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Gregorič: Pajki pojejo več mesa, kot vsi drugi organizmi na svetu, vključno s človekom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako so Slovenci, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja potovali na Japonsko, Kitajsko in Korejo, doživljali te dalje dežele? Od tam so domov pošiljali razglednice in iz njih lahko danes izvemo marsikaj. O tem v Podobah znanja pripoveduje jezikoslovka in japonologinja prof. dr. Chikako Shigemori Bučar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala maja 2022.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26523264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/04/ChikakoRA_SLO_LJT_2746411_12634582.mp3"></enclosure>
        <guid>175057651</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1657</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako so Slovenci, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja potovali na Japonsko, Kitajsko in Korejo, doživljali te dalje dežele? Od tam so domov pošiljali razglednice in iz njih lahko danes izvemo marsikaj. O tem v Podobah znanja pripoveduje jezikoslovka in japonologinja prof. dr. Chikako Shigemori Bučar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala maja 2022.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057651</link>
        <pubDate> Fri, 02 Aug 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Chikako Shigemori Bučar: Vidim, da je Alma Karlin imela, ko je opazovala Japonsko, etnološke oči</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Dr. Matej Kanduč&lt;/strong&gt; z Odseka za teoretično fiziko Instituta &quot;Jožef Stefan&quot; je k problemu pristopil s biofizikalne strani in pri&amp;scaron;el do zanimivih spoznanj.&lt;br /&gt;Molekularne simulacije v prisotnosti vode, ki so Kandučevo temeljno področje, lahko razkrijejo skrite zakonitosti tako naravnih sistemov kot sintetičnih materialov. Tako se posveča raziskavam najrazličnej&amp;scaron;ih sodobnih funkcionalnih mehkih materialov, kot so hidrogeli ali lipidne membrane, ki ponujajo različne možnosti uporabe, denimo kot dostavni sistemi za zdravila ali pri t. i. nanoreaktorjih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala marca 2022.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25845120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/04/CopyofRA_SLO_LJT_2746261_12634416.mp3"></enclosure>
        <guid>175057650</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1615</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Dr. Matej Kanduč&lt;/strong&gt; z Odseka za teoretično fiziko Instituta &quot;Jožef Stefan&quot; je k problemu pristopil s biofizikalne strani in pri&amp;scaron;el do zanimivih spoznanj.&lt;br /&gt;Molekularne simulacije v prisotnosti vode, ki so Kandučevo temeljno področje, lahko razkrijejo skrite zakonitosti tako naravnih sistemov kot sintetičnih materialov. Tako se posveča raziskavam najrazličnej&amp;scaron;ih sodobnih funkcionalnih mehkih materialov, kot so hidrogeli ali lipidne membrane, ki ponujajo različne možnosti uporabe, denimo kot dostavni sistemi za zdravila ali pri t. i. nanoreaktorjih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala marca 2022.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057650</link>
        <pubDate> Fri, 26 Jul 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Matej Kanduč: Kako pravzaprav drevesa spravijo vodo v krošnje in kaj določa, kako visoko lahko zrastejo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.&lt;p&gt;Zapletene odnose med virusi in njihovimi gostitelji smo &amp;scaron;ele dobro začeli odkrivati. A poznavanje teh interakcij bi lahko omogočilo tudi nove pristope k boju s &amp;scaron;kodljivimi sevi bakterij. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce na začetku samostojne kariere v vi&amp;scaron;ini 2,2, milijona evrov se bo &lt;strong&gt;doc. dr. Anna Drago&amp;scaron;&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani v projektu Phagecontrol posvetila prav vpra&amp;scaron;anjem, kako se vedenje in lastnosti bakterij spreminjajo, ko se v njihovo DNK integrirajo virusi. &lt;br /&gt;&amp;raquo;Virusi, ki jih bomo preučevali, ki spadajo med t. i. regulatorna stikala. Integrirajo se v funkcionalne gene gostitelja, kar prekine gen, ki se ne more več izraziti [&amp;hellip;] Pod določenimi pogoji se virus izreže in gen se spet lahko izrazi. S tem na nek način preklapljajo obna&amp;scaron;anje gostiteljskega seva bakterij,&amp;laquo; pojasnjuje dr. Anna Drago&amp;scaron;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28079232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/04/AnnaDraRA_SLO_LJT_2746061_12634194.mp3"></enclosure>
