Education (C) RTVSLO 2017 Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Ultrazvok http://img.rtvslo.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2288722/4d_podcast_ultrazvok.jpg Hrana je energija. Za marsikoga pa tudi tolažba, nagrada ali izhod iz stiske. Igralec Jurij Zrnec je v pogovoru z Zvezdano rekel takole: »Dejstvo je, da jemo čustva. Pri meni to velja za obe skrajnosti. Če sem vesel, jem; če sem žalosten, tudi jem.« Ali je s tem opisal tako imenovano čustveno lakoto, na katero opozarja vedno več psihologov, terapevtov in zdravnikov. Ti govorijo o volčji lakoti, ki nas napade, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki. Čustvena lakota je lahko tudi simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje pa s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič v oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Films42/ Pixabay 174724963 RTVSLO – Prvi 791 clean Hrana je energija. Za marsikoga pa tudi tolažba, nagrada ali izhod iz stiske. Igralec Jurij Zrnec je v pogovoru z Zvezdano rekel takole: »Dejstvo je, da jemo čustva. Pri meni to velja za obe skrajnosti. Če sem vesel, jem; če sem žalosten, tudi jem.« Ali je s tem opisal tako imenovano čustveno lakoto, na katero opozarja vedno več psihologov, terapevtov in zdravnikov. Ti govorijo o volčji lakoti, ki nas napade, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki. Čustvena lakota je lahko tudi simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje pa s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič v oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Films42/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 15 Oct 2020 07:10:00 +0000 Čustvena lakota Tokrat bodo v Ultrazvoku govorile številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na ta vprašanja bosta odgovorila fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremlja podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: IJS 174723486 RTVSLO – Prvi 892 clean Tokrat bodo v Ultrazvoku govorile številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na ta vprašanja bosta odgovorila fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremlja podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: IJS https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 08 Oct 2020 08:05:00 +0000 Nova covid realnost - čez 14 dni 200 in več bolnikov na covid oddelkih V torek je Svetovna zdravstvena organizacija objavila podatek, da je zaradi covida na svetu umrlo že več kot milijon bolnic in bolnikov. V Sloveniji smo do zdaj zabeležili 150 (sreda, 30.9.2020) smrti. V medijih, na spletu in družbenih omrežjih beremo takšne in drugačne številke ter informacije o covidu in o številu okužb z novim koronavirusom. Nekatere držijo, druge ne. Zato je potrebno, da dobimo informacije o covidu iz prve roke. Gost oddaje Ultrazvok bo Mitja Lenart, specializant infektologije, ki bolnike s covidom zdravi v Splošni bolnišnici v Celju. Kakšno je stanje v celjski bolnišnici? Katerih zapletov covida se zdravniki najbolj bojijo? Kakšni testi na okužbo s Sars-Cov 2 so na voljo v Celju? Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mitja Lenart 174721660 RTVSLO – Prvi 782 clean V torek je Svetovna zdravstvena organizacija objavila podatek, da je zaradi covida na svetu umrlo že več kot milijon bolnic in bolnikov. V Sloveniji smo do zdaj zabeležili 150 (sreda, 30.9.2020) smrti. V medijih, na spletu in družbenih omrežjih beremo takšne in drugačne številke ter informacije o covidu in o številu okužb z novim koronavirusom. Nekatere držijo, druge ne. Zato je potrebno, da dobimo informacije o covidu iz prve roke. Gost oddaje Ultrazvok bo Mitja Lenart, specializant infektologije, ki bolnike s covidom zdravi v Splošni bolnišnici v Celju. Kakšno je stanje v celjski bolnišnici? Katerih zapletov covida se zdravniki najbolj bojijo? Kakšni testi na okužbo s Sars-Cov 2 so na voljo v Celju? Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mitja Lenart https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 01 Oct 2020 07:10:00 +0000 Test za covid z grgranjem za zdaj v poskusni fazi Vsak tretji človek starejši od šestdeset let ima manjše ali večje težave zaradi obrabe kolčnega sklepa. Sprva so okorni in boleči samo prvi jutranji koraki, kasneje pa bolečina ne mine niti ponoči. Prizadeti šepa in le težko hodi brez pomoči. Ortopedi obrabljen kolčni sklep nadomestijo z endoprotezo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka prof. dr. Drago Dolinar opogumlja in zagotavlja, da lahko s posegom bistveno izboljšajo pacientovo življenje. »Po rehabilitaciji pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk.« Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikael Häggström, M.D./ WikimediaCommons/ Public Domain 174720199 RTVSLO – Prvi 957 clean Vsak tretji človek starejši od šestdeset let ima manjše ali večje težave zaradi obrabe kolčnega sklepa. Sprva so okorni in boleči samo prvi jutranji koraki, kasneje pa bolečina ne mine niti ponoči. Prizadeti šepa in le težko hodi brez pomoči. Ortopedi obrabljen kolčni sklep nadomestijo z endoprotezo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka prof. dr. Drago Dolinar opogumlja in zagotavlja, da lahko s posegom bistveno izboljšajo pacientovo življenje. »Po rehabilitaciji pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk.« Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikael Häggström, M.D./ WikimediaCommons/ Public Domain https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 24 Sep 2020 08:15:00 +0000 Pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk Otečene bezgavke so lahko znak za alarm – ni pa nujno, saj bezgavke otečejo zaradi zelo različnih razlogov. Povečane in boleče bezgavke so pogosto posledica bakterijske ali virusne okužbe, lahko so simptom revmatičnega obolenja ali rakave bolezni. Spodbudna je obsežna nizozemska raziskava, ki je pokazala, da je maligno obolenje zelo redko vzrok za spremenjene bezgavke. Podrobneje pa v Ultrazvoku onkologinja prof. dr. Barbara Jezeršek Novaković z Onkološkega inštituta v Ljubljani. O bezgavkah se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana/ ilustratorka Katja Mulej 174717396 RTVSLO – Prvi 572 clean Otečene bezgavke so lahko znak za alarm – ni pa nujno, saj bezgavke otečejo zaradi zelo različnih razlogov. Povečane in boleče bezgavke so pogosto posledica bakterijske ali virusne okužbe, lahko so simptom revmatičnega obolenja ali rakave bolezni. Spodbudna je obsežna nizozemska raziskava, ki je pokazala, da je maligno obolenje zelo redko vzrok za spremenjene bezgavke. Podrobneje pa v Ultrazvoku onkologinja prof. dr. Barbara Jezeršek Novaković z Onkološkega inštituta v Ljubljani. O bezgavkah se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana/ ilustratorka Katja Mulej https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 17 Sep 2020 07:10:00 +0000 Otečene bezgavke pogosto povzročijo preplah Ko so se zdravniki sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z interventnim kardiologom prof. dr. Matjažem Buncem, ki je bil eden izmed članov zdravniške ekipe. Foto: UKC Ljubljana 174716825 RTVSLO – Prvi 721 clean Ko so se zdravniki sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z interventnim kardiologom prof. dr. Matjažem Buncem, ki je bil eden izmed članov zdravniške ekipe. Foto: UKC Ljubljana https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 10 Sep 2020 07:10:00 +0000 Z novim pristopom je bila operacija srca 76-letnika hitrejša in z manj zapleti Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom Tomažem Vovkom z Infekcijske klinike v Ljubljani in s fizičarko dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo 174715336 RTVSLO – Prvi 654 clean Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom Tomažem Vovkom z Infekcijske klinike v Ljubljani in s fizičarko dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 03 Sep 2020 07:10:00 +0000 Maska mora pokriti nos, usta in brado Zaščitne maske da ali ne? Vprašanje, okrog katerega se krešejo mnenja v pogovorih, na spletu, v medijih. Razpravljajo poznavalci in nepoznavalci, pa tudi strokovnjaki. Kako, če sploh, nas maske ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom , smo za oddajo Ultrazvok vprašali virologinjo in biotehnologinjo prof. dr. Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Na inštitutu so pod drobnogled vzeli tako virus kot maske. Zaključki v oddaji Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija 174713943 RTVSLO – Prvi 660 clean Zaščitne maske da ali ne? Vprašanje, okrog katerega se krešejo mnenja v pogovorih, na spletu, v medijih. Razpravljajo poznavalci in nepoznavalci, pa tudi strokovnjaki. Kako, če sploh, nas maske ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom , smo za oddajo Ultrazvok vprašali virologinjo in biotehnologinjo prof. dr. Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Na inštitutu so pod drobnogled vzeli tako virus kot maske. Zaključki v oddaji Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 27 Aug 2020 07:10:00 +0000 »Prepričana sem, da maske pripomorejo k preprečevanju prenosa virusa.« Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo. Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Izvedla radijca Lucija Fatur in Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/Pixabay 174712806 RTVSLO – Prvi 793 clean Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo. Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Izvedla radijca Lucija Fatur in Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 20 Aug 2020 07:58:00 +0000 Registrirali učinkovit naravni repelent proti klopom in komarjem V Ultrazvoku tokrat izkušnja s covidom iz prve roke. Gospa Kristina je stara šestdeset let in prihaja iz okolice Celja. Zaradi okužbe z novim koronavirusom se od 3. avgusta zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Še vedno ima vročino, manj pa bolečin in tudi kašelj se je umiril. »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim,« si želi gospa Kristina. Njena soseda v bolniški sobi je namreč zaradi covida v bolnišnici že šest tednov. Pogovor z gospo Kristino poslušajte v Ultrazvoku. Na Infekcijsko kliniko jo je poklical Iztok Konc. Foto: Matej Povše/ UKC Ljubljana 174711363 RTVSLO – Prvi 582 clean V Ultrazvoku tokrat izkušnja s covidom iz prve roke. Gospa Kristina je stara šestdeset let in prihaja iz okolice Celja. Zaradi okužbe z novim koronavirusom se od 3. avgusta zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Še vedno ima vročino, manj pa bolečin in tudi kašelj se je umiril. »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim,« si želi gospa Kristina. Njena soseda v bolniški sobi je namreč zaradi covida v bolnišnici že šest tednov. Pogovor z gospo Kristino poslušajte v Ultrazvoku. Na Infekcijsko kliniko jo je poklical Iztok Konc. Foto: Matej Povše/ UKC Ljubljana https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 13 Aug 2020 07:10:00 +0000 »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim.« V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija 174710149 RTVSLO – Prvi 830 clean V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 06 Aug 2020 07:15:00 +0000 Dr. Trampuž: Če bi že januarja nosili maske, bi pandemijo v Evropi lahko preprečili Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja prof. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Lismarianne/ Pixabay 174706899 RTVSLO – Prvi 591 clean Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja prof. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Lismarianne/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 30 Jul 2020 07:15:00 +0000 Raziskava: 87 odstotkov najstnikov ve, da UV žarki povečajo tveganje za kožnega raka Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več; nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili v praskanje. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok svetuje klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Emphyrio/ Pixabay 174706830 RTVSLO – Prvi 522 clean Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več; nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili v praskanje. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok svetuje klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Emphyrio/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 23 Jul 2020 07:15:00 +0000 Letos prava invazija komarjev Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana 174706438 RTVSLO – Prvi 773 clean Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 16 Jul 2020 07:15:00 +0000 Po covidu možnih več tednov slabosti, utrujenosti, glavobolov, težav s spominom Zdaj smo v obdobju, ko vsak dan težko čakamo na podatke o širjenju novega koronavirusa po Sloveniji in sosednjih državah. Sprašujemo se, kako število okuženih narašča; ali eksponentno ali linearno? Preverjamo, koliko ljudi je v bolnišnici in koliko na respiratorju? Odgovore iščemo na spletu, v tiskanih medijih, na televiziji in radiu. Kaj o trenutnem stanju epidemije pravijo številke in kaj nam napovedujejo strokovnjaki, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Sodelujejo: biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme (Medicinska fakulteta v Ljubljani, Covid-19 sledilnik), matematik prof. dr. Janez Žibert (Zdravstvena fakulteta, Covid-19 sledilnik) in epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Janez Žibert 174705128 RTVSLO – Prvi 896 clean Zdaj smo v obdobju, ko vsak dan težko čakamo na podatke o širjenju novega koronavirusa po Sloveniji in sosednjih državah. Sprašujemo se, kako število okuženih narašča; ali eksponentno ali linearno? Preverjamo, koliko ljudi je v bolnišnici in koliko na respiratorju? Odgovore iščemo na spletu, v tiskanih medijih, na televiziji in radiu. Kaj o trenutnem stanju epidemije pravijo številke in kaj nam napovedujejo strokovnjaki, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Sodelujejo: biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme (Medicinska fakulteta v Ljubljani, Covid-19 sledilnik), matematik prof. dr. Janez Žibert (Zdravstvena fakulteta, Covid-19 sledilnik) in epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Janez Žibert https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 09 Jul 2020 07:15:00 +0000 Okuženi imel kontakte s kar 70 osebami Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc 174703775 RTVSLO – Prvi 664 clean Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 02 Jul 2020 07:15:00 +0000 Ihan: "Ponavljamo vse napake iz prepoznega odziva na italijanski prvi val." Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik 174702445 RTVSLO – Prvi 728 clean Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Wed, 24 Jun 2020 09:45:00 +0000 »Šele zdaj smo dobili občutek, kako kužen je koronavirus« Klopi letos nikomur ne prizanašajo. »Z družino smo šli samo malo v gozd in že smo bili vsi polni klopov,« preberemo na enem od spletnih forumov. Zaradi mile zime in tople pomladi zdaj že več tednov beležimo velik porast bolezni, ki jih prenašajo klopi. Infektologi opozarjajo, da je med obolelimi veliko otrok. Samo na Infekcijski kliniki v Ljubljani so letos zdravili že več kot 100 otrok z boreliozo, zabeležili pa so že tudi nekaj primerov klopnega meningoencefalitisa. O boleznih, ki jih prenašajo klopi, pri odraslih vemo veliko, kako resno pa ogrozijo otroke, bo v Ultrazvoku pojasnila pediatrična infektologinja Liza Lea Lah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Catkin/ Pixabay 174701146 RTVSLO – Prvi 816 clean Klopi letos nikomur ne prizanašajo. »Z družino smo šli samo malo v gozd in že smo bili vsi polni klopov,« preberemo na enem od spletnih forumov. Zaradi mile zime in tople pomladi zdaj že več tednov beležimo velik porast bolezni, ki jih prenašajo klopi. Infektologi opozarjajo, da je med obolelimi veliko otrok. Samo na Infekcijski kliniki v Ljubljani so letos zdravili že več kot 100 otrok z boreliozo, zabeležili pa so že tudi nekaj primerov klopnega meningoencefalitisa. O boleznih, ki jih prenašajo klopi, pri odraslih vemo veliko, kako resno pa ogrozijo otroke, bo v Ultrazvoku pojasnila pediatrična infektologinja Liza Lea Lah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Catkin/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 18 Jun 2020 08:05:00 +0000 Letos pri otrocih že več kot 100 primerov Lymske borelioze »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo. Koliko železa bi morali zaužiti na dan? V kateri hrani ga je največ? Kdo je najbolj ogrožen? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa hematologinja Irena Preložnik Zupan. Foto: qimono/ pixabay 174699320 RTVSLO – Prvi 533 clean »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo. Koliko železa bi morali zaužiti na dan? V kateri hrani ga je največ? Kdo je najbolj ogrožen? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa hematologinja Irena Preložnik Zupan. Foto: qimono/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 11 Jun 2020 07:15:00 +0000 Slabokrvnosti ne moremo pozdraviti le z železom iz hrane Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH) aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je vzorec virusa iz Maribora zelo podoben novemu koronavirusu iz Azije – natančneje virusu iz Malezije in Singapurja. Več o njenem zanimivem odkritju v Ultrazvoku. Z Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: fernandozhiminaciela/ pixabay 174697726 RTVSLO – Prvi 696 clean Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH) aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je vzorec virusa iz Maribora zelo podoben novemu koronavirusu iz Azije – natančneje virusu iz Malezije in Singapurja. Več o njenem zanimivem odkritju v Ultrazvoku. Z Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: fernandozhiminaciela/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 04 Jun 2020 07:15:00 +0000 Ni dokazov, da bi virus nastal v laboratoriju Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog, virologinja in nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – bodo v tokratnem Ultrazvoku predstavili nekaj zadnjih dognanj, ki kažejo, da covid-19 še zdaleč ni premagan. Na kaj vse morajo biti zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in tisti, ki iščejo cepivo, pozorni, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: TheDigitalArtist/ Pixabay 174696082 RTVSLO – Prvi 613 clean Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog, virologinja in nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – bodo v tokratnem Ultrazvoku predstavili nekaj zadnjih dognanj, ki kažejo, da covid-19 še zdaleč ni premagan. Na kaj vse morajo biti zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in tisti, ki iščejo cepivo, pozorni, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: TheDigitalArtist/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 28 May 2020 07:15:00 +0000 Omotica? Glavobol? Motnje zavesti? Izguba vonja in okusa? Na splošno je veljalo prepričanje, da otroci covid-19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s Kawasakijevo boleznijo, z redko in hudo otroško boleznijo, oziroma s sindromom, ki je Kawasakijevi bolezni zelo podoben. Zanjo je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji tako poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov. Kako pa je v Sloveniji? Ali gre le za naključje, ali sta hudo vnetje žil in covid-19 