Education (C) RTVSLO 2017 Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Pogled v znanost http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/126780558/pogled-v-znanost-1400x1400.jpg Rektor Univerze v Novi Gorici, prof.dr. Danilo Zavrtanik, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze - podobno kot MIT, ETH Zürich ali École Polytechnique Fédérale de Lausanne npr. - ki jo je skupina na Inštitutu Jožef Stefan zasnovala v času njegovega direktorovanja med 1992-1996. V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz CERN-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države l.1991. Najprej sta IJS in občina Nova Gorica, župan je bil Črtomir Špacapan, l.1995 ustanovila podiplomsko Fakulteto za znanosti o okolju, l.1998 ji je sledilo 7 let Politehnike Nova Gorica, od l. 2006 pa gre za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem. Sedež Univerze v Novi Gorici, kjer deluje tudi rektor, je v palači Lanthieri v Vipavi foto: Goran Tenze, Program Ars 174734356 RTVSLO – Ars 1829 clean Rektor Univerze v Novi Gorici, prof.dr. Danilo Zavrtanik, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze - podobno kot MIT, ETH Zürich ali École Polytechnique Fédérale de Lausanne npr. - ki jo je skupina na Inštitutu Jožef Stefan zasnovala v času njegovega direktorovanja med 1992-1996. V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz CERN-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države l.1991. Najprej sta IJS in občina Nova Gorica, župan je bil Črtomir Špacapan, l.1995 ustanovila podiplomsko Fakulteto za znanosti o okolju, l.1998 ji je sledilo 7 let Politehnike Nova Gorica, od l. 2006 pa gre za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem. Sedež Univerze v Novi Gorici, kjer deluje tudi rektor, je v palači Lanthieri v Vipavi foto: Goran Tenze, Program Ars https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 23 Nov 2020 12:35:29 +0000 Rektor Danilo Zavrtanik o 25 letih Univerze v Novi Gorici Od leta 1993 je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne vsako leto organiziral Mednarodno krasoslovno šolo Klasični kras, saj so raziskovalci kraškega podzemlja iz vsega sveta v živo želeli spoznati pokrajino, ki je tej vrsti sveta pod površino dala tudi ime, kras, Karst, carso. Letošnjo šolo so morali zaradi epidemioloških razlogov odpovedati, tako kot vsako leto, pa je tudi tokratna vsebovala izbrani aspekt raziskav - regionalno krasoslovje - lokalni in splošni vidik. Prestavjena je na prihodnje leto, ki ga je Mednarodna speleološka zveza pod pokroviteljstvo UNESCA razglasila za mednarodno leto jam in krasa. Glede na raziskovalno in nenazadnje tudi organizacijsko vpletenost v pripravo letošnje odpovedane in napovedane šole l. 2021, smo obiskali raziskovalca iz Postojne, geologinjo dr. Nadjo Zupan Hajna in geografa dr. Mateja Blatnika. (besedilo pod fotografijo): Škocjanske jame, predel, ki mu pravijo Šumeča jama foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU 174732640 RTVSLO – Ars 1567 clean Od leta 1993 je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne vsako leto organiziral Mednarodno krasoslovno šolo Klasični kras, saj so raziskovalci kraškega podzemlja iz vsega sveta v živo želeli spoznati pokrajino, ki je tej vrsti sveta pod površino dala tudi ime, kras, Karst, carso. Letošnjo šolo so morali zaradi epidemioloških razlogov odpovedati, tako kot vsako leto, pa je tudi tokratna vsebovala izbrani aspekt raziskav - regionalno krasoslovje - lokalni in splošni vidik. Prestavjena je na prihodnje leto, ki ga je Mednarodna speleološka zveza pod pokroviteljstvo UNESCA razglasila za mednarodno leto jam in krasa. Glede na raziskovalno in nenazadnje tudi organizacijsko vpletenost v pripravo letošnje odpovedane in napovedane šole l. 2021, smo obiskali raziskovalca iz Postojne, geologinjo dr. Nadjo Zupan Hajna in geografa dr. Mateja Blatnika. (besedilo pod fotografijo): Škocjanske jame, predel, ki mu pravijo Šumeča jama foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 16 Nov 2020 12:31:07 +0000 Regionalno krasoslovje - raziskuj, razumi, zaščiti Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, dr.Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi. Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo l. 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele, plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi in plaz Grahovo ob Bači. Na fotografiji aktivno območje plazu Čikla nad Koroško Belo pri Jesenicah foto Matija Zupan, GeoZS 174731022 RTVSLO – Ars 1489 clean Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, dr.Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi. Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo l. 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele, plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi in plaz Grahovo ob Bači. Na fotografiji aktivno območje plazu Čikla nad Koroško Belo pri Jesenicah foto Matija Zupan, GeoZS https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 09 Nov 2020 12:29:49 +0000 Preventivne raziskave zemeljskih plazov Strokovni posvet z naslovom "Skrivnost Gruberjeve palače" je v prostorih Arhiva RS v Gruberjevi palači v LJ potekal septembra letos. Tam so konservatorji-restavratorji razlagali ozadje končne potrditve avtorja stropne poslikave na vrhu stopnišča v njej. O izvornem avtorju iz 18. stoletja Kremser-Schmidtu, je v oddaji septembra že govorila umetnostna zgodovinarka dr.Barbara Murovec, tokrat pa bo konservatorsko-restavratorsko razlago tega odkritja povzela mag.Martina Lesar Kikelj, vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in hkrati skupine, ki izvaja konservatorsko-restavratorski poseg. foto: Restavriranje stropne poslikave Kremser-Schmidta iz l.1775, na levi stoji mag. Martina Lesar Kikelj vir: https://www.zvkds.si/sl/novice/skrivnost-gruberjeve-palace-odkrit-podpis-slikarja-kremser-schmidta-z-letnico-1775 174729425 RTVSLO – Ars 1276 clean Strokovni posvet z naslovom "Skrivnost Gruberjeve palače" je v prostorih Arhiva RS v Gruberjevi palači v LJ potekal septembra letos. Tam so konservatorji-restavratorji razlagali ozadje končne potrditve avtorja stropne poslikave na vrhu stopnišča v njej. O izvornem avtorju iz 18. stoletja Kremser-Schmidtu, je v oddaji septembra že govorila umetnostna zgodovinarka dr.Barbara Murovec, tokrat pa bo konservatorsko-restavratorsko razlago tega odkritja povzela mag.Martina Lesar Kikelj, vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in hkrati skupine, ki izvaja konservatorsko-restavratorski poseg. foto: Restavriranje stropne poslikave Kremser-Schmidta iz l.1775, na levi stoji mag. Martina Lesar Kikelj vir: https://www.zvkds.si/sl/novice/skrivnost-gruberjeve-palace-odkrit-podpis-slikarja-kremser-schmidta-z-letnico-1775 https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 02 Nov 2020 12:26:16 +0000 Konservatorsko-restavratorska plat stropne poslikave Kremser-Schmidta v Gruberjevi palači Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost. Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju. V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848). Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996. Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Foto: Sogovornica pri urejanju arhivskega gradiva pred desetletji (vir:Pokrajinski arhiv Ptuj) 174727833 RTVSLO – Ars 1533 clean Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost. Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju. V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848). Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996. Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Foto: Sogovornica pri urejanju arhivskega gradiva pred desetletji (vir:Pokrajinski arhiv Ptuj) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 26 Oct 2020 12:30:33 +0000 Prmislek o dediščini arhivov – Marija Hernja Masten Izteka se mednarodno leto zdravja rastlin, tako da je naslovna tema kot naročena, saj si v obdobju onesnaženosti okolja, škodljive rabe umetnih gnojil, po drugi strani pa spoznanj o nujnem obratu k bolj trajnostnemu kmetovanju, mnogo ljudi prizadeva najti bolj sonaravne načine pridelave hrane. V tem primeru pač rastlinske. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, točneje na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo že dolgo časa aktivno raziskuje prof.dr. Kristina Gruden. S kolegi je nedavno v strokovni reviji Trends in Plant Science objavila članek z naslovom »Mènage à Trois: Razvozljavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami«. Gruden je zasnovala raziskavo pri kateri sta aktivno sodelovala tudi soavtorja članka, njen kolega dr. Marko Petek iz oddelka in podatkovni znanstvenik dr. Vid Podpečan iz Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. S profesorico Gruden smo povzeli širši okvir raziskave s stališča sistemske biologije – preučevanje odzivov rastlin na druge organizme v okolju, ki bodo v prihodnosti omogočali t.im. pametno uporabo mikroorganizmov v kmetijstvu. Sogovornica predava predmete več aspektov biokemije rastlin na Univerzi v Ljubljani na FKKT, BF, MF in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. foto: Raziskovanje interakcij med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami zahteva mnogo pristopov, tudi takšnega na fotografiji, ki je nastala na oddelku vir: NIB, Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo 174726095 RTVSLO – Ars 1484 clean Izteka se mednarodno leto zdravja rastlin, tako da je naslovna tema kot naročena, saj si v obdobju onesnaženosti okolja, škodljive rabe umetnih gnojil, po drugi strani pa spoznanj o nujnem obratu k bolj trajnostnemu kmetovanju, mnogo ljudi prizadeva najti bolj sonaravne načine pridelave hrane. V tem primeru pač rastlinske. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, točneje na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo že dolgo časa aktivno raziskuje prof.dr. Kristina Gruden. S kolegi je nedavno v strokovni reviji Trends in Plant Science objavila članek z naslovom »Mènage à Trois: Razvozljavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami«. Gruden je zasnovala raziskavo pri kateri sta aktivno sodelovala tudi soavtorja članka, njen kolega dr. Marko Petek iz oddelka in podatkovni znanstvenik dr. Vid Podpečan iz Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. S profesorico Gruden smo povzeli širši okvir raziskave s stališča sistemske biologije – preučevanje odzivov rastlin na druge organizme v okolju, ki bodo v prihodnosti omogočali t.im. pametno uporabo mikroorganizmov v kmetijstvu. Sogovornica predava predmete več aspektov biokemije rastlin na Univerzi v Ljubljani na FKKT, BF, MF in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. foto: Raziskovanje interakcij med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami zahteva mnogo pristopov, tudi takšnega na fotografiji, ki je nastala na oddelku vir: NIB, Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 19 Oct 2020 11:29:44 +0000 Razvoj nove generacije trajnostnih kmetijskih praks Že na začetku prve polovice leta se je zaključil čezmejni evropski projekt z akronimom CLAUSTRA + med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi, in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. V tem okviru je med drugim nastala tudi nova tematska pohodniška pot ob t.im. Ajdovskem zidu nad Vrhniko. Prav pri ureditvi slednje sta poleg domačih turističnih društev svoje moči združila tudi oba nekoč v neločevanje dediščine združena javna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije. Slednji je bil tudi nosilec projekta, zastopala ga je arheologinja, dr. Katharina Zanier, pri izkopavanjih in interpretaciji vloge in pomena te zapore izpred 1700 let in zdaj, pa je sodeloval kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, tudi arheolog, dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil LIMES - torej starorimska zapora meja imperija od 3. stoletja pa do propada v 5.st. kot npr. Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi - temveč je šlo za nekaj kar je imperialni Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v njegovo osrčje. Podatki pod sliko: Grafična rekonstrukcija Ajdovskega zidu nad Vrhniko kot pomembnega dela zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum zadnjih nekaj stoletij obstoja imperija foto: Narodni muzej Slovenije 174724402 RTVSLO – Ars 1481 clean Že na začetku prve polovice leta se je zaključil čezmejni evropski projekt z akronimom CLAUSTRA + med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi, in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. V tem okviru je med drugim nastala tudi nova tematska pohodniška pot ob t.im. Ajdovskem zidu nad Vrhniko. Prav pri ureditvi slednje sta poleg domačih turističnih društev svoje moči združila tudi oba nekoč v neločevanje dediščine združena javna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije. Slednji je bil tudi nosilec projekta, zastopala ga je arheologinja, dr. Katharina Zanier, pri izkopavanjih in interpretaciji vloge in pomena te zapore izpred 1700 let in zdaj, pa je sodeloval kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, tudi arheolog, dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil LIMES - torej starorimska zapora meja imperija od 3. stoletja pa do propada v 5.st. kot npr. Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi - temveč je šlo za nekaj kar je imperialni Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v njegovo osrčje. Podatki pod sliko: Grafična rekonstrukcija Ajdovskega zidu nad Vrhniko kot pomembnega dela zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum zadnjih nekaj stoletij obstoja imperija foto: Narodni muzej Slovenije https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 12 Oct 2020 11:29:41 +0000 Zapora Claustra Alpium Iuliarum od Kvarnerja do doline Soče V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so 18. septembra odprli razstavo Robot.si, o začetkih slovenske industrijske robotike. Zametki v 70-ih letih na relaciji med Inštitutom Jožef Stefan in takratno Fakulteto za elektrotehniko (UL) so v navezavi na tovarno Gorenje l.1980 pripeljali do prvega robota v industriji. Gost v oddaji, kustos razstave, dr. Orest Jarh, v oddaji opisuje tudi zasnovo tega prikaza (razstavljeni roboti so del njihove muzejske tehnične dediščine) štirih desetletij industrijske robotike pri nas. Besedo robot je v svetovno rabo uvedla drama Karla Čapka iz l.1920. Pri vstopu na razstavo ti obletnici muzealsko didaktično ponazorijo s približkom gledališke postavitve besedila njegove drame R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti, besedna igra z razumom - besedo robot pa je predlagal Karlov brat Josef Čapek - umorjen v KZ Bergen-Belsen aprila l.1945 - v ljubljanski Drami l.1922 v prevodu in režiji Osipa Šesta. Beseda robot je seveda slovanskega izvora, in je po tej poti prešla v mednarodno rabo prav zaradi tega Čapkovega pionirskega dela. »Razvoj industrijskih robotov v Sloveniji je na začetku 80. let prejšnjega stoletja doživel izjemen razcvet in posledice tega burnega obdobja so vidne še danes.«, med drugim o razstavi industrijske robotike pri nas pravi kustos, dr. Orest Jarh. Na fotografiji v ospredju dva industrijska robota na razstavi v TMS, izdelava IJS Vir: Tehniški muzej Slovenije 174722729 RTVSLO – Ars 1509 clean V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so 18. septembra odprli razstavo Robot.si, o začetkih slovenske industrijske robotike. Zametki v 70-ih letih na relaciji med Inštitutom Jožef Stefan in takratno Fakulteto za elektrotehniko (UL) so v navezavi na tovarno Gorenje l.1980 pripeljali do prvega robota v industriji. Gost v oddaji, kustos razstave, dr. Orest Jarh, v oddaji opisuje tudi zasnovo tega prikaza (razstavljeni roboti so del njihove muzejske tehnične dediščine) štirih desetletij industrijske robotike pri nas. Besedo robot je v svetovno rabo uvedla drama Karla Čapka iz l.1920. Pri vstopu na razstavo ti obletnici muzealsko didaktično ponazorijo s približkom gledališke postavitve besedila njegove drame R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti, besedna igra z razumom - besedo robot pa je predlagal Karlov brat Josef Čapek - umorjen v KZ Bergen-Belsen aprila l.1945 - v ljubljanski Drami l.1922 v prevodu in režiji Osipa Šesta. Beseda robot je seveda slovanskega izvora, in je po tej poti prešla v mednarodno rabo prav zaradi tega Čapkovega pionirskega dela. »Razvoj industrijskih robotov v Sloveniji je na začetku 80. let prejšnjega stoletja doživel izjemen razcvet in posledice tega burnega obdobja so vidne še danes.«, med drugim o razstavi industrijske robotike pri nas pravi kustos, dr. Orest Jarh. Na fotografiji v ospredju dva industrijska robota na razstavi v TMS, izdelava IJS Vir: Tehniški muzej Slovenije https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 05 Oct 2020 11:30:09 +0000 40 let industrijske robotike v Bistri Gostimo vodjo naravoslovno-tehničnega odseka od l.2014 Slovenske matice, ust. 1864, prof.dr. Jerneja Pavšiča. Matica je z lansko letnico izida v javno kroženje poslala prvi del obsežne monografije-zbornika z naslovom Slovenska Istra I - neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. Publikacija, ki so jo za omenjena področja poleg našega gosta uredili še dr. Andrej Seliškar in akad.dr. Matija Gogala, premore dobrih 450 strani kopice avtorjev besedil, v njej pa so prvič na enem mestu zbrana temeljna prej omenjena področja tega, dokončno po Osimskem sporazumu l.1977 med Italijo in Jugoslavijo, po zmagi v vojni pridobljenega ozemlja s pripadajočo morsko obalo in tremi večjimi naselji. Po besedah gosta naj bi drugi del s poudarki na humanističnem in družboslovnem pristopu izšel leta 2021. Na fotografiji obalni pas s strmimi pečinami (klifi) med Izolo in Piranom, kjer je vsebnost fliša izrazita- slovenska Istra je sicer povečini sestavljena iz flišnih kamnin foto: Jernej Pavšič, osebni arhiv 174721086 RTVSLO – Ars 1560 clean Gostimo vodjo naravoslovno-tehničnega odseka od l.2014 Slovenske matice, ust. 1864, prof.dr. Jerneja Pavšiča. Matica je z lansko letnico izida v javno kroženje poslala prvi del obsežne monografije-zbornika z naslovom Slovenska Istra I - neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. Publikacija, ki so jo za omenjena področja poleg našega gosta uredili še dr. Andrej Seliškar in akad.dr. Matija Gogala, premore dobrih 450 strani kopice avtorjev besedil, v njej pa so prvič na enem mestu zbrana temeljna prej omenjena področja tega, dokončno po Osimskem sporazumu l.1977 med Italijo in Jugoslavijo, po zmagi v vojni pridobljenega ozemlja s pripadajočo morsko obalo in tremi večjimi naselji. Po besedah gosta naj bi drugi del s poudarki na humanističnem in družboslovnem pristopu izšel leta 2021. Na fotografiji obalni pas s strmimi pečinami (klifi) med Izolo in Piranom, kjer je vsebnost fliša izrazita- slovenska Istra je sicer povečini sestavljena iz flišnih kamnin foto: Jernej Pavšič, osebni arhiv https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 28 Sep 2020 11:31:00 +0000 Naravoslovna plat slovenske Istre Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je ddr. Verena Perko Vidrih, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije, med drugim predava predmet Arheologija za javnost na UL-FF, govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) Debela Griža pri kraju Volčji grad, na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala Giovanna Conforto, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini. 174719487 RTVSLO – Ars 1494 clean Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je ddr. Verena Perko Vidrih, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije, med drugim predava predmet Arheologija za javnost na UL-FF, govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) Debela Griža pri kraju Volčji grad, na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala Giovanna Conforto, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 21 Sep 2020 11:29:54 +0000 Do dediščine skozi zgodbe - Verena Perko Vidrih Strokovni posvet pretekli teden v prostorih Arhiva RS so organizatorji javno oglaševali z motom "Skrivnost Gruberjeve palače". Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom "Alegorija trgovine, obrti in tehnike" po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista Andreasa Herrleina (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, Kremser-Schmidta (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa Gabriel Gruber (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države, dr. Barbara Murovec, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj. 174717894 RTVSLO – Ars 1627 clean Strokovni posvet pretekli teden v prostorih Arhiva RS so organizatorji javno oglaševali z motom "Skrivnost Gruberjeve palače". Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom "Alegorija trgovine, obrti in tehnike" po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista Andreasa Herrleina (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, Kremser-Schmidta (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa Gabriel Gruber (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države, dr. Barbara Murovec, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 14 Sep 2020 11:32:07 +0000 Poslikave v Gruberjevi palači V okviru posveta o geografu in zgodovinarju Simonu Rutarju (1851-1903) na Slovenski matici je pretekli teden dr. Jernej Zupančič, izredni profesor na oddelku za geografijo FF UL nastopil s prispevkom o geografiji Beneške Slovenije, slovenskega zahodnega roba. Ta perifernost ima tri obraze, državnega, etničnega in gospodarskega. V pogovoru V ŽIVO se z gostom sprehodimo po časovno sinhroni in politično-družbeni diahroni črti te celo osredju manjšine na Tržaškem in Goriškem oddaljeni populaciji v robni gorati pokrajini, ki je bila od srednjega veka njenega konca robni del Beneške republike (serenissime). Pogovor izzveni v profesorjeve predloge o perspektivah tega zahodnega slovenskega roba. vas Topolovo v Beneški Sloveniji (I) vir: https://www.ribnica24.eu/koledar-dogodkov/z-muzejskim-drustvom-ribnica-na-ekskurzijo-v-zamejsko-slovenijo-benecijo/ 174716368 RTVSLO – Ars 1442 clean V okviru posveta o geografu in zgodovinarju Simonu Rutarju (1851-1903) na Slovenski matici je pretekli teden dr. Jernej Zupančič, izredni profesor na oddelku za geografijo FF UL nastopil s prispevkom o geografiji Beneške Slovenije, slovenskega zahodnega roba. Ta perifernost ima tri obraze, državnega, etničnega in gospodarskega. V pogovoru V ŽIVO se z gostom sprehodimo po časovno sinhroni in politično-družbeni diahroni črti te celo osredju manjšine na Tržaškem in Goriškem oddaljeni populaciji v robni gorati pokrajini, ki je bila od srednjega veka njenega konca robni del Beneške republike (serenissime). Pogovor izzveni v profesorjeve predloge o perspektivah tega zahodnega slovenskega roba. vas Topolovo v Beneški Sloveniji (I) vir: https://www.ribnica24.eu/koledar-dogodkov/z-muzejskim-drustvom-ribnica-na-ekskurzijo-v-zamejsko-slovenijo-benecijo/ https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 07 Sep 2020 11:29:02 +0000 Politična geografija Beneške Slovenije Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prof. dr. Matjaž Kuntner podpisal pogodbo o pridruženem članstvu Univerzi v Ljubljani (UL). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. Igor Papič. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved - l.1960 ga je kot Inštitut za biologijo v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS - zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt Biotehnološko stičišče NIB kot del znanstvenega kampusa UL, Ljubljanski univerzitetni inkubator in inkubator Biotehnološkega stičišča NIB pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste presedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL. VSEBINA POD FOTKO: Podpisnika pogodbe, na levi prof.dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB, desno je prof.dr. Igor Papič, rektor UL foto: STA 174714887 RTVSLO – Ars 1555 clean Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prof. dr. Matjaž Kuntner podpisal pogodbo o pridruženem članstvu Univerzi v Ljubljani (UL). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. Igor Papič. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved - l.1960 ga je kot Inštitut za biologijo v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS - zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt Biotehnološko stičišče NIB kot del znanstvenega kampusa UL, Ljubljanski univerzitetni inkubator in inkubator Biotehnološkega stičišča NIB pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste presedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL. VSEBINA POD FOTKO: Podpisnika pogodbe, na levi prof.dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB, desno je prof.dr. Igor Papič, rektor UL foto: STA https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 31 Aug 2020 11:30:55 +0000 Odslej NIB pridruženi član UL „Želeli smo do zvezd“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil mag. Peter Omersel. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „Astronavtičnega in raketnega društva Celje“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli Aleksander Kerstein. