<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/studio_ob_17h.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/</link>
        <title>Studio ob 17.00</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>
Po več tednih neobičajno visokih temperatur, ki so močno presegale dolgoletna povprečja, se poletje počasi poslavlja. Ostale so posledice: izredno huda suša v kmetijstvu, ki je ponekod odnesla polovico ali celo ves pridelek, kar pomeni tudi izgubo krme za živali. Razmere ostajajo težavne tudi v energetiki, kjer hidroelektrarne beležijo izpad proizvodnje, jedrska elektrarna pa deluje z zmanjšano močjo. A vse to ni nič novega, stroka že vsaj 20 let opozarja, da se bo treba bolje pripraviti na posledice podnebnih sprememb. Skoraj vsa rekordno vroča poletja od začetka meritev namreč beležimo v zadnjih 25-ih letih. O podnebnih scenarijih in prilagajanju različnih panog v tokratni  oddaji Studio ob 17ih.

Gostje:

Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL;
Anže Medved, Arso;
Tomaž Žagar, državni sekretar, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko;
Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice. 
</description>
        <enclosure length="101797632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/17/KakobomRA_SLO_MMC.PR1.20260817.1.1705_21596473.mp3"></enclosure>
        <guid>175243153</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3181</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Po več tednih neobičajno visokih temperatur, ki so močno presegale dolgoletna povprečja, se poletje počasi poslavlja. Ostale so posledice: izredno huda suša v kmetijstvu, ki je ponekod odnesla polovico ali celo ves pridelek, kar pomeni tudi izgubo krme za živali. Razmere ostajajo težavne tudi v energetiki, kjer hidroelektrarne beležijo izpad proizvodnje, jedrska elektrarna pa deluje z zmanjšano močjo. A vse to ni nič novega, stroka že vsaj 20 let opozarja, da se bo treba bolje pripraviti na posledice podnebnih sprememb. Skoraj vsa rekordno vroča poletja od začetka meritev namreč beležimo v zadnjih 25-ih letih. O podnebnih scenarijih in prilagajanju različnih panog v tokratni  oddaji Studio ob 17ih.

Gostje:

Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL;
Anže Medved, Arso;
Tomaž Žagar, državni sekretar, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko;
Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243153</link>
        <pubDate> Mon, 17 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako bomo prilagajali različne panoge vročini in suši?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="60168192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/14/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260814.5.1700_21568653.mp3"></enclosure>
        <guid>175242635</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1880</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242635</link>
        <pubDate> Fri, 14 Aug 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij.

Gostje:

Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije;
Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije;
Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske;
Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije.



Avtorica oddaje Aljana Jocif.
</description>
        <enclosure length="110778624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/13/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260813.4.1705_21555818.mp3"></enclosure>
        <guid>175242408</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3461</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij.

Gostje:

Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije;
Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije;
Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske;
Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije.



Avtorica oddaje Aljana Jocif.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242408</link>
        <pubDate> Thu, 13 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pri več kot dveh petinah nesreč v gorah pomaga helikopter </title>
      </item>
      <item>
        <description>Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen.
Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi;
dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik;
dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..</description>
        <enclosure length="101022720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/12/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260812.3.1705_21542416.mp3"></enclosure>
        <guid>175242192</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3156</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen.
Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi;
dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik;
dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175242192</link>
        <pubDate> Wed, 12 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi;
Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje;
Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.</description>
        <enclosure length="102457344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/11/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260811.2.1705_21529369.mp3"></enclosure>
        <guid>175241986</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3201</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi;
Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje;
Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241986</link>
        <pubDate> Tue, 11 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O finančni pismenosti Slovencev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je junija praznovala 35 let samostojnosti. Za našo državo pravimo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:
Antiša Korljan, politični analitik
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo
Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex
Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.
</description>
        <enclosure length="111094272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/10/KjejeSRA_SLO_MMC.PR1.20260810.1.1705_21517838.mp3"></enclosure>
        <guid>175241757</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3471</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je junija praznovala 35 let samostojnosti. Za našo državo pravimo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:
Antiša Korljan, politični analitik
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo
Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex
Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241757</link>
        <pubDate> Mon, 10 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje je Slovenija po 35-ih letih samostojnosti in kakšna prihodnost nas čaka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55841280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/07/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260807.5.1700_21490344.mp3"></enclosure>
        <guid>175241266</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241266</link>
        <pubDate> Fri, 07 Aug 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih.

Gostje:
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Miha Blažič, Ambasada Rog;
Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica;
dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.</description>
        <enclosure length="109181184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/06/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260806.4.1705_21476347.mp3"></enclosure>
        <guid>175241036</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3411</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih.

Gostje:
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Miha Blažič, Ambasada Rog;
Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica;
dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241036</link>
        <pubDate> Thu, 06 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O rasni diskriminaciji v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. 

Gostje: 

Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije;
Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; 
Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske;  
Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije.

Avtorica oddaje Aljana Jocif.</description>
        <enclosure length="110792448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/05/NavrhunRA_SLO_MMC.PR1.20260805.3.1705_21461852.mp3"></enclosure>
        <guid>175240815</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3462</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. 

Gostje: 

Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije;
Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; 
Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske;  
Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije.

Avtorica oddaje Aljana Jocif.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240815</link>
        <pubDate> Wed, 05 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Na vrhuncu planinske sezone o reševanju v gorah</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Osnovnošolci in dijaki so na polovici poletnih počitnic. Na voljo imajo več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega.

V tokratnem Studio ob 17-ih vnovič o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.
</description>
        <enclosure length="87247872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/04/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260804.2.1705_21449205.mp3"></enclosure>
        <guid>175240597</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Osnovnošolci in dijaki so na polovici poletnih počitnic. Na voljo imajo več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega.

V tokratnem Studio ob 17-ih vnovič o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240597</link>
        <pubDate> Tue, 04 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Odraščanje v primežu digitalnih naprav</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje je čas dopustov, čas za oddih in odmor od vsakdanjih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas, bi ga izkoristili, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto nastajajo nesoglasja med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je bil, preden ga je vzel?
V Studiu ob 17.00  vnovič o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku.

Gostje:
Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez;
Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec;
dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="106604544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/03/DopustjRA_SLO_MMC.PR1.20260803.1.1705_21435537.mp3"></enclosure>
        <guid>175240374</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje je čas dopustov, čas za oddih in odmor od vsakdanjih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas, bi ga izkoristili, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto nastajajo nesoglasja med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je bil, preden ga je vzel?
V Studiu ob 17.00  vnovič o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku.

Gostje:
Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez;
Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec;
dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240374</link>
        <pubDate> Mon, 03 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dopust je zakonska pravica, toda izraba je ujeta v številna pravila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="60155136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/31/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260731.5.1700_21407924.mp3"></enclosure>
        <guid>175239907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1879</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239907</link>
        <pubDate> Fri, 31 Jul 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru.
V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:
Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije;
mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje;
Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.
</description>
        <enclosure length="105335040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/30/OpomenuRA_SLO_MMC.PR1.20260730.4.1705_21394607.mp3"></enclosure>
        <guid>175239678</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3291</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru.
V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:
Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije;
mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje;
Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239678</link>
        <pubDate> Thu, 30 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O pomenu invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov za socialno vključenost ljudi z invalidnostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako mladi razmišljajo o drogah, kdaj in zakaj segajo po njih? Kako se spremeni življenje odvisnika in kako se iz začaranega kroga odvisnosti in zasvojenosti izviti? Več izvemo v odkritem pogovoru z mladimi gosti, s tistimi, ki so se s prepovedanimi drogami le bežno srečali, in tudi tistimi, ki imajo za seboj večletno uporabo drog. V Studiu ob 17 h vam v poslušanje ponujamo mladinsko oddajo Gymnasium, ki je konec maja nastala v okviru kampanje RTV Slovenija Trip ali trik.</description>
        <enclosure length="105309696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/29/NekdanjiRA_SLO_MMC.PR1.20260729.3.1705_21382092.mp3"></enclosure>
        <guid>175239453</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3290</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako mladi razmišljajo o drogah, kdaj in zakaj segajo po njih? Kako se spremeni življenje odvisnika in kako se iz začaranega kroga odvisnosti in zasvojenosti izviti? Več izvemo v odkritem pogovoru z mladimi gosti, s tistimi, ki so se s prepovedanimi drogami le bežno srečali, in tudi tistimi, ki imajo za seboj večletno uporabo drog. V Studiu ob 17 h vam v poslušanje ponujamo mladinsko oddajo Gymnasium, ki je konec maja nastala v okviru kampanje RTV Slovenija Trip ali trik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239453</link>
        <pubDate> Wed, 29 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nekdanji odvisnik: »Te izkušnje ne bi privoščil nikomur.«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu potopljeni, sploh še znamo slovensko? Odgovori vnovič v tokratnem  Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

dr. Marko Stabej, jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko FF UL; 
Ina Poteko, mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko FF UL; 
dr. Seta Knop prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL;
dr. Luka Culiberg, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije FF UL.
</description>
        <enclosure length="97263360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/28/KakoseRA_SLO_MMC.PR1.20260728.2.1705_21369795.mp3"></enclosure>
        <guid>175239258</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3039</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu potopljeni, sploh še znamo slovensko? Odgovori vnovič v tokratnem  Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

dr. Marko Stabej, jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko FF UL; 
Ina Poteko, mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko FF UL; 
dr. Seta Knop prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL;
dr. Luka Culiberg, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije FF UL.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239258</link>
        <pubDate> Tue, 28 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako se v stiku z angleščino spreminja slovenščina?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Več let so se članice Evropske unije dogovarjale o reformi azilnega in migracijskega sistema EU, pakt je stopil v veljavo pred dobrim mesecem dni. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati na obmejnih območjih jugozahodne Slovenije, oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo – Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki »razpadanja« schengenskega sistema in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja, prostočasnih dejavnosti. O tem v oddaji, ki je na slovensko - hrvaški in slovensko - italijanski meji. 


Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</description>
        <enclosure length="91478016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/27/VplivrRA_SLO_MMC.PR1.20260727.1.1705_21358094.mp3"></enclosure>
        <guid>175239042</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2858</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Več let so se članice Evropske unije dogovarjale o reformi azilnega in migracijskega sistema EU, pakt je stopil v veljavo pred dobrim mesecem dni. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati na obmejnih območjih jugozahodne Slovenije, oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo – Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki »razpadanja« schengenskega sistema in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja, prostočasnih dejavnosti. O tem v oddaji, ki je na slovensko - hrvaški in slovensko - italijanski meji. 


Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239042</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vpliv &quot;razapadajočega&quot; shengenskega sistema na življenje lokalnih prebivalcev na slovensko - hrvaški in italijanski meji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="53159424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/24/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260724.5.1700_21329722.mp3"></enclosure>
        <guid>175238553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1661</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238553</link>
        <pubDate> Fri, 24 Jul 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.</description>
        <enclosure length="105135360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/23/SvetseRA_SLO_MMC.PR1.20260723.4.1705_21315646.mp3"></enclosure>
        <guid>175238320</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3285</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238320</link>
        <pubDate> Thu, 23 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Američani so na začetku meseca praznovali 250 let samostojnosti. Ko so se pred četrt stoletja uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? O vlogi, ki so jo ZDA doslej igrale v svetovni zgodovini, pa tudi o izzivih in težavah, s katerimi se Amerika sooča danes, vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Blaž Kosovel, kulturolog;
dr. Irena Šumi, antropologinja;
dr. Blaž Vrečko Ilc, politolog.
</description>
        <enclosure length="100523520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/22/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260722.3.1705_21301971.mp3"></enclosure>
        <guid>175238085</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3141</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Američani so na začetku meseca praznovali 250 let samostojnosti. Ko so se pred četrt stoletja uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? O vlogi, ki so jo ZDA doslej igrale v svetovni zgodovini, pa tudi o izzivih in težavah, s katerimi se Amerika sooča danes, vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Blaž Kosovel, kulturolog;
dr. Irena Šumi, antropologinja;
dr. Blaž Vrečko Ilc, politolog.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175238085</link>
        <pubDate> Wed, 22 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title> Vloga rasizma v zgodovini ZDA</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bomo prvega januarja 2027 – čez manj kot pol leta – dobili novo, specializirano, sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala? Bo takrat z delom začelo tudi preoblikovano specializirano tožilstvo, ki bo preganjajo tovrstna kazniva dejanja?  Kaj bo prinesel zakon o tako imenovanem SKOK-u? Učinkovitejši pregon korupcije je sicer ena najpomembnejših zavez aktualne vlade. Pa so predlagane spremembe prava rešitev? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. 


Gosta:

Mihael Zupančič, minister za pravosodje;
Boštjan Penko, nekdanjim direktorjem vladnega urada za preprečevanje korupcije in državnim tožilcem, danes odvetnikom.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 

</description>
        <enclosure length="107139072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/21/BoSKOKRA_SLO_MMC.PR1.20260721.2.1705_21287438.mp3"></enclosure>
        <guid>175237856</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3348</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bomo prvega januarja 2027 – čez manj kot pol leta – dobili novo, specializirano, sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala? Bo takrat z delom začelo tudi preoblikovano specializirano tožilstvo, ki bo preganjajo tovrstna kazniva dejanja?  Kaj bo prinesel zakon o tako imenovanem SKOK-u? Učinkovitejši pregon korupcije je sicer ena najpomembnejših zavez aktualne vlade. Pa so predlagane spremembe prava rešitev? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. 


Gosta:

Mihael Zupančič, minister za pravosodje;
Boštjan Penko, nekdanjim direktorjem vladnega urada za preprečevanje korupcije in državnim tožilcem, danes odvetnikom.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237856</link>
        <pubDate> Tue, 21 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Bo SKOK okrepil boj proti korupciji ali oslabil neodvisnost tožilcev?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svetovni nogometni prvak je znan. Za nami je prvenstvo, ki je že pred uvodno tekmo napovedovalo, da bo nekaj posebnega: največje doslej, z rekordnim številom gledalcev na stadionih - več kot 6,25 milijona - pa tudi novim tekmovalnim formatom in skoraj popolnoma zapolnjenimi tribunami. Toda ob vrhunskem nogometu so ga zaznamovale tudi razprave o visokih cenah vstopnic, sodniških odločitvah, vlogi tehnologije, spremembah tekmovalnega ritma ter vse izrazitejšem vplivu komercialnih interesov na največji športni dogodek na svetu. Je bilo to prvenstvo prelomnica za prihodnost nogometa ali predvsem potrditev, da postaja svetovno prvenstvo vse bolj tudi svetovni poslovni projekt? Dan po finalu smo v Studiu ob 17.00ih potegnili črto in ocenili, kaj nam bo poleg novega svetovnega prvaka najbolj ostalo v spominu. 

Gostje:

Valter Birsa, nekdanji slovenski reprezentant in udeleženec svetovnega prvenstva; 
Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing; 
Marko Cirman, športni novinar in komentator;
Tine Zupan, nogometni komentator.
</description>
        <enclosure length="106647552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/20/KajjezRA_SLO_MMC.PR1.20260720.1.1705_21272043.mp3"></enclosure>
        <guid>175237636</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3332</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svetovni nogometni prvak je znan. Za nami je prvenstvo, ki je že pred uvodno tekmo napovedovalo, da bo nekaj posebnega: največje doslej, z rekordnim številom gledalcev na stadionih - več kot 6,25 milijona - pa tudi novim tekmovalnim formatom in skoraj popolnoma zapolnjenimi tribunami. Toda ob vrhunskem nogometu so ga zaznamovale tudi razprave o visokih cenah vstopnic, sodniških odločitvah, vlogi tehnologije, spremembah tekmovalnega ritma ter vse izrazitejšem vplivu komercialnih interesov na največji športni dogodek na svetu. Je bilo to prvenstvo prelomnica za prihodnost nogometa ali predvsem potrditev, da postaja svetovno prvenstvo vse bolj tudi svetovni poslovni projekt? Dan po finalu smo v Studiu ob 17.00ih potegnili črto in ocenili, kaj nam bo poleg novega svetovnega prvaka najbolj ostalo v spominu. 

Gostje:

Valter Birsa, nekdanji slovenski reprezentant in udeleženec svetovnega prvenstva; 
Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing; 
Marko Cirman, športni novinar in komentator;
Tine Zupan, nogometni komentator.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237636</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Odmora za hidracijo sta tekmo razdelila na četrtine.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="52683264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/17/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260717.5.1700_21239434.mp3"></enclosure>
        <guid>175237096</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237096</link>
        <pubDate> Fri, 17 Jul 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Veliko kulturnih ustvarjalcev te dni pretresa sporočilo ministrstva za kulturo, da morajo zmanjšati načrtovane dejavnosti. Med njimi so tudi upravičenci, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe, zaradi česar so ogroženi programi, festivali in prireditve. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je sporočila, da je razlog pretirana poraba ministrstva v prejšnjem mandatu, nekdanja ministrica Asta Vrečko pa poudarja, da je bil denar zagotovljen in da gre za obračunavanje z nevladnim sektorjem na področju kulture. Koliko bo odpovedi načrtovanih programov? Kaj pomeni tak dopis in kakšne posledice prinaša za dolgoročno načrtovanje na širšem področju kulture? 

