Education (C) RTVSLO 2017 Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. http://www.rtvslo.si/podcast Ultrazvok http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2288722/ras_prvi_4d_naslovke_ultrazvok_pc.jpg Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/11/Kakovtrehkorakihdomirnegainzadovoljnegadecembra4558603.mp3 RTVSLO – Prvi 585 clean Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Dec 2019 08:20:00 +0000 Kako v treh korakih do mirnega in zadovoljnega decembra Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/04/Nekaterezgodbeseneizidejokotsielimo.4549066.mp3 RTVSLO – Prvi 549 clean Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Dec 2019 08:20:00 +0000 »Nekatere zgodbe se ne izidejo, kot si želimo.« Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/27/Dr.UrbanBrenNovozdraviloprotigripibotisokratmoneje4541105.mp3 RTVSLO – Prvi 666 clean Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Nov 2019 08:20:00 +0000 Dr. Urban Bren: Novo zdravilo proti gripi bo tisočkrat močnejše Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/20/Zamanosoetirioperacijeinpetintridesetkolonoskopij.4530449.mp3 RTVSLO – Prvi 592 clean Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Nov 2019 08:20:00 +0000 »Za mano so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij.« Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/Okubezlisterijoinsalmonelo4518187.mp3 RTVSLO – Prvi 544 clean Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Nov 2019 08:20:00 +0000 Okužbe z listerijo in salmonelo Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/06/Alzheimerjevabolezennampoasijemljeljubegaloveka4507034.mp3 RTVSLO – Prvi 693 clean Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Nov 2019 08:20:00 +0000 Alzheimerjeva bolezen nam počasi jemlje ljubega človeka Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/Oddrogedozdravilaprotidepresiji-ketamin4497812.mp3 RTVSLO – Prvi 790 clean Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Oct 2019 08:20:00 +0000 Od droge do zdravila proti depresiji - ketamin Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/Slovenskiznanstvenikirazvilialgoritemkisejenauilprepoznatimoganskitumor4480754.mp3 RTVSLO – Prvi 634 clean Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Oct 2019 06:00:00 +0000 Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/16/ivetialiizgoreti4472764.mp3 RTVSLO – Prvi 797 clean Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Oct 2019 07:00:00 +0000 Živeti ali izgoreti? Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/akalnedobevpsihiatrijisonedopustne4462994.mp3 RTVSLO – Prvi 671 clean Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe? http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Oct 2019 07:30:00 +0000 “Čakalne dobe v psihiatriji so nedopustne” Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/02/Globokovduijetemaatudisvetloba4451257.mp3 RTVSLO – Prvi 609 clean Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Oct 2019 07:15:00 +0000 Globoko v duši je tema, a tudi svetloba Naslovi v medijih bodejo v oči: »Najstnikova pljuča so kot pljuča sedemdesetletnika«, »Prva smrt v povezavi s kajenjem elektronskih cigaret«, »Elektronske cigarete – manjše zlo ali trojanski konj«. Iz Združenih držav Amerike poročajo o hudih zdravstvenih težavah mladih uporabnikov elektronskih cigaret. Oboleli so imeli različne zdravstvene težave; od lažjih pa do takih, ki so težko poškodovale pljuča in resno ogrozile njihovo zdravje ter življenje. Z rednim kajenjem e-cigaret ali vejpanjem namreč zdaj povezujejo že tudi nekaj smrtnih primerov. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z zdravnico Heleno Koprivnikar (NIJZ) in doc. dr. Mihaelo Zidarn (Klinika Golnik). Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kevsphotos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/20/udimedabikdosplohhotelnekajtakonepreverjenega4431655.mp3 RTVSLO – Prvi 591 clean Naslovi v medijih bodejo v oči: »Najstnikova pljuča so kot pljuča sedemdesetletnika«, »Prva smrt v povezavi s kajenjem elektronskih cigaret«, »Elektronske cigarete – manjše zlo ali trojanski konj«. Iz Združenih držav Amerike poročajo o hudih zdravstvenih težavah mladih uporabnikov elektronskih cigaret. Oboleli so imeli različne zdravstvene težave; od lažjih pa do takih, ki so težko poškodovale pljuča in resno ogrozile njihovo zdravje ter življenje. Z rednim kajenjem e-cigaret ali vejpanjem namreč zdaj povezujejo že tudi nekaj smrtnih primerov. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z zdravnico Heleno Koprivnikar (NIJZ) in doc. dr. Mihaelo Zidarn (Klinika Golnik). Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kevsphotos/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Sep 2019 07:15:00 +0000 Čudi me, da bi kdo sploh hotel nekaj tako nepreverjenega Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/19/Tudiotrociimajolahkopovianholesterol4429588.mp3 RTVSLO – Prvi 1117 clean Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Sep 2019 08:15:00 +0000 Tudi otroci imajo lahko povišan holesterol Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/11/Auuuiias4417906.mp3 RTVSLO – Prvi 636 clean Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Sep 2019 07:10:00 +0000 Auuu – išias! Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/Zaitanovorojenkovpredstreptokoki4409528.mp3 RTVSLO – Prvi 750 clean Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Sep 2019 07:20:00 +0000 Zaščita novorojenčkov pred streptokoki Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/28/Magnetnaresonancajeupanjezabolnikezmultiplosklerozo4398525.mp3 RTVSLO – Prvi 615 clean Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Aug 2019 07:20:00 +0000 Magnetna resonanca je upanje za bolnike z multiplo sklerozo Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/22/Letosmanjboreliozekotlani4392114.mp3 RTVSLO – Prvi 800 clean Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Aug 2019 07:57:00 +0000 Letos manj borelioze kot lani Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/14/Revolucionarnagenskaterapijareujeotrokaivljenja4384564.mp3 RTVSLO – Prvi 636 clean Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Aug 2019 07:20:00 +0000 Revolucionarna genska terapija rešuje otroška življenja Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/07/Dietaniinnesmebitinainivljenja4377477.mp3 RTVSLO – Prvi 667 clean Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Aug 2019 07:20:00 +0000 Dieta ni in ne sme biti način življenja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/19/Nebolearazjedajelahkoznakspolnebolezni4361813.mp3 RTVSLO – Prvi 610 clean Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Aug 2019 07:20:00 +0000 Neboleča razjeda je lahko znak spolne bolezni »K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/19/Slabovidnostambliopijalenookotripoimenovanjazaozdravljivoteavo4361863.mp3 RTVSLO – Prvi 571 clean »K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jul 2019 07:20:00 +0000 Slabovidnost, ambliopija, leno oko: tri poimenovanja za ozdravljivo težavo Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/18/Vbodmajhenskrbvelikaklopnimeningoencefalitis4360542.mp3 RTVSLO – Prvi 767 clean Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Jul 2019 08:08:00 +0000 Vbod majhen, skrb velika: klopni meningoencefalitis Škoda, ki jo povzročijo ultravijolični sončni žarki, je velika. Da pospešijo staranje kože in v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. To, da nas opečejo, pa tudi. Kako naj oskrbimo opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Zakaj strokovnjaki odsvetujejo šentjanževko? O negi opečene kože v tokratni oddaji Ultrazvok odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. V njeni ambulanti jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Chezbeate/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/11/Skrbzaopeenokoo4353761.mp3 RTVSLO – Prvi 539 clean Škoda, ki jo povzročijo ultravijolični sončni žarki, je velika. Da pospešijo staranje kože in v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. To, da nas opečejo, pa tudi. Kako naj oskrbimo opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Zakaj strokovnjaki odsvetujejo šentjanževko? O negi opečene kože v tokratni oddaji Ultrazvok odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. V njeni ambulanti jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Chezbeate/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Jul 2019 08:12:00 +0000 Skrb za opečeno kožo Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka, specialist internist in zdravnik z urgence – in vedno enak odgovor: Voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najbolj primerna za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo v veliki meri izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je potrebno spiti, da ne pride do dehidracije? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok odgovarjajo: diplomirana dietetičarka Katja Simić, prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana). Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: geralt/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/03/Vzroktevilnihzdravstvenihteavjedehidracija4345256.mp3 RTVSLO – Prvi 701 clean Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka, specialist internist in zdravnik z urgence – in vedno enak odgovor: Voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najbolj primerna za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo v veliki meri izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je potrebno spiti, da ne pride do dehidracije? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok odgovarjajo: diplomirana dietetičarka Katja Simić, prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana). Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: geralt/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Jul 2019 07:20:00 +0000 Vzrok številnih zdravstvenih težav je dehidracija Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/26/Kljunojezgodnjeprepoznavanjemultipleskleroze4333593.mp3 RTVSLO – Prvi 731 clean Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Jun 2019 07:20:00 +0000 Ključno je zgodnje prepoznavanje multiple skleroze Poletje je krasen letni čas, pravi dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Hkrati pa takoj opozori na zdravo mero pri sončenju. Njen glas se še bolj zresni, ko govori o izpostavljanju majhnih otrok poletnemu soncu. Sončni žarki opečejo, zaradi njih se koža poškoduje, hitreje stara, se zguba in je bolj pigmentirana. In še največja nevarnost: ultravijolični sončni žarki povzročajo kožnega raka. O ustrezni zaščiti pred soncem v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: jplenio/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/19/Koasivsezapomni4327167.mp3 RTVSLO – Prvi 679 clean Poletje je krasen letni čas, pravi dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Hkrati pa takoj opozori na zdravo mero pri sončenju. Njen glas se še bolj zresni, ko govori o izpostavljanju majhnih otrok poletnemu soncu. Sončni žarki opečejo, zaradi njih se koža poškoduje, hitreje stara, se zguba in je bolj pigmentirana. In še največja nevarnost: ultravijolični sončni žarki povzročajo kožnega raka. O ustrezni zaščiti pred soncem