<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/studio_ob_17h.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/</link>
        <title>Studio ob 17.00</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="54481152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260410.5.1700_19916698.mp3"></enclosure>
        <guid>175213222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213222</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade?  O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
 
Gostje:

dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik;
dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
 
</description>
        <enclosure length="106018560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/09/OrazmerRA_SLO_MMC.PR1.20260409.4.1705_19901311.mp3"></enclosure>
        <guid>175212894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3313</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade?  O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
 
Gostje:

dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik;
dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212894</link>
        <pubDate> Thu, 09 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O razmerjih političnih moči pred novim sklicem državnega zbora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.  
Poglavja:
00:01:46 Oznake romana
00:04:47 Obnova
00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci
00:08:55 Liki: Eva
00:18:47 Gregor
00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe?
00:24:33 Stranski liki
00:31:35 Narava
00:32:32 Klanec
00:37:22 Kotel in Ljubljana
00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom)
00:42:17 Medgeneracijski odnosi
00:46:57 Konec romana
00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana?
00:56:24 Sporočila romana
01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj
01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?
</description>
        <enclosure length="151766784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/Esej202RA_SLO_LJT_9114299_19895945.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175212557</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.  
Poglavja:
00:01:46 Oznake romana
00:04:47 Obnova
00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci
00:08:55 Liki: Eva
00:18:47 Gregor
00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe?
00:24:33 Stranski liki
00:31:35 Narava
00:32:32 Klanec
00:37:22 Kotel in Ljubljana
00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom)
00:42:17 Medgeneracijski odnosi
00:46:57 Konec romana
00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana?
00:56:24 Sporočila romana
01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj
01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212557</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175212557?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Na Klancu Tine Vrščaj z ljutomerskimi maturanti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? 
</description>
        <enclosure length="105053184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260407.2.1705_19871325.mp3"></enclosure>
        <guid>175212331</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212331</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji posekamo manj gozda, kot bi ga lahko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="49506816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260403.5.1700_19830499.mp3"></enclosure>
        <guid>175211577</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211577</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper;
Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici;
dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.


</description>
        <enclosure length="106823424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260402.4.1705_19815283.mp3"></enclosure>
        <guid>175211249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3338</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper;
Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici;
dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211249</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarstvo v primežu energetske krize zaradi vojne v Iranu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. 
V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. 
 
 

Poglavja:
00:02:51 Opredelitve romana
00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar
00:08:21 zgradba in vsebina romana
00:09:00 Liki v romanu: Francka
00:15:10 Tone Mihov
00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka
00:24:19 Ljudje s klanca
00:30:34 Cankarjev slog pisanja
00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom
00:35:04 Simbol klanca
00:37:16 Drugi motivi
00:42:31 Tematike romana
00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel
00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen?
00:53:54 Sporočilo/a romana
01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu
</description>
        <enclosure length="141703680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/Esej202RA_SLO_LJT_8765315_19513441.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175206805</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4428</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. 
V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. 
 
 

Poglavja:
00:02:51 Opredelitve romana
00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar
00:08:21 zgradba in vsebina romana
00:09:00 Liki v romanu: Francka
00:15:10 Tone Mihov
00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka
00:24:19 Ljudje s klanca
00:30:34 Cankarjev slog pisanja
00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom
00:35:04 Simbol klanca
00:37:16 Drugi motivi
00:42:31 Tematike romana
00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel
00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen?
00:53:54 Sporočilo/a romana
01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206805</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175206805?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Na klancu Ivana Cankarja z dijaki Ekonomske šole NM</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore?
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
</description>
        <enclosure length="105798912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260331.2.1705_19761345.mp3"></enclosure>
        <guid>175210671</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore?
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210671</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Uporaba umetne inteligence se povečuje, a to na trg dela v Sloveniji še ne vpliva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora;
Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana;
Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
</description>
        <enclosure length="105102336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/OurejanRA_SLO_MMC.PR1.20260330.1.1705_19742462.mp3"></enclosure>
        <guid>175210393</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3284</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora;
Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana;
Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210393</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O urejanju parkirnih mest v starejših stanovanjskih naseljih, zgrajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55420416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260327.5.1700_19693684.mp3"></enclosure>
        <guid>175209760</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1731</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209760</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?</description>
        <enclosure length="107202816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260326.4.1705_19663271.mp3"></enclosure>
        <guid>175209444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209444</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvič v zgodovini bodo na letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
</description>
        <enclosure length="109068288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/SrbijalRA_SLO_MMC.PR1.20260325.3.1705_19634888.mp3"></enclosure>
        <guid>175209122</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209122</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Srbija leto dni po množičnih protestih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; 
Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije;  
Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi;
Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije;
Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 
</description>
        <enclosure length="105480192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/24/GozdkotRA_SLO_MMC.PR1.20260324.2.1705_19608360.mp3"></enclosure>
        <guid>175208827</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; 
Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije;  
Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi;
Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije;
Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208827</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji posekamo manj gozda, kot bi ga lahko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Po volilni nedelji se v politiki začenja novo štetje za sedem strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tesna zmaga Roberta Goloba, pospremljena z izrazito polarizacijo, bo otežila sestavljanje koalicije. Kdo bi lahko sodeloval s kom, za kakšno ceno in kaj so politikom sporočili volivci? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
dr. Miro Haček, politolog FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;
Tomaž Celestina, komentator na Radiu Slovenija.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.</description>
        <enclosure length="103560192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/AnalizaRA_SLO_MMC.PR1.20260323.1.1705_19591848.mp3"></enclosure>
        <guid>175208561</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po volilni nedelji se v politiki začenja novo štetje za sedem strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tesna zmaga Roberta Goloba, pospremljena z izrazito polarizacijo, bo otežila sestavljanje koalicije. Kdo bi lahko sodeloval s kom, za kakšno ceno in kaj so politikom sporočili volivci? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
dr. Miro Haček, politolog FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;
Tomaž Celestina, komentator na Radiu Slovenija.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208561</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Analiza rezultatov volitev v državni zbor – kdo s kom, za kakšno ceno … </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.</description>
        <enclosure length="55176960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260320.5.1700_19555720.mp3"></enclosure>
        <guid>175207866</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1724</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207866</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je s skoraj polovico kraškega površja  v svetu znana kot ena najbolj kraških držav, kjer so kraške pojave tudi prvič znanstveno opisali. Presenetljiv je podatek, da imamo že skoraj 16 tisoč raziskanih jam in več kot 150-letno tradicijo na tem področju. Vrhunske ekipe jamarjev  nas še vedno vsako leto presenečajo z skoraj neverjetnimi odkritji na različnih koncih Slovenije. 
V tokratnem Studiu ob 17-ih gostimo predstavnike jamarskih društev iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in Ljubljane. Vsem so skupni ljubezen do raziskovanja neznanega, druženje in sodelovanje ter dokumentiranje. 
Gostje:   
Špela Di Batista Borko, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Erika Kozamernik, Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina
Mitja Remih, Jamarski klub Novo Mesto
Benedikt Praznik, Jamarsko društvo Carnium Kranj.