O tem voditelj Aleksander Čobec z gosti:
Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo;
Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo; 
Uroš Veber, predsednik  Asociacije - društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.
</description>
        <enclosure length="100784640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/16/VlogaraRA_SLO_MMC.PR1.20260716.4.1705_21224668.mp3"></enclosure>
        <guid>175236849</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3149</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Veliko kulturnih ustvarjalcev te dni pretresa sporočilo ministrstva za kulturo, da morajo zmanjšati načrtovane dejavnosti. Med njimi so tudi upravičenci, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe, zaradi česar so ogroženi programi, festivali in prireditve. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je sporočila, da je razlog pretirana poraba ministrstva v prejšnjem mandatu, nekdanja ministrica Asta Vrečko pa poudarja, da je bil denar zagotovljen in da gre za obračunavanje z nevladnim sektorjem na področju kulture. Koliko bo odpovedi načrtovanih programov? Kaj pomeni tak dopis in kakšne posledice prinaša za dolgoročno načrtovanje na širšem področju kulture? 

O tem voditelj Aleksander Čobec z gosti:
Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo;
Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo; 
Uroš Veber, predsednik  Asociacije - društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236849</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kulturni razpisi pod vprašajem – varčevanje ali kršitev zaupanja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; 
dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica;
Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo;
Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave.


Avtorica oddaje Tjaša Škamperle. 
</description>
        <enclosure length="109852416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/15/LadijskiRA_SLO_MMC.PR1.20260715.3.1705_21208608.mp3"></enclosure>
        <guid>175236585</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; 
dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica;
Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo;
Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave.


Avtorica oddaje Tjaša Škamperle. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236585</link>
        <pubDate> Wed, 15 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ladijski turizem – med priložnostjo za turizem in okoljskim izzivom</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji običajno s pšenico zasejemo nekaj manj kot 30 tisoč hektarjev površin, polovico od tega v Pomurju, kjer na približno 6 tisoč 500 hektarjih raste še ječmen, nekaj površin pa je namenjenih tudi drugim žitaricam. V naši žitnici je letošnja žetev končana, morda je le tu in tam še kakšna manjša nepospravljena njiva. Letošnja žetev se je zaradi vremenskih razmer začela kar kakšna dva tedna prej kot običajno. Pridelovalci so pričakovali slabšo letino, zadovoljni so predvsem s kakovostjo zlatega zrnja, nekoliko manj s količino, nikakor pa ne tudi z odkupnimi cenami, ki ne dosegajo niti lanskih. Mlinarji se izgovarjajo zlasti na velike zaloge v evropskih kaščah, potrošniki pa se upravičeno sprašujemo, ali bomo jedli še dražji kruh in ali bo ta sploh pečen iz domače moke? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev;
Matjaž Ošlaj, Panvita kmetijstvo;
Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.
</description>
        <enclosure length="92492544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/14/AlibomoRA_SLO_MMC.PR1.20260714.2.1705_21193504.mp3"></enclosure>
        <guid>175236334</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2890</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji običajno s pšenico zasejemo nekaj manj kot 30 tisoč hektarjev površin, polovico od tega v Pomurju, kjer na približno 6 tisoč 500 hektarjih raste še ječmen, nekaj površin pa je namenjenih tudi drugim žitaricam. V naši žitnici je letošnja žetev končana, morda je le tu in tam še kakšna manjša nepospravljena njiva. Letošnja žetev se je zaradi vremenskih razmer začela kar kakšna dva tedna prej kot običajno. Pridelovalci so pričakovali slabšo letino, zadovoljni so predvsem s kakovostjo zlatega zrnja, nekoliko manj s količino, nikakor pa ne tudi z odkupnimi cenami, ki ne dosegajo niti lanskih. Mlinarji se izgovarjajo zlasti na velike zaloge v evropskih kaščah, potrošniki pa se upravičeno sprašujemo, ali bomo jedli še dražji kruh in ali bo ta sploh pečen iz domače moke? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev;
Matjaž Ošlaj, Panvita kmetijstvo;
Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236334</link>
        <pubDate> Tue, 14 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali bomo jedli še dražji kruh ali bo sploh pečen iz domače moke?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.
</description>
        <enclosure length="71526912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/13/IzrazitoRA_SLO_MMC.PR1.20260713.1.1705_21179257.mp3"></enclosure>
        <guid>175236100</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2235</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236100</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Izrazito povečanje števila primerov okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi, po večini pri moških</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="60711936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/10/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260710.5.1700_21146123.mp3"></enclosure>
        <guid>175235565</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1897</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175235565</link>
        <pubDate> Fri, 10 Jul 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubljančani bodo v nedeljo na lokalnem referendumu odločali o spornem četrtem členu odloka o urejanju prometa, ki uvaja plačljivo parkiranje in dovolilnice v ljubljanskih soseskah. Vladajoča koalicija v mestnem svetu je, potem ko je postalo jasno, da so pobudniki zbrali dovolj podpisov za referendum, sicer umaknila odlok, a civilna iniciativa in del opozicije sta prepričana, da je bil umik odloka nezakonit, zato vztrajajo pri referendumu. V tokratnem Studiu ob 17h se bodo soočili predstavniki civilne iniciative, mestne občine in opozicije v ljubljanskem mestnem svetu. 


Gostje:

Borut Hočevar, predstavnik iniciative CILJ/Štepanjsko naselje;
Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana;
Gregor Rigler, sodelavec Službe za organiziranje dela Mestnega sveta Ljubljana. 

Avtor oddaje Peter Močnik.
</description>
        <enclosure length="106781184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/09/SooenjeRA_SLO_MMC.PR1.20260709.4.1705_21130161.mp3"></enclosure>
        <guid>175235309</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3336</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubljančani bodo v nedeljo na lokalnem referendumu odločali o spornem četrtem členu odloka o urejanju prometa, ki uvaja plačljivo parkiranje in dovolilnice v ljubljanskih soseskah. Vladajoča koalicija v mestnem svetu je, potem ko je postalo jasno, da so pobudniki zbrali dovolj podpisov za referendum, sicer umaknila odlok, a civilna iniciativa in del opozicije sta prepričana, da je bil umik odloka nezakonit, zato vztrajajo pri referendumu. V tokratnem Studiu ob 17h se bodo soočili predstavniki civilne iniciative, mestne občine in opozicije v ljubljanskem mestnem svetu. 


Gostje:

Borut Hočevar, predstavnik iniciative CILJ/Štepanjsko naselje;
Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana;
Gregor Rigler, sodelavec Službe za organiziranje dela Mestnega sveta Ljubljana. 

Avtor oddaje Peter Močnik.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175235309</link>
        <pubDate> Thu, 09 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Soočenje pred referendumom o plačljivem parkiranju v ljubljanskih soseskah </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo;
Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani;
Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.
</description>
        <enclosure length="111301632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/08/VrhNATARA_SLO_MMC.PR1.20260708.3.1705_21113678.mp3"></enclosure>
        <guid>175235090</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3478</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo;
Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani;
Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175235090</link>
        <pubDate> Wed, 08 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vrh NATA v Ankari: članice napovedale za več deset milijard naložb v vojaške sisteme</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? 
V Studiu ob 17.00 tokrat o  zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku.

Gostje:
Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez;
Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec;  
dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="109503744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/07/DopustRA_SLO_MMC.PR1.20260707.2.1705_21097286.mp3"></enclosure>
        <guid>175234828</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3421</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? 
V Studiu ob 17.00 tokrat o  zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku.

Gostje:
Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez;
Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec;  
dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234828</link>
        <pubDate> Tue, 07 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dopust je zakonska pravica, a njegova izraba je ujeta v številna pravila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem v Studiu ob 17.00, ki smo ga sredi junija organizirali v Filmskem gledališču v Idriji. 

Gostje:
mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;
Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; 
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;
Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.
Avtorica oddaje Katja Arhar. 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.</description>
        <enclosure length="111348480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/06/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260706.1.1705_21081385.mp3"></enclosure>
        <guid>175234592</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem v Studiu ob 17.00, ki smo ga sredi junija organizirali v Filmskem gledališču v Idriji. 

