Education (C) RTVSLO 2017 Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Pogled v znanost http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/126780558/pogledvznanost_a_pc.jpg Eden od večjih stranskih učinkov segrevanja in zakisevanja oceanov je predvsem v obalnih morjih naraščajoča količina želatinastega planktona oziroma meduz. Ekološkim izzivom takšnih voda se že desetletja pridružujejo vedno večje količine plastike v morju, predvsem mikroplastika. Zato je projekt 15 partnerjev “GoJelly” prvovrsten izziv, saj si je med drugim za nalogo zastavil poiskati način, s katerim bi meduze to mikroplastiko predelale. Ukvarjajo pa se tudi s kulinaričnimi aspekti rabe meduz. V oddaji sredi poteka projekta gostimo raziskovalke z Morske biološke postaje Piran (NIB), partnerja v tem projektu. To so dr. Ana Rotter (koordinatorka s strani NIB), dr. Katja Klun in dr. Tjaša Kogovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/24/PogledvznanostMMC.PR3.20180924.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1267 clean Eden od večjih stranskih učinkov segrevanja in zakisevanja oceanov je predvsem v obalnih morjih naraščajoča količina želatinastega planktona oziroma meduz. Ekološkim izzivom takšnih voda se že desetletja pridružujejo vedno večje količine plastike v morju, predvsem mikroplastika. Zato je projekt 15 partnerjev “GoJelly” prvovrsten izziv, saj si je med drugim za nalogo zastavil poiskati način, s katerim bi meduze to mikroplastiko predelale. Ukvarjajo pa se tudi s kulinaričnimi aspekti rabe meduz. V oddaji sredi poteka projekta gostimo raziskovalke z Morske biološke postaje Piran (NIB), partnerja v tem projektu. To so dr. Ana Rotter (koordinatorka s strani NIB), dr. Katja Klun in dr. Tjaša Kogovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Sep 2018 11:26:07 +0000 GoJelly go! Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/17/SrednjevekadeelaKrasMMC.PR3.20180917.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1583 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Sep 2018 11:31:23 +0000 Srednjeveška dežela Kras!? Konec avgusta je v Ljubljani z motom “Metamorfoze – Kontinuiteta sprememb” potekala 15. mednarodna znanstvena konferenca organizacije DOCOMOMO. Gre za združenje arhitektov, urbanistov in družboslovcev z vsega sveta, ki deluje že trideset let, slovenski predstavniki pa so stike z njimi navezali leta 1990. Od leta 2004 je zastopnica iz Slovenije dr. Nataša Kosélj, docentka predmeta »slovenska arhitektura 20. stoletja« na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V studiu sta o letošnjih poudarkih srečanja približno tristotih ljudi z vsega sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani govorila še: dr. Damjan Prelovšek (v njegovi hiši v mestu je potekala delavnica o arhitektu Plečniku, ki je hišo prenavljal) in arhitektka Špela Videčnik iz “Biro Ofis Arhitekti”. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/10/PogledvznanostMMC.PR3.20180910.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1496 clean Konec avgusta je v Ljubljani z motom “Metamorfoze – Kontinuiteta sprememb” potekala 15. mednarodna znanstvena konferenca organizacije DOCOMOMO. Gre za združenje arhitektov, urbanistov in družboslovcev z vsega sveta, ki deluje že trideset let, slovenski predstavniki pa so stike z njimi navezali leta 1990. Od leta 2004 je zastopnica iz Slovenije dr. Nataša Kosélj, docentka predmeta »slovenska arhitektura 20. stoletja« na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V studiu sta o letošnjih poudarkih srečanja približno tristotih ljudi z vsega sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani govorila še: dr. Damjan Prelovšek (v njegovi hiši v mestu je potekala delavnica o arhitektu Plečniku, ki je hišo prenavljal) in arhitektka Špela Videčnik iz “Biro Ofis Arhitekti”. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Sep 2018 11:29:56 +0000 Metamorfoze – kontinuiteta sprememb Mednarodno priznani raziskovalec iz Zagreba dr.Bojan Žagrović na dunajskem univerzitetnem kampusu Vienna Biocenter raziskuje teoretične okvire in pomembno neznanko v okviru molekularne biologije in biofizike. O teh temah na posnetku razmišlja tudi izr.prof.dr. Mojca Benčina, višja znanstvena sodelavka z zdajšnega Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Sogovornica je ena izmed najbolj prodornih sodobnih raziskovalk s področij imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/03/PogledvznanostMMC.PR3.20180903.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1442 clean Mednarodno priznani raziskovalec iz Zagreba dr.Bojan Žagrović na dunajskem univerzitetnem kampusu Vienna Biocenter raziskuje teoretične okvire in pomembno neznanko v okviru molekularne biologije in biofizike. O teh temah na posnetku razmišlja tudi izr.prof.dr. Mojca Benčina, višja znanstvena sodelavka z zdajšnega Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Sogovornica je ena izmed najbolj prodornih sodobnih raziskovalk s področij imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Sep 2018 11:29:02 +0000 Univerzalni genetski kod in njegov izvor Tokrat se bomo vnovič spomnili dr. Ángele Piskernik, naravoslovke in mednarodno priznane varuhinje narave. Rodila se je na današnji dan, 27. avgusta l.1886 blizu Železne Kaple na Koroškem v Avstriji, umrla pa je 23. decembra l.1967 v Ljubljani. Kot prva Slovenka je na dunajski univerzi še pred 1.svetovno vojno opravila doktorat iz naravoslovja. Končno in po mnogih pobudah prav v teh dneh na obrobju glavnega mesta Korošica dobiva po njej imenovani del javnega prostora. Vzhodno od Kosez ob Poti spominov in tovarištva, ob „Žici“ edinega, med vojno v koncentracijsko taborišče spremenjenega evropskega glavnega mesta, pol stoletja po njeni smrti, dobivamo Park Ángele Piskernik. Planinska zveza Slovenije je nagrado za varstvo okolja poimenovala po njej, kaj in kdo pa je bila ta »najpomembnejša koroška Slovenka 20. stoletja«, bo v pogovoru povedal poznavalec njenega življenja in dela, zgodovinar Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali pred dvema letoma ob takratni 130-letnici rojstva Angele Piskernik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/27/PogledvznanostMMC.PR3.20180827.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1486 clean Tokrat se bomo vnovič spomnili dr. Ángele Piskernik, naravoslovke in mednarodno priznane varuhinje narave. Rodila se je na današnji dan, 27. avgusta l.1886 blizu Železne Kaple na Koroškem v Avstriji, umrla pa je 23. decembra l.1967 v Ljubljani. Kot prva Slovenka je na dunajski univerzi še pred 1.svetovno vojno opravila doktorat iz naravoslovja. Končno in po mnogih pobudah prav v teh dneh na obrobju glavnega mesta Korošica dobiva po njej imenovani del javnega prostora. Vzhodno od Kosez ob Poti spominov in tovarištva, ob „Žici“ edinega, med vojno v koncentracijsko taborišče spremenjenega evropskega glavnega mesta, pol stoletja po njeni smrti, dobivamo Park Ángele Piskernik. Planinska zveza Slovenije je nagrado za varstvo okolja poimenovala po njej, kaj in kdo pa je bila ta »najpomembnejša koroška Slovenka 20. stoletja«, bo v pogovoru povedal poznavalec njenega življenja in dela, zgodovinar Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali pred dvema letoma ob takratni 130-letnici rojstva Angele Piskernik. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Aug 2018 11:29:46 +0000 Dr. Angela Piskernik – naravovarstvenica Gre ponovitev prispevka z naslovom »Je Bog pisatelj ali urar?«, ki ga je pred dobrim desetletjem pripravil publicist in popularizator znanosti dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof. Avtor je dolgoletni sodelavec in eden od ustanoviteljev spletne strani za popularizacijo znanosti – »kvarkadabra«. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo, avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex-nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. Ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo od 17. stoletja naprej. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/20/PogledvznanostMMC.PR3.20180820.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1300 clean Gre ponovitev prispevka z naslovom »Je Bog pisatelj ali urar?«, ki ga je pred dobrim desetletjem pripravil publicist in popularizator znanosti dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof. Avtor je dolgoletni sodelavec in eden od ustanoviteljev spletne strani za popularizacijo znanosti – »kvarkadabra«. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo, avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex-nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. Ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo od 17. stoletja naprej. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Aug 2018 11:26:40 +0000 Je Bog pisatelj ali urar? Spomladi pred dvema letoma je v sodelovanju z mestno občino Botanični vrt Univerze v Ljubljani odprl naravoslovno učno pot od vrta do dvorišča ljubljanskega gradu. Tam že nekaj let uspeva rastlinski endemit – Fleischmannov rebrinec. Gre za naravoslovno dragocenost, ki se je po besedah biologov ohranila le v ljubljanskem botaničnem vrtu, ki je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj šteje že 208 let. Projekt je nastal v takratnem okviru Ljubljane – zelene prestolnice Evrope. Endemit je dobil ime po Andreju Fleischmannu, ki je vrt vodil sredi 19. stoletja. Udeležili smo se ekskurzije po poti, ki sta jo vodila ravnatelj dr. Jože Bavcon in mag. Blanka Rávnjak, in ob tem posneli priložnostno reportažo. Njen namen, kot tudi pomen učne poti, je spoznavanje biotske raznovrstnosti sredi glavnega mesta. Po začetku v vrtu se je pot nadaljevala na stari cesti na grad … http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/13/PogledvznanostMMC.PR3.20180813.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1567 clean Spomladi pred dvema letoma je v sodelovanju z mestno občino Botanični vrt Univerze v Ljubljani odprl naravoslovno učno pot od vrta do dvorišča ljubljanskega gradu. Tam že nekaj let uspeva rastlinski endemit – Fleischmannov rebrinec. Gre za naravoslovno dragocenost, ki se je po besedah biologov ohranila le v ljubljanskem botaničnem vrtu, ki je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj šteje že 208 let. Projekt je nastal v takratnem okviru Ljubljane – zelene prestolnice Evrope. Endemit je dobil ime po Andreju Fleischmannu, ki je vrt vodil sredi 19. stoletja. Udeležili smo se ekskurzije po poti, ki sta jo vodila ravnatelj dr. Jože Bavcon in mag. Blanka Rávnjak, in ob tem posneli priložnostno reportažo. Njen namen, kot tudi pomen učne poti, je spoznavanje biotske raznovrstnosti sredi glavnega mesta. Po začetku v vrtu se je pot nadaljevala na stari cesti na grad … http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Aug 2018 11:31:07 +0000 Učna pot Fleischmann.rebrinca v Ljubljani V oddaji boste delček odgovora slišali v ponovljenem pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Govoril bo o vlogi cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalkah kisika v atmosferi Zemlje. Najbolj so nam sicer blizu kot smrdljiva strupena sluz pri »cvetenju« voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti spodbudila popolnoma resno zastavljeno mednarodno raziskovalno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske. Ta naj bi pripravila študijo o njihovi prihodnji vlogi prvotnih kolonizatork planeta Mars. Povabili pa so tudi poznavalca cianobakterij, našega današnjega gosta. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/06/PogledvznanostMMC.PR3.20180806.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1520 clean V oddaji boste delček odgovora slišali v ponovljenem pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Govoril bo o vlogi cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalkah kisika v atmosferi Zemlje. Najbolj so nam sicer blizu kot smrdljiva strupena sluz pri »cvetenju« voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti spodbudila popolnoma resno zastavljeno mednarodno raziskovalno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske. Ta naj bi pripravila študijo o njihovi prihodnji vlogi prvotnih kolonizatork planeta Mars. Povabili pa so tudi poznavalca cianobakterij, našega današnjega gosta. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Aug 2018 11:30:20 +0000 Vloga cianobakterij na Zemlji Tokrat spet o izzivih prehranske varnosti v tem stoletju. Pred dvema letoma smo o tej temi govorili z prof. dr Marino Dermastia, znanstveno svetnico z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pogovor je nastal po njenem predavanju z istim naslovom na inštitutu, na katerem že dolgo raziskuje specifične vidike biologije rastlin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/30/PogledvznanostMMC.PR3.20180730.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1553 clean Tokrat spet o izzivih prehranske varnosti v tem stoletju. Pred dvema letoma smo o tej temi govorili z prof. dr Marino Dermastia, znanstveno svetnico z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pogovor je nastal po njenem predavanju z istim naslovom na inštitutu, na katerem že dolgo raziskuje specifične vidike biologije rastlin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Jul 2018 11:30:53 +0000 Prehranska varnost v prihodnosti Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/23/BojantihinAntonPeterlinoznanostiMMC.PR3.20180723.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1553 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Jul 2018 11:30:53 +0000 Bojan Štih in Anton Peterlin o znanosti Dobra štiri leta so že minila od žleda, ki je predvsem v notranjskih gozdovih povzročil izjemno gospodarsko škodo. Lastniki in gozdarska stroka so se kmalu za tem soočili še z lubadarjem in dodatno škodo. Kaj storiti z opustošenim gozdnim habitatom? Kaj na novo saditi in kako se lotiti obnove goličav v poškodovanih gozdovih ob upoštevanju zakonitosti njihove ekologije, o tem in tudi drugih izzivih gozdarski stroki govori prof. dr. Robert Brus s Katedre za gojenje gozdov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire z ljubljanske Biotehniške fakultete. Pogovor z njim v prostorih fakultete pod ljubljanskim Rožnikom smo začeli z vprašanjem, kaj je žled pravzaprav pomenil za sam gozdni habitat? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/16/PogledvznanostMMC.PR3.20180716.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1521 clean Dobra štiri leta so že minila od žleda, ki je predvsem v notranjskih gozdovih povzročil izjemno gospodarsko škodo. Lastniki in gozdarska stroka so se kmalu za tem soočili še z lubadarjem in dodatno škodo. Kaj storiti z opustošenim gozdnim habitatom? Kaj na novo saditi in kako se lotiti obnove goličav v poškodovanih gozdovih ob upoštevanju zakonitosti njihove ekologije, o tem in tudi drugih izzivih gozdarski stroki govori prof. dr. Robert Brus s Katedre za gojenje gozdov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire z ljubljanske Biotehniške fakultete. Pogovor z njim v prostorih fakultete pod ljubljanskim Rožnikom smo začeli z vprašanjem, kaj je žled pravzaprav pomenil za sam gozdni habitat? http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Jul 2018 11:30:21 +0000 Obnova gozdov po žledu Tokrat govorimo o naravoslovnih zbirkah v svetu in pri nas. Prirodoslovni muzej Slovenije jih je pred dobrega pol stoletja imel več kot jih premore danes. En milijon njihovih t.im. »prirodnin« ali naturalij v nekaj depojih leži na tisoč kvadratnih metrih površin. Stanje je tako kritično, da je pretekli petek dopoldan na peti seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, o problematiki razmer v naravoslovnem muzealstvu in položaju Prirodoslovnega muzeja Slovenije potekala obravnava. Na »dolgo brado« problematike tukajšnih propadajočih naravoslovnih zbirk je z vso resnostjo spregovorila tudi podpora Univerz v Ljubljani in Mariboru, Nacionalnega inštituta za biologijo, Geološkega zavoda Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti izjavi s pomenljivim naslovom – »Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru«. Pri podpori vodilnih akademskih institucij je imel osrednjo vlogo tudi predsednik muzejskega strokovnega sveta prof.dr.Boris Kryštufek, sicer vodja Kustodiata za vretenčarje in visokošolski učitelj na obeh osrednjih slovenskih univerzah. Pogovor z njim, ki naj osvetli globino potrebe po ureditvi naravoslovnih zbirk in osvetlitvi njihovega pomena za moderno državo in družbo, smo začeli s primerom izpred šestih let – ko se zaradi pomanjkanja celovitih zemljevidov flore in favne pri nas nobena zadevna ustanova ni upala komentirati takratnega povečanega števila glodalcev po celi državi. Brošura PMS o letošnjih predavanjih z uvodno študijo B.Kryštufka o »Prirodoslovnih zbirkah od razsvetljenstva do izzivov 21.stoletja« POVEŽI NA HYPERLINK: http://www.pms-lj.si/si/files/default/Za-medije/2018%20ELKD/ELKD/PMS_predavanja2018-mali.pdf Foto: "Severna fasada iz še neizvedenega projekta novi Prirodoslovni muzej Slovenije" (vir PMS) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/09/PogledvznanostMMC.PR3.20180709.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1612 clean Tokrat govorimo o naravoslovnih zbirkah v svetu in pri nas. Prirodoslovni muzej Slovenije jih je pred dobrega pol stoletja imel več kot jih premore danes. En milijon njihovih t.im. »prirodnin« ali naturalij v nekaj depojih leži na tisoč kvadratnih metrih površin. Stanje je tako kritično, da je pretekli petek dopoldan na peti seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, o problematiki razmer v naravoslovnem muzealstvu in položaju Prirodoslovnega muzeja Slovenije potekala obravnava. Na »dolgo brado« problematike tukajšnih propadajočih naravoslovnih zbirk je z vso resnostjo spregovorila tudi podpora Univerz v Ljubljani in Mariboru, Nacionalnega inštituta za biologijo, Geološkega zavoda Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti izjavi s pomenljivim naslovom – »Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru«. Pri podpori vodilnih akademskih institucij je imel osrednjo vlogo tudi predsednik muzejskega strokovnega sveta prof.dr.Boris Kryštufek, sicer vodja Kustodiata za vretenčarje in visokošolski učitelj na obeh osrednjih slovenskih univerzah. Pogovor z njim, ki naj osvetli globino potrebe po ureditvi naravoslovnih zbirk in osvetlitvi njihovega pomena za moderno državo in družbo, smo začeli s primerom izpred šestih let – ko se zaradi pomanjkanja celovitih zemljevidov flore in favne pri nas nobena zadevna ustanova ni upala komentirati takratnega povečanega števila glodalcev po celi državi. Brošura PMS o letošnjih predavanjih z uvodno študijo B.Kryštufka o »Prirodoslovnih zbirkah od razsvetljenstva do izzivov 21.stoletja« POVEŽI NA HYPERLINK: http://www.pms-lj.si/si/files/default/Za-medije/2018%20ELKD/ELKD/PMS_predavanja2018-mali.pdf Foto: "Severna fasada iz še neizvedenega projekta novi Prirodoslovni muzej Slovenije" (vir PMS) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Jul 2018 11:31:52 +0000 Kako in zakaj propadajo naravoslovne zbirke Tokrat v oddaji vzpodbujamo humanistiko kot del koncepta »obstoja ene znanosti kot znanosti zgodovine«. Povod za umestitev pogovora z dr. Gregorjem Pobežinom, predstojnikom Inštituta za kulturno zgodovino na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU in izrednim profesorjem humanističnih predmetov na koprski Fakulteti za humanistične študije je nedavna predstavitev njegove kritične izdaje – prevoda iz latinskega izvirnika iz 16. stoletja. Hišna založba ZRC SAZU je izdala »Dopise papeškega tajnika«, kar je med drugim v svojem aktivnem življenju v prvi polovici in sredini tega stoletja bil Peter Pavel Vergerij mlajši (1498-1565), rojen v Kopru. V exilu v protestantskih nemških deželah je med drugim tudi vzpodbudil Primoža Trubarja k prevajanju svetopisemskih besedil v naš jezik. Toda to še ni vse, kar je nekaj predstavnikov iz italijanskega in takrat povečini latinsko pišočega kulturnega kroga doprineslo k formiranju ustvarjalcev prvih tiskanih knjig v našem jeziku. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/02/HvalnicahumanistikiMMC.PR3.20180702.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1546 clean Tokrat v oddaji vzpodbujamo humanistiko kot del koncepta »obstoja ene znanosti kot znanosti zgodovine«. Povod za umestitev pogovora z dr. Gregorjem Pobežinom, predstojnikom Inštituta za kulturno zgodovino na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU in izrednim profesorjem humanističnih predmetov na koprski Fakulteti za humanistične študije je nedavna predstavitev njegove kritične izdaje – prevoda iz latinskega izvirnika iz 16. stoletja. Hišna založba ZRC SAZU je izdala »Dopise papeškega tajnika«, kar je med drugim v svojem aktivnem življenju v prvi polovici in sredini tega stoletja bil Peter Pavel Vergerij mlajši (1498-1565), rojen v Kopru. V exilu v protestantskih nemških deželah je med drugim tudi vzpodbudil Primoža Trubarja k prevajanju svetopisemskih besedil v naš jezik. Toda to še ni vse, kar je nekaj predstavnikov iz italijanskega in takrat povečini latinsko pišočega kulturnega kroga doprineslo k formiranju ustvarjalcev prvih tiskanih knjig v našem jeziku. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Jul 2018 11:30:46 +0000 Hvalnica humanistiki Tokrat bomo spoznavali evolucijsko biologijo pajkov. S to fascinantno vrsto se že desetletja ukvarja izr.prof.dr. Matjaž Kuntner, od letos novi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo. Pajkov ni spoznaval le tu pri nas, temveč povečini v tropskih krajih, saj pravi, da velike razlike v raziskovanju njihove taksonomije praktično ni. V pogovoru za oddajo nas je najprej zanimalo, kaj ga je v življenju pripeljalo do pajkov!? Na fotografiji pajek »volkec« Vir: http://galerija.foto-narava.com/albums/userpics/100334/Volkec.jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/25/PogledvznanostMMC.PR3.20180625.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1572 clean Tokrat bomo spoznavali evolucijsko biologijo pajkov. S to fascinantno vrsto se že desetletja ukvarja izr.prof.dr. Matjaž Kuntner, od letos novi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo. Pajkov ni spoznaval le tu pri nas, temveč povečini v tropskih krajih, saj pravi, da velike razlike v raziskovanju njihove taksonomije praktično ni. V pogovoru za oddajo nas je najprej zanimalo, kaj ga je v življenju pripeljalo do pajkov!? Na fotografiji pajek »volkec« Vir: http://galerija.foto-narava.com/albums/userpics/100334/Volkec.jpg http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Jun 2018 11:31:12 +0000 Evolucijska biologija pajkov Doc. dr.Klemen Eler z Gozdarskega inštituta Slovenije nekje na začetku pove, da v znanosti kdaj ne gre vse po vnaprejšnem načrtu, in se stvari pojavijo, ko delaš nekaj drugega. Tako je tudi pogovor z njim kot tretjim soavtorjem pred leti izdane knjige o »Telohih v Sloveniji« izzvenel v pogovor o »izzivih taksonomije v biologiji«. Z izhodiščem – primerjavo med klasičnim, na formologiji zasnovanem Linné-jevskem »vrsto-slovju« in sodobnimi genetskimi raziskavami, spoznamo izzive in aktualni status klasične zbirne metode v biologiji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/18/PogledvznanostMMC.PR3.20180618.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1405 clean Doc. dr.Klemen Eler z Gozdarskega inštituta Slovenije nekje na začetku pove, da v znanosti kdaj ne gre vse po vnaprejšnem načrtu, in se stvari pojavijo, ko delaš nekaj drugega. Tako je tudi pogovor z njim kot tretjim soavtorjem pred leti izdane knjige o »Telohih v Sloveniji« izzvenel v pogovor o »izzivih taksonomije v biologiji«. Z izhodiščem – primerjavo med klasičnim, na formologiji zasnovanem Linné-jevskem »vrsto-slovju« in sodobnimi genetskimi raziskavami, spoznamo izzive in aktualni status klasične zbirne metode v biologiji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Jun 2018 11:28:25 +0000 Izzivi taksonomije v biologiji Mesec dni je minil od zaključka zadnjega poleta raziskovalne misije „Green Light World Flight“, v kateri skupina na čelu s pilotom Matevžem Lenarčičem in doc. dr. Grišo Močnikom, odgovornim za znanstveni del, že nekaj let z napravo aethalometer na ultralahkem letalu meri absorbcije predvsem ogljjičnih aerosolov oziroma črnega ogljika. S slednjim smo se pogovarjali o prvih preliminarnih rezultatih meritev nad Azijo od Sibirije do Saudske Arabije. Z metodo analize optičnih učinkov teh aerosolov (predvsem črnega ogljika oz. saj) skupina poskuša izpopolniti obstoječe podnebne modele. Meritve črnega ogljika kot drugega poglavitnega povzročitelja podnebnih sprememb (poleg CO2) uradno še niso opredeljene kot del veljavnih mednarodnih meritvenih protokolov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/11/PogledvznanostMMC.PR3.20180611.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1563 clean Mesec dni je minil od zaključka zadnjega poleta raziskovalne misije „Green Light World Flight“, v kateri skupina na čelu s pilotom Matevžem Lenarčičem in doc. dr. Grišo Močnikom, odgovornim za znanstveni del, že nekaj let z napravo aethalometer na ultralahkem letalu meri absorbcije predvsem ogljjičnih aerosolov oziroma črnega ogljika. S slednjim smo se pogovarjali o prvih preliminarnih rezultatih meritev nad Azijo od Sibirije do Saudske Arabije. Z metodo analize optičnih učinkov teh aerosolov (predvsem črnega ogljika oz. saj) skupina poskuša izpopolniti obstoječe podnebne modele. Meritve črnega ogljika kot drugega poglavitnega povzročitelja podnebnih sprememb (poleg CO2) uradno še niso opredeljene kot del veljavnih mednarodnih meritvenih protokolov. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Jun 2018 11:31:03 +0000 Na poti k novim podnebnim modelom – optični učinki ogljičnih aerosolov Pred “svetovnim dnevom oceanov” ta petek, 8. junija, bodo tako kot pri večini članic Medvladne oceanografske komisije UNESCO (IOC), tudi na sedežu tukajšnega nacionalnega odbora, Nacionalnem inštitutu za biologijo oziroma na Morski biološki postaji Piran pripravili dan odprtih vrat. Letos bo v znamenju mota “Ohranimo oceane modre – morje brez plastike”. Z raziskovalkama, koordinatorico dneva odprtih vrat, dr. Vesno Flander Putrle in prof. dr. Valentino Turk (obe MBPP-NIB) smo se o temi, razmeroma poznem začetku resnih raziskav njene škodljivosti (predvsem na mikro in nanoravni) za morske ekosisteme, pogovarjali pred petkovim dnevom odprtih vrat. Ali ste vedeli, da v Sredozemlju vsako minuto odvržejo za en tovornjak plastičnih smeti? Nekateri izdelki iz plastike se razkrajajo več sto let, posledice v živalih , ki živijo ob ali v morju, pa so začeli resno preučevati šele nedavno. "Preveč plastike - kako naprej?" vir: pixabay http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/04/PogledvznanostLJ_2350227.mp3 RTVSLO – Ars 1504 clean Pred “svetovnim dnevom oceanov” ta petek, 8. junija, bodo tako kot pri večini članic Medvladne oceanografske komisije UNESCO (IOC), tudi na sedežu tukajšnega nacionalnega odbora, Nacionalnem inštitutu za biologijo oziroma na Morski biološki postaji Piran pripravili dan odprtih vrat. Letos bo v znamenju mota “Ohranimo oceane modre – morje brez plastike”. Z raziskovalkama, koordinatorico dneva odprtih vrat, dr. Vesno Flander Putrle in prof. dr. Valentino Turk (obe MBPP-NIB) smo se o temi, razmeroma poznem začetku resnih raziskav njene škodljivosti (predvsem na mikro in nanoravni) za morske ekosisteme, pogovarjali pred petkovim dnevom odprtih vrat. Ali ste vedeli, da v Sredozemlju vsako minuto odvržejo za en tovornjak plastičnih smeti? Nekateri izdelki iz plastike se razkrajajo več sto let, posledice v živalih , ki živijo ob ali v morju, pa so začeli resno preučevati šele nedavno. "Preveč plastike - kako naprej?" vir: pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Jun 2018 11:40:01 +0000 Preveč plastike v morju – pred svetovnim dnevom (8. junij) oceanov Tudi po svetovnem dnevu biodiverzitete, ki je bil pretekli torek, bomo spregovorili o tej temi. Nedavno so na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili osnovne okvire že potekajočega projekta »Life Natura Viva«. Njegov osnovni namen je, v petih letih razširjati vednost o življenski raznovrstnosti. O tem so za oddajo spregovorili: koordinatorica projekta, dr. Anamarija Žagar, znanstveni koordinator, dr. Davorin Tome, in poleg njega začetna pobudnica, Marjana Hoenigsfeld Adamič, ustanoviteljica in idejni vodja zasebnega zavoda Inštitut Lutra, ki se osredotoča na varstvo narave http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/28/PogledvznanostMMC.PR3.20180528.1.1300.mp3 RTVSLO – Ars 1676 clean Tudi po svetovnem dnevu biodiverzitete, ki je bil pretekli torek, bomo spregovorili o tej temi. Nedavno so na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili osnovne okvire že potekajočega projekta »Life Natura Viva«. Njegov osnovni namen je, v petih letih razširjati vednost o življenski raznovrstnosti. O tem so za oddajo spregovorili: koordinatorica projekta, dr. Anamarija Žagar, znanstveni koordinator, dr. Davorin Tome, in poleg njega začetna pobudnica, Marjana Hoenigsfeld Adamič, ustanoviteljica in idejni vodja zasebnega zavoda Inštitut Lutra, ki se osredotoča na varstvo narave http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 May 2018 11:27:56 +0000 Life Natura Viva – o biodiverziteti Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/21/BiodiverzitetaKostarikeMMC.PR3.20180521.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1605 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 May 2018 11:31:45 +0000 Biodiverziteta Kostarike Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/14/PogledvznanostMMC.PR3.20180514.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1360 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 May 2018 11:27:40 +0000 Pogled v znanost Pozornost vnovič namenjamo morju in življenju v njem. Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran že dobri 2 desetletji načrtno sestavljajo zemljevid življenske raznovrstnosti slovenskega dela Jadrana. Nedavno so predstavili monografijo z naslovom »Polži zaškrgarji slovenskega morja«. Pobudo za objavo je dala predsednica slovenskega odbora UNESCO-ve Medvladne oceanografske komisije, prof.dr. Patricija Mozetič, sicer tudi nova predstojnica te raziskovalne enote Nacionalnega inštituta za biologijo. Samo v akvatoriju pred zgradbo postaje v Piranskem zalivu so doslej našteli četrtino od doslej 360 registriranih vrst teh povečini brezlupinskih in barvno bogatih polžev v Sredozemlju. Torej 90 vrst. Kako je prišlo do tega taksonomskega projekta, gradnika v zemljevidu biodiverzitete slovenskega morja? Avtorji monografije, mladi raziskovalec mag.Domen Trkov, dr.Borut Mavrič in prof.dr.Lovrenc Lipej, ki v oddaji odgovarja na to in še več vprašanj, so do gradiva za objavo prišli bolj ali manj v vmesnih časih med plačanimi projekti in – nazadnje a ne nepomembno – ko jim je v jeklenkah pod vodo ostajalo še nekaj kisika. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/07/PogledvznanostMMC.PR3.20180507.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1560 clean Pozornost vnovič namenjamo morju in življenju v njem. Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran že dobri 2 desetletji načrtno sestavljajo zemljevid življenske raznovrstnosti slovenskega dela Jadrana. Nedavno so predstavili monografijo z naslovom »Polži zaškrgarji slovenskega morja«. Pobudo za objavo je dala predsednica slovenskega odbora UNESCO-ve Medvladne oceanografske komisije, prof.dr. Patricija Mozetič, sicer tudi nova predstojnica te raziskovalne enote Nacionalnega inštituta za biologijo. Samo v akvatoriju pred zgradbo postaje v Piranskem zalivu so doslej našteli četrtino od doslej 360 registriranih vrst teh povečini brezlupinskih in barvno bogatih polžev v Sredozemlju. Torej 90 vrst. Kako je prišlo do tega taksonomskega projekta, gradnika v zemljevidu biodiverzitete slovenskega morja? Avtorji monografije, mladi raziskovalec mag.Domen Trkov, dr.Borut Mavrič in prof.dr.Lovrenc Lipej, ki v oddaji odgovarja na to in še več vprašanj, so do gradiva za objavo prišli bolj ali manj v vmesnih časih med plačanimi projekti in – nazadnje a ne nepomembno – ko jim je v jeklenkah pod vodo ostajalo še nekaj kisika. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 May 2018 11:31:00 +0000 Polži zaškrgarji v slovenskem morju ZRC SAZU je pred dobrim tednom z majhno slovesnostjo odprl novo Raziskovalno postajo Barje na Igu pri Ljubljani. Vanj se je popolnoma preselil BIJH, poleg prostora za hrambo knjig založbe ZRC SAZU, knjižnic in arhivov so nujno potrebne dodatne prostore dobili tudi Arheološki inštitut, Paleontološki inštitut in Geografski inštirut Antona Melika. O veliki pridobitvi biološkega inštituta, raziskavah in njihovem delu smo se pogovarjali z več raziskovalci, bolj podrobno pa bosta spregovorila botanik doc. dr. Urban Šilc in zoolog dr. Matjaž Gregorič. V eni od naslednjih oddaj pa bo o sodelovanju ZRC SAZU in NIB govoril tudi dosedanji predstojnik inštituta izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, ki je nedavno postal direktor Nacionalnega inštituta za biologijo. V najnovejši prostorski pridobitvi dveh raziskovalnih ustanov bosta tako združila vire oba sorodna inštituta oziroma Znanstveno-raziskovalni center SAZU. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/30/BiolokiintitutJovanaHadijaZRCSAZUvnovihprostorihnaIgupriLjubljaniMMC.PR3.20180430.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1587 clean ZRC SAZU je pred dobrim tednom z majhno slovesnostjo odprl novo Raziskovalno postajo Barje na Igu pri Ljubljani. Vanj se je popolnoma preselil BIJH, poleg prostora za hrambo knjig založbe ZRC SAZU, knjižnic in arhivov so nujno potrebne dodatne prostore dobili tudi Arheološki inštitut, Paleontološki inštitut in Geografski inštirut Antona Melika. O veliki pridobitvi biološkega inštituta, raziskavah in njihovem delu smo se pogovarjali z več raziskovalci, bolj podrobno pa bosta spregovorila botanik doc. dr. Urban Šilc in zoolog dr. Matjaž Gregorič. V eni od naslednjih oddaj pa bo o sodelovanju ZRC SAZU in NIB govoril tudi dosedanji predstojnik inštituta izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, ki je nedavno postal direktor Nacionalnega inštituta za biologijo. V najnovejši prostorski pridobitvi dveh raziskovalnih ustanov bosta tako združila vire oba sorodna inštituta oziroma Znanstveno-raziskovalni center SAZU. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Apr 2018 11:31:27 +0000 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU v novih prostorih na Igu pri Ljubljani Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/23/SsuperraunalnikidooblikovanjaMMC.PR3.20180423.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1626 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Apr 2018 11:32:06 +0000 S superračunalniki do oblikovanja V zibelki svetovne morske biologije in oceanografskih ved, Tržaškem zalivu, se je že pred dobrimi 200 leti začelo organizirano raziskovanje morja. Zato bi od zunaj lahko pričakovali njegovo temeljito poznavanje. Tu poleg raziskovalne postaje v sosednjem Trstu deluje Morska biološka postaja Piran, del Nacionalnega inštituta za biologijo. Od konca 90-ih let bolj organizirano in temeljito raziskujejo življensko raznovrstnost različnih podvodnih habitatov, in vedno znova odkrivajo nove organizme, ki so se jim prilagodili ali vanje prihajajo občasno. Njihove izkušnje kažejo, da se tako slovensko morje kot ves zaliv sooča z velikimi spremembami zaradi globalnih procesov v zadnjih desetletjih. Povzema jih podvodni raziskovalec in potapljač, prof.dr.Lovrenc Lipej. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/16/PogledvznanostMMC.PR3.20180416.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1530 clean V zibelki svetovne morske biologije in oceanografskih ved, Tržaškem zalivu, se je že pred dobrimi 200 leti začelo organizirano raziskovanje morja. Zato bi od zunaj lahko pričakovali njegovo temeljito poznavanje. Tu poleg raziskovalne postaje v sosednjem Trstu deluje Morska biološka postaja Piran, del Nacionalnega inštituta za biologijo. Od konca 90-ih let bolj organizirano in temeljito raziskujejo življensko raznovrstnost različnih podvodnih habitatov, in vedno znova odkrivajo nove organizme, ki so se jim prilagodili ali vanje prihajajo občasno. Njihove izkušnje kažejo, da se tako slovensko morje kot ves zaliv sooča z velikimi spremembami zaradi globalnih procesov v zadnjih desetletjih. Povzema jih podvodni raziskovalec in potapljač, prof.dr.Lovrenc Lipej. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Apr 2018 11:30:30 +0000 Spremembe biodiverzitete Jadrana Izr.prof.dr. Tanja Pipan z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, v pogovoru osvetljuje in utemeljuje pomembnost ohranjanja biodiverzitete v kraškem podzemlju, predvsem v plitvem (epikras), o katerem je med drugim skupaj z ameriškim kolegom Davidom C. Culverjem izdala že dve knjigi pri Oxford University Press. Spoznava in spremlja ga skozi mnoge študije biologije podzemeljskih habitatov. Je tudi vodja oz. nacionalna koordinatorka v projektih ESFRI, eLTER, Life Watch, krasoslovne predmete pa predava na Univerzi na Primorskem v KP in Univerzi v NG. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/09/PogledvznanostMMC.PR3.20180409.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1403 clean Izr.prof.dr. Tanja Pipan z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, v pogovoru osvetljuje in utemeljuje pomembnost ohranjanja biodiverzitete v kraškem podzemlju, predvsem v plitvem (epikras), o katerem je med drugim skupaj z ameriškim kolegom Davidom C. Culverjem izdala že dve knjigi pri Oxford University Press. Spoznava in spremlja ga skozi mnoge študije biologije podzemeljskih habitatov. Je tudi vodja oz. nacionalna koordinatorka v projektih ESFRI, eLTER, Life Watch, krasoslovne predmete pa predava na Univerzi na Primorskem v KP in Univerzi v NG. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Apr 2018 11:28:23 +0000 »Plitko kraško podzemlje in biodiverziteta« Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/02/ProjektGenomlovekeribiceMMC.PR3.20180402.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1527 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Apr 2018 11:30:27 +0000 Projekt Genom človeške ribice Čez slaba dva meseca, 22. maja, nas bodo dežurni čuvarji reda vnovič opomnili na mednarodni dan »biodiverzitete«, že pol stoletja staro konvencijo, ki jo je naša država ratificirala v drugi polovici 90-ih. V teh pomladnih mesecih se bomo tem o življenski raznovrstnosti lotili v nekaj poskusih. Da opomnimo na strokovne podlage skrbi za ohranjanje mnogih vrst, ki jih kapitalistični svetovni red že krepko več kot stoletje uničuje z zanj zastonjkarsko rabo t.im. »ekosistemskih storitev«. Lep primer uničenja milijard primerkov ene živalske vrste so pred tremi leti pokazali v Prirodoslovnem muzeju v glavnem mestu na eni od mnogih takratnih razstav v tematskem letu z naslovom »Živela evolucija!