povezana? Iztok Konc se je pogovarjal s pediatrinjo na Infekcijski kliniki dr. Tino Plankar Srovin. Foto: pedro_wroclaw/ pixabay 174694350 RTVSLO – Prvi 602 clean Na splošno je veljalo prepričanje, da otroci covid-19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s Kawasakijevo boleznijo, z redko in hudo otroško boleznijo, oziroma s sindromom, ki je Kawasakijevi bolezni zelo podoben. Zanjo je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji tako poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov. Kako pa je v Sloveniji? Ali gre le za naključje, ali sta hudo vnetje žil in covid-19 povezana? Iztok Konc se je pogovarjal s pediatrinjo na Infekcijski kliniki dr. Tino Plankar Srovin. Foto: pedro_wroclaw/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 21 May 2020 07:15:00 +0000 V Sloveniji v zadnjih dveh mesecih 7 primerov Kawasakijeve bolezni Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/13/Dr.PoljakTeorijamzaroteocovid-19neverjamem4754490.mp3 RTVSLO – Prvi 829 clean Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 14 May 2020 07:10:00 +0000 Dr. Poljak: Teorijam zarote o covid-19 ne verjamem Nacionalna raziskava covid-19 pod vodstvom prof. Petrovca je razkrila, da je v Sloveniji prišlo v stik z novim koronavirusom veliko več prebivalcev od predvidevanj, vendar še vedno premalo, da bi nas to obvarovalo pred novimi okužbami. Kaj nam torej ta podatek pove? V oddaji Ultrazvok izsledke študije komentiramo s priznanim imunologom prof. dr. Alojzom Ihanom z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kateri podatek ga je presenetil, zaradi katerega pa je zaskrbljen? Kako bo s šolo, dopusti, šprtnimi dogodki in koncerti? Ali nam izsledki raziskave že kaj povedo o poteku epidemije v naslednjih tednih in mesecih? Odgovori v Ultrazvoku – s prof. Ihanom se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/07/Dr.IhanNeskrbimenizkaprekuenostampaknevarnostvirusa4746665.mp3 RTVSLO – Prvi 702 clean Nacionalna raziskava covid-19 pod vodstvom prof. Petrovca je razkrila, da je v Sloveniji prišlo v stik z novim koronavirusom veliko več prebivalcev od predvidevanj, vendar še vedno premalo, da bi nas to obvarovalo pred novimi okužbami. Kaj nam torej ta podatek pove? V oddaji Ultrazvok izsledke študije komentiramo s priznanim imunologom prof. dr. Alojzom Ihanom z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kateri podatek ga je presenetil, zaradi katerega pa je zaskrbljen? Kako bo s šolo, dopusti, šprtnimi dogodki in koncerti? Ali nam izsledki raziskave že kaj povedo o poteku epidemije v naslednjih tednih in mesecih? Odgovori v Ultrazvoku – s prof. Ihanom se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 07 May 2020 07:15:00 +0000 Dr. Ihan: Ne skrbi me nizka prekuženost, ampak nevarnost virusa Okužba z novim koronavirusom se lahko zaplete s hudo pljučnico, ki ogrozi bolnikovo zdravje in življenje. Kako bi hudo vnetje pljuč lahko umirili in bolnikom rešili življenje, je zato vprašanje za številne strokovnjake. S štirimi smo govorili za oddajo Ultrazvok. Dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in dr. Miomir Knežević (Educell) preverjata, kako bi nam v boju z zapleti covid-19 lahko pomagale mezenhimske matične celice; dr. Mateja Logar (UKC Ljubljana) in dr. Polonca Mali (ZTM) pa, če bi covid-19 lahko zdravili s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: ColiN00B/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/29/Posameznikescovid-19epozdravilizmatinimicelicamiinplazmo4728393.mp3 RTVSLO – Prvi 675 clean Okužba z novim koronavirusom se lahko zaplete s hudo pljučnico, ki ogrozi bolnikovo zdravje in življenje. Kako bi hudo vnetje pljuč lahko umirili in bolnikom rešili življenje, je zato vprašanje za številne strokovnjake. S štirimi smo govorili za oddajo Ultrazvok. Dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in dr. Miomir Knežević (Educell) preverjata, kako bi nam v boju z zapleti covid-19 lahko pomagale mezenhimske matične celice; dr. Mateja Logar (UKC Ljubljana) in dr. Polonca Mali (ZTM) pa, če bi covid-19 lahko zdravili s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: ColiN00B/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 30 Apr 2020 07:15:00 +0000 Posameznike s covid-19 že (po)zdravili z matičnimi celicami in plazmo Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. "Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil," pravi infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek za intenzivno terapijo. Foto: UKC Ljubljana/ Matej Povše videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/22/Bojzavsakoivljenje4720726.mp3 RTVSLO – Prvi 728 clean Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. "Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil," pravi infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek za intenzivno terapijo. Foto: UKC Ljubljana/ Matej Povše https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 23 Apr 2020 07:15:00 +0000 Boj za vsako življenje Novi koronavirus je nevidni sovražnik. O njem nam več povedo številke, še več pa izvemo iz zgodb ljudi, ki se skrivajo za njimi. Tokrat nam bo v Ultrazvoku svojo razgrnil znani slovenski glasbenik Simon Gomilšek, ki se ga spomnimo, ko nas je s soprogo Diano zastopal na Pesmi Evrovizije. Svojo izkušnjo o premagovanju koronavirusne bolezni 19 in ozdravitvi je za oddajo Ultrazvok povedal Iztoku Koncu. Foto: Simon Gomilšek videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/15/GlasbenikSimonGomilekoborbiskoronavirusom4712791.mp3 RTVSLO – Prvi 775 clean Novi koronavirus je nevidni sovražnik. O njem nam več povedo številke, še več pa izvemo iz zgodb ljudi, ki se skrivajo za njimi. Tokrat nam bo v Ultrazvoku svojo razgrnil znani slovenski glasbenik Simon Gomilšek, ki se ga spomnimo, ko nas je s soprogo Diano zastopal na Pesmi Evrovizije. Svojo izkušnjo o premagovanju koronavirusne bolezni 19 in ozdravitvi je za oddajo Ultrazvok povedal Iztoku Koncu. Foto: Simon Gomilšek https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 16 Apr 2020 07:15:00 +0000 Vročina mi več dni ni padla pod 39°C Na posnetkih iz Italije, Španije in drugih držav vidimo, kako zdravstveno osebje zaploska vsakemu bolniku, ki se mu okužba z novim koronavirusom izboljša. Bolniku zaploskajo, ko ga iz intenzivne enote preselijo na navadni oddelek in tudi takrat, ko ga lahko odpustijo v domačo oskrbo. Nič manj veselo ni ob dobrih novicah tudi v slovenskih bolnišnicah, pravi medicinska sestra Amela Djurković iz Klinike na Golniku. »Vsaka pozitivna zgodba je dokaz, da smo delali dobro. Veselje ob tem, ko gre bolnik domov, je neprecenljivo.« Za bolnike s covid-19 skrbijo požrtvovalni zdravniki, medicinske sestre in tehniki, zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci. Zaploskajmo jim v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Amela Djurković videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/09/MedicinskasestraAmelaDjurkovizoddelkacovid-194705774.mp3 RTVSLO – Prvi 558 clean Na posnetkih iz Italije, Španije in drugih držav vidimo, kako zdravstveno osebje zaploska vsakemu bolniku, ki se mu okužba z novim koronavirusom izboljša. Bolniku zaploskajo, ko ga iz intenzivne enote preselijo na navadni oddelek in tudi takrat, ko ga lahko odpustijo v domačo oskrbo. Nič manj veselo ni ob dobrih novicah tudi v slovenskih bolnišnicah, pravi medicinska sestra Amela Djurković iz Klinike na Golniku. »Vsaka pozitivna zgodba je dokaz, da smo delali dobro. Veselje ob tem, ko gre bolnik domov, je neprecenljivo.« Za bolnike s covid-19 skrbijo požrtvovalni zdravniki, medicinske sestre in tehniki, zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci. Zaploskajmo jim v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Amela Djurković https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 09 Apr 2020 07:15:00 +0000 Medicinska sestra Amela Djurković z oddelka covid-19 Za tiste, ki imajo težave z alkoholom, je čas epidemije in karantene lahko velika skušnjava, lahko pa tudi upanje in priložnost. »Znašli smo se v težkem in nepredvidljivem obdobju, v katerem alkohol lahko zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje,« opozarja psihiatrinja Janja Milič iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Psihologinja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ji pritrjuje. »Reševanje stisk z alkoholom lahko na dolgi rok vodi v še večje težave.« Kam se lahko v stiski obrnete po pomoč, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/01/AlkoholKakoinkjevasuizolacijedobitipomo4695316.mp3 RTVSLO – Prvi 630 clean Za tiste, ki imajo težave z alkoholom, je čas epidemije in karantene lahko velika skušnjava, lahko pa tudi upanje in priložnost. »Znašli smo se v težkem in nepredvidljivem obdobju, v katerem alkohol lahko zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje,« opozarja psihiatrinja Janja Milič iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Psihologinja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ji pritrjuje. »Reševanje stisk z alkoholom lahko na dolgi rok vodi v še večje težave.