Avtorica oddaje Alenka Terlep.
</description>
        <enclosure length="107218176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/SlovenijRA_SLO_MMC.PR1.20260319.4.1705_19541010.mp3"></enclosure>
        <guid>175207538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je s skoraj polovico kraškega površja  v svetu znana kot ena najbolj kraških držav, kjer so kraške pojave tudi prvič znanstveno opisali. Presenetljiv je podatek, da imamo že skoraj 16 tisoč raziskanih jam in več kot 150-letno tradicijo na tem področju. Vrhunske ekipe jamarjev  nas še vedno vsako leto presenečajo z skoraj neverjetnimi odkritji na različnih koncih Slovenije. 
V tokratnem Studiu ob 17-ih gostimo predstavnike jamarskih društev iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in Ljubljane. Vsem so skupni ljubezen do raziskovanja neznanega, druženje in sodelovanje ter dokumentiranje. 
Gostje:   
Špela Di Batista Borko, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Erika Kozamernik, Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina
Mitja Remih, Jamarski klub Novo Mesto
Benedikt Praznik, Jamarsko društvo Carnium Kranj.

Avtorica oddaje Alenka Terlep.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207538</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija s 16 tisoč raziskanimi jamami; raziskovalna dejavnost daleč od žarometov in družbenih omrežij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami gostimo predstavnike večine list in strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor. V središču soočenja so njihovi pogledi na preprečevanje korupcije, bolj gospodarno upravljanje države, pa tudi vprašanje, kje so meje političnega vmešavanja v življenje posameznika. Pestro in zanimivo bo. Soočenje lahko spremljate prek radijskih valov in tudi v video obliki na spletni strani Multimedijskega centra RTV;  soočenje vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.</description>
        <enclosure length="151552512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/SklepnoRA_SLO_MMC.PR1.20260318.3.1700_19524806.mp3"></enclosure>
        <guid>175207243</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami gostimo predstavnike večine list in strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor. V središču soočenja so njihovi pogledi na preprečevanje korupcije, bolj gospodarno upravljanje države, pa tudi vprašanje, kje so meje političnega vmešavanja v življenje posameznika. Pestro in zanimivo bo. Soočenje lahko spremljate prek radijskih valov in tudi v video obliki na spletni strani Multimedijskega centra RTV;  soočenje vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207243</link>
        <pubDate> Wed, 18 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Sklepno soočenje predstavnikov strank na državno zborskih volitvah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo.
Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje: 

dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; 
Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist;
Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija. 

Avtor oddaje Blaž Ermenc.
</description>
        <enclosure length="105265152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/OvojniRA_SLO_MMC.PR1.20260317.2.1705_19508938.mp3"></enclosure>
        <guid>175206931</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo.
Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje: 

dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; 
Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist;
Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija. 

Avtor oddaje Blaž Ermenc.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206931</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O vojni v Iranu, ki se poglablja in ji ni videti konca </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Studio ob 17h namenjamo oskarjem – znamenitim nagradam ameriške filmske akademije. Film Ena bitka za drugo je s šestimi osvojenimi kipci veliki zmagovalec tokratne 98. podelitve. Filmski kritiki ugotavljajo, da je bila ta v znamenju kar nekaj zgodovinskih trenutkov. Med igralkami je prvič zmagala Irka, kipca za najboljšo kinematografijo se je prvič razveselila ženska, oskarja je prvič osvojila Norveška in prvič so podelili oskarja za kasting. Kdo so letošnji dobitniki oskarjev in kdo poraženci? 

Gostje filmski kritiki:
Ana Jurca, 
Igor Harb,
Tina Poglajen. 
</description>
        <enclosure length="89759232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/16/KdosolRA_SLO_MMC.PR1.20260316.1.1705_19492316.mp3"></enclosure>
        <guid>175206654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2804</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Studio ob 17h namenjamo oskarjem – znamenitim nagradam ameriške filmske akademije. Film Ena bitka za drugo je s šestimi osvojenimi kipci veliki zmagovalec tokratne 98. podelitve. Filmski kritiki ugotavljajo, da je bila ta v znamenju kar nekaj zgodovinskih trenutkov. Med igralkami je prvič zmagala Irka, kipca za najboljšo kinematografijo se je prvič razveselila ženska, oskarja je prvič osvojila Norveška in prvič so podelili oskarja za kasting. Kdo so letošnji dobitniki oskarjev in kdo poraženci? 

Gostje filmski kritiki:
Ana Jurca, 
Igor Harb,
Tina Poglajen. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206654</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdo so letošnji dobitniki prestižnih oskarjev in kdo poraženci? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="64013568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260313.5.1700_19457211.mp3"></enclosure>
        <guid>175205993</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2000</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205993</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram v tokratnem Studiu ob 17h.
Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski Tribuni Radia Maribor.


Gosta:

dr. Emil Juvan, dekan Fakultete Turistika v Portorož;
Ivo Mulec, direktor turistične agencije Van Gogh.
</description>
        <enclosure length="60415488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260312.4.1705_19441111.mp3"></enclosure>
        <guid>175205654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1887</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram v tokratnem Studiu ob 17h.
Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski Tribuni Radia Maribor.


Gosta:

dr. Emil Juvan, dekan Fakultete Turistika v Portorož;
Ivo Mulec, direktor turistične agencije Van Gogh.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205654</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Napetosti na Bližnjem vzhodu vplivajo na turistične tokove</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako bodo reševali nakopičene izzive na področju zdravstva? Koliko dolgotrajne oskrbe bodo zagotovili uporabnikom? Kako bodo izboljšali bralno pismenost med mladimi? Ali več denarja za obrambo pomeni manj socialne države? Naftna kriza bo vplivala na cene hrane - kako bodo ukrepali, bi znižali DDV na hrano? Katere ukrepe predlagajo za preprečevanje nasilja nad ženskami? Ali bodo ukinili RTV prispevek? O teh in drugih aktualnih vprašanjih v soočenju predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank, ki jih je določil žreb. </description>
        <enclosure length="141156864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/SooenjeRA_SLO_MMC.PR1.20260311.3.1700_19424652.mp3"></enclosure>
        <guid>175205375</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4411</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako bodo reševali nakopičene izzive na področju zdravstva? Koliko dolgotrajne oskrbe bodo zagotovili uporabnikom? Kako bodo izboljšali bralno pismenost med mladimi? Ali več denarja za obrambo pomeni manj socialne države? Naftna kriza bo vplivala na cene hrane - kako bodo ukrepali, bi znižali DDV na hrano? Katere ukrepe predlagajo za preprečevanje nasilja nad ženskami? Ali bodo ukinili RTV prispevek? O teh in drugih aktualnih vprašanjih v soočenju predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank, ki jih je določil žreb. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205375</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Soočenje predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank o zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in izobraževanju </title>
      </item>
      <item>
        <description>Bliskovita podražitev nafte, ki sledi ameriško-izraelskemu napadu na Iran, nas ta hip še ne bo prizadela, saj je vlada s posegom v trošarine preprečila občutnejše zvišanje tudi drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. A poglavitna neznanka najnovejše bližnjevzhodne krize je njeno trajanje. Če se bo zavlekla, jo bo gospodarstvo krepko občutilo, prav tako potrošniki. O tem, koliko zalog imamo in kolikšen je čas dobave, kateri dolgoročni ukrepi so na voljo, kaj lahko pričakujemo glede cen drugih energentov in kako odporno je domače in evropsko gospodarstvo na grozečo energetsko krizo, v tokratni oddaji Studio ob 17h.

