News & Politics (C) RTVSLO 2017 Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Primorski kraji in ljudje http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/primorskikrajiinljudje-980x551_pc.jpg V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje gremo v Lucijo. Tam že 50 let brez prestanka deluje podjetje Božič, ki se ukvarja z avtokeparstvom in avtoličarstvom. Pogovarjali se bomo z Andrejem Novakom, ki je dolgo delal pri tastu Viktorju Božiču in nato pred 16-imi leti to dejavnost od njega prevzel in jo z ženo Jasno in sinovoma razvija naprej. Skupaj z upokojenim Rudijem Rosando, ki je tam delal polnih 34 let, pa se bomo spomnili tudi kraja in te obrti nekoč. K poslušanju vabi Mateja Brežan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/07/AndrejNovak-50letavtoklepartsvainliarstvaBoi9.12.20181773195.mp3 RAKP 905 clean V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje gremo v Lucijo. Tam že 50 let brez prestanka deluje podjetje Božič, ki se ukvarja z avtokeparstvom in avtoličarstvom. Pogovarjali se bomo z Andrejem Novakom, ki je dolgo delal pri tastu Viktorju Božiču in nato pred 16-imi leti to dejavnost od njega prevzel in jo z ženo Jasno in sinovoma razvija naprej. Skupaj z upokojenim Rudijem Rosando, ki je tam delal polnih 34 let, pa se bomo spomnili tudi kraja in te obrti nekoč. K poslušanju vabi Mateja Brežan. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 9 Dec 2018 10:00:00 +0000 Andrej Novak - 50 let avtoklepartsva in ličarstva Božič, 9. 12. 2018 Kaligrafija je lepopisje, pravi LOREDANA ZEGA iz Lokavca pri Ajdovščini, ki črke ljubi že od ranega otroštva. A sama je iz nje naredila umetnost. O kaligrafiji predava in jo uči po vsem svetu, o njej je posnela film in musical. S kaligrafijo polepša stene, predmete, darila in seveda mnoge listine. Svoje znanje je predala že nekaj tisč ljudem. Najraje piše s peresi in čopiči, a da se pisati tudi z metlo, smetišnico ali...kreditno kartico. Najraje pa napiše stavek: Če ne greš, ne boš imel zgodbe. Ob 60.obletnici Mestne knjižnice Izola, kjer se je v Borzi znanja njena pot učenja drugih tudi začela, jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/30/KaligrafinjaLoredanaZega1768807.mp3 RAKP 909 clean Kaligrafija je lepopisje, pravi LOREDANA ZEGA iz Lokavca pri Ajdovščini, ki črke ljubi že od ranega otroštva. A sama je iz nje naredila umetnost. O kaligrafiji predava in jo uči po vsem svetu, o njej je posnela film in musical. S kaligrafijo polepša stene, predmete, darila in seveda mnoge listine. Svoje znanje je predala že nekaj tisč ljudem. Najraje piše s peresi in čopiči, a da se pisati tudi z metlo, smetišnico ali...kreditno kartico. Najraje pa napiše stavek: Če ne greš, ne boš imel zgodbe. Ob 60.obletnici Mestne knjižnice Izola, kjer se je v Borzi znanja njena pot učenja drugih tudi začela, jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 2 Dec 2018 10:30:00 +0000 Kaligrafinja Loredana Zega Obiskali smo Goriška Brda. Na vrhu razglednega hriba v vasici Dolnje Cerovo stoji cerkvica sv. Lenarta. Med domačini je znana po zgodbah o debeli verigi, ki »visi« okrog cerkve. Ena od njih pravi, da gre za zaobljubo kmeta, ki je z voli prevažal vino. Ker je na poti obtičal v blatu je v zahvalo za srečno vrnitev dal skovati verigo z letnico 1859. Pred kratkim je cerkvica vzbudila pozornost zaradi presenetljive najdbe arheologov. Ti so v zemlji le na nekaj kvadratnih metrih odkrili čez trideset grobov z načinom pokopa, ki je v Sloveniji še nepoznan. Nataša Uršič si je na gradu Dobrovo ogledala razstavo, ki prikazuje to odkritje in pred mikrofon povabila arheologinjo Goriškega muzeja, Tejo Gerbec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/12/DolnjeCerovo1763789.mp3 RAKP 859 clean Obiskali smo Goriška Brda. Na vrhu razglednega hriba v vasici Dolnje Cerovo stoji cerkvica sv. Lenarta. Med domačini je znana po zgodbah o debeli verigi, ki »visi« okrog cerkve. Ena od njih pravi, da gre za zaobljubo kmeta, ki je z voli prevažal vino. Ker je na poti obtičal v blatu je v zahvalo za srečno vrnitev dal skovati verigo z letnico 1859. Pred kratkim je cerkvica vzbudila pozornost zaradi presenetljive najdbe arheologov. Ti so v zemlji le na nekaj kvadratnih metrih odkrili čez trideset grobov z načinom pokopa, ki je v Sloveniji še nepoznan. Nataša Uršič si je na gradu Dobrovo ogledala razstavo, ki prikazuje to odkritje in pred mikrofon povabila arheologinjo Goriškega muzeja, Tejo Gerbec. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Nov 2018 13:35:00 +0000 Dolnje Cerovo Je prostor preobrazbe gozda v poligon za rekreativne, kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naravi. Leži 600 metrov iz središča Kanala ob cesti proti Ligu. Tako se začenja večina spletnih zapisov o Parku Pečno, ki ga je njegov lastnik Primož Kožuh skupaj s partnerko Lijano Jurečič uredil v gozdu nad novim naseljem Pečno v Kanalu ob Soči. Skozenj pelje stara pot na Lig, ki je del krožne pohodniške poti, s katere se ponuja čudovit razgled na kamniti kanalski most. V parku sta med drugim tudi gorsko kolesarka proga in forma viva. Na sprehod skozi domiselno in skrbno preobražen gozd se je v spremstvu obeh lastnikov in oskrbnikov odpravil Valter Pregelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/08/ParkPeno1759010.mp3 RAKP 1265 clean Je prostor preobrazbe gozda v poligon za rekreativne, kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naravi. Leži 600 metrov iz središča Kanala ob cesti proti Ligu. Tako se začenja večina spletnih zapisov o Parku Pečno, ki ga je njegov lastnik Primož Kožuh skupaj s partnerko Lijano Jurečič uredil v gozdu nad novim naseljem Pečno v Kanalu ob Soči. Skozenj pelje stara pot na Lig, ki je del krožne pohodniške poti, s katere se ponuja čudovit razgled na kamniti kanalski most. V parku sta med drugim tudi gorsko kolesarka proga in forma viva. Na sprehod skozi domiselno in skrbno preobražen gozd se je v spremstvu obeh lastnikov in oskrbnikov odpravil Valter Pregelj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Nov 2018 14:25:00 +0000 Park Pečno V Borštu nad Šmagorsko dolino so letos postavili rekonstruirano partizansko bolnišnico Zalesje. Dve baraki in zemljanko, v katerih so med drugo svetovno vojno zdravili ranjence, so naredili po spominu redkih pričevalcev tedanjega časa in po eni sami ohranjeni fotografiji, na kateri pa objektov ni dobro videti. Za rekonstrukcijo je bila pomembna raziskava, ki jo je opravila skupina učencev osnovne šole Rudija Mahniča- Brkinca iz Pregarij. Jasna Preskar je eno od mentoric, Ireno Boštjančič, in kustosinjo Pokrajinskega muzeja Koper, Matejo Kakež, povabila pred mikrofon in o bolnišnici sta povedali…. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/05/Zalesje1757691.mp3 RAKP 1117 clean V Borštu nad Šmagorsko dolino so letos postavili rekonstruirano partizansko bolnišnico Zalesje. Dve baraki in zemljanko, v katerih so med drugo svetovno vojno zdravili ranjence, so naredili po spominu redkih pričevalcev tedanjega časa in po eni sami ohranjeni fotografiji, na kateri pa objektov ni dobro videti. Za rekonstrukcijo je bila pomembna raziskava, ki jo je opravila skupina učencev osnovne šole Rudija Mahniča- Brkinca iz Pregarij. Jasna Preskar je eno od mentoric, Ireno Boštjančič, in kustosinjo Pokrajinskega muzeja Koper, Matejo Kakež, povabila pred mikrofon in o bolnišnici sta povedali…. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Nov 2018 11:00:00 +0000 Zalesje Med več kot dva tisoč prijavljenimi jadrnicami je tudi letos Lepa Vida iz Izole, na njej pa tudi Ivan Pivac, letos najverjetneje najstarejši jadralec na tej tekmi. Oseminosemdesetletni morjeplovec je bil na Barcolani že 35-krat. Že leta se prijavlja prvi, zmagal ni nikoli, saj njegovo plovilo tega ne zmore, vztraja pa pri načelu, da je pomembno sodelovati. Prisluhnite, kaj je o barkovljanski izkušnji in morju sploh povedal Nevi Zajc, ki ga je poiskala kar v mandraču, kjer je privezana njegova oziroma zdaj kar družinska jadrnica, pripravljena na plovbo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/13/IvanPivacverjetnonajstarejijadralecnaBarkovljanki1749922.mp3 RAKP 754 clean Med več kot dva tisoč prijavljenimi jadrnicami je tudi letos Lepa Vida iz Izole, na njej pa tudi Ivan Pivac, letos najverjetneje najstarejši jadralec na tej tekmi. Oseminosemdesetletni morjeplovec je bil na Barcolani že 35-krat. Že leta se prijavlja prvi, zmagal ni nikoli, saj njegovo plovilo tega ne zmore, vztraja pa pri načelu, da je pomembno sodelovati. Prisluhnite, kaj je o barkovljanski izkušnji in morju sploh povedal Nevi Zajc, ki ga je poiskala kar v mandraču, kjer je privezana njegova oziroma zdaj kar družinska jadrnica, pripravljena na plovbo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 13 Oct 2018 10:00:00 +0000 Ivan Pivac, verjetno najstarejši jadralec na Barkovljanki Mreža šol Parka Škocjanske jame je edinstven primer vključevanja lokalnega okolja in osnovnošolskih učencev v življenje in delo zavarovanega območja. Začelo se je pred skoraj 20-imi leti, uradno pa so mrežo šol vzpostavili leta 2003. Od takrat se je več generacij učencev učilo raziskovalnih veščin, predvsem pa odkrivalo izredno naravno in kulturno bogastvo svojih krajev. Več Irena Cunja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/02/MreaolParkakocjanskejame1745817.mp3 RAKP 835 clean Mreža šol Parka Škocjanske jame je edinstven primer vključevanja lokalnega okolja in osnovnošolskih učencev v življenje in delo zavarovanega območja. Začelo se je pred skoraj 20-imi leti, uradno pa so mrežo šol vzpostavili leta 2003. Od takrat se je več generacij učencev učilo raziskovalnih veščin, predvsem pa odkrivalo izredno naravno in kulturno bogastvo svojih krajev. Več Irena Cunja. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Oct 2018 07:30:00 +0000 Mreža šol Parka Škocjanske jame Na Tržaškem krasu smo odkrili manj znano, a zato nič manj zanimivo jamo s slovenskim imenom Pejca v Lascu ali po italijansko Torri di Sliva. Jama je del turistične kmetije v Slivnem. Odkrili so jo že pred davnimi leti, za obiskovalce so je prvič odprli konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mnogi, ki so jo že obiskali pravijo, da je to ena najbolj veličastnih jam na tržaškem Krasu. Barbari Kampos so jo predstavili tisti, ki jo najbolj poznajo - domačini. Skupaj z njimi pa smo se sprehodili še po vasi Slivno, ki ima tudi zanimivo zgodovino. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/28/JamaPejcavLazcu1730112.mp3 RAKP 1239 clean Na Tržaškem krasu smo odkrili manj znano, a zato nič manj zanimivo jamo s slovenskim imenom Pejca v Lascu ali po italijansko Torri di Sliva. Jama je del turistične kmetije v Slivnem. Odkrili so jo že pred davnimi leti, za obiskovalce so je prvič odprli konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mnogi, ki so jo že obiskali pravijo, da je to ena najbolj veličastnih jam na tržaškem Krasu. Barbari Kampos so jo predstavili tisti, ki jo najbolj poznajo - domačini. Skupaj z njimi pa smo se sprehodili še po vasi Slivno, ki ima tudi zanimivo zgodovino. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Aug 2018 16:00:00 +0000 Jama Pejca v Lazcu V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/17/Ankaranskascenaivitudivzakloniu1726906.mp3 RAKP 590 clean V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Aug 2018 09:00:00 +0000 Ankaranska scena živi tudi v zaklonišču V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po Rafutskem parku, ki je znan predvsem po Vili Rafut. Zasnoval ju je goriški arhitekt Anton Laščak, ki je deloval na Bližnjem vzhodu, in je z njima v ta prostor prinesel orientalski pridih. Park je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena in je v javni lasti, vendar je iz varnostnih razlogov že več let zaprt za javnost. Kakšna je zgodovina Rafutskega parka, kaj ga dela tako posebnega in kakšna bi lahko bila njegova prihodnost, pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/27/Rafutskipark1720796.mp3 RAKP 910 clean V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po Rafutskem parku, ki je znan predvsem po Vili Rafut. Zasnoval ju je goriški arhitekt Anton Laščak, ki je deloval na Bližnjem vzhodu, in je z njima v ta prostor prinesel orientalski pridih. Park je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena in je v javni lasti, vendar je iz varnostnih razlogov že več let zaprt za javnost. Kakšna je zgodovina Rafutskega parka, kaj ga dela tako posebnega in kakšna bi lahko bila njegova prihodnost, pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 29 Jul 2018 09:00:00 +0000 Rafutski park Danes gremo v Hrastovlje na obisk na kmetijo Trček. 150 krav imajo, 100 prašičev,60 koz,150 ovac in polja, na katerih raste vse, kar je za živali potrebno, Igor Trček je glava družine, nadaljuje družinsko tradicijo svojih staršev, a je kmetija danes bistveno večja kot nekoč. Sinova Miha in Gašper pa nadaljujeta z očetovim delom. Mama Orjana poskrbi za vse papirje in dom. Lepo je pri njih, za oddajo Primorski kraji in ljudje jih je obiskala Nataša Benčič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/21/KMETIJATREKVHRASTOVLJAH1709687.mp3 RAKP 952 clean Danes gremo v Hrastovlje na obisk na kmetijo Trček. 150 krav imajo, 100 prašičev,60 koz,150 ovac in polja, na katerih raste vse, kar je za živali potrebno, Igor Trček je glava družine, nadaljuje družinsko tradicijo svojih staršev, a je kmetija danes bistveno večja kot nekoč. Sinova Miha in Gašper pa nadaljujeta z očetovim delom. Mama Orjana poskrbi za vse papirje in dom. Lepo je pri njih, za oddajo Primorski kraji in ljudje jih je obiskala Nataša Benčič http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 24 Jun 2018 09:20:00 +0000 KMETIJA TRČEK V HRASTOVLJAH Vasica Pedrovo leži na hribu nad doline Branice, na robu kraške planote in v bližini gradu Rihemberk. Na začetku 20ega stoletja je v dvajsetih hišah živelo čez sto prebivalcev. Starodavno naselje, ki velja za enega najbolje ohranjenih naselbinskih spomenikov v Sloveniji, je nato dolgo umiralo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Potem so začeli počasi prihajati prvi priseljenci. Danes vas šteje 18 prebivalcev. Na Pedrovo so se preselili zaradi miru, tišine in, kot pravijo, posebne energije. Na nedavnem prazniku Obujeno Pedrovo jih je obiskala Nataša Uršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/15/ObujenoPedrovo1707939.mp3 RAKP 1188 clean Vasica Pedrovo leži na hribu nad doline Branice, na robu kraške planote in v bližini gradu Rihemberk. Na začetku 20ega stoletja je v dvajsetih hišah živelo čez sto prebivalcev. Starodavno naselje, ki velja za enega najbolje ohranjenih naselbinskih spomenikov v Sloveniji, je nato dolgo umiralo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Potem so začeli počasi prihajati prvi priseljenci. Danes vas šteje 18 prebivalcev. Na Pedrovo so se preselili zaradi miru, tišine in, kot pravijo, posebne energije. Na nedavnem prazniku Obujeno Pedrovo jih je obiskala Nataša Uršič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 22:05:00 +0000 Obujeno Pedrovo Pot po Trubarjevem Trstu si je lani ob prazniku Slovencev v Italiji Slofestu zamislila nekdanja profesorica zgodovine in filozofije na Liceju Franceta Prešerna Marta Ivašič. Njegove poti po mestu, zlasti palačo Petra Bonoma je že pred leti raziskovala skupaj z dijaki. Pot po najstarejšem delu mesta vodi od Velikega trga vse do palače škofa Petra Bonoma, ki je srce Trubarjeve zgodbe v Trstu, do cerkve svetega Justa, Bonomovega nekdanjega vrta, cerkve svetega Silvestra in bližnje jezuitske cerkve, do palače Žige Zoisa v bližini Velikega trga, ki je imel v Trubarjevem času pred pol tisočletja povsem drugačno podobo. Z Marto Ivašič se je po tej poti sprehodila Tjaša Lotrič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/15/TrubarjevapotpoTrstu1707931.mp3 RAKP 855 clean Pot po Trubarjevem Trstu si je lani ob prazniku Slovencev v Italiji Slofestu zamislila nekdanja profesorica zgodovine in filozofije na Liceju Franceta Prešerna Marta Ivašič. Njegove poti po mestu, zlasti palačo Petra Bonoma je že pred leti raziskovala skupaj z dijaki. Pot po najstarejšem delu mesta vodi od Velikega trga vse do palače škofa Petra Bonoma, ki je srce Trubarjeve zgodbe v Trstu, do cerkve svetega Justa, Bonomovega nekdanjega vrta, cerkve svetega Silvestra in bližnje jezuitske cerkve, do palače Žige Zoisa v bližini Velikega trga, ki je imel v Trubarjevem času pred pol tisočletja povsem drugačno podobo. Z Marto Ivašič se je po tej poti sprehodila Tjaša Lotrič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 10 Jun 2018 09:00:00 +0000 Trubarjeva pot po Trstu V okviru prenove starega mestnega središča v Ajdovščini arheologi opravljajo predhodna izkopavanja, da bi odkrili, kaj vse se skriva pod površjem, saj je na tem območju precej rimskih ostalin. Na Lavričevem trgu so našli ostanke večjega objekta - po mnenju stroke in dozdajšnjih odkritjih, naj bi to bil principij - glavno poveljstvo utrdbe Castra. Na ogled najdišča se je odpravila Karin Zorn. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/26/RimljanivAjdovini1700429.mp3 RAKP 1075 clean V okviru prenove starega mestnega središča v Ajdovščini arheologi opravljajo predhodna izkopavanja, da bi odkrili, kaj vse se skriva pod površjem, saj je na tem območju precej rimskih ostalin. Na Lavričevem trgu so našli ostanke večjega objekta - po mnenju stroke in dozdajšnjih odkritjih, naj bi to bil principij - glavno poveljstvo utrdbe Castra. Na ogled najdišča se je odpravila Karin Zorn. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 27 May 2018 09:15:00 +0000 Rimljani v Ajdovščini Bruna Simčič Olenik iz Postojne se je rodila domoljubnim staršem, Tigrovski duh je že zelo zgodaj vel v družini in s to popotnico je Bruna živela na vseh poteh svojega življenja.Človekoljubje je bilo njeno vodilo, zato jo posledično srečamo tam, kjer potrebujejo dobro roko. Poslušajmo kaj je v pogovoru povedala Ljubi Sušanj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/15/BrunaSimiOlenik1696643.mp3 RAKP 1019 clean Bruna Simčič Olenik iz Postojne se je rodila domoljubnim staršem, Tigrovski duh je že zelo zgodaj vel v družini in s to popotnico je Bruna živela na vseh poteh svojega življenja.Človekoljubje je bilo njeno vodilo, zato jo posledično srečamo tam, kjer potrebujejo dobro roko. Poslušajmo kaj je v pogovoru povedala Ljubi Sušanj. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 13 May 2018 09:00:00 +0000 Bruna Simčič Olenik Samo idealisti - junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v slovenskem programu deželnega sedeža RAI v Trstu. Njegova avtorja sta novinar Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Film odstira tragične zgodbe tako imenovanih primorskih padalcev, mladih slovenskih fantov, ki jih je italijanska fašistična oblast kot svoje vojake ob začetku druge svetovne vojne poslala v prve bojne vrste v Afriko. Tam so jih zajele angleške sile in jih izurile ter s padali poslale v Slovenijo in na ozemlje takratne Jugoslavije. Nekateri osvoboditve niso dočakali, tisti, ki so jo, je niso užili. O tragičnih zgodbah primorskih padalcev in zakaj sta morala posneti dokumentarni film, sta Barbari Kampos pripovedovala njegova avtorja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/03/Junakaintraginazgodbaprimorskihpadalcev1692289.mp3 RAKP 935 clean Samo idealisti - junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v slovenskem programu deželnega sedeža RAI v Trstu. Njegova avtorja sta novinar Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Film odstira tragične zgodbe tako imenovanih primorskih padalcev, mladih slovenskih fantov, ki jih je italijanska fašistična oblast kot svoje vojake ob začetku druge svetovne vojne poslala v prve bojne vrste v Afriko. Tam so jih zajele angleške sile in jih izurile ter s padali poslale v Slovenijo in na ozemlje takratne Jugoslavije. Nekateri osvoboditve niso dočakali, tisti, ki so jo, je niso užili. O tragičnih zgodbah primorskih padalcev in zakaj sta morala posneti dokumentarni film, sta Barbari Kampos pripovedovala njegova avtorja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 11:30:00 +0000 Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev Zgornja Vipavska dolina ima precej mostov. Nekateri izmed njih so, kot pravi dober poznavalec mostov, gradbeni inženir Gorazd Humar, majhni kamniti dragulji, ki odsevajo pestro zgodovino te doline. Nekatere pa celo uvršča kot posebnosti v nacionalnem in svetovnem merilu. V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali štiri mostove; zanimivi so tako zaradi svojih tehničnih lastnosti kot zaradi zgodb, ki so z njimi povezane. Oddajo je pripravila Karin Zorn. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/26/MOSTOVINAVIPAVSKEM1678958.mp3 RAKP 612 clean Zgornja Vipavska dolina ima precej mostov. Nekateri izmed njih so, kot pravi dober poznavalec mostov, gradbeni inženir Gorazd Humar, majhni kamniti dragulji, ki odsevajo pestro zgodovino te doline. Nekatere pa celo uvršča kot posebnosti v nacionalnem in svetovnem merilu. V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali štiri mostove; zanimivi so tako zaradi svojih tehničnih lastnosti kot zaradi zgodb, ki so z njimi povezane. Oddajo je pripravila Karin Zorn. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Mar 2018 13:45:00 +0000 MOSTOVI NA VIPAVSKEM V Umagu in njegovi okolici živi vsaj 500 Slovencev. Do tja so jih pripeljale različne življenjske poti. V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili tri ženske, tri Slovenke, ki jim Umag predstavlja dom. Povsem različne življenjske zgodbe so jih pripeljale v ta del hrvaške Istre, zdaj pa skupaj pletejo še skupno zgodbo v Slovenskem kulturnem društvu Ajda. V Umagu jih je obiskala Barbara Kampos. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/19/TrienskeinUmag1676421.mp3 RAKP 941 clean V Umagu in njegovi okolici živi vsaj 500 Slovencev. Do tja so jih pripeljale različne življenjske poti. V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili tri ženske, tri Slovenke, ki jim Umag predstavlja dom. Povsem različne življenjske zgodbe so jih pripeljale v ta del hrvaške Istre, zdaj pa skupaj pletejo še skupno zgodbo v Slovenskem kulturnem društvu Ajda. V Umagu jih je obiskala Barbara Kampos. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 18 Mar 2018 23:00:00 +0000 Tri ženske in Umag Predstavniki koprske škofije so se nedavno vrnili z obiska v Vatikanu. Srečali so se tudi s papežem Frančiškom in ga povabili na pastoralni obisk v Slovenijo. O tem, kako so papežu predstavili koprsko škofijo, o vtisih s srečanja in še čem, se je s koprskim škofom Jurijem Bizjakom pogovarjala Barbara Kampos. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/16/Pogovorskofommsgr.dr.JurijemBizjakom1675536.mp3 RAKP 922 clean Predstavniki koprske škofije so se nedavno vrnili z obiska v Vatikanu. Srečali so se tudi s papežem Frančiškom in ga povabili na pastoralni obisk v Slovenijo. O tem, kako so papežu predstavili koprsko škofijo, o vtisih s srečanja in še čem, se je s koprskim škofom Jurijem Bizjakom pogovarjala Barbara Kampos. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 23:00:00 +0000 Pogovor s škofom msgr. dr. Jurijem Bizjakom Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež ima več kot stoletno gledališko tradicijo in je uveljavljena ne samo v zamejskem, pač pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Božidar Tabaj je že pet desetletij njeno srce. Prejel je številne nagrade. Ne zgolj za izjemne igralske dosežke, pač pa za vsestransko delo na področju kulture. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ga je letos odlikoval s srebrno plaketo. V oddaji Primorski kraji in ljudje Božidarja Tabaja predstavlja Ingrid Kašca Bucik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/23/BoidarTabaj1668248.mp3 RAKP 1030 clean Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež ima več kot stoletno gledališko tradicijo in je uveljavljena ne samo v zamejskem, pač pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Božidar Tabaj je že pet desetletij njeno srce. Prejel je številne nagrade. Ne zgolj za izjemne igralske dosežke, pač pa za vsestransko delo na področju kulture. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ga je letos odlikoval s srebrno plaketo. V oddaji Primorski kraji in ljudje Božidarja Tabaja predstavlja Ingrid Kašca Bucik. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 25 Feb 2018 10:16:00 +0000 Božidar Tabaj Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/19/Suhozidnagradnjajeomogoalapreivetjenakamnitemkrakeministrskemsvetu1666494.mp3 RAKP 732 clean Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Feb 2018 09:00:00 +0000 Suhozidna gradnja je omogočala preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu Steklarstvo Zupan domuje na vogalu več ulic v neposredni bližini Radia Koper že 24 let. Številni priznani likovni umetniki in galerije in seveda povsem običajne stranke, cenijo mojstrstvo steklarja Slavka Zupana, ki mu pri delu pomaga soproga Elša. V delavnici ga je za kratek klepet obiskala Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/11/Primorskikrajiinljudje1663565.mp3 RAKP 721 clean Steklarstvo Zupan domuje na vogalu več ulic v neposredni bližini Radia Koper že 24 let. Številni priznani likovni umetniki in galerije in seveda povsem običajne stranke, cenijo mojstrstvo steklarja Slavka Zupana, ki mu pri delu pomaga soproga Elša. V delavnici ga je za kratek klepet obiskala Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 11 Feb 2018 11:00:00 +0000 Primorski kraji in ljudje Solkan je majhen kraj, a ima izjemno bogato zgodovino. Z mnogoterih strani je popisana v zborniku, »Jako stara vas na Goriškem je Solkan«, ki je izšel ob 1ooo letnici prve omembe kraja. Glavni urednik obsežne publikacije je doktor Branko Marušič, zgodovinar, po rodu iz Solkana, kjer živi in ustvarja. V današnji oddaji je sogovornik v strnjenem pogledu v preteklost, pomen in vlogo Solkana. Pogovor je pripravila Zdenka Tomulić. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/Solkan1660631.mp3 RAKP 1067 clean Solkan je majhen kraj, a ima izjemno bogato zgodovino. Z mnogoterih strani je popisana v zborniku, »Jako stara vas na Goriškem je Solkan«, ki je izšel ob 1ooo letnici prve omembe kraja. Glavni urednik obsežne publikacije je doktor Branko Marušič, zgodovinar, po rodu iz Solkana, kjer živi in ustvarja. V današnji oddaji je sogovornik v strnjenem pogledu v preteklost, pomen in vlogo Solkana. Pogovor je pripravila Zdenka Tomulić. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 4 Feb 2018 10:00:00 +0000 Solkan Hrib Sveti Pavel nad Vrtovinom na Ajdovskem - po domače Sveti Pav ali Školj - je zelo priljubljena pohodniška in izletniška točka, hkrati pa tudi eno pomembnejših arheološko zaščitenih prazgodovinskih najdišč in gradišč v Sloveniji. Celotno območje je spomeniško zaščiteno in kljub strokovnim raziskavam, ki so jih opravili pred več kot petimi desetletji, skriva ta nekdanja rimska naselbina oziroma utrdba še veliko dragocene in zanimive zapuščine. Tako hrib ni zanimiv samo za pohodnike in obiskovalce, ampak tudi za ljubiteljske iskalce in zbiratelje kulturno-zgodovinskih ostankov. Domačini in stroka so nad njihovim ravnajem ogorčeni, a tudi nemočni. Na Sveti Pavel se je odpravil Valter Pregelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/16/Sv.PavelnadVrtovinom1654603.mp3 RAKP 1228 clean Hrib Sveti Pavel nad Vrtovinom na Ajdovskem - po domače Sveti Pav ali Školj - je zelo priljubljena pohodniška in izletniška točka, hkrati pa tudi eno pomembnejših arheološko zaščitenih prazgodovinskih najdišč in gradišč v Sloveniji. Celotno območje je spomeniško zaščiteno in kljub strokovnim raziskavam, ki so jih opravili pred več kot petimi desetletji, skriva ta nekdanja rimska naselbina oziroma utrdba še veliko dragocene in zanimive zapuščine. Tako hrib ni zanimiv samo za pohodnike in obiskovalce, ampak tudi za ljubiteljske iskalce in zbiratelje kulturno-zgodovinskih ostankov. Domačini in stroka so nad njihovim ravnajem ogorčeni, a tudi nemočni. Na Sveti Pavel se je odpravil Valter Pregelj. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 Jan 2018 10:00:00 +0000 Sv. Pavel nad Vrtovinom Generalna skupščina Združenih narodov je konec minulega leta na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. O tem, kako zelo so čebele pom embne za celotno človeštvo, pa svojim vrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev-predavateljev, 8-letni Andrej Madrúša iz Kampela pri Kopru. Njega in njegovo družino, ki skrbi za 14 čebeljih družin, je obiskala Mateja Brežan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/08/Druinaebelarjev1651698.mp3 RAKP 693 clean Generalna skupščina Združenih narodov je konec minulega leta na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. O tem, kako zelo so čebele pom embne za celotno človeštvo, pa svojim vrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev-predavateljev, 8-letni Andrej Madrúša iz Kampela pri Kopru. Njega in njegovo družino, ki skrbi za 14 čebeljih družin, je obiskala Mateja Brežan. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 7 Jan 2018 09:00:00 +0000 Družina čebelarjev Mizarstvo ima v Dutovljah vsaj sedemdesetletno tradicijo. Da je temu res tako, priča tovarna pohištva Krasoprema, ki še vedno deluje. Zakaj je nastala ravno v Dutovljah in kdo vse je zaslužen za osnovanje in razvoj mizarstva v kraju, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Irena Cunja. Podrobneje pa se bo o razvoju mizarstva v Dutovlja mogoče seznaniti že v petek (1.12.) na odprtju razstave, ki jo pripravljajo Milena Vovk, Dušan Štok in Branko Kjuder. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/30/MizarstvovDutovljah1638081.mp3 RAKP 949 clean Mizarstvo ima v Dutovljah vsaj sedemdesetletno tradicijo. Da je temu res tako, priča tovarna pohištva Krasoprema, ki še vedno deluje. Zakaj je nastala ravno v Dutovljah in kdo vse je zaslužen za osnovanje in razvoj mizarstva v kraju, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Irena Cunja. Podrobneje pa se bo o razvoju mizarstva v Dutovlja mogoče seznaniti že v petek (1.12.) na odprtju razstave, ki jo pripravljajo Milena Vovk, Dušan Štok in Branko Kjuder. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 10:15:00 +0000 Mizarstvo v Dutovljah Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/21/Srnikirurgdr.IgorGregori1634454.mp3 RAKP 1180 clean Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Nov 2017 10:00:00 +0000 Srčni kirurg dr. Igor Gregorič Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/13/70letSlovenskegadoma-KPDBazovica1631771.mp3 RAKP 1401 clean Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Nov 2017 14:29:00 +0000 70 let Slovenskega doma - KPD Bazovica V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar..... http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/23/VILJANKAVESELINDANILOMARKOI1635367.mp3 RAKP 1077 clean V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar..... http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 5 Nov 2017 10:00:00 +0000 VILJANKA VESEL IN DANILO MARKOČIČ Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime: http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/02/Svetilnik1628058.mp3 RAKP 1193 clean Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime: http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 29 Oct 2017 10:00:00 +0000 Svetilnik Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/19/DruinaKraljizIzolepodjetnostinljubezendoivali1620654.mp3 RAKP 1059 clean Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 22 Oct 2017 09:20:00 +0000 Družina Kralj iz Izole: podjetnost in ljubezen do živali V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/11/Brigadirji1620171.mp3 RAKP 1499 clean V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 Oct 2017 09:00:00 +0000 Brigadirji Tokratni gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Vili Gombač iz Trnovega v Ilirski Bistrici. Človek, ki ne dovoli življenju, da teče mimo njega, pokončni Primorec in Slovenec. Z njim se je pogovarjala LJuba Sušanj http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/10/ViliGomba1619815.mp3 RAKP 1111 clean Tokratni gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Vili Gombač iz Trnovega v Ilirski Bistrici. Človek, ki ne dovoli življenju, da teče mimo njega, pokončni Primorec in Slovenec. Z njim se je pogovarjala LJuba Sušanj http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 8 Oct 2017 09:00:00 +0000 Vili Gombač Tokrat smo se napotili v divaško občino, k družini Korošec, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov iz sivke. Ob rednem delu jim pridelava sivke in izdelkov iz nje vzame večino prostega časa, tako da družina brezdelja ne pozna. Vonj sivke in pogled na vijolična polja pa odtehtata vsak napor. Njihova polja se razprostirajo nad Kačno jamo, kar je za sivko pomembno, saj v najbolj sušnih obdobjih dobi vsaj minimalno vlago iz jamskega podzemlja reke Reke. Zanimivo zgodbo je posnela Vesna Potočar Godnič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/03/PridruiniKoroecdiiposivki1617362.mp3 RAKP 908 clean Tokrat smo se napotili v divaško občino, k družini Korošec, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov iz sivke. Ob rednem delu jim pridelava sivke in izdelkov iz nje vzame večino prostega časa, tako da družina brezdelja ne pozna. Vonj sivke in pogled na vijolična polja pa odtehtata vsak napor. Njihova polja se razprostirajo nad Kačno jamo, kar je za sivko pomembno, saj v najbolj sušnih obdobjih dobi vsaj minimalno vlago iz jamskega podzemlja reke Reke. Zanimivo zgodbo je posnela Vesna Potočar Godnič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 2 Oct 2017 22:00:00 +0000 Pri družini Korošec diši po sivki V minulih dneh je Goriško obiskala skupina desetih argentinskih rojakov, ki po 150 letih iščejo svoje sorodnike. Gre za potomce izseljencev, ki so okrog leta 1870 iz Brd migrirali v Argentino. V tem obdobju je bil izseljenski val največji saj je takratna Avstro-Ogrska podpisala dogovor z argentinsko vlado, po katerem se je čez ocean izselilo 200 slovenskih družin. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila dve gostji - 30-letno Marielo Sebernic, ki je našla sorodnike v Cerovem v Goriških brdih, ter 34 letno Glasid Vrtovec, ki je svoje našla v Vrtovčah pri Braniku. Skupinico je spremljal raziskovalec za zamejce po svetu Dejan Valentinčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/21/ArgentincisonalisorodnikenaGorikem1613189.mp3 RAKP 1013 clean V minulih dneh je Goriško obiskala skupina desetih argentinskih rojakov, ki po 150 letih iščejo svoje sorodnike. Gre za potomce izseljencev, ki so okrog leta 1870 iz Brd migrirali v Argentino. V tem obdobju je bil izseljenski val največji saj je takratna Avstro-Ogrska podpisala dogovor z argentinsko vlado, po katerem se je čez ocean izselilo 200 slovenskih družin. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila dve gostji - 30-letno Marielo Sebernic, ki je našla sorodnike v Cerovem v Goriških brdih, ter 34 letno Glasid Vrtovec, ki je svoje našla v Vrtovčah pri Braniku. Skupinico je spremljal raziskovalec za zamejce po svetu Dejan Valentinčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 Sep 2017 09:00:00 +0000 Argentinci so našli sorodnike na Goriškem Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/18/JernejStrasner1602264.mp3 RAKP 658 clean Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 18 Aug 2017 12:00:00 +0000 Jernej Strasner V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/14/NacaorlinahbodoveslaleodPiranadoBenetk1601140.mp3 RAKP 898 clean V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Aug 2017 20:10:00 +0000 Na 'caorlinah' bodo veslale od Pirana do Benetk Pivka zaradi Parka vojaške zgodovine postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Če so v občini še pred nekaj leti tarnali, da od turizma odnesejo le gnečo na cestah, se zdaj lahko pohvalijo z vse boljšim obiskom. Park vojaške zgodivne postaja najbolj obiskan muzej v Sloveniji. In kaj obiskovalce od blizu in daleč tako zelo pritegne? Z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem se je po muzeju sprehodila Barbara Kampos. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/ParkvojakezgodovinePivka1594944.mp3 RAKP 639 clean Pivka zaradi Parka vojaške zgodovine postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Če so v občini še pred nekaj leti tarnali, da od turizma odnesejo le gnečo na cestah, se zdaj lahko pohvalijo z vse boljšim obiskom. Park vojaške zgodivne postaja najbolj obiskan muzej v Sloveniji. In kaj obiskovalce od blizu in daleč tako zelo pritegne? Z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem se je po muzeju sprehodila Barbara Kampos. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Jul 2017 11:00:00 +0000 Park vojaške zgodovine Pivka Slovenska pomorska policija praznuje 50 let. Tudi pregled njenega delovanja je predstavljen v okviru razstave Od orožnika do policista, ki je do oktobra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Slovenska policija bo v torek praznovala svoj dan- Dan policije. Na današnji praznik pa se bomo pogovarjali s Komandirjem pomorske policije Maurom Rihterjem. Tjaša Škamperle ga je pred mikrofon povabila ob odprtju razstave. Beseda bo tudi o skorajšnji razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, ki bo še kako vplivala na delo pomorskih policistov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/27/MauroRihterkomandirpomorskepolicije1586878.mp3 RAKP 722 clean Slovenska pomorska policija praznuje 50 let. Tudi pregled njenega delovanja je predstavljen v okviru razstave Od orožnika do policista, ki je do oktobra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Slovenska policija bo v torek praznovala svoj dan- Dan policije. Na današnji praznik pa se bomo pogovarjali s Komandirjem pomorske policije Maurom Rihterjem. Tjaša Škamperle ga je pred mikrofon povabila ob odprtju razstave. Beseda bo tudi o skorajšnji razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, ki bo še kako vplivala na delo pomorskih policistov. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Jun 2017 12:55:00 +0000 Mauro Rihter, komandir pomorske policije V nizu oddaj, ki jih posvečamo 70-letnici Nove Gorice, bomo danes predstavili obdobje vzpona v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodelovanje z Gorico v Italiji in tisti, že kar oddaljen čas primerjali s podobo mesta in prostora v današnjem času. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je osem let vodil novogoriško občino. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/24/70letNoveGoriceJoeumelj1583368.mp3 RAKP 1118 clean V nizu oddaj, ki jih posvečamo 70-letnici Nove Gorice, bomo danes predstavili obdobje vzpona v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodelovanje z Gorico v Italiji in tisti, že kar oddaljen čas primerjali s podobo mesta in prostora v današnjem času. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je osem let vodil novogoriško občino. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 23 Jun 2017 23:40:00 +0000 70 let Nove Gorice: Jože Šušmelj Srce ure je njen mehanizem. Čeprav so danes ure tudi brez kazalcev, in večinoma digitalne, je tista prava ura – mehanska ura. V Čevljarski ulici v Kopru, prav tam, kjer je nekoč delovalo Urarstvo Štimec, je zdaj že tri leta urar Alen Štimec, ki ga je v Koper pripeljala ljubezen do Primorke. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/09/UrarAlentimec1581072.mp3 RAKP 664 clean Srce ure je njen mehanizem. Čeprav so danes ure tudi brez kazalcev, in večinoma digitalne, je tista prava ura – mehanska ura. V Čevljarski ulici v Kopru, prav tam, kjer je nekoč delovalo Urarstvo Štimec, je zdaj že tri leta urar Alen Štimec, ki ga je v Koper pripeljala ljubezen do Primorke. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 22:01:00 +0000 Urar Alen Štimec V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo avtorje ozioroma razstavo Komunizem in turizem v Portorožu, ki so jo pred dnevi odprli v avli Turistice - tamkajšnje Fakultete za turistične študije. V Portorožu sicer že več kot sto let kraljuje mogočni hotel Palace, vendar se je glavnina turističnih zmogljivosti zgradila v času socializma - komunizma, ki pa ga večina ljudi - na morskem koncu - ni čutila. Portorož je v sedemdesetih letih dobil tudi igralnico, marino in letališče, ki je tako postal, poleg Opatije - najbolj prepoznavni turistični kraj tedanje Jugoslavije. O obdobju socializma v Portorožu smo se pogovarjali s profesorjema dr.Metodom Šuligojem, mag.Tomijem Brezovcem in gonilno silo zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum iz Pirana Slobodanom Simičem - Simetom. Na portoroški Turistici se je z njimi pogovarjal Lado Bandelj http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/05/KomunizeminturizemvPortorou1579450.mp3 RAKP 1244 clean V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo avtorje ozioroma razstavo Komunizem in turizem v Portorožu, ki so jo pred dnevi odprli v avli Turistice - tamkajšnje Fakultete za turistične študije. V Portorožu sicer že več kot sto let kraljuje mogočni hotel Palace, vendar se je glavnina turističnih zmogljivosti zgradila v času socializma - komunizma, ki pa ga večina ljudi - na morskem koncu - ni čutila. Portorož je v sedemdesetih letih dobil tudi igralnico, marino in letališče, ki je tako postal, poleg Opatije - najbolj prepoznavni turistični kraj tedanje Jugoslavije. O obdobju socializma v Portorožu smo se pogovarjali s profesorjema dr.Metodom Šuligojem, mag.Tomijem Brezovcem in gonilno silo zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum iz Pirana Slobodanom Simičem - Simetom. Na portoroški Turistici se je z njimi pogovarjal Lado Bandelj http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 4 Jun 2017 09:00:00 +0000 Komunizem in turizem v Portorožu Novo Gorico so začeli graditi pred 70 leti. Skoraj prav toliko let pred tem, leta 1880, je bil na območju med današnjo stavbo Eda Center in glavno avtobusno postajo veličasten vhod v šest hektarjev veliko pokopališče. Marsikateri Novogoričan ne pozna tega dela zgodovine, ki bi mu kazalo odstreti tančico skrivnosti. Plast za plastjo in zaradi radovednosti jo je začel odkrivati Novogoričan Blaž Kosovel. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/23/VsrediuNoveGoricejebilopredvekotstoletjempokopalie1574902.mp3 RAKP 1502 clean Novo Gorico so začeli graditi pred 70 leti. Skoraj prav toliko let pred tem, leta 1880, je bil na območju med današnjo stavbo Eda Center in glavno avtobusno postajo veličasten vhod v šest hektarjev veliko pokopališče. Marsikateri Novogoričan ne pozna tega dela zgodovine, ki bi mu kazalo odstreti tančico skrivnosti. Plast za plastjo in zaradi radovednosti jo je začel odkrivati Novogoričan Blaž Kosovel. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 21 May 2017 09:00:00 +0000 V središču Nove Gorice je bilo pred več kot stoletjem pokopališče Planinsko društvo Snežnik letos praznuje 110 let delovanja. Združuje 350 ljubiteljev planin, od tega je kar 100 otrok. Člani skrbijo za 70 kilometrov pohodniških poti. V nedeljo so pripravili pohod in kolesarsko turo in tako počastili visok jubilej snežniških planincev in 15 let delovanja planinske skupine Bazovica z Reke. Znotraj Slovenskega društva na Reki je namreč veliko ljubiteljev pohodništva, ki so se pridružili snežniškemu društvu. Pred dnevi jih je obiskala Vesna Potočar Godnič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/17/110letPDSnenikIlirskaBistrica1572819.mp3 RAKP 695 clean Planinsko društvo Snežnik letos praznuje 110 let delovanja. Združuje 350 ljubiteljev planin, od tega je kar 100 otrok. Člani skrbijo za 70 kilometrov pohodniških poti. V nedeljo so pripravili pohod in kolesarsko turo in tako počastili visok jubilej snežniških planincev in 15 let delovanja planinske skupine Bazovica z Reke. Znotraj Slovenskega društva na Reki je namreč veliko ljubiteljev pohodništva, ki so se pridružili snežniškemu društvu. Pred dnevi jih je obiskala Vesna Potočar Godnič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 May 2017 09:00:00 +0000 110 let PD Snežnik Ilirska Bistrica Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/24/BrigadirOskarJogan1564998.mp3 RAKP 1353 clean Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Apr 2017 09:00:00 +0000 Brigadir Oskar Jogan Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/27/JankoBoaj1554978.mp3 RAKP 898 clean Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 26 Mar 2017 09:00:00 +0000 Janko Bočaj Tokrat nadaljujemo s ciklom pogovorov, ki jih je porodila 70 letnica Nove Gorice. Tokrat namenjamo pozornost arhitekturi, zunanji podobi mesta, ki je bilo zamišljeno kot vrtno mesto. Pogovor z arhitektom Tomažem Vugo je pripravila Zdenka Tomulič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/20/70letNoveGoriceTomaVuga1551781.mp3 RAKP 1422 clean Tokrat nadaljujemo s ciklom pogovorov, ki jih je porodila 70 letnica Nove Gorice. Tokrat namenjamo pozornost arhitekturi, zunanji podobi mesta, ki je bilo zamišljeno kot vrtno mesto. Pogovor z arhitektom Tomažem Vugo je pripravila Zdenka Tomulič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Mar 2017 08:35:00 +0000 70 let Nove Gorice: Tomaž Vuga Za tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo sogovornika poiskali v Jasenu, v kraju nedaleč od Ilirske Bistrice. Kuharski mojster Rihard Baša je zagovornik domačega, tudi zato, ker so mu pripadnost domači zemlji že v zibel položili stari oče - eden zadnjih mlinarjev v znamenitem Hodnikovem mlinu, teta - znana kot mama, profesionalna kuharica v nekdanjem Lesonitu-, "taprava" mama, ki si je kuharskih in ostalih gospodinjskih veščin nabrala v cenjeni samostanski gospodinjski šoli v Ilirski Bistrici, in oče - delaven kmečki čovek z velikim občutkom za rast in ohranjanje domačije. Zakaj lahko z domačim nahranimo sebe in druge, zakaj je prav ceniti svojo zemljo in njene darove, zakaj je mladim lepo posredovati zdrav pogled na svet in domovino - v tem smislu je Ljuba Sušanj zastavljala vprašanja Rihardu Baši. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/14/RihardBaa1550299.mp3 RAKP 1275 clean Za tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo sogovornika poiskali v Jasenu, v kraju nedaleč od Ilirske Bistrice. Kuharski mojster Rihard Baša je zagovornik domačega, tudi zato, ker so mu pripadnost domači zemlji že v zibel položili stari oče - eden zadnjih mlinarjev v znamenitem Hodnikovem mlinu, teta - znana kot mama, profesionalna kuharica v nekdanjem Lesonitu-, "taprava" mama, ki si je kuharskih in ostalih gospodinjskih veščin nabrala v cenjeni samostanski gospodinjski šoli v Ilirski Bistrici, in oče - delaven kmečki čovek z velikim občutkom za rast in ohranjanje domačije. Zakaj lahko z domačim nahranimo sebe in druge, zakaj je prav ceniti svojo zemljo in njene darove, zakaj je mladim lepo posredovati zdrav pogled na svet in domovino - v tem smislu je Ljuba Sušanj zastavljala vprašanja Rihardu Baši. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 5 Mar 2017 10:00:00 +0000 Rihard Baša Sedem desetletij Nove Gorice odseva tudi na radijskih valovih, z ljudmi, ki so živeli čas Nove Gorice in o tem pisali svoje zgodbe. S pričevanji, spomini in dogodki sestavljamo zgodovino mesta, ki je zraslo iz nič, na ledini, močvirju, celo ob robu pokopališča. Novo ledino kulturnega življenja so na jugoslovanskih tleh Gorice v zelo skromnih prostorih, a z izjemno energijo in ustvarjalnim zagonom orali nekateri posamezniki. Med njimi je bila Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, za marsikoga »legendarna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica«. O kulturnem utripu mesta nekoč in danes se s Saksidovo pogovarja Tatjana Gregorič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/20/70letNoveGorice-AlenkaSaksida1542517.mp3 RAKP 1373 clean Sedem desetletij Nove Gorice odseva tudi na radijskih valovih, z ljudmi, ki so živeli čas Nove Gorice in o tem pisali svoje zgodbe. S pričevanji, spomini in dogodki sestavljamo zgodovino mesta, ki je zraslo iz nič, na ledini, močvirju, celo ob robu pokopališča. Novo ledino kulturnega življenja so na jugoslovanskih tleh Gorice v zelo skromnih prostorih, a z izjemno energijo in ustvarjalnim zagonom orali nekateri posamezniki. Med njimi je bila Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, za marsikoga »legendarna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica«. O kulturnem utripu mesta nekoč in danes se s Saksidovo pogovarja Tatjana Gregorič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Feb 2017 11:40:00 +0000 70 let Nove Gorice - Alenka Saksida Tokrat nas je pot zapeljala do Razdrtega. Le nekaj sto metrov od središča vasi po regionalni cesti proti Postojni nas tabla povabi na turistično kmetijo Hudičevec, ki jo zelo dobro poznajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine. Ne zgrešijo jo niti mimoidoči, ki se peljejo po avtocesti. Ob prvem snegu se mnogi Primorci tja zapeljejo na sankanje in topel obrok, čez vse leto pa kmetija ponuja še veliko več. Med drugim tudi bogat muzej, v katerega družina Simčič vlaga že od vsega začetka. Glavama družine Pavli in Janku Simčič se je rodilo pet otrok, zdaj družina šteje še 22 vnukov in 17 pravnukov. Na turistični kmetiji Hudičevec tako ne vedo, kaj je dolgčas. Obiskala jih je Mateja Brežan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/13/Hudievec1540093.mp3 RAKP 1303 clean Tokrat nas je pot zapeljala do Razdrtega. Le nekaj sto metrov od središča vasi po regionalni cesti proti Postojni nas tabla povabi na turistično kmetijo Hudičevec, ki jo zelo dobro poznajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine. Ne zgrešijo jo niti mimoidoči, ki se peljejo po avtocesti. Ob prvem snegu se mnogi Primorci tja zapeljejo na sankanje in topel obrok, čez vse leto pa kmetija ponuja še veliko več. Med drugim tudi bogat muzej, v katerega družina Simčič vlaga že od vsega začetka. Glavama družine Pavli in Janku Simčič se je rodilo pet otrok, zdaj družina šteje še 22 vnukov in 17 pravnukov. Na turistični kmetiji Hudičevec tako ne vedo, kaj je dolgčas. Obiskala jih je Mateja Brežan. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 12 Feb 2017 10:00:00 +0000 Hudičevec "Podjetnik se mora danes prilagajati spremembam na trgu, imeti jasno vizijo in ideje", so prepričani v družinskem podjetju Pahor Group. Poleg očeta Evgena Pahorja, vodita podjetje še oba sinova Fabio in Marko. Ukvarjajo se z industrijsko distribucijo, trgovino na drobno, gostinstvom, veliko načrtov pa imajo tudi na področju razvoja kmetijstva in turizma na Krasu. Njihova zgodba se je začela z gradbeništvom, nadaljevala pa s poslovno-trgovskim in gostinskim središčem v Tržiču na Goriškem, kjer jih je za oddajo Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič: http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/09/DruinaPahor-Vdruinskemkroguodindustrijeturizmadogostinstva1538420.mp3 RAKP 637 clean "Podjetnik se mora danes prilagajati spremembam na trgu, imeti jasno vizijo in ideje", so prepričani v družinskem podjetju Pahor Group. Poleg očeta Evgena Pahorja, vodita podjetje še oba sinova Fabio in Marko. Ukvarjajo se z industrijsko distribucijo, trgovino na drobno, gostinstvom, veliko načrtov pa imajo tudi na področju razvoja kmetijstva in turizma na Krasu. Njihova zgodba se je začela z gradbeništvom, nadaljevala pa s poslovno-trgovskim in gostinskim središčem v Tržiču na Goriškem, kjer jih je za oddajo Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič: http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Feb 2017 08:00:00 +0000 Družina Pahor - V družinskem krogu od industrije, turizma do gostinstva Flavio Bonin je kustos za starejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Konec decembra izdal je pričakovano knjigo Belo zlato krilatega leva – ali, z delovnim naslovom, Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. z njim se je pogovarjal Lado Bandelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/06/FlavioBonin1537629.mp3 RAKP 1111 clean Flavio Bonin je kustos za starejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Konec decembra izdal je pričakovano knjigo Belo zlato krilatega leva – ali, z delovnim naslovom, Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. z njim se je pogovarjal Lado Bandelj. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 5 Feb 2017 10:00:00 +0000 Flavio Bonin Z današnjo oddajo začenjamo serijo posvečeno mestu, ki je zraslo ob meji takoj po koncu 2. Svetovne vojne, Novi Gorici, ki ima letos 70 let. V prvi bo Nataša URšič gostila Mateja Arčona in Ervina Hladnika Milharčiča. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/15/70letNoveGorice1530264.mp3 RAKP 1596 clean Z današnjo oddajo začenjamo serijo posvečeno mestu, ki je zraslo ob meji takoj po koncu 2. Svetovne vojne, Novi Gorici, ki ima letos 70 let. V prvi bo Nataša URšič gostila Mateja Arčona in Ervina Hladnika Milharčiča. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 Jan 2017 10:00:00 +0000 70 let Nove Gorice V oddaji Primorski kraji in ljudje se selimo v Škedenj pri Trstu, kjer je po svežem in toplem kruhu dišalo vsako jutro že od konca 17. stoletja dalje. Kmalu je tako zaslovel, da so v drugi polovici 18. stoletja kar dvakrat zbrali najboljše škedenjske kruharice in jih povabili na Dunaj, da bi naučile tamkajšnje peke svoje umetnosti. Škedenjke so se s peko in prodajo kruha v Trstu ukvarjale do leta 1972, ko je zadnja krušarca zaključila to dolgoletno tradicijo. Da pa se v tej mestni četrti še vedno širi vonj po škedenjskem kruhu, skrbi Eligio Sanna s svojo družinsko pekarno. Obiskala ga je Tanja Jakomin Kocjančič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/29/kedenjskekruharice1524148.mp3 RAKP 839 clean V oddaji Primorski kraji in ljudje se selimo v Škedenj pri Trstu, kjer je po svežem in toplem kruhu dišalo vsako jutro že od konca 17. stoletja dalje. Kmalu je tako zaslovel, da so v drugi polovici 18. stoletja kar dvakrat zbrali najboljše škedenjske kruharice in jih povabili na Dunaj, da bi naučile tamkajšnje peke svoje umetnosti. Škedenjke so se s peko in prodajo kruha v Trstu ukvarjale do leta 1972, ko je zadnja krušarca zaključila to dolgoletno tradicijo. Da pa se v tej mestni četrti še vedno širi vonj po škedenjskem kruhu, skrbi Eligio Sanna s svojo družinsko pekarno. Obiskala ga je Tanja Jakomin Kocjančič. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Dec 2016 14:00:00 +0000 Škedenjske kruharice Ustvarjalci oddaje Primorski kraji in ljudje smo obiskali Štefi Ostrouška in njeno hčer Mirjam Jug – Kraševki, ki živita na Maliji nad Izolo in sta v delu z otroki izpolnili svoje življenjsko poslanstvo. Z njima se je pogovarjala Ljuba Sušanj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/27/tefiOstroukainMirjamJuguiteljici1524285.mp3 RAKP 1438 clean Ustvarjalci oddaje Primorski kraji in ljudje smo obiskali Štefi Ostrouška in njeno hčer Mirjam Jug – Kraševki, ki živita na Maliji nad Izolo in sta v delu z otroki izpolnili svoje življenjsko poslanstvo. Z njima se je pogovarjala Ljuba Sušanj. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Dec 2016 23:00:00 +0000 Štefi Ostrouška in Mirjam Jug, učiteljici Naša pot po primorskih krajih nas je tokrat vodila do Hruševja, majhne vasi med Razdrtim in Postojno. Tja se je iz bližnjih Hrašč zaradi ljubezni pred nekaj desetletji preselila Mirka. Tem krajem je predana, zato tudi pridno beleži družinske vezi domačinov, išče izvore priimkov, že dolgo pa si zapisuje tudi narečne besede, saj, kot pravi, ne želi, da gredo v pozabo. Pred približno 15 leti pa je čisto po naključju začela izdelovati punčke in koruznega ličja. Danes so v beri izdelkov iz tega naravnega materiala še venčki, jaslice, čestitke, dojenčki v orehovi lupini. Königova je popoln samouk. Tudi zato je na svoje izdelke navezana, a jih rada podari tistim, ki še znajo ceniti ročno delo. Mirko König je obiskala Mateja Brežan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/14/MirkaKnig1520159.mp3 RAKP 1000 clean Naša pot po primorskih krajih nas je tokrat vodila do Hruševja, majhne vasi med Razdrtim in Postojno. Tja se je iz bližnjih Hrašč zaradi ljubezni pred nekaj desetletji preselila Mirka. Tem krajem je predana, zato tudi pridno beleži družinske vezi domačinov, išče izvore priimkov, že dolgo pa si zapisuje tudi narečne besede, saj, kot pravi, ne želi, da gredo v pozabo. Pred približno 15 leti pa je čisto po naključju začela izdelovati punčke in koruznega ličja. Danes so v beri izdelkov iz tega naravnega materiala še venčki, jaslice, čestitke, dojenčki v orehovi lupini. Königova je popoln samouk. Tudi zato je na svoje izdelke navezana, a jih rada podari tistim, ki še znajo ceniti ročno delo. Mirko König je obiskala Mateja Brežan. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Dec 2016 23:00:00 +0000 Mirka König V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pisali glasbeno zgodbo družine Košuta z Opčin. Ljubica Berce Košuta je bila najprej pevka samospevov, snemala je tudi za Radio Koper. Potem pa se je leta 1966, skupaj z Nerino Pelicon, pridružila Tržaškemu narodnemu ansamblu in zanj napisala tudi nekaj besedil. Po Ljubičini pevski poti hodita tudi sinova, Boris in Igor Košuta, sicer zdravstvena delavca, sta odlična moška vokala pri priznani glasbeni skupini Ano ur'co al' pej dvej. 88-letno profesorico ekonomije, pevko in besedilopisko Ljubico Berce Košuta ter Borisa in Igorja, je na Opčinah obiskala Smilja Baranja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/05/DruinaKoutaPetjenaspovezuje1514187.mp3 RAKP 1226 clean V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pisali glasbeno zgodbo družine Košuta z Opčin. Ljubica Berce Košuta je bila najprej pevka samospevov, snemala je tudi za Radio Koper. Potem pa se je leta 1966, skupaj z Nerino Pelicon, pridružila Tržaškemu narodnemu ansamblu in zanj napisala tudi nekaj besedil. Po Ljubičini pevski poti hodita tudi sinova, Boris in Igor Košuta, sicer zdravstvena delavca, sta odlična moška vokala pri priznani glasbeni skupini Ano ur'co al' pej dvej. 88-letno profesorico ekonomije, pevko in besedilopisko Ljubico Berce Košuta ter Borisa in Igorja, je na Opčinah obiskala Smilja Baranja. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 5 Dec 2016 10:00:00 +0000 Družina Košuta: "Petje nas povezuje" Družina Božič ima v Izoli čokoladnico Tramontana. Od leta 1992 se tu piše sladka zgodba. Čeprav sta Bojan in Vesna sprva poizkušala srečo v turizmu, nato v proizvodnji sladoleda, ju je čokolada tako prevzela, da je postala uspešna poslovna zgodba, v katero je vpeta vsa družina. Tudi študentka kemije, hčerka Varja, in študent mehatronike, sin Blaž, sodelujeta s starši. Obiskala jih je Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/21/okoladnicaTramontana1508870.mp3 RAKP 1287 clean Družina Božič ima v Izoli čokoladnico Tramontana. Od leta 1992 se tu piše sladka zgodba. Čeprav sta Bojan in Vesna sprva poizkušala srečo v turizmu, nato v proizvodnji sladoleda, ju je čokolada tako prevzela, da je postala uspešna poslovna zgodba, v katero je vpeta vsa družina. Tudi študentka kemije, hčerka Varja, in študent mehatronike, sin Blaž, sodelujeta s starši. Obiskala jih je Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 20 Nov 2016 23:00:00 +0000 Čokoladnica Tramontana Pred dvajsetimi leti so v Deželi Furlaniji Julijski krajini z deželnim zakonom ustanovili naravne rezervate. Med temi je bil na Goriškem tudi rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Posebnost rezervata sta jezeri, ki sta bili za prebivalce tega območja že v preteklosti pomemben vodni vir. Zgodovinska in naravna pestrost rezervata je prikazana tudi v muzeju Sprejemnega centra Gradina, ki ga je v oddaji Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/14/NaravnirezervatDoberdobskegainPrelosnegajezera1506383.mp3 RAKP 746 clean Pred dvajsetimi leti so v Deželi Furlaniji Julijski krajini z deželnim zakonom ustanovili naravne rezervate. Med temi je bil na Goriškem tudi rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Posebnost rezervata sta jezeri, ki sta bili za prebivalce tega območja že v preteklosti pomemben vodni vir. Zgodovinska in naravna pestrost rezervata je