«. Na primeru nagačenega goloba selca, (latinsko ectopistes migratorius«, ki so si ga izposodili v zoološki zbirki Karlove univerze v Pragi, je prof. dr. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje, razložil, zakaj so nagačenega selca uvrstili na razstavo!? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/26/PogledvznanostMMC.PR3.20180326.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1530 clean Čez slaba dva meseca, 22. maja, nas bodo dežurni čuvarji reda vnovič opomnili na mednarodni dan »biodiverzitete«, že pol stoletja staro konvencijo, ki jo je naša država ratificirala v drugi polovici 90-ih. V teh pomladnih mesecih se bomo tem o življenski raznovrstnosti lotili v nekaj poskusih. Da opomnimo na strokovne podlage skrbi za ohranjanje mnogih vrst, ki jih kapitalistični svetovni red že krepko več kot stoletje uničuje z zanj zastonjkarsko rabo t.im. »ekosistemskih storitev«. Lep primer uničenja milijard primerkov ene živalske vrste so pred tremi leti pokazali v Prirodoslovnem muzeju v glavnem mestu na eni od mnogih takratnih razstav v tematskem letu z naslovom »Živela evolucija!«. Na primeru nagačenega goloba selca, (latinsko ectopistes migratorius«, ki so si ga izposodili v zoološki zbirki Karlove univerze v Pragi, je prof. dr. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje, razložil, zakaj so nagačenega selca uvrstili na razstavo!? http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Mar 2018 11:30:30 +0000 Nauk izkoreninjene vrste Letos mineva 80 let od odkritja oz. začetka odkopavanja ostankov okostja ledenodobnega mamuta pri Nevljah v okolici Kamnika. Izvorne ostanke Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani hrani v depoju. Preden pa so tja prišle, so jih morali ustrezno konservirati. Točneje, obdelati s t.im vakuumsko impregnacijo. Prav za vakuumske tehnologije je strokovnjak dr.Jože Gasperič z IJS. V prejšnem desetletju so z ekipo poskrbeli, da so s to posebno tehnologijo ohranili originalne kosti, repliko pa si lahko ogledamo v muzeju. V pogovoru bo pojasnil, s kakšnimi izzivi so se soočili pri postopku, kako je potekal 10-letni postopek, in kaj so morali zgraditi pri aplikaciji vakumske impregnacije mamutovih kosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/19/PogledvznanostMMC.PR3.20180319.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1541 clean Letos mineva 80 let od odkritja oz. začetka odkopavanja ostankov okostja ledenodobnega mamuta pri Nevljah v okolici Kamnika. Izvorne ostanke Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani hrani v depoju. Preden pa so tja prišle, so jih morali ustrezno konservirati. Točneje, obdelati s t.im vakuumsko impregnacijo. Prav za vakuumske tehnologije je strokovnjak dr.Jože Gasperič z IJS. V prejšnem desetletju so z ekipo poskrbeli, da so s to posebno tehnologijo ohranili originalne kosti, repliko pa si lahko ogledamo v muzeju. V pogovoru bo pojasnil, s kakšnimi izzivi so se soočili pri postopku, kako je potekal 10-letni postopek, in kaj so morali zgraditi pri aplikaciji vakumske impregnacije mamutovih kosti. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Mar 2018 12:30:41 +0000 Impregnacija “Neveljskega” mamuta Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je postal partner v mednarodnem projektu CHANGE pod koordinacijo raziskovalnega centra za tehnologijo, delo in kulturo v Avstriji. Gre za sodelovanje sorodnih centrov iz sedmih evropskih držav, ki bodo iskali sistemske rešitve za nadaljevanje kariere raziskovalk pri nas in v partnerskih državah. Očrtal naj bi torej sistemske pogoje za reševanje težav, ki izhajajo iz neenakopravne obravnave žensk v znanosti. Kako inštitutska koordinatorica projekta dr. Ana Rotter in znanstvena svetnica prof. dr. Tamara Lah Turnšek pojasnjujeta paradoks neenakopravnosti pogojev na NIB, kjer je od 90 raziskovalcev 63% zenskega spola, vseh 5 raziskovalnih programov pa vodijo raziskovalke! Obe sta bili že članici Komisije za zenske pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/12/PogledvznanostMMC.PR3.20180312.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1498 clean Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je postal partner v mednarodnem projektu CHANGE pod koordinacijo raziskovalnega centra za tehnologijo, delo in kulturo v Avstriji. Gre za sodelovanje sorodnih centrov iz sedmih evropskih držav, ki bodo iskali sistemske rešitve za nadaljevanje kariere raziskovalk pri nas in v partnerskih državah. Očrtal naj bi torej sistemske pogoje za reševanje težav, ki izhajajo iz neenakopravne obravnave žensk v znanosti. Kako inštitutska koordinatorica projekta dr. Ana Rotter in znanstvena svetnica prof. dr. Tamara Lah Turnšek pojasnjujeta paradoks neenakopravnosti pogojev na NIB, kjer je od 90 raziskovalcev 63% zenskega spola, vseh 5 raziskovalnih programov pa vodijo raziskovalke! Obe sta bili že članici Komisije za zenske pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Mar 2018 12:29:58 +0000 Smeri sprememb projekta CHANGE Na začetku meseca je Tehniški muzej Slovenije v Bistri sezono odprl z novo razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Na njej predstavljajo 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področja znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Dosežke so dosegli s selitvijo v bolj vzpodbudno okolje, kot npr. v okolici Celovca rojeni Nobelovec Friderik Pregl. S postavitvijo(delo Mihe Turšiča) take razstave želijo opozarjati na to, da je znanje vedno prehajalo tako dejanske kot navidezne meje in tako izpostavljajo pogosto zapostavljeni pozitivni vpliv migracij na življenje in družbo. Poleg prepoznavnih akterjev kot so npr. Trubar, Zois, Angela Piskernik, Anton Codelli, bo na razstavi mogoče spoznati oris dosežkov osrednjega soustanovitelja Inštituta Jožef Stefan, Antona Peterlina, Hermana Potočnika Noordunga, Antona Mavretiča, Sunito L.Williams, soustvarjalca Silicijeve doline Franceta Rodeta, in avtorja prvega elektronskega mikroskopa Aleša Strojnika. Z nami v studiu – pogovor poteka V ŽIVO – bo njegova hči, »iskalka eksoplanetov« Marija Strojnik, pridružili pa se ji bosta tudi muzejska svetnica Irena Marušič in Eva Horvat, novinarka v angleškem servisu STA. Jeseni 2017 je koordinirala predstavitev 8 slovenskih znanstvenikov in ustvarjalcev za javnosti zunaj države. Povezuje Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/05/PogledvznanostMMC.PR3.20180305.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1280 clean Na začetku meseca je Tehniški muzej Slovenije v Bistri sezono odprl z novo razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Na njej predstavljajo 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področja znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Dosežke so dosegli s selitvijo v bolj vzpodbudno okolje, kot npr. v okolici Celovca rojeni Nobelovec Friderik Pregl. S postavitvijo(delo Mihe Turšiča) take razstave želijo opozarjati na to, da je znanje vedno prehajalo tako dejanske kot navidezne meje in tako izpostavljajo pogosto zapostavljeni pozitivni vpliv migracij na življenje in družbo. Poleg prepoznavnih akterjev kot so npr. Trubar, Zois, Angela Piskernik, Anton Codelli, bo na razstavi mogoče spoznati oris dosežkov osrednjega soustanovitelja Inštituta Jožef Stefan, Antona Peterlina, Hermana Potočnika Noordunga, Antona Mavretiča, Sunito L.Williams, soustvarjalca Silicijeve doline Franceta Rodeta, in avtorja prvega elektronskega mikroskopa Aleša Strojnika. Z nami v studiu – pogovor poteka V ŽIVO – bo njegova hči, »iskalka eksoplanetov« Marija Strojnik, pridružili pa se ji bosta tudi muzejska svetnica Irena Marušič in Eva Horvat, novinarka v angleškem servisu STA. Jeseni 2017 je koordinirala predstavitev 8 slovenskih znanstvenikov in ustvarjalcev za javnosti zunaj države. Povezuje Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Mar 2018 10:58:50 +0000 Zapostavljeni pozitivni vpliv migracij znanja v TMS Bistra Danes o poskusih mladega raziskovalca na Morski biološki postaji Piran (NIB), da bi razumel in razložil vlogo in pomen vrstne sestave potencialno toksičnega fitoplanktona oz. ene najbolj razširjenih alg – diatomej ali rjavih alg v severnem Jadranskem morju. Po študijskih izkušnjah iz Ljubljane, Pertha (Avstralija) in Univerze St.Andrews (Škotska), kjer je magistriral na smeri »ekosistemsko upravljanje z morskimi viri«, je Timotej Turk Dermastia trenutno tudi doktorski študent na smeri »ekotehnologije« na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan v glavnem mestu. Z njim smo se pogovarjali v prostorih raziskovalne postaje na Obali. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/26/PogledvznanostMMC.PR3.20180226.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1513 clean Danes o poskusih mladega raziskovalca na Morski biološki postaji Piran (NIB), da bi razumel in razložil vlogo in pomen vrstne sestave potencialno toksičnega fitoplanktona oz. ene najbolj razširjenih alg – diatomej ali rjavih alg v severnem Jadranskem morju. Po študijskih izkušnjah iz Ljubljane, Pertha (Avstralija) in Univerze St.Andrews (Škotska), kjer je magistriral na smeri »ekosistemsko upravljanje z morskimi viri«, je Timotej Turk Dermastia trenutno tudi doktorski študent na smeri »ekotehnologije« na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan v glavnem mestu. Z njim smo se pogovarjali v prostorih raziskovalne postaje na Obali. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Feb 2018 12:30:13 +0000 Mladi raziskovalec o toksičnem fitoplanktonu v morju Danes o tem, kaj novega je skupina raziskovalcev Kemijskega inštituta iz Ljubljane odkrila na področju iskanja izboljšav akumulatorjev za vozila na električni pogon, točneje za prihodnjo alternativo večini zdaj proizvedenim. Ti predvsem zaradi energetsko potratne proizvodnje in težavnega recikliranja dolgoročno ne bodo ekološko vzdržni. Pred tremi leti je bil v okviru projekta raziskav »litij-žveplovih« akumulatorjev z nazivom Helis, ki ga je vodil, gost v oddaji izr.prof.dr.Robert Dominko. Tokrat kot prvopodpisani soavtor predstavlja poanto pretekli teden objavljenega članka v reviji NATURE COMMUNICATIONS. V njem so pojasnili novo metodo vpogleda v delovanje organskih katodnih materialov v različnih akumulatorskih sistemih. Raziskavo sta sicer vodila raziskovalcca iz njegove skupine, dr. Jan Bitenc in dr. Alen Vižintin, v njej pa so sodelovali še Anja Kopač Lautar, Klemen Pintar, Jože Grdadolnik, Jernej Stare, Anna Randon Vitánova s strani sofinancerja, japonske tovarne Honda, in današnji sogovornik, sicer tudi vodja skupine za moderne baterijske sisteme na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/19/PogledvznanostMMC.PR3.20180219.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1514 clean Danes o tem, kaj novega je skupina raziskovalcev Kemijskega inštituta iz Ljubljane odkrila na področju iskanja izboljšav akumulatorjev za vozila na električni pogon, točneje za prihodnjo alternativo večini zdaj proizvedenim. Ti predvsem zaradi energetsko potratne proizvodnje in težavnega recikliranja dolgoročno ne bodo ekološko vzdržni. Pred tremi leti je bil v okviru projekta raziskav »litij-žveplovih« akumulatorjev z nazivom Helis, ki ga je vodil, gost v oddaji izr.prof.dr.Robert Dominko. Tokrat kot prvopodpisani soavtor predstavlja poanto pretekli teden objavljenega članka v reviji NATURE COMMUNICATIONS. V njem so pojasnili novo metodo vpogleda v delovanje organskih katodnih materialov v različnih akumulatorskih sistemih. Raziskavo sta sicer vodila raziskovalcca iz njegove skupine, dr. Jan Bitenc in dr. Alen Vižintin, v njej pa so sodelovali še Anja Kopač Lautar, Klemen Pintar, Jože Grdadolnik, Jernej Stare, Anna Randon Vitánova s strani sofinancerja, japonske tovarne Honda, in današnji sogovornik, sicer tudi vodja skupine za moderne baterijske sisteme na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Feb 2018 12:30:14 +0000 Novosti v razumevanju električnih akumulatorjev prihodnosti Sredi trde zime tokrat vnovič govorimo o visokogorskih jezerih v vzhodnih Alpah. Spomladi jih bomo lahko spet videli, poleti pa poleg njihove tudi estetske lepote zgroženo ugotavljali, da barva njihovih voda postaja vedno bolj zelena. Zakaj? Z njihovo ekologijo se že nekaj desetletij ukvarja prof.dr.Anton Brancelj, znanstveni svetnik z Oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Ko smo se pred nekaj leti z njim pogovarjali o tej plati življenja v visokogorju, nas je presenetilo, da se je njihovo redno spremljanje in resne raziskave začelo razmeroma pozno, šele v začetku 90-ih let. Več v pogovoru. Na fotografiji Črno jezero, eno od sedmih v dolini od vrha Komarče do Prehodavcev (vir: http://welcomemap.si/place/triglav-lakes-valley/ ) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/12/PogledvznanostMMC.PR3.20180212.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1519 clean Sredi trde zime tokrat vnovič govorimo o visokogorskih jezerih v vzhodnih Alpah. Spomladi jih bomo lahko spet videli, poleti pa poleg njihove tudi estetske lepote zgroženo ugotavljali, da barva njihovih voda postaja vedno bolj zelena. Zakaj? Z njihovo ekologijo se že nekaj desetletij ukvarja prof.dr.Anton Brancelj, znanstveni svetnik z Oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Ko smo se pred nekaj leti z njim pogovarjali o tej plati življenja v visokogorju, nas je presenetilo, da se je njihovo redno spremljanje in resne raziskave začelo razmeroma pozno, šele v začetku 90-ih let. Več v pogovoru. Na fotografiji Črno jezero, eno od sedmih v dolini od vrha Komarče do Prehodavcev (vir: http://welcomemap.si/place/triglav-lakes-valley/ ) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Feb 2018 12:30:19 +0000 Ekologija visokogorskih jezer vzhodnih Julijcev V oddaji tokrat podajamo v razmislek o etiki znanosti. Sredi prejšnega desetletja je profesor filozofije dr. Rado Riha, za našo tedanjo oddajo Trojna spirala (urejala jo je Mojca Dvořak), priredil svoje daljše besedilo z retoričnim vprašanjem v naslovu: »Ali znanost misli? Znanost in etika«. V reviji Filozofski vestnik objavljenem besedilu se je spraševal, ali je sodobna znanost sposobna reflektirati pogoje in različne učinke ter posledice lastnih dosežkov. Tema torej, ki je danes nemara še bolj aktualna kot pred leti, in o kateri je potrebno vedno znova premišljevati. Rado Riha je predstojnik Filozofskega inštituta na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU in profesor na Podiplomski šoli tega raziskovalnega zavoda. Na sliki plakat, ki ponazarja revolucijo razmerja med izobraževanjem in tehnologijo (vir: https://web-school.in/revolution-relationship-education-technology-core-factors-influencing-years/ ) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/05/PogledvznanostMMC.PR3.20180205.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1582 clean V oddaji tokrat podajamo v razmislek o etiki znanosti. Sredi prejšnega desetletja je profesor filozofije dr. Rado Riha, za našo tedanjo oddajo Trojna spirala (urejala jo je Mojca Dvořak), priredil svoje daljše besedilo z retoričnim vprašanjem v naslovu: »Ali znanost misli? Znanost in etika«. V reviji Filozofski vestnik objavljenem besedilu se je spraševal, ali je sodobna znanost sposobna reflektirati pogoje in različne učinke ter posledice lastnih dosežkov. Tema torej, ki je danes nemara še bolj aktualna kot pred leti, in o kateri je potrebno vedno znova premišljevati. Rado Riha je predstojnik Filozofskega inštituta na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU in profesor na Podiplomski šoli tega raziskovalnega zavoda. Na sliki plakat, ki ponazarja revolucijo razmerja med izobraževanjem in tehnologijo (vir: https://web-school.in/revolution-relationship-education-technology-core-factors-influencing-years/ ) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Feb 2018 12:31:22 +0000 Ali znanost misli? Današnja tema bo o kraškem podzemlju, predvsem tistem, ki je že veliko let na voljo turistom. Letos bomo zaznamovali 200 let, odkar je domačin Luka Čeč po pričevanjih odkril notranje dele Postojnske jame. To pomeni tudi toliko let turističnega vpliva na občutljivi podzemni kraški svet. Na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa (ZRC_SAZU) že dalj časa poleg številnih meritev spremljajo in raziskujejo tudi vpliv na jamski svet, ki ga povzroča turistični obisk. Tako bo letošnja junijska, že 26. mednarodna krasoslovna šola v organizaciji inštituta posvečena temi Turistične jame in znanost. Zanjo pa so se med drugim odločili tudi zaradi okrogle obletnice. Meritve na inštitutu že dalj časa koordinira dr. Stanka Šebela, znanstvena svetnica, po osnovni izobrazbi geologinja. Obiskali smo jo v Postojni. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/29/POGLEDVZNANOST-29.januar20183721334.mp3 RTVSLO – Prvi 1590 clean Današnja tema bo o kraškem podzemlju, predvsem tistem, ki je že veliko let na voljo turistom. Letos bomo zaznamovali 200 let, odkar je domačin Luka Čeč po pričevanjih odkril notranje dele Postojnske jame. To pomeni tudi toliko let turističnega vpliva na občutljivi podzemni kraški svet. Na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa (ZRC_SAZU) že dalj časa poleg številnih meritev spremljajo in raziskujejo tudi vpliv na jamski svet, ki ga povzroča turistični obisk. Tako bo letošnja junijska, že 26. mednarodna krasoslovna šola v organizaciji inštituta posvečena temi Turistične jame in znanost. Zanjo pa so se med drugim odločili tudi zaradi okrogle obletnice. Meritve na inštitutu že dalj časa koordinira dr. Stanka Šebela, znanstvena svetnica, po osnovni izobrazbi geologinja. Obiskali smo jo v Postojni. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 Jan 2018 16:59:04 +0000 Turistične jame skozi pogled krasoslovke Pretekli teden smo spoznali raziskovalko in izumiteljico Marijo Strojnik. Deluje kot zaslužna profesorica na Raziskovalnem centru za optiko v mestu Leon v Mehiki. Rojena je bila v Ljubljani, od koder je po prvem letniku tehnične fizike za očetom, profesorjem Alešom Strojnikom, odšla na Univerzo v Arizoni, kjer je kot prva ženska doktorirala iz optičnih ved. Ameriška NASA ji je podelila 6 priznanj za raziskovalne dosežke. Za Jet Propulsion Laboratory – ta razvija vesoljske tehnologije za ameriško vesoljsko agencijo – je izdelala inteligentni navigacijski inštrument oz. tehnologijo samostojne orientacije plovila v medzvezdnem prostoru. S to tehnologijo je plovilo projekta Cassini-Huygens pred dvajsetimi leti začelo pot do Saturna, ki se je končala lani oktobra. Za ta dosežek je kot prva ženska prejela Goddardovo nagrado za dosežke v razvoju vesoljskih tehnologij. O vsem tem je govorila v prvem delu pogovora, ki se je sklenil na točki začetka pripovedi o sodelovanju v projektih iskanja eksoplanetov, in kako v izvedbah njenih predlogov niso upoštevali. Izvedeli boste tudi, kako razlaga objave medijskih upodobitev Zemlji domnevno podobnih planetov, ki jih tukajšni mediji občasno povzamejo po ameriških virih. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/22/PogledvznanostMMC.PR3.20180122.