<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/pogled_v_znanost.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. </description>
      <image>
        <link>https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/</link>
        <title>Pogled v znanost</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/126780558/logo_6.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanja, znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Šlo je za imena kot npr. Trubar, Zois, Codelli, Potočnik Noordung, Jožef Stefan in ustanovitelj po vojni po njem imenovanega inštituta Anton Peterlin, Nobelovec Friderik Pregl, mednje pa sta osrednji kustosinji razstave uvrstili tudi Ljubljančanko Marijo Strojnik in njenega očeta Aleša Strojnika, leta 1955 avtorja prvega elektronskega mikroskopa v takratni Jugoslaviji. Z njo in avtoricama razstave Ireno Marušič iz muzeja in novinarko angleškega servisa takratne STA Evo Horvat smo kmalu po otvoritvi posneli pogovor o pozitivnem vplivu tovrstnih migracij, ki same po sebi nikoli niso škodovale temveč nasprotno, koristile družbi.

FOTO: prof.dr. Marija Strojnik
VIR:   https://365.rtvslo.si/arhiv/
</description>
        <enclosure length="44085504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/07/OpozitiRA_SLO_MMC.PR3.20260907.1.1305_21855886.mp3"></enclosure>
        <guid>175247640</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1377</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanja, znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Šlo je za imena kot npr. Trubar, Zois, Codelli, Potočnik Noordung, Jožef Stefan in ustanovitelj po vojni po njem imenovanega inštituta Anton Peterlin, Nobelovec Friderik Pregl, mednje pa sta osrednji kustosinji razstave uvrstili tudi Ljubljančanko Marijo Strojnik in njenega očeta Aleša Strojnika, leta 1955 avtorja prvega elektronskega mikroskopa v takratni Jugoslaviji. Z njo in avtoricama razstave Ireno Marušič iz muzeja in novinarko angleškega servisa takratne STA Evo Horvat smo kmalu po otvoritvi posneli pogovor o pozitivnem vplivu tovrstnih migracij, ki same po sebi nikoli niso škodovale temveč nasprotno, koristile družbi.

FOTO: prof.dr. Marija Strojnik
VIR:   https://365.rtvslo.si/arhiv/
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175247640</link>
        <pubDate> Mon, 07 Sep 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O pozitivnem vplivu migracij znanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes, 31. avgusta 2026 so v Narodnem muzeju Slovenije predstavili začetek javnega spletnega dostopa do predmetov, ki jih hrani 29 bodisi državnih ali lokalnih muzejev s statusom javne muzejske službe. Register premične kulturne dediščine oziroma premična e-dediščina je bil še edini manjkajoči del celovite sodobne javne politike njenega ohranjanja in predvsem javne dostopnosti s pomočjo interneta. Skupaj z resornim ministrstvom je projekt Premična e-Dediščina 2023-2025 koordinirala Služba za premično dediščino in muzeje v okviru NMS. Z njenim vodjo, kustosom Juretom Kusetičem in dokumentalistko kustosinjo Nino Sotelšek smo v pogovoru povzeli temeljne obrise in izhodiščno stanje spletnega dostopa do premične kulturne dediščine. 
Naslov premične e-dediščine:  https://rpkd.nms.si/  

FOTO: Z leve Nina Sotelšek in Jure Kusetič
VIR:  Program Ars, G.Tenze</description>
        <enclosure length="46281984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/31/ZaetekRA_SLO_MMC.PR3.20260831.1.1305_21764658.mp3"></enclosure>
        <guid>175246062</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1446</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes, 31. avgusta 2026 so v Narodnem muzeju Slovenije predstavili začetek javnega spletnega dostopa do predmetov, ki jih hrani 29 bodisi državnih ali lokalnih muzejev s statusom javne muzejske službe. Register premične kulturne dediščine oziroma premična e-dediščina je bil še edini manjkajoči del celovite sodobne javne politike njenega ohranjanja in predvsem javne dostopnosti s pomočjo interneta. Skupaj z resornim ministrstvom je projekt Premična e-Dediščina 2023-2025 koordinirala Služba za premično dediščino in muzeje v okviru NMS. Z njenim vodjo, kustosom Juretom Kusetičem in dokumentalistko kustosinjo Nino Sotelšek smo v pogovoru povzeli temeljne obrise in izhodiščno stanje spletnega dostopa do premične kulturne dediščine. 
Naslov premične e-dediščine:  https://rpkd.nms.si/  

FOTO: Z leve Nina Sotelšek in Jure Kusetič
VIR:  Program Ars, G.Tenze</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175246062</link>
        <pubDate> Mon, 31 Aug 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Začetek spletnega dostopa do dediščine v naših muzejih</title>
      </item>
      <item>
        <description> Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) kot sodoben in neinvaziven način snemanja glasov sov in drugih v okviru NATURE 2000 varstveno pomembnih ptic. Rezultate je skupina raziskovalcev objavila v znanstveni reviji Natura Sloveniae. O tem pa več biolog dr. Al Vrezec, trenutno tudi predsednik znanstvenega sveta NIB z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Sogovornik že dlje časa raziskave usmerja posebej v sove, saj je npr. že diplomiral s temo o ekoloških dejavnikih na razširjenost izbranih vrst sov na Krimu blizu Ljubljane, znanstveni doktorat pa opravil na temo medvrstnih odnosov med gozdnimi sovami. 

FOTO: Sova kozača (strix uralensis) in sogovornik Vrezec 
VIR:  Enej Vrezec
</description>
        <enclosure length="46361088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/24/PasivniRA_SLO_MMC.PR3.20260824.1.1305_21678844.mp3"></enclosure>
        <guid>175244523</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1448</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) kot sodoben in neinvaziven način snemanja glasov sov in drugih v okviru NATURE 2000 varstveno pomembnih ptic. Rezultate je skupina raziskovalcev objavila v znanstveni reviji Natura Sloveniae. O tem pa več biolog dr. Al Vrezec, trenutno tudi predsednik znanstvenega sveta NIB z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Sogovornik že dlje časa raziskave usmerja posebej v sove, saj je npr. že diplomiral s temo o ekoloških dejavnikih na razširjenost izbranih vrst sov na Krimu blizu Ljubljane, znanstveni doktorat pa opravil na temo medvrstnih odnosov med gozdnimi sovami. 

FOTO: Sova kozača (strix uralensis) in sogovornik Vrezec 
VIR:  Enej Vrezec
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175244523</link>
        <pubDate> Mon, 24 Aug 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Gozdne sove: varovanje in monitoring PAM</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjem desetletju skupne države južnih Slovanov, bolj konkretno pa v tedanji Sloveniji, je sodelovanje med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki na področju industrijske robotike pripeljalo do zavidljivih rezultatov. To se žal ni nadaljevalo v prvih letih novoustanovljene države. Zgodbo o tem je pred nekaj leti v knjigi z naslovom Humanizacija dela napisal prof. dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Institutu 'Jožef Stefan'. Mi smo ga po izidu povabili v studio, danes pa bomo osvežili spomin na ta razvoj izpred dobrih štirih desetletij.

FOTO:  V industriji so roboti najprej opravljali težaška in težavna dela
VIR:  https://metrology.news/china-overtakes-usa-in-robot-density/
</description>
        <enclosure length="48179712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/17/KakosoRA_SLO_MMC.PR3.20260817.1.1305_21596461.mp3"></enclosure>
        <guid>175243115</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1505</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjem desetletju skupne države južnih Slovanov, bolj konkretno pa v tedanji Sloveniji, je sodelovanje med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki na področju industrijske robotike pripeljalo do zavidljivih rezultatov. To se žal ni nadaljevalo v prvih letih novoustanovljene države. Zgodbo o tem je pred nekaj leti v knjigi z naslovom Humanizacija dela napisal prof. dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Institutu 'Jožef Stefan'. Mi smo ga po izidu povabili v studio, danes pa bomo osvežili spomin na ta razvoj izpred dobrih štirih desetletij.

FOTO:  V industriji so roboti najprej opravljali težaška in težavna dela
VIR:  https://metrology.news/china-overtakes-usa-in-robot-density/
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243115</link>
        <pubDate> Mon, 17 Aug 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako so pri nas pred pol stoletja razvijali industrijske robote</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po tobaku. Iz stotin pripomočkov za kajenje tobaka iz muzejskih depojev je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo mag. Darko Knez pripravil izbor različnih predmetov, in eno vitrino namenil tudi vohanju tobaka. Z njim smo se pogovarjali o vidiku sodobne nesnovne kulturne dediščine, vonju in vohu, s katerima se ukvarja tudi t. i. antropologija vonja. Med drugim letos mineva 22 let od sprejetja UNESCOVE Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je vključila tudi vonj in voh, kulturno-zgodovinsko pogojena fenomena kulturnih praks človeških skupin. Knez sodeluje tudi v raziskovalnem projektu Vonj in nesnovna kulturna dediščina (2024-2027), bil pa je član mednarodne raziskovalne skupine v okviru projekta Odotheka – knjižnica muzejskih in zgodovinskih vonjav. Leta 2024 je izšla njegova monografija Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije.

FOTO: Izsek z zajemom iz videa Srečka Lotriča, izdelovalca pip v Gorjušah pri Bledu, na njegovi strani FB oziroma meta
VIR: https://www.facebook.com/gorjuskepipe/</description>
        <enclosure length="49322496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/10/PoskusmRA_SLO_MMC.PR3.20260810.1.1305_21517826.mp3"></enclosure>
        <guid>175241706</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1541</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po tobaku. Iz stotin pripomočkov za kajenje tobaka iz muzejskih depojev je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo mag. Darko Knez pripravil izbor različnih predmetov, in eno vitrino namenil tudi vohanju tobaka. Z njim smo se pogovarjali o vidiku sodobne nesnovne kulturne dediščine, vonju in vohu, s katerima se ukvarja tudi t. i. antropologija vonja. Med drugim letos mineva 22 let od sprejetja UNESCOVE Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je vključila tudi vonj in voh, kulturno-zgodovinsko pogojena fenomena kulturnih praks človeških skupin. Knez sodeluje tudi v raziskovalnem projektu Vonj in nesnovna kulturna dediščina (2024-2027), bil pa je član mednarodne raziskovalne skupine v okviru projekta Odotheka – knjižnica muzejskih in zgodovinskih vonjav. Leta 2024 je izšla njegova monografija Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije.

FOTO: Izsek z zajemom iz videa Srečka Lotriča, izdelovalca pip v Gorjušah pri Bledu, na njegovi strani FB oziroma meta
VIR: https://www.facebook.com/gorjuskepipe/</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241706</link>
        <pubDate> Mon, 10 Aug 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Poskus muzejske rekonstrukcije vonja po tobaku</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Tržaškem zalivu, v katerega sodi tudi slovensko teritorialno morje, širše vzeto pa v severnem Jadranu do Chioggie južno od Benetk, so ribiči že stoletja vedeli, kje se bo v mrežo ulovilo več rib. Raziskovalci iz Morske biološke postaje Piran so v okviru italijansko-slovenskega projekta »TreCorala« pred slabim desetletjem objavili knjigo, ki pripoveduje o tem, da je temeljni razlog za boljši ulov obstoj morskega življa polnih t.im. »biogenih formacij«, predvsem pa so opisali njihovo bogato biodiverziteto. Pred približno sedmimi tisočletji so se iz odmrlih apnenčastih oklepov po večini nevretenčarjev začele kopičiti gmote, ki so na muljastem dnu od 20 do 40 metrov globoko počasi začele dajati življenjski prostor številnim morskim živalim in rastlinam. Po predstavitvi dela smo se takrat s tremi avtorji knjige »Biodiverziteta biogenih formacij« izmed štirih pogovarjali o tem fenomenu severnega Jadrana, ki mu v Trstu pravijo »trezze«, v Benetkah pa »tegnùe«. Pri pogovoru so sodelovali biologi doktorji znanosti, Martina Orlando Bonaca, Borut Mavrič in profesor Lovrenc Lipej, ki je najprej opisal začetek raziskav teh organskih gmot.

FOTO: Izsek iz biogene formacije, ki daje prostor številnim rastlinskim in živalskim organizmom
VIR: https://2014-2020.ita-slo.eu/sl/tretamara
</description>
        <enclosure length="49224192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/03/OazebioRA_SLO_MMC.PR3.20260803.1.1305_21435525.mp3"></enclosure>
        <guid>175240329</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1538</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Tržaškem zalivu, v katerega sodi tudi slovensko teritorialno morje, širše vzeto pa v severnem Jadranu do Chioggie južno od Benetk, so ribiči že stoletja vedeli, kje se bo v mrežo ulovilo več rib. Raziskovalci iz Morske biološke postaje Piran so v okviru italijansko-slovenskega projekta »TreCorala« pred slabim desetletjem objavili knjigo, ki pripoveduje o tem, da je temeljni razlog za boljši ulov obstoj morskega življa polnih t.im. »biogenih formacij«, predvsem pa so opisali njihovo bogato biodiverziteto. Pred približno sedmimi tisočletji so se iz odmrlih apnenčastih oklepov po večini nevretenčarjev začele kopičiti gmote, ki so na muljastem dnu od 20 do 40 metrov globoko počasi začele dajati življenjski prostor številnim morskim živalim in rastlinam. Po predstavitvi dela smo se takrat s tremi avtorji knjige »Biodiverziteta biogenih formacij« izmed štirih pogovarjali o tem fenomenu severnega Jadrana, ki mu v Trstu pravijo »trezze«, v Benetkah pa »tegnùe«. Pri pogovoru so sodelovali biologi doktorji znanosti, Martina Orlando Bonaca, Borut Mavrič in profesor Lovrenc Lipej, ki je najprej opisal začetek raziskav teh organskih gmot.

FOTO: Izsek iz biogene formacije, ki daje prostor številnim rastlinskim in živalskim organizmom
VIR: https://2014-2020.ita-slo.eu/sl/tretamara
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240329</link>
        <pubDate> Mon, 03 Aug 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Oaze biodiverzitete v slovenskem morju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu nad Vrhniko smo se pogovarjali z vodjo projekta, arheologinjo dr. Katharino Zanier, ki je takrat zastopala nosilca projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pozneje postala predstojnica Katedre za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na terenu pa je bil tudi njen kolega iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil limes – starorimska zapora meja imperija od tretjega stoletja pa do propada v petem – kot na primer Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi, temveč je šlo za nekaj, kar je cesarski Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v osrednji del države. Zakaj se je to dogajalo, je na začetku pojasnjeval arheolog dr. Jure Kusetič.

FOTO: Območje poznorimske zapore znotraj Regio X. je označeno na zemljevidu imperija
VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Claustra_Alpium_Iuliarum#/media/Slika:Claustra_Alpium_Iuliarum.jpg
</description>
        <enclosure length="47248128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/27/PoznoantRA_SLO_MMC.PR3.20260727.1.1305_21358082.mp3"></enclosure>
        <guid>175238994</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1476</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu nad Vrhniko smo se pogovarjali z vodjo projekta, arheologinjo dr. Katharino Zanier, ki je takrat zastopala nosilca projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pozneje postala predstojnica Katedre za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na terenu pa je bil tudi njen kolega iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil limes – starorimska zapora meja imperija od tretjega stoletja pa do propada v petem – kot na primer Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi, temveč je šlo za nekaj, kar je cesarski Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v osrednji del države. Zakaj se je to dogajalo, je na začetku pojasnjeval arheolog dr. Jure Kusetič.

FOTO: Območje poznorimske zapore znotraj Regio X. je označeno na zemljevidu imperija
VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Claustra_Alpium_Iuliarum#/media/Slika:Claustra_Alpium_Iuliarum.jpg
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238994</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jul 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Poznoantična zapora Claustra Alpium Iuliarum</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih vrtnarjev in botanikov o ekologiji ljubljanskega grajskega griča, na katerem so v prvi polovici 19. stoletja, še pred uvozom krompirja, ene temeljnih gomoljnih jedi evropskih množic, iz Amerike v Evropo, med drugim našli tudi takrat že skoraj izumrli rebrinec. Na grajskih pobočjih so našli preživele primere, za katere je od takrat skrbela akademska ustanova, ki ohranja tudi avtohtone in izumrtju zapisane rastlinske primerke. Po predstavitvi knjige leta 2017 smo posneli pogovor s tremi avtorji, vodjo vrta dr. Jožetom Bavconom, njegovo asistentko, ki je medtem postala doktorica znanosti, Blanko Ravnjak in z botaničarko iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Nado Praprotnik. 

FOTO: Na ljubljanskem gradu raste endemit Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. Fleischmanni).
VIR: Goran Tenze, program Ars
</description>
        <enclosure length="47083776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/20/EndemitRA_SLO_MMC.PR3.20260720.1.1305_21272049.mp3"></enclosure>
        <guid>175237574</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1471</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih vrtnarjev in botanikov o ekologiji ljubljanskega grajskega griča, na katerem so v prvi polovici 19. stoletja, še pred uvozom krompirja, ene temeljnih gomoljnih jedi evropskih množic, iz Amerike v Evropo, med drugim našli tudi takrat že skoraj izumrli rebrinec. Na grajskih pobočjih so našli preživele primere, za katere je od takrat skrbela akademska ustanova, ki ohranja tudi avtohtone in izumrtju zapisane rastlinske primerke. Po predstavitvi knjige leta 2017 smo posneli pogovor s tremi avtorji, vodjo vrta dr. Jožetom Bavconom, njegovo asistentko, ki je medtem postala doktorica znanosti, Blanko Ravnjak in z botaničarko iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Nado Praprotnik. 

FOTO: Na ljubljanskem gradu raste endemit Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. Fleischmanni).
VIR: Goran Tenze, program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237574</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jul 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Endemit na ljubljanskem gradu</title>
      </item>
      <item>
        <description> Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne, tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste smo pred nekaj leti poskrbeli z vabilom v oddajo prof.dr. Juretu Zupanu, ki se je že pred več kot 40 leti ukvarjal s fenomenom umetne inteligence v povezavi s kemijo. Še vedno sodeluje s Kemijskim inštitutom, sicer pa je upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V pogovoru, ki je nastal v okviru 8. kemijskega tedna pred dvema letoma, je povzel historiat razumevanja pojma kaos in sodobno, znanstveno rabo tega pojma. Sicer pa le vnaprejšne &quot;opozorilo&quot;: znanstvena raba izraza kaos se ne nanaša na starodavnega, na globok nered vezan pomen. Mejnik začetka moderne teorije kaosa je leto 1838, ko je matematik Pierre François Verhulst (Bruselj,1804-1849) objavil alternativo Malthusovemu modelu rasti prebivalstva v obliki diferencialne enačbe, bolj poznano kot &quot;logistična enačba&quot;.

FOTO: generična fotografija oddaje Pogled v znanost
VIR:  Goran Tenze
</description>
        <enclosure length="48888576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/13/AlijekRA_SLO_MMC.PR3.20260713.1.1305_21179263.mp3"></enclosure>
        <guid>175236041</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1527</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne, tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste smo pred nekaj leti poskrbeli z vabilom v oddajo prof.dr. Juretu Zupanu, ki se je že pred več kot 40 leti ukvarjal s fenomenom umetne inteligence v povezavi s kemijo. Še vedno sodeluje s Kemijskim inštitutom, sicer pa je upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V pogovoru, ki je nastal v okviru 8. kemijskega tedna pred dvema letoma, je povzel historiat razumevanja pojma kaos in sodobno, znanstveno rabo tega pojma. Sicer pa le vnaprejšne &quot;opozorilo&quot;: znanstvena raba izraza kaos se ne nanaša na starodavnega, na globok nered vezan pomen. Mejnik začetka moderne teorije kaosa je leto 1838, ko je matematik Pierre François Verhulst (Bruselj,1804-1849) objavil alternativo Malthusovemu modelu rasti prebivalstva v obliki diferencialne enačbe, bolj poznano kot &quot;logistična enačba&quot;.

FOTO: generična fotografija oddaje Pogled v znanost
VIR:  Goran Tenze
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236041</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jul 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je kaos samo nered?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj s širšim kontekstom povojnega obdobja dekolonizacije in vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav.

FOTO: Tina Palaić, SEM
VIR: FB SEM
</description>
        <enclosure length="48585984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/06/RazstavnRA_SLO_MMC.PR3.20260706.1.1305_21081391.mp3"></enclosure>
        <guid>175234538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1518</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj s širšim kontekstom povojnega obdobja dekolonizacije in vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav.

