Education (C) RTVSLO 2017 Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Ugriznimo znanost http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/65345770/ugriznimoznanost.jpg Bolečina. Traja lahko le nekaj sekund ali pa nas obremenjuje leta. Četrtina Slovencev namreč trpi za kronično bolečino. Nekateri ljudje čutijo bolečino celo v okončini, ki je nimajo, drugi bolečine sploh nikoli ne čutijo. Čeprav bi se ji vsi radi izognili, je za naše življenje zelo pomembna. Večina moških, ki ne čuti bolečine, umre še pred 20. letom starosti. Bolečine pa ne čutimo vsi enako intenzivno. Zakaj je bolečina tako zelo subjektivna? Zakaj ni vedno sorazmerna s poškodbo telesa in kaj vse vpliva na to, kako jo doživljamo? Znanstveniki s preučevanjem genov, ki so odgovorni tudi za bolečino, iščejo nove rešitve za utišanje kronične bolečine. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20191114-031-AUBOLI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1449 clean Bolečina. Traja lahko le nekaj sekund ali pa nas obremenjuje leta. Četrtina Slovencev namreč trpi za kronično bolečino. Nekateri ljudje čutijo bolečino celo v okončini, ki je nimajo, drugi bolečine sploh nikoli ne čutijo. Čeprav bi se ji vsi radi izognili, je za naše življenje zelo pomembna. Večina moških, ki ne čuti bolečine, umre še pred 20. letom starosti. Bolečine pa ne čutimo vsi enako intenzivno. Zakaj je bolečina tako zelo subjektivna? Zakaj ni vedno sorazmerna s poškodbo telesa in kaj vse vpliva na to, kako jo doživljamo? Znanstveniki s preučevanjem genov, ki so odgovorni tudi za bolečino, iščejo nove rešitve za utišanje kronične bolečine. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Nov 2019 16:49:09 +0000 Au, boli! Bolečina. Traja lahko le nekaj sekund ali pa nas obremenjuje leta. Četrtina Slovencev namreč trpi za kronično bolečino. Nekateri ljudje čutijo bolečino celo v okončini, ki je nimajo, drugi bolečine sploh nikoli ne čutijo. Čeprav bi se ji vsi radi izognili, je za naše življenje zelo pomembna. Večina moških, ki ne čuti bolečine, umre še pred 20. letom starosti. Bolečine pa ne čutimo vsi enako intenzivno. Zakaj je bolečina tako zelo subjektivna? Zakaj ni vedno sorazmerna s poškodbo telesa in kaj vse vpliva na to, kako jo doživljamo? Znanstveniki s preučevanjem genov, ki so odgovorni tudi za bolečino, iščejo nove rešitve za utišanje kronične bolečine. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/14/MMC141119UZSTOLMACEMAVAOK_53932469_1.mp4 SLO1 1450 clean Bolečina. Traja lahko le nekaj sekund ali pa nas obremenjuje leta. Četrtina Slovencev namreč trpi za kronično bolečino. Nekateri ljudje čutijo bolečino celo v okončini, ki je nimajo, drugi bolečine sploh nikoli ne čutijo. Čeprav bi se ji vsi radi izognili, je za naše življenje zelo pomembna. Večina moških, ki ne čuti bolečine, umre še pred 20. letom starosti. Bolečine pa ne čutimo vsi enako intenzivno. Zakaj je bolečina tako zelo subjektivna? Zakaj ni vedno sorazmerna s poškodbo telesa in kaj vse vpliva na to, kako jo doživljamo? Znanstveniki s preučevanjem genov, ki so odgovorni tudi za bolečino, iščejo nove rešitve za utišanje kronične bolečine. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Nov 2019 16:49:08 +0000 Au, boli! (z znakovnim jezikom) Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2019/11/07/Ugriznimo_znanost__Genske_terapije_z_virusi__oddaja_o_znanosti2019-11-07-055840-SLO1_1.mp4 SLO1 1507 clean Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Nov 2019 16:52:16 +0000 Genske terapije z virusi, oddaja o znanosti Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/07/MMC-UZZZJ-20191107-UGRIZNIMOZZJ_53837468_1.mp4 SLO1 1508 clean Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Nov 2019 16:50:08 +0000 Genske terapije z virusi z znakovnim jezikom V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/24/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20191024-029-5GOMREZJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1550 clean V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Oct 2019 15:55:00 +0000 Omrežje 5G V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/24/MMC241019UZ5GAVAOK_53676097_1.mp4 SLO1 1550 clean V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Oct 2019 15:50:51 +0000 Omrežje 5G (z znakovnim jezikom) Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/17/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20191017-028-KAJJEVNASEMPRAHU-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1538 clean Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Oct 2019 15:55:00 +0000 Kaj je v našem prahu? Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/17/MMC-UZZZJ-20191017-000-UZZZJ_53585482_1.mp4 SLO1 1539 clean Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Oct 2019 15:50:39 +0000 Kaj je v našem prahu?, oddaja o znanosti z znakovnim jezikom Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/10/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20191010-027-PASTICARSKEGAREZA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1467 clean Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Oct 2019 15:55:00 +0000 Pasti carskega reza Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/10/MMC101019UZSTOLMACEMAVAOK2_53471748_1.mp4 SLO1 1467 clean Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Oct 2019 15:49:27 +0000 Pasti carskega reza (z znakovnim jezikom) Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/03/MMC-UGRIZNIMOZNANOST-20191003-000-UZZZJ_53340378_1.mp4 SLO1 1459 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Oct 2019 15:54:19 +0000 Skrivnostni vid, oddaja o znanosti z znakovnim jezikom Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/03/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20191003-026-SKRIVNOSTNIVID-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1459 clean Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Oct 2019 15:54:19 +0000 Skrivnostni vid Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/25/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190926-025-ANTIOKSIDANTIINRADIKALI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1540 clean Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Sep 2019 15:55:00 +0000 Antioksidanti in radikali Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/26/MMC-UGRIZNIMO_ZNANOST-20190926-000-UZZZJ_53214360_1.mp4 SLO1 1540 clean Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Sep 2019 15:50:40 +0000 Antioksidanti in radikali, oddaja o znanosti z znakovnim jezikom Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/18/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190919-000-VODIK-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1579 clean Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Sep 2019 15:55:00 +0000 Vodik - energija prihodnosti? Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/19/MMC190919UZSTOLMACEMAVAOK_53089452_1.mp4 SLO1 1579 clean Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Sep 2019 15:51:19 +0000 Vodik - energija prihodnosti? (z znakovnim jezikom) Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/20/MMC200619UGRIZNIMOZNANOSTSTOLMACEMAVAOK_52017771_1.mp4 SLO1 1578 clean Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Jun 2019 15:55:00 +0000 Skrivnosti morskega dna, oddaja z znakovnim jezikom Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/20/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190620-023-SKRIVNOSTIMORSKEGADNA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1577 clean Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Jun 2019 15:55:00 +0000 Skrivnosti morskega dna Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190613-022-NEVARNOSTIVROCINSKIHVALOV-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1549 clean Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jun 2019 15:58:49 +0000 Nevarnosti vročinskih valov Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/13/MMC-UGRIZNIMOZNANOST-20190613-000-UZZZJ_51981166_1.mp4 SLO1 1551 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jun 2019 15:45:51 +0000 Nevarnosti vročinskih valov, oddaja z znakovnim jezikom Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/06/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190606-021-ZEMLJAIZVESOLJA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1518 clean Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jun 2019 15:58:18 +0000 Zemlja iz vesolja Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/06/MMC060619UGRIZNIMOZNANOSTSTOLMACEMAVAOK_51905480_1.mp4 SLO1 1518 clean Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jun 2019 15:58:17 +0000 Zemlja iz vesolja, oddaja z znakovnim jezikom »To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190530-020-LJUDJENALUNI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1572 clean »To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 May 2019 15:55:12 +0000 Ljudje na Luni »To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/30/MMC300519UGRIZNIMOZNANOSTSTOLMACEMAVAOK_51786220_1.mp4 SLO1 1572 clean »To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 May 2019 15:55:11 +0000 Ljudje na Luni, oddaja z znakovnim jezikom Pred več kot dvestotimi leti so meroslovci določili, da masa enega litra vode pri štirih stopinjah Celzija tehta en kilogram. Pozneje so ugotovili, da ta definicija zaradi različnih vplivov iz okolja ni najbolj natančna, zato so izdelali mednarodni prototipni kilogram – valj iz platine in iridija, ki ga hranijo pod tremi steklenimi zvonovi v trezorju Mednarodnega biroja za uteži in mere v Parizu. Vendar se je masa tudi tega kilograma skozi leta spreminjala. Po letih preračunavanja in testov v laboratorijih po vsem svetu bo naslednji teden fizični predmet zamenjal tako imenovani elektronski kilogram, to je kilogram, ki je določen s fizikalno konstanto. Kako so ga določili in kakšen dosežek je to? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/22/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190523-019-NOVKILOGRAM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1559 clean Pred več kot dvestotimi leti so meroslovci določili, da masa enega litra vode pri štirih stopinjah Celzija tehta en kilogram. Pozneje so ugotovili, da ta definicija zaradi različnih vplivov iz okolja ni najbolj natančna, zato so izdelali mednarodni prototipni kilogram – valj iz platine in iridija, ki ga hranijo pod tremi steklenimi zvonovi v trezorju Mednarodnega biroja za uteži in mere v Parizu. Vendar se je masa tudi tega kilograma skozi leta spreminjala. Po letih preračunavanja in testov v laboratorijih po vsem svetu bo naslednji teden fizični predmet zamenjal tako imenovani elektronski kilogram, to je kilogram, ki je določen s fizikalno konstanto. Kako so ga določili in kakšen dosežek je to? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 May 2019 15:55:00 +0000 Nov kilogram Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/23/MMC-UGRIZNIMOZNANOST-20190523-000-UGRIZNIMOZNANOSTZZJ_51665504_1.mp4 SLO1 1561 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 May 2019 15:51:01 +0000 Nov kilogram, oddaja z znakovnim jezikom Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/16/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190516-018-PAZIMONACMRLJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1547 clean Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 May 2019 15:50:47 +0000 Pazimo na čmrlje! Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2019/05/16/Ugriznimo_znanost_z_znakovnim_jezikom2019-05-16-055800-MMCTV.mp4 MMCTV 1549 clean Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 May 2019 15:50:24 +0000 Pazimo na čmrlje!, oddaja z znakovnim jezikom Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/10/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190509-017-VANILIJAKRALJICAZACIMB-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1536 clean Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 May 2019 15:52:53 +0000 Kraljica začimb vanilja Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/09/MMC090519UZTOLMACEMAVAOK_51468245_1.mp4 SLO1 1536 clean Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 May 2019 15:50:36 +0000 Kraljica začimb vanilja, oddaja z znakovnim jezikom Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2019/04/18/Ugriznimo_znanost__Po_sledeh_krakih_voda__oddaja_o_znanosti2019-04-18-055749-SLO1.mp4 SLO1 1546 clean Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 15:51:57 +0000 Po sledeh kraških voda Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/18/MMC180419UGRIZNIMOZNANOSTZZJ_51109344_1.mp4 SLO1 1546 clean Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 15:50:46 +0000 Po sledeh kraških voda, oddaja z znakovnim jezikom Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190411-015-ZALGAMIDOCISTEJSEGAOKOLJA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1562 clean Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 15:55:02 +0000 Z algami do čistejšega okolja Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/11/MMC110419UGRIZNIMOZNANOSTSTOLMACEMAVAOK_50958042_1.mp4 SLO1 1562 clean Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 15:51:02 +0000 Z algami do čistejšega okolja, oddaja z znakovnim jezikom 4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190404-014-KOSRCEPOPUSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1552 clean 4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Apr 2019 15:55:00 +0000 Ko srce popusti 4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/04/MMC040419UGRIZNIMOZNANOSTZZJ_50835639_1.mp4 SLO1 1553 clean 4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Apr 2019 15:50:53 +0000 Ko srce popusti, oddaja z znakovnim jezikom Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/27/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190328-013-POGLEDVCLOVESKOTELO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1492 clean Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Mar 2019 16:49:52 +0000 Pogled v človeško telo Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/28/MMC280319UGRIZNIMOZNANOSTSTOLMACEMAVAOK_50699390_1.mp4 SLO1 1492 clean Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Mar 2019 16:49:51 +0000 Pogled v človeško telo, oddaja z znakovnim jezikom Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/20/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190321-012-REKONSTRUKCIJAPOTRESOVVPRETEKLOSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1500 clean Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Mar 2019 16:55:00 +0000 Rekonstrukcija potresov v preteklosti Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190314-011-150LETNAJPOMEMBNEJSEGAKEMIJSKEGAPRIPOMOCKA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1641 clean Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Mar 2019 16:52:21 +0000 150 let najpomembnejšega kemijskega pripomočka Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/14/MMC140319UGRIZNIMOZNANOSTSTOLMACEMAVAOK_50425512_1.mp4 SLO1 1641 clean Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Mar 2019 16:52:20 +0000 150 let najpomembnejšega kemijskega pripomočka, oddaja z znakovnim jezikom Najhujša letalska nesreča se je zgodila leta 1977 na Tenerifu, ko sta zaradi megle in slabe komunikacije trčili dve potniški letali. V nesreči je umrlo 583 ljudi, 61 jih je nesrečo preživelo. Leta 2010 se je zgodilo 162 nesreč, lani pa le še 98. Po podatkih Urada za letalske nesreče iz Ženeve se je od leta 1985 število letalskih nesreč zmanjšalo za 53 odstotkov. Število žrtev se je v tem obdobju zmanjšalo za 70 odstotkov. Obenem pa se je zelo povečalo število potnikov. Leta 2015 je bilo število potnikov v letalskem prometu za več kot 300 odstotkov višje kot pred 30 leti. Letalski promet je varnejši tudi zaradi zelo natančnih preiskav letalskih nesreč. Kako preiskujejo letalske nesreče? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/15/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190307-010-PREISKOVANJELETALSKIHNESREC-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F4_1.mp4 SLO1 1558 clean Najhujša letalska nesreča se je zgodila leta 1977 na Tenerifu, ko sta zaradi megle in slabe komunikacije trčili dve potniški letali. V nesreči je umrlo 583 ljudi, 61 jih je nesrečo preživelo. Leta 2010 se je zgodilo 162 nesreč, lani pa le še 98. Po podatkih Urada za letalske nesreče iz Ženeve se je od leta 1985 število letalskih nesreč zmanjšalo za 53 odstotkov. Število žrtev se je v tem obdobju zmanjšalo za 70 odstotkov. Obenem pa se je zelo povečalo število potnikov. Leta 2015 je bilo število potnikov v letalskem prometu za več kot 300 odstotkov višje kot pred 30 leti. Letalski promet je varnejši tudi zaradi zelo natančnih preiskav letalskih nesreč. Kako preiskujejo letalske nesreče? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Mar 2019 16:55:00 +0000 Preiskovanje letalskih nesreč Slovenci se lahko pohvalimo, da smo začetniki podvodne arheologije. Naravoslovec Dragotin Dežman se je leta 1884 lotil raziskovanja rečnega dna Ljubljanice ob Dolgih njivah pri Vrhniki. Najel je dva potapljača Avstro-ogrske vojne mornarice iz Pule, ki sta med 17. in 28. septembrom 1884 pregledala dno Ljubljanice in našla 33 najdb, predvsem iz časa antičnega Rima. Zakaj morajo arheologi pod vodo? Zato, ker se površje Zemlje nenehno spreminja. Morja se dvigajo, jezera izginjajo in nastajajo nova, pojavljajo se nove reke, stare pa spreminjajo strugo. Vse to se dogaja v tisočletjih, zato tega niti ne opazimo. In tako so morja, reke in jezera pod gladino skrili sledi življenja na ozemlju, kjer jih nekoč še ni bilo. In kako se podvodna arheologija razlikuje od kopenske? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190228-009-ARHEOLOGIJAPODVODO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1557 clean Slovenci se lahko pohvalimo, da smo začetniki podvodne arheologije. Naravoslovec Dragotin Dežman se je leta 1884 lotil raziskovanja rečnega dna Ljubljanice ob Dolgih njivah pri Vrhniki. Najel je dva potapljača Avstro-ogrske vojne mornarice iz Pule, ki sta med 17. in 28. septembrom 1884 pregledala dno Ljubljanice in našla 33 najdb, predvsem iz časa antičnega Rima. Zakaj morajo arheologi pod vodo? Zato, ker se površje Zemlje nenehno spreminja. Morja se dvigajo, jezera izginjajo in nastajajo nova, pojavljajo se nove reke, stare pa spreminjajo strugo. Vse to se dogaja v tisočletjih, zato tega niti ne opazimo. In tako so morja, reke in jezera pod gladino skrili sledi življenja na ozemlju, kjer jih nekoč še ni bilo. In kako se podvodna arheologija razlikuje od kopenske? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Feb 2019 16:55:00 +0000 Arheologija pod vodo Pri opernih pevcih morajo glasilke pri najvišjih tonih v eni sekundi zanihati več kot 1000-krat. Pri običajnem govoru se ženske glasilke zaprejo približno od 190- do 250-krat na sekundo, moške od 100- do 160-krat. In tu se začne edinstven glas, po katerem se, tako kot po prstnem odtisu, ločimo od drugih ljudi. Glas je neločljivo povezan z našim umom, značajem, občutki in obliko telesa. Z njim namreč ne oživimo le besed, ampak marsikaj sporočamo o sebi. Prav to najstarejše glasbilo pa je najpomembnejše izrazno sredstvo opernih pevcev. Toda glas ima vsak od nas; bi potemtakem vsak od nas lahko postal operni pevec? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2019/02/21/Je_lahko_vsakdo_operni_pevec_2019-02-21-060326-SLO1.mp4 SLO1 1604 clean Pri opernih pevcih morajo glasilke pri najvišjih tonih v eni sekundi zanihati več kot 1000-krat. Pri običajnem govoru se ženske glasilke zaprejo približno od 190- do 250-krat na sekundo, moške od 100- do 160-krat. In tu se začne edinstven glas, po katerem se, tako kot po prstnem odtisu, ločimo od drugih ljudi. Glas je neločljivo povezan z našim umom, značajem, občutki in obliko telesa. Z njim namreč ne oživimo le besed, ampak marsikaj sporočamo o sebi. Prav to najstarejše glasbilo pa je najpomembnejše izrazno sredstvo opernih pevcev. Toda glas ima vsak od nas; bi potemtakem vsak od nas lahko postal operni pevec? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Feb 2019 16:54:07 +0000 Je lahko vsakdo operni pevec? V Sloveniji imamo nekaj manj kot 60% odstotkov površine porasle z gozdom. In naš gozd zelo dobro poznamo: imamo 627 milijonov dreves, od tega 208 milijonov bukovih dreves, 158 milijonov smrek, 40 milijonov jelk, 34 milijonov hrastov. Povprečna višina bukve je 22 metrov, smreke pa 24 metrov. To vemo, ker smo lani opravili že četrto nacionalno gozdno inventuro, ki nam je dala tudi odgovor na vprašanje, kako so naš gozd poškodovali žledolom leta 2014, vetrolom leta 2017 in 2018 in lubadar. Kako lahko izvedemo inventuro nečesa tako velikega? In zakaj pravzaprav potrebujemo inventuro gozda? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190214-007-INVENTURAGOZDA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1503 clean V Sloveniji imamo nekaj manj kot 60% odstotkov površine porasle z gozdom. In naš gozd zelo dobro poznamo: imamo 627 milijonov dreves, od tega 208 milijonov bukovih dreves, 158 milijonov smrek, 40 milijonov jelk, 34 milijonov hrastov. Povprečna višina bukve je 22 metrov, smreke pa 24 metrov. To vemo, ker smo lani opravili že četrto nacionalno gozdno inventuro, ki nam je dala tudi odgovor na vprašanje, kako so naš gozd poškodovali žledolom leta 2014, vetrolom leta 2017 in 2018 in lubadar. Kako lahko izvedemo inventuro nečesa tako velikega? In zakaj pravzaprav potrebujemo inventuro gozda? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Feb 2019 16:55:00 +0000 Inventura gozda Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/11/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190207-006-BOLNESTAVBE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1556 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Feb 2019 16:55:00 +0000 Bolne stavbe Živilska industrija je že v 19. stoletju skušala najti maščobo, ki bi bila po uporabnosti in ustreznih lastnostih podobna maslu, vendar cenejša. Tako so pred 150-imi leti v Franciji s posebnim postopkom izdelali prvo margarino in ugotovili, da je idealna za živilsko industrijo, saj je obstojnejša od masla, trdna, pa vendar se lahko razmaže. Vendar niso vedeli, da maščobe, ki jih pridobivajo s takimi postopki, vsebujejo tudi tako imenovane transmaščobne kisline, za katere so pozneje ugotovili, da so lahko za naše zdravje zelo škodljive. Kaj so transmaščobne kisline in kako vplivajo na naše zdravje? