Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sobotno branje http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/125653746/sobotnobranje_1400x1400.jpg V zadnjih stotih letih, vse odkar je v zadevah ekonomije, politike in množične kulture glas Amerike postal odločilen na svetovnem odru torej, menda ni bilo obdobja, ko bi poročevalci oziroma dopisniki iz Združenih držav ne imeli polnih rok dela. Vseeno pa se zdi, da se je na oni strani velike luže le malokrat zgostilo toliko usodnih dogodkov v tako kratkem času, kakor to velja za zadnjih 18 mesecev. Ta vtis potrjujejo tudi kolumne in eseji, ki jih je za spletišče MMC in za časnik Večer od svojega prihoda v Washington pred približno letom in pol pisal naš ameriški dopisnik, dr. Andrej Stopar, zdaj pa jih, opremljene z dopolnilnimi komentarji pod črto, ki pač razpolagajo z modrostjo, ki jo prinese vnazajšnji pogled, lahko prebiramo še v knjigi Ameriški Rubikon, ki je pred kratkim izšla pri založbi Goga. Kako je torej skozi prizmo pričujočega pisanja videti podoba sodobnih Združenih držav in tamkajšnjih ljudi, smo v pogovoru z Andrejem Stoparjem preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174754553 RTVSLO – Prvi 1323 clean V zadnjih stotih letih, vse odkar je v zadevah ekonomije, politike in množične kulture glas Amerike postal odločilen na svetovnem odru torej, menda ni bilo obdobja, ko bi poročevalci oziroma dopisniki iz Združenih držav ne imeli polnih rok dela. Vseeno pa se zdi, da se je na oni strani velike luže le malokrat zgostilo toliko usodnih dogodkov v tako kratkem času, kakor to velja za zadnjih 18 mesecev. Ta vtis potrjujejo tudi kolumne in eseji, ki jih je za spletišče MMC in za časnik Večer od svojega prihoda v Washington pred približno letom in pol pisal naš ameriški dopisnik, dr. Andrej Stopar, zdaj pa jih, opremljene z dopolnilnimi komentarji pod črto, ki pač razpolagajo z modrostjo, ki jo prinese vnazajšnji pogled, lahko prebiramo še v knjigi Ameriški Rubikon, ki je pred kratkim izšla pri založbi Goga. Kako je torej skozi prizmo pričujočega pisanja videti podoba sodobnih Združenih držav in tamkajšnjih ljudi, smo v pogovoru z Andrejem Stoparjem preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 20 Feb 2021 13:30:00 +0000 Andrej Stopar: Ameriški Rubikon Tisto, kar sta v polju svetovne književnosti za odrasle Dostojevski ali Kafka, je v kontekstu literature za mlade bralke in bralce brez najmanjšega dvoma švedsko-finska pisateljica Tove Jansson. Njenih devet absolutno genialnih knjig o Mumintrolku, Njuhcu, mali Mi in drugih prebivalcih čarobnega Mumindola pač predstavlja enega nespornih vrhov otroške književnosti vseh dežel in vseh časov. A, zanimivo, veščine, ki jih potrebuje pisatelj, da napiše kanonično delo za odrasle, niso nujno tiste, ki omogočajo ustvarjanje vrhunskih pravljic. In obratno, kajpada. Najbrž tudi zato književnikov, ki bi znali mojstrsko pisati za bralce čisto vseh starosti, skorajda ni. No, med pregovornimi izjemami, ki potrjujejo pravilo, bi utegnila biti prav Tove Jansson, ki je okoli leta 1970, že v drugi polovici svoje umetniške kariere torej, nenadoma začela objavljati literarna dela, namenjena odraslemu občinstvu. Čeprav seveda ni dvoma, da v zavesti najširše javnosti to pisanje vendarle ostaja v senci muminskih zgodb, je tudi njena – recimo ji tako – odrasla proza vredna resnično zavzete pozornosti. To navsezadnje dokazuje tudi Poslušalka, pisateljičina prva kratkoprozna zbirka, ki je v izvrstnem prevodu Nade Grošelj pred nedavnim izšla v založbi Literarno-umetniškega društva Literatura. Katere so torej neizpodbitne odlike Poslušalke, smo v pogovoru z Nado Grošelj preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174753266 RTVSLO – Prvi 1195 clean Tisto, kar sta v polju svetovne književnosti za odrasle Dostojevski ali Kafka, je v kontekstu literature za mlade bralke in bralce brez najmanjšega dvoma švedsko-finska pisateljica Tove Jansson. Njenih devet absolutno genialnih knjig o Mumintrolku, Njuhcu, mali Mi in drugih prebivalcih čarobnega Mumindola pač predstavlja enega nespornih vrhov otroške književnosti vseh dežel in vseh časov. A, zanimivo, veščine, ki jih potrebuje pisatelj, da napiše kanonično delo za odrasle, niso nujno tiste, ki omogočajo ustvarjanje vrhunskih pravljic. In obratno, kajpada. Najbrž tudi zato književnikov, ki bi znali mojstrsko pisati za bralce čisto vseh starosti, skorajda ni. No, med pregovornimi izjemami, ki potrjujejo pravilo, bi utegnila biti prav Tove Jansson, ki je okoli leta 1970, že v drugi polovici svoje umetniške kariere torej, nenadoma začela objavljati literarna dela, namenjena odraslemu občinstvu. Čeprav seveda ni dvoma, da v zavesti najširše javnosti to pisanje vendarle ostaja v senci muminskih zgodb, je tudi njena – recimo ji tako – odrasla proza vredna resnično zavzete pozornosti. To navsezadnje dokazuje tudi Poslušalka, pisateljičina prva kratkoprozna zbirka, ki je v izvrstnem prevodu Nade Grošelj pred nedavnim izšla v založbi Literarno-umetniškega društva Literatura. Katere so torej neizpodbitne odlike Poslušalke, smo v pogovoru z Nado Grošelj preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 13 Feb 2021 13:30:00 +0000 Tove Jansson: Poslušalka Prvi roman Kurji pastir iz trilogije letošnjega Prešernovega nagrajenca, prekmurskega pisatelja Ferija Lainščka, slika panoramo z vraževerjem, zakotnostjo in s siromaštvom zaznamovan prostor vaške skupnosti. Še posebej je projekcija usmerjena v raziskovanje plasti intimne družinske zasebnosti. Kurji pastir je prežet z lepoto in z grotesko sanjske mističnosti ter skoraj magičnim realizmom, ugledanim skozi očala, ki jih je pisatelju nadelo otroštvo… 174751772 RTVSLO – Prvi 1128 clean Prvi roman Kurji pastir iz trilogije letošnjega Prešernovega nagrajenca, prekmurskega pisatelja Ferija Lainščka, slika panoramo z vraževerjem, zakotnostjo in s siromaštvom zaznamovan prostor vaške skupnosti. Še posebej je projekcija usmerjena v raziskovanje plasti intimne družinske zasebnosti. Kurji pastir je prežet z lepoto in z grotesko sanjske mističnosti ter skoraj magičnim realizmom, ugledanim skozi očala, ki jih je pisatelju nadelo otroštvo… https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 06 Feb 2021 13:30:00 +0000 Feri Lainšček: Kurji pastir Profesorica dr. Renata Salecl v svoji knjigi z naslovom Strast do nevednosti raziskuje kako se nevednost odraža na različnih področjih sodobnega življenja. Zakaj si tako radi zatiskamo oči, kakšna je vloga nevednosti v intimnih odnosih, kakšne koristi ima družba zaradi ignoriranja znanja? Kako se spreminja koncept vedenja in kakšen je odnos neo-liberalistične družbe do znanja strokovnjakov ter do znanja nasploh? O knjigi, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga smo se pogovarjali z avtorico, dr. Renato Salecl. 174749860 RTVSLO – Prvi 1291 clean Profesorica dr. Renata Salecl v svoji knjigi z naslovom Strast do nevednosti raziskuje kako se nevednost odraža na različnih področjih sodobnega življenja. Zakaj si tako radi zatiskamo oči, kakšna je vloga nevednosti v intimnih odnosih, kakšne koristi ima družba zaradi ignoriranja znanja? Kako se spreminja koncept vedenja in kakšen je odnos neo-liberalistične družbe do znanja strokovnjakov ter do znanja nasploh? O knjigi, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga smo se pogovarjali z avtorico, dr. Renato Salecl. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 30 Jan 2021 13:30:00 +0000 Renata Salecl: Strast do nevednosti Ko je László Krasznahorkai leta 2014 prejel nagrado Vilenica, so se mnogi čudili, saj pisatelj dotlej sploh še ni bil preveden v slovenščino. No, zdaj, ko je pred nami drugi prevod iz Krasznahorkaijevega razmeroma obsežnega opsua – gre za kratkoprozno zbirko Svet gre naprej, ki je izšla pri založbi Beletrina –, je jasno, da se organizatorji vileniškega festivala pred sedmimi leti nikakor niso motili: madžarski književnik je po vsem sodeč res eden največjih živečih pisateljev. In to ne le v srednji Evropi, ampak najbrž kar na svetu. Kaj takega trditi, je sicer vselej tvegano, a tudi na Prvem programu Radia Slovenija menimo, da se ne motimo, presežne odlike Krasznahorkaijeve pisave pa smo v pogovoru s prevajalko Marjanco Mihelič predstavljali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174748155 RTVSLO – Prvi 1184 clean Ko je László Krasznahorkai leta 2014 prejel nagrado Vilenica, so se mnogi čudili, saj pisatelj dotlej sploh še ni bil preveden v slovenščino. No, zdaj, ko je pred nami drugi prevod iz Krasznahorkaijevega razmeroma obsežnega opsua – gre za kratkoprozno zbirko Svet gre naprej, ki je izšla pri založbi Beletrina –, je jasno, da se organizatorji vileniškega festivala pred sedmimi leti nikakor niso motili: madžarski književnik je po vsem sodeč res eden največjih živečih pisateljev. In to ne le v srednji Evropi, ampak najbrž kar na svetu. Kaj takega trditi, je sicer vselej tvegano, a tudi na Prvem programu Radia Slovenija menimo, da se ne motimo, presežne odlike Krasznahorkaijeve pisave pa smo v pogovoru s prevajalko Marjanco Mihelič predstavljali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 23 Jan 2021 13:30:00 +0000 László Krasznahorkai: Svet gre naprej V delu Vojna nima ženskega obraza Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič skozi množico dokumentarnih pričevanj pred nami zariše podobo druge svetovne vojne, o kakršni ji je pripovedovalo več sto žensk, ki so se v tem pomembnem zgodovinskem trenutku pridružile milijonu svojih sorojakinj in vstopile v sovjetsko vojsko. Tam so opravljale najrazličnejše zadolžitve, od oskrbovanja ranjencev, kuhanja in pranja, pa do čisto pravih bojnih nalog v artileriji, pehoti in celo letalstvu. Knjiga s tem seveda daje glas predvsem udeleženkam vojne samim, vendar pa te izjemno iskrene in pretresljive izpovedi ves čas dopolnjujejo tudi razmišljanja avtorice, ki opisuje svoj način zbiranja teh pričevanj, svoje vtise ob pogovorih, razmisleke o ljudeh, ki so doživeli grozote tistega časa, k vsemu temu pa dodaja še spraševanje o naravi spominjanja in človeka nasploh. Pri predstavitvi dela, ki je nedavno izšlo pri založbi Goga, nam bo pomagal predavatelj na katedri za rusko književnost ljubljanske Filozofske fakultete dr. Blaž Podlesnik. Oddajo je pripravila Alja Zore. 174746593 RTVSLO – Prvi 1274 clean V delu Vojna nima ženskega obraza Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič skozi množico dokumentarnih pričevanj pred nami zariše podobo druge svetovne vojne, o kakršni ji je pripovedovalo več sto žensk, ki so se v tem pomembnem zgodovinskem trenutku pridružile milijonu svojih sorojakinj in vstopile v sovjetsko vojsko. Tam so opravljale najrazličnejše zadolžitve, od oskrbovanja ranjencev, kuhanja in pranja, pa do čisto pravih bojnih nalog v artileriji, pehoti in celo letalstvu. Knjiga s tem seveda daje glas predvsem udeleženkam vojne samim, vendar pa te izjemno iskrene in pretresljive izpovedi ves čas dopolnjujejo tudi razmišljanja avtorice, ki opisuje svoj način zbiranja teh pričevanj, svoje vtise ob pogovorih, razmisleke o ljudeh, ki so doživeli grozote tistega časa, k vsemu temu pa dodaja še spraševanje o naravi spominjanja in človeka nasploh. Pri predstavitvi dela, ki je nedavno izšlo pri založbi Goga, nam bo pomagal predavatelj na katedri za rusko književnost ljubljanske Filozofske fakultete dr. Blaž Podlesnik. Oddajo je pripravila Alja Zore. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 16 Jan 2021 13:30:00 +0000 Svetlana Aleksijevič: Vojna nima ženskega obraza Jure Apih je prvo ime slovenskega oglaševalstva. Njegova biografija beleži veliko vizionarskih odločitev, dejanj in nagrad. Že v 70tih letih je zasnoval in vodil prvo pravo oglaševalsko agencijo v Sloveniji, Studio Marketing Delo, ki je hitro postala najbolj uspešna jugoslovanska agencija. Bil je član oglaševalskih in marketinških strokovnih organizacij, vodil je veliko uspelih marketinških akcij, zasnoval in soustanovil je Zlati boben, mednarodni oglaševalski festival. A Jure Apih ni znan le iz oglaševalskega sveta. Je publicist in kolumnist. Bil je predsednik uprave Dela, konec 70tih pa je bil tudi glavni in odgovorni urednik politično-informativnega tednika Teleks. In prav zadnje je tisto, kar opisuje v svoji nedavno izdani knjigi Predigra. 174745407 RTVSLO – Prvi 1186 clean Jure Apih je prvo ime slovenskega oglaševalstva. Njegova biografija beleži veliko vizionarskih odločitev, dejanj in nagrad. Že v 70tih letih je zasnoval in vodil prvo pravo oglaševalsko agencijo v Sloveniji, Studio Marketing Delo, ki je hitro postala najbolj uspešna jugoslovanska agencija. Bil je član oglaševalskih in marketinških strokovnih organizacij, vodil je veliko uspelih marketinških akcij, zasnoval in soustanovil je Zlati boben, mednarodni oglaševalski festival. A Jure Apih ni znan le iz oglaševalskega sveta. Je publicist in kolumnist. Bil je predsednik uprave Dela, konec 70tih pa je bil tudi glavni in odgovorni urednik politično-informativnega tednika Teleks. In prav zadnje je tisto, kar opisuje v svoji nedavno izdani knjigi Predigra. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sun, 10 Jan 2021 17:16:23 +0000 Sobotno branje - Jure Apih:Predigra Le kakšen naj bo biografski roman velikega virtuoza igralske transformacije, če ne polnokrven kot on sam? Polnokrvno in s pretanjenim občutkom za igralčevo senzibilnost in človečnost, pa se je njegovih številnih spominov in življenjskih ter poklicnih prigod lotila Petra Pogorevc, nekdanja novinarka pa tudi kritičarka, prevajalka, publicistka in dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem. S Petro Pogorevc se je o približevanju igralski ikoni in zapisovanju njegovega življenja na papir pogovarjala Liana Buršič. V oddaji bodo predvajani tudi odlomki iz romana, v interpretaciji napovedovalca Aleksandra Golje. 174743647 RTVSLO – Prvi 1208 clean Le kakšen naj bo biografski roman velikega virtuoza igralske transformacije, če ne polnokrven kot on sam? Polnokrvno in s pretanjenim občutkom za igralčevo senzibilnost in človečnost, pa se je njegovih številnih spominov in življenjskih ter poklicnih prigod lotila Petra Pogorevc, nekdanja novinarka pa tudi kritičarka, prevajalka, publicistka in dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem. S Petro Pogorevc se je o približevanju igralski ikoni in zapisovanju njegovega življenja na papir pogovarjala Liana Buršič. V oddaji bodo predvajani tudi odlomki iz romana, v interpretaciji napovedovalca Aleksandra Golje. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 02 Jan 2021 13:30:00 +0000 Petra Pogorevc: RAC Ves svet je v pandemiji in z njim tudi literarni svet Tadeja Goloba, ki se v svojem četrtem nadaljevanju z višjim inšpektorjem Tarasom Birso sprašuje, ali je novi koronavirus ustvaril tudi serijskega morilca. Po različnih krajih Slovenije se na točno določen dan v tednu zgodijo umori, na videz med seboj nepovezani. Znana ekipa s Policijske uprave Ljubljana – tokrat kot nekakšni podizvajalci GPU – Taras, Tina, Brajc in Osterc – se podajo v tekmo s časom po manjših in večjih krajih. Najnovejšo knjigo Tadeja Goloba Virus v Sobotnem branju na Prvem predstavlja Tina Lamovšek. Zaradi morebitnih kvarnikov oddajo poslušajte po branju. 174742213 RTVSLO – Prvi 1141 clean Ves svet je v pandemiji in z njim tudi literarni svet Tadeja Goloba, ki se v svojem četrtem nadaljevanju z višjim inšpektorjem Tarasom Birso sprašuje, ali je novi koronavirus ustvaril tudi serijskega morilca. Po različnih krajih Slovenije se na točno določen dan v tednu zgodijo umori, na videz med seboj nepovezani. Znana ekipa s Policijske uprave Ljubljana – tokrat kot nekakšni podizvajalci GPU – Taras, Tina, Brajc in Osterc – se podajo v tekmo s časom po manjših in večjih krajih. Najnovejšo knjigo Tadeja Goloba Virus v Sobotnem branju na Prvem predstavlja Tina Lamovšek. Zaradi morebitnih kvarnikov oddajo poslušajte po branju. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 26 Dec 2020 07:00:00 +0000 Tadej Golob: Virus Roman Rodbina Miljenka Jergovića je pravzaprav družinska saga. A povedana na sodoben in slogovno zelo raznolik način. Deloma je zvesta družinska biografija, trdno usidrana v izpričane in z dokazi podkrepljene dogodke, drugje nekaj izhodiščnih drobcev, ki so se ohranili v družinskem spominu, bogato nadgradi pisateljeva domišljija. Skozi zgodbe potomcev banatskega Nemca Karla Stublerja, pisateljevega pradeda, visokega uradnika na železnici, ki ga je služba prek Dubrovnika pripeljala v Bosno, se tako zelo živo izrišejo portreti preštevilnih ljudi, njihovih pričakovanj in strahov ter vsa teža odločitev, večjih in manjših, ki se po spletu zgodovinskih okoliščin lahko izkažejo za usodne. Predvsem pa v Rodbini nazorno zaživijo tudi prostori in časi, tako rekoč celotno 20. stoletje (in nekaj enaindvajsetega) in njihove neprestane premene. Roman tako nadvse uspešno udejanji misel, ki je najdemo na številnih mestih v romanu, da namreč lahko edino literatura na adekvaten način ponudi določeno obrambo pred nenehnim izginjanjem in pozabo. Vse to v odličnem prevodu Aleksandre Rekar, ki je zanj prejela Sovretovo nagrado za najboljši prevod leta. 174740871 RTVSLO – Prvi 1205 clean Roman Rodbina Miljenka Jergovića je pravzaprav družinska saga. A povedana na sodoben in slogovno zelo raznolik način. Deloma je zvesta družinska biografija, trdno usidrana v izpričane in z dokazi podkrepljene dogodke, drugje nekaj izhodiščnih drobcev, ki so se ohranili v družinskem spominu, bogato nadgradi pisateljeva domišljija. Skozi zgodbe potomcev banatskega Nemca Karla Stublerja, pisateljevega pradeda, visokega uradnika na železnici, ki ga je služba prek Dubrovnika pripeljala v Bosno, se tako zelo živo izrišejo portreti preštevilnih ljudi, njihovih pričakovanj in strahov ter vsa teža odločitev, večjih in manjših, ki se po spletu zgodovinskih okoliščin lahko izkažejo za usodne. Predvsem pa v Rodbini nazorno zaživijo tudi prostori in časi, tako rekoč celotno 20. stoletje (in nekaj enaindvajsetega) in njihove neprestane premene. Roman tako nadvse uspešno udejanji misel, ki je najdemo na številnih mestih v romanu, da namreč lahko edino literatura na adekvaten način ponudi določeno obrambo pred nenehnim izginjanjem in pozabo. Vse to v odličnem prevodu Aleksandre Rekar, ki je zanj prejela Sovretovo nagrado za najboljši prevod leta. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 19 Dec 2020 13:30:00 +0000 Miljenko Jergović: Rodbina Nemškega nobelovca Thomasa Manna pri nas kar dobro poznamo. Ker je namreč mož že zaživa veljal za nespornega klasika zahodne književnosti, smo prevode njegovih del dobivali bolj ali manj sproti, brez pregovornega slovenskega večdesetletnega zamudništva. In vendar je očitno, da ni vse Mannovo pisanje na Slovenskem padlo na enako plodna tla; še zlasti njegov zadnji roman, Izpovedi bleferja Felixa Krulla, je dolgo ostajal v senci Buddenbrookovih, Čarobne gore, Smrti v Benetkah in pisateljevih drugih del. A ta relativna brezbrižnost naše bralske javnosti do bržčas najbolj komične stvaritve v Mannovem opusu morda ni bila povsem upravičena in zdaj imamo priložnost za nekakšen popravni izpit; v kontekstu Klasične Beletrine, ambicioznega založniškega projekta, ki naj bi nas v naslednjih letih oskrbel z nizom bodisi povsem novih bodisi osveženih prevodov nekaterih ključnih del iz zakladnice svetovnega kanona, je namreč pred nedavnim izšel prav nov prevod »Felixa Krulla«, za katerega je poskrbela Mojca Kranjc. Zakaj si torej Mannov v splošnem le malo znani, pikareskni roman o prenarejevalcu, prevarantu in bleferju zasluži, da ga naposled prištejemo med polnokrvne klasike, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Mojco Kranjc. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174738758 RTVSLO – Prvi 1196 clean Nemškega nobelovca Thomasa Manna pri nas kar dobro poznamo. Ker je namreč mož že zaživa veljal za nespornega klasika zahodne književnosti, smo prevode njegovih del dobivali bolj ali manj sproti, brez pregovornega slovenskega večdesetletnega zamudništva. In vendar je očitno, da ni vse Mannovo pisanje na Slovenskem padlo na enako plodna tla; še zlasti njegov zadnji roman, Izpovedi bleferja Felixa Krulla, je dolgo ostajal v senci Buddenbrookovih, Čarobne gore, Smrti v Benetkah in pisateljevih drugih del. A ta relativna brezbrižnost naše bralske javnosti do bržčas najbolj komične stvaritve v Mannovem opusu morda ni bila povsem upravičena in zdaj imamo priložnost za nekakšen popravni izpit; v kontekstu Klasične Beletrine, ambicioznega založniškega projekta, ki naj bi nas v naslednjih letih oskrbel z nizom bodisi povsem novih bodisi osveženih prevodov nekaterih ključnih del iz zakladnice svetovnega kanona, je namreč pred nedavnim izšel prav nov prevod »Felixa Krulla«, za katerega je poskrbela Mojca Kranjc. Zakaj si torej Mannov v splošnem le malo znani, pikareskni roman o prenarejevalcu, prevarantu in bleferju zasluži, da ga naposled prištejemo med polnokrvne klasike, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Mojco Kranjc. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 12 Dec 2020 13:30:00 +0000 Thomas Mann: Izpovedi bleferja Felixa Krulla V tokratni oddaji Sobotno branje bomo predstavili knjigo z naslovom Ogledala, avtorice Vesne Milek. Zbirka kolumen, ki so nastajale za časopis Delo, prinaša presek prostora in časa preteklega desetletja. Pred mikrofon smo povabili avtorico, novinarko Vesno Milek. 174737139 RTVSLO – Prvi 715 clean V tokratni oddaji Sobotno branje bomo predstavili knjigo z naslovom Ogledala, avtorice Vesne Milek. Zbirka kolumen, ki so nastajale za časopis Delo, prinaša presek prostora in časa preteklega desetletja. Pred mikrofon smo povabili avtorico, novinarko Vesno Milek. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 05 Dec 2020 13:30:00 +0000 Vesna Milek: Ogledala Knjiga z naslovom Varna razdalja je krajša proza, romaneskni prvenec argentinske pisateljice Samante Schweblin, ki ga preveva zagonetno vzdušje nenavadne pripovedi o tradicionalnem in modernem podeželskem načinu življenja. Zaznamuje ga ozračje zastrupljenega okolja, v katerem se ljudje spoznavajo, zbolevajo in umirajo. Vse pa spremlja idejno sanjska magija in družbena kritika… 174735755 RTVSLO – Prvi 1033 clean Knjiga z naslovom Varna razdalja je krajša proza, romaneskni prvenec argentinske pisateljice Samante Schweblin, ki ga preveva zagonetno vzdušje nenavadne pripovedi o tradicionalnem in modernem podeželskem načinu življenja. Zaznamuje ga ozračje zastrupljenega okolja, v katerem se ljudje spoznavajo, zbolevajo in umirajo. Vse pa spremlja idejno sanjska magija in družbena kritika… https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 28 Nov 2020 13:30:00 +0000 Samanta Schweblin: Varna razdalja Beg pred svobodo, ki je prvič izšel leta 1941, je eno najvplivnejših del družbenega psihoanalitika Ericha Fromma, v katerem avtor skozi raziskovanje vzrokov za totalitarizme tistega časa pred nami zariše obširno analizo človekovega dvoumnega položaja v svetu vedno večje svobode in individualizma, ki se je začel oblikovati po razpadu srednjeveškega reda sveta in močno zaznamoval začetek 20-ega stoletja, v marsičem pa tudi današnji čas. Pri predstavitvi Frommovega dela, ki je nedavno izšlo pri založbi UMco, nam bo pomagal psihoterapevt, raziskovalec in predavatelj Dražen Šumiga. Oddajo je pripravila Alja Zore. 174733747 RTVSLO – Prvi 1094 clean Beg pred svobodo, ki je prvič izšel leta 1941, je eno najvplivnejših del družbenega psihoanalitika Ericha Fromma, v katerem avtor skozi raziskovanje vzrokov za totalitarizme tistega časa pred nami zariše obširno analizo človekovega dvoumnega položaja v svetu vedno večje svobode in individualizma, ki se je začel oblikovati po razpadu srednjeveškega reda sveta in močno zaznamoval začetek 20-ega stoletja, v marsičem pa tudi današnji čas. Pri predstavitvi Frommovega dela, ki je nedavno izšlo pri založbi UMco, nam bo pomagal psihoterapevt, raziskovalec in predavatelj Dražen Šumiga. Oddajo je pripravila Alja Zore. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 21 Nov 2020 13:30:00 +0000 Erich Fromm: Beg pred svobodo Klasikinja škotske književnosti, Muriel Spark, je dogajanje Zlatih let gospodične Jean Brodie, svojega osrednjega romana, umestila v trideseta leta 20. stoletja na prestižno dekliško šolo v Edinburgu. V središču zgodbe je, kakor pove že naslov, Jean Brodie, nevsakdanja, svojeglava, karizmatična učiteljica, ki pri svojem delu uporablja precej nenavadne pedagoške metode. To je še zlasti očitno v primeru šestih mladenk iz razreda, v katerih gospodična Brodie prepozna prav poseben potencial in jih v upanju, da bo mogla odločilno pripomoči k oblikovanju njihovih osebnosti, vzame pod svoje okrilje. Zdi se, da ji to navsezadnje tudi res uspe, da torej svoje izbranke trajno in daljnosežno zaznamuje, a njene metode in stališča, ki segajo od povzdigavanja lepote italijanskega renesančnega slikarstva do zagovora genialnosti italijanskega voditelja Benita Mussolinija, zbujajo odpor in nasprotovanje – ne le pri ravnateljici in drugih članicah učiteljskega zbora, ampak nemara tudi pri samih učenkah. Pa ga zbujajo tudi pri bralkah in bralcih? Kaj si pravzaprav misliti o učiteljici, ki po eni strani na nenavadno vznesen način poveličuje lepoto, a obenem pridiga o domnevnih vrlinah fašizma? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Tadejo Spruk, ki je Zlata leta gospodične Jean Brodie za Cankarjevo založbo, za knjižno edicijo Moderni klasiki prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174732041 RTVSLO – Prvi 1073 clean Klasikinja škotske književnosti, Muriel Spark, je dogajanje Zlatih let gospodične Jean Brodie, svojega osrednjega romana, umestila v trideseta leta 20. stoletja na prestižno dekliško šolo v Edinburgu. V središču zgodbe je, kakor pove že naslov, Jean Brodie, nevsakdanja, svojeglava, karizmatična učiteljica, ki pri svojem delu uporablja precej nenavadne pedagoške metode. To je še zlasti očitno v primeru šestih mladenk iz razreda, v katerih gospodična Brodie prepozna prav poseben potencial in jih v upanju, da bo mogla odločilno pripomoči k oblikovanju njihovih osebnosti, vzame pod svoje okrilje. Zdi se, da ji to navsezadnje tudi res uspe, da torej svoje izbranke trajno in daljnosežno zaznamuje, a njene metode in stališča, ki segajo od povzdigavanja lepote italijanskega renesančnega slikarstva do zagovora genialnosti italijanskega voditelja Benita Mussolinija, zbujajo odpor in nasprotovanje – ne le pri ravnateljici in drugih članicah učiteljskega zbora, ampak nemara tudi pri samih učenkah. Pa ga zbujajo tudi pri bralkah in bralcih? Kaj si pravzaprav misliti o učiteljici, ki po eni strani na nenavadno vznesen način poveličuje lepoto, a obenem pridiga o domnevnih vrlinah fašizma? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Tadejo Spruk, ki je Zlata leta gospodične Jean Brodie za Cankarjevo založbo, za knjižno edicijo Moderni klasiki prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 14 Nov 2020 13:30:00 +0000 Muriel Spark: Zlata leta gospodične Jean Brodie Zbirka kratkih zgodb Bizarne zgodbe je v originalu izšla leta 2018, v letu torej, za katerega je poljska pisateljica Olga Tokarczuk prejela Nobelovo nagrado. V avtoričinem opusu kratke zgodbe sicer niso tako v ospredju kot romani. A Bizarne zgodbe enako prepričljivo raziskujejo tisti pogled, ki Olgo Tokarczuk vselej najbolj zanima, pogled, ki svet motri iz nenavadne, bizarne, eks-centrične perspektive. Svetovi, ki se odpirajo v deseterici Bizarnih zgodb, so tako najrazličnejši. Segajo od skorajda običajnih do povsem futurstičnih, vse pa, naslovu primerno, odlikuje močan element bizarnosti. "Bizarnost in čudaškost teh zgodb je ravno v pogledu nanje in ne v upovedani resničnosti,« pravi prevajalka Jana Unuk. Prav skozi eks-centrični pogled se namreč po mnenju Olge Tokarczuk šele lahko človeški psihološki vzgibi in eksistencialne dileme odprejo na način, ki omogoča dejansko osmišljanje sodobnega sveta in človekovega mesta v njem. 174730455 RTVSLO – Prvi 1069 clean Zbirka kratkih zgodb Bizarne zgodbe je v originalu izšla leta 2018, v letu torej, za katerega je poljska pisateljica Olga Tokarczuk prejela Nobelovo nagrado. V avtoričinem opusu kratke zgodbe sicer niso tako v ospredju kot romani. A Bizarne zgodbe enako prepričljivo raziskujejo tisti pogled, ki Olgo Tokarczuk vselej najbolj zanima, pogled, ki svet motri iz nenavadne, bizarne, eks-centrične perspektive. Svetovi, ki se odpirajo v deseterici Bizarnih zgodb, so tako najrazličnejši. Segajo od skorajda običajnih do povsem futurstičnih, vse pa, naslovu primerno, odlikuje močan element bizarnosti. "Bizarnost in čudaškost teh zgodb je ravno v pogledu nanje in ne v upovedani resničnosti,« pravi prevajalka Jana Unuk. Prav skozi eks-centrični pogled se namreč po mnenju Olge Tokarczuk šele lahko človeški psihološki vzgibi in eksistencialne dileme odprejo na način, ki omogoča dejansko osmišljanje sodobnega sveta in človekovega mesta v njem. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 07 Nov 2020 13:30:00 +0000 Olga Tokarczuk: Bizarne zgodbe Roman se začne šokantno in s koncem - prostitutka Leila umira na smetišču na obrobju Istanbula. Kompleksna zgodba nas potem skozi potapljanje v um glavne protagonistke, popelje v biografski, čutni in čustveni popis njene usode. In hkrati zelo neprizanesljivo, z resničnostno ekzaktnostjo tudi v duha časa ter zgodovino posledic krutosti in neenakopravnosti patriarhalnega sistema. Avtorica romana Elif Shafak je doktorica družbenih ved, angažirana intelektualka, feministka in aktivistka, ki redno piše za vrsto uglednih medijev, med drugim tudi za The Guardian. O avtorici in njenem najnovejšem romanu, že sedmem po vrsti, ki je bil nominiran tudi za ugledno Bookerjevo nagrado, smo se pogovarjali s prevajalko Majo Ropret. Avtorica oddaje je Liana Buršič 174729057 RTVSLO – Prvi 852 clean Roman se začne šokantno in s koncem - prostitutka Leila umira na smetišču na obrobju Istanbula. Kompleksna zgodba nas potem skozi potapljanje v um glavne protagonistke, popelje v biografski, čutni in čustveni popis njene usode. In hkrati zelo neprizanesljivo, z resničnostno ekzaktnostjo tudi v duha časa ter zgodovino posledic krutosti in neenakopravnosti patriarhalnega sistema. Avtorica romana Elif Shafak je doktorica družbenih ved, angažirana intelektualka, feministka in aktivistka, ki redno piše za vrsto uglednih medijev, med drugim tudi za The Guardian. O avtorici in njenem najnovejšem romanu, že sedmem po vrsti, ki je bil nominiran tudi za ugledno Bookerjevo nagrado, smo se pogovarjali s prevajalko Majo Ropret. Avtorica oddaje je Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 31 Oct 2020 13:30:00 +0000 Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu Plan B je knjiga o podnebnih spremembah, ki pa – kot pravi avtor – ne želi naštevati številk in dejstev ter nizati apokaliptičnih podob, ampak predvsem predstaviti že delujoče načine spopadanja s podnebno krizo po vsem svetu, pa naj gre za majhne zgodbe zelene transformacije, kakršna poteka na samooskrbnem grškem otoku Tilos, za vsedržavne politične odločitve za spremembo, kot so jih sprejeli na Islandiji ali Norveškem, ali pa za globalno povezano zgodbo električne mobilnosti, ki teče vse od bolivijskih rudnikov litija do proizvodnje električnih baterij na Kitajskem. O priložnostih in pasteh, ki jih ponuja zelena transformacija, v tokratnem Sobotnem branju govorimo z avtorjem knjige, dolgoletnim poročevalcem iz vojn in kriznih žarišč Boštjanom Videmškom. 174727203 RTVSLO – Prvi 1048 clean Plan B je knjiga o podnebnih spremembah, ki pa – kot pravi avtor – ne želi naštevati številk in dejstev ter nizati apokaliptičnih podob, ampak predvsem predstaviti že delujoče načine spopadanja s podnebno krizo po vsem svetu, pa naj gre za majhne zgodbe zelene transformacije, kakršna poteka na samooskrbnem grškem otoku Tilos, za vsedržavne politične odločitve za spremembo, kot so jih sprejeli na Islandiji ali Norveškem, ali pa za globalno povezano zgodbo električne mobilnosti, ki teče vse od bolivijskih rudnikov litija do proizvodnje električnih baterij na Kitajskem. O priložnostih in pasteh, ki jih ponuja zelena transformacija, v tokratnem Sobotnem branju govorimo z avtorjem knjige, dolgoletnim poročevalcem iz vojn in kriznih žarišč Boštjanom Videmškom. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 24 Oct 2020 13:30:00 +0000 Boštjan Videmšek: Plan B Sredi oktobra je iz Stockholma prišla novica, da letošnjo Nobelovo nagrado za književnost prejme 77-letna ameriška pesnica Louise Glück. Novica je bila presenetljiva toliko, kolikor se švedski akademiki zadnja desetletja najprestižnejše literarno priznanje na svetu v splošnem obotavljajo podeliti pesnikom in pesnicam in raje nagrajujejo prozaiste – kar slej ko prej veseli tudi svetovno založniško industrijo, ki precej lažje kakor pesniške zbirke prodaja romane in kratko prozo. A natanko v dejstvu, da so se Švedi po dolgih devetih letih in Tomasu Tranströmerju odločili razočarati vse tiste, ki hočejo s knjigami predvsem kovati dobičke, ter ponovno počastiti poezijo, smemo videti posreden dokaz, da je pesništvo Louise Glück resnično izjemno. S čim je torej ameriška pesnica prepričala zahtevne akademike? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili pesnico Veroniko Dintinjana, ki je pred devetimi leti za Mladinsko knjigo pripravila Onkraj noči, razmeroma obsežen izbor iz poezije novopečene ameriške nobelovke. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174725451 RTVSLO – Prvi 1072 clean Sredi oktobra je iz Stockholma prišla novica, da letošnjo Nobelovo nagrado za književnost prejme 77-letna ameriška pesnica Louise Glück. Novica je bila presenetljiva toliko, kolikor se švedski akademiki zadnja desetletja najprestižnejše literarno priznanje na svetu v splošnem obotavljajo podeliti pesnikom in pesnicam in raje nagrajujejo prozaiste – kar slej ko prej veseli tudi svetovno založniško industrijo, ki precej lažje kakor pesniške zbirke prodaja romane in kratko prozo. A natanko v dejstvu, da so se Švedi po dolgih devetih letih in Tomasu Tranströmerju odločili razočarati vse tiste, ki hočejo s knjigami predvsem kovati dobičke, ter ponovno počastiti poezijo, smemo videti posreden dokaz, da je pesništvo Louise Glück resnično izjemno. S čim je torej ameriška pesnica prepričala zahtevne akademike? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili pesnico Veroniko Dintinjana, ki je pred devetimi leti za Mladinsko knjigo pripravila Onkraj noči, razmeroma obsežen izbor iz poezije novopečene ameriške nobelovke. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 17 Oct 2020 13:30:00 +0000 Louise Glück: Onkraj noči Na prvi pogled se zdi, da med tistim, kar štejemo za sveto, in onim, čemur se smejemo, ni prav nobenih stičnih točk. Toda filozof in stripar dr. Izar Lunaček pravi, da le ni čisto tako. Kakor namreč poglobljeno piše in duhovito riše (ali je pač ravno obratno?) v stripovskem eseju Sveto & smešno, ki je pred nedavnim izšel v sodelovanju med Zavodom Stripolis in Založbo ZRC, so nepremostljiv prepad med enim in drugim vzpostavili šele abrahamski monoteizmi, medtem ko so starejše poganske družbe zelo dobro razumele, da so pojmi, kot so vzvišeno in pritlehno, tragično in komično, sveto in smešno, pravzaprav bistveno zvezani. In da se je torej družba, ki pritrjuje samo svetemu, medtem ko skuša eksistencialni pomen smešnega na vsak način devalvirati, prikrajšala za nekaj bistvenega. Prikrajšala – za kaj natanko? Kakšen bi utegnil biti globlji pomen smešnega? Zakaj smeh ni samo nekaj obrobnega in postranskega, temveč meri v eno ključnih razsežnosti naše bivanjske izkušnje? In kako sta polji svetega in smešnega navsezadnje zvezani? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Izarja Lunačka. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174723786 RTVSLO – Prvi 856 clean Na prvi pogled se zdi, da med tistim, kar štejemo za sveto, in onim, čemur se smejemo, ni prav nobenih stičnih točk. Toda filozof in stripar dr. Izar Lunaček pravi, da le ni čisto tako. Kakor namreč poglobljeno piše in duhovito riše (ali je pač ravno obratno?) v stripovskem eseju Sveto & smešno, ki je pred nedavnim izšel v sodelovanju med Zavodom Stripolis in Založbo ZRC, so nepremostljiv prepad med enim in drugim vzpostavili šele abrahamski monoteizmi, medtem ko so starejše poganske družbe zelo dobro razumele, da so pojmi, kot so vzvišeno in pritlehno, tragično in komično, sveto in smešno, pravzaprav bistveno zvezani. In da se je torej družba, ki pritrjuje samo svetemu, medtem ko skuša eksistencialni pomen smešnega na vsak način devalvirati, prikrajšala za nekaj bistvenega. Prikrajšala – za kaj natanko? Kakšen bi utegnil biti globlji pomen smešnega? Zakaj smeh ni samo nekaj obrobnega in postranskega, temveč meri v eno ključnih razsežnosti naše bivanjske izkušnje? In kako sta polji svetega in smešnega navsezadnje zvezani? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Izarja Lunačka. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 10 Oct 2020 12:30:00 +0000 Izar Lunaček: Sveto & smešno Ciril Kosmač, od čigar rojstva je konec septembra minilo 110 let, je v svojem pisanju postavil trajen spomenik ljudem zgornjega Posočja, njihovim ljubeznim, izgubam in hrepenenjem, njihovi trdi zgodovinski preizkušnji pod zlom italijanskega fašizma. In kakor dokazuje Lovim pomladni veter, precej obsežen izbor iz njegove kratke proze, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Beletrina, minevanje časa Kosmačevim zgodbam ni vzelo ne njihove živosti ne lepote ne globine. Kako nas torej Kosmačevo pisanje nagovarja danes, kaj nam sporoča? - Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili urednika kulturne redakcije pri Primorskih novicah, Andraža Gombača, ki je Lovim pomladni veter pripravil v sodelovanju s pisateljevo hčerko, Nančo Kosmač Kogej. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174722230 RTVSLO – Prvi 1188 clean Ciril Kosmač, od čigar rojstva je konec septembra minilo 110 let, je v svojem pisanju postavil trajen spomenik ljudem zgornjega Posočja, njihovim ljubeznim, izgubam in hrepenenjem, njihovi trdi zgodovinski preizkušnji pod zlom italijanskega fašizma. In kakor dokazuje Lovim pomladni veter, precej obsežen izbor iz njegove kratke proze, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Beletrina, minevanje časa Kosmačevim zgodbam ni vzelo ne njihove živosti ne lepote ne globine. Kako nas torej Kosmačevo pisanje nagovarja danes, kaj nam sporoča? - Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili urednika kulturne redakcije pri Primorskih novicah, Andraža Gombača, ki je Lovim pomladni veter pripravil v sodelovanju s pisateljevo hčerko, Nančo Kosmač Kogej. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 03 Oct 2020 13:30:00 +0000 Ciril Kosmač: Lovim pomladni veter Pri založbi Mladinska knjiga je v preteklem tednu izšla knjiga z naslovom Nepozabne, ki jo je zadnji dve leti in pol ustvarjalo kar 20 avtoric besedil. Prinaša portrete slovenk, ki so korenito spreminjale družbo svojega časa, vendar v zgodovino kot toliko drugih pomembnih žensk, niso bile vpisane. Knjiga, pri kateri so sodelovale tudi izjemne slovenske slikarke in likovne ustvarjalke, je izšla pod strokovnim vodstvom dr. Veronike Tašner. 174720811 RTVSLO – Prvi 971 clean Pri založbi Mladinska knjiga je v preteklem tednu izšla knjiga z naslovom Nepozabne, ki jo je zadnji dve leti in pol ustvarjalo kar 20 avtoric besedil. Prinaša portrete slovenk, ki so korenito spreminjale družbo svojega časa, vendar v zgodovino kot toliko drugih pomembnih žensk, niso bile vpisane. Knjiga, pri kateri so sodelovale tudi izjemne slovenske slikarke in likovne ustvarjalke, je izšla pod strokovnim vodstvom dr. Veronike Tašner. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 26 Sep 2020 13:30:00 +0000 Nepozabne Romaneskni prvenec Resnično življenje je baoisala belgijska pisateljica Adeline Dieudonné. To je pripoved o osmih letih travmatičnega odraščanja v disfunkcionalni družini. V romanu gre za spopad s travmatičnimi okoliščinami, z nasilnim, tiranskim očetom in z demoni, ki se naselijo v otroške možgane in dušo, za stopanje nad svet realnega, da bi zanj iz domišljije in iz znanstvenih formul pričarali možnosti odrešitve. Usodno zaznamovan, nežen in topel sestrsko bratski odnos se namreč nenadoma skrha, vendar težko predstavljiva tragedija v deklici sproži moč, da se odloči za pletenje socialne mreže in za iskanje prave, dokončne rešitve iz ujetosti v travmo. 174719057 RTVSLO – Prvi 1193 clean Romaneskni prvenec Resnično življenje je baoisala belgijska pisateljica Adeline Dieudonné. To je pripoved o osmih letih travmatičnega odraščanja v disfunkcionalni družini. V romanu gre za spopad s travmatičnimi okoliščinami, z nasilnim, tiranskim očetom in z demoni, ki se naselijo v otroške možgane in dušo, za stopanje nad svet realnega, da bi zanj iz domišljije in iz znanstvenih formul pričarali možnosti odrešitve. Usodno zaznamovan, nežen in topel sestrsko bratski odnos se namreč nenadoma skrha, vendar težko predstavljiva tragedija v deklici sproži moč, da se odloči za pletenje socialne mreže in za iskanje prave, dokončne rešitve iz ujetosti v travmo. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 19 Sep 2020 13:30:00 +0000 Resnično življenje Ana Roš, prva dama slovenske gastronomije, vzbudi pozornost s svojo pojavo, samozavestjo in prepričanjem, kaj hoče. Da je filozofija kuharskega mojstra tista, ki lahko ponese restavracijo na gastronomski zemljevid, in ne sestavine, je dokazala s svojim delom v Hiši Franko, ki je letos kot edina slovenska restavracija dobila dve Michelinovi zvezdici. Zadala si je tudi izziv napisati knjigo: najprej v angleščini pri založbi Phaidon z naslovom Sun and rain, pred kratkim pa je pri Beletrini izšel tudi slovenski prevod Sonce in dež. Pri obeh je pri pisanju sodelovala tudi novinarka našega multimedijskega centra Kaja Sajovic. Oddajo Sobotno branje je pripravila Tina Lamovšek. 174717321 RTVSLO – Prvi 1195 clean Ana Roš, prva dama slovenske gastronomije, vzbudi pozornost s svojo pojavo, samozavestjo in prepričanjem, kaj hoče. Da je filozofija kuharskega mojstra tista, ki lahko ponese restavracijo na gastronomski zemljevid, in ne sestavine, je dokazala s svojim delom v Hiši Franko, ki je letos kot edina slovenska restavracija dobila dve Michelinovi zvezdici. Zadala si je tudi izziv napisati knjigo: najprej v angleščini pri založbi Phaidon z naslovom Sun and rain, pred kratkim pa je pri Beletrini izšel tudi slovenski prevod Sonce in dež. Pri obeh je pri pisanju sodelovala tudi novinarka našega multimedijskega centra Kaja Sajovic. Oddajo Sobotno branje je pripravila Tina Lamovšek. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 12 Sep 2020 07:00:00 +0000 Ana Roš, Kaja Sajovic: Sonce in dež Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. 174715888 RTVSLO – Prvi 1373 clean Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 05 Sep 2020 14:30:00 +0000 Vesna Bergant Rakočević (ur.): Šport in pravo Če je bila na prelomu tisočletja Huxlyjev hipnotično hedonističen Krasni novi svet prepričljivejša distopija prihodnosti, je v minulih letih, tudi z razvojem tehnologije, Orwellov Veliki brat in totalitarno leto 1984 kar naenkrat verjetnejše. Zakaj je tako? Se nam zdi, da temelje demokratične ureditve ogroža totalitarizem? Odgovor na to vprašanje najdemo v esejih, ki jih je Geoge Orwell napisal tik pred in v prvih letlih druge svetovne vojne in so po osemdesetih letih še kako aktualni. Eseje so pri založbi ZRC natisnili v pamfletu z naslovom Fašizem in demokracija. V branje jih priporoča Urška Henigman. 174714317 RTVSLO – Prvi 1185 clean Če je bila na prelomu tisočletja Huxlyjev hipnotično hedonističen Krasni novi svet prepričljivejša distopija prihodnosti, je v minulih letih, tudi z razvojem tehnologije, Orwellov Veliki brat in totalitarno leto 1984 kar naenkrat verjetnejše. Zakaj je tako? Se nam zdi, da temelje demokratične ureditve ogroža totalitarizem? Odgovor na to vprašanje najdemo v esejih, ki jih je Geoge Orwell napisal tik pred in v prvih letlih druge svetovne vojne in so po osemdesetih letih še kako aktualni. Eseje so pri založbi ZRC natisnili v pamfletu z naslovom Fašizem in demokracija. V branje jih priporoča Urška Henigman. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 29 Aug 2020 08:00:00 +0000 George Orwell: Fašizem in demokracija Danes 64-letni Michel Houellebecq velja za enega najbolj provokativnih in razvpitih pa tudi pronicljivih in intelektualno stimulativnih pisateljev – ne le v rodni Franciji temveč kar na svetu. Zdi se, da mu tako rekoč z vsako knjigo uspe razgibati javno mnenje – pa naj piše o zablodah hipijevske generacije, o izpraznjenih odnosih med moškimi in ženskami ali o islamu na Zahodu. Nič drugače ni bilo niti s Serotoninom, Houellebecqovim najnovejšim romanom, ki je luč sveta ugledal januarja lani, zdaj pa je pri Cankarjevi založbi izšel še v slovenskem prevodu. Številnim bralkam in bralcem se je namreč zdelo, da Serotonin, kolikor Houellebecq tu piše tudi o zablodah evropske agrikulturne politike, ki sprožijo množične demonstracije kmetov, pravzaprav pronicljivo napoveduje protestniško gibanje francoskih rumenih jopičev, ki je izbruhnilo, ravno ko je bil roman v tisku. Toda romana, kot je poudaril njegov prevajalec, Iztok Ilc, vendarle ne gre brati kot vaje iz dnevno-političnega prognosticiranja. Serotonin, je še povedal Ilc, javno prepleta z zasebnim in zareže precej globlje v izpraznjenost, protislovnost in nesmiselnost sodobnega življenja. Kakšna je torej slika sveta, ki jo Houellbecq navsezadnje izriše v Serotoninu, smo v pogovoru z Ilcem preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174713117 RTVSLO – Prvi 885 clean Danes 64-letni Michel Houellebecq velja za enega najbolj provokativnih in razvpitih pa tudi pronicljivih in intelektualno stimulativnih pisateljev – ne le v rodni Franciji temveč kar na svetu. Zdi se, da mu tako rekoč z vsako knjigo uspe razgibati javno mnenje – pa naj piše o zablodah hipijevske generacije, o izpraznjenih odnosih med moškimi in ženskami ali o islamu na Zahodu. Nič drugače ni bilo niti s Serotoninom, Houellebecqovim najnovejšim romanom, ki je luč sveta ugledal januarja lani, zdaj pa je pri Cankarjevi založbi izšel še v slovenskem prevodu. Številnim bralkam in bralcem se je namreč zdelo, da Serotonin, kolikor Houellebecq tu piše tudi o zablodah evropske agrikulturne politike, ki sprožijo množične demonstracije kmetov, pravzaprav pronicljivo napoveduje protestniško gibanje francoskih rumenih jopičev, ki je izbruhnilo, ravno ko je bil roman v tisku. Toda romana, kot je poudaril njegov prevajalec, Iztok Ilc, vendarle ne gre brati kot vaje iz dnevno-političnega prognosticiranja. Serotonin, je še povedal Ilc, javno prepleta z zasebnim in zareže precej globlje v izpraznjenost, protislovnost in nesmiselnost sodobnega življenja. Kakšna je torej slika sveta, ki jo Houellbecq navsezadnje izriše v Serotoninu, smo v pogovoru z Ilcem preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 22 Aug 2020 13:30:00 +0000 Michel Houellebecq: Serotonin Tišina ni zgolj odsotnost hrupa. Nanjo smo že skoraj pozabili. V času informacijske nsičenosti je postala redka dobrina. In težko jo je najti, kar nas ovira pri tem, da bi slišali notranji govor, ki nas pomirja. Kot, da nam družba prav zapoveduje, naj se uklonimo hrupu, da bi postali del vsega, namesto da bi prisluhnili sebi. Zgodovina tišine, od renesanse do danes, ki jo je napisal Alain Corbin - ugledni francoski zgodovinar, specializiran za mikrozgodovino, ki je tudi zaslužni profesor na pariški univerzi Pantheon-Sorbonne pa tudi eden najbolj prevajanih francoskih zgodovinarjev (ta knjiga je njegova prva prevedena v slovenski jezik) - je tako knjiga, ki nam poskuša bolj kot razložiti- dati možnost občutiti in doživeti tišino s pomočjo citatov mnogih piscev (Rilke, Thoreau, Maeterlinck, Hugo, Lorca, Claudel, de Foucauld, etc.), da si jo prikliočemo nazaj v svoje življenje in da lahko s silovitostjo svojega govora spet smo lahko, kar smo. Še bolj resnično. Knjiga je izšla pri založbi V.B.Z. Ljubljana, uredil Robert Bobnič, iz francoščine pa jo je prevedla Jedrt Lapuh Maležič, ki bo tokratna gostja Sobotnega branja. Odlomke iz knjige bo interpretiral napovedovalec Matej Rus. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič 174711939 RTVSLO – Prvi 1108 clean Tišina ni zgolj odsotnost hrupa. Nanjo smo že skoraj pozabili. V času informacijske nsičenosti je postala redka dobrina. In težko jo je najti, kar nas ovira pri tem, da bi slišali notranji govor, ki nas pomirja. Kot, da nam družba prav zapoveduje, naj se uklonimo hrupu, da bi postali del vsega, namesto da bi prisluhnili sebi. Zgodovina tišine, od renesanse do danes, ki jo je napisal Alain Corbin - ugledni francoski zgodovinar, specializiran za mikrozgodovino, ki je tudi zaslužni profesor na pariški univerzi Pantheon-Sorbonne pa tudi eden najbolj prevajanih francoskih zgodovinarjev (ta knjiga je njegova prva prevedena v slovenski jezik) - je tako knjiga, ki nam poskuša bolj kot razložiti- dati možnost občutiti in doživeti tišino s pomočjo citatov mnogih piscev (Rilke, Thoreau, Maeterlinck, Hugo, Lorca, Claudel, de Foucauld, etc.), da si jo prikliočemo nazaj v svoje življenje in da lahko s silovitostjo svojega govora spet smo lahko, kar smo. Še bolj resnično. Knjiga je izšla pri založbi V.B.Z. Ljubljana, uredil Robert Bobnič, iz francoščine pa jo je prevedla Jedrt Lapuh Maležič, ki bo tokratna gostja Sobotnega branja. Odlomke iz knjige bo interpretiral napovedovalec Matej Rus. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 15 Aug 2020 13:30:00 +0000 Alain Corbin: Zgodovina tišine Knjiga Karantena. Rim. zajema dobre tri mesece življenja v Italiji v obdobju epidemije koronavirusne bolezni 19 in karantene, kot ga je doživljal dopisnik RTV-ja Janko Petrovec. A hkrati podrobneje spoznamo tudi naravo dela novinarja dopisnika. Kako se znajti, ko ni interneta? Ko mednarodna ekipa snemalcev ne prispe pravočasno za vklop v program? Ko se preprosto počutiš kot ujeda, ki kljuva po drobovju, ko s telefonom posnameš kraj tragedije? Oddajo Sobotno branje je pripravila Tina Lamovšek. 174710523 RTVSLO – Prvi 1159 clean Knjiga Karantena. Rim. zajema dobre tri mesece življenja v Italiji v obdobju epidemije koronavirusne bolezni 19 in karantene, kot ga je doživljal dopisnik RTV-ja Janko Petrovec. A hkrati podrobneje spoznamo tudi naravo dela novinarja dopisnika. Kako se znajti, ko ni interneta? Ko mednarodna ekipa snemalcev ne prispe pravočasno za vklop v program? Ko se preprosto počutiš kot ujeda, ki kljuva po drobovju, ko s telefonom posnameš kraj tragedije? Oddajo Sobotno branje je pripravila Tina Lamovšek. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 08 Aug 2020 08:00:00 +0000 Janko Petrovec - Karantena. Rim. V knjigi Lege življenja, ki jo je eden najbolj priznanih angleških pisateljev Julian Barnes napisal kot posvetilo, v spomin na pokojno ženo, spremljamo metaforičen preplet življenj ljudi, ki so zaznamovali nekdanje čase in popis intimno pisateljevega »preprostega in brezpogojnega žalovanja« po nenadni izgubi. Poleg spominov na dinamiko pisateljevega zakonskega življenja, v roman vstopajo tudi osebe, ki jih je v spominu obdržala zgodovina: znamenita francoska igralka Sarah Bernardt, do katere strastno ljubezen goji angleški polkovnik Fred Burnaby, in fotograf Nadar. 174709451 RTVSLO – Prvi 1099 clean V knjigi Lege življenja, ki jo je eden najbolj priznanih angleških pisateljev Julian Barnes napisal kot posvetilo, v spomin na pokojno ženo, spremljamo metaforičen preplet življenj ljudi, ki so zaznamovali nekdanje čase in popis intimno pisateljevega »preprostega in brezpogojnega žalovanja« po nenadni izgubi. Poleg spominov na dinamiko pisateljevega zakonskega življenja, v roman vstopajo tudi osebe, ki jih je v spominu obdržala zgodovina: znamenita francoska igralka Sarah Bernardt, do katere strastno ljubezen goji angleški polkovnik Fred Burnaby, in fotograf Nadar. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 01 Aug 2020 13:30:00 +0000 Julian Barnes: Lege življenja Michel Butor, ki ga pri nas poznamo predvsem zahvaljujoč Modifikaciji – ta je pred pol stoletja izšla v legendarni zbirki Sto romanov –, velja za pionirja tako imenovanega novega romana in sploh enega najbolj drznih inovatorjev francoske književnosti po drugi svetovni vojni. V Duhu kraja, sveže prevedenem delu, ki je izšlo pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji S poti, pa se Butorjevo poudarjeno eksperimentalno pisanje vendarle nekoliko omehča, da bi navsezadnje nastala nenavadna, lirično-meditativna potopisna knjiga, ob branju katere ne le vidimo in slišimo ampak malodane tudi vonjamo ulice Carigrada, Soluna, Kaira … Kako Butorju torej uspe prodreti v duha sredozemskih mest, ki jih je obiskal, in se naseliti med debelimi plastmi njihovih bogatih zgodovin, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Suzano Koncut, ki je Duh kraja prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174708129 RTVSLO – Prvi 962 clean Michel Butor, ki ga pri nas poznamo predvsem zahvaljujoč Modifikaciji – ta je pred pol stoletja izšla v legendarni zbirki Sto romanov –, velja za pionirja tako imenovanega novega romana in sploh enega najbolj drznih inovatorjev francoske književnosti po drugi svetovni vojni. V Duhu kraja, sveže prevedenem delu, ki je izšlo pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji S poti, pa se Butorjevo poudarjeno eksperimentalno pisanje vendarle nekoliko omehča, da bi navsezadnje nastala nenavadna, lirično-meditativna potopisna knjiga, ob branju katere ne le vidimo in slišimo ampak malodane tudi vonjamo ulice Carigrada, Soluna, Kaira … Kako Butorju torej uspe prodreti v duha sredozemskih mest, ki jih je obiskal, in se naseliti med debelimi plastmi njihovih bogatih zgodovin, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Suzano Koncut, ki je Duh kraja prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 25 Jul 2020 14:30:00 +0000 Michel Butor: Duh kraja Albert Camus po splošni sodbi velja za enega ključnih mislecev filozofije eksistencializma in enega največjih pisateljev francoske oziroma svetovne književnosti 20. stoletja. Ta slava v pretežni meri počiva na izjemni umetniški moči in miselni globini dveh romanov – Tujca iz leta 1942 in Kuge, ki je luč sveta ugledala pet let pozneje. Gre za tako rekoč večni deli, ki ju lahko beremo kadarkoli in kjerkoli pa nam bosta vsakokrat odpirali nove horizonte in zastavljali nova vprašanja. In vendar je treba reči, da se zdi naš, »koronski« čas še prav posebej primeren za bodisi prvo bodisi ponovno branje Kuge. Kakor namreč pove že naslov, Camus tu piše o epidemiji, o izmišljenem izbruhu nemara najstrašnejše kužne bolezni, ki v romanu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja prizadene Oran, pristaniško mesto v Alžiriji. Kaj živega, aktualnega, nepogrešljivega nam torej to tri četrt stoletja staro delo francoskega nobelovca lahko pove o našem lastnem položaju, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru z literarnim kritikom Urbanom Vovkom, ki je novemu natisu Kuge - ta je v dobrem starem prevodu Jožeta Javorška pred nedavnim izšel pod okriljem založbe Beletrina - pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174705472 RTVSLO – Prvi 1083 clean Albert Camus po splošni sodbi velja za enega ključnih mislecev filozofije eksistencializma in enega največjih pisateljev francoske oziroma svetovne književnosti 20. stoletja. Ta slava v pretežni meri počiva na izjemni umetniški moči in miselni globini dveh romanov – Tujca iz leta 1942 in Kuge, ki je luč sveta ugledala pet let pozneje. Gre za tako rekoč večni deli, ki ju lahko beremo kadarkoli in kjerkoli pa nam bosta vsakokrat odpirali nove horizonte in zastavljali nova vprašanja. In vendar je treba reči, da se zdi naš, »koronski« čas še prav posebej primeren za bodisi prvo bodisi ponovno branje Kuge. Kakor namreč pove že naslov, Camus tu piše o epidemiji, o izmišljenem izbruhu nemara najstrašnejše kužne bolezni, ki v romanu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja prizadene Oran, pristaniško mesto v Alžiriji. Kaj živega, aktualnega, nepogrešljivega nam torej to tri četrt stoletja staro delo francoskega nobelovca lahko pove o našem lastnem položaju, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru z literarnim kritikom Urbanom Vovkom, ki je novemu natisu Kuge - ta je v dobrem starem prevodu Jožeta Javorška pred nedavnim izšel pod okriljem založbe Beletrina - pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 18 Jul 2020 13:30:00 +0000 Albert Camus: Kuga Romaneskni prvenec z naslovom Mojstrovina avtorice Ane Schnabl nas popelje v zgodovinsko obdobje razpada Jugoslavije. Osrednje mesto v pripovedi zaseda ljubezenski odnos, skozi katerega pa ne zasledujemo le zapletene psihološke dinamike medosebnih razmerij, temveč tudi introspekcijo in potovanje protagonistke Ane Miler k sami sebi. Izrisujejo se posledice interakcij z drugimi in osebnih odločitev ter spoznanja ob srečevanju s samim seboj. V romanu, ki pronicljivo analizira psihopatologijo človeških nravi in pokaže kako v obdobjih krize vznika resnica, zasledujemo tudi vprašanje usode, kavzalnosti in svobode, vprašanje odnosa med življenjem in umetnostjo ter proces emancipacije glavne junakinje. Roman je izšel letos pri založbi Beletrina. Pred mikrofon smo povabili avtorico, pisateljico Ano Schnabl. 174705929 RTVSLO – Prvi 1553 clean Romaneskni prvenec z naslovom Mojstrovina avtorice Ane Schnabl nas popelje v zgodovinsko obdobje razpada Jugoslavije. Osrednje mesto v pripovedi zaseda ljubezenski odnos, skozi katerega pa ne zasledujemo le zapletene psihološke dinamike medosebnih razmerij, temveč tudi introspekcijo in potovanje protagonistke Ane Miler k sami sebi. Izrisujejo se posledice interakcij z drugimi in osebnih odločitev ter spoznanja ob srečevanju s samim seboj. V romanu, ki pronicljivo analizira psihopatologijo človeških nravi in pokaže kako v obdobjih krize vznika resnica, zasledujemo tudi vprašanje usode, kavzalnosti in svobode, vprašanje odnosa med življenjem in umetnostjo ter proces emancipacije glavne junakinje. Roman je izšel letos pri založbi Beletrina. Pred mikrofon smo povabili avtorico, pisateljico Ano Schnabl. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 11 Jul 2020 13:30:00 +0000 Ana Schnabl: Mojstrovina Trideseta leta 20. stoletja. Nekje na vzhodu Afrike – v izmišljeni državi, Republiki Ismailiji – se kuha državljanska vojna. V ozadju se prerivajo evropske sile s svojimi kolonialno-hegemonističnimi interesi, svetovni mediji pa na krizno območje pošiljajo poročevalce, da bi javnost napeto dogajanje lahko spremljala čim bolj od blizu. To je osnovni zgodbeni okvir romana Ekskluziva, v katerem znameniti angleški pisatelj Evelyn Waugh nastavi jedko satirično ogledalo novinarstvu. In čeprav takrat še ni bilo ne televizije ne svetovnega spleta ne družabnih omrežij, se zdi, da je v romanu mojstrsko napovedal vse senčne plati sodobnega žurnalizma – od bombastičnega senzacionalizma do zavestnega izkrivljanja oziroma potvarjanja resničnosti. Kako je Waughu to uspelo že pred 82 leti, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Dušanko Zabukovec, ki je Ekskluzivo prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174704231 RTVSLO – Prvi 851 clean Trideseta leta 20. stoletja. Nekje na vzhodu Afrike – v izmišljeni državi, Republiki Ismailiji – se kuha državljanska vojna. V ozadju se prerivajo evropske sile s svojimi kolonialno-hegemonističnimi interesi, svetovni mediji pa na krizno območje pošiljajo poročevalce, da bi javnost napeto dogajanje lahko spremljala čim bolj od blizu. To je osnovni zgodbeni okvir romana Ekskluziva, v katerem znameniti angleški pisatelj Evelyn Waugh nastavi jedko satirično ogledalo novinarstvu. In čeprav takrat še ni bilo ne televizije ne svetovnega spleta ne družabnih omrežij, se zdi, da je v romanu mojstrsko napovedal vse senčne plati sodobnega žurnalizma – od bombastičnega senzacionalizma do zavestnega izkrivljanja oziroma potvarjanja resničnosti. Kako je Waughu to uspelo že pred 82 leti, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Dušanko Zabukovec, ki je Ekskluzivo prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 04 Jul 2020 14:30:00 +0000 Evelyn Waugh: Ekskluziva Le kaj se skriva v drobni knjigi z enigmatično, povsem belo sprednjo platnico, na kateri nista natisnjena ne naslov ne ime avtorja ali avtorice? – Najbolj dovršeno, najbolj branja vredno domače leposlovno delo lanskega leta, če je, seveda, verjeti presoji članic in članov Društva slovenskih literarnih kritikov, ki so med vsemi romani, kratkoproznimi in pesniškimi zbirkami, eseji in dramami prav tej beli knjižici pred nekaj tedni podelili nagrado kritiško sito za »naj« knjigo leta 2019. Kdo je torej prepričal naše književne arbitre? – Anja Golob s četrto pesniško zbirko da ne da ne bo več prišla ... O čem torej piše avtorica in na kakšen način to počne, da je navsezadnje navdušila pregovorno sitne, nikoli zadovoljne kritike in kritičarke? - Odgovor smo v pogovoru z Anjo Golob iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174701425 RTVSLO – Prvi 992 clean Le kaj se skriva v drobni knjigi z enigmatično, povsem belo sprednjo platnico, na kateri nista natisnjena ne naslov ne ime avtorja ali avtorice? – Najbolj dovršeno, najbolj branja vredno domače leposlovno delo lanskega leta, če je, seveda, verjeti presoji članic in članov Društva slovenskih literarnih kritikov, ki so med vsemi romani, kratkoproznimi in pesniškimi zbirkami, eseji in dramami prav tej beli knjižici pred nekaj tedni podelili nagrado kritiško sito za »naj« knjigo leta 2019. Kdo je torej prepričal naše književne arbitre? – Anja Golob s četrto pesniško zbirko da ne da ne bo več prišla ... O čem torej piše avtorica in na kakšen način to počne, da je navsezadnje navdušila pregovorno sitne, nikoli zadovoljne kritike in kritičarke? - Odgovor smo v pogovoru z Anjo Golob iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 27 Jun 2020 13:30:00 +0000 Anja Golob: da ne da ne bo več prišla ... Roman z naslovom Materinstvo so svetovni mediji razglasili za enega najboljših romanov leta 2018. "Če si med branjem knjige podčrtujete povedi, kakor si jih sam, vam bo pri branju tega romana zmanjkalo svinčnika", so zapisali pri The New York Times. Njegova avtorica Sheila Heti pa je dosegla kultni status tako na literarnem kot na teoretskem področju. Roman je v slovenskem prevodu Katje Zakrajšek izšel pri založbi Beletrina. Pogovarjali smo se z urednico in avtorico spremne besede dr. Manco G. Renko. 174701399 RTVSLO – Prvi 1122 clean Roman z naslovom Materinstvo so svetovni mediji razglasili za enega najboljših romanov leta 2018. "Če si med branjem knjige podčrtujete povedi, kakor si jih sam, vam bo pri branju tega romana zmanjkalo svinčnika", so zapisali pri The New York Times. Njegova avtorica Sheila Heti pa je dosegla kultni status tako na literarnem kot na teoretskem področju. Roman je v slovenskem prevodu Katje Zakrajšek izšel pri založbi Beletrina. Pogovarjali smo se z urednico in avtorico spremne besede dr. Manco G. Renko. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Fri, 19 Jun 2020 09:40:00 +0000 Sheila Heti: Materinstvo Roman Zemlja, po kateri stopamo se odvija na španskem podeželju, na kmetiji na robu manjšega mesteca, a v alternativni zgodovini, v kateri je severni Imperij nekje na začetku 20. stoletja podjarmil Španijo in nad domorodci izvedel genocid. Soproga zdaj dementnega, nekdaj pa zelo uspešnega polkovnika Imperija nekega dne na svojem vrtu naleti na molčečega človeka. Človeka, ki ima očitno z zemljo na kmetiji zelo tesno vez. Namesto, da bi ga prijavila, skuša Eva mukoma rekonstruirati njegovo zgodbo, s tem pa postopoma razkriva tudi hrbtno plat svoje lastne osebne zgodbe, ki je utemeljena na mitu o napredku, ki ga je njena civilizacija prinesla zaostalim krajem. Na eni strani gre v romanu za zelo jasno kritiko globalizacije, kolonializmov, različnih načinov izkoriščanja. A Carrascova odlika je predvsem v tem, da ne poenostavlja in ne išče lahkih odgovorov. Predvsem pa na domišljen način ubesedi teme, ki ga zanimajo. »Eva lahko rekonstruira Levino zgodbo le tako, da se z njim identificira, to pa se lahko stori samo preko bolečine, preko lastne izgube sina,« razlaga prevajalka Urša Zabukovec. »Ideja, da nas povezuje bolečina, da smo v globini vsi med sabo povezani, to Carrasco zelo izvirno doseže tudi na ravni samega jezika.« 174699861 RTVSLO – Prvi 1151 clean Roman Zemlja, po kateri stopamo se odvija na španskem podeželju, na kmetiji na robu manjšega mesteca, a v alternativni zgodovini, v kateri je severni Imperij nekje na začetku 20. stoletja podjarmil Španijo in nad domorodci izvedel genocid. Soproga zdaj dementnega, nekdaj pa zelo uspešnega polkovnika Imperija nekega dne na svojem vrtu naleti na molčečega človeka. Človeka, ki ima očitno z zemljo na kmetiji zelo tesno vez. Namesto, da bi ga prijavila, skuša Eva mukoma rekonstruirati njegovo zgodbo, s tem pa postopoma razkriva tudi hrbtno plat svoje lastne osebne zgodbe, ki je utemeljena na mitu o napredku, ki ga je njena civilizacija prinesla zaostalim krajem. Na eni strani gre v romanu za zelo jasno kritiko globalizacije, kolonializmov, različnih načinov izkoriščanja. A Carrascova odlika je predvsem v tem, da ne poenostavlja in ne išče lahkih odgovorov. Predvsem pa na domišljen način ubesedi teme, ki ga zanimajo. »Eva lahko rekonstruira Levino zgodbo le tako, da se z njim identificira, to pa se lahko stori samo preko bolečine, preko lastne izgube sina,« razlaga prevajalka Urša Zabukovec. »Ideja, da nas povezuje bolečina, da smo v globini vsi med sabo povezani, to Carrasco zelo izvirno doseže tudi na ravni samega jezika.« https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 13 Jun 2020 07:00:00 +0000 Jesús Carrasco: Zemlja, po kateri stopamo Lanski prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Peter Handke, je močno kontroverzna osebnost. Upravičeno. Njegova javno izražena stališča o razpadu Jugoslavije, stališča, ki jih je Salman Rushdie leta 1999 jedrnato označil za »strastno apologijo genocidnega režima Slobodana Miloševića,« namreč visijo ne le nad Handkejem osebno temveč tudi nad njegovim književnim opusom in pravzaprav ni težko razumeti tistih bralk in bralcev, ki se jim upira že sama misel, da bi zdaj v roke jemali Handkejeve drame, romane, pesmi ali eseje. In vendar je treba priznati, da je Handke nekaj svojih najmočnejših, po splošni kritiški sodbi umetniško najbolj konsekventnih del spisal dolgo, dolgo preden je kdorkoli slišal za Miloševića. Tako se utemeljeno postavlja vprašanje, ali tudi nad temi deli visi senca pisateljevega poznejšega, etično oporečnega angažmaja? Bodimo še določnejši: če je Žalost onkraj sanj, mojstrsko pripoved, v kateri na pretresljiv način govori o samomoru svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, Handke spisal leta 1972, ko je bil poznejši srbski voditelj še nikomur znani namestnik generalnega direktorja beograjskega podjetja Tehnogas, ali je tudi nad to pripovedjo upravičeno izreči anatemo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Žalosti onkraj sanj, Amalijo Maček. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva 174698222 RTVSLO – Prvi 1014 clean Lanski prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Peter Handke, je močno kontroverzna osebnost. Upravičeno. Njegova javno izražena stališča o razpadu Jugoslavije, stališča, ki jih je Salman Rushdie leta 1999 jedrnato označil za »strastno apologijo genocidnega režima Slobodana Miloševića,« namreč visijo ne le nad Handkejem osebno temveč tudi nad njegovim književnim opusom in pravzaprav ni težko razumeti tistih bralk in bralcev, ki se jim upira že sama misel, da bi zdaj v roke jemali Handkejeve drame, romane, pesmi ali eseje. In vendar je treba priznati, da je Handke nekaj svojih najmočnejših, po splošni kritiški sodbi umetniško najbolj konsekventnih del spisal dolgo, dolgo preden je kdorkoli slišal za Miloševića. Tako se utemeljeno postavlja vprašanje, ali tudi nad temi deli visi senca pisateljevega poznejšega, etično oporečnega angažmaja? Bodimo še določnejši: če je Žalost onkraj sanj, mojstrsko pripoved, v kateri na pretresljiv način govori o samomoru svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, Handke spisal leta 1972, ko je bil poznejši srbski voditelj še nikomur znani namestnik generalnega direktorja beograjskega podjetja Tehnogas, ali je tudi nad to pripovedjo upravičeno izreči anatemo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Žalosti onkraj sanj, Amalijo Maček. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 06 Jun 2020 13:30:00 +0000 Peter Handke: Žalost onkraj sanj Med karanteno je veliko ljudi vsakodnevno preživljalo čas v mestnih parkih in gozdovih. Marsikdo je tako na novo odkril naravo in na lastni koži izkusil, da na nas vpliva pozitivno. Ampak zakaj? Odgovore na to vprašanje smo našli v knjigi Florence Williams Narava zdravi in popravi, ki je v prevodu Miriam Drev izšla pri založbi Umco. Ameriška novinarka in urednica v knjigi z izvirnim naslovom “The Nature Fix” raziskuje, zakaj narava pozitivno vpliva na našo srečo, ustvarjalnost in zdravje. O njenih ugotovitvah, gozdni kopeli, biofiliji in sproščanju v naravi se je Urška Henigman pogovarjala z dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije, psihologinjo dr. Andrejo Avsec s Filozofske fakuktete Univerze v Ljubljani in sodobnoplesno umetnico Snježano Premuš. 174696549 RTVSLO – Prvi 918 clean Med karanteno je veliko ljudi vsakodnevno preživljalo čas v mestnih parkih in gozdovih. Marsikdo je tako na novo odkril naravo in na lastni koži izkusil, da na nas vpliva pozitivno. Ampak zakaj? Odgovore na to vprašanje smo našli v knjigi Florence Williams Narava zdravi in popravi, ki je v prevodu Miriam Drev izšla pri založbi Umco. Ameriška novinarka in urednica v knjigi z izvirnim naslovom “The Nature Fix” raziskuje, zakaj narava pozitivno vpliva na našo srečo, ustvarjalnost in zdravje. O njenih ugotovitvah, gozdni kopeli, biofiliji in sproščanju v naravi se je Urška Henigman pogovarjala z dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije, psihologinjo dr. Andrejo Avsec s Filozofske fakuktete Univerze v Ljubljani in sodobnoplesno umetnico Snježano Premuš. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 30 May 2020 08:00:00 +0000 Florence Williams: Narava zdravi in popravi Donald je pristni Sarajevčan, po rodu Nemec, in veteran vojne za Sarajevo. Danes vozi taksi po mestu, v katerem se ne počuti več povsem domače. V neprekinjenem monologu, s konstantnimi, a ravno prav tempiranimi preskoki, pripoveduje svojo živo in mnogoplastno pripoved o mestu, o vojni in predvsem ljudeh. O življenju pred vojno in po njej, o grozotah in absurdih vojne, ki je mesto spremenila. “Ti je smešno, da mi je ime Donald, te že z naslovom sprašuje, če se znaš smejati. Če je odgovor ja, jo vzemi v roke. Rezultat bo ta, da se boš bolje počutil, kot si se, preden si jo začel brati. Naredila te bo zadovoljnjega, dala ti bo nekaj veselja, pri tem pa ti ne bo lagala, da je vojna nekaj lepega in da se v njej ne dogajajo hude in strašne stvari in da ljudje zaidejo v popolnoma nemogoče situacije, kjer morajo sprejemat etične odločitve, ki so mnogo večje od njih samih,” pravi Ervin Hladnik Milharčič, ki je romanu, ki je v prevodu Lili Potpara izšla pri založbi Goga, napisal spremno besedo. 174694817 RTVSLO – Prvi 1092 clean Donald je pristni Sarajevčan, po rodu Nemec, in veteran vojne za Sarajevo. Danes vozi taksi po mestu, v katerem se ne počuti več povsem domače. V neprekinjenem monologu, s konstantnimi, a ravno prav tempiranimi preskoki, pripoveduje svojo živo in mnogoplastno pripoved o mestu, o vojni in predvsem ljudeh. O življenju pred vojno in po njej, o grozotah in absurdih vojne, ki je mesto spremenila. “Ti je smešno, da mi je ime Donald, te že z naslovom sprašuje, če se znaš smejati. Če je odgovor ja, jo vzemi v roke. Rezultat bo ta, da se boš bolje počutil, kot si se, preden si jo začel brati. Naredila te bo zadovoljnjega, dala ti bo nekaj veselja, pri tem pa ti ne bo lagala, da je vojna nekaj lepega in da se v njej ne dogajajo hude in strašne stvari in da ljudje zaidejo v popolnoma nemogoče situacije, kjer morajo sprejemat etične odločitve, ki so mnogo večje od njih samih,” pravi Ervin Hladnik Milharčič, ki je romanu, ki je v prevodu Lili Potpara izšla pri založbi Goga, napisal spremno besedo. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 23 May 2020 14:30:00 +0000 Ahmed Burić: Ti je smešno, da mi je ime Donald? Kaj bi se zgodilo, če bi bil virus Sars-CoV-2 smrtonosnejši in bolj nalezljiv? Če bi bili ukrepi strožji, beg in borba za življenje nujna? Če karantena ne bi bila učinkovita? Če bi morali z avtom pobegniti daleč stran od virusa in drugih ljudi? Kako in kam bi šli? Odgovore na ta vprašanja ponuja prvenec ruske pisateljice Jane Vagner Pandemija, ki je v prevodu Ane Monike Habjan izšel pri založbi Mladinska knjiga. Oddajo je pripravila Urška Henigman. 174693405 RTVSLO – Prvi 960 clean Kaj bi se zgodilo, če bi bil virus Sars-CoV-2 smrtonosnejši in bolj nalezljiv? Če bi bili ukrepi strožji, beg in borba za življenje nujna? Če karantena ne bi bila učinkovita? Če bi morali z avtom pobegniti daleč stran od virusa in drugih ljudi? Kako in kam bi šli? Odgovore na ta vprašanja ponuja prvenec ruske pisateljice Jane Vagner Pandemija, ki je v prevodu Ane Monike Habjan izšel pri založbi Mladinska knjiga. Oddajo je pripravila Urška Henigman. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 16 May 2020 11:00:00 +0000 Jana Vagner: Pandemija Roman Olga pisatelja Bernharda Schlinka, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih nemških klasikov, tudi tokrat odnose med junaki gradi na družbenozgodovinski stvarnosti in na veliki zgrešeni, nacistični, fantazijski zgodbi, ki se začne z velikopoteznimi hotenji proti koncu 19. stoletja in se konča s študentskimi upori v 70. letih prejšnjega stoletja. Na ozadju sanj in travm pa se pletejo ljubezenska čustva dveh junakov, ki trčita ob zid družbenih omejitev, ki ne dovoljujejo porok med predstavniki različnih slojev. O romanu Olga tokrat v Sobotnem branju! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/09/BernhardSchlinkOlga4749685.mp3 RTVSLO – Prvi 1045 clean Roman Olga pisatelja Bernharda Schlinka, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih nemških klasikov, tudi tokrat odnose med junaki gradi na družbenozgodovinski stvarnosti in na veliki zgrešeni, nacistični, fantazijski zgodbi, ki se začne z velikopoteznimi hotenji proti koncu 19. stoletja in se konča s študentskimi upori v 70. letih prejšnjega stoletja. Na ozadju sanj in travm pa se pletejo ljubezenska čustva dveh junakov, ki trčita ob zid družbenih omejitev, ki ne dovoljujejo porok med predstavniki različnih slojev. O romanu Olga tokrat v Sobotnem branju! https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 09 May 2020 13:30:00 +0000 Bernhard Schlink: Olga Roman Norhavs na vrhu hriba, avtorice Suzane Tratnik je označen kot kriminalka, vendar ni samo to, nazorno odseva stanje današnje družbe, tematizira osebne stiske, nasilje tako posameznikov in posameznic kot družinsko in sistemsko nasilje, nazadnjaško mentaliteto in opresivnost tradicije, osamljenost in upor, nenazadnje preizprašuje moralni in etični vidik ustanov zaprtega tipa kot so t.i. umobolnice. O romanu, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in je nominiran za letošnjo nagrado Kresnik, smo se pogovarjali z avtorico Suzano Tratnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/01/SuzanaTratnikNorhavsnavrhuhriba4736153.mp3 RTVSLO – Prvi 1335 clean Roman Norhavs na vrhu hriba, avtorice Suzane Tratnik je označen kot kriminalka, vendar ni samo to, nazorno odseva stanje današnje družbe, tematizira osebne stiske, nasilje tako posameznikov in posameznic kot družinsko in sistemsko nasilje, nazadnjaško mentaliteto in opresivnost tradicije, osamljenost in upor, nenazadnje preizprašuje moralni in etični vidik ustanov zaprtega tipa kot so t.i. umobolnice. O romanu, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in je nominiran za letošnjo nagrado Kresnik, smo se pogovarjali z avtorico Suzano Tratnik. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 02 May 2020 13:30:00 +0000 Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba Potovanja z letali, vlaki, ladjami in avtomobili so ta čas sicer res nemogoča, toda naš duh še vedno lahko prosto vandra po zemeljski obli. S knjigo. Zato smo se v tokratnem Sobotnem branju skupaj s Christophom Ransmayrjem odpravili na veliko ekspedicijo. Sodobni avstrijski pisatelj namreč v sveže prevedenem Atlasu rahločutnega moškega v 70 kratkih, avtobiografskih zapisih obišče 70 destinacij – od eksotičnih do najbolj vsakdanjih, od neobljudenih skalnatih otočkov, izgubljenih sredi razburkane modrine Pacifika, do prikupno zaspanih mestec v alpskem predgorju – in pozorno opazuje svet. Skozi prizmo Ransmayrjeve natančno izpisane, meditativne proze se vsakokrat znova zdi, da so horizonti našega planeta nenavadno široki, prav nič utesnjujoči, da so poti prehodne, kakor veter odprte na vse strani, da se lepota skriva za vsakim vogalom, v slehernem zrncu peska. In vendar je Ransmayrjevo pisanje vseskozi elegično intonirano. Zakaj? Od kod se je v Atlas rahločutnega moškega prikradla ta blaga žalost – Odgovor smo iskali v pogovoru s Štefanom Vevarjem, ki je Ransmayrjevo knjigo za založbo Beletrina prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/23/ChristophRansmayrAtlasrahloutnegamokega4722184.mp3 RTVSLO – Prvi 973 clean Potovanja z letali, vlaki, ladjami in avtomobili so ta čas sicer res nemogoča, toda naš duh še vedno lahko prosto vandra po zemeljski obli. S knjigo. Zato smo se v tokratnem Sobotnem branju skupaj s Christophom Ransmayrjem odpravili na veliko ekspedicijo. Sodobni avstrijski pisatelj namreč v sveže prevedenem Atlasu rahločutnega moškega v 70 kratkih, avtobiografskih zapisih obišče 70 destinacij – od eksotičnih do najbolj vsakdanjih, od neobljudenih skalnatih otočkov, izgubljenih sredi razburkane modrine Pacifika, do prikupno zaspanih mestec v alpskem predgorju – in pozorno opazuje svet. Skozi prizmo Ransmayrjeve natančno izpisane, meditativne proze se vsakokrat znova zdi, da so horizonti našega planeta nenavadno široki, prav nič utesnjujoči, da so poti prehodne, kakor veter odprte na vse strani, da se lepota skriva za vsakim vogalom, v slehernem zrncu peska. In vendar je Ransmayrjevo pisanje vseskozi elegično intonirano. Zakaj? Od kod se je v Atlas rahločutnega moškega prikradla ta blaga žalost – Odgovor smo iskali v pogovoru s Štefanom Vevarjem, ki je Ransmayrjevo knjigo za založbo Beletrina prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 25 Apr 2020 13:30:00 +0000 Christoph Ransmayr: Atlas rahločutnega moškega Roman Obupanca ameriške pisateljice Paule Fox, ki je nastal že leta 1970, je pred skorajšnjo literarno pozabo rešilo navdušenje znanega pisatelja Jonathana Franzna, ki je ta roman postavil nad dela klasikov ameriškega povojnega realizma Updika, Rotha in Bellowa. Naslovna lika romana sta njujorška zakonca višjega srednjega razreda, ki jima zgodovinski trenutek poznih šestdesetih ni najbolj pisan na kožo. Ko Sophie ugrizne potepuški maček, se skuša pretvarjati, da se ni nič zgodilo. Toda ta prvi vdor zunanjega, potencialno nevarnega sveta, je le izhodišče za postopno razkrivanje skritih plasti odnosa zakoncev Brentwood. "Avtorica mojstrsko uspe skozi vsakdanje dialoge, malodane banalnosti v bralcu zbuditi določeno tesnobo. Čeprav so besede preproste, se v stavkih skrivajo številni podpomeni," izpostavlja prevajalka romana Jedrt Lapuh Maležič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/17/PaulaFoxObupanca4715640.mp3 RTVSLO – Prvi 926 clean Roman Obupanca ameriške pisateljice Paule Fox, ki je nastal že leta 1970, je pred skorajšnjo literarno pozabo rešilo navdušenje znanega pisatelja Jonathana Franzna, ki je ta roman postavil nad dela klasikov ameriškega povojnega realizma Updika, Rotha in Bellowa. Naslovna lika romana sta njujorška zakonca višjega srednjega razreda, ki jima zgodovinski trenutek poznih šestdesetih ni najbolj pisan na kožo. Ko Sophie ugrizne potepuški maček, se skuša pretvarjati, da se ni nič zgodilo. Toda ta prvi vdor zunanjega, potencialno nevarnega sveta, je le izhodišče za postopno razkrivanje skritih plasti odnosa zakoncev Brentwood. "Avtorica mojstrsko uspe skozi vsakdanje dialoge, malodane banalnosti v bralcu zbuditi določeno tesnobo. Čeprav so besede preproste, se v stavkih skrivajo številni podpomeni," izpostavlja prevajalka romana Jedrt Lapuh Maležič. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 18 Apr 2020 13:00:00 +0000 Paula Fox: Obupanca Vatikanski tajni arhiv. Priznajmo, ime osrednje arhivske institucije papeške države buri človekovo domišljijo, kakor da si je vse skupaj izmislil Dan Brown v Da Vincijevi šifri ali kakem drugem napetem trilerju. No, resnica ni tako vznemirljiva oziroma senzacionalistična, drži pa, da osupljivo bogato gradivo, ki ga v Arhivu hranijo, lahko pomembno pripomore k boljšemu razumevanju preteklosti Cerkve, Evrope in sveta. Prav zato se je v palačo Belvedere, kjer vatikanski Arhiv domuje, napotil poljski novinar Grzegorz Górny, o svojem obisku pa napisal razkošno opremljeno knjigo Vatikanski tajni arhiv, ki je pri založbi Družina zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu. Toda: če Vatikanski tajni arhiv ne skriva kočljivih, zamolčanih ali prepovedanih zgodovinskih resnic – zakaj se potem imenuje »tajni«? Kaj v njem dejansko najdemo? Kdo vse lahko do njega dostopa? In na kakšne načine nam lahko pomaga bolje razumeti preteklost? – Po odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo se v tokratnem Sobotnem branju napotili do dr. Bogdana Kolarja, profesorja pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/10/GrzegorzGrnyVatikanskitajniarhiv4708224.mp3 RTVSLO – Prvi 1080 clean Vatikanski tajni arhiv. Priznajmo, ime osrednje arhivske institucije papeške države buri človekovo domišljijo, kakor da si je vse skupaj izmislil Dan Brown v Da Vincijevi šifri ali kakem drugem napetem trilerju. No, resnica ni tako vznemirljiva oziroma senzacionalistična, drži pa, da osupljivo bogato gradivo, ki ga v Arhivu hranijo, lahko pomembno pripomore k boljšemu razumevanju preteklosti Cerkve, Evrope in sveta. Prav zato se je v palačo Belvedere, kjer vatikanski Arhiv domuje, napotil poljski novinar Grzegorz Górny, o svojem obisku pa napisal razkošno opremljeno knjigo Vatikanski tajni arhiv, ki je pri založbi Družina zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu. Toda: če Vatikanski tajni arhiv ne skriva kočljivih, zamolčanih ali prepovedanih zgodovinskih resnic – zakaj se potem imenuje »tajni«? Kaj v njem dejansko najdemo? Kdo vse lahko do njega dostopa? In na kakšne načine nam lahko pomaga bolje razumeti preteklost? – Po odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo se v tokratnem Sobotnem branju napotili do dr. Bogdana Kolarja, profesorja pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 11 Apr 2020 13:30:00 +0000 Grzegorz Górny: Vatikanski tajni arhiv Kriminalka Kolesar, v kateri novinar Marko Radmilovič vijuga med preteklostjo in sedanjostjo, tako nasmeji kot preseneti ob zavedanju, da nekateri dogodki slonijo na resnični usodi slovenskega interniranca Janeza Godca. Vrata preteklosti se odprejo, ko protagonist Kreps v roke dobi skrivnostni ključ od starejšega gospoda, ki ga še isti večer umorijo… videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/03/MarkoRadmiloviKolesar4698050.mp3 RTVSLO – Prvi 1214 clean Kriminalka Kolesar, v kateri novinar Marko Radmilovič vijuga med preteklostjo in sedanjostjo, tako nasmeji kot preseneti ob zavedanju, da nekateri dogodki slonijo na resnični usodi slovenskega interniranca Janeza Godca. Vrata preteklosti se odprejo, ko protagonist Kreps v roke dobi skrivnostni ključ od starejšega gospoda, ki ga še isti večer umorijo… https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 04 Apr 2020 07:15:00 +0000 Marko Radmilovič: Kolesar Pisatelj Kristian Novak je eno najpomembnejših literarnih imen zadnjih let na Hrvaškem. Po večkrat ponatisnjenem romanu Črna mati zemla, je postal uspešnica tudi roman Cigan, ampak najlepši, ki je bil deležen ne le bralske in kritiške hvale, ampak je prejel tudi najuglednejše hrvaške literarne nagrade. Pisatelj Kristian Novak je bil nedavno tudi gost festivala literatur sveta Fabula, tako da smo, kot so mnogi prepričani, kanonsko besedilo sodobne hrvaške književnosti, dobili tudi v prevodu. Gre za zajetno branje, kalejdoskop prigod in usod, ki se plastijo v poljih družbenega, osebnega, čustvenega, sanjskega in razumskega. V tragikomični drami življenja dobrega in slabega, se romaneskne osebe, polnokrvni obstranci, med seboj sprti Romi in Hrvati ter Kurd iz Iraka, znajdejo na skupnem kraju zločina. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/28/Ciganampaknajlepi4691411.mp3 RTVSLO – Prvi 1005 clean Pisatelj Kristian Novak je eno najpomembnejših literarnih imen zadnjih let na Hrvaškem. Po večkrat ponatisnjenem romanu Črna mati zemla, je postal uspešnica tudi roman Cigan, ampak najlepši, ki je bil deležen ne le bralske in kritiške hvale, ampak je prejel tudi najuglednejše hrvaške literarne nagrade. Pisatelj Kristian Novak je bil nedavno tudi gost festivala literatur sveta Fabula, tako da smo, kot so mnogi prepričani, kanonsko besedilo sodobne hrvaške književnosti, dobili tudi v prevodu. Gre za zajetno branje, kalejdoskop prigod in usod, ki se plastijo v poljih družbenega, osebnega, čustvenega, sanjskega in razumskega. V tragikomični drami življenja dobrega in slabega, se romaneskne osebe, polnokrvni obstranci, med seboj sprti Romi in Hrvati ter Kurd iz Iraka, znajdejo na skupnem kraju zločina. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 28 Mar 2020 13:30:00 +0000 Cigan, ampak najlepši Zahodna civilizacija že dobrega četrt tisočletja, vse od dobe razsvetljenstva, stremi k temu, da bi ljudje kot politična, ekonomska in družbena bitja delovali trezno, premišljeno, racionalno, zanašajoč se pač predvsem na preudarno uporabo razuma. In kam nas je zasledovanje tega ideala navsezadnje pripeljalo? – Po eni strani na Luno, po drugi v Auschwitz. Ta radikalni paradoks je vztrajno tematiziral eden velikanov poljskega pesništva 20. stoletja, Zbigniew Herbert. A tega ni počel – kakor bi nemara pričakovali – tako, da bi pisal globoko izpovedne pesmi v prvi osebi ednine. Ne; namesto tega si je izmislil lik gospoda Cogita, ki se pojavi v številnih njegovih pesmih in pooseblja sodobnega intelektualca, ki ga bolj kakor trdno prepričanje ali zanesljiva vednost določata protislovje in dvom. Herbertovega gospoda Cogita tako ugledamo zdaj globoko zatopljenega v tehtne misli, zdaj pri najbolj banalnih opravilih. Včasih je videti klavrno smešen, spet drugič ganljiv v svoji ranljivosti. Kar nam hoče sporočiti, je lahko globoko in pronicljivo, lahko pa je tudi jalovo in odvečno. Pa je gospod Cogito tak, kakršen je, le prispodoba za sodobnega intelektualca – ali se pač v njem lahko prepozna slehernik? – Odgovor smo ob svetovnem dnevu poezije iskali v Sobotnem branju, ko smo pokukali med platnice Gospod Cogita, izbora iz Herbertove izrazito komunikativne poezije, ki ga je za knjižno edicijo Nova lirika, ki izhaja pod okriljem Mladinske knjige, pripravil polonist dr. Niko Jež. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/20/ZbigniewHerbertGospodCogito4681567.mp3 RTVSLO – Prvi 1013 clean Zahodna civilizacija že dobrega četrt tisočletja, vse od dobe razsvetljenstva, stremi k temu, da bi ljudje kot politična, ekonomska in družbena bitja delovali trezno, premišljeno, racionalno, zanašajoč se pač predvsem na preudarno uporabo razuma. In kam nas je zasledovanje tega ideala navsezadnje pripeljalo? – Po eni strani na Luno, po drugi v Auschwitz. Ta radikalni paradoks je vztrajno tematiziral eden velikanov poljskega pesništva 20. stoletja, Zbigniew Herbert. A tega ni počel – kakor bi nemara pričakovali – tako, da bi pisal globoko izpovedne pesmi v prvi osebi ednine. Ne; namesto tega si je izmislil lik gospoda Cogita, ki se pojavi v številnih njegovih pesmih in pooseblja sodobnega intelektualca, ki ga bolj kakor trdno prepričanje ali zanesljiva vednost določata protislovje in dvom. Herbertovega gospoda Cogita tako ugledamo zdaj globoko zatopljenega v tehtne misli, zdaj pri najbolj banalnih opravilih. Včasih je videti klavrno smešen, spet drugič ganljiv v svoji ranljivosti. Kar nam hoče sporočiti, je lahko globoko in pronicljivo, lahko pa je tudi jalovo in odvečno. Pa je gospod Cogito tak, kakršen je, le prispodoba za sodobnega intelektualca – ali se pač v njem lahko prepozna slehernik? – Odgovor smo ob svetovnem dnevu poezije iskali v Sobotnem branju, ko smo pokukali med platnice Gospod Cogita, izbora iz Herbertove izrazito komunikativne poezije, ki ga je za knjižno edicijo Nova lirika, ki izhaja pod okriljem Mladinske knjige, pripravil polonist dr. Niko Jež. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 21 Mar 2020 14:30:00 +0000 Zbigniew Herbert: Gospod Cogito Knjiga Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano je lahko na prvi pogled le zgodba o sirskem založniku in pesniku Mohamadu Al Munemu, ki po begunski poti pride v Slovenijo, tu zaprosi za azil in na koncu tudi prejme pozitivno odločbo Ministrstva za notranje zadeve o priznanju statusa mednarodne zaščite. V resnici je zgodba večplastna, dotika se aktualnih družbenopolitičnih vprašanj in begunske politike, je zgodovinski prerez palestinskega vprašanja, razlaga kompleksnost sirske vojne, predstavlja moderno arabsko književnost. Potiho in subtilno pa je to tudi zgodba o preobrazbi novinarja Andraža Rožmana v pisatelja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/13/AndraRomanTrijespominMedHajfoAlepominLjubljano4673451.mp3 RTVSLO – Prvi 1131 clean Knjiga Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano je lahko na prvi pogled le zgodba o sirskem založniku in pesniku Mohamadu Al Munemu, ki po begunski poti pride v Slovenijo, tu zaprosi za azil in na koncu tudi prejme pozitivno odločbo Ministrstva za notranje zadeve o priznanju statusa mednarodne zaščite. V resnici je zgodba večplastna, dotika se aktualnih družbenopolitičnih vprašanj in begunske politike, je zgodovinski prerez palestinskega vprašanja, razlaga kompleksnost sirske vojne, predstavlja moderno arabsko književnost. Potiho in subtilno pa je to tudi zgodba o preobrazbi novinarja Andraža Rožmana v pisatelja. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Fri, 13 Mar 2020 08:30:00 +0000 Andraž Rožman: Trije spomin: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano Motivne niti, ki jih je pisateljica Margaret Atwood pred desetletji razvila v odmevni in kultni Deklini zgodbi, se razpletajo tudi v lani izdanih Testamentih, v knjigi, v kateri se prepletajo dokumenti treh pričevanj o sistemskem zasužnjevanju in zatiranju žensk v zlovešče dekadentni, predvsem pa propadajoči gileadski diktaturi. Za roman, ki sodi v t. i. spekulativno distopično feministično literaturo, je Atwoodova lani prejela britansko literarno nagrado booker. Delo, v katerem pripovedovalka prejšnje zgodbe nima več pomembne vloge, je prevedel Uroš Kalčič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/06/MargaretAtwood-Testamenti4664493_1.mp3 RTVSLO – Prvi 991 clean Motivne niti, ki jih je pisateljica Margaret Atwood pred desetletji razvila v odmevni in kultni Deklini zgodbi, se razpletajo tudi v lani izdanih Testamentih, v knjigi, v kateri se prepletajo dokumenti treh pričevanj o sistemskem zasužnjevanju in zatiranju žensk v zlovešče dekadentni, predvsem pa propadajoči gileadski diktaturi. Za roman, ki sodi v t. i. spekulativno distopično feministično literaturo, je Atwoodova lani prejela britansko literarno nagrado booker. Delo, v katerem pripovedovalka prejšnje zgodbe nima več pomembne vloge, je prevedel Uroš Kalčič. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 07 Mar 2020 14:30:00 +0000 Margaret Atwood -Testamenti Motivne niti, ki jih je pisateljica Margaret Atwood pred desetletji razvila v odmevni in kultni Deklini zgodbi, se razpletajo tudi v lani izdanih Testamentih, v knjigi, v kateri se prepletajo dokumenti treh pričevanj o sistemskem zasužnjevanju in zatiranju žensk v zlovešče dekadentni, predvsem pa propadajoči gileadski diktaturi. Za roman, ki sodi v t. i. spekulativno distopično feministično literaturo, je Atwoodova lani prejela britansko literarno nagrado booker. Delo, v katerem pripovedovalka prejšnje zgodbe nima več pomembne vloge, je prevedel Uroš Kalčič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/06/MargaretAtwood-Testamenti4664493.mp3 RTVSLO – Prvi 991 clean Motivne niti, ki jih je pisateljica Margaret Atwood pred desetletji razvila v odmevni in kultni Deklini zgodbi, se razpletajo tudi v lani izdanih Testamentih, v knjigi, v kateri se prepletajo dokumenti treh pričevanj o sistemskem zasužnjevanju in zatiranju žensk v zlovešče dekadentni, predvsem pa propadajoči gileadski diktaturi. Za roman, ki sodi v t. i. spekulativno distopično feministično literaturo, je Atwoodova lani prejela britansko literarno nagrado booker. Delo, v katerem pripovedovalka prejšnje zgodbe nima več pomembne vloge, je prevedel Uroš Kalčič. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 07 Mar 2020 14:30:00 +0000 Margaret Atwood -Testamenti Zbirka kratkih zgodb z naslovom Dobra družba, ki je lani jeseni izšla pri založbi LUD Literatura, prinaša 21 zgodb o ljudeh, ki se vozijo s prevozi oziroma za prevoz uporabljajo spletno platformo prevozi.org. Pred mikrofon smo povabili avtorico Ano Svetel. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/28/AnaSvetelDobradruba4654705.mp3 RTVSLO – Prvi 1257 clean Zbirka kratkih zgodb z naslovom Dobra družba, ki je lani jeseni izšla pri založbi LUD Literatura, prinaša 21 zgodb o ljudeh, ki se vozijo s prevozi oziroma za prevoz uporabljajo spletno platformo prevozi.org. Pred mikrofon smo povabili avtorico Ano Svetel. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 29 Feb 2020 14:30:00 +0000 Ana Svetel: Dobra družba Po izjemnem mednarodnemu uspehu prvenca Bog majhnih stvari, za katerega je leta 1997 prejela nagrado Booker, se je indijska pisateljica Arundhati Roy iz literarnega sveta umaknila. Vztrajno je zavračala bogate ponudbe za morebitni naslednji roman in se raje povečala družbenim vprašanjem in političnemu aktivizmu. Dvajset let kasneje se je k literaturi vrnila z romanom Ministrstvo za najvišjo srečo, a izkušnje teh dveh desetletij so v romanu močno prisotne. V romanu namreč besedo dobijo številni, ki bi jih zgodba o uspehu sodobne Indije najraje izpustila. Ministrstvo za najvišjo srečo se začne, konča in dobršen del tudi odvija na pokopališču. Nagrobnik je tudi na naslovnici romana, tako v izvirniku kot v slovenskem prevodu. A če je pokopališče na začetku romana samo pokopališče in torej kraj propada ter tudi životarjenja obrobnežev, se skozi roman spremeni v gostišče z imenom Džanat oziroma Raj, kot je v pogovoru v oddaji Sobotno branje izpostavila prevajalka romana Vesna Velkavrh Bukilica. Gre za prostor sobivanja ljudi iz najrazličnejših okolij in tako tudi neke vrste prostor upanja, ki ga sicer Ministrstvo za najvišjo srečo ne zagotavlja v obilju. Še posebej ne v drugem delu, ki se odvija v Kašmirju, paradigmtskem kraju neskončnih vojn in zločinov. Vendar v romanu ne manjka tudi humorja, resda pogosto črnega, obenem pa ponuja vpogled v najrazličnejše vidike skorajda neskončne heterogenosti indijskih zgodb, izkušenj, zgodovin. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/21/ArundhatiRoyMinistrstvozanajvijosreo4646024.mp3 RTVSLO – Prvi 1087 clean Po izjemnem mednarodnemu uspehu prvenca Bog majhnih stvari, za katerega je leta 1997 prejela nagrado Booker, se je indijska pisateljica Arundhati Roy iz literarnega sveta umaknila. Vztrajno je zavračala bogate ponudbe za morebitni naslednji roman in se raje povečala družbenim vprašanjem in političnemu aktivizmu. Dvajset let kasneje se je k literaturi vrnila z romanom Ministrstvo za najvišjo srečo, a izkušnje teh dveh desetletij so v romanu močno prisotne. V romanu namreč besedo dobijo številni, ki bi jih zgodba o uspehu sodobne Indije najraje izpustila. Ministrstvo za najvišjo srečo se začne, konča in dobršen del tudi odvija na pokopališču. Nagrobnik je tudi na naslovnici romana, tako v izvirniku kot v slovenskem prevodu. A če je pokopališče na začetku romana samo pokopališče in torej kraj propada ter tudi životarjenja obrobnežev, se skozi roman spremeni v gostišče z imenom Džanat oziroma Raj, kot je v pogovoru v oddaji Sobotno branje izpostavila prevajalka romana Vesna Velkavrh Bukilica. Gre za prostor sobivanja ljudi iz najrazličnejših okolij in tako tudi neke vrste prostor upanja, ki ga sicer Ministrstvo za najvišjo srečo ne zagotavlja v obilju. Še posebej ne v drugem delu, ki se odvija v Kašmirju, paradigmtskem kraju neskončnih vojn in zločinov. Vendar v romanu ne manjka tudi humorja, resda pogosto črnega, obenem pa ponuja vpogled v najrazličnejše vidike skorajda neskončne heterogenosti indijskih zgodb, izkušenj, zgodovin. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 22 Feb 2020 14:30:00 +0000 Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo Avtobiografija Trajna evidenca, ki jo je napisal žvižgač Edward Snowden, v prevodu Jureta Šešeta je izšla pri založbi Učila, razkriva srhljivo resničnost sodobnega časa. Živimo v globalni družbi množičnega nadzora, ki so ga omogočile informacijske tehnologije. Publicist Lenart J. Kučić: »Pred nami je odločitev, ali nam bodo še naprej prisluškovali le Američani, ali bodo to počeli še Kitajci.« videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/14/EdwardSnowdenTrajnaevidenca4637271.mp3 RTVSLO – Prvi 1149 clean Avtobiografija Trajna evidenca, ki jo je napisal žvižgač Edward Snowden, v prevodu Jureta Šešeta je izšla pri založbi Učila, razkriva srhljivo resničnost sodobnega časa. Živimo v globalni družbi množičnega nadzora, ki so ga omogočile informacijske tehnologije. Publicist Lenart J. Kučić: »Pred nami je odločitev, ali nam bodo še naprej prisluškovali le Američani, ali bodo to počeli še Kitajci.« https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 15 Feb 2020 13:00:00 +0000 Edward Snowden: Trajna evidenca V tokratnem Sobotnem branju smo predstavili enega izmed romanov – gre za Kompas francoskega pisatelja Mathiasa Enarda –, katerih prevod je Suzani Koncut letos prinesel nagrado Prešernovega sklada. Kako je mojstrska prevajalka v slovenščino prelila zgodbo o dunajskem etno-muzikologu srednjih let, ki se, nespečen in hudo bolan, bori s spomini, ljubezenskimi razočaranji in zapletenimi odnosi med Evropo in Orientom, smo v pogovoru z dr. Primožem Vitezom, romanistom, predavateljem na francistiki ljubljanske Filozofske fakultete ter piscem strokovne utemeljitve k nagradi za Suzano Koncut, preverjali v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/07/MathiasEnardKompas4628701.mp3 RTVSLO – Prvi 1102 clean V tokratnem Sobotnem branju smo predstavili enega izmed romanov – gre za Kompas francoskega pisatelja Mathiasa Enarda –, katerih prevod je Suzani Koncut letos prinesel nagrado Prešernovega sklada. Kako je mojstrska prevajalka v slovenščino prelila zgodbo o dunajskem etno-muzikologu srednjih let, ki se, nespečen in hudo bolan, bori s spomini, ljubezenskimi razočaranji in zapletenimi odnosi med Evropo in Orientom, smo v pogovoru z dr. Primožem Vitezom, romanistom, predavateljem na francistiki ljubljanske Filozofske fakultete ter piscem strokovne utemeljitve k nagradi za Suzano Koncut, preverjali v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 08 Feb 2020 14:30:00 +0000 Mathias Enard: Kompas Med vsemi knjigami, ki so lani ugledale luč sveta pri nas, je najbrž največ prahu dvignila Luciferka, avtobiografija Svetlane Makarovič, ki jo je velika umetnica napisala skupaj z novinarjem Matejem Šurcem in svojim mačkom Kotikom. A če se je pretežni del javnosti ubadal s povsem zunajliterarnimi okoliščinami, ki so pospremile izid Luciferke – s prepirom med Svetlano Makarovič in založbo Beletrina torej –, se je le malokdo posvetil tistemu, kar je v knjigi dejansko zapisanega. In še manj je bilo najbrž takih, ki so se spraševali, s kakšnimi narativnimi in stilističnimi prijemi sta se pisca lotila svojega dela. Ta manko smo skušali nadoknaditi v tokratnem Sobotnem branju. Tako smo se v pogovoru z literarnim kritikom Matejem Bogatajem spraševali, kaj pravzaprav vemo o Svetlani Makarovič zdaj, česar nismo vedeli prej, in koliko estetskega užitka nam Luciferka ob branju ponuja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/01/SvetlanaMakaroviMatejurcinKotikLuciferka4621491.mp3 RTVSLO – Prvi 1199 clean Med vsemi knjigami, ki so lani ugledale luč sveta pri nas, je najbrž največ prahu dvignila Luciferka, avtobiografija Svetlane Makarovič, ki jo je velika umetnica napisala skupaj z novinarjem Matejem Šurcem in svojim mačkom Kotikom. A če se je pretežni del javnosti ubadal s povsem zunajliterarnimi okoliščinami, ki so pospremile izid Luciferke – s prepirom med Svetlano Makarovič in založbo Beletrina torej –, se je le malokdo posvetil tistemu, kar je v knjigi dejansko zapisanega. In še manj je bilo najbrž takih, ki so se spraševali, s kakšnimi narativnimi in stilističnimi prijemi sta se pisca lotila svojega dela. Ta manko smo skušali nadoknaditi v tokratnem Sobotnem branju. Tako smo se v pogovoru z literarnim kritikom Matejem Bogatajem spraševali, kaj pravzaprav vemo o Svetlani Makarovič zdaj, česar nismo vedeli prej, in koliko estetskega užitka nam Luciferka ob branju ponuja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 01 Feb 2020 13:30:00 +0000 Svetlana Makarovič, Matej Šurc in Kotik: Luciferka Britanski pisatelj, scenarist in komik Adam Kay pove z iskrico v očeh, da je porodništvo najboljša zdravniška specializacija. Hudomušno razloži, da je to edino področje v medicini, kjer se število pacientov ne zmanjša, ampak najmanj podvoji. Kay, ki je svojo službeno pot začel kot mladi zdravnik pripravnik in kasneje kot specialist v britanskih bolnišnicah, je svoj zdravniški vsakdan beležil v obliki dnevniških zapisov. Ti so v slovenščini izšli v knjigi z naslovom »Tole bo bolelo«, ki jo je izdala Mladinska knjiga, prevedla pa Barbara Krevel, tudi sama zdravnica. Delo, ki odstira zabaven, vendar mestoma tudi ganljiv in žalosten vpogled v vsakdanje dogajanje na ginekoloških in porodnih oddelkih javnih britanskih bolnišnic, bosta v oddaji Sobotno branje predstavila Barbara Krevel in Iztok Konc. Foto: Iztok Konc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/24/AdamKayTolebobolelo4612736.mp3 RTVSLO – Prvi 857 clean Britanski pisatelj, scenarist in komik Adam Kay pove z iskrico v očeh, da je porodništvo najboljša zdravniška specializacija. Hudomušno razloži, da je to edino področje v medicini, kjer se število pacientov ne zmanjša, ampak najmanj podvoji. Kay, ki je svojo službeno pot začel kot mladi zdravnik pripravnik in kasneje kot specialist v britanskih bolnišnicah, je svoj zdravniški vsakdan beležil v obliki dnevniških zapisov. Ti so v slovenščini izšli v knjigi z naslovom »Tole bo bolelo«, ki jo je izdala Mladinska knjiga, prevedla pa Barbara Krevel, tudi sama zdravnica. Delo, ki odstira zabaven, vendar mestoma tudi ganljiv in žalosten vpogled v vsakdanje dogajanje na ginekoloških in porodnih oddelkih javnih britanskih bolnišnic, bosta v oddaji Sobotno branje predstavila Barbara Krevel in Iztok Konc. Foto: Iztok Konc https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 25 Jan 2020 13:20:00 +0000 Adam Kay: Tole bo bolelo Na posebnem praznovanju pomladi, ki ga za krog znancev, sosedov in prijateljev priiredi šestdesetletna pripovedovalka zgodbe, se v razgretem ozračju pripravlja kriminalno dejanje. Pisateljica, ki se poglablja v ambivaletno naravo človeških odnosov, pokaže na razsežnost dvoličnosti in nenadno sočutja, kjer ga nihče ne pričakuje, niti od sebe. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/17/YasminaReza-Babilon4603337.mp3 RTVSLO – Prvi 779 clean Na posebnem praznovanju pomladi, ki ga za krog znancev, sosedov in prijateljev priiredi šestdesetletna pripovedovalka zgodbe, se v razgretem ozračju pripravlja kriminalno dejanje. Pisateljica, ki se poglablja v ambivaletno naravo človeških odnosov, pokaže na razsežnost dvoličnosti in nenadno sočutja, kjer ga nihče ne pričakuje, niti od sebe. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 18 Jan 2020 13:30:00 +0000 Yasmina Reza - Babilon Čeprav ima biografske filme Hollywood zelo rad, jih vendarle ne snema kar o vsakem pisatelju. O Davidu Fosterju Wallaceu, čudežnem dečku ameriške proze s konca 20. oziroma začetka 21. stoletja, ga je. Leta 2015 smo si tako lahko ogledali dramo Konec turneje. Kaj je torej takega na Wallaceu, da je prepričal ne le literarne sladokusce, ampak tudi morda najzahtevnejšo, najbolj izbirčno in muhasto publiko na svetu – hollywoodske producente? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo listali po knjigi To je voda in drugi eseji, izboru iz Wallaceovega esejističnega pisanja, ki ga je za LUD Literatura pripravil naš tokratni gost Jernej Županič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/10/DavidFosterWallaceTojevodaindrugieseji4593324.mp3 RTVSLO – Prvi 1130 clean Čeprav ima biografske filme Hollywood zelo rad, jih vendarle ne snema kar o vsakem pisatelju. O Davidu Fosterju Wallaceu, čudežnem dečku ameriške proze s konca 20. oziroma začetka 21. stoletja, ga je. Leta 2015 smo si tako lahko ogledali dramo Konec turneje. Kaj je torej takega na Wallaceu, da je prepričal ne le literarne sladokusce, ampak tudi morda najzahtevnejšo, najbolj izbirčno in muhasto publiko na svetu – hollywoodske producente? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo listali po knjigi To je voda in drugi eseji, izboru iz Wallaceovega esejističnega pisanja, ki ga je za LUD Literatura pripravil naš tokratni gost Jernej Županič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 11 Jan 2020 14:30:00 +0000 David Foster Wallace: To je voda in drugi eseji Pa smo jo dočakali. V prevodu Anite Jadrič je pri Cankarjevi založbi izšel težko pričakovani četrti, zadnji del neapeljskega cikla Elene Ferrante O izgubljeni deklici. Osupljiva pripoved o življenjskem prijateljstvu med Lilo in Eleno je tako končana. Oddajo Sobotno branje je pripravila Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/ElenaFerranteOizgubljenideklici4571870.mp3 RTVSLO – Prvi 984 clean Pa smo jo dočakali. V prevodu Anite Jadrič je pri Cankarjevi založbi izšel težko pričakovani četrti, zadnji del neapeljskega cikla Elene Ferrante O izgubljeni deklici. Osupljiva pripoved o življenjskem prijateljstvu med Lilo in Eleno je tako končana. Oddajo Sobotno branje je pripravila Urška Henigman. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 04 Jan 2020 08:00:00 +0000 Elena Ferrante: O izgubljeni deklici Ni gotovo, ali je v vseh letih, kar na Slovenskem knjižnem sejmu podeljujejo nagrado za knjigo leta, kdaj slavilo bolj nenavadno, begajoče, težko opredeljivo in izmuzljivo delo kakor letos, ko je prestižno priznanje pripadlo Vinjetam straholjubca, pod katere se podpisujeta pisateljica in dramaturginja Eva Mahkovic ter ilustratorka in umetnostna zgodovinarka Eva Mlinar. Težko je, na primer, opredeliti že literarno zvrst, s katero imamo tu opravka. Založba, ki za Vinjetami straholjubca stoji, VigeVageKnjige, je, na primer, delo javnosti predstavila kot risoroman, se pravi tisti sodobni hibridni žanr, pri katerem besedila in slike ni mogoče ne ločiti ne enega označiti za absolutno nadrejenega drugemu, saj šele skupaj pripovedujeta zgodbo. Bralkam in bralcem se, nasprotno, ob prvem, še površnem listanju po knjigi kaj lahko zazdi, da je pred nami zbirka le rahlo povezanih, sredobežnih kratkoproznih fragmentov. No, Eva Mahkovic pa je svoja besedila, ki jih zdaj najdemo med platnicami, v enem izmed intervjujev celo označila za groteskno poezijo. Kako torej brati Vinjete straholjubca? – Odgovor smo iskali v pogovoru z avtoricama v tokratnem Sobotnem branju, zadnjem v letu 2019. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/27/EvaMahkovicinEvaMlinarVinjetestraholjubca4579165.mp3 RTVSLO – Prvi 987 clean Ni gotovo, ali je v vseh letih, kar na Slovenskem knjižnem sejmu podeljujejo nagrado za knjigo leta, kdaj slavilo bolj nenavadno, begajoče, težko opredeljivo in izmuzljivo delo kakor letos, ko je prestižno priznanje pripadlo Vinjetam straholjubca, pod katere se podpisujeta pisateljica in dramaturginja Eva Mahkovic ter ilustratorka in umetnostna zgodovinarka Eva Mlinar. Težko je, na primer, opredeliti že literarno zvrst, s katero imamo tu opravka. Založba, ki za Vinjetami straholjubca stoji, VigeVageKnjige, je, na primer, delo javnosti predstavila kot risoroman, se pravi tisti sodobni hibridni žanr, pri katerem besedila in slike ni mogoče ne ločiti ne enega označiti za absolutno nadrejenega drugemu, saj šele skupaj pripovedujeta zgodbo. Bralkam in bralcem se, nasprotno, ob prvem, še površnem listanju po knjigi kaj lahko zazdi, da je pred nami zbirka le rahlo povezanih, sredobežnih kratkoproznih fragmentov. No, Eva Mahkovic pa je svoja besedila, ki jih zdaj najdemo med platnicami, v enem izmed intervjujev celo označila za groteskno poezijo. Kako torej brati Vinjete straholjubca? – Odgovor smo iskali v pogovoru z avtoricama v tokratnem Sobotnem branju, zadnjem v letu 2019. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 28 Dec 2019 14:30:00 +0000 Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca Nobenega dvoma ni, da imamo ljudje radi zgodbe in da imajo določene zgodbe, določene knjige še prav poseben vpliv. Kot pokaže v knjigi Napisani svet nemški komparativist in filozof, sicer predavatelj primerjalne književnosti na Harvardu, pa lahko literatura tudi povsem neposredno usmerja tok zgodovine. Napisani svet predstavi šestnajst zgodb, ki segajo od najstarejšega literarnega besedila Epa o Gilgamešu, prek ključne vloge, ki jo je imela Iliada pri Aleksandrovem osvajanju sveta, vse do sveta sodobnih prodajnih fenomenov, kot je denimo saga o Harryju Potterju. Naj gre za Šeherezado ali afriški ep Sundžata, za vlogo Benjamina Franklina pri vzponu tiska ali za katero drugo veliko revolucijo v širjenju pisane besede, Napisani svet vedno znova preseneti s kakim nepoznanim, a poljudno predstavljenim koščkom iz bogate zakladnice nenavadnih srečanj med literaturo in zgodovino. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/MartinPuchnerNapisanisvet4571806.mp3 RTVSLO – Prvi 1073 clean Nobenega dvoma ni, da imamo ljudje radi zgodbe in da imajo določene zgodbe, določene knjige še prav poseben vpliv. Kot pokaže v knjigi Napisani svet nemški komparativist in filozof, sicer predavatelj primerjalne književnosti na Harvardu, pa lahko literatura tudi povsem neposredno usmerja tok zgodovine. Napisani svet predstavi šestnajst zgodb, ki segajo od najstarejšega literarnega besedila Epa o Gilgamešu, prek ključne vloge, ki jo je imela Iliada pri Aleksandrovem osvajanju sveta, vse do sveta sodobnih prodajnih fenomenov, kot je denimo saga o Harryju Potterju. Naj gre za Šeherezado ali afriški ep Sundžata, za vlogo Benjamina Franklina pri vzponu tiska ali za katero drugo veliko revolucijo v širjenju pisane besede, Napisani svet vedno znova preseneti s kakim nepoznanim, a poljudno predstavljenim koščkom iz bogate zakladnice nenavadnih srečanj med literaturo in zgodovino. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 21 Dec 2019 11:00:00 +0000 Martin Puchner: Napisani svet Ko so poljsko pesnico Wisławo Szymborsko nekoč vprašali, zakaj je njen opus tako skromen po obsegu – v dobrih šestih desetletjih ustvarjanja je namreč objavila nekaj manj kot 350 pesmi –, je umetnica nepozabno odgovorila, da pač zato, ker ima doma koš za smeti. A tisto, kar navsezadnje je ugledalo luč sveta, je bilo resnično vrhunsko. To so prepoznali tudi švedski akademiki in Szymborski leta 1996 podelili Nobelovo nagrado za književnost. Da se v Stockholmu takrat niso zmotili, se lahko zdaj prepričamo tudi slovenski bralke in bralci, saj smo v branje dobili Radost pisanja, celoten pesniški opus Wisławe Szymborske. Toda: o čem pesnica pravzaprav piše? H katerim temam in vprašanjem se, nepomirjena, vedno znova vrača? Kakšen je, ne nazadnje, njen slog? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili njeno prevajalko, Jano Unuk. Oddajo je priporavil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/13/WisawaSzymborskaRadostpisanja4561233.mp3 RTVSLO – Prvi 1074 clean Ko so poljsko pesnico Wisławo Szymborsko nekoč vprašali, zakaj je njen opus tako skromen po obsegu – v dobrih šestih desetletjih ustvarjanja je namreč objavila nekaj manj kot 350 pesmi –, je umetnica nepozabno odgovorila, da pač zato, ker ima doma koš za smeti. A tisto, kar navsezadnje je ugledalo luč sveta, je bilo resnično vrhunsko. To so prepoznali tudi švedski akademiki in Szymborski leta 1996 podelili Nobelovo nagrado za književnost. Da se v Stockholmu takrat niso zmotili, se lahko zdaj prepričamo tudi slovenski bralke in bralci, saj smo v branje dobili Radost pisanja, celoten pesniški opus Wisławe Szymborske. Toda: o čem pesnica pravzaprav piše? H katerim temam in vprašanjem se, nepomirjena, vedno znova vrača? Kakšen je, ne nazadnje, njen slog? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili njeno prevajalko, Jano Unuk. Oddajo je priporavil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 14 Dec 2019 13:30:00 +0000 Wisława Szymborska: Radost pisanja Francoski tajni agent Francis Servain Mirković, po materi Hrvat, potuje s kovčkom kočljivih dokumentov iz Milana v Rim. Toda dejansko bralce in bralke popelje v Cono, območje vojn in nasilja, ki se na širšem sredozemskem prostoru razteza od antike do danes. Skozi skorajda neprekinjeni monolog njegovih misli in spominov se na eni strani izriše njegova osebna zgodovina, ki vključuje tudi sodelovanje v balkanskih vojnah na hrvaški strani. Predvsem pa v Coni francoski pisatelj Mathias Enard izriše gosto fresko nenehno ponavljajočih se vojn in nasilja, ki določajo ta prostor že od Homerja naprej. Vse to pa z občutkom za jezik, ki skorajda ne pozna in potrebuje ločil, ter izrednim poznavanjem zgodovine in krajev, ki jih pritegne v Cono. "Pri Mathiasu Enardu je neverjetno, da se teme balkanskih vojn v 90ih letih loteva z neizmerno empatijo in zavzetostjo ter občutkom osebne prizadetosti, kakor se loteva tudi drugih temačnih vidikov evropske zgodovine, ki ga očitno zelo zadevajo," razlaga prevajalka romana Suzana Koncut. Z romanom Cona, ki je nastal leta 2008, je Mathias Enard resnično opozoril nase. Tudi slovenskim bralcem ni neznan, saj imamo v prevodu že njegove Kompas, Alkohol in nostalgija in Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih. Roman Cona je izšel v zbirki Roman pri založbi Mladinska knjiga. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/06/MathiasEnardCona4552392.mp3 RTVSLO – Prvi 1080 clean Francoski tajni agent Francis Servain Mirković, po materi Hrvat, potuje s kovčkom kočljivih dokumentov iz Milana v Rim. Toda dejansko bralce in bralke popelje v Cono, območje vojn in nasilja, ki se na širšem sredozemskem prostoru razteza od antike do danes. Skozi skorajda neprekinjeni monolog njegovih misli in spominov se na eni strani izriše njegova osebna zgodovina, ki vključuje tudi sodelovanje v balkanskih vojnah na hrvaški strani. Predvsem pa v Coni francoski pisatelj Mathias Enard izriše gosto fresko nenehno ponavljajočih se vojn in nasilja, ki določajo ta prostor že od Homerja naprej. Vse to pa z občutkom za jezik, ki skorajda ne pozna in potrebuje ločil, ter izrednim poznavanjem zgodovine in krajev, ki jih pritegne v Cono. "Pri Mathiasu Enardu je neverjetno, da se teme balkanskih vojn v 90ih letih loteva z neizmerno empatijo in zavzetostjo ter občutkom osebne prizadetosti, kakor se loteva tudi drugih temačnih vidikov evropske zgodovine, ki ga očitno zelo zadevajo," razlaga prevajalka romana Suzana Koncut. Z romanom Cona, ki je nastal leta 2008, je Mathias Enard resnično opozoril nase. Tudi slovenskim bralcem ni neznan, saj imamo v prevodu že njegove Kompas, Alkohol in nostalgija in Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih. Roman Cona je izšel v zbirki Roman pri založbi Mladinska knjiga. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 07 Dec 2019 13:30:00 +0000 Mathias Enard: Cona Taras Birsa se vrača, in to tretjič, tokrat kot samostojni podjetnik in ne več kot višji kriminalistični inšpektor na ljubljanski policijski upravi. Po Jezeru, ki je v slovenski knjižni prostor prinesel skandinavsko-bohinjski pridih, in Leninovem parku, v katerem reševanje primera poteka v vroči in soparni poletni Ljubljani, avtor Tadej Golob svojega protagonista zdaj usmeri v drug del Ljubljane, Rožno dolino. V kriminalnem romanu Dolina rož, ki je izšel pri Založbi Goga, se bralec že takoj na začetku znajde na prizorišču zločina dvojnega umora s samomorom. Če še niste prebrali knjige in ne želite slišati kvarnikov, predlagamo, da si oddajo, v kateri smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom, zavrtite po branju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/29/TadejGolobDolinaro4543768.mp3 RTVSLO – Prvi 945 clean Taras Birsa se vrača, in to tretjič, tokrat kot samostojni podjetnik in ne več kot višji kriminalistični inšpektor na ljubljanski policijski upravi. Po Jezeru, ki je v slovenski knjižni prostor prinesel skandinavsko-bohinjski pridih, in Leninovem parku, v katerem reševanje primera poteka v vroči in soparni poletni Ljubljani, avtor Tadej Golob svojega protagonista zdaj usmeri v drug del Ljubljane, Rožno dolino. V kriminalnem romanu Dolina rož, ki je izšel pri Založbi Goga, se bralec že takoj na začetku znajde na prizorišču zločina dvojnega umora s samomorom. Če še niste prebrali knjige in ne želite slišati kvarnikov, predlagamo, da si oddajo, v kateri smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom, zavrtite po branju. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 30 Nov 2019 07:00:00 +0000 Tadej Golob: Dolina rož Britanski novinar in popotnik Simon Reeve že od nekdaj prepozna dobre zgodbe. V svojih popotniških oddajah in dokumentarcih že leta navdušuje s sproščenostjo, človeško toplino in iskrivo radovednostjo. Za britanski BBC je obiskal že 120 dežel; med njimi tudi take, ki jih ne najdemo na uradnih zemljevidih. Potovanja so ga popeljala čez pragozdove, puščave, gorovja in oceane. V odročnih kotičkih srečuje ljudi in posluša njihove zgodbe. »Od prvega dne prve poti sem spoznaval, da je potovanje z odprtimi očmi iskanje tako teme kot svetlobe, pravo zagotovilo za izkušnjo, ki se ti usede v dušo,« beremo v Simonovi knjigi Korak za korakom. V slovenščino jo je prevedel Vid Sagadin Žigon, izšla je pri založbi Aktivni mediji. Za oddajo Sobotno branje sta knjigo prebrala Tomaž Gerden in Iztok Konc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/22/SimonReeveKorakzakorakom4533952.mp3 RTVSLO – Prvi 1011 clean Britanski novinar in popotnik Simon Reeve že od nekdaj prepozna dobre zgodbe. V svojih popotniških oddajah in dokumentarcih že leta navdušuje s sproščenostjo, človeško toplino in iskrivo radovednostjo. Za britanski BBC je obiskal že 120 dežel; med njimi tudi take, ki jih ne najdemo na uradnih zemljevidih. Potovanja so ga popeljala čez pragozdove, puščave, gorovja in oceane. V odročnih kotičkih srečuje ljudi in posluša njihove zgodbe. »Od prvega dne prve poti sem spoznaval, da je potovanje z odprtimi očmi iskanje tako teme kot svetlobe, pravo zagotovilo za izkušnjo, ki se ti usede v dušo,« beremo v Simonovi knjigi Korak za korakom. V slovenščino jo je prevedel Vid Sagadin Žigon, izšla je pri založbi Aktivni mediji. Za oddajo Sobotno branje sta knjigo prebrala Tomaž Gerden in Iztok Konc. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 23 Nov 2019 14:35:00 +0000 Simon Reeve: Korak za korakom Tokrat bomo sledili posebnemu pripovednemu slogu romana Leto smrti Ricarda Reisa, ki ga je napisal na današnji dan rojeni portugalski nobelovec José Saramago. V romanu, polnem dvoumnosti in protislovij, ki ga je navdihnil izjemni portugalski umetnik Fernando Pessoa, nas avtor vodi od otipljivo čutnega in resnično stvarnega do iluzorno namišljenega, meje med dejanskim in fiktivnim, onkraj našega dojemanja, pa so zabrisane. Zelo celovito delo, ki prinaša vedno aktualne in univerzalne teme o človeku, je vpeto v primež pomembnih, po večini krvavih, usodnih, prelomnih dogodkov 20. stoletja, do katerih se avtor tudi nazorsko opredeljuje. Roman Leto smrti Ricarda Reisa, ki zaživi na več različnih ravneh, se dogaja v napetih 30. letih prejšnjega stoletja, ko se v stari, utrujeni Evropi širijo nerazumne ideologije in vzpenjajo totalitarizmi. Saramago se v delu odpoveduje klasični romaneskni strukturi, bralec pa je prisiljen loviti njegov notranji ritem pisanja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/15/JosSaramagoLetosmrtiRicardaReisa4522615.mp3 RTVSLO – Prvi 1025 clean Tokrat bomo sledili posebnemu pripovednemu slogu romana Leto smrti Ricarda Reisa, ki ga je napisal na današnji dan rojeni portugalski nobelovec José Saramago. V romanu, polnem dvoumnosti in protislovij, ki ga je navdihnil izjemni portugalski umetnik Fernando Pessoa, nas avtor vodi od otipljivo čutnega in resnično stvarnega do iluzorno namišljenega, meje med dejanskim in fiktivnim, onkraj našega dojemanja, pa so zabrisane. Zelo celovito delo, ki prinaša vedno aktualne in univerzalne teme o človeku, je vpeto v primež pomembnih, po večini krvavih, usodnih, prelomnih dogodkov 20. stoletja, do katerih se avtor tudi nazorsko opredeljuje. Roman Leto smrti Ricarda Reisa, ki zaživi na več različnih ravneh, se dogaja v napetih 30. letih prejšnjega stoletja, ko se v stari, utrujeni Evropi širijo nerazumne ideologije in vzpenjajo totalitarizmi. Saramago se v delu odpoveduje klasični romaneskni strukturi, bralec pa je prisiljen loviti njegov notranji ritem pisanja. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 16 Nov 2019 14:30:00 +0000 José Saramago: Leto smrti Ricarda Reisa Viktor Olegovič Pelevin velja za enega najboljših sodobnih ruskih pisateljev, pred leti pa so ga na enem izmed tamkajšnjih spletnih portalov celo izglasovali za najpomembnejšega javnega intelektualca današnje Rusije. Temu primerno imamo tudi v slovenščini na voljo že štiri njegove romane in dve kratkoprozni zbirki, prav pred kratkim pa je pri založbi Literarno-umetniškega društva Šerpa izšla še tretja knjiga Pelevinovih zgodb, Rumena puščica. Na prvi pogled se sicer zdi, da imamo bralke in bralci tu opravka z motivno-tematsko povsem raznorodnimi zgodbami – med drugim beremo o mladem Moskovčanu, ki se preobrazi v volkodlaka, pa o birokratih, ki obsesivno igrajo računalniške igrice, ter brezskrbnih potnikih na vlaku, ki hiti proti podrtemu mostu –, a pozorno branje pokaže, da se za bizarnimi, absurdnimi in fantastičnimi povestmi pravzaprav skriva pomenljiva alegorija sodobnega sveta. Kaj nam torej sporoča Pelevin, smo v pogovoru s prevajalcem Rumene puščice, Borutom Kraševcem, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/08/ViktorPelevinRumenapuica4511011.mp3 RTVSLO – Prvi 1032 clean Viktor Olegovič Pelevin velja za enega najboljših sodobnih ruskih pisateljev, pred leti pa so ga na enem izmed tamkajšnjih spletnih portalov celo izglasovali za najpomembnejšega javnega intelektualca današnje Rusije. Temu primerno imamo tudi v slovenščini na voljo že štiri njegove romane in dve kratkoprozni zbirki, prav pred kratkim pa je pri založbi Literarno-umetniškega društva Šerpa izšla še tretja knjiga Pelevinovih zgodb, Rumena puščica. Na prvi pogled se sicer zdi, da imamo bralke in bralci tu opravka z motivno-tematsko povsem raznorodnimi zgodbami – med drugim beremo o mladem Moskovčanu, ki se preobrazi v volkodlaka, pa o birokratih, ki obsesivno igrajo računalniške igrice, ter brezskrbnih potnikih na vlaku, ki hiti proti podrtemu mostu –, a pozorno branje pokaže, da se za bizarnimi, absurdnimi in fantastičnimi povestmi pravzaprav skriva pomenljiva alegorija sodobnega sveta. Kaj nam torej sporoča Pelevin, smo v pogovoru s prevajalcem Rumene puščice, Borutom Kraševcem, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 09 Nov 2019 14:30:00 +0000 Viktor Pelevin: Rumena puščica Tokrat vam predstavljamo roman Sabo je obstal, ki ga je kot sodoben, intimen roman v enem dahu spisal Oto Horvat, rojen leta 1976 v Novem Sadu, sicer tudi prevajalec iz madžarščine, nemščine, italijanščine, ki zdaj živi in dela v Firencah. To žalostinko v poetičnem slogu, kot so jo poimenovali v založbi pri kateri je izšla – Sanje, je uredil Rok Zavrtanik, prevedla pa jo je Dijana Matković. In prav s prevajalko, smo se o pripovedovalcu, ki se sooča s smrtjo ljubljene osebe in kakor Orfej Evridiki sledi svoji ljubezni v globine žalosti, osamljenosti in bolečine, pogovarjali. Horvat, ki bo konec novembra obiskal Slovenijo, tudi Cankarjev dom, je za roman prejel nagrado Biljane Jovanović in nagrado Mirka Kovača ter bil v finalu za Ninovo nagrado 2014. Avtorica oddaje je Liana Buršič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/02/OtoHorvatSabojeobstal4501025.mp3 RTVSLO – Prvi 984 clean Tokrat vam predstavljamo roman Sabo je obstal, ki ga je kot sodoben, intimen roman v enem dahu spisal Oto Horvat, rojen leta 1976 v Novem Sadu, sicer tudi prevajalec iz madžarščine, nemščine, italijanščine, ki zdaj živi in dela v Firencah. To žalostinko v poetičnem slogu, kot so jo poimenovali v založbi pri kateri je izšla – Sanje, je uredil Rok Zavrtanik, prevedla pa jo je Dijana Matković. In prav s prevajalko, smo se o pripovedovalcu, ki se sooča s smrtjo ljubljene osebe in kakor Orfej Evridiki sledi svoji ljubezni v globine žalosti, osamljenosti in bolečine, pogovarjali. Horvat, ki bo konec novembra obiskal Slovenijo, tudi Cankarjev dom, je za roman prejel nagrado Biljane Jovanović in nagrado Mirka Kovača ter bil v finalu za Ninovo nagrado 2014. Avtorica oddaje je Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 02 Nov 2019 23:10:00 +0000 Oto Horvat: Sabo je obstal Tri popotnice, 49 krajev, 74 zgodb in 256 strani. Knjiga z naslovom Blodnik po Istri: Ne sprašujte za pot, avtoric Agate Tomažič, Tamare Langus in Teje Kleč, opremljena z ilustracijami Milanke Fabjančič, ki je v začetku meseca oktobra izšla v samozaložbi, je potopis, ki ga do zdaj na naših knjižnih policah še ni bilo. Prinaša slogovno zelo različne zgodbe, spomine, nostalgično oziranje v preteklost, osebne vtise, domišljijske zapise, zgodovinske opise, duhovite dovtipe. V samo nekaj tednih po izidu, je knjiga v javnosti požela neznanski uspeh. Kritika, bralke in bralci o Blodniku po Istri govorijo v presežkih, da je bolj zabavno neverjeten kot Štoparski vodnik po vesolju, lahko preberemo, da prinaša tako osebne kot kolektivne spomine, pa humor in solze ganjenosti. Da mu ni para v potopisju. Avtorice same pa so o knjigi zapisale: Usodno bi se ušteli, če bi knjigo imeli za vodnik – če ne drugega, bi hipoma zašli. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/26/AgataTomaiTamaraLangusTejaKleBlodnikpoIstri4491372.mp3 RTVSLO – Prvi 1108 clean Tri popotnice, 49 krajev, 74 zgodb in 256 strani. Knjiga z naslovom Blodnik po Istri: Ne sprašujte za pot, avtoric Agate Tomažič, Tamare Langus in Teje Kleč, opremljena z ilustracijami Milanke Fabjančič, ki je v začetku meseca oktobra izšla v samozaložbi, je potopis, ki ga do zdaj na naših knjižnih policah še ni bilo. Prinaša slogovno zelo različne zgodbe, spomine, nostalgično oziranje v preteklost, osebne vtise, domišljijske zapise, zgodovinske opise, duhovite dovtipe. V samo nekaj tednih po izidu, je knjiga v javnosti požela neznanski uspeh. Kritika, bralke in bralci o Blodniku po Istri govorijo v presežkih, da je bolj zabavno neverjeten kot Štoparski vodnik po vesolju, lahko preberemo, da prinaša tako osebne kot kolektivne spomine, pa humor in solze ganjenosti. Da mu ni para v potopisju. Avtorice same pa so o knjigi zapisale: Usodno bi se ušteli, če bi knjigo imeli za vodnik – če ne drugega, bi hipoma zašli. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 26 Oct 2019 14:30:00 +0000 Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Blodnik po Istri Ko so po enoletnem premoru, ki mu je botroval spolni in finančni škandal, ki je pretresel njihovo institucijo, člani švedske akademije, telesa, ki izbira prejemnika Nobelove nagrade za književnost, 10. oktobra letos naposled razglasili nagrajenko za leto 2018, se ni nihče posebej čudil ali razburjal. Kar je, če pomislimo na žolčne odzive, ki zadnja leta pogosto spremljajo odločitev, komu naj pripade najprestižnejša literarna nagrada na svetu, skorajda že presenetljivo. Prestižno priznanje je tokrat očitno šlo v prave roke; prejela ga je svetovno priznana poljska pisateljica, Olga Tokarczuk. Ko pregledujemo njen zdaj ovenčani opus – pet romanov Olge Tokarczuk je v zadnjem desetletju in pol že bilo prevedenih v slovenščino, umetnica pa je leta 2013 prejela tudi našo vilenico –, nikakor ne moremo mimo Jakobovih bukev. Gre za obširen zgodovinski roman, ki ga je pisateljica umestila v 18. stoletje. In čeprav imamo tu opravka z monumentalno fresko o življenju v vzhodni Srednji Evropi pred poltretjim stoletjem, ki se suvereno giblje med različnimi deželami, verami in družbenimi razredi, samo jedro romana predstavlja pripoved o Jakobu Franku in njegovih frankistih – članih skrivnostne, ezoterične in danes večidel pozabljene odpadniške judovske ločine, ki je večidel delovala na vzhodu tedanje Poljske. Prav Jakobovim bukvam smo se posvetili tudi v tokratnem Sobotnem branju in preverjali, zakaj je ta knjiga v očeh svojih bralk in bralcev navsezadnje obveljala za roman, s katerim je Olga Tokarczuk prevetrila oziroma pomladila zvrst zgodovinskega romana. Tako smo v pogovoru z Jano Unuk, ki je delo pred dvema letoma mojstrsko prevedla za založbo KUD Police Dubove, poizvedovali, kako je pisateljica zgodovinski roman prilagodila interesom, potrebam in senzibilnostim 21. stoletja in v isti sapi presegla žanrski model, ki ga je pred dobrim stoletjem pomagal vzpostaviti prvi poljski nobelovec Henryk Sienkiewicz. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/18/OlgaTokarczukJakobovebukve4477021.mp3 RTVSLO – Prvi 1178 clean Ko so po enoletnem premoru, ki mu je botroval spolni in finančni škandal, ki je pretresel njihovo institucijo, člani švedske akademije, telesa, ki izbira prejemnika Nobelove nagrade za književnost, 10. oktobra letos naposled razglasili nagrajenko za leto 2018, se ni nihče posebej čudil ali razburjal. Kar je, če pomislimo na žolčne odzive, ki zadnja leta pogosto spremljajo odločitev, komu naj pripade najprestižnejša literarna nagrada na svetu, skorajda že presenetljivo. Prestižno priznanje je tokrat očitno šlo v prave roke; prejela ga je svetovno priznana poljska pisateljica, Olga Tokarczuk. Ko pregledujemo njen zdaj ovenčani opus – pet romanov Olge Tokarczuk je v zadnjem desetletju in pol že bilo prevedenih v slovenščino, umetnica pa je leta 2013 prejela tudi našo vilenico –, nikakor ne moremo mimo Jakobovih bukev. Gre za obširen zgodovinski roman, ki ga je pisateljica umestila v 18. stoletje. In čeprav imamo tu opravka z monumentalno fresko o življenju v vzhodni Srednji Evropi pred poltretjim stoletjem, ki se suvereno giblje med različnimi deželami, verami in družbenimi razredi, samo jedro romana predstavlja pripoved o Jakobu Franku in njegovih frankistih – članih skrivnostne, ezoterične in danes večidel pozabljene odpadniške judovske ločine, ki je večidel delovala na vzhodu tedanje Poljske. Prav Jakobovim bukvam smo se posvetili tudi v tokratnem Sobotnem branju in preverjali, zakaj je ta knjiga v očeh svojih bralk in bralcev navsezadnje obveljala za roman, s katerim je Olga Tokarczuk prevetrila oziroma pomladila zvrst zgodovinskega romana. Tako smo v pogovoru z Jano Unuk, ki je delo pred dvema letoma mojstrsko prevedla za založbo KUD Police Dubove, poizvedovali, kako je pisateljica zgodovinski roman prilagodila interesom, potrebam in senzibilnostim 21. stoletja in v isti sapi presegla žanrski model, ki ga je pred dobrim stoletjem pomagal vzpostaviti prvi poljski nobelovec Henryk Sienkiewicz. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 19 Oct 2019 14:30:00 +0000 Olga Tokarczuk: Jakobove bukve Letos mineva 40 let od iranske revolucije, ki je spodnesla krvavi prozahodni režim šaha Reze Pahlavija in ga nadomestila s krvavim teokratskim režimom ajatole Homeinija. V senci te obletnice smo se v tokratnem Sobotnem branju posvetili romanu Dezorientalka francosko-iranske pisateljice Négar Djavadi, ki pripoveduje o Iranu skozi prizmo usode štirih generacij svobodomiselne družine Sadr, družine, ki je v najbolj turbulentnih letih iranskega zgodovine 20. stoletja nasprotovala tako šahu kakor Homeiniju. Kolikšno ceno je morala družina za to načelno, nepraktično, neoportunistično držo navsezadnje plačati, smo preverjali v pogovoru s Suzano Koncut, ki je Dezorientalko prevedla, ter z dr. Primožem Šterbencem, ki je romanu pripisal zgodovinsko poglobljeno spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/12/NgarDjavadiDezorientalka4466903.mp3 RTVSLO – Prvi 1109 clean Letos mineva 40 let od iranske revolucije, ki je spodnesla krvavi prozahodni režim šaha Reze Pahlavija in ga nadomestila s krvavim teokratskim režimom ajatole Homeinija. V senci te obletnice smo se v tokratnem Sobotnem branju posvetili romanu Dezorientalka francosko-iranske pisateljice Négar Djavadi, ki pripoveduje o Iranu skozi prizmo usode štirih generacij svobodomiselne družine Sadr, družine, ki je v najbolj turbulentnih letih iranskega zgodovine 20. stoletja nasprotovala tako šahu kakor Homeiniju. Kolikšno ceno je morala družina za to načelno, nepraktično, neoportunistično držo navsezadnje plačati, smo preverjali v pogovoru s Suzano Koncut, ki je Dezorientalko prevedla, ter z dr. Primožem Šterbencem, ki je romanu pripisal zgodovinsko poglobljeno spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 12 Oct 2019 12:30:00 +0000 Négar Djavadi: Dezorientalka Če se zazremo v več kot polstoletno zgodovino podeljevanja Sovretove nagrade za najbolje prevedeno leposlovno delo minulega leta, če torej pregledamo seznam knjig, ki so svojim prevajalkam in prevajalcem prinesle prestižno priznanje, hitro ugotovimo, da mojstrice in mojstri prevajanja pravi obseg svojega znanja, veščine in talenta očitno lahko pokažejo takrat, ko prevajajo resnično vrhunska literarna dela. Nič drugače ni letos, ko sta si prestižno priznanje razdelili Breda Biščak (o njenem prevodu romana Avgust dolgo spregledovanega ameriškega klasika Johna Williamsa smo v Sobotnem branju govorili že januarja 2019) in Tatjana Jamnik. Slednja je nagrado prejela za prevod Zgodovine svetlobe, romana, ki govori o nenavadnem in razgibanem življenju svetovno priznanega češkega fotografa prve polovice 20. stoletja, Františka Drtikola. Kako je češkemu pisatelju mlajše srednje generacije, Janu Němcu, uspelo v roman preliti zgodbo o enem izmed pionirjev umetniške fotografije, ki je verjel tako v komunizem kakor v budizem, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Tatjano Jamnik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/04/JanNmecZgodovinasvetlobe4454682.mp3 RTVSLO – Prvi 1056 clean Če se zazremo v več kot polstoletno zgodovino podeljevanja Sovretove nagrade za najbolje prevedeno leposlovno delo minulega leta, če torej pregledamo seznam knjig, ki so svojim prevajalkam in prevajalcem prinesle prestižno priznanje, hitro ugotovimo, da mojstrice in mojstri prevajanja pravi obseg svojega znanja, veščine in talenta očitno lahko pokažejo takrat, ko prevajajo resnično vrhunska literarna dela. Nič drugače ni letos, ko sta si prestižno priznanje razdelili Breda Biščak (o njenem prevodu romana Avgust dolgo spregledovanega ameriškega klasika Johna Williamsa smo v Sobotnem branju govorili že januarja 2019) in Tatjana Jamnik. Slednja je nagrado prejela za prevod Zgodovine svetlobe, romana, ki govori o nenavadnem in razgibanem življenju svetovno priznanega češkega fotografa prve polovice 20. stoletja, Františka Drtikola. Kako je češkemu pisatelju mlajše srednje generacije, Janu Němcu, uspelo v roman preliti zgodbo o enem izmed pionirjev umetniške fotografije, ki je verjel tako v komunizem kakor v budizem, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Tatjano Jamnik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 05 Oct 2019 14:30:00 +0000 Jan Němec: Zgodovina svetlobe Dramaturginja, avtorica, oboževalka Taylor Swift in visoke mode Eva Mahkovic je več let na facebooku našla prostor za svoj umetniški izraz, kjer je med drugim v dnevniških zapisih cinično, ironično in z ravno pravšnjo mero humorja reflektirala svoje življenje. Zdaj so ti zapisi objavljeni v knjigi »na tak dan najbolj trpi mastercard« ki jo Urška Henigman predstavlja v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/27/EvaMahkovicNatakdannajboljtrpimastercard4440961.mp3 RTVSLO – Prvi 1065 clean Dramaturginja, avtorica, oboževalka Taylor Swift in visoke mode Eva Mahkovic je več let na facebooku našla prostor za svoj umetniški izraz, kjer je med drugim v dnevniških zapisih cinično, ironično in z ravno pravšnjo mero humorja reflektirala svoje življenje. Zdaj so ti zapisi objavljeni v knjigi »na tak dan najbolj trpi mastercard« ki jo Urška Henigman predstavlja v tokratni oddaji. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 28 Sep 2019 13:30:00 +0000 Eva Mahkovic: Na tak dan najbolj trpi mastercard Pred dobrimi tridesetimi leti so protestniki na Trgu nebeškega miru v Pekingu med protestnimi parolami vzklikali tudi verze iz pesmi Odgovor kitajskega pesnika, znanega pod psevdonimom Bei Dao. Pesem je nastala kot odgovor na neke druge, prav tako zatrte proteste na istem trgu trinajst let prej, generacije mladih Kitajcev pa so jo v vmesnem času dodobra posvojile. Pesem Odgovor odlično povzema duha tistega časa in pričakovanja mladih po vsestranskem, ne samo ekonomskem odpiranju dežele. Toda njenega avtorja Bei Daa od vsega najbolj zanima odpiranje samega jezika in velja za enega najpomembnejših sodobnih kitajskih pesnikov. Izbor njegove poezije s pomenljivim naslovom Nismo nedolžni je zdaj v prevodu Katje Kolšek izšel v dvojezični izdaji pri založbi Beletrina. Oddajo je pripravla Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/20/BeiDaoNismonedolni4431449.mp3 RTVSLO – Prvi 809 clean Pred dobrimi tridesetimi leti so protestniki na Trgu nebeškega miru v Pekingu med protestnimi parolami vzklikali tudi verze iz pesmi Odgovor kitajskega pesnika, znanega pod psevdonimom Bei Dao. Pesem je nastala kot odgovor na neke druge, prav tako zatrte proteste na istem trgu trinajst let prej, generacije mladih Kitajcev pa so jo v vmesnem času dodobra posvojile. Pesem Odgovor odlično povzema duha tistega časa in pričakovanja mladih po vsestranskem, ne samo ekonomskem odpiranju dežele. Toda njenega avtorja Bei Daa od vsega najbolj zanima odpiranje samega jezika in velja za enega najpomembnejših sodobnih kitajskih pesnikov. Izbor njegove poezije s pomenljivim naslovom Nismo nedolžni je zdaj v prevodu Katje Kolšek izšel v dvojezični izdaji pri založbi Beletrina. Oddajo je pripravla Nina Slaček. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 21 Sep 2019 08:00:00 +0000 Bei Dao: Nismo nedolžni Roman Pogovori s prijatelji, irske avtorice Sally Rooney, ki je čez noč požel svetovno slavo in postal domala globalni trend, je nedavno v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica prišel tudi na slovenske knjižne police. Že na naslovnici knjige piše, da gre za prvenec prve velike milenijske avtorice in literarni kritiki pa zanjo pravijo tudi, da je Jane Austin prekariata in Salinger za generacijo Snapchata. O romanu, ki je izšel pri založbi Sanje, smo govorili z urednico Andrejo Udovč. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/12/SallyRooneyPogovorisprijatelji4420683.mp3 RTVSLO – Prvi 1062 clean Roman Pogovori s prijatelji, irske avtorice Sally Rooney, ki je čez noč požel svetovno slavo in postal domala globalni trend, je nedavno v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica prišel tudi na slovenske knjižne police. Že na naslovnici knjige piše, da gre za prvenec prve velike milenijske avtorice in literarni kritiki pa zanjo pravijo tudi, da je Jane Austin prekariata in Salinger za generacijo Snapchata. O romanu, ki je izšel pri založbi Sanje, smo govorili z urednico Andrejo Udovč. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 14 Sep 2019 14:30:00 +0000 Sally Rooney: Pogovori s prijatelji Bretanja, nekoliko odmaknjena in zapostavljena polotoška regija na pogosto vetrovnem, deževnem in meglenem severozahodu Francije, je prizorišče dogajanja romana 353. člen kazenskega zakonika sodobnega pisatelja srednje generacije, Tanguyja Viela. In kakor nakazuje naslov, v pričujočem delu spremljamo zgodbo, ki se vrti okoli zločina. Že v prvih nekaj odstavkih smo bralke in bralci priča umoru – Martial Kermeur, prvoosebni pripovedovalec in glavni junak romana, med ribarjenjem z motornega čolna v morje kakih pet milj stran od obale pahne Antoina Lazeneca in odpelje. Lazenec se v hladni vodi utopi, policija pa, ko odkrije truplo, hitro izsledi krivca. Ta pred preiskovalnim sodnikom svojega dejanja sploh ne taji, temveč vse lepo prizna. Če je torej vse jasno že na prvih straneh, se menda lahko vprašamo, kakšna kriminalka neki je to? Kakšen roman pravzaprav beremo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Aleša Bergerja, ki je Vielovo delo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/05/TanguyViel353.lenkazenskegazakonika4410936.mp3 RTVSLO – Prvi 934 clean Bretanja, nekoliko odmaknjena in zapostavljena polotoška regija na pogosto vetrovnem, deževnem in meglenem severozahodu Francije, je prizorišče dogajanja romana 353. člen kazenskega zakonika sodobnega pisatelja srednje generacije, Tanguyja Viela. In kakor nakazuje naslov, v pričujočem delu spremljamo zgodbo, ki se vrti okoli zločina. Že v prvih nekaj odstavkih smo bralke in bralci priča umoru – Martial Kermeur, prvoosebni pripovedovalec in glavni junak romana, med ribarjenjem z motornega čolna v morje kakih pet milj stran od obale pahne Antoina Lazeneca in odpelje. Lazenec se v hladni vodi utopi, policija pa, ko odkrije truplo, hitro izsledi krivca. Ta pred preiskovalnim sodnikom svojega dejanja sploh ne taji, temveč vse lepo prizna. Če je torej vse jasno že na prvih straneh, se menda lahko vprašamo, kakšna kriminalka neki je to? Kakšen roman pravzaprav beremo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Aleša Bergerja, ki je Vielovo delo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 07 Sep 2019 13:30:00 +0000 Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika Prvega septembra bo minilo osemdeset let od izbruha druge svetovne vojne. O vzrokih in okoliščinah, ki so privedli do največje morije v zgodovini, je bilo do sedaj napisanih že nič koliko knjig. V tokratnem Sobotnem branju bomo vzeli v precep delo Normana Ohlerja Popolna omama – droge v tretjem rajhu. Nemški publicist med številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo o Hitlerju, nacizmu in vojni, izpostavlja načrtne in sistematične zlorabe mamil tako v nemški vojski kot tudi v nemškem državnem vodstvu. Kako so torej trde droge vplivale na potek svetovnega spopada, je Iztok Konc preveril v pogovoru z zgodovinarjem dr. Andrejem Studnom. Foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/30/NormanOhlerPopolnaomama-drogevtretjemrajhu4400750.mp3 RTVSLO – Prvi 1025 clean Prvega septembra bo minilo osemdeset let od izbruha druge svetovne vojne. O vzrokih in okoliščinah, ki so privedli do največje morije v zgodovini, je bilo do sedaj napisanih že nič koliko knjig. V tokratnem Sobotnem branju bomo vzeli v precep delo Normana Ohlerja Popolna omama – droge v tretjem rajhu. Nemški publicist med številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo o Hitlerju, nacizmu in vojni, izpostavlja načrtne in sistematične zlorabe mamil tako v nemški vojski kot tudi v nemškem državnem vodstvu. Kako so torej trde droge vplivale na potek svetovnega spopada, je Iztok Konc preveril v pogovoru z zgodovinarjem dr. Andrejem Studnom. Foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 31 Aug 2019 13:35:00 +0000 Norman Ohler: Popolna omama - droge v tretjem rajhu Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/23/Lovilcisanj4394250.mp3 RTVSLO – Prvi 975 clean Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 24 Aug 2019 14:30:00 +0000 Lovilci sanj Dve leti po prvencu Poletje v gostilni je na policah knjigarn drugi roman pisateljice in publicistke Lare Paukovič Malomeščani, ki je izšel pri založbi Litera. Avtorica tokrat v središče postavi privlačno mlado žensko z univerzitetno izobrazbo, svojim stanovanjem in redno zaposlitvijo v oglaševalski agenciji. Vendar videz vara, za samostojno in neodvisno podobo je vse prej kot navdihujoča, samozavestna, emancipirana posameznica. Oddajo je pripravila Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/16/LaraPaukoviMalomeani4386356.mp3 RTVSLO – Prvi 851 clean Dve leti po prvencu Poletje v gostilni je na policah knjigarn drugi roman pisateljice in publicistke Lare Paukovič Malomeščani, ki je izšel pri založbi Litera. Avtorica tokrat v središče postavi privlačno mlado žensko z univerzitetno izobrazbo, svojim stanovanjem in redno zaposlitvijo v oglaševalski agenciji. Vendar videz vara, za samostojno in neodvisno podobo je vse prej kot navdihujoča, samozavestna, emancipirana posameznica. Oddajo je pripravila Urška Henigman. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 17 Aug 2019 14:30:00 +0000 Lara Paukovič: Malomeščani Večji ko je vpliv Kitajske na svetovne zadeve, pomembneje se zdi poznati kitajsko miselnost, kitajsko umetnost, kitajsko književnost. Toda: kje neki začeti? Katera vrata, ki vodijo k boljšemu razumevanju veličastne, tritisočletne civilizacije na oni strani Velikega zidu, se najlažje odpirajo? – Številni poznavalci so prepričani, da je specifičnega duha Kitajske najbolje začeti spoznavati ob prebiranju poezije, nastale pred kakimi trinajstimi stoletji, v času dinastije Tang (618-907). Takrat so namreč ustvarjali Li Bai, Du Fu, Wang Wei in drugi, ki so najprej že med samimi kitajskimi pozneje pa tudi med zahodnimi bralci obveljali za umetnike nesmrtnega genija. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v precep vzeli Svet v kaplji rose, prvo neposredno iz klasične kitajščine v slovenščino prevedeno antologijo tangovske lirike, ki jo je za založbo Aristej pred nedavnim pripravila sinologinja dr. Maja Lavrač. Izjemno umetniško moč tega pesništva nam je pomagala razkrivati pesnica, predlanska Jenkova nagrajenka Veronika Dintinjana. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/09/Svetvkapljirose4379921.mp3 RTVSLO – Prvi 1051 clean Večji ko je vpliv Kitajske na svetovne zadeve, pomembneje se zdi poznati kitajsko miselnost, kitajsko umetnost, kitajsko književnost. Toda: kje neki začeti? Katera vrata, ki vodijo k boljšemu razumevanju veličastne, tritisočletne civilizacije na oni strani Velikega zidu, se najlažje odpirajo? – Številni poznavalci so prepričani, da je specifičnega duha Kitajske najbolje začeti spoznavati ob prebiranju poezije, nastale pred kakimi trinajstimi stoletji, v času dinastije Tang (618-907). Takrat so namreč ustvarjali Li Bai, Du Fu, Wang Wei in drugi, ki so najprej že med samimi kitajskimi pozneje pa tudi med zahodnimi bralci obveljali za umetnike nesmrtnega genija. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v precep vzeli Svet v kaplji rose, prvo neposredno iz klasične kitajščine v slovenščino prevedeno antologijo tangovske lirike, ki jo je za založbo Aristej pred nedavnim pripravila sinologinja dr. Maja Lavrač. Izjemno umetniško moč tega pesništva nam je pomagala razkrivati pesnica, predlanska Jenkova nagrajenka Veronika Dintinjana. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 10 Aug 2019 15:00:00 +0000 Svet v kaplji rose Knjiga Julij avgusta pisatelja in prevajalca Branka Gradišnika bo s svojim podnaslovom Strogo zaupno po Zakavkazju bralce in bralke nemara spomnila na celo vrsto Gradišnikovih del, ki jih prav tako povezuje ta skupni imenovalec, ime strogo zaupno. Tokrat se je Gradišnik z družino odpravil v Gruzijo in Armenijo in sicer pod okriljem turistične agencije. V značilnem Gradišnikovem humornem slogu je tako skoraj več pozornosti namenjene raznim virom turističnega udobja in še bolj neudobja, kot so hoteli, stranišča ali prevozna sredstva, kot pa deželama, po katerih potujejo. Toda, kot pravi Gradišnik, cerkve so si podobne, ljudi pa lahko spoznavaš v nedogled. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/25/BrankoGradinikJulijAvgusta4366743.mp3 RTVSLO – Prvi 962 clean Knjiga Julij avgusta pisatelja in prevajalca Branka Gradišnika bo s svojim podnaslovom Strogo zaupno po Zakavkazju bralce in bralke nemara spomnila na celo vrsto Gradišnikovih del, ki jih prav tako povezuje ta skupni imenovalec, ime strogo zaupno. Tokrat se je Gradišnik z družino odpravil v Gruzijo in Armenijo in sicer pod okriljem turistične agencije. V značilnem Gradišnikovem humornem slogu je tako skoraj več pozornosti namenjene raznim virom turističnega udobja in še bolj neudobja, kot so hoteli, stranišča ali prevozna sredstva, kot pa deželama, po katerih potujejo. Toda, kot pravi Gradišnik, cerkve so si podobne, ljudi pa lahko spoznavaš v nedogled. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 03 Aug 2019 13:30:00 +0000 Branko Gradišnik: Julij Avgusta “Glej, jaz ne predavam in ne dajem miloščine – ko dajem, dajem sebe.” Iskreno, v srčiki biti preprosto in vseobsegajoče. In ravno zato, ker – o sebi, iz sebe – tako avtentično, resničnostno … je lahko tudi za druge. Za slehernika, ki bo pridržal v rokah to človekoljubno poezijo, eno najodmevnejših pesniških zbirk vseh časov, najbolj pomembnega ameriškega pesnika 19. stoletja, ki prav zares slavi in opeva slehernika, naravo, celotno stvarstvo. Letošnja 200. obletnica rojstva Walta Whitmana, tega velikega domoljuba tudi, se zdi odlična priložnost za posodobljeno izdajo njegovih ikoničnih Travnih bilk, ki jih je prevedel Peter Levec, uredil in izdal, tudi oblikoval – založnik Žiga Valetič pri založbi Grafični atelje Zenit. Vabljeni, da prisluhnete pogovoru z založnikom, v oddaji pa bo tudi nekaj Whitmanovih pesniških odlomkov, ki jih je interpretiral Renato Horvat. Avtorica oddaje je Liana Buršič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/26/WaltWhitmanTravnebilke4368109.mp3 RTVSLO – Prvi 1031 clean “Glej, jaz ne predavam in ne dajem miloščine – ko dajem, dajem sebe.” Iskreno, v srčiki biti preprosto in vseobsegajoče. In ravno zato, ker – o sebi, iz sebe – tako avtentično, resničnostno … je lahko tudi za druge. Za slehernika, ki bo pridržal v rokah to človekoljubno poezijo, eno najodmevnejših pesniških zbirk vseh časov, najbolj pomembnega ameriškega pesnika 19. stoletja, ki prav zares slavi in opeva slehernika, naravo, celotno stvarstvo. Letošnja 200. obletnica rojstva Walta Whitmana, tega velikega domoljuba tudi, se zdi odlična priložnost za posodobljeno izdajo njegovih ikoničnih Travnih bilk, ki jih je prevedel Peter Levec, uredil in izdal, tudi oblikoval – založnik Žiga Valetič pri založbi Grafični atelje Zenit. Vabljeni, da prisluhnete pogovoru z založnikom, v oddaji pa bo tudi nekaj Whitmanovih pesniških odlomkov, ki jih je interpretiral Renato Horvat. Avtorica oddaje je Liana Buršič https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 27 Jul 2019 14:00:00 +0000 Walt Whitman: Travne bilke Freddie Mercury se je kot karizmatičen pevec, pisec besedil in glasbe za vedno vpisal v zgodovino in v srca svojih oboževalk in oboževalcev. O njem še vedno govorijo in pišejo kot o legendi in velikanu rocka. Za vedno bo ostal v spominu nastop skupine Queen in Freddija Mercurya leta 1985 na dobrodelnem koncertu Live Aid za pomoč žrtvam lakote v Etiopiji. Tako kot glasbeno, je bilo pestro tudi njegovo zasebno življenje; od nadarjenega fanta iz Zanzibarja do zvezdnika svetovnega formata in do bolezni, ki se je končala z njegovo smrtjo. O marsičem lahko beremo v novejši biografiji legendarnega pevca z naslovom Freddie Mercury Bohemian rhapsody. Napisala jo je glasbena novinarka in kolumnistka Lesley-Ann Jones, ki je za časopise in njihove priloge o glasbeni sceni poročala od zgodnjih osemdesetih do devetdesetih let. Življenje velikana rokovske glasbe je predstavila iz različnih zornih kotov – o njem nam govorijo glasbeni kolegi, ljudje iz medijev in glasbene industrije, znanci, prijatelji, bližnji. Biografijo izjemnega Freddija Mercurya, predvod je izšel pri založbi Učila, smo za oddajo Sobotno branje prelistali z radijskim glasbenim urednikom Andrejem Prezljem. Foto: Iztok Konc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/19/FreddieMercury-BohemianrhapsodyLesley-AnnJones4361709.mp3 RTVSLO – Prvi 1224 clean Freddie Mercury se je kot karizmatičen pevec, pisec besedil in glasbe za vedno vpisal v zgodovino in v srca svojih oboževalk in oboževalcev. O njem še vedno govorijo in pišejo kot o legendi in velikanu rocka. Za vedno bo ostal v spominu nastop skupine Queen in Freddija Mercurya leta 1985 na dobrodelnem koncertu Live Aid za pomoč žrtvam lakote v Etiopiji. Tako kot glasbeno, je bilo pestro tudi njegovo zasebno življenje; od nadarjenega fanta iz Zanzibarja do zvezdnika svetovnega formata in do bolezni, ki se je končala z njegovo smrtjo. O marsičem lahko beremo v novejši biografiji legendarnega pevca z naslovom Freddie Mercury Bohemian rhapsody. Napisala jo je glasbena novinarka in kolumnistka Lesley-Ann Jones, ki je za časopise in njihove priloge o glasbeni sceni poročala od zgodnjih osemdesetih do devetdesetih let. Življenje velikana rokovske glasbe je predstavila iz različnih zornih kotov – o njem nam govorijo glasbeni kolegi, ljudje iz medijev in glasbene industrije, znanci, prijatelji, bližnji. Biografijo izjemnega Freddija Mercurya, predvod je izšel pri založbi Učila, smo za oddajo Sobotno branje prelistali z radijskim glasbenim urednikom Andrejem Prezljem. Foto: Iztok Konc https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 20 Jul 2019 13:35:00 +0000 Freddie Mercury - Bohemian rhapsody: Lesley-Ann Jones Veliki srbski književnik druge polovice 20. stoletja, Danilo Kiš, je bil prepričan, da pisatelj mora pa obenem tudi ne sme pisati o politiki. Prepričan je bil, da literatura mora pa obenem tudi ne sme biti prostor, kjer se lahko do konca razmahne čista ustvarjalna domišljija. Verjel je, da mora pisatelj vselej stati sam, da mora biti neodvisen od institucij, ideologij in množic, a da je vseeno usodno odgovoren pred človeštvom. Kako je Kiš ta paradoksalna prepričanja razreševal in kako je iz vsega tega navsezadnje zrasla izjemna umetnost, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko smo v precep vzeli zbirko Kiševih esejev Homo poeticus, ki so v prevodu Dijane Matković pred nedavnim izšli pri založbi Beletrina. S prevajalko se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/12/DaniloKiHomopoeticus4355172.mp3 RTVSLO – Prvi 884 clean Veliki srbski književnik druge polovice 20. stoletja, Danilo Kiš, je bil prepričan, da pisatelj mora pa obenem tudi ne sme pisati o politiki. Prepričan je bil, da literatura mora pa obenem tudi ne sme biti prostor, kjer se lahko do konca razmahne čista ustvarjalna domišljija. Verjel je, da mora pisatelj vselej stati sam, da mora biti neodvisen od institucij, ideologij in množic, a da je vseeno usodno odgovoren pred človeštvom. Kako je Kiš ta paradoksalna prepričanja razreševal in kako je iz vsega tega navsezadnje zrasla izjemna umetnost, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko smo v precep vzeli zbirko Kiševih esejev Homo poeticus, ki so v prevodu Dijane Matković pred nedavnim izšli pri založbi Beletrina. S prevajalko se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 13 Jul 2019 15:00:00 +0000 Danilo Kiš: Homo poeticus Kakšen bi bil svet, če bi v njem poleg ljudi živeli tudi mamuti? In to taki mamuti, ki govorijo in se vozijo z letali, ki delajo v tovarnah in na poljih, na univerzah in v knjižnicah, ki pijejo čaj in kockajo? Kako bi se ujeli z ljudmi? Bi tu prihajalo do trenj in izključevanja – ali pa bi se vsi skupaj ujeli v harmoniji in simbiozi? To nenavadno idejo v Mamutih, svojem romanesknem prvencu, vešče preigrava pesnik in prevajalec Jernej Županič. Kakšen svet navsezadnje naslika v knjigi, ki je pred nedavnim prejela ugledno nagrado, Kritiško sito, za najboljše leposlovno delo lanskega leta, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/05/JernejupaniMamuti4347863.mp3 RTVSLO – Prvi 891 clean Kakšen bi bil svet, če bi v njem poleg ljudi živeli tudi mamuti? In to taki mamuti, ki govorijo in se vozijo z letali, ki delajo v tovarnah in na poljih, na univerzah in v knjižnicah, ki pijejo čaj in kockajo? Kako bi se ujeli z ljudmi? Bi tu prihajalo do trenj in izključevanja – ali pa bi se vsi skupaj ujeli v harmoniji in simbiozi? To nenavadno idejo v Mamutih, svojem romanesknem prvencu, vešče preigrava pesnik in prevajalec Jernej Županič. Kakšen svet navsezadnje naslika v knjigi, ki je pred nedavnim prejela ugledno nagrado, Kritiško sito, za najboljše leposlovno delo lanskega leta, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 06 Jul 2019 15:00:00 +0000 Jernej Županič: Mamuti Peto romaneskno delo pisateljice Gabriele Babnik že s svojim naslovom Tri smrti aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk. Tako so zapisali pri založbi Beletrina, kjer je delo pred kratkim izšlo. V oddaji Sobotno branje se bomo pogovarjali z avtorico romana Gabrielo Babnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/28/GabrielaBabnikTrismrti4340351.mp3 RTVSLO – Prvi 997 clean Peto romaneskno delo pisateljice Gabriele Babnik že s svojim naslovom Tri smrti aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk. Tako so zapisali pri založbi Beletrina, kjer je delo pred kratkim izšlo. V oddaji Sobotno branje se bomo pogovarjali z avtorico romana Gabrielo Babnik. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 29 Jun 2019 14:30:00 +0000 Gabriela Babnik: Tri smrti So dnevi, ki jih nikoli ne pozabimo. Dnevi, ki usmerijo našo življenjsko pot. So dnevi, ki nas za vedno zaznamujejo. Tak dan je bila za mlado služkinjo Jane praznična materinska nedelja leta 1924. »Bil je marec 1924. Ni bil junij, a dan je bil podoben junijskemu,« je v romanu Materinska nedelja napisal pisatelj Graham Swift. Gre za zgodbo o ljubezni, izgubi in razmerju moči, pa tudi za zgodbo o pametni, svobodomiselni ter iznajdljivi mladi ženski. To je 22-letna služkinja Jane Fairchild. Že več let ima skrivno razmerje z bogatim dedičem s sosednjega posestva Paulom Sheringhamom. Paul jo prav na to materinsko nedeljo prvič povabi k sebi domov, vedoč, da bo hiša prazna in samo njuna, srečanje pa morda zadnje, saj je pred njim poroka s primernejšim dekletom … O kratkem romanu Grahama Swifta Materinska nedelja se bosta v oddaji Sobotno branje pogovarjala prevajalka Katarina Mahnič in Iztok Konc. Foto: Iztok Konc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/21/GrahamSwiftMaterinskanedelja4329546.mp3 RTVSLO – Prvi 1114 clean So dnevi, ki jih nikoli ne pozabimo. Dnevi, ki usmerijo našo življenjsko pot. So dnevi, ki nas za vedno zaznamujejo. Tak dan je bila za mlado služkinjo Jane praznična materinska nedelja leta 1924. »Bil je marec 1924. Ni bil junij, a dan je bil podoben junijskemu,« je v romanu Materinska nedelja napisal pisatelj Graham Swift. Gre za zgodbo o ljubezni, izgubi in razmerju moči, pa tudi za zgodbo o pametni, svobodomiselni ter iznajdljivi mladi ženski. To je 22-letna služkinja Jane Fairchild. Že več let ima skrivno razmerje z bogatim dedičem s sosednjega posestva Paulom Sheringhamom. Paul jo prav na to materinsko nedeljo prvič povabi k sebi domov, vedoč, da bo hiša prazna in samo njuna, srečanje pa morda zadnje, saj je pred njim poroka s primernejšim dekletom … O kratkem romanu Grahama Swifta Materinska nedelja se bosta v oddaji Sobotno branje pogovarjala prevajalka Katarina Mahnič in Iztok Konc. Foto: Iztok Konc https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 22 Jun 2019 13:35:00 +0000 Graham Swift: Materinska nedelja Vse odkar je Donald Trump pred tremi leti stopil na veliki oder globalne politike z obljubo, da bo Ameriko naredil spet veliko, si cel svet poskuša razložiti, kaj se pravzaprav dogaja na oni strani Atlantika. Intelektualci z vseh celin se tako sprašujejo, katere družbene, ekonomske, politične in medijske silnice so sploh omogočile meteorski vzpon newyorškega nepremičninskega milijarderja in zvezdnika televizijskih resničnostnih oddaj ter mu odprle vrata Bele hiše. Sprašujejo se, na kakšne načine se je ameriška veličina pomanjšala, da je Trumpov klic k njeni obnovitvi navsezadnje padel na plodna tla med tamkajšnjimi volivkami in volivci. Med tistimi, ki so se vključili v to debato, je zdaj tudi priznana pesnica in pisateljica mlajše generacije Katja Perat, ki je pred časom pri Cankarjevi založbi izdala zbirko esejev, pomenljivo naslovljeno Naredite Ameriko spet obvladljivo. Zakaj pravzaprav naj bi bila današnja Amerika neobvladljiva, smo v pogovoru s Katjo Perat preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/14/KatjaPeratNarediteAmerikospetobvladljivo4320781.mp3 RTVSLO – Prvi 1136 clean Vse odkar je Donald Trump pred tremi leti stopil na veliki oder globalne politike z obljubo, da bo Ameriko naredil spet veliko, si cel svet poskuša razložiti, kaj se pravzaprav dogaja na oni strani Atlantika. Intelektualci z vseh celin se tako sprašujejo, katere družbene, ekonomske, politične in medijske silnice so sploh omogočile meteorski vzpon newyorškega nepremičninskega milijarderja in zvezdnika televizijskih resničnostnih oddaj ter mu odprle vrata Bele hiše. Sprašujejo se, na kakšne načine se je ameriška veličina pomanjšala, da je Trumpov klic k njeni obnovitvi navsezadnje padel na plodna tla med tamkajšnjimi volivkami in volivci. Med tistimi, ki so se vključili v to debato, je zdaj tudi priznana pesnica in pisateljica mlajše generacije Katja Perat, ki je pred časom pri Cankarjevi založbi izdala zbirko esejev, pomenljivo naslovljeno Naredite Ameriko spet obvladljivo. Zakaj pravzaprav naj bi bila današnja Amerika neobvladljiva, smo v pogovoru s Katjo Perat preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 15 Jun 2019 15:00:00 +0000 Katja Perat: Naredite Ameriko spet obvladljivo V preteklih letih se je na policah knjigarn pojavilo vse več izdaj s kompleksnimi osrednjimi ženskimi liki. Po teh prodajnih uspešnicah so posneli tudi filme ali serije, med njimi Dekle na vlaku, Majhne laži, Moja genialna prijateljica, Deklina zgodba. Ena najnovejših je drugi roman ameriške pisateljice Celeste Ng Prikriti plameni, po kateri so pravkar začeli snemati miniserijo. Knjigo v oddaji Sobotno branje ob pomoči prevajalke Danice Križman predstavlja Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/07/CelesteNgPrikritiplameni4305742.mp3 RTVSLO – Prvi 916 clean V preteklih letih se je na policah knjigarn pojavilo vse več izdaj s kompleksnimi osrednjimi ženskimi liki. Po teh prodajnih uspešnicah so posneli tudi filme ali serije, med njimi Dekle na vlaku, Majhne laži, Moja genialna prijateljica, Deklina zgodba. Ena najnovejših je drugi roman ameriške pisateljice Celeste Ng Prikriti plameni, po kateri so pravkar začeli snemati miniserijo. Knjigo v oddaji Sobotno branje ob pomoči prevajalke Danice Križman predstavlja Urška Henigman. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 08 Jun 2019 14:30:00 +0000 Celeste Ng: Prikriti plameni Nekateri hodijo v gore, da bi osvajali vrhove. Spet drugi hodijo v gore, da bi preizkusili meje svoje psihofizične vzdržljivosti. Tretji hodijo v gore, da bi, preprosto, bolje skrbeli za svoje zdravje. No, pisateljica Nan Shepherd pa je v gore – šlo je za Cairngormse na severovzhodu Škotske – hodila, da bi uvidela, kako Zemlja vidi samo sebe. To, malodane mistično izkušnjo je avtorica popisala v lirično spisanem, meditativno poglobljenem, filozofsko izzivalnem potopisu Živa gora, ki velja za klasiko škotske književnosti 20. stoletja in je, zahvaljujoč prevajalki Mirjam Drev in založbi UMco, pred nedavnim izšel tudi v slovenskem jeziku. Kako je Shepherdovi pravzaprav uspelo pozabiti na lasten »jaz«, preseči omejenosti vsakdanjega mišljenja in čustvovanja in se za nekaj sicer bežnih, a vendarle srečnih hipov združiti v eno z goro, z njenimi pritlikavimi borovci in razgibanimi pobočji, z njenimi muhastimi vetrovi in nepredvidljivimi meglami, s sinkopiranim ritmom njenih letnih časov, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo, v kateri smo pred mikrofonom gostili Mirjam Drev, je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/01/NanShepherdivagora4297817.mp3 RTVSLO – Prvi 1020 clean Nekateri hodijo v gore, da bi osvajali vrhove. Spet drugi hodijo v gore, da bi preizkusili meje svoje psihofizične vzdržljivosti. Tretji hodijo v gore, da bi, preprosto, bolje skrbeli za svoje zdravje. No, pisateljica Nan Shepherd pa je v gore – šlo je za Cairngormse na severovzhodu Škotske – hodila, da bi uvidela, kako Zemlja vidi samo sebe. To, malodane mistično izkušnjo je avtorica popisala v lirično spisanem, meditativno poglobljenem, filozofsko izzivalnem potopisu Živa gora, ki velja za klasiko škotske književnosti 20. stoletja in je, zahvaljujoč prevajalki Mirjam Drev in založbi UMco, pred nedavnim izšel tudi v slovenskem jeziku. Kako je Shepherdovi pravzaprav uspelo pozabiti na lasten »jaz«, preseči omejenosti vsakdanjega mišljenja in čustvovanja in se za nekaj sicer bežnih, a vendarle srečnih hipov združiti v eno z goro, z njenimi pritlikavimi borovci in razgibanimi pobočji, z njenimi muhastimi vetrovi in nepredvidljivimi meglami, s sinkopiranim ritmom njenih letnih časov, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo, v kateri smo pred mikrofonom gostili Mirjam Drev, je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 01 Jun 2019 15:00:00 +0000 Nan Shepherd: Živa gora Besedilo z naslovom Problem povečevanja človeške energije, ki velja za osrednji spis opusa Nikole Tesle, je pred kratkim tudi v slovenskem prevodu izšlo pri založbi ZRC in založbi Litera. O knjigi, z obsežno spremno študijo, ki Teslo predstavi v širšem kontekstu, bomo govorili v tokratni oddaji Sobotno branje. Pred mikrofon smo povabili prevajalca in avtorja spremne študije Tiborja Hrs Pandurja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/24/NikolaTeslaProblempoveevanjalovekeenergije4288096.mp3 RTVSLO – Prvi 1076 clean Besedilo z naslovom Problem povečevanja človeške energije, ki velja za osrednji spis opusa Nikole Tesle, je pred kratkim tudi v slovenskem prevodu izšlo pri založbi ZRC in založbi Litera. O knjigi, z obsežno spremno študijo, ki Teslo predstavi v širšem kontekstu, bomo govorili v tokratni oddaji Sobotno branje. Pred mikrofon smo povabili prevajalca in avtorja spremne študije Tiborja Hrs Pandurja. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 25 May 2019 13:30:00 +0000 Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije Hjalmar Söderberg slej ko prej ni ime, ki bi na Slovenskem pomenilo prav veliko. Toda Švedi tega svojega pisatelja, dramatika, pesnika in publicista, čigar najpomembnejši roman, Doktor Glas, je pred nedavnim v prevodu Nade Grošelj izšel pri založbi LUD Šerpa, uvrščajo v železni kanon tamkajšnje nacionalne književnosti 20. stoletja. Na Švedskem pač ne manjka ne poklicnih ne ljubiteljskih bralk in bralcev, ki so trdno prepričani, da velja Söderberga po umetniški moči in prepričljivosti postaviti ob bok samemu Augustu Strindbergu, ki seveda tudi pri nas že dolgo uživa status vseevropskega klasika. Kaj torej vedo Švedi, česar ne vemo mi? O čem govori Doktor Glas, s katerim je Söderberg pred 114 leti osvojil skandinavsko bralstvo in postavil trajne temelje svojemu literarnemu slovesu? - To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Söderbergova prevajalka, Nada Grošelj. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/17/HjalmarSderbergDoktorGlas4276731.mp3 RTVSLO – Prvi 1024 clean Hjalmar Söderberg slej ko prej ni ime, ki bi na Slovenskem pomenilo prav veliko. Toda Švedi tega svojega pisatelja, dramatika, pesnika in publicista, čigar najpomembnejši roman, Doktor Glas, je pred nedavnim v prevodu Nade Grošelj izšel pri založbi LUD Šerpa, uvrščajo v železni kanon tamkajšnje nacionalne književnosti 20. stoletja. Na Švedskem pač ne manjka ne poklicnih ne ljubiteljskih bralk in bralcev, ki so trdno prepričani, da velja Söderberga po umetniški moči in prepričljivosti postaviti ob bok samemu Augustu Strindbergu, ki seveda tudi pri nas že dolgo uživa status vseevropskega klasika. Kaj torej vedo Švedi, česar ne vemo mi? O čem govori Doktor Glas, s katerim je Söderberg pred 114 leti osvojil skandinavsko bralstvo in postavil trajne temelje svojemu literarnemu slovesu? - To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Söderbergova prevajalka, Nada Grošelj. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 18 May 2019 15:00:00 +0000 Hjalmar Söderberg: Doktor Glas Razvoj sodobne genetike prinaša pomembno novo znanje in odpira številne možnosti uporabe, s tem pa tudi vprašanja, ki terjajo več kot zgolj površen premislek. Genski inženiring danes pogosto zbuja nelagodje. Domišljija je kaj hitro polna predstav o zdizajniranih otrocih, umanjka pa bolj poglobljen premislek, kaj novo znanje dejansko pomeni. Ampak znanstvene revolucije je konec koncev skozi vso zgodovino spremljal odpor in strah. Roman Hvala za škarje slovenske avtorice Tine Bilban se danes nujno potrebnega dialoga med znanostjo, filozofijo in družbo loti preko dinamičnega prepleta zgodb treh protagonistk, filozofinje Meta, znanstvenice Hane in Maše, ki je nosilka redke genske mutacije. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/10/TinaBilbanHvalazakarje4268513.mp3 RTVSLO – Prvi 910 clean Razvoj sodobne genetike prinaša pomembno novo znanje in odpira številne možnosti uporabe, s tem pa tudi vprašanja, ki terjajo več kot zgolj površen premislek. Genski inženiring danes pogosto zbuja nelagodje. Domišljija je kaj hitro polna predstav o zdizajniranih otrocih, umanjka pa bolj poglobljen premislek, kaj novo znanje dejansko pomeni. Ampak znanstvene revolucije je konec koncev skozi vso zgodovino spremljal odpor in strah. Roman Hvala za škarje slovenske avtorice Tine Bilban se danes nujno potrebnega dialoga med znanostjo, filozofijo in družbo loti preko dinamičnega prepleta zgodb treh protagonistk, filozofinje Meta, znanstvenice Hane in Maše, ki je nosilka redke genske mutacije. Oddajo je pripravila Nina Slaček. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 11 May 2019 14:30:00 +0000 Tina Bilban: Hvala za škarje Literarno delo z naslovom Vse, večkrat nagrajene avtorice Janne Teller, v nizu kratkih družbeno angažiranih pripovedi, neizprosno preizprašuje položaj človeka v sodobni družbi. Osem zgodb bralca in bralko sooči s problemom nestrpnosti in predsodkov, umorom in smrtno kaznijo, kulturnimi razlikami, osamljenostjo in vprašanji identitete. O knjigi, ki je nedavno izšla pri založbi Mladinska knjiga, smo se pogovarjali z urednico mladinskega leposlovja Alenko Veler. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/25/JanneTellerVse4249993.mp3 RTVSLO – Prvi 576 clean Literarno delo z naslovom Vse, večkrat nagrajene avtorice Janne Teller, v nizu kratkih družbeno angažiranih pripovedi, neizprosno preizprašuje položaj človeka v sodobni družbi. Osem zgodb bralca in bralko sooči s problemom nestrpnosti in predsodkov, umorom in smrtno kaznijo, kulturnimi razlikami, osamljenostjo in vprašanji identitete. O knjigi, ki je nedavno izšla pri založbi Mladinska knjiga, smo se pogovarjali z urednico mladinskega leposlovja Alenko Veler. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 04 May 2019 14:30:00 +0000 Janne Teller: Vse Med pisatelji, ki so v kontekstu festivala Fabula v začetku marca obiskali Ljubljano, je bil tudi 50-letni francoski avtor Éric Vuillard. Pisatelju, ki se kot scenarist in režiser ustvarjalno sicer posveča tudi filmu, je svetovno odmevnost prineslo leto 2017, ko je za roman Dnevni red prejel francoskega kresnika, nagrado Goncourt. Je pa treba reči, da je odločitev Goncourtove žirije, da s prestižnim priznanjem počasti prav Vuillardov Dnevni red, v Franciji dvignila nemalo prahu. Številni so namreč ugotavljali, da nagrajena knjiga, ki pripoveduje o tridesetih letih prejšnjega stoletja, o vzponu nacizma in sramotni vlogi, ki jo je pri tem odigral nemški velekapital, pravzaprav sploh ni roman, ampak po številnih potezah prej spominja na delo zgodovinsko-dokumentaristične narave. Po svoje tem kritikom pritrjuje nagrajena knjiga sama, saj jo je njen avtor v podnaslovu dvoumno označil kot pripoved in ne, denimo, roman. Zakaj se Goncourtova žirija vendarle ni zmotila, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Pred mikrofonom smo gostili Vuillardovega prevajalca, Jaroslava Skrušnýja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/19/ricVuillardDnevnired4217543.mp3 RTVSLO – Prvi 1127 clean Med pisatelji, ki so v kontekstu festivala Fabula v začetku marca obiskali Ljubljano, je bil tudi 50-letni francoski avtor Éric Vuillard. Pisatelju, ki se kot scenarist in režiser ustvarjalno sicer posveča tudi filmu, je svetovno odmevnost prineslo leto 2017, ko je za roman Dnevni red prejel francoskega kresnika, nagrado Goncourt. Je pa treba reči, da je odločitev Goncourtove žirije, da s prestižnim priznanjem počasti prav Vuillardov Dnevni red, v Franciji dvignila nemalo prahu. Številni so namreč ugotavljali, da nagrajena knjiga, ki pripoveduje o tridesetih letih prejšnjega stoletja, o vzponu nacizma in sramotni vlogi, ki jo je pri tem odigral nemški velekapital, pravzaprav sploh ni roman, ampak po številnih potezah prej spominja na delo zgodovinsko-dokumentaristične narave. Po svoje tem kritikom pritrjuje nagrajena knjiga sama, saj jo je njen avtor v podnaslovu dvoumno označil kot pripoved in ne, denimo, roman. Zakaj se Goncourtova žirija vendarle ni zmotila, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Pred mikrofonom smo gostili Vuillardovega prevajalca, Jaroslava Skrušnýja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 27 Apr 2019 15:00:00 +0000 Éric Vuillard: Dnevni red Zdi se, da je Henry David Thoreau danes, v obdobju, ko se srečujemo s posledicami nebrzdanega porabništva in človekovega nezmernega polaščanja vseh naravnih dobrin, aktualnejši kot kdaj prej. O tem navsezadnje pričajo tudi prevodi njegovih del v slovenščino. Pred tremi leti smo tako dobili knjigo Walden – življenje v gozdu, hvalnico preprostemu življenju v tesnem stiku z naravo, kmalu potem pa Državljansko nepokorščino, v kateri Thoreau razvija misel, da etična drža posamezniku zapoveduje, da se upre nepravičnim zahtevam države. Tudi esej Hoja, ki je v prevodu Anje Radaljac izšel pri založbi Umco, ima vse ključne značilnosti Thoreaujevega pisanja: navidezno preprost in berljiv slog, živ zagovor narave v primeri z dosežki civilizacije ter opozorila, ki so se na podlagi izkušenj iz dobrega stoletja in pol, kolikor je minilo od nastanka tega eseja, po večini izkazala za nadvse upravičena. Oddajo je pripravila Nina Slaček. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/19/HenryDavidThoreauHoja4215907.mp3 RTVSLO – Prvi 1007 clean Zdi se, da je Henry David Thoreau danes, v obdobju, ko se srečujemo s posledicami nebrzdanega porabništva in človekovega nezmernega polaščanja vseh naravnih dobrin, aktualnejši kot kdaj prej. O tem navsezadnje pričajo tudi prevodi njegovih del v slovenščino. Pred tremi leti smo tako dobili knjigo Walden – življenje v gozdu, hvalnico preprostemu življenju v tesnem stiku z naravo, kmalu potem pa Državljansko nepokorščino, v kateri Thoreau razvija misel, da etična drža posamezniku zapoveduje, da se upre nepravičnim zahtevam države. Tudi esej Hoja, ki je v prevodu Anje Radaljac izšel pri založbi Umco, ima vse ključne značilnosti Thoreaujevega pisanja: navidezno preprost in berljiv slog, živ zagovor narave v primeri z dosežki civilizacije ter opozorila, ki so se na podlagi izkušenj iz dobrega stoletja in pol, kolikor je minilo od nastanka tega eseja, po večini izkazala za nadvse upravičena. Oddajo je pripravila Nina Slaček. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 20 Apr 2019 13:30:00 +0000 Henry David Thoreau: Hoja Z digitalnimi tehnologijami opremljena sodobna družba beleži ogromno število informacij o svojih posameznicah in posameznikih. Knjiga Videni antropologa doktorja Dana Podjeda, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim, razkriva, kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja, od zvezdnikov do politikov, in pojasnjuje, zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno, da se milijoni naslajajo ob podobah ljudi, ki so slečeni do kože ali celo odrti in postavljeni na ogled. Oddajo je pripravila Urška Henigman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/11/DanPodjedVideni4203340.mp3 RTVSLO – Prvi 945 clean Z digitalnimi tehnologijami opremljena sodobna družba beleži ogromno število informacij o svojih posameznicah in posameznikih. Knjiga Videni antropologa doktorja Dana Podjeda, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim, razkriva, kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja, od zvezdnikov do politikov, in pojasnjuje, zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno, da se milijoni naslajajo ob podobah ljudi, ki so slečeni do kože ali celo odrti in postavljeni na ogled. Oddajo je pripravila Urška Henigman. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 13 Apr 2019 14:15:00 +0000 Dan Podjed: Videni Ko mladi Mathieu Lindon v svojih zgodnjih dvajsetih prestopi prag stanovanja slovitega filozofa Michela Foucaulta, se zanj začne vznemirljivo obdobje učenja in raziskovanja pa tudi iskanja, zorenja in sprejemanja. »Bilo mi je triindvajset let in on me je vzgojil,« je zapisal Lindon. Foucaultovo mentorstvo in prijateljstvo sta odločilno usmerila njegovo življenje. Dogodke tistega obdobja je Mathieu Lindon nanizal v romanu z naslovom Kaj pomeni ljubiti. »Michel me je poučeval s tako pretanjeno preudarnostjo, da se nisem niti zavedal, da se učim. Kako biti srečen, živ. In hvaležnosti,« lahko še preberemo v romanu, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje. Osrednji del pripovedi je postavljen na prelom iz sedemdesetih v osemdeseta leta. To je čas seksualne osvoboditve in svobode, je obdobje halucinogenih drog in tripov, čas nebrzdanih nočnih zabav. Knjigo bosta predstavila prevajalec in urednik Brane Mozetič in Iztok Konc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/05/MathieuLindonKajpomeniljubiti4196499.mp3 RTVSLO – Prvi 931 clean Ko mladi Mathieu Lindon v svojih zgodnjih dvajsetih prestopi prag stanovanja slovitega filozofa Michela Foucaulta, se zanj začne vznemirljivo obdobje učenja in raziskovanja pa tudi iskanja, zorenja in sprejemanja. »Bilo mi je triindvajset let in on me je vzgojil,« je zapisal Lindon. Foucaultovo mentorstvo in prijateljstvo sta odločilno usmerila njegovo življenje. Dogodke tistega obdobja je Mathieu Lindon nanizal v romanu z naslovom Kaj pomeni ljubiti. »Michel me je poučeval s tako pretanjeno preudarnostjo, da se nisem niti zavedal, da se učim. Kako biti srečen, živ. In hvaležnosti,« lahko še preberemo v romanu, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje. Osrednji del pripovedi je postavljen na prelom iz sedemdesetih v osemdeseta leta. To je čas seksualne osvoboditve in svobode, je obdobje halucinogenih drog in tripov, čas nebrzdanih nočnih zabav. Knjigo bosta predstavila prevajalec in urednik Brane Mozetič in Iztok Konc. https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ Sat, 06 Apr 2019 14:35:00 +0000 Mathieu Lindon: Kaj pomeni ljubiti RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo. sl Sat, 20 Feb 2021 13:30:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 20 Feb 2021 13:30:00 +0000 Sobotno branje