<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/radiovedni.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si </description>
      <image>
        <link>https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni</link>
        <title>Radiovedni</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251211/radiovedni-3000x3000.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Zakaj nekateri ljudje kihnejo, ko pogledajo proti soncu? In ali lahko tako kihanje preprečimo? 

V Radiovednih bo dr. Aleksandra Zver s Pediatrične klinike v Ljubljani pojasnila, zakaj lahko sončna svetloba sproži kihanje in kako to, da ta sindrom lahko celo podedujemo.&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175149952&quot;&gt;Tukaj&lt;/a&gt; pa lahko hitro preverite, ali res najpogosteje kihnemo dvakrat.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="8541696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/11/13/ZakajnaRA_SLO_LJT_11692646_22797736.mp3"></enclosure>
        <guid>175264720</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>266</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj nekateri ljudje kihnejo, ko pogledajo proti soncu? In ali lahko tako kihanje preprečimo? 

V Radiovednih bo dr. Aleksandra Zver s Pediatrične klinike v Ljubljani pojasnila, zakaj lahko sončna svetloba sproži kihanje in kako to, da ta sindrom lahko celo podedujemo.&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175149952&quot;&gt;Tukaj&lt;/a&gt; pa lahko hitro preverite, ali res najpogosteje kihnemo dvakrat.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175264720</link>
        <pubDate> Sat, 14 Nov 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj nas močna sončna svetloba pripravi do kihanja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se v zadnjem tednu kaj naježili? Če ne zaradi nizkih temperatur, pa morda ob kakšni grozljivki, ki ste si jo ogledali na noč čarovnic. Mateja in njena šestletna hčerka Ajda občutek, ko te &quot;oblije kurja polt&quot;, še predobro poznata. Opažata pa, da je izjema naš obraz. Zakaj se nam na obrazu ne pojavlja kurja polt oziroma ali to sploh drži, preverjajo tokratni Radiovedni.&lt;p&gt;Odgovor je priskrbel &lt;strong&gt;dr. Sergej Pirkmajer&lt;/strong&gt; z&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;In&amp;scaron;tituta za patolo&amp;scaron;ko Fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="6542852" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/11/07/Radiovedni.mp3"></enclosure>
        <guid>175262921</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>234</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se v zadnjem tednu kaj naježili? Če ne zaradi nizkih temperatur, pa morda ob kakšni grozljivki, ki ste si jo ogledali na noč čarovnic. Mateja in njena šestletna hčerka Ajda občutek, ko te &quot;oblije kurja polt&quot;, še predobro poznata. Opažata pa, da je izjema naš obraz. Zakaj se nam na obrazu ne pojavlja kurja polt oziroma ali to sploh drži, preverjajo tokratni Radiovedni.&lt;p&gt;Odgovor je priskrbel &lt;strong&gt;dr. Sergej Pirkmajer&lt;/strong&gt; z&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;In&amp;scaron;tituta za patolo&amp;scaron;ko Fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175262921</link>
        <pubDate> Fri, 06 Nov 2026 18:38:09 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj na obrazu ne dobimo kurje polti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni smo se po odgovor odpravili na Očesno kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakala pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe. Zanimalo nas je še, ali nastajajo tudi čez dan in ali imajo morda celo kakšno koristno vlogo pri zaščiti naših oči.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Ostala vpra&amp;scaron;anja, povezana z očmi:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175035916&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj imamo različne barve oči?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175200349&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174793642&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ali so novorojenčki ob rojstvu res barvno slepi?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175227133&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175023046&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj imamo na fotografijah rdeče oči?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174936585&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kako da imam jaz modre oči, če imata star&amp;scaron;a rjave?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174878972&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Iz česa je sestavljena solza?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174991767&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kak&amp;scaron;en je svet v resnici: črno-bel ali barven?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="12088320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/30/KakovoRA_SLO_LJT_11520863_22603488.mp3"></enclosure>
        <guid>175261110</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>377</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni smo se po odgovor odpravili na Očesno kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakala pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe. Zanimalo nas je še, ali nastajajo tudi čez dan in ali imajo morda celo kakšno koristno vlogo pri zaščiti naših oči.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Ostala vpra&amp;scaron;anja, povezana z očmi:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175035916&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj imamo različne barve oči?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175200349&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174793642&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ali so novorojenčki ob rojstvu res barvno slepi?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175227133&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175023046&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj imamo na fotografijah rdeče oči?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174936585&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kako da imam jaz modre oči, če imata star&amp;scaron;a rjave?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174878972&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Iz česa je sestavljena solza?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174991767&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kak&amp;scaron;en je svet v resnici: črno-bel ali barven?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175261110</link>
        <pubDate> Sat, 31 Oct 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako v očeh nastanejo zaspančki?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Je tudi vas že kdaj presenetilo, kako dolgo je kakšen šopek rezanega cvetja krasil vaš dom? Spet drugič pa vas je verjetno razačaralo to, da so rože v vazi ovenele že po dnevu ali dveh. Zakaj šopek v vazi oveni, ampak ne takoj ter kako mu lahko podaljšamo življenjsko dobo, pa razkrijejo tokratni Radiovedni.&lt;p&gt;Pomaga jim &lt;strong&gt;dr.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Jure Mravlje&lt;/strong&gt; s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13949184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/24/ZakajreRA_SLO_LJT_11442484_22514005.mp3"></enclosure>
        <guid>175259526</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Je tudi vas že kdaj presenetilo, kako dolgo je kakšen šopek rezanega cvetja krasil vaš dom? Spet drugič pa vas je verjetno razačaralo to, da so rože v vazi ovenele že po dnevu ali dveh. Zakaj šopek v vazi oveni, ampak ne takoj ter kako mu lahko podaljšamo življenjsko dobo, pa razkrijejo tokratni Radiovedni.&lt;p&gt;Pomaga jim &lt;strong&gt;dr.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Jure Mravlje&lt;/strong&gt; s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175259526</link>
        <pubDate> Sat, 24 Oct 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj rezano cvetje v vazi ne oveni takoj?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj dežne kapljice z nekaterih listov kar zdrsnejo in zakaj se jeseni listi obarvajo v čudovite rumene, oranžne in rdeče odtenke? Tokrat bodo v Radiovednih zašumeli odpadli drevesni listi pod našimi nogami, pri čemer se bomo prepričali, da so ti veliko več kot le raznobarvno odevalo dreves. So pravi mojstri preživetja in pomemben del naravnega kroga življenja. Na vprašanje poslušalcev Kajetana in Uroša bo odgovoril profesor Dominik Vodnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani. 

Foto: Kajetan in Uroš</description>
        <enclosure length="15624960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/16/SolistiRA_SLO_LJT_11351737_22411160.mp3"></enclosure>
        <guid>175257547</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>488</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj dežne kapljice z nekaterih listov kar zdrsnejo in zakaj se jeseni listi obarvajo v čudovite rumene, oranžne in rdeče odtenke? Tokrat bodo v Radiovednih zašumeli odpadli drevesni listi pod našimi nogami, pri čemer se bomo prepričali, da so ti veliko več kot le raznobarvno odevalo dreves. So pravi mojstri preživetja in pomemben del naravnega kroga življenja. Na vprašanje poslušalcev Kajetana in Uroša bo odgovoril profesor Dominik Vodnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani. 

Foto: Kajetan in Uroš</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175257547</link>
        <pubDate> Fri, 16 Oct 2026 14:50:48 +0000</pubDate>
        <title>So listi na drevesih res nepremočljivi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni epizodi ne iščemo le odgovora, kako nastane apno, ampak se preizkusimo tudi v mešanju apnene malte.&lt;p&gt;Na ljubljanski Fakulteti za gradbeni&amp;scaron;tvo in geodezijo nas gosti &lt;strong&gt;dr. Petra &amp;Scaron;tukovnik&lt;/strong&gt; s&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Katedre za preizku&amp;scaron;anje materialov in konstrukcij.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11906304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/10/KakonasRA_SLO_LJT_11268781_22318890.mp3"></enclosure>
        <guid>175255906</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>372</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni epizodi ne iščemo le odgovora, kako nastane apno, ampak se preizkusimo tudi v mešanju apnene malte.&lt;p&gt;Na ljubljanski Fakulteti za gradbeni&amp;scaron;tvo in geodezijo nas gosti &lt;strong&gt;dr. Petra &amp;Scaron;tukovnik&lt;/strong&gt; s&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Katedre za preizku&amp;scaron;anje materialov in konstrukcij.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175255906</link>
        <pubDate> Sat, 10 Oct 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako nastane apno?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekateri pekočo hrano obožujejo, drugi se ji raje izognejo. Toda zakaj čili v ustih sploh sproži pekoč občutek?&lt;p&gt;Enajstletnega Marka zanima, kaj se ob stiku s kapsaicinom dogaja v na&amp;scaron;em telesu, mi pa preverjamo &amp;scaron;e, kje v čiliju je te snovi največ in kateri čili je najbolj pekoč na svetu. Odgovarja &lt;strong&gt;prof. dr. Ale&amp;scaron; Obreza&lt;/strong&gt; s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Te zanima &amp;scaron;e, zakaj je pekoč tudi poper? Oddaji lahko prisluhne&amp;scaron; &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175127390&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12667988" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/03/radiovedradiovednicili.mp3"></enclosure>
        <guid>175254060</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekateri pekočo hrano obožujejo, drugi se ji raje izognejo. Toda zakaj čili v ustih sploh sproži pekoč občutek?&lt;p&gt;Enajstletnega Marka zanima, kaj se ob stiku s kapsaicinom dogaja v na&amp;scaron;em telesu, mi pa preverjamo &amp;scaron;e, kje v čiliju je te snovi največ in kateri čili je najbolj pekoč na svetu. Odgovarja &lt;strong&gt;prof. dr. Ale&amp;scaron; Obreza&lt;/strong&gt; s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Te zanima &amp;scaron;e, zakaj je pekoč tudi poper? Oddaji lahko prisluhne&amp;scaron; &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175127390&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175254060</link>
        <pubDate> Sat, 03 Oct 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je čili pekoč?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda je res kaj na tem njihovem – v narekovajih – šestem čutu. Ali res lahko napovedo, da prihaja potres? 