Gostje:
mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;
Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; 
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;
Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.
Avtorica oddaje Katja Arhar. 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234592</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pomanjkanje družinskih zdravnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="74686464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/03/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260703.5.1700_21048162.mp3"></enclosure>
        <guid>175234022</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2333</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234022</link>
        <pubDate> Fri, 03 Jul 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dva dneva pred ameriškim dnevom neodvisnosti, s katerim bodo letos Združene države Amerike praznovale okroglih 250 let od nastanka, vam v poslušanje ponujamo pogovor iz oddaje Intelekta, v katerem smo se spraševali, kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma. Ta vse od konca druge svetovne vojne bistveno oblikuje naš svet. Četudi so imele Združene države Amerike v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so namreč odločilno vplivale na povojno resničnost. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakor so se tega lotevali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – znova pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu, smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijskim urednikom, zgodovinarjem dr. Tomažem Gerdenom in sociologom dr. Markom Kržanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.</description>
        <enclosure length="92807424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/02/ImperialRA_SLO_MMC.PR1.20260702.4.1705_21033448.mp3"></enclosure>
        <guid>175233745</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2900</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dva dneva pred ameriškim dnevom neodvisnosti, s katerim bodo letos Združene države Amerike praznovale okroglih 250 let od nastanka, vam v poslušanje ponujamo pogovor iz oddaje Intelekta, v katerem smo se spraševali, kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma. Ta vse od konca druge svetovne vojne bistveno oblikuje naš svet. Četudi so imele Združene države Amerike v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so namreč odločilno vplivale na povojno resničnost. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakor so se tega lotevali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – znova pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu, smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijskim urednikom, zgodovinarjem dr. Tomažem Gerdenom in sociologom dr. Markom Kržanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233745</link>
        <pubDate> Thu, 02 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Imperializem po ameriško</title>
      </item>
      <item>
        <description>V dneh okoli solsticija, ki so najbolj obsijani s soncem, je največ tudi proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn - pri nas lahko v tem času doseže okoli 20 odstotkov. Energija iz sonca je tako najbolj hitro rastoč vir elektrike v zadnjem desetletju. A po hitrem razmahu v zadnjem letu prvič vidimo nekoliko manjšo rast novih zmogljivosti. Nizke, celo negativne cene elektrike v tem času in omejitve omrežja prinašajo dvome v to, ali je rast fotovoltaike še prava pot do večje energetske samozadostnosti in do ogljične nevtralnosti. Uporabniki se po drugi strani sprašujejo, ali in v kakšnih pogojih se postavitev male elektrarne še izplača. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17ih.

Gostje:
Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike
dr. Marko Topič, dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko;
Benjamin Turnšek, Elektro Primorska.

Avtorica oddaje Erna Strniša.</description>
        <enclosure length="98215680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/01/AlisosRA_SLO_MMC.PR1.20260701.3.1705_21017845.mp3"></enclosure>
        <guid>175233485</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3069</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V dneh okoli solsticija, ki so najbolj obsijani s soncem, je največ tudi proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn - pri nas lahko v tem času doseže okoli 20 odstotkov. Energija iz sonca je tako najbolj hitro rastoč vir elektrike v zadnjem desetletju. A po hitrem razmahu v zadnjem letu prvič vidimo nekoliko manjšo rast novih zmogljivosti. Nizke, celo negativne cene elektrike v tem času in omejitve omrežja prinašajo dvome v to, ali je rast fotovoltaike še prava pot do večje energetske samozadostnosti in do ogljične nevtralnosti. Uporabniki se po drugi strani sprašujejo, ali in v kakšnih pogojih se postavitev male elektrarne še izplača. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17ih.

Gostje:
Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike
dr. Marko Topič, dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko;
Benjamin Turnšek, Elektro Primorska.

Avtorica oddaje Erna Strniša.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233485</link>
        <pubDate> Wed, 01 Jul 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali so sončne elektrarne še prava pot do večje energetske samozadostnosti in do ogljične nevtralnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17-ih.


Gostje:

Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi;
Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje;
Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.

Avtorica oddaje Urska Subotič Jereb.
</description>
        <enclosure length="103572480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/30/SlovenciRA_SLO_MMC.PR1.20260630.2.1705_21002831.mp3"></enclosure>
        <guid>175233254</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17-ih.


Gostje:

Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi;
Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje;
Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.

Avtorica oddaje Urska Subotič Jereb.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233254</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenci smo premalo finančno pismeni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smo sredi prvega letošnjega vročinskega vala, ki kar ne pojenja. Po Evropi padajo temperaturni rekordni, število smrti povezanih z vročino se povečuje. V tokratnem Studiu ob 17tih preverjamo, kakšno je stanje pri nas. Kako se zavarovati pred vročino, kako je potrebno poskrbeti za delavce, za živali in kako se pravilno ohladiti, da to ne bi ogrozilo vašega zdravja. 

</description>
        <enclosure length="71083008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/29/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260629.1.1705_20986900.mp3"></enclosure>
        <guid>175233011</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2221</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smo sredi prvega letošnjega vročinskega vala, ki kar ne pojenja. Po Evropi padajo temperaturni rekordni, število smrti povezanih z vročino se povečuje. V tokratnem Studiu ob 17tih preverjamo, kakšno je stanje pri nas. Kako se zavarovati pred vročino, kako je potrebno poskrbeti za delavce, za živali in kako se pravilno ohladiti, da to ne bi ogrozilo vašega zdravja. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233011</link>
        <pubDate> Mon, 29 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vse več ljudi upošteva opozorila v zvezi z vročinskim valom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="62388480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/26/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260626.5.1700_20956571.mp3"></enclosure>
        <guid>175232429</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1949</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175232429</link>
        <pubDate> Fri, 26 Jun 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Otroci in mladi so vstopili v poletno počitniško obdobje. Na voljo bodo imeli več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh,  danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega.

V tokratnem Studio ob 17-ih o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.

Avtor oddaje Žiga Fabjan.</description>
        <enclosure length="88730112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/24/PoitnicRA_SLO_MMC.PR1.20260624.3.1705_20927754.mp3"></enclosure>
        <guid>175231996</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Otroci in mladi so vstopili v poletno počitniško obdobje. Na voljo bodo imeli več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh,  danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega.

V tokratnem Studio ob 17-ih o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.

Avtor oddaje Žiga Fabjan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231996</link>
        <pubDate> Wed, 24 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Odraščanje v primežu digitalnih naprav</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Antiša Korljan, politični analitik
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo
Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex
Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.</description>
        <enclosure length="112495104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/23/KjejeSRA_SLO_MMC.PR1.20260623.2.1705_20909876.mp3"></enclosure>
        <guid>175231693</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3515</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Antiša Korljan, politični analitik
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo
Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex
Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231693</link>
        <pubDate> Tue, 23 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje je Slovenija po 35 letih in kakšna prihodnost nas čaka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po več desetletjih se posoška lokalna politika nikakor ne uspe zediniti glede plovbnega režima na Soči. Pred tremi leti je Občina Kobarid z novim odlokom uvedla pomembne spremembe, ki so močno zaznamovale upravljanje plovbe. Letos so občine vendarle sprejele sporazum o enotni dovolilnici, a kobariški župan Marko Matajurc s pravnimi mnenji še vedno zadržuje njegovo izvajanje.
Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država?
O vsem tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Valter Mlekuž, župan Občine Bovec;
Marko Matajurc, župan Občine Kobarid;
Alen Červ, župan Občine Tolmin;
Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra;
Filip Hrovat, Bovec šport center.</description>
        <enclosure length="104500992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/22/PlovbniRA_SLO_MMC.PR1.20260622.1.1705_20892865.mp3"></enclosure>
        <guid>175231396</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po več desetletjih se posoška lokalna politika nikakor ne uspe zediniti glede plovbnega režima na Soči. Pred tremi leti je Občina Kobarid z novim odlokom uvedla pomembne spremembe, ki so močno zaznamovale upravljanje plovbe. Letos so občine vendarle sprejele sporazum o enotni dovolilnici, a kobariški župan Marko Matajurc s pravnimi mnenji še vedno zadržuje njegovo izvajanje.
Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država?
O vsem tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Valter Mlekuž, župan Občine Bovec;
Marko Matajurc, župan Občine Kobarid;
Alen Červ, župan Občine Tolmin;
Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra;
Filip Hrovat, Bovec šport center.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231396</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Plovbni režim na Soči – čas za (spo)razum?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55229952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/19/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260619.5.1700_20858184.mp3"></enclosure>
        <guid>175230765</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1725</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230765</link>
        <pubDate> Fri, 19 Jun 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje: 

dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Avtor oddaje Blaž Ermenc.</description>
        <enclosure length="110017536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/18/OvsebinRA_SLO_MMC.PR1.20260618.4.1705_20838849.mp3"></enclosure>
        <guid>175230455</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3438</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje: 

dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Avtor oddaje Blaž Ermenc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230455</link>
        <pubDate> Thu, 18 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O vsebini mirovnega sporazuma med ZDA in Iranom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem tokrat Studiu ob 17.00 iz Filmskega gledališča v Idriji. Oddajo sooblikujejo tudi občinstvo.

Gostje:
mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;
Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; 
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;
Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.
Avtorica oddaje Katja Arhar. 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.</description>
        <enclosure length="111345408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/17/KdobonRA_SLO_MMC.PR1.20260617.3.1705_20822065.mp3"></enclosure>
        <guid>175230171</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem tokrat Studiu ob 17.00 iz Filmskega gledališča v Idriji. Oddajo sooblikujejo tudi občinstvo.

Gostje:
mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;
Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; 
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;
Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.
Avtorica oddaje Katja Arhar. 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230171</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdo bo naslednji, ki bo čakal v vrsti za družinskega zdravnika?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:


Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;

Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije;

Urša Regvar,  vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja;

dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU.