v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: jplenio/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Jun 2019 07:20:00 +0000 Koža si vse zapomni Dr. Lucija Peterlin Mašič je predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer skupaj s kolegi išče odgovor na eno najpomembnejših vprašanj v medicini: kako se bomo v prihodnje borili proti bakterijam, ki so odporne na antibiotike. Mednarodna skupina, v kateri deluje, je odkrila nove spojine, ki bakterijam preprečujejo razmnoževanje. Gre za povsem nov način boja proti odpornim bakterijam, za katerega je skupina prejela letošnjo drugo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Podrobneje pa s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič v oddaji Ultrazvok. Na Fakulteti za farmacijo jo je obiskal Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/12/Odkrilinovespojinekiustavljajobakterije4317901.mp3 RTVSLO – Prvi 654 clean Dr. Lucija Peterlin Mašič je predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer skupaj s kolegi išče odgovor na eno najpomembnejših vprašanj v medicini: kako se bomo v prihodnje borili proti bakterijam, ki so odporne na antibiotike. Mednarodna skupina, v kateri deluje, je odkrila nove spojine, ki bakterijam preprečujejo razmnoževanje. Gre za povsem nov način boja proti odpornim bakterijam, za katerega je skupina prejela letošnjo drugo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Podrobneje pa s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič v oddaji Ultrazvok. Na Fakulteti za farmacijo jo je obiskal Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Jun 2019 07:20:00 +0000 Odkrili nove spojine, ki ustavljajo bakterije Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Za uspešno zdravljenje endometrioze je pomembno zgodnje odkritje in kakovostno izvedena prva operacija. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok Branka Pestar Hajšek (Društvo Endozavest) in ginekologinja ter izkušena kirurginja doc. dr. Martina Ribič Pucelj. O endometriozi se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Therapractice/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/05/Boleamenstruacijajelahkoendometrioza4302719.mp3 RTVSLO – Prvi 712 clean Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Za uspešno zdravljenje endometrioze je pomembno zgodnje odkritje in kakovostno izvedena prva operacija. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok Branka Pestar Hajšek (Društvo Endozavest) in ginekologinja ter izkušena kirurginja doc. dr. Martina Ribič Pucelj. O endometriozi se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Therapractice/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Jun 2019 07:20:00 +0000 Boleča menstruacija je lahko endometrioza V človeškem telesu je okrog 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vedno bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. V oddaji Ultrazvok tokrat sodelujejo raziskovalci, ki so se v Ljubljani udeležili simpozija o skeletnih mišicah: prof. dr. Kathy Myburgh (Južnoafriška republika), dr. Marc Gilbert (Francija) in dr. Tomaž Marš (Slovenija). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Brittany/ Flickr: https://www.flickr.com/photos/eye_smile/8017685238/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/Skeletnemiicesokljudozdravja4293997.mp3 RTVSLO – Prvi 711 clean V človeškem telesu je okrog 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vedno bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. V oddaji Ultrazvok tokrat sodelujejo raziskovalci, ki so se v Ljubljani udeležili simpozija o skeletnih mišicah: prof. dr. Kathy Myburgh (Južnoafriška republika), dr. Marc Gilbert (Francija) in dr. Tomaž Marš (Slovenija). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Brittany/ Flickr: https://www.flickr.com/photos/eye_smile/8017685238/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 May 2019 07:20:00 +0000 Skeletne mišice so ključ do zdravja Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/22/Nesmemomimodejstvadajemijamrzlicasmrtnonevarna.4285195.mp3 RTVSLO – Prvi 545 clean Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 May 2019 07:20:00 +0000 »Ne smemo mimo dejstva, da je mišja mrzlica smrtno nevarna.« »Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/Kaljalaseminkaljalaintakojeloivljenjenaprej.4273531.mp3 RTVSLO – Prvi 535 clean »Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 May 2019 07:20:00 +0000 »Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej.« Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/09/NeslepimosetudivSlovenijiprotiopicamnismopovsemvarni4266177.mp3 RTVSLO – Prvi 625 clean Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 May 2019 07:25:00 +0000 Ne slepimo se: tudi v Sloveniji proti ošpicam nismo povsem varni Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/VPrekmurjusosepriblialibolnikomssrnimpopuanjem4248556.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 May 2019 07:20:00 +0000 V Prekmurju so se približali bolnikom s srčnim popuščanjem Pomoč, podpora, krepitev veščin, opolnomočenje. Kadar se znajdemo v stiski in ne znamo razrešiti nastale situacije, se po pomoč lahko obrnemo na nevladne organizacije in se vključimo v njihove programe. »Neverjetna leta«, »Pazi nase in (po)skrbi zase«, »Varni brez nasilja« – to so trije preventivni programi za tri generacije. Otroke, mladostnike, odrasle in starejše odrasle opogumljajo, naj se postavijo zase in se aktivno spopadejo z izzivi. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Ultrazvok. Z nami bodo Duši Kumer in Urška (Neverjetna leta), Petra Cerinšek (Pazi nase in (po)skrbi zase), Jerneja Šibilja (Varni brez nasilja). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anemone123/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/Programikipokaejopotnaprej4248427.mp3 RTVSLO – Prvi 493 clean Pomoč, podpora, krepitev veščin, opolnomočenje. Kadar se znajdemo v stiski in ne znamo razrešiti nastale situacije, se po pomoč lahko obrnemo na nevladne organizacije in se vključimo v njihove programe. »Neverjetna leta«, »Pazi nase in (po)skrbi zase«, »Varni brez nasilja« – to so trije preventivni programi za tri generacije. Otroke, mladostnike, odrasle in starejše odrasle opogumljajo, naj se postavijo zase in se aktivno spopadejo z izzivi. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Ultrazvok. Z nami bodo Duši Kumer in Urška (Neverjetna leta), Petra Cerinšek (Pazi nase in (po)skrbi zase), Jerneja Šibilja (Varni brez nasilja). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anemone123/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Apr 2019 07:20:00 +0000 Programi, ki pokažejo pot naprej Toksična razmerja nas ranijo in prizadenejo na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. »Kadar nam partner, mama, prijateljica, sodelavec ali kdorkoli drug spodbija občutek naše lastne vrednosti, je to opozorilni znak,« pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman. To je alarm, ki kaže, da smo zabredli v strupeno zvezo. Čeprav nas toksični odnosi uničujejo in nam škodujejo, jih drugi pogosto opazijo prej kot mi. Kako prepoznamo toksično razmerje in kaj lahko storimo, v oddaji Ultrazvok svetuje Sanja Rozman. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: 412designs/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/17/Toksinarazmerjainodnosi4211468.mp3 RTVSLO – Prvi 637 clean Toksična razmerja nas ranijo in prizadenejo na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. »Kadar nam partner, mama, prijateljica, sodelavec ali kdorkoli drug spodbija občutek naše lastne vrednosti, je to opozorilni znak,« pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman. To je alarm, ki kaže, da smo zabredli v strupeno zvezo. Čeprav nas toksični odnosi uničujejo in nam škodujejo, jih drugi pogosto opazijo prej kot mi. Kako prepoznamo toksično razmerje in kaj lahko storimo, v oddaji Ultrazvok svetuje Sanja Rozman. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: 412designs/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Apr 2019 07:20:00 +0000 Toksična razmerja in odnosi Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC. Foto: typographyimages/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/PrvetriozdravitveokubezvirusomHIVpojasnjene4201448.mp3 RTVSLO – Prvi 598 clean Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC. Foto: typographyimages/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Apr 2019 07:20:00 +0000 Prve tri ozdravitve okužbe z virusom HIV pojasnjene Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: sbtlneet/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/Bakteriofagivirusikiubijajobakterije4193660.mp3 RTVSLO – Prvi 628 clean Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: sbtlneet/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Apr 2019 07:20:00 +0000 Bakteriofagi – virusi, ki ubijajo bakterije Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o periferni arterijski bolezni pogovarjal s kardiologom in specialistom za bolezni žil prof. dr. Alešem Blincem, ki v ljubljanskem Kliničnem centru vodi Oddelek za žilne bolezni. Foto: https://zdravearterije.si/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/27/Bolezenogledovalcaizlobjeperifernaarterijskabolezen4184365.mp3 RTVSLO – Prvi 621 clean Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o periferni arterijski bolezni pogovarjal s kardiologom in specialistom za bolezni žil prof. dr. Alešem Blincem, ki v ljubljanskem Kliničnem centru vodi Oddelek za žilne bolezni. Foto: https://zdravearterije.si/ http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Mar 2019 08:20:00 +0000 Bolezen ogledovalca izložb je periferna arterijska bolezen Študentke in študenti medicine želijo s projektom »V odsevu« opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu osveščanja o motnjah hranjenja ponovno organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. V oddaji Ultrazvok tokrat v živo o projektu »V odsevu«, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in osveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/21/Vodsevu-projektdestigmatizacijeduevnihmotenj4177607.mp3 RTVSLO – Prvi 919 clean Študentke in študenti medicine želijo s projektom »V odsevu« opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu osveščanja o motnjah hranjenja ponovno organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. V oddaji Ultrazvok tokrat v živo o projektu »V odsevu«, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in osveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Mar 2019 09:20:00 +0000 "V odsevu" - projekt destigmatizacije duševnih motenj Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vedno več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Zakaj so v teh primerih antibiotiki odpovedali in, kot rečemo, ne primejo več? Kaj lahko sploh še storimo? Vprašanja za strokovnjake tokratne oddaje Ultrazvok. Sodelujejo: prof. dr. Stanislav Gobec (Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz), prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: u11116/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/Antibiotikileedanesinnikolive4168293.mp3 RTVSLO – Prvi 635 clean Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vedno več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Zakaj so v teh primerih antibiotiki odpovedali in, kot rečemo, ne primejo več? Kaj lahko sploh še storimo? Vprašanja za strokovnjake tokratne oddaje Ultrazvok. Sodelujejo: prof. dr. Stanislav Gobec (Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz), prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: u11116/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Mar 2019 08:20:00 +0000 Antibiotiki – le še danes in nikoli več?! Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom, ki nevarno ogrozi človekovo zdravje in celo življenje. Temo nadaljujemo in poglabljamo v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o metabolnem sindromu pogovarjal z dr. Simono Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Stevepb/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/01/Metabolnisindrom-drugi4152169.mp3 RTVSLO – Prvi 630 clean Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom, ki nevarno ogrozi človekovo zdravje in celo življenje. Temo nadaljujemo in poglabljamo v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o metabolnem sindromu pogovarjal z dr. Simono Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Stevepb/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Mar 2019 08:20:00 +0000 Metabolni sindrom - drugič Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop oddaje Ultrazvok smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga. Podrobneje pa dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mohamed hassan/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/Metabolnisindrom-prvi4149254.mp3 RTVSLO – Prvi 542 clean Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop oddaje Ultrazvok smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga. Podrobneje pa dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mohamed hassan/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Feb 2019 08:20:00 +0000 Metabolni sindrom - prvič Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila sodobnega centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki, bomo vprašali prof. dr. Primoža Strojana z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima tudi manj stranskih učinkov, saj manj poškoduje zdrava tkiva in organe. Terapija sicer ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vse vrste rakov; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Več o radioterapiji s protonskimi žarki s prof. dr. Primožem Strojanom v Oddaji Ultrazvok. Pred radijski mikrofon ga je povabil Iztok Konc. Foto: Pettycon/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/Naprednaradioterapijasprotoni4135285.mp3 RTVSLO – Prvi 723 clean Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila sodobnega centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki, bomo vprašali prof. dr. Primoža Strojana z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima tudi manj stranskih učinkov, saj manj poškoduje zdrava tkiva in organe. Terapija sicer ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vse vrste rakov; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Več o radioterapiji s protonskimi žarki s prof. dr. Primožem Strojanom v Oddaji Ultrazvok. Pred radijski mikrofon ga je povabil Iztok Konc. Foto: Pettycon/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Feb 2019 08:20:00 +0000 Napredna radioterapija s protoni Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/Novaparatzdrobiledvinekamnevprah4123912.mp3 RTVSLO – Prvi 582 clean Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Feb 2019 08:20:00 +0000 Nov aparat zdrobi ledvične kamne v prah Hernija diskusa in išias – diagnozi, ki povzročata hudo bolečino. Ta traja dan, dva, ali pa več tednov, celo mesecev. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Ali je odrešitev v protibolečinskih tabletah? Za spodbudo pa podatek, da za hernijo in išias največkrat ni potrebna operacija. V oddaji Ultrazvok tokrat svetuje ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. O išiasu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Guvo59/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/05/Kousekaiias4114640.mp3 RTVSLO – Prvi 741 clean Hernija diskusa in išias – diagnozi, ki povzročata hudo bolečino. Ta traja dan, dva, ali pa več tednov, celo mesecev. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Ali je odrešitev v protibolečinskih tabletah? Za spodbudo pa podatek, da za hernijo in išias največkrat ni potrebna operacija. V oddaji Ultrazvok tokrat svetuje ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. O išiasu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Guvo59/ Pixabay http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Feb 2019 08:20:00 +0000 Ko useka išias Visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj ter utrujenost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe. Strokovnjaki napovedujejo, da lahko v prihodnjih dveh tednih v Sloveniji pričakujemo vrh letošnje epidemije. Mnogi si zastavljamo vprašanje, kako bi lahko najhitreje okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče? Kaj pa cepljenje? Ali je letošnje cepivo učinkovito? Iztok Konc se je o gripi za oddajo Ultrazvok pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/Letonjagripakarhuda4105260.mp3 RTVSLO – Prvi 589 clean Visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj ter utrujenost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe. Strokovnjaki napovedujejo, da lahko v prihodnjih dveh tednih v Sloveniji pričakujemo vrh letošnje epidemije. Mnogi si zastavljamo vprašanje, kako bi lahko najhitreje okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče? Kaj pa cepljenje? Ali je letošnje cepivo