Comedy (C) RTVSLO 2017 Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others. http://www.rtvslo.si/podcast Second hand http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250461/rtvslo4d-rsi-covers-2017_majnsi_text11_pc.jpg Pozdravljeni v oddaji Second hand. Konec julija je za mnoge nepričakovanih 50 let dopolnila pop zvezda Jennifer Lynn Lopez, znana tudi kot "J.Lo". Jennifer Lopez ni aktivna zgolj kot pevka, temveč tudi kot plesalka, igralka, modna oblikovalka, producentka in podjetnica. V zabavno industrijo se je prebila kot plesalka v TV seriji In Living Color, kmalu za tem pa še kot igralka. V glasbeno sceno se je Jennifer podala z albumom On the 6, ki je pomagal latinski glasbi pri velikem preboju na mainstream pop sceno, predvsem v ZDA. Pred izdajo albuma so mnogi kritiki dvomili v smiselnost tega početja, saj so menili, da ''v primeru, da bo album neuspešen, ne bo samo osramotil Jennifer, temveč bo ogrozil tudi njeno igralsko kariero.'' A z albuma sta prišli pesmi ''Let's get Loud'' in kasneje kot tretji singl še "Waiting for Tonight", za katero mnogi menijo, da je njena najboljša pesem. "Waiting for Tonight" je dejansko napisana za dekliško skupino 3rd Party, a dve leti po razpadu te skupine jo je posnela še Jennifer, tako da gre v bistvu za priredbo. Prav tako pa se zdi, da uporablja sempl, saj so bobni v njej preveč podobni tistim, ki jih najdemo v pesmi One in a Million (Incredible B-Boy Orchestra Mix) od Aaliyah. Jenniferin glasbeni uspeh je kritike presenetil in že popularno igralko naredil še bolj popularno. Kritiki sicer ocenjujejo, da njena glasba odlično raziskuje romantično nedolžnost latinske glasbe, hkrati pa je močno povezana z hip hop-om. Med odraščanjem jo je močno zaznamovala glasba iz področij salse in bachate, a kot pravi, je nanjo največji vpliv imela hip hop pesem "Rapper's Delight" od The Sugarhill Gang. Njen debutantski album On the 6 združuje ta dva vpliva v žanr, ki ga Jennifer imenuje Latin soul. Čeprav načeloma poje v angleščini, je že kmalu snemala dvojezične pesmi, kot je primer tudi pri latinski pop pesmi "Carino" z njenega naslednjega albuma, J.Lo. Tudi ta ni ravno original, saj se v veliki meri vrti okoli interpolacije znane pesmi "Sofrito", kubanskega perkušonista Mongo Santamaria-je. Ob hkratni izdaji albuma J.Lo in nastopa v romantični komediji The Wedding Planner leta 2001, je Jennifer postala prva ženska, ki je imela album in film na vrhu lestvic. Z albumom This Is Me... Then se oddalji od koncepta prvih dveh albumov in združuje soul 70-tih z uličnim hip hop-om. Velik hit s tega albuma, Jenny from the block, je dober primer tega. Uporablja pa vsaj tri semple, med drugimi iz pesmi 'Watch Out Now' od 'The Beatnuts' in 'South Bronx' od 'Boogie Down Productions' ter uvod iz pesmi Heaven and Hell Is on Earth od '20th Century Steel Band'. "Get Right", velik hit z naslednjega albuma Rebirth, prav tako v veliki meri temelji na tujem materialu, in sicer semplu iz pesmi "Soul Power 74" od Maceo and the Macks. New York Times je pesem oklical za eno najbolj nenavadnih R&B pesmi, ki zveni drugače kot vse ostalo na radijskih postajah. Oddajo bomo zaključili s pesmijo z albuma Love? Iz leta 2011, ki jo še vedno lahko zasledimo na klubskih plesiščih, On the floor. Ta je seveda očitno izpeljana iz legendarne plesne pesmi Lambada od Kaoma-e. Kritiki so Jenniferino petje marsikdaj kritizirali kot omejeno in slabše od produkcije za njim, večinoma z namenom ostati radio-friendly. Kakor koli, 50-letna Jennifer je z njim izgradila in utrdila svoj status pop zvezde. S skupnim prihodkom njenih filmov, preko US$ 3 billijonov in prodaje preko 80 millijonov albumov, je Jennifer najbolj uspešna in vplivna latinska zvezda v ZDA. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/13/SECONDHAND21.24.8.-J-LOTRIBUTETURNED501729386.mp3 RTVSLO - Radio SI 438 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Konec julija je za mnoge nepričakovanih 50 let dopolnila pop zvezda Jennifer Lynn Lopez, znana tudi kot "J.Lo". Jennifer Lopez ni aktivna zgolj kot pevka, temveč tudi kot plesalka, igralka, modna oblikovalka, producentka in podjetnica. V zabavno industrijo se je prebila kot plesalka v TV seriji In Living Color, kmalu za tem pa še kot igralka. V glasbeno sceno se je Jennifer podala z albumom On the 6, ki je pomagal latinski glasbi pri velikem preboju na mainstream pop sceno, predvsem v ZDA. Pred izdajo albuma so mnogi kritiki dvomili v smiselnost tega početja, saj so menili, da ''v primeru, da bo album neuspešen, ne bo samo osramotil Jennifer, temveč bo ogrozil tudi njeno igralsko kariero.'' A z albuma sta prišli pesmi ''Let's get Loud'' in kasneje kot tretji singl še "Waiting for Tonight", za katero mnogi menijo, da je njena najboljša pesem. "Waiting for Tonight" je dejansko napisana za dekliško skupino 3rd Party, a dve leti po razpadu te skupine jo je posnela še Jennifer, tako da gre v bistvu za priredbo. Prav tako pa se zdi, da uporablja sempl, saj so bobni v njej preveč podobni tistim, ki jih najdemo v pesmi One in a Million (Incredible B-Boy Orchestra Mix) od Aaliyah. Jenniferin glasbeni uspeh je kritike presenetil in že popularno igralko naredil še bolj popularno. Kritiki sicer ocenjujejo, da njena glasba odlično raziskuje romantično nedolžnost latinske glasbe, hkrati pa je močno povezana z hip hop-om. Med odraščanjem jo je močno zaznamovala glasba iz področij salse in bachate, a kot pravi, je nanjo največji vpliv imela hip hop pesem "Rapper's Delight" od The Sugarhill Gang. Njen debutantski album On the 6 združuje ta dva vpliva v žanr, ki ga Jennifer imenuje Latin soul. Čeprav načeloma poje v angleščini, je že kmalu snemala dvojezične pesmi, kot je primer tudi pri latinski pop pesmi "Carino" z njenega naslednjega albuma, J.Lo. Tudi ta ni ravno original, saj se v veliki meri vrti okoli interpolacije znane pesmi "Sofrito", kubanskega perkušonista Mongo Santamaria-je. Ob hkratni izdaji albuma J.Lo in nastopa v romantični komediji The Wedding Planner leta 2001, je Jennifer postala prva ženska, ki je imela album in film na vrhu lestvic. Z albumom This Is Me... Then se oddalji od koncepta prvih dveh albumov in združuje soul 70-tih z uličnim hip hop-om. Velik hit s tega albuma, Jenny from the block, je dober primer tega. Uporablja pa vsaj tri semple, med drugimi iz pesmi 'Watch Out Now' od 'The Beatnuts' in 'South Bronx' od 'Boogie Down Productions' ter uvod iz pesmi Heaven and Hell Is on Earth od '20th Century Steel Band'. "Get Right", velik hit z naslednjega albuma Rebirth, prav tako v veliki meri temelji na tujem materialu, in sicer semplu iz pesmi "Soul Power 74" od Maceo and the Macks. New York Times je pesem oklical za eno najbolj nenavadnih R&B pesmi, ki zveni drugače kot vse ostalo na radijskih postajah. Oddajo bomo zaključili s pesmijo z albuma Love? Iz leta 2011, ki jo še vedno lahko zasledimo na klubskih plesiščih, On the floor. Ta je seveda očitno izpeljana iz legendarne plesne pesmi Lambada od Kaoma-e. Kritiki so Jenniferino petje marsikdaj kritizirali kot omejeno in slabše od produkcije za njim, večinoma z namenom ostati radio-friendly. Kakor koli, 50-letna Jennifer je z njim izgradila in utrdila svoj status pop zvezde. S skupnim prihodkom njenih filmov, preko US$ 3 billijonov in prodaje preko 80 millijonov albumov, je Jennifer najbolj uspešna in vplivna latinska zvezda v ZDA. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Aug 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 21. & 24. 8. - J-LO TRIBUTE (TURNED 50) Pozdravljeni v oddaji Second hand. Konec julija nas je zapustila še ena legenda funk scene, Arthur Lanon Neville, bolje znan pod imnenom Art Neville. Bil je ameriški pevec, pisec in klaviaturist iz New Orleans-a, umrl je pa pri spoštljivih 81-tih letih. Najbolj je znan po svojem delu z The Meters, ki jih je ustanovil, igral klaviature in pri skupini tudi pel. Deloval je tudi kot solo glasbenik ter kot del skupin The Neville Brothers in The Funky Meters. Neville je igral tudi na delih ostalih glasbenikov iz New Orleansa in širše, med katerimi najdemo imena kot so: Labelle (na pesmi "Lady Marmalade"), Paul McCartney, Lee Dorsey, Robert Palmer, Dr. John in Professor Longhair. V kontekstu naše oddaje nam je najbolj pomemben njegov prispevek pri skupini The Meters, katerih stil predstavlja temelj New Orleans funka in so posledično semplani v preko 500 primerih s strani hip hop zvezd kot so: Timbaland, A Tribe Called Quest, Naughty by Nature, NWA in drugih. Ena njihovih bolj semplanih pesmi je Oh Calcutta, ki je bila med drugim uspešno semplana s strani Amerie za njen velik hit 1 Thing. Neville je z brati pričel z igranjem klavirja in nastopanjem zelo mlad in že v srednji šoli deloval v skupini The Hawketts. Leta 54 so ti izdali "Mardi Gras Mambo" z Nevillom na vokalih in z njo poželi nemalo uspeha. Njena popularnost je bila enormna in kmalu je postala himna New Orleanškega karnevala. V ranih 60-tih je Neville ustanovil The Neville Sounds, skupino, ki je zajela bistvo New Orleans funka. Konec 60-tih so spremenili ime v The Meters in izdali tri studijske instrumentalne albume. Iz tega obdobja prihaja tudi množično semplana pesem, Handclapping Song. Semplali so jo tako zaradi vokalnih vložkov kot ritmičnih elementov, in sicer v preko 90 kasnejših pesmih. Podobno velja za drugo pesem iz leta 69, Cissy Strut, ki je semplana v preko 60 primerih. Skupina je kasneje svoj pečat pustila še v rock glasbi, ko je sodelovala z glasbeniki kot so: Paul McCartney, Robert Palmer in The Rolling Stones ter izdala še pet albumov, nakar so se konec 70-tih razpadli zaradi finančnih, umetniških in managerskih zapletov. Skupinin zvok se je v tem času poglobil v koncept poudarjanja ritma nad melodijo in s tem postal prototip za kasnejše stile kot je hip-hop ter na skupine kot so Phish, Galactic in Red Hot Chili Peppers. Mnogi hip hop artisti so oboževali njihov zvok in jih sempalali, kot je primer tudi pri pesmi People Say iz leta 74. Leta 78 je Neville z brati Cyril, Aaron in Charles ustanovil The Neville Brothers. Ti so bili aktivni in izdajali albume v 80-tih in 90-tih, med njimi tudi uspešna albuma Fiyo on the Bayou in Yellow Moon ter zadnjega še leta 2004. V tem času in še kasneje je Neville koncertiral tako z The Neville Brothers kot The Funky Meters. Leta 95 je v intervjuju dejal, da mu je ta del glasbenikovega življenja najljubši: "najboljši del zame je, ko ritem v živo enostavno evolvira v nekaj povsem drugega." 19. decembra 2018 je Neville napovedal upokojitev po več kot šestih desetletjih ustvarjanja v glasbeni sceni. Datum je sovpadal s 100-letnico rojstva legendarnega klaviaturista iz New Orleansa, Professor Longhair-a. Zgolj nekaj mesecev kasneje je po letih pešanja zdravja pri 81-tih letih, v New Orleans-u, 22. julija, Neville umrl. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/13/SECONDHAND14.17.8.-ARTNEVILLETRIBUTE1729378.mp3 RTVSLO - Radio SI 425 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Konec julija nas je zapustila še ena legenda funk scene, Arthur Lanon Neville, bolje znan pod imnenom Art Neville. Bil je ameriški pevec, pisec in klaviaturist iz New Orleans-a, umrl je pa pri spoštljivih 81-tih letih. Najbolj je znan po svojem delu z The Meters, ki jih je ustanovil, igral klaviature in pri skupini tudi pel. Deloval je tudi kot solo glasbenik ter kot del skupin The Neville Brothers in The Funky Meters. Neville je igral tudi na delih ostalih glasbenikov iz New Orleansa in širše, med katerimi najdemo imena kot so: Labelle (na pesmi "Lady Marmalade"), Paul McCartney, Lee Dorsey, Robert Palmer, Dr. John in Professor Longhair. V kontekstu naše oddaje nam je najbolj pomemben njegov prispevek pri skupini The Meters, katerih stil predstavlja temelj New Orleans funka in so posledično semplani v preko 500 primerih s strani hip hop zvezd kot so: Timbaland, A Tribe Called Quest, Naughty by Nature, NWA in drugih. Ena njihovih bolj semplanih pesmi je Oh Calcutta, ki je bila med drugim uspešno semplana s strani Amerie za njen velik hit 1 Thing. Neville je z brati pričel z igranjem klavirja in nastopanjem zelo mlad in že v srednji šoli deloval v skupini The Hawketts. Leta 54 so ti izdali "Mardi Gras Mambo" z Nevillom na vokalih in z njo poželi nemalo uspeha. Njena popularnost je bila enormna in kmalu je postala himna New Orleanškega karnevala. V ranih 60-tih je Neville ustanovil The Neville Sounds, skupino, ki je zajela bistvo New Orleans funka. Konec 60-tih so spremenili ime v The Meters in izdali tri studijske instrumentalne albume. Iz tega obdobja prihaja tudi množično semplana pesem, Handclapping Song. Semplali so jo tako zaradi vokalnih vložkov kot ritmičnih elementov, in sicer v preko 90 kasnejših pesmih. Podobno velja za drugo pesem iz leta 69, Cissy Strut, ki je semplana v preko 60 primerih. Skupina je kasneje svoj pečat pustila še v rock glasbi, ko je sodelovala z glasbeniki kot so: Paul McCartney, Robert Palmer in The Rolling Stones ter izdala še pet albumov, nakar so se konec 70-tih razpadli zaradi finančnih, umetniških in managerskih zapletov. Skupinin zvok se je v tem času poglobil v koncept poudarjanja ritma nad melodijo in s tem postal prototip za kasnejše stile kot je hip-hop ter na skupine kot so Phish, Galactic in Red Hot Chili Peppers. Mnogi hip hop artisti so oboževali njihov zvok in jih sempalali, kot je primer tudi pri pesmi People Say iz leta 74. Leta 78 je Neville z brati Cyril, Aaron in Charles ustanovil The Neville Brothers. Ti so bili aktivni in izdajali albume v 80-tih in 90-tih, med njimi tudi uspešna albuma Fiyo on the Bayou in Yellow Moon ter zadnjega še leta 2004. V tem času in še kasneje je Neville koncertiral tako z The Neville Brothers kot The Funky Meters. Leta 95 je v intervjuju dejal, da mu je ta del glasbenikovega življenja najljubši: "najboljši del zame je, ko ritem v živo enostavno evolvira v nekaj povsem drugega." 19. decembra 2018 je Neville napovedal upokojitev po več kot šestih desetletjih ustvarjanja v glasbeni sceni. Datum je sovpadal s 100-letnico rojstva legendarnega klaviaturista iz New Orleansa, Professor Longhair-a. Zgolj nekaj mesecev kasneje je po letih pešanja zdravja pri 81-tih letih, v New Orleans-u, 22. julija, Neville umrl. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Aug 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 14. & 17. 8. - ART NEVILLE TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Pred kratkim smo se že srečali z Beastie Boys, nepričakovanimi hip hop megazvezdami, ob 25-letnici izdaje albuma Ill Communication. Pred kratkim pa je 30-letnico praznoval še en njihov legendarni album, Paul's Boutique. Ta je njihov drugi studijski album, ki je izšel takoj po izjemnem uspehu albuma Licensed to Ill. Skupina se je v studio znova odpravila šele 10 let po prvem albumu, leta 89, tokrat pod okriljem Capitol Records, in sproducirala umetniško bolj zrel album, Paul's Boutique. Pogosto ga navajajo kot neke vrste 'Dark side of the moon' oziroma 'Pet sounds' album hip hop scene. Komercialno ta ni bil preveč uspešen in je za takratno sceno predstavljal eksperiment, če ne celo šok, sploh glede na odmik skupine od glasbenega stila prvega albuma. Paul's Boutique je bil ekstremno nasičen s sempli in je v retrospektivi priznan kot eno njihovih najboljših del, saj je zaradi večplastnosti in množice skombiniranih semplov pomenil veliko prelomnico za hip hop sceno. Na albumu je uporabljeno preko 120 semplov, največ za pesem B-Boy Bouillabaisse, kjer najdemo semple s kar 26 pesmi. Edini pravi hit s tega album, 'Hey ladies', je prav tako dober primer koncepta albuma, saj med drugim uporablja semple iz kar 16 pesmi. V raziskovanje ostalih pesmi se zaradi množice semplov ne bomo spuščali. Večplastnost in žanrsko fuzijo pesmi in albuma dokazuje dejstvo, da je pesem edina v zgodovini, ki se je hkrati uvrstila med najboljših 20 na dveh žanrsko različnih lestvicah: Hot rap singles in Modern rock tracks. Med sempli, ki jih v pesmi najdemo, omenimo najpomembnejše: • "The Ballroom Blitz" od Sweet • "Party Time" od Kurtisa Blowa • "Holy Ghost" od the Bar-Kaysov • "Shake Your Pants" od Camea • "Pumpin' it Up" od P-Funk All Stars • "Jungle Boogie" od Kool & the Gang • "Machine Gun" od The Commodores • "Jazzy Sensation" od Afrike Bambaataae • "Change Le Beat/B-Side" od Fab 5 Freddyja in • "Come Let Me Love You" od Jeanette "Lady" Day Nikakor ni enostavno združiti vse te pesmi in še 6 dodatnih ter iz njih ustvariti poslušljivo in uspešno pesem, in prav to so Beastie Boys poskusili pokazati s pesmijo in albumom ter se z Paul's Boutique, ki praznuje 30-letnico izdaje, zapisali v zgodovino hip hopa. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/03/SECONDHAND7.10.8.-BEASTIEBOYS-POULSBOUTIQUETRIBUTE30THANNIVERSARY1726163.mp3 RTVSLO - Radio SI 401 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Pred kratkim smo se že srečali z Beastie Boys, nepričakovanimi hip hop megazvezdami, ob 25-letnici izdaje albuma Ill Communication. Pred kratkim pa je 30-letnico praznoval še en njihov legendarni album, Paul's Boutique. Ta je njihov drugi studijski album, ki je izšel takoj po izjemnem uspehu albuma Licensed to Ill. Skupina se je v studio znova odpravila šele 10 let po prvem albumu, leta 89, tokrat pod okriljem Capitol Records, in sproducirala umetniško bolj zrel album, Paul's Boutique. Pogosto ga navajajo kot neke vrste 'Dark side of the moon' oziroma 'Pet sounds' album hip hop scene. Komercialno ta ni bil preveč uspešen in je za takratno sceno predstavljal eksperiment, če ne celo šok, sploh glede na odmik skupine od glasbenega stila prvega albuma. Paul's Boutique je bil ekstremno nasičen s sempli in je v retrospektivi priznan kot eno njihovih najboljših del, saj je zaradi večplastnosti in množice skombiniranih semplov pomenil veliko prelomnico za hip hop sceno. Na albumu je uporabljeno preko 120 semplov, največ za pesem B-Boy Bouillabaisse, kjer najdemo semple s kar 26 pesmi. Edini pravi hit s tega album, 'Hey ladies', je prav tako dober primer koncepta albuma, saj med drugim uporablja semple iz kar 16 pesmi. V raziskovanje ostalih pesmi se zaradi množice semplov ne bomo spuščali. Večplastnost in žanrsko fuzijo pesmi in albuma dokazuje dejstvo, da je pesem edina v zgodovini, ki se je hkrati uvrstila med najboljših 20 na dveh žanrsko različnih lestvicah: Hot rap singles in Modern rock tracks. Med sempli, ki jih v pesmi najdemo, omenimo najpomembnejše: • "The Ballroom Blitz" od Sweet • "Party Time" od Kurtisa Blowa • "Holy Ghost" od the Bar-Kaysov • "Shake Your Pants" od Camea • "Pumpin' it Up" od P-Funk All Stars • "Jungle Boogie" od Kool & the Gang • "Machine Gun" od The Commodores • "Jazzy Sensation" od Afrike Bambaataae • "Change Le Beat/B-Side" od Fab 5 Freddyja in • "Come Let Me Love You" od Jeanette "Lady" Day Nikakor ni enostavno združiti vse te pesmi in še 6 dodatnih ter iz njih ustvariti poslušljivo in uspešno pesem, in prav to so Beastie Boys poskusili pokazati s pesmijo in albumom ter se z Paul's Boutique, ki praznuje 30-letnico izdaje, zapisali v zgodovino hip hopa. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Aug 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 7. & 10. 8. - BEASTIE BOYS - POUL'S BOUTIQUE TRIBUTE (30TH ANNIVERSARY) Pozdravljeni v oddaji Second hand. To poletje je zaznamovala še ena velika obletnica v semplerski sceni, 50-letnico namreč praznuje pesem, ki je tako rekoč sama odgovorna za porod žanrov kot so jungle in drum'n'bass. Za sempl pesmi se ocene uporabe gibljejo med 1500 do 3000 primerov, gre pa za pesem Amen brother skupine The Winstons. Ti so funk in soul skupina iz Washingtona, ki je delovala v 60-tih. Kljub uspešnem pričetku, so The Winstons kot etnično mešana skupina težko dobili naročila za koncerte v takratni politični sceni v ZDA in skupina se je leta 70 razpustila. Najbolj znani so po posnetku iz leta 69, na katerem na A strani najdemo pesem Color him father, na B strani pa pesem Amen brother. Pesem je sicer priredba Jester Hairston-ove "Amen", ki je bila posneta za film Lilies of the Field leta 63, spopularizirali pa so jo The Impressions leto kasneje. Amen brother vsebuje bobnarski 'break', natančneje 6 sekund tega, ki je zaradi množične uporabe v semplerskih vodah znan kot Amen break. Za Amen break je sicer odgovoren bobnar Gregory Cylvester "G. C." Coleman. Coleman, ki od uporabe sempla ni prejel niti centa, je postal odvisnik od drog in umrl kot brezdomec na cestah Atlante leta 2006. Preživeli sodelavci iz skupine so prepričani, da se verjetno ni zavedal kakšen vpliv je imel njegov solo bobnarski vložek v pesmi na razvoj kasnejše glasbe. "To čutim kot plagiatorstvo, počutim se ogoljufanega in posiljenega" pravi Richard L Spencer, pevec skupine The Winstons. "Prihajam iz obdobja, ko nismo kradi tuje ideje." Semplerska zgodba izseka pesmi se je začela, ko jo je studijski uslužbenec pri Downstairs Records z vzdevkom Breakbeat Lenny uvrstil na svojo kompilacijo Ultimate Breaks and Beats iz leta 86, ki je bila namenjena DJ-jem. S pomočjo Louis Flores je bobnanje sicer malo uredil in upočasnil, da je bilo bolj praktično in primerno za uporabo pri tehniki hip-hop DJ-janja. To tehniko, kjer gre za uporabo dveh plošč in gramofonov ter podaljševanju kratkega beat-a, je razvil Kool Herc leta 74, spopulariziral pa Grandmaster Flash leta 77. takratni sempl je bil počasen in primeren za hip hop. Leta 87 in s prihodom SP1200 semplerja, ki je omogočal uporabo 'loop-ov', ki so jih črpali predvsem iz podobnih DJ kompilacij, se je njegova slava in uporaba še razširila, kmalu zatem pa je pesem ponovno izdana in je bila dosegljiva v boljši kvaliteti ter hitrejšem ritmu. Producenti so začeli uporabljati hitrejšo verzijo in rodila se je podlaga za jungle in drum'n'bass. Dejansko je zaradi svojega vpliva v veliki meri kreditiran kot bistven pogoj za razvoj glasbenih subkultur kot so Drum n bass in jungle, velikokrat pa ga najdemo tudi v hip hop, big beat in tudi pop produkcijah. Semple pesmi Amen brother najdemo pri nepregledni množici glasbenikov, na youtubu pa lahko najdete tudi 20-minutni video, ki razloži vso zgodovino in aplikacijo tega sempla v glasbeni industriji. Pomen sempla so prepoznali tudi širši mediji, leta 2011, je BBC Radio 1 predvajal celourno dokumentarno oddajo na temo tega sempla, o njem pa je pisal tudi časopis The Economist, ki ga je oklical za 'kratek odsek bobnanja, ki je spremenil obraz glasbe'. Kljub napisanemu, nihče od The Winstons ni dobil nobenega honorarja za uporabo pesmi. V 80-tih, ko se je semplanje razpaslo, je to bila siva cona v avtorskih pravicah za razliko od danes, ko je potrebno vsaj dovoljenje originalne izvajalca za uporabo sempla. Da bi popravili krivico, so pred kratkim zagnali internetno kampanjo za Spencerja, ki ima pravice za originalno pesem. Ustvarila sta jo britanska DJ-ja Martyn Webster in Steve Theobald, kampanja pa je prerasla vsa njuna pričakovanja. Prispevali so tako oboževalci, kot tudi velika imena v glasbi, ki so si s pomočjo sempla ustvarila ime in zaenkrat zbrali preko 25.000 dolarjev. ''Gre za to, da se nekaj vrne v zameno 72-letniku s srčnimi težavami, ki ni nikoli prejel niti centa iz avtorskih pravic, ki mu pripadajo'', pravi Theobald. Spencer se je sicer poslovil od glasbe že pred 40-timi leti in je novelist v Severni Karolini. Čeprav je bil jezen, ko je prvič zasledil uporabo sempla, je sedaj že bolj pomirjen s tem in hvaležen za gesto dveh mladih DJ-jev. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/31/SECONDHAND31.7.3.8.-THEWINSTONS-AMENBROTHER-AMENBREAK50THANNIVERSARYTRIBUTE1725221.mp3 RTVSLO - Radio SI 432 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. To poletje je zaznamovala še ena velika obletnica v semplerski sceni, 50-letnico namreč praznuje pesem, ki je tako rekoč sama odgovorna za porod žanrov kot so jungle in drum'n'bass. Za sempl pesmi se ocene uporabe gibljejo med 1500 do 3000 primerov, gre pa za pesem Amen brother skupine The Winstons. Ti so funk in soul skupina iz Washingtona, ki je delovala v 60-tih. Kljub uspešnem pričetku, so The Winstons kot etnično mešana skupina težko dobili naročila za koncerte v takratni politični sceni v ZDA in skupina se je leta 70 razpustila. Najbolj znani so po posnetku iz leta 69, na katerem na A strani najdemo pesem Color him father, na B strani pa pesem Amen brother. Pesem je sicer priredba Jester Hairston-ove "Amen", ki je bila posneta za film Lilies of the Field leta 63, spopularizirali pa so jo The Impressions leto kasneje. Amen brother vsebuje bobnarski 'break', natančneje 6 sekund tega, ki je zaradi množične uporabe v semplerskih vodah znan kot Amen break. Za Amen break je sicer odgovoren bobnar Gregory Cylvester "G. C." Coleman. Coleman, ki od uporabe sempla ni prejel niti centa, je postal odvisnik od drog in umrl kot brezdomec na cestah Atlante leta 2006. Preživeli sodelavci iz skupine so prepričani, da se verjetno ni zavedal kakšen vpliv je imel njegov solo bobnarski vložek v pesmi na razvoj kasnejše glasbe. "To čutim kot plagiatorstvo, počutim se ogoljufanega in posiljenega" pravi Richard L Spencer, pevec skupine The Winstons. "Prihajam iz obdobja, ko nismo kradi tuje ideje." Semplerska zgodba izseka pesmi se je začela, ko jo je studijski uslužbenec pri Downstairs Records z vzdevkom Breakbeat Lenny uvrstil na svojo kompilacijo Ultimate Breaks and Beats iz leta 86, ki je bila namenjena DJ-jem. S pomočjo Louis Flores je bobnanje sicer malo uredil in upočasnil, da je bilo bolj praktično in primerno za uporabo pri tehniki hip-hop DJ-janja. To tehniko, kjer gre za uporabo dveh plošč in gramofonov ter podaljševanju kratkega beat-a, je razvil Kool Herc leta 74, spopulariziral pa Grandmaster Flash leta 77. takratni sempl je bil počasen in primeren za hip hop. Leta 87 in s prihodom SP1200 semplerja, ki je omogočal uporabo 'loop-ov', ki so jih črpali predvsem iz podobnih DJ kompilacij, se je njegova slava in uporaba še razširila, kmalu zatem pa je pesem ponovno izdana in je bila dosegljiva v boljši kvaliteti ter hitrejšem ritmu. Producenti so začeli uporabljati hitrejšo verzijo in rodila se je podlaga za jungle in drum'n'bass. Dejansko je zaradi svojega vpliva v veliki meri kreditiran kot bistven pogoj za razvoj glasbenih subkultur kot so Drum n bass in jungle, velikokrat pa ga najdemo tudi v hip hop, big beat in tudi pop produkcijah. Semple pesmi Amen brother najdemo pri nepregledni množici glasbenikov, na youtubu pa lahko najdete tudi 20-minutni video, ki razloži vso zgodovino in aplikacijo tega sempla v glasbeni industriji. Pomen sempla so prepoznali tudi širši mediji, leta 2011, je BBC Radio 1 predvajal celourno dokumentarno oddajo na temo tega sempla, o njem pa je pisal tudi časopis The Economist, ki ga je oklical za 'kratek odsek bobnanja, ki je spremenil obraz glasbe'. Kljub napisanemu, nihče od The Winstons ni dobil nobenega honorarja za uporabo pesmi. V 80-tih, ko se je semplanje razpaslo, je to bila siva cona v avtorskih pravicah za razliko od danes, ko je potrebno vsaj dovoljenje originalne izvajalca za uporabo sempla. Da bi popravili krivico, so pred kratkim zagnali internetno kampanjo za Spencerja, ki ima pravice za originalno pesem. Ustvarila sta jo britanska DJ-ja Martyn Webster in Steve Theobald, kampanja pa je prerasla vsa njuna pričakovanja. Prispevali so tako oboževalci, kot tudi velika imena v glasbi, ki so si s pomočjo sempla ustvarila ime in zaenkrat zbrali preko 25.000 dolarjev. ''Gre za to, da se nekaj vrne v zameno 72-letniku s srčnimi težavami, ki ni nikoli prejel niti centa iz avtorskih pravic, ki mu pripadajo'', pravi Theobald. Spencer se je sicer poslovil od glasbe že pred 40-timi leti in je novelist v Severni Karolini. Čeprav je bil jezen, ko je prvič zasledil uporabo sempla, je sedaj že bolj pomirjen s tem in hvaležen za gesto dveh mladih DJ-jev. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Jul 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 31. 7. & 3. 8. - THE WINSTONS - AMEN BROTHER - 'AMEN BREAK' 50TH ANNIVERSARY TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo 15-ti obletnici smrti Ray Charlesa, izjemne glasbene osebnosti, ki je skozi svoje petje in igranje klavirja pomagala definirati in razviti soul in RNB glasbo. Pevci kot so Sam Cooke in Jackie Wilson so veliko prispevali k razvoju teh žanrov a dejansko je največ prispeval Charles, ki je ustvaril črnski pop iz združevanja RNB glasbe 50-tih z gospel petjem in dodajanjem elementov jazza, bluesa in v 60--tih tudi country glasbe. Tu je bilo tudi njegovo petje, njegov stil je bil eden najbolj čustvenih in prepoznavnih stilov med izvajalci 20-tega stoletja, na nivoju Elvisa in Billie Holiday. Bil je tudi izjemen klaviaturist, aranžer in vodja skupin. Genialnost njegovih del iz 50-tih in 60-tih pa ne sme zasenčiti dejstva, da je tudi po tem obdobju ustvaril kopico hitov in bil aktiven v studiu in na turnejah vse do leta pred njegovo smrtjo, leta 2004. Njegov vpliv je razviden tudi iz dejstva, da so ga kasnejši glasbeniki semplali v preko 100 primerih in da so njegove pesmi prirejene skoraj 350 krat. Njegov velik hit Hit the Road Jack, iz leta 61, je njegova najbolj semplana in prirejana pesem. Njegova mladost je bila kar težka, oslepel je pri šestih letih in posledično študiral glasbo v St. Augustine School for the Deaf and the Blind. Prav tako je zelo hitro izgubil starše in je bil primoran veliko delati kot gostujoči glasbenik v Floridi, da bi si lahko prihranil denar za življenje in selitev v Seattle leta 47. Njegov talent pa je bil očiten že takrat in leta 51 je spisal svoj prvi Top Ten R&B hit "Baby, Let Me Hold Your Hand". Charles-ove prve pesmi so bile manj izrazite in originalne kot nadaljnja dela, a že takrat je kazal znake uspeha, ki ga bi lahko čakal na nadaljevanju glasbene poti. Šele pri Atlantic Records je Ray Charles resnično našel svoj glas v pesmi "I Got a Woman," ki se je tudi povzpela na drugo mesto R&B lestvic leta 55. To je tudi pesem, ki jo mnogi označujejo za prelomnico, na kateri je Charles prvič svobodno spustil iz vajeti svoj prepoznavni gospel vokal v spremljavi trobilne produkcije. Pesem je bila pred kratkim uspešno prirejena v hitu “Gold Digger” od Kanye West-a v sodelovanju z Jamie Foxx-om, ki je jeseni leta 2010 prejel tudi Academy Award za svoj portret Charles-a v dokumentarcu Ray. Skozi 50-ta je Charles ustvaril serijo R&B hitov, a se širšemu pop občinstvu ni zares približal vse do hita "What'd I Say," ki je združil cerkveno noto z duhom rock & roll-a s pomočjo odlične uporabe klaviatur. Pesem je postala njegov prvi pop hit, in eden zadnjih na Atlantic singles, saj je konec 50-tih zamenjal založbo in se preselil na ABC. Tam je imel dosti več umetniške svobode, kar je s pridom izkoristil. Učinek je bil takoj viden v hitih v ranih 60tih, kot sta med drugim "Unchain My Heart" in "Hit the Road Jack", ki sta potrdila njegov status pop legende. Charles je ostal zelo popularen skozi pozna 60-ta in ustvaril še več hitov, "Busted," "You Are My Sunshine," "Take These Chains From My Heart," in "Crying Time". Charles-ov vpliv na rock glasbo je postajal vse bolj očiten, največ zahvale pa mu zagotovo dolgujeta Joe Cocker in Steve Winwood, odmeve njegove glasbe pa slišimo tudi v delih glasbenikov kot je Van Morrison. Charles je ostal aktiven in posnel tudi 3 albume še v 90-tih, priljubljen pa je bil predvsem kot nastopajoči glasbenih na koncertih. Po menjavi kolka leta 2003 je napovedal turnejo za naslednje poletje, a jo je bil prisiljen odpovedati. Bolezen se je stopnjevala in zaradi odpovedi ledvic je junija 2004 Ray Charles bolezni podlegel v svojem domu na Beverly Hillsu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/17/SECONDHAND17.20.7.-RAYCHARLESTRIBUTE15YEARSRIP1719774.mp3 RTVSLO - Radio SI 433 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo 15-ti obletnici smrti Ray Charlesa, izjemne glasbene osebnosti, ki je skozi svoje petje in igranje klavirja pomagala definirati in razviti soul in RNB glasbo. Pevci kot so Sam Cooke in Jackie Wilson so veliko prispevali k razvoju teh žanrov a dejansko je največ prispeval Charles, ki je ustvaril črnski pop iz združevanja RNB glasbe 50-tih z gospel petjem in dodajanjem elementov jazza, bluesa in v 60--tih tudi country glasbe. Tu je bilo tudi njegovo petje, njegov stil je bil eden najbolj čustvenih in prepoznavnih stilov med izvajalci 20-tega stoletja, na nivoju Elvisa in Billie Holiday. Bil je tudi izjemen klaviaturist, aranžer in vodja skupin. Genialnost njegovih del iz 50-tih in 60-tih pa ne sme zasenčiti dejstva, da je tudi po tem obdobju ustvaril kopico hitov in bil aktiven v studiu in na turnejah vse do leta pred njegovo smrtjo, leta 2004. Njegov vpliv je razviden tudi iz dejstva, da so ga kasnejši glasbeniki semplali v preko 100 primerih in da so njegove pesmi prirejene skoraj 350 krat. Njegov velik hit Hit the Road Jack, iz leta 61, je njegova najbolj semplana in prirejana pesem. Njegova mladost je bila kar težka, oslepel je pri šestih letih in posledično študiral glasbo v St. Augustine School for the Deaf and the Blind. Prav tako je zelo hitro izgubil starše in je bil primoran veliko delati kot gostujoči glasbenik v Floridi, da bi si lahko prihranil denar za življenje in selitev v Seattle leta 47. Njegov talent pa je bil očiten že takrat in leta 51 je spisal svoj prvi Top Ten R&B hit "Baby, Let Me Hold Your Hand". Charles-ove prve pesmi so bile manj izrazite in originalne kot nadaljnja dela, a že takrat je kazal znake uspeha, ki ga bi lahko čakal na nadaljevanju glasbene poti. Šele pri Atlantic Records je Ray Charles resnično našel svoj glas v pesmi "I Got a Woman," ki se je tudi povzpela na drugo mesto R&B lestvic leta 55. To je tudi pesem, ki jo mnogi označujejo za prelomnico, na kateri je Charles prvič svobodno spustil iz vajeti svoj prepoznavni gospel vokal v spremljavi trobilne produkcije. Pesem je bila pred kratkim uspešno prirejena v hitu “Gold Digger” od Kanye West-a v sodelovanju z Jamie Foxx-om, ki je jeseni leta 2010 prejel tudi Academy Award za svoj portret Charles-a v dokumentarcu Ray. Skozi 50-ta je Charles ustvaril serijo R&B hitov, a se širšemu pop občinstvu ni zares približal vse do hita "What'd I Say," ki je združil cerkveno noto z duhom rock & roll-a s pomočjo odlične uporabe klaviatur. Pesem je postala njegov prvi pop hit, in eden zadnjih na Atlantic singles, saj je konec 50-tih zamenjal založbo in se preselil na ABC. Tam je imel dosti več umetniške svobode, kar je s pridom izkoristil. Učinek je bil takoj viden v hitih v ranih 60tih, kot sta med drugim "Unchain My Heart" in "Hit the Road Jack", ki sta potrdila njegov status pop legende. Charles je ostal zelo popularen skozi pozna 60-ta in ustvaril še več hitov, "Busted," "You Are My Sunshine," "Take These Chains From My Heart," in "Crying Time". Charles-ov vpliv na rock glasbo je postajal vse bolj očiten, največ zahvale pa mu zagotovo dolgujeta Joe Cocker in Steve Winwood, odmeve njegove glasbe pa slišimo tudi v delih glasbenikov kot je Van Morrison. Charles je ostal aktiven in posnel tudi 3 albume še v 90-tih, priljubljen pa je bil predvsem kot nastopajoči glasbenih na koncertih. Po menjavi kolka leta 2003 je napovedal turnejo za naslednje poletje, a jo je bil prisiljen odpovedati. Bolezen se je stopnjevala in zaradi odpovedi ledvic je junija 2004 Ray Charles bolezni podlegel v svojem domu na Beverly Hillsu. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Jul 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 17. & 20. 7. - RAY CHARLES TRIBUTE (15 YEARS RIP) Pozdravljeni v oddaji Second hand. Pred dnevi smo lahko slišali žalostno novico, da je pri 88tih letih preminil vplivni brazilski bossa nova glasbenik Joao Gilberto. Njegov vpliv je viden tudi iz dejstva, da je bil semplan v preko 30 primerih in da so njegove pesmi priredili v več kot 150 primerih. Ko govorimo o bossa novi, brazilskem popularnem žanru, je verjetno prvo ime, ki nam pade na pamet, Antonio Carlos Jobim. S pesmimi kot sta The Girl From Ipanema in Desafindo, je Jobim več ali manj definiral začetke sloga bossa nova sredi 50-tih. Kot pa se rado zgodi, pridejo tudi drugi glasbeniki, slog popeljejo v novo smer in si ga prisvojijo. V bossa novi je to bil pevec/pisec/kitarist Joao Gilberto, ki je žanr izpilil in ga dokončno definiral. V Braziliji ga kličejo O Mito (Legenda), zaslužen vzdevek, ki si ga je prislužil že takoj po pričetku snemanja v 50tih, ko je z nežnim, šepetajočim petjem postavil standard, ki so ga le redki dosegli. Rojen je leta 31 v Juazeiro, severovzhodni Braziliji, delu znanem pod imenom Bahia. Gilberto je bil obseden z glasbo že od rojstva, njegovo pravo glasbeno raziskovanje pa se je pričelo pri 14tih, ko mu je dedek kupil kitaro. V tem času je ritme in melodije črpal iz popularnih brazilskih hitov in hkrati iz albumov jazz velikanov kot sta Duke Ellington in Tommy Dorsey. Pri 18-tih se je Gilberto odpravil v največje mesto v Bahii, Salvador, da bi vstopil v svet glasbene industrije z igranjem v radijskih oddajah. Njegovo pojavljanje v teh mu je prineslo možnost, da postane glavni pevec popularne radijske skupine Garotos da Lua (Fantje z lune) in selitev v Rio de Janeiro. Gilberto se je v skupini obdržal le leto dni, saj so ga drugi člani odpustili zaradi lenobe. Namesto da bi nastop v skupini izkoristil za odskočno desko v karieri, se je Gilberto predajal ogromnim količinam marihuane, se predajal apatiji in se izogibal delu. Po skoraj desetletju apatije ga je pevec Luis Telles prepričal, da se mu pridruži v Pôrto Alegre. Telles je poskrbel da je Gilberto dobil vse kar si je zaželel in se je lahko posvetil le glasbi. Izkazalo se je za uspešno, čeprav zelo drago strategijo. V nekaj mesecih je Gilberto opustil kajenje marihuane in postal zvezda Pôrto Alegre, glasbenik, katerega so vsi želeli slišati. V tem času pokroviteljstva je Gilberto dodelal svoj edinstven stil petja in igranja kitare. V času prvega posnetka, Chega de Saudade iz leta 59, je Gilberto postal širše znan kot mož, ki je bossa novo naredil takšno, kot je. Po uspehu debutantskega albuma in dveh uspešnih nadaljevanjih, se je preselil v ZDA, kjer je živel do leta 80. V tem času je je posnel nekaj izjemnih albumov, ko je sodeloval s saksofonistom Stan Getz-om in snemal albume s starejšimi brazilskimi glasbeniki. Iz tega časa prihaja tudi album Getz/Gilberto, ki ja je posnel z Getz-om in Antônio Carlos Jobim-om, kateri je napisal večino pesmi. Na albumu najdemo tudi dve pesmi na katerih je pela njegova tedajšnja žena Astrud Gilberto, pesmi The Girl from Ipanema in Corcovado. The Girl from Ipanema je prejela Grammy Award v kategoriji Record of the Year in izstrelila Astrud med zvezde. Album Getz/Gilberto je znan kot album, ki je spopulariziral bossa novo po celem svetu in je tudi eden najbolj prodajanih jazz albumov vseh časov, s prodanih preko 2 milijona kopij leta 64. Joao se je vrnil v Brazilijo v ranih 80tih in delal s tako rekoč vsemi velikimi imeni v brazilski glasbi, med drugimi z Gilberto Gil, Caetano Veloso, Maria Bethania, Gal Costa in Chico Buarque. Joao Gilberto je umrl 6. julija v Riu de Janeiro, po dolgotrajnem boju z boleznijo. Novico je potrdil njegov sin, ki je na Facebooku zapisal: Njegov boj je bil plemenit, poskusil je ohraniti dostojanstvo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/10/SECONDHAND10.13.7.-JOAOGILBERTOTRIBUTE1716683.mp3 RTVSLO - Radio SI 455 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Pred dnevi smo lahko slišali žalostno novico, da je pri 88tih letih preminil vplivni brazilski bossa nova glasbenik Joao Gilberto. Njegov vpliv je viden tudi iz dejstva, da je bil semplan v preko 30 primerih in da so njegove pesmi priredili v več kot 150 primerih. Ko govorimo o bossa novi, brazilskem popularnem žanru, je verjetno prvo ime, ki nam pade na pamet, Antonio Carlos Jobim. S pesmimi kot sta The Girl From Ipanema in Desafindo, je Jobim več ali manj definiral začetke sloga bossa nova sredi 50-tih. Kot pa se rado zgodi, pridejo tudi drugi glasbeniki, slog popeljejo v novo smer in si ga prisvojijo. V bossa novi je to bil pevec/pisec/kitarist Joao Gilberto, ki je žanr izpilil in ga dokončno definiral. V Braziliji ga kličejo O Mito (Legenda), zaslužen vzdevek, ki si ga je prislužil že takoj po pričetku snemanja v 50tih, ko je z nežnim, šepetajočim petjem postavil standard, ki so ga le redki dosegli. Rojen je leta 31 v Juazeiro, severovzhodni Braziliji, delu znanem pod imenom Bahia. Gilberto je bil obseden z glasbo že od rojstva, njegovo pravo glasbeno raziskovanje pa se je pričelo pri 14tih, ko mu je dedek kupil kitaro. V tem času je ritme in melodije črpal iz popularnih brazilskih hitov in hkrati iz albumov jazz velikanov kot sta Duke Ellington in Tommy Dorsey. Pri 18-tih se je Gilberto odpravil v največje mesto v Bahii, Salvador, da bi vstopil v svet glasbene industrije z igranjem v radijskih oddajah. Njegovo pojavljanje v teh mu je prineslo možnost, da postane glavni pevec popularne radijske skupine Garotos da Lua (Fantje z lune) in selitev v Rio de Janeiro. Gilberto se je v skupini obdržal le leto dni, saj so ga drugi člani odpustili zaradi lenobe. Namesto da bi nastop v skupini izkoristil za odskočno desko v karieri, se je Gilberto predajal ogromnim količinam marihuane, se predajal apatiji in se izogibal delu. Po skoraj desetletju apatije ga je pevec Luis Telles prepričal, da se mu pridruži v Pôrto Alegre. Telles je poskrbel da je Gilberto dobil vse kar si je zaželel in se je lahko posvetil le glasbi. Izkazalo se je za uspešno, čeprav zelo drago strategijo. V nekaj mesecih je Gilberto opustil kajenje marihuane in postal zvezda Pôrto Alegre, glasbenik, katerega so vsi želeli slišati. V tem času pokroviteljstva je Gilberto dodelal svoj edinstven stil petja in igranja kitare. V času prvega posnetka, Chega de Saudade iz leta 59, je Gilberto postal širše znan kot mož, ki je bossa novo naredil takšno, kot je. Po uspehu debutantskega albuma in dveh uspešnih nadaljevanjih, se je preselil v ZDA, kjer je živel do leta 80. V tem času je je posnel nekaj izjemnih albumov, ko je sodeloval s saksofonistom Stan Getz-om in snemal albume s starejšimi brazilskimi glasbeniki. Iz tega časa prihaja tudi album Getz/Gilberto, ki ja je posnel z Getz-om in Antônio Carlos Jobim-om, kateri je napisal večino pesmi. Na albumu najdemo tudi dve pesmi na katerih je pela njegova tedajšnja žena Astrud Gilberto, pesmi The Girl from Ipanema in Corcovado. The Girl from Ipanema je prejela Grammy Award v kategoriji Record of the Year in izstrelila Astrud med zvezde. Album Getz/Gilberto je znan kot album, ki je spopulariziral bossa novo po celem svetu in je tudi eden najbolj prodajanih jazz albumov vseh časov, s prodanih preko 2 milijona kopij leta 64. Joao se je vrnil v Brazilijo v ranih 80tih in delal s tako rekoč vsemi velikimi imeni v brazilski glasbi, med drugimi z Gilberto Gil, Caetano Veloso, Maria Bethania, Gal Costa in Chico Buarque. Joao Gilberto je umrl 6. julija v Riu de Janeiro, po dolgotrajnem boju z boleznijo. Novico je potrdil njegov sin, ki je na Facebooku zapisal: Njegov boj je bil plemenit, poskusil je ohraniti dostojanstvo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Jul 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 10. & 13. 7. - JOAO GILBERTO TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes oddajo posvečamo glasbeni superzvezdi, ki je preminila aprila 2016, a smo junija bili priča izdaji njegovega posthumnega albuma Originals. Govorimo seveda o Prince-u. “Originals” je kolekcija 15 demo posnetkov za pesmi, ki so jih posneli drugi umetniki, na primer The Bangles, Kenny Rogers in Sinead O’Connor. Album je grob osnutek opusa dela tega pop genija in majhen vpogled v enormno zapuščino, ki se je spremenila v tuje hite. Rečeno je bilo, da ima samo Princ ključ do trdnjave v kateri so shranjeni vsi njegovi posnetki, a v času od njegove smrti je očitno nekdo vlomil v trdnjavo in nam ponudil vpogled v neverjeten arhiv neizdanih pesmi. Govori se o tisočih posnetkih in diskih, iz katerih bi lahko njegovi dediči izdali album vsako leto do konca stoletja. Preko albuma Originals lahko spoznamo posnetke neizdanih pesmi, ki jih je Prince spisal ali dal drugim umetnikom, da so si z njimi ustvarili ime in uspeh. Neredko se pa ob poslušanju teh zgodi, da ugotovimo, da so njegovi posnetki bistveno boljši od kasnejših dokončanih hitov. Kje se vse prične? Pozimi, po izdaji njegovega tretjega albuma, Dirty Mind, se 22-letni Prince preseli v Kiowa Trail Home, kot mu pravi, nedaleč od posestva, ki kasneje postane Paisley Park. Prince je takoj dal prebarvati zunanjost v sebi najljubšo bravo, in posestvo kmalu dobi vzdevek Purple House. Pred posestvom se nahaja dvorišče, kjer je vadil vožnjo motorja za Purple Rain in vrata s srcem in znakom za mir. Notri pa najdemo opremljen studio, kjer je 16 kanalni snemalnik hitro nadgradil v 24-kanalnega Ampex MM1200, seveda s klavirjem za nenadne napade inspiracije. V Purple House je napisanih in posnetih večina materialov za albume Controversy, 1999, Purple Rain ter Sign o’ the Times, pa tudi večina pesmi, ki jih najdemo na Originals, ostale so bile večinoma napisane v Sunset Sound studiju v Los Angeles-u. V pogodbi z Warner Bros. je imel Prince zapisan člen, ki mu dovoljuje rekrutirati druge glasbenike in pisati za njih. Dejansko mu je omogočil dostop do množice izvajalcev, ki bi širili njegov glasbeni opus, predvsem pop-funk, ki ga je ustvarjal v ranih letih in množico materiala s pogledom vnaprej, ki ga je izdajal pod lastnim ali tujim imenom. Včasih se je podpisal z vzdevkom, Joey Coco, na primer, ko je spisal popevkarski hit “You’re My Love,” eno od presenečenj na albumu Originals. Pesem se pojavi na Kenny Rogers-ovem albumu 'They Don't Make Them Like They Used To' iz leta 86. Ob odkritju demo posnetka, Rodgersova verzija zbledi ob Prince-ovem originalu, čeprav gre le za nedokončan demo. Bolj znan je njegov vzdevek, s katerim se podpiše pod hit “Manic Monday”, s katerim so Bangles zasedli same vrhove lestvic. Podpiše se kot “Christopher,” s čimer referira na karakter iz svojega filma Under the Cherry Moon iz leta 86. Prince je izdajal glasbo še pod imeni: Jamie Starr, The Starr Company, Paisley Park, Alexander Nevermind, Azifwekaré, P. Mann, Rocker Happyfeller, The Artist, The New Power Generation Drum Corp., poleg tega pa še pod projekti ali skupinami Madhouse, The Revolution, 94 East in drugimi. Vrnimo se k Originals: večina drugih pesmi na albumu so prav tako darila umetnikom, saj jim je dejansko podaril hite, med prejemniki pa so: Morris Day, Sheila E., Jill Jones in Apollonia. Do medijev je Prince glede tega bil nonšalanten: ‘’Po navadi poskusim dati 'groove' nekomu, ki me zanj zaprosi’’. Če želite izvedeti več, kupite Originals, mi se poslovimo z “Nothing Compares 2 U”, ki ga je sicer izdal pod imenom projekta The Family. Pesem je najbolj znana in najbolj priljubljena z Originals, in je bila za Sinéad O’Connor prelomnica, ni pa bila darilo, temveč priredba, za kar je Sinead tudi zaprosila. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/02/SECONDHAND3.6.7.-PRINCE-ORIGINALSALBUMTRIBUTE1713935.mp3 RTVSLO - Radio SI 454 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes oddajo posvečamo glasbeni superzvezdi, ki je preminila aprila 2016, a smo junija bili priča izdaji njegovega posthumnega albuma Originals. Govorimo seveda o Prince-u. “Originals” je kolekcija 15 demo posnetkov za pesmi, ki so jih posneli drugi umetniki, na primer The Bangles, Kenny Rogers in Sinead O’Connor. Album je grob osnutek opusa dela tega pop genija in majhen vpogled v enormno zapuščino, ki se je spremenila v tuje hite. Rečeno je bilo, da ima samo Princ ključ do trdnjave v kateri so shranjeni vsi njegovi posnetki, a v času od njegove smrti je očitno nekdo vlomil v trdnjavo in nam ponudil vpogled v neverjeten arhiv neizdanih pesmi. Govori se o tisočih posnetkih in diskih, iz katerih bi lahko njegovi dediči izdali album vsako leto do konca stoletja. Preko albuma Originals lahko spoznamo posnetke neizdanih pesmi, ki jih je Prince spisal ali dal drugim umetnikom, da so si z njimi ustvarili ime in uspeh. Neredko se pa ob poslušanju teh zgodi, da ugotovimo, da so njegovi posnetki bistveno boljši od kasnejših dokončanih hitov. Kje se vse prične? Pozimi, po izdaji njegovega tretjega albuma, Dirty Mind, se 22-letni Prince preseli v Kiowa Trail Home, kot mu pravi, nedaleč od posestva, ki kasneje postane Paisley Park. Prince je takoj dal prebarvati zunanjost v sebi najljubšo bravo, in posestvo kmalu dobi vzdevek Purple House. Pred posestvom se nahaja dvorišče, kjer je vadil vožnjo motorja za Purple Rain in vrata s srcem in znakom za mir. Notri pa najdemo opremljen studio, kjer je 16 kanalni snemalnik hitro nadgradil v 24-kanalnega Ampex MM1200, seveda s klavirjem za nenadne napade inspiracije. V Purple House je napisanih in posnetih večina materialov za albume Controversy, 1999, Purple Rain ter Sign o’ the Times, pa tudi večina pesmi, ki jih najdemo na Originals, ostale so bile večinoma napisane v Sunset Sound studiju v Los Angeles-u. V pogodbi z Warner Bros. je imel Prince zapisan člen, ki mu dovoljuje rekrutirati druge glasbenike in pisati za njih. Dejansko mu je omogočil dostop do množice izvajalcev, ki bi širili njegov glasbeni opus, predvsem pop-funk, ki ga je ustvarjal v ranih letih in množico materiala s pogledom vnaprej, ki ga je izdajal pod lastnim ali tujim imenom. Včasih se je podpisal z vzdevkom, Joey Coco, na primer, ko je spisal popevkarski hit “You’re My Love,” eno od presenečenj na albumu Originals. Pesem se pojavi na Kenny Rogers-ovem albumu 'They Don't Make Them Like They Used To' iz leta 86. Ob odkritju demo posnetka, Rodgersova verzija zbledi ob Prince-ovem originalu, čeprav gre le za nedokončan demo. Bolj znan je njegov vzdevek, s katerim se podpiše pod hit “Manic Monday”, s katerim so Bangles zasedli same vrhove lestvic. Podpiše se kot “Christopher,” s čimer referira na karakter iz svojega filma Under the Cherry Moon iz leta 86. Prince je izdajal glasbo še pod imeni: Jamie Starr, The Starr Company, Paisley Park, Alexander Nevermind, Azifwekaré, P. Mann, Rocker Happyfeller, The Artist, The New Power Generation Drum Corp., poleg tega pa še pod projekti ali skupinami Madhouse, The Revolution, 94 East in drugimi. Vrnimo se k Originals: večina drugih pesmi na albumu so prav tako darila umetnikom, saj jim je dejansko podaril hite, med prejemniki pa so: Morris Day, Sheila E., Jill Jones in Apollonia. Do medijev je Prince glede tega bil nonšalanten: ‘’Po navadi poskusim dati 'groove' nekomu, ki me zanj zaprosi’’. Če želite izvedeti več, kupite Originals, mi se poslovimo z “Nothing Compares 2 U”, ki ga je sicer izdal pod imenom projekta The Family. Pesem je najbolj znana in najbolj priljubljena z Originals, in je bila za Sinéad O’Connor prelomnica, ni pa bila darilo, temveč priredba, za kar je Sinead tudi zaprosila. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Jul 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 3. & 6. 7. - PRINCE - ORIGINALS ALBUM TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Leto 1994 je bilo za hip hop izjemno pomembno, zato še tretjo oddajo posvečamo 25 letnici kakšnega prelomnega hip hop produkta. Tokrat se posvečamo Warren G-ju in albumu 'Regulate... G funk era', ki po 25 letih še vedno velja za klasiko. G-funk, ta mehki, samozadostni žanr, ki se naslanja na Parliament-ovsko plesno glasbo, je zaznamoval 90-ta v L.A.-ju. In v retrospektivi, nihče ni bolje vkomponiral duh G-funka v svoji glasbi kot prav Warren G. Leta 94 je Warren izstopil iz sence krušnega brata Dr. Dre-ja in '213' sodelavca Snoop Dogg-a z izdajo debutantskega albuma Regulate… G Funk Era. Medtem ko sta albuma The Chronic in Doggystyle bolj Dre-vodena albuma, je G Funk Era samo Warren G-jev šov, ki predstavlja nežnejšo vizijo G-funka in temelji na Warren-ovi izredno sproščeni osebnosti. Medtem, ko je album prepojen z nostalgijo in emocijami, je hkrati zelo zen – je vrsta glasbe, ki te spomni kako malo je lahko potrebno, da si srečen in da je že bivanje samo vrsta blaženosti. V ranih letih je Warren delal demo posnetke z ekipo '213' in se prebijal med začasnimi službami v Long Beach, nato pa ga je Dre rekrutiral v svojo glasbeno vojsko kot iskalca semplov. A šele Warren-ov vokalni vložek pri Mista Grimm-ovi “Indo Smoke” iz Poetic Justice soundtracka je poskrbel, da so ga zaznali v glasbeni industriji. Def Jam mu je ponudil pogodbo, na razočaranje Suge Knight-a, dona Death Row records. Uspeh je bil instanten in mu na glavo obrnil življenje v trenutku, ko je uporabil Michael McDonald-ov “I Keep Forgettin’” sempl in z Nate Dogg-om doma spisal “Regulate,” duet, večji od njunih življenj. “Regulate” je bil sicer nenavaden primerek za uspeh, a to ga ni ustavilo, da se ne bi takoj povzpel do drugega mesta na Billboard Hot 100. Za produkcijo je uporabil 6 semplov, od tega pa so štirje vokalne interpolacije besedil iz drugih pesmi: Mothership Connection (Star Child) od Parliament Wikka Wrap od The Evasions Let Me Ride od Dr. Dre feat. Snoop Dogg, Jewell and RC ter uporaba dialoga Regulators iz filma Young Guns, katerega uporabo najdemo na pričetku pesmi. Tam najdemo tudi drug, sicer zelo pogost sempl, instrumental iz pesmi Sign of the Times od Bob James-a. Isti sempl najdemo še v množici drugih pesmi, verjetno pomnite uporabo tega v pesmi Keepin' the faith od De la soul. Bob James je splošno zelo priljubljen vir semplov, je namreč tretji najbolj semplan glasbenik vseh časov. Kot že prej omenjeno, je najbolj pomemben sempl za pesem Regulate tisti iz pesmi I Keep Forgettin' od Michael-a McDonald-a. Warren je eden Dr. Dre-jevih mnogih učencev, in album G Funk Era je delno produkt Warren-ovega dela na albumu The Chronic. Prav pri pomaganju pri The Chronic, je Warren prevzel Dre-jevo tehniko nalaganja starih seplov preko živih instrumentov in to je tudi uporabil pri modeliranju pesmi “Regulate”, ki se na nek način zgleduje po “Nuthin’ But a G Thang.” Razlika med Dre-jem in Warren-om je Warren-ova obsedenost z glasbo preteklosti, saj je obsesivno brskal po semplih, da bi se kar najbolj povezal z zapuščino generacije svojih staršev. 25 let kasneje, Regulate… G Funk Era, ostaja eden najpomembnejših G-funk albumov, ki so bili ustvarjeni. The G Child, kot pravijo Warren-u, je najbolj znan po pesmi “Regulate,” a resnica je, da je cel album pomemben spomenik Warren-ovem talentu brskanja in zlaganja semplov, njegove ljubezni do marihuane in sposobnosti hkratnega žalovanja po preteklosti in uživanja v sedanjosti. Warren je eden največjih rap producentov v zgodbi razvoja glasbe v L.A. in uspeh G Funk Ere je neizpodbiten dokaz za to. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/22/SECONDHAND23.26.6.-WARRENG-REGULATE-25YEARSTRIBUTE1710324.mp3 RTVSLO - Radio SI 431 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Leto 1994 je bilo za hip hop izjemno pomembno, zato še tretjo oddajo posvečamo 25 letnici kakšnega prelomnega hip hop produkta. Tokrat se posvečamo Warren G-ju in albumu 'Regulate... G funk era', ki po 25 letih še vedno velja za klasiko. G-funk, ta mehki, samozadostni žanr, ki se naslanja na Parliament-ovsko plesno glasbo, je zaznamoval 90-ta v L.A.-ju. In v retrospektivi, nihče ni bolje vkomponiral duh G-funka v svoji glasbi kot prav Warren G. Leta 94 je Warren izstopil iz sence krušnega brata Dr. Dre-ja in '213' sodelavca Snoop Dogg-a z izdajo debutantskega albuma Regulate… G Funk Era. Medtem ko sta albuma The Chronic in Doggystyle bolj Dre-vodena albuma, je G Funk Era samo Warren G-jev šov, ki predstavlja nežnejšo vizijo G-funka in temelji na Warren-ovi izredno sproščeni osebnosti. Medtem, ko je album prepojen z nostalgijo in emocijami, je hkrati zelo zen – je vrsta glasbe, ki te spomni kako malo je lahko potrebno, da si srečen in da je že bivanje samo vrsta blaženosti. V ranih letih je Warren delal demo posnetke z ekipo '213' in se prebijal med začasnimi službami v Long Beach, nato pa ga je Dre rekrutiral v svojo glasbeno vojsko kot iskalca semplov. A šele Warren-ov vokalni vložek pri Mista Grimm-ovi “Indo Smoke” iz Poetic Justice soundtracka je poskrbel, da so ga zaznali v glasbeni industriji. Def Jam mu je ponudil pogodbo, na razočaranje Suge Knight-a, dona Death Row records. Uspeh je bil instanten in mu na glavo obrnil življenje v trenutku, ko je uporabil Michael McDonald-ov “I Keep Forgettin’” sempl in z Nate Dogg-om doma spisal “Regulate,” duet, večji od njunih življenj. “Regulate” je bil sicer nenavaden primerek za uspeh, a to ga ni ustavilo, da se ne bi takoj povzpel do drugega mesta na Billboard Hot 100. Za produkcijo je uporabil 6 semplov, od tega pa so štirje vokalne interpolacije besedil iz drugih pesmi: Mothership Connection (Star Child) od Parliament Wikka Wrap od The Evasions Let Me Ride od Dr. Dre feat. Snoop Dogg, Jewell and RC ter uporaba dialoga Regulators iz filma Young Guns, katerega uporabo najdemo na pričetku pesmi. Tam najdemo tudi drug, sicer zelo pogost sempl, instrumental iz pesmi Sign of the Times od Bob James-a. Isti sempl najdemo še v množici drugih pesmi, verjetno pomnite uporabo tega v pesmi Keepin' the faith od De la soul. Bob James je splošno zelo priljubljen vir semplov, je namreč tretji najbolj semplan glasbenik vseh časov. Kot že prej omenjeno, je najbolj pomemben sempl za pesem Regulate tisti iz pesmi I Keep Forgettin' od Michael-a McDonald-a. Warren je eden Dr. Dre-jevih mnogih učencev, in album G Funk Era je delno produkt Warren-ovega dela na albumu The Chronic. Prav pri pomaganju pri The Chronic, je Warren prevzel Dre-jevo tehniko nalaganja starih seplov preko živih instrumentov in to je tudi uporabil pri modeliranju pesmi “Regulate”, ki se na nek način zgleduje po “Nuthin’ But a G Thang.” Razlika med Dre-jem in Warren-om je Warren-ova obsedenost z glasbo preteklosti, saj je obsesivno brskal po semplih, da bi se kar najbolj povezal z zapuščino generacije svojih staršev. 25 let kasneje, Regulate… G Funk Era, ostaja eden najpomembnejših G-funk albumov, ki so bili ustvarjeni. The G Child, kot pravijo Warren-u, je najbolj znan po pesmi “Regulate,” a resnica je, da je cel album pomemben spomenik Warren-ovem talentu brskanja in zlaganja semplov, njegove ljubezni do marihuane in sposobnosti hkratnega žalovanja po preteklosti in uživanja v sedanjosti. Warren je eden največjih rap producentov v zgodbi razvoja glasbe v L.A. in uspeh G Funk Ere je neizpodbiten dokaz za to. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Jun 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 23. & 26. 6. - WARREN G - REGULATE - 25 YEARS TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. V zadnji oddaji smo osvetlili album Ill Comunication od Beastie boys, ki je praznoval 25 letnico izdaje in je takrat položil temelje za nu-metal žanr, a ni edini album, ki je zaznamoval leto 94. Razlika med njim in Illmatic, ki je pod drobnogledom danes, je to, da je Ill Comunication četrti album Beastijev, medtem ko je Illmatic Nas-ov debutantski. Je pa Illmatic proglašen za hip hop klasiko na kateri počiva Nas-ov status in enega najboljših albumov 90tih. Nas je z albumov vodil umetniško renesanso New Yorške hip-hop scene in z albumom vrnil umetnike k ulični estetiki. Pesem z albuma, Life's a bitch, je bila med kasnejšimi raperji zelo popularna in so jo semplali v več kot 80 pesmih, sama pesem pa uporablja en sempl, iz pesmi Yearning for Your Love od The Gap Band. Nas je k produkciji pridružil nekatere najpomembnejših jazz-rap producentov kot so: Q-Tip, Pete Rock, DJ Premier in Large Professor, ki so izrazite ritme uskladili s široko paleto jazz, funk in soul samplov, na katerih je potem Nas gradil svoje repanje. Samplane pesmi prihajajo iz vseh koncev, od brezčasnega jazza Ahmad Jamal-a do jazz funk-a Donald Byrd-a pa do popa Michael Jackson-a in vse do klasičnih virov semplov kot so Kool & the Gang. Ena pesmi, ki izstopa, je zagotovo N.Y. State of Mind, na kateri najdemo tudi znano rimo: "Nikoli ne spim, saj spanje je bratranec smrti". Za produkcijo pesmi je uporabljenih 5 semplov, pomembnejši pa so: melodija iz Mind Rain od Joe Chambers; zvočni efekt iz Flight Time od Donald Byrd; in bobni iz N.T. od Kool & the Gang. Še pomembneje kot sempli in producenti pa je vloga, ki jo Nas zavzame v albumu kot eden največjih uličnih poetov hip hopa, njegove rime so skrajno dovršene, njegovo repanje pa izjemno tekoče. Zaradi tega so njegove pesmi dobile poseben status in so pogosto semplane med modernimi raperji, N.Y. State of Mind v več kot 70 primerih. Nas je uspel prikazati črnsko realnost geta brez da bi izgubil upanje ali pozabil na dobre čase, kar je postalo zelo dragoceno v scenariju, ko je vsak dan dejansko lahko tvoj zadnji. Kot pripovedovalec svojih zgodb se ne zaplete v temno stran življenja, ampak zgolj opisuje kar vidi okoli sebe in poskuša dati vse od sebe v situaciji. Ena pesmi, ki je bila še bolj pogosto semplana kasneje, v več kot 80 primerih, je The World Is Yours. Tudi ta pa uporablja semple: riff iz I Love Music od Ahmad Jamal Trio in še iz pesmi Walter L od Jimmy Gordon & His Jazznpops Band; vokale iz It's Yours od T La Rock and Jazzy Jay ter bobne iz Dance Girl od The Rimshots Hip-hop oboževalci vajeni 73-minutnih opusov so se morda pritožili zaradi kratkosti albuma Illmatic, a čeprav si resnično po poslušanju želiš še, je Illmatic eden tistih redkih rap albumov 90tih, ki zapolni prav vsako sekundo trajanja. Illmatic je predstavil velikega pisca rim v vrhunski formi, ki je k produkciji pritegnil še vrhunske producente in ostaja večen favorit med resnimi hip-hop oboževalci. Na koncu pesmi bomo zgolj omenili še eno pomembno pesem z albuma, It ain't hard to tell, prisluhnili pa še malo njegovi najbolj semplani pesmi z albuma, katere odmev najdemo v preko 125 kasnejših pesmih, One love, ki pa tudi sama uporablja tri semple: Več elementov iz Smilin' Billy Suite Pt. II od The Heath Brothers; bobne iz Come in Out of the Rain od Parliament in vokale iz One Love od Whodini. One love, Illmatic, Nas, 25 let, še vedno neoporečna hip-hop klasika. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/19/SECONDHAND19.22.6.-NAS-ILLMATIC-25YEARSTRIBUTE1709059.mp3 RTVSLO - Radio SI 464 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. V zadnji oddaji smo osvetlili album Ill Comunication od Beastie boys, ki je praznoval 25 letnico izdaje in je takrat položil temelje za nu-metal žanr, a ni edini album, ki je zaznamoval leto 94. Razlika med njim in Illmatic, ki je pod drobnogledom danes, je to, da je Ill Comunication četrti album Beastijev, medtem ko je Illmatic Nas-ov debutantski. Je pa Illmatic proglašen za hip hop klasiko na kateri počiva Nas-ov status in enega najboljših albumov 90tih. Nas je z albumov vodil umetniško renesanso New Yorške hip-hop scene in z albumom vrnil umetnike k ulični estetiki. Pesem z albuma, Life's a bitch, je bila med kasnejšimi raperji zelo popularna in so jo semplali v več kot 80 pesmih, sama pesem pa uporablja en sempl, iz pesmi Yearning for Your Love od The Gap Band. Nas je k produkciji pridružil nekatere najpomembnejših jazz-rap producentov kot so: Q-Tip, Pete Rock, DJ Premier in Large Professor, ki so izrazite ritme uskladili s široko paleto jazz, funk in soul samplov, na katerih je potem Nas gradil svoje repanje. Samplane pesmi prihajajo iz vseh koncev, od brezčasnega jazza Ahmad Jamal-a do jazz funk-a Donald Byrd-a pa do popa Michael Jackson-a in vse do klasičnih virov semplov kot so Kool & the Gang. Ena pesmi, ki izstopa, je zagotovo N.Y. State of Mind, na kateri najdemo tudi znano rimo: "Nikoli ne spim, saj spanje je bratranec smrti". Za produkcijo pesmi je uporabljenih 5 semplov, pomembnejši pa so: melodija iz Mind Rain od Joe Chambers; zvočni efekt iz Flight Time od Donald Byrd; in bobni iz N.T. od Kool & the Gang. Še pomembneje kot sempli in producenti pa je vloga, ki jo Nas zavzame v albumu kot eden največjih uličnih poetov hip hopa, njegove rime so skrajno dovršene, njegovo repanje pa izjemno tekoče. Zaradi tega so njegove pesmi dobile poseben status in so pogosto semplane med modernimi raperji, N.Y. State of Mind v več kot 70 primerih. Nas je uspel prikazati črnsko realnost geta brez da bi izgubil upanje ali pozabil na dobre čase, kar je postalo zelo dragoceno v scenariju, ko je vsak dan dejansko lahko tvoj zadnji. Kot pripovedovalec svojih zgodb se ne zaplete v temno stran življenja, ampak zgolj opisuje kar vidi okoli sebe in poskuša dati vse od sebe v situaciji. Ena pesmi, ki je bila še bolj pogosto semplana kasneje, v več kot 80 primerih, je The World Is Yours. Tudi ta pa uporablja semple: riff iz I Love Music od Ahmad Jamal Trio in še iz pesmi Walter L od Jimmy Gordon & His Jazznpops Band; vokale iz It's Yours od T La Rock and Jazzy Jay ter bobne iz Dance Girl od The Rimshots Hip-hop oboževalci vajeni 73-minutnih opusov so se morda pritožili zaradi kratkosti albuma Illmatic, a čeprav si resnično po poslušanju želiš še, je Illmatic eden tistih redkih rap albumov 90tih, ki zapolni prav vsako sekundo trajanja. Illmatic je predstavil velikega pisca rim v vrhunski formi, ki je k produkciji pritegnil še vrhunske producente in ostaja večen favorit med resnimi hip-hop oboževalci. Na koncu pesmi bomo zgolj omenili še eno pomembno pesem z albuma, It ain't hard to tell, prisluhnili pa še malo njegovi najbolj semplani pesmi z albuma, katere odmev najdemo v preko 125 kasnejših pesmih, One love, ki pa tudi sama uporablja tri semple: Več elementov iz Smilin' Billy Suite Pt. II od The Heath Brothers; bobne iz Come in Out of the Rain od Parliament in vokale iz One Love od Whodini. One love, Illmatic, Nas, 25 let, še vedno neoporečna hip-hop klasika. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jun 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 19. & 22. 6. - NAS - ILLMATIC - 25 YEARS TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. To poletje je prineslo obletnico enega izmed prelomnih albumov skupine Beastie Boys, nepričakovanih hip hop megazvezd. The Beastie Boys so pričeli kot hardcore punk band, the Young Aborigines, leta 79, a so kaj kmalu pričeli eksperimentirati s hip hop zvokom. Prvi poskus je nastal s pesmijo "Cooky Puss", ki temelji na telefonski potegavščini. Izkazal se je za uspeh in Beastie Boys so se popolnoma preusmerili v hip hop vode. Odločili so se poiskati DJ-ja za svoje žive nastope in ponudil se jim je študent, ki ni bil nihče drug kot Rick Rubin. Kmalu zatem je Rubin seveda pričel producirati albume in s kolegom študentom Russell Simmons-om sta ustanovila Def Jam Recordings, kamor sta povabila tudi Beastie Boys. Diamond, Yauch in Horovitz so si nadeli hip hop vzdevke, Mike D, MCA in Ad-Rock ter leta 86 posneli Licensed to Ill, na katerem najdemo tudi njihova hita 'No sleep to Brooklyn' in 'Fight for your right'. Album je bil izjemno dobro ocenjen, tudi s strani 'Rolling Stone magazine', ki je takrat objavil članek z zdaj legendarnim naslovom "Trije idioti so ustvarili mojstrovino". Licensed to Ill je postal najbolje prodajani rap album 80-tih in prvi rap album ki je zasedel vrh lestvice na Billboard chart. Pot do slave je bila tlakovana. Skupina se je v studio znova odpravila leta 88, tokrat pod okriljem Capitol records, in sproducirala umetniško bolj zrel album, Paul's Boutique. Ta je bil ekstremno nasičen s sempli in je priznan kot eno njihovih najboljših del, saj je zaradi večplastnosti in množice skombiniranih semplov pomenil veliko prelomnico za hip hop sceno. Hit s tega album, 'Hey ladies', je dober primer tega, saj med drugim uporablja semple iz kar 16 pesmi. Naslednji album, Check Your Head, so posneli v lastnem "G-Son" studiu in ga izdali na svoji založbi, Grand Royal. Skupina se je zgledovala po nizozemskih Urban Dance Squad in se spoprijela z instrumenti. Album je prinesel tudi bolj eksperimentalna raziskovanja v združevanju funka, jazza in tudi hardcore punk pesmi. Album je zaradi nastalega zvoka priznan kot predhodnik kasneje razvitega žanra 'nu metal', ki se je utrdil v 90tih. Vse skupaj je verjetno dobro slišno v pesmi What'cha Want, ki pa uporablja poleg instrumentov tudi 6 semplov. Vsi ti presežki niso bili dovolj. Kmalu so se vrnili še z eno mojstrovino, 'Ill Communication', s katerim so se vrnili na vrhove lestvic albumov in tudi pesem "Sabotage", prvi singl z albuma, je kljub svoji nenavadnosti postala velik hit. Album se je še bolj resno spoprijel z raziskovanjem temeljnih elementov hip hopa in punka in s tem še bolje povzame esenco Beastie Boys, ki jim omogoča, da so 'funky' kot Ohio Players in hkrati tako eksperimentalni kot Sonic Youth. Ill Communication vzdržuje stil skupine, a pod igrivim in zmešanim materialom se čuti umetniška zrelost skupine, ki je krepko napredovala od njihovih garažnih anarhičnih punk pričetkov. Album pravkar praznuje 25-letnico in ob tej priložnosti je nastal tudi dokumentarni film v sodelovanju z Amazon Music z naslovom 'Still Ill'. Film razkriva skupinine vzpone in padce ter vse izkušnje, ki so pripomogle k ustvarjanju te mojstrovine. Oddajo bomo zaključi s pesmijo Sure shot, ki uporablja šest semplov, najpomembneje sempl iz pesmi Howlin' for Judy od Jeremy Steig-a, in je bila v času izdaje albuma ena bolj predvajanih na radijskih postajah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/11/SECONDHAND12.15.6.-BEASTIEBOYS-ILLCOMUNICATION25THANNIVERSARYTRIBUTE1705488.mp3 RTVSLO - Radio SI 408 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. To poletje je prineslo obletnico enega izmed prelomnih albumov skupine Beastie Boys, nepričakovanih hip hop megazvezd. The Beastie Boys so pričeli kot hardcore punk band, the Young Aborigines, leta 79, a so kaj kmalu pričeli eksperimentirati s hip hop zvokom. Prvi poskus je nastal s pesmijo "Cooky Puss", ki temelji na telefonski potegavščini. Izkazal se je za uspeh in Beastie Boys so se popolnoma preusmerili v hip hop vode. Odločili so se poiskati DJ-ja za svoje žive nastope in ponudil se jim je študent, ki ni bil nihče drug kot Rick Rubin. Kmalu zatem je Rubin seveda pričel producirati albume in s kolegom študentom Russell Simmons-om sta ustanovila Def Jam Recordings, kamor sta povabila tudi Beastie Boys. Diamond, Yauch in Horovitz so si nadeli hip hop vzdevke, Mike D, MCA in Ad-Rock ter leta 86 posneli Licensed to Ill, na katerem najdemo tudi njihova hita 'No sleep to Brooklyn' in 'Fight for your right'. Album je bil izjemno dobro ocenjen, tudi s strani 'Rolling Stone magazine', ki je takrat objavil članek z zdaj legendarnim naslovom "Trije idioti so ustvarili mojstrovino". Licensed to Ill je postal najbolje prodajani rap album 80-tih in prvi rap album ki je zasedel vrh lestvice na Billboard chart. Pot do slave je bila tlakovana. Skupina se je v studio znova odpravila leta 88, tokrat pod okriljem Capitol records, in sproducirala umetniško bolj zrel album, Paul's Boutique. Ta je bil ekstremno nasičen s sempli in je priznan kot eno njihovih najboljših del, saj je zaradi večplastnosti in množice skombiniranih semplov pomenil veliko prelomnico za hip hop sceno. Hit s tega album, 'Hey ladies', je dober primer tega, saj med drugim uporablja semple iz kar 16 pesmi. Naslednji album, Check Your Head, so posneli v lastnem "G-Son" studiu in ga izdali na svoji založbi, Grand Royal. Skupina se je zgledovala po nizozemskih Urban Dance Squad in se spoprijela z instrumenti. Album je prinesel tudi bolj eksperimentalna raziskovanja v združevanju funka, jazza in tudi hardcore punk pesmi. Album je zaradi nastalega zvoka priznan kot predhodnik kasneje razvitega žanra 'nu metal', ki se je utrdil v 90tih. Vse skupaj je verjetno dobro slišno v pesmi What'cha Want, ki pa uporablja poleg instrumentov tudi 6 semplov. Vsi ti presežki niso bili dovolj. Kmalu so se vrnili še z eno mojstrovino, 'Ill Communication', s katerim so se vrnili na vrhove lestvic albumov in tudi pesem "Sabotage", prvi singl z albuma, je kljub svoji nenavadnosti postala velik hit. Album se je še bolj resno spoprijel z raziskovanjem temeljnih elementov hip hopa in punka in s tem še bolje povzame esenco Beastie Boys, ki jim omogoča, da so 'funky' kot Ohio Players in hkrati tako eksperimentalni kot Sonic Youth. Ill Communication vzdržuje stil skupine, a pod igrivim in zmešanim materialom se čuti umetniška zrelost skupine, ki je krepko napredovala od njihovih garažnih anarhičnih punk pričetkov. Album pravkar praznuje 25-letnico in ob tej priložnosti je nastal tudi dokumentarni film v sodelovanju z Amazon Music z naslovom 'Still Ill'. Film razkriva skupinine vzpone in padce ter vse izkušnje, ki so pripomogle k ustvarjanju te mojstrovine. Oddajo bomo zaključi s pesmijo Sure shot, ki uporablja šest semplov, najpomembneje sempl iz pesmi Howlin' for Judy od Jeremy Steig-a, in je bila v času izdaje albuma ena bolj predvajanih na radijskih postajah. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Jun 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 12. & 15. 6. - BEASTIE BOYS - ILL COMUNICATION 25TH ANNIVERSARY TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo dokaj nenavadnem, a pogosto uporabljanem semplu, ki ga zasledimo tudi v novem hitu ameriške pevke Halsey z naslovom Nightmare. Halsey je nase opozorila z izdajanjem svoje glasbe na socialnih medijih in si pogodbo z založbo pridobila po uspehu pesmi "Ghost" objavljeni na SoundCloud-u. Halsey je debutantski EP, Room 93, izdala leta 2014, leto kasneje pa že prvi album Badlands. Ta je na 'US Billboard charts' zasedel drugo mesto, iz njega pa so izdani štirje uspešni singli, med njimi tudi ponovno izdan Ghost. Leta 2016 se Halsey pojavi kot gostujoča vokalistka na pesmi Closer od The Chainsmokers, katera je bila velik hit in je zasedla vrh lestvice US Billboard Hot 100 za kar 12 tednov, s čimer je tudi Halsey naredila velik korak naprej v svoji karieri in prepoznavnosti. Poleg glasbene kariere je Halsey zelo aktivna tudi na področju ozaveščanja o samomoru in spolni zlorabi. Njen drug album, Hopeless Fountain Kingdom, je izšel leta 2017 in takoj zasedel vrh lestvice v ZDA in Kanadi. Na albumu najdemo dosti bolj "radio friendly" glasbo in tudi z njega je izdala štiri uspešne single. Leta 2018 izda še uspešen singl "Without Me", ki prav tako zasede sam vrh lestvic v ZDA in v šestnajstih drugih državah, letos pa je na vrsti pesem v ozadju, Nightmare. Halsey je znana po posebnem stilu petja in besedilih, ki izhajajo iz njenih lastnih izkušenj ter so zapisana kot pripovedovanje zgodb. Za nov hit, pa je pri besedilu posegla tudi po tradicionalni ljudski zapuščini, saj je uporabila staro otroško uspavanko oziroma molitev iz 18-tega stojetja, Now I Lay Me Down to Sleep. Kar nenavadno je, da glasbenik uporabi molitev za svojo pesem, a to molitev najdemo v preko 100 primerih uporabe tujega besedila, in to pogosto v kar velikih hitih. Verjetno najbolj znan primer je uporaba tega besedila v hitu 'Enter Sandman' skupine Metallica, besedilo pa najdemo še v pesmih kot so: Pharsyde od A$AP Rocky, Only One od Kanye West feat. Paul McCartney, The Prayer od Kid Cudi, Sir Psycho Sexy od Red Hot Chili Peppers, Murder Was the Case od Snoop Dogg, When Thugz Cry od 2Pac, Ready to Die od The Notorious B.I.G. in še mnogih drugih. In zakaj je prav ta molitev tako popularna v glasbeni industriji? Verjetno zaradi temačnega besedila, ki omogoča umetnikovo izražanje močnih sporočil. Kar se tiče vsakdanje uporabe, pa je to pravzaprav nenavadno, saj molitev omenja smrt v spanju, kar je dokaj strašljivo za malega otroka, sploh tik pred spanjem. A ker je rima dokaj enostavna in besedilo lahko za pomnjenje, je molitev še danes zelo popularna in jo starši prenašajo na svoje otroke. Prvi zapisana oblika te molitve naj bi se pojavila leta 1711 v pisanju Joseph Addison-a v publikaciji Spectator, kasneje se pa molitev spremeni v obliko, ki je razširjena še danes, ko je postala del izobraževalnega gradiva "The New England Primer". videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/SECONDHAND5.8.6.-HALSEY-NIGHTMARETRADITIONALFOLK-NOWILAYMEDOWNTOSLEEP1700084.mp3 RTVSLO - Radio SI 405 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo dokaj nenavadnem, a pogosto uporabljanem semplu, ki ga zasledimo tudi v novem hitu ameriške pevke Halsey z naslovom Nightmare. Halsey je nase opozorila z izdajanjem svoje glasbe na socialnih medijih in si pogodbo z založbo pridobila po uspehu pesmi "Ghost" objavljeni na SoundCloud-u. Halsey je debutantski EP, Room 93, izdala leta 2014, leto kasneje pa že prvi album Badlands. Ta je na 'US Billboard charts' zasedel drugo mesto, iz njega pa so izdani štirje uspešni singli, med njimi tudi ponovno izdan Ghost. Leta 2016 se Halsey pojavi kot gostujoča vokalistka na pesmi Closer od The Chainsmokers, katera je bila velik hit in je zasedla vrh lestvice US Billboard Hot 100 za kar 12 tednov, s čimer je tudi Halsey naredila velik korak naprej v svoji karieri in prepoznavnosti. Poleg glasbene kariere je Halsey zelo aktivna tudi na področju ozaveščanja o samomoru in spolni zlorabi. Njen drug album, Hopeless Fountain Kingdom, je izšel leta 2017 in takoj zasedel vrh lestvice v ZDA in Kanadi. Na albumu najdemo dosti bolj "radio friendly" glasbo in tudi z njega je izdala štiri uspešne single. Leta 2018 izda še uspešen singl "Without Me", ki prav tako zasede sam vrh lestvic v ZDA in v šestnajstih drugih državah, letos pa je na vrsti pesem v ozadju, Nightmare. Halsey je znana po posebnem stilu petja in besedilih, ki izhajajo iz njenih lastnih izkušenj ter so zapisana kot pripovedovanje zgodb. Za nov hit, pa je pri besedilu posegla tudi po tradicionalni ljudski zapuščini, saj je uporabila staro otroško uspavanko oziroma molitev iz 18-tega stojetja, Now I Lay Me Down to Sleep. Kar nenavadno je, da glasbenik uporabi molitev za svojo pesem, a to molitev najdemo v preko 100 primerih uporabe tujega besedila, in to pogosto v kar velikih hitih. Verjetno najbolj znan primer je uporaba tega besedila v hitu 'Enter Sandman' skupine Metallica, besedilo pa najdemo še v pesmih kot so: Pharsyde od A$AP Rocky, Only One od Kanye West feat. Paul McCartney, The Prayer od Kid Cudi, Sir Psycho Sexy od Red Hot Chili Peppers, Murder Was the Case od Snoop Dogg, When Thugz Cry od 2Pac, Ready to Die od The Notorious B.I.G. in še mnogih drugih. In zakaj je prav ta molitev tako popularna v glasbeni industriji? Verjetno zaradi temačnega besedila, ki omogoča umetnikovo izražanje močnih sporočil. Kar se tiče vsakdanje uporabe, pa je to pravzaprav nenavadno, saj molitev omenja smrt v spanju, kar je dokaj strašljivo za malega otroka, sploh tik pred spanjem. A ker je rima dokaj enostavna in besedilo lahko za pomnjenje, je molitev še danes zelo popularna in jo starši prenašajo na svoje otroke. Prvi zapisana oblika te molitve naj bi se pojavila leta 1711 v pisanju Joseph Addison-a v publikaciji Spectator, kasneje se pa molitev spremeni v obliko, ki je razširjena še danes, ko je postala del izobraževalnega gradiva "The New England Primer". http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Jun 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 5. & 8. 6. - HALSEY - NIGHTMARE / TRADITIONAL FOLK - NOW I LAY ME DOWN TO SLEEP Pozdravljeni v Second hand. V ozadju ste verjetno prepoznali 22 let star hit angleške alternativne rock zasedbe The Verve z naslovom "Bitter Sweet Symphony", ki je bila izdana na njihovem tretjem albumu Urban Hymns iz leta 97. Rolling Stone in NME sta jo razglasila za pesem leta 97 in tudi širše je sprejeta kot ena od pesmi, ki so definirale Britpop ero. Na Brit Awards leta 98 je bila Bitter Sweet Symphony nominirana za Best British Single kasneje pa še za Grammy Award v kategoriji Best Rock Song. Ampak zakaj po 22-tih letih govorimo o tej pesmi? No, če bi takrat pesem osvojila Grammy-ja ali Brit award, bi nagrado prejela Mick Jagger in Keith Richards. Razlog se skriva v pravnem sporu, ki je bil sprožen kmalu po izdaji pesmi, saj je pesem semplala simfonično verzijo pesmi The Last Time od The Rolling Stones. Posledica tožbe je bila, da je pisec pesmi in pevec skupine The Verve, Richard Ashcroft, moral prepisati avtorske pravice na Mick Jagger-ja Keith-a Richards-a. Zadnjih 22 let The Verve niso prejeli niti centa od prodaje pesmi Bitter Sweet Symphony. Sedaj pa je prišlo do preobrata oziroma kot pravijo avtorji novega članka o pesmi pri BBC: ‘Se je popravila ena največji krivic v rock glasbi’. Ashcroft je 23-tega maja v Londonu na Ivor Novello Awards prejel nagrado za življenjsko delo za svoje pisanje. V govoru na ceremoniji je izjavil: "Prejšnji mesec sta Mick Jagger in Keith Richards prepisala vse pravice na pesmi Bitter Sweet Symphony name, kar je resnično prijazna in plemenita gesta z njune strani." Jagger-ju in Richards-u se je zahvalil, da sta ga priznala kot avtorja ‘’te mojstrovine’’. Posledično bo od tega trenutka naprej Ashcroft dobival avtorski honorar in moralno avtorstvo za pesem. Pevec je še izpostavil, da je bil za situacijo dejansko odgovoren pokojni manager skupine Rolling Stones, Allen Klein, in ne glasbeniki sami. Kot pravijo pri Rolling Stone magazine, se je tožba pričela leta 97, ko so The Verve zaprosili za pravico uporabe kratkega sempla simfonične pesmi The Last Time, ki je bila posneta leta 95 s strani Andrew Oldham Orchestra. Rolling Stones so dovolili uporabo pet-notnega segmenta v zameno za 50% pravic, a Klein je kasneje v tožbi zagovarjal, da so The Verve kršili dogovor in uporabili večji del pesmi. Klein-ovo podjetje je zmagalo in The Verve so se morali odreči vsem pravicam. Situacija je jezila The Verve vsa leta. "Rečeno je bilo, da si bomo delili pravice na pol" je povedal basist skupine, Simon Jones. "Potem pa so videli, kako uspešna je pesem in nas poklicali, da želijo vse pravice ali pa naj umaknemo pesem iz prodaje, saj nimamo druge možnosti." Ashcroft je za BBC izjavil, da so spor končno rešili v pregovorih z Klein-ovim sinom in novim managerjem skupine Rolling Stones, Joyce Smyth-om. The Rolling Stones so izdali tudi sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da je bila Ashcroft-u vzeta pravica do zaslug za "eno njegovih najbolj ikoničnih pesmi, vključno z pesniško vsebino" in to za več kot dve desetletji. "To je fantastičen razplet" je rekel Ashcroft. "Je dogodek, ki ti spremeni življenje". Ena od nepričakovanih prednosti je, da bo Ashcroft končno lahko užival v gledanju nogometa. Kot pravi "Pesem igrajo pred tekmami Anglije. Končno se lahko naslonim in gledam Anglijo … in uživam v trenutku." Pridružimo se torej Richard-u in uživajmo še malo v pesmi, ki so mu jo vrnili v last po dolgih 22-tih letih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/SECONDHAND29.5.1.6.