Gostje:
Tomaž Slavec, izvršni direktor za področje nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu:
Blaž Hribar, finančnik, član uprave Pokojninske družbe A;
dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;
Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
</description>
        <enclosure length="107392512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/CenenafRA_SLO_MMC.PR1.20260310.2.1705_19408333.mp3"></enclosure>
        <guid>175205079</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3356</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bliskovita podražitev nafte, ki sledi ameriško-izraelskemu napadu na Iran, nas ta hip še ne bo prizadela, saj je vlada s posegom v trošarine preprečila občutnejše zvišanje tudi drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. A poglavitna neznanka najnovejše bližnjevzhodne krize je njeno trajanje. Če se bo zavlekla, jo bo gospodarstvo krepko občutilo, prav tako potrošniki. O tem, koliko zalog imamo in kolikšen je čas dobave, kateri dolgoročni ukrepi so na voljo, kaj lahko pričakujemo glede cen drugih energentov in kako odporno je domače in evropsko gospodarstvo na grozečo energetsko krizo, v tokratni oddaji Studio ob 17h.

Gostje:
Tomaž Slavec, izvršni direktor za področje nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu:
Blaž Hribar, finančnik, član uprave Pokojninske družbe A;
dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;
Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205079</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Cene nafte se vzpenjajo v nebo – kakšne bodo posledice za gospodarstvo in gospodinjstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? 
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. 

Avtorica oddaje Urška Valjavec.</description>
        <enclosure length="105808896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/UporabaRA_SLO_MMC.PR1.20260309.1.1705_19391885.mp3"></enclosure>
        <guid>175204765</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? 
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. 

Avtorica oddaje Urška Valjavec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204765</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Uporaba umetne inteligence se povečuje, a to na trg dela v Sloveniji še ne vpliva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="54190080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260306.5.1700_19356289.mp3"></enclosure>
        <guid>175204105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204105</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. 

Gostje:

Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije;
dr. Vesna Leskošek, sociologinja;
dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani;
mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.
</description>
        <enclosure length="105030144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/OpomenuRA_SLO_MMC.PR1.20260305.4.1705_19338892.mp3"></enclosure>
        <guid>175203798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. 

Gostje:

Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije;
dr. Vesna Leskošek, sociologinja;
dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani;
mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203798</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O pomenu 8. marca, mednarodnega praznika žensk, v današnjem času</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšen naj bo novi razvojni model Slovenije v povsem spremenjenih geopolitičnih razmerjih? Kako naj ga podpre država ter ob tem ustavi rast javne porabe, prispevke  v javne blagajne pa pravičneje porazdeli med delo in premoženje? Bo zaradi zaostrenih mednarodnih okoliščin v Evropski uniji še več zadržkov glede hitrosti in obsega zelenega prehoda ter kakšne ukrepe naj v zvezi z okoljem, podnebjem in energetiko sprejema Slovenija? Kako naj pri tem uravnoteži potrebe gospodarstva in ranljivih skupin prebivalstva? O vsem tem v drugem predvolilnem soočenju Radia Slovenija ob 17h na Prvem programu.</description>
        <enclosure length="133357056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/DrugosoRA_SLO_MMC.PR1.20260304.3.1700_19320904.mp3"></enclosure>
        <guid>175203485</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4167</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšen naj bo novi razvojni model Slovenije v povsem spremenjenih geopolitičnih razmerjih? Kako naj ga podpre država ter ob tem ustavi rast javne porabe, prispevke  v javne blagajne pa pravičneje porazdeli med delo in premoženje? Bo zaradi zaostrenih mednarodnih okoliščin v Evropski uniji še več zadržkov glede hitrosti in obsega zelenega prehoda ter kakšne ukrepe naj v zvezi z okoljem, podnebjem in energetiko sprejema Slovenija? Kako naj pri tem uravnoteži potrebe gospodarstva in ranljivih skupin prebivalstva? O vsem tem v drugem predvolilnem soočenju Radia Slovenija ob 17h na Prvem programu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203485</link>
        <pubDate> Wed, 04 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Drugo soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank o gospodarskih temah, zelenem prehodu in socialni državi v luči gospodarskih zmožnosti pred državnozborskimi volitvami</title>
      </item>
      <item>
        <description>V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;                                                                                                                                                              
Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; 
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan.

Avtorica oddaje Alenka Terlep. 
</description>
        <enclosure length="110122752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/KjesmoRA_SLO_MMC.PR1.20260303.2.1705_19305039.mp3"></enclosure>
        <guid>175203184</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3441</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;                                                                                                                                                              
Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; 
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan.

Avtorica oddaje Alenka Terlep. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203184</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu. 
</description>
        <enclosure length="107256576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/NapadnaRA_SLO_MMC.PR1.20260302.1.1705_19287156.mp3"></enclosure>
        <guid>175202923</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3351</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202923</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Napad na Iran – novo svetovno vojno žarišče?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="48364032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260227.5.1700_19257779.mp3"></enclosure>
        <guid>175202279</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1511</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202279</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje;

dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije;

Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</description>
        <enclosure length="104503296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/26/KonecusRA_SLO_MMC.PR1.20260226.4.1705_19242862.mp3"></enclosure>
        <guid>175201950</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje;

dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije;

Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201950</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Konec ustrahovanja novinarjev, žvižgačev, aktivistov … s t. i. SLAPP tožbami?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva. </description>
        <enclosure length="141578496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/SooenjeRA_SLO_MMC.PR1.20260225.3.1700_19228405.mp3"></enclosure>
        <guid>175201655</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201655</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Soočenje parlamentarnih strank o varnosti ter obrambni in zunanji politiki Slovenije pred državnozborskimi volitvami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem  za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu;
dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB;
Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
</description>
        <enclosure length="102641664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/OpomenuRA_SLO_MMC.PR1.20260224.2.1705_19214839.mp3"></enclosure>
        <guid>175201367</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3207</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem  za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu;
dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB;
Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201367</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Komu se splača odpreti individualni naložbeni račun kot obliko varčevanja na finančnih trgih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje: 

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani;
Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve;
dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in  teolog;
Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.</description>
        <enclosure length="108754944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/MiruvURA_SLO_MMC.PR1.20260223.1.1705_19200531.mp3"></enclosure>
        <guid>175201049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3398</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje: 

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani;
Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve;
dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in  teolog;
Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201049</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Miru v Ukrajini po štirih letih ruske agresije še ni na vidiku</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="60411648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/TedenskiRA_SLO_LJT_8474202_19170393.mp3"></enclosure>
        <guid>175200414</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1887</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200414</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. 

Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
</description>
        <enclosure length="107901696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/LesloveRA_SLO_MMC.PR1.20260219.4.1705_19155583.mp3"></enclosure>
        <guid>175200081</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3371</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. 

Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200081</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Le slovenski skakalci dosegli vrhunske dosežke na zimskih olimpijskih igrah; kakšna je prihodnost preostalih zimskih športov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00.


Gostje:

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="101313792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260218.3.1705_19140374.mp3"></enclosure>
        <guid>175199762</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3166</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00.


Gostje:

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199762</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je prepoved dostopa do družbenih medijev za mlajše od 15 let pravi način zaščite mladih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h.