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju. Knjiga je izšla pri Zgodovinskem arhivu Celje, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva. 174713522 RTVSLO – Ars 1641 clean „Želeli smo do zvezd“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil mag. Peter Omersel. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „Astronavtičnega in raketnega društva Celje“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli Aleksander Kerstein. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju. Knjiga je izšla pri Zgodovinskem arhivu Celje, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 24 Aug 2020 11:32:21 +0000 Raketarji iz Celja izpred pol stoletja 101 leto je že minilo od združitve ozemlja Prekmurja s takratno Kraljevino Srbov, Slovencev in Hrvatov, stoletje torej, ki smo mu lani predvsem v tednu okrog 17. avgusta posvetili precej oddaj na večini rtv-jevskih programov. Gostili smo tudi astrofizičarko, dr. Andrejo Gombóc, redno profesorico na Univerzi v Novi Gorici - ki je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo: preizpraševanje povezave med neskončnostjo pogleda njenega otroštva v tej ravnici in njegov morebiten vpliv na poti do njenih znanstvenih odkritij. 174712237 RTVSLO – Ars 1903 clean 101 leto je že minilo od združitve ozemlja Prekmurja s takratno Kraljevino Srbov, Slovencev in Hrvatov, stoletje torej, ki smo mu lani predvsem v tednu okrog 17. avgusta posvetili precej oddaj na večini rtv-jevskih programov. Gostili smo tudi astrofizičarko, dr. Andrejo Gombóc, redno profesorico na Univerzi v Novi Gorici - ki je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo: preizpraševanje povezave med neskončnostjo pogleda njenega otroštva v tej ravnici in njegov morebiten vpliv na poti do njenih znanstvenih odkritij. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 17 Aug 2020 11:36:43 +0000 Prekmurje - neskončnost - Andreja Gomboc Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna. 174711015 RTVSLO – Ars 1371 clean Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 10 Aug 2020 11:27:51 +0000 Agonija prirodoslovnih zbirk se nadaljuje Do razkritja stenskih poslikav v Chauvetovi jami (Ardeche, F, 1994) so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega Ko je francoska ekipa speleologov - med njimi Jean-Marie Chauvet, po njem se imenuje jama - konec l.1994 na JZ Francije v pokrajini Ardeche našla pred približno 25 tisoč leti zasut jamski vhod, se jim je v notranjosti prikazala paleta trodimenzionalno narisanih živali na stenah. Popolnost in način upodobitve se nista skladala s podmeno o evolucijsko naravnanem razvoju človekovih sposobnosti risanja s perspektivo. Do razkritja teh stenskih poslikav so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega in nesposobnega ustvariti takšne podobe. Ko so pred nekaj leti (2016) dokončno ugotovili starost slikarij (od 37000 - 28000 pr.n.št.), se je izkazalo, da ne gre za najstarejše ampak za najbolj dovršene trodimenzionalno narisane podobe v prazgodovonskih jamah doslej. L. 1996 je sloviti Ernst H.Gombrich v New York Review of Books ob izidu dveh študij o slikarijah tam objavil esej o "Čudežu iz Chauvetove jame". Leta 2014 so prejele označbo svetovne dediščine UNESCO. Besedilo pod fotko: Upodobitev živali v jami Chauvet ni najstarejša, je pa najbližje ugotovitvi, da gre za delo inteligentnega človeka vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/57/11_PanneauDesChevaux%28PartieGauche%29.jpg 174709785 RTVSLO – Ars 1044 clean Do razkritja stenskih poslikav v Chauvetovi jami (Ardeche, F, 1994) so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega Ko je francoska ekipa speleologov - med njimi Jean-Marie Chauvet, po njem se imenuje jama - konec l.1994 na JZ Francije v pokrajini Ardeche našla pred približno 25 tisoč leti zasut jamski vhod, se jim je v notranjosti prikazala paleta trodimenzionalno narisanih živali na stenah. Popolnost in način upodobitve se nista skladala s podmeno o evolucijsko naravnanem razvoju človekovih sposobnosti risanja s perspektivo. Do razkritja teh stenskih poslikav so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega in nesposobnega ustvariti takšne podobe. Ko so pred nekaj leti (2016) dokončno ugotovili starost slikarij (od 37000 - 28000 pr.n.št.), se je izkazalo, da ne gre za najstarejše ampak za najbolj dovršene trodimenzionalno narisane podobe v prazgodovonskih jamah doslej. L. 1996 je sloviti Ernst H.Gombrich v New York Review of Books ob izidu dveh študij o slikarijah tam objavil esej o "Čudežu iz Chauvetove jame". Leta 2014 so prejele označbo svetovne dediščine UNESCO. Besedilo pod fotko: Upodobitev živali v jami Chauvet ni najstarejša, je pa najbližje ugotovitvi, da gre za delo inteligentnega človeka vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/57/11_PanneauDesChevaux%28PartieGauche%29.jpg https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 03 Aug 2020 11:22:24 +0000 O čudežu zametkov umetnosti v jamah Kako ustrezno opisati neko preteklo obdobje? Še zgodovinarji imajo pri tem vprašanju opazno različne razlage. Pravzaprav so se v najboljšem primeru dogovorili, da je spomin na preteklost razlaga različnih zgodb. O statusu dejstev pri tem početju in njihovem izboru tu ne bi izgubljali besed, saj gre vendar vedno za konkretna dejstva, in predvsem njihov izbor v povzemanju preteklosti. Na primer, na podlagi katerih dejstev je danes biti Slovenka ali Slovenec nekaj povsem drugega, kot pa je bilo še pred slabim stoletjem. Prežihov Voranc (rojstno ime Lovro Kuhar, 1893–1950) je obdobje politične emigracije v desetletju pred drugo vojno v veliki meri preživel v Franciji. Izsek iz njegovih spominov na doživetja je tokrat tema poletne oddaje. Z njim se bomo odpravili po "poti nazaj v prihodnost". Na začetku posnetka je uvod, ki ga je pripravil urednik oddaje. 174708557 RTVSLO – Ars 1359 clean Kako ustrezno opisati neko preteklo obdobje? Še zgodovinarji imajo pri tem vprašanju opazno različne razlage. Pravzaprav so se v najboljšem primeru dogovorili, da je spomin na preteklost razlaga različnih zgodb. O statusu dejstev pri tem početju in njihovem izboru tu ne bi izgubljali besed, saj gre vendar vedno za konkretna dejstva, in predvsem njihov izbor v povzemanju preteklosti. Na primer, na podlagi katerih dejstev je danes biti Slovenka ali Slovenec nekaj povsem drugega, kot pa je bilo še pred slabim stoletjem. Prežihov Voranc (rojstno ime Lovro Kuhar, 1893–1950) je obdobje politične emigracije v desetletju pred drugo vojno v veliki meri preživel v Franciji. Izsek iz njegovih spominov na doživetja je tokrat tema poletne oddaje. Z njim se bomo odpravili po "poti nazaj v prihodnost". Na začetku posnetka je uvod, ki ga je pripravil urednik oddaje. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 27 Jul 2020 11:27:39 +0000 Prežihov Voranc o poti nazaj v prihodnost Pravni esej je za naš program z naslovom »Estetika in pravo« pripravil pred leti pravnik Luka Šoukal, in se v njem dejansko spraševal o resnici v pravu in estetiki. Le kaj imata skupnega, porečete, toda Šoukal nas je spomnil, da je vsaj znotraj klasičnih meril lepota znak resnice. Kar seveda ni zadosten, je pa vseeno nujen pogoj njenega doseganja v sodnem postopku, na primer. In kar je najpomembnejše, Simplex sigillum veri oziroma enostavnost je znak resnice. Izvedeli boste tudi, kdaj in na kakšen način v praksi pravnih reči govorimo o estetskih merilih. Na sliki podoba scene iz sojenja z žirijo v gledališču Royalty Theatre (19. st.) VIR: https://thepoorprint.com/2019/05/05/searching-for-beauty-in-law/ 174707344 RTVSLO – Ars 1300 clean Pravni esej je za naš program z naslovom »Estetika in pravo« pripravil pred leti pravnik Luka Šoukal, in se v njem dejansko spraševal o resnici v pravu in estetiki. Le kaj imata skupnega, porečete, toda Šoukal nas je spomnil, da je vsaj znotraj klasičnih meril lepota znak resnice. Kar seveda ni zadosten, je pa vseeno nujen pogoj njenega doseganja v sodnem postopku, na primer. In kar je najpomembnejše, Simplex sigillum veri oziroma enostavnost je znak resnice. Izvedeli boste tudi, kdaj in na kakšen način v praksi pravnih reči govorimo o estetskih merilih. Na sliki podoba scene iz sojenja z žirijo v gledališču Royalty Theatre (19. st.) VIR: https://thepoorprint.com/2019/05/05/searching-for-beauty-in-law/ https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 20 Jul 2020 11:26:40 +0000 Luka Šoukal : Kje v pravu tiči lepota? Že v starem veku, skozi srednji in novi vek so se v stoletjih razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod. Toda najprej moramo spoznati časovni in vsebinski pregled. Tega je za poslušalce 3. programa po strokovnem srečanju v Idriji pripravil naš sodelavec, znanstveni publicist dr. Sandi Sitar. V današnjem prvem delu bomo povzeli zgodovinski razvoj osebnosti in dejavnosti alkimije iz časa prvih ohranjenih zametkov do vključno srednjega veka. Na sliki alkimistični laboratorij Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alkimija#/media/Slika:Alchemical_Laboratory_-_Project_Gutenberg_eText_14218.jpg 174705989 RTVSLO – Ars 1702 clean Že v starem veku, skozi srednji in novi vek so se v stoletjih razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod. Toda najprej moramo spoznati časovni in vsebinski pregled. Tega je za poslušalce 3. programa po strokovnem srečanju v Idriji pripravil naš sodelavec, znanstveni publicist dr. Sandi Sitar. V današnjem prvem delu bomo povzeli zgodovinski razvoj osebnosti in dejavnosti alkimije iz časa prvih ohranjenih zametkov do vključno srednjega veka. Na sliki alkimistični laboratorij Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alkimija#/media/Slika:Alchemical_Laboratory_-_Project_Gutenberg_eText_14218.jpg https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 13 Jul 2020 11:33:22 +0000 Alkimija nekoč (1. del) Dr. Matjaž Geršič (GIAM-ZRC SAZU) se kot geograf že dolgo ukvarja z zemljepisnimi imeni in med drugim s pokrajinskimi identitetami prebivalcev naše države. Tokrat se je lotil preoblikovanih preostankov starih deželnih identitet pri sodobnikih. Nedavni izzid njegove razširjene doktorske disertacije "Pokrajinska imena kot dejavnik identitete" (Založba ZRC-SAZU) je bil povod pogovora o metodi raziskave, ki ga je vodila do vzporednega branja zemljepisnih imen na 75 starejših zemljevidih in malo manj kot 800, izdanih po l.1900, in rezultatov ankete, poslane na 6 tisoč naslovov. Rezultat so bili med drugim posebej za to priliko izrisani zemljevidi, ki povedo, kako anketiranci vidijo sebe v okvirih slovenskih pokrajin. Vsekakor tema za kot jara kača trajajoči tukajšni javni razpravi o regionalizaciji, ki pa je bolj upravno-gospodarsko kot identitetno področje. zemljevid: Primerjava habsburških dednih dežel in prevladujočih pokrajin, kot jih na podlagi spoznavnih zemljevidov dojemajo anketiranci. avtor dr. Matjaž Geršič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 174704677 RTVSLO – Ars 1549 clean Dr. Matjaž Geršič (GIAM-ZRC SAZU) se kot geograf že dolgo ukvarja z zemljepisnimi imeni in med drugim s pokrajinskimi identitetami prebivalcev naše države. Tokrat se je lotil preoblikovanih preostankov starih deželnih identitet pri sodobnikih. Nedavni izzid njegove razširjene doktorske disertacije "Pokrajinska imena kot dejavnik identitete" (Založba ZRC-SAZU) je bil povod pogovora o metodi raziskave, ki ga je vodila do vzporednega branja zemljepisnih imen na 75 starejših zemljevidih in malo manj kot 800, izdanih po l.1900, in rezultatov ankete, poslane na 6 tisoč naslovov. Rezultat so bili med drugim posebej za to priliko izrisani zemljevidi, ki povedo, kako anketiranci vidijo sebe v okvirih slovenskih pokrajin. Vsekakor tema za kot jara kača trajajoči tukajšni javni razpravi o regionalizaciji, ki pa je bolj upravno-gospodarsko kot identitetno področje. zemljevid: Primerjava habsburških dednih dežel in prevladujočih pokrajin, kot jih na podlagi spoznavnih zemljevidov dojemajo anketiranci. avtor dr. Matjaž Geršič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 06 Jul 2020 11:30:49 +0000 Zgodovinske pokrajine in sodobne identitete Sogovornika smo obiskali v začasno najetih prostorih v Kopru, kjer so pred kratkim uredili vse potrebno za postavitev "sistema ambisonics", zvočnega polja z zvočniki, postavljenimi v krog (na fotografiji). Ko bo zgrajena nova stavba inštituta InnoRenew CoE v Izoli, bodo virtualne raziskave akustike prostora zaživele v polnem pomenu besede. Dr. Rok Prislan nam je razkazal merilne aparature, s katerimi izvajajo eksperimente v virtualnem akustičnem prostoru, med drugim tudi akustiko predmetov. Gre za dokaj nov raziskovalni pristop pri raziskovanju akustike prostorov, ki sicer seže do starih Grkov. Ohranjeno antično gledališče v Grčiji npr. omogoča več kot deset tisoč obiskovalcem slišati gledališko igro brez umetnega ozvočenja. V pogovoru bo slišati, kako danes potekajo iskanja boljše in kakovostnejše akustike v različnih prostorih. Leta 2017 v okviru Univerze na Primorskem v Kopru ustanovljeni center odličnosti InnoRenew CoE so soustanovili še Inštitut Fraunhofer Wilhelm-Klauditz (Fraunhofer WKI), Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Povečini raziskujejo fenomene obnovljivih virov, njihove raziskave in razvoj pa segajo na področja naravoslovja in tehnologije, biotehnologije, družboslovja in humanistike. 174703300 RTVSLO – Ars 1560 clean Sogovornika smo obiskali v začasno najetih prostorih v Kopru, kjer so pred kratkim uredili vse potrebno za postavitev "sistema ambisonics", zvočnega polja z zvočniki, postavljenimi v krog (na fotografiji). Ko bo zgrajena nova stavba inštituta InnoRenew CoE v Izoli, bodo virtualne raziskave akustike prostora zaživele v polnem pomenu besede. Dr. Rok Prislan nam je razkazal merilne aparature, s katerimi izvajajo eksperimente v virtualnem akustičnem prostoru, med drugim tudi akustiko predmetov. Gre za dokaj nov raziskovalni pristop pri raziskovanju akustike prostorov, ki sicer seže do starih Grkov. Ohranjeno antično gledališče v Grčiji npr. omogoča več kot deset tisoč obiskovalcem slišati gledališko igro brez umetnega ozvočenja. V pogovoru bo slišati, kako danes potekajo iskanja boljše in kakovostnejše akustike v različnih prostorih. Leta 2017 v okviru Univerze na Primorskem v Kopru ustanovljeni center odličnosti InnoRenew CoE so soustanovili še Inštitut Fraunhofer Wilhelm-Klauditz (Fraunhofer WKI), Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Povečini raziskujejo fenomene obnovljivih virov, njihove raziskave in razvoj pa segajo na področja naravoslovja in tehnologije, biotehnologije, družboslovja in humanistike. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 29 Jun 2020 11:31:00 +0000 Na poti do dobre akustike prostora Akvarij v Piranu je ocean v malem. Tak je tudi naslov knjige, ki jo je založila GEPŠ (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, v okviru katere deluje ta, v 60-ih letih ustanovljeni, in pred desetletjem prenovljeni, edini morski akvarij na slovenski obali od Debelega rtiča do Sečovelj. Sestavili pa so jo raziskovalci morja, iz Morske biološke postaje Piran(NIB), prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Borut Mavrič, opis akvarijskih reči in akvaristike na svetovni ravni pa je delo strokovne vodje akvarija, dr. Manje Rogelja, tudi gostje današnje oddaje. Slednja skupaj z ribičem Gorazdom Lazarjem skrbita za vse potrebno, da ta akvarij z 20 bazeni deluje pravilno. Dva človeka torej skrbita za tehnično, strokovno in funkcionalno plat prikaza bogate biodiverzitete slovenskega morja. Aquarium Piran tudi v najhladnejšem zimskem mesecu januarju, ko je zaprt za redne obiske, skrbi za povprečno 150 vrst organizmov tega dela severnega Jadrana, in tako ponuja neposreden vpogled v za marsikoga presenetljivo raznovrstnost omenjenega akvatorija. Besedilo pod fotko: Gorazd Lazar pri rednem čiščenju enega od večjih bazenov Akvarija Piran Foto: Borut Furlan 174701991 RTVSLO – Ars 1540 clean Akvarij v Piranu je ocean v malem. Tak je tudi naslov knjige, ki jo je založila GEPŠ (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, v okviru katere deluje ta, v 60-ih letih ustanovljeni, in pred desetletjem prenovljeni, edini morski akvarij na slovenski obali od Debelega rtiča do Sečovelj. Sestavili pa so jo raziskovalci morja, iz Morske biološke postaje Piran(NIB), prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Borut Mavrič, opis akvarijskih reči in akvaristike na svetovni ravni pa je delo strokovne vodje akvarija, dr. Manje Rogelja, tudi gostje današnje oddaje. Slednja skupaj z ribičem Gorazdom Lazarjem skrbita za vse potrebno, da ta akvarij z 20 bazeni deluje pravilno. Dva človeka torej skrbita za tehnično, strokovno in funkcionalno plat prikaza bogate biodiverzitete slovenskega morja. Aquarium Piran tudi v najhladnejšem zimskem mesecu januarju, ko je zaprt za redne obiske, skrbi za povprečno 150 vrst organizmov tega dela severnega Jadrana, in tako ponuja neposreden vpogled v za marsikoga presenetljivo raznovrstnost omenjenega akvatorija. Besedilo pod fotko: Gorazd Lazar pri rednem čiščenju enega od večjih bazenov Akvarija Piran Foto: Borut Furlan https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 22 Jun 2020 11:30:40 +0000 Piranski ocean v malem Ekologija rastlinskega planktona (fitoplankton) v morjih je pojmovni okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev kisika na planetu. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja raziskav? Vodja Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) izr.prof.dr. Patricija Mozetič, je na seminarju o desetletjih raziskav fitoplanktona v tem delu Sredozemlja (ob inavguracijskem predavanju v naziv znanstvena svetnica lani pozimi na NIB v glavnem mestu) rezultate spremljanj predstavila tudi za naš program. Raziskovalni rezultati so pokazali, da se biomasa fitoplanktona zmanjšuje. Foto: Diatomeje so ene od najpogostejših predstavnic fitoplanktona Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Plankton#/media/Slika:Diatoms_through_the_microscope.jpg 174700424 RTVSLO – Ars 1400 clean Ekologija rastlinskega planktona (fitoplankton) v morjih je pojmovni okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev kisika na planetu. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja raziskav? Vodja Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) izr.prof.dr. Patricija Mozetič, je na seminarju o desetletjih raziskav fitoplanktona v tem delu Sredozemlja (ob inavguracijskem predavanju v naziv znanstvena svetnica lani pozimi na NIB v glavnem mestu) rezultate spremljanj predstavila tudi za naš program. Raziskovalni rezultati so pokazali, da se biomasa fitoplanktona zmanjšuje. Foto: Diatomeje so ene od najpogostejših predstavnic fitoplanktona Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Plankton#/media/Slika:Diatoms_through_the_microscope.jpg https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 15 Jun 2020 11:28:20 +0000 Tri desetletja raziskav fitoplanktona Že l.2008 se je mnogim "dnevom", ki jih je razglasila OZN, priključil tudi "svetovni dan oceanov", 8. junij. Svetovni oceani in morja vsebujejo 97% vse vode na Zemlji, raziskanih pa je le 5%. Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo), dr. Vesna Flander Putrle je strokovnjakinja za HPCL analizo (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) fitoplanktonskih barvil v morju, s katero določamo pestrost in količino fitoplanktonskih organizmov, ki med drugim proizvajajo polovico kisika na planetu. Ob letošnjem dnevu oceanov se z njo pogovarjamo o "pismenosti o oceanih" in o stanju morja v severnem Jadranu. foto: Akvarel z naslovom »Morje«, avtor je slovenski marinist iz Trsta Albert Sirk (1887-1947) vir: https://www.primorski.eu/se/skupaj-zascitimo-in-obnovimo-nasa-morja-FX275722 174698845 RTVSLO – Ars 1541 clean Že l.2008 se je mnogim "dnevom", ki jih je razglasila OZN, priključil tudi "svetovni dan oceanov", 8. junij. Svetovni oceani in morja vsebujejo 97% vse vode na Zemlji, raziskanih pa je le 5%. Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo), dr. Vesna Flander Putrle je strokovnjakinja za HPCL analizo (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) fitoplanktonskih barvil v morju, s katero določamo pestrost in količino fitoplanktonskih organizmov, ki med drugim proizvajajo polovico kisika na planetu. Ob letošnjem dnevu oceanov se z njo pogovarjamo o "pismenosti o oceanih" in o stanju morja v severnem Jadranu. foto: Akvarel z naslovom »Morje«, avtor je slovenski marinist iz Trsta Albert Sirk (1887-1947) vir: https://www.primorski.eu/se/skupaj-zascitimo-in-obnovimo-nasa-morja-FX275722 https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 08 Jun 2020 11:30:41 +0000 Ob svetovnem dnevu oceanov 2020 - pismenost o oceanih Predstavnik društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc bo v pogovoru predstavil dejavnosti te nevladne organizacije, ki je najbolj poznana po organizaciji akcije "očistimo Slovenijo" pred dobrim desetletjem. Množičnost takratne in tudi poznejših ponovitev govori o zavedanju mnogo ljudi pri nas o potrebi o ohranjanju naravnega okolja brez motečih smeti. Pred svetovnim dnevom varstva okolja (5. junij) se z gostom pogovarjamo o tem, kaj varstvo okolja dejansko še pomeni, kako se tega epohalnega izziva zavedajo v društvu, s kom se povezujejo doma in zunaj meja države, in kako premoščajo temeljno nasprotje želje in potrebe po čistejšem naravnem okolju v sodobni industrijski civilizaciji? Ta še vedno deluje tako, da na neizstavljene račune za onesnaževanje naravnega okolja povečini odgovarja z zavrnitvijo, in deluje tako, kot da so naravni viri planeta neskončni. Foto: Škodljivi učinki odpadkov plastike na biodiverziteto habitatov jo na dolgi rok uničujejo Vir: https://www.ekodezela.si/eko-okolje/zgodba-o-plastiki-ob-prihajajocem-svetovnem-dnevu-okolja/ 174697173 RTVSLO – Ars 1441 clean Predstavnik društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc bo v pogovoru predstavil dejavnosti te nevladne organizacije, ki je najbolj poznana po organizaciji akcije "očistimo Slovenijo" pred dobrim desetletjem. Množičnost takratne in tudi poznejših ponovitev govori o zavedanju mnogo ljudi pri nas o potrebi o ohranjanju naravnega okolja brez motečih smeti. Pred svetovnim dnevom varstva okolja (5. junij) se z gostom pogovarjamo o tem, kaj varstvo okolja dejansko še pomeni, kako se tega epohalnega izziva zavedajo v društvu, s kom se povezujejo doma in zunaj meja države, in kako premoščajo temeljno nasprotje želje in potrebe po čistejšem naravnem okolju v sodobni industrijski civilizaciji? Ta še vedno deluje tako, da na neizstavljene račune za onesnaževanje naravnega okolja povečini odgovarja z zavrnitvijo, in deluje tako, kot da so naravni viri planeta neskončni. Foto: Škodljivi učinki odpadkov plastike na biodiverziteto habitatov jo na dolgi rok uničujejo Vir: https://www.ekodezela.si/eko-okolje/zgodba-o-plastiki-ob-prihajajocem-svetovnem-dnevu-okolja/ https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 01 Jun 2020 11:29:01 +0000 Pred svetovnim dnevom varstva okolja z "ekologi brez meja" Nedavni izzid prevoda drugega dela esejistične knjige Simone de Beauvoir iz leta 1970 na dobrih 600 straneh("La viellesse" - Gallimard, Pariz, 1970) pri založbi OPRO iz Ljubljane (opro.si) z naslovom "Biti v svetu", tako s prvim ("Stališče zunanjosti", OPRO, Ljubljana, 2018) ponuja vpogled v civilizacijski fenomen par exellence. Pogovor s prevajalcem Tomažem Gerdino se je začel tudi z navajanjem citata iz te knjige - eseja: "Starost je neprekinjena komedija, ki jo človek igra, da bi preslepil druge in sebe. In je zaradi tega smešen, zlasti če igra slabo." Skozi pogovor preizprašujemo enega od temeljnih izzivov pri nagovarjanju in razumevanju naslovne teme, ali starost bolje razumemo prek gerontoloških, torej načeloma znanstvenih raziskav (ki jih pri nas sicer praktično ni) ali nam eruditski esej utegne dati boljši temelj za razumevanje! Na fotografiji Simone de Beauvoir in Jean Paul Sartre na ulici Vir: http://www.jose-fernandez.com.es/medialab/mi-pequeno-museo/wp-content/uploads/sites/8/2013/12/Beauvoir-Sartre_Bruno-Barbey_010.jpg 174695472 RTVSLO – Ars 1551 clean Nedavni izzid prevoda drugega dela esejistične knjige Simone de Beauvoir iz leta 1970 na dobrih 600 straneh("La viellesse" - Gallimard, Pariz, 1970) pri založbi OPRO iz Ljubljane (opro.si) z naslovom "Biti v svetu", tako s prvim ("Stališče zunanjosti", OPRO, Ljubljana, 2018) ponuja vpogled v civilizacijski fenomen par exellence. Pogovor s prevajalcem Tomažem Gerdino se je začel tudi z navajanjem citata iz te knjige - eseja: "Starost je neprekinjena komedija, ki jo človek igra, da bi preslepil druge in sebe. In je zaradi tega smešen, zlasti če igra slabo." Skozi pogovor preizprašujemo enega od temeljnih izzivov pri nagovarjanju in razumevanju naslovne teme, ali starost bolje razumemo prek gerontoloških, torej načeloma znanstvenih raziskav (ki jih pri nas sicer praktično ni) ali nam eruditski esej utegne dati boljši temelj za razumevanje! Na fotografiji Simone de Beauvoir in Jean Paul Sartre na ulici Vir: http://www.jose-fernandez.com.es/medialab/mi-pequeno-museo/wp-content/uploads/sites/8/2013/12/Beauvoir-Sartre_Bruno-Barbey_010.jpg https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 25 May 2020 11:30:51 +0000 Po pol stoletja "Starost" S. de Beauvoir prevedena v celoti Z enim od treh urednikov dvojezičnega zbornika "60 obrazov biodiverzitete", prof.dr. Davorinom Tometom, smo se pogovarjali o tem, kako poljudno pisati o tako celoviti, kompleksni in široki tematiki kot je življenska raznovrstnost narave, biodiverziteta. Poljudni zbornik je nastal ob letošnji 60-letnici Nacionalnega inštituta za biologijo, branje kratkih zgodbic o fenomenih raznovrstnosti bitij in rastlin, pa tudi o o njihovih razmerjih sobivanja, prilagajanja in življenja nasploh pričajo, kako pravzaprav še vedno premalo vemo, zakaj je življenje v naravnem okolju ustvarilo toliko različnih oblik življenja. Raznolikost je temeljna lastnost vsega živega, vsakršna poenotenost je zabloda tistih, ki narave življenja ne razumejo. 