-THEVERVE-BITTERSWEETSYMPHONYTHELASTTIME-ANDREWOLDHAMORCHESTRA1700078.mp3 RTVSLO - Radio SI 422 clean Pozdravljeni v Second hand. V ozadju ste verjetno prepoznali 22 let star hit angleške alternativne rock zasedbe The Verve z naslovom "Bitter Sweet Symphony", ki je bila izdana na njihovem tretjem albumu Urban Hymns iz leta 97. Rolling Stone in NME sta jo razglasila za pesem leta 97 in tudi širše je sprejeta kot ena od pesmi, ki so definirale Britpop ero. Na Brit Awards leta 98 je bila Bitter Sweet Symphony nominirana za Best British Single kasneje pa še za Grammy Award v kategoriji Best Rock Song. Ampak zakaj po 22-tih letih govorimo o tej pesmi? No, če bi takrat pesem osvojila Grammy-ja ali Brit award, bi nagrado prejela Mick Jagger in Keith Richards. Razlog se skriva v pravnem sporu, ki je bil sprožen kmalu po izdaji pesmi, saj je pesem semplala simfonično verzijo pesmi The Last Time od The Rolling Stones. Posledica tožbe je bila, da je pisec pesmi in pevec skupine The Verve, Richard Ashcroft, moral prepisati avtorske pravice na Mick Jagger-ja Keith-a Richards-a. Zadnjih 22 let The Verve niso prejeli niti centa od prodaje pesmi Bitter Sweet Symphony. Sedaj pa je prišlo do preobrata oziroma kot pravijo avtorji novega članka o pesmi pri BBC: ‘Se je popravila ena največji krivic v rock glasbi’. Ashcroft je 23-tega maja v Londonu na Ivor Novello Awards prejel nagrado za življenjsko delo za svoje pisanje. V govoru na ceremoniji je izjavil: "Prejšnji mesec sta Mick Jagger in Keith Richards prepisala vse pravice na pesmi Bitter Sweet Symphony name, kar je resnično prijazna in plemenita gesta z njune strani." Jagger-ju in Richards-u se je zahvalil, da sta ga priznala kot avtorja ‘’te mojstrovine’’. Posledično bo od tega trenutka naprej Ashcroft dobival avtorski honorar in moralno avtorstvo za pesem. Pevec je še izpostavil, da je bil za situacijo dejansko odgovoren pokojni manager skupine Rolling Stones, Allen Klein, in ne glasbeniki sami. Kot pravijo pri Rolling Stone magazine, se je tožba pričela leta 97, ko so The Verve zaprosili za pravico uporabe kratkega sempla simfonične pesmi The Last Time, ki je bila posneta leta 95 s strani Andrew Oldham Orchestra. Rolling Stones so dovolili uporabo pet-notnega segmenta v zameno za 50% pravic, a Klein je kasneje v tožbi zagovarjal, da so The Verve kršili dogovor in uporabili večji del pesmi. Klein-ovo podjetje je zmagalo in The Verve so se morali odreči vsem pravicam. Situacija je jezila The Verve vsa leta. "Rečeno je bilo, da si bomo delili pravice na pol" je povedal basist skupine, Simon Jones. "Potem pa so videli, kako uspešna je pesem in nas poklicali, da želijo vse pravice ali pa naj umaknemo pesem iz prodaje, saj nimamo druge možnosti." Ashcroft je za BBC izjavil, da so spor končno rešili v pregovorih z Klein-ovim sinom in novim managerjem skupine Rolling Stones, Joyce Smyth-om. The Rolling Stones so izdali tudi sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da je bila Ashcroft-u vzeta pravica do zaslug za "eno njegovih najbolj ikoničnih pesmi, vključno z pesniško vsebino" in to za več kot dve desetletji. "To je fantastičen razplet" je rekel Ashcroft. "Je dogodek, ki ti spremeni življenje". Ena od nepričakovanih prednosti je, da bo Ashcroft končno lahko užival v gledanju nogometa. Kot pravi "Pesem igrajo pred tekmami Anglije. Končno se lahko naslonim in gledam Anglijo … in uživam v trenutku." Pridružimo se torej Richard-u in uživajmo še malo v pesmi, ki so mu jo vrnili v last po dolgih 22-tih letih. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 May 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 29. 5. & 1. 6. - THE VERVE - BITTER SWEET SYMPHONY / THE LAST TIME - ANDREW OLDHAM ORCHESTRA Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo Angleški alternative rock skupini, ki je svoj vrhunec doživela pred 20-timi leti, a njene stvaritve še vedno lahko zasledimo na radijskih postajah po vsem svetu. Originalna zasedba, ki je leta 1980 nastala v Salfordu, je bila: Shaun Ryder kot pevec, njegov brat Paul na basu, Mark Day na kitari, Poul Davies na klaviaturah in Gary Whelan na bobnih. Kasneje sta se bendu pridružila še na tolkalih in v vlogi plesalca Mark Berry – Buz, ki je pred kratkim praznoval 55 let, ter leta 90 še Rowetta Satchel kot pevka. Madchester scena se je skupaj z Happy mondays razvijala pod vplivom prebujajoče 'rave' scene v smeri, da je klasičnem roku dodajala bistveno več ritma v stilu funk-a in house-a ter northern soul-a, kar je postal tudi njen prepoznavni zvok in jo zasidral v rock zgodovino. 'Rave' scena pa je prinesla Shaun-u tudi odvisnost od drog, ki je kasneje zaznamovala skupino. Uspeh skupine se je pričel z albumoma Bummed (1988) in Madchester Rave On (1989), še intenzivneje pa z albumom, katerem se posvečamo danes, Pills 'n' Thrills and Bellyaches (1990). Tega so snemali pred dvajsetimi leti, prinesel pa jim je platinasto prodajo v Veliki Britaniji in mednarodno prepoznavnost. Z albuma prihaja tudi pesem, ki jo poslušamo v ozadju, Kinky afro, ki je bila njihov največji hit v ZDA, kjer se je povzpela na peto mesto lestvice Billboard Modern Rock chart. Happy Mondays se nikoli niso branili semplanja in tudi pri tej pesmi v refrenu najdemo parafraziranje oziroma interpolacijo pesmi "Lady Marmalade" skupine Labelle. Album je skupino spremenil iz neugodnih posebnežev v največji indie band v državi v roku zgolj dveh let. Pills ‘n’ Thrills and Bellyaches je idealen primer sicer kratkotrajne medijske obsedenosti z ‘Madchester’ gibanjem na začetku 90-tih. Pevca Shaun Ryder-ja in njihovo plesno maskoto Bez-a je medijski pomp pripeljal na naslovnice časopisov, a za nepričakovan uspeh albuma moramo razloge iskati predvsem v produkcijskem delu in Paul Oakenfold-u. Oakenfold-ova produkcija je omehčala skupinin ohlapen in trd funk ritem ter bistveno povečala kakovost zvočne produkcije, kar je prineslo zvok, ki je krepko presegal delo skupine s producentom Martin Hannett-om. Na albumu se tudi prvič kot gostujoča pevka pojavi Rowetta, ki z nežnim glasom albumu doda širino. Oakenfold in njegov inžiner Steve Osborne sta tako združila skupinin industrijski funk z mehkim, natančnim in bogatim dance zvokom, elementa pa sta se zlila v harmonično celoto. To je odlično slišno v pesmi ‘Step On’, ki je zagotovo njihov največji hit. Izdan je bil poleti pred izdajo albuma, verjeno najprepoznavnejši element pesmi pa je nalezljivi klavirski vložek. Temelj pesmi pa leži drugje, pesem je namreč dejansko priredba ali bolje rečeno remix pesmi ‘He’s Gonna Step On You Again’ južnoafriškega pevca John Kongos-a. Originalna pesem je sama posebna v semplerskih vodah, saj jo Guinness Book of Records navaja kot prvo pesem v zgodovini, ki uporablja semple, ti so posnetki afriškega bobnanja. Pesem izdana leta 71 je tudi bila njegov največji hit, druga njegova prepoznavna pesem pa je "Tokoloshe Man" in tudi to so Happy Mondays kasneje priredili. Happy Mondays so se razšli leta 1993 po neuspehu albuma Yes please! iz leta 1992. Razlogi za neuspeh albuma se skrivajo v več stvareh: pomanjkanje denarja, snemanje na Barbadosu pri Eddy Grant-u, Shaun-ovi problem z drogami, verjetno najpomembneje pa menjava produkcijske ekipe. Paul Oakenfold namreč takrat ni bil na voljo in zato sta produkcijo prevzela veterana skupin Talking Heads in Tom Tom Club, Chris Frantz in Tina Weymouth, ki pa sta zvok skupine drastično spremenila. Iz fuzije rock-a in acid-house glasbe sta prešla na kombinacijo Karibske glasbe in syntpop-a. Eksperiment se ni izšel in skupina se je razpadla ter se lotila reševanja osebnih problemov. Po razpadu so se večkrat združili, predvsem za potrebe koncertiranja in tudi letos jih lahko najdete na turneji po Veliki Britaniji. Na koncertih bo zagotovo slišati tudi pesem Step on, 20 let staro ‘Madchester’ indie rock klasiko, ustvarjeno s strani Happy Mondays in Paul-a Oakenfold-a, ki pa je dejansko priredba. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/22/SECONDHAND22.25.5.-HAPPYMONDAYSTRIBUTE1696471.mp3 RTVSLO - Radio SI 484 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo Angleški alternative rock skupini, ki je svoj vrhunec doživela pred 20-timi leti, a njene stvaritve še vedno lahko zasledimo na radijskih postajah po vsem svetu. Originalna zasedba, ki je leta 1980 nastala v Salfordu, je bila: Shaun Ryder kot pevec, njegov brat Paul na basu, Mark Day na kitari, Poul Davies na klaviaturah in Gary Whelan na bobnih. Kasneje sta se bendu pridružila še na tolkalih in v vlogi plesalca Mark Berry – Buz, ki je pred kratkim praznoval 55 let, ter leta 90 še Rowetta Satchel kot pevka. Madchester scena se je skupaj z Happy mondays razvijala pod vplivom prebujajoče 'rave' scene v smeri, da je klasičnem roku dodajala bistveno več ritma v stilu funk-a in house-a ter northern soul-a, kar je postal tudi njen prepoznavni zvok in jo zasidral v rock zgodovino. 'Rave' scena pa je prinesla Shaun-u tudi odvisnost od drog, ki je kasneje zaznamovala skupino. Uspeh skupine se je pričel z albumoma Bummed (1988) in Madchester Rave On (1989), še intenzivneje pa z albumom, katerem se posvečamo danes, Pills 'n' Thrills and Bellyaches (1990). Tega so snemali pred dvajsetimi leti, prinesel pa jim je platinasto prodajo v Veliki Britaniji in mednarodno prepoznavnost. Z albuma prihaja tudi pesem, ki jo poslušamo v ozadju, Kinky afro, ki je bila njihov največji hit v ZDA, kjer se je povzpela na peto mesto lestvice Billboard Modern Rock chart. Happy Mondays se nikoli niso branili semplanja in tudi pri tej pesmi v refrenu najdemo parafraziranje oziroma interpolacijo pesmi "Lady Marmalade" skupine Labelle. Album je skupino spremenil iz neugodnih posebnežev v največji indie band v državi v roku zgolj dveh let. Pills ‘n’ Thrills and Bellyaches je idealen primer sicer kratkotrajne medijske obsedenosti z ‘Madchester’ gibanjem na začetku 90-tih. Pevca Shaun Ryder-ja in njihovo plesno maskoto Bez-a je medijski pomp pripeljal na naslovnice časopisov, a za nepričakovan uspeh albuma moramo razloge iskati predvsem v produkcijskem delu in Paul Oakenfold-u. Oakenfold-ova produkcija je omehčala skupinin ohlapen in trd funk ritem ter bistveno povečala kakovost zvočne produkcije, kar je prineslo zvok, ki je krepko presegal delo skupine s producentom Martin Hannett-om. Na albumu se tudi prvič kot gostujoča pevka pojavi Rowetta, ki z nežnim glasom albumu doda širino. Oakenfold in njegov inžiner Steve Osborne sta tako združila skupinin industrijski funk z mehkim, natančnim in bogatim dance zvokom, elementa pa sta se zlila v harmonično celoto. To je odlično slišno v pesmi ‘Step On’, ki je zagotovo njihov največji hit. Izdan je bil poleti pred izdajo albuma, verjeno najprepoznavnejši element pesmi pa je nalezljivi klavirski vložek. Temelj pesmi pa leži drugje, pesem je namreč dejansko priredba ali bolje rečeno remix pesmi ‘He’s Gonna Step On You Again’ južnoafriškega pevca John Kongos-a. Originalna pesem je sama posebna v semplerskih vodah, saj jo Guinness Book of Records navaja kot prvo pesem v zgodovini, ki uporablja semple, ti so posnetki afriškega bobnanja. Pesem izdana leta 71 je tudi bila njegov največji hit, druga njegova prepoznavna pesem pa je "Tokoloshe Man" in tudi to so Happy Mondays kasneje priredili. Happy Mondays so se razšli leta 1993 po neuspehu albuma Yes please! iz leta 1992. Razlogi za neuspeh albuma se skrivajo v več stvareh: pomanjkanje denarja, snemanje na Barbadosu pri Eddy Grant-u, Shaun-ovi problem z drogami, verjetno najpomembneje pa menjava produkcijske ekipe. Paul Oakenfold namreč takrat ni bil na voljo in zato sta produkcijo prevzela veterana skupin Talking Heads in Tom Tom Club, Chris Frantz in Tina Weymouth, ki pa sta zvok skupine drastično spremenila. Iz fuzije rock-a in acid-house glasbe sta prešla na kombinacijo Karibske glasbe in syntpop-a. Eksperiment se ni izšel in skupina se je razpadla ter se lotila reševanja osebnih problemov. Po razpadu so se večkrat združili, predvsem za potrebe koncertiranja in tudi letos jih lahko najdete na turneji po Veliki Britaniji. Na koncertih bo zagotovo slišati tudi pesem Step on, 20 let staro ‘Madchester’ indie rock klasiko, ustvarjeno s strani Happy Mondays in Paul-a Oakenfold-a, ki pa je dejansko priredba. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 May 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 22. & 25. 5. - HAPPY MONDAYS TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Poslušalci starejši od 30 let ste verjetno takoj prepoznali pesem v ozadju, Maria Maria, od Santane v sodelovanju z The Product G&B iz leta 1999. Pesem sta sproducirala Wyclef Jean in Jerry Duplessis, ki je najbolj znan kot producent albuma The Score od Fugees iz leta 96. Na istem albumu je igral tudi bas kitaro in je med drugim Wycleaf-ov bratranec. Glede na produkcijsko ekipo, je takoj jasno, da ne gre za tipično 'Santana' pesem, temveč hibrid latina in RNB glasbe, kar se je tudi izkazalo za odličen recept za uspeh. Pesem je leta 2000 osvojila Grammy Award, zasedla vrhove lestvic v skoraj vseh državah na svetu in se prodala v preko 3 milijonski nakladi. Leta 2008 je Billboard v čast 50 letnici lestvice izdal Top 100 lestvico teh 50-tih let, na kateri je pesem zasedla 96-to mesto, v kategoriji latino pesmi pa kar drugo mesto. Kasneje je pri ustvarjanju lestvice Billboard Hot 100 Songs of the Decade, kjer so zbrane najuspešnejše pesmi med leti 2000 in 2009, pristala na 14-tem mestu lestvice. Zdaj, ko jo nekaj časa poslušamo, pa se verjetno zdi znana tudi mlajšim poslušalcem, saj je v veliki meri iz nje semple črpal DJ Khaled za svoj megahit "Wild Thoughts" iz leta 2017, na katerem sodelujeta še Rihanna in Bryson Tiller. Če se vrnemo pesmi Maria Maria, omenimo še, da čeprav so vsi ostali pevci iz albuma prejeli Grammyje, samo The Product G&B ni imel te časti za pesem Maria Maria. The Product G&B je sicer ameriški RNB duo, ki pa je seveda povezan z Refugee Camp-om in Wyclef Jean-om. Verjetno je sedaj že jasno, da je prav Wycleaf najbolj zaslužen za nastanek pesmi Maria Maria in zato se danes ne posvečamo preveč dejanskem izvajalcu, Carlosu Santani, ki je sicer legenda, mehiški kitarist in pionir fuzije roka in latino glasbe. Torej, če želite o pesmi Maria Maria izvedeti kaj več, vprašajte Wycleaf-a. Pesem vsekakor uporablja sempl iz pesmi The Headhunters feat. Pointer Sisters 'God Make Me Funky' za svoj ritem. A uporablja še nekaj drugega, kar do pred kratkim še ni bilo tako očitno, vsaj dokler se Wycleaf ni pojavil na intervjuju v Drink Champs podcast. "Drink Champs" podcast, ki ima sedaj že preko 5 milijonov poslušalcev na mesec, je pričel DJ EFN v sodelovanju z raperjem N.O.R.E. marca 2016. Vabljeni so posebni gostje, govora je predvsem o starih in novih dnevih hip hopa, prisotno je pitje alkoholnih pijač in kajenje cigar. Koncept tako ponuja možnost, da se gostu jezik malce bolj razveže kot pri navadnih intervjujih. Torej, Wycleaf se je znašel tam in povedal kaj več o nastanku pesmi “Maria Maria”. Prisluhnimo delu iz Drink Champs, kjer demonstrira povezavo med ikonično kitarsko melodijo iz “Maria Maria” in starejšim zelo prepoznavnim delom besedila skupine Wu-Tang Clan: Kot je bilo povedano, Maria Maria je nastala na podlagi stare melodije besedila, ki ga je ustvaril RZA za pesem “Wu-Tang Clan Ain’t Nuthing ta Fuck Wit”, Wycleaf pa je seveda velik oboževalec Wu-Tang Clan-a in RZA-ja. “Wu-Tang Clan Ain’t Nuthing ta Fuck Wit” se pojavi na legendarnem albumu skupine iz Staten Island-a, Enter The Wu-Tang: 36 Chambers iz leta 93. Album je postal platinast, prvi od treh albumov skupine, ki je dosegel ta uspeh, pesem Wu-Tang Clan Ain’t Nuthing ta Fuck Wit pa je postala nepričakovana inspiracija za nastanek kitarske melodije Carlosa Santane v pesmi Maria Maria. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/14/SECONDHAND15.18.5.-SANTANA-MARIAMARIAWUTANGCLAN-WUTANGCLANAINTNUTHINGTAFUCKWIT1693312.mp3 RTVSLO - Radio SI 480 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Poslušalci starejši od 30 let ste verjetno takoj prepoznali pesem v ozadju, Maria Maria, od Santane v sodelovanju z The Product G&B iz leta 1999. Pesem sta sproducirala Wyclef Jean in Jerry Duplessis, ki je najbolj znan kot producent albuma The Score od Fugees iz leta 96. Na istem albumu je igral tudi bas kitaro in je med drugim Wycleaf-ov bratranec. Glede na produkcijsko ekipo, je takoj jasno, da ne gre za tipično 'Santana' pesem, temveč hibrid latina in RNB glasbe, kar se je tudi izkazalo za odličen recept za uspeh. Pesem je leta 2000 osvojila Grammy Award, zasedla vrhove lestvic v skoraj vseh državah na svetu in se prodala v preko 3 milijonski nakladi. Leta 2008 je Billboard v čast 50 letnici lestvice izdal Top 100 lestvico teh 50-tih let, na kateri je pesem zasedla 96-to mesto, v kategoriji latino pesmi pa kar drugo mesto. Kasneje je pri ustvarjanju lestvice Billboard Hot 100 Songs of the Decade, kjer so zbrane najuspešnejše pesmi med leti 2000 in 2009, pristala na 14-tem mestu lestvice. Zdaj, ko jo nekaj časa poslušamo, pa se verjetno zdi znana tudi mlajšim poslušalcem, saj je v veliki meri iz nje semple črpal DJ Khaled za svoj megahit "Wild Thoughts" iz leta 2017, na katerem sodelujeta še Rihanna in Bryson Tiller. Če se vrnemo pesmi Maria Maria, omenimo še, da čeprav so vsi ostali pevci iz albuma prejeli Grammyje, samo The Product G&B ni imel te časti za pesem Maria Maria. The Product G&B je sicer ameriški RNB duo, ki pa je seveda povezan z Refugee Camp-om in Wyclef Jean-om. Verjetno je sedaj že jasno, da je prav Wycleaf najbolj zaslužen za nastanek pesmi Maria Maria in zato se danes ne posvečamo preveč dejanskem izvajalcu, Carlosu Santani, ki je sicer legenda, mehiški kitarist in pionir fuzije roka in latino glasbe. Torej, če želite o pesmi Maria Maria izvedeti kaj več, vprašajte Wycleaf-a. Pesem vsekakor uporablja sempl iz pesmi The Headhunters feat. Pointer Sisters 'God Make Me Funky' za svoj ritem. A uporablja še nekaj drugega, kar do pred kratkim še ni bilo tako očitno, vsaj dokler se Wycleaf ni pojavil na intervjuju v Drink Champs podcast. "Drink Champs" podcast, ki ima sedaj že preko 5 milijonov poslušalcev na mesec, je pričel DJ EFN v sodelovanju z raperjem N.O.R.E. marca 2016. Vabljeni so posebni gostje, govora je predvsem o starih in novih dnevih hip hopa, prisotno je pitje alkoholnih pijač in kajenje cigar. Koncept tako ponuja možnost, da se gostu jezik malce bolj razveže kot pri navadnih intervjujih. Torej, Wycleaf se je znašel tam in povedal kaj več o nastanku pesmi “Maria Maria”. Prisluhnimo delu iz Drink Champs, kjer demonstrira povezavo med ikonično kitarsko melodijo iz “Maria Maria” in starejšim zelo prepoznavnim delom besedila skupine Wu-Tang Clan: Kot je bilo povedano, Maria Maria je nastala na podlagi stare melodije besedila, ki ga je ustvaril RZA za pesem “Wu-Tang Clan Ain’t Nuthing ta Fuck Wit”, Wycleaf pa je seveda velik oboževalec Wu-Tang Clan-a in RZA-ja. “Wu-Tang Clan Ain’t Nuthing ta Fuck Wit” se pojavi na legendarnem albumu skupine iz Staten Island-a, Enter The Wu-Tang: 36 Chambers iz leta 93. Album je postal platinast, prvi od treh albumov skupine, ki je dosegel ta uspeh, pesem Wu-Tang Clan Ain’t Nuthing ta Fuck Wit pa je postala nepričakovana inspiracija za nastanek kitarske melodije Carlosa Santane v pesmi Maria Maria. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 May 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 15. & 18. 5. - SANTANA - MARIA MARIA / WU TANG CLAN - WU TANG CLAN AIN'T NUTHING TA FUCK WIT Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ta teden jo posvečamo sveže izdani pesmi glasbenika, ki pa nas je pred letom dni že zapustil. To je seveda Tim Bergling, bolj znan pod psevdonimom Avicii, ki nas je lani zapustil pri starosti zgolj 28 let. Bil je Švedski glasbenik, producent in remixer, ki je preboj doživel leta 2011 s pesmijo "Levels". Po seriji ne-albumskih singlov je izdal debutantski album ''True'' z elementi žanrov kot so soul, funk, blues, folk in country, vmešanih v elektronsko glasbo. Album je dosegel vrhove lestvic v več kot 15-tih državah. Ko je dosegel uspeh, se je kar hitro posvetil tudi dobrodelnim aktivnostim in že leta 2011 je skupaj s svojim managerjem in producentom, Ash Pournouri, pričel s projektom House for Hunger, ki je namenjen spopadanju s problemom svetovne lakote, s humanitarnimi projekti pa se je ukvarjal tudi nadaljnja leta. Leta 2015 je izdal drugi album, ''Stories'', leta 2016 pa se je umaknil iz turneje zaradi zdravstvenih razlogov in se vrnil v studio. Leta 2017 je izdal EP ''Avici (01)'', ki je ponudil dva hita "Lonely Together" in "Without You". Avicii je ob izdaji rekel: "zelo sem vznemirjen da sem nazaj pri glasbi. Minilo je že mnogo časa od kar sem kaj novega izdal in bil glede glasbe tako navdušen!" V intervjuju na BBC1 s Pete Tong-om, je Bergling rekel, da je EP ena tretjina prihajajočega albuma. Oktobra 2017 je Avicii izdal tudi dokumentarec z naslovom ''Avicii: True Stories''. Dokumentarec prikazuje njegov umik s turneje in vsebuje intervjuje s kolegi glasbeniki kot so: David Guetta, Tiësto, Wyclef Jean, Nile Rodgers in Chris Martin. Umrl je 20. aprila v Omanu, pri čemer ni bilo takoj podane uradne izjave o vzroku njegove smrti, kasneje pa so potrdili, da je šlo za samomor. Skoraj leto dni po Avicii-jevi smrti je njegov produkcijski tim napovedal izdajo posthumnega albuma z naslovom Tim, kot prvi singl pa je prejšnji mesec izdana pesem SOS. Glede na medijsko izjavo tima, je bil pred smrtjo Avicii blizu zaključka novega albuma. Za sabo je pustil zbirko ‘’skoraj končanih pesmi skupaj z opombami, spletnimi pogovori in sporočili glede glasbe.’’ Sopisci pesmi so nadaljevali proces in poskusili zadeti njegovo vizijo kolikor je bilo mogoče. Album Tim bo izdan 6. junija, zaslužek albuma pa bo šel v neprofitno Tim Bergling Foundacijo, katero je pričela njegova družina takoj po njegovi smrti, da bi povečala zavedanje o psihičnih boleznih in samomoru. Avicii in njegov produkcijski tim se nikoli niso izogibali uporabi tujega materiala in tudi po njegovi smrti se ta trend nadaljuje, saj je za SOS uporabljena interpolacija pesmi No scrubs od TLC. "No Scrubs" je prvi singl albuma ‘’FanMail’’ ameriške dekliške skupine TLC iz leta 1999. Takrat je bil Tim star 10 let in že dve leti mixal glasbo v svoji sobi. "No Scrubs" je požela velik mednarodni uspeh. Postala je skupinin tretji ‘number-one’ hit in jim prislužil že drugo nominacijo za Grammy Award. "No Scrubs" je ena njihovih podpisnih pesmi in na lestvici desetletja za leta 1990–99, je "No Scrubs" pristala na 33. mestu. Malce ji še prisluhnimo, saj je očitno bila všeč tudi Avicii-ju, saj jo je vključil v nabor materiala za album, ki so ga po njegovi smrti dokončali sopisci in jo vključili v prvi singl z posthumnega albuma, SOS. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/08/SECONDHAND8.11.5.-AVICII-SOSTLC-NOSCRUBS1689796.mp3 RTVSLO - Radio SI 386 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ta teden jo posvečamo sveže izdani pesmi glasbenika, ki pa nas je pred letom dni že zapustil. To je seveda Tim Bergling, bolj znan pod psevdonimom Avicii, ki nas je lani zapustil pri starosti zgolj 28 let. Bil je Švedski glasbenik, producent in remixer, ki je preboj doživel leta 2011 s pesmijo "Levels". Po seriji ne-albumskih singlov je izdal debutantski album ''True'' z elementi žanrov kot so soul, funk, blues, folk in country, vmešanih v elektronsko glasbo. Album je dosegel vrhove lestvic v več kot 15-tih državah. Ko je dosegel uspeh, se je kar hitro posvetil tudi dobrodelnim aktivnostim in že leta 2011 je skupaj s svojim managerjem in producentom, Ash Pournouri, pričel s projektom House for Hunger, ki je namenjen spopadanju s problemom svetovne lakote, s humanitarnimi projekti pa se je ukvarjal tudi nadaljnja leta. Leta 2015 je izdal drugi album, ''Stories'', leta 2016 pa se je umaknil iz turneje zaradi zdravstvenih razlogov in se vrnil v studio. Leta 2017 je izdal EP ''Avici (01)'', ki je ponudil dva hita "Lonely Together" in "Without You". Avicii je ob izdaji rekel: "zelo sem vznemirjen da sem nazaj pri glasbi. Minilo je že mnogo časa od kar sem kaj novega izdal in bil glede glasbe tako navdušen!" V intervjuju na BBC1 s Pete Tong-om, je Bergling rekel, da je EP ena tretjina prihajajočega albuma. Oktobra 2017 je Avicii izdal tudi dokumentarec z naslovom ''Avicii: True Stories''. Dokumentarec prikazuje njegov umik s turneje in vsebuje intervjuje s kolegi glasbeniki kot so: David Guetta, Tiësto, Wyclef Jean, Nile Rodgers in Chris Martin. Umrl je 20. aprila v Omanu, pri čemer ni bilo takoj podane uradne izjave o vzroku njegove smrti, kasneje pa so potrdili, da je šlo za samomor. Skoraj leto dni po Avicii-jevi smrti je njegov produkcijski tim napovedal izdajo posthumnega albuma z naslovom Tim, kot prvi singl pa je prejšnji mesec izdana pesem SOS. Glede na medijsko izjavo tima, je bil pred smrtjo Avicii blizu zaključka novega albuma. Za sabo je pustil zbirko ‘’skoraj končanih pesmi skupaj z opombami, spletnimi pogovori in sporočili glede glasbe.’’ Sopisci pesmi so nadaljevali proces in poskusili zadeti njegovo vizijo kolikor je bilo mogoče. Album Tim bo izdan 6. junija, zaslužek albuma pa bo šel v neprofitno Tim Bergling Foundacijo, katero je pričela njegova družina takoj po njegovi smrti, da bi povečala zavedanje o psihičnih boleznih in samomoru. Avicii in njegov produkcijski tim se nikoli niso izogibali uporabi tujega materiala in tudi po njegovi smrti se ta trend nadaljuje, saj je za SOS uporabljena interpolacija pesmi No scrubs od TLC. "No Scrubs" je prvi singl albuma ‘’FanMail’’ ameriške dekliške skupine TLC iz leta 1999. Takrat je bil Tim star 10 let in že dve leti mixal glasbo v svoji sobi. "No Scrubs" je požela velik mednarodni uspeh. Postala je skupinin tretji ‘number-one’ hit in jim prislužil že drugo nominacijo za Grammy Award. "No Scrubs" je ena njihovih podpisnih pesmi in na lestvici desetletja za leta 1990–99, je "No Scrubs" pristala na 33. mestu. Malce ji še prisluhnimo, saj je očitno bila všeč tudi Avicii-ju, saj jo je vključil v nabor materiala za album, ki so ga po njegovi smrti dokončali sopisci in jo vključili v prvi singl z posthumnega albuma, SOS. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 7 May 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 8. & 11. 5. - AVICII - SOS / TLC - NO SCRUBS Pozdravljeni v oddaji Second hand. Prav neverjetno, a res, poslušate nov singl z novega albuma pevke Chaka Khan. Pevka se namreč v glasbeni industriji z uspešnimi solo projekti in singli pojavlja že preko 40 let, letos pa je dopolnila 66 let. Zaradi svoje vplivnosti in dolge kariere si je v tem času pridobila naziv Kraljica funka. V začetku letošnjega leta je izdala svoj 14. studijski album, Hello hapiness, nosilni singl pa je pesem Like Sugar. Album prihaja po kar 12-letnem premoru kar se tiče izdaje albumov, saj je zadnji, Funk this izdan leta 2007. Chaka je že pred leti sicer izjavila, da ni prenehala ustvarjati, ampak le izdajati ustvarjeno glasbo. Glasbeni molk v zadnjih dveh letih je povezan tudi z odvajanjem od zdravil, za katerega se je odločila potem, ko je leta 2016 umrl Prince, kar jo je močno prizadelo in usmerilo v razmislek o lastnem življenju. Chaka je pričela z glasbeno kariero že pet let preden je izdajala solo pesmi kot del skupine Rufus, s katerimi je delovala tudi pet let po pričetku lastne kariere, vse do skupininega razpada. Gre seveda za izjemno uspešno in vplivno funk skupino, ki je verjetno najbolj znana po hitu Ain't nobody, ki so jo priredili že mnogi, nazadnje zelo uspešno Felix Jaehn. Že s prvim solo singlom, "I'm Every Woman", je Chaka močno opozorila nase, v bogati diskografiji pa najbolj izstopa pesem ''I feel for you''. Ne le, da je bila izjemno uspešna, premikala je tudi meje, saj je bila prva RNB pesem, ki je vključila rapanje. Zanj je poskrbel Melle Mel, pesem pa je napisal in štiri leta prej izdal Prince. Chaka se torej ni lagala, ko je rekla, da ni prenehala ustvarjati z albumom Funk this pred 12-timi leti, nov album Hello hapiness pa prinaša uravnoteženo mešanico moderne produkcije in nostalgije, ki se veže predvsem na New Yorško disco sceno 70-tih in pesem v ozadju, Like Sugar je dober primer tega. Chaka se pri produkciji ni ravno izogibala semplanju in tudi pri Like Sugar najdemo sempl, ki pa je zaslužen za ritem pesmi. Sempl prihaja iz pesmi (Are You Ready) Do the Bus Stop / Sugar skupine The Fatback Band v sodelovanju s Sarah Ruba. The Fatback band so tudi sicer priljubljen vir semplov, saj izseke njihovih pesmi najdemo v preko 300 kasnejših modernih produkcijah. Njihova najpopularnejša produkcija, ki so jo kasnejši glasbeniki uporabljali je zagotovo Put Your Love (In My Tender Care), ki so jo semplali tako raperji kot ostali, najdemo jo namreč tudi pri Bjork pa v hitu Flat beat od Mr. Oizo. The Fatback Band so sproducirali hite kot so "(Do the) Spanish Hustle", "I Like Girls", "Gotta Get My Hands on Some (Money)", "Backstrokin'" ter "I Found Lovin". Njihova pesem "King Tim III (Personality Jock)" iz leta 79 pa je splošno priznana kot prva komercialno izdana hip hop pesem. The Fatback band so tako neke vrste legenda med hip hop artisti in pogosto poseganje po njihovih pesmih za semple ne preseneča. Glede na to, da so delovali v 70-tih in 80-tih pa je uporaba njihovega sempla pri Chaki Khan, ki je bila uspešna v istem obdobju, še toliko bolj logična. Prisluhnimo torej pesmi (Are You Ready) Do the Bus Stop / Sugar skupine The Fatback Band, katero je za svoj novi hit Like Sugar pri 66-tih letih uporabila Chaka Khan. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/26/SECONDHAND1.4.5.-CHAKAKHAN-LIKESUGARTHEFATBACKBANDFEAT.SARAHRUBA-AREYOUREADYDOTHEBUSSTOP1685821.mp3 RTVSLO - Radio SI 383 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Prav neverjetno, a res, poslušate nov singl z novega albuma pevke Chaka Khan. Pevka se namreč v glasbeni industriji z uspešnimi solo projekti in singli pojavlja že preko 40 let, letos pa je dopolnila 66 let. Zaradi svoje vplivnosti in dolge kariere si je v tem času pridobila naziv Kraljica funka. V začetku letošnjega leta je izdala svoj 14. studijski album, Hello hapiness, nosilni singl pa je pesem Like Sugar. Album prihaja po kar 12-letnem premoru kar se tiče izdaje albumov, saj je zadnji, Funk this izdan leta 2007. Chaka je že pred leti sicer izjavila, da ni prenehala ustvarjati, ampak le izdajati ustvarjeno glasbo. Glasbeni molk v zadnjih dveh letih je povezan tudi z odvajanjem od zdravil, za katerega se je odločila potem, ko je leta 2016 umrl Prince, kar jo je močno prizadelo in usmerilo v razmislek o lastnem življenju. Chaka je pričela z glasbeno kariero že pet let preden je izdajala solo pesmi kot del skupine Rufus, s katerimi je delovala tudi pet let po pričetku lastne kariere, vse do skupininega razpada. Gre seveda za izjemno uspešno in vplivno funk skupino, ki je verjetno najbolj znana po hitu Ain't nobody, ki so jo priredili že mnogi, nazadnje zelo uspešno Felix Jaehn. Že s prvim solo singlom, "I'm Every Woman", je Chaka močno opozorila nase, v bogati diskografiji pa najbolj izstopa pesem ''I feel for you''. Ne le, da je bila izjemno uspešna, premikala je tudi meje, saj je bila prva RNB pesem, ki je vključila rapanje. Zanj je poskrbel Melle Mel, pesem pa je napisal in štiri leta prej izdal Prince. Chaka se torej ni lagala, ko je rekla, da ni prenehala ustvarjati z albumom Funk this pred 12-timi leti, nov album Hello hapiness pa prinaša uravnoteženo mešanico moderne produkcije in nostalgije, ki se veže predvsem na New Yorško disco sceno 70-tih in pesem v ozadju, Like Sugar je dober primer tega. Chaka se pri produkciji ni ravno izogibala semplanju in tudi pri Like Sugar najdemo sempl, ki pa je zaslužen za ritem pesmi. Sempl prihaja iz pesmi (Are You Ready) Do the Bus Stop / Sugar skupine The Fatback Band v sodelovanju s Sarah Ruba. The Fatback band so tudi sicer priljubljen vir semplov, saj izseke njihovih pesmi najdemo v preko 300 kasnejših modernih produkcijah. Njihova najpopularnejša produkcija, ki so jo kasnejši glasbeniki uporabljali je zagotovo Put Your Love (In My Tender Care), ki so jo semplali tako raperji kot ostali, najdemo jo namreč tudi pri Bjork pa v hitu Flat beat od Mr. Oizo. The Fatback Band so sproducirali hite kot so "(Do the) Spanish Hustle", "I Like Girls", "Gotta Get My Hands on Some (Money)", "Backstrokin'" ter "I Found Lovin". Njihova pesem "King Tim III (Personality Jock)" iz leta 79 pa je splošno priznana kot prva komercialno izdana hip hop pesem. The Fatback band so tako neke vrste legenda med hip hop artisti in pogosto poseganje po njihovih pesmih za semple ne preseneča. Glede na to, da so delovali v 70-tih in 80-tih pa je uporaba njihovega sempla pri Chaki Khan, ki je bila uspešna v istem obdobju, še toliko bolj logična. Prisluhnimo torej pesmi (Are You Ready) Do the Bus Stop / Sugar skupine The Fatback Band, katero je za svoj novi hit Like Sugar pri 66-tih letih uporabila Chaka Khan. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Apr 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 1. & 4. 5. - CHAKA KHAN - LIKE SUGAR / THE FATBACK BAND FEAT. SARAH RUBA - (ARE YOU READY) DO THE BUS STOP Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novem singlu skupine Chemical Brothers, Got to Keep On. Singl prihaja z novega albuma No Geography, ki je izdan aprila letos. Prihaja po štiriletnem premoru po izdaji albuma Born in the Echoes, kritiki pa ga po kakovosti uvrščajo nekje v sredino glede na njihove pretekle stvaritve. Največ uspeha so poželi z drugim albumom, Dig Your Own Hole, ki je zasedel vrh lestvic leta 97. V Veliki Britaniji so sproducirali kar 6 albumov, ki so zasedli sam vrh lestvice in 13 top 20 singlov, dva od teh pa sta zasedla sam vrh lestvic. The Chemical Brothers sta sicer duo, ki ga sestavljata Tom Rowlands in Ed Simons, ki je pričel delovati v Manchestru leta 89. Skupaj s The Prodigy, Fatboy Slim in The Crystal Method pa so poskrbeli za preboj big beat žanra v ospredje pop kulture. Če se vrnemo k pesmi v ozadju, Got to keep on, je ta za nov album nereprezentativna. Kot samostojni singl funkcionira dobro in je s tem namenom verjetno tudi napisana. A album sam prinaša prav apokaliptične ritme, melodije in občutke, katere pa ta pesem in pesem Gravity drops krepko razbijeta. V primerjavi s predzadnjim albumom Born in the Echoes, kjer gostita izbrano množico glasbenikov kot so Beck, St. Vincent in Q-Tip, No Geography gosti samo norveško pevko Aurora in japonskega raperja Nene, kot je primer tudi v Got to keep on. Za produkcijo albuma sta si pri večini pesmi sposojala tuj material in tako je tudi pri Got to keep on. Uporabila sta dele pesmi Dance With Me od Peter Brown-a. Zanimivo, na več internetnih straneh, tudi Wikipedii, boste našli napačen podatek, da je avtor pesmi James Brown, kar pa ni res. Peter Brown je ameriški pevec, pisec in producent, ki je deloval predvsem v 70tih in ranih 80tih. Znan je predvsem po pesmi v ozadju, "Dance With Me" ter hitu "Do Ya Wanna Get Funky with Me", ki obe prihajata iz prvega leta njegove kariere. Njegove kasnejše premi tega uspeha niso dosegle, z izjemo pesmi "They Only Come Out at Night" in "(Love Is Just) The Game" iz ranih 80tih, kadar je napisal tudi Madonin hit "Material Girl", skupaj s kolegom Robert Rans-om. Pripomogel je tudi k razvoju hip hopa, saj so njegove rane hite semplali raperji kot so Ice Cube, LL Cool J, Puff Daddy, Will Smith in Busta Rhymes, če omenimo samo nekatere. Konec 80tih je Brown zbolel za resno obliko tinitusa, zvonenja v ušesih, zaradi česar je seveda bil primoran prerano zaključiti svojo kariero. A zdaj, po tridesetih letih premora, se je očitno Brownu bolezen pozdravila in konec junija 2018 je izdal svoj peti album, Boom, na katerem najdemo 11 pesmi v njegovem značilne plesnem RNB slogu. Album Boom je Peter Brown v celoti napisal, zaigral, posnel in zmixal na Brownovem iMac-u, pri čemer je uporabil samo Auratone zvočnike in Sennheiser MD 441U mikrofon. Mi se vrnimo k pesmi Dance with me iz njegovih začetkov, saj sta jo poleg kopice raperjev pred kratkim uporabila tudi duo Chemical Brothers pri produkciji novega hita, Got to keep on. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/SECONDHAND24.27.4.-CHEMICALBROTHERS-GOTTAKEEPONPETERBROWN-DANCEWITHME1684679.mp3 RTVSLO - Radio SI 356 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novem singlu skupine Chemical Brothers, Got to Keep On. Singl prihaja z novega albuma No Geography, ki je izdan aprila letos. Prihaja po štiriletnem premoru po izdaji albuma Born in the Echoes, kritiki pa ga po kakovosti uvrščajo nekje v sredino glede na njihove pretekle stvaritve. Največ uspeha so poželi z drugim albumom, Dig Your Own Hole, ki je zasedel vrh lestvic leta 97. V Veliki Britaniji so sproducirali kar 6 albumov, ki so zasedli sam vrh lestvice in 13 top 20 singlov, dva od teh pa sta zasedla sam vrh lestvic. The Chemical Brothers sta sicer duo, ki ga sestavljata Tom Rowlands in Ed Simons, ki je pričel delovati v Manchestru leta 89. Skupaj s The Prodigy, Fatboy Slim in The Crystal Method pa so poskrbeli za preboj big beat žanra v ospredje pop kulture. Če se vrnemo k pesmi v ozadju, Got to keep on, je ta za nov album nereprezentativna. Kot samostojni singl funkcionira dobro in je s tem namenom verjetno tudi napisana. A album sam prinaša prav apokaliptične ritme, melodije in občutke, katere pa ta pesem in pesem Gravity drops krepko razbijeta. V primerjavi s predzadnjim albumom Born in the Echoes, kjer gostita izbrano množico glasbenikov kot so Beck, St. Vincent in Q-Tip, No Geography gosti samo norveško pevko Aurora in japonskega raperja Nene, kot je primer tudi v Got to keep on. Za produkcijo albuma sta si pri večini pesmi sposojala tuj material in tako je tudi pri Got to keep on. Uporabila sta dele pesmi Dance With Me od Peter Brown-a. Zanimivo, na več internetnih straneh, tudi Wikipedii, boste našli napačen podatek, da je avtor pesmi James Brown, kar pa ni res. Peter Brown je ameriški pevec, pisec in producent, ki je deloval predvsem v 70tih in ranih 80tih. Znan je predvsem po pesmi v ozadju, "Dance With Me" ter hitu "Do Ya Wanna Get Funky with Me", ki obe prihajata iz prvega leta njegove kariere. Njegove kasnejše premi tega uspeha niso dosegle, z izjemo pesmi "They Only Come Out at Night" in "(Love Is Just) The Game" iz ranih 80tih, kadar je napisal tudi Madonin hit "Material Girl", skupaj s kolegom Robert Rans-om. Pripomogel je tudi k razvoju hip hopa, saj so njegove rane hite semplali raperji kot so Ice Cube, LL Cool J, Puff Daddy, Will Smith in Busta Rhymes, če omenimo samo nekatere. Konec 80tih je Brown zbolel za resno obliko tinitusa, zvonenja v ušesih, zaradi česar je seveda bil primoran prerano zaključiti svojo kariero. A zdaj, po tridesetih letih premora, se je očitno Brownu bolezen pozdravila in konec junija 2018 je izdal svoj peti album, Boom, na katerem najdemo 11 pesmi v njegovem značilne plesnem RNB slogu. Album Boom je Peter Brown v celoti napisal, zaigral, posnel in zmixal na Brownovem iMac-u, pri čemer je uporabil samo Auratone zvočnike in Sennheiser MD 441U mikrofon. Mi se vrnimo k pesmi Dance with me iz njegovih začetkov, saj sta jo poleg kopice raperjev pred kratkim uporabila tudi duo Chemical Brothers pri produkciji novega hita, Got to keep on. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Apr 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 24. & 27. 4. - CHEMICAL BROTHERS - GOTTA KEEP ON / PETER BROWN - DANCE WITH ME Pozdravljeni v oddaji Second hand. To leto je posebno za ljubitelje jazz glasbe, saj ena najboljših založb praznuje 80 let obstoja. Govorimo seveda o Blue note, kot je omenjeno v intru hita Cantaloop (Flip Fantasia) skupine US3 iz leta 91. Ob obletnici bo celo leto 2019 Blue Note založba praznovala s ponovnimi izdajami posebnih serij vinilnih plošč, playlistami na vseh pomembnejših platformah, festivalskimi dogodki in ponatisi založbine legendarne grafike. Omemba Blue note založbe v intru hita US3 seveda ni naključje, saj je celotna zgodovina skupine US3 tesno povezana z založbo, kot je to primer pri mnogih jazz-rap skupinah 90-tih. Samo ime skupine je povezano s posnetkom Horace Parlan-a, ki ga je sproduciral Alfred Lion. Prav tako čisto vsak od vsaj 27-tih semplov uporabljenih v skupininem prvem albumu prihaja iz kataloga Blue note in je bil sproduciran s strani Lion-a, ustanovitelja Blue note. Nemški jazz ljubitelj in poznavalec, Alfred Lion, je pred 80-timi leti sproduciral svoj prvi posnetek v New York Cityju in s tem v procesu zagnal tudi nastanek ene najbolj spoštovane in prepoznavne jazz znamke v zgodovini. V 80 letni zgodovini je bila Blue note založba vplivna prav pri vsakem večjem razvoju, od Boogie Woogie in Swinga v 30-tih in 40-tih do Jazz Fusion gibanja v 70-tih, pa vse do Jazz / Hip Hop hibridov 90-tih in naprej. Na tej točki poglejmo kaj iz kataloga so si za hit Cantaloop sposodili US3, to je sempl iz pesmi Cantaloop island Herbie Hancock-a. S Herbijem v katalogu izvajalcev je takoj jasno, da je katalog Blue note eden večjih virov semplov, saj so samo njega kasnejši artisti semplali v preko 800 primerih. Založba pa je bila dom mnogih velikih imen v jazzu: Herbie Hancock, Donald Byrd, Thelonious Monk, John Coltrane, Sonny Rollins, če omenimo samo nekatere, založbin material pa je je bil remixan in semplan s strani producentske smetane hip hop scene. Donald Byrd je prav tako eden od najbolj semplanih artistov na Blue note, od njega so si sposodili v več kot 500 primerih. Dober primer je uporaba sempla iz njegove pesmi Wind Parade v hip hop klasiki Buck Em Down od Black Moon. Seveda je za nastanek takšne znamke kot je Blue note potrebno več kot prej omenjen posnetek v New Yorku, zložilo se je več stvari: imigranta iz Nemčije in ljubitelja jazza Alfred Lion & Francis Wolff, optometrist Rudy Van Gelder iz New Jersey-ja, ki je na črno delal tudi v snemalnem studiu, ljubitelj klasične glasbe Reid Miles, ki je delal na področju oblikovanja in seveda pridobivanje enih najboljših glasbenikov vseh časov na svojo založbo. Brezmejna strast in brezhiben instinkt pri iskanju talentov, elegantna in pronicljiva fotografija, izjemna kakovost zvoka, osupljivo originalna grafika na ovitkih, konsistentno napredna glasba, vsi ti elementi so založbi dodali svoj pomemben del pri oblikovanju znamke, predvsem na začetku. Skupaj so poskrbeli za slikovito Blue note estetiko. Celota ne bi obstajala brez vseh teh umetniških delov. S tem v mislih omenimo še, da so originalne grafike in fotografije založbe pred kratkim zajete v kratkem filmu Vox 'Earworm'. Kot dodatek že omenjenim izdajam vinilk in nastopom je bil v kinih po vsem svetu tekom lanskega in tega leta predvajan dokumentarec Sophie Huber z naslovom 'Beyond the Notes'. Za konec omenimo še enega glasbenika z Blue note, ki je imel v smislu uporabe njegovega materiala v semplih velik vpliv na moderno produkcijo, Lou Donaldson-a, ki je bil semplan v preko 350 primerih. Dober primer je uporaba njegove pesmi Ode to Billie Joe v pesmi Jesus walks od Kanye West-a pred kratkim. Na koncu oddaje omenimo še originalno vizijo ustanovitelja Lion-a, ki je definirala založbo: ''vsak stil igranja glasbe, ki predstavlja avtentičen način glasbenega občutka, je pristno izražanje''. Lion-ove besede še vedno veljajo in predstavljajo model za Blue note skupaj z Robert Glasper-jevim vizionarskim združevanjem Jazz, R&B in Hip-Hop glasbe, v katerem najdemo nove glasbenike od Norah Jones do Gregory Porter-ja in Kandace Springs. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/17/SECONDHAND17.20.4.-BLUENOTERECORDSTRIBUTE80YEARS1682022.mp3 RTVSLO - Radio SI 414 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. To leto je posebno za ljubitelje jazz glasbe, saj ena najboljših založb praznuje 80 let obstoja. Govorimo seveda o Blue note, kot je omenjeno v intru hita Cantaloop (Flip Fantasia) skupine US3 iz leta 91. Ob obletnici bo celo leto 2019 Blue Note založba praznovala s ponovnimi izdajami posebnih serij vinilnih plošč, playlistami na vseh pomembnejših platformah, festivalskimi dogodki in ponatisi založbine legendarne grafike. Omemba Blue note založbe v intru hita US3 seveda ni naključje, saj je celotna zgodovina skupine US3 tesno povezana z založbo, kot je to primer pri mnogih jazz-rap skupinah 90-tih. Samo ime skupine je povezano s posnetkom Horace Parlan-a, ki ga je sproduciral Alfred Lion. Prav tako čisto vsak od vsaj 27-tih semplov uporabljenih v skupininem prvem albumu prihaja iz kataloga Blue note in je bil sproduciran s strani Lion-a, ustanovitelja Blue note. Nemški jazz ljubitelj in poznavalec, Alfred Lion, je pred 80-timi leti sproduciral svoj prvi posnetek v New York Cityju in s tem v procesu zagnal tudi nastanek ene najbolj spoštovane in prepoznavne jazz znamke v zgodovini. V 80 letni zgodovini je bila Blue note založba vplivna prav pri vsakem večjem razvoju, od Boogie Woogie in Swinga v 30-tih in 40-tih do Jazz Fusion gibanja v 70-tih, pa vse do Jazz / Hip Hop hibridov 90-tih in naprej. Na tej točki poglejmo kaj iz kataloga so si za hit Cantaloop sposodili US3, to je sempl iz pesmi Cantaloop island Herbie Hancock-a. S Herbijem v katalogu izvajalcev je takoj jasno, da je katalog Blue note eden večjih virov semplov, saj so samo njega kasnejši artisti semplali v preko 800 primerih. Založba pa je bila dom mnogih velikih imen v jazzu: Herbie Hancock, Donald Byrd, Thelonious Monk, John Coltrane, Sonny Rollins, če omenimo samo nekatere, založbin material pa je je bil remixan in semplan s strani producentske smetane hip hop scene. Donald Byrd je prav tako eden od najbolj semplanih artistov na Blue note, od njega so si sposodili v več kot 500 primerih. Dober primer je uporaba sempla iz njegove pesmi Wind Parade v hip hop klasiki Buck Em Down od Black Moon. Seveda je za nastanek takšne znamke kot je Blue note potrebno več kot prej omenjen posnetek v New Yorku, zložilo se je več stvari: imigranta iz Nemčije in ljubitelja jazza Alfred Lion & Francis Wolff, optometrist Rudy Van Gelder iz New Jersey-ja, ki je na črno delal tudi v snemalnem studiu, ljubitelj klasične glasbe Reid Miles, ki je delal na področju oblikovanja in seveda pridobivanje enih najboljših glasbenikov vseh časov na svojo založbo. Brezmejna strast in brezhiben instinkt pri iskanju talentov, elegantna in pronicljiva fotografija, izjemna kakovost zvoka, osupljivo originalna grafika na ovitkih, konsistentno napredna glasba, vsi ti elementi so založbi dodali svoj pomemben del pri oblikovanju znamke, predvsem na začetku. Skupaj so poskrbeli za slikovito Blue note estetiko. Celota ne bi obstajala brez vseh teh umetniških delov. S tem v mislih omenimo še, da so originalne grafike in fotografije založbe pred kratkim zajete v kratkem filmu Vox 'Earworm'. Kot dodatek že omenjenim izdajam vinilk in nastopom je bil v kinih po vsem svetu tekom lanskega in tega leta predvajan dokumentarec Sophie Huber z naslovom 'Beyond the Notes'. Za konec omenimo še enega glasbenika z Blue note, ki je imel v smislu uporabe njegovega materiala v semplih velik vpliv na moderno produkcijo, Lou Donaldson-a, ki je bil semplan v preko 350 primerih. Dober primer je uporaba njegove pesmi Ode to Billie Joe v pesmi Jesus walks od Kanye West-a pred kratkim. Na koncu oddaje omenimo še originalno vizijo ustanovitelja Lion-a, ki je definirala založbo: ''vsak stil igranja glasbe, ki predstavlja avtentičen način glasbenega občutka, je pristno izražanje''. Lion-ove besede še vedno veljajo in predstavljajo model za Blue note skupaj z Robert Glasper-jevim vizionarskim združevanjem Jazz, R&B in Hip-Hop glasbe, v katerem najdemo nove glasbenike od Norah Jones do Gregory Porter-ja in Kandace Springs. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Apr 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 17. & 20. 4. - BLUE NOTE RECORDS TRIBUTE (80 YEARS) Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvetimo jazz in pop legendi, ki bi marca dopolnila 100 let, če bi bila še živa. Nathaniel Adams Coles, znan kot Nat King Cole, je bil ameriški jazz pianist in pevec, ki je posnel preko 100 pesmi, ki so postale hiti na pop lestvicah. Prvi hit, ki ga je posnel, nosi naslov "Sweet Lorraine" in prihaja iz leta 40. Glede na to, da gre za karakterno milega človeka, ki je ustvarjal zelo poslušljivo glasbo, se je ta presenetljivo veliko krat znašel v kontroverznih dogodkih v svoji 30-letni karieri. Od konca 40-tih do sredi 60-tih je bil izjemno uspešen pop izvajalec, v rangu izvajalcev kot so Frank Sinatra, Perry Como in Dean Martin. Z njimi si je delil kariero prežeto s hiti in uspehom, turnejami, filmskimi in televizijskimi nastopi ter oddajami in je bil tudi prvi črnec, ki je vodil ameriško TV oddajo. A za razliko od njih, nikoli ni izstopil iz ozadja kot pevec v swing eri. Namesto tega je desetletje preživel kot priznan jazz pianist, ki je vodil svojo majhno skupino. Njegov trio je dejansko postal osnova za kasnejši standard majhnih jazz skupin. Leta 46 je s triom oddajal 15-minutno radijsko oddajo King Cole Trio Time, ki je bila prva radijska oddaja posvečena črnskem glasbeniku. Cole je kasneje pričel snemati in izvajati pop orientiran material in si v tem žanru v tem obdobju ustvaril veliko ime s hiti kot so "All for You", "The Christmas Song", "(Get Your Kicks on) Route 66", "(I Love You) For Sentimental Reasons", "Frosty The Snowman", "Mona Lisa", "Orange Colored Sky" in "Too Young". Njegovi hiti so bili prirejani preko 500-krat in semplani v preko 50 primerih. Začuda je njegov pop uspeh postal kamen spotike, saj je v glasbeni industriji bilo več jazz kritikov kot ljubiteljev popa in njegov prehod v pop vode v času, ko je jazz glasba izgubljala na popularnosti, je bil med kritiki sprejet predvsem kot izdaja. V časih, ko je ZDA pretresala sprememba v socialnih relacijah med rasami, se je kot znana črnska osebnost večkrat znašel tudi v neugodnem položaju zaradi svoje rase, saj je bil v večji meri angažiran za spremembe. Kljub temu so mu po drugi strani nekateri aktivisti očitali, da ni storil dovolj glede na svoj status. Vse te kontroverze pa ne zmanjšajo pomena njegovega talenta kot performerja. Tudi glasno negodovanje jazz oboževalcev je potrebno gledati iz vidika njegovih dosežkov kot jazz glasbenika. Bil je naslednik Earl-a Hines-a, katerega je naštudiral kot otrok v Chikagu in je sam postal vpliv za kasnejše glasbenike kot je Oscar Peterson. In njegov trio, ki je deloval v izdihljajih swing ere, je tlakoval pot za mnoge manjše jazz projekte in skupine. Jeza, ki jo je jazz skupnost začutila ob njegovem prehodu v pop, je predvsem odraz tega, da jih je zaradi pop glasbe zapustil eden njihovih vodij, ne pa zgolj eden izmed mnogih glasbenikov. Manj znani so Cole-ovi dosežki med in po prehodu. Njegov bogat in hripav glas, toplota in intimnost, dober smisel za humor in odnos do petja, so mu omogočili uspeh tako v baladah kot v drugih žanrih s katerimi je uspel sproducirati preko 100 hitov, preko 20 uspešnih albumov v obdobju dvajsetih let s čimer iz vidika uspešnosti gleda v hrbet le Sinatri. Cole je enega svojih zadnjih hitov sproduciral leta 63, dve leti pred smrtjo, "Those Lazy-Hazy-Crazy Days of Summer", s katerim bomo tudi zaključili to oddajo, v kateri se spominjamo jazz in pop legende, Nat King Cole-a, ki bi bil star natanko 100 let, če bi še bil med nami. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/SECONDHAND10.13.4.-NATKINGCOLETRIBUTE1678859.mp3 RTVSLO - Radio SI 446 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvetimo jazz in pop legendi, ki bi marca dopolnila 100 let, če bi bila še živa. Nathaniel Adams Coles, znan kot Nat King Cole, je bil ameriški jazz pianist in pevec, ki je posnel preko 100 pesmi, ki so postale hiti na pop lestvicah. Prvi hit, ki ga je posnel, nosi naslov "Sweet Lorraine" in prihaja iz leta 40. Glede na to, da gre za karakterno milega človeka, ki je ustvarjal zelo poslušljivo glasbo, se je ta presenetljivo veliko krat znašel v kontroverznih dogodkih v svoji 30-letni karieri. Od konca 40-tih do sredi 60-tih je bil izjemno uspešen pop izvajalec, v rangu izvajalcev kot so Frank Sinatra, Perry Como in Dean Martin. Z njimi si je delil kariero prežeto s hiti in uspehom, turnejami, filmskimi in televizijskimi nastopi ter oddajami in je bil tudi prvi črnec, ki je vodil ameriško TV oddajo. A za razliko od njih, nikoli ni izstopil iz ozadja kot pevec v swing eri. Namesto tega je desetletje preživel kot priznan jazz pianist, ki je vodil svojo majhno skupino. Njegov trio je dejansko postal osnova za kasnejši standard majhnih jazz skupin. Leta 46 je s triom oddajal 15-minutno radijsko oddajo King Cole Trio Time, ki je bila prva radijska oddaja posvečena črnskem glasbeniku. Cole je kasneje pričel snemati in izvajati pop orientiran material in si v tem žanru v tem obdobju ustvaril veliko ime s hiti kot so "All for You", "The Christmas Song", "(Get Your Kicks on) Route 66", "(I Love You) For Sentimental Reasons", "Frosty The Snowman", "Mona Lisa", "Orange Colored Sky" in "Too Young". Njegovi hiti so bili prirejani preko 500-krat in semplani v preko 50 primerih. Začuda je njegov pop uspeh postal kamen spotike, saj je v glasbeni industriji bilo več jazz kritikov kot ljubiteljev popa in njegov prehod v pop vode v času, ko je jazz glasba izgubljala na popularnosti, je bil med kritiki sprejet predvsem kot izdaja. V časih, ko je ZDA pretresala sprememba v socialnih relacijah med rasami, se je kot znana črnska osebnost večkrat znašel tudi v neugodnem položaju zaradi svoje rase, saj je bil v večji meri angažiran za spremembe. Kljub temu so mu po drugi strani nekateri aktivisti očitali, da ni storil dovolj glede na svoj status. Vse te kontroverze pa ne zmanjšajo pomena njegovega talenta kot performerja. Tudi glasno negodovanje jazz oboževalcev je potrebno gledati iz vidika njegovih dosežkov kot jazz glasbenika. Bil je naslednik Earl-a Hines-a, katerega je naštudiral kot otrok v Chikagu in je sam postal vpliv za kasnejše glasbenike kot je Oscar Peterson. In njegov trio, ki je deloval v izdihljajih swing ere, je tlakoval pot za mnoge manjše jazz projekte in skupine. Jeza, ki jo je jazz skupnost začutila ob njegovem prehodu v pop, je predvsem odraz tega, da jih je zaradi pop glasbe zapustil eden njihovih vodij, ne pa zgolj eden izmed mnogih glasbenikov. Manj znani so Cole-ovi dosežki med in po prehodu. Njegov bogat in hripav glas, toplota in intimnost, dober smisel za humor in odnos do petja, so mu omogočili uspeh tako v baladah kot v drugih žanrih s katerimi je uspel sproducirati preko 100 hitov, preko 20 uspešnih albumov v obdobju dvajsetih let s čimer iz vidika uspešnosti gleda v hrbet le Sinatri. Cole je enega svojih zadnjih hitov sproduciral leta 63, dve leti pred smrtjo, "Those Lazy-Hazy-Crazy Days of Summer", s katerim bomo tudi zaključili to oddajo, v kateri se spominjamo jazz in pop legende, Nat King Cole-a, ki bi bil star natanko 100 let, če bi še bil med nami. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Apr 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 10. & 13. 4. - NAT KING COLE TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvetimo hip hop legendi, ki je pred kratkim dopolnila 50 let. Najboljši in najpopularnejši francoski raper, MC Solaar, je žel uspeh po celem svetu predvsem med poslušalci acid jazz in jazz-rap glasbe, potem ko se je pojavil na Guru-jevem priznanem Jazzmatazz projektu. Njegovo tekoče rimanje, kompleksna besedila in neverjeten 'flow' v kombinaciji z izjemno produkcijo sta ga povzdignila nad svoje hip hop sovrstnike. Rojen kot Claude M'Barali v Senegalu, se je Solaar kasneje preselil v Paris in izdal svoj prvi singl, "Bouge de La," leta 1990. Kot kolegi v ZDA, je tudi on rad posegal po semplih in tudi za prvo pesem je uporabil dva, pomembnejši med njima pa je sempl bobnov iz pesmi The Message od Cymande. Po uspehu pesmi Bouge de la, je Solaar spremljal priznano ameriško rap skupino De La Soul na turneji, ko so igrali na Olympii v Parizu septembra 91. Konec leta je nato izdal svoj prvi album, Qui Seme le Vent Récolte le Tempo, ki se je takoj prodal v preko 400.000 izvodih v Franciji. Na krilih uspeha prvega albuma se je Solaar podal na uspešno turnejo še v Poljsko in Rusijo. Konec leta 92 je nastopil še v dvanajstih državah zahodne Afrike, kjer se je njegov francoski rap stil izkazal za še posebej privlačnega med poslušalci. V ZDA se je prebil na krilih dveh kompilacij, na katerih se je pojavil, Planet Rap od Tommy Boy ter The Rebirth of Cool od Island. MC Solaar je nato posnel še "Le Bien, Le Mal" za Jazzmatazz LP leta 93, ki je njegov sloves v ZDA še utrdil. Zanjo so prav tako uporabljeni sempli, najpomembnejša pa sta sempla pesmi Pot Belly od Lou Donaldson in sempl iz pesmi It's a New Day od Skull Snaps. MC Solaar je drugi album, Prose Combat izdal leta 94. Ta se je prodal v 100.000 kopijah že prvi teden po izdaji in postal bestseller v 20 državah. Uspeh albuma ga je z veliko začetnico vpisal na svetovno glasbeno sceno z albuma pa prihaja velik hit "Nouveau western". Tudi zanj so uporabljeni sempli, najpomembnejša pa sta sempl iz pesmi Bonnie and Clyde od Serge Gainsbourg-a in Brigitte Bardot ter sempl bobnov iz pesmi Get Out of My Life, Woman od Lee Dorsey. Leta 97 je izdal še album Paradisiaque in leto kasneje album MC Solaar. Leto kasneje je sledil album v živo ''La Tour de la Question''. Tudi v novem tisočletju je nadaljeval z uspešnimi izdajami in v 2001 izdal Cinquiéme As ter v 2003 Mach 6. Solaar se je preselil v New York leta 2007, kjer je posnel zanimiv in njegov najbolj drzen album Chapitre 7, ki vključuje eklektičen miks neurejenih kitarskih rifov in samba ritmov združenih z njegovim zaščitnim stilom repanja. Z njega je izda pesem "Clic clic". Po daljšem premoru je MC Solaar predlani izdal še osmi studijski album Géopoétique, na katerem najdemo pesem "Sonotone", ki vsebuje bolj sodoben zvok in kopico pop elementov, in ji bomo ob dopolnjenih 50 letih francoske rap legende MC Solaar-ja, posvetili nekaj svojega časa in ji prisluhnili. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/SECONDHAND3.6.4.-MCSOLAARTURNES50TRIBUTE1675784.mp3 RTVSLO - Radio SI 407 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvetimo hip hop legendi, ki je pred kratkim dopolnila 50 let. Najboljši in najpopularnejši francoski raper, MC Solaar, je žel uspeh po celem svetu predvsem med poslušalci acid jazz in jazz-rap glasbe, potem ko se je pojavil na Guru-jevem priznanem Jazzmatazz projektu. Njegovo tekoče rimanje, kompleksna besedila in neverjeten 'flow' v kombinaciji z izjemno produkcijo sta ga povzdignila nad svoje hip hop sovrstnike. Rojen kot Claude M'Barali v Senegalu, se je Solaar kasneje preselil v Paris in izdal svoj prvi singl, "Bouge de La," leta 1990. Kot kolegi v ZDA, je tudi on rad posegal po semplih in tudi za prvo pesem je uporabil dva, pomembnejši med njima pa je sempl bobnov iz pesmi The Message od Cymande. Po uspehu pesmi Bouge de la, je Solaar spremljal priznano ameriško rap skupino De La Soul na turneji, ko so igrali na Olympii v Parizu septembra 91. Konec leta je nato izdal svoj prvi album, Qui Seme le Vent Récolte le Tempo, ki se je takoj prodal v preko 400.000 izvodih v Franciji. Na krilih uspeha prvega albuma se je Solaar podal na uspešno turnejo še v Poljsko in Rusijo. Konec leta 92 je nastopil še v dvanajstih državah zahodne Afrike, kjer se je njegov francoski rap stil izkazal za še posebej privlačnega med poslušalci. V ZDA se je prebil na krilih dveh kompilacij, na katerih se je pojavil, Planet Rap od Tommy Boy ter The Rebirth of Cool od Island. MC Solaar je nato posnel še "Le Bien, Le Mal" za Jazzmatazz LP leta 93, ki je njegov sloves v ZDA še utrdil. Zanjo so prav tako uporabljeni sempli, najpomembnejša pa sta sempla pesmi Pot Belly od Lou Donaldson in sempl iz pesmi It's a New Day od Skull Snaps. MC Solaar je drugi album, Prose Combat izdal leta 94. Ta se je prodal v 100.000 kopijah že prvi teden po izdaji in postal bestseller v 20 državah. Uspeh albuma ga je z veliko začetnico vpisal na svetovno glasbeno sceno z albuma pa prihaja velik hit "Nouveau western". Tudi zanj so uporabljeni sempli, najpomembnejša pa sta sempl iz pesmi Bonnie and Clyde od Serge Gainsbourg-a in Brigitte Bardot ter sempl bobnov iz pesmi Get Out of My Life, Woman od Lee Dorsey. Leta 97 je izdal še album Paradisiaque in leto kasneje album MC Solaar. Leto kasneje je sledil album v živo ''La Tour de la Question''. Tudi v novem tisočletju je nadaljeval z uspešnimi izdajami in v 2001 izdal Cinquiéme As ter v 2003 Mach 6. Solaar se je preselil v New York leta 2007, kjer je posnel zanimiv in njegov najbolj drzen album Chapitre 7, ki vključuje eklektičen miks neurejenih kitarskih rifov in samba ritmov združenih z njegovim zaščitnim stilom repanja. Z njega je izda pesem "Clic clic". Po daljšem premoru je MC Solaar predlani izdal še osmi studijski album Géopoétique, na katerem najdemo pesem "Sonotone", ki vsebuje bolj sodoben zvok in kopico pop elementov, in ji bomo ob dopolnjenih 50 letih francoske rap legende MC Solaar-ja, posvetili nekaj svojega časa in ji prisluhnili. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Apr 2019 22:00:00 +0000 SECOND HAND 3. & 6. 4. - MC SOLAAR (TURNES 50) TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo pred kratkim preminulem frontman-u skupine The Prodigy, Keith-u Flint-u, ki je dočakal le 49 let starosti. Soustanovitelj skupine in glavni pisec pesmi Liam Howlett je takoj po smrti na instagramu zapisal, da gre za samomor: “Novice so resnične, ne morem verjeti, a naš brat Keith si je vzel življenje čez vikend. Šokiran sem, jezen, zmeden in zlomljenega srca. Počivaj v miru, brat Liam.” Flint je o depresiji govoril že v letu 2000, ko se je ubadal z odvisnostjo od zdravil, a je leta 2006 izjavil, da se je odrekel zdravilom, tako kot tudi cigaretam in alkoholu. Flint je bil soustanovitelj The Prodigy, ki so imeli izjemen vpliv na 'rave' sceno v Veliki Britaniji, potem pa postali še svetovno uspešna elektronska skupina, ki je požela nemalo uspeha. Najprej prisluhnimo enem njihovih prvih hitov iz leta 92 in debitantskega albuma Experience, pesem Out of space. The Prodigy so radi uporabljali tuj material za svoje produkcije in tudi v tej pesmi so uporabili semple iz kar petih pesmi, najpomembnejši pa je sempl iz reggae pesmi Chase the Devil od Max Romeo-a iz leta 76. Nastanek skupine The Prodigy je dokaj nenavaden. V poznih 80tih je Flint spoznal DJ Liam Howlett v lokalnem 'rave' klubu The Barn in mu povedal, da mu je všeč njegov izbor glasbe. Ta mu je dal svoj mixtape, nad katerim pa je bil Flint zelo navdušen. Insistiral je, da bi Howlett moral igrati svoje pesmi na odru, on in prijatelj Leeroy Thornhill pa bi ob tem plesala. Kmalu se jim je pridružil še MC Maxim Reality in nastali so the Prodigy. Leta 96, malo pred izdajo tretjega albuma je Flint iz vloge plesalca napredoval v frontman-a s tem ko je nastopil kot pevec na hitu "Firestarter", v videu pa je izstopal po nenavadnem punk izgledu. Kot v drugih primerih, so si Prodigy sposojali tudi za Firestarter, in sicer: vokale iz pesmi Close (To the Edit) od Art of Noise, bobne iz pesmi Devotion od Ten City ter elemente iz pesmi S.O.S. od The Breeders. Kljub občasni vlogi frontman-a je bil Flint v skupini predvsem plesalec, a njegov vesoljski izgled s tatooji, uhani, močnim make-up-om in mohawk frizuro so k prepoznavnosti in popularnosti skupine prispevali skoraj toliko kot njihova nenavadna glasba. Njegov izgled sicer ni bil naključen. Mladega Flinta so opisovali kot 'pametnega fanta z disleksijo, ki je bil v šoli težaven in neprilagojen in je bil s 15 leti iz šole tudi izključen'. Ljubil je tudi adrenalin, kar se vidi iz njegove ljubezni do motorjev. Udeležil se je 2400 km dolgega Spanish motorcycle Grand Prix leta 2007 in tekmoval v uradnih tekmovanjih. Vozil je s kolegom Lee Thompson-om iz skupine Madness in imel svoj motorističen tim, Team Traction Control. Kljub temu, mnogi pričajo o Flintovem nežnem temperamentu, prijaznosti, vljudnosti in radodarnosti, ki je uravnotežila njegov energičen in včasih agresiven javni imidž. Bil je tudi velik ljubitelj živali in zagrižen opazovalec ptic. Če se vrnemo glasbi, po uspehu hita Firestarter, kjer je bil v vlogi frontman-a, se je v tej vlogi večkrat pojavil, tudi v naslednji zelo uspešni pesmi, Breathe, kjer je pel, spremljal pa ga je Maxim. Tudi tukaj se uporabili kopico semplov, med drugimi tudi: bobne iz pesmi Johnny the Fox Meets Jimmy the Weed od Thin Lizzy ter elemente iz pesmi The Rill Thing od Little Richard-a. S pesmijo Breathe se tudi poslovimo od frontman-a skupine The Prodigy, Keith Flint.a, ki je pred kratkim storil samomor pri svojih 49-tih letih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/27/SECONDHAND27.30.3.-KEITHFLINTTRIBUTE1672908.mp3 RTVSLO - Radio SI 395 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo pred kratkim preminulem frontman-u skupine The Prodigy, Keith-u Flint-u, ki je dočakal le 49 let starosti. Soustanovitelj skupine in glavni pisec pesmi Liam Howlett je takoj po smrti na instagramu zapisal, da gre za samomor: “Novice so resnične, ne morem verjeti, a naš brat Keith si je vzel življenje čez vikend. Šokiran sem, jezen, zmeden in zlomljenega srca. Počivaj v miru, brat Liam.” Flint je o depresiji govoril že v letu 2000, ko se je ubadal z odvisnostjo od zdravil, a je leta 2006 izjavil, da se je odrekel zdravilom, tako kot tudi cigaretam in alkoholu. Flint je bil soustanovitelj The Prodigy, ki so imeli izjemen vpliv na 'rave' sceno v Veliki Britaniji, potem pa postali še svetovno uspešna elektronska skupina, ki je požela nemalo uspeha. Najprej prisluhnimo enem njihovih prvih hitov iz leta 92 in debitantskega albuma Experience, pesem Out of space. The Prodigy so radi uporabljali tuj material za svoje produkcije in tudi v tej pesmi so uporabili semple iz kar petih pesmi, najpomembnejši pa je sempl iz reggae pesmi Chase the Devil od Max Romeo-a iz leta 76. Nastanek skupine The Prodigy je dokaj nenavaden. V poznih 80tih je Flint spoznal DJ Liam Howlett v lokalnem 'rave' klubu The Barn in mu povedal, da mu je všeč njegov izbor glasbe. Ta mu je dal svoj mixtape, nad katerim pa je bil Flint zelo navdušen. Insistiral je, da bi Howlett moral igrati svoje pesmi na odru, on in prijatelj Leeroy Thornhill pa bi ob tem plesala. Kmalu se jim je pridružil še MC Maxim Reality in nastali so the Prodigy. Leta 96, malo pred izdajo tretjega albuma je Flint iz vloge plesalca napredoval v frontman-a s tem ko je nastopil kot pevec na hitu "Firestarter", v videu pa je izstopal po nenavadnem punk izgledu. Kot v drugih primerih, so si Prodigy sposojali tudi za Firestarter, in sicer: vokale iz pesmi Close (To the Edit) od Art of Noise, bobne iz pesmi Devotion od Ten City ter elemente iz pesmi S.O.S. od The Breeders. Kljub občasni vlogi frontman-a je bil Flint v skupini predvsem plesalec, a njegov vesoljski izgled s tatooji, uhani, močnim make-up-om in mohawk frizuro so k prepoznavnosti in popularnosti skupine prispevali skoraj toliko kot njihova nenavadna glasba. Njegov izgled sicer ni bil naključen. Mladega Flinta so opisovali kot 'pametnega fanta z disleksijo, ki je bil v šoli težaven in neprilagojen in je bil s 15 leti iz šole tudi izključen'. Ljubil je tudi adrenalin, kar se vidi iz njegove ljubezni do motorjev. Udeležil se je 2400 km dolgega Spanish motorcycle Grand Prix leta 2007 in tekmoval v uradnih tekmovanjih. Vozil je s kolegom Lee Thompson-om iz skupine Madness in imel svoj motorističen tim, Team Traction Control. Kljub temu, mnogi pričajo o Flintovem nežnem temperamentu, prijaznosti, vljudnosti in radodarnosti, ki je uravnotežila njegov energičen in včasih agresiven javni imidž. Bil je tudi velik ljubitelj živali in zagrižen opazovalec ptic. Če se vrnemo glasbi, po uspehu hita Firestarter, kjer je bil v vlogi frontman-a, se je v tej vlogi večkrat pojavil, tudi v naslednji zelo uspešni pesmi, Breathe, kjer je pel, spremljal pa ga je Maxim. Tudi tukaj se uporabili kopico semplov, med drugimi tudi: bobne iz pesmi Johnny the Fox Meets Jimmy the Weed od Thin Lizzy ter elemente iz pesmi The Rill Thing od Little Richard-a. S pesmijo Breathe se tudi poslovimo od frontman-a skupine The Prodigy, Keith Flint.a, ki je pred kratkim storil samomor pri svojih 49-tih letih. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Mar 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 27. & 30. 3. - KEITH FLINT TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Podobno kot prejšnji teden, se danes posvečamo pevki Ariani Grande, ki ima ta trenutno na radijskih lestvicah aktivna kar dva hita, danes pa je pod drobnogledom "7 Rings". O Ariani Grande smo veliko povedali že v prejšnji oddaji, zato le nekaj besed o pesmi 7 Rings iz albuma "Thank U, Next", ki ga je izdala 8. februarja letos. Že pred izdajo albuma sta izšla singla "Thank U, Next" in "7 Rings", "Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored" pa je izdala istega dne kot album. Grande je z njimi postala prva pevka, ki je s svojimi pesmimi zasedla vsa tri mesta na vrhu Billboard lestvice, pred njo pa je to uspelo le še Beatlom leta 64. "7 Rings" je Grande napisala z Kaydence, Njomza Vitia, Tayla Parx in Victorio Monét, zraven pa so prste imeli še producenti Tommy Brown, Charles Anderson in Michael Fosterwhen. Pesem '7 Rings' je takoj ob izdaji zasedla vrh lestvice in podrla rekord na Spotify za največ streamov v enem dnevu, saj jih je v prvih 24 urah nabrala preko 15 milijonov. Pesem je Ariana opisala kot himno prijateljstvu, razlog za njen nastanek pa je 1ga decembra objavila na svojem Twitter profilu: ‘’ to je bil kar divji dan v New Yorku. Prijateljice so me peljale v Tiffany's. Spile smo preveč penine. Vsem sem nam kupila prstane. Bilo je noro in zabavno. Na poti nazaj v studio je Njomza rekla 'mater, to mora postati pesem’ in popoldan smo jo napisale.'' Ni pa bilo vse povezano s pesmijo rožnato. Nekateri deli besedila, predvsem "You like my hair? Gee thanks, just bought it", so sprožili kar ostre debate glede rasizma. Še več, kar tri glasbene zvezde so jo obtožile plagiatorstva. Princess Nokia je na Instagramu objavila video, ki prikazuje podobnost z njeno pesmijo 'Mine'. Soulja Boy in 2 Chainz sta jo prav tako obtožila podobnosti s pesmima "Pretty Boy Swag" oziroma "Spend It". Kakor koli, Princess Nokia je svoj video izbrisala, 2 Chainz pa se je kasneje pojavil v remixu in prenehal z obtožbami. Pesem poleg tega malce diši tudi po interpolaciji pesmi "Gimme the Loot" od The Notorious B.I.G.. Te razne obtožbe so bile predmet mnogih debat na socialnih omrežjih, kar pa je zagotovo bila inspiracija za Arianino pesem 7 Rings, pa je klasična pesem 'My Favorite Things' od Rodgers and Hammerstein. Melodija, intonacija in ritem ter celo deli besedila so dokaj očitno izposojeni iz te 60 let stare pesmi, ki je sicer pogosto semplana in prirejana. Najbolj znana klasična izvedba je verjetno tista od Julie Andrews, ki se nahaja na soundtracku popularne filmske adaptacije ‘’Zvok glasbe’’ iz leta 65. Z leti je pesem postala neke vrste standard in so jo izvajali glasbeniki vseh žanrov in ozadij, morda še najbolj uspešno John Coltrane, katerega instrumentalna verzija iz leta 61 je postala njegova podpisna pesem. Bilo je še več adaptacij, mnoge tudi na temo Božiča, kot na primer verzije od The Supremes ali Herp Albert-a, čeprav pesem sama ni napisana kot božična pesem. Ariana Grande pa tudi ni edina od modernih glasbenikov, ki so se je polastili za svoja dela. Hip Hop artisti kot so Xzibit, Saigon in Lauryn Hill so si že vsi sposojali iz nje. Skupno gledano, je pesem 'My Favorite Things' od Rodgers and Hammerstein iz leta 59 prirejena ali semplana v preko 60 primerih, s strani glasbenikov iz vseh možnih glasbenih žanrov, nazadnje pa si jo je sposodila Ariana Grande za nov hit, himno prijateljstvu, 7 Rings. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/SECONDHAND20.23.3.-ARIANAGRANDE-7RINGSRODGERSANDHAMMERSTEIN-MYFAVORITETHINGS1663469.mp3 RTVSLO - Radio SI 376 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Podobno kot prejšnji teden, se danes posvečamo pevki Ariani Grande, ki ima ta trenutno na radijskih lestvicah aktivna kar dva hita, danes pa je pod drobnogledom "7 Rings". O Ariani Grande smo veliko povedali že v prejšnji oddaji, zato le nekaj besed o pesmi 7 Rings iz albuma "Thank U, Next", ki ga je izdala 8. februarja letos. Že pred izdajo albuma sta izšla singla "Thank U, Next" in "7 Rings", "Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored" pa je izdala istega dne kot album. Grande je z njimi postala prva pevka, ki je s svojimi pesmimi zasedla vsa tri mesta na vrhu Billboard lestvice, pred njo pa je to uspelo le še Beatlom leta 64. "7 Rings" je Grande napisala z Kaydence, Njomza Vitia, Tayla Parx in Victorio Monét, zraven pa so prste imeli še producenti Tommy Brown, Charles Anderson in Michael Fosterwhen. Pesem '7 Rings' je takoj ob izdaji zasedla vrh lestvice in podrla rekord na Spotify za največ streamov v enem dnevu, saj jih je v prvih 24 urah nabrala preko 15 milijonov. Pesem je Ariana opisala kot himno prijateljstvu, razlog za njen nastanek pa je 1ga decembra objavila na svojem Twitter profilu: ‘’ to je bil kar divji dan v New Yorku. Prijateljice so me peljale v Tiffany's. Spile smo preveč penine. Vsem sem nam kupila prstane. Bilo je noro in zabavno. Na poti nazaj v studio je Njomza rekla 'mater, to mora postati pesem’ in popoldan smo jo napisale.'' Ni pa bilo vse povezano s pesmijo rožnato. Nekateri deli besedila, predvsem "You like my hair? Gee thanks, just bought it", so sprožili kar ostre debate glede rasizma. Še več, kar tri glasbene zvezde so jo obtožile plagiatorstva. Princess Nokia je na Instagramu objavila video, ki prikazuje podobnost z njeno pesmijo 'Mine'. Soulja Boy in 2 Chainz sta jo prav tako obtožila podobnosti s pesmima "Pretty Boy Swag" oziroma "Spend It". Kakor koli, Princess Nokia je svoj video izbrisala, 2 Chainz pa se je kasneje pojavil v remixu in prenehal z obtožbami. Pesem poleg tega malce diši tudi po interpolaciji pesmi "Gimme the Loot" od The Notorious B.I.G.. Te razne obtožbe so bile predmet mnogih debat na socialnih omrežjih, kar pa je zagotovo bila inspiracija za Arianino pesem 7 Rings, pa je klasična pesem 'My Favorite Things' od Rodgers and Hammerstein. Melodija, intonacija in ritem ter celo deli besedila so dokaj očitno izposojeni iz te 60 let stare pesmi, ki je sicer pogosto semplana in prirejana. Najbolj znana klasična izvedba je verjetno tista od Julie Andrews, ki se nahaja na soundtracku popularne filmske adaptacije ‘’Zvok glasbe’’ iz leta 65. Z leti je pesem postala neke vrste standard in so jo izvajali glasbeniki vseh žanrov in ozadij, morda še najbolj uspešno John Coltrane, katerega instrumentalna verzija iz leta 61 je postala njegova podpisna pesem. Bilo je še več adaptacij, mnoge tudi na temo Božiča, kot na primer verzije od The Supremes ali Herp Albert-a, čeprav pesem sama ni napisana kot božična pesem. Ariana Grande pa tudi ni edina od modernih glasbenikov, ki so se je polastili za svoja dela. Hip Hop artisti kot so Xzibit, Saigon in Lauryn Hill so si že vsi sposojali iz nje. Skupno gledano, je pesem 'My Favorite Things' od Rodgers and Hammerstein iz leta 59 prirejena ali semplana v preko 60 primerih, s strani glasbenikov iz vseh možnih glasbenih žanrov, nazadnje pa si jo je sposodila Ariana Grande za nov hit, himno prijateljstvu, 7 Rings. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Mar 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 20. & 23. 3. - ARIANA GRANDE - 7 RINGS / RODGERS AND HAMMERSTEIN - MY FAVORITE THINGS Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo zapuščini pogosto semplanega funk glasbenika Edwin-a Birdsong-a, ki je preminil pri 77tih letih. Edwin L. Birdsong je bil ameriški klaviaturist in producent, znan predvsem po svojem eksperimentalnem funk/disco stilu v 70tih in 80tih. Birdsong komercialno ni bil pretirano uspešen, a si je ustvaril veliko bazo oboževalcev, predvsem iz hip hop semplarske scene. Od njegovih pesmi sta se na lestvicah v ZDA pojavili zgolj Rapper Dapper Snapper iz leta 81 ter She's Wrapped Too Tight iz leta 82. Edwin-ovo glasbo so semplali v preko 80 uspešnih pesmih, med drugim tudi znani umetniki kot so: Common, Gang Starr in Snoop Dogg. Njegova najbolj semplana pesem je prav 'Rapper Dapper Snapper', ki so jo uporabili v preko 40 pesmih, predvsem v hip hop sceni. Prva od pesmi, ki je uporabila 'Rapper. Dapper, Snapper' je bila zanimiva kanadska disco stvaritev 'The Amazing Adventures of Jungle Jenny'. Izdana je bila isto leto kot Grandmaster Flash-eva legendarna 'Adventures on the Wheels of Steel', trajala pa je celih 13 minut in v sebi uspešno združila 20 znanih pesmi v en tekoč mix. Sempl pesmi 'Rapper. Dapper, Snapper' ni bil pretirano uporabljan pred koncem 80-tih, ko so ga raperji dodobra odkrili. Dober primer uporabe tega iz tistega obdobja je 'Me Myself and I' od De La Soul. Leta 2003 je Gang Starr semplu vdihnil moderno obliko pri svoji povratniški stvaritvi z naslovom 'Skills'. Druga pomembna Edwin-ova pesem je 'Cola Bottle Baby', hrbtenica hita Daft Punk iz leta 2001, 'Harder, Better, Faster, Stronger'. Ta sempl je hkrati tudi njegov najprepoznavnejši material. Kot verjetno pomnite, je pesem Daft Punk kasneje posemplal še Kanye West in njihov spremenjeni sempl uporabil za svoj hit 'Stronger'. Birdsong je sicer bil duhovnikov sin in je odraščal v zelo konservativnem okolju. Po odsluženem vojaškem roku v Vietnamski vojni, se je končno odločil zasledovati svojo ljubezen do glasbe in nekaj časa igral v Nemčiji, nakar se je preselil v New York. Tam je vodil jazz/blues trio, a brez večjega uspeha, se je pa v tem času marsičesa naučil na lokalnih glasbenih šolah in jazz sceni. Leta 71 je podpisal z Polydor in izdal prva albuma ‘What It Is’ in ‘Supernatural’. Birdsong je za tem izdal še en album za Bamboo, Dance of Survival, leta 75, ter posnel album ‘Edwin Birdsong for Philadelphia International’ leta 79, ki je vseboval dokaj znano pesem 'Phiss-Phizz'. Birdsong je za tem počasi prenehal pisati lastno glasbo in se posvetil igranju za znane umetnike kot je Stevie Wonder ter produkcijskem delu, kjer je uspešno sodeloval predvsem z Roy Ayers-em na projektih ‘Ubiquity’ ter ‘RAMP’. Tudi te njegove prispevke glasbeni sceni so semplerji radi uporabljali. Njegovo produkcijo 'Running Away' iz sodelovanja z Roy Ayers-em na Ubiquity so uspešno uporabili na primer leta 89 A Tribe Called Quest na svojem debitantskem albumu. Ta privlačno ‘groovy’ pesem je bila uspešno semplana preko 20 krat, in to pogosto izven hip hop voda, kot je na primer house pesem All Right znanega producenta Armand Van Helden-a iz leta 94. Nekateri ostali dobri sempli iz njegovih produkcij so prav tako končali v pesmih največjih zvezd hip hop glasbe. En primer vira semplov je na primer 'Turned On To You' od Eighties Ladies iz leta 92, ki ga je Birdsong sproduciral. Če omenimo še eno sodelovanje z Ayer-som, tokrat na projektu RAMP, je za edini album projekta sproduciral zelo dobro pesem, to pa je leta 2007 priredila Erykah Badu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/06/SECONDHAND6.9.3.-EDWINBIRDSONGTRIBUTE1663421.mp3 RTVSLO - Radio SI 445 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo zapuščini pogosto semplanega funk glasbenika Edwin-a Birdsong-a, ki je preminil pri 77tih letih. Edwin L. Birdsong je bil ameriški klaviaturist in producent, znan predvsem po svojem eksperimentalnem funk/disco stilu v 70tih in 80tih. Birdsong komercialno ni bil pretirano uspešen, a si je ustvaril veliko bazo oboževalcev, predvsem iz hip hop semplarske scene. Od njegovih pesmi sta se na lestvicah v ZDA pojavili zgolj Rapper Dapper Snapper iz leta 81 ter She's Wrapped Too Tight iz leta 82. Edwin-ovo glasbo so semplali v preko 80 uspešnih pesmih, med drugim tudi znani umetniki kot so: Common, Gang Starr in Snoop Dogg. Njegova najbolj semplana pesem je prav 'Rapper Dapper Snapper', ki so jo uporabili v preko 40 pesmih, predvsem v hip hop sceni. Prva od pesmi, ki je uporabila 'Rapper. Dapper, Snapper' je bila zanimiva kanadska disco stvaritev 'The Amazing Adventures of Jungle Jenny'. Izdana je bila isto leto kot Grandmaster Flash-eva legendarna 'Adventures on the Wheels of Steel', trajala pa je celih 13 minut in v sebi uspešno združila 20 znanih pesmi v en tekoč mix. Sempl pesmi 'Rapper. Dapper, Snapper' ni bil pretirano uporabljan pred koncem 80-tih, ko so ga raperji dodobra odkrili. Dober primer uporabe tega iz tistega obdobja je 'Me Myself and I' od De La Soul. Leta 2003 je Gang Starr semplu vdihnil moderno obliko pri svoji povratniški stvaritvi z naslovom 'Skills'. Druga pomembna Edwin-ova pesem je 'Cola Bottle Baby', hrbtenica hita Daft Punk iz leta 2001, 'Harder, Better, Faster, Stronger'. Ta sempl je hkrati tudi njegov najprepoznavnejši material. Kot verjetno pomnite, je pesem Daft Punk kasneje posemplal še Kanye West in njihov spremenjeni sempl uporabil za svoj hit 'Stronger'. Birdsong je sicer bil duhovnikov sin in je odraščal v zelo konservativnem okolju. Po odsluženem vojaškem roku v Vietnamski vojni, se je končno odločil zasledovati svojo ljubezen do glasbe in nekaj časa igral v Nemčiji, nakar se je preselil v New York. Tam je vodil jazz/blues trio, a brez večjega uspeha, se je pa v tem času marsičesa naučil na lokalnih glasbenih šolah in jazz sceni. Leta 71 je podpisal z Polydor in izdal prva albuma ‘What It Is’ in ‘Supernatural’. Birdsong je za tem izdal še en album za Bamboo, Dance of Survival, leta 75, ter posnel album ‘Edwin Birdsong for Philadelphia International’ leta 79, ki je vseboval dokaj znano pesem 'Phiss-Phizz'. Birdsong je za tem počasi prenehal pisati lastno glasbo in se posvetil igranju za znane umetnike kot je Stevie Wonder ter produkcijskem delu, kjer je uspešno sodeloval predvsem z Roy Ayers-em na projektih ‘Ubiquity’ ter ‘RAMP’. Tudi te njegove prispevke glasbeni sceni so semplerji radi uporabljali. Njegovo produkcijo 'Running Away' iz sodelovanja z Roy Ayers-em na Ubiquity so uspešno uporabili na primer leta 89 A Tribe Called Quest na svojem debitantskem albumu. Ta privlačno ‘groovy’ pesem je bila uspešno semplana preko 20 krat, in to pogosto izven hip hop voda, kot je na primer house pesem All Right znanega producenta Armand Van Helden-a iz leta 94. Nekateri ostali dobri sempli iz njegovih produkcij so prav tako končali v pesmih največjih zvezd hip hop glasbe. En primer vira semplov je na primer 'Turned On To You' od Eighties Ladies iz leta 92, ki ga je Birdsong sproduciral. Če omenimo še eno sodelovanje z Ayer-som, tokrat na projektu RAMP, je za edini album projekta sproduciral zelo dobro pesem, to pa je leta 2007 priredila Erykah Badu. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 5 Mar 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 6. & 9. 3. - EDWIN BIRDSONG TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo svežem hitu, pesmi All I am od Jess Glynne. Jessica Hannah Glynne, britanska pevka in pisateljica pesmi, je nase opozorila že leta 2014 v uspešnih gostovanjih na pesmih "Rather Be" od Clean Bandit in "My Love" od Route 94, ki sta obe dosegli sam vrh UK lestvic. Uspeh ji je sledil tudi v začetek solo kariere, saj je že njen debutanski album I Cry When I Laugh iz leta 2015, takoj zasedel vrh lestvice UK Albums Chart. Za uspeh albuma, ki ni bil omejen samo na Veliko Britanijo, sta zaslužni predvsem pesmi "Hold My Hand" in "Don't Be So Hard On Yourself". Glynne-in drugi album, ki ga je izdala lani, nosi naslov Always In Between. Tudi ta je takoj zasedel vrh UK lestvice, oba izdana singla, "I'll Be There" in "All I Am", pa sta prav tako bila komercialno uspešna. Z uspehom pesmi All I Am je Jess postala tudi prva pevka, ki ji je uspel podvig sedmih number one singlov na UK Singles Chart. Album naj bi predstavljal Jess-ino osebnostno in umetniško rast ob dopolnjenem 28-tem letu. "All I Am", ki je bila izdana kot drugi singl albuma, je verjetno njena najbolj vesela in pozitivna pesem do sedaj. Zaradi besedila se pesmi pripisuje ljubezenska tematika, a ob ogledu videa pesmi se razkrije predvsem Jess-in namen praznovanja prijateljstva in povezanosti s soljudmi. Pesem tako razkriva osebnost pevke, ki je predvsem hvaležna za razvoj dogodkov, ki so usmerili njeno življenje. Za uspeh pesmi pa si je tokrat Jess sposojala. Bas linija pesmi si namreč močno sposoja iz pesmi "Finally" od Kings of Tomorrow iz leta 2000. Kings of Tomorrow je v bistvu umetniški sinonim, ki ga uporablja ameriški producent in House DJ Sandy Rivera, ki je tudi lastnik svoje založbe. Rivera je kariero pričel pri 13tih letih kot DJ v rodnem Španskem Harlemu. S producentstvom house glasbe je pričel leta 92, specializiral pa se je za bolj melodično in nežno house produkcijo. Svoja dela izvaja pod več psevdonimi, med drugimi kot Kings of Tomorrow, Soul Vision ali Mysterious People, v samostojni izvedbi ali v sodelovanju z drugimi umetniki. Rivera-ina najbolj znana pesem je prav "Finally", ki jo je izdal pod psevdonimom Kings of Tomorrow na Defected Records, vokale pa je posodila Julie McKnight. Pesem je izdana na prvem albumu Kings of Tomorrow z naslovom It's in the Lifestyle. Z istega albuma prihaja še ena uspešna pesem, "Young Hearts". Drugi album Kings of Tomorrow je izdan leta 2005, nosi pa naslov Trouble. Rivera zanj izpostavlja, da je prvi album brez uporabe semplov in s tem označuje tudi uradno ločenost med svojimi deli, ki so izdani pod tem psevdonimom in ostalimi projekti. Kings of Tomorrow bo s tem uporabljan za bolj 'radio-friendly' produkcije, drugi pa za bolj klubske stvaritve. Kot producent in remixer je Sandy Rivera delal za množico drugi umetnikov, med drugimi za veterana jazz glasbe Terry Callier-ja, Gisele Jackson, Bini & Martini, Michelle Weeks, Ladysmith Black Mambazo ter Walter L. Robinson-a. Pesem Finally je bila pogosto prirejana in remixana, vokalna verzija "Finally" pa je bila uporabljana kot vir semplov, med drugim za komercialno uspešen remix singla "Love Story" britanske zasedbe Layo & Bushwacka iz leta 2003. Nazadnje ga je kot vir semplov uporabila Jess Glynne za svoj nov hit All I Am, ki ga bomo še nekaj časa poslušali na radijskih postajah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/SECONDHAND27.2.2.3.