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana;
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</description>
        <enclosure length="109012224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260217.2.1705_19123179.mp3"></enclosure>
        <guid>175199440</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3406</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h.

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana;
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199440</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O izgradnji sežigalnice na obrobju Ljubljane in njenem vplivu na kakovost zraka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali je treba Indijo spričo številčnosti njenega prebivalstva, obsega njenega gospodarstva in jedrskega orožja postaviti ob bok ZDA, Kitajske in Rusije, ali pa v ta klub vendarle še ne sodi? In če ne – kaj neki jo ovira?&lt;p&gt;Indija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Pona&amp;scaron;a se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnolo&amp;scaron;kih industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspe&amp;scaron;no zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica &amp;Scaron;anghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspe&amp;scaron;no sodeluje v kontekstu t. i. Quada, &amp;scaron;tirilateralne varnostne povezave, ki vključuje &amp;scaron;e Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona &amp;scaron;e naprej kupuje poceni energente in voja&amp;scaron;ke tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle &amp;scaron;e ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni &amp;ndash; kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnej&amp;scaron;ih? &amp;ndash; Odgovore na ta in druga sorodna vpra&amp;scaron;anja smo na Prvem pred nedavnim iskali v oddaji Intelekta, ki vam jo v tokratnem Studiu ob 17-ih znova ponujamo v poslu&amp;scaron;anje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostje:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Indiji&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Sa&amp;scaron;o &amp;Scaron;migić, ekonomist, strokovnjak za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Dr. Tomaž Gerden, radijski novinar in urednik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="93950976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260216.1.1705_19106413.mp3"></enclosure>
        <guid>175199148</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2935</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali je treba Indijo spričo številčnosti njenega prebivalstva, obsega njenega gospodarstva in jedrskega orožja postaviti ob bok ZDA, Kitajske in Rusije, ali pa v ta klub vendarle še ne sodi? In če ne – kaj neki jo ovira?&lt;p&gt;Indija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Pona&amp;scaron;a se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnolo&amp;scaron;kih industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspe&amp;scaron;no zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica &amp;Scaron;anghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspe&amp;scaron;no sodeluje v kontekstu t. i. Quada, &amp;scaron;tirilateralne varnostne povezave, ki vključuje &amp;scaron;e Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona &amp;scaron;e naprej kupuje poceni energente in voja&amp;scaron;ke tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle &amp;scaron;e ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni &amp;ndash; kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnej&amp;scaron;ih? &amp;ndash; Odgovore na ta in druga sorodna vpra&amp;scaron;anja smo na Prvem pred nedavnim iskali v oddaji Intelekta, ki vam jo v tokratnem Studiu ob 17-ih znova ponujamo v poslu&amp;scaron;anje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostje:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Indiji&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Sa&amp;scaron;o &amp;Scaron;migić, ekonomist, strokovnjak za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Dr. Tomaž Gerden, radijski novinar in urednik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199148</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Indija – globalna velesila 21. stoletja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55235328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260213.5.1700_19073626.mp3"></enclosure>
        <guid>175198436</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198436</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem;
Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije;
Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
</description>
        <enclosure length="100792320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/PredinfRA_SLO_MMC.PR1.20260212.4.1705_19057297.mp3"></enclosure>
        <guid>175198097</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3149</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem;
Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije;
Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198097</link>
        <pubDate> Thu, 12 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pred informativnima dnevoma o izbiri nadaljnjega šolanja v luči čim boljše zaposlitve</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov.  A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se  država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje so:

Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda;
dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor;
Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; 
Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline;
ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
</description>
        <enclosure length="105859584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/OzaitRA_SLO_MMC.PR1.20260211.3.1705_19041668.mp3"></enclosure>
        <guid>175197819</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3308</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov.  A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se  država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje so:

Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda;
dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor;
Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; 
Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline;
ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197819</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O zaščiti ljudi in njihovega premoženja pred poplavami ob porečju Savinje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
 
dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka;
Matej Tonin, Evropska ljudska stranka;
Marjan Šarec, Renew Europe;
Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov;
dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.



Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
</description>
        <enclosure length="101620224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/RazirjeRA_SLO_LJT_8342662_19031559.mp3"></enclosure>
        <guid>175197348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3175</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
 
dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka;
Matej Tonin, Evropska ljudska stranka;
Marjan Šarec, Renew Europe;
Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov;
dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.



Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197348</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 11:30:37 +0000</pubDate>
        <title>Razširjena Unija pravi odgovor na geostrateške izzive?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje: 

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="108312576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/JeprepoRA_SLO_MMC.PR1.20260209.1.1705_19008769.mp3"></enclosure>
        <guid>175197143</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3384</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje: 

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197143</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je prepoved dostopa do družbenih medijev za mlajše od 15 let pravi način zaščite mladih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Na Ptujskem  so znova oživeli Kurenti in začeli odganjati zimo in zlo ter v deželo prinašati, dobro letino, rodovitnost in veselje. Odnos med predsednico države, Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade, Robertom Golobom, se je otoplil. 
Olajšanje in zadovoljstvo je preplavilo večino poslancev, saj je Državni zbor, na svoji zadnji redni seji pred volitvami uspel zagotoviti dovolj glasov za imenovanje najpomembnejših funkcij v državi. Premier Golob se je, ne prvič, zapletel v nejasno komuniciranje z javnostjo o svojih postopkih na KPK. Zvonce pa je sprožila tudi napoved opozicijskega poslanca iz SDS, Žana Mahniča o uradu za deportacijo. Ljudje v krajih na podeželju pa bijejo po vsem druge bitke; vse manj so jim dostopne javne storitve; banke, pošte skrajšujejo delovni čas, umikajo bančne avtomate. Kurenti  pa še niso odgnali zime iz odnosa med njimi in predstavniki vlade. O tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku pod taktirko Jernejke Drolec.
</description>
        <enclosure length="63234816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260206.5.1700_18976985.mp3"></enclosure>
        <guid>175196440</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1976</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Na Ptujskem  so znova oživeli Kurenti in začeli odganjati zimo in zlo ter v deželo prinašati, dobro letino, rodovitnost in veselje. Odnos med predsednico države, Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade, Robertom Golobom, se je otoplil. 
Olajšanje in zadovoljstvo je preplavilo večino poslancev, saj je Državni zbor, na svoji zadnji redni seji pred volitvami uspel zagotoviti dovolj glasov za imenovanje najpomembnejših funkcij v državi. Premier Golob se je, ne prvič, zapletel v nejasno komuniciranje z javnostjo o svojih postopkih na KPK. Zvonce pa je sprožila tudi napoved opozicijskega poslanca iz SDS, Žana Mahniča o uradu za deportacijo. Ljudje v krajih na podeželju pa bijejo po vsem druge bitke; vse manj so jim dostopne javne storitve; banke, pošte skrajšujejo delovni čas, umikajo bančne avtomate. Kurenti  pa še niso odgnali zime iz odnosa med njimi in predstavniki vlade. O tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku pod taktirko Jernejke Drolec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196440</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.</description>
        <enclosure length="102868224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/PredkulRA_SLO_MMC.PR1.20260205.4.1705_18961830.mp3"></enclosure>
        <guid>175196123</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3214</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196123</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pred kulturnim praznikom predstavljamo Prešernove nagrajence, letošnje dobitnike najvišjih priznanj v umetnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.

