News & Politics (C) RTVSLO 2017 Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. https://val202.rtvslo.si/18-vzporednik/ 18. vzporednik https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/47861243/podcast_naslovice_1400x1400_px18.v.jpg V 18. vzporedniku smo tokrat dobili posebno gostjo - v studiu se nam je po vrnitvi iz Ukrajine pridružila Manica Janežič Ambrožič. Pred začetkom zime, ki bo za Ukrajince ena najhujših po 2. svetovni vojni, je ekipa RTV Slovenija obiskala Lvov, Kijev, Bučo in Irpinj; mesta, ki so v vojni že veliko pretrpela. Zdaj prebivalce ob ruskem obstreljevanju pestita predvsem mraz in pomanjkanje električne energije. Z Manico Janežič Ambrožič smo razmišljali o tem, kako se prebivalci odzivajo na vsakdanje preizkušnje, kako se med seboj razlikujeta življenje v mestih na zahodu Ukrajine, do katerega ruske sile niso prodrle, in tistih v središču države, iz katerega se je ruska vojska že umaknila. Pa tudi o tem, kako Ukrajinci gledajo v prihodnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174918522 RTVSLO – Val 202 938 clean V 18. vzporedniku smo tokrat dobili posebno gostjo - v studiu se nam je po vrnitvi iz Ukrajine pridružila Manica Janežič Ambrožič. Pred začetkom zime, ki bo za Ukrajince ena najhujših po 2. svetovni vojni, je ekipa RTV Slovenija obiskala Lvov, Kijev, Bučo in Irpinj; mesta, ki so v vojni že veliko pretrpela. Zdaj prebivalce ob ruskem obstreljevanju pestita predvsem mraz in pomanjkanje električne energije. Z Manico Janežič Ambrožič smo razmišljali o tem, kako se prebivalci odzivajo na vsakdanje preizkušnje, kako se med seboj razlikujeta življenje v mestih na zahodu Ukrajine, do katerega ruske sile niso prodrle, in tistih v središču države, iz katerega se je ruska vojska že umaknila. Pa tudi o tem, kako Ukrajinci gledajo v prihodnost.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 02 Dec 2022 11:00:00 +0000 Manica Janežič Ambrožič, Ukrajina: Toliko objemov in dobrih želja v svoji novinarski karieri nisem prejela še nikjer 18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko sem prispela na Poljsko in je predsednik Biden sporočil, da najverjetneje ne gre za Rusko, ampak Ukrajinsko raketo, je bilo čutiti olajšanje. Tudi Poljska ima zdaj dve smrtni žrtvi vojne v Ukrajini - ne glede na to čigav je bil izstrelek.</p> <footer>Polona Fijavž</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174916601 RTVSLO – Val 202 939 clean 18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ko sem prispela na Poljsko in je predsednik Biden sporočil, da najverjetneje ne gre za Rusko, ampak Ukrajinsko raketo, je bilo čutiti olajšanje. Tudi Poljska ima zdaj dve smrtni žrtvi vojne v Ukrajini - ne glede na to čigav je bil izstrelek.</p> <footer>Polona Fijavž</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Fri, 25 Nov 2022 11:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin: Tudi Poljska ima smrtni žrtvi vojne v Ukrajini V 18. vzporedniku se obračamo proti Bangkoku, kjer se je začelo srečanje azijsko-pacifiškega gospodarskega združenja. Z dopisnico Karmen Švegl tudi o srečanju G20 na Baliju in razmerah v Tajvanu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Azija, od koder v zadnjih mesecih poroča naša dopisnica Karmen Švegl, je te dni prizorišče srečanje APEC-a, azijsko-pacifiškega ekonomskega združenja. Kako tako srečanje, ki sicer tradicionalno poteka tam, vpliva na življenje v mestu? Kakšne so varnostne razmere? Pogovarjamo se tudi o Tajvanu, ki ima dolgoletna in večplastna trenja s Kitajsko. Kako je na razmišljanja Tajvancev o odnosu s Kitajsko vplivala vojna v Ukrajini? Na Baliju pa je ta teden potekalo tudi srečanje G20, ki povezuje največja svetovna gospodarstva.</p> </body> </html> 174914750 RTVSLO – Val 202 998 clean V 18. vzporedniku se obračamo proti Bangkoku, kjer se je začelo srečanje azijsko-pacifiškega gospodarskega združenja. Z dopisnico Karmen Švegl tudi o srečanju G20 na Baliju in razmerah v Tajvanu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Azija, od koder v zadnjih mesecih poroča naša dopisnica Karmen Švegl, je te dni prizorišče srečanje APEC-a, azijsko-pacifiškega ekonomskega združenja. Kako tako srečanje, ki sicer tradicionalno poteka tam, vpliva na življenje v mestu? Kakšne so varnostne razmere? Pogovarjamo se tudi o Tajvanu, ki ima dolgoletna in večplastna trenja s Kitajsko. Kako je na razmišljanja Tajvancev o odnosu s Kitajsko vplivala vojna v Ukrajini? Na Baliju pa je ta teden potekalo tudi srečanje G20, ki povezuje največja svetovna gospodarstva.</p> </body> </html> Fri, 18 Nov 2022 11:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bangkok: Evropa je odvisna od Kitajske in Tajvana V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, ki so ves teden preživele v pričakovanju volilnih rezultatov. Na vmesnih volitvah so Američani namreč odločali o sestavi obeh domov kongresa in posledično o tem, kako bo predsednik Joe Biden moral vladati v prihodnjih dveh letih. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, zakaj se ni udejanil napovedani republikanski “rdeči val”, kakšne bodo posledice izida volitev za ameriško politiko in prihodnje volitve, kako so nastopali kandidati s podporo Donalda Trumpa in kako bodo volitve vplivale na nadaljnjo podporo ZDA Ukrajini. Pa tudi o rekordnih loterijskih dobitkih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912914 RTVSLO – Val 202 845 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, ki so ves teden preživele v pričakovanju volilnih rezultatov. Na vmesnih volitvah so Američani namreč odločali o sestavi obeh domov kongresa in posledično o tem, kako bo predsednik Joe Biden moral vladati v prihodnjih dveh letih. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, zakaj se ni udejanil napovedani republikanski “rdeči val”, kakšne bodo posledice izida volitev za ameriško politiko in prihodnje volitve, kako so nastopali kandidati s podporo Donalda Trumpa in kako bodo volitve vplivale na nadaljnjo podporo ZDA Ukrajini. Pa tudi o rekordnih loterijskih dobitkih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 11 Nov 2022 11:00:00 +0000 Andrej Stopar, Washington: Demokrati se obnašajo, kot da so zmagali V 18. vzporedniku se podajamo k naši moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki ob spremljanju vojne v Ukrajini pozorno motri tudi dogajanje znotraj Rusije. Razmišljamo o izvedbi in obsegu mobilizacije rezervistov, ki naj bi se v zadnjih dneh končala, o razmerjih moči med Putinovimi najbližjimi sodelavci, iskanju "umazane" bombe v Ukrajini in o voditeljih ruske opozicije, ki so se znašli za zapahi. Pa tudi o tem, kaj v resnici pomeni sprememba zakona o tako imenovanem "širjenju homoseksualne propagande".<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174911180 RTVSLO – Val 202 883 clean V 18. vzporedniku se podajamo k naši moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki ob spremljanju vojne v Ukrajini pozorno motri tudi dogajanje znotraj Rusije. Razmišljamo o izvedbi in obsegu mobilizacije rezervistov, ki naj bi se v zadnjih dneh končala, o razmerjih moči med Putinovimi najbližjimi sodelavci, iskanju "umazane" bombe v Ukrajini in o voditeljih ruske opozicije, ki so se znašli za zapahi. Pa tudi o tem, kaj v resnici pomeni sprememba zakona o tako imenovanem "širjenju homoseksualne propagande".<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 04 Nov 2022 11:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva: Pravno gledano mobilizacija še ni končana V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi Avstriji, kjer se je začelo sojenje pomočnikom napadalca, ki je bil odgovoren za teroristični napad na Dunaju. Z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako po dveh letih od napada prestolnica celi rane, kakšne ukrepe pripravlja severna soseda za blaženje energetske krize, o predsedniških odzivih na korupcijske afere ter o uporabi slovenščine med manjšino. Pogledamo pa tudi v kozarec vina. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909695 RTVSLO – Val 202 1052 clean V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi Avstriji, kjer se je začelo sojenje pomočnikom napadalca, ki je bil odgovoren za teroristični napad na Dunaju. Z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako po dveh letih od napada prestolnica celi rane, kakšne ukrepe pripravlja severna soseda za blaženje energetske krize, o predsedniških odzivih na korupcijske afere ter o uporabi slovenščine med manjšino. Pogledamo pa tudi v kozarec vina. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 28 Oct 2022 10:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Van der Bellen pozval k pospešeni reformi politične kulture V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji. 174908756 RTVSLO – Val 202 910 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji. Fri, 21 Oct 2022 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji. 174910650 RTVSLO – Val 202 910 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji. Fri, 21 Oct 2022 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji. 174907723 RTVSLO – Val 202 910 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji. Fri, 21 Oct 2022 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU Odpravljamo se v središče Evropske unije in NATA - Bruselj, kjer je v teh dneh v središču razprav seveda naraščanje napetosti v Ukrajini. Z našim dopisnikom razmišljamo o sporočilih, ki so prišla s srečanja voditeljev NATA, iskanju pravih energetskih dogovorov, da prebivalcev EU to zimo ne bo zeblo, in evropskem poenotenju glede polnilnikov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Pomembno sporočilo je, da se NATO ne bo pustil ustrahovati prikritim ruskim grožnjam z jedrskim orožjem. V Moskvo so poslali jasna sporočila, da bi imela njegova uporaba izjemno hude posledice za Rusijo. Neimenovani Nato diplomat je dejal, da bi uporaba jedrskega orožja pomenila odziv članic ali NATO kot celote s fizičnim odgovorom.</p> <footer>Igor Jurič</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174905980 RTVSLO – Val 202 1044 clean Odpravljamo se v središče Evropske unije in NATA - Bruselj, kjer je v teh dneh v središču razprav seveda naraščanje napetosti v Ukrajini. Z našim dopisnikom razmišljamo o sporočilih, ki so prišla s srečanja voditeljev NATA, iskanju pravih energetskih dogovorov, da prebivalcev EU to zimo ne bo zeblo, in evropskem poenotenju glede polnilnikov. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Pomembno sporočilo je, da se NATO ne bo pustil ustrahovati prikritim ruskim grožnjam z jedrskim orožjem. V Moskvo so poslali jasna sporočila, da bi imela njegova uporaba izjemno hude posledice za Rusijo. Neimenovani Nato diplomat je dejal, da bi uporaba jedrskega orožja pomenila odziv članic ali NATO kot celote s fizičnim odgovorom.</p> <footer>Igor Jurič</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Fri, 14 Oct 2022 10:00:00 +0000 Igor Jurič, Bruselj: V Ukrajini gre vedno bolj za spopad Rusije in njenega imperialističnega režima z Zahodom V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904273 RTVSLO – Val 202 713 clean V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 07 Oct 2022 10:00:00 +0000 Tanja Borčić Bernard, Zagreb: Vprašanje je, ali se politični vrh sploh zaveda državnih interesov Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Italija je v nedeljo izvolila novo oblast, ki naj bi bila odločno desna. Zdaj je že jasno, da so dobile tri stranke desnosredinske koalicije – Bratje Italije, Liga in Naprej, Italija – krepko večino sedežev tako v poslanski zbornici kot v senatu. Za zdaj kaže, da bo mandatarka postala Giorgia Meloni.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Novice nam povedo, kako malo manevrskega prostora bo imela naslednja vlada pri bistvenih temah: pri boju z energetsko draginjo in inflacijo, reševanju morebitne gospodarske stagnacije, pri vzdržnosti javnih financ, nujnih socialnih transferjih ter pri odnosu do vojne v Ukrajini.</p> <footer>Janko Petrovec</footer></blockquote> </figure> <p>Italija je gospodarsko bistveno močnejša država, kot je Madžarska ali Poljska, vendar pa je politično manj suverena, zlasti zaradi usodne prepletenosti z nemškim, pa tudi francoskim gospodarstvom.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ursula von der Leyen zato nima prav, ko pravi, da bodo v primeru, če bi se stvari v Italiji razvile v neželeno smer, uporabili orodja, ki so jih razvili pri Poljski ali Madžarski. Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati veliko bolj temeljito in rahločutno, to je Evropa doslej znala storiti.</p> <footer>Janko Petrovec</footer></blockquote> </figure> <p>Približno tretjina italijanskega elektorata je tradicionalno nagnjena v desno in kadar desnica stopi skupaj, njihove glasove tudi pobere. Melonijeva bo skrajno desni agendi najverjetneje sledila tam, kjer "ne stane nič" in je prizadet le majhen del družbe. Tu pridemo do vprašanja manjšin: priseljenskih in jezikovnih, spolnih in spolno identitetnih. Pridemo do vprašanja netradicionalnih družin in do vprašanja ženskih pravic, začenši s pravico o svobodnem odločanju o svojem telesu.</p> </body> </html> 174902630 RTVSLO – Val 202 933 clean Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Italija je v nedeljo izvolila novo oblast, ki naj bi bila odločno desna. Zdaj je že jasno, da so dobile tri stranke desnosredinske koalicije – Bratje Italije, Liga in Naprej, Italija – krepko večino sedežev tako v poslanski zbornici kot v senatu. Za zdaj kaže, da bo mandatarka postala Giorgia Meloni.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Novice nam povedo, kako malo manevrskega prostora bo imela naslednja vlada pri bistvenih temah: pri boju z energetsko draginjo in inflacijo, reševanju morebitne gospodarske stagnacije, pri vzdržnosti javnih financ, nujnih socialnih transferjih ter pri odnosu do vojne v Ukrajini.</p> <footer>Janko Petrovec</footer></blockquote> </figure> <p>Italija je gospodarsko bistveno močnejša država, kot je Madžarska ali Poljska, vendar pa je politično manj suverena, zlasti zaradi usodne prepletenosti z nemškim, pa tudi francoskim gospodarstvom.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Ursula von der Leyen zato nima prav, ko pravi, da bodo v primeru, če bi se stvari v Italiji razvile v neželeno smer, uporabili orodja, ki so jih razvili pri Poljski ali Madžarski. Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati veliko bolj temeljito in rahločutno, to je Evropa doslej znala storiti.</p> <footer>Janko Petrovec</footer></blockquote> </figure> <p>Približno tretjina italijanskega elektorata je tradicionalno nagnjena v desno in kadar desnica stopi skupaj, njihove glasove tudi pobere. Melonijeva bo skrajno desni agendi najverjetneje sledila tam, kjer "ne stane nič" in je prizadet le majhen del družbe. Tu pridemo do vprašanja manjšin: priseljenskih in jezikovnih, spolnih in spolno identitetnih. Pridemo do vprašanja netradicionalnih družin in do vprašanja ženskih pravic, začenši s pravico o svobodnem odločanju o svojem telesu.</p> </body> </html> Fri, 30 Sep 2022 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim: Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati temeljito in rahločutno V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih. 174901145 RTVSLO – Val 202 634 clean V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih. Fri, 23 Sep 2022 10:00:00 +0000 Andrej Stopar, New York: Diskriminacija obstaja V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899543 RTVSLO – Val 202 760 clean V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 16 Sep 2022 10:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bangkok: Med Indijo in Kitajsko v regiji poteka rivalstvo V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174896324 RTVSLO – Val 202 1053 clean V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 02 Sep 2022 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Priština: Ogromno ljudi vseh narodnosti ima vsega že vrh glave V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174894762 RTVSLO – Val 202 884 clean V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 26 Aug 2022 10:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Avstrijci podražitve že občutijo na vseh področjih V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893443 RTVSLO – Val 202 1173 clean V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 19 Aug 2022 10:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin: Ta trenutek se v Nemčiji vse vrti okoli plina V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami. 174892201 RTVSLO – Val 202 824 clean V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami. Fri, 12 Aug 2022 10:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva: "Pionirska" organizacija bo vzgajala nove generacije Putinovih podpornikov Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja. 174890857 RTVSLO – Val 202 881 clean Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja. Fri, 05 Aug 2022 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim: Vroče, a vse prej kot dopustniško poletje Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Evropska komisija je prav pred kratkim sporočila, da suša ogroža polovico ozemlja Evropske unije in da bo zaradi nje kar nekaj držav imelo manj pridelka. Prestolnica Belgije se letos ne spopada s kritično sušo, dugače pa je na drugih območjih Evropske unije, še posebej južne Francije. Odgovorni so dosegli tudi dogovor o uredbi, v skladu s katero bodo članice Evropske unije med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov, čemur je sicer nasprotovalo nekaj južnih držav. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da je Unija s tem naredila odločilen korak pri spopadanju z grožnjo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin povsem ustavil dobavo plina. Mineva tudi leto dni od umora nizozemskega preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je slavo pridobil po poročanju o ugrabitvi milijonarja Freddyja Heinekena leta 1983. Ustrelili so ga v Amsterdamu prav v času, ko je bil svetovalec priči v velikem sojenju prekupčevalcem mamil. Z njimi pa so povezana tudi belgijska in nizozemska pristanišča.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Belgijska in nizozemska pristanišča so po podatkih Europola glavna vrata za razpečevanje kokaina v Evropo. Lani so zasegli 90 ton mamil, zdaj pa si predstavljajte, koliko jih je šlo mimo. Oblasti uspe pregledati le en odstotek tistih, za katere obstaja sum, da vsebujejo mamila. Mojca Širok</p> <footer>Mojca Širok</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174889566 RTVSLO – Val 202 938 clean Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Evropska komisija je prav pred kratkim sporočila, da suša ogroža polovico ozemlja Evropske unije in da bo zaradi nje kar nekaj držav imelo manj pridelka. Prestolnica Belgije se letos ne spopada s kritično sušo, dugače pa je na drugih območjih Evropske unije, še posebej južne Francije. Odgovorni so dosegli tudi dogovor o uredbi, v skladu s katero bodo članice Evropske unije med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov, čemur je sicer nasprotovalo nekaj južnih držav. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da je Unija s tem naredila odločilen korak pri spopadanju z grožnjo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin povsem ustavil dobavo plina. Mineva tudi leto dni od umora nizozemskega preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je slavo pridobil po poročanju o ugrabitvi milijonarja Freddyja Heinekena leta 1983. Ustrelili so ga v Amsterdamu prav v času, ko je bil svetovalec priči v velikem sojenju prekupčevalcem mamil. Z njimi pa so povezana tudi belgijska in nizozemska pristanišča.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Belgijska in nizozemska pristanišča so po podatkih Europola glavna vrata za razpečevanje kokaina v Evropo. Lani so zasegli 90 ton mamil, zdaj pa si predstavljajte, koliko jih je šlo mimo. Oblasti uspe pregledati le en odstotek tistih, za katere obstaja sum, da vsebujejo mamila. Mojca Širok</p> <footer>Mojca Širok</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Fri, 29 Jul 2022 10:00:00 +0000 Mojca Širok, Bruselj: Belgija brez kritične suše, drugače je v južni Franciji Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>“Naša naloga je zagotoviti varnost ljudem v zelo težkih časih. V času vojne v Ukrajini zagotavljanje varnosti pomeni, da ljudi spremljamo na tej poti in jim, kjer je to mogoče, pomagamo omiliti posledice draginje. Zadali smo si tudi nalogo, da ljudem vrnemo denar, ki jim ga je vzela inflacija. Skupaj nam je uspelo sestaviti več kot 28 milijard evrov vreden sveženj za razbremenitev ljudi.”</em> –<strong> kancler Karl Nehammer</strong></p> </body> </html> 174888295 RTVSLO – Val 202 832 clean Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>“Naša naloga je zagotoviti varnost ljudem v zelo težkih časih. V času vojne v Ukrajini zagotavljanje varnosti pomeni, da ljudi spremljamo na tej poti in jim, kjer je to mogoče, pomagamo omiliti posledice draginje. Zadali smo si tudi nalogo, da ljudem vrnemo denar, ki jim ga je vzela inflacija. Skupaj nam je uspelo sestaviti več kot 28 milijard evrov vreden sveženj za razbremenitev ljudi.”</em> –<strong> kancler Karl Nehammer</strong></p> </body> </html> Fri, 22 Jul 2022 10:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Pri avstrijskih humanitarnih organizacijah svarijo pred vse večjo stisko ljudi Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo kako dobra dolgoročna investicija je vstop EU ... Bojim se, da je EU v Severni Makedoniji izgubila verodostojnost."</p> <footer>Boštjan Anžin</footer></blockquote> </figure> <p>Čez velik del Balkana od Severne Makedonije, kjer je na obisku predsednica Evropske komisije, Črne Gore, kjer bi vlada lahko padla tudi zaradi cerkvenih nepremičnin, Bolgarije, ki jo tudi morda čakajo nove volitve, in Srbije, kjer kljub volitvam še niso uspeli sestaviti vlade, se v 18. vzporedniku podajamo z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom. Poleg političnih kriz pa balkansko regijo povezujejo tudi podobne skrbi pred jesenjo in zimo zaradi podražitev hrane, energentov in vse bolj zanesljivo recesijo.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"V Srbiji smo vsi navajeni nakupovanja na tržnicah in tudi ti izdelki se dražijo. Število tistih, ki gred komaj iz meseca v mesec, je vsakdan višje."</p> <footer>Boštjan Anžin</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174886869 RTVSLO – Val 202 1020 clean Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo kako dobra dolgoročna investicija je vstop EU ... Bojim se, da je EU v Severni Makedoniji izgubila verodostojnost."</p> <footer>Boštjan Anžin</footer></blockquote> </figure> <p>Čez velik del Balkana od Severne Makedonije, kjer je na obisku predsednica Evropske komisije, Črne Gore, kjer bi vlada lahko padla tudi zaradi cerkvenih nepremičnin, Bolgarije, ki jo tudi morda čakajo nove volitve, in Srbije, kjer kljub volitvam še niso uspeli sestaviti vlade, se v 18. vzporedniku podajamo z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom. Poleg političnih kriz pa balkansko regijo povezujejo tudi podobne skrbi pred jesenjo in zimo zaradi podražitev hrane, energentov in vse bolj zanesljivo recesijo.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"V Srbiji smo vsi navajeni nakupovanja na tržnicah in tudi ti izdelki se dražijo. Število tistih, ki gred komaj iz meseca v mesec, je vsakdan višje."</p> <footer>Boštjan Anžin</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Fri, 15 Jul 2022 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd: V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo, kako dolgoročna investicija bi sploh bil vstop v EU 27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174885462 RTVSLO – Val 202 1121 clean 27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 08 Jul 2022 10:00:00 +0000 Andrej Stopar, ZDA: Usodna dvoličnost pri razumevanju pravice do življenja V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174884064 RTVSLO – Val 202 1000 clean V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 01 Jul 2022 10:00:00 +0000 Igor Jurič, Madrid: Strateški premik Nata bo velik, glavni razlog za to je Rusija Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882564 RTVSLO – Val 202 893 clean Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 24 Jun 2022 10:00:00 +0000 Tanja Borčič Bernard, Zagreb Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov. 174881107 RTVSLO – Val 202 1075 clean Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov. Fri, 17 Jun 2022 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim V 18. vzporedniku se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, ki v teh dneh razkrivata, kako povezan in soodvisen je svet. Vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah, predvsem prek grozeče prehranske krize. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kako bo prekinjen izvoz žita iz Ukrajine vplival na stabilnost najbolj ranljivih bližnjevzhodnih držav in ali bi lahko pomanjkanje hrane vodilo k novim konfliktom. Hkrati pogledamo tudi na vlogo Turčije v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo. <p>S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah</p><p><p>V Dubaj se v zadnjih tednih priseljuje veliko število bogatih Rusov, ki se hočejo izogniti sankcijam zahodnih držav proti Rusiji, uvedenih zaradi vojne v Ukrajini.</p> <blockquote><p><em>"Rusi prihajajo v Dubaj, ker tukaj proti njim niso bile uvedene sankcije. Pred hoteli visoko visijo, med drugimi zastavami velikih držav, ruske zastave. Tukaj so Rusi še vedno dobrodošli in to jim je pomembno." –</em><strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Precej slabše posledice so povezane z žitom, ki zaradi ruske blokade Črnega morja ne more zapustiti Ukrajine. Veliko bližnjevzhodnih držav je bistveno odvisnih od uvoza ukrajinskega žita, najbolj izpostavljeni so Libanon, Egipt in Jemen. To so države, kjer že vlada krizno stanje.</p> <blockquote><p><em>"Te države so odvisne od žita, ljudje bodo kmalu dobesedno stradali. To zagotovo vpliva na stabilnost – lahko pogledamo tudi na arabsko pomlad. Ljudje so se tukaj uprli za svobodo, demokracijo. Veliki protesti so se zgodili zaradi gospodarskih pritiskov, ker so oblasti začele ukinjati subvencije predvsem za žito in ljudje niso imeli več dovolj denarja, da bi si privoščili kruh."</em> <strong>– Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Turčija že od prvih dni spopada na različne načine skuša posredovati pri obeh državah, do zdaj sicer po večini neuspešno.</p> <blockquote><p><em>"Turčija želi biti nevtralna država, ki jo vsi potrebujejo. Ima srečo, da ima pomembno geostrateško pozicijo in se ponuja kot država, ki lahko posreduje med sprtima stranema. Turčija želi obdržati svojo zunanjo politiko, ki se prepleta z gospodarskimi, političnimi in strateškimi interesi."</em> <strong>– Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>V Katar bodo ob koncu letošnjega leta uprte oči nogometnih navijačev z vsega sveta. Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu bo drugačno kot po navadi, začelo se bo 21. novembra, že več let pa dviga prah zaradi dragih stadionov in kršitev pravic delavcev.</p> <blockquote><p><em>"Vsak delavec, ki pride iz Indije, že agenciji plača znesek prvih šestih plač. Prvih šest mesecev tukaj dela zastonj, da odplača dolg, da je dobil službo. Včasih cela vas zbere denar, da lahko gredo posamezniki delat v tujino in potem pošiljajo denar domov. Težko si predstavljamo, v kakšnih razmerah živijo." –</em><strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote></p> 174879576 RTVSLO – Val 202 992 clean V 18. vzporedniku se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, ki v teh dneh razkrivata, kako povezan in soodvisen je svet. Vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah, predvsem prek grozeče prehranske krize. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kako bo prekinjen izvoz žita iz Ukrajine vplival na stabilnost najbolj ranljivih bližnjevzhodnih držav in ali bi lahko pomanjkanje hrane vodilo k novim konfliktom. Hkrati pogledamo tudi na vlogo Turčije v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo. <p>S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah</p><p><p>V Dubaj se v zadnjih tednih priseljuje veliko število bogatih Rusov, ki se hočejo izogniti sankcijam zahodnih držav proti Rusiji, uvedenih zaradi vojne v Ukrajini.</p> <blockquote><p><em>"Rusi prihajajo v Dubaj, ker tukaj proti njim niso bile uvedene sankcije. Pred hoteli visoko visijo, med drugimi zastavami velikih držav, ruske zastave. Tukaj so Rusi še vedno dobrodošli in to jim je pomembno." –</em><strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Precej slabše posledice so povezane z žitom, ki zaradi ruske blokade Črnega morja ne more zapustiti Ukrajine. Veliko bližnjevzhodnih držav je bistveno odvisnih od uvoza ukrajinskega žita, najbolj izpostavljeni so Libanon, Egipt in Jemen. To so države, kjer že vlada krizno stanje.</p> <blockquote><p><em>"Te države so odvisne od žita, ljudje bodo kmalu dobesedno stradali. To zagotovo vpliva na stabilnost – lahko pogledamo tudi na arabsko pomlad. Ljudje so se tukaj uprli za svobodo, demokracijo. Veliki protesti so se zgodili zaradi gospodarskih pritiskov, ker so oblasti začele ukinjati subvencije predvsem za žito in ljudje niso imeli več dovolj denarja, da bi si privoščili kruh."</em> <strong>– Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Turčija že od prvih dni spopada na različne načine skuša posredovati pri obeh državah, do zdaj sicer po večini neuspešno.</p> <blockquote><p><em>"Turčija želi biti nevtralna država, ki jo vsi potrebujejo. Ima srečo, da ima pomembno geostrateško pozicijo in se ponuja kot država, ki lahko posreduje med sprtima stranema. Turčija želi obdržati svojo zunanjo politiko, ki se prepleta z gospodarskimi, političnimi in strateškimi interesi."</em> <strong>– Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>V Katar bodo ob koncu letošnjega leta uprte oči nogometnih navijačev z vsega sveta. Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu bo drugačno kot po navadi, začelo se bo 21. novembra, že več let pa dviga prah zaradi dragih stadionov in kršitev pravic delavcev.