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1504 clean Pretekli teden smo spoznali raziskovalko in izumiteljico Marijo Strojnik. Deluje kot zaslužna profesorica na Raziskovalnem centru za optiko v mestu Leon v Mehiki. Rojena je bila v Ljubljani, od koder je po prvem letniku tehnične fizike za očetom, profesorjem Alešom Strojnikom, odšla na Univerzo v Arizoni, kjer je kot prva ženska doktorirala iz optičnih ved. Ameriška NASA ji je podelila 6 priznanj za raziskovalne dosežke. Za Jet Propulsion Laboratory – ta razvija vesoljske tehnologije za ameriško vesoljsko agencijo – je izdelala inteligentni navigacijski inštrument oz. tehnologijo samostojne orientacije plovila v medzvezdnem prostoru. S to tehnologijo je plovilo projekta Cassini-Huygens pred dvajsetimi leti začelo pot do Saturna, ki se je končala lani oktobra. Za ta dosežek je kot prva ženska prejela Goddardovo nagrado za dosežke v razvoju vesoljskih tehnologij. O vsem tem je govorila v prvem delu pogovora, ki se je sklenil na točki začetka pripovedi o sodelovanju v projektih iskanja eksoplanetov, in kako v izvedbah njenih predlogov niso upoštevali. Izvedeli boste tudi, kako razlaga objave medijskih upodobitev Zemlji domnevno podobnih planetov, ki jih tukajšni mediji občasno povzamejo po ameriških virih. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Jan 2018 12:30:04 +0000 Od Ljubljane do eksoplanetov 2/2 Spoznali bomo raziskovalko in izumiteljico Marijo Strojnik. Zadnjih nekaj desetletij deluje kot zaslužna profesorica na Raziskovalnem centru za optiko v mestu Leon v Mehiki. Rojena je bila v Ljubljani, od koder je po prvem letniku tehnične fizike za očetom, profesorjem Alešom Strojnikom, odšla na Univerzo v Arizoni, kjer je kot prva ženska tudi doktorirala iz optičnih ved. Ameriška NASA ji je podelila 6 priznanj za raziskovalne dosežke. Za Jet Propulsion Laboratory - ta razvija vesoljske tehnologije za ameriško vesoljsko agencijo - je izdelala inteligentni navigacijski inštrument oz. tehnologijo samostojne orientacije plovila v medzvezdnem prostoru. S to tehnologijo je plovilo projekta Cassini-Huygens pred dvajsetimi leti začelo pot do Saturna, ki se je končala lani oktobra. Za ta dosežek je kot prva ženska prejela Goddardovo nagrado za dosežke v razvoju vesoljskih tehnologij. Njen raziskovalni interes je že dlje časa usmerjen v iskanje načinov, kako priti do eksoplanetov – planetov zunaj našega osončja. Prvi del daljšega pogovora z njo se konča z napovedjo prav tega raziskovalnega izziva. O tem pa v drugem nadaljevanju prihodnji teden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/15/PogledvznanostMMC.PR3.20180115.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1326 clean Spoznali bomo raziskovalko in izumiteljico Marijo Strojnik. Zadnjih nekaj desetletij deluje kot zaslužna profesorica na Raziskovalnem centru za optiko v mestu Leon v Mehiki. Rojena je bila v Ljubljani, od koder je po prvem letniku tehnične fizike za očetom, profesorjem Alešom Strojnikom, odšla na Univerzo v Arizoni, kjer je kot prva ženska tudi doktorirala iz optičnih ved. Ameriška NASA ji je podelila 6 priznanj za raziskovalne dosežke. Za Jet Propulsion Laboratory - ta razvija vesoljske tehnologije za ameriško vesoljsko agencijo - je izdelala inteligentni navigacijski inštrument oz. tehnologijo samostojne orientacije plovila v medzvezdnem prostoru. S to tehnologijo je plovilo projekta Cassini-Huygens pred dvajsetimi leti začelo pot do Saturna, ki se je končala lani oktobra. Za ta dosežek je kot prva ženska prejela Goddardovo nagrado za dosežke v razvoju vesoljskih tehnologij. Njen raziskovalni interes je že dlje časa usmerjen v iskanje načinov, kako priti do eksoplanetov – planetov zunaj našega osončja. Prvi del daljšega pogovora z njo se konča z napovedjo prav tega raziskovalnega izziva. O tem pa v drugem nadaljevanju prihodnji teden. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 Jan 2018 12:27:06 +0000 Od Ljubljane do eksoplanetov (1del/2) V prvi letošnji oddaji POGLED V ZNANOST vas vabimo k »odkrivanju skrivnega življenja rastlin«. Ob koncu prejšnjega leta je Slovensko društvo za biologijo rastlin zaznamovalo 35-letnico delovanja. Na slavnostnem srečanju je prof. dr. Marina Dermastia ob tem pripravila predavanje, v katerem je povzela zavito organizacijsko pot društva, ki je nastalo še v okviru vsejugoslovanskih povezav. Mi smo jo za oddajo prosili, da povzame dinamično pot raziskovalcev rastlin, polno znanstvenih spoznanj; v vseh teh desetletjih jih je povezovala, kot je poudarila na predavanju, »strast do odkrivanja skrivnega življenja rastlin«. Marina Dermastia je znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in visokošolska učiteljica na ljubljanski biotehniški fakulteti, pred leti pa je bila tudi predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/08/PogledvznanostMMC.PR3.20180108.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1629 clean V prvi letošnji oddaji POGLED V ZNANOST vas vabimo k »odkrivanju skrivnega življenja rastlin«. Ob koncu prejšnjega leta je Slovensko društvo za biologijo rastlin zaznamovalo 35-letnico delovanja. Na slavnostnem srečanju je prof. dr. Marina Dermastia ob tem pripravila predavanje, v katerem je povzela zavito organizacijsko pot društva, ki je nastalo še v okviru vsejugoslovanskih povezav. Mi smo jo za oddajo prosili, da povzame dinamično pot raziskovalcev rastlin, polno znanstvenih spoznanj; v vseh teh desetletjih jih je povezovala, kot je poudarila na predavanju, »strast do odkrivanja skrivnega življenja rastlin«. Marina Dermastia je znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in visokošolska učiteljica na ljubljanski biotehniški fakulteti, pred leti pa je bila tudi predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 Jan 2018 12:32:09 +0000 Odkrivanje skrivnega življenja rastlin Povabili smo raziskovalki, ki si delita prvo avtorstvo izvirnega članka, objavljenega 15. decembra letos v Reviji Science, v katerem je mednarodna skupina 25 raziskovalcev opisala odkritje poteka procesa vpliva toksičnih proteinov NLP na odmiranje rastlinskega tkiva pri dvokaličnicah kot so npr. krompir, paradižnik, tobak in soja. Gostji sta molekularni biologinji, dr.Vesna Hodnik ( vodja Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij Katedre za biokemijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani) in Tea Lenarčič, študentka doktorskega študija Biomedicina, sodelujeta tudi v okviru Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Levo Tea Lenarčič, desno dr.Vesna Hodnik (foto Goran Tenze, Program Ars) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/25/PogledvznanostMMC.PR3.20171225.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1329 clean Povabili smo raziskovalki, ki si delita prvo avtorstvo izvirnega članka, objavljenega 15. decembra letos v Reviji Science, v katerem je mednarodna skupina 25 raziskovalcev opisala odkritje poteka procesa vpliva toksičnih proteinov NLP na odmiranje rastlinskega tkiva pri dvokaličnicah kot so npr. krompir, paradižnik, tobak in soja. Gostji sta molekularni biologinji, dr.Vesna Hodnik ( vodja Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij Katedre za biokemijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani) in Tea Lenarčič, študentka doktorskega študija Biomedicina, sodelujeta tudi v okviru Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Levo Tea Lenarčič, desno dr.Vesna Hodnik (foto Goran Tenze, Program Ars) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Dec 2017 12:27:09 +0000 Delovanje toksičnih proteinov NLP na dvokaličnice Malo manj kot polovico potreb po pitni vodi v državi pridobivamo iz kraških vodonosnikov. Ti so v primeri z nekraškimi še posebno občutljjivi na onesnaževanje in žal ostajajo neprimerno zaščiteni. Zato so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Postojne razvili alternativno metodo za boljšo zaščito kraških vodnih virov. Gre za koncept »ranljivosti kraških vodonosnikov«, s katerim označujejo verjetnost onesnaževanja in podajajo oceno občutljivosti za posledice onesnaževanja, ki ga je povzročil človek. Koncept temelji na domnevi, da gre za naravno lastnost podzemnega vodnega sveta, in je neodvisen od kemičnih lastnosti onesnaževal. Pri takih raziskavah intenzivno sodeluje docentka doktorica Nataša Ravbar, koncept, o katerem govori v oddaji, pa so že uporabili v čezmejnem Projektu GEP (http://www.gepgis.eu/sl/) in ga razvijajo še naprej. Na skici je primer razvoja metodologije ocenjevanja ranljivosti kraških vodonosnikov (vir IZRK ZRC-SAZU, Postojna) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/18/PogledvznanostMMC.PR3.20171218.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1454 clean Malo manj kot polovico potreb po pitni vodi v državi pridobivamo iz kraških vodonosnikov. Ti so v primeri z nekraškimi še posebno občutljjivi na onesnaževanje in žal ostajajo neprimerno zaščiteni. Zato so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Postojne razvili alternativno metodo za boljšo zaščito kraških vodnih virov. Gre za koncept »ranljivosti kraških vodonosnikov«, s katerim označujejo verjetnost onesnaževanja in podajajo oceno občutljivosti za posledice onesnaževanja, ki ga je povzročil človek. Koncept temelji na domnevi, da gre za naravno lastnost podzemnega vodnega sveta, in je neodvisen od kemičnih lastnosti onesnaževal. Pri takih raziskavah intenzivno sodeluje docentka doktorica Nataša Ravbar, koncept, o katerem govori v oddaji, pa so že uporabili v čezmejnem Projektu GEP (http://www.gepgis.eu/sl/) in ga razvijajo še naprej. Na skici je primer razvoja metodologije ocenjevanja ranljivosti kraških vodonosnikov (vir IZRK ZRC-SAZU, Postojna) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Dec 2017 12:29:14 +0000 Ranljivost kraških vodonosnikov Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/11/PogledvznanostMMC.PR3.20171211.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1273 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Dec 2017 12:26:13 +0000 Pogled v znanost Po letu dni in pol v oddaji vnovič govorimo o ljubljanski botanični posebnosti – samo v univerzitetnem Botaničnem vrtu in na gradu živeči endemični rastlini z imenom – »Fleischmannov rebrinec«. V lanskem maju smo posneli reportažni zapis z opisom po rastlini imenovane učne poti od Botaničnega vrta do grajskega dvorišča, kjer od 2011 skrbni vrtnarji skrbijo za njeno preživetje. Po poti sta nas z razlago ekologije grajskega griča popeljala soavtorja nove knjige o tej endemični rastlini, ki so jo pretekli teden predstavili na ljubljanskem gradu. To sta bila, vodja vrta dr.Jože Bavcon, in biologinja, mag.Blanka Ravnjak. Na predstavitvi pretekli teden pa je bila tudi tretja avtorica knjige, upokojena muzejska svetovalka Narodnega muzeja Slovenije in dolgoletna skrbnica Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, dr.Nada Praprotnik. Fleischmannov rebrinec na ljubljanskem gradu (foto: Goran Tenze) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/04/PogledvznanostMMC.PR3.20171204.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1408 clean Po letu dni in pol v oddaji vnovič govorimo o ljubljanski botanični posebnosti – samo v univerzitetnem Botaničnem vrtu in na gradu živeči endemični rastlini z imenom – »Fleischmannov rebrinec«. V lanskem maju smo posneli reportažni zapis z opisom po rastlini imenovane učne poti od Botaničnega vrta do grajskega dvorišča, kjer od 2011 skrbni vrtnarji skrbijo za njeno preživetje. Po poti sta nas z razlago ekologije grajskega griča popeljala soavtorja nove knjige o tej endemični rastlini, ki so jo pretekli teden predstavili na ljubljanskem gradu. To sta bila, vodja vrta dr.Jože Bavcon, in biologinja, mag.Blanka Ravnjak. Na predstavitvi pretekli teden pa je bila tudi tretja avtorica knjige, upokojena muzejska svetovalka Narodnega muzeja Slovenije in dolgoletna skrbnica Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, dr.Nada Praprotnik. Fleischmannov rebrinec na ljubljanskem gradu (foto: Goran Tenze) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Dec 2017 12:28:28 +0000 Z avtorji knjige o Fleischmannovemu rebrincu V pogovoru bomo vnovič spomnili na pomembnost razumevanja okolja kot temeljnim pogojem za njegovo celovito varstvo. Pred osamosvojitvijo smo pri nas imeli organizacijsko združeno državno varstvo naravne in kulturne dediščine, saj že dolgo ni neznano, da so krajine takšne kot so zaradi človekovega vpliva. V 90-ih letih so oblasti sledile razvitim državam, ki so imele področji ločeni. Šele po sprejetju t.im. »firenške deklaracije« Mednarodnega muzealskega sveta (ICOMOS) o povezavah biotske in kulturne pestrosti pred tremi leti, so oživila prizadevanja za povezovanje umetno ločenih področij. Vodja oddelka za varstvo okolja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC-SAZU dr. Aleš Smrekar, se raziskovalno ukvarja z mnogimi aspekti varovanja okolja, tudi s tem, kako vzpodbuditi aktiven pristop do tega pri ljudeh. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/27/PogledvznanostMMC.PR3.20171127.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1541 clean V pogovoru bomo vnovič spomnili na pomembnost razumevanja okolja kot temeljnim pogojem za njegovo celovito varstvo. Pred osamosvojitvijo smo pri nas imeli organizacijsko združeno državno varstvo naravne in kulturne dediščine, saj že dolgo ni neznano, da so krajine takšne kot so zaradi človekovega vpliva. V 90-ih letih so oblasti sledile razvitim državam, ki so imele področji ločeni. Šele po sprejetju t.im. »firenške deklaracije« Mednarodnega muzealskega sveta (ICOMOS) o povezavah biotske in kulturne pestrosti pred tremi leti, so oživila prizadevanja za povezovanje umetno ločenih področij. Vodja oddelka za varstvo okolja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC-SAZU dr. Aleš Smrekar, se raziskovalno ukvarja z mnogimi aspekti varovanja okolja, tudi s tem, kako vzpodbuditi aktiven pristop do tega pri ljudeh. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Nov 2017 12:30:41 +0000 O razumevanju in varstvu okolja Množični obisk jam poleg onesnaževanja s toksini nedvomno predstavlja največjo nevarnost pri ohranjanju občutljivega podzemnega sveta. V oddaji poudarjamo še en primer mednarodne vplivnosti tukajšnjih poznavalcev. Biolog limnolog z Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Anton Brancelj, se je nedavno vrnil s posvetovanja v Parizu. Tam so se prek UNESCA zbrali odgovorni strokovnjaki za ohranjanje slovitih jam Lascaux in Altamira s prazgodovinskimi slikarijami. Današnji gost je med drugim avtor izdane študije o jami Velika Pasica pri Igu blizu Ljubljane z rezultati dolgoletnih ekoloških in taksonomskih raziskav ter raziskav biodiverzitete te jame. Profesor Brancelj bo razložil, kaj je omenjene ljudi v knjigi prepričalo k množičnemu obiskovanju slovitih jam in zakaj so ga na podlagi teh ugotovitev, pa tudi o pomembnosti razumevanja ekologije jam, povabili na posvetovanje v Francijo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/20/PogledvznanostMMC.PR3.20171120.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1502 clean Množični obisk jam poleg onesnaževanja s toksini nedvomno predstavlja največjo nevarnost pri ohranjanju občutljivega podzemnega sveta. V oddaji poudarjamo še en primer mednarodne vplivnosti tukajšnjih poznavalcev. Biolog limnolog z Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Anton Brancelj, se je nedavno vrnil s posvetovanja v Parizu. Tam so se prek UNESCA zbrali odgovorni strokovnjaki za ohranjanje slovitih jam Lascaux in Altamira s prazgodovinskimi slikarijami. Današnji gost je med drugim avtor izdane študije o jami Velika Pasica pri Igu blizu Ljubljane z rezultati dolgoletnih ekoloških in taksonomskih raziskav ter raziskav biodiverzitete te jame. Profesor Brancelj bo razložil, kaj je omenjene ljudi v knjigi prepričalo k množičnemu obiskovanju slovitih jam in zakaj so ga na podlagi teh ugotovitev, pa tudi o pomembnosti razumevanja ekologije jam, povabili na posvetovanje v Francijo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Nov 2017 12:30:02 +0000 Izkušnje iz jame Velika Pasica jami Lascaux in Altamira Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2017 je prejela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, vrhunska in mednarodno uveljavljena znanstvenica ter dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. S predanim delom in vztrajnostjo je zgradila inštitut do sedanjih razsežnosti in ponesla njegov sloves v svet. Z nagrajenko smo pripravili pogovor, v katerem je opisala svoje študijske in raziskovalne začetke, raziskave rakastih celic in sodobne raziskovalne izzive. Sogovornica predseduje vladnemu Svetu RS za znanost in raziskovanje, junija pa jo je vlada imenovala za predsednico Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/PogledvznanostMMC.PR3.20171113.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1704 clean Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2017 je prejela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, vrhunska in mednarodno uveljavljena znanstvenica ter dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. S predanim delom in vztrajnostjo je zgradila inštitut do sedanjih razsežnosti in ponesla njegov sloves v svet. Z nagrajenko smo pripravili pogovor, v katerem je opisala svoje študijske in raziskovalne začetke, raziskave rakastih celic in sodobne raziskovalne izzive. Sogovornica predseduje vladnemu Svetu RS za znanost in raziskovanje, junija pa jo je vlada imenovala za predsednico Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Nov 2017 12:33:24 +0000 Tamari Lah Turnšek nagrada Miroslava Zeia za življensko delo Skupina študentov treh fakultet Univerze v Ljubljani je prejšni mesec pod mentorstvom asistentke dr.Vanje Čok v sklopu projekta “Po kreativni poti do praktičnega znanja”, v sodelovanju s podjetjem Pipistrel pritegnila pozornost s predstavitvijo prototipa električne polnilnice za letala. Mentorico smo obiskali na Fakulteti za strojništvo UL v glavnem mestu, kjer sta se ji pridružila izr.prof.dr. Roman Žavbi in raziskovalec dr.Janez Povh. Vsi trije predstavljajo raziskave razvojno-konstrukcijskih procesov Skupine za celoviti razvoj izdelkov v okviru LECAD (Laboratorij za računalniško podprto konstruiranje). Skupino je v začetku 80-ih let zasnoval in jo še vedno usmerja prof.Jože Duhovnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/06/PogledvznanostMMC.PR3.20171106.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1439 clean Skupina študentov treh fakultet Univerze v Ljubljani je prejšni mesec pod mentorstvom asistentke dr.Vanje Čok v sklopu projekta “Po kreativni poti do praktičnega znanja”, v sodelovanju s podjetjem Pipistrel pritegnila pozornost s predstavitvijo prototipa električne polnilnice za letala. Mentorico smo obiskali na Fakulteti za strojništvo UL v glavnem mestu, kjer sta se ji pridružila izr.prof.dr. Roman Žavbi in raziskovalec dr.Janez Povh. Vsi trije predstavljajo raziskave razvojno-konstrukcijskih procesov Skupine za celoviti razvoj izdelkov v okviru LECAD (Laboratorij za računalniško podprto konstruiranje). Skupino je v začetku 80-ih let zasnoval in jo še vedno usmerja prof.Jože Duhovnik. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Nov 2017 12:28:59 +0000 LECAD na ljubljanski strojni – skupina za celoviti razvoj izdelkov Raba t.im. plemenitih kovin v sodobnih prenosnih telefonih in podobnih elektronskih napravah narašča, vedno krajša pa je njihova življenska doba. Zato rabljene skozi ločevanje odpadkov razviti zahod izvaža v revne države nerazvitega sveta. Tam iz njih v zdravju in okolju nevarnih postopkih izločijo platino in druge plemenite kovine. Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Nejca Hodnika s Kemijskega inštituta v Ljubljani je lani vzbudila pozornost z odkritjem postopka t.im. »Zelenega recikliranja platine«. Gre za »učinek raztapljanja površine platine z ozonom in ogljikovim oksidom, v katerem se spreminja površinski potencial«, ki za razliko od sedanjih okolju škodljivih postopkov platino reciklira na neškodljiv način. Nejc Hodnik deluje na tamkajšnem Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/30/PogledvznanostMMC.PR3.20171030.