        <guid>175057649</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1754</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.&lt;p&gt;Zapletene odnose med virusi in njihovimi gostitelji smo &amp;scaron;ele dobro začeli odkrivati. A poznavanje teh interakcij bi lahko omogočilo tudi nove pristope k boju s &amp;scaron;kodljivimi sevi bakterij. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce na začetku samostojne kariere v vi&amp;scaron;ini 2,2, milijona evrov se bo &lt;strong&gt;doc. dr. Anna Drago&amp;scaron;&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani v projektu Phagecontrol posvetila prav vpra&amp;scaron;anjem, kako se vedenje in lastnosti bakterij spreminjajo, ko se v njihovo DNK integrirajo virusi. &lt;br /&gt;&amp;raquo;Virusi, ki jih bomo preučevali, ki spadajo med t. i. regulatorna stikala. Integrirajo se v funkcionalne gene gostitelja, kar prekine gen, ki se ne more več izraziti [&amp;hellip;] Pod določenimi pogoji se virus izreže in gen se spet lahko izrazi. S tem na nek način preklapljajo obna&amp;scaron;anje gostiteljskega seva bakterij,&amp;laquo; pojasnjuje dr. Anna Drago&amp;scaron;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057649</link>
        <pubDate> Fri, 19 Jul 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Anna Dragoš: Kako virusi manipulirajo bakterije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Samotarske zvezde, kot je naše Sonce, v vesolju niso v večini. Polovica zvezd, ki jih vidimo na temnem nebu, je dvozvezdij. Če gledamo v nebo iz osvetljenega mesta, bomo uzrli skoraj sama dvozvezdja.
&lt;p&gt;Na to, kako rade se zvezde družijo, najbolj vpliva njihova masa. Bolj masivne, kot so zvezde, bolj verjetno je, da bodo v paru ali v &amp;scaron;e bolj &amp;scaron;tevilčni kompoziciji. Trenutno najbolj &amp;scaron;tevilčna gravitacijsko povezana zvezdna kompozicija &amp;scaron;teje sedem zvezd, je povedal astrofizik &lt;strong&gt;doc. dr. Gregor Traven&lt;/strong&gt; s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.&lt;br /&gt;Najdejo pa se tudi zvezdni pari, ko so izredno blizu skupaj. V članku v reviji Nature Astronomy so tako poročali o četvernem zvezdnem vrtiljaku, o dveh parih dvojnih zvezd, ki sta med seboj oddaljena približno toliko kot Sonce in Jupiter in se obkrožita v &amp;scaron;estih letih. Zvezdi, ki sta v paru, pa druga okoli druge zaple&amp;scaron;eta v 4 oziroma 20 dneh. Glede na razmere, ki so nam znane iz na&amp;scaron;ega lokalnega vesolja, gre tu za precej bolj burno zvezdno dogajanje, ki ponovno dokazuje, kako zelo različne razmere vladajo na različnih koncih na&amp;scaron;e galaksije. &lt;br /&gt;Življenjska pot omenjenega četverozvezdja z oznako HD 74438 se bo najverjetneje sklenila kot supernova tipa 1a, so ugotovili znanstveniki, med katerimi sta tudi Gregor Traven in&lt;strong&gt; Tomaž Zwitter&lt;/strong&gt;. Supernove tega tipa so v astronomiji izredno pomembne, saj imajo zaradi specifičnega načina, kako do njih pride, vedno podoben izsev in jih uporabljajo kot t. i. standardne svetilnike za preračunavanje razdalj v vesolju. Ampak ta bi utegnila biti nekoliko drugačna.&lt;br /&gt;&amp;raquo;To ne bo tipična supernova tipa 1a, ki sicer nastane, ko dosežemo mejo 1,44 mase Sonca (Chandrasekharjeva limita), ampak bi lahko bila &amp;ndash; zaradi dodatne energije, ki se zgodi ob trku &amp;ndash;, skupna masa manj&amp;scaron;a, pa bi vendarle eksplodirala kot supernova 1a,&amp;laquo; izpostavlja specifičnost napovedane supernove Gregor Traven.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala junija 2022.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29482368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/04/GregorTRA_SLO_LJT_2745848_12633972.mp3"></enclosure>
        <guid>175057643</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1842</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Samotarske zvezde, kot je naše Sonce, v vesolju niso v večini. Polovica zvezd, ki jih vidimo na temnem nebu, je dvozvezdij. Če gledamo v nebo iz osvetljenega mesta, bomo uzrli skoraj sama dvozvezdja.