FOTO: Tina Palaić, SEM
VIR: FB SEM
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234538</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jul 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Razstavni premislek o posledicah kolonializma v SEM</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v zvezi s pajki med drugim pravi, da sta ena njihovih najzanimivejših lastnosti njihovo predivo in mreže, v katere lovijo svoj plen. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in njegovo uporabo, so bile ključne za njihovo diverzifikacijo. Različni tipi prediva, ki ga proizvajajo pajki, veljajo za ene najbolj lepljivih, najmočnejših, najbolj elastičnih in po natezni trdnosti najkakovostnejših biomaterialov sploh. Zato poskušajo razumeti evolucijski pomen tega prediva, od nivoja molekul do njegove uporabe za gradnjo visoko zmogljivih mrež. Na drugi strani ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo. Čeprav za zdaj še niso dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršen koli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v tako rekoč vseh sferah našega življenja, od neposredne uporabe materiala, izdelave novih himernih biomaterialov do izboljšave sintetičnih in izuma novih materialov.
FOTO: Pajek navadni križevec (Araneus diadematus) plete mrežo
VIR: Matjaž Gregorič
</description>
        <enclosure length="48374016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/29/PredivoRA_SLO_MMC.PR3.20260629.1.1305_20986888.mp3"></enclosure>
        <guid>175232925</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1511</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v zvezi s pajki med drugim pravi, da sta ena njihovih najzanimivejših lastnosti njihovo predivo in mreže, v katere lovijo svoj plen. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in njegovo uporabo, so bile ključne za njihovo diverzifikacijo. Različni tipi prediva, ki ga proizvajajo pajki, veljajo za ene najbolj lepljivih, najmočnejših, najbolj elastičnih in po natezni trdnosti najkakovostnejših biomaterialov sploh. Zato poskušajo razumeti evolucijski pomen tega prediva, od nivoja molekul do njegove uporabe za gradnjo visoko zmogljivih mrež. Na drugi strani ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo. Čeprav za zdaj še niso dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršen koli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v tako rekoč vseh sferah našega življenja, od neposredne uporabe materiala, izdelave novih himernih biomaterialov do izboljšave sintetičnih in izuma novih materialov.
FOTO: Pajek navadni križevec (Araneus diadematus) plete mrežo
VIR: Matjaž Gregorič
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232925</link>
        <pubDate> Mon, 29 Jun 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Predivo pajkov kot evolucijska pridobitev in biomaterial prihodnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja, slovenistka, predvsem pa etnologinja dr. Marija Klobčar iz Kamnika, je skozi dolgoletne raziskave ustnega ljudskega izročila, dediščine potujočih pevcev, geneze ljudskih pesmi in medkulturnega prepletanja dvojezičnih izrazov tovrstne pisne in nezapisane dediščine, v svoj opus uvrstila tudi pred kratkim pri Založbi ZRC SAZU izdano študijo z naslovom »Zvonovi so sami zapeli – naravne nesreče in kolektivni spomin«. V povzetku predstavitve na spletni strani založbe so zapisali, »da se monografija vsebinsko večinoma naslanja na (t.im. »beljaški) potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta pred potresom«. Temeljno raziskovalno izhodišče dela je soočenje interpretacij zgodovinopisnega pristopa, ki temelji izključno na pisanih virih o dogodku (za razliko s Koroško, jih s Kranjske praktično ni) z interpretacijo nezapisanega ljudskega izročila. Avtorica izpostavlja, da slednja razlaga ne more dokazljivo pojasniti datumov dogodkov, lahko pa s poglabljanjem v nepisno dediščino odpre nova zgodovinska razumevanja teh dogodkov. Primer: gradovi, novi trgi in naselja nemških priseljencev na ozemlju sedanje Slovenije v drugi polovici 14. stoletja prvenstveno niso nastali zaradi posledic smrtonosne »črne« kuge po potresu temveč zaradi posledic potresa, torej razrušenih gradov in naselij z večinskim slovenskim prebivalstvom vred.

FOTO: Marija Klobčar v našem studiu s knjigo v rokah
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</description>
        <enclosure length="48683520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/22/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20260622.1.1305_20892853.mp3"></enclosure>
        <guid>175231342</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1521</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja, slovenistka, predvsem pa etnologinja dr. Marija Klobčar iz Kamnika, je skozi dolgoletne raziskave ustnega ljudskega izročila, dediščine potujočih pevcev, geneze ljudskih pesmi in medkulturnega prepletanja dvojezičnih izrazov tovrstne pisne in nezapisane dediščine, v svoj opus uvrstila tudi pred kratkim pri Založbi ZRC SAZU izdano študijo z naslovom »Zvonovi so sami zapeli – naravne nesreče in kolektivni spomin«. V povzetku predstavitve na spletni strani založbe so zapisali, »da se monografija vsebinsko večinoma naslanja na (t.im. »beljaški) potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta pred potresom«. Temeljno raziskovalno izhodišče dela je soočenje interpretacij zgodovinopisnega pristopa, ki temelji izključno na pisanih virih o dogodku (za razliko s Koroško, jih s Kranjske praktično ni) z interpretacijo nezapisanega ljudskega izročila. Avtorica izpostavlja, da slednja razlaga ne more dokazljivo pojasniti datumov dogodkov, lahko pa s poglabljanjem v nepisno dediščino odpre nova zgodovinska razumevanja teh dogodkov. Primer: gradovi, novi trgi in naselja nemških priseljencev na ozemlju sedanje Slovenije v drugi polovici 14. stoletja prvenstveno niso nastali zaradi posledic smrtonosne »črne« kuge po potresu temveč zaradi posledic potresa, torej razrušenih gradov in naselij z večinskim slovenskim prebivalstvom vred.

FOTO: Marija Klobčar v našem studiu s knjigo v rokah
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231342</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jun 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Študija o kolektivnem spominu na naravne nesreče v srednjem veku</title>
      </item>
      <item>
        <description> Ves teden od danes do petka (15.-19.6.) v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poteka Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, tokrat že 33. in v znamenju mota »Poti ogljika v krasu«. Pred začetkom je bil naš gost krasoslovec prof.dr. Franci Gabrovšek z inštituta, poleg njegovega kolega dr. Mitje Prelovška (tudi z inštituta) odgovoren za organizacijo in izpeljavo tokratnega, zdaj že kar tradicionalnega večdnevnega simpozija in hkrati šole. Enkrat na leto le-ta omogoča snidenje raziskovalcev kraškega podzemlja iz vsega sveta (letos 120 sodelujočih), tako tudi študentov, ki si na ta način pridobivajo potrebne raziskovalne izkušnje iz vsakokratne teme. In zakaj letošnja tema? Ogljik, ki v krasu kroži med organsko snovjo, zrakom, vodo in karbonatno kamnino, igra osrednjo vlogo pri raztapljanju in izločanju karbonatov. Tokrat krasoslovci skušajo dopolniti spoznanja o tem, kako se ogljikove poti v kraških masivih začenjajo, končujejo in prepletajo ter kakšen je globalni pomen teh procesov kot ponorov CO2. Več o tokratni krasoslovni šoli pa tudi na strani https://iks.zrc-sazu.si/ .

FOTO: Krasoslovci merijo količine CO2 v kraškem podzemlju
VIR: https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/novice/33-mednarodna-krasoslovna-sola-klasicni-kras 
</description>
        <enclosure length="47200512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/15/KrasosloRA_SLO_MMC.PR3.20260615.1.1305_20785841.mp3"></enclosure>
        <guid>175229512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1475</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Ves teden od danes do petka (15.-19.6.) v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poteka Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, tokrat že 33. in v znamenju mota »Poti ogljika v krasu«. Pred začetkom je bil naš gost krasoslovec prof.dr. Franci Gabrovšek z inštituta, poleg njegovega kolega dr. Mitje Prelovška (tudi z inštituta) odgovoren za organizacijo in izpeljavo tokratnega, zdaj že kar tradicionalnega večdnevnega simpozija in hkrati šole. Enkrat na leto le-ta omogoča snidenje raziskovalcev kraškega podzemlja iz vsega sveta (letos 120 sodelujočih), tako tudi študentov, ki si na ta način pridobivajo potrebne raziskovalne izkušnje iz vsakokratne teme. In zakaj letošnja tema? Ogljik, ki v krasu kroži med organsko snovjo, zrakom, vodo in karbonatno kamnino, igra osrednjo vlogo pri raztapljanju in izločanju karbonatov. Tokrat krasoslovci skušajo dopolniti spoznanja o tem, kako se ogljikove poti v kraških masivih začenjajo, končujejo in prepletajo ter kakšen je globalni pomen teh procesov kot ponorov CO2. Več o tokratni krasoslovni šoli pa tudi na strani https://iks.zrc-sazu.si/ .

FOTO: Krasoslovci merijo količine CO2 v kraškem podzemlju
VIR: https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/novice/33-mednarodna-krasoslovna-sola-klasicni-kras 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229512</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jun 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Krasoslovci ves teden na sledi ponoru ogljika v kraškem podzemlju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru priznanih poklicev pri nas. Z Globočnikom nisva govorila o kovačih kot enih od predhodnikov knjige narave, torej spoznavanja lastnosti snovi, rude, za preoblikovanje v človeku koristne predmete. Je pa ta del nadomestil uvod v pogovor. V uvodu sem na kratko povzel izvor kovaštva in starodavne začetke človekovega spoznavanja z lastnostmi snovi. To se je pri ljudstvih, ki so izumila zgodovino zrcalilo tudi v njihovih mitologijah. Stari Grki, oziroma Heleni, kot se sami imenujejo še danes v svojem jeziku - njihova dežela je bila nekoč Helada, danes pa je »Eliniki dimokratia – grška republika« - Heleni so torej imeli Pantheon, skupek bogov, Olimpskih in starejših Titanskih bogov.  Menda je bil najgrši in celo malce pohabljen, tako da je šepal, Hefajst, sin Zeusove žene Here, ki pa ga je po rojstvu zaradi iznakaženosti zavrgla in ga vrgla v morje. Po dnevih padanja (značilno pretiravanje) se je znašel nekje, kjer se je naučil taliti rude in kovati kovine. S tem znanjem se je tudi maščeval Heri tako, da je zanjo skoval zlati prestol, ki je sedečega priklenil. Cena za izpust Here, ki so jo moledujoči bogovi morali plačati Hefajstu , da jo izpustijo, je bila roka najlepše od lepih – Afrodite. Bog ognja, kovačev in obrtnikov Hefajst je z veščino razumevanja transformacije rude, torej snovi v bolj uporabno snov – kovino, pokazal vztrajnost tako kot jo je pokazal pri tem, da je zaradi nje dobil najlepšo žensko. Ki ga je sicer varala z bogom vojne Aresom, ampak se je tako kot materi, maščeval tudi Afroditi in njenemu ljubimcu. Ko sta bila v postelji pred vrhuncem je nanju vrgel mrežo, in na ogled golega ujetega para povabil vse bogove z Olimpa, ki so se ob tem menda celo zabavali. Ta zgodba pove veliko o naravi starogrških bogov, boginj in njihovih podobnikov in podobnic. Gre za personifikacije človekovih osebnostnih lastnosti in prikaze fenomenov narave – Pozejdon je bil npr. bog morja. No, kovaštvo je bila ena od prvih začetnih dejavnosti spoznavanja snovi. In tako nemara eden od začetnikov znanosti, ki se od vere razlikuje v preprostem dejstvu. V verski fenomen verjamemo brez dokaza o njegovem dejanskem obstoju, znanost pa z dogovorjenim pojmovnim aparatom in metodami potrebuje dokaz o obstoju neke lastnosti, procesa ali prehoda iz enega v drugo stanje, agregatno, bi rekli kemiki.

FOTO: Kovač Janez Globočnik kuje podkev, ki jo je pravkar iz žerjavice s kleščami potegnil na nakovalo v Tehniškem muzeju Slovenije
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</description>
        <enclosure length="46666752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/08/KovaisRA_SLO_MMC.PR3.20260608.1.1305_20685246.mp3"></enclosure>
        <guid>175227678</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1458</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru priznanih poklicev pri nas. Z Globočnikom nisva govorila o kovačih kot enih od predhodnikov knjige narave, torej spoznavanja lastnosti snovi, rude, za preoblikovanje v človeku koristne predmete. Je pa ta del nadomestil uvod v pogovor. V uvodu sem na kratko povzel izvor kovaštva in starodavne začetke človekovega spoznavanja z lastnostmi snovi. To se je pri ljudstvih, ki so izumila zgodovino zrcalilo tudi v njihovih mitologijah. Stari Grki, oziroma Heleni, kot se sami imenujejo še danes v svojem jeziku - njihova dežela je bila nekoč Helada, danes pa je »Eliniki dimokratia – grška republika« - Heleni so torej imeli Pantheon, skupek bogov, Olimpskih in starejših Titanskih bogov.  Menda je bil najgrši in celo malce pohabljen, tako da je šepal, Hefajst, sin Zeusove žene Here, ki pa ga je po rojstvu zaradi iznakaženosti zavrgla in ga vrgla v morje. Po dnevih padanja (značilno pretiravanje) se je znašel nekje, kjer se je naučil taliti rude in kovati kovine. S tem znanjem se je tudi maščeval Heri tako, da je zanjo skoval zlati prestol, ki je sedečega priklenil. Cena za izpust Here, ki so jo moledujoči bogovi morali plačati Hefajstu , da jo izpustijo, je bila roka najlepše od lepih – Afrodite. Bog ognja, kovačev in obrtnikov Hefajst je z veščino razumevanja transformacije rude, torej snovi v bolj uporabno snov – kovino, pokazal vztrajnost tako kot jo je pokazal pri tem, da je zaradi nje dobil najlepšo žensko. Ki ga je sicer varala z bogom vojne Aresom, ampak se je tako kot materi, maščeval tudi Afroditi in njenemu ljubimcu. Ko sta bila v postelji pred vrhuncem je nanju vrgel mrežo, in na ogled golega ujetega para povabil vse bogove z Olimpa, ki so se ob tem menda celo zabavali. Ta zgodba pove veliko o naravi starogrških bogov, boginj in njihovih podobnikov in podobnic. Gre za personifikacije človekovih osebnostnih lastnosti in prikaze fenomenov narave – Pozejdon je bil npr. bog morja. No, kovaštvo je bila ena od prvih začetnih dejavnosti spoznavanja snovi. In tako nemara eden od začetnikov znanosti, ki se od vere razlikuje v preprostem dejstvu. V verski fenomen verjamemo brez dokaza o njegovem dejanskem obstoju, znanost pa z dogovorjenim pojmovnim aparatom in metodami potrebuje dokaz o obstoju neke lastnosti, procesa ali prehoda iz enega v drugo stanje, agregatno, bi rekli kemiki.

FOTO: Kovač Janez Globočnik kuje podkev, ki jo je pravkar iz žerjavice s kleščami potegnil na nakovalo v Tehniškem muzeju Slovenije
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227678</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kovači so bili predhodniki spoznavanja knjige narave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. &lt;p&gt;Po vsem svetu obstaja potreba po izbolj&amp;scaron;anju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sisteme. Trenutno merilno negotovost 3 mmHg bi bilo treba izbolj&amp;scaron;ati. Tokratni gost prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani oziroma Laboratorija za metrologijo in kakovost. Asistent dr. Žan Tomazini je s sodelavci razmi&amp;scaron;ljal o sfigmomanometrih in avtomatskih merilnikih srčnega tlaka, ki jih že v osnovi kalibrirajo le s senzorji, ki merijo statični tlak. Man&amp;scaron;eta, ki jo ovijemo nad komolcem, pa dejansko meri tlak v njej sami in ne srčnega, ki je seveda dinamična kategorija. Od tod je pri&amp;scaron;la ideja za uporabo kondenzatorskega mikrofona, ki bi namesto klasičnih senzorjev tlaka v man&amp;scaron;eti zaradi njegovih lastnosti pravzaprav merila dejansko dinamiko srčnega tlaka. Med drugim jih je k temu spodbudila odsotnost standarda za dinamično komponento tlaka. To se uporablja v algoritmih, s katerimi merilniki pridejo do vrednosti o sistoličnem/diastoličnem tlaku. V objavljeni &lt;a href=&quot;https://www.mdpi.com/1424-8220/23/19/8340&quot;&gt;&amp;scaron;tudiji&lt;/a&gt;&amp;nbsp;so predlagali novo metodo merjenja zračnega tlaka v cevi sfigmomanometra med merjenjem krvnega tlaka z uporabo kondenzatorskega mikrofona. Zasnovali, izdelali in preizkusili so sistem, ki uporablja metodo radiofrekvenčne (RF) modulacije za pretvorbo sprememb kapacitivnosti kondenzatorskega mikrofona v signale tlaka. Radiofrekvenčni mikrofon so preizkusili z nizkofrekvenčnim virom zvoka, simulatorjem krvnega tlaka in s piezoresistivnim senzorjem tlaka kot referenco. Izvedli so potrebne teste za oceno negotovosti sistema. Prototip RF mikrofona ima delovno frekvenčno območje od 0,5 Hz do 280 Hz v območju tlaka od 0 do 300 mmHg. Skupna raz&amp;scaron;irjena negotovost (k = 2, p = 95,5 %) RF mikrofona je bila 4,32 mmHg. Predlagana metoda bi lahko vzpostavila sledljivost naprav za merjenje krvnega tlaka do akustičnih standardov, opisanih v standardu IEC 61094-2, in bi se lahko uporabila tudi pri oblikovanju dinamičnih standardov krvnega tlaka. V pogovoru pa več o tem, zakaj so za preizku&amp;scaron;anje hipoteze o točnej&amp;scaron;em merjenju srčnega tlaka pri&amp;scaron;li z uporabo radiofrekvenčne metode pri odzivu tega mikrofona na zvok srčnega utripa. &lt;br /&gt;FOTO: Shema predlaganega RF mikrofona za merjenje srčnega tlaka &lt;br /&gt;VIR: Žan Tomazini&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="46656768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/01/MerjenjeRA_SLO_MMC.PR3.20260601.1.1305_20592983.mp3"></enclosure>
        <guid>175225941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1458</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. &lt;p&gt;Po vsem svetu obstaja potreba po izbolj&amp;scaron;anju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sisteme. Trenutno merilno negotovost 3 mmHg bi bilo treba izbolj&amp;scaron;ati. Tokratni gost prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani oziroma Laboratorija za metrologijo in kakovost. Asistent dr. Žan Tomazini je s sodelavci razmi&amp;scaron;ljal o sfigmomanometrih in avtomatskih merilnikih srčnega tlaka, ki jih že v osnovi kalibrirajo le s senzorji, ki merijo statični tlak. Man&amp;scaron;eta, ki jo ovijemo nad komolcem, pa dejansko meri tlak v njej sami in ne srčnega, ki je seveda dinamična kategorija. Od tod je pri&amp;scaron;la ideja za uporabo kondenzatorskega mikrofona, ki bi namesto klasičnih senzorjev tlaka v man&amp;scaron;eti zaradi njegovih lastnosti pravzaprav merila dejansko dinamiko srčnega tlaka. Med drugim jih je k temu spodbudila odsotnost standarda za dinamično komponento tlaka. To se uporablja v algoritmih, s katerimi merilniki pridejo do vrednosti o sistoličnem/diastoličnem tlaku. V objavljeni &lt;a href=&quot;https://www.mdpi.com/1424-8220/23/19/8340&quot;&gt;&amp;scaron;tudiji&lt;/a&gt;&amp;nbsp;so predlagali novo metodo merjenja zračnega tlaka v cevi sfigmomanometra med merjenjem krvnega tlaka z uporabo kondenzatorskega mikrofona. Zasnovali, izdelali in preizkusili so sistem, ki uporablja metodo radiofrekvenčne (RF) modulacije za pretvorbo sprememb kapacitivnosti kondenzatorskega mikrofona v signale tlaka. Radiofrekvenčni mikrofon so preizkusili z nizkofrekvenčnim virom zvoka, simulatorjem krvnega tlaka in s piezoresistivnim senzorjem tlaka kot referenco. Izvedli so potrebne teste za oceno negotovosti sistema. Prototip RF mikrofona ima delovno frekvenčno območje od 0,5 Hz do 280 Hz v območju tlaka od 0 do 300 mmHg. Skupna raz&amp;scaron;irjena negotovost (k = 2, p = 95,5 %) RF mikrofona je bila 4,32 mmHg. Predlagana metoda bi lahko vzpostavila sledljivost naprav za merjenje krvnega tlaka do akustičnih standardov, opisanih v standardu IEC 61094-2, in bi se lahko uporabila tudi pri oblikovanju dinamičnih standardov krvnega tlaka. V pogovoru pa več o tem, zakaj so za preizku&amp;scaron;anje hipoteze o točnej&amp;scaron;em merjenju srčnega tlaka pri&amp;scaron;li z uporabo radiofrekvenčne metode pri odzivu tega mikrofona na zvok srčnega utripa. &lt;br /&gt;FOTO: Shema predlaganega RF mikrofona za merjenje srčnega tlaka &lt;br /&gt;VIR: Žan Tomazini&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225941</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Merjenje srčnega tlaka z mikrofonom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomics, infrastrukturo centra pa so zgradila domača gradbena podjetja. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine, uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh, za raziskave z nevtroni in žarki gama, za izdelavo radioaktivnih izotopov. Predvsem pa je bil ta reaktor, sicer razmeroma šibke toplotne moči 250 kWatt, temelj za izgradnjo zmogljivosti in znanja za Slovenijo kot jedrsko državo. Danes zvečer bo tako predsednica republike na slovesnosti v Ljubljani inštitutu za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije ob 60-letnici delovanja reaktorja TRIGA podelila državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Predstavitev šestih desetletij delovanja tega reaktorja, osnovne in visoke šole za upravljanje in delovanje jedrske elektrarne v Krškem, so nam novinarjem predstavili sedanji ključni ljudje centra in reaktorja, ki jih bomo slišali v oddaji. Prvi bo na vrsti, od lani direktor IJS, prof. dr. Leon Cizelj, poznavalec jedrske tehnike in že dolgo povezan z delovanjem reaktorja, sledil mu bo vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra dr. Anže Jazbec, predstavitev pa bo sklenil prof. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, sicer pa tudi vodja Odseka za reaktorsko fiziko – F8 na inštitutu.

FOTO: Modrina hladilne vode reaktorja po poskusnem zagonu in delovanju
VIR:  Program Ars, Goran Tenze
</description>
        <enclosure length="47958528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/25/OsrednjiRA_SLO_MMC.PR3.20260525.1.1305_20502074.mp3"></enclosure>
        <guid>175224134</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomics, infrastrukturo centra pa so zgradila domača gradbena podjetja. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine, uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh, za raziskave z nevtroni in žarki gama, za izdelavo radioaktivnih izotopov. Predvsem pa je bil ta reaktor, sicer razmeroma šibke toplotne moči 250 kWatt, temelj za izgradnjo zmogljivosti in znanja za Slovenijo kot jedrsko državo. Danes zvečer bo tako predsednica republike na slovesnosti v Ljubljani inštitutu za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije ob 60-letnici delovanja reaktorja TRIGA podelila državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Predstavitev šestih desetletij delovanja tega reaktorja, osnovne in visoke šole za upravljanje in delovanje jedrske elektrarne v Krškem, so nam novinarjem predstavili sedanji ključni ljudje centra in reaktorja, ki jih bomo slišali v oddaji. Prvi bo na vrsti, od lani direktor IJS, prof. dr. Leon Cizelj, poznavalec jedrske tehnike in že dolgo povezan z delovanjem reaktorja, sledil mu bo vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra dr. Anže Jazbec, predstavitev pa bo sklenil prof. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, sicer pa tudi vodja Odseka za reaktorsko fiziko – F8 na inštitutu.