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt; dr. &lt;strong&gt;Gregor Rajh&lt;/strong&gt;, vodja Sektorja za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vpra&amp;scaron;anje sta nam poslala Rok in Klement, sodelovali sta tudi Katja in Lorna.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15383808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/25/AlimiiRA_SLO_LJT_11100197_22130652.mp3"></enclosure>
        <guid>175252395</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>480</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda je res kaj na tem njihovem – v narekovajih – šestem čutu. Ali res lahko napovedo, da prihaja potres? 

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt; dr. &lt;strong&gt;Gregor Rajh&lt;/strong&gt;, vodja Sektorja za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vpra&amp;scaron;anje sta nam poslala Rok in Klement, sodelovali sta tudi Katja in Lorna.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175252395</link>
        <pubDate> Fri, 25 Sep 2026 21:04:11 +0000</pubDate>
        <title>Ali miši in podgane res lahko napovedo prihajajoči potres?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del  nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na vprašanja o prehrani hišnih ljubljenčkov in njihovem najbolj rosnem obdobju. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Celotno Radiovedno druženje&lt;/strong&gt; v ljubljanskem živalskem vrtu sli&amp;scaron;ite &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175248771&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;Novinarke&lt;/strong&gt;: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja Ratej&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;Tonska mojstra&lt;/strong&gt;: Maks Pust in Liam Samsa&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Poslu&amp;scaron;ajte &amp;scaron;e:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175245638&quot;&gt;RaZOOvedni 1/3: Ali živali sli&amp;scaron;ijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175248768&quot;&gt;RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="15994368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/18/ZakajlaRA_SLO_LJT_11008608_22028679.mp3"></enclosure>
        <guid>175250616</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>499</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del  nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na vprašanja o prehrani hišnih ljubljenčkov in njihovem najbolj rosnem obdobju. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Celotno Radiovedno druženje&lt;/strong&gt; v ljubljanskem živalskem vrtu sli&amp;scaron;ite &lt;strong&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175248771&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;Novinarke&lt;/strong&gt;: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja Ratej&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;Tonska mojstra&lt;/strong&gt;: Maks Pust in Liam Samsa&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Poslu&amp;scaron;ajte &amp;scaron;e:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175245638&quot;&gt;RaZOOvedni 1/3: Ali živali sli&amp;scaron;ijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175248768&quot;&gt;RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175250616</link>
        <pubDate> Sat, 19 Sep 2026 05:06:07 +0000</pubDate>
        <title>RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo publiko v živo tamkajšnjega veterinarja Petra Omejca dobesedno zasuli z vprašanji. Tokrat boste slišali prvi izbor posnetkov s tega druženja, z njimi pa bomo odpotovali naravnost v afriško savano: zakaj imajo zebre proge, zakaj noji ne letijo, čeprav imajo krila, in kako žirafa sploh spravi vodo do svojih ust? 
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost&lt;/em&gt;: &lt;strong&gt;Peter Omejc&lt;/strong&gt;, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Novinarke&lt;/em&gt;: Ajda Kus, Vida Lestan, Maja Ratej&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Tonska mojstra&lt;/em&gt;: Maks Pust in Liam Samsa&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Posnetek celotnega dogodka&lt;/strong&gt; lahko najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175248771&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Poslu&amp;scaron;ajte &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175245638&quot;&gt;RaZOOvedni 1/3: Ali živali sli&amp;scaron;ijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175250616&quot;&gt;RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="17012736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/11/RaZOOvedRA_SLO_LJT_10918527_21927480.mp3"></enclosure>
        <guid>175248768</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>531</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo publiko v živo tamkajšnjega veterinarja Petra Omejca dobesedno zasuli z vprašanji. Tokrat boste slišali prvi izbor posnetkov s tega druženja, z njimi pa bomo odpotovali naravnost v afriško savano: zakaj imajo zebre proge, zakaj noji ne letijo, čeprav imajo krila, in kako žirafa sploh spravi vodo do svojih ust? 
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost&lt;/em&gt;: &lt;strong&gt;Peter Omejc&lt;/strong&gt;, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Novinarke&lt;/em&gt;: Ajda Kus, Vida Lestan, Maja Ratej&lt;br /&gt;&lt;em&gt;Tonska mojstra&lt;/em&gt;: Maks Pust in Liam Samsa&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Posnetek celotnega dogodka&lt;/strong&gt; lahko najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175248771&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Poslu&amp;scaron;ajte &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175245638&quot;&gt;RaZOOvedni 1/3: Ali živali sli&amp;scaron;ijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175250616&quot;&gt;RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175248768</link>
        <pubDate> Fri, 11 Sep 2026 13:30:27 +0000</pubDate>
        <title>RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="15517440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/05/AliprotRA_SLO_LJT_10842995_21842998.mp3"></enclosure>
        <guid>175247245</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175247245</link>
        <pubDate> Sat, 05 Sep 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali proti rošenju potapljaške maske resnično pomaga, če vanjo pljunemo slino?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V nedeljo se Radiovedni podajajo v ljubljanski živalski vrt, kjer boste lahko skupaj z njimi iskali odgovore vse mogoče, povezano z živalmi. Še prej pa so se na studijski generalki v živo ogrevali v soboto zjutraj. Naš gost veterinar v živalskem vrtu Peter Omejc je odgovoril na vprašanjI, ali živali res 'slišijo', ko se rastline pritožujejo, da so žejne, in ali je okoli nas res vse manj ptic in s tem ptičjega petja.  &lt;p&gt;Vpra&amp;scaron;anji so nam poslale Jasmina, Poljanka in Silva.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: Peter Omejc, veterinar v ZOO Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Poslu&amp;scaron;ajte &amp;scaron;e:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175248768&quot;&gt;RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175250616&quot;&gt;RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="20563968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/29/AliivaRA_SLO_LJT_10761014_21750881.mp3"></enclosure>
        <guid>175245638</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>642</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V nedeljo se Radiovedni podajajo v ljubljanski živalski vrt, kjer boste lahko skupaj z njimi iskali odgovore vse mogoče, povezano z živalmi. Še prej pa so se na studijski generalki v živo ogrevali v soboto zjutraj. Naš gost veterinar v živalskem vrtu Peter Omejc je odgovoril na vprašanjI, ali živali res 'slišijo', ko se rastline pritožujejo, da so žejne, in ali je okoli nas res vse manj ptic in s tem ptičjega petja.  &lt;p&gt;Vpra&amp;scaron;anji so nam poslale Jasmina, Poljanka in Silva.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: Peter Omejc, veterinar v ZOO Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Poslu&amp;scaron;ajte &amp;scaron;e:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175248768&quot;&gt;RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175250616&quot;&gt;RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175245638</link>
        <pubDate> Sat, 29 Aug 2026 07:25:12 +0000</pubDate>
        <title>RaZOOvedni 1/3: Ali živali slišijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.&lt;p&gt;Odgovor nam je priskrbel &lt;strong&gt;Jure Mravlje&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkaj&amp;scaron;njim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vpra&amp;scaron;anja o živalih &amp;ndash; od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale na&amp;scaron;i hi&amp;scaron;ni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vpra&amp;scaron;ajte tudi vi! Dobimo se &lt;strong&gt;v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;/strong&gt; nad zebrami in žirafami.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poglavja:&lt;/p&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja)&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali)&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="6152448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/21/Radio_2PR443_Radiovedni_-_sadje_Vida_Lestan_21603242.mp3"></enclosure>
        <guid>175243113</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>335</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.&lt;p&gt;Odgovor nam je priskrbel &lt;strong&gt;Jure Mravlje&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkaj&amp;scaron;njim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vpra&amp;scaron;anja o živalih &amp;ndash; od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale na&amp;scaron;i hi&amp;scaron;ni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vpra&amp;scaron;ajte tudi vi! Dobimo se &lt;strong&gt;v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;/strong&gt; nad zebrami in žirafami.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poglavja:&lt;/p&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja)&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali)&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243113</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175243113?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Sat, 22 Aug 2026 06:45:19 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je sadje tako različnih barv?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od višine se zvrti poje Vlado Kreslin. Zakaj pa se nam ob tem tresejo noge, preverjajo tokratni Radiovedni.</description>
        <enclosure length="10469376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/14/ZakajseRA_SLO_LJT_10611653_21582047.mp3"></enclosure>
        <guid>175242699</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>327</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od višine se zvrti poje Vlado Kreslin. Zakaj pa se nam ob tem tresejo noge, preverjajo tokratni Radiovedni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242699</link>
        <pubDate> Sat, 15 Aug 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se nam, ko z višine gledamo v globino, tresejo noge?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat smo obiskali izkušenega meteorologa Agencije Republike Slovenije za okolje Braneta Gregorčiča.</description>
        <enclosure length="16457472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/07/ZakajjeRA_SLO_LJT_10541260_21502975.mp3"></enclosure>
        <guid>175241323</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>514</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat smo obiskali izkušenega meteorologa Agencije Republike Slovenije za okolje Braneta Gregorčiča.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241323</link>
