Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. http://www.rtvslo.si/podcast Razgledi in razmisleki http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/125576568/razglediinrazmisleki_kor4_pc.jpg Letošnji nagrajenec Vilenice, nemški pisatelj bolgarskega rodu Ilija Trojanow, je šestleten s starši iz komunistične Bolgarije prek tedanje Jugoslavije prebežal v zahodno Evropo. Iz Italije je družina odšla v Nemčijo, od tam so se preselili v Kenijo; Ilija Trojanow je živel še marsikje: v Franciji, Nemčiji, Južni Afriki, Indiji, zdaj živi na Dunaju. Napisal je vrsto leposlovnih in neleposlovnih knjig - večino v nemščini, prejel mnogo pomembnih nagrad - med njimi je zdaj tudi Vilenica. V slovenščino imamo prevedene tri knjige Ilije Trojanowa - romana Tajanje in Zbiralec svetov ter zbirko esejev Odvečni človek. Ilija Trojanow ni pisatelj, ki bi se zapiral v slonokoščeni stolp umetnosti. Je človek, ki nenehno spremlja dogajanje okrog sebe in po svetu, o njem premišljuje, ga komentira in postavlja neprijetna vprašanja. Z Ilijo Trojanowom se je nekaj dni pred podelitvijo nagrade Vilenica za Razglede in razmisleke pogovarjala Staša Grahek. Foto: Bobo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/IlijaTrojanow3959507.mp3 RTVSLO – Ars 1577 clean Letošnji nagrajenec Vilenice, nemški pisatelj bolgarskega rodu Ilija Trojanow, je šestleten s starši iz komunistične Bolgarije prek tedanje Jugoslavije prebežal v zahodno Evropo. Iz Italije je družina odšla v Nemčijo, od tam so se preselili v Kenijo; Ilija Trojanow je živel še marsikje: v Franciji, Nemčiji, Južni Afriki, Indiji, zdaj živi na Dunaju. Napisal je vrsto leposlovnih in neleposlovnih knjig - večino v nemščini, prejel mnogo pomembnih nagrad - med njimi je zdaj tudi Vilenica. V slovenščino imamo prevedene tri knjige Ilije Trojanowa - romana Tajanje in Zbiralec svetov ter zbirko esejev Odvečni človek. Ilija Trojanow ni pisatelj, ki bi se zapiral v slonokoščeni stolp umetnosti. Je človek, ki nenehno spremlja dogajanje okrog sebe in po svetu, o njem premišljuje, ga komentira in postavlja neprijetna vprašanja. Z Ilijo Trojanowom se je nekaj dni pred podelitvijo nagrade Vilenica za Razglede in razmisleke pogovarjala Staša Grahek. Foto: Bobo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 11:00:00 +0000 Ilija Trojanow Nemški pesnik, pisatelj, urednik in založnik Michael Krüger je bil častni gost letošnjih Dnevov vina in poezije na Ptuju. Ob tej priložnosti je v slovenskem prevodu izšel izbor njegove poezije z naslovom Notranja skrivnost. V svojih pesmih, ki so melanholične, globoko eksistencialno obarvane in izrazito premišljene, se loteva različnih tem: od poezije, zgodovine, človeške minljivosti, vse do trenutnih impresij vsakdanjega življenja. V pogovoru Krüger razmišlja o mestu poezije v današnji družbi in o noči kot posebnem času za pisanje in ustvarjanje; o svojem otroštvu takoj po drugi svetovni vojni, ki ga je s starimi starši preživel na podeželju, pa tudi o temni plati svojega očeta v nacionalsocialistični stranki. Spregovori pa tudi o vlogi intelektualca v dobi globalizacije in digitalizacije. Z njim se je ob letošnjih Dnevih poezije in vina na Ptuju srečal Robert Kralj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/12/MichaelKrgerObstojinneobstojpoezijesoditaskupaj3952616.mp3 RTVSLO – Ars 1301 clean Nemški pesnik, pisatelj, urednik in založnik Michael Krüger je bil častni gost letošnjih Dnevov vina in poezije na Ptuju. Ob tej priložnosti je v slovenskem prevodu izšel izbor njegove poezije z naslovom Notranja skrivnost. V svojih pesmih, ki so melanholične, globoko eksistencialno obarvane in izrazito premišljene, se loteva različnih tem: od poezije, zgodovine, človeške minljivosti, vse do trenutnih impresij vsakdanjega življenja. V pogovoru Krüger razmišlja o mestu poezije v današnji družbi in o noči kot posebnem času za pisanje in ustvarjanje; o svojem otroštvu takoj po drugi svetovni vojni, ki ga je s starimi starši preživel na podeželju, pa tudi o temni plati svojega očeta v nacionalsocialistični stranki. Spregovori pa tudi o vlogi intelektualca v dobi globalizacije in digitalizacije. Z njim se je ob letošnjih Dnevih poezije in vina na Ptuju srečal Robert Kralj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Sep 2018 11:05:00 +0000 Michael Krüger: “Obstoj in neobstoj poezije sodita skupaj” Ingmar Bergman, švedski režiser, rojen pred sto leti, je zaznamoval svetovno kinematografijo druge polovice dvajsetega stoletja tako kot malokdo. Njegovi filmi - med njimi Nasmeh poletne noči, Sedmi pečat, Divje jagode, Persona, Sramota, Strast, Kriki in šepetanja, Čarobna piščal, Prizori  iz zakonskega življenja, Kačje jajce, Jesenska sonata, Fanny in Alexander - so namenjeni predvsem ljubiteljem in poznavalcem filmske umetnosti. Odlikuje jih domišljena psihološka podoba likov, zavitih v pogosto mučno komornost, ki razgalja njihove travme. Pri tem je bil neusmiljen tudi do sebe. O filmski ustvarjalnosti Ingmarja Bergmana so bile napisane številne študije. Za oddajo Razgledi in razmisleki je Tone Frelih prevedel in priredil prvo poglavje kritične biografije priznanega angleškega filmskega zgodovinarja in kritika Petra Cowieja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/06/Ob100.obletnicirojstvaIngmarjaBergmana3946504.mp3 RTVSLO – Ars 1543 clean Ingmar Bergman, švedski režiser, rojen pred sto leti, je zaznamoval svetovno kinematografijo druge polovice dvajsetega stoletja tako kot malokdo. Njegovi filmi - med njimi Nasmeh poletne noči, Sedmi pečat, Divje jagode, Persona, Sramota, Strast, Kriki in šepetanja, Čarobna piščal, Prizori  iz zakonskega življenja, Kačje jajce, Jesenska sonata, Fanny in Alexander - so namenjeni predvsem ljubiteljem in poznavalcem filmske umetnosti. Odlikuje jih domišljena psihološka podoba likov, zavitih v pogosto mučno komornost, ki razgalja njihove travme. Pri tem je bil neusmiljen tudi do sebe. O filmski ustvarjalnosti Ingmarja Bergmana so bile napisane številne študije. Za oddajo Razgledi in razmisleki je Tone Frelih prevedel in priredil prvo poglavje kritične biografije priznanega angleškega filmskega zgodovinarja in kritika Petra Cowieja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Sep 2018 11:05:00 +0000 Ob 100. obletnici rojstva Ingmarja Bergmana V zadnjem času najbolj odmeven projekt slovenskega projektanta Marjana Pipenbaherja je viadukt Pelješac, ki bo hrvaški polotok povezal s celino. V Pipenbaherjevem projektivnem biroju pa so v zadnjih dveh desetletjih nastali že projekti kot je viadukt Črni kal in drugi viadukti slovenskega avtocestnega križa, most čez Savo Ada, v Beogradu, več železniških mostov in viaduktov v Izraelu, Turčiji, Alžiriji, na Madžarskem in v Črni gori ter krajši mostovi in brvi doma in na tujem. Projektiranje in gradnja mostov je osnovna usmeritev inženirskega biroja Pipenbaher inženirji, med njihovimi deli pa najdemo tudi projektiranje stavb, kot je na primer stolpnica Emonika v Ljubljani, ki je trenutno še v idejni fazi. Petra Tanko, ki je Marjana Pipenbaherja povabila pred mikrofon oddaje Razgledi in razmisleki, ga je povprašala o konkretnih in simbolnih vlogah mostov, pogovarjala pa sta se tudi o mostogradnji, poklicu in poslanstvu gradbenega inženirja, o razvoju stroke in tehnologije ter o materialnih vidikih objektov ki se »z zemlje pnejo v nebo in na drugem koncu spet pripenjajo nanjo«. Vabimo vas k poslušanju! gradnja viadukta Črni kal vir foto: pipenbaher-consulting.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/30/ProjektantingraditeljmostovMarjanPipenbaher3938530.mp3 RTVSLO – Ars 1670 clean V zadnjem času najbolj odmeven projekt slovenskega projektanta Marjana Pipenbaherja je viadukt Pelješac, ki bo hrvaški polotok povezal s celino. V Pipenbaherjevem projektivnem biroju pa so v zadnjih dveh desetletjih nastali že projekti kot je viadukt Črni kal in drugi viadukti slovenskega avtocestnega križa, most čez Savo Ada, v Beogradu, več železniških mostov in viaduktov v Izraelu, Turčiji, Alžiriji, na Madžarskem in v Črni gori ter krajši mostovi in brvi doma in na tujem. Projektiranje in gradnja mostov je osnovna usmeritev inženirskega biroja Pipenbaher inženirji, med njihovimi deli pa najdemo tudi projektiranje stavb, kot je na primer stolpnica Emonika v Ljubljani, ki je trenutno še v idejni fazi. Petra Tanko, ki je Marjana Pipenbaherja povabila pred mikrofon oddaje Razgledi in razmisleki, ga je povprašala o konkretnih in simbolnih vlogah mostov, pogovarjala pa sta se tudi o mostogradnji, poklicu in poslanstvu gradbenega inženirja, o razvoju stroke in tehnologije ter o materialnih vidikih objektov ki se »z zemlje pnejo v nebo in na drugem koncu spet pripenjajo nanjo«. Vabimo vas k poslušanju! gradnja viadukta Črni kal vir foto: pipenbaher-consulting.com http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Aug 2018 11:30:00 +0000 Projektant in graditelj mostov Marjan Pipenbaher Občinstvo vedno sodeluje: kupi karto, pride v gledališče, se smeje, ploska; dogajanje na odru, ki mu je priča, nanj vpliva tako čustveno kot tudi kognitivno in fizično, je v knjigi Audience Participation in Theatre/Sodelovanje občinstva v gledališču zapisal Gareth White in dodal, da ob tem v večini primerov velja, da imajo ustvarjalci monopol nad akcijo, gledalci pa si pridržujejo pravico, da so iz te akcije izvzeti – predstavo gledajo, poslušajo, spremljajo. Gareth White pri tem podaja definicijo, da so participatorne prakse tiste prakse, ki temeljijo na sodelovanju gledalca v dogajanju predstave. Še nedavno so jih sprejemali z zadržki, danes pa so te prakse v vzponu, v modi. Hkrati se vse več umetnikov posveča raziskovanju socialnih in političnih tem – lahko bi rekli, da je v vzponu tudi politično gledališče; veliko razprav o političnih vidikih gledaliških predstav in performativnih plateh političnega življenja pa lahko zasledimo tudi na področju teorije. In ne nazadnje, razvoj občinstev – v kontekstu katerega se pogosto pojavljajo tudi participatorne umetniške prakse – je na primer ena prednostnih nalog Ustvarjalne Evrope, nadnacionalnega programa za kulturo. Kako sodelovanje gledalca v predstavi – občinstvo kot enakovreden partner – vpliva na metodologijo ustvarjanja predstave? O katerih konvencijah, vpisanih v format klasične gledališke predstave, se na novo sprašuje? Katere so pasti in priložnosti participatornih umetniških praks in ne nazadnje, kakšni družbeni in umetniških fenomeni se zrcalijo v izjavi, da je 21. stoletje – stoletje občinstva? Naš gost bo dramaturg in teoretik Roberto Fratini Serafide. Avtorica fotografije: Nada Žgank http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/21/21.stoletjestoletjeobinstva3929687.mp3 RTVSLO – Ars 1429 clean Občinstvo vedno sodeluje: kupi karto, pride v gledališče, se smeje, ploska; dogajanje na odru, ki mu je priča, nanj vpliva tako čustveno kot tudi kognitivno in fizično, je v knjigi Audience Participation in Theatre/Sodelovanje občinstva v gledališču zapisal Gareth White in dodal, da ob tem v večini primerov velja, da imajo ustvarjalci monopol nad akcijo, gledalci pa si pridržujejo pravico, da so iz te akcije izvzeti – predstavo gledajo, poslušajo, spremljajo. Gareth White pri tem podaja definicijo, da so participatorne prakse tiste prakse, ki temeljijo na sodelovanju gledalca v dogajanju predstave. Še nedavno so jih sprejemali z zadržki, danes pa so te prakse v vzponu, v modi. Hkrati se vse več umetnikov posveča raziskovanju socialnih in političnih tem – lahko bi rekli, da je v vzponu tudi politično gledališče; veliko razprav o političnih vidikih gledaliških predstav in performativnih plateh političnega življenja pa lahko zasledimo tudi na področju teorije. In ne nazadnje, razvoj občinstev – v kontekstu katerega se pogosto pojavljajo tudi participatorne umetniške prakse – je na primer ena prednostnih nalog Ustvarjalne Evrope, nadnacionalnega programa za kulturo. Kako sodelovanje gledalca v predstavi – občinstvo kot enakovreden partner – vpliva na metodologijo ustvarjanja predstave? O katerih konvencijah, vpisanih v format klasične gledališke predstave, se na novo sprašuje? Katere so pasti in priložnosti participatornih umetniških praks in ne nazadnje, kakšni družbeni in umetniških fenomeni se zrcalijo v izjavi, da je 21. stoletje – stoletje občinstva? Naš gost bo dramaturg in teoretik Roberto Fratini Serafide. Avtorica fotografije: Nada Žgank http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Aug 2018 11:05:00 +0000 21. stoletje – stoletje občinstva? V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku je na ogled nedavno odprta razstava z naslovom K betonski utopiji – Arhitektura v Jugoslaviji, 1948-1980. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saše Mächtiga in drugih. Razstavo, ki so jo pripravljali kar tri leta, je skupaj s profesorjem univerze Florida Atlantic Vladimirjem Kulićem in pomočnico Anno Kats, zasnoval kurator za arhitekturo in oblikovanje v MoMI Martino Stierli. Vključuje več kot 400 risb, arhitekturnih modelov, fotografij in filmskih kolutov iz različnih arhivov, družinskih zbirk in muzejev. Iz Slovenije je na razstavi predstavljenih več kot 100 del. Ana Rozman je v studio Razgledov in razmislekov povabila dr. Petra Krečiča, poznavalca zgodovine slovenske arhitekture. Razmislek je namenil pomembnosti razstave v New Yorku in o arhitekturi ter oblikovanju, ki sta nastala pred desetletji, vendar sta še vedno del naše sedanjosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/16/Betonskautopija-PeterKreiobrazstavivMoMI3925387.mp3 RTVSLO – Ars 1242 clean V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku je na ogled nedavno odprta razstava z naslovom K betonski utopiji – Arhitektura v Jugoslaviji, 1948-1980. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saše Mächtiga in drugih. Razstavo, ki so jo pripravljali kar tri leta, je skupaj s profesorjem univerze Florida Atlantic Vladimirjem Kulićem in pomočnico Anno Kats, zasnoval kurator za arhitekturo in oblikovanje v MoMI Martino Stierli. Vključuje več kot 400 risb, arhitekturnih modelov, fotografij in filmskih kolutov iz različnih arhivov, družinskih zbirk in muzejev. Iz Slovenije je na razstavi predstavljenih več kot 100 del. Ana Rozman je v studio Razgledov in razmislekov povabila dr. Petra Krečiča, poznavalca zgodovine slovenske arhitekture. Razmislek je namenil pomembnosti razstave v New Yorku in o arhitekturi ter oblikovanju, ki sta nastala pred desetletji, vendar sta še vedno del naše sedanjosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Aug 2018 03:00:00 +0000 Betonska utopija - Peter Krečič ob razstavi v MoMI Eike Schmidt, čigar znanstvena biografija šteje več kot 180 objav, je nemški umetnostni zgodovinar, ki je večji del zadnjih dveh desetletij preživel v Združenih državah Amerike. Bil je kurator Nacionalne umetniške galerije v Washingtonu in v Gettyjevem muzeju v Los Angelesu, nato pa prevzel vodenje Oddelka za kiparstvo, aplikativne umetnosti in tkanine na Umetnostnem inštitutu v Minneapolisu. Leta 2015 so Eikeja Schmidta imenovali za direktorja najbolj obiskanega muzeja v Italiji, če odmislimo Vatikanske muzeje. Gre za Galerijo Uffizi v Firencah, ki s svojimi umetniškimi zbirkami predstavlja eno temeljnih orientacijskih točk umetnostne zgodovine in tudi kulturniškega turizma. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je z njim pogovarjal o vodenju te zahtevne ustanove, kjer so se z njim lotili temeljite prenove razstavnih prostorov. foto: https://uffizi.visitflorence.com/2146-eike-schmidt-selected-as-new-director-of-uffizi-gallery/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/09/DirektorgalerijeUffiziEikeSchmidtVFirencahjemnoiniturizemstvarispremenilnaslabe3920072.mp3 RTVSLO – Ars 1242 clean Eike Schmidt, čigar znanstvena biografija šteje več kot 180 objav, je nemški umetnostni zgodovinar, ki je večji del zadnjih dveh desetletij preživel v Združenih državah Amerike. Bil je kurator Nacionalne umetniške galerije v Washingtonu in v Gettyjevem muzeju v Los Angelesu, nato pa prevzel vodenje Oddelka za kiparstvo, aplikativne umetnosti in tkanine na Umetnostnem inštitutu v Minneapolisu. Leta 2015 so Eikeja Schmidta imenovali za direktorja najbolj obiskanega muzeja v Italiji, če odmislimo Vatikanske muzeje. Gre za Galerijo Uffizi v Firencah, ki s svojimi umetniškimi zbirkami predstavlja eno temeljnih orientacijskih točk umetnostne zgodovine in tudi kulturniškega turizma. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je z njim pogovarjal o vodenju te zahtevne ustanove, kjer so se z njim lotili temeljite prenove razstavnih prostorov. foto: https://uffizi.visitflorence.com/2146-eike-schmidt-selected-as-new-director-of-uffizi-gallery/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Aug 2018 11:05:00 +0000 Direktor galerije Uffizi Eike Schmidt: V Firencah je množični turizem stvari spremenil na slabše Osrednji gost letošnjega Motovunskega filmskega festivala je bil švedski režiser Ruben Östlund. Podelili so mu nagrado maverick, namenjeno avtorjem, ki s svojo osebnostjo, svobodnim duhom in inovativnostjo širijo meje filmskega izraza. Filmi Rubena Östlunda so natančne antropološke študije sodobnega zahodnega življenja, ohromljenega zaradi strahu pred drugim in drugačnim. Poleg tega se v svojih delih ukvarja z različnimi vrstami konformizma: s konformizmom v družbi, v skupinah in ob nasilju. S temami, kot so prepad med družbenimi razredi, imigracija in demokracija, pa postavlja pod vprašaj podobo na videz idealnih skandinavskih družb. Z Rubenom Östlundom se je ob Motovunskem filmskem festivalu srečal Matej Juh. foto: Matej Juh http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/02/RubenstlundosrednjigostMotovunskegafilmskegafestivala3915277.mp3 RTVSLO – Ars 1635 clean Osrednji gost letošnjega Motovunskega filmskega festivala je bil švedski režiser Ruben Östlund. Podelili so mu nagrado maverick, namenjeno avtorjem, ki s svojo osebnostjo, svobodnim duhom in inovativnostjo širijo meje filmskega izraza. Filmi Rubena Östlunda so natančne antropološke študije sodobnega zahodnega življenja, ohromljenega zaradi strahu pred drugim in drugačnim. Poleg tega se v svojih delih ukvarja z različnimi vrstami konformizma: s konformizmom v družbi, v skupinah in ob nasilju. S temami, kot so prepad med družbenimi razredi, imigracija in demokracija, pa postavlja pod vprašaj podobo na videz idealnih skandinavskih družb. Z Rubenom Östlundom se je ob Motovunskem filmskem festivalu srečal Matej Juh. foto: Matej Juh http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Aug 2018 11:05:00 +0000 Ruben Östlund, osrednji gost Motovunskega filmskega festivala 53. festival Borštnikovo srečanje poteka pod okriljem nedavno imenovanega umetniškega direktorja Aleša Novaka. Na novinarski konferenci festivala – potekala je v začetku julija – so izpostavili, da bo »letošnja edicija ponudila prenovljeno in dopolnjeno festivalsko podobo, utemeljeno na združevanju novih programskih in izvedbenih zamisli ter uveljavljenih pristopov iz prejšnjih let, na katerih je festival desetletja uspešno gradil svojo identiteto.« Na konferenci je bil prvič javno predstavljen tudi letošnji izbor tekmovalnih predstav – izbor podpisuje dramatičarka, teoretičarka in kritičarka Zala Dobovšek. Nekaj dni po novinarski konferenci smo lahko v medijih zasledili novico, da se je Aleš Novak odločil ustaljeno prakso dveletnega mandata zamenjati z enoletnim. Novica je bila nepričakovana, saj Novak ob nastopu mandata enoletnega selektorstva ni omenjal. Presenetila pa ni le širše strokovne javnosti, temveč tudi selektorico, ki je bila po novinarski konferenci neformalno obveščena, da se ji je selektorski mandat končal. V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo komentar na menjavo selektorja. Zapisala ga je Saška Rakef. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/25/RazlediinrazmislekiCenzurapopravilniku3909191_1.mp3 RTVSLO – Ars 1143 clean 53. festival Borštnikovo srečanje poteka pod okriljem nedavno imenovanega umetniškega direktorja Aleša Novaka. Na novinarski konferenci festivala – potekala je v začetku julija – so izpostavili, da bo »letošnja edicija ponudila prenovljeno in dopolnjeno festivalsko podobo, utemeljeno na združevanju novih programskih in izvedbenih zamisli ter uveljavljenih pristopov iz prejšnjih let, na katerih je festival desetletja uspešno gradil svojo identiteto.« Na konferenci je bil prvič javno predstavljen tudi letošnji izbor tekmovalnih predstav – izbor podpisuje dramatičarka, teoretičarka in kritičarka Zala Dobovšek. Nekaj dni po novinarski konferenci smo lahko v medijih zasledili novico, da se je Aleš Novak odločil ustaljeno prakso dveletnega mandata zamenjati z enoletnim. Novica je bila nepričakovana, saj Novak ob nastopu mandata enoletnega selektorstva ni omenjal. Presenetila pa ni le širše strokovne javnosti, temveč tudi selektorico, ki je bila po novinarski konferenci neformalno obveščena, da se ji je selektorski mandat končal. V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo komentar na menjavo selektorja. Zapisala ga je Saška Rakef. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jul 2018 11:05:00 +0000 Razledi in razmisleki: Cenzura po pravilniku 53. festival Borštnikovo srečanje poteka pod okriljem nedavno imenovanega umetniškega direktorja Aleša Novaka. Na novinarski konferenci festivala – potekala je v začetku julija – so izpostavili, da bo »letošnja edicija ponudila prenovljeno in dopolnjeno festivalsko podobo, utemeljeno na združevanju novih programskih in izvedbenih zamisli ter uveljavljenih pristopov iz prejšnjih let, na katerih je festival desetletja uspešno gradil svojo identiteto.« Na konferenci je bil prvič javno predstavljen tudi letošnji izbor tekmovalnih predstav – izbor podpisuje dramatičarka, teoretičarka in kritičarka Zala Dobovšek. Nekaj dni po novinarski konferenci smo lahko v medijih zasledili novico, da se je Aleš Novak odločil ustaljeno prakso dveletnega mandata zamenjati z enoletnim. Novica je bila nepričakovana, saj Novak ob nastopu mandata enoletnega selektorstva ni omenjal. Presenetila pa ni le širše strokovne javnosti, temveč tudi selektorico, ki je bila po novinarski konferenci neformalno obveščena, da se ji je selektorski mandat končal. V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo komentar na menjavo selektorja. Zapisala ga je Saška Rakef. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/25/RazlediinrazmislekiCenzurapopravilniku3909191.mp3 RTVSLO – Ars 1143 clean 53. festival Borštnikovo srečanje poteka pod okriljem nedavno imenovanega umetniškega direktorja Aleša Novaka. Na novinarski konferenci festivala – potekala je v začetku julija – so izpostavili, da bo »letošnja edicija ponudila prenovljeno in dopolnjeno festivalsko podobo, utemeljeno na združevanju novih programskih in izvedbenih zamisli ter uveljavljenih pristopov iz prejšnjih let, na katerih je festival desetletja uspešno gradil svojo identiteto.« Na konferenci je bil prvič javno predstavljen tudi letošnji izbor tekmovalnih predstav – izbor podpisuje dramatičarka, teoretičarka in kritičarka Zala Dobovšek. Nekaj dni po novinarski konferenci smo lahko v medijih zasledili novico, da se je Aleš Novak odločil ustaljeno prakso dveletnega mandata zamenjati z enoletnim. Novica je bila nepričakovana, saj Novak ob nastopu mandata enoletnega selektorstva ni omenjal. Presenetila pa ni le širše strokovne javnosti, temveč tudi selektorico, ki je bila po novinarski konferenci neformalno obveščena, da se ji je selektorski mandat končal. V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo komentar na menjavo selektorja. Zapisala ga je Saška Rakef. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jul 2018 11:05:00 +0000 Razledi in razmisleki: Cenzura po pravilniku V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki se Aleksandra Saška Gruden pogovarja s Harisom Pašovićem, novim umetniškim direktorjem mednarodnega festivala Mittelfest, ki se je odvijal v Čedadu. Priznani filmski in gledališki režiser iz Sarajeva si je za izhodišče festivala zamislil temo Milenjci in tako koncept usmeril k mladim ljudem novega tisočletja. Kako si zamišlja festival v prihodnjih letih, zakaj je izbral prav to temo in kaj prinaša, je povedal v pogovoru in se dotaknil še marsikaterega drugega aktualnega vprašanja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/Rzaglediinramisleki-Mittelfest2018pogovorsHarisomPaoviem3906326.mp3 RTVSLO – Ars 1344 clean V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki se Aleksandra Saška Gruden pogovarja s Harisom Pašovićem, novim umetniškim direktorjem mednarodnega festivala Mittelfest, ki se je odvijal v Čedadu. Priznani filmski in gledališki režiser iz Sarajeva si je za izhodišče festivala zamislil temo Milenjci in tako koncept usmeril k mladim ljudem novega tisočletja. Kako si zamišlja festival v prihodnjih letih, zakaj je izbral prav to temo in kaj prinaša, je povedal v pogovoru in se dotaknil še marsikaterega drugega aktualnega vprašanja. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Jul 2018 10:00:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Mittelfest 2018, pogovor s Harisom Pašovićem Prisluhnili bomo predavanju dr. Aleša Gabriča z naslovom RAZVOJ KULTURNEGA POLICENTRIZMA V SLOVENIJI. Posneto je bilo kot del okrogle mize Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v okviru Tedna slovenske drame v Kranju marca letos. Dr. Aleš Gabrič je zgodovinar, ki se je ukvarjal prav z nastankom kulturne infrastrukture v Sloveniji. Svoje predavanje je omejil na čas po drugi svetovni vojni do leta 1958, ko je bila vzpostavljena tako rekoč vsa kulturna infrastruktura, kakršna je še danes. V pregled je vključil vrsto pogojev, ki so botrovali takemu razvoju, političnim in drugim vplivom, zanimivim za širšo kulturno javnost. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/05/RAZGLEDIINRAZMISLEKIdr.AleGabriRAZVOJKULTURNEGAPOLICENTRIZMAVSLOVENIJI3892958.mp3 RTVSLO – Ars 1076 clean Prisluhnili bomo predavanju dr. Aleša Gabriča z naslovom RAZVOJ KULTURNEGA POLICENTRIZMA V SLOVENIJI. Posneto je bilo kot del okrogle mize Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v okviru Tedna slovenske drame v Kranju marca letos. Dr. Aleš Gabrič je zgodovinar, ki se je ukvarjal prav z nastankom kulturne infrastrukture v Sloveniji. Svoje predavanje je omejil na čas po drugi svetovni vojni do leta 1958, ko je bila vzpostavljena tako rekoč vsa kulturna infrastruktura, kakršna je še danes. V pregled je vključil vrsto pogojev, ki so botrovali takemu razvoju, političnim in drugim vplivom, zanimivim za širšo kulturno javnost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Jul 2018 11:05:00 +0000 RAZGLEDI IN RAZMISLEKI: dr. Aleš Gabrič: RAZVOJ KULTURNEGA POLICENTRIZMA V SLOVENIJI Po prvi svetovni vojni so si prizadevali za profesionalizacijo igralstva in drugih gledaliških poklicev, pa tudi za podržavljenje gledališč in tako za trajno državno podporo, danes pa se v Združenju dramskih umetnikov Slovenije bojujejo za ohranitev poklicnih in etičnih standardov vseh poklicev v gledališču. Ob 100. obletnici začetkov te na Slovenskem unikatne stanovske organizacije so tako letos podelili tudi priznanje zlati glas za sinhronizacije risank in prve štipendije Sklada Jerneja Šugmana. S predsednico Združenja, igralko in dramatičarko Sašo Pavček, se je pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji Lojze Drenovec, ki je vodil slovensko sekcijo Združenja srbskih, hrvaških in slovenskih igralcev. Sodi v rod slovenskih igralcev, ki so zidali osnovo sodobni slovenski gledališki umetnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/28/Ohranitipoklicneinetinestandardevsehgledalikihpoklicev3885324.mp3 RTVSLO – Ars 1210 clean Po prvi svetovni vojni so si prizadevali za profesionalizacijo igralstva in drugih gledaliških poklicev, pa tudi za podržavljenje gledališč in tako za trajno državno podporo, danes pa se v Združenju dramskih umetnikov Slovenije bojujejo za ohranitev poklicnih in etičnih standardov vseh poklicev v gledališču. Ob 100. obletnici začetkov te na Slovenskem unikatne stanovske organizacije so tako letos podelili tudi priznanje zlati glas za sinhronizacije risank in prve štipendije Sklada Jerneja Šugmana. S predsednico Združenja, igralko in dramatičarko Sašo Pavček, se je pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji Lojze Drenovec, ki je vodil slovensko sekcijo Združenja srbskih, hrvaških in slovenskih igralcev. Sodi v rod slovenskih igralcev, ki so zidali osnovo sodobni slovenski gledališki umetnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Jun 2018 14:20:00 +0000 Ohraniti poklicne in etične standarde vseh gledaliških poklicev V tokratnih Razgledih in razmislekih je Klemen Markovčič pred mikrofon povabil Branko Novak iz Glasbene mladine Slovenije. Ob svetovnem dnevu glasbe o njenem pomenu in na sploh umetnosti ne le v vzgojno-izobraževalnih procesih, pač pa tudi ali predvsem njenem pomenu za človeka samega. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/20/BrankaNovakGlasbenamladinaSlovenije3877819.mp3 RTVSLO – Ars 1304 clean V tokratnih Razgledih in razmislekih je Klemen Markovčič pred mikrofon povabil Branko Novak iz Glasbene mladine Slovenije. Ob svetovnem dnevu glasbe o njenem pomenu in na sploh umetnosti ne le v vzgojno-izobraževalnih procesih, pač pa tudi ali predvsem njenem pomenu za človeka samega. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jun 2018 11:05:00 +0000 Branka Novak, Glasbena mladina Slovenije V pogovoru z Nevenko Koprivšek, umetniško direktorico zavoda Bunker, predstavljamo neprofitno zasebno ustanovo SESC – vodilno institucijo za financiranje umetnosti v Braziliji. Z Nevenko Koprivšek se je pogovarjala Saška Rakef. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/Viskanjunovegakulturnegamodela3867386.mp3 RTVSLO – Ars 1250 clean V pogovoru z Nevenko Koprivšek, umetniško direktorico zavoda Bunker, predstavljamo neprofitno zasebno ustanovo SESC – vodilno institucijo za financiranje umetnosti v Braziliji. Z Nevenko Koprivšek se je pogovarjala Saška Rakef. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 11:20:00 +0000 V iskanju novega kulturnega modela K oblikovanju kulturne krajine spada tudi posodabljanje ali rekonstrukcija tradiciji in kulturni dediščini pripadajočih objektov. To je predmet krajinske arhitekture in delo krajinskih arhitektov. O pristopih k oživljanju tradicije in o tem, kje je v njihovem delu prostor za ustvarjalnost, bo v oddaji Razgledi in razmisleki spregovorila dr.Ana Kučan, krajinska arhitektka, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred mikrofon jo je povabila Petra Tanko. Izpostavili sta tri zelo različne krajinskoarhitekturne projekte, ki jih odlikuje ustvarjalen in sodoben pristop, izhajajoč iz tradicij oblikovanja slovenske krajine, oblikovanja vrtov skozi zgodovino ter spoštljivega odnosa do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vabimo vas k poslušanju! Park Brdo, aksonometrija, arhiv Studio AKKA http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/07/Rokovanjestradicijovkrajinskiarhitekturi3859055.mp3 RTVSLO – Ars 1491 clean K oblikovanju kulturne krajine spada tudi posodabljanje ali rekonstrukcija tradiciji in kulturni dediščini pripadajočih objektov. To je predmet krajinske arhitekture in delo krajinskih arhitektov. O pristopih k oživljanju tradicije in o tem, kje je v njihovem delu prostor za ustvarjalnost, bo v oddaji Razgledi in razmisleki spregovorila dr.Ana Kučan, krajinska arhitektka, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred mikrofon jo je povabila Petra Tanko. Izpostavili sta tri zelo različne krajinskoarhitekturne projekte, ki jih odlikuje ustvarjalen in sodoben pristop, izhajajoč iz tradicij oblikovanja slovenske krajine, oblikovanja vrtov skozi zgodovino ter spoštljivega odnosa do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vabimo vas k poslušanju! Park Brdo, aksonometrija, arhiv Studio AKKA http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 11:30:00 +0000 Rokovanje s tradicijo v krajinski arhitekturi V tokratnih Razgledih in razmislekih je Klemen Markovčič pred mikrofon povabil Špelo Kuhar in Barbaro Viki Šubic iz Centra arhitekture Slovenije. V evropskem letu kulturne dediščine tokrat o vzgojno-izobraževalnih aspektih bivanja, grajenem prostoru in arhitekturi. O pomenu arhitekture v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja in zavedanju sebe v prostoru. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/31/pelaKuharinBarbaraVikiubicCenterarhitektureSlovenije3851652.mp3 RTVSLO – Ars 1372 clean V tokratnih Razgledih in razmislekih je Klemen Markovčič pred mikrofon povabil Špelo Kuhar in Barbaro Viki Šubic iz Centra arhitekture Slovenije. V evropskem letu kulturne dediščine tokrat o vzgojno-izobraževalnih aspektih bivanja, grajenem prostoru in arhitekturi. O pomenu arhitekture v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja in zavedanju sebe v prostoru. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 12:05:00 +0000 Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic, Center arhitekture Slovenije Gost oddaje Razgledi in razmisleki bo francoski pisatelj, esejist in glasbeni kritik Benoît Duteurtre. Piše za različne časopise, kot so Le Figaro, Marianne, Le Monde de la musique, Classica. Objavil je več kot dvajset knjig, veliko ga prevajajo v tuje jezike. Za roman Le Voyage en France je leta 2001 dobil nagrado Medicis, za celotni opus pa prejel nagrado Henri Gal, ki jo podeljuje Francoska akademija. Njegov roman Knjiga za odrasle (Livres pour adultes, 2016) je poslovenil Luka Novak, izšel je pri založbi Totaliteta. Z Benoîtom Duteurtrom se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: Catherine Hélie Editions Gallimard http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/24/BenotDuteurtre-pisationasprotjumedveseljemdoivljenjainmojosmrti3843432.mp3 RTVSLO – Ars 1361 clean Gost oddaje Razgledi in razmisleki bo francoski pisatelj, esejist in glasbeni kritik Benoît Duteurtre. Piše za različne časopise, kot so Le Figaro, Marianne, Le Monde de la musique, Classica. Objavil je več kot dvajset knjig, veliko ga prevajajo v tuje jezike. Za roman Le Voyage en France je leta 2001 dobil nagrado Medicis, za celotni opus pa prejel nagrado Henri Gal, ki jo podeljuje Francoska akademija. Njegov roman Knjiga za odrasle (Livres pour adultes, 2016) je poslovenil Luka Novak, izšel je pri založbi Totaliteta. Z Benoîtom Duteurtrom se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: Catherine Hélie Editions Gallimard http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 11:05:00 +0000 Benoît Duteurtre - pisati o nasprotju med veseljem do življenja in močjo smrti V Mestni hiši Kranj je do 1. junija na ogled razstava z naslovom Blagoslovljeni in prekleti. Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki. Odstira nekaj poglavij iz zgodovine slovenskega plemstva, pri čemer se osredotoča na usodo zadnjih lastnikov gradu Turn, rodbine Detela. Rodbina oziroma njeni predstavniki – med njimi sta Oto Detela starejši, drugi slovenski deželni glavar za Kranjsko, in njegov sin Oto mlajši, okrajni glavar v Radovljici – so danes, tako kot še številni drugi predstavniki naših plemiških rodbin, domala izbrisani iz slovenskega zgodovinskega spomina. Tina Kozin je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana in doc. dr. Miha Preinfalka. na fotografiji: hodnik gradu Turn http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/17/Blagoslovljeniinprekleti-slovenskemplemstvu3834420.mp3 RTVSLO – Ars 1545 clean V Mestni hiši Kranj je do 1. junija na ogled razstava z naslovom Blagoslovljeni in prekleti. Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki. Odstira nekaj poglavij iz zgodovine slovenskega plemstva, pri čemer se osredotoča na usodo zadnjih lastnikov gradu Turn, rodbine Detela. Rodbina oziroma njeni predstavniki – med njimi sta Oto Detela starejši, drugi slovenski deželni glavar za Kranjsko, in njegov sin Oto mlajši, okrajni glavar v Radovljici – so danes, tako kot še številni drugi predstavniki naših plemiških rodbin, domala izbrisani iz slovenskega zgodovinskega spomina. Tina Kozin je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana in doc. dr. Miha Preinfalka. na fotografiji: hodnik gradu Turn http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 May 2018 11:05:00 +0000 Blagoslovljeni in prekleti - o slovenskem plemstvu Plečnikovo nagrado za leto 2017 sta prejela Vesna in Matej Vozlič, arhitekturni atelje Vozlič, za projekt Ureditev nabrežij Ljubljanice od Tromostovja do Zoisove ceste, vključno z ureditvijo Novega trga. Gre za celostno, ambiciozno in dosledno ureditev nabrežij in javnih prostorov, posegov, ki so sprožili spremembe v dojemanju obstoječega in odprli novo doživljanje stare Ljubljane: nekdanje aristokratske palače Novega trga in trgovske hiše na Bregu so pridobile predprostor in s tem realizirale svojo zgodovinsko pravico, obenem pa je vzporedno nastal tudi povsem nov javni prostor, ki je v mesto vnesel svežino in pogum praznine. Pogovor z avtorjema, ki ga bo uvedel pogled predsednice žirije za Plečnikova odličja, Lene Krušec, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Vabimo vas k poslušanju! foto: Atelje Vozlič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/10/AteljeVozliPlenikovanagrada2017zaUreditevnabreijLjubljaniceodTromostovjadoZoisovecestevkljunozureditvijoNovegatrga3827029.mp3 RTVSLO – Ars 1033 clean Plečnikovo nagrado za leto 2017 sta prejela Vesna in Matej Vozlič, arhitekturni atelje Vozlič, za projekt Ureditev nabrežij Ljubljanice od Tromostovja do Zoisove ceste, vključno z ureditvijo Novega trga. Gre za celostno, ambiciozno in dosledno ureditev nabrežij in javnih prostorov, posegov, ki so sprožili spremembe v dojemanju obstoječega in odprli novo doživljanje stare Ljubljane: nekdanje aristokratske palače Novega trga in trgovske hiše na Bregu so pridobile predprostor in s tem realizirale svojo zgodovinsko pravico, obenem pa je vzporedno nastal tudi povsem nov javni prostor, ki je v mesto vnesel svežino in pogum praznine. Pogovor z avtorjema, ki ga bo uvedel pogled predsednice žirije za Plečnikova odličja, Lene Krušec, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Vabimo vas k poslušanju! foto: Atelje Vozlič http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 11:30:00 +0000 Atelje Vozlič: Plečnikova nagrada 2017 za Ureditev nabrežij Ljubljanice od Tromostovja do Zoisove ceste, vključno z ureditvijo Novega trga Osrednja gostja letošnjega Penovega pisateljskega srečanja na Bledu je bila iranska borka za človekove pravice Širin Ebadi, dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2003. Bila je prva ženska predsednica vrhovnega sodišča v Iranu, po iranski revoluciji je odprla odvetniško pisarno in se zavzela za najšibkejše in politične preganjance. Od leta 2009 živi v Londonu, a se izraža izključno v svojem jeziku - farsiju. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar, za uvod pa jo predstavimo kar z odlomkom iz njene knjige Iran se prebuja, ki jo je poslovenila Veselka Šorli Puc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/07/Razglediinrazmisleki-IRINEBADI3813473.mp3 RTVSLO – Ars 884 clean Osrednja gostja letošnjega Penovega pisateljskega srečanja na Bledu je bila iranska borka za človekove pravice Širin Ebadi, dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2003. Bila je prva ženska predsednica vrhovnega sodišča v Iranu, po iranski revoluciji je odprla odvetniško pisarno in se zavzela za najšibkejše in politične preganjance. Od leta 2009 živi v Londonu, a se izraža izključno v svojem jeziku - farsiju. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar, za uvod pa jo predstavimo kar z odlomkom iz njene knjige Iran se prebuja, ki jo je poslovenila Veselka Šorli Puc. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 7 May 2018 11:50:00 +0000 Razgledi in razmisleki - ŠIRIN EBADI Gost oddaje je Gerfried Stocker, medijski umetnik in umetniški direktor festivala Ars Electronica v Linzu. V središču pogovora, ki ga je z njim posnel Klemen Markovčič, je odnos človeka do tehnologije in družbene odgovornosti v digitalni dobi 21. stoletja. Sicer pa gre tudi za peto oddajo iz letošnjega tematskega niza kulturno-umetnostne vzgoje na Arsu. Prevode bere Aleksander Golja. Tehnično je oddajo realizirala Mirta Berlan. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/24/GerfriedStocker-umetnikidirektorArsElectronica3812139.mp3 RTVSLO – Ars 1298 clean Gost oddaje je Gerfried Stocker, medijski umetnik in umetniški direktor festivala Ars Electronica v Linzu. V središču pogovora, ki ga je z njim posnel Klemen Markovčič, je odnos človeka do tehnologije in družbene odgovornosti v digitalni dobi 21. stoletja. Sicer pa gre tudi za peto oddajo iz letošnjega tematskega niza kulturno-umetnostne vzgoje na Arsu. Prevode bere Aleksander Golja. Tehnično je oddajo realizirala Mirta Berlan. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 11:05:00 +0000 Gerfried Stocker - umetniški direktor Ars Electronica Pogovor Aleksandre Saške Gruden z umetnostnim zgodovinarjem, konservatorjem in kastelologom dr. Ivanom Stoparjem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/20/Dr.IvanStopar-umetnostnizgodovinarkastelolog3808239.mp3 RTVSLO – Ars 1283 clean Pogovor Aleksandre Saške Gruden z umetnostnim zgodovinarjem, konservatorjem in kastelologom dr. Ivanom Stoparjem. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 20 Apr 2018 12:00:00 +0000 Dr. Ivan Stopar - umetnostni zgodovinar, kastelolog Minoli Salgado je šrilanško-britanska pisateljica, ki je nedavno pri nas predstavljala svoj romaneskni prvenec Malo prahu na očeh. V njem tematizira šrilanško državljansko vojno, udarec cunamija, med vojno izginule osebe, skratka travmatične dogodke. O romanu, ki je v prevodu Ane Jasmine Oseban izšel pri založbi KUD Police Dubove, in še o marsičem drugem se je s pisateljico pogovarjala Maja Žvokelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/11/rilanko-britanskapisateljicaMinoliSalgado3798002.mp3 RTVSLO – Ars 1385 clean Minoli Salgado je šrilanško-britanska pisateljica, ki je nedavno pri nas predstavljala svoj romaneskni prvenec Malo prahu na očeh. V njem tematizira šrilanško državljansko vojno, udarec cunamija, med vojno izginule osebe, skratka travmatične dogodke. O romanu, ki je v prevodu Ane Jasmine Oseban izšel pri založbi KUD Police Dubove, in še o marsičem drugem se je s pisateljico pogovarjala Maja Žvokelj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 11:10:00 +0000 Šrilanško-britanska pisateljica Minoli Salgado V oddaji objavljamo pogovor s filmskim režiserjem Alenom Drljevićem o filmu Moški ne jočejo in o tehnikah skupinske terapije, s katerimi so ustvarili like vojnih veteranov, ki jih lahko vidimo v fillmu. Z Alenom Drljevićem se je pogovarjal Urban Tarman. Prevode je bral Igor Velše. Vabljeni k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/06/Razglediinrazmisleki-pogovorzAlenomDrljeviem3793553.mp3 RTVSLO – Ars 1177 clean V oddaji objavljamo pogovor s filmskim režiserjem Alenom Drljevićem o filmu Moški ne jočejo in o tehnikah skupinske terapije, s katerimi so ustvarili like vojnih veteranov, ki jih lahko vidimo v fillmu. Z Alenom Drljevićem se je pogovarjal Urban Tarman. Prevode je bral Igor Velše. Vabljeni k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 7 Apr 2018 12:30:00 +0000 Razgledi in razmisleki - pogovor z Alenom Drljevićem V knjižni zbirki Aleph so prve knjige izšle sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja, med drugim pesniške zbirke Nate pada patina Štefana Remica, Slepa okna Boštjana Seliškarja in z nagrado Prešernovega sklada nagrajeni Srebrnik Alojza Ihana ter pripovedna dela Strategije, taktike Igorja Zabela, Briljantina Milana Kleča in Domovina, bleda mati Franja Frančiča pa zbornik kratkih zgodb Rošlin in Verjanko ali Odlagani opravek slovenstva ter priročnik Šola kreativnega pisanja, ki ga je uredil Andrej Blatnik. Skratka, Aleph je bil na svojih začetkih zbirka, ki je nastajala v precejšnji meri neodvisno od političnih in kulturnih središč moči, in v kateri so svoja zgodnja dela objavili avtorji tim. postmodernistične generacije. Danes izdaja zbirko Aleph (v njej je doslej izšlo 185 naslovov) Center za slovensko književnost, njen urednik pa je pesnik in prevajalec Brane Mozetič. Ta je v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo povedal, kakšna je narava zbirke danes, s kakšnimi izzivi in težavami se srečuje, najverjetneje pa tudi kaj o načrtih za prihodnost. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj, za vse vas, ki bi želeli podpisati peticijo za ubranitev knjižne zbirke Aleph, pa še podatek, da jo najdete na spletni strani www.pravapeticija.com ... http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/05/BraneMozetioknjinizbirkiAleph3791873.mp3 RTVSLO – Ars 1284 clean V knjižni zbirki Aleph so prve knjige izšle sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja, med drugim pesniške zbirke Nate pada patina Štefana Remica, Slepa okna Boštjana Seliškarja in z nagrado Prešernovega sklada nagrajeni Srebrnik Alojza Ihana ter pripovedna dela Strategije, taktike Igorja Zabela, Briljantina Milana Kleča in Domovina, bleda mati Franja Frančiča pa zbornik kratkih zgodb Rošlin in Verjanko ali Odlagani opravek slovenstva ter priročnik Šola kreativnega pisanja, ki ga je uredil Andrej Blatnik. Skratka, Aleph je bil na svojih začetkih zbirka, ki je nastajala v precejšnji meri neodvisno od političnih in kulturnih središč moči, in v kateri so svoja zgodnja dela objavili avtorji tim. postmodernistične generacije. Danes izdaja zbirko Aleph (v njej je doslej izšlo 185 naslovov) Center za slovensko književnost, njen urednik pa je pesnik in prevajalec Brane Mozetič. Ta je v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo povedal, kakšna je narava zbirke danes, s kakšnimi izzivi in težavami se srečuje, najverjetneje pa tudi kaj o načrtih za prihodnost. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj, za vse vas, ki bi želeli podpisati peticijo za ubranitev knjižne zbirke Aleph, pa še podatek, da jo najdete na spletni strani www.pravapeticija.com ... http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 11:25:00 +0000 Brane Mozetič o knjižni zbirki Aleph V oddaji Razgledi in razmisleki bo slišati pogovor s Slavenko Drakulić. Angažirana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić, avtorica osmih romanov in osmih esejistično-publicističnih knjig, je bila najbolj pričakovana gostja festivala Fabula 2018 - če sklepamo po tem, kako hitro so pošle vstopnice za njen večer. Ob tej priložnosti je založba Beletrina izdala njen roman Mileva Einstein, teorija žalosti v prevodu Miša Renka. O tem in drugih njenih romanih ter o izraziti družbeni angažiranosti se je s Slavenko Drakulić pogovarjal Vlado Motnikar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/RazglediinrazmislekiSlavenkaDrakuli3783823.mp3 RTVSLO – Ars 1272 clean V oddaji Razgledi in razmisleki bo slišati pogovor s Slavenko Drakulić. Angažirana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić, avtorica osmih romanov in osmih esejistično-publicističnih knjig, je bila najbolj pričakovana gostja festivala Fabula 2018 - če sklepamo po tem, kako hitro so pošle vstopnice za njen večer. Ob tej priložnosti je založba Beletrina izdala njen roman Mileva Einstein, teorija žalosti v prevodu Miša Renka. O tem in drugih njenih romanih ter o izraziti družbeni angažiranosti se je s Slavenko Drakulić pogovarjal Vlado Motnikar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 11:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Slavenka Drakulić Maylis de Kerangal je francoska pisateljica, avtorica številnih romanov. Nekateri so bili nagrajeni s prestižnimi nagradami. Ena takih knjig je roman z naslovom Rojstvo mostu, ki smo ga pravkar dobili v slovenskem prevodu in je izšel pri Beletrini ob festivalu Fabula 2018. Prav o tem romanu se je za oddajo Razgledi in razmisleki z Maylis de Kerangal pogovarjala Tadeja Krečič, ko je bila pisateljica v Ljubljani kot ena izmed osrednjih gostov festivala. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/20/RazglediinrazmislekiMaylisdeKerangal3774819.mp3 RTVSLO – Ars 1339 clean Maylis de Kerangal je francoska pisateljica, avtorica številnih romanov. Nekateri so bili nagrajeni s prestižnimi nagradami. Ena takih knjig je roman z naslovom Rojstvo mostu, ki smo ga pravkar dobili v slovenskem prevodu in je izšel pri Beletrini ob festivalu Fabula 2018. Prav o tem romanu se je za oddajo Razgledi in razmisleki z Maylis de Kerangal pogovarjala Tadeja Krečič, ko je bila pisateljica v Ljubljani kot ena izmed osrednjih gostov festivala. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Maylis de Kerangal V Razgledih in razmislekih začenjamo niz pogovorov z osrednjimi gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta. Andrej Stopar, poznavalec Rusije in drugega post-sovjetskega sveta, se je pogovarjal s Serhijem Žadánom, ukrajinskim pisateljem, pesnikom, esejistom, prevajalcem in glasbenikom. Pa tudi aktivistom tako imenovanega »majdána,« protestnega gibanja, ki je skušalo Ukrajino usmeriti na Zahod in je bilo ključnega pomena v obeh ukrajinskih revolucijah v zadnjih dveh desetletjih, oranžni v letih 2004 in 2005, ter »revoluciji dostojanstva« pozimi 2013 in 2014. Triinštiridesetletni Žadan velja za ukrajinskega literarnega zvezdnika, je dobitnik uglednih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, njegove knjige so prevedene v več jezikov. Od Fabule naprej tudi v slovenščino. V prevodu Primoža Lubeja in Janje Lubej Vollmaier lahko beremo Žadanov roman Vorošilovgrad, »napeto, duhovito in čudovito napisano delo«, kot preberemo na platnici knjige. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/15/RazglediinrazmislekiSerhijadan3768191.mp3 RTVSLO – Ars 1555 clean V Razgledih in razmislekih začenjamo niz pogovorov z osrednjimi gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta. Andrej Stopar, poznavalec Rusije in drugega post-sovjetskega sveta, se je pogovarjal s Serhijem Žadánom, ukrajinskim pisateljem, pesnikom, esejistom, prevajalcem in glasbenikom. Pa tudi aktivistom tako imenovanega »majdána,« protestnega gibanja, ki je skušalo Ukrajino usmeriti na Zahod in je bilo ključnega pomena v obeh ukrajinskih revolucijah v zadnjih dveh desetletjih, oranžni v letih 2004 in 2005, ter »revoluciji dostojanstva« pozimi 2013 in 2014. Triinštiridesetletni Žadan velja za ukrajinskega literarnega zvezdnika, je dobitnik uglednih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, njegove knjige so prevedene v več jezikov. Od Fabule naprej tudi v slovenščino. V prevodu Primoža Lubeja in Janje Lubej Vollmaier lahko beremo Žadanov roman Vorošilovgrad, »napeto, duhovito in čudovito napisano delo«, kot preberemo na platnici knjige. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 13:17:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Serhij Žadan Pesnica Bina Štampe Žmavc se je najprej predstavila mladim ljubiteljicam in ljubiteljem poezije – leta 1990 je objavila pesniško prvenko Čaroznanke, odrasle pa je nagovorila leta 1999 z zbirko sonetov Pesek v pesem. Že omenjeni zbirki lepo napovedujeta pesničin pesniški svet, eno domišljije, presenetljivih besednih iger in obratov ter ambiciozne artikulacije, ki se ne ustraši tradicionalnega verza, kitic in rim. Vse naštete in še druge odlike vsebuje tudi njena najnovejša pesniška zbirka Vse-stvar-je, ki pred bralko in bralca postavi stvari, vendar ne v službi človeka, ampak na sebi. Pesnica je ob zbirki zapisala, da »so se pesmi v tem izboru izpisale v zadnjih dveh letih in da je kozmos od nekdaj doživljala celostno, stvari kot žive, kot nekakšen taoist torej.« Zato bo bralec po branju njenih pesnik morda vsaj za hip zrl na svet predmetov okoli sebe nekoliko drugače. Več o zbirki in še čem bo povedala pesnica v pogovoru z Markom Golju, posnetim na njenem domu v Celju, zagotovo pa bo tudi prebrala kako pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/08/BinatampemavcosvojipesnikizbirkiVse-stvar-jeineem3761785.mp3 RTVSLO – Ars 1400 clean Pesnica Bina Štampe Žmavc se je najprej predstavila mladim ljubiteljicam in ljubiteljem poezije – leta 1990 je objavila pesniško prvenko Čaroznanke, odrasle pa je nagovorila leta 1999 z zbirko sonetov Pesek v pesem. Že omenjeni zbirki lepo napovedujeta pesničin pesniški svet, eno domišljije, presenetljivih besednih iger in obratov ter ambiciozne artikulacije, ki se ne ustraši tradicionalnega verza, kitic in rim. Vse naštete in še druge odlike vsebuje tudi njena najnovejša pesniška zbirka Vse-stvar-je, ki pred bralko in bralca postavi stvari, vendar ne v službi človeka, ampak na sebi. Pesnica je ob zbirki zapisala, da »so se pesmi v tem izboru izpisale v zadnjih dveh letih in da je kozmos od nekdaj doživljala celostno, stvari kot žive, kot nekakšen taoist torej.« Zato bo bralec po branju njenih pesnik morda vsaj za hip zrl na svet predmetov okoli sebe nekoliko drugače. Več o zbirki in še čem bo povedala pesnica v pogovoru z Markom Golju, posnetim na njenem domu v Celju, zagotovo pa bo tudi prebrala kako pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Mar 2018 12:30:00 +0000 Bina Štampe Žmavc o svoji pesniški zbirki Vse-stvar-je in še čem Leta 1984 rojena ruska novinarka Žana Nemcova je hči politika Borisa Nemcova, ki je bil nekoč član Jelcinove vlade, pozneje pa vnet kritik in vodja opozicije proti ruskemu predsedniku Putinu. Februarja 2015 so ga na Moskovski ulici v bližini Kremlja ustrelili. Po tem dogodku se je Žana Nemcova s političnim aktivizmom začela ukvarjati tudi sama. Ko je zahtevala preiskavo o očetovi smrti, Rusija zanjo kmalu ni bila več varna. Danes Nemcova živi in dela v Nemčiji, kjer o politiki poroča za radio Deutsche Welle. Pred nekaj meseci je bila častna gostja festivala dokumentarnega filma v češki Jihlavi; tam je med drugim govorila tudi o filmu, ki ga je o njenem očetu posnela Zosja Rodkevič: Moj prijatelj Boris Nemcov. Z Žano Nemcovo se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Tina Poglajen. foto: Leta 2016 so Žani Nemcovi podelili mednarodno nagrado za pogum, namenjeno ženskam. https://en.wikipedia.org/wiki/Zhanna_Nemtsova#/media/File:The_2016_International_Women_of_Courage_Award_to_Zhanna_Nemtsova_of_Russia_(25514175553).jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/01/anaNemcovaruskanovinarkahiBorisaNemcova3754211.mp3 RTVSLO – Ars 1219 clean Leta 1984 rojena ruska novinarka Žana Nemcova je hči politika Borisa Nemcova, ki je bil nekoč član Jelcinove vlade, pozneje pa vnet kritik in vodja opozicije proti ruskemu predsedniku Putinu. Februarja 2015 so ga na Moskovski ulici v bližini Kremlja ustrelili. Po tem dogodku se je Žana Nemcova s političnim aktivizmom začela ukvarjati tudi sama. Ko je zahtevala preiskavo o očetovi smrti, Rusija zanjo kmalu ni bila več varna. Danes Nemcova živi in dela v Nemčiji, kjer o politiki poroča za radio Deutsche Welle. Pred nekaj meseci je bila častna gostja festivala dokumentarnega filma v češki Jihlavi; tam je med drugim govorila tudi o filmu, ki ga je o njenem očetu posnela Zosja Rodkevič: Moj prijatelj Boris Nemcov. Z Žano Nemcovo se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Tina Poglajen. foto: Leta 2016 so Žani Nemcovi podelili mednarodno nagrado za pogum, namenjeno ženskam. https://en.wikipedia.org/wiki/Zhanna_Nemtsova#/media/File:The_2016_International_Women_of_Courage_Award_to_Zhanna_Nemtsova_of_Russia_(25514175553).jpg http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 12:05:00 +0000 Žana Nemcova, ruska novinarka, hči Borisa Nemcova Pri Društvu slovenskih režiserjev so v v Slovenski kinoteki podelili nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer Karpo Godina. Kratki filmi Karpa Godine, kot sta Piknik v nedeljo in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, ter celovečerna dela Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj so pomemben del tako slovenske kot tudi evropske filmske dediščine. Z Umetnim rajem se je Godina uvrstil celo v uradni del canneskega festivala, močan odmev pa je imel že njegov filmski prvenec Splav meduze. Prav o njem in o Godinovi filmski poti se je dan po podelitvi za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Matej Juh. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/15/KarpoGodinadobitniknagradeFrancetatiglica3739547.mp3 RTVSLO – Ars 1008 clean Pri Društvu slovenskih režiserjev so v v Slovenski kinoteki podelili nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer Karpo Godina. Kratki filmi Karpa Godine, kot sta Piknik v nedeljo in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, ter celovečerna dela Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj so pomemben del tako slovenske kot tudi evropske filmske dediščine. Z Umetnim rajem se je Godina uvrstil celo v uradni del canneskega festivala, močan odmev pa je imel že njegov filmski prvenec Splav meduze. Prav o njem in o Godinovi filmski poti se je dan po podelitvi za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Matej Juh. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 12:05:00 +0000 Karpo Godina, dobitnik nagrade Franceta Štiglica Pisatelj Carlos Pascual je Mehičan, ki že leta živi v Sloveniji. Opazuje slovenski svet in ljudi v njem ter samega sebe. In piše eseje. Pred časom je izšla njegova knjiga O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih. Prvi natis je bil razprodan, nastal je novi. Zdaj je na knjižnih policah druga knjiga Carlosa Pascuala v slovenščini: Debeli zidovi, majhna okna. Iz pogovora Tadeje Krečič izvemo, kaj ta naslov pomeni, v čem se nova knjiga razlikuje od prejšnje, med drugim pa tudi, zakaj je v Ljubljani ustanovil miniaturno gledališče Pocket teater Studio. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/Razglediinrazmisleki-CarlosPascual3738232.mp3 RTVSLO – Ars 1480 clean Pisatelj Carlos Pascual je Mehičan, ki že leta živi v Sloveniji. Opazuje slovenski svet in ljudi v njem ter samega sebe. In piše eseje. Pred časom je izšla njegova knjiga O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih. Prvi natis je bil razprodan, nastal je novi. Zdaj je na knjižnih policah druga knjiga Carlosa Pascuala v slovenščini: Debeli zidovi, majhna okna. Iz pogovora Tadeje Krečič izvemo, kaj ta naslov pomeni, v čem se nova knjiga razlikuje od prejšnje, med drugim pa tudi, zakaj je v Ljubljani ustanovil miniaturno gledališče Pocket teater Studio. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Carlos Pascual Legendarni dramski igralec Stane Sever je konec leta 1937 postal član ansambla ljubljanske Drame in na tem odru odigral magistralne vloge. Ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v osrednjem slovenskem gledališču je Slovenski gledališki inštitut pripravil večer Staneta Severja. O njegovem položaju v Drami in slovenskem gledališču nasploh ter o Severjevi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja je predaval dr. Štefan Vevar. Zanimive ugotovitve smo v oddaji Razgledi in razmisleki obogatili z nekaj na novo najdenimi posnetki Severjevih recitacij Prešernove poezije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/09/Razglediinrazmisleki-StaneSever3732449.mp3 RTVSLO – Ars 1321 clean Legendarni dramski igralec Stane Sever je konec leta 1937 postal član ansambla ljubljanske Drame in na tem odru odigral magistralne vloge. Ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v osrednjem slovenskem gledališču je Slovenski gledališki inštitut pripravil večer Staneta Severja. O njegovem položaju v Drami in slovenskem gledališču nasploh ter o Severjevi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja je predaval dr. Štefan Vevar. Zanimive ugotovitve smo v oddaji Razgledi in razmisleki obogatili z nekaj na novo najdenimi posnetki Severjevih recitacij Prešernove poezije. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Stane Sever V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona je nedavno posnela film Dan brez imena – podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov, z njo pa je orisala državo, ki se ne more otresti bremen preteklosti. V filmu je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je med ljubljanskim Liffom pogovarjala Nina Gostiša. foto: http://www.vertigo.si/filmi/sem-iz-titovega-velesa/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/PogovorTeonoStrugarMitevskoinLabinoMitevsko3725589.mp3 RTVSLO – Ars 1409 clean V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona je nedavno posnela film Dan brez imena – podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov, z njo pa je orisala državo, ki se ne more otresti bremen preteklosti. V filmu je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je med ljubljanskim Liffom pogovarjala Nina Gostiša. foto: http://www.vertigo.si/filmi/sem-iz-titovega-velesa/ http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 2 Feb 2018 11:00:00 +0000 Pogovor Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko Za oddajo smo izbrali odlomke iz knjige ameriške publicistke Caroline Stoessinger o Alice Herz Sommer, pianistki judovskega rodu in pričevalki o strašni izkušnji holokavsta. Rodila se je leta 1903 v Pragi, v Avstroogrski monarhiji. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so leta 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael, nato pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjiga o njenem življenju, naslovljena Sto let modrosti, je nastala na osnovi pogovorov z njo. Alice Herz Sommer je umrla leta 2014, stara 110 let. Knjigo je prevedla Miriam Drev. foto: Alice Herz Sommer http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/StoletmodrostiAliceHerzSommer3725576.mp3 RTVSLO – Ars 1088 clean Za oddajo smo izbrali odlomke iz knjige ameriške publicistke Caroline Stoessinger o Alice Herz Sommer, pianistki judovskega rodu in pričevalki o strašni izkušnji holokavsta. Rodila se je leta 1903 v Pragi, v Avstroogrski monarhiji. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so leta 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael, nato pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjiga o njenem življenju, naslovljena Sto let modrosti, je nastala na osnovi pogovorov z njo. Alice Herz Sommer je umrla leta 2014, stara 110 let. Knjigo je prevedla Miriam Drev. foto: Alice Herz Sommer http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 2 Feb 2018 10:45:00 +0000 Sto let modrosti Alice Herz Sommer Dr. Svetlana Slapšak je obogatila slovensko kulturo in javno življenje z vrsto nastopov in kolumn ter knjig, ki pričajo o njenem širokem razponu intelektualnih interesov. Med njenimi novejšimi knjigami omenimo Kuhinjo z razgledom in Antično miturgijo, med nekoliko starejšimi pa zbirko Ženske ikone 20. stoletja. V teh in drugih delih se dr. Slapšak predstavlja kot intelektualka, ki z lahkoto prehaja iz antičnih študij v antropološke in druge teme. Več o sebi in svojem delu je dr. Svetlana Slapšak povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Ta jo je obiskal nekaj dni pred njenim okroglim življenjskim jubilejem na njenem domu. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jure Eržen/Delo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/18/SvetlanaSlapakjubilantka3710463.mp3 RTVSLO – Ars 1447 clean Dr. Svetlana Slapšak je obogatila slovensko kulturo in javno življenje z vrsto nastopov in kolumn ter knjig, ki pričajo o njenem širokem razponu intelektualnih interesov. Med njenimi novejšimi knjigami omenimo Kuhinjo z razgledom in Antično miturgijo, med nekoliko starejšimi pa zbirko Ženske ikone 20. stoletja. V teh in drugih delih se dr. Slapšak predstavlja kot intelektualka, ki z lahkoto prehaja iz antičnih študij v antropološke in druge teme. Več o sebi in svojem delu je dr. Svetlana Slapšak povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Ta jo je obiskal nekaj dni pred njenim okroglim življenjskim jubilejem na njenem domu. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jure Eržen/Delo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jan 2018 12:30:00 +0000 Svetlana Slapšak, jubilantka Andrej Volos piše v ruščini, čeprav se je rodil v mestu Dušanbe, prestolnici Tadžikistana in tam živel. Pred nedavnim je v slovenskem prevodu Simona Dobravca izšel njegov roman Vrnitev v Pandžrud. Dogajanje je postavljeno v srednjo Azijo prve polovice desetega stoletja. Glavni junak, slavni pesnik Rudaki, se – star, oslepljen in pahnjen globoko v nemilost – iz Buhare vrača v rodni Pandžrud in premišlja o svoji, pa tudi siceršnji preteklosti in sedanjosti. Andrej Volos je bil za roman v Rusiji nagrajen. Pred dobrim mesecem dni je obiskal Ljubljano in prevajalec Simon Dobravec ga je za oddajo Razgledi in razmisleki povabil pred mikrofon. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/10/RazglediinrazmislekiAndrejVolos3700574.mp3 RTVSLO – Ars 1360 clean Andrej Volos piše v ruščini, čeprav se je rodil v mestu Dušanbe, prestolnici Tadžikistana in tam živel. Pred nedavnim je v slovenskem prevodu Simona Dobravca izšel njegov roman Vrnitev v Pandžrud. Dogajanje je postavljeno v srednjo Azijo prve polovice desetega stoletja. Glavni junak, slavni pesnik Rudaki, se – star, oslepljen in pahnjen globoko v nemilost – iz Buhare vrača v rodni Pandžrud in premišlja o svoji, pa tudi siceršnji preteklosti in sedanjosti. Andrej Volos je bil za roman v Rusiji nagrajen. Pred dobrim mesecem dni je obiskal Ljubljano in prevajalec Simon Dobravec ga je za oddajo Razgledi in razmisleki povabil pred mikrofon. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jan 2018 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Andrej Volos Islandski film zadnja leta doživlja renesanso: spomnimo se denimo na Zgodbe o konjih in ljudeh, Dobrodušnega Velikana, Lastovke ali Ovna, ki so bili izjemno uspešni na filmskih festivalih povsod po svetu, tudi v Ljubljani. Na lanskem LIFFu so med islandskimi filmi prikazali Laboda režiserke Áse Helge Hjörleifsdóttir. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z ustvarjalko pogovarjala Tina Poglajen in jo povprašala o naravi v islandskih filmih, o soncu, ki nikoli ne zaide in tradiciji, ki še danes oblikuje življenje na Islandiji. foto: http://www.icelandicfilms.info/person/nr/9425 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/06/IslandskareiserkasaHelgaHjrleifsdttir3696612.mp3 RTVSLO – Ars 1287 clean Islandski film zadnja leta doživlja renesanso: spomnimo se denimo na Zgodbe o konjih in ljudeh, Dobrodušnega Velikana, Lastovke ali Ovna, ki so bili izjemno uspešni na filmskih festivalih povsod po svetu, tudi v Ljubljani. Na lanskem LIFFu so med islandskimi filmi prikazali Laboda režiserke Áse Helge Hjörleifsdóttir. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z ustvarjalko pogovarjala Tina Poglajen in jo povprašala o naravi v islandskih filmih, o soncu, ki nikoli ne zaide in tradiciji, ki še danes oblikuje življenje na Islandiji. foto: http://www.icelandicfilms.info/person/nr/9425 http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 6 Jan 2018 09:30:00 +0000 Islandska režiserka Ása Helga Hjörleifsdóttir V zbirki Moderni klasiki je pred kratkim kot stota knjiga izšel roman Skrivnostne solidarnosti Pascala Quignarda. Moderni klasiki so tako po številu naslovov dohiteli legendarno zbirko Sto romanov. Jubilejna knjiga je bila povod za pogovor Marka Golje s sourednikom zbirke Andrejem Blatnikom. Ta je med drugim osvetlil začetke zbirke, orisal differentio specifico med zbirkama XX. stoletje in Moderni klasiki, nekoliko pojasnil snovanje zbirke in še marsikaj. Vabljeni k posluašnju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/AndrejBlatnikoModernihklasikih3684560.mp3 RTVSLO – Ars 1447 clean V zbirki Moderni klasiki je pred kratkim kot stota knjiga izšel roman Skrivnostne solidarnosti Pascala Quignarda. Moderni klasiki so tako po številu naslovov dohiteli legendarno zbirko Sto romanov. Jubilejna knjiga je bila povod za pogovor Marka Golje s sourednikom zbirke Andrejem Blatnikom. Ta je med drugim osvetlil začetke zbirke, orisal differentio specifico med zbirkama XX. stoletje in Moderni klasiki, nekoliko pojasnil snovanje zbirke in še marsikaj. Vabljeni k posluašnju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Dec 2017 12:05:00 +0000 Andrej Blatnik o Modernih klasikih V dvorani Loškega odra v Škofji Loki so v nedeljo na 47. podelitvi Severjevih nagrad počastili gledališke igralce za minulo sezono. Strokovna žirija je za dosežke na slovenskih poklicnih odrih nagrado Sklada Staneta Severja podelila Juretu Henigmanu, članu Mestnega gledališča ljubljanskega in Blažu Šefu, članu Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Ob tej priložnosti se je z igralcema pogovarjal Žiga Bratoš. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/21/SeverjevanagrajencaJureHenigmaninBlaef3683010.mp3 RTVSLO – Ars 1137 clean V dvorani Loškega odra v Škofji Loki so v nedeljo na 47. podelitvi Severjevih nagrad počastili gledališke igralce za minulo sezono. Strokovna žirija je za dosežke na slovenskih poklicnih odrih nagrado Sklada Staneta Severja podelila Juretu Henigmanu, članu Mestnega gledališča ljubljanskega in Blažu Šefu, članu Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Ob tej priložnosti se je z igralcema pogovarjal Žiga Bratoš. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Dec 2017 14:30:00 +0000 Severjeva nagrajenca Jure Henigman in Blaž Šef Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle. In zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je v pogovoru povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. Vabimo vas k poslušanju! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/15/MariborodEPKdodanesnaprimeruVetrinjskegadvora3675179.mp3 RTVSLO – Ars 1579 clean Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle. In zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je v pogovoru povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. Vabimo vas k poslušanju! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 12:30:00 +0000 Maribor; od EPK do danes na primeru Vetrinjskega dvora Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle - in zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je Petri Tanko v pogovoru, ki je nastal med sprehodom po Vetrinjskem dvoru, povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. foto: Vetrinjski dvor Služba za razvojne projekte in investicije MOM http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/14/MariborodEPKdodanesnaprimeruVetrinjskegadvora-MarkoBrumen3674219.mp3 RTVSLO – Ars 1579 clean Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle - in zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je Petri Tanko v pogovoru, ki je nastal med sprehodom po Vetrinjskem dvoru, povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. foto: Vetrinjski dvor Služba za razvojne projekte in investicije MOM http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 12:30:00 +0000 Maribor od EPK do danes na primeru Vetrinjskega dvora - Marko Brumen Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/07/PrimoPremzlzalonik3665412.mp3 RTVSLO – Ars 1359 clean Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Dec 2017 12:30:00 +0000 Primož Premzl, založnik V času, ko so novice o dogodkih v Kataloniji že nekaj časa v vseh medijih na prvem mestu, objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki premišljevanje pisatelja Draga Jančarja o tej deželi in njeni usodi tako v zgodovini kot v tem trenutku. O kateri največ pove prav literatura, zapiše Drago Jančar, ki je pred leti srečal katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja, zapisovalca osebnih zgodb iz časa državljanske vojne in Frankove diktature. Oba pisatelja zaznamujejo podobne izkušnje, čustva in razmisleki, saj oba pripadata narodoma z legitimno željo po svobodi, uporabi svojega jezika, pa tudi po politični neodvisnosti, za katero se Katalonci zdaj borijo, Slovenci pa v njej živimo že petindvajset let. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/30/RazglediinrazmislekiDragoJanarSpominnaKatalonijo3657346.mp3 RTVSLO – Ars 1256 clean V času, ko so novice o dogodkih v Kataloniji že nekaj časa v vseh medijih na prvem mestu, objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki premišljevanje pisatelja Draga Jančarja o tej deželi in njeni usodi tako v zgodovini kot v tem trenutku. O kateri največ pove prav literatura, zapiše Drago Jančar, ki je pred leti srečal katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja, zapisovalca osebnih zgodb iz časa državljanske vojne in Frankove diktature. Oba pisatelja zaznamujejo podobne izkušnje, čustva in razmisleki, saj oba pripadata narodoma z legitimno željo po svobodi, uporabi svojega jezika, pa tudi po politični neodvisnosti, za katero se Katalonci zdaj borijo, Slovenci pa v njej živimo že petindvajset let. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 13:30:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Drago Jančar: Spomin na Katalonijo Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/25/33.SKS-OnoviserijianimiranihfilmovKoyaaMMC.PR3.20171125.6.1430.mp3 RTVSLO – Ars 1680 clean Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 25 Nov 2017 13:58:00 +0000 33. SKS - O novi seriji animiranih filmov Koyaa Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/23/RazglediinrazmislekiLJ_2154377.mp3 RTVSLO – Prvi 1495 clean Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Nov 2017 12:37:31 +0000 Nacionalni junak Martin Krpan Pred 70 leti smo, predvsem po zaslugi literarnega zgodovinarja in prevajalca Viktorja Smoleja (1910 – 1992), dobili prvi lektorat slovaščine. Dobrega pol stoletja pozneje, natančneje leta 2004, je prerasel v univerzitetni študijski program Slovakistika. Ob jubileju je pod uredništvom doc. dr. Špele Sevšek Šramel in prof. dr. Jozefa Pallaya nastal zbornik, posvečen dr. Andreju Rozmanu, enemu izmed ustanoviteljev študija češčine, poljščine in slovaščine na FF v Ljubljani in dolgoletnemu vodju katedre za slovaški jezik in književnost. Zbornik bomo prelistali v oddaji, predvsem pa spregovorili o naših kulturnih stikih s Slovaško nekoč in danes in o tem, kako je bilo posredovanje slovaške kulture določeno z družbeno-političnim kontekstom in individualnimi pobudami. Gosta oddaje bosta prof. dr. Andrej Rozman in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/16/70letslovakistikevLjubljani3640706.mp3 RTVSLO – Ars 1501 clean Pred 70 leti smo, predvsem po zaslugi literarnega zgodovinarja in prevajalca Viktorja Smoleja (1910 – 1992), dobili prvi lektorat slovaščine. Dobrega pol stoletja pozneje, natančneje leta 2004, je prerasel v univerzitetni študijski program Slovakistika. Ob jubileju je pod uredništvom doc. dr. Špele Sevšek Šramel in prof. dr. Jozefa Pallaya nastal zbornik, posvečen dr. Andreju Rozmanu, enemu izmed ustanoviteljev študija češčine, poljščine in slovaščine na FF v Ljubljani in dolgoletnemu vodju katedre za slovaški jezik in književnost. Zbornik bomo prelistali v oddaji, predvsem pa spregovorili o naših kulturnih stikih s Slovaško nekoč in danes in o tem, kako je bilo posredovanje slovaške kulture določeno z družbeno-političnim kontekstom in individualnimi pobudami. Gosta oddaje bosta prof. dr. Andrej Rozman in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 12:08:00 +0000 70 let slovakistike v Ljubljani Severnoevropske države, ki so po tradiciji protestantsko-luteranske, so znane po ekonomski, inovacijski in socialni uspešnosti. Koliko je k njihovi uspešnosti pripomoglo izročilo, ki se navezuje na reformacijo, in ali so zato v prednosti pred drugimi državami? Izjeme sicer tega ne potrjujejo: katoliška Bavarska je uspešnejša od protestantskih dežel na severu Nemčije, pa tudi uspešna območja vzhodne Azije to trditev zanikujejo. A vendar so v letih po reformaciji uspešnost v poklicu imeli za znak, da je verujoči na poti k zveličanju, protestantska etika pa je legitimirala kapitalistično podjetnost. To nagiba k premisleku, da se uspešnost severnoevropskih držav vendarle nekako navezuje na njihovo tradicijo. Kakšne so te navezave in koliko je protestantska etika povezana z nastankom kapitalizma, smo se pogovarjali s sociologom prof. dr. Franetom Adamom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/09/dr.FraneAdamProtestantizemindrubenablaginja3633143.mp3 RTVSLO – Ars 1397 clean Severnoevropske države, ki so po tradiciji protestantsko-luteranske, so znane po ekonomski, inovacijski in socialni uspešnosti. Koliko je k njihovi uspešnosti pripomoglo izročilo, ki se navezuje na reformacijo, in ali so zato v prednosti pred drugimi državami? Izjeme sicer tega ne potrjujejo: katoliška Bavarska je uspešnejša od protestantskih dežel na severu Nemčije, pa tudi uspešna območja vzhodne Azije to trditev zanikujejo. A vendar so v letih po reformaciji uspešnost v poklicu imeli za znak, da je verujoči na poti k zveličanju, protestantska etika pa je legitimirala kapitalistično podjetnost. To nagiba k premisleku, da se uspešnost severnoevropskih držav vendarle nekako navezuje na njihovo tradicijo. Kakšne so te navezave in koliko je protestantska etika povezana z nastankom kapitalizma, smo se pogovarjali s sociologom prof. dr. Franetom Adamom. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Nov 2017 15:20:00 +0000 Dr. Frane Adam: Protestantizem in družbena blaginja Že dvajset let v Kotljah na Koroškem pripravljajo Kuharjeve dneve v spomin na štiri brate Kuhar. Med njimi je najbolj znan Lovro Kuhar, pisatelj, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc. Potem so tu še znani politik in duhovnik Alojz, pa Avgust, poznan kot ustanovitelj in urednik glasila guštanjskih železarjev Koroški fužinar. Letos pa so posebno pozornost namenili Ivanu, čeprav izmed štirih bratov najmanj poznanemu, a izjemno pomembnemu Korošcu. Koroška dopisnica Metka Pirc se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala z Ivanovo vnukinjo Danico Hudrap, ki je pranečakinja znamenitega Prežihovega Voranca. foto: Prežihovi pred domačo hišo; prvi z leve je Ivan. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ivan-kuhar.html http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/28/Kuharjevidnevi-DanicaHudrap3622354.mp3 RTVSLO – Ars 797 clean Že dvajset let v Kotljah na Koroškem pripravljajo Kuharjeve dneve v spomin na štiri brate Kuhar. Med njimi je najbolj znan Lovro Kuhar, pisatelj, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc. Potem so tu še znani politik in duhovnik Alojz, pa Avgust, poznan kot ustanovitelj in urednik glasila guštanjskih železarjev Koroški fužinar. Letos pa so posebno pozornost namenili Ivanu, čeprav izmed štirih bratov najmanj poznanemu, a izjemno pomembnemu Korošcu. Koroška dopisnica Metka Pirc se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala z Ivanovo vnukinjo Danico Hudrap, ki je pranečakinja znamenitega Prežihovega Voranca. foto: Prežihovi pred domačo hišo; prvi z leve je Ivan. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ivan-kuhar.html http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 13:05:00 +0000 Kuharjevi dnevi - Danica Hudrap Kaj za družbo pomeni znanost? In kako znanost razumeti v širši perspektivi kulturnega konteksta? V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki smo se sprehodili skozi razstavo Liminalni agenti, ki je na ogled v galeriji Škuc. Skoznjo nas je vodila soavtorica razstave, doktorica biomedicine in intermedijska umetnica Špela Petrič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/25/Bioumetnost-drubapodmikroskopom3618560.mp3 RTVSLO – Ars 1858 clean Kaj za družbo pomeni znanost? In kako znanost razumeti v širši perspektivi kulturnega konteksta? V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki smo se sprehodili skozi razstavo Liminalni agenti, ki je na ogled v galeriji Škuc. Skoznjo nas je vodila soavtorica razstave, doktorica biomedicine in intermedijska umetnica Špela Petrič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Oct 2017 11:05:00 +0000 Bioumetnost - družba pod mikroskopom Italija je ena arheološko najbogatejših držav na svetu, a najdišča, kot so Pompeji, so vendarle redka. Antično rimsko mesto ob Neapeljskem zalivu, ki ga je uničil izbruh Vezuva leta 79 po Kristusu, so ponovno odkrili že sredi 18. stoletja, a mesto še vedno predstavlja arheološki izziv. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč antike doživlja preporod. Zadnji dve leti v življenju Pompejev so zaznamovali mnogi restavratorski posegi, vedno večji turistični obisk, nova znanstvena odkritja in sodobnejši pristopi k obravnavi arheološkega najdišča. O vsem tem se je naš rimski dopisnik Janko Petrovec pogovarjal z direktorjem Pompejev, arheologom doktorjem Massimom Osanno. foto: Pompeji, Via di Mercurio in Vezuv; avtor: Carlo Mirante (vir: Flickr Creative Commons) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/19/PogovorzdirektorjemPompejevdr.MassimomOsanno3610932.mp3 RTVSLO – Prvi 1156 clean Italija je ena arheološko najbogatejših držav na svetu, a najdišča, kot so Pompeji, so vendarle redka. Antično rimsko mesto ob Neapeljskem zalivu, ki ga je uničil izbruh Vezuva leta 79 po Kristusu, so ponovno odkrili že sredi 18. stoletja, a mesto še vedno predstavlja arheološki izziv. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč antike doživlja preporod. Zadnji dve leti v življenju Pompejev so zaznamovali mnogi restavratorski posegi, vedno večji turistični obisk, nova znanstvena odkritja in sodobnejši pristopi k obravnavi arheološkega najdišča. O vsem tem se je naš rimski dopisnik Janko Petrovec pogovarjal z direktorjem Pompejev, arheologom doktorjem Massimom Osanno. foto: Pompeji, Via di Mercurio in Vezuv; avtor: Carlo Mirante (vir: Flickr Creative Commons) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Oct 2017 11:05:00 +0000 Pogovor z direktorjem Pompejev dr. Massimom Osanno Desetega oktobra je minilo sto let od rojstva velikega jazzovskega glasbenika 20. stoletja Theloniousa Monka. Slišali boste odlomek iz knjige angleškega pisatelja in publicista Geoffa Dyerja, ki ga v slovenščini že poznamo po duhoviti knjigi Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi. Leta 1991 je objavil knjigo z naslovom But Beautiful / Lepo pa - Knjiga o jazzu. But Beautiful je bila najprej čudovita balada Jimmyja Van Heusena na besedilo Johnnyja Burka, ki je kmalu po nastanku leta 1947 postala jazzovski standard. Knjigo Geoffa Dyerja sestavljajo apokrifne biografije devetih legendarnih jazzovskih skladateljev in instrumentalistov 20. stoletja, med njimi tudi Theloniousa Monka. Besedilo je prevedla Tina Mahkota. foto: Thelonious Monk, Minton's Playhouse, New York, N.Y., ca. sept. 1947 / William P. Gottlieb https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Thelonious_Monk,_Minton%27s_Playhouse,_New_York,_N.Y.,_ca._Sept._1947_(William_P._Gottlieb_06271).jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/12/GeoffDyeroTheloniousuMonku3601239.mp3 RTVSLO – Ars 1739 clean Desetega oktobra je minilo sto let od rojstva velikega jazzovskega glasbenika 20. stoletja Theloniousa Monka. Slišali boste odlomek iz knjige angleškega pisatelja in publicista Geoffa Dyerja, ki ga v slovenščini že poznamo po duhoviti knjigi Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi. Leta 1991 je objavil knjigo z naslovom But Beautiful / Lepo pa - Knjiga o jazzu. But Beautiful je bila najprej čudovita balada Jimmyja Van Heusena na besedilo Johnnyja Burka, ki je kmalu po nastanku leta 1947 postala jazzovski standard. Knjigo Geoffa Dyerja sestavljajo apokrifne biografije devetih legendarnih jazzovskih skladateljev in instrumentalistov 20. stoletja, med njimi tudi Theloniousa Monka. Besedilo je prevedla Tina Mahkota. foto: Thelonious Monk, Minton's Playhouse, New York, N.Y., ca. sept. 1947 / William P. Gottlieb https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Thelonious_Monk,_Minton%27s_Playhouse,_New_York,_N.Y.,_ca._Sept._1947_(William_P._Gottlieb_06271).jpg http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Oct 2017 11:05:00 +0000 Geoff Dyer o Theloniousu Monku Z nogami hodečih skozi mesta, hodečih po ulicah, bobnečih po cestah, po avenijah, po trgih ... se je pisal velik del zgodovine. V Buenos Airesu so med leti 1977 in 1983 v smeri proti urinim kazalcem hodile matere, katerih otroci so v času diktature izginili neznano kam. V začetku 20. stoletja so nastajala planinska društva kot protest proti prepričanju, da krajino lahko zasedajo le moški, le aristokrati, torej tisti, ki imajo denar, moč, ugled. Skupinska, kolektivna hoja je kot upor in osvajanje prostora odraz politične akcije. Kaj pa individualna hoja? Pomembno je hoditi do volišča, zapiše Irena Pivka, umetnica in soavtorica lokacijskega večmedijskega performansa Hodi.ti. Z njo smo se o hoji kot orodju sprememb pogovarjali tudi v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/05/Hodi.ti3590599.mp3 RTVSLO – Ars 1447 clean Z nogami hodečih skozi mesta, hodečih po ulicah, bobnečih po cestah, po avenijah, po trgih ... se je pisal velik del zgodovine. V Buenos Airesu so med leti 1977 in 1983 v smeri proti urinim kazalcem hodile matere, katerih otroci so v času diktature izginili neznano kam. V začetku 20. stoletja so nastajala planinska društva kot protest proti prepričanju, da krajino lahko zasedajo le moški, le aristokrati, torej tisti, ki imajo denar, moč, ugled. Skupinska, kolektivna hoja je kot upor in osvajanje prostora odraz politične akcije. Kaj pa individualna hoja? Pomembno je hoditi do volišča, zapiše Irena Pivka, umetnica in soavtorica lokacijskega večmedijskega performansa Hodi.ti. Z njo smo se o hoji kot orodju sprememb pogovarjali tudi v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Oct 2017 12:09:00 +0000 Hodi.ti Vladimir Pištalo se je rodil v Sarajevu, odraščal v Mostarju, Kraljevu in Beogradu. Leta 1993 je emigriral v ZDA, danes tam predava, razpet med ZDA in Beogradom. Sodi med najpomembnejše in najbolj prevajane srbske pripovednike. Je avtor številnih knjig, med drugim v slovenščino prevedene literarizirane biografije o Aleksandru Makedonskem Aleksandrida in nagrajenega romana Tesla, portret med maskami. Z Vladimirjem Pištalom se je pogovarjal Rok Bozovičar. foto: Vladimir Pištalo: Foto © Nebojša Babić https://vilenica.si/vilenica-2017/tuji-gostje-na-vilenici-2017/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/28/PogovorssrbskimpisateljemVladimirjemPitalom3581413.mp3 RTVSLO – Ars 1248 clean Vladimir Pištalo se je rodil v Sarajevu, odraščal v Mostarju, Kraljevu in Beogradu. Leta 1993 je emigriral v ZDA, danes tam predava, razpet med ZDA in Beogradom. Sodi med najpomembnejše in najbolj prevajane srbske pripovednike. Je avtor številnih knjig, med drugim v slovenščino prevedene literarizirane biografije o Aleksandru Makedonskem Aleksandrida in nagrajenega romana Tesla, portret med maskami. Z Vladimirjem Pištalom se je pogovarjal Rok Bozovičar. foto: Vladimir Pištalo: Foto © Nebojša Babić https://vilenica.si/vilenica-2017/tuji-gostje-na-vilenici-2017/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Sep 2017 11:05:00 +0000 Pogovor s srbskim pisateljem Vladimirjem Pištalom Letošnji nagrajenec Vilenice Jurij Andruhovič, je pisatelj, ki je bistveno prispeval k odmiku ukrajinske književnosti od pričakovanih tém iz obdobja Sovjetske zveze, hkrati pa svojo domovino vidi kot vmesno območje med Vzhodom in Zahodom in jo kulturno-civilizacijsko in tudi politično nedvoumno umešča v svet Srednje Evrope. Angažiran je bil tudi v času družbenih gibanj za demokratizacijo države, poleg tega pa je dobitnik številnih mednarodnih nagrad – Herderjeve, Remarquove, Goethejeve medalj in drugih. V oddaji Razgledi in razmisleki se z njim pogovarja Vlado Motnikar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/21/Razglediinrazmisleki-JurijAndruhovi3573075.mp3 RTVSLO – Ars 1036 clean Letošnji nagrajenec Vilenice Jurij Andruhovič, je pisatelj, ki je bistveno prispeval k odmiku ukrajinske književnosti od pričakovanih tém iz obdobja Sovjetske zveze, hkrati pa svojo domovino vidi kot vmesno območje med Vzhodom in Zahodom in jo kulturno-civilizacijsko in tudi politično nedvoumno umešča v svet Srednje Evrope. Angažiran je bil tudi v času družbenih gibanj za demokratizacijo države, poleg tega pa je dobitnik številnih mednarodnih nagrad – Herderjeve, Remarquove, Goethejeve medalj in drugih. V oddaji Razgledi in razmisleki se z njim pogovarja Vlado Motnikar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Sep 2017 11:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Jurij Andruhovič Čilskega pisatelja Raúla Zurita, ki je bil letošnji gost na Dnevih poezije in vina, sta zaznamovala vojaški udar in diktatura v Čilu. Leta 1973 je šest tednov preživel v zaporu. Nikoli ni odšel v izgnanstvo, ampak se je na različne načine bojeval proti avtoritarnemu sistemu. Tudi pisati je začel zato, ker so ga prisilile življenjske okoliščine. O svojem življenju, stališčih in ustvarjanju se je pogovarjal z Andrejem Rotom. Foto: Matej Pušnik; www.stihoteka.com http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/14/PogovorzRalomZurito3566026.mp3 RTVSLO – Ars 1521 clean Čilskega pisatelja Raúla Zurita, ki je bil letošnji gost na Dnevih poezije in vina, sta zaznamovala vojaški udar in diktatura v Čilu. Leta 1973 je šest tednov preživel v zaporu. Nikoli ni odšel v izgnanstvo, ampak se je na različne načine bojeval proti avtoritarnemu sistemu. Tudi pisati je začel zato, ker so ga prisilile življenjske okoliščine. O svojem življenju, stališčih in ustvarjanju se je pogovarjal z Andrejem Rotom. Foto: Matej Pušnik; www.stihoteka.com http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Sep 2017 11:05:00 +0000 Pogovor z Raúlom Zurito Prihodnji teden bo v Portorožu ob odprtju 20. festivala slovenskega filma Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske umetnosti prejel Franci Zajc. Franci Zajc se je v filmski svet podal leta 1967 na takratni TV Ljubljana, kjer je bil direktor projektov in producent. Eden prvih izzivov je bila nadaljevanka Dekameron, ki še danes – po skoraj pol stoletja – velja za enega najodličnejših televizijskih projektov. Režiral jo je češki režiser Vaclav Hudeček. Pomembno je bilo njegovo sodelovanje z mojstrom Matjažem Klopčičem pri Cvetju v jeseni (posnela sta tako nadaljevanko kot celovečerec); z režiserjem sta pozneje še poglobila sodelovanje in ga leta 2005 sklenila z zgodovinsko dramo Ljubljana je ljubljena. Zajc je v 80. letih prejšnjega stoletja prevzel delo glavnega producenta Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, potem pa se leta 1987 odločil za samostojno pot. Ustanovil je produkcijsko hišo Arsmedia, kjer je dobilo priložnost kar nekaj mladih avtorjev – med njimi Miran Zupanič, Sašo Podgoršek, Marko Naberšnik in Goran Vojnović. Z njimi je ustvaril več filmskih uspešnic in pa tudi filmov klasične vrednosti. S Francijem Zajcem se je pogovarjal Urban Tarman. Foto: Žiga Culiberg. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/07/PogovorsFrancijemZajcemBadjurovimnagrajencem3558380.mp3 RTVSLO – Ars 1331 clean Prihodnji teden bo v Portorožu ob odprtju 20. festivala slovenskega filma Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske umetnosti prejel Franci Zajc. Franci Zajc se je v filmski svet podal leta 1967 na takratni TV Ljubljana, kjer je bil direktor projektov in producent. Eden prvih izzivov je bila nadaljevanka Dekameron, ki še danes – po skoraj pol stoletja – velja za enega najodličnejših televizijskih projektov. Režiral jo je češki režiser Vaclav Hudeček. Pomembno je bilo njegovo sodelovanje z mojstrom Matjažem Klopčičem pri Cvetju v jeseni (posnela sta tako nadaljevanko kot celovečerec); z režiserjem sta pozneje še poglobila sodelovanje in ga leta 2005 sklenila z zgodovinsko dramo Ljubljana je ljubljena. Zajc je v 80. letih prejšnjega stoletja prevzel delo glavnega producenta Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, potem pa se leta 1987 odločil za samostojno pot. Ustanovil je produkcijsko hišo Arsmedia, kjer je dobilo priložnost kar nekaj mladih avtorjev – med njimi Miran Zupanič, Sašo Podgoršek, Marko Naberšnik in Goran Vojnović. Z njimi je ustvaril več filmskih uspešnic in pa tudi filmov klasične vrednosti. S Francijem Zajcem se je pogovarjal Urban Tarman. Foto: Žiga Culiberg. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Sep 2017 11:05:00 +0000 Pogovor s Francijem Zajcem, Badjurovim nagrajencem Gost oddaje Razgledi in razmisleki bo tokrat hrvaški pisatelj in literarni zgodovinar akademik Pavao Pavličić, rojen leta 1946 v Vukovarju. Je avtor petdesetih proznih knjig in desetine filmskih scenarijev, v slovenščino pa so prevedeni romana Večerni akt in Lepopis ter poetična proza Donava. Z njim se bo pogovarjal Vlado Motnikar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/01/PavaoPavlii3552502.mp3 RTVSLO – Prvi 1352 clean Gost oddaje Razgledi in razmisleki bo tokrat hrvaški pisatelj in literarni zgodovinar akademik Pavao Pavličić, rojen leta 1946 v Vukovarju. Je avtor petdesetih proznih knjig in desetine filmskih scenarijev, v slovenščino pa so prevedeni romana Večerni akt in Lepopis ter poetična proza Donava. Z njim se bo pogovarjal Vlado Motnikar. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 1 Sep 2017 12:15:00 +0000 Pavao Pavličić Oddajo namenjamo Muzeju na prostem Rogatec. Gre za največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta. Obsotelska kotlina, kje leži Rogatec, in ki jo z vseh strani obdaja gozd, se razvija in tako srednjeveški trg zadnja leta postaja vse bolj priljubljen kraj za turiste, ki se nastanjajo v znameniti Rogaški Slatini. Slabih deset kilometrov oddaljen Rogatec z obnovljenim dvorcem Strmol, z ruševinami gradu in največjim muzejem na prostem v državi ponuja doživetje starih časov in preprostega kmečkega prebivalstva, ki se je ob zemlji preživljalo tudi s kamnoseštvom. O Rogatcu in muzeju se je Simona Kopinšek pogovarjala z Ireno Roškar, ki vodi ta muzej. foto: https://www.rogatec.si/muzej-na-prostem-rogatec/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/24/MuzejnaprostemRogatec3544489.mp3 RTVSLO – Ars 1472 clean Oddajo namenjamo Muzeju na prostem Rogatec. Gre za največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta. Obsotelska kotlina, kje leži Rogatec, in ki jo z vseh strani obdaja gozd, se razvija in tako srednjeveški trg zadnja leta postaja vse bolj priljubljen kraj za turiste, ki se nastanjajo v znameniti Rogaški Slatini. Slabih deset kilometrov oddaljen Rogatec z obnovljenim dvorcem Strmol, z ruševinami gradu in največjim muzejem na prostem v državi ponuja doživetje starih časov in preprostega kmečkega prebivalstva, ki se je ob zemlji preživljalo tudi s kamnoseštvom. O Rogatcu in muzeju se je Simona Kopinšek pogovarjala z Ireno Roškar, ki vodi ta muzej. foto: https://www.rogatec.si/muzej-na-prostem-rogatec/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Aug 2017 11:05:00 +0000 Muzej na prostem Rogatec Sedemnajsti avgust je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan je leta 1919 Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti spet združeni z matičnim narodom. Prekmurje je 12. avgusta 1919 zasedla vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali leta 1934 objavljeno besedilo etnologa in slavista, literarnega zgodovinarja in prevajalca dr. Vilka Novaka (1909-2003) o kulturnih stikih med Prekmurjem oziroma Slovensko krajino, kot so ga tedaj imenovali, in Slovenci v matični domovini. Besedilo z naslovom Kulturni stiki do osvobojenja bo prebral Ivan Lotrič. Na fotografiji: zborovanje v Beltincih 1919 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/17/VilkoNovakKulturnistikidoosvobojenja3538669.mp3 RTVSLO – Ars 1328 clean Sedemnajsti avgust je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan je leta 1919 Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti spet združeni z matičnim narodom. Prekmurje je 12. avgusta 1919 zasedla vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali leta 1934 objavljeno besedilo etnologa in slavista, literarnega zgodovinarja in prevajalca dr. Vilka Novaka (1909-2003) o kulturnih stikih med Prekmurjem oziroma Slovensko krajino, kot so ga tedaj imenovali, in Slovenci v matični domovini. Besedilo z naslovom Kulturni stiki do osvobojenja bo prebral Ivan Lotrič. Na fotografiji: zborovanje v Beltincih 1919 http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Aug 2017 11:05:00 +0000 Vilko Novak: Kulturni stiki do osvobojenja Nedavno je umrl ameriški dramatik, igralec ter televizijski in filmski režiser Sam Shepard. Rodil se je leta 1943 in v petih desetletjih ustvaril nadvse raznolik in osupljiv umetniški opus. Ta obsega štiri knjige proze in poezije v prozi, dvainpetdeset dram - šest je bilo uprizorjenih tudi na Slovenskem: Summertime, Nevidna roka, Pokopani otrok, Pravi Zahod, Misel lažnivka in Lunine mene, skoraj petdeset filmskih vlog in več kot ducat filmskih scenarijev. Po slednjih - denimo Pariz, Teksas, Nora ljubezen, Ne hodi mi trkat - je Shepard verjetno tudi najbolj znan, še bolj pa po filmskih vlogah: leta 1983 je bil za vlogo Chucka Yeagra v filmu Pravi fantje nominiran za oskarja – čeprav se skoraj brez izjeme zdi, da niti v najbolj mainstreamovskih produkcijah ne nastopa kot interpret tujih vlog, temveč že v osnovi kot ikona, kot celostna umetnina Sam Shepard - obstranec, upornik, farmar, umetnik, gospodar lastne usode in rušitelj mitov. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali besedilo Luka Gibbonsa o njegovi dramatiki, naslovljeno »Zgrajeno v senci: Sam Shepard in ameriški zahod«. Luke Gibbons je profesor literarnih in kulturnih študij na Irski državni univerzi v Maynoothu; esej je prevedla Tina Mahkota. Na fotografiji sta Ivo Ban in Boris Cavazza v predstavi Lunine mene Sama Sheparda; Drama SNG Ljubljana, 2010. Foto: Peter Uhan http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/10/SamShepard1943-20173534071.mp3 RTVSLO – Ars 951 clean Nedavno je umrl ameriški dramatik, igralec ter televizijski in filmski režiser Sam Shepard. Rodil se je leta 1943 in v petih desetletjih ustvaril nadvse raznolik in osupljiv umetniški opus. Ta obsega štiri knjige proze in poezije v prozi, dvainpetdeset dram - šest je bilo uprizorjenih tudi na Slovenskem: Summertime, Nevidna roka, Pokopani otrok, Pravi Zahod, Misel lažnivka in Lunine mene, skoraj petdeset filmskih vlog in več kot ducat filmskih scenarijev. Po slednjih - denimo Pariz, Teksas, Nora ljubezen, Ne hodi mi trkat - je Shepard verjetno tudi najbolj znan, še bolj pa po filmskih vlogah: leta 1983 je bil za vlogo Chucka Yeagra v filmu Pravi fantje nominiran za oskarja – čeprav se skoraj brez izjeme zdi, da niti v najbolj mainstreamovskih produkcijah ne nastopa kot interpret tujih vlog, temveč že v osnovi kot ikona, kot celostna umetnina Sam Shepard - obstranec, upornik, farmar, umetnik, gospodar lastne usode in rušitelj mitov. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali besedilo Luka Gibbonsa o njegovi dramatiki, naslovljeno »Zgrajeno v senci: Sam Shepard in ameriški zahod«. Luke Gibbons je profesor literarnih in kulturnih študij na Irski državni univerzi v Maynoothu; esej je prevedla Tina Mahkota. Na fotografiji sta Ivo Ban in Boris Cavazza v predstavi Lunine mene Sama Sheparda; Drama SNG Ljubljana, 2010. Foto: Peter Uhan http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Aug 2017 11:05:00 +0000 Sam Shepard (1943-2017) Viktor Jerofejev je eno najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom (1980), Ruske lepotice (1990), Enciklopedije ruske duše (1999), Dobrega Stalina (2004) in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo (2015), če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko civilno odlikovanje viteški red Legije časti. Z Viktorjem Jerofejevom se je spomladi ob festivalu Fabula pogovarjal Andrej Stopar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/03/Fabula2017-ViktorJerofejev3527760.mp3 RTVSLO – Ars 1629 clean Viktor Jerofejev je eno najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom (1980), Ruske lepotice (1990), Enciklopedije ruske duše (1999), Dobrega Stalina (2004) in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo (2015), če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko civilno odlikovanje viteški red Legije časti. Z Viktorjem Jerofejevom se je spomladi ob festivalu Fabula pogovarjal Andrej Stopar. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 5 Aug 2017 12:30:00 +0000 Fabula 2017 - Viktor Jerofejev Pogovor z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je bil eden od gostov letošnjega festivala Fabula. Atxaga velja za enega naboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in čisto na novo Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla. Na fotografiji: Bernardo Atxaga http://www.festival-fabula.org/2017/avtorji-in-knjige/39-avtorji-in-knjige/194-bernardo-atxaga http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/Fabula2017-BernardoAtxaga3520365.mp3 RTVSLO – Ars 1368 clean Pogovor z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je bil eden od gostov letošnjega festivala Fabula. Atxaga velja za enega naboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in čisto na novo Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla. Na fotografiji: Bernardo Atxaga http://www.festival-fabula.org/2017/avtorji-in-knjige/39-avtorji-in-knjige/194-bernardo-atxaga http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Jul 2017 11:05:00 +0000 Fabula 2017 - Bernardo Atxaga V Razgledih in razmislekih bomo slišali pogovor Vlada Motnikarja z Igorjem Marojevićem, srbskim pisateljem, dramatikom, kolumnistom in prevajalcem, gostom festivala Fabula 2017. Igorja Marojevića poznamo v slovenščini po zbirki kratke proze Mediterani in nedavno prevedenem romanu Mamina roka. V svojih delih se Marojević kaže kot prodoren opazovalec ljudi okoli sebe, izpovedovalec lastnega doživljanja in pripovedovalec zgodb. Za svoja dela je prejel že več nagrad za leposlovna besedila ter nagrado Desimir Tošić za eseje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/24/Razglediinrazmisleki-IgorMarojevi3519819.mp3 RTVSLO – Ars 1338 clean V Razgledih in razmislekih bomo slišali pogovor Vlada Motnikarja z Igorjem Marojevićem, srbskim pisateljem, dramatikom, kolumnistom in prevajalcem, gostom festivala Fabula 2017. Igorja Marojevića poznamo v slovenščini po zbirki kratke proze Mediterani in nedavno prevedenem romanu Mamina roka. V svojih delih se Marojević kaže kot prodoren opazovalec ljudi okoli sebe, izpovedovalec lastnega doživljanja in pripovedovalec zgodb. Za svoja dela je prejel že več nagrad za leposlovna besedila ter nagrado Desimir Tošić za eseje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Jul 2017 08:20:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Igor Marojević Na zadnjem festivalu Literature sveta, Fabula, je pred ljubljanskim občinstvom kot prvi, otvoritveni, gost nastopil leta 1972 rojeni francoski pisatelj Mathias Enard, dobitnik prestižne Goncourtove nagrade za roman Kompas, ki je nedavno izšel v slovenščini hkrati s festivalsko izdajo romana Alkohol in nostalgija. Sicer imamo v slovenščini še Enardov roman Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih. Mathias Enard govori več jezikov, je erudit, študiral je perzijščino in arabščino, je dober poznavalec Bližnjega vzhoda in velik popotnik. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mathiasom Enardom pogovarjala Tadeja Krečič, v oddaji pa bomo slišali tudi branje avtorja iz knjige Alkohol in nostalgija. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/12/RzazglediinrazmislekiMathiasEnard16.320173508975.mp3 RTVSLO – Ars 1321 clean Na zadnjem festivalu Literature sveta, Fabula, je pred ljubljanskim občinstvom kot prvi, otvoritveni, gost nastopil leta 1972 rojeni francoski pisatelj Mathias Enard, dobitnik prestižne Goncourtove nagrade za roman Kompas, ki je nedavno izšel v slovenščini hkrati s festivalsko izdajo romana Alkohol in nostalgija. Sicer imamo v slovenščini še Enardov roman Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih. Mathias Enard govori več jezikov, je erudit, študiral je perzijščino in arabščino, je dober poznavalec Bližnjega vzhoda in velik popotnik. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mathiasom Enardom pogovarjala Tadeja Krečič, v oddaji pa bomo slišali tudi branje avtorja iz knjige Alkohol in nostalgija. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jul 2017 11:05:00 +0000 Rzazgledi in razmisleki: Mathias Enard 16.3 2017 Jože Plečnik je edini slovenski arhitekt, čigar delo je vpisano na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Gre za praški grad – Hradčane, ki so ga po prvi svetovni vojni obnavljali po Plečnikovih načrtih. Plečnikova arhitektura je razpršena med Slovenijo, Avstrijo, Češko, Hrvaško in Srbijo; tudi zato ga lahko označimo za arhitekta z mednarodno veljavo, zagotovo vrednega posebne pozornosti. Leto 2017 je Plečnikovo leto - mineva namreč 145 let od njegovega rojstva in 60 let od smrti. Peter Kuhar je v zapisu, ki je sicer nastal za češki radio, zbral stališča plečnikoslovcev iz Češke in Slovenije in Plečnika predstavil skozi poglede strokovnjakov, kot so Tomáš Valena s Tehnične univerze v Münchnu, Damjan Prelovšek in Andrej Hrausky iz Ljubljane, iz Prage pa Zdenko Lukeš in Martin C. Putna. foto: Samo Jančar http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/06/ArhitektJoePlenikinprostor3503530.mp3 RTVSLO – Ars 1381 clean Jože Plečnik je edini slovenski arhitekt, čigar delo je vpisano na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Gre za praški grad – Hradčane, ki so ga po prvi svetovni vojni obnavljali po Plečnikovih načrtih. Plečnikova arhitektura je razpršena med Slovenijo, Avstrijo, Češko, Hrvaško in Srbijo; tudi zato ga lahko označimo za arhitekta z mednarodno veljavo, zagotovo vrednega posebne pozornosti. Leto 2017 je Plečnikovo leto - mineva namreč 145 let od njegovega rojstva in 60 let od smrti. Peter Kuhar je v zapisu, ki je sicer nastal za češki radio, zbral stališča plečnikoslovcev iz Češke in Slovenije in Plečnika predstavil skozi poglede strokovnjakov, kot so Tomáš Valena s Tehnične univerze v Münchnu, Damjan Prelovšek in Andrej Hrausky iz Ljubljane, iz Prage pa Zdenko Lukeš in Martin C. Putna. foto: Samo Jančar http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jul 2017 12:10:00 +0000 Arhitekt Jože Plečnik in prostor V Londonu so nedavno podelili nagrado Booker International, ki je namenjena prevodnim delom, objavljenim v Veliki Britaniji. Za roman z naslovom Pride konj v bar so nagradili izraelskega pisatelja Davida Grossmana in njegovo prevajalko Jessico Cohen. David Grossman se je rodil leta 1954, doslej je napisal vrsto romanov in nefikcijskih del. V slovenščini imamo njegova romana Levji med: (mit o Samsonu) in Glej geslo: ljubezen; oba je prevedel Klemen Jelinčič Boeta. Grossman je pred leti obiskal Ljubljano; takrat se je z njim pogovarjal Marko Golja. foto: © Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/29/BookerInternationalDavidGrossmanLJ_2010256.mp3 RTVSLO – Ars 1352 clean V Londonu so nedavno podelili nagrado Booker International, ki je namenjena prevodnim delom, objavljenim v Veliki Britaniji. Za roman z naslovom Pride konj v bar so nagradili izraelskega pisatelja Davida Grossmana in njegovo prevajalko Jessico Cohen. David Grossman se je rodil leta 1954, doslej je napisal vrsto romanov in nefikcijskih del. V slovenščini imamo njegova romana Levji med: (mit o Samsonu) in Glej geslo: ljubezen; oba je prevedel Klemen Jelinčič Boeta. Grossman je pred leti obiskal Ljubljano; takrat se je z njim pogovarjal Marko Golja. foto: © Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Jun 2017 11:05:00 +0000 Booker International: David Grossman Četrtega junija je umrl španski pisatelj Juan Goytisolo. Rodil se je leta 1931, prvo knjigo je izdal leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, v domačo Španijo se je vrnil po diktatorjevi smrti.Izdal je več kot petindvajset romanov, pisal je tudi eseje. Juan Goytisolo sodi med najpomembnejše sodobne evropske pisatelje; za svoje delo je prejel več uglednih literarnih nagrad. Spomin na življenje, ustvarjanje in razmišljanje Juana Goytisola bomo oživili z današnjo oddajo Razgledi in razmisleki, v kateri boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem leta 2014 pripravil Andrej Rot. foto: Juan Goytisolo http://www.festival-fabula.org/2014/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/20/VspominnapisateljaJuanaGoytisola3488368.mp3 RTVSLO – Ars 1586 clean Četrtega junija je umrl španski pisatelj Juan Goytisolo. Rodil se je leta 1931, prvo knjigo je izdal leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, v domačo Španijo se je vrnil po diktatorjevi smrti.Izdal je več kot petindvajset romanov, pisal je tudi eseje. Juan Goytisolo sodi med najpomembnejše sodobne evropske pisatelje; za svoje delo je prejel več uglednih literarnih nagrad. Spomin na življenje, ustvarjanje in razmišljanje Juana Goytisola bomo oživili z današnjo oddajo Razgledi in razmisleki, v kateri boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem leta 2014 pripravil Andrej Rot. foto: Juan Goytisolo http://www.festival-fabula.org/2014/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Jun 2017 11:05:00 +0000 V spomin na pisatelja Juana Goytisola Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Priznanje se imenuje po Janku Lavrinu, uglednem slovenskem prevajalcu, literarnem zgodovinarju, esejistu, pisatelju in profesorju. Prejšnji teden so Lavrinovo diplomo podelili dr. Ljudmilu Dimitrovu za njegov prispevek k bogatenju stikov med slovensko in bolgarsko literaturo in kulturo. Ljudmil Dimitrov je radoveden raziskovalec in odličen poznavalec literature. Napisal je vrsto tehtnih razprav - posebno pozornost si zasluži monografija o bolgarski pesnici Bagrjani in njenih stikih s Slovenijo, ki sta jo napisala z ženo Ljudmilo in jo objavila tudi v bolgarščini. foto: Največja bolgarska pesnica Elisaveta Bagrjana (1893-1991) je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja tesno povezana s Slovenijo. Na fotografiji je Bagrjana leta 1937 na gradu Strmol. Fotografija je last Rada Hribarja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/15/LavrinovlavreatLjudmilDimitrov3482974.mp3 RTVSLO – Ars 1452 clean Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Priznanje se imenuje po Janku Lavrinu, uglednem slovenskem prevajalcu, literarnem zgodovinarju, esejistu, pisatelju in profesorju. Prejšnji teden so Lavrinovo diplomo podelili dr. Ljudmilu Dimitrovu za njegov prispevek k bogatenju stikov med slovensko in bolgarsko literaturo in kulturo. Ljudmil Dimitrov je radoveden raziskovalec in odličen poznavalec literature. Napisal je vrsto tehtnih razprav - posebno pozornost si zasluži monografija o bolgarski pesnici Bagrjani in njenih stikih s Slovenijo, ki sta jo napisala z ženo Ljudmilo in jo objavila tudi v bolgarščini. foto: Največja bolgarska pesnica Elisaveta Bagrjana (1893-1991) je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja tesno povezana s Slovenijo. Na fotografiji je Bagrjana leta 1937 na gradu Strmol. Fotografija je last Rada Hribarja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Jun 2017 11:05:00 +0000 Lavrinov lavreat Ljudmil Dimitrov O tem, kako in v kolikšni meri so razvoj in spremembe arheoloških metod analize najdenega v zadnjih desetletjih spremenili strokovno poljudno razumevanje preteklosti prostora sedanje države v pogovoru Gorana Tenzeta z arheologinjo Mestnega muzeja Ljubljana dr.Bernardo Županek in dr.Boštjanom Laharnarjem, arheologom iz Narodnega muzeja Slovenije. Foto: rimski nagrobnik http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/arheoloski-park-emona/o-emoni/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/08/Arheolokemetodeinrazumevanjepreteklosti3476021.mp3 RTVSLO – Ars 1433 clean O tem, kako in v kolikšni meri so razvoj in spremembe arheoloških metod analize najdenega v zadnjih desetletjih spremenili strokovno poljudno razumevanje preteklosti prostora sedanje države v pogovoru Gorana Tenzeta z arheologinjo Mestnega muzeja Ljubljana dr.Bernardo Županek in dr.Boštjanom Laharnarjem, arheologom iz Narodnega muzeja Slovenije. Foto: rimski nagrobnik http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/arheoloski-park-emona/o-emoni/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 14:30:00 +0000 Arheološke metode in razumevanje preteklosti Danes se v Pulju začenja tridnevni dogodek, ki ga pod naslovom Publishing Acts organizira Društvo arhitektov Istre. Gre za tako imenovani a-festival, v pomenu: anti-festival, aktivistični festival, arhitekturni festival, katerega osrednja tema so pozicije angažiranih umetnikov in aktivistov in njihovo iskanje kolektivne akcije, usmerjene k družbenim spremembam. A-festival je del dogodkov znotraj platforme Future Architecture. Platforma je eden od osmih največjih evropskih kulturnih projektov, namenjena pa je predstavljanju in približevanju novih, svežih in vizionarskih idej o prihodnosti mest in arhitekture širši javnosti. Nosilec projekta je Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Prav tam so se dejavnosti Future Architecture letos začele, in sicer februarja, ko je potekalo tridnevno strokovno srečanje, pod naslovom Matchmaking conference. Nekaj svežih pogledov na arhitekturo kot so-snovanje človekovega življenjskega okolja, smo zvočno zabeležili in jih bomo predstavili v oddaji Razgledi in razmisleki. Pogovarjali smo se s Saimirjem Kristom, arhitektom in predavateljem iz Tirane, z Biko Rebek, slovensko arhitektko mlajše generacije, ki deluje med Dunajem in New Yorkom ter z Milošem Koscem, prav tako živečim in delujočim med Ljubljano in Londonom. Vabimo vas k poslušanju! Matchmaking conference, drugi dan, foto: Peter Giodani http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/01/Arhitekturainnovisvetovi3466510.mp3 RTVSLO – Ars 1382 clean Danes se v Pulju začenja tridnevni dogodek, ki ga pod naslovom Publishing Acts organizira Društvo arhitektov Istre. Gre za tako imenovani a-festival, v pomenu: anti-festival, aktivistični festival, arhitekturni festival, katerega osrednja tema so pozicije angažiranih umetnikov in aktivistov in njihovo iskanje kolektivne akcije, usmerjene k družbenim spremembam. A-festival je del dogodkov znotraj platforme Future Architecture. Platforma je eden od osmih največjih evropskih kulturnih projektov, namenjena pa je predstavljanju in približevanju novih, svežih in vizionarskih idej o prihodnosti mest in arhitekture širši javnosti. Nosilec projekta je Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Prav tam so se dejavnosti Future Architecture letos začele, in sicer februarja, ko je potekalo tridnevno strokovno srečanje, pod naslovom Matchmaking conference. Nekaj svežih pogledov na arhitekturo kot so-snovanje človekovega življenjskega okolja, smo zvočno zabeležili in jih bomo predstavili v oddaji Razgledi in razmisleki. Pogovarjali smo se s Saimirjem Kristom, arhitektom in predavateljem iz Tirane, z Biko Rebek, slovensko arhitektko mlajše generacije, ki deluje med Dunajem in New Yorkom ter z Milošem Koscem, prav tako živečim in delujočim med Ljubljano in Londonom. Vabimo vas k poslušanju! Matchmaking conference, drugi dan, foto: Peter Giodani http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Jun 2017 11:30:00 +0000 Arhitektura in novi svetovi Francoski pisatelj in dramatik Eric Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in igranih frankofonskih avtorjev na svetu. Njegove knjige so prevedene v 44 jezikov in v več kot petdesetih državah redno uprizarjajo njegove igre. V slovenščini imamo prevedene njegove romane: Evangelij po Pilatu, Oskar in dama v rožnatem, Noetov otrok, Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana ter igre Mali zakonski zločini, Obiskovalec in Libertinec. Eric Emmanuel Schmitt je pred nedavnim obiskal Ljubljano in takrat je Tadeja Krečič s pisateljem posnela intervju, ki ga objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/24/Razglediinrazmisleki-EricEmmanuelSchmitt3452943.mp3 RTVSLO – Ars 1330 clean Francoski pisatelj in dramatik Eric Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in igranih frankofonskih avtorjev na svetu. Njegove knjige so prevedene v 44 jezikov in v več kot petdesetih državah redno uprizarjajo njegove igre. V slovenščini imamo prevedene njegove romane: Evangelij po Pilatu, Oskar in dama v rožnatem, Noetov otrok, Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana ter igre Mali zakonski zločini, Obiskovalec in Libertinec. Eric Emmanuel Schmitt je pred nedavnim obiskal Ljubljano in takrat je Tadeja Krečič s pisateljem posnela intervju, ki ga objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 May 2017 11:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Eric Emmanuel Schmitt Pred nedavnim sta Ljubljano obiskala francoska pisatelja Didier Decoin in Eric Emmanuel Schmitt. Povabil ju je Francoski inštitut v Sloveniji ob 50. obletnici delovanja inštituta. Oba pisatelja sta dobitnika Goncourtove nagrade, prvi za roman, drugi za novelo. Prav o literarnih nagradah sta govorila na večeru v klubu Cankarjevega doma. Z avtorjema smo za oddajo Razgledi in razmisleki posneli pogovora in prvemu – z Didierom Decoinom - lahko prisluhnemo v oddaji Razgledi in razmisleki. Didier Decoin je avtor dvajsetih romanov, Goncourtovo nagrado je prejel leta 1977 za roman John Pekel. Je tudi generalni sekretar Goncourtove akademije. Z Didierom Decoinom se je pogovarjala Nina Gostiša in je pogovor tudi prevedla. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/18/RazglediinrazmislekiDidierDecoin3444328.mp3 RTVSLO – Ars 1240 clean Pred nedavnim sta Ljubljano obiskala francoska pisatelja Didier Decoin in Eric Emmanuel Schmitt. Povabil ju je Francoski inštitut v Sloveniji ob 50. obletnici delovanja inštituta. Oba pisatelja sta dobitnika Goncourtove nagrade, prvi za roman, drugi za novelo. Prav o literarnih nagradah sta govorila na večeru v klubu Cankarjevega doma. Z avtorjema smo za oddajo Razgledi in razmisleki posneli pogovora in prvemu – z Didierom Decoinom - lahko prisluhnemo v oddaji Razgledi in razmisleki. Didier Decoin je avtor dvajsetih romanov, Goncourtovo nagrado je prejel leta 1977 za roman John Pekel. Je tudi generalni sekretar Goncourtove akademije. Z Didierom Decoinom se je pogovarjala Nina Gostiša in je pogovor tudi prevedla. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 May 2017 11:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Didier Decoin Švedska novinarka in okoljska aktivistka Christina Lindberg je bila letos častna gostja festivala Kurja polt v Ljubljani; v poznih šestdesetih in sedemdesetih je bila svetovno znana kot obraz »švedskega greha«. Nastopila je namreč v številnih švedskih eksploatacijskih in erotičnih filmih, ki so pozneje postali kultni, med njenimi oboževalce pa je tudi Quentin Tarantino, ki je po njej zasnoval enega izmed likov v filmu Ubila bom Billa. S Christino Lindberg se je pogovarjala Tina Poglajen. foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Christina_Lindberg.JPG http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/11/ChristinaLindbergnekdajobrazvedskegagreha3436537.mp3 RTVSLO – Ars 1338 clean Švedska novinarka in okoljska aktivistka Christina Lindberg je bila letos častna gostja festivala Kurja polt v Ljubljani; v poznih šestdesetih in sedemdesetih je bila svetovno znana kot obraz »švedskega greha«. Nastopila je namreč v številnih švedskih eksploatacijskih in erotičnih filmih, ki so pozneje postali kultni, med njenimi oboževalce pa je tudi Quentin Tarantino, ki je po njej zasnoval enega izmed likov v filmu Ubila bom Billa. S Christino Lindberg se je pogovarjala Tina Poglajen. foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Christina_Lindberg.JPG http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 May 2017 11:05:00 +0000 Christina Lindberg, nekdaj obraz "švedskega greha" Najsi bo galjot na galeji ali zaljubljena ženska v zaledju fronte … ena osrednjih tem Jančarjeve proze in dramatike je posameznik, vpet v kolesje sistema oziroma zgodovine. V njegovem najnovejšem romanu z naslovom In ljubezen tudi je intimno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeno v burno dogajanje v Mariboru pred koncem druge svetovne vojne in po njej. Z Dragom Jančarjem se bo v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjal Vlado Motnikar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/04/RARA-DragoJanaronovemromanu3428629.mp3 RTVSLO – Ars 1349 clean Najsi bo galjot na galeji ali zaljubljena ženska v zaledju fronte … ena osrednjih tem Jančarjeve proze in dramatike je posameznik, vpet v kolesje sistema oziroma zgodovine. V njegovem najnovejšem romanu z naslovom In ljubezen tudi je intimno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeno v burno dogajanje v Mariboru pred koncem druge svetovne vojne in po njej. Z Dragom Jančarjem se bo v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjal Vlado Motnikar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 May 2017 13:10:00 +0000 RARA - Drago Jančar o novem romanu V ljubljanskem parku Tivoli so nedavno odkrili spomenik tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju; stoji v bližini spomenika Edvardu Kocbeku, kar simbolično zaznamuje prijateljstvo obeh literatov. To se je začelo že pred vojno, ko sta sodelovala pri reviji Dejanje, utrdilo pa se je ob tržaški reviji Zaliv; ta je bila od šestdesetih let dalje glasnica demokratičnega dialoga, ki v tedanji Sloveniji ni bil mogoč. O reviji Zaliv in njenih vplivih je tekla beseda na simpoziju z naslovom Moč povezav, ki so ga priredili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; med nastopajočimi je bil arhitekt Janez Bizjak, ki je predstavil spominski zapis o svojem sodelovanju z idrijsko revijo Kaplje in tržaškim Zalivom v časih, ki so bili vse prej kot naklonjeni svobodi govora; revija Zaliv pa je pomenila tudi začetek njegovega prijateljstva z Borisom Pahorjem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/26/OKapljahZalivuinBorisuPahorju3422407.mp3 RTVSLO – Prvi 1017 clean V ljubljanskem parku Tivoli so nedavno odkrili spomenik tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju; stoji v bližini spomenika Edvardu Kocbeku, kar simbolično zaznamuje prijateljstvo obeh literatov. To se je začelo že pred vojno, ko sta sodelovala pri reviji Dejanje, utrdilo pa se je ob tržaški reviji Zaliv; ta je bila od šestdesetih let dalje glasnica demokratičnega dialoga, ki v tedanji Sloveniji ni bil mogoč. O reviji Zaliv in njenih vplivih je tekla beseda na simpoziju z naslovom Moč povezav, ki so ga priredili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; med nastopajočimi je bil arhitekt Janez Bizjak, ki je predstavil spominski zapis o svojem sodelovanju z idrijsko revijo Kaplje in tržaškim Zalivom v časih, ki so bili vse prej kot naklonjeni svobodi govora; revija Zaliv pa je pomenila tudi začetek njegovega prijateljstva z Borisom Pahorjem. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Apr 2017 11:05:00 +0000 O Kapljah, Zalivu in Borisu Pahorju V oddajo Razgledi in razmisleki smo uvrstili besedilo doktorja Petra Krečiča ob obletnicah arhitekta Jožeta Plečnika, ki ju letos praznujemo: 145. obletnico rojstva in šestdeseto obletnico smrti. Peter Krečič je poznavalec opusa arhitekta Jožeta Plečnika in avtor več knjig o njem. V besedilu, ki ga bomo slišali, omenja morda malo manj znana dejstva o življenju in delu velikega umetnika, hkrati pa se ne izogne kritiki na račun varovanja Plečnikove dediščine. Ob obletnicah, ki sprožajo razmislek o izjemnosti Plečnikovih arhitekturnih dosežkov, se odpirajo tudi neprijetna vprašanja in zahtevajo odgovore. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/19/RrazglediinrazmislekiDr.PeterKreiobobletnicaharhitektaJoetaPlenika3413999.mp3 RTVSLO – Ars 1382 clean V oddajo Razgledi in razmisleki smo uvrstili besedilo doktorja Petra Krečiča ob obletnicah arhitekta Jožeta Plečnika, ki ju letos praznujemo: 145. obletnico rojstva in šestdeseto obletnico smrti. Peter Krečič je poznavalec opusa arhitekta Jožeta Plečnika in avtor več knjig o njem. V besedilu, ki ga bomo slišali, omenja morda malo manj znana dejstva o življenju in delu velikega umetnika, hkrati pa se ne izogne kritiki na račun varovanja Plečnikove dediščine. Ob obletnicah, ki sprožajo razmislek o izjemnosti Plečnikovih arhitekturnih dosežkov, se odpirajo tudi neprijetna vprašanja in zahtevajo odgovore. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Apr 2017 11:05:00 +0000 Rrazgledi in razmisleki: Dr. Peter Krečič ob obletnicah arhitekta Jožeta Plečnika Viktor Jerofejev je eno najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom, Ruske lepotice, Enciklopedije ruske duše, Dobrega Stalina in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo, če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko odlikovanje viteški red Legije časti. Z Viktorjem Jerofejevom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Andrej Stopar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/13/RazglediinrazmislekiViktorJerofejev3407999.mp3 RTVSLO – Ars 1630 clean Viktor Jerofejev je eno najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom, Ruske lepotice, Enciklopedije ruske duše, Dobrega Stalina in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo, če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko odlikovanje viteški red Legije časti. Z Viktorjem Jerofejevom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Andrej Stopar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Apr 2017 12:15:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Viktor Jerofejev V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali ekskluzivni pogovor zbaskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je bil eden od gostov letošnjega festivala Fabula. Atxaga velja za enega naboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in čisto na novo Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla. foto:https://eu.wikipedia.org/wiki/Bernardo_Atxaga http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/05/BernardoAtxaga3398691.mp3 RTVSLO – Ars 1369 clean V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali ekskluzivni pogovor zbaskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je bil eden od gostov letošnjega festivala Fabula. Atxaga velja za enega naboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in čisto na novo Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla. foto:https://eu.wikipedia.org/wiki/Bernardo_Atxaga http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Apr 2017 11:05:00 +0000 Bernardo Atxaga Ljubljanski Mini teater in Prešernovo gledališče Kranj sta letos v koprodukciji pripravila gledališko predstavo Judovski pes po romanu sodobnega izraelskega pisatelja Asherja Kravitza. Asher Kravitz se je rodil leta 1969 v Jeruzalemu. Študiral je elektroniko, matematiko in fiziko. Prvi knjigi, ki ju je napisal, sta humorni kriminalki, tretje delo Jaz sem Mustafa Rabinowitz je zgodba o vojaku v protiteroristični enoti izraelske vojske in njegovih moralnih dilemah. Leta 2007 je Asher Kravitz napisal roman Judovski pes: gre za prvoosebno pripoved psa, ki je svojo življenjsko pot začel v nemško-judovski družini tik pred nastopom nacizma. Kir je poseben pes, ki razume človeška čustva in govor. Besedilo je prevedla Katja Šmid, avtor odrske priredbe je Yonathan Esterkin, ki je slovensko predstavo tudi režiral. V njej nastopa dramski igralec Miha Rodman, ki je besedilo naštudiral tudi v angleščini. Februarsko premiero odrske priredbe Judovskega psa si je ogledal tudi avtor romana, izraelski pisatelj Asher Kravitz. Takrat ga je pred mikrofon povabila Staša Grahek. foto: Miha Rodman v predstavi Judovski pes (Miha Fras) http://pgk.si/repertoar/judovski_pes_/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/11/PogovorzAsherjemKravitzemavtorjemJudovskegapsa3405658.mp3 RTVSLO – Ars 1403 clean Ljubljanski Mini teater in Prešernovo gledališče Kranj sta letos v koprodukciji pripravila gledališko predstavo Judovski pes po romanu sodobnega izraelskega pisatelja Asherja Kravitza. Asher Kravitz se je rodil leta 1969 v Jeruzalemu. Študiral je elektroniko, matematiko in fiziko. Prvi knjigi, ki ju je napisal, sta humorni kriminalki, tretje delo Jaz sem Mustafa Rabinowitz je zgodba o vojaku v protiteroristični enoti izraelske vojske in njegovih moralnih dilemah. Leta 2007 je Asher Kravitz napisal roman Judovski pes: gre za prvoosebno pripoved psa, ki je svojo življenjsko pot začel v nemško-judovski družini tik pred nastopom nacizma. Kir je poseben pes, ki razume človeška čustva in govor. Besedilo je prevedla Katja Šmid, avtor odrske priredbe je Yonathan Esterkin, ki je slovensko predstavo tudi režiral. V njej nastopa dramski igralec Miha Rodman, ki je besedilo naštudiral tudi v angleščini. Februarsko premiero odrske priredbe Judovskega psa si je ogledal tudi avtor romana, izraelski pisatelj Asher Kravitz. Takrat ga je pred mikrofon povabila Staša Grahek. foto: Miha Rodman v predstavi Judovski pes (Miha Fras) http://pgk.si/repertoar/judovski_pes_/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Mar 2017 11:05:00 +0000 Pogovor z Asherjem Kravitzem, avtorjem Judovskega psa V nizu pogovorov z gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta, bomo v oddaji Razgledi in razmisleki slišali pogovor Vlada Motnikarja z Igorjem Marojevićem, srbskim pisateljem, ki ga v slovenščini poznamo po zbirki kratke proze Mediterani in pravkar prevedenem romanu Mamina roka. V svojih delih se kaže kot prodoren opazovalec ljudi okoli sebe, izpovedovalec lastnega doživljanja in pripovedovalec. foto: http://www.festival-fabula.org/2017/avtorji-in-knjige/39-avtorji-in-knjige/190-igor-marojevi http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/22/Fabula2017-IgorMarojevi3383019.mp3 RTVSLO – Ars 1338 clean V nizu pogovorov z gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta, bomo v oddaji Razgledi in razmisleki slišali pogovor Vlada Motnikarja z Igorjem Marojevićem, srbskim pisateljem, ki ga v slovenščini poznamo po zbirki kratke proze Mediterani in pravkar prevedenem romanu Mamina roka. V svojih delih se kaže kot prodoren opazovalec ljudi okoli sebe, izpovedovalec lastnega doživljanja in pripovedovalec. foto: http://www.festival-fabula.org/2017/avtorji-in-knjige/39-avtorji-in-knjige/190-igor-marojevi http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Mar 2017 12:05:00 +0000 Fabula 2017 - Igor Marojević V soboto, 11. marca 2017, se je zaključil letošnji festival Literature sveta, Fabula. Pred ljubljanskim občinstvom je kot prvi, otvoritveni, gost nastopil leta 1972 rojeni francoski pisatelj Mathias Enard, dobitnik prestižne Goncourtove nagrade za roman Kompas, ki je pravkar izšel v slovenščini. Zdaj lahko Slovenci beremo še dva romana in sicer Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih ter Alkohol in nostalgija. Mathias Enard govori več jezikov, je erudit, študiral je perzijščino in arabščino, je dober poznavalec Bližnjega vzhoda in velik popotnik. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mathiasom Enardom pogovarjala Tadeja Krečič, v oddaji pa bomo slišali tudi branje avtorja iz knjige Alkohol in nostalgija. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/16/RazglediinrazmislekiMathiasEnard3375250.mp3 RTVSLO – Ars 1321 clean V soboto, 11. marca 2017, se je zaključil letošnji festival Literature sveta, Fabula. Pred ljubljanskim občinstvom je kot prvi, otvoritveni, gost nastopil leta 1972 rojeni francoski pisatelj Mathias Enard, dobitnik prestižne Goncourtove nagrade za roman Kompas, ki je pravkar izšel v slovenščini. Zdaj lahko Slovenci beremo še dva romana in sicer Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih ter Alkohol in nostalgija. Mathias Enard govori več jezikov, je erudit, študiral je perzijščino in arabščino, je dober poznavalec Bližnjega vzhoda in velik popotnik. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mathiasom Enardom pogovarjala Tadeja Krečič, v oddaji pa bomo slišali tudi branje avtorja iz knjige Alkohol in nostalgija. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Mar 2017 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Mathias Enard Tretjega marca se je začel festival Literature sveta, Fabula 2017. V Ljubljano so prišli tuji pisatelji - gosti festivala, tema v fokusu pa je nesmrtnost. To besedo najdemo namreč v naslovu najnovejše knjige esejev Alojza Ihana Čas nesmrtnosti in s podnaslovom Smrt v času bionike (bionika je veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij). Tako piše Alojz Ihan, pesnik, pisatelj, esejist in zdravnik o najnovejših možnostih, ki obetajo nesmrtnost, vsekakor pa daljšanje življenj ljudi, vendar hkrati o njih kritično razmišlja in na koncu prihaja do sklepa, ki ga pa pravzaprav učijo vse religije. Odlomka iz Ihanovega pisanja -začenši z besedilom o Strahu kot globalnem motivatorju - bomo slišali zdajle v oddaji Razgledi in razmisleki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/10/RAZGLEDIINRAZMISLEKIAlojzIhanasnesmrtnosti3369116.mp3 RTVSLO – Ars 1525 clean Tretjega marca se je začel festival Literature sveta, Fabula 2017. V Ljubljano so prišli tuji pisatelji - gosti festivala, tema v fokusu pa je nesmrtnost. To besedo najdemo namreč v naslovu najnovejše knjige esejev Alojza Ihana Čas nesmrtnosti in s podnaslovom Smrt v času bionike (bionika je veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij). Tako piše Alojz Ihan, pesnik, pisatelj, esejist in zdravnik o najnovejših možnostih, ki obetajo nesmrtnost, vsekakor pa daljšanje življenj ljudi, vendar hkrati o njih kritično razmišlja in na koncu prihaja do sklepa, ki ga pa pravzaprav učijo vse religije. Odlomka iz Ihanovega pisanja -začenši z besedilom o Strahu kot globalnem motivatorju - bomo slišali zdajle v oddaji Razgledi in razmisleki. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Mar 2017 14:30:00 +0000 RAZGLEDI IN RAZMISLEKI: Alojz Ihan, Čas nesmrtnosti Gre za esej, ki ga je pesnica in publicistka Stanislava Repar napisala o odmevni pesniški zbirki Neve Lučke Zver Razsežnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/24/Bivanjskozadeta-RazsenostiNeveLukeZver3343200.mp3 RTVSLO – Ars 889 clean Gre za esej, ki ga je pesnica in publicistka Stanislava Repar napisala o odmevni pesniški zbirki Neve Lučke Zver Razsežnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Mar 2017 12:05:00 +0000 Bivanjsko zadeta - Razsežnosti Neve Lučke Zver »Za dirigenta je odločilen prihod na oder. Takrat vzpostavi komunikacijo z občinstvom in zapolni prostor s svojo navzočnostjo. Pričakujoči v dvorani morajo začutiti, da med njimi in orkestrom ne stoji balerina, ki se bo prekrilila skozi glasbeno tvarino, temveč suveren čustveni in intelektualni naboj, ki jih bo varno popeljal skozi čudežni svet glasbene umetnine.« je zapisal Matej Venier o dirigentu Antonu Nanutu ob njegovi osemdesetletnici. V Razgledih in razmislekih objavljamo besedilo, ki govori o velikem glasbenem ustvarjalcu tako, kot ga je doživel maestrov sodelavec, glasbeni soustvarjalec in, predvsem, prijatelj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/24/RazglediinrazmislekiAntonNanut3343015.mp3 RTVSLO – Ars 1439 clean »Za dirigenta je odločilen prihod na oder. Takrat vzpostavi komunikacijo z občinstvom in zapolni prostor s svojo navzočnostjo. Pričakujoči v dvorani morajo začutiti, da med njimi in orkestrom ne stoji balerina, ki se bo prekrilila skozi glasbeno tvarino, temveč suveren čustveni in intelektualni naboj, ki jih bo varno popeljal skozi čudežni svet glasbene umetnine.« je zapisal Matej Venier o dirigentu Antonu Nanutu ob njegovi osemdesetletnici. V Razgledih in razmislekih objavljamo besedilo, ki govori o velikem glasbenem ustvarjalcu tako, kot ga je doživel maestrov sodelavec, glasbeni soustvarjalec in, predvsem, prijatelj. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 24 Feb 2017 09:27:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Anton Nanut Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, in le nekaj mesecev po Nobelovi nagradi za književnost, je ruski pesnik in esejist Josif Brodski na michiganski univerzi v mestu Ann Arbor v ZDA nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov – v njem je mladim posredoval nekaj temeljnih življenjskih modrosti, spregovoril pa je tudi o vrednotah. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik. Na fotografiji je Josif Brodski, ko je v sedemdesetih letih poučeval na michiganski univerzi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/17/JosifBrodskiGovornastadionu3335866.mp3 RTVSLO – Ars 1179 clean Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, in le nekaj mesecev po Nobelovi nagradi za književnost, je ruski pesnik in esejist Josif Brodski na michiganski univerzi v mestu Ann Arbor v ZDA nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov – v njem je mladim posredoval nekaj temeljnih življenjskih modrosti, spregovoril pa je tudi o vrednotah. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik. Na fotografiji je Josif Brodski, ko je v sedemdesetih letih poučeval na michiganski univerzi. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 Feb 2017 11:50:00 +0000 Josif Brodski: Govor na stadionu Pred dnevi je umrl hrvaški pisatelj in publicist Predrag Matvejević. Rodil se je leta 1932 v Mostarju, v Zagrebu je končal študij francoskega jezika in književnosti. Doktoriral je na pariški Sorboni. Do leta 1991 je predaval francosko književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, potem pa je zapustil Hrvaško. Do leta 1994 je predaval slovanske književnosti na pariški univerzi Nouvelle Sorbonne, od 1994 do 2007 pa srbski in hrvaški jezik in književnosti na rimski univerzi La Sapienza. Matvejević je avtor mnogih esejev in knjig, med najpomembnejšimi sta Drugačne Benetke in Mediteranski brevir. Za oddajo smo izbrali nekaj odlomkov iz Matvejevićeve knjige Drugačne Benetke, ki sta jo prevedla Vasja Bratina in Rada Lečić. na fotografiji: Vitttorio Carpaccio : Lev sv. Marka, 1516 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/09/PredragMatvejeviDruganeBenetke3326508.mp3 RTVSLO – Ars 817 clean Pred dnevi je umrl hrvaški pisatelj in publicist Predrag Matvejević. Rodil se je leta 1932 v Mostarju, v Zagrebu je končal študij francoskega jezika in književnosti. Doktoriral je na pariški Sorboni. Do leta 1991 je predaval francosko književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, potem pa je zapustil Hrvaško. Do leta 1994 je predaval slovanske književnosti na pariški univerzi Nouvelle Sorbonne, od 1994 do 2007 pa srbski in hrvaški jezik in književnosti na rimski univerzi La Sapienza. Matvejević je avtor mnogih esejev in knjig, med najpomembnejšimi sta Drugačne Benetke in Mediteranski brevir. Za oddajo smo izbrali nekaj odlomkov iz Matvejevićeve knjige Drugačne Benetke, ki sta jo prevedla Vasja Bratina in Rada Lečić. na fotografiji: Vitttorio Carpaccio : Lev sv. Marka, 1516 http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Feb 2017 12:05:00 +0000 Predrag Matvejević: Drugačne Benetke V ljubljanskem Cankarjevem domu poteka festival Tolstoj, iskalec resnice. Gost festivala je bil tudi dr. Pavel Basinski, ruski pisatelj, zgodovinar in novinar, ki je zaslovel z dokumentarnim romanom Lev Tolstoj: Pobeg iz raja, za katerega je leta 2010 prejel najprestižnejšo rusko književno nagrado – velika knjiga. Nastopil je pred številnim občinstvom s predavanjem Šola za življenje. Takrat ga je Tomaž Gerden povabil pred mikrofon in del daljšega pogovora objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/01/RAZGLEDIINRAZMISLEKITomaGerdenindr.PavelBasinskioTolstoju3318876.mp3 RTVSLO – Ars 1405 clean V ljubljanskem Cankarjevem domu poteka festival Tolstoj, iskalec resnice. Gost festivala je bil tudi dr. Pavel Basinski, ruski pisatelj, zgodovinar in novinar, ki je zaslovel z dokumentarnim romanom Lev Tolstoj: Pobeg iz raja, za katerega je leta 2010 prejel najprestižnejšo rusko književno nagrado – velika knjiga. Nastopil je pred številnim občinstvom s predavanjem Šola za življenje. Takrat ga je Tomaž Gerden povabil pred mikrofon in del daljšega pogovora objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Feb 2017 12:05:00 +0000 RAZGLEDI IN RAZMISLEKI: Tomaž Gerden in dr. Pavel Basinski o Tolstoju V Art kino mreži se te dni vrti Rdeča želva, animirani celovečerni prvenec Nizozemca Michaëla Dudoka de Wita, ki je že za svoja prejšnja dela požel vrsto najvišjih priznanj v svetovnem merilu – za svoj ganljiv film Oče in hči iz leta 2000 na primer oskarja in glavni nagradi na festivalih v Annecyju in Clermont-Ferrandu. Rdeča želva pa mu je med drugim prinesla nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI in nagrado mladinske žirije na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, film je poleg tega nominiran za oskarja. Z avtorjem se pogovarja Tesa Drev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/25/MichaelDudokdeWitRdeaelva3310747.mp3 RTVSLO – Ars 1211 clean V Art kino mreži se te dni vrti Rdeča želva, animirani celovečerni prvenec Nizozemca Michaëla Dudoka de Wita, ki je že za svoja prejšnja dela požel vrsto najvišjih priznanj v svetovnem merilu – za svoj ganljiv film Oče in hči iz leta 2000 na primer oskarja in glavni nagradi na festivalih v Annecyju in Clermont-Ferrandu. Rdeča želva pa mu je med drugim prinesla nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI in nagrado mladinske žirije na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, film je poleg tega nominiran za oskarja. Z avtorjem se pogovarja Tesa Drev. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jan 2017 12:40:00 +0000 Michael Dudok de Wit: Rdeča želva Na Pisateljskem odru letošnjega Knjižnega sejma so nastopili tudi tuji gostje. Med njimi sta bila škotska avtorica mehiških korenin Juana Adcock in katalonski pisatelj Albert Forns. Oba sta bila na obisku v Sloveniji kot gosta Slovenskega društva pisateljev v okviru projekta Literarna Evropa v živo. Projekt pripravlja 17 partnerjev iz 13 držav in prek različnih dogodkov podpira obetavne avtorje. Izbranih je bilo deset pisateljev, med izbranci pa sta bila gosta, s katerima se je Andrej Rot pogovarjal za oddajo Razgledi in razmisleki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/26/JuannaAdcockinAlbertForns3311578.mp3 RTVSLO – Ars 1610 clean Na Pisateljskem odru letošnjega Knjižnega sejma so nastopili tudi tuji gostje. Med njimi sta bila škotska avtorica mehiških korenin Juana Adcock in katalonski pisatelj Albert Forns. Oba sta bila na obisku v Sloveniji kot gosta Slovenskega društva pisateljev v okviru projekta Literarna Evropa v živo. Projekt pripravlja 17 partnerjev iz 13 držav in prek različnih dogodkov podpira obetavne avtorje. Izbranih je bilo deset pisateljev, med izbranci pa sta bila gosta, s katerima se je Andrej Rot pogovarjal za oddajo Razgledi in razmisleki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jan 2017 09:55:00 +0000 Juanna Adcock in Albert Forns Oddajo Razgledi in razmisleki posvečamo nedavno preminulemu umetniku Matjažu Vipotniku, grafičnemu oblikovalcu. Doktor Peter Krečič je o njegovem ustvarjanju in o pomenu njegovih grafičnih rešitev napisal daljše besedilo, ki ga, malo skrajšanega, objavljamo v današnji oddaji. Matjaž Vipotnik se je rodil leta 1944. S svojimi svežimi oblikovalskimi idejami se je pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa je temeljno zaznamoval slovensko grafično oblikovanje z gledališkimi plakati, pa tudi s scenografijami, celostnimi podobami institucij, oblikovanjem knjig. Izdelki Matjaža Vipotnika so nepogrešljivi del naše preteklosti, pa tudi nekdanje Jugoslavije, nekateri pa so segli tudi po svetu vse do Kitajske. Pred štirimi leti je Matjaž Vipotnik dobil Prešernovo nagrado za življenjski opus. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/18/Razglediinrazmisleki-MatjaVipotnik3302844.mp3 RTVSLO – Prvi 1724 clean Oddajo Razgledi in razmisleki posvečamo nedavno preminulemu umetniku Matjažu Vipotniku, grafičnemu oblikovalcu. Doktor Peter Krečič je o njegovem ustvarjanju in o pomenu njegovih grafičnih rešitev napisal daljše besedilo, ki ga, malo skrajšanega, objavljamo v današnji oddaji. Matjaž Vipotnik se je rodil leta 1944. S svojimi svežimi oblikovalskimi idejami se je pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa je temeljno zaznamoval slovensko grafično oblikovanje z gledališkimi plakati, pa tudi s scenografijami, celostnimi podobami institucij, oblikovanjem knjig. Izdelki Matjaža Vipotnika so nepogrešljivi del naše preteklosti, pa tudi nekdanje Jugoslavije, nekateri pa so segli tudi po svetu vse do Kitajske. Pred štirimi leti je Matjaž Vipotnik dobil Prešernovo nagrado za življenjski opus. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Jan 2017 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Matjaž Vipotnik Oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno umrlemu pisatelju, akademiku Sašu Vugi, avtorju številnih romanov, pa tudi scenarijev in radijskih iger. Ob predvajanju Vugovih radijskih dram: Bernardek, Silvestrovo črepinj in Maistrova najdaljša mariborska noč, se je režiser Aleš Jan pogovarjal z avtorjem. Iz pogovorov je mogoče razbrati predvsem Vugovo izjemno spoštovanje slovenskega jezika, erudicijo, občutek za trdno dramaturgijo in ravnovesje ter poznavanje radijskega medija, s katerim se je začel seznanjati že zgodaj. Ko je bil še zelo mlad, je Saša Vuga nekaj let delal kot bralec na takratnem radiu Ljubljana. Razmisleki enega najprodornejših umov zadnjega obdobja v oddaji Razgledi in razmisleki, torej. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/12/Razglediinrazmisleki-SaaVugaoradijskiigri3295372.mp3 RTVSLO – Ars 1183 clean Oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno umrlemu pisatelju, akademiku Sašu Vugi, avtorju številnih romanov, pa tudi scenarijev in radijskih iger. Ob predvajanju Vugovih radijskih dram: Bernardek, Silvestrovo črepinj in Maistrova najdaljša mariborska noč, se je režiser Aleš Jan pogovarjal z avtorjem. Iz pogovorov je mogoče razbrati predvsem Vugovo izjemno spoštovanje slovenskega jezika, erudicijo, občutek za trdno dramaturgijo in ravnovesje ter poznavanje radijskega medija, s katerim se je začel seznanjati že zgodaj. Ko je bil še zelo mlad, je Saša Vuga nekaj let delal kot bralec na takratnem radiu Ljubljana. Razmisleki enega najprodornejših umov zadnjega obdobja v oddaji Razgledi in razmisleki, torej. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Jan 2017 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Saša Vuga o radijski igri V zadnji oddaji Razgledi in razmisleki v letu 2016 se predstavlja Isabelle Wéry, belgijska pisateljica, igralka in avtorica besedil za gledališče. Tako za igralske kreacije kot za pisanje je prejela več nagrad, za roman Razkoščičena Marilyn: Evropsko nagrado za književnost. Knjigo imamo tudi v slovenščini, prevedla jo je Mateja Seliškar Kenda, na predstavitev knjige v Ljubljani pa je prišla avtorica sama. Takrat je Tadeja Krečič z Isabelle Wéry posnela pogovor, ki mu bomo prisluhnili v oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/28/RazglediinrazmislekiIsabelleWery3280462.mp3 RTVSLO – Ars 1192 clean V zadnji oddaji Razgledi in razmisleki v letu 2016 se predstavlja Isabelle Wéry, belgijska pisateljica, igralka in avtorica besedil za gledališče. Tako za igralske kreacije kot za pisanje je prejela več nagrad, za roman Razkoščičena Marilyn: Evropsko nagrado za književnost. Knjigo imamo tudi v slovenščini, prevedla jo je Mateja Seliškar Kenda, na predstavitev knjige v Ljubljani pa je prišla avtorica sama. Takrat je Tadeja Krečič z Isabelle Wéry posnela pogovor, ki mu bomo prisluhnili v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Dec 2016 12:05:00 +0000 Razgledi in razmisleki: Isabelle Wery Igralec Manolo Cruz je zaigral v stotinah filmov in gledaliških predstav kolumbijske produkcije. Vloge so mu prinesle slavo, ne pa tudi osebnostne izpolnitve. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, je zato začel razvijati zamisel za svoj avtorski film, v katerega bo vdahnil svojo dušo. Najprej je napisal scenarij za film Med morjem in zemljo in – da bi prispeval k produkciji filma – iz ZDA celo uvažal avtomobile. Med morjem in zemljo je film o brezpogojni materinski ljubezni, o telesnih omejitvah in svobodi duha; Manolo Cruz ga je tudi režiral. Za pretresljivo čustveno dramo je na 27. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe prejel nagrado občinstva, s katero so ga nagradili tudi gledalci festivala Sundance. Z Manolom Cruzom se je pogovarjal Urban Tarman. Foto: Iztok Dimc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/21/ManoloCruzigralecinreiser3273010.mp3 RTVSLO – Ars 962 clean Igralec Manolo Cruz je zaigral v stotinah filmov in gledaliških predstav kolumbijske produkcije. Vloge so mu prinesle slavo, ne pa tudi osebnostne izpolnitve. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, je zato začel razvijati zamisel za svoj avtorski film, v katerega bo vdahnil svojo dušo. Najprej je napisal scenarij za film Med morjem in zemljo in – da bi prispeval k produkciji filma – iz ZDA celo uvažal avtomobile. Med morjem in zemljo je film o brezpogojni materinski ljubezni, o telesnih omejitvah in svobodi duha; Manolo Cruz ga je tudi režiral. Za pretresljivo čustveno dramo je na 27. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe prejel nagrado občinstva, s katero so ga nagradili tudi gledalci festivala Sundance. Z Manolom Cruzom se je pogovarjal Urban Tarman. Foto: Iztok Dimc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Dec 2016 12:05:00 +0000 Manolo Cruz, igralec in režiser Srbska igralka Mirjana Karanović ima za sabo bogato življenjsko pot. V 80. in 90. letih je zaigrala v filmih Emirja Kusturice in desetletje kasneje upodobila ženske, ki so jih zaznamovale vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Dobra žena je njen scenaristični in režijski prvenec, s katerim dokazuje, da obetavni avtorji prvencev niso le mladi ustvarjalci in ustvarjalke. Z Mirjano Karanović smo se pogovarjali med ljubljanskim filmskim festivalom Liffe, na katerem je za Dobro ženo prejela glavno nagrado mednarodne žirije, vodomca. Vabljeni k poslušanju! Foto: Iztok Dimc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/15/DobraenaMirjanaKaranovi3265316.mp3 RTVSLO – Ars 925 clean Srbska igralka Mirjana Karanović ima za sabo bogato življenjsko pot. V 80. in 90. letih je zaigrala v filmih Emirja Kusturice in desetletje kasneje upodobila ženske, ki so jih zaznamovale vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Dobra žena je njen scenaristični in režijski prvenec, s katerim dokazuje, da obetavni avtorji prvencev niso le mladi ustvarjalci in ustvarjalke. Z Mirjano Karanović smo se pogovarjali med ljubljanskim filmskim festivalom Liffe, na katerem je za Dobro ženo prejela glavno nagrado mednarodne žirije, vodomca. Vabljeni k poslušanju! Foto: Iztok Dimc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Dec 2016 12:05:00 +0000 Dobra žena Mirjana Karanović Bob Dylan, Nobelov nagrajenec Odločitev Švedske akademije, da podeli Nobelovo nagrado za književnost ameriškemu pesniku in glasbeniku Bobu Dylanu, je bila prvovrstno presenečenje. Dylan je sicer kotiral na stavnicah, toda tudi tisti, ki so navijali zanj, najverjetneje niso pričakovali, da bo končal v družbi Tagoreja, Thomasa Mann, Eliota, Camusa, Andrića, Singerja, Oeja, Becketta ter drugih vrhunskih avtorjev 20. in 21. stoletja. Zato sta gosta v oddaji Razgledi in razmisleki (pesnika in prevajalca Matej Krajnc in Uroš Zupan) tik pred podelitvijo najuglednejše nagrade na svetu odgovorila na vprašanje, ali si Dylan nagrado res zasluži, in če ja, zakaj. Z njima se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Albie Cullen http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/09/BobDylanNobelovnagrajenec3257897.mp3 RTVSLO – Ars 1269 clean Bob Dylan, Nobelov nagrajenec Odločitev Švedske akademije, da podeli Nobelovo nagrado za književnost ameriškemu pesniku in glasbeniku Bobu Dylanu, je bila prvovrstno presenečenje. Dylan je sicer kotiral na stavnicah, toda tudi tisti, ki so navijali zanj, najverjetneje niso pričakovali, da bo končal v družbi Tagoreja, Thomasa Mann, Eliota, Camusa, Andrića, Singerja, Oeja, Becketta ter drugih vrhunskih avtorjev 20. in 21. stoletja. Zato sta gosta v oddaji Razgledi in razmisleki (pesnika in prevajalca Matej Krajnc in Uroš Zupan) tik pred podelitvijo najuglednejše nagrade na svetu odgovorila na vprašanje, ali si Dylan nagrado res zasluži, in če ja, zakaj. Z njima se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Albie Cullen http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Dec 2016 12:05:00 +0000 Bob Dylan, Nobelov nagrajenec Ob poudarjenem gostovanju Italije na 32. Slovenskem knjižnem sejmu in dober mesec po smrti nobelovca Daria Foja, enega najbolj priljubljenih, a tudi osovraženih italijanskih gledališčnikov, smo oddajo Razgledi in razmisleki posvetili njegovi navzočnosti v Trstu. Srečanj z njim in njegovimi igrami se spominja teatrologinja Bogomila Kravos, prevajalka najpomembnejše Fojeve igre Burkaški misterij. V studio jo je povabil Vlado Motnikar http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/07/RazglediinrazmislekiDARIOFOINTRAKOGLEDALIE3249983.mp3 RTVSLO – Ars 1440 clean Ob poudarjenem gostovanju Italije na 32. Slovenskem knjižnem sejmu in dober mesec po smrti nobelovca Daria Foja, enega najbolj priljubljenih, a tudi osovraženih italijanskih gledališčnikov, smo oddajo Razgledi in razmisleki posvetili njegovi navzočnosti v Trstu. Srečanj z njim in njegovimi igrami se spominja teatrologinja Bogomila Kravos, prevajalka najpomembnejše Fojeve igre Burkaški misterij. V studio jo je povabil Vlado Motnikar http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Dec 2016 12:30:00 +0000 Razgledi in razmisleki: DARIO FO IN TRŽAŠKO GLEDALIŠČE Gledališko sezono v Mali Drami je letos odprla predstava Utopia - Arheologija raja. Gre za zelo posebno uprizoritev, ki se sprehaja na tanki meji med življenjem in smrtjo, med zemeljskim, fizičnim obstojem in večnostjo. Režiser Jan Krmelj je predstavo označil kot spev neobstoječemu, pri katerem gre za praznovanje domišljije, sanjskega in Lepote. Z njim se je v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjala Ana Rozman, pridružil pa se jima je tudi eden izmed glavnih igralcev, Aljaž Jovanović. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/30/PredstavaUtopia-Arheologijaraja3246471.mp3 RTVSLO – Ars 1518 clean Gledališko sezono v Mali Drami je letos odprla predstava Utopia - Arheologija raja. Gre za zelo posebno uprizoritev, ki se sprehaja na tanki meji med življenjem in smrtjo, med zemeljskim, fizičnim obstojem in večnostjo. Režiser Jan Krmelj je predstavo označil kot spev neobstoječemu, pri katerem gre za praznovanje domišljije, sanjskega in Lepote. Z njim se je v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjala Ana Rozman, pridružil pa se jima je tudi eden izmed glavnih igralcev, Aljaž Jovanović. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Dec 2016 12:05:00 +0000 Predstava Utopia - Arheologija raja V živo z 32. slovenskega knjižnega sejma Ob poudarjenem gostovanju Italije na Slovenskem knjižnem sejmu in dober mesec po smrti nobelovca Daria Foja, enega najbolj priljubljenih, a tudi osovraženih italijanskih gledališčnikov, se nobelovca in njegovih stikov s tržaškim gledališčem v pogovoru z Vladom Motnikarjem spominja teatrologinja Bogomila Kravos, prevajalka najpomembnejše Fojeve igre Burkaški misterij. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/25/Rara-DarioFointrakogledalie3240490.mp3 RTVSLO – Ars 1449 clean V živo z 32. slovenskega knjižnega sejma Ob poudarjenem gostovanju Italije na Slovenskem knjižnem sejmu in dober mesec po smrti nobelovca Daria Foja, enega najbolj priljubljenih, a tudi osovraženih italijanskih gledališčnikov, se nobelovca in njegovih stikov s tržaškim gledališčem v pogovoru z Vladom Motnikarjem spominja teatrologinja Bogomila Kravos, prevajalka najpomembnejše Fojeve igre Burkaški misterij. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 25 Nov 2016 10:00:00 +0000 Rara - Dario Fo in tržaško gledališče RTVSLO – Ars no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. sl Thu, 20 Sep 2018 11:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 20 Sep 2018 11:00:00 +0000 Razgledi in razmisleki