Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. http://www.rtvslo.si/podcast Sobotno branje http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/125653746/4d-sobotnobranje_pc.jpg Zdi se, da je Henry David Thoreau danes, v obdobju, ko se srečujemo s posledicami nebrzdanega porabništva in človekovega nezmernega polaščanja vseh naravnih dobrin, aktualnejši kot kdaj prej. O tem navsezadnje pričajo tudi prevodi njegovih del v slovenščino. Pred tremi leti smo tako dobili knjigo Walden – življenje v gozdu, hvalnico preprostemu življenju v tesnem stiku z naravo, kmalu potem pa Državljansko nepokorščino, v kateri Thoreau razvija misel, da etična drža posamezniku zapoveduje, da se upre nepravičnim zahtevam države. Tudi esej Hoja, ki je v prevodu Anje Radaljac izšel pri založbi Umco, ima vse ključne značilnosti Thoreaujevega pisanja: navidezno preprost in berljiv slog, živ zagovor narave v primeri z dosežki civilizacije ter opozorila, ki so se na podlagi izkušenj iz dobrega stoletja in pol, kolikor je minilo od nastanka tega eseja, po večini izkazala za nadvse upravičena. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/19/HenryDavidThoreauHoja4215907.mp3 RTVSLO – Prvi 1007 clean Zdi se, da je Henry David Thoreau danes, v obdobju, ko se srečujemo s posledicami nebrzdanega porabništva in človekovega nezmernega polaščanja vseh naravnih dobrin, aktualnejši kot kdaj prej. O tem navsezadnje pričajo tudi prevodi njegovih del v slovenščino. Pred tremi leti smo tako dobili knjigo Walden – življenje v gozdu, hvalnico preprostemu življenju v tesnem stiku z naravo, kmalu potem pa Državljansko nepokorščino, v kateri Thoreau razvija misel, da etična drža posamezniku zapoveduje, da se upre nepravičnim zahtevam države. Tudi esej Hoja, ki je v prevodu Anje Radaljac izšel pri založbi Umco, ima vse ključne značilnosti Thoreaujevega pisanja: navidezno preprost in berljiv slog, živ zagovor narave v primeri z dosežki civilizacije ter opozorila, ki so se na podlagi izkušenj iz dobrega stoletja in pol, kolikor je minilo od nastanka tega eseja, po večini izkazala za nadvse upravičena. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 20 Apr 2019 12:30:00 +0000 Henry David Thoreau: Hoja Z digitalnimi tehnologijami opremljena sodobna družba beleži ogromno število informacij o svojih posameznicah in posameznikih. Knjiga Videni antropologa doktorja Dana Podjeda, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim, razkriva, kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja, od zvezdnikov do politikov, in pojasnjuje, zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno, da se milijoni naslajajo ob podobah ljudi, ki so slečeni do kože ali celo odrti in postavljeni na ogled. Oddajo je pripravila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/11/DanPodjedVideni4203340.mp3 RTVSLO – Prvi 945 clean Z digitalnimi tehnologijami opremljena sodobna družba beleži ogromno število informacij o svojih posameznicah in posameznikih. Knjiga Videni antropologa doktorja Dana Podjeda, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim, razkriva, kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja, od zvezdnikov do politikov, in pojasnjuje, zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno, da se milijoni naslajajo ob podobah ljudi, ki so slečeni do kože ali celo odrti in postavljeni na ogled. Oddajo je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 13 Apr 2019 12:15:00 +0000 Dan Podjed: Videni Ko mladi Mathieu Lindon v svojih zgodnjih dvajsetih prestopi prag stanovanja slovitega filozofa Michela Foucaulta, se zanj začne vznemirljivo obdobje učenja in raziskovanja pa tudi iskanja, zorenja in sprejemanja. »Bilo mi je triindvajset let in on me je vzgojil,« je zapisal Lindon. Foucaultovo mentorstvo in prijateljstvo sta odločilno usmerila njegovo življenje. Dogodke tistega obdobja je Mathieu Lindon nanizal v romanu z naslovom Kaj pomeni ljubiti. »Michel me je poučeval s tako pretanjeno preudarnostjo, da se nisem niti zavedal, da se učim. Kako biti srečen, živ. In hvaležnosti,« lahko še preberemo v romanu, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje. Osrednji del pripovedi je postavljen na prelom iz sedemdesetih v osemdeseta leta. To je čas seksualne osvoboditve in svobode, je obdobje halucinogenih drog in tripov, čas nebrzdanih nočnih zabav. Knjigo bosta predstavila prevajalec in urednik Brane Mozetič in Iztok Konc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/05/MathieuLindonKajpomeniljubiti4196499.mp3 RTVSLO – Prvi 931 clean Ko mladi Mathieu Lindon v svojih zgodnjih dvajsetih prestopi prag stanovanja slovitega filozofa Michela Foucaulta, se zanj začne vznemirljivo obdobje učenja in raziskovanja pa tudi iskanja, zorenja in sprejemanja. »Bilo mi je triindvajset let in on me je vzgojil,« je zapisal Lindon. Foucaultovo mentorstvo in prijateljstvo sta odločilno usmerila njegovo življenje. Dogodke tistega obdobja je Mathieu Lindon nanizal v romanu z naslovom Kaj pomeni ljubiti. »Michel me je poučeval s tako pretanjeno preudarnostjo, da se nisem niti zavedal, da se učim. Kako biti srečen, živ. In hvaležnosti,« lahko še preberemo v romanu, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje. Osrednji del pripovedi je postavljen na prelom iz sedemdesetih v osemdeseta leta. To je čas seksualne osvoboditve in svobode, je obdobje halucinogenih drog in tripov, čas nebrzdanih nočnih zabav. Knjigo bosta predstavila prevajalec in urednik Brane Mozetič in Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 6 Apr 2019 12:35:00 +0000 Mathieu Lindon: Kaj pomeni ljubiti Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/01/SvetaIvanaKlavnika4189799.mp3 RTVSLO – Prvi 978 clean Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 30 Mar 2019 13:30:00 +0000 Sveta Ivana Klavniška Rusko-turška vojna, ki se je odvijala med letoma 1787 in 1792, se je zaključila z odločilno rusko zmago in Otomansko cesarstvo je bilo nastajajoči slovanski velesili prisiljeno odstopiti severne in severozahodne obale Črnega morja. Tam je potem Katarina Velika ustanovila novo pristanišče, ki naj bi Rusiji olajšalo trgovanje v mediteranskem bazenu. Načrt je spektakularno uspel – Odesa, kot se je imenovala nova črnomorska luka, je v naslednjih stotih letih namreč hitro zrasla v eno največjih, najbogatejših pa tudi najbolj kozmopolitskih in etnično pisanih mest orjaškega ruskega imperija. To mesto je danes večidel izgubljeno. Pogromi in prva svetovna vojna, revolucija in stalinski teror, druga svetovna vojna in holokavst pa fiasko sovjetskega planskega gospodarstva in zdaj še vroči rusko-ukrajinski spor, so bistveno zmanjšali svetovni pomen Odese. Ta ni zdaj ne prav velika ne prav bogata ne prav svetovljanska. A nekaj njenega nekdanjega utripa občasno menda še lahko začutimo, med drugim tudi v pisanju Isaaka Bablja, bržčas najpomembnejšega rusko-judovskega pisatelja, čigar Zgodbe iz Odese so pred nedavnim izšle pri založbi Beletrina. Kako je Bablju to uspelo? Kako je odbiral snov, teme in motive? V kakšnem slogu je Babelj pisal v prvi tretjini dvajsetega stoletja, da je navsezadnje uspešno ujel duha nekdanje Odese in ga v svoji kratki prozi ohranil za naš čas? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru s Saro Špelec, ki je Zgode iz Odese prevedla v slovenščino in jim pripisala spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/22/IsaakBabeljZgodbeizOdese4179139.mp3 RTVSLO – Prvi 990 clean Rusko-turška vojna, ki se je odvijala med letoma 1787 in 1792, se je zaključila z odločilno rusko zmago in Otomansko cesarstvo je bilo nastajajoči slovanski velesili prisiljeno odstopiti severne in severozahodne obale Črnega morja. Tam je potem Katarina Velika ustanovila novo pristanišče, ki naj bi Rusiji olajšalo trgovanje v mediteranskem bazenu. Načrt je spektakularno uspel – Odesa, kot se je imenovala nova črnomorska luka, je v naslednjih stotih letih namreč hitro zrasla v eno največjih, najbogatejših pa tudi najbolj kozmopolitskih in etnično pisanih mest orjaškega ruskega imperija. To mesto je danes večidel izgubljeno. Pogromi in prva svetovna vojna, revolucija in stalinski teror, druga svetovna vojna in holokavst pa fiasko sovjetskega planskega gospodarstva in zdaj še vroči rusko-ukrajinski spor, so bistveno zmanjšali svetovni pomen Odese. Ta ni zdaj ne prav velika ne prav bogata ne prav svetovljanska. A nekaj njenega nekdanjega utripa občasno menda še lahko začutimo, med drugim tudi v pisanju Isaaka Bablja, bržčas najpomembnejšega rusko-judovskega pisatelja, čigar Zgodbe iz Odese so pred nedavnim izšle pri založbi Beletrina. Kako je Bablju to uspelo? Kako je odbiral snov, teme in motive? V kakšnem slogu je Babelj pisal v prvi tretjini dvajsetega stoletja, da je navsezadnje uspešno ujel duha nekdanje Odese in ga v svoji kratki prozi ohranil za naš čas? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru s Saro Špelec, ki je Zgode iz Odese prevedla v slovenščino in jim pripisala spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Mar 2019 14:00:00 +0000 Isaak Babelj: Zgodbe iz Odese Volkovi res le malokoga pustijo ravnodušnega – v pozitivnem in negativnem oziru. Naš odnos do njih je prepleten z miti, pol resnicami pa tudi strahom in občudovanjem hkrati. V knjigi, ki jo predstavljamo danes Modrost volkov, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Maruše Murko Keber, se avtorica, priznana nemška poznavalka volkov Elli H. Radinger sprašuje, kako je, če si volk? In nam skozi napete zgodbe – lirično izkušenjske pa seveda faktografsko znanstvene – pripoveduje zgodbe o vrednotah volkov, njihovem družinskem čutu, vodstvenih sposobnostih, zaupanju; skratka, razkriva nam spoznanja o življenju volkov in ugotavlja, kako zelo podobni smo si, ljudje in volkovi. A obenem zatrdi, »da bi bili volkovi verjetno boljši ljudje od nas.« O knjigi in nravi volkov, smo se pogovarjali z odličnim poznavalcem in raziskovalcem volkov pri nas, biologom z ljubljanske Biotehniške fakultete z oddelka za gozdarstvo – dr. Miho Kroflom. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/16/ElliH.Radinger-Modrostvolkov4172336.mp3 RTVSLO – Prvi 1165 clean Volkovi res le malokoga pustijo ravnodušnega – v pozitivnem in negativnem oziru. Naš odnos do njih je prepleten z miti, pol resnicami pa tudi strahom in občudovanjem hkrati. V knjigi, ki jo predstavljamo danes Modrost volkov, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Maruše Murko Keber, se avtorica, priznana nemška poznavalka volkov Elli H. Radinger sprašuje, kako je, če si volk? In nam skozi napete zgodbe – lirično izkušenjske pa seveda faktografsko znanstvene – pripoveduje zgodbe o vrednotah volkov, njihovem družinskem čutu, vodstvenih sposobnostih, zaupanju; skratka, razkriva nam spoznanja o življenju volkov in ugotavlja, kako zelo podobni smo si, ljudje in volkovi. A obenem zatrdi, »da bi bili volkovi verjetno boljši ljudje od nas.« O knjigi in nravi volkov, smo se pogovarjali z odličnim poznavalcem in raziskovalcem volkov pri nas, biologom z ljubljanske Biotehniške fakultete z oddelka za gozdarstvo – dr. Miho Kroflom. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Mar 2019 13:45:00 +0000 Elli H. Radinger - Modrost volkov Letos obeležujemo 100-letnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. V Sobotnem branju se bomo tokrat zazrli v dogajanje na Pariški mirovni konferenci, ki je usodno vplivala na oblikovanje meja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v okvire katere je bil po prvi svetovni vojni vključen pretežen del slovenskega narodnostnega ozemlja. Slovencem je takrat t.i. rapalska meja z Italijo odvzela približno tretjino ozemlja, s plebiscitom leta 1920 pa je Republiki Avstriji dokončno pripadla Koroška. Drugače pa se je odvila zgodba s Prekmurjem. Nedavno tega je pri Ustanovi dr. Štiftarjevi fundaciji izšla knjiga Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919. Oddajo je pripravil dr. Andrej Stopar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/11/UroLipuekPrekmurjevvrtincuParikemirovnekonference4165326.mp3 RTVSLO – Prvi 958 clean Letos obeležujemo 100-letnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. V Sobotnem branju se bomo tokrat zazrli v dogajanje na Pariški mirovni konferenci, ki je usodno vplivala na oblikovanje meja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v okvire katere je bil po prvi svetovni vojni vključen pretežen del slovenskega narodnostnega ozemlja. Slovencem je takrat t.i. rapalska meja z Italijo odvzela približno tretjino ozemlja, s plebiscitom leta 1920 pa je Republiki Avstriji dokončno pripadla Koroška. Drugače pa se je odvila zgodba s Prekmurjem. Nedavno tega je pri Ustanovi dr. Štiftarjevi fundaciji izšla knjiga Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919. Oddajo je pripravil dr. Andrej Stopar. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 10 Mar 2019 14:00:00 +0000 Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference Sodobna ruska pisateljica Tatjana Tolstoj je slovensko bralsko občinstvo očarala pred slabimi tremi leti, ko smo zahvaljujoč Urši Zabukovec dobili mojstrski – in tudi nagrajeni – prevod futurističnega, distopičnega, postapokaliptičnega romana Mjausk. Bržčas je prav uspeh tega izjemnega dela botroval odločitvi umetniškega vodstva Fabule, da rusko umetnico v kontekstu že tradicionalnega festivala literatur sveta letos tudi povabijo v Ljubljano. No, ob tej priložnosti pa so pri Beletrini izdali še novo knjigo Tatjane Tolstoj. Gre za zbirko esejev Tuja lepota, ki dokazuje, da je pisateljica resnično umetnica zelo širokega razpona; ne o temah ne o slogu, ki smo jih že spoznali ob Mjausku, v Tuji lepoti namreč ni ne duha ne sluha. So pa zato pred nami nenadoma druga vprašanja, drugi problemi, drugačen pisateljski stil. O čem torej govorijo eseji, zbrani v Tuji lepoti? – To smo v pogovoru z našo prevajalko Tatjane Tolstoj, Uršo Zabukovec, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/01/TatjanaTolstojTujalepota4152247.mp3 RTVSLO – Prvi 1036 clean Sodobna ruska pisateljica Tatjana Tolstoj je slovensko bralsko občinstvo očarala pred slabimi tremi leti, ko smo zahvaljujoč Urši Zabukovec dobili mojstrski – in tudi nagrajeni – prevod futurističnega, distopičnega, postapokaliptičnega romana Mjausk. Bržčas je prav uspeh tega izjemnega dela botroval odločitvi umetniškega vodstva Fabule, da rusko umetnico v kontekstu že tradicionalnega festivala literatur sveta letos tudi povabijo v Ljubljano. No, ob tej priložnosti pa so pri Beletrini izdali še novo knjigo Tatjane Tolstoj. Gre za zbirko esejev Tuja lepota, ki dokazuje, da je pisateljica resnično umetnica zelo širokega razpona; ne o temah ne o slogu, ki smo jih že spoznali ob Mjausku, v Tuji lepoti namreč ni ne duha ne sluha. So pa zato pred nami nenadoma druga vprašanja, drugi problemi, drugačen pisateljski stil. O čem torej govorijo eseji, zbrani v Tuji lepoti? – To smo v pogovoru z našo prevajalko Tatjane Tolstoj, Uršo Zabukovec, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Mar 2019 14:00:00 +0000 Tatjana Tolstoj: Tuja lepota Pisateljica Assia Djebar v zbirki kratke proze z naslovom Alžirske ženske v svojih sobanah, delu, ki je postalo klasika, pripoveduje o zgodovini žensk, patriarhata, kolonizacije in predstavlja drugačen, utišan in zamolčan pogled na uradno zgodovino. O knjigi, ki je v prevodu Ane Barič Moder, izšla pri založbi Literatura, smo govorili z avtorico spremne besede in komparativistko Katjo Zakrajšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/22/AssiaDjebarAlirskeenskevsvojihsobanah4137903.mp3 RTVSLO – Prvi 833 clean Pisateljica Assia Djebar v zbirki kratke proze z naslovom Alžirske ženske v svojih sobanah, delu, ki je postalo klasika, pripoveduje o zgodovini žensk, patriarhata, kolonizacije in predstavlja drugačen, utišan in zamolčan pogled na uradno zgodovino. O knjigi, ki je v prevodu Ane Barič Moder, izšla pri založbi Literatura, smo govorili z avtorico spremne besede in komparativistko Katjo Zakrajšek. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Feb 2019 13:30:00 +0000 Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah Samo Rugelj je človek, ki rad in veliko piše. Ne le to – je tudi publicist, urednik in založnik. Čeprav pravi, da se vse njegovo življenje bolj ali manj vrti okoli pisanja, pa ni samoumevno, da je zdaj pred nami njegovo prvo leposlovno delo – roman z naslovom Resnica ima tvoje oči. V njem glavnega junaka, elektroinženirja Miha Premrla, ujamemo pred pomembno življenjsko prelomnico – tik pred upokojitvijo. V novem življenjskem obdobju bo imel več časa zase in za svoje načrte ter neizpolnjene želje, si misli. Vendar ima zanj, kot pravi Samo Rugelj, življenje drugačne načrte. Zgodi se tragedija, ki se z glavnim junakom in njegovimi bližnjimi usodno in kruto poigra. Z avtorjem romana Resnica ima tvoje oči se je za oddajo Sobotno branje srečal Iztok Konc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/15/SamoRugeljResnicaimatvojeoi4129086.mp3 RTVSLO – Prvi 999 clean Samo Rugelj je človek, ki rad in veliko piše. Ne le to – je tudi publicist, urednik in založnik. Čeprav pravi, da se vse njegovo življenje bolj ali manj vrti okoli pisanja, pa ni samoumevno, da je zdaj pred nami njegovo prvo leposlovno delo – roman z naslovom Resnica ima tvoje oči. V njem glavnega junaka, elektroinženirja Miha Premrla, ujamemo pred pomembno življenjsko prelomnico – tik pred upokojitvijo. V novem življenjskem obdobju bo imel več časa zase in za svoje načrte ter neizpolnjene želje, si misli. Vendar ima zanj, kot pravi Samo Rugelj, življenje drugačne načrte. Zgodi se tragedija, ki se z glavnim junakom in njegovimi bližnjimi usodno in kruto poigra. Z avtorjem romana Resnica ima tvoje oči se je za oddajo Sobotno branje srečal Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Feb 2019 13:35:00 +0000 Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči Jure Jakob je v slovenski literarni prostor vstopil leta 2003 s pesniško zbirko Tri postaje in sodobni slovenski poeziji nemudoma začrtal nove perspektive. Njegov lirski subjekt je namreč v prvi vrsti opazovalec, tih, natančen in potrpežljiv. In svet, ki ga opazuje - v pomembni meri gre tu za svet narave -, v Jakobovih pesmih dobi novo in nadvse prepričljivo domovanje. Veter, drevesa ali ptice pred tem kot da še nikoli niso uživali tako samozadostne eksistence. Zbirki Tri postaje, za katero je prejel nagrado Modra ptica, so sledile Budnost, Zapuščeni kraji in Delci dela. Za knjigo esejev Hiše in drugi prosti spisi je Jure Jakob pred dobrima dvema letoma prejel Rožančevo nagrado in nagrado Kritiško sito. V zadnjih letih pa je objavil tudi tri pesniške zbirke za otroke. Lakota je tako peta pesniška zbirka za odrasle Jureta Jakoba in v njej, se zdi, se je stik z naravo samo še poglobil. »Kakor da«, kot so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada »smo se bralke in bralci nenadoma znašli v novi, do čutov darežljivi, ontološko polni pokrajini.« Pa vendar, to ni naivno navduševanje nad idilično, brezmadežno in nepotvorjeno naravo. Sodobni subjekt je vedno tu in nekje med zamolki vedno ve, da se nekatere rane nikoli ne zaprejo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/07/JureJakobLakota4119346.mp3 RTVSLO – Prvi 1053 clean Jure Jakob je v slovenski literarni prostor vstopil leta 2003 s pesniško zbirko Tri postaje in sodobni slovenski poeziji nemudoma začrtal nove perspektive. Njegov lirski subjekt je namreč v prvi vrsti opazovalec, tih, natančen in potrpežljiv. In svet, ki ga opazuje - v pomembni meri gre tu za svet narave -, v Jakobovih pesmih dobi novo in nadvse prepričljivo domovanje. Veter, drevesa ali ptice pred tem kot da še nikoli niso uživali tako samozadostne eksistence. Zbirki Tri postaje, za katero je prejel nagrado Modra ptica, so sledile Budnost, Zapuščeni kraji in Delci dela. Za knjigo esejev Hiše in drugi prosti spisi je Jure Jakob pred dobrima dvema letoma prejel Rožančevo nagrado in nagrado Kritiško sito. V zadnjih letih pa je objavil tudi tri pesniške zbirke za otroke. Lakota je tako peta pesniška zbirka za odrasle Jureta Jakoba in v njej, se zdi, se je stik z naravo samo še poglobil. »Kakor da«, kot so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada »smo se bralke in bralci nenadoma znašli v novi, do čutov darežljivi, ontološko polni pokrajini.« Pa vendar, to ni naivno navduševanje nad idilično, brezmadežno in nepotvorjeno naravo. Sodobni subjekt je vedno tu in nekje med zamolki vedno ve, da se nekatere rane nikoli ne zaprejo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Feb 2019 13:33:00 +0000 Jure Jakob: Lakota Po Jezeru, izjemni literarni uspešnici, ki je duh skandinavskih kriminalk pripeljala v mrzel zimski Bohinj, se Leninov park, drugi del s kriminalistom Tarasom Birso v glavni vlogi, seli v vročo poletno Ljubljano. Tadej Golob je kriminalni roman Leninov park izdal pri založbi Goga, TV Slovenija prav zdaj snema kriminalno serijo Jezero. O uspehu Jezera, televizijski produkciji in seveda Leninovem parku smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom. Vabljeni k poslušanju. Vsi tisti, ki Leninovega parka še niste brali in nočete, da bi vam bralni užitek pokvarilo razkritje nekateri ključnih zgodbenih zapletov, potem vam svetujemo, da oddajo raje poslušate, ko boste knjigo prebrali. foto: Prvi/Urška Henigman http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/31/TadejGolobLeninovpark4106979.mp3 RTVSLO – Prvi 942 clean Po Jezeru, izjemni literarni uspešnici, ki je duh skandinavskih kriminalk pripeljala v mrzel zimski Bohinj, se Leninov park, drugi del s kriminalistom Tarasom Birso v glavni vlogi, seli v vročo poletno Ljubljano. Tadej Golob je kriminalni roman Leninov park izdal pri založbi Goga, TV Slovenija prav zdaj snema kriminalno serijo Jezero. O uspehu Jezera, televizijski produkciji in seveda Leninovem parku smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom. Vabljeni k poslušanju. Vsi tisti, ki Leninovega parka še niste brali in nočete, da bi vam bralni užitek pokvarilo razkritje nekateri ključnih zgodbenih zapletov, potem vam svetujemo, da oddajo raje poslušate, ko boste knjigo prebrali. foto: Prvi/Urška Henigman http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Feb 2019 13:30:00 +0000 Tadej Golob: Leninov park Pisateljica Sandra Cisneros je s svojim kultnim romanom z naslovom Hiša V ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Od prve izdaje leta 1984 je bilo prodanih več kot 6 miljonov izvodov, avtorica je prejela je vrsto nagrad, knjiga pa je v ZDA postala obvezno branje od osnovne šole do univerze. Prevedena je bila v več kot dvajset jezikov, lani tudi v slovenščino. O romanu, ki je izšel pri založbi Modrijan, smo govorili z literarno kritičarko in avtorico spremne besede Jasno Lasja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/25/SandraCisnerosHiavuliciMango4100106.mp3 RTVSLO – Prvi 760 clean Pisateljica Sandra Cisneros je s svojim kultnim romanom z naslovom Hiša V ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Od prve izdaje leta 1984 je bilo prodanih več kot 6 miljonov izvodov, avtorica je prejela je vrsto nagrad, knjiga pa je v ZDA postala obvezno branje od osnovne šole do univerze. Prevedena je bila v več kot dvajset jezikov, lani tudi v slovenščino. O romanu, ki je izšel pri založbi Modrijan, smo govorili z literarno kritičarko in avtorico spremne besede Jasno Lasja. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 26 Jan 2019 13:30:00 +0000 Sandra Cisneros: Hiša v ulici Mango Roman Avgust ameriškega pisatelja Johna Williamsa je, kakor pove že naslov, portret prvega rimskega cesarja, ki pa zlagoma prerašča v portret rimske vladajoče elite, dokler se navsezadnje ne razraste v panoramski prikaz življenja v celotnem mediteranskem bazenu v avgustejski dobi. Zgodovinskih romanov pa tudi filmov in televizijskih nadaljevank, ki portretirajo Rim v tem času, v prvem stoletju pred našim štetjem torej, seveda ne manjka, prav nasprotno, vendar pa se zdi, da se ta dela povečini ubadajo z dogajanjem eno generacijo pred cesarjem Avgustom. Bolj kakor prvi cesar umetnike pač privlačita dramatično propadanje republike in njen poglavitni grobar, Julij Cezar. Zakaj se je torej John Williams odločil pisati o Avgustu in ne o Cezarju; zakaj o človeku, ki v družbeno življenje vnaša red, in ne o človeku, ki povzroča kaos? – Odgovor smo v pogovoru z Williamsovo prevajalko Bredo Biščak iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/18/JohnWilliamsAvgust4093159.mp3 RTVSLO – Prvi 1138 clean Roman Avgust ameriškega pisatelja Johna Williamsa je, kakor pove že naslov, portret prvega rimskega cesarja, ki pa zlagoma prerašča v portret rimske vladajoče elite, dokler se navsezadnje ne razraste v panoramski prikaz življenja v celotnem mediteranskem bazenu v avgustejski dobi. Zgodovinskih romanov pa tudi filmov in televizijskih nadaljevank, ki portretirajo Rim v tem času, v prvem stoletju pred našim štetjem torej, seveda ne manjka, prav nasprotno, vendar pa se zdi, da se ta dela povečini ubadajo z dogajanjem eno generacijo pred cesarjem Avgustom. Bolj kakor prvi cesar umetnike pač privlačita dramatično propadanje republike in njen poglavitni grobar, Julij Cezar. Zakaj se je torej John Williams odločil pisati o Avgustu in ne o Cezarju; zakaj o človeku, ki v družbeno življenje vnaša red, in ne o človeku, ki povzroča kaos? – Odgovor smo v pogovoru z Williamsovo prevajalko Bredo Biščak iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 19 Jan 2019 14:00:00 +0000 John Williams: Avgust Kurt Vonnegut je eden velikih ameriških pisateljev 20. stoletja. Morda njegovi najbolj znani deli sta Klavnica 5, roman, ki ga je v letu 1969 izstrelil med literarne zvezde ter Zajtrk prvakov, po katerem je kasneje nastal film. Tudi sicer so njegovi romani, napisal jih je štirinajst, slovenskim bralcem in bralkam precej dobro poznani, saj jih imamo prevedenih kar enajst. Toda prvi dve desetletji svoje pisateljske kariere, se je Vonnegut mojstril predvsem s pisanjem kratkih zgodb, ki jih je objavljal v tedaj popularnih družinskih in ženskih revijah. Tematsko so te zgodbe zato zelo raznorodne, odlikuje jih Vonnegutov izredni občutek za človeka, humor in nadvse dostopen slog pisanja. Slovenski prevod prve polovice Zbranih zgodb, ki so v angleščini izšle pred dvema letoma, so pri založbi Sanje izdali nedavno, še letos se obeta tudi izid druge knjige. Kaj ponujajo današnjemu bralcu in bralki, preverjamo v Sobotnem branju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/11/KurtVonnegutZbranezgodbeprvaknjiga4084458.mp3 RTVSLO – Prvi 1132 clean Kurt Vonnegut je eden velikih ameriških pisateljev 20. stoletja. Morda njegovi najbolj znani deli sta Klavnica 5, roman, ki ga je v letu 1969 izstrelil med literarne zvezde ter Zajtrk prvakov, po katerem je kasneje nastal film. Tudi sicer so njegovi romani, napisal jih je štirinajst, slovenskim bralcem in bralkam precej dobro poznani, saj jih imamo prevedenih kar enajst. Toda prvi dve desetletji svoje pisateljske kariere, se je Vonnegut mojstril predvsem s pisanjem kratkih zgodb, ki jih je objavljal v tedaj popularnih družinskih in ženskih revijah. Tematsko so te zgodbe zato zelo raznorodne, odlikuje jih Vonnegutov izredni občutek za človeka, humor in nadvse dostopen slog pisanja. Slovenski prevod prve polovice Zbranih zgodb, ki so v angleščini izšle pred dvema letoma, so pri založbi Sanje izdali nedavno, še letos se obeta tudi izid druge knjige. Kaj ponujajo današnjemu bralcu in bralki, preverjamo v Sobotnem branju. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 12 Jan 2019 13:30:00 +0000 Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, prva knjiga “Šele ko sem dojel, da imam prvinsko potrebo po tišini, sem jo lahko sploh pričel iskati – ležala je tam in me čakala, globoko pod kakofonijo hrupa prometa in misli, glasbe in strojev, iphoneov in ratrakov. Tišina.” Tako svojo pripoved oziroma spraševanja in poskuse najti odgovore na to, kaj je tišina, je za nas gluha ali zgovorna, začne Norvežan Erling Kagge. Pisatelj, založnik in raziskovalec, prvi človek, ki je dosegel vse tri vrhove sveta – severni, južni in goro Everest. Avtor knjige Tišina v času hrupa, ki je izšla pri založbi Vida, pravi, da je izkusil tišino. In v knjigi nam poda 33 odgovorov, kako najti trenutke tišine v vsakdanjem življenju. O avtorju in tej zgovorni svetovni uspešnici smo se pogovarjali s prevajalko in urednico knjige Valentino Smej Novak. V oddaji bodo predstavljeni tudi odlomki iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/05/ErlingKagge-Tiinavasuhrupa4078673.mp3 RTVSLO – Prvi 1079 clean “Šele ko sem dojel, da imam prvinsko potrebo po tišini, sem jo lahko sploh pričel iskati – ležala je tam in me čakala, globoko pod kakofonijo hrupa prometa in misli, glasbe in strojev, iphoneov in ratrakov. Tišina.” Tako svojo pripoved oziroma spraševanja in poskuse najti odgovore na to, kaj je tišina, je za nas gluha ali zgovorna, začne Norvežan Erling Kagge. Pisatelj, založnik in raziskovalec, prvi človek, ki je dosegel vse tri vrhove sveta – severni, južni in goro Everest. Avtor knjige Tišina v času hrupa, ki je izšla pri založbi Vida, pravi, da je izkusil tišino. In v knjigi nam poda 33 odgovorov, kako najti trenutke tišine v vsakdanjem življenju. O avtorju in tej zgovorni svetovni uspešnici smo se pogovarjali s prevajalko in urednico knjige Valentino Smej Novak. V oddaji bodo predstavljeni tudi odlomki iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 5 Jan 2019 13:30:00 +0000 Erling Kagge - Tišina v času hrupa Ko so konec novembra razglasili, da, skladno z glasovanjem obiskovalk in obiskovalcev 34. slovenskega knjižnega sejma, prestižno nagrado knjiga leta 2018 prejme stripovska biografija Ivan Cankar : podobe iz življenja, se je novica zdela pričakovana in presenetljiva obenem. Pričakovana, kolikor so najrazličnejše kulturne institucije širom po državi poskrbele, da je bila celotna letošnja jesen resnično v znamenju našega največjega pisatelja in stoletnice njegove smrti. Presenetljiva pa, kolikor se že dolgo zdi, da slovenski bralke in bralci čutimo nekakšno nelagodje, iz šolskih klopi podedovano zamero, nemara kar odpor do Cankarja, do njegove osebe in do njegove literature. A očitno so podobe iz Cankarjevega življenja, pod katere se podpisujeta Zoran Smiljanić, ki je strip izrisal, ter Blaž Vurnik, ki je poskrbel za besedilo, znale opraviti z vsemi našimi predsodki in zbuditi živo zanimanje za življenje in delo velikega književnika z vrhniškega Klanca. Kako jim je to uspelo, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/27/ZoranSmiljaniBlaVurnik-IvanCankarpodobeizivljenja4070319.mp3 RTVSLO – Prvi 834 clean Ko so konec novembra razglasili, da, skladno z glasovanjem obiskovalk in obiskovalcev 34. slovenskega knjižnega sejma, prestižno nagrado knjiga leta 2018 prejme stripovska biografija Ivan Cankar : podobe iz življenja, se je novica zdela pričakovana in presenetljiva obenem. Pričakovana, kolikor so najrazličnejše kulturne institucije širom po državi poskrbele, da je bila celotna letošnja jesen resnično v znamenju našega največjega pisatelja in stoletnice njegove smrti. Presenetljiva pa, kolikor se že dolgo zdi, da slovenski bralke in bralci čutimo nekakšno nelagodje, iz šolskih klopi podedovano zamero, nemara kar odpor do Cankarja, do njegove osebe in do njegove literature. A očitno so podobe iz Cankarjevega življenja, pod katere se podpisujeta Zoran Smiljanić, ki je strip izrisal, ter Blaž Vurnik, ki je poskrbel za besedilo, znale opraviti z vsemi našimi predsodki in zbuditi živo zanimanje za življenje in delo velikega književnika z vrhniškega Klanca. Kako jim je to uspelo, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 29 Dec 2018 14:00:00 +0000 Zoran Smiljanić & Blaž Vurnik - Ivan Cankar : podobe iz življenja Z našega, nekoliko oddaljenega in površnega gledišča, se morda zdi, kakor da je vso češko književnost po drugi svetovni vojni mogoče povzeti z enim samim imenom – z Milanom Kundero. Vendar pa tovrstno, rokohitrsko sklepanje v slepo pego bralske pozornosti potiska nekaj resničnih velikanov, pisateljev svetovnega formata. Med temi velja omeniti vsaj Bohumila Hrabala z romanom Stregel sem angleškemu kralju ter Josefa Škvoreckega, čigar mojstrski romaneskni prvenec iz leta 1958, Strahopetci, je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi. Slednjega smo predstavili v tokratnem Sobotnem branju. Tako smo v pogovoru s prevajalko Nives Vidrih skušali odgovoriti, kako se med platnicami ene knjige staknejo zgodovinski dogodki ob koncu druge svetovne vojne, kritična analiza češkega narodnega značaja, kronična nedosegljivost lepih, mladih deklet in - visoko nad vsem tem - jazz, ki v sebi nosi obljubo osebne svobode in neskaljene kreativnosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/19/JosefkvoreckStrahopetci4062766.mp3 RTVSLO – Prvi 1014 clean Z našega, nekoliko oddaljenega in površnega gledišča, se morda zdi, kakor da je vso češko književnost po drugi svetovni vojni mogoče povzeti z enim samim imenom – z Milanom Kundero. Vendar pa tovrstno, rokohitrsko sklepanje v slepo pego bralske pozornosti potiska nekaj resničnih velikanov, pisateljev svetovnega formata. Med temi velja omeniti vsaj Bohumila Hrabala z romanom Stregel sem angleškemu kralju ter Josefa Škvoreckega, čigar mojstrski romaneskni prvenec iz leta 1958, Strahopetci, je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi. Slednjega smo predstavili v tokratnem Sobotnem branju. Tako smo v pogovoru s prevajalko Nives Vidrih skušali odgovoriti, kako se med platnicami ene knjige staknejo zgodovinski dogodki ob koncu druge svetovne vojne, kritična analiza češkega narodnega značaja, kronična nedosegljivost lepih, mladih deklet in - visoko nad vsem tem - jazz, ki v sebi nosi obljubo osebne svobode in neskaljene kreativnosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Dec 2018 14:00:00 +0000 Josef Škvorecký: Strahopetci Konec novembra je Ljubljano v kontekstu 34. slovenskega knjižnega sejma obiskalo kar nekaj zvenečih imen iz tujine, med njimi britanski zgodovinar Keith Lowe pa veliki madžarski romanopisec Peter Nadas in kontroverzni ruski pisatelj Zahár Prilepin. No, v tokratnem Sobotnem branju pa smo pod drobnogled vzeli roman Lazarjeve ženske, ki ga je na sejem prišla predstavit sodobna ruska pisateljica srednje generacije Marina Stepnova. Po besedah njenega prevajalca, Boruta Kraševca, Stepnova v domovini uživa precejšen ugled, prevedli pa so jo tudi že v 28 drugih jezikov. Ta uspeh pisateljica v pomembni meri dolguje prav Lazarjevim ženskam. O čem torej govori njen roman? – Govori o prekletstvu genialnosti, o krhkosti medčloveških odnosov in o magični moči urejenega, toplega doma. Vse to, kajpada, na ozadju velike in strašne ruske zgodovine dvajsetega stoletja. Več o Lazarjevih ženskih pa v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/13/MarinaStepnovaLazarjeveenske4054398.mp3 RTVSLO – Prvi 957 clean Konec novembra je Ljubljano v kontekstu 34. slovenskega knjižnega sejma obiskalo kar nekaj zvenečih imen iz tujine, med njimi britanski zgodovinar Keith Lowe pa veliki madžarski romanopisec Peter Nadas in kontroverzni ruski pisatelj Zahár Prilepin. No, v tokratnem Sobotnem branju pa smo pod drobnogled vzeli roman Lazarjeve ženske, ki ga je na sejem prišla predstavit sodobna ruska pisateljica srednje generacije Marina Stepnova. Po besedah njenega prevajalca, Boruta Kraševca, Stepnova v domovini uživa precejšen ugled, prevedli pa so jo tudi že v 28 drugih jezikov. Ta uspeh pisateljica v pomembni meri dolguje prav Lazarjevim ženskam. O čem torej govori njen roman? – Govori o prekletstvu genialnosti, o krhkosti medčloveških odnosov in o magični moči urejenega, toplega doma. Vse to, kajpada, na ozadju velike in strašne ruske zgodovine dvajsetega stoletja. Več o Lazarjevih ženskih pa v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 15 Dec 2018 14:00:00 +0000 Marina Stepnova: Lazarjeve ženske Jesen vsako leto prinese številne knjižne novosti. Med njimi je letos tudi težko pričakovan slovenski prevod tretjega, do zdaj najboljšega dela Neapeljske tetralogije Elene Ferrante, ki je osvojila številne bralke in bralce po svetu. Zgodbo o burnem prijateljstvu Elene in Lile lahko prav zdaj gledamo tudi na zaslonih. Italijanski RAI in ameriški HBO namreč predvajata prvo sezono nadaljevanke »Moja genialna prijateljica«, ki je nastala po knjižni predlogi in v sodelovanju s skrivnostno avtorico Eleno Ferrante. Knjiga »O tistih, ki bežijo in tistih, ki ostajajo« je v prevodu Anite Jadrič izšla pri Cankarjevi založbi. Več o njej pa tudi o ekranizaciji tetralogije v tokratni oddaji Sobotno branje, ki sta jo pripravila novinarka Urška Henigman in dopisnik iz Rima Janko Petrovec. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/07/ElenaFerranteOtistihkibeijointistihkiostajajo4048117.mp3 RTVSLO – Prvi 1038 clean Jesen vsako leto prinese številne knjižne novosti. Med njimi je letos tudi težko pričakovan slovenski prevod tretjega, do zdaj najboljšega dela Neapeljske tetralogije Elene Ferrante, ki je osvojila številne bralke in bralce po svetu. Zgodbo o burnem prijateljstvu Elene in Lile lahko prav zdaj gledamo tudi na zaslonih. Italijanski RAI in ameriški HBO namreč predvajata prvo sezono nadaljevanke »Moja genialna prijateljica«, ki je nastala po knjižni predlogi in v sodelovanju s skrivnostno avtorico Eleno Ferrante. Knjiga »O tistih, ki bežijo in tistih, ki ostajajo« je v prevodu Anite Jadrič izšla pri Cankarjevi založbi. Več o njej pa tudi o ekranizaciji tetralogije v tokratni oddaji Sobotno branje, ki sta jo pripravila novinarka Urška Henigman in dopisnik iz Rima Janko Petrovec. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 8 Dec 2018 13:30:00 +0000 Elena Ferrante: O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo Prav v dneh, ko se del strokovne in širše javnosti sprašuje, ali je mladi kitajski raziskovalec dvema deklicama pred rojstvom spremenil genski zapis, najdemo na policah slovenskih knjigarn in knjižnic svež prevod knjige z naslovom Gen: intimna zgodovina. Avtor poljudno-znanstvenega dela je Pulitzerjev nagrajenec ameriški zdravnik Siddhartha Mukherjee. V svoji novi uspešnici je orisal zgodovino in nakazal prihodnost genetike; vede, ki preučuje naš dedni zapis. Izpostavil je njene svetle dosežke kot tudi škodljive, moralno in etično sporne. Knjigo je prelistal Iztok Konc, njeno vsebino pa komentira prof. Radovan Komel iz Medicinske fakultete v Ljubljani. Pridružite se nam v oddaji Sobotno branje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/30/SiddharthaMukherjeeGen-intimnazgodovina4040461.mp3 RTVSLO – Prvi 985 clean Prav v dneh, ko se del strokovne in širše javnosti sprašuje, ali je mladi kitajski raziskovalec dvema deklicama pred rojstvom spremenil genski zapis, najdemo na policah slovenskih knjigarn in knjižnic svež prevod knjige z naslovom Gen: intimna zgodovina. Avtor poljudno-znanstvenega dela je Pulitzerjev nagrajenec ameriški zdravnik Siddhartha Mukherjee. V svoji novi uspešnici je orisal zgodovino in nakazal prihodnost genetike; vede, ki preučuje naš dedni zapis. Izpostavil je njene svetle dosežke kot tudi škodljive, moralno in etično sporne. Knjigo je prelistal Iztok Konc, njeno vsebino pa komentira prof. Radovan Komel iz Medicinske fakultete v Ljubljani. Pridružite se nam v oddaji Sobotno branje. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 1 Dec 2018 13:35:00 +0000 Siddhartha Mukherjee: Gen - intimna zgodovina Kaj nam dogajanje v srednjeveški Perziji lahko pove o današnjem trenutku? Bosanski pisatelj in dramatik Dževad Karahasan meni, da zelo veliko. Za vstopno točko v ta časovno in prostorsko oddaljeni svet si v trilogiji Kaj nam pripoveduje pepel vzame življenje slavnega perzijskega matematika, astronoma, filozofa in pesnika Omarja Hajama. Toda še zdaleč tu nimamo opravka s klasičnim biografskim romanom. Prvi roman trilogije Seme smrti, ki je v prevodu Jane Unuk izšel pri založbi Beletrina, je pravzaprav kriminalka. Mladi astronom Hajam se tako znajde ne samo v nepričakovani vlogi detektiva, sama ta vloga ima zanj nepričakovane posledice. Oddajo je pripravila Nina Slaček http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/23/DevadKarahasanSemesmrti4034016.mp3 RTVSLO – Prvi 883 clean Kaj nam dogajanje v srednjeveški Perziji lahko pove o današnjem trenutku? Bosanski pisatelj in dramatik Dževad Karahasan meni, da zelo veliko. Za vstopno točko v ta časovno in prostorsko oddaljeni svet si v trilogiji Kaj nam pripoveduje pepel vzame življenje slavnega perzijskega matematika, astronoma, filozofa in pesnika Omarja Hajama. Toda še zdaleč tu nimamo opravka s klasičnim biografskim romanom. Prvi roman trilogije Seme smrti, ki je v prevodu Jane Unuk izšel pri založbi Beletrina, je pravzaprav kriminalka. Mladi astronom Hajam se tako znajde ne samo v nepričakovani vlogi detektiva, sama ta vloga ima zanj nepričakovane posledice. Oddajo je pripravila Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Nov 2018 13:30:00 +0000 Dževad Karahasan: Seme smrti Da pred decembrsko stoletnico smrti Ivana Cankarja na naše knjižne police prihaja vse več knjig, povezanih z našim največjim pisateljem, je menda razumljivo. Nekatere so biografske narave, spet druge v ponatisu prinašajo bisere njegove leposlovne zapuščine. No, v tokratnem Sobotnem branju pa smo se posvetili izboru iz Cankarjevega publicističnega, polemičnega, politično angažiranega in družbeno-kritičnega pisanja, ki je pod naslovom Kako sem postal socialist in drugi spisi pred nedavnim izšel pri Mladinski knjigi, v znameniti Knjižnici Kondor. Zakaj je tudi ta del pisateljevega opusa vreden naše današnje bralske pozornosti – pa čeprav gre za spise, ki so globoko potopljeni v družbene, politične in kulturne razmere z začetka dvajsetega stoletja in se na prvi pogled zatorej lahko zdijo precej oddaljeni od vprašanj in dilem sodobnega časa –, smo preverjali v pogovoru z dr. Primožem Vitezom, ki je omenjeni izbor pripravil in mu pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/16/IvanCankarKakosempostalsocialistindrugispisi4023184.mp3 RTVSLO – Prvi 1094 clean Da pred decembrsko stoletnico smrti Ivana Cankarja na naše knjižne police prihaja vse več knjig, povezanih z našim največjim pisateljem, je menda razumljivo. Nekatere so biografske narave, spet druge v ponatisu prinašajo bisere njegove leposlovne zapuščine. No, v tokratnem Sobotnem branju pa smo se posvetili izboru iz Cankarjevega publicističnega, polemičnega, politično angažiranega in družbeno-kritičnega pisanja, ki je pod naslovom Kako sem postal socialist in drugi spisi pred nedavnim izšel pri Mladinski knjigi, v znameniti Knjižnici Kondor. Zakaj je tudi ta del pisateljevega opusa vreden naše današnje bralske pozornosti – pa čeprav gre za spise, ki so globoko potopljeni v družbene, politične in kulturne razmere z začetka dvajsetega stoletja in se na prvi pogled zatorej lahko zdijo precej oddaljeni od vprašanj in dilem sodobnega časa –, smo preverjali v pogovoru z dr. Primožem Vitezom, ki je omenjeni izbor pripravil in mu pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Nov 2018 14:00:00 +0000 Ivan Cankar: Kako sem postal socialist in drugi spisi Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/LutzSeilerKruzo3997623.mp3 RTVSLO – Prvi 831 clean Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 10 Nov 2018 13:30:00 +0000 Lutz Seiler: Kruzo Dušan Jovanović, avtor knjige, ki jo tokrat predstavljamo – Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, ki je izšla pri založbi Beletrina – je eden najbolj plodovitih in nagrajenih slovenskih dramatikov in režiserjev. Po izletih v esejistiko in med kolumne, je vendarle ugledala luč sveta tudi njegova avtobiografija. Požrešen, kot je, zapiše Jovanović v knjigi, od življenja hoče imeti vse! Morda tudi zato pričujoča knjiga ni klasična, po življenjskih obdobjih kontinuirano popredalčkana avtobiografija. Je žanrski hibrid, kjer se avtor posveča vsemu, kar mu je v življenju pomembno. Od ljudi, tudi o množici znanih umetniških ikon piše, pa v insertih - zelo podrobnih, eksplicitno resnicoljubnih - piše o svojem odraščanju, vojaščini, poklicu, družinskem življenju, o odnosu do aktualnih in brezčasnih tem. Zelo naravnost, zelo po svoje. Še kaj več o vsebini in ozadju tega avtentično resnicoljubnega žanrskega hibrida pa v pogovoru z Dušanom Jovanovićem. V oddaji bodo predstavljeni tudi odlomki iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/03/DuanJovanoviNastaraletasemvzljubilsvojomamo4006875.mp3 RTVSLO – Prvi 1198 clean Dušan Jovanović, avtor knjige, ki jo tokrat predstavljamo – Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, ki je izšla pri založbi Beletrina – je eden najbolj plodovitih in nagrajenih slovenskih dramatikov in režiserjev. Po izletih v esejistiko in med kolumne, je vendarle ugledala luč sveta tudi njegova avtobiografija. Požrešen, kot je, zapiše Jovanović v knjigi, od življenja hoče imeti vse! Morda tudi zato pričujoča knjiga ni klasična, po življenjskih obdobjih kontinuirano popredalčkana avtobiografija. Je žanrski hibrid, kjer se avtor posveča vsemu, kar mu je v življenju pomembno. Od ljudi, tudi o množici znanih umetniških ikon piše, pa v insertih - zelo podrobnih, eksplicitno resnicoljubnih - piše o svojem odraščanju, vojaščini, poklicu, družinskem življenju, o odnosu do aktualnih in brezčasnih tem. Zelo naravnost, zelo po svoje. Še kaj več o vsebini in ozadju tega avtentično resnicoljubnega žanrskega hibrida pa v pogovoru z Dušanom Jovanovićem. V oddaji bodo predstavljeni tudi odlomki iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 