        <pubDate> Sat, 08 Aug 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je poleti topleje, pozimi pa hladneje, če pa nas Sonce ves čas enako greje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja nobene težave, kaj imajo pri tem opraviti hladna voda in varčevanje z energijo ter od kod sploh izvira njihova značilna rožnata barva?&lt;p&gt;Odgovore poi&amp;scaron;čemo skupaj z biologom &lt;strong&gt;Davorinom Tometom&lt;/strong&gt; z Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11457792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/24/ZakajflRA_SLO_LJT_10394565_21335185.mp3"></enclosure>
        <guid>175238460</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>358</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja nobene težave, kaj imajo pri tem opraviti hladna voda in varčevanje z energijo ter od kod sploh izvira njihova značilna rožnata barva?&lt;p&gt;Odgovore poi&amp;scaron;čemo skupaj z biologom &lt;strong&gt;Davorinom Tometom&lt;/strong&gt; z Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238460</link>
        <pubDate> Sat, 01 Aug 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj flamingi oz. plamenci stojijo na eni nogi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče?&lt;p&gt;V tokratnih Radiovednih odgovarja &lt;strong&gt;dr. Manja Rogelja&lt;/strong&gt;, strokovna vodja Akvarija Piran.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12183552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/24/KakolahRA_SLO_LJT_10394561_21335181.mp3"></enclosure>
        <guid>175238459</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>380</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče?&lt;p&gt;V tokratnih Radiovednih odgovarja &lt;strong&gt;dr. Manja Rogelja&lt;/strong&gt;, strokovna vodja Akvarija Piran.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238459</link>
        <pubDate> Sat, 25 Jul 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako lahko največjo žival na Zemlji nasitijo skoraj nevidne živali? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na prvi pogled preprosto vprašanje, ki ga bomo zapletli in razpletli v družbi dr. Kaje Hacin Beyazoglu, docentke za razvojno psihologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.</description>
        <enclosure length="15460608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/17/ZakajmlRA_SLO_LJT_10321182_21251951.mp3"></enclosure>
        <guid>175237084</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>483</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na prvi pogled preprosto vprašanje, ki ga bomo zapletli in razpletli v družbi dr. Kaje Hacin Beyazoglu, docentke za razvojno psihologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237084</link>
        <pubDate> Sat, 18 Jul 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj mlajši bratje in sestre ponavljajo za starejšimi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu.
&lt;p&gt;Radiovedni smo obiskali &lt;a href=&quot;https://aquariumpiran.si/&quot;&gt;Akvarij Piran&lt;/a&gt;, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja &lt;strong&gt;dr. Manja Rogelja&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13397760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/03/ZakajprRA_SLO_LJT_10152132_21063462.mp3"></enclosure>
        <guid>175234068</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>418</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu.
&lt;p&gt;Radiovedni smo obiskali &lt;a href=&quot;https://aquariumpiran.si/&quot;&gt;Akvarij Piran&lt;/a&gt;, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja &lt;strong&gt;dr. Manja Rogelja&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234068</link>
        <pubDate> Sat, 04 Jul 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj pri morskih konjičkih mladičke nosijo samci? </title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvi počitniški epizodi bomo pred visokimi temperaturami pobegnili k vodi. Natančneje k morju, rekam in jezerom. Zanimalo nas bo namreč, zakaj so morja slana, jezera pa ne. Oziroma, ali to sploh drži ...</description>
        <enclosure length="15035136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/26/ZakajsoRA_SLO_LJT_10069031_20970776.mp3"></enclosure>
        <guid>175232473</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>469</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvi počitniški epizodi bomo pred visokimi temperaturami pobegnili k vodi. Natančneje k morju, rekam in jezerom. Zanimalo nas bo namreč, zakaj so morja slana, jezera pa ne. Oziroma, ali to sploh drži ...</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232473</link>
        <pubDate> Sat, 27 Jun 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so morja slana, jezera pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob koncu šolskega leta bodo tudi Radiovedni še zadnjič sedli v šolske klopi, k uri slovenščine. Roka namreč zanima, zakaj je naš jezik eden od redkih, ki imajo dvojino.&lt;p&gt;&amp;Scaron;e več o dvojini pa izve&amp;scaron;&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175227591&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="9892608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/19/ZakajjeRA_SLO_LJT_9982649_20873812.mp3"></enclosure>
        <guid>175230753</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>309</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob koncu šolskega leta bodo tudi Radiovedni še zadnjič sedli v šolske klopi, k uri slovenščine. Roka namreč zanima, zakaj je naš jezik eden od redkih, ki imajo dvojino.&lt;p&gt;&amp;Scaron;e več o dvojini pa izve&amp;scaron;&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175227591&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230753</link>
        <pubDate> Sat, 20 Jun 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je slovenščina eden redkih jezikov, ki imajo dvojino?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe?&lt;p&gt;V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri biologu &lt;strong&gt;Davorinu Tometu z Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11030016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/12/ZakajlaRA_SLO_LJT_9880168_20760106.mp3"></enclosure>
        <guid>175228833</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>344</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe?&lt;p&gt;V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri biologu &lt;strong&gt;Davorinu Tometu z Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228833</link>
        <pubDate> Sat, 13 Jun 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj lahko sove glavo obrnejo za skoraj cel krog?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sove so nočne plenilke in tako v temi res vidijo 50-krat ali pa celo 100-krat bolje kot ljudje. Zakaj in ali ima pri tem kaj opraviti tudi velikost njihovih oči?
Strokovno pomoč nam je tokrat ponudila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič z Očesne klinike v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="10227456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/05/ZakajsoRA_SLO_LJT_9795926_20664996.mp3"></enclosure>
        <guid>175227133</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>319</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sove so nočne plenilke in tako v temi res vidijo 50-krat ali pa celo 100-krat bolje kot ljudje. Zakaj in ali ima pri tem kaj opraviti tudi velikost njihovih oči?
Strokovno pomoč nam je tokrat ponudila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič z Očesne klinike v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227133</link>
        <pubDate> Sat, 06 Jun 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi.&lt;p&gt;Odgovor je priskrbel&amp;nbsp;entomolog &lt;strong&gt;dr. Rudi Verovnik&lt;/strong&gt; z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehni&amp;scaron;ke fakultete.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="8638464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/ZakajsiRA_SLO_LJT_9717163_20576777.mp3"></enclosure>
        <guid>175225385</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>269</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi.&lt;p&gt;Odgovor je priskrbel&amp;nbsp;entomolog &lt;strong&gt;dr. Rudi Verovnik&lt;/strong&gt; z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehni&amp;scaron;ke fakultete.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225385</link>
        <pubDate> Sat, 30 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj si muha drgne sprednji nožici eno ob drugo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odgovor tokrat iščemo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pri dr. Andreji Žgajnar Gotvajn.</description>
        <enclosure length="12828672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/23/AlijevRA_SLO_LJT_9636951_20487269.mp3"></enclosure>
        <guid>175223680</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>400</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odgovor tokrat iščemo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pri dr. Andreji Žgajnar Gotvajn.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223680</link>
        <pubDate> Sat, 23 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je vroča voda iz pipe res škodljiva za naše zdravje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji?&lt;p&gt;Na terenu sta se nam pridružila 9-letni Maj in 12-letni Jakob, velika navdu&amp;scaron;enca nad letali. Preizkusila sta tudi simulator letenja, ki ga lahko na Fakulteti za strojni&amp;scaron;tvo v poletnih mesecih testira&amp;scaron; tudi ti.&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;https://www.fs.uni-lj.si/raziskovanje/za-ostalo-javnost/poletna-sola-strojnistva-za-ucence/&quot;&gt;Poletna &amp;scaron;ola strojni&amp;scaron;tva&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;https://www.fs.uni-lj.si/dogodki/poletni-raziskovalni-tabor-za-dijake/&quot;&gt;Poletni raziskovalni tabor za dijake&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovornik: &lt;strong&gt;dr. Igor Petrović&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15973632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/15/KakoletRA_SLO_LJT_9548480_20387311.mp3"></enclosure>
        <guid>175221727</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>499</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji?&lt;p&gt;Na terenu sta se nam pridružila 9-letni Maj in 12-letni Jakob, velika navdu&amp;scaron;enca nad letali. Preizkusila sta tudi simulator letenja, ki ga lahko na Fakulteti za strojni&amp;scaron;tvo v poletnih mesecih testira&amp;scaron; tudi ti.&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;https://www.fs.uni-lj.si/raziskovanje/za-ostalo-javnost/poletna-sola-strojnistva-za-ucence/&quot;&gt;Poletna &amp;scaron;ola strojni&amp;scaron;tva&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;https://www.fs.uni-lj.si/dogodki/poletni-raziskovalni-tabor-za-dijake/&quot;&gt;Poletni raziskovalni tabor za dijake&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sogovornik: &lt;strong&gt;dr. Igor Petrović&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221727</link>
        <pubDate> Sat, 16 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako letalo leti, če pa tehta več 100 ton?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.&lt;p&gt;Nekaj odgovorov smo na&amp;scaron;li pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela &lt;strong&gt;biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13089024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/AlijetRA_SLO_LJT_9460404_20287946.mp3"></enclosure>
        <guid>175219989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.&lt;p&gt;Nekaj odgovorov smo na&amp;scaron;li pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela &lt;strong&gt;biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219989</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.</description>
        <enclosure length="15415296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/01/KakenbRA_SLO_LJT_9386011_20202675.mp3"></enclosure>
        <guid>175218329</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218329</link>
        <pubDate> Sat, 02 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšen bi bil svet brez denarja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. 

Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani</description>
        <enclosure length="13090560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/AlikokoRA_SLO_LJT_9319956_20125748.mp3"></enclosure>
        <guid>175216809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. 

Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216809</link>
        <pubDate> Sat, 25 Apr 2026 06:01:41 +0000</pubDate>
        <title>Ali kokoši za veliko noč znesejo več jajc?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.</description>
        <enclosure length="14522880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/KakonasRA_SLO_LJT_9229985_20025283.mp3"></enclosure>
        <guid>175214994</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>453</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214994</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako nastanejo različni vetrovi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Sogovornik:&lt;/em&gt;&amp;nbsp;dr. &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;***&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Tak&amp;scaron;ni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11222784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/ZakajsoRA_SLO_2PR115_19923346.mp3"></enclosure>
        <guid>175213137</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Sogovornik:&lt;/em&gt;&amp;nbsp;dr. &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;***&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Tak&amp;scaron;ni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213137</link>
        <pubDate> Sat, 11 Apr 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so lahko bele mačke tudi gluhe?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.&lt;p&gt;Profesor &lt;strong&gt;Blaž Cigić&lt;/strong&gt; &lt;strong&gt;z Oddelka za živilstvo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/strong&gt; razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo.&lt;/p&gt;
&lt;p lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;strong&gt;Tematsko povezani oddaji:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="11249664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/ZakajseRA_SLO_LJT_9067600_19842793.mp3"></enclosure>
        <guid>175211542</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>351</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.&lt;p&gt;Profesor &lt;strong&gt;Blaž Cigić&lt;/strong&gt; &lt;strong&gt;z Oddelka za živilstvo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/strong&gt; razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo.&lt;/p&gt;
&lt;p lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;strong&gt;Tematsko povezani oddaji:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211542</link>
        <pubDate> Sat, 04 Apr 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se sladkor spremeni v karamelo, sol pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostje&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Niki&amp;scaron;a Ple&amp;scaron;ec&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Ga&amp;scaron;per Žun&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Gregor Medo&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Jo&amp;scaron;t Tručl&lt;/strong&gt; (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Posnetek celotnega dogodka, ki ga je posnel tonski mojster Vjekoslav Mikez, lahko sli&amp;scaron;ite &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175209842&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Marjan Verč&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28712448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/28/PapigeRA_SLO_LJT_8958996_19724656.mp3"></enclosure>
        <guid>175209841</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>897</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostje&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Niki&amp;scaron;a Ple&amp;scaron;ec&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Ga&amp;scaron;per Žun&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Gregor Medo&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Jo&amp;scaron;t Tručl&lt;/strong&gt; (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Posnetek celotnega dogodka, ki ga je posnel tonski mojster Vjekoslav Mikez, lahko sli&amp;scaron;ite &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175209842&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Marjan Verč&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209841</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 22:09:32 +0000</pubDate>
        <title>Papige, celice in ena zelo radovedna publika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/span&gt; Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11579904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/ZakajmoRA_SLO_LJT_8817227_19571876.mp3"></enclosure>
        <guid>175207875</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/span&gt; Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207875</link>
        <pubDate> Sat, 21 Mar 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj moški s starostjo izgubljajo lase, ženske pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;u&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/u&gt;&amp;nbsp;Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12676608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/BikamelRA_SLO_LJT_8728916_19471444.mp3"></enclosure>
        <guid>175205964</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>396</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;u&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/u&gt;&amp;nbsp;Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205964</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Bi kamele popile toliko vode naenkrat, tudi če ne bi živele v puščavi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.&lt;p&gt;Odgovarja &lt;strong&gt;dr. Brigita Tom&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13571328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/KakopraRA_SLO_LJT_8642219_19371614.mp3"></enclosure>
        <guid>175204093</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.&lt;p&gt;Odgovarja &lt;strong&gt;dr. Brigita Tom&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204093</link>
        <pubDate> Sat, 07 Mar 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako prati in sušiti perilo, da bo lepo čim dalj časa?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Gost: &lt;strong&gt;Peter Mik&amp;scaron;a&lt;/strong&gt;, zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in alpinist&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="17650176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/KakosoRA_SLO_LJT_8554049_19269182.mp3"></enclosure>
        <guid>175202260</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>551</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Gost: &lt;strong&gt;Peter Mik&amp;scaron;a&lt;/strong&gt;, zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in alpinist&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202260</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 05:58:08 +0000</pubDate>
        <title>Kako so nekoč izmerili višino gora?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.</description>
        <enclosure length="11137536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/ZakajstRA_SLO_LJT_8473390_19178835.mp3"></enclosure>
        <guid>175200349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>348</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200349</link>
        <pubDate> Sat, 21 Feb 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas. </description>
        <enclosure length="13496832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/ZakajnaRA_SLO_LJT_8394638_19089724.mp3"></enclosure>
        <guid>175198529</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>421</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198529</link>
        <pubDate> Sat, 14 Feb 2026 06:25:44 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj nam na mrazu kaplja iz nosu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. &lt;strong&gt;Tomaž Zwitter.&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="16099584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/KajbisRA_SLO_LJT_8299262_18982985.mp3"></enclosure>
        <guid>175196308</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>503</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. &lt;strong&gt;Tomaž Zwitter.&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196308</link>
        <pubDate> Sat, 07 Feb 2026 06:25:08 +0000</pubDate>
        <title>Kaj bi se moralo zaleteti v Zemljo, da bi jo vrglo iz tira?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.&lt;p&gt;Radovednost je tokrat zanetil poslu&amp;scaron;alec Andrej, odgovarja pa&amp;nbsp;dr. Primož Rožman, zdravnik, imunohematolog in profesor na medicinski fakulteti (&lt;a href=&quot;https://www.daruj-kri.si/&quot;&gt;Zavod Republike Slovenije za tranfuzijsko medicino&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15147264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/31/ZakajsoRA_SLO_LJT_8232369_18906525.mp3"></enclosure>
        <guid>175194693</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.&lt;p&gt;Radovednost je tokrat zanetil poslu&amp;scaron;alec Andrej, odgovarja pa&amp;nbsp;dr. Primož Rožman, zdravnik, imunohematolog in profesor na medicinski fakulteti (&lt;a href=&quot;https://www.daruj-kri.si/&quot;&gt;Zavod Republike Slovenije za tranfuzijsko medicino&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194693</link>
        <pubDate> Sat, 31 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so nekatere krvne skupine pogostejše od drugih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.</description>
        <enclosure length="17560320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/ZakajreRA_SLO_LJT_8144270_18807019.mp3"></enclosure>
        <guid>175192701</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>548</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192701</link>
        <pubDate> Sat, 24 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj rečemo, da je nekdo zdrav kot riba?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? 

Sogovornik:
- dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani</description>
        <enclosure length="15164928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/KakojeRA_SLO_LJT_8068818_18720787.mp3"></enclosure>
        <guid>175190817</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? 

Sogovornik:
- dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190817</link>
        <pubDate> Sat, 17 Jan 2026 06:57:40 +0000</pubDate>
        <title>Kako je lahko en sam asteroid zradiral vse dinozavre s planeta?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka?

Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.</description>
        <enclosure length="16488960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/KajjenRA_SLO_LJT_8001747_18643524.mp3"></enclosure>
        <guid>175189130</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>515</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka?

Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189130</link>
        <pubDate> Sat, 10 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj je na drugi strani popka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.</description>
        <enclosure length="13075968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/02/KajvednRA_SLO_LJT_7931943_18564250.mp3"></enclosure>
        <guid>175187443</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187443</link>
        <pubDate> Sat, 03 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj vednozelenim rastlinam omogoča, da ostanejo zelene tudi pozimi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostja:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Petra Mole&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16601856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/26/ZakajseRA_SLO_LJT_7876309_18502185.mp3"></enclosure>
        <guid>175185503</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>518</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostja:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Petra Mole&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185503</link>
        <pubDate> Sat, 27 Dec 2025 06:30:48 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Zakaj se piškoti s časom omehčajo, kruh pa otrdi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
&lt;p&gt;Na leto&amp;scaron;nji izvedbi &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;Avdiofestivala&lt;/a&gt;, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovno&amp;scaron;olcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spra&amp;scaron;evale, kolik&amp;scaron;na je &amp;scaron;e &amp;ldquo;sprejemljiva&amp;rdquo; količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem &amp;hellip;Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=05pWaRMRigE&quot;&gt;Povezava do kemijskega poskusa &quot;Faraonove kače&quot; v video obliki. &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostje:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Jeran&lt;/strong&gt;, Institut Jožef Stefan,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ana Maglov&lt;/strong&gt;, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Zajc Tekavec&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Blaž Vurnik&lt;/strong&gt;, Mestni muzej.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;&lt;p&gt;Poglavja:&lt;/p&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;00:00:01 Radiovedni v Cukrarni&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:01:28 Zgodovina sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="50986752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/RadiovedRA_SLO_LJT_7861554_18486178.mp3?feed=radiovedni"></enclosure>
        <guid>175185094</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1593</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
&lt;p&gt;Na leto&amp;scaron;nji izvedbi &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;Avdiofestivala&lt;/a&gt;, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovno&amp;scaron;olcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spra&amp;scaron;evale, kolik&amp;scaron;na je &amp;scaron;e &amp;ldquo;sprejemljiva&amp;rdquo; količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem &amp;hellip;Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=05pWaRMRigE&quot;&gt;Povezava do kemijskega poskusa &quot;Faraonove kače&quot; v video obliki. &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostje:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Jeran&lt;/strong&gt;, Institut Jožef Stefan,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ana Maglov&lt;/strong&gt;, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Zajc Tekavec&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Blaž Vurnik&lt;/strong&gt;, Mestni muzej.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;&lt;p&gt;Poglavja:&lt;/p&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;00:00:01 Radiovedni v Cukrarni&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:01:28 Zgodovina sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne&lt;/li&gt;&lt;li&gt;00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185094</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175185094?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni: Sladkor pod lupo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Ivančič Kutin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za slovensko narodopisje&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ksenija Slavec Jere&lt;/strong&gt;, ginekologinja&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Zarja Mur&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;V rubriki Modrosti pod lupo, razne slovenske reke razvozlavajo tudi v zavodu &lt;a href=&quot;https://www.strasnohudi.si/&quot;&gt;Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12714240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/esedimRA_SLO_LJT_7819583_18439486.mp3"></enclosure>
        <guid>175183894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>397</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Ivančič Kutin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za slovensko narodopisje&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ksenija Slavec Jere&lt;/strong&gt;, ginekologinja&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Zarja Mur&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;V rubriki Modrosti pod lupo, razne slovenske reke razvozlavajo tudi v zavodu &lt;a href=&quot;https://www.strasnohudi.si/&quot;&gt;Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183894</link>
        <pubDate> Sat, 20 Dec 2025 07:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Če sedimo na mrzlih tleh, dobimo volka v rit. Pa ga res?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih.

Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani</description>
        <enclosure length="13841664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/ZakajneRA_SLO_LJT_7749456_18360851.mp3"></enclosure>
        <guid>175182094</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih.

Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182094</link>
        <pubDate> Sat, 13 Dec 2025 06:24:04 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj ne moremo bolje izkoriščati nukleark … ali pa strele?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je. &lt;p&gt;Gostja:&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Nina Česnik&lt;/strong&gt; s Srednje ekonomske &amp;scaron;ole v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12668160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/06/KakojeRA_SLO_LJT_7675112_18277131.mp3"></enclosure>
        <guid>175180263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>395</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je. &lt;p&gt;Gostja:&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Nina Česnik&lt;/strong&gt; s Srednje ekonomske &amp;scaron;ole v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180263</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 13:22:11 +0000</pubDate>
        <title>Kako je navaden petek postal &quot;črni&quot;?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šolstva. Naš sogovornik je tokrat kustos v Slovenskem šolskem muzeju Gregor Gartner.</description>
        <enclosure length="13854720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/29/olajeRA_SLO_LJT_7601904_18194199.mp3"></enclosure>
        <guid>175178462</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šolstva. Naš sogovornik je tokrat kustos v Slovenskem šolskem muzeju Gregor Gartner.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178462</link>
        <pubDate> Sat, 29 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Komu je padlo na pamet, da moramo obvezno hoditi v šolo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako glasno, ne prebudi? 

Po odgovor smo se odpravili tja, kjer smrčanje jemljejo zelo resno. V Center za motnje spanja k nevrologinji in klinični nevrofiziologinji doktorici Leji Dolenc Grošelj.
</description>
        <enclosure length="10639104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/21/ZakajglRA_SLO_LJT_7525877_18108243.mp3"></enclosure>
        <guid>175176545</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>332</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako glasno, ne prebudi? 

Po odgovor smo se odpravili tja, kjer smrčanje jemljejo zelo resno. V Center za motnje spanja k nevrologinji in klinični nevrofiziologinji doktorici Leji Dolenc Grošelj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176545</link>
        <pubDate> Sat, 22 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj glasno smrčanje nikoli ne zbudi tistega, ki smrči?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.</description>
        <enclosure length="9432576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/AlidomaRA_SLO_LJT_7451743_18024461.mp3"></enclosure>
        <guid>175174718</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>294</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174718</link>
        <pubDate> Sat, 15 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali domačim živalim, ki ne gredo nikoli ven, primanjkuje vitamina D?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes vas Radiovedni peljemo med grive, repe, kopita in … blato. Našo zvesto poslušalko, danes pa tudi terensko pomočnico Zarjo, zanima, zakaj konji spijo stoje?
Na idilično kmetijo v okolico Ljubljane nas je popeljala inštruktorica jahanja, jahalna pedagoginja in veterinarka Anja Zupančič.
</description>
        <enclosure length="10454016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/07/ZakajkoRA_SLO_LJT_7371413_17931296.mp3"></enclosure>
        <guid>175172765</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>326</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes vas Radiovedni peljemo med grive, repe, kopita in … blato. Našo zvesto poslušalko, danes pa tudi terensko pomočnico Zarjo, zanima, zakaj konji spijo stoje?
Na idilično kmetijo v okolico Ljubljane nas je popeljala inštruktorica jahanja, jahalna pedagoginja in veterinarka Anja Zupančič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172765</link>
        <pubDate> Sat, 08 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj konji spijo stoje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. 

Gostja:
- prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani</description>
        <enclosure length="15252480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/KdajrazRA_SLO_LJT_7261510_17803199.mp3"></enclosure>
        <guid>175170033</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>476</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. 