</p> <blockquote><p><em>"Vsak delavec, ki pride iz Indije, že agenciji plača znesek prvih šestih plač. Prvih šest mesecev tukaj dela zastonj, da odplača dolg, da je dobil službo. Včasih cela vas zbere denar, da lahko gredo posamezniki delat v tujino in potem pošiljajo denar domov. Težko si predstavljamo, v kakšnih razmerah živijo." –</em><strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote></p> Fri, 10 Jun 2022 10:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bližnji vzhod 18. vzporednik bo tokrat nekoliko drugačen: po navadi zvezo z dopisniki vzpostavimo po telefonu, tokrat pa nas bo ena izmed naših dopisnic obiskala kar v studiu. Vlasta Jeseničnik se je po dolgem času vrnila iz Moskve, v kateri je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami. Pogovorili se bomo o pritiskih in težkih delovnih razmerah v Rusiji, o njenih stikih in znancih, ki se bojijo državne cenzure, in o tem, kako se je od začetka napada na Ukrajino spremenilo vsakdanje življenje Rusov.<p>Danes nas je ena izmed naših dopisnic obiskala kar v studiu, Vlasta Jeseničnik se je po dolgem času vrnila iz Moskve</p><p><p>Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu. Po dolgem času se je vrnila iz Moskve, kjer je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami.</p> <blockquote><p><em>"Za tuje novinarje, ki smo ostali v Moskvi, sta postala velik problem akreditacija oz. vizum. Potrebujemo ju za delo v Rusiji. Do t. i. vojaške operacije v Ukrajini smo ju dobivali za leto dni, zdaj le še za tri mesece, kar je naše delo zelo otežilo, saj smo v postopku pridobivanja dokumentov, ki nam omogočajo delo in bivanje v Rusiji, zdaj ves čas." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Težko si je predstavljati, kakšno je bilo delo novinarjev od 24. februarja, torej od začetka ruskega napada na Ukrajino. Vemo, da so oblasti prepovedale uporabo izraza vojna in postavile še druge omejitve za novinarje, a srečujejo se z velikimi pritiski glede ustvarjanja vsebin.</p> <blockquote><p><em>"Veliko ruskih novinarjev neodvisnih medijev je državo zapustilo, saj so spoznali, da svojega dela ne bodo mogli opravljati. Tudi mi, ki smo ostali v Moskvi, o sami vojaški operaciji ne poročamo zaradi vseh omejitev. Ker bi morali, če bi poročali o vojaški operaciji, uporabljati le uradne ruske vire. To je čista propaganda." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Vsakdanje življenje v Rusiji se je od začetka vojne spremenilo, a to ni povsod enako opazno. Kako vojno občutijo običajni državljani?</p> <blockquote><p><em>"Moskva je svetovna metropola, kjer se sankcije še ne poznajo. Opaziti jih je v nakupovalnih središčih, kjer so velike blagovne znamke odšle iz Rusije, na bankah je poslovanje z devizami do septembra zamrznjeno, opaziti je visoke cene hrane. A teatri in kina so polna, ljudje hodijo v restavracije." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote></p> 174877717 RTVSLO – Prvi 1025 clean 18. vzporednik bo tokrat nekoliko drugačen: po navadi zvezo z dopisniki vzpostavimo po telefonu, tokrat pa nas bo ena izmed naših dopisnic obiskala kar v studiu. Vlasta Jeseničnik se je po dolgem času vrnila iz Moskve, v kateri je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami. Pogovorili se bomo o pritiskih in težkih delovnih razmerah v Rusiji, o njenih stikih in znancih, ki se bojijo državne cenzure, in o tem, kako se je od začetka napada na Ukrajino spremenilo vsakdanje življenje Rusov.<p>Danes nas je ena izmed naših dopisnic obiskala kar v studiu, Vlasta Jeseničnik se je po dolgem času vrnila iz Moskve</p><p><p>Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu. Po dolgem času se je vrnila iz Moskve, kjer je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami.</p> <blockquote><p><em>"Za tuje novinarje, ki smo ostali v Moskvi, sta postala velik problem akreditacija oz. vizum. Potrebujemo ju za delo v Rusiji. Do t. i. vojaške operacije v Ukrajini smo ju dobivali za leto dni, zdaj le še za tri mesece, kar je naše delo zelo otežilo, saj smo v postopku pridobivanja dokumentov, ki nam omogočajo delo in bivanje v Rusiji, zdaj ves čas." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Težko si je predstavljati, kakšno je bilo delo novinarjev od 24. februarja, torej od začetka ruskega napada na Ukrajino. Vemo, da so oblasti prepovedale uporabo izraza vojna in postavile še druge omejitve za novinarje, a srečujejo se z velikimi pritiski glede ustvarjanja vsebin.</p> <blockquote><p><em>"Veliko ruskih novinarjev neodvisnih medijev je državo zapustilo, saj so spoznali, da svojega dela ne bodo mogli opravljati. Tudi mi, ki smo ostali v Moskvi, o sami vojaški operaciji ne poročamo zaradi vseh omejitev. Ker bi morali, če bi poročali o vojaški operaciji, uporabljati le uradne ruske vire. To je čista propaganda." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Vsakdanje življenje v Rusiji se je od začetka vojne spremenilo, a to ni povsod enako opazno. Kako vojno občutijo običajni državljani?</p> <blockquote><p><em>"Moskva je svetovna metropola, kjer se sankcije še ne poznajo. Opaziti jih je v nakupovalnih središčih, kjer so velike blagovne znamke odšle iz Rusije, na bankah je poslovanje z devizami do septembra zamrznjeno, opaziti je visoke cene hrane. A teatri in kina so polna, ljudje hodijo v restavracije." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote></p> Thu, 02 Jun 2022 22:00:00 +0000 18. vzporednik: Vlasta Jeseničnik, Moskva Ko je bila naša berlinska dopisnica Polona Fijavž nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in deloma tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca kasneje je jasno, da ruska »posebna operacija« ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo. A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je hkrati naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo pri vse več ljudeh, da bi si zagotovili lastno zaklonišče. Tako je razcvetel posel z gradnjo zasebnih bunkerjev, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti. Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da v 21. stoletju do fizičnih spopadov takih razsežnosti sploh lahko še pride. Morda nam je lahko pri tem v pomoč tudi knjiga angleškega novinarja Paul Mason »How to stop faschism«. Govorili pa bomo tudi o pojavu opičjih koz in prizadevanjih, da okužbe s to boleznijo ne bi sprožile še novega vala homofobije in rasizma.<p>S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma</p><p><p>Ko je bila naša berlinska dopisnica nazadnje gostja 18. vzporednika, je na <strong>Poljskem</strong> in delno tudi v <strong>Nemčiji</strong> potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca pozneje je jasno, da ruska <em>"posebna operacija"</em> ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo.</p> <blockquote><p><em>"Nemške dežele so negodovale nad finančnim bremenom, ki so ga bile deležne z begunsko krizo. Približno deset odstotkov beguncev se je že registriralo v centrih za iskanje dela. Ukrajinski begunci imajo v Nemčiji poseben tretma, z junijem bodo upravičeni do iste podpore kot socialno podprti Nemci." –</em><strong> Polona Fijavž</strong></p></blockquote> <p>A <strong>vojna v Ukrajini</strong> ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo, da bi si pozamezniki zagotovili lastno zaklonišče. Tako je zacvetel posel z graditvijo zasebnih zaklonišč, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti.</p> <blockquote><p><em>"Med Nemci je kar nekaj ljudi strah, da bi se Putin maščeval Nemčiji. Velika večina jih podpira oboroževanje Ukrajine tudi s težkim orožjem. Leta 2007 se je takratna vlada odločila, da zaklonišča ne bodo več potrebna. Ljudje so zdaj ugotovili, da v primeru bombnega napada nimajo zaščite." –</em><strong> Polona Fijavž</strong></p></blockquote> <p>Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da se v 21. stoletju fizični spopadi takih razsežnosti sploh še zgodijo. Morda nam pri tem lahko pomaga knjiga angleškega novinarja Paula Masona "How to stop faschism".</p> <blockquote><p><em>"Modus operandi skrajnih desničarjev deluje takole: desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem mediji, vi ste sovražniki ljudstva in pri tem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. To je storil Viktor Orban, v ZDA pa je ustava delovala." –</em><strong> Paul Mason, novinar BBC</strong></p></blockquote> <p>Tudi v Nemčiji se te dni ukvarjajo s primeri okužb z <strong>opičjimi kozami</strong>, a se hkrati mediji že posvečajo tudi stigmatizaciji, ki so jo primeri okuženih prinesli s seboj. Opozarjajo, da je treba pri poročanju o bolezni in širjenju te biti previden in obveščati pravilno, brez stigme za določene skupine ljudi.</p></p> 174875884 RTVSLO – Val 202 1421 clean Ko je bila naša berlinska dopisnica Polona Fijavž nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in deloma tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca kasneje je jasno, da ruska »posebna operacija« ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo. A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je hkrati naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo pri vse več ljudeh, da bi si zagotovili lastno zaklonišče. Tako je razcvetel posel z gradnjo zasebnih bunkerjev, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti. Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da v 21. stoletju do fizičnih spopadov takih razsežnosti sploh lahko še pride. Morda nam je lahko pri tem v pomoč tudi knjiga angleškega novinarja Paul Mason »How to stop faschism«. Govorili pa bomo tudi o pojavu opičjih koz in prizadevanjih, da okužbe s to boleznijo ne bi sprožile še novega vala homofobije in rasizma.<p>S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma</p><p><p>Ko je bila naša berlinska dopisnica nazadnje gostja 18. vzporednika, je na <strong>Poljskem</strong> in delno tudi v <strong>Nemčiji</strong> potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca pozneje je jasno, da ruska <em>"posebna operacija"</em> ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo.</p> <blockquote><p><em>"Nemške dežele so negodovale nad finančnim bremenom, ki so ga bile deležne z begunsko krizo. Približno deset odstotkov beguncev se je že registriralo v centrih za iskanje dela. Ukrajinski begunci imajo v Nemčiji poseben tretma, z junijem bodo upravičeni do iste podpore kot socialno podprti Nemci." –</em><strong> Polona Fijavž</strong></p></blockquote> <p>A <strong>vojna v Ukrajini</strong> ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo, da bi si pozamezniki zagotovili lastno zaklonišče. Tako je zacvetel posel z graditvijo zasebnih zaklonišč, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti.</p> <blockquote><p><em>"Med Nemci je kar nekaj ljudi strah, da bi se Putin maščeval Nemčiji. Velika večina jih podpira oboroževanje Ukrajine tudi s težkim orožjem. Leta 2007 se je takratna vlada odločila, da zaklonišča ne bodo več potrebna. Ljudje so zdaj ugotovili, da v primeru bombnega napada nimajo zaščite." –</em><strong> Polona Fijavž</strong></p></blockquote> <p>Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da se v 21. stoletju fizični spopadi takih razsežnosti sploh še zgodijo. Morda nam pri tem lahko pomaga knjiga angleškega novinarja Paula Masona "How to stop faschism".</p> <blockquote><p><em>"Modus operandi skrajnih desničarjev deluje takole: desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem mediji, vi ste sovražniki ljudstva in pri tem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. To je storil Viktor Orban, v ZDA pa je ustava delovala." –</em><strong> Paul Mason, novinar BBC</strong></p></blockquote> <p>Tudi v Nemčiji se te dni ukvarjajo s primeri okužb z <strong>opičjimi kozami</strong>, a se hkrati mediji že posvečajo tudi stigmatizaciji, ki so jo primeri okuženih prinesli s seboj. Opozarjajo, da je treba pri poročanju o bolezni in širjenju te biti previden in obveščati pravilno, brez stigme za določene skupine ljudi.</p></p> Fri, 27 May 2022 10:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin V 18. vzporedniku bomo tokrat pod drobnogled vzeli vedno dinamične odnose na Balkanu. V Srbiji se soočajo s serijo bombnih preplahov na šolah in turističnih destinacijah, hkrati je povzročila veliko vznemirjenja napoved Kosova, da bo zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o tem, da se države zahodnega Balkana v luči vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije, na kateri točki so pristopna pogajanja ter da v Bosni in Hercegovini še vedno ne najdejo rešitve za nov volilni zakon in izvedbo oktobrskih volitev.<p>V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu</p><p><p>Razmišljamo, kako se države zahodnega Balkana zaradi vojne v <strong>Ukrajini</strong> pogovarjajo s predstavniki <strong>Evropske unije</strong> in o nedavno končanem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je Konstrakta Srbijo zastopala z uspešnico <strong>In corpore sano</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Konstrakta je združila vse Srbe, leve in desne, privržence cepljenja in proticepilce. So pa pričakovali več in imeli veliko razprav, ali sta bili Srbija in Konstrakta na Evroviziji žrtev geopolitike." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>V zadnjih tednih je bilo v <strong>Srbiji</strong> veliko bombnih preplahov, največ prav v Beogradu. Gre za obvestila o domnevnih bombah v javnih in zasebnih zgradbah.</p> <blockquote><p><em>"Strinjajo se, da so bombni preplahi posledica odločitve, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji. Marsikdo meni, da gre za organiziran napad na Srbijo, skoraj kibernetsko vojno. Samo danes smo imeli 130 šol, ki so prejele to grožnjo." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Druga aktualna politična tema v Srbiji pa je poteza <strong>Kosova</strong>, ki je zaprosilo za članstvo v <strong>Svetu Evrope</strong>. Potem ko so marca iz te organizacije izključili Rusijo, seveda zaradi napada na Ukrajino, bi Kosovo lahko postalo 47. članica te zveze evropskih držav, a v Srbiji so bili odzivi zelo ostri.</p> <blockquote><p><em>"Med Kosovom in Srbijo dialoga ni. Ni kompromisa o tem, kako naj bi odnose uredili. Slabo je, to pa se bo le stopnjevalo s Svetom Evrope sredi junija. Takrat bomo videli, kakšni bodo odzivi." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>V <strong>Bosni in Hercegovini</strong> sta že nekaj mesecev glavna tema organizacija oktobrskih volitev in priprava novega volilnega zakona, o katerem se politični predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v Bosni nikakor ne morejo sporazumeti. Težava je že samo zagotavljanje denarja za volitve.</p> <blockquote><p><em>"Bosna in Hercegovina nima sprejetega proračuna za letošnje leto, financira se začasno. V tem svežnju denarja ni nič predvideno za volitve. Volilno zakonodajo bi morala Bosna in Hercegovina spremeniti tudi zato, ker je to zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo vrsto kršitev." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Tudi v Evropski uniji so pozivi, naj sklenejo dogovor, vse bolj glasni. Tudi sicer se zdi, da je EU od začetka vojne v Ukrajini bolj pozorna na dogajanje na Balkanu, tudi njeni visoki predstavniki se srečujejo s predstavniki držav, prejšnji teden denimo visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, včeraj še predsednik Evropskega sveta Charles Michel.</p></p> 174874060 RTVSLO – Val 202 1519 clean V 18. vzporedniku bomo tokrat pod drobnogled vzeli vedno dinamične odnose na Balkanu. V Srbiji se soočajo s serijo bombnih preplahov na šolah in turističnih destinacijah, hkrati je povzročila veliko vznemirjenja napoved Kosova, da bo zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o tem, da se države zahodnega Balkana v luči vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije, na kateri točki so pristopna pogajanja ter da v Bosni in Hercegovini še vedno ne najdejo rešitve za nov volilni zakon in izvedbo oktobrskih volitev.<p>V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu</p><p><p>Razmišljamo, kako se države zahodnega Balkana zaradi vojne v <strong>Ukrajini</strong> pogovarjajo s predstavniki <strong>Evropske unije</strong> in o nedavno končanem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je Konstrakta Srbijo zastopala z uspešnico <strong>In corpore sano</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Konstrakta je združila vse Srbe, leve in desne, privržence cepljenja in proticepilce. So pa pričakovali več in imeli veliko razprav, ali sta bili Srbija in Konstrakta na Evroviziji žrtev geopolitike." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>V zadnjih tednih je bilo v <strong>Srbiji</strong> veliko bombnih preplahov, največ prav v Beogradu. Gre za obvestila o domnevnih bombah v javnih in zasebnih zgradbah.</p> <blockquote><p><em>"Strinjajo se, da so bombni preplahi posledica odločitve, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji. Marsikdo meni, da gre za organiziran napad na Srbijo, skoraj kibernetsko vojno. Samo danes smo imeli 130 šol, ki so prejele to grožnjo." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Druga aktualna politična tema v Srbiji pa je poteza <strong>Kosova</strong>, ki je zaprosilo za članstvo v <strong>Svetu Evrope</strong>. Potem ko so marca iz te organizacije izključili Rusijo, seveda zaradi napada na Ukrajino, bi Kosovo lahko postalo 47. članica te zveze evropskih držav, a v Srbiji so bili odzivi zelo ostri.</p> <blockquote><p><em>"Med Kosovom in Srbijo dialoga ni. Ni kompromisa o tem, kako naj bi odnose uredili. Slabo je, to pa se bo le stopnjevalo s Svetom Evrope sredi junija. Takrat bomo videli, kakšni bodo odzivi." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>V <strong>Bosni in Hercegovini</strong> sta že nekaj mesecev glavna tema organizacija oktobrskih volitev in priprava novega volilnega zakona, o katerem se politični predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v Bosni nikakor ne morejo sporazumeti. Težava je že samo zagotavljanje denarja za volitve.</p> <blockquote><p><em>"Bosna in Hercegovina nima sprejetega proračuna za letošnje leto, financira se začasno. V tem svežnju denarja ni nič predvideno za volitve. Volilno zakonodajo bi morala Bosna in Hercegovina spremeniti tudi zato, ker je to zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo vrsto kršitev." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Tudi v Evropski uniji so pozivi, naj sklenejo dogovor, vse bolj glasni. Tudi sicer se zdi, da je EU od začetka vojne v Ukrajini bolj pozorna na dogajanje na Balkanu, tudi njeni visoki predstavniki se srečujejo s predstavniki držav, prejšnji teden denimo visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, včeraj še predsednik Evropskega sveta Charles Michel.</p></p> Fri, 20 May 2022 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd V 18. vzporedniku pogledujemo proti mestu, kamor so bile v začetku tedna uprte oči svetovne javnosti – proti Moskvi. Na Dan zmage proti fašizmu tam tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri pa predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik zato razmišljamo, kako z ruskega gledišča trenutno poteka vojna, kako na vsakdanje življenje Rusov vplivajo zahodne sankcije in kako v vojnih razmerah izgleda ruski medijski prostor. <p>V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi</p><p><p>Na dan zmage nad fašizmom v Moskvi tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Deveti maj je v Rusiji eden od najpomembnejših praznikov, letos so predsednikov govor vsi pričakovali še malo bolj nestrpno.</p> <blockquote><p><em>"Putinov govor ob tokratnem dnevu zmage smo pozorno poslušali tudi zato, ker so nekateri zahodni mediji ugibali, da bi lahko razglasil vojno v Ukrajini. To se ni zgodilo, ponovil je znane obtožbe na račun zahoda. Več kot očitno je, da Rusija grobo krši mednarodno pravo, da si želi Ukrajino podrediti, uničiti njeno vojaško infrastrukturo." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>V Sloveniji težko razberemo, kakšno je večinsko mnenje Rusov o vojni v Ukrajini, hkrati pa tudi težko vidimo, kako na njihovo vsakdanje življenje vplivajo zahodne gospodarske in politične sankcije.</p> <blockquote><p><em>"Rusijo so začeli zapuščati mladi, dobro izobraženi ljudje. Številni so dom našli v nekdanjih sovjetskih republikah. Državo zapuščajo ljudje, ki nasprotujejo vojaški operaciji in se bojijo sankcij. Kljub izjemno visokim denarnim in zapornim kaznim ljudje v Rusiji še vedno protestirajo proti tej vojaški operaciji." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Država je onemogočila dostop do nekaterih največjih zahodnih družabnih omrežij, a Rusi še vedno nekako najdejo pot do njih.</p> <blockquote><p><em>"Za namerno širjenje, po mnenju oblasti, lažnih informacij, je zagrožena 15-letna zaporna kazen. Pri ruskih medijih je ostala samo še agresivna propaganda. V pogovornih oddajah omenjajo tudi možnost jedrske vojne, neodvisnih medijev ni več." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Rusi ostro kritizirajo Združene države Amerike in evropske države zaradi dobave orožja ukrajinski vojski, hkrati pa ruski voditelji tudi periodično omenjajo jedrsko orožje in opozarjajo na svojo vojaško moč.</p></p> 174872197 RTVSLO – Val 202 903 clean V 18. vzporedniku pogledujemo proti mestu, kamor so bile v začetku tedna uprte oči svetovne javnosti – proti Moskvi. Na Dan zmage proti fašizmu tam tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri pa predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik zato razmišljamo, kako z ruskega gledišča trenutno poteka vojna, kako na vsakdanje življenje Rusov vplivajo zahodne sankcije in kako v vojnih razmerah izgleda ruski medijski prostor. <p>V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi</p><p><p>Na dan zmage nad fašizmom v Moskvi tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Deveti maj je v Rusiji eden od najpomembnejših praznikov, letos so predsednikov govor vsi pričakovali še malo bolj nestrpno.</p> <blockquote><p><em>"Putinov govor ob tokratnem dnevu zmage smo pozorno poslušali tudi zato, ker so nekateri zahodni mediji ugibali, da bi lahko razglasil vojno v Ukrajini. To se ni zgodilo, ponovil je znane obtožbe na račun zahoda. Več kot očitno je, da Rusija grobo krši mednarodno pravo, da si želi Ukrajino podrediti, uničiti njeno vojaško infrastrukturo." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>V Sloveniji težko razberemo, kakšno je večinsko mnenje Rusov o vojni v Ukrajini, hkrati pa tudi težko vidimo, kako na njihovo vsakdanje življenje vplivajo zahodne gospodarske in politične sankcije.</p> <blockquote><p><em>"Rusijo so začeli zapuščati mladi, dobro izobraženi ljudje. Številni so dom našli v nekdanjih sovjetskih republikah. Državo zapuščajo ljudje, ki nasprotujejo vojaški operaciji in se bojijo sankcij. Kljub izjemno visokim denarnim in zapornim kaznim ljudje v Rusiji še vedno protestirajo proti tej vojaški operaciji." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Država je onemogočila dostop do nekaterih največjih zahodnih družabnih omrežij, a Rusi še vedno nekako najdejo pot do njih.</p> <blockquote><p><em>"Za namerno širjenje, po mnenju oblasti, lažnih informacij, je zagrožena 15-letna zaporna kazen. Pri ruskih medijih je ostala samo še agresivna propaganda. V pogovornih oddajah omenjajo tudi možnost jedrske vojne, neodvisnih medijev ni več." –</em><strong> Vlasta Jeseničnik</strong></p></blockquote> <p>Rusi ostro kritizirajo Združene države Amerike in evropske države zaradi dobave orožja ukrajinski vojski, hkrati pa ruski voditelji tudi periodično omenjajo jedrsko orožje in opozarjajo na svojo vojaško moč.</p></p> Fri, 13 May 2022 10:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Rusija V 18. vzporedniku se odpravljamo k sosedom, na Hrvaško. Tja se je prejšnji teden odpravilo več deset tisoč Slovencev. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard bomo razmišljali o začetku turistične sezone in napovedih za njen glavni del, o zamiku odprtja Pelješkega mosta, ki ga težko pričakujejo Hrvati in turisti, pa tudi o tem, zakaj je predsednik Milanović napovedal, da bo blokiral pristopanje Finske in Švedske k Natu. Hkrati pa bomo pregledali še odzive hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev in podobo hrvaških evrskih kovancev. <p>Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev</p><p><p>V 18. vzporedniku smo se odpravili k sosedom, na Hrvaško. Tja se je prejšnji teden odpravilo več deset tisoč Slovencev. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo o začetku turistične sezone in napovedih za njen glavni del, o zamiku odprtja Pelješkega mosta, ki ga težko pričakujejo Hrvati in turisti, pa tudi o tem, zakaj je predsednik Milanović napovedal, da bo blokiral pristopanje Finske in Švedske k Natu. Analiziramo tudi odzive hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.</p></p> 174870246 RTVSLO – Val 202 967 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo k sosedom, na Hrvaško. Tja se je prejšnji teden odpravilo več deset tisoč Slovencev. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard bomo razmišljali o začetku turistične sezone in napovedih za njen glavni del, o zamiku odprtja Pelješkega mosta, ki ga težko pričakujejo Hrvati in turisti, pa tudi o tem, zakaj je predsednik Milanović napovedal, da bo blokiral pristopanje Finske in Švedske k Natu. Hkrati pa bomo pregledali še odzive hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev in podobo hrvaških evrskih kovancev. <p>Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev</p><p><p>V 18. vzporedniku smo se odpravili k sosedom, na Hrvaško. Tja se je prejšnji teden odpravilo več deset tisoč Slovencev. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo o začetku turistične sezone in napovedih za njen glavni del, o zamiku odprtja Pelješkega mosta, ki ga težko pričakujejo Hrvati in turisti, pa tudi o tem, zakaj je predsednik Milanović napovedal, da bo blokiral pristopanje Finske in Švedske k Natu. Analiziramo tudi odzive hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.</p></p> Fri, 06 May 2022 10:00:00 +0000 Tanja Borčić Bernard, Zagreb Kaj pomeni Muskov prevzem Twitterja? Kakšen pomen in sporočilo nosi izvolitev prve temnopolte vrhovne sodnice Ketanje Onyika Brown? Kako odmeva obisk Antonyja Blinkna in Lloyda Austina v Ukrajini na eni strani in grožnja Sergeja Lavrova z možnostjo jedrskega spopada na drugi? Kaj pomeni konec pandemične faze v ZDA? In seveda: svet dobesedno gori, obstajajo resne grožnje z jedrsko vojno, ampak družbena omrežja in medije zelo zaposluje še neka druga vojna: Johnny Depp vs. Amber Heard. Katera bolj zaposluje Američane? To bo na meniju v tokratnem 18. vzporedniku, ko bomo poklicali našega ameriškega dopisnika Andreja Stoparja.<p>Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno</p><p><p>Multimilijarder <strong>Elon Musk</strong> je za ameriško podjetje Twitter odštel 44 milijard dolarjev, kar je približno tolikšen znesek, kot je predsednik <strong>Biden</strong> predlagal za boj proti podnebnim spremembam. Seveda zdaj ves svet zanima, kaj pomenijo njegove napovedi, da bo Twitter boljši kot kadar koli prej; da stavi na svobodo govora.</p> <blockquote><p><em>"Kritiki se bojijo, da Muskovo tematiziranje svobode pomeni opuščanje varnostnih mehanizmov. Svobodo izražanja moramo negovati, na Twitterju pa je to prestopilo meje – veliko sovražnega govora, laži, manipulacij."</em> <em>–</em><strong> Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Na začetku aprila je senat potrdil <strong>Ketanji Brown Jackson</strong> za prvo temnopolto vrhovno sodnico v Združenih državah.</p> <blockquote><p><em>"S Ketanji Brown Jackson je Amerika dobila še eno potrditev, da so ameriške sanje lahko resničnost. Zlasti v Bidnovi administraciji se dogaja, da je veliko ljudi imenovanih na bolj izpostavljene položaje in so tam prvi, prva ženska, prvi pripadnik manjšine." –</em><strong> Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Skoraj takoj po obisku ameriških političnih predstavnikov v Kijevu je sledil ruski protiudarec: ruski minister Sergej Lavrov je v intervjuju za rusko televizijo omenil resno grožnjo o možnosti jedrskega spopada.</p> <blockquote><p><em>"V ZDA so grožnjo jedrskega spopada sprejeli z veliko pozornostjo, nelagodjem, a takšnega razpleta v ZDA nimajo za prav verjetnega. Ne verjamejo, da bi ruska stran uporabila jedrsko orožje." –</em><strong> Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Svet gori, obstajajo resne grožnje z jedrsko vojno, ampak družabna omrežja in medije pa, malo za šalo, malo kot opomin, v kakšnem svetu živimo, zelo zaposluje še druga vojna: <strong>Johnny Depp proti Amber Heard</strong>.</p></p> 174868605 RTVSLO – Val 202 784 clean Kaj pomeni Muskov prevzem Twitterja? Kakšen pomen in sporočilo nosi izvolitev prve temnopolte vrhovne sodnice Ketanje Onyika Brown? Kako odmeva obisk Antonyja Blinkna in Lloyda Austina v Ukrajini na eni strani in grožnja Sergeja Lavrova z možnostjo jedrskega spopada na drugi? Kaj pomeni konec pandemične faze v ZDA? In seveda: svet dobesedno gori, obstajajo resne grožnje z jedrsko vojno, ampak družbena omrežja in medije zelo zaposluje še neka druga vojna: Johnny Depp vs. Amber Heard. Katera bolj zaposluje Američane? To bo na meniju v tokratnem 18. vzporedniku, ko bomo poklicali našega ameriškega dopisnika Andreja Stoparja.<p>Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno</p><p><p>Multimilijarder <strong>Elon Musk</strong> je za ameriško podjetje Twitter odštel 44 milijard dolarjev, kar je približno tolikšen znesek, kot je predsednik <strong>Biden</strong> predlagal za boj proti podnebnim spremembam. Seveda zdaj ves svet zanima, kaj pomenijo njegove napovedi, da bo Twitter boljši kot kadar koli prej; da stavi na svobodo govora.</p> <blockquote><p><em>"Kritiki se bojijo, da Muskovo tematiziranje svobode pomeni opuščanje varnostnih mehanizmov. Svobodo izražanja moramo negovati, na Twitterju pa je to prestopilo meje – veliko sovražnega govora, laži, manipulacij."</em> <em>–</em><strong> Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Na začetku aprila je senat potrdil <strong>Ketanji Brown Jackson</strong> za prvo temnopolto vrhovno sodnico v Združenih državah.</p> <blockquote><p><em>"S Ketanji Brown Jackson je Amerika dobila še eno potrditev, da so ameriške sanje lahko resničnost. Zlasti v Bidnovi administraciji se dogaja, da je veliko ljudi imenovanih na bolj izpostavljene položaje in so tam prvi, prva ženska, prvi pripadnik manjšine." –</em><strong> Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Skoraj takoj po obisku ameriških političnih predstavnikov v Kijevu je sledil ruski protiudarec: ruski minister Sergej Lavrov je v intervjuju za rusko televizijo omenil resno grožnjo o možnosti jedrskega spopada.