FOTO: Modrina hladilne vode reaktorja po poskusnem zagonu in delovanju
VIR:  Program Ars, Goran Tenze
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224134</link>
        <pubDate> Mon, 25 May 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Osrednji center jedrske tehnologije in tehnike pri nas deluje že 60 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavila kot pomemben znanstveni forum za objavljanje izvirnih raziskav s področja zgodovine ter sorodnih humanističnih in družboslovnih ved. Revija ima izrazito interdisciplinarno usmeritev in objavlja raziskave s področij zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja ter strokovne ocene in poročila o znanstvenih publikacijah in dogodkih. Posebno pozornost pa seveda namenja tudi z lokalno in regionalno zgodovino povezanim temam, in tako pomembno prispeva k razumevanju zgodovinskega razvoja Maribora in širše regije.

FOTO: Grafični moto revije Studia Historica Slovenica
VIR:   arhiv revije SHS
</description>
        <enclosure length="45754368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/18/25letrRA_SLO_MMC.PR3.20260518.1.1305_20406314.mp3"></enclosure>
        <guid>175222316</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1429</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavila kot pomemben znanstveni forum za objavljanje izvirnih raziskav s področja zgodovine ter sorodnih humanističnih in družboslovnih ved. Revija ima izrazito interdisciplinarno usmeritev in objavlja raziskave s področij zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja ter strokovne ocene in poročila o znanstvenih publikacijah in dogodkih. Posebno pozornost pa seveda namenja tudi z lokalno in regionalno zgodovino povezanim temam, in tako pomembno prispeva k razumevanju zgodovinskega razvoja Maribora in širše regije.

FOTO: Grafični moto revije Studia Historica Slovenica
VIR:   arhiv revije SHS
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222316</link>
        <pubDate> Mon, 18 May 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>25 let revije Studia Historica Slovenica iz Maribora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko je &quot;oče biološke taksonomije&quot; švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu (tax: glis glis) dobil prek takrat v Idriji na Kranjskem živečega Tirolca z imenom Giovanni Antonio Scopoli. Ta ga je opozoril na Valvasorjev opis polha v delu »Slava vojvodine Kranjske« (1689, Nűrnberg). V okviru EU ga lahko lovimo v jesenskih mesecih oktober in november le še v Sloveniji. Vprašanje pa je, koliko poznamo &quot;znanega neznanca&quot; - polha, ki spada v najstarejšo vrsto glodalcev na planetu. Že desetletja ga poleg drugih glodalcev na prostem preučuje muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, prof. dr.Boris Kryštufek. Pred leti smo se z njim med drugim pogovarjali tudi o tem, zakaj evropski načrt zaščite naravnih okolij Natura 2000 te živali ne ščiti oziroma jo prepušča odločitvam posameznih držav. 

FOTO: Navadni polh (glis glis)
VIR: https://zelenilovec.com/wp-content/uploads/2022/11/Navadni-polh-Zeleni-Lovec.jpg 
</description>
        <enclosure length="46253568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/11/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20260511.1.1305_20310476.mp3"></enclosure>
        <guid>175220553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1445</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko je &quot;oče biološke taksonomije&quot; švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu (tax: glis glis) dobil prek takrat v Idriji na Kranjskem živečega Tirolca z imenom Giovanni Antonio Scopoli. Ta ga je opozoril na Valvasorjev opis polha v delu »Slava vojvodine Kranjske« (1689, Nűrnberg). V okviru EU ga lahko lovimo v jesenskih mesecih oktober in november le še v Sloveniji. Vprašanje pa je, koliko poznamo &quot;znanega neznanca&quot; - polha, ki spada v najstarejšo vrsto glodalcev na planetu. Že desetletja ga poleg drugih glodalcev na prostem preučuje muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, prof. dr.Boris Kryštufek. Pred leti smo se z njim med drugim pogovarjali tudi o tem, zakaj evropski načrt zaščite naravnih okolij Natura 2000 te živali ne ščiti oziroma jo prepušča odločitvam posameznih držav. 

FOTO: Navadni polh (glis glis)
VIR: https://zelenilovec.com/wp-content/uploads/2022/11/Navadni-polh-Zeleni-Lovec.jpg 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220553</link>
        <pubDate> Mon, 11 May 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb.

FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje
VIR: ARSO, arhiv
</description>
        <enclosure length="46731264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/04/TudiseiRA_SLO_MMC.PR3.20260504.1.1305_20218695.mp3"></enclosure>
        <guid>175218833</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1460</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb.

FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje
VIR: ARSO, arhiv
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218833</link>
        <pubDate> Mon, 04 May 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi seizmologi lahko merijo posledice podnebnih sprememb</title>
      </item>
      <item>
        <description>Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z Ekonomske fakultete Univerze v Londonu (London School of Economics and Political Science – University of London) tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja.

FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž?
VIR: Program Ars
</description>
        <enclosure length="48637440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/27/ErozijaRA_SLO_MMC.PR3.20260427.1.1305_20144263.mp3"></enclosure>
        <guid>175217320</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1519</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z Ekonomske fakultete Univerze v Londonu (London School of Economics and Political Science – University of London) tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja.

FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž?
VIR: Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217320</link>
        <pubDate> Mon, 27 Apr 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Erozija varne starosti v neoliberalnih časih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km  februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta.

FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo
VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)
</description>
        <enclosure length="49932288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/RazstavaRA_SLO_MMC.PR3.20260420.1.1305_20043408.mp3"></enclosure>
        <guid>175215550</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1560</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km  februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta.

FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo
VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215550</link>
        <pubDate> Mon, 20 Apr 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Razstava Pot ob žici v MAO tudi preizkus razumevanja preteklosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. &lt;p&gt;Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom &amp;raquo;Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia&amp;laquo;, (Springer, 2026) po na&amp;scaron;e Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi &lt;a href=&quot;https://doi.org/10.1007/978-3-031-99017-5&quot;&gt;Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia&lt;/a&gt; v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja z sodelovanjem Zgodovinskega in&amp;scaron;tituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva od treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega in&amp;scaron;tituta Univerze v Črni gori in zgodovinar izr.prof.dr. Peter Mik&amp;scaron;a z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Slednji je bil tudi sogovornik v oddaji, ki se mu je pridružil tretji urednik, geograf dr. Matija Zorn, predstojnik GIAM ZRC SAZU. Zorn je po skupni odločitvi o pripravi zbornika tudi prevzel koordinacijo z avtoricami in avtorji prispevkov. Ni naključje, da je med njimi precej geografskih profilov, saj prispevki v 29 poglavjih znotraj &amp;scaron;estih vsebinskih sklopov v veliki meri obravnavajo osrednje teme zgodovinske geografije, tako da se je cilj, predstaviti časovni lok razumevanja in ukvarjanja z gorami v obeh deželah, povečini poklopil. Tudi sam zbornik je pri omenjeni založbi iz&amp;scaron;el v zbirki Historična geografija in geoznanosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;FOTO: Z leve Matija Zorn in Peter Mik&amp;scaron;a&lt;br /&gt;VIR: Program Ars, Goran Tenze &lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="49349376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/13/ZgodovinRA_SLO_MMC.PR3.20260413.1.1305_19949222.mp3"></enclosure>
        <guid>175213755</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1542</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. &lt;p&gt;Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom &amp;raquo;Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia&amp;laquo;, (Springer, 2026) po na&amp;scaron;e Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega in&amp;scaron;tituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi &lt;a href=&quot;https://doi.org/10.1007/978-3-031-99017-5&quot;&gt;Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia&lt;/a&gt; v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja z sodelovanjem Zgodovinskega in&amp;scaron;tituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva od treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega in&amp;scaron;tituta Univerze v Črni gori in zgodovinar izr.prof.dr. Peter Mik&amp;scaron;a z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Slednji je bil tudi sogovornik v oddaji, ki se mu je pridružil tretji urednik, geograf dr. Matija Zorn, predstojnik GIAM ZRC SAZU. Zorn je po skupni odločitvi o pripravi zbornika tudi prevzel koordinacijo z avtoricami in avtorji prispevkov. Ni naključje, da je med njimi precej geografskih profilov, saj prispevki v 29 poglavjih znotraj &amp;scaron;estih vsebinskih sklopov v veliki meri obravnavajo osrednje teme zgodovinske geografije, tako da se je cilj, predstaviti časovni lok razumevanja in ukvarjanja z gorami v obeh deželah, povečini poklopil. Tudi sam zbornik je pri omenjeni založbi iz&amp;scaron;el v zbirki Historična geografija in geoznanosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;FOTO: Z leve Matija Zorn in Peter Mik&amp;scaron;a&lt;br /&gt;VIR: Program Ars, Goran Tenze &lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213755</link>
        <pubDate> Mon, 13 Apr 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodovinsko-geografske razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju!

FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje)	
VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg </description>
        <enclosure length="43398912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/06/AlijeBRA_SLO_MMC.PR3.20260406.1.1305_19859839.mp3"></enclosure>
        <guid>175212037</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1356</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju!

FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje)	
VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212037</link>
        <pubDate> Mon, 06 Apr 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je Bog pisatelj ali urar?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Mariboru so 20. marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru.  Veliko Glazerjevo nagrado za  življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija.  Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje,  tudi v slovenskem prostoru.  Oddajo je pripravila Brigita Mohorič.

FOTO: Maja Godina Golija
VIR:   www.rtvslo.si 
</description>
        <enclosure length="38454528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/MajaGodRA_SLO_MMC.PR3.20260330.1.1305_19742469.mp3"></enclosure>
        <guid>175210317</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1201</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Mariboru so 20. marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru.  Veliko Glazerjevo nagrado za  življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija.  Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje,  tudi v slovenskem prostoru.  Oddajo je pripravila Brigita Mohorič.

FOTO: Maja Godina Golija
VIR:   www.rtvslo.si 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210317</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Maja Godina Golija: Etnolog je ves čas na preži in opazuje življenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno.

FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube)
VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/ 
</description>
        <enclosure length="51752448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/JonasLRA_SLO_MMC.PR3.20260323.1.1305_19591855.mp3"></enclosure>
        <guid>175208506</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1617</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno.

FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube)
VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/ 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208506</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Jonas Lüscher – opisovalec spremenljivih razmerij med človekom in tehnologijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš.

FOTO: Ralf Čeplak Mencin
VIR: Jaka Babnik

</description>
        <enclosure length="59559980" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/16/00ffadc000ffadc0.mp3"></enclosure>
        <guid>175206573</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš.

FOTO: Ralf Čeplak Mencin
VIR: Jaka Babnik

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206573</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 12:39:04 +0000</pubDate>
        <title>Etnolog Ralf Čeplak Mencin (1955-2026) </title>
      </item>
      <item>
        <description>Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB).

FOTO: Maja Ravnikar	
VIR: Program Ars (Goran Tenze)
</description>
        <enclosure length="46470912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/ZeievavRA_SLO_MMC.PR3.20260309.1.1305_19391892.mp3"></enclosure>
        <guid>175204702</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1452</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB).

FOTO: Maja Ravnikar	
VIR: Program Ars (Goran Tenze)
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204702</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zeieva velika nagrada za življensko delo Maji Ravnikar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 

FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947
VIR: osebni arhiv Mojce Kopač
</description>
        <enclosure length="47784192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/ArhitektRA_SLO_MMC.PR3.20260302.1.1305_19287163.mp3"></enclosure>
        <guid>175202843</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1493</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 

FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947
VIR: osebni arhiv Mojce Kopač
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202843</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Arhitekt Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina</title>
      </item>
      <item>
        <description>21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom  se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika!  Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jezik, kot vrata med zunaj in znotraj. In med drugim nadaljuje: vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod, zato materni jezik ni le sredstvo sporazumevanja, je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. In se zato ne bi smeli bati algoritmov, ki znajo napovedati naslednjo besedo, nič pa ne vedo in povedo o tišini, iz katere beseda nastane. Sicer pa poslanico gospe Veber najdete na mreži, kjer med drugim sklene, da »prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji, temveč v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika«. Zanimalo nas je, kaj o omenjenem povodu za svetovni dan maternega jezika – torej tudi o zastavitvi življenja zanj in o njegovem pomenu pravi predstojnik oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Hotimir Tivadar.

FOTO: Hotimir Tivadar
VIR: Lojze Grčman https://si.aleteia.org/2023/02/08/kaj-sem-vprasal-profesorja-ki-sem-ga-srecal-po-20-letih/ 
</description>
        <enclosure length="47305728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/21.febrRA_SLO_MMC.PR3.20260223.1.1305_19200538.mp3"></enclosure>
        <guid>175200983</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1478</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom  se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika!  Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jezik, kot vrata med zunaj in znotraj. In med drugim nadaljuje: vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod, zato materni jezik ni le sredstvo sporazumevanja, je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. In se zato ne bi smeli bati algoritmov, ki znajo napovedati naslednjo besedo, nič pa ne vedo in povedo o tišini, iz katere beseda nastane. Sicer pa poslanico gospe Veber najdete na mreži, kjer med drugim sklene, da »prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji, temveč v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika«. Zanimalo nas je, kaj o omenjenem povodu za svetovni dan maternega jezika – torej tudi o zastavitvi življenja zanj in o njegovem pomenu pravi predstojnik oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Hotimir Tivadar.

FOTO: Hotimir Tivadar
VIR: Lojze Grčman https://si.aleteia.org/2023/02/08/kaj-sem-vprasal-profesorja-ki-sem-ga-srecal-po-20-letih/ 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200983</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>21. februar – UNESCOV svetovni dan maternega jezika</title>
      </item>
      <item>
        <description>V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru  misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana  mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS.

FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa
VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)
</description>
        <enclosure length="47798016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20260216.1.1305_19106420.mp3"></enclosure>
        <guid>175199055</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1493</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru  misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana  mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS.

FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa
VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199055</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Satelitska misija BIOMASS meri prostornino lesa in CO2</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti  slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem.

FOTO: Rdeči sprehajalček  (znan. ime: tripterygion tripteronotum)
VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
</description>
        <enclosure length="50790912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/OdpodobRA_SLO_MMC.PR3.20260209.1.1305_19008776.mp3"></enclosure>
        <guid>175197075</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1587</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti  slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem.

FOTO: Rdeči sprehajalček  (znan. ime: tripterygion tripteronotum)
VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197075</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Od podob iz modrine do zgodb iz divjine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze.
 
FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh
VIR: Program Ars, Goran Tenze

</description>
        <enclosure length="47083008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/UmetnaiRA_SLO_MMC.PR3.20260202.1.1305_18919182.mp3"></enclosure>
        <guid>175195181</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1471</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze.
 
FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh
VIR: Program Ars, Goran Tenze

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195181</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Umetna inteligenca in prostovoljci razkrili prave besede Kosovelovih rokopisov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru.

FOTO: Samica vrste osmooka aphana
VIR:  Matjaž Kuntner, NIB</description>
        <enclosure length="47800320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/OsmookaRA_SLO_MMC.PR3.20260126.1.1305_18826961.mp3"></enclosure>
        <guid>175193349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1493</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru.

FOTO: Samica vrste osmooka aphana
VIR:  Matjaž Kuntner, NIB</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193349</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Osmooka aphana – pajku z Madagaskarja ime nadeli v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. 

FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl
VIR:  Program Ars, Goran Tenze</description>
        <enclosure length="39295488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/RaznovrsRA_SLO_MMC.PR3.20260119.1.1305_18742410.mp3"></enclosure>
        <guid>175191519</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1227</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. 

FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl
VIR:  Program Ars, Goran Tenze</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191519</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Raznovrstnost fenomena mask v muzeju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.</description>
        <enclosure length="46897920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/12/KonsenzuRA_SLO_MMC.PR3.20260112.1.1305_18661556.mp3"></enclosure>
        <guid>175189694</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189694</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!</title>
      </item>
      <item>
        <description> Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan.

FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” 
VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/</description>
        <enclosure length="94401024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/VlogaznRA_SLO_LJT_7865700_18490448.mp3"></enclosure>
        <guid>175185201</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2950</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan.

FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” 
VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185201</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 12:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Vloga znanosti pri nas in njen vpliv na ekonomsko-politični razvoj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru.

FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni
VIR:  Finvina</description>
        <enclosure length="46728960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/TehnoloRA_SLO_MMC.PR3.20251229.1.1305_18519099.mp3"></enclosure>
        <guid>175186069</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1460</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru.

FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni
VIR:  Finvina</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186069</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Tehnološke možnosti velikih digitalnih jezikovnih modelov v slovenščini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne.
Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo
FOTO: Naslovnica zbornika
VIR:  Program Ars</description>
        <enclosure length="90367488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/PogledvRA_SLO_LJT_7818804_18438643.mp3"></enclosure>
        <guid>175183872</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2823</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne.
Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo
FOTO: Naslovnica zbornika
VIR:  Program Ars</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183872</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogled v znanost: Doslej najbolj celovit prikaz slovenskih žrtev sistema nacističnih koncentracijskih taborišč</title>
      </item>
      <item>
        <description> Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice.
Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani:

A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in              (1921)
delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne
A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924)
               na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924                                            
A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji                                         (1925)
A.Ogris: Politične stranke                                                                   (1926)
A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925                      (1926)
             (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva
A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928)
A.Ogris: Trgovinska politika                                    (1932)
A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije  (1941)
A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
</description>
        <enclosure length="49850880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20251215.1.1305_18375903.mp3"></enclosure>
        <guid>175182601</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1557</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice.
Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani:

A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in              (1921)
delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne
A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924)
               na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924                                            
A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji                                         (1925)
A.Ogris: Politične stranke                                                                   (1926)
A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925                      (1926)
             (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva
A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928)
A.Ogris: Trgovinska politika                                    (1932)
A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije  (1941)
A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182601</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Albin Ogris - spor za napredek</title>
      </item>
      <item>
        <description>V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine
VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar
</description>
        <enclosure length="46634496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20251208.1.1305_18289244.mp3"></enclosure>
        <guid>175180720</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1457</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine
VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180720</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dolgoročni projekt celovitega pristopa k razumevanju in ohranjanju dediščine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje generacije ohranja svetovno rastlinsko biodiverziteto. Gre za partnersko sodelovanje 275 vrtov iz sto držav in ozemelj. Ambasadorka te največje svetovne banke semen je slovita gledališka in filmska igralka Kate Blanchett. Tam hranijo tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt z njo redno sodeluje. V najnovejši jubilejni izdaji Milenijske semenske banke so objavili tudi prispevek Botaničnega vrta UL. O vsebini prispevka, pomenu hranjenja rastlinskih semen in sodelovanju govorita predstojnik ljubljanskega vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.

FOTO: Pogled iz zraka na Millenium Seed Bank – Kew v kraju Wakehurst v Veliki Britaniji
VIR: Millenium Seed Bank – Kew
</description>
        <enclosure length="47609088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/25letMRA_SLO_MMC.PR3.20251201.1.1305_18205352.mp3"></enclosure>
        <guid>175178950</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1487</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje generacije ohranja svetovno rastlinsko biodiverziteto. Gre za partnersko sodelovanje 275 vrtov iz sto držav in ozemelj. Ambasadorka te največje svetovne banke semen je slovita gledališka in filmska igralka Kate Blanchett. Tam hranijo tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt z njo redno sodeluje. V najnovejši jubilejni izdaji Milenijske semenske banke so objavili tudi prispevek Botaničnega vrta UL. O vsebini prispevka, pomenu hranjenja rastlinskih semen in sodelovanju govorita predstojnik ljubljanskega vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.

FOTO: Pogled iz zraka na Millenium Seed Bank – Kew v kraju Wakehurst v Veliki Britaniji
VIR: Millenium Seed Bank – Kew
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178950</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>25 let Milenijske banke rastlinskih semen</title>
      </item>
      <item>
        <description> Sredi novembra je v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena delavnica o tehnologijah in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni na osnovi metode elektroporacije. Gre za perspektivno metodo, ki jo je pri nas v sodelovanju s kolegi iz medicinskih in drugih inštitutov Univerze v Ljubljani uvajal tokratni gost, prof.dr. Damjan Miklavčič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Leta 2015 je bil tudi osrednji organizator prvega svetovnega kongresa o elektroporaciji v Portorožu. Gre tudi za neporušno metodo nadomeščanja pasterizacije živil, ki jo že uporabljajo v živilski industriji. Neporušnost oziroma njena ciljna osredotočenost je obetavna tudi v onkološki medicini, saj v precejšni meri lahko nadomesti ustaljeno metodo odstranjevanja rakavih celic, kemoterapijo. Sredi novembra so v Ljubljani izvedli že tradicionalno »šolo elektroporacije«, ki je hkrati tudi del rednih predavanj medicinske fizike, udeležuje pa se je veliko raziskovalcev iz tujine. Področje elektroporacije ima zaslombo tudi s strani resornega ministrstva oziroma agencije, saj je že dolgo deležno t.im. programskega financiranja, kar mu omogoča normalno kadrovsko krepitev.