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1369 clean Raba t.im. plemenitih kovin v sodobnih prenosnih telefonih in podobnih elektronskih napravah narašča, vedno krajša pa je njihova življenska doba. Zato rabljene skozi ločevanje odpadkov razviti zahod izvaža v revne države nerazvitega sveta. Tam iz njih v zdravju in okolju nevarnih postopkih izločijo platino in druge plemenite kovine. Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Nejca Hodnika s Kemijskega inštituta v Ljubljani je lani vzbudila pozornost z odkritjem postopka t.im. »Zelenega recikliranja platine«. Gre za »učinek raztapljanja površine platine z ozonom in ogljikovim oksidom, v katerem se spreminja površinski potencial«, ki za razliko od sedanjih okolju škodljivih postopkov platino reciklira na neškodljiv način. Nejc Hodnik deluje na tamkajšnem Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Oct 2017 12:27:49 +0000 Recikliranje platine brez onesnaževanja Ekipa vodje Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani prof. dr. Romana Jerale je nedavno v reviji Nature Biotechnology objavila študijo z naslovom “Načrtovanje proteinskega origamija na osnovi obvitih vijačnic, ki se lahko sestavi “in vitro” ter “in vivo”. V pogovoru o novi generaciji umetnih bionanostruktur sodeluje še eden od prvih dveh avtorjev članka v reviji s faktorjem vpliva več kot 40, dr. Ajasja Ljubetič z omenjenega odseka. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/23/PogledvznanostMMC.PR3.20171023.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1573 clean Ekipa vodje Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani prof. dr. Romana Jerale je nedavno v reviji Nature Biotechnology objavila študijo z naslovom “Načrtovanje proteinskega origamija na osnovi obvitih vijačnic, ki se lahko sestavi “in vitro” ter “in vivo”. V pogovoru o novi generaciji umetnih bionanostruktur sodeluje še eden od prvih dveh avtorjev članka v reviji s faktorjem vpliva več kot 40, dr. Ajasja Ljubetič z omenjenega odseka. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Oct 2017 11:31:13 +0000 Nova generacija umetnih bionanostruktur Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani je pretekli teden potekala jubilejna, 20. mednarodna »multikonferenca informacijska družba«. V studio so prišli: pediatrinja dr.Tina Bregant z Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Soča, vodja skupine za ambientalno inteligenco na IJS, dr.Mitja Luštrek in prof.dr.Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme, eden od pobudnikov tega srečanja od začetkov pred dvema desetletjema. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/16/PogledvznanostMMC.PR3.20171016.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1514 clean Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani je pretekli teden potekala jubilejna, 20. mednarodna »multikonferenca informacijska družba«. V studio so prišli: pediatrinja dr.Tina Bregant z Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Soča, vodja skupine za ambientalno inteligenco na IJS, dr.Mitja Luštrek in prof.dr.Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme, eden od pobudnikov tega srečanja od začetkov pred dvema desetletjema. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Oct 2017 11:30:14 +0000 20. Multikonferenca Informacijska družba V zadnjem septembrskem tednu se je v Ljubljani, Grobljah in v Žalcu odvijal že tradicionalno srečanje za popularizacijo znanosti v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije. Letošnji moto “V vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti” je bil v znamenju gostiteljice Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani oz. njene 70-letnice. O nekaterih poudarkih tega mednarodnega festivala smo se pogovarjali z vodjo znanstvenega odbora prof. dr. Petrom Rasporjem in ugledno gostjo prof. dr. Marijo Strojnik Scholl, izumiteljico posebnega vesoljskega navigatorja za satelite. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/09/PogledvznanostMMC.PR3.20171009.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1502 clean V zadnjem septembrskem tednu se je v Ljubljani, Grobljah in v Žalcu odvijal že tradicionalno srečanje za popularizacijo znanosti v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije. Letošnji moto “V vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti” je bil v znamenju gostiteljice Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani oz. njene 70-letnice. O nekaterih poudarkih tega mednarodnega festivala smo se pogovarjali z vodjo znanstvenega odbora prof. dr. Petrom Rasporjem in ugledno gostjo prof. dr. Marijo Strojnik Scholl, izumiteljico posebnega vesoljskega navigatorja za satelite. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Oct 2017 11:30:02 +0000 Bil je 23. slovenski festival znanosti Pretekli četrtek je v Ljubljani na Fakulteti za farmacijo potekal 3. kongres Slovenskega toksikološkega društva. V pogovoru bodo o onesnažilih v okolju, posebej o aspektih glifosata, enega najbolj razširjenih sistemskih herbicidov širokega spektra (Monsantov proizvod Roundup), in o komunikaciji tveganja V ŽIVO govorili prof.dr.Lucija Peterlin Mašič (UL-FFA), vodja organizacijskega odbora kongresa; dr.Jernej Drofenik (Uprava RS za varno hrano, veter. in varstvo rastlin); dr.Lucija Perharič, predsednica Slovenskega toksikološkega društva in mag.Anita Klančar (UL-FFA). Pogovor povezuje Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/02/PogledvznanostMMC.PR3.20171002.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1384 clean Pretekli četrtek je v Ljubljani na Fakulteti za farmacijo potekal 3. kongres Slovenskega toksikološkega društva. V pogovoru bodo o onesnažilih v okolju, posebej o aspektih glifosata, enega najbolj razširjenih sistemskih herbicidov širokega spektra (Monsantov proizvod Roundup), in o komunikaciji tveganja V ŽIVO govorili prof.dr.Lucija Peterlin Mašič (UL-FFA), vodja organizacijskega odbora kongresa; dr.Jernej Drofenik (Uprava RS za varno hrano, veter. in varstvo rastlin); dr.Lucija Perharič, predsednica Slovenskega toksikološkega društva in mag.Anita Klančar (UL-FFA). Pogovor povezuje Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Oct 2017 11:28:04 +0000 Okoljska onesnažila in komunikacija tveganja Nedavno odprte največje depojske prostore v državi (v okviru bivše vojašnice, zdaj pa Parka Vojaške zgodovine v Pivki) upravlja Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki ima tam poleg kustosinje zaposlenega tudi konservatorja. V konservatorsko-restavratorski delavnici že nekaj mesecev dela Aleš Jelinčič z dolgoletnimi izkušnjami pri ohranjanju snovne dediščine. V okolici Pivke ga že leta poznajo po obnovah starodobnih koles, avtomobilov, lesenih vrat in še kaj bi se našlo. To so opazili tudi muzejski kustosi, ki odločajo, kaj naj se zgodi s predmeti dediščine. Mi smo ga tam obiskali in posneli pogovor. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/25/PogledvznanostMMC.PR3.20170925.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1459 clean Nedavno odprte največje depojske prostore v državi (v okviru bivše vojašnice, zdaj pa Parka Vojaške zgodovine v Pivki) upravlja Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki ima tam poleg kustosinje zaposlenega tudi konservatorja. V konservatorsko-restavratorski delavnici že nekaj mesecev dela Aleš Jelinčič z dolgoletnimi izkušnjami pri ohranjanju snovne dediščine. V okolici Pivke ga že leta poznajo po obnovah starodobnih koles, avtomobilov, lesenih vrat in še kaj bi se našlo. To so opazili tudi muzejski kustosi, ki odločajo, kaj naj se zgodi s predmeti dediščine. Mi smo ga tam obiskali in posneli pogovor. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 25 Sep 2017 11:29:19 +0000 Konservator snovne dediščine v Pivki Po le štirih mesecih delovanja “dvofotonskega STED mikroskopa v Laboratoriju za biofiziko na Inštitutu Jožef Stefan, so tamkajšni raziskovalci pod vodstvom laboratorijskega vodje dr.Janeza Štrancarja prišli do naključnega, in hkrati prelomnega odkritja zdravju nevarnega lipidnega ovijanja nanodelcev (v tem primeru je šlo za učinkovanje Ti2-titanov dioksid). Ko ti nanodelci z vdihavanjem pridejo v pljuča, jih makrofagi niso sposobni uničiti, in se programirano samouničijo, posledica pa je stalno vnetje, težavno razumevanje bistva bolezni in tako dolgo trajanje zdravstvenih težav. Do odkritja je prišlo po dolgih letih raziskovanj in novega mikroskopa. Omenjeni laboratorij je raziskovalni paartner v projektu komisije EU Smart Nano Tox v okviru Horizont 2020. Odkritje pojasnjuje vodja laboratorija. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/18/PogledvznanostMMC.PR3.20170918.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1586 clean Po le štirih mesecih delovanja “dvofotonskega STED mikroskopa v Laboratoriju za biofiziko na Inštitutu Jožef Stefan, so tamkajšni raziskovalci pod vodstvom laboratorijskega vodje dr.Janeza Štrancarja prišli do naključnega, in hkrati prelomnega odkritja zdravju nevarnega lipidnega ovijanja nanodelcev (v tem primeru je šlo za učinkovanje Ti2-titanov dioksid). Ko ti nanodelci z vdihavanjem pridejo v pljuča, jih makrofagi niso sposobni uničiti, in se programirano samouničijo, posledica pa je stalno vnetje, težavno razumevanje bistva bolezni in tako dolgo trajanje zdravstvenih težav. Do odkritja je prišlo po dolgih letih raziskovanj in novega mikroskopa. Omenjeni laboratorij je raziskovalni paartner v projektu komisije EU Smart Nano Tox v okviru Horizont 2020. Odkritje pojasnjuje vodja laboratorija. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Sep 2017 11:31:26 +0000 Bližje razumevanju škodljivosti nanodelcev na celice Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/11/PogledvznanostMMC.PR3.20170911.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1393 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Sep 2017 11:28:13 +0000 Pogled v znanost Tokrat o iskanju pogojev, da bi meduze namesto problema postale rešitev oziroma koristne za človeka. S tem se že dlje časa, v posebnem raziskovalnem projektu projektu pa skupaj s podjetjem za marikulturo z Obale, ukvarja biologinja dr. Tjaša Kogovšek. Izkušnje si bosta v mednarodnem projektu GoJelly delili tudi s kemičarko dr. Katjo Klun, v katerem bodo iskali možnosti, da bi vedno večje količine mikroplastike v morjih lahko čistile tudi meduze. Slednjega za Morsko biološko postajo Piran, kjer delujejo vse tri, koordinira dr. Ana Rotter, ki pa v pogovoru ni sodelovala zaradi zadržanosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/04/PogledvznanostMMC.PR3.20170904.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1507 clean Tokrat o iskanju pogojev, da bi meduze namesto problema postale rešitev oziroma koristne za človeka. S tem se že dlje časa, v posebnem raziskovalnem projektu projektu pa skupaj s podjetjem za marikulturo z Obale, ukvarja biologinja dr. Tjaša Kogovšek. Izkušnje si bosta v mednarodnem projektu GoJelly delili tudi s kemičarko dr. Katjo Klun, v katerem bodo iskali možnosti, da bi vedno večje količine mikroplastike v morjih lahko čistile tudi meduze. Slednjega za Morsko biološko postajo Piran, kjer delujejo vse tri, koordinira dr. Ana Rotter, ki pa v pogovoru ni sodelovala zaradi zadržanosti. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 4 Sep 2017 11:30:07 +0000 Meduze in mikroplastika kot rešitev in izziv Blizu rta Ronek in pred Debelim rtičem se iz muljastega morskega dna dvigujejo življenja polne in iz odmrlih, apnenčastih morskih organizmov nastale “biogene formacije” (pred beneško obalo jim pravijo “tegnue”, v Trstu in okolici pa “trezze”). Pri nas dosežejo višino okrog 10 metrov. Ribiči jih zaradi bogastva ulova poznajo že stoletja, slovenski morski raziskovalci pa so jih vsaj pri nas bolj odločno začeli raziskovati na začetku desetletja. Rezultat raziskav, ki ga predstavljajo kot nekakšno uvajalno delo in izziv za prihodnje boljše razumevanje podvodne biodiverzitete severnega Jadrana, je študija treh raziskovalcev z izvirnim naslovom “Biogenic formations in the Slovenian sea” prof. dr. Lovrenca Lipeja, dr. Martine Orlando Bonaca in dr. Boruta Mavriča z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo. Raziskovalce je v Piranu obiskal novinar Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/28/PogledvznanostMMC.PR3.20170828.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1563 clean Blizu rta Ronek in pred Debelim rtičem se iz muljastega morskega dna dvigujejo življenja polne in iz odmrlih, apnenčastih morskih organizmov nastale “biogene formacije” (pred beneško obalo jim pravijo “tegnue”, v Trstu in okolici pa “trezze”). Pri nas dosežejo višino okrog 10 metrov. Ribiči jih zaradi bogastva ulova poznajo že stoletja, slovenski morski raziskovalci pa so jih vsaj pri nas bolj odločno začeli raziskovati na začetku desetletja. Rezultat raziskav, ki ga predstavljajo kot nekakšno uvajalno delo in izziv za prihodnje boljše razumevanje podvodne biodiverzitete severnega Jadrana, je študija treh raziskovalcev z izvirnim naslovom “Biogenic formations in the Slovenian sea” prof. dr. Lovrenca Lipeja, dr. Martine Orlando Bonaca in dr. Boruta Mavriča z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo. Raziskovalce je v Piranu obiskal novinar Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Aug 2017 11:31:03 +0000 Življenja polne biogene formacije v slovenskem morju Zadnja poletna ponovitev oddaje POGLED V ZNANOST je v znamenju raziskav posledic podnebnih sprememb na zdrave ljudi. Vse pogostejši vročinski valovi od junija do septembra, ko so začeli umirati tudi mladi moški na deloviščih, so nemške industrialce spodbodli, da so se obrnili na raziskovalce. Projekt Heat Shield ali vročinski ščit išče načine in oblike prilagajanja delavcev na vročinske valove. Poleg neke tovarne in Inštituta Jožefa Štefana pri nas v njem sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta, ki jo zastopa prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V februarski predstavitvi projekta je v pogovoru pojasnjevala, kako so bile omenjene smrti v vročinskih valovih zadnjih dveh desetletij izhodišče za petletni projekt Heat Shield. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/21/PogledvznanostMMC.PR3.20170821.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1504 clean Zadnja poletna ponovitev oddaje POGLED V ZNANOST je v znamenju raziskav posledic podnebnih sprememb na zdrave ljudi. Vse pogostejši vročinski valovi od junija do septembra, ko so začeli umirati tudi mladi moški na deloviščih, so nemške industrialce spodbodli, da so se obrnili na raziskovalce. Projekt Heat Shield ali vročinski ščit išče načine in oblike prilagajanja delavcev na vročinske valove. Poleg neke tovarne in Inštituta Jožefa Štefana pri nas v njem sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta, ki jo zastopa prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V februarski predstavitvi projekta je v pogovoru pojasnjevala, kako so bile omenjene smrti v vročinskih valovih zadnjih dveh desetletij izhodišče za petletni projekt Heat Shield. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Aug 2017 11:30:04 +0000 Vročinski ščit Tokrat o ohranjanju premične kulturne dediščine v muzejih s strani naravoslovca. Pogovor z zdaj že upokojenim vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije, Zoranom Miličem, je nastal v začetku desetletja. Takrat je imel ta diplomirani kemik že dobra 3 desetletja izkušenj skrbi za razumevanje narave snovi, iz katere je narejena muzejska premična dediščina, predvsem pa z njenim ohranjanjem. Še pred prihodom v muzej v 80-ih letih je delal v industriji, toda vedno ga je zanimala preteklost, torej tudi zgodovina in arheologija. In prav zato mu je bil muzejski konservatorski oddelek pisan na kožo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/14/PogledvznanostMMC.PR3.20170814.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1565 clean Tokrat o ohranjanju premične kulturne dediščine v muzejih s strani naravoslovca. Pogovor z zdaj že upokojenim vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije, Zoranom Miličem, je nastal v začetku desetletja. Takrat je imel ta diplomirani kemik že dobra 3 desetletja izkušenj skrbi za razumevanje narave snovi, iz katere je narejena muzejska premična dediščina, predvsem pa z njenim ohranjanjem. Še pred prihodom v muzej v 80-ih letih je delal v industriji, toda vedno ga je zanimala preteklost, torej tudi zgodovina in arheologija. In prav zato mu je bil muzejski konservatorski oddelek pisan na kožo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Aug 2017 11:31:05 +0000 Kemik v Narodnem muzeju V okviru poletnih ponovitev predstavljamo pogovor z Nobelovim nagrajencem za kemijo iz l. 2011 Danom Shechtmanom iz Izraela. Njegovo odkritje »kvazikristalov« je v 80-ih letih prejšnega stoletja dodobra pretreslo znanstveni svet. Februarja 2014 je bil na obisku v Sloveniji in za program Ars je pogovor z njim pripravila Nina Slaček. V napovedi oddaje je med drugim poudarila, da je to odkritje povsem spremenilo znanstveno paradigmo in definicijo kristalov. Shechtman je namreč takrat odkril in trdil nekaj, kar je veljalo za teoretično in praktično nemogoče. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/07/PogledvznanostMMC.PR3.20170807.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1359 clean V okviru poletnih ponovitev predstavljamo pogovor z Nobelovim nagrajencem za kemijo iz l. 2011 Danom Shechtmanom iz Izraela. Njegovo odkritje »kvazikristalov« je v 80-ih letih prejšnega stoletja dodobra pretreslo znanstveni svet. Februarja 2014 je bil na obisku v Sloveniji in za program Ars je pogovor z njim pripravila Nina Slaček. V napovedi oddaje je med drugim poudarila, da je to odkritje povsem spremenilo znanstveno paradigmo in definicijo kristalov. Shechtman je namreč takrat odkril in trdil nekaj, kar je veljalo za teoretično in praktično nemogoče. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 Aug 2017 11:27:39 +0000 Nobelovec Dan Shechtman Pred slabim desetletjem smo v oddaji gostili zdajšnega rednega profesorja z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti, takratnega docenta dr. Andreja Šmuca, strokovnjaka za geološke sedimente. Pogovor je stekel o takoimenovanih »Velikih petih«, petih velikih izumiranjih živih bitij, ki sledeč fosilnim ostankom sežejo do 440 milijonov let nazaj v preteklost. Sogovornik je segel tudi v področje dokazov in razlogov za sodobne klimatske spremembe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/31/PogledvznanostMMC.PR3.20170731.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1624 clean Pred slabim desetletjem smo v oddaji gostili zdajšnega rednega profesorja z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti, takratnega docenta dr. Andreja Šmuca, strokovnjaka za geološke sedimente. Pogovor je stekel o takoimenovanih »Velikih petih«, petih velikih izumiranjih živih bitij, ki sledeč fosilnim ostankom sežejo do 440 milijonov let nazaj v preteklost. Sogovornik je segel tudi v področje dokazov in razlogov za sodobne klimatske spremembe. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Jul 2017 11:32:04 +0000 Velikih pet Izginjajoči ledeniki so eden boljših kazalcev višanja povprečnih temperatur zaradi klimatskih sprememb. Najstarejša raziskava, ki poteka pri nas, je spremljanje triglavskega ledenika že od leta 1946 naprej. Pred dobrima dvema letoma je Geografski inštitut Antona Melika pri ZRC SAZU v knjigi izdal izčrpne rezultate teh meritev, ki sta jih takrat v pogovoru predstavila dva iz skupine osmih raziskovalcev tega projekta, dr. Maja Topole in mag. Miha Pavšek. Naslov študije je »Kolebanje zelenega snega«. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/PogledvznanostMMC.PR3.20170724.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1609 clean Izginjajoči ledeniki so eden boljših kazalcev višanja povprečnih temperatur zaradi klimatskih sprememb. Najstarejša raziskava, ki poteka pri nas, je spremljanje triglavskega ledenika že od leta 1946 naprej. Pred dobrima dvema letoma je Geografski inštitut Antona Melika pri ZRC SAZU v knjigi izdal izčrpne rezultate teh meritev, ki sta jih takrat v pogovoru predstavila dva iz skupine osmih raziskovalcev tega projekta, dr. Maja Topole in mag. Miha Pavšek. Naslov študije je »Kolebanje zelenega snega«. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Jul 2017 11:31:49 +0000 Kolebanje zelenega snega 10. julija 1856 se je v Gospiću v Liki, (sedanja Hrvaška) rodil izumitelj Nikola Tesla. Ob praznovanju 150-letnice njegovega rojstva pred desetletjem smo objavili razmišljanje naše takratne sodelavke Miše Gams, ki je v eseju z naslovom »Nikola Tesla – genij, ekscentrik in pacifist«, povzela popularne razlage življenja in dela tega izjemnega izumitelja. Izumitelj izmeničnega toka in mnogih izumov, ki so omogočili množično industrijsko revolucijo, je v revščini umrl v New Yorku leta 1943. Tokrat boste slišali ponovitev besedila, ki je nastalo še pred obdobjem naših spletnih arhivov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/17/PogledvznanostMMC.PR3.20170717.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1284 clean 10. julija 1856 se je v Gospiću v Liki, (sedanja Hrvaška) rodil izumitelj Nikola Tesla. Ob praznovanju 150-letnice njegovega rojstva pred desetletjem smo objavili razmišljanje naše takratne sodelavke Miše Gams, ki je v eseju z naslovom »Nikola Tesla – genij, ekscentrik in pacifist«, povzela popularne razlage življenja in dela tega izjemnega izumitelja. Izumitelj izmeničnega toka in mnogih izumov, ki so omogočili množično industrijsko revolucijo, je v revščini umrl v New Yorku leta 1943. Tokrat boste slišali ponovitev besedila, ki je nastalo še pred obdobjem naših spletnih arhivov. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Jul 2017 11:26:24 +0000 Nikola Tesla - genij, ekscentrik in pacifist Ena hujših »kolateralnih« posledic globalizirane trgovine je vedno večje število tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki v lokalna morja pripotujejo s transportnimi ladjami. Če v novem domovanju v razmeroma zaprtih morjih kot je Jadransko, začnejo prevladovati in izrinjati obstoječe vrste, pravimo da gre za invazivne. S tem se ukvarja raziskovalec z Morske biološke postaje v Piranu, dr. Borut Mavrič. V pogovoru poudarja, da invazivne vrste rušijo obstoječe biotope. In kakšen je pomen spremljanja teh procesov v morju? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/10/PogledvznanostMMC.PR3.20170710.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1557 clean Ena hujših »kolateralnih« posledic globalizirane trgovine je vedno večje število tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki v lokalna morja pripotujejo s transportnimi ladjami. Če v novem domovanju v razmeroma zaprtih morjih kot je Jadransko, začnejo prevladovati in izrinjati obstoječe vrste, pravimo da gre za invazivne. S tem se ukvarja raziskovalec z Morske biološke postaje v Piranu, dr. Borut Mavrič. V pogovoru poudarja, da invazivne vrste rušijo obstoječe biotope. In kakšen je pomen spremljanja teh procesov v morju? http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Jul 2017 11:30:57 +0000 Invazivne in tujerodne vrste v Jadranskem morju »Umetno inteligenco v vsako občino«! Tako je Odsek za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki ga vodi sogovornik v oddaji, prof. dr. Matjaž Gams, naslovil nedavno predstavitev širokega nabora naprednih aplikacij, rezultat dolgoletnih raziskav umetne inteligence. Razložil nam bo, kako naj bi občinam in posameznikom prosto dostopen sklop računalniških pomočnikov za splošno rabo, pomenil epohalen premik v razvoju informacijske družbe v Sloveniji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/03/PogledvznanostMMC.PR3.20170703.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1541 clean »Umetno inteligenco v vsako občino«! Tako je Odsek za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki ga vodi sogovornik v oddaji, prof. dr. Matjaž Gams, naslovil nedavno predstavitev širokega nabora naprednih aplikacij, rezultat dolgoletnih raziskav umetne inteligence. Razložil nam bo, kako naj bi občinam in posameznikom prosto dostopen sklop računalniških pomočnikov za splošno rabo, pomenil epohalen premik v razvoju informacijske družbe v Sloveniji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Jul 2017 11:30:41 +0000 Umetna inteligenca v vsako občino Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/26/PogledvznanostMMC.PR3.20170626.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1463 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Jun 2017 11:29:23 +0000 Pogled v znanost Danes se v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni začne jubilejna, že 25. Mednarodna krasoslovna šola “Klasični kras”, znanstveno srečanje krasoslovcev z vsega sveta. Letošnjo temo “MEJNIKI IN IZZIVI V KRASOSLOVJU” bodo zaokrožili v petek, 23. junija, v pogovoru pa srečanje predstavljata tokratni organizacijski vodja dr. Petra Gostinčar in dr. Andrej Mihevc. Ta je na prvem dopoldanskem plenarnem predavanju kot dolgoletni dejavni udeleženec predstavil četrt stoletja te enkratne mednarodne izmenjave preučevalcev kraškega sveta širom po planetu. Kot zanimivost naj omenimo, da bosta sogovornika nakazala tudi “nerešene skrivnosti krasa”. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/19/PogledvznanostMMC.PR3.20170619.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1417 clean Danes se v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni začne jubilejna, že 25. Mednarodna krasoslovna šola “Klasični kras”, znanstveno srečanje krasoslovcev z vsega sveta. Letošnjo temo “MEJNIKI IN IZZIVI V KRASOSLOVJU” bodo zaokrožili v petek, 23. junija, v pogovoru pa srečanje predstavljata tokratni organizacijski vodja dr. Petra Gostinčar in dr. Andrej Mihevc. Ta je na prvem dopoldanskem plenarnem predavanju kot dolgoletni dejavni udeleženec predstavil četrt stoletja te enkratne mednarodne izmenjave preučevalcev kraškega sveta širom po planetu. Kot zanimivost naj omenimo, da bosta sogovornika nakazala tudi “nerešene skrivnosti krasa”. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Jun 2017 11:28:37 +0000 25 let mednarodne krasoslovne šole »Klasični kras« v Postojni Dan pred jutrišnjo večerno premiero dokumentarnega filma novinarke nacionalne televizije Maje Bahar in Marka Kočevarja z naslovom Dva vodika, en kisik (na prvem programu Televizije Slovenija ob 20.55) objavljamo pogovor s tremi protagonisti tega stanju in perspektivam vode v okviru sodobnega planetarnega in antičnega sveta rimske Emone namenjenega dokumenta časa. Visokošolski učitelji z Univerze v Ljubljani, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Mihael Toman in dr. Andrej Gaspari, tako v jutrišnjem dokumentarcu kot v današnjem pogovoru predstavljajo dve tisočletji stare, pa tudi aktualne, s preskrbo pitne vode povezane izzive. Njihove negativne posledice bodo ne le pri nas močno občutili šele prihodnji rodovi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/12/PogledvznanostMMC.PR3.20170612.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1691 clean Dan pred jutrišnjo večerno premiero dokumentarnega filma novinarke nacionalne televizije Maje Bahar in Marka Kočevarja z naslovom Dva vodika, en kisik (na prvem programu Televizije Slovenija ob 20.55) objavljamo pogovor s tremi protagonisti tega stanju in perspektivam vode v okviru sodobnega planetarnega in antičnega sveta rimske Emone namenjenega dokumenta časa. Visokošolski učitelji z Univerze v Ljubljani, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Mihael Toman in dr. Andrej Gaspari, tako v jutrišnjem dokumentarcu kot v današnjem pogovoru predstavljajo dve tisočletji stare, pa tudi aktualne, s preskrbo pitne vode povezane izzive. Njihove negativne posledice bodo ne le pri nas močno občutili šele prihodnji rodovi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Jun 2017 11:33:11 +0000 “Trajnostno” onesnaževanje vode Tokrat o dlje časa trajajočih težavah naravoslovnih zbirk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in v svetu. V Italiji je že propadla tretjina tovrstnih muzejskih zbirk (najstarejše še iz časa renesanse), pri nas se več kot pol milijona kosov stiska na 3 lokacijah glavnega mesta s površino 2000 m2. Severne evropske države in anglosaški svet še edini resno jemljejo njihovo poslanstvo – v obdobju izginjanja vrst in ohranjanja spomina na vse redkejšo biodiverziteto za prihodnost, kjer naj bi naravoslovni muzeji delovali kot edina mesta zbirk fosilov. O tem govori vodja Kustodiata za vretenčarje in urejanje zbirke sesalcev PMS prof. dr. Boris Kryštufek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/05/PogledvznanostMMC.PR3.20170605.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1484 clean Tokrat o dlje časa trajajočih težavah naravoslovnih zbirk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in v svetu. V Italiji je že propadla tretjina tovrstnih muzejskih zbirk (najstarejše še iz časa renesanse), pri nas se več kot pol milijona kosov stiska na 3 lokacijah glavnega mesta s površino 2000 m2. Severne evropske države in anglosaški svet še edini resno jemljejo njihovo poslanstvo – v obdobju izginjanja vrst in ohranjanja spomina na vse redkejšo biodiverziteto za prihodnost, kjer naj bi naravoslovni muzeji delovali kot edina mesta zbirk fosilov. O tem govori vodja Kustodiata za vretenčarje in urejanje zbirke sesalcev PMS prof. dr. Boris Kryštufek. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Jun 2017 11:29:44 +0000 Naravoslovne zbirke danes in jutri? Tokrat o daljnosežnih spremembah sodobnih načinov izdelave tkanin oziroma “tekstilij”, kot jim pravijo tekstilci. O tem je spregovorila prof. dr. Barbara Simončič z Oddelka za tekstilno tehnologijo ljubljanske Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/29/PogledvznanostMMC.PR3.20170529.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1476 clean Tokrat o daljnosežnih spremembah sodobnih načinov izdelave tkanin oziroma “tekstilij”, kot jim pravijo tekstilci. O tem je spregovorila prof. dr. Barbara Simončič z Oddelka za tekstilno tehnologijo ljubljanske Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 29 May 2017 11:29:36 +0000 Na poti k sodobnim tkaninam Iskanje razmerja med snovjo in različnimi fizikalnimi učinki je v znanosti nemalokrat pripeljalo do novih spoznanj. Konec preteklega desetletja je npr. skupini pod vodstvom prof.dr.Janeza Dolinška z Odseka za fiziko trdne snovi (IJS) v laboratorijskih pogojih uspelo razviti »termično spominsko celico«, ki deluje na spremembo temperature brez navzočnosti električnega ali magnetnega polja. Pred leti nam je okoliščine tega odkritja prijazno posredoval v tej oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/22/PogledvznanostMMC.PR3.20170522.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1499 clean Iskanje razmerja med snovjo in različnimi fizikalnimi učinki je v znanosti nemalokrat pripeljalo do novih spoznanj. Konec preteklega desetletja je npr. skupini pod vodstvom prof.dr.Janeza Dolinška z Odseka za fiziko trdne snovi (IJS) v laboratorijskih pogojih uspelo razviti »termično spominsko celico«, ki deluje na spremembo temperature brez navzočnosti električnega ali magnetnega polja. Pred leti nam je okoliščine tega odkritja prijazno posredoval v tej oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 May 2017 11:29:59 +0000 Termična spominska celica V nedeljo, 14. maja je prof. dr. Matjaž Mihelj z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko (Lab. za robotiko) v okviru sklepa tradicionalnih Dnevov elektrotehnike v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki predaval o robotskih asistenčnih tehnologijah in konceptu robotskega invalidskega vozička. Prototip so s skupino študentov razvili v teku dveh let, in se jeseni 2016 uspešno udeležili prvih svetovnih iger kiborgov v Zuerichu (Cybathlon). Na tamkajšni ETH Zurich je bil med drugim pred dobrim desetletjem današnji gost tudi gostujoči raziskovalec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/15/PogledvznanostMMC.PR3.20170515.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1542 clean V nedeljo, 14. maja je prof. dr. Matjaž Mihelj z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko (Lab. za robotiko) v okviru sklepa tradicionalnih Dnevov elektrotehnike v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki predaval o robotskih asistenčnih tehnologijah in konceptu robotskega invalidskega vozička. Prototip so s skupino študentov razvili v teku dveh let, in se jeseni 2016 uspešno udeležili prvih svetovnih iger kiborgov v Zuerichu (Cybathlon). Na tamkajšni ETH Zurich je bil med drugim pred dobrim desetletjem današnji gost tudi gostujoči raziskovalec. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 15 May 2017 11:30:42 +0000 Robotske asistenčne tehnologije Center za prenos tehnologij inovacij IJS že od ustanovitve deluje pod vodstvom dr.Špele Stres. V pogovoru osvetli njihove temeljne naloge, od že iz naslova izhajajoče, do ustanavljanja novih odcepljenih podjetij, pomoči pri zaščiti intelektualne lastnine in trženja le-te. Nenazadnje pa je ena od njihovih nalog tudi pedagoška – prenašanje znanja do najmlajših s predstavitvijo dejavnosti raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/08/PogledvznanostMMC.PR3.20170508.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1503 clean Center za prenos tehnologij inovacij IJS že od ustanovitve deluje pod vodstvom dr.Špele Stres. V pogovoru osvetli njihove temeljne naloge, od že iz naslova izhajajoče, do ustanavljanja novih odcepljenih podjetij, pomoči pri zaščiti intelektualne lastnine in trženja le-te. Nenazadnje pa je ena od njihovih nalog tudi pedagoška – prenašanje znanja do najmlajših s predstavitvijo dejavnosti raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 May 2017 11:30:03 +0000 Center za prenos tehnologij in inovacij IJS Sogovornica dr. Alenka Rus, pediatrinja Zdravstvenega doma LJ-Bežigrad z dolgoletnimi izkušnjami govori o “cepljenju kot žrtvi lastnega uspeha”. Fenomen vedno manjše precepljenosti otrok bo ob prevelikem padcu pod 95% populacije slej ko prej povzročil izbruh oziroma epidemijo določenih otroških bolezni (kot npr. v zadnjem mesecu v Italiji in Romuniji). Sogovornica spregovori tudi o konkretnih izkušnjah s starši, spremljanu strokovne medicinske in poljudne literature nasprotnikov cepljenja, nenazadnje pa o tem fenomenu kot aspektu nezaupanja v znanost v sodobnem svetu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/01/PogledvznanostMMC.PR3.20170501.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1604 clean Sogovornica dr. Alenka Rus, pediatrinja Zdravstvenega doma LJ-Bežigrad z dolgoletnimi izkušnjami govori o “cepljenju kot žrtvi lastnega uspeha”. Fenomen vedno manjše precepljenosti otrok bo ob prevelikem padcu pod 95% populacije slej ko prej povzročil izbruh oziroma epidemijo določenih otroških bolezni (kot npr. v zadnjem mesecu v Italiji in Romuniji). Sogovornica spregovori tudi o konkretnih izkušnjah s starši, spremljanu strokovne medicinske in poljudne literature nasprotnikov cepljenja, nenazadnje pa o tem fenomenu kot aspektu nezaupanja v znanost v sodobnem svetu. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 1 May 2017 11:31:44 +0000 Cepljenje – žrtev lastnega uspeha Kemijski inštitut v Ljubljani se je v zadnjem mesecu udeležil dveh za prepoznavnost v znanstveni, podjetniški in politični areni Evropske unije pomembnih dogodkov – srečanja konec marca v Bruslju v organizaciji Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja, sredi aprila pa so se srečali s predstavniki Evropskega parlamenta v Strasbourgu. O tej dejavnosti in o raziskovalnih iskanjih govorijo, direktor, prof. dr. Gregor Anderluh, vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo dr. Blaž Likozar, in raziskovalec z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, dr. Ajasja Ljubetič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/24/PogledvznanostMMC.PR3.20170424.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1460 clean Kemijski inštitut v Ljubljani se je v zadnjem mesecu udeležil dveh za prepoznavnost v znanstveni, podjetniški in politični areni Evropske unije pomembnih dogodkov – srečanja konec marca v Bruslju v organizaciji Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja, sredi aprila pa so se srečali s predstavniki Evropskega parlamenta v Strasbourgu. O tej dejavnosti in o raziskovalnih iskanjih govorijo, direktor, prof. dr. Gregor Anderluh, vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo dr. Blaž Likozar, in raziskovalec z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, dr. Ajasja Ljubetič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Apr 2017 11:29:20 +0000 Na poti k naprednim materialom v krožnem gospodarstvu V Tehniškem muzeju Bistra pri Vrhniki so nedavno po zimskem premoru vnovič odprli razstavo z naslovom »Skoraj vse o zvoku". S kustosom, ki jo je pripravil, dr.Orestom Jarhom, smo se že lani sprehodili med razstavnimi panoji, polnimi različnih ravni in oblik zvokov, v ponovljenem reportažno zastavljenem prispevku vas vabimo, da jo obiščete v teh pomladnih dneh. Pripravlja Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/17/PogledvznanostMMC.PR3.20170417.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1576 clean V Tehniškem muzeju Bistra pri Vrhniki so nedavno po zimskem premoru vnovič odprli razstavo z naslovom »Skoraj vse o zvoku". S kustosom, ki jo je pripravil, dr.Orestom Jarhom, smo se že lani sprehodili med razstavnimi panoji, polnimi različnih ravni in oblik zvokov, v ponovljenem reportažno zastavljenem prispevku vas vabimo, da jo obiščete v teh pomladnih dneh. Pripravlja Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 17 Apr 2017 11:31:16 +0000 Razstava "Skoraj vse o zvoku" v Bistri Ob Svetovnem dnevu zdravja (7. april), ki je letos v znamenju depresije, ta ponedeljek v prostorih Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto poteka okrogla miza o fibromialgiji, skupku simptomov, ki so blizu tistim od depresije. Dekanica doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja in prim. dr. Mojca Kos Golja, revmatologinja (tudi častna članica Društva bolnikov s fibromialgijo) v pogovoru pojasnjujeta, kaj ta tudi v medicinskih krogih še ne zadosti ovrednotena sodobna bolezen pravzaprav je, kako jo zdravijo in kako se z njo spoprijeti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/10/PogledvznanostMMC.PR3.20170410.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1561 clean Ob Svetovnem dnevu zdravja (7. april), ki je letos v znamenju depresije, ta ponedeljek v prostorih Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto poteka okrogla miza o fibromialgiji, skupku simptomov, ki so blizu tistim od depresije. Dekanica doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja in prim. dr. Mojca Kos Golja, revmatologinja (tudi častna članica Društva bolnikov s fibromialgijo) v pogovoru pojasnjujeta, kaj ta tudi v medicinskih krogih še ne zadosti ovrednotena sodobna bolezen pravzaprav je, kako jo zdravijo in kako se z njo spoprijeti. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Apr 2017 11:31:01 +0000 Svetovni dan zdravja – fibromialgija Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim izdalo poročilo, ki naj bi povzemalo stanje okolja in njegovo povezanost z dogajanji v družbi od izdaje zadnjega celovitejšega poročila leta 2009 do 2015. Nedavno smo lahko prebirali tudi okojsko poročilo Komisije EU, deležni pa smo tudi rednih objav različnih indeksov kakovosti okolja in življenja, nastalih v mednarodnih možganskih trustih. Za pojasnila smo vprašali okoljskega analitika docenta dr.Luko Omladiča, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti predava predmet Okoljska etika. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/03/PogledvznanostMMC.PR3.20170403.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1535 clean Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim izdalo poročilo, ki naj bi povzemalo stanje okolja in njegovo povezanost z dogajanji v družbi od izdaje zadnjega celovitejšega poročila leta 2009 do 2015. Nedavno smo lahko prebirali tudi okojsko poročilo Komisije EU, deležni pa smo tudi rednih objav različnih indeksov kakovosti okolja in življenja, nastalih v mednarodnih možganskih trustih. Za pojasnila smo vprašali okoljskega analitika docenta dr.Luko Omladiča, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti predava predmet Okoljska etika. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 3 Apr 2017 11:30:35 +0000 OKOLJSKA RAZMIŠLJANJA - LUKA OMLADIČ Zakaj obročkati daljne potomce dinozavrov? To namreč ptice kot vrsta brez dvoma so. Odgovori na to sodobno vprašanje so se skupaj z različnimi dilemami in vprašanji polagoma spreminjali. V evropskem civilizacijskem okviru se je množično obročkanje ptic v raziskovalne namene razmahnilo pred dobrim stoletjem, predvsem po znižanju cene aluminija, ki so ga uporabljali za obročke. V Ljubljani so Ornitološki observatorij ustanovili leta 1926, njegova gonilna sila pa je bil dr. Janko Ponebšek (rojen je bil leta 1861, umrl pa je leta 1935). Že leto po ustanovitvi (leta 1927) je začel voditi to dejavnost. Njegov sodobni naslednik je Slovenski center za obročkanje ptičev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v našem glavnem mestu. Njegov strokovni vodja je dr. Al Vrezec, kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je za oddajo opisal razvoj, kot je poudaril, neprekinjenega obročkanja ptic v raziskovalne namene. Skupaj z DOPPS so ornitologi letos pripravili niz predavanj, opazovanj in ekskurzij, ki bodo trajali od januarja do decembra in ki jim v muzeju postavlja piko na i razstava s to temo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/27/PogledvznanostMMC.PR3.20170327.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1532 clean Zakaj obročkati daljne potomce dinozavrov? To namreč ptice kot vrsta brez dvoma so. Odgovori na to sodobno vprašanje so se skupaj z različnimi dilemami in vprašanji polagoma spreminjali. V evropskem civilizacijskem okviru se je množično obročkanje ptic v raziskovalne namene razmahnilo pred dobrim stoletjem, predvsem po znižanju cene aluminija, ki so ga uporabljali za obročke. V Ljubljani so Ornitološki observatorij ustanovili leta 1926, njegova gonilna sila pa je bil dr. Janko Ponebšek (rojen je bil leta 1861, umrl pa je leta 1935). Že leto po ustanovitvi (leta 1927) je začel voditi to dejavnost. Njegov sodobni naslednik je Slovenski center za obročkanje ptičev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v našem glavnem mestu. Njegov strokovni vodja je dr. Al Vrezec, kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je za oddajo opisal razvoj, kot je poudaril, neprekinjenega obročkanja ptic v raziskovalne namene. Skupaj z DOPPS so ornitologi letos pripravili niz predavanj, opazovanj in ekskurzij, ki bodo trajali od januarja do decembra in ki jim v muzeju postavlja piko na i razstava s to temo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Mar 2017 11:30:32 +0000 90 let obročkanja ptic v raziskovalne namene Pretekli teden smo govorili o stanju razvoja celične biologije pri nas in v svetu oz. o sodelovanju med akterji tukajšne “translacijske medicine”. Tokrat pa o usmerjanju celičnih tovarn. Kaj pravzaprav to pomeni, je povedal gost, prof.dr.Uroš Petrovič z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti IJS in predavatelj funkcijske genomike na FKKT Univerze v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/20/PogledvznanostMMC.PR3.20170320.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1522 clean Pretekli teden smo govorili o stanju razvoja celične biologije pri nas in v svetu oz. o sodelovanju med akterji tukajšne “translacijske medicine”. Tokrat pa o usmerjanju celičnih tovarn. Kaj pravzaprav to pomeni, je povedal gost, prof.dr.Uroš Petrovič z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti IJS in predavatelj funkcijske genomike na FKKT Univerze v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Mar 2017 12:30:22 +0000 Usmerjanje celičnih tovarn V zadnjem desetletju je zaradi hitrega razvoja znanj o celični biologiji vse bolj prepoznan potencial odraslih matičnih celic v medicini, še več, vse bolj jo uporabljajo tudi pri nas. Tako je celična terapija prepoznana tudi kot pomembna v okviru predlaganega razvojnega projekta Translacijska medicina v okviru Strategije pametne specializacije. V petek je tako v organizaciji Inštituta za biologijo in agencije za promocijo znanosti Tromba potekala strokovna razprava, ki je razkrila stanje raziskav in klinične rabe. V pogovoru v živo jo bosta povzela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica NIB, in prof. dr. Gregor Majdič z ljubljanske fakultete za veterino in vodja družbe Animacel. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/13/PogledvznanostMMC.PR3.20170313.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1560 clean V zadnjem desetletju je zaradi hitrega razvoja znanj o celični biologiji vse bolj prepoznan potencial odraslih matičnih celic v medicini, še več, vse bolj jo uporabljajo tudi pri nas. Tako je celična terapija prepoznana tudi kot pomembna v okviru predlaganega razvojnega projekta Translacijska medicina v okviru Strategije pametne specializacije. V petek je tako v organizaciji Inštituta za biologijo in agencije za promocijo znanosti Tromba potekala strokovna razprava, ki je razkrila stanje raziskav in klinične rabe. V pogovoru v živo jo bosta povzela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica NIB, in prof. dr. Gregor Majdič z ljubljanske fakultete za veterino in vodja družbe Animacel. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Mar 2017 12:31:00 +0000 Celična terapija Državni zbor Republike Slovenije je l.2006 z zakonom ustanovil Inženirsko akademijo Slovenije kot osrednjo nacionalno institucijo za področje inženirskih strok in ved. Za razliko od akademij znanosti, ki pozornost posvečajo vrhunskim znanstvenim in umetniškim dosežkom, se inženirske akademije (ustanovila jih je večina razvitih držav) usmerjajo v vrhunske invencije in inovacije – tako tehnološke kot netehnološke. Njen predsednik, prof.dr.Stane Pejovnik, tudi nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, bo v pogovoru pojasnil izzive IAS po februarski redni skupščini. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/06/IzziviInenirskeakademijeSlovenije3362277.mp3 RTVSLO – Ars 1336 clean Državni zbor Republike Slovenije je l.2006 z zakonom ustanovil Inženirsko akademijo Slovenije kot osrednjo nacionalno institucijo za področje inženirskih strok in ved. Za razliko od akademij znanosti, ki pozornost posvečajo vrhunskim znanstvenim in umetniškim dosežkom, se inženirske akademije (ustanovila jih je večina razvitih držav) usmerjajo v vrhunske invencije in inovacije – tako tehnološke kot netehnološke. Njen predsednik, prof.dr.Stane Pejovnik, tudi nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, bo v pogovoru pojasnil izzive IAS po februarski redni skupščini. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Mar 2017 14:05:00 +0000 Izzivi Inženirske akademije Slovenije Dnevi so vedno daljši, svetlobe je vedno več. Kako pomembna je ta za življenje, je v pogovoru, ki je nastal v UNESCO-vem letu svetlobe 2015 povedala izr. prof. dr.Marta Klanjšek Gunde s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Po osnovni izobrazbi je fizičarka, raziskuje pa v okviru Odseka za kemijo materialov. Spomnila nas je na pomembnost svetlobe pri začetkih znanstvenih raziskav nasploh in na njen pomen za živa bitja, posebej pa za človeka. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/27/PogledvznanostMMC.PR3.20170227.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1483 clean Dnevi so vedno daljši, svetlobe je vedno več. Kako pomembna je ta za življenje, je v pogovoru, ki je nastal v UNESCO-vem letu svetlobe 2015 povedala izr. prof. dr.Marta Klanjšek Gunde s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Po osnovni izobrazbi je fizičarka, raziskuje pa v okviru Odseka za kemijo materialov. Spomnila nas je na pomembnost svetlobe pri začetkih znanstvenih raziskav nasploh in na njen pomen za živa bitja, posebej pa za človeka. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Feb 2017 12:29:43 +0000 Svetloba in človek Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj nepretrgano deluje od ustanovitve leta 1810. Nedavno so izdali obsežno dvojezično delo z naslovom Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, v katerem je predstavljena polovica vseh družin cvetnic na svetu, konec leta pa še monografijo o Andreju Fleischmannu, vrtnarju in nasledniku prvega predstojnika v prvi polovici 19. stoletja. Soavtorja obeh del in predstojnika botaničnega vrta, dr. Jožeta Bavcona, je v studio povabil Goran Tenze. foto: naslovnica knjige »Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v LJ« vir: Botanični vrt http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/20/PogledvznanostMMC.PR3.20170220.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1576 clean Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj nepretrgano deluje od ustanovitve leta 1810. Nedavno so izdali obsežno dvojezično delo z naslovom Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, v katerem je predstavljena polovica vseh družin cvetnic na svetu, konec leta pa še monografijo o Andreju Fleischmannu, vrtnarju in nasledniku prvega predstojnika v prvi polovici 19. stoletja. Soavtorja obeh del in predstojnika botaničnega vrta, dr. Jožeta Bavcona, je v studio povabil Goran Tenze. foto: naslovnica knjige »Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v LJ« vir: Botanični vrt http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Feb 2017 12:31:16 +0000 Cvetne formule rastlinskih družin Na začetku februarja smo beležili svetovni dan mokrišč! 2.februarja 1971 je namreč nekaj držav članic v okviru OZN v iranskem mestu Ramsar podpisalo t.i. »Ramsarsko konvencijo« o mokriščih, zlasti kot habitatih vodnih ptic. Tokrat je gost doc. dr. Andrej Sovinc, donedavni vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki mu je v desetletju in pol vtisnil opazen pečat. Sogovornik predava upravljanje krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Je tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Fotografija: Pogled na mokrišče v južni Avstraliji, kjer prebiva skrivnostna in ogrožena vrsta kljunaš. Avtor: A.Sovinc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/13/PogledvznanostMMC.PR3.20170213.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1500 clean Na začetku februarja smo beležili svetovni dan mokrišč! 2.februarja 1971 je namreč nekaj držav članic v okviru OZN v iranskem mestu Ramsar podpisalo t.i. »Ramsarsko konvencijo« o mokriščih, zlasti kot habitatih vodnih ptic. Tokrat je gost doc. dr. Andrej Sovinc, donedavni vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki mu je v desetletju in pol vtisnil opazen pečat. Sogovornik predava upravljanje krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Je tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Fotografija: Pogled na mokrišče v južni Avstraliji, kjer prebiva skrivnostna in ogrožena vrsta kljunaš. Avtor: A.Sovinc http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Feb 2017 12:30:00 +0000 Doc. dr. Andrej Sovinc o mokriščih Tokrat o evropskem projektu »Heat Shield« oz. »vročinski ščit«, s katerim raziskovalci in predstavniki industrije iščejo načine prilagajanja delavcev povišanim temperaturam. Poleg določene tovarne in Inštituta Jožef Stefan, iz naše države sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta. Zastopa jo priznana agrometereologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V trajanju največjih vročinskih valov zadnjih let, npr. l.2003 in 2010 se je v Evropi poleg starejših izjemno povečala smrtnost delavcev, mladih moških med 30 in 35 let, predvsem na gradbiščih. Predvsem nemški gospodarstveniki so zato vzpodbudili raziskovalce in odločevalce, in nastal je 5 leten projekt, ki nam ga bo predstavila današnja že omenjena gostja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/06/PogledvznanostMMC.PR3.20170206.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1597 clean Tokrat o evropskem projektu »Heat Shield« oz. »vročinski ščit«, s katerim raziskovalci in predstavniki industrije iščejo načine prilagajanja delavcev povišanim temperaturam. Poleg določene tovarne in Inštituta Jožef Stefan, iz naše države sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta. Zastopa jo priznana agrometereologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V trajanju največjih vročinskih valov zadnjih let, npr. l.2003 in 2010 se je v Evropi poleg starejših izjemno povečala smrtnost delavcev, mladih moških med 30 in 35 let, predvsem na gradbiščih. Predvsem nemški gospodarstveniki so zato vzpodbudili raziskovalce in odločevalce, in nastal je 5 leten projekt, ki nam ga bo predstavila današnja že omenjena gostja. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 6 Feb 2017 12:31:37 +0000 Vročinski ščit proti segrevanju Tokrat o stanju življenske raznovrstnosti (biodiverzitete) v državi, v EU, in predvsem v kontekstu vpliva kmetijstva. 13. januarja so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani na njegovo pobudo na posvetu srečali s predstavniki izvršne in korporacijskih oblasti (Min. za kmetijstvo, gozd. in prehrano, Min. za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave,  KG zbornica). Zaradi nemajhnega vpliva kmetijstva kot državno pomembne dejavnosti na stanje živih organizmov v okolju in naravi, so v tem kontekstu pomembne ugotovitve raziskovalcev, da je pri nas spreminjanje biodiverzitete slabo raziskano, nimamo pa t.im. Rdečih seznamov nacionalno ogroženih vrst, saj Natura 2000 predpostavlja le monitoring 1% pri nas živečih vrst, ki pa, tako tukajšni biologi, niso tiste, ki bi morale biti na Rdečih seznamih ogroženosti. Gost je prof.dr.Davorin Tome, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pripravlja Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/30/PogledvznanostMMC.PR3.20170130.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1587 clean Tokrat o stanju življenske raznovrstnosti (biodiverzitete) v državi, v EU, in predvsem v kontekstu vpliva kmetijstva. 13. januarja so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani na njegovo pobudo na posvetu srečali s predstavniki izvršne in korporacijskih oblasti (Min. za kmetijstvo, gozd. in prehrano, Min. za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave,  KG zbornica). Zaradi nemajhnega vpliva kmetijstva kot državno pomembne dejavnosti na stanje živih organizmov v okolju in naravi, so v tem kontekstu pomembne ugotovitve raziskovalcev, da je pri nas spreminjanje biodiverzitete slabo raziskano, nimamo pa t.im. Rdečih seznamov nacionalno ogroženih vrst, saj Natura 2000 predpostavlja le monitoring 1% pri nas živečih vrst, ki pa, tako tukajšni biologi, niso tiste, ki bi morale biti na Rdečih seznamih ogroženosti. Gost je prof.dr.Davorin Tome, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pripravlja Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Jan 2017 12:31:27 +0000 Stanje biodiverzitete in kmetijstvo Ob lanski 60-letnici Centra za konserviranje in restavriranje v Arhivu RS smo z dolgoletno predstojnico dr.Jedert Vodopivec Tomažič obudili spomin na to plat arhivskega dela. V dobrih 70 tekočih kilometrih arhivskega gradiva v državi je ogromen izziv za konservatorsko stroko po javnih in zasebnih arhivih. Arhivi pri hranijo najstarejše ohranjene pisne dokumente, jih konservirajo in restavrirajo. Pri tem sodelujejo z raziskovalnimi inštitui, univerzitetniki in kolegi v tujini. In prav prerez vsega tega ponuja drugi jubilejni zbornik 21 strokovnih člankov z anslovom »Konserviranje knjig in papirja 2«. V pogovoru ga je predstavila omenjena predstojnica. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/23/PogledvznanostMMC.PR3.20170123.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1565 clean Ob lanski 60-letnici Centra za konserviranje in restavriranje v Arhivu RS smo z dolgoletno predstojnico dr.Jedert Vodopivec Tomažič obudili spomin na to plat arhivskega dela. V dobrih 70 tekočih kilometrih arhivskega gradiva v državi je ogromen izziv za konservatorsko stroko po javnih in zasebnih arhivih. Arhivi pri hranijo najstarejše ohranjene pisne dokumente, jih konservirajo in restavrirajo. Pri tem sodelujejo z raziskovalnimi inštitui, univerzitetniki in kolegi v tujini. In prav prerez vsega tega ponuja drugi jubilejni zbornik 21 strokovnih člankov z anslovom »Konserviranje knjig in papirja 2«. V pogovoru ga je predstavila omenjena predstojnica. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Jan 2017 12:31:05 +0000 Konserviranje knjig in papirja Tokrat gostimo urednika "Žirovskega občasnika", filozofa, publicista in muzealca Miho Nagliča, ki že od začetka 80-ih ureja zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem. Nedavno so izdali najnovejšo, 46. številko, ki so ji dodali posebno izdajo z naslovom "Atentat na Alpino". Gre za znano tovarno čevljev, skozi zgodbo katere spoznamo socialne, kulturne in domoznanske razsežnosti tovarniškega obrata, ki je po vojni izrasel iz lokalnih razmer, v poosamosvojitvenem obdobju pa so se te zaradi kopiranja globalnih zakonitosti začele izgubljati. Kraj se mora zdaj soočiti s temi posledicami. Pogovor poteka v živo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/16/PogledvznanostMMC.PR3.20170116.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1425 clean Tokrat gostimo urednika "Žirovskega občasnika", filozofa, publicista in muzealca Miho Nagliča, ki že od začetka 80-ih ureja zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem. Nedavno so izdali najnovejšo, 46. številko, ki so ji dodali posebno izdajo z naslovom "Atentat na Alpino". Gre za znano tovarno čevljev, skozi zgodbo katere spoznamo socialne, kulturne in domoznanske razsežnosti tovarniškega obrata, ki je po vojni izrasel iz lokalnih razmer, v poosamosvojitvenem obdobju pa so se te zaradi kopiranja globalnih zakonitosti začele izgubljati. Kraj se mora zdaj soočiti s temi posledicami. Pogovor poteka v živo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Jan 2017 12:28:45 +0000 Primer sodobnega domoznanstva - Žiri Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/09/PogledvznanostMMC.PR3.20170109.