-JESSGLYNNE-ALLIAMKOINGSOFTOMORROW-FINALLY1658030.mp3 RTVSLO - Radio SI 411 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo svežem hitu, pesmi All I am od Jess Glynne. Jessica Hannah Glynne, britanska pevka in pisateljica pesmi, je nase opozorila že leta 2014 v uspešnih gostovanjih na pesmih "Rather Be" od Clean Bandit in "My Love" od Route 94, ki sta obe dosegli sam vrh UK lestvic. Uspeh ji je sledil tudi v začetek solo kariere, saj je že njen debutanski album I Cry When I Laugh iz leta 2015, takoj zasedel vrh lestvice UK Albums Chart. Za uspeh albuma, ki ni bil omejen samo na Veliko Britanijo, sta zaslužni predvsem pesmi "Hold My Hand" in "Don't Be So Hard On Yourself". Glynne-in drugi album, ki ga je izdala lani, nosi naslov Always In Between. Tudi ta je takoj zasedel vrh UK lestvice, oba izdana singla, "I'll Be There" in "All I Am", pa sta prav tako bila komercialno uspešna. Z uspehom pesmi All I Am je Jess postala tudi prva pevka, ki ji je uspel podvig sedmih number one singlov na UK Singles Chart. Album naj bi predstavljal Jess-ino osebnostno in umetniško rast ob dopolnjenem 28-tem letu. "All I Am", ki je bila izdana kot drugi singl albuma, je verjetno njena najbolj vesela in pozitivna pesem do sedaj. Zaradi besedila se pesmi pripisuje ljubezenska tematika, a ob ogledu videa pesmi se razkrije predvsem Jess-in namen praznovanja prijateljstva in povezanosti s soljudmi. Pesem tako razkriva osebnost pevke, ki je predvsem hvaležna za razvoj dogodkov, ki so usmerili njeno življenje. Za uspeh pesmi pa si je tokrat Jess sposojala. Bas linija pesmi si namreč močno sposoja iz pesmi "Finally" od Kings of Tomorrow iz leta 2000. Kings of Tomorrow je v bistvu umetniški sinonim, ki ga uporablja ameriški producent in House DJ Sandy Rivera, ki je tudi lastnik svoje založbe. Rivera je kariero pričel pri 13tih letih kot DJ v rodnem Španskem Harlemu. S producentstvom house glasbe je pričel leta 92, specializiral pa se je za bolj melodično in nežno house produkcijo. Svoja dela izvaja pod več psevdonimi, med drugimi kot Kings of Tomorrow, Soul Vision ali Mysterious People, v samostojni izvedbi ali v sodelovanju z drugimi umetniki. Rivera-ina najbolj znana pesem je prav "Finally", ki jo je izdal pod psevdonimom Kings of Tomorrow na Defected Records, vokale pa je posodila Julie McKnight. Pesem je izdana na prvem albumu Kings of Tomorrow z naslovom It's in the Lifestyle. Z istega albuma prihaja še ena uspešna pesem, "Young Hearts". Drugi album Kings of Tomorrow je izdan leta 2005, nosi pa naslov Trouble. Rivera zanj izpostavlja, da je prvi album brez uporabe semplov in s tem označuje tudi uradno ločenost med svojimi deli, ki so izdani pod tem psevdonimom in ostalimi projekti. Kings of Tomorrow bo s tem uporabljan za bolj 'radio-friendly' produkcije, drugi pa za bolj klubske stvaritve. Kot producent in remixer je Sandy Rivera delal za množico drugi umetnikov, med drugimi za veterana jazz glasbe Terry Callier-ja, Gisele Jackson, Bini & Martini, Michelle Weeks, Ladysmith Black Mambazo ter Walter L. Robinson-a. Pesem Finally je bila pogosto prirejana in remixana, vokalna verzija "Finally" pa je bila uporabljana kot vir semplov, med drugim za komercialno uspešen remix singla "Love Story" britanske zasedbe Layo & Bushwacka iz leta 2003. Nazadnje ga je kot vir semplov uporabila Jess Glynne za svoj nov hit All I Am, ki ga bomo še nekaj časa poslušali na radijskih postajah. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Feb 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 27. 2. & 2. 3. - JESS GLYNNE - ALL I AM / KOINGS OF TOMORROW - FINALLY Danes preverimo svež hit, pesem 'Land of the Free' od The Killers. Killers so lani praznovali 10-letnico izdaje tretjega albuma Day & Age ter izdali set plošč s pregledom vseh izdanih stvaritev. Njihov zadnji album Wonderful Wonderful je izdan leta 2017 in je njihov prvi album, ki je osvojil prvo mesto v ZDA, medtem ko je v Veliki Britaniji postavil rekord s petimi zaporednimi albumi na vrhovih lestvic kakšnega tujega izvajalca. Nov album napovedujejo za 2020, prvi singl pa je pesem v ozadju, Land of the free. Pesem ima močno politično konotacijo, opisuje skupinin vidik o tem kako naj bi izgledala ameriška svoboda in raznolikost, ki pa je v nasprotju s pogledi trenutnega predsednika Trumpa. V pesmi se dotaknejo široke palete problemov in govorijo o rasizmu, nasilju z orožjem, zaporih in aktualnem Trumpovem zidu na meji z Mehiko, ki je očitno sprožil nastanek pesmi. Kot Brandon Flowers pravi v intervjuju: ''mislim da je sedaj pred nami pomemben trenutek in 'dovolj je dovolj' je bistveno sporočilo pesmi.'' Rojstvo sina je spodbudilo Brendanov globji razmislek in ugotovitev, da stvari niso v harmonijo z načeli, na katerih so bile postavljene ZDA. S pisanjem pesmi je nenehno odlašal, saj se ni počutil kot prava oseba za to sporočilo, a jo je na koncu enostavno moral napisati. Za video, ki je prav toliko udaren kot besedilo, je poskrbela legenda Spike Lee, osredotoča pa se na prizore imigrantov na meji z Mehiko. Skozi celotno pesem lahko zasledimo tudi ženski vokal, ki poje ''I’m standing crying''. Flowers je namreč za pesem uporabil sempl pesmi iz leta 54, Nobody Knows the Trouble I've Seen od Mahalie Jackson. Uporaba sempla od Mahalie Jackson seveda ni naključje. Kritiki so složni, da je Mahalia največja gospel pevka vseh časov in prva gospel superzvezda. Njeno delo, ki pa ni omejeno zgolj na gospel, pa je bilo popularno v najširši množici in je presegalo rasne razlike. Še desetletja po njeni smrti velja za simbol lastnosti glasbe, da presega družbene in socialne razlike. Njen ekspresivni kontraalt je še danes inspiracija mladim vokalistom, s svojim dodajanjem elementov bluesa v spiritualno glasbo pa je gospel glasbi dodala čutnost in svobodo, ki je gospel glasba pred tem ni poznala ter s svojim delom nepovratno spremenila pravila tega žanra. Leta 59 je nastopila v filmu Imitation of Life in dve leti kasneje pela na predsedniški inavguraciji John F. Kennedy-ja. Tekom 60-tih je bila zaupnica in podpornica Dr. Martin Luther King-a. Na pohodu na Washington leta 63, je Mahalia pred 250,000 glavo množico zapela "How I Got Over" ter "I Been 'Buked and I Been Scorned". Martin Luther King Jr. Je tam podal svoj slavni "I Have a Dream" govor. Prav tako je imela čast izvršiti njegovo zadnjo željo in zapeti "Take My Hand, Precious Lord" na njegovem pogrebu, potem, ko je bil leta 68 umorjen. Čez celo desetletje je bila gonilna sila gibanja za pravice, a po Kingovi smrti in atentatu na brate Kennedy, se je umaknila iz politične fronte. V približno tem času se je tudi na osebni ravni ukvarjala z grdo in javno ločitvijo, kar je sprožilo kopico zdravstvenih težav. V poznih letih se je znova približala svoji stari slavi in zaključila kariero s poslovilnim koncertom v Nemčiji leta 71. Januarja 1972 pa je preminila. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/SECONDHAND20.23.2.-KILLERS-LANDOFTHEFREEMAHALIAJACKSON-NOBODYKNOWSTHETROUBLEIVESEEN1658023.mp3 RTVSLO - Radio SI 430 clean Danes preverimo svež hit, pesem 'Land of the Free' od The Killers. Killers so lani praznovali 10-letnico izdaje tretjega albuma Day & Age ter izdali set plošč s pregledom vseh izdanih stvaritev. Njihov zadnji album Wonderful Wonderful je izdan leta 2017 in je njihov prvi album, ki je osvojil prvo mesto v ZDA, medtem ko je v Veliki Britaniji postavil rekord s petimi zaporednimi albumi na vrhovih lestvic kakšnega tujega izvajalca. Nov album napovedujejo za 2020, prvi singl pa je pesem v ozadju, Land of the free. Pesem ima močno politično konotacijo, opisuje skupinin vidik o tem kako naj bi izgledala ameriška svoboda in raznolikost, ki pa je v nasprotju s pogledi trenutnega predsednika Trumpa. V pesmi se dotaknejo široke palete problemov in govorijo o rasizmu, nasilju z orožjem, zaporih in aktualnem Trumpovem zidu na meji z Mehiko, ki je očitno sprožil nastanek pesmi. Kot Brandon Flowers pravi v intervjuju: ''mislim da je sedaj pred nami pomemben trenutek in 'dovolj je dovolj' je bistveno sporočilo pesmi.'' Rojstvo sina je spodbudilo Brendanov globji razmislek in ugotovitev, da stvari niso v harmonijo z načeli, na katerih so bile postavljene ZDA. S pisanjem pesmi je nenehno odlašal, saj se ni počutil kot prava oseba za to sporočilo, a jo je na koncu enostavno moral napisati. Za video, ki je prav toliko udaren kot besedilo, je poskrbela legenda Spike Lee, osredotoča pa se na prizore imigrantov na meji z Mehiko. Skozi celotno pesem lahko zasledimo tudi ženski vokal, ki poje ''I’m standing crying''. Flowers je namreč za pesem uporabil sempl pesmi iz leta 54, Nobody Knows the Trouble I've Seen od Mahalie Jackson. Uporaba sempla od Mahalie Jackson seveda ni naključje. Kritiki so složni, da je Mahalia največja gospel pevka vseh časov in prva gospel superzvezda. Njeno delo, ki pa ni omejeno zgolj na gospel, pa je bilo popularno v najširši množici in je presegalo rasne razlike. Še desetletja po njeni smrti velja za simbol lastnosti glasbe, da presega družbene in socialne razlike. Njen ekspresivni kontraalt je še danes inspiracija mladim vokalistom, s svojim dodajanjem elementov bluesa v spiritualno glasbo pa je gospel glasbi dodala čutnost in svobodo, ki je gospel glasba pred tem ni poznala ter s svojim delom nepovratno spremenila pravila tega žanra. Leta 59 je nastopila v filmu Imitation of Life in dve leti kasneje pela na predsedniški inavguraciji John F. Kennedy-ja. Tekom 60-tih je bila zaupnica in podpornica Dr. Martin Luther King-a. Na pohodu na Washington leta 63, je Mahalia pred 250,000 glavo množico zapela "How I Got Over" ter "I Been 'Buked and I Been Scorned". Martin Luther King Jr. Je tam podal svoj slavni "I Have a Dream" govor. Prav tako je imela čast izvršiti njegovo zadnjo željo in zapeti "Take My Hand, Precious Lord" na njegovem pogrebu, potem, ko je bil leta 68 umorjen. Čez celo desetletje je bila gonilna sila gibanja za pravice, a po Kingovi smrti in atentatu na brate Kennedy, se je umaknila iz politične fronte. V približno tem času se je tudi na osebni ravni ukvarjala z grdo in javno ločitvijo, kar je sprožilo kopico zdravstvenih težav. V poznih letih se je znova približala svoji stari slavi in zaključila kariero s poslovilnim koncertom v Nemčiji leta 71. Januarja 1972 pa je preminila. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 19 Feb 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 20. & 23. 2. - KILLERS- LAND OF THE FREE / MAHALIA JACKSON - NOBODY KNOWS THE TROUBLE I'VE SEEN Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes preverimo svež hit, ki se bo verjetno še nekaj časa vrtel po radijskih postajah, saj je osvojil vrhove lestvic po celem svetu. Gre za pesem In My Mind, ki jo izvajata Dynoro in Gigi D'Agostino. Edvinas Pechovskis ali Dynoro je šele 19 let star producent iz Litve, ki do sedaj ni imel kakšnega vidnejšega uspeha in je zanj "In My Mind" dejansko prebojni hit. Dynoro je pričel na Soundcloud in Spotify svoje izdelke nalagati že leta 2013, a opazili so ga šele ko je objavil verzijo pesmi v ozadju konec leta 2017. Dejansko gre za mashup dveh pesmi, ki ju predstavimo pozneje. Ker je avtor ene od njih Gigi D'Agostino je ob popularizaciji mashupa odreagirala založba in z urejenimi avtorskimi pravicami mashup ponovno izdala junija lani, tokrat z navedbo Gigi D'Agostina kot soavtorja. Mnoge je verjetno presenetilo, da so na glasbeni sceni spet zaslišali ime Gigi D'Agostino, saj gre za Italijanskega DJ-ja in producenta, ki je svoje naredil v ranih 2000-ih in od takrat ni izdal česa vidnejšega. Pesem Gigi D'Agostina, I'll Fly With You (L'amour Toujours) z albuma L'Amour Toujours iz leta 1999, je zagotovila melodijo za uspešni mashup, tako da v bistvu Gigi ni ponovno aktiven. Luigino Celestino di Agostino s polnim imenom, je dejansko star že 52 let in je z produkcijo končal leta 2007. Njegovi največji hiti so vezani na omenjeni album in obdobje med leti 1999 in 2001. takrat je sproduciral hite kot so "Bla Bla Bla", "Another Way", "La Passion", "Super (1, 2, 3)" in "L'amour toujours". Pričel je kot DJ italo-disco glasbe, nakar se je podal v producentske vode s pomočjo Mauro Picotto-a in si prislužil naziv pionirja mediteranske progresivne dance glasbe. Spilil je svoj stil in izdal prej omenjeni uspešni album ter se kasneje posveti nastopanju in radijskim programom. Druga pesem, ki je verjetno še bolj pomembna za uspešnost mashupa In my mind, je istoimenska pesem iz leta 2012, ki sta jo izvajala Ivan Gough in Feenixpawl v sodelovanju z Georgi Kay. Ivan Gough je zelo uspešen Avstralski DJ in producent, ki je med drugim osvojil ARIA nagrado in prodal svoje stvaritve v multi-platinasti nakladi. Iz njegovega začetka izstopa pesem "I Need You" ki je postala klubska himna in sta jo v sete rada vključevala tudi Paul Oakenfold in Pete Tong. Od ostalih pesmi je verjetno najbolj znana prav In my mind. Pri ustvarjanju te, je sodeloval z avstralskim DJ duom Feenixpawl, ki ga sestavljata Aden Forte in Josh Soon. Tudi za njiju velja, da bolj uspešne pesmi kot je ta, nista ustvarila. Vokale jim je pri pesmi posodila Georgina "Georgi" Kingsley avstralska indie-pop glasbenica. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/12/SECONDHAND13.16.2.-DYNOROGIGIDAGOSTINO-INMYMINDGIGIDAGOSTINO-ILLFLYWITHYOUIVANGOUGHFEENIXPAWL-INMYMIND1654658.mp3 RTVSLO - Radio SI 344 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes preverimo svež hit, ki se bo verjetno še nekaj časa vrtel po radijskih postajah, saj je osvojil vrhove lestvic po celem svetu. Gre za pesem In My Mind, ki jo izvajata Dynoro in Gigi D'Agostino. Edvinas Pechovskis ali Dynoro je šele 19 let star producent iz Litve, ki do sedaj ni imel kakšnega vidnejšega uspeha in je zanj "In My Mind" dejansko prebojni hit. Dynoro je pričel na Soundcloud in Spotify svoje izdelke nalagati že leta 2013, a opazili so ga šele ko je objavil verzijo pesmi v ozadju konec leta 2017. Dejansko gre za mashup dveh pesmi, ki ju predstavimo pozneje. Ker je avtor ene od njih Gigi D'Agostino je ob popularizaciji mashupa odreagirala založba in z urejenimi avtorskimi pravicami mashup ponovno izdala junija lani, tokrat z navedbo Gigi D'Agostina kot soavtorja. Mnoge je verjetno presenetilo, da so na glasbeni sceni spet zaslišali ime Gigi D'Agostino, saj gre za Italijanskega DJ-ja in producenta, ki je svoje naredil v ranih 2000-ih in od takrat ni izdal česa vidnejšega. Pesem Gigi D'Agostina, I'll Fly With You (L'amour Toujours) z albuma L'Amour Toujours iz leta 1999, je zagotovila melodijo za uspešni mashup, tako da v bistvu Gigi ni ponovno aktiven. Luigino Celestino di Agostino s polnim imenom, je dejansko star že 52 let in je z produkcijo končal leta 2007. Njegovi največji hiti so vezani na omenjeni album in obdobje med leti 1999 in 2001. takrat je sproduciral hite kot so "Bla Bla Bla", "Another Way", "La Passion", "Super (1, 2, 3)" in "L'amour toujours". Pričel je kot DJ italo-disco glasbe, nakar se je podal v producentske vode s pomočjo Mauro Picotto-a in si prislužil naziv pionirja mediteranske progresivne dance glasbe. Spilil je svoj stil in izdal prej omenjeni uspešni album ter se kasneje posveti nastopanju in radijskim programom. Druga pesem, ki je verjetno še bolj pomembna za uspešnost mashupa In my mind, je istoimenska pesem iz leta 2012, ki sta jo izvajala Ivan Gough in Feenixpawl v sodelovanju z Georgi Kay. Ivan Gough je zelo uspešen Avstralski DJ in producent, ki je med drugim osvojil ARIA nagrado in prodal svoje stvaritve v multi-platinasti nakladi. Iz njegovega začetka izstopa pesem "I Need You" ki je postala klubska himna in sta jo v sete rada vključevala tudi Paul Oakenfold in Pete Tong. Od ostalih pesmi je verjetno najbolj znana prav In my mind. Pri ustvarjanju te, je sodeloval z avstralskim DJ duom Feenixpawl, ki ga sestavljata Aden Forte in Josh Soon. Tudi za njiju velja, da bolj uspešne pesmi kot je ta, nista ustvarila. Vokale jim je pri pesmi posodila Georgina "Georgi" Kingsley avstralska indie-pop glasbenica. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 Feb 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 13. & 16. 2. - DYNORO & GIGI DAGOSTINO - IN MY MIND / GIGI DAGOSTINO - I'LL FLY WITH YOU; IVAN GOUGH & FEENIXPAWL - IN MY MIND Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se vrsto oddaj ukvarjali predvsem s svežimi hiti in njihovim sposojenim ozadjem, se je zvrstilo kar nekaj obletnic zelo vplivnih glasbenikov, katere so radi semplali in prirejali. Meseca decembra, v katerem je rojenih, predvsem pa je umrlo izredno mnogo izjemnih umetnikov, se je zvrstila množica obletnic. Eden od umetnikov, ki izpolnjuje oba ta pogoja in je lanskega decembra preminil, je Galt MacDermot. MacDermot je preminil zgolj dan pred svojim 90. rojstnim dnem, vzrok smrti pa ni znan. Morda vam njegovo ime na prvo žogo ni znano, a gre za legendo v glasbenem svetu. Kanadsko ameriški glasbenik in producent je najbolj znan po tem, da je spisal muzikal Hair, ki je bil nagrajen z Grammyjem. Še posebej je uspehe žel v povezavi s pesmimi "Let the Sunshine In", "Good Morning Starshine" ter "Aquarius", vse tri so namreč zasedle same vrhove lestvic leta 69. Poleg tega je bil izredno uspešen še z muziklom Two Gentlemen of Verona, za pesem z začetka kariere, African Waltz, pa je prav tako osvojil Grammyja. Pisal je glasbo za zelo široko paleto glasbenikov in medijev: soundtracke, jazz in funk albume, rock albume, muzikle in klasično glasbo, za kar je leta 2009 sprejet v Songwriters hall of fame. Kar je pa za našo oddajo še posebej zanimivo, njegovo delo je imelo na razvoj hip hopa v 90-tih enormen vpliv, saj so ga semplali tako rekoč vsi na sceni, tudi zelo uspešni glasbeniki kot so Snoop Dogg, Busta Rhymes, J Dilla, Run-DMC in Public Enemy. En primer tega je pesem Space iz soundtracka za film Woman is sweeter, iz katere je črpala množica kasnejših glasbenikov, najbolj uspešno Busta Rhymes, ki je semple uporabil tudi za svoj največji in prebojni hit, Woo-Hah!! Got You All in Check. Galt je pričel svojo pot v ranih 60-tih, ko je pisal jazz glasbo, med katerimi je že omenjena “African Waltz” za saksofonista Cannonball Adderley-a. iz Montreala se je nato preselil v New York in srečal pisca Gerome-a Ragni in James-a Rado. Ta dva sta iskala novega skladatelja, ker sta imela težave s Herbie Hancockom za svoj projekt Hair. Na podlagi uspeha African Waltz sta prišla do Galta in rodilo se je popolno sodelovanje. Pesmi, predvsem Age of Aquarius/Let the Sunshine In, so kmalu postale himne za celotno hippie generacijo. Tudi s tega albuma so kasnejši hip hop artisti radi sempalli, na tem mestu omenimo Run DMC, ki so iz Hair uporabili sempl pesmi "Where Do I Go?" za njihov hit "Down with the King", ki jim je prinesel celo Grammy-ja. Če smo pri Hair omenimo, da je za hippie sledilce Galtova pojava bila kar velik šok. Bil je nizke rasti, nosil kravato in srajco, ni pil, ne kadil, čeprav se je bližal 40-tim. Lennon se spominja, da ga je vabil na zabavo, a Galt je raje bil doma z družino. Ko so ga spraševali glede uspeha Hair, je odgovoril, da ''nikoli prej ni niti slišal za hippije''. Pri projektu je želel napisati dve uri kar se da raznolike rock/funk glasbe, in reflektiral glasbo iz New Orleansa, Nashvillea, Liverpoola, Memphisa in New Delhia. Kombinacija tega in besedilo piscev se je enostavno popolnoma zlila z utripom hippie generacije. Pa se vrnimo še vplivu na hip hop. Objava raperja Questlove na Istagramu dobro povzema stališče hip hop kulture do Galta: “Kralj Galt. Broadwayska skupnost žaluje za njegovim odhodom, ampak bolje verjemite, bil je tudi del hip hop skupnosti. Njegova glasba je napajala 90-ta kot nora!” Med najbolj semplanimi pesmimi najdemo Galtovo Coffe cold, ki so jo uspešno semplali med drugim tudi DJ Vadim, DJ Premier in Oh No. MacDermotova glasba je popularna tudi med zbiralci jazza in funka, saj je z pri delu z glasbeniki kot so Bernard Purdie, Jimmy Lewis in Idris Muhammad, ustvaril glasbo, ki je nakazala smer funk materiala James Brown-a. Če upoštevamo priljubljenost semplanja Brownove glasbe, verjetno v tem najdemo razlog, da so radi semplali tudi Galta, predhodnika najljubšega semplarskega materiala. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/SECONDHAND6.9.2.-GALTMACDERMOTTRIBUTE1649717.mp3 RTVSLO - Radio SI 418 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se vrsto oddaj ukvarjali predvsem s svežimi hiti in njihovim sposojenim ozadjem, se je zvrstilo kar nekaj obletnic zelo vplivnih glasbenikov, katere so radi semplali in prirejali. Meseca decembra, v katerem je rojenih, predvsem pa je umrlo izredno mnogo izjemnih umetnikov, se je zvrstila množica obletnic. Eden od umetnikov, ki izpolnjuje oba ta pogoja in je lanskega decembra preminil, je Galt MacDermot. MacDermot je preminil zgolj dan pred svojim 90. rojstnim dnem, vzrok smrti pa ni znan. Morda vam njegovo ime na prvo žogo ni znano, a gre za legendo v glasbenem svetu. Kanadsko ameriški glasbenik in producent je najbolj znan po tem, da je spisal muzikal Hair, ki je bil nagrajen z Grammyjem. Še posebej je uspehe žel v povezavi s pesmimi "Let the Sunshine In", "Good Morning Starshine" ter "Aquarius", vse tri so namreč zasedle same vrhove lestvic leta 69. Poleg tega je bil izredno uspešen še z muziklom Two Gentlemen of Verona, za pesem z začetka kariere, African Waltz, pa je prav tako osvojil Grammyja. Pisal je glasbo za zelo široko paleto glasbenikov in medijev: soundtracke, jazz in funk albume, rock albume, muzikle in klasično glasbo, za kar je leta 2009 sprejet v Songwriters hall of fame. Kar je pa za našo oddajo še posebej zanimivo, njegovo delo je imelo na razvoj hip hopa v 90-tih enormen vpliv, saj so ga semplali tako rekoč vsi na sceni, tudi zelo uspešni glasbeniki kot so Snoop Dogg, Busta Rhymes, J Dilla, Run-DMC in Public Enemy. En primer tega je pesem Space iz soundtracka za film Woman is sweeter, iz katere je črpala množica kasnejših glasbenikov, najbolj uspešno Busta Rhymes, ki je semple uporabil tudi za svoj največji in prebojni hit, Woo-Hah!! Got You All in Check. Galt je pričel svojo pot v ranih 60-tih, ko je pisal jazz glasbo, med katerimi je že omenjena “African Waltz” za saksofonista Cannonball Adderley-a. iz Montreala se je nato preselil v New York in srečal pisca Gerome-a Ragni in James-a Rado. Ta dva sta iskala novega skladatelja, ker sta imela težave s Herbie Hancockom za svoj projekt Hair. Na podlagi uspeha African Waltz sta prišla do Galta in rodilo se je popolno sodelovanje. Pesmi, predvsem Age of Aquarius/Let the Sunshine In, so kmalu postale himne za celotno hippie generacijo. Tudi s tega albuma so kasnejši hip hop artisti radi sempalli, na tem mestu omenimo Run DMC, ki so iz Hair uporabili sempl pesmi "Where Do I Go?" za njihov hit "Down with the King", ki jim je prinesel celo Grammy-ja. Če smo pri Hair omenimo, da je za hippie sledilce Galtova pojava bila kar velik šok. Bil je nizke rasti, nosil kravato in srajco, ni pil, ne kadil, čeprav se je bližal 40-tim. Lennon se spominja, da ga je vabil na zabavo, a Galt je raje bil doma z družino. Ko so ga spraševali glede uspeha Hair, je odgovoril, da ''nikoli prej ni niti slišal za hippije''. Pri projektu je želel napisati dve uri kar se da raznolike rock/funk glasbe, in reflektiral glasbo iz New Orleansa, Nashvillea, Liverpoola, Memphisa in New Delhia. Kombinacija tega in besedilo piscev se je enostavno popolnoma zlila z utripom hippie generacije. Pa se vrnimo še vplivu na hip hop. Objava raperja Questlove na Istagramu dobro povzema stališče hip hop kulture do Galta: “Kralj Galt. Broadwayska skupnost žaluje za njegovim odhodom, ampak bolje verjemite, bil je tudi del hip hop skupnosti. Njegova glasba je napajala 90-ta kot nora!” Med najbolj semplanimi pesmimi najdemo Galtovo Coffe cold, ki so jo uspešno semplali med drugim tudi DJ Vadim, DJ Premier in Oh No. MacDermotova glasba je popularna tudi med zbiralci jazza in funka, saj je z pri delu z glasbeniki kot so Bernard Purdie, Jimmy Lewis in Idris Muhammad, ustvaril glasbo, ki je nakazala smer funk materiala James Brown-a. Če upoštevamo priljubljenost semplanja Brownove glasbe, verjetno v tem najdemo razlog, da so radi semplali tudi Galta, predhodnika najljubšega semplarskega materiala. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 5 Feb 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 6. & 9. 2. - GALT MACDERMOT TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se vrsto oddaj ukvarjali predvsem s svežimi hiti in njihovim sposojenim ozadjem, se je zvrstilo kar nekaj obletnic zelo vplivnih glasbenikov, katere so radi semplali in prirejali. Predvsem to velja za mesec december, v katerem je rojenih, predvsem pa je umrlo izredno mnogo izjemnih umetnikov. To velja tudi za John Legend-a, ki morda še ni legenda, a ima vse potrebno, da to do konca kariere postane. John je pred kratkim praznoval okroglih 40 let, v tem času pa je dosegel že marsikaj. Za pesem Everything Is Everything od Lauryn Hill lahko rečemo, da je pomenila John-ov preboj na glasbeni sceni. Pesem je namreč njegov prvi komercialni nastop, saj je takrat, še v pozni puberteti, na pesmi igral klavir. Pesem je bila enormen uspeh in mu je prinesla še kopico nadaljnjih sodelovanj. Če omenimo samo nekatere pesmi:, Jay-Z "Encore," Dilated Peoples "This Way," Slum Village "Selfish," Fort Minor "High Road," in Alicia Keys "You Don't Know My Name," na kateri je Legend zagotovil spremljevalne vokale. Po uspehu z navedenimi sodelovanji kot gostujoči umetnik, je leta 2004 izdal še debutantski album Get lifted s katerega prihaja tudi pesem Ordinary people. Legend pa ni cenjen zgolj po svojem delu v glasbi, na katero se osredotočamo v tej oddaji, temveč je uspešen v različnih umetniškh vejah. Leta 2007 je prejel Hal David Starlight Award s strani Songwriters Hall of Fame. Legend je osvojil tudi Academy Award in Golden Globe Award za pesem "Glory" iz filma Selma. Osvojil je tudi 10 Grammy-jev. Leta 2017 je prejel še Tony Award za koprodukcijo Jitney za Broadway stage. V 2018 je za upodobitev Jezusa v NBC adaptaciji rock opere Jesus Christ Superstar prejel Primetime Emmy Award. S tem je postal eden od le 15-tih ljudi in edini črnec, ki je osvojil nagrade Emmy, Grammy, Oscar in Tony in je drugi najmlajši, ki mu je ta četvorček, ki mu krajše rečejo EGOT, uspelo zbrati. Če se vrnemo k glasbi, je verjetno njegova najuspešnejša pesem All of me, ki je zasedla sam vrh Billboard lestvice. Ta prihaja iz leta 2013 in albuma Love in the future. Ta je njegov četrti od skupaj šestih izdanih albumov in zadnji, ki je bil še zelo dobro ocenjen. Album Darkness and Light iz leta 2016, kljub uspehu pesmi "Love Me Now", ni bil pretirano dobro sprejet, enako pa velja tudi za album Legendary Christmas iz lanskega leta. Prvi album, Get lifted je bil najbolj uspešen s štirimi milijoni prodanih izvodov, sledi Once again z 2 in pol milijona, Evolver ter Love in the future pa sta dosegla milijon. Mi bomo zaključili pregled uspešnosti kariere svežega 40-letnika John Legend-a s pesmijo Save room iz drugega albuma Once again. Tudi ta je bila zelo uspešna in je zaznamovala tudi radijske postaje v Evropi. Zanimivo, je ena redkih pesmi, za katero si je Legend sposojal tuj material, in sicer iz pesmi Stormy, madžarske legende Gábor Szabó. Prste pri tem je imel Kanye West, s katerim je Legend pogosto sodeloval in mu je sempl predlagal. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/SECONDHAND30.1.2.2.-JOHNLEGEND40THBIRTHDAYTRIBUTE1649710.mp3 RTVSLO - Radio SI 407 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se vrsto oddaj ukvarjali predvsem s svežimi hiti in njihovim sposojenim ozadjem, se je zvrstilo kar nekaj obletnic zelo vplivnih glasbenikov, katere so radi semplali in prirejali. Predvsem to velja za mesec december, v katerem je rojenih, predvsem pa je umrlo izredno mnogo izjemnih umetnikov. To velja tudi za John Legend-a, ki morda še ni legenda, a ima vse potrebno, da to do konca kariere postane. John je pred kratkim praznoval okroglih 40 let, v tem času pa je dosegel že marsikaj. Za pesem Everything Is Everything od Lauryn Hill lahko rečemo, da je pomenila John-ov preboj na glasbeni sceni. Pesem je namreč njegov prvi komercialni nastop, saj je takrat, še v pozni puberteti, na pesmi igral klavir. Pesem je bila enormen uspeh in mu je prinesla še kopico nadaljnjih sodelovanj. Če omenimo samo nekatere pesmi:, Jay-Z "Encore," Dilated Peoples "This Way," Slum Village "Selfish," Fort Minor "High Road," in Alicia Keys "You Don't Know My Name," na kateri je Legend zagotovil spremljevalne vokale. Po uspehu z navedenimi sodelovanji kot gostujoči umetnik, je leta 2004 izdal še debutantski album Get lifted s katerega prihaja tudi pesem Ordinary people. Legend pa ni cenjen zgolj po svojem delu v glasbi, na katero se osredotočamo v tej oddaji, temveč je uspešen v različnih umetniškh vejah. Leta 2007 je prejel Hal David Starlight Award s strani Songwriters Hall of Fame. Legend je osvojil tudi Academy Award in Golden Globe Award za pesem "Glory" iz filma Selma. Osvojil je tudi 10 Grammy-jev. Leta 2017 je prejel še Tony Award za koprodukcijo Jitney za Broadway stage. V 2018 je za upodobitev Jezusa v NBC adaptaciji rock opere Jesus Christ Superstar prejel Primetime Emmy Award. S tem je postal eden od le 15-tih ljudi in edini črnec, ki je osvojil nagrade Emmy, Grammy, Oscar in Tony in je drugi najmlajši, ki mu je ta četvorček, ki mu krajše rečejo EGOT, uspelo zbrati. Če se vrnemo k glasbi, je verjetno njegova najuspešnejša pesem All of me, ki je zasedla sam vrh Billboard lestvice. Ta prihaja iz leta 2013 in albuma Love in the future. Ta je njegov četrti od skupaj šestih izdanih albumov in zadnji, ki je bil še zelo dobro ocenjen. Album Darkness and Light iz leta 2016, kljub uspehu pesmi "Love Me Now", ni bil pretirano dobro sprejet, enako pa velja tudi za album Legendary Christmas iz lanskega leta. Prvi album, Get lifted je bil najbolj uspešen s štirimi milijoni prodanih izvodov, sledi Once again z 2 in pol milijona, Evolver ter Love in the future pa sta dosegla milijon. Mi bomo zaključili pregled uspešnosti kariere svežega 40-letnika John Legend-a s pesmijo Save room iz drugega albuma Once again. Tudi ta je bila zelo uspešna in je zaznamovala tudi radijske postaje v Evropi. Zanimivo, je ena redkih pesmi, za katero si je Legend sposojal tuj material, in sicer iz pesmi Stormy, madžarske legende Gábor Szabó. Prste pri tem je imel Kanye West, s katerim je Legend pogosto sodeloval in mu je sempl predlagal. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 Jan 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 30. 1. & 2. 2. - JOHN LEGEND 40TH BIRTHDAY TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se vrsto oddaj ukvarjali predvsem s svežimi hiti in njihovim sposojenim ozadjem, se je zvrstilo kar nekaj obletnic zelo vplivnih glasbenikov, katere so radi semplali in prirejali. Predvsem to velja za mesec december, v katerem je rojenih, predvsem pa je umrlo izredno mnogo izjemnih umetnikov. To velja tudi za avtorico pesmi v ozadju, Donno Summer, ki se je rodila na silvestrovo pred natanko 70 leti in bi ta jubilej praznovala, če ne bi maja 2012 umrla za pljučnim rakom. Začnimo z njeno pesmijo iz leta 75, Love to Love You Baby iz začetka kariere, ki so jo kasnejši artisti radi prirejali, kot na primer leta 2001 No doubt, prav tako pa so pesem radi semplali, kot je to storila v svojem pohodu na glasbeno sceno Beyonce za svoj hit Naoughty girl. Donna Summer, s polnim imenom LaDonna Adrian Gaines, je bila ameriška pevka in igralka, ki je zaznamovala predvsem disko ero poznih 70-tih. V karieri je osvojila 5 Grammy-jev in je prva, ki ji je uspelo povezati 3 zaporedne dvojne albume, ki so zasedli vrhove lestvic v ZDA. Prodala je preko 100 milijonov albumov in je v tem pogledu ena najbolje prodajanih umetnikov vseh časov. Verjetno njen najbolj prepoznaven hit je pesem, ki jo poslušamo v ozadju sedaj, I feel love. Tudi to pesem do množično semplali, priredila jo je pa množica umetnikov z vseh žanrov, najbolj znane pa so verjetno priredbe s strani Bronski beat, Madonne in Blondie. Ko smo že pri teh dveh hitih, je smiselno omeniti zaslužne zanj. Na Donno je je zelo vplivala alternativna kultura 60-tih in v tem obdobju je delovala v psihadelični zasedbi Black Crow, nakar se je preselila v New York. Pridružila se je koncertni verziji muzikala Hair in se odpravila z njimi v Evropo. Tam je spoznala glasbena producenta Giorgio Moroder-ja Pete Bellotte-ja. V Munichu je z njima napisala in posnela prav ta dva hita, ki sta zaznamovala njeno kariero za zmeraj. Giorgio je sicer oklican za pionirja Italo diska in elektronske plesne glasbe, kar je jasno slišno tudi v I feel love. Giorgio je v enem od intervjujev izjavil, da je: ''njegovo delo z Donno na I feel love dejansko začetek elektronske plesne glasbe''. V njegovem Munchenskem studiu Musicland Studios pa so snemali poleg disko glasbenikov med drugimi tudi Electric Light Orchestra, Led Zeppelin, Queen in Elton John. Če se premaknemo še dve leti naprej, v ozadju že poslušamo naslednjega od njenih velikih in vplivnih hitov, Bad Girls iz leta 79, ki so ga prav tako pogosto semplali in prirejali. Zanimivo, je eden redkih primerov, ko si je tudi sama malce pomagala z tujim materialom, in sicer z vokalnimi interpolacijami pesmi Bang bang, skupine Joe Cuba Sextet. Skupaj je Donna sproducirala kar 42 hitov, ki so se uvrstili na lestvice, kar 14 od njih med prvih 10 na lestvicah. Prav celo desetletje med leti 75 in 84 je vsako posamezno leto zaznamovala s kakšnim vplivnim hitom, kar je izjemen dosežek. Hite je sicer lansirala še kasneje, na primer leta 89 "This Time I Know It's for Real" in leta 99 "I Will Go with You (Con Te Partiro)". Ti seveda niso bili tako uspešni kot njeni hiti iz disko ere. Na koncu omenimo še njen velik hit, ki so ga radi semplali in prirejali, Hot stuff, prav tako iz leta 79. Omenimo, da je splošno oklicana za Kraljico diska in je med kritiki sprejeta kot ena najbolj vplivnih pevk, ki so oblikovale moderen glasbeni zvok. Leta 2013 je posthumno sprejeta tudi v Rock and Roll Hall of Fame, Billboard pa jo je uvrstil na šesto mesto najuspešnejših plesnih glasbenikov vseh časov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/SECONDHAND23.26.1.-DONNASUMMERTRIBUTE1647063.mp3 RTVSLO - Radio SI 467 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se vrsto oddaj ukvarjali predvsem s svežimi hiti in njihovim sposojenim ozadjem, se je zvrstilo kar nekaj obletnic zelo vplivnih glasbenikov, katere so radi semplali in prirejali. Predvsem to velja za mesec december, v katerem je rojenih, predvsem pa je umrlo izredno mnogo izjemnih umetnikov. To velja tudi za avtorico pesmi v ozadju, Donno Summer, ki se je rodila na silvestrovo pred natanko 70 leti in bi ta jubilej praznovala, če ne bi maja 2012 umrla za pljučnim rakom. Začnimo z njeno pesmijo iz leta 75, Love to Love You Baby iz začetka kariere, ki so jo kasnejši artisti radi prirejali, kot na primer leta 2001 No doubt, prav tako pa so pesem radi semplali, kot je to storila v svojem pohodu na glasbeno sceno Beyonce za svoj hit Naoughty girl. Donna Summer, s polnim imenom LaDonna Adrian Gaines, je bila ameriška pevka in igralka, ki je zaznamovala predvsem disko ero poznih 70-tih. V karieri je osvojila 5 Grammy-jev in je prva, ki ji je uspelo povezati 3 zaporedne dvojne albume, ki so zasedli vrhove lestvic v ZDA. Prodala je preko 100 milijonov albumov in je v tem pogledu ena najbolje prodajanih umetnikov vseh časov. Verjetno njen najbolj prepoznaven hit je pesem, ki jo poslušamo v ozadju sedaj, I feel love. Tudi to pesem do množično semplali, priredila jo je pa množica umetnikov z vseh žanrov, najbolj znane pa so verjetno priredbe s strani Bronski beat, Madonne in Blondie. Ko smo že pri teh dveh hitih, je smiselno omeniti zaslužne zanj. Na Donno je je zelo vplivala alternativna kultura 60-tih in v tem obdobju je delovala v psihadelični zasedbi Black Crow, nakar se je preselila v New York. Pridružila se je koncertni verziji muzikala Hair in se odpravila z njimi v Evropo. Tam je spoznala glasbena producenta Giorgio Moroder-ja Pete Bellotte-ja. V Munichu je z njima napisala in posnela prav ta dva hita, ki sta zaznamovala njeno kariero za zmeraj. Giorgio je sicer oklican za pionirja Italo diska in elektronske plesne glasbe, kar je jasno slišno tudi v I feel love. Giorgio je v enem od intervjujev izjavil, da je: ''njegovo delo z Donno na I feel love dejansko začetek elektronske plesne glasbe''. V njegovem Munchenskem studiu Musicland Studios pa so snemali poleg disko glasbenikov med drugimi tudi Electric Light Orchestra, Led Zeppelin, Queen in Elton John. Če se premaknemo še dve leti naprej, v ozadju že poslušamo naslednjega od njenih velikih in vplivnih hitov, Bad Girls iz leta 79, ki so ga prav tako pogosto semplali in prirejali. Zanimivo, je eden redkih primerov, ko si je tudi sama malce pomagala z tujim materialom, in sicer z vokalnimi interpolacijami pesmi Bang bang, skupine Joe Cuba Sextet. Skupaj je Donna sproducirala kar 42 hitov, ki so se uvrstili na lestvice, kar 14 od njih med prvih 10 na lestvicah. Prav celo desetletje med leti 75 in 84 je vsako posamezno leto zaznamovala s kakšnim vplivnim hitom, kar je izjemen dosežek. Hite je sicer lansirala še kasneje, na primer leta 89 "This Time I Know It's for Real" in leta 99 "I Will Go with You (Con Te Partiro)". Ti seveda niso bili tako uspešni kot njeni hiti iz disko ere. Na koncu omenimo še njen velik hit, ki so ga radi semplali in prirejali, Hot stuff, prav tako iz leta 79. Omenimo, da je splošno oklicana za Kraljico diska in je med kritiki sprejeta kot ena najbolj vplivnih pevk, ki so oblikovale moderen glasbeni zvok. Leta 2013 je posthumno sprejeta tudi v Rock and Roll Hall of Fame, Billboard pa jo je uvrstil na šesto mesto najuspešnejših plesnih glasbenikov vseh časov. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 Jan 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 23. & 26. 1. - DONNA SUMMER TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo sveži pesmi, ki ste jo imeli prejšnji petek priložnost slišati tudi v naši rubriki Fresh cut, "Only you", ki jo izvajajo Theophilus London in Tame Impala. Skupino Tame Impala smo pred kratkim srečali kot vir semplov, saj je njihovo pesem "Why Won't You Make Up Your Mind?" iz leta 2010 za produkcijo svojega svežega hita Sundress, uporabil A$AP Rocky. Tame Impala je psihadelična rock skupina, ki jo je ustvaril Australski multi-instrumentalist Kevin Parker. Skupina je pričela kot sobni projekt doma pri Parker-ju, ki piše, snema, igra in producira glasbo skupine. Ko so na turneji, s Parkerjem igrajo še Dominic Simper in člani Avstralske psihadelične skupine Pond. Vsi dosedanji albumi skupine so bili odlično sprejeti s strani kritikov in so skupini prinesli kup nagrad. Julija 2018 je Parker med intervjujem napovedal še izdajo novega albuma, ki naj bi ugledal luč poleti 2019. Očitno pa so Tame Impala aktivni na več področjih, saj jih srečamo v kolaboraciji z Theophilus London-om, s katerim so pa sodelovali že na njegovi pesmi Whiplash, izdani lani oktobra. Theophilus London je reper in pevec, ki ima Trinidadske korenine, živi pa v ZDA. Kritiki opisujejo njegovo delo kot združitev množice žanrov, od soul-pop-a in post-punk-a do elektronike in modernega R&B-ja, kot vzornike za njegovo delo pa najdemo izvajalce kot so Michael Jackson in Prince, pa tudi Kraftwerk in The Smiths. Njegov debutantski EP Lovers Holiday ter debutantski album Timez Are Weird These Days, sta izšla leta 2011. London je istega leta bil tudi eden headliner-jev Northside festivala v Brooklynu in nastopil na Montreal International Jazz Festival-u. Po tem nastopu so si kritiki pri Montreal Gazette bili enotni v izjavi: "Theophilus London bo velik. Zelo velik. To se je pripravljalo že dalj časa." Leta 2014 je London izdal še drugi album, VIBES, ki ga je produciral Kanye West in zanj dobil dobre kritike, kmalu pa prihaja še tretji, z naslovom BeBey, ki ga napoveduje prav pesem Only you. Zanimiva kombinacija nostalgije in sodobnega popa bo verjetno zmedla mlajše oboževalce obeh akterjev, ki so od predstavnikov psihadelične glasbe na eni in rap poliglota na drugi strani pričakovali čisto nekaj drugega kot pa disco izdelek iz osemdesetih. Disco pridih pa je tu z razlogom, saj gre za priredbo Steva Monite-ojevega hita iz leta 1984 z istim naslovom. Ta afro-boogie pesem je tudi njegov največji hit, izdana je pa na istoimenskem albumu. Monite je s strani kritikov in audiofilov oklican za sveti gral nigerijskega funk-a 80tih, popularnost pesmi Only you pa je še povzdignila priredba s strani legende RNB-ja, Frank-a Ocean-a. Monite-ov album Only you je sproduciral priznani nigerijski producent Tony Okoroji, kritikom pa je bila všeč temačnost melodije, space-age zvočni efekti in inovativna instrumentalizacija. Originalni natisi plošč so se zaradi cenjenosti in redkosti prodajali tudi po ceni preko $1,300 dolarjev. Leta 2017 je avstrijska založba Presch Media GmbH izdala ponatis albuma kot del serije redkih nigerijskih Afro-boogie posnetkov iz 70tih in 80tih. Očitno je ena redkih plošč prišla v roke tudi Theophilus London-u, ki je pesem priredil za napoved svojega novega albuma. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/16/SECONDHAND16.19.1.-THEOPHILUSLONDONTAMEIMPALA-ONLYYOUSTEVEMONITE-ONLYYOU1644415.mp3 RTVSLO - Radio SI 438 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo sveži pesmi, ki ste jo imeli prejšnji petek priložnost slišati tudi v naši rubriki Fresh cut, "Only you", ki jo izvajajo Theophilus London in Tame Impala. Skupino Tame Impala smo pred kratkim srečali kot vir semplov, saj je njihovo pesem "Why Won't You Make Up Your Mind?" iz leta 2010 za produkcijo svojega svežega hita Sundress, uporabil A$AP Rocky. Tame Impala je psihadelična rock skupina, ki jo je ustvaril Australski multi-instrumentalist Kevin Parker. Skupina je pričela kot sobni projekt doma pri Parker-ju, ki piše, snema, igra in producira glasbo skupine. Ko so na turneji, s Parkerjem igrajo še Dominic Simper in člani Avstralske psihadelične skupine Pond. Vsi dosedanji albumi skupine so bili odlično sprejeti s strani kritikov in so skupini prinesli kup nagrad. Julija 2018 je Parker med intervjujem napovedal še izdajo novega albuma, ki naj bi ugledal luč poleti 2019. Očitno pa so Tame Impala aktivni na več področjih, saj jih srečamo v kolaboraciji z Theophilus London-om, s katerim so pa sodelovali že na njegovi pesmi Whiplash, izdani lani oktobra. Theophilus London je reper in pevec, ki ima Trinidadske korenine, živi pa v ZDA. Kritiki opisujejo njegovo delo kot združitev množice žanrov, od soul-pop-a in post-punk-a do elektronike in modernega R&B-ja, kot vzornike za njegovo delo pa najdemo izvajalce kot so Michael Jackson in Prince, pa tudi Kraftwerk in The Smiths. Njegov debutantski EP Lovers Holiday ter debutantski album Timez Are Weird These Days, sta izšla leta 2011. London je istega leta bil tudi eden headliner-jev Northside festivala v Brooklynu in nastopil na Montreal International Jazz Festival-u. Po tem nastopu so si kritiki pri Montreal Gazette bili enotni v izjavi: "Theophilus London bo velik. Zelo velik. To se je pripravljalo že dalj časa." Leta 2014 je London izdal še drugi album, VIBES, ki ga je produciral Kanye West in zanj dobil dobre kritike, kmalu pa prihaja še tretji, z naslovom BeBey, ki ga napoveduje prav pesem Only you. Zanimiva kombinacija nostalgije in sodobnega popa bo verjetno zmedla mlajše oboževalce obeh akterjev, ki so od predstavnikov psihadelične glasbe na eni in rap poliglota na drugi strani pričakovali čisto nekaj drugega kot pa disco izdelek iz osemdesetih. Disco pridih pa je tu z razlogom, saj gre za priredbo Steva Monite-ojevega hita iz leta 1984 z istim naslovom. Ta afro-boogie pesem je tudi njegov največji hit, izdana je pa na istoimenskem albumu. Monite je s strani kritikov in audiofilov oklican za sveti gral nigerijskega funk-a 80tih, popularnost pesmi Only you pa je še povzdignila priredba s strani legende RNB-ja, Frank-a Ocean-a. Monite-ov album Only you je sproduciral priznani nigerijski producent Tony Okoroji, kritikom pa je bila všeč temačnost melodije, space-age zvočni efekti in inovativna instrumentalizacija. Originalni natisi plošč so se zaradi cenjenosti in redkosti prodajali tudi po ceni preko $1,300 dolarjev. Leta 2017 je avstrijska založba Presch Media GmbH izdala ponatis albuma kot del serije redkih nigerijskih Afro-boogie posnetkov iz 70tih in 80tih. Očitno je ena redkih plošč prišla v roke tudi Theophilus London-u, ki je pesem priredil za napoved svojega novega albuma. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 Jan 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 16. & 19. 1. - THEOPHILUS LONDON & TAME IMPALA - ONLY YOU / STEVE MONITE - ONLY YOU Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo sveži pesmi, ki se pojavlja na radijskih valovih, "Rewrite the Stars" od James Arthur-ja in Anne-Marie. James Andrew Arthur je angleški pevec, ki je zmagal na deveti izvedbi The X Factor v letu 2012. Njegov debutantski singl, "Impossible", ki je izšel po finalu, je dosegel sam vrh UK Singles Chart in postal najbolj uspešen singl katerega zmagovalca oddaje, s tem ko se je prodal v preko 2.5 millijonski nakladi. Sledeči singl "You're Nobody 'til Somebody Loves You" in debutanski album, izdan leta 2013, sta prav tako bila zelo uspešna. Kmalu pa so sledile razne kontroverze. Pričelo se je s homofobičnimi besedili v pesmih in neprimernih izjavah v debati, ki so jih ta sprožila, predvsem v debati z Micky Worthless-om, battle rapperjem iz Croydona. Kmalu je založba prevzela kontrolo nad njegovimi socialnimi omrežji, njegov nastop na The X Factor-jih je bil preklican, iTunes pa so bili primorani izplačevati povračila kupcem njegovega albuma. Kot da to ni bilo dovolj, je kmalu sledila nova kontroverza ob pregledu njegovega prihajajočega rap mixtapa All The World's a Stage, še posebej glede pesmi "Follow The Leader" kjer Arthur izjavi "I'm gonna blow up your family like I'm a terrorist". Nekaj se je iz vsega očitno naučil, se odrekel nasilnim izjavam, in od leta 2014 je imel dokaj mirno javno življenje. Lani je pričel izdajati nove single, a brez omembe datuma ali naslova prihajajočega albuma. Novembra je v sodelovanju z Anne-Marie izdal še pesem "Rewrite the Stars", ki jo poslušamo v ozadju. Anne-Marie je angleška pevka, ki je prav tako že nanizala nekaj uspešnih singlov na UK Singles Chart, med drugimi "Rockabye" v sodelovanju z Clean Bandit, pa tudi "Alarm", "Ciao Adios", "Friends" in "2002". Njen lanski debutantski album Speak Your Mind, se je povzpel do tretjega mesta na lestvici UK Albums Chart. Pesem "Rewrite the Stars", ki jo izvaja z Arthurjem, pa je priredba pesmi iz izredno uspešnega soundtrack-a za film The Greatest Showman. Soundtrack je bil dejansko tako uspešen, da se je producentska ekipa odločila posneti kar še eno verzijo tega, zgolj leto kasneje, z naslovom The Greatest Showman: Reimagined. Ta vsebuje nove izvedbe pesmi iz prvega soundtracka s strani pevcev kot so Pink, Kesha, Kelly Clarkson in seveda Arthurjevo in Anne-Marie-jino verzijo pesmi Rewrite the Stars. Originalno je "Rewrite the Stars" izvajana s strani Zac Efron-a in Zenday-e kot prvi singl z originalnega soundtrack-a. Pesem so kritiki označili za opisi kot ''osupljiv duet'' s popolno romanco. Zac Efron je ameriški igralec, ki je s kariero pričel okoli leta 2000 in uspel z vlogo Troy Bolton-a v High School Musical franšizi. Njegova glasbena dejavnost je povezana s soundtrack-i filmov v katerih nastopa. Zendaya je ameriška pevka in igralka, katero je v svet slavnih ponesla vloga Rocky Blue v Disney Channel-ovi seriji Shake It Up. V filmih se proslavi leta 2017 kot Michelle "MJ" Jones v filmu Spider-Man: Homecoming ter kot Anne Wheeler v The Greatest Showman, s katerega prihaja tudi pesem "Rewrite the Stars". Zendaya je glasbeno pot pričela s pesmimi "Swag It Out" in "Watch Me" leta 2011. nato je podpisala z Hollywood Records in izdala še debutantski singl "Replay" leta 2012 ter leto kasneje še debutantski album. Prisluhnili bomo originalni verziji pesmi ''Rewrite the Stars", ki sta jo pred kratkim priredila Anne-Marie in kontroverzni James Arthur, njuna priredba pa se uspešno vzpenja po lestvicah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/09/SECONDHAND9.12.1.-JAMESARTHURANNE-MARIE-REWRITETHESTARSZACEFRONZENDAYA-REWRITETHESTARS1641893.mp3 RTVSLO - Radio SI 388 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo sveži pesmi, ki se pojavlja na radijskih valovih, "Rewrite the Stars" od James Arthur-ja in Anne-Marie. James Andrew Arthur je angleški pevec, ki je zmagal na deveti izvedbi The X Factor v letu 2012. Njegov debutantski singl, "Impossible", ki je izšel po finalu, je dosegel sam vrh UK Singles Chart in postal najbolj uspešen singl katerega zmagovalca oddaje, s tem ko se je prodal v preko 2.5 millijonski nakladi. Sledeči singl "You're Nobody 'til Somebody Loves You" in debutanski album, izdan leta 2013, sta prav tako bila zelo uspešna. Kmalu pa so sledile razne kontroverze. Pričelo se je s homofobičnimi besedili v pesmih in neprimernih izjavah v debati, ki so jih ta sprožila, predvsem v debati z Micky Worthless-om, battle rapperjem iz Croydona. Kmalu je založba prevzela kontrolo nad njegovimi socialnimi omrežji, njegov nastop na The X Factor-jih je bil preklican, iTunes pa so bili primorani izplačevati povračila kupcem njegovega albuma. Kot da to ni bilo dovolj, je kmalu sledila nova kontroverza ob pregledu njegovega prihajajočega rap mixtapa All The World's a Stage, še posebej glede pesmi "Follow The Leader" kjer Arthur izjavi "I'm gonna blow up your family like I'm a terrorist". Nekaj se je iz vsega očitno naučil, se odrekel nasilnim izjavam, in od leta 2014 je imel dokaj mirno javno življenje. Lani je pričel izdajati nove single, a brez omembe datuma ali naslova prihajajočega albuma. Novembra je v sodelovanju z Anne-Marie izdal še pesem "Rewrite the Stars", ki jo poslušamo v ozadju. Anne-Marie je angleška pevka, ki je prav tako že nanizala nekaj uspešnih singlov na UK Singles Chart, med drugimi "Rockabye" v sodelovanju z Clean Bandit, pa tudi "Alarm", "Ciao Adios", "Friends" in "2002". Njen lanski debutantski album Speak Your Mind, se je povzpel do tretjega mesta na lestvici UK Albums Chart. Pesem "Rewrite the Stars", ki jo izvaja z Arthurjem, pa je priredba pesmi iz izredno uspešnega soundtrack-a za film The Greatest Showman. Soundtrack je bil dejansko tako uspešen, da se je producentska ekipa odločila posneti kar še eno verzijo tega, zgolj leto kasneje, z naslovom The Greatest Showman: Reimagined. Ta vsebuje nove izvedbe pesmi iz prvega soundtracka s strani pevcev kot so Pink, Kesha, Kelly Clarkson in seveda Arthurjevo in Anne-Marie-jino verzijo pesmi Rewrite the Stars. Originalno je "Rewrite the Stars" izvajana s strani Zac Efron-a in Zenday-e kot prvi singl z originalnega soundtrack-a. Pesem so kritiki označili za opisi kot ''osupljiv duet'' s popolno romanco. Zac Efron je ameriški igralec, ki je s kariero pričel okoli leta 2000 in uspel z vlogo Troy Bolton-a v High School Musical franšizi. Njegova glasbena dejavnost je povezana s soundtrack-i filmov v katerih nastopa. Zendaya je ameriška pevka in igralka, katero je v svet slavnih ponesla vloga Rocky Blue v Disney Channel-ovi seriji Shake It Up. V filmih se proslavi leta 2017 kot Michelle "MJ" Jones v filmu Spider-Man: Homecoming ter kot Anne Wheeler v The Greatest Showman, s katerega prihaja tudi pesem "Rewrite the Stars". Zendaya je glasbeno pot pričela s pesmimi "Swag It Out" in "Watch Me" leta 2011. nato je podpisala z Hollywood Records in izdala še debutantski singl "Replay" leta 2012 ter leto kasneje še debutantski album. Prisluhnili bomo originalni verziji pesmi ''Rewrite the Stars", ki sta jo pred kratkim priredila Anne-Marie in kontroverzni James Arthur, njuna priredba pa se uspešno vzpenja po lestvicah. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 Jan 2019 23:00:00 +0000 SECOND HAND 9. & 12. 1. - JAMES ARTHUR & ANNE-MARIE - REWRITE THE STARS / ZAC EFRON & ZENDAYA - REWRITE THE STARS Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo 25-ti obletnici albuma in Snoop Dog-ovega prihoda na sceno, ki je imel na razvoj moderne glasbene scene izjemen vpliv. Konec leta 93 je Snoop Dogg izdal svoj debutantski solo album Doggystyle. Na krilih prispevka v Dr. Drej-evem debutantskem albumu The Chronic leto prej, je Doggystyle Snoop-a takoj ponesel med zvezde. Doggystyle je šel po stopinjah The Chronic in postal eden najpomembnejših v eri, ki je zaslužna za popularizacijo G-Funk zvoka, ki sloni na West Coast Funk, P-Funk in Boogie semplih, katerim je dodana še izredna produkcija. Album je dosegel 4-kratno platinasto prodajo, Snoop pa je od takrat prodal preko 23 milijonov albumov v ZDA oziroma 35 milijonov albumov po svetu. Calvin Cordozar Broadus Jr., ki ga poznamo pod imenom Snoop Dogg, pa ni znan zgolj po svojem delu kot reper, pevec in glasbeni producent, temveč sta mu poseben izgled in osebnost zagotovila kariero tudi na področju televizije, filma in poslovnega sveta. Njegova glasbena kariera se je dejansko začela šele leta 92, ko ga je odkril Dr. Dre in ga vključil v nastanek svojega prvega singla sploh, "Deep Cover". Seveda pesem vsebuje semple, tokrat samo dva: Sly & the Family Stone-ova Sing a Simple Song je uporabljena za ritem, (I Know) I'm Losing You od The Undisputed Truth pa je uporabljena za vokalne vložke. "Deep Cover", ki je znana tudi kot "187", Drejev prvi singl, je nastal tik po njegovem odhodu iz N.W.A. Pesem je napisal za istoimenski film, hkrati pa je bil tudi Snoop-ov prvi javni nastop. Sodelovanje se je po uspešnem prvem poskusu nadaljevalo, in Snoop je imel bistveno vlogo pri nastanku Dre-jevega debutantskega solo albuma The Chronic. "Nuthin' but a 'G' Thang" je prvi singl s tega albuma in Snoop je v njem. Pesem je s strani Rock and Roll Hall of Fame izbrana v zbirko 500 pesmi, ki so oblikovale rock and roll, XXL magazine pa jo je razglasil za najboljšo hip-hop pesem desetletja. V pesmi je uporabljenih 6 semplov, najpomembnejši pa je sempl iz pesmi "I Want'a Do Something Freaky to You" od Leon-a Haywood-a. Po uspehu albuma Chronic je prišel čas, da se v solo projektu dokaže še Snopp. Nastal je Doggystyle, debutantski solo album, zgolj leto kasneje, konec leta 93. "Who Am I? (What's My Name?)" je prvi singl z njega, ki je Snoop-a predstavil širšem občinstvu. Pesem, ki jo je seveda sproduciral Dr. Dre, vključuje semple iz kar 9 pesmi, najpomembnejši pa so: v refrenu in nadalje sempl iz George Clinton-ove "Atomic Dog", interpolacija "Give Up the Funk (Tear the Roof off the Sucker)" od Parliament intro pesmi vključuje še sempl iz "Pack of Lies" od The Counts ter vokalni sempl (the bomb) iz "P. Funk (Wants to Get Funked Up)" od Parliament. Kritiki so pohvalili Snoop-ov besedilni realizem in poseben vokalni ‘flow’ in Doggystyle je med glasbenimi kritiki pridobil status enega najpomembnejših albumov 90-tih ter enega najvplivnejših hip-hop albumov sploh. Podobno kot pri The Chronic, je izrazit zvok iz Doggystyle pomagal pri vzpostavitvi hip-hop zvrsti G-funk najširšem krogu poslušalcev in izpostaviti West Coast hip hop sceno kot dominantno silo ranih 90-tih, ki je pomagala oblikovati glasbo kot jo poznamo danes. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/18/SECONDHAND26.29.12.-SNOOPDOGG25THANNIVERSARYTRIBUTE1634084.mp3 RTVSLO - Radio SI 433 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo 25-ti obletnici albuma in Snoop Dog-ovega prihoda na sceno, ki je imel na razvoj moderne glasbene scene izjemen vpliv. Konec leta 93 je Snoop Dogg izdal svoj debutantski solo album Doggystyle. Na krilih prispevka v Dr. Drej-evem debutantskem albumu The Chronic leto prej, je Doggystyle Snoop-a takoj ponesel med zvezde. Doggystyle je šel po stopinjah The Chronic in postal eden najpomembnejših v eri, ki je zaslužna za popularizacijo G-Funk zvoka, ki sloni na West Coast Funk, P-Funk in Boogie semplih, katerim je dodana še izredna produkcija. Album je dosegel 4-kratno platinasto prodajo, Snoop pa je od takrat prodal preko 23 milijonov albumov v ZDA oziroma 35 milijonov albumov po svetu. Calvin Cordozar Broadus Jr., ki ga poznamo pod imenom Snoop Dogg, pa ni znan zgolj po svojem delu kot reper, pevec in glasbeni producent, temveč sta mu poseben izgled in osebnost zagotovila kariero tudi na področju televizije, filma in poslovnega sveta. Njegova glasbena kariera se je dejansko začela šele leta 92, ko ga je odkril Dr. Dre in ga vključil v nastanek svojega prvega singla sploh, "Deep Cover". Seveda pesem vsebuje semple, tokrat samo dva: Sly & the Family Stone-ova Sing a Simple Song je uporabljena za ritem, (I Know) I'm Losing You od The Undisputed Truth pa je uporabljena za vokalne vložke. "Deep Cover", ki je znana tudi kot "187", Drejev prvi singl, je nastal tik po njegovem odhodu iz N.W.A. Pesem je napisal za istoimenski film, hkrati pa je bil tudi Snoop-ov prvi javni nastop. Sodelovanje se je po uspešnem prvem poskusu nadaljevalo, in Snoop je imel bistveno vlogo pri nastanku Dre-jevega debutantskega solo albuma The Chronic. "Nuthin' but a 'G' Thang" je prvi singl s tega albuma in Snoop je v njem. Pesem je s strani Rock and Roll Hall of Fame izbrana v zbirko 500 pesmi, ki so oblikovale rock and roll, XXL magazine pa jo je razglasil za najboljšo hip-hop pesem desetletja. V pesmi je uporabljenih 6 semplov, najpomembnejši pa je sempl iz pesmi "I Want'a Do Something Freaky to You" od Leon-a Haywood-a. Po uspehu albuma Chronic je prišel čas, da se v solo projektu dokaže še Snopp. Nastal je Doggystyle, debutantski solo album, zgolj leto kasneje, konec leta 93. "Who Am I? (What's My Name?)" je prvi singl z njega, ki je Snoop-a predstavil širšem občinstvu. Pesem, ki jo je seveda sproduciral Dr. Dre, vključuje semple iz kar 9 pesmi, najpomembnejši pa so: v refrenu in nadalje sempl iz George Clinton-ove "Atomic Dog", interpolacija "Give Up the Funk (Tear the Roof off the Sucker)" od Parliament intro pesmi vključuje še sempl iz "Pack of Lies" od The Counts ter vokalni sempl (the bomb) iz "P. Funk (Wants to Get Funked Up)" od Parliament. Kritiki so pohvalili Snoop-ov besedilni realizem in poseben vokalni ‘flow’ in Doggystyle je med glasbenimi kritiki pridobil status enega najpomembnejših albumov 90-tih ter enega najvplivnejših hip-hop albumov sploh. Podobno kot pri The Chronic, je izrazit zvok iz Doggystyle pomagal pri vzpostavitvi hip-hop zvrsti G-funk najširšem krogu poslušalcev in izpostaviti West Coast hip hop sceno kot dominantno silo ranih 90-tih, ki je pomagala oblikovati glasbo kot jo poznamo danes. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Dec 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 26. & 29. 12. - SNOOP DOGG 25TH ANNIVERSARY TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo sveži pesmi, ki se prebija na radijske valove, Heaven Let Me In skupine Friendly Fires. Friendly Fires je angleška indie rock skupina iz mesta Hertfordshire. Trenutno delujejo pod okriljem založbe XL Recordings, nase so pa prvič opozorili leta 2008 z izdajo debutantskega albuma Friendly Fires, s katerim so si pridobili tudi mesto v ožjem izboru za Mercury Prize v letu 2009, ki so jo sicer osvojili Speech Debelle za album Speech Therapy. Album je skupini januarja 2010 prinesel še nominacijo za dve Brit nagradi: Best British Group ter Best British Breakthrough Act. S tega albuma je verjetno najbolj znana pesem "On Board" ki so jo v ZDA predvajali kot glasbeno spremljavo v reklami za Nintendov Wii Fit, prav tako pa jo najdemo tudi v napovedniku za igrico Gran Turismo 5 za PlayStation 3. Komercialno je bila sicer najuspešnejša pesem Kiss of life. Leta 2011 so izdali še malce bolj pop obarvan album Pala, ki pa ni ponovil uspeha prvega albuma. Leto 2011 je obeležila še smrt Richarda Turnerja, člana zasedbe, ki je igral trobila na koncertih. Skupina ni bila pretirano aktivna do sedaj, je pa letos izdala že dve pesmi, Love like wolves in pesem v ozadju, Heaven Let Me In zato verjetno lahko kmalu pričakujemo njihov nov album. Za pesem Heaven let me in pa so uporabili tuj material. Gre za elemente pesmi I Owe You One od Shalamar. Pesem prihaja z albuma Big Fun, ki vsebuje tudi skupinin največji hit, "The Second Time Around". Shalamar je ameriška RNB in soul skupina, ki je bila aktivna sredi 70-tih in nadalje v 80-tih. Originalno je slonela na disco glasbi, ustvaril pa jo je Soul Train agent Dick Griffey skupaj s producentom in kreatorjem Soul Train showa, Don Cornelius-um. Shalamar so pod vodstvom Corneliusa postali vpliven plesni trio, glede na navedbe British Hit Singles & Albums, pa so bili modne ikone in postavljavci trendov ter so v Veliki Britaniji zaslužni za predstavitev "body-popping" plesnega stila, ki je zaznamoval funk in hip hop ples. Med leti 77 in 90 je skupina izdala 10 albumov, najbolj uspešen pa je bil prav Big Fun, s katerega prihaja pesem v ozdaju. Album je sproduciral Leon Sylvers III in je prvi album na katerem nastopa kasneje oklicana 'klasična' Shalamar zasedba, ki jo sestavljajo: Jeffrey Daniel, Howard Hewett and Jody Watley, potem ko je Hewett zamenjal Geralda Browna. Njihove materiale so kasnejši artisti radi uporabljali kot vir za samplanje, v tem pogledu izstopajo pesmi Take That to the Bank, This Is for the Lover in You ter A Night to Remember. I owe you so semplali 'zgolj' v petih primerih, nazadnje Friendly fires za nov singl Heaven let me in, ki se te dni pogosto predvaja po radijskih postajah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/SECONDHAND12.15.12.-FRIENDLYFIRES-HEAVENLETMEINSHALAMAR-IOWEYOUONE1631793.mp3 RTVSLO - Radio SI 390 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo sveži pesmi, ki se prebija na radijske valove, Heaven Let Me In skupine Friendly Fires. Friendly Fires je angleška indie rock skupina iz mesta Hertfordshire. Trenutno delujejo pod okriljem založbe XL Recordings, nase so pa prvič opozorili leta 2008 z izdajo debutantskega albuma Friendly Fires, s katerim so si pridobili tudi mesto v ožjem izboru za Mercury Prize v letu 2009, ki so jo sicer osvojili Speech Debelle za album Speech Therapy. Album je skupini januarja 2010 prinesel še nominacijo za dve Brit nagradi: Best British Group ter Best British Breakthrough Act. S tega albuma je verjetno najbolj znana pesem "On Board" ki so jo v ZDA predvajali kot glasbeno spremljavo v reklami za Nintendov Wii Fit, prav tako pa jo najdemo tudi v napovedniku za igrico Gran Turismo 5 za PlayStation 3. Komercialno je bila sicer najuspešnejša pesem Kiss of life. Leta 2011 so izdali še malce bolj pop obarvan album Pala, ki pa ni ponovil uspeha prvega albuma. Leto 2011 je obeležila še smrt Richarda Turnerja, člana zasedbe, ki je igral trobila na koncertih. Skupina ni bila pretirano aktivna do sedaj, je pa letos izdala že dve pesmi, Love like wolves in pesem v ozadju, Heaven Let Me In zato verjetno lahko kmalu pričakujemo njihov nov album. Za pesem Heaven let me in pa so uporabili tuj material. Gre za elemente pesmi I Owe You One od Shalamar. Pesem prihaja z albuma Big Fun, ki vsebuje tudi skupinin največji hit, "The Second Time Around". Shalamar je ameriška RNB in soul skupina, ki je bila aktivna sredi 70-tih in nadalje v 80-tih. Originalno je slonela na disco glasbi, ustvaril pa jo je Soul Train agent Dick Griffey skupaj s producentom in kreatorjem Soul Train showa, Don Cornelius-um. Shalamar so pod vodstvom Corneliusa postali vpliven plesni trio, glede na navedbe British Hit Singles & Albums, pa so bili modne ikone in postavljavci trendov ter so v Veliki Britaniji zaslužni za predstavitev "body-popping" plesnega stila, ki je zaznamoval funk in hip hop ples. Med leti 77 in 90 je skupina izdala 10 albumov, najbolj uspešen pa je bil prav Big Fun, s katerega prihaja pesem v ozdaju. Album je sproduciral Leon Sylvers III in je prvi album na katerem nastopa kasneje oklicana 'klasična' Shalamar zasedba, ki jo sestavljajo: Jeffrey Daniel, Howard Hewett and Jody Watley, potem ko je Hewett zamenjal Geralda Browna. Njihove materiale so kasnejši artisti radi uporabljali kot vir za samplanje, v tem pogledu izstopajo pesmi Take That to the Bank, This Is for the Lover in You ter A Night to Remember. I owe you so semplali 'zgolj' v petih primerih, nazadnje Friendly fires za nov singl Heaven let me in, ki se te dni pogosto predvaja po radijskih postajah. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Dec 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 12. & 15. 12. - FRIENDLY FIRES - HEAVEN LET ME IN / SHALAMAR - I OWE YOU ONE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo čisto sveži pesmi, ki si poskuša izboriti mesto med najboljšimi na lestvicah. Gre za prvi singl novega albuma skupine Black eyed peas, z naslovom Masters of the Sun Vol. 1. Je njihov sedmi studijski album in je predvsem politično obarvan. Inspiracijo zanj so našli v istoimenski noveli in socialni klimi v ZDA. Album v glasbenem smislu predstavlja odmik od elektronskih in pop smernic albumov The E.N.D. in The Beginning, ter naznanja skupinin povratek k hip hop in boom bap stilu iz začetkov kariere. Prihaja po osemletnem premoru in je prvi po letu 2000 in albumu Bridging the Gap kjer na albumu ne sodeluje Fergie, ki se jim je pridružila leta 2003 in jih letos zapustila. Album so kritiki zelo dobro sprejeli. Že pred pesmijo v ozadju, Big love, in izdajo albuma oktobra letos, je skupina med samim snemanjem že objavljala razne pesmi: januarja Street Livin, maja Ring the Alarm, julija Get It in avgusta Constant, vsako s spremljajočim videom, s tem da so zadnji trije omenjeni bili zelo politično obarvani. Black Eyed peas pa so za nastanek pesmi seveda radi uporabljali semple. V pesmi Big love tako najdemo sempl ritma iz pesmi, ki so jo rapperji zelo radi uporabljali in smo jo posledično srečali na 11. mestu lestvice najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije. Gre za ritem, ki ga najdemo v pesmi N.T. skupine Kool and the gang. Kool and the gang je ameriška skupina, ki je nastala leta 64 v New Yersey-u z zanimivo in divjo glasbeno potjo. Začeli so z jazz zvokom, se podali v funk in RNB vode, se preizkusili v smooth-pop funk stvaritvah ter zaključili še z modernim elektro pop zvokom. So pa bili pri vsem tem izredno uspešni, saj so prodali preko 70 miljonov albumov. NT prihaja z njihovega ranega obdobja, ko še niso bili slavni in so se izražali predvsem preko jazz in funky elementov ter prihaja z albuma Live at PJ's iz leta 71, ki so ga posneli v lokalnem klubu in je njihov tretji album. Jedro skupine poleg drugih članov sta skozi vse faze predstavljala brata Robert 'Kool' Bell na basu in Ronald Bell na saxophonu, ki sta tudi iniciatorja skupine. Njuna glasbena pot pa je povezana z boksom, saj sta se prav zaradi boksa v New York preselila njun oče in stric, ki sta bila boksarja, naključje pa je hotelo, da prav v hišo kjer je stanoval Thelonious Monk, ki je ob rojstvu postal Robertov boter. Prav tako se je tudi zaradi ljubezni do boksa tam rad ustavljal Miles Davis in pogoji za glasbeno kariero bratov Bell so bili dani. Začela sta s skupino Jazziacs že v srednji šoli, nato so se preimenovali v Kool & the Flames in nato še v Kool & the Gang, kar je končno ostalo. Njihovi največji hiti, ki so se pričeli nizati šele leta 73, so bili: Funky Stuff, Jungle Boogie, Summer Madness in Hollywood Swinging iz ranega obdobja ter Open Sesame, Ladies Night, Celebration, Big Fun, Get Down on It in Joanna, po prihodu pevca James Taylor-ja in v zaključnem obdobju slave še Fresh in Cherish. Rapperji in ostali so inspiracijo iz pesmi NT iskali predvsem v bobnarskem breaku s konca pesmi. Je pa potrebno omeniti, da mnogo krat najdemo tudi primere semplanja že spremenjenega sempla te pesmi, predvsem v elektronski produkciji v 90tih. Sempl bonarskega breaka pesmi NT najdemo v več kot 300 kasnejših pesmih, med drugim tudi v novem hitu Black eyed peas, Big love. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/SECONDHAND5.8.12.-BLACKEYEDPEAS-BIGLOVEKOOLANDTHEGANG-N.T.1628945.mp3 RTVSLO - Radio SI 405 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo čisto sveži pesmi, ki si poskuša izboriti mesto med najboljšimi na lestvicah. Gre za prvi singl novega albuma skupine Black eyed peas, z naslovom Masters of the Sun Vol. 1. Je njihov sedmi studijski album in je predvsem politično obarvan. Inspiracijo zanj so našli v istoimenski noveli in socialni klimi v ZDA. Album v glasbenem smislu predstavlja odmik od elektronskih in pop smernic albumov The E.N.D. in The Beginning, ter naznanja skupinin povratek k hip hop in boom bap stilu iz začetkov kariere. Prihaja po osemletnem premoru in je prvi po letu 2000 in albumu Bridging the Gap kjer na albumu ne sodeluje Fergie, ki se jim je pridružila leta 2003 in jih letos zapustila. Album so kritiki zelo dobro sprejeli. Že pred pesmijo v ozadju, Big love, in izdajo albuma oktobra letos, je skupina med samim snemanjem že objavljala razne pesmi: januarja Street Livin, maja Ring the Alarm, julija Get It in avgusta Constant, vsako s spremljajočim videom, s tem da so zadnji trije omenjeni bili zelo politično obarvani. Black Eyed peas pa so za nastanek pesmi seveda radi uporabljali semple. V pesmi Big love tako najdemo sempl ritma iz pesmi, ki so jo rapperji zelo radi uporabljali in smo jo posledično srečali na 11. mestu lestvice najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije. Gre za ritem, ki ga najdemo v pesmi N.T. skupine Kool and the gang. Kool and the gang je ameriška skupina, ki je nastala leta 64 v New Yersey-u z zanimivo in divjo glasbeno potjo. Začeli so z jazz zvokom, se podali v funk in RNB vode, se preizkusili v smooth-pop funk stvaritvah ter zaključili še z modernim elektro pop zvokom. So pa bili pri vsem tem izredno uspešni, saj so prodali preko 70 miljonov albumov. NT prihaja z njihovega ranega obdobja, ko še niso bili slavni in so se izražali predvsem preko jazz in funky elementov ter prihaja z albuma Live at PJ's iz leta 71, ki so ga posneli v lokalnem klubu in je njihov tretji album. Jedro skupine poleg drugih članov sta skozi vse faze predstavljala brata Robert 'Kool' Bell na basu in Ronald Bell na saxophonu, ki sta tudi iniciatorja skupine. Njuna glasbena pot pa je povezana z boksom, saj sta se prav zaradi boksa v New York preselila njun oče in stric, ki sta bila boksarja, naključje pa je hotelo, da prav v hišo kjer je stanoval Thelonious Monk, ki je ob rojstvu postal Robertov boter. Prav tako se je tudi zaradi ljubezni do boksa tam rad ustavljal Miles Davis in pogoji za glasbeno kariero bratov Bell so bili dani. Začela sta s skupino Jazziacs že v srednji šoli, nato so se preimenovali v Kool & the Flames in nato še v Kool & the Gang, kar je končno ostalo. Njihovi največji hiti, ki so se pričeli nizati šele leta 73, so bili: Funky Stuff, Jungle Boogie, Summer Madness in Hollywood Swinging iz ranega obdobja ter Open Sesame, Ladies Night, Celebration, Big Fun, Get Down on It in Joanna, po prihodu pevca James Taylor-ja in v zaključnem obdobju slave še Fresh in Cherish. Rapperji in ostali so inspiracijo iz pesmi NT iskali predvsem v bobnarskem breaku s konca pesmi. Je pa potrebno omeniti, da mnogo krat najdemo tudi primere semplanja že spremenjenega sempla te pesmi, predvsem v elektronski produkciji v 90tih. Sempl bonarskega breaka pesmi NT najdemo v več kot 300 kasnejših pesmih, med drugim tudi v novem hitu Black eyed peas, Big love. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Dec 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 5. & 8. 12. - BLACK EYED PEAS - BIG LOVE / KOOL AND THE GANG - N.T. Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo vrsto oddaj posvetili pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine, se je vmes odvilo kar nekaj zanimivih obletnic in dogodkov povezanih z glasbeno industrijo. Danes pod drobnogled vzamemo dokaj presenetljivo okroglo obletnico 'kraljice popa', Madonne. Težko verjeti, a Madonna je pred kratkim dopolnila 60 let. Srečali smo jo tudi v prej omenjeni lestvici, in sicer na 61 mestu lestvice, kamor so uvrstili njeno “Hung Up” iz leta 2005. S pesmijo se je pred dobrim desetletjem vrnila k koreninam New Yorške nočne scene z disco-pop umetnino za novo tisočletje, Confessions on a Dance Floor. Pri oblikovanju nosilnega singla, “Hung Up” je osebno poklicala in dobesedno prosila Abba-ina pisca Benny Andersson-a in Björn Ulvaeus-a za dovoljenje za uporabo hita “Gimme! Gimme! Gimme! (A Man After Midnight)” iz leta 79. Kljub izredno zaščitniškem odnosu do svojega materiala sta Madonni le rekla da in nastal je njen nov megahit. In to ni bil njen zadnji, tudi po 50 letu je bila uspešna na glasbeni sceni in sodeč po videih, izjemno fit, sledili so še hiti Sorry, 4 minutes, Give it 2 me, Get together in Give Me All Your Luvin. Madonna-i semplanje ni ravno tuje in zdi se, da je za Give it 2 me uporabila Marvin Gaye-evo Got to give it up, brez da bi to navedla ali uredila avtorstvo. Ker je producent te pesmi Pharrell, se zdi to še toliko bolj verjetno zaradi uporabe iste pesmi v Thick-ejevi Blurred Lines. Med omenjenimi novejšimi hiti je takšna, ki uporablja tuj material še Sorry, ki uporablja Can you feel it od Jacksons 5, pa tudi Get together, kjer najdemo sledi pesmi "Take Your Time (Do It Right)" The SOS Band-a. Od njenih priredb v novem času omenimo zelo uspešno American pie, presenetilo pa vas bo verjetno, da je tudi Ray of light priredba, in sicer manj znane pesmi Sepheryn od Curtiss Maldoon-a iz leta 71. Kot verjetno tudi pravilno predvidevate, pa tudi v drugih Madonninih hitih najdemo tuj material: v Material girl, Can you feel it od Jacksons 5, v Vogue, Ooh, I Love It od The Salsoul Orchestra, v Music, Never Young Again od Mirwais, v Frozen, Hot Pants od Bobby Byrd-a in naj omenimo še hit Erotica, kjer najdemo izseke pesmi El Yom 'Ulliqa 'Ala Khashaba od Fairuz. Da kraljice popa ne bi predstavili v napačni luči, povejmo, da so jo zaradi njenega vpliva drugi semplali v preko 300 primerih in prirejali v preko 500 primerih. Za semplanje in tudi priredbe so najraje uporabljali njene hite Vogue, Holiday, Material girl, Papa don't preach, La isla bonita, Like a prayer ter Into the groove. Tudi te enormne številke pričajo o njeni pomembni zapuščini glasbeni industriji, kritiki in avtorji pa jo soglasno opisujejo kot najvplivnejšo pevko vseh časov. Kot je rekel Alan McGee od The Guardian, Madonna je post-moderna umetnina pop kulture, ki ji ne bo več enake. S prodanimi 300 milijoni albumov je najbolj prodajana pevka vseh časov, z aktivnostjo v vseh sferah glasbene in zabavne industrije pa je postala tudi najbogatejša glasbenica. Ne bo se pa še ustavila. Januarja letos je 60 letna pop ikona napovedala snemanje svojega že 14tega albuma, in napovedala izdajo tega za leto 2019. V pričakovanju tega prisluhnimo še malo njenem najbolj prirejanem hitu, Material girl. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/28/SECONDHAND28.11.1.12.-MADONNAIS60TRIBUTE1626076.mp3 RTVSLO - Radio SI 368 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo vrsto oddaj posvetili pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine, se je vmes odvilo kar nekaj zanimivih obletnic in dogodkov povezanih z glasbeno industrijo. Danes pod drobnogled vzamemo dokaj presenetljivo okroglo obletnico 'kraljice popa', Madonne. Težko verjeti, a Madonna je pred kratkim dopolnila 60 let. Srečali smo jo tudi v prej omenjeni lestvici, in sicer na 61 mestu lestvice, kamor so uvrstili njeno “Hung Up” iz leta 2005. S pesmijo se je pred dobrim desetletjem vrnila k koreninam New Yorške nočne scene z disco-pop umetnino za novo tisočletje, Confessions on a Dance Floor. Pri oblikovanju nosilnega singla, “Hung Up” je osebno poklicala in dobesedno prosila Abba-ina pisca Benny Andersson-a in Björn Ulvaeus-a za dovoljenje za uporabo hita “Gimme! Gimme! Gimme! (A Man After Midnight)” iz leta 79. Kljub izredno zaščitniškem odnosu do svojega materiala sta Madonni le rekla da in nastal je njen nov megahit. In to ni bil njen zadnji, tudi po 50 letu je bila uspešna na glasbeni sceni in sodeč po videih, izjemno fit, sledili so še hiti Sorry, 4 minutes, Give it 2 me, Get together in Give Me All Your Luvin. Madonna-i semplanje ni ravno tuje in zdi se, da je za Give it 2 me uporabila Marvin Gaye-evo Got to give it up, brez da bi to navedla ali uredila avtorstvo. Ker je producent te pesmi Pharrell, se zdi to še toliko bolj verjetno zaradi uporabe iste pesmi v Thick-ejevi Blurred Lines. Med omenjenimi novejšimi hiti je takšna, ki uporablja tuj material še Sorry, ki uporablja Can you feel it od Jacksons 5, pa tudi Get together, kjer najdemo sledi pesmi "Take Your Time (Do It Right)" The SOS Band-a. Od njenih priredb v novem času omenimo zelo uspešno American pie, presenetilo pa vas bo verjetno, da je tudi Ray of light priredba, in sicer manj znane pesmi Sepheryn od Curtiss Maldoon-a iz leta 71. Kot verjetno tudi pravilno predvidevate, pa tudi v drugih Madonninih hitih najdemo tuj material: v Material girl, Can you feel it od Jacksons 5, v Vogue, Ooh, I Love It od The Salsoul Orchestra, v Music, Never Young Again od Mirwais, v Frozen, Hot Pants od Bobby Byrd-a in naj omenimo še hit Erotica, kjer najdemo izseke pesmi El Yom 'Ulliqa 'Ala Khashaba od Fairuz. Da kraljice popa ne bi predstavili v napačni luči, povejmo, da so jo zaradi njenega vpliva drugi semplali v preko 300 primerih in prirejali v preko 500 primerih. Za semplanje in tudi priredbe so najraje uporabljali njene hite Vogue, Holiday, Material girl, Papa don't preach, La isla bonita, Like a prayer ter Into the groove. Tudi te enormne številke pričajo o njeni pomembni zapuščini glasbeni industriji, kritiki in avtorji pa jo soglasno opisujejo kot najvplivnejšo pevko vseh časov. Kot je rekel Alan McGee od The Guardian, Madonna je post-moderna umetnina pop kulture, ki ji ne bo več enake. S prodanimi 300 milijoni albumov je najbolj prodajana pevka vseh časov, z aktivnostjo v vseh sferah glasbene in zabavne industrije pa je postala tudi najbogatejša glasbenica. Ne bo se pa še ustavila. Januarja letos je 60 letna pop ikona napovedala snemanje svojega že 14tega albuma, in napovedala izdajo tega za leto 2019. V pričakovanju tega prisluhnimo še malo njenem najbolj prirejanem hitu, Material girl. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Nov 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 28. 11. & 1. 12. - MADONNA IS 60! TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se še zadnjič posvetimo pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 10 do 4, da bi še med njimi preverili uporabo tujega materiala za njihov nastanek. Danes preverimo še top tri pesmi na omenjeni lestvici in naredimo pregled celote. Pri številu 3 najdemo pesem “Seven Nation Army” od The White Stripes. Najboljši rif tega stoletja se je Jacku porodil med tonsko vajo v Melbourne-u. Čeprav zveni kot linija bas kitare, instrumenta, ki ga skupina ni uporabljala, gre za zvok, ki ga je Jack izvabil iz svoje pol-akustične kitare. Jack ni imel preveč visokega mnenja o ritmu in rifu, a ga je a shranil za primer, če bi ga kdaj prosili, da napiše temo za James Bond-a. Potem jo je uporabil za White Stripes, ni pa si znal predstavljati uspeha, ki ga bo pesem požela. Kombinacija popularnosti pesmi, prepoznavnega rifa in uporniško besedilo je poskrbelo, da se pesem množično uporablja na političnih shodih in športnih prireditvah po vsem svetu. Kot je tudi White komentiral uporabo pesmi pri navijačih Italijanske nogometne reprezentance: počaščen sem, da so jo vzeli za svojo … všeč pa mi je, da večina ljudi, ki jo prepeva, nima pojma kje je njen izvor. To je folk glasba … Na številko dve so strokovnjaki uvrstili pesem “Paper Planes” od M.I.A.. Globalistična hip hop mojstrovina Maye Arulpragasam je najbolj sveža in nova stvar, ki je zasedla radijske valove v tem stoletju. Osnova, ki se vrti okoli sempla pesmi Straight to the hell skupine Clash in strelskih efektov, je delo njenega takratnega partnerja, Dipla. Kot pravi Maya, je lahko samo srečna, da je pesem sploh nastala. Takoj, ko jo je spisala, sta se namreč močno sprla in disk, na katerem je bil demo pesmi, mu je vrgla v glavo. Na srečo je ta pristal na sedežu taksija in ne na tleh ter preživel. Pesmi sicer ni izbrala ne za prvi, ne drugi in ne tretji singl njenega albuma Kala, ga je pa Seth Rogen uporabil za trailer komedije Pineapple Express. Svet je tako spoznal Paper Planes, popularnost pesmi pa je pričela nevzdržno rasti. Na samem vrhu lestvice najdeno pesem “Crazy in Love” od Beyonce v sodelovanju z Jay-Z-jem. Kot je rekla sama Beyonce: ‘’ima ta go-go občutek, old-skul občutek, nisem pa prepričana, če bodo poslušalci to vzeli za svoje’’. Pesem je njena debutantska pesem in s temi močnimi funk zvoki s katerimi je pričela “Crazy in Love” ter kariero, so napovedali prihod najbolj drzne superzvezde in dive, ob kateri so se poskusi ostalih zdeli mlačni. Producent Rich Harrison je pesem zgradil okoli sempla iz pesmi Chi-Lites iz leta 70, “Are You My Woman? (Tell Me So),” a je pesem zadržal, dokler ni našel pravega artista, ki bi jo lahko zapel. In ga je našel v Beyonce. Pesem je bila velik komercialen uspeh, kritiki pa so hvalili tako glasbo, kot Jay-Z-jev vložek, kot Beyonce-ine vokale. Torej, kot pravijo avtorji lestvice: 2000-ta so sproducirala neverjetno količino izredne glasbe in ker so tehnološke spremembe naredile stvari tako rekoč brezplačne smo imeli priložnost slišati več glasbe kot kadar koli. Da so izdelali lestvico so združili mnenja glasbenikov, producentov, strokovnjakov in rezultat je odlična refleksija izjemnega obdobja glasbene industrije. Moramo opozoriti na dejstvo, da je lestvica izdelana v ZDA in bi se verjetno v nekaterih točkah razlikovala od katere drugje nastale lestvice. To je v neki meri povezano tudi s tem, kar nas je zanimalo: koliko pesmi izmed top 100 pesmi tega stoletja je za svoj uspeh potrebovalo elemente starejših stvaritev in koliko od teh je originalov. Statistika za pesmi med števili 100 in 31 je bila v okvirih pričakovanega. 30% pesmi je uporabilo tuj material za svoj uspeh. Po tem pa je odstotek začel strmo naraščati in več kot polovica pesmi na mestih med številom 30 in 1 je vsebovalo semple ali pa so bile priredbe. Ne preveč spodbuden rezultat, ampak izgleda, da pesmi, ki za svojo konstrukcijo uporabljajo glasbo iz preteklosti, imajo večjo možnost, da postanejo uspešne. Morda je torej tehnologija omogočila več glasbe in lažje pisanje glasbe, a kreativni vir je še vedno najbolj prisoten v studiih in glasbenikih, ki so si za pisanje pesmi resnično vzeli čas. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/SECONDHAND21.24.11.