</p> <blockquote><p><em>"V ZDA so grožnjo jedrskega spopada sprejeli z veliko pozornostjo, nelagodjem, a takšnega razpleta v ZDA nimajo za prav verjetnega. Ne verjamejo, da bi ruska stran uporabila jedrsko orožje." –</em><strong> Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Svet gori, obstajajo resne grožnje z jedrsko vojno, ampak družabna omrežja in medije pa, malo za šalo, malo kot opomin, v kakšnem svetu živimo, zelo zaposluje še druga vojna: <strong>Johnny Depp proti Amber Heard</strong>.</p></p> Fri, 29 Apr 2022 10:00:00 +0000 Andrej Stopar, ZDA Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Donbas. Hkrati se na obali Azovskega morja branilci Mariupolja v jeklarni Azovstal še vedno upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Z našo dopisnico Karmen Švegl, ki se oglasi iz Ukrajine, razmišljamo o načinu bojevanja na vzhodu države, posledicah ruskega umika iz Kijeva, oskrbovanju prebivalcev in vojske ter o obljubah zahodnih voditeljev, ki v teh dneh obiskujejo glavno mesto. * Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih. <p>Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev</p><p><p>Na vzhodu <strong>Ukrajine</strong> grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na <strong>Doneški bazen.</strong> <strong>Mariupolj</strong> je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali <strong>Azovskega</strong> morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa.</p> <blockquote><p><em>"Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega."</em> –<strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva.</p> <blockquote><p><em>"Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo."</em> –<strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik <strong>Zelenski</strong> vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski.</p> <blockquote><p><em>"Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." –</em><strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote></p> 174866845 RTVSLO – Val 202 898 clean Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Donbas. Hkrati se na obali Azovskega morja branilci Mariupolja v jeklarni Azovstal še vedno upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Z našo dopisnico Karmen Švegl, ki se oglasi iz Ukrajine, razmišljamo o načinu bojevanja na vzhodu države, posledicah ruskega umika iz Kijeva, oskrbovanju prebivalcev in vojske ter o obljubah zahodnih voditeljev, ki v teh dneh obiskujejo glavno mesto. * Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih. <p>Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev</p><p><p>Na vzhodu <strong>Ukrajine</strong> grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na <strong>Doneški bazen.</strong> <strong>Mariupolj</strong> je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali <strong>Azovskega</strong> morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa.</p> <blockquote><p><em>"Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega."</em> –<strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva.</p> <blockquote><p><em>"Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo."</em> –<strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote> <p>Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik <strong>Zelenski</strong> vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski.</p> <blockquote><p><em>"Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." –</em><strong> Karmen Švegl</strong></p></blockquote></p> Fri, 22 Apr 2022 10:00:00 +0000 Karmen Švegl, Ukrajina V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemijskih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov. "Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista," pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta zaenkrat še obvezna eno od veljavnih PCT potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom. V pogovoru tudi o italijanskih vezeh z Rusijo, iskanju novih virov naravnega plina ter prihajajoči Dirki po Italiji in Evroviziji, ki jo bo gostil Torino. <p>V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu</p><p><p>V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemičnih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov.</p> <blockquote><p><em>"Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista."</em> –<strong> Janko Petrovec</strong></p></blockquote> <p>Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta za zdaj še obvezna eno od veljavnih PCT-potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom.</p> <p>Italija je od nekdaj gojila dobre vezi z Rusijo. V zadnjih letih smo večkrat slišali zlasti o tesnih vezeh z Rusijo pri desno usmerjenih strankah, kot sta Salvinijeva Liga ter Bratje Italije Giorgie Meloni.</p> <blockquote><p><em>"Salvinijeva Liga je po tihem tik pred začetkom vojne podaljšala sporazum o sodelovanju s Putinovo stranko Enotna Rusija. Z začetka marca se spomnimo tudi epizode, ko je Salvini obiskal poljski Przemyśl, tamkajšnji župan pa mu je v obraz povedal, da je zaradi vezi s Putinom persona non grata."</em> –<strong> Janko Petrovec</strong></p></blockquote> <p>Bistveno vprašanje ostaja oskrba z energenti, zlasti z zemeljskim plinom, ki je za Italijo izjemno pomemben. Premier Mario Draghi se je v torek mudil v Alžiriji in tam sklenil pomemben posel.</p> <blockquote><p><em>"Že prihodnji teden bo Draghi obiskal Angolo in Kongo, kjer naj bi podpisal nove pogodbe za dobavo plina – ampak kot vidimo, že doslej podpisani posli in namere zaležejo za okoli 16 milijard kubičnih metrov letno, kar pokrije več kot polovico dozdajšnjih letnih dobav iz Rusije."</em> –<strong> Janko Petrovec</strong></p></blockquote> <p>Med razvedrilnimi temami se pojavljajo predvsem kolesarstvo in popevke. Giro se začenja 6. maja, letošnja izvedba se bo začela na Madžarskem. "Svete trojice" slovenskega kolesarstva na dirki po Italiji letos ne bo. Kolesarska dirka po Italiji se bo v svoji 14. etapi dotaknila tudi Torina – natančno teden dni po tem, ko bo to mesto gostilo finale tekmovanja za pesem Evrovizije. Gostiteljica letos v ogenj pošilja sanremska zmagovalca, duet Mahmooda in Blanca s pesmijo Brividi.</p></p> 174865074 RTVSLO – Val 202 864 clean V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemijskih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov. "Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista," pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta zaenkrat še obvezna eno od veljavnih PCT potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom. V pogovoru tudi o italijanskih vezeh z Rusijo, iskanju novih virov naravnega plina ter prihajajoči Dirki po Italiji in Evroviziji, ki jo bo gostil Torino. <p>V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu</p><p><p>V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemičnih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov.</p> <blockquote><p><em>"Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista."</em> –<strong> Janko Petrovec</strong></p></blockquote> <p>Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta za zdaj še obvezna eno od veljavnih PCT-potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom.</p> <p>Italija je od nekdaj gojila dobre vezi z Rusijo. V zadnjih letih smo večkrat slišali zlasti o tesnih vezeh z Rusijo pri desno usmerjenih strankah, kot sta Salvinijeva Liga ter Bratje Italije Giorgie Meloni.</p> <blockquote><p><em>"Salvinijeva Liga je po tihem tik pred začetkom vojne podaljšala sporazum o sodelovanju s Putinovo stranko Enotna Rusija. Z začetka marca se spomnimo tudi epizode, ko je Salvini obiskal poljski Przemyśl, tamkajšnji župan pa mu je v obraz povedal, da je zaradi vezi s Putinom persona non grata."</em> –<strong> Janko Petrovec</strong></p></blockquote> <p>Bistveno vprašanje ostaja oskrba z energenti, zlasti z zemeljskim plinom, ki je za Italijo izjemno pomemben. Premier Mario Draghi se je v torek mudil v Alžiriji in tam sklenil pomemben posel.</p> <blockquote><p><em>"Že prihodnji teden bo Draghi obiskal Angolo in Kongo, kjer naj bi podpisal nove pogodbe za dobavo plina – ampak kot vidimo, že doslej podpisani posli in namere zaležejo za okoli 16 milijard kubičnih metrov letno, kar pokrije več kot polovico dozdajšnjih letnih dobav iz Rusije."</em> –<strong> Janko Petrovec</strong></p></blockquote> <p>Med razvedrilnimi temami se pojavljajo predvsem kolesarstvo in popevke. Giro se začenja 6. maja, letošnja izvedba se bo začela na Madžarskem. "Svete trojice" slovenskega kolesarstva na dirki po Italiji letos ne bo. Kolesarska dirka po Italiji se bo v svoji 14. etapi dotaknila tudi Torina – natančno teden dni po tem, ko bo to mesto gostilo finale tekmovanja za pesem Evrovizije. Gostiteljica letos v ogenj pošilja sanremska zmagovalca, duet Mahmooda in Blanca s pesmijo Brividi.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Tokrat se o predvolilni kampanji v Franciji pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je predsednik Macron uveljavil na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za majhno podporo strankam na levici. Dotaknemo pa se tudi pozivov k skupni evropski obrambni strategiji.<p>O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok</p><p><p>V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine <strong>Emmanuela Macrona</strong> razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici.</p> <p>Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla.</p> <blockquote><p><em>"V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." –</em><strong> Mojca Širok</strong></p></blockquote> <p>Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop <strong>Erica Zemmourja</strong>, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti <strong>Marine Le Pen</strong>, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu.</p> <blockquote><p><em>"Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." –</em><strong> Mojca Širok</strong></p></blockquote> <p>Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko.</p> <blockquote><p><em>"Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." –</em><strong> Mojca Širok</strong></p></blockquote></p> 174863105 RTVSLO – Val 202 856 clean V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Tokrat se o predvolilni kampanji v Franciji pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je predsednik Macron uveljavil na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za majhno podporo strankam na levici. Dotaknemo pa se tudi pozivov k skupni evropski obrambni strategiji.<p>O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok</p><p><p>V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine <strong>Emmanuela Macrona</strong> razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici.</p> <p>Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla.</p> <blockquote><p><em>"V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." –</em><strong> Mojca Širok</strong></p></blockquote> <p>Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop <strong>Erica Zemmourja</strong>, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti <strong>Marine Le Pen</strong>, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu.</p> <blockquote><p><em>"Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." –</em><strong> Mojca Širok</strong></p></blockquote> <p>Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko.</p> <blockquote><p><em>"Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." –</em><strong> Mojca Širok</strong></p></blockquote></p> Fri, 08 Apr 2022 10:00:00 +0000 Mojca Širok, Francija V 18. vzporedniku se odpravljamo na nov teren. Oglasi se nam Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično situacijo v baltskih državah. Z njim razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze.<p>V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah</p><p><p>Razmišljamo o odzivih <strong>Litve, Latvije in Estonije</strong> na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del <strong>Sovjetske zveze</strong>. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.</p> <blockquote><p><em>"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi."</em> –<strong> županja Katri Reik</strong></p></blockquote> <p>Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.</p> <blockquote><p><em>“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.”</em> –<strong> Katri Raik</strong></p></blockquote> <p>V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.</p></p> 174861243 RTVSLO – Val 202 806 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo na nov teren. Oglasi se nam Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično situacijo v baltskih državah. Z njim razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze.<p>V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah</p><p><p>Razmišljamo o odzivih <strong>Litve, Latvije in Estonije</strong> na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del <strong>Sovjetske zveze</strong>. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.</p> <blockquote><p><em>"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi."</em> –<strong> županja Katri Reik</strong></p></blockquote> <p>Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.</p> <blockquote><p><em>“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.”</em> –<strong> Katri Raik</strong></p></blockquote> <p>V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.</p></p> Fri, 01 Apr 2022 10:00:00 +0000 Gašper Andrinek, Estonija Po treh madžarskih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala stranka Fidesz Viktorja Orbana, je pred tokratnimi negotovost veliko večja. Orbanovi stranki bo namreč nasproti stala združena opozicija, kampanja je neizprosna, napovedi pa ne izključujejo možnosti, da bi opoziciji tokrat lahko uspelo. Predvolilni čas pa je močno zaznamovan tudi s posledicami vojne v Ukrajini, od tam se je namreč na Madžarsko zateklo že skoraj pol milijona beguncev. Utrip Madžarske v dnevih pred volitvami, ki bodo 3. aprila, je izmeril Jan Grilc.<p>V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem</p><p><p>Tretjega aprila bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali o tem, ali je po dvanajstih letih <strong>Orbanove</strong> vladavine čas za spremembo. Predvolilna kampanja poteka v senci vojne v <strong>Ukrajini</strong>, s katero si <strong>Madžarska</strong> deli 135 kilometrov meje, ki jo je v zadnjem mesecu dni prečkalo že pol milijona beguncev.</p> <blockquote><p><em>“Ukrajinski begunci prihajajo z vlaki na perone, kjer jih čakajo številni prostovoljci, jim pomagajo z osnovnimi potrebščinami in informacijami. Na obrazih Ukrajincev takoj razberemo utrujenost, raztresenost misli.”</em> –<strong> Jan Grilc</strong></p></blockquote> <p>Vojna v Ukrajini je na Madžarskem velika tema tudi zaradi politične povezanosti madžarskega premierja <strong>Viktorja Orbana</strong> in ruskega predsednika <strong>Vladimirja Putina</strong>. V preteklih letih sta se velikokrat srečala, oba sta svoj odnos opisovala z zelo prijaznimi besedami, zdaj pa to Orbana tik pred volitvami postavlja v neroden položaj.</p> <blockquote><p><em>“Tokrat Orbanu nasproti stoji združena opozicija. To so stranke z vsega političnega spektra, povezali pa so se na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca – premagati Fidesz (Orbanovo stranko) na volitvah in doseči spremembo vlade.”</em> –<strong> Jan Grilc</strong></p></blockquote> <p>Pred nedeljskim glasovanjem lahko slišimo tudi kritike, da volitve ne bodo povsem svobodne oziroma enake za vse.</p> <blockquote><p><em>“Pravi čudež je, da se še vedno lahko borimo proti Orbanu in ohranjamo možnosti za zmago na volitvah. Trenutne razmere namreč sploh ne omogočajo svobodnih in poštenih volitev.”</em> –<strong> vodja opozicije Peter Marki-Zay</strong></p></blockquote> <p>Pred dvema tednoma je madžarski državni sekretar za narodno politiko <strong>Arpad Janos Potapi</strong> reko Muro označil za mejo med Slovenijo in Madžarsko, kar je sprožilo več ostrih odzivov slovenskih političnih predstavnikov.</p></p> 174859328 RTVSLO – Val 202 994 clean Po treh madžarskih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala stranka Fidesz Viktorja Orbana, je pred tokratnimi negotovost veliko večja. Orbanovi stranki bo namreč nasproti stala združena opozicija, kampanja je neizprosna, napovedi pa ne izključujejo možnosti, da bi opoziciji tokrat lahko uspelo. Predvolilni čas pa je močno zaznamovan tudi s posledicami vojne v Ukrajini, od tam se je namreč na Madžarsko zateklo že skoraj pol milijona beguncev. Utrip Madžarske v dnevih pred volitvami, ki bodo 3. aprila, je izmeril Jan Grilc.<p>V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem</p><p><p>Tretjega aprila bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali o tem, ali je po dvanajstih letih <strong>Orbanove</strong> vladavine čas za spremembo. Predvolilna kampanja poteka v senci vojne v <strong>Ukrajini</strong>, s katero si <strong>Madžarska</strong> deli 135 kilometrov meje, ki jo je v zadnjem mesecu dni prečkalo že pol milijona beguncev.</p> <blockquote><p><em>“Ukrajinski begunci prihajajo z vlaki na perone, kjer jih čakajo številni prostovoljci, jim pomagajo z osnovnimi potrebščinami in informacijami. Na obrazih Ukrajincev takoj razberemo utrujenost, raztresenost misli.”</em> –<strong> Jan Grilc</strong></p></blockquote> <p>Vojna v Ukrajini je na Madžarskem velika tema tudi zaradi politične povezanosti madžarskega premierja <strong>Viktorja Orbana</strong> in ruskega predsednika <strong>Vladimirja Putina</strong>. V preteklih letih sta se velikokrat srečala, oba sta svoj odnos opisovala z zelo prijaznimi besedami, zdaj pa to Orbana tik pred volitvami postavlja v neroden položaj.</p> <blockquote><p><em>“Tokrat Orbanu nasproti stoji združena opozicija. To so stranke z vsega političnega spektra, povezali pa so se na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca – premagati Fidesz (Orbanovo stranko) na volitvah in doseči spremembo vlade.”</em> –<strong> Jan Grilc</strong></p></blockquote> <p>Pred nedeljskim glasovanjem lahko slišimo tudi kritike, da volitve ne bodo povsem svobodne oziroma enake za vse.</p> <blockquote><p><em>“Pravi čudež je, da se še vedno lahko borimo proti Orbanu in ohranjamo možnosti za zmago na volitvah. Trenutne razmere namreč sploh ne omogočajo svobodnih in poštenih volitev.”</em> –<strong> vodja opozicije Peter Marki-Zay</strong></p></blockquote> <p>Pred dvema tednoma je madžarski državni sekretar za narodno politiko <strong>Arpad Janos Potapi</strong> reko Muro označil za mejo med Slovenijo in Madžarsko, kar je sprožilo več ostrih odzivov slovenskih političnih predstavnikov.</p></p> Fri, 25 Mar 2022 11:00:00 +0000 Jan Grilc, Madžarska V 18. vzporedniku se odpravimo v Bosno in Hercegovino. Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Z našim balkanskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kako bo prijateljstvo s Putinom vplivalo na politični položaj vodje bosanskih Srbov Milorada Dodika, kakšni so odzivi javnosti v Sarajevu in Banjaluki na vojno ter kako se na razmere v Bosni odziva Evropska unija. Hkrati razmislimo tudi o manevriranju srbskega predsednika Aleksandra Vučića med željami Rusije in zahodnih držav. <p>V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu</p><p><p>Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov <strong>Miloradom Dodikom </strong>in<strong> Vladimirjem Putinom</strong>. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.</p> <blockquote><p><em>"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika <strong>Aleksandra Vučića</strong>. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.</p> <blockquote><p><em>"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj."</em> –<strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:</p> <blockquote><p><em>"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." –</em><strong> Dragan Matić</strong></p></blockquote></p> 174857348 RTVSLO – Val 202 1203 clean V 18. vzporedniku se odpravimo v Bosno in Hercegovino. Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Z našim balkanskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kako bo prijateljstvo s Putinom vplivalo na politični položaj vodje bosanskih Srbov Milorada Dodika, kakšni so odzivi javnosti v Sarajevu in Banjaluki na vojno ter kako se na razmere v Bosni odziva Evropska unija. Hkrati razmislimo tudi o manevriranju srbskega predsednika Aleksandra Vučića med željami Rusije in zahodnih držav. <p>V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu</p><p><p>Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov <strong>Miloradom Dodikom </strong>in<strong> Vladimirjem Putinom</strong>. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.</p> <blockquote><p><em>"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." –</em><strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika <strong>Aleksandra Vučića</strong>. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.</p> <blockquote><p><em>"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj."</em> –<strong> Boštjan Anžin</strong></p></blockquote> <p>Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:</p> <blockquote><p><em>"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." –</em><strong> Dragan Matić</strong></p></blockquote></p> Fri, 18 Mar 2022 11:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Balkan O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.<p>Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine </p><p><p>O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.</p> <blockquote><p>"Poljska je organizirala prevoze, avtobuse, da so ljudi pobirali na meji, saj so kolone avtomobilov na ukrajinski strani dolge tudi 20 km. Ampak zdaj tudi na Poljskem že vlada kaos in veliko struktur nudenja pomoči država ne bi imela, če ne bi bilo prostovoljcev."</p></blockquote> <p>Polona razlaga o zgodbi zdravnice, ki je oskrbela starejšega moškega, njegovo hčerko in vnukinjo: <em>"Hodili so 70 ur. Ko begunci pridejo na Poljsko, so povsem izčrpani." </em>Na začetku so prihajali večinoma Ukrajinci, ki imajo nekaj denarja in poznajo koga v tujini, zdaj pa začenjajo prihajati tudi tisti, ki ne poznajo nikogar.</p> <blockquote><p>"Včeraj sem v Varšavi na železniški postaji, ki je nabito polna, srečala žensko, ki gre v Latvijo k znanki, dve najstnici sta se veselili, da gresta v Španijo. Ukrajinci gredo po vsej Evropi, ampak vsi, s katerimi sem govorila, si želijo vrnitve domov."</p></blockquote> <p><em>"Vse več je zavedanja, da bi lahko vojna trajala dlje časa."</em></p></p> 174855360 RTVSLO – Val 202 1517 clean O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.<p>Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine </p><p><p>O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.</p> <blockquote><p>"Poljska je organizirala prevoze, avtobuse, da so ljudi pobirali na meji, saj so kolone avtomobilov na ukrajinski strani dolge tudi 20 km. Ampak zdaj tudi na Poljskem že vlada kaos in veliko struktur nudenja pomoči država ne bi imela, če ne bi bilo prostovoljcev."</p></blockquote> <p>Polona razlaga o zgodbi zdravnice, ki je oskrbela starejšega moškega, njegovo hčerko in vnukinjo: <em>"Hodili so 70 ur. Ko begunci pridejo na Poljsko, so povsem izčrpani." </em>Na začetku so prihajali večinoma Ukrajinci, ki imajo nekaj denarja in poznajo koga v tujini, zdaj pa začenjajo prihajati tudi tisti, ki ne poznajo nikogar.</p> <blockquote><p>"Včeraj sem v Varšavi na železniški postaji, ki je nabito polna, srečala žensko, ki gre v Latvijo k znanki, dve najstnici sta se veselili, da gresta v Španijo. Ukrajinci gredo po vsej Evropi, ampak vsi, s katerimi sem govorila, si želijo vrnitve domov."</p></blockquote> <p><em>"Vse več je zavedanja, da bi lahko vojna trajala dlje časa."</em></p></p> Fri, 11 Mar 2022 11:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin 18. vzporednik tokrat obišče Andrej Stopar, naš dopisnik iz Združenih držav, ki je velik del svoje dopisniške kariere preživel tudi v Rusiji. Z njim razmišljamo o tem, kako lahko razumemo najnovejše Putinove poteze ob invaziji, kako na razplet vojne vpliva komunikacija voditeljev s svojimi državljani in mednarodno javnostjo, kako se na dogajanje odziva ameriška administracija in kaj lahko med vrsticami razberemo iz govora ameriškega predsednika Bidna ob prvi obletnici njegovega vladanja.<p>Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje</p><p><p><span>Nov krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo je pripeljal do dogovora o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev v omejenem obsegu. Dopisnik iz Združenih držav Andrej Stopar je veliko časa preživel tudi kot dopisnik iz Rusije. Lahko ta pogajanja pripeljejo še korak dlje, sploh glede na dogajanje na terenu, torej bombardiranje mest in gorečo nuklearko?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Verjetno bo nekaj časa trajalo, preden se bodo dogovorili za nekaj, kar bo sprejemljivo za obe strani. Ena in druga stran se bosta težko brez kompromisov najprej pri samih sebi umaknili s celim obrazom pred domačo javnostjo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Rusko napredovanje je počasnejše od pričakovanj, ukrajinska vojska se je okrepila. Upirajo se precej trdoživo, hkrati je teren spomladanski. V mednarodni javnosti je močno izpostavljena tema tudi </span><span>območje prepovedi poletov. Gre za instrument, ki ga lahko uvede neka vojaška sila in prepove letenje določenih letal nad nekim ozemljem. <em>"Območje brez poletov</em></span><em><span> je treba vzdrževati in preprečiti letalom, da vdrejo v zračni prostor, in hkrati onemogočiti cilje na kopnem, ki bi to lahko preprečili. Za Američane bi bilo to neposredno tveganje." </span></em><span>Američani o prepovedi poletov za zdaj nočejo govoriti, to je bilo jasno tudi po prvem Bidnovem letnem predsedniškem nagovoru State of the Union. Zanimiv je vidik ameriške podpore Ukrajini. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ukrajina uživa v obeh domovih kongresa, med republikanci in demokrati, zelo močno podporo. Dosegajo jo ob pomoči svoje diaspore in kontaktov. Ukrajinci, ki živijo v Ameriki, so bili ves čas zelo dejavni. Delovali so kot most med Ukrajino in Združenimi narodi."</span></em></p></blockquote> <p><span>Tudi komuniciranje Zelenskega in Putina se razlikuje. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Pri Zelenskem je zanimivo, da je zmanjševal pomen opozoril na nevarnost invazije. Sprašujem se, kolikšno je to tveganje v smislu političnega obstanka na oblasti. Če je toliko časa miril, ne glede na izid, se bodo ljudje morali vprašati: Pa saj te stvari ste vedeli. Američani so opozarjali na to, sam sem bil do tega skeptičen zaradi Afganistana. Zelenski je nagovarjal svojo javnost z notranjim razumevanjem, nihče tam ni zares verjel, da se lahko kaj takega in v takšnem obsegu lahko sploh zgodi. Zelenski je odgovarjal sentimentu povprečnega Ukrajinca."</span></em></p></blockquote></p> 174853356 RTVSLO – Val 202 719 clean 18. vzporednik tokrat obišče Andrej Stopar, naš dopisnik iz Združenih držav, ki je velik del svoje dopisniške kariere preživel tudi v Rusiji. Z njim razmišljamo o tem, kako lahko razumemo najnovejše Putinove poteze ob invaziji, kako na razplet vojne vpliva komunikacija voditeljev s svojimi državljani in mednarodno javnostjo, kako se na dogajanje odziva ameriška administracija in kaj lahko med vrsticami razberemo iz govora ameriškega predsednika Bidna ob prvi obletnici njegovega vladanja.<p>Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje</p><p><p><span>Nov krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo je pripeljal do dogovora o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev v omejenem obsegu. Dopisnik iz Združenih držav Andrej Stopar je veliko časa preživel tudi kot dopisnik iz Rusije. Lahko ta pogajanja pripeljejo še korak dlje, sploh glede na dogajanje na terenu, torej bombardiranje mest in gorečo nuklearko?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Verjetno bo nekaj časa trajalo, preden se bodo dogovorili za nekaj, kar bo sprejemljivo za obe strani. Ena in druga stran se bosta težko brez kompromisov najprej pri samih sebi umaknili s celim obrazom pred domačo javnostjo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Rusko napredovanje je počasnejše od pričakovanj, ukrajinska vojska se je okrepila. Upirajo se precej trdoživo, hkrati je teren spomladanski. V mednarodni javnosti je močno izpostavljena tema tudi </span><span>območje prepovedi poletov. Gre za instrument, ki ga lahko uvede neka vojaška sila in prepove letenje določenih letal nad nekim ozemljem. <em>"Območje brez poletov</em></span><em><span> je treba vzdrževati in preprečiti letalom, da vdrejo v zračni prostor, in hkrati onemogočiti cilje na kopnem, ki bi to lahko preprečili. Za Američane bi bilo to neposredno tveganje." </span></em><span>Američani o prepovedi poletov za zdaj nočejo govoriti, to je bilo jasno tudi po prvem Bidnovem letnem predsedniškem nagovoru State of the Union. Zanimiv je vidik ameriške podpore Ukrajini. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ukrajina uživa v obeh domovih kongresa, med republikanci in demokrati, zelo močno podporo. Dosegajo jo ob pomoči svoje diaspore in kontaktov. Ukrajinci, ki živijo v Ameriki, so bili ves čas zelo dejavni. Delovali so kot most med Ukrajino in Združenimi narodi."</span></em></p></blockquote> <p><span>Tudi komuniciranje Zelenskega in Putina se razlikuje. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Pri Zelenskem je zanimivo, da je zmanjševal pomen opozoril na nevarnost invazije. Sprašujem se, kolikšno je to tveganje v smislu političnega obstanka na oblasti. Če je toliko časa miril, ne glede na izid, se bodo ljudje morali vprašati: Pa saj te stvari ste vedeli. Američani so opozarjali na to, sam sem bil do tega skeptičen zaradi Afganistana. Zelenski je nagovarjal svojo javnost z notranjim razumevanjem, nihče tam ni zares verjel, da se lahko kaj takega in v takšnem obsegu lahko sploh zgodi. Zelenski je odgovarjal sentimentu povprečnega Ukrajinca."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 04 Mar 2022 11:00:00 +0000 Andrej Stopar, Washington Tokrat se selimo k naši Moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki seveda podrobno spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini, obenem pa spremlja vzdušje na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni, zato smo se pogovarjali tudi o odzivih ruske javnosti.<p>Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta</p><p><p>Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. <span>Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni.</span></p> <blockquote><p><em>"Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo."</em></p></blockquote> <p><span>Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. </span><span>Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna.</span></p> <blockquote><p><em>"Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi."</em></p></blockquote> <p><span>Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku. </span></p></p> 174851340 RTVSLO – Val 202 822 clean Tokrat se selimo k naši Moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki seveda podrobno spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini, obenem pa spremlja vzdušje na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni, zato smo se pogovarjali tudi o odzivih ruske javnosti.<p>Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta</p><p><p>Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. <span>Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni.</span></p> <blockquote><p><em>"Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo."</em></p></blockquote> <p><span>Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. </span><span>Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna.</span></p> <blockquote><p><em>"Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi."</em></p></blockquote> <p><span>Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku. </span></p></p> Fri, 25 Feb 2022 11:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.<p>Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard</p><p><p>Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje.</p> <p>Z našo dopisnico<strong> Tanjo Borčič Bernard</strong> pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.</p></p> 174845326 RTVSLO – Val 202 956 clean Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.<p>Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard</p><p><p>Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje.</p> <p>Z našo dopisnico<strong> Tanjo Borčič Bernard</strong> pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.</p></p> Fri, 04 Feb 2022 11:00:00 +0000 Tanja Borčič Bernard, Zagreb V 18. vzporedniku se odpravljamo na zahod, v mislih pa imamo predvsem krizo, ki tli na vzhodu. Ob intenzivnih srečanjih med ruskimi in ameriškimi diplomati v tem tednu z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o možnostih vojne v Ukrajini. So Rusi pripravljeni popuščati pri svojih zahtevah, na katere Nato ne pristaja, je vojno še mogoče preprečiti? Kako bi se v primeru ruskega napada na Ukrajino odzvale ZDA, kaj nam odzivi lahko povejo o prioritetah ameriške zunanje politike? Razmišljamo tudi o tem, kaj bi vojna pomenila za predsednika Bidna, ki mu po enem letu vladanja javnomnenjske ankete kažejo vse nižjo podporo.<p>Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar</p><p><p>V 18. vzporedniku se odpravljamo na zahod, v mislih pa imamo predvsem krizo, ki tli na vzhodu. Ob intenzivnih srečanjih med ruskimi in ameriškimi diplomati v tem tednu z našim washingtonskim dopisnikom <strong>Andrejem Stoparjem</strong> razmišljamo o možnostih vojne v Ukrajini.</p> <p>So Rusi pripravljeni popuščati pri svojih zahtevah, na katere Nato ne pristaja, je vojno še mogoče preprečiti? Kako bi se v primeru ruskega napada na Ukrajino odzvale ZDA, kaj nam odzivi lahko povejo o prioritetah ameriške zunanje politike? Razmišljamo tudi o tem, kaj bi vojna pomenila za predsednika Bidna, ki mu po enem letu vladanja javnomnenjske ankete kažejo vse nižjo podporo.</p></p> 174843339 RTVSLO – Val 202 1108 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo na zahod, v mislih pa imamo predvsem krizo, ki tli na vzhodu. Ob intenzivnih srečanjih med ruskimi in ameriškimi diplomati v tem tednu z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o možnostih vojne v Ukrajini. So Rusi pripravljeni popuščati pri svojih zahtevah, na katere Nato ne pristaja, je vojno še mogoče preprečiti? Kako bi se v primeru ruskega napada na Ukrajino odzvale ZDA, kaj nam odzivi lahko povejo o prioritetah ameriške zunanje politike? Razmišljamo tudi o tem, kaj bi vojna pomenila za predsednika Bidna, ki mu po enem letu vladanja javnomnenjske ankete kažejo vse nižjo podporo.<p>Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar</p><p><p>V 18. vzporedniku se odpravljamo na zahod, v mislih pa imamo predvsem krizo, ki tli na vzhodu. Ob intenzivnih srečanjih med ruskimi in ameriškimi diplomati v tem tednu z našim washingtonskim dopisnikom <strong>Andrejem Stoparjem</strong> razmišljamo o možnostih vojne v Ukrajini.</p> <p>So Rusi pripravljeni popuščati pri svojih zahtevah, na katere Nato ne pristaja, je vojno še mogoče preprečiti? Kako bi se v primeru ruskega napada na Ukrajino odzvale ZDA, kaj nam odzivi lahko povejo o prioritetah ameriške zunanje politike? Razmišljamo tudi o tem, kaj bi vojna pomenila za predsednika Bidna, ki mu po enem letu vladanja javnomnenjske ankete kažejo vse nižjo podporo.</p></p> Fri, 28 Jan 2022 11:00:00 +0000 Andrej Stopar, Washington Čeprav se nam bo dopisnica Polona Fijavž oglasila iz Berlina, bomo pa vsaj del 18. vzporednika pogledovali vzhodneje. Nemčija z novo vlado namreč želi tudi na novo zastaviti odnose z Rusijo in Ukrajino, saj si želi biti večja dejavnica pri reševanju spora med tema državama. Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska s trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo, v teh mesecih ni dosegla veliko. Je pa veliko in vse več osebnih stisk ne le beguncev, ki v nemogočih razmerah čakajo na svojo usodo, ampak tudi ljudi, ki živijo na tem območju in poskušajo beguncem vsaj malo pomagati ali vsaj preprečevati še večje tragedije. V ospredje dogajanja v Nemčiji pa bomo postavili številne spremembe, ki naj bi državljanom olajšale življenje. Mednje so uvrstili tudi informiranje o tem, da bodo zdravniki, ki opravljajo splav, to smeli tudi javno objaviti. <p>Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi </p><p><p><span>Nemška diplomacija se je veliko ukvarjala z Ukrajino in Rusijo, Nemčija si namreč želi biti vpletena v reševanje tega konflikta. Tako je bil generalni sekretar Nata na obisku pri novem kanclerju Olafu Scholzu, zunanja ministrica Annalena Baerbock v Ukrajini in Rusiji, ameriški zunanji minister v Berlinu. </span><span>Bo nova nemška vlada ohranila evropski primat v sodelovanju z Rusijo?</span></p> <blockquote><p><em>"Težko. Nemci se zelo bojijo tega zapletanja odnosov. Strokovnjaki ocenjujejo, da kopičenje vojske na meji z Ukrajino z ruske strani naj ne bi bilo dovolj za vdor v Ukrajino, a skrb in strah ostajata. Angela Merkel ne le, da je imela dostop do Putina, bila je prva dama nemške zunanje politike, ne vem, ali se spomnite, kdo je bil pred njo zunanji minister. Nemčija ima zdaj vmesno vlogo in odnos z Rusijo izgublja." –</em> <strong>Polona Fijavž</strong>, berlinska dopisnica</p></blockquote> <p><span>Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska v teh mesecih ni dosegla veliko s svojimi trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Stanje je po več kot šestih mesecih popolnoma nespremenjeno, kar priča o tem, kako poljska vlada ne rešuje problema, ampak ga marginalizira. Ni našla nikakršne rešitve, ne le, da se razmere niso izboljšale. Begunsko-migrantska pot se je v tem času ohranila kot najhitrejša pot v Zahodno Evropo, kljub nemogočim razmeram."</span></em></p></blockquote> <p>Poljska je trikilometrsko območje okoli meje zaprla za javnost, kar jezi nevladne organizacije. Ljudje v bližini so obremenjeni vse od avgusta, travme doživlja tudi poljska obmejna vojska.</p> <blockquote><p><em><span>"Ljudje v bližini so na tem območju dnevno podvrženi preiskavam policistov, tudi njihov vsakdan je otežen, a vseeno hodijo po gozdovih s hrano in pomagajo ljudem. Poljska vlada se s tem ne ukvarja, to je prepustila vojski in ljudem. Tudi obmejni vojaki so travmatizirani zaradi odredb in ukazov, kaj se od njih pričakuje. Z namenom branjenja zunanje meje Evropske unije je Poljska žrtvovala tudi svoje prebivalce."</span></em></p></blockquote> <p><span>Nova nemška vlada v koalicijski pogodbi načrtuje tudi številne spremembe, ki bodo imele posledice za družbo, večina Nemcev ocenjuje, da pozitivne. Med drugim bi uvedli volilno pravico že s 16 leti, možnost hitrejše pridobitve nemškega državljanstva, nemški minister za pravosodje pa je te dni napovedal, da bodo črtali tudi člen 219a, ki prepoveduje zdravnikom, da bi na svojih spletnih straneh imeli zapisano, na kakšen </span><span>način </span><span>opravljajo prekinitve nosečnosti. Do leta 2019 je bilo celo povsem prepovedano imeti to storitev na seznamu, potem so ta ukrep omilili, a še vedno z omejitvijo,  da ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način se poseg opravi. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ta razprava v Nemčiji poteka že leta. Člen je bil uveden v obdobju nacional-socializma in je povsem neprilagojen digitalni dobi. Člen je bil vseeno dvomljiv, ker je še vedno prepovedoval, na kakšen način zdravniki to objavijo. Moramo pa vedeti, da so morale ž</span><span>enske, ki so v Nemčiji želele prekiniti nosečnost, do leta 2019 klicati zdravnike in preverjati, kdo ta poseg sploh izvaja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je bilo 72 odstotkov teh žensk, pripadnic digitalne dobe, mlajših od 35 let. Zdaj bodo lahko z</span><span>dravniki na svojih spletnih straneh objavili podrobnejše informacije o postopku prekinitve nosečnosti, kar velik del nemške družbe vidi kot velik korak naprej."</span></em></p></blockquote></p> 174841361 RTVSLO – Val 202 1280 clean Čeprav se nam bo dopisnica Polona Fijavž oglasila iz Berlina, bomo pa vsaj del 18. vzporednika pogledovali vzhodneje. Nemčija z novo vlado namreč želi tudi na novo zastaviti odnose z Rusijo in Ukrajino, saj si želi biti večja dejavnica pri reševanju spora med tema državama. Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska s trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo, v teh mesecih ni dosegla veliko. Je pa veliko in vse več osebnih stisk ne le beguncev, ki v nemogočih razmerah čakajo na svojo usodo, ampak tudi ljudi, ki živijo na tem območju in poskušajo beguncem vsaj malo pomagati ali vsaj preprečevati še večje tragedije. V ospredje dogajanja v Nemčiji pa bomo postavili številne spremembe, ki naj bi državljanom olajšale življenje. Mednje so uvrstili tudi informiranje o tem, da bodo zdravniki, ki opravljajo splav, to smeli tudi javno objaviti. <p>Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi </p><p><p><span>Nemška diplomacija se je veliko ukvarjala z Ukrajino in Rusijo, Nemčija si namreč želi biti vpletena v reševanje tega konflikta. Tako je bil generalni sekretar Nata na obisku pri novem kanclerju Olafu Scholzu, zunanja ministrica Annalena Baerbock v Ukrajini in Rusiji, ameriški zunanji minister v Berlinu. </span><span>Bo nova nemška vlada ohranila evropski primat v sodelovanju z Rusijo?</span></p> <blockquote><p><em>"Težko. Nemci se zelo bojijo tega zapletanja odnosov. Strokovnjaki ocenjujejo, da kopičenje vojske na meji z Ukrajino z ruske strani naj ne bi bilo dovolj za vdor v Ukrajino, a skrb in strah ostajata. Angela Merkel ne le, da je imela dostop do Putina, bila je prva dama nemške zunanje politike, ne vem, ali se spomnite, kdo je bil pred njo zunanji minister. Nemčija ima zdaj vmesno vlogo in odnos z Rusijo izgublja." –</em> <strong>Polona Fijavž</strong>, berlinska dopisnica</p></blockquote> <p><span>Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska v teh mesecih ni dosegla veliko s svojimi trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Stanje je po več kot šestih mesecih popolnoma nespremenjeno, kar priča o tem, kako poljska vlada ne rešuje problema, ampak ga marginalizira. Ni našla nikakršne rešitve, ne le, da se razmere niso izboljšale. Begunsko-migrantska pot se je v tem času ohranila kot najhitrejša pot v Zahodno Evropo, kljub nemogočim razmeram."</span></em></p></blockquote> <p>Poljska je trikilometrsko območje okoli meje zaprla za javnost, kar jezi nevladne organizacije. Ljudje v bližini so obremenjeni vse od avgusta, travme doživlja tudi poljska obmejna vojska.</p> <blockquote><p><em><span>"Ljudje v bližini so na tem območju dnevno podvrženi preiskavam policistov, tudi njihov vsakdan je otežen, a vseeno hodijo po gozdovih s hrano in pomagajo ljudem. Poljska vlada se s tem ne ukvarja, to je prepustila vojski in ljudem. Tudi obmejni vojaki so travmatizirani zaradi odredb in ukazov, kaj se od njih pričakuje. Z namenom branjenja zunanje meje Evropske unije je Poljska žrtvovala tudi svoje prebivalce."</span></em></p></blockquote> <p><span>Nova nemška vlada v koalicijski pogodbi načrtuje tudi številne spremembe, ki bodo imele posledice za družbo, večina Nemcev ocenjuje, da pozitivne. Med drugim bi uvedli volilno pravico že s 16 leti, možnost hitrejše pridobitve nemškega državljanstva, nemški minister za pravosodje pa je te dni napovedal, da bodo črtali tudi člen 219a, ki prepoveduje zdravnikom, da bi na svojih spletnih straneh imeli zapisano, na kakšen </span><span>način </span><span>opravljajo prekinitve nosečnosti. Do leta 2019 je bilo celo povsem prepovedano imeti to storitev na seznamu, potem so ta ukrep omilili, a še vedno z omejitvijo,  da ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način se poseg opravi. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ta razprava v Nemčiji poteka že leta. Člen je bil uveden v obdobju nacional-socializma in je povsem neprilagojen digitalni dobi. Člen je bil vseeno dvomljiv, ker je še vedno prepovedoval, na kakšen način zdravniki to objavijo. Moramo pa vedeti, da so morale ž</span><span>enske, ki so v Nemčiji želele prekiniti nosečnost, do leta 2019 klicati zdravnike in preverjati, kdo ta poseg sploh izvaja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je bilo 72 odstotkov teh žensk, pripadnic digitalne dobe, mlajših od 35 let. Zdaj bodo lahko z</span><span>dravniki na svojih spletnih straneh objavili podrobnejše informacije o postopku prekinitve nosečnosti, kar velik del nemške družbe vidi kot velik korak naprej."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 21 Jan 2022 11:00:00 +0000 Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira Z enoletno zamudo si Novi Sad naziv Evropske prestolnice kulture zdaj deli s Kaunasom v Litvi in mestom Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Za svečano otvoritev, ki bo nocoj, simbolično, ob 20.22, so pripravili spektakel "Zeniteum :: 2022" režiserja Dragana Živadinova. Ogledal si ga bo tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, s katerim se bomo pogovarjali tudi o najbolj vroči srbski, a tudi planetarni temi, avstralskem teniškem škandalu in njegovem glavnem junaku Novaku Đokoviću. In medtem ko ves svet zre ve enega samega (domnevnega) prebolevnika, tudi na Balkanu epidemija dobiva rekordne razsežnosti.<p>Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina </p><p><p>Z enoletno zamudo si Novi Sad naziv Evropske prestolnice kulture zdaj deli s Kaunasom v Litvi in mestom Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Svečano otvoritev, ki je simbolično potekala sinoči ob 20.22, so pripravili spektakel "Zeniteum :: 2022" režiserja Dragana Živadinova, ki si ga je ogledal tudi dopisnik z Balkana <strong>Boštjan Anžin</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Veljaven ukrep v Srbiji je, da se na prostem ne sme zbrati več kot 500 ljudi. Na otvoritvi EPK jih je bilo po moji oceni blizu 10.000. In podobno se Srbi omejitev niso držali ob praznovanju novega leta, saj se je tudi takrat kljub prepovedim množično praznovalo."</em></p></blockquote> <p>Dotaknili smo se tudi najbolj vroče srbske, a tudi planetarne teme, avstralskega teniškega škandala in njegovega glavnega junaka Novaka Đokovića.</p> <blockquote><p><em>"Srbsko občinstvo je še vedno prepričano, da bo njegov odvetniški tim uspel in da bo Đoković v ponedeljek lahko nastopil na turnirju. Pričakujejo, da ga je vse to samo spodbudilo k temu, da bo boljši. V resnici pričakujejo njegovo zmago, on je tukaj res narodni heroj."</em></p></blockquote></p> 174839416 RTVSLO – Val 202 858 clean Z enoletno zamudo si Novi Sad naziv Evropske prestolnice kulture zdaj deli s Kaunasom v Litvi in mestom Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Za svečano otvoritev, ki bo nocoj, simbolično, ob 20.22, so pripravili spektakel "Zeniteum :: 2022" režiserja Dragana Živadinova. Ogledal si ga bo tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, s katerim se bomo pogovarjali tudi o najbolj vroči srbski, a tudi planetarni temi, avstralskem teniškem škandalu in njegovem glavnem junaku Novaku Đokoviću. In medtem ko ves svet zre ve enega samega (domnevnega) prebolevnika, tudi na Balkanu epidemija dobiva rekordne razsežnosti.<p>Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina </p><p><p>Z enoletno zamudo si Novi Sad naziv Evropske prestolnice kulture zdaj deli s Kaunasom v Litvi in mestom Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Svečano otvoritev, ki je simbolično potekala sinoči ob 20.22, so pripravili spektakel "Zeniteum :: 2022" režiserja Dragana Živadinova, ki si ga je ogledal tudi dopisnik z Balkana <strong>Boštjan Anžin</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Veljaven ukrep v Srbiji je, da se na prostem ne sme zbrati več kot 500 ljudi. Na otvoritvi EPK jih je bilo po moji oceni blizu 10.000. In podobno se Srbi omejitev niso držali ob praznovanju novega leta, saj se je tudi takrat kljub prepovedim množično praznovalo."</em></p></blockquote> <p>Dotaknili smo se tudi najbolj vroče srbske, a tudi planetarne teme, avstralskega teniškega škandala in njegovega glavnega junaka Novaka Đokovića.</p> <blockquote><p><em>"Srbsko občinstvo je še vedno prepričano, da bo njegov odvetniški tim uspel in da bo Đoković v ponedeljek lahko nastopil na turnirju. Pričakujejo, da ga je vse to samo spodbudilo k temu, da bo boljši. V resnici pričakujejo njegovo zmago, on je tukaj res narodni heroj."</em></p></blockquote></p> Fri, 14 Jan 2022 11:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Srbija Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.<p>Francosko predsedovanje Svetu EU naj bi zaznamovala vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji in seveda s covidom-19</p><p><p>Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša <strong>Igor Jurič</strong>.</p> <p>Z njim se pogovarjamo tudi o tem, da je francoski predsednik Macron javnost razburil z malce vulgarno izraženo idejo, kako dovolj razjeziti necepljeno prebivalstvo, da bi uvidelo smiselnost cepljenja. Če bo predlagano pravilo PC potrdil še zgornji dom parlamenta, bo namreč že s 15. januarjem življenje v Franciji za necepljene bistveno oteženo. Tako bo tudi za vse, ki jih poslovne ali zasebne poti vodijo med Brusljem in Ljubljano. Vse do konca februarja namreč med mestoma ni več neposredne letalske povezave.</p></p> 174837561 RTVSLO – Val 202 923 clean Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.<p>Francosko predsedovanje Svetu EU naj bi zaznamovala vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji in seveda s covidom-19</p><p><p>Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša <strong>Igor Jurič</strong>.</p> <p>Z njim se pogovarjamo tudi o tem, da je francoski predsednik Macron javnost razburil z malce vulgarno izraženo idejo, kako dovolj razjeziti necepljeno prebivalstvo, da bi uvidelo smiselnost cepljenja. Če bo predlagano pravilo PC potrdil še zgornji dom parlamenta, bo namreč že s 15. januarjem življenje v Franciji za necepljene bistveno oteženo. Tako bo tudi za vse, ki jih poslovne ali zasebne poti vodijo med Brusljem in Ljubljano. Vse do konca februarja namreč med mestoma ni več neposredne letalske povezave.</p></p> Fri, 07 Jan 2022 11:00:00 +0000 Igor Jurič, Francija V 18. vzporedniku se je oglasil dopisnik Janko Petrovec, ki od blizu spremlja osrednje božične slovesnosti v Vatikanu. <p>Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih</p><p><p>Če smo Italijo še pred dvema mesecema hvalili, kako dobro ji gre boj proti pandemiji, pa v praznično obdobje vstopa z več kot 40.000 novimi okužbami dnevno. Stanje v bolnišnicah je zaenkrat pod nadzorom, vlada pa se trudi, da bi se izognila zaporam. A vendar: včeraj je sprejela nov paket ukrepov, pove naš dopisnik iz Rima <strong>Janko Petrovec</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Včerajšnja novost je, da so maske znova obvezne tudi na prostem za vse in po vsej Italiji. Na prireditvah na prostem ali v zaprtem prostoru, pa tudi v javnem transportu morajo viti te maske tipa FFP2."</em></p></blockquote> <p>Ukrepe bo treba spoštovati tudi na italijanskih smučiščih. Mnoga so preteklo sezono čas brez turistov izkoristila za nove investicije, zato lahko marsikje naletimo na nove žičnice.</p> <blockquote><p><em>"Smučišča v Italiji so tako v Alpah, kamor gremo Slovenci zelo radi, kot tudi v drugih gorovjih proti jugu povsod odprta. Smuka torej je, spričo nizkih temperatur in snega menda tudi odlična. V Dolomitih so trdno odločeni speljati to sezono, potem ko so lani ostali zaprti prav vso zimo."</em></p></blockquote> <p>Zaenkrat je težko napovedovati, kako uspešna bo letos zimska sezona v Italiji. Trenutni režim je naslednji - z navadnimi vlečnicami in odprtimi sedežnicami se lahko pelje kdorkoli. Za vožnjo s kabinskimi žičnicami, sedežnicami z vetrobranom in smučarskim avtobusom ter pri nočitvah je potreben P, C ali T pogoj. Če pa bi med smučanjem hoteli na toplo in pojesti kaj v notranjosti lokalov, morate biti cepljeni ali prebolevniki.</p> <p>24. december pa je v Rimu prav zaradi božičnih praznovanj izredno zanimiv dan.</p> <blockquote><p><em>"Dopoldne je vzdušje skoraj nevzdržno, na vsakem koraku vlada gneča in nakupovalna živčnost. Okoli ure kosila se bo središče mesta začelo prazniti, nato nastopita uri premirja, ko vsi izginejo, zvečer pa zažarijo okna domov."</em></p></blockquote></p> 174834093 RTVSLO – Val 202 891 clean V 18. vzporedniku se je oglasil dopisnik Janko Petrovec, ki od blizu spremlja osrednje božične slovesnosti v Vatikanu. <p>Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih</p><p><p>Če smo Italijo še pred dvema mesecema hvalili, kako dobro ji gre boj proti pandemiji, pa v praznično obdobje vstopa z več kot 40.000 novimi okužbami dnevno. Stanje v bolnišnicah je zaenkrat pod nadzorom, vlada pa se trudi, da bi se izognila zaporam. A vendar: včeraj je sprejela nov paket ukrepov, pove naš dopisnik iz Rima <strong>Janko Petrovec</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Včerajšnja novost je, da so maske znova obvezne tudi na prostem za vse in po vsej Italiji. Na prireditvah na prostem ali v zaprtem prostoru, pa tudi v javnem transportu morajo viti te maske tipa FFP2."</em></p></blockquote> <p>Ukrepe bo treba spoštovati tudi na italijanskih smučiščih. Mnoga so preteklo sezono čas brez turistov izkoristila za nove investicije, zato lahko marsikje naletimo na nove žičnice.</p> <blockquote><p><em>"Smučišča v Italiji so tako v Alpah, kamor gremo Slovenci zelo radi, kot tudi v drugih gorovjih proti jugu povsod odprta. Smuka torej je, spričo nizkih temperatur in snega menda tudi odlična. V Dolomitih so trdno odločeni speljati to sezono, potem ko so lani ostali zaprti prav vso zimo."</em></p></blockquote> <p>Zaenkrat je težko napovedovati, kako uspešna bo letos zimska sezona v Italiji. Trenutni režim je naslednji - z navadnimi vlečnicami in odprtimi sedežnicami se lahko pelje kdorkoli. Za vožnjo s kabinskimi žičnicami, sedežnicami z vetrobranom in smučarskim avtobusom ter pri nočitvah je potreben P, C ali T pogoj. Če pa bi med smučanjem hoteli na toplo in pojesti kaj v notranjosti lokalov, morate biti cepljeni ali prebolevniki.</p> <p>24. december pa je v Rimu prav zaradi božičnih praznovanj izredno zanimiv dan.</p> <blockquote><p><em>"Dopoldne je vzdušje skoraj nevzdržno, na vsakem koraku vlada gneča in nakupovalna živčnost. Okoli ure kosila se bo središče mesta začelo prazniti, nato nastopita uri premirja, ko vsi izginejo, zvečer pa zažarijo okna domov."</em></p></blockquote></p> Fri, 24 Dec 2021 11:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.<p>Kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni?</p><p><p>V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico <strong>Vlasto Jeseničnik</strong> razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.</p></p> 174832000 RTVSLO – Val 202 818 clean V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.<p>Kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni?</p><p><p>V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico <strong>Vlasto Jeseničnik</strong> razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.</p></p> Fri, 17 Dec 2021 11:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva V 18. vzporedniku pogledamo v državo, kjer predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšni epidemiološki ukrepi bodo v veljavi v božičnem času, o obrisih zakonske ureditve obveznega cepljenja in protestih, ki jo spremljajo, ter o novi vladi in politični zapuščini odstopljenega kanclerja Sebastiana Kurza. Pogledamo tudi proti zahtevam koroških Slovencev glede reform na področju narodnih skupnosti.<p>Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza </p><p><p><span>Dopisnica <strong>Petra Kos Gnamuš</strong> se oglaša iz države, v kateri predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Pri severnih sosedih se</span><span> izteka tritedensko zaprtje javnega življenja zaradi omejevanja epidemije. A to ne pomeni, da bo nenadoma znova vse odprto.</span></p> <blockquote><p><em><span> "</span><span>Novi avstrijski zvezni kancler je na novinarski konferenci, še preden se je pogovarjal s stroko in deželnimi glavarji, dejal, da je vlada obljubila odprtje države 12. decembra in da bo to obljubo tudi izpolnila. Potem je hitro postalo jasno, da zagon javnega življenja in gospodarstva ne bo tak, kot bi si Avstrijci želeli. Vlada je dopustila, da se zvezne dežele same odločajo o odpravi ukrepov glede na razmere, ki jih imajo. Vse se odpira v treh zveznih deželah: na Gradiščanskem, Tirolskem in Predarlskem."</span></em></p></blockquote> <h4><strong>Božični sejmi s hrano in pijačo le za s seboj</strong></h4> <p><span>Ko v Avstriji vstopiš v lokal, moraš pokazati potrdilo PC in se registrirati, kar je veljalo že pred četrtim zaprtjem, spet so dovoljene prireditve z največ 2000 obiskovalci, kjer morajo biti sedišča določena, obvezno je nošenje mask FFP2. Nočni lokali bodo tudi v smučarskih središčih ostali zaprti. <em>"O vnovičnem zagonu turizma še ne moremo govoriti,"</em> pove dunajska dopisnica. </span></p> <blockquote><p><em>"Nekdo, ki potuje v Avstrijo, se mora najprej pozanimati, kakšna pravila veljajo v posamezni deželi, sploh če načrtuje krajši dopust, ker zaprtje hotelov in gostiln v posameznih deželah velja tudi za smučarska središča." </em></p></blockquote> <h4><strong>Težav je veliko</strong></h4> <p><span>Vlada je ob zavedanju pomembnosti zimske turistične sezone sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu. Glavna ukrepa sta možnost skrajšanega delovnega časa in nadomestilo za izpad dohodkov. <em>"Številni gostinci in hotelirji so povedali, da je ta pomoč namenjena predvsem večjim podjetjem, sami pa so bili ob četrtem zaprtju deležni le manjše pomoči."</em></span></p> <p><span>Avstrija se je kot prva država odločila za uvedbo obveznega cepljenja za vse starejše od 14 let. Kako nameravajo izvesti in nadzirati obvezno cepljenje.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Vlada je včeraj predstavila osnutek Zakona o obveznem cepljenju, ki bo obvezno od 1. februarja prihodnje leto. V osnutku je za necepljene predvideno, da bodo že sredi marca prejeli kazen v višini 600 evrov, ki se bo, če še vedno ne bodo cepljeni, ponavljala na tri mesece. Cepljenje ne bo obvezno za mlajše od 14 let in za nosečnice ter določene izjeme."</span></em></p></blockquote></p> 174829917 RTVSLO – Val 202 864 clean V 18. vzporedniku pogledamo v državo, kjer predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšni epidemiološki ukrepi bodo v veljavi v božičnem času, o obrisih zakonske ureditve obveznega cepljenja in protestih, ki jo spremljajo, ter o novi vladi in politični zapuščini odstopljenega kanclerja Sebastiana Kurza. Pogledamo tudi proti zahtevam koroških Slovencev glede reform na področju narodnih skupnosti.<p>Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza </p><p><p><span>Dopisnica <strong>Petra Kos Gnamuš</strong> se oglaša iz države, v kateri predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Pri severnih sosedih se</span><span> izteka tritedensko zaprtje javnega življenja zaradi omejevanja epidemije. A to ne pomeni, da bo nenadoma znova vse odprto.</span></p> <blockquote><p><em><span> "</span><span>Novi avstrijski zvezni kancler je na novinarski konferenci, še preden se je pogovarjal s stroko in deželnimi glavarji, dejal, da je vlada obljubila odprtje države 12. decembra in da bo to obljubo tudi izpolnila. Potem je hitro postalo jasno, da zagon javnega življenja in gospodarstva ne bo tak, kot bi si Avstrijci želeli. Vlada je dopustila, da se zvezne dežele same odločajo o odpravi ukrepov glede na razmere, ki jih imajo. Vse se odpira v treh zveznih deželah: na Gradiščanskem, Tirolskem in Predarlskem."</span></em></p></blockquote> <h4><strong>Božični sejmi s hrano in pijačo le za s seboj</strong></h4> <p><span>Ko v Avstriji vstopiš v lokal, moraš pokazati potrdilo PC in se registrirati, kar je veljalo že pred četrtim zaprtjem, spet so dovoljene prireditve z največ 2000 obiskovalci, kjer morajo biti sedišča določena, obvezno je nošenje mask FFP2. Nočni lokali bodo tudi v smučarskih središčih ostali zaprti. <em>"O vnovičnem zagonu turizma še ne moremo govoriti,"</em> pove dunajska dopisnica. </span></p> <blockquote><p><em>"Nekdo, ki potuje v Avstrijo, se mora najprej pozanimati, kakšna pravila veljajo v posamezni deželi, sploh če načrtuje krajši dopust, ker zaprtje hotelov in gostiln v posameznih deželah velja tudi za smučarska središča." </em></p></blockquote> <h4><strong>Težav je veliko</strong></h4> <p><span>Vlada je ob zavedanju pomembnosti zimske turistične sezone sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu. Glavna ukrepa sta možnost skrajšanega delovnega časa in nadomestilo za izpad dohodkov. <em>"Številni gostinci in hotelirji so povedali, da je ta pomoč namenjena predvsem večjim podjetjem, sami pa so bili ob četrtem zaprtju deležni le manjše pomoči."</em></span></p> <p><span>Avstrija se je kot prva država odločila za uvedbo obveznega cepljenja za vse starejše od 14 let. Kako nameravajo izvesti in nadzirati obvezno cepljenje.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Vlada je včeraj predstavila osnutek Zakona o obveznem cepljenju, ki bo obvezno od 1. februarja prihodnje leto. V osnutku je za necepljene predvideno, da bodo že sredi marca prejeli kazen v višini 600 evrov, ki se bo, če še vedno ne bodo cepljeni, ponavljala na tri mesece. Cepljenje ne bo obvezno za mlajše od 14 let in za nosečnice ter določene izjeme."