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1520 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 9 Jan 2017 12:30:20 +0000 Pogled v znanost Prva letošnja oddaja ponuja pogovor o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu za lajšanje ali zdravljenje kopice psihičnih in določenih fizioloških bolezenskih težav. Njihova kriminalizacija ni starejša od nekaj desetletij, njihova raba, predvsem takih kot je konoplja pa je ljudem poznana že tisočletja. Le v drugi polovici 20. stoletja so na «zahodu« prekinili tradicijo, ki jo vnovič odkrivajo tudi nekateri strokovnjaki. Med njimi je prof.dr. Gorazd Drevenšek, ki v okviru Univerze na Primorskem med drugim predava psihofarmakologijo duševnih motenj ter molekularne osnove nevrodegeneracije, hkrati pa je znanstveni sodelavec Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske Medicinske fakultete. Prek zdravniške zbornice občasno tudi izobražuje kolege zdravnike o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu. Na koperski FAMNIT je pri njem diplomirala druga gostja, Zala Slabe, ki ji je med drugim zaupal organizacijski del prihajajoče mednarodne konference o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/02/PogledvznanostMMC.PR3.20170102.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1592 clean Prva letošnja oddaja ponuja pogovor o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu za lajšanje ali zdravljenje kopice psihičnih in določenih fizioloških bolezenskih težav. Njihova kriminalizacija ni starejša od nekaj desetletij, njihova raba, predvsem takih kot je konoplja pa je ljudem poznana že tisočletja. Le v drugi polovici 20. stoletja so na «zahodu« prekinili tradicijo, ki jo vnovič odkrivajo tudi nekateri strokovnjaki. Med njimi je prof.dr. Gorazd Drevenšek, ki v okviru Univerze na Primorskem med drugim predava psihofarmakologijo duševnih motenj ter molekularne osnove nevrodegeneracije, hkrati pa je znanstveni sodelavec Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske Medicinske fakultete. Prek zdravniške zbornice občasno tudi izobražuje kolege zdravnike o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu. Na koperski FAMNIT je pri njem diplomirala druga gostja, Zala Slabe, ki ji je med drugim zaupal organizacijski del prihajajoče mednarodne konference o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Jan 2017 12:31:32 +0000 TERAPIJA: PSIHEDELIKI Zadnjo letošnjo oddajo POGLED V ZNANOST posvečamo 70-im letom Kemijskega inštituta v Ljubljani. Gre za najstarejšo raziskovalno ustanovo pri nas, saj je bila po vojnem razsulu ustanovljena leta 1946. Je pa kemija kot veda ena tistih, ki se jo je kot prvo poučevalo v okviru novoustanovljene ljubljanske univerze že maja 1919. In prav takrat so v tem okviru na pobudo znamenitega profesorja kemije Maksa Samca ustanovili tudi t.im. »Kemični inštitut«. V različnih arhivih je o njegovi preteklosti leto dni iskal dr. Jure Zupan, upokojeni, a še vedno aktivni inštitutski raziskovalec, hkrati pa nekdanji minister za znanost. Nastala je zajetna jubilejna monografija, zato je bilo v studio za povabiti le še predstojnika inštituta, prof. dr. Gregorja Anderluha. Posneli smo pogovor o več kot 70 letih kemijskih raziskav pri nas. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/26/PogledvznanostMMC.PR3.20161226.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1612 clean Zadnjo letošnjo oddajo POGLED V ZNANOST posvečamo 70-im letom Kemijskega inštituta v Ljubljani. Gre za najstarejšo raziskovalno ustanovo pri nas, saj je bila po vojnem razsulu ustanovljena leta 1946. Je pa kemija kot veda ena tistih, ki se jo je kot prvo poučevalo v okviru novoustanovljene ljubljanske univerze že maja 1919. In prav takrat so v tem okviru na pobudo znamenitega profesorja kemije Maksa Samca ustanovili tudi t.im. »Kemični inštitut«. V različnih arhivih je o njegovi preteklosti leto dni iskal dr. Jure Zupan, upokojeni, a še vedno aktivni inštitutski raziskovalec, hkrati pa nekdanji minister za znanost. Nastala je zajetna jubilejna monografija, zato je bilo v studio za povabiti le še predstojnika inštituta, prof. dr. Gregorja Anderluha. Posneli smo pogovor o več kot 70 letih kemijskih raziskav pri nas. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Dec 2016 12:31:52 +0000 70 letnica Kemijskega inštituta Potrebujete zamenjavo vašega obrabljenega kolenčnega hrustanca ali kolčni vsadek? Nemara zaradi hudih opeklin novo kožo? Z vsem tem se ukvarja sodobna regenerativna medicina, pri kateri pa ne sodelujejo le zdravniki in kirurgi. Eno ključnih vlog v tej sodobni multidisciplinarni dejavnosti imajo tkivni inženirji, ki razvijajo biološke materiale oziroma tkiva. V oddaji POGLED V ZNANOST bomo tokrat spoznali takšno skupino treh mladih z Odseka za nanostrukturne materiale oz. K7 na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Za razliko od večine kolegov na odseku se ti ne ukvarjajo z anorganskimi temveč z organskimi materiali. Dr.Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek in doktorand Rok Kocen. na fotografiji Rok Kocen drži tkivni model kolenčnega zgloba, na sredi dr. Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek (avtor Goran Tenze) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/19/PogledvznanostMMC.PR3.20161219.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1595 clean Potrebujete zamenjavo vašega obrabljenega kolenčnega hrustanca ali kolčni vsadek? Nemara zaradi hudih opeklin novo kožo? Z vsem tem se ukvarja sodobna regenerativna medicina, pri kateri pa ne sodelujejo le zdravniki in kirurgi. Eno ključnih vlog v tej sodobni multidisciplinarni dejavnosti imajo tkivni inženirji, ki razvijajo biološke materiale oziroma tkiva. V oddaji POGLED V ZNANOST bomo tokrat spoznali takšno skupino treh mladih z Odseka za nanostrukturne materiale oz. K7 na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Za razliko od večine kolegov na odseku se ti ne ukvarjajo z anorganskimi temveč z organskimi materiali. Dr.Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek in doktorand Rok Kocen. na fotografiji Rok Kocen drži tkivni model kolenčnega zgloba, na sredi dr. Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek (avtor Goran Tenze) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Dec 2016 12:31:35 +0000 Tkivno inženirstvo v K7 V kitajskem jeziku han shilin (izg. šilin) enostavno pomeni »kamniti gozd«. Naziv izhaja iz značilnega kraškega pojava jugozahodne kitajske province Junan, ki meji na Mjanmar, Vietnam in Laos. Tu poteka tudi stik med indijsko in evrazijsko ploščo, zato je predvsem ta, cca.350 kvadr. km velika pokrajina področje velikih tektonskih trenj. In prav zato se je pred 270 milijoni let tudi začela oblikovati ta od našega klasičnega krasa starejša (permska) kamnina. Več o krasoslovnih spoznanjih in sodelovanju s tamkajšnimi krasoslovci in predstavniki turističnega središča kamnitega gozda »Shilin« v pogovoru, kjer sodelujeta izr.prof.dr.Martin Knez in prof.dr. Tadej Slabe z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. foto: Kamniti gozd v Junanu vir: Goran Tenze http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/12/PogledvznanostMMC.PR3.20161212.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1495 clean V kitajskem jeziku han shilin (izg. šilin) enostavno pomeni »kamniti gozd«. Naziv izhaja iz značilnega kraškega pojava jugozahodne kitajske province Junan, ki meji na Mjanmar, Vietnam in Laos. Tu poteka tudi stik med indijsko in evrazijsko ploščo, zato je predvsem ta, cca.350 kvadr. km velika pokrajina področje velikih tektonskih trenj. In prav zato se je pred 270 milijoni let tudi začela oblikovati ta od našega klasičnega krasa starejša (permska) kamnina. Več o krasoslovnih spoznanjih in sodelovanju s tamkajšnimi krasoslovci in predstavniki turističnega središča kamnitega gozda »Shilin« v pogovoru, kjer sodelujeta izr.prof.dr.Martin Knez in prof.dr. Tadej Slabe z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. foto: Kamniti gozd v Junanu vir: Goran Tenze http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Dec 2016 12:29:55 +0000 Kamniti gozd- shilin v Junanu Tokrat v oddaji gostimo biologa in raziskovalca, izr.prof. fiziologije na Medicinski univerzi v Gradcu, dr.Simona Sedeja. Bil je koordinator mednarodne raziskovalne skupine, ki je v prestižni znanstveni reviji Nature Medicine sredi novembra objavila članek, plod raziskave, ki je potrdila, da naravna sestavina spermidin ščiti srce pred staranjem (Cardioprotection and lifespan extension by the natural polyamine spermidine). Pred kratkim smo ga obiskali na Oddelku za kardiologijo v Gradcu, in za oddajo posneli pogovor z njim. Slika, avtor dr.Simon Sedej, Medicinska Univerza v Gradcu http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/05/PogledvznanostMMC.PR3.20161205.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1553 clean Tokrat v oddaji gostimo biologa in raziskovalca, izr.prof. fiziologije na Medicinski univerzi v Gradcu, dr.Simona Sedeja. Bil je koordinator mednarodne raziskovalne skupine, ki je v prestižni znanstveni reviji Nature Medicine sredi novembra objavila članek, plod raziskave, ki je potrdila, da naravna sestavina spermidin ščiti srce pred staranjem (Cardioprotection and lifespan extension by the natural polyamine spermidine). Pred kratkim smo ga obiskali na Oddelku za kardiologijo v Gradcu, in za oddajo posneli pogovor z njim. Slika, avtor dr.Simon Sedej, Medicinska Univerza v Gradcu http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Dec 2016 12:30:53 +0000 Kako spermidin zavira staranje srca Raba t. im. plemenitih kovin v sodobnih prenosnih telefonih in podobnih elektronskih napravah narašča. Vedno krajša pa je življenjska doba teh aparatov, ki jih z ločevanjem odpadkov iz razvitega sveta izvažamo v nerazvitega, tam pa iz njih v postopkih, nevarnih za zdravje in okolje, izločijo platino in druge plemenite kovine. Zato je odkritje raziskovalne skupine pod vodstvom današnjega gosta z odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani o t. im. »zelenem recikliranju« platine nedavno vzbudilo kar nekaj pozornosti. Gre za »učinek raztapljanja površine platine z ozonom in ogljikovim oksidom, v katerem se spreminja površinski potencial« oziroma platino recikliramo na neškodljiv način. Članek o tej temi jim je nedavno objavila revija Nature Commucations. Gost oddaje je dr. Nejc Hodnik, pripravil jo je Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/28/PogledvznanostMMC.PR3.20161128.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1369 clean Raba t. im. plemenitih kovin v sodobnih prenosnih telefonih in podobnih elektronskih napravah narašča. Vedno krajša pa je življenjska doba teh aparatov, ki jih z ločevanjem odpadkov iz razvitega sveta izvažamo v nerazvitega, tam pa iz njih v postopkih, nevarnih za zdravje in okolje, izločijo platino in druge plemenite kovine. Zato je odkritje raziskovalne skupine pod vodstvom današnjega gosta z odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani o t. im. »zelenem recikliranju« platine nedavno vzbudilo kar nekaj pozornosti. Gre za »učinek raztapljanja površine platine z ozonom in ogljikovim oksidom, v katerem se spreminja površinski potencial« oziroma platino recikliramo na neškodljiv način. Članek o tej temi jim je nedavno objavila revija Nature Commucations. Gost oddaje je dr. Nejc Hodnik, pripravil jo je Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Nov 2016 12:27:49 +0000 Zeleno recikliranje platine Na teden dni trajajočem raziskovanju po južnokitajskem krasu v provinci Junan, se je naš novinar Goran Tenze pridružil skupini 4 krasoslovcev z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. Predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez in dr.Mitja Prelovšek ter mladi raziskovalec Matej Blatnik so tam nadaljevali že več kot dve desetletji vzajemnega sodelovanja s kitajskimi kolegi. Med drugim so v glavnem mestu province, 7 miljonskem Kunmingu v okviru Univerze v Junanu z izkušnjami poznavalcev klasičnega krasa nad Trstom že pred leti pomagali vzpostaviti tamkajšne Mednarodno središče za raziskovanje krasa in Kraški okoljski laboratorij. Bivolja jama 20 km pred mejo z Laosom s stalno temperaturo nekaj nad 20 st.C, jim je tokrat nudila nov izziv za razumevanje lastnosti in tako pridobivanja znanja za varovanja kraškega podzemlja, predvsem pa njegovih voda. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/21/PogledvznanostMMC.PR3.20161121.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1402 clean Na teden dni trajajočem raziskovanju po južnokitajskem krasu v provinci Junan, se je naš novinar Goran Tenze pridružil skupini 4 krasoslovcev z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. Predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez in dr.Mitja Prelovšek ter mladi raziskovalec Matej Blatnik so tam nadaljevali že več kot dve desetletji vzajemnega sodelovanja s kitajskimi kolegi. Med drugim so v glavnem mestu province, 7 miljonskem Kunmingu v okviru Univerze v Junanu z izkušnjami poznavalcev klasičnega krasa nad Trstom že pred leti pomagali vzpostaviti tamkajšne Mednarodno središče za raziskovanje krasa in Kraški okoljski laboratorij. Bivolja jama 20 km pred mejo z Laosom s stalno temperaturo nekaj nad 20 st.C, jim je tokrat nudila nov izziv za razumevanje lastnosti in tako pridobivanja znanja za varovanja kraškega podzemlja, predvsem pa njegovih voda. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Nov 2016 12:28:22 +0000 Južnokitajski kras in slovenski krasoslovci Današnji gost, strokovnjak za urejanje voda in hidrolog, prof. dr. Mitja Brilly (Katedra za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani), je v svojih predavanjih študentom večkrat omenjal to misel: »Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo". To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V že dolgo trajajočem projektu sodeluje tudi današnji sogovornik. V ponovitvi pogovora, ki smo ga pripravili lani spomladi, bomo primerno jesenskemu deževju obnovili temeljna spoznanja hidrologov o urejanju vodnih režimov. Pripravlja Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/15/PogledvznanostLJ_1767515.mp3 RTVSLO – Ars 1556 clean Današnji gost, strokovnjak za urejanje voda in hidrolog, prof. dr. Mitja Brilly (Katedra za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani), je v svojih predavanjih študentom večkrat omenjal to misel: »Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo". To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V že dolgo trajajočem projektu sodeluje tudi današnji sogovornik. V ponovitvi pogovora, ki smo ga pripravili lani spomladi, bomo primerno jesenskemu deževju obnovili temeljna spoznanja hidrologov o urejanju vodnih režimov. Pripravlja Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Nov 2016 12:30:00 +0000 Urejanje režimov voda Tokrat gostimo dve raziskovalki z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Mojco Benčina in Tino Lebar. Obe sta se nedavno vrnili iz Združenih držav. Tam sta bili del skupine mentorjev in študentov Univerze v Ljubljani, ki je dosegla prvo mesto v kategoriji dosežkov v temeljni znanosti. Gre za prestižno tekmovanje iGEM (The International Genetically Engineered Machine Foundation) na področjih sintezne biologije, ki se je iz seminarja univerze Massachussets Institute of Technology  v Bostonu leta 2003 – ekipa ljubljanske univerze je bila tam prvič pred 10 leti – razširilo v druženje 300-tih ekip z vseh pomembnejših univerz na svetu. Pripravlja Goran Tenze. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/07/PogledvznanostMMC.PR3.20161107.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1582 clean Tokrat gostimo dve raziskovalki z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Mojco Benčina in Tino Lebar. Obe sta se nedavno vrnili iz Združenih držav. Tam sta bili del skupine mentorjev in študentov Univerze v Ljubljani, ki je dosegla prvo mesto v kategoriji dosežkov v temeljni znanosti. Gre za prestižno tekmovanje iGEM (The International Genetically Engineered Machine Foundation) na področjih sintezne biologije, ki se je iz seminarja univerze Massachussets Institute of Technology  v Bostonu leta 2003 – ekipa ljubljanske univerze je bila tam prvič pred 10 leti – razširilo v druženje 300-tih ekip z vseh pomembnejših univerz na svetu. Pripravlja Goran Tenze. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 Nov 2016 12:31:22 +0000 Z ultrazvokom do celične terapije Tokrat se pogovarjamo z dvema štipendistoma slovenskega nacionalnega štipendijskega programa "Svetovne federacije znanstvenikov". L.2002 se mu je pridružila Slovenska znanstvena fundacija, ki razpisuje štipendije za doktorski in postdoktorski študij v okviru vsebin t.im. "planetarnih izzivov", med katere nedvomno sodijo vplivi klimatskih sprememb. Dr.Simon Poljanšek z Gozdarskega inštituta v LJ in doktorski študent Bor Krajnc z IJS (dva od letošnjih devetih štipendistov) se ukvarjata z vplivi klimatskih sprememb na gozdove. Direktor SZF dr.Edvard Kobal pa bo na začetku pojasnil okvir in cilj omenjenih štipendij. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/31/PogledvznanostMMC.PR3.20161031.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1546 clean Tokrat se pogovarjamo z dvema štipendistoma slovenskega nacionalnega štipendijskega programa "Svetovne federacije znanstvenikov". L.2002 se mu je pridružila Slovenska znanstvena fundacija, ki razpisuje štipendije za doktorski in postdoktorski študij v okviru vsebin t.im. "planetarnih izzivov", med katere nedvomno sodijo vplivi klimatskih sprememb. Dr.Simon Poljanšek z Gozdarskega inštituta v LJ in doktorski študent Bor Krajnc z IJS (dva od letošnjih devetih štipendistov) se ukvarjata z vplivi klimatskih sprememb na gozdove. Direktor SZF dr.Edvard Kobal pa bo na začetku pojasnil okvir in cilj omenjenih štipendij. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Oct 2016 12:30:46 +0000 Štipendisti SZF o vplivu klimatskih sprememb na gozd V drugi polovici leta 1996 so na ljubljanski Ortopedski kliniki slovenski ortopedi in celični biologi po enomesečnem gojenju pacientovih hrustančnih celic v laboratoriju med prvimi na svetu vsadili tkivno-inženirski pripravek v pacientov poškodovani kolenski sklep. Med njimi je bil prof. dr. Primož Rožman, ki je tudi gost v oddaji, v studiu pa se mu bosta pridružila doc. dr. Miomir Knežević in dr. Lenart Girandon. Povzeli bodo dve desetletji razvoja, izzivov in omejitev enega od najbolj propulzivnih področij medicine, biologije in predvsem biotehnologije, regenerativne medicine oziroma uporabo matičnih celic v celičnem in tkivnem inženirstvu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/24/PogledvznanostMMC.PR3.20161024.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1396 clean V drugi polovici leta 1996 so na ljubljanski Ortopedski kliniki slovenski ortopedi in celični biologi po enomesečnem gojenju pacientovih hrustančnih celic v laboratoriju med prvimi na svetu vsadili tkivno-inženirski pripravek v pacientov poškodovani kolenski sklep. Med njimi je bil prof. dr. Primož Rožman, ki je tudi gost v oddaji, v studiu pa se mu bosta pridružila doc. dr. Miomir Knežević in dr. Lenart Girandon. Povzeli bodo dve desetletji razvoja, izzivov in omejitev enega od najbolj propulzivnih področij medicine, biologije in predvsem biotehnologije, regenerativne medicine oziroma uporabo matičnih celic v celičnem in tkivnem inženirstvu. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Oct 2016 11:28:16 +0000 20 let regenerativne medicine v Sloveniji RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. sl Mon, 24 Sep 2018 11:26:07 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 24 Sep 2018 11:26:07 +0000 Pogled v znanost