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190131-005-NEVARNETRANSMASCOBNEKISLINE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1504 clean Živilska industrija je že v 19. stoletju skušala najti maščobo, ki bi bila po uporabnosti in ustreznih lastnostih podobna maslu, vendar cenejša. Tako so pred 150-imi leti v Franciji s posebnim postopkom izdelali prvo margarino in ugotovili, da je idealna za živilsko industrijo, saj je obstojnejša od masla, trdna, pa vendar se lahko razmaže. Vendar niso vedeli, da maščobe, ki jih pridobivajo s takimi postopki, vsebujejo tudi tako imenovane transmaščobne kisline, za katere so pozneje ugotovili, da so lahko za naše zdravje zelo škodljive. Kaj so transmaščobne kisline in kako vplivajo na naše zdravje? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Jan 2019 16:55:00 +0000 Nevarne transmaščobne kisline Leta 1954 je bil izdelan prvi industrijski robot. Danes je po vsem svetu približno dva milijona in pol delujočih industrijskih robotov. Roboti namesto ljudi delajo v okolju, ki je za nas nevarno. Opravljajo ponavljajoča se dela, dvigujejo težka bremena in izvajajo zelo natančna opravila. Ti roboti so togi, nefleksibilni in potencialno nevarni, zato so v delovnem procesu od ljudi ločeni. Danes pa že poznamo robote, ki delajo skupaj z delavcem in si celo delijo delovni prostor. Kako je to mogoče? Kako je poskrbljeno za varnost? Kaj so sodelujoči roboti? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190124-004-SODELAVECROBOT-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1538 clean Leta 1954 je bil izdelan prvi industrijski robot. Danes je po vsem svetu približno dva milijona in pol delujočih industrijskih robotov. Roboti namesto ljudi delajo v okolju, ki je za nas nevarno. Opravljajo ponavljajoča se dela, dvigujejo težka bremena in izvajajo zelo natančna opravila. Ti roboti so togi, nefleksibilni in potencialno nevarni, zato so v delovnem procesu od ljudi ločeni. Danes pa že poznamo robote, ki delajo skupaj z delavcem in si celo delijo delovni prostor. Kako je to mogoče? Kako je poskrbljeno za varnost? Kaj so sodelujoči roboti? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Jan 2019 16:55:00 +0000 Sodelavec robot Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/29/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190124-004-SODELAVECROBOT-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1538 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Jan 2019 23:00:00 +0000 Sodelavec robot 3D-tiskanje oziroma dodajalne tehnologije so se začele razvijati v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Danes pa že tiskamo mostove, hiše in celo hrano, če naštejem le nekaj neverjetne rabe teh tiskalnikov. Uporabljamo jih torej skoraj povsod, tudi v medicini. Že pred leti so znanstveniki napovedovali, da bomo kmalu tiskali tudi človeške organe. Tega za zdaj še ne znamo, kljub temu pa 3D-tiskanje v medicini omogoča velik napredek v zdravljenju. Kje in kako danes 3D-tiskanje uporabljamo v medicini? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/16/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190117-003-3DTISKANJEVMEDICINI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1549 clean 3D-tiskanje oziroma dodajalne tehnologije so se začele razvijati v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Danes pa že tiskamo mostove, hiše in celo hrano, če naštejem le nekaj neverjetne rabe teh tiskalnikov. Uporabljamo jih torej skoraj povsod, tudi v medicini. Že pred leti so znanstveniki napovedovali, da bomo kmalu tiskali tudi človeške organe. Tega za zdaj še ne znamo, kljub temu pa 3D-tiskanje v medicini omogoča velik napredek v zdravljenju. Kje in kako danes 3D-tiskanje uporabljamo v medicini? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Jan 2019 16:55:00 +0000 3D tiskanje v medicini Človeško telo sestavljajo glava, vrat, dvoje rok, trup in dvoje nog. Vse to je zgrajeno iz 100 milijard celic, 600ih mišic, 206ih kosti in 78 organov. Dele človeškega telesa ne razlikujemo le po velikosti, številu in obliki, ampak tudi po pomembnosti za naše življenje. Ljudje smo sposobni živeti brez okončin, vida, mandljev, tudi rebra ali dveh. Notranji organi so videti bolj nepogrešljivi. Pa vendar to ne drži za prav vseh 22 notranjih organov. Zahvaljujoč znanosti lahko danes preživimo in živimo brez marsikaterega dela telesa. Tudi srca! Bratoma Stan in Domo Larkin je med čakanjem na novo srce kri po telesu poganjal stroj, ki sta ga ves čas nosila v nahrbtniku. Brez katerih organov še lahko živimo? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/11/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190110-002-ZIVLJENJEBREZORGANOV-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1563 clean Človeško telo sestavljajo glava, vrat, dvoje rok, trup in dvoje nog. Vse to je zgrajeno iz 100 milijard celic, 600ih mišic, 206ih kosti in 78 organov. Dele človeškega telesa ne razlikujemo le po velikosti, številu in obliki, ampak tudi po pomembnosti za naše življenje. Ljudje smo sposobni živeti brez okončin, vida, mandljev, tudi rebra ali dveh. Notranji organi so videti bolj nepogrešljivi. Pa vendar to ne drži za prav vseh 22 notranjih organov. Zahvaljujoč znanosti lahko danes preživimo in živimo brez marsikaterega dela telesa. Tudi srca! Bratoma Stan in Domo Larkin je med čakanjem na novo srce kri po telesu poganjal stroj, ki sta ga ves čas nosila v nahrbtniku. Brez katerih organov še lahko živimo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Jan 2019 16:53:23 +0000 Življenje brez organov V enem letu posameznik proizvede kar 550 litrov urina, ki konča v kanalizaciji ali okolju. Pa bi ga lahko uporabili za kaj drugega? Seveda. Že v antiki so zbirali urin ljudi in živali in ga uporabljali za pranje, strojenje kož, beljenje zob, nego razdražene in srbeče kože in podobno. Poleg drugih snovi je v urinu vsestransko uporabna sečnina ali urea, ki jo umetno pridobivajo šele od 19. stoletja Zdi se, da uporaba urina danes doživlja renesanso, saj ga že uporabljamo kot biološko gnojilo, iz njega so poskusno naredili opeke, poganjal pa naj bi celo avtomobile prihodnosti. Kako, boste izvedeli v oddaji Ugriznimo znanost! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2019/01/03/Uporaba_lovekega_urina2019-01-03-060251-SLO1_1.mp4 SLO1 1538 clean V enem letu posameznik proizvede kar 550 litrov urina, ki konča v kanalizaciji ali okolju. Pa bi ga lahko uporabili za kaj drugega? Seveda. Že v antiki so zbirali urin ljudi in živali in ga uporabljali za pranje, strojenje kož, beljenje zob, nego razdražene in srbeče kože in podobno. Poleg drugih snovi je v urinu vsestransko uporabna sečnina ali urea, ki jo umetno pridobivajo šele od 19. stoletja Zdi se, da uporaba urina danes doživlja renesanso, saj ga že uporabljamo kot biološko gnojilo, iz njega so poskusno naredili opeke, poganjal pa naj bi celo avtomobile prihodnosti. Kako, boste izvedeli v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Jan 2019 16:51:39 +0000 Uporaba človeškega urina V prednovoletnem času je jelka po celem svetu najbolj popularno drevo. Okrašene v naravi, na mestnih trgih in v naših domovih nam pričarajo praznično vzdušje. Pogledali bomo prav posebno jelko, ki je rastla blizu kraja Rakitne. Leta 1967 jo je prvi opisal raziskovalec Milan Brinar, zato je dobila ime Brinarjeva jelka. Imela je lepo gosto srebrnkasto krošnjo, gostejše, krajše in širše iglice, bila je zelo vitalna in naj bi tudi zelo hitro rastla. Julija leta 2016 pa jo nekdo iz objestnosti požagal. Zaradi njene vitalnosti in lepega videza so se znanstveniki potrudili, da bi jo navkljub temu še razmnožili in obenem raziskali njeno posebnost. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2018/12/20/Izjemna_jelka__oddaja_o_znanosti2018-12-20-055724-SLO1.mp4 SLO1 1546 clean V prednovoletnem času je jelka po celem svetu najbolj popularno drevo. Okrašene v naravi, na mestnih trgih in v naših domovih nam pričarajo praznično vzdušje. Pogledali bomo prav posebno jelko, ki je rastla blizu kraja Rakitne. Leta 1967 jo je prvi opisal raziskovalec Milan Brinar, zato je dobila ime Brinarjeva jelka. Imela je lepo gosto srebrnkasto krošnjo, gostejše, krajše in širše iglice, bila je zelo vitalna in naj bi tudi zelo hitro rastla. Julija leta 2016 pa jo nekdo iz objestnosti požagal. Zaradi njene vitalnosti in lepega videza so se znanstveniki potrudili, da bi jo navkljub temu še razmnožili in obenem raziskali njeno posebnost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Dec 2018 16:52:42 +0000 Izjemna jelka Povprečen človek si lahko zapomni in prepozna 5000 obrazov. Ker je prepoznavanje obrazov evolucíjsko tako zelo pomembno za naše preživetje, nam je narava za to sposobnost namenila poseben center v možganih. Prav zaradi varnosti že nekaj desetletij skušamo človekovo sposobnost prepoznavanja obrazov posnemati z računalniškim vidom, ki bi namesto nas odkrival potencialno nevarne posameznike in preprečeval kriminal. Olimpijske igre v Tokiu leta 2020 bodo prvi športni spektakel, ki bo s prepoznavo obraza skrbel za varnost in preprečevanje kraje identitet in prevar. Kako zanesljiva je tehnologija prepoznave obrazov? In za kaj vse bi jo še lahko uporabljali? Vse to vam razkrijemo v oddaji Ugriznimo znanost! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2018/12/13/Prepoznavanje_obrazov2018-12-13-055839-SLO1.mp4 SLO1 1540 clean Povprečen človek si lahko zapomni in prepozna 5000 obrazov. Ker je prepoznavanje obrazov evolucíjsko tako zelo pomembno za naše preživetje, nam je narava za to sposobnost namenila poseben center v možganih. Prav zaradi varnosti že nekaj desetletij skušamo človekovo sposobnost prepoznavanja obrazov posnemati z računalniškim vidom, ki bi namesto nas odkrival potencialno nevarne posameznike in preprečeval kriminal. Olimpijske igre v Tokiu leta 2020 bodo prvi športni spektakel, ki bo s prepoznavo obraza skrbel za varnost in preprečevanje kraje identitet in prevar. Kako zanesljiva je tehnologija prepoznave obrazov? In za kaj vse bi jo še lahko uporabljali? Vse to vam razkrijemo v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Dec 2018 16:52:29 +0000 Prepoznavanje obrazov Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05//2018/12/06/Ugriznimo_znanost__Vpliv_pozitivnega_miljenja_na_zdravje__oddaja_o_znanosti2018-12-06-060136-SLO1.mp4 SLO1 1564 clean Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Dec 2018 16:53:41 +0000 Vpliv pozitivnega mišljenja na zdravje Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/11/22/Ugriznimo_znanost__Gibanje_naih_tal__oddaja_o_znanosti2018-11-22-055513-SLO1.mp4 SLO1 1560 clean Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 16:53:24 +0000 Gibanje naših tal Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/11/15/Sevanja_v_naem_domu__oddaja_o_znanosti2018-11-15-055329-SLO1.mp4 SLO1 1569 clean Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Nov 2018 16:52:59 +0000 Sevanja v našem domu Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/11/08/Ugriznimo_znanost__Netopirji___superzvezde_znanosti__oddaja_o_znanosti2018-11-08-060433-SLO1_1.mp4 SLO1 1544 clean Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Nov 2018 16:51:33 +0000 Netopirji - superzvezde znanosti V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181025-031-ODKRIVANJEREDKIHBOLEZNI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1567 clean V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Oct 2018 15:55:00 +0000 Odkrivanje redkih bolezni V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/18/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181018-030-PODVODNORUDARJENJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Oct 2018 15:55:00 +0000 Podvodno rudarjenje Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/06/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20190104-029-DRAGULJGASTRONOMIJE-LP-ANG--A1A2-O1P1-F1_1.mp4 SLO1 1501 clean Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 16:10:00 +0000 Dragulj gastronomije (angleška verzija) Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181011-029-DRAGULJGASTRONOMIJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1501 clean Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 15:55:00 +0000 Dragulji gastronomije Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/04/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20181004-028-NEVARNIMIKOTOKSINI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Oct 2018 15:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Nevarni mikotoksini Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180927-027-ALIIZGUBLJAMOHELIJ-LP-SLO--A1A2-Z1S1P1-F2_1.mp4 SLO1 1517 clean Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Sep 2018 15:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Ali izgubljamo helij? Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180920-001-ZRAKVNOTRANJIHPROSTORIH-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 15:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Zrak v notranjih prostorih Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/06/21/Sluzaste_reitve2018-06-21-055612-SLO1.mp4 SLO1 1551 clean Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jun 2018 15:52:50 +0000 Ugriznimo znanost: Sluzaste rešitve Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2000 in 3000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5000 leti in to približno 3000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko – slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/06/14/Kako_do_svile_2018-06-14-055527-SLO1.mp4 SLO1 1565 clean Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2000 in 3000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5000 leti in to približno 3000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko – slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 15:53:36 +0000 Ugriznimo znanost: Kako do svile? Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/06/07/Fuzijski_reaktor_Iter2018-06-07-060116-SLO1.mp4 SLO1 1497 clean Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 15:52:27 +0000 Ugriznimo znanost: Fuzijski reaktor Iter Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Predstavili vam bomo lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/31/Ugriznimo_znanost__Brezhiben_vid__oddaja_o_znanosti2018-05-31-055611-SLO1.mp4 SLO1 1574 clean Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Predstavili vam bomo lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 15:53:35 +0000 Ugriznimo znanost: Brezhiben vid Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod! Zakaj? Predstavili vam bomo tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokazali, kako narediti učinkovitejši električni motor. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/24/Elektrina_prihodnost2018-05-24-060533-SLO1.mp4 SLO1 1593 clean Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod! Zakaj? Predstavili vam bomo tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokazali, kako narediti učinkovitejši električni motor. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 15:53:25 +0000 Ugriznimo znanost: Električna prihodnost Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/17/Ugriznimo_znanost__Teorije_Stephena_Hawkinga__oddaja_o_znanosti2018-05-17-055604-SLO1.mp4 SLO1 1584 clean Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 May 2018 15:53:51 +0000 Ugriznimo znanost: Teorije Stephena Hawkinga Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/05/10/Ugriznimo_znanost__Krvava_resnica__oddaja_o_znanosti2018-05-10-060545-SLO1_1.mp4 SLO1 1580 clean Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 15:53:18 +0000 Ugriznimo znanost: Krvava resnica Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS- sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/02/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180503-018-DANASNJIZEMLJEVIDI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1580 clean Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS- sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 15:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Današnji zemljevidi Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le 4 etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj? In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje. Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180426-017-ZLESOMDONEBA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1565 clean Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le 4 etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj? In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje. Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 15:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Z lesom do neba V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihódom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe pridajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/04/19/Novo_odkrita_stara_elezna_doba2018-04-19-053920-SLO1.mp4 SLO1 1678 clean V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihódom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe pridajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Apr 2018 15:53:43 +0000 Ugriznimo znanost: Novo odkrita stara železna doba V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih 5 letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem in vsak od njih mora delovati pravilno, da ne pride do prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na potencialno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Preverili pa smo tudi, kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/04/12/Ugriznimo_znanost__Ceste_brez_smrti__oddaja_o_znanosti2018-04-12-062546-SLO1.mp4 SLO1 1622 clean V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih 5 letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem in vsak od njih mora delovati pravilno, da ne pride do prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na potencialno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Preverili pa smo tudi, kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 15:56:01 +0000 Ugriznimo znanost: Ceste brez smrti Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/05/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180405-014-ALIKONOPLJAZDRAVI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1621 clean Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 15:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Ali konoplja zdravi? V Sloveniji imamo več kot 12.000 jam. V njih so ujeti in dobro ohranjeni jamski sedimenti, ki so pomemben vir podatkov o preteklih razmerah v okolju: kdaj so nastale kraške jame, kakšno je bilo podnebje pred nekaj milijoni let in kako hitro so se dvigale Alpe. Vse to je iz sedimentov zelo težko ugotoviti, as znanstveniki imajo na voljo kar nekaj metod. S proučevanjem jamskih sedimentov so prišli do nekaterih novih spoznanj, našli pa so tudi najstarejšo jamsko žival na svetu – staro štiri milijone let, ki živi še danes, obenem pa priča o naši daljni preteklosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/29/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180329-013-KAJNAMPOVEDOJAMSKISEDIMENTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1590 clean V Sloveniji imamo več kot 12.000 jam. V njih so ujeti in dobro ohranjeni jamski sedimenti, ki so pomemben vir podatkov o preteklih razmerah v okolju: kdaj so nastale kraške jame, kakšno je bilo podnebje pred nekaj milijoni let in kako hitro so se dvigale Alpe. Vse to je iz sedimentov zelo težko ugotoviti, as znanstveniki imajo na voljo kar nekaj metod. S proučevanjem jamskih sedimentov so prišli do nekaterih novih spoznanj, našli pa so tudi najstarejšo jamsko žival na svetu – staro štiri milijone let, ki živi še danes, obenem pa priča o naši daljni preteklosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 15:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Kaj nam povedo jamski sedimenti? Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/22/Kako_na_smueh_skoiti_im_dlje2018-03-22-060242-SLO1.mp4 SLO1 1640 clean Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 16:57:16 +0000 Ugriznimo znanost: Kako na smučeh skočiti čim dlje Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2018/03/15/Ugriznimo_znanost__Zakaj_sanjamo__oddaja_o_znanosti2018-03-15-061934-SLO1.mp4 SLO1 1551 clean Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 16:56:17 +0000 Ugriznimo znanost: Zakaj sanjamo Geni določajo naš videz, inteligenco, pa tudi naše zdravje. Vse gene v organizmu ali celici imenujemo genom. Genom je kot nekakšna knjiga, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako ustvariti človeka. Danes številne države po svetu opredeljujejo nacionalne genome. Od tega si obetajo boljšo preventivo in zdravljenje genskih bolezni. Tudi nekateri slovenski znanstveniki in raziskovalci se zavzemajo za raziskovanje slovenskega genoma. Bi morali poznati svoj nacionalni genom? Kaj bi s tem pridobili in kako bi se česa takega sploh lotili? Slovenska genska struktura je najbolj podobna Slovakom, Čehom in Poljakom. Ali to pomeni, da imamo tudi podobne genetske bolezni? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/08/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180308-010-GENOMSLOVENCEV-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F3_1.mp4 SLO1 1672 clean Geni določajo naš videz, inteligenco, pa tudi naše zdravje. Vse gene v organizmu ali celici imenujemo genom. Genom je kot nekakšna knjiga, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako ustvariti človeka. Danes številne države po svetu opredeljujejo nacionalne genome. Od tega si obetajo boljšo preventivo in zdravljenje genskih bolezni. Tudi nekateri slovenski znanstveniki in raziskovalci se zavzemajo za raziskovanje slovenskega genoma. Bi morali poznati svoj nacionalni genom? Kaj bi s tem pridobili in kako bi se česa takega sploh lotili? Slovenska genska struktura je najbolj podobna Slovakom, Čehom in Poljakom. Ali to pomeni, da imamo tudi podobne genetske bolezni? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Mar 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Genom Slovencev Teža: 260 kilogramov. Pospešek: 100 kilometrov na uro v treh sekundah. Hitrost: 120 kilometrov na uro. To zmorejo male različice formule 1, ki jih od začetka do konca sami izdelajo študenti s celega sveta, nato pa se z njimi pomerijo na mednarodnih tekmovanjih. Tudi Slovenci imamo dve ekipi – ljubljansko in mariborsko, ki že pridno snujeta dirkalnike, s katerimi se bodo v poletnih mesecih pomerili na tekmovanjih. Ljubljančani razvijajo električno formulo. Mariborčani, ki so že zdaj znani po enem najlažjih dirkalnikov, pa bodo njegovo težo še znižali in z novo aerodinamiko napadali stopničke. Kako bodo to dosegli? Pokazali bomo, kako se izdela formula in vam predstavili najbolj pomembne lastnosti dirkalnega vozila. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180301-009-STUDENTSKAFORMULA-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1542 clean Teža: 260 kilogramov. Pospešek: 100 kilometrov na uro v treh sekundah. Hitrost: 120 kilometrov na uro. To zmorejo male različice formule 1, ki jih od začetka do konca sami izdelajo študenti s celega sveta, nato pa se z njimi pomerijo na mednarodnih tekmovanjih. Tudi Slovenci imamo dve ekipi – ljubljansko in mariborsko, ki že pridno snujeta dirkalnike, s katerimi se bodo v poletnih mesecih pomerili na tekmovanjih. Ljubljančani razvijajo električno formulo. Mariborčani, ki so že zdaj znani po enem najlažjih dirkalnikov, pa bodo njegovo težo še znižali in z novo aerodinamiko napadali stopničke. Kako bodo to dosegli? Pokazali bomo, kako se izdela formula in vam predstavili najbolj pomembne lastnosti dirkalnega vozila. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Študentska formula Močan veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180222-008-RUSILNIVETER-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1636 clean Močan veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Rušilni veter Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180215-007-ZDRAVLJENJEZOBSEVANJEM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1555 clean Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Zdravljenje z obsevanjem Mamut je bil eden od največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 % vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar so je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180208-006-OZIVLJANJEMAMUTOV-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1444 clean Mamut je bil eden od največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 % vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar so je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Oživljanje mamutov V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180201-005-REKONSTRUKCIJAKLIMEVPRETEKLOSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1566 clean V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Feb 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Rekonstrukcija klime v preteklosti Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180125-004-3DTISKANJEHIS-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1565 clean Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: 3D tiskanje hiš Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig globalne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 %. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme. Z idejami in poskusi spreminjanja podnebja in vremena so se spogledovali že v 18. stoletju. Znanstveniki zdaj na pomoč kličejo oblake. Zakaj oblaki nastajajo v različnih plasteh in kako oblaki v različnih plasteh pripomorejo k ohlajanju oz. segrevanju planeta? Kako bi posvetlitev oblakov in odbijanje svetlobe nazaj v vesolje zmanjšalo učinek globalnega segrevanja? Vabljeni v oblačno družbo prihodnji teden. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/17/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180118-003-ZOBLAKIPROTIPODNEBNIMSPREMEMBAM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1P1-F1_1.mp4 SLO1 1564 clean Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig globalne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 %. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme. Z idejami in poskusi spreminjanja podnebja in vremena so se spogledovali že v 18. stoletju. Znanstveniki zdaj na pomoč kličejo oblake. Zakaj oblaki nastajajo v različnih plasteh in kako oblaki v različnih plasteh pripomorejo k ohlajanju oz. segrevanju planeta? Kako bi posvetlitev oblakov in odbijanje svetlobe nazaj v vesolje zmanjšalo učinek globalnega segrevanja? Vabljeni v oblačno družbo prihodnji teden. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jan 2018 16:55:00 +0000 Ugriznimo znanost: Z oblaki proti podnebnim spremembam V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti? Leto 2018 naj bi se število močnih potresov povečalo, vzrok za to pa naj bi bila upočasnjena rotacija Zemlje. Ali to drži? Ali bomo kmalu znali napovedovati potrese? Leta 2018 pa naj bi italijanski nevrokirurg Canavero izvedel prvo presaditev človeške glave. Pred kratkim je to naredil na dveh človeških truplih, zdaj ga čaka le še prva prava tovrstna operacija, na katero že čaka prvi pacient, ruski invalid. O tem, kaj vse naj bi se dogajalo v znanosti leta 2018, bomo govorili prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/11/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180111-002-ZNANOSTVLETU2018-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1598 clean V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti? Leto 2018 naj bi se število močnih potresov povečalo, vzrok za to pa naj bi bila upočasnjena rotacija Zemlje. Ali to drži? Ali bomo kmalu znali napovedovati potrese? Leta 2018 pa naj bi italijanski nevrokirurg Canavero izvedel prvo presaditev človeške glave. Pred kratkim je to naredil na dveh človeških truplih, zdaj ga čaka le še prva prava tovrstna operacija, na katero že čaka prvi pacient, ruski invalid. O tem, kaj vse naj bi se dogajalo v znanosti leta 2018, bomo govorili prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jan 2018 16:55:00 +0000 Znanost v letu 2018 Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda od te so potencialno pitni le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Prihodnji teden bomo predstavili sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode. Čeprav je razsoljevanje morske vode ponekod edina rešitev za preskrbo s pitno vodo, pa lahko zelo škodi okolju. Zakaj, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20180104-001-KAKOUMAZANOVODOSPREMENIMOVPITNO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1555 clean Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda od te so potencialno pitni le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Prihodnji teden bomo predstavili sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode. Čeprav je razsoljevanje morske vode ponekod edina rešitev za preskrbo s pitno vodo, pa lahko zelo škodi okolju. Zakaj, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Jan 2018 16:55:00 +0000 Kako iz umazane vode narediti čisto Ljudje vse več sedimo, čeprav je naše telo narejeno za gibanje. Sedimo doma, v šoli, službi, avtu. Ali nam to res škodi? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2014 gibalna neaktivnost drugi dejavnik tveganja za umrljivosti. Pojasnili bomo, kako negibanje vpliva na naše telo in kako se to kaže tako na mišicah, kosteh ter celo na krvi. Kako bi lahko sedeča opravila izvajali aktivno? Bi lahko obenem sedeli, delali in se gibali? Pokazali bomo, kako lahko sami prilagodimo delovno mesto v aktivno in kako lahko z umovadbo krepimo mišice tudi, če zaradi bolezni ali poškodbe ne moremo vstati. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171221-039-NEVARNOSEDENJE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1522 clean Ljudje vse več sedimo, čeprav je naše telo narejeno za gibanje. Sedimo doma, v šoli, službi, avtu. Ali nam to res škodi? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2014 gibalna neaktivnost drugi dejavnik tveganja za umrljivosti. Pojasnili bomo, kako negibanje vpliva na naše telo in kako se to kaže tako na mišicah, kosteh ter celo na krvi. Kako bi lahko sedeča opravila izvajali aktivno? Bi lahko obenem sedeli, delali in se gibali? Pokazali bomo, kako lahko sami prilagodimo delovno mesto v aktivno in kako lahko z umovadbo krepimo mišice tudi, če zaradi bolezni ali poškodbe ne moremo vstati. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Dec 2017 16:55:00 +0000 Nevarno sedenje Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/13/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171214-038-POSLEDEHHRANE-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F2_1.mp4 SLO1 1519 clean Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 16:55:00 +0000 Po sledeh hrane Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/07/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171207-037-JEDEMENCANUJNASPEMLJEVALKASTAROSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1527 clean Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Dec 2017 16:55:00 +0000 Je demenca nujna spremljevalka starosti? Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/29/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171130-036-KAJDOLOCANASSPOL-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1500 clean Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 16:55:00 +0000 Kaj določa naš spol Kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad so našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem? Kaj je delala mumija v ljubljanskem kliničnem centru? Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih morajo znanstveniki odkriti, če želijo spoznati, kakšna sta bila v preteklosti svet in življenje v njem. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Če pa se sodelavci muzejev povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, z njihovo pomočjo lažje oživijo predmete in najdejo pravo zgodbo preteklosti. V oddaji bomo z mikroskopi, forenzičnimi preiskavami, žarki x in gama razkrivali preteklost. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/22/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171123-035-OZIVLJANJEPRETEKLOSTI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1634 clean Kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad so našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem? Kaj je delala mumija v ljubljanskem kliničnem centru? Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih morajo znanstveniki odkriti, če želijo spoznati, kakšna sta bila v preteklosti svet in življenje v njem. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Če pa se sodelavci muzejev povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, z njihovo pomočjo lažje oživijo predmete in najdejo pravo zgodbo preteklosti. V oddaji bomo z mikroskopi, forenzičnimi preiskavami, žarki x in gama razkrivali preteklost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Nov 2017 16:55:00 +0000 Oživljanje preteklosti Naše telo ima približno 40 bilijonov celic. Si predstavljate, da bi lahko spremljali procese prav v vsaki celici? To bi lahko bilo mogoče z enim izmed večjih znanstvenih dosežkov zadnjih let, vgradnjo laserja v človeško celico. Raziskovalcu Instituta Jožef Stefan Matjažu Humarju je pred dvema letoma v sodelovanju s korejskim kolegom uspelo vgraditi laser v človeško celico. Znanstvenika sta odkrila tudi, da se maščobne celice v našem telesu ob aktivaciji lahko spremenijo v laserje. Zakaj bi to odkritje lahko pomagalo pri diagnosticiranju in raziskavah rakavih celic? In kako bi lahko laserje uporabili kot črtne kode za označevanje celic? O laserjih v celici bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/11/16/Ugriznimo_znanost__Laserji_v_celici__oddaja_o_znanosti2017-11-16-060734-SLO1.mp4 SLO1 1518 clean Naše telo ima približno 40 bilijonov celic. Si predstavljate, da bi lahko spremljali procese prav v vsaki celici? To bi lahko bilo mogoče z enim izmed večjih znanstvenih dosežkov zadnjih let, vgradnjo laserja v človeško celico. Raziskovalcu Instituta Jožef Stefan Matjažu Humarju je pred dvema letoma v sodelovanju s korejskim kolegom uspelo vgraditi laser v človeško celico. Znanstvenika sta odkrila tudi, da se maščobne celice v našem telesu ob aktivaciji lahko spremenijo v laserje. Zakaj bi to odkritje lahko pomagalo pri diagnosticiranju in raziskavah rakavih celic? In kako bi lahko laserje uporabili kot črtne kode za označevanje celic? O laserjih v celici bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 16:55:35 +0000 Laserji v celici, oddaja o znanosti Vinska sorta refošk na Primorskem daje vino refošk, na Krasu pa vinu iste trte pravimo teran. Teran je zaščiteno slovensko rdeče vino. S svojimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi je odraz edinstvenega okolja, v katerem ga pridelujejo. In katere so prave senzorične lastnosti terana? Zakaj vsaka rdeča zemlja ni prava zemlja za teran? Teran je v zmernih količinah zdravilen. Nedavna raziskava je pokazala, da barvila rdečega grozdja, ki so glavni atribut vina Teran, preprečujejo staranje možganskih celic. Zakaj, izveste v oddaji Ugriznimo znanost. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04//2017/11/09/Samo_Teran_je_teran2017-11-09-060119-SLO1.mp4 SLO1 1503 clean Vinska sorta refošk na Primorskem daje vino refošk, na Krasu pa vinu iste trte pravimo teran. Teran je zaščiteno slovensko rdeče vino. S svojimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi je odraz edinstvenega okolja, v katerem ga pridelujejo. In katere so prave senzorične lastnosti terana? Zakaj vsaka rdeča zemlja ni prava zemlja za teran? Teran je v zmernih količinah zdravilen. Nedavna raziskava je pokazala, da barvila rdečega grozdja, ki so glavni atribut vina Teran, preprečujejo staranje možganskih celic. Zakaj, izveste v oddaji Ugriznimo znanost. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Nov 2017 16:55:14 +0000 Samo Teran je teran V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/01/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171102-032-ZIVETIZAZBESTOM-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1535 clean V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 16:55:00 +0000 Živeti z azbestom Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/25/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171026-031-OBVLADATISUSO-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1503 clean Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost! http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Oct 2017 15:55:00 +0000 Obvladati sušo Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/19/IZO-UGRIZNIMOZNANOST-20171019-030-BOJPROTIRJI-LP-SLO--A1A2-Z1G1S1-F1_1.mp4 SLO1 1534 clean Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Oct 2017 15:55:00 +0000 Boj proti rji SLO1 no RTV, MMC TVSlovenijaPortal@rtvslo.si MMC RTV Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. sl Thu, 14 Nov 2019 16:49:09 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 14 Nov 2019 16:49:09 +0000 Ugriznimo znanost