News & Politics (C) RTVSLO 2017 Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. http://www.rtvslo.si/podcast Točka preloma http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250384/tockapreloma_pc.jpg V Točki preloma o tem, koliko lahko župani v resnici vplivajo na gospodarski razvoj občine? In ali je strah pred kitajskim kapitalom v Evropi upravičen? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2018/12/06/Toka_preloma2018-12-06-090126-SLO1_1.mp4 SLO1 1529 clean V Točki preloma o tem, koliko lahko župani v resnici vplivajo na gospodarski razvoj občine? In ali je strah pred kitajskim kapitalom v Evropi upravičen? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Dec 2018 20:53:56 +0000 Točka preloma V Točki preloma pa o obdavčitvi cerkvenih nepremičnin. Kakšno je stališče Rimskokatoliške cerkve in zakaj mora italijanska država od Cerkve za nazaj izterjati več milijard evrov nepremičninskega davka? In še o iskanju talentov po vsem svetu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2018/11/29/Toka_preloma2018-11-29-100423-SLO1_1.mp4 SLO1 1488 clean V Točki preloma pa o obdavčitvi cerkvenih nepremičnin. Kakšno je stališče Rimskokatoliške cerkve in zakaj mora italijanska država od Cerkve za nazaj izterjati več milijard evrov nepremičninskega davka? In še o iskanju talentov po vsem svetu. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Nov 2018 20:58:14 +0000 Točka preloma V Točki preloma o lastniških spremembah v slovenskem hotelirstvu. Zakaj namerava država oblikovati turistični holding? Gost bo minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Pa tudi o razmahu 3 D tiskanja v Sloveniji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/10/25/Toka_preloma2018-10-25-100136-SLO1_1.mp4 SLO1 1401 clean V Točki preloma o lastniških spremembah v slovenskem hotelirstvu. Zakaj namerava država oblikovati turistični holding? Gost bo minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Pa tudi o razmahu 3 D tiskanja v Sloveniji. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Oct 2018 19:58:06 +0000 Točka preloma V Točki preloma: Leta 2020 naj bi v Sloveniji prvič plačali nov davek na nepremičnine. Prvi obrisi so znani - kdo bo obdavčen bolj, kdo manj, kdo bo izvzet? Pa tudi o pomenu oblikovanja za poslovni uspeh podjetja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/10/18/Toka_preloma2018-10-18-093610-SLO1_1.mp4 SLO1 1457 clean V Točki preloma: Leta 2020 naj bi v Sloveniji prvič plačali nov davek na nepremičnine. Prvi obrisi so znani - kdo bo obdavčen bolj, kdo manj, kdo bo izvzet? Pa tudi o pomenu oblikovanja za poslovni uspeh podjetja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Oct 2018 19:58:21 +0000 Točka preloma O medijskem trgu v Sloveniji - katere televizijske in časopisne hiše povečujejo prihodke in dobiček, katerim gre slabše? Kako je razdeljen oglaševalski kolač? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/10/11/Toka_preloma2018-10-11-100542-SLO1_1.mp4 SLO1 1452 clean O medijskem trgu v Sloveniji - katere televizijske in časopisne hiše povečujejo prihodke in dobiček, katerim gre slabše? Kako je razdeljen oglaševalski kolač? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 19:58:23 +0000 Točka preloma V Točki preloma o družinskih podjetjih in nasledstvu: Zakaj le vsako tretje preživi prenos na naslednjo generacijo? Koliko podjetij je že sprejelo družinsko ustavo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/10/04/Toka_preloma2018-10-04-100232-SLO1_1.mp4 SLO1 1460 clean V Točki preloma o družinskih podjetjih in nasledstvu: Zakaj le vsako tretje preživi prenos na naslednjo generacijo? Koliko podjetij je že sprejelo družinsko ustavo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Oct 2018 19:58:45 +0000 Točka preloma V Točki preloma: Emisijski kuponi poganjajo cene električne energije na borzah v nebo. Smo tudi v Sloveniji pred novim valom podražitev elektrike? Kdaj in za koliko? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/09/27/Toka_preloma2018-09-27-092013-SLO1_1.mp4 SLO1 1404 clean V Točki preloma: Emisijski kuponi poganjajo cene električne energije na borzah v nebo. Smo tudi v Sloveniji pred novim valom podražitev elektrike? Kdaj in za koliko? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Sep 2018 19:58:06 +0000 Točka preloma V Točki preloma: katere ovire morajo premagovati slovenski izvozniki in - kako uspešna so zagonska podjetja, ki so zbirala denar z izdajo kripto žetonov? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/09/20/Toka_preloma2018-09-20-100127-SLO1_1.mp4 SLO1 1501 clean V Točki preloma: katere ovire morajo premagovati slovenski izvozniki in - kako uspešna so zagonska podjetja, ki so zbirala denar z izdajo kripto žetonov? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 19:58:22 +0000 Točka preloma Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/09/13/Toka_preloma2018-09-13-091146-SLO1.mp4 SLO1 1299 clean Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Sep 2018 19:58:31 +0000 Točka preloma V Točki preloma o lastniških spremembah v živilski panogi - zakaj je na prodaj Perutnina Ptuj? In o podhranjeni znanosti ter preboju slovenskih znanstvenikov na področju hlajenja. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/09/06/Toka_preloma2018-09-06-100255-SLO1.mp4 SLO1 1453 clean V Točki preloma o lastniških spremembah v živilski panogi - zakaj je na prodaj Perutnina Ptuj? In o podhranjeni znanosti ter preboju slovenskih znanstvenikov na področju hlajenja. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Sep 2018 19:59:15 +0000 Točka preloma Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/08/30/Toka_preloma2018-08-30-085413-SLO1_1.mp4 SLO1 1554 clean Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Aug 2018 19:59:31 +0000 Točka preloma V Točki preloma o robotizaciji - katera delovna mesta prevzemajo roboti in o turizmu - je pred nami še ena rekordna turistična sezona? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/06/14/Toka_preloma2018-06-14-095022-SLO1.mp4 SLO1 1512 clean V Točki preloma o robotizaciji - katera delovna mesta prevzemajo roboti in o turizmu - je pred nami še ena rekordna turistična sezona? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 19:54:49 +0000 Točka preloma V Točki preloma o zaposlovanju starejših od 55 let: zakaj je v Sloveniji zaposlenih komaj 38 % ljudi, starih med 55 in 64 let, v skandinavskih državah pa več kot 70%? In o uspešnosti letošnje planinske sezone: bo ostalo kaj denarja za obnovo planinskih koč? Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/03/Toka_preloma2018-05-03-095055-SLO1.mp4 SLO1 2056 clean V Točki preloma o zaposlovanju starejših od 55 let: zakaj je v Sloveniji zaposlenih komaj 38 % ljudi, starih med 55 in 64 let, v skandinavskih državah pa več kot 70%? In o uspešnosti letošnje planinske sezone: bo ostalo kaj denarja za obnovo planinskih koč? Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 19:53:58 +0000 Točka preloma V Točki preloma: 2 milijona za raziskave znanstvenika Romana Jerale in 250 milijonov za kmetijske subvencije... http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/04/12/Toka_preloma2018-04-12-092545-SLO1.mp4 SLO1 1521 clean V Točki preloma: 2 milijona za raziskave znanstvenika Romana Jerale in 250 milijonov za kmetijske subvencije... http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 19:53:59 +0000 Točka preloma V Točki preloma - Domnevna zloraba osebnih podatkov pri Facebooku je povzročila ogromno škodo - kako za varstvo osebnih podatkov skrbijo podjetja v Sloveniji? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/29/Toka_preloma2018-03-29-090448-SLO1.mp4 SLO1 1280 clean V Točki preloma - Domnevna zloraba osebnih podatkov pri Facebooku je povzročila ogromno škodo - kako za varstvo osebnih podatkov skrbijo podjetja v Sloveniji? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 19:54:02 +0000 Točka preloma V Točki preloma o spodbujanju zagonskih podjetij v Sloveniji. Koliko jih stopa po poti doslej najuspešnejših - Outfita seven in Zemante? Kakšne možnosti se odpirajo v kripto svetu? Točka preloma z Janjo Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/08/Zagonska_podjetja2018-03-08-095824-SLO1.mp4 SLO1 1458 clean V Točki preloma o spodbujanju zagonskih podjetij v Sloveniji. Koliko jih stopa po poti doslej najuspešnejših - Outfita seven in Zemante? Kakšne možnosti se odpirajo v kripto svetu? Točka preloma z Janjo Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Mar 2018 20:53:46 +0000 Zagonska podjetja V Točki preloma o rabi konoplje v medicinske namene. Je to priložnost za slovenski zdraviliški turizem? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/01/Toka_preloma2018-03-01-095522-SLO1.mp4 SLO1 1673 clean V Točki preloma o rabi konoplje v medicinske namene. Je to priložnost za slovenski zdraviliški turizem? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 20:54:13 +0000 Točka preloma V Točki preloma o razmerjih med gospodarstvom in športom: se podjetja dovolj zavedajo priložnosti, ki jim jih ponujajo vlaganja v šport? Koliko namenjajo za sponzorstva in donacije? Zakaj se je slovensko zagonsko podjetje odločilo sponzorirati prvoligaški španski nogometni klub? In še: kako je olimpijec Jani Klemenčič unovčil veslaške izkušnje v poslu? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/02/15/Toka_preloma2018-02-15-091558-SLO1.mp4 SLO1 1286 clean V Točki preloma o razmerjih med gospodarstvom in športom: se podjetja dovolj zavedajo priložnosti, ki jim jih ponujajo vlaganja v šport? Koliko namenjajo za sponzorstva in donacije? Zakaj se je slovensko zagonsko podjetje odločilo sponzorirati prvoligaški španski nogometni klub? In še: kako je olimpijec Jani Klemenčič unovčil veslaške izkušnje v poslu? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 20:53:51 +0000 Točka preloma V Točki preloma: O energetskem konceptu Slovenije, tudi o prihodnosti TEŠ - a in NEK - a, pa o znanstvenikih v podjetništvu - zakaj jih ni več in kako ustaviti beg možganov v tujino. V studio bomo povabili tudi mladega menedžerja leta 2017. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/01/25/Toka_preloma2018-01-25-100043-SLO1.mp4 SLO1 1375 clean V Točki preloma: O energetskem konceptu Slovenije, tudi o prihodnosti TEŠ - a in NEK - a, pa o znanstvenikih v podjetništvu - zakaj jih ni več in kako ustaviti beg možganov v tujino. V studio bomo povabili tudi mladega menedžerja leta 2017. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 20:54:10 +0000 Točka preloma V Točki preloma- o gospodarskih izzivih leta 2018 in slovenski filmski produkciji http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/01/11/Toka_preloma2018-01-11-090934-SLO1.mp4 SLO1 1318 clean V Točki preloma- o gospodarskih izzivih leta 2018 in slovenski filmski produkciji http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jan 2018 20:53:53 +0000 Točka preloma V Točki preloma o prodaji državnega premoženja in pričakovanjih v letu 2018 ter o ugotavljanju avtentičnosti umetniških del. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/12/21/Toka_preloma2017-12-21-085255-SLO1.mp4 SLO1 1378 clean V Točki preloma o prodaji državnega premoženja in pričakovanjih v letu 2018 ter o ugotavljanju avtentičnosti umetniških del. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Dec 2017 20:54:06 +0000 Točka preloma V Točki preloma – o velikem dosežku profesorja s Fakultete za strojništvo, ki mu je uspelo pridobiti 2 miilijona evropskih sredstev, pa tudi o osemurnem delovniku, ki bo že kmalu preteklost. Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/12/14/Toka_preloma2017-12-14-085619-SLO1.mp4 SLO1 1314 clean V Točki preloma – o velikem dosežku profesorja s Fakultete za strojništvo, ki mu je uspelo pridobiti 2 miilijona evropskih sredstev, pa tudi o osemurnem delovniku, ki bo že kmalu preteklost. Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 20:53:59 +0000 Točka preloma Kako dobičkonosen posel je ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji in zakaj so se v zadnjih desetih letih prepolovili prihodki slovenskih založb? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/11/30/Toka_preloma2017-11-30-090846-SLO1.mp4 SLO1 1363 clean Kako dobičkonosen posel je ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji in zakaj so se v zadnjih desetih letih prepolovili prihodki slovenskih založb? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 20:54:06 +0000 Točka preloma V Točki preloma o najbogatejših Slovencih v kriptosvetu in o položaju pekarstva v Sloveniji, tudi o Don donu, ki osvaja Balkan.Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/11/16/Toka_preloma2017-11-16-092124-SLO1.mp4 SLO1 1308 clean V Točki preloma o najbogatejših Slovencih v kriptosvetu in o položaju pekarstva v Sloveniji, tudi o Don donu, ki osvaja Balkan.Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 20:54:05 +0000 Točka preloma V Točki preloma o zaposlovanju starejših od 55 let: zakaj je v Sloveniji zaposlenih komaj 38 % ljudi, starih med 55 in 64 let, v skandinavskih državah pa več kot 70%? In o uspešnosti letošnje planinske sezone: bo ostalo kaj denarja za obnovo planinskih koč? Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/11/02/Toka_preloma2017-11-02-095535-SLO1.mp4 SLO1 1433 clean V Točki preloma o zaposlovanju starejših od 55 let: zakaj je v Sloveniji zaposlenih komaj 38 % ljudi, starih med 55 in 64 let, v skandinavskih državah pa več kot 70%? In o uspešnosti letošnje planinske sezone: bo ostalo kaj denarja za obnovo planinskih koč? Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 20:53:31 +0000 Točka preloma V Točki preloma o slovenski obrambni industriji in o najnovejših odkritjih o vplivu mobilnega telefoniranja na zdravje uporabnikov. Pa tudi o trgu mobilne telefonije v Sloveniji. Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/10/26/Toka_preloma2017-10-26-090815-SLO1.mp4 SLO1 1340 clean V Točki preloma o slovenski obrambni industriji in o najnovejših odkritjih o vplivu mobilnega telefoniranja na zdravje uporabnikov. Pa tudi o trgu mobilne telefonije v Sloveniji. Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Oct 2017 19:54:21 +0000 Točka preloma V Točki preloma pa o velikem navdušenju Slovencev nad kriptovalutami in t. i. tehnologijo blockchain, seveda tudi o tveganjih, ki jih prinaša kriptosvet; pa še o "ženskem principu" v lendavskem podjetju Varis. Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/10/12/Toka_preloma2017-10-12-095836-SLO1.mp4 SLO1 1478 clean V Točki preloma pa o velikem navdušenju Slovencev nad kriptovalutami in t. i. tehnologijo blockchain, seveda tudi o tveganjih, ki jih prinaša kriptosvet; pa še o "ženskem principu" v lendavskem podjetju Varis. Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Oct 2017 19:53:55 +0000 Točka preloma Svetovni trg umetnin in starin je bil lani vreden blizu 50 milijard evrov. Največji - skoraj dvopetinski delež - odpade na ZDA, sledi jim Kitajska, ki je tudi najhitreje rastoče tržišče, s četrtinskim deležem. Kako razvit je trg umetnin v Sloveniji? Ga sploh imamo? Po katerih umetninah je največje povpraševanje, kako kriza vpliva na cene? Odgovori v Točki preloma. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/09/08/Usoda_Agrokorja___hrvaki_pogled2017-09-08-124136-SLO1.mp4 SLO1 299 clean Svetovni trg umetnin in starin je bil lani vreden blizu 50 milijard evrov. Največji - skoraj dvopetinski delež - odpade na ZDA, sledi jim Kitajska, ki je tudi najhitreje rastoče tržišče, s četrtinskim deležem. Kako razvit je trg umetnin v Sloveniji? Ga sploh imamo? Po katerih umetninah je največje povpraševanje, kako kriza vpliva na cene? Odgovori v Točki preloma. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Sep 2017 19:37:14 +0000 Usoda Agrokorja – hrvaški pogled do kdaj še fosilna goriva in ali bomo v Sloveniji zgradili drugi blok nuklearke? In še: kako živ je v Sloveniji trg umetnin? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/06/15/Toka_preloma2017-06-15-095839-SLO1.mp4 SLO1 1312 clean do kdaj še fosilna goriva in ali bomo v Sloveniji zgradili drugi blok nuklearke? In še: kako živ je v Sloveniji trg umetnin? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Jun 2017 19:54:07 +0000 Točka preloma Koliko dražje je za podjetja ravnanje z nevarnimi odpadki po požaru v Kemisu in kako živ je trg umetnin v Sloveniji? Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/06/08/Toka_preloma2017-06-08-095545-SLO1.mp4 SLO1 1271 clean Koliko dražje je za podjetja ravnanje z nevarnimi odpadki po požaru v Kemisu in kako živ je trg umetnin v Sloveniji? Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 19:54:50 +0000 Točka preloma S predsednikom uprave Leka Vojmirjem Urlepom o spodbujanju tujih naložb in o razmerah v farmaciji http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/06/01/Toka_preloma2017-06-01-095415-SLO1.mp4 SLO1 1414 clean S predsednikom uprave Leka Vojmirjem Urlepom o spodbujanju tujih naložb in o razmerah v farmaciji http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Jun 2017 19:54:15 +0000 Točka preloma Kako uspešno je slovensko gospodarstvo in kako sodeluje z znanostjo? V Iskraemecu deluje največji razvojni oddelek za merjenje električne energije v Evropi. Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/05/25/Toka_preloma2017-05-25-101047-SLO1.mp4 SLO1 1261 clean Kako uspešno je slovensko gospodarstvo in kako sodeluje z znanostjo? V Iskraemecu deluje največji razvojni oddelek za merjenje električne energije v Evropi. Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 May 2017 19:54:04 +0000 Točka preloma Kako ranljiva so v času digitalizacije in hekerskih napadov slovenska podjetja? In kaj lahko zanje storijo lobisti v Bruslju?Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/05/18/Toka_preloma2017-05-18-091341-SLO1.mp4 SLO1 1285 clean Kako ranljiva so v času digitalizacije in hekerskih napadov slovenska podjetja? In kaj lahko zanje storijo lobisti v Bruslju?Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 May 2017 19:53:57 +0000 Točka preloma V Točki preloma- kako si utira pot krožno gospodarstvo in kako je s svojimi naložbami v Sloveniji zadovoljen avstralski Slovenec Anthony Tomažin? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/05/11/Toka_preloma2017-05-11-082244-SLO1.mp4 SLO1 1277 clean V Točki preloma- kako si utira pot krožno gospodarstvo in kako je s svojimi naložbami v Sloveniji zadovoljen avstralski Slovenec Anthony Tomažin? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 May 2017 19:54:07 +0000 Točka preloma V Točki preloma o zdravju bank v Sloveniji in o trgovanju s terjatvami, pa tudi o alternativnih naložbah. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/05/04/Toka_preloma2017-05-04-094612-SLO1_1.mp4 SLO1 1270 clean V Točki preloma o zdravju bank v Sloveniji in o trgovanju s terjatvami, pa tudi o alternativnih naložbah. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 May 2017 19:54:10 +0000 Točka preloma O pametnih mestih - katera so najpametnejša mesta v Sloveniji in po svetu in kako Petrol z digitalizacijo sistemov daljinskega ogrevanja omogoča evropskim prestolnicam velike prihranke. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/04/20/Toka_preloma2017-04-20-095808-SLO1.mp4 SLO1 1322 clean O pametnih mestih - katera so najpametnejša mesta v Sloveniji in po svetu in kako Petrol z digitalizacijo sistemov daljinskega ogrevanja omogoča evropskim prestolnicam velike prihranke. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Apr 2017 19:54:03 +0000 Točka preloma V Točki preloma o pasteh plačne politike - ali visoki stroški dela res zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/04/06/Toka_preloma2017-04-06-091025-SLO1.mp4 SLO1 1239 clean V Točki preloma o pasteh plačne politike - ali visoki stroški dela res zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Apr 2017 19:54:07 +0000 Točka preloma V Točki preloma-z Janjo Koren - o novih poslovnih priložnostih, ki jih prinaša zdravljenje z matičnimi celicami in o gradnji prestižnega hotela Interkontinental v Ljubljani. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/30/Toka_preloma2017-03-30-091418-SLO1.mp4 SLO1 1277 clean V Točki preloma-z Janjo Koren - o novih poslovnih priložnostih, ki jih prinaša zdravljenje z matičnimi celicami in o gradnji prestižnega hotela Interkontinental v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Mar 2017 19:54:11 +0000 Točka preloma V Točki preloma z Janjo Koren - o uvajanju 3D tiskanja v Sloveniji in o prebojnem podjetju Efos, ki si je z znanjem o uničevanju škodljivcev utrlo pot na tuje trge. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/23/Toka_preloma2017-03-23-095944-SLO1.mp4 SLO1 1294 clean V Točki preloma z Janjo Koren - o uvajanju 3D tiskanja v Sloveniji in o prebojnem podjetju Efos, ki si je z znanjem o uničevanju škodljivcev utrlo pot na tuje trge. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Mar 2017 20:53:56 +0000 Točka preloma V Točko preloma - z Izetom Rastoderjem o načrtih s Stožicami in o bananah. Voditeljica Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/16/Toka_preloma2017-03-16-100535-SLO1.mp4 SLO1 1261 clean V Točko preloma - z Izetom Rastoderjem o načrtih s Stožicami in o bananah. Voditeljica Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Mar 2017 20:54:08 +0000 Točka preloma V Točki preloma: Na svetovnem trgu vesoljskih tehnologij se na leto obrne okoli 300 milijard evrov; kakšne priložnosti se ponujajo slovenskemu gospodarstvu? Pa tudi o Domelu na poti do pametne tovarne. Voditeljica Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/09/Toka_preloma2017-03-09-095743-SLO1.mp4 SLO1 1305 clean V Točki preloma: Na svetovnem trgu vesoljskih tehnologij se na leto obrne okoli 300 milijard evrov; kakšne priložnosti se ponujajo slovenskemu gospodarstvu? Pa tudi o Domelu na poti do pametne tovarne. Voditeljica Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Mar 2017 20:54:01 +0000 Točka preloma V Točki preloma- Z vlakom od Murske sobote do Kopra v v 6 urah, od Bruslja do Pariza v manj kot uri in pol – kdaj tudi v Sloveniji hitreje? Izvedeli boste tudi, katere spremembe – predvsem na področju davčne zakonodaje - predlagajo podjetja, ki veliko vlagajo v šport, in športne zveze, da bi izboljšali položaj športnikov, športnih klubov in športnih delavcev. Posebej za Točko preloma je predlagane ukrepe razkril Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja in predsednik Rokometne zveze Slovenije. Voditeljica Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/02/Toka_preloma2017-03-02-095950-SLO1.mp4 SLO1 1411 clean V Točki preloma- Z vlakom od Murske sobote do Kopra v v 6 urah, od Bruslja do Pariza v manj kot uri in pol – kdaj tudi v Sloveniji hitreje? Izvedeli boste tudi, katere spremembe – predvsem na področju davčne zakonodaje - predlagajo podjetja, ki veliko vlagajo v šport, in športne zveze, da bi izboljšali položaj športnikov, športnih klubov in športnih delavcev. Posebej za Točko preloma je predlagane ukrepe razkril Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja in predsednik Rokometne zveze Slovenije. Voditeljica Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Mar 2017 20:55:51 +0000 Točka preloma Točka preloma: kako živa je Ljubljanska borza in kako gre slovenski glasbeni industriji? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/02/23/Toka_preloma2017-02-23-095459-SLO1_1.mp4 SLO1 1275 clean Točka preloma: kako živa je Ljubljanska borza in kako gre slovenski glasbeni industriji? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Feb 2017 20:52:28 +0000 Točka preloma V Točki preloma - Kaj meni slovensko gospodarstvo o morebitni obdavčitvi robotov in kdaj tudi v Sloveniji uvedba elektronskega cestninjenja za tovorni promet? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/02/16/Toka_preloma2017-02-16-101458-SLO1.mp4 SLO1 1269 clean V Točki preloma - Kaj meni slovensko gospodarstvo o morebitni obdavčitvi robotov in kdaj tudi v Sloveniji uvedba elektronskega cestninjenja za tovorni promet? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Feb 2017 20:53:11 +0000 Točka preloma V Točki preloma: Koliko subvencij namenja država za tuje investitorje in kateri so najbolj iskani poklici danes in kateri so poklici prihodnosti? Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/02/09/Toka_preloma2017-02-09-100429-SLO1.mp4 SLO1 1588 clean V Točki preloma: Koliko subvencij namenja država za tuje investitorje in kateri so najbolj iskani poklici danes in kateri so poklici prihodnosti? Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Feb 2017 20:54:07 +0000 Točka preloma Studio 3 z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči- kako zmagovalno miselnost iz športa izkoristiti tudi na drugih področjih, V Globusu- brexit in njegove posledice za Evropo in Slovenijo, V Točki preloma: Izgube v termoelektrarni Šoštanj bomo očitno pokrivali odjemalci električne energije- kako in kdaj? Četrtkovi večeri naj bodo rezervirani za Studio 3. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/02/02/Toka_preloma2017-02-02-090129-SLO1_1.mp4 SLO1 1627 clean Studio 3 z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči- kako zmagovalno miselnost iz športa izkoristiti tudi na drugih področjih, V Globusu- brexit in njegove posledice za Evropo in Slovenijo, V Točki preloma: Izgube v termoelektrarni Šoštanj bomo očitno pokrivali odjemalci električne energije- kako in kdaj? Četrtkovi večeri naj bodo rezervirani za Studio 3. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Feb 2017 20:52:35 +0000 Točka preloma Studio 3 - z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči – ali bo politika po 24-ih letih uspela reformirati zdravstvo, tako da bo sistem pravičen in solidaren, pravic za bolnike pa ne bo manj? V Globusu- o novem svetovnem redu – kakšna bo ameriška zunanja politika pod predsednikom Trumpom? V Točki preloma pa bomo predstavili nagrajenca Združenja manager za življenjsko delo in preverili, kaj je evro v desetih letih prinesel ljudem in gospodarstvu. Studio 3 prvič v četrtek zvečer v živo na 1. sporedu Televizije Slovenija. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/01/26/Toka_preloma2017-01-26-091931-SLO1.mp4 SLO1 1561 clean Studio 3 - z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči – ali bo politika po 24-ih letih uspela reformirati zdravstvo, tako da bo sistem pravičen in solidaren, pravic za bolnike pa ne bo manj? V Globusu- o novem svetovnem redu – kakšna bo ameriška zunanja politika pod predsednikom Trumpom? V Točki preloma pa bomo predstavili nagrajenca Združenja manager za življenjsko delo in preverili, kaj je evro v desetih letih prinesel ljudem in gospodarstvu. Studio 3 prvič v četrtek zvečer v živo na 1. sporedu Televizije Slovenija. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jan 2017 20:53:50 +0000 Točka preloma Digitalni cunami je pred vrati. V naslednjih 20 letih naj bi se zgodilo več sprememb kot v preteklih 300 letih. Digitalizacija že korenito spreminja koncepte in poslovne modele podjetij. Po raziskavah bo digitalizacija najbolj prizadela storitvene dejavnosti - bančništvo, zavarovalništvo in trgovino. V klasični industriji naj bi v prihodnjih letih izginila polovica zdajšnjih delovnih mest, v bančništvu kar 70%. Poklici bodo v prihodnosti popolnoma drugačni od današnjih, vsaj šestih od desetih danes še ne poznamo, pravijo analize. V kolikšni meri bodo človeka izpodrinili roboti in umetna inteligenca? Kako se na digitalizacijo pripravljajo slovenska podjetja? Koliko delovnih mest bo digitalizacija odnesla, koliko jih bo prinesla? O tem z dr. Markom Grobelnikom, glasnikom digitalnih tehnologij in Igorjem Zorkom, podpredsednikom GZS za digitalizacijo. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/12/21/Digitalizacija_prilonost_in_gronja2016-12-21-091933-SLO3_1.mp4 SLO3 2011 clean Digitalni cunami je pred vrati. V naslednjih 20 letih naj bi se zgodilo več sprememb kot v preteklih 300 letih. Digitalizacija že korenito spreminja koncepte in poslovne modele podjetij. Po raziskavah bo digitalizacija najbolj prizadela storitvene dejavnosti - bančništvo, zavarovalništvo in trgovino. V klasični industriji naj bi v prihodnjih letih izginila polovica zdajšnjih delovnih mest, v bančništvu kar 70%. Poklici bodo v prihodnosti popolnoma drugačni od današnjih, vsaj šestih od desetih danes še ne poznamo, pravijo analize. V kolikšni meri bodo človeka izpodrinili roboti in umetna inteligenca? Kako se na digitalizacijo pripravljajo slovenska podjetja? Koliko delovnih mest bo digitalizacija odnesla, koliko jih bo prinesla? O tem z dr. Markom Grobelnikom, glasnikom digitalnih tehnologij in Igorjem Zorkom, podpredsednikom GZS za digitalizacijo. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Dec 2016 20:03:00 +0000 Digitalizacija priložnost in grožnja Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/12/14/Toka_preloma2016-12-14-073723-SLO3.mp4 SLO3 2006 clean Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Dec 2016 20:03:47 +0000 Kako z državnimi gozdovi gospodari državno podjetje? Avtomobilska panoga je na pragu korenitih sprememb, največjih v zadnjem stoletju. Veliki proizvajalci avtomobilov napovedujejo prehod na množično proizvodnjo električnih vozil v prihodnjih desetih letih. Na svetovnem avtomobilskem trgu je trenutno manj kot odstotek električnih vozil, a proces elektrifikacije vozil je videti nepovraten. Zgornji dom nemškega parlamenta je sredi oktobra letos sprejel celo resolucijo, s katero je pozval k prepovedi uporabe avtomobilov na bencinski in dizelski pogon do leta 2030. Kako se prehodu na električna vozila prilagaja slovenska avtomobilska industrija, ki dobavlja sestavne dele tako rekoč vsem proizvajalcem avtomobilov na svetu in ki ustvari kar desetino bruto domačega proizvoda in petino slovenskega izvoza? In kakšen je odnos slovenskih državljanov do električnih avtomobilov? Trenutno se z njimi ponaša okoli 400 gospodinjstev. O vsem tem v Točki preloma z dobrima poznavalcema električne mobilnosti - dr. Tomažem Katrašnikom in Andrejem Pečjakom. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/12/07/Toka_preloma__Avtomobilska_industrija_na_pragu_revolucije_2016-12-07-092924-SLO3.mp4 SLO3 2143 clean Avtomobilska panoga je na pragu korenitih sprememb, največjih v zadnjem stoletju. Veliki proizvajalci avtomobilov napovedujejo prehod na množično proizvodnjo električnih vozil v prihodnjih desetih letih. Na svetovnem avtomobilskem trgu je trenutno manj kot odstotek električnih vozil, a proces elektrifikacije vozil je videti nepovraten. Zgornji dom nemškega parlamenta je sredi oktobra letos sprejel celo resolucijo, s katero je pozval k prepovedi uporabe avtomobilov na bencinski in dizelski pogon do leta 2030. Kako se prehodu na električna vozila prilagaja slovenska avtomobilska industrija, ki dobavlja sestavne dele tako rekoč vsem proizvajalcem avtomobilov na svetu in ki ustvari kar desetino bruto domačega proizvoda in petino slovenskega izvoza? In kakšen je odnos slovenskih državljanov do električnih avtomobilov? Trenutno se z njimi ponaša okoli 400 gospodinjstev. O vsem tem v Točki preloma z dobrima poznavalcema električne mobilnosti - dr. Tomažem Katrašnikom in Andrejem Pečjakom. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Dec 2016 20:05:53 +0000 Avtomobilska industrija na pragu revolucije? 1.julij 2016 je bil prelomni datum za slovenske gozdove in za slovensko lesarstvo. Upravljanje državnih gozdov je namreč po 20 letih od koncesionarjev prevzelo posebej za to ustanovljeno državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o.. Ob prevzemanju upravljanja je bilo veliko pomislekov in svaril: da bo v državnih gozdovih kaos, da bo več sto gozdarjev ostalo brez dela, da bo oskrba s hlodovino slabša itn. V Točki preloma bomo preverili, kaj se je v resnici zgodilo in kakšni so učinki petmesečnega dela novega državnega podjetja. Predvsem pa nas bo zanimalo, kakšno je danes stanje državnih gozdov - boljše ali slabše kot takrat, ko so v njih delali koncesionarji, ki so jim očitali neupravičeno bogatenje. Gosta bosta v.d. direktorja SiDG Miha Marenče in lastnik žagarskega podjetja Regal Danilo Knap. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/11/30/Kako_z_dravnimi_gozdovi_gospodari_dravno_podjetje_2016-11-30-084356-SLO3.mp4 SLO3 2006 clean 1.julij 2016 je bil prelomni datum za slovenske gozdove in za slovensko lesarstvo. Upravljanje državnih gozdov je namreč po 20 letih od koncesionarjev prevzelo posebej za to ustanovljeno državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o.. Ob prevzemanju upravljanja je bilo veliko pomislekov in svaril: da bo v državnih gozdovih kaos, da bo več sto gozdarjev ostalo brez dela, da bo oskrba s hlodovino slabša itn. V Točki preloma bomo preverili, kaj se je v resnici zgodilo in kakšni so učinki petmesečnega dela novega državnega podjetja. Predvsem pa nas bo zanimalo, kakšno je danes stanje državnih gozdov - boljše ali slabše kot takrat, ko so v njih delali koncesionarji, ki so jim očitali neupravičeno bogatenje. Gosta bosta v.d. direktorja SiDG Miha Marenče in lastnik žagarskega podjetja Regal Danilo Knap. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Nov 2016 20:03:38 +0000 Kako z državnimi gozdovi gospodari državno podjetje? Leto dni po sprejemu resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 je v pripravi nova stanovanjska zakonodaja, ki naj bi odpravila anomalije na tem področju. Med največjimi so po mnenju nepremičninskih strokovnjakov prenizke neprofitne najemnine in neustrezen nadzor nad najemniki, zaradi česar je javni stanovanjski sklad vsako leto siromašnejši. Med tem na trg končno prihajajo stanovanja iz nasedlih nepremičninskih projektov, tudi tistih, ki so pristali na DUTB oz. slabi banki, trg nepremičnin pa je letos najživahnejši od izbruha krize leta 2008. V prvi polovici letošnjega leta je bilo sklenjenih kar za 950 milijonov evrov poslov, kar je za dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani in kar za 68% več kot leta 2009, ko je bil slovenski nepremičninski trg na najnižji točki krize. Zadnje leto se nepremičnine, predvsem stanovanja, spet dražijo. O vsem tem v Točki preloma z dobrima poznavalcema nepremičninskega trga. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/11/24/Toka_preloma__Nepremininski_trg_spet_ivahen__najemnih_stanovanj_iz_leta_v_leto_manj2016-11-24-043536-SLO1.mp4 SLO1 1845 clean Leto dni po sprejemu resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 je v pripravi nova stanovanjska zakonodaja, ki naj bi odpravila anomalije na tem področju. Med največjimi so po mnenju nepremičninskih strokovnjakov prenizke neprofitne najemnine in neustrezen nadzor nad najemniki, zaradi česar je javni stanovanjski sklad vsako leto siromašnejši. Med tem na trg končno prihajajo stanovanja iz nasedlih nepremičninskih projektov, tudi tistih, ki so pristali na DUTB oz. slabi banki, trg nepremičnin pa je letos najživahnejši od izbruha krize leta 2008. V prvi polovici letošnjega leta je bilo sklenjenih kar za 950 milijonov evrov poslov, kar je za dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani in kar za 68% več kot leta 2009, ko je bil slovenski nepremičninski trg na najnižji točki krize. Zadnje leto se nepremičnine, predvsem stanovanja, spet dražijo. O vsem tem v Točki preloma z dobrima poznavalcema nepremičninskega trga. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Nov 2016 15:27:03 +0000 Nepremičninski trg spet živahen, najemnih stanovanj iz leta v leto manj Na svetovnem trgu vesoljskih tehnologij se na leto obrne okoli 300 milijard evrov, od tega šestina na evropskem. Kar 230 tisoč strokovnjakov je v Evropi že zaposlenih na področju satelitov in vesoljskih tehnologij, še več jih bo do leta 2020. Po pred kratkim sprejeti vesoljski strategiji bo Evropska unija v naslednjih štirih letih za vesoljske projekte namenila 12 milijard evrov, spodbuditi bo skušala sodelovanje zasebnega kapitala. Vesoljske tehnologije so velika priložnost tudi za slovensko gospodarstvo. Že zdaj, ko Slovenija še ni polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, je z njimi poslovno povezanih okoli 40 podjetij. O tem, kje je Slovenija na svetovnem vesoljskem zemljevidu in koliko prihodkov ter koliko delovnih mest bi Sloveniji lahko prinesle vesoljske tehnologije, v tokratni Točki preloma. Gosta bosta Tanja Permozer z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje - SI. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/11/09/Vesoljske_tehnologije_prilonost_za_slovensko_gospodarstvo2016-11-09-090421-SLO3.mp4 SLO3 1819 clean Na svetovnem trgu vesoljskih tehnologij se na leto obrne okoli 300 milijard evrov, od tega šestina na evropskem. Kar 230 tisoč strokovnjakov je v Evropi že zaposlenih na področju satelitov in vesoljskih tehnologij, še več jih bo do leta 2020. Po pred kratkim sprejeti vesoljski strategiji bo Evropska unija v naslednjih štirih letih za vesoljske projekte namenila 12 milijard evrov, spodbuditi bo skušala sodelovanje zasebnega kapitala. Vesoljske tehnologije so velika priložnost tudi za slovensko gospodarstvo. Že zdaj, ko Slovenija še ni polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, je z njimi poslovno povezanih okoli 40 podjetij. O tem, kje je Slovenija na svetovnem vesoljskem zemljevidu in koliko prihodkov ter koliko delovnih mest bi Sloveniji lahko prinesle vesoljske tehnologije, v tokratni Točki preloma. Gosta bosta Tanja Permozer z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje - SI. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Nov 2016 20:00:39 +0000 Vesoljske tehnologije priložnost za slovensko gospodarstvo Naravni viri so omejeni, okolje je onesnaženo, prebivalstvo naglo narašča. Evropska unija vidi rešitev v prehodu na krožno gospodarstvo, ki ga označujeta manj potratna raba virov in reciklaža odpadkov. Na ta način naj bi do leta 2030 dobili okoli 3 milijone delovnih mest, podjetja pa bi prihranila 600 milijard evrov na leto. Nekaj slovenskih podjetij že deluje po načelih krožnega gospodarstva. Imamo podjetje, ki edino na svetu proizvaja najlon iz odpadnih snovi. O tem, zakaj je uveljavitev krožnega gospodarstva neizbežna in kako doseči nujno potrebno soglasje politike, gospodarstva in javnosti, v Točki preloma s predsednikom GZS Marjanom Mačkoškom in ambasadorko krožnega gospodarstva v Sloveniji Ladejo Godina Košir. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/11/02/Toka_preloma__Krono_gospodarstvo_postaja_nujnost2016-11-02-090455-SLO3.mp4 SLO3 1808 clean Naravni viri so omejeni, okolje je onesnaženo, prebivalstvo naglo narašča. Evropska unija vidi rešitev v prehodu na krožno gospodarstvo, ki ga označujeta manj potratna raba virov in reciklaža odpadkov. Na ta način naj bi do leta 2030 dobili okoli 3 milijone delovnih mest, podjetja pa bi prihranila 600 milijard evrov na leto. Nekaj slovenskih podjetij že deluje po načelih krožnega gospodarstva. Imamo podjetje, ki edino na svetu proizvaja najlon iz odpadnih snovi. O tem, zakaj je uveljavitev krožnega gospodarstva neizbežna in kako doseči nujno potrebno soglasje politike, gospodarstva in javnosti, v Točki preloma s predsednikom GZS Marjanom Mačkoškom in ambasadorko krožnega gospodarstva v Sloveniji Ladejo Godina Košir. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Nov 2016 20:01:53 +0000 Krožno gospodarstvo postaja nujnost O tem, kako še povečati pretok znanja med znanstveno sfero in gospodarstvom in kako doseči inovacijski preboj Slovenije, pripravlja Inženirska akademija posebno inovacijsko strategijo. Brez več denarja ne bo šlo. Kako to doseči pa smo vprašali dr. Jožeta Vižintina, generalnega tajnika Inženirske akademije Slovenije. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/27/TPR-271016-IZJAVA-ZNANOST-ZA-FB-22191797_1.mp4 SLO1 68 clean O tem, kako še povečati pretok znanja med znanstveno sfero in gospodarstvom in kako doseči inovacijski preboj Slovenije, pripravlja Inženirska akademija posebno inovacijsko strategijo. Brez več denarja ne bo šlo. Kako to doseči pa smo vprašali dr. Jožeta Vižintina, generalnega tajnika Inženirske akademije Slovenije. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Oct 2016 09:00:20 +0000 Dr. Jože Vižintin: Inovativni preboj Po inovativnosti in vlaganjih v znanost in razvoj Slovenija še vedno šepa. Gonilo rasti je izvoz, a med izvoznimi izdelki je premalo visokotehnoloških, ki bi bili plod inovativnosti in sodelovanja z znanstveno sfero. Medtem ko je takšnih v Evropski uniji v povprečju 15%, jih je pri nas le 5%. Podjetja na leto za naložbe v raziskave in razvoj namenijo okoli 700 milijonov evrov, od leta 2012 lahko zanje uveljavljajo 100 - odstotno davčno olajšavo. Ali podjetja sredstva, ki ostajajo neobdavčena, resnično namenijo za naložbe v razvoj, preverja Finančna uprava RS. Pod lupo je vzela 171 podjetij in doslej ugotovila za 1,1 milijona evrov neupravičenih davčnih olajšav. Toda kaj sploh sodi med raziskave in razvoj? O tem ter o poteh do tehnološkega in inovativnega preboja Slovenije v Točki preloma - z lastnikoma in direktorjema dveh uspešnih podjetij, ki veliko vlagata v razvoj. Gosta bosta Bogomir Strašek, KLS Ljubno in Janez Novak, RLS. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/10/26/Po_inovativnosti_Slovenija_med_sledilci__zakaj_ne_med_voditelji_2016-10-26-092513-SLO3.mp4 SLO3 1845 clean Po inovativnosti in vlaganjih v znanost in razvoj Slovenija še vedno šepa. Gonilo rasti je izvoz, a med izvoznimi izdelki je premalo visokotehnoloških, ki bi bili plod inovativnosti in sodelovanja z znanstveno sfero. Medtem ko je takšnih v Evropski uniji v povprečju 15%, jih je pri nas le 5%. Podjetja na leto za naložbe v raziskave in razvoj namenijo okoli 700 milijonov evrov, od leta 2012 lahko zanje uveljavljajo 100 - odstotno davčno olajšavo. Ali podjetja sredstva, ki ostajajo neobdavčena, resnično namenijo za naložbe v razvoj, preverja Finančna uprava RS. Pod lupo je vzela 171 podjetij in doslej ugotovila za 1,1 milijona evrov neupravičenih davčnih olajšav. Toda kaj sploh sodi med raziskave in razvoj? O tem ter o poteh do tehnološkega in inovativnega preboja Slovenije v Točki preloma - z lastnikoma in direktorjema dveh uspešnih podjetij, ki veliko vlagata v razvoj. Gosta bosta Bogomir Strašek, KLS Ljubno in Janez Novak, RLS. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 26 Oct 2016 19:01:39 +0000 Po inovativnosti Slovenija med sledilci, zakaj ne med voditelji? Ob privatizaciji družbenega premoženja pred skoraj četrt stoletja smo vsi državljani Slovenije dobili certifikate v vrednosti od 100 tisoč do 400 tisoč tolarjev. Dobro polovico certifikatov, skupno vrednih 4 milijarde evrov, so državljani vložili v pooblaščene investicijske družbe, slabo tretjino pa v podjetja. Delnice, ki so jih dobili z zamenjavo certifikatov, so shranili na registrske račune pri Klirinško depotni družbi. Mnogi so potem nanje pozabili. Oziroma se veselili vsakoletnih dividend, če so jih dobili. Vsi tisti, ki z delnicami doslej niso trgovali, okoli 220 tisoč jih je še, morajo do konca leta vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD-ju prenesti na trgovalne račune pri bankah oziroma borznoposredniških družbah. Zakaj, kakšne možnosti imajo imetniki, kolikšni so stroški in kakšne so pasti, o tem v tokratni Točki preloma. Tudi o tem, kdo je s certifikati zaslužil največ. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/10/19/Kam_in_kako_s_certifikatskimi_delnicami_2016-10-19-084134-SLO3.mp4 SLO3 1830 clean Ob privatizaciji družbenega premoženja pred skoraj četrt stoletja smo vsi državljani Slovenije dobili certifikate v vrednosti od 100 tisoč do 400 tisoč tolarjev. Dobro polovico certifikatov, skupno vrednih 4 milijarde evrov, so državljani vložili v pooblaščene investicijske družbe, slabo tretjino pa v podjetja. Delnice, ki so jih dobili z zamenjavo certifikatov, so shranili na registrske račune pri Klirinško depotni družbi. Mnogi so potem nanje pozabili. Oziroma se veselili vsakoletnih dividend, če so jih dobili. Vsi tisti, ki z delnicami doslej niso trgovali, okoli 220 tisoč jih je še, morajo do konca leta vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD-ju prenesti na trgovalne račune pri bankah oziroma borznoposredniških družbah. Zakaj, kakšne možnosti imajo imetniki, kolikšni so stroški in kakšne so pasti, o tem v tokratni Točki preloma. Tudi o tem, kdo je s certifikati zaslužil največ. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 19 Oct 2016 19:02:37 +0000 Kam in kako s certifikatskimi delnicami? Ob privatizaciji družbenega premoženja pred skoraj četrt stoletja smo vsi državljani Slovenije dobili certifikate v vrednosti od 100 tisoč do 400 tisoč tolarjev. Dobro polovico certifikatov, skupno vrednih 4 milijarde evrov, so državljani vložili v pooblaščene investicijske družbe, slabo tretjino pa v podjetja. Delnice, ki so jih dobili z zamenjavo certifikatov, so shranili na registrske račune pri Klirinško depotni družbi. Mnogi so potem nanje pozabili. Oziroma se veselili vsakoletnih dividend, če so jih dobili. Vsi tisti, ki z delnicami doslej niso trgovali, okoli 220 tisoč jih je še, morajo do konca leta vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD-ju prenesti na trgovalne račune pri bankah oziroma borznoposredniških družbah. Zakaj, kakšne možnosti imajo imetniki, kolikšni so stroški in kakšne so pasti, o tem v tokratni Točki preloma. Tudi o tem, kdo je s certifikati zaslužil največ. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/10/12/Kam_in_kako_s_certifikatskimi_delnicami_2016-10-12-090449-SLO3.mp4 SLO3 1906 clean Ob privatizaciji družbenega premoženja pred skoraj četrt stoletja smo vsi državljani Slovenije dobili certifikate v vrednosti od 100 tisoč do 400 tisoč tolarjev. Dobro polovico certifikatov, skupno vrednih 4 milijarde evrov, so državljani vložili v pooblaščene investicijske družbe, slabo tretjino pa v podjetja. Delnice, ki so jih dobili z zamenjavo certifikatov, so shranili na registrske račune pri Klirinško depotni družbi. Mnogi so potem nanje pozabili. Oziroma se veselili vsakoletnih dividend, če so jih dobili. Vsi tisti, ki z delnicami doslej niso trgovali, okoli 220 tisoč jih je še, morajo do konca leta vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD-ju prenesti na trgovalne račune pri bankah oziroma borznoposredniških družbah. Zakaj, kakšne možnosti imajo imetniki, kolikšni so stroški in kakšne so pasti, o tem v tokratni Točki preloma. Tudi o tem, kdo je s certifikati zaslužil največ. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 12 Oct 2016 19:01:44 +0000 Kam in kako s certifikatskimi delnicami? Medtem ko v Sloveniji še čakamo na ureditev zdravljenja z medicinsko konopljo, je od maja lani že dovoljena uporaba industrijske konoplje v prehrani. A industrijska konoplja ostaja ena najbolj kontroverznih rastlin, saj je še vedno kriminalizirana. Še v 60 - ih letih prejšnjega stoletja je bilo v nekdanji Jugoslaviji z industrijsko konopljo posajenih 60 tisoč hektarov zemljišč, Jugoslavija je bila druga največja izvoznica konoplje na svetu. Danes pa celotna Evropa ne premore več kot 25 tisoč hektarov zemljišč, posajenih s to konopljo. V Sloveniji je pridelava industrijske konoplje dovoljena od leta 2004, pridelava se je naglo povečevala od leta 2011 dalje, v zadnjem letu je nekoliko upadla. Danes industrijsko konopljo goji 445 ljudi, na skupno 430 hektarih. Kakšna priložnost je industrijska konoplja za slovensko gospodarstvo? Koliko delovnih mest bi še lahko prinesla? Po katerih državah bi se lahko Slovenija zgledovala? O tem v Točki preloma z gostoma Ireno Rotar iz Ekoci-ja in Tomažem Sušnikom, lastnikom prvega slovenskega obrata za predelavo industrijske konoplje v Sloveniji. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/10/05/Z_industrijsko_konopljo_do_novih_delovnih_mest_2016-10-05-093016-SLO3.mp4 SLO3 1791 clean Medtem ko v Sloveniji še čakamo na ureditev zdravljenja z medicinsko konopljo, je od maja lani že dovoljena uporaba industrijske konoplje v prehrani. A industrijska konoplja ostaja ena najbolj kontroverznih rastlin, saj je še vedno kriminalizirana. Še v 60 - ih letih prejšnjega stoletja je bilo v nekdanji Jugoslaviji z industrijsko konopljo posajenih 60 tisoč hektarov zemljišč, Jugoslavija je bila druga največja izvoznica konoplje na svetu. Danes pa celotna Evropa ne premore več kot 25 tisoč hektarov zemljišč, posajenih s to konopljo. V Sloveniji je pridelava industrijske konoplje dovoljena od leta 2004, pridelava se je naglo povečevala od leta 2011 dalje, v zadnjem letu je nekoliko upadla. Danes industrijsko konopljo goji 445 ljudi, na skupno 430 hektarih. Kakšna priložnost je industrijska konoplja za slovensko gospodarstvo? Koliko delovnih mest bi še lahko prinesla? Po katerih državah bi se lahko Slovenija zgledovala? O tem v Točki preloma z gostoma Ireno Rotar iz Ekoci-ja in Tomažem Sušnikom, lastnikom prvega slovenskega obrata za predelavo industrijske konoplje v Sloveniji. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 5 Oct 2016 19:03:13 +0000 Z industrijsko konopljo do novih delovnih mest? Da je Banka Slovenije država v državi, kot Vatikan in da je nad njo le modro nebo, je slišati ob vsakem neuspešnem poskusu nadzora njenega delovanja. Računskemu sodišču doslej še ni uspelo izvesti revizije poslovanja naše centralne banke. Vedno se je zataknilo pri vprašanju pristojnosti. A že kmalu naj bi bilo drugače. V pripravi je novela zakona o Banki Slovenije, ki bo Računskemu sodišču izrecno priznala pravico do revidiranja njenega poslovanja. Toda kaj bo sodišče lahko pregledovalo? Tudi ravnanje BS pri sanaciji bank leta 2013 in določanju globine bančne luknje? Banka Slovenije tudi ni uvrščena v javni sektor, zato imajo zaposleni boljše plače in več ugodnosti. O vsem tem v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/09/28/Nad_Banko_Slovenije_le_modro_nebo_2016-09-28-090039-SLO3.mp4 SLO3 1976 clean Da je Banka Slovenije država v državi, kot Vatikan in da je nad njo le modro nebo, je slišati ob vsakem neuspešnem poskusu nadzora njenega delovanja. Računskemu sodišču doslej še ni uspelo izvesti revizije poslovanja naše centralne banke. Vedno se je zataknilo pri vprašanju pristojnosti. A že kmalu naj bi bilo drugače. V pripravi je novela zakona o Banki Slovenije, ki bo Računskemu sodišču izrecno priznala pravico do revidiranja njenega poslovanja. Toda kaj bo sodišče lahko pregledovalo? Tudi ravnanje BS pri sanaciji bank leta 2013 in določanju globine bančne luknje? Banka Slovenije tudi ni uvrščena v javni sektor, zato imajo zaposleni boljše plače in več ugodnosti. O vsem tem v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Sep 2016 19:03:01 +0000 Nad Banko Slovenije le modro nebo? Računsko sodišče je ob reviziji dela ministrstva za infrastrukturo na področju javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza ugotovilo, da potniki že vrsto let za vozovnice plačujejo preveč - tudi do 60% več, kot bi plačevali, če ministrstvo ne bi uporabljalo po mnenju Računskega sodišča neveljavne uredbe, ki omogoča višje cene. Po nekaterih izračunih naj bi na ta način avtobusni prevozniki v petih letih neupravičeno zaslužili okoli 100 milijonov evrov. Tudi poskusno uvajanje enotne vozovnice, ki potnikom omogoča vožnjo na izbrani relaciji z različnimi prevozniki, za zdaj le dijakom in študentom, ne poteka brez zapletov. Zbrali smo odzive potnikov, avtobusnih prevoznikov, v studiu pa bo gost Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/09/14/Toka_preloma__Preplaane_avtobusne_vozovnice_2016-09-14-091636-SLO3.mp4 SLO3 1867 clean Računsko sodišče je ob reviziji dela ministrstva za infrastrukturo na področju javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza ugotovilo, da potniki že vrsto let za vozovnice plačujejo preveč - tudi do 60% več, kot bi plačevali, če ministrstvo ne bi uporabljalo po mnenju Računskega sodišča neveljavne uredbe, ki omogoča višje cene. Po nekaterih izračunih naj bi na ta način avtobusni prevozniki v petih letih neupravičeno zaslužili okoli 100 milijonov evrov. Tudi poskusno uvajanje enotne vozovnice, ki potnikom omogoča vožnjo na izbrani relaciji z različnimi prevozniki, za zdaj le dijakom in študentom, ne poteka brez zapletov. Zbrali smo odzive potnikov, avtobusnih prevoznikov, v studiu pa bo gost Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Sep 2016 19:00:55 +0000 Preplačane avtobusne vozovnice? Zaradi nizkih obrestnih mer varčevanje v bankah že dolgo ni več donosna naložba. Še več. V nekaterih bankah - tudi v petih v Sloveniji - morajo podjetja za hrambo depozitov že plačevati t.i. ležarino. Bodo morale v prihodnosti za hrambo privarčevanih sredstev bankam - po zgledu dveh nemških hranilnic - plačevati tudi fizične osebe? Kam sploh vložiti razpoložljiva sredstva, da bi bil donos največji? In kako nizke obrestne mere vplivajo na poslovanje bank? O vsem tem v gospodarski oddaji Točka preloma, prvi v novi sezoni - z gostoma dr. Igorjem Mastenom, profesorjem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Božom Jašovičem, nekdanjim direktorjem NLB-ja, zdaj direktorjem skladnosti poslovanja pri Gorenjski banki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/09/07/Ko_je_treba_za_hrambo_depozitov_plaati___2016-09-07-084445-SLO3.mp4 SLO3 1867 clean Zaradi nizkih obrestnih mer varčevanje v bankah že dolgo ni več donosna naložba. Še več. V nekaterih bankah - tudi v petih v Sloveniji - morajo podjetja za hrambo depozitov že plačevati t.i. ležarino. Bodo morale v prihodnosti za hrambo privarčevanih sredstev bankam - po zgledu dveh nemških hranilnic - plačevati tudi fizične osebe? Kam sploh vložiti razpoložljiva sredstva, da bi bil donos največji? In kako nizke obrestne mere vplivajo na poslovanje bank? O vsem tem v gospodarski oddaji Točka preloma, prvi v novi sezoni - z gostoma dr. Igorjem Mastenom, profesorjem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Božom Jašovičem, nekdanjim direktorjem NLB-ja, zdaj direktorjem skladnosti poslovanja pri Gorenjski banki. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Sep 2016 19:03:40 +0000 Ko je treba za hrambo depozitov plačati... Slovensko gospodarstvo je danes popolnoma drugačno, kot je bilo ob osamosvojitvi pred 25 leti. Takrat so kraljevali tudi velikani, kot so Mura (6 tisoč zaposlenih), Peko (4 tisoč), Planika (3700), SCT (3500), IUV (2500), TAM, MIP. . . . Številnih podjetij ni več, nekatera so se združila v večje sisteme, nastala so mnoga nova, predvsem mikro in majhna. V družinskih podjetjih je zaposlenih kar 70% aktivnega prebivalstva. Kot kažejo podatki o poslovanju, je slovensko gospodarstvo prehod v samostojno državo dobro prestalo. Kritični sta bili prvi dve leti, ko je gospodarstvo izgubilo skoraj 60% trga. A že leta 1993 se je začelo okrevanje, ki mu je sledilo 16 let razmeroma visoke gospodarske rasti, vse do izbruha krize leta 2008. Kakšna je danes kondicija slovenskega gospodarstva v primerjavi z letom 1991? Kaj je odločilno zaznamovalo to obdobje, katere so bile za gospodarstvo najboljše in katere najbolj zgrešene poteze ekonomske politike? Kaj smo si lahko s povprečno plačo privoščili leta 1991 in kaj zanjo dobimo danes? Kakšno vlogo so odigrali gospodarski ministri? O vsem tem z direktorji, ekonomisti in naključno izbranimi ljudmi. Gosta v studiu bosta nekdanja direktorica večih družb Cvetana Rijavec in ekonomist dr. Jože Damijan. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/06/22/Slovensko_gospodarstvo_25_let_potem2016-06-22-103845-SLO3.mp4 SLO3 2590 clean Slovensko gospodarstvo je danes popolnoma drugačno, kot je bilo ob osamosvojitvi pred 25 leti. Takrat so kraljevali tudi velikani, kot so Mura (6 tisoč zaposlenih), Peko (4 tisoč), Planika (3700), SCT (3500), IUV (2500), TAM, MIP. . . . Številnih podjetij ni več, nekatera so se združila v večje sisteme, nastala so mnoga nova, predvsem mikro in majhna. V družinskih podjetjih je zaposlenih kar 70% aktivnega prebivalstva. Kot kažejo podatki o poslovanju, je slovensko gospodarstvo prehod v samostojno državo dobro prestalo. Kritični sta bili prvi dve leti, ko je gospodarstvo izgubilo skoraj 60% trga. A že leta 1993 se je začelo okrevanje, ki mu je sledilo 16 let razmeroma visoke gospodarske rasti, vse do izbruha krize leta 2008. Kakšna je danes kondicija slovenskega gospodarstva v primerjavi z letom 1991? Kaj je odločilno zaznamovalo to obdobje, katere so bile za gospodarstvo najboljše in katere najbolj zgrešene poteze ekonomske politike? Kaj smo si lahko s povprečno plačo privoščili leta 1991 in kaj zanjo dobimo danes? Kakšno vlogo so odigrali gospodarski ministri? O vsem tem z direktorji, ekonomisti in naključno izbranimi ljudmi. Gosta v studiu bosta nekdanja direktorica večih družb Cvetana Rijavec in ekonomist dr. Jože Damijan. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 22 Jun 2016 20:44:52 +0000 Slovensko gospodarstvo 25 let potem Po zadnji raziskavi AT Kearney-ja so najbolj privlačne države za neposredne tuje naložbe ZDA, Kitajska, Kanada in Nemčija kot prva evropska država. Sloveniji se kljub rasti neposrednih tujih naložb v zadnjih letih ni uspelo uvrstiti med 25 najbolj privlačnih držav. Indeks zaupanja tujih vlagateljev ostaja nizek, Slovenijo prehitevajo tudi države Višegrajske skupine. Kaj imajo Slovaška, Češka, Poljska, česar Slovenija nima? Zakaj poljski Abris ne bo postal lastnik Palome? Zakaj bo IBM klicni center raje postavil na Hrvaškem in ne v Sloveniji? Kako se bo končala tekma Slovenije s Poljsko za tovarno robotov, ki jo namerava v eni od držav postaviti japonska Yaskawa? Kdaj bo Slovenija dobila strategijo spodbujanja tujih naložb in kaj bo v njej? O tem v Točki preloma s predsednikom uprave Leka Vojmirjem Urlepom, ki je tudi predsednik Foruma tujih investitorjev v Sloveniji in državnim sekretarjem ministrstva za gospodarstvo Alešem Cantaruttijem. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/06/08/Toka_preloma__Slovenija_neprivlana_za_tuje_nalobe2016-06-08-090043-SLO3.mp4 SLO3 1827 clean Po zadnji raziskavi AT Kearney-ja so najbolj privlačne države za neposredne tuje naložbe ZDA, Kitajska, Kanada in Nemčija kot prva evropska država. Sloveniji se kljub rasti neposrednih tujih naložb v zadnjih letih ni uspelo uvrstiti med 25 najbolj privlačnih držav. Indeks zaupanja tujih vlagateljev ostaja nizek, Slovenijo prehitevajo tudi države Višegrajske skupine. Kaj imajo Slovaška, Češka, Poljska, česar Slovenija nima? Zakaj poljski Abris ne bo postal lastnik Palome? Zakaj bo IBM klicni center raje postavil na Hrvaškem in ne v Sloveniji? Kako se bo končala tekma Slovenije s Poljsko za tovarno robotov, ki jo namerava v eni od držav postaviti japonska Yaskawa? Kdaj bo Slovenija dobila strategijo spodbujanja tujih naložb in kaj bo v njej? O tem v Točki preloma s predsednikom uprave Leka Vojmirjem Urlepom, ki je tudi predsednik Foruma tujih investitorjev v Sloveniji in državnim sekretarjem ministrstva za gospodarstvo Alešem Cantaruttijem. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 8 Jun 2016 19:00:20 +0000 Slovenija neprivlačna za tuje naložbe Lansko leto je bilo za slovensko gospodarstvo najuspešnejše po izbruhu krize. Prihodki so se občutno povečali, celotni neto dobiček je bil za 80% večji kot leta 2014, zaposlenih je bilo 20 tisoč več ljudi kot leto prej. Najuspešnejša je bila predelovalna panoga, tudi gradbeništvu je šlo dobro - prvič po petih letih je panoga spet ustvarila dobiček. Je pa strmoglavilo elektrogospodarstvo, kjer kljub 670 - milijonski čisti izgubi ohranjajo najvišje plače. Lani je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1504 evre, v energetiki pa kar 2339 evrov. Kako dolgo še? Kaj čaka slovensko gospodarstvo letos in v prihodnjih letih? V katerih regijah je gospodarstvo najbolj stabilno? Odgovori v Točki preloma z gostoma Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri GZS in Albertom Ermanom, direktorjem in večinskim lastnikom Magnetov. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/06/01/Elektrogospodarstvo_strmoglavilo__plae_ostajajo_najvije2016-06-01-085516-SLO3.mp4 SLO3 1827 clean Lansko leto je bilo za slovensko gospodarstvo najuspešnejše po izbruhu krize. Prihodki so se občutno povečali, celotni neto dobiček je bil za 80% večji kot leta 2014, zaposlenih je bilo 20 tisoč več ljudi kot leto prej. Najuspešnejša je bila predelovalna panoga, tudi gradbeništvu je šlo dobro - prvič po petih letih je panoga spet ustvarila dobiček. Je pa strmoglavilo elektrogospodarstvo, kjer kljub 670 - milijonski čisti izgubi ohranjajo najvišje plače. Lani je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1504 evre, v energetiki pa kar 2339 evrov. Kako dolgo še? Kaj čaka slovensko gospodarstvo letos in v prihodnjih letih? V katerih regijah je gospodarstvo najbolj stabilno? Odgovori v Točki preloma z gostoma Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri GZS in Albertom Ermanom, direktorjem in večinskim lastnikom Magnetov. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 1 Jun 2016 19:00:48 +0000 Elektrogospodarstvo strmoglavilo, plače ostajajo najvišje Znani so prvi učinki uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji. V prvih treh mesecih so se prilivi v proračun v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 18,5 milijona evrov. Finančni minister je zadovoljen, saj bo državna blagajna do konca leta očitno bogatejša za načrtovanih 75 milijonov evrov. Nasprotno pa po mnenju podjetnikov in davčnih svetovalcev še ni čas za odpiranje šampanjca, povečani prilivi so po njihovem le kaplja v morje. Nevladne organizacije pa opozarjajo, da so za večino malih društev davčne blagajne nesmiselne in preveliko breme ter da bi bilo zato treba zakonodajo čim prej spremeniti. Je že čas za ukinitev davčnih blagajn za mala društva? Kakšne so izkušnje z davčnimi blagajnami v Avstriji? Odgovori v Točki preloma s Petrom Grumom, FURS in Brankom Mehom, OZS. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/05/25/Ukinitev_davnih_blagajn_za_mala_drutva_2016-05-25-092221-SLO3.mp4 SLO3 1843 clean Znani so prvi učinki uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji. V prvih treh mesecih so se prilivi v proračun v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 18,5 milijona evrov. Finančni minister je zadovoljen, saj bo državna blagajna do konca leta očitno bogatejša za načrtovanih 75 milijonov evrov. Nasprotno pa po mnenju podjetnikov in davčnih svetovalcev še ni čas za odpiranje šampanjca, povečani prilivi so po njihovem le kaplja v morje. Nevladne organizacije pa opozarjajo, da so za večino malih društev davčne blagajne nesmiselne in preveliko breme ter da bi bilo zato treba zakonodajo čim prej spremeniti. Je že čas za ukinitev davčnih blagajn za mala društva? Kakšne so izkušnje z davčnimi blagajnami v Avstriji? Odgovori v Točki preloma s Petrom Grumom, FURS in Brankom Mehom, OZS. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 May 2016 19:01:46 +0000 Ukinitev davčnih blagajn za mala društva? Naravni viri so omejeni, okolje je onesnaženo, prebivalstvo naglo narašča. Evropska unija vidi rešitev v prehodu na krožno gospodarstvo, ki ga označujeta manj potratna raba virov in reciklaža odpadkov. Na ta način naj bi do leta 2030 dobili okoli 3 milijone delovnih mest, podjetja pa bi prihranila 600 milijard evrov na leto. Nekaj slovenskih podjetij že deluje po načelih krožnega gospodarstva. Imamo podjetje, ki edino na svetu proizvaja najlon iz odpadnih snovi. O tem, zakaj je uveljavitev krožnega gospodarstva neizbežna in kako doseči nujno potrebno soglasje politike, gospodarstva in javnosti, v Točki preloma s predsednikom GZS Marjanom Mačkoškom in ambasadorko krožnega gospodarstva v Sloveniji Ladejo Godina Košir. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/05/11/Krono_gospodarstvo_postaja_nujnost2016-05-11-090043-SLO3.mp4 SLO3 1809 clean Naravni viri so omejeni, okolje je onesnaženo, prebivalstvo naglo narašča. Evropska unija vidi rešitev v prehodu na krožno gospodarstvo, ki ga označujeta manj potratna raba virov in reciklaža odpadkov. Na ta način naj bi do leta 2030 dobili okoli 3 milijone delovnih mest, podjetja pa bi prihranila 600 milijard evrov na leto. Nekaj slovenskih podjetij že deluje po načelih krožnega gospodarstva. Imamo podjetje, ki edino na svetu proizvaja najlon iz odpadnih snovi. O tem, zakaj je uveljavitev krožnega gospodarstva neizbežna in kako doseči nujno potrebno soglasje politike, gospodarstva in javnosti, v Točki preloma s predsednikom GZS Marjanom Mačkoškom in ambasadorko krožnega gospodarstva v Sloveniji Ladejo Godina Košir. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 May 2016 18:59:00 +0000 Krožno gospodarstvo postaja nujnost Da so znanstvena odkritja in inovativnost med ključnimi dejavniki za preživetje gospodarstva, se vse bolj zavedajo tudi slovenska podjetja. Medtem ko slovenska država za raziskave in razvoj namenja vsako leto manj denarja, ga gospodarstvo vsako leto več. Leta 2014 je tako država za vlaganja v razvoj namenila 57 milijonov evrov manj kot leto prej, podjetja pa 11 milijonov evrov več. Med slovenskimi podjetji v raziskave in razvoj največ vlagata Krka in Lek - 115 oz 82 milijonov evrov leta 2015. To pa je drobiž v primerjavi z nemškim Volkswagnom, ki je z dobrimi 13 milijardami evrov letno za razvoj svetovni prvak. O razmerjih med znanostjo in gospodarstvom, o finančnih učinkih inovacij v Leku in Hidriji in o presenetljivo hitrem naraščanju števila doktorjev znanosti v Sloveniji v Točki preloma. Gosta bosta dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in dr. Matjaž Oven, direktor Lekove Biofarmacevtike. Voditeljica : Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/05/04/Po_vlaganjih_v_razvoj_svetovni_prvak_Volkswagen__slovenska_prvaka_Krka_in_Lek2016-05-04-090445-SLO3.mp4 SLO3 1780 clean Da so znanstvena odkritja in inovativnost med ključnimi dejavniki za preživetje gospodarstva, se vse bolj zavedajo tudi slovenska podjetja. Medtem ko slovenska država za raziskave in razvoj namenja vsako leto manj denarja, ga gospodarstvo vsako leto več. Leta 2014 je tako država za vlaganja v razvoj namenila 57 milijonov evrov manj kot leto prej, podjetja pa 11 milijonov evrov več. Med slovenskimi podjetji v raziskave in razvoj največ vlagata Krka in Lek - 115 oz 82 milijonov evrov leta 2015. To pa je drobiž v primerjavi z nemškim Volkswagnom, ki je z dobrimi 13 milijardami evrov letno za razvoj svetovni prvak. O razmerjih med znanostjo in gospodarstvom, o finančnih učinkih inovacij v Leku in Hidriji in o presenetljivo hitrem naraščanju števila doktorjev znanosti v Sloveniji v Točki preloma. Gosta bosta dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in dr. Matjaž Oven, direktor Lekove Biofarmacevtike. Voditeljica : Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 May 2016 19:00:28 +0000 Po vlaganjih v razvoj svetovni prvak Volkswagen, slovenska prvaka Krka in Lek Domel iz Železnikov z nekaj več kot tisoč zaposlenimi je zgledni model delavskega lastništva. V večinski lasti zaposlenih sta Datalab in Gorenjski glas; nekdanjim zaposlenim pa je uspelo v mokronoškem Tomu. Delavski odkup poteka v trboveljskem Dewesoftu, v katerem sta deleže začela prodajati večinska lastnika. Še več pa je podjetij, ki jih zaposlenim ni uspelo odkupiti : Adria Airways Tehnika, Fructal, Armal, Novoles, Delo, Večer ... Delavsko lastništvo podpira tudi vlada Mira Cerarja, v pripravi je nov zakon o delavskih odkupih, ki naj bi zaposlenim olajšal pot do lastništva. O dilemah notranjega lastništva v Sloveniji in EU v Točki preloma z večinskim lastnikom Dewesofta dr. Juretom Knezom in z državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/04/27/Pravi_as_za_nov_zagon_lastnitva_zaposlenih_v_Sloveniji_2016-04-27-092133-SLO3.mp4 SLO3 1795 clean Domel iz Železnikov z nekaj več kot tisoč zaposlenimi je zgledni model delavskega lastništva. V večinski lasti zaposlenih sta Datalab in Gorenjski glas; nekdanjim zaposlenim pa je uspelo v mokronoškem Tomu. Delavski odkup poteka v trboveljskem Dewesoftu, v katerem sta deleže začela prodajati večinska lastnika. Še več pa je podjetij, ki jih zaposlenim ni uspelo odkupiti : Adria Airways Tehnika, Fructal, Armal, Novoles, Delo, Večer ... Delavsko lastništvo podpira tudi vlada Mira Cerarja, v pripravi je nov zakon o delavskih odkupih, ki naj bi zaposlenim olajšal pot do lastništva. O dilemah notranjega lastništva v Sloveniji in EU v Točki preloma z večinskim lastnikom Dewesofta dr. Juretom Knezom in z državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Apr 2016 18:59:59 +0000 Pravi čas za nov zagon lastništva zaposlenih v Sloveniji? Novo vodstvo Volkswagna, ki si prizadeva skupini vrniti izgubljeni ugled, bo moralo po mnenju strokovnjakov najprej poskrbeti za dobro komunikacijo z zaposlenimi, da ti ne bodo dvomili o pravilnosti in etičnosti tega, kar počnejo. Prav zaposleni so med ključnimi za širjenje dobrega imena o podjetju. Zaupanje in spoštovanje zaposlenih sta tudi med najpomembnejšimi dejavniki, od katerih so odvisni poslovni rezultati. Raziskave so pokazale, da je mogoče z ustreznimi odnosi v delovnem okolju dobičkonosnost podjetja podvojiti, dodano vrednost na zaposlenega pa celo devetkrat povečati. V kolikšni meri se v gospodarskih družbah zavedajo pomena odnosov, vzdušja v kolektivu in zavzetosti sodelavcev, v Točki preloma s Tanjo Skaza, direktorico Plastike Skaza, in z dr. Matevžem Raškovičem z ljubljanske Ekonomske fakultete. Voditeljica: Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/04/20/Z_ustreznimi_odnosi_do_boljega_poslovanja2016-04-20-090615-SLO3.mp4 SLO3 1851 clean Novo vodstvo Volkswagna, ki si prizadeva skupini vrniti izgubljeni ugled, bo moralo po mnenju strokovnjakov najprej poskrbeti za dobro komunikacijo z zaposlenimi, da ti ne bodo dvomili o pravilnosti in etičnosti tega, kar počnejo. Prav zaposleni so med ključnimi za širjenje dobrega imena o podjetju. Zaupanje in spoštovanje zaposlenih sta tudi med najpomembnejšimi dejavniki, od katerih so odvisni poslovni rezultati. Raziskave so pokazale, da je mogoče z ustreznimi odnosi v delovnem okolju dobičkonosnost podjetja podvojiti, dodano vrednost na zaposlenega pa celo devetkrat povečati. V kolikšni meri se v gospodarskih družbah zavedajo pomena odnosov, vzdušja v kolektivu in zavzetosti sodelavcev, v Točki preloma s Tanjo Skaza, direktorico Plastike Skaza, in z dr. Matevžem Raškovičem z ljubljanske Ekonomske fakultete. Voditeljica: Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Apr 2016 19:00:55 +0000 Z ustreznimi odnosi do boljšega poslovanja 1.julija potečejo dvajsetletne koncesijske pogodbe za upravljanje državnih gozdov. Delo zdajšnjih koncesionarjev, ki se jih je prijel vzdevek "gozdarski baroni", bo prevzelo novo državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki ga je vlada februarja letos ustanovila prav za ta namen. A oblikovanje podjetja poteka zelo počasi - za zdaj ima le v.d. direktorja, ki nima še niti pogodbe o zaposlitvi. Bo novo podjetje 1.julija sposobno prevzeti zahtevno delo? Mu bo uspelo izbrati ustrezne izvajalce? Se bo v državni proračun nateklo več denarja kot ob zdajšnjem koncesijskem sistemu? In kakšne bi lahko bile posledice za državne gozdove, ki jih močno ogroža lubadar, če bi se kar koli zapletlo? Odgovori v Točki preloma. Gostje bodo Miha Marenče, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, Dušan Gradišar, predsednik UO Združenja za gozdarstvo pri GZS in Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove RS. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/04/13/Po_1_juliju_v_dravnih_gozdovih_kaos_ali_preporod_2016-04-13-091112-SLO3.mp4 SLO3 1879 clean 1.julija potečejo dvajsetletne koncesijske pogodbe za upravljanje državnih gozdov. Delo zdajšnjih koncesionarjev, ki se jih je prijel vzdevek "gozdarski baroni", bo prevzelo novo državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki ga je vlada februarja letos ustanovila prav za ta namen. A oblikovanje podjetja poteka zelo počasi - za zdaj ima le v.d. direktorja, ki nima še niti pogodbe o zaposlitvi. Bo novo podjetje 1.julija sposobno prevzeti zahtevno delo? Mu bo uspelo izbrati ustrezne izvajalce? Se bo v državni proračun nateklo več denarja kot ob zdajšnjem koncesijskem sistemu? In kakšne bi lahko bile posledice za državne gozdove, ki jih močno ogroža lubadar, če bi se kar koli zapletlo? Odgovori v Točki preloma. Gostje bodo Miha Marenče, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, Dušan Gradišar, predsednik UO Združenja za gozdarstvo pri GZS in Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove RS. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Apr 2016 19:01:32 +0000 Po 1.juliju v državnih gozdovih kaos ali preporod? Slovenski trg nepremičnin je po večletnem mirovanju spet živahnejši. Od leta 2008, ko so bile nepremičnine najdražje, do leta 2015 so se stanovanja v povprečju pocenila za četrtino, hiše pa za 30%. Lani se je upadanje cen ustavilo, po izračunih SURS-a so se stanovanjske nepremičnine celo rahlo podražile - za 0,8%. Skoraj povsod je prodaj več, a so razlike med regijami precejšnje. Lani je bilo prodanih za 1,6 milijarde evrov nepremičnin, kar je 4% več kot leta 2014, a še vedno skoraj 30% manj kot leta 2007. Je po osmih letih konec krize na slovenskem nepremičninskem trgu? Bodo cene stanovanj zaradi pomanjkanja novogradenj še naprej naraščale? Kaj bo prinesel nov zakon o potrošniških posojilih? O tem v Točki preloma z Brankom Potočnikom, predsednikom Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS in Alešem Perovškom, vodjo sektorja za trg nepremičnin pri GURS. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/04/06/Preobrat_na_nepremininskem_trgu_2016-04-06-090144-SLO3.mp4 SLO3 1832 clean Slovenski trg nepremičnin je po večletnem mirovanju spet živahnejši. Od leta 2008, ko so bile nepremičnine najdražje, do leta 2015 so se stanovanja v povprečju pocenila za četrtino, hiše pa za 30%. Lani se je upadanje cen ustavilo, po izračunih SURS-a so se stanovanjske nepremičnine celo rahlo podražile - za 0,8%. Skoraj povsod je prodaj več, a so razlike med regijami precejšnje. Lani je bilo prodanih za 1,6 milijarde evrov nepremičnin, kar je 4% več kot leta 2014, a še vedno skoraj 30% manj kot leta 2007. Je po osmih letih konec krize na slovenskem nepremičninskem trgu? Bodo cene stanovanj zaradi pomanjkanja novogradenj še naprej naraščale? Kaj bo prinesel nov zakon o potrošniških posojilih? O tem v Točki preloma z Brankom Potočnikom, predsednikom Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS in Alešem Perovškom, vodjo sektorja za trg nepremičnin pri GURS. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Apr 2016 19:00:14 +0000 Preobrat na nepremičninskem trgu? Cene nafte na svetovnem trgu so rekordno nizke, najnižje v zadnjih letih so tudi cene naftnih derivatov. Da je zdaj pravi čas za liberalizacijo cen goriv, je prepričan minister za gospodarstvo, a mu doslej o tem ni uspelo prepričati ostalih članov vlade. Tako ostaja Slovenija edina država v Evropski uniji, v kateri cene goriv še naprej uravnava država - skladno z uredbo jih določa vsakih 14 dni. Zakaj vlada okleva in kakšne bi bile posledice liberalizacije cen za potrošnike, distributerje in državo? Kakšne so izkušnje Hrvaške, ki se je za liberalizacijo odločila pred dvema letoma? Kaj pričakujejo avtoprevozniki? Odgovori v Točki preloma z gostjo Maričo Lah, predsednico Trgovinske zbornice Slovenije in s pojasnili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/03/30/Kdaj_sprostitev_cen_naftnih_derivatov_2016-03-30-104240-SLO3_1.mp4 SLO3 1838 clean Cene nafte na svetovnem trgu so rekordno nizke, najnižje v zadnjih letih so tudi cene naftnih derivatov. Da je zdaj pravi čas za liberalizacijo cen goriv, je prepričan minister za gospodarstvo, a mu doslej o tem ni uspelo prepričati ostalih članov vlade. Tako ostaja Slovenija edina država v Evropski uniji, v kateri cene goriv še naprej uravnava država - skladno z uredbo jih določa vsakih 14 dni. Zakaj vlada okleva in kakšne bi bile posledice liberalizacije cen za potrošnike, distributerje in državo? Kakšne so izkušnje Hrvaške, ki se je za liberalizacijo odločila pred dvema letoma? Kaj pričakujejo avtoprevozniki? Odgovori v Točki preloma z gostjo Maričo Lah, predsednico Trgovinske zbornice Slovenije in s pojasnili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Mar 2016 21:01:15 +0000 Kdaj sprostitev cen naftnih derivatov? Cene nafte na svetovnem trgu so rekordno nizke, najnižje v zadnjih letih so tudi cene naftnih derivatov. Da je zdaj pravi čas za liberalizacijo cen goriv, je prepričan minister za gospodarstvo, a mu doslej o tem ni uspelo prepričati ostalih članov vlade. Tako ostaja Slovenija edina država v Evropski uniji, v kateri cene goriv še naprej uravnava država - skladno z uredbo jih določa vsakih 14 dni. Zakaj vlada okleva in kakšne bi bile posledice liberalizacije cen za potrošnike, distributerje in državo? Kakšne so izkušnje Hrvaške, ki se je za liberalizacijo odločila pred dvema letoma? Kaj pričakujejo avtoprevozniki? Odgovori v Točki preloma z gostjo Maričo Lah, predsednico Trgovinske zbornice Slovenije in s pojasnili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/03/23/Kdaj_sprostitev_cen_naftnih_derivatov_2016-03-23-091701-SLO3_1.mp4 SLO3 1838 clean Cene nafte na svetovnem trgu so rekordno nizke, najnižje v zadnjih letih so tudi cene naftnih derivatov. Da je zdaj pravi čas za liberalizacijo cen goriv, je prepričan minister za gospodarstvo, a mu doslej o tem ni uspelo prepričati ostalih članov vlade. Tako ostaja Slovenija edina država v Evropski uniji, v kateri cene goriv še naprej uravnava država - skladno z uredbo jih določa vsakih 14 dni. Zakaj vlada okleva in kakšne bi bile posledice liberalizacije cen za potrošnike, distributerje in državo? Kakšne so izkušnje Hrvaške, ki se je za liberalizacijo odločila pred dvema letoma? Kaj pričakujejo avtoprevozniki? Odgovori v Točki preloma z gostjo Maričo Lah, predsednico Trgovinske zbornice Slovenije in s pojasnili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Mar 2016 20:00:54 +0000 Kdaj sprostitev cen naftnih derivatov? Blagovne znamke se rojevajo in umirajo. Posebej v stečajnih postopkih je njihovo preživetje negotovo. Tako danes ni jasno, ali bo preživela znamka Peko, še vedno je negotova usoda znamk Kekec, Pomurka, Aero, Mura, LTH itd. Sta pa spet vse bolj živi blagovni znamki MIP in Kraljica Mortadela. Pravi razcvet doživlja nekaj blagovnih znamk, ki so prešle v tujo last - Argeta, Cocta, Radenska, Fructal. . . O graditvi in oživljanju blagovnih znamk ter o pomenu lastništva znamk za potrošnike v tokratni Točki preloma. Gosta bosta Zenel Batagelj iz Valicona in dr. Bojan Pretnar, strokovnjak za intelektualno lastnino. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/03/17/Je_lastnitvo_blagovnih_znamk_pomembno_za_potronike_2016-03-17-075626-SLO3_1.mp4 SLO3 1839 clean Blagovne znamke se rojevajo in umirajo. Posebej v stečajnih postopkih je njihovo preživetje negotovo. Tako danes ni jasno, ali bo preživela znamka Peko, še vedno je negotova usoda znamk Kekec, Pomurka, Aero, Mura, LTH itd. Sta pa spet vse bolj živi blagovni znamki MIP in Kraljica Mortadela. Pravi razcvet doživlja nekaj blagovnih znamk, ki so prešle v tujo last - Argeta, Cocta, Radenska, Fructal. . . O graditvi in oživljanju blagovnih znamk ter o pomenu lastništva znamk za potrošnike v tokratni Točki preloma. Gosta bosta Zenel Batagelj iz Valicona in dr. Bojan Pretnar, strokovnjak za intelektualno lastnino. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Mar 2016 20:01:57 +0000 Je lastništvo blagovnih znamk pomembno za potrošnike? Zaradi begunske krize je schengenski sistem, ki velja za največjo pridobitev Evropske unije, na najhujši preizkušnji doslej. Če bi razpadel ali se bistveno zožil in bi spet uvedli trajni nadzor na notranjih mejah, bi veliko škodo utrpelo tudi gospodarstvo. Analitiki Evropske komisije so izračunali, da bi se stroški evropskega gospodarstva na leto povečali za 5 do 18 milijard evrov. Po izračunih nemškega inštituta Bertelsmann pa bi se stroški v desetih letih lahko povečali celo za 470 do 1400 milijard evrov. Posledice bi čutila tudi Slovenija, ki kar tri četrtine blaga in storitev izvozi na trg Evropske unije. Kateri deli gospodarstva bi utrpeli največjo škodo in kako visoka bi ta bila? O tem v Točki preloma z gostoma iz dveh uglednih družb - Gorenja in Postojnske jame. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/03/09/Schengen_in_slovensko_gospodarstvo2016-03-09-090942-SLO3_1.mp4 SLO3 1844 clean Zaradi begunske krize je schengenski sistem, ki velja za največjo pridobitev Evropske unije, na najhujši preizkušnji doslej. Če bi razpadel ali se bistveno zožil in bi spet uvedli trajni nadzor na notranjih mejah, bi veliko škodo utrpelo tudi gospodarstvo. Analitiki Evropske komisije so izračunali, da bi se stroški evropskega gospodarstva na leto povečali za 5 do 18 milijard evrov. Po izračunih nemškega inštituta Bertelsmann pa bi se stroški v desetih letih lahko povečali celo za 470 do 1400 milijard evrov. Posledice bi čutila tudi Slovenija, ki kar tri četrtine blaga in storitev izvozi na trg Evropske unije. Kateri deli gospodarstva bi utrpeli največjo škodo in kako visoka bi ta bila? O tem v Točki preloma z gostoma iz dveh uglednih družb - Gorenja in Postojnske jame. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Mar 2016 20:02:46 +0000 Schengen in slovensko gospodarstvo Domel iz Železnikov z nekaj več kot tisoč zaposlenimi je zgledni model delavskega lastništva. V večinski lasti zaposlenih sta Datalab in Gorenjski glas; nekdanjim zaposlenim pa je uspelo v mokronoškem Tomu. Delavski odkup poteka v trboveljskem Dewesoftu, v katerem sta deleže začela prodajati večinska lastnika. Še več pa je podjetij, ki jih zaposlenim ni uspelo odkupiti : Adria Airways Tehnika, Fructal, Armal, Novoles, Delo, Večer ... Delavsko lastništvo podpira tudi vlada Mira Cerarja, v pripravi je nov zakon o delavskih odkupih, ki naj bi zaposlenim olajšal pot do lastništva. O dilemah notranjega lastništva v Sloveniji in EU v Točki preloma z večinskim lastnikom Dewesofta dr. Juretom Knezom in z državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/02/24/Pravi_as_za_nov_zagon_lastnitva_zaposlenih_v_Sloveniji_2016-02-24-091010-SLO3_1.mp4 SLO3 1795 clean Domel iz Železnikov z nekaj več kot tisoč zaposlenimi je zgledni model delavskega lastništva. V večinski lasti zaposlenih sta Datalab in Gorenjski glas; nekdanjim zaposlenim pa je uspelo v mokronoškem Tomu. Delavski odkup poteka v trboveljskem Dewesoftu, v katerem sta deleže začela prodajati večinska lastnika. Še več pa je podjetij, ki jih zaposlenim ni uspelo odkupiti : Adria Airways Tehnika, Fructal, Armal, Novoles, Delo, Večer ... Delavsko lastništvo podpira tudi vlada Mira Cerarja, v pripravi je nov zakon o delavskih odkupih, ki naj bi zaposlenim olajšal pot do lastništva. O dilemah notranjega lastništva v Sloveniji in EU v Točki preloma z večinskim lastnikom Dewesofta dr. Juretom Knezom in z državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 24 Feb 2016 20:00:11 +0000 Pravi čas za nov zagon lastništva zaposlenih v Sloveniji? Kako pomembna je zanesljiva oskrba z električno energijo tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo in da dostop do nje ni nekaj samoumevnega, se je pokazalo že večkrat. Zaradi žledoloma pred dvema letoma je gospodarstvo, posebej na Postojnskem, utrpelo veliko škodo, znašala je več deset milijonov evrov. Podjetja imajo v nekaterih delih države - izstopajo Posočje, Bela krajina in Koroška - veliko težav z oskrbo z električno energijo tudi ob lepem vremenu. Nujno bi bilo posodobiti prenosno in distribucijsko omrežje, ponekod pa postaviti nove daljnovode in transformatorske postaje. A temu pogosto nasprotujejo civilne iniciative, gospodarstvo pa nemočno svari: ogrožena so delovna mesta, tuji investitorji se nam izogibajo. Kako rešiti zagate, v Točki preloma - z direktorjem Elektra Ljubljana Andrejem Ribičem in strokovnjakom za energetiko dr. Petrom Novakom. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/02/19/ODD170216TOCKAPRELOMAOSKRBAZELEKTRIKO_16404921_1.mp4 SLO3 1807 clean Kako pomembna je zanesljiva oskrba z električno energijo tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo in da dostop do nje ni nekaj samoumevnega, se je pokazalo že večkrat. Zaradi žledoloma pred dvema letoma je gospodarstvo, posebej na Postojnskem, utrpelo veliko škodo, znašala je več deset milijonov evrov. Podjetja imajo v nekaterih delih države - izstopajo Posočje, Bela krajina in Koroška - veliko težav z oskrbo z električno energijo tudi ob lepem vremenu. Nujno bi bilo posodobiti prenosno in distribucijsko omrežje, ponekod pa postaviti nove daljnovode in transformatorske postaje. A temu pogosto nasprotujejo civilne iniciative, gospodarstvo pa nemočno svari: ogrožena so delovna mesta, tuji investitorji se nam izogibajo. Kako rešiti zagate, v Točki preloma - z direktorjem Elektra Ljubljana Andrejem Ribičem in strokovnjakom za energetiko dr. Petrom Novakom. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Feb 2016 20:21:30 +0000 Zanesljiva oskrba z električno energijo - pogoj za uspešno gospodarstvo Denacionalizacija tudi po 24 letih od sprejema zakona o vračanju po 2. svetovni vojni odvzetega premoženja še ni končana. Po podatkih Ministrstva za pravosodje je bilo do konca lanskega leta pri vseh upravnih organih vloženih skupaj 39.711 denacionalizacijskih zahtevkov, pravnomočno je končanih že 39.517 zadev ali 99,5 % vseh zahtevkov. Nerešeni ostajajo tisti največji in najzahtevnejši. Do zdaj je bilo nekdanjim lastnikom oziroma njihovim dedičem v naravi ali v obliki odškodnine vrnjenega za dobrih 2,1 milijarde evrov premoženja, skupaj z obrestmi za odškodnine blizu 3 milijarde. Še za nekaj deset milijonov evrov odškodnin je bilo izplačanih upravičencem za čas od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti odločbe o vrnitvi. Zahtevki pa še kar prihajajo. Koliko bo Slovenijo predvidoma v celoti stala denacionalizacija in kdaj bo končana, v tokratni Točki preloma. Gostji bosta Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in Anja Strojin Štampar, članica uprave SDH-ja. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/02/10/Denacionalizacija___e_192_nereenih_zahtevkov2016-02-10-090750-SLO3_1.mp4 SLO3 1816 clean Denacionalizacija tudi po 24 letih od sprejema zakona o vračanju po 2. svetovni vojni odvzetega premoženja še ni končana. Po podatkih Ministrstva za pravosodje je bilo do konca lanskega leta pri vseh upravnih organih vloženih skupaj 39.711 denacionalizacijskih zahtevkov, pravnomočno je končanih že 39.517 zadev ali 99,5 % vseh zahtevkov. Nerešeni ostajajo tisti največji in najzahtevnejši. Do zdaj je bilo nekdanjim lastnikom oziroma njihovim dedičem v naravi ali v obliki odškodnine vrnjenega za dobrih 2,1 milijarde evrov premoženja, skupaj z obrestmi za odškodnine blizu 3 milijarde. Še za nekaj deset milijonov evrov odškodnin je bilo izplačanih upravičencem za čas od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti odločbe o vrnitvi. Zahtevki pa še kar prihajajo. Koliko bo Slovenijo predvidoma v celoti stala denacionalizacija in kdaj bo končana, v tokratni Točki preloma. Gostji bosta Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in Anja Strojin Štampar, članica uprave SDH-ja. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 10 Feb 2016 20:01:58 +0000 Denacionalizacija - še 192 nerešenih zahtevkov Jeseniški Acroni in žirovska M Sora sta dve od uspešnih podjetij, ki vidijo ključ do večjega dobička v prenosu znanstvenih dosežkov v proizvodnjo. Acroni je v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto razvil visokokakovostno jeklo Protac 500, primerno za vojaško in civilno uporabo - med drugim za oklepna vozila, trezorje ter plinovode in naftovode. S tono tega jekla zaslužijo nekajkrat več kot s tono navadnega. M Sora pa je v sodelovanju s podjetjem Silvaprodukt in Biotehniško fakulteto razvila okna iz termično preoblikovanega lesa, ki jih uspešno izvaža. V kolikšni meri je torej znanost že motor slovenskega gospodarstva? Zakaj je javnih sredstev za raziskave in razvoj čedalje manj in kakšne so posledice varčevanja na tem področju? O tem v Točki preloma z direktorjem Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije in direktorjem Gospodarske zbornice Slovenije. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/02/03/Z_znanostjo_do_veje_gospodarske_uspenosti2016-02-03-090325-SLO3_1.mp4 SLO3 1806 clean Jeseniški Acroni in žirovska M Sora sta dve od uspešnih podjetij, ki vidijo ključ do večjega dobička v prenosu znanstvenih dosežkov v proizvodnjo. Acroni je v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto razvil visokokakovostno jeklo Protac 500, primerno za vojaško in civilno uporabo - med drugim za oklepna vozila, trezorje ter plinovode in naftovode. S tono tega jekla zaslužijo nekajkrat več kot s tono navadnega. M Sora pa je v sodelovanju s podjetjem Silvaprodukt in Biotehniško fakulteto razvila okna iz termično preoblikovanega lesa, ki jih uspešno izvaža. V kolikšni meri je torej znanost že motor slovenskega gospodarstva? Zakaj je javnih sredstev za raziskave in razvoj čedalje manj in kakšne so posledice varčevanja na tem področju? O tem v Točki preloma z direktorjem Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije in direktorjem Gospodarske zbornice Slovenije. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 3 Feb 2016 20:00:04 +0000 Z znanostjo do večje gospodarske uspešnosti Večina paradnih konjev slovenske živilske industrije je pristala v tuji lasti, predvsem v lasti družb iz nekdanje Jugoslavije. V senci suma kaznivih dejanj prehaja v tuje (ruske ) roke še največje slovensko mesno predelovalno podjetje – Perutnina Ptuj. Tovarno piščancev prevzemajo jeklarji. Kakšne so posledice prevzemov Droge, Fructala, Ljubljanskih mlekarn, Žita in drugih proizvajalcev hrane in pijače za slovensko kmetijstvo in trgovino? In zakaj tok kapitala ni obraten? O tem z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in članom uprave Droge Kolinske Enzom Smrekarjem v Točki preloma. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/01/28/ODD270116TOCKAPRELOMAAGROZIVILSTVO_15984432_1.mp4 SLO3 1806 clean Večina paradnih konjev slovenske živilske industrije je pristala v tuji lasti, predvsem v lasti družb iz nekdanje Jugoslavije. V senci suma kaznivih dejanj prehaja v tuje (ruske ) roke še največje slovensko mesno predelovalno podjetje – Perutnina Ptuj. Tovarno piščancev prevzemajo jeklarji. Kakšne so posledice prevzemov Droge, Fructala, Ljubljanskih mlekarn, Žita in drugih proizvajalcev hrane in pijače za slovensko kmetijstvo in trgovino? In zakaj tok kapitala ni obraten? O tem z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in članom uprave Droge Kolinske Enzom Smrekarjem v Točki preloma. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 27 Jan 2016 20:00:29 +0000 Agroživilstvo-Perutnina ruska, Žito hrvaško, Radenska češka... - je Slovenija še prehransko suverena? Vlade se menjajo, negotovost glede izgradnje drugega železniškega tira Divača - Koper pa ostaja. O njegovi ekonomski (ne)upravičenosti nastajajo nove in nove študije, ki prinašajo diametralno nasprotne ugotovitve. Najnovejša študija ljubljanske Ekonomske fakultete izpred dveh tednov ugotavlja, da bi bilo treba z gradnjo drugega tira začeti čim prej, saj bo v nasprotnem primeru Slovenija utrpela večmilijardno škodo. Bo vladi Mira Cerarja, ki je pred dnevi napovedala ustanovitev posebnega projektnega podjetja za izgradnjo in upravljanje drugega tira, le uspelo uresničiti projekt? Bodo vanj vstopili Madžari? Kako zagotoviti sredstva in kakšne bi bile posledice za gospodarstvo, če drugega tira ne bi dobili? V Točki preloma pričakujemo predsednika uprav Luke Koper in Slovenskih železnic. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/01/20/Kdaj_drugi_tir_Divaa___Koper_2016-01-20-090822-SLO3_1.mp4 SLO3 1796 clean Vlade se menjajo, negotovost glede izgradnje drugega železniškega tira Divača - Koper pa ostaja. O njegovi ekonomski (ne)upravičenosti nastajajo nove in nove študije, ki prinašajo diametralno nasprotne ugotovitve. Najnovejša študija ljubljanske Ekonomske fakultete izpred dveh tednov ugotavlja, da bi bilo treba z gradnjo drugega tira začeti čim prej, saj bo v nasprotnem primeru Slovenija utrpela večmilijardno škodo. Bo vladi Mira Cerarja, ki je pred dnevi napovedala ustanovitev posebnega projektnega podjetja za izgradnjo in upravljanje drugega tira, le uspelo uresničiti projekt? Bodo vanj vstopili Madžari? Kako zagotoviti sredstva in kakšne bi bile posledice za gospodarstvo, če drugega tira ne bi dobili? V Točki preloma pričakujemo predsednika uprav Luke Koper in Slovenskih železnic. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 20 Jan 2016 19:59:42 +0000 Kdaj drugi tir Divača - Koper? Z novim letom so začele veljati dodatne omejitve pri ustanavljanju družb z omejeno odgovornostjo in samostojnih podjetnikov. Z njimi želi država preprečiti dozdajšnjo nepošteno poslovno prakso, ki je omogočala ustanavljanje podjetij na zalogo in veriženje družb, pri čemer so nepošteni delodajalci lahko ustanovili tudi več sto podjetij, delavce pa puščali neplačane. D.o.o.-jev in s.p.-jev ne bodo mogli več ustanoviti tisti, ki so kršili pravice delavcev in jim je bila najmanj dvakrat v zadnjih treh letih izrečena globa FURS-a ali Inšpektorata RS za delo. O novostih pri registraciji in o položaju samostojnih podjetnikov, ki se kot samozaposleni pogosto počutijo kot novodobni sužnji, v Točki preloma. Gosta bosta direktorica Ajpesa Mojca Kunšek in ekonomist dr. Bogomir Kovač. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/01/13/Konec_verienja_podjetij_2016-01-13-091346-SLO3_1.mp4 SLO3 1868 clean Z novim letom so začele veljati dodatne omejitve pri ustanavljanju družb z omejeno odgovornostjo in samostojnih podjetnikov. Z njimi želi država preprečiti dozdajšnjo nepošteno poslovno prakso, ki je omogočala ustanavljanje podjetij na zalogo in veriženje družb, pri čemer so nepošteni delodajalci lahko ustanovili tudi več sto podjetij, delavce pa puščali neplačane. D.o.o.-jev in s.p.-jev ne bodo mogli več ustanoviti tisti, ki so kršili pravice delavcev in jim je bila najmanj dvakrat v zadnjih treh letih izrečena globa FURS-a ali Inšpektorata RS za delo. O novostih pri registraciji in o položaju samostojnih podjetnikov, ki se kot samozaposleni pogosto počutijo kot novodobni sužnji, v Točki preloma. Gosta bosta direktorica Ajpesa Mojca Kunšek in ekonomist dr. Bogomir Kovač. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 13 Jan 2016 20:03:23 +0000 Konec veriženja podjetij? Medtem ko slovensko gospodarstvo že nekaj časa okreva, se gradbeništvo še naprej seseda. Pred njim je najbolj črno leto v zadnjih dveh desetletjih, saj večjih novih gradbenih projektov skorajda ni. Še največ dela obeta načrtovana energetska obnova stavb. Vlada je pred dvema mesecema sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v celovito energetsko prenovo stavb. Do leta 2020 naj bi obnovili 9 milijonov kvadratnih metrov stavb, za kar bi potrebovali 3,2 milijarde evrov - največ (2,3 milijarde evrov) za stanovanja. Kar 70 odstotkov stanovanj je namreč starejših od 30 let in zato energetsko potratnih. Pomembno vlogo pri financiranju prenove bo odigral Eko sklad. Lani se je prvič zgodilo, da so ostala ponujena skladova sredstva neizkoriščena. Koliko sredstev bo na voljo letos, kdo se bo po novem lahko potegoval za ugodna posojila in subvencije in kako namerava država zagotoviti več kot 3 milijarde evrov, v tokratni Točki preloma. Gosta bosta direktor Eko sklada Hinko Šolinc in Janez Klemen Knific iz podjetja Acop Agent. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2016/01/07/Energetska_obnova_stavb__reitev_za_gradbenitvo_2016-01-07-034636-SLO3_1.mp4 SLO3 1778 clean Medtem ko slovensko gospodarstvo že nekaj časa okreva, se gradbeništvo še naprej seseda. Pred njim je najbolj črno leto v zadnjih dveh desetletjih, saj večjih novih gradbenih projektov skorajda ni. Še največ dela obeta načrtovana energetska obnova stavb. Vlada je pred dvema mesecema sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v celovito energetsko prenovo stavb. Do leta 2020 naj bi obnovili 9 milijonov kvadratnih metrov stavb, za kar bi potrebovali 3,2 milijarde evrov - največ (2,3 milijarde evrov) za stanovanja. Kar 70 odstotkov stanovanj je namreč starejših od 30 let in zato energetsko potratnih. Pomembno vlogo pri financiranju prenove bo odigral Eko sklad. Lani se je prvič zgodilo, da so ostala ponujena skladova sredstva neizkoriščena. Koliko sredstev bo na voljo letos, kdo se bo po novem lahko potegoval za ugodna posojila in subvencije in kako namerava država zagotoviti več kot 3 milijarde evrov, v tokratni Točki preloma. Gosta bosta direktor Eko sklada Hinko Šolinc in Janez Klemen Knific iz podjetja Acop Agent. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 6 Jan 2016 19:59:49 +0000 Energetska obnova stavb, rešitev za gradbeništvo? Kakšno je bilo leto 2015 za slovensko gospodarstvo? Je kriza, ki se je začela leta 2008, že končana? Kolikšna bodo tveganja v prihajajočem letu 2016? Je delo v Sloveniji res podpovprečno obdavčeno, kot ugotavljajo statistiki? Okoli teh vprašanj se bo vrtela tokratna Točka preloma, zadnja v tem koledarskem letu. Besedo bomo dali gospodarstvenikom, ekonomistom, naključno izbranim državljanom in gostoma - direktorici Statističnega urada RS Genovefi Ružič in predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Marjanu Mačkošku. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/12/30/Je_Slovenija_e_izstopila_iz_krize_2015-12-30-091021-SLO3_1.mp4 SLO3 1812 clean Kakšno je bilo leto 2015 za slovensko gospodarstvo? Je kriza, ki se je začela leta 2008, že končana? Kolikšna bodo tveganja v prihajajočem letu 2016? Je delo v Sloveniji res podpovprečno obdavčeno, kot ugotavljajo statistiki? Okoli teh vprašanj se bo vrtela tokratna Točka preloma, zadnja v tem koledarskem letu. Besedo bomo dali gospodarstvenikom, ekonomistom, naključno izbranim državljanom in gostoma - direktorici Statističnega urada RS Genovefi Ružič in predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Marjanu Mačkošku. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Dec 2015 20:00:18 +0000 Je Slovenija že izstopila iz krize? Prebivalstvo se naglo stara, po projekcijah bo že leta 2025 v Sloveniji kar 23% prebivalstva starejšega od 65 let. To pomeni, da bosta morala za enega upokojenca delati že dva zaposlena, danes dela zanj 1,36 zaposlenega. Staranje prebivalstva bo tako tudi velik izziv za podjetja. Čedalje jasneje postaja, da bo treba delati dlje, iskati prednosti zaposlovanja starejših in jim tudi prilagoditi delovne procese. So starejši za podjetje res le večji strošek, ali pa lahko prispevajo tudi k njegovi večji uspešnosti? O tem v tokratni Točki preloma, posvečeni medgeneracijskemu sodelovanju. Gosta bosta najstarejši še aktivni slovenski menedžer Aleš Mižigoj, ki se kljub 87 letom vsako jutro odpravi v službo in dr. Jana Žnidaršič, ki se na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani že desetletje profesionalno ukvarja z menedžmentom starosti. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/12/23/So_podjetja_pripravljena_na_delavce_60__2015-12-23-092327-SLO3_1.mp4 SLO3 1827 clean Prebivalstvo se naglo stara, po projekcijah bo že leta 2025 v Sloveniji kar 23% prebivalstva starejšega od 65 let. To pomeni, da bosta morala za enega upokojenca delati že dva zaposlena, danes dela zanj 1,36 zaposlenega. Staranje prebivalstva bo tako tudi velik izziv za podjetja. Čedalje jasneje postaja, da bo treba delati dlje, iskati prednosti zaposlovanja starejših in jim tudi prilagoditi delovne procese. So starejši za podjetje res le večji strošek, ali pa lahko prispevajo tudi k njegovi večji uspešnosti? O tem v tokratni Točki preloma, posvečeni medgeneracijskemu sodelovanju. Gosta bosta najstarejši še aktivni slovenski menedžer Aleš Mižigoj, ki se kljub 87 letom vsako jutro odpravi v službo in dr. Jana Žnidaršič, ki se na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani že desetletje profesionalno ukvarja z menedžmentom starosti. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Dec 2015 20:00:14 +0000 So podjetja pripravljena na delavce 60+? Pred tremi tedni sprejeta stanovanjska resolucija bo, ko in če bo uresničena, povzročila stanovanjsko revolucijo, napovedujejo poznavalci. Največ sprememb naj bi se zgodilo na področju neprofitnih stanovanj. Socialno ogroženi najemniki naj ne bi več plačevali neprofitne najemnine, ki že dolgo ne pokriva več stroškov vzdrževanja, saj naj bi bila za polovico prenizka, ampak t.i. stroškovno najemnino, za razliko naj bi dobivali stanovanjski dodatek. Pravico do neprofitnega stanovanja pa naj bi izgubili tisti, ki so zdaj v teh stanovanjih neupravičeno - ker je njihovo premoženjsko stanje boljše kot takrat, ko so neprofitno stanovanje dobili. Takšnih naj bi bila kar tretjina najemnikov. Kaj se bo spremenilo na trgu stanovanj, v Točki preloma. Gosta bosta Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI in Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/12/16/Toka_preloma2015-12-16-092129-SLO3_1.mp4 SLO3 1783 clean Pred tremi tedni sprejeta stanovanjska resolucija bo, ko in če bo uresničena, povzročila stanovanjsko revolucijo, napovedujejo poznavalci. Največ sprememb naj bi se zgodilo na področju neprofitnih stanovanj. Socialno ogroženi najemniki naj ne bi več plačevali neprofitne najemnine, ki že dolgo ne pokriva več stroškov vzdrževanja, saj naj bi bila za polovico prenizka, ampak t.i. stroškovno najemnino, za razliko naj bi dobivali stanovanjski dodatek. Pravico do neprofitnega stanovanja pa naj bi izgubili tisti, ki so zdaj v teh stanovanjih neupravičeno - ker je njihovo premoženjsko stanje boljše kot takrat, ko so neprofitno stanovanje dobili. Takšnih naj bi bila kar tretjina najemnikov. Kaj se bo spremenilo na trgu stanovanj, v Točki preloma. Gosta bosta Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI in Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Dec 2015 20:01:35 +0000 S stanovanjsko resolucijo do stanovanjske revolucije? Večina paradnih konjev slovenske živilske industrije je pristala v tuji lasti, predvsem v lasti družb iz nekdanje Jugoslavije. V senci suma kaznivih dejanj prehaja v tuje (ruske ) roke še največje slovensko mesno predelovalno podjetje – Perutnina Ptuj. Tovarno piščancev prevzemajo jeklarji. Kakšne so posledice prevzemov Droge, Fructala, Ljubljanskih mlekarn, Žita in drugih proizvajalcev hrane in pijače za slovensko kmetijstvo in trgovino? In zakaj tok kapitala ni obraten? O tem z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in članom uprave Droge Kolinske Enzom Smrekarjem v Točki preloma v sredo ob 20,30 na 3. Programu. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/12/09/Perutnina_ruska__ito_hrvako__Radenska_eka____2015-12-09-110326-SLO3_1.mp4 SLO3 1823 clean Večina paradnih konjev slovenske živilske industrije je pristala v tuji lasti, predvsem v lasti družb iz nekdanje Jugoslavije. V senci suma kaznivih dejanj prehaja v tuje (ruske ) roke še največje slovensko mesno predelovalno podjetje – Perutnina Ptuj. Tovarno piščancev prevzemajo jeklarji. Kakšne so posledice prevzemov Droge, Fructala, Ljubljanskih mlekarn, Žita in drugih proizvajalcev hrane in pijače za slovensko kmetijstvo in trgovino? In zakaj tok kapitala ni obraten? O tem z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in članom uprave Droge Kolinske Enzom Smrekarjem v Točki preloma v sredo ob 20,30 na 3. Programu. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 9 Dec 2015 22:01:57 +0000 Perutnina ruska, Žito hrvaško, Radenska češka ... V zadnjih dneh je po daljšem zatišju privatizacija v Sloveniji spet dobila zagon. Paloma bo po petkovem soglasju Slovenskega državnega holdinga očitno pristala v rokah poljskega sklada Abris, tudi Adrio Airways Tehniko so kupili Poljaki - Linetech Holding. Končuje se tudi prevzemanje Žita in Pivovarne Laško. Bitka za dobičkonosno Savo turizem se stopnjuje, zaradi njene lastnice Save so sprte že državne institucije. O tem, kako pomembno je za uspešnost podjetij lastništvo in kdo je najboljši lastnik, v tokratni Točki preloma. Prvič je o lastništvu Petrola spregovoril predsednik uprave družbe Tomaž Berločnik. V sredo ob 20,30 na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/12/02/Prodaja_premoenja2015-12-02-090511-SLO3_1.mp4 SLO3 1830 clean V zadnjih dneh je po daljšem zatišju privatizacija v Sloveniji spet dobila zagon. Paloma bo po petkovem soglasju Slovenskega državnega holdinga očitno pristala v rokah poljskega sklada Abris, tudi Adrio Airways Tehniko so kupili Poljaki - Linetech Holding. Končuje se tudi prevzemanje Žita in Pivovarne Laško. Bitka za dobičkonosno Savo turizem se stopnjuje, zaradi njene lastnice Save so sprte že državne institucije. O tem, kako pomembno je za uspešnost podjetij lastništvo in kdo je najboljši lastnik, v tokratni Točki preloma. Prvič je o lastništvu Petrola spregovoril predsednik uprave družbe Tomaž Berločnik. V sredo ob 20,30 na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 2 Dec 2015 20:04:09 +0000 Prodaja premoženja Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/11/25/Imetniki_izbrisanih_delnic_in_obveznic_na_sodie_EU_v_Luksemburg2015-11-25-091538-SLO3_1.mp4 SLO3 1786 clean Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 25 Nov 2015 19:59:50 +0000 Imetniki izbrisanih delnic in obveznic na sodišče EU v Luksemburg Za vstop na letošnjo Managerjevo lestvico 100 najbogatejših je zadoščalo 15,1 milijona evrov vredno premoženje, kar je skoraj 2 milijona evrov več kot pred letom dni. Premoženje 100 najbogatejših se je v letu dni povečalo za dobre 3 odstotke - na 4,6 milijarde evrov. Na vrhu ostajata Iza in Samo Login, avtorja govorečega mačka Toma, za njima je Sandi Češko. Kdo se je na lestvici najbolj povzpel in kdo najbolj zdrsnil, kdo se je nanjo na novo prebil in kdo je z nje odpadel? Kateri gradbinec je dosegel polovico nekdanjega premoženja propadlega gradbinca Ivana Zidarja? In kateri milijonar bo svoj delež v podjetju prodal sodelavcem - po knjigovodski vrednosti? Odgovori v Točki preloma - v sredo zvečer na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/11/18/Kdo_so_najbogateji_Slovenci_2015-11-18-102601-SLO3_1.mp4 SLO3 1791 clean Za vstop na letošnjo Managerjevo lestvico 100 najbogatejših je zadoščalo 15,1 milijona evrov vredno premoženje, kar je skoraj 2 milijona evrov več kot pred letom dni. Premoženje 100 najbogatejših se je v letu dni povečalo za dobre 3 odstotke - na 4,6 milijarde evrov. Na vrhu ostajata Iza in Samo Login, avtorja govorečega mačka Toma, za njima je Sandi Češko. Kdo se je na lestvici najbolj povzpel in kdo najbolj zdrsnil, kdo se je nanjo na novo prebil in kdo je z nje odpadel? Kateri gradbinec je dosegel polovico nekdanjega premoženja propadlega gradbinca Ivana Zidarja? In kateri milijonar bo svoj delež v podjetju prodal sodelavcem - po knjigovodski vrednosti? Odgovori v Točki preloma - v sredo zvečer na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 18 Nov 2015 21:18:47 +0000 Kdo so najbogatejši Slovenci? V Točki preloma bomo prvi predstavili izsledke prve slovenske raziskave o karizmatičnih voditeljih v gospodarstvu in vplivu njihove karizme na učinkovitost podjetij. Skoraj 1400 zaposlenih iz 70 podjetij je ocenjevalo 137 menedžerjev. Nekaj najbolj karizmatičnih bo spregovorilo o svojih izkušnjah. Raziskava je pokazala tudi, da se ženske bolj zavedajo pomena karizme in da več storijo tako za svoj razvoj kot razvoj sodelavcev. Da bi povečali delež žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu, namerava Slovenija prihodnje leto uzakoniti kvote. Številne raziskave namreč kažejo, da dosegajo družbe, ki jih vodijo mešane ekipe, celo za več kot 40% višje dobičke kot družbe z enospolnim vodstvom. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/11/11/Toka_preloma2015-11-11-090726-SLO3_1.mp4 SLO3 1813 clean V Točki preloma bomo prvi predstavili izsledke prve slovenske raziskave o karizmatičnih voditeljih v gospodarstvu in vplivu njihove karizme na učinkovitost podjetij. Skoraj 1400 zaposlenih iz 70 podjetij je ocenjevalo 137 menedžerjev. Nekaj najbolj karizmatičnih bo spregovorilo o svojih izkušnjah. Raziskava je pokazala tudi, da se ženske bolj zavedajo pomena karizme in da več storijo tako za svoj razvoj kot razvoj sodelavcev. Da bi povečali delež žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu, namerava Slovenija prihodnje leto uzakoniti kvote. Številne raziskave namreč kažejo, da dosegajo družbe, ki jih vodijo mešane ekipe, celo za več kot 40% višje dobičke kot družbe z enospolnim vodstvom. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Nov 2015 19:59:48 +0000 S karizmatičnimi voditelji do večje uspešnosti podjetij Da je družba za upravljanje terjatev (DUTB) oz. slaba banka napaka in da jo je treba zato čim prej ukiniti, je pred dnevi zapisal ekonomist dr. Maks Tajnikar. Da DUTB ni del rešitve, ampak problem, da je država v državi, je bilo mogoče v dobrih dveh letih in pol od njene ustanovitve velikokrat slišati. Nasprotno zagovorniki slabe banke njeno delo hvalijo, zadnji vihar okoli nje in kadrovske zamenjave pa pripisujejo nezadovoljstvu dela politike in starih omrežij zaradi njenega brezkompromisnega dela. Tudi vlada oz. finančni minister dr. Dušan Mramor meni, da slaba banka dela razmeroma dobro. O tem, kako uspešna je slaba banka pri upravljanju in prodaji slabih terjatev, lastniških deležev v podjetjih ter nepremičnin in kakšni so učinki prenosa 5 milijard evrov slabih terjatev na DUTB, v Točki preloma - v sredo ob 20,30 na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02//2015/11/04/as_za_ukinitev_ali_okrepitev_slabe_banke_2015-11-04-091335-SLO3_1.mp4 SLO3 1878 clean Da je družba za upravljanje terjatev (DUTB) oz. slaba banka napaka in da jo je treba zato čim prej ukiniti, je pred dnevi zapisal ekonomist dr. Maks Tajnikar. Da DUTB ni del rešitve, ampak problem, da je država v državi, je bilo mogoče v dobrih dveh letih in pol od njene ustanovitve velikokrat slišati. Nasprotno zagovorniki slabe banke njeno delo hvalijo, zadnji vihar okoli nje in kadrovske zamenjave pa pripisujejo nezadovoljstvu dela politike in starih omrežij zaradi njenega brezkompromisnega dela. Tudi vlada oz. finančni minister dr. Dušan Mramor meni, da slaba banka dela razmeroma dobro. O tem, kako uspešna je slaba banka pri upravljanju in prodaji slabih terjatev, lastniških deležev v podjetjih ter nepremičnin in kakšni so učinki prenosa 5 milijard evrov slabih terjatev na DUTB, v Točki preloma - v sredo ob 20,30 na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 4 Nov 2015 20:02:34 +0000 Čas za ukinitev ali okrepitev slabe banke? Na trgu električne energije se dogajajo tektonski premiki. Z združitvijo hčerinske družbe Elektra Ljubljana in Gen-I-ja, ki jo je po enajstih mesecih pred tednom dni dovolil varuh konkurence, bomo dobili največjega trgovca z električno energijo, ki bo pokrival 40% slovenskega trga oz. 350 tisoč odjemalcev. Pred tem sta se - 1. oktobra - že združili hčerinski družbi Elektra Celje in Elektra Gorenjske, ki imata petinski delež. Bodo združitve res prinesle cenejšo električno energijo, kot zagotavljajo vpleteni? Kako se odzivajo v konkurenčnih distribucijskih podjetjih in kako odjemalci - industrija in gospodinjstva? Voditeljica: Janja KOREN http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/28/Tektonski_premiki_na_trgu_elektrike___cenejsa_elektricna_energija_2015-10-28-091016-SLO3_1.mp4 SLO3 1913 clean Na trgu električne energije se dogajajo tektonski premiki. Z združitvijo hčerinske družbe Elektra Ljubljana in Gen-I-ja, ki jo je po enajstih mesecih pred tednom dni dovolil varuh konkurence, bomo dobili največjega trgovca z električno energijo, ki bo pokrival 40% slovenskega trga oz. 350 tisoč odjemalcev. Pred tem sta se - 1. oktobra - že združili hčerinski družbi Elektra Celje in Elektra Gorenjske, ki imata petinski delež. Bodo združitve res prinesle cenejšo električno energijo, kot zagotavljajo vpleteni? Kako se odzivajo v konkurenčnih distribucijskih podjetjih in kako odjemalci - industrija in gospodinjstva? Voditeljica: Janja KOREN http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 28 Oct 2015 20:01:59 +0000 Tektonski premiki na trgu elektrike - cenejša električna energija? Lani so v slovenskih kinematografih prvič po letu 1993 zabeležili manj kot dva milijona obiskovalcev. Največji upad obiska beležijo v Kolosejevih centrih, medtem ko obisk v Art kino mreži Slovenije naglo narašča. Kolosej se je znašel v prisilni poravnavi, v nasprotju z njim pa pravo zgodbo o uspehu piše Kino Dvor v Ljubljani. Kako se spreminjajo razmerja moči med kinematografi, ki so lani ob 12,5 milijona evrov prihodkov ustvarili kar 14 milijonov evrov izgube, in kakšne načrte imajo najpomembnejša kinematografska podjetja v Sloveniji, v Točki preloma v sredo, 21. 10., ob 20.30 na tretjem programu. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/21/Obisk_v_kinematografih_pada2015-10-21-090512-SLO3_1.mp4 SLO3 1898 clean Lani so v slovenskih kinematografih prvič po letu 1993 zabeležili manj kot dva milijona obiskovalcev. Največji upad obiska beležijo v Kolosejevih centrih, medtem ko obisk v Art kino mreži Slovenije naglo narašča. Kolosej se je znašel v prisilni poravnavi, v nasprotju z njim pa pravo zgodbo o uspehu piše Kino Dvor v Ljubljani. Kako se spreminjajo razmerja moči med kinematografi, ki so lani ob 12,5 milijona evrov prihodkov ustvarili kar 14 milijonov evrov izgube, in kakšne načrte imajo najpomembnejša kinematografska podjetja v Sloveniji, v Točki preloma v sredo, 21. 10., ob 20.30 na tretjem programu. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 21 Oct 2015 19:03:04 +0000 Obisk v kinematografih pada V proračunih za prihodnji dve leti je za naložbe namenjenega precej manj denarja kot v preteklih letih. V proračunu za leto 2016 naj bi ga bilo 700 milijonov evrov manj kot letos in 360 milijonov manj kot lani. To pa lahko pahne gradbeništvo v novo krizo. Naročil je že zdaj čedalje manj, julija letos je bil padec vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji med največjimi v Evropi. V primerjavi s predkriznim letom 2008 je bila julija letos vrednost gradbenih del manjša kar za 55 %. Ob pomanjkanju dela predvsem velika gradbena podjetja opozarjajo na nepošteno prakso, ki jo omogoča zdajšnji sistem javnega naročanja, ko lahko posel dobijo tudi majhni neizkušeni izvajalci, ker pač ponudijo najnižjo ceno. Na trgu je po podatkih Bisnode kar 80 manjših gradbenih podjetij, ki imajo do pet zaposlenih in ustvarijo več kot milijon evrov prihodkov na leto. Kako odpraviti anomalije in kako spodbuditi naložbe z zasebnim kapitalom, bomo govorili v Točki preloma z gostoma Mirkom Požarjem in Andrejem Ržišnikom. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/14/Tocka_preloma2015-10-14-091038-SLO3_1.mp4 SLO3 1924 clean V proračunih za prihodnji dve leti je za naložbe namenjenega precej manj denarja kot v preteklih letih. V proračunu za leto 2016 naj bi ga bilo 700 milijonov evrov manj kot letos in 360 milijonov manj kot lani. To pa lahko pahne gradbeništvo v novo krizo. Naročil je že zdaj čedalje manj, julija letos je bil padec vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji med največjimi v Evropi. V primerjavi s predkriznim letom 2008 je bila julija letos vrednost gradbenih del manjša kar za 55 %. Ob pomanjkanju dela predvsem velika gradbena podjetja opozarjajo na nepošteno prakso, ki jo omogoča zdajšnji sistem javnega naročanja, ko lahko posel dobijo tudi majhni neizkušeni izvajalci, ker pač ponudijo najnižjo ceno. Na trgu je po podatkih Bisnode kar 80 manjših gradbenih podjetij, ki imajo do pet zaposlenih in ustvarijo več kot milijon evrov prihodkov na leto. Kako odpraviti anomalije in kako spodbuditi naložbe z zasebnim kapitalom, bomo govorili v Točki preloma z gostoma Mirkom Požarjem in Andrejem Ržišnikom. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 14 Oct 2015 19:01:59 +0000 Pred gradbeništvom črni leti 2016 in 2017? Novo vodstvo Volkswagna, ki si prizadeva skupini vrniti izgubljeni ugled, bo moralo po mnenju strokovnjakov najprej poskrbeti za dobro komunikacijo z zaposlenimi, da ti ne bodo dvomili o pravilnosti in etičnosti tega, kar počnejo. Prav zaposleni so med ključnimi za širjenje dobrega imena o podjetju. Zaupanje in spoštovanje zaposlenih sta tudi med najpomembnejšimi dejavniki, od katerih so odvisni poslovni rezultati. Raziskave so pokazale, da je mogoče z ustreznimi odnosi v delovnem okolju dobičkonosnost podjetja podvojiti, dodano vrednost na zaposlenega pa celo devetkrat povečati. V kolikšni meri se v gospodarskih družbah zavedajo pomena odnosov, vzdušja v kolektivu in zavzetosti sodelavcev, v Točki preloma s Tanjo Skaza, direktorico Plastike Skaza, in z dr. Matevžem Raškovičem z ljubljanske Ekonomske fakultete. Voditeljica: Janja Koren. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/10/07/Z_ustreznimi_odnosi_do_boljsega_poslovanja2015-10-07-090954-SLO3_1.mp4 SLO3 1931 clean Novo vodstvo Volkswagna, ki si prizadeva skupini vrniti izgubljeni ugled, bo moralo po mnenju strokovnjakov najprej poskrbeti za dobro komunikacijo z zaposlenimi, da ti ne bodo dvomili o pravilnosti in etičnosti tega, kar počnejo. Prav zaposleni so med ključnimi za širjenje dobrega imena o podjetju. Zaupanje in spoštovanje zaposlenih sta tudi med najpomembnejšimi dejavniki, od katerih so odvisni poslovni rezultati. Raziskave so pokazale, da je mogoče z ustreznimi odnosi v delovnem okolju dobičkonosnost podjetja podvojiti, dodano vrednost na zaposlenega pa celo devetkrat povečati. V kolikšni meri se v gospodarskih družbah zavedajo pomena odnosov, vzdušja v kolektivu in zavzetosti sodelavcev, v Točki preloma s Tanjo Skaza, direktorico Plastike Skaza, in z dr. Matevžem Raškovičem z ljubljanske Ekonomske fakultete. Voditeljica: Janja Koren. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 7 Oct 2015 19:01:37 +0000 Z ustreznimi odnosi do boljšega poslovanja Zavajanje glede izpustov škodljivih plinov bo skupini Volkswagen odneslo več deset milijard evrov. Kako bo afera "Dieselgate" vplivala na avtomobilsko industrijo po svetu, kakšne bodo posledice za celotno nemško industrijo, ki je doslej živela tudi na krilih znamke »Made in Germany« kot zagotovilu kakovosti in zanesljivosti? Kako se bo škandal odrazil na slovenski avtomobilski industriji, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva in prispeva dobro petino vsega slovenskega izvoza? V Točki preloma z direktorjem slovenskega avtomobilskega grozda Dušanom Bušenom in analitikom Blažem Hribarjem. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/09/30/Volkswagnovo_zavajanje_in_slovenska_avtomobilska_industrija2015-09-30-090156-SLO3_1.mp4 SLO3 1963 clean Zavajanje glede izpustov škodljivih plinov bo skupini Volkswagen odneslo več deset milijard evrov. Kako bo afera "Dieselgate" vplivala na avtomobilsko industrijo po svetu, kakšne bodo posledice za celotno nemško industrijo, ki je doslej živela tudi na krilih znamke »Made in Germany« kot zagotovilu kakovosti in zanesljivosti? Kako se bo škandal odrazil na slovenski avtomobilski industriji, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva in prispeva dobro petino vsega slovenskega izvoza? V Točki preloma z direktorjem slovenskega avtomobilskega grozda Dušanom Bušenom in analitikom Blažem Hribarjem. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 30 Sep 2015 19:02:41 +0000 Volkswagnovo zavajanje in slovenska avtomobilska industrija Razmere v mlekarstvu se zaostrujejo. Mleka na evropskem trgu je preveč, zaradi česar so odkupne cene mleka v zadnjih mesecih padle za petino. Poglavitna razloga za to sta aprilska ukinitev kvot za mleko, ki so v Evropski uniji veljale 30 let, in ruski embargo na uvoz hrane iz Evrope. O tem, kako posledice presežkov na evropskem trgu čutijo slovenski pridelovalci in predelovalci mleka ter potrošniki, v Točki preloma z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in Martino Podpečan s Kmetije Podpečan iz Žalca. Točka preloma. Voditeljica: Janja Koren http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/09/24/Po_ukinitvi_kvot_za_mleko2015-09-23-021941-SLO3_1.mp4 SLO3 1959 clean Razmere v mlekarstvu se zaostrujejo. Mleka na evropskem trgu je preveč, zaradi česar so odkupne cene mleka v zadnjih mesecih padle za petino. Poglavitna razloga za to sta aprilska ukinitev kvot za mleko, ki so v Evropski uniji veljale 30 let, in ruski embargo na uvoz hrane iz Evrope. O tem, kako posledice presežkov na evropskem trgu čutijo slovenski pridelovalci in predelovalci mleka ter potrošniki, v Točki preloma z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in Martino Podpečan s Kmetije Podpečan iz Žalca. Točka preloma. Voditeljica: Janja Koren http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Sep 2015 21:45:52 +0000 Po ukinitvi kvot za mleko Vlada Mira Cerarja se lahko dva dni pred prvo obletnico mandata pohvali z ugodnimi makroekonomskimi kazalci. Gospodarska rast je bila lani po dveh letih rdečih številk 3- odstotna, v prvem polletju se je BDP povečal za 2, 7 %, motor rasti je izvoz. Napredek je viden tudi na trgu dela. Od lanskega do letošnjega avgusta se je število brezposelnih znižalo za 6800 ali 6 %, najbolj med mladimi. Število zaposlenih se je povečalo za 9300 ali poldrugi odstotek. O tem, koliko je gospodarsko okrevanje zasluga vlade in koliko posledica ugodnih mednarodnih okoliščin, kot so poceni posojila in znaten padec cen nafte, pa v Točki preloma. Delo vlade bodo analizirali gospodarstveniki, ekonomisti, finančni analitiki itd. Ob 20,30 na 3.programu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/09/16/Prvo_leto_vlede_Mira_Cerarja2015-09-16-090305-SLO3_1.mp4 SLO3 1925 clean Vlada Mira Cerarja se lahko dva dni pred prvo obletnico mandata pohvali z ugodnimi makroekonomskimi kazalci. Gospodarska rast je bila lani po dveh letih rdečih številk 3- odstotna, v prvem polletju se je BDP povečal za 2, 7 %, motor rasti je izvoz. Napredek je viden tudi na trgu dela. Od lanskega do letošnjega avgusta se je število brezposelnih znižalo za 6800 ali 6 %, najbolj med mladimi. Število zaposlenih se je povečalo za 9300 ali poldrugi odstotek. O tem, koliko je gospodarsko okrevanje zasluga vlade in koliko posledica ugodnih mednarodnih okoliščin, kot so poceni posojila in znaten padec cen nafte, pa v Točki preloma. Delo vlade bodo analizirali gospodarstveniki, ekonomisti, finančni analitiki itd. Ob 20,30 na 3.programu. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 16 Sep 2015 19:02:05 +0000 Prvo leto vlede Mira Cerarja SLO3 no RTV, MMC info@rtvslo.si MMC RTV Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma. sl Thu, 6 Dec 2018 20:53:56 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 6 Dec 2018 20:53:56 +0000 Točka preloma