News & Politics (C) RTVSLO 2017 Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Studio ob 17h http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg Po politično razburljivem koncu tedna, ki ga je zaznamoval kongres Desusa in je iz politike odnesel Karla Erjavca, z analitiki in komentatorji preverjamo, kaj vse to pomeni za manjšinsko vlado, Desus in strankarska razmerja ter v pričakovanju novega ministra tudi za obrambno področje. O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Nataša Mulec, naš notranjepolitični komentator Tomaž Celestina ter politična analitika Andraž Zorko in Martin Nahtigal. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/20/Slovenskienergetsko-podnebninartjepripravljenzdajvemokajelimoMMC.PR1.20200120.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3263 clean Po politično razburljivem koncu tedna, ki ga je zaznamoval kongres Desusa in je iz politike odnesel Karla Erjavca, z analitiki in komentatorji preverjamo, kaj vse to pomeni za manjšinsko vlado, Desus in strankarska razmerja ter v pričakovanju novega ministra tudi za obrambno področje. O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Nataša Mulec, naš notranjepolitični komentator Tomaž Celestina ter politična analitika Andraž Zorko in Martin Nahtigal. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 20 Jan 2020 16:59:23 +0000 Vlada in politika po zamenjavi na vrhu Desusa Razvoj tehnologije je na področju filma in televizije v preteklih letih spet povzročil velike spremembe. Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, tudi sicer gledanje vsebin prek spleta postaja pravilo. Vsebin je veliko, tudi na področju kulture so dogaja pluralizacija in individualizacija. Kino in televizija postajata niši, kjer pa ima kljub vsemu največjo gledanost domača produkcija. Na internetu ni tako, saj je ponudba lokalnega videa na zahtevo siromašna. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D javne medijske hiše, je domač ponudnik le Voyo. Kaj vse to pomeni za našo, regijsko in evropsko produkcijo? O tem Urška Henigman in sogovorniki: - filmska kritičarka Ana Jurc, - prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede - multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in - urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/17/ReprizaTVinkinopostajataniitrendjevideonazahtevoMMC.PR1.20200117.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2947 clean Razvoj tehnologije je na področju filma in televizije v preteklih letih spet povzročil velike spremembe. Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, tudi sicer gledanje vsebin prek spleta postaja pravilo. Vsebin je veliko, tudi na področju kulture so dogaja pluralizacija in individualizacija. Kino in televizija postajata niši, kjer pa ima kljub vsemu največjo gledanost domača produkcija. Na internetu ni tako, saj je ponudba lokalnega videa na zahtevo siromašna. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D javne medijske hiše, je domač ponudnik le Voyo. Kaj vse to pomeni za našo, regijsko in evropsko produkcijo? O tem Urška Henigman in sogovorniki: - filmska kritičarka Ana Jurc, - prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede - multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in - urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 17 Jan 2020 16:54:07 +0000 Repriza: TV in kino postajata niši, trend je video na zahtevo Tehnologija 5G bo spremenila svet, nedvomno tudi Slovenijo. Z večjim pretokom podatkov prihajajo samovozeči avtomobili, internet stvari in pohod umetne inteligence. Kaj in kdaj lahko pričakujemo pri nas in ali bi nas morali skrbeti zdravstveni vidiki? Preverja Blaž Mazi z gosti: – dr. Simon Dobrišek, Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, – doc. dr. Boštjan Batagelj, Laboratorij za sevanje in optiko, Fakulteta za elektrotehniko, – Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, – Leon Behin, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo, – Gregor Kos, Za Slovenijo brez 5G (izjava). videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/16/Tehnologija5GprihajaskoziglavnavrataMMC.PR1.20200116.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3352 clean Tehnologija 5G bo spremenila svet, nedvomno tudi Slovenijo. Z večjim pretokom podatkov prihajajo samovozeči avtomobili, internet stvari in pohod umetne inteligence. Kaj in kdaj lahko pričakujemo pri nas in ali bi nas morali skrbeti zdravstveni vidiki? Preverja Blaž Mazi z gosti: – dr. Simon Dobrišek, Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, – doc. dr. Boštjan Batagelj, Laboratorij za sevanje in optiko, Fakulteta za elektrotehniko, – Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, – Leon Behin, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo, – Gregor Kos, Za Slovenijo brez 5G (izjava). https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 16 Jan 2020 17:00:52 +0000 Tehnologija 5G prihaja skozi glavna vrata Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti: - ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom, - predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc - in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/15/KakoprevetritiznanstvenoraziskovalnodejavnostMMC.PR1.20200115.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3273 clean Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti: - ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom, - predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc - in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 15 Jan 2020 16:59:33 +0000 Kako prevetriti znanstvenoraziskovalno dejavnost Po najhitrejših scenarijih bodo zadnji slovenski delujoči premogovnik, to je velenjski, zaprli že čez 10 let, saj se želi Evropa povsem odpovedati pridobivanju električne energije iz premoga. V oddaji o posledicah za savinjsko-šaleško regijo, ki je zrasla ravno s premogovnikom, in širše. Zgradili smo termoelektrarno, ki ji Evropa ni naklonjena, in pri pridobivanju električne energije bomo hitro morali poiskati nove poti. So rešitev obnovljivi viri? Odgovori z voditeljico Metko Pirc in gosti Studia ob 17-ih. To so: - Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje - Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo - Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje - Djordje Žebeljan, pomočnik vodje za energetske politike in EU zadeve v Holdingu slovenskih elektrarn - Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/14/JezapiranjevelenjskegarudnikaTeapogubaalireitevzaregijoMMC.PR1.20200114.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3299 clean Po najhitrejših scenarijih bodo zadnji slovenski delujoči premogovnik, to je velenjski, zaprli že čez 10 let, saj se želi Evropa povsem odpovedati pridobivanju električne energije iz premoga. V oddaji o posledicah za savinjsko-šaleško regijo, ki je zrasla ravno s premogovnikom, in širše. Zgradili smo termoelektrarno, ki ji Evropa ni naklonjena, in pri pridobivanju električne energije bomo hitro morali poiskati nove poti. So rešitev obnovljivi viri? Odgovori z voditeljico Metko Pirc in gosti Studia ob 17-ih. To so: - Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje - Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo - Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje - Djordje Žebeljan, pomočnik vodje za energetske politike in EU zadeve v Holdingu slovenskih elektrarn - Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 14 Jan 2020 16:59:59 +0000 Je zapiranje velenjskega rudnika, Teša poguba ali rešitev za regijo? Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ena najpomembnejših pobud Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je z njim prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično mesto z bogato kulturno ponudbo. V belgijskem mestu Mons je vsak vloženi evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za tamkajšnje gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji v okviru projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero slovensko mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim izmed nemških leta 2025 postane kulturno središče Evrope? O vsem tem voditelj Aleksander Čobec z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/13/TekmazaEvropskoprestolnicokultureMMC.PR1.20200113.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3335 clean Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ena najpomembnejših pobud Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je z njim prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično mesto z bogato kulturno ponudbo. V belgijskem mestu Mons je vsak vloženi evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za tamkajšnje gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji v okviru projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero slovensko mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim izmed nemških leta 2025 postane kulturno središče Evrope? O vsem tem voditelj Aleksander Čobec z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 13 Jan 2020 17:00:35 +0000 Tekma za Evropsko prestolnico kulture Turističnih krajev ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu pri avtentični potovalni izkušnji še kako pomemben tudi kulinarični užitek. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družbenih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in v strokovnih krogih. Naj jih naštejemo samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dvoletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 in tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij … O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov in o zahtevnem poklicu, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in ustvarjanje, razpravljamo s chefinjo in chefi. naši gostje so: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/10/SlovenijautrjujesvojemestonagastronomskemzemljevidusvetaMMC.PR1.20200110.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3383 clean Turističnih krajev ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu pri avtentični potovalni izkušnji še kako pomemben tudi kulinarični užitek. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družbenih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in v strokovnih krogih. Naj jih naštejemo samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dvoletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 in tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij … O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov in o zahtevnem poklicu, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in ustvarjanje, razpravljamo s chefinjo in chefi. naši gostje so: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 10 Jan 2020 17:01:23 +0000 Slovenija utrjuje svoje mesto na gastronomskem zemljevidu sveta V dvajsetem mesecu trgovinskih vojn, ki jih je z zvišanjem carin sprožil ameriški predsednik, se vrstijo napovedi o zaostrovanju trgovinskih napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo, druga in predvidoma zahtevnejša faza pogajanj z Američani čaka tudi Kitajce. Trump se z dvigom carin maščuje za vrsto potez. Evropa ga je razburila zaradi subvencij Airbusu in digitalnega davka na storitve tehnoloških velikanov v Franciji in drugod. O trgovinski vojni med Združenimi državami, Kitajsko in Unijo z voditeljico Majo Derčar ter Anžetom Burgerjem, Igorjem Kovačem in Urošem Lipuščkom. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/09/ZaostritevtrgovinskihvojnMMC.PR1.20200109.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3382 clean V dvajsetem mesecu trgovinskih vojn, ki jih je z zvišanjem carin sprožil ameriški predsednik, se vrstijo napovedi o zaostrovanju trgovinskih napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo, druga in predvidoma zahtevnejša faza pogajanj z Američani čaka tudi Kitajce. Trump se z dvigom carin maščuje za vrsto potez. Evropa ga je razburila zaradi subvencij Airbusu in digitalnega davka na storitve tehnoloških velikanov v Franciji in drugod. O trgovinski vojni med Združenimi državami, Kitajsko in Unijo z voditeljico Majo Derčar ter Anžetom Burgerjem, Igorjem Kovačem in Urošem Lipuščkom. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 9 Jan 2020 17:01:22 +0000 Zaostritev trgovinskih vojn Po nočnih napadih Irana na ameriška oporišča v Iraku se svet sprašuje, kakšne so dejansko posledice in kaj bo sledilo. Svoje inštruktorje iz Iraka umika tudi Slovenija. Je šlo za premišljeno odmerjeno akcijo maščevanja za ameriški uboj generala Solejmanija za umiritev domačih strasti? Kako se bo odzval ameriški predsednik Trump? Zadnje novice, analize in komentarji z voditeljem Luko Robido ter našimi novinarji in strokovnjaki. V studiu tudi profesor Bogomil Ferfila in varnostni strokovnjak Boštjan Perne. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/08/JezapiranjevelenjskegapremogovnikainTeapogubaalireitevzaregijoMMC.PR1.20200108.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3328 clean Po nočnih napadih Irana na ameriška oporišča v Iraku se svet sprašuje, kakšne so dejansko posledice in kaj bo sledilo. Svoje inštruktorje iz Iraka umika tudi Slovenija. Je šlo za premišljeno odmerjeno akcijo maščevanja za ameriški uboj generala Solejmanija za umiritev domačih strasti? Kako se bo odzval ameriški predsednik Trump? Zadnje novice, analize in komentarji z voditeljem Luko Robido ter našimi novinarji in strokovnjaki. V studiu tudi profesor Bogomil Ferfila in varnostni strokovnjak Boštjan Perne. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 8 Jan 2020 17:00:28 +0000 Iran je z napadom na ameriška oporišča v Iraku maščeval uboj generala Nižja dohodnina, razbremenjen regres, višja obremenitev kapitala in kapitalskih dobičkov, znižan 5-odstotni DDV za knjige in časopise, to so poglavitne davčne spremembe. Bodo tem spremembam letos sledile še druge? Katere? Kako bo finančna uprava zagotovila dodatnih 74 milijonov prilivov, da nadomesti izpad zaradi davčnega preoblikovanja? So zavezanci zaradi tega lahko zaskrbljeni? Odgovori v živo v Studiu ob 17.00, na spletu ali v podkastu, z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/07/KaknedavkebosteplaevaliletosMMC.PR1.20200107.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3393 clean Nižja dohodnina, razbremenjen regres, višja obremenitev kapitala in kapitalskih dobičkov, znižan 5-odstotni DDV za knjige in časopise, to so poglavitne davčne spremembe. Bodo tem spremembam letos sledile še druge? Katere? Kako bo finančna uprava zagotovila dodatnih 74 milijonov prilivov, da nadomesti izpad zaradi davčnega preoblikovanja? So zavezanci zaradi tega lahko zaskrbljeni? Odgovori v živo v Studiu ob 17.00, na spletu ali v podkastu, z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 7 Jan 2020 17:01:33 +0000 Kakšne davke boste plačevali letos Nedavni ameriški uboj vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu je do skrajnosti zaostril napetosti na Bližnjem vzhodu. Iraške oblasti zahtevajo odhod ameriških in drugih sil iz države, Iran pa je napovedal popoln odstop od jedrskega sporazuma in nadaljevanje jedrskega programa. V Teheranu napovedujejo povračilne ukrepe proti Američanom, Bela hiša pa grozi z napadi na cilje v Iranu. Je na obzorju nov vojaški spopad? Analiziramo v tokratni oddaji, avtor je Blaž Ermenc, gosti pa strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič, strokovnjak za Bližnji vzhod s Fakultete za management Primož Šterbenc ter novinar in publicist Boštjan Videmšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/06/ReprizaSlovenijavletuMMC.PR1.20200106.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3271 clean Nedavni ameriški uboj vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu je do skrajnosti zaostril napetosti na Bližnjem vzhodu. Iraške oblasti zahtevajo odhod ameriških in drugih sil iz države, Iran pa je napovedal popoln odstop od jedrskega sporazuma in nadaljevanje jedrskega programa. V Teheranu napovedujejo povračilne ukrepe proti Američanom, Bela hiša pa grozi z napadi na cilje v Iranu. Je na obzorju nov vojaški spopad? Analiziramo v tokratni oddaji, avtor je Blaž Ermenc, gosti pa strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič, strokovnjak za Bližnji vzhod s Fakultete za management Primož Šterbenc ter novinar in publicist Boštjan Videmšek. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 6 Jan 2020 16:59:31 +0000 Grožnja nove vojne na Bližnjem vzhodu Znova se oziramo na svet v letu 2019. Rdeča nit pregleda so svoboda, skrb za okolje in politična odgovornost. Človekove pravice so prepogosto in nedvoumno kršene. Okoljevarstveni problemi so planetarna skrb, čeprav ne tudi enotna in skupna politična tema svetovne skupnosti. Politična odgovornost voditeljev najmočnejših držav velikokrat ostaja podrejena egoističnim, kapitalskim in geopolitičnim interesom. O tem, tudi skozi prizmo pomembnejših obletnic svetovnih dogodkov, Miha Lampreht. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/03/ReprizaSvetvletuMMC.PR1.20200103.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2848 clean Znova se oziramo na svet v letu 2019. Rdeča nit pregleda so svoboda, skrb za okolje in politična odgovornost. Človekove pravice so prepogosto in nedvoumno kršene. Okoljevarstveni problemi so planetarna skrb, čeprav ne tudi enotna in skupna politična tema svetovne skupnosti. Politična odgovornost voditeljev najmočnejših držav velikokrat ostaja podrejena egoističnim, kapitalskim in geopolitičnim interesom. O tem, tudi skozi prizmo pomembnejših obletnic svetovnih dogodkov, Miha Lampreht. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 3 Jan 2020 16:52:28 +0000 Repriza: Svet v letu 2019 Prva fotografija črne luknje, napredujoča personalizirana medicina, nova paleo- in antropološka odkritja, kvantni računalniki … To je le nekaj prebojev znanosti v letu 2019. V ospredje stopa tudi okolje. Znanstvena skupnost prvič poenoteno svari pred podnebnimi spremembami kot hudo grožnjo, pa tudi pred drastičnim izumiranjem vrst. Hitrost in količina znanstvenih objav podirata rekorde, v njih se težko znajdejo celo strokovnjaki sami. Voditeljici Maji Ratej se bodo v Studiu ob 17-ih pridružili astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, kvantni fizik dr. Martin Klanjšek in sintezni biolog dr. Roman Jerala. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/02/ZnanostvletuMMC.PR1.20200102.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3328 clean Prva fotografija črne luknje, napredujoča personalizirana medicina, nova paleo- in antropološka odkritja, kvantni računalniki … To je le nekaj prebojev znanosti v letu 2019. V ospredje stopa tudi okolje. Znanstvena skupnost prvič poenoteno svari pred podnebnimi spremembami kot hudo grožnjo, pa tudi pred drastičnim izumiranjem vrst. Hitrost in količina znanstvenih objav podirata rekorde, v njih se težko znajdejo celo strokovnjaki sami. Voditeljici Maji Ratej se bodo v Studiu ob 17-ih pridružili astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, kvantni fizik dr. Martin Klanjšek in sintezni biolog dr. Roman Jerala. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 2 Jan 2020 17:00:28 +0000 Znanost v letu 2019 V Vodnikovem letu smo praznovali niz okroglih obletnic, tudi 500. obletnico Leonarda da Vincija. Slovenska književnost se je z uspehom predstavljala v Parizu, Frankfurtu, na Dunaju. Doma množično beremo, poslušamo in gledamo slovensko kriminalko Jezero Tadeja Goloba. V južni Ameriki je na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum slavila Petra Strahovnik, v Vatikanskih muzejih je bilo razstavljeno sakralno posodje arhitekta Jožeta Plečnika. Gledamo v svet filma, likovne umetnosti in gledališča, znova poslušamo Prešernova nagrajenca in Nobelova nagrajenca za književnost. Spominjamo se tudi, da je gorela katedrala Notre dame v Parizu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/01/VrhuncivkulturiMMC.PR1.20200101.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3287 clean V Vodnikovem letu smo praznovali niz okroglih obletnic, tudi 500. obletnico Leonarda da Vincija. Slovenska književnost se je z uspehom predstavljala v Parizu, Frankfurtu, na Dunaju. Doma množično beremo, poslušamo in gledamo slovensko kriminalko Jezero Tadeja Goloba. V južni Ameriki je na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum slavila Petra Strahovnik, v Vatikanskih muzejih je bilo razstavljeno sakralno posodje arhitekta Jožeta Plečnika. Gledamo v svet filma, likovne umetnosti in gledališča, znova poslušamo Prešernova nagrajenca in Nobelova nagrajenca za književnost. Spominjamo se tudi, da je gorela katedrala Notre dame v Parizu. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 1 Jan 2020 16:59:47 +0000 Vrhunci v kulturi 2019 Slovenska politika je leta 2019 namenjala pozornost predvsem sebi in notranjemu merjenju mišic. Najverjetneje ji je zato zmanjkalo energije za ukvarjanje z resničnimi težavami ljudi. Pri izboljševanju razmer v zdravstvu in skrbi za starejše se ni premaknilo nič. Premier Marjan Šarec kljub temu pravi, da ni vse tako črno, kot se javno prikazuje. Politične igrice v letu, ki se končuje, je največkrat pospremil s komentarjem, da gre za vihar v kozarcu vode. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/30/SlovenijavletuMMC.PR1.20191230.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3103 clean Slovenska politika je leta 2019 namenjala pozornost predvsem sebi in notranjemu merjenju mišic. Najverjetneje ji je zato zmanjkalo energije za ukvarjanje z resničnimi težavami ljudi. Pri izboljševanju razmer v zdravstvu in skrbi za starejše se ni premaknilo nič. Premier Marjan Šarec kljub temu pravi, da ni vse tako črno, kot se javno prikazuje. Politične igrice v letu, ki se končuje, je največkrat pospremil s komentarjem, da gre za vihar v kozarcu vode. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 30 Dec 2019 16:56:43 +0000 Slovenija v letu 2019 Slo športniki in športnice so leta 2019 navduševali. Odbojkarji so bili srebrni na domačem evropskem prvenstvu. Primož Rogljič je postal skupni zmagovalec kolesarske dirke po Španiji. Janja Garnberet je postala trikratna svetovna prvakinja. Luka Dončič je navduševal pod košarkarskimi obroči. Naslov svetovne prvakinje v smuku pa je ubranila Ilka Štuhec. Pregled športnih dosežkov leta 2019 je pripravil Aljaž Golčer. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/27/Studioob17-ihMMC.PR1.20191227.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3441 clean Slo športniki in športnice so leta 2019 navduševali. Odbojkarji so bili srebrni na domačem evropskem prvenstvu. Primož Rogljič je postal skupni zmagovalec kolesarske dirke po Španiji. Janja Garnberet je postala trikratna svetovna prvakinja. Luka Dončič je navduševal pod košarkarskimi obroči. Naslov svetovne prvakinje v smuku pa je ubranila Ilka Štuhec. Pregled športnih dosežkov leta 2019 je pripravil Aljaž Golčer. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 27 Dec 2019 17:02:21 +0000 Šport v letu 2019 Predsedniške volitve na Hrvaškem že dolgo niso več napoved prelomnih dogodkov v sosednji državi, so pa zanimiv kazalec sprememb njene družbe. Prvi krog volitev je pokazal, da so se vzorci političnega vedenja in pričakovanj volilnega telesa v zadnjih desetletjih vendarle precej spremenili. Kako naj ob teh spremembah ravna Slovenija, kako preostala Evropa? O tem voditelj Marjan Vešligaj in gostje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/23/HrvakepredsednikevolitveMMC.PR1.20191223.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3384 clean Predsedniške volitve na Hrvaškem že dolgo niso več napoved prelomnih dogodkov v sosednji državi, so pa zanimiv kazalec sprememb njene družbe. Prvi krog volitev je pokazal, da so se vzorci političnega vedenja in pričakovanj volilnega telesa v zadnjih desetletjih vendarle precej spremenili. Kako naj ob teh spremembah ravna Slovenija, kako preostala Evropa? O tem voditelj Marjan Vešligaj in gostje. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 23 Dec 2019 17:01:24 +0000 Hrvaške predsedniške volitve Leto 2019 je bilo za slovensko gospodarstvo uspešno: rekordna zaposlenost, rast BDP-ja med višjimi v Evropski uniji in bolj ali manj stabilne javne finance. Toda ni moč prezreti občutka, da bi glede na te še vedno dokaj ugodne razmere morali storiti več, tako na področju produktivnosti, davkov in tudi strukturnih reform. V pregledu leta se bomo zato z voditeljico Urško Jereb in gosti ozrli na ključno gospodarsko dogajanje v iztekajočem se letu in skušali poiskati rešitve za prihajajoče. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/20/GospodarstvovletuMMC.PR1.20191220.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3354 clean Leto 2019 je bilo za slovensko gospodarstvo uspešno: rekordna zaposlenost, rast BDP-ja med višjimi v Evropski uniji in bolj ali manj stabilne javne finance. Toda ni moč prezreti občutka, da bi glede na te še vedno dokaj ugodne razmere morali storiti več, tako na področju produktivnosti, davkov in tudi strukturnih reform. V pregledu leta se bomo zato z voditeljico Urško Jereb in gosti ozrli na ključno gospodarsko dogajanje v iztekajočem se letu in skušali poiskati rešitve za prihajajoče. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 20 Dec 2019 17:00:54 +0000 Gospodarstvo v letu 2019 To je evropska verzija pristanka na luni – s temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila osnutek zelenega dogovora, ki naj bi tako s korenčkom kot s palico države Unije popeljal v smeri zelene preobrazbe energetike, industrije, prometa in potrošništva. O tem, kako učinkovite mehanizme ima povezava pri tem, kakšna je njena vloga v boju s podnebno krizo v primerjavi z ostalim svetom in kaj napovedane politike pomenijo za Slovenijo, v tokratni oddaji Erna Strniša in gosti: - matematičarka Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan - državni sekretar na MOP Marko Maver - direktor družbe Eles Aleksander Mervar - okoljski analitik Luka Omladič s Filozofske fakultete v Ljubljani videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/19/EvropskizelenidogovorinSlovenijaMMC.PR1.20191219.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3289 clean To je evropska verzija pristanka na luni – s temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila osnutek zelenega dogovora, ki naj bi tako s korenčkom kot s palico države Unije popeljal v smeri zelene preobrazbe energetike, industrije, prometa in potrošništva. O tem, kako učinkovite mehanizme ima povezava pri tem, kakšna je njena vloga v boju s podnebno krizo v primerjavi z ostalim svetom in kaj napovedane politike pomenijo za Slovenijo, v tokratni oddaji Erna Strniša in gosti: - matematičarka Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan - državni sekretar na MOP Marko Maver - direktor družbe Eles Aleksander Mervar - okoljski analitik Luka Omladič s Filozofske fakultete v Ljubljani https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 19 Dec 2019 16:59:49 +0000 Evropski zeleni dogovor in Slovenija Po letih zatišja so pred nami trije veliki infrastrukturni projekti: druga cev karavanškega predora, tretja razvojna os in drugi železniški tir. Kdo jih bo gradil, glede na to, da je večina izvajalcev s propadom izgubila tudi reference in tako novi domači gradbinci lahko nastopajo le v konzorciju s tujci, za reference pa morajo drago plačati?Je najnižja cena tujcev tudi v resnici najugodnejša, čeprav gredo s tem tudi dobički in plačilo davkov v tujino? Kako graditev vpliva na BDP in zakaj se vse zapleta že pri začetku? Voditeljica studia je Alenka Terlep. Gosti: - član uprave DARS Vili Žavrlan - dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani - član uprave podjetja Pomgrad Boris Sapač - direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/18/IzzividomaegagradbenitvaMMC.PR1.20191218.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3435 clean Po letih zatišja so pred nami trije veliki infrastrukturni projekti: druga cev karavanškega predora, tretja razvojna os in drugi železniški tir. Kdo jih bo gradil, glede na to, da je večina izvajalcev s propadom izgubila tudi reference in tako novi domači gradbinci lahko nastopajo le v konzorciju s tujci, za reference pa morajo drago plačati?Je najnižja cena tujcev tudi v resnici najugodnejša, čeprav gredo s tem tudi dobički in plačilo davkov v tujino? Kako graditev vpliva na BDP in zakaj se vse zapleta že pri začetku? Voditeljica studia je Alenka Terlep. Gosti: - član uprave DARS Vili Žavrlan - dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani - član uprave podjetja Pomgrad Boris Sapač - direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 18 Dec 2019 17:02:15 +0000 Izzivi domačega gradbeništva Ob potresih, kakršen je bil konec novembra v Albaniji, se zavemo, da živimo na potresnem območju. Seizmološke naprave v Sloveniji zaznajo več tisoč primerov tresenja tal na leto, ljudje jih občutijo približno 50. Iz zgodovine pa vemo, da naše območje ni imuno niti na hujše potrese, na katere pa po večini nismo pripravljeni. Pa vendar se v zadnjem času nekaj spreminja. Več se govori o protipotresni gradnji, o predpotresni zaščiti in celo napovedovanju potresnih sunkov. O tem v Studiu ob 17.00, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/17/PotresiodAlbanijedoSlovenijeMMC.PR1.20191217.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3324 clean Ob potresih, kakršen je bil konec novembra v Albaniji, se zavemo, da živimo na potresnem območju. Seizmološke naprave v Sloveniji zaznajo več tisoč primerov tresenja tal na leto, ljudje jih občutijo približno 50. Iz zgodovine pa vemo, da naše območje ni imuno niti na hujše potrese, na katere pa po večini nismo pripravljeni. Pa vendar se v zadnjem času nekaj spreminja. Več se govori o protipotresni gradnji, o predpotresni zaščiti in celo napovedovanju potresnih sunkov. O tem v Studiu ob 17.00, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 17 Dec 2019 17:00:24 +0000 Potresi od Albanije do Slovenije Finski predlog večletnega evropskega proračuna - prvega po predvidenem brexitu - za Slovenijo ni sprejemljiv, saj bi ji oklestil kohezijska sredstva za 28 odstotkov. Ji bo uspelo v nadaljevanju pogajanj to popraviti? Koliko bodo države pripravljene posodobiti kmetijske subvencije, kje bodo našle denar za podnebne ukrepe in nove izzive, kot so migracije in varnost? O tem Sandra Krišelj in gostje: - dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete - dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj in - državni sekretar Igor Mally iz kabineta predsednika vlade videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/BitkazaevreizbruseljskeblagajneMMC.PR1.20191216.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3425 clean Finski predlog večletnega evropskega proračuna - prvega po predvidenem brexitu - za Slovenijo ni sprejemljiv, saj bi ji oklestil kohezijska sredstva za 28 odstotkov. Ji bo uspelo v nadaljevanju pogajanj to popraviti? Koliko bodo države pripravljene posodobiti kmetijske subvencije, kje bodo našle denar za podnebne ukrepe in nove izzive, kot so migracije in varnost? O tem Sandra Krišelj in gostje: - dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete - dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj in - državni sekretar Igor Mally iz kabineta predsednika vlade https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 16 Dec 2019 17:02:05 +0000 Bitka za evre iz bruseljske blagajne Že drugič po referendumu o izstopu iz Evropske unije so se volivci v Združenem kraljestvu odpravili na predčasne parlamentarne volitve. So zdaj kaj bliže brexitu? Z odgovorom bo kaj kmalu postregla nova parlamentarna garnitura, ki se bo morala z brexitom ukvarjati prednostno in vsaj ob začetku mandata z agende umakniti druga notranjepolitična in gospodarska vprašanja. V središče tokratne pogovora voditelj Luka Robida in gosti za studijskim omizjem postavljajo povolilno Združeno kraljestvo. Gosti. - dr. Peter J. Verovšek – predavatelj na oddelku za mednarodne odnose univerze v Sheffieldu - dr. Mitja Kovač – Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani - dr. Danica Fink Hafner – Katedra za analizo politik in javno upravo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/13/BritanciizvolilinovooblastMMC.PR1.20191213.