Gostja:
- prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170033</link>
        <pubDate> Sat, 01 Nov 2025 07:40:55 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj razvijemo občutek za čas?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel vaš glas na Marsu ali Jupitru? NASA je že posnela prve prave zvoke z Marsa, mi pa smo šli korak dlje: na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani smo s strokovnjakom Urbanom Burnikom simulirali, kako bi tam zvenel naš pozdrav. Zaprite skafander, Radiovedni vas peljemo na zvočno ekskurzijo po našem Osončju!&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. &lt;strong&gt;Urban Burnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12332544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/25/RadiovedRA_SLO_LJT_7239503_17777757.mp3"></enclosure>
        <guid>175169500</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel vaš glas na Marsu ali Jupitru? NASA je že posnela prve prave zvoke z Marsa, mi pa smo šli korak dlje: na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani smo s strokovnjakom Urbanom Burnikom simulirali, kako bi tam zvenel naš pozdrav. Zaprite skafander, Radiovedni vas peljemo na zvočno ekskurzijo po našem Osončju!&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. &lt;strong&gt;Urban Burnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169500</link>
        <pubDate> Sat, 25 Oct 2025 06:32:43 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Kako bi zvenel moj glas na Marsu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ležite v ordinaciji, zdravnik se s sondo sprehaja po vašem trebuhu, na ekranu pa se kar naenkrat prikažejo vaši trebušni organi. Kako je to mogoče, je to res, da je po sredi zvok? In to ultrazvok! V najnovejših Radiovednih se skupaj z Nikom Škrlecem sprašujemo, kako deluje ultrazvok in kako ga lahko slišimo. V iskanju odgovora se je znašel v enem od najtišjih prostorov v Sloveniji, nastavljal ušesa netopirjem in preverjal, ali ima nemara v ušesih repo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Dr. &lt;strong&gt;Samo Begu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="16571904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/18/RadiovedRA_SLO_LJT_7169122_17696848.mp3"></enclosure>
        <guid>175167665</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>517</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ležite v ordinaciji, zdravnik se s sondo sprehaja po vašem trebuhu, na ekranu pa se kar naenkrat prikažejo vaši trebušni organi. Kako je to mogoče, je to res, da je po sredi zvok? In to ultrazvok! V najnovejših Radiovednih se skupaj z Nikom Škrlecem sprašujemo, kako deluje ultrazvok in kako ga lahko slišimo. V iskanju odgovora se je znašel v enem od najtišjih prostorov v Sloveniji, nastavljal ušesa netopirjem in preverjal, ali ima nemara v ušesih repo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Dr. &lt;strong&gt;Samo Begu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167665</link>
        <pubDate> Fri, 17 Oct 2025 07:30:21 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Kako deluje ultrazvok?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste vedeli, da lahko zvok poleg tega, da nas razveseljuje, tudi škoduje? Preveč glasna glasba, hrup v prometu ali pa povsem naravni zvoki lahko povzročijo poškodbe našega sluha, v skrajnih primerih pa zvok lahko postane tudi orožje. V novih Radiovednih bomo poizvedovali, kdaj je zvok zares nevaren, zakaj nas lahko dobesedno premakne s telesom in kako ga nekatere živali uporabljajo za lov.&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Jaka Sodnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17051136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/11/RadiovedRA_SLO_LJT_7100475_17618226.mp3"></enclosure>
        <guid>175165882</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>532</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste vedeli, da lahko zvok poleg tega, da nas razveseljuje, tudi škoduje? Preveč glasna glasba, hrup v prometu ali pa povsem naravni zvoki lahko povzročijo poškodbe našega sluha, v skrajnih primerih pa zvok lahko postane tudi orožje. V novih Radiovednih bomo poizvedovali, kdaj je zvok zares nevaren, zakaj nas lahko dobesedno premakne s telesom in kako ga nekatere živali uporabljajo za lov.&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Jaka Sodnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165882</link>
        <pubDate> Sat, 11 Oct 2025 05:18:41 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Ali zvok lahko ubije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa, oslovska in še kakšna ušesa!&lt;p&gt;Gostja: dr. &lt;strong&gt;Anka Slana Ozimič&lt;/strong&gt;, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13688832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/04/RadiovedRA_SLO_LJT_7031217_17539800.mp3"></enclosure>
        <guid>175164098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>427</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa, oslovska in še kakšna ušesa!&lt;p&gt;Gostja: dr. &lt;strong&gt;Anka Slana Ozimič&lt;/strong&gt;, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164098</link>
        <pubDate> Sat, 04 Oct 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres?</title>
      </item>
      <item>
        <description> Ali naš telefon res posluša, kaj govorimo? Ali ves čas beleži in sporoča našo lokacijo? Tudi ko je izklopljen? Na vprašanje, kaj vse o nas ve naš pametni telefon, odgovarja Urban Vidergar iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;Scaron;e več aktualnih informacij glede informacijske varnosti pa najdete na spletni strani &lt;a href=&quot;https://www.varninainternetu.si/&quot;&gt;varninainternetu.si&lt;/a&gt;.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16130304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/26/AlinamRA_SLO_LJT_6958754_17456718.mp3"></enclosure>
        <guid>175162278</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Ali naš telefon res posluša, kaj govorimo? Ali ves čas beleži in sporoča našo lokacijo? Tudi ko je izklopljen? Na vprašanje, kaj vse o nas ve naš pametni telefon, odgovarja Urban Vidergar iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;Scaron;e več aktualnih informacij glede informacijske varnosti pa najdete na spletni strani &lt;a href=&quot;https://www.varninainternetu.si/&quot;&gt;varninainternetu.si&lt;/a&gt;.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162278</link>
        <pubDate> Sat, 27 Sep 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali nam naš telefon res prisluškuje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji izvemo, zakaj naš planet ne tiktaka povsod enako in od kdaj poznamo časovne pasove.

&lt;p&gt;V lov na odgovor na vpra&amp;scaron;anje desetletnega Jureta se odpravlja Neža Borkovič, razlago pa je priskrbel &lt;strong&gt;dr. Darko Ogrin&lt;/strong&gt; s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;In &amp;scaron;e odgovor na uganko:&lt;/strong&gt; Profesor je dopustoval v Indoneziji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12658176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/19/KdajsmoRA_SLO_LJT_6893334_17380979.mp3"></enclosure>
        <guid>175160620</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>395</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji izvemo, zakaj naš planet ne tiktaka povsod enako in od kdaj poznamo časovne pasove.

&lt;p&gt;V lov na odgovor na vpra&amp;scaron;anje desetletnega Jureta se odpravlja Neža Borkovič, razlago pa je priskrbel &lt;strong&gt;dr. Darko Ogrin&lt;/strong&gt; s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;In &amp;scaron;e odgovor na uganko:&lt;/strong&gt; Profesor je dopustoval v Indoneziji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160620</link>
        <pubDate> Sat, 20 Sep 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj smo začeli uporabljati časovne pasove?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit, so bili krivi spori ali kaj tretjega, raziskujemo v tokratnih Radiovednih.

Gost oddaje je fizik in poznavalec dela in življenja Nikole Tesle Andrej Detela. </description>
        <enclosure length="16283904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/12/ZakajNiRA_SLO_LJT_6824907_17302457.mp3"></enclosure>
        <guid>175158835</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit, so bili krivi spori ali kaj tretjega, raziskujemo v tokratnih Radiovednih.

Gost oddaje je fizik in poznavalec dela in življenja Nikole Tesle Andrej Detela. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158835</link>
        <pubDate> Sat, 13 Sep 2025 04:45:19 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj Nikola Tesla ni nikoli dobil Nobelove nagrade?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dan pred popolnim Luninim mrkom, ki bo viden tudi iz naših krajev, se tudi Radiovedni oziramo proti našemu naravnemu satelitu. Tokrat nas bo zanimalo nekaj, kar pogosto slišimo v medsebojnih pomenkih, in sicer ali je Luna res kriva za to, da slabše spimo. Je to bolj mit ali je znanost odkrila kakšno povezavo? </description>
        <enclosure length="15079680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/06/AlizaraRA_SLO_LJT_6756793_17224229.mp3"></enclosure>
        <guid>175157321</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>471</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dan pred popolnim Luninim mrkom, ki bo viden tudi iz naših krajev, se tudi Radiovedni oziramo proti našemu naravnemu satelitu. Tokrat nas bo zanimalo nekaj, kar pogosto slišimo v medsebojnih pomenkih, in sicer ali je Luna res kriva za to, da slabše spimo. Je to bolj mit ali je znanost odkrila kakšno povezavo? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157321</link>
        <pubDate> Sat, 06 Sep 2025 05:10:18 +0000</pubDate>
        <title>Ali zaradi polne Lune res slabše spimo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali sploh imajo vonj? Seveda ga imajo, najprej po svežem tisku, potem pa po papirju. In ta vonj se z leti spreminja. Kako in zakaj? V tokratnih Radiovednih, ki se jim je na terenu pridružila tudi poslušalka Mateja. Odgovore pa nam je &quot;izvohal&quot; dr. Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.&lt;p&gt;Če vas zanima več o tem, s čim vse se ukvarja Laboratorij za dedi&amp;scaron;činsko znanost, lahko prisluhnete na&amp;scaron;i &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217&quot;&gt;Xkurziji&lt;/a&gt; tja.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15653376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/29/PoemiRA_SLO_LJT_6688850_17146666.mp3"></enclosure>
        <guid>175155624</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>489</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali sploh imajo vonj? Seveda ga imajo, najprej po svežem tisku, potem pa po papirju. In ta vonj se z leti spreminja. Kako in zakaj? V tokratnih Radiovednih, ki se jim je na terenu pridružila tudi poslušalka Mateja. Odgovore pa nam je &quot;izvohal&quot; dr. Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.&lt;p&gt;Če vas zanima več o tem, s čim vse se ukvarja Laboratorij za dedi&amp;scaron;činsko znanost, lahko prisluhnete na&amp;scaron;i &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217&quot;&gt;Xkurziji&lt;/a&gt; tja.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155624</link>
        <pubDate> Sat, 30 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Po čem imajo vonj knjige?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Strokovnjaki zadnja leta opozarjajo, da je v Sloveniji vse več primerov rakavih bolezni kože in drugih bolezni, ki so posledica UV-sevanja. Je sonce enako nevarno tudi za živali? Odgovore iščemo v ljubljanskem živalskem vrtu.</description>
        <enclosure length="7832832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/20/AlilahkRA_SLO_LJT_6598363_17043909.mp3"></enclosure>
        <guid>175153495</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>244</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Strokovnjaki zadnja leta opozarjajo, da je v Sloveniji vse več primerov rakavih bolezni kože in drugih bolezni, ki so posledica UV-sevanja. Je sonce enako nevarno tudi za živali? Odgovore iščemo v ljubljanskem živalskem vrtu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153495</link>
        <pubDate> Sat, 23 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali lahko živali opeče sonce</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratno radiovedno vprašanje sodi med eno tistih klasičnih. Česa je na svetu več: Koles ali vrat? Pričev ali rib? Letal ali ladij? Jezikov ali držav?