174693786 RTVSLO – Ars 1564 clean Z enim od treh urednikov dvojezičnega zbornika "60 obrazov biodiverzitete", prof.dr. Davorinom Tometom, smo se pogovarjali o tem, kako poljudno pisati o tako celoviti, kompleksni in široki tematiki kot je življenska raznovrstnost narave, biodiverziteta. Poljudni zbornik je nastal ob letošnji 60-letnici Nacionalnega inštituta za biologijo, branje kratkih zgodbic o fenomenih raznovrstnosti bitij in rastlin, pa tudi o o njihovih razmerjih sobivanja, prilagajanja in življenja nasploh pričajo, kako pravzaprav še vedno premalo vemo, zakaj je življenje v naravnem okolju ustvarilo toliko različnih oblik življenja. Raznolikost je temeljna lastnost vsega živega, vsakršna poenotenost je zabloda tistih, ki narave življenja ne razumejo. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 18 May 2020 11:31:04 +0000 Poljudno o 60 obrazih biodiverzitete Razvejanost raziskav in večdisciplinarnost rabe pojma molekule kot najmanjše enote živega sveta sta v zadnjih desetletjih izšli iz znantsvenih odkritij, tako da že dolgo nista več vezani na vedo o kemiji. Še več: le z njenimi spoznanji je predvsem na impulzivnih sodobnih področjih, kot so npr. biotehnologije, tako rekoč nemogoče razumeti življenjske procese, predvsem v predmetih raziskav, posvečenih vedam o življenju. Za popularizacijo razumevanja vloge molekule v sodobnem naravoslovju je med drugimi nekaj malega, a pomembnega prispeval tudi britanski publicist Philip Ball, nekdanji urednik pri reviji NATURE, sicer pa fizik in kemik. Pri nas je njegova poljudnoznanstvena knjiga »Molekule. Zelo kratek uvod« pred leti izšla v prevodu Gregorja Zupančiča, nekdanjega predstojnika katedre za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti. V pogovoru je takrat dr. Zupančič izčrpno povzel spremembo razumevanja vloge in pomena molekule v sodobnem naravoslovju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/11/PogledvznanostMMC.PR3.20200511.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1562 clean Razvejanost raziskav in večdisciplinarnost rabe pojma molekule kot najmanjše enote živega sveta sta v zadnjih desetletjih izšli iz znantsvenih odkritij, tako da že dolgo nista več vezani na vedo o kemiji. Še več: le z njenimi spoznanji je predvsem na impulzivnih sodobnih področjih, kot so npr. biotehnologije, tako rekoč nemogoče razumeti življenjske procese, predvsem v predmetih raziskav, posvečenih vedam o življenju. Za popularizacijo razumevanja vloge molekule v sodobnem naravoslovju je med drugimi nekaj malega, a pomembnega prispeval tudi britanski publicist Philip Ball, nekdanji urednik pri reviji NATURE, sicer pa fizik in kemik. Pri nas je njegova poljudnoznanstvena knjiga »Molekule. Zelo kratek uvod« pred leti izšla v prevodu Gregorja Zupančiča, nekdanjega predstojnika katedre za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti. V pogovoru je takrat dr. Zupančič izčrpno povzel spremembo razumevanja vloge in pomena molekule v sodobnem naravoslovju. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 11 May 2020 11:31:02 +0000 Razsežnosti pojma molekula in naravoslovje Nič novega ne povemo, ko povzemamo, kako se zaradi klimatskih otoplitev spreminja vrstna pestrost tako rastlin kot živali v nekem okolju. Raziskovalec dr. Klemen Čandek z Nacionalnega inštituta za biologijo se z biodiverziteto in biogeografijo pajkov ukvarja že kar nekaj let. Če nas zanima konkretno število vrst, npr. v Sloveniji, je potrebno takoj dodati, da ugotavljanje tega števila z različnimi metodami skorajda nujno precej zgodaj pripelje do ugotovitve, kako je zgolj zamejitev morebitnega takšnega štetja v lokalno okolje le neka zanimivost, ne pa znanstvena kategorija poznavanja vrste. Vrstna pestrost neke vrste se po pravilu razširi ven iz politično-geografskih enot. Kako razlikujejo vrste parkov, kaj vpliva na njihovo biodiverziteto, in kako se nekdo, ki se je v rani mladosti pajkov celo bal, z njimi ukvarja tako zavzeto, v pogovoru z raziskovalcem asistentom z inštitutskega Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Besedilo pod fotko: Samica z mladiči največje vrste pajkov pri nas, žarkasta tarantela (Hogna radiata) foto: Matjaž Gregorič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/04/PogledvznanostMMC.PR3.20200504.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1513 clean Nič novega ne povemo, ko povzemamo, kako se zaradi klimatskih otoplitev spreminja vrstna pestrost tako rastlin kot živali v nekem okolju. Raziskovalec dr. Klemen Čandek z Nacionalnega inštituta za biologijo se z biodiverziteto in biogeografijo pajkov ukvarja že kar nekaj let. Če nas zanima konkretno število vrst, npr. v Sloveniji, je potrebno takoj dodati, da ugotavljanje tega števila z različnimi metodami skorajda nujno precej zgodaj pripelje do ugotovitve, kako je zgolj zamejitev morebitnega takšnega štetja v lokalno okolje le neka zanimivost, ne pa znanstvena kategorija poznavanja vrste. Vrstna pestrost neke vrste se po pravilu razširi ven iz politično-geografskih enot. Kako razlikujejo vrste parkov, kaj vpliva na njihovo biodiverziteto, in kako se nekdo, ki se je v rani mladosti pajkov celo bal, z njimi ukvarja tako zavzeto, v pogovoru z raziskovalcem asistentom z inštitutskega Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Besedilo pod fotko: Samica z mladiči največje vrste pajkov pri nas, žarkasta tarantela (Hogna radiata) foto: Matjaž Gregorič https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 04 May 2020 11:30:13 +0000 Kaj vpliva na biodiverziteto pajkov Že konec marca je Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacjo in procesno kontrolo, skrajšano CO BIK - ustanovljen pred enajstimi leti - najavil projekt razvoja t.im. DNK cepiva proti COVID-19 in oblikovanje platforme za hitrejši način njegove uporabe. Iz zasebnih virov so pridobili milijon evrov, pomembno vlogo pa bo v projektu imela metoda „reverzibilne elektroporacije“, ki se uporablja za prenos molekul skozi celične membrane tako, da celice ne poškoduje. V konzorciju že dlje časa sodeluje „številka 1“ slovenske „elektroporacije“, prof.dr. Damijan Miklavčič iz Laboratorija za biokibernetiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, vodja centra odličnosti CO BIK pa je dr. Matjaž Peterka. Projekt se zdi precej velikopotezen ... Goran Tenze je oba znanstvenika povabil pred mikrofon. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/27/NasledicepivuprotiCOVID-19kotDNKtudizmetodoelektroporacijeMMC.PR3.20200427.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1609 clean Že konec marca je Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacjo in procesno kontrolo, skrajšano CO BIK - ustanovljen pred enajstimi leti - najavil projekt razvoja t.im. DNK cepiva proti COVID-19 in oblikovanje platforme za hitrejši način njegove uporabe. Iz zasebnih virov so pridobili milijon evrov, pomembno vlogo pa bo v projektu imela metoda „reverzibilne elektroporacije“, ki se uporablja za prenos molekul skozi celične membrane tako, da celice ne poškoduje. V konzorciju že dlje časa sodeluje „številka 1“ slovenske „elektroporacije“, prof.dr. Damijan Miklavčič iz Laboratorija za biokibernetiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, vodja centra odličnosti CO BIK pa je dr. Matjaž Peterka. Projekt se zdi precej velikopotezen ... Goran Tenze je oba znanstvenika povabil pred mikrofon. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 27 Apr 2020 11:31:49 +0000 Na sledi cepivu proti COVID-19 kot DNK tudi z metodo elektroporacije Ena od kritičnih faz pri razvoju bolezni covid 19 je tudi hudo vnetje v pljučih, posledica pa je precej verjetno akutni respiratorni distresni sindrom – ARDS. Zanj za zdaj ni zdravila, biotehnološko podjetje Educell iz Trzina pa je v ta namen predlagalo metodo terapije z uporabo mezenhimskih matičnih celic (MSC) iz lastne raziskovalno-razvojne dejavnosti izpred let (celični pripravek ImmunoArt so razvili l. 2014). Prvi pacienti v Srbiji in Italiji so terapijo že prejeli, pripravljajo pa klinično študijo. Gost oddaje je vodja Educella, mikrobiolog dr. Miomir Knežević, nekdanji sodelavec Zavoda RS za transfuzijo krvi, pomočnik direktorja NIB in soustanovitelj več biotehnoloških podjetij. foto: Celični pripravek ImmunoArt iz MSC so razvili že l.2014 in obnavlja poškodovana tkiva ter “utiša” prekomerno aktiven imunski sistem vir: Educell videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/20/PogledvznanostMMC.PR3.20200420.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1525 clean Ena od kritičnih faz pri razvoju bolezni covid 19 je tudi hudo vnetje v pljučih, posledica pa je precej verjetno akutni respiratorni distresni sindrom – ARDS. Zanj za zdaj ni zdravila, biotehnološko podjetje Educell iz Trzina pa je v ta namen predlagalo metodo terapije z uporabo mezenhimskih matičnih celic (MSC) iz lastne raziskovalno-razvojne dejavnosti izpred let (celični pripravek ImmunoArt so razvili l. 2014). Prvi pacienti v Srbiji in Italiji so terapijo že prejeli, pripravljajo pa klinično študijo. Gost oddaje je vodja Educella, mikrobiolog dr. Miomir Knežević, nekdanji sodelavec Zavoda RS za transfuzijo krvi, pomočnik direktorja NIB in soustanovitelj več biotehnoloških podjetij. foto: Celični pripravek ImmunoArt iz MSC so razvili že l.2014 in obnavlja poškodovana tkiva ter “utiša” prekomerno aktiven imunski sistem vir: Educell https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 20 Apr 2020 11:30:25 +0000 Terapija ImmunoArt uspešna pri zdravljenju vnetja pljuč, posledici covid 19 Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. V pogovoru, ki ga ponavljamo, je najprej povedal, kaj se po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/13/PomembnostpreuevanjaopraevalcevMMC.PR3.20200413.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1489 clean Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. V pogovoru, ki ga ponavljamo, je najprej povedal, kaj se po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 13 Apr 2020 11:29:49 +0000 Pomembnost preučevanja opraševalcev Tokrat govorimo o državljanski pobudi (https://zascitimo.si). Tam lahko najdete tudi napotke za izdelavo dveh zaščitnih mask na 3D tiskalnikih. Pobudnik je tudi avtor maske Gladius, kot jo je poimenoval, David Kvaternik, ekspert za virtualno resničnost, ki pojasnjuje, kako je v tem času epidemije razvil za izdelavo potrebno mrežo sodelovanja. Več o njem lahko izveste v napovedi na spletni strani Programa Ars. Iz kopice sodelavcev se je v oddajo vključil tudi doc. dr. Klen Čopič Pucihar, iz „Laboratorija za interakcijo človek-računalnik“ na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/06/Odprtaznanost-pobudaizdelavemaskGladius4700113.mp3 RTVSLO – Ars 1499 clean Tokrat govorimo o državljanski pobudi (https://zascitimo.si). Tam lahko najdete tudi napotke za izdelavo dveh zaščitnih mask na 3D tiskalnikih. Pobudnik je tudi avtor maske Gladius, kot jo je poimenoval, David Kvaternik, ekspert za virtualno resničnost, ki pojasnjuje, kako je v tem času epidemije razvil za izdelavo potrebno mrežo sodelovanja. Več o njem lahko izveste v napovedi na spletni strani Programa Ars. Iz kopice sodelavcev se je v oddajo vključil tudi doc. dr. Klen Čopič Pucihar, iz „Laboratorija za interakcijo človek-računalnik“ na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 06 Apr 2020 08:00:00 +0000 Odprta znanost - pobuda izdelave mask Gladius Že januarja letos, ko so iz Kitajske pronicale informacije o širjenju bolezni COVID-19 (in nevarnega virusa SARS-CoV-2, ki jo povzroča), se je skoraj hkrati dalo zaslediti tudi domneve o povezavi med njim in vrsto tamkajšnih netopirjev, kitajskih podkovnjakov. Zakaj netopirji? Poskus odgovora na to vprašanje je nedavno v spletnem časopisu Alternator.Znanost (v okviru ZRC SAZU) podala prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo. V pogovoru nam je povedala, da se je del raziskovalne skupnosti po objavi teh domnev začel bolj intenzivno ukvarjati z netopirji na že znanih spoznanjih. Zaradi njihovega evolucijsko nastalega odziva imunskega sistema so sicer „gojišče virusov“, vendar v izjemno majhnih koncentracijah, in razen za virusom stekline, ne zbolijo. Ve se, da so prenašalci virusov rdečk, ošpic, mumpsa, raznih oblik gripe itd. … in da se virusi pri njih v stresnih situacijah izjemno namnožijo, hitro prenašajo med celicami, in se lahko v redkih primerih tudi prelijejo na druge gostitelje. Razkritje logike takšne prilagoditve njihovega imunskega sistema bi lahko nakazalo smeri nadaljnjih raziskav. Netopirji (chiroptera) predstavljajo s približno 1200 vrstami okrog 20% delež človeku poznanih sesalcev. Foto: Tom Turk Dolgonosi netopir (Rhynchonycteris naso) je vrsta iz Južne in Srednje Amerike. Je 6 cm velik netopir, ki tehta le 4 grame. Kot pove ime, imajo dolg, mesnat in zašiljen nos; dlaka je gosta in mehka, rjavkasto-sive barve. Živijo v skupinah, velikih od pet do deset posameznikov. So nočne živali. Podnevi spijo v položajih, ki niso običajni za netopirje. Običajno so teritorialni ob manjših ribnikih, okrog katerih z eholokacijo lovijo žuželke. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/30/PogledvznanostMMC.PR3.20200330.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1445 clean Že januarja letos, ko so iz Kitajske pronicale informacije o širjenju bolezni COVID-19 (in nevarnega virusa SARS-CoV-2, ki jo povzroča), se je skoraj hkrati dalo zaslediti tudi domneve o povezavi med njim in vrsto tamkajšnih netopirjev, kitajskih podkovnjakov. Zakaj netopirji? Poskus odgovora na to vprašanje je nedavno v spletnem časopisu Alternator.Znanost (v okviru ZRC SAZU) podala prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo. V pogovoru nam je povedala, da se je del raziskovalne skupnosti po objavi teh domnev začel bolj intenzivno ukvarjati z netopirji na že znanih spoznanjih. Zaradi njihovega evolucijsko nastalega odziva imunskega sistema so sicer „gojišče virusov“, vendar v izjemno majhnih koncentracijah, in razen za virusom stekline, ne zbolijo. Ve se, da so prenašalci virusov rdečk, ošpic, mumpsa, raznih oblik gripe itd. … in da se virusi pri njih v stresnih situacijah izjemno namnožijo, hitro prenašajo med celicami, in se lahko v redkih primerih tudi prelijejo na druge gostitelje. Razkritje logike takšne prilagoditve njihovega imunskega sistema bi lahko nakazalo smeri nadaljnjih raziskav. Netopirji (chiroptera) predstavljajo s približno 1200 vrstami okrog 20% delež človeku poznanih sesalcev. Foto: Tom Turk Dolgonosi netopir (Rhynchonycteris naso) je vrsta iz Južne in Srednje Amerike. Je 6 cm velik netopir, ki tehta le 4 grame. Kot pove ime, imajo dolg, mesnat in zašiljen nos; dlaka je gosta in mehka, rjavkasto-sive barve. Živijo v skupinah, velikih od pet do deset posameznikov. So nočne živali. Podnevi spijo v položajih, ki niso običajni za netopirje. Običajno so teritorialni ob manjših ribnikih, okrog katerih z eholokacijo lovijo žuželke. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 30 Mar 2020 11:29:05 +0000 Posebnosti imunskega odziva netopirjev na viruse Tokrat gostimo poznavalko rastlinskih patogenih virusov, prof.dr. Majo Ravnikar. Prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer je vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo. Z njo se je Goran Tenze pogovarjal o možnostih, ki jih v teh trenutkih njen pristop ponuja za razumevanje problematike tako bolezni COVID-19 kot samega virusa SARS-CoV-2. Na tem oddelku tudi v obstoječih razmerah pandemije bolj ali manj nemoteno delujeta tudi dva t.im. EU referenčna laboratorija, eden za določanje virusov, viroidov in fitoplazem, drugi pa laboratorij za določanje bakterij, ki v okviru zadolžitev Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, skrbita za uvoz varne hrane (v državo ter EU) in ustrezen monitoring okolja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/23/PogledvznanostMMC.PR3.20200323.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1487 clean Tokrat gostimo poznavalko rastlinskih patogenih virusov, prof.dr. Majo Ravnikar. Prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer je vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo. Z njo se je Goran Tenze pogovarjal o možnostih, ki jih v teh trenutkih njen pristop ponuja za razumevanje problematike tako bolezni COVID-19 kot samega virusa SARS-CoV-2. Na tem oddelku tudi v obstoječih razmerah pandemije bolj ali manj nemoteno delujeta tudi dva t.im. EU referenčna laboratorija, eden za določanje virusov, viroidov in fitoplazem, drugi pa laboratorij za določanje bakterij, ki v okviru zadolžitev Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, skrbita za uvoz varne hrane (v državo ter EU) in ustrezen monitoring okolja. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 23 Mar 2020 12:29:47 +0000 Možnosti rastlinske virologije pri razumevanju SARS-CoV-2 V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti". videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/16/PogledvznanostMMC.PR3.20200316.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 875 clean V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti". https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 16 Mar 2020 12:19:35 +0000 Pogled v znanost V obdobju, ko se marsikomu dozdeva, da zgodovinski revizionizem rezultatov, predvsem pa vzrokov druge svetovne vojne dokončno prevzema štafeto v iskanju resnice časa, predlagamo prisluh mislim zgodovinarja, ki je posledice vzrokov te vojne občutil pred strelskim vodom policije NSDAP, torej nacionalsocialistične nemške delavske stranke – ali s kraticami, SS - leta 1944 v okupirani Franciji, ter tako tragično končal svoje ustvarjalno življenje. Marc Bloch je bil član francoskega odpora proti okupaciji, okupatorjem so ga izdali lastni sodržavljani, zgodovinarji z vsega sveta so ga že med obema vojnama poznali kot univerzitetnega profesorja in utemeljitelja t.im. nove zgodovine. V obdobju skrivanja v okupirani Franciji je napisal dvoje precej temeljnih besedil na temo pisanja o preteklosti. Njegov opis poteka poraza in klavrne vdaje francoske vojske in države nekaj tednov po vdoru Nemcev in besedilo o »apologiji zgodovine«. Oba prevoda v naš jezik imamo, ob izzidu dela »Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic« v prevodu Gregorja Modra pri Studii Humanitatis v drugi polovici 90-ih, pa je urednik oddaje Goran Tenze pripravil predstavitev. Vir fotografije: https://fabiosulpizioblog.wordpress.com/2017/10/13/su-marc-bloch/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/09/PogledvznanostMMC.PR3.20200309.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1329 clean V obdobju, ko se marsikomu dozdeva, da zgodovinski revizionizem rezultatov, predvsem pa vzrokov druge svetovne vojne dokončno prevzema štafeto v iskanju resnice časa, predlagamo prisluh mislim zgodovinarja, ki je posledice vzrokov te vojne občutil pred strelskim vodom policije NSDAP, torej nacionalsocialistične nemške delavske stranke – ali s kraticami, SS - leta 1944 v okupirani Franciji, ter tako tragično končal svoje ustvarjalno življenje. Marc Bloch je bil član francoskega odpora proti okupaciji, okupatorjem so ga izdali lastni sodržavljani, zgodovinarji z vsega sveta so ga že med obema vojnama poznali kot univerzitetnega profesorja in utemeljitelja t.im. nove zgodovine. V obdobju skrivanja v okupirani Franciji je napisal dvoje precej temeljnih besedil na temo pisanja o preteklosti. Njegov opis poteka poraza in klavrne vdaje francoske vojske in države nekaj tednov po vdoru Nemcev in besedilo o »apologiji zgodovine«. Oba prevoda v naš jezik imamo, ob izzidu dela »Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic« v prevodu Gregorja Modra pri Studii Humanitatis v drugi polovici 90-ih, pa je urednik oddaje Goran Tenze pripravil predstavitev. Vir fotografije: https://fabiosulpizioblog.wordpress.com/2017/10/13/su-marc-bloch/ https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 09 Mar 2020 12:27:09 +0000 Marc Bloch o pisanju zgodovine Eden najprodornejših sodobnih francoskih mislecev, sociolog Jean Baudrillard (*1929 – +2007) je bil prepoznaven po t.im. “teoriji simulakra“, razlagi sodobnega sveta in njegove kulture kot neresničnih oziroma virtualnih fenomenov. Med drugim je napisal izvrstno in izzivalno razmišljanje o sodobnem terorizmu, ki ga je urednik oddaje UMETNI SVETOVI in hkrati prevajalec, Marjan Kokot, uredniško naslovil »Nasilje globalnega«. Baudrillard je terorizem sodobnosti razlagal kot sopotnika globalizacije, ki nima dosti opraviti s tradicijo anarhizma ali nihilizma. Presodite, ali nam avtor po četrt stoletja pozneje ima še kaj povedati! Na sliki citat J.Baudrillarda na današnjo temo vir: https://quotefancy.com/media/wallpaper/3840x2160/579290-Jean-Baudrillard-Quote-Today-s-terrorism-is-not-the-product-of-a.jpg videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/02/PogledvznanostMMC.PR3.20200302.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1566 clean Eden najprodornejših sodobnih francoskih mislecev, sociolog Jean Baudrillard (*1929 – +2007) je bil prepoznaven po t.im. “teoriji simulakra“, razlagi sodobnega sveta in njegove kulture kot neresničnih oziroma virtualnih fenomenov. Med drugim je napisal izvrstno in izzivalno razmišljanje o sodobnem terorizmu, ki ga je urednik oddaje UMETNI SVETOVI in hkrati prevajalec, Marjan Kokot, uredniško naslovil »Nasilje globalnega«. Baudrillard je terorizem sodobnosti razlagal kot sopotnika globalizacije, ki nima dosti opraviti s tradicijo anarhizma ali nihilizma. Presodite, ali nam avtor po četrt stoletja pozneje ima še kaj povedati! Na sliki citat J.Baudrillarda na današnjo temo vir: https://quotefancy.com/media/wallpaper/3840x2160/579290-Jean-Baudrillard-Quote-Today-s-terrorism-is-not-the-product-of-a.jpg https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 02 Mar 2020 12:31:06 +0000 Jean Baudrillard: analiza izvorov sodobnega terorizma Ob »mednarodnem letu zdravja rastlin 2020«, razglasila ga je OZN, je Nacionalni inštitut za biologijo pretekli teden v Državnem zboru RS zaznamoval tudi svojo 60-letnico. Predstavniki Komisije EU (SANCO-direktorat za zdravje in zaščito potrošnikov), EPPO – Evrops. in mediteran. organizacija za varstvo rastlin ter resorni uradniki in politiki (kmetijstvo), so vsi prišli podpreti vodji obeh NIB-ovih referenčnih laboratorijev EU, ki jih v sodelovanju s WHO EU potrebuje v strategiji European Health Action Plan oziroma v spopadanju z vedno bolj številnimi mikrobi, povzročitelji bolezni predvsem kulturnih rastlin. Delo laboratorija za določanje virusov, viroidov in fitoplazem (delno), bolj podrobno pa laboratorija za določanje bakterij smo v tej oddaji že predstavili v obrisih, danes pa je gostja prof.dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, kjer delujeta oba laboratorija. Med drugim gostja osvetluje širše razloge za vedno številnejše škodljive mikrobe, ki so bili pred razmahom množičnih monokulturnih plantaž in prostega trga hrane in rastlin precej redkejši. V SFRJ npr., so morala uvožena semena za sajenje v dveletno karanteno, preden so jih začeli prodajati uporabnikom. Prosti trg torej ni deloval, protimikrobna varnost pa je bila na višji ravni … Foto: Grozd, žrtev zlate trsne rumenice. NIB se je uspešno soočil z mikrobom, povzročiteljem te bolezni (vir: Arhiv NIB) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/24/Onadzoruzdravjakulturnihrastlin-MajaRavnikarMMC.PR3.20200224.