Avtorica Lucija Dimnik Rikić.
</description>
        <enclosure length="105779712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/16/KakoSloRA_SLO_MMC.PR1.20260616.2.1705_20803543.mp3"></enclosure>
        <guid>175229869</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3305</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:


Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;

Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije;

Urša Regvar,  vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja;

dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU.

Avtorica Lucija Dimnik Rikić.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229869</link>
        <pubDate> Tue, 16 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako Slovenija po novem upravlja migracije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Studiu ob 17ih na Prvem bomo v središče postavili financiranje javnih medijskih servisov.  Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bo odločila politika, bo znano v prihodnjih mesecih. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. Dopisniki RTV Slovenija iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine orisujejo izzive javnih medijev v omenjenih državah; predstavnik Evropske radiodifuzne zveze predstavlja posledice financiranja RTV sistema neposredno iz državnega proračuna; kot izjemno slabi praksi predstavljamo ZDA, kjer je Trumpova administracija ukinila financiranje javnih medijev, in Grčijo. </description>
        <enclosure length="107788032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/15/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260615.1.1705_20785835.mp3"></enclosure>
        <guid>175229567</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3368</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Studiu ob 17ih na Prvem bomo v središče postavili financiranje javnih medijskih servisov.  Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bo odločila politika, bo znano v prihodnjih mesecih. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. Dopisniki RTV Slovenija iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine orisujejo izzive javnih medijev v omenjenih državah; predstavnik Evropske radiodifuzne zveze predstavlja posledice financiranja RTV sistema neposredno iz državnega proračuna; kot izjemno slabi praksi predstavljamo ZDA, kjer je Trumpova administracija ukinila financiranje javnih medijev, in Grčijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229567</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O posledicah prehoda financiranja javnega servisa RTV pod državni proračun</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="71749632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/12/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260612.5.1700_20751781.mp3"></enclosure>
        <guid>175228972</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2242</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228972</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jun 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa.


Gostje:

dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik;
dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="108951552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/11/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260611.4.1705_20734515.mp3"></enclosure>
        <guid>175228623</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3404</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa.


Gostje:

dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;
dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik;
dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228623</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev  na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. 
Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora  in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi;
dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik;
dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</description>
        <enclosure length="100995840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/10/AlijevRA_SLO_MMC.PR1.20260610.3.1705_20718558.mp3"></enclosure>
        <guid>175228306</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3156</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev  na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. 
Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora  in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi;
dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik;
dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228306</link>
        <pubDate> Wed, 10 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti.  Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.
</description>
        <enclosure length="95277312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/09/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260609.2.1705_20702509.mp3"></enclosure>
        <guid>175228021</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2977</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti.  Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228021</link>
        <pubDate> Tue, 09 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>40 let AIDS-a v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos minevajo tri desetletja od sprejetja prvega pravilnika službe nujne medicinske pomoči,  temeljnega za nadaljnji organiziran razvoj sistema, ki odločilno vpliva na preživetje in potek bolezni najbolj ogroženih bolnikov in poškodovanih. Kako se je razvijala in spreminjala služba, zakaj je vse manj zanimanja za urgentno medicino, kaj bodo prinesli satelitski urgentni centri in kako pomembni so v nujnih stanjih tudi prvi posredovalci? Urgentni centri in zaposleni so vse bolj obremenjeni, kot tudi ambulante nujne medicinske pomoči. Po dostopnih podatkih je kar 60 odstotkov oskrb v urgentnih centrih nenujnih.  Več v Studiu ob 17ih, kjer bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj nujna medicinska pomoč organizacijsko potrebuje samostojno institucijo. 


Gostje:


dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor;

dr. Mitja Mohor, spec. urgentne medicine, Zdravstveni dom Kranj;

Denis Kordež, poznavalec nujne medicinske pomoči.

Avtorica oddaje Aljana Jocif. 
</description>
        <enclosure length="108527616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/08/OizziviRA_SLO_MMC.PR1.20260608.1.1705_20685256.mp3"></enclosure>
        <guid>175227758</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3391</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos minevajo tri desetletja od sprejetja prvega pravilnika službe nujne medicinske pomoči,  temeljnega za nadaljnji organiziran razvoj sistema, ki odločilno vpliva na preživetje in potek bolezni najbolj ogroženih bolnikov in poškodovanih. Kako se je razvijala in spreminjala služba, zakaj je vse manj zanimanja za urgentno medicino, kaj bodo prinesli satelitski urgentni centri in kako pomembni so v nujnih stanjih tudi prvi posredovalci? Urgentni centri in zaposleni so vse bolj obremenjeni, kot tudi ambulante nujne medicinske pomoči. Po dostopnih podatkih je kar 60 odstotkov oskrb v urgentnih centrih nenujnih.  Več v Studiu ob 17ih, kjer bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj nujna medicinska pomoč organizacijsko potrebuje samostojno institucijo. 


Gostje:


dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor;

dr. Mitja Mohor, spec. urgentne medicine, Zdravstveni dom Kranj;

Denis Kordež, poznavalec nujne medicinske pomoči.

Avtorica oddaje Aljana Jocif. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227758</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O izzivih nujne medicinske pomoči in njeni samostojni instituciji ter satelitskih urgentnih centrih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55696896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/05/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260605.5.1700_20654104.mp3"></enclosure>
        <guid>175227181</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1740</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227181</link>
        <pubDate> Fri, 05 Jun 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo.  V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.


Gostje:

dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; 

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve;

Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.


Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.
</description>
        <enclosure length="106626816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/04/OukrepiRA_SLO_MMC.PR1.20260604.4.1705_20639176.mp3"></enclosure>
        <guid>175226897</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3332</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo.  V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.


Gostje:

dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; 

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve;

Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.


Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226897</link>
        <pubDate> Thu, 04 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev.
Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove?
Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji?  O tem v tokratnem  Studiu ob 17.00.
Gostje:
Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije;
Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja;
prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="109328640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/03/SosindiRA_SLO_MMC.PR1.20260603.3.1705_20624531.mp3"></enclosure>
        <guid>175226597</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3416</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev.
Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove?
Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji?  O tem v tokratnem  Studiu ob 17.00.
Gostje:
Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije;
Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja;
prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226597</link>
        <pubDate> Wed, 03 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>So sindikati tarča prihajajoče oblasti ali pa jih je dohitel čas? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je politično razdelila skupnost. Čeprav se tako rekoč vsi strinjajo z nujnostjo pietetnega pokopa žrtev povojnih pobojev, pa si ostro nasprotujejo glede pokopa na ljubljanskih Žalah – temu nasprotuje tudi ljubljanski župan Zoran Janković –, in glede ponovne uvedbe dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kakšne so možnosti, da bodo žrtve povojnih pobojev pokopane tako, kot to predvideva novelirani zakon? O tem in drugih vprašanjih, ki jih odpira polpretekla boleča zgodovina slovenskega naroda, v tokratnem Studiu ob 17ih.



Gostje:

Iva Dimic, poslanka stranke NSi – predlagateljice zakona,
mag. Borut Sajovic, poslanec stranke Gibanje Svoboda in obrambni minister v odhodu,
prof. dr. Mitja Ferenc, član Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč,
akad. prof. dr. Peter Štih, zgodovinar in nekdanji predsednik SAZU.


Avtor oddaje Aleksander Čobec.
</description>
        <enclosure length="107741184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/02/KjebodoRA_SLO_MMC.PR1.20260602.2.1705_20608506.mp3"></enclosure>
        <guid>175226304</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3366</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je politično razdelila skupnost. Čeprav se tako rekoč vsi strinjajo z nujnostjo pietetnega pokopa žrtev povojnih pobojev, pa si ostro nasprotujejo glede pokopa na ljubljanskih Žalah – temu nasprotuje tudi ljubljanski župan Zoran Janković –, in glede ponovne uvedbe dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kakšne so možnosti, da bodo žrtve povojnih pobojev pokopane tako, kot to predvideva novelirani zakon? O tem in drugih vprašanjih, ki jih odpira polpretekla boleča zgodovina slovenskega naroda, v tokratnem Studiu ob 17ih.



Gostje:

Iva Dimic, poslanka stranke NSi – predlagateljice zakona,
mag. Borut Sajovic, poslanec stranke Gibanje Svoboda in obrambni minister v odhodu,
prof. dr. Mitja Ferenc, član Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč,
akad. prof. dr. Peter Štih, zgodovinar in nekdanji predsednik SAZU.


Avtor oddaje Aleksander Čobec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226304</link>
        <pubDate> Tue, 02 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje bodo pokopane žrtve povojnih pobojev?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih.
Gostje:
Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN;
Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji;
Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.</description>
        <enclosure length="90536448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/01/OpomenuRA_SLO_MMC.PR1.20260601.1.1705_20592996.mp3"></enclosure>
        <guid>175226022</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2829</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih.
Gostje:
Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN;
Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji;
Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226022</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O pomenu in vlogi pisateljskega angažmaja v luči 100-letnice Slovenskega centra PEN</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="51711744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260529.5.1700_20561878.mp3"></enclosure>
        <guid>175225375</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1615</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225375</link>
        <pubDate> Fri, 29 May 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor.