Gostje:
dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani;
mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; 
Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.         
</description>
        <enclosure length="109948416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/BodoZDARA_SLO_MMC.PR1.20260204.3.1705_18947926.mp3"></enclosure>
        <guid>175195826</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.

Gostje:
dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani;
mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; 
Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.         
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195826</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Bodo ZDA in Rusija dosegle nov dogovor o jedrskem nadzoru v svetu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije.

Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina. 
</description>
        <enclosure length="114411264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/PogovorRA_SLO_MMC.PR1.20260203.2.1705_18933789.mp3"></enclosure>
        <guid>175195490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3575</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije.

Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195490</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom in predstavniki opozicije pred državnozborskimi volitvami </title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove.


Gostje:
mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; 
dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; 
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; 
Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. 

Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
</description>
        <enclosure length="104222976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/OmokriRA_SLO_MMC.PR1.20260202.1.1705_18919175.mp3"></enclosure>
        <guid>175195253</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3256</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove.


Gostje:
mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; 
dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; 
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; 
Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. 

Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195253</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O mokriščih - najbogatejših, a tudi najbolj ogroženih ekosistemih na svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav se volilna kampanja uradno sploh še ni začela, je bil teden v znamenju predvolilnih obračunavanj. Poslušali smo o spornem financiranju strank in koalicij, zlorabah pristojnosti za strankarske koristi, manipulacijah s spletnimi sledilci. Politika se je soočala s posledicami slabo pripravljene zakonodaje in popravljala napake, med drugim pri šutarjevem zakonu, obdavčitvi  t.im. normirancev in financiranju občin. Domači borzniki pa so ugotavljali, da so globalne pretrese in upadanje zaupanja v ZDA za zdaj uspeli obrniti v priložnost. O vsem tem v Tedenskem aktualnem mozaiku.
p.s. Na posnetku sem naredila napako. V zadevi KNOVS so poslanci preverjali, komu prisluškuje policija (in ne Sova). Za napako se opravičujem.</description>
        <enclosure length="48264960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260130.5.1700_18888874.mp3"></enclosure>
        <guid>175194595</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav se volilna kampanja uradno sploh še ni začela, je bil teden v znamenju predvolilnih obračunavanj. Poslušali smo o spornem financiranju strank in koalicij, zlorabah pristojnosti za strankarske koristi, manipulacijah s spletnimi sledilci. Politika se je soočala s posledicami slabo pripravljene zakonodaje in popravljala napake, med drugim pri šutarjevem zakonu, obdavčitvi  t.im. normirancev in financiranju občin. Domači borzniki pa so ugotavljali, da so globalne pretrese in upadanje zaupanja v ZDA za zdaj uspeli obrniti v priložnost. O vsem tem v Tedenskem aktualnem mozaiku.
p.s. Na posnetku sem naredila napako. V zadevi KNOVS so poslanci preverjali, komu prisluškuje policija (in ne Sova). Za napako se opravičujem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194595</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00.

Gostje:
Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;
Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov;
Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije;
Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 


</description>
        <enclosure length="108848640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/OmigracRA_SLO_MMC.PR1.20260129.4.1705_18872003.mp3"></enclosure>
        <guid>175194263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3401</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00.

Gostje:
Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;
Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov;
Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije;
Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194263</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O migracijah in izzivih pri vključevanju tujcev, ki želijo ostati v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; 
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</description>
        <enclosure length="114786048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/OizgradRA_SLO_MMC.PR1.20260128.3.1705_18857397.mp3"></enclosure>
        <guid>175193988</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3587</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; 
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193988</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O izgradnji sežigalnice na obrobju Ljubljane in njenem vplivu na kakovost zraka</title>
      </item>
      <item>
        <description>V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta.

Gostje:
dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. 
dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov;
dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..
</description>
        <enclosure length="107144448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/OizgradRA_SLO_MMC.PR1.20260127.2.1705_18841966.mp3"></enclosure>
        <guid>175193686</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3348</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta.

Gostje:
dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. 
dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov;
dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193686</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali drvimo v nepismeno družbo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. 


Gostje:
dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj;
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije;
mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije;
Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Avtorica oddaje Aljana Jocif.
</description>
        <enclosure length="108549120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/OomejevRA_SLO_MMC.PR1.20260126.1.1705_18826954.mp3"></enclosure>
        <guid>175193423</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3392</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. 


Gostje:
dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj;
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije;
mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije;
Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Avtorica oddaje Aljana Jocif.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193423</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O omejevanju dostopa do storitev na bankah, poštah in drugih javnih storitev na podeželju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="53965056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260123.5.1700_18799334.mp3"></enclosure>
        <guid>175192772</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1686</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192772</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu smo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. 

Gostje:

dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku;
dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta;
dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana;
Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija.


Avtorica oddaje Helena Lovinčič.
</description>
        <enclosure length="108350208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/KakouspRA_SLO_MMC.PR1.20260122.4.1705_18783454.mp3"></enclosure>
        <guid>175192471</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu smo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. 

Gostje:

dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku;
dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta;
dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana;
Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija.


Avtorica oddaje Helena Lovinčič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192471</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako uspešni smo pri obvladovanju bremena raka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.  Gostje:  Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije</description>
        <enclosure length="101855232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260121.3.1705_18769810.mp3"></enclosure>
        <guid>175192162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3182</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.  Gostje:  Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192162</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je sporazum Mercosur res ogrožajoč za slovenske kmete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič  v Studiu ob 17-ih.

Gostje:
mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje;
Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi;
Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka;
Deja Kozjek, višja sodnica;
dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="106673664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260120.2.1705_18755093.mp3"></enclosure>
        <guid>175191875</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3333</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič  v Studiu ob 17-ih.

Gostje:
mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje;
Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi;
Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka;
Deja Kozjek, višja sodnica;
dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191875</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title> O razlogih in vsebini novega zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega  papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni,  vplivalo na njeno delovanje?  Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. 

Gostje:

dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK;
dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani.

Avtor oddaje Tomaž Gerden.
</description>
        <enclosure length="108099840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/OaktualRA_SLO_MMC.PR1.20260119.1.1705_18742403.mp3"></enclosure>
        <guid>175191572</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3378</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega  papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni,  vplivalo na njeno delovanje?  Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. 

Gostje:

dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK;
dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani.

Avtor oddaje Tomaž Gerden.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191572</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O aktualnih vprašanjih v Rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55074048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260116.5.1700_18714237.mp3"></enclosure>
        <guid>175190931</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1721</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190931</link>
        <pubDate> Fri, 16 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; 
dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in 
dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. 

Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
</description>
        <enclosure length="101419776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/JesporaRA_SLO_MMC.PR1.20260115.4.1705_18700604.mp3"></enclosure>
        <guid>175190638</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3169</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; 
dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in 
dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. 

Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190638</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je sporazum Mercosur res ogrožajoč za slovenske kmete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu;
Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
</description>
        <enclosure length="108573696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/NestabilRA_SLO_MMC.PR1.20260114.3.1705_18688537.mp3"></enclosure>
        <guid>175190310</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3392</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu;
Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190310</link>
        <pubDate> Wed, 14 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nestabilni Iran med domačimi protesti in tujim vmešavanjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost;
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan
Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.
</description>
        <enclosure length="110700288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260113.2.1705_18674577.mp3"></enclosure>
        <guid>175190001</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3459</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost;
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan
Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190001</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title> Dolgotrajna oskrba zaživela v domovih za starejše; kdaj bo še na domu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minimalna plača znova buri duhove – in to tik pred politično vročo pomladjo. Minister za delo bo socialnim partnerjem predstavil predlog, ki bi najnižjo plačo potisnil do meje tisoč evrov neto. Za to ne potrebuje soglasja vlade, le obvezen posvet s socialnimi partnerji. Delodajalci svarijo pred dodatnimi pritiski na podjetja, sindikati vztrajajo, da obljube ne smejo ostati na papirju. Kaj to pomeni za trg dela, plačne lestvice in cene vsakodnevnih storitev? Se bo dvig prelil v višje plače ali predvsem v višje račune? In ali si gospodarstvo, zlasti izvozniki, v težavah takšen poseg sploh lahko privoščijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Danijel Lamperger,  generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije;
Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije;
Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija na agenciji za zaposlovanje  Adecco;
dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 
Avtorica oddaje Urška Valjavec</description>
        <enclosure length="107824896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/12/KajbipRA_SLO_MMC.PR1.20260112.1.1705_18661549.mp3"></enclosure>
        <guid>175189740</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3369</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minimalna plača znova buri duhove – in to tik pred politično vročo pomladjo. Minister za delo bo socialnim partnerjem predstavil predlog, ki bi najnižjo plačo potisnil do meje tisoč evrov neto. Za to ne potrebuje soglasja vlade, le obvezen posvet s socialnimi partnerji. Delodajalci svarijo pred dodatnimi pritiski na podjetja, sindikati vztrajajo, da obljube ne smejo ostati na papirju. Kaj to pomeni za trg dela, plačne lestvice in cene vsakodnevnih storitev? Se bo dvig prelil v višje plače ali predvsem v višje račune? In ali si gospodarstvo, zlasti izvozniki, v težavah takšen poseg sploh lahko privoščijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Danijel Lamperger,  generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije;
Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije;
Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija na agenciji za zaposlovanje  Adecco;
dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 
Avtorica oddaje Urška Valjavec</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189740</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj bi pomenila minimalna plača v višini tisočaka za trg dela, plačno lestvico in cene storitev?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55536384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260109.5.1700_18631338.mp3"></enclosure>
        <guid>175189141</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1735</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189141</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori vnovič v Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
</description>
        <enclosure length="106996224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260108.4.1705_18617684.mp3"></enclosure>
        <guid>175188840</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori vnovič v Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188840</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega pokojninskega stebra?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. 

Gostje: 
Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije;
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; 
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</description>
        <enclosure length="108595200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/SlovenskRA_SLO_MMC.PR1.20260107.3.1705_18605125.mp3"></enclosure>
        <guid>175188534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3393</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. 

Gostje: 
Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije;
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; 
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188534</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovensko gospodarstvo v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko pogledamo na leto 2025, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam vnovič v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.</description>
        <enclosure length="101513472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/06/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260106.2.1705_18591696.mp3"></enclosure>
        <guid>175188268</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3172</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko pogledamo na leto 2025, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam vnovič v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188268</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolása Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo Združene države, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17.00.



Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.</description>
        <enclosure length="106000128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/AliimaRA_SLO_MMC.PR1.20260105.1.1705_18579343.mp3"></enclosure>
        <guid>175188010</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolása Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo Združene države, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17.00.



Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188010</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali ima Trumpova administracija po zajetju venezuelskega predsednika Madura že novo tarčo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</description>
        <enclosure length="108220416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/02/SvetvlRA_SLO_MMC.PR1.20260102.5.1703_18557522.mp3"></enclosure>
        <guid>175187450</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3381</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187450</link>
        <pubDate> Fri, 02 Jan 2026 15:53:00 +0000</pubDate>
        <title>Svet v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto 2025 je slovenski šport zaznamovalo s številnimi vrhunci, uspehi, tudi rekordi. Prineslo je stare in nove junake, stare in nove prvake; pa tudi številne trenutke, ki bodo ostali v spominu športnic in športnikov ter vseh, ki jih spremljamo. Kaj izstopajočega se je v športnem svetu zgodilo v letu 2025, v tokratnem Studiu ob 17-tih.</description>
        <enclosure length="109821696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/30/portvRA_SLO_MMC.PR1.20251230.2.1705_18530941.mp3"></enclosure>
        <guid>175186390</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3431</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto 2025 je slovenski šport zaznamovalo s številnimi vrhunci, uspehi, tudi rekordi. Prineslo je stare in nove junake, stare in nove prvake; pa tudi številne trenutke, ki bodo ostali v spominu športnic in športnikov ter vseh, ki jih spremljamo. Kaj izstopajočega se je v športnem svetu zgodilo v letu 2025, v tokratnem Studiu ob 17-tih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186390</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Šport v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal  režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike.

Avtor oddaje Aleksander Čobec.
</description>
        <enclosure length="109377024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/KulturaRA_SLO_MMC.PR1.20251229.1.1705_18519092.mp3"></enclosure>
        <guid>175186120</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3418</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal  režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike.

Avtor oddaje Aleksander Čobec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186120</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kultura in umetnost v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka, verujejo kristjani. V tokratni oddaji Studio ob 17-tih na prvega od treh svetih večerov za kristjane gostimo škofa Škofije Murska Sobota dr. Janeza Kozinca in škofa Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji dr. Aleksandra Ernišo.</description>
        <enclosure length="61574400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20251224.3.1705_18484058.mp3"></enclosure>
        <guid>175185240</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1924</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka, verujejo kristjani. V tokratni oddaji Studio ob 17-tih na prvega od treh svetih večerov za kristjane gostimo škofa Škofije Murska Sobota dr. Janeza Kozinca in škofa Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji dr. Aleksandra Ernišo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185240</link>
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Božič je praznik svetlobe, ki povezuje kristjane</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.
</description>
        <enclosure length="101820672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/SlovenijRA_SLO_MMC.PR1.20251222.1.1705_18458477.mp3"></enclosure>
        <guid>175184625</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3181</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184625</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="48968448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20251219.5.1700_18431528.mp3"></enclosure>
        <guid>175183964</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183964</link>
        <pubDate> Fri, 19 Dec 2025 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</description>
        <enclosure length="108238848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/CopyofRA_SLO_LJT_7815658_18435389.mp3"></enclosure>
        <guid>175183824</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3382</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183824</link>
        <pubDate> Fri, 19 Dec 2025 10:57:47 +0000</pubDate>
        <title>Svet v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma.  Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v  tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:

Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; 
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A;
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</description>
        <enclosure length="109815552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20251218.4.1705_18417294.mp3"></enclosure>
        <guid>175183621</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3431</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma.  Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v  tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:

Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; 
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A;
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183621</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovensko gospodarstvo v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

Avtorica oddaje Urška Valjavec.
</description>
        <enclosure length="106993920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/17/KjebodRA_SLO_MMC.PR1.20251217.3.1705_18404388.mp3"></enclosure>
        <guid>175183280</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