FOTO: Shema interdisciplinarne zasnovanosti raziskav metod zdravljenja z elektroporacijo
VIR: Damjan Miklavčič, UL-FE, Laboratorij za biokibernetiko
</description>
        <enclosure length="48399360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/RazvojmRA_SLO_MMC.PR3.20251124.1.1305_18124550.mp3"></enclosure>
        <guid>175177075</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1512</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Sredi novembra je v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena delavnica o tehnologijah in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni na osnovi metode elektroporacije. Gre za perspektivno metodo, ki jo je pri nas v sodelovanju s kolegi iz medicinskih in drugih inštitutov Univerze v Ljubljani uvajal tokratni gost, prof.dr. Damjan Miklavčič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Leta 2015 je bil tudi osrednji organizator prvega svetovnega kongresa o elektroporaciji v Portorožu. Gre tudi za neporušno metodo nadomeščanja pasterizacije živil, ki jo že uporabljajo v živilski industriji. Neporušnost oziroma njena ciljna osredotočenost je obetavna tudi v onkološki medicini, saj v precejšni meri lahko nadomesti ustaljeno metodo odstranjevanja rakavih celic, kemoterapijo. Sredi novembra so v Ljubljani izvedli že tradicionalno »šolo elektroporacije«, ki je hkrati tudi del rednih predavanj medicinske fizike, udeležuje pa se je veliko raziskovalcev iz tujine. Področje elektroporacije ima zaslombo tudi s strani resornega ministrstva oziroma agencije, saj je že dolgo deležno t.im. programskega financiranja, kar mu omogoča normalno kadrovsko krepitev.

FOTO: Shema interdisciplinarne zasnovanosti raziskav metod zdravljenja z elektroporacijo
VIR: Damjan Miklavčič, UL-FE, Laboratorij za biokibernetiko
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177075</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Razvoj metode elektroporacije v kardiovaskularni medicini</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared.
FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS
VIR: Program Ars, Goran Tenze</description>
        <enclosure length="47373312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/ZbornikRA_SLO_MMC.PR3.20251117.1.1305_18037836.mp3"></enclosure>
        <guid>175175213</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1480</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared.
FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS
VIR: Program Ars, Goran Tenze</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175213</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zbornik Arhiva Republike Slovenije ob 80. obletnici ustanovitve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim povprečnim temperaturam. Pripravili smo krajše pogovore s tremi raziskovalci, z osrednjim organizatorjem, profesorjem geomorfologije na Univerzi Damanhour dr. Magdyjem Torabom, in z njegovima mlajšima kolegicama, dr. Samah Moustafa Abo Zeid iz Centra za morsko arheologijo in podvodno kulturno dediščino Univerze Aleksandrija, in dr. Mariam Taha Ragab, asistentko predavateljico na Univerzi Dammieta v Egiptu. Profesor Torab je tudi orisal svoje že četrt stoletja trajajoče stike s slovenskimi krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, kjer je bil že večkrat tudi s svojimi študenti in študentkami. Inštitut iz Postojne je bil tudi soorganizator tega znanstvenega simpozija.

FOTO: Konferenčna sobana govornega dela simpozija »Siwa 2025«, ki je bila hkrati tudi jedilnica.
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</description>
        <enclosure length="42863616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/KakonapRA_SLO_MMC.PR3.20251110.1.1305_17952566.mp3"></enclosure>
        <guid>175173422</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1339</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim povprečnim temperaturam. Pripravili smo krajše pogovore s tremi raziskovalci, z osrednjim organizatorjem, profesorjem geomorfologije na Univerzi Damanhour dr. Magdyjem Torabom, in z njegovima mlajšima kolegicama, dr. Samah Moustafa Abo Zeid iz Centra za morsko arheologijo in podvodno kulturno dediščino Univerze Aleksandrija, in dr. Mariam Taha Ragab, asistentko predavateljico na Univerzi Dammieta v Egiptu. Profesor Torab je tudi orisal svoje že četrt stoletja trajajoče stike s slovenskimi krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, kjer je bil že večkrat tudi s svojimi študenti in študentkami. Inštitut iz Postojne je bil tudi soorganizator tega znanstvenega simpozija.

FOTO: Konferenčna sobana govornega dela simpozija »Siwa 2025«, ki je bila hkrati tudi jedilnica.
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173422</link>
        <pubDate> Mon, 10 Nov 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako naprej vzdržno v egiptovski puščavi z vedno manj vode</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot nekakšen test, koliko njena razmišljanja sovpadajo z aktualnim stanjem muzejev pri nas. </description>
        <enclosure length="48897024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/03/SodobnoRA_SLO_MMC.PR3.20251103.1.1305_17870408.mp3"></enclosure>
        <guid>175171612</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1528</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot nekakšen test, koliko njena razmišljanja sovpadajo z aktualnim stanjem muzejev pri nas. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171612</link>
        <pubDate> Mon, 03 Nov 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Sodobno muzealstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« pretekli ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – Preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200-letnica prve vožnje v dolžini okoli 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil inženir George Stephenson, sin Roberta, ki je že pred njim poskušal modernizirati tovorni in potniški promet. Takrat se je začelo »stoletje železnic«. Obiskali smo enega od avtorjev in hkrati osrednjega koordinatorja razstave, arhivista Dejana Hvalo. Prikaz izbora arhivskega gradiva na temo železnic v okviru tedanje Vojvodine Kranjske so avtorji razdelili v 9 vsebinskih sklopov. Zgodovinski arhiv Ljubljana se namreč sestoji iz arhivov petih osrednjih mest nekdanje dežele, poleg glavnega mesta so z njim povezani še arhivi v Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in v Idriji. Razstavo so poleg sogovornika pripravili arhivisti, Luka Cerar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Jože Glavič, Iztok Hotko, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega.
FOTO: Izsek iz enega od mnogih panojskih plakatov razstave, ki jo je oblikovala Barbara Bogataj Kokalj
VIR: Program Ars, Goran Tenze</description>
        <enclosure length="45057792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/eleznicRA_SLO_MMC.PR3.20251027.1.1305_17792078.mp3"></enclosure>
        <guid>175169975</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« pretekli ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – Preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200-letnica prve vožnje v dolžini okoli 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil inženir George Stephenson, sin Roberta, ki je že pred njim poskušal modernizirati tovorni in potniški promet. Takrat se je začelo »stoletje železnic«. Obiskali smo enega od avtorjev in hkrati osrednjega koordinatorja razstave, arhivista Dejana Hvalo. Prikaz izbora arhivskega gradiva na temo železnic v okviru tedanje Vojvodine Kranjske so avtorji razdelili v 9 vsebinskih sklopov. Zgodovinski arhiv Ljubljana se namreč sestoji iz arhivov petih osrednjih mest nekdanje dežele, poleg glavnega mesta so z njim povezani še arhivi v Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in v Idriji. Razstavo so poleg sogovornika pripravili arhivisti, Luka Cerar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Jože Glavič, Iztok Hotko, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega.
FOTO: Izsek iz enega od mnogih panojskih plakatov razstave, ki jo je oblikovala Barbara Bogataj Kokalj
VIR: Program Ars, Goran Tenze</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169975</link>
        <pubDate> Mon, 27 Oct 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Železnice dežele Kranjske ob 200-letnici prve vožnje z vlakom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni!  In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin.

FOTO: Keopsova piramida v Gizi
VIR: Program Ars, Goran Tenze 
</description>
        <enclosure length="44354304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/20/ZakrasevRA_SLO_MMC.PR3.20251020.1.1305_17708032.mp3"></enclosure>
        <guid>175168119</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1386</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni!  In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin.

FOTO: Keopsova piramida v Gizi
VIR: Program Ars, Goran Tenze 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168119</link>
        <pubDate> Mon, 20 Oct 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakrasevanje Keopsove piramide v Gizi pri Kairu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev iz Egipta, sosednjih arabskih držav, tam pa je bila tudi ekipa iz Romunije in gostja iz Južnoafriške republike. Tja smo odšli na povabilo soorganizatorjev, krasoslovcev iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ti že več kot dve desetletji sodelujejo z Egiptovskim društvom za okoljske spremembe oziroma s profesorjem z Univerze v Aleksandriji dr. Magdyjem Torabom in njegovimi kolegicami in kolegi. O dolgoletnem sodelovanju in obojestranski izmenjavi izkušenj s kraškimi pojavi v Egiptu bo več povedal raziskovalec prof. dr. Tadej Slabe, donedavnega dolgoletni predstojnik postojnskega inštituta. V še dveh oddajah, ki si bosta sledili v oktobru, pa smo se posvetili preučevanju zakrasevanja Keopsove piramide v Gizi pri Kairu in antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin ter izkušnjam dveh egiptovskih raziskovalk in raziskovalca kraških fenomenov z njihovim in slovenskim krasoslovjem.

FOTO: Tadej Slabe pojasnjuje, kako veter in voda brusita egiptovski puščavski kras
VIR: Ars – Goran Tenze 


</description>
        <enclosure length="46302720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/ZnailnoRA_SLO_MMC.PR3.20251013.1.1305_17630039.mp3"></enclosure>
        <guid>175166340</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1446</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev iz Egipta, sosednjih arabskih držav, tam pa je bila tudi ekipa iz Romunije in gostja iz Južnoafriške republike. Tja smo odšli na povabilo soorganizatorjev, krasoslovcev iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ti že več kot dve desetletji sodelujejo z Egiptovskim društvom za okoljske spremembe oziroma s profesorjem z Univerze v Aleksandriji dr. Magdyjem Torabom in njegovimi kolegicami in kolegi. O dolgoletnem sodelovanju in obojestranski izmenjavi izkušenj s kraškimi pojavi v Egiptu bo več povedal raziskovalec prof. dr. Tadej Slabe, donedavnega dolgoletni predstojnik postojnskega inštituta. V še dveh oddajah, ki si bosta sledili v oktobru, pa smo se posvetili preučevanju zakrasevanja Keopsove piramide v Gizi pri Kairu in antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin ter izkušnjam dveh egiptovskih raziskovalk in raziskovalca kraških fenomenov z njihovim in slovenskim krasoslovjem.

FOTO: Tadej Slabe pojasnjuje, kako veter in voda brusita egiptovski puščavski kras
VIR: Ars – Goran Tenze 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166340</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Značilnosti puščavskega krasa Egipta blizu Libije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!«

FOTO: Kje so razlogi za industrijski pomor ljudi v 20. stoletju v organizaciji nemške države ?
VIR: https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/photo/deportation-to-belzec  
</description>
        <enclosure length="51148800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/06/ZakajjeRA_SLO_MMC.PR3.20251006.1.1305_17552081.mp3"></enclosure>
        <guid>175164549</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1598</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!«

FOTO: Kje so razlogi za industrijski pomor ljudi v 20. stoletju v organizaciji nemške države ?
VIR: https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/photo/deportation-to-belzec  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164549</link>
        <pubDate> Mon, 06 Oct 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo &quot;Correct the map&quot; za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najbolj pogosto uporabljen prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf  Gérard de Crémère (1512 – 1594), bolj znan kot Gerardus Mercator, namreč popači velikosti celin, poveča območja blizu polov, kot sta Severna Amerika in Grenlandija, hkrati pa skrči Afriko in Južno Ameriko. Na Mercatorjevi projekciji sta, npr. Grenlandija in Afrika videti približno enake velikosti, v resnici pa je afriška celina 14x večja od Grenlandije. V kampanji zato predlagajo prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida in začetek uporabe zemljevida Equal Earth ali Ekvivalentna Zemlja iz leta 2018 (na priloženi sliki). V pogovoru doc. dr. Dušan Petrovič s Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnjuje ozadje in smiselnost pobude. Očitek o kolonialni dediščini Mercatorjeve projekcije sveta drži le na kopnem, v primeru okvar satelitske navigacije, pomorcem na oceanih preostaja Mercatorjeva karta še vedno plovbi primernejše orodje za smer potovanja. Poleg tega pa ljudje iz slovenskih dežel nikakor niso bili tisti, ki so izvajali suprematistično kolonialno politiko do svetovnega juga, zato se ne bi smeli obremenjevati s t.im. »krivdo belega človeka«. Ta velja za bivše in sedanje kolonialne sile zahodne Evrope.
Kot zanimivost še to, pri razvoju omenjene ekvivalentne projekcije sveta na karti je aktivno sodeloval tudi Bojan Šavrič – alumen Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki trenutno živi in dela v Kaliforniji. Zemljevid iz leta 2018, pri izdelavi katerega sta sodelovala z njim še Bernhard Jenny, in Tom Patterson, prikazuje države in celine v njihovih dejanskih velikostih.

FOTO: Projekcija ekvivalentne Zemlje iz l.2018
VIR:  https://en.wikipedia.org/wiki/Equal_Earth_projection 

</description>
        <enclosure length="45103104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/29/MercatorRA_SLO_MMC.PR3.20250929.1.1305_17471296.mp3"></enclosure>
        <guid>175162792</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo &quot;Correct the map&quot; za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najbolj pogosto uporabljen prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf  Gérard de Crémère (1512 – 1594), bolj znan kot Gerardus Mercator, namreč popači velikosti celin, poveča območja blizu polov, kot sta Severna Amerika in Grenlandija, hkrati pa skrči Afriko in Južno Ameriko. Na Mercatorjevi projekciji sta, npr. Grenlandija in Afrika videti približno enake velikosti, v resnici pa je afriška celina 14x večja od Grenlandije. V kampanji zato predlagajo prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida in začetek uporabe zemljevida Equal Earth ali Ekvivalentna Zemlja iz leta 2018 (na priloženi sliki). V pogovoru doc. dr. Dušan Petrovič s Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnjuje ozadje in smiselnost pobude. Očitek o kolonialni dediščini Mercatorjeve projekcije sveta drži le na kopnem, v primeru okvar satelitske navigacije, pomorcem na oceanih preostaja Mercatorjeva karta še vedno plovbi primernejše orodje za smer potovanja. Poleg tega pa ljudje iz slovenskih dežel nikakor niso bili tisti, ki so izvajali suprematistično kolonialno politiko do svetovnega juga, zato se ne bi smeli obremenjevati s t.im. »krivdo belega človeka«. Ta velja za bivše in sedanje kolonialne sile zahodne Evrope.
Kot zanimivost še to, pri razvoju omenjene ekvivalentne projekcije sveta na karti je aktivno sodeloval tudi Bojan Šavrič – alumen Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki trenutno živi in dela v Kaliforniji. Zemljevid iz leta 2018, pri izdelavi katerega sta sodelovala z njim še Bernhard Jenny, in Tom Patterson, prikazuje države in celine v njihovih dejanskih velikostih.

FOTO: Projekcija ekvivalentne Zemlje iz l.2018
VIR:  https://en.wikipedia.org/wiki/Equal_Earth_projection 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162792</link>
        <pubDate> Mon, 29 Sep 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Mercatorjev zemljevid sveta - ali res le kolonialna dediščina?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred skorajšno slovesno akademijo Univerze v Novi Gorici ob 30. obletnici ustanovitve smo se pogovarjali z njenim rektorjem. Prof.dr. Boštjan Golob je leta 2022 nasledil ustanovnega rektorja, nekdanjega direktorja Inštituta Jožef Stefan prof.dr. Danila Zavrtanika. V goriško univerzitetno središče je prišel z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sredi 90-ih let sta to, na začetku kot Fakulteto za znanost o okolju, v nadaljevanju kot Politehnika Nova Gorica, od leta 2006 pa kot univerza, ustanovila Občina Nova Gorica in Inštitut Jožef Stefan. Z okoli 700 študenti, šestimi fakultetami, Akademijo umetnosti in desetimi raziskovalnimi laboratoriji ta še vedno ne »javna« univerza nadaljuje svojo od začetka v raziskovanje usmerjeno dejavnost.

FOTO: Rektor UNG Boštjan Golob
VIR: spletna stran ung.si</description>
        <enclosure length="48848640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/22/UniverzaRA_SLO_MMC.PR3.20250922.1.1305_17393869.mp3"></enclosure>
        <guid>175161058</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1526</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred skorajšno slovesno akademijo Univerze v Novi Gorici ob 30. obletnici ustanovitve smo se pogovarjali z njenim rektorjem. Prof.dr. Boštjan Golob je leta 2022 nasledil ustanovnega rektorja, nekdanjega direktorja Inštituta Jožef Stefan prof.dr. Danila Zavrtanika. V goriško univerzitetno središče je prišel z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sredi 90-ih let sta to, na začetku kot Fakulteto za znanost o okolju, v nadaljevanju kot Politehnika Nova Gorica, od leta 2006 pa kot univerza, ustanovila Občina Nova Gorica in Inštitut Jožef Stefan. Z okoli 700 študenti, šestimi fakultetami, Akademijo umetnosti in desetimi raziskovalnimi laboratoriji ta še vedno ne »javna« univerza nadaljuje svojo od začetka v raziskovanje usmerjeno dejavnost.

FOTO: Rektor UNG Boštjan Golob
VIR: spletna stran ung.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161058</link>
        <pubDate> Mon, 22 Sep 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Univerza v Novi Gorici praznuje 30 let od ustanovitve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat je gost strokovnjak za požarno varnost v sodobnih stavbah, dr. Aleš Jug iz Zavoda za gradbeništvo, kjer vodi odsek za požarne raziskave in inovacije. Slednjega so ustanovili v okviru uspešno pridobljenega projekta FRISSBE (fire-safe sustainable built environment – ognjevarno trajnostno grajeno okolje), ki je bil razpisan v okviru ERA Chair Horizon 2020. Sodelavci FRISSBE so na začetku meseca v Ljubljani organizirali Evropski simpozij o požarni varnosti v trajanju treh dni, ki je zbral dobrih 150 raziskovalcev iz vsega sveta. Sogovornik povzema izkušnje iz tega simpozija, eden od njegovih poudarkov je bil, kako znanost, industrija in zakonodajalci lahko sodelujejo pri oblikovanju smernic požarne varnosti v pogojih z novimi gradbenimi materiali. Po izkušnjah gasilcev se požari v notranjih prostorih z novimi gradbenimi materiali (povečini umetnimi) razširijo nekajkrat hitreje v primerjavi z organskimi materiali kot je npr. les, in tudi zagorijo z višjo temperaturo. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da zakonsko določeni kriteriji za požarno varnost premalo upoštevajo navedene lastnosti vnetja in gorljivosti sodobnih umetnih gradbenih snovi.

FOTO: Utrinek iz enega od preizkusov gorljivosti materialov Odseka za požarne raziskave in inovacije v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo v Logatcu
VIR: Odsek za požarne raziskave in inovacije, ZAG



</description>
        <enclosure length="49115904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/15/IzzivizRA_SLO_MMC.PR3.20250915.1.1305_17315791.mp3"></enclosure>
        <guid>175159294</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1534</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat je gost strokovnjak za požarno varnost v sodobnih stavbah, dr. Aleš Jug iz Zavoda za gradbeništvo, kjer vodi odsek za požarne raziskave in inovacije. Slednjega so ustanovili v okviru uspešno pridobljenega projekta FRISSBE (fire-safe sustainable built environment – ognjevarno trajnostno grajeno okolje), ki je bil razpisan v okviru ERA Chair Horizon 2020. Sodelavci FRISSBE so na začetku meseca v Ljubljani organizirali Evropski simpozij o požarni varnosti v trajanju treh dni, ki je zbral dobrih 150 raziskovalcev iz vsega sveta. Sogovornik povzema izkušnje iz tega simpozija, eden od njegovih poudarkov je bil, kako znanost, industrija in zakonodajalci lahko sodelujejo pri oblikovanju smernic požarne varnosti v pogojih z novimi gradbenimi materiali. Po izkušnjah gasilcev se požari v notranjih prostorih z novimi gradbenimi materiali (povečini umetnimi) razširijo nekajkrat hitreje v primerjavi z organskimi materiali kot je npr. les, in tudi zagorijo z višjo temperaturo. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da zakonsko določeni kriteriji za požarno varnost premalo upoštevajo navedene lastnosti vnetja in gorljivosti sodobnih umetnih gradbenih snovi.

FOTO: Utrinek iz enega od preizkusov gorljivosti materialov Odseka za požarne raziskave in inovacije v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo v Logatcu
VIR: Odsek za požarne raziskave in inovacije, ZAG



</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159294</link>
        <pubDate> Mon, 15 Sep 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Izzivi znanosti požarne varnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeology Journal. Gre za članek Flooding and flood water storage in karst systems of the Mediterranean region (Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja), pod katerega se podpisuje vodilni avtor dr. Julian Xanke. »Poplave so ponavljajoč se naravni pojav, ki ima lahko tako življenjski kot uničujoč vidik,« se začenja na spletni strani revije objavljeni povzetek. V nadaljevanju beremo, kako so poplave ponekod »pomemben element sezonskega hidrološkega cikla«, ki zagotavljajo vodo za rastlinstvo in živalstvo, žal pa so lahko tudi »uničevalna sila, ki ogroža življenja in povzroča veliko škodo«. Članek nato na desetini primerov s kraških območij v Sredozemlju predstavlja različne hidravlične odzive kraških vodonosnikov na močne padavine, popiše nastajanje poplav in prinaša opise inženirskih posegov za boljši nadzor nad njimi. Sogovornica tako povzame izkušnje kolegov o tej tematiki v različnih kraških sistemih Sredozemlja. Ampak najprej moramo viške vode na kraških površinah in pod njimi razumeti, pa je osnovno sporočilo tako članka kot pogovora v oddaji.

FOTO: Visoke vode v Lučkem dolu decembra 2008
VIR:  Nataša Ravbar
</description>
        <enclosure length="44320512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/08/ViekvoRA_SLO_MMC.PR3.20250908.1.1305_17235538.mp3"></enclosure>
        <guid>175157674</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeology Journal. Gre za članek Flooding and flood water storage in karst systems of the Mediterranean region (Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja), pod katerega se podpisuje vodilni avtor dr. Julian Xanke. »Poplave so ponavljajoč se naravni pojav, ki ima lahko tako življenjski kot uničujoč vidik,« se začenja na spletni strani revije objavljeni povzetek. V nadaljevanju beremo, kako so poplave ponekod »pomemben element sezonskega hidrološkega cikla«, ki zagotavljajo vodo za rastlinstvo in živalstvo, žal pa so lahko tudi »uničevalna sila, ki ogroža življenja in povzroča veliko škodo«. Članek nato na desetini primerov s kraških območij v Sredozemlju predstavlja različne hidravlične odzive kraških vodonosnikov na močne padavine, popiše nastajanje poplav in prinaša opise inženirskih posegov za boljši nadzor nad njimi. Sogovornica tako povzame izkušnje kolegov o tej tematiki v različnih kraških sistemih Sredozemlja. Ampak najprej moramo viške vode na kraških površinah in pod njimi razumeti, pa je osnovno sporočilo tako članka kot pogovora v oddaji.