3 Nov 2018 13:45:00 +0000 Dušan Jovanović: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo V tokratni oddaji Sobotno branje bomo predstavili knjigo, ki je izšla konec 19-ega stoletja, natančneje leta 1884, pa je še vedno aktualna kritika človeške družbe. Dežela Ravnina Edwina Abbotta Abbotta ob izidu sicer ni bila spregledana, ni pa tudi požela navdušenja. Vendar je ta satirični roman doživel pravi preporod po objavi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina. Bolj kot vodič v relativnost in večdimenzionalne prostore pa je knjiga, ki je izšla v prevodu Sandija Kodriča pri založbi UMco, še vedno aktualna zaradi svoje lekcije o empatiji, ki jo človeštvo vedno znova pozablja – za razumevanje drugega je treba videti svet z njegovega zornega kota. Oddajo je pripravila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/25/EdwinA.AbbottDeelaRavnina3998944.mp3 RTVSLO – Prvi 722 clean V tokratni oddaji Sobotno branje bomo predstavili knjigo, ki je izšla konec 19-ega stoletja, natančneje leta 1884, pa je še vedno aktualna kritika človeške družbe. Dežela Ravnina Edwina Abbotta Abbotta ob izidu sicer ni bila spregledana, ni pa tudi požela navdušenja. Vendar je ta satirični roman doživel pravi preporod po objavi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina. Bolj kot vodič v relativnost in večdimenzionalne prostore pa je knjiga, ki je izšla v prevodu Sandija Kodriča pri založbi UMco, še vedno aktualna zaradi svoje lekcije o empatiji, ki jo človeštvo vedno znova pozablja – za razumevanje drugega je treba videti svet z njegovega zornega kota. Oddajo je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 27 Oct 2018 12:30:00 +0000 Edwin A. Abbott: Dežela Ravnina Veliki kolumbijski pisatelj, utemeljitelj magičnega realizma in prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Gabriel García Márquez, med slovenskimi bralci slovi predvsem po mojstrskih romanih. To ni nič čudnega, saj Sto let samote in Ljubezen v času kolere brez posebnih pomislekov lahko uvrstimo med najpomembnejše dosežke svetovnega romanopisja po drugi svetovni vojni. Toda García Márquez še zdaleč ni pisal le romanov in kot zdaj dokazuje Dvanajst potohodnikov – ti so luč sveta pred kratkim ugledali pri Mladinski knjigi, v prestižni Knjižnici Kondor –, je pisatelj z zanesljivostjo pravega mojstra obvladal tudi kratkoprozno formo. Seveda pa pričujoče zgodbe bralskega užitka še zdaleč ne budijo zgolj zaradi svoje formalne ali slogovne dovršenosti. Zdi se namreč – kolikor pač svoje protagoniste, po rodu vse do zadnjega Latinoameričane, nezmotljivo umeščajo v mesta in vasi Evrope -, da vztrajno zasledujejo izmuzljivo bistvo latinskoameriške identitete. Kakšne odgovore svojim bralkam in brealcem navsezadnje ponujajo, smo v pogovoru z Vesno Velkovrh Bukilico, ki je Dvanajst potohodnikov prevedla v slovenščino, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/20/GabrielGarcaMrquezDvanajstpotohodnikov3992539.mp3 RTVSLO – Prvi 806 clean Veliki kolumbijski pisatelj, utemeljitelj magičnega realizma in prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Gabriel García Márquez, med slovenskimi bralci slovi predvsem po mojstrskih romanih. To ni nič čudnega, saj Sto let samote in Ljubezen v času kolere brez posebnih pomislekov lahko uvrstimo med najpomembnejše dosežke svetovnega romanopisja po drugi svetovni vojni. Toda García Márquez še zdaleč ni pisal le romanov in kot zdaj dokazuje Dvanajst potohodnikov – ti so luč sveta pred kratkim ugledali pri Mladinski knjigi, v prestižni Knjižnici Kondor –, je pisatelj z zanesljivostjo pravega mojstra obvladal tudi kratkoprozno formo. Seveda pa pričujoče zgodbe bralskega užitka še zdaleč ne budijo zgolj zaradi svoje formalne ali slogovne dovršenosti. Zdi se namreč – kolikor pač svoje protagoniste, po rodu vse do zadnjega Latinoameričane, nezmotljivo umeščajo v mesta in vasi Evrope -, da vztrajno zasledujejo izmuzljivo bistvo latinskoameriške identitete. Kakšne odgovore svojim bralkam in brealcem navsezadnje ponujajo, smo v pogovoru z Vesno Velkovrh Bukilico, ki je Dvanajst potohodnikov prevedla v slovenščino, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 20 Oct 2018 12:55:00 +0000 Gabriel García Márquez: Dvanajst potohodnikov Ženske so od nekdaj počele izjemne reči – prekolesarile so svet, izumljale zdravila, se borile za enakopravnost, gradile šole, pisale knjige, ustvarjale umetnine, delale v tovarnah in še in še. Čas je, da na glas povemo, da so pomembno sooblikovale zgodovino, čeprav o marsikaterem njihovem dosežku vemo zelo malo, saj se o njih le redko učimo v šolah – a bi se morali. Tako je v uvodu knjige z naslovom Pogumne punce, zapisala avtorica, direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost, Nika Kovač. Več o knjigi, ki je ta teden izšla pri založbi Mladinska knjiga v oddaji Sobotno branje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/12/Pogumnepunce3984529.mp3 RTVSLO – Prvi 605 clean Ženske so od nekdaj počele izjemne reči – prekolesarile so svet, izumljale zdravila, se borile za enakopravnost, gradile šole, pisale knjige, ustvarjale umetnine, delale v tovarnah in še in še. Čas je, da na glas povemo, da so pomembno sooblikovale zgodovino, čeprav o marsikaterem njihovem dosežku vemo zelo malo, saj se o njih le redko učimo v šolah – a bi se morali. Tako je v uvodu knjige z naslovom Pogumne punce, zapisala avtorica, direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost, Nika Kovač. Več o knjigi, ki je ta teden izšla pri založbi Mladinska knjiga v oddaji Sobotno branje. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 13 Oct 2018 12:30:00 +0000 Pogumne punce Pride konj v bar … To je seveda fraza, s katero se začne prenekateri vic. Obenem pa je to tudi naslov, ki ga je mednarodno nagrajevani sodobni izraelski pisatelj, David Grossman, poiskal svojemu zadnjemu romanu. Po svoje se to zdi še kako primerno, saj knjiga vendarle govori o komedijantu, tako imenovanem stand-up komiku, ki kaki dve uri stresa črne šale na odru pred polno dvorano v izraelskem obmorskem mestu Netanja. A kdor tu pričakuje neskaljeno vedrino in brezskrbno lahkotnost, se slej ko prej moti. Grossmanov Pride konj v bar namreč med šalami opravi nekakšno vivisekcijo; pisatelj se z ostrim skalpelom loti tako travmatizirane psihologije svojega glavnega junaka kakor sodobne izraelske družbe in, za nameček, še celotne zahodne kulture poceni spektakla. Več o romanu pa v tokratnem Sobotnem branju, v katerem smo pred mikrofonom gostili Grossmanovega prevajalca, Klemna Jelinčiča Boeto. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/06/DavidGrossmanPridekonjvbar3977299.mp3 RTVSLO – Prvi 899 clean Pride konj v bar … To je seveda fraza, s katero se začne prenekateri vic. Obenem pa je to tudi naslov, ki ga je mednarodno nagrajevani sodobni izraelski pisatelj, David Grossman, poiskal svojemu zadnjemu romanu. Po svoje se to zdi še kako primerno, saj knjiga vendarle govori o komedijantu, tako imenovanem stand-up komiku, ki kaki dve uri stresa črne šale na odru pred polno dvorano v izraelskem obmorskem mestu Netanja. A kdor tu pričakuje neskaljeno vedrino in brezskrbno lahkotnost, se slej ko prej moti. Grossmanov Pride konj v bar namreč med šalami opravi nekakšno vivisekcijo; pisatelj se z ostrim skalpelom loti tako travmatizirane psihologije svojega glavnega junaka kakor sodobne izraelske družbe in, za nameček, še celotne zahodne kulture poceni spektakla. Več o romanu pa v tokratnem Sobotnem branju, v katerem smo pred mikrofonom gostili Grossmanovega prevajalca, Klemna Jelinčiča Boeto. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 6 Oct 2018 13:00:00 +0000 David Grossman: Pride konj v bar Slovenci se konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja spominjamo kot srečno vznemirljivega časa, v katerem so se sanje o lepšem, boljšem, materialno bogatejšem življenju za vse prepletale s prihajajočo politično svobodo, pluralizmom, demokracijo in državno neodvisnostjo. Nekaj podobnega so menda čutili ljudje tudi v številnih drugih državah komunističnega bloka. Ne pa tudi, kot med drugim kaže Moskoviada, sveže prevedeni roman sodobnega ukrajinskega pisatelja in lanskoletnega prejemnika nagrade Vilenica, Jurija Andruhoviča, v vseh. V srcu sovjetskega imperija, denimo, je bila atmosfera, prav nasprotno, negotova, tesnobna, zagrenjena. To je sicer dobro vedeti, toda zakaj neki bi se bralke in bralci sploh posvečali romanu, za katerega se leta 2018 zdi, da govori o stvareh, ki vendarle že pripadajo neki oddaljeni preteklosti? Zakaj bi se v svetu, ki mu ritem narekujejo Trump in brexit in množični elektronski nadzor in migrantska in okoljska kriza, posvečali literarnemu delu, ki govori o bridkem koncu realno obstoječega socializma, o koncu sovjetskega imperija? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Naš gost pred mikrofonom je bil Aljoša Harlamov, ki je za Andruhovičev roman poskrbel po uredniški plati. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/28/JurijAndruhoviMoskoviada3968262.mp3 RTVSLO – Prvi 735 clean Slovenci se konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja spominjamo kot srečno vznemirljivega časa, v katerem so se sanje o lepšem, boljšem, materialno bogatejšem življenju za vse prepletale s prihajajočo politično svobodo, pluralizmom, demokracijo in državno neodvisnostjo. Nekaj podobnega so menda čutili ljudje tudi v številnih drugih državah komunističnega bloka. Ne pa tudi, kot med drugim kaže Moskoviada, sveže prevedeni roman sodobnega ukrajinskega pisatelja in lanskoletnega prejemnika nagrade Vilenica, Jurija Andruhoviča, v vseh. V srcu sovjetskega imperija, denimo, je bila atmosfera, prav nasprotno, negotova, tesnobna, zagrenjena. To je sicer dobro vedeti, toda zakaj neki bi se bralke in bralci sploh posvečali romanu, za katerega se leta 2018 zdi, da govori o stvareh, ki vendarle že pripadajo neki oddaljeni preteklosti? Zakaj bi se v svetu, ki mu ritem narekujejo Trump in brexit in množični elektronski nadzor in migrantska in okoljska kriza, posvečali literarnemu delu, ki govori o bridkem koncu realno obstoječega socializma, o koncu sovjetskega imperija? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Naš gost pred mikrofonom je bil Aljoša Harlamov, ki je za Andruhovičev roman poskrbel po uredniški plati. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 29 Sep 2018 12:50:00 +0000 Jurij Andruhovič: Moskoviada So knjige, ki ob izidu doživijo velik odziv, potem pa poniknejo v pozabo. In so knjige, za katere se zdi, da bodo zaradi spleta okoliščin ali zato, ker preprosto ni bil pravi trenutek, ostale neopažene. Dokler se morda ne zgodi skoraj pravljičen preobrat in se kot kakšne literarne Trnuljčice ne obudijo v življenje. Težko bi razložili, zakaj je zbirka kratkih zgodb Priročnik za čistilke ameriške pisateljice Lucie Berlin pred tremi leti doživela tolikšen odmev med bralci in pristala med najbolj prodajanimi knjigami leta oziroma, zakaj jo je prej le malokdo poznal. Avtorica je bila namreč že dobro desetletje pokojna in v obdobju njenega literarnega ustvarjanja so jo brali in cenili le v majhnem krogu literarnih navdušencev. S čim torej Priročnik za čistilke, ki je v slovenskem prevodu Pie Prezelj izšel v Modernih klasikih pri Cankarjevi založbi, tako uspešno nagovarja današnje bralce in bralke? Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/21/LuciaBerlinPrironikzaistilke3961355.mp3 RTVSLO – Prvi 1030 clean So knjige, ki ob izidu doživijo velik odziv, potem pa poniknejo v pozabo. In so knjige, za katere se zdi, da bodo zaradi spleta okoliščin ali zato, ker preprosto ni bil pravi trenutek, ostale neopažene. Dokler se morda ne zgodi skoraj pravljičen preobrat in se kot kakšne literarne Trnuljčice ne obudijo v življenje. Težko bi razložili, zakaj je zbirka kratkih zgodb Priročnik za čistilke ameriške pisateljice Lucie Berlin pred tremi leti doživela tolikšen odmev med bralci in pristala med najbolj prodajanimi knjigami leta oziroma, zakaj jo je prej le malokdo poznal. Avtorica je bila namreč že dobro desetletje pokojna in v obdobju njenega literarnega ustvarjanja so jo brali in cenili le v majhnem krogu literarnih navdušencev. S čim torej Priročnik za čistilke, ki je v slovenskem prevodu Pie Prezelj izšel v Modernih klasikih pri Cankarjevi založbi, tako uspešno nagovarja današnje bralce in bralke? Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Sep 2018 12:30:00 +0000 Lucia Berlin: Priročnik za čistilke »V življenju sem dal precej skoz, zdaj pa sem bolj zdrav kot kdaj koli prej. Do zdravja sem prišel na čuden način. Ponekod se je bilo treba »zrihtat«, ponekod pa je zdravje prišlo, ker sem si rekel, da se za to reč ne bom nikoli več zmenil,« pravi pisatelj in prevajalec Branko Gradišnik. V svoji knjigi z naslovom Iskanje izgubljenega zdravja piše o bolezni in zdravju ter prepleta osebne izkušnje s strokovno literaturo. K poslušanju oddaje Sobotno branje vabljene poslušalke in poslušalci, ki bi se, prosto po Gradišniku, »radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli«. Z Brankom Gradišnikom, avtorjem knjige Iskanje izgubljenega zdravja, se je pogovarjal Iztok Konc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/13/BrankoGradinikIskanjeizgubljenegazdravja3953556.mp3 RTVSLO – Prvi 851 clean »V življenju sem dal precej skoz, zdaj pa sem bolj zdrav kot kdaj koli prej. Do zdravja sem prišel na čuden način. Ponekod se je bilo treba »zrihtat«, ponekod pa je zdravje prišlo, ker sem si rekel, da se za to reč ne bom nikoli več zmenil,« pravi pisatelj in prevajalec Branko Gradišnik. V svoji knjigi z naslovom Iskanje izgubljenega zdravja piše o bolezni in zdravju ter prepleta osebne izkušnje s strokovno literaturo. K poslušanju oddaje Sobotno branje vabljene poslušalke in poslušalci, ki bi se, prosto po Gradišniku, »radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli«. Z Brankom Gradišnikom, avtorjem knjige Iskanje izgubljenega zdravja, se je pogovarjal Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 15 Sep 2018 12:35:00 +0000 Branko Gradišnik: Iskanje izgubljenega zdravja Ko se je Evropa srečala z množicami beguncev, ki so si skušali utreti pot v obljubljeno deželo, je roman To so imena nizozemskega pisatelja Tommyja Wieringa nenadoma dobil skorajda preroški status. Ograje na evropskih mejah so v romanu, ki je bil objavljen nekaj let pred izbruhom begunske krize, že utrjene in praktično neprehodne. Presenetljive vzporednice z realnim dogajanjem so nedvomno ustvarile dodatno zanimanje za roman tudi zunaj njegove domovine, toda to še zdaleč ni edini razlog, zakaj je roman To so imena, ki je v slovenskem prevod izšel pri založbi Litera, vreden bralske pozornosti. Teme, ki jih naslavlja, gredo namreč mnogo globlje. Kam popelje svoje bralce, je v oddaji Sobotno branje preverila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/07/TommyWieringaTosoimena3947671.mp3 RTVSLO – Prvi 1137 clean Ko se je Evropa srečala z množicami beguncev, ki so si skušali utreti pot v obljubljeno deželo, je roman To so imena nizozemskega pisatelja Tommyja Wieringa nenadoma dobil skorajda preroški status. Ograje na evropskih mejah so v romanu, ki je bil objavljen nekaj let pred izbruhom begunske krize, že utrjene in praktično neprehodne. Presenetljive vzporednice z realnim dogajanjem so nedvomno ustvarile dodatno zanimanje za roman tudi zunaj njegove domovine, toda to še zdaleč ni edini razlog, zakaj je roman To so imena, ki je v slovenskem prevod izšel pri založbi Litera, vreden bralske pozornosti. Teme, ki jih naslavlja, gredo namreč mnogo globlje. Kam popelje svoje bralce, je v oddaji Sobotno branje preverila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 8 Sep 2018 12:30:00 +0000 Tommy Wieringa: To so imena Turbulentno obdobje najstništva je zaznamovano s številnim izzivi za celotno družino. A ni le konfliktno. Je tudi čudovito zvedavo, duhovito in polno sprememb. Kakšne izzive v svojem hormonskem galopu nove Ivane Orleanske in Indiane Jonesi prinašajo v sleherno družino, pa si lahko preberete v knjigi Puberzver, v kateri je nemški pisatelj in scenarist Jan Weiler, oče dveh puberzveri, svoja opažanja in izkušnje strnil v več kratkih, duhovitih in inteligentnih zgodb. Kot so zapisali pri založbi Vida, kjer je knjiga izšla v prevodu Valentine Smej Novak, je Puberzver v Nemčiji doživela že 23 ponatisov in dve nadaljevanki, po knjigi pa so posneli tudi družinski film in televizijsko nadaljevanko. Prisluhnite tokratni oddaji, ki je polna zanimivih pričevanj prevajalke Smej Novakove, slišali pa boste lahko tudi nekaj odlomkov iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/01/JanWeilerPuberzver-prigodeizdruinskegaivljenja3940611.mp3 RTVSLO – Prvi 1142 clean Turbulentno obdobje najstništva je zaznamovano s številnim izzivi za celotno družino. A ni le konfliktno. Je tudi čudovito zvedavo, duhovito in polno sprememb. Kakšne izzive v svojem hormonskem galopu nove Ivane Orleanske in Indiane Jonesi prinašajo v sleherno družino, pa si lahko preberete v knjigi Puberzver, v kateri je nemški pisatelj in scenarist Jan Weiler, oče dveh puberzveri, svoja opažanja in izkušnje strnil v več kratkih, duhovitih in inteligentnih zgodb. Kot so zapisali pri založbi Vida, kjer je knjiga izšla v prevodu Valentine Smej Novak, je Puberzver v Nemčiji doživela že 23 ponatisov in dve nadaljevanki, po knjigi pa so posneli tudi družinski film in televizijsko nadaljevanko. Prisluhnite tokratni oddaji, ki je polna zanimivih pričevanj prevajalke Smej Novakove, slišali pa boste lahko tudi nekaj odlomkov iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 1 Sep 2018 12:30:00 +0000 Jan Weiler: Puberzver - prigode iz družinskega življenja Ko je bil znameniti ruski pisatelj Fjodor Mihailovič Dostojevski še mlad – star je bil vsega 28 let –, je sodeloval v liberalno usmerjenem literarnem krožku Petraševskega. Tam je z drugimi mladimi, napredno mislečimi intelektualci kritično razpravljal o ruski družbi, kulturi in politiki – posebej ostri so bili do avtokratske narave carjeve oblasti in ruskega tlačanstva –, zaradi česar so ga zaprli, mu izrekli smrtno kazen, ga nato v zadnjem hipu, ko je že stal pred strelskim vodom, pomilostili in ga namesto v smrt za štiri leta poslali v Sibirijo, na prisilno delo v katorgo. Izkušnjo življenja v tej carski predhodnici stalinističnega gulaga je Dostojevski nato popisal v Zapiskih iz mrtvega doma, ki so v novem prevodu pred nedavnim izšli pri založbi Beletrina. Gre za delo, ki med širšimi bralskimi množicami sicer ni tako znano kakor, na primer, Bratje Karamazovi, Zločin in kazen ali Idiot, a to še zdaleč ne pomeni, da je slabše od omenjenih romanov. Pravzaprav bi lahko rekli, da se zreli Dostojevski začenja prav z Zapiski iz mrtvega doma. Kaj nam pričujoče delo torej sporoča, smo v pogovoru s prevajalcem Borutom Kraševcem preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/24/FjodorM.DostojevskiZapiskiizmrtvegadoma3932977.mp3 RTVSLO – Prvi 1111 clean Ko je bil znameniti ruski pisatelj Fjodor Mihailovič Dostojevski še mlad – star je bil vsega 28 let –, je sodeloval v liberalno usmerjenem literarnem krožku Petraševskega. Tam je z drugimi mladimi, napredno mislečimi intelektualci kritično razpravljal o ruski družbi, kulturi in politiki – posebej ostri so bili do avtokratske narave carjeve oblasti in ruskega tlačanstva –, zaradi česar so ga zaprli, mu izrekli smrtno kazen, ga nato v zadnjem hipu, ko je že stal pred strelskim vodom, pomilostili in ga namesto v smrt za štiri leta poslali v Sibirijo, na prisilno delo v katorgo. Izkušnjo življenja v tej carski predhodnici stalinističnega gulaga je Dostojevski nato popisal v Zapiskih iz mrtvega doma, ki so v novem prevodu pred nedavnim izšli pri založbi Beletrina. Gre za delo, ki med širšimi bralskimi množicami sicer ni tako znano kakor, na primer, Bratje Karamazovi, Zločin in kazen ali Idiot, a to še zdaleč ne pomeni, da je slabše od omenjenih romanov. Pravzaprav bi lahko rekli, da se zreli Dostojevski začenja prav z Zapiski iz mrtvega doma. Kaj nam pričujoče delo torej sporoča, smo v pogovoru s prevajalcem Borutom Kraševcem preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 25 Aug 2018 13:00:00 +0000 Fjodor M. Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma Letos spomladi je odjeknila novica, da je v Keniji poginil zadnji samec severnega belega nosoroga. Vrsta, ki jo zdaj predstavljata le še dve samici, je zapisana neizbežnemu koncu. V tem nikakor ni edina. Naglo zmanjševanje biodiverzitete in izginjanje vrst je danes trend, ki ga lahko spremljamo na vseh koncih sveta. Na najrazličnejše, tudi zelo odmaknjene kotičke planeta se je odpravila tudi ameriška raziskovalna novinarka Elizabeth Kólbert in si skupaj z znanstveniki, ki spremljajo dogajanje v najrazličnejših ekosistemih, ogledala tako sledi nekdanjih velikih izumiranj kot tudi jasne znake današnjega. Rezultat je knjiga Šesto izumrtje: Nenaravna zgodovina, za katero je pred tremi leti prejela Pulitzerjevo nagrado za najboljšo stvarno literaturo. Knjigi, ki je pred nedavnim v prevodu Anje Radaljac izšla pri založbi Umco, se je v oddaji Sobotno branje posvetila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/10/ElizabethKolbertestoizumrtje3921308.mp3 RTVSLO – Prvi 896 clean Letos spomladi je odjeknila novica, da je v Keniji poginil zadnji samec severnega belega nosoroga. Vrsta, ki jo zdaj predstavljata le še dve samici, je zapisana neizbežnemu koncu. V tem nikakor ni edina. Naglo zmanjševanje biodiverzitete in izginjanje vrst je danes trend, ki ga lahko spremljamo na vseh koncih sveta. Na najrazličnejše, tudi zelo odmaknjene kotičke planeta se je odpravila tudi ameriška raziskovalna novinarka Elizabeth Kólbert in si skupaj z znanstveniki, ki spremljajo dogajanje v najrazličnejših ekosistemih, ogledala tako sledi nekdanjih velikih izumiranj kot tudi jasne znake današnjega. Rezultat je knjiga Šesto izumrtje: Nenaravna zgodovina, za katero je pred tremi leti prejela Pulitzerjevo nagrado za najboljšo stvarno literaturo. Knjigi, ki je pred nedavnim v prevodu Anje Radaljac izšla pri založbi Umco, se je v oddaji Sobotno branje posvetila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 11 Aug 2018 12:30:00 +0000 Elizabeth Kolbert: Šesto izumrtje Neapeljska tetralogija Elene Ferrante je osvojila številne bralke in bralce po svetu. Zgodbo o burnem prijateljstvu Elene in Lile iz revne soseske temperamentnega Neaplja bomo kmalu lahko gledali na zaslonih. Skrivnostna avtorica, ki objavlja s psevdonimom, v sodelovanju s televizijsko hišo HBO namreč snema nadaljevanko, ki naj bi luč sveta ugledala jeseni. Jeseni bomo po napovedih dobili tudi slovenski prevod tretjega dela, v prihodnjih minutah pa več o drugem delu tetralogije – O novem priimku Elene Ferrante, ki je izšel pri Cankarjevi založbi v prevodu Anite Jadrič. Oddajo Sobotno branje je pripravila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/ElenaFerranteOnovempriimku3914194.mp3 RTVSLO – Prvi 1018 clean Neapeljska tetralogija Elene Ferrante je osvojila številne bralke in bralce po svetu. Zgodbo o burnem prijateljstvu Elene in Lile iz revne soseske temperamentnega Neaplja bomo kmalu lahko gledali na zaslonih. Skrivnostna avtorica, ki objavlja s psevdonimom, v sodelovanju s televizijsko hišo HBO namreč snema nadaljevanko, ki naj bi luč sveta ugledala jeseni. Jeseni bomo po napovedih dobili tudi slovenski prevod tretjega dela, v prihodnjih minutah pa več o drugem delu tetralogije – O novem priimku Elene Ferrante, ki je izšel pri Cankarjevi založbi v prevodu Anite Jadrič. Oddajo Sobotno branje je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 4 Aug 2018 12:30:00 +0000 Elena Ferrante: O novem priimku Robert Louis Stevenson, škotski pisatelj druge polovice devetnajstega stoletja, na Slovenskem seveda ni neznano ime; kako neki bi bilo, ko pa se je Stevenson podpisal pod tako znana in med najširšimi bralskimi množicami priljubljena romana, kot sta Otok zakladov ter Doktor Jekyll in gospod Hyde. No, zdaj pa se Stevenson slovenskim bralkam in bralcem s potopisom Popotovanje z oslico čez Sevene predstavlja še kot izvrsten avtor stvarne proze. Kakor namreč poudarja Anja Radaljac, ki je 140 let star Stevensonov potopis po hribovju južne-osrednje Francije prevedla, gre za eno najbolj znamenitih, odmevnih in vplivnih potopisnih del v angleškem jeziku. In čeprav je motiv potovanja v zahodni literarni tradiciji zelo star – pomislimo samo na Homerjevo Odisejo –, bi na neki način lahko celo rekli, da je Stevenson s Popotovanjem z oslico čez Sevene pravzaprav izumil pohodniški potopis, kakor ga poznamo danes, pohodniški potopis torej, ki brezšivno spaja stvarno poročilo in leposlovno izmišljijo. Po Popotovanju z oslico čez Sevene je s pomočjo Anje Radaljac v tokratnem Sobotnem branju listal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/27/RobertLouisStevensonPopotovanjezoslicoezSevene3911047.mp3 RTVSLO – Prvi 1077 clean Robert Louis Stevenson, škotski pisatelj druge polovice devetnajstega stoletja, na Slovenskem seveda ni neznano ime; kako neki bi bilo, ko pa se je Stevenson podpisal pod tako znana in med najširšimi bralskimi množicami priljubljena romana, kot sta Otok zakladov ter Doktor Jekyll in gospod Hyde. No, zdaj pa se Stevenson slovenskim bralkam in bralcem s potopisom Popotovanje z oslico čez Sevene predstavlja še kot izvrsten avtor stvarne proze. Kakor namreč poudarja Anja Radaljac, ki je 140 let star Stevensonov potopis po hribovju južne-osrednje Francije prevedla, gre za eno najbolj znamenitih, odmevnih in vplivnih potopisnih del v angleškem jeziku. In čeprav je motiv potovanja v zahodni literarni tradiciji zelo star – pomislimo samo na Homerjevo Odisejo –, bi na neki način lahko celo rekli, da je Stevenson s Popotovanjem z oslico čez Sevene pravzaprav izumil pohodniški potopis, kakor ga poznamo danes, pohodniški potopis torej, ki brezšivno spaja stvarno poročilo in leposlovno izmišljijo. Po Popotovanju z oslico čez Sevene je s pomočjo Anje Radaljac v tokratnem Sobotnem branju listal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 28 Jul 2018 13:00:00 +0000 Robert Louis Stevenson: Popotovanje z oslico čez Sevene Lov za rumeno majico na največji kolesarski dirki na svetu je v zadnjih desetletjih prežet z aferami, umazanimi igrami v ozadju in neizprosnimi poskusi, da bi krovne zveze kolesarstvo očistile dopinga. V kriminalnem romanu Mrtvi tek se norveški avtor Kurt Aust poda na Dirko po Franciji. Glavni junaki Erik Norse je pomočnik v ekipi Bank White-Team, ki se prvič udeleži največje kolesarske dirke na svetu. Kapetanu moštva mora pomagati osvojiti rumeno majico, hkrati pa v kolesarski karavni pod krinko policiji pomaga odkriti, kdo je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Nesrečnik je namreč vedel preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. V času, ko je Dirka po Franciji na vrhuncu dogajanja, v oddaji Sobotno branje listamo po kriminalnem kolesarskem romanu Mrtvi tek. Prebral ga je Blaž Mazi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/KurtAustMrtvitek3906356.mp3 RTVSLO – Prvi 857 clean Lov za rumeno majico na največji kolesarski dirki na svetu je v zadnjih desetletjih prežet z aferami, umazanimi igrami v ozadju in neizprosnimi poskusi, da bi krovne zveze kolesarstvo očistile dopinga. V kriminalnem romanu Mrtvi tek se norveški avtor Kurt Aust poda na Dirko po Franciji. Glavni junaki Erik Norse je pomočnik v ekipi Bank White-Team, ki se prvič udeleži največje kolesarske dirke na svetu. Kapetanu moštva mora pomagati osvojiti rumeno majico, hkrati pa v kolesarski karavni pod krinko policiji pomaga odkriti, kdo je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Nesrečnik je namreč vedel preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. V času, ko je Dirka po Franciji na vrhuncu dogajanja, v oddaji Sobotno branje listamo po kriminalnem kolesarskem romanu Mrtvi tek. Prebral ga je Blaž Mazi. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 21 Jul 2018 12:30:00 +0000 Kurt Aust: Mrtvi tek “Pustolovščina se lahko začne takoj, ko zaklenete vrata vašega doma.” Tako urednik, publicist in založnik Samo Rugelj vabi na pešpot v svoji najnovejši knjigi. A ne kar neko pešpot, ampak na enodnevno pustolovščino ( s svojo mladostniško prijateljico) iz Ljubljane na “najbolj razvpito, čaščeno in obiskano goro v Sloveniji, na simbol, koncentrat narodovih hrepenenj in sanj ter ekstrakt slovenske samozavesti … Triglav“. Seveda so hodili in pisali že mnogi drugi. A Rugelj, pohodnik in hribolazec že od malega, je ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav napisal povsem samosvojo mešanico doživljanj in razmišljanj o hoji (“Hoja spremeni človeka in ga naredi boljšega“), družinskih spominov (“Mama mi je namreč že davno povedala, da je, noseča z menoj, zlezla na Triglav“) odnosov z bližnjimi in lastnih refleksij. Predvsem pa so Triglavske poti, kot so zapisali v založbi UMco, pri kateri je knjiga tudi izšla, svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki nas popelje v osrčje slovenskih gora in življenje z njimi. Več o vsebini unikatnega potopisa pa z avtorjem Samom Rugljem v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/14/SamoRugeljTriglavskepoti3901594.mp3 RTVSLO – Prvi 1107 clean “Pustolovščina se lahko začne takoj, ko zaklenete vrata vašega doma.” Tako urednik, publicist in založnik Samo Rugelj vabi na pešpot v svoji najnovejši knjigi. A ne kar neko pešpot, ampak na enodnevno pustolovščino ( s svojo mladostniško prijateljico) iz Ljubljane na “najbolj razvpito, čaščeno in obiskano goro v Sloveniji, na simbol, koncentrat narodovih hrepenenj in sanj ter ekstrakt slovenske samozavesti … Triglav“. Seveda so hodili in pisali že mnogi drugi. A Rugelj, pohodnik in hribolazec že od malega, je ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav napisal povsem samosvojo mešanico doživljanj in razmišljanj o hoji (“Hoja spremeni človeka in ga naredi boljšega“), družinskih spominov (“Mama mi je namreč že davno povedala, da je, noseča z menoj, zlezla na Triglav“) odnosov z bližnjimi in lastnih refleksij. Predvsem pa so Triglavske poti, kot so zapisali v založbi UMco, pri kateri je knjiga tudi izšla, svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki nas popelje v osrčje slovenskih gora in življenje z njimi. Več o vsebini unikatnega potopisa pa z avtorjem Samom Rugljem v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 14 Jul 2018 12:40:00 +0000 Samo Rugelj: Triglavske poti Most vzdihljajev in Doževa palača, trg svetega Marka z istoimensko baziliko pa nepreštevne palače ob kanalu Grande, čez katerega se elegantno pne most Rialto … To so bržčas osrednje znamenitosti, ki si jih vsako leto, vsak dan pravzaprav, v Benetkah ogledujejo nepregledne množice turistov s celega sveta. In vendar mesto v laguni ponuja mnogo več. Če namreč obiskovalec tam, kjer vsi drugi zavijajo levo, zavije desno – ali obratno –, se hitro znajde v vznemirljivem blodnjaku ozkih uličic, mirnih kanalov, temačnih prehodov, pozabljenih mostičev in skritih dvorišč, ki dajejo Benetkam dušo, ki je sodobna turistična industrija še vedno ni ukradla. In prav to izmuzljivo dušo morda najlepšega mesta na svetu v potopisu Benetke, interier, ki je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi, zasleduje sodobni španski pisatelj Javier Marías. Ali jo navsezadnje tudi ujame med platnice svoje knjige, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Marjeta Drobnič, ki je Benetke, interier prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/06/JavierMarasBenetkeinterier3895631.mp3 RTVSLO – Prvi 968 clean Most vzdihljajev in Doževa palača, trg svetega Marka z istoimensko baziliko pa nepreštevne palače ob kanalu Grande, čez katerega se elegantno pne most Rialto … To so bržčas osrednje znamenitosti, ki si jih vsako leto, vsak dan pravzaprav, v Benetkah ogledujejo nepregledne množice turistov s celega sveta. In vendar mesto v laguni ponuja mnogo več. Če namreč obiskovalec tam, kjer vsi drugi zavijajo levo, zavije desno – ali obratno –, se hitro znajde v vznemirljivem blodnjaku ozkih uličic, mirnih kanalov, temačnih prehodov, pozabljenih mostičev in skritih dvorišč, ki dajejo Benetkam dušo, ki je sodobna turistična industrija še vedno ni ukradla. In prav to izmuzljivo dušo morda najlepšega mesta na svetu v potopisu Benetke, interier, ki je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi, zasleduje sodobni španski pisatelj Javier Marías. Ali jo navsezadnje tudi ujame med platnice svoje knjige, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Marjeta Drobnič, ki je Benetke, interier prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 7 Jul 2018 13:00:00 +0000 Javier Marías: Benetke, interier Knjiga drugih, je drugi roman filozofinje, novinarke in pisateljice dr. Jele Krečič. Avtorica se po prvem, izjemno priljubljenem romanu Ni druge vrača z romanom, v katerem se zgodbe protagonistov prepletajo okrog skrivnostne knjige. Roman je izšel pri založbi Beletrina, pogovarjali smo se z avtorico Jelo Krečič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/30/JelaKreiKnjigadrugih3886940.mp3 RTVSLO – Prvi 714 clean Knjiga drugih, je drugi roman filozofinje, novinarke in pisateljice dr. Jele Krečič. Avtorica se po prvem, izjemno priljubljenem romanu Ni druge vrača z romanom, v katerem se zgodbe protagonistov prepletajo okrog skrivnostne knjige. Roman je izšel pri založbi Beletrina, pogovarjali smo se z avtorico Jelo Krečič. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 30 Jun 2018 18:40:00 +0000 Jela Krečič: Knjiga drugih 28. junija bodo minila 104 leta od sarajevskega atentata, ko sta pod streli Gavrila Principa umrla habsburški prestolonaslednik, Franc Ferdinand, in njegova žena, to pa je, kot vemo, vodilo v izbruh prve svetovne vojne, apokalipse globalnih razsežnosti, v kateri je nato umrlo še kakih 15 milijonov ljudi. Ta usodni dogodek so doslej, povsem pričakovano in razumljivo, temeljito obdelali že številni zgodovinarji, nekajkrat pa so ga v precep vzeli tudi književniki. Enega najnovejših pa tudi bolj nenavadnih poizkusov, kako se s pomočjo literarnih prijemov dokopati do razumevanja, kaj se je konec junija 1914 dejansko zgodilo v glavnem mestu Bosne, bržčas predstavlja roman Sarajevski omnibus Veliborja Čolića. Kako pravzaprav se je bosansko-francoski pisatelj srednje generacije lotil te zahtevne teme, smo preverjali v Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/14/VeliboroliSarajevskiomnibus3867787.mp3 RTVSLO – Prvi 1068 clean 28. junija bodo minila 104 leta od sarajevskega atentata, ko sta pod streli Gavrila Principa umrla habsburški prestolonaslednik, Franc Ferdinand, in njegova žena, to pa je, kot vemo, vodilo v izbruh prve svetovne vojne, apokalipse globalnih razsežnosti, v kateri je nato umrlo še kakih 15 milijonov ljudi. Ta usodni dogodek so doslej, povsem pričakovano in razumljivo, temeljito obdelali že številni zgodovinarji, nekajkrat pa so ga v precep vzeli tudi književniki. Enega najnovejših pa tudi bolj nenavadnih poizkusov, kako se s pomočjo literarnih prijemov dokopati do razumevanja, kaj se je konec junija 1914 dejansko zgodilo v glavnem mestu Bosne, bržčas predstavlja roman Sarajevski omnibus Veliborja Čolića. Kako pravzaprav se je bosansko-francoski pisatelj srednje generacije lotil te zahtevne teme, smo preverjali v Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Jun 2018 13:00:00 +0000 Velibor Čolić: Sarajevski omnibus »Ko včasih iz službe pridem domov, bi najraje koga ubila. In to v resnici, ne le na papirju,« bolj za šalo kot zares pravi novinarka Mojca Širok. Čeprav jo poznamo kot televizijsko voditeljico in dolgoletno dopisnico iz Rima, pa se nam tokrat predstavlja v povsem novi, drugačni luči. Na knjižnih policah je namreč njena prva kriminalka – politični triler z naslovom Pogodba. Roman nas popelje v vrtinec naročenih umorov, izsiljevanja, korupcije in mafijskega delovanja; resnični dogodki in ozadja se prepletajo s fikcijo. »Ne da mi ne dajo spati, to so teme, ki me zanimajo in se tičejo prav vsakega izmed nas,« pravi Mojca Širok. Kriminalni roman Pogodba je z njo za oddajo Sobotno branje prelistal Iztok Konc. Foto: BoBo http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/15/MojcairokPogodba3868607.mp3 RTVSLO – Prvi 877 clean »Ko včasih iz službe pridem domov, bi najraje koga ubila. In to v resnici, ne le na papirju,« bolj za šalo kot zares pravi novinarka Mojca Širok. Čeprav jo poznamo kot televizijsko voditeljico in dolgoletno dopisnico iz Rima, pa se nam tokrat predstavlja v povsem novi, drugačni luči. Na knjižnih policah je namreč njena prva kriminalka – politični triler z naslovom Pogodba. Roman nas popelje v vrtinec naročenih umorov, izsiljevanja, korupcije in mafijskega delovanja; resnični dogodki in ozadja se prepletajo s fikcijo. »Ne da mi ne dajo spati, to so teme, ki me zanimajo in se tičejo prav vsakega izmed nas,« pravi Mojca Širok. Kriminalni roman Pogodba je z njo za oddajo Sobotno branje prelistal Iztok Konc. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Jun 2018 12:15:00 +0000 Mojca Širok: Pogodba Roman Madžarski stavek črnogorskega avtorja Andreja Nikolaidisa, je bil lani okronan s priznanjem Meše Selimovića za najboljši roman na področju nekdanje Jugoslavije. Nikoladis, je sicer vodilni član skupine literatov in intelektualcev, ki je poskrbela za preporod sodobne črnogorske literature, dovod sveže misli in prelom s tradicijo. Roman je izšel pri LUD Šerpa. Pred naš mikrofon smo povabili prevajalko Dijano Matković. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/10/AndrejNikolaidisMadarskistavek3859796.mp3 RTVSLO – Prvi 910 clean Roman Madžarski stavek črnogorskega avtorja Andreja Nikolaidisa, je bil lani okronan s priznanjem Meše Selimovića za najboljši roman na področju nekdanje Jugoslavije. Nikoladis, je sicer vodilni član skupine literatov in intelektualcev, ki je poskrbela za preporod sodobne črnogorske literature, dovod sveže misli in prelom s tradicijo. Roman je izšel pri LUD Šerpa. Pred naš mikrofon smo povabili prevajalko Dijano Matković. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Jun 2018 12:30:00 +0000 Andrej Nikolaidis: Madžarski stavek Naomi Klein, ki v svojih delih analizira globalni vzpon neoliberalizma prek izkoriščanja stanja šoka za uvedbo škodljivih politik za ljudi in za planet, je knjigo Ne ni dovolj napisala takoj po šokantni razglasitvi Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike. V njej analizira okoliščine, ki so pripeljali do izvolitve bogataša in njegov način vladanja, ki vzdržuje stanje šoka in ves čas preusmerja pozornost. Zaključuje pa optimistično in predstavlja strategijo, s katero se lahko ogorčenje in nasprotovanje preoblikuje v učinkovit odpor, ki lahko uniči Trumpovo blagovno znamko in mu tako prepreči ponovno zmago na volitvah leta 2020. O knjigi Ne ni dovolj, ki jo je prevedla Polona Mertelj in izdala Mladinska Knjiga, bomo govorili v tokratni oddaji Sobotno Branje. Pripravila jo je Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/25/NaomiKleinNenidovolj3845098.mp3 RTVSLO – Prvi 854 clean Naomi Klein, ki v svojih delih analizira globalni vzpon neoliberalizma prek izkoriščanja stanja šoka za uvedbo škodljivih politik za ljudi in za planet, je knjigo Ne ni dovolj napisala takoj po šokantni razglasitvi Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike. V njej analizira okoliščine, ki so pripeljali do izvolitve bogataša in njegov način vladanja, ki vzdržuje stanje šoka in ves čas preusmerja pozornost. Zaključuje pa optimistično in predstavlja strategijo, s katero se lahko ogorčenje in nasprotovanje preoblikuje v učinkovit odpor, ki lahko uniči Trumpovo blagovno znamko in mu tako prepreči ponovno zmago na volitvah leta 2020. O knjigi Ne ni dovolj, ki jo je prevedla Polona Mertelj in izdala Mladinska Knjiga, bomo govorili v tokratni oddaji Sobotno Branje. Pripravila jo je Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 26 May 2018 12:30:00 +0000 Naomi Klein: Ne ni dovolj Le malokatera knjiga je v zadnjih letih dvignila toliko prahu kot Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši newyorškega publicista in novinarja Michaela Wolffa. Kako tudi ne, ko pa na kar najbolj sočen in vnetljiv način razkriva sistemsko disfunkcionalnost ter zakulisna prerivanja za moč in vpliv pa tudi osebno korist v administraciji 45. predsednika Združenih držav Amerike. Wolffova knjiga, ki je luč sveta ugledala 5. januarja letos, se zdi tako povedna in tako brezkompromisna, poraja pa tudi toliko vprašanj o kredibilnosti delovanja ameriške vlade pod Trumpom, da je bila v hipu razgrabljena – ne le v samih Združenih državah ampak tudi drugod po svetu. Zdaj je pri založbi Ciceron izšla tudi v slovenskem prevodu. Toda od časa, ko je Wolff knjigo zaključil, pa do danes se je zgodilo toliko novih škandalov in afer, Trumpova administracija pa je povlekla toliko drznih političnih potez, da se lahko utemeljeno vprašamo, ali ni v tem hipu Ogenj in bes na neki način že presežena knjiga? Ji je, drugače rečeno, že potekel rok trajanja? – To smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila novinarka in urednica notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na prvem programu Radia Slovenija, Tanja Starič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/18/MichaelWolffOgenjinbesvTrumpoviBelihii3836110.mp3 RTVSLO – Prvi 882 clean Le malokatera knjiga je v zadnjih letih dvignila toliko prahu kot Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši newyorškega publicista in novinarja Michaela Wolffa. Kako tudi ne, ko pa na kar najbolj sočen in vnetljiv način razkriva sistemsko disfunkcionalnost ter zakulisna prerivanja za moč in vpliv pa tudi osebno korist v administraciji 45. predsednika Združenih držav Amerike. Wolffova knjiga, ki je luč sveta ugledala 5. januarja letos, se zdi tako povedna in tako brezkompromisna, poraja pa tudi toliko vprašanj o kredibilnosti delovanja ameriške vlade pod Trumpom, da je bila v hipu razgrabljena – ne le v samih Združenih državah ampak tudi drugod po svetu. Zdaj je pri založbi Ciceron izšla tudi v slovenskem prevodu. Toda od časa, ko je Wolff knjigo zaključil, pa do danes se je zgodilo toliko novih škandalov in afer, Trumpova administracija pa je povlekla toliko drznih političnih potez, da se lahko utemeljeno vprašamo, ali ni v tem hipu Ogenj in bes na neki način že presežena knjiga? Ji je, drugače rečeno, že potekel rok trajanja? – To smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila novinarka in urednica notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na prvem programu Radia Slovenija, Tanja Starič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 19 May 2018 13:00:00 +0000 Michael Wolff: Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši Kako kratka je lahko zgodba, da je še vedno zgodba? Kje so pravzaprav meje nekega žanra in kaj z njimi početi? Zdi se, da so za gvatemalskega pisatelja Augusta Monterrosa pravila tu predvsem zato, da se jih krši, da preizkuša, kako prožne in porozne so meje literarno možnega. Idej mu pri tem ne zmanjka. O tem priča tudi izbor Monterrosovih kratkih zgodb z naslovom Zgodbe, basni, utrinki, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Z njim smo tudi v slovenskem prevodu dobili pregleden vpogled v delo tega velemojstra latinskoameriške kratke proze. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/11/AugustoMonterrosoZgodbebasniutrinki3828036.mp3 RTVSLO – Prvi 850 clean Kako kratka je lahko zgodba, da je še vedno zgodba? Kje so pravzaprav meje nekega žanra in kaj z njimi početi? Zdi se, da so za gvatemalskega pisatelja Augusta Monterrosa pravila tu predvsem zato, da se jih krši, da preizkuša, kako prožne in porozne so meje literarno možnega. Idej mu pri tem ne zmanjka. O tem priča tudi izbor Monterrosovih kratkih zgodb z naslovom Zgodbe, basni, utrinki, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Z njim smo tudi v slovenskem prevodu dobili pregleden vpogled v delo tega velemojstra latinskoameriške kratke proze. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 12 May 2018 12:30:00 +0000 Augusto Monterroso: Zgodbe, basni, utrinki Dan pred tokratnim Sobotnim branjem je 79. rojstni dan praznoval Amos Oz, mednarodno bržčas najbolj proslavljen izraelski pisatelj našega časa. Oz, ki je menda že leta tudi v igri za Nobelovo nagrado za književnost, se je v pol stoletja dolgi karieri podpisal pod pet zbirk kratke proze, 12 knjig esejev in kar 14 romanov, njegova dela pa so bila doslej prevedena v 45 jezikov, tudi v slovenščino. Pri nas smo Ozovo literaturo sicer odkrili razmeroma pozno – prvi prevod je ugledal luč sveta šele sredi 90-ih let –, a danes že lahko posežemo po Črni skrinjici, Mojem Mihaelu, Panterju v kletki ter Zgodbi o ljubezni in temnini, no, pred nekaj meseci pa smo dočakali še prevod Jude, sploh najmlajšega izmed Ozovih romanov, ki ga je izraelski pisatelj objavil leta 2014. Naslov, ki ga je Oz poiskal svojemu zadnjemu romanu, je pomensko seveda močno obtežen. Juda je pač eno najbolj osovraženih imen v zgodovini zahodne civilizacije; je sinonim za zahrbtnega izdajalca par excellence. O kom torej govori pričujoči roman in kaj je ta oseba storila tako hudega, da si je prislužila takšno psovko? - Odgovor smo iskali v pogovoru z Ozovo prevajalko, Mojco Kranjc. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/04/AmosOzJuda3821322.mp3 RTVSLO – Prvi 1108 clean Dan pred tokratnim Sobotnim branjem je 79. rojstni dan praznoval Amos Oz, mednarodno bržčas najbolj proslavljen izraelski pisatelj našega časa. Oz, ki je menda že leta tudi v igri za Nobelovo nagrado za književnost, se je v pol stoletja dolgi karieri podpisal pod pet zbirk kratke proze, 12 knjig esejev in kar 14 romanov, njegova dela pa so bila doslej prevedena v 45 jezikov, tudi v slovenščino. Pri nas smo Ozovo literaturo sicer odkrili razmeroma pozno – prvi prevod je ugledal luč sveta šele sredi 90-ih let –, a danes že lahko posežemo po Črni skrinjici, Mojem Mihaelu, Panterju v kletki ter Zgodbi o ljubezni in temnini, no, pred nekaj meseci pa smo dočakali še prevod Jude, sploh najmlajšega izmed Ozovih romanov, ki ga je izraelski pisatelj objavil leta 2014. Naslov, ki ga je Oz poiskal svojemu zadnjemu romanu, je pomensko seveda močno obtežen. Juda je pač eno najbolj osovraženih imen v zgodovini zahodne civilizacije; je sinonim za zahrbtnega izdajalca par excellence. O kom torej govori pričujoči roman in kaj je ta oseba storila tako hudega, da si je prislužila takšno psovko? - Odgovor smo iskali v pogovoru z Ozovo prevajalko, Mojco Kranjc. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 5 May 2018 13:00:00 +0000 Amos Oz: Juda Taiye Selasi je živela v mestih v Združenih državah Amerike in Evropi, izhaja iz Afrike. Iz svoje lastne izkušnje je oblikovala termin afropolitanstvo, ki ga utelešajo glavni junaki njenega prvenca Gana naj gre. Roman je v prevodu Jerneja Županiča letos izšel pri založbi Beletrina. O avtorici, njenem prvencu in afropolitih v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/26/TaiyeSelasiGananajgre3815039.mp3 RTVSLO – Prvi 967 clean Taiye Selasi je živela v mestih v Združenih državah Amerike in Evropi, izhaja iz Afrike. Iz svoje lastne izkušnje je oblikovala termin afropolitanstvo, ki ga utelešajo glavni junaki njenega prvenca Gana naj gre. Roman je v prevodu Jerneja Županiča letos izšel pri založbi Beletrina. O avtorici, njenem prvencu in afropolitih v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 28 Apr 2018 12:30:00 +0000 Taiye Selasi: Gana naj gre Indijski pisatelj Jeet Thayil je s svojim proznim prvencem – romanom Narkopolis – nemudoma opozoril nase svetovno literarno javnost in se leta 2012 uvrstil v ožji izbor nominirancev za ugledno nagrado Man Booker. Narkopolis predstavlja znaten odmik od literarnih upodobitev Indije, ki običajno pritegnejo pozornost zahodnega občinstva. Kot nakazuje že naslov, so glavni junaki uživalci drog. Toda iz te obrobne pozicije uspe Jeetu Thayilu izrisati večplastno fresko ne samo indijske družbe, pa tudi nastaviti brezkompromisno zrcalo zahodnemu svetu.Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/20/JeetThayilNarkopolis3808713.mp3 RTVSLO – Prvi 883 clean Indijski pisatelj Jeet Thayil je s svojim proznim prvencem – romanom Narkopolis – nemudoma opozoril nase svetovno literarno javnost in se leta 2012 uvrstil v ožji izbor nominirancev za ugledno nagrado Man Booker. Narkopolis predstavlja znaten odmik od literarnih upodobitev Indije, ki običajno pritegnejo pozornost zahodnega občinstva. Kot nakazuje že naslov, so glavni junaki uživalci drog. Toda iz te obrobne pozicije uspe Jeetu Thayilu izrisati večplastno fresko ne samo indijske družbe, pa tudi nastaviti brezkompromisno zrcalo zahodnemu svetu.Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 21 Apr 2018 12:30:00 +0000 Jeet Thayil: Narkopolis Bralska Slovenija te dni vso pozornost posveča literaturi Draga Jančarja, bržčas ključnega avtorja našega časa. Pisatelj je namreč v petek dopolnil sedemdeset let – čas je torej pravi, da premislimo, kako v splošnem opredeliti mesto, ki pripada Jančarju na pobočju slovenskega Parnasa; po čem se njegov pisateljski slog, ki ga je brusil zadnjih 40 let, pravzaprav loči od vseh drugih; kateri so motivi in teme, h katerim se, nepomirjen, v svojih delih redno vrača; kaj nam Jančar navsezadnje sporoča? V tokratnem Sobotnem branju smo ta premislek opravili ob Mnogih življenjih, obsežnem izboru iz Jančarjevega kratkoproznega ustvarjanja, ki je nekaj dni pred pisateljevim jubilejem izšel pri založbi Beletrina. Gost pred mikrofonom je bil glavni in odgovorni urednik Beletrine, Mitja Čander. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/12/DragoJanarMnogaivljenja3799381.mp3 RTVSLO – Prvi 920 clean Bralska Slovenija te dni vso pozornost posveča literaturi Draga Jančarja, bržčas ključnega avtorja našega časa. Pisatelj je namreč v petek dopolnil sedemdeset let – čas je torej pravi, da premislimo, kako v splošnem opredeliti mesto, ki pripada Jančarju na pobočju slovenskega Parnasa; po čem se njegov pisateljski slog, ki ga je brusil zadnjih 40 let, pravzaprav loči od vseh drugih; kateri so motivi in teme, h katerim se, nepomirjen, v svojih delih redno vrača; kaj nam Jančar navsezadnje sporoča? V tokratnem Sobotnem branju smo ta premislek opravili ob Mnogih življenjih, obsežnem izboru iz Jančarjevega kratkoproznega ustvarjanja, ki je nekaj dni pred pisateljevim jubilejem izšel pri založbi Beletrina. Gost pred mikrofonom je bil glavni in odgovorni urednik Beletrine, Mitja Čander. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 14 Apr 2018 13:00:00 +0000 Drago Jančar: Mnoga življenja Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/06/Podkrinko3793734.mp3 RTVSLO – Prvi 1122 clean Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 7 Apr 2018 12:30:00 +0000 Pod krinko Letos decembra bo minilo sto let od smrti Ivana Cankarja. Tako ni presenetljivo, da založbe ta čas zagnano pripravljajo različne knjige, s katerimi želijo počastiti spomin na največjega izmed naših pisateljev. Nekatere izmed teh knjig govorijo o Cankarju, interpretirajo njegovo življenje in delo, spet druge pa nam v ponatisu prinašajo umetnikovo lastno pisanje. Med slednjimi je posebne pozornosti vredna zbirka Cankarjevih črtic Podobe iz sanj, ki je, opremljena s sugestivnimi risbami akademika Janeza Bernika, nedavno izšla pri založbi Beletrina. V Podobah iz sanj so namreč zbrani do meja poezije prignani kratki prozni zapisi, ki jih je Cankar pisal med prvo svetovno vojno – v zadnjih letih svojega življenja, torej – in s katerimi je pravzaprav na odločilen in najbrž vsaj malo presenetljiv način razširil oziroma dopolnil problemski horizont svoje literature. Kakšni torej so ti sporočilni poudarki, zajetih v Podobah iz sanj, smo preverjali v pogovoru z literarnim zgodovinarjem in teoretikom, akademikom dr. Jankom Kosom, ki je pričujoči izdaji Cankarjevih poslednjih črtic pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/31/IvanCankarPodobeizsanj3787308.mp3 RTVSLO – Prvi 1120 clean Letos decembra bo minilo sto let od smrti Ivana Cankarja. Tako ni presenetljivo, da založbe ta čas zagnano pripravljajo različne knjige, s katerimi želijo počastiti spomin na največjega izmed naših pisateljev. Nekatere izmed teh knjig govorijo o Cankarju, interpretirajo njegovo življenje in delo, spet druge pa nam v ponatisu prinašajo umetnikovo lastno pisanje. Med slednjimi je posebne pozornosti vredna zbirka Cankarjevih črtic Podobe iz sanj, ki je, opremljena s sugestivnimi risbami akademika Janeza Bernika, nedavno izšla pri založbi Beletrina. V Podobah iz sanj so namreč zbrani do meja poezije prignani kratki prozni zapisi, ki jih je Cankar pisal med prvo svetovno vojno – v zadnjih letih svojega življenja, torej – in s katerimi je pravzaprav na odločilen in najbrž vsaj malo presenetljiv način razširil oziroma dopolnil problemski horizont svoje literature. Kakšni torej so ti sporočilni poudarki, zajetih v Podobah iz sanj, smo preverjali v pogovoru z literarnim zgodovinarjem in teoretikom, akademikom dr. Jankom Kosom, ki je pričujoči izdaji Cankarjevih poslednjih črtic pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 31 Mar 2018 13:00:00 +0000 Ivan Cankar: Podobe iz sanj Avtor knjige, ki jo tokrat predstavljamo in je izšla pri založbi Beletrina v prevodu Sete Knop je eden najbolj priznanih in vplivnih antropologov v svetu. David Graeber, nekoč profesor na Yalu je tudi politični aktivist, ena vodilnih osebnosti gibanja Okupirajmo Wall Street. In kot pravi Graeber je današnji svet talec birokracije. Njegova knjiga ni poskus, da bi izdelali splošno teorijo birokracije, njeno zgodovino. Je zbirka esejev. Med katerimi vsak kaže v kakšno smer, v katero bi se lahko razvijala levičarska kritika birokracije. Prvi je osredotočen na nasilje, drugi na tehnologijo, tretji pa na racionalnost in vrednote. Torej – vsi se soočamo z isto težavo – birokratski postopki, navade in miselnost nas tako rekoč požirajo. Naše življenje se vrti okoli izpolnjevanja obrazcev. Toda jezik, s katerim govorimo o teh stvareh, ni le skrajno neprimeren – lahko je celo zasnovan tako, da stvari še poslabša. Zato moramo najti način, kako govoriti o tem. In mi smo našli sogovornika, ki je nad Graeberjevim pisanjem v Utopiji pravil navdušen. Ustavnega pravnika dr. Andraža Terška. Med drugim smo z njim spregovorili tudi o enem od Graeberjevih izhodišč, da birokracija premore tudi nekakšno skrivno privlačnost. Zakaj že? Prisluhnite oddaji oziroma posnetku. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/23/DavidGraeberUtopijapravil-Otehnologijineumnostiinskrivnihradostihbirokracije3778782.mp3 RTVSLO – Prvi 1079 clean Avtor knjige, ki jo tokrat predstavljamo in je izšla pri založbi Beletrina v prevodu Sete Knop je eden najbolj priznanih in vplivnih antropologov v svetu. David Graeber, nekoč profesor na Yalu je tudi politični aktivist, ena vodilnih osebnosti gibanja Okupirajmo Wall Street. In kot pravi Graeber je današnji svet talec birokracije. Njegova knjiga ni poskus, da bi izdelali splošno teorijo birokracije, njeno zgodovino. Je zbirka esejev. Med katerimi vsak kaže v kakšno smer, v katero bi se lahko razvijala levičarska kritika birokracije. Prvi je osredotočen na nasilje, drugi na tehnologijo, tretji pa na racionalnost in vrednote. Torej – vsi se soočamo z isto težavo – birokratski postopki, navade in miselnost nas tako rekoč požirajo. Naše življenje se vrti okoli izpolnjevanja obrazcev. Toda jezik, s katerim govorimo o teh stvareh, ni le skrajno neprimeren – lahko je celo zasnovan tako, da stvari še poslabša. Zato moramo najti način, kako govoriti o tem. In mi smo našli sogovornika, ki je nad Graeberjevim pisanjem v Utopiji pravil navdušen. Ustavnega pravnika dr. Andraža Terška. Med drugim smo z njim spregovorili tudi o enem od Graeberjevih izhodišč, da birokracija premore tudi nekakšno skrivno privlačnost. Zakaj že? Prisluhnite oddaji oziroma posnetku. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Mar 2018 13:30:00 +0000 David Graeber: Utopija pravil - O tehnologiji, neumnosti in skrivnih radostih birokracije Še preden se je Gabriel García Márquez s Stotimi leti samote uveljavil kot eden ključnih romanopiscev druge polovice dvajsetega stoletja, je v petdesetih letih delal kot evropski dopisnik enega izmed kolumbijskih časopisov. A svojim bralcem ni stregel le s predvidljivo mešanico političnih in gospodarskih novic, ki so določale življenjski utrip na stari celini. Kakor namreč dokazuje njegov potopis S poti po Vzhodni Evropi, ki ga je pisatelj tisti čas objavljal kot podlistek, zdaj pa je v knjižni obliki izšel pri Cankarjevi založbi, je bil pronicljiv in občutljiv opazovalec vsakdanjega življenja. In čeprav je bil sam prepričan levičar, je na vzhodni strani železne zavese zelo natančno videl razkorak med razglašenimi ideali socialističnih družb in brezperspektivnostjo življenj vsakdanjih, malih ljudi. Zakaj je Márquezovo pisanje o vzhodni strani železne zavese tudi tri desetletja po padcu berlinskega zidu še vedno pomenljivo in tehtno, smo v pogovoru z Andrejem Blatnikom, ki je za S poti po Vzhodni Evropi poskrbel po uredniški plati, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/09/GabrielGarcaMrquezSpotipoVzhodniEvropi3763564.mp3 RTVSLO – Prvi 1103 clean Še preden se je Gabriel García Márquez s Stotimi leti samote uveljavil kot eden ključnih romanopiscev druge polovice dvajsetega stoletja, je v petdesetih letih delal kot evropski dopisnik enega izmed kolumbijskih časopisov. A svojim bralcem ni stregel le s predvidljivo mešanico političnih in gospodarskih novic, ki so določale življenjski utrip na stari celini. Kakor namreč dokazuje njegov potopis S poti po Vzhodni Evropi, ki ga je pisatelj tisti čas objavljal kot podlistek, zdaj pa je v knjižni obliki izšel pri Cankarjevi založbi, je bil pronicljiv in občutljiv opazovalec vsakdanjega življenja. In čeprav je bil sam prepričan levičar, je na vzhodni strani železne zavese zelo natančno videl razkorak med razglašenimi ideali socialističnih družb in brezperspektivnostjo življenj vsakdanjih, malih ljudi. Zakaj je Márquezovo pisanje o vzhodni strani železne zavese tudi tri desetletja po padcu berlinskega zidu še vedno pomenljivo in tehtno, smo v pogovoru z Andrejem Blatnikom, ki je za S poti po Vzhodni Evropi poskrbel po uredniški plati, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 10 Mar 2018 14:00:00 +0000 Gabriel García Márquez: S poti po Vzhodni Evropi Telo, v katerem sem se rodila je roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel, ki na osnovi avtobiografske zgodbe na tehtnico postavlja dogodke svojega življenja. Njeno literarno in zasebno raziskovanje, na katerega se odpravi pri štiridesetih, ko nastopi čas za inventuro, jo vodi v otroška in mladostniška leta. Prvoosebna pripovedovalka obnavlja spomine na neobičajno vzgojo, ki jo je je bila deležna, občutja v zvezi s telesno hibo, družinsko življenje, ločitev staršev, šolanje v Mehiki in Franciji, njena monološka pripoved pa prikliče tudi čas očetovega bivanja v zaporu in stanje mehiške družbe v sedemdesetin in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. O stvarni in odkriti pripovedi odrasle ženske, ki je subjekt in hkrati predmet opazovanja, več prevajalka knjige Veronika Rot in Magda Tušar, medtem ko bo odlomke iz knjige prebrala Lidija Hartman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/02/GuadalupeNettelTelovkateremsemserodila3755723.mp3 RTVSLO – Prvi 934 clean Telo, v katerem sem se rodila je roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel, ki na osnovi avtobiografske zgodbe na tehtnico postavlja dogodke svojega življenja. Njeno literarno in zasebno raziskovanje, na katerega se odpravi pri štiridesetih, ko nastopi čas za inventuro, jo vodi v otroška in mladostniška leta. Prvoosebna pripovedovalka obnavlja spomine na neobičajno vzgojo, ki jo je je bila deležna, občutja v zvezi s telesno hibo, družinsko življenje, ločitev staršev, šolanje v Mehiki in Franciji, njena monološka pripoved pa prikliče tudi čas očetovega bivanja v zaporu in stanje mehiške družbe v sedemdesetin in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. O stvarni in odkriti pripovedi odrasle ženske, ki je subjekt in hkrati predmet opazovanja, več prevajalka knjige Veronika Rot in Magda Tušar, medtem ko bo odlomke iz knjige prebrala Lidija Hartman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 3 Mar 2018 13:30:00 +0000 Guadalupe Nettel: Telo, v katerem sem se rodila Kazensko taborišče, izgubljeno sredi sibirske divjine, je v zadnjem stoletju in pol postalo eno ključnih prizorišč, na katerih se odvija velika ruska književnost. Temo zaporniškega življenja in smrti so obdelali takšni velikani, kot so Dostojevski – ta je v Zapiskih iz mrtvega doma seveda popisoval še caristično katorgo – pa Solženicin in Šalamov, ki sta nam z Enim dnevom v življenju Ivana Denisoviča ter Kolimskimi zgodbami zapustila srhljivi, eksistencialno zavezujoči pričevanji o stalinističnem gulagu. Za vsa ta dela je značilno, da so jih pisatelji ustvarili, izhajajoč neposredno iz osebne izkušnje. No, prav pred kratkim pa je pri Cankarjevi založbi izšel prevod romana Samostan, za katerega se zdi, da ga lahko brez zadrege postavimo ob bok omenjenim mojstrovinam – pa čeprav njegov avtor, razvpiti sodobni pisatelj Zahar Prilepin, nikoli ni sedel v kaki izmed nečloveških sibirskih ječ. Kako je to Prilepinu pravzaprav uspelo, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru s prevajalcem Samostana, Borutom Kraševcem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/23/ZaharPrilepinSamostan3748871.mp3 RTVSLO – Prvi 1005 clean Kazensko taborišče, izgubljeno sredi sibirske divjine, je v zadnjem stoletju in pol postalo eno ključnih prizorišč, na katerih se odvija velika ruska književnost. Temo zaporniškega življenja in smrti so obdelali takšni velikani, kot so Dostojevski – ta je v Zapiskih iz mrtvega doma seveda popisoval še caristično katorgo – pa Solženicin in Šalamov, ki sta nam z Enim dnevom v življenju Ivana Denisoviča ter Kolimskimi zgodbami zapustila srhljivi, eksistencialno zavezujoči pričevanji o stalinističnem gulagu. Za vsa ta dela je značilno, da so jih pisatelji ustvarili, izhajajoč neposredno iz osebne izkušnje. No, prav pred kratkim pa je pri Cankarjevi založbi izšel prevod romana Samostan, za katerega se zdi, da ga lahko brez zadrege postavimo ob bok omenjenim mojstrovinam – pa čeprav njegov avtor, razvpiti sodobni pisatelj Zahar Prilepin, nikoli ni sedel v kaki izmed nečloveških sibirskih ječ. Kako je to Prilepinu pravzaprav uspelo, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru s prevajalcem Samostana, Borutom Kraševcem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Feb 2018 14:00:00 +0000 Zahar Prilepin: Samostan Zbirka kratkih zgodb z naslovom Razvezani, je knjižni prvenec avtorice Ane Schnabl, ki je za delo, lani novembra v sklopu Slovenskega knjižnega sejma, prejela nagrado za najboljši prvenec zadnjega leta. Zbirka prinaša deset zgodb, zgrajenih okoli različnih čustvenih stanj. Protagonisti in protagonistke so ženska na antidepresivih, fant na travi, dekle z anoreksijo in še drugi z osebnega ali družbenega roba, ki pa namesto ciničnega razgrajevanja lastnega položaja vzpostavljajo do svojih težav drugačen odnos, so zapisali v založbi Beletrina, kjer je zbirka izšla. Pred mikrofon smo povabili avtorico Ano Schnabl. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/16/AnaSchnablRazvezani3740578.mp3 RTVSLO – Prvi 1032 clean Zbirka kratkih zgodb z naslovom Razvezani, je knjižni prvenec avtorice Ane Schnabl, ki je za delo, lani novembra v sklopu Slovenskega knjižnega sejma, prejela nagrado za najboljši prvenec zadnjega leta. Zbirka prinaša deset zgodb, zgrajenih okoli različnih čustvenih stanj. Protagonisti in protagonistke so ženska na antidepresivih, fant na travi, dekle z anoreksijo in še drugi z osebnega ali družbenega roba, ki pa namesto ciničnega razgrajevanja lastnega položaja vzpostavljajo do svojih težav drugačen odnos, so zapisali v založbi Beletrina, kjer je zbirka izšla. Pred mikrofon smo povabili avtorico Ano Schnabl. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Feb 2018 13:50:00 +0000 Ana Schnabl: Razvezani Ob začetku zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu smo v tokratnem Sobotnem branju predstavili Koja Una, bržčas najpomembnejšega, najodličnejšega književnika Južne Koreje. Danes 84-letni pesnik, ki je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja kar štirikrat zaprt, ker se je javno zavzemal za socialno pravičnost in demokratične politične reforme v Južni Koreji, je bralke in bralce z vsega sveta že pred desetletji prepričal z verzi, v katerih se prepletajo elementi tradicionalne, budistične miselnosti in modernega nihilizma, vsrkanega iz zahodnih literarnih oziroma duhovnih tradicij. Na ta način se Kojeva pesem suvereno giblje v širokem razponu; vanjo vstopa vse, od groze in radikalnega nesmisla sodobnega vojskovanja do sicer krhke, minljive pa vendarle ontološko polne lepote pomladnih cvetov. Kako južnokorejskemu mojstru uspeva tako raznorodna občutja povezati v enovito celoto, smo preverjali v pogovoru z Alešem Štegrom, ki je predlani pomagal pripraviti knjigo Pišem v zrak, slovenski izbor iz novejše Kojeve poezije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/09/KoUnPiemvzrak3732592.mp3 RTVSLO – Prvi 782 clean Ob začetku zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu smo v tokratnem Sobotnem branju predstavili Koja Una, bržčas najpomembnejšega, najodličnejšega književnika Južne Koreje. Danes 84-letni pesnik, ki je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja kar štirikrat zaprt, ker se je javno zavzemal za socialno pravičnost in demokratične politične reforme v Južni Koreji, je bralke in bralce z vsega sveta že pred desetletji prepričal z verzi, v katerih se prepletajo elementi tradicionalne, budistične miselnosti in modernega nihilizma, vsrkanega iz zahodnih literarnih oziroma duhovnih tradicij. Na ta način se Kojeva pesem suvereno giblje v širokem razponu; vanjo vstopa vse, od groze in radikalnega nesmisla sodobnega vojskovanja do sicer krhke, minljive pa vendarle ontološko polne lepote pomladnih cvetov. Kako južnokorejskemu mojstru uspeva tako raznorodna občutja povezati v enovito celoto, smo preverjali v pogovoru z Alešem Štegrom, ki je predlani pomagal pripraviti knjigo Pišem v zrak, slovenski izbor iz novejše Kojeve poezije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 10 Feb 2018 14:00:00 +0000 Ko Un: Pišem v zrak Rupi Kaur je mlada pesnica in likovna umetnica, ki živi v kanadskem Torontu. Njena prva pesniška zbirka Med in mleko je postala svetovna uspešnica po zaslugi družbenih omrežij, zato ji pravijo tudi instapesnica. V svojih pesmih, za katere so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Kritiki si sicer niso čisto na jasnem, ali gre za svež veter ali temne oblake v poeziji. Toda to Rupi Kaur ne moti preveč, kot je priznala v enem izmed številnih intervjujev v zadnjem času. Pisanje avtorice indijskega rodu zlasti nagovarja mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja s feminističnega vidika. V tokratnem Sobotnem branju bomo skupaj z urednico pri založbi Mladinska knjiga Urško Kaloper prelistali njeno pesniško zbirko Med in mleko. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/02/RupiKaurMedinmleko3725707.mp3 RTVSLO – Prvi 592 clean Rupi Kaur je mlada pesnica in likovna umetnica, ki živi v kanadskem Torontu. Njena prva pesniška zbirka Med in mleko je postala svetovna uspešnica po zaslugi družbenih omrežij, zato ji pravijo tudi instapesnica. V svojih pesmih, za katere so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Kritiki si sicer niso čisto na jasnem, ali gre za svež veter ali temne oblake v poeziji. Toda to Rupi Kaur ne moti preveč, kot je priznala v enem izmed številnih intervjujev v zadnjem času. Pisanje avtorice indijskega rodu zlasti nagovarja mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja s feminističnega vidika. V tokratnem Sobotnem branju bomo skupaj z urednico pri založbi Mladinska knjiga Urško Kaloper prelistali njeno pesniško zbirko Med in mleko. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 3 Feb 2018 13:30:00 +0000 Rupi Kaur: Med in mleko Med ljudmi in našimi najbližjimi živalskimi sorodniki obstajajo številne skupne točke. Pravzaprav jih je toliko, da se zdi, kot da številnih dolgo le nismo hoteli videti. Morda zato, da ne bi s tem omajali posebnega mesta, ki ga po naših predstavah ima človek v svetu. Toda vse več je neposrednih dokazov, ujetih tudi na kamero, ki kažejo, da so naši bližnji sorodniki povsem sposobni sočutja, skrbi za druge, predvidevanja posledic svojih dejanj in občutja sramu. Na podlagi teh spoznanj se znani nizozemski primatolog Frans de Waal v svoji knjigi Bonobo in ateist, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Ciceron, loti raziskovanja izvorov moralnosti in religije. Knjigi Bonobo in ateist se je v tokratnem Sobotnem branju posvetila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/26/FransdeWaalBonoboinateist3718399.mp3 RTVSLO – Prvi 882 clean Med ljudmi in našimi najbližjimi živalskimi sorodniki obstajajo številne skupne točke. Pravzaprav jih je toliko, da se zdi, kot da številnih dolgo le nismo hoteli videti. Morda zato, da ne bi s tem omajali posebnega mesta, ki ga po naših predstavah ima človek v svetu. Toda vse več je neposrednih dokazov, ujetih tudi na kamero, ki kažejo, da so naši bližnji sorodniki povsem sposobni sočutja, skrbi za druge, predvidevanja posledic svojih dejanj in občutja sramu. Na podlagi teh spoznanj se znani nizozemski primatolog Frans de Waal v svoji knjigi Bonobo in ateist, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Ciceron, loti raziskovanja izvorov moralnosti in religije. Knjigi Bonobo in ateist se je v tokratnem Sobotnem branju posvetila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 27 Jan 2018 13:30:00 +0000 Frans de Waal: Bonobo in ateist Maja Plisecka je odraščala v Sovjetski zvezi, zato je njeno otroštvo močno zaznamovalo surova diktatura in druga svetovna vojna. Prav neverjetno se zdi, da je kljub vsem okoliščinam postala ikona baletne umetnosti 20-ega stoletja, najbolj slavna po svojem umirajočem labodu in Labodjem jezeru. Nastopala je 50 let, zadnjikrat leta 2003 pri 78 letih, kar je svojevrsten dosežek. Knjiga Jaz, Maja Plisecka je njeno prvo avtobiografsko delo. Pisati jo je začela leta 1991 v Španiji. Ob izidu leta 1994 je knjiga doživela izjemen odziv, prevedena je v številne jezike in še vedno aktualna. Zdaj jo imamo tudi v slovenščini. Več v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/18/MajaPliseckaJazMajaPlisecka3710716.mp3 RTVSLO – Prvi 1050 clean Maja Plisecka je odraščala v Sovjetski zvezi, zato je njeno otroštvo močno zaznamovalo surova diktatura in druga svetovna vojna. Prav neverjetno se zdi, da je kljub vsem okoliščinam postala ikona baletne umetnosti 20-ega stoletja, najbolj slavna po svojem umirajočem labodu in Labodjem jezeru. Nastopala je 50 let, zadnjikrat leta 2003 pri 78 letih, kar je svojevrsten dosežek. Knjiga Jaz, Maja Plisecka je njeno prvo avtobiografsko delo. Pisati jo je začela leta 1991 v Španiji. Ob izidu leta 1994 je knjiga doživela izjemen odziv, prevedena je v številne jezike in še vedno aktualna. Zdaj jo imamo tudi v slovenščini. Več v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 20 Jan 2018 13:30:00 +0000 Maja Plisecka: Jaz, Maja Plisecka Pred nekaj dnevi je na podelitvi zlatih globusov, prestižnih filmskih in televizijskih nagrad, ki jih podeljuje društvo tujih dopisnikov v Hollywoodu, v kategoriji za najboljšo dramsko TV-nadaljevanko triumfirala Deklina zgodba. Ta serija se seveda organsko vpisuje v širši tok intelektualno zahtevnejših, umetniško polnejših nadaljevank, ki zadnja leta cvetijo na ameriški televiziji, vendar pa ne gre pozabiti, da imamo ob Deklini zgodbi pravzaprav opravka s priredbo enega svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij. Odmevna nadaljevanka je svoje življenje namreč začela kot roman, pod katerega se je podpisala Margaret Atwood, ki velja za eno kritiško najbolj hvaljenih pa tudi med najširšimi bralskimi krogi najbolj priljubljenih pisateljic sodobne kanadske književnosti. Kakšno zgodbo je torej napletla Atwoodova v Deklini zgodbi, da je z njo osvojila najprej bralsko, zdaj pa še gledalsko občinstvo po vsem svetu? – Odgovor smo iskali v pogovoru s slovensko prevajalko Dekline zgodbe, Miriam Drev. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/12/MargaretAtwoodDeklinazgodba3704630.mp3 RTVSLO – Prvi 1074 clean Pred nekaj dnevi je na podelitvi zlatih globusov, prestižnih filmskih in televizijskih nagrad, ki jih podeljuje društvo tujih dopisnikov v Hollywoodu, v kategoriji za najboljšo dramsko TV-nadaljevanko triumfirala Deklina zgodba. Ta serija se seveda organsko vpisuje v širši tok intelektualno zahtevnejših, umetniško polnejših nadaljevank, ki zadnja leta cvetijo na ameriški televiziji, vendar pa ne gre pozabiti, da imamo ob Deklini zgodbi pravzaprav opravka s priredbo enega svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij. Odmevna nadaljevanka je svoje življenje namreč začela kot roman, pod katerega se je podpisala Margaret Atwood, ki velja za eno kritiško najbolj hvaljenih pa tudi med najširšimi bralskimi krogi najbolj priljubljenih pisateljic sodobne kanadske književnosti. Kakšno zgodbo je torej napletla Atwoodova v Deklini zgodbi, da je z njo osvojila najprej bralsko, zdaj pa še gledalsko občinstvo po vsem svetu? – Odgovor smo iskali v pogovoru s slovensko prevajalko Dekline zgodbe, Miriam Drev. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 13 Jan 2018 14:00:00 +0000 Margaret Atwood: Deklina zgodba Eva Markun je zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2016, zato ji je Javni sklad za kulturne dejavnosti omogočil izdajo prvenca. Odločila se je za zbirko šestih kratkih zgodb z naslovom Menažerija, ki se dogajajo tako na slovenskem podeželju kot v azijskih prostranstvih, v okvirih dejansko mogočega in fantazijskega, v poljih zavednega in nezavednega. Čeprav gre za prvenec je Eva Markun spretna pripovedovalka zgodb, raznolika pokrajina avtoričine prepričljive in zrele proze pa bralca zmore večkrat vznemiriti, predvsem zaradi elementov bizarnosti čudnega v človeku in živali. O knjigi in avtorici v oddaji Sobotno branje, več Magda Tušar, medtem ko odlomke iz knjige prebirata Mateja Perpar in Ivan Lotrič. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/05/EvaMarkunMenaerija3695726.mp3 RTVSLO – Prvi 952 clean Eva Markun je zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2016, zato ji je Javni sklad za kulturne dejavnosti omogočil izdajo prvenca. Odločila se je za zbirko šestih kratkih zgodb z naslovom Menažerija, ki se dogajajo tako na slovenskem podeželju kot v azijskih prostranstvih, v okvirih dejansko mogočega in fantazijskega, v poljih zavednega in nezavednega. Čeprav gre za prvenec je Eva Markun spretna pripovedovalka zgodb, raznolika pokrajina avtoričine prepričljive in zrele proze pa bralca zmore večkrat vznemiriti, predvsem zaradi elementov bizarnosti čudnega v človeku in živali. O knjigi in avtorici v oddaji Sobotno branje, več Magda Tušar, medtem ko odlomke iz knjige prebirata Mateja Perpar in Ivan Lotrič. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 6 Jan 2018 13:30:00 +0000 Eva Markun: Menažerija Pred nedavnim je pri Mladinski knjigi, v znameniti Knjižnici Kondor, pod naslovom Tukaj, zate, tam izšel prerez ustvarjalnega opusa Aleša Debeljaka. To je seveda razmeroma zanesljiv znak slovenskim bralkam in bralcem, da imamo ob Debeljakovem pisanju, zdaj zajetem v Kondorjevem izboru, opravka s klasiko, se pravi z literarnim mojstrstvom najvišje ravni. Toda Debeljak je bil plodovit in raznolik pisec. Zato se lahko vprašamo, kaj vse sta avtorja dotičnega izbora, literarni kritik in publicist Urban Vovk ter pesnik in esejist Uroš Zupan, pravzaprav uvrstila v ta izbor? Po kakšnem ključu sta odbirala? In kako se nam skozi prizmo tega izbora pravzaprav razkrivajo osrednji tematski oziroma sporočilni poudarki Debeljakovega ustvarjanja? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Uroš Zupan. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/AleDebeljakTukajzatetam3684230.mp3 RTVSLO – Prvi 1018 clean Pred nedavnim je pri Mladinski knjigi, v znameniti Knjižnici Kondor, pod naslovom Tukaj, zate, tam izšel prerez ustvarjalnega opusa Aleša Debeljaka. To je seveda razmeroma zanesljiv znak slovenskim bralkam in bralcem, da imamo ob Debeljakovem pisanju, zdaj zajetem v Kondorjevem izboru, opravka s klasiko, se pravi z literarnim mojstrstvom najvišje ravni. Toda Debeljak je bil plodovit in raznolik pisec. Zato se lahko vprašamo, kaj vse sta avtorja dotičnega izbora, literarni kritik in publicist Urban Vovk ter pesnik in esejist Uroš Zupan, pravzaprav uvrstila v ta izbor? Po kakšnem ključu sta odbirala? In kako se nam skozi prizmo tega izbora pravzaprav razkrivajo osrednji tematski oziroma sporočilni poudarki Debeljakovega ustvarjanja? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Uroš Zupan. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 30 Dec 2017 14:00:00 +0000 Aleš Debeljak: Tukaj, zate, tam Jota je zimska jed, tradicionalna za podeželje, priljubljena tudi v mestu, ključni sestavini sta kislo zelje in kisla repa. Da bi o tej jedi napisali kuharsko knjigo? Zakaj pa ne. Prav to je s svojo najnovejšo knjigo Ojtajota, ki je izšla konec novembra v samozaložbi, napravil Klemen Košir in oznako kuharsko knjigo postavil pod narekovaje. Ojtajota, ki je prejela nagrado letošnjega knjižnega sejma za najlepše oblikovano kuharsko knjigo, poleg receptov vsebuje pripovedi o tradiciji priprave te jedi z različnih delov Slovenije, severne Italije in hrvaške Istre. Več v tokratni oddajo Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: Klemen Košir http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/22/KlemenKoirOjtajota3683798.mp3 RTVSLO – Prvi 893 clean Jota je zimska jed, tradicionalna za podeželje, priljubljena tudi v mestu, ključni sestavini sta kislo zelje in kisla repa. Da bi o tej jedi napisali kuharsko knjigo? Zakaj pa ne. Prav to je s svojo najnovejšo knjigo Ojtajota, ki je izšla konec novembra v samozaložbi, napravil Klemen Košir in oznako kuharsko knjigo postavil pod narekovaje. Ojtajota, ki je prejela nagrado letošnjega knjižnega sejma za najlepše oblikovano kuharsko knjigo, poleg receptov vsebuje pripovedi o tradiciji priprave te jedi z različnih delov Slovenije, severne Italije in hrvaške Istre. Več v tokratni oddajo Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: Klemen Košir http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Dec 2017 13:30:00 +0000 Klemen Košir: Ojtajota Priznana hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić se v svojih esejih, zbranih pod naslovom Evropa v sepiji dotakne različnih tem, ki jih naplavlja globalni svet. Razmišlja o emigracijah, nacionalizmu, kapitalizmu, potrošništvu, digitalnih medijih, nostalgiji in tudi o tem, ali nam knjiga lahko reši življenje. Njeno pisanje je intelektualno pronicljivo in duhovito ostro, pravijo pri Cankarjevi založbi, kjer je knjiga tudi izšla. O delu in avtorici se je v Sobotnem branju s prevajalko – izredno profesorico na Univerzi v Ljubljani dr. Đurđo Strsoglavec pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/15/DubravkaUgreiEvropavsepiji3676036.mp3 RTVSLO – Prvi 851 clean Priznana hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić se v svojih esejih, zbranih pod naslovom Evropa v sepiji dotakne različnih tem, ki jih naplavlja globalni svet. Razmišlja o emigracijah, nacionalizmu, kapitalizmu, potrošništvu, digitalnih medijih, nostalgiji in tudi o tem, ali nam knjiga lahko reši življenje. Njeno pisanje je intelektualno pronicljivo in duhovito ostro, pravijo pri Cankarjevi založbi, kjer je knjiga tudi izšla. O delu in avtorici se je v Sobotnem branju s prevajalko – izredno profesorico na Univerzi v Ljubljani dr. Đurđo Strsoglavec pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Dec 2017 13:30:00 +0000 Dubravka Ugrešić: Evropa v sepiji Lansko leto so člani švedske kraljeve akademije, ki podeljuje Nobelovo nagrado za književnost, osupili svet in prestižno priznanje namenili ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu. Nekateri so to odločitev navdušeno pozdravili, spet drugi pa so jo kritizirali in hiteli z naštevanjem imen vseh tistih, ki naj bi si literarno nesmrtnost bojda zaslužili bolj kakor Dylan. V tem smislu smo velikokrat slišali ime kenijskega romanopisca, Ngugija wa Thiong'oja, pa japonskega pisatelja Harukija Murakamija, sirijskega pesnika Adonisa in še koga. Ko se je torej oktobra približal čas razglasitve letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost, se je svetovna javnost razumljivo spraševala, ali bodo Švedi upoštevali kako izmed teh »priporočil«. Izkazalo se je, da so mislili s svojo glavo in nagrado podelili britanskemu pisatelju japonskega rodu, Kazuu Ishiguru. S čim jih je sveže pečeni lavreat pravzaprav prepričal, smo dan pred slovesno podelitvijo nagrad v Stockholmu preverjali v Sobotnem branju, saj smo v precep vzeli Ostanke dneva, Ishigurovo osrednje delo. Gost pred mikrofonom je bil pisatelj in režiser, Nejc Gazvoda. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/08/KazuoIshiguroOstankidneva3667959.mp3 RTVSLO – Prvi 1052 clean Lansko leto so člani švedske kraljeve akademije, ki podeljuje Nobelovo nagrado za književnost, osupili svet in prestižno priznanje namenili ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu. Nekateri so to odločitev navdušeno pozdravili, spet drugi pa so jo kritizirali in hiteli z naštevanjem imen vseh tistih, ki naj bi si literarno nesmrtnost bojda zaslužili bolj kakor Dylan. V tem smislu smo velikokrat slišali ime kenijskega romanopisca, Ngugija wa Thiong'oja, pa japonskega pisatelja Harukija Murakamija, sirijskega pesnika Adonisa in še koga. Ko se je torej oktobra približal čas razglasitve letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost, se je svetovna javnost razumljivo spraševala, ali bodo Švedi upoštevali kako izmed teh »priporočil«. Izkazalo se je, da so mislili s svojo glavo in nagrado podelili britanskemu pisatelju japonskega rodu, Kazuu Ishiguru. S čim jih je sveže pečeni lavreat pravzaprav prepričal, smo dan pred slovesno podelitvijo nagrad v Stockholmu preverjali v Sobotnem branju, saj smo v precep vzeli Ostanke dneva, Ishigurovo osrednje delo. Gost pred mikrofonom je bil pisatelj in režiser, Nejc Gazvoda. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Dec 2017 14:00:00 +0000 Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva Marcel Štefančič, jr., filmski kritik, publicist, avtor obsežnega knjižnega opusa, tudi štirikratni nominiranec za Rožančevo nagrado in njen dobitnik za leto 2014 za eseje Kdor prej umre, bo dlje mrtev, je tudi zdaj pod okriljem založbe UMco spisal eseje. A tokrat o zombijih. Poglobljeno analizo o zombijih, tem medijskem in filmskem fenomenu zadnjega obdobja, ki jih Štefančič vidi kot enkratno metaforo sodobnega neoliberalizma. Kot pravi: ” Zombi ni alegorija sodobnega prekarnega, fleksibilnega, postfordističnega človeka, ki se bori z odtujenostjo, temveč alegorija človeka, ki se bori za golo preživetje. Kapital ga je tako razlastil, da mu je ostalo le še golo telo – vse bolj utrujeno, vse bolj izmučeno, vse bolj rigidno, vse bolj degradirano, vse bolj mrtvo.” Hkrati pa so zombiji tudi metafora preobrazbe, revolucije meni avtor knjige. Zakaj? To in še več izveste v pogovoru z Marcelom Štefančičem, jr. v oddaji Sobotno branje. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/02/Marceltefanijr.-ZOMBIOdRomeradoRomeraEsejonoiivihinmrtvihboljemrtvih3660040.mp3 RTVSLO – Prvi 1050 clean Marcel Štefančič, jr., filmski kritik, publicist, avtor obsežnega knjižnega opusa, tudi štirikratni nominiranec za Rožančevo nagrado in njen dobitnik za leto 2014 za eseje Kdor prej umre, bo dlje mrtev, je tudi zdaj pod okriljem založbe UMco spisal eseje. A tokrat o zombijih. Poglobljeno analizo o zombijih, tem medijskem in filmskem fenomenu zadnjega obdobja, ki jih Štefančič vidi kot enkratno metaforo sodobnega neoliberalizma. Kot pravi: ” Zombi ni alegorija sodobnega prekarnega, fleksibilnega, postfordističnega človeka, ki se bori z odtujenostjo, temveč alegorija človeka, ki se bori za golo preživetje. Kapital ga je tako razlastil, da mu je ostalo le še golo telo – vse bolj utrujeno, vse bolj izmučeno, vse bolj rigidno, vse bolj degradirano, vse bolj mrtvo.” Hkrati pa so zombiji tudi metafora preobrazbe, revolucije meni avtor knjige. Zakaj? To in še več izveste v pogovoru z Marcelom Štefančičem, jr. v oddaji Sobotno branje. Avtorica oddaje je Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Dec 2017 13:30:00 +0000 Marcel Štefančič, jr. - ZOMBI Od Romera do Romera, Esej o noči živih in mrtvih, bolje mrtvih Vsako novo razkritje finančnih tokov, ki peljejo v davčne oaze, razgrne pred nami globlje razsežnosti tega fenomena. Daleč od tega, da bi šlo zgolj za marginalen pojav, s katerim se okoriščajo le kriminalne družbe pri pranju denarja, posamezni brezvestni poslovneži in podjetja. Vse informacije, ki iz teh sorazmerno tajnih logov vendarle najdejo pot v javnost, potrjujejo, da so davčne oaze eden ključnih motorjev sodobnega finančnega kapitalizma. Motorjev, ki osupljive količine denarja preusmerjajo mimo davčnih sistemov posameznih držav in tako občutno siromašijo javne blagajne povsod po svetu, naj gre za bogate ali revne države. Britanski raziskovalni novinar Nicholas Shaxson se je z obrisi tega razvejanega sistema začel srečevati, medtem ko je raziskoval zakulisje naftne industrije v Afriki. Ko se je vanj poglobil, ga je njegov obseg povsem šokiral. Rezultat njegovih raziskav je knjiga Otoki zakladov z zgovornim podnaslovom Davčne oaze – požiralnice svetovnega bogastva. Čeprav je v originalu izšla leta 2011 in so v vmesnem času sledila obsežna razkritja od LuxLeaksa do Rajskih dokumentov, ostaja knjiga, ki je zdaj izšla v slovenskem prevodu pri založbi Ciceron, ravno tako aktualna kot pred šestimi leti. V roke jo je vzela Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/25/NicholasShaxsonOtokizakladov3651974.mp3 RTVSLO – Prvi 1039 clean Vsako novo razkritje finančnih tokov, ki peljejo v davčne oaze, razgrne pred nami globlje razsežnosti tega fenomena. Daleč od tega, da bi šlo zgolj za marginalen pojav, s katerim se okoriščajo le kriminalne družbe pri pranju denarja, posamezni brezvestni poslovneži in podjetja. Vse informacije, ki iz teh sorazmerno tajnih logov vendarle najdejo pot v javnost, potrjujejo, da so davčne oaze eden ključnih motorjev sodobnega finančnega kapitalizma. Motorjev, ki osupljive količine denarja preusmerjajo mimo davčnih sistemov posameznih držav in tako občutno siromašijo javne blagajne povsod po svetu, naj gre za bogate ali revne države. Britanski raziskovalni novinar Nicholas Shaxson se je z obrisi tega razvejanega sistema začel srečevati, medtem ko je raziskoval zakulisje naftne industrije v Afriki. Ko se je vanj poglobil, ga je njegov obseg povsem šokiral. Rezultat njegovih raziskav je knjiga Otoki zakladov z zgovornim podnaslovom Davčne oaze – požiralnice svetovnega bogastva. Čeprav je v originalu izšla leta 2011 in so v vmesnem času sledila obsežna razkritja od LuxLeaksa do Rajskih dokumentov, ostaja knjiga, ki je zdaj izšla v slovenskem prevodu pri založbi Ciceron, ravno tako aktualna kot pred šestimi leti. V roke jo je vzela Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 25 Nov 2017 13:40:00 +0000 Nicholas Shaxson: Otoki zakladov Milan Jesih, bržčas največji pesnik na slovenskem Parnasu danes, je pred kratkim slovensko bralstvo presenetil z zbirko pesmi o maršalu; precej nenavadno se namreč zdi, da bi danes kdorkoli hotel pisati hvalnice Josipu Brozu. Toda branje Jesihove knjige hitro pokaže, da pesnikov Maršal le ni Tito. Kdo torej je? S čim je pritegnil pesnikovo pozornost? In zakaj si zasluži 88 rimanih pesmi v laškem enajstercu? - Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z Milanom Jesihom v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Milan Jesih - Maršal; detajl z naslovnice (Goran Dekleva) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/17/MilanJesihMaral3643306.mp3 RTVSLO – Prvi 820 clean Milan Jesih, bržčas največji pesnik na slovenskem Parnasu danes, je pred kratkim slovensko bralstvo presenetil z zbirko pesmi o maršalu; precej nenavadno se namreč zdi, da bi danes kdorkoli hotel pisati hvalnice Josipu Brozu. Toda branje Jesihove knjige hitro pokaže, da pesnikov Maršal le ni Tito. Kdo torej je? S čim je pritegnil pesnikovo pozornost? In zakaj si zasluži 88 rimanih pesmi v laškem enajstercu? - Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z Milanom Jesihom v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Milan Jesih - Maršal; detajl z naslovnice (Goran Dekleva) http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 18 Nov 2017 14:00:00 +0000 Milan Jesih: Maršal V oddaji Sobotno branje smo predstavili risoroman z naslovom Sanje o olimpijadi, ki ga je izrisal Nemški stripar in oblikovalec Reinhard Kleist in za katerega je v zadnjih letih prejel več nagrad. Risoroman je v prevodu Mojce Kranjc izšel pri založbi Vige Vage knjige. O knjigi pa smo se pogovarjali z urednico Anjo Golob. Voditeljica Martina Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/10/Sanjeoolimpijadi3633674.mp3 RTVSLO – Prvi 709 clean V oddaji Sobotno branje smo predstavili risoroman z naslovom Sanje o olimpijadi, ki ga je izrisal Nemški stripar in oblikovalec Reinhard Kleist in za katerega je v zadnjih letih prejel več nagrad. Risoroman je v prevodu Mojce Kranjc izšel pri založbi Vige Vage knjige. O knjigi pa smo se pogovarjali z urednico Anjo Golob. Voditeljica Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 11 Nov 2017 13:50:00 +0000 Sanje o olimpijadi Sodobna ruska pisateljica Tatjana Tolstoj je z romanom Mjausk izpisala grozljivo-komično anti-utopijo, postavljeno nekam daleč v prihodnost, v svet po Eksploziji, v svet, kjer je na videz vse drugače, v svet, v katerem so nekateri ljudje nesmrtni in zajci prhutajo med krošnjami. A vse le ni tako drugače - kaj se vsemu navkljub le ni spremenilo in kaj vse v tem postapokaliptičnem svetu močno spominja na naš lasten čas in prostor, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/03/TatjanaTolstojMjausk3626611.mp3 RTVSLO – Prvi 857 clean Sodobna ruska pisateljica Tatjana Tolstoj je z romanom Mjausk izpisala grozljivo-komično anti-utopijo, postavljeno nekam daleč v prihodnost, v svet po Eksploziji, v svet, kjer je na videz vse drugače, v svet, v katerem so nekateri ljudje nesmrtni in zajci prhutajo med krošnjami. A vse le ni tako drugače - kaj se vsemu navkljub le ni spremenilo in kaj vse v tem postapokaliptičnem svetu močno spominja na naš lasten čas in prostor, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 4 Nov 2017 14:00:00 +0000 Tatjana Tolstoj: Mjausk V knjigi Dve uri, britanskega novinarja in publicista Eda Caesarja pobliže spoznamo nekatera velika imena, ozadje in zgodovino maratona, ki ima med vsemi športi, kot ugotavlja avtor, najbolj privlačen mit o nastanku. Izročilo čudežno vzdržljivega Grka, ki je v nekaj dneh pretekel nepojmljive razdalje in na cilju umrl, je navdihnilo organizatorje prve moderne olimpijade v Atenah leta 1896 in maratonska dirka je postala del olimpijskega programa. Knjiga, ki jo je prevedel Sandi Kodrič in je lani izšla pri založbi UMco, se ukvarja tudi z absolutnimi mejami človekovih zmogljivosti in sprašuje, kdaj bo mogoče premagati 42 kilometrov in 195 metrov v manj kot dveh urah. Prelistala jo je Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/26/EdCaesarDveuri3619951.mp3 RTVSLO – Prvi 769 clean V knjigi Dve uri, britanskega novinarja in publicista Eda Caesarja pobliže spoznamo nekatera velika imena, ozadje in zgodovino maratona, ki ima med vsemi športi, kot ugotavlja avtor, najbolj privlačen mit o nastanku. Izročilo čudežno vzdržljivega Grka, ki je v nekaj dneh pretekel nepojmljive razdalje in na cilju umrl, je navdihnilo organizatorje prve moderne olimpijade v Atenah leta 1896 in maratonska dirka je postala del olimpijskega programa. Knjiga, ki jo je prevedel Sandi Kodrič in je lani izšla pri založbi UMco, se ukvarja tudi z absolutnimi mejami človekovih zmogljivosti in sprašuje, kdaj bo mogoče premagati 42 kilometrov in 195 metrov v manj kot dveh urah. Prelistala jo je Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 28 Oct 2017 12:42:00 +0000 Ed Caesar: Dve uri Brezkrajna prostranstva srednje Azije, sredi njih Samarkand in Buhara, legendarni trgovski mesti na svilni poti. Prva polovica desetega stoletja, čas relativnega miru in brezsramnega obilja, čas hitro napredujoče znanosti in dovršene umetnosti. Zlati vek islamske civilizacije, skratka. To je oder, na katerega sodobni rusko-tadžiški pisatelj Andrej Volos postavlja dogajanje Vrnitve v Pandžrud, svojega odmevnega, leta 2013 z ruskim kresnikom nagrajenega romana. Glavni junak, slavni pesnik Rudaki, se – star, oslepljen in pahnjen globoko v nemilost – iz Buhare vrača v rodni Pandžrud. Zgodovinski Rudaki je sicer res bil perzijski pesnik in Volos vseskozi piše tako, da ostaja zvest historično izpričanim dejstvom, a njegov Rudaki navsezadnje vendarle postane tipičen junak ruske književnosti – na poti domov se namreč spominja svoje mladosti in zrelih let; tehta svoj nekdanji družbeni uspeh in neminljivo slavo pa tudi ceno, ki jo je zanju plačal; tuhta o lepoti, poeziji, resnici, Bogu in vse hitreje zaostrujočem se sporu med suniti in šiiti, sporu, ki bo vsak hip končal zlato dobo in ki svojo dolgo senco meče še v današnji čas. Do kakšnih ugotovitev se Rudaki, iztreznjen od življenja, na koncu dokoplje, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Aljoša Harlamov, ki je za slovensko izdajo Vrnitve v Pandžrud poskrbel po uredniški plati. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/21/AndrejVolosVrnitevvPandrud3613354.mp3 RTVSLO – Prvi 979 clean Brezkrajna prostranstva srednje Azije, sredi njih Samarkand in Buhara, legendarni trgovski mesti na svilni poti. Prva polovica desetega stoletja, čas relativnega miru in brezsramnega obilja, čas hitro napredujoče znanosti in dovršene umetnosti. Zlati vek islamske civilizacije, skratka. To je oder, na katerega sodobni rusko-tadžiški pisatelj Andrej Volos postavlja dogajanje Vrnitve v Pandžrud, svojega odmevnega, leta 2013 z ruskim kresnikom nagrajenega romana. Glavni junak, slavni pesnik Rudaki, se – star, oslepljen in pahnjen globoko v nemilost – iz Buhare vrača v rodni Pandžrud. Zgodovinski Rudaki je sicer res bil perzijski pesnik in Volos vseskozi piše tako, da ostaja zvest historično izpričanim dejstvom, a njegov Rudaki navsezadnje vendarle postane tipičen junak ruske književnosti – na poti domov se namreč spominja svoje mladosti in zrelih let; tehta svoj nekdanji družbeni uspeh in neminljivo slavo pa tudi ceno, ki jo je zanju plačal; tuhta o lepoti, poeziji, resnici, Bogu in vse hitreje zaostrujočem se sporu med suniti in šiiti, sporu, ki bo vsak hip končal zlato dobo in ki svojo dolgo senco meče še v današnji čas. Do kakšnih ugotovitev se Rudaki, iztreznjen od življenja, na koncu dokoplje, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Aljoša Harlamov, ki je za slovensko izdajo Vrnitve v Pandžrud poskrbel po uredniški plati. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 21 Oct 2017 13:00:00 +0000 Andrej Volos: Vrnitev v Pandžrud Izredna priljubljenost romana Sto let samote Gabriela Garcie Marqueza pri slovenskih bralcih priča o tem, da nam je magičnost magičnega realizma očitno pisana na kožo. Morda je zato nekoliko nenavadno, da je roman Pedro Páramo, ki je Marquezu služil za navdih, skoraj povsem neznan. Toliko bolj, ker ima ta edini roman mehiškega pisatelja Juana Rulfa v Mehiki in v celotni latinski Ameriki kultni status. Pedro Páramo je zdaj v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica izšel v zbirki Veliki večni roman Mladinske knjige. Knjigo je v oddaji Sobotno branje v roke vzela Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/13/JuanRulfoPedroPramo3602784.mp3 RTVSLO – Prvi 867 clean Izredna priljubljenost romana Sto let samote Gabriela Garcie Marqueza pri slovenskih bralcih priča o tem, da nam je magičnost magičnega realizma očitno pisana na kožo. Morda je zato nekoliko nenavadno, da je roman Pedro Páramo, ki je Marquezu služil za navdih, skoraj povsem neznan. Toliko bolj, ker ima ta edini roman mehiškega pisatelja Juana Rulfa v Mehiki in v celotni latinski Ameriki kultni status. Pedro Páramo je zdaj v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica izšel v zbirki Veliki večni roman Mladinske knjige. Knjigo je v oddaji Sobotno branje v roke vzela Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 14 Oct 2017 12:45:00 +0000 Juan Rulfo: Pedro Páramo Na prvi pogled se slej ko prej zdi, da mora biti sodoben roman, ki govori o sodobnem romanu, o današnji literaturi, o založniški industriji na začetku 21. stoletja in podobnem, neznansko dolgočasen, zanimiv kvečjemu za pisatelje, urednike in založnike. A kdor v roke vzame Dublinesko Enriqueja Vila–Matasa, hitro ugotovi, da katalonski pisatelj odpira vrsto vprašanj, ki nas zadevajo vse, tako profesionalne kakor neprofesionalne bralce pa, po svoje, tudi vse ne-bralce. V romanu iz leta 2010 Vila–Matas – s pomočjo spretnega medbesedilnega nanašanja na eno izmed največjih umetnin 20. stoletja, na Joyceovega Uliksesa – namreč pred našimi očmi uprizori cel niz pogrebov: pogreb tradicionalnega založništva in resnega kritištva, pogreb visoke literature, ki bralcu osmišlja življenje, pogreb genialnega umetnika, ki je tako literaturo nekoč še pisal. Z razmahom svetovnega spleta, pravi Vila–Matas, je civilizacija, ki jo je vzpostavil tisk – tako imenovana »galaksija Gutenberg« – zašla, pospešeno pa jo nadomešča »galaksija Google«, ki je ne zaznamuje samo uporaba drugačne tehnologije, ampak tudi prinaša nov duh časa, nove vrednote in nove življenjske prioritete. Je torej 21. stoletje čas razkroja civilizacije ali le novo poglavje v njeni zgodovini? – Na to vprašanje smo med listanjem po Dublineski skušali odgovoriti v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Vila–Matasovo prevajalko, Veroniko Rot. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/06/EnriqueVila-MatasDublineska3592263.mp3 RTVSLO – Prvi 1017 clean Na prvi pogled se slej ko prej zdi, da mora biti sodoben roman, ki govori o sodobnem romanu, o današnji literaturi, o založniški industriji na začetku 21. stoletja in podobnem, neznansko dolgočasen, zanimiv kvečjemu za pisatelje, urednike in založnike. A kdor v roke vzame Dublinesko Enriqueja Vila–Matasa, hitro ugotovi, da katalonski pisatelj odpira vrsto vprašanj, ki nas zadevajo vse, tako profesionalne kakor neprofesionalne bralce pa, po svoje, tudi vse ne-bralce. V romanu iz leta 2010 Vila–Matas – s pomočjo spretnega medbesedilnega nanašanja na eno izmed največjih umetnin 20. stoletja, na Joyceovega Uliksesa – namreč pred našimi očmi uprizori cel niz pogrebov: pogreb tradicionalnega založništva in resnega kritištva, pogreb visoke literature, ki bralcu osmišlja življenje, pogreb genialnega umetnika, ki je tako literaturo nekoč še pisal. Z razmahom svetovnega spleta, pravi Vila–Matas, je civilizacija, ki jo je vzpostavil tisk – tako imenovana »galaksija Gutenberg« – zašla, pospešeno pa jo nadomešča »galaksija Google«, ki je ne zaznamuje samo uporaba drugačne tehnologije, ampak tudi prinaša nov duh časa, nove vrednote in nove življenjske prioritete. Je torej 21. stoletje čas razkroja civilizacije ali le novo poglavje v njeni zgodovini? – Na to vprašanje smo med listanjem po Dublineski skušali odgovoriti v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Vila–Matasovo prevajalko, Veroniko Rot. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 7 Oct 2017 13:00:00 +0000 Enrique Vila-Matas: Dublineska Roman Žeja avtorja Joja Nesboja se začne z umorom ženske, ki je bila uporabnica spletne aplikacije Tinder, ob pomoči katere se je dogovarjala za zmenke. Storilec ni pustil otipljivejših sledi in preiskava je v slepi ulici. Načelnik policije se zaveda, da primer lahko reši le Harry Hole. O tem kontradiktornem detektivu z nemogočim značajem, ki pa ga kljub vsemu moraš imeti rad, je Nesbo napisal že 11 knjig. Vse so svetovne uspešnice, prevedene v 40 jezikov. Tudi v slovenščino; za to skrbijo pri založbi Didakta. Nesbojevi privrženci zagotovo nestrpno pričakujejo upodobitev Snežaka – enega izmed prejšnjih del iz zbirke – na velikem platnu prihodnji mesec. V tokratnem Sobotnem branju pa se o letošnji svetovni novosti – romanu Žeja, ki je na Norveškem izšel v rekordni prvi nakladi 300 tisoč izvodov in se v več državah takoj povzpel na vrh knjižnih lestvic – Barbara Belehar Drnovšek pogovarja z dvema prevajalcema: Majo Lihtenvalner in Primožem Ponikvarjem. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/28/JoNesboeja3582335.mp3 RTVSLO – Prvi 1079 clean Roman Žeja avtorja Joja Nesboja se začne z umorom ženske, ki je bila uporabnica spletne aplikacije Tinder, ob pomoči katere se je dogovarjala za zmenke. Storilec ni pustil otipljivejših sledi in preiskava je v slepi ulici. Načelnik policije se zaveda, da primer lahko reši le Harry Hole. O tem kontradiktornem detektivu z nemogočim značajem, ki pa ga kljub vsemu moraš imeti rad, je Nesbo napisal že 11 knjig. Vse so svetovne uspešnice, prevedene v 40 jezikov. Tudi v slovenščino; za to skrbijo pri založbi Didakta. Nesbojevi privrženci zagotovo nestrpno pričakujejo upodobitev Snežaka – enega izmed prejšnjih del iz zbirke – na velikem platnu prihodnji mesec. V tokratnem Sobotnem branju pa se o letošnji svetovni novosti – romanu Žeja, ki je na Norveškem izšel v rekordni prvi nakladi 300 tisoč izvodov in se v več državah takoj povzpel na vrh knjižnih lestvic – Barbara Belehar Drnovšek pogovarja z dvema prevajalcema: Majo Lihtenvalner in Primožem Ponikvarjem. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 30 Sep 2017 12:30:00 +0000 Jo Nesbo: Žeja Nikola Tesla ne potrebuje posebne predstavitve. Vizionarski izumitelj danes morda najbolje simbolizira ideal raziskovalca, ki ga zanimajo samo nova spoznanja ter želja, da bi s svojimi izumi izboljšal življenja ljudi. Njegov genij v kombinaciji z skrajno nekonformistično osebnostjo je še danes vir navdiha. Tudi v Ameriki živečemu srbskemu pisatelju Vladimirju Pišalu za njegov roman Tesla, potret med maskami. Roman, ki - morda paradoksalno - velja za najboljšo biografijo tega velikega človeka, so pri založbi Modrijan nedavno ponatisnili. To brez dvoma priča tako o privlačnosti Teslove osebnosti kot o prepričljivi Pištalovi upodobitvi. Kaj razkriva Tesla, potret med maskami, se je v oddaji Sobotno branje pozanimala Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/22/VladimirPitaloTeslaportretmedmaskami3575626.mp3 RTVSLO – Prvi 841 clean Nikola Tesla ne potrebuje posebne predstavitve. Vizionarski izumitelj danes morda najbolje simbolizira ideal raziskovalca, ki ga zanimajo samo nova spoznanja ter želja, da bi s svojimi izumi izboljšal življenja ljudi. Njegov genij v kombinaciji z skrajno nekonformistično osebnostjo je še danes vir navdiha. Tudi v Ameriki živečemu srbskemu pisatelju Vladimirju Pišalu za njegov roman Tesla, potret med maskami. Roman, ki - morda paradoksalno - velja za najboljšo biografijo tega velikega človeka, so pri založbi Modrijan nedavno ponatisnili. To brez dvoma priča tako o privlačnosti Teslove osebnosti kot o prepričljivi Pištalovi upodobitvi. Kaj razkriva Tesla, potret med maskami, se je v oddaji Sobotno branje pozanimala Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 23 Sep 2017 12:45:00 +0000 Vladimir Pištalo: Tesla, portret med maskami Chimamanda Ngozi Adichie je s svojimi romani Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka, kratkimi zgodbami in esejistiko navdušila tako bralce kot tudi kritike. Nigerijska pisateljica, ki živi v Združenih državah Amerike, sebe opisuje kot srečno afriško feministko, ki ne sovraži moških in ki si rada namaže ustnice in nosi visoke pete zaradi same sebe in ne zaradi moških. O vsesvetovni uspešnici Vsi moramo biti feministi, ki je v prevodu Alenke Ropret izšla letos pri založbi Sanje, v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/15/ChimamandaNgoziAdichieVsimoramobitifeministi3567732.mp3 RTVSLO – Prvi 874 clean Chimamanda Ngozi Adichie je s svojimi romani Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka, kratkimi zgodbami in esejistiko navdušila tako bralce kot tudi kritike. Nigerijska pisateljica, ki živi v Združenih državah Amerike, sebe opisuje kot srečno afriško feministko, ki ne sovraži moških in ki si rada namaže ustnice in nosi visoke pete zaradi same sebe in ne zaradi moških. O vsesvetovni uspešnici Vsi moramo biti feministi, ki je v prevodu Alenke Ropret izšla letos pri založbi Sanje, v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 16 Sep 2017 12:45:00 +0000 Chimamanda Ngozi Adichie: Vsi moramo biti feministi Knjiga z naslovom Poti je avtobiografski pustolovski roman, v katerem avtorica Robyn Davidson opisuje svoje zgodovinsko popotovanje čez avstralsko puščavo. Je ena najboljših knjig o popotništvu in raziskovanju, ki je kmalu po izidu postala mednarodna uspešnica, potem pa prerasla v sodobno potopisno klasiko. Po njeni pripovedi je bil posnet tudi odmeven istoimenski film. O avtorici in njenem delu smo se pogovarjali s prevajalko Heleno Marko. Foto: //www.flickr.com/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/08/RobynDavidsonPoti3560388.mp3 RTVSLO – Prvi 850 clean Knjiga z naslovom Poti je avtobiografski pustolovski roman, v katerem avtorica Robyn Davidson opisuje svoje zgodovinsko popotovanje čez avstralsko puščavo. Je ena najboljših knjig o popotništvu in raziskovanju, ki je kmalu po izidu postala mednarodna uspešnica, potem pa prerasla v sodobno potopisno klasiko. Po njeni pripovedi je bil posnet tudi odmeven istoimenski film. O avtorici in njenem delu smo se pogovarjali s prevajalko Heleno Marko. Foto: //www.flickr.com/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 9 Sep 2017 12:50:00 +0000 Robyn Davidson: Poti Svet, ki ga slika znameniti avstrijski pisatelj Thomas Bernhard, je izrazito temen, ljudje in človeška družba so kot groteskne freske razlomljenega časa. Toda njegov značilni slog, s katerim upodablja svoje temne svetove, k branju znova in znova pritegne zelo širok krog bralcev. Tudi Pripovedi, prvi izbor Bernhardove kratke proze, ki smo ga dobili v slovenskem prevodu, ponudijo vse ključne značilnosti Bernhardovega pisanja. Skoznje se obenem ponuja vpogled v zgodnje ustvarjalno obdobje tega vplivnega in prepričljivega pisatelja. V oddaji Sobotno branje se je Pripovedim posvetila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/01/ThomasBernhardPripovedi3552792.mp3 RTVSLO – Prvi 825 clean Svet, ki ga slika znameniti avstrijski pisatelj Thomas Bernhard, je izrazito temen, ljudje in človeška družba so kot groteskne freske razlomljenega časa. Toda njegov značilni slog, s katerim upodablja svoje temne svetove, k branju znova in znova pritegne zelo širok krog bralcev. Tudi Pripovedi, prvi izbor Bernhardove kratke proze, ki smo ga dobili v slovenskem prevodu, ponudijo vse ključne značilnosti Bernhardovega pisanja. Skoznje se obenem ponuja vpogled v zgodnje ustvarjalno obdobje tega vplivnega in prepričljivega pisatelja. V oddaji Sobotno branje se je Pripovedim posvetila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 2 Sep 2017 12:40:00 +0000 Thomas Bernhard: Pripovedi Frédéric Gros, francoski filozof (filozofsko in zgodovinsko se ukvarja predvsem s problemi psihiatrije, nasilja, vojne in varnosti, je tudi profesor na Inštitutu za politične študije v Parizu), ki mu hoja pomeni tudi svobodo in pobeg pred omejitvami, ki nam jih vsiljujeta delo ter jarem rutine, je svoja izkustva in spoznave o hoji strnil v knjigo, ki še zdaleč ni, kljub naslovu, kakšen težak in pretirano zahteven antologijsko – filozofski zbir te najbolj naravne človekove dejavnosti. Zelo poljudna knjiga je polna preprostih resnic, pa tudi globokih uvidov v to duhovno vajo (Gros tako opredeljuje hojo) predvsem s pomočjo biografskih zgodb in citatov velikih hodcev in mislecev kot so denimo Nietzsche (“Kolikor mogoče malo sedeti, ne verjeti nobeni misli, ki ni bila rojena na planem in pri svobodnem gibanju”), Rousseau, Kant, Thoreau (avtor prvega filozofskega traktata o hoji), Rimbaud, Gandhi, za katerega je hoditi pomenilo dajati prednost počasnim energijam vzdržljivosti. Ali kot je zapisal avtor Gros v knjigi: “Svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” O Filozofiji hoje se je z urednikom knjige Goranom Potočnikom Černetom, pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/25/FrdricGros-Filozofijahoje3545563.mp3 RTVSLO – Prvi 1102 clean Frédéric Gros, francoski filozof (filozofsko in zgodovinsko se ukvarja predvsem s problemi psihiatrije, nasilja, vojne in varnosti, je tudi profesor na Inštitutu za politične študije v Parizu), ki mu hoja pomeni tudi svobodo in pobeg pred omejitvami, ki nam jih vsiljujeta delo ter jarem rutine, je svoja izkustva in spoznave o hoji strnil v knjigo, ki še zdaleč ni, kljub naslovu, kakšen težak in pretirano zahteven antologijsko – filozofski zbir te najbolj naravne človekove dejavnosti. Zelo poljudna knjiga je polna preprostih resnic, pa tudi globokih uvidov v to duhovno vajo (Gros tako opredeljuje hojo) predvsem s pomočjo biografskih zgodb in citatov velikih hodcev in mislecev kot so denimo Nietzsche (“Kolikor mogoče malo sedeti, ne verjeti nobeni misli, ki ni bila rojena na planem in pri svobodnem gibanju”), Rousseau, Kant, Thoreau (avtor prvega filozofskega traktata o hoji), Rimbaud, Gandhi, za katerega je hoditi pomenilo dajati prednost počasnim energijam vzdržljivosti. Ali kot je zapisal avtor Gros v knjigi: “Svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” O Filozofiji hoje se je z urednikom knjige Goranom Potočnikom Černetom, pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 26 Aug 2017 12:30:00 +0000 Frédéric Gros - Filozofija hoje Dela priljubljenega britanskega pisatelja in scenarista Iana McEwana tudi slovenski bralci dobro poznajo, saj imamo preveden dobršen del njegovega romanesknega opusa. To poletje pa smo dočakali tudi njegov prvenec Cementni vrt iz leta 1978. V njem McEwan pripoveduje zgodbo o družini, v kateri najprej umre oče, kmalu potem pa še mama. Da bi se izognili rejništvu, štirje odraščajoči otroci prikrijejo njeno smrt in jo pokopljejo kar v kleti ter skušajo normalno živeti naprej. A breme, ki so si ga naložili, je preveliko. »Njihovo na videz brezskrbno poletje začne razpadati pod težo naraščajoče duševne stiske in disfunkcionalnih osebnih odnosov – tako kot razpada cementni sarkofag v kleti,« so zapisali pri Cankarjevi založbi, pri kateri je roman izšel. Prevedla ga je Miriam Drev, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/18/IanMcEwanCementnivrt3539857.mp3 RTVSLO – Prvi 1031 clean Dela priljubljenega britanskega pisatelja in scenarista Iana McEwana tudi slovenski bralci dobro poznajo, saj imamo preveden dobršen del njegovega romanesknega opusa. To poletje pa smo dočakali tudi njegov prvenec Cementni vrt iz leta 1978. V njem McEwan pripoveduje zgodbo o družini, v kateri najprej umre oče, kmalu potem pa še mama. Da bi se izognili rejništvu, štirje odraščajoči otroci prikrijejo njeno smrt in jo pokopljejo kar v kleti ter skušajo normalno živeti naprej. A breme, ki so si ga naložili, je preveliko. »Njihovo na videz brezskrbno poletje začne razpadati pod težo naraščajoče duševne stiske in disfunkcionalnih osebnih odnosov – tako kot razpada cementni sarkofag v kleti,« so zapisali pri Cankarjevi založbi, pri kateri je roman izšel. Prevedla ga je Miriam Drev, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 19 Aug 2017 12:35:00 +0000 Ian McEwan: Cementni vrt Francoski pisatelj Marcel Proust velja ob Franzu Kafki in Jamesu Joyceu za enega utemeljiteljev književnosti dvajsetega stoletja, za začetnika moderne proze. Tako vsaj nas učijo v srednješolskih klopeh. Toda kaj to pravzaprav pomeni? Na kakšen način Proust vidi posameznika – tako v njegovi intimi kakor v širšem socialnem miljeju –, da navsezadnje smemo reči: da, Proust ima prav; način, kako piše o človeku, se resnično prilega tisti strukturi občutenja sveta, ki je značilna za dvajseto, nemara pa tudi še za enaindvajseto stoletje? – Odgovor na to vprašanje smo v tokratnem Sobotnem branju iskali ob listanju po sveže prevedenem Proustovem prvencu, kratkoprozni zbirki Radosti in dnevi. Gostja pred mikrofonom je bila pisateljica, prevajalka in predavateljica francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, Katarina Marinčič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/11/MarcelProustRadostiindnevi3534894.mp3 RTVSLO – Prvi 1135 clean Francoski pisatelj Marcel Proust velja ob Franzu Kafki in Jamesu Joyceu za enega utemeljiteljev književnosti dvajsetega stoletja, za začetnika moderne proze. Tako vsaj nas učijo v srednješolskih klopeh. Toda kaj to pravzaprav pomeni? Na kakšen način Proust vidi posameznika – tako v njegovi intimi kakor v širšem socialnem miljeju –, da navsezadnje smemo reči: da, Proust ima prav; način, kako piše o človeku, se resnično prilega tisti strukturi občutenja sveta, ki je značilna za dvajseto, nemara pa tudi še za enaindvajseto stoletje? – Odgovor na to vprašanje smo v tokratnem Sobotnem branju iskali ob listanju po sveže prevedenem Proustovem prvencu, kratkoprozni zbirki Radosti in dnevi. Gostja pred mikrofonom je bila pisateljica, prevajalka in predavateljica francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, Katarina Marinčič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 12 Aug 2017 12:55:00 +0000 Marcel Proust: Radosti in dnevi Kaj bi storili, če bi lahko videli svojo prihodnost? Bi si upali pogledati ali bi raje ostali v senci nevednosti? Jaka Tomc se v svojem zadnjem delu z naslovom 720 utripov srca poigra s časom. Primer žanrske literature, ki v svojem izvoru ponuja več kot le sprejemanje dejstva, da je realnost največja. Pa je res taka, kot jo dojema običajen slehernik, ali obstaja tudi vzporedna resničnost? Na to skuša odgovoriti junak, ki hazardira s svojim konceptom dojemanja in pravi: “Življenje je ruska ruleta. Nenehno pritiskamo na sprožilec in sploh ne razmišljamo, da je v pištoli naboj. Ta pa čaka vsakega. Morda jutri, morda čez polovico večnosti.