prikazana tudi v muzeju Sprejemnega centra Gradina, ki ga je v oddaji Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Nov 2016 11:00:00 +0000 Naravni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo nekdanji rudnik črnega premoga Sečovlje. Z vrtinami so premog začeli iskati leta 1935, našli so ga v globinah od 100 do 400 metrov. V najboljšem obdobju je dajal kruh celo 400 ljudem, prebivalci pa so zavoljo tega dobili kino, gledališko dvorano, gasilski dom in ne nazadnje kar pet gostiln. Po odselitvi italijanskega prebivalstva leta 1954 so v rove začeli množično prihajati rudarji iz drugih takrat jugoslovanskih rudnikov. Leta 1972 pa so ga - menda zaradi vse cenejše nafte - zaprli. Marjan Rožac iz piranske enote koprskega arhiva ve veliko o rudniku, strasten zbiratelj vsega o sečoveljskem rudniku črnega premoga pa je tudi domačin Damir Gregorič. Z obema se je pogovarjal Lado Bandelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/14/RudnikvSeovljah1506351.mp3 RAKP 1110 clean V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo nekdanji rudnik črnega premoga Sečovlje. Z vrtinami so premog začeli iskati leta 1935, našli so ga v globinah od 100 do 400 metrov. V najboljšem obdobju je dajal kruh celo 400 ljudem, prebivalci pa so zavoljo tega dobili kino, gledališko dvorano, gasilski dom in ne nazadnje kar pet gostiln. Po odselitvi italijanskega prebivalstva leta 1954 so v rove začeli množično prihajati rudarji iz drugih takrat jugoslovanskih rudnikov. Leta 1972 pa so ga - menda zaradi vse cenejše nafte - zaprli. Marjan Rožac iz piranske enote koprskega arhiva ve veliko o rudniku, strasten zbiratelj vsega o sečoveljskem rudniku črnega premoga pa je tudi domačin Damir Gregorič. Z obema se je pogovarjal Lado Bandelj. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Nov 2016 10:50:00 +0000 Rudnik v Sečovljah Slovenci so se v I. svetovni vojni borili na različnih bojiščih, največji krvni davek pa so plačali na doberdobskem Krasu v prvih petih ofenzivah soške fronte. V slovenskem zgodovinskem spominu je Doberdob tudi kraj, ki ga po stotih letih ohranjajo verzi ljudske pesmi Oj, Doberdob slovenskih fantov grob. Danes v tej majhni italijanski občini živi večinoma slovenska narodna skupnost, ki je v sredini tega tedna doživela zgodovinski dan. Obiskala sta jo namreč slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. V središču vasi sta odkrila spomenik in sicer gre za prvi spomenik, ki je posvečen padlim slovenskim vojakom v I. svetovni vojni. Današnja oddaja na Radiu Koper - Primorski kraji in ljudje -je posvečena temu dogodku. Pripravila jo je Nataša Uršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/16/Doberdob1506991.mp3 RAKP 1080 clean Slovenci so se v I. svetovni vojni borili na različnih bojiščih, največji krvni davek pa so plačali na doberdobskem Krasu v prvih petih ofenzivah soške fronte. V slovenskem zgodovinskem spominu je Doberdob tudi kraj, ki ga po stotih letih ohranjajo verzi ljudske pesmi Oj, Doberdob slovenskih fantov grob. Danes v tej majhni italijanski občini živi večinoma slovenska narodna skupnost, ki je v sredini tega tedna doživela zgodovinski dan. Obiskala sta jo namreč slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. V središču vasi sta odkrila spomenik in sicer gre za prvi spomenik, ki je posvečen padlim slovenskim vojakom v I. svetovni vojni. Današnja oddaja na Radiu Koper - Primorski kraji in ljudje -je posvečena temu dogodku. Pripravila jo je Nataša Uršič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 30 Oct 2016 10:00:00 +0000 Doberdob Kostanjevica je vzpetina nad Novo Gorico, z znanim frančiškanskim samostanom in bogato knjižnico. V njej je shranjen izvod prve slovnice slovenskega jezika in še veliko drugih izjemnih knjižnih dragocenosti. V grobnici pod frančiškanskim samostanom počivajo zadnji francoski kralj in njegova družina. Po skorajda natančno 180 letih je njihov večni mir vzburkala pobuda francoskih rojalistov, ki želijo zadnje potomce Burbonov prepeljati v Pariz. Zanimanje za Kostanjevico in Slovenijo je naraslo za nekaj stopinj. O znamenitostih Kostanjevice govorimo tudi v današnji oddaji, ki jo je pripravila Zdenka Tomulič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/10/KostanjevicanadNovoGorico-franikanskisamostaningrobnicaburbonov1489925.mp3 RAKP 849 clean Kostanjevica je vzpetina nad Novo Gorico, z znanim frančiškanskim samostanom in bogato knjižnico. V njej je shranjen izvod prve slovnice slovenskega jezika in še veliko drugih izjemnih knjižnih dragocenosti. V grobnici pod frančiškanskim samostanom počivajo zadnji francoski kralj in njegova družina. Po skorajda natančno 180 letih je njihov večni mir vzburkala pobuda francoskih rojalistov, ki želijo zadnje potomce Burbonov prepeljati v Pariz. Zanimanje za Kostanjevico in Slovenijo je naraslo za nekaj stopinj. O znamenitostih Kostanjevice govorimo tudi v današnji oddaji, ki jo je pripravila Zdenka Tomulič. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Oct 2016 12:40:00 +0000 Kostanjevica nad Novo Gorico - frančiškanski samostan in grobnica burbonov Med nepogrešljivimi mojstri so bili nekoč tudi sliopleskarji, sobopleskarji in črkoslikarji. To je bil cenjen poklic, pravih mojstrov pa kar nekaj. Tudi na območju Ilirske Bistrice. Tako kot veliko drugih obrti, se je tudi ta z leti vse bolj umikala novim tehnologijam in na kocu povsem zamrla. V spomin so jo to poletje priklicali na bistriškem, kjer so pripravili razstavo o mojstrih pleskarske obrti v domači občini. Odziv je bil izjemen; marsikdo je po ogledu na podstrešju poiskal stare valjčke. V roke jih je znova vzel tudi že veliko let upokojeni mojster črkoslikar Marjan Boštjanič. Z njim in Primožem Rojcem, pobudnikom razstave, se je o pleskarski obrti v teh krajih, pogovarjala Barbara Kampos. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/10/MOJSTRIPLESKARSKEOBRTINAILIRSKO-BISTRIKEM1489677.mp3 RAKP 1185 clean Med nepogrešljivimi mojstri so bili nekoč tudi sliopleskarji, sobopleskarji in črkoslikarji. To je bil cenjen poklic, pravih mojstrov pa kar nekaj. Tudi na območju Ilirske Bistrice. Tako kot veliko drugih obrti, se je tudi ta z leti vse bolj umikala novim tehnologijam in na kocu povsem zamrla. V spomin so jo to poletje priklicali na bistriškem, kjer so pripravili razstavo o mojstrih pleskarske obrti v domači občini. Odziv je bil izjemen; marsikdo je po ogledu na podstrešju poiskal stare valjčke. V roke jih je znova vzel tudi že veliko let upokojeni mojster črkoslikar Marjan Boštjanič. Z njim in Primožem Rojcem, pobudnikom razstave, se je o pleskarski obrti v teh krajih, pogovarjala Barbara Kampos. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 2 Oct 2016 07:43:00 +0000 MOJSTRI PLESKARSKE OBRTI NA ILIRSKO-BISTRIŠKEM V Doberdobu, na goriškem Krasu, živijo zagnani mladi kmetovalci, ki so to poletje začeli uresničevati prav poseben projekt. Kraška gmajna - Landa carsica so poimenovali združenje petih kmetij iz Doberdoba, Zagraja in Devina in se lotili oživljanja nekdanje kraške gmajne. V Doberdobu in okolico so pred 40-imi leti postopno začeli opuščati kmetovanje, kar je privedlo do zaraščanja pokrajine. Nekdaj pašniki in obdelane površine so vse bolj postajali življenjski prostor divjadi, povečala se je požarna ogroženost, razpasli so se klopi. A zdaj so našli recept, s katerim nameravajo v nekaj letih sanirati stanje, obuditi kmetovanje in v te kraje privabiti turiste. Za začetek so na zaraščena območja naselili 110 oslov. Z gospodarji treh kmetij iz Doberdoba si je kraško gmajno ogledala Barbara Kampos. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/29/ZOSLIVDOBERDOBUDOKRAKEGMAJNE1485929.mp3 RAKP 511 clean V Doberdobu, na goriškem Krasu, živijo zagnani mladi kmetovalci, ki so to poletje začeli uresničevati prav poseben projekt. Kraška gmajna - Landa carsica so poimenovali združenje petih kmetij iz Doberdoba, Zagraja in Devina in se lotili oživljanja nekdanje kraške gmajne. V Doberdobu in okolico so pred 40-imi leti postopno začeli opuščati kmetovanje, kar je privedlo do zaraščanja pokrajine. Nekdaj pašniki in obdelane površine so vse bolj postajali življenjski prostor divjadi, povečala se je požarna ogroženost, razpasli so se klopi. A zdaj so našli recept, s katerim nameravajo v nekaj letih sanirati stanje, obuditi kmetovanje in v te kraje privabiti turiste. Za začetek so na zaraščena območja naselili 110 oslov. Z gospodarji treh kmetij iz Doberdoba si je kraško gmajno ogledala Barbara Kampos. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 11 Sep 2016 08:12:00 +0000 Z OSLI V DOBERDOBU DO KRAŠKE GMAJNE V Gabrovici pri Komnu že dve desetletji deluje ljudski oder, ki je postal pomemben dejavnik vaškega življenja. Krajani se vsako leto ob praznovanju vaškega patrona razveselijo nove veseloigre, za igralce pa je ljudski oder postal družina, ki je med njimi spletla tudi prijateljske vezi. Kako ljubiteljsko gledališče doživljajo štiri članice dramske skupine Kulturnega društva Brce in zakaj vztrajajo že dve desetletji, v oddaji, ki jo je pripravila Irena Cunja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/07/LjudskioderBrce1465167.mp3 RAKP 1158 clean V Gabrovici pri Komnu že dve desetletji deluje ljudski oder, ki je postal pomemben dejavnik vaškega življenja. Krajani se vsako leto ob praznovanju vaškega patrona razveselijo nove veseloigre, za igralce pa je ljudski oder postal družina, ki je med njimi spletla tudi prijateljske vezi. Kako ljubiteljsko gledališče doživljajo štiri članice dramske skupine Kulturnega društva Brce in zakaj vztrajajo že dve desetletji, v oddaji, ki jo je pripravila Irena Cunja. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Sep 2016 11:45:00 +0000 Ljudski oder Brce V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili družino Vidmar, ki že od leta 1991 vodi Turistično kmetijo na Sinjem vrhu. Očetu Hieronimu in mami Irmi pri delu pomagata še sinova Kristjan in Aljoša, ko je potrebno pa tudi hčerka Polona, ki je sicer zaposlena v vrtcu. Na kmetiji že vrsto let gostijo različne kolonije in delavnice, med katerimi sta najbolj odmevni mednarodna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost« in dobrodelna kolonija »Umetniki za Karitas«. Družino Vidmar je obiskala Karin Zorn. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/06/10/DruinaVidmarsSinjegaVrha1438106.mp3 RAKP 987 clean V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili družino Vidmar, ki že od leta 1991 vodi Turistično kmetijo na Sinjem vrhu. Očetu Hieronimu in mami Irmi pri delu pomagata še sinova Kristjan in Aljoša, ko je potrebno pa tudi hčerka Polona, ki je sicer zaposlena v vrtcu. Na kmetiji že vrsto let gostijo različne kolonije in delavnice, med katerimi sta najbolj odmevni mednarodna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost« in dobrodelna kolonija »Umetniki za Karitas«. Družino Vidmar je obiskala Karin Zorn. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 12 Jun 2016 09:30:00 +0000 Družina Vidmar s Sinjega Vrha Tudi tokrat smo oddajo Primorski kraji in ljudje posneli ob morju. Le da smo se odpravili čez mejo, v Dalmacijo. V Splitu namreč že 24 let deluje Slovensko kulturno društvo Triglav. Drugo največje slovensko društvo na Hrvaškem ima 350 članov, ki se preko raznih delavnic in skupin, v prostorih društva, srečujejo skoraj vsak dan. Srečujejo pa se tudi z rojaki iz matične domovine. Pogosto se sami odpravijo v Slovenijo in pogosto v Splitu gostijo predstavnike številnih slovenskih društev. Minuli konec tedna so se v tem dalmatinskem mestu družili s Slovenci iz Pulja in iz Repentabra. Dva pevska zbora sta svojim rojakom podarila pesmi, ki so marsikoga za trenutek vrnile domov. Obenem pa so se tkale vezi med rojaki s te in one strani meje. Slovence v Splitu nam predstavlja Barbara Kampos. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/06/03/MedSlovencivSplitu1435738.mp3 RAKP 1223 clean Tudi tokrat smo oddajo Primorski kraji in ljudje posneli ob morju. Le da smo se odpravili čez mejo, v Dalmacijo. V Splitu namreč že 24 let deluje Slovensko kulturno društvo Triglav. Drugo največje slovensko društvo na Hrvaškem ima 350 članov, ki se preko raznih delavnic in skupin, v prostorih društva, srečujejo skoraj vsak dan. Srečujejo pa se tudi z rojaki iz matične domovine. Pogosto se sami odpravijo v Slovenijo in pogosto v Splitu gostijo predstavnike številnih slovenskih društev. Minuli konec tedna so se v tem dalmatinskem mestu družili s Slovenci iz Pulja in iz Repentabra. Dva pevska zbora sta svojim rojakom podarila pesmi, ki so marsikoga za trenutek vrnile domov. Obenem pa so se tkale vezi med rojaki s te in one strani meje. Slovence v Splitu nam predstavlja Barbara Kampos. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 3 Jun 2016 10:00:00 +0000 Med Slovenci v Splitu Pred kratkim so avtorji priljubljenega turističnega vodnika Lonely Planet sestavili seznam desetih pogosto najbolj spregledanih potovanj po železnici. Na prvo mesto so postavili železniško progo med Novo Gorico in Jesenicami, znano kot Bohinjska proga. O njej so napisali, da je vožnja po njej »skoraj popolna železniška avantura, za katero večina ljudi ni slišala«. To pa že dolgo vedo v društvu za Bohinjsko -goriško progo. Tajnika društva, Matjaža Marušiča, je za oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila Nataša Uršič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/05/31/110letBohinjsko-gorikeproge-MatjaMarui1434590.mp3 RAKP 1144 clean Pred kratkim so avtorji priljubljenega turističnega vodnika Lonely Planet sestavili seznam desetih pogosto najbolj spregledanih potovanj po železnici. Na prvo mesto so postavili železniško progo med Novo Gorico in Jesenicami, znano kot Bohinjska proga. O njej so napisali, da je vožnja po njej »skoraj popolna železniška avantura, za katero večina ljudi ni slišala«. To pa že dolgo vedo v društvu za Bohinjsko -goriško progo. Tajnika društva, Matjaža Marušiča, je za oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila Nataša Uršič. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 29 May 2016 09:00:00 +0000 110 let Bohinjsko-goriške proge - Matjaž Marušič Kar zadeva število in vrste metuljev je Slovenija, glede na velikost ozemlja, med najbogatejšimi v Evropi. Spekter vrst je izjemen, saj imamo deželo, ki leži na stičišču Alp, Sredozemlja, dinarskega gorstva in Panonske nižine. Bolje poznani so dnevni metulji, podatki za nočne so pomanjkljivi - območja so pri nas slabo raziskana, pa tudi specialistov - metuljarjev menda nimamo prav veliko. Vendar smo našli enega - Bojana Zadravca. Po izobrazbi je gozdarski inženir, po duši pa biolog in v današnji oddaji nam bo v pogovoru z Zdenko Tomulič razkrival kako bogata je Primorska z metulji, temi frfotavimi lepotci, ki znajo biti očarljivi tudi ponoči. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/05/06/Metulji1424892.mp3 RAKP 1013 clean Kar zadeva število in vrste metuljev je Slovenija, glede na velikost ozemlja, med najbogatejšimi v Evropi. Spekter vrst je izjemen, saj imamo deželo, ki leži na stičišču Alp, Sredozemlja, dinarskega gorstva in Panonske nižine. Bolje poznani so dnevni metulji, podatki za nočne so pomanjkljivi - območja so pri nas slabo raziskana, pa tudi specialistov - metuljarjev menda nimamo prav veliko. Vendar smo našli enega - Bojana Zadravca. Po izobrazbi je gozdarski inženir, po duši pa biolog in v današnji oddaji nam bo v pogovoru z Zdenko Tomulič razkrival kako bogata je Primorska z metulji, temi frfotavimi lepotci, ki znajo biti očarljivi tudi ponoči. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 8 May 2016 09:30:00 +0000 Metulji Takoj za obokom na začetku Čevljarske ulice v Kopru je že od leta 1953 doma Zlatarstvo Shiroka. Pokojni Tomo Shiroka je bil med prvimi koprskimi obrtniki, v Koper je leta 1953 prispel iz Prizrena na Kosovu, pognal korenine in ostal. V prav tem prostoru, kjer so nekoč imeli zlatarno Italijani. Hčerka Greta je končala prvo stopnjo arheologije, a se je kasneje vrnila v domačo zlatarno, brat Luigi pa se je izšolal za zlatarja. Njihova zlatarna je že dolga leta prijazen prostor, kjer so se in se še pišejo mnoge zgodbe ljudi, ki za posebno priložnost kupijo ali dajo narediti poseben kos nakita. Greto Shiroka v oddaji Primorski kraji in ljudje predstavlja Nataša Benčič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/05/05/ZlatarskadruinaSHIROKAvKopru1424341.mp3 RAKP 809 clean Takoj za obokom na začetku Čevljarske ulice v Kopru je že od leta 1953 doma Zlatarstvo Shiroka. Pokojni Tomo Shiroka je bil med prvimi koprskimi obrtniki, v Koper je leta 1953 prispel iz Prizrena na Kosovu, pognal korenine in ostal. V prav tem prostoru, kjer so nekoč imeli zlatarno Italijani. Hčerka Greta je končala prvo stopnjo arheologije, a se je kasneje vrnila v domačo zlatarno, brat Luigi pa se je izšolal za zlatarja. Njihova zlatarna je že dolga leta prijazen prostor, kjer so se in se še pišejo mnoge zgodbe ljudi, ki za posebno priložnost kupijo ali dajo narediti poseben kos nakita. Greto Shiroka v oddaji Primorski kraji in ljudje predstavlja Nataša Benčič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 May 2016 07:03:00 +0000 Zlatarska družina SHIROKA v Kopru Ob prvem maju običajno izpostavljamo delo in z njim povezane teme. Tudi letos se tradiciji ne bomo izneverili. Vsebino tokratne oddaje namenjamo mladinskim brigadam in delovnim akcijam. Teh je bilo tudi na Primorskem precej. Z nekdanji brigadirji in domačini bomo obujali spomine na akcije v Slovenski Istri, Brkinih, Novi Gorici in Posočju. Številna pričevanja je strnila Jasna Preskar. (Foto: Pokrajinski muzej Koper, Tržaška mladina na koprskem stadionu leta 1951) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/05/04/Mladinskedelovneakcije1424153.mp3 RAKP 1011 clean Ob prvem maju običajno izpostavljamo delo in z njim povezane teme. Tudi letos se tradiciji ne bomo izneverili. Vsebino tokratne oddaje namenjamo mladinskim brigadam in delovnim akcijam. Teh je bilo tudi na Primorskem precej. Z nekdanji brigadirji in domačini bomo obujali spomine na akcije v Slovenski Istri, Brkinih, Novi Gorici in Posočju. Številna pričevanja je strnila Jasna Preskar. (Foto: Pokrajinski muzej Koper, Tržaška mladina na koprskem stadionu leta 1951) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 3 May 2016 22:00:00 +0000 Mladinske delovne akcije Na kmetiji Štok v Marezigah vsak konec tedna zadiši po domačih dobrotah. Že več kot trideset let se družina ukvarja z vinogradništvom, temu pa so pred kratkim dodali še gostinsko ponudbo. Zgodovina njihovih osmic sega sicer v trideseta leta minulega stoletja. Med obdelovanjem vinogradov in vrtov, za katere skrbijo tri generacije v družini, vsak konec tedna snujejo jedilnike po starih, noninih receptih. Tako na kmetiji povezujejo tudi običaje in posebnosti kraja, v prihodnje pa imajo še veliko zamisli, ki bi privabile domače in tuje obiskovalce. V oddaji Primorski kraji in ljudje se je v Marezigah s Štokovimi srečala Tjaša Lotrič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/21/DruinskaturistinakmetijatokizMarezig1419833.mp3 RAKP 899 clean Na kmetiji Štok v Marezigah vsak konec tedna zadiši po domačih dobrotah. Že več kot trideset let se družina ukvarja z vinogradništvom, temu pa so pred kratkim dodali še gostinsko ponudbo. Zgodovina njihovih osmic sega sicer v trideseta leta minulega stoletja. Med obdelovanjem vinogradov in vrtov, za katere skrbijo tri generacije v družini, vsak konec tedna snujejo jedilnike po starih, noninih receptih. Tako na kmetiji povezujejo tudi običaje in posebnosti kraja, v prihodnje pa imajo še veliko zamisli, ki bi privabile domače in tuje obiskovalce. V oddaji Primorski kraji in ljudje se je v Marezigah s Štokovimi srečala Tjaša Lotrič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Apr 2016 10:55:00 +0000 Družinska turistična kmetija Štok iz Marezig RAKP no RTV, MMC info@rtvslo.si MMC RTV Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti. Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti. sl Sun, 9 Dec 2018 10:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 9 Dec 2018 10:00:00 +0000 Primorski kraji in ljudje