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3114 clean Že drugič po referendumu o izstopu iz Evropske unije so se volivci v Združenem kraljestvu odpravili na predčasne parlamentarne volitve. So zdaj kaj bliže brexitu? Z odgovorom bo kaj kmalu postregla nova parlamentarna garnitura, ki se bo morala z brexitom ukvarjati prednostno in vsaj ob začetku mandata z agende umakniti druga notranjepolitična in gospodarska vprašanja. V središče tokratne pogovora voditelj Luka Robida in gosti za studijskim omizjem postavljajo povolilno Združeno kraljestvo. Gosti. - dr. Peter J. Verovšek – predavatelj na oddelku za mednarodne odnose univerze v Sheffieldu - dr. Mitja Kovač – Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani - dr. Danica Fink Hafner – Katedra za analizo politik in javno upravo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 13 Dec 2019 16:56:54 +0000 Britanci izvolili novo oblast Ob koncu leta in pred skorajšnjimi državnimi prazniki v Studiu ob 17-ih gostimo predsednika države. Pred desetletjem je bil Borut Pahor v vlogi premiera glavni akter arbitražnega reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško, zdaj ocenjujemo najnovejše dogajanje v zvezi z arbitražo po sporočilih s sodišča unije, ki je za našo državo neugodno. Pretresamo politično dogajanje doma in v tujini: med drugim delo manjšinske vlade, ki si je po enem letu delovanja s potrditvijo proračunov zagotovila nadaljevanje dela, in pričakovanja do nove Evropske komisije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/12/IntervjuspredsednikomdraveMMC.PR1.20191212.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3272 clean Ob koncu leta in pred skorajšnjimi državnimi prazniki v Studiu ob 17-ih gostimo predsednika države. Pred desetletjem je bil Borut Pahor v vlogi premiera glavni akter arbitražnega reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško, zdaj ocenjujemo najnovejše dogajanje v zvezi z arbitražo po sporočilih s sodišča unije, ki je za našo državo neugodno. Pretresamo politično dogajanje doma in v tujini: med drugim delo manjšinske vlade, ki si je po enem letu delovanja s potrditvijo proračunov zagotovila nadaljevanje dela, in pričakovanja do nove Evropske komisije. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 12 Dec 2019 16:59:32 +0000 Intervju s predsednikom države Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Gostje: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem - prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede - Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/11/JeslovenskatobaprotiHrvakivzvezizarbitraoomejidopustnaMMC.PR1.20191211.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3282 clean Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Gostje: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem - prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede - Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 11 Dec 2019 16:59:42 +0000 Je slovenska tožba proti Hrvaški v zvezi z arbitražo o meji dopustna? Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko. Gostje: - državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, - predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, - direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar - gradoslovec Igor Sapač. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/10/SkorajnjatekmazakulturneevreMMC.PR1.20191210.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3457 clean Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko. Gostje: - državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, - predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, - direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar - gradoslovec Igor Sapač. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 10 Dec 2019 17:02:37 +0000 Skorajšnja tekma za kulturne evre Upravljalci hitijo z umetnim zasneževanjem, ki v večjih središčih stane do 200 tisoč evrov na sezono. Niti to zimo ne bo novih žičnic, saj ni denarja. Nova žičnica stane od 5 do 7 milijonov evrov. Upravljalci so enotni, da ne bo šlo brez pomoči države, zato si veliko obetajo od spremembe zakona o žičnicah, ki bi te uvrstil v javno infrastrukturo. To bi omogočilo sofinanciranje dejavnosti, kar v drugih državah, ki so prepoznale pomen smučarskega turizma, velja že vrsto let. O tem voditeljica Aljana Jocif z dopisniki in gosti: – predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, – direktor RTC Krvavec Janez Janša, – državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar – predstavnik ministrstva za infrastrukturo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/09/Studioob17-ihMMC.PR1.20191209.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3403 clean Upravljalci hitijo z umetnim zasneževanjem, ki v večjih središčih stane do 200 tisoč evrov na sezono. Niti to zimo ne bo novih žičnic, saj ni denarja. Nova žičnica stane od 5 do 7 milijonov evrov. Upravljalci so enotni, da ne bo šlo brez pomoči države, zato si veliko obetajo od spremembe zakona o žičnicah, ki bi te uvrstil v javno infrastrukturo. To bi omogočilo sofinanciranje dejavnosti, kar v drugih državah, ki so prepoznale pomen smučarskega turizma, velja že vrsto let. O tem voditeljica Aljana Jocif z dopisniki in gosti: – predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, – direktor RTC Krvavec Janez Janša, – državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar – predstavnik ministrstva za infrastrukturo. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 9 Dec 2019 17:01:43 +0000 Bodo slovenska smučišča preživela? Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih bodo o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljali ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo potrebno za javno blaginjo. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/06/NovinarstvojejavnodobroMMC.PR1.20191206.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2732 clean Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih bodo o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljali ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo potrebno za javno blaginjo. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 6 Dec 2019 16:50:32 +0000 Novinarstvo je javno dobro Za nami je desetletje izjemne vročine, taljenja ledu in rekordno visokih gladin morij, ki jih povzročajo toplogredni plini, posledica dejavnosti človeštva. Če bomo tako nadaljevali, se bo do konca stoletja povprečna globalna temperatura zvišala za več kot 3 stopinje – kar bi pomenilo konec življenja, kot ga poznamo. V teh okoliščinah v Madridu poteka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ali gre v pravo smer in dovolj hitro, s Špelo Novak in gosti v Studiu ob 17 h: - Minister za okolje in prostor Simon Zajc, - Klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, - Strokovna sodelavka nevladne organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, Barbara Kvac, - Okoljski novinar in komentator Tomaž Gerden. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/05/BodovMadriduvendarleomejiliogrevanjeozrajaMMC.PR1.20191205.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3390 clean Za nami je desetletje izjemne vročine, taljenja ledu in rekordno visokih gladin morij, ki jih povzročajo toplogredni plini, posledica dejavnosti človeštva. Če bomo tako nadaljevali, se bo do konca stoletja povprečna globalna temperatura zvišala za več kot 3 stopinje – kar bi pomenilo konec življenja, kot ga poznamo. V teh okoliščinah v Madridu poteka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ali gre v pravo smer in dovolj hitro, s Špelo Novak in gosti v Studiu ob 17 h: - Minister za okolje in prostor Simon Zajc, - Klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, - Strokovna sodelavka nevladne organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, Barbara Kvac, - Okoljski novinar in komentator Tomaž Gerden. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 5 Dec 2019 17:01:30 +0000 Bodo v Madridu vendarle omejili ogrevanje ozračja Kaj prinaša dvodnevno srečanje voditeljev članic Nata v Londonu, ki je tudi sklepno dejanje praznovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve zveze? Ta pregovorno velja za »najboljše in najdaljše zavezništvo«. Kakšni so dozdajšnji rezultati, zlasti pa varnostni, organizacijski, konceptualni in navsezadnje tudi finančni izzivi za prihodnost? O tem Katja Geršak, Anton Bebler, Vladimir Prebilič in Igor Jurič v Studiu ob 17.00. Z njimi se bo pogovarjal Miha Lampreht. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/04/NATO70letobrambnegazaveznitvainpolemikMMC.PR1.20191204.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3371 clean Kaj prinaša dvodnevno srečanje voditeljev članic Nata v Londonu, ki je tudi sklepno dejanje praznovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve zveze? Ta pregovorno velja za »najboljše in najdaljše zavezništvo«. Kakšni so dozdajšnji rezultati, zlasti pa varnostni, organizacijski, konceptualni in navsezadnje tudi finančni izzivi za prihodnost? O tem Katja Geršak, Anton Bebler, Vladimir Prebilič in Igor Jurič v Studiu ob 17.00. Z njimi se bo pogovarjal Miha Lampreht. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 4 Dec 2019 17:01:11 +0000 NATO – 70 let obrambnega zavezništva in polemik Znanje je moč. V našem prostoru vrhunsko znanje že natanko 100 let širi ljubljanska univerza. Prva in največja v Sloveniji. Kako je Univerza v Ljubljani vplivala na razvoj naroda, družbe in države; kakšni so pogoji za delovanje univerze danes in kako naj se prilagodi prihodnjim tehnološkim in družbenim izzivom v tokratnem Studiu ob 17ih pojasnjujejo voditeljica Nina Slaček in gostje: - rektor Igor Papič - zgodovinar Aleš Gabrič - sociolog Gorazd Kovačič - dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/03/UniverzavLjubljaninasusodnodoloaecelostoletjeMMC.PR1.20191203.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3327 clean Znanje je moč. V našem prostoru vrhunsko znanje že natanko 100 let širi ljubljanska univerza. Prva in največja v Sloveniji. Kako je Univerza v Ljubljani vplivala na razvoj naroda, družbe in države; kakšni so pogoji za delovanje univerze danes in kako naj se prilagodi prihodnjim tehnološkim in družbenim izzivom v tokratnem Studiu ob 17ih pojasnjujejo voditeljica Nina Slaček in gostje: - rektor Igor Papič - zgodovinar Aleš Gabrič - sociolog Gorazd Kovačič - dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 3 Dec 2019 17:00:27 +0000 Univerza v Ljubljani nas usodno določa že celo stoletje Na predvečer obravnave slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran osvetljujemo ozadje in posledice spora. Slovenija pred sodiščem Unije v Luksemburgu dokazuje, da je delegiran akt nezakonit in da njegova uporaba povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Kaj se je v tem obdobju zgodilo na vinskem trgu pri nas in na Hrvaškem? Kdo izvaja nadzor nad shemami, ki ščitijo poreklo živil in proizvodov? Kaj zaščita pomeni potrošnikom? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle ter dopisniki in gosti: - generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo dr. Bojan Pahor - direktor Vinakras Marjan Colja - predsednik Konzorcija za teran Boris Lisjak videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/02/EvropskasodnabitkazazaitoteranaMMC.PR1.20191202.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2774 clean Na predvečer obravnave slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran osvetljujemo ozadje in posledice spora. Slovenija pred sodiščem Unije v Luksemburgu dokazuje, da je delegiran akt nezakonit in da njegova uporaba povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Kaj se je v tem obdobju zgodilo na vinskem trgu pri nas in na Hrvaškem? Kdo izvaja nadzor nad shemami, ki ščitijo poreklo živil in proizvodov? Kaj zaščita pomeni potrošnikom? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle ter dopisniki in gosti: - generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo dr. Bojan Pahor - direktor Vinakras Marjan Colja - predsednik Konzorcija za teran Boris Lisjak https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 2 Dec 2019 16:51:14 +0000 Evropska sodna bitka za zaščito terana Število ljudi, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih petih letih povečalo. Letno število izdanih naslovov se je v tem obdobju zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma za slabo petino. Rezultati šeste raziskave Knjiga in bralci kažejo, da je v Sloveniji kar 43 odstotkov nebralcev – to je toliko kot pred 40 leti. Ali Slovenci torej izdamo preveč knjig, se v tokratnem Studiu ob 17-ih sprašuje Blaž Mazi z gosti. Gosti: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/29/Studioob17-ihMMC.PR1.20191129.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3137 clean Število ljudi, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih petih letih povečalo. Letno število izdanih naslovov se je v tem obdobju zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma za slabo petino. Rezultati šeste raziskave Knjiga in bralci kažejo, da je v Sloveniji kar 43 odstotkov nebralcev – to je toliko kot pred 40 leti. Ali Slovenci torej izdamo preveč knjig, se v tokratnem Studiu ob 17-ih sprašuje Blaž Mazi z gosti. Gosti: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 29 Nov 2019 16:57:17 +0000 Ali Slovenci izdamo preveč knjig? Kako spodbuditi mlade k aktivnemu državljanstvu, da bi se na primer udeleževali volitev in da bi kritično razmišljali o dogajanju v družbi? Mednarodne raziskave namreč razgrinjajo, da so naši učenci sicer dobro poučeni o državljanstvu, a hkrati ne želijo aktivno sodelovati v družbenem in političnem življenju. Bo ta razkorak med teorijo in prakso zmanjšal nov predmet v srednjih šolah, poimenovan »aktivno državljanstvo«? Ravnatelji so mu že odrekli podporo. Kako naprej, o tem voditeljica Nataša Lang in gosti z ministrstva za šolstvo, Klavija Šipuš z zavoda za šolstvo in ravnatelj I. gimnazije Maribor Herman Pušnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/28/VzgojazaaktivnodravljanstvoMMC.PR1.20191128.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3397 clean Kako spodbuditi mlade k aktivnemu državljanstvu, da bi se na primer udeleževali volitev in da bi kritično razmišljali o dogajanju v družbi? Mednarodne raziskave namreč razgrinjajo, da so naši učenci sicer dobro poučeni o državljanstvu, a hkrati ne želijo aktivno sodelovati v družbenem in političnem življenju. Bo ta razkorak med teorijo in prakso zmanjšal nov predmet v srednjih šolah, poimenovan »aktivno državljanstvo«? Ravnatelji so mu že odrekli podporo. Kako naprej, o tem voditeljica Nataša Lang in gosti z ministrstva za šolstvo, Klavija Šipuš z zavoda za šolstvo in ravnatelj I. gimnazije Maribor Herman Pušnik. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 28 Nov 2019 17:01:37 +0000 Vzgoja za aktivno državljanstvo So izdelki, ki vsebujejo izvleček kanabinoida CBD, prepovedani? Med proizvajalci, predelovalci in tudi uporabniki je precej zmede. Inšpektorji so na terenu, ukrepov in navodil pa še ni. Tudi v Evropi je praksa povsem neenotna. Naša država zdaj prepoveduje te izdelke, potem ko jih je Evropska komisija v začetku leta uvrstila v katalog novih živil. Zakaj? Kakšne bodo posledice, pa tudi, kako (ne)varna je uporaba teh izdelkov, v današnjem Studiu ob sedemnajstih s Snežano Ilijaš. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/27/ZmenjavagledeurejanjauporabekonopljeinznjopovezanihsnoviMMC.PR1.20191127.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3354 clean So izdelki, ki vsebujejo izvleček kanabinoida CBD, prepovedani? Med proizvajalci, predelovalci in tudi uporabniki je precej zmede. Inšpektorji so na terenu, ukrepov in navodil pa še ni. Tudi v Evropi je praksa povsem neenotna. Naša država zdaj prepoveduje te izdelke, potem ko jih je Evropska komisija v začetku leta uvrstila v katalog novih živil. Zakaj? Kakšne bodo posledice, pa tudi, kako (ne)varna je uporaba teh izdelkov, v današnjem Studiu ob sedemnajstih s Snežano Ilijaš. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 27 Nov 2019 17:00:54 +0000 Zmešnjava glede urejanja uporabe konoplje in z njo povezanih snovi Trideset let je minilo od grožnje tedanjega Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo z načrtovanim zborovanjem v središču Ljubljane. Tako imenovani Miting resnice naj bi slovenski javnosti odprl oči, v resnici pa je šlo za poskus, da bi zavrli ali celo ustavili razvoj demokratičnih procesov v Sloveniji in poznejše prve svobodne volitve. Republiško vodstvo se je temu uprlo, takratna milica pa je odločno stopila v bran slovenskim političnim interesom. O tem v tokratni oddaji s Stanetom Kocutarjem udeleženci tedanjih dogodkov. Tudi o širšem zgodovinskem ozadju preprečenega mitinga resnice, ki naj bi bil prvega decembra 1989 v Ljubljani. Gostje: dr. Tomaž Čas, leta 1989 poveljnik Posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve Pavle Čelik, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Ljubljana Borut Likar, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Novo mesto dr. Jure Gašparič, direktor Inštituta za novejšo zgodovino videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/26/30.obletnicaakcijeSeverMMC.PR1.20191126.