Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. http://www.rtvslo.si/podcast Razgledi in razmisleki http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/125576568/razglediinrazmisleki_kor4_pc.jpg Gostja oddaje je Darja Betocchi, ki so ji nedavno podelili letošnjo Lavrinovo diplomo. Priznanje, ki je dobilo ime po Janku Lavrinu, slovenskem prevajalcu, esejistu in literarnem zgodovinarju, ustanovitelju slovanske katedre na univerzi v Nottinghamu, podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2003 za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Darja Betocchi se prevajanju posveča od sredine 90. let. Takrat je na natečaju prejela nagrado za italijanski prevod zbirke Miroslava Košute Odseljeni čas. Prevedla je poezijo Milana Jesiha, Tomaža Šalamuna, Gustava Januša in Srečka Kosovela pa tržaških pesnikov Marka Kravosa, Miroslava Košute, Aceta Mermolje in drugih, prozo Marka Sosiča, Dušana Jelinčiča, Florjana Lipuša, Lojzeta Kovačiča… Letos je izšel njen novi prevod povesti Hlapec Jernej Ivana Cankarja. Z Darjo Betocchi se je pogovarjala Staša Grahek. foto: Cankarjev dom http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/12/PrevajalkaDarjaBetocchiLavrinovanagrajenka4318266.mp3 RTVSLO – Ars 1000 clean Gostja oddaje je Darja Betocchi, ki so ji nedavno podelili letošnjo Lavrinovo diplomo. Priznanje, ki je dobilo ime po Janku Lavrinu, slovenskem prevajalcu, esejistu in literarnem zgodovinarju, ustanovitelju slovanske katedre na univerzi v Nottinghamu, podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2003 za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Darja Betocchi se prevajanju posveča od sredine 90. let. Takrat je na natečaju prejela nagrado za italijanski prevod zbirke Miroslava Košute Odseljeni čas. Prevedla je poezijo Milana Jesiha, Tomaža Šalamuna, Gustava Januša in Srečka Kosovela pa tržaških pesnikov Marka Kravosa, Miroslava Košute, Aceta Mermolje in drugih, prozo Marka Sosiča, Dušana Jelinčiča, Florjana Lipuša, Lojzeta Kovačiča… Letos je izšel njen novi prevod povesti Hlapec Jernej Ivana Cankarja. Z Darjo Betocchi se je pogovarjala Staša Grahek. foto: Cankarjev dom http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jun 2019 11:00:00 +0000 Prevajalka Darja Betocchi, Lavrinova nagrajenka Andreia Makinea, enainšestdesetletnega francoskega pisatelja ruskega rodu, Slovenci dobro poznamo. Prevedenih imamo šest njegovih knjig, najnovejši prevod Nadje Dobnik in njenih študentk z naslovom Knjiga kratkih večnih ljubezni je izšel letos. Zelo dobro poznajo pisatelja letošnji slovenski maturanti, saj so o njegovem večkrat nagrajenem romanu Francoski testament pisali maturitetni esej. Ob tem je Andrei Makine prišel na srečanje z ljubljanskimi in mariborskimi maturanti, za oddajo Razgledi in razmisleki pa se je takrat z avtorjem več kot dvajsetih knjig pogovarjala Alojzija Zupan Sosič. Foto: https://www.google.com/search?biw=1680&bih=858&tbm=isch&sa=1&ei=manvXNfSMv6AjLsPzbepgAE&q=andrei+makine+bobo&oq=andrei+makine+bobo&gs_l=img.3...45860.47393..47798...0.0..0.88.327.4......0....1..gws-wiz-img.......0i24.gzJxsrZLlIY#imgrc=YOCeVIQvZO4fdM:&spf=1559210530310 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/05/RrazglediinrazmislekiAndreiMakine4302968.mp3 RTVSLO – Ars 1061 clean Andreia Makinea, enainšestdesetletnega francoskega pisatelja ruskega rodu, Slovenci dobro poznamo. Prevedenih imamo šest njegovih knjig, najnovejši prevod Nadje Dobnik in njenih študentk z naslovom Knjiga kratkih večnih ljubezni je izšel letos. Zelo dobro poznajo pisatelja letošnji slovenski maturanti, saj so o njegovem večkrat nagrajenem romanu Francoski testament pisali maturitetni esej. Ob tem je Andrei Makine prišel na srečanje z ljubljanskimi in mariborskimi maturanti, za oddajo Razgledi in razmisleki pa se je takrat z avtorjem več kot dvajsetih knjig pogovarjala Alojzija Zupan Sosič. Foto: https://www.google.com/search?biw=1680&bih=858&tbm=isch&sa=1&ei=manvXNfSMv6AjLsPzbepgAE&q=andrei+makine+bobo&oq=andrei+makine+bobo&gs_l=img.3...45860.47393..47798...0.0..0.88.327.4......0....1..gws-wiz-img.......0i24.gzJxsrZLlIY#imgrc=YOCeVIQvZO4fdM:&spf=1559210530310 http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jun 2019 11:05:00 +0000 Rrazgledi in razmisleki: Andrei Makine Šest let po nastanku je film Več kot med Markusa Imhoofa še vedno več kot aktualen. Prikazuje življenja medonosnih čebel na različnih koncih sveta, bitij, ki predstavljajo ključne akterke v svetovni prehranjevalni verigi. Čebele spremljamo v navidezno idilični alpski dolini, na monokulturnih poljih v Ameriki, v laboratorijih, izvemo tudi, da so ponekod na Kitajskem delo čebel kot opraševalk sadnih dreves s cvetnim prahom nadomestili kar ljudje. Prejšnji ponedeljek, ko smo praznovali 2. svetovni dan čebel, je izšel slovenski prevod Alexandre Natalie Zaleznik istoimenske knjige Markusa Imhoofa in Clausa-Petra Lieckfelda. Knjiga je nastala vzporedno s filmom in nas še bolj poglobljeno pouči o tem, kaj čebele ogroža in kaj so možne rešitve. V Kinodvoru pa so prejšnji teden predstavili Imhoofov novi film Eldorado o begunski krizi. V oddaji Razgledi in