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 10 Dec 2021 11:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Dunaj V 18. vzporedniku odpotujemo na Bližnji vzhod, na katerem je spet v središču pozornosti iranski jedrski program. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, vlogi ZDA in vse glasnejših opozorilih Izraela, da so pripravljeni tudi vojaško napasti iranske jedrske objekte. Ozremo se tudi proti Združenim arabskim emiratom, ki praznujejo 50 let obstoja, in na begunsko krizo v Belorusiji pogledamo z bližnjevzhodnega gledišča.<p>Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji</p><p><p>Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. <span>Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." –</span></em><span> <strong>Karmen Švegl</strong></span></p></blockquote> <p><span>V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila."</span></em></p></blockquote> <p><span>Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra." </span></em></p></blockquote></p> 174827832 RTVSLO – Val 202 958 clean V 18. vzporedniku odpotujemo na Bližnji vzhod, na katerem je spet v središču pozornosti iranski jedrski program. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, vlogi ZDA in vse glasnejših opozorilih Izraela, da so pripravljeni tudi vojaško napasti iranske jedrske objekte. Ozremo se tudi proti Združenim arabskim emiratom, ki praznujejo 50 let obstoja, in na begunsko krizo v Belorusiji pogledamo z bližnjevzhodnega gledišča.<p>Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji</p><p><p>Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. <span>Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." –</span></em><span> <strong>Karmen Švegl</strong></span></p></blockquote> <p><span>V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila."</span></em></p></blockquote> <p><span>Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra." </span></em></p></blockquote></p> Fri, 03 Dec 2021 11:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bližnji vzhod Uvedba covidnih potrdil za javne in državne uslužbence je na Hrvaškem izzvala najbolj množične proteste preteklo soboto na Trgu bana Jelačića. Poleg nezaupanja v medije se krepi tudi nezaupanje v politiko pa tudi v pravosodje, ki je te dni doživelo nov udarec – glede porabe evropskih sredstev.<p>Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje</p><p><p>Uvedba covidnih potrdil za javne in državne uslužbence je na Hrvaškem izzvala najbolj množične proteste preteklo soboto na Trgu bana Jelačića. <em>"Bilo naj bi več kot 23 tisoč ljudi. To ni bil spontan shod, protestniki so prišli iz cele države. Na protestih je bila heterogena družba - proti cepljenju, proti vladi, za svobodno izbiro, proti fašizmu ... " </em>Poleg nezaupanja v medije se krepi tudi nezaupanje v politiko.</p> <blockquote><p>"Epidemija na Hrvaškem traja skoraj dve leti, ljudje so naveličani, predsednika države in vlade pa govorita medijem, kako naj opravljajo delo, o čem naj poročajo. Predsednik države celo nasprotuje nekaterim ukrepom, je za cepljenje, a pravi, da naj se ljudje obnašajo kot hočejo."</p></blockquote></p> 174825775 RTVSLO – Val 202 763 clean Uvedba covidnih potrdil za javne in državne uslužbence je na Hrvaškem izzvala najbolj množične proteste preteklo soboto na Trgu bana Jelačića. Poleg nezaupanja v medije se krepi tudi nezaupanje v politiko pa tudi v pravosodje, ki je te dni doživelo nov udarec – glede porabe evropskih sredstev.<p>Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje</p><p><p>Uvedba covidnih potrdil za javne in državne uslužbence je na Hrvaškem izzvala najbolj množične proteste preteklo soboto na Trgu bana Jelačića. <em>"Bilo naj bi več kot 23 tisoč ljudi. To ni bil spontan shod, protestniki so prišli iz cele države. Na protestih je bila heterogena družba - proti cepljenju, proti vladi, za svobodno izbiro, proti fašizmu ... " </em>Poleg nezaupanja v medije se krepi tudi nezaupanje v politiko.</p> <blockquote><p>"Epidemija na Hrvaškem traja skoraj dve leti, ljudje so naveličani, predsednika države in vlade pa govorita medijem, kako naj opravljajo delo, o čem naj poročajo. Predsednik države celo nasprotuje nekaterim ukrepom, je za cepljenje, a pravi, da naj se ljudje obnašajo kot hočejo."</p></blockquote></p> Fri, 26 Nov 2021 11:00:00 +0000 Tanja Borčić Bernard, Zagreb V 18. vzporedniku se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije prek Poljske vodi proti osrednji Evropi. Pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo, je spremljala tudi naša dopisnica Polona Fijavž. Z njo razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti. Ob tem pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj in hkrati spremljajo še pogajanja pred nastankom nove vlade.<p>Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi</p><p><p>Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti.</p> <blockquote><p><em>"Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo."</em></p></blockquote> <p>Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije.</p> <blockquote><p><em>"Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo."</em></p></blockquote> <p>Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.</p></p> 174823811 RTVSLO – Val 202 1221 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije prek Poljske vodi proti osrednji Evropi. Pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo, je spremljala tudi naša dopisnica Polona Fijavž. Z njo razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti. Ob tem pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj in hkrati spremljajo še pogajanja pred nastankom nove vlade.<p>Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi</p><p><p>Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti.</p> <blockquote><p><em>"Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo."</em></p></blockquote> <p>Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije.</p> <blockquote><p><em>"Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo."</em></p></blockquote> <p>Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.</p></p> Fri, 19 Nov 2021 11:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.<p>V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, v Makedoniji je (nova) politična kriza, razmere v BiH pa so po mnenju nekaterih diplomatov zaskrbljujoče, oglaša se Boštjan Anžin</p><p><p>V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom <strong>Boštjanom Anžinom</strong> pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej, obenem pa so državo prizadele še poplave.</p></p> 174821755 RTVSLO – Val 202 1301 clean V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.<p>V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, v Makedoniji je (nova) politična kriza, razmere v BiH pa so po mnenju nekaterih diplomatov zaskrbljujoče, oglaša se Boštjan Anžin</p><p><p>V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom <strong>Boštjanom Anžinom</strong> pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej, obenem pa so državo prizadele še poplave.</p></p> Fri, 12 Nov 2021 11:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd V 18. vzporedniku gremo v Združene države, kjer se leto po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, sprašujejo, kaj vse se je od takrat spremenilo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o politično napornem, družbeno kontroverznem letu, v katerem se pandemije še niso otresli, hkrati pa dogodki tega tedna povzemajo najbolj žgoče problematike preteklega leta. O volitvah, ki so bile kazalec razpoloženja javnosti, podnebni konferenci COP26, načrtovanih paketih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.<p>Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile</p><p><p>V Združenih državah so bile leto dni po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, ta teden spet volitve. Američani so volili lokalne predstavnike, v dveh zveznih državah pa so volili tudi guvernerja. Ti dve sta bili Virginija in New Jersey.</p> <blockquote><p><em>"ZDA so nenehno v procesu volitev, to je nedvomno zanimivo, je pa to tudi silno naporen proces tako za politike kot za volivce. Razpoloženje tukaj ni najboljše. Američani so nedvomno naveličani pandemije in raznoraznih ukrepov, predvsem pa smo priča močnemu valu nasprotovanja obveznemu cepljenju za javne uslužbence oz. državne pogodbenike. So pa tokratne volitve prinesle nekatere spremembe. Končno se kaže določen vzpon azijskih Američanov, ki postajajo vse številčnejši, a so še vedno izjemno slabo zastopani v političnem življenju. Zdaj ima Boston prvo županjo v svoji zgodovini in hkrati prvo azijsko Američanko."</em></p></blockquote> <p>Ena prvih potez predsednika Bidna po prevzemu položaja je bila vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu. Ta teden pa se je Biden udeležil podnebne konference v Glasgowu, kjer se svetovni voditelji dogovarjajo za ukrepanje na področju toplogrednih izpustov in okoljskih sprememb.</p> <blockquote><p><em>"Biden to problematiko dobro razume. Tega mu vsekakor ni mogoče očitati. Kar se mi zdi problematično, je, da podpora tej usmeritvi v ZDA ni tako enotna. Tukaj je fosilni lobi izjemno močan, velja pa tudi miselnost, da okoljski ukrepi slabijo konkurenčno prednost ameriškega gospodarstva."</em></p></blockquote> <p>Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo še o načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.</p></p> 174819685 RTVSLO – Val 202 943 clean V 18. vzporedniku gremo v Združene države, kjer se leto po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, sprašujejo, kaj vse se je od takrat spremenilo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o politično napornem, družbeno kontroverznem letu, v katerem se pandemije še niso otresli, hkrati pa dogodki tega tedna povzemajo najbolj žgoče problematike preteklega leta. O volitvah, ki so bile kazalec razpoloženja javnosti, podnebni konferenci COP26, načrtovanih paketih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.<p>Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile</p><p><p>V Združenih državah so bile leto dni po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, ta teden spet volitve. Američani so volili lokalne predstavnike, v dveh zveznih državah pa so volili tudi guvernerja. Ti dve sta bili Virginija in New Jersey.</p> <blockquote><p><em>"ZDA so nenehno v procesu volitev, to je nedvomno zanimivo, je pa to tudi silno naporen proces tako za politike kot za volivce. Razpoloženje tukaj ni najboljše. Američani so nedvomno naveličani pandemije in raznoraznih ukrepov, predvsem pa smo priča močnemu valu nasprotovanja obveznemu cepljenju za javne uslužbence oz. državne pogodbenike. So pa tokratne volitve prinesle nekatere spremembe. Končno se kaže določen vzpon azijskih Američanov, ki postajajo vse številčnejši, a so še vedno izjemno slabo zastopani v političnem življenju. Zdaj ima Boston prvo županjo v svoji zgodovini in hkrati prvo azijsko Američanko."</em></p></blockquote> <p>Ena prvih potez predsednika Bidna po prevzemu položaja je bila vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu. Ta teden pa se je Biden udeležil podnebne konference v Glasgowu, kjer se svetovni voditelji dogovarjajo za ukrepanje na področju toplogrednih izpustov in okoljskih sprememb.</p> <blockquote><p><em>"Biden to problematiko dobro razume. Tega mu vsekakor ni mogoče očitati. Kar se mi zdi problematično, je, da podpora tej usmeritvi v ZDA ni tako enotna. Tukaj je fosilni lobi izjemno močan, velja pa tudi miselnost, da okoljski ukrepi slabijo konkurenčno prednost ameriškega gospodarstva."</em></p></blockquote> <p>Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo še o načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.</p></p> Fri, 05 Nov 2021 11:00:00 +0000 Andrej Stopar, Washington Posebni 18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.<p>Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike </p><p><p>18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.</p> <ul> <li>"<em>Čeprav si Biden prizadeva dobesedno prepojiti ameriško gospodarstvo, strateško načrtovanje in zunanjo politiko z okoljskimi prizadevanji, domača opozicija grozi, da bo ameriški odnos do tega ciklične narave. Pri nekaterih administracijah prednostna naloga, pri drugih odrinjena v pozabo. Kar pa za planet, ki nima strankarske izkaznice, ni prav blagodejna napoved</em>." - <strong>Andrej Stopar</strong>, Washington</li> <li>"<em>V Rusiji okoljevarstveniki opozarjajo na taljenje permafrosta, ki pokriva kar 65% ozemlja države. Podaljšuje se sezona gozdnih požarov. Letos je v Rusiji zgorelo več kot 18 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih</em>." - <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>, Moskva</li> <li>"<em>Tudi države, ki živijo od nafte in plina, načrtujejo ukrepe. Savdska Arabija napoveduje, da bo do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida</em>." - <strong>Karmen Švegl</strong>, Bližnji vzhod</li> <li>"<em>Podnebne zaveze Evropske unije največ težav povzročajo članicam, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, med najglasnejšimi pa sta Poljska in Madžarska</em>."<strong> Mojca Širok</strong>, Bruselj</li> <li>"<em>Francoski zakon predvideva, da bodo morali od leta 2023 na novih poslovnih in industrijskih objektih s streho nad 500 oziroma 1000 kvadratnih metrov vsaj 30% prekriti s sončnimi celicami, leto kasneje bo podoben ukrep veljal tudi za nova podobno velika parkirišča.</em>" - <strong>Igor Jurič</strong>, Bruselj</li> <li>"<em>Italijanski vremenoslovci so od začetka leta našteli 1600 ekstremnih vremenskih dogodkov, kar je dvakrat toliko kot v lanskem letu.</em>" - <strong>Janko Petrovec</strong>, Rim</li> <li>"<em>Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov</em>." - <strong>Petra Kos Gnamuš</strong>, Dunaj</li> <li>"<em>Balkanska mesta so tudi med svetovnimi rekorderji, ko gre za onesnaženost zraka, v teh dneh je to Beograd. Vladajoči politiki v glavnem govorijo, da gre za ustvarjanje panike, da je težavnih le nekaj dni na leto in čakajo, da zapiha 'košava'</em>." - <strong>Boštjan Anžin</strong>, Beograd</li> <li>"<em>Na Jadranu lahko konca tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine, po optimističnem scenariju, do 50 cm, opozarja dr. Ivan Guttler iz hidrometeorološkega zavoda</em>." -<strong> Tanja Borčić Bernard</strong>, Zagreb</li> </ul></p> 174817919 RTVSLO – Val 202 2627 clean Posebni 18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.<p>Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike </p><p><p>18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.</p> <ul> <li>"<em>Čeprav si Biden prizadeva dobesedno prepojiti ameriško gospodarstvo, strateško načrtovanje in zunanjo politiko z okoljskimi prizadevanji, domača opozicija grozi, da bo ameriški odnos do tega ciklične narave. Pri nekaterih administracijah prednostna naloga, pri drugih odrinjena v pozabo. Kar pa za planet, ki nima strankarske izkaznice, ni prav blagodejna napoved</em>." - <strong>Andrej Stopar</strong>, Washington</li> <li>"<em>V Rusiji okoljevarstveniki opozarjajo na taljenje permafrosta, ki pokriva kar 65% ozemlja države. Podaljšuje se sezona gozdnih požarov. Letos je v Rusiji zgorelo več kot 18 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih</em>." - <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>, Moskva</li> <li>"<em>Tudi države, ki živijo od nafte in plina, načrtujejo ukrepe. Savdska Arabija napoveduje, da bo do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida</em>." - <strong>Karmen Švegl</strong>, Bližnji vzhod</li> <li>"<em>Podnebne zaveze Evropske unije največ težav povzročajo članicam, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, med najglasnejšimi pa sta Poljska in Madžarska</em>."<strong> Mojca Širok</strong>, Bruselj</li> <li>"<em>Francoski zakon predvideva, da bodo morali od leta 2023 na novih poslovnih in industrijskih objektih s streho nad 500 oziroma 1000 kvadratnih metrov vsaj 30% prekriti s sončnimi celicami, leto kasneje bo podoben ukrep veljal tudi za nova podobno velika parkirišča.</em>" - <strong>Igor Jurič</strong>, Bruselj</li> <li>"<em>Italijanski vremenoslovci so od začetka leta našteli 1600 ekstremnih vremenskih dogodkov, kar je dvakrat toliko kot v lanskem letu.</em>" - <strong>Janko Petrovec</strong>, Rim</li> <li>"<em>Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov</em>." - <strong>Petra Kos Gnamuš</strong>, Dunaj</li> <li>"<em>Balkanska mesta so tudi med svetovnimi rekorderji, ko gre za onesnaženost zraka, v teh dneh je to Beograd. Vladajoči politiki v glavnem govorijo, da gre za ustvarjanje panike, da je težavnih le nekaj dni na leto in čakajo, da zapiha 'košava'</em>." - <strong>Boštjan Anžin</strong>, Beograd</li> <li>"<em>Na Jadranu lahko konca tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine, po optimističnem scenariju, do 50 cm, opozarja dr. Ivan Guttler iz hidrometeorološkega zavoda</em>." -<strong> Tanja Borčić Bernard</strong>, Zagreb</li> </ul></p> Fri, 29 Oct 2021 10:00:00 +0000 Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu V 18. vzporedniku se obračamo proti Avstriji, kjer je po odstopu kanclerja Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Dogodke bo pokomentirala naša dunajska dopisnica Petra Kos Gnamuš in se seveda dotaknila tudi uvajanja novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom. <p>Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom</p><p><p>V Avstriji je po odstopu zveznega kanclerja Sebastiana Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Kot pove dunajska dopisnica <strong>Petra Kos Gnamuš</strong>, je <em>"n<span>ovi kancler Alexander Schallenberg dejal, da bo močno sodeloval s Kurzem, kar je seveda močno razjezilo opozicijo, ki pravi, da gre za nadaljevanje sistema." </span></em><span>Kako je nova afera vplivala na javno mnenje?</span></p> <blockquote><p><em>"Odvisno, kaj bo prinesel konec preiskave in kaj bi avstrijsko državno tožilstvo še lahko odkrilo. Pravzaprav so vse možnosti zdaj odprte, tudi predčasne volitve bi se lahko zgodile, čeprav je bilo takoj jasno, da si tega nobena od strank ne želi. V ozadju je sicer potekala računica, če bi lahko Zeleni z opozicijskimi strankami sami sestavili vlado, pa se je izkazalo, da ne, ker bi njihove projekte morala podpreti tudi svobodnjaška stranka."</em></p></blockquote> <p><span>Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je podpora ljudski stranki močno padla, podpira jo 26 odstotkov vprašanih in za zdaj še tesno vodi pred Socialdemokrati, ki bi jih v resnici podprlo 24 odstotkov vprašanih. </span><span>Pomemben vidik je tudi imuniteta. Prav zaradi imunitete s položaja kanclerja naj bi Sebastian Kurz spet zasedel poslanski sedež in se tako samo presedel iz enega nedotakljivega položaja na drugega. </span></p> <blockquote><p><em>"Kurz je vseskozi zatrjeval, da se bo odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov. Želi dokazati, da je nedolžen. Avstrijsko državno tožilstvo je parlament že zaprosilo, da se Kurzu imuniteta odvzame. Preiskava se ne bi mogla nadaljevati, zaseženega gradiva tožilstvo ne bi moglo več ovrednotiti."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174815901 RTVSLO – Val 202 822 clean V 18. vzporedniku se obračamo proti Avstriji, kjer je po odstopu kanclerja Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Dogodke bo pokomentirala naša dunajska dopisnica Petra Kos Gnamuš in se seveda dotaknila tudi uvajanja novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom. <p>Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom</p><p><p>V Avstriji je po odstopu zveznega kanclerja Sebastiana Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Kot pove dunajska dopisnica <strong>Petra Kos Gnamuš</strong>, je <em>"n<span>ovi kancler Alexander Schallenberg dejal, da bo močno sodeloval s Kurzem, kar je seveda močno razjezilo opozicijo, ki pravi, da gre za nadaljevanje sistema." </span></em><span>Kako je nova afera vplivala na javno mnenje?</span></p> <blockquote><p><em>"Odvisno, kaj bo prinesel konec preiskave in kaj bi avstrijsko državno tožilstvo še lahko odkrilo. Pravzaprav so vse možnosti zdaj odprte, tudi predčasne volitve bi se lahko zgodile, čeprav je bilo takoj jasno, da si tega nobena od strank ne želi. V ozadju je sicer potekala računica, če bi lahko Zeleni z opozicijskimi strankami sami sestavili vlado, pa se je izkazalo, da ne, ker bi njihove projekte morala podpreti tudi svobodnjaška stranka."</em></p></blockquote> <p><span>Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je podpora ljudski stranki močno padla, podpira jo 26 odstotkov vprašanih in za zdaj še tesno vodi pred Socialdemokrati, ki bi jih v resnici podprlo 24 odstotkov vprašanih. </span><span>Pomemben vidik je tudi imuniteta. Prav zaradi imunitete s položaja kanclerja naj bi Sebastian Kurz spet zasedel poslanski sedež in se tako samo presedel iz enega nedotakljivega položaja na drugega. </span></p> <blockquote><p><em>"Kurz je vseskozi zatrjeval, da se bo odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov. Želi dokazati, da je nedolžen. Avstrijsko državno tožilstvo je parlament že zaprosilo, da se Kurzu imuniteta odvzame. Preiskava se ne bi mogla nadaljevati, zaseženega gradiva tožilstvo ne bi moglo več ovrednotiti."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 22 Oct 2021 10:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Dunaj 18. vzporednik se teden dni po razglasitvi Nobelovih nagrad za mir obrača proti državi, v kateri se za svobodo izražanja bori eden izmed nagrajencev - Rusiji. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kakšen pomen ima v ruski družbi neodvisen časnik Nova Gazeta, ki jo je ustanovil nagrajeni Dmitrij Muratov, kako bo na svobodo izražanja vplivala nova zasedba v dumi in zakaj Rusija v teh dneh podira žalostne rekorde v številu umrlih za covidom-19. Odpravimo se tudi v rusko regijo Amur in obiščemo tam nastajajoči civilni kozmodrom, dobro izhodišče za razmislek o ruskih vesoljskih načrtih.<p>Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur</p><p><p><span>Iz Rusije v zadnjih tednih prihajajo skrb vzbujajoča poročila o visokih številih okuženih in umrlih za covidom, v zadnjih dneh se število umrlih vsak dan giblje tik pod številko tisoč. <em>"</em></span><em><span>V zadnjem dnevu so našteli več kot 32.000 novih okužb in 999 smrt, kar je največ od začetka epidemije. Prebivalstvo Rusije se rekordno krči, napovedi so mračne. V Rusiji so na voljo samo ruska cepiva, polno cepljenih je približno 30 odstotkov prebivalstva." </span></em><span>Konca epidemije torej še ni blizu, z njo se bo morala ukvarjati tudi nova zasedba v ruskem parlamentu oziroma dumi, ki je imela v torek prvo sejo.</span></p> <p>Pomemben je tudi boj za svobodo izražanja v Rusiji. E<span>den izmed dveh letošnjih dobitnikov je Dmitrij Muratov, ustanovitelj časnika Nova Gazeta, v katerem novinarji odkrivajo zlorabe oblasti. Šest izmed njih so jih zaradi tega tudi ubili. "<em>Je eden redkih neodvisnih časnikov, ki je vedno kritičen do oblasti. Novinarji in uredniki imajo veliko sovražnikov. Težko je biti neodvisen novinar."</em></span></p> <p><span>Sicer pa se je Rusija v teh dneh lotila tudi zelo ambicioznega projekta. Na Mednarodni vesoljski postaji snemajo celovečerec. Ob letošnji 60. obletnici Gagarinovega poleta v vesolje pa Rusi opozarjajo tudi, da je njihov vesoljski program še vedno zelo uveljavljen. V Amurski regiji gradijo prvi civilni kozmodrom Vostočni, torej izstrelišče vesoljskih plovil, ki bo stal v Rusiji. </span><em><span>"V Amurski regiji veliko sodelujejo s Kitajci. Zanimivo je, da so čez Amur zgradili cestni most in gondolo, ki bo lahko vozila ljudi čez mejo med državama. Ko smo se peljali proti kozmodromu, smo lahko videli, da res veliko vlagajo v infrastrukturo, okoli je zraslo novo mesto."</span></em></p> <p>&nbsp;</p></p> 174813982 RTVSLO – Val 202 855 clean 18. vzporednik se teden dni po razglasitvi Nobelovih nagrad za mir obrača proti državi, v kateri se za svobodo izražanja bori eden izmed nagrajencev - Rusiji. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kakšen pomen ima v ruski družbi neodvisen časnik Nova Gazeta, ki jo je ustanovil nagrajeni Dmitrij Muratov, kako bo na svobodo izražanja vplivala nova zasedba v dumi in zakaj Rusija v teh dneh podira žalostne rekorde v številu umrlih za covidom-19. Odpravimo se tudi v rusko regijo Amur in obiščemo tam nastajajoči civilni kozmodrom, dobro izhodišče za razmislek o ruskih vesoljskih načrtih.<p>Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur</p><p><p><span>Iz Rusije v zadnjih tednih prihajajo skrb vzbujajoča poročila o visokih številih okuženih in umrlih za covidom, v zadnjih dneh se število umrlih vsak dan giblje tik pod številko tisoč. <em>"</em></span><em><span>V zadnjem dnevu so našteli več kot 32.000 novih okužb in 999 smrt, kar je največ od začetka epidemije. Prebivalstvo Rusije se rekordno krči, napovedi so mračne. V Rusiji so na voljo samo ruska cepiva, polno cepljenih je približno 30 odstotkov prebivalstva." </span></em><span>Konca epidemije torej še ni blizu, z njo se bo morala ukvarjati tudi nova zasedba v ruskem parlamentu oziroma dumi, ki je imela v torek prvo sejo.</span></p> <p>Pomemben je tudi boj za svobodo izražanja v Rusiji. E<span>den izmed dveh letošnjih dobitnikov je Dmitrij Muratov, ustanovitelj časnika Nova Gazeta, v katerem novinarji odkrivajo zlorabe oblasti. Šest izmed njih so jih zaradi tega tudi ubili. "<em>Je eden redkih neodvisnih časnikov, ki je vedno kritičen do oblasti. Novinarji in uredniki imajo veliko sovražnikov. Težko je biti neodvisen novinar."</em></span></p> <p><span>Sicer pa se je Rusija v teh dneh lotila tudi zelo ambicioznega projekta. Na Mednarodni vesoljski postaji snemajo celovečerec. Ob letošnji 60. obletnici Gagarinovega poleta v vesolje pa Rusi opozarjajo tudi, da je njihov vesoljski program še vedno zelo uveljavljen. V Amurski regiji gradijo prvi civilni kozmodrom Vostočni, torej izstrelišče vesoljskih plovil, ki bo stal v Rusiji. </span><em><span>"V Amurski regiji veliko sodelujejo s Kitajci. Zanimivo je, da so čez Amur zgradili cestni most in gondolo, ki bo lahko vozila ljudi čez mejo med državama. Ko smo se peljali proti kozmodromu, smo lahko videli, da res veliko vlagajo v infrastrukturo, okoli je zraslo novo mesto."</span></em></p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 15 Oct 2021 10:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti državam, s katerimi so se voditelji članic Evropske unije ta teden pogovarjali na Brdu pri Kranju. Zahodni Balkan se še vedno sprašuje glede svoje evropske perspektive, a ta po tokratnem srečanju še vedno ni povsem jasna. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne ter kaj bi lahko prineslo napredek pri nekaterih najkočljivejših meddržavnih sporih. Vprašamo se tudi, ali uvrstitev ene besede v skupno izjavo, “širitev”, res lahko štejemo za uspeh.<p>Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne? Boštjan Anžin, Beograd</p><p><p>V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti državam, s katerimi so se voditelji članic Evropske unije ta teden pogovarjali na Brdu pri Kranju. Zahodni Balkan se še vedno sprašuje glede svoje evropske perspektive, a ta po tokratnem srečanju še vedno ni povsem jasna. Z našim beograjskim dopisnikom <strong><a href="https://twitter.com/BostjanAnzin/">Boštjanom Anžinom</a></strong> razmišljamo, ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne ter kaj bi lahko prineslo napredek pri nekaterih najkočljivejših meddržavnih sporih. Vprašamo se tudi, ali uvrstitev ene besede v skupno izjavo, “širitev”, res lahko štejemo za uspeh.</p> <blockquote><p><em>"Evropska unija na Balkanu je zagotovo močna, še posebej po finančni pomoči. Ampak ljudje tukaj ne vem, če bodo to rekli. Poleg tega nimajo alternative. Seveda bi raje živeli tako kot v Berlinu ali Ljubljani, in ne kot v Moskvi. Sicer pa bo večina Balkana v Evropski uniji, še preden bo Evropska unija prišla na Balkan. Izseljevanje je res množično."</em></p></blockquote></p> 174811926 RTVSLO – Val 202 1004 clean V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti državam, s katerimi so se voditelji članic Evropske unije ta teden pogovarjali na Brdu pri Kranju. Zahodni Balkan se še vedno sprašuje glede svoje evropske perspektive, a ta po tokratnem srečanju še vedno ni povsem jasna. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne ter kaj bi lahko prineslo napredek pri nekaterih najkočljivejših meddržavnih sporih. Vprašamo se tudi, ali uvrstitev ene besede v skupno izjavo, “širitev”, res lahko štejemo za uspeh.<p>Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne? Boštjan Anžin, Beograd</p><p><p>V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti državam, s katerimi so se voditelji članic Evropske unije ta teden pogovarjali na Brdu pri Kranju. Zahodni Balkan se še vedno sprašuje glede svoje evropske perspektive, a ta po tokratnem srečanju še vedno ni povsem jasna. Z našim beograjskim dopisnikom <strong><a href="https://twitter.com/BostjanAnzin/">Boštjanom Anžinom</a></strong> razmišljamo, ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne ter kaj bi lahko prineslo napredek pri nekaterih najkočljivejših meddržavnih sporih. Vprašamo se tudi, ali uvrstitev ene besede v skupno izjavo, “širitev”, res lahko štejemo za uspeh.</p> <blockquote><p><em>"Evropska unija na Balkanu je zagotovo močna, še posebej po finančni pomoči. Ampak ljudje tukaj ne vem, če bodo to rekli. Poleg tega nimajo alternative. Seveda bi raje živeli tako kot v Berlinu ali Ljubljani, in ne kot v Moskvi. Sicer pa bo večina Balkana v Evropski uniji, še preden bo Evropska unija prišla na Balkan. Izseljevanje je res množično."</em></p></blockquote></p> Fri, 08 Oct 2021 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, ki se bo gibala na 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu pa bodo tudi dve transspolni osebi. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija? Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž tudi o želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.<p>Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki </p><p><p>V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija?</p> <p>Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane.</p> <blockquote><p><em><span>"Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – </span></em><strong>Polona Fijavž</strong></p></blockquote> <p>Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel?</p> <blockquote><p><em><span>"Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih."</span></em></p></blockquote> <p>Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. <span>Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov. </span></p></p> 174809974 RTVSLO – Val 202 1230 clean V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, ki se bo gibala na 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu pa bodo tudi dve transspolni osebi. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija? Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž tudi o želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.<p>Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki </p><p><p>V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija?</p> <p>Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane.</p> <blockquote><p><em><span>"Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – </span></em><strong>Polona Fijavž</strong></p></blockquote> <p>Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel?</p> <blockquote><p><em><span>"Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih."</span></em></p></blockquote> <p>Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. <span>Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov. </span></p></p> Fri, 01 Oct 2021 10:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kjer so v ospredju gospodarske teme. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o ukinitvi letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitvi nove letalske družbe, velikem svežnju državne pomoči gospodarstvu ter uveljavljanju pogoja PCT, s katerim imajo težave tudi nekateri poslanci. Pogovorimo pa se tudi o prihajajočem referendumu o legalizaciji marihuane, za katerega so pobudniki v tednu dni zbrali pol milijona podpisov, in dodamo zadnje novice o aretaciji katalonskega avtonomista Charlesa Puigdemonta na Sardiniji.<p>V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT</p><p><p>Čeprav so referendumi v Italiji redki, se to utegne kmalu spremeniti. <span>Po italijanski zakonodaji morajo zainteresirane skupine, ki želijo razpisati referendum, zbrati pol milijona podpisov – in to je v zadnjih tednih uspelo dvema pobudama. Prva je pobuda za legalizacijo evtanazije v državi, druga pobuda pa je povezana z legalizacijo marihuane.</span></p> <p>V Italiji bo od 15. oktobra dalje pogoj PCT postal obvezen tudi na delovnih mestih, s čimer imajo težave nekateri italijanski parlamentarci: <em>"<span>V tem smislu lahko nasprotovanje posameznih parlamentarcev razumemo tudi kot taktiko iskanja medijskega prostora – ki ga s plutjem proti toku tudi vedno znova dobijo." </span></em><span>Italija je sicer močno precepljena država, čeprav je ritem z začetka poletja nekoliko popustil. Po uradnih podatkih je cepljenje zaključilo 70 odstotkov vseh državljanov, še pet odstotkov pa jih je prejelo prvega od dveh odmerkov cepiva. </span></p> <p>Najbolj sveža novica, ki prihaja iz Italije, pa je aretacija katalonskega avtonomaša in evroparlamentarca Carlesa Puigdemonta, ki so ga aretirali sinoči na Sardiniji: <em>"Zdaj je v zaporu v Sassariju, njihovo prizivno sodišče pa naj bi danes ali jutri presojalo, ali mu bo podelilo svobodo ali pa bo odobrilo njegov izgon oziroma izročitev Španiji."</em></p></p> 174807998 RTVSLO – Val 202 1076 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kjer so v ospredju gospodarske teme. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o ukinitvi letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitvi nove letalske družbe, velikem svežnju državne pomoči gospodarstvu ter uveljavljanju pogoja PCT, s katerim imajo težave tudi nekateri poslanci. Pogovorimo pa se tudi o prihajajočem referendumu o legalizaciji marihuane, za katerega so pobudniki v tednu dni zbrali pol milijona podpisov, in dodamo zadnje novice o aretaciji katalonskega avtonomista Charlesa Puigdemonta na Sardiniji.<p>V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT</p><p><p>Čeprav so referendumi v Italiji redki, se to utegne kmalu spremeniti. <span>Po italijanski zakonodaji morajo zainteresirane skupine, ki želijo razpisati referendum, zbrati pol milijona podpisov – in to je v zadnjih tednih uspelo dvema pobudama. Prva je pobuda za legalizacijo evtanazije v državi, druga pobuda pa je povezana z legalizacijo marihuane.</span></p> <p>V Italiji bo od 15. oktobra dalje pogoj PCT postal obvezen tudi na delovnih mestih, s čimer imajo težave nekateri italijanski parlamentarci: <em>"<span>V tem smislu lahko nasprotovanje posameznih parlamentarcev razumemo tudi kot taktiko iskanja medijskega prostora – ki ga s plutjem proti toku tudi vedno znova dobijo." </span></em><span>Italija je sicer močno precepljena država, čeprav je ritem z začetka poletja nekoliko popustil. Po uradnih podatkih je cepljenje zaključilo 70 odstotkov vseh državljanov, še pet odstotkov pa jih je prejelo prvega od dveh odmerkov cepiva. </span></p> <p>Najbolj sveža novica, ki prihaja iz Italije, pa je aretacija katalonskega avtonomaša in evroparlamentarca Carlesa Puigdemonta, ki so ga aretirali sinoči na Sardiniji: <em>"Zdaj je v zaporu v Sassariju, njihovo prizivno sodišče pa naj bi danes ali jutri presojalo, ali mu bo podelilo svobodo ali pa bo odobrilo njegov izgon oziroma izročitev Španiji."</em></p></p> Fri, 24 Sep 2021 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim V 18. vzporedniku se po turistični sezoni odpravljamo na Hrvaško in se sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje hrvaškega gospodarstva po pandemskem šoku. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo tudi, kakšni ukrepi proti vse hitrejšemu širjenju virusa veljajo na Hrvaškem, kako daleč so pripeljali spori glede nošenja mask v šolah in zakaj bi lahko bil letošnji popis prebivalstva prelomen. Pogledamo pa tudi, kdaj bodo Hrvati kune zamenjali za evre.<p>Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva</p><p><p>Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo.</p> <blockquote><p><em>"Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo."</em></p></blockquote> <p>Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober.</p> <p>Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute.</p> <blockquote><p><em>"Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."</em></p></blockquote></p> 174806150 RTVSLO – Val 202 747 clean V 18. vzporedniku se po turistični sezoni odpravljamo na Hrvaško in se sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje hrvaškega gospodarstva po pandemskem šoku. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo tudi, kakšni ukrepi proti vse hitrejšemu širjenju virusa veljajo na Hrvaškem, kako daleč so pripeljali spori glede nošenja mask v šolah in zakaj bi lahko bil letošnji popis prebivalstva prelomen. Pogledamo pa tudi, kdaj bodo Hrvati kune zamenjali za evre.<p>Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva</p><p><p>Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo.</p> <blockquote><p><em>"Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo."</em></p></blockquote> <p>Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober.</p> <p>Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute.</p> <blockquote><p><em>"Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."</em></p></blockquote></p> Fri, 17 Sep 2021 10:00:00 +0000 Tanja Borčić Bernard, Zagreb V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, a tokrat izjemoma ne v Washington, ampak v New York. Naš dopisnik Andrej Stopar se seveda mudi v tem mestu, ker te dni obeležujemo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. Razmišljamo o čustvenem odnosu Američanov do tragedije, posledicah napada na dvojčka za ameriško samopodobo in ugled v tujini ter učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu in poraza v Afganistanu. Dotaknemo se tudi nedavne katastrofe - orkana Ida, ki je pustošil po vzhodu ZDA.<p>Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida</p><p><p>V New Yorku te dni zaznamujejo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. <em>"Težko je govoriti, da so se mestu že zacelile vse rane, saj je območje preveliko, da bi razmišljali na ta način,"</em> pravi dopisnik <strong>Andrej Stopar</strong>. <span>Kakšno podobo predstavlja New York?</span></p> <blockquote><p><em>"New York je mesto, ki je tudi globoko ranjeno po pandemiji, še bolj, ker je pandemija časovno raztegnjena. Precej prodajaln in restavracij je zaprtih. Gre za mesto, ki trese hlače in gre naprej. Kaže odraz vseh tragedij, a živi dalje." </em></p></blockquote> <p><span>Pred nekaj dnevi se je še zadnji ameriški vojak umaknil iz Afganistana, ki so ga napadli skoraj takoj po terorističnih napadih 11. septembra 2001. </span></p> <blockquote><p><em>"To, kar so Američani upali, da bodo teroristični napadi prinesli k večji enotnosti, se ni zgodilo. Svet je danes bistveno bolj razdeljen kot pred dvajsetimi leti." </em></p></blockquote> <p><span>Tudi letošnji september New Yorku ni ravno prizanašal. Orkan Ida je vzhodu Združenih držav prinesel velike količine padavin in zaradi poplav je tudi na območju New Yorka umrlo več deset ljudi. Deli mesta so se spet znašli pod vodo. To se ni zgodilo prvič. Kako bodo oblasti ukrepale in skušale zaščititi New York pred podobnimi katastrofami?</span></p> <blockquote><p><em>"Težava New Yorka in drugih velikih ameriških mest je infrastruktura: kanalizacija, vodovodni sistem, sistem za napajanje z električno energijo. V invazivnih ujmah te zadeve odpovedo. Pričakovali bi odpornejšo infrastrukturo, tako bi lahko pomagali tudi New Yorku. A treba bo počakati, kaj se bo zgodilo, tudi volitve newyorškega župana bodo." </em></p></blockquote></p> 174804305 RTVSLO – Val 202 919 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, a tokrat izjemoma ne v Washington, ampak v New York. Naš dopisnik Andrej Stopar se seveda mudi v tem mestu, ker te dni obeležujemo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. Razmišljamo o čustvenem odnosu Američanov do tragedije, posledicah napada na dvojčka za ameriško samopodobo in ugled v tujini ter učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu in poraza v Afganistanu. Dotaknemo se tudi nedavne katastrofe - orkana Ida, ki je pustošil po vzhodu ZDA.<p>Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida</p><p><p>V New Yorku te dni zaznamujejo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. <em>"Težko je govoriti, da so se mestu že zacelile vse rane, saj je območje preveliko, da bi razmišljali na ta način,"</em> pravi dopisnik <strong>Andrej Stopar</strong>. <span>Kakšno podobo predstavlja New York?</span></p> <blockquote><p><em>"New York je mesto, ki je tudi globoko ranjeno po pandemiji, še bolj, ker je pandemija časovno raztegnjena. Precej prodajaln in restavracij je zaprtih. Gre za mesto, ki trese hlače in gre naprej. Kaže odraz vseh tragedij, a živi dalje." </em></p></blockquote> <p><span>Pred nekaj dnevi se je še zadnji ameriški vojak umaknil iz Afganistana, ki so ga napadli skoraj takoj po terorističnih napadih 11. septembra 2001. </span></p> <blockquote><p><em>"To, kar so Američani upali, da bodo teroristični napadi prinesli k večji enotnosti, se ni zgodilo. Svet je danes bistveno bolj razdeljen kot pred dvajsetimi leti." </em></p></blockquote> <p><span>Tudi letošnji september New Yorku ni ravno prizanašal. Orkan Ida je vzhodu Združenih držav prinesel velike količine padavin in zaradi poplav je tudi na območju New Yorka umrlo več deset ljudi. Deli mesta so se spet znašli pod vodo. To se ni zgodilo prvič. Kako bodo oblasti ukrepale in skušale zaščititi New York pred podobnimi katastrofami?</span></p> <blockquote><p><em>"Težava New Yorka in drugih velikih ameriških mest je infrastruktura: kanalizacija, vodovodni sistem, sistem za napajanje z električno energijo. V invazivnih ujmah te zadeve odpovedo. Pričakovali bi odpornejšo infrastrukturo, tako bi lahko pomagali tudi New Yorku. A treba bo počakati, kaj se bo zgodilo, tudi volitve newyorškega župana bodo." </em></p></blockquote></p> Fri, 10 Sep 2021 10:00:00 +0000 Andrej Stopar, New York V 18. vzporedniku prisluhnemo novim pomislekom in razpravam o prihodnosti migracij v Evropski uniji. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako se zveza spopada z vprašanjem afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah. Ob tem se oziramo tudi proti zahodnemu Balkanu in širitvenemu procesu, ki je bil ponovno v ospredju pogovorov na Blejskem strateškem forumu.<p>Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah? </p><p><p><span>Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.</span></p> <p><span>Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. <strong>Mojca Širok</strong>, dopisnica iz Bruslja: <em>"Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."</em></span></p> <p><span>Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: <em>"Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."</em></span></p></p> 174802526 RTVSLO – Val 202 934 clean V 18. vzporedniku prisluhnemo novim pomislekom in razpravam o prihodnosti migracij v Evropski uniji. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako se zveza spopada z vprašanjem afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah. Ob tem se oziramo tudi proti zahodnemu Balkanu in širitvenemu procesu, ki je bil ponovno v ospredju pogovorov na Blejskem strateškem forumu.<p>Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah? </p><p><p><span>Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.</span></p> <p><span>Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. <strong>Mojca Širok</strong>, dopisnica iz Bruslja: <em>"Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."</em></span></p> <p><span>Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: <em>"Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."</em></span></p></p> Fri, 03 Sep 2021 10:00:00 +0000 Mojca Širok, Bruselj V 18. vzporedniku se pogovarjamo o aktualnih temah v naši severni sosedi. Kriza v Afganistanu odmeva tudi v Avstriji, a sprašujejo se predvsem o tem, koliko prebežnikov bodo sprejeli in kako bi preprečili ponovno odprtje balkanske migrantske poti. Z našo dunajsko dopisico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o ostrih odzivih na napoved gradnje drugega bloka nuklearke, pravilih za delovanje šol v novem šolskem letu, predlogu za uvedbo pravila “C” za nekatere dejavnosti in odnosu mladih Korošcev do cepljenja.<p>Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev</p><p><p>V 18. vzporedniku se pogovarjamo o aktualnih temah v naši severni sosedi. Kriza v Afganistanu odmeva tudi v Avstriji, a sprašujejo se predvsem o tem, koliko prebežnikov bodo sprejeli in kako bi preprečili ponovno odprtje balkanske migrantske poti. Z našo dunajsko dopisico<strong> Petro Kos Gnamuš</strong> razmišljamo tudi o ostrih odzivih na napoved gradnje drugega bloka nuklearke, pravilih za delovanje šol v novem šolskem letu, Avstrijci želijo predvsem mlade spodbuditi k cepljenju. V pogovoru pa tudi o predlogu za uvedbo pravila “C” za nekatere dejavnosti in odnosu mladih Korošcev do cepljenja.</p> <blockquote><p><em>"Politika ima vso podporo avstrijske javnosti, ko izraža velike pomisleke glede gradnje NEK2. Moti jih protipotresna varnost. Avstrijci tudi nimajo jedrske elektrarne. Pripravljeni so pomagati Sloveniji, da bi več izkoriščali obnovljive vire energije."</em></p></blockquote> </p> 174800779 RTVSLO – Val 202 715 clean V 18. vzporedniku se pogovarjamo o aktualnih temah v naši severni sosedi. Kriza v Afganistanu odmeva tudi v Avstriji, a sprašujejo se predvsem o tem, koliko prebežnikov bodo sprejeli in kako bi preprečili ponovno odprtje balkanske migrantske poti. Z našo dunajsko dopisico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o ostrih odzivih na napoved gradnje drugega bloka nuklearke, pravilih za delovanje šol v novem šolskem letu, predlogu za uvedbo pravila “C” za nekatere dejavnosti in odnosu mladih Korošcev do cepljenja.<p>Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev</p><p><p>V 18. vzporedniku se pogovarjamo o aktualnih temah v naši severni sosedi. Kriza v Afganistanu odmeva tudi v Avstriji, a sprašujejo se predvsem o tem, koliko prebežnikov bodo sprejeli in kako bi preprečili ponovno odprtje balkanske migrantske poti. Z našo dunajsko dopisico<strong> Petro Kos Gnamuš</strong> razmišljamo tudi o ostrih odzivih na napoved gradnje drugega bloka nuklearke, pravilih za delovanje šol v novem šolskem letu, Avstrijci želijo predvsem mlade spodbuditi k cepljenju. V pogovoru pa tudi o predlogu za uvedbo pravila “C” za nekatere dejavnosti in odnosu mladih Korošcev do cepljenja.</p> <blockquote><p><em>"Politika ima vso podporo avstrijske javnosti, ko izraža velike pomisleke glede gradnje NEK2. Moti jih protipotresna varnost. Avstrijci tudi nimajo jedrske elektrarne. Pripravljeni so pomagati Sloveniji, da bi več izkoriščali obnovljive vire energije."</em></p></blockquote> </p> Fri, 27 Aug 2021 10:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Avstrija V 18. vzporedniku seveda pogledujemo proti najbolj razgretemu svetovnemu kriznemu žarišču. Po prevzemu oblasti v Afganistanu talibani konsolidirajo svoj nadzor nad državo, ki jo že več kot 40 let pretresajo nenehni spopadi. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšne bodo posledice hitre vojaške zmage talibanov za civiliste, kako bo boleč poraz vplival na prihodnost Združenih držav in Nata, kateri igralci na mednarodnem prizorišču v talibanih vidijo novo priložnost in kako bo spremenjeno razmerje moči vplivalo na dogajanje v regiji.<p>Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let</p><p><p>V 18. vzporedniku seveda pogledujemo proti najbolj razgretemu svetovnemu kriznemu žarišču. Po prevzemu oblasti v Afganistanu talibani konsolidirajo svoj nadzor nad državo, ki jo že več kot 40 let pretresajo nenehni spopadi. Z našo bližnjevzhodno dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo, kakšne bodo posledice hitre vojaške zmage talibanov za civiliste, kako bo boleč poraz vplival na prihodnost Združenih držav in Nata, kateri igralci na mednarodnem prizorišču v talibanih vidijo novo priložnost in kako bo spremenjeno razmerje moči vplivalo na dogajanje v regiji.</p> <blockquote><p>"<em>Rusija in Kitajska se naslajata nad ameriškim porazom, veliko je tudi govora o redkih kovinah, ki jih Kitajska potrebuje. Kitajska ima tudi načrt širiti tako imenovano Svilno pot prek ozemlja Afganistana.</em>"</p></blockquote> </p> 174799289 RTVSLO – Val 202 1110 clean V 18. vzporedniku seveda pogledujemo proti najbolj razgretemu svetovnemu kriznemu žarišču. Po prevzemu oblasti v Afganistanu talibani konsolidirajo svoj nadzor nad državo, ki jo že več kot 40 let pretresajo nenehni spopadi. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšne bodo posledice hitre vojaške zmage talibanov za civiliste, kako bo boleč poraz vplival na prihodnost Združenih držav in Nata, kateri igralci na mednarodnem prizorišču v talibanih vidijo novo priložnost in kako bo spremenjeno razmerje moči vplivalo na dogajanje v regiji.<p>Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let</p><p><p>V 18. vzporedniku seveda pogledujemo proti najbolj razgretemu svetovnemu kriznemu žarišču. Po prevzemu oblasti v Afganistanu talibani konsolidirajo svoj nadzor nad državo, ki jo že več kot 40 let pretresajo nenehni spopadi. Z našo bližnjevzhodno dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo, kakšne bodo posledice hitre vojaške zmage talibanov za civiliste, kako bo boleč poraz vplival na prihodnost Združenih držav in Nata, kateri igralci na mednarodnem prizorišču v talibanih vidijo novo priložnost in kako bo spremenjeno razmerje moči vplivalo na dogajanje v regiji.</p> <blockquote><p>"<em>Rusija in Kitajska se naslajata nad ameriškim porazom, veliko je tudi govora o redkih kovinah, ki jih Kitajska potrebuje. Kitajska ima tudi načrt širiti tako imenovano Svilno pot prek ozemlja Afganistana.</em>"</p></blockquote> </p> Fri, 20 Aug 2021 10:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bližnji vzhod Kakšno je politično ozračje v Nemčiji nekaj tednov pred volitvami in kakšno je stanje na poplavno najbolj prizadetih območjih? Preverili smo tudi odzive na napovedano odpravo brezplačnih testiranj na novi koronavirus in kakšno jezdaj nemško stališče glede vračanja nezakonitih migrantov nazaj v Afganistan.<p>Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž</p><p><p>Kakšno je politično ozračje v Nemčiji nekaj tednov pred volitvami in kakšno je stanje na poplavno najbolj prizadetih območjih? Preverili smo tudi odzive na napovedano odpravo brezplačnih testiranj na novi koronavirus.</p> <blockquote><p>"Novi val epidemije je že zajel Nemčijo. Največja razlika, ki jo opažam v primerjavi s Slovenijo, je, da bodo v Nemčiji brezplačne hitre teste ukinili sredi oktobra, da se ljudje lahko vrnejo s počitnic in se testirajo. Testiranje ostaja brezplačno za mlajše od 18 let, nosečnice in tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti. V Nemčiji je cepljenih 62 odstotkov prebivalcev, Angela Merkel je rekla, da potrebujejo še 15 odstotkov cepljenih, a k cepljenju ne spodbujajo otrok, temveč starejše."</p></blockquote> <p>Nemčija je zdaj najmočnejše evropsko gospodarstvo, a na današnji dan pred 60 leti je med Zahodno in Vzhodno Nemčijo zrasel 155 km dolg zid, ki je državi ločeval skoraj 30 let. Kako se posledice te delitve v nekoč razdeljenem Berlinu čutijo še danes?</p> <blockquote><p>"V Vzhodni Nemčiji se ljudje še čutijo deprivilegirane. Ta združitev je nesrečna in ne deluje najbolje, Vzhodni Nemci se počutijo kot drugorazredni prebivalci. Bolj kot za združitev obeh Nemčij je šlo za ukinitev Vzhodne Nemčije."</p></blockquote></p> 174797908 RTVSLO – Prvi 1417 clean Kakšno je politično ozračje v Nemčiji nekaj tednov pred volitvami in kakšno je stanje na poplavno najbolj prizadetih območjih? Preverili smo tudi odzive na napovedano odpravo brezplačnih testiranj na novi koronavirus in kakšno jezdaj nemško stališče glede vračanja nezakonitih migrantov nazaj v Afganistan.<p>Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž</p><p><p>Kakšno je politično ozračje v Nemčiji nekaj tednov pred volitvami in kakšno je stanje na poplavno najbolj prizadetih območjih? Preverili smo tudi odzive na napovedano odpravo brezplačnih testiranj na novi koronavirus.</p> <blockquote><p>"Novi val epidemije je že zajel Nemčijo. Največja razlika, ki jo opažam v primerjavi s Slovenijo, je, da bodo v Nemčiji brezplačne hitre teste ukinili sredi oktobra, da se ljudje lahko vrnejo s počitnic in se testirajo. Testiranje ostaja brezplačno za mlajše od 18 let, nosečnice in tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti. V Nemčiji je cepljenih 62 odstotkov prebivalcev, Angela Merkel je rekla, da potrebujejo še 15 odstotkov cepljenih, a k cepljenju ne spodbujajo otrok, temveč starejše."</p></blockquote> <p>Nemčija je zdaj najmočnejše evropsko gospodarstvo, a na današnji dan pred 60 leti je med Zahodno in Vzhodno Nemčijo zrasel 155 km dolg zid, ki je državi ločeval skoraj 30 let. Kako se posledice te delitve v nekoč razdeljenem Berlinu čutijo še danes?</p> <blockquote><p>"V Vzhodni Nemčiji se ljudje še čutijo deprivilegirane. Ta združitev je nesrečna in ne deluje najbolje, Vzhodni Nemci se počutijo kot drugorazredni prebivalci. Bolj kot za združitev obeh Nemčij je šlo za ukinitev Vzhodne Nemčije."</p></blockquote></p> Fri, 13 Aug 2021 10:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin Novice in sveže zgodbe z Bližnjega vzhoda je z nami delila naša dopisnica Karmen Švegl. Med drugim tudi o tem, kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko in kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države.<p>Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?</p><p><p>Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica <strong>Karmen Švegl</strong> pravi:</p> <blockquote><p><em>"Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov."</em></p></blockquote> <p>Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: <em>"Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."</em></p></p> 174792964 RTVSLO – Val 202 1474 clean Novice in sveže zgodbe z Bližnjega vzhoda je z nami delila naša dopisnica Karmen Švegl. Med drugim tudi o tem, kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko in kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države.<p>Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?</p><p><p>Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica <strong>Karmen Švegl</strong> pravi:</p> <blockquote><p><em>"Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov."</em></p></blockquote> <p>Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: <em>"Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."</em></p></p> Fri, 23 Jul 2021 10:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bližnji vzhod Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.<p>Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, o prvih potezah Slavija Trifonova ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji</p><p><blockquote><p><em>"Sem še prihajajo cepilni turisti, prevsem iz Bosne in Hercegovine in Severne Makedonije. Številni pridejo tudi po drugi odmerek. Sicer pa je zdaj bolj kot ne cepiva po celotni regiji dovolj. Ampak zdaj imamo drugačen turizem. In to je karantenski. Srbija je bila na zelenem območju in za nekatere države, recimo za Indijo, ni bil potreben vizum. Če pa so se Indijci vračali, ker so visoko rizična država, v Kanado, so imeli predpisano karanteno. Temu pa so se izognili tako, da so odšli naprej do Beograda, bili tukaj nekaj dni ali pa tednov kot turisti in nato brez karantene odpotovali naprej."</em></p></blockquote> <p>Tokrat smo z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom govorili o presežkih cepiva in manjšem številu ljudi, ki so se pripravljeni cepiti v Srbiji, o tamkajšnji aktualni politični kampanji za zaščito vodnih virov oziroma proti privatizaciji voda, pa tudi o tem, kje bodo Srbi letos preživeli z vročinskimi valovi zaznamovano poletje. Govorili smo tudi o nezmožnosti in nepripravljenosti bolgarskega zmagovalca volitev Slavija Trifonova, da bi sestavil novo koalicijo.</p> <blockquote><p><em>"Ni problem v njem, ampak morda v volivcih. Ker vsakič, ko pridejo na volitve, izberejo na takšen način, da koalicije niso mogoče. Stranke v Bolgariji so skregane."</em></p></blockquote></p> 174791460 RTVSLO – Prvi 774 clean Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.<p>Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, o prvih potezah Slavija Trifonova ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji</p><p><blockquote><p><em>"Sem še prihajajo cepilni turisti, prevsem iz Bosne in Hercegovine in Severne Makedonije. Številni pridejo tudi po drugi odmerek. Sicer pa je zdaj bolj kot ne cepiva po celotni regiji dovolj. Ampak zdaj imamo drugačen turizem. In to je karantenski. Srbija je bila na zelenem območju in za nekatere države, recimo za Indijo, ni bil potreben vizum. Če pa so se Indijci vračali, ker so visoko rizična država, v Kanado, so imeli predpisano karanteno. Temu pa so se izognili tako, da so odšli naprej do Beograda, bili tukaj nekaj dni ali pa tednov kot turisti in nato brez karantene odpotovali naprej."</em></p></blockquote> <p>Tokrat smo z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom govorili o presežkih cepiva in manjšem številu ljudi, ki so se pripravljeni cepiti v Srbiji, o tamkajšnji aktualni politični kampanji za zaščito vodnih virov oziroma proti privatizaciji voda, pa tudi o tem, kje bodo Srbi letos preživeli z vročinskimi valovi zaznamovano poletje. Govorili smo tudi o nezmožnosti in nepripravljenosti bolgarskega zmagovalca volitev Slavija Trifonova, da bi sestavil novo koalicijo.</p> <blockquote><p><em>"Ni problem v njem, ampak morda v volivcih. Ker vsakič, ko pridejo na volitve, izberejo na takšen način, da koalicije niso mogoče. Stranke v Bolgariji so skregane."</em></p></blockquote></p> Fri, 16 Jul 2021 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodnim sosedom, ki v teh dneh doživljajo nogometno evforijo. Pred nastopom njihove reprezentance v finalu evropskega prvenstva z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem izmerimo utrip med navijači, hkrati pa pogledamo tudi na druge izpostavljene teme v Italiji – smrt pevke, igralke in voditeljice Raffaelle Carra, sprejemanje kontroverznega zakona o homotransfobiji in napovedi za osrednji del turistične sezone.<p>Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono</p><p><p>V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodnim sosedom, ki v teh dneh doživljajo nogometno evforijo. Pred nastopom njihove reprezentance v finalu evropskega prvenstva smo z našim rimskim dopisnikom <strong>Jankom Petrovcem</strong> izmerili utrip med navijači.</p> <blockquote><p><em>"Po vsaki tekmi je razpoloženje boljše, pa več pogrizenih nohtov. V resnici pa je Mancinijeva ekipa lepo presenetila vse. Če bo šlo po njihovih načrtih, potem sem prepričan, da bomo noč na ponedeljek v Rimu prebedeli."</em></p></blockquote> <p>Pogledamo tudi na druge teme v Italiji – smrt pevke, igralke in voditeljice Raffaelle Carra, sprejemanje kontroverznega zakona o homotransfobiji in napovedi za osrednji del turistične sezone.</p> <blockquote><p><em>"Vsekakor je z zelenim potrdilom zdaj lažje potovati po Italiji, policijske ure več ni, maske na odprtem niso več potrebne, plaže so polne, povsod potekajo poletni festivali – edino, kar manjka, so diskoteke in plesne prireditve."</em></p></blockquote></p> 174789805 RTVSLO – Val 202 843 clean V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodnim sosedom, ki v teh dneh doživljajo nogometno evforijo. Pred nastopom njihove reprezentance v finalu evropskega prvenstva z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem izmerimo utrip med navijači, hkrati pa pogledamo tudi na druge izpostavljene teme v Italiji – smrt pevke, igralke in voditeljice Raffaelle Carra, sprejemanje kontroverznega zakona o homotransfobiji in napovedi za osrednji del turistične sezone.<p>Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono</p><p><p>V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodnim sosedom, ki v teh dneh doživljajo nogometno evforijo. Pred nastopom njihove reprezentance v finalu evropskega prvenstva smo z našim rimskim dopisnikom <strong>Jankom Petrovcem</strong> izmerili utrip med navijači.</p> <blockquote><p><em>"Po vsaki tekmi je razpoloženje boljše, pa več pogrizenih nohtov. V resnici pa je Mancinijeva ekipa lepo presenetila vse. Če bo šlo po njihovih načrtih, potem sem prepričan, da bomo noč na ponedeljek v Rimu prebedeli."