FOTO: Visoke vode v Lučkem dolu decembra 2008
VIR:  Nataša Ravbar
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157674</link>
        <pubDate> Mon, 08 Sep 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Višek vode na krasu moramo najprej razumeti …</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vzrok pogina treh psov zaradi strupenih cianobakterij v Bohinjskem jezeru letos poleti je bil povod, da smo v oddajo spet povabili biologinjo doc.dr. Tino Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodjo delovne skupine za ekotoksikologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Posebno skrbno je pojasnila, kako to, da se je v čistem in pretočnem alpskem jezeru pojavila za majhne sesalce nevarna vrsta cianobakterij. Teh seveda ne gre metati le v en koš, beri: med strupene ali toksične. Gre za organizme, ki spadajo med najstarejše na našem planetu, pred tremi milijardami let nastale bakterije, o razvoju katerih na strani ciano.si preberemo tudi to: »V procesu fotosinteze so te bakterije vsrkale ogljikov dioksid, ki ga je bilo v ozračju na pretek, uporabile še vodik iz vode in to vgradile v svoje celice v obliki sladkorjev. Pri tem pa je nastajal tudi odpaden produkt, ki se je sproščal v ozračje; in ta odpadni produkt je pozneje popolnoma spremenil razvoj življenja. Govorimo o majhni molekuli, ki jo danes imenujemo kisik.« 
 V čistem in pretočnem Bohinjskem jezeru, tako kot v številnih alpskih jezerih, obstajajo ekotoksične cianobakterije, pritrjene na kamne na dnu blizu brega. Ko kopalec ali žival stopi nanje, se odlepijo in splavajo na površje. Ko majhen sesalec pride v bolj neposreden stik z zadostno koncentracijo, ta utegne postati usodna. Sogovornica je povzela okvirno stanje opazovanja navzočnosti ekotoksičnih cianobakterij po državi z opozorilom, da jih iščejo na dva načina: z analizo vzorcev z metodo qPCR, ki pokaže njihov potencialni obstoj, in kemijsko analizo, s katero dobijo dejansko vsebnost strupenih cianobakterij. Skratka, vsaka gošča lepih barv ob obali jezera ali ob bregu reke še ne pomeni, da v njej prebivajo malim živalim nevarne in strupene cianobakterije. Njihov potencialni obstoj še ne pomeni, da tam obstaja ekotoksična nevarnost. Za to je treba počakati na rezultat kemijske analize. 
FOTO:  Gošča cianobakterij na vodni površini (poletje 2024).
VIR:   Arhiv CianoSLO</description>
        <enclosure length="47996160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/01/NisovseRA_SLO_MMC.PR3.20250901.1.1305_17160287.mp3"></enclosure>
        <guid>175156061</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1499</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vzrok pogina treh psov zaradi strupenih cianobakterij v Bohinjskem jezeru letos poleti je bil povod, da smo v oddajo spet povabili biologinjo doc.dr. Tino Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodjo delovne skupine za ekotoksikologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Posebno skrbno je pojasnila, kako to, da se je v čistem in pretočnem alpskem jezeru pojavila za majhne sesalce nevarna vrsta cianobakterij. Teh seveda ne gre metati le v en koš, beri: med strupene ali toksične. Gre za organizme, ki spadajo med najstarejše na našem planetu, pred tremi milijardami let nastale bakterije, o razvoju katerih na strani ciano.si preberemo tudi to: »V procesu fotosinteze so te bakterije vsrkale ogljikov dioksid, ki ga je bilo v ozračju na pretek, uporabile še vodik iz vode in to vgradile v svoje celice v obliki sladkorjev. Pri tem pa je nastajal tudi odpaden produkt, ki se je sproščal v ozračje; in ta odpadni produkt je pozneje popolnoma spremenil razvoj življenja. Govorimo o majhni molekuli, ki jo danes imenujemo kisik.« 
 V čistem in pretočnem Bohinjskem jezeru, tako kot v številnih alpskih jezerih, obstajajo ekotoksične cianobakterije, pritrjene na kamne na dnu blizu brega. Ko kopalec ali žival stopi nanje, se odlepijo in splavajo na površje. Ko majhen sesalec pride v bolj neposreden stik z zadostno koncentracijo, ta utegne postati usodna. Sogovornica je povzela okvirno stanje opazovanja navzočnosti ekotoksičnih cianobakterij po državi z opozorilom, da jih iščejo na dva načina: z analizo vzorcev z metodo qPCR, ki pokaže njihov potencialni obstoj, in kemijsko analizo, s katero dobijo dejansko vsebnost strupenih cianobakterij. Skratka, vsaka gošča lepih barv ob obali jezera ali ob bregu reke še ne pomeni, da v njej prebivajo malim živalim nevarne in strupene cianobakterije. Njihov potencialni obstoj še ne pomeni, da tam obstaja ekotoksična nevarnost. Za to je treba počakati na rezultat kemijske analize. 
FOTO:  Gošča cianobakterij na vodni površini (poletje 2024).
VIR:   Arhiv CianoSLO</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156061</link>
        <pubDate> Mon, 01 Sep 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Niso vse cianobakterije strupene …</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pretekli četrtek so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odprli občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914–1918«. Muzeju jih je podaril vnuk avtorja fotografij iz prve svetovne vojne mag. Vito Oražem. Predstavljeni izbor 24 fotografij od 440 iz zapuščine rezervnega častnika avstro-ogrske vojske Stanka Oražma je bil izhodišče pogovora s kustosom razstave, muzejskim svetnikom dr. Markom Štepcem o tem, kako zgodovinarji raziskujejo in predstavljajo od nas tako oddaljeno obdobje, in o premestitvah objektov njihovih raziskovalnih interesov skozi desetletja. Od prikazov bitk, porušenih stavb, politično-ekonomskih analiz vzrokov vojn so pred desetletji začeli »odkrivati« oziroma razkrivati usode obrobnih skupin, na primer žensk, ki so v vojnem času morale prevzeti prej tradicionalne vloge moških, do beguncev, razseljenih in podobno. Sama razstava v Cekinovem gradu je prvovrsten kazalec izvirnih fotografij slovenskega oficirja s fotografsko opremo vred, ki je vojsko preživel in po njej ni več fotografiral.

FOTO:  Avtomobil s strojnico Schwarzlose Mg 07/12.
VIR:  Avtor Stanko Oražem, inv. št. PSV 3605, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
</description>
        <enclosure length="45811968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/25/PosnetiRA_SLO_MMC.PR3.20250825.1.1305_17086770.mp3"></enclosure>
        <guid>175154520</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1431</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pretekli četrtek so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odprli občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914–1918«. Muzeju jih je podaril vnuk avtorja fotografij iz prve svetovne vojne mag. Vito Oražem. Predstavljeni izbor 24 fotografij od 440 iz zapuščine rezervnega častnika avstro-ogrske vojske Stanka Oražma je bil izhodišče pogovora s kustosom razstave, muzejskim svetnikom dr. Markom Štepcem o tem, kako zgodovinarji raziskujejo in predstavljajo od nas tako oddaljeno obdobje, in o premestitvah objektov njihovih raziskovalnih interesov skozi desetletja. Od prikazov bitk, porušenih stavb, politično-ekonomskih analiz vzrokov vojn so pred desetletji začeli »odkrivati« oziroma razkrivati usode obrobnih skupin, na primer žensk, ki so v vojnem času morale prevzeti prej tradicionalne vloge moških, do beguncev, razseljenih in podobno. Sama razstava v Cekinovem gradu je prvovrsten kazalec izvirnih fotografij slovenskega oficirja s fotografsko opremo vred, ki je vojsko preživel in po njej ni več fotografiral.

FOTO:  Avtomobil s strojnico Schwarzlose Mg 07/12.
VIR:  Avtor Stanko Oražem, inv. št. PSV 3605, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154520</link>
        <pubDate> Mon, 25 Aug 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Posneti utrinki zaledja front cesarjevega častnika iz Ribnice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske škofije uskladiti s temeljno idejo krščanstva, z evangeliji usmiljenega in ne maščevalnega, židovskega boga Stare zaveze. Papežev tajnik na enem od ključnih tridentinskih koncilov sredi 16. stoletja., v Kopru rojeni Peter Pavel Vergerij (v izvirniku Pier Paolo Vergerio »il giovane« -1498–1565) je l.1556 v Baslu dal natisniti knjižico, ki je obsegala dva spisa, katerih polni naslov se glasi &quot;Ali naj papež Pavel IV. razmisli o ponovnem sklicu tridentinskega koncila?&quot; in &quot;Ali sme papež z orožjem in silo zapovedati protestantom, naj sprejmejo sklepe koncila?&quot;. Knjižica sila preprostega videza, ki je bila ravno pravšnjega formata, da jo je bilo mogoče skriti med poštnimi pošiljkami, ni imela nobene knjižne opreme: avtor je bil podpisan kot &quot;papeški tajnik&quot;, ki se zavzema za mir. Leta 2018 je pri Založbi ZRC SAZU izšel prevod iz latinščine s spremno besedo in pojasnili. Gre za avtorsko delo, ki ga je opravil profesor humanističnih predmetov na Univerzi na Primorskem dr. Gregor Pobežin, sicer tudi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU.  V studiu nam je po izidu prevoda pojasnjeval zgodbo o osebnem vplivu Vergerija ml. in  renesančnega humanizma nasploh na Primoža Trubarja po pobegu s Kranjske v nemške dežele, da si reši življenje. Prepričeval ga je naj začne izdajati prevod Biblije in mu pomagal izdati prva besedila v slovenskem jeziku (1550), seveda temeljno verskega značaja. Vergerij ml. je bil med drugim tudi škof v Kopru v 30-ih letih 16. st. 

FOTO: Vitraž s podobo protestantskega reformatorja Petra Pavla Vergerija ml.
VIR:  https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/dogodki/vergerij-s-prijatelji-v-atriju-zrc
</description>
        <enclosure length="47516160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/18/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20250818.1.1305_17021032.mp3"></enclosure>
        <guid>175153143</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske škofije uskladiti s temeljno idejo krščanstva, z evangeliji usmiljenega in ne maščevalnega, židovskega boga Stare zaveze. Papežev tajnik na enem od ključnih tridentinskih koncilov sredi 16. stoletja., v Kopru rojeni Peter Pavel Vergerij (v izvirniku Pier Paolo Vergerio »il giovane« -1498–1565) je l.1556 v Baslu dal natisniti knjižico, ki je obsegala dva spisa, katerih polni naslov se glasi &quot;Ali naj papež Pavel IV. razmisli o ponovnem sklicu tridentinskega koncila?&quot; in &quot;Ali sme papež z orožjem in silo zapovedati protestantom, naj sprejmejo sklepe koncila?&quot;. Knjižica sila preprostega videza, ki je bila ravno pravšnjega formata, da jo je bilo mogoče skriti med poštnimi pošiljkami, ni imela nobene knjižne opreme: avtor je bil podpisan kot &quot;papeški tajnik&quot;, ki se zavzema za mir. Leta 2018 je pri Založbi ZRC SAZU izšel prevod iz latinščine s spremno besedo in pojasnili. Gre za avtorsko delo, ki ga je opravil profesor humanističnih predmetov na Univerzi na Primorskem dr. Gregor Pobežin, sicer tudi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU.  V studiu nam je po izidu prevoda pojasnjeval zgodbo o osebnem vplivu Vergerija ml. in  renesančnega humanizma nasploh na Primoža Trubarja po pobegu s Kranjske v nemške dežele, da si reši življenje. Prepričeval ga je naj začne izdajati prevod Biblije in mu pomagal izdati prva besedila v slovenskem jeziku (1550), seveda temeljno verskega značaja. Vergerij ml. je bil med drugim tudi škof v Kopru v 30-ih letih 16. st. 

FOTO: Vitraž s podobo protestantskega reformatorja Petra Pavla Vergerija ml.
VIR:  https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/dogodki/vergerij-s-prijatelji-v-atriju-zrc
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153143</link>
        <pubDate> Mon, 18 Aug 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dopisi papeškega tajnika - Peter Pavel Vergerij ml.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na začetku julija je v mestu Reims v Franciji potekalo srečanje Mednarodne konference o t.im.« mehkih množicah«  (IEEE International Conference on Fuzzy Systems -FUZZ-IEEE 2025), kjer je nagrado za najboljši študentski članek prejel doktorand Miha Ožbot, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V studiu sta z doktorskim mentorjem prof.dr. Igorjem Škrjancem, sicer tudi predstojnikom fakultetne Katedre in Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko povzela vsebino članka, kjer gre za enega ključnih aktualnih izzivov kibernetske varnosti. Nagrajeni članek z naslovom »Unsupervised Federated Learning Based on Evolving Gaussian Clustering« (M. Ožbot, S. Ozawa, I. Škrjanc) se ukvarja z enim od ključnih izzivov sodobne kibernetske varnosti – učinkovitim učenjem brez nadzora v porazdeljenih (angl. federated) okoljih, kjer so podatki razpršeni in občutljivi. Prispevek združuje napredne pristope samorazvijajočega se rojenja (Evolving Clustering) s federativnim učenjem, kar obeta velike preboje na področju varnih in inteligentnih sistemov prihodnosti. Platforma FUZZ-IEEE letos obeležuje tudi 60-letnico teorije mehkih množic (fuzzy sets) – enim od temeljnih konceptov umetne inteligence, ki omogoča razumevanje in obvladovanje negotovosti, nejasnosti in kompleksnosti realnega sveta. Mehki pristopi so danes nepogrešljivi v avtomatiki, robotiki, medicini, pametnih sistemih in na številnih drugih področjih.

FOTO: Z leve Igor Škrjanc in Miha Ožbot
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</description>
        <enclosure length="46532352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/11/PriznanjRA_SLO_MMC.PR3.20250811.1.1305_16965323.mp3"></enclosure>
        <guid>175151835</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1454</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na začetku julija je v mestu Reims v Franciji potekalo srečanje Mednarodne konference o t.im.« mehkih množicah«  (IEEE International Conference on Fuzzy Systems -FUZZ-IEEE 2025), kjer je nagrado za najboljši študentski članek prejel doktorand Miha Ožbot, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V studiu sta z doktorskim mentorjem prof.dr. Igorjem Škrjancem, sicer tudi predstojnikom fakultetne Katedre in Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko povzela vsebino članka, kjer gre za enega ključnih aktualnih izzivov kibernetske varnosti. Nagrajeni članek z naslovom »Unsupervised Federated Learning Based on Evolving Gaussian Clustering« (M. Ožbot, S. Ozawa, I. Škrjanc) se ukvarja z enim od ključnih izzivov sodobne kibernetske varnosti – učinkovitim učenjem brez nadzora v porazdeljenih (angl. federated) okoljih, kjer so podatki razpršeni in občutljivi. Prispevek združuje napredne pristope samorazvijajočega se rojenja (Evolving Clustering) s federativnim učenjem, kar obeta velike preboje na področju varnih in inteligentnih sistemov prihodnosti. Platforma FUZZ-IEEE letos obeležuje tudi 60-letnico teorije mehkih množic (fuzzy sets) – enim od temeljnih konceptov umetne inteligence, ki omogoča razumevanje in obvladovanje negotovosti, nejasnosti in kompleksnosti realnega sveta. Mehki pristopi so danes nepogrešljivi v avtomatiki, robotiki, medicini, pametnih sistemih in na številnih drugih področjih.

FOTO: Z leve Igor Škrjanc in Miha Ožbot
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151835</link>
        <pubDate> Mon, 11 Aug 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Priznanje za preboj na področju kibernetske varnosti ljubljanski fakulteti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Marca leta 2014 je skupina znanstvenikov z Univerze Harvard v Združenih državah sporočila, da so se dokopali do prvega neposrednega dokaza, ki potrjuje teorijo inflacije vesolja. Novica je med znanstveniki, predvsem pa med kozmologi, močno odjeknila, saj do takrat niso imeli prav nobenega oprijemljivega dokaza o dogajanju na samem začetku našega vesolja. Najstarejše dotakratna slika mladega vesolja je bilo 380 tisoč let staro mikrovalovno sevanje ozadja. V tem prasevanju so znanstveniki odkrili signal gravitacijskih valov. Nina Slaček je takrat pripravila prispevek z več raziskovalci, med njimi so bili Vid Iršič, Dunja Fabjan, Andrej Čadež, Andrej Dimitrijevič Linde in John M. Kovac iz ZDA.</description>
        <enclosure length="47429376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/04/DokazinRA_SLO_MMC.PR3.20250804.1.1305_16904434.mp3"></enclosure>
        <guid>175150403</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1482</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marca leta 2014 je skupina znanstvenikov z Univerze Harvard v Združenih državah sporočila, da so se dokopali do prvega neposrednega dokaza, ki potrjuje teorijo inflacije vesolja. Novica je med znanstveniki, predvsem pa med kozmologi, močno odjeknila, saj do takrat niso imeli prav nobenega oprijemljivega dokaza o dogajanju na samem začetku našega vesolja. Najstarejše dotakratna slika mladega vesolja je bilo 380 tisoč let staro mikrovalovno sevanje ozadja. V tem prasevanju so znanstveniki odkrili signal gravitacijskih valov. Nina Slaček je takrat pripravila prispevek z več raziskovalci, med njimi so bili Vid Iršič, Dunja Fabjan, Andrej Čadež, Andrej Dimitrijevič Linde in John M. Kovac iz ZDA.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150403</link>
        <pubDate> Mon, 04 Aug 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dokaz inflacije vesolja iz leta 2014 </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi zato, ker je pred petimi leti izdani Atlas ptic Slovenije že razprodan, smo se odločili za ponovitev takrat nastalega daljšega pogovora v dveh delih s članoma izdajatelja atlasa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, varstvenima ekologoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem. Prvega z začetka meseca že lahko priklikate na naših spletnih platformah. V nadaljevanju pogovora, pripravil ga je Blaž Mazi, gosta med drugim povesta, zakaj so uredniki zabrisali prikaz poseljenosti ptic kot so npr. velika uharica, planinski orel, sokol selec, črna štorklja in orel kačar. Sogovornika osvetlita tudi pomembnost poznavanja stanja ptic, ki je dejansko pokazatelj stanja okolja.
 
FOTO: Orel kačar (Circaetus gallicus)
VIR: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI  https://natura2000.gov.si/narava/vrste/A080/</description>
        <enclosure length="46766592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/28/PticesoRA_SLO_MMC.PR3.20250728.1.1305_16844571.mp3"></enclosure>
        <guid>175149077</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1461</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi zato, ker je pred petimi leti izdani Atlas ptic Slovenije že razprodan, smo se odločili za ponovitev takrat nastalega daljšega pogovora v dveh delih s članoma izdajatelja atlasa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, varstvenima ekologoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem. Prvega z začetka meseca že lahko priklikate na naših spletnih platformah. V nadaljevanju pogovora, pripravil ga je Blaž Mazi, gosta med drugim povesta, zakaj so uredniki zabrisali prikaz poseljenosti ptic kot so npr. velika uharica, planinski orel, sokol selec, črna štorklja in orel kačar. Sogovornika osvetlita tudi pomembnost poznavanja stanja ptic, ki je dejansko pokazatelj stanja okolja.
 
FOTO: Orel kačar (Circaetus gallicus)
VIR: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI  https://natura2000.gov.si/narava/vrste/A080/</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149077</link>
        <pubDate> Mon, 28 Jul 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ptice so pokazatelj stanja okolja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogosto zasledimo opozorila o slabi kakovosti zraka v mestnih središčih, precej manj pa vemo o kakovosti zraka v zaprtih oziroma notranjih prostorih stavb. Onesnaženi zrak v notranjosti stavb naj bi predstavljal vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv, trdijo sodelavke in sodelavci projekta EDIAQI (Evidence-Driven Indoor Air Quality Improvement - izboljšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih na podlagi ugotovitev, je približen prevod), ki ga v okviru programa Horizon Europe financira Komisija EU, in se je začel l.2022, sklenil pa se bo l.2026. Pretekli mesec so se raziskovalci iz 11 evropskih držav v okviru projekta zbrali na Nacionalnem inštitutu za biologijo v  Ljubljani, od koder prihaja tudi današnja gostja, znanstvena svetnica izr.prof. dr. Bojana Žegura, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka. NIB ima v tem projektu ključno vlogo pri raziskavah učinkov različnih strupenih snovi in plinov na pogosto podcenjeno onesnaženost zraka v notranjih prostorih. Ta seveda vpliva na zdravje ljudi, predvsem na občutljive skupine kot so otroci v vrtcih in šolah, starejši v domovih za starostnike in podobno. Glede na to, da gre za dokaj aplikativen projekt v vrednosti dobrih 7 milijonov evrov, bo zanimivo slišati več o vlogi NIB pri ozaveščanju o tej spregledani kategoriji kakovosti zraka. Projekt namreč predvideva tudi izdelavo nasvetov za odločevalce predvsem pri določitvi spodnjih mejnih vrednosti za izbrane onesnaževalce – za razliko od že obstoječih za »zunanji« zrak jih v okviru EU še nimamo za notranje prostore. To je pomembno, saj najnovejše ugotovitve in poročila Evropske agencije za okolje (EAE) jasno kažejo, da naj bi bile onesnaženosti v notranjih prostorih dva do trikrat višje kot na prostem, v skrajnih primerih pa celo do 100-krat višje.
 