razmisleki se Tesa Drev pogovarja s švicarskim režiserjem o njegovem ustvarjanju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/30/MarkusImhoofavtorfilmovVekotmedinEldorado4295373.mp3 RTVSLO – Ars 1324 clean Šest let po nastanku je film Več kot med Markusa Imhoofa še vedno več kot aktualen. Prikazuje življenja medonosnih čebel na različnih koncih sveta, bitij, ki predstavljajo ključne akterke v svetovni prehranjevalni verigi. Čebele spremljamo v navidezno idilični alpski dolini, na monokulturnih poljih v Ameriki, v laboratorijih, izvemo tudi, da so ponekod na Kitajskem delo čebel kot opraševalk sadnih dreves s cvetnim prahom nadomestili kar ljudje. Prejšnji ponedeljek, ko smo praznovali 2. svetovni dan čebel, je izšel slovenski prevod Alexandre Natalie Zaleznik istoimenske knjige Markusa Imhoofa in Clausa-Petra Lieckfelda. Knjiga je nastala vzporedno s filmom in nas še bolj poglobljeno pouči o tem, kaj čebele ogroža in kaj so možne rešitve. V Kinodvoru pa so prejšnji teden predstavili Imhoofov novi film Eldorado o begunski krizi. V oddaji Razgledi in razmisleki se Tesa Drev pogovarja s švicarskim režiserjem o njegovem ustvarjanju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 May 2019 12:00:00 +0000 Markus Imhoof, avtor filmov Več kot med in Eldorado Slovenski gledališki inštitut, naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, letos obeležuje peto leto obstoja.Takšni jubileji so po navadi že namenjeni prvim ocenam, razmislekom o trenutnem stanju in razgledom proti novim horizontom. Klemen Markovčič je zato pred mikrofon povabil direktorico Inštituta Mojco Jan Zoran, da bi predstavila tega svojevrstnega, a pomembnega sopotnika slovenske uprizoritvene umetnosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/23/MojcaJanZorandirektoricaSlovenskegagledalikegaintitutaVSLOGIjemo4286008.mp3 RTVSLO – Ars 1518 clean Slovenski gledališki inštitut, naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, letos obeležuje peto leto obstoja.Takšni jubileji so po navadi že namenjeni prvim ocenam, razmislekom o trenutnem stanju in razgledom proti novim horizontom. Klemen Markovčič je zato pred mikrofon povabil direktorico Inštituta Mojco Jan Zoran, da bi predstavila tega svojevrstnega, a pomembnega sopotnika slovenske uprizoritvene umetnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 May 2019 11:05:00 +0000 Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta: V SLOGI je moč Vitalij Manski nedvomno sodi med najpomembnejše sodobne ruske avtorje dokumentarnih filmov. Danes 55-letni režiser je dobitnik številnih mednarodnih priznanj za svoje delo, še posebej veliko pozornosti pa je pritegnil njegov lanski film Putinove priče, ki smo ga v Sloveniji prvič videli letos spomladi na Festivalu dokumentarnega filma. V letih od 1999 do 2003, torej v času, ko je na oblast v Rusiji prišel Vladimir Putin, je Vitalij Manski vodil dokumentarni program državne Televizije Rusija. Iz vloge nekakšnega dvornega snemalca in režiserja pa se je postopoma umaknil v držo kritično razmišljujočega opozicijskega intelektualca. Do te mere kritično, da je z družino po ruski aneksiji Krima zapustil v Rusijo. Od januarja 2015 živi v prestolnici Latvije, v Rigi. Pred mikrofon ga je povabil Andrej Stopar. Foto: A. Savin https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vitaliy_Manskiy_2010_Moscow.jpg http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/16/VitalijManskiKovkljunemtrenutkunepovzdignemoglasuprotinismoleprie.Smopredvsemkrivci.4274943.mp3 RTVSLO – Ars 1190 clean Vitalij Manski nedvomno sodi med najpomembnejše sodobne ruske avtorje dokumentarnih filmov. Danes 55-letni režiser je dobitnik številnih mednarodnih priznanj za svoje delo, še posebej veliko pozornosti pa je pritegnil njegov lanski film Putinove priče, ki smo ga v Sloveniji prvič videli letos spomladi na Festivalu dokumentarnega filma. V letih od 1999 do 2003, torej v času, ko je na oblast v Rusiji prišel Vladimir Putin, je Vitalij Manski vodil dokumentarni program državne Televizije Rusija. Iz vloge nekakšnega dvornega snemalca in režiserja pa se je postopoma umaknil v držo kritično razmišljujočega opozicijskega intelektualca. Do te mere kritično, da je z družino po ruski aneksiji Krima zapustil v Rusijo. Od januarja 2015 živi v prestolnici Latvije, v Rigi. Pred mikrofon ga je povabil Andrej Stopar. Foto: A. Savin https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vitaliy_Manskiy_2010_Moscow.jpg http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 May 2019 11:00:00 +0000 Vitalij Manski: Ko v ključnem trenutku ne povzdignemo glasu proti, nismo le priče. Smo predvsem krivci. Wole Soyinka piše v angleščini in danes slovi predvsem kot dramatik in esejist ter vseskozi kot javni intelektualec. Čeprav je v angleško govorečem svetu pridobil na teži in pomenu, potem ko je kot prvi književnik z afriške celine prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je mogoče danes – z nekaj zgodovinske distance in ponosa ugotoviti – da so ga poslušalci Radia Slovenija spoznavali še pred njegovimi, recimo jim, slavnimi leti. Na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija smo objavljali Soyinkove radijske igre in literarne oddaje, vzporedno so sledile objave pri slovenskih založbah. In ko je Soyinka leta 1986 iz rok švedskih akademikov prejel najprestižnejše literarno priznanje na svetu, so poslušalci in bralci že poznali del njegovega raznolikega ustvarjalnega opusa. Prevajali so ga Janez Gradišnik, Mira Mihelič, Alenka Puhar in Veno Taufer. Decembra lani je Soyinka kot častni gost obiskal puljski knjižni sejem. Del pogovorov z njim je za oddajo Razgledi in razmisleki prevedel Urban Tarman. V oddaji smo objavili tudi odlomek iz Soyinkovega eseja Izgnanstvo v prevodu Nine Zabukovec, ki ga je izdala literarna revija Otočje. Vabljeni k poslušanju! Foto: Urban Tarman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/09/WoleSoyinkaaktivistzapornikpisateljnobelovec4266557.mp3 RTVSLO – Ars 1220 clean Wole Soyinka piše v angleščini in danes slovi predvsem kot dramatik in esejist ter vseskozi kot javni intelektualec. Čeprav je v angleško govorečem svetu pridobil na teži in pomenu, potem ko je kot prvi književnik z afriške celine prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je mogoče danes – z nekaj zgodovinske distance in ponosa ugotoviti – da so ga poslušalci Radia Slovenija spoznavali še pred njegovimi, recimo jim, slavnimi leti. Na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija smo objavljali Soyinkove radijske igre in literarne oddaje, vzporedno so sledile objave pri slovenskih založbah. In ko je Soyinka leta 1986 iz rok švedskih akademikov prejel najprestižnejše literarno priznanje na svetu, so poslušalci in bralci že poznali del njegovega raznolikega ustvarjalnega opusa. Prevajali so ga Janez Gradišnik, Mira Mihelič, Alenka Puhar in Veno Taufer. Decembra lani je Soyinka kot častni gost obiskal puljski knjižni sejem. Del pogovorov z njim je za oddajo Razgledi in razmisleki prevedel Urban Tarman. V oddaji smo objavili tudi odlomek iz Soyinkovega eseja Izgnanstvo v prevodu Nine Zabukovec, ki ga je izdala literarna revija Otočje. Vabljeni k poslušanju! Foto: Urban Tarman. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 May 2019 11:05:00 +0000 Wole Soyinka: aktivist, zapornik, pisatelj, nobelovec Pristave gradu Snežnik, ki desetletje po prenovi z nekaj prekinitvami zaprte samevajo, še vedno čakajo najemnika, ki bo kompleksu vdahnil novo življenje. Na nedavni, sicer že drugi razpis Ministrstva za kulturo, se namreč ni prijavil nihče, zato usoda tega notranjskega bisera še naprej ostaja negotova. Tudi obisk ministra za kulturo Zorana Pozniča, ki se je med svojimi prvimi tremi odhodi na teren po nastopu funkcije odpravil prav v Loško dolino, in srečanje z lokalnimi dejavniki, nista opogumila nikogar, da bi prevzel upravljanje s pristavami, ki skupaj z gradom in okoliškim parkom tvorijo kulturni spomenik državnega pomena. Potem ko se na razpis ni prijavil nihče, so z ministrstva sporočili, da si intenzivno prizadevajo za najemnika. O vseh zapletih, izzivih, pa tudi potencialih pristave gradu Snežnik, med katerimi je tudi festival Plavajoči grad, ki Loško dolino spremeni v pravljično mednarodno prizorišče vsestranskega kulturnega dogajanja, v oddaji, ki jo je pripravil naš dopisnik Marko Škrlj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/ZapletiizziviinpotencialipristavegraduSnenik4248838.mp3 RTVSLO – Ars 1045 clean Pristave gradu Snežnik, ki desetletje po prenovi z nekaj prekinitvami zaprte samevajo, še vedno čakajo najemnika, ki bo kompleksu vdahnil novo življenje. Na nedavni, sicer že drugi razpis Ministrstva za kulturo, se namreč ni prijavil nihče, zato usoda tega notranjskega bisera še naprej ostaja negotova. Tudi obisk ministra za kulturo Zorana Pozniča, ki se je med svojimi prvimi tremi odhodi na teren po nastopu funkcije odpravil prav v Loško dolino, in srečanje z lokalnimi dejavniki, nista opogumila nikogar, da bi prevzel upravljanje s pristavami, ki skupaj z gradom in okoliškim parkom tvorijo kulturni spomenik državnega pomena. Potem ko se na razpis ni prijavil nihče, so z ministrstva sporočili, da si intenzivno prizadevajo za najemnika. O vseh zapletih, izzivih, pa tudi potencialih pristave gradu Snežnik, med katerimi je tudi festival Plavajoči grad, ki Loško dolino spremeni v pravljično mednarodno prizorišče vsestranskega kulturnega dogajanja, v oddaji, ki jo je pripravil naš dopisnik Marko Škrlj. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 May 2019 11:05:00 +0000 Zapleti, izzivi in potenciali pristave gradu Snežnik Med uglednimi tujimi gosti letošnjega festivala Fabula je bila tudi ruska pisateljica in esejistka Tatjana Tolstoj, eno najbolj prepoznavnih sodobnih literarnih imen. Več kot desetletje je skupaj z Avdótjo Smirnôvo vodila kultno pogovorno televizijsko oddajo, sprva na državni Televiziji Kultura, nato na komercialni NTV. V osemdesetih in devetdesetih letih je živela v ZDA, kjer je poučevala na različnih univerzah. Še danes je povezana z ameriškim intelektualnim prostorom, piše za New Yorker in New York Review of Books. S Tatjano Tolstoj se je pogovarjal Andrej Stopar. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/25/TatjanaTolstojoknjievnostizidovihsvetovihinmitih4250154.mp3 RTVSLO – Ars 1830 clean Med uglednimi tujimi gosti letošnjega festivala Fabula je bila tudi ruska pisateljica in esejistka Tatjana Tolstoj, eno najbolj prepoznavnih sodobnih literarnih imen. Več kot desetletje je skupaj z Avdótjo Smirnôvo vodila kultno pogovorno televizijsko oddajo, sprva na državni Televiziji Kultura, nato na komercialni NTV. V osemdesetih in devetdesetih letih je živela v ZDA, kjer je poučevala na različnih univerzah. Še danes je povezana z ameriškim intelektualnim prostorom, piše za New Yorker in New York Review of Books. S Tatjano Tolstoj se je pogovarjal Andrej Stopar. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Apr 2019 11:00:00 +0000 Tatjana Tolstoj o književnosti, zidovih, svetovih in mitih Eric Vuillard, francoski pisatelj, scenarist in režiser je bil med osrednjimi gosti letošnjega festivala Fabula. Je je avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za literarizirano pripoved Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado. V Dnevnem redu se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so zložno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja, za drugo svetovno vojno. Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, ki jih Vuillard opisuje, kot bi bil sam navzoč tistega nesrečnega 20. februarja 1933 v Reichstagu ali na srečanju avstrijskega kanclerja Schuschniga s Hitlerjem v Berchtesgadnu. Za oddajo Razgledi in razmislki se je z Ericom Vuillardom pogovarjala Tadeja Krečič. foto:https://www.google.com/search?biw=1680&bih=858&tbm=isch&sa=1&ei=IzC4XOj4OqPgkgWcy5LIDA&q=eric+vuillard+fabula&oq=eric+vuillard+fabula&gs_l=img.12...130331.132352..134313...1.0..0.106.760.6j2......1....1..gws-wiz-img.......0i30j0i24.9QBluGIsZxA#imgrc=PemubY8jCm4XyM:&spf=1555574955266 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/RARA-EricVuillard4211744.mp3 RTVSLO – Ars 1379 clean Eric Vuillard, francoski pisatelj, scenarist in režiser je bil med osrednjimi gosti letošnjega festivala Fabula. Je je avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za literarizirano pripoved Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado. V Dnevnem redu se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so zložno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja, za drugo svetovno vojno. Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, ki jih Vuillard opisuje, kot bi bil sam navzoč tistega nesrečnega 20. februarja 1933 v Reichstagu ali na srečanju avstrijskega kanclerja Schuschniga s Hitlerjem v Berchtesgadnu. Za oddajo Razgledi in razmislki se je z Ericom Vuillardom pogovarjala Tadeja Krečič. foto:https://www.google.com/search?biw=1680&bih=858&tbm=isch&sa=1&ei=IzC4XOj4OqPgkgWcy5LIDA&q=eric+vuillard+fabula&oq=eric+vuillard+fabula&gs_l=img.12...130331.132352..134313...1.0..0.106.760.6j2......1....1..gws-wiz-img.......0i30j0i24.9QBluGIsZxA#imgrc=PemubY8jCm4XyM:&spf=1555574955266 http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 11:05:00 +0000 RARA - Eric Vuillard Konec januarja je umrl srbski filmski režiser, scenarist in pisatelj Dušan Makavejev. Za svoje pogosto zelo kontroverzne filme - med njimi omenimo samo najbolj znane Človek ni ptica, Nedolžnost brez zaščite, Ljubezensko življenje poštne uslužbenke, Misterij organizma, Sladki film - je prejel več kot petdeset nagrad na velikih mednarodnih festivalih v Berlinu, Cannesu, Sao Paulu in drugod. Zaradi izjemnosti svojih filmov in popolne avtorske suverenosti velja v svetu za enega največjih in svojemu ustvarjalnemu kredu najbolj predanih filmskih ustvarjalcev. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali, kako je Dušan Makavejev razmišljal o filmski režiji; besedilo je bilo objavljeno v knjigi Radoslava Lazića Traktat o filmski režiji; prevedel in priredil ga je Tone Frelih, prebral ga je Aleksander Golja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/11/DuanMakavejevoreiji4203268.mp3 RTVSLO – Ars 1115 clean Konec januarja je umrl srbski filmski režiser, scenarist in pisatelj Dušan Makavejev. Za svoje pogosto zelo kontroverzne filme - med njimi omenimo samo najbolj znane Človek ni ptica, Nedolžnost brez zaščite, Ljubezensko življenje poštne uslužbenke, Misterij organizma, Sladki film - je prejel več kot petdeset nagrad na velikih mednarodnih festivalih v Berlinu, Cannesu, Sao Paulu in drugod. Zaradi izjemnosti svojih filmov in popolne avtorske suverenosti velja v svetu za enega največjih in svojemu ustvarjalnemu kredu najbolj predanih filmskih ustvarjalcev. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali, kako je Dušan Makavejev razmišljal o filmski režiji; besedilo je bilo objavljeno v knjigi Radoslava Lazića Traktat o filmski režiji; prevedel in priredil ga je Tone Frelih, prebral ga je Aleksander Golja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 12:00:00 +0000 Dušan Makavejev o režiji V okviru predfestivalskega dogajanja prireditve Mesto knjige je marca v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici nastopila svetovno znana poljska pisateljica Olga Tokarczuk, ki že od prvega romana v zgodnjih devetdesetih letih sodi v sam vrh poljske književnosti. V svoji inovativni prozi Olga Tokarczuk slika zunanjo in psihološko resničnost ter raziskuje stanje sodobnega človeka in družbe. Tako v literaturi kot v družbenem delovanju jo zanimajo aktualna družbena vprašanja. Za svoje literarno ustvarjanje - vrsto njenih knjig imamo prevedenih tudi v slovenščino - je prejela številne poljske in mednarodne literarne nagrade, med njimi ima največjo veljavo mednarodni booker. Ko je leta 2013 Olga Tokarcuk prejemala nagrado vilenica, se je za oddajo Razgledi in razmisleki z njo pogovarjal Janko Petrovec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/11/OlgaTokarczuknagrajenkaVilenice4203283.mp3 RTVSLO – Ars 1517 clean V okviru predfestivalskega dogajanja prireditve Mesto knjige je marca v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici nastopila svetovno znana poljska pisateljica Olga Tokarczuk, ki že od prvega romana v zgodnjih devetdesetih letih sodi v sam vrh poljske književnosti. V svoji inovativni prozi Olga Tokarczuk slika zunanjo in psihološko resničnost ter raziskuje stanje sodobnega človeka in družbe. Tako v literaturi kot v družbenem delovanju jo zanimajo aktualna družbena vprašanja. Za svoje literarno ustvarjanje - vrsto njenih knjig imamo prevedenih tudi v slovenščino - je prejela številne poljske in mednarodne literarne nagrade, med njimi ima največjo veljavo mednarodni booker. Ko je leta 2013 Olga Tokarcuk prejemala nagrado vilenica, se je za oddajo Razgledi in razmisleki z njo pogovarjal Janko Petrovec. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 12:00:00 +0000 Olga Tokarczuk, nagrajenka Vilenice Na letošnjem festivalu Fabula je bil med uglednimi tujimi gosti tudi nemški pisatelj Ingo Schulze. Rodil se je leta 1962 v Dresdenu v tedanji vzhodni Nemčiji. Študiral je klasično filologijo, po združitvi Nemčij je najprej nekaj let delal v gledališču, nato je s prijatelji ustanovil časopis in začel pisati. V devetdesetih je šest mesecev preživel v Sankt Peterburgu, kar je botrovalo njegovemu literarnemu prvencu, zbirki kratkih zgodb z naslovom 33 trenutkov sreče, ki je izšla leta 1995. Ingo Schulze, ki živi v Berlinu, je za svoja dela prejel številne nagrade, med drugim nagrado leipziškega knjižnega sejma za roman Mobi, za roman Adam in Evelyn pa je bil v ožjem izboru za najboljši roman leta v Nemčiji. Z Ingom Schulzejem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Robert Kralj. Foto: Ingo Schulze (2004) Caren Müller - Salbader-Redaktion http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/11/IngoSchulzeZahodnazaetkudevetdesetihjebildrugaen4202608.mp3 RTVSLO – Ars 1123 clean Na letošnjem festivalu Fabula je bil med uglednimi tujimi gosti tudi nemški pisatelj Ingo Schulze. Rodil se je leta 1962 v Dresdenu v tedanji vzhodni Nemčiji. Študiral je klasično filologijo, po združitvi Nemčij je najprej nekaj let delal v gledališču, nato je s prijatelji ustanovil časopis in začel pisati. V devetdesetih je šest mesecev preživel v Sankt Peterburgu, kar je botrovalo njegovemu literarnemu prvencu, zbirki kratkih zgodb z naslovom 33 trenutkov sreče, ki je izšla leta 1995. Ingo Schulze, ki živi v Berlinu, je za svoja dela prejel številne nagrade, med drugim nagrado leipziškega knjižnega sejma za roman Mobi, za roman Adam in Evelyn pa je bil v ožjem izboru za najboljši roman leta v Nemčiji. Z Ingom Schulzejem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Robert Kralj. Foto: Ingo Schulze (2004) Caren Müller - Salbader-Redaktion http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 11:00:00 +0000 Ingo Schulze: »Zahod na začetku devetdesetih je bil drugačen« Na letošnjem festivalu Fabula je gostoval Fiston Mwanza Mujila, pesnik, pisatelj in dramatik iz Konga, ki živi in ustvarja v avstrijskem Gradcu. Tam na univerzi poučuje afriško književnost. Zaslovel je z večkrat nagrajenim prvencem Tramvaj 83. Napisan je v francoščini, od lani ga imamo v slovenskem prevodu Katje Zakrajšek. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je s Fistonom Mwanzem Mujilo pogovarjala Nina Gostiša. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/Razglediinrazmisleki-FistonMwanzaMujila4193539.mp3 RTVSLO – Ars 1132 clean Na letošnjem festivalu Fabula je gostoval Fiston Mwanza Mujila, pesnik, pisatelj in dramatik iz Konga, ki živi in ustvarja v avstrijskem Gradcu. Tam na univerzi poučuje afriško književnost. Zaslovel je z večkrat nagrajenim prvencem Tramvaj 83. Napisan je v francoščini, od lani ga imamo v slovenskem prevodu Katje Zakrajšek. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je s Fistonom Mwanzem Mujilo pogovarjala Nina Gostiša. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Apr 2019 11:23:52 +0000 Razgledi in razmisleki - Fiston Mwanza Mujila V soboto se je z literarnim večerom v Cankarjevem domu v Ljubljani sklenil mednarodni literarni festival Fabula – Literature sveta. Na njem je kanadsko-britanska pisateljica Rachel Cusk predstavila roman Obris, ki je v angleščini prvič izšel leta 2014 in s katerim je dosegla mednarodno pisateljsko slavo. Roman, ki ga je prevedel Jernej Županič, je bil tudi glavna tema pogovora za oddajo Razgledi in razmisleki. Rachel Cusk je začela objavljati v 90. letih prejšnjega stoletja in danes velja za eno od pomembnejših in večkrat nagrajenih sodobnih pisateljic v angleškem jeziku. Romanu Obris sta sledila še dva z naslovom Transit oziroma Prehod in Kudos, kar bi lahko poslovenili kot Slava ali Čast. Čeprav je omenjena leta 2018 končana trilogija Rachel Cusk postmoderno delo, pa kljub fragmentarnosti pripovedi ohranja določeno rdečo nit in cilj, je povedala Rachel Cusk v pogovoru za Radio Slovenija. Pripovedne niti in zgodbe, ki se razprostirajo pred bralcem, skupaj drži lik Faye. Čeprav je njeno ime v romanu Obris omenjeno le enkrat in kot lik ostaja v ozadju, je zaradi inteligence ter zmožnosti poslušanja in opazovanja zanimiva literarna oseba. Več o njej boste izvedeli v pogovoru z Rachel Cusk! Foto: Matej Pušnik. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/14/PogovorspisateljicoRachelCusk4170340.mp3 RTVSLO – Ars 1267 clean V soboto se je z literarnim večerom v Cankarjevem domu v Ljubljani sklenil mednarodni literarni festival Fabula – Literature sveta. Na njem je kanadsko-britanska pisateljica Rachel Cusk predstavila roman Obris, ki je v angleščini prvič izšel leta 2014 in s katerim je dosegla mednarodno pisateljsko slavo. Roman, ki ga je prevedel Jernej Županič, je bil tudi glavna tema pogovora za oddajo Razgledi in razmisleki. Rachel Cusk je začela objavljati v 90. letih prejšnjega stoletja in danes velja za eno od pomembnejših in večkrat nagrajenih sodobnih pisateljic v angleškem jeziku. Romanu Obris sta sledila še dva z naslovom Transit oziroma Prehod in Kudos, kar bi lahko poslovenili kot Slava ali Čast. Čeprav je omenjena leta 2018 končana trilogija Rachel Cusk postmoderno delo, pa kljub fragmentarnosti pripovedi ohranja določeno rdečo nit in cilj, je povedala Rachel Cusk v pogovoru za Radio Slovenija. Pripovedne niti in zgodbe, ki se razprostirajo pred bralcem, skupaj drži lik Faye. Čeprav je njeno ime v romanu Obris omenjeno le enkrat in kot lik ostaja v ozadju, je zaradi inteligence ter zmožnosti poslušanja in opazovanja zanimiva literarna oseba. Več o njej boste izvedeli v pogovoru z Rachel Cusk! Foto: Matej Pušnik. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Mar 2019 12:05:00 +0000 Pogovor s pisateljico Rachel Cusk Dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ustanovljenega junija 2004, je bila izmed pobudnic njegove ustanovitve. Delovanje Foruma tako spremlja od njegovih zametkov, predvsem pa ga pomembno in vidno sooblikuje. V pogovoru z Markom Goljo je predstavila njegovo poslanstvo, delovanje, tudi financiranje, nekatere programe, za konec pa je odgovorila še na vprašanje o mestu in vlogi Foruma slovanskih kultur čez pet let. Vabljeni k posluašnju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/AndrejaRihteroForumuslovanskihkultur4157230.mp3 RTVSLO – Ars 1378 clean Dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ustanovljenega junija 2004, je bila izmed pobudnic njegove ustanovitve. Delovanje Foruma tako spremlja od njegovih zametkov, predvsem pa ga pomembno in vidno sooblikuje. V pogovoru z Markom Goljo je predstavila njegovo poslanstvo, delovanje, tudi financiranje, nekatere programe, za konec pa je odgovorila še na vprašanje o mestu in vlogi Foruma slovanskih kultur čez pet let. Vabljeni k posluašnju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Mar 2019 13:35:00 +0000 Andreja Rihter o Forumu slovanskih kultur Mladi za mlade so v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje vse bolj prisotna metoda dela z mladimi, kjer ti aktivno sodelujejo v ključnih fazah nastajanja kulturnih projektov oziroma dogodkov, namenjenih mlademu občinstvu. Primer tovrstne dobre prakse je festival Kinotrip v organizaciji Kinodvora, ki vključuje filmski klub, mednarodni filmski festival in filmske dogodke tekom leta. Vodilo Kinotripa je želja, mladim omogočiti prostor in čas, da sooblikujejo filmsko ponudbo, ki jim je namenjena. Klemen Markovčič je pred mikrofon povabil Živo Jurančič, Kinodvor in dijaka Saro Janežič, Gimnazija Poljane in Nika Jevšnika, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/28/Kinotrip-mladizamlade4151151.mp3 RTVSLO – Ars 1233 clean Mladi za mlade so v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje vse bolj prisotna metoda dela z mladimi, kjer ti aktivno sodelujejo v ključnih fazah nastajanja kulturnih projektov oziroma dogodkov, namenjenih mlademu občinstvu. Primer tovrstne dobre prakse je festival Kinotrip v organizaciji Kinodvora, ki vključuje filmski klub, mednarodni filmski festival in filmske dogodke tekom leta. Vodilo Kinotripa je želja, mladim omogočiti prostor in čas, da sooblikujejo filmsko ponudbo, ki jim je namenjena. Klemen Markovčič je pred mikrofon povabil Živo Jurančič, Kinodvor in dijaka Saro Janežič, Gimnazija Poljane in Nika Jevšnika, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Feb 2019 12:05:00 +0000 Kinotrip - mladi za mlade Lani je pri založi V.B.Z. d.o.o. v zbirki Zbrana dela hrvaške književnosti izšel roman Doba brona sodobnega hrvaškega pisatelja Slobodana Šnajderja. V romanu spremljamo Georga / Đuko