Gostje:
Anja Zag Golob, pesnica, založnica;
dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. 
</description>
        <enclosure length="66768384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/28/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260528.4.1705_20546680.mp3"></enclosure>
        <guid>175225098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2086</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor.

Gostje:
Anja Zag Golob, pesnica, založnica;
dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225098</link>
        <pubDate> Thu, 28 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Branje danes ni več družbeno pomembno </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi.

Gostje: 

Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana;
Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.</description>
        <enclosure length="106770432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/27/StudiooRA_SLO_LJT_9689560_20545414.mp3"></enclosure>
        <guid>175224791</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3336</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi.

Gostje: 

Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana;
Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224791</link>
        <pubDate> Wed, 27 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Alkohol – je še vedno najbolj razširjena droga pri nas </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. 
V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov,  v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:  
Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; 
mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje;
Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

Avtorica oddaje Petra Medved.
</description>
        <enclosure length="105352704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/26/OpomenuRA_SLO_MMC.PR1.20260526.2.1705_20516905.mp3"></enclosure>
        <guid>175224493</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3292</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. 
V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov,  v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:  
Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; 
mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje;
Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

Avtorica oddaje Petra Medved.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224493</link>
        <pubDate> Tue, 26 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O pomenu invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov za socialno vključenost ljudi z invalidnostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tema tokratnega Studia ob 17.00 je koalicijska pogodba nove, četrte vlade Janeza Janše. Kaj ukrepi prinašajo gospodarstvu, sociali, pravni državi? Kakšna razmerja vzpostavljajo? Česa se je bati in kaj je razlog za zadovoljstvo? Katere so morebitne pasti? Kakšen način vladanja lahko pričakujemo? Kaj nas čaka v danih geopolitičnih razmerah? Odgovori sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:

dr. Marko Jaklič, ekonomist, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
mag. Damijan Florjančič, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča;
Jakob Počivavšek, sindikalist, Pergam;
Antiša Korljan, politični analitik.


Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</description>
        <enclosure length="109036800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/25/EkonomisRA_SLO_MMC.PR1.20260525.1.1705_20502085.mp3"></enclosure>
        <guid>175224203</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3407</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tema tokratnega Studia ob 17.00 je koalicijska pogodba nove, četrte vlade Janeza Janše. Kaj ukrepi prinašajo gospodarstvu, sociali, pravni državi? Kakšna razmerja vzpostavljajo? Česa se je bati in kaj je razlog za zadovoljstvo? Katere so morebitne pasti? Kakšen način vladanja lahko pričakujemo? Kaj nas čaka v danih geopolitičnih razmerah? Odgovori sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:

dr. Marko Jaklič, ekonomist, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
mag. Damijan Florjančič, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča;
Jakob Počivavšek, sindikalist, Pergam;
Antiša Korljan, politični analitik.


Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224203</link>
        <pubDate> Mon, 25 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ekonomist, pravnik, sindikalist in politični analitik o koalicijski pogodbi četrte Janševe vlade</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="52753920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260522.5.1700_20471148.mp3"></enclosure>
        <guid>175223585</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223585</link>
        <pubDate> Fri, 22 May 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih. 



Gostje: 

Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu;
dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.


Avtor oddaje Robert Škrjanc.
</description>
        <enclosure length="105982464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/21/AlijeSRA_SLO_MMC.PR1.20260521.4.1705_20454519.mp3"></enclosure>
        <guid>175223265</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3311</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih. 



Gostje: 

Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu;
dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.


Avtor oddaje Robert Škrjanc.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223265</link>
        <pubDate> Thu, 21 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je Slovenija izpolnila cilj 2 % BDP za obrambo ali gre zgolj za kreativno računovodstvo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco.
Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti.
Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti:
-	obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
-	strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;
-	načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.
</description>
        <enclosure length="97334016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/20/VojneprRA_SLO_LJT_9602968_20449015.mp3"></enclosure>
        <guid>175222915</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3041</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco.
Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti.
Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti:
-	obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
-	strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;
-	načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222915</link>
        <pubDate> Wed, 20 May 2026 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Vojne prehajajo v roke umetne inteligence</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko so Združene države Amerike januarja uvedle blokado dobave energentov na Kubo, so razmere tam vse bolj kritične. Prebivalstvo je tudi po 20 ur na dan brez električne energije, primanjkuje osnovnih dobrin, zdi se, da je padec komunističnih oblasti, ki so vse od začetka pod nadzorom dinastije Castro, le še vprašanje časa.
Več o aktualnem dogajanju na Kubi in ameriško-kubanskih odnosih v tokratnem Studiu ob 17-ih.


Gostje:  

Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Kube;
dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež;
Urša Geršak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="103365888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/19/KubavvRA_SLO_MMC.PR1.20260519.2.1705_20422881.mp3"></enclosure>
        <guid>175222668</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3230</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko so Združene države Amerike januarja uvedle blokado dobave energentov na Kubo, so razmere tam vse bolj kritične. Prebivalstvo je tudi po 20 ur na dan brez električne energije, primanjkuje osnovnih dobrin, zdi se, da je padec komunističnih oblasti, ki so vse od začetka pod nadzorom dinastije Castro, le še vprašanje časa.
Več o aktualnem dogajanju na Kubi in ameriško-kubanskih odnosih v tokratnem Studiu ob 17-ih.


Gostje:  

Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Kube;
dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež;
Urša Geršak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222668</link>
        <pubDate> Tue, 19 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kuba v vse hujšem gospodarskem primežu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Srečanja med voditeljema Kitajske in Združenih držav Amerike imajo vedno predznak zgodovinska, tudi zaradi spomina na leto 1972 in obisk Richarda Nixona pri Mao Cetungu, kjer naj bi padla ena od prvih domin, ki je sprožila razpad Sovjetske zveze in vzhodnega bloka. Si bomo najnovejši Trumpov obisk pri Ši Džinpingu zapomnili po Šijevi omembi Tukididove zanke, s katero je Združene države označil za staro, Kitajsko pa za prihajajočo velesilo. Bo Kitajska okrepila svojo vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu? So ZDA pripravljene zmanjšati vojaško podporo Tajvanu? Peking bo še nekaj časa v središču pozornosti svetovne javnosti, saj se tam vrstijo obiski z vsega sveta. Med drugim pričakujejo tudi Vladimirja Putina. O tem in še čem se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17h.</description>
        <enclosure length="110678016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/18/ZDAinKRA_SLO_MMC.PR1.20260518.1.1705_20406327.mp3"></enclosure>
        <guid>175222378</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3458</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Srečanja med voditeljema Kitajske in Združenih držav Amerike imajo vedno predznak zgodovinska, tudi zaradi spomina na leto 1972 in obisk Richarda Nixona pri Mao Cetungu, kjer naj bi padla ena od prvih domin, ki je sprožila razpad Sovjetske zveze in vzhodnega bloka. Si bomo najnovejši Trumpov obisk pri Ši Džinpingu zapomnili po Šijevi omembi Tukididove zanke, s katero je Združene države označil za staro, Kitajsko pa za prihajajočo velesilo. Bo Kitajska okrepila svojo vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu? So ZDA pripravljene zmanjšati vojaško podporo Tajvanu? Peking bo še nekaj časa v središču pozornosti svetovne javnosti, saj se tam vrstijo obiski z vsega sveta. Med drugim pričakujejo tudi Vladimirja Putina. O tem in še čem se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17h.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222378</link>
        <pubDate> Mon, 18 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>ZDA in Kitajska na poti v »fantastične odnose«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="62086656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/15/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260515.5.1700_20374338.mp3"></enclosure>
        <guid>175221768</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1940</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221768</link>
        <pubDate> Fri, 15 May 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lani je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 37 odstotkov več kot leto prej. Tudi letošnje leto žal ne štedi z novicami, ki vzbujajo skrb. Obremenjene so predvsem avtoceste. Številke med drugim kažejo, da se veliko prometnih nesreč zgodi v območjih delovišč ter zapor in preusmeritev, nesrečam pa pogosto botruje nestrpnost voznikov. O tem, kako izboljšati prometno varnost na slovenskih avtocestah, v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
Zvonko Zavasnik, vodja službe za upravljanje prometa na Darsu;
Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, strokovnjak za mobilnost;
Robert Vehovec, Uprava uniformirane policije.</description>
        <enclosure length="111316992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/14/KakoizbRA_SLO_MMC.PR1.20260514.4.1705_20357702.mp3"></enclosure>
        <guid>175221504</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3478</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lani je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 37 odstotkov več kot leto prej. Tudi letošnje leto žal ne štedi z novicami, ki vzbujajo skrb. Obremenjene so predvsem avtoceste. Številke med drugim kažejo, da se veliko prometnih nesreč zgodi v območjih delovišč ter zapor in preusmeritev, nesrečam pa pogosto botruje nestrpnost voznikov. O tem, kako izboljšati prometno varnost na slovenskih avtocestah, v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
Zvonko Zavasnik, vodja službe za upravljanje prometa na Darsu;
Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, strokovnjak za mobilnost;
Robert Vehovec, Uprava uniformirane policije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221504</link>
        <pubDate> Thu, 14 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako izboljšati prometno varnost na slovenskih cestah pred poletno sezono?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja?  Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete?  Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin,  profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; 
Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; 
Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije. </description>
        <enclosure length="110472192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/13/AliborRA_SLO_MMC.PR1.20260513.3.1705_20342181.mp3"></enclosure>
        <guid>175221239</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3452</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja?  Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete?  Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin,  profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; 
Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; 
Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221239</link>
        <pubDate> Wed, 13 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali bo rahljanje pravil o gensko spremenjenih organizmih  uničilo ekološke kmete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič  tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu;
dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa;
Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire;
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.</description>
        <enclosure length="105368832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/12/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260512.2.1705_20326938.mp3"></enclosure>
        <guid>175220930</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3292</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič  tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu;
dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa;
Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire;
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220930</link>
        <pubDate> Tue, 12 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O vzrokih za vse več nesreč na delovnem mestu, tudi z najbolj tragičnim izidom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Državni zbor danes odloča o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je tako rekoč povsem razdelil javnost. Zagovorniki trdijo, da zakon z zmanjšanjem DDV-ja ščiti prebivalstvo pred energetsko draginjo, z davčno ugodnejšo obravnavo pa razbremenjuje podjetja in normirance ter tako izboljšuje konkurenčnost gospodarstva. Nasprotniki pa poudarjajo, da bodo na boljšem zgolj že zdaj najbolje plačani v državi, da bo v javne finance navrtal milijardo evrov globoko luknjo ter da se z njim posega v pridobljene pravice na področju pokojnin in zdravstva. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. 