FOTO: Bojana Žegura v pisarni na NIB
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</description>
        <enclosure length="45984000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/21/OprezrtRA_SLO_MMC.PR3.20250721.1.1305_16782381.mp3"></enclosure>
        <guid>175147691</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1436</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogosto zasledimo opozorila o slabi kakovosti zraka v mestnih središčih, precej manj pa vemo o kakovosti zraka v zaprtih oziroma notranjih prostorih stavb. Onesnaženi zrak v notranjosti stavb naj bi predstavljal vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv, trdijo sodelavke in sodelavci projekta EDIAQI (Evidence-Driven Indoor Air Quality Improvement - izboljšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih na podlagi ugotovitev, je približen prevod), ki ga v okviru programa Horizon Europe financira Komisija EU, in se je začel l.2022, sklenil pa se bo l.2026. Pretekli mesec so se raziskovalci iz 11 evropskih držav v okviru projekta zbrali na Nacionalnem inštitutu za biologijo v  Ljubljani, od koder prihaja tudi današnja gostja, znanstvena svetnica izr.prof. dr. Bojana Žegura, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka. NIB ima v tem projektu ključno vlogo pri raziskavah učinkov različnih strupenih snovi in plinov na pogosto podcenjeno onesnaženost zraka v notranjih prostorih. Ta seveda vpliva na zdravje ljudi, predvsem na občutljive skupine kot so otroci v vrtcih in šolah, starejši v domovih za starostnike in podobno. Glede na to, da gre za dokaj aplikativen projekt v vrednosti dobrih 7 milijonov evrov, bo zanimivo slišati več o vlogi NIB pri ozaveščanju o tej spregledani kategoriji kakovosti zraka. Projekt namreč predvideva tudi izdelavo nasvetov za odločevalce predvsem pri določitvi spodnjih mejnih vrednosti za izbrane onesnaževalce – za razliko od že obstoječih za »zunanji« zrak jih v okviru EU še nimamo za notranje prostore. To je pomembno, saj najnovejše ugotovitve in poročila Evropske agencije za okolje (EAE) jasno kažejo, da naj bi bile onesnaženosti v notranjih prostorih dva do trikrat višje kot na prostem, v skrajnih primerih pa celo do 100-krat višje.
 
FOTO: Bojana Žegura v pisarni na NIB
VIR: Program Ars, Goran Tenze
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147691</link>
        <pubDate> Mon, 21 Jul 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O prezrti kakovosti zraka v notranjih prostorih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika.

FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja
VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU
</description>
        <enclosure length="48568320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/14/O32.meRA_SLO_MMC.PR3.20250714.1.1305_16715508.mp3"></enclosure>
        <guid>175146202</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1517</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika.

FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja
VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146202</link>
        <pubDate> Mon, 14 Jul 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O 32. mednarodni krasoslovni šoli v Postojni</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji premoremo več kot 250 let stare sezname ptic z opisi stanja populacij in okolja. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je konec prejšnega desetletja izdalo zdaj že razprodani Atlas ptic Slovenije. Takrat smo s članoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem pripravili pogovor o razsežnostih proučevanja in spremljanja tako pomembnih pokazateljev stanja okolja kot ptice so! Pogovor je takrat pripravil Blaž Mazi, ki je v napovedi izpostavil, da je Atlas ptic med drugim tudi dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost ptic na ozemlju Slovenije.

FOTO: Kobilar (oriolus oriolus) je tudi pri nas razširjena ptica selivka  (CC BY 2.0)
VIR: avtor je Michel Idre, Francija ( https://sl.wikipedia.org/wiki/Kobilar#/media/Slika:Loriot_d'Europe_by_Michel_Idre.jpg )
</description>
        <enclosure length="48486912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/07/OatlasuRA_SLO_MMC.PR3.20250707.1.1305_16648138.mp3"></enclosure>
        <guid>175144719</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1515</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji premoremo več kot 250 let stare sezname ptic z opisi stanja populacij in okolja. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je konec prejšnega desetletja izdalo zdaj že razprodani Atlas ptic Slovenije. Takrat smo s članoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem pripravili pogovor o razsežnostih proučevanja in spremljanja tako pomembnih pokazateljev stanja okolja kot ptice so! Pogovor je takrat pripravil Blaž Mazi, ki je v napovedi izpostavil, da je Atlas ptic med drugim tudi dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost ptic na ozemlju Slovenije.

FOTO: Kobilar (oriolus oriolus) je tudi pri nas razširjena ptica selivka  (CC BY 2.0)
VIR: avtor je Michel Idre, Francija ( https://sl.wikipedia.org/wiki/Kobilar#/media/Slika:Loriot_d'Europe_by_Michel_Idre.jpg )
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144719</link>
        <pubDate> Mon, 07 Jul 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O atlasu ptic Slovenije pred pol desetletja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften -  predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Cankarjevi založbi v nakladi 1000 izvodov, na avstrijski strani pa v nemškem pandanu pri hišni založbi akademije. Nemški pandan v knjižni obliki stane 39 eur, v elektronski 31 eur, v našem jeziku pa boste za delo plačali 80 eur. Pobudo za skupen opis preteklosti nemško in slovensko govorečih ljudi na območju vzhodnih Alp od Jadrana do Donave je konec prejšnega desetletja  podal takratni predsednik državnega zbora na Dunaju Wolfgang Sobotka, in se obrnil na naš Državni zbor. Oba zakonodajalska politična telesa obeh držav zgodovinarjem nista pogojevala pisanja s političnimi interpretacijami, ki se jih ne manjka pri naših severnih sosedih, še pred dobrimi sto leti sodržavljanov dobro tisočletje in pol. In, kot je na predstavitvi povzel predsednik SAZU, akademik Peter Štih, je ta vzpodbuda delovala kot nova potrditev za že utečeno sodelovanje med zgodovinarji obeh alpskih dežel. Izpostavil je, da takšno sodelovanje med akademijami ponavadi ni uveljavljeno. Da je bila pot do skupne zgodovine današnjih Avstrijcev in Slovencev med zgodovinarji utečena že desetletja, je na predstavitvi izpostavil eden od štirih urednikov, akademik Peter Vodopivec. Zgodovinarske metode razlage preteklosti pa so se modernizirale. Avstrijsko akademijo znanosti sta na predstavitvi zastopala urednika nemške izdaje z naslovom »Beisets der Alpen«, profesorja zgodovine na Univerzi na Dunaju, in akademika Arnold Suppan in Oliver Jens Schmitt.

FOTO: Na predstavitvi zbornika sedijo z leve Oliver Jens Schmitt, Arnold Suppan, Peter Štih in Peter Vodopivec
VIR: Program Ars - Goran Tenze</description>
        <enclosure length="47868672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/30/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20250630.1.1305_16574019.mp3"></enclosure>
        <guid>175143102</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1495</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften -  predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Cankarjevi založbi v nakladi 1000 izvodov, na avstrijski strani pa v nemškem pandanu pri hišni založbi akademije. Nemški pandan v knjižni obliki stane 39 eur, v elektronski 31 eur, v našem jeziku pa boste za delo plačali 80 eur. Pobudo za skupen opis preteklosti nemško in slovensko govorečih ljudi na območju vzhodnih Alp od Jadrana do Donave je konec prejšnega desetletja  podal takratni predsednik državnega zbora na Dunaju Wolfgang Sobotka, in se obrnil na naš Državni zbor. Oba zakonodajalska politična telesa obeh držav zgodovinarjem nista pogojevala pisanja s političnimi interpretacijami, ki se jih ne manjka pri naših severnih sosedih, še pred dobrimi sto leti sodržavljanov dobro tisočletje in pol. In, kot je na predstavitvi povzel predsednik SAZU, akademik Peter Štih, je ta vzpodbuda delovala kot nova potrditev za že utečeno sodelovanje med zgodovinarji obeh alpskih dežel. Izpostavil je, da takšno sodelovanje med akademijami ponavadi ni uveljavljeno. Da je bila pot do skupne zgodovine današnjih Avstrijcev in Slovencev med zgodovinarji utečena že desetletja, je na predstavitvi izpostavil eden od štirih urednikov, akademik Peter Vodopivec. Zgodovinarske metode razlage preteklosti pa so se modernizirale. Avstrijsko akademijo znanosti sta na predstavitvi zastopala urednika nemške izdaje z naslovom »Beisets der Alpen«, profesorja zgodovine na Univerzi na Dunaju, in akademika Arnold Suppan in Oliver Jens Schmitt.

FOTO: Na predstavitvi zbornika sedijo z leve Oliver Jens Schmitt, Arnold Suppan, Peter Štih in Peter Vodopivec
VIR: Program Ars - Goran Tenze</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143102</link>
        <pubDate> Mon, 30 Jun 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Skupna zgodovina obeh strani vzhodnih Alp</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mineva desetletje od izida študije o ohranjenih rudniških poročilih lastniku rudnikov in fužin na Gorenjskem Žigi (Sigismondu) Zoisu (1747–1819) v tedanjem slovenskem jeziku – po takratnih merilih kranjščini – od leta 1788 pa do leta 1816. Poročila od tedaj pa do njegove smrti l. 1819 so izgubljena. Avtor l. 2015 pri zbirki Thesaurus Memoriae oziroma podzbirki Fontes pri Založbi ZRC SAZU izšle knjige z naslovom &quot;Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa&quot; dr. Goran Schmidt je za oddajo junija 2015 osvetlil zgodovinsko ozadje in razloge, da se je takratni najbogatejši Kranjec in mecen razsvetljenskega kroga Kranjcev, od Valentina Vodnika, Jerneja Kopitarja, Antona Tomaža Linharta, Blaža Kumerdeja, Marka Pohlina, Jurija Vege, Jurija Japlja in Antona Janše, ob novici o francoski revoluciji zbal za morebitno ponovitev revolucije pri nas in med drugim začel blažje obravnavati podložnike na svojem gradu Brdo in v rudnikih. Takrat je ukazal dvema jeseniškima domačinoma, rudniškima nadzornikoma Lukasu in Vincencu Polcu, da morata rudniška poročila pisati v domačem, danes vemo, da v slovenskem jeziku. Ta poslovna rudarska poročila so obsežen korpus 483 rokopisnih listov in so v tej knjigi prvič obravnavana v izboru 116 poročil iz rudišča Belščica od maja 1797 do avgusta 1805, in sicer zato, ker opisujejo rudnik Žirovnica pri Jesenicah na Gorenjskem od odprtja do dokončnega zaprtja. Od Zoisove smrti l. 1819 pa do spomladi l. 1945 na Slovenskem do zdaj ni bilo mogoče najti niti enega rudniškega poročila v našem jeziku, temveč le v jezikih lastnikov rudnikov iz sosednjih in drugih evropskih držav. Delo vsebuje diplomatični in kritični prepis, interpretacijo v sodobni slovenščini in komentar omenjenih poročil o delovanju rudnika Žirovnica v navedenem obdobju. Gre za monografsko zasnovano, interdisciplinarno in znanstveno jezikovno-zgodovinsko-geološko-montanistično obravnavo teh poročil. Paradoks tematike je, da ta v arhivih ohranjena poročila v našem jeziku tako naravoslovcem kot humanistom niso bila neznana, le nobenemu se niso zdela vredna strokovne obravnave. Ta mesec je avtor dr. Goran Schmidt, sicer teatrolog, pred leti pa tudi ljubiteljski jamar in raziskovalec mineralov v jamah in opuščenih rudnikih, dopolnil 75 let.

FOTO: Podoba Zoisove fužine v Bohinju
VIR: https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/fuzinarstvo/</description>
        <enclosure length="51664128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/23/NajstareRA_SLO_MMC.PR3.20250623.1.1305_16506458.mp3"></enclosure>
        <guid>175141569</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mineva desetletje od izida študije o ohranjenih rudniških poročilih lastniku rudnikov in fužin na Gorenjskem Žigi (Sigismondu) Zoisu (1747–1819) v tedanjem slovenskem jeziku – po takratnih merilih kranjščini – od leta 1788 pa do leta 1816. Poročila od tedaj pa do njegove smrti l. 1819 so izgubljena. Avtor l. 2015 pri zbirki Thesaurus Memoriae oziroma podzbirki Fontes pri Založbi ZRC SAZU izšle knjige z naslovom &quot;Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa&quot; dr. Goran Schmidt je za oddajo junija 2015 osvetlil zgodovinsko ozadje in razloge, da se je takratni najbogatejši Kranjec in mecen razsvetljenskega kroga Kranjcev, od Valentina Vodnika, Jerneja Kopitarja, Antona Tomaža Linharta, Blaža Kumerdeja, Marka Pohlina, Jurija Vege, Jurija Japlja in Antona Janše, ob novici o francoski revoluciji zbal za morebitno ponovitev revolucije pri nas in med drugim začel blažje obravnavati podložnike na svojem gradu Brdo in v rudnikih. Takrat je ukazal dvema jeseniškima domačinoma, rudniškima nadzornikoma Lukasu in Vincencu Polcu, da morata rudniška poročila pisati v domačem, danes vemo, da v slovenskem jeziku. Ta poslovna rudarska poročila so obsežen korpus 483 rokopisnih listov in so v tej knjigi prvič obravnavana v izboru 116 poročil iz rudišča Belščica od maja 1797 do avgusta 1805, in sicer zato, ker opisujejo rudnik Žirovnica pri Jesenicah na Gorenjskem od odprtja do dokončnega zaprtja. Od Zoisove smrti l. 1819 pa do spomladi l. 1945 na Slovenskem do zdaj ni bilo mogoče najti niti enega rudniškega poročila v našem jeziku, temveč le v jezikih lastnikov rudnikov iz sosednjih in drugih evropskih držav. Delo vsebuje diplomatični in kritični prepis, interpretacijo v sodobni slovenščini in komentar omenjenih poročil o delovanju rudnika Žirovnica v navedenem obdobju. Gre za monografsko zasnovano, interdisciplinarno in znanstveno jezikovno-zgodovinsko-geološko-montanistično obravnavo teh poročil. Paradoks tematike je, da ta v arhivih ohranjena poročila v našem jeziku tako naravoslovcem kot humanistom niso bila neznana, le nobenemu se niso zdela vredna strokovne obravnave. Ta mesec je avtor dr. Goran Schmidt, sicer teatrolog, pred leti pa tudi ljubiteljski jamar in raziskovalec mineralov v jamah in opuščenih rudnikih, dopolnil 75 let.

FOTO: Podoba Zoisove fužine v Bohinju
VIR: https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/fuzinarstvo/</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141569</link>
        <pubDate> Mon, 23 Jun 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Najstarejša poslovna rudniška poročila s preloma 18. v 19. stoletje v slovenščini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat govorimo o pojmu starizem, s katerim raziskovalec s področja sociologije staranja, docent na Fakulteti za družbene vede dr. Otto Gerdina poskuša razumeti in pojasniti, kako, kje in zakaj ta oblika zatiranja, ki trdi, da je starost pokazatelj sposobnosti in vrednosti osebe, obstaja v sodobni družbi, in kako ga lahko presežemo. Starizem kot analitski pojem ni vezan le na rabo v odnosu do starejših, temveč ga kot »mladizem« na institucionalni in na osebni ravni občutijo in doživljajo tudi mlajše generacije. 

FOTO: Otto Gerdina na enem izmed izobraževalnih predavanj v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani
VIR: https://opro.si/arhiv/od-socutnega-do-sovraznega-starizma/
</description>
        <enclosure length="51215616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/16/PomenpoRA_SLO_MMC.PR3.20250616.1.1305_16424267.mp3"></enclosure>
        <guid>175139874</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat govorimo o pojmu starizem, s katerim raziskovalec s področja sociologije staranja, docent na Fakulteti za družbene vede dr. Otto Gerdina poskuša razumeti in pojasniti, kako, kje in zakaj ta oblika zatiranja, ki trdi, da je starost pokazatelj sposobnosti in vrednosti osebe, obstaja v sodobni družbi, in kako ga lahko presežemo. Starizem kot analitski pojem ni vezan le na rabo v odnosu do starejših, temveč ga kot »mladizem« na institucionalni in na osebni ravni občutijo in doživljajo tudi mlajše generacije. 

FOTO: Otto Gerdina na enem izmed izobraževalnih predavanj v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani
VIR: https://opro.si/arhiv/od-socutnega-do-sovraznega-starizma/
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139874</link>
        <pubDate> Mon, 16 Jun 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pomen pojma starizem v razumevanju sodobne družbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prejšnji teden je izzvenel 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80. obletnici ustanovitve. Na panojski razstavi s prikazi raziskav inštituta in raziskovalnih prebojev, ki je bila na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja, nam je vzbudil pozornost plakat Odseka za analizno kemijo s prikazom prenosnega senzorja za selektivno detekcijo virusa SARS-CoV-2. Predstavljal ga je vodja tega odseka, dr. Samo Hočevar, ki je osvetlil tudi obrise strukture odsečnih raziskav. Skupina razvija analizne metodologije, elektronske in biosenzorje, študira elektrodne procese v okviru iskanja izboljševanja materialov, med drugim pa se ukvarja tudi z atmosfersko kemijo. Več in podrobneje pa je o raziskavah odseka povedal gost oddaje dr. Samo Hočevar.

FOTO: Samo Hočevar v svoji pisarni
VIR: Goran Tenze, program Ars
</description>
        <enclosure length="49016832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/09/IzziviaRA_SLO_MMC.PR3.20250609.1.1305_16340375.mp3"></enclosure>
        <guid>175138231</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1531</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prejšnji teden je izzvenel 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80. obletnici ustanovitve. Na panojski razstavi s prikazi raziskav inštituta in raziskovalnih prebojev, ki je bila na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja, nam je vzbudil pozornost plakat Odseka za analizno kemijo s prikazom prenosnega senzorja za selektivno detekcijo virusa SARS-CoV-2. Predstavljal ga je vodja tega odseka, dr. Samo Hočevar, ki je osvetlil tudi obrise strukture odsečnih raziskav. Skupina razvija analizne metodologije, elektronske in biosenzorje, študira elektrodne procese v okviru iskanja izboljševanja materialov, med drugim pa se ukvarja tudi z atmosfersko kemijo. Več in podrobneje pa je o raziskavah odseka povedal gost oddaje dr. Samo Hočevar.

FOTO: Samo Hočevar v svoji pisarni
VIR: Goran Tenze, program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138231</link>
        <pubDate> Mon, 09 Jun 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Izzivi analizne kemije na Kemijskem inštitutu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem od osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v eno malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Nenazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav s pomočjo metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa.
 
FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle
VIR: Goran Tenze, Program Ars

</description>
        <enclosure length="50050560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/02/OstruktRA_SLO_MMC.PR3.20250602.1.1305_16262571.mp3"></enclosure>
        <guid>175136473</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1564</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem od osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v eno malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Nenazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav s pomočjo metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa.
 
FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle
VIR: Goran Tenze, Program Ars

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136473</link>
        <pubDate> Mon, 02 Jun 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O strukturni biologiji na Kemijskem inštitutu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekaj dni pred 22.majem - Mednarodnem dnevu biodiverzitete - so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili študijo o t.im. »pravih hrčkih« na severni polobli (znanstveno ime: cricetinae), eni najstarejših poddružin hrčkov. Gre za knjigo z naslovom  »True Hamsters of the Palaearctic Region«, soavtor je dr. Georgy I. Shenbrot iz Univerze Ben Gurion v Izraelu, drugi soavtor pa je sogovornik v oddaji prof. dr. Boris Kryštufek,  tudi dolgoletni kustos v tem muzeju. V pogovoru je pojasnil, zakaj prav hrčki in zakaj je potrebno za poznavanje stanja biodiverzitete občasno opraviti njeno revizijo zato, da bolje razumemo vsaj drobec sprememb med številnimi živalskimi vrstami na planetu. Knjiga je rezultat dolgoletnih raziskav na terenu in v prirodoslovnih muzejih predvsem severne poloble. Avtorja sta opravila revizijo teh glodalcev v pasu zmerne in polarne Evrazije in severne Afrike, kjer povečini živijo te živali.
 
FOTO: Naslovnica študije o pravih hrčkih, ki je izšla pri založbi Univerze v Mariboru
VIR: Goran Tenze, Program Ars
</description>
        <enclosure length="47241216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/26/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20250526.1.1305_16184694.mp3"></enclosure>
        <guid>175134770</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1476</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekaj dni pred 22.majem - Mednarodnem dnevu biodiverzitete - so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili študijo o t.im. »pravih hrčkih« na severni polobli (znanstveno ime: cricetinae), eni najstarejših poddružin hrčkov. Gre za knjigo z naslovom  »True Hamsters of the Palaearctic Region«, soavtor je dr. Georgy I. Shenbrot iz Univerze Ben Gurion v Izraelu, drugi soavtor pa je sogovornik v oddaji prof. dr. Boris Kryštufek,  tudi dolgoletni kustos v tem muzeju. V pogovoru je pojasnil, zakaj prav hrčki in zakaj je potrebno za poznavanje stanja biodiverzitete občasno opraviti njeno revizijo zato, da bolje razumemo vsaj drobec sprememb med številnimi živalskimi vrstami na planetu. Knjiga je rezultat dolgoletnih raziskav na terenu in v prirodoslovnih muzejih predvsem severne poloble. Avtorja sta opravila revizijo teh glodalcev v pasu zmerne in polarne Evrazije in severne Afrike, kjer povečini živijo te živali.
 
FOTO: Naslovnica študije o pravih hrčkih, ki je izšla pri založbi Univerze v Mariboru
VIR: Goran Tenze, Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134770</link>
        <pubDate> Mon, 26 May 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Sistematska revizija pravih hrčkov Evrazije in severne Afrike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni sogovornik je mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki koordinira spomladi leta 2023 na vladi sprejet državni Akcijski načrt za odprto znanost. Ta vključuje tudi dva bodoča nova podatkovna centra za shranjevanje raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo - za kar je zadolžen državni akademski in raziskovalni zavod za digitalna omrežja ARNES. Sem spada tudi pred kratkim predstavljeni začetek gradnje &quot;tovarne&quot; umetne inteligence v Mariboru. Gre za sredstva v višini 40 miljonov do konca tega desetletja. Nenazadnje pa bo predvsem šlo tudi za prilagoditev dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij za delovanje v skladu z načeli odprte znanosti.