Kempfa, slavonskega folksdojčerja, preko katerega se pne kartografija evropske zgodovine zadnjih treh stoletij, mitološko pa celo tisočletij. Roman obsega tri zgodovinska obdobja: terezijansko preseljevanje Nemcev v Transilvanijo, vzpon nacizma in drugo svetovno vojno ter povojni jugoslovanski socializem. Za roman je Šnajder prejel vrsto pomembnih literarnih nagrad: nagrado Meše Selimovića, nagrado Mirka Kovača, nagrado Radomirja Konstantinovića, nagrado Kočićevo pero in Tportalovo nagrado za najboljši hrvaški roman. S Slobodanom Šnajderjem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Rok Bozovičar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/14/Zgodovinanemogoihlovekihsreanj-pogovorshrvakimpisateljemSlobodanomnajderjem4127221.mp3 RTVSLO – Ars 1363 clean Lani je pri založi V.B.Z. d.o.o. v zbirki Zbrana dela hrvaške književnosti izšel roman Doba brona sodobnega hrvaškega pisatelja Slobodana Šnajderja. V romanu spremljamo Georga / Đuko Kempfa, slavonskega folksdojčerja, preko katerega se pne kartografija evropske zgodovine zadnjih treh stoletij, mitološko pa celo tisočletij. Roman obsega tri zgodovinska obdobja: terezijansko preseljevanje Nemcev v Transilvanijo, vzpon nacizma in drugo svetovno vojno ter povojni jugoslovanski socializem. Za roman je Šnajder prejel vrsto pomembnih literarnih nagrad: nagrado Meše Selimovića, nagrado Mirka Kovača, nagrado Radomirja Konstantinovića, nagrado Kočićevo pero in Tportalovo nagrado za najboljši hrvaški roman. S Slobodanom Šnajderjem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Rok Bozovičar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Feb 2019 12:00:00 +0000 Zgodovina nemogočih človeških srečanj - pogovor s hrvaškim pisateljem Slobodanom Šnajderjem Lani je pri založi V.B.Z. d.o.o. v zbirki Zbrana dela hrvaške književnosti izšel roman Doba brona sodobnega hrvaškega pisatelja Slobodana Šnajderja. V romanu spremljamo Georga / Đuko Kempfa, slavonskega folksdojčerja, preko katerega se pne kartografija evropske zgodovine zadnjih treh stoletij, mitološko pa celo tisočletij. Roman obsega tri zgodovinska obdobja: terezijansko preseljevanje Nemcev v Transilvanijo, vzpon nacizma in drugo svetovno vojno ter povojni jugoslovanski socializem. Za roman je Šnajder prejel vrsto pomembnih literarnih nagrad: nagrado Meše Selimovića, nagrado Mirka Kovača, nagrado Radomirja Konstantinovića, nagrado Kočićevo pero in Tportalovo nagrado za najboljši hrvaški roman. S Slobodanom Šnajderjem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Rok Bozovičar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/14/Zgodovinanemogoihlovekihsreanj-pogovorshrvakimpisateljemSlobodanomnajderjem4127221_1.mp3 RTVSLO – Ars 1363 clean Lani je pri založi V.B.Z. d.o.o. v zbirki Zbrana dela hrvaške književnosti izšel roman Doba brona sodobnega hrvaškega pisatelja Slobodana Šnajderja. V romanu spremljamo Georga / Đuko Kempfa, slavonskega folksdojčerja, preko katerega se pne kartografija evropske zgodovine zadnjih treh stoletij, mitološko pa celo tisočletij. Roman obsega tri zgodovinska obdobja: terezijansko preseljevanje Nemcev v Transilvanijo, vzpon nacizma in drugo svetovno vojno ter povojni jugoslovanski socializem. Za roman je Šnajder prejel vrsto pomembnih literarnih nagrad: nagrado Meše Selimovića, nagrado Mirka Kovača, nagrado Radomirja Konstantinovića, nagrado Kočićevo pero in Tportalovo nagrado za najboljši hrvaški roman. S Slobodanom Šnajderjem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Rok Bozovičar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Feb 2019 12:00:00 +0000 Zgodovina nemogočih človeških srečanj - pogovor s hrvaškim pisateljem Slobodanom Šnajderjem Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več - včasih prezrtih - področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, magistrica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja. Foto: Simona Kermavnar http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/06/RARA-SimonaKermvnar4115678.mp3 RTVSLO – Ars 1095 clean Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več - včasih prezrtih - področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, magistrica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja. Foto: Simona Kermavnar http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Feb 2019 12:05:00 +0000 RARA - Simona Kermvnar: Srbski pisatelj in prevajalec Aleksandar Gatalica je avtor petnajstih knjig, med katarimi je s 50.000 izvodi največ uspeha doživel roman Velika vojna. Pred kratkim je v prevodu Mateje Komel Snoj izšel tudi v slovenščini, Vlado Motnikar pa je avtorja ob tej priložnosti povabil pred mikrofon. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/06/PogovorssrbskimpisateljemAleksandromGatalico4115069.mp3 RTVSLO – Ars 1673 clean Srbski pisatelj in prevajalec Aleksandar Gatalica je avtor petnajstih knjig, med katarimi je s 50.000 izvodi največ uspeha doživel roman Velika vojna. Pred kratkim je v prevodu Mateje Komel Snoj izšel tudi v slovenščini, Vlado Motnikar pa je avtorja ob tej priložnosti povabil pred mikrofon. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Feb 2019 09:15:00 +0000 Pogovor s srbskim pisateljem Aleksandrom Gatalico Islandski film je v zadnjih letih v velikem razmahu. Dagur Kari (izg. Kauri), Grimur Hakonarson, Ase Helge Hjorleifsdottir je le nekaj ustvarjalcev, ki ustvarjajo filme, zanimive ne samo domačemu občinstvu, ampak tudi mednarodno uspešne in nagrajene. Med najbolj izstopajočimi islandskimi režiserji je tudi Benedikt Erlingsson. Po Zgodbah o konjih in ljudeh je zdaj posnel okoljevarstveno usmerjen film Bojevnica, ki mu je prinesel med drugim nagrado vodomec na lanskem Ljubljanskem mednarodnem festivalu LIFFE. Film si lahko ogledate v okviru slovenske art-kino mreže, premiero filma – prejšnjo sredo v Kinodvoru – pa je obiskal tudi Erlingsson. Pogovor z njim je posnela Tesa Drev http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/06/Razglediinrazmisleki-BenediktErlingsson4115055.mp3 RTVSLO – Ars 1183 clean Islandski film je v zadnjih letih v velikem razmahu. Dagur Kari (izg. Kauri), Grimur Hakonarson, Ase Helge Hjorleifsdottir je le nekaj ustvarjalcev, ki ustvarjajo filme, zanimive ne samo domačemu občinstvu, ampak tudi mednarodno uspešne in nagrajene. Med najbolj izstopajočimi islandskimi režiserji je tudi Benedikt Erlingsson. Po Zgodbah o konjih in ljudeh je zdaj posnel okoljevarstveno usmerjen film Bojevnica, ki mu je prinesel med drugim nagrado vodomec na lanskem Ljubljanskem mednarodnem festivalu LIFFE. Film si lahko ogledate v okviru slovenske art-kino mreže, premiero filma – prejšnjo sredo v Kinodvoru – pa je obiskal tudi Erlingsson. Pogovor z njim je posnela Tesa Drev http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Feb 2019 08:51:00 +0000 Razgledi in razmisleki - Benedikt Erlingsson SISTEM UPRAVLJANJA, FINANCIRANJA IN ZAPOSLOVANJA V NORVEŠKEM GLEDALIŠČU Novo združenje za samozaposlene na področju gledališča in plesa Norveško gledališče ima precej drugačno zgodovino gledališča kot Slovenija. Še v petdesetih letih prejšnjega stoletja profesionalnih gledaliških institucij skorajda ni bilo, gledališka dejavnost je pretežno slonela na razvejani mreži ljubiteljskih gledališč te razpotegnjene države. Imeli pa so Ibsena, torej se pisanje za gledališče in profesionalno gledališče nista razvijala sočasno. Ob intenzivnem vplivu revolucionarnega leta 1968 se je Norveška odprla za vplive iz tujine in začela zajemati iz bazena raznovrstnih sodobnih uprizoritvenih praks, gledališča so se institucionalizirala, vzpostavili so tudi sistem izobraževanja na tem področju in usposobili nove generacije profesionalnega kadra. Sodobnost pa si delimo, saj podatki kažejo, da tako kot pri nas, se je razmerje med zaposlenimi in samozaposlenimi prevesilo v prid samozaposlenih gledaliških ustvarjalcev. Vsaj delno rešitev tega stanja ob ugodnem odstotku državnega proračuna, namenjenega kulturi, rešujejo z ustanovitvijo Alianse, združenja samozaposlenih igralcev in plesalcev z zagotovitvijo njihove večje socialne varnosti. Z enim od njih in z umetniško direktorico Arktičnega gledališča v Tromsu se je pogovarjala Vilma Štritof med tamkajšnjim dramaturškim delom pri predstavi in je oddajo tudi pripravila. Foto: Arktično gledališče v Tromsu, Norveška (foto: Cccc3333, https://en.wikipedia.org) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/22/RARA-Norvekogledalie4138127.mp3 RTVSLO – Ars 1038 clean SISTEM UPRAVLJANJA, FINANCIRANJA IN ZAPOSLOVANJA V NORVEŠKEM GLEDALIŠČU Novo združenje za samozaposlene na področju gledališča in plesa Norveško gledališče ima precej drugačno zgodovino gledališča kot Slovenija. Še v petdesetih letih prejšnjega stoletja profesionalnih gledaliških institucij skorajda ni bilo, gledališka dejavnost je pretežno slonela na razvejani mreži ljubiteljskih gledališč te razpotegnjene države. Imeli pa so Ibsena, torej se pisanje za gledališče in profesionalno gledališče nista razvijala sočasno. Ob intenzivnem vplivu revolucionarnega leta 1968 se je Norveška odprla za vplive iz tujine in začela zajemati iz bazena raznovrstnih sodobnih uprizoritvenih praks, gledališča so se institucionalizirala, vzpostavili so tudi sistem izobraževanja na tem področju in usposobili nove generacije profesionalnega kadra. Sodobnost pa si delimo, saj podatki kažejo, da tako kot pri nas, se je razmerje med zaposlenimi in samozaposlenimi prevesilo v prid samozaposlenih gledaliških ustvarjalcev. Vsaj delno rešitev tega stanja ob ugodnem odstotku državnega proračuna, namenjenega kulturi, rešujejo z ustanovitvijo Alianse, združenja samozaposlenih igralcev in plesalcev z zagotovitvijo njihove večje socialne varnosti. Z enim od njih in z umetniško direktorico Arktičnega gledališča v Tromsu se je pogovarjala Vilma Štritof med tamkajšnjim dramaturškim delom pri predstavi in je oddajo tudi pripravila. Foto: Arktično gledališče v Tromsu, Norveška (foto: Cccc3333, https://en.wikipedia.org) http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Feb 2019 11:30:00 +0000 RARA - Norveško gledališče RTVSLO – Ars no RTV, MMC radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. sl Thu, 13 Jun 2019 11:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 13 Jun 2019 11:00:00 +0000 Razgledi in razmisleki