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1575 clean Ob »mednarodnem letu zdravja rastlin 2020«, razglasila ga je OZN, je Nacionalni inštitut za biologijo pretekli teden v Državnem zboru RS zaznamoval tudi svojo 60-letnico. Predstavniki Komisije EU (SANCO-direktorat za zdravje in zaščito potrošnikov), EPPO – Evrops. in mediteran. organizacija za varstvo rastlin ter resorni uradniki in politiki (kmetijstvo), so vsi prišli podpreti vodji obeh NIB-ovih referenčnih laboratorijev EU, ki jih v sodelovanju s WHO EU potrebuje v strategiji European Health Action Plan oziroma v spopadanju z vedno bolj številnimi mikrobi, povzročitelji bolezni predvsem kulturnih rastlin. Delo laboratorija za določanje virusov, viroidov in fitoplazem (delno), bolj podrobno pa laboratorija za določanje bakterij smo v tej oddaji že predstavili v obrisih, danes pa je gostja prof.dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, kjer delujeta oba laboratorija. Med drugim gostja osvetluje širše razloge za vedno številnejše škodljive mikrobe, ki so bili pred razmahom množičnih monokulturnih plantaž in prostega trga hrane in rastlin precej redkejši. V SFRJ npr., so morala uvožena semena za sajenje v dveletno karanteno, preden so jih začeli prodajati uporabnikom. Prosti trg torej ni deloval, protimikrobna varnost pa je bila na višji ravni … Foto: Grozd, žrtev zlate trsne rumenice. NIB se je uspešno soočil z mikrobom, povzročiteljem te bolezni (vir: Arhiv NIB) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 24 Feb 2020 12:31:15 +0000 O nadzoru zdravja kulturnih rastlin - Maja Ravnikar Na Morski biološki postaji Piran so 12. februarja predstavili osnutek končnega poročila projektne naloge o povečanju potenciala marikulture pri nas. “Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju”, je celovito besedilo naslova te projektne naloge, ki jo je pod vodstvom raziskovalke dr. Vesne Flander Putrle opravila raziskovalna skupina MBPP-NIB. V pogovoru, nastal je po dopoldanski predstavitvi, je poleg vodje projektne naloge sodeloval še dr. Boris Petelin, (z rezultati meritev vetrov in podmorskih tokov iz l.2015). Projekt je naročilo Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, gre pa za še enega od državnih projektov, ki se vpisuje v poskuse strateškega načrtovanja pridelave več hrane iz morja. Premislek o boljši izrabi omejenega geografskega pomorskega bazena pod jurisdikcijo države med drugim izhaja iz obstoječih podatkov, študij (nenazadnje zadnje državne strategije o marikulturi iz l.2014), krepi pa ga eno od spoznanj te sintetične naloge, da bi tukajšne zmožnosti marikulture potencialno izboljšali za nekaj sto odstotkov. Na fotografiji gojitvene mreže v Piranskem zalivu - foto: dr.V.Flander Putrle videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/17/VemorskehraneiznaegamorjaMMC.PR3.20200217.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1497 clean Na Morski biološki postaji Piran so 12. februarja predstavili osnutek končnega poročila projektne naloge o povečanju potenciala marikulture pri nas. “Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju”, je celovito besedilo naslova te projektne naloge, ki jo je pod vodstvom raziskovalke dr. Vesne Flander Putrle opravila raziskovalna skupina MBPP-NIB. V pogovoru, nastal je po dopoldanski predstavitvi, je poleg vodje projektne naloge sodeloval še dr. Boris Petelin, (z rezultati meritev vetrov in podmorskih tokov iz l.2015). Projekt je naročilo Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, gre pa za še enega od državnih projektov, ki se vpisuje v poskuse strateškega načrtovanja pridelave več hrane iz morja. Premislek o boljši izrabi omejenega geografskega pomorskega bazena pod jurisdikcijo države med drugim izhaja iz obstoječih podatkov, študij (nenazadnje zadnje državne strategije o marikulturi iz l.2014), krepi pa ga eno od spoznanj te sintetične naloge, da bi tukajšne zmožnosti marikulture potencialno izboljšali za nekaj sto odstotkov. Na fotografiji gojitvene mreže v Piranskem zalivu - foto: dr.V.Flander Putrle https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 17 Feb 2020 12:29:57 +0000 Več morske hrane iz našega morja!? Pred dobrim desetletjem (2009) je pri nas izšel prevod sicer v Nemčiji izdanega zbornika o fenomenu “fojb” oziroma, kot so ga naslovili pri založbi Krtina, kjer je tukajšni zbornik izšel, “Fojbe – primer psihopatološke recepcije zgodovine”. Dan “podpisa pariške mirovne pogodbe zaveznikov z Italijo” (10.2.1947), ko so Istra, Dalmacija ter Kvarner postali del Jugoslavije, v Italiji od februarja 2005 praznujejo kot državni praznik “dan spomina” na te dogodke na “dobri dve desetletji italijanski vzhodni meji“. Upamo, da bo iz izsekov pogovora, ki smo ga takrat predstavili z gosti, profesoricama zgodovine Luiso Accati s tržaške in Marto Verginella z ljubljanske, ter filozofom Igorjem Pribcem, tudi z ljubljanske univerze, izzvenela še druga plat “psihopatologije” fenomena kraških brezen iz obdobja 1920-1945. Foto »S predstavitve zbornika v Ljubljani: z leve M.Verginella, L.Accati in I.Pribac) Vir: Commons Wikipedia V VEDNOST ! (ime jpg= Accati) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/10/PogledvznanostMMC.PR3.20200210.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1460 clean Pred dobrim desetletjem (2009) je pri nas izšel prevod sicer v Nemčiji izdanega zbornika o fenomenu “fojb” oziroma, kot so ga naslovili pri založbi Krtina, kjer je tukajšni zbornik izšel, “Fojbe – primer psihopatološke recepcije zgodovine”. Dan “podpisa pariške mirovne pogodbe zaveznikov z Italijo” (10.2.1947), ko so Istra, Dalmacija ter Kvarner postali del Jugoslavije, v Italiji od februarja 2005 praznujejo kot državni praznik “dan spomina” na te dogodke na “dobri dve desetletji italijanski vzhodni meji“. Upamo, da bo iz izsekov pogovora, ki smo ga takrat predstavili z gosti, profesoricama zgodovine Luiso Accati s tržaške in Marto Verginella z ljubljanske, ter filozofom Igorjem Pribcem, tudi z ljubljanske univerze, izzvenela še druga plat “psihopatologije” fenomena kraških brezen iz obdobja 1920-1945. Foto »S predstavitve zbornika v Ljubljani: z leve M.Verginella, L.Accati in I.Pribac) Vir: Commons Wikipedia V VEDNOST ! (ime jpg= Accati) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 10 Feb 2020 12:29:20 +0000 Psihopatologija fenomena »kraških brezen« »Junija 2019 sta Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Arhiv RS pripravila vsebinsko bogat in raznovrsten znanstveni simpozij »Likovna dela na pergamentu in papirju || Works of Art on Parchment and Paper. Besede izzvenijo v času, obrazi zbledijo, spomin načne pozaba. Knjiga ostane.« Tako sta oba izdajatelja (točneje, Znanstvena založba FF) pospremila vabila na nedavno predstavitev istoimenskega zbornika, v katerem je 30 strokovnih člankov več avtorjev v štirih poglavjih. O materialih in orodjih pri konserviranju, o raziskovanju narave teh likovnih stvaritev oziroma o njihovem varstvu in ohranjanju, o razlagi teh del in namenih njihovih ustvarjalcev, prvo poglavje pa povzema znotrajstrokovna spoznanja in dileme. Z eno od urednic zbornika, prof.ddr. Natašo Golob, našo vodilno kodikologinjo (druga, prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič, eno naših osrednjih strokovnjakinj za restavriranje in konserviranje starih rokopisov na pergamentu in papirju ter tiskov, se zaradi objektivnih razlogov ni mogla udeležiti oddaje), se V ŽIVO pogovarjamo o tovrstnih izzivih in se med drugim vprašamo, kaj bi se z našim znanjem godilo, če bi se ti rokopisi in tiski ne bili ohranili bodisi v izvirniku bodisi v prepisih ali ponatisih. Fotka: Zbornik so v prostorih Arhiva RS predstavili pretekli teden ( foto Znanstvena založba FF) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/03/PogledvznanostMMC.PR3.20200203.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1399 clean »Junija 2019 sta Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Arhiv RS pripravila vsebinsko bogat in raznovrsten znanstveni simpozij »Likovna dela na pergamentu in papirju || Works of Art on Parchment and Paper. Besede izzvenijo v času, obrazi zbledijo, spomin načne pozaba. Knjiga ostane.« Tako sta oba izdajatelja (točneje, Znanstvena založba FF) pospremila vabila na nedavno predstavitev istoimenskega zbornika, v katerem je 30 strokovnih člankov več avtorjev v štirih poglavjih. O materialih in orodjih pri konserviranju, o raziskovanju narave teh likovnih stvaritev oziroma o njihovem varstvu in ohranjanju, o razlagi teh del in namenih njihovih ustvarjalcev, prvo poglavje pa povzema znotrajstrokovna spoznanja in dileme. Z eno od urednic zbornika, prof.ddr. Natašo Golob, našo vodilno kodikologinjo (druga, prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič, eno naših osrednjih strokovnjakinj za restavriranje in konserviranje starih rokopisov na pergamentu in papirju ter tiskov, se zaradi objektivnih razlogov ni mogla udeležiti oddaje), se V ŽIVO pogovarjamo o tovrstnih izzivih in se med drugim vprašamo, kaj bi se z našim znanjem godilo, če bi se ti rokopisi in tiski ne bili ohranili bodisi v izvirniku bodisi v prepisih ali ponatisih. Fotka: Zbornik so v prostorih Arhiva RS predstavili pretekli teden ( foto Znanstvena založba FF) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 03 Feb 2020 12:28:19 +0000 Pomeni in izzivi podob na starih pisnih medijih danes in jutri 27. januar je za vsakoletni svetovni dan spomina na žrtve holokavsta izbran kot dan zloma in prekinitve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je sovjetska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Tam je zaslovel tudi Josef Mengele, ki ga v nemškem jeziku dostopna Wikipedia opisuje kot »medicinca, antropologa in nacional-socialističnega vojnega zločinca«, njen pandan v našem jeziku pa kot »zdravnika, nacista in častnika SS«, značilne organizacije nemške totalitarne družbe in države. Slovenska mu namenja pol strani, nemška pa dobrih trideset (30). Zato ne bo škodilo spoznati, kaj je za potrebe enega od Nuernberških sojenj vojnim zločincem, ki so delali nečloveške poskuse na živih ljudeh, napisano v knjigi Alexandra Mitscherlicha, nemškega zdravnika in njegovega kolega Freda Mielkeja z naslovom "Medicina brez človečnosti". Tam sta zbrala dokaze za sojenje omenjenim vojnim zločincem. Prispevek pa se dotakne tudi slovenske vpetosti v presojanju tistega časa. Poleg izseka iz spominov zdravnika in pisatelja Lojza Kraigherja na taborišče Dachau. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/27/PogledvznanostMMC.PR3.20200127.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1554 clean 27. januar je za vsakoletni svetovni dan spomina na žrtve holokavsta izbran kot dan zloma in prekinitve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je sovjetska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Tam je zaslovel tudi Josef Mengele, ki ga v nemškem jeziku dostopna Wikipedia opisuje kot »medicinca, antropologa in nacional-socialističnega vojnega zločinca«, njen pandan v našem jeziku pa kot »zdravnika, nacista in častnika SS«, značilne organizacije nemške totalitarne družbe in države. Slovenska mu namenja pol strani, nemška pa dobrih trideset (30). Zato ne bo škodilo spoznati, kaj je za potrebe enega od Nuernberških sojenj vojnim zločincem, ki so delali nečloveške poskuse na živih ljudeh, napisano v knjigi Alexandra Mitscherlicha, nemškega zdravnika in njegovega kolega Freda Mielkeja z naslovom "Medicina brez človečnosti". Tam sta zbrala dokaze za sojenje omenjenim vojnim zločincem. Prispevek pa se dotakne tudi slovenske vpetosti v presojanju tistega časa. Poleg izseka iz spominov zdravnika in pisatelja Lojza Kraigherja na taborišče Dachau. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 27 Jan 2020 12:30:54 +0000 Svetovni dan spomina na holokavst in onstran Zakaj? Ker je še s kolegom oficirjem miniral jugoslovansko bojno ladjo ob italijanski zasedbi Dalmacije aprila 1941, da ne bi prišla v italijanske (zanju sovražnikove) roke. Šlo je za zavestno odločitev dveh mladih mož. Tudi s podobnimi primeri, ki ponazarjajo današnjega "duha časa" v odnosu do osvobodilnih gibanj, se soočajo sodobni muzeji, v tem primeru piranski »pomorski«, poimenovan po omenjenem slovenskem mornariškem častniku v jugoslovanski mornarici. Za kakšno dediščino gre, kako jo približati okolici ter sploh razložiti in ponazoriti predvsem mladim, o tem in mnogih drugih izzivih muzejev se pogovarjamo z muzejskima svetnicama, ddr. Vereno Perko Vidrih (Gorenjski muzej Kranj) in dr. Nadjo Terčon (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran). Izšel je tudi zbornik Slovenskega muzejskega društva z izborom prispevkov z njihovega septembrskega (2019) »zborovanja« v Tržiču na Gorenjskem z naslovom »Muzeji in njihova vloga v sodobni družbi« – povod za pogovor z gostjama. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/20/MuzejskiizzivivsodobnidrubiMMC.PR3.20200120.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1846 clean Zakaj? Ker je še s kolegom oficirjem miniral jugoslovansko bojno ladjo ob italijanski zasedbi Dalmacije aprila 1941, da ne bi prišla v italijanske (zanju sovražnikove) roke. Šlo je za zavestno odločitev dveh mladih mož. Tudi s podobnimi primeri, ki ponazarjajo današnjega "duha časa" v odnosu do osvobodilnih gibanj, se soočajo sodobni muzeji, v tem primeru piranski »pomorski«, poimenovan po omenjenem slovenskem mornariškem častniku v jugoslovanski mornarici. Za kakšno dediščino gre, kako jo približati okolici ter sploh razložiti in ponazoriti predvsem mladim, o tem in mnogih drugih izzivih muzejev se pogovarjamo z muzejskima svetnicama, ddr. Vereno Perko Vidrih (Gorenjski muzej Kranj) in dr. Nadjo Terčon (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran). Izšel je tudi zbornik Slovenskega muzejskega društva z izborom prispevkov z njihovega septembrskega (2019) »zborovanja« v Tržiču na Gorenjskem z naslovom »Muzeji in njihova vloga v sodobni družbi« – povod za pogovor z gostjama. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 20 Jan 2020 12:35:46 +0000 Muzejski izzivi v sodobni družbi "Pa saj to je bil vendar terorist", je nedavno srednješolec v Piranu odvrnil ob razlagi usode narodnega heroja Sergeja Mašere. Zakaj? Ker je še s kolegom oficirjem miniral jugoslovansko bojno ladjo ob italijanski zasedbi Dalmacije aprila 1941, da ne bi prišla v njihove (zanju sovražnikove) roke. Šlo je za zavestno odločitev dveh mladih mož. Tudi s podobnimi primeri, ki ponazarjajo današnji "duh časa" v odnosu do osvobodilnih gibanj, se soočajo sodobni muzeji, v tem primeru piranski »pomorski«, poimenovan po omenjenem slovenskem mornariškem oficirju v takratni jugoslovanski mornarici. Za kakšno dediščino gre, kako jo približati okolici in sploh razložiti in ponazoriti predvsem mladim, o tem in o mnogih drugih izzivih muzejev se pogovarjamo z muzejskima svétnicama, ddr. Vereno Perko Vidrih (Gorenjski muzej Kranj) in dr. Nadjo Terčon (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran). Izšel je tudi zbornik Slovenskega muzejskega društva z izborom prispevkov z njihovega septembrskega (2019) »zborovanja« v Tržiču na Gorenjskem z naslovom »Muzeji in njihova vloga v sodobni družbi« - povod za pogovor z gostjama. Na fotografiji Pomorski muzej Sergej Mašera Piran - foto: Lea Širok-RTV SLO videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/16/Muzejskiizzivivsodobnidrubi4601666.mp3 RTVSLO – Ars 1834 clean "Pa saj to je bil vendar terorist", je nedavno srednješolec v Piranu odvrnil ob razlagi usode narodnega heroja Sergeja Mašere. Zakaj? Ker je še s kolegom oficirjem miniral jugoslovansko bojno ladjo ob italijanski zasedbi Dalmacije aprila 1941, da ne bi prišla v njihove (zanju sovražnikove) roke. Šlo je za zavestno odločitev dveh mladih mož. Tudi s podobnimi primeri, ki ponazarjajo današnji "duh časa" v odnosu do osvobodilnih gibanj, se soočajo sodobni muzeji, v tem primeru piranski »pomorski«, poimenovan po omenjenem slovenskem mornariškem oficirju v takratni jugoslovanski mornarici. Za kakšno dediščino gre, kako jo približati okolici in sploh razložiti in ponazoriti predvsem mladim, o tem in o mnogih drugih izzivih muzejev se pogovarjamo z muzejskima svétnicama, ddr. Vereno Perko Vidrih (Gorenjski muzej Kranj) in dr. Nadjo Terčon (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran). Izšel je tudi zbornik Slovenskega muzejskega društva z izborom prispevkov z njihovega septembrskega (2019) »zborovanja« v Tržiču na Gorenjskem z naslovom »Muzeji in njihova vloga v sodobni družbi« - povod za pogovor z gostjama. Na fotografiji Pomorski muzej Sergej Mašera Piran - foto: Lea Širok-RTV SLO https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Thu, 16 Jan 2020 16:00:00 +0000 Muzejski izzivi v sodobni družbi Prejšnji teden smo predvajali uvodni del eseja z uredniškim naslovom »Kdo je prijatelj in kdo sovražnik odprte družbe«. Izvirnik je bil namreč brez vprašalnega zaimka in v množini. Napisal ga je pokojni Samo Resnik, »gverilski borec za demokratizacijo Slovenije« od osemdesetih let naprej. Rojen je bil leta 1962, aprila 2011 pa je prezgodaj umrl. Nekdo je po njegovi smrti napisal, da je bil Resnik »neskončno naporen, a vendarle dragocen«, saj se je začetkov sprememb loteval z mehko močjo, močjo argumenta. Prvi del besedila govori o njegovem razumevanju Slovenije v desetletju po osamosvojitvi, izhodišče zadnjega, današnjega dela pa je razširitev okvira razumevanja slovenskega kulturnega razkola na obdobje 30-ih let oziroma refleksije španske državljanske vojne. Zato se Samo Resnik precej navezuje na Edvarda Kocbeka. Besedilo pripoveduje o rabi zdravega razuma iz zornega kota koncepta odprte družbe, tema pa je seveda Slovenija v začetku tisočletja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/13/OdprijateljevinsovranikovodprtedrubeMMC.PR3.20200113.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1349 clean Prejšnji teden smo predvajali uvodni del eseja z uredniškim naslovom »Kdo je prijatelj in kdo sovražnik odprte družbe«. Izvirnik je bil namreč brez vprašalnega zaimka in v množini. Napisal ga je pokojni Samo Resnik, »gverilski borec za demokratizacijo Slovenije« od osemdesetih let naprej. Rojen je bil leta 1962, aprila 2011 pa je prezgodaj umrl. Nekdo je po njegovi smrti napisal, da je bil Resnik »neskončno naporen, a vendarle dragocen«, saj se je začetkov sprememb loteval z mehko močjo, močjo argumenta. Prvi del besedila govori o njegovem razumevanju Slovenije v desetletju po osamosvojitvi, izhodišče zadnjega, današnjega dela pa je razširitev okvira razumevanja slovenskega kulturnega razkola na obdobje 30-ih let oziroma refleksije španske državljanske vojne. Zato se Samo Resnik precej navezuje na Edvarda Kocbeka. Besedilo pripoveduje o rabi zdravega razuma iz zornega kota koncepta odprte družbe, tema pa je seveda Slovenija v začetku tisočletja. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 13 Jan 2020 12:27:29 +0000 Od prijateljev in sovražnikov odprte družbe Spomnili se bomo nekoga, ki je na začetku preteklega desetletja izgorel v razočaranju nad družbo, ki jo je z vznesenostjo pomagal soustanavljati že sredi 80-ih let preteklega stoletja. Samo Resnik (1962-2011) je že takrat prevajal utemeljitelje ameriške demokracije izpred stoletij, med drugim pa je kot urednik študentske Katedre sredi 80-ih objavil esej Spomenke Hribar "Krivda in greh", o povojnih pobojih, zelo rad pa je imel znanstveno fantastiko. V zadnjem desetletju prekratkega življenja je napisal daljši esej z naslovom "Prijatelji in sovražniki odprte družbe". Mi smo ga objavili v dveh delih, prvi je na sporedu danes, govori pa o rabi zdravega razuma iz zornega kota koncepta odprte družbe, tema pa je, seveda, Slovenija v začetku tisočletja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/06/PogledvznanostMMC.PR3.20200106.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1044 clean Spomnili se bomo nekoga, ki je na začetku preteklega desetletja izgorel v razočaranju nad družbo, ki jo je z vznesenostjo pomagal soustanavljati že sredi 80-ih let preteklega stoletja. Samo Resnik (1962-2011) je že takrat prevajal utemeljitelje ameriške demokracije izpred stoletij, med drugim pa je kot urednik študentske Katedre sredi 80-ih objavil esej Spomenke Hribar "Krivda in greh", o povojnih pobojih, zelo rad pa je imel znanstveno fantastiko. V zadnjem desetletju prekratkega življenja je napisal daljši esej z naslovom "Prijatelji in sovražniki odprte družbe". Mi smo ga objavili v dveh delih, prvi je na sporedu danes, govori pa o rabi zdravega razuma iz zornega kota koncepta odprte družbe, tema pa je, seveda, Slovenija v začetku tisočletja. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 06 Jan 2020 12:22:24 +0000 Kdo je prijatelj in kdo sovražnik odprte družbe Letos minevajo dobra tri stoletja od vzpostavitve svobodne plovbe (1717) po Jadranskem morju. Zaradi habsburške premoči na bojiščih kopnega in morja, predvsem pa zaradi lastne šibkosti, je beneška republika slabo stoletje pred svojim formalnim koncem (1797) popustila razglasu dunajskih Habsburgov, in stoletja dolgo absolutno prevlado v “Beneškem zalivu” (Jadran) prepustila vzpenjajoči se srednjeevropski sili. Te, predvsem za razvoj severnega dela Jadrana in njegove kopenske okolice pomembne okrogle obletnice, so se nedavno spomnili udeleženci dvodnevne mednarodne konference na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Skupaj z ZRC SAZU in Univerzo Milano Bicocca, ter mnogimi vabljenimi so med drugim iz preteklosti luščili tudi vlogo razglasitve Trsta in Reke za svobodni pristanišči (1719). Toda ta zunanji okvir, kot v oddaji poudarja osrednji organizator, prof. dr. Aleksander Panjek, prvi sogovornik v oddaji, je bil le izhodišče za vzpodbudo poznavanja slovenske pomorske preteklosti. Zgodovinske razloge za razvoj Luke Koper prav v tem mestu v oddaji pojasnjuje kustosinja v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, zgodovinarka dr. Nadja Terčon. Na simpoziju je sodelovala prav s takšno temo. Foto Canaletto: Trg sv.Marka v 30-letih 18.stoletja (vir: wikipedija) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/30/PogledvznanostMMC.PR3.20191230.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1608 clean Letos minevajo dobra tri stoletja od vzpostavitve svobodne plovbe (1717) po Jadranskem morju. Zaradi habsburške premoči na bojiščih kopnega in morja, predvsem pa zaradi lastne šibkosti, je beneška republika slabo stoletje pred svojim formalnim koncem (1797) popustila razglasu dunajskih Habsburgov, in stoletja dolgo absolutno prevlado v “Beneškem zalivu” (Jadran) prepustila vzpenjajoči se srednjeevropski sili. Te, predvsem za razvoj severnega dela Jadrana in njegove kopenske okolice pomembne okrogle obletnice, so se nedavno spomnili udeleženci dvodnevne mednarodne konference na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Skupaj z ZRC SAZU in Univerzo Milano Bicocca, ter mnogimi vabljenimi so med drugim iz preteklosti luščili tudi vlogo razglasitve Trsta in Reke za svobodni pristanišči (1719). Toda ta zunanji okvir, kot v oddaji poudarja osrednji organizator, prof. dr. Aleksander Panjek, prvi sogovornik v oddaji, je bil le izhodišče za vzpodbudo poznavanja slovenske pomorske preteklosti. Zgodovinske razloge za razvoj Luke Koper prav v tem mestu v oddaji pojasnjuje kustosinja v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, zgodovinarka dr. Nadja Terčon. Na simpoziju je sodelovala prav s takšno temo. Foto Canaletto: Trg sv.Marka v 30-letih 18.stoletja (vir: wikipedija) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 30 Dec 2019 12:31:48 +0000 Tri stoletja svobodne plovbe po Jadranu V 90-ih letih smo imeli na tretjem programu nacionalnega radia, sedanjem programu Ars, oddajo Umetni svetovi. Dolga leta jo je urejal naš sodelavec Marjan Kokot, tedanji član uredništva Časopisa za kritiko znanosti. Za to oddajo je sociologinja Tatjana Šajatovič pripravila daljše besedilo z naslovom "Virtualna realnost - srečni novi svet ali slepa ulica civilizacije". videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/23/PogledvznanostMMC.PR3.20191223.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1280 clean V 90-ih letih smo imeli na tretjem programu nacionalnega radia, sedanjem programu Ars, oddajo Umetni svetovi. Dolga leta jo je urejal naš sodelavec Marjan Kokot, tedanji član uredništva Časopisa za kritiko znanosti. Za to oddajo je sociologinja Tatjana Šajatovič pripravila daljše besedilo z naslovom "Virtualna realnost - srečni novi svet ali slepa ulica civilizacije". https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 23 Dec 2019 12:26:20 +0000 Tatjana Šajatovič: Novi srečni svet ali slepa ulica civilizacije »Če ne bi bilo Humboldtovih knjig, se Charles Darwin sploh ne bi odpravil na potovanje z ladjo Beagle!«, v pogovoru, ki sledi, pove dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Njegova kolegica iz vrta, dr. Blanka Rávnjak, spada, tako kot njun sogovornik, ki je oddajo pripravil, med tiste, ki so šele z nedavnim prevodom dela britanske znanstvene publicistke Andree Wulf »Iznajdba narave« dodobra ugotovili, kaj je za znanost v 19. stoletju pomenil Alexander von Humboldt. Rodil se je l. 1769 v Berlinu, prav tam pa umrl maja 1859. Da je izumil pojem izohips, podal osnove za ekologijo in teorijo evolucije, je še najmanj, po čemer vnovič postaja znan. Znanje in vednost je kot pravi razsvetljenec širil brez razlik. Njegov starejši sodobnik Goethe mu je izostril estetski odnos do razumevanja in opisovanja narave, in pod njegovim vplivom začel tudi sam pisati botanične spise. Levo B.Ravnjak, desno J. Bavcon ob enem od panojev na Humboldtu posvečeni razstavi v Botan. vrtu (foto: G. Tenze-Ars) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/KajbiDarwinbrezAlexandravonHumboldta4564361.mp3 RTVSLO – Ars 1591 clean »Če ne bi bilo Humboldtovih knjig, se Charles Darwin sploh ne bi odpravil na potovanje z ladjo Beagle!