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK3-1overview1617806.mp3 RTVSLO - Radio SI 466 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se še zadnjič posvetimo pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 10 do 4, da bi še med njimi preverili uporabo tujega materiala za njihov nastanek. Danes preverimo še top tri pesmi na omenjeni lestvici in naredimo pregled celote. Pri številu 3 najdemo pesem “Seven Nation Army” od The White Stripes. Najboljši rif tega stoletja se je Jacku porodil med tonsko vajo v Melbourne-u. Čeprav zveni kot linija bas kitare, instrumenta, ki ga skupina ni uporabljala, gre za zvok, ki ga je Jack izvabil iz svoje pol-akustične kitare. Jack ni imel preveč visokega mnenja o ritmu in rifu, a ga je a shranil za primer, če bi ga kdaj prosili, da napiše temo za James Bond-a. Potem jo je uporabil za White Stripes, ni pa si znal predstavljati uspeha, ki ga bo pesem požela. Kombinacija popularnosti pesmi, prepoznavnega rifa in uporniško besedilo je poskrbelo, da se pesem množično uporablja na političnih shodih in športnih prireditvah po vsem svetu. Kot je tudi White komentiral uporabo pesmi pri navijačih Italijanske nogometne reprezentance: počaščen sem, da so jo vzeli za svojo … všeč pa mi je, da večina ljudi, ki jo prepeva, nima pojma kje je njen izvor. To je folk glasba … Na številko dve so strokovnjaki uvrstili pesem “Paper Planes” od M.I.A.. Globalistična hip hop mojstrovina Maye Arulpragasam je najbolj sveža in nova stvar, ki je zasedla radijske valove v tem stoletju. Osnova, ki se vrti okoli sempla pesmi Straight to the hell skupine Clash in strelskih efektov, je delo njenega takratnega partnerja, Dipla. Kot pravi Maya, je lahko samo srečna, da je pesem sploh nastala. Takoj, ko jo je spisala, sta se namreč močno sprla in disk, na katerem je bil demo pesmi, mu je vrgla v glavo. Na srečo je ta pristal na sedežu taksija in ne na tleh ter preživel. Pesmi sicer ni izbrala ne za prvi, ne drugi in ne tretji singl njenega albuma Kala, ga je pa Seth Rogen uporabil za trailer komedije Pineapple Express. Svet je tako spoznal Paper Planes, popularnost pesmi pa je pričela nevzdržno rasti. Na samem vrhu lestvice najdeno pesem “Crazy in Love” od Beyonce v sodelovanju z Jay-Z-jem. Kot je rekla sama Beyonce: ‘’ima ta go-go občutek, old-skul občutek, nisem pa prepričana, če bodo poslušalci to vzeli za svoje’’. Pesem je njena debutantska pesem in s temi močnimi funk zvoki s katerimi je pričela “Crazy in Love” ter kariero, so napovedali prihod najbolj drzne superzvezde in dive, ob kateri so se poskusi ostalih zdeli mlačni. Producent Rich Harrison je pesem zgradil okoli sempla iz pesmi Chi-Lites iz leta 70, “Are You My Woman? (Tell Me So),” a je pesem zadržal, dokler ni našel pravega artista, ki bi jo lahko zapel. In ga je našel v Beyonce. Pesem je bila velik komercialen uspeh, kritiki pa so hvalili tako glasbo, kot Jay-Z-jev vložek, kot Beyonce-ine vokale. Torej, kot pravijo avtorji lestvice: 2000-ta so sproducirala neverjetno količino izredne glasbe in ker so tehnološke spremembe naredile stvari tako rekoč brezplačne smo imeli priložnost slišati več glasbe kot kadar koli. Da so izdelali lestvico so združili mnenja glasbenikov, producentov, strokovnjakov in rezultat je odlična refleksija izjemnega obdobja glasbene industrije. Moramo opozoriti na dejstvo, da je lestvica izdelana v ZDA in bi se verjetno v nekaterih točkah razlikovala od katere drugje nastale lestvice. To je v neki meri povezano tudi s tem, kar nas je zanimalo: koliko pesmi izmed top 100 pesmi tega stoletja je za svoj uspeh potrebovalo elemente starejših stvaritev in koliko od teh je originalov. Statistika za pesmi med števili 100 in 31 je bila v okvirih pričakovanega. 30% pesmi je uporabilo tuj material za svoj uspeh. Po tem pa je odstotek začel strmo naraščati in več kot polovica pesmi na mestih med številom 30 in 1 je vsebovalo semple ali pa so bile priredbe. Ne preveč spodbuden rezultat, ampak izgleda, da pesmi, ki za svojo konstrukcijo uporabljajo glasbo iz preteklosti, imajo večjo možnost, da postanejo uspešne. Morda je torej tehnologija omogočila več glasbe in lažje pisanje glasbe, a kreativni vir je še vedno najbolj prisoten v studiih in glasbenikih, ki so si za pisanje pesmi resnično vzeli čas. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Nov 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 21. & 24. 11. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 3-1 overview Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 20 do 11, kjer smo našli uporabo tujega materiala v petih od desetih pesmih, kar je več kot povprečje v pesmih na lestvici pod njimi. Danes preverimo uporabo tujega materiala še v samem vrhu lestvice. Pri številu 10 najdemo “Last Nite” od The Strokes. Komentar pevca skupine Killers, ki je padel v depresijo glede lastne glasbe, ko je slišal album The Strokes, pove vse. Enostavnost in genialnost pesmi The Strokes še danes utrjuje njihov status rock legend nove dobe. Je pa zaznati veliko podobnost kitarskih rifov v tej in starejši pesmi, American Girl od Tom Petty-ja. Strokes so uporabo rifa tudi priznali, a Petty se za zahtevo po avtorskih pravicah ni odločil. Sledi “Royals” od Lorde. Verjetno najbolj kritična pesem nove dobe je bila spisana v pol ure s strani 15 letnice iz Aucklanda v Novi Zelandiji. Verjetno to ima smisel, saj jasnost absurda in nepravičnosti kapitalizma nove dobe najbolj jasno vidi prav najstnik skoraj 15.000 km oddaljen od Wall Streeta in srca pop-kulturnega imperializma. Sledi “Rolling in the Deep” od Adele. Kmalu po prekinitvi prvega ljubezenskega razmerja, se je 20-letna Adele odpravila v studio s producentom Paul Epworth-om in skanalizirala svoja surova čustva v pesem, ki spominja na Motown zvok in z njo vrnila soul nazaj na lestvice. In to na vse lestvice, rock, pop, R&B/hip-hop, dance in Latin lestvice ter ustvarila enega največjih crossover hitov vseh časov. Pri številu 7 najdemo pesem “Runaway” od Kanye West-a v sodelovanju s Pusha T. Ta 9-minutna ‘zdravica za nergače’ prepojena z obžalovanjem in krivdo, je osrednja pesem njegovega odličnega albuma My Beautiful Dark Twisted Fantasy. Globoko emocionalna pesem reflektira West-ove misli o propadlih razmerjih in kompliciranem odnosu z mediji, postala pa je ena njegovih najbolje ocenjenih pesmi. Uporablja par vokalnih semplov, ter najpomembneje, sempl ritma iz pesmi Expo '83 od The Backyard Heavies. Sledi “Maps” od Yeah Yeah Yeahs. V začetku 2000ih so se Yeah Yeah Yeahs pojavili kot eden tistih čudaških lokalnih New York punk bendov. Ampak pri tem ni ostalo dolgo, saj se je že njihov prvi album, Fever to Tell, iz leta 2003 prodal v več kot milijonski nakladi, ironično, na krilih njihove najbolj nežne pesmi. Pri številki 5 najdemo pesem“99 Problems” od Jay-Z-ja. Pri tej pesmi, ki govori o rap kritikih, rasnem žaljenju in nasilnežih, je Jay Z sodelval z Rick Rubin-om, soustanoviteljem Def Jam Recordings, ki je ogromno delal tudi z največjimi imeni rock glasbe. Pesem je prva Rubinova hip hop produkcija po mnogih letih in Jay Z-ju je priskrbel svoje podpisne elemente, kitarski rif in izrazit ritem. Za produkcijo pa je uporabil kar nekaj tipičnih semplov iz hip hop scene 80tih, med drugimi "The Big Beat" od Billy Squier-ja, "Long Red" od Mountain ter "Get Me Back On Time" od Wilson Pickett-a. Sledi “Hey Ya!” od Outkast. Kot je pisec pesmi André 3000 razložil, je nastala v času, ko so njegovi prijatelji poslušali skupine the Ramones, the Buzzcocks, the Smiths in si je rekel: ‘Mater, ta glasba je odlična, kje sem bil ves ta čas?'”. Tako je zaigral svoj prvi naučeni kitarski akord in kot pravi, spisal nekaj v stilu Woody Allen-a, izredno zabavno in iskreno pesem, ki je postala enormen hit, zanjo pa Outkast tokrat niso uporabili tujega materiala. V tej oddaji bomo zaključili tukaj in si top 3 pesmi pustili za zadnjo oddajo, v kateri bomo preleteli ugotovitve glede uporabe tujega materiala v celotni lestvici. Razkrijmo le, da sta v dveh od top treh pesmih uporabljeni sempli, kar pomeni, da med najboljšo desetorico lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo kar pet pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je več od povprečja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/SECONDHAND14.17.11.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK10-41617805.mp3 RTVSLO - Radio SI 417 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 20 do 11, kjer smo našli uporabo tujega materiala v petih od desetih pesmih, kar je več kot povprečje v pesmih na lestvici pod njimi. Danes preverimo uporabo tujega materiala še v samem vrhu lestvice. Pri številu 10 najdemo “Last Nite” od The Strokes. Komentar pevca skupine Killers, ki je padel v depresijo glede lastne glasbe, ko je slišal album The Strokes, pove vse. Enostavnost in genialnost pesmi The Strokes še danes utrjuje njihov status rock legend nove dobe. Je pa zaznati veliko podobnost kitarskih rifov v tej in starejši pesmi, American Girl od Tom Petty-ja. Strokes so uporabo rifa tudi priznali, a Petty se za zahtevo po avtorskih pravicah ni odločil. Sledi “Royals” od Lorde. Verjetno najbolj kritična pesem nove dobe je bila spisana v pol ure s strani 15 letnice iz Aucklanda v Novi Zelandiji. Verjetno to ima smisel, saj jasnost absurda in nepravičnosti kapitalizma nove dobe najbolj jasno vidi prav najstnik skoraj 15.000 km oddaljen od Wall Streeta in srca pop-kulturnega imperializma. Sledi “Rolling in the Deep” od Adele. Kmalu po prekinitvi prvega ljubezenskega razmerja, se je 20-letna Adele odpravila v studio s producentom Paul Epworth-om in skanalizirala svoja surova čustva v pesem, ki spominja na Motown zvok in z njo vrnila soul nazaj na lestvice. In to na vse lestvice, rock, pop, R&B/hip-hop, dance in Latin lestvice ter ustvarila enega največjih crossover hitov vseh časov. Pri številu 7 najdemo pesem “Runaway” od Kanye West-a v sodelovanju s Pusha T. Ta 9-minutna ‘zdravica za nergače’ prepojena z obžalovanjem in krivdo, je osrednja pesem njegovega odličnega albuma My Beautiful Dark Twisted Fantasy. Globoko emocionalna pesem reflektira West-ove misli o propadlih razmerjih in kompliciranem odnosu z mediji, postala pa je ena njegovih najbolje ocenjenih pesmi. Uporablja par vokalnih semplov, ter najpomembneje, sempl ritma iz pesmi Expo '83 od The Backyard Heavies. Sledi “Maps” od Yeah Yeah Yeahs. V začetku 2000ih so se Yeah Yeah Yeahs pojavili kot eden tistih čudaških lokalnih New York punk bendov. Ampak pri tem ni ostalo dolgo, saj se je že njihov prvi album, Fever to Tell, iz leta 2003 prodal v več kot milijonski nakladi, ironično, na krilih njihove najbolj nežne pesmi. Pri številki 5 najdemo pesem“99 Problems” od Jay-Z-ja. Pri tej pesmi, ki govori o rap kritikih, rasnem žaljenju in nasilnežih, je Jay Z sodelval z Rick Rubin-om, soustanoviteljem Def Jam Recordings, ki je ogromno delal tudi z največjimi imeni rock glasbe. Pesem je prva Rubinova hip hop produkcija po mnogih letih in Jay Z-ju je priskrbel svoje podpisne elemente, kitarski rif in izrazit ritem. Za produkcijo pa je uporabil kar nekaj tipičnih semplov iz hip hop scene 80tih, med drugimi "The Big Beat" od Billy Squier-ja, "Long Red" od Mountain ter "Get Me Back On Time" od Wilson Pickett-a. Sledi “Hey Ya!” od Outkast. Kot je pisec pesmi André 3000 razložil, je nastala v času, ko so njegovi prijatelji poslušali skupine the Ramones, the Buzzcocks, the Smiths in si je rekel: ‘Mater, ta glasba je odlična, kje sem bil ves ta čas?'”. Tako je zaigral svoj prvi naučeni kitarski akord in kot pravi, spisal nekaj v stilu Woody Allen-a, izredno zabavno in iskreno pesem, ki je postala enormen hit, zanjo pa Outkast tokrat niso uporabili tujega materiala. V tej oddaji bomo zaključili tukaj in si top 3 pesmi pustili za zadnjo oddajo, v kateri bomo preleteli ugotovitve glede uporabe tujega materiala v celotni lestvici. Razkrijmo le, da sta v dveh od top treh pesmih uporabljeni sempli, kar pomeni, da med najboljšo desetorico lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo kar pet pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je več od povprečja. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Nov 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 14. & 17. 11. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 10-4 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 30 do 21, kjer smo našli uporabo tujega materiala v kar šestih od desetih pesmih, kar je enkrat več kot povprečje v pesmih na lestvici pod njimi. Danes si ogledamo pesmi med števili 20 in 11. Pri številu 20 najdemo “Rehab” od Amy Winehouse, ki je seveda original. Producent Salaam Remi je za pesem rekel “Pesem je usmerjena proti sistemu. “je: ‘The roof is on fire, we don’t need no water, let the motherfucker burn.'” Winehouse je to načelo živela kot ga je tudi pela, in še preden je leta 2011 tragično preminila, je transformirala moderen RNB za vedno. Sledi “Dancing on My Own” od Robyn. V času, ko je pisala pesem z dolgoletnim sodelavcem Patrikom Bergerjem, je preteklo celo desetletje od njenega zadnjega hita v ZDA, a ta udarna pesem srednjega tempa jo je zapisala v zgodovino glasbe in je po mnenju Rolling Stone Magazine ena boljših švedskih stvari po Abbi. Sledi ji “Blackstar” od David Bowie-ja na 18-tem mestu. Zgolj 12 mesecev pred smrtjo, je Bowie za zadnji album zbral skupino dokaj neznanih jazz glasbenikov. Vodilna pesem je pretresljiva, surealna 10 minutna stvaritev, zvok, ki ga ni srečati v pretekli glasbeni zgodovini, kombinacija jazza, elektronike, progresivnega roka in celo gregorijanskih psalmov. Bowie-ja pionirskost ni zapustila niti v zadnjih dneh njegovega življenja. Pri številu 17 najdemo “Work It” od Missy Elliott. Producent Timbaland in Elliott sta končevala to retro-futuristično vesoljsko break-dancing pesem vsaj pet krat, preden sta se odločila za to verzijo, ki “flip it and reverse it” postavi v pesem dobesedno. Pesem je bila Elliott-in največji hit za katerega pa je uporabila semple iz vsaj treh pesmi: Request Line od Rock Master Scott and the Dynamic Three, Peter Piper od Run-DMC in Heart of Glass od Blondie. Sledi “All My Friends” od LCD Soundsystem. Pesem govori o staranju in krizi srednjih let, predvsem skozi doživljanje James Murphy-ja samega. Inspirirana je s strani krautrock žanra, s hitrim bobnanjem in ponavljajočo klavirsko melodijo skozi celo pesem. Pesem so kriti zelo dobro sprejeli in znašla se je na mnogih listah najboljših pesmi leta. Sledi “Crazy” od Gnarls Barkley. Producent Danger Mouse je “Crazy” opisal kot “čisti špageti Western” in poklon Italijanskemu skladatelju Ennio Morricone-u, medtem ko je pevec CeeLo Green pesem povezal z “industrijskim Euro soulom.” Crazy je bil velik hit, prirejali pa so ga tako Nelly Furtado kot Prince kot alt-rockerji Afghan Whigs. Za ritem pesmi sta uporabila sempl iz Garnet Mimms-ove Stop and Check Yourself ter za špageti Western pridih še pesem Last Men Standing od Gianfranco Reverberi-ja. Pri številki 14 najdemo pesem “Toxic” od Britney Spears. Pesem so najprej ponudili Kylie Minogue, a jo je zavrnila. Britney je za drugi singl albuma In the Zone izbirala med "(I Got That) Boom Boom" in "Outrageous" a na koncu se je odločila za Toxic, kar je bila pravilna odločitev. Plesna pesem z elementi bhangra glasbe, ki vsebuje še kopico drugih instrumentov, je bila velik hit. Definira jo sempl Bollywood godal, semplanih iz pesmi "Tere Mere Beech Mein" od Lata Mangeshkar in S. P. Balasubrahmanyam. Sledi “Alright” od Kendrick Lamar-ja. Igral jo je na anti-Trump prireditvi v Chicagu, Black Lives Matter rally v Cleveland-u in Million Man March obletnici v New Yorku. Lamar-jeva žametno optimistična, euforična “Alright” je, kot jo opisuje Ric Wilson “‘We Shall Overcome' modern dobe”. Pesem vsebuje nekaj vokalnih semplov, predvsem iz filma Alice Walker z naslovom The Color Purple. Pri številu 12 najdemo “Get Ur Freak On” od Missy Elliott. Elliott-ovo je najprej skrbelo zaradi bhangra ritmov, ampak “Get Ur Freak On” je postala njen prvi singl, ki se je znašel na vrhovih lestvic v več državah ter eden boljših iz Timbaland-ovega repertoarja v ranih 2000. Zanimivo, vsebuje tudi japonsko besedilo, a zgolj zato ker je v studiu takrat slučajno bil japonski hišnik, pesem pa vsebuje tudi množico vokalnih semplov, med drugim tudi iz pesmi “Solitude” nemškega pevca Karunesh in iz pesmi Is That Your Chick od Memphis Bleek in Jay-Z-ja. Zadnja pesem danes je “Since U Been Gone” od Kelly Clarkson. Po tem ko je postala prvi zmagovalec Ameriških idolov sta jo producenta Max Martin in Dr. Luke prelevila v pop-punk-rock glasbenico in za Kelly se je to izredno dobro izšlo. Pesem sta dejansko pred tem zavrnili tako Pink in Hilary Duff. Zanjo pa ekipa ni uporabila kakšnega tujega materiala. Torej, med števili 20 in 11 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo kar pet pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je več od povprečja uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se ta trend nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se povzpnemo na sam vrh lestvice. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/SECONDHAND7.10.11.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK11-201617771.mp3 RTVSLO - Radio SI 491 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 30 do 21, kjer smo našli uporabo tujega materiala v kar šestih od desetih pesmih, kar je enkrat več kot povprečje v pesmih na lestvici pod njimi. Danes si ogledamo pesmi med števili 20 in 11. Pri številu 20 najdemo “Rehab” od Amy Winehouse, ki je seveda original. Producent Salaam Remi je za pesem rekel “Pesem je usmerjena proti sistemu. “je: ‘The roof is on fire, we don’t need no water, let the motherfucker burn.'” Winehouse je to načelo živela kot ga je tudi pela, in še preden je leta 2011 tragično preminila, je transformirala moderen RNB za vedno. Sledi “Dancing on My Own” od Robyn. V času, ko je pisala pesem z dolgoletnim sodelavcem Patrikom Bergerjem, je preteklo celo desetletje od njenega zadnjega hita v ZDA, a ta udarna pesem srednjega tempa jo je zapisala v zgodovino glasbe in je po mnenju Rolling Stone Magazine ena boljših švedskih stvari po Abbi. Sledi ji “Blackstar” od David Bowie-ja na 18-tem mestu. Zgolj 12 mesecev pred smrtjo, je Bowie za zadnji album zbral skupino dokaj neznanih jazz glasbenikov. Vodilna pesem je pretresljiva, surealna 10 minutna stvaritev, zvok, ki ga ni srečati v pretekli glasbeni zgodovini, kombinacija jazza, elektronike, progresivnega roka in celo gregorijanskih psalmov. Bowie-ja pionirskost ni zapustila niti v zadnjih dneh njegovega življenja. Pri številu 17 najdemo “Work It” od Missy Elliott. Producent Timbaland in Elliott sta končevala to retro-futuristično vesoljsko break-dancing pesem vsaj pet krat, preden sta se odločila za to verzijo, ki “flip it and reverse it” postavi v pesem dobesedno. Pesem je bila Elliott-in največji hit za katerega pa je uporabila semple iz vsaj treh pesmi: Request Line od Rock Master Scott and the Dynamic Three, Peter Piper od Run-DMC in Heart of Glass od Blondie. Sledi “All My Friends” od LCD Soundsystem. Pesem govori o staranju in krizi srednjih let, predvsem skozi doživljanje James Murphy-ja samega. Inspirirana je s strani krautrock žanra, s hitrim bobnanjem in ponavljajočo klavirsko melodijo skozi celo pesem. Pesem so kriti zelo dobro sprejeli in znašla se je na mnogih listah najboljših pesmi leta. Sledi “Crazy” od Gnarls Barkley. Producent Danger Mouse je “Crazy” opisal kot “čisti špageti Western” in poklon Italijanskemu skladatelju Ennio Morricone-u, medtem ko je pevec CeeLo Green pesem povezal z “industrijskim Euro soulom.” Crazy je bil velik hit, prirejali pa so ga tako Nelly Furtado kot Prince kot alt-rockerji Afghan Whigs. Za ritem pesmi sta uporabila sempl iz Garnet Mimms-ove Stop and Check Yourself ter za špageti Western pridih še pesem Last Men Standing od Gianfranco Reverberi-ja. Pri številki 14 najdemo pesem “Toxic” od Britney Spears. Pesem so najprej ponudili Kylie Minogue, a jo je zavrnila. Britney je za drugi singl albuma In the Zone izbirala med "(I Got That) Boom Boom" in "Outrageous" a na koncu se je odločila za Toxic, kar je bila pravilna odločitev. Plesna pesem z elementi bhangra glasbe, ki vsebuje še kopico drugih instrumentov, je bila velik hit. Definira jo sempl Bollywood godal, semplanih iz pesmi "Tere Mere Beech Mein" od Lata Mangeshkar in S. P. Balasubrahmanyam. Sledi “Alright” od Kendrick Lamar-ja. Igral jo je na anti-Trump prireditvi v Chicagu, Black Lives Matter rally v Cleveland-u in Million Man March obletnici v New Yorku. Lamar-jeva žametno optimistična, euforična “Alright” je, kot jo opisuje Ric Wilson “‘We Shall Overcome' modern dobe”. Pesem vsebuje nekaj vokalnih semplov, predvsem iz filma Alice Walker z naslovom The Color Purple. Pri številu 12 najdemo “Get Ur Freak On” od Missy Elliott. Elliott-ovo je najprej skrbelo zaradi bhangra ritmov, ampak “Get Ur Freak On” je postala njen prvi singl, ki se je znašel na vrhovih lestvic v več državah ter eden boljših iz Timbaland-ovega repertoarja v ranih 2000. Zanimivo, vsebuje tudi japonsko besedilo, a zgolj zato ker je v studiu takrat slučajno bil japonski hišnik, pesem pa vsebuje tudi množico vokalnih semplov, med drugim tudi iz pesmi “Solitude” nemškega pevca Karunesh in iz pesmi Is That Your Chick od Memphis Bleek in Jay-Z-ja. Zadnja pesem danes je “Since U Been Gone” od Kelly Clarkson. Po tem ko je postala prvi zmagovalec Ameriških idolov sta jo producenta Max Martin in Dr. Luke prelevila v pop-punk-rock glasbenico in za Kelly se je to izredno dobro izšlo. Pesem sta dejansko pred tem zavrnili tako Pink in Hilary Duff. Zanjo pa ekipa ni uporabila kakšnega tujega materiala. Torej, med števili 20 in 11 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo kar pet pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je več od povprečja uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se ta trend nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se povzpnemo na sam vrh lestvice. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Nov 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 7. & 10. 11. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 11-20 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 40 do 31, kjer smo našli uporabo tujega materiala v štirih od desetih pesmih, kar je več kot povprečje v pesmih na lestvici pod njimi. Danes si ogledamo pesmi med števili 30 in 21. Pri številu 30 najdemo pesem “Mississippi” od Bob Dylan-a iz leta 2001. Za to pesem lahko najdete podatek, da je priredba istoimenske pesmi Sheryl Crow, a to ne drži. Dylan je pesem napisal sam in se je z ukvarjal vrsto let, preden se je zložila po njegovih željah, vmes pa jo je posodil Sheryl. Perfekcionizem se je Dylanu obrestoval, saj kritiki pesem opisujejo kot: "Ljubezenska pesem klateža, ki povzema celotno Dylanovo kariero, klasika, ki sodi v rang pesmi kot je 'Tangled Up in Blue'". Naslednja je “All Too Well” od Taylor Swift. “Je najbolj globoka in emocionalna pesem, ki smo jo kadarkoli napisali” je izjavila so-pisateljica pesmi, Liz Rose. V pesmi, ki je originalno trajala dvakrat več kot kasneje izdana albumska verzija na Red, je Swift odlično povzdignila trivialen detajl v epsko bolečino srca in si prislužila dobre kritike. Sledi “Umbrella” od Rihanna-e in Jay-Z-ja. Pesem, ki je prišla do nje ker jo je zavrnila Britney Spears, je požela enormne uspehe in je bila tudi prelomna točka za Rihannino kariero, čeprav naj bila napisana v 15-tih minutah. Znameniti eho – “ella ella eh eh eh” – ki je pesem naredilo izredno privlačno za poslušalce in radijske postaje, je bil genialen, nastal pa je zaradi pomanjkanja denarja za efekte. Za ritem pa so uporabili kar bobnarski loop Vintage Funk Kit 03 iz programa Garageband od Apple-a. Pri številu 27 sledi “B.O.B.”od Outkast. Big Boi je leta 2000 potožil sledeče: “vsi delajo glasbo kot da imajo enako formulo: E = MC2.” “B.O.B.” je bila reakcija na to ugotovitev. Ni bila hit, bila je klic k orožju in Outkast-u je prislužila kopico oboževalcev, med drugim tudi Zack-a de la Rocha od Rage Against the Machine. Izjavil je “B.O.B. zanika definicijo in to je najboljša glasba”. Tudi oni so uporabili tuj material, predvsem izseke iz Get on the Good Foot James Brown-a. Sledi “Hotline Bling” od Drake-a. Drake je s pesmijo želel priklicati sončno stran življenja, z videom pa si je zadal še cilj prepričati moške naj več plešejo. Pesem je požela velike uspehe, mu je pa prinesla tudi težave z avtorstvom, saj je raper D.R.A.M. bil prepričan, da se je v kompoziciji pesmi močno zgledoval po njegovi “Cha Cha”. Vsekakor pa je Drake za ritem uporabil sempl iz pesmi Why Can't We Live Together od Timmy Thomas-a. Sledi “Uptown Funk” od Mark Ronson-a in Bruno Mars-a, popolna funk-pop nostalgična bomba 80-tih. Tako popolna, da sta imela izjemne problem z tožbami. Kar 13 artistov je želelo uveljavljati avtorstvo na tej pesmi. Zaenkrat je edina uradno kreditirana pesem All Gold Everything od Trinidad James-a, čeprav je verjetno množica primerov poravnana izven sodišča, zagotovo pa so nekaj dogovorili z The Gap Band. Sledi “Lose Yourself” od Eminem-a, ki pa začuda tujega materiala ne uporablja, ravno nasprotno, množično je bila semplana s strani drugih. Eminem je pesem napisal med pavzami snemanja filma 8 Mile. Kot pravi “Trik ki sem se ga moral naučiti je: kako narediti rimo, ki se bo slišala kot njegova, in jo preslikati v sebe, tako da vidim paralele med njegovimi in svojimi težavami.” Trik je obvladal in pesem je prava ‘eye-of-the-tiger’ himna njegovem filmskem karakterju, Jimmy “B-Rabbit” Smith Jr.-ju, ki mu je prinesla tudi Academy award. Pa smo spet pri Outkast, tokrat pri pesmi Ms. Jackson, ki je v bistvu protiutež pesmi B.O.B. z istega albuma. Ms. Jackson je bila megahit in je pomagala pri prodaji albuma po neuspehu prvega single, B.O.B., ki je kljub izjemnim kritikam bil prodajni poraz. Pesem sempla Brothers Johnson verzijo pesmi "Strawberry Letter 23" vsebuje pa tudi spremenjen zvok iz Wagner-jeve opere Lohengrin, dela znanega kot ‘poročna koračnica’. Naslednja je “Take Me Out” od Franz Ferdinand, simbol preporoda rock glasbe v začetku tisočletja, s prehajanjem med punk-rock kitarami in disco-rock zvokom, kar pesem naredi edinstveno med rock skladbami tega časa. Zadnja pesem danes je “Bad Romance” od Lady Gaga. Divja ločitev, tehno zvok in “rah-rah” vokali; “Bad Romance” je Gaga vrhunec. Napisala jo je med turnejo po Norveški, z mislijo na zaljubljenost v napačno osebo in kontemplaciji o Hitchcock-ovih filmih, da dobi pravi pridih. Na MTV je kasneje rekla: “Kar sem želela ovedati, je, da želim najgloblje, najtemnejše, najbolj bolne dele tebe, ki si jih ne upaš deliti z nikomer, zato ker te tako močno ljubim”. Zelo verjetno je za ritem uporabila pesem Balla Nation DJ Dean-a, čeprav ta ni uradno naveden kot pisec. Torej, med števili 30 in 21 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo kar šest pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je enkrat več od povprečja uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se ta trend nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se povzpnemo še višje po lestvici. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/SECONDHAND31.10.3.11.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK21-301612541.mp3 RTVSLO - Radio SI 503 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 40 do 31, kjer smo našli uporabo tujega materiala v štirih od desetih pesmih, kar je več kot povprečje v pesmih na lestvici pod njimi. Danes si ogledamo pesmi med števili 30 in 21. Pri številu 30 najdemo pesem “Mississippi” od Bob Dylan-a iz leta 2001. Za to pesem lahko najdete podatek, da je priredba istoimenske pesmi Sheryl Crow, a to ne drži. Dylan je pesem napisal sam in se je z ukvarjal vrsto let, preden se je zložila po njegovih željah, vmes pa jo je posodil Sheryl. Perfekcionizem se je Dylanu obrestoval, saj kritiki pesem opisujejo kot: "Ljubezenska pesem klateža, ki povzema celotno Dylanovo kariero, klasika, ki sodi v rang pesmi kot je 'Tangled Up in Blue'". Naslednja je “All Too Well” od Taylor Swift. “Je najbolj globoka in emocionalna pesem, ki smo jo kadarkoli napisali” je izjavila so-pisateljica pesmi, Liz Rose. V pesmi, ki je originalno trajala dvakrat več kot kasneje izdana albumska verzija na Red, je Swift odlično povzdignila trivialen detajl v epsko bolečino srca in si prislužila dobre kritike. Sledi “Umbrella” od Rihanna-e in Jay-Z-ja. Pesem, ki je prišla do nje ker jo je zavrnila Britney Spears, je požela enormne uspehe in je bila tudi prelomna točka za Rihannino kariero, čeprav naj bila napisana v 15-tih minutah. Znameniti eho – “ella ella eh eh eh” – ki je pesem naredilo izredno privlačno za poslušalce in radijske postaje, je bil genialen, nastal pa je zaradi pomanjkanja denarja za efekte. Za ritem pa so uporabili kar bobnarski loop Vintage Funk Kit 03 iz programa Garageband od Apple-a. Pri številu 27 sledi “B.O.B.”od Outkast. Big Boi je leta 2000 potožil sledeče: “vsi delajo glasbo kot da imajo enako formulo: E = MC2.” “B.O.B.” je bila reakcija na to ugotovitev. Ni bila hit, bila je klic k orožju in Outkast-u je prislužila kopico oboževalcev, med drugim tudi Zack-a de la Rocha od Rage Against the Machine. Izjavil je “B.O.B. zanika definicijo in to je najboljša glasba”. Tudi oni so uporabili tuj material, predvsem izseke iz Get on the Good Foot James Brown-a. Sledi “Hotline Bling” od Drake-a. Drake je s pesmijo želel priklicati sončno stran življenja, z videom pa si je zadal še cilj prepričati moške naj več plešejo. Pesem je požela velike uspehe, mu je pa prinesla tudi težave z avtorstvom, saj je raper D.R.A.M. bil prepričan, da se je v kompoziciji pesmi močno zgledoval po njegovi “Cha Cha”. Vsekakor pa je Drake za ritem uporabil sempl iz pesmi Why Can't We Live Together od Timmy Thomas-a. Sledi “Uptown Funk” od Mark Ronson-a in Bruno Mars-a, popolna funk-pop nostalgična bomba 80-tih. Tako popolna, da sta imela izjemne problem z tožbami. Kar 13 artistov je želelo uveljavljati avtorstvo na tej pesmi. Zaenkrat je edina uradno kreditirana pesem All Gold Everything od Trinidad James-a, čeprav je verjetno množica primerov poravnana izven sodišča, zagotovo pa so nekaj dogovorili z The Gap Band. Sledi “Lose Yourself” od Eminem-a, ki pa začuda tujega materiala ne uporablja, ravno nasprotno, množično je bila semplana s strani drugih. Eminem je pesem napisal med pavzami snemanja filma 8 Mile. Kot pravi “Trik ki sem se ga moral naučiti je: kako narediti rimo, ki se bo slišala kot njegova, in jo preslikati v sebe, tako da vidim paralele med njegovimi in svojimi težavami.” Trik je obvladal in pesem je prava ‘eye-of-the-tiger’ himna njegovem filmskem karakterju, Jimmy “B-Rabbit” Smith Jr.-ju, ki mu je prinesla tudi Academy award. Pa smo spet pri Outkast, tokrat pri pesmi Ms. Jackson, ki je v bistvu protiutež pesmi B.O.B. z istega albuma. Ms. Jackson je bila megahit in je pomagala pri prodaji albuma po neuspehu prvega single, B.O.B., ki je kljub izjemnim kritikam bil prodajni poraz. Pesem sempla Brothers Johnson verzijo pesmi "Strawberry Letter 23" vsebuje pa tudi spremenjen zvok iz Wagner-jeve opere Lohengrin, dela znanega kot ‘poročna koračnica’. Naslednja je “Take Me Out” od Franz Ferdinand, simbol preporoda rock glasbe v začetku tisočletja, s prehajanjem med punk-rock kitarami in disco-rock zvokom, kar pesem naredi edinstveno med rock skladbami tega časa. Zadnja pesem danes je “Bad Romance” od Lady Gaga. Divja ločitev, tehno zvok in “rah-rah” vokali; “Bad Romance” je Gaga vrhunec. Napisala jo je med turnejo po Norveški, z mislijo na zaljubljenost v napačno osebo in kontemplaciji o Hitchcock-ovih filmih, da dobi pravi pridih. Na MTV je kasneje rekla: “Kar sem želela ovedati, je, da želim najgloblje, najtemnejše, najbolj bolne dele tebe, ki si jih ne upaš deliti z nikomer, zato ker te tako močno ljubim”. Zelo verjetno je za ritem uporabila pesem Balla Nation DJ Dean-a, čeprav ta ni uradno naveden kot pisec. Torej, med števili 30 in 21 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo kar šest pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je enkrat več od povprečja uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se ta trend nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se povzpnemo še višje po lestvici. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Oct 2018 23:00:00 +0000 SECOND HAND 31. 10. & 3. 11. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 21-30 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 50 do 41 in se preselili v zgornjo polovico lestvice in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material, kar je tudi povprečje vseh pregledanih pesmi do sedaj. Danes se selimo med števila 40 in 31. Pri številki 40 najdemo pesem “Beautiful Day” od U2. Bila je vodilni singl albuma All That You Can’t Leave Behind in kot je Bono začutil že med pisanjem pesmi, je postala zanj zelo pomemben megahit po dolgem sušnem obdobju v 90tih. Je pa seveda original, kot tudi naslednja rock pesem, “No One Knows” od Queens of the Stone Age, ki je bila dobrodošla hard-rock stvaritev v obdobju, kateremu mu je pošteno manjkalo močnih kitar. Pri številu 38 najdemo pesem “Formation” od Beyonce´. Prejela je mešane kritike predvsem zaradi domnevne anti-policijske drže, katero je sicer Beyonce zanikala, prav tako pa so bili kontroverzni izseki dokumentarnih posnetkov v videu pesmi. Kakorkoli, kritiki in oboževalci so pesem izredno dobro sprejeli, saj je prikazovala podobo Afro-Američanov v luči, ki jo le redko zasledimo v mainstream medijih. Pesem vsebuje množico vokalnih semplov govorjene besede, ki jih po navadi ne štejemo kot tuj material, a je za pesem tokrat to ključnega pomena. Pri 37 najdemo “You Want It Darker” od Leonard-a Cohen-a. Cohen je zadnja leta življenja preživel v velikih bolečinah zaradi česar je zelo redko zapustil svoje skromno bivališče. Njegov sin Adam mu je zato tam vzpostavil premični studio, da je lahko delal na svojem zadnjem albumu. V nosilnem singlu Cohen ni skrival okoliščine življenja in zvok bližajoče smrti, o kateri pesem govori, še nikoli ni zvenel tako prefinjeno kot v njej. Sledi pesem “Gold Digger” od Kanye West-a v sodelovanju z Jamie Foxx-om. Foxx je seveda prejel Academy award za svojo vlogo v filmu Ray, dokumentarcu o Ray Charles-u in zdi se, da ga je Kanye povabil v pesem prav kot varovalko, če bi se kaj zakompliciralo s semplom, ki so ga za pesem vzeli iz Ray-eve pesmi “I Got a Woman” iz leta 54. Foxx je mimogrede odlično opravil svoje delo. Pri številu 35 najdemo pesem “Blue Jeans” od Lane Del Rey. Del Rey si je najprej “Blue Jeans” zamislila bolj kot “Chris Isaak balado” a ker je delala z Emile Haynie, je iz tega prišlo nekaj bistveno tršega. Umetniki, ki se sami radi upirajo pričakovanjem, so to takoj opazili. Courtney Love “je postala obsedena” z Del Rey-inim delom, Kanye West pa jo je na Twitterju proglasil za “eno najljubših pevk”. V produkciji si je skozi celo pesem postregla z vokalnimi izseki iz Rick James-ove žive izvedbe pesmi Mary Jane. Sledi pesem “Mr. Brightside” od The Killers. Kot je rekel pevec skupine, Brandon Flowers, “spomnim se nakupa albuma skupine Strokes, Is This It, na dan ko je izšel, in poslušali smo ga v avtu, bil je tako popoln. Postali smo depresivni in zavrgli smo vse svoje pesmi. Razen “Mr. Brightside”, brutalno enostavne pesmi, polne melodičnih rifov. In 15 let po izdaji sloves pesmi “Mr. Brightside” dokazuje, da so jo z razlogom pustili stati. Pri številu 33 najdemo pesem “Idioteque” od Radiohead. Po OK Computer leta 97, je Thom Yorke začutil, da skupina potrebuje spremembo. Odložili so kitare in po zgledu skupin kot so Aphex Twin, pričeli skladati na synthesizerjih. V nekem trenutku je kitarist Jonny Greenwood Yorku predal 50 minutno improvizacijo, ki je vključevala Paul Landksy-jevo “Mild und Leise” iz leta 76 in takoj jo je uporabil za temelj pulzirajoče pesmi o neizbežnem nuklearnem holokavstu. Sledi “In Da Club” od 50 Cent. Fifty je zagrozil, da bo prijel rap sceno v primež in to mu na krilih Dr. Dre-jevih ubijalskih beatov tudi uspelo, prebil se je na vrhove vseh lestvic. Dre je namreč njegov talent takoj prepoznal, ga povabil v studio in v eni uri sta spisala ta megahit. Začuda, za to pesem niso uporabljeni sempli, aktivna je bila ena tožba, a je bila zavrnjena na sodišču. Zadnja pesem danes je “Wake Up” od Arcade Fire. Skupinina podpisana pesem, vrhunec debutantskega albuma, Funeral, je bila zaradi spevnosti popularna na koncertih še v časih, ko so igrali v klubih. U2 so nad njo bili tako navdušeni, da so jo na svojih koncertih igrali za ogrevanje. Impresionirala je tudi David Bowie-a in to v tolikšni meri, da jo je s skupino tudi zapel, ta verzija pa je postala dobrodelni EP. Torej, med števili 40 in 31 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo štiri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je ena več od povprečja uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se ta trend nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 30 in 21. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/SECONDHAND24.27.10.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK31-401612532.mp3 RTVSLO - Radio SI 492 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 50 do 41 in se preselili v zgornjo polovico lestvice in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material, kar je tudi povprečje vseh pregledanih pesmi do sedaj. Danes se selimo med števila 40 in 31. Pri številki 40 najdemo pesem “Beautiful Day” od U2. Bila je vodilni singl albuma All That You Can’t Leave Behind in kot je Bono začutil že med pisanjem pesmi, je postala zanj zelo pomemben megahit po dolgem sušnem obdobju v 90tih. Je pa seveda original, kot tudi naslednja rock pesem, “No One Knows” od Queens of the Stone Age, ki je bila dobrodošla hard-rock stvaritev v obdobju, kateremu mu je pošteno manjkalo močnih kitar. Pri številu 38 najdemo pesem “Formation” od Beyonce´. Prejela je mešane kritike predvsem zaradi domnevne anti-policijske drže, katero je sicer Beyonce zanikala, prav tako pa so bili kontroverzni izseki dokumentarnih posnetkov v videu pesmi. Kakorkoli, kritiki in oboževalci so pesem izredno dobro sprejeli, saj je prikazovala podobo Afro-Američanov v luči, ki jo le redko zasledimo v mainstream medijih. Pesem vsebuje množico vokalnih semplov govorjene besede, ki jih po navadi ne štejemo kot tuj material, a je za pesem tokrat to ključnega pomena. Pri 37 najdemo “You Want It Darker” od Leonard-a Cohen-a. Cohen je zadnja leta življenja preživel v velikih bolečinah zaradi česar je zelo redko zapustil svoje skromno bivališče. Njegov sin Adam mu je zato tam vzpostavil premični studio, da je lahko delal na svojem zadnjem albumu. V nosilnem singlu Cohen ni skrival okoliščine življenja in zvok bližajoče smrti, o kateri pesem govori, še nikoli ni zvenel tako prefinjeno kot v njej. Sledi pesem “Gold Digger” od Kanye West-a v sodelovanju z Jamie Foxx-om. Foxx je seveda prejel Academy award za svojo vlogo v filmu Ray, dokumentarcu o Ray Charles-u in zdi se, da ga je Kanye povabil v pesem prav kot varovalko, če bi se kaj zakompliciralo s semplom, ki so ga za pesem vzeli iz Ray-eve pesmi “I Got a Woman” iz leta 54. Foxx je mimogrede odlično opravil svoje delo. Pri številu 35 najdemo pesem “Blue Jeans” od Lane Del Rey. Del Rey si je najprej “Blue Jeans” zamislila bolj kot “Chris Isaak balado” a ker je delala z Emile Haynie, je iz tega prišlo nekaj bistveno tršega. Umetniki, ki se sami radi upirajo pričakovanjem, so to takoj opazili. Courtney Love “je postala obsedena” z Del Rey-inim delom, Kanye West pa jo je na Twitterju proglasil za “eno najljubših pevk”. V produkciji si je skozi celo pesem postregla z vokalnimi izseki iz Rick James-ove žive izvedbe pesmi Mary Jane. Sledi pesem “Mr. Brightside” od The Killers. Kot je rekel pevec skupine, Brandon Flowers, “spomnim se nakupa albuma skupine Strokes, Is This It, na dan ko je izšel, in poslušali smo ga v avtu, bil je tako popoln. Postali smo depresivni in zavrgli smo vse svoje pesmi. Razen “Mr. Brightside”, brutalno enostavne pesmi, polne melodičnih rifov. In 15 let po izdaji sloves pesmi “Mr. Brightside” dokazuje, da so jo z razlogom pustili stati. Pri številu 33 najdemo pesem “Idioteque” od Radiohead. Po OK Computer leta 97, je Thom Yorke začutil, da skupina potrebuje spremembo. Odložili so kitare in po zgledu skupin kot so Aphex Twin, pričeli skladati na synthesizerjih. V nekem trenutku je kitarist Jonny Greenwood Yorku predal 50 minutno improvizacijo, ki je vključevala Paul Landksy-jevo “Mild und Leise” iz leta 76 in takoj jo je uporabil za temelj pulzirajoče pesmi o neizbežnem nuklearnem holokavstu. Sledi “In Da Club” od 50 Cent. Fifty je zagrozil, da bo prijel rap sceno v primež in to mu na krilih Dr. Dre-jevih ubijalskih beatov tudi uspelo, prebil se je na vrhove vseh lestvic. Dre je namreč njegov talent takoj prepoznal, ga povabil v studio in v eni uri sta spisala ta megahit. Začuda, za to pesem niso uporabljeni sempli, aktivna je bila ena tožba, a je bila zavrnjena na sodišču. Zadnja pesem danes je “Wake Up” od Arcade Fire. Skupinina podpisana pesem, vrhunec debutantskega albuma, Funeral, je bila zaradi spevnosti popularna na koncertih še v časih, ko so igrali v klubih. U2 so nad njo bili tako navdušeni, da so jo na svojih koncertih igrali za ogrevanje. Impresionirala je tudi David Bowie-a in to v tolikšni meri, da jo je s skupino tudi zapel, ta verzija pa je postala dobrodelni EP. Torej, med števili 40 in 31 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo štiri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je ena več od povprečja uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se ta trend nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 30 in 21. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Oct 2018 22:00:00 +0000 SECOND HAND 24. & 27. 10. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 31-40 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 60 do 51 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material, kar je povprečje v celotnem spodnjem delu lestvice. Danes se selimo v zgornjo polovico lestvice, med števila 50 in 41 ter pogledali, če se povprečje iz spodnjega dela lestvice ohranja tudi tukaj. Pri številki 50 najdemo pesem “The Scientist” od Coldplay. Chris Martinov prijatelj se je pravkar razstal s partnerko in tudi Chris je bil v obdobju neuspešnih razmerij, tako da je skanaliziral vso to žalost v sentimentalno balado, ki je v očeh kritikov visoka točka za Coldplay, čudovit moment empatije. Za njo najdemo “Sign of the Times” od Harry Styles-a. Takoj ko je Styles zapustil One Direction, je šokiral svet z prvim singlom, svečano, skoraj operno rock balado, ki je priklicala duha Queen-ov in David Bowie-a. Sledi pesem “Happy” od Pharrell Williams-a. Pesem, ki priklicuje soul pozitivo 60-tih je izpadla kot da je Pharrell priredil ulično zabavo in nanjo povabil cel svet. Napisal jo je na krilih uspeha sodelovanja z Daft Punk in “Happy” je zasedla prvo mesto lestvic v preko 40 državah. V Iranu, kjer so bili nekateri aretirani, ker so pesem peli na youtube-u, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Prejeli so opravičilo predsednika z razlago: ''sreča je pravica naših državljanov.'' Izredno velik učinek pesmi, ki je bil v bistvu napisana za soundtrack animiranega filma Despicable Me 2. Pharell zanjo ni potreboval tujega materiala, kot tudi ne prej omenjena Styles in Coldplay. Pri številu 47 najdemo pesem “Redbone” od Childish Gambino. “Kako zares pričneš globalno revolucijo?” se je Gambino spraševal leta 2016. “Je sploh to možno v sistemu, ki ga imamo? Nekaj je v črnski glasbi 70tih kar se čuti kot da bi želeli pričeti revolucijo”. To razmišljanje je destiliral v pesmi “Redbone” in počasi pričel z njo. Za ta namen je tudi uporabil pesem z omenjenim duhom, I'd Rather Be With You od Bootsy's Rubber Band in leta 76. Sledi “Cry Me a River” od Justin Timberlake-a. ''Cry Me a River” je izbruhnila iz Timberlake-a po drami z njegovo takratno partnerko, Britney Spears. V ritem, kičast in nedoločljiv je nekako ukomponiral tudi Gregoriansko petje v enormen hit. Še vedno izstopa v sicer enormnem katalogu producenta Timbalanda kot pomemben dosežek. Za pesem pa sicer nista uporabila nekih bistvenih semplov. Naslednja je “Sorry” od Justin Bieber-ja, balada v opravičilo bivši partnerici Seleni Gomez, v času ko je Bieber raziskoval dejansko sočutnost, da bi prešel iz neposrečene bad-boy faze. Pri številki 44 najdemo pesem “Stan” od Eminema, ki govori o neuravnovešenem oboževalcu in so jo kritiki označili za eno njegovih najboljših pesmi. Bila je predlagana za množico nagrad, o njenem vplivu pa najbolj govori dejstvo, da se je ime karakterja v pesmi razvilo v sleng za manično obsedenega oboževalca slavnih oseb in se kot takšna vpisala v znan Oxford English Dictionary. Pri kompoziciji pesmi pa je uporabil izseke pesmi Thank you od Dido. Sledi pesem “Cranes in the Sky” od Solange, uravnovešena in elegantna pesem, čeprav govori o surovih občutkih, podobno kot njena avtorica. Pri številki 42 je “Electric Feel” od MGMT, prva prava pesem Andrew VanWyngarden-a in Ben Goldwasser-ja. Svetla funk pesem sproducirana s strani Dave Fridman-a iz Flaming Lips, ki definira psihadelično magijo MGMT. Zadnja današnja pesem je “Hurt” od Johnny Cash-a, ki pa je seveda priredba. Cash je izjemno akustično priredbo pesmi Nine Inch Nails skomponiral v hiši Rick Rubin-a, izkazalo pa se je, da je tudi zadnja v seriji albumov American Recordings. “Hurt” je boleča meditacija o odvisnosti in obžalovanju. Trent Reznor od Nine inch nails jo je čutil kot svojo ‘’najbolj osebno pesem’’ v tolikšni meri, da se je najprej upiral misli, da jo je Cash tako dobro zaigral. Ampak kasneje, predvsem po tem, ko je videl video in ostal šokiran ob njem, je začutil tudi spoštovanje do priredbe. Cash je naslednje leto umrl, in kar se tiče poslednjih del glasbenikov, Cash-ova Hurt ostaja mejnik po katerem se bodo kasnejši glasbeniki zgledovali. Torej, med števili 50 in 41 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, dva primera semplanja in eno priredbo, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 40 in 31. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/16/SECONDHAND17.20.10.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK41-501609371.mp3 RTVSLO - Radio SI 518 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 60 do 51 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material, kar je povprečje v celotnem spodnjem delu lestvice. Danes se selimo v zgornjo polovico lestvice, med števila 50 in 41 ter pogledali, če se povprečje iz spodnjega dela lestvice ohranja tudi tukaj. Pri številki 50 najdemo pesem “The Scientist” od Coldplay. Chris Martinov prijatelj se je pravkar razstal s partnerko in tudi Chris je bil v obdobju neuspešnih razmerij, tako da je skanaliziral vso to žalost v sentimentalno balado, ki je v očeh kritikov visoka točka za Coldplay, čudovit moment empatije. Za njo najdemo “Sign of the Times” od Harry Styles-a. Takoj ko je Styles zapustil One Direction, je šokiral svet z prvim singlom, svečano, skoraj operno rock balado, ki je priklicala duha Queen-ov in David Bowie-a. Sledi pesem “Happy” od Pharrell Williams-a. Pesem, ki priklicuje soul pozitivo 60-tih je izpadla kot da je Pharrell priredil ulično zabavo in nanjo povabil cel svet. Napisal jo je na krilih uspeha sodelovanja z Daft Punk in “Happy” je zasedla prvo mesto lestvic v preko 40 državah. V Iranu, kjer so bili nekateri aretirani, ker so pesem peli na youtube-u, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Prejeli so opravičilo predsednika z razlago: ''sreča je pravica naših državljanov.'' Izredno velik učinek pesmi, ki je bil v bistvu napisana za soundtrack animiranega filma Despicable Me 2. Pharell zanjo ni potreboval tujega materiala, kot tudi ne prej omenjena Styles in Coldplay. Pri številu 47 najdemo pesem “Redbone” od Childish Gambino. “Kako zares pričneš globalno revolucijo?” se je Gambino spraševal leta 2016. “Je sploh to možno v sistemu, ki ga imamo? Nekaj je v črnski glasbi 70tih kar se čuti kot da bi želeli pričeti revolucijo”. To razmišljanje je destiliral v pesmi “Redbone” in počasi pričel z njo. Za ta namen je tudi uporabil pesem z omenjenim duhom, I'd Rather Be With You od Bootsy's Rubber Band in leta 76. Sledi “Cry Me a River” od Justin Timberlake-a. ''Cry Me a River” je izbruhnila iz Timberlake-a po drami z njegovo takratno partnerko, Britney Spears. V ritem, kičast in nedoločljiv je nekako ukomponiral tudi Gregoriansko petje v enormen hit. Še vedno izstopa v sicer enormnem katalogu producenta Timbalanda kot pomemben dosežek. Za pesem pa sicer nista uporabila nekih bistvenih semplov. Naslednja je “Sorry” od Justin Bieber-ja, balada v opravičilo bivši partnerici Seleni Gomez, v času ko je Bieber raziskoval dejansko sočutnost, da bi prešel iz neposrečene bad-boy faze. Pri številki 44 najdemo pesem “Stan” od Eminema, ki govori o neuravnovešenem oboževalcu in so jo kritiki označili za eno njegovih najboljših pesmi. Bila je predlagana za množico nagrad, o njenem vplivu pa najbolj govori dejstvo, da se je ime karakterja v pesmi razvilo v sleng za manično obsedenega oboževalca slavnih oseb in se kot takšna vpisala v znan Oxford English Dictionary. Pri kompoziciji pesmi pa je uporabil izseke pesmi Thank you od Dido. Sledi pesem “Cranes in the Sky” od Solange, uravnovešena in elegantna pesem, čeprav govori o surovih občutkih, podobno kot njena avtorica. Pri številki 42 je “Electric Feel” od MGMT, prva prava pesem Andrew VanWyngarden-a in Ben Goldwasser-ja. Svetla funk pesem sproducirana s strani Dave Fridman-a iz Flaming Lips, ki definira psihadelično magijo MGMT. Zadnja današnja pesem je “Hurt” od Johnny Cash-a, ki pa je seveda priredba. Cash je izjemno akustično priredbo pesmi Nine Inch Nails skomponiral v hiši Rick Rubin-a, izkazalo pa se je, da je tudi zadnja v seriji albumov American Recordings. “Hurt” je boleča meditacija o odvisnosti in obžalovanju. Trent Reznor od Nine inch nails jo je čutil kot svojo ‘’najbolj osebno pesem’’ v tolikšni meri, da se je najprej upiral misli, da jo je Cash tako dobro zaigral. Ampak kasneje, predvsem po tem, ko je videl video in ostal šokiran ob njem, je začutil tudi spoštovanje do priredbe. Cash je naslednje leto umrl, in kar se tiče poslednjih del glasbenikov, Cash-ova Hurt ostaja mejnik po katerem se bodo kasnejši glasbeniki zgledovali. Torej, med števili 50 in 41 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, dva primera semplanja in eno priredbo, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 40 in 31. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Oct 2018 22:00:00 +0000 SECOND HAND 17. & 20. 10. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 41-50 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 70 do 61 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 60 in 51 ter pogledali kako je tukaj. Pri številki 60 najdemo pesem “The Wire” od Haim. Tri sestre Haim so pričele z igranjem v družinski skupini s starši, potem pa so razvile svoj ‘Eighties R&B soft-rock’ zvok. Še preden so izdale svoj prvi LP so jih primerjali z njihovim idoli in tudi njihov prebojni hit “The Wire” se sliši kot nekaj kar bi se zgodilo če bi Eagles in Fleetwood Mac naskrivaj skupaj posneli album. Skratka, odlična retro rock zadeva. Sledi pesem “Bodak Yellow” od Cardi B. Na svoji debutantski pesmi je Cardi B uporabila in obrnila ‘flow’ iz freestyle-a raperja Kodak Black v ostro, krvavo, ukazovalno rapsodijo. Takoj je opozorila nase s svojo lakoto in bolečino ter se iz mixtape raperke in Instagram osebe prelevila v eno od 100 najbolj vplivnih osebnosti po Time magazine-u in zasedla vrhove lestvic, prva ženska reperka, ki ji je to uspelo po letu 98. Sledi “Niggas in Paris” od Jay-Z in Kanye West-a. Poleg melodije, ki je namenjena provokaciji sovražnikov, dva kralja hip hop scene debatirata o visokem življenju kot da že imata tri steklenice Armand de Brignac-a pod kapo. Produkcijsko gledano, pesen močno sempla "Dirty South Bangaz" od Big Fish Audio. Vsebuje pa tudi krajše semple večih pesmi ter dialog iz filma Blades of Glory. 'No one knows what it means, but it's provocative,' prepričljivo pravi lik Ferrell, s čim reperja povzameta umetnost pisanja hip hop besedil. Pri številki 57 najdemo pesem “Do You Realize??” od The Flaming Lips. Wayne Coyne je njihov album Yoshimi Battles the Pink Robots opisal kot zbirko acid-rock pripovedi na temo sončnih pogrebov. Album vsebuje tudi ta dragulj, ki prikazuje Coyne-ovo genialnost v kombiniranju ‘vrtnega razsvetljenja’ in surovega realizma v nekaj globljega in večjega kot so njegovi deli. Sledi nekaj podobnega v naslednji pesmi “Weird Fishes/ Arpeggi” od Radiohead, katero je producent Nigel Godrich enkrat opisal kot “Scooby-Doo graščino”, kritiki pa kot morda skupinin najbolj sijajen trenutek. Pri številki 55 najdemo pesem ‘’212” od Azealie Banks. Potem ko so se je znebili pri XL Recordings, je Banksova samo-izdala to opolzko in dinamično hip-house produkcijo o ''zdrogirani preveč ambiciozni 'bitch' , v smisli ‘Jebite se vsi, jaz sem najboljša tukaj'. In nekaj časa je bila, saj se je pesem prodala v 250 tisoč izvodih in pristala na 12. mestu UK lestvice. Kdo še potrebuje založbo? No, potrebovala pa je glasbeno podlago, ki jo je našla v pesmi Float my boat od Lazy Jay. Naslednja je “Portions for Foxes” od Rilo Kiley. V pravičnem svetu bi ta power-pop klasika dominirala radijske valove, tako pa je bila le ena boljših pesmi ene izmed boljših in zelo podcenjenih skupin. Na 53. mestu najdemo pesem “Oblivion” od Grimes. Grimes je umetniško ime Kanadske eksentrične pevke Claire Boucher, ki je s pesmijo Oblivion in albumom Visions, s katerega ta prihaja, predstavila novo ero dance popa. Sledi pesem “Chandelier” od Sia-e. Sia ima za sabo dolgo in uspešno kariero kot pisateljica pesmi za druge pevke, kot so na primer Rihanna in Beyoncé. A v solo karieri je resnično izstopila iz povprečja s to dramatično pesmijo, ki izhaja iz njenega boja z alkoholizmom. In tako prihajamo do zadnje pesmi danes, “Single Ladies (Put a Ring on It)” od Beyonce´, in ne, ni je napisala Sia. Pesem s svojim plesnim ritmom in vpadljivim črno-belim videom je postala simbol emancipacije. Njena plesna rutina v videu, inspirirana s strani Bob Fosse-jeve izvedbe “Mexican Breakfast” iz leta 69 na Ed Sullivan Show-u, je prav tako nepozabna. Tudi Beyonce za to pesem, kot tudi Sia in Rilo pred tem, ni uporabila tujega materiala. Torej, med števili 60 in 51 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 50 in 41. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/SECONDHAND10.13.10.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK51-601606958.mp3 RTVSLO - Radio SI 481 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 70 do 61 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 60 in 51 ter pogledali kako je tukaj. Pri številki 60 najdemo pesem “The Wire” od Haim. Tri sestre Haim so pričele z igranjem v družinski skupini s starši, potem pa so razvile svoj ‘Eighties R&B soft-rock’ zvok. Še preden so izdale svoj prvi LP so jih primerjali z njihovim idoli in tudi njihov prebojni hit “The Wire” se sliši kot nekaj kar bi se zgodilo če bi Eagles in Fleetwood Mac naskrivaj skupaj posneli album. Skratka, odlična retro rock zadeva. Sledi pesem “Bodak Yellow” od Cardi B. Na svoji debutantski pesmi je Cardi B uporabila in obrnila ‘flow’ iz freestyle-a raperja Kodak Black v ostro, krvavo, ukazovalno rapsodijo. Takoj je opozorila nase s svojo lakoto in bolečino ter se iz mixtape raperke in Instagram osebe prelevila v eno od 100 najbolj vplivnih osebnosti po Time magazine-u in zasedla vrhove lestvic, prva ženska reperka, ki ji je to uspelo po letu 98. Sledi “Niggas in Paris” od Jay-Z in Kanye West-a. Poleg melodije, ki je namenjena provokaciji sovražnikov, dva kralja hip hop scene debatirata o visokem življenju kot da že imata tri steklenice Armand de Brignac-a pod kapo. Produkcijsko gledano, pesen močno sempla "Dirty South Bangaz" od Big Fish Audio. Vsebuje pa tudi krajše semple večih pesmi ter dialog iz filma Blades of Glory. 'No one knows what it means, but it's provocative,' prepričljivo pravi lik Ferrell, s čim reperja povzameta umetnost pisanja hip hop besedil. Pri številki 57 najdemo pesem “Do You Realize??” od The Flaming Lips. Wayne Coyne je njihov album Yoshimi Battles the Pink Robots opisal kot zbirko acid-rock pripovedi na temo sončnih pogrebov. Album vsebuje tudi ta dragulj, ki prikazuje Coyne-ovo genialnost v kombiniranju ‘vrtnega razsvetljenja’ in surovega realizma v nekaj globljega in večjega kot so njegovi deli. Sledi nekaj podobnega v naslednji pesmi “Weird Fishes/ Arpeggi” od Radiohead, katero je producent Nigel Godrich enkrat opisal kot “Scooby-Doo graščino”, kritiki pa kot morda skupinin najbolj sijajen trenutek. Pri številki 55 najdemo pesem ‘’212” od Azealie Banks. Potem ko so se je znebili pri XL Recordings, je Banksova samo-izdala to opolzko in dinamično hip-house produkcijo o ''zdrogirani preveč ambiciozni 'bitch' , v smisli ‘Jebite se vsi, jaz sem najboljša tukaj'. In nekaj časa je bila, saj se je pesem prodala v 250 tisoč izvodih in pristala na 12. mestu UK lestvice. Kdo še potrebuje založbo? No, potrebovala pa je glasbeno podlago, ki jo je našla v pesmi Float my boat od Lazy Jay. Naslednja je “Portions for Foxes” od Rilo Kiley. V pravičnem svetu bi ta power-pop klasika dominirala radijske valove, tako pa je bila le ena boljših pesmi ene izmed boljših in zelo podcenjenih skupin. Na 53. mestu najdemo pesem “Oblivion” od Grimes. Grimes je umetniško ime Kanadske eksentrične pevke Claire Boucher, ki je s pesmijo Oblivion in albumom Visions, s katerega ta prihaja, predstavila novo ero dance popa. Sledi pesem “Chandelier” od Sia-e. Sia ima za sabo dolgo in uspešno kariero kot pisateljica pesmi za druge pevke, kot so na primer Rihanna in Beyoncé. A v solo karieri je resnično izstopila iz povprečja s to dramatično pesmijo, ki izhaja iz njenega boja z alkoholizmom. In tako prihajamo do zadnje pesmi danes, “Single Ladies (Put a Ring on It)” od Beyonce´, in ne, ni je napisala Sia. Pesem s svojim plesnim ritmom in vpadljivim črno-belim videom je postala simbol emancipacije. Njena plesna rutina v videu, inspirirana s strani Bob Fosse-jeve izvedbe “Mexican Breakfast” iz leta 69 na Ed Sullivan Show-u, je prav tako nepozabna. Tudi Beyonce za to pesem, kot tudi Sia in Rilo pred tem, ni uporabila tujega materiala. Torej, med števili 60 in 51 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 50 in 41. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Oct 2018 22:00:00 +0000 SECOND HAND 10. & 13. 10. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 51-60 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 80 do 71 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 70 in 61 ter pogledali kako je tukaj. Pri številu 70 najdemo pesem “American Idiot” Green Day. Naslovna pesem njihovega opusa iz leta 2004 je verjetno najprepoznavnejša rockerska politična izjava , ki je za Američane tudi v tem času toliko relevantna kot dne, ko je bil ponovno izvoljen takrat aktualen George W. Bush. Sledi pesem “Thinkin Bout You” od Frank Ocean-a. Ocean je s to pesmijo razbil nekatere stereotipe glede moškosti v RNB glasbi, s tem ko je pel v nežnem falsettu z ihtenjem od besedilu, ki vključuje tudi čutne besede kot so ‘’cute – ljubka’’ in podobne. Verjetno je vse skupaj bilo nenamerno, saj je pesem v bistvu napisal za Bridget Kelly, a je njegov demo nekako prišel na splet in takoj požel uspeh. Kljub zvrsti, pesem ne uporablja tujega materiala. Naslednja pesem je “Springsteen” od Eric Church-a. Church, silak iz Severne Karoline je spisal jokajočo pesem o spominih na ''Born to run'' in srednješolsko romanco, rezultat pa je ena bolj čustvenih country pesmi tega časa. Pri številu 67 najdemo pesem “What You Know” od T.I., nalezljivo pesem enega najbolj nadarjenih raperjev tega časa, ki mu je prislužila tudi Grammyja. Zvezda pesmi je tudi močen ritem, za katerega je zaslužen Atlantski veteran DJ Toomp. Skupaj s ko-producentom Wonder-jem sta v Reason softwaru poustvarila ekstatično gospel-rock zaporedje okoli pesmi Roberte Flack, “Gone Away” iz leta 1970. Sledi pesem “Beez in the Trap” od Nicki Minaj v sodelovanju s 2 Chainz. Po Nickijinem uspehu z elektro-pop crossover pesmimi kot sta “Super Bass” in “Starships” je bila “Beez in the Trap” dobrodošla vrnitev k hip-hopu: počasen, minimalističen, južnjaški rap z močnim basom in refrenom v stilu Schoolly D-ja iz srede 80tih. Kljub zvrsti, pesem ne uporablja tujega materiala. Smo pri številu 65 in pesmi “We Found Love” od Rihanne in Calvin Harris-a. Tudi tu gre za originalno pesem, kljub siceršnji ljubezni do semplanja pri obeh sodelujočih. Ko je dance glasba pričela pohod na lestvice v začetku 2000ih, smo bili priča nekaterim zmedenim, nedodelanim in resnično slabim sodelovanjem znanih glasbenikov, ki so sproducirala res neposlušljive pesmi. Po drugi strani pa so nastale tudi pesmi kot “We Found Love”, ki so takoj postale moderni standardi. Sledi pesem “DNA” od Kendrick Lamar-ja. Največji živi reper, kot ga opisujejo kritiki, pove že v prvih 15 sekundah kaj je njegovo bistvo: zvestoba, plemištvo, vojna, mir, moč, strup, bolečina, veselje, ambicija in ‘flow’. Producent Mike Will Made It poskuša parirati Lamarjevem napadu z zvoki 808ke in sempli, med katerimi najdemo tudi del Rick James-ove odrske produkcije iz koncerta v Nemčiji leta 82, seveda pa uporabi še množico drugih semplov, kot je na primer del pesmi Countdown od Keith Murray-a. Sledi “Sugar, We’re Goin Down” od Fall Out Boy, ki so pričeli na emo sceni, a kot hipsterji nikoli niso bili prepričljivi. Pop punk v “Sugar” je piflarsko dramo prikazal na izjemno zanimiv in privlačen način. Smo pri številki 62 in pesmi “Teenage Dream” od Katy Perry. V svetu Perry je vsaka pesem, pesem o poletju. Zaslepljujoča jasnost v “Teenage Dream” ji je prinesla vrh lestvic in je ena izmed petih pesmi s tem uspehom iz zgolj enega albuma. Nihče tega ni uspel po Michael Jackson-u in albumu Bad. Impresivno. Zadnja pesem danes je “Hung Up” od Madonne, ki se je leta 2005 vrnila k koreninam New Yorške nočne scene z disco-pop umetnino za novo tisočletje, Confessions on a Dance Floor. Pri oblikovanju nosilnega singla, “Hung Up” je osebno poklicala in dobesedno prosila Abbina pisca Benny Andersson-a in Björn Ulvaeus-a za dovoljenje za uporabo hita “Gimme! Gimme! Gimme! (A Man After Midnight)” iz leta 79. Kljub izredno zaščitniškem odnosu do svojega materiala sta Madonni le rekla da in nastal je nov megahit. Torej, med števili 70 in 61 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 60 in 51. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/SECONDHAND3.6.10.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK61-701601439.mp3 RTVSLO - Radio SI 475 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 80 do 71 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 70 in 61 ter pogledali kako je tukaj. Pri številu 70 najdemo pesem “American Idiot” Green Day. Naslovna pesem njihovega opusa iz leta 2004 je verjetno najprepoznavnejša rockerska politična izjava , ki je za Američane tudi v tem času toliko relevantna kot dne, ko je bil ponovno izvoljen takrat aktualen George W. Bush. Sledi pesem “Thinkin Bout You” od Frank Ocean-a. Ocean je s to pesmijo razbil nekatere stereotipe glede moškosti v RNB glasbi, s tem ko je pel v nežnem falsettu z ihtenjem od besedilu, ki vključuje tudi čutne besede kot so ‘’cute – ljubka’’ in podobne. Verjetno je vse skupaj bilo nenamerno, saj je pesem v bistvu napisal za Bridget Kelly, a je njegov demo nekako prišel na splet in takoj požel uspeh. Kljub zvrsti, pesem ne uporablja tujega materiala. Naslednja pesem je “Springsteen” od Eric Church-a. Church, silak iz Severne Karoline je spisal jokajočo pesem o spominih na ''Born to run'' in srednješolsko romanco, rezultat pa je ena bolj čustvenih country pesmi tega časa. Pri številu 67 najdemo pesem “What You Know” od T.I., nalezljivo pesem enega najbolj nadarjenih raperjev tega časa, ki mu je prislužila tudi Grammyja. Zvezda pesmi je tudi močen ritem, za katerega je zaslužen Atlantski veteran DJ Toomp. Skupaj s ko-producentom Wonder-jem sta v Reason softwaru poustvarila ekstatično gospel-rock zaporedje okoli pesmi Roberte Flack, “Gone Away” iz leta 1970. Sledi pesem “Beez in the Trap” od Nicki Minaj v sodelovanju s 2 Chainz. Po Nickijinem uspehu z elektro-pop crossover pesmimi kot sta “Super Bass” in “Starships” je bila “Beez in the Trap” dobrodošla vrnitev k hip-hopu: počasen, minimalističen, južnjaški rap z močnim basom in refrenom v stilu Schoolly D-ja iz srede 80tih. Kljub zvrsti, pesem ne uporablja tujega materiala. Smo pri številu 65 in pesmi “We Found Love” od Rihanne in Calvin Harris-a. Tudi tu gre za originalno pesem, kljub siceršnji ljubezni do semplanja pri obeh sodelujočih. Ko je dance glasba pričela pohod na lestvice v začetku 2000ih, smo bili priča nekaterim zmedenim, nedodelanim in resnično slabim sodelovanjem znanih glasbenikov, ki so sproducirala res neposlušljive pesmi. Po drugi strani pa so nastale tudi pesmi kot “We Found Love”, ki so takoj postale moderni standardi. Sledi pesem “DNA” od Kendrick Lamar-ja. Največji živi reper, kot ga opisujejo kritiki, pove že v prvih 15 sekundah kaj je njegovo bistvo: zvestoba, plemištvo, vojna, mir, moč, strup, bolečina, veselje, ambicija in ‘flow’. Producent Mike Will Made It poskuša parirati Lamarjevem napadu z zvoki 808ke in sempli, med katerimi najdemo tudi del Rick James-ove odrske produkcije iz koncerta v Nemčiji leta 82, seveda pa uporabi še množico drugih semplov, kot je na primer del pesmi Countdown od Keith Murray-a. Sledi “Sugar, We’re Goin Down” od Fall Out Boy, ki so pričeli na emo sceni, a kot hipsterji nikoli niso bili prepričljivi. Pop punk v “Sugar” je piflarsko dramo prikazal na izjemno zanimiv in privlačen način. Smo pri številki 62 in pesmi “Teenage Dream” od Katy Perry. V svetu Perry je vsaka pesem, pesem o poletju. Zaslepljujoča jasnost v “Teenage Dream” ji je prinesla vrh lestvic in je ena izmed petih pesmi s tem uspehom iz zgolj enega albuma. Nihče tega ni uspel po Michael Jackson-u in albumu Bad. Impresivno. Zadnja pesem danes je “Hung Up” od Madonne, ki se je leta 2005 vrnila k koreninam New Yorške nočne scene z disco-pop umetnino za novo tisočletje, Confessions on a Dance Floor. Pri oblikovanju nosilnega singla, “Hung Up” je osebno poklicala in dobesedno prosila Abbina pisca Benny Andersson-a in Björn Ulvaeus-a za dovoljenje za uporabo hita “Gimme! Gimme! Gimme! (A Man After Midnight)” iz leta 79. Kljub izredno zaščitniškem odnosu do svojega materiala sta Madonni le rekla da in nastal je nov megahit. Torej, med števili 70 in 61 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 60 in 51. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Oct 2018 22:00:00 +0000 SECOND HAND 3. & 6. 10. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 61-70 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 90 do 81 na omenjeni lestvici in v štirih od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 80 in 71 ter pogledali kako je tukaj. Pri številu 80 najdemo pesem “Ante Up (Robbin-Hoodz Theory)” od M.O.P. in takoj imamo opraviti s semplanjem. Čeprav so M.O.P. v ZDA in Veliki Britaniji dosegli velike uspehe in je njihova pesem uporabljena v množici filmov, se v drugih Evropskih državah niso proslavili in so pri nas dokaj neznani. Zato omenimo zgolj dejstvo, da se za uspeh pesmi imajo zahvaliti predvsem semplu iz pesmi "Soul Sister, Brown Sugar" od Sam & Dave. Sledi pesem “Drop It Like It’s Hot” od Snoop Dogg-a v sodelovanju s Pharrell-om, ki prav tako uporablja tuj material. Pharell uporabi materiale iz lastne pesmi ''Raspy shit'', pomembnejša pa je uporaba raznega materiala iz pesmi iz leta 83, White horse od Laid back. Ta Danski elektro duo sicer najbolje poznamo po hitu "Sunshine Reggae", a "White Horse" je bistveno bolj popularna v semplerskih vodah. Pesem “Drop It Like It’s Hot” je sicer končno Snoop-u zagotovila vrh lestvice Billboard Hot 100 kjer se je zadržala tri tedne. Billboard jo je decembra 2009 proglasil tudi za najbolj popularno Rap pesem desetletja. Naslednja je “Young Folks” od Peter Bjorn and John, ki je avtorsko delo Švedske indie skupine. Značilno žvižganje iz pesmi je tako nalezljivo, kot je sploh lahko kaj iz glasbenega studia. Kot je rekel tudi del tria John Eriksson ‘’mislim, da je prav zvok žvižganja, ki je celo neuglašeno, povezalo ljudi s pesmijo’’. Kljub naslovu “Young Folks” pesem dejansko ne govori o teh, temveč o zdolgočasenosti med klepetanjem v baru. Pri številki 77 najdemo pesem “Losing My Edge” od LCD Soundsystem, ki našteva in sicer interpolira tudi kakšno besedo iz drugih pesmi, a o semplanju težko govorimo. Je pesem, ki govori o strahu pevca, Murphy-ja, ki je pred tem bil znan kot DJ, da bo izgubil svoj ''cool'', česar ga je bilo na smrt strah. Naslednja je “Get Lucky” Daft Punk in Pharrell Williams-a, ki pa začuda kljub Pharell-ovem prispevku semplov ne uporablja. “Elektronska glasba je trenutno v območju udobja in se nikamor ne premakne’’ je ob pisanju pesmi rekel Thomas Bangalter. “To ni to kar naj bi glasbeniki počeli.” Tako so se lotili pisanja pesmi drugače in sproducirali nekaj bolj organskega s pomočjo Pharrell Williams-a in disco hitmakerja Nile Rodgers-a ter ustvarili pravi megahit. Pri 75 najdemo pesem “The House That Built Me” od Mirande Lambert, ki je v prejšnjih pesmih postala znana kot divja Texaška pištola, a je svoj prvi številka ena country hit zabeležila prav s to balado, v kateri govori o vračanju v mesto odraščanja v iskanju smisla življenja. Naslednja je “Letter From an Occupant” od The New Pornographers, ene boljših indie skupin tega časa, ki pa prihaja iz Kanade. Gre za avtorsko delo kot tudi pri Lambertovi. Sledi “House of Jealous Lovers” od The Rapture, pesem ki jo je pomagal spisati Murphy iz LCD Soundsystems in je pomagala ponovnem vzponu dance-punka. Smo pri številu 72 in pesmi “Bad and Boujee” od Migos v sodelovanju z ‘Lil Uzi Vert’. Ker gre za rapperje je seveda prisotno nekaj interpolacij, predvsem se pesem naslanja na drugo rap pesem, Jumpman od Drake-a. Gre za Migos-ov hit, ki je dosegel tudi vrhove lestvic v ZDA, kritiki pa njegov poseben stil repanja in vpliv tega primerjajo z vplivom Outcasta v obdobju pred tem. Glede na nove hite, ki se ga poslužujejo, se moramo strinjati. Zadnja pesem danes je “Call Me Maybe” od Carly Rae Jepsen pri številu 71. Kanadska finalistka Idolov dokazuje, da kvaliteten in enostaven folk-pop nikdar ne zastara, gre pa za avtorsko delo. "Call Me Maybe" je zasedla vrhove lestvic po celem svetu. Torej, med števili 80 in 71 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih dveh oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 70 in 61. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/SECONDHAND26.29.9.-ROLLINGSTONEThe100GreatestSongsoftheCenturySoFar-SAMPLECHECK71-801601430.mp3 RTVSLO - Radio SI 446 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 90 do 81 na omenjeni lestvici in v štirih od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 80 in 71 ter pogledali kako je tukaj. Pri številu 80 najdemo pesem “Ante Up (Robbin-Hoodz Theory)” od M.O.P. in takoj imamo opraviti s semplanjem. Čeprav so M.O.P. v ZDA in Veliki Britaniji dosegli velike uspehe in je njihova pesem uporabljena v množici filmov, se v drugih Evropskih državah niso proslavili in so pri nas dokaj neznani. Zato omenimo zgolj dejstvo, da se za uspeh pesmi imajo zahvaliti predvsem semplu iz pesmi "Soul Sister, Brown Sugar" od Sam & Dave. Sledi pesem “Drop It Like It’s Hot” od Snoop Dogg-a v sodelovanju s Pharrell-om, ki prav tako uporablja tuj material. Pharell uporabi materiale iz lastne pesmi ''Raspy shit'', pomembnejša pa je uporaba raznega materiala iz pesmi iz leta 83, White horse od Laid back. Ta Danski elektro duo sicer najbolje poznamo po hitu "Sunshine Reggae", a "White Horse" je bistveno bolj popularna v semplerskih vodah. Pesem “Drop It Like It’s Hot” je sicer končno Snoop-u zagotovila vrh lestvice Billboard Hot 100 kjer se je zadržala tri tedne. Billboard jo je decembra 2009 proglasil tudi za najbolj popularno Rap pesem desetletja. Naslednja je “Young Folks” od Peter Bjorn and John, ki je avtorsko delo Švedske indie skupine. Značilno žvižganje iz pesmi je tako nalezljivo, kot je sploh lahko kaj iz glasbenega studia. Kot je rekel tudi del tria John Eriksson ‘’mislim, da je prav zvok žvižganja, ki je celo neuglašeno, povezalo ljudi s pesmijo’’. Kljub naslovu “Young Folks” pesem dejansko ne govori o teh, temveč o zdolgočasenosti med klepetanjem v baru. Pri številki 77 najdemo pesem “Losing My Edge” od LCD Soundsystem, ki našteva in sicer interpolira tudi kakšno besedo iz drugih pesmi, a o semplanju težko govorimo. Je pesem, ki govori o strahu pevca, Murphy-ja, ki je pred tem bil znan kot DJ, da bo izgubil svoj ''cool'', česar ga je bilo na smrt strah. Naslednja je “Get Lucky” Daft Punk in Pharrell Williams-a, ki pa začuda kljub Pharell-ovem prispevku semplov ne uporablja. “Elektronska glasba je trenutno v območju udobja in se nikamor ne premakne’’ je ob pisanju pesmi rekel Thomas Bangalter. “To ni to kar naj bi glasbeniki počeli.” Tako so se lotili pisanja pesmi drugače in sproducirali nekaj bolj organskega s pomočjo Pharrell Williams-a in disco hitmakerja Nile Rodgers-a ter ustvarili pravi megahit. Pri 75 najdemo pesem “The House That Built Me” od Mirande Lambert, ki je v prejšnjih pesmih postala znana kot divja Texaška pištola, a je svoj prvi številka ena country hit zabeležila prav s to balado, v kateri govori o vračanju v mesto odraščanja v iskanju smisla življenja. Naslednja je “Letter From an Occupant” od The New Pornographers, ene boljših indie skupin tega časa, ki pa prihaja iz Kanade. Gre za avtorsko delo kot tudi pri Lambertovi. Sledi “House of Jealous Lovers” od The Rapture, pesem ki jo je pomagal spisati Murphy iz LCD Soundsystems in je pomagala ponovnem vzponu dance-punka. Smo pri številu 72 in pesmi “Bad and Boujee” od Migos v sodelovanju z ‘Lil Uzi Vert’. Ker gre za rapperje je seveda prisotno nekaj interpolacij, predvsem se pesem naslanja na drugo rap pesem, Jumpman od Drake-a. Gre za Migos-ov hit, ki je dosegel tudi vrhove lestvic v ZDA, kritiki pa njegov poseben stil repanja in vpliv tega primerjajo z vplivom Outcasta v obdobju pred tem. Glede na nove hite, ki se ga poslužujejo, se moramo strinjati. Zadnja pesem danes je “Call Me Maybe” od Carly Rae Jepsen pri številu 71. Kanadska finalistka Idolov dokazuje, da kvaliteten in enostaven folk-pop nikdar ne zastara, gre pa za avtorsko delo. "Call Me Maybe" je zasedla vrhove lestvic po celem svetu. Torej, med števili 80 in 71 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih dveh oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 70 in 61. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Sep 2018 22:00:00 +0000 SECOND HAND 26. & 29. 9. - ROLLING STONE The 100 Greatest Songs of the Century So Far - SAMPLE CHECK 71-80 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Crying at the club, izvaja jo Camila Cabello. Dvajsetletna Karla Camila Cabello Estrabao je Kubansko Ameriška pevka. Camila se je rodila na Kubi, njena družina pa se je dosti selila med Havano in Mexico city-jem, nakar so se le ustalili v Miamiju, ko je Camila dopolnila 5 let. Kot del dekliške skupine Fifth Harmony je sodelovala pri izdaji njihovega EP-ja in dveh albumov. Decembra lani je skupina zapustila in se posvetila solo karieri. Izdala je že dva singla, ki sta se prebila med 20 najboljših na Billboardovi lestvici: "I Know What You Did Last Summer" s Shawn Mendes-om in "Bad Things" z Machine Gun Kelly, ki je dosegla celo številko 4 na lestvici. Maja letos je izdala prvi singl s prihajajočega debutantskega albuma The Hurting. The Healing. The Loving, pesem pa nosi naslov Crying in the club in jo poslušamo v ozadju. Pesem je napisala skupaj s Sio in Benny Blancom. Je Tropical pop dance pesem srednjega ritma. Z Blancom je Camila sodelovala že maja lani na Cashmere Cat-in pesmi "Love Incredible", pri kateri je prispevala vokal. Blanco je demo za pesem dokončal s Sio in jo ponudil Camili, ki jo je dodelala in izdala, saj je tema pesmi ustrezala želenem sporočilu albuma. Kot pravi: Pesem nosi sporočilo o zdravljenju s pomočjo moči glasbe. Pesem Crying at the club pa uporablja tudi sempl iz pesmi "Genie in a Bottle" Christine Aguilere. "Genie in a Bottle" je 18 let stara pesem z Aguilerinega debutantskega albuma, ki je izdana kot nosilni singl. Kritiki so jo načeloma dobro sprejeli, ki so poudarjali predvsem kvaliteto besedila in Christininih vokalov. Poslušalci so se strinjali in pesem je dosegla vrhove lestvic v kar 21 državah ter je bila velik komercialni uspeh. Prodala se je v več kot 7 milijonov izvodih in je ena bolj prodajanih pesmi vseh časov. Christinina kariera se je s pesmijo Genie in a Bottle uspešno začela in se nadaljuje še danes. Na začetku si je pridobila vzdevek princesa popa, za svoje delo pa je prejela 6 Grammyjev in zvezdo na Hollywood Walk of Fame. Skupaj je že do leta 2015 prodala preko 50 milijonov albumov. Aguilera sodeluje tudi v humanitarnih akcijah in dela kot ambasador Združenih narodov na World Food Programme. Z debutantskega albuma je Christina poleg "Genie in a Bottle" izdala še hite "What a Girl Wants", in "Come On Over Baby (All I Want Is You)". Naslednje leto je izdala še dva albuma Mi Reflejo in My Kind of Christmas. Prevzela je kreativno kontrolo nad svojim delom in izdala četrti album Stripped, s katerega so izdani hiti "Dirrty", "Beautiful" in "Fighter". Peti album Back to Basics iz leta 2006, je prav tako bil velik uspeh in je postregel s hitoma "Ain't No Other Man" in "Hurt". Leta 2010 je Aguilera izdala še šesti album Bionic in nastopila v filmu Burlesque. Pozneje se je posvetila delu v TV seriji The Voice in izdala še album Lotus, ki pa ni bil preveč uspešen. Je pa Christina zato uspešno sodelovala z drugimi glasbeniki, na primer v pesmih "Lady Marmalade", "Moves like Jagger" in "Say Something". videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/16/SECONDHAND23.26.8.-CAMILACABELLO-CRAYINGATTHECLUBCHRISTINAAQUILERA-GENIEINTHEBOTTLE1438470.mp3 RTVSLO - Radio SI 354 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Crying at the club, izvaja jo Camila Cabello. Dvajsetletna Karla Camila Cabello Estrabao je Kubansko Ameriška pevka. Camila se je rodila na Kubi, njena družina pa se je dosti selila med Havano in Mexico city-jem, nakar so se le ustalili v Miamiju, ko je Camila dopolnila 5 let. Kot del dekliške skupine Fifth Harmony je sodelovala pri izdaji njihovega EP-ja in dveh albumov. Decembra lani je skupina zapustila in se posvetila solo karieri. Izdala je že dva singla, ki sta se prebila med 20 najboljših na Billboardovi lestvici: "I Know What You Did Last Summer" s Shawn Mendes-om in "Bad Things" z Machine Gun Kelly, ki je dosegla celo številko 4 na lestvici. Maja letos je izdala prvi singl s prihajajočega debutantskega albuma The Hurting. The Healing. The Loving, pesem pa nosi naslov Crying in the club in jo poslušamo v ozadju. Pesem je napisala skupaj s Sio in Benny Blancom. Je Tropical pop dance pesem srednjega ritma. Z Blancom je Camila sodelovala že maja lani na Cashmere Cat-in pesmi "Love Incredible", pri kateri je prispevala vokal. Blanco je demo za pesem dokončal s Sio in jo ponudil Camili, ki jo je dodelala in izdala, saj je tema pesmi ustrezala želenem sporočilu albuma. Kot pravi: Pesem nosi sporočilo o zdravljenju s pomočjo moči glasbe. Pesem Crying at the club pa uporablja tudi sempl iz pesmi "Genie in a Bottle" Christine Aguilere. "Genie in a Bottle" je 18 let stara pesem z Aguilerinega debutantskega albuma, ki je izdana kot nosilni singl. Kritiki so jo načeloma dobro sprejeli, ki so poudarjali predvsem kvaliteto besedila in Christininih vokalov. Poslušalci so se strinjali in pesem je dosegla vrhove lestvic v kar 21 državah ter je bila velik komercialni uspeh. Prodala se je v več kot 7 milijonov izvodih in je ena bolj prodajanih pesmi vseh časov. Christinina kariera se je s pesmijo Genie in a Bottle uspešno začela in se nadaljuje še danes. Na začetku si je pridobila vzdevek princesa popa, za svoje delo pa je prejela 6 Grammyjev in zvezdo na Hollywood Walk of Fame. Skupaj je že do leta 2015 prodala preko 50 milijonov albumov. Aguilera sodeluje tudi v humanitarnih akcijah in dela kot ambasador Združenih narodov na World Food Programme. Z debutantskega albuma je Christina poleg "Genie in a Bottle" izdala še hite "What a Girl Wants", in "Come On Over Baby (All I Want Is You)". Naslednje leto je izdala še dva albuma Mi Reflejo in My Kind of Christmas. Prevzela je kreativno kontrolo nad svojim delom in izdala četrti album Stripped, s katerega so izdani hiti "Dirrty", "Beautiful" in "Fighter". Peti album Back to Basics iz leta 2006, je prav tako bil velik uspeh in je postregel s hitoma "Ain't No Other Man" in "Hurt". Leta 2010 je Aguilera izdala še šesti album Bionic in nastopila v filmu Burlesque. Pozneje se je posvetila delu v TV seriji The Voice in izdala še album Lotus, ki pa ni bil preveč uspešen. Je pa Christina zato uspešno sodelovala z drugimi glasbeniki, na primer v pesmih "Lady Marmalade", "Moves like Jagger" in "Say Something". http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 Aug 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 23. & 26. 8. - CAMILA CABELLO - CRAYING AT THE CLUB / CHRISTINA AQUILERA - GENIE IN THE BOTTLE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Wild Thoughts, izvaja jo DJ Khaled. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Konec junija je izdal svoj deseti album z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, , Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott, Beyoncé, Jay Z ter tudi Rihanna, ki gostuje na pesmi Wild thoughts. "Shining" je bil kot prvi singl z Khaledovega albuma Grateful izdan že februarja, drugi, prav tako izdan pred albumom, je bil ''I'm the one'', tretji pa je ''Wild Thoughts''. Pesem Wild thoughts poleg gostujočih vokalov Rihanne in Bryson Tillerja vsebuje tudi sempl, ki ga boste verjetno prepoznali, čeprav je star že 18 let. Gre seveda sempl iz pesmi Maria Maria Santane, ki je leta 99 preplavila radijske postaje in lestvice ter se na vrhu teh zadrževala skoraj pol leta. Pesem sta sproducirala Wyclef Jean in Jerry Duplessis, leta 2000 pa je pesem osvojila tudi Grammyja. Skupina Santana obstaja že več kot 50 let, od leta 66 in v času delovanja izdala množico vrhunskih stvaritev. V pol desetletja so se člani pogosto menjali in v skupini je tako sodelovalo že preko 60 različnih glasbenikov. No, lani pa se je ob 50 letih delovanja znova zbrala postava skupine, ki je delovala ob samem pričetku in jo sestavljajo : Carlos Santana (kitara vokali), Gregg Rolie (klaviature, glavni vokali), Neal Schon (kitara, vokali), Michael Carabello (percussion) in Michael Shrieve (bobni). Izdali so težko pričakovani album Santana IV, točno 45 let po zadnjem sodelovanju na izjemno uspešnem albumu Santana III iz leta 71. Idejo za ponovno združitev s Santano je sicer že par let prej podal Schon, Carlos Santana pa je je želel več in dobil idejo za Santana IV ter vpoklical kar celotno ekipo. O združitvi je rekel: ''Bilo je čarobno, nismo morali siliti vzdušja, bilo je neverjetno. Od tam smo morali najti ravnotežje pesmi in glasbene vložke, ki jih bodo ljudje takoj povezali z idejo Santane''. Prvi singl z albuma "Anywhere You Want to Go" lahko poslušamo na radjskih postajah že od lani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/16/SECONDHAND16.19.8.-DJKHALED-WILDTHOUGHTSSANTANA-MARIAMARIA1438464.mp3 RTVSLO - Radio SI 413 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Wild Thoughts, izvaja jo DJ Khaled. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Konec junija je izdal svoj deseti album z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, , Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott, Beyoncé, Jay Z ter tudi Rihanna, ki gostuje na pesmi Wild thoughts. "Shining" je bil kot prvi singl z Khaledovega albuma Grateful izdan že februarja, drugi, prav tako izdan pred albumom, je bil ''I'm the one'', tretji pa je ''Wild Thoughts''. Pesem Wild thoughts poleg gostujočih vokalov Rihanne in Bryson Tillerja vsebuje tudi sempl, ki ga boste verjetno prepoznali, čeprav je star že 18 let. Gre seveda sempl iz pesmi Maria Maria Santane, ki je leta 99 preplavila radijske postaje in lestvice ter se na vrhu teh zadrževala skoraj pol leta. Pesem sta sproducirala Wyclef Jean in Jerry Duplessis, leta 2000 pa je pesem osvojila tudi Grammyja. Skupina Santana obstaja že več kot 50 let, od leta 66 in v času delovanja izdala množico vrhunskih stvaritev. V pol desetletja so se člani pogosto menjali in v skupini je tako sodelovalo že preko 60 različnih glasbenikov. No, lani pa se je ob 50 letih delovanja znova zbrala postava skupine, ki je delovala ob samem pričetku in jo sestavljajo : Carlos Santana (kitara vokali), Gregg Rolie (klaviature, glavni vokali), Neal Schon (kitara, vokali), Michael Carabello (percussion) in Michael Shrieve (bobni). Izdali so težko pričakovani album Santana IV, točno 45 let po zadnjem sodelovanju na izjemno uspešnem albumu Santana III iz leta 71. Idejo za ponovno združitev s Santano je sicer že par let prej podal Schon, Carlos Santana pa je je želel več in dobil idejo za Santana IV ter vpoklical kar celotno ekipo. O združitvi je rekel: ''Bilo je čarobno, nismo morali siliti vzdušja, bilo je neverjetno. Od tam smo morali najti ravnotežje pesmi in glasbene vložke, ki jih bodo ljudje takoj povezali z idejo Santane''. Prvi singl z albuma "Anywhere You Want to Go" lahko poslušamo na radjskih postajah že od lani. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 Aug 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 16. & 19. 8. - DJ KHALED - WILD THOUGHTS / SANTANA - MARIA MARIA Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novi stvaritvi skupine Thievery corporation z naslovom Letter to the editor. Thievery Corporation prihajajo iz Washingtona, delujejo pa kot kolektiv, ki ga vodita Rob Garza in Eric Hilton, v njem pa sodelujejo po potrebi še Rob Myers, Loulou Ghelichkhani, Natalia Clavier, Frank 'Booty Lock' Mitchell, Mr. Lif, Jeff Franca in Ashish Vyas. Njihov stil je sestavljen iz elementov dub-a, acid jazz-a, reggae, klasične indijske, brazilske, elektronske glasbe in hip hopa. Z delovanjem so pričeli leta 95 v Wasingtonskem Eighteenth Street Lounge. Garzo in Hiltona, ki je delni lastnik Lounga, je povezovala ljubezen do klubskega življenja in glasbe, kot je jazz, dub in bossa nova. Zanimalo ju je, kako bi zvenel mix teh stilov in leto kasneje sta zagnala studio in Eighteenth Street Lounge Music založbo in pričela z delom. Že takoj sta s pritegnila zanimanje s prvima 12-inčnima stvaritvama: "Shaolin Satellite" ter "2001: a Spliff Odyssey". Sledil je še debutantski album Sounds from the Thievery Hi-Fi, s katerim sta se še bolj potrdila v očeh kritikov. V svojih intervjujih kot inspiracijo rada navajata ljubezen do Brazilske kulture in glasbe, še posebej Bossa Nova glasbeno strujo iz 60tih let. Nekatera njuna prva dela so prav tako posvetila klasikom tega stila kot sta Joao Gilberto in Tom Jobim. Izdala sta tudi kompilacijo "Sounds From The Verve Hi-Fi", ki je 'best of' varijanta glasbe Verve Records, ki vključuje jazz, bossa nova in latin jazz glasbo 60tih in 70tih let. Po 11 letih delovanja izdajajo že svoj 10ti album, The Temple of I & I, ki pa se tokrat obrača k Jamajki, kar se jasno sliši tudi v pesmi Letter to the editor. Kot pravi Hilton: ''je inovativnost, duša in moč jamajške glasbe konstanten vir kreativne mane za skupino'' Kot je zaznati tudi v Letter to the editor, so Thievery corporation močno politično naravnani, kot nenazadnje nakazujejo tudi naslovi njihovih albumov, kot naprimer Radio Retaliation in seveda mnogih pesmi. Menijo, da kot znani umetniki nimajo izgovora, da bi o nepravicah, vojnah, lakoti in drugih perečih vprašanjih ostali tiho. Če se vrnemo glasbi in namenu naše oddaje, so za svojo pesem Letter to the editor uporabili zelo zanimiv glasbeni element. Gre za poseben sempl, saj prihaja iz baze podatkov iz sintisajzra. Sintisajzer nosi ime VL-1 in je prvi Casiov instrument iz VL-Tone produkcije, zato je večkrat imenovan kar VL-Tone. Sicer je kombinacija kalkulatorja, monofoničnega sintisajzerja in sekvencerja, v prodajo pa je šel leta 79. bil je prvi komercialni sintisajzer, ki se je prodajal po ceni 70 dolarjev. Zaradi svoje cenene konstrukcije in nerealističnega, unikatnega low-fidelity zvoka ima med ljubitelji elektronske glasbe in širše poseben, če ne kultni status. Iz ritem sekcije VL-1, predvsem ritma Rock 1 ali Rock 2 in Piano zvoka je za svoje pesmi črpala nepregledna množica umetnikov. Verjetno najbolj znana uporaba je tista v pesmi Da Da Da skupine Trio. Podobno so se zadeve lotili tudi The Fall v pesmi "The Man Whose Head Expanded", v novejšem času ga je uporabila tudi Fergie v "Clumsy", pa Deee-Lite v "Who Was That", Lady Gaga v "Government Hooker", Panic! at the Disco v "Far Too Young to Die" in Robbie Williams v 'Rudebox' . videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/01/SECONDHAND9.12.8.-THIEVERYCORPORATION-LETTERTOTHEEDITORCASIOVL-1-ROCK2RHYTHM1433541.mp3 RTVSLO - Radio SI 458 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novi stvaritvi skupine Thievery corporation z naslovom Letter to the editor. Thievery Corporation prihajajo iz Washingtona, delujejo pa kot kolektiv, ki ga vodita Rob Garza in Eric Hilton, v njem pa sodelujejo po potrebi še Rob Myers, Loulou Ghelichkhani, Natalia Clavier, Frank 'Booty Lock' Mitchell, Mr. Lif, Jeff Franca in Ashish Vyas. Njihov stil je sestavljen iz elementov dub-a, acid jazz-a, reggae, klasične indijske, brazilske, elektronske glasbe in hip hopa. Z delovanjem so pričeli leta 95 v Wasingtonskem Eighteenth Street Lounge. Garzo in Hiltona, ki je delni lastnik Lounga, je povezovala ljubezen do klubskega življenja in glasbe, kot je jazz, dub in bossa nova. Zanimalo ju je, kako bi zvenel mix teh stilov in leto kasneje sta zagnala studio in Eighteenth Street Lounge Music založbo in pričela z delom. Že takoj sta s pritegnila zanimanje s prvima 12-inčnima stvaritvama: "Shaolin Satellite" ter "2001: a Spliff Odyssey". Sledil je še debutantski album Sounds from the Thievery Hi-Fi, s katerim sta se še bolj potrdila v očeh kritikov. V svojih intervjujih kot inspiracijo rada navajata ljubezen do Brazilske kulture in glasbe, še posebej Bossa Nova glasbeno strujo iz 60tih let. Nekatera njuna prva dela so prav tako posvetila klasikom tega stila kot sta Joao Gilberto in Tom Jobim. Izdala sta tudi kompilacijo "Sounds From The Verve Hi-Fi", ki je 'best of' varijanta glasbe Verve Records, ki vključuje jazz, bossa nova in latin jazz glasbo 60tih in 70tih let. Po 11 letih delovanja izdajajo že svoj 10ti album, The Temple of I & I, ki pa se tokrat obrača k Jamajki, kar se jasno sliši tudi v pesmi Letter to the editor. Kot pravi Hilton: ''je inovativnost, duša in moč jamajške glasbe konstanten vir kreativne mane za skupino'' Kot je zaznati tudi v Letter to the editor, so Thievery corporation močno politično naravnani, kot nenazadnje nakazujejo tudi naslovi njihovih albumov, kot naprimer Radio Retaliation in seveda mnogih pesmi. Menijo, da kot znani umetniki nimajo izgovora, da bi o nepravicah, vojnah, lakoti in drugih perečih vprašanjih ostali tiho. Če se vrnemo glasbi in namenu naše oddaje, so za svojo pesem Letter to the editor uporabili zelo zanimiv glasbeni element. Gre za poseben sempl, saj prihaja iz baze podatkov iz sintisajzra. Sintisajzer nosi ime VL-1 in je prvi Casiov instrument iz VL-Tone produkcije, zato je večkrat imenovan kar VL-Tone. Sicer je kombinacija kalkulatorja, monofoničnega sintisajzerja in sekvencerja, v prodajo pa je šel leta 79. bil je prvi komercialni sintisajzer, ki se je prodajal po ceni 70 dolarjev. Zaradi svoje cenene konstrukcije in nerealističnega, unikatnega low-fidelity zvoka ima med ljubitelji elektronske glasbe in širše poseben, če ne kultni status. Iz ritem sekcije VL-1, predvsem ritma Rock 1 ali Rock 2 in Piano zvoka je za svoje pesmi črpala nepregledna množica umetnikov. Verjetno najbolj znana uporaba je tista v pesmi Da Da Da skupine Trio. Podobno so se zadeve lotili tudi The Fall v pesmi "The Man Whose Head Expanded", v novejšem času ga je uporabila tudi Fergie v "Clumsy", pa Deee-Lite v "Who Was That", Lady Gaga v "Government Hooker", Panic! at the Disco v "Far Too Young to Die" in Robbie Williams v 'Rudebox' . http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 Aug 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 9. & 12. 8. - THIEVERY CORPORATION - LETTER TO THE EDITOR / CASIO VL-1 - ROCK 2 RHYTHM Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo svežega hita z radijskih postaj, pesmi Bad Liar Selene Gomez. Selena je pravkar dopolnila 25 let, je pa že vrsto let zvezda zabavne industrije, predvsem na filmskih platnih, s tem da zadnjih par let svoje talente preizkuša tudi na glasbenem področju. Kariero je pričela v TV seriji Barney & Friends, igralsko kariero pa je nadgradila v seriji Disney Channel-a, Wizards of Waverly Place, kjer je imela glavno vlogo. Uspešnost serije ji je odprla vrata v svet filma in televizije in kasneje tudi do sveta glasbe preko televizijske mreže. Leta 2008 je podpisala pogodbo s Hollywood Records in ustanovila skupino Selena Gomez & the Scene s katero je že do leta 2011 sproducirala štiri opaznejše hite. Vse to je bilo povezano z njenim likom deklice, Selena pa je želela preskočiti na raven bolj odrasle ženske z vlogo v filmu Spring Breakers iz leta 2013 ter izdajo solo albuma Stars Dance istega leta. Album je bil dobro sprejet v ZDA, z njega pa prihaja tudi njen top 10 hit Come & Get It. Tudi naslednji album, Revival iz leta 2015, je bil uspešen in vsi trije prvi singli z albuma, "Good for You", "Same Old Love"in "Hands to Myself" so zasedli vrh Mainstream Top 40 chart v ZDA. S tem smo že pri njenem tretjem albumu, ki bo kmalu izdan, in pesmi Bad liar, ki album napoveduje kot prvi singl. Pesem že ima status hita, v naši oddaji pa se je znašla ker uporablja sempl. Preden se posvetimo izvoru sempla pa še nekaj o Seleni. Že od začetka kariere je sodelovala z vrsto humanitarnih organizacij in postala ambasadorka UNICEFa pri 17tih letih. Kot pevka je prodala že preko 7 milijonov albumov in 22 milijonov singlov. Z julijem 2017 je postala najbolj sledena oseba na svetu na instagramu, za svoje delo pa je prejela že množico nagrad tako na filmskem kot glasbenem področju. Če se vrnemo njenem novem hitu, Bad liar, ta sempla bas linijo pesmi "Psycho Killer"od Talking Heads iz leta 77. Pesem so napisali David Byrne, Chris Frantz in Tina Weymouth, katerim je Selena tudi priznala avtorstvo pri pesmi, David Byrne pa je njeno pesem tudi pohvalil. Pesem "Psycho Killer" so člani skupine najprej zaigrali še pod imenom The Artistic leta 74, leto kasneje že pod novim imenom, Talking heads, leta 77 pa je nastala pesem, ki jo poznamo z radijskih postaj in je izdana na albumu 77. Pri opombah na izdaji albuma Once in a Lifetime: The Best of Talking Heads iz leta 92, je Jerry Harrison napisal, da je izredno vesel, da verzija, ki so jo najprej posneli z Arthur Russell-om na čelu, ni ostala edina verzija. Pesem je postala skupinin podpisni hit. Zamišljena je bila kot balada z besedilom, ki predstavlja misli serijskega morilca. "Psycho Killer" pa je postala, po besedah AllMusic portala: funky new wave pesem s posebnim ritmom z eno bolj prepoznavnih bas linij v rock'n'roll glasbi. "Psycho Killer" je edina pesem z albuma 77 ki se je prebila med 100 najboljših na Billboard lestvicah, čeprav komercialno ni bila izredno uspešna. So pa jo kritiki uvrstili v The Rock and Roll Hall of Fame kot eno izmed pesmi, ki so izoblikovale Rock and Roll glasbo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/01/SECONDHAND2.5.8.-SELENAGOMEZTALKINGHEADS-PSYCHOKILLER1433533.mp3 RTVSLO - Radio SI 455 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo svežega hita z radijskih postaj, pesmi Bad Liar Selene Gomez. Selena je pravkar dopolnila 25 let, je pa že vrsto let zvezda zabavne industrije, predvsem na filmskih platnih, s tem da zadnjih par let svoje talente preizkuša tudi na glasbenem področju. Kariero je pričela v TV seriji Barney & Friends, igralsko kariero pa je nadgradila v seriji Disney Channel-a, Wizards of Waverly Place, kjer je imela glavno vlogo. Uspešnost serije ji je odprla vrata v svet filma in televizije in kasneje tudi do sveta glasbe preko televizijske mreže. Leta 2008 je podpisala pogodbo s Hollywood Records in ustanovila skupino Selena Gomez & the Scene s katero je že do leta 2011 sproducirala štiri opaznejše hite. Vse to je bilo povezano z njenim likom deklice, Selena pa je želela preskočiti na raven bolj odrasle ženske z vlogo v filmu Spring Breakers iz leta 2013 ter izdajo solo albuma Stars Dance istega leta. Album je bil dobro sprejet v ZDA, z njega pa prihaja tudi njen top 10 hit Come & Get It. Tudi naslednji album, Revival iz leta 2015, je bil uspešen in vsi trije prvi singli z albuma, "Good for You", "Same Old Love"in "Hands to Myself" so zasedli vrh Mainstream Top 40 chart v ZDA. S tem smo že pri njenem tretjem albumu, ki bo kmalu izdan, in pesmi Bad liar, ki album napoveduje kot prvi singl. Pesem že ima status hita, v naši oddaji pa se je znašla ker uporablja sempl. Preden se posvetimo izvoru sempla pa še nekaj o Seleni. Že od začetka kariere je sodelovala z vrsto humanitarnih organizacij in postala ambasadorka UNICEFa pri 17tih letih. Kot pevka je prodala že preko 7 milijonov albumov in 22 milijonov singlov. Z julijem 2017 je postala najbolj sledena oseba na svetu na instagramu, za svoje delo pa je prejela že množico nagrad tako na filmskem kot glasbenem področju. Če se vrnemo njenem novem hitu, Bad liar, ta sempla bas linijo pesmi "Psycho Killer"od Talking Heads iz leta 77. Pesem so napisali David Byrne, Chris Frantz in Tina Weymouth, katerim je Selena tudi priznala avtorstvo pri pesmi, David Byrne pa je njeno pesem tudi pohvalil. Pesem "Psycho Killer" so člani skupine najprej zaigrali še pod imenom The Artistic leta 74, leto kasneje že pod novim imenom, Talking heads, leta 77 pa je nastala pesem, ki jo poznamo z radijskih postaj in je izdana na albumu 77. Pri opombah na izdaji albuma Once in a Lifetime: The Best of Talking Heads iz leta 92, je Jerry Harrison napisal, da je izredno vesel, da verzija, ki so jo najprej posneli z Arthur Russell-om na čelu, ni ostala edina verzija. Pesem je postala skupinin podpisni hit. Zamišljena je bila kot balada z besedilom, ki predstavlja misli serijskega morilca. "Psycho Killer" pa je postala, po besedah AllMusic portala: funky new wave pesem s posebnim ritmom z eno bolj prepoznavnih bas linij v rock'n'roll glasbi. "Psycho Killer" je edina pesem z albuma 77 ki se je prebila med 100 najboljših na Billboard lestvicah, čeprav komercialno ni bila izredno uspešna. So pa jo kritiki uvrstili v The Rock and Roll Hall of Fame kot eno izmed pesmi, ki so izoblikovale Rock and Roll glasbo. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 1 Aug 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 2. & 5. 8. - SELENA GOMEZ / TALKING HEADS - PSYCHO KILLER Pozdravljeni v oddaji Second hand. Avtorja pesmi v ozadju, Galway girl, smo letos že srečali, ko smo pod drobnogled vzeli njegov megahit Photograph. Gre seveda za Ed Sheeran-a, ki ima kar velike težave s sposojanjem tujih pesmi. Najbolj znan primer je vsekakor prej omenjeni primer pri pesmi Photograph, za katero je sicer izven sodišča poravnal odškodnino kar 20 milijonov dolarjev. Glede na časovno zaporedje izdaje pesmi in podobnost melodij, kritiki Sheeranu verjamejo, da je šlo za nenamerno plagiatorstvo, kjer pisec znano melodijo izpred par let zamenja za novo idejo, kot je bil primer tudi v pri Sam Smithu in Tom Petty-jevi pesmi I Won’t Back Down. Original uporabljen v Photograph, pesem Amazing je zapel X Factor zmagovalec Matt Cardle, ki je tudi prejel omenjen znesek. Druga Sheeranova pesem, ki pa je še na sodišču, je Thinking Out Loud, pa je verjetno podobno povezana z Marvin Gaye-jevo Let’s Get it On. V današnjem primeru je na srečo Sheeran uredil avtorske zadeve pred izdajo in dejansko pesem posnel s skupino, ki je ponudila pesem iz katere črpa. Pesem Galway girl je tretji hit z njegovega novega albuma %, izdana pa je seveda na St. Patrics-ov dan. Čeprav so pri založbi bili načeloma proti snemanju te mešanice popa in tradicionalne glasbe, je Sheeran vztrajal pri njej, kar se je na koncu izkazalo tudi za dobro komercialno potezo. Med drugim je tretja najbolj predvajana pesem z albuma na Spotify, z njo pa si je seveda Sheeran na Irskem močno dvignil popularnost s svojim izrazom ljubezni do Irske skozi pesem. Sheeran se je zavedal, da je Steve Earle posnel pesem z istim naslovom leta 2000 in da je priredba te pesmi v izvedbi Sharon Shannon and Mundy osem let kasneje prav tako bila velik hit. Zato in zaradi preteklih izkušenj z avtorskimi pravicami je najprej želel posneti pesem z drugim besedilom, a nikakor ni šlo. V intervjuju na BBC je v luči tega rekel, da je poanta tradicionalnih pesmi prav inspiriranje po zgodovini in da se s tem ne bo več obremenjeval. V pesmi je uporabil del pesmi Minute 5 skupine Beoga. Sheeran je pesem posnel skupaj s skupino in jih tudi uradno navedel kot avtorje. Glede besedila je sicer rekel, da se uvodno besedilo pesmi "She played the fiddle in an Irish band" nanaša na pevko Beoge Niamh Dunne, drugo pa da je izmišljeno. Tudi na koncertu v Dublinu je Sheeran del Steve Earlove pesmi in nato tudi svojo verzijo zapel z Beogo. Beoga so sicer Irska folk skupina, ki je pričela delovati leta 2002 v County Kerry, čeprav dejansko člani prihajajo iz County Antrim in County Londonderry. Njihov album iz leta 2007, Mischief, je bil izredno dobro sprejet in oklican za enega boljših folk albumov tega leta. Naslednji album, The incident iz leta 2010 je bil celo nominiran za Grammyja in jih je še bolj trdno zasidral v glasbeni sceni, skupino pa so opisovali kot ''najbolj vzmenirljivo tradicionalno skupino ki je to stoletje prišla iz Irske.'' videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/26/SECONDHAND26.29.7.-EDSHEERAN-GALWAYGIRLBEOGA-MINUTE51431209.mp3 RTVSLO - Radio SI 381 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Avtorja pesmi v ozadju, Galway girl, smo letos že srečali, ko smo pod drobnogled vzeli njegov megahit Photograph. Gre seveda za Ed Sheeran-a, ki ima kar velike težave s sposojanjem tujih pesmi. Najbolj znan primer je vsekakor prej omenjeni primer pri pesmi Photograph, za katero je sicer izven sodišča poravnal odškodnino kar 20 milijonov dolarjev. Glede na časovno zaporedje izdaje pesmi in podobnost melodij, kritiki Sheeranu verjamejo, da je šlo za nenamerno plagiatorstvo, kjer pisec znano melodijo izpred par let zamenja za novo idejo, kot je bil primer tudi v pri Sam Smithu in Tom Petty-jevi pesmi I Won’t Back Down. Original uporabljen v Photograph, pesem Amazing je zapel X Factor zmagovalec Matt Cardle, ki je tudi prejel omenjen znesek. Druga Sheeranova pesem, ki pa je še na sodišču, je Thinking Out Loud, pa je verjetno podobno povezana z Marvin Gaye-jevo Let’s Get it On. V današnjem primeru je na srečo Sheeran uredil avtorske zadeve pred izdajo in dejansko pesem posnel s skupino, ki je ponudila pesem iz katere črpa. Pesem Galway girl je tretji hit z njegovega novega albuma %, izdana pa je seveda na St. Patrics-ov dan. Čeprav so pri založbi bili načeloma proti snemanju te mešanice popa in tradicionalne glasbe, je Sheeran vztrajal pri njej, kar se je na koncu izkazalo tudi za dobro komercialno potezo. Med drugim je tretja najbolj predvajana pesem z albuma na Spotify, z njo pa si je seveda Sheeran na Irskem močno dvignil popularnost s svojim izrazom ljubezni do Irske skozi pesem. Sheeran se je zavedal, da je Steve Earle posnel pesem z istim naslovom leta 2000 in da je priredba te pesmi v izvedbi Sharon Shannon and Mundy osem let kasneje prav tako bila velik hit. Zato in zaradi preteklih izkušenj z avtorskimi pravicami je najprej želel posneti pesem z drugim besedilom, a nikakor ni šlo. V intervjuju na BBC je v luči tega rekel, da je poanta tradicionalnih pesmi prav inspiriranje po zgodovini in da se s tem ne bo več obremenjeval. V pesmi je uporabil del pesmi Minute 5 skupine Beoga. Sheeran je pesem posnel skupaj s skupino in jih tudi uradno navedel kot avtorje. Glede besedila je sicer rekel, da se uvodno besedilo pesmi "She played the fiddle in an Irish band" nanaša na pevko Beoge Niamh Dunne, drugo pa da je izmišljeno. Tudi na koncertu v Dublinu je Sheeran del Steve Earlove pesmi in nato tudi svojo verzijo zapel z Beogo. Beoga so sicer Irska folk skupina, ki je pričela delovati leta 2002 v County Kerry, čeprav dejansko člani prihajajo iz County Antrim in County Londonderry. Njihov album iz leta 2007, Mischief, je bil izredno dobro sprejet in oklican za enega boljših folk albumov tega leta. Naslednji album, The incident iz leta 2010 je bil celo nominiran za Grammyja in jih je še bolj trdno zasidral v glasbeni sceni, skupino pa so opisovali kot ''najbolj vzmenirljivo tradicionalno skupino ki je to stoletje prišla iz Irske.'' http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Jul 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 26. & 29. 7. - ED SHEERAN - GALWAY GIRL / BEOGA - MINUTE 5 Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo glasbe, ki je ustvarjena za TV serijo. V ozadju poslušamo pesem KLF Build a fire, ki prihaja z njihovega legendarnega The white room albuma, ki jih je popeljal med zvezde. Z albuma prihaja kopica hitov, med drugimi tudi 3 a.m. eternal in What time is love, Build a fire pa je ena njihovih nežnejših pesmi. Morda ste že prepoznali vir iz katerega so črpali za to pesem. Gre seveda za glavno glasbeno temo legendarne TV serije Twin peaks. Prav glasba je po besedah kritikov tista zaradi katere je serija tako prepričljivo pričarala vsebino gledalcem, zanjo pa je odgovoren Angelo Badalamenti. Serija se je predvajala v letih 90 in 91, nakar so jo zaradi padca gledanosti ukinili in je tako doživela le dve sezoni. Kljub temu je na svet filma in TV industrije pustila globok pečat, enako pa velja tudi za njeno zapuščino v glasbenem svetu. Kot smo že slišali v primeru KLF, so mnogi elektronski artisti črpali elemente glavne teme za svoje produkcije, podobno pa je bilo z ostalimi pesmimi iz serije. Ena bolj znanih tem serije je tema Laure Palmer, ki je včasih gledalcem celo bolj znana kot glavna tema serije. Tudi njo so radi semplali, enem elektronskem glasbeniku pa je njena melodija prišla še posebej prav. Gre za Moby-ja, ki je svoj prvi velik hit, Go, v veliki meri zgradil okoli melodije te teme, kot lahko slišimo tudi sami. Moby je sicer pesem Go naredil kot B-side drugi pesmi in zanjo mislil, da je zelo površna in ji ni pripisoval možnosti za uspeh, a prav z njo se je Moby-ju odprla pot do založbe in nadaljnje slave. Če ste morda zamudili novico, se je po 25 letih maja letos na TV zaslone serija Twin peaks vrnila s tretjo sezono, glasbo zanjo pa je znova spisal Angelo Badalamenti. Moderni producenti že tipajo za melodijami in zagotovo bo na podlagi nove glasbe nastal še kakšen moderen hit. Angelo Badalamenti, ki je letos dopolnil 80 let, je Ameriški skladatelj, ki je najbolj znan prav po sodelovanju z David Lynch-em, predvsem po skladbah za Blue Velvet, Twin Peaks, The Straight Story in Mulholland Drive. Sodelovanje z Lynch-em se je pričelo na Blue Velvet, kamor je bil Angelo najprej vpoklican, da pomaga Isabelli Rossellini pri petju pesmi Blue Velvet. Ko je ta ideja padla v vodo sta Angelo in David združila Angelovo glasbo in Davidovo besedilo ter sproducirala "Mysteries of Love", kar je bil začetek zelo uspešnega nadaljnjega sodelovanja. Za glasbo za Twin peaks je Angelo leta 90 prejel tudi Grammy-ja, poleg tega pa še mnoge nagrade za življenjsko delo. Angelo je sodeloval tudi z kopico glasbenikov, kot so Perrey and Kingsley, Pet Shop Boys, Orbital, metal skupino Anthrax, pa tudi Marianne Faithfull in skupino James. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/10/SECONDHAND19.22.7.-TWINPEAKSTRIBUTE1425629.mp3 RTVSLO - Radio SI 445 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo glasbe, ki je ustvarjena za TV serijo. V ozadju poslušamo pesem KLF Build a fire, ki prihaja z njihovega legendarnega The white room albuma, ki jih je popeljal med zvezde. Z albuma prihaja kopica hitov, med drugimi tudi 3 a.m. eternal in What time is love, Build a fire pa je ena njihovih nežnejših pesmi. Morda ste že prepoznali vir iz katerega so črpali za to pesem. Gre seveda za glavno glasbeno temo legendarne TV serije Twin peaks. Prav glasba je po besedah kritikov tista zaradi katere je serija tako prepričljivo pričarala vsebino gledalcem, zanjo pa je odgovoren Angelo Badalamenti. Serija se je predvajala v letih 90 in 91, nakar so jo zaradi padca gledanosti ukinili in je tako doživela le dve sezoni. Kljub temu je na svet filma in TV industrije pustila globok pečat, enako pa velja tudi za njeno zapuščino v glasbenem svetu. Kot smo že slišali v primeru KLF, so mnogi elektronski artisti črpali elemente glavne teme za svoje produkcije, podobno pa je bilo z ostalimi pesmimi iz serije. Ena bolj znanih tem serije je tema Laure Palmer, ki je včasih gledalcem celo bolj znana kot glavna tema serije. Tudi njo so radi semplali, enem elektronskem glasbeniku pa je njena melodija prišla še posebej prav. Gre za Moby-ja, ki je svoj prvi velik hit, Go, v veliki meri zgradil okoli melodije te teme, kot lahko slišimo tudi sami. Moby je sicer pesem Go naredil kot B-side drugi pesmi in zanjo mislil, da je zelo površna in ji ni pripisoval možnosti za uspeh, a prav z njo se je Moby-ju odprla pot do založbe in nadaljnje slave. Če ste morda zamudili novico, se je po 25 letih maja letos na TV zaslone serija Twin peaks vrnila s tretjo sezono, glasbo zanjo pa je znova spisal Angelo Badalamenti. Moderni producenti že tipajo za melodijami in zagotovo bo na podlagi nove glasbe nastal še kakšen moderen hit. Angelo Badalamenti, ki je letos dopolnil 80 let, je Ameriški skladatelj, ki je najbolj znan prav po sodelovanju z David Lynch-em, predvsem po skladbah za Blue Velvet, Twin Peaks, The Straight Story in Mulholland Drive. Sodelovanje z Lynch-em se je pričelo na Blue Velvet, kamor je bil Angelo najprej vpoklican, da pomaga Isabelli Rossellini pri petju pesmi Blue Velvet. Ko je ta ideja padla v vodo sta Angelo in David združila Angelovo glasbo in Davidovo besedilo ter sproducirala "Mysteries of Love", kar je bil začetek zelo uspešnega nadaljnjega sodelovanja. Za glasbo za Twin peaks je Angelo leta 90 prejel tudi Grammy-ja, poleg tega pa še mnoge nagrade za življenjsko delo. Angelo je sodeloval tudi z kopico glasbenikov, kot so Perrey and Kingsley, Pet Shop Boys, Orbital, metal skupino Anthrax, pa tudi Marianne Faithfull in skupino James. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Jul 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 19. & 22. 7. - TWIN PEAKS TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki je stara že 40 let, vedno znova pa jo raperji uporabljajo za svoje moderne produkcije. Najbolj popularen vir semplanja je prav začetek pesmi, ki smo ga slišali, iz njega pa je črpala nepregledna kopica raperjev, med drugim tudi Dr. dre in Mary J Blige. Drug vir semplov je pa vokalni del, ki ga slišimo sedaj. Pesem, ki jo je napisal Roy Ayers in nosi naslov Everybody Loves The Sunshine je sepmlana v več kot 100 uspešnih hip hop pesmih. Roy Ayers, rojen leta 40, je Ameriški funk, soul in jazz skladatelj in glasbenik. V 70tih je veljal za enega pionirjev jazz-funka in je glavna figura v razvoju acid jazz gibanja, ki v jazz vključuje hip hop in funk. Na podlagi svojega dela ga mnogi imenujejo 'boter neo-soul-a'. Poleg pesmi v ozadju Everybody Loves The Sunshine je najbolj znan še po hitu Searchin ter po dejstvu, da ga hip hop artisti izjemno radi semplajo. Ayers, ki se je rodil v Los Angelesu se je rodil v glasbeno družino, tako da je že s petimi leti v dar dobil vibrafon in se začel piliti v ustvarjanju glasbe. Živel je v centru dogajanja Vzhodno-Kalifornijske črnske glasbene scene, kjer je živelo in igralo mnogo znanih imen. Obiskoval je Thomas Jefferson High School, ki je sproducirala veliko uspešnih glasbenikov, tako da vprašanja o glasbeni karieri nikoli ni bilo. Pričela se je s sodelovanjem z jazz flavtistom Herbie Man-om leta 66, leta 70 pa je ustanovil svojo skupino Roy Ayers Ubiquity. Leta 73 je sodeloval na uspešnem in visoko cenjenem soundtracku za film Coffy, po tem pa se je podal tudi v RNB vode. Kmalu je sledil hit Everybody Loves the Sunshine, leto kasneje pa še njegov največji, Running Away. Sledili so novi albumi, hiti sodelovanje s Fela Kuti, Sylvio Striplin, Erykah Badu in drugimi. Za svoje delo je prejel kopico nagrad za življenjsko delo, o njem je posnet tudi dokumentarec, mnogi pa ga navajajo kot glavno inspiracijo za svojo glasbo, kot na primer Pharrell Williams. Ayers je znan kot glavni promotor pozitivne glasbe 70-tih, in sam pravi, da je rad srečen ves čas in da to rad prenaša naprej. Glasbeniki, ki so z njim sodelovali, pravijo, da je vedno razvijal in pisal pesmi intuitivno, brez zapiskov ali not, vedno iz srca. Njegova mantra je bila: glasba je sporočilo in sporočilo je glasba. Podobno je nastala tudi 40 let stara pesem v ozadju, Everybody Loves the Sunshine, ki jo je sestavil na poti v Hendrixov studio, kjer je snemal. Bil je vroč dan in besedilo se je pojavilo samo, do studia je imel v glavi že melodijo, ponoči pa je bila pesem že posneta. Ko jo je pohvalil še Stevie Wonder, s katerim se je takrat družil, je vedel, da se bo pesem dotaknila ljudi in se tudi je. Zanj je pomenila prvi velik hit, z njo pa se povezujejo raperji še danes in iz nje črpajo semple za svoje pesmi. Roy Ayers Everybody Loves the Sunshine še vedno zapoje kot zadnjo na koncertu. Če bi jo radi slišali v živo, Roy poleti koncertira po Europi, 26 in 27 julija celo čisto blizu, na Obonjanu in v Tisnem na Hrvaškem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/10/SECONDHAND12.15.7.-ROYAYERS-EVERYBODYLOVESTHESUNSHINETRIBUTE1425628.mp3 RTVSLO - Radio SI 356 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki je stara že 40 let, vedno znova pa jo raperji uporabljajo za svoje moderne produkcije. Najbolj popularen vir semplanja je prav začetek pesmi, ki smo ga slišali, iz njega pa je črpala nepregledna kopica raperjev, med drugim tudi Dr. dre in Mary J Blige. Drug vir semplov je pa vokalni del, ki ga slišimo sedaj. Pesem, ki jo je napisal Roy Ayers in nosi naslov Everybody Loves The Sunshine je sepmlana v več kot 100 uspešnih hip hop pesmih. Roy Ayers, rojen leta 40, je Ameriški funk, soul in jazz skladatelj in glasbenik. V 70tih je veljal za enega pionirjev jazz-funka in je glavna figura v razvoju acid jazz gibanja, ki v jazz vključuje hip hop in funk. Na podlagi svojega dela ga mnogi imenujejo 'boter neo-soul-a'. Poleg pesmi v ozadju Everybody Loves The Sunshine je najbolj znan še po hitu Searchin ter po dejstvu, da ga hip hop artisti izjemno radi semplajo. Ayers, ki se je rodil v Los Angelesu se je rodil v glasbeno družino, tako da je že s petimi leti v dar dobil vibrafon in se začel piliti v ustvarjanju glasbe. Živel je v centru dogajanja Vzhodno-Kalifornijske črnske glasbene scene, kjer je živelo in igralo mnogo znanih imen. Obiskoval je Thomas Jefferson High School, ki je sproducirala veliko uspešnih glasbenikov, tako da vprašanja o glasbeni karieri nikoli ni bilo. Pričela se je s sodelovanjem z jazz flavtistom Herbie Man-om leta 66, leta 70 pa je ustanovil svojo skupino Roy Ayers Ubiquity. Leta 73 je sodeloval na uspešnem in visoko cenjenem soundtracku za film Coffy, po tem pa se je podal tudi v RNB vode. Kmalu je sledil hit Everybody Loves the Sunshine, leto kasneje pa še njegov največji, Running Away. Sledili so novi albumi, hiti sodelovanje s Fela Kuti, Sylvio Striplin, Erykah Badu in drugimi. Za svoje delo je prejel kopico nagrad za življenjsko delo, o njem je posnet tudi dokumentarec, mnogi pa ga navajajo kot glavno inspiracijo za svojo glasbo, kot na primer Pharrell Williams. Ayers je znan kot glavni promotor pozitivne glasbe 70-tih, in sam pravi, da je rad srečen ves čas in da to rad prenaša naprej. Glasbeniki, ki so z njim sodelovali, pravijo, da je vedno razvijal in pisal pesmi intuitivno, brez zapiskov ali not, vedno iz srca. Njegova mantra je bila: glasba je sporočilo in sporočilo je glasba. Podobno je nastala tudi 40 let stara pesem v ozadju, Everybody Loves the Sunshine, ki jo je sestavil na poti v Hendrixov studio, kjer je snemal. Bil je vroč dan in besedilo se je pojavilo samo, do studia je imel v glavi že melodijo, ponoči pa je bila pesem že posneta. Ko jo je pohvalil še Stevie Wonder, s katerim se je takrat družil, je vedel, da se bo pesem dotaknila ljudi in se tudi je. Zanj je pomenila prvi velik hit, z njo pa se povezujejo raperji še danes in iz nje črpajo semple za svoje pesmi. Roy Ayers Everybody Loves the Sunshine še vedno zapoje kot zadnjo na koncertu. Če bi jo radi slišali v živo, Roy poleti koncertira po Europi, 26 in 27 julija celo čisto blizu, na Obonjanu in v Tisnem na Hrvaškem. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Jul 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 12. & 15. 7. - ROY AYERS - EVERYBODY LOVES THE SUNSHINE TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo ene bolj vplivnih oseb na svetu, Kanye West-a, ki junija praznuje 40 let. Kanye Omari West je Ameriški raper, pisec, producent, dizajner in poslovnež. Rojen je v atlanti, odraščal pa v Chicagu. Kmalu je zaradi glasbe zapustil šolo in postal znan producent za Roc-A-Fella Records, kadar je produciral glasbo za glasbenike kot so Jay-Z in Alicia Keys. Lotil se je še solo kariere in leta 2004 izdal album The College Dropout, s katerim je takol požel uspehe. Na osnovi tega je ustanovil založbo label GOOD Music ter se lotil raziskovanja različnih žanrov in stilov glasbe. Na osnovi tega so nastali še albumi Late Registration (2005), Graduation (2007), ter 808s & Heartbreak (2008). leta 2010 je izdal še peti album My Beautiful Dark Twisted Fantasy ter naslednje leto še skupni album z Jay-Z-jem, Watch the Throne. 2013 je izšel še njegov vsebinsko grob in osoren album Yeezus, lani pa še album The Life of Pablo. West je poleg svoje glasbene poti znan tudi kot kontroverzna javna oseba, katere izjave in nastopi na dogodkih in socialnih medijih so mnogo krat izzvali nemalo ogorčenja. Najbolj znana sta primera njegovega blatenja predsednika ZDA George W. Bush-a in prekinitev nastopa pevke Taylor Swift na MTV Video Music Awards leta 2009. Kot dizajner je sodeloval z Nike, Louis Vuitton in A.P.C., tako na področju obutve kot oblačil, najbolj uspešno sodelovanje pa je imel z Adidasom za kolekcijo YEEZY leta 2013. Če se vrnemo glasbi, je West eden najbolj priznanih in prodajanih glasbenikov 21 stoletja, prodal pa je preko 32 milijonov albumov in 100 milijonov digitalnih posnetkov. Z 21 prejetimi Grammy-ji je najbolj uspešen moderen glasbenik na tem področju in med najuspešnejšimi glasbeniki vseh časov. Kar trije njegovi albumi so se znašli na lestvici Rolling stones Magazine-ovi lestvici "500 Greatest Albums of All Time" . Time pa ga je leta 2005 in 2015 uvrstil na svojo lestvico 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Čeprav Kanye pri nas nima takšnega statusa, po radijskih postajah pogosto odmevajo njegove pesmi. Ena takšnih je tudi Gold digger, ki jo poslušamo v ozadju. Kot se za uspešnega raperja spodobi, Kanye za svoje pesmi sempla in tako je tudi v tem primeru. Pesem Gold digger vsebuje semple več pesmi, najpomembnejša med njimi pa je Ray Charlsova I got a woman iz katere jhe črpal osnovo za svojo pesem. I got a woman je Ray Charles napisal in izdal leta 54, skupaj s pesmijo "Come Back Baby", ki je bila njen B-side. Obe se kasneje pojavljata tudi na albumu Ray Charles. Pesem se naslanja na pesem "It Must Be Jesus" od the Southern Tones, katero je Charles slišal po radiu ko se je istega leta vozil na turneji. Skupaj s članom skupine Renald Richard-om sta spisala predelavo, ki je vsebovala gospel pridih in jazzovske rhythm and blues elemente. Pesem je postala prototip za kasnejšo oznako stila ''soul music'', ki se je formiral po Charlsovi pesmi "What'd I Say" pet let kasneje. Ray Charlesovo Pesem I got a woman je prirejala nepregledna množica glasbenikov, med njimi tudi Beatles in v moderni produkciji še Kanye West, ki praznuje 40 let. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/SECONDHAND5.8.7.-KANYEWEST-GOLDDIGGERRAYCHARLES-IGOTAWOMAN1423836.mp3 RTVSLO - Radio SI 397 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo ene bolj vplivnih oseb na svetu, Kanye West-a, ki junija praznuje 40 let. Kanye Omari West je Ameriški raper, pisec, producent, dizajner in poslovnež. Rojen je v atlanti, odraščal pa v Chicagu. Kmalu je zaradi glasbe zapustil šolo in postal znan producent za Roc-A-Fella Records, kadar je produciral glasbo za glasbenike kot so Jay-Z in Alicia Keys. Lotil se je še solo kariere in leta 2004 izdal album The College Dropout, s katerim je takol požel uspehe. Na osnovi tega je ustanovil založbo label GOOD Music ter se lotil raziskovanja različnih žanrov in stilov glasbe. Na osnovi tega so nastali še albumi Late Registration (2005), Graduation (2007), ter 808s & Heartbreak (2008). leta 2010 je izdal še peti album My Beautiful Dark Twisted Fantasy ter naslednje leto še skupni album z Jay-Z-jem, Watch the Throne. 2013 je izšel še njegov vsebinsko grob in osoren album Yeezus, lani pa še album The Life of Pablo. West je poleg svoje glasbene poti znan tudi kot kontroverzna javna oseba, katere izjave in nastopi na dogodkih in socialnih medijih so mnogo krat izzvali nemalo ogorčenja. Najbolj znana sta primera njegovega blatenja predsednika ZDA George W. Bush-a in prekinitev nastopa pevke Taylor Swift na MTV Video Music Awards leta 2009. Kot dizajner je sodeloval z Nike, Louis Vuitton in A.P.C., tako na področju obutve kot oblačil, najbolj uspešno sodelovanje pa je imel z Adidasom za kolekcijo YEEZY leta 2013. Če se vrnemo glasbi, je West eden najbolj priznanih in prodajanih glasbenikov 21 stoletja, prodal pa je preko 32 milijonov albumov in 100 milijonov digitalnih posnetkov. Z 21 prejetimi Grammy-ji je najbolj uspešen moderen glasbenik na tem področju in med najuspešnejšimi glasbeniki vseh časov. Kar trije njegovi albumi so se znašli na lestvici Rolling stones Magazine-ovi lestvici "500 Greatest Albums of All Time" . Time pa ga je leta 2005 in 2015 uvrstil na svojo lestvico 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Čeprav Kanye pri nas nima takšnega statusa, po radijskih postajah pogosto odmevajo njegove pesmi. Ena takšnih je tudi Gold digger, ki jo poslušamo v ozadju. Kot se za uspešnega raperja spodobi, Kanye za svoje pesmi sempla in tako je tudi v tem primeru. Pesem Gold digger vsebuje semple več pesmi, najpomembnejša med njimi pa je Ray Charlsova I got a woman iz katere jhe črpal osnovo za svojo pesem. I got a woman je Ray Charles napisal in izdal leta 54, skupaj s pesmijo "Come Back Baby", ki je bila njen B-side. Obe se kasneje pojavljata tudi na albumu Ray Charles. Pesem se naslanja na pesem "It Must Be Jesus" od the Southern Tones, katero je Charles slišal po radiu ko se je istega leta vozil na turneji. Skupaj s članom skupine Renald Richard-om sta spisala predelavo, ki je vsebovala gospel pridih in jazzovske rhythm and blues elemente. Pesem je postala prototip za kasnejšo oznako stila ''soul music'', ki se je formiral po Charlsovi pesmi "What'd I Say" pet let kasneje. Ray Charlesovo Pesem I got a woman je prirejala nepregledna množica glasbenikov, med njimi tudi Beatles in v moderni produkciji še Kanye West, ki praznuje 40 let. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Jul 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 5. & 8. 7. - KANYE WEST - GOLD DIGGER / RAY CHARLES - I GOT A WOMAN Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi Say something loving, ki jo lahko poslušate po radijskih postajah v teh vročih dneh. Pesem izvaja skupina The XX, Britanska indie zasedba, ki je nastala leta 2005 v Londonu, njeni trenutni člani pa so Romy Madley Croft, Oliver Sim in Jamie Smith, ki ga poznamo tudi pod imenom Jamie XX, od koder tudi ime skupine. Znani so po svojem minimalističnem zvoku, ki združuje indie pop, elektroniko, pop, rock in vokalne vložke Crofta in Sima. Skupina je nastala po srečanju Crofta in Sima v času študija na Elliott School, nakar sta se jima pridružila še Smith in Baria Qureshi. Z objavami na Myspace-u so pritegnili pozornost založbe Young Turks in leta 2009 izdali prvi album, XX, ki je bil takojšnja uspešnica in jim prislužil kup nagrad, med njimi tudi Mercury Prize. Leta 2012 je skupino zapustilla Qureshi, preostali člani so izdali še drug album, Coexist, ki je bil prav tako uspešen. Po štirih letih premora, med katerimi je leta 2015 nastal tudi Smithov solo album In Colour, so letos izdali še tretjega, I see you, ki prav tako kaže vse znake izrednega uspeha. Glasbeniki za album pravijo, da ima bolj pozitiven in odprt koncept kot pretekla. Prvi singl, On hold je izšel že lani, Say something loving pa prihaja kot drugi singl z albuma. Že On hold je vseboval sempl, enako pa velja tudi za Say Something loving. Say Something loving vsebuje sempl iz pesmi Do you feel it? dua The Alessi brothers. Duo sestavljata dvojčka Bill in Bob Alessi, prihajata iz ZDA, znana pa sta po dveh hitih, Oh Lori iz leta 77 in Savin' the Day iz leta 84. Ta dva hita sta bila dovolj, da sta prodala preko 8 milijonov albumov in koncertirala z Andy Gibb na njegovi Shadow Dancing tour. Sodelovala sta tudi z Art Garfunklom na albumu Fate for Breakfast, večinoma kot backvokalista, podobno pa tudi z deborah Gibson na njenem M.Y.O.B. albumu. Njun največji hit Saving the day je bil napisan za film Ghostbusters, uporabljen pa je tudi pri animirani verziji tega iz leta 86. Alessi brothers sta kasneje bila zelo uspešna v komercialnih vodah in producirata đingle in reklame v ZDA, predvsem v sodelovanju z David Lucas-om. Po letu 2000 sta se vrnila k glasbi in koncertiranju ter izdala dva albuma pod imenom Alessi ter kot del skupine Barnaby Bye. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/SECONDHAND28.6.1.7.-THEXX-SAYSOMETHINGLOVINGTHEALESSIBROTHERS-DOYOUFEELIT1423834.mp3 RTVSLO - Radio SI 403 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi Say something loving, ki jo lahko poslušate po radijskih postajah v teh vročih dneh. Pesem izvaja skupina The XX, Britanska indie zasedba, ki je nastala leta 2005 v Londonu, njeni trenutni člani pa so Romy Madley Croft, Oliver Sim in Jamie Smith, ki ga poznamo tudi pod imenom Jamie XX, od koder tudi ime skupine. Znani so po svojem minimalističnem zvoku, ki združuje indie pop, elektroniko, pop, rock in vokalne vložke Crofta in Sima. Skupina je nastala po srečanju Crofta in Sima v času študija na Elliott School, nakar sta se jima pridružila še Smith in Baria Qureshi. Z objavami na Myspace-u so pritegnili pozornost založbe Young Turks in leta 2009 izdali prvi album, XX, ki je bil takojšnja uspešnica in jim prislužil kup nagrad, med njimi tudi Mercury Prize. Leta 2012 je skupino zapustilla Qureshi, preostali člani so izdali še drug album, Coexist, ki je bil prav tako uspešen. Po štirih letih premora, med katerimi je leta 2015 nastal tudi Smithov solo album In Colour, so letos izdali še tretjega, I see you, ki prav tako kaže vse znake izrednega uspeha. Glasbeniki za album pravijo, da ima bolj pozitiven in odprt koncept kot pretekla. Prvi singl, On hold je izšel že lani, Say something loving pa prihaja kot drugi singl z albuma. Že On hold je vseboval sempl, enako pa velja tudi za Say Something loving. Say Something loving vsebuje sempl iz pesmi Do you feel it? dua The Alessi brothers. Duo sestavljata dvojčka Bill in Bob Alessi, prihajata iz ZDA, znana pa sta po dveh hitih, Oh Lori iz leta 77 in Savin' the Day iz leta 84. Ta dva hita sta bila dovolj, da sta prodala preko 8 milijonov albumov in koncertirala z Andy Gibb na njegovi Shadow Dancing tour. Sodelovala sta tudi z Art Garfunklom na albumu Fate for Breakfast, večinoma kot backvokalista, podobno pa tudi z deborah Gibson na njenem M.Y.O.B. albumu. Njun največji hit Saving the day je bil napisan za film Ghostbusters, uporabljen pa je tudi pri animirani verziji tega iz leta 86. Alessi brothers sta kasneje bila zelo uspešna v komercialnih vodah in producirata đingle in reklame v ZDA, predvsem v sodelovanju z David Lucas-om. Po letu 2000 sta se vrnila k glasbi in koncertiranju ter izdala dva albuma pod imenom Alessi ter kot del skupine Barnaby Bye. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Jun 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 28. 6. & 1. 7. - THE XX - SAY SOMETHING LOVING / THE ALESSI BROTHERS - DO YOU FEEL IT? Pozdravljeni v oddaji Second hand. Današnja pesem nosi naslov Shining, izvaja jo DJ Khaled, ki je morda v Europi manj znan, a v ZDA, zibelki rapa, je velika zvezda. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Za petek, 23. 6., je napovedana izdaja njegovega desetega albuma z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, Rihanna, Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott ter tudi Beyoncé in Jay Z, ki ju zasledimo v pesmi Shining. "Shining" je prva pesem z Khaledovega albuma Grateful, ki jo je izdal že februarja, poleg gostujočih vokalov pa vsebuje tudi sempl pesmi Dionne iz leta 2013, ki jo je izdal Osunlade. Osunlade je že skoraj 50 let star Ameriški glasbenik in producent. Rojen je v Missiuri-ju, znan pa je po svojem producentskem delu za Sesame Street v poznih 80tih in ranih 90tih. Kasneje se je preselil v LA, kjer je sodeloval z Patti Labelle in Freddie Jackson-om. Kmalu se je preselil v New York zaradi želje po ustvarjanju lastne glasbe in ustanovil založbo Yoruba Records. Do danes je sodeloval še z glasbeniki kot so Roy Ayers, Nkemdi, Salif Keita in Cesária Évora, izdal pa je kar štirinajst albumov, katere kritiki praviloma ocenjujejo z najvišjimi ocenami. Je duhovnik Yoruba afriške vere Ifa, kar se močno odraža tudi v njegovi glasbi, imenu založbe in izgledu albumov. Pesem Dionne se ne pojavlja na katerem od albumov temveč je izdana kot samostojni singl, zanimivo, tudi sama pa vsebuje sempl, in sicer iz pesmi "Walk the Way You Talk" od Dionne Warwick, kar pojasni naslov pesmi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/21/SECONDHAND21.24.6.-DJKHALEDBEYONCEJAYZ-SHININGOSUNLADE-DIONNE1419004.mp3 RTVSLO - Radio SI 419 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Današnja pesem nosi naslov Shining, izvaja jo DJ Khaled, ki je morda v Europi manj znan, a v ZDA, zibelki rapa, je velika zvezda. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Za petek, 23. 6., je napovedana izdaja njegovega desetega albuma z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, Rihanna, Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott ter tudi Beyoncé in Jay Z, ki ju zasledimo v pesmi Shining. "Shining" je prva pesem z Khaledovega albuma Grateful, ki jo je izdal že februarja, poleg gostujočih vokalov pa vsebuje tudi sempl pesmi Dionne iz leta 2013, ki jo je izdal Osunlade. Osunlade je že skoraj 50 let star Ameriški glasbenik in producent. Rojen je v Missiuri-ju, znan pa je po svojem producentskem delu za Sesame Street v poznih 80tih in ranih 90tih. Kasneje se je preselil v LA, kjer je sodeloval z Patti Labelle in Freddie Jackson-om. Kmalu se je preselil v New York zaradi želje po ustvarjanju lastne glasbe in ustanovil založbo Yoruba Records. Do danes je sodeloval še z glasbeniki kot so Roy Ayers, Nkemdi, Salif Keita in Cesária Évora, izdal pa je kar štirinajst albumov, katere kritiki praviloma ocenjujejo z najvišjimi ocenami. Je duhovnik Yoruba afriške vere Ifa, kar se močno odraža tudi v njegovi glasbi, imenu založbe in izgledu albumov. Pesem Dionne se ne pojavlja na katerem od albumov temveč je izdana kot samostojni singl, zanimivo, tudi sama pa vsebuje sempl, in sicer iz pesmi "Walk the Way You Talk" od Dionne Warwick, kar pojasni naslov pesmi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Jun 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 21. & 24. 6. - DJ KHALED, BEYONCE, JAY Z - SHINING / OSUNLADE - DIONNE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri elektro produkcijah, ki vas bodo razvajale čez poletje. Današnja je neke vrste priredba, zato ste morda melodijo prepoznali v nekem skrivnem arhivu vašega spomina. Konec leta sta namreč duo producentov Steven Lee in Carl Kennedy pod imenom Just Us izdala neuraden remix znane pesmi iz 80tih, Cloudbusting, z naslovom 'Everytime It Rains'. Pete Tong je bil nad remixom navdušen in ga je takoj vključil v svoj mix, a avtorica pesmi ni bila tako navdušena, zato remix nikoli ni dobil uradnega statusa. Duo je odreagiral tako, da je uredil pravice z založbo, originalni vokal avtorice zamenjal z vokalom druge pevke s podobnim vokalom, Lucy Pullin, in ga izdal pod imenom Cloudbusting. To je tudi verzija, ki jo boste poslušali na radiih in plesiščih. To je prva njuna produkcija, pred tem pa sta leta bila aktivna kot DJ-ja po klubih po vsem svetu. Z idejo produciranja sta se pričela poigravati med nastopi na Ibizi. Takrat sta naredila tudi prvo verzijo remixa, torej 'Everytime It Rains', ki jo je Tong takoj vključil v živ dogodek Radia 1 v Ushuaia-i. Odzivi so bili odlični, zanjo sta si prislužila naziv Hottest Record pri 'The World from Annie Mac', Danny Howard-ovo oznako 'Future Anthem', in na Radio 1 Dance Chart številko 1, pa čeprav sploh nista imela podpore založbe. Sledilo je pogosto predvajanje po drugih kanalih in radiih in tako je pesem postala globalni hit. "Cloudbusting" v originalu je pesem Britanske pevke Kate Bush. Je druga pesem z njenega zelo uspešnega albuma Hounds of Love iz leta 85, je pa dosegla le 20 mesto na lestvicah. So pa kritiki, predvsem v retrospektivi pesem hvalili, predvsem zaradi hipnotičnih mantričnih efektov. Kate Bush je rojena leta 58, pričela pa je z glasbeno kariero pri svojih nepolnih dvajsetih letih, ko je zasedla sam vrh britanskih lestvic s hitom Wuthering Heights. S tem je postala prva pevka, ki je dosegla ta uspeh s pesmijo, ki jo je napisala sama. Tu se ni ustavila in nanizala je še 25 pesmi, ki so se uvrstile med 40 najboljših, med njimi najdemo pa tudi top hite: The Man with the Child in His Eyes", "Babooshka", "Running Up That Hill", "Don't Give Up" in "King of the Mountain" Kate Bush je znana po svojem nenavadnem eksperimentalnem stilu in teatralnih nastopih. Prejela je nominacije za množico nagrad, a je od njih osvojila le eno, Brit Award for Best British Female Artist leta 87. Trikrat je bila nominirana tudi za Grammyja, je pa prejela Ivor Novello Award za izreden pridonos britanski glasbi. Prav tako je dobila plemiški naziv in je navedena kot inspiracija pri mnogih kasnejših umetnikih. Današnji primer sicer ni prvi primer črpanja iz pesmi Cloudbusting za moderni hit, Utah Saints so semplali besedilo pesmi: "I just know that something good is going to happen" za njihov hit "Something Good", ki se je povzpel do 4 mesta na Britanskih lestvicah. Prav tako so pesem radi prirejali, Italijanska metal skupina Novembre, Ameriška rock skupina The Twilight Singers, pa tudi pevka Charlotte Martin, škotska pop skupina Swimmer One, pa Britanska punk zasedba P.A.I.N., pevki Neil Halstead in Gemma Hayes ter Kanadski alternative rock pevec Matthew Good. Kot je razvidno iz spiska, so se v pesmi našli mnogi artisti in to prav iz vseh glasbenih žanrov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/13/SECONDHAND14.17.6.-JUSTUS-CLOUDBUSTINGKATEBUSH-CLOUDBUSTING1415984.mp3 RTVSLO - Radio SI 401 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri elektro produkcijah, ki vas bodo razvajale čez poletje. Današnja je neke vrste priredba, zato ste morda melodijo prepoznali v nekem skrivnem arhivu vašega spomina. Konec leta sta namreč duo producentov Steven Lee in Carl Kennedy pod imenom Just Us izdala neuraden remix znane pesmi iz 80tih, Cloudbusting, z naslovom 'Everytime It Rains'. Pete Tong je bil nad remixom navdušen in ga je takoj vključil v svoj mix, a avtorica pesmi ni bila tako navdušena, zato remix nikoli ni dobil uradnega statusa. Duo je odreagiral tako, da je uredil pravice z založbo, originalni vokal avtorice zamenjal z vokalom druge pevke s podobnim vokalom, Lucy Pullin, in ga izdal pod imenom Cloudbusting. To je tudi verzija, ki jo boste poslušali na radiih in plesiščih. To je prva njuna produkcija, pred tem pa sta leta bila aktivna kot DJ-ja po klubih po vsem svetu. Z idejo produciranja sta se pričela poigravati med nastopi na Ibizi. Takrat sta naredila tudi prvo verzijo remixa, torej 'Everytime It Rains', ki jo je Tong takoj vključil v živ dogodek Radia 1 v Ushuaia-i. Odzivi so bili odlični, zanjo sta si prislužila naziv Hottest Record pri 'The World from Annie Mac', Danny Howard-ovo oznako 'Future Anthem', in na Radio 1 Dance Chart številko 1, pa čeprav sploh nista imela podpore založbe. Sledilo je pogosto predvajanje po drugih kanalih in radiih in tako je pesem postala globalni hit. "Cloudbusting" v originalu je pesem Britanske pevke Kate Bush. Je druga pesem z njenega zelo uspešnega albuma Hounds of Love iz leta 85, je pa dosegla le 20 mesto na lestvicah. So pa kritiki, predvsem v retrospektivi pesem hvalili, predvsem zaradi hipnotičnih mantričnih efektov. Kate Bush je rojena leta 58, pričela pa je z glasbeno kariero pri svojih nepolnih dvajsetih letih, ko je zasedla sam vrh britanskih lestvic s hitom Wuthering Heights. S tem je postala prva pevka, ki je dosegla ta uspeh s pesmijo, ki jo je napisala sama. Tu se ni ustavila in nanizala je še 25 pesmi, ki so se uvrstile med 40 najboljših, med njimi najdemo pa tudi top hite: The Man with the Child in His Eyes", "Babooshka", "Running Up That Hill", "Don't Give Up" in "King of the Mountain" Kate Bush je znana po svojem nenavadnem eksperimentalnem stilu in teatralnih nastopih. Prejela je nominacije za množico nagrad, a je od njih osvojila le eno, Brit Award for Best British Female Artist leta 87. Trikrat je bila nominirana tudi za Grammyja, je pa prejela Ivor Novello Award za izreden pridonos britanski glasbi. Prav tako je dobila plemiški naziv in je navedena kot inspiracija pri mnogih kasnejših umetnikih. Današnji primer sicer ni prvi primer črpanja iz pesmi Cloudbusting za moderni hit, Utah Saints so semplali besedilo pesmi: "I just know that something good is going to happen" za njihov hit "Something Good", ki se je povzpel do 4 mesta na Britanskih lestvicah. Prav tako so pesem radi prirejali, Italijanska metal skupina Novembre, Ameriška rock skupina The Twilight Singers, pa tudi pevka Charlotte Martin, škotska pop skupina Swimmer One, pa Britanska punk zasedba P.A.I.N., pevki Neil Halstead in Gemma Hayes ter Kanadski alternative rock pevec Matthew Good. Kot je razvidno iz spiska, so se v pesmi našli mnogi artisti in to prav iz vseh glasbenih žanrov. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Jun 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 14. & 17. 6. - JUST US - CLOUDBUSTING / KATE BUSH - CLOUDBUSTING Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih, ki vas bodo spremljali na plesiščih to poletje. Eden njih je prvi material, ki ga je po štirih letih premora izdal Fatboy Slim. Gre za pesem Where U iz, ki jo je izdal na lastni založbi Southern Fried Records. Očitno bo 2017 za Fatboy Slima divje leto, saj je napovedal že turnejo, ki vključuje nastope na Parklife, Melt Festival, Reading in Leeds ter na svoji Ibiza rezidenci Amnesia. Fatboy slim, oziroma Norman Cook, rojen Quentin Leo Cook, je sicer ustvaril ogromno hitov moderne big beat, funk in elektronske produkcije, med njimi pa lahko izpostavimo "The Rockafeller Skank"; "Praise You"; "Right Here, Right Now"; "Weapon of Choice"; in "Wonderful Night", med albumi pa njegov You've come a long way baby iz leta 98. O Fatboy Slimu v tej oddaji izpostavimo še njegovo raznovrstnost in pojavljanje pod množico psevdonimi. Večina vas verjetno ve, da je ista oseba – Norman Cook - tudi house producent znan kot Pizzaman. Nekateri veste tudi, da je ista oseba tudi glavni akter skupine Freak Power, ki je zaslovela po pesmi iz Levisove reklame – Turn on tune in cope out. A tu se stvar ne konča. Norman je deloval in še deluje pod vsaj 30 različnimi psevdonimi oziroma skupinami. Med njimi omenimo še tiste, ki jih bomo verjetno še srečali – Beats inetrnational in Mighty dub katz in par bolj znanih – Housemartins, Feelgood factor in Son of willmot. Ker ga bomo zagotovo še srečali in o njem že marsikaj vemo, se raje posvetimo semplu, ki ga je tokrat uporabil za svoj nov hit, kar je tudi v njegovi navadi. Sempl za novo stvaritev Fatboy Slima Where U iz prihaja iz pesmi I'll Keep a Light in My Window projekta NYCC ali daljše The New York Community Choir. The New York Community Choir so z delom pričeli v ranih 70-tih kot stranski projekt Isaac Douglas Singers, ki je v začetku vseboval preko 100 pevcev pod vodstvom Benny Diggs. Kot gospel skupina so razvili slog, ki je vseboval še elemente R&B, soul, in pop glasbe ter jim dodajal spiritualno dimenzijo. S svojimi izdelki so poskrbeli za most med sobotnim večerom in nedeljskim jutrom. To ni bila ravno novost v tem času, saj je temelje položil že Sam Cooke v 60tih, ko je zapustil Soul Stirrers, The Edwin Hawkins Singers so imeli velik hit "Oh Happy Day" leta 69, veliki Staple Singers pa so prav tako že bili aktivni. Nase so NYCC opozorili, ko so sodelovali na znanem albumu The Truth Is on Its Way iz leta 71, ki ga je ustvaril pesnik Nikki Giovanni. Leta 77 jih je k sebi vzela založba RCA, zreducirali so število pevcev na 15 in izdali prvi album. Album je takoj postregel s plesnim hitom "Express Yourself", gospel pesmijo z disco in dancefloor elementi. Drugi album, Make Every Day Count, ki ga je prav tako sproduciral Warren Schatz, je vseboval le še 10 pevcev, a zato kopico vrhunskih session glasbenikov. Izšel je že naslednje leto, ponudil istoimenski hit in postal eden legendarnih RNB albumov. Na založbi Real Gone je v začetku 2014 izdan ponatis albuma z dvema remixoma, tudi njihovega hita "Make Every Day Count". Drug hit je bila odlična priredba pesmi "I'll Keep My Light in My Window," ki jo originalno izvaja duo Caston & Majors iz Motown Records. Prav to je pesem, ki jo je za letošnji povratek na sceno uporabil Fatboy Slim v pesmi Where U iz. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/31/SECONDHAND7.10.6.-FATBOYSLIM-WHEREUIZNYCC-ILLKEEPALIGHTINMYWINDOW1410649.mp3 RTVSLO - Radio SI 374 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih, ki vas bodo spremljali na plesiščih to poletje. Eden njih je prvi material, ki ga je po štirih letih premora izdal Fatboy Slim. Gre za pesem Where U iz, ki jo je izdal na lastni založbi Southern Fried Records. Očitno bo 2017 za Fatboy Slima divje leto, saj je napovedal že turnejo, ki vključuje nastope na Parklife, Melt Festival, Reading in Leeds ter na svoji Ibiza rezidenci Amnesia. Fatboy slim, oziroma Norman Cook, rojen Quentin Leo Cook, je sicer ustvaril ogromno hitov moderne big beat, funk in elektronske produkcije, med njimi pa lahko izpostavimo "The Rockafeller Skank"; "Praise You"; "Right Here, Right Now"; "Weapon of Choice"; in "Wonderful Night", med albumi pa njegov You've come a long way baby iz leta 98. O Fatboy Slimu v tej oddaji izpostavimo še njegovo raznovrstnost in pojavljanje pod množico psevdonimi. Večina vas verjetno ve, da je ista oseba – Norman Cook - tudi house producent znan kot Pizzaman. Nekateri veste tudi, da je ista oseba tudi glavni akter skupine Freak Power, ki je zaslovela po pesmi iz Levisove reklame – Turn on tune in cope out. A tu se stvar ne konča. Norman je deloval in še deluje pod vsaj 30 različnimi psevdonimi oziroma skupinami. Med njimi omenimo še tiste, ki jih bomo verjetno še srečali – Beats inetrnational in Mighty dub katz in par bolj znanih – Housemartins, Feelgood factor in Son of willmot. Ker ga bomo zagotovo še srečali in o njem že marsikaj vemo, se raje posvetimo semplu, ki ga je tokrat uporabil za svoj nov hit, kar je tudi v njegovi navadi. Sempl za novo stvaritev Fatboy Slima Where U iz prihaja iz pesmi I'll Keep a Light in My Window projekta NYCC ali daljše The New York Community Choir. The New York Community Choir so z delom pričeli v ranih 70-tih kot stranski projekt Isaac Douglas Singers, ki je v začetku vseboval preko 100 pevcev pod vodstvom Benny Diggs. Kot gospel skupina so razvili slog, ki je vseboval še elemente R&B, soul, in pop glasbe ter jim dodajal spiritualno dimenzijo. S svojimi izdelki so poskrbeli za most med sobotnim večerom in nedeljskim jutrom. To ni bila ravno novost v tem času, saj je temelje položil že Sam Cooke v 60tih, ko je zapustil Soul Stirrers, The Edwin Hawkins Singers so imeli velik hit "Oh Happy Day" leta 69, veliki Staple Singers pa so prav tako že bili aktivni. Nase so NYCC opozorili, ko so sodelovali na znanem albumu The Truth Is on Its Way iz leta 71, ki ga je ustvaril pesnik Nikki Giovanni. Leta 77 jih je k sebi vzela založba RCA, zreducirali so število pevcev na 15 in izdali prvi album. Album je takoj postregel s plesnim hitom "Express Yourself", gospel pesmijo z disco in dancefloor elementi. Drugi album, Make Every Day Count, ki ga je prav tako sproduciral Warren Schatz, je vseboval le še 10 pevcev, a zato kopico vrhunskih session glasbenikov. Izšel je že naslednje leto, ponudil istoimenski hit in postal eden legendarnih RNB albumov. Na založbi Real Gone je v začetku 2014 izdan ponatis albuma z dvema remixoma, tudi njihovega hita "Make Every Day Count". Drug hit je bila odlična priredba pesmi "I'll Keep My Light in My Window," ki jo originalno izvaja duo Caston & Majors iz Motown Records. Prav to je pesem, ki jo je za letošnji povratek na sceno uporabil Fatboy Slim v pesmi Where U iz. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Jun 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 7. & 10. 6. - FATBOY SLIM - WHERE U IZ/NYCC - I'LL KEEP A LIGHT IN MY WINDOW Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ko smo se nekaj oddaj posvečali obletnicam preteklih dogodkov, se sedaj posvetimo svežim hitom. Poletje prihaja in na plažah in radijskih postajah se bodo pričele pojavljati mehke house produkcije, med katerimi je tudi pesem v ozadju "You Don't Know Me" angleškega DJ-ja in producenta Jax Jones-a, kateremu je vokale posodila Raye. Pesem je izdana decembra 2016 in je takoj zasedla številko 2 na UK lestvicah. Do poletja bo ravno prav uveljavljen hit, da bo stalnica na plesiščih. Jax Jones ali uradno Timucin Fabian Kwong Wah Aluo bo julija praznoval 30 let, njegova do sedaj največja uspešnica pa je nastala v sodelovanju z Duke Dumontom in njegovi "I Got U" leta 2014, ki je zasedla sam vrh britanskih lestvic. Jax je sin dveh učiteljev, v mladosti je igral kitaro, odraščal pa je v multietnični soseski iz katere črpa vplive za svojo glasbo. Očim, po poreklu iz Nigerije, ga je v mladosti spoznal z afrobeat-om preko Fela Kuti in hip hopom preko Biggie Smalls-a. Producenti kot so Neptunes, Timbaland in Rodney Jerkins so ga navdušili še za ritme. To je bilo dovolj, da se je navdušil nad ustvarjanjem glasbe in kljub nasprotovanju staršev, ki bi ga raje videli na Oxfordski univerzi, se je posvetil temu. Sledile so lokalne produkcije in nastopi ter srečanje z Dumontom, ki mu je odprlo vrata na veliko sceno. Za svoj prvi solo hit "You Don't Know Me", pa si je Jax sposojal. "You Don't Know Me" sempla bas linijo hita "Body Language" iz leta 2005, pod katerega se podpisujejo M.A.N.D.Y. in Booka Shade. Booka Shade sta nemški house duo, Walter Merziger in Arno Kammermeier, znana kot veterana Frankfurtske elektronske scene. Izdala sta že 5 albumov in mix album za DJ Kicks. Najprej sta delal pod imenom Planet Claire, nakar je sledilo sodelovanje z DJ T in s prijateljema Patrick Bodmer-jem in Philipp Jung-om aka M.A.N.D.Y. so ustanovili založbo Get Physical. Založba je hitro rastla in postala zelo uspešna in priznana. Leta 2004 sta Booka shade izdala prvi album Memento seveda na založbi Get Physical. Sledilo je še sodelovanje s prijateljem M.A.N.D.Y. in nastal je njihov največji hit "Body Language''. Pesem si je prislužila naziv "Ibiza Track of the Season", založba pa nagrado ‘Label Of The Year” s strani DJ Magazine-a. Sledil je še drug hit Mandarine Girl in njun status na elektronski sceni je bil zasidran. Sledili so še drugi albumi, hiti in nagrade. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/31/SECONDHAND31.5.3.6.-JAXJONESRAYE-YOUDONTKNOWMEBOOKASHADEM.A.N.D.Y.-BODYLANGUAGE1410648.mp3 RTVSLO - Radio SI 390 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ko smo se nekaj oddaj posvečali obletnicam preteklih dogodkov, se sedaj posvetimo svežim hitom. Poletje prihaja in na plažah in radijskih postajah se bodo pričele pojavljati mehke house produkcije, med katerimi je tudi pesem v ozadju "You Don't Know Me" angleškega DJ-ja in producenta Jax Jones-a, kateremu je vokale posodila Raye. Pesem je izdana decembra 2016 in je takoj zasedla številko 2 na UK lestvicah. Do poletja bo ravno prav uveljavljen hit, da bo stalnica na plesiščih. Jax Jones ali uradno Timucin Fabian Kwong Wah Aluo bo julija praznoval 30 let, njegova do sedaj največja uspešnica pa je nastala v sodelovanju z Duke Dumontom in njegovi "I Got U" leta 2014, ki je zasedla sam vrh britanskih lestvic. Jax je sin dveh učiteljev, v mladosti je igral kitaro, odraščal pa je v multietnični soseski iz katere črpa vplive za svojo glasbo. Očim, po poreklu iz Nigerije, ga je v mladosti spoznal z afrobeat-om preko Fela Kuti in hip hopom preko Biggie Smalls-a. Producenti kot so Neptunes, Timbaland in Rodney Jerkins so ga navdušili še za ritme. To je bilo dovolj, da se je navdušil nad ustvarjanjem glasbe in kljub nasprotovanju staršev, ki bi ga raje videli na Oxfordski univerzi, se je posvetil temu. Sledile so lokalne produkcije in nastopi ter srečanje z Dumontom, ki mu je odprlo vrata na veliko sceno. Za svoj prvi solo hit "You Don't Know Me", pa si je Jax sposojal. "You Don't Know Me" sempla bas linijo hita "Body Language" iz leta 2005, pod katerega se podpisujejo M.A.N.D.Y. in Booka Shade. Booka Shade sta nemški house duo, Walter Merziger in Arno Kammermeier, znana kot veterana Frankfurtske elektronske scene. Izdala sta že 5 albumov in mix album za DJ Kicks. Najprej sta delal pod imenom Planet Claire, nakar je sledilo sodelovanje z DJ T in s prijateljema Patrick Bodmer-jem in Philipp Jung-om aka M.A.N.D.Y. so ustanovili založbo Get Physical. Založba je hitro rastla in postala zelo uspešna in priznana. Leta 2004 sta Booka shade izdala prvi album Memento seveda na založbi Get Physical. Sledilo je še sodelovanje s prijateljem M.A.N.D.Y. in nastal je njihov največji hit "Body Language''. Pesem si je prislužila naziv "Ibiza Track of the Season", založba pa nagrado ‘Label Of The Year” s strani DJ Magazine-a. Sledil je še drug hit Mandarine Girl in njun status na elektronski sceni je bil zasidran. Sledili so še drugi albumi, hiti in nagrade. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 May 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 31. 5. & 3. 6. - JAX JONES/RAYE - YOU DON'T KNOW ME/BOOKA SHADE & M.A.N.D.Y. - BODY LANGUAGE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Prejšnji teden smo pri osvežitvi spomina na Hendrixov album Are you experienced, ki je praznoval 50 let od izdaje, napovedali da se bomo lotili hip hop skupine Beastie Boys. Že iz uvodnega dela pesmi Jimmy James je povezava jasna. Beastie Boys si že v osnovi radi sposojajo iz drugih pesmi, enako pa velja za pesem Jimmy James, pri kateri so si ogromno materiala sposodili prav od Hendrixa. Jimmy James je prva pesem na albumu Check Your Head, ki ravno v tem času praznuje 25 letnico izdaje. Je tretji album skupine, katerega izdajaj je bila v hip hop svetu težko pričakovana. Beastie Boys so namreč celotno glasbeno sceno najprej presenetili z izhodom iz punk scene v rap vode, pri čemer jim je uspel nepričakovan uspeh. Album Licensed to Ill iz leta 86 je na krilih hitov Right to party in No sleep to Brooklyn postal najbolje prodajani rap album 80tih in prvi rap album ki je zasedel vrhove lestvic. Ob uspehu tega naj bi Rolling Stone Magazine izdal tudi številko z legendarno naslovnico "Three Idiots Create a Masterpiece", kar pa ne bo držalo, čeprav najdete ta podatek na wikipediji in ostalih portalih, ki povzemajo. Dejansko je šlo za prav tako pomemben magazin Village Voice in naslov "Three jerks make a Masterpiece". Kakorkoli, naslov je dovolj zgovoren in vsi so čakali na nov album s predvidevanjem, da jim podobnega presenečenja in uspeha ne bo uspelo ponoviti. Naslednji album je izšel leta 88 in je popolnoma drugačen, a vseeno izjemen. Poul's boutique je 'masterpiece' zaradi neverjetne baze semplov ion njihove uporabe ter je paru znova dodal nekaj novega. Tretji album je tako bil kot škatla presenečenja, za katero so upali, da bo znova ponudila kaj neverjetnega. In je. Leta 92, s sedaj že tretjim producentom, Mariom Caldato Jr.-jem. Med drugimi novostmi vključuje tudi instrumentalne prispevke vseh treh Beastie Boy-ev, saj nastopajo: Adam ''Ad-rock'' Horovitz na kitari, Adam ''MCA'' Yauch na bas kitari in Mike ''Mike-D'' Diamond na bobnih, kar je tudi razlog fotografije z naslovnice albuma. Check Your Head se obrača nazaj k punk izvoru, črpa pa tudi iz funka, rocka in bluesa. Poleg Caldata se je na albumu pridružil še klaviaturist Money Mark, katerega prispevek ni zanemarljiv. Kritiki so bili navdušeni nad večplastnostjo in mešanico žanrov, prav tako pa poslušalci in album je dosegel tudi velike komercialne uspehe. Za mešanico ponujenega na albumu ima seveda velike zasluge producent in baza semplov, ki je bila uporabljena. Črpali so prav iz vsega mogočega in pesem v ozadju je dober primer koncepta albuma. Zanjo je bilo uporabljenih vsaj 11 semplov. "Jimmy James" je dejansko poklon Jimiju Hendrixu s strani Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil maja pred petimi leti. Pesem je MCA najprej sproduciral kot instrumental, to verzijo najdemo pod imenom 'the original original version', vokale so dodali naknadno. Bestie Boys so šele po dolgotrajnih pogajanjih s Hendrixovimi nasledniki dobili dovoljenje za uporabo vseh želenih semplov, zato najdemo več različic te pesmi, ki so nastajale kot improvizacija med pogajanji. Pa poglejmo semple, najprej tiste, ki niso od Hendrixa: Za začetek pesmi je uporabljen sempl iz pesmi "Surrender" v živo od skupine Cheap Trick. Za bobne in nekaj efektov poskrbi sempl iz pesmi "I'm Chief Kamanawanalea" od The Turtles. Del besedila so prispevali Mantronix s semplom iz pesmi "Fresh Is the Word". Nekaj besedila je počrpanega iz pesmi 'Beat Bop' od Rammelzee and K-Rob. Najdemo tudi sempl iz pesmi 'Rockin' It' od The Fearless Four. In končno pridemo do semplov iz Hendrixovih pesmi: Iz pesmi "Foxy Lady" … "Still Raining, Still Dreaming". … Voodoo Child (Slight Return) … EXP … Third Stone From the Sun … Are You Experienced? In verjetno najbolj pomembne "Happy Birthday", ki jo je Jimi Hendrix izvajal s Curtis Knight-om. Ob Hendrixovi pesmi Happy Birthday se poslovimo od Beastie Boy-a, Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil pred petimi leti in bi sicer ta čas rojstni dan praznoval. MCA je z ostalimi Beastie Boys-i pred 25 leti poskrbel za nastanek enega izmed njihovih legendarnih rap albumov Check your head. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/24/SECONDHAND24.27.5.-BEASTIEBOYS-CHECKYOURHEADALBUMMCADEATHTRIBUTE1407971.mp3 RTVSLO - Radio SI 432 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Prejšnji teden smo pri osvežitvi spomina na Hendrixov album Are you experienced, ki je praznoval 50 let od izdaje, napovedali da se bomo lotili hip hop skupine Beastie Boys. Že iz uvodnega dela pesmi Jimmy James je povezava jasna. Beastie Boys si že v osnovi radi sposojajo iz drugih pesmi, enako pa velja za pesem Jimmy James, pri kateri so si ogromno materiala sposodili prav od Hendrixa. Jimmy James je prva pesem na albumu Check Your Head, ki ravno v tem času praznuje 25 letnico izdaje. Je tretji album skupine, katerega izdajaj je bila v hip hop svetu težko pričakovana. Beastie Boys so namreč celotno glasbeno sceno najprej presenetili z izhodom iz punk scene v rap vode, pri čemer jim je uspel nepričakovan uspeh. Album Licensed to Ill iz leta 86 je na krilih hitov Right to party in No sleep to Brooklyn postal najbolje prodajani rap album 80tih in prvi rap album ki je zasedel vrhove lestvic. Ob uspehu tega naj bi Rolling Stone Magazine izdal tudi številko z legendarno naslovnico "Three Idiots Create a Masterpiece", kar pa ne bo držalo, čeprav najdete ta podatek na wikipediji in ostalih portalih, ki povzemajo. Dejansko je šlo za prav tako pomemben magazin Village Voice in naslov "Three jerks make a Masterpiece". Kakorkoli, naslov je dovolj zgovoren in vsi so čakali na nov album s predvidevanjem, da jim podobnega presenečenja in uspeha ne bo uspelo ponoviti. Naslednji album je izšel leta 88 in je popolnoma drugačen, a vseeno izjemen. Poul's boutique je 'masterpiece' zaradi neverjetne baze semplov ion njihove uporabe ter je paru znova dodal nekaj novega. Tretji album je tako bil kot škatla presenečenja, za katero so upali, da bo znova ponudila kaj neverjetnega. In je. Leta 92, s sedaj že tretjim producentom, Mariom Caldato Jr.-jem. Med drugimi novostmi vključuje tudi instrumentalne prispevke vseh treh Beastie Boy-ev, saj nastopajo: Adam ''Ad-rock'' Horovitz na kitari, Adam ''MCA'' Yauch na bas kitari in Mike ''Mike-D'' Diamond na bobnih, kar je tudi razlog fotografije z naslovnice albuma. Check Your Head se obrača nazaj k punk izvoru, črpa pa tudi iz funka, rocka in bluesa. Poleg Caldata se je na albumu pridružil še klaviaturist Money Mark, katerega prispevek ni zanemarljiv. Kritiki so bili navdušeni nad večplastnostjo in mešanico žanrov, prav tako pa poslušalci in album je dosegel tudi velike komercialne uspehe. Za mešanico ponujenega na albumu ima seveda velike zasluge producent in baza semplov, ki je bila uporabljena. Črpali so prav iz vsega mogočega in pesem v ozadju je dober primer koncepta albuma. Zanjo je bilo uporabljenih vsaj 11 semplov. "Jimmy James" je dejansko poklon Jimiju Hendrixu s strani Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil maja pred petimi leti. Pesem je MCA najprej sproduciral kot instrumental, to verzijo najdemo pod imenom 'the original original version', vokale so dodali naknadno. Bestie Boys so šele po dolgotrajnih pogajanjih s Hendrixovimi nasledniki dobili dovoljenje za uporabo vseh želenih semplov, zato najdemo več različic te pesmi, ki so nastajale kot improvizacija med pogajanji. Pa poglejmo semple, najprej tiste, ki niso od Hendrixa: Za začetek pesmi je uporabljen sempl iz pesmi "Surrender" v živo od skupine Cheap Trick. Za bobne in nekaj efektov poskrbi sempl iz pesmi "I'm Chief Kamanawanalea" od The Turtles. Del besedila so prispevali Mantronix s semplom iz pesmi "Fresh Is the Word". Nekaj besedila je počrpanega iz pesmi 'Beat Bop' od Rammelzee and K-Rob. Najdemo tudi sempl iz pesmi 'Rockin' It' od The Fearless Four. In končno pridemo do semplov iz Hendrixovih pesmi: Iz pesmi "Foxy Lady" … "Still Raining, Still Dreaming". … Voodoo Child (Slight Return) … EXP … Third Stone From the Sun … Are You Experienced? In verjetno najbolj pomembne "Happy Birthday", ki jo je Jimi Hendrix izvajal s Curtis Knight-om. Ob Hendrixovi pesmi Happy Birthday se poslovimo od Beastie Boy-a, Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil pred petimi leti in bi sicer ta čas rojstni dan praznoval. MCA je z ostalimi Beastie Boys-i pred 25 leti poskrbel za nastanek enega izmed njihovih legendarnih rap albumov Check your head. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 May 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 24. & 27. 5. - BEASTIE BOYS - CHECK YOUR HEAD ALBUM & MCA DEATH TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo enemu najpomembnejših albumov v zgodovini glasbe, ki letos praznuje 50 letnico izdaje, Are you experienced Jimi Hendrixa. Da najprej odpravimo morebitne nesporazume glede pesmi, ki jih bomo predstavili v oddaji, omenimo, da je album od nastanka leta 67 izdan v šestih različnih verzijah in morda na vašem albumu katere od pesmi ni. Ena takšnih je na primer tudi Purple haze, ki se pojavi na Ameriški izdaji, ne pa tudi na mednarodni. Pesem je imela velik vpliv na nadaljnje glasbenike, kar se vidi tudi iz dejstva, da jo je semplalo preko 20 glasbenikov priredilo pa več kot 35. Od leta 97 je sicer na trgu poenotena izdaja, ki vključuje vseh 17 pesmi, ki se pojavljajo na različnih verzijah. Kritiki složno ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših albumov v zgodovini Rock'n'rolla in enega najpomembnejših v glasbeni zgodovini sploh. Tudi poslušalci so bili enakega mnenja, saj je album že v sedmih mescih od izdaje dosegel naklado 1 milijona. Are You Experienced je tudi prvi album s strani Jimija in njegove skupine, kar njegov dosežek še toliko poveča. Pred tem se je Jimi komajda preživljal z igranjem kitare kot pomožni kitarist v RNB krogih. Njegov talent je prepoznal Chas Chandler, ki je zapuščal The Animals, in se pričel ukvarjati s menadžerstvom glasbenikov. Jimija je peljal v London in okoli njega nabral glasbenike, ki bi omogočili razvoj kitaristovega talenta. Ko jih je oktobra zavrnila založba Decca, so podpisali z založbo Track, ki sta jo zagnala bivša menedžerja od The Who. Z albuma Are You Experienced prihajajo same legendarne pesmi, ki so bile tudi veliki komercialni hiti: "Purple Haze", "Hey Joe", "Foxy Lady" in "The Wind Cries Mary". Ena od teh na albumu izstopa kot edina priredba, Hey Joe. Hey Joe je priredba istoimenske pesmi, ki jo je leta 66 izdal Tim Rose. Od najbolj znanih Hendrixovih pesmi nam je ostala še Foxy Lady, ki jo je Jimi tudi zelo rad vključeval v koncerte skozi celotno kariero. Kritik Thomas Ward je izjavil, da če bi morali izbrati eno pesem, ki bi predstavila Hendrixa v celoti, bi bila temu najbliže prav Foxy Lady. Kot pri drugih njegovih pesmih, so tudi Foxy Lady radi prirejali in tudi semplali, oboje v več kot 20 primerih. Hendrixa so radi semplali tudi Beastie Boys, katerim se posvetimo naslednji teden. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/17/SECONDHAND17.20.5.-JIMIHENDRIX-AREYOUEXPIRIENCEDTRIBUTE1405249.mp3 RTVSLO - Radio SI 457 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo enemu najpomembnejših albumov v zgodovini glasbe, ki letos praznuje 50 letnico izdaje, Are you experienced Jimi Hendrixa. Da najprej odpravimo morebitne nesporazume glede pesmi, ki jih bomo predstavili v oddaji, omenimo, da je album od nastanka leta 67 izdan v šestih različnih verzijah in morda na vašem albumu katere od pesmi ni. Ena takšnih je na primer tudi Purple haze, ki se pojavi na Ameriški izdaji, ne pa tudi na mednarodni. Pesem je imela velik vpliv na nadaljnje glasbenike, kar se vidi tudi iz dejstva, da jo je semplalo preko 20 glasbenikov priredilo pa več kot 35. Od leta 97 je sicer na trgu poenotena izdaja, ki vključuje vseh 17 pesmi, ki se pojavljajo na različnih verzijah. Kritiki složno ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših albumov v zgodovini Rock'n'rolla in enega najpomembnejših v glasbeni zgodovini sploh. Tudi poslušalci so bili enakega mnenja, saj je album že v sedmih mescih od izdaje dosegel naklado 1 milijona. Are You Experienced je tudi prvi album s strani Jimija in njegove skupine, kar njegov dosežek še toliko poveča. Pred tem se je Jimi komajda preživljal z igranjem kitare kot pomožni kitarist v RNB krogih. Njegov talent je prepoznal Chas Chandler, ki je zapuščal The Animals, in se pričel ukvarjati s menadžerstvom glasbenikov. Jimija je peljal v London in okoli njega nabral glasbenike, ki bi omogočili razvoj kitaristovega talenta. Ko jih je oktobra zavrnila založba Decca, so podpisali z založbo Track, ki sta jo zagnala bivša menedžerja od The Who. Z albuma Are You Experienced prihajajo same legendarne pesmi, ki so bile tudi veliki komercialni hiti: "Purple Haze", "Hey Joe", "Foxy Lady" in "The Wind Cries Mary". Ena od teh na albumu izstopa kot edina priredba, Hey Joe. Hey Joe je priredba istoimenske pesmi, ki jo je leta 66 izdal Tim Rose. Od najbolj znanih Hendrixovih pesmi nam je ostala še Foxy Lady, ki jo je Jimi tudi zelo rad vključeval v koncerte skozi celotno kariero. Kritik Thomas Ward je izjavil, da če bi morali izbrati eno pesem, ki bi predstavila Hendrixa v celoti, bi bila temu najbliže prav Foxy Lady. Kot pri drugih njegovih pesmih, so tudi Foxy Lady radi prirejali in tudi semplali, oboje v več kot 20 primerih. Hendrixa so radi semplali tudi Beastie Boys, katerim se posvetimo naslednji teden. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 May 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 17. & 20. 5. - JIMI HENDRIX - ARE YOU EXPIRIENCED TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo 30 letnici kariere enega pomembnejših DJ-jev hip hop scene, DJ Jazzy Jeff-a oziroma Jeffrey Allen Townes-a. Za šalo lahko zatrdimo, da gre za najljubšega DJ-ja vašega najljubšega DJ-ja, DJ Jazzy Jeff-a, ki je med drugim tudi zaslužen za iznajdbo stila skrečanja pod imenom Transforming. Leto 87 je tudi sicer bilo za hip hop sceno zelo eksplozivno leto. Zaznamovale so ga izdaje debutantskih albumov kasnejših legend kot so Public Enemy, Boogie Down Productions, Eric B. & Rakim, Ice-T, N.W.A in Heavy D & the Boyz, nekateri pa so že bili na poti k zvezdniškem statusu, na primer Beastie Boys, Run-DMC in LL Cool J. Istega leta je spomladi sceno zaznamoval malo manj dramatičen prihod hip hop dua, ki pa je s časom postal močno gibalo znotraj in širše kot samo v hip hop sceni. Pred 30timi leti sta namreč pričela svoj ''rock the house'' pohod pričela DJ Jazzy Jeff & the Fresh Prince. Za uspeh skupine je imel na začetku zasluge prav DJ Jazzy Jeff, čeprav je kasneje usoda hotela, da je druga polovica dua, Will Smith, postal eden najpopularnejših mož na svetu. Jazzy Jeff je za njuno produkcijo rad črpal iz tujih stvaritev. Tudi pri eni njunih prvih pesmi, ki je posvečena prav njemu, The magnificent Jezzy Jeff, ni kaj drugače. Sposodil si je bobnarski break iz tudi sicer zelo popularne pesmi za semplanje, Herman Kelly-jeve Dance to the drummer's beat. Z Willom sta ustvarila še kopico hitov kot so: "Boom! Shake the Room", "Men in Black", "Girls Ain't Nothing But Trouble'', "I Think I Can Beat Mike Tyson", "Ring My Bell", "The Fresh Prince of Bel-Air" (Theme), "Parents Just Don't Understand" in Summertime. Za produkcijo Summertine je seveda Jazzy Jeff uporabil sempl. Sempl prihaja iz pesmi Summer madness in je delo skupine Kool and the gang, ki so se originalno imenovali the Jazziacs, kar je slišno tudi iz pesmi. Če se vrnemo Jazzy Jeff-u, je ta ustvarjal tudi sam, in v sklopu tega izdal 15 albumov in mixtape-ov, ki pa so svoje mesto našli na manj komercialnih policah prodajaln. Med njimi sta največ pozornosti kritikov požela albuma The magnificent iz leta 2002 in The return of the Magnificent iz leta 2007, ki sta vredna poslušanja. Omenimo še, da se Jeff še vedno zelo posveča svoji založbi A touch of jazz in producira in promovira nove glasbenike kot so Dayne Jordan in Ayah. Njegov studio pa je verjetno najbolj znan po tem da nas je opozoril na Ms. Jill Scott, izredno zanimivo pevko, ki je pod njegovim okriljem leta 2000 izdala debutantski album Who is Jill Scott? Words and Sounds Vol 1’. Jeffova potovanja po svetu in žeja po novih glasbenih dogodivščinah je skupaj z njegovim fenomenalnim naborom talentov v produkcijski ekipi založbe rodila skupnost The PlayList, ki jo Jeff vodi. To nas pripelje tudi do njegovega zadnjega projekta, ki se nanaša na leto 2017. Letos je v sklopu PlayList Retreat sessions skompletiral cel album. Tega zaznamuje kopica gostujočih talentov, nosi naslov Chasing Goosebumps in je resnično odličen produkt vreden poslušanja. Zanimivo bo videti, kaj bo Jeff Townes še ponudil ob izteku treh desetletij izredno pisane kariere, ki se še ne nameni končati. Karkoli bo, bo 'Magnificent'. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/10/SECONDHAND10.13.5.