Education (C) RTVSLO 2017 Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Ugriznimo znanost http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/mmc-ugriznimo_znanost_pc.jpg Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2018/12/06/Ugriznimo_znanost__Vpliv_pozitivnega_miljenja_na_zdravje__oddaja_o_znanosti2018-12-06-060136-SLO1.mp4 SLO1 1564 clean Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Dec 2018 16:53:41 +0000 Vpliv pozitivnega mišljenja na zdravje, oddaja o znanosti Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/11/22/Ugriznimo_znanost__Gibanje_naih_tal__oddaja_o_znanosti2018-11-22-055513-SLO1.mp4 SLO1 1560 clean Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 16:53:24 +0000 Ugriznimo znanost: Gibanje naših tal, oddaja o znanosti Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/11/15/Sevanja_v_naem_domu__oddaja_o_znanosti2018-11-15-055329-SLO1.mp4 SLO1 1569 clean Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Nov 2018 16:52:59 +0000 Sevanja v našem domu, oddaja o znanosti Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/11/08/Ugriznimo_znanost__Netopirji___superzvezde_znanosti__oddaja_o_znanosti2018-11-08-060433-SLO1_1.mp4 SLO1 1544 clean Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Nov 2018 16:51:33 +0000 Ugriznimo znanost: Netopirji - superzvezde znanosti, oddaja o znanosti V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181025-031-ODKRIVANJEREDKIHBOLEZNI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1567 clean V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Oct 2018 15:55:00 +0000 Odkrivanje redkih bolezni V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/18/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181018-030-PODVODNORUDARJENJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Oct 2018 15:55:00 +0000 Podvodno rudarjenje Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181011-029-DRAGULJGASTRONOMIJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1501 clean Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 15:55:00 +0000 Dragulji gastronomije Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/04/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181004-028-NEVARNIMIKOTOKSINI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Oct 2018 15:55:00 +0000 Nevarni mikotoksini Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180927-027-ALIIZGUBLJAMOHELIJ-LP-SLO--A1A2-Z1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1517 clean Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Sep 2018 15:55:00 +0000 Ali izgubljamo helij? Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180920-001-ZRAKVNOTRANJIHPROSTORIH-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 15:55:00 +0000 Zrak v notranjih prostorih Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/06/21/Sluzaste_reitve2018-06-21-055612-SLO1.mp4 SLO1 1551 clean Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jun 2018 15:52:50 +0000 Sluzaste rešitve Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/06/07/Fuzijski_reaktor_Iter2018-06-07-060116-SLO1.mp4 SLO1 1497 clean Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 15:52:27 +0000 Fuzijski reaktor Iter Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Predstavili vam bomo lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/31/Ugriznimo_znanost__Brezhiben_vid__oddaja_o_znanosti2018-05-31-055611-SLO1.mp4 SLO1 1574 clean Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Predstavili vam bomo lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 15:53:35 +0000 Ugriznimo znanost: Brezhiben vid, oddaja o znanosti Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod! Zakaj? Predstavili vam bomo tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokazali, kako narediti učinkovitejši električni motor. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/24/Elektrina_prihodnost2018-05-24-060533-SLO1.mp4 SLO1 1593 clean Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod! Zakaj? Predstavili vam bomo tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokazali, kako narediti učinkovitejši električni motor. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 15:53:25 +0000 Električna prihodnost Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/17/Ugriznimo_znanost__Teorije_Stephena_Hawkinga__oddaja_o_znanosti2018-05-17-055604-SLO1.mp4 SLO1 1584 clean Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 May 2018 15:53:51 +0000 Teorije Stephena Hawkinga Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/10/Ugriznimo_znanost__Krvava_resnica__oddaja_o_znanosti2018-05-10-060545-SLO1_1.mp4 SLO1 1580 clean Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 15:53:18 +0000 Ugriznimo znanost: Krvava resnica, oddaja o znanosti Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS- sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/02/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180503-018-DANASNJIZEMLJEVIDI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1580 clean Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS- sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 15:55:00 +0000 Današnji zemljevidi Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le 4 etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj? In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje. Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180426-017-ZLESOMDONEBA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1565 clean Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le 4 etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj? In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje. Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 15:55:00 +0000 Z lesom do neba V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihódom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe pridajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/04/19/Novo_odkrita_stara_elezna_doba2018-04-19-053920-SLO1.mp4 SLO1 1678 clean V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihódom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe pridajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Apr 2018 15:53:43 +0000 Novo odkrita stara železna doba V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih 5 letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem in vsak od njih mora delovati pravilno, da ne pride do prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na potencialno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Preverili pa smo tudi, kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/04/12/Ugriznimo_znanost__Ceste_brez_smrti__oddaja_o_znanosti2018-04-12-062546-SLO1.mp4 SLO1 1622 clean V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih 5 letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem in vsak od njih mora delovati pravilno, da ne pride do prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na potencialno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Preverili pa smo tudi, kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 15:56:01 +0000 Ugriznimo znanost: Ceste brez smrti, oddaja o znanosti Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/05/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180405-014-ALIKONOPLJAZDRAVI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1621 clean Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 15:55:00 +0000 Ali konoplja zdravi? V Sloveniji imamo več kot 12.000 jam. V njih so ujeti in dobro ohranjeni jamski sedimenti, ki so pomemben vir podatkov o preteklih razmerah v okolju: kdaj so nastale kraške jame, kakšno je bilo podnebje pred nekaj milijoni let in kako hitro so se dvigale Alpe. Vse to je iz sedimentov zelo težko ugotoviti, as znanstveniki imajo na voljo kar nekaj metod. S proučevanjem jamskih sedimentov so prišli do nekaterih novih spoznanj, našli pa so tudi najstarejšo jamsko žival na svetu – staro štiri milijone let, ki živi še danes, obenem pa priča o naši daljni preteklosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/29/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180329-013-KAJNAMPOVEDOJAMSKISEDIMENTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1590 clean V Sloveniji imamo več kot 12.000 jam. V njih so ujeti in dobro ohranjeni jamski sedimenti, ki so pomemben vir podatkov o preteklih razmerah v okolju: kdaj so nastale kraške jame, kakšno je bilo podnebje pred nekaj milijoni let in kako hitro so se dvigale Alpe. Vse to je iz sedimentov zelo težko ugotoviti, as znanstveniki imajo na voljo kar nekaj metod. S proučevanjem jamskih sedimentov so prišli do nekaterih novih spoznanj, našli pa so tudi najstarejšo jamsko žival na svetu – staro štiri milijone let, ki živi še danes, obenem pa priča o naši daljni preteklosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 15:55:00 +0000 Kaj nam povedo jamski sedimenti? Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/22/Kako_na_smueh_skoiti_im_dlje2018-03-22-060242-SLO1.mp4 SLO1 1640 clean Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 16:57:16 +0000 Kako na smučeh skočiti čim dlje Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/15/Ugriznimo_znanost__Zakaj_sanjamo__oddaja_o_znanosti2018-03-15-061934-SLO1.mp4 SLO1 1551 clean Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 16:56:17 +0000 Zakaj sanjamo, oddaja o znanosti Geni določajo naš videz, inteligenco, pa tudi naše zdravje. Vse gene v organizmu ali celici imenujemo genom. Genom je kot nekakšna knjiga, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako ustvariti človeka. Danes številne države po svetu opredeljujejo nacionalne genome. Od tega si obetajo boljšo preventivo in zdravljenje genskih bolezni. Tudi nekateri slovenski znanstveniki in raziskovalci se zavzemajo za raziskovanje slovenskega genoma. Bi morali poznati svoj nacionalni genom? Kaj bi s tem pridobili in kako bi se česa takega sploh lotili? Slovenska genska struktura je najbolj podobna Slovakom, Čehom in Poljakom. Ali to pomeni, da imamo tudi podobne genetske bolezni? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/08/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180308-010-GENOMSLOVENCEV-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F3_1.mp4 SLO1 1672 clean Geni določajo naš videz, inteligenco, pa tudi naše zdravje. Vse gene v organizmu ali celici imenujemo genom. Genom je kot nekakšna knjiga, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako ustvariti človeka. Danes številne države po svetu opredeljujejo nacionalne genome. Od tega si obetajo boljšo preventivo in zdravljenje genskih bolezni. Tudi nekateri slovenski znanstveniki in raziskovalci se zavzemajo za raziskovanje slovenskega genoma. Bi morali poznati svoj nacionalni genom? Kaj bi s tem pridobili in kako bi se česa takega sploh lotili? Slovenska genska struktura je najbolj podobna Slovakom, Čehom in Poljakom. Ali to pomeni, da imamo tudi podobne genetske bolezni? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Mar 2018 16:55:00 +0000 Genom Slovencev Teža: 260 kilogramov. Pospešek: 100 kilometrov na uro v treh sekundah. Hitrost: 120 kilometrov na uro. To zmorejo male različice formule 1, ki jih od začetka do konca sami izdelajo študenti s celega sveta, nato pa se z njimi pomerijo na mednarodnih tekmovanjih. Tudi Slovenci imamo dve ekipi – ljubljansko in mariborsko, ki že pridno snujeta dirkalnike, s katerimi se bodo v poletnih mesecih pomerili na tekmovanjih. Ljubljančani razvijajo električno formulo. Mariborčani, ki so že zdaj znani po enem najlažjih dirkalnikov, pa bodo njegovo težo še znižali in z novo aerodinamiko napadali stopničke. Kako bodo to dosegli? Pokazali bomo, kako se izdela formula in vam predstavili najbolj pomembne lastnosti dirkalnega vozila. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180301-009-STUDENTSKAFORMULA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1542 clean Teža: 260 kilogramov. Pospešek: 100 kilometrov na uro v treh sekundah. Hitrost: 120 kilometrov na uro. To zmorejo male različice formule 1, ki jih od začetka do konca sami izdelajo študenti s celega sveta, nato pa se z njimi pomerijo na mednarodnih tekmovanjih. Tudi Slovenci imamo dve ekipi – ljubljansko in mariborsko, ki že pridno snujeta dirkalnike, s katerimi se bodo v poletnih mesecih pomerili na tekmovanjih. Ljubljančani razvijajo električno formulo. Mariborčani, ki so že zdaj znani po enem najlažjih dirkalnikov, pa bodo njegovo težo še znižali in z novo aerodinamiko napadali stopničke. Kako bodo to dosegli? Pokazali bomo, kako se izdela formula in vam predstavili najbolj pomembne lastnosti dirkalnega vozila. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 16:55:00 +0000 Študentska formula Močan veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180222-008-RUSILNIVETER-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1636 clean Močan veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 16:55:00 +0000 Rušilni veter Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180215-007-ZDRAVLJENJEZOBSEVANJEM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1555 clean Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 16:55:00 +0000 Zdravljenje z obsevanjem Mamut je bil eden od največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 % vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar so je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180208-006-OZIVLJANJEMAMUTOV-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1444 clean Mamut je bil eden od največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 % vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar so je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 16:55:00 +0000 Oživljanje mamutov V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180201-005-REKONSTRUKCIJAKLIMEVPRETEKLOSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1566 clean V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Feb 2018 16:55:00 +0000 Rekonstrukcija klime v preteklosti Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180125-004-3DTISKANJEHIS-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1565 clean Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 16:55:00 +0000 3D tiskanje hiš Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig globalne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 %. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme. Z idejami in poskusi spreminjanja podnebja in vremena so se spogledovali že v 18. stoletju. Znanstveniki zdaj na pomoč kličejo oblake. Zakaj oblaki nastajajo v različnih plasteh in kako oblaki v različnih plasteh pripomorejo k ohlajanju oz. segrevanju planeta? Kako bi posvetlitev oblakov in odbijanje svetlobe nazaj v vesolje zmanjšalo učinek globalnega segrevanja? Vabljeni v oblačno družbo prihodnji teden. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/17/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180118-003-ZOBLAKIPROTIPODNEBNIMSPREMEMBAM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig globalne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 %. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme. Z idejami in poskusi spreminjanja podnebja in vremena so se spogledovali že v 18. stoletju. Znanstveniki zdaj na pomoč kličejo oblake. Zakaj oblaki nastajajo v različnih plasteh in kako oblaki v različnih plasteh pripomorejo k ohlajanju oz. segrevanju planeta? Kako bi posvetlitev oblakov in odbijanje svetlobe nazaj v vesolje zmanjšalo učinek globalnega segrevanja? Vabljeni v oblačno družbo prihodnji teden. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jan 2018 16:55:00 +0000 Z oblaki proti podnebnim spremembam V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti? Leto 2018 naj bi se število močnih potresov povečalo, vzrok za to pa naj bi bila upočasnjena rotacija Zemlje. Ali to drži? Ali bomo kmalu znali napovedovati potrese? Leta 2018 pa naj bi italijanski nevrokirurg Canavero izvedel prvo presaditev človeške glave. Pred kratkim je to naredil na dveh človeških truplih, zdaj ga čaka le še prva prava tovrstna operacija, na katero že čaka prvi pacient, ruski invalid. O tem, kaj vse naj bi se dogajalo v znanosti leta 2018, bomo govorili prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/11/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180111-002-ZNANOSTVLETU2018-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1598 clean V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti? Leto 2018 naj bi se število močnih potresov povečalo, vzrok za to pa naj bi bila upočasnjena rotacija Zemlje. Ali to drži? Ali bomo kmalu znali napovedovati potrese? Leta 2018 pa naj bi italijanski nevrokirurg Canavero izvedel prvo presaditev človeške glave. Pred kratkim je to naredil na dveh človeških truplih, zdaj ga čaka le še prva prava tovrstna operacija, na katero že čaka prvi pacient, ruski invalid. O tem, kaj vse naj bi se dogajalo v znanosti leta 2018, bomo govorili prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jan 2018 16:55:00 +0000 Znanost v letu 2018 Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda od te so potencialno pitni le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Prihodnji teden bomo predstavili sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode. Čeprav je razsoljevanje morske vode ponekod edina rešitev za preskrbo s pitno vodo, pa lahko zelo škodi okolju. Zakaj, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180104-001-KAKOUMAZANOVODOSPREMENIMOVPITNO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1555 clean Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda od te so potencialno pitni le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Prihodnji teden bomo predstavili sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode. Čeprav je razsoljevanje morske vode ponekod edina rešitev za preskrbo s pitno vodo, pa lahko zelo škodi okolju. Zakaj, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Jan 2018 16:55:00 +0000 Kako iz umazane vode narediti čisto Ljudje vse več sedimo, čeprav je naše telo narejeno za gibanje. Sedimo doma, v šoli, službi, avtu. Ali nam to res škodi? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2014 gibalna neaktivnost drugi dejavnik tveganja za umrljivosti. Pojasnili bomo, kako negibanje vpliva na naše telo in kako se to kaže tako na mišicah, kosteh ter celo na krvi. Kako bi lahko sedeča opravila izvajali aktivno? Bi lahko obenem sedeli, delali in se gibali? Pokazali bomo, kako lahko sami prilagodimo delovno mesto v aktivno in kako lahko z umovadbo krepimo mišice tudi, če zaradi bolezni ali poškodbe ne moremo vstati. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171221-039-NEVARNOSEDENJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1522 clean Ljudje vse več sedimo, čeprav je naše telo narejeno za gibanje. Sedimo doma, v šoli, službi, avtu. Ali nam to res škodi? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2014 gibalna neaktivnost drugi dejavnik tveganja za umrljivosti. Pojasnili bomo, kako negibanje vpliva na naše telo in kako se to kaže tako na mišicah, kosteh ter celo na krvi. Kako bi lahko sedeča opravila izvajali aktivno? Bi lahko obenem sedeli, delali in se gibali? Pokazali bomo, kako lahko sami prilagodimo delovno mesto v aktivno in kako lahko z umovadbo krepimo mišice tudi, če zaradi bolezni ali poškodbe ne moremo vstati. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Dec 2017 16:55:00 +0000 Nevarno sedenje Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171214-038-POSLEDEHHRANE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1519 clean Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 16:55:00 +0000 Po sledeh hrane Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/07/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171207-037-JEDEMENCANUJNASPEMLJEVALKASTAROSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1527 clean Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Dec 2017 16:55:00 +0000 Je demenca nujna spremljevalka starosti? Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171130-036-KAJDOLOCANASSPOL-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1500 clean Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 16:55:00 +0000 Kaj določa naš spol Kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad so našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem? Kaj je delala mumija v ljubljanskem kliničnem centru? Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih morajo znanstveniki odkriti, če želijo spoznati, kakšna sta bila v preteklosti svet in življenje v njem. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Če pa se sodelavci muzejev povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, z njihovo pomočjo lažje oživijo predmete in najdejo pravo zgodbo preteklosti. V oddaji bomo z mikroskopi, forenzičnimi preiskavami, žarki x in gama razkrivali preteklost. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/22/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171123-035-OZIVLJANJEPRETEKLOSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1634 clean Kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad so našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem? Kaj je delala mumija v ljubljanskem kliničnem centru? Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih morajo znanstveniki odkriti, če želijo spoznati, kakšna sta bila v preteklosti svet in življenje v njem. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Če pa se sodelavci muzejev povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, z njihovo pomočjo lažje oživijo predmete in najdejo pravo zgodbo preteklosti. V oddaji bomo z mikroskopi, forenzičnimi preiskavami, žarki x in gama razkrivali preteklost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Nov 2017 16:55:00 +0000 Oživljanje preteklosti Naše telo ima približno 40 bilijonov celic. Si predstavljate, da bi lahko spremljali procese prav v vsaki celici? To bi lahko bilo mogoče z enim izmed večjih znanstvenih dosežkov zadnjih let, vgradnjo laserja v človeško celico. Raziskovalcu Instituta Jožef Stefan Matjažu Humarju je pred dvema letoma v sodelovanju s korejskim kolegom uspelo vgraditi laser v človeško celico. Znanstvenika sta odkrila tudi, da se maščobne celice v našem telesu ob aktivaciji lahko spremenijo v laserje. Zakaj bi to odkritje lahko pomagalo pri diagnosticiranju in raziskavah rakavih celic? In kako bi lahko laserje uporabili kot črtne kode za označevanje celic? O laserjih v celici bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/11/16/Ugriznimo_znanost__Laserji_v_celici__oddaja_o_znanosti2017-11-16-060734-SLO1.mp4 SLO1 1518 clean Naše telo ima približno 40 bilijonov celic. Si predstavljate, da bi lahko spremljali procese prav v vsaki celici? To bi lahko bilo mogoče z enim izmed večjih znanstvenih dosežkov zadnjih let, vgradnjo laserja v človeško celico. Raziskovalcu Instituta Jožef Stefan Matjažu Humarju je pred dvema letoma v sodelovanju s korejskim kolegom uspelo vgraditi laser v človeško celico. Znanstvenika sta odkrila tudi, da se maščobne celice v našem telesu ob aktivaciji lahko spremenijo v laserje. Zakaj bi to odkritje lahko pomagalo pri diagnosticiranju in raziskavah rakavih celic? In kako bi lahko laserje uporabili kot črtne kode za označevanje celic? O laserjih v celici bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 16:55:35 +0000 Laserji v celici, oddaja o znanosti Vinska sorta refošk na Primorskem daje vino refošk, na Krasu pa vinu iste trte pravimo teran. Teran je zaščiteno slovensko rdeče vino. S svojimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi je odraz edinstvenega okolja, v katerem ga pridelujejo. In katere so prave senzorične lastnosti terana? Zakaj vsaka rdeča zemlja ni prava zemlja za teran? Teran je v zmernih količinah zdravilen. Nedavna raziskava je pokazala, da barvila rdečega grozdja, ki so glavni atribut vina Teran, preprečujejo staranje možganskih celic. Zakaj, izveste v oddaji Ugriznimo znanost. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/11/09/Samo_Teran_je_teran2017-11-09-060119-SLO1.mp4 SLO1 1503 clean Vinska sorta refošk na Primorskem daje vino refošk, na Krasu pa vinu iste trte pravimo teran. Teran je zaščiteno slovensko rdeče vino. S svojimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi je odraz edinstvenega okolja, v katerem ga pridelujejo. In katere so prave senzorične lastnosti terana? Zakaj vsaka rdeča zemlja ni prava zemlja za teran? Teran je v zmernih količinah zdravilen. Nedavna raziskava je pokazala, da barvila rdečega grozdja, ki so glavni atribut vina Teran, preprečujejo staranje možganskih celic. Zakaj, izveste v oddaji Ugriznimo znanost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Nov 2017 16:55:14 +0000 Samo Teran je teran V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/01/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171102-032-ZIVETIZAZBESTOM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1535 clean V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 16:55:00 +0000 Živeti z azbestom Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/25/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171026-031-OBVLADATISUSO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1503 clean Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Oct 2017 15:55:00 +0000 Obvladati sušo Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/19/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171019-030-BOJPROTIRJI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1534 clean Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Oct 2017 15:55:00 +0000 Boj proti rji Naj oblečem krilo ali hlače? Kaj naj skuham za kosilo? Naj otroku zvečer pustim ven ali ne? Vsakodnevno sprejemamo nešteto odločitev, od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zvečer zatisnemo oči. Nekatere odločitve so enostavne, druge izjemno pomembne, zadevajo lahko celo naše zdravje. Kaj vpliva na to, kako se bomo odločili? Največkrat se ne odločamo razumsko. Kako se odločamo, ko vemo, da nam odločitev lahko prinese dobiček in kako, ko imamo možnost izgube? Če vemo, kaj vpliva na naše odločitve, lahko s tem znanjem pripravimo ljudi, da se bodo odločali po naših željah. Odločite se za ogled oddaje Ugriznimo znanost! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/10/12/Ugriznimo_znanost__Kako_se_odloamo__oddaja_o_znanosti2017-10-12-060243-SLO1.mp4 SLO1 1483 clean Naj oblečem krilo ali hlače? Kaj naj skuham za kosilo? Naj otroku zvečer pustim ven ali ne? Vsakodnevno sprejemamo nešteto odločitev, od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zvečer zatisnemo oči. Nekatere odločitve so enostavne, druge izjemno pomembne, zadevajo lahko celo naše zdravje. Kaj vpliva na to, kako se bomo odločili? Največkrat se ne odločamo razumsko. Kako se odločamo, ko vemo, da nam odločitev lahko prinese dobiček in kako, ko imamo možnost izgube? Če vemo, kaj vpliva na naše odločitve, lahko s tem znanjem pripravimo ljudi, da se bodo odločali po naših željah. Odločite se za ogled oddaje Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Oct 2017 15:54:21 +0000 Kako se odločamo Si predstavljate, da bi namesto kevlarja v neprebojnih jopičih uporabljali pajkovo svilo? To je bila namreč prva ideja uporabe pajkove svile. Tudi kirurgi bi nam lahko zašili rano s pajkovo svilo. Pajkova svila ima namreč odlične lastnosti: je 10x močnejša od kevlarja, 5x trpežnejša od jekla in 2x bolj elastična od najlona. Kako je mogoče, da je pajkova svila tako dober material, in kako bi lahko to izkoriščali? Težava je le v tem, da je ne znamo proizvajati! Znanstveniki so jo poskušali proizvajati s kozami, bolj obetaven pa je način pridobivanja z bakterijami. Bomo torej kmalu uporabljali pajkovo svilo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/05/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171005-028-PAJKOVASVILA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_32875472_1.mp4 SLO1 1497 clean Si predstavljate, da bi namesto kevlarja v neprebojnih jopičih uporabljali pajkovo svilo? To je bila namreč prva ideja uporabe pajkove svile. Tudi kirurgi bi nam lahko zašili rano s pajkovo svilo. Pajkova svila ima namreč odlične lastnosti: je 10x močnejša od kevlarja, 5x trpežnejša od jekla in 2x bolj elastična od najlona. Kako je mogoče, da je pajkova svila tako dober material, in kako bi lahko to izkoriščali? Težava je le v tem, da je ne znamo proizvajati! Znanstveniki so jo poskušali proizvajati s kozami, bolj obetaven pa je način pridobivanja z bakterijami. Bomo torej kmalu uporabljali pajkovo svilo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Oct 2017 15:55:00 +0000 Pajkova svila Človek zmore pod vodo z enim vdihom zdržati več kot 11 minut. Brez uživanja tekočine pa je najdlje zdržal 18-letni Avstralec – pozabljen v zaporu ni pil kar 18 dni. Koliko časa pa lahko človek zdrži popolnoma brez hrane? Ob zadostnem vnosu tekočine naj bi bila zgornja meja tri tedne. A absolutni rekorder, Angus Barbieri je zdržal mnogo dlje, kar 382 dni. Kako mu je to uspelo? Kaj se zgodi s človekom, če strada, zakaj lačen postane jezen, kako lahko prehitro ponovno hranjenje po postu povzroči smrt ter ali lahko stradanje pomaga zdraviti raka? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/09/28/Nae_telo_med_stradanjem2017-09-28-055643-SLO1.mp4 SLO1 1533 clean Človek zmore pod vodo z enim vdihom zdržati več kot 11 minut. Brez uživanja tekočine pa je najdlje zdržal 18-letni Avstralec – pozabljen v zaporu ni pil kar 18 dni. Koliko časa pa lahko človek zdrži popolnoma brez hrane? Ob zadostnem vnosu tekočine naj bi bila zgornja meja tri tedne. A absolutni rekorder, Angus Barbieri je zdržal mnogo dlje, kar 382 dni. Kako mu je to uspelo? Kaj se zgodi s človekom, če strada, zakaj lačen postane jezen, kako lahko prehitro ponovno hranjenje po postu povzroči smrt ter ali lahko stradanje pomaga zdraviti raka? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Sep 2017 15:54:57 +0000 Naše telo med stradanjem Vsako leto med 9. in 13. avgustom je na nebu mogoče videti enega najlepših nebesnih pojavov, ki ga lahko brez instrumentov opazujemo vsi. Gre za meteorski roj Perzeidov. V jasnih nočeh lahko takrat vidimo tudi po 50 utrinkov na uro. Kometi pa niso le lepi, pač pa z njihovim spoznavanjem bolje spoznavamo naše osončje. V oddaji bomo pogledali, kaj je tisto, kar pravzaprav vidimo na nebu. Kaj so meteorski roji, kako dobro jih poznamo in kaj nam njihovo spoznavanje pove o našem osončju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/21/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170921-026-KOMETIMETEORSKIROJ-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1558 clean Vsako leto med 9. in 13. avgustom je na nebu mogoče videti enega najlepših nebesnih pojavov, ki ga lahko brez instrumentov opazujemo vsi. Gre za meteorski roj Perzeidov. V jasnih nočeh lahko takrat vidimo tudi po 50 utrinkov na uro. Kometi pa niso le lepi, pač pa z njihovim spoznavanjem bolje spoznavamo naše osončje. V oddaji bomo pogledali, kaj je tisto, kar pravzaprav vidimo na nebu. Kaj so meteorski roji, kako dobro jih poznamo in kaj nam njihovo spoznavanje pove o našem osončju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Sep 2017 15:55:00 +0000 Kometi in meteorski roji Če zadržimo sapo in obraz potopimo v vodo, se v našem telesu zgodi nekaj neverjetnega – srce upočasni svoj utrip, kri se iz okončin preseli v osrednji del telesa, v mišicah nog in rok pride do krčev, krvna plazma se začne kopičiti v pljučni votlini, vranica začne izločati več rdečih krvničk in iz telesa se pospeši odvajanje vode. Zakaj se vse to zgodi in kako se s temi spremembami spopadajo potapljači na dih? Kaj naredi Samo Jeranko, aktualni svetovni podprvak v prostem potapljanju, da lahko pod vodo zdrži več kot 8 minut? In kako je uspelo italijanskemu najstniku, ujetemu pod vodo 42 minut, preživeti? O neverjetnem potapljaškem refleksu v tokratni oddaji Ugriznimo znanost! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/06/22/Ugriznimo_znanost__Potapljaki_refleks__oddaja_o_znanosti2017-06-22-060559-SLO1.mp4 SLO1 1556 clean Če zadržimo sapo in obraz potopimo v vodo, se v našem telesu zgodi nekaj neverjetnega – srce upočasni svoj utrip, kri se iz okončin preseli v osrednji del telesa, v mišicah nog in rok pride do krčev, krvna plazma se začne kopičiti v pljučni votlini, vranica začne izločati več rdečih krvničk in iz telesa se pospeši odvajanje vode. Zakaj se vse to zgodi in kako se s temi spremembami spopadajo potapljači na dih? Kaj naredi Samo Jeranko, aktualni svetovni podprvak v prostem potapljanju, da lahko pod vodo zdrži več kot 8 minut? In kako je uspelo italijanskemu najstniku, ujetemu pod vodo 42 minut, preživeti? O neverjetnem potapljaškem refleksu v tokratni oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Jun 2017 15:55:42 +0000 Potapljaški refleks Vsi, ki radi jemo krompir in pijemo vino, imamo najmanj dva sovražnika, koloradskega hrošča in ameriškega škržata. Ko ju zatiramo s kemičnimi pesticidi, škodujemo tudi okolju in sebi. Zato znanstveniki razvijajo alternativne, naravne in okolju bolj prijazne pristope zatiranja škodljivcev. Našli so način, kako ameriškemu škržatku preprečiti, da bi našel svojo družico in na svet spravil še več malih škodljivcev. S čim pa so pitali koloradskega hrošča, da se ta ni mogel več normalno razvijati? Tokrat bomo govorili o novih načinih, s katerimi bi lahko preprečili škodo na rastlinah zaradi škodljivcev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/15/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170615-024-NARAVNOZATIRANJESKODLJIVCEV-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1541 clean Vsi, ki radi jemo krompir in pijemo vino, imamo najmanj dva sovražnika, koloradskega hrošča in ameriškega škržata. Ko ju zatiramo s kemičnimi pesticidi, škodujemo tudi okolju in sebi. Zato znanstveniki razvijajo alternativne, naravne in okolju bolj prijazne pristope zatiranja škodljivcev. Našli so način, kako ameriškemu škržatku preprečiti, da bi našel svojo družico in na svet spravil še več malih škodljivcev. S čim pa so pitali koloradskega hrošča, da se ta ni mogel več normalno razvijati? Tokrat bomo govorili o novih načinih, s katerimi bi lahko preprečili škodo na rastlinah zaradi škodljivcev. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Jun 2017 15:55:00 +0000 Naravno proti škodljivcem Pred časom so z akcijo polivanja z ledeno vodo, ki so jo začeli bolniki z ALS, javnost osveščali o bolezni in zbirali denar za raziskavo te bolezni. Zdaj imamo že nekaj vzpodbudnih rezultatov z akcijo financiranih študij. Amiotrofična lateralna skleroza ali ALS je ena najbolj neizprosnih bolezni današnje dobe, človeku onemogoči sposobnost gibanja, hranjenja, komuniciranja in na koncu tudi dihanja. Najbolj znan bolnik je britanski fizik Stephen Hawking. Za bolezen ALS ne poznamo vzrokov, zato zanjo tudi nimamo učinkovitega zdravila. Naloge znanstvenikov so torej najti vzroke bolezni, razviti učinkovito zdravilo, obolelim pa omogočiti čim kakovostnejše življenje. Kako uspešni so, so maja predstavili na Evropskem kongresu o ALS v Ljubljani, kjer so predstavili tudi novo zdravilo. Kako deluje in kakšno upanje za bolnike je to zdravilo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/06/08/Ugriznimo_znanost__Neizprosna_bolezen_ALS__oddaja_o_znanosti2017-06-08-060303-SLO1.mp4 SLO1 1721 clean Pred časom so z akcijo polivanja z ledeno vodo, ki so jo začeli bolniki z ALS, javnost osveščali o bolezni in zbirali denar za raziskavo te bolezni. Zdaj imamo že nekaj vzpodbudnih rezultatov z akcijo financiranih študij. Amiotrofična lateralna skleroza ali ALS je ena najbolj neizprosnih bolezni današnje dobe, človeku onemogoči sposobnost gibanja, hranjenja, komuniciranja in na koncu tudi dihanja. Najbolj znan bolnik je britanski fizik Stephen Hawking. Za bolezen ALS ne poznamo vzrokov, zato zanjo tudi nimamo učinkovitega zdravila. Naloge znanstvenikov so torej najti vzroke bolezni, razviti učinkovito zdravilo, obolelim pa omogočiti čim kakovostnejše življenje. Kako uspešni so, so maja predstavili na Evropskem kongresu o ALS v Ljubljani, kjer so predstavili tudi novo zdravilo. Kako deluje in kakšno upanje za bolnike je to zdravilo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 15:56:46 +0000 Neizprosna bolezen ALS Večina med nami se zlaže 2 do 10 krat na dan. Laganje je del preživitvenega nagona, saj si z lažmi pomagamo, ko se počutimo ogrožene. Grki so pri ugotavljanju resnice merili pulz, Afričani so si podajali ptičje jajce in čakali, komu bo počilo, Kitajci pa so v ustih morali obdržati mokro pest riža. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, ko lažemo pa se spremeni tudi možganska aktivnost. Zakaj so nekateri dobri lažnivci, drugi ne? Zakaj je pri otrocih laž veliko teže prepoznati kot pri odraslih? Kako temperatura na obrazu pokaže ali lažemo in kako kriminalisti s poligrafom odkrijejo nedolžne? Kako in kje vse se vidi, da človek ne govori resnice? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/01/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170601-022-ODKRIVANJELAZI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1488 clean Večina med nami se zlaže 2 do 10 krat na dan. Laganje je del preživitvenega nagona, saj si z lažmi pomagamo, ko se počutimo ogrožene. Grki so pri ugotavljanju resnice merili pulz, Afričani so si podajali ptičje jajce in čakali, komu bo počilo, Kitajci pa so v ustih morali obdržati mokro pest riža. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, ko lažemo pa se spremeni tudi možganska aktivnost. Zakaj so nekateri dobri lažnivci, drugi ne? Zakaj je pri otrocih laž veliko teže prepoznati kot pri odraslih? Kako temperatura na obrazu pokaže ali lažemo in kako kriminalisti s poligrafom odkrijejo nedolžne? Kako in kje vse se vidi, da človek ne govori resnice? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Jun 2017 15:55:00 +0000 Odkrivanje laži Gobe si najverjetneje predstavljate v gozdu ali na krožniku. Si lahko predstavljate, da bi gobe namesto stiropora izolirale vašo hišo? Ali da bi iz gob izdelovali storoporu podoben material? Ameriško podjetje namreč že vzgaja okolju prijazen industrijski material iz gob. Zdravilne lesne gobe oziroma njihove encime pa bi lahko uporabljali tudi v restavratorstvu za odstranjevanje strupenih premazov, s katerimi so včasih zaščitili umetniške slike.ih. Človek je v okolje vnesel več 10 tisoč sintetičnih kemikalij, mnoge od njih so strupene za okolje. S pomočjo gliv pa bi lahko tudi te snovi iz okolja učinkovito odstranili. O tem, kako mogočne so gobe in kako široka je njihova uporaba, bomo govorili v oddaji prihodnji četrtek. Vabljeni k ogledu. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/25/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170525-021-ZZDRAVILNIMIGOBAMIDOCISTEGAOKOLJA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1497 clean Gobe si najverjetneje predstavljate v gozdu ali na krožniku. Si lahko predstavljate, da bi gobe namesto stiropora izolirale vašo hišo? Ali da bi iz gob izdelovali storoporu podoben material? Ameriško podjetje namreč že vzgaja okolju prijazen industrijski material iz gob. Zdravilne lesne gobe oziroma njihove encime pa bi lahko uporabljali tudi v restavratorstvu za odstranjevanje strupenih premazov, s katerimi so včasih zaščitili umetniške slike.ih. Človek je v okolje vnesel več 10 tisoč sintetičnih kemikalij, mnoge od njih so strupene za okolje. S pomočjo gliv pa bi lahko tudi te snovi iz okolja učinkovito odstranili. O tem, kako mogočne so gobe in kako široka je njihova uporaba, bomo govorili v oddaji prihodnji četrtek. Vabljeni k ogledu. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 May 2017 15:55:00 +0000 Z zdravilnimi gobami do čistega okolja Južnokorejski proizvajalec mobilnih telefonov je pred leti zaradi nevarne baterije odpoklical celo serijo mobilnih telefonov, ker je v njih eksplodiralo več baterij. Litij ionske baterije so baterije, ki jih uporabljamo najpogosteje – v prenosnih telefonih, električnih vozilih, ročnih orodjih, robotskih kosilnicah in medicinski opremi, zato je zelo pomembno, da so varne. Zakaj in kako nevarne so lahko baterije? Iz česa so sestavljene litij ionske baterije in kako se razlikujejo od baterij za enkratno uporabo. Katere so varnejše? Varnost baterij preverjajo posebne inštitucije. Pokazali vam bomo teste ki jih pri nas izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Videli boste, kaj se z baterijami zgodi, če so izpostavljene previsoki temperaturi, mehanskim udarcem in visokemu ali nizkemu tlaku. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/05/18/Ugriznimo_znanost__Varnost_baterij__oddaja_o_znanosti2017-05-18-060623-SLO1.mp4 SLO1 1502 clean Južnokorejski proizvajalec mobilnih telefonov je pred leti zaradi nevarne baterije odpoklical celo serijo mobilnih telefonov, ker je v njih eksplodiralo več baterij. Litij ionske baterije so baterije, ki jih uporabljamo najpogosteje – v prenosnih telefonih, električnih vozilih, ročnih orodjih, robotskih kosilnicah in medicinski opremi, zato je zelo pomembno, da so varne. Zakaj in kako nevarne so lahko baterije? Iz česa so sestavljene litij ionske baterije in kako se razlikujejo od baterij za enkratno uporabo. Katere so varnejše? Varnost baterij preverjajo posebne inštitucije. Pokazali vam bomo teste ki jih pri nas izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Videli boste, kaj se z baterijami zgodi, če so izpostavljene previsoki temperaturi, mehanskim udarcem in visokemu ali nizkemu tlaku. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 May 2017 15:55:03 +0000 Varnost baterij Slovenija ima dva alpska ledenika. Ledeniki so velike ledene gmote, nastale pri temperaturah, ki so trajno prenizke, da bi ves sneg skopnel. Leta 1850 je led prekrival skoraj 4400 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2272 kvadratnih kilometrov – torej skoraj na polovico. Kaj nam pove dejstvo, da se ledeniki vse bolj tajajo? Kaj se dogaja z našima ledenikoma? Do kdaj ju bomo še imeli? To ugotavljajo slovenski geografi in geodeti, ki že 70 let z meritvami spremljajo Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto? Kako in kdaj ledeniki nastanejo, zakaj izginjajo ter kako se izmeri površina ledenika, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/11/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170511-019-DOKDAJBOMOSEIMELILEDENIKA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1464 clean Slovenija ima dva alpska ledenika. Ledeniki so velike ledene gmote, nastale pri temperaturah, ki so trajno prenizke, da bi ves sneg skopnel. Leta 1850 je led prekrival skoraj 4400 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2272 kvadratnih kilometrov – torej skoraj na polovico. Kaj nam pove dejstvo, da se ledeniki vse bolj tajajo? Kaj se dogaja z našima ledenikoma? Do kdaj ju bomo še imeli? To ugotavljajo slovenski geografi in geodeti, ki že 70 let z meritvami spremljajo Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto? Kako in kdaj ledeniki nastanejo, zakaj izginjajo ter kako se izmeri površina ledenika, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 May 2017 15:55:00 +0000 Do kdaj bomo še imeli ledenika? Ledeniki, soline, puščave, kuhinja in kopalnica so okolja, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. Toda v njih so ekstremne razmere, v katerih lahko preživijo le nekateri organizmi. To so posebej prilagojeni organizmi, kot so bakterije, alge in glive. Glive so sposobne preživeti visoko sevanje, izjemno nizke ali vroče temperature, nihanje pH-vode in hranil in še marsikaj. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pri skoraj –200 stopinjah Celzija hranijo največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Ekstremne glive pa imamo tudi vsi v svojih domovih. Bi nas morale glive v gospodinjskih aparatih in na kuhinjskih površinah skrbeti? Kako lahko glive, ki jih imamo v kuhinji in kopalnici omejimo? Uničiti jih namreč ne moremo. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/03/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170504-017-EKSTREMNEGLIVE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1533 clean Ledeniki, soline, puščave, kuhinja in kopalnica so okolja, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. Toda v njih so ekstremne razmere, v katerih lahko preživijo le nekateri organizmi. To so posebej prilagojeni organizmi, kot so bakterije, alge in glive. Glive so sposobne preživeti visoko sevanje, izjemno nizke ali vroče temperature, nihanje pH-vode in hranil in še marsikaj. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pri skoraj –200 stopinjah Celzija hranijo največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Ekstremne glive pa imamo tudi vsi v svojih domovih. Bi nas morale glive v gospodinjskih aparatih in na kuhinjskih površinah skrbeti? Kako lahko glive, ki jih imamo v kuhinji in kopalnici omejimo? Uničiti jih namreč ne moremo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 May 2017 15:55:00 +0000 Ekstremne glive Skozi zgodovino je bila debelost dolgo časa statusni simbol, znak zdravja in le malo ljudi je bilo debelih. Danes je debelost stigmatizirana, debelost pa je postala resen svetovni problem, definirana je celo kot bolezen potrebna zdravljenja. Ali bi lahko bilo v maščobi karkoli koristnega? Znanstveniki so ugotovili, da je maščoba vir matičnih celic! V telesni maščobi se torej skrivajo celice, ki lahko rešijo življenje. Poleg tega je podkožna maščoba potrebna za normalno delovanje telesa. Kaj pa je zdrava meja? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/20/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170420-016-KORISTNATELESNAMASCOBA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1470 clean Skozi zgodovino je bila debelost dolgo časa statusni simbol, znak zdravja in le malo ljudi je bilo debelih. Danes je debelost stigmatizirana, debelost pa je postala resen svetovni problem, definirana je celo kot bolezen potrebna zdravljenja. Ali bi lahko bilo v maščobi karkoli koristnega? Znanstveniki so ugotovili, da je maščoba vir matičnih celic! V telesni maščobi se torej skrivajo celice, ki lahko rešijo življenje. Poleg tega je podkožna maščoba potrebna za normalno delovanje telesa. Kaj pa je zdrava meja? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Apr 2017 15:55:00 +0000 Koristna telesna maščoba Elektronska pošta, sporočila na pametnih telefonih, novice na internetu in na družbenih omrežjih – povsod se srečujemo z branjem in danes beremo celo največ v človeški zgodovini. Kako se znajti v tej gori besed in informacij? Bralna pismenost spada med pomembna znanja 21. stoletja. Kako poplava informacij in medijev vpliva na bralno pismenost? Kako se razlikuje branje elektronskih in tiskanih medijev? Raziskave kažejo, da imamo čedalje manjšo sposobnost osredotočenosti na to, kar beremo. Leta 2011 je naša pozornost v povprečju trajala 11 sekund, leta 2013 pa samo še 8 sekund. Kako bi lahko brali hitreje, kako bi lahko brali učinkoviteje? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170413-015-KAKODOBROBRATI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1522 clean Elektronska pošta, sporočila na pametnih telefonih, novice na internetu in na družbenih omrežjih – povsod se srečujemo z branjem in danes beremo celo največ v človeški zgodovini. Kako se znajti v tej gori besed in informacij? Bralna pismenost spada med pomembna znanja 21. stoletja. Kako poplava informacij in medijev vpliva na bralno pismenost? Kako se razlikuje branje elektronskih in tiskanih medijev? Raziskave kažejo, da imamo čedalje manjšo sposobnost osredotočenosti na to, kar beremo. Leta 2011 je naša pozornost v povprečju trajala 11 sekund, leta 2013 pa samo še 8 sekund. Kako bi lahko brali hitreje, kako bi lahko brali učinkoviteje? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Apr 2017 15:55:00 +0000 Kako dobro brati? Štirideset do petdeset Slovencev vsako leto potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga. Med 29 milijoni darovalcev z vsega sveta najdejo ustreznega darovalca za manj kot 30 ljudi. Zakaj je tako in kdo bi jim lahko rešil življenje? Najbolj ustrezni darovalci so po navadi ožji družinski člani, saj so si genetsko najbolj podobni. Kaj sploh so krvotvorne matične celice in zakaj jih potrebujemo? Kdaj in zakaj je presaditev teh celic edina možnost za preživetje? Kako se jih daruje? Spoznali boste Mileno in Tomaža, ki sta ozdravela prav zaradi presajenega kostnega mozga. Izvedeli pa boste tudi, kako lahko vsak od nas pomaga tistim, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/04/06/Register_darovalcev_kostnega_mozga2017-04-06-055626-SLO1.mp4 SLO1 1510 clean Štirideset do petdeset Slovencev vsako leto potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga. Med 29 milijoni darovalcev z vsega sveta najdejo ustreznega darovalca za manj kot 30 ljudi. Zakaj je tako in kdo bi jim lahko rešil življenje? Najbolj ustrezni darovalci so po navadi ožji družinski člani, saj so si genetsko najbolj podobni. Kaj sploh so krvotvorne matične celice in zakaj jih potrebujemo? Kdaj in zakaj je presaditev teh celic edina možnost za preživetje? Kako se jih daruje? Spoznali boste Mileno in Tomaža, ki sta ozdravela prav zaradi presajenega kostnega mozga. Izvedeli pa boste tudi, kako lahko vsak od nas pomaga tistim, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Apr 2017 15:55:22 +0000 Register darovalcev kostnega mozga Vsakdanje osnovno gibanje, ki ga ima večina od nas za samoumevno, je za invalide preprosto nemogoče. S pomočjo eksoskeletov pa bi ti lahko ponovno hodili. Uporabni so tudi za ljudi, ki nimajo težav s hojo. Elektromehanska pomagala si človek lahko nadene in z njimi počne prej težko izvedljiva opravila. Kako eksoskeleti pomagajo delavcem v avtomobilski industriji, medicinskim sestram, da lažje prenašajo negibljive bolnike in kako vojakom, da nosijo več sto kilogramsko opremo? Kako jih uporabljajo bolniki po nevroloških poškodbah na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA in koliko energije bi lahko privarčevali z gleženjskim eksoskeletom iz Instituta Jožef Stefan? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/30/Eksoskeleti2017-03-30-061046-SLO1.mp4 SLO1 1519 clean Vsakdanje osnovno gibanje, ki ga ima večina od nas za samoumevno, je za invalide preprosto nemogoče. S pomočjo eksoskeletov pa bi ti lahko ponovno hodili. Uporabni so tudi za ljudi, ki nimajo težav s hojo. Elektromehanska pomagala si človek lahko nadene in z njimi počne prej težko izvedljiva opravila. Kako eksoskeleti pomagajo delavcem v avtomobilski industriji, medicinskim sestram, da lažje prenašajo negibljive bolnike in kako vojakom, da nosijo več sto kilogramsko opremo? Kako jih uporabljajo bolniki po nevroloških poškodbah na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA in koliko energije bi lahko privarčevali z gleženjskim eksoskeletom iz Instituta Jožef Stefan? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Mar 2017 15:55:43 +0000 Eksoskeleti Ali kdaj odprete bombonjero in ne odnehate jesti, dokler pred vami ne ostane le prazna škatla? Po zaužitju sladke jedi se vsaj nekaj časa počutimo dobro. Uživanje sladkorja namreč spodbudi izločanje živčnih prenašalcev serotonina in dopamina, ki nas pomirjata in izboljšujeta razpoloženje. Sladkor pa ima tudi negativne plati. Od njega smo lahko odvisni. Zaradi visoke kalorične vrednosti je eden izmed pomembnih krivcev za debelost. Diabetiki ga ne smejo uživati. Da bi se izognili negativnim vplivom sladkorja, smo ustvarili umetna sladila. Kako se ta razlikujejo od naravnega sladkorja? Ali lahko umetni sladkor uživamo neomejeno? Kje najdemo umetna sladila in ali so res popolnoma varna za naše zdravje? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/23/Umetna_sladila2017-03-23-060423-SLO1.mp4 SLO1 1546 clean Ali kdaj odprete bombonjero in ne odnehate jesti, dokler pred vami ne ostane le prazna škatla? Po zaužitju sladke jedi se vsaj nekaj časa počutimo dobro. Uživanje sladkorja namreč spodbudi izločanje živčnih prenašalcev serotonina in dopamina, ki nas pomirjata in izboljšujeta razpoloženje. Sladkor pa ima tudi negativne plati. Od njega smo lahko odvisni. Zaradi visoke kalorične vrednosti je eden izmed pomembnih krivcev za debelost. Diabetiki ga ne smejo uživati. Da bi se izognili negativnim vplivom sladkorja, smo ustvarili umetna sladila. Kako se ta razlikujejo od naravnega sladkorja? Ali lahko umetni sladkor uživamo neomejeno? Kje najdemo umetna sladila in ali so res popolnoma varna za naše zdravje? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Mar 2017 16:55:45 +0000 Umetna sladila Dokazano je že, da so v jezerih, rekah in tudi v naši pitni vodi ostanki zdravilnih učinkovin. Ker ljudje dočakamo čedalje višjo starost, nas v starosti spremlja vse več bolezni. Zato se povečuje uporaba zdravil. Starejši v povprečju jemljejo od 5 do 10 zdravil na dan. Težava pa je, da del zdravilnih učinkovin pride v okolje. Tam se njihova vloga spremeni. Njihovo delovanje ni več koristno, ampak škodljivo. Zdravilne učinkovine postanejo v okolju onesnažila. Kako sploh lahko ostanki zdravil pridejo v okolje in kako vplivajo na živali pa tudi na nas? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/16/Ugriznimo_znanost__Ostanki_zdravil_v_okolju__oddaja_o_znanosti2017-03-16-060342-SLO1.mp4 SLO1 1543 clean Dokazano je že, da so v jezerih, rekah in tudi v naši pitni vodi ostanki zdravilnih učinkovin. Ker ljudje dočakamo čedalje višjo starost, nas v starosti spremlja vse več bolezni. Zato se povečuje uporaba zdravil. Starejši v povprečju jemljejo od 5 do 10 zdravil na dan. Težava pa je, da del zdravilnih učinkovin pride v okolje. Tam se njihova vloga spremeni. Njihovo delovanje ni več koristno, ampak škodljivo. Zdravilne učinkovine postanejo v okolju onesnažila. Kako sploh lahko ostanki zdravil pridejo v okolje in kako vplivajo na živali pa tudi na nas? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Mar 2017 16:55:32 +0000 Ostanki zdravil v okolju V Sloveniji oživljamo ovčjerejo in spet se kaže potreba po pastirskih psih. Eden izmed njih bi lahko bil kraševec ali kraški ovčar. To je slovenska avtohtona pasma psa, ki je k nam prišel s pastirskimi nomadskimi plemeni z Balkana in tako v preteklosti varoval ovce. Ko se je zmanjšala ovčjereja in s tem potreba po čuvanju ovac, se je zmanjšalo tudi število kraševcev. Danes je kraševec ogrožena pasma, saj jih živi le še okoli 900! Jih bomo lahko s pomočjo znanosti rešili? Ali bi lahko kraševci spet čuvali ovce? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/09/Pastirski_psi2017-03-09-061711-SLO1.mp4 SLO1 1444 clean V Sloveniji oživljamo ovčjerejo in spet se kaže potreba po pastirskih psih. Eden izmed njih bi lahko bil kraševec ali kraški ovčar. To je slovenska avtohtona pasma psa, ki je k nam prišel s pastirskimi nomadskimi plemeni z Balkana in tako v preteklosti varoval ovce. Ko se je zmanjšala ovčjereja in s tem potreba po čuvanju ovac, se je zmanjšalo tudi število kraševcev. Danes je kraševec ogrožena pasma, saj jih živi le še okoli 900! Jih bomo lahko s pomočjo znanosti rešili? Ali bi lahko kraševci spet čuvali ovce? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Mar 2017 16:55:00 +0000 Pastirski psi Slovenci smo po inteligentnosti na 11. mestu. Tja nas je postavila raziskava, ki je sestavila lestvico 80 držav z najvišjim in najnižjim povprečnim količnikom njihovih prebivalcev. Naš povprečni IQ naj bi bil 96, kar nas uvršča med povprečno inteligentne. Meja genialnosti naj bi bila pri vrednosti 148, kar omogoča vstop v društvo superpametnih – Menso. Kaj sploh pomeni biti nadpovprečno inteligenten? In kako se inteligentnost izmeri? Kaj pravzaprav določa našo inteligentnost in ali lahko nanjo vplivamo sami? Ko je umrl Albert Einstein, so patologi njegove možgane temeljito proučili pod mikroskopom, da bi odkrili skrivnost njegove izjemne inteligence. Kaj so odkrili? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/03/02/Kako_pametni_smo_lahko_2017-03-02-055815-SLO1.mp4 SLO1 1524 clean Slovenci smo po inteligentnosti na 11. mestu. Tja nas je postavila raziskava, ki je sestavila lestvico 80 držav z najvišjim in najnižjim povprečnim količnikom njihovih prebivalcev. Naš povprečni IQ naj bi bil 96, kar nas uvršča med povprečno inteligentne. Meja genialnosti naj bi bila pri vrednosti 148, kar omogoča vstop v društvo superpametnih – Menso. Kaj sploh pomeni biti nadpovprečno inteligenten? In kako se inteligentnost izmeri? Kaj pravzaprav določa našo inteligentnost in ali lahko nanjo vplivamo sami? Ko je umrl Albert Einstein, so patologi njegove možgane temeljito proučili pod mikroskopom, da bi odkrili skrivnost njegove izjemne inteligence. Kaj so odkrili? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Mar 2017 16:55:57 +0000 Kako pametni smo lahko? Naš svet sestavljajo majhni delci. Večino jih že poznamo, vendar imamo dokaze, da obstajajo tudi delci, ki jih še nismo odkrili. Zato, da bi jih spoznali, so znanstveniki zgradili neverjetne naprave, polne natančnih instrumentov, pospeševalnike, v katerih iščejo manjkajoče delce, osnovne gradnike našega vesolja. To so objekti presežkov in tudi v njih se dogajajo ekstremne stvari. Pospeševalniki spadajo med največje objekte na Zemlji. V njih sta bili doseženi najvišja in najnižja temperatura na Zemlji ter tudi izredno nizek tlak. Spoznali bomo dva izmed najpomembnejših pospeševalnikov na svetu in govorili o tem, kaj pravzaprav znanstveniki delajo v njih in kaj od tega lahko uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/02/23/Neverjetni_pospeevalniki2017-02-23-060439-SLO1.mp4 SLO1 1536 clean Naš svet sestavljajo majhni delci. Večino jih že poznamo, vendar imamo dokaze, da obstajajo tudi delci, ki jih še nismo odkrili. Zato, da bi jih spoznali, so znanstveniki zgradili neverjetne naprave, polne natančnih instrumentov, pospeševalnike, v katerih iščejo manjkajoče delce, osnovne gradnike našega vesolja. To so objekti presežkov in tudi v njih se dogajajo ekstremne stvari. Pospeševalniki spadajo med največje objekte na Zemlji. V njih sta bili doseženi najvišja in najnižja temperatura na Zemlji ter tudi izredno nizek tlak. Spoznali bomo dva izmed najpomembnejših pospeševalnikov na svetu in govorili o tem, kaj pravzaprav znanstveniki delajo v njih in kaj od tega lahko uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Feb 2017 16:55:56 +0000 Neverjetni pospeševalniki Holesterol je ena najbolj raziskanih malih molekul v biologiji. Za njene raziskave je bilo podeljenih kar 13 Nobelovih nagrad. Kljub temu pa še danes ne vemo vsega o njej. Vemo, da je nujno potrebna za življenje, ko pa so njene vrednosti nad dopustno mejo, postane eden največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Kar dve tretjini odraslih Slovencev med 35. in 70. letom ima povišan holesterol. Kaj to pomeni? Za katerimi boleznimi lahko zbolimo, če imamo preveč holesterola? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/16/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170216-007-HOLESTEROLNUJNOPOTREBENINNEVAREN-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1533 clean Holesterol je ena najbolj raziskanih malih molekul v biologiji. Za njene raziskave je bilo podeljenih kar 13 Nobelovih nagrad. Kljub temu pa še danes ne vemo vsega o njej. Vemo, da je nujno potrebna za življenje, ko pa so njene vrednosti nad dopustno mejo, postane eden največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Kar dve tretjini odraslih Slovencev med 35. in 70. letom ima povišan holesterol. Kaj to pomeni? Za katerimi boleznimi lahko zbolimo, če imamo preveč holesterola? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Feb 2017 16:55:00 +0000 Holesterol nujno potreben in nevaren Možgani naj bi bili najbolj zapletena stvar v vesolju. Odkar se je razvilo človeštvo, se je velikost človeških možganov podvojila. V zadnjih petih letih smo se o naših možganih naučili več, kot prej v 5 tisoč letih. Nova odkritja pa se vrstijo eno za drugim. Lansko leto so znanstveniki identificirali predel možganov, ki sproža učinek placeba. S tem odkritjem se odpirajo nove možnosti za zdravljenje kroničnih bolečin. Odkrili pa so tudi del možganov, ki nadzira lov, ter našli način, kako ga vklopiti in izklopiti. Predstavili bomo ti odkritji in pojasnili, kako bi se zaradi njiju lahko spremenilo naše življenje. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/02/09/Ugriznimo_znanost__Nova_spoznanja_o_moganih__oddaja_o_znanosti2017-02-09-060113-SLO1.mp4 SLO1 1477 clean Možgani naj bi bili najbolj zapletena stvar v vesolju. Odkar se je razvilo človeštvo, se je velikost človeških možganov podvojila. V zadnjih petih letih smo se o naših možganih naučili več, kot prej v 5 tisoč letih. Nova odkritja pa se vrstijo eno za drugim. Lansko leto so znanstveniki identificirali predel možganov, ki sproža učinek placeba. S tem odkritjem se odpirajo nove možnosti za zdravljenje kroničnih bolečin. Odkrili pa so tudi del možganov, ki nadzira lov, ter našli način, kako ga vklopiti in izklopiti. Predstavili bomo ti odkritji in pojasnili, kako bi se zaradi njiju lahko spremenilo naše življenje. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Feb 2017 16:54:43 +0000 Nova spoznanja o možganih V Sloveniji imamo več kot 1000 krmišč. Namenjena so predvsem medvedom, jelenjadi in divjim prašičem, redno pa jih obiskuje še več kot 15 drugih različnih živalskih vrst. Lovci jim vsako leto pripravijo več ton krme. Zakaj sploh krmimo divje živali? In ali krmljenje pozitivno vpliva nanje? V Severni Ameriki in večjem delu Evrope je krmljenje medvedov prepovedano. Slovenski medvedi, posebej so opazovali medvede Ano, Evo in Nejca, pozimi v svojem brlogu preživijo skoraj polovico manj časa kot medvedi drugod. Zakaj v Sloveniji vsako leto odstrelimo 90 medvedov in več tisoč divjih prašičev? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/02/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170202-005-JEPRAVDAKRMIMODIVJEZIVALI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1526 clean V Sloveniji imamo več kot 1000 krmišč. Namenjena so predvsem medvedom, jelenjadi in divjim prašičem, redno pa jih obiskuje še več kot 15 drugih različnih živalskih vrst. Lovci jim vsako leto pripravijo več ton krme. Zakaj sploh krmimo divje živali? In ali krmljenje pozitivno vpliva nanje? V Severni Ameriki in večjem delu Evrope je krmljenje medvedov prepovedano. Slovenski medvedi, posebej so opazovali medvede Ano, Evo in Nejca, pozimi v svojem brlogu preživijo skoraj polovico manj časa kot medvedi drugod. Zakaj v Sloveniji vsako leto odstrelimo 90 medvedov in več tisoč divjih prašičev? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Feb 2017 16:55:00 +0000 Je prav, da krmimo divje živali Leto 2016 je bilo za eno sekundo daljše. Ura je ob 23:59 pokazala namesto 59 kar 60 sekund. Čas smo si zamislili ljudje, vezan pa je na gibanje Zemlje okoli Sonca, na dan in noč ter na letne čase. Zakaj je dan dolg ravno 24 ur in zakaj ima ura 60 minut? Enoten čas je bil potreben, ko se je začel železniški promet. Ampak takrat ure niti približno niso bile tako točne, kot danes. Danes imamo najbolj točne ure na svetu, ki se zmotijo za eno sekundo v nekaj milijonih let. To so atomske ure, eden najbolj izjemnih dosežkov znanosti in tehnologije. Zakaj pravzaprav porebujemo tako točćne ure? Na te ure se zanašajo delovanje interneta, sistemov GPS, oddajanje radijskih in televizijskih valov in bančne transakcije. Ampak znanstveniki razvijajo šenatančnejšre ure. O tem, zakaj potrebujemo tako natančno merjenje časa, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/01/26/Ugriznimo_znanost__Najnatanneje_ure_na_svetu__oddaja_o_znanosti2017-01-26-060233-SLO1.mp4 SLO1 1530 clean Leto 2016 je bilo za eno sekundo daljše. Ura je ob 23:59 pokazala namesto 59 kar 60 sekund. Čas smo si zamislili ljudje, vezan pa je na gibanje Zemlje okoli Sonca, na dan in noč ter na letne čase. Zakaj je dan dolg ravno 24 ur in zakaj ima ura 60 minut? Enoten čas je bil potreben, ko se je začel železniški promet. Ampak takrat ure niti približno niso bile tako točne, kot danes. Danes imamo najbolj točne ure na svetu, ki se zmotijo za eno sekundo v nekaj milijonih let. To so atomske ure, eden najbolj izjemnih dosežkov znanosti in tehnologije. Zakaj pravzaprav porebujemo tako točćne ure? Na te ure se zanašajo delovanje interneta, sistemov GPS, oddajanje radijskih in televizijskih valov in bančne transakcije. Ampak znanstveniki razvijajo šenatančnejšre ure. O tem, zakaj potrebujemo tako natančno merjenje časa, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jan 2017 16:55:45 +0000 Najnatančnejše ure na svetu Antibiotiki rešujejo na milijone življenj. Brez njih bi nas pokopale običajne bakterijske okužbe pa tudi presaditve organov ne bi bile mogoče. Toda bolj ko jih uporabljamo, manj učinkoviti postajajo, saj se bakterije proti njim naučijo razviti odpornost. Septembra lani je v Združenih državah Amerike umrla bolnica, ki se je v Indiji okužila s superbakterijo klebsiella pneumonie. Zdraviti so jo poskušali s kar 26-imi različnimi antibiotiki, vendar je bila bakterija odporna proti prav vsem. Svet se vse pogosteje srečuje s tako imenovanimi superbakterijami, ki vsako leto ubijejo okoli 700 tisoč ljudi. V desetih letih lahko pričakujemo več smrti zaradi superbakterij kot zaradi raka. Zadnji antibiotik, ki je prišel na police lekarn, so odkrili leta 1984. Zakaj je izjemno težko najti nove? Znanstveniki sestavine za antibiotike iščejo v zemlji, na dnu oceanov in celo v človeških nosovih. In kako uspešni so znanstveniki? Predstavili vam bomo nekaj potencialnih novih antibiotikov. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/18/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170119-003-NOVIANTIBIOTIKI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1626 clean Antibiotiki rešujejo na milijone življenj. Brez njih bi nas pokopale običajne bakterijske okužbe pa tudi presaditve organov ne bi bile mogoče. Toda bolj ko jih uporabljamo, manj učinkoviti postajajo, saj se bakterije proti njim naučijo razviti odpornost. Septembra lani je v Združenih državah Amerike umrla bolnica, ki se je v Indiji okužila s superbakterijo klebsiella pneumonie. Zdraviti so jo poskušali s kar 26-imi različnimi antibiotiki, vendar je bila bakterija odporna proti prav vsem. Svet se vse pogosteje srečuje s tako imenovanimi superbakterijami, ki vsako leto ubijejo okoli 700 tisoč ljudi. V desetih letih lahko pričakujemo več smrti zaradi superbakterij kot zaradi raka. Zadnji antibiotik, ki je prišel na police lekarn, so odkrili leta 1984. Zakaj je izjemno težko najti nove? Znanstveniki sestavine za antibiotike iščejo v zemlji, na dnu oceanov in celo v človeških nosovih. In kako uspešni so znanstveniki? Predstavili vam bomo nekaj potencialnih novih antibiotikov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Jan 2017 16:55:00 +0000 Novi antibiotiki Dober les že znamo izkoriščati. Nove raziskave pa nam bodo dale odgovore na vprašanje, kako izkoristiti še odpaden les, ki še vedno vsebuje znatne količine celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktov. Že danes znamo iz tega narediti prehranska dopolnila, zaščitne premaze, lepila, izolacijske materiale, trdne biorazgradljive plastične materiale, arome… Z boljšim izkoristkom lesa bi tako lahko nadomestili številne izdelke, ki jih pridobivamo iz fosilnih virov. Tako pa bi lahko tudi zmanjšali našo odvisnosti od nafte. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2017/01/12/Ugriznimo_znanost__Kako_bolje_izkoristiti_les__oddaja_o_znanosti2017-01-12-060221-SLO1.mp4 SLO1 1532 clean Dober les že znamo izkoriščati. Nove raziskave pa nam bodo dale odgovore na vprašanje, kako izkoristiti še odpaden les, ki še vedno vsebuje znatne količine celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktov. Že danes znamo iz tega narediti prehranska dopolnila, zaščitne premaze, lepila, izolacijske materiale, trdne biorazgradljive plastične materiale, arome… Z boljšim izkoristkom lesa bi tako lahko nadomestili številne izdelke, ki jih pridobivamo iz fosilnih virov. Tako pa bi lahko tudi zmanjšali našo odvisnosti od nafte. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Jan 2017 16:56:00 +0000 Kako bolje izkoristiti les V prvi oddaji novega leta se bomo še enkrat ozrli v preteklo leto. Kaj je bilo najpomembnejše, najzanimivejše ali najobetavnejše na področju znanosti? Predstavili vam bomo nekaj najodmevnejših slovenskih znanstvenih dosežkov v letu 2016. Skupini znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je uspelo najti gen za vitkost. Na Inštitutu Jožef Stefan so odkrili novo vrsto spominskega elementa in dosegli svetovni hitrostni rekord optičnega elementa, kar bo oboje lahko po dolgem času spet omogočilo velik napredek pri hitrosti računalnikov. To sta le dva dosežka, ki ju bomo predstavili v oddaji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/04/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20170105-001-ZNANOSTVLETU2016-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1497 clean V prvi oddaji novega leta se bomo še enkrat ozrli v preteklo leto. Kaj je bilo najpomembnejše, najzanimivejše ali najobetavnejše na področju znanosti? Predstavili vam bomo nekaj najodmevnejših slovenskih znanstvenih dosežkov v letu 2016. Skupini znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je uspelo najti gen za vitkost. Na Inštitutu Jožef Stefan so odkrili novo vrsto spominskega elementa in dosegli svetovni hitrostni rekord optičnega elementa, kar bo oboje lahko po dolgem času spet omogočilo velik napredek pri hitrosti računalnikov. To sta le dva dosežka, ki ju bomo predstavili v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Jan 2017 16:55:00 +0000 Znanost v letu 2016 Da lahko vidimo, potrebujete zapleten organ - oko. Kaj je mogoče narediti, če oko ne deluje, kot je prav in človek oslepi? Poznamo umetno srce, umetne ledvice, s slušnimi aparati znamo vzpostaviti sluh. Znajo zdravniki zdraviti tudi slepoto? Čudežnega zdravila za povrnitev vida še ni, a raziskovalci so se dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi povrnejo vsaj del vida. Gre za tako imenovani bionični vid. Kako deluje bionično oko? In kaj lahko pacienti s tem vsadkom vidijo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/28/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161229-038-BIONICNOOKO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1468 clean Da lahko vidimo, potrebujete zapleten organ - oko. Kaj je mogoče narediti, če oko ne deluje, kot je prav in človek oslepi? Poznamo umetno srce, umetne ledvice, s slušnimi aparati znamo vzpostaviti sluh. Znajo zdravniki zdraviti tudi slepoto? Čudežnega zdravila za povrnitev vida še ni, a raziskovalci so se dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi povrnejo vsaj del vida. Gre za tako imenovani bionični vid. Kako deluje bionično oko? In kaj lahko pacienti s tem vsadkom vidijo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Dec 2016 16:55:00 +0000 Bionično oko Ognjemet so izumili Kitajci okoli 10. stoletja, ko so odkrili, da je zmes, ki nastane pri mešanju solitra z žveplom in ogljem, eksplozivna. Z ognjemetom so odganjali zle duhove ob prehodu zime v pomlad, uporabljali pa so ga tudi pri praznovanjih. Ognjemet je danes nepogrešljiv del praznikov. Zakaj so nam tako všeč? Kako so sestavljenje rakete in katere snovi jim dajejo posamezne barve? Pirotehnična sredstva pa imajo tudi negativno stran. Ob njihovi eksploziji nastane dim, ki vsebuje težke kovine, ogljik, žveplo in nekatere precej strupene snovi. Ali in kako lahko to vpliva na nas? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/21/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161222-037-KOEKSPLODIRAZNANOST-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1534 clean Ognjemet so izumili Kitajci okoli 10. stoletja, ko so odkrili, da je zmes, ki nastane pri mešanju solitra z žveplom in ogljem, eksplozivna. Z ognjemetom so odganjali zle duhove ob prehodu zime v pomlad, uporabljali pa so ga tudi pri praznovanjih. Ognjemet je danes nepogrešljiv del praznikov. Zakaj so nam tako všeč? Kako so sestavljenje rakete in katere snovi jim dajejo posamezne barve? Pirotehnična sredstva pa imajo tudi negativno stran. Ob njihovi eksploziji nastane dim, ki vsebuje težke kovine, ogljik, žveplo in nekatere precej strupene snovi. Ali in kako lahko to vpliva na nas? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Dec 2016 16:55:00 +0000 Ko eksplodira znanost 2020 naj bi na svetu živelo že 7,8 milijarde ljudi, od katerih jih bo 70 % živelo v mestih. Zato potrebujemo nujne rešitve, kako sodobna velika mesta sploh obvladati in omogočati njihov nadaljnji razvoj. Med najpametnejša mesta na svetu spadajo Pariz, Stockholm, Barcelona, Dunaj, Berlin, Tokio, London, New York, Singapur. Kako zelo pametna pa je Ljubljana? In kako zelo uporaben je koncept pametnega mesta za druge kraje v Sloveniji? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/14/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161215-036-PAMETNOMESTO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1569 clean 2020 naj bi na svetu živelo že 7,8 milijarde ljudi, od katerih jih bo 70 % živelo v mestih. Zato potrebujemo nujne rešitve, kako sodobna velika mesta sploh obvladati in omogočati njihov nadaljnji razvoj. Med najpametnejša mesta na svetu spadajo Pariz, Stockholm, Barcelona, Dunaj, Berlin, Tokio, London, New York, Singapur. Kako zelo pametna pa je Ljubljana? In kako zelo uporaben je koncept pametnega mesta za druge kraje v Sloveniji? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Dec 2016 16:55:00 +0000 Pametno mesto Strupene kače vsako leto zastrupijo več kot 5 milijonov ljudi po svetu. Več kot 200.000 jih zaradi njihovega strupa umre, veliko pa jih ostane trajno invalidnih. In strupene niso samo kače! Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Je mogoče, da bi nam nekaj takega, kar na naše telo učinkuje tako uničujoče, močno in usodno, lahko koristilo? Bi lahko smrtonosen strup spremenili v nekaj za nas koristnega? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/12/07/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161208-035-ZIVALSKISTRUPISMRTONOSNIINUPORABNI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1506 clean Strupene kače vsako leto zastrupijo več kot 5 milijonov ljudi po svetu. Več kot 200.000 jih zaradi njihovega strupa umre, veliko pa jih ostane trajno invalidnih. In strupene niso samo kače! Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Je mogoče, da bi nam nekaj takega, kar na naše telo učinkuje tako uničujoče, močno in usodno, lahko koristilo? Bi lahko smrtonosen strup spremenili v nekaj za nas koristnega? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Dec 2016 16:55:00 +0000 Živalski strupi - smrtonosni in uporabni Človeška ribica je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah. Je endemit, kar pomeni, da živi na zelo omejenem območju, to je le na Dinarskem krasu in nikjer drugje na svetu. Populacija črne človeške ribice pa je celo svetovni fenomen, saj živi samo v Beli krajini! Okolje, v katerem živi, je vedno bolj onesnaženo, zaradi česar je človeška ribica ogrožena vrsta. Ker lahko človeška ribica živi celo 100 let, znanstvenike zanima, kako nanjo vpliva onesnaževanje. O tej ogroženi živalski vrsti vemo že marsikaj, ne poznamo pa še njenega genoma in ne znamo ločiti samca od samice. Kaj kažejo najnovejše raziskave človeške ribice? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/30/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161201-034-SLOVENSKISVETOVNIFENOMENCLOVESKARIBICA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1459 clean Človeška ribica je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah. Je endemit, kar pomeni, da živi na zelo omejenem območju, to je le na Dinarskem krasu in nikjer drugje na svetu. Populacija črne človeške ribice pa je celo svetovni fenomen, saj živi samo v Beli krajini! Okolje, v katerem živi, je vedno bolj onesnaženo, zaradi česar je človeška ribica ogrožena vrsta. Ker lahko človeška ribica živi celo 100 let, znanstvenike zanima, kako nanjo vpliva onesnaževanje. O tej ogroženi živalski vrsti vemo že marsikaj, ne poznamo pa še njenega genoma in ne znamo ločiti samca od samice. Kaj kažejo najnovejše raziskave človeške ribice? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Dec 2016 16:55:00 +0000 Slovenski svetovni fenomen – človeška ribica Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/23/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161124-033-ODKRITJANOBELOVIHNAGRAJENCEVZAFIZIKO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1546 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Nov 2016 16:55:00 +0000 Odkritja Nobelovih nagrajencev za fiziko Leta 1997 je Jeanne Calment preminula po 122-ih letih in 164-ih dneh življenja. S to starostjo je najstarejša znana oseba v zgodovini. Bi lahko vsi živeli tako dolgo? Bi lahko živeli še dlje? Znanstveniki pravijo, da je 125 let najvišja starost, ki jo lahko doseže človek. Ne glede na napredek regenerativne medicine, naša telesa preprosto ne morejo živeti dlje. Zakaj? Kaj staranje v resnici pomeni in kako spreminja naše telo? Ali res ni načina, ki bi upočasnil proces staranja? Ali k daljšemu življenju pripomore prehrana, rekreacija, zdravila ali nekaj popolnoma drugega? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/16/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161117-032-KAKODOLGOLAHKOZIVIMO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1542 clean Leta 1997 je Jeanne Calment preminula po 122-ih letih in 164-ih dneh življenja. S to starostjo je najstarejša znana oseba v zgodovini. Bi lahko vsi živeli tako dolgo? Bi lahko živeli še dlje? Znanstveniki pravijo, da je 125 let najvišja starost, ki jo lahko doseže človek. Ne glede na napredek regenerativne medicine, naša telesa preprosto ne morejo živeti dlje. Zakaj? Kaj staranje v resnici pomeni in kako spreminja naše telo? Ali res ni načina, ki bi upočasnil proces staranja? Ali k daljšemu življenju pripomore prehrana, rekreacija, zdravila ali nekaj popolnoma drugega? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Nov 2016 16:55:00 +0000 Kako dolgo lahko živimo? Si predstavljate, da bi se lahko cepili proti Alzheimerjevi bolezni ali tumorju? Do danes smo s cepljenjem izkoreninili črne koze, naslednja bolezen na vrsti za izkoreninjenje je otroška paraliza. Cepljenje spada med enega največjih uspehov v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Slovenski znanstveniki pa sodelujejo pri raziskovanju cepiva za bolezen starejših – Alzheimerjevo bolezen. Medtem sta v svetu že registrirani dve cepivi proti raku - eno zdravi raka na prostati, drugo pa maligni melanom – najhujšo obliko kožnega raka. Ali bo lahko kdaj cepljenje izkoreninilo vse smrtonosne bolezni, za katere danes nimamo zdravila? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/09/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161110-031-NOVACEPIVA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1528 clean Si predstavljate, da bi se lahko cepili proti Alzheimerjevi bolezni ali tumorju? Do danes smo s cepljenjem izkoreninili črne koze, naslednja bolezen na vrsti za izkoreninjenje je otroška paraliza. Cepljenje spada med enega največjih uspehov v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Slovenski znanstveniki pa sodelujejo pri raziskovanju cepiva za bolezen starejših – Alzheimerjevo bolezen. Medtem sta v svetu že registrirani dve cepivi proti raku - eno zdravi raka na prostati, drugo pa maligni melanom – najhujšo obliko kožnega raka. Ali bo lahko kdaj cepljenje izkoreninilo vse smrtonosne bolezni, za katere danes nimamo zdravila? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Nov 2016 16:55:00 +0000 Nova cepiva Hladilnik je naprava, ki jo imamo že več kot sto let. V teh letih je postal učinkovitejši: porabi manj energije, postal je ekološko manj obremenjujoč, manjši, tišji. Klasični kompresorski hladilniki delujejo tako, da s spreminjanjem agregatnega stanja hladilnega sredstva toploto iz notranjosti hladilnika oddajajo v okolico. Po zaslugi tudi naših znanstvenikov, pa bi lahko kmalu imeli hladilnike, ki bodo delovali popolnoma drugače od današnjih. Slovenski znanstveniki so zelo uspešni pri raziskovanju magnetnih hladilnikov. V sodelovanju z Dansko tehniško univerzo DTU pa so naredili še prototip elastokalorične hladilne naprave. Za kakšne hladilne naprave gre in zakaj so boljše od obstoječih? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/11/02/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161103-030-NOVIHLADILNIKI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1530 clean Hladilnik je naprava, ki jo imamo že več kot sto let. V teh letih je postal učinkovitejši: porabi manj energije, postal je ekološko manj obremenjujoč, manjši, tišji. Klasični kompresorski hladilniki delujejo tako, da s spreminjanjem agregatnega stanja hladilnega sredstva toploto iz notranjosti hladilnika oddajajo v okolico. Po zaslugi tudi naših znanstvenikov, pa bi lahko kmalu imeli hladilnike, ki bodo delovali popolnoma drugače od današnjih. Slovenski znanstveniki so zelo uspešni pri raziskovanju magnetnih hladilnikov. V sodelovanju z Dansko tehniško univerzo DTU pa so naredili še prototip elastokalorične hladilne naprave. Za kakšne hladilne naprave gre in zakaj so boljše od obstoječih? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Nov 2016 16:55:00 +0000 Novi hladilniki Pred kratkim nas je razveselila novica, da panda ni več med ogroženimi vrstami živali. V 90-ih letih jih je bilo v naravi le še 1114, danes pa jih je že več kot 2 tisoč. Žal je to osamljeni primer. Skoraj istočasno smo izvedeli, da sta se na seznam ogroženih uvrstila prišla zebra in vzhodna gorila. Orjaška želva z otoka Pinta, zlata krastača, tenkokljuni škruh so le tri vrste, ki so izumrle v 21. stoletju. Vsak dan je na rob preživetja potisnjenih 100 novih vrst. Katere vrste so ogrožene in kaj pomeni izumrtje vrste za življenje na Zemlji. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/26/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161027-029-KATEREVRSTESOOGROZENE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1525 clean Pred kratkim nas je razveselila novica, da panda ni več med ogroženimi vrstami živali. V 90-ih letih jih je bilo v naravi le še 1114, danes pa jih je že več kot 2 tisoč. Žal je to osamljeni primer. Skoraj istočasno smo izvedeli, da sta se na seznam ogroženih uvrstila prišla zebra in vzhodna gorila. Orjaška želva z otoka Pinta, zlata krastača, tenkokljuni škruh so le tri vrste, ki so izumrle v 21. stoletju. Vsak dan je na rob preživetja potisnjenih 100 novih vrst. Katere vrste so ogrožene in kaj pomeni izumrtje vrste za življenje na Zemlji. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Oct 2016 15:55:00 +0000 Katere vrste so ogrožene Kaj vse lahko izvemo o svojem otroku, ko je ta še varno v maternici? Določimo lahko njegov spol, okvirno velikost in težo. Z ultrazvokom ga lahko celo vidimo, odkrijemo pa lahko tudi njegove razvojne nepravilnosti. Poznamo več kot 1.000 različnih prirojenih nepravilnosti, ki so posledica genetskih ali okoljskimi dejavnikov. Najpogostejše prirojene napake so nepravilnosti v razvoju srca, Downov sindrom in v naših krajih cistična fibroza. Znanost pa nam omogoča, da lahko nekatere prirojene nepravilnosti ploda zdravimo že, ko je ta še v maternici! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/19/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161020-028-PREISKAVEOTROKPREDROJSTVOM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1521 clean Kaj vse lahko izvemo o svojem otroku, ko je ta še varno v maternici? Določimo lahko njegov spol, okvirno velikost in težo. Z ultrazvokom ga lahko celo vidimo, odkrijemo pa lahko tudi njegove razvojne nepravilnosti. Poznamo več kot 1.000 različnih prirojenih nepravilnosti, ki so posledica genetskih ali okoljskimi dejavnikov. Najpogostejše prirojene napake so nepravilnosti v razvoju srca, Downov sindrom in v naših krajih cistična fibroza. Znanost pa nam omogoča, da lahko nekatere prirojene nepravilnosti ploda zdravimo že, ko je ta še v maternici! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Oct 2016 15:55:00 +0000 Preiskave otrok pred rojstvom Konec septembra je bil v okviru projekta Znanost na cesti prvi ''science slam'', znanstveni slam pri nas. Prvič so tak dogodek pripravili pred 10 leti v Darmstadtu v Nemčiji. Od takrat se je tekmovanje v znanosti hitro širilo še v druga nemška mesta in pozneje tudi v druge evropske države. »Science slam« je danes že zelo razširjena in priljubljena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo tako rekoč povsod. Gre za časovno omejeno poljudno podajanje znanstvene vsebine, ki ga ocenjujejo publika in žirija. V oddaji vam bomo predstavili nekaj mladih znanstvenikov, ki so se udeležili slama, in njihove raziskave. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161013-027-TEKMOVATIVZNANOSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1523 clean Konec septembra je bil v okviru projekta Znanost na cesti prvi ''science slam'', znanstveni slam pri nas. Prvič so tak dogodek pripravili pred 10 leti v Darmstadtu v Nemčiji. Od takrat se je tekmovanje v znanosti hitro širilo še v druga nemška mesta in pozneje tudi v druge evropske države. »Science slam« je danes že zelo razširjena in priljubljena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo tako rekoč povsod. Gre za časovno omejeno poljudno podajanje znanstvene vsebine, ki ga ocenjujejo publika in žirija. V oddaji vam bomo predstavili nekaj mladih znanstvenikov, ki so se udeležili slama, in njihove raziskave. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Oct 2016 15:55:00 +0000 Tekmovati v znanosti Roka je najaktivnejši del človeškega telesa. Uporabljamo jo nenehno, zato je tudi zelo izpostavljena. Samo v Sloveniji izgubi roko od 10 do 20 ljudi na leto. Takrat se lahko kakovost življenja takega posameznika zelo spremeni. Tu pa nastopi znanost s sodobnimi bionskimi protezami. Strokovnjakom z dunajske univerzitetne klinike je v sodelovanju s Slovenci uspelo rekonstruirati intuitivno vodeno roko. Bionsko protezo jim je uspelo povezati z živčevjem, kar pomeni, da jo pacient upravlja kot pravo roko. Prvi so bili uspešne bionske rekonstrukcije deležni trije Avstrijci. Predstavljamo vam zgodbo enega izmed njih. Še naprednejše bionske roke pa lahko celo čutijo! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/10/05/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20161006-026-BIONSKAROKA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1496 clean Roka je najaktivnejši del človeškega telesa. Uporabljamo jo nenehno, zato je tudi zelo izpostavljena. Samo v Sloveniji izgubi roko od 10 do 20 ljudi na leto. Takrat se lahko kakovost življenja takega posameznika zelo spremeni. Tu pa nastopi znanost s sodobnimi bionskimi protezami. Strokovnjakom z dunajske univerzitetne klinike je v sodelovanju s Slovenci uspelo rekonstruirati intuitivno vodeno roko. Bionsko protezo jim je uspelo povezati z živčevjem, kar pomeni, da jo pacient upravlja kot pravo roko. Prvi so bili uspešne bionske rekonstrukcije deležni trije Avstrijci. Predstavljamo vam zgodbo enega izmed njih. Še naprednejše bionske roke pa lahko celo čutijo! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Oct 2016 15:55:00 +0000 Bionska roka Septembra mineva točno 20 let od prvega zdravljenja z odvzetimi lastnimi celicami pri nas. Ljubitelj športa Jani Pogačnik si je pri smučanju hudo poškodoval koleno. Primarij Radosavljevič mu je predlagal revolucionaren postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami, ki ga je prinesel iz Švedske. Jani je bil tako prvi, ki so mu s tem postopkom obnovili tkivo, in regenerativna medicina v Sloveniji se je začela. Danes bi bil lahko postopek še drugačen. Z novo tehnologijo lahko v laboratoriju vzgojijo hrustanec kar iz pacientovih lastnih matičnih celic. Na IJS pa razvijajo posebne nosilce, na katere nanesejo matične celice. Tako dobimo hrustanec take oblike, kot jo potrebuje posamezen pacient. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/09/28/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160929-025-BUMREGENERATIVNEMEDICINE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1544 clean Septembra mineva točno 20 let od prvega zdravljenja z odvzetimi lastnimi celicami pri nas. Ljubitelj športa Jani Pogačnik si je pri smučanju hudo poškodoval koleno. Primarij Radosavljevič mu je predlagal revolucionaren postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami, ki ga je prinesel iz Švedske. Jani je bil tako prvi, ki so mu s tem postopkom obnovili tkivo, in regenerativna medicina v Sloveniji se je začela. Danes bi bil lahko postopek še drugačen. Z novo tehnologijo lahko v laboratoriju vzgojijo hrustanec kar iz pacientovih lastnih matičnih celic. Na IJS pa razvijajo posebne nosilce, na katere nanesejo matične celice. Tako dobimo hrustanec take oblike, kot jo potrebuje posamezen pacient. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Sep 2016 15:55:00 +0000 Bum regenerativne medicine V naši okolici rastejo rastline, ki se tako hitro širijo, da izpodrivajo domače vrste. Poleg tega povzročajo gospodarsko škodo, nevarne pa so tudi za nas. Ob stiku z njimi lahko dobimo hude opekline ali pa se celo zastrupimo. Najpogostejše so japonski dresnik, ambrozija, orjaški dežen in veliki pajesen. Te rastline je torej pametno odstraniti iz naše okolice. Kako lahko to naredimo? Ali še bolje, bi jih lahko izkoristili za kaj uporabnega? Znanstveniki imajo rešitev! http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/09/22/Ugriznimo_znanost__So_lahko_invazivne_rastline_tudi_koristne___oddaja_o_znanosti2016-09-22-055828-SLO1.mp4 SLO1 1500 clean V naši okolici rastejo rastline, ki se tako hitro širijo, da izpodrivajo domače vrste. Poleg tega povzročajo gospodarsko škodo, nevarne pa so tudi za nas. Ob stiku z njimi lahko dobimo hude opekline ali pa se celo zastrupimo. Najpogostejše so japonski dresnik, ambrozija, orjaški dežen in veliki pajesen. Te rastline je torej pametno odstraniti iz naše okolice. Kako lahko to naredimo? Ali še bolje, bi jih lahko izkoristili za kaj uporabnega? Znanstveniki imajo rešitev! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Sep 2016 15:55:13 +0000 Ugriznimo znanost: So lahko invazivne rastline tudi koristne?, oddaja o znanosti Meduze so na svetu že več kot 650 milijonov in so tako ene najstarejših živih bitij na Zemlji. Njihova rast se nikoli ne ustavi. Največja poznana vrsta lahko doseže premer dveh metrov in pol. Vrsta, ki ji pravijo tudi morska osa, ubije več ljudi na leto kot katero koli drugo morsko bitje. Velja za najbolj strupeno žival, njen strup pa človeka ubije v treh minutah. Meduze najdemo v približno 400 »mrtvih conah«, predelih oceana, ki so tako onesnaženi, da tam preživijo le meduze. Katere vrste meduz imamo v Sloveniji? In kaj nam pove njihova genska analiza? Zakaj so lahko nesmrtne in ali bodo kmalu zavzele ocean? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/06/09/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160609-023-BODOLETOSVNASEMMORJUMEDUZE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1541 clean Meduze so na svetu že več kot 650 milijonov in so tako ene najstarejših živih bitij na Zemlji. Njihova rast se nikoli ne ustavi. Največja poznana vrsta lahko doseže premer dveh metrov in pol. Vrsta, ki ji pravijo tudi morska osa, ubije več ljudi na leto kot katero koli drugo morsko bitje. Velja za najbolj strupeno žival, njen strup pa človeka ubije v treh minutah. Meduze najdemo v približno 400 »mrtvih conah«, predelih oceana, ki so tako onesnaženi, da tam preživijo le meduze. Katere vrste meduz imamo v Sloveniji? In kaj nam pove njihova genska analiza? Zakaj so lahko nesmrtne in ali bodo kmalu zavzele ocean? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Jun 2016 15:55:00 +0000 Bodo letos v našem morju meduze? September 2007, Slovenijo je od Posočja do Savinjskih Alp zajelo močno deževje. Najhuje je bilo v Železnikih, Idriji, Cerknem in Škofji loki. Deroča voda je odnašala mostove in avtomobile, poplavljenih je bilo več stanovanjskih hiš in tovarn. Življenje je izgubilo 6 ljudi. V Sloveniji je zaradi poplav ogroženo okoli 15 % celotnega ozemlja države, na območju rednih poplav živi okoli 7 % prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa kar četrtina. Ali lahko znanost najde rešitev, da bomo brez poplav? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03//2016/06/02/Bi_lahko_bila_Slovenija_brez_poplav_2016-06-02-061436-SLO1.mp4 SLO1 1541 clean September 2007, Slovenijo je od Posočja do Savinjskih Alp zajelo močno deževje. Najhuje je bilo v Železnikih, Idriji, Cerknem in Škofji loki. Deroča voda je odnašala mostove in avtomobile, poplavljenih je bilo več stanovanjskih hiš in tovarn. Življenje je izgubilo 6 ljudi. V Sloveniji je zaradi poplav ogroženo okoli 15 % celotnega ozemlja države, na območju rednih poplav živi okoli 7 % prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa kar četrtina. Ali lahko znanost najde rešitev, da bomo brez poplav? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Jun 2016 15:54:47 +0000 Bi lahko bila Slovenija brez poplav? Bukev je najbolj razširjeno drevo v naših gozdovih. Računalniški modeli pa predvidevajo, da bomo čez 50 let imeli le še 30 % današnjih bukovih gozdov. Še slabša napoved velja za smreko. Po najbolj črnem scenariju bi lahko smreka povsem izginila z našega območja. Gozdovi pokrivajo več kot polovico našega ozemlja. Ta drevesa dnevno prečistijo milijarde kilogramov CO2 iz zraka in dajejo dom več kot 1100 vrstam rastlin in živali. Nedvomno bi bilo naše življenje brez gozda drugačno. Kako lahko rešimo naš gozd? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/05/25/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160526-021-ALIJENASGOZDOGROZEN-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1531 clean Bukev je najbolj razširjeno drevo v naših gozdovih. Računalniški modeli pa predvidevajo, da bomo čez 50 let imeli le še 30 % današnjih bukovih gozdov. Še slabša napoved velja za smreko. Po najbolj črnem scenariju bi lahko smreka povsem izginila z našega območja. Gozdovi pokrivajo več kot polovico našega ozemlja. Ta drevesa dnevno prečistijo milijarde kilogramov CO2 iz zraka in dajejo dom več kot 1100 vrstam rastlin in živali. Nedvomno bi bilo naše življenje brez gozda drugačno. Kako lahko rešimo naš gozd? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 May 2016 15:55:00 +0000 Ali je naš gozd ogrožen? Na planetu Zemlja naj bi obstajalo približno 9 milijonov različnih vrst rastlin in živali. Vsako leto odkrijemo več tisoč novih vrst, a še vedno jih poznamo le 15 odstotkov. Kje se skrivajo neodkrite vrste in kako jih sploh odkrijemo? Slovenski biolog je na drugem koncu sveta našel novo vrsto pajka, ki plete mreže čez reke. Kdaj smo na zadnje odkrili novega sesalca? Koliko vrst človeka poznamo? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/05/19/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160519-020-KOLIKOVRSTZIVALIZIVINAZEMLJI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1511 clean Na planetu Zemlja naj bi obstajalo približno 9 milijonov različnih vrst rastlin in živali. Vsako leto odkrijemo več tisoč novih vrst, a še vedno jih poznamo le 15 odstotkov. Kje se skrivajo neodkrite vrste in kako jih sploh odkrijemo? Slovenski biolog je na drugem koncu sveta našel novo vrsto pajka, ki plete mreže čez reke. Kdaj smo na zadnje odkrili novega sesalca? Koliko vrst človeka poznamo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 May 2016 15:55:00 +0000 Koliko vrst živali živi na zemlji? Leta 1895 je italijanski inženir Marconi na 100-metrski razdalji brezžično poslal Morsejev znak za črko s. Od takrat pa do danes se je brezžična komunikacija razširila na vsa področja našega življenja. Podatke oziroma informacije že torej več kot 100 let prenašamo brezžično. Zdaj pa se raziskovalci trudijo najti način, kako brezžično prenašati še električno energijo. Bomo res kdaj imeli elektriko brez žic? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2016/05/12/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160512-019-ELEKTRIKABREZZIC-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1553 clean Leta 1895 je italijanski inženir Marconi na 100-metrski razdalji brezžično poslal Morsejev znak za črko s. Od takrat pa do danes se je brezžična komunikacija razširila na vsa področja našega življenja. Podatke oziroma informacije že torej več kot 100 let prenašamo brezžično. Zdaj pa se raziskovalci trudijo najti način, kako brezžično prenašati še električno energijo. Bomo res kdaj imeli elektriko brez žic? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 May 2016 15:55:00 +0000 Elektrika brez žic V Vargasu v Venezueli je leta 1999 dva tedna neprestano deževalo. Zrušila se je gora in plazovi so s seboj odnesli več naselij, kar je terjalo 15 tisoč človeških žrtev. To je bil eden najhujših plazov v svetovnem merilu. V Sloveniji naj bi se do danes sprožilo med 7 in 10 tisoč zemeljskih plazov, kar četrtina jih ogroža prometno infrastrukturo ali druge objekte. Zakaj nastane plaz in kaj je pravzaprav tisto, kar ga sproži? Kako poteka ocenjevanje premikanja tal in ali se sploh da predvideti, da bo neko območje nevarno. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/05/04/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160505-018-ZNANOSTPROTIPLAZOVOM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1448 clean V Vargasu v Venezueli je leta 1999 dva tedna neprestano deževalo. Zrušila se je gora in plazovi so s seboj odnesli več naselij, kar je terjalo 15 tisoč človeških žrtev. To je bil eden najhujših plazov v svetovnem merilu. V Sloveniji naj bi se do danes sprožilo med 7 in 10 tisoč zemeljskih plazov, kar četrtina jih ogroža prometno infrastrukturo ali druge objekte. Zakaj nastane plaz in kaj je pravzaprav tisto, kar ga sproži? Kako poteka ocenjevanje premikanja tal in ali se sploh da predvideti, da bo neko območje nevarno. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 May 2016 15:55:00 +0000 Znanost proti plazovom Naša hrana je užitna, dokler se na njej ne razvijejo mikroorganizmi. Obstaja veliko postopkov, ki zavirajo njihovo. Nekateri med njimi so že zelo stari. Znanstveniki pa so razvili novo tehniko, s katero bi lahko dosegli, da kruh ostane užiten tudi do 60 dni. Gre za posebno mikrovalovno pečico, ki v desetih sekundah uniči v kruhu spore, iz katerih se sicer razvije plesen. Kako še lahko premagamo mikroorganizme v boju za hrano? In kako nam prav mikroorganizmi pomagajo, da naša hrana postane dlje užitna? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/27/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160428-017-KAKOPODALJSATIROKTRAJANJAHRANE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1511 clean Naša hrana je užitna, dokler se na njej ne razvijejo mikroorganizmi. Obstaja veliko postopkov, ki zavirajo njihovo. Nekateri med njimi so že zelo stari. Znanstveniki pa so razvili novo tehniko, s katero bi lahko dosegli, da kruh ostane užiten tudi do 60 dni. Gre za posebno mikrovalovno pečico, ki v desetih sekundah uniči v kruhu spore, iz katerih se sicer razvije plesen. Kako še lahko premagamo mikroorganizme v boju za hrano? In kako nam prav mikroorganizmi pomagajo, da naša hrana postane dlje užitna? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Apr 2016 15:55:00 +0000 Kako podaljšati rok trajanja hrane Zvoki oblikujejo naše življenje. Njihovo oddajanje in sprejemanje nam omogočata, da se sporazumevamo, spoznavamo okolje, se orientiramo v prostoru in opravljamo različne dejavnosti, ki so potrebne za običajno življenje. Kaj pa bi se zgodilo, če bi človeka zaprli v tako imenovano gluho sobo, prostor, v katerem je popolna tišina? Je popolna tišina v naravi sploh mogoča? Ali gre le za to, da nekaterega zvoka naša ušesa in možgani ne morejo zaznati? Kako nam zvok lahko škoduje in kako nas lahko celo zdravi? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/20/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160421-016-VPLIVZVOKANACLOVEKA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1472 clean Zvoki oblikujejo naše življenje. Njihovo oddajanje in sprejemanje nam omogočata, da se sporazumevamo, spoznavamo okolje, se orientiramo v prostoru in opravljamo različne dejavnosti, ki so potrebne za običajno življenje. Kaj pa bi se zgodilo, če bi človeka zaprli v tako imenovano gluho sobo, prostor, v katerem je popolna tišina? Je popolna tišina v naravi sploh mogoča? Ali gre le za to, da nekaterega zvoka naša ušesa in možgani ne morejo zaznati? Kako nam zvok lahko škoduje in kako nas lahko celo zdravi? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Apr 2016 15:55:00 +0000 Vpliv zvoka na človeka Znanstveniki predvidevajo, da bi se lahko že čez 15 let zmanjšala aktivnost Sonca, kar bi lahko povzročilo začetek male ledene dobe. Kateri vse dejavniki povzročajo ledeno dobo? Ljudje naj bi se lažje prilagajali hladu kot vročini. Ali bi preživeli, če bi danes nastopila ledena doba? Kako ledena doba vpliva na ljudi, živali in rastline? Znamenite violine Stradivarke naj bi imele tako poseben zvok tudi zaradi lesa, ki je rasel v mali ledeni dobi. In ljudstva v 6. stoletju naj bi se začela preseljevati tudi zaradi male ledene dobe. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/12/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160414-015-KDAJBONOVALEDENADOBA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1565 clean Znanstveniki predvidevajo, da bi se lahko že čez 15 let zmanjšala aktivnost Sonca, kar bi lahko povzročilo začetek male ledene dobe. Kateri vse dejavniki povzročajo ledeno dobo? Ljudje naj bi se lažje prilagajali hladu kot vročini. Ali bi preživeli, če bi danes nastopila ledena doba? Kako ledena doba vpliva na ljudi, živali in rastline? Znamenite violine Stradivarke naj bi imele tako poseben zvok tudi zaradi lesa, ki je rasel v mali ledeni dobi. In ljudstva v 6. stoletju naj bi se začela preseljevati tudi zaradi male ledene dobe. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Apr 2016 15:55:00 +0000 Kdaj bo nova ledena doba Stvari, ki so manjše od debeline lasu, težko vidimo s prostim očesom. Vendar je prav njihovo poznavanje ključnega pomena za razvoj človeštva. Mikroskopi so primarno orodje znanosti. Če Robert Koch ne bi uporabljal mikroskopa, morda nikoli ne bi odkrili bacilov, ki povzročajo tuberkulozo in kolero. Brez mikroskopov ne bi vedeli, da je naše telo zgrajeno iz celic, da obstajajo geni, ne bi poznali atomske strukture materialov, ki spreminjajo in izboljšujejo naš vsakdan. Kako lahko vidimo nevidni svet? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/04/06/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160407-014-VIDETINEVIDNISVET-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1461 clean Stvari, ki so manjše od debeline lasu, težko vidimo s prostim očesom. Vendar je prav njihovo poznavanje ključnega pomena za razvoj človeštva. Mikroskopi so primarno orodje znanosti. Če Robert Koch ne bi uporabljal mikroskopa, morda nikoli ne bi odkrili bacilov, ki povzročajo tuberkulozo in kolero. Brez mikroskopov ne bi vedeli, da je naše telo zgrajeno iz celic, da obstajajo geni, ne bi poznali atomske strukture materialov, ki spreminjajo in izboljšujejo naš vsakdan. Kako lahko vidimo nevidni svet? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Apr 2016 15:55:00 +0000 Videti nevidni svet Od mrtvih se da obuditi Michaela Jacksona, Freddieja Mercuryja, Tupaca druge zvezdniške izvajalce. Na koncertih leta po njihovi smrti so videti pristni. V resnici je to le navidezna resničnost - hologram, oziroma svetlobna projekcija. Nad svetom virtualne resničnosti se navdušujejo tudi Japonci, ki so ustvarili Miku Hatsune - japonski animirani idol z milijoni oboževalcev širom oble. Medtem pa svet preplavljajo izdelki, ki bodo obogatili našo resničnost. Bomo z njimi kmalu ujeti v lastnem umetnem svetu in slepi za zunanjo resničnost? Kaj so pravi hologrami, katerih rojstvo se je začelo že v 70. letih, kako se lahko z digitalnim poigrate sami doma in kateri so tisti pripomočki za virtualno resničnost, ki bodo kmalu spremenili svet? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/03/30/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160331-013-NAVIDEZNARESNICNOST-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1533 clean Od mrtvih se da obuditi Michaela Jacksona, Freddieja Mercuryja, Tupaca druge zvezdniške izvajalce. Na koncertih leta po njihovi smrti so videti pristni. V resnici je to le navidezna resničnost - hologram, oziroma svetlobna projekcija. Nad svetom virtualne resničnosti se navdušujejo tudi Japonci, ki so ustvarili Miku Hatsune - japonski animirani idol z milijoni oboževalcev širom oble. Medtem pa svet preplavljajo izdelki, ki bodo obogatili našo resničnost. Bomo z njimi kmalu ujeti v lastnem umetnem svetu in slepi za zunanjo resničnost? Kaj so pravi hologrami, katerih rojstvo se je začelo že v 70. letih, kako se lahko z digitalnim poigrate sami doma in kateri so tisti pripomočki za virtualno resničnost, ki bodo kmalu spremenili svet? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Mar 2016 15:55:00 +0000 Navidezna resničnost Leta 1916 je Albert Einstein v svoji splošni teoriji relativnosti napovedal obstoj gravitacijskih valov. Ni pa verjel, da bomo gravitacijske valove lahko kdaj neposredno zaznali, saj merjenje njihovega šibkega signala zahteva nepredstavljivo natančnost. In prav to se je zgodilo. 14. septembra 2015 je znanstvenikom uspelo prvič zaznati gravitacijske valove. Kako so izmerili nekaj tako majhnega? Kaj sploh so gravitacijski valovi? Zakaj je to eno največjih odkritij sodobne astronomije in kako bo to vplivalo v nadaljnje raziskovanje vesolja? http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/03/23/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160324-012-GRAVITACIJSKIVALOVI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1500 clean Leta 1916 je Albert Einstein v svoji splošni teoriji relativnosti napovedal obstoj gravitacijskih valov. Ni pa verjel, da bomo gravitacijske valove lahko kdaj neposredno zaznali, saj merjenje njihovega šibkega signala zahteva nepredstavljivo natančnost. In prav to se je zgodilo. 14. septembra 2015 je znanstvenikom uspelo prvič zaznati gravitacijske valove. Kako so izmerili nekaj tako majhnega? Kaj sploh so gravitacijski valovi? Zakaj je to eno največjih odkritij sodobne astronomije in kako bo to vplivalo v nadaljnje raziskovanje vesolja? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Mar 2016 16:55:00 +0000 Gravitacijski valovi Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2016/03/16/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20160317-011-ELEKTRICNALETALA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1520 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Mar 2016 16:55:00 +0000 Električna letala SLO1 no RTV, MMC info@rtvslo.si MMC RTV Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. sl Thu, 6 Dec 2018 16:53:41 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 6 Dec 2018 16:53:41 +0000 Ugriznimo znanost