«, v pogovoru, ki sledi, pove dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Njegova kolegica iz vrta, dr. Blanka Rávnjak, spada, tako kot njun sogovornik, ki je oddajo pripravil, med tiste, ki so šele z nedavnim prevodom dela britanske znanstvene publicistke Andree Wulf »Iznajdba narave« dodobra ugotovili, kaj je za znanost v 19. stoletju pomenil Alexander von Humboldt. Rodil se je l. 1769 v Berlinu, prav tam pa umrl maja 1859. Da je izumil pojem izohips, podal osnove za ekologijo in teorijo evolucije, je še najmanj, po čemer vnovič postaja znan. Znanje in vednost je kot pravi razsvetljenec širil brez razlik. Njegov starejši sodobnik Goethe mu je izostril estetski odnos do razumevanja in opisovanja narave, in pod njegovim vplivom začel tudi sam pisati botanične spise. Levo B.Ravnjak, desno J. Bavcon ob enem od panojev na Humboldtu posvečeni razstavi v Botan. vrtu (foto: G. Tenze-Ars) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 16 Dec 2019 10:30:00 +0000 Kaj bi Darwin brez Alexandra von Humboldta? Tokrat je naše izhodišče v petek odprta razstava v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani z naslovom »Bosi.Obuti.Sezuti«. Postavila jo je dr. Janja Žagar, kustosinja za oblačilne in tekstilne zbirke, ki se v muzeju že od konca 80-ih ukvarja s tem, kar človek obleče, obuje, sleče in sezuje, da se zaščiti pred vplivi vremena. Je prejemnica Murkovega priznanja in listine, pred dobrim desetletjem pa je prejela tudi muzealsko Valvasorjevo priznanje. Razstava v etnografskem muzeju govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času. Predvsdem pa govori o marsičem drugem kot o zgolj vitrinskih pregledih obuval in depojev. Foto: Utrinek z razstave »Bosi.Obuti.Sezuti« (vir: SEM) ( SEM= Slovenski etnografski muzej) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/09/PogledvznanostMMC.PR3.20191209.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1464 clean Tokrat je naše izhodišče v petek odprta razstava v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani z naslovom »Bosi.Obuti.Sezuti«. Postavila jo je dr. Janja Žagar, kustosinja za oblačilne in tekstilne zbirke, ki se v muzeju že od konca 80-ih ukvarja s tem, kar človek obleče, obuje, sleče in sezuje, da se zaščiti pred vplivi vremena. Je prejemnica Murkovega priznanja in listine, pred dobrim desetletjem pa je prejela tudi muzealsko Valvasorjevo priznanje. Razstava v etnografskem muzeju govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času. Predvsdem pa govori o marsičem drugem kot o zgolj vitrinskih pregledih obuval in depojev. Foto: Utrinek z razstave »Bosi.Obuti.Sezuti« (vir: SEM) ( SEM= Slovenski etnografski muzej) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 09 Dec 2019 12:29:24 +0000 Kakšni s(m)o bosi, obuti in sezuti? Pogovarjamo se z doktorandom in mladim raziskovalcem s Katedre za analitsko sociologijo (in sodelavcem Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, sociologom Ottom Gerdino. Je eden redkih družboslovcev, ki se ukvarja s sociologijo staranja, posebej pa z nasiljem med in nad starimi ter socialno izključenostjo. Letos jeseni je pri založbi OPRO izšla knjiga z naslovom “Starost ni za mevže ali o nasilju med in nad starimi“, katere prvi del je na podlagi raziskave napisal Gerdina (drugi del je prispevalo pet avtoric in avtorjev, med drugim dr.Maca Jogan in dr.Borut Ošlaj) . Sogovornik v Španskih borcih v ljubljanskih Mostah tudi enkrat na mesec v sodelovanju s kolegicami in kolegi organizira, s problematiko starajoče se družbe povezane javne diskusije. Fotka, besedilo: Ali se mladost dovolj zaveda starosti v sodobni družbi? Vir: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/02/PogledvznanostMMC.PR3.20191202.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1554 clean Pogovarjamo se z doktorandom in mladim raziskovalcem s Katedre za analitsko sociologijo (in sodelavcem Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, sociologom Ottom Gerdino. Je eden redkih družboslovcev, ki se ukvarja s sociologijo staranja, posebej pa z nasiljem med in nad starimi ter socialno izključenostjo. Letos jeseni je pri založbi OPRO izšla knjiga z naslovom “Starost ni za mevže ali o nasilju med in nad starimi“, katere prvi del je na podlagi raziskave napisal Gerdina (drugi del je prispevalo pet avtoric in avtorjev, med drugim dr.Maca Jogan in dr.Borut Ošlaj) . Sogovornik v Španskih borcih v ljubljanskih Mostah tudi enkrat na mesec v sodelovanju s kolegicami in kolegi organizira, s problematiko starajoče se družbe povezane javne diskusije. Fotka, besedilo: Ali se mladost dovolj zaveda starosti v sodobni družbi? Vir: Pixabay https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 02 Dec 2019 12:30:54 +0000 »Kdor ne umre mlad, se enkrat postara« Živa bitja imamo prirojeni in pridobljeni del imunske obrambe pred »patogenimi« mikroorganizmi. Letno naj bi zaradi tovrstnih okužb umrlo 16 milijonov ljudi, za to pa poskrbi »le« okoli 1400 življensko nevarnih patogenov, torej bakterij in virusov. Izredna prof.dr. Mojca Benčina z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani nam je v pogovoru na primerih vloge posebnih receptorjev povzela spoznanja iz več raziskav predvsem prirojenega dela imunskega sistema, skozi katere so razumeli, kako deluje njegova aktivacija. In predvsem, kaj to znanje ponuja v boju proti človeku nevarnim patogenim mikroorganizmom. Na sliki shema aktivacije prirojenega imunskega odgovora na vdor patogena (vir: Mojca Benčina, KI) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/22/Naslediskrivnostimprirojenegaimunskegaodgovoranaokube4534132.mp3 RTVSLO – Ars 1535 clean Živa bitja imamo prirojeni in pridobljeni del imunske obrambe pred »patogenimi« mikroorganizmi. Letno naj bi zaradi tovrstnih okužb umrlo 16 milijonov ljudi, za to pa poskrbi »le« okoli 1400 življensko nevarnih patogenov, torej bakterij in virusov. Izredna prof.dr. Mojca Benčina z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani nam je v pogovoru na primerih vloge posebnih receptorjev povzela spoznanja iz več raziskav predvsem prirojenega dela imunskega sistema, skozi katere so razumeli, kako deluje njegova aktivacija. In predvsem, kaj to znanje ponuja v boju proti človeku nevarnim patogenim mikroorganizmom. Na sliki shema aktivacije prirojenega imunskega odgovora na vdor patogena (vir: Mojca Benčina, KI) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Fri, 22 Nov 2019 13:30:00 +0000 Na sledi skrivnostim prirojenega imunskega odgovora na okužbe Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek, je nedavno na Vrhniki v predavanju o "kraškem zaledju izvirov Ljubljanice" vnovič opozoril na potrebo po spoznavanju enega osrednjih porečij v državi. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega!), podzemni svet "reke sedmerih imen" poleg vodovarstvenih, za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. SZ zatrep Planinskega polja, kjer ponikne Unica (foto: dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/18/udnasopotaLjubljanice.4526882.mp3 RTVSLO – Ars 1544 clean Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek, je nedavno na Vrhniki v predavanju o "kraškem zaledju izvirov Ljubljanice" vnovič opozoril na potrebo po spoznavanju enega osrednjih porečij v državi. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega!), podzemni svet "reke sedmerih imen" poleg vodovarstvenih, za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. SZ zatrep Planinskega polja, kjer ponikne Unica (foto: dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 18 Nov 2019 10:00:00 +0000 Čudna so pota Ljubljanice ... Nekaj let že traja agonija naravoslovnih zbirk v Sloveniji, ki se v tem smislu pridružuje večini bivših socialističnih držav (razen Češke), ki so v obdobju po vojni nekoč temeljne muzejske zbirke (od zbirk mineralov, konservirane flore in favne do nagačenih vretenčarjev) intenzivno pošiljale na smetišča. Seveda takšne odločitve in dejanja pred pol stoletja niso bila značilna le za vzhodni del Evrope. Zahodni, točneje, bolj severni del Evrope, se je pomembnosti naravoslovnih zbirk pravočasno zavedel prav zaradi njihove vloge pri razumevanju okoljskih sprememb. Toda pred pol stoletja se je očitno zdelo, da so zastarele in da tudi očitno niso vedeli, kaj bi z njimi počeli. Kaj bi z njimi lahko počeli danes, kaj je bilo pri nas doslej narejeno, da bi se ohranilo vsaj tisto, kar je še v njih, in kako izdelati načrt ali vsaj smeri razvoja poti do preobrata v njihovo sodobno razumevanje, o tem V ŽIVO gosta, kustosa, ravnatelj Notranjskega muzeja Postojna - s stalno razstavo Muzej krasa, mag. Slavko Polak in prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, sicer pa aktivni pobudnik prizadevanj za reaktualizacijo pomembnosti naravoslovnih zbirk kot temeljne strokovne raziskovalne infrastrukture. Foto: Pogled na del paleontološke zbirke v Smithsonian National Museum of natural Historyfoto: https://insider.si.edu/wp-content/uploads/2015/12/2006-29183-Paleo-Colln-Staff-Dec06.jpg Vir: ( javna last v izobraževalne namene .edu) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/11/PogledvznanostokLJ_2937965.mp3 RTVSLO – Ars 1340 clean Nekaj let že traja agonija naravoslovnih zbirk v Sloveniji, ki se v tem smislu pridružuje večini bivših socialističnih držav (razen Češke), ki so v obdobju po vojni nekoč temeljne muzejske zbirke (od zbirk mineralov, konservirane flore in favne do nagačenih vretenčarjev) intenzivno pošiljale na smetišča. Seveda takšne odločitve in dejanja pred pol stoletja niso bila značilna le za vzhodni del Evrope. Zahodni, točneje, bolj severni del Evrope, se je pomembnosti naravoslovnih zbirk pravočasno zavedel prav zaradi njihove vloge pri razumevanju okoljskih sprememb. Toda pred pol stoletja se je očitno zdelo, da so zastarele in da tudi očitno niso vedeli, kaj bi z njimi počeli. Kaj bi z njimi lahko počeli danes, kaj je bilo pri nas doslej narejeno, da bi se ohranilo vsaj tisto, kar je še v njih, in kako izdelati načrt ali vsaj smeri razvoja poti do preobrata v njihovo sodobno razumevanje, o tem V ŽIVO gosta, kustosa, ravnatelj Notranjskega muzeja Postojna - s stalno razstavo Muzej krasa, mag. Slavko Polak in prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, sicer pa aktivni pobudnik prizadevanj za reaktualizacijo pomembnosti naravoslovnih zbirk kot temeljne strokovne raziskovalne infrastrukture. Foto: Pogled na del paleontološke zbirke v Smithsonian National Museum of natural Historyfoto: https://insider.si.edu/wp-content/uploads/2015/12/2006-29183-Paleo-Colln-Staff-Dec06.jpg Vir: ( javna last v izobraževalne namene .edu) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 11 Nov 2019 12:28:53 +0000 Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam … Pred meseci smo posredovali opis zgodovine migracij v Sredozemlju do moderne dobe avtorja, francoskega zgodovinarja Mauricea Aymarda (*1936). Sredi 90-ih je revija Časopis za kritiko znanosti v branje ponudila zbornik o “Mediteranu v Sloveniji”, ki ga je uredil profesor Bojan Baskar z ljubljanske Filozofske fakultete. Iz kopice študij je takrat izstopalo Aymardovo besedilo o zgodovini migracij, ki so osrednje morje starega sveta naredile takšno, kakršnega bolj ali manj poznamo še danes. Takrat smo objavili izbor, pred meseci omenjeno predzgodovino, tokrat pa vas vabimo k poslušanju iskrive zgodbe o zgodovini migracij v osrednjem morju po drugi svetovni vojni. Maurice Aymard je bil v tistih letih direktor pariške Visoke šole za družbene znanosti (Ecole des Hautes Etudes en Sciences Sociales - EHESS), in dolga desetletja tudi sopotnik legendarnega zgodovinarja Fernanda Braudela. Foto Maurice Aymard Vir: http://www.reportageonline.it/le-sfide-del-mediterraneo-oggi-ne-parlera-lo-storico-maurice-aymard-il-7-aprile-a-lamezia/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/04/PogledvznanostMMC.PR3.20191104.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1106 clean Pred meseci smo posredovali opis zgodovine migracij v Sredozemlju do moderne dobe avtorja, francoskega zgodovinarja Mauricea Aymarda (*1936). Sredi 90-ih je revija Časopis za kritiko znanosti v branje ponudila zbornik o “Mediteranu v Sloveniji”, ki ga je uredil profesor Bojan Baskar z ljubljanske Filozofske fakultete. Iz kopice študij je takrat izstopalo Aymardovo besedilo o zgodovini migracij, ki so osrednje morje starega sveta naredile takšno, kakršnega bolj ali manj poznamo še danes. Takrat smo objavili izbor, pred meseci omenjeno predzgodovino, tokrat pa vas vabimo k poslušanju iskrive zgodbe o zgodovini migracij v osrednjem morju po drugi svetovni vojni. Maurice Aymard je bil v tistih letih direktor pariške Visoke šole za družbene znanosti (Ecole des Hautes Etudes en Sciences Sociales - EHESS), in dolga desetletja tudi sopotnik legendarnega zgodovinarja Fernanda Braudela. Foto Maurice Aymard Vir: http://www.reportageonline.it/le-sfide-del-mediterraneo-oggi-ne-parlera-lo-storico-maurice-aymard-il-7-aprile-a-lamezia/ https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 04 Nov 2019 12:23:26 +0000 Migracije v Sredozemlju – drugič Rojen na južnem Tirolskem l. 1723, umrl kot profesor na katedri za kemijo in botaniko na Univerzi v Pavii (Lombardija) l.1788. Zaradi znanja in zaupanja so ga z habsburšega dvora kot absolviranega zdravnika (Univerza v Inssbrucku-Tirolska)v Idrio poslali zaradi kroničnih bolezni rudarjev v rudniku živega srebra. V letih od 1954 do 1769 je tam zdravil, hkrati pa raziskoval okolico in precejšen del dežele Kranjske. Prirodoslovni muzej Slovenije že vse letošnje leto prireja mesečna predavanja ob letošnji 250-letnici objave njegovih pomembnih del, po drugi strani pa njegovega odhoda z Idrije in začetka profesur (najprej v Banski Štiavnici/Schemnitz, zdaj Slovaška), od 1777 pa v Lombardiji. L.1760 je objavil prvo znanstveno zasnovano delo za ozemlje sedanje Slovenije, Flora Carniolica, omenjenega 1769 pa prve 3 iz serije 5 letopisov o različnih raziskovalnih topikah narave, Annus Historico-Naturalis. V našem edinem tovrstnem muzeju, Prirodoslovnem muzeju Slovenije v glavnem mestu (ustanovljen l.1821 kot Deželni muzej Kranjske) je cikel pripravil kustos biolog, dr. Al Vrezec. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/28/Razsvetljenec18.stoletjaGiovanniAntonioScopoliMMC.PR3.20191028.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1587 clean Rojen na južnem Tirolskem l. 1723, umrl kot profesor na katedri za kemijo in botaniko na Univerzi v Pavii (Lombardija) l.1788. Zaradi znanja in zaupanja so ga z habsburšega dvora kot absolviranega zdravnika (Univerza v Inssbrucku-Tirolska)v Idrio poslali zaradi kroničnih bolezni rudarjev v rudniku živega srebra. V letih od 1954 do 1769 je tam zdravil, hkrati pa raziskoval okolico in precejšen del dežele Kranjske. Prirodoslovni muzej Slovenije že vse letošnje leto prireja mesečna predavanja ob letošnji 250-letnici objave njegovih pomembnih del, po drugi strani pa njegovega odhoda z Idrije in začetka profesur (najprej v Banski Štiavnici/Schemnitz, zdaj Slovaška), od 1777 pa v Lombardiji. L.1760 je objavil prvo znanstveno zasnovano delo za ozemlje sedanje Slovenije, Flora Carniolica, omenjenega 1769 pa prve 3 iz serije 5 letopisov o različnih raziskovalnih topikah narave, Annus Historico-Naturalis. V našem edinem tovrstnem muzeju, Prirodoslovnem muzeju Slovenije v glavnem mestu (ustanovljen l.1821 kot Deželni muzej Kranjske) je cikel pripravil kustos biolog, dr. Al Vrezec. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 28 Oct 2019 12:31:27 +0000 Razsvetljenec 18. stoletja Giovanni Antonio Scopoli Evropska vesoljska agencija ESA (European Space Agency), ima ogromno projektov. Odkar je pridružena članica tudi naša država, so se možnosti sodelovanja v njih seveda povečale. Tako smo bili konec septembra priče precejšnemu medijskemu pompu, ki je napovedoval skupino astronavtov iz različnih dežel, ki so kar nekaj dni preživeli na preživetvenem in raziskovalnem treningu v eni od jam Divaškega krasa. Predstavili so se na sklepni tiskovni konferenci. Tisti četrtek se nas je kar nekaj zbralo na travniku pred vhodom v Divaško jamo, kamor so po ogledu prikorakali tudi astronavti in vodje urjenja. V prvem delu oddaje bomo predstavili okoliščine izbora klasičnega krasa. Do sodelovanja je prišlo zaradi profesionalnih in osebnih vezi krasoslovca dr.Francija Gabrovška s kolegi v Italiji. Do prihoda k nam so ga italijanski koordinatorji projekta CAVES izvajali tam. Ideja projekta je, da si bodoči vesoljci v kraški jami nabirajo izkušnje preživetja in raziskovanja v podzemnem svetu. Foto: Astronavti so v jami jemali tudi vzorce vode Vir: ESA/CAVES videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/PogledvznanostMMC.PR3.20191021.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1397 clean Evropska vesoljska agencija ESA (European Space Agency), ima ogromno projektov. Odkar je pridružena članica tudi naša država, so se možnosti sodelovanja v njih seveda povečale. Tako smo bili konec septembra priče precejšnemu medijskemu pompu, ki je napovedoval skupino astronavtov iz različnih dežel, ki so kar nekaj dni preživeli na preživetvenem in raziskovalnem treningu v eni od jam Divaškega krasa. Predstavili so se na sklepni tiskovni konferenci. Tisti četrtek se nas je kar nekaj zbralo na travniku pred vhodom v Divaško jamo, kamor so po ogledu prikorakali tudi astronavti in vodje urjenja. V prvem delu oddaje bomo predstavili okoliščine izbora klasičnega krasa. Do sodelovanja je prišlo zaradi profesionalnih in osebnih vezi krasoslovca dr.Francija Gabrovška s kolegi v Italiji. Do prihoda k nam so ga italijanski koordinatorji projekta CAVES izvajali tam. Ideja projekta je, da si bodoči vesoljci v kraški jami nabirajo izkušnje preživetja in raziskovanja v podzemnem svetu. Foto: Astronavti so v jami jemali tudi vzorce vode Vir: ESA/CAVES https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 21 Oct 2019 11:28:17 +0000 Projekt CAVES na Divaškem krasu (1.del) Letošnja okrogla, 200-ta obletnica rojstva britanskega biologa Charlesa Darwina je vsaj pri nas precej neopazno odmevala v javnem prostoru. Videti je, kot da je njegova oseba, še bolj pa njegov prispevek k razumevanju sprememb mišljenskih paradigem v evropskem civilizacijskem okviru zadnjih dveh stoletij samoumeven. Pred 160 leti je Darwin po dolgem zorenju znanja in poguma končno izdal znamenito in prelomno knjigo »Izvor vrst«. Iz našega bogatega arhiva tako danes predstavljamo prevod in priredbo besedila znanstvenega publicista Rogerja Lewina z naslovom »Nevarna Darwinova ideja«. To je bil med drugim pravzaprav naslov knjige ameriškega filozofa Daniela Dennetta, je izšla l.1995. Lewin jo je prebral in napisal svoje razmišljanje ob njej. Mi smo ga takrat priredili in prevedli. foto: Charles Darwin je zrevolucioniral razumevanje izvora človeka Vir: https://www.pch24.pl/swiecki-dogmat-przelamany--naukowcy-krytykuja-teorie-darwina,58218,i.html videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/14/PogledvznanostMMC.PR3.20191014.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1088 clean Letošnja okrogla, 200-ta obletnica rojstva britanskega biologa Charlesa Darwina je vsaj pri nas precej neopazno odmevala v javnem prostoru. Videti je, kot da je njegova oseba, še bolj pa njegov prispevek k razumevanju sprememb mišljenskih paradigem v evropskem civilizacijskem okviru zadnjih dveh stoletij samoumeven. Pred 160 leti je Darwin po dolgem zorenju znanja in poguma končno izdal znamenito in prelomno knjigo »Izvor vrst«. Iz našega bogatega arhiva tako danes predstavljamo prevod in priredbo besedila znanstvenega publicista Rogerja Lewina z naslovom »Nevarna Darwinova ideja«. To je bil med drugim pravzaprav naslov knjige ameriškega filozofa Daniela Dennetta, je izšla l.1995. Lewin jo je prebral in napisal svoje razmišljanje ob njej. Mi smo ga takrat priredili in prevedli. foto: Charles Darwin je zrevolucioniral razumevanje izvora človeka Vir: https://www.pch24.pl/swiecki-dogmat-przelamany--naukowcy-krytykuja-teorie-darwina,58218,i.html https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 14 Oct 2019 11:23:08 +0000 Nevarna Darwinova ideja Njegovi strokovni začetki po drugi svetovni vojni so povezani tudi z začetki Kemijskega inštituta (l.1946 ustanovljen kot Kemijski laboratorij SAZU, leto kasneje preimenovan v Kemijski inštitut SAZU). Ko se je le-ta l.1953 iz prostorov v stari Ljubljani preselil v novo stavbo na Koleziji, je Hadži v na novo poimenovanem Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča prevzel vodenje novoustanovljenega Laboratorija za strukturno kemijo. Bil je eden prvih praktikov infrardeče fotometrije, zaradi izkušenj in znanja (v začetku 50-ih ga je pridobival v Cambridgeu) o strukturi in dinamiki vodikovih vezi, je l.1957 organiziral prvi mednarodni kongres o vodikovi vezi, kjer so se srečali raziskovalci obeh takratnih blokov. Več o njegovem življenju, delu in dosežkih (in značilni osebnostni vedrini) pa bosta povedala njegova kolega s Kemijskega inštituta, dr. Marta Klanjšek Gunde in prof.dr. Jure Zupan. V ŽIVO iz našega studia. Foto: Dušan Hadži je bil raziskovalno aktiven tudi v pozni starosti Vir: Kemijski inštitut videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/07/PogledvznanostMMC.PR3.20191007.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1582 clean Njegovi strokovni začetki po drugi svetovni vojni so povezani tudi z začetki Kemijskega inštituta (l.1946 ustanovljen kot Kemijski laboratorij SAZU, leto kasneje preimenovan v Kemijski inštitut SAZU). Ko se je le-ta l.1953 iz prostorov v stari Ljubljani preselil v novo stavbo na Koleziji, je Hadži v na novo poimenovanem Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča prevzel vodenje novoustanovljenega Laboratorija za strukturno kemijo. Bil je eden prvih praktikov infrardeče fotometrije, zaradi izkušenj in znanja (v začetku 50-ih ga je pridobival v Cambridgeu) o strukturi in dinamiki vodikovih vezi, je l.1957 organiziral prvi mednarodni kongres o vodikovi vezi, kjer so se srečali raziskovalci obeh takratnih blokov. Več o njegovem življenju, delu in dosežkih (in značilni osebnostni vedrini) pa bosta povedala njegova kolega s Kemijskega inštituta, dr. Marta Klanjšek Gunde in prof.dr. Jure Zupan. V ŽIVO iz našega studia. Foto: Dušan Hadži je bil raziskovalno aktiven tudi v pozni starosti Vir: Kemijski inštitut https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 07 Oct 2019 11:31:22 +0000 Akademik Dušan Hadži – velikan kemije Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/30/PogledvznanostMMC.PR3.20190930.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1240 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 30 Sep 2019 11:25:40 +0000 Pogled v znanost Letos poleti, točneje, 1. julija je minilo 55 let od dne leta 1964, ko je v starosti 83 let preminil Maks Samec, človek, ki je takoj po ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 v okviru Tehniške fakultete organiziral študij kemije. V drugi polovici 30-ih let je bil tudi njen 15-i po vrsti rektor. V okviru UNESCO-vega mednarodnega leta kemije na začetku desetletja je za našo oddajo o njem v pogovoru spregovoril takratni dekan ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, prof.dr. Anton Meden. V ponovljenem pogovoru nas bo slednji spomnil na to, kdo je bil torej kemik, biokemik, metereolog in pedagog Maks Samec? Foto: Maks Samec je v LJ pred stoletjem organiziral univerzitetni študij kemije Vir: https://i1.wp.com/kvarkadabra.net/wp-content/uploads/2019/06/Maks-Samec-5b.jpg?resize=1068%2C606&ssl=1 videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/23/PogledvznanostMMC.PR3.20190923.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1629 clean Letos poleti, točneje, 1. julija je minilo 55 let od dne leta 1964, ko je v starosti 83 let preminil Maks Samec, človek, ki je takoj po ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 v okviru Tehniške fakultete organiziral študij kemije. V drugi polovici 30-ih let je bil tudi njen 15-i po vrsti rektor. V okviru UNESCO-vega mednarodnega leta kemije na začetku desetletja je za našo oddajo o njem v pogovoru spregovoril takratni dekan ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, prof.dr. Anton Meden. V ponovljenem pogovoru nas bo slednji spomnil na to, kdo je bil torej kemik, biokemik, metereolog in pedagog Maks Samec? Foto: Maks Samec je v LJ pred stoletjem organiziral univerzitetni študij kemije Vir: https://i1.wp.com/kvarkadabra.net/wp-content/uploads/2019/06/Maks-Samec-5b.jpg?resize=1068%2C606&ssl=1 https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 23 Sep 2019 11:32:09 +0000 Pred 55 leti preminil prvi profesor kemije na Univerzi v LJ Maks Samec (1881 – 1964) Vpliv podnebnih sprememb na organizme spremlja veliko raziskovalnih skupin, konzorcij 45-ih raziskovalcev iz 17-ih držav pa se je razumevanju vpliva dviga temperatur na kuščarice - večina jim reče »martinčki« - približal v raziskavi, katerih rezultate so pretekli teden objavili v reviji »Nature Communications«. V projektu je sodelovala tudi dr. Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi koordinatorica promocijskega projekta LIFE NATURA VIVA. Na oddelku za raziskovanje organizmov in ekosistemov eksperimentalno raziskuje vpliv podnebnih sprememb na fiziološke lastnosti organizmov. In prav to jo je tudi pripeljalo k omenjenemu projektu, ki si je za raziskovalni objekt postavil dobrih 250 vrst kuščaric, tudi tiste, ki živijo pri nas in ob zahodni obali Balkanskega polotoka. Foto: Zelenec je največja vrsta kuščaric v Sloveniji (foto dr. Miha Krofel) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/16/PogledvznanostMMC.PR3.20190916.