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3173 clean Trideset let je minilo od grožnje tedanjega Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo z načrtovanim zborovanjem v središču Ljubljane. Tako imenovani Miting resnice naj bi slovenski javnosti odprl oči, v resnici pa je šlo za poskus, da bi zavrli ali celo ustavili razvoj demokratičnih procesov v Sloveniji in poznejše prve svobodne volitve. Republiško vodstvo se je temu uprlo, takratna milica pa je odločno stopila v bran slovenskim političnim interesom. O tem v tokratni oddaji s Stanetom Kocutarjem udeleženci tedanjih dogodkov. Tudi o širšem zgodovinskem ozadju preprečenega mitinga resnice, ki naj bi bil prvega decembra 1989 v Ljubljani. Gostje: dr. Tomaž Čas, leta 1989 poveljnik Posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve Pavle Čelik, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Ljubljana Borut Likar, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Novo mesto dr. Jure Gašparič, direktor Inštituta za novejšo zgodovino https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 26 Nov 2019 16:57:53 +0000 30. obletnica akcije Sever Iran so pred dnevi zajeli najhujši nemiri po 10-ih letih. Kaplja čez rob, ki je pognala protestnike na ulice, je bila podražitev goriva. Prebivalci islamske republike se pritožujejo nad vse slabšimi življenjskimi razmerami, ki so tudi posledica ameriških ukrepov, toda režim v Teheranu ostaja trdno na oblasti. Več o razmerah v Iranu, pa tudi v bližnjevzhodni regiji, ter o pomenu za širša geopolitična razmerja v tokratnem Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc z gosti. - prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič - vodja sektorja za strateške študije in analize zunanjem ministrstvu, Stanislav Raščan - novinar in publicist Boštjan Videmšek - naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/25/KjeizvirajoinkamvodijoprotestivIranuMMC.PR1.20191125.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3350 clean Iran so pred dnevi zajeli najhujši nemiri po 10-ih letih. Kaplja čez rob, ki je pognala protestnike na ulice, je bila podražitev goriva. Prebivalci islamske republike se pritožujejo nad vse slabšimi življenjskimi razmerami, ki so tudi posledica ameriških ukrepov, toda režim v Teheranu ostaja trdno na oblasti. Več o razmerah v Iranu, pa tudi v bližnjevzhodni regiji, ter o pomenu za širša geopolitična razmerja v tokratnem Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc z gosti. - prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič - vodja sektorja za strateške študije in analize zunanjem ministrstvu, Stanislav Raščan - novinar in publicist Boštjan Videmšek - naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 25 Nov 2019 17:00:50 +0000 Kje izvirajo in kam vodijo protesti v Iranu? Nove tehnologije hitro spreminjajo svet. Motor razvoja, na katerega v Sloveniji velikokrat pozabljamo, so znanstvena odkritja. Delo letošnjih Zoisovih nagrajencev kaže, da so vrhunski dosežki mogoči tudi v finančno neprijaznih slovenskih razmerah. A koliko časa še? Postavlja se tudi vprašanje, ali izrazita premoč naravoslovno-tehniških ved, ki se kaže tudi ob izboru letos nagrajenih področij, zagotavlja vse potrebno za nadaljnji razvoj. O vrhunski znanosti in njenih učinkih v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Nina Slaček in nagrajenci: - pravnica akademikinja zasluž. prof. dr. Alenka Šelih, - fizik prof. dr. Denis Arčon s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan, - prof. dr. Matevž Dular s fakultete za strojništvo, - prof. dr. Jurij Lah s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in - prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/22/NagrajeniznanstvenikioznanostidrubiinsvetuMMC.PR1.20191122.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3283 clean Nove tehnologije hitro spreminjajo svet. Motor razvoja, na katerega v Sloveniji velikokrat pozabljamo, so znanstvena odkritja. Delo letošnjih Zoisovih nagrajencev kaže, da so vrhunski dosežki mogoči tudi v finančno neprijaznih slovenskih razmerah. A koliko časa še? Postavlja se tudi vprašanje, ali izrazita premoč naravoslovno-tehniških ved, ki se kaže tudi ob izboru letos nagrajenih področij, zagotavlja vse potrebno za nadaljnji razvoj. O vrhunski znanosti in njenih učinkih v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Nina Slaček in nagrajenci: - pravnica akademikinja zasluž. prof. dr. Alenka Šelih, - fizik prof. dr. Denis Arčon s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan, - prof. dr. Matevž Dular s fakultete za strojništvo, - prof. dr. Jurij Lah s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in - prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 22 Nov 2019 16:59:43 +0000 Nagrajeni znanstveniki o znanosti, družbi in svetu Zaradi splošnega pompa, povezanega z migracijami, smo priče samoorganiziranju skupin, ki želijo prevzemati monopol države in igrati vlogo nekakšnih vaških straž. Po skoraj enem letu je država vendarle ugotovila, da ne gre za nekakšno sprevrženo taborništvo, temveč za zelo nalezljive zamisli, ki utegnejo že jutri postati strašljive. Gre pri vsem tem za varnostni ali bolj politično-propagandni projekt? O tem se bo v tokratni oddaji spraševal voditelj Robert Škrjanc. Gosti so: - Andrej Rupnik, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), - dr. Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede, - dr. Iztok Prezelj – Fakulteta za družbene vede, katedra za obramboslovje in - dr. Damir Črnčec, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za področje nacionalne varnosti videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/21/Kajnareditist.i.vardamiMMC.PR1.20191121.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3312 clean Zaradi splošnega pompa, povezanega z migracijami, smo priče samoorganiziranju skupin, ki želijo prevzemati monopol države in igrati vlogo nekakšnih vaških straž. Po skoraj enem letu je država vendarle ugotovila, da ne gre za nekakšno sprevrženo taborništvo, temveč za zelo nalezljive zamisli, ki utegnejo že jutri postati strašljive. Gre pri vsem tem za varnostni ali bolj politično-propagandni projekt? O tem se bo v tokratni oddaji spraševal voditelj Robert Škrjanc. Gosti so: - Andrej Rupnik, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), - dr. Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede, - dr. Iztok Prezelj – Fakulteta za družbene vede, katedra za obramboslovje in - dr. Damir Črnčec, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za področje nacionalne varnosti https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 21 Nov 2019 17:00:12 +0000 Kaj narediti s t. i. vardami? Slovenija velja za državo, v kateri sta položaj otrok in kakovost njihovega življenja na visoki ravni, a še vedno 45 tisoč otrok živi pod pragom revščine, prav tako državo pestijo slaba mreža strokovne pomoči za otroke v duševni stiski, niz drugih težav na področju zdravstva ter težave z romskimi otroki pri zagotavljanju njihovega dostopa do vode, elektrike in izobraževanja, kršene so tudi pravice otrok migrantov brez spremstva. Zakaj Slovenija ne najde rešitev tudi za najranljivejše skupine otrok in kakšna je vloga konvencije danes? O tem Špela Šebenik v ločenem pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, gosti v studiu pa bodo: - Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, - Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije in - Tomaž Bergoč, direktor Unicefa Slovenije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/20/30letkonvencijeootrokovihpravicahMMC.PR1.20191120.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3330 clean Slovenija velja za državo, v kateri sta položaj otrok in kakovost njihovega življenja na visoki ravni, a še vedno 45 tisoč otrok živi pod pragom revščine, prav tako državo pestijo slaba mreža strokovne pomoči za otroke v duševni stiski, niz drugih težav na področju zdravstva ter težave z romskimi otroki pri zagotavljanju njihovega dostopa do vode, elektrike in izobraževanja, kršene so tudi pravice otrok migrantov brez spremstva. Zakaj Slovenija ne najde rešitev tudi za najranljivejše skupine otrok in kakšna je vloga konvencije danes? O tem Špela Šebenik v ločenem pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, gosti v studiu pa bodo: - Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, - Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije in - Tomaž Bergoč, direktor Unicefa Slovenije. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 20 Nov 2019 17:00:30 +0000 30 let konvencije o otrokovih pravicah Novih priložnosti na trgu dela je za iskalce zaposlitve veliko, enako velja tudi za zaposlitve brezposelnih, je slišati z Zavoda za zaposlovanje. Zvišuje se povpraševanje po visoko izobraženih, vse več je tudi zaposlitev za nedoločen čas. Če je to dobra novica za brezposelne, pa imajo delodajalci z iskanjem kadra težave že nekaj let. Kako jih rešujejo in kako lahko pri tem pomaga država? Odgovarjali bodo gostje Urške Valjavec v Studiu ob 17-ih: - državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, - direktorica UMAR-ja Maja Bednaš, - regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini in - izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/19/RazmerenatrgudelaMMC.PR1.20191119.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3302 clean Novih priložnosti na trgu dela je za iskalce zaposlitve veliko, enako velja tudi za zaposlitve brezposelnih, je slišati z Zavoda za zaposlovanje. Zvišuje se povpraševanje po visoko izobraženih, vse več je tudi zaposlitev za nedoločen čas. Če je to dobra novica za brezposelne, pa imajo delodajalci z iskanjem kadra težave že nekaj let. Kako jih rešujejo in kako lahko pri tem pomaga država? Odgovarjali bodo gostje Urške Valjavec v Studiu ob 17-ih: - državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, - direktorica UMAR-ja Maja Bednaš, - regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini in - izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 19 Nov 2019 17:00:02 +0000 Razmere na trgu dela Napoved: Je pitna voda za 300 tisoč Ljubljančanov ogrožena? Graditev Kanalizacijskega voda C0 (C nič) , v katerem se bo kanalizacija iz Vodic in Medvod pretakala do čistilne naprave v Zalogu, se nadaljuje in poteka tudi čez vodovarstvenega območja. Lahko cevi z zaščitnimi sloji v resnici popolnoma preprečijo odtekanje fekalij v pitno vodo? Zakaj MOL ni pripravljen spremeniti trase? Kako je z gradbenimi dovoljenji, zakaj ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, lahko sploh še kaj zaustavi graditev kanalizacije čez vodovarstveno območje? O tem Alenka Terlep z gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/18/SpopadmedkanalizacijoinpitnovodonaLjubljanskempoljuMMC.PR1.20191118.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3412 clean Napoved: Je pitna voda za 300 tisoč Ljubljančanov ogrožena? Graditev Kanalizacijskega voda C0 (C nič) , v katerem se bo kanalizacija iz Vodic in Medvod pretakala do čistilne naprave v Zalogu, se nadaljuje in poteka tudi čez vodovarstvenega območja. Lahko cevi z zaščitnimi sloji v resnici popolnoma preprečijo odtekanje fekalij v pitno vodo? Zakaj MOL ni pripravljen spremeniti trase? Kako je z gradbenimi dovoljenji, zakaj ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, lahko sploh še kaj zaustavi graditev kanalizacije čez vodovarstveno območje? O tem Alenka Terlep z gosti. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 18 Nov 2019 17:01:52 +0000 Spopad med kanalizacijo in pitno vodo na Ljubljanskem polju Francoski predsednik je te dni na polovici svojega mandata. Sprememb družbe, politike in gospodarstva se je Emmanuel Macron z vizijo, mladostjo in vnemo lotil takoj, ko se je z 39-imi leti vselil v Elizejsko palačo. Revizijo njegovih dosežkov in spodrsljajev ne le na francoskih tleh, ampak tudi v Evropski uniji in širše v svetu, bomo opravili v tokratnem Studiu ob 17-ih, v katerega je voditelj Luka Robida povabil novinarsko kolegico Mimi Podkrižnik, filozofa Igorja Pribca in ekonomista Jana Grobovška. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/15/MacronovaFrancijaMMC.PR1.20191115.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3363 clean Francoski predsednik je te dni na polovici svojega mandata. Sprememb družbe, politike in gospodarstva se je Emmanuel Macron z vizijo, mladostjo in vnemo lotil takoj, ko se je z 39-imi leti vselil v Elizejsko palačo. Revizijo njegovih dosežkov in spodrsljajev ne le na francoskih tleh, ampak tudi v Evropski uniji in širše v svetu, bomo opravili v tokratnem Studiu ob 17-ih, v katerega je voditelj Luka Robida povabil novinarsko kolegico Mimi Podkrižnik, filozofa Igorja Pribca in ekonomista Jana Grobovška. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 15 Nov 2019 17:01:03 +0000 Macronova Francija Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ugotavljamo, da zdaj očitno ni več vprašanje, ali bomo v ustavo zapisali nov člen o slovenskem znakovnem jeziku, ampak kdaj in kako bomo to storili. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je predlagala nov člen 65a, s katerim bi ga priznali kot avtohton jezik. Kako uspešna so ta prizadevanja, kaj bi gluhi pridobili s tem in kako je potekalo raziskovanje slovenskega znakovnega jezika, ki je prineslo tudi prvo priročno videoslovnico z vsemi zakonitostmi tega jezika, Petra Medved in gosti: - vodja službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Marko Jenšterle, - sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart, - idejni vodja projekta Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika jezikoslovec doktor Matic Pavlič - gluha novinarka na Spletni televiziji ter napovedovalka v oddaji Prisluhnimo tišini Valerija Škof. Njen govor in celotno oddajo tolmači tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/14/TonisolekoristnekretnjetojeznakovnijezikMMC.PR1.20191114.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3185 clean Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ugotavljamo, da zdaj očitno ni več vprašanje, ali bomo v ustavo zapisali nov člen o slovenskem znakovnem jeziku, ampak kdaj in kako bomo to storili. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je predlagala nov člen 65a, s katerim bi ga priznali kot avtohton jezik. Kako uspešna so ta prizadevanja, kaj bi gluhi pridobili s tem in kako je potekalo raziskovanje slovenskega znakovnega jezika, ki je prineslo tudi prvo priročno videoslovnico z vsemi zakonitostmi tega jezika, Petra Medved in gosti: - vodja službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Marko Jenšterle, - sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart, - idejni vodja projekta Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika jezikoslovec doktor Matic Pavlič - gluha novinarka na Spletni televiziji ter napovedovalka v oddaji Prisluhnimo tišini Valerija Škof. Njen govor in celotno oddajo tolmači tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 14 Nov 2019 16:58:05 +0000 To niso le koristne kretnje, to je znakovni jezik Ukrep centralne banke, s katerim se zaostrujejo pogoji za potrošniška posojila, je razburil posojilojemalce, ki so ostali pod mejo za možno zadolžitev, pa tudi del gospodarstva in politike. Prepričani so, da bo ta omejitev v obdobju gospodarskega ohlajanja le še bolj zmanjšala porabo. Na drugi strani Banka Slovenije vztraja, da je več kot 20-odstotna rast potrošniških posojil nevzdržna, roki nad 10 let pa najdaljši v vseh državah Evropske unije. O tem Urška Jereb z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/RazvpitipogojikreditiranjaprebivalstvaMMC.PR1.20191113.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3248 clean Ukrep centralne banke, s katerim se zaostrujejo pogoji za potrošniška posojila, je razburil posojilojemalce, ki so ostali pod mejo za možno zadolžitev, pa tudi del gospodarstva in politike. Prepričani so, da bo ta omejitev v obdobju gospodarskega ohlajanja le še bolj zmanjšala porabo. Na drugi strani Banka Slovenije vztraja, da je več kot 20-odstotna rast potrošniških posojil nevzdržna, roki nad 10 let pa najdaljši v vseh državah Evropske unije. O tem Urška Jereb z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih! https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 13 Nov 2019 16:59:08 +0000 Razvpiti pogoji kreditiranja prebivalstva Kje je slovenska politika po ločitvi vladne koalicije in Levice? Se bo vsaj koalicija brez težavnih usklajevanj v prihodnje premaknila iz vsebinskega vakuuma in se začela lotevati strukturnih posegov ter od kod izvira na novo obujeno strašenje, da bo vodenje vlade prevzel Janez Janša? Odgovori na ta in številna druga vprašanja s Tomažem Celestino in sogovornikoma, političnima analitikoma Janezom Markešem in Andražem Zorkom. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/12/PoloitviarevemanjinskevladeinLeviceMMC.PR1.20191112.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3227 clean Kje je slovenska politika po ločitvi vladne koalicije in Levice? Se bo vsaj koalicija brez težavnih usklajevanj v prihodnje premaknila iz vsebinskega vakuuma in se začela lotevati strukturnih posegov ter od kod izvira na novo obujeno strašenje, da bo vodenje vlade prevzel Janez Janša? Odgovori na ta in številna druga vprašanja s Tomažem Celestino in sogovornikoma, političnima analitikoma Janezom Markešem in Andražem Zorkom. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 12 Nov 2019 16:58:47 +0000 Po ločitvi Šarčeve manjšinske vlade in Levice Policisti so se letos ukvarjali s skoraj 14 tisoč nezakonitimi prehodi meje. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je omogočal, da Slovenija ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Zato se postavlja vprašanje, kako bo ukrepala Slovenija, če se bo število nezakonitih prehodov še povečevalo? Kaj lahko na področju migracij pričakujemo v prihodnje? Kakšne so pravne možnosti za obvladovanje migracij? O tem v Studiu ob 17-ih Lucija Dimnik Rikič. Njeni gosti bodo: - državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin, - strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne, - predstojnik katedre za ustavno pravo in koordinator modula Jeana Monneta za pravo migracij in azila na Pravni fakulteti v Ljubljani Samo Bardutzky in - predstavnica Civilnodružbene iniciative Info Kolpa Iza Thaler. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/11/DinaminemigracijesopostalestalnicaEUebrezodgovorovMMC.PR1.20191111.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3311 clean Policisti so se letos ukvarjali s skoraj 14 tisoč nezakonitimi prehodi meje. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je omogočal, da Slovenija ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Zato se postavlja vprašanje, kako bo ukrepala Slovenija, če se bo število nezakonitih prehodov še povečevalo? Kaj lahko na področju migracij pričakujemo v prihodnje? Kakšne so pravne možnosti za obvladovanje migracij? O tem v Studiu ob 17-ih Lucija Dimnik Rikič. Njeni gosti bodo: - državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin, - strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne, - predstojnik katedre za ustavno pravo in koordinator modula Jeana Monneta za pravo migracij in azila na Pravni fakulteti v Ljubljani Samo Bardutzky in - predstavnica Civilnodružbene iniciative Info Kolpa Iza Thaler. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 11 Nov 2019 17:00:11 +0000 Dinamične migracije so postale stalnica, EU še brez odgovorov 30 let mineva od padca Berlinskega zidu. Bil je simbol razdeljenosti Nemčije na dve državi in Evrope na dva bloka, njegova zrušitev pa je simbol tektonskih političnih in drugih sprememb v Evropi. Privedla je do zloma vzhodnonemškega in drugih komunističnih režimov ter združitve obeh Nemčij. V Studiu ob 17-ih se bomo spomnili takratnih razmer in dogodkov ter pogledali, ali so se uresničile tedanje sanje Nemcev in drugih Evropejcev o lepši prihodnosti. Gostje: - strokovnjakinja za novejšo nemško zgodovino Polona Balantič - profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Anton Bebler - nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/08/PotrehdesetletjihzruenjaberlinskegaziduMMC.PR1.20191108.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3224 clean 30 let mineva od padca Berlinskega zidu. Bil je simbol razdeljenosti Nemčije na dve državi in Evrope na dva bloka, njegova zrušitev pa je simbol tektonskih političnih in drugih sprememb v Evropi. Privedla je do zloma vzhodnonemškega in drugih komunističnih režimov ter združitve obeh Nemčij. V Studiu ob 17-ih se bomo spomnili takratnih razmer in dogodkov ter pogledali, ali so se uresničile tedanje sanje Nemcev in drugih Evropejcev o lepši prihodnosti. Gostje: - strokovnjakinja za novejšo nemško zgodovino Polona Balantič - profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Anton Bebler - nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 8 Nov 2019 16:58:44 +0000 Po treh desetletjih zrušenja berlinskega zidu Živimo v času postresnice, alternativnih dejstev in lažnih novic. Algoritmi spletnih gigantov nas zapirajo v mnenjske mehurčke, v katerih se družimo s sebi podobnimi in si izmenjujemo šokantna razkritja o drugače mislečih. Prepoznavanje resnice je vse težje. Z novo tehnologijo ustvarjanja lažnih videoposnetkov, tako imenovano deepfake tehnologijo, gremo še korak naprej. Ta utegne nevarno vplivati na demokracije po vsem svetu. Za kakšno tehnologijo gre, kako se je razvila in kje vse se uporablja? O tem v Studiu ob 17.00 z Urško Henigman in sogovorniki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/07/SodobnetehnologijekotgronjademokracijiMMC.PR1.20191107.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3242 clean Živimo v času postresnice, alternativnih dejstev in lažnih novic. Algoritmi spletnih gigantov nas zapirajo v mnenjske mehurčke, v katerih se družimo s sebi podobnimi in si izmenjujemo šokantna razkritja o drugače mislečih. Prepoznavanje resnice je vse težje. Z novo tehnologijo ustvarjanja lažnih videoposnetkov, tako imenovano deepfake tehnologijo, gremo še korak naprej. Ta utegne nevarno vplivati na demokracije po vsem svetu. Za kakšno tehnologijo gre, kako se je razvila in kje vse se uporablja? O tem v Studiu ob 17.00 z Urško Henigman in sogovorniki. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 7 Nov 2019 16:59:02 +0000 Sodobne tehnologije kot grožnja demokraciji Nepremičninski trg je še vedno pregret, le v Ljubljani se kaže cenovna stagnacija, zato se pojavljajo ugibanja, ali so cene v prestolnici dosegle vrh, pa tudi, zakaj je kvadratni meter novega stanovanja še vedno dražji od treh tisočakov. Banka Slovenije je pritisnila ročno zavoro na kreditiranje. Bo to pripomoglo k nižjim cenam stanovanj na trgu? Država medtem računa na graditev deset tisoč najemniških stanovanj v sedmih letih. So njeni načrti uresničljivi? Ta vprašanja in predloge iz stanovanjskega zakona bodo z voditeljico Majo Derčar komentirali gostje v studiu: Franci Gerbec, pravnik in nepremičninski strokovnjak, podjetje Profundis Dušan Jeraj, direktor in partner v podjetju Taxgroup svetovalne rešitve Zoran Madon, direktor in solastnik družbe Metropola IN videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/06/PregretnepremininskitrginnovapravilaMMC.PR1.20191106.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3317 clean Nepremičninski trg je še vedno pregret, le v Ljubljani se kaže cenovna stagnacija, zato se pojavljajo ugibanja, ali so cene v prestolnici dosegle vrh, pa tudi, zakaj je kvadratni meter novega stanovanja še vedno dražji od treh tisočakov. Banka Slovenije je pritisnila ročno zavoro na kreditiranje. Bo to pripomoglo k nižjim cenam stanovanj na trgu? Država medtem računa na graditev deset tisoč najemniških stanovanj v sedmih letih. So njeni načrti uresničljivi? Ta vprašanja in predloge iz stanovanjskega zakona bodo z voditeljico Majo Derčar komentirali gostje v studiu: Franci Gerbec, pravnik in nepremičninski strokovnjak, podjetje Profundis Dušan Jeraj, direktor in partner v podjetju Taxgroup svetovalne rešitve Zoran Madon, direktor in solastnik družbe Metropola IN https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 6 Nov 2019 17:00:17 +0000 Pregret nepremičninski trg in nova pravila Tretjino kupcev mesa in mesnih izdelkov zanima samo nizka cena. Tako se na našem trgu in krožnikih znajde še marsikaj drugega kot opevani domači izdelki visoke kakovosti. To prikrito resnico razkrijejo šele mesne afere. Zelo pogost je umik ali odpoklic mesnih izdelkov šele potem, ko kupci že pojedo večino domnevno spornih izdelkov. V Studiu ob 17ih iščemo odgovore, kje je izigravanja predpisov najpogostejše, kako učinkovit je nadzor in obveščanje javnosti o tveganih živilih na trgu in kakšna je odgovornost nosilcev dejavnosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/05/NevarnahranasmoreslahketaremesarskihgoljufovMMC.PR1.20191105.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3364 clean Tretjino kupcev mesa in mesnih izdelkov zanima samo nizka cena. Tako se na našem trgu in krožnikih znajde še marsikaj drugega kot opevani domači izdelki visoke kakovosti. To prikrito resnico razkrijejo šele mesne afere. Zelo pogost je umik ali odpoklic mesnih izdelkov šele potem, ko kupci že pojedo večino domnevno spornih izdelkov. V Studiu ob 17ih iščemo odgovore, kje je izigravanja predpisov najpogostejše, kako učinkovit je nadzor in obveščanje javnosti o tveganih živilih na trgu in kakšna je odgovornost nosilcev dejavnosti. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 5 Nov 2019 17:01:04 +0000 (Ne)varna hrana – smo res lahke tarče mesarskih goljufov? Mineva 10 let, odkar sta tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor slovesno podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi dokončno rešil mejni spor in tudi končal slovensko blokado hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo. Arbitražno sodišče je medtem razsodilo, toda Hrvaška ne priznava razsodbe, Slovenija pa znova grozi z blokado, tokrat hrvaškega vstopanja v schengensko območje. Smo spet na isti točki kot pred desetimi leti in kako naprej? O tem Špela Novak z dopisnik in gosti: dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava Tanja Starič, komentatorka in voditeljica Odmevov Vojko Volk, nekdanji veleposlanik na Hrvaškem videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/04/Studioob17-ihMMC.PR1.20191104.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3325 clean Mineva 10 let, odkar sta tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor slovesno podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi dokončno rešil mejni spor in tudi končal slovensko blokado hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo. Arbitražno sodišče je medtem razsodilo, toda Hrvaška ne priznava razsodbe, Slovenija pa znova grozi z blokado, tokrat hrvaškega vstopanja v schengensko območje. Smo spet na isti točki kot pred desetimi leti in kako naprej? O tem Špela Novak z dopisnik in gosti: dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava Tanja Starič, komentatorka in voditeljica Odmevov Vojko Volk, nekdanji veleposlanik na Hrvaškem https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 4 Nov 2019 17:00:25 +0000 Obletnica podpisa arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško S projektom Vključujemo in aktiviramo je Javna agencija za knjigo omogočila nekaterim ranljivim skupinam sodelovanje v literarnih in likovnih delavnicah. V oddaji nastopajo udeleženci teh delavnic in mentorji, ki se strinjajo, da gre za dobro prakso, ki bi jo bilo smiselno nadaljevati. Toda evropsko financiranje projekta se je izteklo, zato avtor oddaje Marko Golja sprašuje tudi ministra za kulturo Zorana Pozniča, ali bo naredil kaj v tej smeri. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/KnjiniprvenecnamestozapornikecelicepoezijanamestoigleMMC.PR1.20191030.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3293 clean S projektom Vključujemo in aktiviramo je Javna agencija za knjigo omogočila nekaterim ranljivim skupinam sodelovanje v literarnih in likovnih delavnicah. V oddaji nastopajo udeleženci teh delavnic in mentorji, ki se strinjajo, da gre za dobro prakso, ki bi jo bilo smiselno nadaljevati. Toda evropsko financiranje projekta se je izteklo, zato avtor oddaje Marko Golja sprašuje tudi ministra za kulturo Zorana Pozniča, ali bo naredil kaj v tej smeri. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 30 Oct 2019 16:59:53 +0000 Knjižni prvenec namesto zaporniške celice, poezija namesto igle Pokrajine zdaj obstajajo le v zavesti ljudi in v ustavi. Novega poskusa ustanavljanja pokrajin se je tokrat lotila lokalna politika ob pomoči državnega sveta in strokovnjakov. Predlog ozemeljske razmejitve ni pogodu vsem. Kaj o tem pravijo tisti, ki naj bi živeli v teh pokrajinah, in kako jim odgovarjajo pripravljalci pokrajinske zakonodaje, je ob sodelovanju dopisnikov preverila voditeljica Katja Arhar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/29/NajnovejiposkusustanavljanjapokrajinMMC.PR1.20191029.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2526 clean Pokrajine zdaj obstajajo le v zavesti ljudi in v ustavi. Novega poskusa ustanavljanja pokrajin se je tokrat lotila lokalna politika ob pomoči državnega sveta in strokovnjakov. Predlog ozemeljske razmejitve ni pogodu vsem. Kaj o tem pravijo tisti, ki naj bi živeli v teh pokrajinah, in kako jim odgovarjajo pripravljalci pokrajinske zakonodaje, je ob sodelovanju dopisnikov preverila voditeljica Katja Arhar. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 29 Oct 2019 16:47:06 +0000 Najnovejši poskus ustanavljanja pokrajin Pohodništvo je pomemben del slovenske turistične strategije, zanj se odloča vse več gostov. Evropski pešpoti in poti Alpe Adria Trail, ki na poti od Grossglocknerja proti morju prečka našo državo, so dodali 270 kilometrov dolgo daljinsko pot Juliana Trail. Ta poteka okoli Julijskih Alp, v 16-ih etapah poveže deset občin na tem območju ter je plod večletnega sodelovanja in povezovanja Triglavskega narodnega parka, občin, lokalnih turističnih organizacij, domačinov ter zavzetih posameznikov, ki so v pohodništvu prepoznali novo turistično priložnost. Ker se odmika od najbolj obleganih vrhov, je priložnost za ohranjanje podeželja in novo poseljevanje demografsko ogroženih območij. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/28/AlpskapepotJulijanaMMC.PR1.20191028.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3258 clean Pohodništvo je pomemben del slovenske turistične strategije, zanj se odloča vse več gostov. Evropski pešpoti in poti Alpe Adria Trail, ki na poti od Grossglocknerja proti morju prečka našo državo, so dodali 270 kilometrov dolgo daljinsko pot Juliana Trail. Ta poteka okoli Julijskih Alp, v 16-ih etapah poveže deset občin na tem območju ter je plod večletnega sodelovanja in povezovanja Triglavskega narodnega parka, občin, lokalnih turističnih organizacij, domačinov ter zavzetih posameznikov, ki so v pohodništvu prepoznali novo turistično priložnost. Ker se odmika od najbolj obleganih vrhov, je priložnost za ohranjanje podeželja in novo poseljevanje demografsko ogroženih območij. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 28 Oct 2019 16:59:18 +0000 Alpska pešpot Julijana V Ljubljani poteka sejem Tečem, s katerim se uradno začne največja tekaška prireditev pri nas, Ljubljanski maraton. V soboto v središču mesta tečejo najmlajši, šolarji in dijaki, v nedeljo pa tekači na 10, 21 in 42 kilometrov. O tem, kaj je v resnici zdravo, kje so pasti glede prehrane in kako zagotoviti čimprejšnjo regeneracijo, v tokratni oddaji voditelja Maja Ratej in Jure Jeromen. Med sogovorniki so najboljši slovenski maratonec in rekorder Roman Kejžar, zdravnica Petra Zupet in nekdanji olimpijec Primož Kobe. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/25/OzdravjuinposluobljubljanskemmaratonuMMC.PR1.20191025.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2645 clean V Ljubljani poteka sejem Tečem, s katerim se uradno začne največja tekaška prireditev pri nas, Ljubljanski maraton. V soboto v središču mesta tečejo najmlajši, šolarji in dijaki, v nedeljo pa tekači na 10, 21 in 42 kilometrov. O tem, kaj je v resnici zdravo, kje so pasti glede prehrane in kako zagotoviti čimprejšnjo regeneracijo, v tokratni oddaji voditelja Maja Ratej in Jure Jeromen. Med sogovorniki so najboljši slovenski maratonec in rekorder Roman Kejžar, zdravnica Petra Zupet in nekdanji olimpijec Primož Kobe. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 25 Oct 2019 15:49:05 +0000 O zdravju in poslu ob ljubljanskem maratonu V Sloveniji smo pri ogrevanju v zadnjih dveh desetletjih množično prešli z uporabe kurilnega olja na lesna goriva, ki zelo obremenjujejo ozračje. Država bo v prihodnjih letih spodbujala prehod k čistejšim energentom in učinkovito rabo energije. A poleg težavnega nadzora nad kurilnimi napravami je tu še precejšen delež prebivalstva, ki si ne more privoščiti takih naložb. O predvidenih ukrepih na področju ogrevanja, ki bi zadostili tako varnostnim zahtevam kot zmanjšanju izpustov, ter kako se bo država lotila reševanja problema energetske revščine, v tokratnem Studiu ob 17.00. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/24/KdajsebomovSlovenijiogrevalinaokoljuprijazennainMMC.PR1.20191024.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3323 clean V Sloveniji smo pri ogrevanju v zadnjih dveh desetletjih množično prešli z uporabe kurilnega olja na lesna goriva, ki zelo obremenjujejo ozračje. Država bo v prihodnjih letih spodbujala prehod k čistejšim energentom in učinkovito rabo energije. A poleg težavnega nadzora nad kurilnimi napravami je tu še precejšen delež prebivalstva, ki si ne more privoščiti takih naložb. O predvidenih ukrepih na področju ogrevanja, ki bi zadostili tako varnostnim zahtevam kot zmanjšanju izpustov, ter kako se bo država lotila reševanja problema energetske revščine, v tokratnem Studiu ob 17.00. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 24 Oct 2019 16:00:23 +0000 Kdaj se bomo v Sloveniji ogrevali na okolju prijazen način? Ob koncu sezone obiranja jabolk se sprašujemo, kje so na trgovskih policah jabolka, pridelana v Sloveniji, s kratkimi transportnimi potmi in z nizkim ogljičnim odtisom? Se javni zavodi res oskrbujejo s sadjem iz čiščenja starih zalog, ki so preplavile evropski trg? Zakaj samooskrba na področju sadja zadnja leta upada ter katere naložbe za obvladovanje podnebnih in tržnih tveganj bi bile potrebne, da bi preprečili izsekavanje sadovnjakov v prihodnji finančni perspektivi? Več o tem Jernejka Drolec z gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/23/IzzivislovenskegasadjarstvaMMC.PR1.20191023.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3304 clean Ob koncu sezone obiranja jabolk se sprašujemo, kje so na trgovskih policah jabolka, pridelana v Sloveniji, s kratkimi transportnimi potmi in z nizkim ogljičnim odtisom? Se javni zavodi res oskrbujejo s sadjem iz čiščenja starih zalog, ki so preplavile evropski trg? Zakaj samooskrba na področju sadja zadnja leta upada ter katere naložbe za obvladovanje podnebnih in tržnih tveganj bi bile potrebne, da bi preprečili izsekavanje sadovnjakov v prihodnji finančni perspektivi? Več o tem Jernejka Drolec z gosti. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 23 Oct 2019 16:00:04 +0000 Izzivi slovenskega sadjarstva Evropska komisija sestavlja oceno o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje. Ljudem na obeh straneh meje bi to vsekakor olajšalo življenje. Kaj pa državni interesi? Je Slovenija pripravljena na to, da bo varovanje zunanje evropske meje prevzela naša soseda? O tem, kako Slovenci in Hrvati sodelujemo, koliko drug drugemu zaupamo in koliko obojim zaupajo v Evropi Marjan Vešligaj z dopisniki in gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/22/HrvakovstopanjevschengenskoobmojeMMC.PR1.20191022.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3392 clean Evropska komisija sestavlja oceno o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje. Ljudem na obeh straneh meje bi to vsekakor olajšalo življenje. Kaj pa državni interesi? Je Slovenija pripravljena na to, da bo varovanje zunanje evropske meje prevzela naša soseda? O tem, kako Slovenci in Hrvati sodelujemo, koliko drug drugemu zaupamo in koliko obojim zaupajo v Evropi Marjan Vešligaj z dopisniki in gosti. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 22 Oct 2019 16:01:32 +0000 Hrvaško vstopanje v schengensko območje Festival, kot je Borštnikovo srečanje v Mariboru, je priložnost za pogled v slovensko gledališko produkcijo, vendar je ta na splošno, zlasti če upoštevamo še scenske umetnosti, dosti večja in kaže na to, da je slovensko gledališče izjemno razvejeno ter na visoki ravni. O tem in o problematikah gledališke produkcije tako institucionalnih gledališč kot neodvisne scene voditeljica Brigita Mohorič z gosti v Studiu ob sedemnajstih: umetniškim direktorjem Borštnikovega srečanja Alešem Novakom, selektorjem 54. Borštnikovega srečanja Matjažem Zupančičem in mlado režiserko KUD Moment Niko Bezeljak. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/KakosodobnojeslovenskogledalieMMC.PR1.20191021.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3140 clean Festival, kot je Borštnikovo srečanje v Mariboru, je priložnost za pogled v slovensko gledališko produkcijo, vendar je ta na splošno, zlasti če upoštevamo še scenske umetnosti, dosti večja in kaže na to, da je slovensko gledališče izjemno razvejeno ter na visoki ravni. O tem in o problematikah gledališke produkcije tako institucionalnih gledališč kot neodvisne scene voditeljica Brigita Mohorič z gosti v Studiu ob sedemnajstih: umetniškim direktorjem Borštnikovega srečanja Alešem Novakom, selektorjem 54. Borštnikovega srečanja Matjažem Zupančičem in mlado režiserko KUD Moment Niko Bezeljak. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 21 Oct 2019 15:57:20 +0000 Kako sodobno je slovensko gledališče Je tokratno zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije po najnovejšem dogovoru pogajalcev res odločilno, ko gre za vprašanje britanskega slovesa od Unije, ali pa je to samo še eno v nizu vrhunskih zasedanj, na katerih naj bi za omizjem še zadnjič sedel premier Združenega kraljestva? O delu londonskih in bruseljskih pogajalskih skupin ter političnih, gospodarskih in družbenih perspektivah britanskega odhoda iz povezave podrobneje v tokratni oddaji. Voditelj Luka Robida se bo pogovarjal z dopisnico iz Bruslja Mojco Širok in našim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem, v studio pa prihajajo predavatelji Jan Grobovšek z Univerze v Edinburgu, Peter J. Verovšek z Univerze v Sheffieldu in Nikolai Jeffs z Univerze na Primorskem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/18/KakodolgoboZdruenokraljestvoeodhajaloizUnijeMMC.PR1.20191018.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3102 clean Je tokratno zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije po najnovejšem dogovoru pogajalcev res odločilno, ko gre za vprašanje britanskega slovesa od Unije, ali pa je to samo še eno v nizu vrhunskih zasedanj, na katerih naj bi za omizjem še zadnjič sedel premier Združenega kraljestva? O delu londonskih in bruseljskih pogajalskih skupin ter političnih, gospodarskih in družbenih perspektivah britanskega odhoda iz povezave podrobneje v tokratni oddaji. Voditelj Luka Robida se bo pogovarjal z dopisnico iz Bruslja Mojco Širok in našim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem, v studio pa prihajajo predavatelji Jan Grobovšek z Univerze v Edinburgu, Peter J. Verovšek z Univerze v Sheffieldu in Nikolai Jeffs z Univerze na Primorskem. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 18 Oct 2019 15:56:42 +0000 Kako dolgo bo Združeno kraljestvo še odhajalo iz Unije? Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje: predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/17/PodjetjainumirjanjegospodarskerastiMMC.PR1.20191017.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3227 clean Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje: predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 17 Oct 2019 15:58:47 +0000 Podjetja in umirjanje gospodarske rasti Je Evropska unija zmožna izpolniti svoje obljube? Je sposobna začeti pogajanja o članstvu Albanije in Severne Makedonije, držav, ki imata skupaj manj prebivalcev od majhne Danske? Korak v to smer bi bil znak, da je Schumanova vizija združene Evrope še vedno privlačnejša od alternativ, ki se ponujajo, in znak, da se Evropejci lahko poenotijo, ko gre za vprašanja varnosti. O tem Marjan Vešligaj in gosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/16/NegotovaevropskapotSeverneMakedonijeinAlbanijeMMC.PR1.20191016.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3358 clean Je Evropska unija zmožna izpolniti svoje obljube? Je sposobna začeti pogajanja o članstvu Albanije in Severne Makedonije, držav, ki imata skupaj manj prebivalcev od majhne Danske? Korak v to smer bi bil znak, da je Schumanova vizija združene Evrope še vedno privlačnejša od alternativ, ki se ponujajo, in znak, da se Evropejci lahko poenotijo, ko gre za vprašanja varnosti. O tem Marjan Vešligaj in gosti. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 16 Oct 2019 16:00:58 +0000 Negotova evropska pot Severne Makedonije in Albanije »Krivici je bilo zadoščeno.« S temi besedami v Kataloniji komentirajo izrek sodb katalonskim in civilnodružbenim voditeljem, ki jih je špansko sodišče zaradi njihove vloge pri referendumu obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Najvišjo kazen, 13 let zapora, je sodišče dosodilo nekdanjemu katalonskemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu, ki je bil maja izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, a svoje funkcije ni mogel nastopiti. Špela Novak z gosti analizira posledice sodb in tudi njihov vpliv na španske volitve, ki bodo čez manj kot en mesec. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/15/PoobsodbahkatalonskihvoditeljevMMC.PR1.20191015.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3378 clean »Krivici je bilo zadoščeno.« S temi besedami v Kataloniji komentirajo izrek sodb katalonskim in civilnodružbenim voditeljem, ki jih je špansko sodišče zaradi njihove vloge pri referendumu obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Najvišjo kazen, 13 let zapora, je sodišče dosodilo nekdanjemu katalonskemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu, ki je bil maja izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, a svoje funkcije ni mogel nastopiti. Špela Novak z gosti analizira posledice sodb in tudi njihov vpliv na španske volitve, ki bodo čez manj kot en mesec. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 15 Oct 2019 16:01:18 +0000 Po obsodbah katalonskih voditeljev Prenovljeni stanovanjski zakon, ki je nastajal dolgo časa v obdobju dveh vlad, je končno ugledal luč sveta. Zdaj bo nanj možno podati pripombe. Zakon podrobno ureja delovanje in dolžnosti upravnika, omejuje stopnje zviševanja tržnih najemnin, najpodrobneje pa določa javne najemnine in subvencije zanje. Neprofitnim kategorijam je odklenkalo. Po novem bodo najemnine v javnih stanovanjih stroškovne, država pa bo povečala sredstva za subvencije. Kako strogi bodo kriteriji za pridobitev subvencij, kaj bo počel stanovanjski sklad, kako bo jamčil za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, to je nekaj tem za Studio ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gostje: Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Črtomir Remec, direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Richard Sendi, znanstveni svetnik na Urbanističnem inštitutu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/14/NovastanovanjskapolitikaMMC.PR1.20191014.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3353 clean Prenovljeni stanovanjski zakon, ki je nastajal dolgo časa v obdobju dveh vlad, je končno ugledal luč sveta. Zdaj bo nanj možno podati pripombe. Zakon podrobno ureja delovanje in dolžnosti upravnika, omejuje stopnje zviševanja tržnih najemnin, najpodrobneje pa določa javne najemnine in subvencije zanje. Neprofitnim kategorijam je odklenkalo. Po novem bodo najemnine v javnih stanovanjih stroškovne, država pa bo povečala sredstva za subvencije. Kako strogi bodo kriteriji za pridobitev subvencij, kaj bo počel stanovanjski sklad, kako bo jamčil za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, to je nekaj tem za Studio ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gostje: Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Črtomir Remec, direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Richard Sendi, znanstveni svetnik na Urbanističnem inštitutu. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 14 Oct 2019 16:00:53 +0000 Nova stanovanjska politika V kolikšni meri lahko oblikovanje prispeva h konkurenčnosti gospodarstva? Stroka je več desetletij čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav; pred dvema letoma ustanovljen Center za kreativnost pa ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega omogoča črpanje enajst milijonov evrov kohezijskih sredstev najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? O izzivih centra ob mesecu oblikovanja Špela Kožar in gosti: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/11/BoCenterkreativnostidoleta2022prineselnoveblagovneznamkeMMC.PR1.20191011.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3299 clean V kolikšni meri lahko oblikovanje prispeva h konkurenčnosti gospodarstva? Stroka je več desetletij čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav; pred dvema letoma ustanovljen Center za kreativnost pa ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega omogoča črpanje enajst milijonov evrov kohezijskih sredstev najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? O izzivih centra ob mesecu oblikovanja Špela Kožar in gosti: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 11 Oct 2019 15:59:59 +0000 Bo Center kreativnosti do leta 2022 prinesel nove blagovne znamke? Potem ko je ameriški predsednik Trump ukrajinskega kolega Zelenskega prosil za uslugo, ki bi očitno posegla v ameriško predvolilno kampanjo, je demokratski tabor proti Trumpu sprožil preiskavo pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika. Bela hiša vse obtožbe zavrača kot nepoštene in nelegitimne. O razlogih in širšem mednarodnem kontekstu t. i. ukrajinske afere Miha Lampreht in gosti: dopisnika Vlasta Jeseničnik in Andrej Stopar; publicist, kolumnist in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope Branko Soban; ter zunanjepolitični komentator in publicist Ervin Hladnik Milharčič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/10/RazlogiinposlediceUkrajinskeafereMMC.PR1.20191010.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3347 clean Potem ko je ameriški predsednik Trump ukrajinskega kolega Zelenskega prosil za uslugo, ki bi očitno posegla v ameriško predvolilno kampanjo, je demokratski tabor proti Trumpu sprožil preiskavo pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika. Bela hiša vse obtožbe zavrača kot nepoštene in nelegitimne. O razlogih in širšem mednarodnem kontekstu t. i. ukrajinske afere Miha Lampreht in gosti: dopisnika Vlasta Jeseničnik in Andrej Stopar; publicist, kolumnist in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope Branko Soban; ter zunanjepolitični komentator in publicist Ervin Hladnik Milharčič. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 10 Oct 2019 16:00:47 +0000 Razlogi in posledice 'Ukrajinske afere' Celjska kotlina je eno najstarejših industrijskih in tudi najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Kljub izboljšanju so kmetijska in urbana zemljišča še vedno močno onesnažena. Veliko nevarnost pomenita predvsem divje odlagališče na Teharjah in območje stare Cinkarne, kjer so kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot stokrat. Te kovine pronicajo tudi v podtalnico, so pokazale analize. Zdaj dviga prah tudi onesnaženje zemlje na igriščih celjskih vrtcev. Občina je sicer začela sanacijo, a jo je izvajala prepočasi, zato jo je lani prevzela država. Zaskrbljeni starši bi si želeli hitrejših rešitev, še posebno, ker so poletne analize na igriščih nekaterih vrtcev pokazale slabše stanje kot pred dvema letoma. Kaj se dogaja in katere so rešitve, v Studiu ob 17.00 Matija Mastnak in gostje: Helena Grčman, pedologinja z Biotehniške fakultete; Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje Dušan Slapnik, vodja oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo; Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/OkoljskasanacijaCeljskekotlineMMC.PR1.20191009.