Na slednje nam je pomagal odgovoriti dr. Sašo Živanović z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="13450752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/15/JenasvRA_SLO_LJT_6568274_17008488.mp3"></enclosure>
        <guid>175152766</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>420</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratno radiovedno vprašanje sodi med eno tistih klasičnih. Česa je na svetu več: Koles ali vrat? Pričev ali rib? Letal ali ladij? Jezikov ali držav?

Na slednje nam je pomagal odgovoriti dr. Sašo Živanović z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152766</link>
        <pubDate> Sat, 16 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Je na svetu več jezikov kot držav?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji.

Gost:
- Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani</description>
        <enclosure length="14839296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/08/KoliknaRA_SLO_LJT_6513402_16944929.mp3"></enclosure>
        <guid>175151260</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>463</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji.

Gost:
- Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151260</link>
        <pubDate> Sat, 09 Aug 2025 06:15:14 +0000</pubDate>
        <title>Kolikšna je prostornina Slovenije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Našemu poslušalcu Matevžu se zdi, da ljudje ponavadi kihnemo dvakrat. V tokratnih Radiovednih preverimo, ali to drži. Otorinolaringologinja Tanja Soklič Košak pa nam pojasni tudi, zakaj sploh kihamo in zakaj kihanja nikakor ne smemo zadrževati.</description>
        <enclosure length="10132224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/01/KolikokrRA_SLO_LJT_6467876_16891791.mp3"></enclosure>
        <guid>175149952</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>316</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Našemu poslušalcu Matevžu se zdi, da ljudje ponavadi kihnemo dvakrat. V tokratnih Radiovednih preverimo, ali to drži. Otorinolaringologinja Tanja Soklič Košak pa nam pojasni tudi, zakaj sploh kihamo in zakaj kihanja nikakor ne smemo zadrževati.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149952</link>
        <pubDate> Sat, 02 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kolikokrat pa vi kihnete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko prinesemo sadje s tržnice ali trgovine, ga pogosto le na hitro speremo. Ampak ali to res zadostuje? Koliko pesticidov ostane na površini in kaj dejansko pomaga pri odstranjevanju?&lt;p&gt;V najnovej&amp;scaron;i epizodi Radiovednih smo se pogovarjali z &lt;strong&gt;dr. Rajkom Vidrihom&lt;/strong&gt; z ljubljanske Biotehni&amp;scaron;ke fakultete, strokovnjakom za tehnologijo rastlinskih živil, ki razloži:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Kako in zakaj deluje pranje s sodo bikarbono&lt;br /&gt;- Koliko sode dodati in koliko časa moramo sadje namakati&lt;br /&gt;- Zakaj lupljenje ni vedno najbolj&amp;scaron;a ideja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Praktično, jasno in brez olep&amp;scaron;evanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;e več zanimivosti o znanosti v kuhinji najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126&quot;&gt;&lt;strong&gt;tu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12346368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/26/AlisodaRA_SLO_LJT_6419174_16833131.mp3"></enclosure>
        <guid>175148697</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko prinesemo sadje s tržnice ali trgovine, ga pogosto le na hitro speremo. Ampak ali to res zadostuje? Koliko pesticidov ostane na površini in kaj dejansko pomaga pri odstranjevanju?&lt;p&gt;V najnovej&amp;scaron;i epizodi Radiovednih smo se pogovarjali z &lt;strong&gt;dr. Rajkom Vidrihom&lt;/strong&gt; z ljubljanske Biotehni&amp;scaron;ke fakultete, strokovnjakom za tehnologijo rastlinskih živil, ki razloži:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Kako in zakaj deluje pranje s sodo bikarbono&lt;br /&gt;- Koliko sode dodati in koliko časa moramo sadje namakati&lt;br /&gt;- Zakaj lupljenje ni vedno najbolj&amp;scaron;a ideja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Praktično, jasno in brez olep&amp;scaron;evanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;e več zanimivosti o znanosti v kuhinji najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126&quot;&gt;&lt;strong&gt;tu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148697</link>
        <pubDate> Sat, 26 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali soda bikarbona res odstrani pesticide s sadja in zelenjave?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znašli smo se sredi radiovedne poletne nevihte, v kateri bomo opazovali dežne kaplje. Ali padajo naključno ali po kakšnem zaporedju, vzorcu? In kakšna je verjetnost, da dve zaporedni dežni kaplji padeta na isto mesto?</description>
        <enclosure length="7576320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/08/KaknajRA_SLO_LJT_6270417_16660394.mp3"></enclosure>
        <guid>175144913</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znašli smo se sredi radiovedne poletne nevihte, v kateri bomo opazovali dežne kaplje. Ali padajo naključno ali po kakšnem zaporedju, vzorcu? In kakšna je verjetnost, da dve zaporedni dežni kaplji padeta na isto mesto?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144913</link>
        <pubDate> Sat, 19 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšna je možnost, da druga ali tretja dežna kaplja padeta na isto mesto kot prva? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode?

Foto: Reuters</description>
        <enclosure length="16385280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/08/AlilahkRA_SLO_LJT_6270441_16660421.mp3"></enclosure>
        <guid>175144914</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>512</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode?

Foto: Reuters</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144914</link>
        <pubDate> Sat, 12 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali lahko s telesom segrejemo vodo? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu?
In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.&lt;p&gt;Želite vedeti &amp;scaron;e več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174645648&quot;&gt;to oddajo&lt;/a&gt;. Priporočamo v posluh.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11335680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/05/KdajinRA_SLO_LJT_6248278_16635387.mp3"></enclosure>
        <guid>175144276</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>354</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu?
In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.&lt;p&gt;Želite vedeti &amp;scaron;e več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174645648&quot;&gt;to oddajo&lt;/a&gt;. Priporočamo v posluh.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144276</link>
        <pubDate> Sat, 05 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj in kje je bil postavljen prvi semafor na svetu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.</description>
        <enclosure length="12082176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/27/KakoinRA_SLO_LJT_6180041_16557997.mp3"></enclosure>
        <guid>175142580</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>377</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142580</link>
        <pubDate> Sat, 28 Jun 2025 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako in zakaj nastaja smrkelj?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.</description>
        <enclosure length="7884288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/20/ZakajobRA_SLO_LJT_6121196_16489801.mp3"></enclosure>
        <guid>175141050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>246</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141050</link>
        <pubDate> Sat, 21 Jun 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj oblaki posivijo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?</description>
        <enclosure length="9171456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/13/AliseoRA_SLO_LJT_6043014_16400650.mp3"></enclosure>
        <guid>175139312</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>286</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139312</link>
        <pubDate> Sat, 14 Jun 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali se od klime lahko prehladimo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost?

Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.</description>
        <enclosure length="10623744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/07/ZakajimRA_SLO_LJT_5979137_16328721.mp3"></enclosure>
        <guid>175137786</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost?

Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137786</link>
        <pubDate> Sat, 07 Jun 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj imajo nekateri ljudje glasbeni posluh, drugi pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?&quot;&lt;p&gt;&amp;nbsp;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;izr. prof. dr. Boris Jerman, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="13424640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/30/KakogroRA_SLO_LJT_5907498_16247761.mp3"></enclosure>
        <guid>175135985</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>419</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?&quot;&lt;p&gt;&amp;nbsp;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;izr. prof. dr. Boris Jerman, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135985</link>
        <pubDate> Sat, 31 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.&lt;p&gt;Na&amp;scaron;o strokovno pomoč je predstavljala &lt;strong&gt;Kaja Pliber&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; z Zavoda za ribi&amp;scaron;tvo Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: EPA&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12331776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/24/LahkoimRA_SLO_LJT_5840412_16173111.mp3"></enclosure>
        <guid>175134313</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.&lt;p&gt;Na&amp;scaron;o strokovno pomoč je predstavljala &lt;strong&gt;Kaja Pliber&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; z Zavoda za ribi&amp;scaron;tvo Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: EPA&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134313</link>
        <pubDate> Sat, 24 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Lahko imajo ribe karies in ali lahko kašljajo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Spra&amp;scaron;ujemo se, zakaj ima ris kraj&amp;scaron;i rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na u&amp;scaron;esih čopke?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;a Fležar&lt;/strong&gt;, biologinja z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Posebna poročevalka:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Olivia Ferlež&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.lifelynx.eu/life-lynx-je-finalist-za-nagrado-life-2025/?lang=sl&quot;&gt;projekt LIFE Lynx&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="9739008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/16/RadiovedRA_SLO_LJT_5763799_16085913.mp3"></enclosure>
        <guid>175132261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>304</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Spra&amp;scaron;ujemo se, zakaj ima ris kraj&amp;scaron;i rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na u&amp;scaron;esih čopke?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;a Fležar&lt;/strong&gt;, biologinja z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Posebna poročevalka:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Olivia Ferlež&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.lifelynx.eu/life-lynx-je-finalist-za-nagrado-life-2025/?lang=sl&quot;&gt;projekt LIFE Lynx&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132261</link>
        <pubDate> Sat, 17 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Olivio: O risovem repu in čopkih na ušesih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?</description>
        <enclosure length="9003264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/09/ZakajimRA_SLO_LJT_5702427_16014950.mp3"></enclosure>
        <guid>175130650</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>281</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130650</link>
        <pubDate> Sat, 10 May 2025 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj imamo v otroštvu svetlejše lase?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.</description>
        <enclosure length="10281984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/03/NaLuniRA_SLO_LJT_5636632_15939331.mp3"></enclosure>
        <guid>175128951</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>321</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128951</link>
        <pubDate> Sat, 03 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Luni izstrelimo kroglo. Kam leti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="12343296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/25/KajhudeRA_SLO_LJT_5581141_15873155.mp3"></enclosure>
        <guid>175127390</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127390</link>
        <pubDate> Sat, 26 Apr 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj hudega se je zgodilo popru, da je tako pekoč?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec. </description>
        <enclosure length="9796608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/18/ZakajjeRA_SLO_LJT_5513488_15795974.mp3"></enclosure>
        <guid>175125738</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125738</link>
        <pubDate> Sat, 19 Apr 2025 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je regrat včasih bolj in včasih manj grenak?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;asist. dr. &lt;strong&gt;Nada Petelin&lt;/strong&gt;, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16993536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/12/KakodelRA_SLO_LJT_5443160_15717359.mp3"></enclosure>
        <guid>175124029</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>531</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;asist. dr. &lt;strong&gt;Nada Petelin&lt;/strong&gt;, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124029</link>
        <pubDate> Fri, 11 Apr 2025 20:05:41 +0000</pubDate>
        <title>Kako deluje toplotna črpalka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Anton Meden&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15401472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/04/KisinsRA_SLO_LJT_5367915_15630275.mp3"></enclosure>
        <guid>175122094</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Anton Meden&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122094</link>
        <pubDate> Sat, 05 Apr 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kis in soda: zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.</description>
        <enclosure length="11866368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/28/BibiliRA_SLO_LJT_5299170_15551348.mp3"></enclosure>
        <guid>175120357</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>370</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120357</link>
        <pubDate> Sat, 29 Mar 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Bi bili smučarski skoki bolj nevarni, če bi tekmovalci nosili oprijete drese?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša &quot;umetnina&quot; spet tam. Zakaj? &lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13845504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/21/SkrivnosRA_SLO_LJT_5232139_15473705.mp3"></enclosure>
        <guid>175118598</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša &quot;umetnina&quot; spet tam. Zakaj? &lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118598</link>
        <pubDate> Sat, 22 Mar 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Ines Mandić Mulec&lt;/strong&gt;, Biotehni&amp;scaron;ka fakulteta v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15811584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/14/KaterinRA_SLO_LJT_5161981_15393547.mp3"></enclosure>
        <guid>175116838</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>494</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Ines Mandić Mulec&lt;/strong&gt;, Biotehni&amp;scaron;ka fakulteta v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116838</link>
        <pubDate> Sat, 15 Mar 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kateri nevidni stanovalci živijo v vaši kuhinjski gobici?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Maru&amp;scaron;a Pompe Novak&lt;/strong&gt;, Nacionalni in&amp;scaron;titut za biologijo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16206336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/08/SorastlRA_SLO_LJT_5092203_15313982.mp3"></enclosure>
        <guid>175114967</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>506</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Maru&amp;scaron;a Pompe Novak&lt;/strong&gt;, Nacionalni in&amp;scaron;titut za biologijo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114967</link>
        <pubDate> Sat, 08 Mar 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>So sobne rastline za kaj koristne ali so samo okras?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.

&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marjetka Levstek&lt;/strong&gt;, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13425408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/28/ZakajolRA_SLO_LJT_5009608_15219288.mp3"></enclosure>
        <guid>175112882</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>419</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.

&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marjetka Levstek&lt;/strong&gt;, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112882</link>
        <pubDate> Sat, 01 Mar 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="13538304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/21/ParacetaRA_SLO_LJT_4941661_15140308.mp3"></enclosure>
        <guid>175111163</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>423</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111163</link>
        <pubDate> Sat, 22 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Paracetamol ni hec!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes v Radiovedni epizodi ne odgovarjamo na klasično znanstveno vprašanje, tudi strokovnjaki v njej ne bodo nastopali. V naslednjih minutah vas bomo zvočno popeljali po naši 6-nadstropni radijski stavbi, kjer imamo svoje studie, pisarne in oddajnike, prek katerih radiovedne epizode pridejo do vas ... v vaše dnevne sobe, pa v vaše avtomobile in slušalke. Radiovedni vas torej vabijo na radijsko turo.</description>
        <enclosure length="15967488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/15/RadiovedRA_SLO_LJT_4871677_15061800.mp3"></enclosure>
        <guid>175109488</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes v Radiovedni epizodi ne odgovarjamo na klasično znanstveno vprašanje, tudi strokovnjaki v njej ne bodo nastopali. V naslednjih minutah vas bomo zvočno popeljali po naši 6-nadstropni radijski stavbi, kjer imamo svoje studie, pisarne in oddajnike, prek katerih radiovedne epizode pridejo do vas ... v vaše dnevne sobe, pa v vaše avtomobile in slušalke. Radiovedni vas torej vabijo na radijsko turo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109488</link>
        <pubDate> Sat, 15 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedna tura: Kako nastanejo naše oddaje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.</description>
        <enclosure length="12803328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/08/KakojeRA_SLO_LJT_4792823_14973011.mp3"></enclosure>
        <guid>175107689</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>400</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107689</link>
        <pubDate> Sat, 08 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako je nastal prvi človek?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.</description>
        <enclosure length="13107456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/01/KaknisRA_SLO_LJT_4712589_14881637.mp3"></enclosure>
        <guid>175105910</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105910</link>
        <pubDate> Sat, 01 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšni so vplivi radioaktivnega sevanja na telo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.</description>
        <enclosure length="11309568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/24/ZakajniRA_SLO_LJT_4633386_14791864.mp3"></enclosure>
        <guid>175104060</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>353</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104060</link>
        <pubDate> Sat, 25 Jan 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj niso vsi meseci enako dolgi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.
</description>
        <enclosure length="10790400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/17/ZakajjeRA_SLO_LJT_4549810_14697760.mp3"></enclosure>
        <guid>175102198</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>337</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102198</link>
        <pubDate> Sat, 18 Jan 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je nevarno, če se nam razlije živo srebro iz termometra?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.</description>
        <enclosure length="9490176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/10/AlinasRA_SLO_LJT_4470626_14608819.mp3"></enclosure>
        <guid>175100498</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100498</link>
        <pubDate> Sat, 11 Jan 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali nas res manj boli, če popihamo tam, kjer smo se udarili?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo.&lt;p&gt;Pri razlagi nam pomaga&amp;nbsp;doc. dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc &lt;/strong&gt;s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;P.S. Kaj mislite, model katere molekule drži v rokah?&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15533568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/03/UporabljRA_SLO_LJT_4400922_14530853.mp3"></enclosure>
        <guid>175098801</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>485</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo.&lt;p&gt;Pri razlagi nam pomaga&amp;nbsp;doc. dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc &lt;/strong&gt;s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;P.S. Kaj mislite, model katere molekule drži v rokah?&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098801</link>
        <pubDate> Sat, 04 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Uporabljajo potapljači enake jeklenke kot astronavti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogostostjo ena na 313.000 rastlin.

Odgovor nam je tokrat pomagala poiskati profesorica za fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Marjana Regvar.</description>
        <enclosure length="10989312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/27/ZakajsoRA_SLO_LJT_4350228_14474529.mp3"></enclosure>
        <guid>175097405</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogostostjo ena na 313.000 rastlin.

Odgovor nam je tokrat pomagala poiskati profesorica za fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Marjana Regvar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175097405</link>
        <pubDate> Sat, 28 Dec 2024 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so štiriperesne deteljice tako redke?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?</description>
        <enclosure length="10543872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/21/ZakajreRA_SLO_LJT_4300378_14419778.mp3"></enclosure>
        <guid>175095983</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095983</link>
        <pubDate> Sat, 21 Dec 2024 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj rečemo, da nam gre nekdo na jetra?</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="Kids &amp; Family">
        <itunes:category text="Education for Kids" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251211/radiovedni-3000x3000.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Sat, 14 Nov 2026 07:45:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Sat, 14 Nov 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
      <title>Radiovedni</title>
    </channel>
  </rss>