-30YEARSOFDJJAZZYJEFF1402557.mp3 RTVSLO - Radio SI 454 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo 30 letnici kariere enega pomembnejših DJ-jev hip hop scene, DJ Jazzy Jeff-a oziroma Jeffrey Allen Townes-a. Za šalo lahko zatrdimo, da gre za najljubšega DJ-ja vašega najljubšega DJ-ja, DJ Jazzy Jeff-a, ki je med drugim tudi zaslužen za iznajdbo stila skrečanja pod imenom Transforming. Leto 87 je tudi sicer bilo za hip hop sceno zelo eksplozivno leto. Zaznamovale so ga izdaje debutantskih albumov kasnejših legend kot so Public Enemy, Boogie Down Productions, Eric B. & Rakim, Ice-T, N.W.A in Heavy D & the Boyz, nekateri pa so že bili na poti k zvezdniškem statusu, na primer Beastie Boys, Run-DMC in LL Cool J. Istega leta je spomladi sceno zaznamoval malo manj dramatičen prihod hip hop dua, ki pa je s časom postal močno gibalo znotraj in širše kot samo v hip hop sceni. Pred 30timi leti sta namreč pričela svoj ''rock the house'' pohod pričela DJ Jazzy Jeff & the Fresh Prince. Za uspeh skupine je imel na začetku zasluge prav DJ Jazzy Jeff, čeprav je kasneje usoda hotela, da je druga polovica dua, Will Smith, postal eden najpopularnejših mož na svetu. Jazzy Jeff je za njuno produkcijo rad črpal iz tujih stvaritev. Tudi pri eni njunih prvih pesmi, ki je posvečena prav njemu, The magnificent Jezzy Jeff, ni kaj drugače. Sposodil si je bobnarski break iz tudi sicer zelo popularne pesmi za semplanje, Herman Kelly-jeve Dance to the drummer's beat. Z Willom sta ustvarila še kopico hitov kot so: "Boom! Shake the Room", "Men in Black", "Girls Ain't Nothing But Trouble'', "I Think I Can Beat Mike Tyson", "Ring My Bell", "The Fresh Prince of Bel-Air" (Theme), "Parents Just Don't Understand" in Summertime. Za produkcijo Summertine je seveda Jazzy Jeff uporabil sempl. Sempl prihaja iz pesmi Summer madness in je delo skupine Kool and the gang, ki so se originalno imenovali the Jazziacs, kar je slišno tudi iz pesmi. Če se vrnemo Jazzy Jeff-u, je ta ustvarjal tudi sam, in v sklopu tega izdal 15 albumov in mixtape-ov, ki pa so svoje mesto našli na manj komercialnih policah prodajaln. Med njimi sta največ pozornosti kritikov požela albuma The magnificent iz leta 2002 in The return of the Magnificent iz leta 2007, ki sta vredna poslušanja. Omenimo še, da se Jeff še vedno zelo posveča svoji založbi A touch of jazz in producira in promovira nove glasbenike kot so Dayne Jordan in Ayah. Njegov studio pa je verjetno najbolj znan po tem da nas je opozoril na Ms. Jill Scott, izredno zanimivo pevko, ki je pod njegovim okriljem leta 2000 izdala debutantski album Who is Jill Scott? Words and Sounds Vol 1’. Jeffova potovanja po svetu in žeja po novih glasbenih dogodivščinah je skupaj z njegovim fenomenalnim naborom talentov v produkcijski ekipi založbe rodila skupnost The PlayList, ki jo Jeff vodi. To nas pripelje tudi do njegovega zadnjega projekta, ki se nanaša na leto 2017. Letos je v sklopu PlayList Retreat sessions skompletiral cel album. Tega zaznamuje kopica gostujočih talentov, nosi naslov Chasing Goosebumps in je resnično odličen produkt vreden poslušanja. Zanimivo bo videti, kaj bo Jeff Townes še ponudil ob izteku treh desetletij izredno pisane kariere, ki se še ne nameni končati. Karkoli bo, bo 'Magnificent'. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 May 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 10. & 13. 5. - 30 YEARS OF DJ JAZZY JEFF Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo Ed Sheeranovi Photograph, ki se je v zadnjem času pogosto predvajala po radijskih postajah. Photograph, ki je izdana z Sheeranovega albuma X, je dosegla velike komercialne uspehe in se je prebila med top 20 na lestvicah po vsem svetu. Je že druga tožba na račun Sheeranovega hita. Primer njegove pesmi Thinking Out Loud v povezavi z Marvin Gaye-jevo Let’s Get it On je še na sodišču. Če boste podobnost prepoznali potem se boste strinjali, da gre za plagiat. Tožbo je pisec originalne pesmi vložil takoj po izdaji pesmi Photograph, letos pa sta z Sheeranom dogovorila poravnavo izven sodišča, ki naj bi znašala 20 milijonov dolarjev. Kot smo omenili že v oddaji o Chainsmokers in njihovi Closer, za katero so morali plačati skupini The Fray, je pojav tožb v glasbeni industriji v nevarnem porastu. Tu predvsem mislimo na mejne primere, kje podobnost ni takoj očitna, kot je na primer pri Blurred Lines. Na tem področju se je proslavil odvetnik Richard Busch, ki je prisoten tudi v tem primeru. Kot pravijo kritiki, ni naključje, da vsi tovrstni primeri prihajajo iz ZDA, kjer ima največjo besedo porota, medtem ko v Veliki Britaniji več dajo na glas strokovnjakov. Ker je sodišče v primeru Blurred Lines razsodilo v korist Marvin Gayevim dedičem, se je meja plagiatorstva nevarno premaknila v korist tožnikom, zaradi česar se jih mnogo odloča za tožbo brez realne podlage. Tožbo sicer Thicke spodbija na višjem sodišči in mu bo verjetno uspelo, saj se večina strokovnjakov strinja, da ne gre za plagiatorstvo. Dodatno so opravljene raziskave, ki dokazujejo, da je kar četrtina nr.1 hitov v zadnjih 60 letih spisana v G akordu in da so linije poteka refrenov zelo podobne, kar pomeni tudi, da je izredno težko biti uspešen in resnično originalen ter se popolnoma izogniti podobnostim z drugimi pesmimi. V današnjem primeru je situacija sicer bolj jasna, saj so uspeli dokazati enakost celi liniji tonov melodije in tudi poteku besedila in je podobnost očitna že ob nekritičnem poslušanju. Original nosi naslov Amazing je zapel X Factor zmagovalec Matt Cardle, pesem sta pa zanj spisala Thomas Leonard in Martin Harrington, ki je znan po sodelovanju z Kylie Minogue. Glede na časovno zaporedje izdaje pesmi in podobnost melodij, kritiki sklepajo, da je šlo za nenamerno plagiatorstvo, kjer pisec znano melodijo izpred par let zamenja za novo idejo, kot je bil primer tudi v pri Sam Smithu in Tom Petty-jevi pesmi I Won’t Back Down. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/03/SECONDHAND3.6.5.-EDSHEERAN-PHOTOGRAPHMATTCARDLE-AMAZING1399841.mp3 RTVSLO - Radio SI 380 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo Ed Sheeranovi Photograph, ki se je v zadnjem času pogosto predvajala po radijskih postajah. Photograph, ki je izdana z Sheeranovega albuma X, je dosegla velike komercialne uspehe in se je prebila med top 20 na lestvicah po vsem svetu. Je že druga tožba na račun Sheeranovega hita. Primer njegove pesmi Thinking Out Loud v povezavi z Marvin Gaye-jevo Let’s Get it On je še na sodišču. Če boste podobnost prepoznali potem se boste strinjali, da gre za plagiat. Tožbo je pisec originalne pesmi vložil takoj po izdaji pesmi Photograph, letos pa sta z Sheeranom dogovorila poravnavo izven sodišča, ki naj bi znašala 20 milijonov dolarjev. Kot smo omenili že v oddaji o Chainsmokers in njihovi Closer, za katero so morali plačati skupini The Fray, je pojav tožb v glasbeni industriji v nevarnem porastu. Tu predvsem mislimo na mejne primere, kje podobnost ni takoj očitna, kot je na primer pri Blurred Lines. Na tem področju se je proslavil odvetnik Richard Busch, ki je prisoten tudi v tem primeru. Kot pravijo kritiki, ni naključje, da vsi tovrstni primeri prihajajo iz ZDA, kjer ima največjo besedo porota, medtem ko v Veliki Britaniji več dajo na glas strokovnjakov. Ker je sodišče v primeru Blurred Lines razsodilo v korist Marvin Gayevim dedičem, se je meja plagiatorstva nevarno premaknila v korist tožnikom, zaradi česar se jih mnogo odloča za tožbo brez realne podlage. Tožbo sicer Thicke spodbija na višjem sodišči in mu bo verjetno uspelo, saj se večina strokovnjakov strinja, da ne gre za plagiatorstvo. Dodatno so opravljene raziskave, ki dokazujejo, da je kar četrtina nr.1 hitov v zadnjih 60 letih spisana v G akordu in da so linije poteka refrenov zelo podobne, kar pomeni tudi, da je izredno težko biti uspešen in resnično originalen ter se popolnoma izogniti podobnostim z drugimi pesmimi. V današnjem primeru je situacija sicer bolj jasna, saj so uspeli dokazati enakost celi liniji tonov melodije in tudi poteku besedila in je podobnost očitna že ob nekritičnem poslušanju. Original nosi naslov Amazing je zapel X Factor zmagovalec Matt Cardle, pesem sta pa zanj spisala Thomas Leonard in Martin Harrington, ki je znan po sodelovanju z Kylie Minogue. Glede na časovno zaporedje izdaje pesmi in podobnost melodij, kritiki sklepajo, da je šlo za nenamerno plagiatorstvo, kjer pisec znano melodijo izpred par let zamenja za novo idejo, kot je bil primer tudi v pri Sam Smithu in Tom Petty-jevi pesmi I Won’t Back Down. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 May 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 3. & 6. 5. - ED SHEERAN - PHOTOGRAPH / MATT CARDLE - AMAZING Pozdravljeni v oddaji Second hand. Oboževalci skupine Gorillaz verjetno že nestrpno pričakujete čisto svež peti album, ki bo po šestih letih zatišja izdan v petek in nosi naslov Humanz. Albumu bo letos sledil še Demon Dayz Festival. Logika skupine je takšna, da vsi kupci albuma v predprodaji imajo tudi pravico do rezervacije karte zanj, zato tisti, ki imate obisk tega v mislih, pohitite z nakupom albuma preko njihove uradne strani. Sami nastopajoči na festivalu še niso popolnoma znani, naj pa bi bili vsaj tisti, ki z njimi sodelujejo na albumu, kar pa je že po sebi kar zanimiva druščina: Noel Gallagher, Mavis Staples, Carly Simon, Grace Jones, De La Soul, Savages’ Jehnny Beth, Pusha T, Danny Brown, Vince Staples, Kelela in D.R.A.M. Festival, ki bo predvidoma 10. junija v Margate-u, Angliji, bo izvajan v Dreamland amusement parku, obiskovalci festivala pa bodo imeli dostop tudi do vseh naprav in ostalih elementov tega impresivnega zabaviščnega parka. Znova zanimiva poteza te zanimive skupine. Gorillaz, glasbeni projekt, katerega idejni oče sta Damon Albarn in Jamie Hewlett, soustvarjalec komičnega stripa Tank Girl, je združitev glasbe in virtualne resničnosti video karakterjev. Virtualni svet benda je obširno predstavljen na spletni strani benda, resnični bend pa ima v bistvu samo enega stalnega člana – Damon-a Albarn-a, ki za potrebe glasbe sodeluje z drugimi glasbeniki. Glasba, ki jo dirigira Albarn je večinoma eksperimetiranje, je dejansko projekt, ki po potrebi vključuje različne glasbenike in z njimi različne stile in žanre, tako da je vsak album kot produkt novega benda. Z novega albuma so sicer nekatere pesmi že predvajane, a nobena se še ni čisto 'prijela' kot prvi singl. Januarja se je na Youtube-u pojavila "Hallelujah Money", marca sta na BBC predvajani "Saturnz Barz", ki je edina dobila tudi svoj video in največ medijske pozornosti ter "Andromeda". Na Radio X in na Radiu SI imamo priložnost slišati "We Got the Power", pesem "Ascension" pa se je že pojavila na Beats 1. Dokler še čakamo na pravi hit skupininega novega albuma, se posvetimo njihovem zadnjem večjem hitu, ki prihaja iz albuma Plastic beach iz leta 2010. Na tem albumu so v ospredje prišli hard pop in elektronska glasba ter okoljska in družbeno-kritična besedila, na pesmi, ki jo slišite v ozadju, Stylo, pa sta svoj prispevek dodala tudi soul legenda Bobby Womack in Mos Def. Womack pred snemanjem Gorillaz ni poznal in po pričanjih ga je v sodelovanje prepričala njegova hčera, ki je sicer oboževalec benda. V pesmi sodeluje še ena legenda, a je na žalost za sodelovanje nihče ni prosil, Gorillaz so namreč za Stylo zelo verjetno semplali pesem brez dovoljenja, kar je takrat dvignilo veliko prahu. Gre za pesem Eddy-ja Grant-a iz leta 83 z naslovom Time Warp, ali so jo Gorillaz semplali pa presodite sami. Eddy je vsekakor prepričan v to in se pripravlja na tožbo, zanimivo proti svoji lastni založbi, saj so tako Gorillaz kot on sam pri EMI. Eddy Grant je sicer rojen v Gvajani, državi južne Amerike, ki je soseda Braziliji, star pa je skoraj 70 let. Že v mladosti je s starši emigriral v Anglijo in pri dvajsetih ustvaril svoj prvi hit, ki je dosegel sam vrh lestvice, takrat še z bendom The Equals in pesmijo Baby come back, katero je kasneje uspešno priredil tudi Pato Banton. Eddy je znan po svojih družbeno-kritičnih in političnih besedilih predvsem na temo apartheid-a v Južni Afriki. Eddy je bil v glasbenih vodah v 80tih zelo uspešen, njegova pesem 'I dont wanna dance' je kar tri tedne zasedala prvo mesto lestvic, podoben uspeh pa je doživljal tudi album 'Killer on the rampage', s katerega pesem prihaja. Electric avenue je še eden njegovih hitov, katerega slavo pa je oživel Wycleaf Jean leta 2001. Gimme hope Joana, s katero je prav tako dosegal velike uspehe, je bila v Južni Afriki prepovedana, saj se besedilo dotika tudi režima v tej državi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/21/SECONDHAND26.29.4.-GORILLAZ-STYLOEDDYGRANT-TIMEWARP1395604.mp3 RTVSLO - Radio SI 347 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Oboževalci skupine Gorillaz verjetno že nestrpno pričakujete čisto svež peti album, ki bo po šestih letih zatišja izdan v petek in nosi naslov Humanz. Albumu bo letos sledil še Demon Dayz Festival. Logika skupine je takšna, da vsi kupci albuma v predprodaji imajo tudi pravico do rezervacije karte zanj, zato tisti, ki imate obisk tega v mislih, pohitite z nakupom albuma preko njihove uradne strani. Sami nastopajoči na festivalu še niso popolnoma znani, naj pa bi bili vsaj tisti, ki z njimi sodelujejo na albumu, kar pa je že po sebi kar zanimiva druščina: Noel Gallagher, Mavis Staples, Carly Simon, Grace Jones, De La Soul, Savages’ Jehnny Beth, Pusha T, Danny Brown, Vince Staples, Kelela in D.R.A.M. Festival, ki bo predvidoma 10. junija v Margate-u, Angliji, bo izvajan v Dreamland amusement parku, obiskovalci festivala pa bodo imeli dostop tudi do vseh naprav in ostalih elementov tega impresivnega zabaviščnega parka. Znova zanimiva poteza te zanimive skupine. Gorillaz, glasbeni projekt, katerega idejni oče sta Damon Albarn in Jamie Hewlett, soustvarjalec komičnega stripa Tank Girl, je združitev glasbe in virtualne resničnosti video karakterjev. Virtualni svet benda je obširno predstavljen na spletni strani benda, resnični bend pa ima v bistvu samo enega stalnega člana – Damon-a Albarn-a, ki za potrebe glasbe sodeluje z drugimi glasbeniki. Glasba, ki jo dirigira Albarn je večinoma eksperimetiranje, je dejansko projekt, ki po potrebi vključuje različne glasbenike in z njimi različne stile in žanre, tako da je vsak album kot produkt novega benda. Z novega albuma so sicer nekatere pesmi že predvajane, a nobena se še ni čisto 'prijela' kot prvi singl. Januarja se je na Youtube-u pojavila "Hallelujah Money", marca sta na BBC predvajani "Saturnz Barz", ki je edina dobila tudi svoj video in največ medijske pozornosti ter "Andromeda". Na Radio X in na Radiu SI imamo priložnost slišati "We Got the Power", pesem "Ascension" pa se je že pojavila na Beats 1. Dokler še čakamo na pravi hit skupininega novega albuma, se posvetimo njihovem zadnjem večjem hitu, ki prihaja iz albuma Plastic beach iz leta 2010. Na tem albumu so v ospredje prišli hard pop in elektronska glasba ter okoljska in družbeno-kritična besedila, na pesmi, ki jo slišite v ozadju, Stylo, pa sta svoj prispevek dodala tudi soul legenda Bobby Womack in Mos Def. Womack pred snemanjem Gorillaz ni poznal in po pričanjih ga je v sodelovanje prepričala njegova hčera, ki je sicer oboževalec benda. V pesmi sodeluje še ena legenda, a je na žalost za sodelovanje nihče ni prosil, Gorillaz so namreč za Stylo zelo verjetno semplali pesem brez dovoljenja, kar je takrat dvignilo veliko prahu. Gre za pesem Eddy-ja Grant-a iz leta 83 z naslovom Time Warp, ali so jo Gorillaz semplali pa presodite sami. Eddy je vsekakor prepričan v to in se pripravlja na tožbo, zanimivo proti svoji lastni založbi, saj so tako Gorillaz kot on sam pri EMI. Eddy Grant je sicer rojen v Gvajani, državi južne Amerike, ki je soseda Braziliji, star pa je skoraj 70 let. Že v mladosti je s starši emigriral v Anglijo in pri dvajsetih ustvaril svoj prvi hit, ki je dosegel sam vrh lestvice, takrat še z bendom The Equals in pesmijo Baby come back, katero je kasneje uspešno priredil tudi Pato Banton. Eddy je znan po svojih družbeno-kritičnih in političnih besedilih predvsem na temo apartheid-a v Južni Afriki. Eddy je bil v glasbenih vodah v 80tih zelo uspešen, njegova pesem 'I dont wanna dance' je kar tri tedne zasedala prvo mesto lestvic, podoben uspeh pa je doživljal tudi album 'Killer on the rampage', s katerega pesem prihaja. Electric avenue je še eden njegovih hitov, katerega slavo pa je oživel Wycleaf Jean leta 2001. Gimme hope Joana, s katero je prav tako dosegal velike uspehe, je bila v Južni Afriki prepovedana, saj se besedilo dotika tudi režima v tej državi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Apr 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 26. & 29. 4. - GORILLAZ - STYLO / EDDY GRANT - TIME WARP Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo izjemoma posvečamo filmski glasbi. Ljubitelji znanstvene fantastike in japonskih anime filmov se verjetno spomnite leta 95 in filma Ghost in the shell, ki uživa kultni status v svojem žanru, na Japonskem pa je znan tudi kot Mobile Armored Riot Police. Nastal je po predlogi stripa oziroma mange z enakim imenom, ki jo je spisal in narisal Masanori Ota, ki se podpisuje kot Masamune Shirow. Že originalni anime je sicer koprodukcija Britanskih in Japonskih studiov, a ohranja bistvo mange. Po 22 letih pa so Američani zbrali pogum in si drznili posneti tudi zahodno verzijo filma Ghost in the shell. Neverjetno, a skoraj predvidljivo, so pri tem pozabili na vse, kar je lahko narobe pri predelavi tovrstne kultne stvaritve in si nakopali kar nekaj gneva kritikov in oboževalcev originalnega Ghost in the shell. Tukaj predvsem mislimo na ozadje zgodbe, filozofsko in kulturološko, nenazadnje tudi izbiro glavnih igralcev, ki so v predelavi seveda Američani. Ker filmske kritike niso domena te oddaje, se vanje ne spuščamo podrobneje. Za vse, ki ste morda preslišali, da se je predelava z aprilom pričela vrteti v kinematografih, vabljeni k oblikovanju lastnega mnenja. Nas seveda zanima glasba, ki je tako kot originalni anime nekaj posebnega. Preden se posvetimo originalni glasbi, zaključimo s predelavo originalne kultne pesmi Making of a cyborg, ki nosi naslov Reawakening in je otvoritvena pesem novega sountracka. V sodelovanju s originalnim kompozitorjem Kenji-jem Kawai-jem se je je lotil Steve Aoki, ameriški elektro-house glasbenik in producent z japonskimi koreninami. V producentskem svetu je dokaj znan, saj je sodeloval že s kopico zvezdnikov, kot so Will.i.am, Afrojack, LMFAO, Iggy Azalea, Lil Jon, Laidback Luke in Louis Tomlinson. Od lastnih del je najbolj znan njegov album Wonderland, ki je bil nominiran za Grammy Award for Best Dance/Electronica Album leta 2013. Z novim izdelkom podobnega uspeha no bo požel, saj z izjemo pričetka pesmi ni ravno primer dobre prakse remixa pesmi s kultnim statusom kot jo ima Making of a cyborg. Sam soundtrack novega filma bo verjetno deležen enake ocene kot film. Kar pa nas veseli v vsej zgodbi novih preoblek kultne glasbe in filma, je to, da je ponovno zanimanje za Ghost in the shell sprožilo nastanek prve vinilne izdaje originalnega soundtracka iz leta 95. Pravice za izdajo je uspelo pridobiti založbi s pomenljivim imenom We Release Whatever The Fuck We Want Records, ki so že izdali nekaj zvenečih ponatisov, audiofilom vsekakor vrednih nakupa. Originalna glasba je tako kot originalni anime nekaj posebnega. Ker je Kenji Kawai za anime želel ustvariti resnično kvaliteten produkt je uporabil vrsto naprednih audio tehnik. Za otvoritveno pesem, ki jo poslušamo v ozadju, Making of a Cyborg, je Kenji uporabil starodavni klasični Japonski jezik, besedilo poročne pesmi, glasba pa je mešanica Bulgarske harmonije in klasičnih japonskih elementov. Pesem je tako odlična uglasbitev filozofije filma, ki se spogleduje s človeško naravo in tehnološkimi znanstveno fantastičnimi idejami. Zaradi svoje posebnosti in kultnega statusa je postala tudi pogost vir semplov in predelav. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/19/SECONDHAND19.22.4.-GHOSTINTHESHELL1394614.mp3 RTVSLO - Radio SI 383 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo izjemoma posvečamo filmski glasbi. Ljubitelji znanstvene fantastike in japonskih anime filmov se verjetno spomnite leta 95 in filma Ghost in the shell, ki uživa kultni status v svojem žanru, na Japonskem pa je znan tudi kot Mobile Armored Riot Police. Nastal je po predlogi stripa oziroma mange z enakim imenom, ki jo je spisal in narisal Masanori Ota, ki se podpisuje kot Masamune Shirow. Že originalni anime je sicer koprodukcija Britanskih in Japonskih studiov, a ohranja bistvo mange. Po 22 letih pa so Američani zbrali pogum in si drznili posneti tudi zahodno verzijo filma Ghost in the shell. Neverjetno, a skoraj predvidljivo, so pri tem pozabili na vse, kar je lahko narobe pri predelavi tovrstne kultne stvaritve in si nakopali kar nekaj gneva kritikov in oboževalcev originalnega Ghost in the shell. Tukaj predvsem mislimo na ozadje zgodbe, filozofsko in kulturološko, nenazadnje tudi izbiro glavnih igralcev, ki so v predelavi seveda Američani. Ker filmske kritike niso domena te oddaje, se vanje ne spuščamo podrobneje. Za vse, ki ste morda preslišali, da se je predelava z aprilom pričela vrteti v kinematografih, vabljeni k oblikovanju lastnega mnenja. Nas seveda zanima glasba, ki je tako kot originalni anime nekaj posebnega. Preden se posvetimo originalni glasbi, zaključimo s predelavo originalne kultne pesmi Making of a cyborg, ki nosi naslov Reawakening in je otvoritvena pesem novega sountracka. V sodelovanju s originalnim kompozitorjem Kenji-jem Kawai-jem se je je lotil Steve Aoki, ameriški elektro-house glasbenik in producent z japonskimi koreninami. V producentskem svetu je dokaj znan, saj je sodeloval že s kopico zvezdnikov, kot so Will.i.am, Afrojack, LMFAO, Iggy Azalea, Lil Jon, Laidback Luke in Louis Tomlinson. Od lastnih del je najbolj znan njegov album Wonderland, ki je bil nominiran za Grammy Award for Best Dance/Electronica Album leta 2013. Z novim izdelkom podobnega uspeha no bo požel, saj z izjemo pričetka pesmi ni ravno primer dobre prakse remixa pesmi s kultnim statusom kot jo ima Making of a cyborg. Sam soundtrack novega filma bo verjetno deležen enake ocene kot film. Kar pa nas veseli v vsej zgodbi novih preoblek kultne glasbe in filma, je to, da je ponovno zanimanje za Ghost in the shell sprožilo nastanek prve vinilne izdaje originalnega soundtracka iz leta 95. Pravice za izdajo je uspelo pridobiti založbi s pomenljivim imenom We Release Whatever The Fuck We Want Records, ki so že izdali nekaj zvenečih ponatisov, audiofilom vsekakor vrednih nakupa. Originalna glasba je tako kot originalni anime nekaj posebnega. Ker je Kenji Kawai za anime želel ustvariti resnično kvaliteten produkt je uporabil vrsto naprednih audio tehnik. Za otvoritveno pesem, ki jo poslušamo v ozadju, Making of a Cyborg, je Kenji uporabil starodavni klasični Japonski jezik, besedilo poročne pesmi, glasba pa je mešanica Bulgarske harmonije in klasičnih japonskih elementov. Pesem je tako odlična uglasbitev filozofije filma, ki se spogleduje s človeško naravo in tehnološkimi znanstveno fantastičnimi idejami. Zaradi svoje posebnosti in kultnega statusa je postala tudi pogost vir semplov in predelav. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Apr 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 19. & 22. 4. - GHOST IN THE SHELL Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ko smo nekaj oddaj gledali v preteklost, je spet čas, da se posvetimo prihajajočim hitom. V ozadju že poslušate novo pesem Angleške superskupine The Last Shadow Puppets, ki jo sestavljajo Alex Turner iz Arctic Monkeys, Miles Kane, ki sicer deluje kot solo artist in v skupini The Rascals ter James Ford, znan kot Simian, Simian Mobile Disco in uspešen glasbeni producent. Sodelovanje se je pričelo po turnejah med letoma 2005 in 2007, ko so skupine skupaj koncertirale po Angliji. Kmalu so nastale skupne pesmi, ki so se v posnetke prelevile avgusta 2007 v Franciji, nato pa so materiale dodajali še do decembra, ko so s pomočjo London Metropolitan Orchestra dodali še manjkajoče instrumente. Nastal je album The Age of the Understatement, ki je takoj zasedel vrh lestvice v Angliji in sproduciral kopico hitov. The Last Shadow Puppets so po tem za dolgo časa potihnili, lani aprila pa so se vrnili z albumom Everything You've Come to Expect, ki pa ni bil tako uspešen kot prvi. Decembra je sledila še izdaja EP-ja z naslovom The Dream Synopsis EP, ki pa vključuje dve predelavi lastnih pesmi in štiri priredbe tujega materiala, ki so jih igrali na turneji. EP so posneli zgolj v enem dnevu v studiu. Pesem Is This What You Wanted, ki so jo s tega EP-ja izdali, in ji lahko prisluhnemo na radijskih postajah, je seveda priredba. Original so si sposodili od pred kratkim preminule legende, Leonarda Cohena. Cohen je svojo umetniško pot pričel s pisanjem pesmi in novel v 50-tih in ranih 60-tih letih prejšnjega stoletja in se je na tem področju močno uveljavil. Hkrati je gojil ljubezen do glasbe in kot mladenič igral kitaro v country skupini Buckskin Boys. Ljubezen do glasbe ga je ponesla v Nashville, kjer se je želel uveljaviti kot pisec country pesmi. Namesto tega se je zapletel v New Yorško folk sceno ter spisane pesmi ponudil v snemanje. Nekatere je z veseljem v svoj album In my life vključila Judy Collins, med njimi tudi pesem Suzanne, s katero je požela kar nekaj uspeha. S pesmijo je Cohen nase opozoril producenta John Hammond-a, ki ga je uvedel v izvajalske vode preko Columbia records. Sledil je Cohenov debutantski album Songs of Leonard Cohen decembra 67, na katerem najdemo tudi nam bolj znano, njegovo lastno verzijo pesmi Suzanne. Z istega albuma prihaja tudi njegov veliki hit: So long, Marianne. Cohen je na slavo v Ameriki moral počakati, medtem, ko je v Veliki britaniji in drugod postal zvezda že s prvim albumom. Sledili so trije folk albumi: Songs from a Room iz leta 1969, Songs of Love and Hate iz leta 1971 ter New Skin for the Old Ceremony iz leta 1974, iz katerega prihaja tudi pesem Is This What You Wanted. Leonard je skupno izdal 14 studijskih albumov, zadnjega, You Want It Darker, zgolj tri tedne pred smrtjo, ter več live in kompilacijskih albumov. Kot pisatelj in kasneje pevec se je večkrat dotaknil tem kot so politika in sociologija, pa tudi religije, odnosov in sexualnosti. Za svoja dela na obeh področjih je prejel množico nagrad in priznanj, na ravni Kanade pa tudi širše. Kot zapuščino omenimo še prvo pesem iz Cohenovega albuma Various Positions iz leta 1984, ki nosi naslov "Hallelujah" in je eden njegovih največjih hitov. Z istega albuma prihaja tudi njegov velik hit Dance me to the end of love.Cohen se je pred kratkim pri 82-tih letih starosti in petih desetletjih delovanja v glasbeni sceni poslovil in za sabo pustil odlične skladbe, ki jih je že in očitno še bo prirejala nepregledna množica glasbenikov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/12/SECONDHAND12.15.4.-THELASTSHADOWPUPPETS-ISTHISWHATYOUWANTEDLEONARDCOHEN-ISTHISWHATYOUWANTED1392258.mp3 RTVSLO - Radio SI 406 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ko smo nekaj oddaj gledali v preteklost, je spet čas, da se posvetimo prihajajočim hitom. V ozadju že poslušate novo pesem Angleške superskupine The Last Shadow Puppets, ki jo sestavljajo Alex Turner iz Arctic Monkeys, Miles Kane, ki sicer deluje kot solo artist in v skupini The Rascals ter James Ford, znan kot Simian, Simian Mobile Disco in uspešen glasbeni producent. Sodelovanje se je pričelo po turnejah med letoma 2005 in 2007, ko so skupine skupaj koncertirale po Angliji. Kmalu so nastale skupne pesmi, ki so se v posnetke prelevile avgusta 2007 v Franciji, nato pa so materiale dodajali še do decembra, ko so s pomočjo London Metropolitan Orchestra dodali še manjkajoče instrumente. Nastal je album The Age of the Understatement, ki je takoj zasedel vrh lestvice v Angliji in sproduciral kopico hitov. The Last Shadow Puppets so po tem za dolgo časa potihnili, lani aprila pa so se vrnili z albumom Everything You've Come to Expect, ki pa ni bil tako uspešen kot prvi. Decembra je sledila še izdaja EP-ja z naslovom The Dream Synopsis EP, ki pa vključuje dve predelavi lastnih pesmi in štiri priredbe tujega materiala, ki so jih igrali na turneji. EP so posneli zgolj v enem dnevu v studiu. Pesem Is This What You Wanted, ki so jo s tega EP-ja izdali, in ji lahko prisluhnemo na radijskih postajah, je seveda priredba. Original so si sposodili od pred kratkim preminule legende, Leonarda Cohena. Cohen je svojo umetniško pot pričel s pisanjem pesmi in novel v 50-tih in ranih 60-tih letih prejšnjega stoletja in se je na tem področju močno uveljavil. Hkrati je gojil ljubezen do glasbe in kot mladenič igral kitaro v country skupini Buckskin Boys. Ljubezen do glasbe ga je ponesla v Nashville, kjer se je želel uveljaviti kot pisec country pesmi. Namesto tega se je zapletel v New Yorško folk sceno ter spisane pesmi ponudil v snemanje. Nekatere je z veseljem v svoj album In my life vključila Judy Collins, med njimi tudi pesem Suzanne, s katero je požela kar nekaj uspeha. S pesmijo je Cohen nase opozoril producenta John Hammond-a, ki ga je uvedel v izvajalske vode preko Columbia records. Sledil je Cohenov debutantski album Songs of Leonard Cohen decembra 67, na katerem najdemo tudi nam bolj znano, njegovo lastno verzijo pesmi Suzanne. Z istega albuma prihaja tudi njegov veliki hit: So long, Marianne. Cohen je na slavo v Ameriki moral počakati, medtem, ko je v Veliki britaniji in drugod postal zvezda že s prvim albumom. Sledili so trije folk albumi: Songs from a Room iz leta 1969, Songs of Love and Hate iz leta 1971 ter New Skin for the Old Ceremony iz leta 1974, iz katerega prihaja tudi pesem Is This What You Wanted. Leonard je skupno izdal 14 studijskih albumov, zadnjega, You Want It Darker, zgolj tri tedne pred smrtjo, ter več live in kompilacijskih albumov. Kot pisatelj in kasneje pevec se je večkrat dotaknil tem kot so politika in sociologija, pa tudi religije, odnosov in sexualnosti. Za svoja dela na obeh področjih je prejel množico nagrad in priznanj, na ravni Kanade pa tudi širše. Kot zapuščino omenimo še prvo pesem iz Cohenovega albuma Various Positions iz leta 1984, ki nosi naslov "Hallelujah" in je eden njegovih največjih hitov. Z istega albuma prihaja tudi njegov velik hit Dance me to the end of love.Cohen se je pred kratkim pri 82-tih letih starosti in petih desetletjih delovanja v glasbeni sceni poslovil in za sabo pustil odlične skladbe, ki jih je že in očitno še bo prirejala nepregledna množica glasbenikov. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 11 Apr 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 12. & 15. 4. - THE LAST SHADOW PUPPETS - IS THIS WHAT YOU WANTED / LEONARD COHEN - IS THIS WHAT YOU WANTED Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo legendi rock'n'roll glasbe Chuck Berry-ju, ki je prejšnji teden pri 90tih letih preminil, verjetno kot za posledicami srčnega zastoja. Charles Edward Anderson oziroma umetniško "Chuck" Berry, je Ameriški kitarist, pevec in pisec ter eden pionirjev rock'n'roll glasbe, v katero se je vpisal s hiti kot "Maybellene", "Roll Over Beethoven", "Rock and Roll Music" in "Johnny B. Goode". Berry je s svojim stilom zgladil in razvijal Rhythm and Blues z elementi, ki so kasneje definirali rock'n'roll. Med drugim je del njegove zapuščine besedilo, ki se nanaša na življenje v mladosti in potrošništvo ter glasbeni stil, ki vključuje kitarske solo vložke in performanse ter je eden prvih artistov, ki so jih vključili ob nastanku the Rock and Roll Hall of Fame leta 86. Za glasbo se je navdušil že mlad, znanje je najprej pilil pri T-Bone Walker-ju, leta 55 pa je spoznal Muddy Waters-a, ki ga je povezal z Leonard-om Chess-om iz Chess Records, česar prvi produkt je bila pesem "Maybellene'' sicer priredba country pesmi "Ida Red". V nekaj letih po tem je že bil uveljavljena rock zvezda. Berry je sicer imel kar nekaj težav z zakonom in je večkrat končal v zaporu, kar pa ni bistveno oviralo njegovega nadaljnjega vzpona do statusa legende. O njegovem vplivu dosti pove dejstvo, da so se po njegovih pesmih mnogokrat zgledovale skupine kot so Rolling Stones in The Beatles. Za primer vzemimo pesem I'm Talking About You (1961), katero so oboji priredili, Beatles pa so elemente te pesmi uporabili tudi v pesmi I Saw Her Standing There. podobno velja za pesem You Can't Catch Me (1956), ki so jo priredili Stonesi in John Lennon, njene elemente pa so T he Beatles uporabili v pesmi in Come Together. Še ena pomembna pesem je Sweet Little Sixteen (1958), katere elemente so med drugimi uporabili The Beach Boys v Surfin' USA, priredili pa Jerry Lee Lewis in Ringo Starr, John Lennon, The Animals, The Beatles, Johnny Hallyday in mnogi drugi. Zanimivo, zanjo si je Berry verjetno tudi sam malce sposodil, in sicer od Clarence Garlow-e pesmi Route 90 (1954). Kasnejši artisti so zelo radi prirejali tudi pesmi Roll Over Beethoven (1956), Run Rudolph Run (1958) in Memphis, Tennessee (1959). Zdaj se raje posvetimo njegovi najpomembnejši pesmi, 'Johnny B. Goode', ki je hkrati tudi ena najpomembnejših pesmi v razvoju rock glasbe, Rolling Stone magazine jo na svoji lestvici '500 Greatest Songs of All Time' uvršča na visoko sedmo mesto! Berry-ja samega kot artista pa na podobni lestvici celo na peto mesto. Pesem iz distinktivenga kitarskega rifa preide v zelo ušesu prijetno melodijo, v kateri je razložena zgodba dečka s skromnimi in ponižnimi začetki. Berry je v enem intervjuju povedal, da je pesem avtobiografska in da je prvotno besedilo "colored boy" zamenjal s "country boy", da bi pesmi zagotovil predvajanje. Chuck si je zanjo malo pomagal, in sicer z uporabo elementov pesmi 'Ain't That Just Like a Woman' od Louis Jordan, ki je nastala 12 let prej. 'Johnny B. Goode' je pa sama prirejana in semplana v množici primerov in je ena bolj vplivnih pesmi sploh. Tudi Sex Pistols so se lotili prirejanja te, s tem da njihova priredba z The Great Rock 'N' Roll Swindle albuma ni ravno piredba, saj je Johnny Rotten v bistvu pozabil večino besedila in je bolj improviziral, kar je tudi javno priznal. Pesmi 'Johnny B. Goode' je svoj poklon podal v priredbi tudi Jimi Hendrix. Pesem so uporabljali tudi v hip hop svetu, kot je primer pri LL Cool J.-ju in njegovi 'Go Cut Creator Go'. Med svežimi primeri uporabe omenimo še interpolacijo besedila v Ed Sheeran-ovi pesmi 'Nina'. Če se vrnemo Chuck Barryjevem originalu, je nujno omeniti, da je pesem 'Johnny B. Goode' leta 1977 NASA vključila na Voyager Golden Record. To je posebni fonogram poslan v vesolje z vesoljsko sondo Voyager kot predstavnik raznolikosti življenja na Zemlji, v upanju, da morebitni nezemljan dobi občutek o našem delovanju in čustvih. Zaradi svoje popularnosti se pojavlja tudi v množici filmov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/01/SECONDHAND29.3.1.4.-CHUCKBERRYTRIBUTE1387805.mp3 RTVSLO - Radio SI 425 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo legendi rock'n'roll glasbe Chuck Berry-ju, ki je prejšnji teden pri 90tih letih preminil, verjetno kot za posledicami srčnega zastoja. Charles Edward Anderson oziroma umetniško "Chuck" Berry, je Ameriški kitarist, pevec in pisec ter eden pionirjev rock'n'roll glasbe, v katero se je vpisal s hiti kot "Maybellene", "Roll Over Beethoven", "Rock and Roll Music" in "Johnny B. Goode". Berry je s svojim stilom zgladil in razvijal Rhythm and Blues z elementi, ki so kasneje definirali rock'n'roll. Med drugim je del njegove zapuščine besedilo, ki se nanaša na življenje v mladosti in potrošništvo ter glasbeni stil, ki vključuje kitarske solo vložke in performanse ter je eden prvih artistov, ki so jih vključili ob nastanku the Rock and Roll Hall of Fame leta 86. Za glasbo se je navdušil že mlad, znanje je najprej pilil pri T-Bone Walker-ju, leta 55 pa je spoznal Muddy Waters-a, ki ga je povezal z Leonard-om Chess-om iz Chess Records, česar prvi produkt je bila pesem "Maybellene'' sicer priredba country pesmi "Ida Red". V nekaj letih po tem je že bil uveljavljena rock zvezda. Berry je sicer imel kar nekaj težav z zakonom in je večkrat končal v zaporu, kar pa ni bistveno oviralo njegovega nadaljnjega vzpona do statusa legende. O njegovem vplivu dosti pove dejstvo, da so se po njegovih pesmih mnogokrat zgledovale skupine kot so Rolling Stones in The Beatles. Za primer vzemimo pesem I'm Talking About You (1961), katero so oboji priredili, Beatles pa so elemente te pesmi uporabili tudi v pesmi I Saw Her Standing There. podobno velja za pesem You Can't Catch Me (1956), ki so jo priredili Stonesi in John Lennon, njene elemente pa so T he Beatles uporabili v pesmi in Come Together. Še ena pomembna pesem je Sweet Little Sixteen (1958), katere elemente so med drugimi uporabili The Beach Boys v Surfin' USA, priredili pa Jerry Lee Lewis in Ringo Starr, John Lennon, The Animals, The Beatles, Johnny Hallyday in mnogi drugi. Zanimivo, zanjo si je Berry verjetno tudi sam malce sposodil, in sicer od Clarence Garlow-e pesmi Route 90 (1954). Kasnejši artisti so zelo radi prirejali tudi pesmi Roll Over Beethoven (1956), Run Rudolph Run (1958) in Memphis, Tennessee (1959). Zdaj se raje posvetimo njegovi najpomembnejši pesmi, 'Johnny B. Goode', ki je hkrati tudi ena najpomembnejših pesmi v razvoju rock glasbe, Rolling Stone magazine jo na svoji lestvici '500 Greatest Songs of All Time' uvršča na visoko sedmo mesto! Berry-ja samega kot artista pa na podobni lestvici celo na peto mesto. Pesem iz distinktivenga kitarskega rifa preide v zelo ušesu prijetno melodijo, v kateri je razložena zgodba dečka s skromnimi in ponižnimi začetki. Berry je v enem intervjuju povedal, da je pesem avtobiografska in da je prvotno besedilo "colored boy" zamenjal s "country boy", da bi pesmi zagotovil predvajanje. Chuck si je zanjo malo pomagal, in sicer z uporabo elementov pesmi 'Ain't That Just Like a Woman' od Louis Jordan, ki je nastala 12 let prej. 'Johnny B. Goode' je pa sama prirejana in semplana v množici primerov in je ena bolj vplivnih pesmi sploh. Tudi Sex Pistols so se lotili prirejanja te, s tem da njihova priredba z The Great Rock 'N' Roll Swindle albuma ni ravno piredba, saj je Johnny Rotten v bistvu pozabil večino besedila in je bolj improviziral, kar je tudi javno priznal. Pesmi 'Johnny B. Goode' je svoj poklon podal v priredbi tudi Jimi Hendrix. Pesem so uporabljali tudi v hip hop svetu, kot je primer pri LL Cool J.-ju in njegovi 'Go Cut Creator Go'. Med svežimi primeri uporabe omenimo še interpolacijo besedila v Ed Sheeran-ovi pesmi 'Nina'. Če se vrnemo Chuck Barryjevem originalu, je nujno omeniti, da je pesem 'Johnny B. Goode' leta 1977 NASA vključila na Voyager Golden Record. To je posebni fonogram poslan v vesolje z vesoljsko sondo Voyager kot predstavnik raznolikosti življenja na Zemlji, v upanju, da morebitni nezemljan dobi občutek o našem delovanju in čustvih. Zaradi svoje popularnosti se pojavlja tudi v množici filmov. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 31 Mar 2017 22:00:00 +0000 SECOND HAND 29. 3. & 1. 4. - CHUCK BERRY TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo dokaj nenavadni skupini za našo oddajo, heavy metal pionirjem, Black Sabbath, k so se uradno razpustili po skoraj pet desetletjih delovanja. Black Sabbath so znani kot pionirji in ena bolj vplivnih heavy metal skupin vseh časov, ki je vplivala na skoraj vse kasnejše skupine od Guns N' Roses pa do Metallice. Prav tako so v času ustvarjanja ustvarili ogromno materiala, primernega za semplanje in prirejanje, celo za žanre kot so hip hop in dance in to za različna počutja. Ker se sliši malce neverjetno poglejmo par primerov: Iz pesmi Iron man, kateri se še vrnemo, je vokalni rif uporabil Kanye za svoj opus My Beautiful Dark Twisted Fantasy in pesem Hell of a life. Eminem pa je na primer uporabil izsek iz pesmi Changes za svoj emocionalni album iz leta 2010, s čimer je izpostavljena subtilna povezava z Ozzyjem v javnih vzponih in padcih skozi kariero in življenje. Beastie Boys so svoj zdaj legendarni album Licensed to Ill otvorili s pesmijo 'Rhymin & Stealin', ki vsebuje sempl iz pesmi 'Sweet Leaf'. Fatboy slim si je sposodil strašljivi zvok harmonike iz pesmi 'The Wizard' za svojo big beat produkcijo'The Weekend Starts Here'. Cypress Hill je privlačilo podobno in so si sposodili grozljiv zvočni efekt za svojo pesem 'I Ain't Goin' Out Like That' z legendarnega Black Sunday albuma. Pred kratkim so si pa recimo sposodili bobnarski izsek iz pesmi 'Behind the Wall of Sleep' tudi na primer A Tribe Called Quest za lanskoletni povratek na sceno s pesmijo 'We the People...' Če se vrnemo pesmi Iron man, ta je zanimiva iz razloga, da je ena redkih kjer je celo možno, da si je kitarist in pisec Tony Lommi celo nekaj sposodil, in sicer pesmi Ellis Island od Julie Driscoll and Brian Auger and the Trinity. Presodite sami, uradno sempl ni potrjen. Iron man je sicer poleg Paranoid verjetno najbolj znana pesem od Black Sabbath, čeprav ob izdaji ni požela večjega uspeha in je kultni status pridobila s časom. Je pa zaradi svoje strukture njihova najbolj semplana, v preko 20 uspešnih pesmih. Pogosto je tudi prirejana, večinoma s strani pričakovanih metal skupin kot so Metallica in Ministry, a tudi s strani bolj nepričakovanih kot so The Cardigans. Omenimo, da jih je s priredbo presenetil Frank Zappa, saj jo je s skupino zaigral na svojem koncertu, ker je zvedel da so med poslušalci tudi člani Black Sabbath. Kakor koli, novega materiala za semplanje ali prirejanje s strni Black Sabbath ne bo, saj so ti v Birminghamu s pesmijo Paranoid, česar posnetek vam priporočamo v ogled, 4. februarja letos zaključili svoje delovanje. 7. marca so namreč na svojih profilih na socialnih medijih objavili sliko z logom skupine, datumi 1968-2017 in pripisom THE END. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/25/SECONDHAND22.25.3.-BLACKSABBATHTRIBUTE1385042.mp3 RTVSLO - Radio SI 368 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo dokaj nenavadni skupini za našo oddajo, heavy metal pionirjem, Black Sabbath, k so se uradno razpustili po skoraj pet desetletjih delovanja. Black Sabbath so znani kot pionirji in ena bolj vplivnih heavy metal skupin vseh časov, ki je vplivala na skoraj vse kasnejše skupine od Guns N' Roses pa do Metallice. Prav tako so v času ustvarjanja ustvarili ogromno materiala, primernega za semplanje in prirejanje, celo za žanre kot so hip hop in dance in to za različna počutja. Ker se sliši malce neverjetno poglejmo par primerov: Iz pesmi Iron man, kateri se še vrnemo, je vokalni rif uporabil Kanye za svoj opus My Beautiful Dark Twisted Fantasy in pesem Hell of a life. Eminem pa je na primer uporabil izsek iz pesmi Changes za svoj emocionalni album iz leta 2010, s čimer je izpostavljena subtilna povezava z Ozzyjem v javnih vzponih in padcih skozi kariero in življenje. Beastie Boys so svoj zdaj legendarni album Licensed to Ill otvorili s pesmijo 'Rhymin & Stealin', ki vsebuje sempl iz pesmi 'Sweet Leaf'. Fatboy slim si je sposodil strašljivi zvok harmonike iz pesmi 'The Wizard' za svojo big beat produkcijo'The Weekend Starts Here'. Cypress Hill je privlačilo podobno in so si sposodili grozljiv zvočni efekt za svojo pesem 'I Ain't Goin' Out Like That' z legendarnega Black Sunday albuma. Pred kratkim so si pa recimo sposodili bobnarski izsek iz pesmi 'Behind the Wall of Sleep' tudi na primer A Tribe Called Quest za lanskoletni povratek na sceno s pesmijo 'We the People...' Če se vrnemo pesmi Iron man, ta je zanimiva iz razloga, da je ena redkih kjer je celo možno, da si je kitarist in pisec Tony Lommi celo nekaj sposodil, in sicer pesmi Ellis Island od Julie Driscoll and Brian Auger and the Trinity. Presodite sami, uradno sempl ni potrjen. Iron man je sicer poleg Paranoid verjetno najbolj znana pesem od Black Sabbath, čeprav ob izdaji ni požela večjega uspeha in je kultni status pridobila s časom. Je pa zaradi svoje strukture njihova najbolj semplana, v preko 20 uspešnih pesmih. Pogosto je tudi prirejana, večinoma s strani pričakovanih metal skupin kot so Metallica in Ministry, a tudi s strani bolj nepričakovanih kot so The Cardigans. Omenimo, da jih je s priredbo presenetil Frank Zappa, saj jo je s skupino zaigral na svojem koncertu, ker je zvedel da so med poslušalci tudi člani Black Sabbath. Kakor koli, novega materiala za semplanje ali prirejanje s strni Black Sabbath ne bo, saj so ti v Birminghamu s pesmijo Paranoid, česar posnetek vam priporočamo v ogled, 4. februarja letos zaključili svoje delovanje. 7. marca so namreč na svojih profilih na socialnih medijih objavili sliko z logom skupine, datumi 1968-2017 in pripisom THE END. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 24 Mar 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 22. & 25. 3. - BLACK SABBATH TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo Clyde Stubblefield-u, o katerem smo že govorili v povezavi z James Brown-om. Clyde je najbolj znan prav po delo z njim, pred mesecem dni pa je preminil pri 74 letih. Zdravstvene težave so se pri Clydu pričele že pred 20 leti, od takrat pa je premagal raka in se boril z boleznijo ledvic, kateri je nazadnje podlegel. Zanimivo, Clyde ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, za njegove račune pa je v veliki meri poskrbel Prince, kateremu je Clyde predstavljal bobnarskega idola. Get Up, Get Into It, Get Involved je pesem leta 70 izdana kot dvojni singl, prvič se pa na albumu pojavi na kompilaciji leta 86 In the Jungle Groove, ki jo je Brown izdal, da vnovči svojo popularnost v hip-hop sceni takratnega časa, saj so njegova dela sepmlali tako rekoč vsi na sceni. Poleg pesmi v ozadju na kompilaciji najdemo tudi pesem "Funky Drummer", ki je posneta leta 69. Ni bila izrazito komercialno uspešna pesem, je pa njen uspeh iz vidika vpliva na kasnejši razvoj glasbe bistveno večji kot pri drugih njegovih pesmih. Sama pesem sloni na ponavljanju groova z raznimi vložki instrumentov in tudi Brown-ovi vokali so namenjeni predvsem spodbujanju ostalih članov ter so postranskega pomena. Največjega pomena pa je bobnanje, za katerega je odgovoren Clyde Stubblefield. Pesem je zaradi pogostega semplanja Clydovega bobnarskega vložka, ki mu prisluhnimo, postala neke vrste glasbeni kliše in najdemo omenjanje tega sempla tudi v sarkastičnem smislu. Pesem je na naši lestvici najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije na drugem mestu. Zaradi kvalitete breaka je pesem dobila tudi ime Funky Drummer, kar je postal tudi Clyde-ov vzdevek. Vsaj to je Clyde imel od svojega sodelovanja z Brownom, saj kolikor je znano, Brown glasbenike ni razvajal in ti niso dobili niti centa iz naslova avtorskih pravic. To velja tudi za nagrade iz naslova semplanja, ki bi lahko Clyde-a verjetno preživele do konca življenja in ne bi bilo potrebe, da za njegovo zdravljenje plačuje Prince. Več o tej temi si lahko ogledate v odličnem PBS-ovem dokumentarcu Copyright Criminals. V pesmi Funky drummer ga Brown napove z nagovorom "give the drummer some", kot je tudi primer v "Cold Sweat", ki jo poslušamo v ozadju sedaj. Da ne presežemo okvire oddaje, kar bi se pri legendi kot je Stubblefield hitro zgodilo, omenimo samo še dejstev nekaj o Clydu izven sodelovanja z Brownom. Kar se tiče navdiha, Stubblefield pravi: ''Kar me je navdihovalo, so zvoki. Železniški tiri. Pralni stroji. Enostavno postavim vzorce ob naravne zvoke in to delam tudi danes. Postavim vzorec ob vse, kar kdo počne. Stubblefieldov prvi solo album The Revenge of the Funky Drummer je izšel 1997, leta 2002 pa je izdal album z 26 break-beat pesmimi z naslovom The Original Funky Drummer Breakbeat Album in leto kasneje album z naslovom The Original. Preko 20 let je s svojo skupino igral na Monday nights v Madisonu, kjer je živel. V skupini je igral še njegov dolgoletni prijatelj in organist Steve "Doc" Skaggs in soul vokalist Charlie Brooks ter Karri Daley. Zaradi zdravstvenih težav je moral leta 2011 prekiniti s to tradicijo. Stubblefield je pogosto sodeloval z "Jabo" Starks-om, ki je drugi bobnar, ki je močno zaznamoval funk in hip hop glasbo, oba pa sta prejela Yamaha Legacy Award. Stubblefieldove podpisane bobnarske palice lahko najdete v Rock and Roll Hall of Fame. Clyde Stubblefielda je LA Weekly razglasil za drugega največjega bobnarja vseh časov, s čimer se strinjajo tudi kritiki. Clyde je preminil pred mesecem dni pri svojih 74 letih, za sabo pa zapustil enormno bazo breakov, ki jo z veseljem že desetletja semplajo skoraj vsi na glasbeni sceni. Če bi radi slišali več Clydovega bobnanja, pa lahko na Soundcloudu poiščete 30 minutno kompilacijo s podobno strukturo kot je naša oddaja, ki jo je Clydu v čast sestavil Gilles Peterson. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/15/SECONDHAND15.18.3.-CLYDESTUBBLEFIELDTRIBUTE1381226.mp3 RTVSLO - Radio SI 456 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo Clyde Stubblefield-u, o katerem smo že govorili v povezavi z James Brown-om. Clyde je najbolj znan prav po delo z njim, pred mesecem dni pa je preminil pri 74 letih. Zdravstvene težave so se pri Clydu pričele že pred 20 leti, od takrat pa je premagal raka in se boril z boleznijo ledvic, kateri je nazadnje podlegel. Zanimivo, Clyde ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, za njegove račune pa je v veliki meri poskrbel Prince, kateremu je Clyde predstavljal bobnarskega idola. Get Up, Get Into It, Get Involved je pesem leta 70 izdana kot dvojni singl, prvič se pa na albumu pojavi na kompilaciji leta 86 In the Jungle Groove, ki jo je Brown izdal, da vnovči svojo popularnost v hip-hop sceni takratnega časa, saj so njegova dela sepmlali tako rekoč vsi na sceni. Poleg pesmi v ozadju na kompilaciji najdemo tudi pesem "Funky Drummer", ki je posneta leta 69. Ni bila izrazito komercialno uspešna pesem, je pa njen uspeh iz vidika vpliva na kasnejši razvoj glasbe bistveno večji kot pri drugih njegovih pesmih. Sama pesem sloni na ponavljanju groova z raznimi vložki instrumentov in tudi Brown-ovi vokali so namenjeni predvsem spodbujanju ostalih članov ter so postranskega pomena. Največjega pomena pa je bobnanje, za katerega je odgovoren Clyde Stubblefield. Pesem je zaradi pogostega semplanja Clydovega bobnarskega vložka, ki mu prisluhnimo, postala neke vrste glasbeni kliše in najdemo omenjanje tega sempla tudi v sarkastičnem smislu. Pesem je na naši lestvici najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije na drugem mestu. Zaradi kvalitete breaka je pesem dobila tudi ime Funky Drummer, kar je postal tudi Clyde-ov vzdevek. Vsaj to je Clyde imel od svojega sodelovanja z Brownom, saj kolikor je znano, Brown glasbenike ni razvajal in ti niso dobili niti centa iz naslova avtorskih pravic. To velja tudi za nagrade iz naslova semplanja, ki bi lahko Clyde-a verjetno preživele do konca življenja in ne bi bilo potrebe, da za njegovo zdravljenje plačuje Prince. Več o tej temi si lahko ogledate v odličnem PBS-ovem dokumentarcu Copyright Criminals. V pesmi Funky drummer ga Brown napove z nagovorom "give the drummer some", kot je tudi primer v "Cold Sweat", ki jo poslušamo v ozadju sedaj. Da ne presežemo okvire oddaje, kar bi se pri legendi kot je Stubblefield hitro zgodilo, omenimo samo še dejstev nekaj o Clydu izven sodelovanja z Brownom. Kar se tiče navdiha, Stubblefield pravi: ''Kar me je navdihovalo, so zvoki. Železniški tiri. Pralni stroji. Enostavno postavim vzorce ob naravne zvoke in to delam tudi danes. Postavim vzorec ob vse, kar kdo počne. Stubblefieldov prvi solo album The Revenge of the Funky Drummer je izšel 1997, leta 2002 pa je izdal album z 26 break-beat pesmimi z naslovom The Original Funky Drummer Breakbeat Album in leto kasneje album z naslovom The Original. Preko 20 let je s svojo skupino igral na Monday nights v Madisonu, kjer je živel. V skupini je igral še njegov dolgoletni prijatelj in organist Steve "Doc" Skaggs in soul vokalist Charlie Brooks ter Karri Daley. Zaradi zdravstvenih težav je moral leta 2011 prekiniti s to tradicijo. Stubblefield je pogosto sodeloval z "Jabo" Starks-om, ki je drugi bobnar, ki je močno zaznamoval funk in hip hop glasbo, oba pa sta prejela Yamaha Legacy Award. Stubblefieldove podpisane bobnarske palice lahko najdete v Rock and Roll Hall of Fame. Clyde Stubblefielda je LA Weekly razglasil za drugega največjega bobnarja vseh časov, s čimer se strinjajo tudi kritiki. Clyde je preminil pred mesecem dni pri svojih 74 letih, za sabo pa zapustil enormno bazo breakov, ki jo z veseljem že desetletja semplajo skoraj vsi na glasbeni sceni. Če bi radi slišali več Clydovega bobnanja, pa lahko na Soundcloudu poiščete 30 minutno kompilacijo s podobno strukturo kot je naša oddaja, ki jo je Clydu v čast sestavil Gilles Peterson. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Mar 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 15. & 18. 3. - CLYDE STUBBLEFIELD TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo dokaj svežem hitu z radijskih postaj, pesmi Closer v izvedbi The Chainsmokers. The Chainsmokers sta sicer Ameriški DJ duo, ki se je na sceni prvič pojavil leta 2014 s pesmijo Selfie in leto kasneje izdal debutantski EP Bouquet, ki vključuje tudi kasnejši hit Roses. Duu je še več slave zagotovil hit Don't Let Me Down, ki jima je prinesel Grammyja in pesem v ozadju, Closer, ki je njun prvi nr.1 hit. Obe pesmi sta kasneje dodani drugemu izdanemu EP-ju z naslovom Collage, oboževalci The Chainsmokers pa že težko pričakujejo njun prvi debutantski album Memories...Do Not Open, ki naj bi izšel sedmega aprila, z njega pa sta že izdana dva singla, Paris in Something Just Like This. Mi se posvetimo zaenkrat njunemu edinemu nr.1 hitu "Closer", ki je nastal v sodelovanju s pevko Halsey. Duo je v intervjujih kot inspiracijo za pesem omenjal navdušenje nad pesmijo "I Miss You" od Blink 182, ki je v besedilu tudi omenjena. Omenjala sta tudi delo skupine Taking Back Sunday, a zaradi ničesar od tega se nista znašla v naši oddaji. Pozabila sta namreč omeniti pesem, iz katere sta dejansko črpala in sta šele pod kasnejšim pritiskom javnosti in kritikov, kot avtorja pesmi dodala Isaac Slade-a in Joe King-a. Ta sta seveda člana skupine The Fray. Pesem, iz katere je duo Chainsmokers črpal za svoj hit Closer, nosi naslov Over My Head (Cable Car), ki pa je prav tako bil velik hit in je skoraj nemogoče, da ga ne bi slišala. Ob očitni podobnosti so ju na to malenkost opozorili še pred kakšnim uradnim sporom in sta še pravi čas poklicala glasbenike iz Fray in potiho uredila, da so naknadno dodani kot avtorji, The Frey pa so bili pri stvari zelo razumevajoči. Očitno je recept za uspeh novih hitov dokaj enostaven – narediti neko znano melodijo novo. Če pogledamo par leta nazaj, ugotovimo namreč naslednje: Sam Smith je moral za svoj megahit Stay With Me naknadno pripisati avtorstvo Tom Petty-ju in Jeff Lynne-u zaradi podobnosti z "I Won't Back Down." Mark Ronson in Bruno Mars sta bila prisiljena storiti enako in še več pri "Uptown Funk". Obe pesmi sta seveda osvojili Grammy award za pesem leta, kar je še bolj zaskrbljujoče. Še bolj izstopajoče so Marvin Gaye-evi dediči prejeli večmiljonsko odškodnino na sodišču, potem ko sta Robin Thicke in Pharrell bila primorana priznati podobnost s Gay-evo "Got to Give It Up" pri hitu "Blurred Lines". Sodbo sicer še vedno izpodbijajo na sodišču, a vseeno se vidi recept, vsi enormni, največji hiti zadnjih let, vsi kopije starih uspešnic. Podobno se godi trenutnem hitu Closer, v katerem je uporabljena pesem “Over My Head (Cable Car)” od The Fray, ki jo poslušamo v ozadju. Čeprav se mnogi modernih kavč-producentov in glasbenikov izgovarja na podzavestno uporabo znane pesmi, se zdi realnost bližja strategiji ''uporabiti, če pa bo hit in bo kdo podobnost odkril, pa ti tako ali tako ne bo težko plačati avtorske pravice naknadno''. Včasih so sicer te odškodnine večje, kot so si zamislili, a vseeno, če se avtorje vključi še pravi čas, se temu da izogniti, kot je to tokrat uspelo duu Chainsmokers. "Over My Head (Cable Car)" iz katere sta črpala Chainsmokers za Closer kot rečeno izvajajo The Fray, najdemo jo pa na njihovem debutantskem albumu How to Save a Life iz leta 2005 na katerem najdemo še istoimenski hit. Drugi album z naslovom The Fray je ponudil še dodatne hite in skupina se je uveljavila kot resen glasbeni produkt. Zaradi uporabe klavirja kot osnovnega instrumenta so jih kritiki radi primerjali z Coldplay in Keane, skupina pa kot inspiracijo za glasbo navaja The Wallflowers, Counting Crows, Better Than Ezra in U2. Že tretji album Scars & Stories iz leta 2012, ni ponudil primerljivega uspeha, enako pa se je zgodilo tudi s četrtim, Helios iz leta 2014. Letos The Fray koncertirajo ob izdaji kompilacijskega albuma Through the Years: The Best of the Fray. The Fray in pesmi "Over My Head (Cable Car)" oživljanje s strani DJ dua Chainsmokers v svojem svežem hitu Closer pravzaprav trenutno prinaša same koristi in zato verjetno na prikrivanje avtorstva niso odgovorili s pretirano jezo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/11/SECONDHAND8.11.3-THECHAINSMOKERS-CLOSERTHEFRAY-OVERMYHEADCABLECAR1379381.mp3 RTVSLO - Radio SI 406 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo dokaj svežem hitu z radijskih postaj, pesmi Closer v izvedbi The Chainsmokers. The Chainsmokers sta sicer Ameriški DJ duo, ki se je na sceni prvič pojavil leta 2014 s pesmijo Selfie in leto kasneje izdal debutantski EP Bouquet, ki vključuje tudi kasnejši hit Roses. Duu je še več slave zagotovil hit Don't Let Me Down, ki jima je prinesel Grammyja in pesem v ozadju, Closer, ki je njun prvi nr.1 hit. Obe pesmi sta kasneje dodani drugemu izdanemu EP-ju z naslovom Collage, oboževalci The Chainsmokers pa že težko pričakujejo njun prvi debutantski album Memories...Do Not Open, ki naj bi izšel sedmega aprila, z njega pa sta že izdana dva singla, Paris in Something Just Like This. Mi se posvetimo zaenkrat njunemu edinemu nr.1 hitu "Closer", ki je nastal v sodelovanju s pevko Halsey. Duo je v intervjujih kot inspiracijo za pesem omenjal navdušenje nad pesmijo "I Miss You" od Blink 182, ki je v besedilu tudi omenjena. Omenjala sta tudi delo skupine Taking Back Sunday, a zaradi ničesar od tega se nista znašla v naši oddaji. Pozabila sta namreč omeniti pesem, iz katere sta dejansko črpala in sta šele pod kasnejšim pritiskom javnosti in kritikov, kot avtorja pesmi dodala Isaac Slade-a in Joe King-a. Ta sta seveda člana skupine The Fray. Pesem, iz katere je duo Chainsmokers črpal za svoj hit Closer, nosi naslov Over My Head (Cable Car), ki pa je prav tako bil velik hit in je skoraj nemogoče, da ga ne bi slišala. Ob očitni podobnosti so ju na to malenkost opozorili še pred kakšnim uradnim sporom in sta še pravi čas poklicala glasbenike iz Fray in potiho uredila, da so naknadno dodani kot avtorji, The Frey pa so bili pri stvari zelo razumevajoči. Očitno je recept za uspeh novih hitov dokaj enostaven – narediti neko znano melodijo novo. Če pogledamo par leta nazaj, ugotovimo namreč naslednje: Sam Smith je moral za svoj megahit Stay With Me naknadno pripisati avtorstvo Tom Petty-ju in Jeff Lynne-u zaradi podobnosti z "I Won't Back Down." Mark Ronson in Bruno Mars sta bila prisiljena storiti enako in še več pri "Uptown Funk". Obe pesmi sta seveda osvojili Grammy award za pesem leta, kar je še bolj zaskrbljujoče. Še bolj izstopajoče so Marvin Gaye-evi dediči prejeli večmiljonsko odškodnino na sodišču, potem ko sta Robin Thicke in Pharrell bila primorana priznati podobnost s Gay-evo "Got to Give It Up" pri hitu "Blurred Lines". Sodbo sicer še vedno izpodbijajo na sodišču, a vseeno se vidi recept, vsi enormni, največji hiti zadnjih let, vsi kopije starih uspešnic. Podobno se godi trenutnem hitu Closer, v katerem je uporabljena pesem “Over My Head (Cable Car)” od The Fray, ki jo poslušamo v ozadju. Čeprav se mnogi modernih kavč-producentov in glasbenikov izgovarja na podzavestno uporabo znane pesmi, se zdi realnost bližja strategiji ''uporabiti, če pa bo hit in bo kdo podobnost odkril, pa ti tako ali tako ne bo težko plačati avtorske pravice naknadno''. Včasih so sicer te odškodnine večje, kot so si zamislili, a vseeno, če se avtorje vključi še pravi čas, se temu da izogniti, kot je to tokrat uspelo duu Chainsmokers. "Over My Head (Cable Car)" iz katere sta črpala Chainsmokers za Closer kot rečeno izvajajo The Fray, najdemo jo pa na njihovem debutantskem albumu How to Save a Life iz leta 2005 na katerem najdemo še istoimenski hit. Drugi album z naslovom The Fray je ponudil še dodatne hite in skupina se je uveljavila kot resen glasbeni produkt. Zaradi uporabe klavirja kot osnovnega instrumenta so jih kritiki radi primerjali z Coldplay in Keane, skupina pa kot inspiracijo za glasbo navaja The Wallflowers, Counting Crows, Better Than Ezra in U2. Že tretji album Scars & Stories iz leta 2012, ni ponudil primerljivega uspeha, enako pa se je zgodilo tudi s četrtim, Helios iz leta 2014. Letos The Fray koncertirajo ob izdaji kompilacijskega albuma Through the Years: The Best of the Fray. The Fray in pesmi "Over My Head (Cable Car)" oživljanje s strani DJ dua Chainsmokers v svojem svežem hitu Closer pravzaprav trenutno prinaša same koristi in zato verjetno na prikrivanje avtorstva niso odgovorili s pretirano jezo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Mar 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 8. & 11. 3 - THE CHAINSMOKERS - CLOSER/THE FRAY - OVER MY HEAD (CABLE CAR) Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo novem, 25tem albumu rock legend The Rolling Stones z naslovom Blue & Lonesome, kar je prekinilo njihov 10 letni premor v studiu. Rolling Stones so pričeli z delom že pred 55 leti v Londonu. Člani skupine so se sicer v tem času, predvsem na začetku delovanja, spreminjali, stalnica skupine pa sta ves čas delovanja Mick Jagger in Keith Richards. Blue & Lonesome, ki je izšel decembra lani, je prvi album po več kot 30tih letih na katerem Jagger ne igra kitare, ampak se posveča zgolj vokalu in harmoniki in prvi album po 25tih letih, na katerem Richards ne prispeva vokala na nobeni pesmi. Razlog za to najdemo v tem, da je to njihov prvi album, ki je v celoti sestavljen iz priredb. Prav tako pa na njem s kitarskimi vložki sodeluje Eric Clapton, ki je prav v času snemanja v istem studiu snemal svoj album in je z veseljem sprejel vabilo Stonesov, da se jim pridruži še na njihovem. Že po navedenem in naslovu albuma je jasno, da na njem najdemo blues glasbo, in sicer predvsem Chickago blues. Grafična podoba albuma izhaja iz njihove legendarne podobe jezika in ustnic s Sticky Fingers albuma, s tem da je v skladu z blues pridihom, obarvana modro. Pesmi so si sposodili v več primerih od Little Walter-ja, sicer pa tudi od Willie Dixona, Howlin' Wolf-a in drugih blueserjev. Zanimivo, Stonesi so ga posneli zgolj v treh dneh. Album je bil s strani kritikov in oboževalcev dobro sprejet in je dosegel pričakovanja, ki glede na desetletje posta niso bila majhna. Ob izdaji je takoj zasedel vrh UK lestvice, do sedaj pa se je prodal že v več kot 2 milijonih izvodov. Prvo pesem z albuma, "Just Your Fool", ki so jo tudi izdali kot prvi singl, imamo priložnost večkrat slišati tudi na Radiu SI. Just Your Fool je sicer uradno priredba Buddy Johnson-a, je pa res, da so Stonesi dejansko priredili Little Walter-jevo priredbo iste pesmi. Pred kratkim je izšel tudi singl in video za pesem "Ride 'Em On Down", ki je originalno stvaritev Eddie Taylor-ja, drugi singl z albuma pa je "Hate to See You Go''. Tudi ta pesem je priredba originala, pod katerega se podpisuje Little Walter, kateremu se sedaj malce posvetimo. Little Walter oziroma Marion Walter Jacobs, je znan po svoji revolucionarni uporabi ustne harmonike in vplivu na razvoj blues glasbe, zaradi česar ga postavljajo ob bok legendam kot so Django Reinhardt, Charlie Parker in Jimi Hendrix in je kot edini glasbenik na ustni harmoniki, ki je s tem opisom vključen v Rock and Roll Hall of Fame. Rojen leta 30 ali kakšno leto prej, je že kmalu pustil šolo in se odpravil s trebuhom za kruhom. Na poti, bolje rečeno, na cesti, se je učil od starejših blues glasbenikov kot so Sonny Boy Williamson II, Sunnyland Slim in Honeyboy Edwards. Njegov talent za glasbo je hitro postal očiten in v Chicagu je kmalu opozoril nase. Takrat popularne ojačevalce je kot prvi pričel uporabljati za harmoniko in v jakosti, ki je presegale tehnične omejitve ojačevalca, tako da je namensko ustvarjal efekt, kasneje znan kot 'distortion'. S tem je razvoj bluesa in rock glasbe popeljal na čisto nove poti in je upravičeno eden pomembnejših oseb razvoja glasbe, v čemer so si enotna vsa večja imena rock glasbe. Uspeh mu je prinesel sodelovanje z Muddy Waters-om in Chess založbo ter zagon uspešne lastne kariere. Umrl je mlad, pri 38 letih, za zapoznelimi posledicami pretepa oziroma pretepov, ki niso bili redkost v njegovem življenju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/03/SECONDHAND1.4.3.-ROLLINGSTONES-JUSTYOURFOOLHATETOSEEYOUGOLITTLEWALTER-JUSTYOURHATETOSEEYOUGO1376472.mp3 RTVSLO - Radio SI 398 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo novem, 25tem albumu rock legend The Rolling Stones z naslovom Blue & Lonesome, kar je prekinilo njihov 10 letni premor v studiu. Rolling Stones so pričeli z delom že pred 55 leti v Londonu. Člani skupine so se sicer v tem času, predvsem na začetku delovanja, spreminjali, stalnica skupine pa sta ves čas delovanja Mick Jagger in Keith Richards. Blue & Lonesome, ki je izšel decembra lani, je prvi album po več kot 30tih letih na katerem Jagger ne igra kitare, ampak se posveča zgolj vokalu in harmoniki in prvi album po 25tih letih, na katerem Richards ne prispeva vokala na nobeni pesmi. Razlog za to najdemo v tem, da je to njihov prvi album, ki je v celoti sestavljen iz priredb. Prav tako pa na njem s kitarskimi vložki sodeluje Eric Clapton, ki je prav v času snemanja v istem studiu snemal svoj album in je z veseljem sprejel vabilo Stonesov, da se jim pridruži še na njihovem. Že po navedenem in naslovu albuma je jasno, da na njem najdemo blues glasbo, in sicer predvsem Chickago blues. Grafična podoba albuma izhaja iz njihove legendarne podobe jezika in ustnic s Sticky Fingers albuma, s tem da je v skladu z blues pridihom, obarvana modro. Pesmi so si sposodili v več primerih od Little Walter-ja, sicer pa tudi od Willie Dixona, Howlin' Wolf-a in drugih blueserjev. Zanimivo, Stonesi so ga posneli zgolj v treh dneh. Album je bil s strani kritikov in oboževalcev dobro sprejet in je dosegel pričakovanja, ki glede na desetletje posta niso bila majhna. Ob izdaji je takoj zasedel vrh UK lestvice, do sedaj pa se je prodal že v več kot 2 milijonih izvodov. Prvo pesem z albuma, "Just Your Fool", ki so jo tudi izdali kot prvi singl, imamo priložnost večkrat slišati tudi na Radiu SI. Just Your Fool je sicer uradno priredba Buddy Johnson-a, je pa res, da so Stonesi dejansko priredili Little Walter-jevo priredbo iste pesmi. Pred kratkim je izšel tudi singl in video za pesem "Ride 'Em On Down", ki je originalno stvaritev Eddie Taylor-ja, drugi singl z albuma pa je "Hate to See You Go''. Tudi ta pesem je priredba originala, pod katerega se podpisuje Little Walter, kateremu se sedaj malce posvetimo. Little Walter oziroma Marion Walter Jacobs, je znan po svoji revolucionarni uporabi ustne harmonike in vplivu na razvoj blues glasbe, zaradi česar ga postavljajo ob bok legendam kot so Django Reinhardt, Charlie Parker in Jimi Hendrix in je kot edini glasbenik na ustni harmoniki, ki je s tem opisom vključen v Rock and Roll Hall of Fame. Rojen leta 30 ali kakšno leto prej, je že kmalu pustil šolo in se odpravil s trebuhom za kruhom. Na poti, bolje rečeno, na cesti, se je učil od starejših blues glasbenikov kot so Sonny Boy Williamson II, Sunnyland Slim in Honeyboy Edwards. Njegov talent za glasbo je hitro postal očiten in v Chicagu je kmalu opozoril nase. Takrat popularne ojačevalce je kot prvi pričel uporabljati za harmoniko in v jakosti, ki je presegale tehnične omejitve ojačevalca, tako da je namensko ustvarjal efekt, kasneje znan kot 'distortion'. S tem je razvoj bluesa in rock glasbe popeljal na čisto nove poti in je upravičeno eden pomembnejših oseb razvoja glasbe, v čemer so si enotna vsa večja imena rock glasbe. Uspeh mu je prinesel sodelovanje z Muddy Waters-om in Chess založbo ter zagon uspešne lastne kariere. Umrl je mlad, pri 38 letih, za zapoznelimi posledicami pretepa oziroma pretepov, ki niso bili redkost v njegovem življenju. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 3 Mar 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 1. & 4. 3. - ROLLING STONES - JUST YOUR FOOL & HATE TO SEE YOU GO/ LITTLE WALTER - JUST YOUR & HATE TO SEE YOU GO Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo povečamo 30-letnici albuma ‘Yo! Bum Rush The Show’ najbolj semplane hip hop skupine vseh časov, Public Enemy. Public enemy so si sicer tudi sami radi sposojali, tako da se jih bomo lotili z obeh strani semplarske zgodbe. Public Enemy prihajajo iz Long Islanda, New York. Skupino so ustanovili Hank Shocklee, Keith Shocklee, ki je deloval pod imenom The Bomb Squad in Carl Ridenhour aka Chuck D iz Queensa, ki je bil skupinin frontman ter je pred tem deloval kot DJ za Spectrum City soundsystem konec 70-tih. Leta 82 je Spectrum City dobil radijsko oddajo na postaji WBAU. Tam so srečali še bodočega producenta, Bill-a Stephney-a, in Chuckovega študentskega prijatelja, William Drayton-a aka Flavor Flav, moža z uro. Kmalu so pritegnili pozornost Def Jam-ovega Rick Rubin-a, ki jih je takoj vzel pod svojo založbo. Na začetku so Public enemy bili zgolj kup DJ-ev iz New Yorka, ki so se odločili, da bodo ustvarjali glasbo, socio-politična angažiranost je prišla kasneje. Z radijsko podporo in soundsystem filozofijo, je kmalu bilo jasno, da bodo ustvarjali predvsem ogromno hrupa, še posebej, ko se je za gramofoni priključil še Terminator X, katerega je sicer kasneje zamenjal DJ Lord. Uporaba Def Jam-ove standardne 808-ke in kitarskih vložkov se je dvignila še za stopnjo višje, kot je to bilo pri založbenih kolegih tistega časa – Beastie boys-ih in LL Cool J-ju. Zvok je postal gost in temen, črn in močan. Public enemy nr.1 je bila z debutantskega albuma ‘Yo! Bum Rush The Show’ najbolj komercialno uspešna in dobro nakazuje skupinine korenine in zametke nadaljnjega dela. Ker smo ravno pri semplih, se posvetimo dvema semploma, ki sta bila uporabljena za naslednji 'break'. Del breaka je predelava začetka legendarne Kurtis Blow-ove AJ Scratch. Ph pesem AJ Schratch smo gostili tudi na naši lestvici najbolj semplanih pesmi vseh časov, in sicer na 31. mestu. Drug del breaka je prav tako pričetek znane old school hip hop pesmi, Feel the Heartbeat od The Treacherous Three. Če se vrnemo pesmi Public enemy nr.1 in albumu Yo! Bum Rush The Show, je to pričetek izjemne kariere, ki je imela na hip hop produkcijo izjemen vpliv. S kasnejšo nadgradnjo besedil s socio-političnimi temami in dodelavo zvoka, je skupina postala stereotip za surovo glasbeno izražanje. Pomembnost MC-ja kot je bil Chuck D za svet hip hopa in širše je bila enormna za možnost izražanja kritike zatiralskega sistema s strani Afro-Američanov in politično angažirane mladine po svetu. Hip hop je z njim postal CNN črne Amerike, termin 'fake news' pa je Chuck D skoval že desetletja preden je ta postal popularen. The Bomb Squad-ova v več plasteh s sempli prežeta produkcija, ki je Chuck D-ja in ekipo še podkrepila, je dokončno zaokrožila stil skupine, ki je svojo nepopustljivost, surovost in realnost uprizarjala na vseh nivojih, glasbi, besedilu, ovitkih in koncertnih nastopih. Na tem mestu omenimo še en uporabljen sempl, ki pa je pesem Public enemy nr.1 najbolj zaznamoval. Gre za Fred Wesley and The J.B.'s- ovo pesem Blow Your Head, ki smo jo prav tako srečali na naši lestvici, na 49-tem mestu. Kakšen vpliv je skupina imela na hip hop, verjetno pove že dejstvo, da je samo pesem Public enemy nr.1 semplana v preko 250 kasnejših pesmih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/22/SECONDHAND22.25.2.-PUBLICENEMY-PUBLICENEMYNR.1KURTISBLOW-AJSCHRATCHTHETREACHEROUSTHREE-FEELTHEHEARTBEATFREDWASLEYTHEJBS-BLOWYOURHEAD1372549.mp3 RTVSLO - Radio SI 394 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo povečamo 30-letnici albuma ‘Yo! Bum Rush The Show’ najbolj semplane hip hop skupine vseh časov, Public Enemy. Public enemy so si sicer tudi sami radi sposojali, tako da se jih bomo lotili z obeh strani semplarske zgodbe. Public Enemy prihajajo iz Long Islanda, New York. Skupino so ustanovili Hank Shocklee, Keith Shocklee, ki je deloval pod imenom The Bomb Squad in Carl Ridenhour aka Chuck D iz Queensa, ki je bil skupinin frontman ter je pred tem deloval kot DJ za Spectrum City soundsystem konec 70-tih. Leta 82 je Spectrum City dobil radijsko oddajo na postaji WBAU. Tam so srečali še bodočega producenta, Bill-a Stephney-a, in Chuckovega študentskega prijatelja, William Drayton-a aka Flavor Flav, moža z uro. Kmalu so pritegnili pozornost Def Jam-ovega Rick Rubin-a, ki jih je takoj vzel pod svojo založbo. Na začetku so Public enemy bili zgolj kup DJ-ev iz New Yorka, ki so se odločili, da bodo ustvarjali glasbo, socio-politična angažiranost je prišla kasneje. Z radijsko podporo in soundsystem filozofijo, je kmalu bilo jasno, da bodo ustvarjali predvsem ogromno hrupa, še posebej, ko se je za gramofoni priključil še Terminator X, katerega je sicer kasneje zamenjal DJ Lord. Uporaba Def Jam-ove standardne 808-ke in kitarskih vložkov se je dvignila še za stopnjo višje, kot je to bilo pri založbenih kolegih tistega časa – Beastie boys-ih in LL Cool J-ju. Zvok je postal gost in temen, črn in močan. Public enemy nr.1 je bila z debutantskega albuma ‘Yo! Bum Rush The Show’ najbolj komercialno uspešna in dobro nakazuje skupinine korenine in zametke nadaljnjega dela. Ker smo ravno pri semplih, se posvetimo dvema semploma, ki sta bila uporabljena za naslednji 'break'. Del breaka je predelava začetka legendarne Kurtis Blow-ove AJ Scratch. Ph pesem AJ Schratch smo gostili tudi na naši lestvici najbolj semplanih pesmi vseh časov, in sicer na 31. mestu. Drug del breaka je prav tako pričetek znane old school hip hop pesmi, Feel the Heartbeat od The Treacherous Three. Če se vrnemo pesmi Public enemy nr.1 in albumu Yo! Bum Rush The Show, je to pričetek izjemne kariere, ki je imela na hip hop produkcijo izjemen vpliv. S kasnejšo nadgradnjo besedil s socio-političnimi temami in dodelavo zvoka, je skupina postala stereotip za surovo glasbeno izražanje. Pomembnost MC-ja kot je bil Chuck D za svet hip hopa in širše je bila enormna za možnost izražanja kritike zatiralskega sistema s strani Afro-Američanov in politično angažirane mladine po svetu. Hip hop je z njim postal CNN črne Amerike, termin 'fake news' pa je Chuck D skoval že desetletja preden je ta postal popularen. The Bomb Squad-ova v več plasteh s sempli prežeta produkcija, ki je Chuck D-ja in ekipo še podkrepila, je dokončno zaokrožila stil skupine, ki je svojo nepopustljivost, surovost in realnost uprizarjala na vseh nivojih, glasbi, besedilu, ovitkih in koncertnih nastopih. Na tem mestu omenimo še en uporabljen sempl, ki pa je pesem Public enemy nr.1 najbolj zaznamoval. Gre za Fred Wesley and The J.B.'s- ovo pesem Blow Your Head, ki smo jo prav tako srečali na naši lestvici, na 49-tem mestu. Kakšen vpliv je skupina imela na hip hop, verjetno pove že dejstvo, da je samo pesem Public enemy nr.1 semplana v preko 250 kasnejših pesmih. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Feb 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 22. & 25. 2. - PUBLIC ENEMY - PUBLIC ENEMY NR.1 / KURTIS BLOW - AJ SCHRATCH; THE TREACHEROUS THREE - FEEL THE HEARTBEAT; FRED WASLEY & THE JB'S - BLOW YOUR HEAD Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečano v nedeljo preminuli legendi jazz glasbe, ki ga poznamo pod umetniškim imenom Al Jarreau. Ameriški pevec in glasbenikje združeval jazz s soulom in popom in je imel svoj poseben stil. Za svoje delo v skoraj 50 letni karieri je prejel sedem Grammyjev ter zvezdo na Hollywoodski poti slavnih. Najbolj je znan kot vokalist v naslovni pesmi televizijske serije Moonlighting, sodelovanju v dobrodelni izvedbi pesmi We Are the World iz leta 85 ter po albumu Breakin Away iz leta 81. S tega albuma prihaja tudi pesem We're in This Love Together, ki je bila velik hit in so jo radi semplali, na primer Tony! Toni! Tone! za svoj hit Dance hall, zelo radi pa so jo predvsem prirejali mnogi kasnejši glasbeniki. Jarreau prihaja iz Milwaukee, Wisconsina, in je član številčne družine. Ker sta oba starša v sklopu cerkvenih koncertov pela oziroma igrala klavir s svojimi otroci se je Jarreau hitro navdušil za glasbo. Že na fakulteti, kjer je doštudiral psihologijo, je pel v skupini The Indigos. Kasneje se je pridružil triu, ki je sodeloval z George Duke-om in združil moči s kitaristom Julio Martinez-om, s katerim sta postala atrakcija v lokalnem klubu Gatsby's, kar ga je motiviralo za zagon profesionalne glasbene kariere. Leta 75 ga je pri sodelovanju s pianistom Tom Canning-om zaznala založba Warner Bros in že februarja 76 je nastopil na NBC's new Saturday Night in pogoji za kritično in komercialno uspešen album We Got By, so bili postavljeni. Sledili so še nadaljnji uspehi z albumi Glow, Look To The Rainbow in Breakin' Away, ki je ostal njegov najboljši album, čeprav jih je kasneje izdal še 15, skupaj pa kar 21. Jarreau si je leta 90 vzel daljši oddih od snemanja, saj je želel predvsem koncertirati, kar je bila njegova največja ljubezen, ter se posvetiti novim projektom, hkrati pa je iskal založbo z večjim posluhom za svoje potrebe, kar je kasneje našel pri Verve records. Sledil je znan nastop na Molde International Jazz Festival leta 1996 z Joe Sample, Chick Corea, Kathleen Battle, Miles Davis, David Sanborn, Rick Braun in George Benson-om. Ljubezen do koncertiranja ga v starosti večkrat je pripeljala do roba zdravja. Leta 2010 so se pričele pojavljati prve resne težave med turnejo z aritmijo, leta 2012 pa še s pljučnico. Takoj ko si je opomogel, se je Jarreau takoj vrnil na turnejo, kar pa se je letos izkazalo za preveč za njegovih 76 let. Izčrpanost je bila raztlog za hospitalizacijo v začetku meseca, v nedeljo 12. februarja pa se je poslovil. Jarreau je znan tudi po sodelovanjih, omenjenem sodelovanju na We are the world ter sodelovanju z Natalie Cole pri pesmi Mr. President, ki je prav tako bila izdana v humanitarne namene, na katerem področju je bil Al zelo aktiven. Pesem, ki je za nas pomembna iz vidika oddaje, je njegovo sodelovanje z Quincy Jones na njegovi pesmi If I Ever Lose This Heaven, kjer se jima pridružita še Minnie Riperton in Leon Ware. If I Ever Lose This Heaven so zelo radi semplali, prav tako pa so pesem radi prirejali. Med artisti, ki so se lotili prirejanja, pa najdemo tudi velike zvezde kot so Average white band, Sergio Mendez, Billy Griffin, Jonathan Butler, prirejali pa so jo še mnogi drugi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/17/SECONDHAND15.18.2.-ALJERREAUTRIBUTE1370692.mp3 RTVSLO - Radio SI 484 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečano v nedeljo preminuli legendi jazz glasbe, ki ga poznamo pod umetniškim imenom Al Jarreau. Ameriški pevec in glasbenikje združeval jazz s soulom in popom in je imel svoj poseben stil. Za svoje delo v skoraj 50 letni karieri je prejel sedem Grammyjev ter zvezdo na Hollywoodski poti slavnih. Najbolj je znan kot vokalist v naslovni pesmi televizijske serije Moonlighting, sodelovanju v dobrodelni izvedbi pesmi We Are the World iz leta 85 ter po albumu Breakin Away iz leta 81. S tega albuma prihaja tudi pesem We're in This Love Together, ki je bila velik hit in so jo radi semplali, na primer Tony! Toni! Tone! za svoj hit Dance hall, zelo radi pa so jo predvsem prirejali mnogi kasnejši glasbeniki. Jarreau prihaja iz Milwaukee, Wisconsina, in je član številčne družine. Ker sta oba starša v sklopu cerkvenih koncertov pela oziroma igrala klavir s svojimi otroci se je Jarreau hitro navdušil za glasbo. Že na fakulteti, kjer je doštudiral psihologijo, je pel v skupini The Indigos. Kasneje se je pridružil triu, ki je sodeloval z George Duke-om in združil moči s kitaristom Julio Martinez-om, s katerim sta postala atrakcija v lokalnem klubu Gatsby's, kar ga je motiviralo za zagon profesionalne glasbene kariere. Leta 75 ga je pri sodelovanju s pianistom Tom Canning-om zaznala založba Warner Bros in že februarja 76 je nastopil na NBC's new Saturday Night in pogoji za kritično in komercialno uspešen album We Got By, so bili postavljeni. Sledili so še nadaljnji uspehi z albumi Glow, Look To The Rainbow in Breakin' Away, ki je ostal njegov najboljši album, čeprav jih je kasneje izdal še 15, skupaj pa kar 21. Jarreau si je leta 90 vzel daljši oddih od snemanja, saj je želel predvsem koncertirati, kar je bila njegova največja ljubezen, ter se posvetiti novim projektom, hkrati pa je iskal založbo z večjim posluhom za svoje potrebe, kar je kasneje našel pri Verve records. Sledil je znan nastop na Molde International Jazz Festival leta 1996 z Joe Sample, Chick Corea, Kathleen Battle, Miles Davis, David Sanborn, Rick Braun in George Benson-om. Ljubezen do koncertiranja ga v starosti večkrat je pripeljala do roba zdravja. Leta 2010 so se pričele pojavljati prve resne težave med turnejo z aritmijo, leta 2012 pa še s pljučnico. Takoj ko si je opomogel, se je Jarreau takoj vrnil na turnejo, kar pa se je letos izkazalo za preveč za njegovih 76 let. Izčrpanost je bila raztlog za hospitalizacijo v začetku meseca, v nedeljo 12. februarja pa se je poslovil. Jarreau je znan tudi po sodelovanjih, omenjenem sodelovanju na We are the world ter sodelovanju z Natalie Cole pri pesmi Mr. President, ki je prav tako bila izdana v humanitarne namene, na katerem področju je bil Al zelo aktiven. Pesem, ki je za nas pomembna iz vidika oddaje, je njegovo sodelovanje z Quincy Jones na njegovi pesmi If I Ever Lose This Heaven, kjer se jima pridružita še Minnie Riperton in Leon Ware. If I Ever Lose This Heaven so zelo radi semplali, prav tako pa so pesem radi prirejali. Med artisti, ki so se lotili prirejanja, pa najdemo tudi velike zvezde kot so Average white band, Sergio Mendez, Billy Griffin, Jonathan Butler, prirejali pa so jo še mnogi drugi. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 17 Feb 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 15. & 18. 2. - AL JERREAU TRIBUTE Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo dvajsetletnici izdaje enega bolj izstopajočih albumov v 90-tih. Kot ste verjetno ugotovili, gre za francoski duo Daft Punk in njun debitantski album Homework. Duo se je pojavil na radarju glasbenih oboževalcev sicer že leta 95, ko je pred albumom izdal pesem v ozadju, Da Funk. Prva izdaja je bila izdana v nakladi zgolj 2000 primerkov in s strani glasbene scene popolnoma ignorirana, dokler jo nista v svoj show vključila Ed Simons in Tom Rowlands, oziroma britanski duo Chemical Brothers. Pesem nekateri imenujejo za prvega glasnika takrat močne French house scene, ki je revitalizirala house produkcijo s težko pričakovanim odmikom od eurodance stila. Klubska scena je zato nenavadno French house produkcijo, ki meša funk, disco, synthpop in techno, kaj hitro vzela za svojo. Kmalu so se za duo začele zanimati večje založbe, kar je privedlo do podpisa pogodbe z Virgin in ponovne izdaje pesmi z videom, pod katerega se podpisuje ikona Spike Jonze. Duo se nikoli ni rad kazal v javnosti in tudi v tem videu je glavna oseba pes, nadalje pa sta se Guy-Manuel de Homem-Christo in Thomas Bangalter načeloma skrivala pod čeladama. Januarja 97 je sledil še pričakovan album z naslovom Homework, s katerega prihaja tudi pesem Around the world, ki je duo Daft Punk dokončno potrdila kot resen glasbeni produkt in jima prinesla tudi komercialni in kritični uspeh, ki se je z leti nadgrajeval, pred kratkim tudi s hitom Get Lucky. Če se vrnemo pesmi v ozadju, Da Funk, ta izstopa po več elementih. Kot je v enem intervjuju izjavil Bangalter sta dejansko želela, da bi "Da Funk" izpadla kot G-funk produkcija, saj sta takrat bila več tednov izpostavljena tem hip-hop žanru, pravi: ''okoli časa izdaje Warren G-jeve Regulate sva želela narediti neke vrste Gangsta rap in spreminjala zvoke kolikor je bilo mogoče. Slišala sva da bobni zvenijo kot Queen in The Clash, melodija da je podobna Giorgio Moroder-jevi, in synthesizerji kot electro, nihče pa se ni strinjal, da se pesem sliši kot hip-hop'' Za svojo nesojeno 'hip hop' produkcijo pa sta uporabila dva sempla, ki ju sicer nista navedla: bobni imajo svoj izvor v pesmi 'Bounce, Rock, Skate, Roll' od Vaughan Mason and Crew. To je sicer pogosto semplana pesem, katere uporaba ne preseneča … Drug sempl, ki je verjetno večje presenečenje, pa vodi do pesmi, ki so jo dejansko radi semplali producenti West Coast hip hop scene - I'm Gonna Love You Just a Little More Baby Barry White-a. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/11/SECONDHAND811.2.