&lt;p&gt;Na to, kako rade se zvezde družijo, najbolj vpliva njihova masa. Bolj masivne, kot so zvezde, bolj verjetno je, da bodo v paru ali v &amp;scaron;e bolj &amp;scaron;tevilčni kompoziciji. Trenutno najbolj &amp;scaron;tevilčna gravitacijsko povezana zvezdna kompozicija &amp;scaron;teje sedem zvezd, je povedal astrofizik &lt;strong&gt;doc. dr. Gregor Traven&lt;/strong&gt; s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.&lt;br /&gt;Najdejo pa se tudi zvezdni pari, ko so izredno blizu skupaj. V članku v reviji Nature Astronomy so tako poročali o četvernem zvezdnem vrtiljaku, o dveh parih dvojnih zvezd, ki sta med seboj oddaljena približno toliko kot Sonce in Jupiter in se obkrožita v &amp;scaron;estih letih. Zvezdi, ki sta v paru, pa druga okoli druge zaple&amp;scaron;eta v 4 oziroma 20 dneh. Glede na razmere, ki so nam znane iz na&amp;scaron;ega lokalnega vesolja, gre tu za precej bolj burno zvezdno dogajanje, ki ponovno dokazuje, kako zelo različne razmere vladajo na različnih koncih na&amp;scaron;e galaksije. &lt;br /&gt;Življenjska pot omenjenega četverozvezdja z oznako HD 74438 se bo najverjetneje sklenila kot supernova tipa 1a, so ugotovili znanstveniki, med katerimi sta tudi Gregor Traven in&lt;strong&gt; Tomaž Zwitter&lt;/strong&gt;. Supernove tega tipa so v astronomiji izredno pomembne, saj imajo zaradi specifičnega načina, kako do njih pride, vedno podoben izsev in jih uporabljajo kot t. i. standardne svetilnike za preračunavanje razdalj v vesolju. Ampak ta bi utegnila biti nekoliko drugačna.&lt;br /&gt;&amp;raquo;To ne bo tipična supernova tipa 1a, ki sicer nastane, ko dosežemo mejo 1,44 mase Sonca (Chandrasekharjeva limita), ampak bi lahko bila &amp;ndash; zaradi dodatne energije, ki se zgodi ob trku &amp;ndash;, skupna masa manj&amp;scaron;a, pa bi vendarle eksplodirala kot supernova 1a,&amp;laquo; izpostavlja specifičnost napovedane supernove Gregor Traven.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala junija 2022.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057643</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jul 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gregor Traven: Zvezde so &quot;čudne&quot; na veliko različnih načinov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Genska raznovrstnost danes živečih živalskih in rastlinskih vrst in razumevanje, kako so se spremembe okolja skozi dolga obdobja vpisovale v genski zapis, ponuja odlično orodje za ohranjanje biotske pestrosti danes. 
Z molekularno biologijo se ukvarja prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. 
Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala aprila 2022.</description>
        <enclosure length="30680448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/04/ElenaBuRA_SLO_LJT_2745529_12633615.mp3"></enclosure>
        <guid>175057641</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1917</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Genska raznovrstnost danes živečih živalskih in rastlinskih vrst in razumevanje, kako so se spremembe okolja skozi dolga obdobja vpisovale v genski zapis, ponuja odlično orodje za ohranjanje biotske pestrosti danes. 
Z molekularno biologijo se ukvarja prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. 
Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala aprila 2022.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057641</link>
        <pubDate> Fri, 05 Jul 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Elena Bužan: Spremembe v okolju so danes tako hitre, da se jim številne vrste ne zmorejo prilagoditi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podvodna arheologija je še posebej zahtevna zaradi dosti krat fizično zahtevnih potopov, morskih tokov, slabe vidljivosti in viharjev, ki v plitvih vodah pogosto uničijo ostanke iz preteklosti. Kljub temu ima Severni Jadran, ki je svojo sedanjo podobo dobil šele po koncu zadnje ledene dobe, med njo je bilo tam kopno, veliko podvodnih arheoloških najdišč. Njihov časovni razpon je od prazgodovinskih sledi do sedanjosti. Še posebej pomembna so najdišča iz rimske dobe, ko je bilo ob naši obali več manjših pristanišč in tudi ribogojnic. &lt;p&gt;Podvodni arheologi, kot pojasnjuje &lt;strong&gt;dr. Andrej Gaspari&lt;/strong&gt; z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že več kot dve desetletji raziskuje podvodna arheolo&amp;scaron;ka najdi&amp;scaron;ča, veliko krat najdejo zanimive predmete iz preteklosti: od rimskih amfor do ostankov spopadov med drugo svetovno vojno.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dokumentiranje sonde v bazenu rimske ribogojnice v Fizinah pri Portorožu; avtor: Arne Hodalič&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27651072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/27/AndrejGRA_SLO_LJT_2689481_12569899.mp3"></enclosure>
        <guid>175056175</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1728</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podvodna arheologija je še posebej zahtevna zaradi dosti krat fizično zahtevnih potopov, morskih tokov, slabe vidljivosti in viharjev, ki v plitvih vodah pogosto uničijo ostanke iz preteklosti. Kljub temu ima Severni Jadran, ki je svojo sedanjo podobo dobil šele po koncu zadnje ledene dobe, med njo je bilo tam kopno, veliko podvodnih arheoloških najdišč. Njihov časovni razpon je od prazgodovinskih sledi do sedanjosti. Še posebej pomembna so najdišča iz rimske dobe, ko je bilo ob naši obali več manjših pristanišč in tudi ribogojnic. &lt;p&gt;Podvodni arheologi, kot pojasnjuje &lt;strong&gt;dr. Andrej Gaspari&lt;/strong&gt; z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že več kot dve desetletji raziskuje podvodna arheolo&amp;scaron;ka najdi&amp;scaron;ča, veliko krat najdejo zanimive predmete iz preteklosti: od rimskih amfor do ostankov spopadov med drugo svetovno vojno.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dokumentiranje sonde v bazenu rimske ribogojnice v Fizinah pri Portorožu; avtor: Arne Hodalič&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056175</link>
        <pubDate> Fri, 28 Jun 2024 06:00:26 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Gaspari: V severnem Jadranu so bogata arheološka najdišča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če bi postavljali lestvico najzapletenejših in najzanimivejših vprašanj, problemov in izzivov, ki se jih lahko loti človek, bi se na visoko mesto uvrstilo razumevanje jezika nečloveške vrste. Dr. Gašper Beguš, docent na kalifornijski univerzi Berkley, se je lotil takšnega izziva, skuša namreč razumeti jezik kitov glavačev.
Sodeluje v projektu CETI, konzorciju, ki ga sestavlja več kot 15 znanstveno izobraževalnih ustanov. Med njimi so najprestižnejše, kot so Berkley, Harvard, Oxford, Cambridge in National Geographic.
Gašper Beguš je diplomiral na Univerzi v Ljubljani in doktoriral na Univerzi Harvard. Na Oddelku za jezikoslovje Washingtonske univerze je ustanovil fonološki laboratorij. Trenutno je docent na kalifornijski univerzi Berkley, kjer je ustanovil laboratorij za govor in računalništvo. Na Oddelku za jezikoslovje poučuje fonologijo, na Oddelku za računalništvo pa predmet Procesiranje zvoka pri ljudeh in strojih.</description>
        <enclosure length="28204032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/20/GaperBRA_SLO_LJT_2630360_12501551.mp3"></enclosure>
        <guid>175054570</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če bi postavljali lestvico najzapletenejših in najzanimivejših vprašanj, problemov in izzivov, ki se jih lahko loti človek, bi se na visoko mesto uvrstilo razumevanje jezika nečloveške vrste. Dr. Gašper Beguš, docent na kalifornijski univerzi Berkley, se je lotil takšnega izziva, skuša namreč razumeti jezik kitov glavačev.
Sodeluje v projektu CETI, konzorciju, ki ga sestavlja več kot 15 znanstveno izobraževalnih ustanov. Med njimi so najprestižnejše, kot so Berkley, Harvard, Oxford, Cambridge in National Geographic.
Gašper Beguš je diplomiral na Univerzi v Ljubljani in doktoriral na Univerzi Harvard. Na Oddelku za jezikoslovje Washingtonske univerze je ustanovil fonološki laboratorij. Trenutno je docent na kalifornijski univerzi Berkley, kjer je ustanovil laboratorij za govor in računalništvo. Na Oddelku za jezikoslovje poučuje fonologijo, na Oddelku za računalništvo pa predmet Procesiranje zvoka pri ljudeh in strojih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054570</link>
        <pubDate> Fri, 21 Jun 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gašper Beguš: Jezik kitov nam je morda tuj, ne pa več povsem nedosegljiv</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako zapleteno fiziko osnovnih delcev narediti zabavno in razumljivo vsakomur? Lahko bi rekli, da je to znanost zase in v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, jo jemljejo nadvse resno. Z dobrim razlogom. Čeprav je razumevanje fizike delcev vse prej kot preprosto, gre vendarle za znanost, ki išče odgovore na najbolj temeljna vprašanja, ki se tičejo prav vsakogar od nas: od kod prihajamo, iz česa smo in kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti.