FOTO: mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
VIR: zajem iz spletne strani CTK UL</description>
        <enclosure length="40807680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/19/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20250519.1.1305_16105311.mp3"></enclosure>
        <guid>175132919</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1275</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni sogovornik je mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki koordinira spomladi leta 2023 na vladi sprejet državni Akcijski načrt za odprto znanost. Ta vključuje tudi dva bodoča nova podatkovna centra za shranjevanje raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo - za kar je zadolžen državni akademski in raziskovalni zavod za digitalna omrežja ARNES. Sem spada tudi pred kratkim predstavljeni začetek gradnje &quot;tovarne&quot; umetne inteligence v Mariboru. Gre za sredstva v višini 40 miljonov do konca tega desetletja. Nenazadnje pa bo predvsem šlo tudi za prilagoditev dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij za delovanje v skladu z načeli odprte znanosti.

FOTO: mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
VIR: zajem iz spletne strani CTK UL</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132919</link>
        <pubDate> Mon, 19 May 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Državni akcijski načrt za odprto znanost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024,  vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).
</description>
        <enclosure length="46305792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/12/NadzoriRA_SLO_LJT_5719728_16035110.mp3"></enclosure>
        <guid>175131109</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1447</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024,  vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131109</link>
        <pubDate> Mon, 12 May 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nadzor iz zraka s tehnologijo prepoznavanja obrazov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.

</description>
        <enclosure length="43318272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/05/GeografsRA_SLO_MMC.PR3.20250505.1.1305_15950572.mp3"></enclosure>
        <guid>175129333</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1353</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129333</link>
        <pubDate> Mon, 05 May 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Geografski atlas naravnih nesreč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje.
 
FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO
VIR: Program Ars, Goran Tenze

</description>
        <enclosure length="49252608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/28/KakograRA_SLO_MMC.PR3.20250428.1.1305_15888368.mp3"></enclosure>
        <guid>175127941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1539</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje.
 
FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO
VIR: Program Ars, Goran Tenze

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127941</link>
        <pubDate> Mon, 28 Apr 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako graditi raziskovalne in industrijske stroje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi.  Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov.
Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov.
 
FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023
VIR: Jože Janež, Idrija
</description>
        <enclosure length="47920896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/21/ZemeljskRA_SLO_MMC.PR3.20250421.1.1305_15808368.mp3"></enclosure>
        <guid>175126169</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1497</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi.  Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov.
Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov.
 
FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023
VIR: Jože Janež, Idrija
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126169</link>
        <pubDate> Mon, 21 Apr 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zemeljski plazovi na Idrijskem in Cerkljanskem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako zmanjšati emisije toplogrednih in kislih plinov kot sta npr. ogljikov dioksid (CO2) in vodikov sulfid (H2S), ena od osrednjih onesnaževalcev v industrijski proizvodnji, in jih znati celo ponovno izkoristiti v proizvodnih linijah? V Reaktorskem centru Podgorica blizu Ljubljane so v okviru evropskega projekta E-CODUCT pretekli teden zagnali pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem, kot so ga poimenovali partnerji projekta, ki ga koordinira Univerza v Ghentu (Belgija). Hkrati z njihovim zmanjšanjem naj bi odpadne pline s procesiranjem v tem reaktorju uporabili za proizvodnjo uporabnih kemikalij kot sta ogljikov monoksid (O) in žveplo (S). Ta pilotni reaktor (TRL 6) so razvili pod vodstvom Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Projekt ni pomemben le za naš raziskovalni in industrijski prostor temveč naj bi prispeval tudi k razvoju tehnologij za razogljičenje industrije in k inovacijam. Več o temi v oddaji pojasnita sodelujoča raziskovalca izr. prof. dr. Miha Grilc in dr. Igor Šljapnikov iz CO NOT in Kemijskega inštituta.

FOTO: Pred reaktorjem TRL 6 ob zagonu projekta 8.aprila stojijo z leve, Miha Grilc, Joris Thybaut (Uni v Ghentu), Miran Gaberšček in Igor Šljapnikov  
VIR: Goran Tenze, Program Ars
</description>
        <enclosure length="47009280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/14/PilotniRA_SLO_MMC.PR3.20250414.1.1305_15729374.mp3"></enclosure>
        <guid>175124491</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1469</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako zmanjšati emisije toplogrednih in kislih plinov kot sta npr. ogljikov dioksid (CO2) in vodikov sulfid (H2S), ena od osrednjih onesnaževalcev v industrijski proizvodnji, in jih znati celo ponovno izkoristiti v proizvodnih linijah? V Reaktorskem centru Podgorica blizu Ljubljane so v okviru evropskega projekta E-CODUCT pretekli teden zagnali pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem, kot so ga poimenovali partnerji projekta, ki ga koordinira Univerza v Ghentu (Belgija). Hkrati z njihovim zmanjšanjem naj bi odpadne pline s procesiranjem v tem reaktorju uporabili za proizvodnjo uporabnih kemikalij kot sta ogljikov monoksid (O) in žveplo (S). Ta pilotni reaktor (TRL 6) so razvili pod vodstvom Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Projekt ni pomemben le za naš raziskovalni in industrijski prostor temveč naj bi prispeval tudi k razvoju tehnologij za razogljičenje industrije in k inovacijam. Več o temi v oddaji pojasnita sodelujoča raziskovalca izr. prof. dr. Miha Grilc in dr. Igor Šljapnikov iz CO NOT in Kemijskega inštituta.

FOTO: Pred reaktorjem TRL 6 ob zagonu projekta 8.aprila stojijo z leve, Miha Grilc, Joris Thybaut (Uni v Ghentu), Miran Gaberšček in Igor Šljapnikov  
VIR: Goran Tenze, Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124491</link>
        <pubDate> Mon, 14 Apr 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pilotni reaktor za razogljičenje toplogrednih in kislih plinov v Podgorici              </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako razumeti delovanje in vpliv prvih raziskovalnih ustanov na ozemlju sedanje države, če so nam približno poznani le njihovi odmevi v sedanjem času, ali z drugimi besedami, koliko poznamo in se sploh zavedamo pomena te dediščine danes? Dober primer ponuja najstarejši akademski pogon pri nas od ustanovitve leta 1810, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki ga že dolgo časa vodi znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, naš tokratni gost. Med drugim vrt skrbi tudi za uvid v svoje preteklo delovanje. Pred nekaj dnevi so tako predstavili knjigo o sodelovanju prvega ustanovitelja vrta, Franca Hladnika (1773-1844) z na Reki rojenim ustanoviteljem dunajskega z imenom Nicolaus Thomas Host (1761-1834). Naslov dela je »Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host«, o sodelovanju Hladnika in Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in na Dunaju. Poleg Bavcona so prispevke napisali še, pokojna botaničarka dr. Nada Praprotnik, zgodovinarka botanike iz Dunaja dr. Marianne Klemun in pomočnica vodje ljubljanskega Botaničnega vrta, biologinja dr. Blanka Ravnjak, docentka na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

FOTO: Vodja Botaničnega vrta UL dr. Jože Bavcon drži najnovejšo knjigo o dediščini vrta  
VIR: Goran Tenze, Program Ars</description>
        <enclosure length="47712000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/07/OdmevraRA_SLO_MMC.PR3.20250407.1.1305_15650009.mp3"></enclosure>
        <guid>175122728</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1490</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako razumeti delovanje in vpliv prvih raziskovalnih ustanov na ozemlju sedanje države, če so nam približno poznani le njihovi odmevi v sedanjem času, ali z drugimi besedami, koliko poznamo in se sploh zavedamo pomena te dediščine danes? Dober primer ponuja najstarejši akademski pogon pri nas od ustanovitve leta 1810, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki ga že dolgo časa vodi znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, naš tokratni gost. Med drugim vrt skrbi tudi za uvid v svoje preteklo delovanje. Pred nekaj dnevi so tako predstavili knjigo o sodelovanju prvega ustanovitelja vrta, Franca Hladnika (1773-1844) z na Reki rojenim ustanoviteljem dunajskega z imenom Nicolaus Thomas Host (1761-1834). Naslov dela je »Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host«, o sodelovanju Hladnika in Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in na Dunaju. Poleg Bavcona so prispevke napisali še, pokojna botaničarka dr. Nada Praprotnik, zgodovinarka botanike iz Dunaja dr. Marianne Klemun in pomočnica vodje ljubljanskega Botaničnega vrta, biologinja dr. Blanka Ravnjak, docentka na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

FOTO: Vodja Botaničnega vrta UL dr. Jože Bavcon drži najnovejšo knjigo o dediščini vrta  
VIR: Goran Tenze, Program Ars</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122728</link>
        <pubDate> Mon, 07 Apr 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Odmev razsvetljenstva na primeru botaničnih vrtov Ljubljane in Dunaja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. 

FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani 
 VIR: Fototeka muzeja


</description>
        <enclosure length="46685184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/31/RazvojiRA_SLO_MMC.PR3.20250331.1.1305_15571095.mp3"></enclosure>
        <guid>175120957</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1458</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. 

FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani 
 VIR: Fototeka muzeja


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120957</link>
        <pubDate> Mon, 31 Mar 2025 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Razvoj in dosežki zdravstva in medicine pri nas v muzeju v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description> Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF).
FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia 
VIR:  Program Ars
</description>
        <enclosure length="51392256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/24/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20250324.1.1305_15489583.mp3"></enclosure>
        <guid>175119163</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1605</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF).
FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia 
VIR:  Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119163</link>
        <pubDate> Mon, 24 Mar 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Antični pesnik zbȏrovske lirike Pindar spet pri nas</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani.

FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku«
VIR:  Program Ars
</description>
        <enclosure length="46911744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/17/arovniRA_SLO_MMC.PR3.20250317.1.1305_15408493.mp3"></enclosure>
        <guid>175117340</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani.

FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku«
VIR:  Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117340</link>
        <pubDate> Mon, 17 Mar 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Čarovniški proces v Ribnici l. 1701</title>
      </item>
      <item>
        <description>7. marca l.1991 je Slovenija še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi, ob mednarodnem dnevu žena, 8.marca l. 2021 pa je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon zaradi omejitev druženja ob epidemiji kovida po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014) iz Postojne in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenja krepko vpletli vlogo morja. Avtorica je na temelju arhivskega gradiva napisala zgodbo o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski.
Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) &quot;Usidrali smo se na morje&quot; z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati pa to delo zapolnjuje premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in s sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.

FOTO: Jolanda Gruden (levo) in Sava Kaluža med šolanjem v Piranu leta 1948
VIR: fotodokumentacija Pomorski muzej Sergej Mašera Piran
</description>
        <enclosure length="50545152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/10/ZgodbaoRA_SLO_MMC.PR3.20250310.1.1305_15327863.mp3"></enclosure>
        <guid>175115433</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1579</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>7. marca l.1991 je Slovenija še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi, ob mednarodnem dnevu žena, 8.marca l. 2021 pa je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon zaradi omejitev druženja ob epidemiji kovida po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014) iz Postojne in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenja krepko vpletli vlogo morja. Avtorica je na temelju arhivskega gradiva napisala zgodbo o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski.
Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) &quot;Usidrali smo se na morje&quot; z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati pa to delo zapolnjuje premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in s sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.

FOTO: Jolanda Gruden (levo) in Sava Kaluža med šolanjem v Piranu leta 1948
VIR: fotodokumentacija Pomorski muzej Sergej Mašera Piran
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115433</link>
        <pubDate> Mon, 10 Mar 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodba o pomorščakinjah Savi in Jolandi  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline.  Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje.
FOTO: Del porečja reke Ljubljanice
VIR:  https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
</description>
        <enclosure length="49463808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/03/KrakozRA_SLO_MMC.PR3.20250303.1.1305_15241180.mp3"></enclosure>
        <guid>175113554</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1545</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline.  Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje.
FOTO: Del porečja reke Ljubljanice
VIR:  https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113554</link>
        <pubDate> Mon, 03 Mar 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kraško zaledje izvirov Ljubljanice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Malo manj kot polovico potreb po pitni vodi pri nas pridobivamo iz kraških vodonosnikov. Ti s v primerjavi z nekraškimi še posebej občutljjivi na onesnaževanje, in žal ostajajo neprimerno zaščiteni. Zato so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne razvili alternativno metodo za boljšo zaščito kraških vodnih virov. Gre za koncept »ranljivosti kraških vodonosnikov« s katerim označujejo verjetnost onesnaževanja in podajajo oceno občutljivosti na posledice s človekom povzročenega onesnaževanja. Koncept izhaja iz podmene, da gre za naravno lastnost kraškega podzemnega vodnega sveta, in je kot tak neodvisen od kemičnih lastnosti onesnaževal. Pri tovrstnih raziskavah postojnskega inštituta je že pred leti začela sodelovati krasoslovka, izr.prof.dr. Nataša Ravbar. Na začetku je nekaj misli posvetila mestu kraških vodonosnikov pri nas, po tem pa nadaljevala s podrobnostmi te alternativne metode za boljšo zaščito kraških vodnih virov. 

FOTO: Model prikaza kraških vodonosnikov – IZRK ZRC SAZU
VIR:  https://sdzv-drustvo.si/wp-content/uploads/2022/03/kras.jpg 
</description>
        <enclosure length="47615232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/24/KonceptRA_SLO_MMC.PR3.20250224.1.1305_15160136.mp3"></enclosure>
        <guid>175111796</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1487</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Malo manj kot polovico potreb po pitni vodi pri nas pridobivamo iz kraških vodonosnikov. Ti s v primerjavi z nekraškimi še posebej občutljjivi na onesnaževanje, in žal ostajajo neprimerno zaščiteni. Zato so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne razvili alternativno metodo za boljšo zaščito kraških vodnih virov. Gre za koncept »ranljivosti kraških vodonosnikov« s katerim označujejo verjetnost onesnaževanja in podajajo oceno občutljivosti na posledice s človekom povzročenega onesnaževanja. Koncept izhaja iz podmene, da gre za naravno lastnost kraškega podzemnega vodnega sveta, in je kot tak neodvisen od kemičnih lastnosti onesnaževal. Pri tovrstnih raziskavah postojnskega inštituta je že pred leti začela sodelovati krasoslovka, izr.prof.dr. Nataša Ravbar. Na začetku je nekaj misli posvetila mestu kraških vodonosnikov pri nas, po tem pa nadaljevala s podrobnostmi te alternativne metode za boljšo zaščito kraških vodnih virov. 

FOTO: Model prikaza kraških vodonosnikov – IZRK ZRC SAZU
VIR:  https://sdzv-drustvo.si/wp-content/uploads/2022/03/kras.jpg 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111796</link>
        <pubDate> Mon, 24 Feb 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Koncept ranljivosti kraških vodonosnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in od lani častni profesor na University College London oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega Laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo dimenzijo dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji!
 
FOTO: z leve Emma Paolin, doktorska študentka UL FKKT, in dr. Abdelrazek Elnaggar z Univerze v Ljubljani jemljeta vzorce zraka iz sarkofaga v razstavnih prostorih Egipčanskega muzeja v Kairu. 
VIR:  Cecilia Bembibre
</description>
        <enclosure length="48470016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/17/tudijaRA_SLO_MMC.PR3.20250217.1.1305_15075783.mp3"></enclosure>
        <guid>175109980</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1514</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in od lani častni profesor na University College London oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega Laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo dimenzijo dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji!
 
FOTO: z leve Emma Paolin, doktorska študentka UL FKKT, in dr. Abdelrazek Elnaggar z Univerze v Ljubljani jemljeta vzorce zraka iz sarkofaga v razstavnih prostorih Egipčanskega muzeja v Kairu. 
VIR:  Cecilia Bembibre
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109980</link>
        <pubDate> Mon, 17 Feb 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Študija vonjav staroegipčanskih mumij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!?  Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU nedavno objavila zbornik o »Slovenske selitve v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države.  Gre za nadaljevanje  leta 2020 objavljene monografije zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1975. Več na temo povesta raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof.dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr.prof.dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Obe predavata na Univerzi v Novi Gorici.

FOTO: Levo Marina Lukšič Hacin in Mirjam Milharčič Hladnik
VIR: Program Ars, Goran Tenze</description>
        <enclosure length="49039104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/10/SlovenskRA_SLO_MMC.PR3.20250210.1.1305_14986088.mp3"></enclosure>
        <guid>175108151</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1532</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!?  Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU nedavno objavila zbornik o »Slovenske selitve v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države.  Gre za nadaljevanje  leta 2020 objavljene monografije zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1975. Več na temo povesta raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof.dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr.prof.dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Obe predavata na Univerzi v Novi Gorici.

FOTO: Levo Marina Lukšič Hacin in Mirjam Milharčič Hladnik
VIR: Program Ars, Goran Tenze</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108151</link>
        <pubDate> Mon, 10 Feb 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenske selitve v socializmu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa.

FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi
VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici


</description>
        <enclosure length="47483904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/03/RaziskovRA_SLO_MMC.PR3.20250203.1.1305_14896471.mp3"></enclosure>
        <guid>175106370</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1483</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa.

FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi
VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106370</link>
        <pubDate> Mon, 03 Feb 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Raziskovalna univerza na zahodu Slovenije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Morsko ihtiologijo je v slovenskem govornem območju utemeljil mednarodno priznani biolog Miroslav Zei (1914-2006), sodobno »piko na i« pa sta ji s še svežo izdajo knjige »Osnove morske ihtiologije« postavila raziskovalca z Morske biološke postaje Piran v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Domen Trkov. Slednji je v stavbi raziskovalne postaje v naš mikrofon povzel temeljne prvine razumevanja ekologije morskega življa, predvsem rib kot njegovih najbolj izrazitih predstavnikov, o katerih navsezadnje govori samo delo, namenjeno tistim, ki hočejo na strokoven način spoznavati svet morskih rib.

FOTO: Pisana ustnača pavlinka (Symphodus ocellatus) plava nad spužvo
VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
</description>
        <enclosure length="48062976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/27/OsnovemRA_SLO_MMC.PR3.20250127.1.1305_14804931.mp3"></enclosure>
        <guid>175104540</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1501</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Morsko ihtiologijo je v slovenskem govornem območju utemeljil mednarodno priznani biolog Miroslav Zei (1914-2006), sodobno »piko na i« pa sta ji s še svežo izdajo knjige »Osnove morske ihtiologije« postavila raziskovalca z Morske biološke postaje Piran v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Domen Trkov. Slednji je v stavbi raziskovalne postaje v naš mikrofon povzel temeljne prvine razumevanja ekologije morskega življa, predvsem rib kot njegovih najbolj izrazitih predstavnikov, o katerih navsezadnje govori samo delo, namenjeno tistim, ki hočejo na strokoven način spoznavati svet morskih rib.

FOTO: Pisana ustnača pavlinka (Symphodus ocellatus) plava nad spužvo
VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104540</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jan 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Osnove morske ihtiologije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sredi tedna je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pripravil novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultat štiriletnih priprav na že dolgo časa nujno prenovo in modernizacijo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v katerem domuje že dobrih 70 let. Pridobili so namreč gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo na začetku januarja. V prvi fazi prenove, ki jo strokovno podpira tudi dopolnjeni konservatorski načrt prenove, bodo s sredstvi iz kohezije EU Ministrstva za kulturo in nekaj lastnega denarja začeli prenavljati eno od pri nas redkih ohranjenih oranžerij. V oddaji ga opišeta konservatorki iz ZVKDS Katarina Odlazek in Tina Potočnik. Prenova bo celovita in bo potekala v fazah, kot je povedala direktorica TMS dr. Barbara Juršič, ki se ji konec meseca izteka petletni mandat vodenja muzeja. Projektant prenove je Arhitekturni biro ARREA d.o.o., ki ga je zastopala arhitektka Maruša Zorec.

FOTO: Nekdanji samostansko-grajski v Bistri, kjer že dobrih 70 let domuje TMS
VIR: https://visit-borovnica.si/znamenitosti/tms-bistra 
</description>
        <enclosure length="48112896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/20/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20250120.1.1305_14714679.mp3"></enclosure>
        <guid>175102756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1503</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sredi tedna je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pripravil novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultat štiriletnih priprav na že dolgo časa nujno prenovo in modernizacijo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v katerem domuje že dobrih 70 let. Pridobili so namreč gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo na začetku januarja. V prvi fazi prenove, ki jo strokovno podpira tudi dopolnjeni konservatorski načrt prenove, bodo s sredstvi iz kohezije EU Ministrstva za kulturo in nekaj lastnega denarja začeli prenavljati eno od pri nas redkih ohranjenih oranžerij. V oddaji ga opišeta konservatorki iz ZVKDS Katarina Odlazek in Tina Potočnik. Prenova bo celovita in bo potekala v fazah, kot je povedala direktorica TMS dr. Barbara Juršič, ki se ji konec meseca izteka petletni mandat vodenja muzeja. Projektant prenove je Arhitekturni biro ARREA d.o.o., ki ga je zastopala arhitektka Maruša Zorec.