učinkovito? Iztok Konc se je o gripi za oddajo Ultrazvok pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 Jan 2019 08:20:00 +0000 Letošnja gripa kar huda Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/Kontroverznegenskekarje4097811.mp3 RTVSLO – Prvi 673 clean Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 Jan 2019 08:20:00 +0000 Kontroverzne genske škarje Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/17/Oslovskikaelj4090544.mp3 RTVSLO – Prvi 648 clean Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 Jan 2019 09:45:00 +0000 Oslovski kašelj Dr. Marinka Žitnik je razvila prvo računsko metodo, ki omogoča napovedovanje stranskih učinkov kombinacije različnih zdravil. Ti algoritmi koristijo tako raziskovalcem kot zdravnikom, saj številna obolenja zahtevajo zdravljenje z več zdravili hkrati. Po besedah dr. Žitnik nove tehnologije tako spreminjajo medicino in omogočajo povsem drugačen pogled v telo, na zdravje in bolezen. Z izjemno slovensko računalničarko, ki študira in raziskuje na Oddelku za računalništvo Univerze Stanford v Združenih državah Amerike, se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/09/Zumetnointeligencodovarnejegauivanjazdravil4082181.mp3 RTVSLO – Prvi 556 clean Dr. Marinka Žitnik je razvila prvo računsko metodo, ki omogoča napovedovanje stranskih učinkov kombinacije različnih zdravil. Ti algoritmi koristijo tako raziskovalcem kot zdravnikom, saj številna obolenja zahtevajo zdravljenje z več zdravili hkrati. Po besedah dr. Žitnik nove tehnologije tako spreminjajo medicino in omogočajo povsem drugačen pogled v telo, na zdravje in bolezen. Z izjemno slovensko računalničarko, ki študira in raziskuje na Oddelku za računalništvo Univerze Stanford v Združenih državah Amerike, se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 Jan 2019 08:20:00 +0000 Z umetno inteligenco do varnejšega uživanja zdravil Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/28/Distonijanehotenokrenjemiic4071088.mp3 RTVSLO – Prvi 681 clean Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 Jan 2019 08:20:00 +0000 Distonija – nehoteno krčenje mišic Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/24/Sodelovanjezdravnikovvkoristtriletnedeklice4068674.mp3 RTVSLO – Prvi 569 clean Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Dec 2018 08:20:00 +0000 Sodelovanje zdravnikov v korist triletne deklice Hladne zimske dni si marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med zadnjimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. V Novem mestu je zdaj že upokojenega zdravnika in velikega poznavalca medu obiskal Iztok Konc. Foto: StockSnap/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/19/Dobrabesedajekotmedsladkazaduoinzdravilozatelo4063819.mp3 RTVSLO – Prvi 701 clean Hladne zimske dni si marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med zadnjimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. V Novem mestu je zdaj že upokojenega zdravnika in velikega poznavalca medu obiskal Iztok Konc. Foto: StockSnap/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Dec 2018 08:20:00 +0000 Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Parodontoza-odvnetjadlesnidoizpadlihzob4053154.mp3 RTVSLO – Prvi 648 clean Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Dec 2018 08:20:00 +0000 Parodontoza - od vnetja dlesni do izpadlih zob Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Imunoterapija-odkritjevrednoNobelovenagrade4045572.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Dec 2018 08:20:00 +0000 Imunoterapija - odkritje, vredno Nobelove nagrade Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/26/udenegazdravilazanespenostni4036092.mp3 RTVSLO – Prvi 649 clean Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Nov 2018 08:20:00 +0000 Čudežnega zdravila za nespečnost ni Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/Kosrceudari180-kratnaminuto4030215.mp3 RTVSLO – Prvi 572 clean Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Nov 2018 08:20:00 +0000 Ko srce udari 180-krat na minuto Slovenski zdravniki predpišejo iz leta v leto več receptov. Narašča pa tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti pravi, da so med njenimi bolniki celo taki, ki morajo vsak dan vzeti tudi po sedemindvajset tablet. V oddaji Ultrazvok tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Kaj je polifarmacija, kateri so vzroki zanjo in kakšne nevarnosti prinaša pojasnjujeta asist. dr. Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in prof. dr. Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/14/Vsakdanzapestzdravil4020156.mp3 RTVSLO – Prvi 601 clean Slovenski zdravniki predpišejo iz leta v leto več receptov. Narašča pa tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti pravi, da so med njenimi bolniki celo taki, ki morajo vsak dan vzeti tudi po sedemindvajset tablet. V oddaji Ultrazvok tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Kaj je polifarmacija, kateri so vzroki zanjo in kakšne nevarnosti prinaša pojasnjujeta asist. dr. Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in prof. dr. Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Nov 2018 08:20:00 +0000 Vsak dan za pest zdravil V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim težavam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat o analnogenitalnih bradavicah ali kondilomih. » Kadar gre za težave z bradavicami na spolovilu ali zadnjiku, se ljudje še vedno zelo pozno odločijo za pregled pri specialistu,« je jasen doc. dr. Boštjan Mlakar iz Zasebne klinike Zdrav splet. Kirurg, ki se v svoji ambulanti ukvarja z analnim in spolnim zdravjem, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil, kako se okužimo s povzročitelji bradavic in kakšni so postopki zdravljenja. Opozoril bo tudi, kdaj bi morali nujno na pregled spolovila in zadnjika. Za vas ga je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/07/Bradavicenaspoloviluinzadnjiku4010815.mp3 RTVSLO – Prvi 569 clean V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim težavam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat o analnogenitalnih bradavicah ali kondilomih. » Kadar gre za težave z bradavicami na spolovilu ali zadnjiku, se ljudje še vedno zelo pozno odločijo za pregled pri specialistu,« je jasen doc. dr. Boštjan Mlakar iz Zasebne klinike Zdrav splet. Kirurg, ki se v svoji ambulanti ukvarja z analnim in spolnim zdravjem, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil, kako se okužimo s povzročitelji bradavic in kakšni so postopki zdravljenja. Opozoril bo tudi, kdaj bi morali nujno na pregled spolovila in zadnjika. Za vas ga je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Nov 2018 08:20:00 +0000 Bradavice na spolovilu in zadnjiku Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/29/Kajstoritikonaspreplavijoustva4003109.mp3 RTVSLO – Prvi 774 clean Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Nov 2018 08:20:00 +0000 Kaj storiti, ko nas preplavijo čustva Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/Motnjesrnegaritma3996937.mp3 RTVSLO – Prvi 557 clean Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Oct 2018 07:20:00 +0000 Motnje srčnega ritma Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Smrtnonevarnistrdkivvenah3989153.mp3 RTVSLO – Prvi 609 clean Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 18 Oct 2018 07:20:00 +0000 Smrtno nevarni strdki v venah Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/Zakajdietetikizdajstavijonabeljakovine3981484.mp3 RTVSLO – Prvi 756 clean Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Oct 2018 07:20:00 +0000 Zakaj dietetiki zdaj stavijo na beljakovine Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/03/Brezstrahunamamografijo3973250.mp3 RTVSLO – Prvi 600 clean Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 4 Oct 2018 07:20:00 +0000 Brez strahu na mamografijo Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/25/Veliktrebuh-velikotveganje3965086.mp3 RTVSLO – Prvi 660 clean Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 27 Sep 2018 07:20:00 +0000 Velik trebuh - veliko tveganje Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/19/VirusZahodnegaNilaedolgovSloveniji3959098.mp3 RTVSLO – Prvi 755 clean Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 20 Sep 2018 07:20:00 +0000 Virus Zahodnega Nila že dolgo v Sloveniji Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/11/Slovenskaidejazazdravljenjeredkerevmatinebolezni3951802.mp3 RTVSLO – Prvi 591 clean Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 13 Sep 2018 07:20:00 +0000 Slovenska ideja za zdravljenje redke revmatične bolezni Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/05/Zdravljenjevnetjailzdajzmanjstranskimiuinki3944812.mp3 RTVSLO – Prvi 582 clean Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 6 Sep 2018 07:20:00 +0000 Zdravljenje vnetja žil zdaj z manj stranskimi učinki Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/29/Vedemencemedsladkornimibolniki3937165.mp3 RTVSLO – Prvi 710 clean Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 30 Aug 2018 07:20:00 +0000 Več demence med sladkornimi bolniki Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/22/Nespenostjevelikanonamora3931004.mp3 RTVSLO – Prvi 566 clean Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 23 Aug 2018 07:20:00 +0000 Nespečnost je velika nočna mora Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/13/Klopnimeningoencefalitisjezruilmojsvet3923369.mp3 RTVSLO – Prvi 540 clean Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 16 Aug 2018 07:20:00 +0000 Klopni meningoencefalitis je zrušil moj svet Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/08/Kopoletnaavanturapostanediagnoza3919249.mp3 RTVSLO – Prvi 550 clean Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 9 Aug 2018 07:20:00 +0000 Ko poletna avantura postane diagnoza Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/Ribekotsuperivilo3914720.mp3 RTVSLO – Prvi 604 clean Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Aug 2018 07:20:00 +0000 Ribe kot superživilo?! Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/01/Ribekotsuperivilo3914720_1.mp3 RTVSLO – Prvi 604 clean Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 2 Aug 2018 07:20:00 +0000 Ribe kot superživilo?! Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/16/Negaopeenekoe3902366.mp3 RTVSLO – Prvi 590 clean Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Jul 2018 07:20:00 +0000 Nega opečene kože Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/16/Sonenjesredidnevanirazumno3902248.mp3 RTVSLO – Prvi 748 clean Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Jul 2018 07:20:00 +0000 Sončenje sredi dneva ni razumno Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/11/Pravarevolucijavmedicini3898670.mp3 RTVSLO – Prvi 614 clean Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Jul 2018 07:20:00 +0000 "Prava revolucija v medicini" »Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/04/Boreliozamijevzelasluh.3892113.mp3 RTVSLO – Prvi 600 clean »Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Jul 2018 07:20:00 +0000 »Borelioza mi je vzela sluh.« Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/27/Luskavicoumirijobiolokazdravilainpoletje3884197.mp3 RTVSLO – Prvi 624 clean Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 28 Jun 2018 07:20:00 +0000 Luskavico umirijo biološka zdravila in poletje Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/21/NoviprimeriopicvSlovenijiinsosednjihdravah3878531.mp3 RTVSLO – Prvi 988 clean Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 21 Jun 2018 08:20:00 +0000 Novi primeri ošpic v Sloveniji in sosednjih državah V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/13/Dojenjeincepljenjeuinkovitavbojuprotiraku3864678.mp3 RTVSLO – Prvi 760 clean V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 14 Jun 2018 07:20:00 +0000 Dojenje in cepljenje učinkovita v boju proti raku Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/Slovenskaznanstvenicanasledigenomzaosteoporozo3856718.mp3 RTVSLO – Prvi 672 clean Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 7 Jun 2018 07:20:00 +0000 Slovenska znanstvenica na sledi genom za osteoporozo Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/30/Sivamrenazameglividsladkornihbolnikov3850423.mp3 RTVSLO – Prvi 606 clean Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 31 May 2018 07:20:00 +0000 Siva mrena zamegli vid sladkornih bolnikov Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/23/Rakjajnikov3842566.mp3 RTVSLO – Prvi 706 clean Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 24 May 2018 07:20:00 +0000 Rak jajčnikov Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/16/Strupzaputikosomesosladilasfruktozoinpivo3833264.mp3 RTVSLO – Prvi 583 clean Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 17 May 2018 07:20:00 +0000 Strup za putiko so meso, sladila s fruktozo in pivo V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/09/Shizofrenijavpoznejemivljenjskemobdobju3825605.mp3 RTVSLO – Prvi 684 clean V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 10 May 2018 07:20:00 +0000 Shizofrenija v poznejšem življenjskem obdobju Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/25/Zantihistaminikinadseneninahod3813288.mp3 RTVSLO – Prvi 556 clean Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 3 May 2018 07:20:00 +0000 Z antihistaminiki nad seneni nahod Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/23/Strahpredletenjem3811087.mp3 RTVSLO – Prvi 625 clean Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 26 Apr 2018 07:20:00 +0000 Strah pred letenjem Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/19/everjamemovznanost3806310.mp3 RTVSLO – Prvi 717 clean Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 19 Apr 2018 07:20:00 +0000 Še verjamemo v znanost? Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/11/Preozkakoica-fimoza3798281.mp3 RTVSLO – Prvi 600 clean Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 12 Apr 2018 07:20:00 +0000 Preozka kožica - fimoza Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/04/Kakoprepreitiosteoporoznizlommedenice3790905.mp3 RTVSLO – Prvi 609 clean Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 5 Apr 2018 07:20:00 +0000 Kako preprečiti osteoporozni zlom medenice Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/28/Kajeenskapozabivzetikontracepcijskotabletko3783969.mp3 RTVSLO – Prvi 512 clean Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 29 Mar 2018 07:20:00 +0000 Kaj, če ženska pozabi vzeti kontracepcijsko tabletko? Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/21/Antioksidanti-lovilcikodljivihprostihradikalov3776370.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Mar 2018 08:20:00 +0000 Antioksidanti - lovilci škodljivih prostih radikalov Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/14/Skotstranskiuinkikontracepcijskihtabletk3768039.mp3 RTVSLO – Prvi 611 clean Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Mar 2018 08:20:00 +0000 S kot stranski učinki kontracepcijskih tabletk Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/07/Celicekiobnovijosklepnihrustanec3760437.mp3 RTVSLO – Prvi 572 clean Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Mar 2018 08:20:00 +0000 Celice, ki obnovijo sklepni hrustanec Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/28/Uinkovitakontracepcijazmanjstranskimiuinki3753669.mp3 RTVSLO – Prvi 594 clean Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Mar 2018 08:20:00 +0000 Učinkovita kontracepcija z manj stranskimi učinki Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/21/3D-slikazobrazkrijegranulom3745678.mp3 RTVSLO – Prvi 456 clean Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Feb 2018 08:20:00 +0000 3D-slika zob razkrije granulom Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/14/Sladkoruniujetelo3737788.mp3 RTVSLO – Prvi 416 clean Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 15 Feb 2018 08:20:00 +0000 Sladkor uničuje telo Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/07/Vujenostijemoinpomo3730932.mp3 RTVSLO – Prvi 636 clean Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 8 Feb 2018 08:20:00 +0000 V čuječnosti je moč in pomoč Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/31/Pregledkilahkorazkrijemultiplosklerozo3723903.mp3 RTVSLO – Prvi 566 clean Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 1 Feb 2018 08:20:00 +0000 Pregled, ki lahko razkrije multiplo sklerozo Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/24/PraviizvidivpravemasunaKlinikiGolnik3716371.mp3 RTVSLO – Prvi 681 clean Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Jan 2018 08:20:00 +0000 »Pravi izvidi v pravem času,« na Kliniki Golnik RTVSLO – Prvi no RTV, MMC radio.podcast@rtvslo.si MMC RTV Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. sl Thu, 12 Dec 2019 08:20:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 12 Dec 2019 08:20:00 +0000 Ultrazvok