</em></p></blockquote> <p>Pogledamo tudi na druge teme v Italiji – smrt pevke, igralke in voditeljice Raffaelle Carra, sprejemanje kontroverznega zakona o homotransfobiji in napovedi za osrednji del turistične sezone.</p> <blockquote><p><em>"Vsekakor je z zelenim potrdilom zdaj lažje potovati po Italiji, policijske ure več ni, maske na odprtem niso več potrebne, plaže so polne, povsod potekajo poletni festivali – edino, kar manjka, so diskoteke in plesne prireditve."</em></p></blockquote></p> Fri, 09 Jul 2021 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije in pred Janševo predstavitvijo njenega programa v Evropskem parlamentu se z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem zadržimo še pred pomembno četrtfinalno tekmo na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, zaradi hitrega širjenja koronavirusne različice delta ob evropskem digitalnem covidnem potrdilu, ki velja od včeraj, opozorimo na skupni poziv k usklajenim ukrepom evropskih držav, zlasti pri odpiranju meja Evropske unije.<p>Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU</p><p><p>Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik <strong>Igor Jurič</strong>, sta bili poudarjeni dve zadevi: <em>"Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."  </em></p> <p>Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji.</p> <p>Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem.</p> <blockquote><p><em>"Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice </em><em>delta</em><em>, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."</em></p></blockquote></p> 174788127 RTVSLO – Val 202 990 clean Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije in pred Janševo predstavitvijo njenega programa v Evropskem parlamentu se z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem zadržimo še pred pomembno četrtfinalno tekmo na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, zaradi hitrega širjenja koronavirusne različice delta ob evropskem digitalnem covidnem potrdilu, ki velja od včeraj, opozorimo na skupni poziv k usklajenim ukrepom evropskih držav, zlasti pri odpiranju meja Evropske unije.<p>Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU</p><p><p>Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik <strong>Igor Jurič</strong>, sta bili poudarjeni dve zadevi: <em>"Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."  </em></p> <p>Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji.</p> <p>Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem.</p> <blockquote><p><em>"Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice </em><em>delta</em><em>, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."</em></p></blockquote></p> Fri, 02 Jul 2021 10:00:00 +0000 Igor Jurič, Bruselj Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?<p>Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti?</p><p><p>Tudi naši južni sosedje danes praznujejo dan državnosti, ki za razliko od slovenskega ni dela prost dan, a so zato v torek tudi na ta način obeležili dan antifašistične borbe. V vsakem oziru tudi osamosvojitveni praznik, praznik samostojnosti, neodvisnosti od neželenih tujih vplivov.</p> <p>Novi zagrebški župan Tomislav Tomaševič se tudi že sooča s preteklostjo – iz omar padajo okostnjaki, ki so bili tam skriti desetletja. Kot izjemno problematično se zdaj kaže upravljanje stanovanjskega sklada, in ne gre za samo še eno afero, temveč za kar obsežen kriminalni projekt. Tudi z daljnosežnimi posledicami za občane, državljane.</p> <p>Kako je Hrvaška pripravljena na novo turistično sezono? Če gre soditi po minulem koncu tedna, se hrvaški obeta odlična poletna sezona. Za primerjavo, v tretjem tednu junija so hrvaške avtoceste leta 2009 naštele 71.000 vozil, pretekli vikend pa 86.000. Na obali je trenutno okoli 320.000 turistov, od tega 250.000 tujcev, zasedenost pa je najboljša v Istri in v Kvarnerju. V primerjavi z lanskim junijem je trenutno na hrvaški obali 100 % več gostov.</p></p> 174786412 RTVSLO – Val 202 881 clean Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?<p>Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti?</p><p><p>Tudi naši južni sosedje danes praznujejo dan državnosti, ki za razliko od slovenskega ni dela prost dan, a so zato v torek tudi na ta način obeležili dan antifašistične borbe. V vsakem oziru tudi osamosvojitveni praznik, praznik samostojnosti, neodvisnosti od neželenih tujih vplivov.</p> <p>Novi zagrebški župan Tomislav Tomaševič se tudi že sooča s preteklostjo – iz omar padajo okostnjaki, ki so bili tam skriti desetletja. Kot izjemno problematično se zdaj kaže upravljanje stanovanjskega sklada, in ne gre za samo še eno afero, temveč za kar obsežen kriminalni projekt. Tudi z daljnosežnimi posledicami za občane, državljane.</p> <p>Kako je Hrvaška pripravljena na novo turistično sezono? Če gre soditi po minulem koncu tedna, se hrvaški obeta odlična poletna sezona. Za primerjavo, v tretjem tednu junija so hrvaške avtoceste leta 2009 naštele 71.000 vozil, pretekli vikend pa 86.000. Na obali je trenutno okoli 320.000 turistov, od tega 250.000 tujcev, zasedenost pa je najboljša v Istri in v Kvarnerju. V primerjavi z lanskim junijem je trenutno na hrvaški obali 100 % več gostov.</p></p> Fri, 25 Jun 2021 10:00:00 +0000 Tanja Borčić Bernard, Zagreb V 18. vzporedniku se iz Evrope odpravljamo v Združene države, podobno kot ta teden ameriški predsednik Joe Biden, ki je na evropski turneji skušal prikazati sliko drugačne Amerike kot njegov predhodnik. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o srečanju Bidna in Putina v Ženevi, o pogovoru, ki ga oba predsednika hvalita kot spodbudnega, a je prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Kakšen vtis sta pustila, katere teme so bile v ospredju in zakaj? Govorimo tudi o sporočilih evropskim zaveznikom in zbliževanju z Evropsko unijo, pa tudi o ne-srečanju Bidna s slovenskim premierjem.<p>O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo</p><p><p><span>Srečanja ameriških in ruskih predsednikov pa so ponavadi sploh pod drobnogledom. Joe Biden in Vladimir Putin sta se v sredo srečala v Ženevi, na nevtralnem terenu, in se pogovarjala kakšne tri ure. Skupne izjave po pogovoru nista podala, temveč sta vsak svojo izjavo podala na dveh ločenih tiskovnih konferencah. Oba predsednika pogovor hvalita kot spodbudnega, a je zaenkrat prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Biden pravi, da bo treba počakati do pol leta, da bomo lahko ocenili uspešnost teh pogovorov. Očitno sta nakazala veliko stvari, določene stvari sta se nedvomno dogovorila, sedaj pa se bo počasi kazalo to, ali bodo karkoli od tega začeli uresničevati.</span></p> <p><span>Predsednik Biden se je ob robu vrha zveze Nato in EU na kratko sestal številnimi voditelji, med njimi ni bilo slovenskega premierja, čeprav s prihodnjim mesecem prevzemamo predsedovanje Evropski uniji. Prav tako je</span><span> prejšnji teden izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar pojasnjuje: <em>"V prizadevanjih za boj proti korupciji v regiji, kar je ena pomembnih tem ZDA v mednarodnem prostoru, zajema tudi Albanijo. In to je ta novost, to je poudarek tega izvršnega dokaza." </em></span></p></p> 174784592 RTVSLO – Val 202 968 clean V 18. vzporedniku se iz Evrope odpravljamo v Združene države, podobno kot ta teden ameriški predsednik Joe Biden, ki je na evropski turneji skušal prikazati sliko drugačne Amerike kot njegov predhodnik. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o srečanju Bidna in Putina v Ženevi, o pogovoru, ki ga oba predsednika hvalita kot spodbudnega, a je prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Kakšen vtis sta pustila, katere teme so bile v ospredju in zakaj? Govorimo tudi o sporočilih evropskim zaveznikom in zbliževanju z Evropsko unijo, pa tudi o ne-srečanju Bidna s slovenskim premierjem.<p>O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo</p><p><p><span>Srečanja ameriških in ruskih predsednikov pa so ponavadi sploh pod drobnogledom. Joe Biden in Vladimir Putin sta se v sredo srečala v Ženevi, na nevtralnem terenu, in se pogovarjala kakšne tri ure. Skupne izjave po pogovoru nista podala, temveč sta vsak svojo izjavo podala na dveh ločenih tiskovnih konferencah. Oba predsednika pogovor hvalita kot spodbudnega, a je zaenkrat prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Biden pravi, da bo treba počakati do pol leta, da bomo lahko ocenili uspešnost teh pogovorov. Očitno sta nakazala veliko stvari, določene stvari sta se nedvomno dogovorila, sedaj pa se bo počasi kazalo to, ali bodo karkoli od tega začeli uresničevati.</span></p> <p><span>Predsednik Biden se je ob robu vrha zveze Nato in EU na kratko sestal številnimi voditelji, med njimi ni bilo slovenskega premierja, čeprav s prihodnjim mesecem prevzemamo predsedovanje Evropski uniji. Prav tako je</span><span> prejšnji teden izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar pojasnjuje: <em>"V prizadevanjih za boj proti korupciji v regiji, kar je ena pomembnih tem ZDA v mednarodnem prostoru, zajema tudi Albanijo. In to je ta novost, to je poudarek tega izvršnega dokaza." </em></span></p></p> Fri, 18 Jun 2021 10:00:00 +0000 Andrej Stopar, Washington Z našo moskovsko dopisnico osvetlimo del evropskega prvenstva v nogometu, ki bo tudi v Sankt Peterburgu, opozorimo na intenzivne priprave septembrskih parlamentarnih volitev in se posvetimo tudi prvemu srečanju predsednikov Združenih držav in Rusije …<p>Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov</p><p><p>Z našo moskovsko dopisnico <strong>Vlasto Jeseničnik</strong> osvetlimo del evropskega prvenstva v nogometu, ki bo tudi v Sankt Peterburgu, opozorimo na intenzivne priprave septembrskih parlamentarnih volitev in se posvetimo tudi prvemu srečanju predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije.</p></p> 174782734 RTVSLO – Val 202 830 clean Z našo moskovsko dopisnico osvetlimo del evropskega prvenstva v nogometu, ki bo tudi v Sankt Peterburgu, opozorimo na intenzivne priprave septembrskih parlamentarnih volitev in se posvetimo tudi prvemu srečanju predsednikov Združenih držav in Rusije …<p>Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov</p><p><p>Z našo moskovsko dopisnico <strong>Vlasto Jeseničnik</strong> osvetlimo del evropskega prvenstva v nogometu, ki bo tudi v Sankt Peterburgu, opozorimo na intenzivne priprave septembrskih parlamentarnih volitev in se posvetimo tudi prvemu srečanju predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije.</p></p> Fri, 11 Jun 2021 10:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?<p>Avstrijo v zadnjih tednih zaznamuje razgreto notranjepolitično dogajanje</p><p><p>Kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili? V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašali pa smo se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi: Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?</p></p> 174780761 RTVSLO – Val 202 742 clean V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?<p>Avstrijo v zadnjih tednih zaznamuje razgreto notranjepolitično dogajanje</p><p><p>Kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili? V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašali pa smo se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi: Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?</p></p> Fri, 04 Jun 2021 10:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Dunaj Predvidena osrednja tema voditeljev EU na izrednem vrhu z začetka tedna je bila strateška razprava o odnosih z Rusijo, ampak voditelji so se morali lotiti ravnanja Belorusije. Čakamo tudi na digitalno zeleno potrdilo, ki bi ga na ravni EU predvidoma uvedli konec junija, hkrati pa potekajo še zadnje priprave pred predstavitvijo velikega podnebnega svežnja … <p>Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije</p><p><p>Vrh voditeljev Evropske unije je ostro obsodil nedeljsko preusmeritev letala družbe Ryanair v Minsk ter aretacijo beloruskega novinarja Romana Protaseviča in njegove partnerke, voditelji pa so med drugim pozvali k sprejetju ukrepov za uvedbo prepovedi preletov zračnega prostora Evropske unije za beloruske letalske družbe in za preprečitev dostopa do letališč v uniji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dala jasno vedeti, da gre za napad na demokracijo, napad na svobodo izražanja in napad na evropsko suverenost.</p> <p>Prvotna predvidena tema vrha EU pa je bila strateška razprava o odnosih z Rusijo. Nezakoniti in izzivalni koraki Rusije se nadaljujejo tako znotraj držav članic EU kot onstran, nazadnje s tako imenovanim seznamom neprijaznih držav - tako je v vabilu voditeljem zapisal gostitelj vrha v palači Europa, predsednik Evropskega sveta<strong> </strong>Charles Michel.</p> <p>K postopnemu odpiranju med poletno turistično sezono pa naj bi pripomoglo tudi digitalno zeleno potrdilo, ki bi ga na ravni EU-ja predvidoma uvedli konec junija. Voditelji so pozvali k njegovi hitri uveljavitvi, zdi pa se, da se vse skupaj nekako vleče. Kje so težave?</p> <p>Na slovensko predsedovanje Svetu EU bo vplival tudi potek pandemije. Vlada je projekt drugega slovenskega predsedovanja zastavila kar ambiciozno; od julija do decembra je predvidela malo manj kot dvesto dogodkov in od pandemije je odvisno koliko od tega jih bo potekalo virtualno.</p></p> 174779080 RTVSLO – Val 202 1123 clean Predvidena osrednja tema voditeljev EU na izrednem vrhu z začetka tedna je bila strateška razprava o odnosih z Rusijo, ampak voditelji so se morali lotiti ravnanja Belorusije. Čakamo tudi na digitalno zeleno potrdilo, ki bi ga na ravni EU predvidoma uvedli konec junija, hkrati pa potekajo še zadnje priprave pred predstavitvijo velikega podnebnega svežnja … <p>Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije</p><p><p>Vrh voditeljev Evropske unije je ostro obsodil nedeljsko preusmeritev letala družbe Ryanair v Minsk ter aretacijo beloruskega novinarja Romana Protaseviča in njegove partnerke, voditelji pa so med drugim pozvali k sprejetju ukrepov za uvedbo prepovedi preletov zračnega prostora Evropske unije za beloruske letalske družbe in za preprečitev dostopa do letališč v uniji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dala jasno vedeti, da gre za napad na demokracijo, napad na svobodo izražanja in napad na evropsko suverenost.</p> <p>Prvotna predvidena tema vrha EU pa je bila strateška razprava o odnosih z Rusijo. Nezakoniti in izzivalni koraki Rusije se nadaljujejo tako znotraj držav članic EU kot onstran, nazadnje s tako imenovanim seznamom neprijaznih držav - tako je v vabilu voditeljem zapisal gostitelj vrha v palači Europa, predsednik Evropskega sveta<strong> </strong>Charles Michel.</p> <p>K postopnemu odpiranju med poletno turistično sezono pa naj bi pripomoglo tudi digitalno zeleno potrdilo, ki bi ga na ravni EU-ja predvidoma uvedli konec junija. Voditelji so pozvali k njegovi hitri uveljavitvi, zdi pa se, da se vse skupaj nekako vleče. Kje so težave?</p> <p>Na slovensko predsedovanje Svetu EU bo vplival tudi potek pandemije. Vlada je projekt drugega slovenskega predsedovanja zastavila kar ambiciozno; od julija do decembra je predvidela malo manj kot dvesto dogodkov in od pandemije je odvisno koliko od tega jih bo potekalo virtualno.</p></p> Fri, 28 May 2021 10:00:00 +0000 Igor Jurič, Bruselj V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.<p>V Rimu danes poteka Globalni zdravstveni vrh, med Raveno in Verono pa 13. etapa Dirke po Italiji</p><p><p>V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom <strong>Jankom Petrovcem</strong> razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.</p></p> 174777323 RTVSLO – Val 202 967 clean V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.<p>V Rimu danes poteka Globalni zdravstveni vrh, med Raveno in Verono pa 13. etapa Dirke po Italiji</p><p><p>V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom <strong>Jankom Petrovcem</strong> razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.</p></p> Fri, 21 May 2021 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.<p>Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl oči obračamo proti enemu najdlje trajajočih konfliktov na svetu, ki je v zadnjih tednih znova vzplamtel in zahteval nove smrtne žrtve</p><p><p>Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.</p> </p> 174775565 RTVSLO – Val 202 768 clean Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.<p>Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl oči obračamo proti enemu najdlje trajajočih konfliktov na svetu, ki je v zadnjih tednih znova vzplamtel in zahteval nove smrtne žrtve</p><p><p>Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.</p> </p> Fri, 14 May 2021 10:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bližnji vzhod V 18. vzporedniku pogledujemo proti vedno zelo razgibanemu političnemu in družbenemu dogajanju na Balkanu. Po protestih in napetem predvolilnem boju je na volitvah v Albaniji oblast ohranila socialistična stranka premierja Edija Rame, v Bolgariji bodo morali ponoviti parlamentarne volitve, saj nobeni strani ni uspelo zbrati večine, v državah zahodnega Balkana pa še vedno odmevajo non-paperji in ostri odzivi nanje. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo tudi o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost. <p>Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost</p><p><p><span>V Albaniji so imeli konec aprila parlamentarne volitve, po katerih bo oblast očitno obdržala Socialistična stranka premierja Edija Rame. Izid je bil precej tesen, zmago je najprej razglasila celo opozicija, tudi predvolilno dogajanje je bilo zaznamovano z demonstracijami in celo spopadi med privrženci različnih strank. Na volitvah je svoj glas oddal tudi kosovski premier Albin Kurti, ki je </span><span>vodenje Kosova prevzel pred dobrim mesecem dni po prepričljivi zmagi na volitvah. </span></p> <p>Pred kratkim pa so bili na volitvah tudi v Bolgariji, a kot kaže, bodo kmalu spet. <span>Po prejšnjih parlamentarnih volitvah namreč nobena izmed strani ni uspela zbrati večine v novem parlamentu, nihče namreč noče v koalicijo z dosedanjim premierom Bojkom Borisovom in njegovo stranko Gerb.</span></p> <p><span>Iz Srbije pa prihaja precej novic v zvezi s cepljenjem, premier Vučić napoveduje celo denarne nagrade v višini 25 € za vsakogar, ki se bo cepil. Cepilne centre odpirajo tudi na nenavadnih lokacijah, od včeraj se lahko prebivalci cepijo kar v nekaterih nakupovalnih središčih. </span></p></p> 174773858 RTVSLO – Val 202 1385 clean V 18. vzporedniku pogledujemo proti vedno zelo razgibanemu političnemu in družbenemu dogajanju na Balkanu. Po protestih in napetem predvolilnem boju je na volitvah v Albaniji oblast ohranila socialistična stranka premierja Edija Rame, v Bolgariji bodo morali ponoviti parlamentarne volitve, saj nobeni strani ni uspelo zbrati večine, v državah zahodnega Balkana pa še vedno odmevajo non-paperji in ostri odzivi nanje. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo tudi o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost. <p>Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost</p><p><p><span>V Albaniji so imeli konec aprila parlamentarne volitve, po katerih bo oblast očitno obdržala Socialistična stranka premierja Edija Rame. Izid je bil precej tesen, zmago je najprej razglasila celo opozicija, tudi predvolilno dogajanje je bilo zaznamovano z demonstracijami in celo spopadi med privrženci različnih strank. Na volitvah je svoj glas oddal tudi kosovski premier Albin Kurti, ki je </span><span>vodenje Kosova prevzel pred dobrim mesecem dni po prepričljivi zmagi na volitvah. </span></p> <p>Pred kratkim pa so bili na volitvah tudi v Bolgariji, a kot kaže, bodo kmalu spet. <span>Po prejšnjih parlamentarnih volitvah namreč nobena izmed strani ni uspela zbrati večine v novem parlamentu, nihče namreč noče v koalicijo z dosedanjim premierom Bojkom Borisovom in njegovo stranko Gerb.</span></p> <p><span>Iz Srbije pa prihaja precej novic v zvezi s cepljenjem, premier Vučić napoveduje celo denarne nagrade v višini 25 € za vsakogar, ki se bo cepil. Cepilne centre odpirajo tudi na nenavadnih lokacijah, od včeraj se lahko prebivalci cepijo kar v nekaterih nakupovalnih središčih. </span></p></p> Fri, 07 May 2021 10:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Beograd V 18. vzporedniku se odpravljamo tja, kamor se v tem delu leta običajno odpravi veliko Slovencev - na Hrvaško. Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.<p>Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni</p><p><p><span>Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Predsezone na Hrvaškem letos ni: <em>"Tistih nekaj tisoč turistov, ki so te dni na Hrvaškem, težko opišemo kot predsezona. Največ jih je seveda v Istri, nekaj tisoč na Kvarnerju. Med njimi je največ Avstrijcev in Slovencev."</em></span></p> <p><span>Tudi na Hrvaškem pa cepljenje poteka (pre)počasi, vsaj z enim odmerkom je bilo do zdaj na Hrvaškem cepljenih pol milijona državljanov, a kampanja ne poteka brez težav. Poleg tega pa cepljenje spremlja še afera s platformo <a href="https://cijepise.zdravlje.hr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">cijepise.hr</a>, ki je bila mišljena kot enotna baza cepljenih oseb na Hrvaškem, a je bilo z njenim delovanjem veliko težav. Platforma namreč ni integrirana v druge informacijske sisteme in na primer ne beleži zdravstvenega osebja, ki je bilo cepljeno. Poleg tega je program naredilo podjetje, ki se doslej s takšnimi stvarmi sploh ni ukvaralo, je pa lastnik podjetja osebni prijatelj ministra za zdravje.</span></p> <p><span>Najbolj vroča tema na zunanjepolitičnem področju, ki se ji na tako imenovanem <em>"Zahodnem Balkanu"</em> je non-paper o spreminjanju meja. Na Hrvaškem je požel veliko jeze, predsednik Zoran Milanović ga je označil celo za veliko sranje in ob tem povedal še, da upa, da dokument ni prišel iz Slovenije, saj da jo spoštuje. </span></p></p> 174772230 RTVSLO – Val 202 797 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo tja, kamor se v tem delu leta običajno odpravi veliko Slovencev - na Hrvaško. Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.<p>Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni</p><p><p><span>Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Predsezone na Hrvaškem letos ni: <em>"Tistih nekaj tisoč turistov, ki so te dni na Hrvaškem, težko opišemo kot predsezona. Največ jih je seveda v Istri, nekaj tisoč na Kvarnerju. Med njimi je največ Avstrijcev in Slovencev."</em></span></p> <p><span>Tudi na Hrvaškem pa cepljenje poteka (pre)počasi, vsaj z enim odmerkom je bilo do zdaj na Hrvaškem cepljenih pol milijona državljanov, a kampanja ne poteka brez težav. Poleg tega pa cepljenje spremlja še afera s platformo <a href="https://cijepise.zdravlje.hr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">cijepise.hr</a>, ki je bila mišljena kot enotna baza cepljenih oseb na Hrvaškem, a je bilo z njenim delovanjem veliko težav. Platforma namreč ni integrirana v druge informacijske sisteme in na primer ne beleži zdravstvenega osebja, ki je bilo cepljeno. Poleg tega je program naredilo podjetje, ki se doslej s takšnimi stvarmi sploh ni ukvaralo, je pa lastnik podjetja osebni prijatelj ministra za zdravje.</span></p> <p><span>Najbolj vroča tema na zunanjepolitičnem področju, ki se ji na tako imenovanem <em>"Zahodnem Balkanu"</em> je non-paper o spreminjanju meja. Na Hrvaškem je požel veliko jeze, predsednik Zoran Milanović ga je označil celo za veliko sranje in ob tem povedal še, da upa, da dokument ni prišel iz Slovenije, saj da jo spoštuje. </span></p></p> Fri, 30 Apr 2021 10:00:00 +0000 Tanja Borčič Bernard, Zagreb V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.<p>Naša berlinska dopisnica Polona Fijavž o zveznih parlamentarnih volitvah, problematičnih nemško-ruskih odnosih in o tem, koliko in kako bodo letos potovali Nemci</p><p><p>V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico <a href="https://twitter.com/polonafijavz"><strong>Polono Fijavž</strong></a> razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.</p></p> 174770714 RTVSLO – Val 202 1304 clean V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.<p>Naša berlinska dopisnica Polona Fijavž o zveznih parlamentarnih volitvah, problematičnih nemško-ruskih odnosih in o tem, koliko in kako bodo letos potovali Nemci</p><p><p>V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico <a href="https://twitter.com/polonafijavz"><strong>Polono Fijavž</strong></a> razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.</p></p> Fri, 23 Apr 2021 10:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin V 18. vzporedniku se podajamo v razsežna prostranstva ruskih notranjih in zunanjih kriz. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruski cepilni diplomaciji, počasnem cepljenju in nepopolnih podatkih o žrtvah epidemije na domačih tleh, o gladovni stavki opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega zaradi težkih razmer v zaporu ter o zbiranju več deset tisoč ruskih vojakov ob ukrajinski meji in grožnji novega krvavega konflikta. Obiščemo pa tudi zaledenelo površino, večjo od Slovenije.<p>Razsežna prostranstva ruskih notranjih in zunanjih kriz</p><p><p><span>Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. </span><span>Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij. </span></p> <p><span>V Rusiji zaradi težkih razmer v zaporu gladovno stavka opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ob ukrajinski meji pa se je zbralo že več deset tisoč ruskih vojakov. </span></p> <p><span>Rusko cepivo Sputnik je trenutno pod drobnogledom Evropske agencije za zdravila, za uporabo v EU ga še ni odobrila, a vseeno so ga nekatere države že začele uporabljati. Od zunaj se zdi, da Rusi cepivo vidijo kot močno orožje diplomacije, znotraj države pa cepljenje prebivalstva poteka zelo počasi, saj Rusi cepljenju niso naklonjeni. </span></p></p> 174768987 RTVSLO – Val 202 954 clean V 18. vzporedniku se podajamo v razsežna prostranstva ruskih notranjih in zunanjih kriz. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruski cepilni diplomaciji, počasnem cepljenju in nepopolnih podatkih o žrtvah epidemije na domačih tleh, o gladovni stavki opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega zaradi težkih razmer v zaporu ter o zbiranju več deset tisoč ruskih vojakov ob ukrajinski meji in grožnji novega krvavega konflikta. Obiščemo pa tudi zaledenelo površino, večjo od Slovenije.<p>Razsežna prostranstva ruskih notranjih in zunanjih kriz</p><p><p><span>Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. </span><span>Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij. </span></p> <p><span>V Rusiji zaradi težkih razmer v zaporu gladovno stavka opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ob ukrajinski meji pa se je zbralo že več deset tisoč ruskih vojakov. </span></p> <p><span>Rusko cepivo Sputnik je trenutno pod drobnogledom Evropske agencije za zdravila, za uporabo v EU ga še ni odobrila, a vseeno so ga nekatere države že začele uporabljati. Od zunaj se zdi, da Rusi cepivo vidijo kot močno orožje diplomacije, znotraj države pa cepljenje prebivalstva poteka zelo počasi, saj Rusi cepljenju niso naklonjeni. </span></p></p> Fri, 16 Apr 2021 10:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodu, kjer je marsikaj novega. V Združenih državah se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet. Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.<p>V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar</p><p><p>Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom <strong>Andrejem Stoparjem</strong> razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.</p></p> 174767262 RTVSLO – Val 202 1069 clean V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodu, kjer je marsikaj novega. V Združenih državah se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet. Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.<p>V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar</p><p><p>Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom <strong>Andrejem Stoparjem</strong> razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.</p></p> Fri, 09 Apr 2021 10:00:00 +0000 Andrej Stopar, Washington V 18. vzporedniku gremo kljub omejitvam gibanja v kar dve državi - v Vatikan in Italijo. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, kako bodo v središču rimskokatoliške cerkve obeleževali veliko noč v razmerah pandemije, s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija, ki je imela lani največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države, in o napredovanju cepilne kampanje. Obeležimo pa tudi 80. obletnico napada Italije na Jugoslavijo. <p>Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?</p><p><p><span>Kot pravi naš rimski dopisnik <strong>Janko Petrovec</strong>, razpoloženje ni ravno praznično, ampak bolj spokojno, zaskrbljeno, celo nekoliko pusto – tako v Rimu kot tudi v Vatikanu: <em>"Če razmišljamo s stališča vernika, je veliki petek resnično tesnoben dan – dan podoživljanja tega arhetipskega Jezusovega trpljenja, ki se ga v krščanskem kulturnem svetu že stoletja spominjamo na najrazličnejše načine, da bi tudi v njem našli odgovore lastnih stisk in trpljenj."</em></span></p> <p><span>Ne približuje pa se le velika noč, ampak tudi 80-letnica začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Šesti april je tisti datum, ko so nacistična letala napadla Beograd. Skoraj polovico naše države je za dobri dve leti takrat zasedla fašistična Italija. Na vprašanje, kako bodo pri sosedih zaznamovali to okroglo obletnico, naš dopisnik odgovarja, da, kot kaže,</span><span> je sploh ne bodo: <em>"Oziroma, natančneje: ne bo je zaznamovalo državno vodstvo. In to je problem.</em>"</span></p> <blockquote><p><em>"V Italiji gre pri temi fašističnih zločinov za dva ločena tira: na eni strani so zgodovinarji, ki imajo morda eni bolj levičarske in drugi bolj konservativne poglede, vendar pa se strinjajo glede zgodovinskih dejstev. Problem je zlasti v tem, da zgodovinska dejstva ne privrejo v javni prostor. In za to je kriva zlasti politika. Politika nerada odpira vprašanja fašizma in njegovih zločinov, saj to po navadi sproži burne odzive na desnici. Pri tem igrajo veliko vlogo nekatere izseljenske organizacije, ki imajo v tukajšnjem prostoru veliko moč. Njihova naracija zgodovinskih dogodkov je v veliki meri drugačna od znanstvenih dosežkov in je zgrajena na pojmu 'dobrega Italijana', ki je vedno znova žrtev. In takšen nezgodovinski pogled ima v javnem prostoru veliko uspeha, do te mere, da v šolskih učbenikih za zgodovino skoraj ni omembe italijanske invazije in okupacije Jugoslavije leta 1941, kaj šele, da bi ob tem pisali tudi o fašističnih zločinih na našem območju."