Gostje:
Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije;
Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam;
Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus;
Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.
</description>
        <enclosure length="105940992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/11/KajprinRA_SLO_MMC.PR1.20260511.1.1705_20310488.mp3"></enclosure>
        <guid>175220644</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Državni zbor danes odloča o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je tako rekoč povsem razdelil javnost. Zagovorniki trdijo, da zakon z zmanjšanjem DDV-ja ščiti prebivalstvo pred energetsko draginjo, z davčno ugodnejšo obravnavo pa razbremenjuje podjetja in normirance ter tako izboljšuje konkurenčnost gospodarstva. Nasprotniki pa poudarjajo, da bodo na boljšem zgolj že zdaj najbolje plačani v državi, da bo v javne finance navrtal milijardo evrov globoko luknjo ter da se z njim posega v pridobljene pravice na področju pokojnin in zdravstva. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. 

Gostje:
Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije;
Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam;
Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus;
Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220644</link>
        <pubDate> Mon, 11 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj prinaša interventni zakon, ki močno deli javnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="64587264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260508.5.1700_20278685.mp3"></enclosure>
        <guid>175220054</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2018</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220054</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
Gostje: 

dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani;
mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke;
mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</description>
        <enclosure length="106225920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/VkakniRA_SLO_MMC.PR1.20260507.4.1705_20264513.mp3"></enclosure>
        <guid>175219736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3319</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
Gostje: 

dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani;
mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke;
mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219736</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V kakšni kondiciji je Evropska unija?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav naj bi bilo delo v 21. stoletju varnejše kot kdaj prej, podatki kažejo drugačno sliko – število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu;
dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa;
Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; 
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
</description>
        <enclosure length="105490944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/OvzrokiRA_SLO_MMC.PR1.20260506.3.1705_20250267.mp3"></enclosure>
        <guid>175219460</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav naj bi bilo delo v 21. stoletju varnejše kot kdaj prej, podatki kažejo drugačno sliko – število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu;
dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa;
Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; 
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219460</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O vzrokih za vse več nesreč na delovnem mestu, tudi z najbolj tragičnim izidom</title>
      </item>
      <item>
        <description>V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v  tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike.
Gostje:
dr. Miro Haček;
dr. Igor Lukšič;
dr. Dejan Verčič. 
</description>
        <enclosure length="103578624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/KjejesRA_SLO_MMC.PR1.20260505.2.1705_20235005.mp3"></enclosure>
        <guid>175219175</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v  tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike.
Gostje:
dr. Miro Haček;
dr. Igor Lukšič;
dr. Dejan Verčič. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219175</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje je slovenska politika skoraj poldrugi mesec po parlamentarnih volitvah?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije;
dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="105994752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/04/OvplivuRA_SLO_MMC.PR1.20260504.1.1705_20218689.mp3"></enclosure>
        <guid>175218900</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije;
dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218900</link>
        <pubDate> Mon, 04 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Večina otrok ni preobremenjenih z delom za šolo, stisko jim povzročamo odrasli</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. 


Gostje:
Sabina Leben, Sindikat Mladi plus
dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa
Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
</description>
        <enclosure length="114324480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/Ob1.maRA_SLO_MMC.PR1.20260430.4.1705_20181712.mp3"></enclosure>
        <guid>175218145</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3572</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. 


Gostje:
Sabina Leben, Sindikat Mladi plus
dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa
Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218145</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob 1. maju, prazniku dela, o odnosu mladih do dela kot vrednote</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.</description>
        <enclosure length="105070080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/29/OurejanRA_SLO_MMC.PR1.20260429.3.1705_20167616.mp3"></enclosure>
        <guid>175217862</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3283</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217862</link>
        <pubDate> Wed, 29 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O urejanju parkirnih mest v starejših stanovanjskih naseljih, zgrajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</description>
        <enclosure length="96351744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/PrvisemRA_SLO_MMC.PR1.20260428.2.1705_20153613.mp3"></enclosure>
        <guid>175217598</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3010</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217598</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi semafor 12 okrasnih invazivnih rastlin, ki jih strokovnjaki odsvetujejo saditi na vrtovih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="59288832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260424.5.1700_20112862.mp3"></enclosure>
        <guid>175216840</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216840</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili  o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima.

Gostje:
Toni Mežan, župan Bleda; 
Simon Mlekuž, vodja  Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; 
Miro Kristan iz  Posoškega  razvojnega centra
Blaž Veber, direktor Turizma Bled;
Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 
</description>
        <enclosure length="108254208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/BledalRA_SLO_MMC.PR1.20260423.4.1705_20093001.mp3"></enclosure>
        <guid>175216504</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3382</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili  o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima.

Gostje:
Toni Mežan, župan Bleda; 
Simon Mlekuž, vodja  Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; 
Miro Kristan iz  Posoškega  razvojnega centra
Blaž Veber, direktor Turizma Bled;
Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216504</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Bled, alpski biser – kdaj ga bodo razbremenili prometnega kaosa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije;
Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov;
Tilen Šarlah, finančni analitik; 
Duška Godina, direktorica Agencije za energijo.
Avtorica oddaje Erna Strniša 
</description>
        <enclosure length="109881600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/OukrepiRA_SLO_MMC.PR1.20260422.3.1705_20077403.mp3"></enclosure>
        <guid>175216200</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3433</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije;
Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov;
Tilen Šarlah, finančni analitik; 
Duška Godina, direktorica Agencije za energijo.
Avtorica oddaje Erna Strniša 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216200</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O ukrepih za ublažitev podražitev derivatov v Evropi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. 


Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. </description>
        <enclosure length="108734976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/EvropskiRA_SLO_MMC.PR1.20260421.2.1705_20061061.mp3"></enclosure>
        <guid>175215906</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3397</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. 


Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215906</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Evropski proračun v primežu zaostrenih geopolitičnih razmer, tehnoloških in okoljskih izzivov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v  tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. 


Gostje:

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Miha Blažič,  Ambasada Rog;
Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica;
dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije,  Znanstveno raziskovalno središče Koper.</description>
        <enclosure length="108982272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/RasizemRA_SLO_MMC.PR1.20260420.1.1705_20043402.mp3"></enclosure>
        <guid>175215616</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3405</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v  tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. 


Gostje:

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Miha Blažič,  Ambasada Rog;
Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica;
dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije,  Znanstveno raziskovalno središče Koper.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215616</link>
        <pubDate> Mon, 20 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Rasizem v Sloveniji je precej razširjen </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«. </description>
        <enclosure length="50391552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260417.5.1700_20012451.mp3"></enclosure>
        <guid>175215009</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1574</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215009</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. 