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3301 clean Celjska kotlina je eno najstarejših industrijskih in tudi najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Kljub izboljšanju so kmetijska in urbana zemljišča še vedno močno onesnažena. Veliko nevarnost pomenita predvsem divje odlagališče na Teharjah in območje stare Cinkarne, kjer so kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot stokrat. Te kovine pronicajo tudi v podtalnico, so pokazale analize. Zdaj dviga prah tudi onesnaženje zemlje na igriščih celjskih vrtcev. Občina je sicer začela sanacijo, a jo je izvajala prepočasi, zato jo je lani prevzela država. Zaskrbljeni starši bi si želeli hitrejših rešitev, še posebno, ker so poletne analize na igriščih nekaterih vrtcev pokazale slabše stanje kot pred dvema letoma. Kaj se dogaja in katere so rešitve, v Studiu ob 17.00 Matija Mastnak in gostje: Helena Grčman, pedologinja z Biotehniške fakultete; Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje Dušan Slapnik, vodja oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo; Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celje. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 9 Oct 2019 16:00:01 +0000 Okoljska sanacija Celjske kotline Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI). videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/08/SmolahketarekibernetskihnapadalcevMMC.PR1.20191008.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3360 clean Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI). https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 8 Oct 2019 16:01:00 +0000 Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev? Po končanem evropskem prvenstvu v odbojki, za Slovenijo izjemno uspešnem, govorimo o slovenski odbojkarski reprezentanci in organizaciji prvenstva v Stožicah. Kako Sloveniji uspe ohranjati vrhunsko raven, ne samo v posamičnih športih, temveč tudi kolektivnih, in kakšno popotnico in obveznosti prinašajo športni uspehi? Kakšna je vloga države pri razvoju športa in kje so zdaj slovenski klubi, ki so stebri razvoja? Odgovore o prekrasni podobi športa, ki zamegli večkrat trhle temelje, išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - predsednikom odbojkarske zveze Metodom Ropretom, - Tomažem Ambrožičem, ki je bil s svojo agencijo vpet v organizacijo največjih športnih dogodkov v kolektivnih športih v zadnjih letih, in - nekdanjim direktorjem direktorata za šport in sedanjim predsednikom Plavalne zveze Slovenije Borom Štrumbljem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/07/PoseptembrskihportnihuspehihMMC.PR1.20191007.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3397 clean Po končanem evropskem prvenstvu v odbojki, za Slovenijo izjemno uspešnem, govorimo o slovenski odbojkarski reprezentanci in organizaciji prvenstva v Stožicah. Kako Sloveniji uspe ohranjati vrhunsko raven, ne samo v posamičnih športih, temveč tudi kolektivnih, in kakšno popotnico in obveznosti prinašajo športni uspehi? Kakšna je vloga države pri razvoju športa in kje so zdaj slovenski klubi, ki so stebri razvoja? Odgovore o prekrasni podobi športa, ki zamegli večkrat trhle temelje, išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - predsednikom odbojkarske zveze Metodom Ropretom, - Tomažem Ambrožičem, ki je bil s svojo agencijo vpet v organizacijo največjih športnih dogodkov v kolektivnih športih v zadnjih letih, in - nekdanjim direktorjem direktorata za šport in sedanjim predsednikom Plavalne zveze Slovenije Borom Štrumbljem. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 7 Oct 2019 16:01:37 +0000 Po septembrskih športnih uspehih Je varna zdravstvena nega res ogrožena zaradi prenosa nekaterih nalog s srednjih medicinskih sester na višje? Mnenja so deljena, tudi znotraj zdravstvene nege. Zakaj srednje medicinske sestre od septembra ne smejo več delati nekaj, kar so delale prej več let? Kakšne so pozitivne posledice uveljavitve dokumenta o kompetencah, katere so slabosti in seveda, kako se bo dokument spremenil, da uredi zdajšnje nepravilnosti? O tem Snežana Ilijaš in gosti: državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, predsednik strokovnega Združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Klemen Markeš ter znanstvena svetnica Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, sicer članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/04/Studioob17-ihMMC.PR1.20191004.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3358 clean Je varna zdravstvena nega res ogrožena zaradi prenosa nekaterih nalog s srednjih medicinskih sester na višje? Mnenja so deljena, tudi znotraj zdravstvene nege. Zakaj srednje medicinske sestre od septembra ne smejo več delati nekaj, kar so delale prej več let? Kakšne so pozitivne posledice uveljavitve dokumenta o kompetencah, katere so slabosti in seveda, kako se bo dokument spremenil, da uredi zdajšnje nepravilnosti? O tem Snežana Ilijaš in gosti: državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, predsednik strokovnega Združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Klemen Markeš ter znanstvena svetnica Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, sicer članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 4 Oct 2019 16:00:58 +0000 Kaj smejo delati medicinske sestre Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih. V Studio prihajajo: - dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani - dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru - dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/03/SlovenskikomisarskikandidatnabruseljskemposlanskemtnaluMMC.PR1.20191003.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3278 clean Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih. V Studio prihajajo: - dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani - dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru - dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 3 Oct 2019 15:59:38 +0000 Slovenski komisarski kandidat na bruseljskem poslanskem tnalu Kje poiskati denar za manjkajoča sredstva v proračunu? Predlog, ki znižuje varstveni dodatek in omejuje sredstva za osebno asistenco, je za zdaj umaknjen z mize. Kljub temu je na tem področju mogoče pričakovati spremembe. Kaj pa dodatek za delovno aktivnost? V tem tednu bo predlog za ukinitev dodatka znova na poslanskih klopeh. Rezi na področju socialne politike so eno od najbolj občutljivih področij – pridobljenim pravicam se nihče ne želi odreči. V Studiu ob sedemnajstih Urška Valjavec gosti: ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer; varuha človekovih pravic Petra Svetino in Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/02/PopravkialiprenovasocialnepolitikeMMC.PR1.20191002.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3323 clean Kje poiskati denar za manjkajoča sredstva v proračunu? Predlog, ki znižuje varstveni dodatek in omejuje sredstva za osebno asistenco, je za zdaj umaknjen z mize. Kljub temu je na tem področju mogoče pričakovati spremembe. Kaj pa dodatek za delovno aktivnost? V tem tednu bo predlog za ukinitev dodatka znova na poslanskih klopeh. Rezi na področju socialne politike so eno od najbolj občutljivih področij – pridobljenim pravicam se nihče ne želi odreči. V Studiu ob sedemnajstih Urška Valjavec gosti: ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer; varuha človekovih pravic Petra Svetino in Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 2 Oct 2019 16:00:23 +0000 Popravki ali prenova socialne politike Propad 6 desetletij stare letalske družbe z več kot 550-imi zaposlenimi je posledica strateških političnih in poslovnih napak. Kaj pomeni stečaj Adrie Airways za Slovenijo, za gospodarstvo in za zaposlene? Kako bo to vplivalo na brniško letališče? Kako reševati razmere in preprečiti nepotrebno škodo? Vlada odgovorov še nima, o tem se bo popoldne posvetovala koalicija, tuje letalske družbe pa že iščejo svoje poslovne priložnosti. O vsem tem tudi v tokratni oddaji z Majo Derčar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/01/Studioob17-ihMMC.PR1.20191001.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2688 clean Propad 6 desetletij stare letalske družbe z več kot 550-imi zaposlenimi je posledica strateških političnih in poslovnih napak. Kaj pomeni stečaj Adrie Airways za Slovenijo, za gospodarstvo in za zaposlene? Kako bo to vplivalo na brniško letališče? Kako reševati razmere in preprečiti nepotrebno škodo? Vlada odgovorov še nima, o tem se bo popoldne posvetovala koalicija, tuje letalske družbe pa že iščejo svoje poslovne priložnosti. O vsem tem tudi v tokratni oddaji z Majo Derčar. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 1 Oct 2019 15:49:48 +0000 Adria Airways v stečaju Avstrijski volilci so se po izbruhu afere Ibiza in posledičnem razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki včeraj odpravili na predčasne volitve. Na katero stran se je nagnila politična tehtnica? V Studiu ob 17-ih bo Blaž Ermenc z gosti analiziral volilni izid in preveril, kaj ta pomeni za slovensko manjšino in za slovensko-avstrijske odnose. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/30/PovolitvahvAvstrijiMMC.PR1.20190930.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3377 clean Avstrijski volilci so se po izbruhu afere Ibiza in posledičnem razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki včeraj odpravili na predčasne volitve. Na katero stran se je nagnila politična tehtnica? V Studiu ob 17-ih bo Blaž Ermenc z gosti analiziral volilni izid in preveril, kaj ta pomeni za slovensko manjšino in za slovensko-avstrijske odnose. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 30 Sep 2019 16:01:17 +0000 Po volitvah v Avstriji Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/27/Studioob17-ihMMC.PR1.20190927.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3346 clean Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 27 Sep 2019 16:00:46 +0000 Studio ob 17-ih Kaj je sonaravno gospodarjenje z gozdom? Ali je zaraščanje Slovenije, ki se bliža 60-im odstotkom poraščenosti z gozdom, dobro ali slabo? Kdo ali kaj ogroža evropske gozdove in kako se lahko v prihodnje temu izognemo? Na vprašanja Karin Potočnik bodo odgovarjali Jurij Diaci z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Anton Lesnik, predsednik Pro Silve, in Jože Prah z Zavoda za gozdove. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/26/GozdvslubilovekainlovekvslubigozdaMMC.PR1.20190926.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2845 clean Kaj je sonaravno gospodarjenje z gozdom? Ali je zaraščanje Slovenije, ki se bliža 60-im odstotkom poraščenosti z gozdom, dobro ali slabo? Kdo ali kaj ogroža evropske gozdove in kako se lahko v prihodnje temu izognemo? Na vprašanja Karin Potočnik bodo odgovarjali Jurij Diaci z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Anton Lesnik, predsednik Pro Silve, in Jože Prah z Zavoda za gozdove. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 26 Sep 2019 15:52:25 +0000 Gozd v službi človeka in človek v službi gozda Ta hip v domovih za starejše ni niti enega prostega mesta. Zasedenih je vseh približno 20 tisoč mest in država v več kot desetletju na področju oskrbe starejših, ki potrebujejo pomoč, ni storila nič. Domovi se ne gradijo, podeljenih je bilo nekaj koncesij zasebnikom, pri katerih je oskrba precej dražja, tudi oskrba na domu je težko dostopna in draga. V družini se pojavi največja stiska, ko je treba poskrbeti za bližnjega. Smo prezrli najštevilnejšo populacijo in pozabili nanjo? Sploh vemo, kako živi? Ima država kakšno vizijo glede staranja prebivalstva? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/25/KakoskrbimozastarejeMMC.PR1.20190925.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3394 clean Ta hip v domovih za starejše ni niti enega prostega mesta. Zasedenih je vseh približno 20 tisoč mest in država v več kot desetletju na področju oskrbe starejših, ki potrebujejo pomoč, ni storila nič. Domovi se ne gradijo, podeljenih je bilo nekaj koncesij zasebnikom, pri katerih je oskrba precej dražja, tudi oskrba na domu je težko dostopna in draga. V družini se pojavi največja stiska, ko je treba poskrbeti za bližnjega. Smo prezrli najštevilnejšo populacijo in pozabili nanjo? Sploh vemo, kako živi? Ima država kakšno vizijo glede staranja prebivalstva? https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 25 Sep 2019 16:01:34 +0000 Kako skrbimo za starejše? Dober teden dni pred začetkom novega študijskega leta so izbruhnili očitki o nesmotrni porabi javnega denarja na Univerzi v Mariboru. Tudi o tem s študenti iz Ljubljane, Maribora in Kopra ter s predstavnikom ministrstva za izobraževanje. Predvsem pa o položaju študentov. Kaj jih ob pomanjkanju subvencioniranih namestitev v Ljubljani in Kopru še žuli? Kaj menijo o kakovosti in izbirnosti študija? Zakaj ne izkoristijo v večjem obsegu možnost študijskih izmenjav v tujini? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/24/PoloajtudentapredzaetkomtudijskegaletaMMC.PR1.20190924.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3401 clean Dober teden dni pred začetkom novega študijskega leta so izbruhnili očitki o nesmotrni porabi javnega denarja na Univerzi v Mariboru. Tudi o tem s študenti iz Ljubljane, Maribora in Kopra ter s predstavnikom ministrstva za izobraževanje. Predvsem pa o položaju študentov. Kaj jih ob pomanjkanju subvencioniranih namestitev v Ljubljani in Kopru še žuli? Kaj menijo o kakovosti in izbirnosti študija? Zakaj ne izkoristijo v večjem obsegu možnost študijskih izmenjav v tujini? https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 24 Sep 2019 16:01:41 +0000 Položaj študenta pred začetkom študijskega leta Nova italijanska vlada je umaknila prepoved vplutja humanitarnim ladjam, ki v Sredozemlju rešujejo begunce, potem ko so nekatere druge evropske države izrazile pripravljenost, da jih sprejmejo. Rešitev glede prerazporejanja rešenih ljudi bo tema evropskih notranjih ministrov na srečanju na Malti. Število migrantov v Italiji se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšalo, na grških otokih in v Španiji pa se znova povečuje. Turčija pa je Uniji znova zagrozila z odprtjem meje za begunce. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/23/NereenimigracijskiizziviEvropeMMC.PR1.20190923.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3355 clean Nova italijanska vlada je umaknila prepoved vplutja humanitarnim ladjam, ki v Sredozemlju rešujejo begunce, potem ko so nekatere druge evropske države izrazile pripravljenost, da jih sprejmejo. Rešitev glede prerazporejanja rešenih ljudi bo tema evropskih notranjih ministrov na srečanju na Malti. Število migrantov v Italiji se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšalo, na grških otokih in v Španiji pa se znova povečuje. Turčija pa je Uniji znova zagrozila z odprtjem meje za begunce. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 23 Sep 2019 16:00:55 +0000 Nerešeni migracijski izzivi Evrope Ali se bančni sistem, kot ga poznamo stoletja, obrača na glavo? Evropska centralna banka znižuje že tako negativne obrestne mere, nekaj evropskih bank ponuja posojila po 0-odstotni obrestni meri, vse več je bankirjev, ki razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe. Kaj bi takšna odločitev pomenila za slovenske varčevalce, ki imajo v bankah naloženih kar 20 milijard prihrankov? O vsem tem Urška Jereb in gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/20/Studioob17-ihMMC.PR1.20190920.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3062 clean Ali se bančni sistem, kot ga poznamo stoletja, obrača na glavo? Evropska centralna banka znižuje že tako negativne obrestne mere, nekaj evropskih bank ponuja posojila po 0-odstotni obrestni meri, vse več je bankirjev, ki razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe. Kaj bi takšna odločitev pomenila za slovenske varčevalce, ki imajo v bankah naloženih kar 20 milijard prihrankov? O vsem tem Urška Jereb in gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 20 Sep 2019 15:56:02 +0000 Premiki v bančnem sistemu Vlada potrjuje proračuna za prihodnji dve leti z največjo proračunsko porabo doslej. Gospodarske napovedi so slabše, zato morajo ministri nekoliko oklestiti apetite. Odprtih je še veliko vprašanj od davčne reforme, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do pokojninskih sprememb. Bo za vse to sploh dovolj denarja? Kateri so prednostni projekti manjšinske vlade? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/19/Studioob17-ihMMC.PR1.20190919.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3383 clean Vlada potrjuje proračuna za prihodnji dve leti z največjo proračunsko porabo doslej. Gospodarske napovedi so slabše, zato morajo ministri nekoliko oklestiti apetite. Odprtih je še veliko vprašanj od davčne reforme, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do pokojninskih sprememb. Bo za vse to sploh dovolj denarja? Kateri so prednostni projekti manjšinske vlade? https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 19 Sep 2019 16:01:23 +0000 Proračunske neznanke Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/18/Studioob17-ihMMC.PR1.20190918.