-DAFTPUNK-DAFUNKVAUGHANMASONAMPCREW-BOUNCEROCKSKATEROLLBARRYWHITE-IMGONNALOVEYOUJUSTALITTLEMOREBABY1368393.mp3 RTVSLO - Radio SI 426 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo dvajsetletnici izdaje enega bolj izstopajočih albumov v 90-tih. Kot ste verjetno ugotovili, gre za francoski duo Daft Punk in njun debitantski album Homework. Duo se je pojavil na radarju glasbenih oboževalcev sicer že leta 95, ko je pred albumom izdal pesem v ozadju, Da Funk. Prva izdaja je bila izdana v nakladi zgolj 2000 primerkov in s strani glasbene scene popolnoma ignorirana, dokler jo nista v svoj show vključila Ed Simons in Tom Rowlands, oziroma britanski duo Chemical Brothers. Pesem nekateri imenujejo za prvega glasnika takrat močne French house scene, ki je revitalizirala house produkcijo s težko pričakovanim odmikom od eurodance stila. Klubska scena je zato nenavadno French house produkcijo, ki meša funk, disco, synthpop in techno, kaj hitro vzela za svojo. Kmalu so se za duo začele zanimati večje založbe, kar je privedlo do podpisa pogodbe z Virgin in ponovne izdaje pesmi z videom, pod katerega se podpisuje ikona Spike Jonze. Duo se nikoli ni rad kazal v javnosti in tudi v tem videu je glavna oseba pes, nadalje pa sta se Guy-Manuel de Homem-Christo in Thomas Bangalter načeloma skrivala pod čeladama. Januarja 97 je sledil še pričakovan album z naslovom Homework, s katerega prihaja tudi pesem Around the world, ki je duo Daft Punk dokončno potrdila kot resen glasbeni produkt in jima prinesla tudi komercialni in kritični uspeh, ki se je z leti nadgrajeval, pred kratkim tudi s hitom Get Lucky. Če se vrnemo pesmi v ozadju, Da Funk, ta izstopa po več elementih. Kot je v enem intervjuju izjavil Bangalter sta dejansko želela, da bi "Da Funk" izpadla kot G-funk produkcija, saj sta takrat bila več tednov izpostavljena tem hip-hop žanru, pravi: ''okoli časa izdaje Warren G-jeve Regulate sva želela narediti neke vrste Gangsta rap in spreminjala zvoke kolikor je bilo mogoče. Slišala sva da bobni zvenijo kot Queen in The Clash, melodija da je podobna Giorgio Moroder-jevi, in synthesizerji kot electro, nihče pa se ni strinjal, da se pesem sliši kot hip-hop'' Za svojo nesojeno 'hip hop' produkcijo pa sta uporabila dva sempla, ki ju sicer nista navedla: bobni imajo svoj izvor v pesmi 'Bounce, Rock, Skate, Roll' od Vaughan Mason and Crew. To je sicer pogosto semplana pesem, katere uporaba ne preseneča … Drug sempl, ki je verjetno večje presenečenje, pa vodi do pesmi, ki so jo dejansko radi semplali producenti West Coast hip hop scene - I'm Gonna Love You Just a Little More Baby Barry White-a. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 10 Feb 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 8 & 11. 2. - DAFT PUNK - DA FUNK / VAUGHAN MASON & AMP CREW - BOUNCE, ROCK, SKATE ROLL / BARRY WHITE - I'M GONNA LOVE YOU JUST A LITTLE MORE, BABY Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes bomo pod drobnogled vzeli svežo produkcijo ameriške skupine Train, ki jo označujejo kot root-rock skupino. Na pota slave so zakoračili že z debutantskim albumom Train iz leta 2001 in hitom Meet Virginia, uspeh pa se je nadaljeval tudi z drugim albumom: Drops of Jupiter in istoimensko pesmijo, ki jim je prinesla tudi 2 Grammyja. Naslednja dva albuma nista prinesla podobnega uspeha, zaradi česar so si vzeli tudi krajšo pavzo in se leta 2009 vrnili z albumom Save Me, San Francisco, ki je ponudil kar tri hite "Hey, Soul Sister", "If It's Love" in "Marry Me" in leta 2012 še z albumom California 37 in hitom "Drive By". Za tem pa je spet sledil neuspeh z albumom Bulletproof Picasso. Omenimo še, da se je v tem času sestava skupine večkrat premešala, kar vsaj delno razloži nihanja v uspešnosti skupine. Novi povratek je slonel na priredbah, najprej z albumom Christmas in Tahoe, ki poleg priredb božičnih klasik ponuja tri lastne pesmi, in album Train Does Led Zeppelin II, ki ne potrebuje dodatne razlage. Prejšnji petek je izšel še njihov 10. album A Girl, a Bottle, a Boat, s katerim upajo, da bodo znova uspešni in še povečali trenuten izkupiček, ki znaša 10 milijonov prodanih albumov in 30 milijonov prodanih singlov. Prvi singl, ki je izšel že pred albumom, "Play That Song", zaenkrat še ni poskrbel za to, a njegova popularnost še raste in verjetno ga bomo še nekaj časa lahko poslušali na radijskih valovih. So pa pri pisanju pesmi "Play That Song" bili Train očitno še pod vplivom albumov priredb, saj so si melodijo zanjo enostavno sposodili. Ta prihaja iz pesmi "Heart and Soul", ki sta jo napisala Hoagy Carmichael in Frank Loesser daljnega leta 1938. Originalno verzijo je izvajal Larry Clinton & his Orchestra skupaj z Bea Wain. Njegova verzija je dosegla vrh lestvice, istega oziroma naslednjega leta pa sta s svojo izvedbo te pesmi uspehe žela tudi Eddy Duchin in Al Donahue. Pesem je doživela množico priredb, leta 52 že novo uspešno izvedbo z The Four Aces, leta 56 z Johnny Maddox-om, leta 61 pa s kar dvema, priredbo od The Cleftones v RNB preobleki in kasneje tega leta še od Jan and Dean. Verzija The Cleftones je tudi njihova najprepoznavnejša pesem in je pustila vidno sled v glasbeni industriji. Omenimo še par znanih prirejevalcev te pesmi: Ella Fitzgerald, Crystal Gayle, Glenn Miller in Livingston Taylor. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/01/SECONDHAND1.4.2.-TRAIN-PLAYTHATSONGLARRYCLINTONANDHISORCHESTRA-HEARTANDSOUL1364780.mp3 RTVSLO - Radio SI 428 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes bomo pod drobnogled vzeli svežo produkcijo ameriške skupine Train, ki jo označujejo kot root-rock skupino. Na pota slave so zakoračili že z debutantskim albumom Train iz leta 2001 in hitom Meet Virginia, uspeh pa se je nadaljeval tudi z drugim albumom: Drops of Jupiter in istoimensko pesmijo, ki jim je prinesla tudi 2 Grammyja. Naslednja dva albuma nista prinesla podobnega uspeha, zaradi česar so si vzeli tudi krajšo pavzo in se leta 2009 vrnili z albumom Save Me, San Francisco, ki je ponudil kar tri hite "Hey, Soul Sister", "If It's Love" in "Marry Me" in leta 2012 še z albumom California 37 in hitom "Drive By". Za tem pa je spet sledil neuspeh z albumom Bulletproof Picasso. Omenimo še, da se je v tem času sestava skupine večkrat premešala, kar vsaj delno razloži nihanja v uspešnosti skupine. Novi povratek je slonel na priredbah, najprej z albumom Christmas in Tahoe, ki poleg priredb božičnih klasik ponuja tri lastne pesmi, in album Train Does Led Zeppelin II, ki ne potrebuje dodatne razlage. Prejšnji petek je izšel še njihov 10. album A Girl, a Bottle, a Boat, s katerim upajo, da bodo znova uspešni in še povečali trenuten izkupiček, ki znaša 10 milijonov prodanih albumov in 30 milijonov prodanih singlov. Prvi singl, ki je izšel že pred albumom, "Play That Song", zaenkrat še ni poskrbel za to, a njegova popularnost še raste in verjetno ga bomo še nekaj časa lahko poslušali na radijskih valovih. So pa pri pisanju pesmi "Play That Song" bili Train očitno še pod vplivom albumov priredb, saj so si melodijo zanjo enostavno sposodili. Ta prihaja iz pesmi "Heart and Soul", ki sta jo napisala Hoagy Carmichael in Frank Loesser daljnega leta 1938. Originalno verzijo je izvajal Larry Clinton & his Orchestra skupaj z Bea Wain. Njegova verzija je dosegla vrh lestvice, istega oziroma naslednjega leta pa sta s svojo izvedbo te pesmi uspehe žela tudi Eddy Duchin in Al Donahue. Pesem je doživela množico priredb, leta 52 že novo uspešno izvedbo z The Four Aces, leta 56 z Johnny Maddox-om, leta 61 pa s kar dvema, priredbo od The Cleftones v RNB preobleki in kasneje tega leta še od Jan and Dean. Verzija The Cleftones je tudi njihova najprepoznavnejša pesem in je pustila vidno sled v glasbeni industriji. Omenimo še par znanih prirejevalcev te pesmi: Ella Fitzgerald, Crystal Gayle, Glenn Miller in Livingston Taylor. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 31 Jan 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 1. & 4. 2. - TRAIN - PLAY THAT SONG / LARRY CLINTON AND HIS ORCHESTRA - HEART AND SOUL Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo pop superzvezdi, George-u Maichael-u, ki je preminil pred mesecem dni, na božični dan, ki je očitno nadpovprečno usoden za zvezdnike, saj so se na ta dan poslovili tudi James Brown, Charlie Chaplin in Dean Martin, če omenimo samo nekatere. Daljše Georgios Kyriacos Panayiotou je Angleški pevec, pisec in producent, ki je pot začel v duu Wham! skupaj z Andrew Ridgeley-jem, njun hit Last Christmas, pa je z Michaelovo smrtjo dobil povsem nov pomen. 30 let trajajočo glasbeno kariero je okronal z vrhunskimi pop albumi, med katerimi izstopata Faith in Listen Without Prejudice Vol. 1. in jih prodal več kot 100 milijonov izvodih. Sedem njegovih hitov je osvojilo same vrhove lestvic po vsem svetu, je pa tudi najbolj predvajan artist na britanskih radiih v obdobju od 1984 dalje. Znan je seveda tudi po svoji spolni usmerjenosti in filantropiji. Če pod drobnogled vzamemo njegovo glasbeno aktivnost povezano z našo oddajo, torej prirejanje in semplanje, ugotovimo, da ga najdemo na obeh straneh zgodbe. Michael ni imel zadržkov s prirejanjem in je izdal tudi cel studijski album z njemu ljubimi pesmimi drugih izvajalcev z naslovom Songs from the Last Century. Ta je kljub kvalitetni izvedbi priredb postal edini album, ki ni dosegel vrhov lestvic in se je tudi komercialno slabo odrezal. Tudi na druge albume je uvrščal priredbe kot so na primer: Tonight, originalno od Elton Johna, Killer/Papa was a rolling stone, originalno od Seal oziroma Temptations, True Faith, originalno od New Order in verjetno najbolj uspešna As, originalno od Stevie-a Wonder-ja. Tudi semplanje mu ni tuje, poslužil se ga je pri pesmih Fastlove … Too Funky … Freek! … Spinning the wheel in drugih. Sam je poskrbel tudi za ogromno materiala za druge avtorje, njegove pesmi so izredno radi prirejali in semplali, pri tem pa izstopajo seveda njegovi največji hiti kot so Faith, Father figure, Too Funky, Careless Whisper in njegova podpisna pesem Freedom!. Najbolj znana priredba pesmi Freedom! Je seveda tista od Robbie Williamsa, saj je z njo stopil na pota solo kariere in nadaljnje slave. Izbira priredbe, glede na podobne začetke kariere pri obeh, seveda ni bila naključna. Zanimivo, Robbijeva verzija se je povzpela na drugo mesto na UK singles chart, kar 26 mest višje od originalne pesmi Georga Michaela. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/24/SECONDHAND25.28.1.-GEORGEMICHAELSPECIAL-ASSTEVIEWONDERROXANNETHEPOLICEFASTLOVEFORGETMENOTS-PATRICERUSHEENFREEDOMROBBIEWILLIAMS1361707.mp3 RTVSLO - Radio SI 406 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo pop superzvezdi, George-u Maichael-u, ki je preminil pred mesecem dni, na božični dan, ki je očitno nadpovprečno usoden za zvezdnike, saj so se na ta dan poslovili tudi James Brown, Charlie Chaplin in Dean Martin, če omenimo samo nekatere. Daljše Georgios Kyriacos Panayiotou je Angleški pevec, pisec in producent, ki je pot začel v duu Wham! skupaj z Andrew Ridgeley-jem, njun hit Last Christmas, pa je z Michaelovo smrtjo dobil povsem nov pomen. 30 let trajajočo glasbeno kariero je okronal z vrhunskimi pop albumi, med katerimi izstopata Faith in Listen Without Prejudice Vol. 1. in jih prodal več kot 100 milijonov izvodih. Sedem njegovih hitov je osvojilo same vrhove lestvic po vsem svetu, je pa tudi najbolj predvajan artist na britanskih radiih v obdobju od 1984 dalje. Znan je seveda tudi po svoji spolni usmerjenosti in filantropiji. Če pod drobnogled vzamemo njegovo glasbeno aktivnost povezano z našo oddajo, torej prirejanje in semplanje, ugotovimo, da ga najdemo na obeh straneh zgodbe. Michael ni imel zadržkov s prirejanjem in je izdal tudi cel studijski album z njemu ljubimi pesmimi drugih izvajalcev z naslovom Songs from the Last Century. Ta je kljub kvalitetni izvedbi priredb postal edini album, ki ni dosegel vrhov lestvic in se je tudi komercialno slabo odrezal. Tudi na druge albume je uvrščal priredbe kot so na primer: Tonight, originalno od Elton Johna, Killer/Papa was a rolling stone, originalno od Seal oziroma Temptations, True Faith, originalno od New Order in verjetno najbolj uspešna As, originalno od Stevie-a Wonder-ja. Tudi semplanje mu ni tuje, poslužil se ga je pri pesmih Fastlove … Too Funky … Freek! … Spinning the wheel in drugih. Sam je poskrbel tudi za ogromno materiala za druge avtorje, njegove pesmi so izredno radi prirejali in semplali, pri tem pa izstopajo seveda njegovi največji hiti kot so Faith, Father figure, Too Funky, Careless Whisper in njegova podpisna pesem Freedom!. Najbolj znana priredba pesmi Freedom! Je seveda tista od Robbie Williamsa, saj je z njo stopil na pota solo kariere in nadaljnje slave. Izbira priredbe, glede na podobne začetke kariere pri obeh, seveda ni bila naključna. Zanimivo, Robbijeva verzija se je povzpela na drugo mesto na UK singles chart, kar 26 mest višje od originalne pesmi Georga Michaela. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Jan 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 25. & 28. 1. - GEORGE MICHAEL SPECIAL - AS (STEVIE WONDER), ROXANNE (THE POLICE), FASTLOVE (FORGET ME NOTS - PATRICE RUSHEEN), FREEDOM (ROBBIE WILLIAMS) Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotevamo ozadja nastanka trenutno popularne pesmi Human v izvedbi Rag 'N' Bone Man-a. Rory Graham, ki se skriva za imenom Rag'n'Bone Man, prihaja iz Anglije. Čeprav naj bi šlo za novega izvajalca, je ta v glasbenih vodah aktiven že od leta 2000 oziroma svojega 15. leta starosti. Pri 19. letih je v lastni režiji izdal vokalni EP z naslovom Blues Town, na podlagi česar so sledila razna sodelovanja, med drugim tudi s producentom Mark Crew-om, ki mu je zagotovil pogodbo z Warnerjem in dva nova EP-ja: 'Wolves' in 'Disfigured'. Z zadnjega je prišla tudi pesem Bitter End, ki se je porebila na playlisto BBC radia. Po uspehu z njo je izdal še prvi singl z prihajajočega debutantskega albuma, ki naj bi bil izdan marca letos. Singl nosi naslov Human, je pa Rag'n'Bone Man-u takoj ob izdaji priskrbel preboj na veliko sceno in nagrado Brits Critics' Choice Awards 2017. Rag'n'Bone Man-u semplanje ni tuje in že za prvi hit je posegel po semplu. Uporabljen sempl je dokaj popularen v semplerskih vodah in smo ga gostili pri številki 26 na naši lestvici najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije. Gre za sempl iz pesmi Long Red skupine Mountain, in sicer za dokaj nekonvencionalen sempl uvodnega bobnanja in vokalov. Mountain so ameriška rock skupina ki prihaja iz Long Islanda v New Yorku. Začeli so leta 69, razpadli pa že tri leta kasneje, nakar so se večkrat združevali za različne projekte in so na ta način aktivni še danes. Najbolj znani so po pesmi Mississipi queen, ki je vključena tudi v soundtrack kultnega filma Vanishing point in njihovem nastopu na Woodstocku leta 69, zaradi česar jih pogosto navajajo kot skupino, ki je kljub kratkem trajanju bistveno vplivala na razvoj rocka oziroma heavy metala v 70tih. Long red ni katera izmed njihovih prepoznavnejših pesmi, so jo pa v 90tih odkrili producenti hip hop scene in jo vključili v svojo bazo semplov. Gre predvsem za sempl iz začetka posnetka njihove izvedbe pesmi v živo, kjer izstopajo bobni in vokalni vložek, ki ga najdemo pri nepregledni množici pesmi. Pred kratkim ga je uporabila tudi Lana del Rey v svoji Born to die med zadnjimi pa Rag'n'Bone Man za izdelavo svojega hita Human, ki ga bomo poslušali na radijskih postajah še lep čas, saj še pridobiva na popularnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/18/SECONDHAND18.21.1.RAGNBONEMAN-HUMANMOUNTAIN-LONGRED1359484.mp3 RTVSLO - Radio SI 420 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotevamo ozadja nastanka trenutno popularne pesmi Human v izvedbi Rag 'N' Bone Man-a. Rory Graham, ki se skriva za imenom Rag'n'Bone Man, prihaja iz Anglije. Čeprav naj bi šlo za novega izvajalca, je ta v glasbenih vodah aktiven že od leta 2000 oziroma svojega 15. leta starosti. Pri 19. letih je v lastni režiji izdal vokalni EP z naslovom Blues Town, na podlagi česar so sledila razna sodelovanja, med drugim tudi s producentom Mark Crew-om, ki mu je zagotovil pogodbo z Warnerjem in dva nova EP-ja: 'Wolves' in 'Disfigured'. Z zadnjega je prišla tudi pesem Bitter End, ki se je porebila na playlisto BBC radia. Po uspehu z njo je izdal še prvi singl z prihajajočega debutantskega albuma, ki naj bi bil izdan marca letos. Singl nosi naslov Human, je pa Rag'n'Bone Man-u takoj ob izdaji priskrbel preboj na veliko sceno in nagrado Brits Critics' Choice Awards 2017. Rag'n'Bone Man-u semplanje ni tuje in že za prvi hit je posegel po semplu. Uporabljen sempl je dokaj popularen v semplerskih vodah in smo ga gostili pri številki 26 na naši lestvici najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije. Gre za sempl iz pesmi Long Red skupine Mountain, in sicer za dokaj nekonvencionalen sempl uvodnega bobnanja in vokalov. Mountain so ameriška rock skupina ki prihaja iz Long Islanda v New Yorku. Začeli so leta 69, razpadli pa že tri leta kasneje, nakar so se večkrat združevali za različne projekte in so na ta način aktivni še danes. Najbolj znani so po pesmi Mississipi queen, ki je vključena tudi v soundtrack kultnega filma Vanishing point in njihovem nastopu na Woodstocku leta 69, zaradi česar jih pogosto navajajo kot skupino, ki je kljub kratkem trajanju bistveno vplivala na razvoj rocka oziroma heavy metala v 70tih. Long red ni katera izmed njihovih prepoznavnejših pesmi, so jo pa v 90tih odkrili producenti hip hop scene in jo vključili v svojo bazo semplov. Gre predvsem za sempl iz začetka posnetka njihove izvedbe pesmi v živo, kjer izstopajo bobni in vokalni vložek, ki ga najdemo pri nepregledni množici pesmi. Pred kratkim ga je uporabila tudi Lana del Rey v svoji Born to die med zadnjimi pa Rag'n'Bone Man za izdelavo svojega hita Human, ki ga bomo poslušali na radijskih postajah še lep čas, saj še pridobiva na popularnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 17 Jan 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 18.& 21. 1. RAG'N'BONE MAN - HUMAN / MOUNTAIN - LONG RED Današnjo oddajo posvečamo pred 16. leti preminuli brazilski legendi, Luiz-u Bonf-i. Najprej se posvetimo pesmi Underwater love skupine Smoke city, ki je uspešno semplala Bonfine stavritve. Po njihovem zvoku bi lahko ugibali da skupina izvira iz Brazilije ali druge z bossa novo obarvane države, gre pa v resnici za Londonsko skupino. Trio je nastal na pobudo pevke Mirande, ki je svoje otroštvo preživljala med Anglijo in Južno Afriko. Skupaj s svojim sošolcem Markom Brownom, s katerim je delila navdušenje nad Santano in Albertom Gilom, je v začetku 90tih ustanovila Smoke city. Mark je bil navdušenec tudi kalsičnega funka 70tih, pridružil pa se jima še Chris Franck, ki je prej igral z perkašn skupino Batu, ki je igrala brazilske skladbe, kar je dokončno zaokrožilo distinktiven zvok skupine, v katerem elektronske betae mešajo s sambo in bossa novo. Njihov največji komercialni in kritični hit je bila prav današnja pesem iz leta 96, Underwater love, ki svojo popularnost verjetno v največji meri dolguje uporabi v Levisovi reklami. Pesmi je naslednje leto sledil tudi album, Flying away, ki je tudi kot celota vreden poslušanja. Leta 2001 so izdali še drugi album Heroes of nature, nakar so leto kasneje skupino razpustili. Omenjali smo že bossa vplive, ki so očitni tudi v Underwater love, in v tem primeru so le ti seveda sposojeni od Luiza Bonfe in njegove Bahia soul. Luiz Floriano Bonfa jo legendarni brazilski kitarist in kompozitor, ki je najbolj znan po svojem delu za film Black Orpheus. Rojen v Riu de Janeiru, je svojo ljubezen do gitare spoznal že v rani mladosti in hodil na učne ure k Urugvajskem klasičnem gitaristu Isias Saviu. Talent ga je pripeljal do oddaje na Rio Radio nacional, ki je bil merodajen za mlade brazilske talente. Tako se je začel spoznavati z odločilnimi ljudmi brazilske glasbene scene in se pridružil ekipi omenjenega filma Black Orpheus Marcela Camusa za keterega je napisal del orginalne glasbe vključno z Samba de Orfeu in Manha de carneval ali angleško A day in the life of a fool. Preden nadaljujemo z Bonfo, omenimo še en hit, ki je uspešno uporabil njegov sempl pred par leti: Gotye in pesem Somebody that i used to know. Gotye je belgijsko avstralski glasbenik in pevec, ki ga radi primerjajo z Petrom Gabrielom in Stingom. Pesem Somebody that i used to know je njegov najuspešnejši glasbeni produkt doslej in je zgolj peti avstralski oziroma drugi belgijski glasbenik ki mu je uspelo zasesti vrh Billboard lestvice. Z glasbo se je začel ukvarjati že zelo mlad, svojo prvo pesem, ki sicer sloni izključno na semplih, pa je posnel pri svojih 21tih, leta 2001. Pravi preboj med glasbene zvezde na mednarodni sceni je doživel prav s pesmijo v ozadju, Somebody that i used to know, pri kateri pa je uporabil sempl iz pesmi Sevilla Luiz-a Bonf-e. Kot je slišno tudi v pesmi Sevilla, je Bonfa s svojim stilom nakazal samba concao stil, ki ga je kasneje razvil Joao Gilberto. Gilberto in Camusov film sta zaznamovala brazislko sceno in pritegnila velike ameriške jazziste kot so Stan Getz in Charlie Byrd. Če ta dva primerjamo, je Bonfin stil bolj prodoren in izrazit, prav tako pa je bil dosti bolj izkušen soloist, ki je igral solo tudi v po polifočnem stilu in harmoniziral melodijo podobno kot Wes Montgomery, ki je zaradi tega postal slaven. Pogosto je solo in ritem vložke igral tudi sočasno. Pravi mojster samba-cançao stila torej. Bonfa je postal ambasador brazilske glasbe v Ameriki, kjer je od 60 do 75 leta tudi živel. Sodeloval je z Quincy jones, Goergom Bensonom in Frankom Sinatro. Tudi Elvisa je dosegla njegova glasba saj je ta za film Live a little love a little zapel Bonfino kompozicijo Almost in love. V zadnjih letih življenja se je Bonfa preselil nazaj v Brazilijo in izginil iz središča pozornosti, nakar je pred 16 leti, 12. januarja 2001, pri 78tih letih preminil. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/07/SECONDHAND11.14.1.-LOUISBONFATRIBUTESMOKECITY-UNDERWATERLOVELOUISBONFA-BAHIASOULGOTYE-SOMEBODYTHATIUSEDTOKNOWLOUISBONFA-SEVILLA1353822.mp3 RTVSLO - Radio SI 471 clean Današnjo oddajo posvečamo pred 16. leti preminuli brazilski legendi, Luiz-u Bonf-i. Najprej se posvetimo pesmi Underwater love skupine Smoke city, ki je uspešno semplala Bonfine stavritve. Po njihovem zvoku bi lahko ugibali da skupina izvira iz Brazilije ali druge z bossa novo obarvane države, gre pa v resnici za Londonsko skupino. Trio je nastal na pobudo pevke Mirande, ki je svoje otroštvo preživljala med Anglijo in Južno Afriko. Skupaj s svojim sošolcem Markom Brownom, s katerim je delila navdušenje nad Santano in Albertom Gilom, je v začetku 90tih ustanovila Smoke city. Mark je bil navdušenec tudi kalsičnega funka 70tih, pridružil pa se jima še Chris Franck, ki je prej igral z perkašn skupino Batu, ki je igrala brazilske skladbe, kar je dokončno zaokrožilo distinktiven zvok skupine, v katerem elektronske betae mešajo s sambo in bossa novo. Njihov največji komercialni in kritični hit je bila prav današnja pesem iz leta 96, Underwater love, ki svojo popularnost verjetno v največji meri dolguje uporabi v Levisovi reklami. Pesmi je naslednje leto sledil tudi album, Flying away, ki je tudi kot celota vreden poslušanja. Leta 2001 so izdali še drugi album Heroes of nature, nakar so leto kasneje skupino razpustili. Omenjali smo že bossa vplive, ki so očitni tudi v Underwater love, in v tem primeru so le ti seveda sposojeni od Luiza Bonfe in njegove Bahia soul. Luiz Floriano Bonfa jo legendarni brazilski kitarist in kompozitor, ki je najbolj znan po svojem delu za film Black Orpheus. Rojen v Riu de Janeiru, je svojo ljubezen do gitare spoznal že v rani mladosti in hodil na učne ure k Urugvajskem klasičnem gitaristu Isias Saviu. Talent ga je pripeljal do oddaje na Rio Radio nacional, ki je bil merodajen za mlade brazilske talente. Tako se je začel spoznavati z odločilnimi ljudmi brazilske glasbene scene in se pridružil ekipi omenjenega filma Black Orpheus Marcela Camusa za keterega je napisal del orginalne glasbe vključno z Samba de Orfeu in Manha de carneval ali angleško A day in the life of a fool. Preden nadaljujemo z Bonfo, omenimo še en hit, ki je uspešno uporabil njegov sempl pred par leti: Gotye in pesem Somebody that i used to know. Gotye je belgijsko avstralski glasbenik in pevec, ki ga radi primerjajo z Petrom Gabrielom in Stingom. Pesem Somebody that i used to know je njegov najuspešnejši glasbeni produkt doslej in je zgolj peti avstralski oziroma drugi belgijski glasbenik ki mu je uspelo zasesti vrh Billboard lestvice. Z glasbo se je začel ukvarjati že zelo mlad, svojo prvo pesem, ki sicer sloni izključno na semplih, pa je posnel pri svojih 21tih, leta 2001. Pravi preboj med glasbene zvezde na mednarodni sceni je doživel prav s pesmijo v ozadju, Somebody that i used to know, pri kateri pa je uporabil sempl iz pesmi Sevilla Luiz-a Bonf-e. Kot je slišno tudi v pesmi Sevilla, je Bonfa s svojim stilom nakazal samba concao stil, ki ga je kasneje razvil Joao Gilberto. Gilberto in Camusov film sta zaznamovala brazislko sceno in pritegnila velike ameriške jazziste kot so Stan Getz in Charlie Byrd. Če ta dva primerjamo, je Bonfin stil bolj prodoren in izrazit, prav tako pa je bil dosti bolj izkušen soloist, ki je igral solo tudi v po polifočnem stilu in harmoniziral melodijo podobno kot Wes Montgomery, ki je zaradi tega postal slaven. Pogosto je solo in ritem vložke igral tudi sočasno. Pravi mojster samba-cançao stila torej. Bonfa je postal ambasador brazilske glasbe v Ameriki, kjer je od 60 do 75 leta tudi živel. Sodeloval je z Quincy jones, Goergom Bensonom in Frankom Sinatro. Tudi Elvisa je dosegla njegova glasba saj je ta za film Live a little love a little zapel Bonfino kompozicijo Almost in love. V zadnjih letih življenja se je Bonfa preselil nazaj v Brazilijo in izginil iz središča pozornosti, nakar je pred 16 leti, 12. januarja 2001, pri 78tih letih preminil. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Jan 2017 23:00:00 +0000 SECOND HAND 11. & 14. 1. - LOUIS BONFA TRIBUTE: SMOKE CITY - UNDERWATER LOVE / LOUIS BONFA - BAHIA SOUL; GOTYE - SOMEBODY THAT I USED TO KNOW / LOUIS BONFA - SEVILLA Najprej se posvetimo pesmi, ki se ta čas pogosto vrti po radijskih postajah, zagotovo pa izstopa po govorjenem besedilu na začetku pesmi, katerega izvor je mnogim že znan in je osrednja točka današnje oddaje. Gre za zadnji singl izjemne britanske skupine Coldplay, ki nosi naslov "A Head Full of Dreams". Prihaja iz letos izdanega albuma z istim imenom, na katerem zaseda prvo mesto. Pesem so sicer napisali že leta 2014, kritiki in oboževalci pa so v pesmi videli predvsem podobnost s pesmimi skupine U2 in so jo sprejeli zelo pozitivno, medtem ko večjega komercialnega uspeha ni zabeležila. Zelo zanimivo je, da enak sempl govorjenega besedila, ki so ga uporabili Coldplay, v istem času najdemo še pri eni pesmi, ki je bila pred kratkim izdana in jo lahko slišimo na radijskih valovih. Gre za pesem Iron Sky škotskega pevca Paolo Nutini, ki prihaja iz njegovega tretjega albuma Caustic Love. Tudi za to pesem velja, da ni požela velikega komercialnega uspeha, čeprav je bila med kritiki in oboževalci dobro sprejeta, a naj bi bila "slow burner" in naj bi s časom pridobivala na uspehu. Paolo Nutini, ki je star šele 30 let, je s strani BBC sicer proglašen za trenutno najboljšega škotskega avtorja. Kot rečeno, je za svoj zadnji singl, Iron sky, uporabil enak sempl kot Coldplay, znano govorjeno besedilo. To je seveda govor iz filma The Great Dictator, Charlie Chaplinove politične satire iz leta 40. Kot pri mnogih drugih filmih je Charlie sam napisal, sproduciral, zrežiral in odigral v filmu. Je pa res, da je The Great Dictator njegov prvi zares zvočni film, saj je Chaplin sicer vztrajal pri nemih filmih še dolgo v čas zvočnih filmov. V filmu Chaplin skritizira Adolfa Hitlerja, Benita Mussolinija, fašiste in naciste, čeprav je takratni odnos ZDA do Nemčije bil še nevtralen, kar je bilo posledično tudi zgodovinskega pomena. Film je eden njegovih popularnejših in je komercialno najbolj uspešen, z njim pa si je Chaplin prislužil tudi 5 nominacij za Academy Awards. Sir Charles Spencer Chaplin oziroma krajše "Charlie" Chaplin, je umrl prav v prazničnem času, na božični dan, leta 77, pri svojih 88-tih letih. Velja za svetovno ikono filmske industrije, njegova kariera pa se razteza preko 75 let, od ranega otroštva do zgolj leta pred smrtjo. Chaplin je odraščal z mamo v revščini Londona in je pri 9. letih že dvakrat delal, pri 14. pa je ostal sam, saj so mamo odpeljali v psihiatrično bolnico. Kmalu se je posvetil igri in komediji in hitro razvil svojo najbolj znano vlogo-persono – Potepuha, ki ga je kasneje v ZDA tudi realiziral v filmu. Za konec še prisluhnimo govoru iz Velikega diktatorja, filmske legende Charlie Chaplina, ki je preminil na Božični dan leta 77, govor pa zaradi njegove sporočilnosti v svoja dela vključujejo mnogi artisti, ravno v tem času tudi Coldplay in Paolo Nutini. Besedilo in njegovo sporočilo, ki mu morda še niste imeli čas pozorno prisluhniti, je aktualno še dandanes, naj bo voščilo in vodilo za prihajajoče leto. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/28/SECONDHAND28.31.12.-COLDPLAY-HEADFULLOFDREAMSPAOLONUTINI-IRONSKYCHARLIECHAPLIN-FINALSPEACHFROMTHEGREATDICTATOR1351478.mp3 RTVSLO - Radio SI 491 clean Najprej se posvetimo pesmi, ki se ta čas pogosto vrti po radijskih postajah, zagotovo pa izstopa po govorjenem besedilu na začetku pesmi, katerega izvor je mnogim že znan in je osrednja točka današnje oddaje. Gre za zadnji singl izjemne britanske skupine Coldplay, ki nosi naslov "A Head Full of Dreams". Prihaja iz letos izdanega albuma z istim imenom, na katerem zaseda prvo mesto. Pesem so sicer napisali že leta 2014, kritiki in oboževalci pa so v pesmi videli predvsem podobnost s pesmimi skupine U2 in so jo sprejeli zelo pozitivno, medtem ko večjega komercialnega uspeha ni zabeležila. Zelo zanimivo je, da enak sempl govorjenega besedila, ki so ga uporabili Coldplay, v istem času najdemo še pri eni pesmi, ki je bila pred kratkim izdana in jo lahko slišimo na radijskih valovih. Gre za pesem Iron Sky škotskega pevca Paolo Nutini, ki prihaja iz njegovega tretjega albuma Caustic Love. Tudi za to pesem velja, da ni požela velikega komercialnega uspeha, čeprav je bila med kritiki in oboževalci dobro sprejeta, a naj bi bila "slow burner" in naj bi s časom pridobivala na uspehu. Paolo Nutini, ki je star šele 30 let, je s strani BBC sicer proglašen za trenutno najboljšega škotskega avtorja. Kot rečeno, je za svoj zadnji singl, Iron sky, uporabil enak sempl kot Coldplay, znano govorjeno besedilo. To je seveda govor iz filma The Great Dictator, Charlie Chaplinove politične satire iz leta 40. Kot pri mnogih drugih filmih je Charlie sam napisal, sproduciral, zrežiral in odigral v filmu. Je pa res, da je The Great Dictator njegov prvi zares zvočni film, saj je Chaplin sicer vztrajal pri nemih filmih še dolgo v čas zvočnih filmov. V filmu Chaplin skritizira Adolfa Hitlerja, Benita Mussolinija, fašiste in naciste, čeprav je takratni odnos ZDA do Nemčije bil še nevtralen, kar je bilo posledično tudi zgodovinskega pomena. Film je eden njegovih popularnejših in je komercialno najbolj uspešen, z njim pa si je Chaplin prislužil tudi 5 nominacij za Academy Awards. Sir Charles Spencer Chaplin oziroma krajše "Charlie" Chaplin, je umrl prav v prazničnem času, na božični dan, leta 77, pri svojih 88-tih letih. Velja za svetovno ikono filmske industrije, njegova kariera pa se razteza preko 75 let, od ranega otroštva do zgolj leta pred smrtjo. Chaplin je odraščal z mamo v revščini Londona in je pri 9. letih že dvakrat delal, pri 14. pa je ostal sam, saj so mamo odpeljali v psihiatrično bolnico. Kmalu se je posvetil igri in komediji in hitro razvil svojo najbolj znano vlogo-persono – Potepuha, ki ga je kasneje v ZDA tudi realiziral v filmu. Za konec še prisluhnimo govoru iz Velikega diktatorja, filmske legende Charlie Chaplina, ki je preminil na Božični dan leta 77, govor pa zaradi njegove sporočilnosti v svoja dela vključujejo mnogi artisti, ravno v tem času tudi Coldplay in Paolo Nutini. Besedilo in njegovo sporočilo, ki mu morda še niste imeli čas pozorno prisluhniti, je aktualno še dandanes, naj bo voščilo in vodilo za prihajajoče leto. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Dec 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 28. & 31.12. - COLDPLAY - HEAD FULL OF DREAMS; PAOLO NUTINI - IRON SKY / CHARLIE CHAPLIN - FINAL SPEACH FROM THE GREAT DICTATOR Danes oddajo posvečamo 25-letnici smrti enega večjih pevcev in performerjev rock glasbe, Freddie-ju Mercury-ju. Kot verjetno veste, je umrl pri ranih 45-tih za posledicami komplikacij zaradi AIDS-a. Britanski pevec, pisec in producent, najbolj znan po delu v skupini Queen, je izstopal po svojem videzu, karizmi in glasovnem razponu preko štirih oktav. Napisal in odpel je vrsto hitov za Queen, med katerimi so tudi "Bohemian Rhapsody," "Killer Queen," "Somebody to Love," "Don't Stop Me Now," "Crazy Little Thing Called Love," ter "We Are the Champions'', uspešen pa je bil tudi s kasnejšo solo kariero. Za svoje delo je prejel nešteto nagrad in je splošno priznan za enega največjih pevcev našega časa. Rojen je v Zanzibarju in je Parsianske narodnosti. Šele v mladosti se je s straši preselil iz Indije v Anglijo. Že v Indiji se je učil igranja klavirja, v Angliji pa nadaljeval s kitaro. Kmalu po prihodu je prepričal May-a in Tylor-ja, ki sta že takrat igrala skupaj pod imenom Smile, da ustanovijo nov projekt z imenom Queen. Prvi večji uspeh so zabeležili z Bohemian Rhapsody, ki je vbila pomemben faktor pri popularizaciji glasbenih videov in na kateri imajo Freddijevi vokali pomembno vlogo. Sledila sta še hita We will rock you in We are the champions, ki sta tudi njihovi najbolj semplani pesmi. Under pressure je prav tako semplala nepregledna množica kasnejših glasbenikov. Med njimi je verjetno najbolj znana zgodba s hitom Ice ice baby Vanille Ice-a, ki sprva ni želel priznati plagiatorstvo. Bowie, ki je sodeloval na Under Pressure, je, kot množica drugih kritikov, nad Freddi-jevim performerstvom na nastopih bil navdušen, kot razlaga njegova izjava: ''od vseh teatralnih rock performerjev, je Freddie show ponesel najdlje … in preko roba. Videl sem ga v živo samo enkrat in imel je občinstvo v dlani ene roke …'' Brian May opisu pristavi še: ''zadnja oseba na najbolj oddaljenem stojišču na koncu stadiona se je počutil, kot da je povezan …''. Eden njegovih najboljših nastopov je bil leta 85 na Live Aid pred 72.000 oboževalci. Njegov vokal iz capella sekcije koncerta je postal znan kot ''nota, slišna po vsem svetu'', koncert pa je oklican za najboljši koncert v zgodovini rock glasbe. Freddie je rad nastopal in je v svoji karieri pel na več kot 700 koncertih, po navadi pred velikimi množicami. Kot glasbenik je inspiracijo iskal pri takratnih glasbenikih: The Who, The Beatles, Jimi Hendrix, David Bowie in Led Zeppelin, napisal in igral pa je klavirske naloge pri pesmih "Killer Queen," "Bohemian Rhapsody," "We Are the Champions," "Somebody To Love" in "Don't Stop Me Now.", ter kitarske pri "Ogre Battle" in "Crazy Little Thing Called Love". Kot pevec pa je očitno iskal vzornike pri opernih pevcih, saj najdemo eden in edini primer prirejanja vokalov v pesmi It's a hard life in sicer v uvodnem delu. Original prihaja s strani Ruggero-a Leoncavallo-a in skladbe Vesti La Giubba iz njegovega najbolj znanega dela Pagliacci. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/16/SECONDHAND21.24.12.-FREDDIEMERCURYTRIBUTEQUEENDAVIDBOWIE-UNDERPRESSUREVANILLAICE-ICEICEBABYQUEEN-ITAHARDLIFERUGGEROLEONCAVALLO-VESTILAGIUBBALIVEAID85ACAPELLA1346962.mp3 RTVSLO - Radio SI 463 clean Danes oddajo posvečamo 25-letnici smrti enega večjih pevcev in performerjev rock glasbe, Freddie-ju Mercury-ju. Kot verjetno veste, je umrl pri ranih 45-tih za posledicami komplikacij zaradi AIDS-a. Britanski pevec, pisec in producent, najbolj znan po delu v skupini Queen, je izstopal po svojem videzu, karizmi in glasovnem razponu preko štirih oktav. Napisal in odpel je vrsto hitov za Queen, med katerimi so tudi "Bohemian Rhapsody," "Killer Queen," "Somebody to Love," "Don't Stop Me Now," "Crazy Little Thing Called Love," ter "We Are the Champions'', uspešen pa je bil tudi s kasnejšo solo kariero. Za svoje delo je prejel nešteto nagrad in je splošno priznan za enega največjih pevcev našega časa. Rojen je v Zanzibarju in je Parsianske narodnosti. Šele v mladosti se je s straši preselil iz Indije v Anglijo. Že v Indiji se je učil igranja klavirja, v Angliji pa nadaljeval s kitaro. Kmalu po prihodu je prepričal May-a in Tylor-ja, ki sta že takrat igrala skupaj pod imenom Smile, da ustanovijo nov projekt z imenom Queen. Prvi večji uspeh so zabeležili z Bohemian Rhapsody, ki je vbila pomemben faktor pri popularizaciji glasbenih videov in na kateri imajo Freddijevi vokali pomembno vlogo. Sledila sta še hita We will rock you in We are the champions, ki sta tudi njihovi najbolj semplani pesmi. Under pressure je prav tako semplala nepregledna množica kasnejših glasbenikov. Med njimi je verjetno najbolj znana zgodba s hitom Ice ice baby Vanille Ice-a, ki sprva ni želel priznati plagiatorstvo. Bowie, ki je sodeloval na Under Pressure, je, kot množica drugih kritikov, nad Freddi-jevim performerstvom na nastopih bil navdušen, kot razlaga njegova izjava: ''od vseh teatralnih rock performerjev, je Freddie show ponesel najdlje … in preko roba. Videl sem ga v živo samo enkrat in imel je občinstvo v dlani ene roke …'' Brian May opisu pristavi še: ''zadnja oseba na najbolj oddaljenem stojišču na koncu stadiona se je počutil, kot da je povezan …''. Eden njegovih najboljših nastopov je bil leta 85 na Live Aid pred 72.000 oboževalci. Njegov vokal iz capella sekcije koncerta je postal znan kot ''nota, slišna po vsem svetu'', koncert pa je oklican za najboljši koncert v zgodovini rock glasbe. Freddie je rad nastopal in je v svoji karieri pel na več kot 700 koncertih, po navadi pred velikimi množicami. Kot glasbenik je inspiracijo iskal pri takratnih glasbenikih: The Who, The Beatles, Jimi Hendrix, David Bowie in Led Zeppelin, napisal in igral pa je klavirske naloge pri pesmih "Killer Queen," "Bohemian Rhapsody," "We Are the Champions," "Somebody To Love" in "Don't Stop Me Now.", ter kitarske pri "Ogre Battle" in "Crazy Little Thing Called Love". Kot pevec pa je očitno iskal vzornike pri opernih pevcih, saj najdemo eden in edini primer prirejanja vokalov v pesmi It's a hard life in sicer v uvodnem delu. Original prihaja s strani Ruggero-a Leoncavallo-a in skladbe Vesti La Giubba iz njegovega najbolj znanega dela Pagliacci. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Dec 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 21. & 24. 12. - FREDDIE MERCURY TRIBUTE; QUEEN & DAVID BOWIE - UNDER PRESSURE / VANILLA ICE - ICE ICE BABY; QUEEN - IT'A HARD LIFE / RUGGERO LEONCAVALLO - VESTI LA GIUBBA; LIVE AID 85 A CAPELLA Današnjo oddajo posvečamo legendi glasbene scene, ki je preminila na božični dan pred natanko desetimi leti, James Brown-u. James Brown je seveda vsem dobro znan, saj gre za enega pomembnejših figur v razvoju funka, plesne glasbe in mnogih drugih žanrov, njegova preko šest desetletij trajajoča kariera pa mu je prislužila naziv boter Soula. Skladno s tem, so se po njem zgledovali mnogi kasnejši artisti, še več, njegove pesmi so izredno radi semplali, tako da je povezava Browna s tematiko naše oddaje še posebej močna. Browna najdemo na samem vrhu lestvice najbolj semplanih in prirejanih artistov vseh časov, ki smo jo predstavili lani. Število uporabljenih semplov iz njegovih pesmi krepko prekaša vse ostale konkurente, četudi ne upoštevamo druge pogosto semplane produkcije, s katerimi je tesno povezan: Lyn Collins in njena pesem Think (about it), pesmi skupine The JB's ter pesem Hot Pants njegovega tesnega sodelavca Bobby Byrda. Kljub konfliktom sta vseskozi ostala v dobrih odnosih in mnoge pesmi, kot je na primer "Get Up, Get into It, Get Involved", so njuno skupno delo. Pesem je leta 70 izdana kot dvojni singl, prvič se pa na albumu pojavi na kompilaciji leta 86, In the Jungle Groove, ki jo je Brown izdal, da vnovči svojo popularnost v hip-hop sceni takratnega časa, ko je ugotovil, da njegova dela semplajo tako rekoč vsi na sceni. Seznam James Brown-ovih pesmi, s katerih so kasnejši artisti črpali semple presega format te oddaje, zato poleg že omenjenih omenimo le tiste najbolj izstopajoče: Payback, The boss, Say it loud …, Get on a good foot, Get up offa that thing, Make it funky in Funky president. Pesem Funky President s podnaslovom (People It's Bad) je Brown izdal leta 74 in z njo zasedel četrto mesto na RNB lestvici in je izdana na Reality albumu, ki ni požel večjih uspehov. Za konec pa se posvetimo še pesmi "Funky Drummer", ki je posneta leta 69, torej že v njegovih zrelih ustvarjalnih letih. Ni bila izrazito komercialno uspešna pesem in je albumsko izdajo doživela šele na omenjeni Jungle Groove kompilaciji. Je pa njen uspeh iz vidika vpliva na kasnejši razvoj glasbe bistveno večji kot pri drugih njegovih pesmih. Sama pesem sloni na ponavljanju groova z raznimi vložki instrumentov. Brown-ovi vokali so namenjeni predvsem spodbujanju ostalih članov ter so postranskega pomena. Ni pa postranskega pomena bobnanje, za katerega je odgovoren Clyde Stubblefield. Stubblefieldov ritem je sicer nastal tudi po Brownovih navodilih in ni čisto avtorsko delo bobnarja, temveč bolj Browna, je pa sama izvedba bobnarja Browna tako navdušila, da je pesem posvetil njemu – Funky Drummer-ju. Sam sempl tega bobnarskega ritma je tako pogost, da je neke vrste glasbeni kliše in najdemo omenjanje tega sempla delno v sarkastičnem smislu. Bobnarja, Clyde-a Stubblefield-a, se je na podlagi tega sempla tudi uradno prijel vzdevek Funky Drummer, kar je ta pridno izkoristil za nadaljevanje svoje kariere, kot na primer pri poimenovanju svojega prvega solo albuma Revenge of the Funky Drummer iz leta 97. Vsaj to je Clyde imel od svojega sodelovanja z Brownom, saj kolikor je znano, Brown svoje glasbenike ni razvajal. Tudi glasbeniki z velikim vplivom na njegovo glasbo, kot je bil Clyde, niso videli niti centa iz naslova avtorskih pravic ali uporabe sempla. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/20/SECONDHAND21.24.12.-JAMESBROWNTRIBUTELYNCOLLINS-THINKTHEJ.B.S-BLOWYOURHEADBOBBYBYRD-HOTPANTSJAMESBROWN-GETUPGETINTO.FUNKYPRESIDENTFUNKYDRUMMER1348418_1.mp3 RTVSLO - Radio SI 523 clean Današnjo oddajo posvečamo legendi glasbene scene, ki je preminila na božični dan pred natanko desetimi leti, James Brown-u. James Brown je seveda vsem dobro znan, saj gre za enega pomembnejših figur v razvoju funka, plesne glasbe in mnogih drugih žanrov, njegova preko šest desetletij trajajoča kariera pa mu je prislužila naziv boter Soula. Skladno s tem, so se po njem zgledovali mnogi kasnejši artisti, še več, njegove pesmi so izredno radi semplali, tako da je povezava Browna s tematiko naše oddaje še posebej močna. Browna najdemo na samem vrhu lestvice najbolj semplanih in prirejanih artistov vseh časov, ki smo jo predstavili lani. Število uporabljenih semplov iz njegovih pesmi krepko prekaša vse ostale konkurente, četudi ne upoštevamo druge pogosto semplane produkcije, s katerimi je tesno povezan: Lyn Collins in njena pesem Think (about it), pesmi skupine The JB's ter pesem Hot Pants njegovega tesnega sodelavca Bobby Byrda. Kljub konfliktom sta vseskozi ostala v dobrih odnosih in mnoge pesmi, kot je na primer "Get Up, Get into It, Get Involved", so njuno skupno delo. Pesem je leta 70 izdana kot dvojni singl, prvič se pa na albumu pojavi na kompilaciji leta 86, In the Jungle Groove, ki jo je Brown izdal, da vnovči svojo popularnost v hip-hop sceni takratnega časa, ko je ugotovil, da njegova dela semplajo tako rekoč vsi na sceni. Seznam James Brown-ovih pesmi, s katerih so kasnejši artisti črpali semple presega format te oddaje, zato poleg že omenjenih omenimo le tiste najbolj izstopajoče: Payback, The boss, Say it loud …, Get on a good foot, Get up offa that thing, Make it funky in Funky president. Pesem Funky President s podnaslovom (People It's Bad) je Brown izdal leta 74 in z njo zasedel četrto mesto na RNB lestvici in je izdana na Reality albumu, ki ni požel večjih uspehov. Za konec pa se posvetimo še pesmi "Funky Drummer", ki je posneta leta 69, torej že v njegovih zrelih ustvarjalnih letih. Ni bila izrazito komercialno uspešna pesem in je albumsko izdajo doživela šele na omenjeni Jungle Groove kompilaciji. Je pa njen uspeh iz vidika vpliva na kasnejši razvoj glasbe bistveno večji kot pri drugih njegovih pesmih. Sama pesem sloni na ponavljanju groova z raznimi vložki instrumentov. Brown-ovi vokali so namenjeni predvsem spodbujanju ostalih članov ter so postranskega pomena. Ni pa postranskega pomena bobnanje, za katerega je odgovoren Clyde Stubblefield. Stubblefieldov ritem je sicer nastal tudi po Brownovih navodilih in ni čisto avtorsko delo bobnarja, temveč bolj Browna, je pa sama izvedba bobnarja Browna tako navdušila, da je pesem posvetil njemu – Funky Drummer-ju. Sam sempl tega bobnarskega ritma je tako pogost, da je neke vrste glasbeni kliše in najdemo omenjanje tega sempla delno v sarkastičnem smislu. Bobnarja, Clyde-a Stubblefield-a, se je na podlagi tega sempla tudi uradno prijel vzdevek Funky Drummer, kar je ta pridno izkoristil za nadaljevanje svoje kariere, kot na primer pri poimenovanju svojega prvega solo albuma Revenge of the Funky Drummer iz leta 97. Vsaj to je Clyde imel od svojega sodelovanja z Brownom, saj kolikor je znano, Brown svoje glasbenike ni razvajal. Tudi glasbeniki z velikim vplivom na njegovo glasbo, kot je bil Clyde, niso videli niti centa iz naslova avtorskih pravic ali uporabe sempla. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Dec 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 21. & 24. 12. - JAMES BROWN TRIBUTE: LYN COLLINS - THINK; THE J.B.'S - BLOW YOUR HEAD; BOBBY BYRD - HOT PANTS; JAMES BROWN - GET UP GET INTO ...; FUNKY PRESIDENT; FUNKY DRUMMER Danes se posvetimo skupini, ki je svoje prve korake k statusu legend pričela pred natanko 50. leti. V čast obletnici se je pojavil zapis koncerta iz leta 66, kjer so The Doors še pred pričetkom poti k slavi odigrali enega svojih prvih koncertov iz puba London Fog. Ta koncert naj bi bil tudi povod, da so kasneje dobili povabilo za koncertiranje v bolj priznanem Whisky a Go Go ter posledično pogodbo z Electra records, kjer so leto kasneje izdali svoj debitantski album. Zaenkrat je možno omejeno serijo seta CD in LP ter neobjavljenih fotografij naročiti kot prednaročilo, material pa je predviden za razpošiljanje prav v teh tednu, 16. decembra. Za posnetek se do pred kratkim ni niti vedelo, da obstaja, vsebuje pa blues priredbe, med katerimi je tudi kasneje izdana Rock Me in njihovi kasnejši pesmi Strange Days in You Make Me Real. Rock me je originalno spisal Muddy Watters, v svojih začetkih pa so si sposojali še od Howlin' Wolfa in skupine Them, od katerih pesem Gloria so radi igrali tudi kasneje. Razen začetnih korakov, ko so The Doors igrali tuje pesmi na koncertih, so zelo redki primeri, da so si The doors sposojali od drugih avtorjev, za legendarno skupino velja bolj, da so si od njih sposojali drugi. Ker smo pa v oddaji Second hand, bomo si ogledali dva izredna primera, ko je temu tako. Pesem Spanish Caravan prihaja z tretjega albuma The Doors, Waiting for the sun iz leta 68 kot prva pesem na drugi strani albuma. Pesem Spanish Caravan je v bistvu flamenco pesem, katere besedilo namiguje na temo iskanja prelepe zemlje, po vzoru Georga Byrona. Pri izvedbi pesmi v živo je skupina rada teatralno poudarjala občutke brutalne strasti ali obupa. Za španski pridih prelepe zemlje je poskrbela melodija, ki so si jo za njih netipično The Doors sposodili od drugod. Melodija se originalno pojavlja v kompoziciji Asturia oziroma Leyenda Isaaca Albeniz-a. Ta je španski oziroma Katalonski skladatelj, najbolj znan po njegovem klavirskem opusu, ki temelji na folk glasbi, in katerega so mnogi radi igrali s kitarami. Prav ti prepisi njegove glasbe iz klavirske v kitarsko, so postali pomemben repertoar za klasično kitaro po vsem svetu. Asturias, ki jo poslušamo v ozadju, lahko dejansko največkrat najdemo prav v izvedbi z kitaro, prav tako kot njegove skladbe Sevilla, Cadiz, Cordoba in Tango in D. Vpliv Isaac-a Albeniz-a, ki je živel med leti 1860 in 1909, na špansko glasbe je bil enormen. Njegov uspeh je močno povečal ugled španske glasbe po svetu in opogumil ostale španske skladatelje in glasbenike v njihovih prizadevanjih. Druga pesem, ki ni originalno od The Doors, pa je Alabama Song iz njihovega debutantskega albuma. Ta je originalno pesem iz leta 1925, uglasbena pa je bila za igro Little Mahagonny ter kasneje ponovno izvajana v operi Rise and Fall of the City of Mahagonny. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/14/SECONDHAND14.17.12.-THEDOORS-ROCKMEMUDDYWATTERS-ROCKMETHEDOORS-SPANISHCARAVANISAACALBENIZ-ASTURIASTHEDOORS-ALABAMASONGKURTWIELL-ALABAMASONG1345875.mp3 RTVSLO - Radio SI 425 clean Danes se posvetimo skupini, ki je svoje prve korake k statusu legend pričela pred natanko 50. leti. V čast obletnici se je pojavil zapis koncerta iz leta 66, kjer so The Doors še pred pričetkom poti k slavi odigrali enega svojih prvih koncertov iz puba London Fog. Ta koncert naj bi bil tudi povod, da so kasneje dobili povabilo za koncertiranje v bolj priznanem Whisky a Go Go ter posledično pogodbo z Electra records, kjer so leto kasneje izdali svoj debitantski album. Zaenkrat je možno omejeno serijo seta CD in LP ter neobjavljenih fotografij naročiti kot prednaročilo, material pa je predviden za razpošiljanje prav v teh tednu, 16. decembra. Za posnetek se do pred kratkim ni niti vedelo, da obstaja, vsebuje pa blues priredbe, med katerimi je tudi kasneje izdana Rock Me in njihovi kasnejši pesmi Strange Days in You Make Me Real. Rock me je originalno spisal Muddy Watters, v svojih začetkih pa so si sposojali še od Howlin' Wolfa in skupine Them, od katerih pesem Gloria so radi igrali tudi kasneje. Razen začetnih korakov, ko so The Doors igrali tuje pesmi na koncertih, so zelo redki primeri, da so si The doors sposojali od drugih avtorjev, za legendarno skupino velja bolj, da so si od njih sposojali drugi. Ker smo pa v oddaji Second hand, bomo si ogledali dva izredna primera, ko je temu tako. Pesem Spanish Caravan prihaja z tretjega albuma The Doors, Waiting for the sun iz leta 68 kot prva pesem na drugi strani albuma. Pesem Spanish Caravan je v bistvu flamenco pesem, katere besedilo namiguje na temo iskanja prelepe zemlje, po vzoru Georga Byrona. Pri izvedbi pesmi v živo je skupina rada teatralno poudarjala občutke brutalne strasti ali obupa. Za španski pridih prelepe zemlje je poskrbela melodija, ki so si jo za njih netipično The Doors sposodili od drugod. Melodija se originalno pojavlja v kompoziciji Asturia oziroma Leyenda Isaaca Albeniz-a. Ta je španski oziroma Katalonski skladatelj, najbolj znan po njegovem klavirskem opusu, ki temelji na folk glasbi, in katerega so mnogi radi igrali s kitarami. Prav ti prepisi njegove glasbe iz klavirske v kitarsko, so postali pomemben repertoar za klasično kitaro po vsem svetu. Asturias, ki jo poslušamo v ozadju, lahko dejansko največkrat najdemo prav v izvedbi z kitaro, prav tako kot njegove skladbe Sevilla, Cadiz, Cordoba in Tango in D. Vpliv Isaac-a Albeniz-a, ki je živel med leti 1860 in 1909, na špansko glasbe je bil enormen. Njegov uspeh je močno povečal ugled španske glasbe po svetu in opogumil ostale španske skladatelje in glasbenike v njihovih prizadevanjih. Druga pesem, ki ni originalno od The Doors, pa je Alabama Song iz njihovega debutantskega albuma. Ta je originalno pesem iz leta 1925, uglasbena pa je bila za igro Little Mahagonny ter kasneje ponovno izvajana v operi Rise and Fall of the City of Mahagonny. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Dec 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 14. & 17. 12. - THE DOORS - ROCK ME / MUDDY WATTERS - ROCK ME; THE DOORS - SPANISH CARAVAN / ISAAC ALBENIZ - ASTURIAS; THE DOORS - ALABAMA SONG / KURT WIELL - ALABAMA SONG Danes nekaj časa posvetimo rock blues legendi, Eric-u Clapton-u in njegovem vzorniku JJ Cale-u. Clapton je star že 71 let in že dalj časa je v javnosti informacija, da se je glasbeno upokojil predvsem zato, ker mu je bila leta 2013 diagnosticirana periferna neuropatija, kar pomeni poškodbo živcev, ki po navadi vplivajo na delovanje rok. Kljub temu je Clapton maja 2015 izvedel mini turnejo ob svoji 70-letnici, kar se je zdelo, da je Claptonovo dokončno slovo od odra, saj je sam rekel, da so turneje zanj neznosne in da bo ostal dejaven samo še v studiu ter da obstaja še nešteto drugih stvari, ki bi jih rad počel. Vse skupaj je Clapton znova presenetil, saj je prejšnji teden oznanil novo turnejo po ZDA konec marca naslednje leto. Ta vikend gredo vstopnice v prodajo in bodo verjetno hitro razprodane, če koga zamika potovanje v ZDA. Zna biti, da je to res njegov zadnji sklop koncertov. Med pesmimi, ki jih bo zagotovo na koncertih igral, je Cocaine, katere izvor smo že predstavili, ter pesem v ozadju, Layla. Original je delo Claptonovega enoletnega projekta iz leta 1970, Derek and the Dominos. Edini album, ki je nastal, nosi naslov Layla and Other Assorted Love Songs. Ker mnogi ne povezujejo skupine Derek and the Dominos s Claptonom, se včasih zmotno navaja, da je Clapton priredil to pesem 20 let kasneje. V bistvu jo je zgolj ponovno zaigral v solo izvedbi in ob ponovnem pojavu z njo požel velik uspeh. Koncerti sledijo letošnjem Claptonovem novem albumu 'I Still Do', ki vključuje njegove lastne in tudi tuje kompozicije. Je nadaljevanje uspešne zgodbe z albumom iz leta 2014 The Breeze: An Appreciation of JJ Cale. Pesem v ozadju, "Can't Let You Do It" je uradni singl s tega albuma in ga imamo priložnost poslušati tudi na Radiu SI. Kot smo že v prejšnjih oddajah osvetlili, si je od JJ Cale-a Clapton sposodil več pesmi in poznavalci Claptona že veste, da je skorajda vsak Claptonov album po letu 70, torej po začetku solo kariere, na nek način poklon JJ Cale-u. Tako vas ne bo presenetilo, da je tudi singl z novega albuma "Can't Let You Do It" napisal prav JJ Cale. JJ Cale je originalno zaslužen tudi za Claptonovo podpisno pesem, Cocaine. JJ Cale, rojen v Oklahomi, je eden pionirjev Tulsa zvoka, žanra ki združuje blues, rockabilly, country in jazz. Kljub neuspehu v komercialnih vodah ostaja legenda v blues in rock svetu. Poleg pionirske vloge v razvoju Tulsa zvoka je znan tudi po originalnem igranju kitare, pametnih besedilih, in splošnem laid-back stilu glasbe, kakršen je bil tudi njegov življenjski slog, v glasbenem svetu pa je bil uspešen in prisoten preko 50 let, v tem času pa je izdal 23 albumov, preminil pa je julija 2013. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/07/SECONDHAND7.10.12.-ERICCLAPTONTRIBUTEDEREKANDTHEDOMINOS-LAYLAJJCALE-COCAINEERICCLAPTONJJCALE-CANTLETYOUDOIT1342227.mp3 RTVSLO - Radio SI 413 clean Danes nekaj časa posvetimo rock blues legendi, Eric-u Clapton-u in njegovem vzorniku JJ Cale-u. Clapton je star že 71 let in že dalj časa je v javnosti informacija, da se je glasbeno upokojil predvsem zato, ker mu je bila leta 2013 diagnosticirana periferna neuropatija, kar pomeni poškodbo živcev, ki po navadi vplivajo na delovanje rok. Kljub temu je Clapton maja 2015 izvedel mini turnejo ob svoji 70-letnici, kar se je zdelo, da je Claptonovo dokončno slovo od odra, saj je sam rekel, da so turneje zanj neznosne in da bo ostal dejaven samo še v studiu ter da obstaja še nešteto drugih stvari, ki bi jih rad počel. Vse skupaj je Clapton znova presenetil, saj je prejšnji teden oznanil novo turnejo po ZDA konec marca naslednje leto. Ta vikend gredo vstopnice v prodajo in bodo verjetno hitro razprodane, če koga zamika potovanje v ZDA. Zna biti, da je to res njegov zadnji sklop koncertov. Med pesmimi, ki jih bo zagotovo na koncertih igral, je Cocaine, katere izvor smo že predstavili, ter pesem v ozadju, Layla. Original je delo Claptonovega enoletnega projekta iz leta 1970, Derek and the Dominos. Edini album, ki je nastal, nosi naslov Layla and Other Assorted Love Songs. Ker mnogi ne povezujejo skupine Derek and the Dominos s Claptonom, se včasih zmotno navaja, da je Clapton priredil to pesem 20 let kasneje. V bistvu jo je zgolj ponovno zaigral v solo izvedbi in ob ponovnem pojavu z njo požel velik uspeh. Koncerti sledijo letošnjem Claptonovem novem albumu 'I Still Do', ki vključuje njegove lastne in tudi tuje kompozicije. Je nadaljevanje uspešne zgodbe z albumom iz leta 2014 The Breeze: An Appreciation of JJ Cale. Pesem v ozadju, "Can't Let You Do It" je uradni singl s tega albuma in ga imamo priložnost poslušati tudi na Radiu SI. Kot smo že v prejšnjih oddajah osvetlili, si je od JJ Cale-a Clapton sposodil več pesmi in poznavalci Claptona že veste, da je skorajda vsak Claptonov album po letu 70, torej po začetku solo kariere, na nek način poklon JJ Cale-u. Tako vas ne bo presenetilo, da je tudi singl z novega albuma "Can't Let You Do It" napisal prav JJ Cale. JJ Cale je originalno zaslužen tudi za Claptonovo podpisno pesem, Cocaine. JJ Cale, rojen v Oklahomi, je eden pionirjev Tulsa zvoka, žanra ki združuje blues, rockabilly, country in jazz. Kljub neuspehu v komercialnih vodah ostaja legenda v blues in rock svetu. Poleg pionirske vloge v razvoju Tulsa zvoka je znan tudi po originalnem igranju kitare, pametnih besedilih, in splošnem laid-back stilu glasbe, kakršen je bil tudi njegov življenjski slog, v glasbenem svetu pa je bil uspešen in prisoten preko 50 let, v tem času pa je izdal 23 albumov, preminil pa je julija 2013. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Dec 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 7. & 10. 12. - ERIC CLAPTON TRIBUTE: DEREK AND THE DOMINOS - LAYLA; JJ CALE - COCAINE; ERIC CLAPTON (JJ CALE) - CAN'T LET YOU DO IT Enigma, projekt romunsko-nemškega multitalenta Michael-a Cretu iz leta 1990, je v svojih 26-tih letih delovanja ustvaril kolekcijo raznolikih in inovativnih albumov. Prav vsi so bili kvalitetni, prodal pa je že preko 70 milijonov albumov. Njegova dela so po navadi žanrsko nedoločljiva, na ambienatalno elektronsko produkcijo pa je imel enormen vpliv. Prav ta teden smo dočakali nov, osmi album Enigme The Fall Of A Rebel Angel. Oboževalci skupine bodo v glasbi prepoznali odmeve petega, najbolj 'pop' albuma Voyageur iz leta 2003. Cretu si v svojih delih tudi rad sposoja, in čeprav zagotovo tudi v novih pesmih najdemo kakšen sempl, se posvetimo raje njihovi znani pesmi, Return to innocence. Return to innocence je prvi singl z drugega albuma, The cross of changes, ki je podobno kot prvi album, dosegel zavidljive uspehe. Pesem je verjetno najpopularnejša od vseh Enigminih, saj je dosegla vrh lestvice v kar 12tih državah. V pesmi je vokal prispeval Andreas Harde, znan tudi kot Angel X, vse ostalo pa je v bistvu stvar semplanja. Prvi sempl je direkten sempl vokalov, ki so pogosto narobe interpretirani kot vokal ameriških staroselcev, in so v resnici tradicionalna pesem tajvanskih aboriđinov v izvedbi moža in žene Difang in Igay Duane, ki sta posnela CD z tradicionalnimi pesmimi v sklopu kulturne mednarodne izmenjave v Franciji, natančneje Parizu. Seveda si je Cretu sposodil sempl brez dovoljenja izvajalcev, za kar sta ga ta tudi tožila in dosegla poravnavo izven sodišča. Cretu sicer navaja, da je bil prepričan, da je bila glasba s CD-ja v javni domeni in se je avtorjema tudi opravičil. Drugi sempl, ki poskrbi za uvod v pesem, si je sposodil od Vangelisa in njegove Pinta, Nina, Santa Maria (Into Eternity). Tretji sempl, ki ni tako očiten, pa prihaja od benda, ki smo ga že gostili na drugi strani semplerske zgodbe. Govorimo o Led Zeppelinih, ki so si prav tako radi sposojali. Tokrat si je od njih sposojal Cretu in sicer bobnarski vložek z začetka pesmi v ozadju z naslovom When the levee brakes. No, tudi ta pesem ni ravno njihova, saj jo je kot orginal prvič izvajal par, mož in žena, Kansas Joe Mccoy in Memphis Minnie, leta 1929 kot uspešno blues pesem. Ta pesem pa je resnično v javni domeni in si danes avtorske pravice za pesem lastijo Zepellini. Za izraziti bobnarski produkt v pesmi Pesem When the levee brakes sta zaslužna bobnar John Bohnam znan tudi kot Bonzo ali zver (The beast) in inžinir Andy Jones, ki je bobne postavil na dno stopnišča, ki se je nahajal sredi tronadstropne hale. Še ena zanimivost, cela pesem je posneta v hitrejšem tempu in kasneje v studiu upočasnjena. Ker je v celoti močno studijsko sproducirana, jo je bilo v živo zelo težko zaigrati in so jo Zeppelini zaigrali le parkrat na svoji ameriški turneji leta 75, preden so jo popolnoma izbrisali iz svojega živega repertoarja. Izrazito bobnanje v pesmi naj bi simboliziralo moč nevihte, ki preti, da zruši poplavni nasip, kot govori tudi naslov pesmi. Moči bobnanja sledijo tudi gitarski vložki, harmonika in Plantov vokal, tako da pesem resnično pritegne pozornost s svojo intenzivnostjo. Intenzivnost pa je očitno pritegnila tudi Michaela Cretuja, ustanovitelja Enigme, ki je pesem uporabil za svoj največji hit Return to innocence, ta teden pa izdal svoj novi, osmi album, z naslovom The Fall Of A Rebel Angel. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/30/SECONDHAND30.11.3.12.ENIGMA-RETURNTOINNOCENCEDIFANGDUANAIGAYDUANA-OULAHLOUVANGELIS-PINTANINASANTAMARIALEDZEPPELIN-WHENTHELEVEEBRAKES1339151.mp3 RTVSLO - Radio SI 464 clean Enigma, projekt romunsko-nemškega multitalenta Michael-a Cretu iz leta 1990, je v svojih 26-tih letih delovanja ustvaril kolekcijo raznolikih in inovativnih albumov. Prav vsi so bili kvalitetni, prodal pa je že preko 70 milijonov albumov. Njegova dela so po navadi žanrsko nedoločljiva, na ambienatalno elektronsko produkcijo pa je imel enormen vpliv. Prav ta teden smo dočakali nov, osmi album Enigme The Fall Of A Rebel Angel. Oboževalci skupine bodo v glasbi prepoznali odmeve petega, najbolj 'pop' albuma Voyageur iz leta 2003. Cretu si v svojih delih tudi rad sposoja, in čeprav zagotovo tudi v novih pesmih najdemo kakšen sempl, se posvetimo raje njihovi znani pesmi, Return to innocence. Return to innocence je prvi singl z drugega albuma, The cross of changes, ki je podobno kot prvi album, dosegel zavidljive uspehe. Pesem je verjetno najpopularnejša od vseh Enigminih, saj je dosegla vrh lestvice v kar 12tih državah. V pesmi je vokal prispeval Andreas Harde, znan tudi kot Angel X, vse ostalo pa je v bistvu stvar semplanja. Prvi sempl je direkten sempl vokalov, ki so pogosto narobe interpretirani kot vokal ameriških staroselcev, in so v resnici tradicionalna pesem tajvanskih aboriđinov v izvedbi moža in žene Difang in Igay Duane, ki sta posnela CD z tradicionalnimi pesmimi v sklopu kulturne mednarodne izmenjave v Franciji, natančneje Parizu. Seveda si je Cretu sposodil sempl brez dovoljenja izvajalcev, za kar sta ga ta tudi tožila in dosegla poravnavo izven sodišča. Cretu sicer navaja, da je bil prepričan, da je bila glasba s CD-ja v javni domeni in se je avtorjema tudi opravičil. Drugi sempl, ki poskrbi za uvod v pesem, si je sposodil od Vangelisa in njegove Pinta, Nina, Santa Maria (Into Eternity). Tretji sempl, ki ni tako očiten, pa prihaja od benda, ki smo ga že gostili na drugi strani semplerske zgodbe. Govorimo o Led Zeppelinih, ki so si prav tako radi sposojali. Tokrat si je od njih sposojal Cretu in sicer bobnarski vložek z začetka pesmi v ozadju z naslovom When the levee brakes. No, tudi ta pesem ni ravno njihova, saj jo je kot orginal prvič izvajal par, mož in žena, Kansas Joe Mccoy in Memphis Minnie, leta 1929 kot uspešno blues pesem. Ta pesem pa je resnično v javni domeni in si danes avtorske pravice za pesem lastijo Zepellini. Za izraziti bobnarski produkt v pesmi Pesem When the levee brakes sta zaslužna bobnar John Bohnam znan tudi kot Bonzo ali zver (The beast) in inžinir Andy Jones, ki je bobne postavil na dno stopnišča, ki se je nahajal sredi tronadstropne hale. Še ena zanimivost, cela pesem je posneta v hitrejšem tempu in kasneje v studiu upočasnjena. Ker je v celoti močno studijsko sproducirana, jo je bilo v živo zelo težko zaigrati in so jo Zeppelini zaigrali le parkrat na svoji ameriški turneji leta 75, preden so jo popolnoma izbrisali iz svojega živega repertoarja. Izrazito bobnanje v pesmi naj bi simboliziralo moč nevihte, ki preti, da zruši poplavni nasip, kot govori tudi naslov pesmi. Moči bobnanja sledijo tudi gitarski vložki, harmonika in Plantov vokal, tako da pesem resnično pritegne pozornost s svojo intenzivnostjo. Intenzivnost pa je očitno pritegnila tudi Michaela Cretuja, ustanovitelja Enigme, ki je pesem uporabil za svoj največji hit Return to innocence, ta teden pa izdal svoj novi, osmi album, z naslovom The Fall Of A Rebel Angel. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 29 Nov 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 30. 11. & 3. 12. ENIGMA - RETURN TO INNOCENCE / DIFANG DUANA & IGAY DUANA - OULAHLOU / VANGELIS - PINTA, NINA, SANTA MARIA / LED ZEPPELIN - WHEN THE LEVEE BRAKES Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novem hitu Robbija Williamsa. Pota slave je začel s priredbo George Michaelove Freedom, ki se je, zanimivo, takrat povzpela na drugo mesto na UK singles chart, kar 26 mest višje od originalne pesmi. Po dvoletnem premoru, se Robbie vrača, in sicer z 11. studijskim albumom Heavy Entertainment Show. Vmes je tudi presedlal na Sony records, ki so ga po njegovih besedah močno inspirirali in motivirali za nadaljnje delo. Sam naslov albuma prihaja iz Robbijeve kontemplacijo o ideji light entertainmenta, pod katerega spadajo vse oblike nezahtevnih oblik medijske zabave, ki po njegovih besedah kolektivno dosegajo miljone ljudi na dnevni bazi in jih sproščajo. In nečesa takšnega si je želel vzpostaviti s tem albumom :'light etertainment' … ampak na steroidih. Na albumu najdemo kopico gostov: The Killers, Stuart Price, Guy Chambers, Ed Sheeran, John Grant, Rufus Wainwright pa tudi Serge Gainsbourg-a na albumovi istoimenski pesmi Heavy Entertainment Show. Kot nosilni singl ni izšla ta, temveč prav pesem "Party Like a Russian". Napisal jo je s pomočjo Guy Chambers-a Chris-a Heath-a. Video temelji na hedonistični zabavi ruske elite in je logično naletela na kritike s strani ljubiteljev ruske kulture in je prek Twiterja in drugih kanalov že moral podajati izjave, da v pesmi res ne gre za prikrito kritiko Putina. Je pa verjetno prav privatna novoletna zabava, na kateri je menda Robbie skrbel za glasbo leta 2014 kriva za nastanek pesmi. Za nas je bolj pomembna vloga drugega rusa v tej pesmi. Refren namreč skriva v sebi sempl Sergei Prokofiev-e Montagues and Capulets. Montagues and Capulets, je sicer bolj znana pod imenom Dance of the Knights oziroma ples kraljev, in je napisana za njegov balet Romeo in Julija iz leta 35. kasneje sta nastali še verziji za orkester in klavir. Sergei Sergeyevich Prokofiev je znan kot vsestranski glasbeni genij in kompozer raznovrstnih žanrov. Če odmislimo mlada leta, je v zreli dobi ustvaril sedem kompletnih oper, sedem simfonij, osem baletov, ter 18 drugih kompozicij za različna glasbila. Na konservatoriju St. Petersburg je nase opozoril s svojimi virtuoznimi deli za svoj instrument – klavir. Prvi odmik od svojega klasičnega klavirskega stila je bil ob pisanju Scythian Suite, ki jo je izvedel iz glasbe originalno napisane za balet, čemur so sledile še tri takšne stvaritve. Največji interes je sicer imel za opere. Ena od teh je bila tudi Zaljubljen v tri oranže, ki jo je napisal za Chicago Opera kar je verjetno povezano tudi z njegovo kasnejšo selitvijo v ZDA Živel je še v Nemčiji in Franciji, dokler Europe ni zajela gospodarska kriza in se je vrnil v Rusijo, kjer je napisal verjetno najboljša dela: filmska glasba Poročnik Kiže, glasbena pravljica Peter in volk, balet Romeo in Julija ter filmsko glasbo Alexander Nevsky. Nacistična okupacija ga je motivirala, da je ustvaril verjetno najbolj ambiciozen projekt, opero po Tolstoy-evem delu Vojna in mir. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/23/SECONDHAND23.26.11.-ROBBIEWILLIAMS-PARTYLIKEARUSSIANSERGEIPROKOFIEV-DANCEOFTHEKNIGHTS1336497.mp3 RTVSLO - Radio SI 392 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novem hitu Robbija Williamsa. Pota slave je začel s priredbo George Michaelove Freedom, ki se je, zanimivo, takrat povzpela na drugo mesto na UK singles chart, kar 26 mest višje od originalne pesmi. Po dvoletnem premoru, se Robbie vrača, in sicer z 11. studijskim albumom Heavy Entertainment Show. Vmes je tudi presedlal na Sony records, ki so ga po njegovih besedah močno inspirirali in motivirali za nadaljnje delo. Sam naslov albuma prihaja iz Robbijeve kontemplacijo o ideji light entertainmenta, pod katerega spadajo vse oblike nezahtevnih oblik medijske zabave, ki po njegovih besedah kolektivno dosegajo miljone ljudi na dnevni bazi in jih sproščajo. In nečesa takšnega si je želel vzpostaviti s tem albumom :'light etertainment' … ampak na steroidih. Na albumu najdemo kopico gostov: The Killers, Stuart Price, Guy Chambers, Ed Sheeran, John Grant, Rufus Wainwright pa tudi Serge Gainsbourg-a na albumovi istoimenski pesmi Heavy Entertainment Show. Kot nosilni singl ni izšla ta, temveč prav pesem "Party Like a Russian". Napisal jo je s pomočjo Guy Chambers-a Chris-a Heath-a. Video temelji na hedonistični zabavi ruske elite in je logično naletela na kritike s strani ljubiteljev ruske kulture in je prek Twiterja in drugih kanalov že moral podajati izjave, da v pesmi res ne gre za prikrito kritiko Putina. Je pa verjetno prav privatna novoletna zabava, na kateri je menda Robbie skrbel za glasbo leta 2014 kriva za nastanek pesmi. Za nas je bolj pomembna vloga drugega rusa v tej pesmi. Refren namreč skriva v sebi sempl Sergei Prokofiev-e Montagues and Capulets. Montagues and Capulets, je sicer bolj znana pod imenom Dance of the Knights oziroma ples kraljev, in je napisana za njegov balet Romeo in Julija iz leta 35. kasneje sta nastali še verziji za orkester in klavir. Sergei Sergeyevich Prokofiev je znan kot vsestranski glasbeni genij in kompozer raznovrstnih žanrov. Če odmislimo mlada leta, je v zreli dobi ustvaril sedem kompletnih oper, sedem simfonij, osem baletov, ter 18 drugih kompozicij za različna glasbila. Na konservatoriju St. Petersburg je nase opozoril s svojimi virtuoznimi deli za svoj instrument – klavir. Prvi odmik od svojega klasičnega klavirskega stila je bil ob pisanju Scythian Suite, ki jo je izvedel iz glasbe originalno napisane za balet, čemur so sledile še tri takšne stvaritve. Največji interes je sicer imel za opere. Ena od teh je bila tudi Zaljubljen v tri oranže, ki jo je napisal za Chicago Opera kar je verjetno povezano tudi z njegovo kasnejšo selitvijo v ZDA Živel je še v Nemčiji in Franciji, dokler Europe ni zajela gospodarska kriza in se je vrnil v Rusijo, kjer je napisal verjetno najboljša dela: filmska glasba Poročnik Kiže, glasbena pravljica Peter in volk, balet Romeo in Julija ter filmsko glasbo Alexander Nevsky. Nacistična okupacija ga je motivirala, da je ustvaril verjetno najbolj ambiciozen projekt, opero po Tolstoy-evem delu Vojna in mir. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 22 Nov 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 23. & 26. 11. - ROBBIE WILLIAMS - PARTY LIKE A RUSSIAN / SERGEI PROKOFIEV - DANCE OF THE KNIGHTS Današnjo oddajo posvečamo legendi kanadske glasbene scene, Leonardu Cohenu, ki je preminil prejšnji ponedeljek, pri 82-tih letih, zgolj tri tedne po izdaji albuma You want it darker. V oddaji bomo osvetlili tri pesmi iz njegovega ranega obdobja, ki so tako ali drugače povezane s prirejanjem ali semplanjem. Pesem Suzanne je ena izmed njih. Ker je Judy-jina pesem posneta leto pred Cohenovo verzijo, mnogi napačno sklepajo, da je Cohen v tem primeru prirejal. Resnica je takšna, da je Cohen svojo umetniško pot pričel s pisanjem pesmi in novel v 50-tih in ranih 60-tih letih prejšnjega stoletja in se je na tem področju močno uveljavil. Hkrati je gojil ljubezen do glasbe in kot mladenič igral kitaro v country skupini Buckskin Boys. Ljubezen do glasbe ga je ponesla v Nashville, kjer se je želel uveljaviti kot pisec country pesmi. Namesto tega se je zapletel v New Yorško folk sceno ter spisane pesmi ponudil v snemanje. Nekatere je z veseljem v svoj album In my life vključila Judy Collins, med njimi tudi pesem Suzanne. Izdala jo je novembra 66 in z njo požela kar nekaj uspeha. S pesmijo je Cohen nase opozoril producenta John Hammond-a, ki ga je uvedel v izvajalske vode preko Columbia records. Sledil je Cohenov debutantski album Songs of Leonard Cohen decembra 67, na katerem najdemo tudi nam bolj znano, njegovo lastno verzijo pesmi Suzanne. Pesem so kasneje prirejali mnogi glasbeniki in je ena najbolj prirejanih pesmi iz njegovega repertoarja, najdemo pa jo na 41-tem mestu najboljših pesmi iz 60-tih na Pitchforkovi lestvici. Z istega albuma prihaja tudi njegov veliki hit: So long, Marianne. Cohen je na slavo v Ameriki moral počakati, medtem, ko je v Veliki Britaniji in drugod postal zvezda že s prvim albumom. Sledili so še trije folk albumi: Songs from a Room iz leta 1969, Songs of Love and Hate iz leta 1971 ter New Skin for the Old Ceremony iz leta 1974. Iz tega obdobja prihaja tudi pesem The Partisan. Ta je ena izmed redkih priredb Leonarda Cohena, original pa govori o Francoskem odporu v drugi svetovni vojni. Pesem je sicer spisana v Londonu leta 43, napisal jo je Emmanuel d'Astier de la Vigerie, izvaja pa jo Anna Marly. Leonard se je kot pisatelj in kasneje pevec večkrat dotaknil tem kot so politika in sociologija, pa tudi religije, odnosov in sexualnosti. Za svoja dela na obeh področjih je prejel množico nagrad in priznanj, na ravni Kanade pa tudi širše. Sedaj se posvetimo še prvi pesmi iz Cohenovega albuma Various Positions iz leta 1984, ki nosi naslov "Hallelujah" in je ena njegovih največjih hitov. Z istega albuma prihaja tudi njegov velik hit Dance me to the end of love. Pesem "Hallelujah" ima prav posebno zgodbo. Na začetku ni imela velikega uspeha, založbo je tudi komaj prepričal, da jo izda, je pa zanimanje zanjo močno narastlo s priredbama s strani John Cale-a leta 91 in Jeff Buckley-a leta 94, o čemer govori tudi posebej na to temo izdana knjiga The Holy or the Broken: Leonard Cohen, Jeff Buckley & the Unlikely Ascent of 'Hallelujah' iz leta 2012. Vedno znova se ob dokaj pogosti uporabi pesmi v medijih, kot je nazadnje bilo pri filmu Shrek, močno dvigne tudi zanimanje zanjo in nastajajo vedno novi ponatisi CD-jev ter priredbe pesmi, zaenkrat pa so našteli že preko 300 verzij oziroma priredb pesmi v ozadju, čemer je tudi BBc posvetil poseben dokumentarec. Že Cohen je imel hude težave z dokončanjem pesmi in je napisal preko 80 osnutkov zanjo. Posledično že pri njegovih izvedbah na koncertih in tudi priredbah drugih artistov najdemo različna besedila in različne melodije. S pesmijo Hallelujah se tudi dokončno v tej oddaji poklonimo legendi Leonardu Cohenu. Ta se je pred kratkim pri 82 letih poslovil po petih desetletjih delovanja v glasbeni sceni in za sabo pustil odlične skladbe, ki jih je že do sedaj prirejala nepregledna množica glasbenikov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/16/SECONDHAND16.19.11.-LEONARDCOHENTRIBUTE1333469.mp3 RTVSLO - Radio SI 528 clean Današnjo oddajo posvečamo legendi kanadske glasbene scene, Leonardu Cohenu, ki je preminil prejšnji ponedeljek, pri 82-tih letih, zgolj tri tedne po izdaji albuma You want it darker. V oddaji bomo osvetlili tri pesmi iz njegovega ranega obdobja, ki so tako ali drugače povezane s prirejanjem ali semplanjem. Pesem Suzanne je ena izmed njih. Ker je Judy-jina pesem posneta leto pred Cohenovo verzijo, mnogi napačno sklepajo, da je Cohen v tem primeru prirejal. Resnica je takšna, da je Cohen svojo umetniško pot pričel s pisanjem pesmi in novel v 50-tih in ranih 60-tih letih prejšnjega stoletja in se je na tem področju močno uveljavil. Hkrati je gojil ljubezen do glasbe in kot mladenič igral kitaro v country skupini Buckskin Boys. Ljubezen do glasbe ga je ponesla v Nashville, kjer se je želel uveljaviti kot pisec country pesmi. Namesto tega se je zapletel v New Yorško folk sceno ter spisane pesmi ponudil v snemanje. Nekatere je z veseljem v svoj album In my life vključila Judy Collins, med njimi tudi pesem Suzanne. Izdala jo je novembra 66 in z njo požela kar nekaj uspeha. S pesmijo je Cohen nase opozoril producenta John Hammond-a, ki ga je uvedel v izvajalske vode preko Columbia records. Sledil je Cohenov debutantski album Songs of Leonard Cohen decembra 67, na katerem najdemo tudi nam bolj znano, njegovo lastno verzijo pesmi Suzanne. Pesem so kasneje prirejali mnogi glasbeniki in je ena najbolj prirejanih pesmi iz njegovega repertoarja, najdemo pa jo na 41-tem mestu najboljših pesmi iz 60-tih na Pitchforkovi lestvici. Z istega albuma prihaja tudi njegov veliki hit: So long, Marianne. Cohen je na slavo v Ameriki moral počakati, medtem, ko je v Veliki Britaniji in drugod postal zvezda že s prvim albumom. Sledili so še trije folk albumi: Songs from a Room iz leta 1969, Songs of Love and Hate iz leta 1971 ter New Skin for the Old Ceremony iz leta 1974. Iz tega obdobja prihaja tudi pesem The Partisan. Ta je ena izmed redkih priredb Leonarda Cohena, original pa govori o Francoskem odporu v drugi svetovni vojni. Pesem je sicer spisana v Londonu leta 43, napisal jo je Emmanuel d'Astier de la Vigerie, izvaja pa jo Anna Marly. Leonard se je kot pisatelj in kasneje pevec večkrat dotaknil tem kot so politika in sociologija, pa tudi religije, odnosov in sexualnosti. Za svoja dela na obeh področjih je prejel množico nagrad in priznanj, na ravni Kanade pa tudi širše. Sedaj se posvetimo še prvi pesmi iz Cohenovega albuma Various Positions iz leta 1984, ki nosi naslov "Hallelujah" in je ena njegovih največjih hitov. Z istega albuma prihaja tudi njegov velik hit Dance me to the end of love. Pesem "Hallelujah" ima prav posebno zgodbo. Na začetku ni imela velikega uspeha, založbo je tudi komaj prepričal, da jo izda, je pa zanimanje zanjo močno narastlo s priredbama s strani John Cale-a leta 91 in Jeff Buckley-a leta 94, o čemer govori tudi posebej na to temo izdana knjiga The Holy or the Broken: Leonard Cohen, Jeff Buckley & the Unlikely Ascent of 'Hallelujah' iz leta 2012. Vedno znova se ob dokaj pogosti uporabi pesmi v medijih, kot je nazadnje bilo pri filmu Shrek, močno dvigne tudi zanimanje zanjo in nastajajo vedno novi ponatisi CD-jev ter priredbe pesmi, zaenkrat pa so našteli že preko 300 verzij oziroma priredb pesmi v ozadju, čemer je tudi BBc posvetil poseben dokumentarec. Že Cohen je imel hude težave z dokončanjem pesmi in je napisal preko 80 osnutkov zanjo. Posledično že pri njegovih izvedbah na koncertih in tudi priredbah drugih artistov najdemo različna besedila in različne melodije. S pesmijo Hallelujah se tudi dokončno v tej oddaji poklonimo legendi Leonardu Cohenu. Ta se je pred kratkim pri 82 letih poslovil po petih desetletjih delovanja v glasbeni sceni in za sabo pustil odlične skladbe, ki jih je že do sedaj prirejala nepregledna množica glasbenikov. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 15 Nov 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 16. & 19. 11. - LEONARD COHEN TRIBUTE Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje sveže pesmi, ki je starejšim poslušalcem sicer očitna priredba, mlajšim pa niti ne, saj je stara že skoraj 30 let. Medtem ko je po eksploziji deep house priredb s strani mladih kavč producentov ta trend malce poniknil, smo pred kratkim imeli priložnost doživeti nov produkt tovrstnega početja v izvedbi britanskega producenta z imenom Jonas Blue. Gre za tropical house stvaritev "Fast Car", ki nosi isto ime kot original na njej pa sodeluje s pevko Dakota. Za navezo s pesmijo v ozadju, Fast car, je poskrbelo dejstvo, da se je ta v času Jonasovega odraščanja vrtela po britanskih radijskih postajah, Jonas je namreč leto dni mlajši od pesmi in je star 27 let. Jonas je že pred pesmijo sicer poskušal tri leta prebiti led z izdajo pesmi preko MTA Records pod imenom SCALES, a mu to ni uspelo. S prvo lastno izdajo priredbe pesmi, ki mu je bila od mladega pri srcu, pa se je instantno prebil na same vrhove lestvic. Z vokali mu je pomagala Dakota, za katero je to prav tako prva komercialna pesem. Jonas je dejansko z menagerjem šel na pivo, v baru slišal Dakoto in ji ponudil vokale za njegovo že napisano priredbo, kar je sprejela in drug dan posnela končno verzijo. Vokal naj bi imel tudi Švedski prizvok, ki naj bi ojačal švedsko konotacijo pesmi, katero naj bi po svojih besedah nastavil že z synt-linijo. Fast car je kot rečeno priredba, original pa je delo Tracy Chapman iz leta 1988, izšla pa je kot vodilni singl z njenega debutantskega albuma. Pesmi je k velikem uspehu ob izdaji pripomogel tudi njen nastop na prireditvi v čast 70 letnici rojstva Nelson Mandele. Tracy Chapman je sicer že 52 let stara ameriška pevka, ki je poleg hita Fast car zaslužna še za hite "Give Me One Reason", "Talkin' 'bout a Revolution", "Baby Can I Hold You", "Crossroads", "New Beginning" in "Telling Stories". Za svoje delo je med drugim osvojila 4 Grammy-je in prodala več milijonov posnetkov. Pevsko kariero je pričela pri 23 letih ko jo je na Elektra Records vzel Bob Krasnow in že leto za tem izdala debutantski album, na katerem je tudi Fast car, že naslednje leto pa še en zelo uspešen album Crossroads. Sledilo je še 6 albumov, zadnji leta 2008, z naslovom Our Bright Future. Tracy prihaja iz revne družine iz Ohia, mama pa ji je kljub pomanjkanju že pri treh letih kupila ukulele, saj je prepoznala njeno ljubezen do glasbe. Pri osmih je Tracy že igrala kitaro in pisala pesmi, za kar pa jo je navdušila oddaja Hee Haw. Med šolanjem na univerzi, kjer je doštudirala antropologijo in afriške študije, je kitaro pričela igrati kot potujoča umetnica na Harvard Square-u in po pub-ih v Cambridge-u. preko teh koncertov je nase opozorila tudi producente in kmalu prišla do pogodbe z Elektro, do uspeha pa je manjkal še zadnji korak, ki ga je dosegla že s prvim albumom. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/09/SECONDHAND9.12.11.-JONASBLUEFEAT.DAKOTA-FASTCARTRACYCHAPMAN-FASTCAR1330589.mp3 RTVSLO - Radio SI 402 clean Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje sveže pesmi, ki je starejšim poslušalcem sicer očitna priredba, mlajšim pa niti ne, saj je stara že skoraj 30 let. Medtem ko je po eksploziji deep house priredb s strani mladih kavč producentov ta trend malce poniknil, smo pred kratkim imeli priložnost doživeti nov produkt tovrstnega početja v izvedbi britanskega producenta z imenom Jonas Blue. Gre za tropical house stvaritev "Fast Car", ki nosi isto ime kot original na njej pa sodeluje s pevko Dakota. Za navezo s pesmijo v ozadju, Fast car, je poskrbelo dejstvo, da se je ta v času Jonasovega odraščanja vrtela po britanskih radijskih postajah, Jonas je namreč leto dni mlajši od pesmi in je star 27 let. Jonas je že pred pesmijo sicer poskušal tri leta prebiti led z izdajo pesmi preko MTA Records pod imenom SCALES, a mu to ni uspelo. S prvo lastno izdajo priredbe pesmi, ki mu je bila od mladega pri srcu, pa se je instantno prebil na same vrhove lestvic. Z vokali mu je pomagala Dakota, za katero je to prav tako prva komercialna pesem. Jonas je dejansko z menagerjem šel na pivo, v baru slišal Dakoto in ji ponudil vokale za njegovo že napisano priredbo, kar je sprejela in drug dan posnela končno verzijo. Vokal naj bi imel tudi Švedski prizvok, ki naj bi ojačal švedsko konotacijo pesmi, katero naj bi po svojih besedah nastavil že z synt-linijo. Fast car je kot rečeno priredba, original pa je delo Tracy Chapman iz leta 1988, izšla pa je kot vodilni singl z njenega debutantskega albuma. Pesmi je k velikem uspehu ob izdaji pripomogel tudi njen nastop na prireditvi v čast 70 letnici rojstva Nelson Mandele. Tracy Chapman je sicer že 52 let stara ameriška pevka, ki je poleg hita Fast car zaslužna še za hite "Give Me One Reason", "Talkin' 'bout a Revolution", "Baby Can I Hold You", "Crossroads", "New Beginning" in "Telling Stories". Za svoje delo je med drugim osvojila 4 Grammy-je in prodala več milijonov posnetkov. Pevsko kariero je pričela pri 23 letih ko jo je na Elektra Records vzel Bob Krasnow in že leto za tem izdala debutantski album, na katerem je tudi Fast car, že naslednje leto pa še en zelo uspešen album Crossroads. Sledilo je še 6 albumov, zadnji leta 2008, z naslovom Our Bright Future. Tracy prihaja iz revne družine iz Ohia, mama pa ji je kljub pomanjkanju že pri treh letih kupila ukulele, saj je prepoznala njeno ljubezen do glasbe. Pri osmih je Tracy že igrala kitaro in pisala pesmi, za kar pa jo je navdušila oddaja Hee Haw. Med šolanjem na univerzi, kjer je doštudirala antropologijo in afriške študije, je kitaro pričela igrati kot potujoča umetnica na Harvard Square-u in po pub-ih v Cambridge-u. preko teh koncertov je nase opozorila tudi producente in kmalu prišla do pogodbe z Elektro, do uspeha pa je manjkal še zadnji korak, ki ga je dosegla že s prvim albumom. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 8 Nov 2016 23:00:00 +0000 SECOND HAND 9. & 12. 11. - JONAS BLUE FEAT. DAKOTA - FAST CAR / TRACY CHAPMAN - FAST CAR Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo v malce drugačnem formatu posvetimo enem izmed avtorjev, ki je glasbeni sceni zagotovil ogromno materiala iz katerega so radi črpali semple. Pesem v ozadju starejšim in bolje obveščenim poslušalcem razkriva, da gre za pionirja elektronske in ambientalne glasbe - Jean-Michel Jarre-a, ki bo 15. novembra nastopil v Ljubljani. Jarre je francoski umetnik, ki poleg posebnega statusa pionirja slovi tudi po organizaciji koncertnih spektaklov, ki vključujejo množico najnovejših tehnologij s področja luči, laserjev in ognjemetov, tako da si je koncert zagotovo vredno ogledati v živo. Odraščal je v Lyonu, že od mladega učil igranje klavirja, pogosto pa se je srečeval tudi z drugimi umetniškimi praksami kot so ulično gledališče, jazz glasba, spoznal pa je tudi umetnika Pierre Soulages-a, ki je nanj prav tako pustil pečat. V skupini je igral tudi kitaro in če dodamo še vpliv Pierre Schaeffer-a, pionirja eksperimentalne glasbe z imenom musique concrete v the Groupe de Recherches Musicales, dobimo temelje za glasbenega posebneža - Jean-MIchel Jarre-a. Prvič je nase po dveh neodmevnih albumih, opozoril z albumom iz leta 76 – Oxygene. Z njega prihaja tudi pesem Oxygene part 4, ki jo zagotovo poznate tudi poslušalci, ki ste za umetnika prvič slišali sedaj. Album je posnel kar doma, prodal pa se je v več kot 14 milijonov izvodih in je pomenil pionirsko delo na področju elektronske glasbe. Dve leti kasneje je izdal še album Équinoxe, iz katerega prihaja stvaritev z naslovom Equinoxe part 5. Ta album se je odrezal za odtenek manj uspešno kot Oxygene, a vseeno odlično z 10 milijoni prodanih kopij. Je pa album Jarre-u zagotovil prvi vpis v Guinessovo knjigo rekordov, saj ga je leta 79 župan Parisa povabil nastopati v sklopu praznika Bastille Day v the Place de la Concorde. Prikazalo se je milijon ljudi in zapisal se je v zgodovino z največjim koncertom dotedaj. Lasten rekord je porušil še trikrat, saj je bolj kot po glasbi, s katero uspehov prvih albumov ni ponovil, postal prepoznaven po nastopih, na katere so oboževalci množično prihajali. Še vedno drži rekord in sicer za koncert v Parisu leta 90, na katerem je igral množici 2,5 miljonov poslušalcev. Znan je še po tem, da je prvi umetnik iz zahoda, ki je bil povabljen igrati na Kitajski. Jarre bo 15. novembra nastopil v Ljubljani, pred sicer zanj skromno množico, in bo pesem verjetno zaigral ob pompu vseh svetlobnih efektov, po katerih je znan, zaradi česar koncert še toliko bolj toplo priporočamo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/26/SECONDHAND2.5.11.-JEAN-MICHELJARRE1325341.mp3 RTVSLO - Radio SI 392 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo v malce drugačnem formatu posvetimo enem izmed avtorjev, ki je glasbeni sceni zagotovil ogromno materiala iz katerega so radi črpali semple. Pesem v ozadju starejšim in bolje obveščenim poslušalcem razkriva, da gre za pionirja elektronske in ambientalne glasbe - Jean-Michel Jarre-a, ki bo 15. novembra nastopil v Ljubljani. Jarre je francoski umetnik, ki poleg posebnega statusa pionirja slovi tudi po organizaciji koncertnih spektaklov, ki vključujejo množico najnovejših tehnologij s področja luči, laserjev in ognjemetov, tako da si je koncert zagotovo vredno ogledati v živo. Odraščal je v Lyonu, že od mladega učil igranje klavirja, pogosto pa se je srečeval tudi z drugimi umetniškimi praksami kot so ulično gledališče, jazz glasba, spoznal pa je tudi umetnika Pierre Soulages-a, ki je nanj prav tako pustil pečat. V skupini je igral tudi kitaro in če dodamo še vpliv Pierre Schaeffer-a, pionirja eksperimentalne glasbe z imenom musique concrete v the Groupe de Recherches Musicales, dobimo temelje za glasbenega posebneža - Jean-MIchel Jarre-a. Prvič je nase po dveh neodmevnih albumih, opozoril z albumom iz leta 76 – Oxygene. Z njega prihaja tudi pesem Oxygene part 4, ki jo zagotovo poznate tudi poslušalci, ki ste za umetnika prvič slišali sedaj. Album je posnel kar doma, prodal pa se je v več kot 14 milijonov izvodih in je pomenil pionirsko delo na področju elektronske glasbe. Dve leti kasneje je izdal še album Équinoxe, iz katerega prihaja stvaritev z naslovom Equinoxe part 5. Ta album se je odrezal za odtenek manj uspešno kot Oxygene, a vseeno odlično z 10 milijoni prodanih kopij. Je pa album Jarre-u zagotovil prvi vpis v Guinessovo knjigo rekordov, saj ga je leta 79 župan Parisa povabil nastopati v sklopu praznika Bastille Day v the Place de la Concorde. Prikazalo se je milijon ljudi in zapisal se je v zgodovino z največjim koncertom dotedaj. Lasten rekord je porušil še trikrat, saj je bolj kot po glasbi, s katero uspehov prvih albumov ni ponovil, postal prepoznaven po nastopih, na katere so oboževalci množično prihajali. Še vedno drži rekord in sicer za koncert v Parisu leta 90, na katerem je igral množici 2,5 miljonov poslušalcev. Znan je še po tem, da je prvi umetnik iz zahoda, ki je bil povabljen igrati na Kitajski. Jarre bo 15. novembra nastopil v Ljubljani, pred sicer zanj skromno množico, in bo pesem verjetno zaigral ob pompu vseh svetlobnih efektov, po katerih je znan, zaradi česar koncert še toliko bolj toplo priporočamo. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Nov 2016 00:00:00 +0000 SECOND HAND 2. & 5. 11. - JEAN-MICHEL JARRE Danes se lotevamo malce starejše pesmi, "Taste in Men", ki prihaja iz leta 2000 in je največji hit alternativne rock skupine Placebo, ki jih je takrat tudi utrdil kot stalnico predvsem v alternativnih vodah ter jih lansiral tudi v mainstream glasbene kanale. Placebo prihajajo iz Londona in letos praznujejo 20 let delovanja, čeprav sta ustanovna člana Brian Molko in Stefan Olsdal pričela s skupnim delom že leta 92. Placebo so poleg svojega značilnega glasbenega sloga znani tudi po androgenem vizualnem stilu, do sedaj pa so izdali 7 albumov, prav vsi pa so se prebili med 20 najboljših na UK lestvicah. Letos so ob 20-letnici delovanja izdali tudi kompilacijski album 'A Place for Us to Dream' in EP 'Life's What You Make It' s dosedaj neizdanim materialom. Temu primerno so se odpravili tudi na turnejo in v začetku novembra bodo igrali tudi v naši neposredni bližini, če bi jih radi slišali v živo. V živo boste verjetno imeli priložnost slišati tudi pesem v ozadju Taste in men, ki prihaja z njihovega tretjega albuma Black Market Music in je stalnica na njihovih koncertnih repertoarjih. Kritiki so pesem kljub podobnosti z njihovim prvim hitom Pure morning zelo dobro sprejeli in ji nadeli oznako njihovega najboljšega produkta. Sami so po besedah Molka inspiracijo zanjo našli v glasbi Nine inch nails, še posebej pesmi Wish, a njen izvor najdemo tudi drugje. Uporabljena fraza "come back to me awhile" na primer prihaja iz pesmi "Catholic Block" skupine Sonic Youth. Še bolj pomembno, značilni bass riff, ki malce spominja na pesem Block Rockin' Beats od The Chemical Brothers, pa je skoraj identičen riffu Roger Waters-a oziroma Pink Floyd v pesmi "Let There Be More Light", od koder so oboji verjetno črpali. "Let There Be More Light" je otvoritvena pesem naPink Floyd-ovem drugem albumu A Saucerful of Secrets in je z njega izdana kot četrti singl. Značilni bass se je v bistvu razvil iz bass linije druge njihove pesmi, "Interstellar Overdrive". Ta je skoraj desetminutna instrumentalna pesem z njihovega prvega albuma The Piper at the Gates of Dawn. Album A Saucerful of Secrets ima pri članih posebno mesto, saj je ravno v času nastajanja albuma zaradi svojih nepredvidljivih izpadov Syd Barrett zapustil skupino in je njegovo mesto prevzel David Gilmour. Posledično je to edini album skupine, na katerem kot avtorji nastopa vseh 5 članov skupine. Bobnar skupine Nick Mason je izjavil med drugim tudi, da je to njegov najljubši album skupine sploh. Pesem Let There Be More Light je seveda napisal Roger Waters, govori pa o domišljijskem pristanku fantastične vesoljske ladje blizu Watersovega rojstnega mesta. Navezuje se na ZF film The Day the Earth Stood Still in Arthur C. Clarke-ovo novelo Childhood's End in je tako šele tretja znastvenofantastična pesem pred albumom Amused to Death iz leta 92. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/26/SECONDHAND26.29.10.-PLACEBO-TASTEINMENPINKFLOYD-LETTHEREBEMORELIGHT1325335.mp3 RTVSLO - Radio SI 416 clean Danes se lotevamo malce starejše pesmi, "Taste in Men", ki prihaja iz leta 2000 in je največji hit alternativne rock skupine Placebo, ki jih je takrat tudi utrdil kot stalnico predvsem v alternativnih vodah ter jih lansiral tudi v mainstream glasbene kanale. Placebo prihajajo iz Londona in letos praznujejo 20 let delovanja, čeprav sta ustanovna člana Brian Molko in Stefan Olsdal pričela s skupnim delom že leta 92. Placebo so poleg svojega značilnega glasbenega sloga znani tudi po androgenem vizualnem stilu, do sedaj pa so izdali 7 albumov, prav vsi pa so se prebili med 20 najboljših na UK lestvicah. Letos so ob 20-letnici delovanja izdali tudi kompilacijski album 'A Place for Us to Dream' in EP 'Life's What You Make It' s dosedaj neizdanim materialom. Temu primerno so se odpravili tudi na turnejo in v začetku novembra bodo igrali tudi v naši neposredni bližini, če bi jih radi slišali v živo. V živo boste verjetno imeli priložnost slišati tudi pesem v ozadju Taste in men, ki prihaja z njihovega tretjega albuma Black Market Music in je stalnica na njihovih koncertnih repertoarjih. Kritiki so pesem kljub podobnosti z njihovim prvim hitom Pure morning zelo dobro sprejeli in ji nadeli oznako njihovega najboljšega produkta. Sami so po besedah Molka inspiracijo zanjo našli v glasbi Nine inch nails, še posebej pesmi Wish, a njen izvor najdemo tudi drugje. Uporabljena fraza "come back to me awhile" na primer prihaja iz pesmi "Catholic Block" skupine Sonic Youth. Še bolj pomembno, značilni bass riff, ki malce spominja na pesem Block Rockin' Beats od The Chemical Brothers, pa je skoraj identičen riffu Roger Waters-a oziroma Pink Floyd v pesmi "Let There Be More Light", od koder so oboji verjetno črpali. "Let There Be More Light" je otvoritvena pesem naPink Floyd-ovem drugem albumu A Saucerful of Secrets in je z njega izdana kot četrti singl. Značilni bass se je v bistvu razvil iz bass linije druge njihove pesmi, "Interstellar Overdrive". Ta je skoraj desetminutna instrumentalna pesem z njihovega prvega albuma The Piper at the Gates of Dawn. Album A Saucerful of Secrets ima pri članih posebno mesto, saj je ravno v času nastajanja albuma zaradi svojih nepredvidljivih izpadov Syd Barrett zapustil skupino in je njegovo mesto prevzel David Gilmour. Posledično je to edini album skupine, na katerem kot avtorji nastopa vseh 5 članov skupine. Bobnar skupine Nick Mason je izjavil med drugim tudi, da je to njegov najljubši album skupine sploh. Pesem Let There Be More Light je seveda napisal Roger Waters, govori pa o domišljijskem pristanku fantastične vesoljske ladje blizu Watersovega rojstnega mesta. Navezuje se na ZF film The Day the Earth Stood Still in Arthur C. Clarke-ovo novelo Childhood's End in je tako šele tretja znastvenofantastična pesem pred albumom Amused to Death iz leta 92. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 25 Oct 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 26. & 29. 10. - PLACEBO - TASTE IN MEN / PINK FLOYD - LET THERE BE MORE LIGHT Danes se lotevamo malce starejše pesmi, katere izvor ste v izseku originala morda prepoznali. Pesem Higher ground, ki jo poslušamo v ozadju, je sicer manj prepoznavna pesem ameriških modernih rock legend Red hot chili peppers iz njihovih zgodnjih let, ki pa jo radi zaigrajo na koncertih. Fantje so namreč znova aktualni ker so prav te dni na turneji po Evropi, v začetku novembra v času počitnic in praznikov celo nam najbliže, v Nemčiji. Turneja je povezana z novim albumom, ki so ga napovedali v začetku leta, ko so izdali pesem Circle of the Noose, ki je ostanek sodelovanja z Dave Navarom iz albuma One Hot Minute. Maja je sledila pesem The Getaway, spuščena preko njihovega Youtube kanala ki je tudi naslovna pesem novega albuma. Ni bila izdana kot singl, saj so poslušali nasvet Danger Mousa, producenta albuma, in kot prvi singl izdali pesem Dark Necessities. Ta je takoj zasedla vrhove lestvic, s čimer so izboljšali lasten rekord glede hitov št. 1 na Billboard Alternative lestvici, kjer sedaj stojijo pri šptevilki 13, najbližji zasledovalec pa so Linkin park z 11timi. Sledil je še singl Go Robot, ki ga imamo priložnost slišati tudi na Radiu SI. Če se vrnemo malce v preteklost, sladno s pesmijo v ozadju, omenimo, da so Peppersi nastali leta 83 in sicer v zasedbi, ki igrala samo enkrat, predvsem improvizirano glasbo, a so odigrali tako dobro, da so bili povabljeni na nadaljnje koncerte. Leto kasneje so izdali svoj debutantski istoimenski album. Bend sicer ni bil zadovoljen z produkcijo albuma, ki ga je sproduciral Andy Gil, saj je bila za njihov okus prečista in premehka, drug album Freakey Styley so tako zaupali Georgu Clintonu, s katerim so lahko eksperimentirali in ustvarili album predvsem zase. Tertji album se je vrtel predvsem okoli drog in ni pustil večjega vtisa razen pesmi Fight like a brave, ki se je nanašala na entuziazem, ki ga je streznjeni Kidies začutil po odvajanju na poti domov. Konec osemdesetih je sledil album Mothers milk, s katerega prihaja tudi pesem v ozadju Higher Ground, ki je za bend pomenil velik premik. Z njega so izšle kar štiri uspešnice, poleg Higer ground še Knock me down, Taste the pain in Magic Johnson. To je bilo dovolj za začetni preboj Red hot chili pepers v svet slavnih rokerjev, del zasluge za to pa zagotovo ima originalni pisec pesmi Higher ground, ki je priredba. Higher ground je funk pesem, ki jo je za svoj album Innervisions leta 73 napisal Stevie Wonder in z njo dosegel vrh Hot Soul singles lestvice ter četrto mesto Pop singles lestvice v ZDA. Kaj povedati o slepem geniju. Stevie je ameriški pevec, pesmopisec, multi-instrumentalist, producent in še kaj. Posnel je 23 albumov in več kot trideset top 10 hitov, prejel 25 Grammyjev pa tudi Polar Music prize, kar je ena najcenjenejših glasbenih nagrad in je večkrat imenovana Nobel prize of music in je tudi v Rock n roll hiši slave in hiši slave pesmopiscev. Slep od rojstva je podpisal pogodbo z Motown records že pri 12tih, pri njih pa ustvarja še danes. Prodal je več kot 150 miljonov albumov. Igra klavir, sintisizer, harmoniko, konge, bobne, bonge, organ, melodiko in klarinet. Klavir je na primer mojstrsko obvladal že pri 9tih, bobne in harmoniko pa pri 10tih. Če je bil na začetku kariere znan po svoji čarovniji z harmoniko, je danes znan po unikatnem vokalu in mojstrstvu sintisajzerja. Pesem Higher ground je nastala v triurnem izbruhu Stevieve kreativnosti, prav vse instrumente z kopico uporabljenih efektov in filtrov ter novih prijemov pa je zaigral Stevie sam. Pesem Higher Ground so poleg Red hot chili pepers prirejali še mnogi drugi in je splošno priznana kot funk klasika. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/15/SECONDHAND19.22.10.-REDHOTCHILIPEPPERS-HIGHERGROUNDSTEVIEWONDER-HIGHERGROUND1320456.mp3 RTVSLO - Radio SI 436 clean Danes se lotevamo malce starejše pesmi, katere izvor ste v izseku originala morda prepoznali. Pesem Higher ground, ki jo poslušamo v ozadju, je sicer manj prepoznavna pesem ameriških modernih rock legend Red hot chili peppers iz njihovih zgodnjih let, ki pa jo radi zaigrajo na koncertih. Fantje so namreč znova aktualni ker so prav te dni na turneji po Evropi, v začetku novembra v času počitnic in praznikov celo nam najbliže, v Nemčiji. Turneja je povezana z novim albumom, ki so ga napovedali v začetku leta, ko so izdali pesem Circle of the Noose, ki je ostanek sodelovanja z Dave Navarom iz albuma One Hot Minute. Maja je sledila pesem The Getaway, spuščena preko njihovega Youtube kanala ki je tudi naslovna pesem novega albuma. Ni bila izdana kot singl, saj so poslušali nasvet Danger Mousa, producenta albuma, in kot prvi singl izdali pesem Dark Necessities. Ta je takoj zasedla vrhove lestvic, s čimer so izboljšali lasten rekord glede hitov št. 1 na Billboard Alternative lestvici, kjer sedaj stojijo pri šptevilki 13, najbližji zasledovalec pa so Linkin park z 11timi. Sledil je še singl Go Robot, ki ga imamo priložnost slišati tudi na Radiu SI. Če se vrnemo malce v preteklost, sladno s pesmijo v ozadju, omenimo, da so Peppersi nastali leta 83 in sicer v zasedbi, ki igrala samo enkrat, predvsem improvizirano glasbo, a so odigrali tako dobro, da so bili povabljeni na nadaljnje koncerte. Leto kasneje so izdali svoj debutantski istoimenski album. Bend sicer ni bil zadovoljen z produkcijo albuma, ki ga je sproduciral Andy Gil, saj je bila za njihov okus prečista in premehka, drug album Freakey Styley so tako zaupali Georgu Clintonu, s katerim so lahko eksperimentirali in ustvarili album predvsem zase. Tertji album se je vrtel predvsem okoli drog in ni pustil večjega vtisa razen pesmi Fight like a brave, ki se je nanašala na entuziazem, ki ga je streznjeni Kidies začutil po odvajanju na poti domov. Konec osemdesetih je sledil album Mothers milk, s katerega prihaja tudi pesem v ozadju Higher Ground, ki je za bend pomenil velik premik. Z njega so izšle kar štiri uspešnice, poleg Higer ground še Knock me down, Taste the pain in Magic Johnson. To je bilo dovolj za začetni preboj Red hot chili pepers v svet slavnih rokerjev, del zasluge za to pa zagotovo ima originalni pisec pesmi Higher ground, ki je priredba. Higher ground je funk pesem, ki jo je za svoj album Innervisions leta 73 napisal Stevie Wonder in z njo dosegel vrh Hot Soul singles lestvice ter četrto mesto Pop singles lestvice v ZDA. Kaj povedati o slepem geniju. Stevie je ameriški pevec, pesmopisec, multi-instrumentalist, producent in še kaj. Posnel je 23 albumov in več kot trideset top 10 hitov, prejel 25 Grammyjev pa tudi Polar Music prize, kar je ena najcenjenejših glasbenih nagrad in je večkrat imenovana Nobel prize of music in je tudi v Rock n roll hiši slave in hiši slave pesmopiscev. Slep od rojstva je podpisal pogodbo z Motown records že pri 12tih, pri njih pa ustvarja še danes. Prodal je več kot 150 miljonov albumov. Igra klavir, sintisizer, harmoniko, konge, bobne, bonge, organ, melodiko in klarinet. Klavir je na primer mojstrsko obvladal že pri 9tih, bobne in harmoniko pa pri 10tih. Če je bil na začetku kariere znan po svoji čarovniji z harmoniko, je danes znan po unikatnem vokalu in mojstrstvu sintisajzerja. Pesem Higher ground je nastala v triurnem izbruhu Stevieve kreativnosti, prav vse instrumente z kopico uporabljenih efektov in filtrov ter novih prijemov pa je zaigral Stevie sam. Pesem Higher Ground so poleg Red hot chili pepers prirejali še mnogi drugi in je splošno priznana kot funk klasika. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Oct 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 19. & 22.10. - RED HOT CHILI PEPPERS - HIGHER GROUND / STEVIE WONDER - HIGHER GROUND Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje enega starejših rock hitov, ki se ga zagotovo še spomnite iz 90tih. Natančneje leta 1992, je hard rock skupina Ugly Kid Joe izdala svoj debutantski album America's Least Wanted. Cat's in the Cradle sicer ni najbolj uspešna pesem z njega, saj te čast pripada pesmi Everything about you, je pa druga najuspešnejša pesem tega albuma in kariere skupine nasploh. Ugly Kid Joe prihajajo iz Californie, začeli pa so leta 1987. Ime je nastalo kot reakcija na ime druge skupine, Pretty Boy Floyd. Skupina je po prvotnem velikem uspehu utonila v pozabo in podobnega uspeha ni več dosegla, nakar je leta 1997 razpadla, da bi se leta 2010 znova sestala, najprej z namenom koncertiranja. Julija 2011 so objavili, da imajo pripravljen nov album, a so junija 2012 izdali zgolj EP, album z naslovom Uglier Than They Used Ta Be pa je izšel šele oktobra lani, z njim pa je prišla tudi turneja, ki se še vedno nadaljuje po Evropi. Konec oktobra bodo nastopali tudi v sosednjih državah in jim lahko prisluhnete v živo ter obudite spomine na njihove hite, med drugim tudi na pesem v ozadju Cat's in the Cradle, ki pa je priredba. Originalno pesem Cat's in the Cradle je leta 1974 spisal in izvajal folk rock artist Harry Chapin. Nahaja se na njegovem albumu Verities & Balderdash, pesem pa je zasedla sam vrh Billboard Hot lestvice. Tudi nadalje je ostala njegova edina pesem, ki je dosegla tak uspeh in je njegova podpisna pesem ter tudi prototip za folk rock pesmi. Pesem je prejela tudi nominacijo za Grammyja ter je v vključena v Grammy Hall of Fame leta 2011. Besedilo je napisala Harryjeva žena Sandra "Sandy" Gaston kot literarno delo, inspirirana pa je z odnosom med njenim bivšem možem in njegovim očetom. Tudi Harry je v njeni pesmi našel povezavo z njegovim odnosom s sinom in rekel, da ga besedilo dejansko na smrt straši. Besedilo sicer opisuje očeta, ki si nikoli ne vzame čas za svojega sina in zgolj obljublja, da bo to storil nekoč v prihodnosti. V razpletu pesmi se vlogi tudi zamenjata in oče na koncu pesmi ugotovi, da je sin zgolj zrastel v njegovo kopijo in uporablja enake izgovore za izmikanje odnosu. Aktualno besedilo torej, ki se mu splača nameniti malce več pozornosti ob poslušanju pesmi. Harry Forster Chapin je sicer napisal še hite "Taxi" in "W*O*L*D", znan pa je tudi po humanitarnem delu na področju boja s svetovno lakoto ter je pomembno prispeval k ustanovitvi ekipe 'Presidential Commission on World Hunger' leta 1977 in za svoje delo posthumno prejel priznanje Congressional Gold Medal. Umrl je dokaj mlad, pri 38-tih letih, v tem času pa je izdal 9 albumov, založba pa je posthumno izdala še enega leta 88. Zaradi njegove popularnosti in dela na humanitarnem področju so se specialni albumi in kompilacije vrstile še leta po njegovi smrti, uradno jih je izdanih vsaj 17. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/15/SECONDHAND12.15.10-UGLYKIDJOE-CATSINTHECRADLEHARRYCHAPIN-CATSINTHECRADLE1320444.mp3 RTVSLO - Radio SI 414 clean Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje enega starejših rock hitov, ki se ga zagotovo še spomnite iz 90tih. Natančneje leta 1992, je hard rock skupina Ugly Kid Joe izdala svoj debutantski album America's Least Wanted. Cat's in the Cradle sicer ni najbolj uspešna pesem z njega, saj te čast pripada pesmi Everything about you, je pa druga najuspešnejša pesem tega albuma in kariere skupine nasploh. Ugly Kid Joe prihajajo iz Californie, začeli pa so leta 1987. Ime je nastalo kot reakcija na ime druge skupine, Pretty Boy Floyd. Skupina je po prvotnem velikem uspehu utonila v pozabo in podobnega uspeha ni več dosegla, nakar je leta 1997 razpadla, da bi se leta 2010 znova sestala, najprej z namenom koncertiranja. Julija 2011 so objavili, da imajo pripravljen nov album, a so junija 2012 izdali zgolj EP, album z naslovom Uglier Than They Used Ta Be pa je izšel šele oktobra lani, z njim pa je prišla tudi turneja, ki se še vedno nadaljuje po Evropi. Konec oktobra bodo nastopali tudi v sosednjih državah in jim lahko prisluhnete v živo ter obudite spomine na njihove hite, med drugim tudi na pesem v ozadju Cat's in the Cradle, ki pa je priredba. Originalno pesem Cat's in the Cradle je leta 1974 spisal in izvajal folk rock artist Harry Chapin. Nahaja se na njegovem albumu Verities & Balderdash, pesem pa je zasedla sam vrh Billboard Hot lestvice. Tudi nadalje je ostala njegova edina pesem, ki je dosegla tak uspeh in je njegova podpisna pesem ter tudi prototip za folk rock pesmi. Pesem je prejela tudi nominacijo za Grammyja ter je v vključena v Grammy Hall of Fame leta 2011. Besedilo je napisala Harryjeva žena Sandra "Sandy" Gaston kot literarno delo, inspirirana pa je z odnosom med njenim bivšem možem in njegovim očetom. Tudi Harry je v njeni pesmi našel povezavo z njegovim odnosom s sinom in rekel, da ga besedilo dejansko na smrt straši. Besedilo sicer opisuje očeta, ki si nikoli ne vzame čas za svojega sina in zgolj obljublja, da bo to storil nekoč v prihodnosti. V razpletu pesmi se vlogi tudi zamenjata in oče na koncu pesmi ugotovi, da je sin zgolj zrastel v njegovo kopijo in uporablja enake izgovore za izmikanje odnosu. Aktualno besedilo torej, ki se mu splača nameniti malce več pozornosti ob poslušanju pesmi. Harry Forster Chapin je sicer napisal še hite "Taxi" in "W*O*L*D", znan pa je tudi po humanitarnem delu na področju boja s svetovno lakoto ter je pomembno prispeval k ustanovitvi ekipe 'Presidential Commission on World Hunger' leta 1977 in za svoje delo posthumno prejel priznanje Congressional Gold Medal. Umrl je dokaj mlad, pri 38-tih letih, v tem času pa je izdal 9 albumov, založba pa je posthumno izdala še enega leta 88. Zaradi njegove popularnosti in dela na humanitarnem področju so se specialni albumi in kompilacije vrstile še leta po njegovi smrti, uradno jih je izdanih vsaj 17. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 Oct 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 12. & 15. 10 - UGLY KID JOE - CAT'S IN THE CRADLE / HARRY CHAPIN - CAT'S IN THE CRADLE Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Madness, Londonski pop/ska bend, je svojo obliko pod tem imenom utrdil leta 76 in je eden najpomembnejših členov uspeha ska glasbe v 70tih in 80tih, srečali pa smo jih že, ko smo razkrinkali izvor njihove uspešnice It must be love. Pesem One step Beyond prihaja iz samega začetka njihovega ustvarjanja in se nahaja na njihovem debutantskem albumu, kjer najdemo tudi njihov prvi hit The prince in uspešnico My girl. Pesem je v osnovi instrumental z govorjenim uvodom, ki je na singl izdajah dodatno skrajšan. To so Madness tudi izkoristili in redke besede brez mnogo truda prevedli v tuje jezike – italijanskega in španskega ter poskrbeli, da je pesem bila kar najbolje sprejeta tudi v teh državah. Pesem One step beyond zaradi njene energije in možnosti dodajanja besedila bend zelo rad uporablja na začetkih svojih koncertov, kar je povezano tudi s posebnim dogodkom. Leta 91 so namrečizdali kompilacijski album Divine Madness, ki je zasedel vrh britanske album lestvice in naznanili svoj povratek. Takrat so se tudi odločili izvesti koncert z imenom Madstock!, ki naj naznani njihovo ponovno aktivnost. Več kot 75.000 oboževalcev je prišlo na koncert. Tistega večera je več ljudi poklicalo policijo in reševalce, da čutijo potres, evakuirani so bili trije bloki, učinek pa je bil viden kot popokana okna in balkoni. Preiskovalci zanimivo niso našli nobenega zapisa zemeljske aktivnosti in povezava s koncertom je postala očitna. Vibracija, ki jo je povzročilo poskakovanje 75.000 ljudi v istem ritmu, je povzročila resonanco v treh omenjenih stavbah. dogodek Naj bi se zgodil ob plesanju prav na pesem, ki jo slišimo v ozadju One Step Beyond. V prihodnjih dneh, ko se njihova turneja ob izidu novega albuma preveša v drugo polovico, bo morda zaznati še kak navidezni potres. Njena posebna energija in frekvenca pa ni delo Madness, pesem so si namreč sposodili. Original prihaja izpod peresa jamajškega ska pevca Princa Busterja kot B-singl njegove uspešnice Al Capone. Prince Buster je najpomembnejša figura v zgodovini ska in rocksteady glasbe, saj so njegove pesmi iz 60tih bile glavni vir in inspiracija za njegove naslednike tako na Jamaiki kot drugje po svetu. Svojo glasbeno pot je začel po nočnih klubih Kingstona, kadar je ustvaril tudi niz bendov s katerimi pa ni požel večjega uspeha. Na njegovo kariero je imel velik vpliv razvoj zvočnih sistemov, ki so ravno takrat dosegli moč in obliko, ki je bila primerna za mobilno predvajanje. Buster je po navezavi stikov z Clement-om Dodd-om, ki je operiral z enim največjih zvočnih sistemov v Kingstonu, kmalu začel producirati pesmi za razne bende, nase je opozoril s hitom Oh Carolina, ki ga je sproduciral za Folkes Brothers. Slava je prišla predvsem s pisanjem pesmi za Blue Beat records iz Anglije, za katere je sporoduciral stotine pesmi. Začel je koncertirati po Angliji pred vedno razprodanimi prizorišči, uspeh pa je doživel tudi v večini evropskih držav ter tudi v Ameriki, čeprav tam na lestvicah ni bil opazen. Njegove najbolj znane stvaritve pa so Al Capone, Whine and grine, Big Five in Oh Carolina. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/05/SECONDHAND5.8.10.-MADNESS-ONESTEPBEYONDPRINCEBUSTER-ONESTEPBEYOND1316061.mp3 RTVSLO - Radio SI 396 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Madness, Londonski pop/ska bend, je svojo obliko pod tem imenom utrdil leta 76 in je eden najpomembnejših členov uspeha ska glasbe v 70tih in 80tih, srečali pa smo jih že, ko smo razkrinkali izvor njihove uspešnice It must be love. Pesem One step Beyond prihaja iz samega začetka njihovega ustvarjanja in se nahaja na njihovem debutantskem albumu, kjer najdemo tudi njihov prvi hit The prince in uspešnico My girl. Pesem je v osnovi instrumental z govorjenim uvodom, ki je na singl izdajah dodatno skrajšan. To so Madness tudi izkoristili in redke besede brez mnogo truda prevedli v tuje jezike – italijanskega in španskega ter poskrbeli, da je pesem bila kar najbolje sprejeta tudi v teh državah. Pesem One step beyond zaradi njene energije in možnosti dodajanja besedila bend zelo rad uporablja na začetkih svojih koncertov, kar je povezano tudi s posebnim dogodkom. Leta 91 so namrečizdali kompilacijski album Divine Madness, ki je zasedel vrh britanske album lestvice in naznanili svoj povratek. Takrat so se tudi odločili izvesti koncert z imenom Madstock!, ki naj naznani njihovo ponovno aktivnost. Več kot 75.000 oboževalcev je prišlo na koncert. Tistega večera je več ljudi poklicalo policijo in reševalce, da čutijo potres, evakuirani so bili trije bloki, učinek pa je bil viden kot popokana okna in balkoni. Preiskovalci zanimivo niso našli nobenega zapisa zemeljske aktivnosti in povezava s koncertom je postala očitna. Vibracija, ki jo je povzročilo poskakovanje 75.000 ljudi v istem ritmu, je povzročila resonanco v treh omenjenih stavbah. dogodek Naj bi se zgodil ob plesanju prav na pesem, ki jo slišimo v ozadju One Step Beyond. V prihodnjih dneh, ko se njihova turneja ob izidu novega albuma preveša v drugo polovico, bo morda zaznati še kak navidezni potres. Njena posebna energija in frekvenca pa ni delo Madness, pesem so si namreč sposodili. Original prihaja izpod peresa jamajškega ska pevca Princa Busterja kot B-singl njegove uspešnice Al Capone. Prince Buster je najpomembnejša figura v zgodovini ska in rocksteady glasbe, saj so njegove pesmi iz 60tih bile glavni vir in inspiracija za njegove naslednike tako na Jamaiki kot drugje po svetu. Svojo glasbeno pot je začel po nočnih klubih Kingstona, kadar je ustvaril tudi niz bendov s katerimi pa ni požel večjega uspeha. Na njegovo kariero je imel velik vpliv razvoj zvočnih sistemov, ki so ravno takrat dosegli moč in obliko, ki je bila primerna za mobilno predvajanje. Buster je po navezavi stikov z Clement-om Dodd-om, ki je operiral z enim največjih zvočnih sistemov v Kingstonu, kmalu začel producirati pesmi za razne bende, nase je opozoril s hitom Oh Carolina, ki ga je sproduciral za Folkes Brothers. Slava je prišla predvsem s pisanjem pesmi za Blue Beat records iz Anglije, za katere je sporoduciral stotine pesmi. Začel je koncertirati po Angliji pred vedno razprodanimi prizorišči, uspeh pa je doživel tudi v večini evropskih držav ter tudi v Ameriki, čeprav tam na lestvicah ni bil opazen. Njegove najbolj znane stvaritve pa so Al Capone, Whine and grine, Big Five in Oh Carolina. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 4 Oct 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 5. & 8. 10. - MADNESS - ONE STEP BEYOND / PRINCE BUSTER - ONE STEP BEYOND Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje sveže pesmi, ki je starejšim poslušalcem sicer očitna priredba, mlajšim pa niti ne, saj je stara že več kot pol stoletja. Naslov priredbe je enak originalni, The Sound of Silence, izvaja pa jo ameriška heavy metal skupina Disturbed. Pri nas sicer dokaj neznana skupina, je v ZDA uspešna že več kot dvajset let. Disturbed prihajajo iz Chicaga, izdali so pa že 6 albumov, zadnjega lani z naslovom Immortalized, s katerega prihaja tudi pesem The Sound of Silence. Ta je dosedaj njihov najuspešnejši singl na mainstream lestvicah in je skupino razkrila širši publiki, kot je veljalo do sedaj, ko so jih poznali samo rock in metal oboževalci. Sicer je velike uspehe dosegla tudi pesem Another Way to Die iz leta 2009 ter Down with the Sickness iz njihovih začetkov, poleg nje pa so vrhove rock lestvic v ZDA in Kanadi dosegali še drugi njihovi hiti, s katerimi so si prislužili tudi kopico nagrad. Poleg Metallice in Dave Matthews Banda so edini, ki jim je uspel tudi dosežek petih zaporednih albumov, ki so ob izdaji zasedli prvo mesto Billboard lestvic. Največ nominacij je prejel ravno lanski album, ki sicer ni prejel ravno vrhunskih kritik, tako da verjetno za to dolguje največ pesmi v ozadju, The Sound of Silence, ki se je prodala že v več kot milijon izvodih. Zahvale za njen uspeh pa skupina seveda dolguje originalnim avtorjem. Omenimo še, da so Disturbed eni redkih, ki so s priredbo dosegli uspeh, čeprav je pesem priredila že nepregledna množica artistov. Prav tako je priredba bila všeč Paul Simonu, ki je hvalnico v mailu poslal vokalistu, potem ko jih je slišal zapeti pesem v živo v oddaji Conan. Original seveda izvajata Simon and Garfunkel. Oba v kratkem praznujeta 75 let ter 60 let skupnega delovanja. Skupno pot sta namreč pričela že pri 15 letih. Pesem prihaja iz njunega drugega albuma z naslovom Sounds of Silence, ki je izšel pred natanko 50 leti, pred kratkim pa je v arhivo vključen kot del njune diskografije v Library of Congress of National Recording Registry, kot izdelek posebnega pomena kulture, zgodovine in estetike. Zanimivo, tudi pesem se je originalno imenovala The Sounds of Silence, ko je izvirno izdana kot akustična pesem na prvem albumu Wednesday Morning, 3 A.M. ter soundtracku filma The Graduate. Brez njunega vedenja so pri Columbia Records kasneje dodali električne instrumente, ki jih je aranžiral Tom Wilson, jo poimenovali The sound of silence in jo dodali albumu The sounds of silence. Morda se to zdi nesprejemljivo, a se je izkazalo za dobro potezo. Paul Simon in Art Garfunkel sta namreč bila leta 64 na avdiciji izbrana in sta podpisala pogodbo za Columbia records, se preimenovala v Simon & Garfunkel in posnela prvi album Wednesday Morning, 3 A.M. Ta se je na trgu porazno odrezal, zaradi česar sta se tudi začasno razšla. Leto kasneje se je pesem The sound of silence v akustični verziji s prvega albume vseeno začela pojavljati na radijskih valovih po Floridi in Bostonu, in Tom Wilson s Columbia records je zaznal priložnost. Zbral je glasbenike, ki so poskrbeli za Bob Dylanovo pesem "Like a Rolling Stone" in dodatno nasnel električne instrumente. Pesem je v prenovljeni obleki brez njune vednosti izdana in je takoj zasedla 1 mesto lestvic, Simon & Garfunkel sta se ponovno združila in hitro posnela drugi album ter pričela eno uspešnejših karier v glasbeni industriji. No, tudi producenti včasih resnično vedo kako in kaj. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/23/SECONDHAND28.9.1.10.-DISTURBED-THESOUNDOFSILENCESIMONGARFUNKEL-THESOUNDOFSILENCE1311116.mp3 RTVSLO - Radio SI 395 clean Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje sveže pesmi, ki je starejšim poslušalcem sicer očitna priredba, mlajšim pa niti ne, saj je stara že več kot pol stoletja. Naslov priredbe je enak originalni, The Sound of Silence, izvaja pa jo ameriška heavy metal skupina Disturbed. Pri nas sicer dokaj neznana skupina, je v ZDA uspešna že več kot dvajset let. Disturbed prihajajo iz Chicaga, izdali so pa že 6 albumov, zadnjega lani z naslovom Immortalized, s katerega prihaja tudi pesem The Sound of Silence. Ta je dosedaj njihov najuspešnejši singl na mainstream lestvicah in je skupino razkrila širši publiki, kot je veljalo do sedaj, ko so jih poznali samo rock in metal oboževalci. Sicer je velike uspehe dosegla tudi pesem Another Way to Die iz leta 2009 ter Down with the Sickness iz njihovih začetkov, poleg nje pa so vrhove rock lestvic v ZDA in Kanadi dosegali še drugi njihovi hiti, s katerimi so si prislužili tudi kopico nagrad. Poleg Metallice in Dave Matthews Banda so edini, ki jim je uspel tudi dosežek petih zaporednih albumov, ki so ob izdaji zasedli prvo mesto Billboard lestvic. Največ nominacij je prejel ravno lanski album, ki sicer ni prejel ravno vrhunskih kritik, tako da verjetno za to dolguje največ pesmi v ozadju, The Sound of Silence, ki se je prodala že v več kot milijon izvodih. Zahvale za njen uspeh pa skupina seveda dolguje originalnim avtorjem. Omenimo še, da so Disturbed eni redkih, ki so s priredbo dosegli uspeh, čeprav je pesem priredila že nepregledna množica artistov. Prav tako je priredba bila všeč Paul Simonu, ki je hvalnico v mailu poslal vokalistu, potem ko jih je slišal zapeti pesem v živo v oddaji Conan. Original seveda izvajata Simon and Garfunkel. Oba v kratkem praznujeta 75 let ter 60 let skupnega delovanja. Skupno pot sta namreč pričela že pri 15 letih. Pesem prihaja iz njunega drugega albuma z naslovom Sounds of Silence, ki je izšel pred natanko 50 leti, pred kratkim pa je v arhivo vključen kot del njune diskografije v Library of Congress of National Recording Registry, kot izdelek posebnega pomena kulture, zgodovine in estetike. Zanimivo, tudi pesem se je originalno imenovala The Sounds of Silence, ko je izvirno izdana kot akustična pesem na prvem albumu Wednesday Morning, 3 A.M. ter soundtracku filma The Graduate. Brez njunega vedenja so pri Columbia Records kasneje dodali električne instrumente, ki jih je aranžiral Tom Wilson, jo poimenovali The sound of silence in jo dodali albumu The sounds of silence. Morda se to zdi nesprejemljivo, a se je izkazalo za dobro potezo. Paul Simon in Art Garfunkel sta namreč bila leta 64 na avdiciji izbrana in sta podpisala pogodbo za Columbia records, se preimenovala v Simon & Garfunkel in posnela prvi album Wednesday Morning, 3 A.M. Ta se je na trgu porazno odrezal, zaradi česar sta se tudi začasno razšla. Leto kasneje se je pesem The sound of silence v akustični verziji s prvega albume vseeno začela pojavljati na radijskih valovih po Floridi in Bostonu, in Tom Wilson s Columbia records je zaznal priložnost. Zbral je glasbenike, ki so poskrbeli za Bob Dylanovo pesem "Like a Rolling Stone" in dodatno nasnel električne instrumente. Pesem je v prenovljeni obleki brez njune vednosti izdana in je takoj zasedla 1 mesto lestvic, Simon & Garfunkel sta se ponovno združila in hitro posnela drugi album ter pričela eno uspešnejših karier v glasbeni industriji. No, tudi producenti včasih resnično vedo kako in kaj. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 27 Sep 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 28. 9. & 1. 10. - DISTURBED - THE SOUND OF SILENCE / SIMON & GARFUNKEL - THE SOUND OF SILENCE Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje pesmi, ki prav sedaj praznuje 10 let obstoja. Zagotovo se še spomnite pesmi The Saints are coming, kolaboracije med U2 in Green day. Besedilo pesmi govori o poplavah in nevihtah, v čem se skriva razlog za njen nastanek leta 2006 v izvedbi U2 in Green day. Pesem so posneli v dobrodelne namene za sanacijo posledic uničujočega hurikana Katrina. Za U2, ki so se takrat ukvarjali s sestavljanjem The best of albuma z naslovom U218, je pesem prišla zelo priročno. The Saints are comming so vključili na Best of album skupaj še eno novonastalo pesmijo, Window in the skies. Green day so se takrat na krilih uspeha albuma American idiot ter njegovih singlov American idiot in Jesus of suburbia, usmerili na manjše, humanitarne projekte, saj je tudi naslednji singl, Working class hero, izdan v dobrodelne namene. Kot eksperiment so pod imenom Foxboro Hot Tubs izdali še album Stop Drop and Roll!!! Po 4 letih od izdaje American idiot, kar je bil njihov najdaljši albumski premor, so se vrnili v studio kot Green day in posneli album 21st Century Breakdown, a so ohranjali svoj alter ego- Foxboro Hot Tubs za skrivne koncerte. Sledila je še trilogija albumov !Uno!, !Dos! in !Tré!, letos pa so se odločili izdati še album Revolution Radio, s katerega so ped slabim mesecem dni izdali singl Bang Bang! K izdaji albuma se spodobi tudi turneja in tako lahko Green day srečate januarja v Italiji, kjer bodo morda zaigrali tudi pesem v ozadju, The Saints are coming, čeprav tega ne delajo pogosto. Pesem The Saints are coming ni naključno v oddaji Second hand, saj je priredba. Poleg očitnega sposojenega dela uvodnega besedila iz The house of the raising sun, je tudi celotna pesem nastala že prej. Pesem The Saints are Coming so leta 79 napisali in izdali škotski punk-rockerji Skids in sicer kot tretji singl svojega debutantskega albuma Scared to Dance. Pesem govori o osebi, ki se sooča z nevihtnim vremenom in osebnimi strahovi, napisala pa sta jo Richard Jobson in Stuart Adamson, ki je kasneje ustanovil skupino Big Country. Za letos je skupina Skids napovedala turnejo po Veliki Britaniji ob svoji 40-letnici delovanja. Če vam je všeč se lahko odpravite v Veliko Britanijo, kjer so na turneji Skids, ali pa preverite, če jo bodo v svoj repertoar morda vključili Green day, ki so prav tako na turneji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/20/SECONDHAND21.24.9.-U2GREENDAY-THESAINTSARECOMINGSKIDS-THESAINTSARECOMING1310013.mp3 RTVSLO - Radio SI 398 clean Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje pesmi, ki prav sedaj praznuje 10 let obstoja. Zagotovo se še spomnite pesmi The Saints are coming, kolaboracije med U2 in Green day. Besedilo pesmi govori o poplavah in nevihtah, v čem se skriva razlog za njen nastanek leta 2006 v izvedbi U2 in Green day. Pesem so posneli v dobrodelne namene za sanacijo posledic uničujočega hurikana Katrina. Za U2, ki so se takrat ukvarjali s sestavljanjem The best of albuma z naslovom U218, je pesem prišla zelo priročno. The Saints are comming so vključili na Best of album skupaj še eno novonastalo pesmijo, Window in the skies. Green day so se takrat na krilih uspeha albuma American idiot ter njegovih singlov American idiot in Jesus of suburbia, usmerili na manjše, humanitarne projekte, saj je tudi naslednji singl, Working class hero, izdan v dobrodelne namene. Kot eksperiment so pod imenom Foxboro Hot Tubs izdali še album Stop Drop and Roll!!! Po 4 letih od izdaje American idiot, kar je bil njihov najdaljši albumski premor, so se vrnili v studio kot Green day in posneli album 21st Century Breakdown, a so ohranjali svoj alter ego- Foxboro Hot Tubs za skrivne koncerte. Sledila je še trilogija albumov !Uno!, !Dos! in !Tré!, letos pa so se odločili izdati še album Revolution Radio, s katerega so ped slabim mesecem dni izdali singl Bang Bang! K izdaji albuma se spodobi tudi turneja in tako lahko Green day srečate januarja v Italiji, kjer bodo morda zaigrali tudi pesem v ozadju, The Saints are coming, čeprav tega ne delajo pogosto. Pesem The Saints are coming ni naključno v oddaji Second hand, saj je priredba. Poleg očitnega sposojenega dela uvodnega besedila iz The house of the raising sun, je tudi celotna pesem nastala že prej. Pesem The Saints are Coming so leta 79 napisali in izdali škotski punk-rockerji Skids in sicer kot tretji singl svojega debutantskega albuma Scared to Dance. Pesem govori o osebi, ki se sooča z nevihtnim vremenom in osebnimi strahovi, napisala pa sta jo Richard Jobson in Stuart Adamson, ki je kasneje ustanovil skupino Big Country. Za letos je skupina Skids napovedala turnejo po Veliki Britaniji ob svoji 40-letnici delovanja. Če vam je všeč se lahko odpravite v Veliko Britanijo, kjer so na turneji Skids, ali pa preverite, če jo bodo v svoj repertoar morda vključili Green day, ki so prav tako na turneji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 20 Sep 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 21. & 24. 9. - U2 & GREEN DAY - THE SAINTS ARE COMING / SKIDS - THE SAINTS ARE COMING Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja vsem znanih hitov. Zagotovo ste v prej predvajani pesmi prepoznali melodijo iz, zdaj že lahko rečemo, hip hop klasike California love Dr. Dre in 2pac-a, ki je preminil v streljanju pred natanko 20-timi leti. Dr. Dre je leta 2012 za nastop na Coachella festivalu realiziral dolgoletno željo, da 2pac-a oživi za živ nastop s pomočjo holograma, kar je tudi realiziral in 2pac se je dokaj realistično pojavil na odru s Dr.Dre-jem in Snoop-om za pesem "2 of Amerikaz Most Wanted." Glede na okroglo obletnico 2pac-ove smrti lahko kaj takšnega pričakujemo tudi v naslednjih mesecih. Če se vrnemo k pesmi California love, velja dodati popravek. Večina namreč pozabi na tretjo zaslužno osebo, Rogerja Troutmana, ki je priporavil prvo verzijo pesmi, katero je z omenjenima dodelal v moderno verzijo, ki jo poznamo. Originalna verzija je sicer dostopna na Shakurjevih Greatest hits. Obstaja še ena verzija, saj je pesem v osnovi bila namenjena kot Dr. Dre-jev projekt, nakar so se jo pri Death Row records odločili vključiti v 2pac-ov projekt. Suge Knightova filozofija gre namreč nekako takole: ko se dela na nekem projektu, mora vsakdo prispevati, kar se le da, ne glede na to, čigar projekt je. Lepo, ni kaj. Omenjena verzije je v lasti Dj Jam-a, uradnega Snoop-ovega koncertnega DJ-a. Predelana pesem, ki jo poznamo z TV in radijskih valov se pojavi na 2pac-ovem albumu All eyez on me iz leta 96. Je verjetno njegova najuspešnejša pesem, saj je kraljevala na Billboardovi lestvici cela dva tedna in je bila nominirana za dva Grammy-ja leta 97. Poleg ostalih samplov Rogerja Troutmana, Ronnija Hudsona in Kleer, ki so bolj postranske narave, se v besedilu pa 2pac poigra tudi z vložkom 'shake it shake it baby' ki apelira na ABC Jackson 5. Ni presenetljivo, da so kot pisce pesmi navedli kar šest oseb. Najpomembnejša med omenjenimi je zagotovo Joe Cocker, saj Californija love v veliki temelji na njegovi pesmi Woman to woman iz leta 73. Ni prav pogosto, da si raperji sposojajo iz rockerskih pesmi, saj večinoma iščejo inspiracijo v funk in soul pesmih, zato je današnji primer semplanja še toliko bolj zanimiv. Cockerja, britanskega blues/rock pevca ni potrebno posebej predstavljati. Je pa verjetno smiselno omeniti, da tudi sam uporablja dosti tujih pesmi, večinoma tiste od Beatlesov. Iz njegove bogate kariere, ki je od 69tega leta obrodila preko 30 uradnih albumov, omenimo uspešnice Unchain my heart, With a little help from my friends, you can leave your hat on in up where we belong. Woman to woman, pesem, ki jo predstavljamo danes in je osnova za California love 2paca in Dr dreja, prihaja z albuma Something to say iz leta 73. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/06/SECONDHAND14.17.9.-2PACDR.DRE-CALIFORNIALOVEJOECOCKER-WOMANTOWOMAN1304406.mp3 RTVSLO - Radio SI 398 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja vsem znanih hitov. Zagotovo ste v prej predvajani pesmi prepoznali melodijo iz, zdaj že lahko rečemo, hip hop klasike California love Dr. Dre in 2pac-a, ki je preminil v streljanju pred natanko 20-timi leti. Dr. Dre je leta 2012 za nastop na Coachella festivalu realiziral dolgoletno željo, da 2pac-a oživi za živ nastop s pomočjo holograma, kar je tudi realiziral in 2pac se je dokaj realistično pojavil na odru s Dr.Dre-jem in Snoop-om za pesem "2 of Amerikaz Most Wanted." Glede na okroglo obletnico 2pac-ove smrti lahko kaj takšnega pričakujemo tudi v naslednjih mesecih. Če se vrnemo k pesmi California love, velja dodati popravek. Večina namreč pozabi na tretjo zaslužno osebo, Rogerja Troutmana, ki je priporavil prvo verzijo pesmi, katero je z omenjenima dodelal v moderno verzijo, ki jo poznamo. Originalna verzija je sicer dostopna na Shakurjevih Greatest hits. Obstaja še ena verzija, saj je pesem v osnovi bila namenjena kot Dr. Dre-jev projekt, nakar so se jo pri Death Row records odločili vključiti v 2pac-ov projekt. Suge Knightova filozofija gre namreč nekako takole: ko se dela na nekem projektu, mora vsakdo prispevati, kar se le da, ne glede na to, čigar projekt je. Lepo, ni kaj. Omenjena verzije je v lasti Dj Jam-a, uradnega Snoop-ovega koncertnega DJ-a. Predelana pesem, ki jo poznamo z TV in radijskih valov se pojavi na 2pac-ovem albumu All eyez on me iz leta 96. Je verjetno njegova najuspešnejša pesem, saj je kraljevala na Billboardovi lestvici cela dva tedna in je bila nominirana za dva Grammy-ja leta 97. Poleg ostalih samplov Rogerja Troutmana, Ronnija Hudsona in Kleer, ki so bolj postranske narave, se v besedilu pa 2pac poigra tudi z vložkom 'shake it shake it baby' ki apelira na ABC Jackson 5. Ni presenetljivo, da so kot pisce pesmi navedli kar šest oseb. Najpomembnejša med omenjenimi je zagotovo Joe Cocker, saj Californija love v veliki temelji na njegovi pesmi Woman to woman iz leta 73. Ni prav pogosto, da si raperji sposojajo iz rockerskih pesmi, saj večinoma iščejo inspiracijo v funk in soul pesmih, zato je današnji primer semplanja še toliko bolj zanimiv. Cockerja, britanskega blues/rock pevca ni potrebno posebej predstavljati. Je pa verjetno smiselno omeniti, da tudi sam uporablja dosti tujih pesmi, večinoma tiste od Beatlesov. Iz njegove bogate kariere, ki je od 69tega leta obrodila preko 30 uradnih albumov, omenimo uspešnice Unchain my heart, With a little help from my friends, you can leave your hat on in up where we belong. Woman to woman, pesem, ki jo predstavljamo danes in je osnova za California love 2paca in Dr dreja, prihaja z albuma Something to say iz leta 73. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Sep 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 14. & 17. 9. - 2PAC, DR. DRE - CALIFORNIA LOVE / JOE COCKER - WOMAN TO WOMAN Zagotovo se še spomnite pesmi Cantaloop (Flip Fantasia), ki kljub starosti preko 20 let še vedno pogosto najde svoj prostor na radijskih valovih. Izvaja jo US3, jazz-rap skupina, katere nastanek sega v London in leto 91 ter prav zdaj praznuje 25-letnico delovanja. Ime samo je inspirirano s posnetkom Horaca Parlana, katerega je produciral Alfred Lion, ustanovitelj Blue note records. Produkt naveze je bila pesem The band played the boogie, ki uporablja sempl Grant Greenove Sookie, sookie, zaradi česa je Wilkinskon skoraj obtožen na sodišču, na koncu pa dobil pravice za uporabo Blue notovih semplov. Tukaj pa se začne uspeh US3. Prvi singl je namreč prav Cantaloop (Flip Fantasia), ki sempla klavir Herbie Hancockove Cantaloope island. V dveh letih se singl prebije med US top 10, in postane prvi Blue notov zlati singl, album s katerega pa pesem prihaja – Hand on the torch – pa prvi Blue notov platinasti album. Pesem je znana po intru v katerem se omenja New yorški jazz klub, ki je imenovan po alto saksofonistom Charliju Parkerju, ki je tam včasih nastopal. Napoved je dejansko napoved Birdlandovega Mojstra ceremonij, Pee Wee Marqueta, ki je svojevrstna legenda, nastala pa je pred snemanjem prvega Birdland albuma Art Blakey-a. Drugi vokalni sempli, ki jih najdemo v pesmi so ponavljajoči "yeah!" in "what's that?", ki sta semplana iz intra Lou Donaldson-ove pesmi "Everything I Do Gonna Be Funky". Najpomembnejši sempl pa se nanaša na glasbeni del in je povezan z Herbie Hancockom. Herbie je rojen leta 40 in je aktiven še danes, izdal pa je neverjetnih 115 albumov. Znan je predvsem po uspešni uporabi elementov rocka in soula v svojih jazz produkcijah. Kot del Miles Davisovega drugega velikega kvinteta je Hancock pomagal definirati vlogo jazz ritem sekcije in je eden primarnih arhitektov post-bop zvoka. Kasneje je tudi eden prvih jazzerjev ki so sprejeli sintisajzerje in funk. Kljub njegovi eksperimentalnosti je njegova produkcija melodična in dostopna, dosegel pa je tudi za jazzerja presenetljive komercialne uspehe. Njegova najbolj znana dela so Cantaloope island, Watermelon man, Maiden voyage, Chameleon, ter singla I thought it was you in Rockit. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/06/SECONDHAND7.10.9.-US3-CANTALOOPFLIPFANTASIAHERBIEHANCOCK-CANTALOUPEISLAND1304405.mp3 RTVSLO - Radio SI 397 clean Zagotovo se še spomnite pesmi Cantaloop (Flip Fantasia), ki kljub starosti preko 20 let še vedno pogosto najde svoj prostor na radijskih valovih. Izvaja jo US3, jazz-rap skupina, katere nastanek sega v London in leto 91 ter prav zdaj praznuje 25-letnico delovanja. Ime samo je inspirirano s posnetkom Horaca Parlana, katerega je produciral Alfred Lion, ustanovitelj Blue note records. Produkt naveze je bila pesem The band played the boogie, ki uporablja sempl Grant Greenove Sookie, sookie, zaradi česa je Wilkinskon skoraj obtožen na sodišču, na koncu pa dobil pravice za uporabo Blue notovih semplov. Tukaj pa se začne uspeh US3. Prvi singl je namreč prav Cantaloop (Flip Fantasia), ki sempla klavir Herbie Hancockove Cantaloope island. V dveh letih se singl prebije med US top 10, in postane prvi Blue notov zlati singl, album s katerega pa pesem prihaja – Hand on the torch – pa prvi Blue notov platinasti album. Pesem je znana po intru v katerem se omenja New yorški jazz klub, ki je imenovan po alto saksofonistom Charliju Parkerju, ki je tam včasih nastopal. Napoved je dejansko napoved Birdlandovega Mojstra ceremonij, Pee Wee Marqueta, ki je svojevrstna legenda, nastala pa je pred snemanjem prvega Birdland albuma Art Blakey-a. Drugi vokalni sempli, ki jih najdemo v pesmi so ponavljajoči "yeah!" in "what's that?", ki sta semplana iz intra Lou Donaldson-ove pesmi "Everything I Do Gonna Be Funky". Najpomembnejši sempl pa se nanaša na glasbeni del in je povezan z Herbie Hancockom. Herbie je rojen leta 40 in je aktiven še danes, izdal pa je neverjetnih 115 albumov. Znan je predvsem po uspešni uporabi elementov rocka in soula v svojih jazz produkcijah. Kot del Miles Davisovega drugega velikega kvinteta je Hancock pomagal definirati vlogo jazz ritem sekcije in je eden primarnih arhitektov post-bop zvoka. Kasneje je tudi eden prvih jazzerjev ki so sprejeli sintisajzerje in funk. Kljub njegovi eksperimentalnosti je njegova produkcija melodična in dostopna, dosegel pa je tudi za jazzerja presenetljive komercialne uspehe. Njegova najbolj znana dela so Cantaloope island, Watermelon man, Maiden voyage, Chameleon, ter singla I thought it was you in Rockit. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 6 Sep 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 7. & 10. 9. - US3 - CANTALOOP (FLIP FANTASIA) / HERBIE HANCOCK - CANTALOUPE ISLAND Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes se lotevamo svežega hita z radijskih postaj – Dont'be so shy, in sicer v izvedbi producentskega dua Filatov & Karas. Filatov & Karas sta se združila leta 2012 po desetletju samostojnega dela, s katerim sta že vsak posebej bila dokaj uspešna. Združitev je prvič obrodila komercialne sadove pri lanskem remixu "The Good, The Bad and The Crazy" francoske pevke Imany. Recept za uspeh sta letos kar ponovila in priredila drugo pesem Imany, z naslovom Don't be so shy. Imany ali daljše Nadia Mladjao je francoska pop soul pevka, ki je svoj prvi album z naslovom The Shape of a Broken Heart izdala že leta 2011, z njim pa je uspehe žela predvsem v Franciji, Grčiji in Poljski. Prihaja iz Marseilla, iz družine priseljene iz otočka blizu Mozambika oziroma Madagaskarja. Njeno umetniško ime Imany pa v svahili jeziku pomeni vera. Imany ni pričela svojo kariero kot pevka, temveč kot športnica v panogi skoki v višino. Kasneje je presedlala v manekenske vode in s tem sedem let služila kruh v ZDA, nakar se je končno našla v glasbi. Po debutantskem albumu se je leta 2014 priključila ekipi filma Sous les jupes des filles oziroma Francozinje režiserke Audrey Dana, na katerem najdemo tako pesem "The Good, The Bad and The Crazy" kot tudi pesem v ozadju, Don't be so shy, ki je v obliki remixa letos preplavila radijske postaje. Zdi pa se, da zanjo ni zaslužna samo Imany. Melodija besedila zelo močno spominja na neko drugo stvaritev. Pesem Envole-moi je delo francoskega producenta in pevca Jean-Jacques Goldman-a. Ta bo oktobra praznoval že 65 let, v svoji karieri pa je prejel množico nagrad, med katerimi tudi Grammy-je. V francosko govorečih deželah uživa status superzvezde in je od leta 2003 drugi najbolje prodajani avtor za Johnny Hallyday-em. Znan je tudi po sodelovanju v triu Fredericks Goldman Jones, ki je v 90tuh ustvaril kopico hitov. Znan je tudi po pisanju glasbe za druge, pri čem izpostavimo sodelovanje s Celin Dion na albumih ''S'il suffisait d'aimer'' ter ''D'eux'', ki je najbolje prodajan francoski album vseh časov s preko 10.000.000 kopijami. Večina hitov Celine Dion, ki jih poznamo v angleškem jeziku, so pravzaprav predelave njegovih francoskih kompozicij. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/29/SECONDHAND31.8.3.9.-IMANY-DONTBESOSHYFILATOVANDKARASREMIXIMANY-DONTBESOSHYJEAN-JAQUESGOLDMAN-ENVOLE-MOI1301100.mp3 RTVSLO - Radio SI 511 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes se lotevamo svežega hita z radijskih postaj – Dont'be so shy, in sicer v izvedbi producentskega dua Filatov & Karas. Filatov & Karas sta se združila leta 2012 po desetletju samostojnega dela, s katerim sta že vsak posebej bila dokaj uspešna. Združitev je prvič obrodila komercialne sadove pri lanskem remixu "The Good, The Bad and The Crazy" francoske pevke Imany. Recept za uspeh sta letos kar ponovila in priredila drugo pesem Imany, z naslovom Don't be so shy. Imany ali daljše Nadia Mladjao je francoska pop soul pevka, ki je svoj prvi album z naslovom The Shape of a Broken Heart izdala že leta 2011, z njim pa je uspehe žela predvsem v Franciji, Grčiji in Poljski. Prihaja iz Marseilla, iz družine priseljene iz otočka blizu Mozambika oziroma Madagaskarja. Njeno umetniško ime Imany pa v svahili jeziku pomeni vera. Imany ni pričela svojo kariero kot pevka, temveč kot športnica v panogi skoki v višino. Kasneje je presedlala v manekenske vode in s tem sedem let služila kruh v ZDA, nakar se je končno našla v glasbi. Po debutantskem albumu se je leta 2014 priključila ekipi filma Sous les jupes des filles oziroma Francozinje režiserke Audrey Dana, na katerem najdemo tako pesem "The Good, The Bad and The Crazy" kot tudi pesem v ozadju, Don't be so shy, ki je v obliki remixa letos preplavila radijske postaje. Zdi pa se, da zanjo ni zaslužna samo Imany. Melodija besedila zelo močno spominja na neko drugo stvaritev. Pesem Envole-moi je delo francoskega producenta in pevca Jean-Jacques Goldman-a. Ta bo oktobra praznoval že 65 let, v svoji karieri pa je prejel množico nagrad, med katerimi tudi Grammy-je. V francosko govorečih deželah uživa status superzvezde in je od leta 2003 drugi najbolje prodajani avtor za Johnny Hallyday-em. Znan je tudi po sodelovanju v triu Fredericks Goldman Jones, ki je v 90tuh ustvaril kopico hitov. Znan je tudi po pisanju glasbe za druge, pri čem izpostavimo sodelovanje s Celin Dion na albumih ''S'il suffisait d'aimer'' ter ''D'eux'', ki je najbolje prodajan francoski album vseh časov s preko 10.000.000 kopijami. Večina hitov Celine Dion, ki jih poznamo v angleškem jeziku, so pravzaprav predelave njegovih francoskih kompozicij. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 30 Aug 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 31.8. & 3.9. - IMANY - DON'T BE SO SHY (FILATOV AND KARAS REMIX) / IMANY - DON'T BE SO SHY / JEAN-JAQUES GOLDMAN - ENVOLE-MOI Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes predstavljamo pesem Ring ring ring skupine De La Soul, ki so pravkar izdali čisto svež album And the Anonymous Nobody. Ameriška hip hop skupina De la soul sicer prihaja iz New Yorka. Znana je po kompleksnem semplanju, humornih in zbadljivih besedilih ter predvsem po vplivu na razvoj hip hop scene, kot inspiracijo jih namreč navajajo vsi moderni artisti, predvsem tisti, ki niso strogo komercialno usmerjeni. Že njihov debutantski album iz leta 89, 3 feet high and rising je označen za hip hop mojstrovino. Album je tudi ostal njihov najuspešnejši tako komercialno kot kritično. Singli z albuma so danes klasike, omenimo Me myself and i, Plug tunnin, Buddy, The magic number in Say no go. Naslednji album, ki je izšel dve leti kasneje, je nosil naslov De la soul is dead. Nikakor ni dosegel komercialne slave prejšnjega, kljub temu da je postregel z hiti kot so Millie pulled a pistol on santa, A roller skating jam named saturdays in seveda danes predstavljeno Ring ring ring. Kritiki danes opozarjajo na podcenjenost albuma in njegovo genialnost, ki je takrat kritiki niso dojeli. Prvi sempl uporabljen v pesmi poskrbi za del besedila in melodijo, prihaja pa iz pesmi Name and number skupine Curiosity killed a cat. Ti so britanski pop band, ki je deloval v 80tih in zgodnjih 90tih. Igrali so jazzy funky pop, nase so pa opozorili, ko so se za video pesmi Misfit povezali z Andyjem Warholom in posnemali Dylanovo idejo z odmetavanjem listov z besedilom. Drugi sempl poskrbi za prepoznavno linijo v pesmi, prihaja pa iz pesmi Help is on the way skupine The Whatnauts. Skupina iz baltimora je ustvarjala soul hardcore pesmi, ki so lomile srca v 70-tih. Ponavadi niso doživeli pričakovanega komercialnega uspeha glede na kvaliteto njihovih stvaritev. Njihove največje uspešnice so bile Message from a black man, I'll erase away your pain in skupaj s skupino The moments posneta pesem Girls. Tretji sempl poskrbi za bas in boben linijo pesmi, prihaja pa iz pesmi Act like you know Fat Boy Larry's Band-a. Fat boy Larry's Band je bil RNB bend iz Filadelfije, ki je svoje uspehe dosegal v 80-tih, njihov največji hit pa je prav danes predstavljena Act like you know. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/24/SECONDHAND24.27.8.-DELASOUL-RINGRINGRINGWHATNOUTS-HELPISONTHEWAYCURIOSITYKILLEDACAT-NAMEANDNUMBERFATBOYLARRYSBAND-ACTLIKEYOUKNOW1299343.mp3 RTVSLO - Radio SI 482 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes predstavljamo pesem Ring ring ring skupine De La Soul, ki so pravkar izdali čisto svež album And the Anonymous Nobody. Ameriška hip hop skupina De la soul sicer prihaja iz New Yorka. Znana je po kompleksnem semplanju, humornih in zbadljivih besedilih ter predvsem po vplivu na razvoj hip hop scene, kot inspiracijo jih namreč navajajo vsi moderni artisti, predvsem tisti, ki niso strogo komercialno usmerjeni. Že njihov debutantski album iz leta 89, 3 feet high and rising je označen za hip hop mojstrovino. Album je tudi ostal njihov najuspešnejši tako komercialno kot kritično. Singli z albuma so danes klasike, omenimo Me myself and i, Plug tunnin, Buddy, The magic number in Say no go. Naslednji album, ki je izšel dve leti kasneje, je nosil naslov De la soul is dead. Nikakor ni dosegel komercialne slave prejšnjega, kljub temu da je postregel z hiti kot so Millie pulled a pistol on santa, A roller skating jam named saturdays in seveda danes predstavljeno Ring ring ring. Kritiki danes opozarjajo na podcenjenost albuma in njegovo genialnost, ki je takrat kritiki niso dojeli. Prvi sempl uporabljen v pesmi poskrbi za del besedila in melodijo, prihaja pa iz pesmi Name and number skupine Curiosity killed a cat. Ti so britanski pop band, ki je deloval v 80tih in zgodnjih 90tih. Igrali so jazzy funky pop, nase so pa opozorili, ko so se za video pesmi Misfit povezali z Andyjem Warholom in posnemali Dylanovo idejo z odmetavanjem listov z besedilom. Drugi sempl poskrbi za prepoznavno linijo v pesmi, prihaja pa iz pesmi Help is on the way skupine The Whatnauts. Skupina iz baltimora je ustvarjala soul hardcore pesmi, ki so lomile srca v 70-tih. Ponavadi niso doživeli pričakovanega komercialnega uspeha glede na kvaliteto njihovih stvaritev. Njihove največje uspešnice so bile Message from a black man, I'll erase away your pain in skupaj s skupino The moments posneta pesem Girls. Tretji sempl poskrbi za bas in boben linijo pesmi, prihaja pa iz pesmi Act like you know Fat Boy Larry's Band-a. Fat boy Larry's Band je bil RNB bend iz Filadelfije, ki je svoje uspehe dosegal v 80-tih, njihov največji hit pa je prav danes predstavljena Act like you know. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 23 Aug 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 24. & 27. 8. - DE LA SOUL - RING RING RING/WHATNOUTS - HELP IS ON THE WAY; CURIOSITY KILLED A CAT - NAME AND NUMBER, FAT BOY LARRY'S BAND - ACT LIKE YOU KNOW Da bi Queen semplali? Resda se sliši neverjetno, a je zelo blizu resnice, o čemer ste se lahko prepričali v izseku originala. Another one bites the dust je napisal bas kitarist John Deacon, ki te dni praznuje 65-ti rojstni dan, pri snemanju pa je snemal skoraj vse instrumente. Taylor in May sta dodala zgolj nekaj kitarskih šumov in bobnarski loop. Pri snemanju zanimivo ni uporabljen sintisajzer, temveč so vsi efekti pridobljeni z instrumenti, počasnim predvajanjem nazaj in harmonizer-jem. Skupini pesem ni bila preveč privlačna in je niso nameravali izdati kot singl, nakar jih je po koncertu v to prepričal Michael Jackson, kar se je izkazalo za dober nasvet. Bila je velik hit, ki je zasedel vrhove skoraj vseh lestvic in se prodal v preko 7 milijonov izvodih. Pesem je izšla na njihovem osmem albumu The game leta 1980, kot singl pred natanko 36 leti. Če ste zamudili europski del letošnje turneje Queen + Adam Lambert 2016 Summer Festival Tour, pesem v živo lahko slišite še septembra v Izraelu ali Aziji. Sicer pa je Another one bites the dust ena izmed tistih pesmi, za katere so želeli dokazati, da ima poseben pomen, če jo poslušamo vzvratno. Refren pesmi naj bi pri takšnem poslušanju nosil sporočilo: 'decide to smoke marihuana' oziroma 'it's fun to smoke marihuana'. Če želite, preverite. Mi se raje posvetimo nastanku bas linije, ki je v veliki meri odgovorna za uspeh pesmi. Podobnost bas linije s tisto pesmi Good times od legendarne disco zasedbe Chic je težko zgrešiti, čeprav nista identični. Bernard Edwards, eden od ustanoviteljev Chic, je za New musical express izjavil, da je Another one bites the dust nastala kot posledica tega, da se je Deacon v času pisanje njihove Good times pogosto zadrževal v njihovem studiu. Letnice izdaje in snemanja govorijo temu v prid, kakor tudi sama melodija bas linije, čeprav dejanske tožbe ali zahtevka za avtorske pravice Chic nikoli niso vložili. Good times je izšla leto pred Another one bites the dust, leta 1979, sproducirala pa sta jo Edwards in Rodgers. Pesem so poleg Queen uporabili mnogi in je ena najbolj semplanih pesmi sploh, kar velja predvsem za kasnejše hip hop produkcije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/17/SECONDHAND17.20.8.-QUEEN-ANOTHERONEBITESTHEDUSTCHIC-GOODTIMES1296813.mp3 RTVSLO - Radio SI 391 clean Da bi Queen semplali? Resda se sliši neverjetno, a je zelo blizu resnice, o čemer ste se lahko prepričali v izseku originala. Another one bites the dust je napisal bas kitarist John Deacon, ki te dni praznuje 65-ti rojstni dan, pri snemanju pa je snemal skoraj vse instrumente. Taylor in May sta dodala zgolj nekaj kitarskih šumov in bobnarski loop. Pri snemanju zanimivo ni uporabljen sintisajzer, temveč so vsi efekti pridobljeni z instrumenti, počasnim predvajanjem nazaj in harmonizer-jem. Skupini pesem ni bila preveč privlačna in je niso nameravali izdati kot singl, nakar jih je po koncertu v to prepričal Michael Jackson, kar se je izkazalo za dober nasvet. Bila je velik hit, ki je zasedel vrhove skoraj vseh lestvic in se prodal v preko 7 milijonov izvodih. Pesem je izšla na njihovem osmem albumu The game leta 1980, kot singl pred natanko 36 leti. Če ste zamudili europski del letošnje turneje Queen + Adam Lambert 2016 Summer Festival Tour, pesem v živo lahko slišite še septembra v Izraelu ali Aziji. Sicer pa je Another one bites the dust ena izmed tistih pesmi, za katere so želeli dokazati, da ima poseben pomen, če jo poslušamo vzvratno. Refren pesmi naj bi pri takšnem poslušanju nosil sporočilo: 'decide to smoke marihuana' oziroma 'it's fun to smoke marihuana'. Če želite, preverite. Mi se raje posvetimo nastanku bas linije, ki je v veliki meri odgovorna za uspeh pesmi. Podobnost bas linije s tisto pesmi Good times od legendarne disco zasedbe Chic je težko zgrešiti, čeprav nista identični. Bernard Edwards, eden od ustanoviteljev Chic, je za New musical express izjavil, da je Another one bites the dust nastala kot posledica tega, da se je Deacon v času pisanje njihove Good times pogosto zadrževal v njihovem studiu. Letnice izdaje in snemanja govorijo temu v prid, kakor tudi sama melodija bas linije, čeprav dejanske tožbe ali zahtevka za avtorske pravice Chic nikoli niso vložili. Good times je izšla leto pred Another one bites the dust, leta 1979, sproducirala pa sta jo Edwards in Rodgers. Pesem so poleg Queen uporabili mnogi in je ena najbolj semplanih pesmi sploh, kar velja predvsem za kasnejše hip hop produkcije. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 16 Aug 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 17.& 20. 8. - QUEEN - ANOTHER ONE BITES THE DUST / CHIC - GOOD TIMES Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotevamo sicer očitne priredbe, ki se bo poleti vrtela po radijskih postajah. Gre za predelavo uspešnice skupine INXS z naslovom I need you tonight, tokrat v izvedbi Bonnie Raitt, ki letos praznuje 66ti rojstni dan. Bonnie je pri nas malo znana, je pa zato v ZDA velika zvezda. Bonnie Lynn Raitt je znana po svojih blues pesmih, pisanju in igranju slide kitare. Osvojila je že kar 10 Grammyjev, Rolling stone magazine jo je postavil na 50. mesto pevcev vseh časov, zato je ob izdaji svojega 17-tega albuma pritegnila tudi našo pozornost. V 70tih je Bonnie izdala serijo albumov, ki so črpali predvsem iz stare glasbe in zmešala svoj lastni stil, ki vključuje elemente bluesa, rocka, folka in countryja, s katerimi je imela med kritiki in glasbeniki kar precejšen vpliv. Šele leta 89 je po dolgem obdobju dobrega sprejema med krititki a slabega v komercialnem in prodajnem smislu, svoj preboj v meinstream doživela z albumom Nick of time. Podobno kot množica glasbenikov se je tudi sama spopadala z odvisnostjo in zlorabo alkohola in drog, katere se je lotila konec 80-tih, v času preboja na mainstream sceno. Kot pravi sama, jo je v to zvleklo prepričanje, da za svojo avtentičnost mora prevzeti ta nočni življenjski slog, a je ugotovila, da pretiravanje vodi v površnost ali smrt. Kot motivacijo za čiščenje navaja tudi Stevie Ray Vaughan-a, saj je na nekem koncertu ugotovila, da je Stevie Ray Vaughan celo boljši glasbenik, ko je trezen in sprejela pogum za to odločitev. Bonnie je lahko za to odločitev hvaležna, saj je predvsem kombinacija alkohola in drug pahnila v smrt pevca skupine INXS, Michael-a Hutchence-a, ki so zaslužni za originalno pesem I need you tonight. INXS so bili avstralska skupina, ustanovljena leta 77, ki je ob pričetku nosila ime The Farriss Brothers. Prve uspehe so želi v Avstraliji z debutantskim albumom INXS, nato pa so postali znani tudi drugod z albumoma Shabooh Shoobah in The Swing s singlom "Original Sin". Pravi uspeh, ki so ga želi v 80tih in 90tih je prišel z albumi Listen Like Thieves, Kick, ter X in s pesmimi "What You Need", "Devil Inside", "New Sensation", "Suicide Blonde" ter pesmijo iz današnje oddaje "Need You Tonight". Po smrti Hutchence-a, ki je s skupino deloval dvaset let, je skupina imela enoletni premor, nato pa poskušala še z gostujočimi umetniki, a brez večjega uspeha, zaradi česar so leta 2012 načeloma prenehali z delovanjem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/04/SECONDHAND10.13.8.-BONNIERAITT-INEEDYOUTONIGHTINXS-NEEDYOUTONIGHT1292347.mp3 RTVSLO - Radio SI 412 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotevamo sicer očitne priredbe, ki se bo poleti vrtela po radijskih postajah. Gre za predelavo uspešnice skupine INXS z naslovom I need you tonight, tokrat v izvedbi Bonnie Raitt, ki letos praznuje 66ti rojstni dan. Bonnie je pri nas malo znana, je pa zato v ZDA velika zvezda. Bonnie Lynn Raitt je znana po svojih blues pesmih, pisanju in igranju slide kitare. Osvojila je že kar 10 Grammyjev, Rolling stone magazine jo je postavil na 50. mesto pevcev vseh časov, zato je ob izdaji svojega 17-tega albuma pritegnila tudi našo pozornost. V 70tih je Bonnie izdala serijo albumov, ki so črpali predvsem iz stare glasbe in zmešala svoj lastni stil, ki vključuje elemente bluesa, rocka, folka in countryja, s katerimi je imela med kritiki in glasbeniki kar precejšen vpliv. Šele leta 89 je po dolgem obdobju dobrega sprejema med krititki a slabega v komercialnem in prodajnem smislu, svoj preboj v meinstream doživela z albumom Nick of time. Podobno kot množica glasbenikov se je tudi sama spopadala z odvisnostjo in zlorabo alkohola in drog, katere se je lotila konec 80-tih, v času preboja na mainstream sceno. Kot pravi sama, jo je v to zvleklo prepričanje, da za svojo avtentičnost mora prevzeti ta nočni življenjski slog, a je ugotovila, da pretiravanje vodi v površnost ali smrt. Kot motivacijo za čiščenje navaja tudi Stevie Ray Vaughan-a, saj je na nekem koncertu ugotovila, da je Stevie Ray Vaughan celo boljši glasbenik, ko je trezen in sprejela pogum za to odločitev. Bonnie je lahko za to odločitev hvaležna, saj je predvsem kombinacija alkohola in drug pahnila v smrt pevca skupine INXS, Michael-a Hutchence-a, ki so zaslužni za originalno pesem I need you tonight. INXS so bili avstralska skupina, ustanovljena leta 77, ki je ob pričetku nosila ime The Farriss Brothers. Prve uspehe so želi v Avstraliji z debutantskim albumom INXS, nato pa so postali znani tudi drugod z albumoma Shabooh Shoobah in The Swing s singlom "Original Sin". Pravi uspeh, ki so ga želi v 80tih in 90tih je prišel z albumi Listen Like Thieves, Kick, ter X in s pesmimi "What You Need", "Devil Inside", "New Sensation", "Suicide Blonde" ter pesmijo iz današnje oddaje "Need You Tonight". Po smrti Hutchence-a, ki je s skupino deloval dvaset let, je skupina imela enoletni premor, nato pa poskušala še z gostujočimi umetniki, a brez večjega uspeha, zaradi česar so leta 2012 načeloma prenehali z delovanjem. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 9 Aug 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 10. & 13. 8. - BONNIE RAITT - I NEED YOU TONIGHT / INXS - NEED YOU TONIGHT Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Kdo ne pomni te priljubljene rap pesmi, ki je nastala namensko za poležavanje v poletnih dneh pred natanko 25 leti. Pesem Summertime prihaja z četrtega albuma dvojca DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince, Homebase, ki razen pesmi Summertime ni zabeležil kakšnega omembe vrednega singla. DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince sta svojo pot začela leta 85 v Pensylvaniji po naključnem srečanju, prvi večji uspeh pa sta zabeležila z Parents just dont understand iz leta 89, ki jima je prinesel prvega sploh Rap grammyja, ki so ga tudi ukinili čez dve leti, torej je zgolj ena od dveh pesmi, ki je to nagrado osvojila, druga pesem je Bust a move Young MCja. Original, ki sta jo DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince uporabila za svoj Summertime nosi naslov Summer madness in je delo ameriške skupine Kool and the gang, ki so se originalno imenovali the Jazziacs leta 64 v New Jerseyu. Kot originalno ime nakazuje se je skupina skozi kariero dosti krat menjala svoj stil glasbe. Začeli so kot jazz skupina nakar so prešli v RNB in funk vode, da bi se kasneje skupstili v pop-funk in disko sceno in končali v tem tisočletju z elektro-pop zvokom. Sproducirali so 24 studijskih albumov in kup kompilacijskih in albumov v živo, pesem Summer madnes pa prihaja z njihovega sedmega albuma iz leta 74 z naslovom Light of the world. Je nadaljevanje uspeha, ki so ga poželi z prejšnjim albumom Wild and peacefull in na krilih samozavesti po tem albumu so posneli svoj najbolj spiritualni in sofisticiran album, ki je za glasbeno sceno pomenil tudi pomemben mejnik na področju fuzije funka in jazza sedemdestih. Prav pesem v ozadju Summer madness je bila paradni konj albuma, kar dokazuje tudi njena uporaba v kasnejšem času. Poleg DJ jazzy jeffa and the frsh princa so jo semplali ali priredili še Mary J Blige, Erykah Badu, Gang Starr, Aaliyah, Thievery Corporation in mnogi reperji, pojavila se je pa tudi v nemalo reklamah filmih in videoigrah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/08/03/SECONDHAND3.6.8.-DJJAZZYJEFFANDTHEFRESHPRINCE-SUMMERTIMEKOOLANDTHEGANG-SUMMERMADNESS1292151.mp3 RTVSLO - Radio SI 391 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Kdo ne pomni te priljubljene rap pesmi, ki je nastala namensko za poležavanje v poletnih dneh pred natanko 25 leti. Pesem Summertime prihaja z četrtega albuma dvojca DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince, Homebase, ki razen pesmi Summertime ni zabeležil kakšnega omembe vrednega singla. DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince sta svojo pot začela leta 85 v Pensylvaniji po naključnem srečanju, prvi večji uspeh pa sta zabeležila z Parents just dont understand iz leta 89, ki jima je prinesel prvega sploh Rap grammyja, ki so ga tudi ukinili čez dve leti, torej je zgolj ena od dveh pesmi, ki je to nagrado osvojila, druga pesem je Bust a move Young MCja. Original, ki sta jo DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince uporabila za svoj Summertime nosi naslov Summer madness in je delo ameriške skupine Kool and the gang, ki so se originalno imenovali the Jazziacs leta 64 v New Jerseyu. Kot originalno ime nakazuje se je skupina skozi kariero dosti krat menjala svoj stil glasbe. Začeli so kot jazz skupina nakar so prešli v RNB in funk vode, da bi se kasneje skupstili v pop-funk in disko sceno in končali v tem tisočletju z elektro-pop zvokom. Sproducirali so 24 studijskih albumov in kup kompilacijskih in albumov v živo, pesem Summer madnes pa prihaja z njihovega sedmega albuma iz leta 74 z naslovom Light of the world. Je nadaljevanje uspeha, ki so ga poželi z prejšnjim albumom Wild and peacefull in na krilih samozavesti po tem albumu so posneli svoj najbolj spiritualni in sofisticiran album, ki je za glasbeno sceno pomenil tudi pomemben mejnik na področju fuzije funka in jazza sedemdestih. Prav pesem v ozadju Summer madness je bila paradni konj albuma, kar dokazuje tudi njena uporaba v kasnejšem času. Poleg DJ jazzy jeffa and the frsh princa so jo semplali ali priredili še Mary J Blige, Erykah Badu, Gang Starr, Aaliyah, Thievery Corporation in mnogi reperji, pojavila se je pa tudi v nemalo reklamah filmih in videoigrah. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 2 Aug 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 3. & 6 .8. - DJ JAZZY JEFF AND THE FRESH PRINCE - SUMMERTIME / KOOL AND THE GANG - SUMMER MADNESS Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes se lotevamo malce starejše stvaritve, ki jo pa zagotovo poznate. Vaya con dios je Belgijska skupina, ki bi prav letos praznovala 30 let delovanja, če ne bi predlani oznanila svoj konec. Glede na pritiske za morebitno, vsaj začasno, združitev, ki jih ob 30-letnici doživljajo, se morda zna zgoditi še kakšen koncert. Skupina Vaya con dios je znana po mešanju žanrov in prepoznavnem glasu pevke, Dani Klein, zaradi česar je vsaj na začetku imela status one-man skupine. Ime skupine, ki se pravilno izgovori 'vadja kon djos', pomeni pojdi z bogom ali pogovorno zbogom. Pevka Dani Klein je bila sicer v glasbeni industriji aktivna že od leta 70, a ji je preboj uspel ravno z nastankom skupine Vaya con dios leta 87, ko je bila stara že 34 let. To leto je namreč izdan njihov prvi album, ki ima za naslov kar ime skupine, in iz njega prvi singl, Just a friend of mine, ki je takoj začel pohod po lestvicah. Tudi današnja pesem Johnny, prihaja s tega albuma, na njem pa najdemo tudi hita Dont cry for Louie in Puerto Rico. Leta 90 je izdan njihov drugi album Night owls, na katerem pa najdemo njihov verjetno največji hit Neh nah nah in hite Whats a woman in Sunny days. Zanimivo sta ta dva albuma pri nas pustila največji pečat, medtem ko je drugod vrhunec njihove prepoznavnosti predstavljal šele tretji album Time Flies, s katerega se morda spomnite pesmi Heading for a fall. Če se vrnemo k pesmi Johnny , je seveda bistvenega pomena, da se je znašla v tej oddaji to, da je priredba. Uradno je Johnny priredba pesmi Johnny, tu n'es pas un ange, francoske legende Edith Piaf, ki je pravzaprav tudi priredba. Prirejena je iz pesmi Johnny is the boy for me ameriškega pisca Les Paul-a iz leta 52. Verzija Edith Piaf je nastala zgolj leto kasneje, priredili pa so jo tudi mnogi drugi, sicer manj znani pevci. No, tudi Les Paulova pesem pa ni original. Pesem je leta 37 napisal romunski pisec Richard Stein, besedilo pa prispeval Liviu Deleanu, naslov pesmi pa glasi 'sani z zvončki'. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/07/13/SECONDHAND27.30.7.-VAYACONDIOS-JOHNNYEDITHPIAF-JOHNNYTUNESPASUNANGEMARIALATARETU-SANIECUZURGALA1284873.mp3 RTVSLO - Radio SI 410 clean Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes se lotevamo malce starejše stvaritve, ki jo pa zagotovo poznate. Vaya con dios je Belgijska skupina, ki bi prav letos praznovala 30 let delovanja, če ne bi predlani oznanila svoj konec. Glede na pritiske za morebitno, vsaj začasno, združitev, ki jih ob 30-letnici doživljajo, se morda zna zgoditi še kakšen koncert. Skupina Vaya con dios je znana po mešanju žanrov in prepoznavnem glasu pevke, Dani Klein, zaradi česar je vsaj na začetku imela status one-man skupine. Ime skupine, ki se pravilno izgovori 'vadja kon djos', pomeni pojdi z bogom ali pogovorno zbogom. Pevka Dani Klein je bila sicer v glasbeni industriji aktivna že od leta 70, a ji je preboj uspel ravno z nastankom skupine Vaya con dios leta 87, ko je bila stara že 34 let. To leto je namreč izdan njihov prvi album, ki ima za naslov kar ime skupine, in iz njega prvi singl, Just a friend of mine, ki je takoj začel pohod po lestvicah. Tudi današnja pesem Johnny, prihaja s tega albuma, na njem pa najdemo tudi hita Dont cry for Louie in Puerto Rico. Leta 90 je izdan njihov drugi album Night owls, na katerem pa najdemo njihov verjetno največji hit Neh nah nah in hite Whats a woman in Sunny days. Zanimivo sta ta dva albuma pri nas pustila največji pečat, medtem ko je drugod vrhunec njihove prepoznavnosti predstavljal šele tretji album Time Flies, s katerega se morda spomnite pesmi Heading for a fall. Če se vrnemo k pesmi Johnny , je seveda bistvenega pomena, da se je znašla v tej oddaji to, da je priredba. Uradno je Johnny priredba pesmi Johnny, tu n'es pas un ange, francoske legende Edith Piaf, ki je pravzaprav tudi priredba. Prirejena je iz pesmi Johnny is the boy for me ameriškega pisca Les Paul-a iz leta 52. Verzija Edith Piaf je nastala zgolj leto kasneje, priredili pa so jo tudi mnogi drugi, sicer manj znani pevci. No, tudi Les Paulova pesem pa ni original. Pesem je leta 37 napisal romunski pisec Richard Stein, besedilo pa prispeval Liviu Deleanu, naslov pesmi pa glasi 'sani z zvončki'. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Jul 2016 22:00:00 +0000 SECOND HAND 27. & 30. 7. - VAYA CON DIOS - JOHNNY / EDITH PIAF - JOHNNY TU N'ES PAS UN ANGE / MARIA LATARETU - SANIE CU ZURGALA RTVSLO - Radio SI no RTV, MMC info@rtvslo.si MMC RTV Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others. Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others. sl Tue, 20 Aug 2019 22:00:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 20 Aug 2019 22:00:00 +0000 Second hand