Education (C) RTVSLO 2017 Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Ultrazvok http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2288722/ras_prvi_4d_naslovke_ultrazvok_pc.jpg Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Parodontoza-odvnetjadlesnidoizpadlihzob4053154.mp3 RTVSLO – Prvi 648 clean Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Dec 2018 08:20:00 +0000 Parodontoza - od vnetja dlesni do izpadlih zob Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Imunoterapija-odkritjevrednoNobelovenagrade4045572.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Dec 2018 08:20:00 +0000 Imunoterapija - odkritje, vredno Nobelove nagrade Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/26/udenegazdravilazanespenostni4036092.mp3 RTVSLO – Prvi 649 clean Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Nov 2018 08:20:00 +0000 Čudežnega zdravila za nespečnost ni Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/Kosrceudari180-kratnaminuto4030215.mp3 RTVSLO – Prvi 572 clean Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 08:20:00 +0000 Ko srce udari 180-krat na minuto Slovenski zdravniki predpišejo iz leta v leto več receptov. Narašča pa tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti pravi, da so med njenimi bolniki celo taki, ki morajo vsak dan vzeti tudi po sedemindvajset tablet. V oddaji Ultrazvok tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Kaj je polifarmacija, kateri so vzroki zanjo in kakšne nevarnosti prinaša pojasnjujeta asist. dr. Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in prof. dr. Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/14/Vsakdanzapestzdravil4020156.mp3 RTVSLO – Prvi 601 clean Slovenski zdravniki predpišejo iz leta v leto več receptov. Narašča pa tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti pravi, da so med njenimi bolniki celo taki, ki morajo vsak dan vzeti tudi po sedemindvajset tablet. V oddaji Ultrazvok tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Kaj je polifarmacija, kateri so vzroki zanjo in kakšne nevarnosti prinaša pojasnjujeta asist. dr. Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in prof. dr. Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Nov 2018 08:20:00 +0000 Vsak dan za pest zdravil V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim težavam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat o analnogenitalnih bradavicah ali kondilomih. » Kadar gre za težave z bradavicami na spolovilu ali zadnjiku, se ljudje še vedno zelo pozno odločijo za pregled pri specialistu,« je jasen doc. dr. Boštjan Mlakar iz Zasebne klinike Zdrav splet. Kirurg, ki se v svoji ambulanti ukvarja z analnim in spolnim zdravjem, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil, kako se okužimo s povzročitelji bradavic in kakšni so postopki zdravljenja. Opozoril bo tudi, kdaj bi morali nujno na pregled spolovila in zadnjika. Za vas ga je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/Bradavicenaspoloviluinzadnjiku4010815.mp3 RTVSLO – Prvi 569 clean V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim težavam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat o analnogenitalnih bradavicah ali kondilomih. » Kadar gre za težave z bradavicami na spolovilu ali zadnjiku, se ljudje še vedno zelo pozno odločijo za pregled pri specialistu,« je jasen doc. dr. Boštjan Mlakar iz Zasebne klinike Zdrav splet. Kirurg, ki se v svoji ambulanti ukvarja z analnim in spolnim zdravjem, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil, kako se okužimo s povzročitelji bradavic in kakšni so postopki zdravljenja. Opozoril bo tudi, kdaj bi morali nujno na pregled spolovila in zadnjika. Za vas ga je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Nov 2018 08:20:00 +0000 Bradavice na spolovilu in zadnjiku Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/29/Kajstoritikonaspreplavijoustva4003109.mp3 RTVSLO – Prvi 774 clean Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Nov 2018 08:20:00 +0000 Kaj storiti, ko nas preplavijo čustva Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Motnjesrnegaritma3996937.mp3 RTVSLO – Prvi 557 clean Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Oct 2018 07:20:00 +0000 Motnje srčnega ritma Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Smrtnonevarnistrdkivvenah3989153.mp3 RTVSLO – Prvi 609 clean Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Oct 2018 07:20:00 +0000 Smrtno nevarni strdki v venah Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/Zakajdietetikizdajstavijonabeljakovine3981484.mp3 RTVSLO – Prvi 756 clean Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 07:20:00 +0000 Zakaj dietetiki zdaj stavijo na beljakovine Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/03/Brezstrahunamamografijo3973250.mp3 RTVSLO – Prvi 600 clean Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Oct 2018 07:20:00 +0000 Brez strahu na mamografijo Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/25/Veliktrebuh-velikotveganje3965086.mp3 RTVSLO – Prvi 660 clean Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Sep 2018 07:20:00 +0000 Velik trebuh - veliko tveganje Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/VirusZahodnegaNilaedolgovSloveniji3959098.mp3 RTVSLO – Prvi 755 clean Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 07:20:00 +0000 Virus Zahodnega Nila že dolgo v Sloveniji Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/11/Slovenskaidejazazdravljenjeredkerevmatinebolezni3951802.mp3 RTVSLO – Prvi 591 clean Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Sep 2018 07:20:00 +0000 Slovenska ideja za zdravljenje redke revmatične bolezni Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/05/Zdravljenjevnetjailzdajzmanjstranskimiuinki3944812.mp3 RTVSLO – Prvi 582 clean Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Sep 2018 07:20:00 +0000 Zdravljenje vnetja žil zdaj z manj stranskimi učinki Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/29/Vedemencemedsladkornimibolniki3937165.mp3 RTVSLO – Prvi 710 clean Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Aug 2018 07:20:00 +0000 Več demence med sladkornimi bolniki Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/22/Nespenostjevelikanonamora3931004.mp3 RTVSLO – Prvi 566 clean Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Aug 2018 07:20:00 +0000 Nespečnost je velika nočna mora Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/13/Klopnimeningoencefalitisjezruilmojsvet3923369.mp3 RTVSLO – Prvi 540 clean Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Aug 2018 07:20:00 +0000 Klopni meningoencefalitis je zrušil moj svet Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/08/Kopoletnaavanturapostanediagnoza3919249.mp3 RTVSLO – Prvi 550 clean Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Aug 2018 07:20:00 +0000 Ko poletna avantura postane diagnoza Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/Ribekotsuperivilo3914720.mp3 RTVSLO – Prvi 604 clean Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Aug 2018 07:20:00 +0000 Ribe kot superživilo?! Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/Ribekotsuperivilo3914720_1.mp3 RTVSLO – Prvi 604 clean Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Aug 2018 07:20:00 +0000 Ribe kot superživilo?! Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/16/Negaopeenekoe3902366.mp3 RTVSLO – Prvi 590 clean Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jul 2018 07:20:00 +0000 Nega opečene kože Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/16/Sonenjesredidnevanirazumno3902248.mp3 RTVSLO – Prvi 748 clean Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Jul 2018 07:20:00 +0000 Sončenje sredi dneva ni razumno Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/11/Pravarevolucijavmedicini3898670.mp3 RTVSLO – Prvi 614 clean Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Jul 2018 07:20:00 +0000 "Prava revolucija v medicini" »Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/04/Boreliozamijevzelasluh.3892113.mp3 RTVSLO – Prvi 600 clean »Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Jul 2018 07:20:00 +0000 »Borelioza mi je vzela sluh.« Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/27/Luskavicoumirijobiolokazdravilainpoletje3884197.mp3 RTVSLO – Prvi 624 clean Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Jun 2018 07:20:00 +0000 Luskavico umirijo biološka zdravila in poletje Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/21/NoviprimeriopicvSlovenijiinsosednjihdravah3878531.mp3 RTVSLO – Prvi 988 clean Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jun 2018 08:20:00 +0000 Novi primeri ošpic v Sloveniji in sosednjih državah V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/13/Dojenjeincepljenjeuinkovitavbojuprotiraku3864678.mp3 RTVSLO – Prvi 760 clean V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 07:20:00 +0000 Dojenje in cepljenje učinkovita v boju proti raku Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/Slovenskaznanstvenicanasledigenomzaosteoporozo3856718.mp3 RTVSLO – Prvi 672 clean Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 07:20:00 +0000 Slovenska znanstvenica na sledi genom za osteoporozo Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/30/Sivamrenazameglividsladkornihbolnikov3850423.mp3 RTVSLO – Prvi 606 clean Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 07:20:00 +0000 Siva mrena zamegli vid sladkornih bolnikov Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/23/Rakjajnikov3842566.mp3 RTVSLO – Prvi 706 clean Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 07:20:00 +0000 Rak jajčnikov Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/16/Strupzaputikosomesosladilasfruktozoinpivo3833264.mp3 RTVSLO – Prvi 583 clean Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 May 2018 07:20:00 +0000 Strup za putiko so meso, sladila s fruktozo in pivo V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/09/Shizofrenijavpoznejemivljenjskemobdobju3825605.mp3 RTVSLO – Prvi 684 clean V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 07:20:00 +0000 Shizofrenija v poznejšem življenjskem obdobju Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/Zantihistaminikinadseneninahod3813288.mp3 RTVSLO – Prvi 556 clean Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 07:20:00 +0000 Z antihistaminiki nad seneni nahod Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/23/Strahpredletenjem3811087.mp3 RTVSLO – Prvi 625 clean Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 07:20:00 +0000 Strah pred letenjem Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/19/everjamemovznanost3806310.mp3 RTVSLO – Prvi 717 clean Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Apr 2018 07:20:00 +0000 Še verjamemo v znanost? Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/11/Preozkakoica-fimoza3798281.mp3 RTVSLO – Prvi 600 clean Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 07:20:00 +0000 Preozka kožica - fimoza Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/04/Kakoprepreitiosteoporoznizlommedenice3790905.mp3 RTVSLO – Prvi 609 clean Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 07:20:00 +0000 Kako preprečiti osteoporozni zlom medenice Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/Kajeenskapozabivzetikontracepcijskotabletko3783969.mp3 RTVSLO – Prvi 512 clean Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 07:20:00 +0000 Kaj, če ženska pozabi vzeti kontracepcijsko tabletko? Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/Antioksidanti-lovilcikodljivihprostihradikalov3776370.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 08:20:00 +0000 Antioksidanti - lovilci škodljivih prostih radikalov Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/Skotstranskiuinkikontracepcijskihtabletk3768039.mp3 RTVSLO – Prvi 611 clean Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 08:20:00 +0000 S kot stranski učinki kontracepcijskih tabletk Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/07/Celicekiobnovijosklepnihrustanec3760437.mp3 RTVSLO – Prvi 572 clean Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Mar 2018 08:20:00 +0000 Celice, ki obnovijo sklepni hrustanec Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/Uinkovitakontracepcijazmanjstranskimiuinki3753669.mp3 RTVSLO – Prvi 594 clean Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 08:20:00 +0000 Učinkovita kontracepcija z manj stranskimi učinki Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/3D-slikazobrazkrijegranulom3745678.mp3 RTVSLO – Prvi 456 clean Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 08:20:00 +0000 3D-slika zob razkrije granulom Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/Sladkoruniujetelo3737788.mp3 RTVSLO – Prvi 416 clean Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 08:20:00 +0000 Sladkor uničuje telo Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/Vujenostijemoinpomo3730932.mp3 RTVSLO – Prvi 636 clean Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 08:20:00 +0000 V čuječnosti je moč in pomoč Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/Pregledkilahkorazkrijemultiplosklerozo3723903.mp3 RTVSLO – Prvi 566 clean Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Feb 2018 08:20:00 +0000 Pregled, ki lahko razkrije multiplo sklerozo Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/PraviizvidivpravemasunaKlinikiGolnik3716371.mp3 RTVSLO – Prvi 681 clean Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 08:20:00 +0000 »Pravi izvidi v pravem času,« na Kliniki Golnik Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij Vladimir Pfeifer. O tem pomembnem dosežku se je z dr. Pfeiferjem v operacijskem bloku Očesne klinike UKC Ljubljana za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/17/Vsaditevumetneroenicenovooknovsvet3708972.mp3 RTVSLO – Prvi 558 clean Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij Vladimir Pfeifer. O tem pomembnem dosežku se je z dr. Pfeiferjem v operacijskem bloku Očesne klinike UKC Ljubljana za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jan 2018 08:15:00 +0000 Vsaditev umetne roženice – novo okno v svet Prva dva letošnja primera ošpic v Sloveniji odpirata številna vprašanja. Kako se ošpice prenašajo? Zakaj so tako nevarne? Kakšni so prvi znaki in simptomi ter kako naj ravnamo, če le te opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Izpostavili bomo tudi cepljenje proti ošpicam. Zakaj sta potrebna dva odmerka in zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki so cepljeni? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Zdravnica Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/11/Kajjepametnovedetioopicah3701221.mp3 RTVSLO – Prvi 1483 clean Prva dva letošnja primera ošpic v Sloveniji odpirata številna vprašanja. Kako se ošpice prenašajo? Zakaj so tako nevarne? Kakšni so prvi znaki in simptomi ter kako naj ravnamo, če le te opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Izpostavili bomo tudi cepljenje proti ošpicam. Zakaj sta potrebna dva odmerka in zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki so cepljeni? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Zdravnica Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jan 2018 09:35:00 +0000 Kaj je pametno vedeti o ošpicah V oddaji Ultrazvok bo gospod Albino Prodáni povedal, kako mu je nov srčni spodbujevalnik rešil in izboljšal življenje. Zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra so namreč v preteklih tednih prvim sedmim srčnim bolnikom vstavili sodobne spodbujevalnike, ki so bistveno manjši in lažji od predhodnih. O prednostih le teh in poteku operacije bo podrobneje govoril prof. dr. Igor Zupan s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Zdravstveni tim: kardiolog dr. Igor Zupan je tretji z leve; ob njem, četrti z leve je srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik. (UKC Ljubljana) http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/03/Srnispodbujevalnikvvelikostimalovejekapsule3693267.mp3 RTVSLO – Prvi 532 clean V oddaji Ultrazvok bo gospod Albino Prodáni povedal, kako mu je nov srčni spodbujevalnik rešil in izboljšal življenje. Zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra so namreč v preteklih tednih prvim sedmim srčnim bolnikom vstavili sodobne spodbujevalnike, ki so bistveno manjši in lažji od predhodnih. O prednostih le teh in poteku operacije bo podrobneje govoril prof. dr. Igor Zupan s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Zdravstveni tim: kardiolog dr. Igor Zupan je tretji z leve; ob njem, četrti z leve je srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik. (UKC Ljubljana) http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Jan 2018 08:15:00 +0000 Srčni spodbujevalnik v velikosti malo večje kapsule Zakaj so nekateri ljudje jutranji slavčki, drugi pa nočne sove? Kaj uravnava ritem spanja? Kako na naše zdravje vplivata nočno in izmensko delo? Znanstveniki so dolgo ugibali, kako smo se ljudje prilagodili na menjavo dneva in noči. Letošnji Nobelovi nagrajenci Hall, Rosbash in Young so v osemdesetih letih odkrili gene za našo notranjo biološko uro. Kako le ta tiktaka, pa boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok. Z nami bo dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Alan Levine/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/27/Nekaterisojutranjislavkidrugipanonesove3687841.mp3 RTVSLO – Prvi 666 clean Zakaj so nekateri ljudje jutranji slavčki, drugi pa nočne sove? Kaj uravnava ritem spanja? Kako na naše zdravje vplivata nočno in izmensko delo? Znanstveniki so dolgo ugibali, kako smo se ljudje prilagodili na menjavo dneva in noči. Letošnji Nobelovi nagrajenci Hall, Rosbash in Young so v osemdesetih letih odkrili gene za našo notranjo biološko uro. Kako le ta tiktaka, pa boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok. Z nami bo dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Alan Levine/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Dec 2017 08:15:00 +0000 Nekateri so jutranji slavčki, drugi pa nočne sove Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. Z dr. Veroniko Rutar Gorišek z Nevrološke klinike v Ljubljani se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/20/Kajsepomoganskikapidogajazgovorominspominom3680766.mp3 RTVSLO – Prvi 581 clean Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. Z dr. Veroniko Rutar Gorišek z Nevrološke klinike v Ljubljani se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Dec 2017 07:50:00 +0000 Kaj se po možganski kapi dogaja z govorom in spominom Čeprav zdravje postavljamo na prvo mesto, pa opozoril, navodil in nasvetov zdravstvenih delavcev običajno ne slišimo prav radi. Kljub temu bomo v oddaji Ultrazvok povedali kar naravnost sledeče dejstvo: med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe. Rezultat slabe ustne higiene sta zobna gniloba in parodontalna bolezen. Obe lahko vodita v izpadanje zob. Kako bi torej morali skrbeti za svoje zobe? Kakšna zobna ščetka je najboljša in kdaj pride v poštev zobna nitka? Zakaj je zobna pasta le kozmetični dodatek? Kako pa vzdržujemo čistočo zobne proteze? Na ta in še druga vprašanja odgovarjata zobozdravnik Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani in ustna higieničarka Ana Zupančič. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Laura Taylor/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/13/Dejstvozobnagnilobainparodontozastanajvekratposledicaslabeustnehigiene3672749.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Čeprav zdravje postavljamo na prvo mesto, pa opozoril, navodil in nasvetov zdravstvenih delavcev običajno ne slišimo prav radi. Kljub temu bomo v oddaji Ultrazvok povedali kar naravnost sledeče dejstvo: med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe. Rezultat slabe ustne higiene sta zobna gniloba in parodontalna bolezen. Obe lahko vodita v izpadanje zob. Kako bi torej morali skrbeti za svoje zobe? Kakšna zobna ščetka je najboljša in kdaj pride v poštev zobna nitka? Zakaj je zobna pasta le kozmetični dodatek? Kako pa vzdržujemo čistočo zobne proteze? Na ta in še druga vprašanja odgovarjata zobozdravnik Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani in ustna higieničarka Ana Zupančič. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Laura Taylor/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Dec 2017 07:50:00 +0000 Dejstvo: zobna gniloba in parodontoza sta največkrat posledica slabe ustne higiene Leta sladke in mastne hrane ter nezdravo življenje pogosto vodijo v sladkorno bolezen. Zdravniki jo letno na novo odkrijejo pri kar 11.000 prebivalkah in prebivalcih Slovenije. Posledice sladkorne bolezni so lahko zelo hude, zato je ob diagnozi nujna sprememba življenjskega sloga. Ves trud se splača – saj študije potrjujejo, da lahko stroga dieta obrne tok sladkorne bolezni. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: T Sheppard/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/12/06/Brezzdravilnadsladkornobolezen3664256.mp3 RTVSLO – Prvi 668 clean Leta sladke in mastne hrane ter nezdravo življenje pogosto vodijo v sladkorno bolezen. Zdravniki jo letno na novo odkrijejo pri kar 11.000 prebivalkah in prebivalcih Slovenije. Posledice sladkorne bolezni so lahko zelo hude, zato je ob diagnozi nujna sprememba življenjskega sloga. Ves trud se splača – saj študije potrjujejo, da lahko stroga dieta obrne tok sladkorne bolezni. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: T Sheppard/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Dec 2017 08:15:00 +0000 Brez zdravil nad sladkorno bolezen V ponedeljek je Evropska komisija podelila nagrade (EU Health Award 2017) nevladnim organizacijam s področja promocije cepljenja. Zmagal je projekt Imuno, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Njihov cilj je javnosti približati dejstva o cepljenju, predstaviti novosti in opozoriti na odgovornost pri sprejemanju odločitve za ali proti cepljenju. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Eva Vrščaj in Danaja Plevel. Foto: Društvo študentov medicine Slovenije http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/30/ProjektImunoosveaocepljenju3657319.mp3 RTVSLO – Prvi 744 clean V ponedeljek je Evropska komisija podelila nagrade (EU Health Award 2017) nevladnim organizacijam s področja promocije cepljenja. Zmagal je projekt Imuno, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Njihov cilj je javnosti približati dejstva o cepljenju, predstaviti novosti in opozoriti na odgovornost pri sprejemanju odločitve za ali proti cepljenju. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Eva Vrščaj in Danaja Plevel. Foto: Društvo študentov medicine Slovenije http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Nov 2017 09:30:00 +0000 Projekt Imuno osvešča o cepljenju V tokratni oddaji Ultrazvok bodo trije specialisti nevrologi govorili o zdravljenju napredovale oblike Parkinsonove bolezni. Gre za degenerativno bolezen živčevja. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje. Gostje oddaje Ultrazvok: dr. Pablo Mir iz Seville, dr. Martin Rakuša iz Maribora in dr. Uroš Rot iz Ljubljane. Na Slovenskem nevrološkem kongresu jih je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Timothy K Hamilton/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/22/NevrologioParkinsonovibolezni3648597.mp3 RTVSLO – Prvi 526 clean V tokratni oddaji Ultrazvok bodo trije specialisti nevrologi govorili o zdravljenju napredovale oblike Parkinsonove bolezni. Gre za degenerativno bolezen živčevja. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje. Gostje oddaje Ultrazvok: dr. Pablo Mir iz Seville, dr. Martin Rakuša iz Maribora in dr. Uroš Rot iz Ljubljane. Na Slovenskem nevrološkem kongresu jih je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Timothy K Hamilton/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Nov 2017 08:15:00 +0000 Nevrologi o Parkinsonovi bolezni Klamidija, gonoreja in sifilis so spolne bolezni, ki jih lahko učinkovito pozdravimo z antibiotiki. Tokrat izpostavljamo sifilis, nekaterim znan kot lues. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe v Ljubljani, opozarja, da je sifilis danes spet aktualen. Zdravniki namreč zadnja leta beležijo vedno več primerov. Kako in kdaj se okužimo s sifilisom? Kateri so najbolj značilni znaki in simptomi? Kakšna je diagnostika in zakaj je pomembno, da se okužbo odkrije čim prej? Ali penicilin še deluje proti sifilisu? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tomizak/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/15/Nezaitenspolniodnosjetveganjezasifilis3639976.mp3 RTVSLO – Prvi 624 clean Klamidija, gonoreja in sifilis so spolne bolezni, ki jih lahko učinkovito pozdravimo z antibiotiki. Tokrat izpostavljamo sifilis, nekaterim znan kot lues. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe v Ljubljani, opozarja, da je sifilis danes spet aktualen. Zdravniki namreč zadnja leta beležijo vedno več primerov. Kako in kdaj se okužimo s sifilisom? Kateri so najbolj značilni znaki in simptomi? Kakšna je diagnostika in zakaj je pomembno, da se okužbo odkrije čim prej? Ali penicilin še deluje proti sifilisu? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tomizak/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Nov 2017 08:15:00 +0000 Nezaščiten spolni odnos je tveganje za sifilis Ali je uporaba mobilnih telefonov povezana z večjo pojavnostjo glioblastoma? Študije kažejo, da ne, pravi onkolog Uroš Smrdel. Pritrdi mu tudi mlada raziskovalka Barbara Breznik. In kaj je glioblastom? To je najpogostejši možganski tumor, za katerim v Sloveniji letno zboli približno 70 ljudi. Zdravniki in raziskovalci si o glioblastomu zastavljajo številna vprašanja, saj predvidevajo, da jih bodo odgovori pripeljali do novih, bolj uspešnih poti zdravljenja. Več z Barbaro Breznik z Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Urošem Smrdelom z Onkološkega inštituta v oddaji Ultrazvok. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/08/Glioblastomjenajpogostejimoganskitumor3631555.mp3 RTVSLO – Prvi 633 clean Ali je uporaba mobilnih telefonov povezana z večjo pojavnostjo glioblastoma? Študije kažejo, da ne, pravi onkolog Uroš Smrdel. Pritrdi mu tudi mlada raziskovalka Barbara Breznik. In kaj je glioblastom? To je najpogostejši možganski tumor, za katerim v Sloveniji letno zboli približno 70 ljudi. Zdravniki in raziskovalci si o glioblastomu zastavljajo številna vprašanja, saj predvidevajo, da jih bodo odgovori pripeljali do novih, bolj uspešnih poti zdravljenja. Več z Barbaro Breznik z Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Urošem Smrdelom z Onkološkega inštituta v oddaji Ultrazvok. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Nov 2017 08:15:00 +0000 Glioblastom je najpogostejši možganski tumor Pred nami so hladni meseci, ki na preizkušnjo postavijo naš imunski sistem. Ta se mora upreti virusom prehlada in gripe ter povzročiteljem pljučnic, ki so v tem obdobju pogostejše. Še posebej zahrbtne so tako imenovane atipične pljučnice. Ker so njihovi znaki in simptomi velikokrat neznačilni in prikriti obstaja nevarnost, da odlašamo z obiskom pri zdravniku. Podrobneje v oddaji Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/11/02/Atipinepljunicepotekajoprikritoinzahrbtno3625399.mp3 RTVSLO – Prvi 524 clean Pred nami so hladni meseci, ki na preizkušnjo postavijo naš imunski sistem. Ta se mora upreti virusom prehlada in gripe ter povzročiteljem pljučnic, ki so v tem obdobju pogostejše. Še posebej zahrbtne so tako imenovane atipične pljučnice. Ker so njihovi znaki in simptomi velikokrat neznačilni in prikriti obstaja nevarnost, da odlašamo z obiskom pri zdravniku. Podrobneje v oddaji Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Nov 2017 08:05:00 +0000 Atipične pljučnice potekajo prikrito in zahrbtno Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Jožica Mestnik. Z medicinskega vidika pa so rak dojk osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani. Poudarke z okrogle mize je zbral Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/24/Ssvojoprehojenopotjoopogumljatainosveata3616778.mp3 RTVSLO – Prvi 664 clean Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Jožica Mestnik. Z medicinskega vidika pa so rak dojk osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani. Poudarke z okrogle mize je zbral Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Oct 2017 07:35:00 +0000 S svojo prehojeno potjo opogumljata in osveščata Ljudsko izročilo že od nekdaj prisega na dobrodejne učinke zdravilnih rastlin. Znanje o njihovi moči se prenaša iz roda v rod, znan slovenski pregovor pa pravi: »Za vsako bolezen rož'ca rase.«. Z napredkom znanosti se zdravilne rastline vse bolj uveljavljajo tudi v uradni medicini. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe izpostavimo znane zdravilne učinke ameriškega slamnika, žajblja in sleza, ki krepijo imunski sistem in blažijo obolenja dihal. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Virginia (Ginny) Sanderson/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/18/Previdnozamerikimslamnikominajbljem3610222.mp3 RTVSLO – Prvi 548 clean Ljudsko izročilo že od nekdaj prisega na dobrodejne učinke zdravilnih rastlin. Znanje o njihovi moči se prenaša iz roda v rod, znan slovenski pregovor pa pravi: »Za vsako bolezen rož'ca rase.«. Z napredkom znanosti se zdravilne rastline vse bolj uveljavljajo tudi v uradni medicini. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe izpostavimo znane zdravilne učinke ameriškega slamnika, žajblja in sleza, ki krepijo imunski sistem in blažijo obolenja dihal. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Virginia (Ginny) Sanderson/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Oct 2017 07:35:00 +0000 Previdno z ameriškim slamnikom in žajbljem Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob. Podrobneje o parodontalni bolezni v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Rokom Gašperšičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/11/Parodontalnabolezenkokrvavijodlesniinsemajejozobje3600343.mp3 RTVSLO – Prvi 583 clean Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob. Podrobneje o parodontalni bolezni v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Rokom Gašperšičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Oct 2017 07:35:00 +0000 Parodontalna bolezen – ko krvavijo dlesni in se majejo zobje V tokratni oddaji Ultrazvok ne bomo govorili o cepljenju, čeprav bomo zaključili prav z njim. Osrednja tema bo sepsa. To je nevarno stanje, pri katerem mikroorganizmi vdrejo v kri in lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Potrebna je hitra zdravniška pomoč z intenzivnim zdravljenjem. Ker sepsa še zdaleč ni redka, si zasluži našo pozornost. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Matjažem Jerebom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Bill McChesney, Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/10/04/Vsakaresnaokubaselahkozapletessepso3589160.mp3 RTVSLO – Prvi 501 clean V tokratni oddaji Ultrazvok ne bomo govorili o cepljenju, čeprav bomo zaključili prav z njim. Osrednja tema bo sepsa. To je nevarno stanje, pri katerem mikroorganizmi vdrejo v kri in lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Potrebna je hitra zdravniška pomoč z intenzivnim zdravljenjem. Ker sepsa še zdaleč ni redka, si zasluži našo pozornost. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Matjažem Jerebom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Bill McChesney, Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Oct 2017 07:35:00 +0000 Vsaka resna okužba se lahko zaplete s sepso Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Podrobneje o materničnem vložku – ali natančneje o sodobnih intrauterinih kontracepcijskih sistemih – v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Sarah Mirk/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/27/Karbiradevedeleomaterninemvloku3580290.mp3 RTVSLO – Prvi 620 clean Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Podrobneje o materničnem vložku – ali natančneje o sodobnih intrauterinih kontracepcijskih sistemih – v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Sarah Mirk/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Sep 2017 07:35:00 +0000 Kar bi rade vedele o materničnem vložku Sodobna biološka zdravila so že marsikateremu bolniku rešila življenje. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem. Več dr. Dominik Gaser iz Lekove Biofarmacevtike v Mengšu, prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik in prof. dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Michigan School for Environment and Sustainability Follow/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/20/Velikamobiolokihinpodobnihbiolokihzdravil3572228.mp3 RTVSLO – Prvi 582 clean Sodobna biološka zdravila so že marsikateremu bolniku rešila življenje. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem. Več dr. Dominik Gaser iz Lekove Biofarmacevtike v Mengšu, prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik in prof. dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Michigan School for Environment and Sustainability Follow/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Sep 2017 07:35:00 +0000 Velika moč bioloških in podobnih bioloških zdravil Včasih so strogo brezglutensko dieto upoštevali zgolj bolniki s celiakijo, saj so na to beljakovino v žitih preobčutljivi. Zdaj pa izdelke z oznako »brez glutena« kupujejo tudi ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav. Ali lahko tovrstna prehrana res izboljša naše počutje in zdravje? Kako trdni so dokazi proti glutenu? Kaj o njegovem škodljivem vplivu na možgane pravijo študije? Nekatera novejša spoznanja o glutenu bo v oddaji Ultrazvok pojasnil doc. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nupur Dasgupta/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/13/Kajoglutenupravipediater3565186.mp3 RTVSLO – Prvi 639 clean Včasih so strogo brezglutensko dieto upoštevali zgolj bolniki s celiakijo, saj so na to beljakovino v žitih preobčutljivi. Zdaj pa izdelke z oznako »brez glutena« kupujejo tudi ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav. Ali lahko tovrstna prehrana res izboljša naše počutje in zdravje? Kako trdni so dokazi proti glutenu? Kaj o njegovem škodljivem vplivu na možgane pravijo študije? Nekatera novejša spoznanja o glutenu bo v oddaji Ultrazvok pojasnil doc. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nupur Dasgupta/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Sep 2017 07:35:00 +0000 Kaj o glutenu pravi pediater? Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost. Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih na Koroškem in Gorenjskem. O tem, kakšno je stanje letos, pa v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred mikrofon povabil doc. dr. Ireno Grmek Košnik z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju in prof. dr. Franca Strleta s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Fairfax County/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/09/06/Kdorsesreasklopnimmeningoencefalitisomneoklevascepljenjem3556724.mp3 RTVSLO – Prvi 541 clean Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost. Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih na Koroškem in Gorenjskem. O tem, kakšno je stanje letos, pa v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred mikrofon povabil doc. dr. Ireno Grmek Košnik z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju in prof. dr. Franca Strleta s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Fairfax County/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Sep 2017 07:35:00 +0000 Kdor se sreča s klopnim meningoencefalitisom, ne okleva s cepljenjem V Sloveniji živi 16 vrst klopov. Najbolj razširjeni so gozdni klopi, ki v podrasti prežijo na svoje gostitelje. »Gre za najnevarnejšo zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani. Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok infektolog akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lennart Tange/ flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/30/Nevarnostboreliozeeniminila3550359.mp3 RTVSLO – Prvi 595 clean V Sloveniji živi 16 vrst klopov. Najbolj razširjeni so gozdni klopi, ki v podrasti prežijo na svoje gostitelje. »Gre za najnevarnejšo zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani. Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok infektolog akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lennart Tange/ flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Aug 2017 07:35:00 +0000 Nevarnost borelioze še ni minila Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako zdravniki postavijo diagnozo in kakšno je zdravljenje? Na ta in druga vprašanja v oddaji Ultrazvok odgovarja dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Care_SMC/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2017/08/23/Nenadenkoniekcem3543840.mp3 RTVSLO – Prvi 578 clean Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako zdravniki postavijo diagnozo in kakšno je zdravljenje? Na ta in druga vprašanja v oddaji Ultrazvok odgovarja dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Care_SMC/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Aug 2017 07:35:00 +0000 Nenaden kožni ekcem Nedavni članek skupine britanskih znanstvenikov v ugledni medicinski reviji The BMJ (prej The British medical journal) je v strokovnih krogih in tudi v širši javnosti dvignil veliko prahu. V prispevku namreč avtorji opozarjajo, da je nasvet, naj predpisane antibiotike pojemo do konca, napačen in ni v zadostni meri podkrepljen z dokazi. Ugotovili so tudi, da je krajši čas zdravljenja z antibiotiki lahko enako učinkovit. Po njihovem je omejevanje nepotrebne uporabe antibiotikov ključno za zmanjšanje bakterijske odpornosti. O odmevnem članku in vprašanjih, ki jih odpira, smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z infektologinjo prof. dr. Bojano Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in s klinično mikrobiologinjo prof. dr. Katjo Seme z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: samantha celera/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/16/Alimoramoantibiotikeresvednopojestidokonca3538071.mp3 RTVSLO – Prvi 763 clean Nedavni članek skupine britanskih znanstvenikov v ugledni medicinski reviji The BMJ (prej The British medical journal) je v strokovnih krogih in tudi v širši javnosti dvignil veliko prahu. V prispevku namreč avtorji opozarjajo, da je nasvet, naj predpisane antibiotike pojemo do konca, napačen in ni v zadostni meri podkrepljen z dokazi. Ugotovili so tudi, da je krajši čas zdravljenja z antibiotiki lahko enako učinkovit. Po njihovem je omejevanje nepotrebne uporabe antibiotikov ključno za zmanjšanje bakterijske odpornosti. O odmevnem članku in vprašanjih, ki jih odpira, smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z infektologinjo prof. dr. Bojano Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in s klinično mikrobiologinjo prof. dr. Katjo Seme z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: samantha celera/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Aug 2017 07:35:00 +0000 Ali moramo antibiotike res vedno pojesti do konca? Nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala ter otekanje in bolečina so prepoznavni znaki poškodovane Ahilove tetive. Dobro jih poznajo tako profesionalni športniki kot rekreativci. Terapija je odvisna od stopnje poškodbe; velikokrat pomagata že mirovanje in počitek. Prof. dr. Andrej Čretnik, specialist kirurg in travmatolog z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, svetuje aktiven počitek. Podrobneje ga bo predstavil v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Charli Lopez/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/09/PokodbeAhilovetetive3533551.mp3 RTVSLO – Prvi 585 clean Nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala ter otekanje in bolečina so prepoznavni znaki poškodovane Ahilove tetive. Dobro jih poznajo tako profesionalni športniki kot rekreativci. Terapija je odvisna od stopnje poškodbe; velikokrat pomagata že mirovanje in počitek. Prof. dr. Andrej Čretnik, specialist kirurg in travmatolog z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, svetuje aktiven počitek. Podrobneje ga bo predstavil v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Charli Lopez/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Aug 2017 07:35:00 +0000 Poškodbe Ahilove tetive Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine. Za oddajo Ultrazvok se je Iztok Konc pogovarjal z zdravnikom Primožem Poženelom z Zavoda za transfuzijsko medicino. Specialist opozarja, da umetna kri ne more nadomestiti krvi krvodajalk in krvodajalcev. Prisluhnite. Foto: Lotte Klaver/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/08/02/Umetnakrinemorenadomestitikrvikrvodajalkinkrvodajalcev3527146.mp3 RTVSLO – Prvi 564 clean Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine. Za oddajo Ultrazvok se je Iztok Konc pogovarjal z zdravnikom Primožem Poženelom z Zavoda za transfuzijsko medicino. Specialist opozarja, da umetna kri ne more nadomestiti krvi krvodajalk in krvodajalcev. Prisluhnite. Foto: Lotte Klaver/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Aug 2017 07:35:00 +0000 Umetna kri ne more nadomestiti krvi krvodajalk in krvodajalcev Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja zdravnica Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. V oddaji Ultrazvok sta zato z Iztokom Koncem odprto spregovorila o spolnosti po šestdesetem letu, o kondomih in testiranju, o spolno prenosljivih okužbah in tudi o tem, kako naj se o spolnosti pogovorimo z mladimi. Prisluhnite. Foto: Maria Morri/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/17/Ospolnostigovorimoodkritokorektnoinspotljivo3513398.mp3 RTVSLO – Prvi 686 clean Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja zdravnica Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. V oddaji Ultrazvok sta zato z Iztokom Koncem odprto spregovorila o spolnosti po šestdesetem letu, o kondomih in testiranju, o spolno prenosljivih okužbah in tudi o tem, kako naj se o spolnosti pogovorimo z mladimi. Prisluhnite. Foto: Maria Morri/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Jul 2017 07:35:00 +0000 O spolnosti govorimo odkrito, korektno in spoštljivo »Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka. Več o luskavici v tokratni oddaji Ultrazvok. Dr. Lunder bo Iztoku Koncu med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako učinkovito je zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: Blondinrikard Fröberg/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/17/Luskavicabolezenkijiustrezapoletje3513378.mp3 RTVSLO – Prvi 599 clean »Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka. Več o luskavici v tokratni oddaji Ultrazvok. Dr. Lunder bo Iztoku Koncu med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako učinkovito je zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: Blondinrikard Fröberg/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Jul 2017 07:35:00 +0000 Luskavica – bolezen, ki ji ustreza poletje V Sloveniji je letos za mišjo mrzlico zbolelo že več kot 50 ljudi. Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Več o mišji mrzlici, s poudarkom na varovalnih ukrepih, pa v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorica Avšič Županc je pred desetletji odkrila enega od povzročiteljev mišje mrzlice in ga poimenovala virus Dobráva. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Jeffrey montes/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/12/Letoseveprimerovnevarnemijemrzlice3509526.mp3 RTVSLO – Prvi 585 clean V Sloveniji je letos za mišjo mrzlico zbolelo že več kot 50 ljudi. Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Več o mišji mrzlici, s poudarkom na varovalnih ukrepih, pa v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorica Avšič Županc je pred desetletji odkrila enega od povzročiteljev mišje mrzlice in ga poimenovala virus Dobráva. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Jeffrey montes/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jul 2017 07:35:00 +0000 Letos že več primerov nevarne mišje mrzlice Kalcij in magnezij, železo, cink pa kalij in natrij. Biotehnologinja in triatlonka asist. dr. Urška Bukovnik bo v oddaji Ultrazvok potrdila, da so ti minerali še posebej pomembni za telo vsakega profesionalnega športnika in rekreativca. In zakaj? Kadar se namreč več gibamo in če je zraven še enolična prehrana, hitro pride do pomanjkanja nekaterih ključnih hranilnih snovi. Kakšna naj bo torej športna prehrana? V oddaji Ultrazvok dr. Urška Bukovnik in Iztok Konc. Foto: Ian Britton/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/07/05/Kaknanajbotorejportnaprehrana3502583.mp3 RTVSLO – Prvi 580 clean Kalcij in magnezij, železo, cink pa kalij in natrij. Biotehnologinja in triatlonka asist. dr. Urška Bukovnik bo v oddaji Ultrazvok potrdila, da so ti minerali še posebej pomembni za telo vsakega profesionalnega športnika in rekreativca. In zakaj? Kadar se namreč več gibamo in če je zraven še enolična prehrana, hitro pride do pomanjkanja nekaterih ključnih hranilnih snovi. Kakšna naj bo torej športna prehrana? V oddaji Ultrazvok dr. Urška Bukovnik in Iztok Konc. Foto: Ian Britton/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jul 2017 07:35:00 +0000 Kakšna naj bo torej športna prehrana? »Zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, ampak predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in povečano možnost za nastanek rakavih obolenj.