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3018 clean Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije? https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 18 Sep 2019 15:55:18 +0000 Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji Medtem ko ugotavljamo, da je pri nas premalo stanovanj za mlade in da so najemnine previsoke, opažamo, da je veliko stanovanj praznih. Kje so vzroki za to? So ti zakoreninjeni globoko v naši miselnosti ali pa tudi v zakonodaji, ki premalo ščiti tako najemojemalca kot najemodajalca? Oziramo se tudi na tuje in preverjamo, kako je to urejeno v drugih evropskih državah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/17/Studioob17-ihMMC.PR1.20190917.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3354 clean Medtem ko ugotavljamo, da je pri nas premalo stanovanj za mlade in da so najemnine previsoke, opažamo, da je veliko stanovanj praznih. Kje so vzroki za to? So ti zakoreninjeni globoko v naši miselnosti ali pa tudi v zakonodaji, ki premalo ščiti tako najemojemalca kot najemodajalca? Oziramo se tudi na tuje in preverjamo, kako je to urejeno v drugih evropskih državah. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 17 Sep 2019 16:00:54 +0000 Težave na trgu stanovanjskih nepremičnin Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/16/Studioob17-ihMMC.PR1.20190916.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3268 clean Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 16 Sep 2019 15:59:28 +0000 Studio ob 17-ih Ne samo velika, tudi mala podjetja so se v zadnjih letih širila in vlagala v svojo dejavnost. Številni podjetniki in obrtniki so pred dilemo, ali naj v tem trenutku dejavnost prodajo ali predajo naslednikom. V poslovni svet se odpravlja nova generacija in vprašanje je, kaj jo čaka. Bo padla v gospodarsko ohladitev, bo plačevala višje davke? Ta in druga vprašanja odpiramo ob robu že 52-tega sejma MOS Celje in ob 50-letnici Obrtno-podjetniške zbornice. Sogovorniki: Branko Meh, Štefan Pavlinjek, Mojca Cvetek in Marko Lotrič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/13/Studioob17-ihMMC.PR1.20190913.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3100 clean Ne samo velika, tudi mala podjetja so se v zadnjih letih širila in vlagala v svojo dejavnost. Številni podjetniki in obrtniki so pred dilemo, ali naj v tem trenutku dejavnost prodajo ali predajo naslednikom. V poslovni svet se odpravlja nova generacija in vprašanje je, kaj jo čaka. Bo padla v gospodarsko ohladitev, bo plačevala višje davke? Ta in druga vprašanja odpiramo ob robu že 52-tega sejma MOS Celje in ob 50-letnici Obrtno-podjetniške zbornice. Sogovorniki: Branko Meh, Štefan Pavlinjek, Mojca Cvetek in Marko Lotrič. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 13 Sep 2019 15:56:40 +0000 Podjetništvo in obrt: med rastjo in krizo Delo manjšinske vlade, ki ji delovanje omogoča pogodbena zunajvladna partnerica Levica, je v prvem letu delovanja med drugim zaznamoval dvig plač v javnem sektorju – poteza, ki brez dvoma v pomembni meri kroji tudi razpravo o proračunih za prihodnji dve leti. Absolutne večine zanj ekipa Marjana Šarca še nima, saj Levica pogojuje svojo podporo z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in znižanjem izdatkov za obrambo. V pogovoru s premierjem Šarcem po prvem letu dela vlade o koalicijskih razmerjih vladne peterice, nadaljnjem sodelovanju z Levico, evropskih zadevah, gospodarstvu in drugih temah. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/12/IntervjuspredsednikomvladeMMC.PR1.20190912.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3370 clean Delo manjšinske vlade, ki ji delovanje omogoča pogodbena zunajvladna partnerica Levica, je v prvem letu delovanja med drugim zaznamoval dvig plač v javnem sektorju – poteza, ki brez dvoma v pomembni meri kroji tudi razpravo o proračunih za prihodnji dve leti. Absolutne večine zanj ekipa Marjana Šarca še nima, saj Levica pogojuje svojo podporo z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in znižanjem izdatkov za obrambo. V pogovoru s premierjem Šarcem po prvem letu dela vlade o koalicijskih razmerjih vladne peterice, nadaljnjem sodelovanju z Levico, evropskih zadevah, gospodarstvu in drugih temah. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 12 Sep 2019 16:01:10 +0000 Intervju s predsednikom vlade Politika mora zaradi odločitve ustavnega sodišča, da so volilni okraji takšni, kot so zdaj, v neskladju z ustavo, spremeniti volilna pravila. Možnosti sta tudi ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu. Odločiti se mora, kakšen naj bo prednostni glas: obvezen ali neobvezen? Naj štejejo vsi oddani prednostni glasovi ali ne. Koliko vpliva naj dobijo volivci pri tem, kdo bo sedel v državnem zboru? Politika in stroka sta tu na različnih bregovih. Več o tem v Studiu ob 17.00. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/11/KakospremenitivolilnapravilaMMC.PR1.20190911.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 2957 clean Politika mora zaradi odločitve ustavnega sodišča, da so volilni okraji takšni, kot so zdaj, v neskladju z ustavo, spremeniti volilna pravila. Možnosti sta tudi ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu. Odločiti se mora, kakšen naj bo prednostni glas: obvezen ali neobvezen? Naj štejejo vsi oddani prednostni glasovi ali ne. Koliko vpliva naj dobijo volivci pri tem, kdo bo sedel v državnem zboru? Politika in stroka sta tu na različnih bregovih. Več o tem v Studiu ob 17.00. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 11 Sep 2019 15:54:17 +0000 Kako spremeniti volilna pravila Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po slabih dveh mesecih sestavila komisarsko ekipo. Kdo so kandidati za evropske komisarje, kdo bo vodil posamezni resor, kakšno delo predvidoma čaka komisarskega kandidata iz Slovenije, kako na dodeljeni mu resor gleda slovenska politika in kakšni izzivi stojijo pred prihodnjo Evropsko komisijo? To je nekaj tematskih izhodišč za tokratni Studiu ob 17.00. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/10/KAKNABONOVAEVROPSKAKOMISIJAMMC.PR1.20190910.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3004 clean Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po slabih dveh mesecih sestavila komisarsko ekipo. Kdo so kandidati za evropske komisarje, kdo bo vodil posamezni resor, kakšno delo predvidoma čaka komisarskega kandidata iz Slovenije, kako na dodeljeni mu resor gleda slovenska politika in kakšni izzivi stojijo pred prihodnjo Evropsko komisijo? To je nekaj tematskih izhodišč za tokratni Studiu ob 17.00. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 10 Sep 2019 15:55:04 +0000 KAKŠNA BO NOVA EVROPSKA KOMISIJA Z novim šolskim letom je začel v osnovni šoli veljati posodobljen učni načrt za slovenščino. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja velika. Ali se z novostmi lahko lotimo vseh sodobnih izzivov, od sporazumevanja, ki ga narekuje digitalna doba, do večje demokratičnosti naše družbe? Ali pri pouku slovenščine pripravljamo otroke na svet, ki zahteva prilagodljive veščine sporazumevanja? Gostje v oddaji: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/09/ObmednarodnemdnevupismenostiMMC.PR1.20190909.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3243 clean Z novim šolskim letom je začel v osnovni šoli veljati posodobljen učni načrt za slovenščino. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja velika. Ali se z novostmi lahko lotimo vseh sodobnih izzivov, od sporazumevanja, ki ga narekuje digitalna doba, do večje demokratičnosti naše družbe? Ali pri pouku slovenščine pripravljamo otroke na svet, ki zahteva prilagodljive veščine sporazumevanja? Gostje v oddaji: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 9 Sep 2019 15:59:03 +0000 Ob mednarodnem dnevu pismenosti Pred za nedeljo napovedano prvo stavko pilotov Adrie Airways v tem mesecu bomo v današnjem studiu ob 17-ih osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo piloti letalskega prevoznika. Posredovali bomo tudi informacije za potnike, ki naj bi leteli z Adrio v prihodnjih dneh, ter opozorili na posledice, ki bi jih ob morebitnem propadu letalske družbe utrpelo slovensko gospodarstvo, še zlasti turizem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/06/TeaveAdrieAirwaysMMC.PR1.20190906.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3306 clean Pred za nedeljo napovedano prvo stavko pilotov Adrie Airways v tem mesecu bomo v današnjem studiu ob 17-ih osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo piloti letalskega prevoznika. Posredovali bomo tudi informacije za potnike, ki naj bi leteli z Adrio v prihodnjih dneh, ter opozorili na posledice, ki bi jih ob morebitnem propadu letalske družbe utrpelo slovensko gospodarstvo, še zlasti turizem. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 6 Sep 2019 16:00:06 +0000 Težave Adrie Airways Bolj ko se bliža predvideni datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, bolj se pregreva politično ozračje, povezano s tem. V vrtincu igre moči s parlamentom se je znašel britanski premier Boris Johnson, tako kot nedavno njegova predhodnica. Medtem ko se na Otoku pred izstopom iz Unije prebijajo skozi politični blodnjak, pa se na celinski strani vse bolj intenzivno pripravljajo na posledice, ki bi jih prineslo slovo od članice brez ločitvenega sporazuma. Razpravi o brexitu namenjamo tokratni Studio ob 17-ih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/05/SeVelikiBritanijiobetajopredasnevolitveMMC.PR1.20190905.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3133 clean Bolj ko se bliža predvideni datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, bolj se pregreva politično ozračje, povezano s tem. V vrtincu igre moči s parlamentom se je znašel britanski premier Boris Johnson, tako kot nedavno njegova predhodnica. Medtem ko se na Otoku pred izstopom iz Unije prebijajo skozi politični blodnjak, pa se na celinski strani vse bolj intenzivno pripravljajo na posledice, ki bi jih prineslo slovo od članice brez ločitvenega sporazuma. Razpravi o brexitu namenjamo tokratni Studio ob 17-ih. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 5 Sep 2019 15:57:13 +0000 Se Veliki Britaniji obetajo predčasne volitve? Letos se je znova poslabšala prometna varnost, predvsem zaradi opitih voznikov. Vožnje v nasprotno smer, verižna trčenja, nesreče zaradi prehitre vožnje vsak dan polnijo medije. Ne le v prometu, alkohol prežema vse pore našega življenja. To ne preseneča, saj skoraj polovica Slovencev, starejših od 15 let, pije čezmerno in posledično ima država dvakrat več škode kot pa prihodka od trošarin. V Studiu ob 17 h s strokovnjaki o nujnih ukrepih, ki bi učinkovito spremenili to našo mokro kulturo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/ZaradiopitihvoznikovvseslabaprometnavarnostMMC.PR1.20190904.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3298 clean Letos se je znova poslabšala prometna varnost, predvsem zaradi opitih voznikov. Vožnje v nasprotno smer, verižna trčenja, nesreče zaradi prehitre vožnje vsak dan polnijo medije. Ne le v prometu, alkohol prežema vse pore našega življenja. To ne preseneča, saj skoraj polovica Slovencev, starejših od 15 let, pije čezmerno in posledično ima država dvakrat več škode kot pa prihodka od trošarin. V Studiu ob 17 h s strokovnjaki o nujnih ukrepih, ki bi učinkovito spremenili to našo mokro kulturo. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 4 Sep 2019 15:59:58 +0000 Zaradi opitih voznikov vse slabša prometna varnost Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/03/BlejskistratekiforumMMC.PR1.20190903.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3344 clean Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 3 Sep 2019 16:00:44 +0000 Blejski strateški forum Današnji rodovi otrok so drugačni, saj odraščajo ob napredku digitalizacije in se s tehnologijo seznanjajo že v zgodnjem otroštvu. Se zato spreminja tudi delo učiteljev? Kako za šolsko delo navdušiti učence in dijake, omrežene z digitalno tehnologijo? Koliko le-to uporabljati pri pouku? Kakšna je vloga šole v današnji družbi, na prvi šolski dan razmišljamo z učitelji in dijaki v tokratnem Studiu ob 17-ih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/02/PrviolskidanMMC.PR1.20190902.1.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3468 clean Današnji rodovi otrok so drugačni, saj odraščajo ob napredku digitalizacije in se s tehnologijo seznanjajo že v zgodnjem otroštvu. Se zato spreminja tudi delo učiteljev? Kako za šolsko delo navdušiti učence in dijake, omrežene z digitalno tehnologijo? Koliko le-to uporabljati pri pouku? Kakšna je vloga šole v današnji družbi, na prvi šolski dan razmišljamo z učitelji in dijaki v tokratnem Studiu ob 17-ih. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Mon, 2 Sep 2019 16:02:48 +0000 Prvi šolski dan Katere rešitve prinaša novela medijskega zakona, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti? So res rešitev visoke denarne kazni, ki bi jih izrekali inšpektorji? Minister za kulturo bo med drugim odgovoril na vprašanje, kdaj bomo dobili kulturni evro. O medijski zakonodaji z letošnjih Noči v stari Ljubljani; okroglo mizo bomo neposredno prenašali na prvem in tretjem programu v terminu Studia ob 17-ih in Arsovega foruma. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/30/NovamedijskazakonodajaMMC.PR1.20190830.5.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3446 clean Katere rešitve prinaša novela medijskega zakona, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti? So res rešitev visoke denarne kazni, ki bi jih izrekali inšpektorji? Minister za kulturo bo med drugim odgovoril na vprašanje, kdaj bomo dobili kulturni evro. O medijski zakonodaji z letošnjih Noči v stari Ljubljani; okroglo mizo bomo neposredno prenašali na prvem in tretjem programu v terminu Studia ob 17-ih in Arsovega foruma. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Fri, 30 Aug 2019 16:02:26 +0000 Nova medijska zakonodaja Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/29/DrugiblokjedrskeelektrarnedaalineMMC.PR1.20190829.4.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3335 clean Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Thu, 29 Aug 2019 16:00:35 +0000 Drugi blok jedrske elektrarne: da ali ne V Studiu ob 17-ih bomo gostili zunanjega ministra Mira Cerarja dan pred sestankom z njegovim novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom. Cerar bo konec tedna sodeloval na zasedanju vodij evropskih diplomacij na Finskem, prihodnji teden pa bo na Bledu gostil 14. strateški forum. Povprašali ga bomo o prednostnih nalogah po letu vlade Marjana Šarca, premikih slovenske diplomacije pri odnosih z Moskvo in Washingtonom ter o pričakovanjih, ki jih ima glede dela nove Evropske komisije, pa tudi o širitvi Unije na zahodni Balkan. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/28/GostimozunanjegaministraMiraCerarjaMMC.PR1.20190828.3.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3351 clean V Studiu ob 17-ih bomo gostili zunanjega ministra Mira Cerarja dan pred sestankom z njegovim novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom. Cerar bo konec tedna sodeloval na zasedanju vodij evropskih diplomacij na Finskem, prihodnji teden pa bo na Bledu gostil 14. strateški forum. Povprašali ga bomo o prednostnih nalogah po letu vlade Marjana Šarca, premikih slovenske diplomacije pri odnosih z Moskvo in Washingtonom ter o pričakovanjih, ki jih ima glede dela nove Evropske komisije, pa tudi o širitvi Unije na zahodni Balkan. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Wed, 28 Aug 2019 16:00:51 +0000 Gostimo zunanjega ministra Mira Cerarja Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/27/Studioob17-ihMMC.PR1.20190827.2.1705.mp3 RTVSLO – Prvi 3198 clean Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Tue, 27 Aug 2019 15:58:18 +0000 Studio ob 17-ih RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru. Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru. sl Mon, 20 Jan 2020 16:59:23 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 20 Jan 2020 16:59:23 +0000 Studio ob 17h