« Kam se lahko v stiski obrnete po pomoč, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 02 Apr 2020 07:10:00 +0000 Alkohol?! Kako in kje v času izolacije dobiti pomoč Ko je Aljaž Vilčnik na svojem Facebook profilu objavil, da imajo v družini potrjeno okužbo z novim koronavirusom, se je spraševal, ali je njegova odločitev pravilna ali ne. Odziv je pokazal, da je storil prav. Njegovo objavo je všečkalo več kot štiri tisoč ljudi, delilo pa več kot tri tisoč. Pa ne samo to: število komentarjev je preseglo številko tisoč štiristo. »Vsi izrazi podpore in sočutja, dobre želje in pozitivna energija, so nekaj nepredstavljivo lepega,« pravi Vilčnik. Kako zdaj v izolaciji teče življenje Aleša Vilčnika, njegove partnerke in treh hčera ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje v teh dneh, poslušajte v Ultrazvoku. Aljaža Vilčnika je v Sevnico poklical Iztok Konc. Foto: Aljaž Vilčnik, 43 let, doktor znanosti, podjetnik iz Sevnice videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/25/Zbolelaceladruinaksreilaje4687430.mp3 RTVSLO – Prvi 812 clean Ko je Aljaž Vilčnik na svojem Facebook profilu objavil, da imajo v družini potrjeno okužbo z novim koronavirusom, se je spraševal, ali je njegova odločitev pravilna ali ne. Odziv je pokazal, da je storil prav. Njegovo objavo je všečkalo več kot štiri tisoč ljudi, delilo pa več kot tri tisoč. Pa ne samo to: število komentarjev je preseglo številko tisoč štiristo. »Vsi izrazi podpore in sočutja, dobre želje in pozitivna energija, so nekaj nepredstavljivo lepega,« pravi Vilčnik. Kako zdaj v izolaciji teče življenje Aleša Vilčnika, njegove partnerke in treh hčera ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje v teh dneh, poslušajte v Ultrazvoku. Aljaža Vilčnika je v Sevnico poklical Iztok Konc. Foto: Aljaž Vilčnik, 43 let, doktor znanosti, podjetnik iz Sevnice https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 26 Mar 2020 08:15:00 +0000 Zbolela cela družina, k sreči lažje V teh dneh je lahko odklop od vsakdanjih skrbi in tegob čuječnost. S čuječnostjo se v želji, da bi učinkovito premagali stres in osebnostno zrasli spoznava vedno več ljudi Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Številne študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje, saj zmanjšuje stres, tesnobnost, depresivnost in s tem izboljša kakovost življenja. To splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Ultrazvok predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice, čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: cm_dasilva/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/18/Tesnoboinstrahlahkozmanjaujenost4678979.mp3 RTVSLO – Prvi 646 clean V teh dneh je lahko odklop od vsakdanjih skrbi in tegob čuječnost. S čuječnostjo se v želji, da bi učinkovito premagali stres in osebnostno zrasli spoznava vedno več ljudi Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Številne študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje, saj zmanjšuje stres, tesnobnost, depresivnost in s tem izboljša kakovost življenja. To splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Ultrazvok predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice, čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: cm_dasilva/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 19 Mar 2020 08:15:00 +0000 Tesnobo in strah lahko zmanjša čuječnost V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -\tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -\tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -\tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -\tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -\tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -\tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/Ravnajmopreventivnoinsamozaitno4670873.mp3 RTVSLO – Prvi 689 clean V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -\tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -\tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -\tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -\tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -\tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -\tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 12 Mar 2020 08:15:00 +0000 Ravnajmo preventivno in samozaščitno Le koga kdaj ne bolijo noge, pravi dr. Aleš Blinc, ko pa so bolečine konstantne in nas tako ovirajo pri hoji, da ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je pa nujen obisk pri zdravniku. Bolečina v nogah je namreč lahko opozorilni znak za periferno arterijsko bolezen, ki ji rečemo tudi bolezen zamašenih žil. Zaradi nje poišče v Sloveniji pomoč kar do 3000 ljudi na leto. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana dr. Aleš Blinc bo opisal tudi metodo, s katero lahko bolezen hitro odkrijemo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/ GFDL/ WikimediaCommons videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/04/Enostavnameritevodkrijezamaeneilenanogah4661241.mp3 RTVSLO – Prvi 609 clean Le koga kdaj ne bolijo noge, pravi dr. Aleš Blinc, ko pa so bolečine konstantne in nas tako ovirajo pri hoji, da ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je pa nujen obisk pri zdravniku. Bolečina v nogah je namreč lahko opozorilni znak za periferno arterijsko bolezen, ki ji rečemo tudi bolezen zamašenih žil. Zaradi nje poišče v Sloveniji pomoč kar do 3000 ljudi na leto. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana dr. Aleš Blinc bo opisal tudi metodo, s katero lahko bolezen hitro odkrijemo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/ GFDL/ WikimediaCommons https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 05 Mar 2020 08:15:00 +0000 Enostavna meritev odkrije zamašene žile na nogah Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/26/KoronavirusTudizaSlovenijosejestanjeprecejinbistvenospremenilo4652255.mp3 RTVSLO – Prvi 792 clean Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 27 Feb 2020 08:15:00 +0000 Koronavirus: Tudi za Slovenijo se je stanje precej in bistveno spremenilo Osteoporoza je kronična bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Zaradi osteoporoze postanejo kosti krhke in lomljive, vendar pa večina ljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, dokler tega ne izvejo na boleč način – ko pride do zloma kosti. Prof. dr. Janja Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani s skupino, ki jo vodi, že dve desetletji preučuje genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Pravi, da je za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravlja Iztok Konc. Foto: IAOM - US/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/19/Slovenskaznanstvenicanasledigenomzaosteoporozo4643044.mp3 RTVSLO – Prvi 724 clean Osteoporoza je kronična bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Zaradi osteoporoze postanejo kosti krhke in lomljive, vendar pa večina ljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, dokler tega ne izvejo na boleč način – ko pride do zloma kosti. Prof. dr. Janja Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani s skupino, ki jo vodi, že dve desetletji preučuje genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Pravi, da je za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravlja Iztok Konc. Foto: IAOM - US/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 20 Feb 2020 08:20:00 +0000 Slovenska znanstvenica na sledi genom za osteoporozo Če nam bo situacija ušla iz rok, svarijo nekateri strokovnjaki, in nam ne bo uspelo zaustaviti trenutnega širjenja novega koronavirusa, bi se lahko okužilo celo do 60% svetovne populacije. Zdaj je na Kitajskem in po svetu že več deset tisoč obolelih, virus je zahteval že več kot tisoč življenj. Kako ljudje v Sloveniji spremljajo situacijo na Kitajskem? Ali si zdaj roke pogosteje umivajo in tudi razkužujejo? Kako maske zaščitijo pred virusi, ki se prenašajo po zraku s kapljicami? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc. Odgovarja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik. Fozo: Iztok Konc* videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/13/Kdajinkakonasitijokirurkemaskeinrazkuilo4635005.mp3 RTVSLO – Prvi 724 clean Če nam bo situacija ušla iz rok, svarijo nekateri strokovnjaki, in nam ne bo uspelo zaustaviti trenutnega širjenja novega koronavirusa, bi se lahko okužilo celo do 60% svetovne populacije. Zdaj je na Kitajskem in po svetu že več deset tisoč obolelih, virus je zahteval že več kot tisoč življenj. Kako ljudje v Sloveniji spremljajo situacijo na Kitajskem? Ali si zdaj roke pogosteje umivajo in tudi razkužujejo? Kako maske zaščitijo pred virusi, ki se prenašajo po zraku s kapljicami? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc. Odgovarja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik. Fozo: Iztok Konc* https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 13 Feb 2020 08:15:00 +0000 Kdaj in kako nas ščitijo kirurške maske in razkužilo »Nevarnost hitrega širjenja novega koronavirusa smo podcenjevali,« pravi prof. dr. Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. Poudarja, da je karantena v tem trenutku najbolj učinkovit ukrep za omejitev epidemije. Dr. Trampuž je že govoril z nekaterimi izmed tistih, ki so jih nemške oblasti pred dnevi evakuirale iz Vuhana na Kitajskem in so zdaj v izolaciji. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: JohnsHopkins CSSE, 5.2.2020/ WHO, CDC, ECDC, NHC, DXY videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/05/InfektologNovikoronavirusjeizrednonalezljiv4625823.mp3 RTVSLO – Prvi 614 clean »Nevarnost hitrega širjenja novega koronavirusa smo podcenjevali,« pravi prof. dr. Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. Poudarja, da je karantena v tem trenutku najbolj učinkovit ukrep za omejitev epidemije. Dr. Trampuž je že govoril z nekaterimi izmed tistih, ki so jih nemške oblasti pred dnevi evakuirale iz Vuhana na Kitajskem in so zdaj v izolaciji. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: JohnsHopkins CSSE, 5.2.2020/ WHO, CDC, ECDC, NHC, DXY https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 06 Feb 2020 08:20:00 +0000 Infektolog: Novi koronavirus je izredno nalezljiv Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/29/Kolikoevemoonovemkoronavirusu4617740.mp3 RTVSLO – Prvi 570 clean Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 30 Jan 2020 08:20:00 +0000 Koliko že vemo o novem koronavirusu V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, skupino 0 ima 38 odstotkov, skupino B 15 in skupino AB 7 odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Za Ultrazvok sprašuje Iztok Konc. Odgovarja prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. Foto: PublicDomainPictures/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/22/Znanostzavraamiteokrvnihskupinah4608952.mp3 RTVSLO – Prvi 717 clean V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, skupino 0 ima 38 odstotkov, skupino B 15 in skupino AB 7 odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Za Ultrazvok sprašuje Iztok Konc. Odgovarja prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. Foto: PublicDomainPictures/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 23 Jan 2020 08:20:00 +0000 Znanost zavrača mite o krvnih skupinah Hripav glas je najpogostejša težava, zaradi katere pridejo pacienti v ambulanto prof. dr. Irene Hočevar Boltežar na Kliniki za otorinolaringologijo UKC Ljubljana. Dr. Hočevar Boltežar je namreč foniatrinja - zdravnica, ki zdravi motnje glasu, govora in požiranja. Po njenih besedah je hripavost simptom, ki spremlja zelo raznolike zdravstvene težave. V zimskih mesecih je to najpogosteje virusno vnetje zgornjih dihal, ki običajno ne potrebuje posebne obravnave. Ker pa je vzrok za hripavost lahko še vse kaj drugega kot le nedolžen prehlad, v tokratnem Ultrazvoku podrobneje o hripavem glasu in pregledu pri foniatru. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: nasty_gepp/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/15/Daljahripavostzahtevapregledprifoniatru4600151.mp3 RTVSLO – Prvi 678 clean Hripav glas je najpogostejša težava, zaradi katere pridejo pacienti v ambulanto prof. dr. Irene Hočevar Boltežar na Kliniki za otorinolaringologijo UKC Ljubljana. Dr. Hočevar Boltežar je namreč foniatrinja - zdravnica, ki zdravi motnje glasu, govora in požiranja. Po njenih besedah je hripavost simptom, ki spremlja zelo raznolike zdravstvene težave. V zimskih mesecih je to najpogosteje virusno vnetje zgornjih dihal, ki običajno ne potrebuje posebne obravnave. Ker pa je vzrok za hripavost lahko še vse kaj drugega kot le nedolžen prehlad, v tokratnem Ultrazvoku podrobneje o hripavem glasu in pregledu pri foniatru. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: nasty_gepp/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 16 Jan 2020 08:20:00 +0000 Daljša hripavost zahteva pregled pri foniatru Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar okoli 20 milijonov ljudi ob vid zaradi sive mrene ali katarakte. Vzrokov, da nastane, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Težave z vidom so sicer pogost zaplet sladkorne bolezni, saj neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje. Zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot tudi zelena mrena. Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operativnim posegom. Podrobneje o operaciji pa z očesno kirurginjo dr. Mojco Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: TesaPhotography/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/08/Sladkornabolezenpovzroasivomreno4590785.mp3 RTVSLO – Prvi 532 clean Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar okoli 20 milijonov ljudi ob vid zaradi sive mrene ali katarakte. Vzrokov, da nastane, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Težave z vidom so sicer pogost zaplet sladkorne bolezni, saj neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje. Zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot tudi zelena mrena. Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operativnim posegom. Podrobneje o operaciji pa z očesno kirurginjo dr. Mojco Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: TesaPhotography/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 09 Jan 2020 08:20:00 +0000 Sladkorna bolezen povzroča sivo mreno Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/23/Najvejanagradajekopacientupovrnevid4575904.mp3 RTVSLO – Prvi 558 clean Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 26 Dec 2019 08:20:00 +0000 Največja nagrada je, ko pacientu povrneš vid Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/23/Najvejanagradajekopacientupovrnevid4575904_1.mp3 RTVSLO – Prvi 558 clean Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 26 Dec 2019 08:20:00 +0000 Največja nagrada je, ko pacientu povrneš vid Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, opozarjajo slovenski raziskovalci, saj igra eno ključnih vlog pri optimalnem delovanju človeškega telesa. V organizmu je namreč vpleten v številne procese. Zato je strokovnjake zanimalo, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Po besedah vodje projekta prof. dr. Igorja Pravsta je obsežna raziskava razkrila, da nam v zimskih mesecih vitamina D primanjkuje. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Sodelujeta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Urška Blaznik z NIJZ. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: 12019/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/18/PozimiveiniprimanjkujevitaminaD4568945.mp3 RTVSLO – Prvi 642 clean Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, opozarjajo slovenski raziskovalci, saj igra eno ključnih vlog pri optimalnem delovanju človeškega telesa. V organizmu je namreč vpleten v številne procese. Zato je strokovnjake zanimalo, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Po besedah vodje projekta prof. dr. Igorja Pravsta je obsežna raziskava razkrila, da nam v zimskih mesecih vitamina D primanjkuje. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Sodelujeta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Urška Blaznik z NIJZ. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: 12019/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 19 Dec 2019 08:20:00 +0000 Pozimi večini primanjkuje vitamina D Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/11/Kakovtrehkorakihdomirnegainzadovoljnegadecembra4558603.mp3 RTVSLO – Prvi 585 clean Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 12 Dec 2019 08:20:00 +0000 Kako v treh korakih do mirnega in zadovoljnega decembra Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/04/Nekaterezgodbeseneizidejokotsielimo.4549066.mp3 RTVSLO – Prvi 549 clean Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 05 Dec 2019 08:20:00 +0000 »Nekatere zgodbe se ne izidejo, kot si želimo.« Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/27/Dr.UrbanBrenNovozdraviloprotigripibotisokratmoneje4541105.mp3 RTVSLO – Prvi 666 clean Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 28 Nov 2019 08:20:00 +0000 Dr. Urban Bren: Novo zdravilo proti gripi bo tisočkrat močnejše Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/20/Zamanosoetirioperacijeinpetintridesetkolonoskopij.4530449.mp3 RTVSLO – Prvi 592 clean Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 21 Nov 2019 08:20:00 +0000 »Za mano so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij.« Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/Okubezlisterijoinsalmonelo4518187.mp3 RTVSLO – Prvi 544 clean Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 14 Nov 2019 08:20:00 +0000 Okužbe z listerijo in salmonelo Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/06/Alzheimerjevabolezennampoasijemljeljubegaloveka4507034.mp3 RTVSLO – Prvi 693 clean Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 07 Nov 2019 08:20:00 +0000 Alzheimerjeva bolezen nam počasi jemlje ljubega človeka Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/Oddrogedozdravilaprotidepresiji-ketamin4497812.mp3 RTVSLO – Prvi 790 clean Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 31 Oct 2019 08:20:00 +0000 Od droge do zdravila proti depresiji - ketamin Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/Slovenskiznanstvenikirazvilialgoritemkisejenauilprepoznatimoganskitumor4480754.mp3 RTVSLO – Prvi 634 clean Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič. https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 24 Oct 2019 06:00:00 +0000 Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/16/ivetialiizgoreti4472764.mp3 RTVSLO – Prvi 797 clean Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi. https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 17 Oct 2019 07:00:00 +0000 Živeti ali izgoreti? Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe? videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/akalnedobevpsihiatrijisonedopustne4462994.mp3 RTVSLO – Prvi 671 clean Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe? https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 10 Oct 2019 07:30:00 +0000 “Čakalne dobe v psihiatriji so nedopustne” Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/02/Globokovduijetemaatudisvetloba4451257.mp3 RTVSLO – Prvi 609 clean Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 03 Oct 2019 07:15:00 +0000 Globoko v duši je tema, a tudi svetloba Naslovi v medijih bodejo v oči: »Najstnikova pljuča so kot pljuča sedemdesetletnika«, »Prva smrt v povezavi s kajenjem elektronskih cigaret«, »Elektronske cigarete – manjše zlo ali trojanski konj«. Iz Združenih držav Amerike poročajo o hudih zdravstvenih težavah mladih uporabnikov elektronskih cigaret. Oboleli so imeli različne zdravstvene težave; od lažjih pa do takih, ki so težko poškodovale pljuča in resno ogrozile njihovo zdravje ter življenje. Z rednim kajenjem e-cigaret ali vejpanjem namreč zdaj povezujejo že tudi nekaj smrtnih primerov. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z zdravnico Heleno Koprivnikar (NIJZ) in doc. dr. Mihaelo Zidarn (Klinika Golnik). Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kevsphotos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/20/udimedabikdosplohhotelnekajtakonepreverjenega4431655.mp3 RTVSLO – Prvi 591 clean Naslovi v medijih bodejo v oči: »Najstnikova pljuča so kot pljuča sedemdesetletnika«, »Prva smrt v povezavi s kajenjem elektronskih cigaret«, »Elektronske cigarete – manjše zlo ali trojanski konj«. Iz Združenih držav Amerike poročajo o hudih zdravstvenih težavah mladih uporabnikov elektronskih cigaret. Oboleli so imeli različne zdravstvene težave; od lažjih pa do takih, ki so težko poškodovale pljuča in resno ogrozile njihovo zdravje ter življenje. Z rednim kajenjem e-cigaret ali vejpanjem namreč zdaj povezujejo že tudi nekaj smrtnih primerov. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z zdravnico Heleno Koprivnikar (NIJZ) in doc. dr. Mihaelo Zidarn (Klinika Golnik). Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kevsphotos/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 26 Sep 2019 07:15:00 +0000 Čudi me, da bi kdo sploh hotel nekaj tako nepreverjenega Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/19/Tudiotrociimajolahkopovianholesterol4429588.mp3 RTVSLO – Prvi 1117 clean Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 19 Sep 2019 08:15:00 +0000 Tudi otroci imajo lahko povišan holesterol Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/11/Auuuiias4417906.mp3 RTVSLO – Prvi 636 clean Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 12 Sep 2019 07:10:00 +0000 Auuu – išias! Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/Zaitanovorojenkovpredstreptokoki4409528.mp3 RTVSLO – Prvi 750 clean Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 05 Sep 2019 07:20:00 +0000 Zaščita novorojenčkov pred streptokoki Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/28/Magnetnaresonancajeupanjezabolnikezmultiplosklerozo4398525.mp3 RTVSLO – Prvi 615 clean Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 29 Aug 2019 07:20:00 +0000 Magnetna resonanca je upanje za bolnike z multiplo sklerozo Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/22/Letosmanjboreliozekotlani4392114.mp3 RTVSLO – Prvi 800 clean Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 22 Aug 2019 07:57:00 +0000 Letos manj borelioze kot lani Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/14/Revolucionarnagenskaterapijareujeotrokaivljenja4384564.mp3 RTVSLO – Prvi 636 clean Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 15 Aug 2019 07:20:00 +0000 Revolucionarna genska terapija rešuje otroška življenja Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/07/Dietaniinnesmebitinainivljenja4377477.mp3 RTVSLO – Prvi 667 clean Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 08 Aug 2019 07:20:00 +0000 Dieta ni in ne sme biti način življenja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/19/Nebolearazjedajelahkoznakspolnebolezni4361813.mp3 RTVSLO – Prvi 610 clean Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 01 Aug 2019 07:20:00 +0000 Neboleča razjeda je lahko znak spolne bolezni »K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/19/Slabovidnostambliopijalenookotripoimenovanjazaozdravljivoteavo4361863.mp3 RTVSLO – Prvi 571 clean »K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 25 Jul 2019 07:20:00 +0000 Slabovidnost, ambliopija, leno oko: tri poimenovanja za ozdravljivo težavo Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/18/Vbodmajhenskrbvelikaklopnimeningoencefalitis4360542.mp3 RTVSLO – Prvi 767 clean Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 18 Jul 2019 08:08:00 +0000 Vbod majhen, skrb velika: klopni meningoencefalitis Škoda, ki jo povzročijo ultravijolični sončni žarki, je velika. Da pospešijo staranje kože in v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. To, da nas opečejo, pa tudi. Kako naj oskrbimo opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Zakaj strokovnjaki odsvetujejo šentjanževko? O negi opečene kože v tokratni oddaji Ultrazvok odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. V njeni ambulanti jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Chezbeate/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/11/Skrbzaopeenokoo4353761.mp3 RTVSLO – Prvi 539 clean Škoda, ki jo povzročijo ultravijolični sončni žarki, je velika. Da pospešijo staranje kože in v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. To, da nas opečejo, pa tudi. Kako naj oskrbimo opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Zakaj strokovnjaki odsvetujejo šentjanževko? O negi opečene kože v tokratni oddaji Ultrazvok odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. V njeni ambulanti jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Chezbeate/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 11 Jul 2019 08:12:00 +0000 Skrb za opečeno kožo Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka, specialist internist in zdravnik z urgence – in vedno enak odgovor: Voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najbolj primerna za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo v veliki meri izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je potrebno spiti, da ne pride do dehidracije? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok odgovarjajo: diplomirana dietetičarka Katja Simić, prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana). Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: geralt/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/03/Vzroktevilnihzdravstvenihteavjedehidracija4345256.mp3 RTVSLO – Prvi 701 clean Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka, specialist internist in zdravnik z urgence – in vedno enak odgovor: Voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najbolj primerna za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo v veliki meri izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je potrebno spiti, da ne pride do dehidracije? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok odgovarjajo: diplomirana dietetičarka Katja Simić, prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana). Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: geralt/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 04 Jul 2019 07:20:00 +0000 Vzrok številnih zdravstvenih težav je dehidracija Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/26/Kljunojezgodnjeprepoznavanjemultipleskleroze4333593.mp3 RTVSLO – Prvi 731 clean Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 27 Jun 2019 07:20:00 +0000 Ključno je zgodnje prepoznavanje multiple skleroze Poletje je krasen letni čas, pravi dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Hkrati pa takoj opozori na zdravo mero pri sončenju. Njen glas se še bolj zresni, ko govori o izpostavljanju majhnih otrok poletnemu soncu. Sončni žarki opečejo, zaradi njih se koža poškoduje, hitreje stara, se zguba in je bolj pigmentirana. In še največja nevarnost: ultravijolični sončni žarki povzročajo kožnega raka. O ustrezni zaščiti pred soncem v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: jplenio/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/19/Koasivsezapomni4327167.mp3 RTVSLO – Prvi 679 clean Poletje je krasen letni čas, pravi dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Hkrati pa takoj opozori na zdravo mero pri sončenju. Njen glas se še bolj zresni, ko govori o izpostavljanju majhnih otrok poletnemu soncu. Sončni žarki opečejo, zaradi njih se koža poškoduje, hitreje stara, se zguba in je bolj pigmentirana. In še največja nevarnost: ultravijolični sončni žarki povzročajo kožnega raka. O ustrezni zaščiti pred soncem v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: jplenio/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 20 Jun 2019 07:20:00 +0000 Koža si vse zapomni Dr. Lucija Peterlin Mašič je predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer skupaj s kolegi išče odgovor na eno najpomembnejših vprašanj v medicini: kako se bomo v prihodnje borili proti bakterijam, ki so odporne na antibiotike. Mednarodna skupina, v kateri deluje, je odkrila nove spojine, ki bakterijam preprečujejo razmnoževanje. Gre za povsem nov način boja proti odpornim bakterijam, za katerega je skupina prejela letošnjo drugo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Podrobneje pa s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič v oddaji Ultrazvok. Na Fakulteti za farmacijo jo je obiskal Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/12/Odkrilinovespojinekiustavljajobakterije4317901.mp3 RTVSLO – Prvi 654 clean Dr. Lucija Peterlin Mašič je predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer skupaj s kolegi išče odgovor na eno najpomembnejših vprašanj v medicini: kako se bomo v prihodnje borili proti bakterijam, ki so odporne na antibiotike. Mednarodna skupina, v kateri deluje, je odkrila nove spojine, ki bakterijam preprečujejo razmnoževanje. Gre za povsem nov način boja proti odpornim bakterijam, za katerega je skupina prejela letošnjo drugo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Podrobneje pa s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič v oddaji Ultrazvok. Na Fakulteti za farmacijo jo je obiskal Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 13 Jun 2019 07:20:00 +0000 Odkrili nove spojine, ki ustavljajo bakterije Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Za uspešno zdravljenje endometrioze je pomembno zgodnje odkritje in kakovostno izvedena prva operacija. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok Branka Pestar Hajšek (Društvo Endozavest) in ginekologinja ter izkušena kirurginja doc. dr. Martina Ribič Pucelj. O endometriozi se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Therapractice/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/05/Boleamenstruacijajelahkoendometrioza4302719.mp3 RTVSLO – Prvi 712 clean Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Za uspešno zdravljenje endometrioze je pomembno zgodnje odkritje in kakovostno izvedena prva operacija. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok Branka Pestar Hajšek (Društvo Endozavest) in ginekologinja ter izkušena kirurginja doc. dr. Martina Ribič Pucelj. O endometriozi se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Therapractice/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 06 Jun 2019 07:20:00 +0000 Boleča menstruacija je lahko endometrioza V človeškem telesu je okrog 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vedno bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. V oddaji Ultrazvok tokrat sodelujejo raziskovalci, ki so se v Ljubljani udeležili simpozija o skeletnih mišicah: prof. dr. Kathy Myburgh (Južnoafriška republika), dr. Marc Gilbert (Francija) in dr. Tomaž Marš (Slovenija). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Brittany/ Flickr: https://www.flickr.com/photos/eye_smile/8017685238/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/Skeletnemiicesokljudozdravja4293997.mp3 RTVSLO – Prvi 711 clean V človeškem telesu je okrog 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vedno bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. V oddaji Ultrazvok tokrat sodelujejo raziskovalci, ki so se v Ljubljani udeležili simpozija o skeletnih mišicah: prof. dr. Kathy Myburgh (Južnoafriška republika), dr. Marc Gilbert (Francija) in dr. Tomaž Marš (Slovenija). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Brittany/ Flickr: https://www.flickr.com/photos/eye_smile/8017685238/ https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 30 May 2019 07:20:00 +0000 Skeletne mišice so ključ do zdravja Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/22/Nesmemomimodejstvadajemijamrzlicasmrtnonevarna.4285195.mp3 RTVSLO – Prvi 545 clean Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 23 May 2019 07:20:00 +0000 »Ne smemo mimo dejstva, da je mišja mrzlica smrtno nevarna.« »Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/Kaljalaseminkaljalaintakojeloivljenjenaprej.4273531.mp3 RTVSLO – Prvi 535 clean »Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 16 May 2019 07:20:00 +0000 »Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej.« Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/09/NeslepimosetudivSlovenijiprotiopicamnismopovsemvarni4266177.mp3 RTVSLO – Prvi 625 clean Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 09 May 2019 07:25:00 +0000 Ne slepimo se: tudi v Sloveniji proti ošpicam nismo povsem varni Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/VPrekmurjusosepriblialibolnikomssrnimpopuanjem4248556.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 02 May 2019 07:20:00 +0000 V Prekmurju so se približali bolnikom s srčnim popuščanjem Pomoč, podpora, krepitev veščin, opolnomočenje. Kadar se znajdemo v stiski in ne znamo razrešiti nastale situacije, se po pomoč lahko obrnemo na nevladne organizacije in se vključimo v njihove programe. »Neverjetna leta«, »Pazi nase in (po)skrbi zase«, »Varni brez nasilja« – to so trije preventivni programi za tri generacije. Otroke, mladostnike, odrasle in starejše odrasle opogumljajo, naj se postavijo zase in se aktivno spopadejo z izzivi. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Ultrazvok. Z nami bodo Duši Kumer in Urška (Neverjetna leta), Petra Cerinšek (Pazi nase in (po)skrbi zase), Jerneja Šibilja (Varni brez nasilja). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anemone123/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/Programikipokaejopotnaprej4248427.mp3 RTVSLO – Prvi 493 clean Pomoč, podpora, krepitev veščin, opolnomočenje. Kadar se znajdemo v stiski in ne znamo razrešiti nastale situacije, se po pomoč lahko obrnemo na nevladne organizacije in se vključimo v njihove programe. »Neverjetna leta«, »Pazi nase in (po)skrbi zase«, »Varni brez nasilja« – to so trije preventivni programi za tri generacije. Otroke, mladostnike, odrasle in starejše odrasle opogumljajo, naj se postavijo zase in se aktivno spopadejo z izzivi. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Ultrazvok. Z nami bodo Duši Kumer in Urška (Neverjetna leta), Petra Cerinšek (Pazi nase in (po)skrbi zase), Jerneja Šibilja (Varni brez nasilja). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anemone123/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 25 Apr 2019 07:20:00 +0000 Programi, ki pokažejo pot naprej Toksična razmerja nas ranijo in prizadenejo na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. »Kadar nam partner, mama, prijateljica, sodelavec ali kdorkoli drug spodbija občutek naše lastne vrednosti, je to opozorilni znak,« pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman. To je alarm, ki kaže, da smo zabredli v strupeno zvezo. Čeprav nas toksični odnosi uničujejo in nam škodujejo, jih drugi pogosto opazijo prej kot mi. Kako prepoznamo toksično razmerje in kaj lahko storimo, v oddaji Ultrazvok svetuje Sanja Rozman. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: 412designs/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/17/Toksinarazmerjainodnosi4211468.mp3 RTVSLO – Prvi 637 clean Toksična razmerja nas ranijo in prizadenejo na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. »Kadar nam partner, mama, prijateljica, sodelavec ali kdorkoli drug spodbija občutek naše lastne vrednosti, je to opozorilni znak,« pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman. To je alarm, ki kaže, da smo zabredli v strupeno zvezo. Čeprav nas toksični odnosi uničujejo in nam škodujejo, jih drugi pogosto opazijo prej kot mi. Kako prepoznamo toksično razmerje in kaj lahko storimo, v oddaji Ultrazvok svetuje Sanja Rozman. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: 412designs/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 18 Apr 2019 07:20:00 +0000 Toksična razmerja in odnosi Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC. Foto: typographyimages/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/PrvetriozdravitveokubezvirusomHIVpojasnjene4201448.mp3 RTVSLO – Prvi 598 clean Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC. Foto: typographyimages/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 11 Apr 2019 07:20:00 +0000 Prve tri ozdravitve okužbe z virusom HIV pojasnjene Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: sbtlneet/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/Bakteriofagivirusikiubijajobakterije4193660.mp3 RTVSLO – Prvi 628 clean Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: sbtlneet/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 04 Apr 2019 07:20:00 +0000 Bakteriofagi – virusi, ki ubijajo bakterije Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o periferni arterijski bolezni pogovarjal s kardiologom in specialistom za bolezni žil prof. dr. Alešem Blincem, ki v ljubljanskem Kliničnem centru vodi Oddelek za žilne bolezni. Foto: https://zdravearterije.si/ videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/27/Bolezenogledovalcaizlobjeperifernaarterijskabolezen4184365.mp3 RTVSLO – Prvi 621 clean Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o periferni arterijski bolezni pogovarjal s kardiologom in specialistom za bolezni žil prof. dr. Alešem Blincem, ki v ljubljanskem Kliničnem centru vodi Oddelek za žilne bolezni. Foto: https://zdravearterije.si/ https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 28 Mar 2019 08:20:00 +0000 Bolezen ogledovalca izložb je periferna arterijska bolezen Študentke in študenti medicine želijo s projektom »V odsevu« opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu osveščanja o motnjah hranjenja ponovno organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. V oddaji Ultrazvok tokrat v živo o projektu »V odsevu«, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in osveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/21/Vodsevu-projektdestigmatizacijeduevnihmotenj4177607.mp3 RTVSLO – Prvi 919 clean Študentke in študenti medicine želijo s projektom »V odsevu« opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu osveščanja o motnjah hranjenja ponovno organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. V oddaji Ultrazvok tokrat v živo o projektu »V odsevu«, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in osveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 21 Mar 2019 09:20:00 +0000 "V odsevu" - projekt destigmatizacije duševnih motenj Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vedno več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Zakaj so v teh primerih antibiotiki odpovedali in, kot rečemo, ne primejo več? Kaj lahko sploh še storimo? Vprašanja za strokovnjake tokratne oddaje Ultrazvok. Sodelujejo: prof. dr. Stanislav Gobec (Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz), prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: u11116/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/Antibiotikileedanesinnikolive4168293.mp3 RTVSLO – Prvi 635 clean Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vedno več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Zakaj so v teh primerih antibiotiki odpovedali in, kot rečemo, ne primejo več? Kaj lahko sploh še storimo? Vprašanja za strokovnjake tokratne oddaje Ultrazvok. Sodelujejo: prof. dr. Stanislav Gobec (Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz), prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: u11116/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 14 Mar 2019 08:20:00 +0000 Antibiotiki – le še danes in nikoli več?! Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom, ki nevarno ogrozi človekovo zdravje in celo življenje. Temo nadaljujemo in poglabljamo v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o metabolnem sindromu pogovarjal z dr. Simono Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Stevepb/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/01/Metabolnisindrom-drugi4152169.mp3 RTVSLO – Prvi 630 clean Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom, ki nevarno ogrozi človekovo zdravje in celo življenje. Temo nadaljujemo in poglabljamo v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o metabolnem sindromu pogovarjal z dr. Simono Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Stevepb/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 07 Mar 2019 08:20:00 +0000 Metabolni sindrom - drugič Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop oddaje Ultrazvok smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga. Podrobneje pa dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mohamed hassan/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/Metabolnisindrom-prvi4149254.mp3 RTVSLO – Prvi 542 clean Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop oddaje Ultrazvok smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga. Podrobneje pa dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mohamed hassan/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 28 Feb 2019 08:20:00 +0000 Metabolni sindrom - prvič Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila sodobnega centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki, bomo vprašali prof. dr. Primoža Strojana z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima tudi manj stranskih učinkov, saj manj poškoduje zdrava tkiva in organe. Terapija sicer ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vse vrste rakov; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Več o radioterapiji s protonskimi žarki s prof. dr. Primožem Strojanom v Oddaji Ultrazvok. Pred radijski mikrofon ga je povabil Iztok Konc. Foto: Pettycon/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/Naprednaradioterapijasprotoni4135285.mp3 RTVSLO – Prvi 723 clean Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila sodobnega centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki, bomo vprašali prof. dr. Primoža Strojana z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima tudi manj stranskih učinkov, saj manj poškoduje zdrava tkiva in organe. Terapija sicer ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vse vrste rakov; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Več o radioterapiji s protonskimi žarki s prof. dr. Primožem Strojanom v Oddaji Ultrazvok. Pred radijski mikrofon ga je povabil Iztok Konc. Foto: Pettycon/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 21 Feb 2019 08:20:00 +0000 Napredna radioterapija s protoni Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/13/Novaparatzdrobiledvinekamnevprah4123912.mp3 RTVSLO – Prvi 582 clean Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje. https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 14 Feb 2019 08:20:00 +0000 Nov aparat zdrobi ledvične kamne v prah Hernija diskusa in išias – diagnozi, ki povzročata hudo bolečino. Ta traja dan, dva, ali pa več tednov, celo mesecev. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Ali je odrešitev v protibolečinskih tabletah? Za spodbudo pa podatek, da za hernijo in išias največkrat ni potrebna operacija. V oddaji Ultrazvok tokrat svetuje ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. O išiasu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Guvo59/ Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/05/Kousekaiias4114640.mp3 RTVSLO – Prvi 741 clean Hernija diskusa in išias – diagnozi, ki povzročata hudo bolečino. Ta traja dan, dva, ali pa več tednov, celo mesecev. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Ali je odrešitev v protibolečinskih tabletah? Za spodbudo pa podatek, da za hernijo in išias največkrat ni potrebna operacija. V oddaji Ultrazvok tokrat svetuje ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. O išiasu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Guvo59/ Pixabay https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 07 Feb 2019 08:20:00 +0000 Ko useka išias Visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj ter utrujenost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe. Strokovnjaki napovedujejo, da lahko v prihodnjih dveh tednih v Sloveniji pričakujemo vrh letošnje epidemije. Mnogi si zastavljamo vprašanje, kako bi lahko najhitreje okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče? Kaj pa cepljenje? Ali je letošnje cepivo učinkovito? Iztok Konc se je o gripi za oddajo Ultrazvok pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/Letonjagripakarhuda4105260.mp3 RTVSLO – Prvi 589 clean Visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj ter utrujenost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe. Strokovnjaki napovedujejo, da lahko v prihodnjih dveh tednih v Sloveniji pričakujemo vrh letošnje epidemije. Mnogi si zastavljamo vprašanje, kako bi lahko najhitreje okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče? Kaj pa cepljenje? Ali je letošnje cepivo učinkovito? Iztok Konc se je o gripi za oddajo Ultrazvok pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 31 Jan 2019 08:20:00 +0000 Letošnja gripa kar huda Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/Kontroverznegenskekarje4097811.mp3 RTVSLO – Prvi 673 clean Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 24 Jan 2019 08:20:00 +0000 Kontroverzne genske škarje Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/17/Oslovskikaelj4090544.mp3 RTVSLO – Prvi 648 clean Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 17 Jan 2019 09:45:00 +0000 Oslovski kašelj Dr. Marinka Žitnik je razvila prvo računsko metodo, ki omogoča napovedovanje stranskih učinkov kombinacije različnih zdravil. Ti algoritmi koristijo tako raziskovalcem kot zdravnikom, saj številna obolenja zahtevajo zdravljenje z več zdravili hkrati. Po besedah dr. Žitnik nove tehnologije tako spreminjajo medicino in omogočajo povsem drugačen pogled v telo, na zdravje in bolezen. Z izjemno slovensko računalničarko, ki študira in raziskuje na Oddelku za računalništvo Univerze Stanford v Združenih državah Amerike, se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/09/Zumetnointeligencodovarnejegauivanjazdravil4082181.mp3 RTVSLO – Prvi 556 clean Dr. Marinka Žitnik je razvila prvo računsko metodo, ki omogoča napovedovanje stranskih učinkov kombinacije različnih zdravil. Ti algoritmi koristijo tako raziskovalcem kot zdravnikom, saj številna obolenja zahtevajo zdravljenje z več zdravili hkrati. Po besedah dr. Žitnik nove tehnologije tako spreminjajo medicino in omogočajo povsem drugačen pogled v telo, na zdravje in bolezen. Z izjemno slovensko računalničarko, ki študira in raziskuje na Oddelku za računalništvo Univerze Stanford v Združenih državah Amerike, se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 10 Jan 2019 08:20:00 +0000 Z umetno inteligenco do varnejšega uživanja zdravil Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/28/Distonijanehotenokrenjemiic4071088.mp3 RTVSLO – Prvi 681 clean Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 03 Jan 2019 08:20:00 +0000 Distonija – nehoteno krčenje mišic Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/24/Sodelovanjezdravnikovvkoristtriletnedeklice4068674.mp3 RTVSLO – Prvi 569 clean Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 27 Dec 2018 08:20:00 +0000 Sodelovanje zdravnikov v korist triletne deklice Hladne zimske dni si marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med zadnjimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. V Novem mestu je zdaj že upokojenega zdravnika in velikega poznavalca medu obiskal Iztok Konc. Foto: StockSnap/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/19/Dobrabesedajekotmedsladkazaduoinzdravilozatelo4063819.mp3 RTVSLO – Prvi 701 clean Hladne zimske dni si marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med zadnjimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. V Novem mestu je zdaj že upokojenega zdravnika in velikega poznavalca medu obiskal Iztok Konc. Foto: StockSnap/ Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 20 Dec 2018 08:20:00 +0000 Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/Parodontoza-odvnetjadlesnidoizpadlihzob4053154.mp3 RTVSLO – Prvi 648 clean Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 13 Dec 2018 08:20:00 +0000 Parodontoza - od vnetja dlesni do izpadlih zob Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Imunoterapija-odkritjevrednoNobelovenagrade4045572.mp3 RTVSLO – Prvi 579 clean Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 06 Dec 2018 08:20:00 +0000 Imunoterapija - odkritje, vredno Nobelove nagrade Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/26/udenegazdravilazanespenostni4036092.mp3 RTVSLO – Prvi 649 clean Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 29 Nov 2018 08:20:00 +0000 Čudežnega zdravila za nespečnost ni Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/Kosrceudari180-kratnaminuto4030215.mp3 RTVSLO – Prvi 572 clean Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Thu, 22 Nov 2018 08:20:00 +0000 Ko srce udari 180-krat na minuto RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. sl Thu, 15 Oct 2020 07:10:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 15 Oct 2020 07:10:00 +0000 Ultrazvok