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</description>
        <enclosure length="96340992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/PrvisemRA_SLO_MMC.PR1.20260416.4.1705_19996170.mp3"></enclosure>
        <guid>175214705</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3010</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. 

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214705</link>
        <pubDate> Thu, 16 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi semafor okrasnih invazivnih rastlin, med njimi jih je 12, ki jih strokovnjaki odsvetujejo saditi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. 

Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti.

Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo?

O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Poglavja:
00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo
00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja?
00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov
00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov
00:13:56 Oznake romanov
00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica
00:16:43 Simbolni pomen klanca
00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta?
00:21:26 Francka in Eva
00:25:10 Vloga matere
00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine
00:33:53 (Ne)odnos z očetom
00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor
00:42:08 Tišina v odnosih
00:44:38 Slikar in Tomaž
00:49:27 Lahko determinizem presežemo?
00:55:02 Okolje in narava v romanih
00:56:38 Motiv teka za vozom
00:58:57 Motiv trpljenja
01:01:00 Konca romanov
01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo?
01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen?
01:08:18 Aktualnost romanov
01:09:23 Kaj romana predajata mladim?
01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja
</description>
        <enclosure length="155159040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/KlanecnRA_SLO_LJT_9180336_19969463.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175213982</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4848</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. 

Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti.

Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo?

O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Poglavja:
00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo
00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja?
00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov
00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov
00:13:56 Oznake romanov
00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica
00:16:43 Simbolni pomen klanca
00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta?
00:21:26 Francka in Eva
00:25:10 Vloga matere
00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine
00:33:53 (Ne)odnos z očetom
00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor
00:42:08 Tišina v odnosih
00:44:38 Slikar in Tomaž
00:49:27 Lahko determinizem presežemo?
00:55:02 Okolje in narava v romanih
00:56:38 Motiv teka za vozom
00:58:57 Motiv trpljenja
01:01:00 Konca romanov
01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo?
01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen?
01:08:18 Aktualnost romanov
01:09:23 Kaj romana predajata mladim?
01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213982</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175213982?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 15 Apr 2026 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Klanec nekoč, danes, vedno?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih.  Avtorica oddaje Simeona Rogelj.</description>
        <enclosure length="96834816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/SeturizRA_SLO_MMC.PR1.20260414.2.1705_19966068.mp3"></enclosure>
        <guid>175214108</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3026</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih.  Avtorica oddaje Simeona Rogelj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214108</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Madžarski volilci so z rekordno udeležbo na včerajšnjih volitvah prepričljivo sporočili premierju Viktorju Orbanu: »Dovolj je!« Opozicijski voditelj Peter Magyar je prepričljiv zmagovalec, saj je stranka Tisza pod njegovim vodstvom dobila več kot dvetretjinsko parlamentarno večino. Orbanov poraz je dobra novica za Evropsko unijo ter slaba za njegove zaveznike, voditelje Združenih držav Amerike, Rusije, Srbije in Izraela. Kakšne spremembe in usmeritve je pričakovati po prelomnih volitvah na Madžarskem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica na Madžarskem; 

dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik;

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerza v Ljubljani.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</description>
        <enclosure length="97792512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/13/PreprilRA_SLO_MMC.PR1.20260413.1.1705_19949214.mp3"></enclosure>
        <guid>175213824</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3055</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Madžarski volilci so z rekordno udeležbo na včerajšnjih volitvah prepričljivo sporočili premierju Viktorju Orbanu: »Dovolj je!« Opozicijski voditelj Peter Magyar je prepričljiv zmagovalec, saj je stranka Tisza pod njegovim vodstvom dobila več kot dvetretjinsko parlamentarno večino. Orbanov poraz je dobra novica za Evropsko unijo ter slaba za njegove zaveznike, voditelje Združenih držav Amerike, Rusije, Srbije in Izraela. Kakšne spremembe in usmeritve je pričakovati po prelomnih volitvah na Madžarskem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica na Madžarskem; 

dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik;

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerza v Ljubljani.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213824</link>
        <pubDate> Mon, 13 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prepričljiv politični zasuk na Madžarskem - kaj to pomeni za prihodnost naše vzhodne sosede</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="54481152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260410.5.1700_19916698.mp3"></enclosure>
        <guid>175213222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213222</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade?  O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
 
Gostje:

dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik;
dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
 
</description>
        <enclosure length="106018560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/09/OrazmerRA_SLO_MMC.PR1.20260409.4.1705_19901311.mp3"></enclosure>
        <guid>175212894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3313</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade?  O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
 
Gostje:

dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik;
dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212894</link>
        <pubDate> Thu, 09 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O razmerjih političnih moči pred novim sklicem državnega zbora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.  
Poglavja:
00:01:46 Oznake romana
00:04:47 Obnova
00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci
00:08:55 Liki: Eva
00:18:47 Gregor
00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe?
00:24:33 Stranski liki
00:31:35 Narava
00:32:32 Klanec
00:37:22 Kotel in Ljubljana
00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom)
00:42:17 Medgeneracijski odnosi
00:46:57 Konec romana
00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana?
00:56:24 Sporočila romana
01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj
01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?
</description>
        <enclosure length="151766784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/Esej202RA_SLO_LJT_9114299_19895945.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175212557</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.  
Poglavja:
00:01:46 Oznake romana
00:04:47 Obnova
00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci
00:08:55 Liki: Eva
00:18:47 Gregor
00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe?
00:24:33 Stranski liki
00:31:35 Narava
00:32:32 Klanec
00:37:22 Kotel in Ljubljana
00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom)
00:42:17 Medgeneracijski odnosi
00:46:57 Konec romana
00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana?
00:56:24 Sporočila romana
01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj
01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212557</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175212557?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Na Klancu Tine Vrščaj z ljutomerskimi maturanti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? 
</description>
        <enclosure length="105053184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260407.2.1705_19871325.mp3"></enclosure>
        <guid>175212331</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212331</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji posekamo manj gozda, kot bi ga lahko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="49506816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260403.5.1700_19830499.mp3"></enclosure>
        <guid>175211577</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211577</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper;
Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici;
dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.


</description>
        <enclosure length="106823424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260402.4.1705_19815283.mp3"></enclosure>
        <guid>175211249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3338</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper;
Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici;
dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211249</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarstvo v primežu energetske krize zaradi vojne v Iranu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. 
V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. 
 
 

Poglavja:
00:02:51 Opredelitve romana
00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar
00:08:21 zgradba in vsebina romana
00:09:00 Liki v romanu: Francka
00:15:10 Tone Mihov
00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka
00:24:19 Ljudje s klanca
00:30:34 Cankarjev slog pisanja
00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom
00:35:04 Simbol klanca
00:37:16 Drugi motivi
00:42:31 Tematike romana
00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel
00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen?
00:53:54 Sporočilo/a romana
01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu
</description>
        <enclosure length="141703680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/Esej202RA_SLO_LJT_8765315_19513441.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175206805</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4428</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. 
V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. 
 
 

Poglavja:
00:02:51 Opredelitve romana
00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar
00:08:21 zgradba in vsebina romana
00:09:00 Liki v romanu: Francka
00:15:10 Tone Mihov
00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka
00:24:19 Ljudje s klanca
00:30:34 Cankarjev slog pisanja
00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom
00:35:04 Simbol klanca
00:37:16 Drugi motivi
00:42:31 Tematike romana
00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel
00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen?
00:53:54 Sporočilo/a romana
01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206805</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175206805?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Na klancu Ivana Cankarja z dijaki Ekonomske šole NM</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore?
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
</description>
        <enclosure length="105798912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260331.2.1705_19761345.mp3"></enclosure>
        <guid>175210671</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore?
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210671</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Uporaba umetne inteligence se povečuje, a to na trg dela v Sloveniji še ne vpliva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora;
Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana;
Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
</description>
        <enclosure length="105102336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/OurejanRA_SLO_MMC.PR1.20260330.1.1705_19742462.mp3"></enclosure>
        <guid>175210393</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3284</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora;
Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana;
Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210393</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O urejanju parkirnih mest v starejših stanovanjskih naseljih, zgrajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55420416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260327.5.1700_19693684.mp3"></enclosure>
        <guid>175209760</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1731</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209760</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?</description>
        <enclosure length="107202816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260326.4.1705_19663271.mp3"></enclosure>
        <guid>175209444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209444</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvič v zgodovini bodo na letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
</description>
        <enclosure length="109068288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/SrbijalRA_SLO_MMC.PR1.20260325.3.1705_19634888.mp3"></enclosure>
        <guid>175209122</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209122</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Srbija leto dni po množičnih protestih </title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:category text="News">
        <itunes:category text="News Commentary" />
        <itunes:category text="Politics" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 17 Aug 2026 14:55:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 17 Aug 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
      <title>Studio ob 17.00</title>
    </channel>
  </rss>