Avtorica oddaje Urška Valjavec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183280</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega pokojninskega stebra?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana;
dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana;
dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana;
dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana;
mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.
</description>
        <enclosure length="106591488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/UKCLjubRA_SLO_MMC.PR1.20251216.2.1705_18391781.mp3"></enclosure>
        <guid>175183014</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3330</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana;
dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana;
dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana;
dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana;
mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183014</link>
        <pubDate> Tue, 16 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>UKC Ljubljana je 50 let po odprtju glavne stavbe pred novimi izzivi (ponovitev oddaje)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.&lt;p&gt;Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameri&amp;scaron;kih ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strate&amp;scaron;kih problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.&lt;br /&gt;Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameri&amp;scaron;kih podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.&lt;br /&gt;Gostje:&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Igor Papič&lt;/strong&gt;, minister za visoko &amp;scaron;olstvo, znanost in inovacije;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Maja Bogataj Jančič&lt;/strong&gt;, vodja In&amp;scaron;tituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;prof. dr. Blaž Zupan&lt;/strong&gt;, fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="99174144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/ZakajdrRA_SLO_LJT_7765231_18379074.mp3"></enclosure>
        <guid>175182502</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3099</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.&lt;p&gt;Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameri&amp;scaron;kih ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strate&amp;scaron;kih problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.&lt;br /&gt;Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameri&amp;scaron;kih podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.&lt;br /&gt;Gostje:&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Igor Papič&lt;/strong&gt;, minister za visoko &amp;scaron;olstvo, znanost in inovacije;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Maja Bogataj Jančič&lt;/strong&gt;, vodja In&amp;scaron;tituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;prof. dr. Blaž Zupan&lt;/strong&gt;, fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182502</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 16:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj država kupuje licence za umetno inteligenco pri ameriških podjetjih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="66828288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20251212.5.1700_18347059.mp3"></enclosure>
        <guid>175182029</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2088</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182029</link>
        <pubDate> Fri, 12 Dec 2025 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut;
Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo;
Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš.



Avtorica oddaje Nataša Lang.
</description>
        <enclosure length="112895232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/SebodoRA_SLO_MMC.PR1.20251211.4.1705_18331483.mp3"></enclosure>
        <guid>175181696</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3527</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut;
Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo;
Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš.



Avtorica oddaje Nataša Lang.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181696</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Se bodo osnovnošolci po prenovljenem učnem načrtu matematike ulomkov in računanja z decimalnimi števili učili prej?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu;

Taja Premk, Amnesty International;

Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.
</description>
        <enclosure length="83241216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/10/NamednaRA_SLO_MMC.PR1.20251210.3.1705_18318958.mp3"></enclosure>
        <guid>175181354</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2601</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu;

Taja Premk, Amnesty International;

Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181354</link>
        <pubDate> Wed, 10 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Na mednarodni dan človekovih pravic o njihovem vse pogostejšem krčenju, tudi v nekoč zglednih državah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih.


Gostje:

Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje;

Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; 

Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Avtorica oddaje Katja Arhar. 
</description>
        <enclosure length="102035712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/ReevanjRA_SLO_MMC.PR1.20251209.2.1705_18302762.mp3"></enclosure>
        <guid>175181050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3188</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih.


Gostje:

Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje;

Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; 

Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Avtorica oddaje Katja Arhar. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181050</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Reševanje javnega zdravstvenega sistema z interventnim zakonom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:
mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; 
Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; 
Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka;
Deja Kozjek, višja sodnica;
Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
</description>
        <enclosure length="106730496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/OnovemRA_SLO_MMC.PR1.20251208.1.1705_18289233.mp3"></enclosure>
        <guid>175180798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3335</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:
mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; 
Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; 
Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka;
Deja Kozjek, višja sodnica;
Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180798</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O novem zakonu o kazenski obravnavi mladoletnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="67458048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/05/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20251205.5.1700_18261594.mp3"></enclosure>
        <guid>175180162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2108</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180162</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:
Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025;
Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; 
Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti;
Štefan Krapše, založnik;
Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. 

Avtor Valter Pregelj. 
</description>
        <enclosure length="100314624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/04/OuinkiRA_SLO_MMC.PR1.20251204.4.1705_18247096.mp3"></enclosure>
        <guid>175179865</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3134</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:
Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025;
Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; 
Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti;
Štefan Krapše, založnik;
Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. 

Avtor Valter Pregelj. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179865</link>
        <pubDate> Thu, 04 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O učinkih Evropske prestolnice kulture GO! 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? 

Gostje:

Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; 
Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov;
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica;
Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. 
</description>
        <enclosure length="106163712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/CopyofRA_SLO_LJT_7640860_18238488.mp3"></enclosure>
        <guid>175179476</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3317</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? 

Gostje:

Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; 
Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov;
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica;
Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179476</link>
        <pubDate> Wed, 03 Dec 2025 09:45:37 +0000</pubDate>
        <title>Kako to, da v 15-ih letih ni bilo dovolj časa, da bi obstoječe objekte v javni rabi ustrezno prilagodili za invalide?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike?  Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti:

Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor
Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk
Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič
Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije



</description>
        <enclosure length="104038656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/KajprinRA_SLO_MMC.PR1.20251202.2.1705_18219692.mp3"></enclosure>
        <guid>175179312</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3251</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike?  Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti:

Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor
Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk
Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič
Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije



</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179312</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj prinaša vpis gotovine v ustavo in kaj uvedba digitalnega evra</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na treh smučiščih se je zimska sezona že začela, na preostalih pa hitijo pripravljati tehnični sneg. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter v devetih gorskih središčih, ki so skupno prejela 84 milijonov naložbenega denarja, že ugotavljajo pozitivne kazalnike. Obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav vsako leto sofinancira ministrstvo za infrastrukturo. V združenju žičničarjev pa si želijo še, da bi našli zakonsko podlago, ki bi omogočila tudi uveljavljanje naložb na smučiščih. V Studiu ob 17 h tudi o poteku inšpekcijskih pregledov ter o ugotovitvah in odločitvah inšpektorjev inšpektorata za infrastrukturo, pomembnih za varno obratovanje naprav in delovanje smučišč.

Gostje: 
Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport;
Vlasta Kampoš Jerenec, vodja Sektorja za železnice in žičnice na Direktoratu za železnice, žičnice in upravljanje prometa;
Patricija Furlan Fon, glavna inšpektorica inšpektorata za infrastrukturo ;
Boštjan Paradiž, predsednik združenja slovenskih žičničarjev. 
</description>
        <enclosure length="103669248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/ZaetekRA_SLO_MMC.PR1.20251201.1.1705_18205345.mp3"></enclosure>
        <guid>175179009</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3239</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na treh smučiščih se je zimska sezona že začela, na preostalih pa hitijo pripravljati tehnični sneg. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter v devetih gorskih središčih, ki so skupno prejela 84 milijonov naložbenega denarja, že ugotavljajo pozitivne kazalnike. Obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav vsako leto sofinancira ministrstvo za infrastrukturo. V združenju žičničarjev pa si želijo še, da bi našli zakonsko podlago, ki bi omogočila tudi uveljavljanje naložb na smučiščih. V Studiu ob 17 h tudi o poteku inšpekcijskih pregledov ter o ugotovitvah in odločitvah inšpektorjev inšpektorata za infrastrukturo, pomembnih za varno obratovanje naprav in delovanje smučišč.