V Cernu kot komunikatorka znanosti že vrsto let deluje fizičarka dr. Anja Kranjc Horvat. V zadnjem letu, odkar je tam zaživel znanstveni center Science Gateway, skrbi za šove in eksperimente v živo. Drobec znanstvenega komuniciranja s Cerna je v družbi Maje Ratej prinesla v tokratne Podobe znanja.</description>
        <enclosure length="30911232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/13/AnjaKraRA_SLO_LJT_2572466_12435837.mp3"></enclosure>
        <guid>175052900</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1931</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako zapleteno fiziko osnovnih delcev narediti zabavno in razumljivo vsakomur? Lahko bi rekli, da je to znanost zase in v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, jo jemljejo nadvse resno. Z dobrim razlogom. Čeprav je razumevanje fizike delcev vse prej kot preprosto, gre vendarle za znanost, ki išče odgovore na najbolj temeljna vprašanja, ki se tičejo prav vsakogar od nas: od kod prihajamo, iz česa smo in kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti.
V Cernu kot komunikatorka znanosti že vrsto let deluje fizičarka dr. Anja Kranjc Horvat. V zadnjem letu, odkar je tam zaživel znanstveni center Science Gateway, skrbi za šove in eksperimente v živo. Drobec znanstvenega komuniciranja s Cerna je v družbi Maje Ratej prinesla v tokratne Podobe znanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052900</link>
        <pubDate> Fri, 14 Jun 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Anja Kranjc Horvat: Če ne znaš razložiti petletniku, potem ne razumeš dovolj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Stanje voda po svetu je vse prej kot dobro, marsikje voda ni primerna za pitje, vsebuje številne odpadne snovi, mikroplastiko pa tudi mikroorganizme. Ti so seveda lahko vir resnih okužb in to ne samo pri človeku. Virusi v namakalni vodi lahko uničijo celoten pridelek. Marsikateri med njimi so tudi presenetljivo trdoživi in lahko preživijo različne postopke v čistilnih napravah.
&lt;p&gt;Nov pristop odpira uporaba hladne plazme. Raziskave so namreč pokazale, da lahko hladna plazma v kombinaciji s t .i. superkavitacijo zelo učinkovito onesposobi več različnih odpornih virusov. Zakaj je hladna plazma tako učinkovita in na kak&amp;scaron;ne načine je to četrto agregatno stanje mogoče uporabljati pri inaktivaciji virusov in či&amp;scaron;čenju vode? Te možnosti raziskuje &lt;strong&gt;dr. Arijana Filipić&lt;/strong&gt; z Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29474688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/05/ArijanaRA_SLO_LJT_2503615_12355758.mp3"></enclosure>
        <guid>175050860</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1842</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Stanje voda po svetu je vse prej kot dobro, marsikje voda ni primerna za pitje, vsebuje številne odpadne snovi, mikroplastiko pa tudi mikroorganizme. Ti so seveda lahko vir resnih okužb in to ne samo pri človeku. Virusi v namakalni vodi lahko uničijo celoten pridelek. Marsikateri med njimi so tudi presenetljivo trdoživi in lahko preživijo različne postopke v čistilnih napravah.
&lt;p&gt;Nov pristop odpira uporaba hladne plazme. Raziskave so namreč pokazale, da lahko hladna plazma v kombinaciji s t .i. superkavitacijo zelo učinkovito onesposobi več različnih odpornih virusov. Zakaj je hladna plazma tako učinkovita in na kak&amp;scaron;ne načine je to četrto agregatno stanje mogoče uporabljati pri inaktivaciji virusov in či&amp;scaron;čenju vode? Te možnosti raziskuje &lt;strong&gt;dr. Arijana Filipić&lt;/strong&gt; z Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050860</link>
        <pubDate> Fri, 07 Jun 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Arijana Filipić: S hladno plazmo nad trdožive viruse</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
      <itunes:category text="Science" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/526/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Pogovori s slovenskimi znanstvenicami  in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Pogovori s slovenskimi znanstvenicami  in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 08 May 2026 06:00:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://ars.rtvslo.si/podobe-znanja/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 08 May 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
      <title>Podobe znanja</title>
    </channel>
  </rss>