« S tem opozorilom so pri Inštitutu za kozmetiko pokazali na škodljive posledice sončenja in prekomernega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. O poškodbah kože, ustrezni zaščiti in negi bo v oddaji Ultrazvok svetovala magistrica kozmetike in predavateljica na Visoki šoli za storitve Petra Keršmánc. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Emma Cragg/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/28/Varnegasonenjani3496710.mp3 RTVSLO – Prvi 559 clean »Zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, ampak predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in povečano možnost za nastanek rakavih obolenj.« S tem opozorilom so pri Inštitutu za kozmetiko pokazali na škodljive posledice sončenja in prekomernega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. O poškodbah kože, ustrezni zaščiti in negi bo v oddaji Ultrazvok svetovala magistrica kozmetike in predavateljica na Visoki šoli za storitve Petra Keršmánc. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Emma Cragg/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Jun 2017 07:35:00 +0000 Varnega sončenja ni Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita. Več v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja mag. Evo Grilc. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Magnus Franklin/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/21/OpozorilopopotnikomvEvropiveprimerovhepatitisaA3489216.mp3 RTVSLO – Prvi 482 clean Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita. Več v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja mag. Evo Grilc. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Magnus Franklin/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Jun 2017 07:33:00 +0000 Opozorilo popotnikom: v Evropi več primerov hepatitisa A V Kliničnem centru Ljubljana so preizkusili novo metodo, ki obeta velik napredek pri zdravljenju rakavih obolenj. V študijo so vključili deset bolnikov s težko ozdravljivim rakom na jetrih. Po posegu, med katerim so se raka lotili s kemoterapijo in električnimi impulzi, je slikanje razkrilo, da je velika večina tumorjev preprosto odmrla. Podrobneje o študiji in novi terapevtski tehniki, strokovnjaki so jo poimenovali elektrokemoterapija, pa kirurg doc. dr. Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana in raziskovalec prof. dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/14/Elektrokemoterapija-novoupanjezabolnikestumorjivjetrih3482271.mp3 RTVSLO – Prvi 539 clean V Kliničnem centru Ljubljana so preizkusili novo metodo, ki obeta velik napredek pri zdravljenju rakavih obolenj. V študijo so vključili deset bolnikov s težko ozdravljivim rakom na jetrih. Po posegu, med katerim so se raka lotili s kemoterapijo in električnimi impulzi, je slikanje razkrilo, da je velika večina tumorjev preprosto odmrla. Podrobneje o študiji in novi terapevtski tehniki, strokovnjaki so jo poimenovali elektrokemoterapija, pa kirurg doc. dr. Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana in raziskovalec prof. dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Jun 2017 07:35:00 +0000 Elektrokemoterapija - novo upanje za bolnike s tumorji v jetrih Za cerebralno paralizo je dolgo veljalo prepričanje, da zaznamuje predvsem otroštvo, manj pa odraslo dobo. Zdaj pa številke kažejo, da je odraslih s cerebralno paralizo kar trikrat več kot otrok. V vsakdanjem življenju se srečujejo s številnimi težavami, saj zanje ni poskrbljeno v zadostni meri. Kako izboljšati oskrbo odraslih s cerebralno paralizo – z namenom izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja, bolj samostojnega življenja in večje vključenosti v družbo – bodo v oddaji Ultrazvok razmišljali Danijela Bratec (Zveza Sonček), prim. Hermina Damjan (URI Soča) in Domen Novljan, ki bo govoril tudi o svoji izkušnji. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Bruno Sanchez-Andrade Nuno/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/07/Vebimoralistoritizaodraslescerebralnoparalizo3474689.mp3 RTVSLO – Prvi 694 clean Za cerebralno paralizo je dolgo veljalo prepričanje, da zaznamuje predvsem otroštvo, manj pa odraslo dobo. Zdaj pa številke kažejo, da je odraslih s cerebralno paralizo kar trikrat več kot otrok. V vsakdanjem življenju se srečujejo s številnimi težavami, saj zanje ni poskrbljeno v zadostni meri. Kako izboljšati oskrbo odraslih s cerebralno paralizo – z namenom izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja, bolj samostojnega življenja in večje vključenosti v družbo – bodo v oddaji Ultrazvok razmišljali Danijela Bratec (Zveza Sonček), prim. Hermina Damjan (URI Soča) in Domen Novljan, ki bo govoril tudi o svoji izkušnji. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Bruno Sanchez-Andrade Nuno/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Jun 2017 07:35:00 +0000 Več bi morali storiti za odrasle s cerebralno paralizo V zadnji aprilski oddaji Ultrazvok smo ketogeno dieto predstavili kot način prehranjevanja, ki obljublja zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in izgubo odvečnih kilogramov. V prvi junijski oddaji pa dodajamo še en pomemben vidik. Ketogena dieta je že skoraj dve desetletji uveljavljen način zdravljenja trdovratnih epilepsij. Ne gre za alternativno, pač pa za dopolnilno metodo zdravljenja. Podrobneje pa Tadeja Križnar Jamnikar, soavtorica priročnika o ketogeni dieti, ki je namenjen staršem otrok s trdovratno epilepsijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: cobalt123/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/31/Ketogenadietakotdopolnilnametodazdravljenjaepilepsije3466079.mp3 RTVSLO – Prvi 607 clean V zadnji aprilski oddaji Ultrazvok smo ketogeno dieto predstavili kot način prehranjevanja, ki obljublja zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in izgubo odvečnih kilogramov. V prvi junijski oddaji pa dodajamo še en pomemben vidik. Ketogena dieta je že skoraj dve desetletji uveljavljen način zdravljenja trdovratnih epilepsij. Ne gre za alternativno, pač pa za dopolnilno metodo zdravljenja. Podrobneje pa Tadeja Križnar Jamnikar, soavtorica priročnika o ketogeni dieti, ki je namenjen staršem otrok s trdovratno epilepsijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: cobalt123/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Jun 2017 07:35:00 +0000 Ketogena dieta kot dopolnilna metoda zdravljenja epilepsije Prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani pravi, da revmatično polimialgijo dobro opišeta dve besedi: bolečina in okorelost. Bolijo predvsem mišice ramenskega in medeničnega obroča, kolka ter stegna. Bolečina je huda, vendar z zdravili še obvladljiva. Po besedah dr. Tomšiča številni vidiki revmatoidne polimialgije še vedno niso ustrezno pojasnjeni. Zakaj bolezen izbruhne? Kako pogosta je? Zakaj šele po petdesetem letu starosti? Zakaj je njen potek tako hiter? Ta vprašanja še terjajo odgovore. Kar pa je o revmatični polimialgiji že znano, pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: gfpeck/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/24/Revmatinovnetjemiic3453025.mp3 RTVSLO – Prvi 527 clean Prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani pravi, da revmatično polimialgijo dobro opišeta dve besedi: bolečina in okorelost. Bolijo predvsem mišice ramenskega in medeničnega obroča, kolka ter stegna. Bolečina je huda, vendar z zdravili še obvladljiva. Po besedah dr. Tomšiča številni vidiki revmatoidne polimialgije še vedno niso ustrezno pojasnjeni. Zakaj bolezen izbruhne? Kako pogosta je? Zakaj šele po petdesetem letu starosti? Zakaj je njen potek tako hiter? Ta vprašanja še terjajo odgovore. Kar pa je o revmatični polimialgiji že znano, pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: gfpeck/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 May 2017 07:35:00 +0000 Revmatično vnetje mišic Podatek, da kar 33 odstotkov ljudi svojega zobozdravnika obišče le enkrat na tri leta ali celo manj pogosto, je dovolj zgovoren, da v tokratni oddaji Ultrazvok opozorimo na projekt »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje«. Več kot 500 slovenskih zobozdravnikov že od začetka maja vabi k pregledu v svoje ambulante. Njihov cilj je odkriti zgodnje rakave spremembe v ustni votlini in ljudi ozavestiti o tej hudi bolezni. Podrobneje pa avtorica in vodja projekta prim. dr. Diana Terlević Dabić, zobozdravnica Ivana Perkič iz Zdravstvenega doma v Murski Soboti in zobozdravnik Jure Poglajen iz Brežic. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Joe loong/ Flicke, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/17/Nebolepregledustlahkoreiivljenje3443283.mp3 RTVSLO – Prvi 512 clean Podatek, da kar 33 odstotkov ljudi svojega zobozdravnika obišče le enkrat na tri leta ali celo manj pogosto, je dovolj zgovoren, da v tokratni oddaji Ultrazvok opozorimo na projekt »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje«. Več kot 500 slovenskih zobozdravnikov že od začetka maja vabi k pregledu v svoje ambulante. Njihov cilj je odkriti zgodnje rakave spremembe v ustni votlini in ljudi ozavestiti o tej hudi bolezni. Podrobneje pa avtorica in vodja projekta prim. dr. Diana Terlević Dabić, zobozdravnica Ivana Perkič iz Zdravstvenega doma v Murski Soboti in zobozdravnik Jure Poglajen iz Brežic. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Joe loong/ Flicke, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 May 2017 07:35:00 +0000 Neboleč pregled ust lahko reši življenje Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana). Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Chandrika Nair/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/10/Naspletnamestokzdravniku3435382.mp3 RTVSLO – Prvi 760 clean Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana). Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Chandrika Nair/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 May 2017 07:35:00 +0000 Na splet namesto k zdravniku? Pogovor z doc. dr. Sabino Škrgat Kristan je obetal dobro novico. In res! Na Kliniki Golnik, kjer težko astmo že več let uspešno obvladujejo z enim biološkim zdravilom, so namreč pred tedni v ta namen uvedli še drugo. Čeprav se zdravilo izkaže šele po daljšem obdobju, so besede specialistke internistke in pulmologinje v oddaji Ultrazvok zelo optimistične. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/03/KlinikaGolniknovobiolokozdravilozatekoastmo3427137.mp3 RTVSLO – Prvi 634 clean Pogovor z doc. dr. Sabino Škrgat Kristan je obetal dobro novico. In res! Na Kliniki Golnik, kjer težko astmo že več let uspešno obvladujejo z enim biološkim zdravilom, so namreč pred tedni v ta namen uvedli še drugo. Čeprav se zdravilo izkaže šele po daljšem obdobju, so besede specialistke internistke in pulmologinje v oddaji Ultrazvok zelo optimistične. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 May 2017 07:35:00 +0000 Klinika Golnik: novo biološko zdravilo za težko astmo Ogljikovi hidrati so postali prehranski sovražnik številka ena. Strokovnjaki škodljive učinke sladkorja primerjajo s škodo, ki jo povzročajo prepovedane droge. Nekateri rešitev iščejo v ketonski in paleo dieti. Obe obljubljata zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in tudi izgubo odvečnih kilogramov. Podrobneje o sladkorjih, ketonski in paleo dieti v oddaji Ultrazvok z biotehnologinjo dr. Urško Bukovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: zsoolt/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/24/Nadogljikovehidratesketonskoinpaleodieto3419327.mp3 RTVSLO – Prvi 497 clean Ogljikovi hidrati so postali prehranski sovražnik številka ena. Strokovnjaki škodljive učinke sladkorja primerjajo s škodo, ki jo povzročajo prepovedane droge. Nekateri rešitev iščejo v ketonski in paleo dieti. Obe obljubljata zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in tudi izgubo odvečnih kilogramov. Podrobneje o sladkorjih, ketonski in paleo dieti v oddaji Ultrazvok z biotehnologinjo dr. Urško Bukovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: zsoolt/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Apr 2017 07:35:00 +0000 Nad ogljikove hidrate s ketonsko in paleo dieto Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra za nadzor bolezni lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let. Podrobneje o ošpicah, tudi o stanju v Sloveniji, pa epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/19/Opice3414229.mp3 RTVSLO – Prvi 648 clean Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra za nadzor bolezni lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let. Podrobneje o ošpicah, tudi o stanju v Sloveniji, pa epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Apr 2017 07:35:00 +0000 Ošpice Neprimerna obutev najbolj vpliva na razvoj težave, ki bo v središču tokratnega Ultrazvoka. Valgusna deformacija palca na nogi je boleča izboklina, ki otežuje normalno hojo. Nožni palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in oteče. Moteče so lahko že začetne spremembe, sčasoma pa se stanje še poslabša. Več pa ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lamiot/ Wikimediacommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/12/Izkrivljennonipalec-diagnozahalluxvalgus3407164.mp3 RTVSLO – Prvi 534 clean Neprimerna obutev najbolj vpliva na razvoj težave, ki bo v središču tokratnega Ultrazvoka. Valgusna deformacija palca na nogi je boleča izboklina, ki otežuje normalno hojo. Nožni palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in oteče. Moteče so lahko že začetne spremembe, sčasoma pa se stanje še poslabša. Več pa ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lamiot/ Wikimediacommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Apr 2017 07:35:00 +0000 Izkrivljen nožni palec - diagnoza: hallux valgus Ali spet kihate in smrkate? Vas mučita utrujenost in glavobol? So vaše oči rdeče, solzne, vas srbijo? Ali imate zamašen nos? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, lahko sodite med ljudi, ki imajo seneni nahod. Sliši se kot oglasno sporočilo, vendar je vabilo k poslušanju oddaje Ultrazvok. Tema bo seneni nahod, strokovnjak pa doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik. O alergenih pelodih, kožnih testih in pršilih za nos se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: William Brawley/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/05/Nadleenseneninahod3398768.mp3 RTVSLO – Prvi 649 clean Ali spet kihate in smrkate? Vas mučita utrujenost in glavobol? So vaše oči rdeče, solzne, vas srbijo? Ali imate zamašen nos? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, lahko sodite med ljudi, ki imajo seneni nahod. Sliši se kot oglasno sporočilo, vendar je vabilo k poslušanju oddaje Ultrazvok. Tema bo seneni nahod, strokovnjak pa doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik. O alergenih pelodih, kožnih testih in pršilih za nos se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: William Brawley/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Apr 2017 07:30:00 +0000 Nadležen seneni nahod »Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,« pravi primarijka Tatjana Erjavec, ki na URI Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo. Nekatera razmišljanja domačih in tujih specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine ter internistov bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred radijski mikrofon ob prim. Tatjani Erjavec povabil še doc. dr. Niko Goljar in prof. Avija Ohrya iz Izraela. Foto: Matthew Perkins/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/29/Etinedilemevfizikalniinrehabilitacijskimedicini3390622.mp3 RTVSLO – Prvi 667 clean »Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,« pravi primarijka Tatjana Erjavec, ki na URI Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo. Nekatera razmišljanja domačih in tujih specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine ter internistov bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred radijski mikrofon ob prim. Tatjani Erjavec povabil še doc. dr. Niko Goljar in prof. Avija Ohrya iz Izraela. Foto: Matthew Perkins/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Mar 2017 07:35:00 +0000 Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev, bolnikov in njihovih bližnjih informacije o boleznih išče tudi na spletu. Brskajo po internetnih forumih, pregledujejo domače strani, obiščejo specializirane zdravstvene portale. Vendar pa vsi zapisi niso zanesljivi in verodostojni. »Iskanje zdravstvenih informacij na spletu je lahko tudi nočna mora,« je na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Internet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu opozoril eden od sodelujočih. Več v oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: asist. Sara Atanasova – Fakulteta za družbene vede Ljubljana, Primož Cimerman – Med.Over.Net, Ksenija Lekić – tosemjaz.net, doc. dr. Andrej Starc – Zdravstvena fakulteta Ljubljana. Konferenco je spremljal Iztok Kônc. Foto: EdTech Stanfor University School of Medicine/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/22/Internetspreminjavedenjeinvlogevzdravstvu3382904.mp3 RTVSLO – Prvi 619 clean Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev, bolnikov in njihovih bližnjih informacije o boleznih išče tudi na spletu. Brskajo po internetnih forumih, pregledujejo domače strani, obiščejo specializirane zdravstvene portale. Vendar pa vsi zapisi niso zanesljivi in verodostojni. »Iskanje zdravstvenih informacij na spletu je lahko tudi nočna mora,« je na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Internet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu opozoril eden od sodelujočih. Več v oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: asist. Sara Atanasova – Fakulteta za družbene vede Ljubljana, Primož Cimerman – Med.Over.Net, Ksenija Lekić – tosemjaz.net, doc. dr. Andrej Starc – Zdravstvena fakulteta Ljubljana. Konferenco je spremljal Iztok Kônc. Foto: EdTech Stanfor University School of Medicine/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Mar 2017 08:35:00 +0000 Internet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu V središču zanimanja strokovne in širše javnosti se je spet znašel vitamin D. Z dr. Marijo Pfeifer z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo preverili, kaj o njem pravijo novejše raziskave. Ali drži, da veliko ljudem vitamina D primanjkuje? Zakaj ga moramo dodajati otrokom? Kako vitamin D krepi imunski sistem? Kakšna pa je njegova vloga pri multipli sklerozi? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ron Dollete/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/15/KajovitaminuDpravistrokovnjakinja3374527.mp3 RTVSLO – Prvi 596 clean V središču zanimanja strokovne in širše javnosti se je spet znašel vitamin D. Z dr. Marijo Pfeifer z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo preverili, kaj o njem pravijo novejše raziskave. Ali drži, da veliko ljudem vitamina D primanjkuje? Zakaj ga moramo dodajati otrokom? Kako vitamin D krepi imunski sistem? Kakšna pa je njegova vloga pri multipli sklerozi? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ron Dollete/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Mar 2017 08:35:00 +0000 Kaj o vitaminu D pravi strokovnjakinja »Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje. Tokratna oddaja Ultrazvok bo govorila o rehabilitaciji po možganski kapi. Ob Primožu Kreču je pred radijski mikrofon Iztok Konc povabil še specialistko fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Niko Goljár in fizioterapevta Marka Rudolfa iz Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo – Soča v Ljubljani. Foto: dierk schaefer/ Flicke, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/08/Moganskakapmijevzelagovorindesnostrantelesa3365986.mp3 RTVSLO – Prvi 720 clean »Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje. Tokratna oddaja Ultrazvok bo govorila o rehabilitaciji po možganski kapi. Ob Primožu Kreču je pred radijski mikrofon Iztok Konc povabil še specialistko fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Niko Goljár in fizioterapevta Marka Rudolfa iz Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo – Soča v Ljubljani. Foto: dierk schaefer/ Flicke, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Mar 2017 08:35:00 +0000 »Možganska kap mi je vzela govor in desno stran telesa« Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: onkologinja in raziskovalka Julie Gralow iz Seattla, psihologinja Ljiljana Vukota iz Zagreba in onkologinja Simona Borštnar iz Ljubljane. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/03/01/Bolnicozrazsejanimrakomdojkpodprimoinupotevajmonjeneodloitve3351889.mp3 RTVSLO – Prvi 715 clean Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: onkologinja in raziskovalka Julie Gralow iz Seattla, psihologinja Ljiljana Vukota iz Zagreba in onkologinja Simona Borštnar iz Ljubljane. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Mar 2017 08:35:00 +0000 Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Čeprav v večini ne povzroča nobenih težav, pa se z njo povezuje razjeda na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis in nastanek želodčnega raka. Podrobneje o okužbi z bakterijo Helicobacter pylori, o težavah, ki jih povzroča, in zdravljenju pa v tokratni oddaji Ultrazvok specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Pogled skozi mikroskop: celice želodčne sluznice in v lumnu množica bakterij Helicobacter pylori/ Ed Uthman/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/22/Bakterijakipreivivelodcu3341157.mp3 RTVSLO – Prvi 553 clean Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Čeprav v večini ne povzroča nobenih težav, pa se z njo povezuje razjeda na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis in nastanek želodčnega raka. Podrobneje o okužbi z bakterijo Helicobacter pylori, o težavah, ki jih povzroča, in zdravljenju pa v tokratni oddaji Ultrazvok specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Pogled skozi mikroskop: celice želodčne sluznice in v lumnu množica bakterij Helicobacter pylori/ Ed Uthman/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Feb 2017 08:35:00 +0000 Bakterija, ki preživi v želodcu Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje, hkrati pa poraja dileme in tudi pomisleke. Vendar pa je to proces, ki se mu tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti. Kako lahko ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni znotraj sodobne medicine, so na nedavni okrogli mizi govorile zdravnice, ki poznajo ajurvedski medicinski sistem. Za oddajo Ultrazvok je pogovor spremljal Iztok Konc. Foto: Amila Tennakoon/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/15/Kakoajurvedaobogatirazumevanjezdravjainbolezni3333801.mp3 RTVSLO – Prvi 678 clean Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje, hkrati pa poraja dileme in tudi pomisleke. Vendar pa je to proces, ki se mu tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti. Kako lahko ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni znotraj sodobne medicine, so na nedavni okrogli mizi govorile zdravnice, ki poznajo ajurvedski medicinski sistem. Za oddajo Ultrazvok je pogovor spremljal Iztok Konc. Foto: Amila Tennakoon/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Feb 2017 08:35:00 +0000 Kako ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni Povzročitelji prehlada in gripe se najpogosteje prenašajo kapljično – torej s kapljicami iz nosu in ust obolelega človeka. Vendar pa raziskave kažejo, da se pogosteje kot po zraku z virusi okužimo preko umazanih rok. Z njimi najprej prijemamo predmete, na primer kljuke in ročaje, že naslednji hip pa se dotikamo svojega obraza. O umivanju in razkuževanju rok pa še o pravilni higieni kašlja bo govorila tokratna oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Foto: jar[o]/ Flickr, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/07/Alijedovoljumivanjealijepotrebnorazkuevanjerok3325020.mp3 RTVSLO – Prvi 626 clean Povzročitelji prehlada in gripe se najpogosteje prenašajo kapljično – torej s kapljicami iz nosu in ust obolelega človeka. Vendar pa raziskave kažejo, da se pogosteje kot po zraku z virusi okužimo preko umazanih rok. Z njimi najprej prijemamo predmete, na primer kljuke in ročaje, že naslednji hip pa se dotikamo svojega obraza. O umivanju in razkuževanju rok pa še o pravilni higieni kašlja bo govorila tokratna oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Foto: jar[o]/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Feb 2017 08:35:00 +0000 Ali je dovolj umivanje, ali je potrebno razkuževanje rok? Na osteoporozo pogosto opozori zlom kosti. Te namreč postanejo krhke in lomljive, zato so že vsakdanje obremenitve in manjše poškodbe lahko usodne. Najbolj so na udaru vretenca, stegnenica, nadlahtnica in koželjnica. V zadnjem obdobju pa je vedno več osteoporoznih zlomov kosti medeničnega obroča, ki so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: Wellcome Images/ WikimediaCommons, cc http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/02/01/Osteoporoznizlommedenice3318399.mp3 RTVSLO – Prvi 563 clean Na osteoporozo pogosto opozori zlom kosti. Te namreč postanejo krhke in lomljive, zato so že vsakdanje obremenitve in manjše poškodbe lahko usodne. Najbolj so na udaru vretenca, stegnenica, nadlahtnica in koželjnica. V zadnjem obdobju pa je vedno več osteoporoznih zlomov kosti medeničnega obroča, ki so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: Wellcome Images/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Feb 2017 08:35:00 +0000 Osteoporozni zlom medenice Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. V šoli lulanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina. Podrobneje o novi pridobitvi Kliničnega oddelka za nefrologijo v oddaji Ultrazvok pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ustanova za novo pediatrično kliniko Levo je nova naprava za uroterapijo, desno je ultrazvočni aparat. http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/01/25/Protiuhajanjuurinaznovonapravo3311023.mp3 RTVSLO – Prvi 584 clean Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. V šoli lulanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina. Podrobneje o novi pridobitvi Kliničnega oddelka za nefrologijo v oddaji Ultrazvok pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ustanova za novo pediatrično kliniko Levo je nova naprava za uroterapijo, desno je ultrazvočni aparat. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jan 2017 08:35:00 +0000 Proti uhajanju urina z novo napravo RTVSLO – Prvi no RTV, MMC, 678132 radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. sl Thu, 13 Dec 2018 08:20:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 13 Dec 2018 08:20:00 +0000 Ultrazvok