Gostje: 
Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport;
Vlasta Kampoš Jerenec, vodja Sektorja za železnice in žičnice na Direktoratu za železnice, žičnice in upravljanje prometa;
Patricija Furlan Fon, glavna inšpektorica inšpektorata za infrastrukturo ;
Boštjan Paradiž, predsednik združenja slovenskih žičničarjev. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179009</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Začetek zimske sezone na smučiščih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="58424064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/28/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20251128.5.1700_18178123.mp3"></enclosure>
        <guid>175178361</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1825</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178361</link>
        <pubDate> Fri, 28 Nov 2025 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.</description>
        <enclosure length="110691840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20251127.4.1705_18164950.mp3"></enclosure>
        <guid>175178045</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3459</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178045</link>
        <pubDate> Thu, 27 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Smo res blizu miru v Ukrajini?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci.

Gostje:
– klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj,
– glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek,
– mladinski podnebni delegat Jan Zupan.</description>
        <enclosure length="109944576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/26/OblaenRA_SLO_MMC.PR1.20251126.3.1705_18151023.mp3"></enclosure>
        <guid>175177736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci.

Gostje:
– klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj,
– glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek,
– mladinski podnebni delegat Jan Zupan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177736</link>
        <pubDate> Wed, 26 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O blaženju podnebne krize brez omenjanja fosilnih goriv</title>
      </item>
      <item>
        <description>Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma.

Gostje:


Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev;
Srečko Mrvar, direktor založbe Učila;
dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
 dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.
</description>
        <enclosure length="95039232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/BratialRA_SLO_MMC.PR1.20251125.2.1705_18137528.mp3"></enclosure>
        <guid>175177454</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2969</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma.

Gostje:


Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev;
Srečko Mrvar, direktor založbe Učila;
dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
 dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177454</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Brati ali ne brati v angleščini?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na potrditvenem referendumu je padel zakon, predlagale so ga tri vladne stranke, ki bi uredil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dan po glasovanju se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali kakšne politične posledice bo imel izid referenduma dobre štiri mesece pred volitvami? V čem se je tokratno odločanje razlikovalo od odločanja na prejšnjih referendumih. To je sicer že drugi referendum zapored, ki ga je vladna koalicija izgubila.

Gosti:
Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič
urednik portala Zanima.me Rok Čakš
politični komentator Radia Slovenija Tomaž Celestina
</description>
        <enclosure length="107578368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20251124.1.1705_18124538.mp3"></enclosure>
        <guid>175177141</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na potrditvenem referendumu je padel zakon, predlagale so ga tri vladne stranke, ki bi uredil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dan po glasovanju se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali kakšne politične posledice bo imel izid referenduma dobre štiri mesece pred volitvami? V čem se je tokratno odločanje razlikovalo od odločanja na prejšnjih referendumih. To je sicer že drugi referendum zapored, ki ga je vladna koalicija izgubila.

Gosti:
Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič
urednik portala Zanima.me Rok Čakš
politični komentator Radia Slovenija Tomaž Celestina
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177141</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšne bodo politične posledice izida referenduma?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="61118208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/21/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20251121.5.1700_18093922.mp3"></enclosure>
        <guid>175176489</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1909</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176489</link>
        <pubDate> Fri, 21 Nov 2025 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trideset let mineva od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala do takrat najdlje trajajoča vojna v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je Bosno in Hercegovino, državo treh enakopravnih narodov, razdelil na dve entiteti. Številni to označujejo kot coklo v njenem razvoju, po mnenju drugih je sporazum edino jamstvo miru. Po tridesetih letih še vedno niso končane razprave o tem, kakšna bi morala biti ta država. Nekateri pretresi spominjajo celo na tiste v obdobju pred razpadom Jugoslavije. V tokratnem Studiu ob 17:00 se bomo spomnili dogajanja pred tremi desetletji. Pretresli bomo tudi aktualne razmere v Bosni in Hercegovini, možnosti za njen razvoj ter hitrejšo vključitev v evro-atlantske povezave. Gostili bomo strokovnjaka s področja zgodovine in političnih ved profesorja Boža Repeta in Farisa Kočana. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.
</description>
        <enclosure length="110445312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/30letdRA_SLO_MMC.PR1.20251120.4.1705_18081163.mp3"></enclosure>
        <guid>175176156</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3451</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trideset let mineva od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala do takrat najdlje trajajoča vojna v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je Bosno in Hercegovino, državo treh enakopravnih narodov, razdelil na dve entiteti. Številni to označujejo kot coklo v njenem razvoju, po mnenju drugih je sporazum edino jamstvo miru. Po tridesetih letih še vedno niso končane razprave o tem, kakšna bi morala biti ta država. Nekateri pretresi spominjajo celo na tiste v obdobju pred razpadom Jugoslavije. V tokratnem Studiu ob 17:00 se bomo spomnili dogajanja pred tremi desetletji. Pretresli bomo tudi aktualne razmere v Bosni in Hercegovini, možnosti za njen razvoj ter hitrejšo vključitev v evro-atlantske povezave. Gostili bomo strokovnjaka s področja zgodovine in političnih ved profesorja Boža Repeta in Farisa Kočana. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176156</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>30 let daytonskega mirovnega sporazuma</title>
      </item>
      <item>
        <description>Volivci bodo v nedeljo na referendumu odločali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci potrdili julija letos. Organizatorji referendumske kampanje so svoja stališča ZA in PROTI zakonu predstavili v današnjem soočenju na Radiu Slovenija. </description>
        <enclosure length="171857664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20251119.3.1705_18068116.mp3"></enclosure>
        <guid>175175859</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>5370</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Volivci bodo v nedeljo na referendumu odločali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci potrdili julija letos. Organizatorji referendumske kampanje so svoja stališča ZA in PROTI zakonu predstavili v današnjem soočenju na Radiu Slovenija. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175859</link>
        <pubDate> Wed, 19 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Soočenje pred referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti:

Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije
Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje
Janez Kerin, župan Mestne občine Krško
Miran Stanko, nekdanji župan Krškega
</description>
        <enclosure length="102508032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/18/KakopotRA_SLO_MMC.PR1.20251118.2.1705_18053677.mp3"></enclosure>
        <guid>175175561</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3203</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti:

Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije
Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje
Janez Kerin, župan Mestne občine Krško
Miran Stanko, nekdanji župan Krškega
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175561</link>
        <pubDate> Tue, 18 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako poteka načrtovanje JEK 2 in kakšni so predvideni posegi ob gradnji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje.

Gostje:
dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU;
Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.
</description>
        <enclosure length="96102912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/OduevnRA_SLO_MMC.PR1.20251117.1.1705_18037829.mp3"></enclosure>
        <guid>175175263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3003</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje.

Gostje:
dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU;
Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175263</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O duševnih stiskah, ki naraščajo, in iskanju pomoči</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:category text="News">
        <itunes:category text="News Commentary" />
        <itunes:category text="Politics" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 10 Apr 2026 14:50:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
      <title>Studio ob 17.00</title>
    </channel>
  </rss>