“ Kriminalni roman 720 utripov srca je prebrala Tadeja Bizilj. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/02/Sobotnobranje-720utripovsrca3527223.mp3 RTVSLO – Prvi 943 clean Kaj bi storili, če bi lahko videli svojo prihodnost? Bi si upali pogledati ali bi raje ostali v senci nevednosti? Jaka Tomc se v svojem zadnjem delu z naslovom 720 utripov srca poigra s časom. Primer žanrske literature, ki v svojem izvoru ponuja več kot le sprejemanje dejstva, da je realnost največja. Pa je res taka, kot jo dojema običajen slehernik, ali obstaja tudi vzporedna resničnost? Na to skuša odgovoriti junak, ki hazardira s svojim konceptom dojemanja in pravi: “Življenje je ruska ruleta. Nenehno pritiskamo na sprožilec in sploh ne razmišljamo, da je v pištoli naboj. Ta pa čaka vsakega. Morda jutri, morda čez polovico večnosti.“ Kriminalni roman 720 utripov srca je prebrala Tadeja Bizilj. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 5 Aug 2017 12:30:00 +0000 Sobotno branje - 720 utripov srca Leta 1613 je japonski šogun, tedaj de facto vladar dežele vzhajajočega sonca, v Evropo poslal diplomatsko misijo, ki jo je vodil samuraj Rokuemon Hasekura. Japonski odposlanci so bili na poti dolgih sedem let, prepotovali so dva oceana, stopili so pred obličji španskega kralja v Madridu in papeža v Rimu – a vse zaman. Dogovora o neposredni trgovini med Japonsko in Španijo niso podpisali in vprašanje svobodnega delovanja katoliških misijonarjev na Japonskem je ostalo nerešeno. To so suha dejstva, ki jih je zabeležila zgodovina. Japonski pisatelj Shusaku Endo pa v romanu Samuraj za temi dejstvi odkriva druga vprašanja – vprašanja posameznikove vere, dolžnosti in zvestobe pa tudi slepe sile zgodovine, spričo katere je Hasekura popolnoma nemočen. Do kakšnih odgovorov se je Endo dokopal, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Iztok Ilc, ki je Endovega Samuraja v slovenščino prevedel iz japonskega jezika. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/26/ShusakuEndoSamuraj3521939.mp3 RTVSLO – Prvi 920 clean Leta 1613 je japonski šogun, tedaj de facto vladar dežele vzhajajočega sonca, v Evropo poslal diplomatsko misijo, ki jo je vodil samuraj Rokuemon Hasekura. Japonski odposlanci so bili na poti dolgih sedem let, prepotovali so dva oceana, stopili so pred obličji španskega kralja v Madridu in papeža v Rimu – a vse zaman. Dogovora o neposredni trgovini med Japonsko in Španijo niso podpisali in vprašanje svobodnega delovanja katoliških misijonarjev na Japonskem je ostalo nerešeno. To so suha dejstva, ki jih je zabeležila zgodovina. Japonski pisatelj Shusaku Endo pa v romanu Samuraj za temi dejstvi odkriva druga vprašanja – vprašanja posameznikove vere, dolžnosti in zvestobe pa tudi slepe sile zgodovine, spričo katere je Hasekura popolnoma nemočen. Do kakšnih odgovorov se je Endo dokopal, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Iztok Ilc, ki je Endovega Samuraja v slovenščino prevedel iz japonskega jezika. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 29 Jul 2017 12:30:00 +0000 Shusaku Endo – Samuraj Daljna morja in samotni otoki so bili od nekdaj idealno okolje, ki je napajalo domišljijo in zgodbe o neverjetnih pustolovščinah. Najbolj posebni med otoki so seveda tisti, ki skrivajo zakopane zaklade. Švicarski pisatelj Alex Capus se v svojem romanu Popotovanja v soju zvezd, ki je izšel pri Mladinski knjigi, odpravi po sledi takega skritega zaklada. Le da ne išče zlata, ampak čisto pravi otok zakladov. Otok, ki ga je ustvaril škotski pisatelj Robert Louis Stevenson v svojem najbolj znanem romanu, ima nemara svoje povsem realne koordinate. Do njih se skušajo Popotovanja v soju zvezd dokopati s pomočjo Stevensonove življenjske zgodbe. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/20/AlexCapusPopotovanjavsojuzvezd3517311.mp3 RTVSLO – Prvi 871 clean Daljna morja in samotni otoki so bili od nekdaj idealno okolje, ki je napajalo domišljijo in zgodbe o neverjetnih pustolovščinah. Najbolj posebni med otoki so seveda tisti, ki skrivajo zakopane zaklade. Švicarski pisatelj Alex Capus se v svojem romanu Popotovanja v soju zvezd, ki je izšel pri Mladinski knjigi, odpravi po sledi takega skritega zaklada. Le da ne išče zlata, ampak čisto pravi otok zakladov. Otok, ki ga je ustvaril škotski pisatelj Robert Louis Stevenson v svojem najbolj znanem romanu, ima nemara svoje povsem realne koordinate. Do njih se skušajo Popotovanja v soju zvezd dokopati s pomočjo Stevensonove življenjske zgodbe. Oddajo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Jul 2017 12:40:00 +0000 Alex Capus: Popotovanja v soju zvezd Romaneskni prvenec romunske avtorice Aglaje Veteranyi z naslovom Zakaj se otrok v polenti kuha je ob izidu pred skoraj dvema desetletjema izzval veliko literarno presenečenje. Pisateljica v tem avtobiografskem romanu, kot so zapisali pri založbi Modrijan: »skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje«. Prevajalsko delo je opravila Kristina Jurkovič, v Sobotnem branju pa se je Barbara Belehar Drnovšek pogovarjala z Lidijo Dimkovski, makedonsko-slovensko pesnico, esejistko in avtorico spremne besede romana. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/AglajaVeteranyiZakajseotrokvpolentikuha3502792.mp3 RTVSLO – Prvi 1124 clean Romaneskni prvenec romunske avtorice Aglaje Veteranyi z naslovom Zakaj se otrok v polenti kuha je ob izidu pred skoraj dvema desetletjema izzval veliko literarno presenečenje. Pisateljica v tem avtobiografskem romanu, kot so zapisali pri založbi Modrijan: »skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje«. Prevajalsko delo je opravila Kristina Jurkovič, v Sobotnem branju pa se je Barbara Belehar Drnovšek pogovarjala z Lidijo Dimkovski, makedonsko-slovensko pesnico, esejistko in avtorico spremne besede romana. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 15 Jul 2017 12:35:00 +0000 Aglaja Veteranyi: Zakaj se otrok v polenti kuha Francis Scott Fitzgerald se je v kanon svetovne književnosti vpisal z romanom Veliki Gatsby, živahno izrisanim portretom deziluzionirane in dekadentne generacije mladih, lepih in bogatih Američanov v letih po prvi svetovni vojni. Toda številni literarni zgodovinarji opozarjajo, da je Gatsbyja dobro brati skupaj s kratko zgodbo Mladi bogataš, v kateri Fitzgerald še nekoliko poglobi svojo psihološko študijo o vplivu neznanskega bogastva na človekov značaj. Bogataši so namreč, kakor pripominja Fitzgerald na uvodnih straneh svoje zgodbe, mehki tam, kjer smo navadni ljudje trdi, in cinični tam, kjer smo mi zaupljivi. Bogati so, skratka, drugačni. Niso pa nujno srečnejši. Zakaj ne, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila prevajalka Maja Novak, ki je Mladega bogataša za založbo Modrijan prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/07/FrancisScottFitzgeraldMladibogata3504497.mp3 RTVSLO – Prvi 871 clean Francis Scott Fitzgerald se je v kanon svetovne književnosti vpisal z romanom Veliki Gatsby, živahno izrisanim portretom deziluzionirane in dekadentne generacije mladih, lepih in bogatih Američanov v letih po prvi svetovni vojni. Toda številni literarni zgodovinarji opozarjajo, da je Gatsbyja dobro brati skupaj s kratko zgodbo Mladi bogataš, v kateri Fitzgerald še nekoliko poglobi svojo psihološko študijo o vplivu neznanskega bogastva na človekov značaj. Bogataši so namreč, kakor pripominja Fitzgerald na uvodnih straneh svoje zgodbe, mehki tam, kjer smo navadni ljudje trdi, in cinični tam, kjer smo mi zaupljivi. Bogati so, skratka, drugačni. Niso pa nujno srečnejši. Zakaj ne, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila prevajalka Maja Novak, ki je Mladega bogataša za založbo Modrijan prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 8 Jul 2017 12:55:00 +0000 Francis Scott Fitzgerald: Mladi bogataš Ameriški zgodovinar Timothy Snyder, izreden poznavalec novejše zgodovine vzhodne in srednje Evrope, je svoje jedrnato in lucidno besedilo O tiranji napisal ob izvolitvi aktualnega ameriškega predsednika. Svoje bogato poznavanje okoliščin in ravnanj, ki tiranskim, avtoritarnim sistemom omogočijo, da na široko razprostrejo svoja krila nad celotno družbo, je prelil v neke vrste priročnik za aktivno državljanstvo. V njem Izpostavlja tiste ključne drže oziroma ravnanja posameznikov, ki tovrstnim ambicijam najbolj zanesljivo pristrižejo peruti. Knjigo O tiraniji: Dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Totaliteta, smo predstavili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/30/TimothySnyderOtiraniji3498743.mp3 RTVSLO – Prvi 981 clean Ameriški zgodovinar Timothy Snyder, izreden poznavalec novejše zgodovine vzhodne in srednje Evrope, je svoje jedrnato in lucidno besedilo O tiranji napisal ob izvolitvi aktualnega ameriškega predsednika. Svoje bogato poznavanje okoliščin in ravnanj, ki tiranskim, avtoritarnim sistemom omogočijo, da na široko razprostrejo svoja krila nad celotno družbo, je prelil v neke vrste priročnik za aktivno državljanstvo. V njem Izpostavlja tiste ključne drže oziroma ravnanja posameznikov, ki tovrstnim ambicijam najbolj zanesljivo pristrižejo peruti. Knjigo O tiraniji: Dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Totaliteta, smo predstavili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 1 Jul 2017 12:30:00 +0000 Timothy Snyder: O tiraniji Turški nobelovec Orhan Pamuk nas v svojem desetem romanu z naslovom Rdečelaska popelje v Istanbul. Ta je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se začne zgodba seveda povsem drugačen kot danes. Pripoveduje zgodbo o vajencu Cemu in njegovem mojstru Mahmutu, ki v predmestju kopljeta vodnjak. Težaško delo preseka nepričakovan dogodek, ki osrednjega junaka močno zaznamuje. Pamuk presprašuje odnose med očeti in sinovi. Pri tem so izvir starodavni Sofoklesovi in Firduzijevi miti o očetu in sinomoru ter incestu. Dotakne se svojih nekaterih že znanih idej o državi, avtoritarnosti, svobodomiselnosti… Roman smo po zaslugi Erne Pačnik Felek v slovenščino dobili le leto po izdaji izvirnika – celo pred angleškim prevodom. Izšel je pri založbi Sanje. Sobotno branje je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/23/OrhanPamukRdeelaska3491793.mp3 RTVSLO – Prvi 947 clean Turški nobelovec Orhan Pamuk nas v svojem desetem romanu z naslovom Rdečelaska popelje v Istanbul. Ta je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se začne zgodba seveda povsem drugačen kot danes. Pripoveduje zgodbo o vajencu Cemu in njegovem mojstru Mahmutu, ki v predmestju kopljeta vodnjak. Težaško delo preseka nepričakovan dogodek, ki osrednjega junaka močno zaznamuje. Pamuk presprašuje odnose med očeti in sinovi. Pri tem so izvir starodavni Sofoklesovi in Firduzijevi miti o očetu in sinomoru ter incestu. Dotakne se svojih nekaterih že znanih idej o državi, avtoritarnosti, svobodomiselnosti… Roman smo po zaslugi Erne Pačnik Felek v slovenščino dobili le leto po izdaji izvirnika – celo pred angleškim prevodom. Izšel je pri založbi Sanje. Sobotno branje je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Jun 2017 12:31:00 +0000 Orhan Pamuk: Rdečelaska »Nisem se kaj dosti spoznal na pse. Nikoli nisem imel kužka, niti si ga nisem želel, vendar sem prepoznal, da je ta pes nekaj posebnega. Zdelo se je, ko da premore nekakšen notranji mir, kakor da bi bil poučen o vsem mogočem,« pripoveduje švedski pustolovec Mikael Lindnord v knjigi Artur - pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom. Tokrat govorimo o srečanju pustolovca s potepuškim psom in usodnem prepletu njunih življenjskih poti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/16/Artur-peskijeprekaldunglodabinaeldom3484154.mp3 RTVSLO – Prvi 597 clean »Nisem se kaj dosti spoznal na pse. Nikoli nisem imel kužka, niti si ga nisem želel, vendar sem prepoznal, da je ta pes nekaj posebnega. Zdelo se je, ko da premore nekakšen notranji mir, kakor da bi bil poučen o vsem mogočem,« pripoveduje švedski pustolovec Mikael Lindnord v knjigi Artur - pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom. Tokrat govorimo o srečanju pustolovca s potepuškim psom in usodnem prepletu njunih življenjskih poti. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Jun 2017 12:30:00 +0000 Artur - pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom Jonathan Franzen je z odmevnima, kritiško hvaljenima in množično branima romanoma Popravki in Svoboda v zadnjih 15 letih obveljal za bržčas najpomembnejšega, najvitalnejšega ameriškega romanopisca 21. stoletja. Poznavalci trdijo, da je z obema besediloma bolje kot kdorkoli drug znal ujeti duha časa, ki ga živimo, in prek intimnih, psihološko pretanjeno izrisanih družinskih portretov nazadnje naslikati veliko fresko dobe, ko se je ameriški imperij zlagoma začel nagibati v propad. Ko torej na naše knjižne police prihaja slovenski prevod njegovega najnovejšega, dve leti starega romana, Čistost, se seveda postavlja vprašanje, ali pisatelj še ohranja formo? Še bolj zanimivo vprašanje pa seveda je, s kakšnega gledišča nam tokrat odpira panoramski pogled na sodobni svet? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila filozofinja in novinarka dr. Jela Krečič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/09/JonathanFranzenistost3477566.mp3 RTVSLO – Prvi 1116 clean Jonathan Franzen je z odmevnima, kritiško hvaljenima in množično branima romanoma Popravki in Svoboda v zadnjih 15 letih obveljal za bržčas najpomembnejšega, najvitalnejšega ameriškega romanopisca 21. stoletja. Poznavalci trdijo, da je z obema besediloma bolje kot kdorkoli drug znal ujeti duha časa, ki ga živimo, in prek intimnih, psihološko pretanjeno izrisanih družinskih portretov nazadnje naslikati veliko fresko dobe, ko se je ameriški imperij zlagoma začel nagibati v propad. Ko torej na naše knjižne police prihaja slovenski prevod njegovega najnovejšega, dve leti starega romana, Čistost, se seveda postavlja vprašanje, ali pisatelj še ohranja formo? Še bolj zanimivo vprašanje pa seveda je, s kakšnega gledišča nam tokrat odpira panoramski pogled na sodobni svet? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila filozofinja in novinarka dr. Jela Krečič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 10 Jun 2017 13:00:00 +0000 Jonathan Franzen: Čistost Elena Ferrante je skrivnostna italijanska pisateljica, ki piše pod psevdonimom in svojo identiteto skrbno skriva pred javnostjo. Gre za avtorico, ki je ustvarila svetovni fenomen imenovan ferrantemanija in se uvršča med najbolj brane avtorice na svetu. V oddaji Sobotno branje bomo predstavili njeno knjigo z naslovom Genialna prijateljica, ki predstavlja prvi del tetralogije imenovane tudi Neapeljski cikel in je v prevodu Anite Jadrič izšla pri založbi Mladinska knjiga. Zgodba o nenavadnem prijateljstvu dveh deklet, njunem otroštvu in mladosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja v predmestju Neaplja je navdušila na milijone bralk in bralcev. O Eleni Ferrante in njenem delu Genialna prijateljica smo se pogovarjali s prevajalko Anito Jadrič. Foto: https://pixabay.com/ http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/02/ElenaFerranteGenialnaprijateljica3468728.mp3 RTVSLO – Prvi 925 clean Elena Ferrante je skrivnostna italijanska pisateljica, ki piše pod psevdonimom in svojo identiteto skrbno skriva pred javnostjo. Gre za avtorico, ki je ustvarila svetovni fenomen imenovan ferrantemanija in se uvršča med najbolj brane avtorice na svetu. V oddaji Sobotno branje bomo predstavili njeno knjigo z naslovom Genialna prijateljica, ki predstavlja prvi del tetralogije imenovane tudi Neapeljski cikel in je v prevodu Anite Jadrič izšla pri založbi Mladinska knjiga. Zgodba o nenavadnem prijateljstvu dveh deklet, njunem otroštvu in mladosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja v predmestju Neaplja je navdušila na milijone bralk in bralcev. O Eleni Ferrante in njenem delu Genialna prijateljica smo se pogovarjali s prevajalko Anito Jadrič. Foto: https://pixabay.com/ http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 3 Jun 2017 13:00:00 +0000 Elena Ferrante: Genialna prijateljica Vsak dan višje temperature že napovedujejo poletje, zato vam v tokratni oddaji Sobotno branje predstavljamo prvenec mlade pisateljice Lare Paukovič Poletje v gostilni, ki je to pomlad izšel v založbi Beletrina. Zgodbo v romanu pripoveduje študentka Nastja, ki en poletni mesec preživi za šankom v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tekoče berljivo delo s preprosto zgodbo in živimi dialogi predstavi negotov svet dvajset in nekajletne študentke, ki se mora prvič v življenju spoprijeti z drugo kulturo, zato se njen na predsodkih in stereotipih urejen svet nevarno zamaje. Roman, ki nesramežljivo razgalja ksenofobne, šovinistične in patriarhalne plati sodobne družbe, v kateri odrašča glavna junakinja, je prebrala Urška Henigman. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/26/LaraPaukoviPoletjevgostilni3456543.mp3 RTVSLO – Prvi 910 clean Vsak dan višje temperature že napovedujejo poletje, zato vam v tokratni oddaji Sobotno branje predstavljamo prvenec mlade pisateljice Lare Paukovič Poletje v gostilni, ki je to pomlad izšel v založbi Beletrina. Zgodbo v romanu pripoveduje študentka Nastja, ki en poletni mesec preživi za šankom v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tekoče berljivo delo s preprosto zgodbo in živimi dialogi predstavi negotov svet dvajset in nekajletne študentke, ki se mora prvič v življenju spoprijeti z drugo kulturo, zato se njen na predsodkih in stereotipih urejen svet nevarno zamaje. Roman, ki nesramežljivo razgalja ksenofobne, šovinistične in patriarhalne plati sodobne družbe, v kateri odrašča glavna junakinja, je prebrala Urška Henigman. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 27 May 2017 12:45:00 +0000 Lara Paukovič: Poletje v gostilni Knjiga z naslovom Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder je ilustrirana biografija prve slovenske poklicne pisateljice. Namenjena je mladim. Skozi življensko zgodbo Zofke Kveder odpira pomembno vprašanje odsotnosti ženskih avtoric v našem prostoru in krepi zavedanje o pomembnosti boja za svobodo in enake možnosti. Knjiga je opremljena z ilustracijami Samire Kentrić, o njeni vsebini pa smo se pogovarjali z avtorico Manco G. Renko. Oddajo je pripravila Martina Černe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/19/LastnoivljenjeSreanjezZofkoKveder3447697.mp3 RTVSLO – Prvi 986 clean Knjiga z naslovom Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder je ilustrirana biografija prve slovenske poklicne pisateljice. Namenjena je mladim. Skozi življensko zgodbo Zofke Kveder odpira pomembno vprašanje odsotnosti ženskih avtoric v našem prostoru in krepi zavedanje o pomembnosti boja za svobodo in enake možnosti. Knjiga je opremljena z ilustracijami Samire Kentrić, o njeni vsebini pa smo se pogovarjali z avtorico Manco G. Renko. Oddajo je pripravila Martina Černe. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 20 May 2017 13:00:00 +0000 Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder Roman Confiteor katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja so tako bralci kot kritiki nemudoma sprejeli z velikim navdušenjem. Roman je spoved glavnega junaka in ljubezensko pismo obenem. Poskus, da bi pojasnil, zakaj je tak, kot je in kje koreninijo vzroki njegovega ravnanja. Korenine pa gredo globoko, zelo globoko v zgodovino. Confiteor prek usode konkretnega predmeta, dragocene violine iz 18. stoletja, mojstrsko preplete 700 let evropske zgodovine in usode cele vrste posameznikov. Preplete jih tudi dobesedno, saj se lahko kar sredi stavka znajdemo v drugi zgodbi več stoletij stran. Z bližino, ki se ustvari s temi srečanji, raziskuje Cabré nenehno vztrajanje in vračanje zla, s katerim je evropska zgodovina prepojena. Romanu Confiteor, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, se je v oddaji Sobotno branje posvetila Nina Slaček. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/12/JaumeCabrConfiteor3437679.mp3 RTVSLO – Prvi 918 clean Roman Confiteor katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja so tako bralci kot kritiki nemudoma sprejeli z velikim navdušenjem. Roman je spoved glavnega junaka in ljubezensko pismo obenem. Poskus, da bi pojasnil, zakaj je tak, kot je in kje koreninijo vzroki njegovega ravnanja. Korenine pa gredo globoko, zelo globoko v zgodovino. Confiteor prek usode konkretnega predmeta, dragocene violine iz 18. stoletja, mojstrsko preplete 700 let evropske zgodovine in usode cele vrste posameznikov. Preplete jih tudi dobesedno, saj se lahko kar sredi stavka znajdemo v drugi zgodbi več stoletij stran. Z bližino, ki se ustvari s temi srečanji, raziskuje Cabré nenehno vztrajanje in vračanje zla, s katerim je evropska zgodovina prepojena. Romanu Confiteor, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, se je v oddaji Sobotno branje posvetila Nina Slaček. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 13 May 2017 12:40:00 +0000 Jaume Cabre: Confiteor Jesper Juul priznani danski družinski terapevt in cenjen avtor knjig o vzgoji otrok, nas v svojem zadnjem delu z naslovom Agresivnost , opozori na nov – in nevaren! – tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga, o vsebini smo se bomo pogovarjali z Ivano Gradišnik vodjo Familylab Slovenija. Foto: https://www.flickr.com/photos/mindaugasdanys/3766009204 http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/08/Sobotnobranje6.5.3429331.mp3 RTVSLO – Prvi 760 clean Jesper Juul priznani danski družinski terapevt in cenjen avtor knjig o vzgoji otrok, nas v svojem zadnjem delu z naslovom Agresivnost , opozori na nov – in nevaren! – tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga, o vsebini smo se bomo pogovarjali z Ivano Gradišnik vodjo Familylab Slovenija. Foto: https://www.flickr.com/photos/mindaugasdanys/3766009204 http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 8 May 2017 09:30:00 +0000 Jesper Juul: Agresivnost RTVSLO – Prvi no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. sl Sat, 20 Apr 2019 12:30:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 20 Apr 2019 12:30:00 +0000 Sobotno branje