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1619 clean Vpliv podnebnih sprememb na organizme spremlja veliko raziskovalnih skupin, konzorcij 45-ih raziskovalcev iz 17-ih držav pa se je razumevanju vpliva dviga temperatur na kuščarice - večina jim reče »martinčki« - približal v raziskavi, katerih rezultate so pretekli teden objavili v reviji »Nature Communications«. V projektu je sodelovala tudi dr. Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi koordinatorica promocijskega projekta LIFE NATURA VIVA. Na oddelku za raziskovanje organizmov in ekosistemov eksperimentalno raziskuje vpliv podnebnih sprememb na fiziološke lastnosti organizmov. In prav to jo je tudi pripeljalo k omenjenemu projektu, ki si je za raziskovalni objekt postavil dobrih 250 vrst kuščaric, tudi tiste, ki živijo pri nas in ob zahodni obali Balkanskega polotoka. Foto: Zelenec je največja vrsta kuščaric v Sloveniji (foto dr. Miha Krofel) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 16 Sep 2019 11:31:59 +0000 Testirali so vpliv podnebnih sprememb na fiziologijo kuščarjev (sauria) Pred nekaj dnevi so na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pripravili „mini simpozij“ o novostih na področju krio-elektronske mikroskopije. V ŽIVO sta o vsebini simpozija in področja govorili udeleženki, doc.dr. Marjetka Podobnik, letošnja prejemnica Preglove nagrade in ena od začetnic rabe te vrste raziskovalne mikroskopije pri nas, in mlada raziskovalka, doktorantka Andreja Kežar, prvopodpisana pod poleti objavljeni članek z opisom poti do odkritja 3-dimenzionalne strukture (patogenega) “virusa y” krompirja. Do rezultatov je raziskovalna skupina prišla prav zaradi lastnosti tega tipa mikroskopije, ampak takrat še ne v Sloveniji. Sogovornici sta pojasnili možnosti, ki jih, v petek v kleti slovesno predstavljeni novi mikroskop nudi inštitutskim in sodelujočim raziskovalcem, povzeli pa sta tudi temeljne misli Joachima Franka (Nobelova nagrada 2017 za kemijo prav za razvoj krio-elektronske mikroskopije), gosta na petkovem simpoziju. Foto: Nameščanje novega mikroskopa v kleti Kemijskega inštituta (vir: Kemijski inštitut) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/09/PogledvznanostMMC.PR3.20190909.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1410 clean Pred nekaj dnevi so na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pripravili „mini simpozij“ o novostih na področju krio-elektronske mikroskopije. V ŽIVO sta o vsebini simpozija in področja govorili udeleženki, doc.dr. Marjetka Podobnik, letošnja prejemnica Preglove nagrade in ena od začetnic rabe te vrste raziskovalne mikroskopije pri nas, in mlada raziskovalka, doktorantka Andreja Kežar, prvopodpisana pod poleti objavljeni članek z opisom poti do odkritja 3-dimenzionalne strukture (patogenega) “virusa y” krompirja. Do rezultatov je raziskovalna skupina prišla prav zaradi lastnosti tega tipa mikroskopije, ampak takrat še ne v Sloveniji. Sogovornici sta pojasnili možnosti, ki jih, v petek v kleti slovesno predstavljeni novi mikroskop nudi inštitutskim in sodelujočim raziskovalcem, povzeli pa sta tudi temeljne misli Joachima Franka (Nobelova nagrada 2017 za kemijo prav za razvoj krio-elektronske mikroskopije), gosta na petkovem simpoziju. Foto: Nameščanje novega mikroskopa v kleti Kemijskega inštituta (vir: Kemijski inštitut) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 09 Sep 2019 11:28:30 +0000 Čemu služi krio-transmisijski elektronski mikroskop Lanski razpis za t.im. akcije COST (Cooperation in Science and Technology) je ob letošnji junijski objavi 40 izbranih projektov (od 400 prijavljenih) razveselil gostje v tokratni oddaji. To so: varstvena biologinja doc.dr. Živa Fišer Pečnikar (UP-FAMNIT, Koper), mikrobiologinja in biostatističarka dr. Ana Rotter (Morska biološka postaja Piran – NIB), in matematičarka, izr.prof.dr. Marjeta Kramar Fijavž (UL – FAGG), ki analizira matematične modele v dinamičnih omrežjih. Vsaka je vodja skupine, ki je prijavila projekt, spoznale pa so se šele na srečanju vodij izbranih projektov na začetku poletja v Bruslju, in kmalu ugotovile, da je skupni okvir izvrstna priložnost za poglobitev mreženja. Kar pa je temeljno tudi izvorna ideja tega, od l. 1970 naprej delujočega medvladnega mehanizma financiranja sodelovanja raziskovalcev, industrije in zakonodajalcev. V pogovoru so osvetlile svoje projekte in opisale, kako si predstavljajo sodelovanje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/02/MreenjeraziskovalnihakcijCOST4406295.mp3 RTVSLO – Ars 1450 clean Lanski razpis za t.im. akcije COST (Cooperation in Science and Technology) je ob letošnji junijski objavi 40 izbranih projektov (od 400 prijavljenih) razveselil gostje v tokratni oddaji. To so: varstvena biologinja doc.dr. Živa Fišer Pečnikar (UP-FAMNIT, Koper), mikrobiologinja in biostatističarka dr. Ana Rotter (Morska biološka postaja Piran – NIB), in matematičarka, izr.prof.dr. Marjeta Kramar Fijavž (UL – FAGG), ki analizira matematične modele v dinamičnih omrežjih. Vsaka je vodja skupine, ki je prijavila projekt, spoznale pa so se šele na srečanju vodij izbranih projektov na začetku poletja v Bruslju, in kmalu ugotovile, da je skupni okvir izvrstna priložnost za poglobitev mreženja. Kar pa je temeljno tudi izvorna ideja tega, od l. 1970 naprej delujočega medvladnega mehanizma financiranja sodelovanja raziskovalcev, industrije in zakonodajalcev. V pogovoru so osvetlile svoje projekte in opisale, kako si predstavljajo sodelovanje. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 02 Sep 2019 09:50:00 +0000 Mreženje raziskovalnih "akcij COST" Dobra tri desetletja so že minula od prve izdaje knjige »Mediteranski brevir«, ki jo je v hrvaškem jeziku napisal, sicer že 2 leti pokojni Predrag Matvejević. Vsaj na jugu Evrope so jo kmalu prevedli v romanske jezike, in ga kmalu hkrati tudi nagradili z državnimi priznanji. Matvejević je bil rojen leta 1932 v Mostarju. Bil je profesor na univerzah v Zagrebu, Parizu in Rimu, častne doktorate pa so mu podelile 4 evropske univerze. Predvsem romanske jezike govorečim je razkril skrite, pozabljene in samoumevno potlačene fenomene velike sredozemske tradicije zibelke evropske civilizacije, ki ni bila rezervirana le na njen severni geografski del. Zato je v teh državah prejemal tudi državna priznanja, nasploh pa je bil najbolj prevajan avtor v hrvaškem jeziku doslej. Pred dvema desetletjema smo na našem programu predvajali izbor prevodov iz njegovih del, tokrat pa boste slišali priredbo in prevod njegovega poleti l.1998, v reškem časopisu »Novi list« objavljenega besedila z naslovom »Med obema obalama Jadrana«. Avtor prevoda je Štefan Kutoš. Foto: Oljka (vir: https://pxhere.com/es/photo/353697 videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/26/PogledvznanostMMC.PR3.20190826.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1161 clean Dobra tri desetletja so že minula od prve izdaje knjige »Mediteranski brevir«, ki jo je v hrvaškem jeziku napisal, sicer že 2 leti pokojni Predrag Matvejević. Vsaj na jugu Evrope so jo kmalu prevedli v romanske jezike, in ga kmalu hkrati tudi nagradili z državnimi priznanji. Matvejević je bil rojen leta 1932 v Mostarju. Bil je profesor na univerzah v Zagrebu, Parizu in Rimu, častne doktorate pa so mu podelile 4 evropske univerze. Predvsem romanske jezike govorečim je razkril skrite, pozabljene in samoumevno potlačene fenomene velike sredozemske tradicije zibelke evropske civilizacije, ki ni bila rezervirana le na njen severni geografski del. Zato je v teh državah prejemal tudi državna priznanja, nasploh pa je bil najbolj prevajan avtor v hrvaškem jeziku doslej. Pred dvema desetletjema smo na našem programu predvajali izbor prevodov iz njegovih del, tokrat pa boste slišali priredbo in prevod njegovega poleti l.1998, v reškem časopisu »Novi list« objavljenega besedila z naslovom »Med obema obalama Jadrana«. Avtor prevoda je Štefan Kutoš. Foto: Oljka (vir: https://pxhere.com/es/photo/353697 https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 26 Aug 2019 11:24:21 +0000 Med obema obalama Jadrana Kako v pogojih globalizirane trgovine z rastlinami – še posebej pa za prehranske namene – ugotavljati, katere so bolne ali kužne, katere pa ne!? EU po novem ponuja model »evropskih referenčnih laboratorijev«, ki skušajo poenotiti način strokovnega nadzora vsebine uvoza s prehrano povezanih aspektov. Med tiste, ki zaradi dolgoletnih izkušenj odnedavna tvorijo skupino teh laboratorijev, spada tudi Nacionalni inštitut za biologijo iz Ljubljane. dr. Tanja Dreo, vodja laboratorija za bakteriologijo in metrologijo z »oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo«, pojasnjuje, kaj pomeni biti »evropski referenčni laboratorij za škodljive organizme rastlin«, kot so virusi, viroidi, fitoplazme in bakterije. Pri nadzornem, hkrati preiskovalnem in raziskovalnem delu, laboratorij uporablja 80 metod. foto: Levo, zdravi plodovi hrušk, na desni strani pa okuženi z bakterijskim hruševim ožigom, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (vir: NIB) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/16/ReferennilaboratorijEUzapovzroiteljeboleznirastlin4386692.mp3 RTVSLO – Ars 1517 clean Kako v pogojih globalizirane trgovine z rastlinami – še posebej pa za prehranske namene – ugotavljati, katere so bolne ali kužne, katere pa ne!? EU po novem ponuja model »evropskih referenčnih laboratorijev«, ki skušajo poenotiti način strokovnega nadzora vsebine uvoza s prehrano povezanih aspektov. Med tiste, ki zaradi dolgoletnih izkušenj odnedavna tvorijo skupino teh laboratorijev, spada tudi Nacionalni inštitut za biologijo iz Ljubljane. dr. Tanja Dreo, vodja laboratorija za bakteriologijo in metrologijo z »oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo«, pojasnjuje, kaj pomeni biti »evropski referenčni laboratorij za škodljive organizme rastlin«, kot so virusi, viroidi, fitoplazme in bakterije. Pri nadzornem, hkrati preiskovalnem in raziskovalnem delu, laboratorij uporablja 80 metod. foto: Levo, zdravi plodovi hrušk, na desni strani pa okuženi z bakterijskim hruševim ožigom, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (vir: NIB) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Fri, 16 Aug 2019 13:10:00 +0000 Referenčni laboratorij EU za povzročitelje bolezni rastlin Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/12/AndrejaGomboc-astrofiziarkaMMC.PR3.20190812.1.1300.mp3 RTVSLO – Ars 1919 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 12 Aug 2019 11:31:59 +0000 Andreja Gomboc - astrofizičarka Astrofizičarka, dr. Andreja Gomboc, redna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, (v mednarodni astronomiji prispevala izstopajoča odkritja na področju lastnosti in delovanja „črnih lukenj“), je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Poleg tistih, ki so jo doživeli ob morski obali, so vsaj pri nas še panonski ljudje tisti z izkušnjami pogleda v neskončnost horizonta. Slednja in Prekmurje sta bila tudi pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo v Arsovem tednu stoletnega jubileja njene rojstne pokrajine. Izkazalo se je, da je pogled v neskončnost obzorja ravne pokrajine - no, vsaj proti vzhodu, saj se v teh krajih Panonska nižina pravzaprav geografsko začenja – pomembna, ne pa zadostna določilnica njene življenjske poti astrofizičarke. Znanstvena odkritja, predvsem pa „zvezdna“, so v končni instanci le možen rezultat osebne nagnjenosti, intuicije, in predvsem dolgoletnega zahtevnega raziskovanja na podlagi mnogo znanja. Ne zamudite misli priznane znanstvenice, med drugim pa tudi redne kolumnistke v dnevnem časopisju. foto: Sončni zahod nad Prekmurjem (vir: https://euroburo-slovenia.com/Why-Prekmurje.html) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/09/Izistesmosnovikotzvezde-Prekmurjeinneskonnost4379089.mp3 RTVSLO – Ars 1837 clean Astrofizičarka, dr. Andreja Gomboc, redna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, (v mednarodni astronomiji prispevala izstopajoča odkritja na področju lastnosti in delovanja „črnih lukenj“), je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Poleg tistih, ki so jo doživeli ob morski obali, so vsaj pri nas še panonski ljudje tisti z izkušnjami pogleda v neskončnost horizonta. Slednja in Prekmurje sta bila tudi pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo v Arsovem tednu stoletnega jubileja njene rojstne pokrajine. Izkazalo se je, da je pogled v neskončnost obzorja ravne pokrajine - no, vsaj proti vzhodu, saj se v teh krajih Panonska nižina pravzaprav geografsko začenja – pomembna, ne pa zadostna določilnica njene življenjske poti astrofizičarke. Znanstvena odkritja, predvsem pa „zvezdna“, so v končni instanci le možen rezultat osebne nagnjenosti, intuicije, in predvsem dolgoletnega zahtevnega raziskovanja na podlagi mnogo znanja. Ne zamudite misli priznane znanstvenice, med drugim pa tudi redne kolumnistke v dnevnem časopisju. foto: Sončni zahod nad Prekmurjem (vir: https://euroburo-slovenia.com/Why-Prekmurje.html) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Fri, 09 Aug 2019 09:10:00 +0000 Iz iste smo snovi kot zvezde - Prekmurje in neskončnost Na višku poletja bomo tokrat naredili izjemo. Namesto znanstvene teme bomo sledili zapisu vtisov, ki jih je gledalec iz Ljubljane zbral po ogledu filma režiserja Wima Wendersa »Zgodba iz Lizbone«, in svoje besedilo naslovil »Izgubljeni zaklad v Lizboni«. Film nemškega režiserja je l. 1994 po eni strani nastal kot tretji del njegove trilogije »road-moviejev«, saj zajeten del filma zajema potovanje junaka z avtom od Nemčije do Lizbone, po drugi pa je poklon takrat bližajoči se 100-ti obletnici filma bratov Lumière. Stoletnica prvega filma dveh bratov iz Francije je bila l. 1997, Wendersov nekaj let starejši film pa je filmsko zgodbo zasnoval kot pot tonskega snemalca na prizorišče dela stare Lizbone, ki jo nameravajo rušiti, filmskemu projektu njegovega prijatelja pa manjkajo v tem okolju posneti zvočni efekti. Ko pride tja, ga sicer ne najde takoj, pred koncem pa poleg njega in zgodovinske vrednosti filma, najde še »izgubljeni zaklad«. Foto: imdb videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/05/PogledvznanostMMC.PR3.20190805.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1314 clean Na višku poletja bomo tokrat naredili izjemo. Namesto znanstvene teme bomo sledili zapisu vtisov, ki jih je gledalec iz Ljubljane zbral po ogledu filma režiserja Wima Wendersa »Zgodba iz Lizbone«, in svoje besedilo naslovil »Izgubljeni zaklad v Lizboni«. Film nemškega režiserja je l. 1994 po eni strani nastal kot tretji del njegove trilogije »road-moviejev«, saj zajeten del filma zajema potovanje junaka z avtom od Nemčije do Lizbone, po drugi pa je poklon takrat bližajoči se 100-ti obletnici filma bratov Lumière. Stoletnica prvega filma dveh bratov iz Francije je bila l. 1997, Wendersov nekaj let starejši film pa je filmsko zgodbo zasnoval kot pot tonskega snemalca na prizorišče dela stare Lizbone, ki jo nameravajo rušiti, filmskemu projektu njegovega prijatelja pa manjkajo v tem okolju posneti zvočni efekti. Ko pride tja, ga sicer ne najde takoj, pred koncem pa poleg njega in zgodovinske vrednosti filma, najde še »izgubljeni zaklad«. Foto: imdb https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 05 Aug 2019 11:26:54 +0000 Izgubljeni zaklad v Lizboni Tako za anksioznost, različne oblike fobij, post-travmatski stresni sindrom, kot tudi za depresijo in napade panike je značilna zmanjšana sposobnost možganov, da nadzorujejo strah. O tem je še za oddajo »Trojna spirala« pred desetletjem in pol pisala zunanja sodelavka takratne urednice Mojce Dvoržak, znanstvena novinarka, doktorica Mojca Vizjak Pavšič. Zdaj vas vabimo, da preverite, koliko se je poznavanje tega področja v desetletju in pol spremenilo! foto: https://pixabay.com/photos/hand-silhouette-shape-horror-984170/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/29/PogledvznanostMMC.PR3.20190729.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1544 clean Tako za anksioznost, različne oblike fobij, post-travmatski stresni sindrom, kot tudi za depresijo in napade panike je značilna zmanjšana sposobnost možganov, da nadzorujejo strah. O tem je še za oddajo »Trojna spirala« pred desetletjem in pol pisala zunanja sodelavka takratne urednice Mojce Dvoržak, znanstvena novinarka, doktorica Mojca Vizjak Pavšič. Zdaj vas vabimo, da preverite, koliko se je poznavanje tega področja v desetletju in pol spremenilo! foto: https://pixabay.com/photos/hand-silhouette-shape-horror-984170/ https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 29 Jul 2019 11:30:44 +0000 dr. Mojca Vizjak Pavšič: Nevrobiologija strahu V današnjem času ni težko slišati mnenj, da je zavest o znanosti kot dejavniku civilizacije »novi mit«. Tudi mogoče, toda brez nje ne bi bili tam kjer smo. In brez prenosa znanj in vednosti bi še težje sledili njenim spoznanjem. Informiranje o njenih dosežkih je pogoj njenega razvoja, in tako iz naše bogate arhivske zbirke prispevkov na temo, danes predstavljamo del daljšega razmišljanja zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, dr. Štefana Adamiča, ki ga je pripravil sredi 90-ih let. Govori o »znanstvenem informiranju v svetu«. Avtor je eden od pionirjev biomedicinske informatike pri nas, in prvi predstojnik sredi 70-ih ustanovljenega Inštituta za biomedicinsko informatiko na ljubljanski Medicinski fakulteti. Postavil je temeljne usmeritve delovanja inštituta, na katerih gradijo še danes. Področje biomedicinske informatike je umestil v znanstveno-raziskovalno polje delovanja, in ga izoblikoval v samostojno znanstveno-raziskovalno enoto. Bil je pobudnik in idejni vodja bibliografske zbirke Biomedicina slovenica, ki je vsebinsko in strukturno grajena po načelih sistema Medlars, z državne medicinske knjižnice ZDA, in dostopa do mednarodnih bibliografskih zbirk. Zaradi obsežnosti teh zbirk so dostop omogočili z neposredno povezavo inštituta z ustreznim svetovnim informacijskim centrom. Z nemškim inštitutom za medicinsko dokumentiranje in informiranje, je bila zveza vzpostavljena leta 1979. Šlo je za prvo takšno povezavo v takratni Jugoslaviji. Kot takšna je bila petnajst let najpomembnejši vir svetovnih znanstvenih informacij za medicinske strokovnjake v Sloveniji. (VIR: Novi slovenski biografski leksikon) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/22/PogledvznanostMMC.PR3.20190722.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 875 clean V današnjem času ni težko slišati mnenj, da je zavest o znanosti kot dejavniku civilizacije »novi mit«. Tudi mogoče, toda brez nje ne bi bili tam kjer smo. In brez prenosa znanj in vednosti bi še težje sledili njenim spoznanjem. Informiranje o njenih dosežkih je pogoj njenega razvoja, in tako iz naše bogate arhivske zbirke prispevkov na temo, danes predstavljamo del daljšega razmišljanja zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, dr. Štefana Adamiča, ki ga je pripravil sredi 90-ih let. Govori o »znanstvenem informiranju v svetu«. Avtor je eden od pionirjev biomedicinske informatike pri nas, in prvi predstojnik sredi 70-ih ustanovljenega Inštituta za biomedicinsko informatiko na ljubljanski Medicinski fakulteti. Postavil je temeljne usmeritve delovanja inštituta, na katerih gradijo še danes. Področje biomedicinske informatike je umestil v znanstveno-raziskovalno polje delovanja, in ga izoblikoval v samostojno znanstveno-raziskovalno enoto. Bil je pobudnik in idejni vodja bibliografske zbirke Biomedicina slovenica, ki je vsebinsko in strukturno grajena po načelih sistema Medlars, z državne medicinske knjižnice ZDA, in dostopa do mednarodnih bibliografskih zbirk. Zaradi obsežnosti teh zbirk so dostop omogočili z neposredno povezavo inštituta z ustreznim svetovnim informacijskim centrom. Z nemškim inštitutom za medicinsko dokumentiranje in informiranje, je bila zveza vzpostavljena leta 1979. Šlo je za prvo takšno povezavo v takratni Jugoslaviji. Kot takšna je bila petnajst let najpomembnejši vir svetovnih znanstvenih informacij za medicinske strokovnjake v Sloveniji. (VIR: Novi slovenski biografski leksikon) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 22 Jul 2019 11:19:35 +0000 Prof.dr. Štefan Adamič: Znanstveno informiranjev svetu - biomedicinska informatika Gensko spremenjeni organizmi, so proizvod izjemnega napredka sodobnih biotehnoloških ved. In kot vsak napredek ima tudi ta omejitve. Ena nedvomno prihaja iz načela previdnosti, in v Evropski uniji že kar nekaj časa obstaja strokovna mreža nacionalnih referenčnih laboratorijev za določanje količin GSO-jev v živilih za ljudi in krme za živali. Komisija EU ima svoj tovrstni referenčni laboratorij (European reference laboratory for GM food and feed v kraju Ispra blizu Vareseja v Lombardiji, Italija), odkoder laboratoriji posamičnih držav dobivajo tudi referenčne podatke oziroma merila. Že desetletje je pri nas nacionalni referenčni laboratorij na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Gensko spremenjene organizme pa sicer pri nas določata še, laboratorij oddelka za poljedelstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v glavnem mestu in ustrezni laboratorij za presejalne teste na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Nedavno so nas iz slovenskega referenčnega laboratorija opozorili, da so odkrili in objavili strokovne rezultate o novih metodah določanja GSO-jev v živilih in krmi, zato smo jih tudi obiskali. Vodja skupine za testiranje GSO-jev z oddelka, prof.dr. Jana Žel, je na preliminarno vprašanje, zakaj mora biti merilo, 0,9 % odobrenih GSO-jev za živila in krmo v Evropski uniji prav tolikšno, odgovorila, da gre za, na politični ravni povezave določeno mejo, ki sama na sebi nima posebne povezave z zmožnostmi uporabljenih metod. No, in prav o že omenjenih novih metodah se je razgovorila ena od osrednjih akterk skupine za določanje GSO-jev, dr. Alexandra Bogožalec Košir, in začela pripovedovati zgodbo o novih metodah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/15/PogledvznanostMMC.PR3.20190715.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1513 clean Gensko spremenjeni organizmi, so proizvod izjemnega napredka sodobnih biotehnoloških ved. In kot vsak napredek ima tudi ta omejitve. Ena nedvomno prihaja iz načela previdnosti, in v Evropski uniji že kar nekaj časa obstaja strokovna mreža nacionalnih referenčnih laboratorijev za določanje količin GSO-jev v živilih za ljudi in krme za živali. Komisija EU ima svoj tovrstni referenčni laboratorij (European reference laboratory for GM food and feed v kraju Ispra blizu Vareseja v Lombardiji, Italija), odkoder laboratoriji posamičnih držav dobivajo tudi referenčne podatke oziroma merila. Že desetletje je pri nas nacionalni referenčni laboratorij na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Gensko spremenjene organizme pa sicer pri nas določata še, laboratorij oddelka za poljedelstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v glavnem mestu in ustrezni laboratorij za presejalne teste na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Nedavno so nas iz slovenskega referenčnega laboratorija opozorili, da so odkrili in objavili strokovne rezultate o novih metodah določanja GSO-jev v živilih in krmi, zato smo jih tudi obiskali. Vodja skupine za testiranje GSO-jev z oddelka, prof.dr. Jana Žel, je na preliminarno vprašanje, zakaj mora biti merilo, 0,9 % odobrenih GSO-jev za živila in krmo v Evropski uniji prav tolikšno, odgovorila, da gre za, na politični ravni povezave določeno mejo, ki sama na sebi nima posebne povezave z zmožnostmi uporabljenih metod. No, in prav o že omenjenih novih metodah se je razgovorila ena od osrednjih akterk skupine za določanje GSO-jev, dr. Alexandra Bogožalec Košir, in začela pripovedovati zgodbo o novih metodah. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 15 Jul 2019 11:30:13 +0000 Nove metode določanja GSO v živilih in krmi Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/08/Stanjepticjestanjeokolja2.delMMC.PR3.20190708.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1525 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 08 Jul 2019 11:30:25 +0000 Stanje ptic je stanje okolja, 2. del Ob omembi delikates iz črevesja ptic in posebnih paštet iz jezikov ptic pevk, ljubiteljem ptic zaledeni kri. V oddaji Pogled v znanost bomo danes izvedeli, zakaj so uredniki novega Atlasa ptic Slovenije nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. V prejšnji oddaji, ki jo lahko poslušate na Arsovi spletni strani ali v podkastu, smo govorili o tem, kako je ob pomoči več kot šestotih prostovoljcev nastajal popis gnezdilk od leta 2002 do leta 2017, danes pa lahko prisluhnete varstvenima ornitologoma iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Katarini Denac in Tomažu Miheliču, ki zaradi telemetrije dobro vesta, kaj ponoči počne velika uharica in kam leti na kosilo beloglavi jastreb. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/03/Stanjepticjevresnicistanjeokolja4345330.mp3 RTVSLO – Ars 1526 clean Ob omembi delikates iz črevesja ptic in posebnih paštet iz jezikov ptic pevk, ljubiteljem ptic zaledeni kri. V oddaji Pogled v znanost bomo danes izvedeli, zakaj so uredniki novega Atlasa ptic Slovenije nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. V prejšnji oddaji, ki jo lahko poslušate na Arsovi spletni strani ali v podkastu, smo govorili o tem, kako je ob pomoči več kot šestotih prostovoljcev nastajal popis gnezdilk od leta 2002 do leta 2017, danes pa lahko prisluhnete varstvenima ornitologoma iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Katarini Denac in Tomažu Miheliču, ki zaradi telemetrije dobro vesta, kaj ponoči počne velika uharica in kam leti na kosilo beloglavi jastreb. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 01 Jul 2019 11:05:00 +0000 Stanje ptic je v resnici stanje okolja Ste vedeli, da je nezakonita pašteta iz jezikov ptic pevk nesramno draga kulinarična poslastica, ki jo naročajo celo predsedniki držav? Krivolov in tihotapljenje ubitih ptic ni nič novega – tako kot niso novost tovrstne kulinarične perverzije. Slovenija premore 250 let stare sezname ptic, ki pripovedujejo zgodbo o stanju populacij in predvsem okolja. Natančno podobo stanja ptic pri nas z zemljevidi poseljenosti, gostoto, natančnimi fotografijami in drugimi podatki razkriva povsem novi Atlas ptic Slovenije, ki je po Geistrovem ornitološkem atlasu iz leta 1995 plod skoraj petnajstletnega dela. Več kot šeststo prostovoljcev je pri popisu 239 vrst sodelovalo s strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic. V oddaji bomo govorili, zakaj je daleč najbolj ogrožena vrsta pri nas vrtni strnad in čemu so uredniki nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. Atlas je dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost slovenskih ptic. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: DOPPS videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/01/AtlaspticSlovenijeinstanjepopulacij4343001.mp3 RTVSLO – Ars 1541 clean Ste vedeli, da je nezakonita pašteta iz jezikov ptic pevk nesramno draga kulinarična poslastica, ki jo naročajo celo predsedniki držav? Krivolov in tihotapljenje ubitih ptic ni nič novega – tako kot niso novost tovrstne kulinarične perverzije. Slovenija premore 250 let stare sezname ptic, ki pripovedujejo zgodbo o stanju populacij in predvsem okolja. Natančno podobo stanja ptic pri nas z zemljevidi poseljenosti, gostoto, natančnimi fotografijami in drugimi podatki razkriva povsem novi Atlas ptic Slovenije, ki je po Geistrovem ornitološkem atlasu iz leta 1995 plod skoraj petnajstletnega dela. Več kot šeststo prostovoljcev je pri popisu 239 vrst sodelovalo s strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic. V oddaji bomo govorili, zakaj je daleč najbolj ogrožena vrsta pri nas vrtni strnad in čemu so uredniki nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. Atlas je dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost slovenskih ptic. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: DOPPS https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 01 Jul 2019 09:06:05 +0000 Atlas ptic Slovenije in stanje populacij Komisija za priznanja in nagrade na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je Preglovo nagrado 2019 za izjemne dosežke v znanosti nedavno podelila dvema prodornima raziskovalcema z inštituta. Višja znanstvena sodelavka, doc.dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo (D11), jo je prejela za razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov, kar je med drugim pokazala na primeru struktur porotvornih proteinov, (ti tudi pri človeku opravljajo predvsem obrambno nalogo). Te ugotovitve ene od začetnic tukajšne krioelektronske mikroskopije imajo velik potencial v biotehnoloških in biomedicinskih aplikacijah. Znanstveni svetnik prof.dr. Matej Praprotnik, od nedavnega tudi vodja Teoretičnega odseka (D01), sicer pa vodja Laboratorija za molekularno modeliranje in profesor biofizike na FMF v Ljubljani, je letošnjo Preglovo nagrado (KI jih podeljuje za dosežke v zadnjih 5 letih), dobil za razvoj novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Je tudi avtor metode AsResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekulske modele v simulaciji. Sicer je predsednik Društva biofizikov Slovenije in podpredsednik znanstvenega sveta PRACE (evropske mreže visokozmogljivega računanja). Citiranju objav v znanstvenih revijah smo se v pogovoru izognili, pa ne zaradi nepomembnosti temveč predvsem zaradi vsebine in poteka živahnega pogovora, ki se je razvil med sodelujočimi na temo sodelovanja »računarjev« in »eksperimentalistov«. Ob pomoči zmogljivih računskih strojev je šele postal mogoč optimalen razvoj sodelovanja obeh »struj« pri raziskavah. Prejemnika Preglove nagrade Kemijskega inštituta 2019 za posebne dosežke v znanosti (vir: Kemijski inštitut) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/19/Preglovanagrada2019Kemijskegaintitutazadosekevznanostidvemaraziskovalcema4326597.mp3 RTVSLO – Ars 1816 clean Komisija za priznanja in nagrade na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je Preglovo nagrado 2019 za izjemne dosežke v znanosti nedavno podelila dvema prodornima raziskovalcema z inštituta. Višja znanstvena sodelavka, doc.dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo (D11), jo je prejela za razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov, kar je med drugim pokazala na primeru struktur porotvornih proteinov, (ti tudi pri človeku opravljajo predvsem obrambno nalogo). Te ugotovitve ene od začetnic tukajšne krioelektronske mikroskopije imajo velik potencial v biotehnoloških in biomedicinskih aplikacijah. Znanstveni svetnik prof.dr. Matej Praprotnik, od nedavnega tudi vodja Teoretičnega odseka (D01), sicer pa vodja Laboratorija za molekularno modeliranje in profesor biofizike na FMF v Ljubljani, je letošnjo Preglovo nagrado (KI jih podeljuje za dosežke v zadnjih 5 letih), dobil za razvoj novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Je tudi avtor metode AsResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekulske modele v simulaciji. Sicer je predsednik Društva biofizikov Slovenije in podpredsednik znanstvenega sveta PRACE (evropske mreže visokozmogljivega računanja). Citiranju objav v znanstvenih revijah smo se v pogovoru izognili, pa ne zaradi nepomembnosti temveč predvsem zaradi vsebine in poteka živahnega pogovora, ki se je razvil med sodelujočimi na temo sodelovanja »računarjev« in »eksperimentalistov«. Ob pomoči zmogljivih računskih strojev je šele postal mogoč optimalen razvoj sodelovanja obeh »struj« pri raziskavah. Prejemnika Preglove nagrade Kemijskega inštituta 2019 za posebne dosežke v znanosti (vir: Kemijski inštitut) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Wed, 19 Jun 2019 11:45:00 +0000 Preglova nagrada 2019 Kemijskega inštituta za dosežke v znanosti dvema raziskovalcema V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne se danes tam začenja že 27. Mednarodna krasoslovna šola z več kot 160 udeleženci iz 30 držav. Letošnja tema je “Kraška hidrogeologija – raziskovalni trendi in uporaba izsledkov“. Potekala bo ves teden do vključno petka, 21. junija. Karbonatni vodonosniki v kraškem podzemlju hranijo znatne količine podzemne vode, pomembnega vira pitne vode. Približno polovici teh potreb pri nas zadostimo prav od tu, krasoslovci pa ocenjujejo, da jo z teh virov po vsem svetu pridobijo približno tretjino. Zaradi svojih značilnosti je to okolje zelo ranljivo, ogroža ga predvsem onesnaževanje in prekomerno koriščenje vodnih virov. Za kvalificirano varovanje kraških vodonosnikov je nujno potrebno poglobljeno znanje o značilnostih toka in skladiščenja vode, njeni razpoložljivosti in sprotno spremljanje kakovosti. O tekočih projektih iskanja kraških vodonosnikov in o pričakovanjih na tem mednarodnem strokovnem simpoziju nam je več povedala ena od strokovnih vodij tokratne šole, dr. Nataša Ravbar iz postojnskega inštituta. Foto: Merilna točka v jami v Ždinku (avtor dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/17/PogledvznanostMMC.PR3.20190617.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1510 clean V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne se danes tam začenja že 27. Mednarodna krasoslovna šola z več kot 160 udeleženci iz 30 držav. Letošnja tema je “Kraška hidrogeologija – raziskovalni trendi in uporaba izsledkov“. Potekala bo ves teden do vključno petka, 21. junija. Karbonatni vodonosniki v kraškem podzemlju hranijo znatne količine podzemne vode, pomembnega vira pitne vode. Približno polovici teh potreb pri nas zadostimo prav od tu, krasoslovci pa ocenjujejo, da jo z teh virov po vsem svetu pridobijo približno tretjino. Zaradi svojih značilnosti je to okolje zelo ranljivo, ogroža ga predvsem onesnaževanje in prekomerno koriščenje vodnih virov. Za kvalificirano varovanje kraških vodonosnikov je nujno potrebno poglobljeno znanje o značilnostih toka in skladiščenja vode, njeni razpoložljivosti in sprotno spremljanje kakovosti. O tekočih projektih iskanja kraških vodonosnikov in o pričakovanjih na tem mednarodnem strokovnem simpoziju nam je več povedala ena od strokovnih vodij tokratne šole, dr. Nataša Ravbar iz postojnskega inštituta. Foto: Merilna točka v jami v Ždinku (avtor dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 17 Jun 2019 11:30:10 +0000 V Postojni ves teden o hidrogeologiji krasa Davnega l.1967, leto pred bolj slovitim ’68, je francoski situacionist Guy Debord (1931-1994) izdal knjigo s preprostim naslovom »Družba spektakla". Prevod smo pri nas dobili 3 desetletja pozneje. Debord je bil eden prvih, ki so po vojni razumeli in znali tudi napisati, zakaj so bila evropska urbana središča vsako leto bolj podrejena le kovanju dobička in ne življenju prebivalcev. In zakaj so izgubila svoj nekdanji, pa čeprav kolonialni »spleen«. Mi smo še pred objavo prevoda leta 1998 objavili odlomek, (izšlo l.1998 v zbirki Koda pri Študentski založbi v LJ, prevod Meta Štular), ki lepo ponazarja, kaj se je z evropsko urbano in sicerjšno civilizacijo dogajalo v desetletjih po vojni. Gre za vseobsegajočo kritiko socialnih in političnih manifestacij sodobnih oblik produkcije, zlasti medijske produkcije kulture in ideologije spektakla. »Spektakel« v razlagi Deborda torej ni »le zaporedje sličic«, temveč družbeno razmerje med ljudmi, ki ga posredujejo podobe v medijih. (Prvo objavo na našem programu l. 1998 v oddaji Umetni svetovi je pripravil Marjan Kokot, ki jo je tudi urejal) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/10/PogledvznanostMMC.PR3.20190610.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1406 clean Davnega l.1967, leto pred bolj slovitim ’68, je francoski situacionist Guy Debord (1931-1994) izdal knjigo s preprostim naslovom »Družba spektakla". Prevod smo pri nas dobili 3 desetletja pozneje. Debord je bil eden prvih, ki so po vojni razumeli in znali tudi napisati, zakaj so bila evropska urbana središča vsako leto bolj podrejena le kovanju dobička in ne življenju prebivalcev. In zakaj so izgubila svoj nekdanji, pa čeprav kolonialni »spleen«. Mi smo še pred objavo prevoda leta 1998 objavili odlomek, (izšlo l.1998 v zbirki Koda pri Študentski založbi v LJ, prevod Meta Štular), ki lepo ponazarja, kaj se je z evropsko urbano in sicerjšno civilizacijo dogajalo v desetletjih po vojni. Gre za vseobsegajočo kritiko socialnih in političnih manifestacij sodobnih oblik produkcije, zlasti medijske produkcije kulture in ideologije spektakla. »Spektakel« v razlagi Deborda torej ni »le zaporedje sličic«, temveč družbeno razmerje med ljudmi, ki ga posredujejo podobe v medijih. (Prvo objavo na našem programu l. 1998 v oddaji Umetni svetovi je pripravil Marjan Kokot, ki jo je tudi urejal) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 10 Jun 2019 11:28:26 +0000 Za razumevanje družbe z G. Debordom naprej Pred Svetovnim dnevom oceanov (8. junij) se pogovarjamo o eni od posledic otoplitve Sredozemskega morja, o biološki invaziji oziroma razširjenosti 75 vrst rib, ki so se v zadnjem času začele naseljevati v severnem delu našega osrednjega morja, tudi na njegovem skrajnem severu, Tržaškem zalivu. Posebnost zbranih podatkov v članku v reviji »Global Change Biology« pa je, da so jih raziskovalci iz 9 sredozemskih držav zbrali od 500 ribičev. O novi spoznavni enoti raziskovalcev morja – Local Ecological Knowledge(lokalno ekološko znanje) govori izkušeni morski raziskovalec in potapljač iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej. Na fotografiji plenilska skakavka (pomatomus saltatrix), z južnega se seli v severni Mediteran (vir: http://txmarspecies.tamug.edu/fishdetails.cfm?scinameID=Pomatomus%20saltatrix ) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/03/PogledvznanostMMC.PR3.20190603.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1611 clean Pred Svetovnim dnevom oceanov (8. junij) se pogovarjamo o eni od posledic otoplitve Sredozemskega morja, o biološki invaziji oziroma razširjenosti 75 vrst rib, ki so se v zadnjem času začele naseljevati v severnem delu našega osrednjega morja, tudi na njegovem skrajnem severu, Tržaškem zalivu. Posebnost zbranih podatkov v članku v reviji »Global Change Biology« pa je, da so jih raziskovalci iz 9 sredozemskih držav zbrali od 500 ribičev. O novi spoznavni enoti raziskovalcev morja – Local Ecological Knowledge(lokalno ekološko znanje) govori izkušeni morski raziskovalec in potapljač iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej. Na fotografiji plenilska skakavka (pomatomus saltatrix), z južnega se seli v severni Mediteran (vir: http://txmarspecies.tamug.edu/fishdetails.cfm?scinameID=Pomatomus%20saltatrix ) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 03 Jun 2019 11:31:51 +0000 Biološka invazija rib na sever Mediterana Tokrat bomo spomnili na letos že osmi po vrsti Dan očarljivih rastlin (24. maj), ki so ga v Biološkem središču v Ljubljani pripravili z raziskovanjem biologije rastlin in podobnimi naravoslovnimi vedami ukvarjajoči se univerzitetni, muzejski, ljubljanski občinski in društveni zanesenjaki. Predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin, docentka dr. Špela Baebler je na, predvsem mladini namenjeni petkovi prireditvi sodelovala na stojnici projekta SUSPHIRE, ki se že drugo leto ukvarja s »trajnostno proizvodnjo feromonov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu«. Biologinja raziskovalka in znanstvena sodelavka Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in slovenska koordinatorica tega 3-letnega projekta je najprej nekoliko osvetlila petkov Dan očarljivih rastlin, nadaljevala pa z opisom projekta. Projekt SUSPHIRE skuša razviti okolju neškodljiv način zmanjšanja škode, ki jo škodljivci povzročajo kmetijstvu foto: https://cdn.iflscience.com/images/067f58e2-537e-5193-88bd-21fe137ee38b/extra_large-1528380871-cover-image.jpg videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/23/Trajnostnaproizvodnjaferenomovzakontrolokodljivcevvkmetijstvu4286688.mp3 RTVSLO – Ars 1574 clean Tokrat bomo spomnili na letos že osmi po vrsti Dan očarljivih rastlin (24. maj), ki so ga v Biološkem središču v Ljubljani pripravili z raziskovanjem biologije rastlin in podobnimi naravoslovnimi vedami ukvarjajoči se univerzitetni, muzejski, ljubljanski občinski in društveni zanesenjaki. Predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin, docentka dr. Špela Baebler je na, predvsem mladini namenjeni petkovi prireditvi sodelovala na stojnici projekta SUSPHIRE, ki se že drugo leto ukvarja s »trajnostno proizvodnjo feromonov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu«. Biologinja raziskovalka in znanstvena sodelavka Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in slovenska koordinatorica tega 3-letnega projekta je najprej nekoliko osvetlila petkov Dan očarljivih rastlin, nadaljevala pa z opisom projekta. Projekt SUSPHIRE skuša razviti okolju neškodljiv način zmanjšanja škode, ki jo škodljivci povzročajo kmetijstvu foto: https://cdn.iflscience.com/images/067f58e2-537e-5193-88bd-21fe137ee38b/extra_large-1528380871-cover-image.jpg https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 27 May 2019 11:31:14 +0000 Trajnostna proizvodnja ferenomov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu Raziskovalci s Kemijskega inštituta so nedavno v reviji Energy&Environmental Science objavili rezultate več kot pol desetletja trajajoče raziskave s širšega področja tehnologije “koncentriranih sončnih elektrarn” oz CSP, kar so inicialke za »concentrated solar power«. V pogovoru predstavljamo potek dolgoletne raziskave, do kakšnih absorbcijskih premazov so v laboratoriju prišli, in kako pomemben je bil pri tem računsko-modelski opis procesa staranja premaza, na podlagi katerega je zdaj možno napovedati njegovo življensko dobo, v končni instanci pa ponuditi ceno električne energije, ki je konkurenčna tisti iz termoelektrarn. Gosta sta, dr.Ivan Jerman, vodja raziskave in hkrati skupine za razvoj premazov na Odseku za kemijo materialov in izr.prof.dr. Franci Merzel, fizik, ki trenutno vodi Teoretični odsek na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto Sončna elektrarna Ashalim v Izraelu (vir: Kemijski inštitut) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/20/PogledvznanostMMC.PR3.20190520.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1573 clean Raziskovalci s Kemijskega inštituta so nedavno v reviji Energy&Environmental Science objavili rezultate več kot pol desetletja trajajoče raziskave s širšega področja tehnologije “koncentriranih sončnih elektrarn” oz CSP, kar so inicialke za »concentrated solar power«. V pogovoru predstavljamo potek dolgoletne raziskave, do kakšnih absorbcijskih premazov so v laboratoriju prišli, in kako pomemben je bil pri tem računsko-modelski opis procesa staranja premaza, na podlagi katerega je zdaj možno napovedati njegovo življensko dobo, v končni instanci pa ponuditi ceno električne energije, ki je konkurenčna tisti iz termoelektrarn. Gosta sta, dr.Ivan Jerman, vodja raziskave in hkrati skupine za razvoj premazov na Odseku za kemijo materialov in izr.prof.dr. Franci Merzel, fizik, ki trenutno vodi Teoretični odsek na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto Sončna elektrarna Ashalim v Izraelu (vir: Kemijski inštitut) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 20 May 2019 11:31:13 +0000 Raziskovalci s Kemijskega inštituta prišli do učinkovitega absorbcijskega premaza Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/13/PogledvznanostMMC.PR3.20190513.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1290 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 13 May 2019 11:26:30 +0000 Pogled v znanost V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju “popularizacije znanosti”. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/06/PogledvznanostMMC.PR3.20190506.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1595 clean V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju “popularizacije znanosti”. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 06 May 2019 11:31:35 +0000 Pogled v znanost V Ljubljani že nekaj let na jugovzhodni pristopni poti na grajski grič obstaja naravoslovna učna pot od Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa do grajskega dvorišča. Imenuje se po tukajšnem rastlinskem »endemitu«: Fleischmannovem rebrincu, ki se je ohranil po zaslugi te, sicer najstarejše delujoče akademske ustanove pri nas (ust. 1810). Navadni »rebrinec« je bil tu in v širši okolici pred prihodom krompirja v ta del sveta ena od temeljnih zelenjav za prehrano človeka. V teh pomladnih dneh bomo znova osvežili spomin na to učno pot v srcu glavnega mesta, ki jo je botanični vrt pred 3 leti pripravil v sodelovanju z mestno občino in gradom. Ekskurzijo sta vodila, vodja »vrta« dr.Jože Bavcon in njegova kolegica, mag. Blanka Ravnjak. »Fleischmannov rebrinec je ime dobil po enem od naslednikov ustanovitelja vrta Franca Hladnika, Andreju Fleischmannu iz Beričevega pri Ljubljani. Namen poti je spoznavanje bogate biodiverzitete sredi glavnega mesta in razumevanje zaraščanja kulturne krajine. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/29/PogledvznanostMMC.PR3.20190429.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1548 clean V Ljubljani že nekaj let na jugovzhodni pristopni poti na grajski grič obstaja naravoslovna učna pot od Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa do grajskega dvorišča. Imenuje se po tukajšnem rastlinskem »endemitu«: Fleischmannovem rebrincu, ki se je ohranil po zaslugi te, sicer najstarejše delujoče akademske ustanove pri nas (ust. 1810). Navadni »rebrinec« je bil tu in v širši okolici pred prihodom krompirja v ta del sveta ena od temeljnih zelenjav za prehrano človeka. V teh pomladnih dneh bomo znova osvežili spomin na to učno pot v srcu glavnega mesta, ki jo je botanični vrt pred 3 leti pripravil v sodelovanju z mestno občino in gradom. Ekskurzijo sta vodila, vodja »vrta« dr.Jože Bavcon in njegova kolegica, mag. Blanka Ravnjak. »Fleischmannov rebrinec je ime dobil po enem od naslednikov ustanovitelja vrta Franca Hladnika, Andreju Fleischmannu iz Beričevega pri Ljubljani. Namen poti je spoznavanje bogate biodiverzitete sredi glavnega mesta in razumevanje zaraščanja kulturne krajine. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 29 Apr 2019 11:30:48 +0000 “Učna pot ljubljanskega endemita” Na dan, ko večina krščanskega sveta slavi spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih, njegovo smrt pa so po ohranjenih besedilih sodeč povzročili vojaki in uradniki rimske vojske v zasedeni antični Palestini, se bomo v oddaji odpravili k sledovom orožja te vojske, pa ne tam temveč pri nas. V obdobju življenja tega palestinskega Juda so bili namreč tudi v ljubljanski kotlini blizu grajskega griča, na tleh takrat že obstoječe rimske naselbine (za časa cesarja Klavdija poimenovana Colonia Aemona Ivlia Clavdia) v polnem zamahu procesi priključevanja osvojenega prostora takratni Italiji. Nekaj njihovega orožja se je ohranilo tudi v muljasti strugi Ljubljanice na Barju. Arheologinja, dr. Janka Istenič, vodja oddelka za arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je pretekli teden s kolegi v muzeju predstavila svojo obsežno monografijo o »rimski vojaški opremi iz reke Ljubljanice«. Podnaslov »Arheološke in naravoslovne raziskave« priča o obogateni naravi te obsežne knjige, v kateri je eno poglavje sopodpisal tudi fizik, dolgoletni sodelavec slovenskih arheologov, prof.dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V pogovoru z njima več o omenjenem širjenju, ki so ga med drugim arheologi zasledili tudi z najdbami značilnih mejnih elementov med agrom Ogleja (Aquileia) in Emone. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/22/PogledvznanostMMC.PR3.20190422.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1365 clean Na dan, ko večina krščanskega sveta slavi spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih, njegovo smrt pa so po ohranjenih besedilih sodeč povzročili vojaki in uradniki rimske vojske v zasedeni antični Palestini, se bomo v oddaji odpravili k sledovom orožja te vojske, pa ne tam temveč pri nas. V obdobju življenja tega palestinskega Juda so bili namreč tudi v ljubljanski kotlini blizu grajskega griča, na tleh takrat že obstoječe rimske naselbine (za časa cesarja Klavdija poimenovana Colonia Aemona Ivlia Clavdia) v polnem zamahu procesi priključevanja osvojenega prostora takratni Italiji. Nekaj njihovega orožja se je ohranilo tudi v muljasti strugi Ljubljanice na Barju. Arheologinja, dr. Janka Istenič, vodja oddelka za arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je pretekli teden s kolegi v muzeju predstavila svojo obsežno monografijo o »rimski vojaški opremi iz reke Ljubljanice«. Podnaslov »Arheološke in naravoslovne raziskave« priča o obogateni naravi te obsežne knjige, v kateri je eno poglavje sopodpisal tudi fizik, dolgoletni sodelavec slovenskih arheologov, prof.dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V pogovoru z njima več o omenjenem širjenju, ki so ga med drugim arheologi zasledili tudi z najdbami značilnih mejnih elementov med agrom Ogleja (Aquileia) in Emone. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 22 Apr 2019 11:27:45 +0000 Monografija o rimski vojaški opremi v reki Ljubljanici Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je nedavno potekala mednarodna znanstveno-delavnica za slovenske akterje s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v okviru 3-letnega projekta INCEPTION. Ta se ukvarja z uvajanjem inovacij s področja 3-dimenzionalnega modeliranja kulturne dediščine. Koordinator projekta pri nas je prof.dr. Roko Žarnić s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij na omenjeni fakulteti Univerze v Ljubljani. Najprej je sogovornik osvetlil temeljni obris 3-letnega projekta (2017-201919), ki se bo sklenil junija letos. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/15/PogledvznanostMMC.PR3.20190415.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1457 clean Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je nedavno potekala mednarodna znanstveno-delavnica za slovenske akterje s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v okviru 3-letnega projekta INCEPTION. Ta se ukvarja z uvajanjem inovacij s področja 3-dimenzionalnega modeliranja kulturne dediščine. Koordinator projekta pri nas je prof.dr. Roko Žarnić s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij na omenjeni fakulteti Univerze v Ljubljani. Najprej je sogovornik osvetlil temeljni obris 3-letnega projekta (2017-201919), ki se bo sklenil junija letos. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 15 Apr 2019 11:29:17 +0000 3-dimenzionalno modeliranje kulturne dediščine Četrt stoletja je minilo od odkritja, po nekaterih ocenah več kot 30 tisoč let starih jamskih slikarij v jami Chauvet v južni Franciji. Množičnemu turističnemu obisku jam in katastrofalnim posledicam na njihovo notranjost zaradi toksinov so se tam izognili z izgradnjo replike. Ohranjanje notranjosti jam pa še vedno ostaja izziv za odgovorne strokovnjake, saj so celovite študije ekologije, taksonomije in biodiverzitete pred soncem skritega podzemlja razmeroma redke. Pri nas je po njih poznan prof.dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kot takega in med drugim kot avtorja rezultatov dolgoletnega spremljanja »jame Velika Pasica pri Igu«, in pisca istoimenske strokovne knjige, so ga pred dvema letoma prek UNESCA povabili na posvetovanje v Parizu, namenjeno ohranjanju slovitih jam s prazgodovinskimi slikarijami, kot sta na primer Altamira in Lascaux v Španiji in Franciji. Kmalu po povratku se je oglasil v našem studiu in povzel izkušnje svojih raziskav in srečanja v Parizu. Pogovor se je začel z njegovim pojasnilom, kaj v njegovi študiji o jami pri Igu je mednarodne strokovnjake prepričalo, da so ga povabili na srečanje UNESCA! Anton Brancelj v jami Pasica (foto: Jože Suhadolnik) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/08/PogledvznanostMMC.PR3.20190408.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1505 clean Četrt stoletja je minilo od odkritja, po nekaterih ocenah več kot 30 tisoč let starih jamskih slikarij v jami Chauvet v južni Franciji. Množičnemu turističnemu obisku jam in katastrofalnim posledicam na njihovo notranjost zaradi toksinov so se tam izognili z izgradnjo replike. Ohranjanje notranjosti jam pa še vedno ostaja izziv za odgovorne strokovnjake, saj so celovite študije ekologije, taksonomije in biodiverzitete pred soncem skritega podzemlja razmeroma redke. Pri nas je po njih poznan prof.dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kot takega in med drugim kot avtorja rezultatov dolgoletnega spremljanja »jame Velika Pasica pri Igu«, in pisca istoimenske strokovne knjige, so ga pred dvema letoma prek UNESCA povabili na posvetovanje v Parizu, namenjeno ohranjanju slovitih jam s prazgodovinskimi slikarijami, kot sta na primer Altamira in Lascaux v Španiji in Franciji. Kmalu po povratku se je oglasil v našem studiu in povzel izkušnje svojih raziskav in srečanja v Parizu. Pogovor se je začel z njegovim pojasnilom, kaj v njegovi študiji o jami pri Igu je mednarodne strokovnjake prepričalo, da so ga povabili na srečanje UNESCA! Anton Brancelj v jami Pasica (foto: Jože Suhadolnik) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 08 Apr 2019 11:30:05 +0000 Poznavanje ekologije kraških jam Tokrat je gost zgodovinar, doc.dr. Željko Oset z Univerze v Novi Gorici, ki je uredil nedavno izdani zbornik besedil z naslovom »Goriški izobraženci skozi zgodovino«. Devet prispevkov v njem skuša obdobje Goriške od 17. pa do konca 20. stoletja povzeti z oživitvijo spomina na ključne izobraženke in izobražence, ki so bodisi izhajali bodisi preživeli dele svojih življenj v tej z več etnijami še danes poseljene politično-geografske entitete. Za začetek je gost pojasnil pot do nastanka zbornika. (vir: Univerza v Novi Gorici) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/01/Gorikiizobraenciskozipreteklost4189536.mp3 RTVSLO – Ars 1430 clean Tokrat je gost zgodovinar, doc.dr. Željko Oset z Univerze v Novi Gorici, ki je uredil nedavno izdani zbornik besedil z naslovom »Goriški izobraženci skozi zgodovino«. Devet prispevkov v njem skuša obdobje Goriške od 17. pa do konca 20. stoletja povzeti z oživitvijo spomina na ključne izobraženke in izobražence, ki so bodisi izhajali bodisi preživeli dele svojih življenj v tej z več etnijami še danes poseljene politično-geografske entitete. Za začetek je gost pojasnil pot do nastanka zbornika. (vir: Univerza v Novi Gorici) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 01 Apr 2019 11:00:00 +0000 Goriški izobraženci skozi "preteklost" Pretekli teden se je začela pomlad, in z njo mnogi procesi, ki jim ponavadi rečemu prebujanje narave. Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. Lanska jesenska predstavitev prve slovenske raziskave o njihovi vlogi v kontekstu pridelave hrane za ljudi, je marsikomu »odprla oči« glede pomembnosti njihove vloge pri teh naravnih procesih, na katere pa le tržnim zakonitostim in pretirani rabi toksičnih umetnih gnojil zavezano kmetijstvo, vpliva uničujoče. V pogovoru je najprej povedal, kaj se trenutno po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/25/PogledvznanostMMC.PR3.20190325.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1494 clean Pretekli teden se je začela pomlad, in z njo mnogi procesi, ki jim ponavadi rečemu prebujanje narave. Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. Lanska jesenska predstavitev prve slovenske raziskave o njihovi vlogi v kontekstu pridelave hrane za ljudi, je marsikomu »odprla oči« glede pomembnosti njihove vloge pri teh naravnih procesih, na katere pa le tržnim zakonitostim in pretirani rabi toksičnih umetnih gnojil zavezano kmetijstvo, vpliva uničujoče. V pogovoru je najprej povedal, kaj se trenutno po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 25 Mar 2019 12:29:54 +0000 Pomembnost preučevanja opraševalcev Leta 1947, za potrebe vse tedanje jugoslovanske papirniške industrije ustanovljeni Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane, je po desetletjih razvoja in prilagajanja razmeram še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru. Premore dve raziskovalni skupini (za papirništvo in za embalažo), pred kratkim pa so v prostorih kjer imajo stroj za proizvodnjo posebnih (tudi arhivskih) vrst papirja, postavili novi embalažno-grafični center. Z razvojno-raziskovalne dejavnostjo nameravajo doseči inovativne preboje predvsem na področju trajnostno zasnovane embalaže. Gosta v studiu, dr.Igor Karlovits, vodja novega centra in Barbara Šumiga, koordinator vloge ICP v centru odličnosti InnoRenew (infrastrukturni projekt za razvoj trajnostno naravnane prestrukturacije dela gospodarstva ob pomoči RR – tu ga usklajuje Univerza na Primorskem v Kopru – iz katerega je ICP dobil večino sredstev za opremo centra), bosta V ŽIVO poskušala osvetliti cilje in pojasnila razvojno-raziskovalno delo v novi pridobitvi. Vir: ICP videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/18/PogledvznanostMMC.PR3.20190318.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1506 clean Leta 1947, za potrebe vse tedanje jugoslovanske papirniške industrije ustanovljeni Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane, je po desetletjih razvoja in prilagajanja razmeram še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru. Premore dve raziskovalni skupini (za papirništvo in za embalažo), pred kratkim pa so v prostorih kjer imajo stroj za proizvodnjo posebnih (tudi arhivskih) vrst papirja, postavili novi embalažno-grafični center. Z razvojno-raziskovalne dejavnostjo nameravajo doseči inovativne preboje predvsem na področju trajnostno zasnovane embalaže. Gosta v studiu, dr.Igor Karlovits, vodja novega centra in Barbara Šumiga, koordinator vloge ICP v centru odličnosti InnoRenew (infrastrukturni projekt za razvoj trajnostno naravnane prestrukturacije dela gospodarstva ob pomoči RR – tu ga usklajuje Univerza na Primorskem v Kopru – iz katerega je ICP dobil večino sredstev za opremo centra), bosta V ŽIVO poskušala osvetliti cilje in pojasnila razvojno-raziskovalno delo v novi pridobitvi. Vir: ICP https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 18 Mar 2019 12:30:06 +0000 Novi embalažno-grafični center v ICP Tokrat o lastnostih t.im kanabinoidov konoplje pri pionirskih raziskavah zdravljenja različnih vrst raka. Vse skupaj se opira na posebno lastnost fiziologije organizmov (v rastlinah se imenujejo fitokanabinoidi), in njihovem učinkovanju skozi endokanabinoidni sistem pri človeku. Naše telo proizvaja endokanabinoide v živčnih celicah, služijo pa kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi velelniki- jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj. Kaj pa imajo omenjene spojine opraviti z vlogo konoplje pri zdravljenju raka, bosta v pogovoru povedali gostji, ki smo ju pretekli teden obiskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer sta pripravili predavanje o “konoplji v boju proti rakavim boleznim“. Nekdanja dolgoletna direktorica prof.dr. Tamara Lah Turnšek se z biologijo raka ukvarja že desetletja, doc.dr. Tanja Bagar, predsednica strokovnega sveta mednarodnega inštituta za kanabinoide, pa od začetka svoje raziskovalne poti. Pogovor smo začeli z neznanko, kaj sploh je ena od temeljnih fizioloških lastnosti organizma – »endokanabinoidni sistem«, in čemu služi v telesu! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/11/PogledvznanostMMC.PR3.20190311.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1614 clean Tokrat o lastnostih t.im kanabinoidov konoplje pri pionirskih raziskavah zdravljenja različnih vrst raka. Vse skupaj se opira na posebno lastnost fiziologije organizmov (v rastlinah se imenujejo fitokanabinoidi), in njihovem učinkovanju skozi endokanabinoidni sistem pri človeku. Naše telo proizvaja endokanabinoide v živčnih celicah, služijo pa kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi velelniki- jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj. Kaj pa imajo omenjene spojine opraviti z vlogo konoplje pri zdravljenju raka, bosta v pogovoru povedali gostji, ki smo ju pretekli teden obiskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer sta pripravili predavanje o “konoplji v boju proti rakavim boleznim“. Nekdanja dolgoletna direktorica prof.dr. Tamara Lah Turnšek se z biologijo raka ukvarja že desetletja, doc.dr. Tanja Bagar, predsednica strokovnega sveta mednarodnega inštituta za kanabinoide, pa od začetka svoje raziskovalne poti. Pogovor smo začeli z neznanko, kaj sploh je ena od temeljnih fizioloških lastnosti organizma – »endokanabinoidni sistem«, in čemu služi v telesu! https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 11 Mar 2019 12:31:54 +0000 Kanabinoidi konoplje proti različnim rakom Kemijski inštitut iz Ljubljane, točneje Odsek za kemijo materialov je vključen v mednarodni projekt “Battery2030+“, ki vključuje 17 partnerjev iz 9 evropskih držav (izbrali so ga v okviru Usklajevalnega in podpornega ukrepa “Obzorja 2000”). V enem letu naj bi vzpostavili temelje za obsežen 10-letni evropski raziskovalni projekt s temeljnim ciljem: vzpodbuditi in doseči “baterije prihodnosti”. Skupina je pripravila tudi “Manifest“. Politično je pobudo podprl tudi podpredsednik komisije EU podpredsednik, komisar Maroš Šefčovič. S strani Kemijskega inštituta slovenski del v pobudi usklajuje izr.prof.dr. Robert Dominko, izkušeni raziskovalec na področju novih vrst baterij kot pomembnega dejavnika v prehodu v brezogljično ekonomijo. V pogovoru nam bo osvetlil mnoge aspekte pobude. (Foto vir: http://battery2030.eu/ ) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/04/PogledvznanostMMC.PR3.20190304.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1598 clean Kemijski inštitut iz Ljubljane, točneje Odsek za kemijo materialov je vključen v mednarodni projekt “Battery2030+“, ki vključuje 17 partnerjev iz 9 evropskih držav (izbrali so ga v okviru Usklajevalnega in podpornega ukrepa “Obzorja 2000”). V enem letu naj bi vzpostavili temelje za obsežen 10-letni evropski raziskovalni projekt s temeljnim ciljem: vzpodbuditi in doseči “baterije prihodnosti”. Skupina je pripravila tudi “Manifest“. Politično je pobudo podprl tudi podpredsednik komisije EU podpredsednik, komisar Maroš Šefčovič. S strani Kemijskega inštituta slovenski del v pobudi usklajuje izr.prof.dr. Robert Dominko, izkušeni raziskovalec na področju novih vrst baterij kot pomembnega dejavnika v prehodu v brezogljično ekonomijo. V pogovoru nam bo osvetlil mnoge aspekte pobude. (Foto vir: http://battery2030.eu/ ) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 04 Mar 2019 12:31:38 +0000 Začeta raziskovalna avantura baterij prihodnosti Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/25/PogledvznanostMMC.PR3.20190225.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1295 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 25 Feb 2019 12:26:35 +0000 Pogled v znanost Današnja gostja, dr. Petra Golja je na Darwinov rojstni dan, 12. februar (1809) v okviru mednarodne pobude Mednarodni Darwinov dan, objavila poslanico in imela preteklo nedeljo predavanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Že z naslovom “Darwinova revolucija na ramenih velikanov“, in z izhodiščem razlikovanja med znanstveno teorijo in verjetjem, je na primeru poteka Darwinovega spoznanja o izvoru vrst (evolucija) nakazala pomembnost razumevanja in ne verjetja v znanstveno teorijo o naravnem izboru. Ne glede na to, da je bil duhovnik, je bil prvi z razlago raznolikosti življenja na planetu brez posredovanja nadnaravne sile. V sodobnem svetu lažnih novic in podatkov je tako zelo pomembno, da razumemo in razlikujemo in ne, da kar verjamemo v trditve, ki na prvi pogled ugajajo našim vrednotam. Sogovornica je izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/18/PogledvznanostMMC.PR3.20190218.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1418 clean Današnja gostja, dr. Petra Golja je na Darwinov rojstni dan, 12. februar (1809) v okviru mednarodne pobude Mednarodni Darwinov dan, objavila poslanico in imela preteklo nedeljo predavanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Že z naslovom “Darwinova revolucija na ramenih velikanov“, in z izhodiščem razlikovanja med znanstveno teorijo in verjetjem, je na primeru poteka Darwinovega spoznanja o izvoru vrst (evolucija) nakazala pomembnost razumevanja in ne verjetja v znanstveno teorijo o naravnem izboru. Ne glede na to, da je bil duhovnik, je bil prvi z razlago raznolikosti življenja na planetu brez posredovanja nadnaravne sile. V sodobnem svetu lažnih novic in podatkov je tako zelo pomembno, da razumemo in razlikujemo in ne, da kar verjamemo v trditve, ki na prvi pogled ugajajo našim vrednotam. Sogovornica je izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 18 Feb 2019 12:28:38 +0000 210 letnica rojstva Charlesa Darwina V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani so v istem letu, ko se je spomladi v stari stavbi na Prešernovi cesti sklenila jeseni 2017 odprta razstava „Preteklost pod mikroskopom“, konec lanskega novembra odprli še eno, tokrat bolj specifično občasno razstavo z naslovom "V dobrih rokah". Prva omenjena je prikazala sinhroni pomen in delo naravoslovnih znanj pri interpretaciji zgodb, ki jih skrivajo in hkrati pripovedujejo predmeti iz preteklosti oziroma t.im. premična kulturna dediščina. Novo razstavo pa so pripravili ob lanskih šestih desetletjih njihovega oddelka za konserviranje in restavriranje. Gre za tovrstno najstarejšo delujočo enoto v državi, ki sicer svoje zametke beleži v drugi polovici 19. stoletja. Razstavo „V dobrih rokah“ sta zasnovali mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart, obe članici skupine 10 konservatorjev-restavratorjev iz omenjenega oddelka. Gostji bosta V ŽIVO osvetlili zgodovinsko pot stroke, ki jo razstava povzema, dotaknili se bosta tudi njene terminologije, opozorili na temeljni namen razstave in povzeli njene temeljne obrise. Konservatorsko-restavratorska stroka združuje posameznike, ki so „humanisti, naravoslovci in tehniki“, saj v isti sapi skušajo ohranjati in interpretirati dediščinske najdbe od prazgodovine do sodobnejših obdobij. "BESEDILO POD FOTOGRAFIJO": Primer analize“ PIXE“ rimske bronaste čelade etruščansko-italskega tipa z Gradu pri vasi Krn, ki jo hrani Tolminski muzej. PIXE je metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov, analizo pa so izvedli na Inštitutu “Jožef Stefan” foto: IJS videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/11/PogledvznanostMMC.PR3.20190211.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1567 clean V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani so v istem letu, ko se je spomladi v stari stavbi na Prešernovi cesti sklenila jeseni 2017 odprta razstava „Preteklost pod mikroskopom“, konec lanskega novembra odprli še eno, tokrat bolj specifično občasno razstavo z naslovom "V dobrih rokah". Prva omenjena je prikazala sinhroni pomen in delo naravoslovnih znanj pri interpretaciji zgodb, ki jih skrivajo in hkrati pripovedujejo predmeti iz preteklosti oziroma t.im. premična kulturna dediščina. Novo razstavo pa so pripravili ob lanskih šestih desetletjih njihovega oddelka za konserviranje in restavriranje. Gre za tovrstno najstarejšo delujočo enoto v državi, ki sicer svoje zametke beleži v drugi polovici 19. stoletja. Razstavo „V dobrih rokah“ sta zasnovali mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart, obe članici skupine 10 konservatorjev-restavratorjev iz omenjenega oddelka. Gostji bosta V ŽIVO osvetlili zgodovinsko pot stroke, ki jo razstava povzema, dotaknili se bosta tudi njene terminologije, opozorili na temeljni namen razstave in povzeli njene temeljne obrise. Konservatorsko-restavratorska stroka združuje posameznike, ki so „humanisti, naravoslovci in tehniki“, saj v isti sapi skušajo ohranjati in interpretirati dediščinske najdbe od prazgodovine do sodobnejših obdobij. "BESEDILO POD FOTOGRAFIJO": Primer analize“ PIXE“ rimske bronaste čelade etruščansko-italskega tipa z Gradu pri vasi Krn, ki jo hrani Tolminski muzej. PIXE je metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov, analizo pa so izvedli na Inštitutu “Jožef Stefan” foto: IJS https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 11 Feb 2019 12:31:07 +0000 Humanisti, naravoslovci in tehniki Tokrat je gost mag. Robert Turk, vodja Območne enote Piran v sklopu Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Slednji je strokovna državna institucija, ki v skladu s pooblastili Zakona o ohranjanje narave in ustreznih mednarodnih konvencij skrbi za naravno okolje po območnih enotah. Piranska pomeni 2 odstotka državnega ozemlja, je pa edina ob morju, kar Slovenijo ne glede na mestoma nasprotujoče si prakse uvršča med pomorske oziroma sredozemske države. Na obalnem območju premorejo kar nekaj zavarovanih območij narave, 7 pa jih je urejenih za obisk. Krajinski park Sečoveljske soline in pred nekaj leti odprt naravni rezervat Škocjanski zatok na pragu Kopra, sta le med najbolj prepoznavnimi. Robert Turk je v pogovoru predstavil osnove dejavnosti in dela območne enote Piran. Na fotografiji vlažni in močvirni travniki naravnega rezervata Škocjanski zatok na pragu Kopra (foto: Borut Mozetič) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/04/PogledvznanostMMC.PR3.20190204.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1590 clean Tokrat je gost mag. Robert Turk, vodja Območne enote Piran v sklopu Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Slednji je strokovna državna institucija, ki v skladu s pooblastili Zakona o ohranjanje narave in ustreznih mednarodnih konvencij skrbi za naravno okolje po območnih enotah. Piranska pomeni 2 odstotka državnega ozemlja, je pa edina ob morju, kar Slovenijo ne glede na mestoma nasprotujoče si prakse uvršča med pomorske oziroma sredozemske države. Na obalnem območju premorejo kar nekaj zavarovanih območij narave, 7 pa jih je urejenih za obisk. Krajinski park Sečoveljske soline in pred nekaj leti odprt naravni rezervat Škocjanski zatok na pragu Kopra, sta le med najbolj prepoznavnimi. Robert Turk je v pogovoru predstavil osnove dejavnosti in dela območne enote Piran. Na fotografiji vlažni in močvirni travniki naravnega rezervata Škocjanski zatok na pragu Kopra (foto: Borut Mozetič) https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 04 Feb 2019 12:31:30 +0000 Obris varstva narave na Obali Tokrat se podajamo v obdobje okupacije takratne »Dravske banovine« v okviru Kraljevine Jugoslavije, ki so jo sredi aprila 1941 po nareku nacistične Nemčije ozemeljsko razkosale 4 okupacijske sile. Režim t. im. »okupacijskih meja« in predvsem raznarodovalna praksa nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških agresorskih sil tudi ob takrat novih mejah, je okvir »spominskega raziskovalnega projekta«, ki ga koordinira Oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. V njem sodeluje več zgodovinskih in spominskih društev, raziskovalno pa so vanj vključeni ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino in Pedagoška fakulteta UL. Po četrtkovem predavanju ob otvoritvi območne razstave v okviru projekta, v Mestnem muzeju Idrija na Gradu Gewerkeneg z naslovom “Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941-45“, se je vodja projekta, prof. dr. Božo Repe odzval našemu vabilu in najprej osvetlil razloge za resnično dolg naslov, nenazadnje pa razloge za nastanek tega interaktivnega, in na Facebook-u odmevnega projekta, ki se bo sklenil prihodnje leto. Naslov se namreč glasi: »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško!« Fotografija prikazuje delo na terenu. Betonski temelji nemškega stražnega stolpa na Toškem čelu pri Ljubljani, 3. 4. 2018. Med drugo svetovno vojno je tu potekala meja med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. foto: Božidar Flajšman videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/28/PogledvznanostMMC.PR3.20190128.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1499 clean Tokrat se podajamo v obdobje okupacije takratne »Dravske banovine« v okviru Kraljevine Jugoslavije, ki so jo sredi aprila 1941 po nareku nacistične Nemčije ozemeljsko razkosale 4 okupacijske sile. Režim t. im. »okupacijskih meja« in predvsem raznarodovalna praksa nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških agresorskih sil tudi ob takrat novih mejah, je okvir »spominskega raziskovalnega projekta«, ki ga koordinira Oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. V njem sodeluje več zgodovinskih in spominskih društev, raziskovalno pa so vanj vključeni ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino in Pedagoška fakulteta UL. Po četrtkovem predavanju ob otvoritvi območne razstave v okviru projekta, v Mestnem muzeju Idrija na Gradu Gewerkeneg z naslovom “Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941-45“, se je vodja projekta, prof. dr. Božo Repe odzval našemu vabilu in najprej osvetlil razloge za resnično dolg naslov, nenazadnje pa razloge za nastanek tega interaktivnega, in na Facebook-u odmevnega projekta, ki se bo sklenil prihodnje leto. Naslov se namreč glasi: »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško!« Fotografija prikazuje delo na terenu. Betonski temelji nemškega stražnega stolpa na Toškem čelu pri Ljubljani, 3. 4. 2018. Med drugo svetovno vojno je tu potekala meja med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. foto: Božidar Flajšman https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 28 Jan 2019 12:29:59 +0000 »Okupacijske meje« v letih 1941-45 v Sloveniji Vrsta (lat. species), je v bioloških vedah ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij. Današnji gost, prof. dr. Boris Kryštufek bo tokrat govoril o tem, “kaj vrsta je – in kaj ni!”. Zakaj? Charles Darwin, Ernst Mayr in nenazadnje utemeljitelj znanstvene taksonomije živih bitij Karl Linne, so vsi uporabljali ta pojem, a so o “species” imeli različne predstave. Soočili se bomo torej z razsežnim poljem “bioloških” znanstvenih razprav, izmed katerih se nekatere slabše podučene celo sprašujejo, če je kategorija “vrsta” sploh realna in smiselna. Razumevanju problematike se bomo skušali približati s soočenjem historiata nastajanja pojma in njegovimi sodobnimi dilemami. Pogovor poteka V ŽIVO. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/21/PogledvznanostMMC.PR3.20190121.1.1305.mp3 RTVSLO – Ars 1371 clean Vrsta (lat. species), je v bioloških vedah ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij. Današnji gost, prof. dr. Boris Kryštufek bo tokrat govoril o tem, “kaj vrsta je – in kaj ni!”. Zakaj? Charles Darwin, Ernst Mayr in nenazadnje utemeljitelj znanstvene taksonomije živih bitij Karl Linne, so vsi uporabljali ta pojem, a so o “species” imeli različne predstave. Soočili se bomo torej z razsežnim poljem “bioloških” znanstvenih razprav, izmed katerih se nekatere slabše podučene celo sprašujejo, če je kategorija “vrsta” sploh realna in smiselna. Razumevanju problematike se bomo skušali približati s soočenjem historiata nastajanja pojma in njegovimi sodobnimi dilemami. Pogovor poteka V ŽIVO. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Mon, 21 Jan 2019 12:27:51 +0000 Vrsta ali species – kam uvrstiti živa bitja? RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. sl Mon, 23 Nov 2020 12:35:29 +0000 https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 23 Nov 2020 12:35:29 +0000 Pogled v znanost