FOTO: Nekdanji samostansko-grajski v Bistri, kjer že dobrih 70 let domuje TMS
VIR: https://visit-borovnica.si/znamenitosti/tms-bistra 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102756</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jan 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Začela se je dolgoletna prenova Tehniškega muzeja v Bistri</title>
      </item>
      <item>
        <description>Boris Pahor, veliki tržaški pisatelj je v visoki starosti, rojen je bil l. 1913, odšel konec maja l. 2022. Poleg številnih knjig, v katerih je skozi prikaz lastne izkušnje s totalitarizmi XX. stoletja opisoval njihove zablode, ki se ne bi bile smele zgoditi, je zapustil tudi dobrih 5 tisoč kosov pisemske korespondence. Hrani jo NUK, bolj podrobno pa se jo je lotila redna profesorica slovenske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Urška Perenič. Sama pravi, da se je o tej nalogi še za časa življenja dogovorila s pisateljem. Zasnovala je projekt Književna republika Borisa Pahorja in v tem okviru lani decembra uredila že drugi zbornik z več besedili o njegovem  pisanju in življenju. Njegov naslov s podnaslovom »opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem« je »Jaz pa nikoli nisem sanjal« in o opisih in pristopih različnih avtoric in avtorjev, ki so napisali prispevke smo z njo pripravili pogovor.

FOTO: Urška Perenič leta 2022
VIR:  https://sl.wikipedia.org/wiki/Urška_Perenič 
</description>
        <enclosure length="49615872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/13/BorisPaRA_SLO_MMC.PR3.20250113.1.1305_14622986.mp3"></enclosure>
        <guid>175101007</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1550</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Boris Pahor, veliki tržaški pisatelj je v visoki starosti, rojen je bil l. 1913, odšel konec maja l. 2022. Poleg številnih knjig, v katerih je skozi prikaz lastne izkušnje s totalitarizmi XX. stoletja opisoval njihove zablode, ki se ne bi bile smele zgoditi, je zapustil tudi dobrih 5 tisoč kosov pisemske korespondence. Hrani jo NUK, bolj podrobno pa se jo je lotila redna profesorica slovenske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Urška Perenič. Sama pravi, da se je o tej nalogi še za časa življenja dogovorila s pisateljem. Zasnovala je projekt Književna republika Borisa Pahorja in v tem okviru lani decembra uredila že drugi zbornik z več besedili o njegovem  pisanju in življenju. Njegov naslov s podnaslovom »opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem« je »Jaz pa nikoli nisem sanjal« in o opisih in pristopih različnih avtoric in avtorjev, ki so napisali prispevke smo z njo pripravili pogovor.

FOTO: Urška Perenič leta 2022
VIR:  https://sl.wikipedia.org/wiki/Urška_Perenič 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101007</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jan 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Boris Pahor je vsebino svojih knjig doživel  </title>
      </item>
      <item>
        <description>V današnji oddaji se bomo spomnili pred 12 leti preminule slovenske raziskovalke in znanstvenice prof.dr. Marije Kosec. Bila je priznana strokovnjakinja za napredne materiale, med drugim tudi predsednica Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Rojena je bila 2 leti po koncu 2. svetovne vojne, odšla pa je med božičnimi prazniki konec leta 2012. Za seboj je pustila kopico rešenih in zastavljenih raziskovalnih ciljev, predvsem pa svojo neizmerno človeško energijo. Dejavnik, ki ga ne morejo zaobjeti nobene raziskovalne točke katerega koli urada za raziskave tega sveta. Bila je profesorica za materiale na ljubljanski Naravoslovno tehnični fakulteti, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in gostujoča profesorica na javni tehnični univerzi École Polytechnique Fédérale de Lausanne, na univerzah Šizuoka in Hamamatsu. Bila je vodja Odseka za elektronsko keramiko na IJS in vodja takratnega Centra odličnosti NAMASTE. Bila je Ambasadorka znanosti Republike Slovenije in dobitnica državne Zoisove nagrade ter Puhovega priznanja za razvojne dosežke. Bila pa je tudi ena redkih Evropejk, prejemnic nagrade &quot;Ferroelectrics Recognition Award&quot;, ki so ji jo kolegi podelili leta 2010. Takrat je tudi nastal pogovor, ki ga bomo predvajali v spomin na pokojno znanstvenico Marijo Kosec. Sogovornica je bila po osnovni izobrazbi kemičarka, ki se je zaradi profesionalnih izzivov že na začetku svoje raziskovalne poti soočila z vrhunskimi raziskovalci na področju fizike.
</description>
        <enclosure length="49748736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/06/VspominRA_SLO_MMC.PR3.20250106.1.1305_14544010.mp3"></enclosure>
        <guid>175099269</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1554</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V današnji oddaji se bomo spomnili pred 12 leti preminule slovenske raziskovalke in znanstvenice prof.dr. Marije Kosec. Bila je priznana strokovnjakinja za napredne materiale, med drugim tudi predsednica Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Rojena je bila 2 leti po koncu 2. svetovne vojne, odšla pa je med božičnimi prazniki konec leta 2012. Za seboj je pustila kopico rešenih in zastavljenih raziskovalnih ciljev, predvsem pa svojo neizmerno človeško energijo. Dejavnik, ki ga ne morejo zaobjeti nobene raziskovalne točke katerega koli urada za raziskave tega sveta. Bila je profesorica za materiale na ljubljanski Naravoslovno tehnični fakulteti, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in gostujoča profesorica na javni tehnični univerzi École Polytechnique Fédérale de Lausanne, na univerzah Šizuoka in Hamamatsu. Bila je vodja Odseka za elektronsko keramiko na IJS in vodja takratnega Centra odličnosti NAMASTE. Bila je Ambasadorka znanosti Republike Slovenije in dobitnica državne Zoisove nagrade ter Puhovega priznanja za razvojne dosežke. Bila pa je tudi ena redkih Evropejk, prejemnic nagrade &quot;Ferroelectrics Recognition Award&quot;, ki so ji jo kolegi podelili leta 2010. Takrat je tudi nastal pogovor, ki ga bomo predvajali v spomin na pokojno znanstvenico Marijo Kosec. Sogovornica je bila po osnovni izobrazbi kemičarka, ki se je zaradi profesionalnih izzivov že na začetku svoje raziskovalne poti soočila z vrhunskimi raziskovalci na področju fizike.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099269</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jan 2025 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V spomin na prof.dr. Marijo Kosec (1947-2012)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na še enem od zadnjih zemljišč znotraj nekdanjega obzidja rimske antične Emone, najbolj vzhodnega mesta takratne cesarske desete regije Venecija in Istra (Regio X. Venetia et Histria), ki jih je še možno raziskati zaradi pozidanosti, od oktobra potekajo arheološka izkopavanja dela območja prihodnje knjižnice NUK II ob križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Srednjeveško Ljubljano (Luwigana) so v visokem srednjem veku zidali tudi z gradbenim materialom antične Emone, zato arheologi previdno odstranjujejo plast za plastjo gradnje in naravnega zasutja skozi stoletja. Vodja teh zaščitnih izkopavanj je arheolog Blaž Orehek iz Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Po predstavitvi za novinarje v sredo, 18. decembra, smo z njim posneli pogovor o rezultatih in predvsem spoznanjih tako teh zadnjih kot preteklih izkopavanj antičnega mesta, posebej pa območja prihodnje knjižnice NUK II.
FOTO: Vodja izkopavanj na območju NUK II Blaž Orehek na predstavitvi v sredo 18.decembra.
VIR:  Goran Tenze – Program Ars
</description>
        <enclosure length="44030976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/30/VodjaarRA_SLO_MMC.PR3.20241230.1.1305_14489786.mp3"></enclosure>
        <guid>175097962</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1375</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na še enem od zadnjih zemljišč znotraj nekdanjega obzidja rimske antične Emone, najbolj vzhodnega mesta takratne cesarske desete regije Venecija in Istra (Regio X. Venetia et Histria), ki jih je še možno raziskati zaradi pozidanosti, od oktobra potekajo arheološka izkopavanja dela območja prihodnje knjižnice NUK II ob križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Srednjeveško Ljubljano (Luwigana) so v visokem srednjem veku zidali tudi z gradbenim materialom antične Emone, zato arheologi previdno odstranjujejo plast za plastjo gradnje in naravnega zasutja skozi stoletja. Vodja teh zaščitnih izkopavanj je arheolog Blaž Orehek iz Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Po predstavitvi za novinarje v sredo, 18. decembra, smo z njim posneli pogovor o rezultatih in predvsem spoznanjih tako teh zadnjih kot preteklih izkopavanj antičnega mesta, posebej pa območja prihodnje knjižnice NUK II.
FOTO: Vodja izkopavanj na območju NUK II Blaž Orehek na predstavitvi v sredo 18.decembra.
VIR:  Goran Tenze – Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175097962</link>
        <pubDate> Mon, 30 Dec 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vodja arheoloških izkopavanj NUK II Blaž Orehek o najdbah</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvi oddaji pretekli teden sta krasoslovca,  prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe povzela temeljne značilnosti njunega že tridesetletnega raziskovalnega sodelovanja s kitajskimi krasoslovci. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras«, na maketi v muzeju Nacionalnega parka Guanling sta lepo prikazana profil kraških kop in podzemni sistem jam (glej fotografijo). Slišali bomo opis geologa Kneza o najdaljšem dolomitnem jamskem sistemu v geoparku Šuanguedong na svetu v dolžini dobrih 400 km. Najdaljši doslej raziskan jamski sistem s stranskimi rovi vred na svetu pa je jama Mammoth v zvezni državi Kentucky v ZDA. Knez v oddaji tudi pojasnjuje nastanek geoloških plasti tamkajšnega kraškega podzemlja, njegovo starost in lastnosti, Slabe pa morfologijo tam prevladujočih kamnin.
Do obsežnih območij tega gričevnatega sveta smo se pripeljali z rednim vlakom, ki dosega tudi hitrosti do 242 km/h. 
 
FOTO: Maketa prereza južnokitajskega »kopastega krasa« in njegovega podzemeljskega sistema jam v Muzeju nacionalnega parka Guanling.
VIR:  Goran Tenze – Program Ars
</description>
        <enclosure length="49393920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/PosebnosRA_SLO_MMC.PR3.20241223.1.1305_14431891.mp3"></enclosure>
        <guid>175096446</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1543</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvi oddaji pretekli teden sta krasoslovca,  prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe povzela temeljne značilnosti njunega že tridesetletnega raziskovalnega sodelovanja s kitajskimi krasoslovci. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras«, na maketi v muzeju Nacionalnega parka Guanling sta lepo prikazana profil kraških kop in podzemni sistem jam (glej fotografijo). Slišali bomo opis geologa Kneza o najdaljšem dolomitnem jamskem sistemu v geoparku Šuanguedong na svetu v dolžini dobrih 400 km. Najdaljši doslej raziskan jamski sistem s stranskimi rovi vred na svetu pa je jama Mammoth v zvezni državi Kentucky v ZDA. Knez v oddaji tudi pojasnjuje nastanek geoloških plasti tamkajšnega kraškega podzemlja, njegovo starost in lastnosti, Slabe pa morfologijo tam prevladujočih kamnin.
Do obsežnih območij tega gričevnatega sveta smo se pripeljali z rednim vlakom, ki dosega tudi hitrosti do 242 km/h. 
 
FOTO: Maketa prereza južnokitajskega »kopastega krasa« in njegovega podzemeljskega sistema jam v Muzeju nacionalnega parka Guanling.
VIR:  Goran Tenze – Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096446</link>
        <pubDate> Mon, 23 Dec 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Posebnosti južnokitajskega krasa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov.  Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca,  prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe.

FOTO:  Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske.
VIR:  Goran Tenze – Program Ars
</description>
        <enclosure length="48040704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/16/PogledvRA_SLO_MMC.PR3.20241216.1.1305_14345950.mp3"></enclosure>
        <guid>175094585</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1501</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov.  Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca,  prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe.

FOTO:  Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske.
VIR:  Goran Tenze – Program Ars
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094585</link>
        <pubDate> Mon, 16 Dec 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Tri desetletja raziskav južnokitajskega krasa  </title>
      </item>
      <item>
        <description> Oddaja Pogled v znanost se tokrat seli na oceane. Njihova neizmernost ima meje, ki se jih plenilska lastnost sodobnega reda noče zavedati. V prvi polovici leta 2008 je bila v reviji Science prvič objavljena globalna karta človekovih vplivov na oceane. Izziv, da smo se v takratni oddaji pobliže spoznali z napori posameznikov in skupin, predvsem raziskovalk in raziskovalcev, ki jim ni vseeno za stanje v svetovnih morjih. Tekoča poročila ne govorijo o spremembi trendov onesnaževanja oceanov po dobrem desetletju in pol, zato bo osvežitev spomina na spremenjene oceane vsaj okrepila vedenje o dogajanju v Zemljinem hladilnem motorju. Vabljeni k poslušanju! </description>
        <enclosure length="35962368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/09/SpremenjRA_SLO_MMC.PR3.20241209.1.1305_14261843.mp3"></enclosure>
        <guid>175092778</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1123</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Oddaja Pogled v znanost se tokrat seli na oceane. Njihova neizmernost ima meje, ki se jih plenilska lastnost sodobnega reda noče zavedati. V prvi polovici leta 2008 je bila v reviji Science prvič objavljena globalna karta človekovih vplivov na oceane. Izziv, da smo se v takratni oddaji pobliže spoznali z napori posameznikov in skupin, predvsem raziskovalk in raziskovalcev, ki jim ni vseeno za stanje v svetovnih morjih. Tekoča poročila ne govorijo o spremembi trendov onesnaževanja oceanov po dobrem desetletju in pol, zato bo osvežitev spomina na spremenjene oceane vsaj okrepila vedenje o dogajanju v Zemljinem hladilnem motorju. Vabljeni k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092778</link>
        <pubDate> Mon, 09 Dec 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Spremenjeni oceani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat je na sporedu historična tematika, in to vzhodnoevropska, slovanska. Predvajali bomo ponovitev prevoda dela knjige z naslovom &quot;Kijevska država&quot; pri nas precej neznanega ruskega &quot;poeta zgodovine&quot;, zgodovinarja in filozofa Leva Gumileva. Gre za poglavje z naslovom &quot;Slovani v 1. tisočletju našega štetja&quot;. Avtor, sicer sin znamenite ruske pesnice Ane Ahmatove, je delo napisal tik pred začetkom druge svetovne vojne, v njem pa zasledimo zgodbo o razmeroma neznani preteklosti Slovanov, do katere so se dokopali ruski zgodovinarji, ki naj bi se po avtorjevi razlagi precej razlikovala od splošno poznane zgodovinske sheme, predvsem pa dogajanja ob zatonu rimskega imperija. Delo je prevedel Just Rugel, s katerim smo sodelovali na začetku tega stoletja.</description>
        <enclosure length="48655104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/02/LevGumiRA_SLO_MMC.PR3.20241202.1.1305_14176801.mp3"></enclosure>
        <guid>175090997</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1520</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat je na sporedu historična tematika, in to vzhodnoevropska, slovanska. Predvajali bomo ponovitev prevoda dela knjige z naslovom &quot;Kijevska država&quot; pri nas precej neznanega ruskega &quot;poeta zgodovine&quot;, zgodovinarja in filozofa Leva Gumileva. Gre za poglavje z naslovom &quot;Slovani v 1. tisočletju našega štetja&quot;. Avtor, sicer sin znamenite ruske pesnice Ane Ahmatove, je delo napisal tik pred začetkom druge svetovne vojne, v njem pa zasledimo zgodbo o razmeroma neznani preteklosti Slovanov, do katere so se dokopali ruski zgodovinarji, ki naj bi se po avtorjevi razlagi precej razlikovala od splošno poznane zgodovinske sheme, predvsem pa dogajanja ob zatonu rimskega imperija. Delo je prevedel Just Rugel, s katerim smo sodelovali na začetku tega stoletja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090997</link>
        <pubDate> Mon, 02 Dec 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Lev Gumilev: Slovani v 1. tisočletju našega štetja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi.

FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU
VIR: Program Ars, Goran Tenze   
</description>
        <enclosure length="25043328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/25/MeritveRA_SLO_MMC.PR3.20241125.1.1305_14098286.mp3"></enclosure>
        <guid>175089267</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1565</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi.

FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU
VIR: Program Ars, Goran Tenze   
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089267</link>
        <pubDate> Mon, 25 Nov 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Meritve CO2 v kraškem svetu - primerjava slovenskega in južnega kitajskega krasa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v  tokratnem pogovoru v našem studiu. 

FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom
VIR: IJS
</description>
        <enclosure length="22702848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/18/VenivojRA_SLO_MMC.PR3.20241118.1.1305_14019004.mp3"></enclosure>
        <guid>175087486</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1418</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v  tokratnem pogovoru v našem studiu. 

FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom
VIR: IJS
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087486</link>
        <pubDate> Mon, 18 Nov 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Večnivojsko slikanje v biomedicini – sestavni del medicinske fizike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine.

FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).
VIR: NIB</description>
        <enclosure length="24070272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/11/RaziskovRA_SLO_MMC.PR3.20241111.1.1305_13943922.mp3"></enclosure>
        <guid>175085718</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine.

FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).
VIR: NIB</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085718</link>
        <pubDate> Mon, 11 Nov 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Raziskovalna infrastruktura matematičnih modelov življenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prihodnje leto bo Slovenija po dolgih desetletjih letih sodelovanja  tukajšnih raziskovalk in raziskovalcev postala redna članica Evropskega centra za jedrske raziskave pri Ženevi CERN, ki letos obeležuje 70-letnico delovanja. Redna profesorja ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, astrofizičarka dr. Maruša Bradač in fizik dr.Borut Paul Kerševan (predstojnik Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev F-9 na Inštitutu Jožef Stefan) bosta povzela izkušnje in spoznanja astrofizike in fizike trdne snovi v 70-letnem raziskovanju narave snovi in vesolja.

FOTO:  Leva polovica je računalniška rekonstrukcija reakcije ob trku dveh protonov v raziskovalnem projektu  ATLAS(enem od štirih temeljnih v CERN-u, desno pa posnetek iz Webbovega teleskopa
VIR:  https://twiki.cern.ch/twiki/pub/AtlasPublic/EventDisplayRun2Collisions/JiveXML_265532_3280065-YX-RZ-EventInfo-2015-05-21-08-48-35.jpg 
  In   https://cdn.esawebb.org/archives/images/large/potm2209a.jpg 
</description>
        <enclosure length="24657024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/04/Leta202RA_SLO_MMC.PR3.20241104.1.1305_13863821.mp3"></enclosure>
        <guid>175084049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1541</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prihodnje leto bo Slovenija po dolgih desetletjih letih sodelovanja  tukajšnih raziskovalk in raziskovalcev postala redna članica Evropskega centra za jedrske raziskave pri Ženevi CERN, ki letos obeležuje 70-letnico delovanja. Redna profesorja ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, astrofizičarka dr. Maruša Bradač in fizik dr.Borut Paul Kerševan (predstojnik Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev F-9 na Inštitutu Jožef Stefan) bosta povzela izkušnje in spoznanja astrofizike in fizike trdne snovi v 70-letnem raziskovanju narave snovi in vesolja.

FOTO:  Leva polovica je računalniška rekonstrukcija reakcije ob trku dveh protonov v raziskovalnem projektu  ATLAS(enem od štirih temeljnih v CERN-u, desno pa posnetek iz Webbovega teleskopa
VIR:  https://twiki.cern.ch/twiki/pub/AtlasPublic/EventDisplayRun2Collisions/JiveXML_265532_3280065-YX-RZ-EventInfo-2015-05-21-08-48-35.jpg 
  In   https://cdn.esawebb.org/archives/images/large/potm2209a.jpg 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084049</link>
        <pubDate> Mon, 04 Nov 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Leta 2025 bo Slovenija redna članica CERN</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom »Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435-1493)« je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.« Za razliko od starejšega zgodovinopisja tako v našem kot nemškem jeziku, je Kotar ob pomoči novejših po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov - spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III. - zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično zaokroženost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l.2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije.

FOTO: Finančno šibki cesar Friderik III. je zaradi vojaške pomoči pri obrambi obleganega dunajskega Hofburga Kranjcem l.1463 podelil častne naslove in izboljšani grb dežele; dokument hrani Arhiv RS
VIR:  ARS, SIAS 1063, ZL, št. 716, 1463 I 12, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt)

</description>
        <enclosure length="24680064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/28/CesarFrRA_SLO_MMC.PR3.20241028.1.1305_13801002.mp3"></enclosure>
        <guid>175082697</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1542</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom »Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435-1493)« je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.« Za razliko od starejšega zgodovinopisja tako v našem kot nemškem jeziku, je Kotar ob pomoči novejših po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov - spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III. - zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično zaokroženost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l.2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije.

FOTO: Finančno šibki cesar Friderik III. je zaradi vojaške pomoči pri obrambi obleganega dunajskega Hofburga Kranjcem l.1463 podelil častne naslove in izboljšani grb dežele; dokument hrani Arhiv RS
VIR:  ARS, SIAS 1063, ZL, št. 716, 1463 I 12, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt)

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082697</link>
        <pubDate> Mon, 28 Oct 2024 11:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Cesar Friderik III. Habsburg in vojvodina Kranjska v 15. stoletju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja.

FOTO:  Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri
VIR:  Barbara Hrovatin</description>
        <enclosure length="18928512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/21/PredmetiRA_SLO_MMC.PR3.20241021.1.1305_13721569.mp3"></enclosure>
        <guid>175080967</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1183</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja.

FOTO:  Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri
VIR:  Barbara Hrovatin</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080967</link>
        <pubDate> Mon, 21 Oct 2024 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Predmeti tehniške dediščine skozi literaturo za otroke in mladino v TMS</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev.

FOTO:  Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje
VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/</description>
        <enclosure length="18193152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/14/IndustriRA_SLO_MMC.PR3.20241014.1.1305_13642901.mp3"></enclosure>
        <guid>175079246</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1137</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev.

FOTO:  Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje
VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079246</link>
        <pubDate> Mon, 14 Oct 2024 10:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Industrijsko oblikovanje na festivalu Big Design v Ljubljani</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
      <itunes:category text="Science" />
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/126780558/logo_6.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 07 Sep 2026 10:55:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 07 Sep 2026 10:55:00 +0000</pubDate>
      <title>Pogled v znanost</title>
    </channel>
  </rss>