</em></p></blockquote> <p>Z Jankom Petrovcem smo govorili tudi o tem, <span lang="SL">s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija med epidemijo. Ta je imela prejšnje leto največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države: </span><em><span>"Lani je umrlo 700.000 ljudi, kar se ni zgodilo od vojnega leta 1944. Po drugi strani se jih je rodilo samo dobrih 400.000, kar je najmanj od združenja Italije pred 160 leti. Letni saldo je torej minus 300.000 prebivalcev, pri čemer Italiji ne pomagajo več niti priseljenci, ki jih je med epidemijo prišlo občutno manj."</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"</span><span>Problem pa je še bolj zavraten. Prejšnje leto se je v Italiji poročilo pol manj ljudi kot v letu pred tem. In ker se dve tretjini italijanskih otrok rodi v zakonu, se demografi bojijo, da bo padec števila rojstev letos in prihodnje leto še občutno globlji. Prve znake so na statističnem uradu opazili že pri rojenih novembra in decembra lani, z drugimi besedami – Italijani so po izbruhu epidemije prenehali načrtovati rojstva otrok."</span></em></p></blockquote></p> 174765704 RTVSLO – Val 202 1037 clean V 18. vzporedniku gremo kljub omejitvam gibanja v kar dve državi - v Vatikan in Italijo. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, kako bodo v središču rimskokatoliške cerkve obeleževali veliko noč v razmerah pandemije, s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija, ki je imela lani največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države, in o napredovanju cepilne kampanje. Obeležimo pa tudi 80. obletnico napada Italije na Jugoslavijo. <p>Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?</p><p><p><span>Kot pravi naš rimski dopisnik <strong>Janko Petrovec</strong>, razpoloženje ni ravno praznično, ampak bolj spokojno, zaskrbljeno, celo nekoliko pusto – tako v Rimu kot tudi v Vatikanu: <em>"Če razmišljamo s stališča vernika, je veliki petek resnično tesnoben dan – dan podoživljanja tega arhetipskega Jezusovega trpljenja, ki se ga v krščanskem kulturnem svetu že stoletja spominjamo na najrazličnejše načine, da bi tudi v njem našli odgovore lastnih stisk in trpljenj."</em></span></p> <p><span>Ne približuje pa se le velika noč, ampak tudi 80-letnica začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Šesti april je tisti datum, ko so nacistična letala napadla Beograd. Skoraj polovico naše države je za dobri dve leti takrat zasedla fašistična Italija. Na vprašanje, kako bodo pri sosedih zaznamovali to okroglo obletnico, naš dopisnik odgovarja, da, kot kaže,</span><span> je sploh ne bodo: <em>"Oziroma, natančneje: ne bo je zaznamovalo državno vodstvo. In to je problem.</em>"</span></p> <blockquote><p><em>"V Italiji gre pri temi fašističnih zločinov za dva ločena tira: na eni strani so zgodovinarji, ki imajo morda eni bolj levičarske in drugi bolj konservativne poglede, vendar pa se strinjajo glede zgodovinskih dejstev. Problem je zlasti v tem, da zgodovinska dejstva ne privrejo v javni prostor. In za to je kriva zlasti politika. Politika nerada odpira vprašanja fašizma in njegovih zločinov, saj to po navadi sproži burne odzive na desnici. Pri tem igrajo veliko vlogo nekatere izseljenske organizacije, ki imajo v tukajšnjem prostoru veliko moč. Njihova naracija zgodovinskih dogodkov je v veliki meri drugačna od znanstvenih dosežkov in je zgrajena na pojmu 'dobrega Italijana', ki je vedno znova žrtev. In takšen nezgodovinski pogled ima v javnem prostoru veliko uspeha, do te mere, da v šolskih učbenikih za zgodovino skoraj ni omembe italijanske invazije in okupacije Jugoslavije leta 1941, kaj šele, da bi ob tem pisali tudi o fašističnih zločinih na našem območju."</em></p></blockquote> <p>Z Jankom Petrovcem smo govorili tudi o tem, <span lang="SL">s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija med epidemijo. Ta je imela prejšnje leto največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države: </span><em><span>"Lani je umrlo 700.000 ljudi, kar se ni zgodilo od vojnega leta 1944. Po drugi strani se jih je rodilo samo dobrih 400.000, kar je najmanj od združenja Italije pred 160 leti. Letni saldo je torej minus 300.000 prebivalcev, pri čemer Italiji ne pomagajo več niti priseljenci, ki jih je med epidemijo prišlo občutno manj."</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"</span><span>Problem pa je še bolj zavraten. Prejšnje leto se je v Italiji poročilo pol manj ljudi kot v letu pred tem. In ker se dve tretjini italijanskih otrok rodi v zakonu, se demografi bojijo, da bo padec števila rojstev letos in prihodnje leto še občutno globlji. Prve znake so na statističnem uradu opazili že pri rojenih novembra in decembra lani, z drugimi besedami – Italijani so po izbruhu epidemije prenehali načrtovati rojstva otrok."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 02 Apr 2021 10:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju. <p>O aktualnem dogajanju v regiji z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl</p><p><p>V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov. Z našo bližnjevzhodno dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu.</p></p> 174763877 RTVSLO – Val 202 1189 clean V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju. <p>O aktualnem dogajanju v regiji z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl</p><p><p>V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov. Z našo bližnjevzhodno dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu.</p></p> Fri, 26 Mar 2021 11:00:00 +0000 Karmen Švegl, Bližnji vzhod V 18. vzporedniku gledamo proti Avstriji, kjer se število novih okužb spet povečuje, povečuje se tudi pritisk na bolnišnične kapacitete. Hkrati s tem pa so na Dunaju prejšnji konec tedna doživeli napete proteste 20.000 nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so se jim pridružili tudi nekateri desničarski politiki. S Petro Kos Gnamuš smo razmišljali o sporočilih protestnikov in odzivih vlade. Ponekod v Avstriji so ukrepi res strogi: "Nekje morajo prebivalci celo ob izstopu iz svojega mesta pokazati negativni izvid testa." Naša dunajska dopisnica pa poroča tudi o poteku cepljenja ter iskanja pomoči v Izraelu, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije. <p>Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije</p><p><p>V 18. vzporedniku gledamo proti Avstriji, kjer se število novih okužb spet povečuje, povečuje se tudi pritisk na bolnišnične kapacitete. Hkrati s tem pa so na Dunaju prejšnji konec tedna doživeli napete proteste 20.000 nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so se jim pridružili tudi nekateri desničarski politiki. S <strong>Petro Kos Gnamuš</strong> smo razmišljali o sporočilih protestnikov in odzivih vlade. Ponekod v Avstriji so ukrepi res strogi: "<em>Nekje morajo prebivalci celo ob izstopu iz svojega mesta pokazati negativni izvid testa."</em></p> <p>Naša dunajska dopisnica pa poroča tudi o poteku cepljenja ter iskanja pomoči v Izraelu, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.</p> <p>"<em>Protesti postajajo vse bolj množični in vse bolj nasilni. Protestniki se ne strinjajo z ukrepi, ki jih je uvedla vlada v boju z epidemijo. Tudi v prihodnjih tednih lahko pričakujemo proteste, ki pa jih nekateri že politično izrabljajo.</em>"</p> </p> 174760237 RTVSLO – Val 202 802 clean V 18. vzporedniku gledamo proti Avstriji, kjer se število novih okužb spet povečuje, povečuje se tudi pritisk na bolnišnične kapacitete. Hkrati s tem pa so na Dunaju prejšnji konec tedna doživeli napete proteste 20.000 nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so se jim pridružili tudi nekateri desničarski politiki. S Petro Kos Gnamuš smo razmišljali o sporočilih protestnikov in odzivih vlade. Ponekod v Avstriji so ukrepi res strogi: "Nekje morajo prebivalci celo ob izstopu iz svojega mesta pokazati negativni izvid testa." Naša dunajska dopisnica pa poroča tudi o poteku cepljenja ter iskanja pomoči v Izraelu, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije. <p>Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije</p><p><p>V 18. vzporedniku gledamo proti Avstriji, kjer se število novih okužb spet povečuje, povečuje se tudi pritisk na bolnišnične kapacitete. Hkrati s tem pa so na Dunaju prejšnji konec tedna doživeli napete proteste 20.000 nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so se jim pridružili tudi nekateri desničarski politiki. S <strong>Petro Kos Gnamuš</strong> smo razmišljali o sporočilih protestnikov in odzivih vlade. Ponekod v Avstriji so ukrepi res strogi: "<em>Nekje morajo prebivalci celo ob izstopu iz svojega mesta pokazati negativni izvid testa."</em></p> <p>Naša dunajska dopisnica pa poroča tudi o poteku cepljenja ter iskanja pomoči v Izraelu, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.</p> <p>"<em>Protesti postajajo vse bolj množični in vse bolj nasilni. Protestniki se ne strinjajo z ukrepi, ki jih je uvedla vlada v boju z epidemijo. Tudi v prihodnjih tednih lahko pričakujemo proteste, ki pa jih nekateri že politično izrabljajo.</em>"</p> </p> Fri, 12 Mar 2021 11:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Dunaj V 18. vzporedniku se obračamo proti evropski politični in cepilni centrali – Bruslju. Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glasno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, na katerih točkah se cepljenje zatika, kakšno obliko naj bi dobili napovedani cepilni potni listi in kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev. Razmislimo pa tudi o sedanji podobi Slovenije v Bruslju pred bližajočim se predsedovanjem EU.<p>Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju</p><p><p>Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. <strong>Mojca Širok</strong> pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.</p> <blockquote><p><em>"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."</em></p></blockquote> <p>Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.</p> <p>Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vp<span>rašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo. </span></p> <p>Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?</p> <blockquote><p><em>"<span>Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."</span></em></p></blockquote></p> 174758535 RTVSLO – Val 202 1181 clean V 18. vzporedniku se obračamo proti evropski politični in cepilni centrali – Bruslju. Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glasno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, na katerih točkah se cepljenje zatika, kakšno obliko naj bi dobili napovedani cepilni potni listi in kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev. Razmislimo pa tudi o sedanji podobi Slovenije v Bruslju pred bližajočim se predsedovanjem EU.<p>Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju</p><p><p>Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. <strong>Mojca Širok</strong> pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.</p> <blockquote><p><em>"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."</em></p></blockquote> <p>Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.</p> <p>Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vp<span>rašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo. </span></p> <p>Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?</p> <blockquote><p><em>"<span>Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 05 Mar 2021 11:00:00 +0000 Mojca Širok, Bruselj Zakaj se Slovenija vse bolj pogosto pojavlja v nemških medijih? Tudi o nemških šolah v času koronovarisa, ukrepih, cepivih in cepljenju. <p>Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji </p><p><p>Zaradi lepšega vremena, ki ljudi kliče po druženju, so v Nemčiji v nekaterih mestih kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa spet uvedli obvezno nošnjo mask na mestih, kjer je večje število ljudi, npr. v parkih. Ljudje že nestrpno pričakujejo odpiranje javnega življenja, saj so razen šol in nujnih trgovin še vedno zaprte vse dejavnosti.</p> <blockquote><p><em><span>"Tudi Merklova je nakazala, da je potrebna perspektiva odpiranja, ker se tudi podpora ukrepom manjša in toplo vreme spodbuja ljudi k večjemu družabnemu življenju. Ljudje potrebujejo jasno perspektivo, kaj se bo odpiralo, kdaj, kakšni dejavniki bodo upoštevani. O tem bodo ljudje obveščeni v sredo."</span></em></p></blockquote> <p>Spet so torej odprli šole, ki so bile zaprte zadnjih osem tednov. Izpad pouka je pettedenski, saj so imeli učenci v tem času tri tedne počitnic. Odprli pa so le najnižje razrede osnovnih šol, in sicer v desetih zveznih deželah od šestnajstih: <em>"<span>Dežela Spodnja Saška je šla povsem po svoji poti in je osnovne šole odprla že januarja s prepolovljenimi razredi. Pouk izvajajo vsak drugi dan."</span></em></p> <p><span>V Nemčiji testiranje učiteljev ni obvezno, je prostovoljno. Šole so po večini dobile hitre teste, tako da je vsaka šola določila enega ali dva človeka, ti ljudje so se izšolali po videu, kako se testira, in zdaj ti ljudje enkrat ali dvakrat na teden izvajajo testiranje vseh učiteljev na šoli. </span></p> <blockquote><p><em>"<span>Higienski ukrepi so standardi. Če je kdo okužen, gre tako v karanteno samo polovica razreda. Otroci so torej doma ali v šoli vsak drugi dan. Tudi med poukom so tukaj v Berlinu obvezne maske tudi za najmlajše, je pa to odvisno od dežele do dežele."</span></em></p></blockquote> <p><span>Zadnje tedne so se nemški mediji množično razpisali o Sloveniji, gre predvsem za zelo kritične prispevke. Začelo se je novembra ob podpori premierja Janše Trumpu po Twitterju. Takrat je Spiegel označil slovenskega premierja za "slovenskega Donalda". </span><span>Pojavilo se je tudi nekaj člankov v uglednem nemškem časniku Süddeutsche. Članek o Sloveniji je imel naslov <em>"Samozavestni maršal Twito"</em>, v katerem so pisali, da premier Janša na družabnih omrežjih vodi vojno proti medijem, da si želi podrediti medije in da je njegov vzornik Donald Trump. </span></p></p> 174756788 RTVSLO – Val 202 1112 clean Zakaj se Slovenija vse bolj pogosto pojavlja v nemških medijih? Tudi o nemških šolah v času koronovarisa, ukrepih, cepivih in cepljenju. <p>Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji </p><p><p>Zaradi lepšega vremena, ki ljudi kliče po druženju, so v Nemčiji v nekaterih mestih kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa spet uvedli obvezno nošnjo mask na mestih, kjer je večje število ljudi, npr. v parkih. Ljudje že nestrpno pričakujejo odpiranje javnega življenja, saj so razen šol in nujnih trgovin še vedno zaprte vse dejavnosti.</p> <blockquote><p><em><span>"Tudi Merklova je nakazala, da je potrebna perspektiva odpiranja, ker se tudi podpora ukrepom manjša in toplo vreme spodbuja ljudi k večjemu družabnemu življenju. Ljudje potrebujejo jasno perspektivo, kaj se bo odpiralo, kdaj, kakšni dejavniki bodo upoštevani. O tem bodo ljudje obveščeni v sredo."</span></em></p></blockquote> <p>Spet so torej odprli šole, ki so bile zaprte zadnjih osem tednov. Izpad pouka je pettedenski, saj so imeli učenci v tem času tri tedne počitnic. Odprli pa so le najnižje razrede osnovnih šol, in sicer v desetih zveznih deželah od šestnajstih: <em>"<span>Dežela Spodnja Saška je šla povsem po svoji poti in je osnovne šole odprla že januarja s prepolovljenimi razredi. Pouk izvajajo vsak drugi dan."</span></em></p> <p><span>V Nemčiji testiranje učiteljev ni obvezno, je prostovoljno. Šole so po večini dobile hitre teste, tako da je vsaka šola določila enega ali dva človeka, ti ljudje so se izšolali po videu, kako se testira, in zdaj ti ljudje enkrat ali dvakrat na teden izvajajo testiranje vseh učiteljev na šoli. </span></p> <blockquote><p><em>"<span>Higienski ukrepi so standardi. Če je kdo okužen, gre tako v karanteno samo polovica razreda. Otroci so torej doma ali v šoli vsak drugi dan. Tudi med poukom so tukaj v Berlinu obvezne maske tudi za najmlajše, je pa to odvisno od dežele do dežele."</span></em></p></blockquote> <p><span>Zadnje tedne so se nemški mediji množično razpisali o Sloveniji, gre predvsem za zelo kritične prispevke. Začelo se je novembra ob podpori premierja Janše Trumpu po Twitterju. Takrat je Spiegel označil slovenskega premierja za "slovenskega Donalda". </span><span>Pojavilo se je tudi nekaj člankov v uglednem nemškem časniku Süddeutsche. Članek o Sloveniji je imel naslov <em>"Samozavestni maršal Twito"</em>, v katerem so pisali, da premier Janša na družabnih omrežjih vodi vojno proti medijem, da si želi podrediti medije in da je njegov vzornik Donald Trump. </span></p></p> Fri, 26 Feb 2021 11:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin Kdo so hrvaški vplivneži, ki so se znašli o pravem času na pravem mestu, da so lahko mimo vrste prišli do cepljenja? Bodo v načrt cepljenja vpeljali tudi odmerke ruskega cepiva? Kakšno turistično sezono si obetajo naši južni sosedi? Odgovore je skušala poiskati naša dopisnica Tanja Borčič Bernard, ki med drugim spremlja tudi kampanjo pred prihajajočimi lokalnimi volitvami. Te bodo še posebno burne na območju Zagreba in Banovine, ki so ju prizadeli katastrofalni potresi.<p>Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo</p><p><p>"<em>Slučajno se je na pravem mestu v pravem trenutku znašel nekdanji hrvaški finančni minister Slavko Linić, pa lokalni župan iz Koprivnice, nekdo iz vodstva hrvaške rokometne zveze, pomočnica guvernerja Hrvaške narodne banke, ki je stara 46 let, pravi pa, da ima neke kronične težave …</em> " ne gre za čisto navadne državljane, pojasnjuje naša hrvaška dopisnica <strong>Tanja Borčič Bernard</strong>. "<em>Hrvaški zavod za javno zdravje je šele 50 dni po začetku cepljenja objavil dokument, protokol o organizaciji cepljenja, koga naj se pokliče, če na koncu delovnega časa ostane kakšen odmerek cepiva. Minister za zdravje Vili Beroš in premier Plenković sta t.i. priviligarno cepljenje obsodila."</em></p> <p>V pogovoru tudi o tem, ali bodo Hrvati v načrt cepljenja vpeljali odmerke ruskega cepiva? Kakšno turistično sezono si obetajo naši južni sosedi? So 50 dni po katastrofalnem potresu v Banovini že vsi oškodovani prebivalci dobili primerno nadomestno namestitev? Kaj se dogaja v kampanji pred prihajajočimi lokalnimi volitvami?</p> </p> 174755070 RTVSLO – Val 202 862 clean Kdo so hrvaški vplivneži, ki so se znašli o pravem času na pravem mestu, da so lahko mimo vrste prišli do cepljenja? Bodo v načrt cepljenja vpeljali tudi odmerke ruskega cepiva? Kakšno turistično sezono si obetajo naši južni sosedi? Odgovore je skušala poiskati naša dopisnica Tanja Borčič Bernard, ki med drugim spremlja tudi kampanjo pred prihajajočimi lokalnimi volitvami. Te bodo še posebno burne na območju Zagreba in Banovine, ki so ju prizadeli katastrofalni potresi.<p>Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo</p><p><p>"<em>Slučajno se je na pravem mestu v pravem trenutku znašel nekdanji hrvaški finančni minister Slavko Linić, pa lokalni župan iz Koprivnice, nekdo iz vodstva hrvaške rokometne zveze, pomočnica guvernerja Hrvaške narodne banke, ki je stara 46 let, pravi pa, da ima neke kronične težave …</em> " ne gre za čisto navadne državljane, pojasnjuje naša hrvaška dopisnica <strong>Tanja Borčič Bernard</strong>. "<em>Hrvaški zavod za javno zdravje je šele 50 dni po začetku cepljenja objavil dokument, protokol o organizaciji cepljenja, koga naj se pokliče, če na koncu delovnega časa ostane kakšen odmerek cepiva. Minister za zdravje Vili Beroš in premier Plenković sta t.i. priviligarno cepljenje obsodila."</em></p> <p>V pogovoru tudi o tem, ali bodo Hrvati v načrt cepljenja vpeljali odmerke ruskega cepiva? Kakšno turistično sezono si obetajo naši južni sosedi? So 50 dni po katastrofalnem potresu v Banovini že vsi oškodovani prebivalci dobili primerno nadomestno namestitev? Kaj se dogaja v kampanji pred prihajajočimi lokalnimi volitvami?</p> </p> Fri, 19 Feb 2021 11:00:00 +0000 Tanja Borčič Bernard, Zagreb Konec lanskega decembra je Ustavno sodišče na Kosovu ugotovilo, da je bila lanska izvolitev premierja Hotija v parlamentu nezakonita in zato odredilo predčasne volitve. O tem, kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago, smo govorili z našim balkanskim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki je pojasnil tudi, zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19.<p>Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?</p><p><p>Konec lanskega decembra je Ustavno sodišče na Kosovu ugotovilo, da je bila lanska izvolitev premierja Hotija v parlamentu nezakonita in zato odredilo predčasne volitve. Dopisnik iz Beograda <strong>Boštjan Anžin</strong>, ki je trenutno na Kosovu, ugotavlja, da ima trenutno največ možnosti za zmago Albin Kurti. Sicer pa je zaupanje v politiko na Kosovu izjemno majhno: "<em>Politiki obtožujejo en drugega, ne pogovarjajo pa se o tem, kako bi spremenili to, da mladi ne bi odhajali v tujino, ne pogovarjajo se o višjih plačah, mladi ne vidijo nobene perspektive."</em></p> <blockquote><p><em>"Na Kosovu od danes naprej policijske ure ni več. Vzudšje je precej bolj sproščeno, kot bi človek na epidemiološko situacijo pričakoval. Dovoljeno je zbiranje do 50 ljudi v zaprtih prostorih in 80 na prostem." </em></p></blockquote> <p>V prispevku tudi o tem, zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19 in ali bodo res začeli izdelovati rusko cepivo?</p></p> 174753289 RTVSLO – Val 202 1084 clean Konec lanskega decembra je Ustavno sodišče na Kosovu ugotovilo, da je bila lanska izvolitev premierja Hotija v parlamentu nezakonita in zato odredilo predčasne volitve. O tem, kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago, smo govorili z našim balkanskim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki je pojasnil tudi, zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19.<p>Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?</p><p><p>Konec lanskega decembra je Ustavno sodišče na Kosovu ugotovilo, da je bila lanska izvolitev premierja Hotija v parlamentu nezakonita in zato odredilo predčasne volitve. Dopisnik iz Beograda <strong>Boštjan Anžin</strong>, ki je trenutno na Kosovu, ugotavlja, da ima trenutno največ možnosti za zmago Albin Kurti. Sicer pa je zaupanje v politiko na Kosovu izjemno majhno: "<em>Politiki obtožujejo en drugega, ne pogovarjajo pa se o tem, kako bi spremenili to, da mladi ne bi odhajali v tujino, ne pogovarjajo se o višjih plačah, mladi ne vidijo nobene perspektive."</em></p> <blockquote><p><em>"Na Kosovu od danes naprej policijske ure ni več. Vzudšje je precej bolj sproščeno, kot bi človek na epidemiološko situacijo pričakoval. Dovoljeno je zbiranje do 50 ljudi v zaprtih prostorih in 80 na prostem." </em></p></blockquote> <p>V prispevku tudi o tem, zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19 in ali bodo res začeli izdelovati rusko cepivo?</p></p> Fri, 12 Feb 2021 11:00:00 +0000 Boštjan Anžin, Kosovo V 18. vzporedniku se pogovarjamo o politični krizi v državi, ki je takega položaja skoraj vajena. V Italiji je po razpadu vladne koalicije predsednik države zdaj zaupal mandat za sestavo nove vlade Mariu Draghiju, nekdanjemu vodji Evropske centralne banke. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize in kakšne gospodarske in socialne posledice epidemije se že kažejo, pa tudi o odpovedih karnevalov.<p>Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije </p><p><p>Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, <span>kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek <em>"Whatever it takes"</em>, s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.</span></p> <blockquote><p><em>"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. <span>Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. </span><span>Je človek trga</span><span>." –</span></em><span><strong>Janko Petrovec</strong></span></p></blockquote> <p>Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca <em>"zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." </em>Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.</p> <blockquote><p><em><span>"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."</span></em></p></blockquote></p> 174751624 RTVSLO – Val 202 1061 clean V 18. vzporedniku se pogovarjamo o politični krizi v državi, ki je takega položaja skoraj vajena. V Italiji je po razpadu vladne koalicije predsednik države zdaj zaupal mandat za sestavo nove vlade Mariu Draghiju, nekdanjemu vodji Evropske centralne banke. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize in kakšne gospodarske in socialne posledice epidemije se že kažejo, pa tudi o odpovedih karnevalov.<p>Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije </p><p><p>Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, <span>kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek <em>"Whatever it takes"</em>, s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.</span></p> <blockquote><p><em>"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. <span>Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. </span><span>Je človek trga</span><span>." –</span></em><span><strong>Janko Petrovec</strong></span></p></blockquote> <p>Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca <em>"zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." </em>Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.</p> <blockquote><p><em><span>"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 05 Feb 2021 11:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim V 18. vzporedniku se premikamo na Bližnji vzhod, kjer novega ameriškega predsednika Joeja Bidna čaka eden največjih zunanjepolitičnih izzivov – urediti odnose med Združenimi državami in Iranom. Pred letom dni sta bili državi na robu vojne, zdaj voditelji na obeh straneh govorijo bolj spravljivo. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če je še možno oživiti iranski jedrski sporazum, kako se na Bližnjem vzhodu odzivajo prve poteze novega ameriškega predsednika in kakšne so posledice arabske pomladi, ki se je začela pred desetimi leti.<p>Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi</p><p><p><span>Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." </span></em><span>- <strong>Karmen Švegl</strong></span></p></blockquote> <p><span>Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.</span></p> <blockquote><p><span>"<em>Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Z</em></span><em><span>ahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila </span>ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav<span>, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu." </span></em></p></blockquote></p> 174749890 RTVSLO – Val 202 916 clean V 18. vzporedniku se premikamo na Bližnji vzhod, kjer novega ameriškega predsednika Joeja Bidna čaka eden največjih zunanjepolitičnih izzivov – urediti odnose med Združenimi državami in Iranom. Pred letom dni sta bili državi na robu vojne, zdaj voditelji na obeh straneh govorijo bolj spravljivo. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če je še možno oživiti iranski jedrski sporazum, kako se na Bližnjem vzhodu odzivajo prve poteze novega ameriškega predsednika in kakšne so posledice arabske pomladi, ki se je začela pred desetimi leti.<p>Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi</p><p><p><span>Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." </span></em><span>- <strong>Karmen Švegl</strong></span></p></blockquote> <p><span>Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.</span></p> <blockquote><p><span>"<em>Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Z</em></span><em><span>ahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila </span>ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav<span>, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu." </span></em></p></blockquote></p> Fri, 29 Jan 2021 11:00:00 +0000 Karmen Švegl, Dubaj V 18. vzporedniku se odpravljamo v mesto, v katerega so že od začetka leta nenehno uprte oči svetovne javnosti. V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden in Združene države po štirih letih vladavine Donalda Trumpa močno razdeljene stopajo na novo pot. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o prvih sporočilih in potezah predsednika Bidna, novih razmerjih moči v senatu in kongresu, o drugi ustavni obtožbi Donalda Trumpa in zgodovinski prisegi Kamale Harris, prve ženske na položaju podpredsednice. Pogovorimo se tudi o stari in novi podobi ZDA v svetu.<p>V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?</p><p><p><span>To, kar smo lahko videli v sredo, je bila inavguracija brez primere. Ni bilo velikih množic, ki so običajno prisotne ob prisegi novega predsednika, slovesnost je zaradi nedavnega vpada Trumpovih podpornikov v kongres varovalo na tisoče pripadnikov nacionalne garde.</span></p> <blockquote><p><em>"Veliko ljudi je želelo priti na inavguracijo in tudi za njih je bil ta občutek zaprtega središča, pustih ulic in oboroženih ljudi na vsakem koraku nenavaden. Res nenavadna inavguracija." - </em>dopisnik <strong>Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Takoj po inavguraciji so v ZDA doživeli "metež izvršnih ukazov": <em>"<span>Biden se je osredotočil predvsem na pandemijo, vrnitev k podnebnem sporazumu, v Svetovno zdravstveno organizacijo … Ustavil gradnjo zidu na meji z Mehiko, spremenil del pravil za migracijo."</span></em></p> <blockquote><p><em>"Mislim, da se bo Kamala Harris ukvarjala predvsem z vprašanji rasne in spolne enakosti. Mislim, da je kar poklicana k temu. Njeno področje bo gotovo socialna reforma in reforma kazenske zakonodaje."</em></p></blockquote> <p>Sestava nove administracije je zelo pisana in odraža ameriški multikulturalizem. Če je je za Trumpovo administracijo veljajo, da so v njej predvsem beli moški, so tukaj predstavniki vseh: Latinoameričani, staroselci, ljudje z različnimi spolnimi identitetami, veliko je žensk ...</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Biden se bo prisiljen ukvarjati s Kitajsko in verjetno bo v te odnose v neki drugi konstalaciji stopila Rusija, ker demokrati so obsedeni z Rusijo in Putin ne bo več mogel računati na ta popustljiv slog Donalda Trumpa, ki se je izogibal, da bi karkoli slabega izjavil o Putinu."</em></p> </blockquote></p> 174748162 RTVSLO – Val 202 957 clean V 18. vzporedniku se odpravljamo v mesto, v katerega so že od začetka leta nenehno uprte oči svetovne javnosti. V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden in Združene države po štirih letih vladavine Donalda Trumpa močno razdeljene stopajo na novo pot. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o prvih sporočilih in potezah predsednika Bidna, novih razmerjih moči v senatu in kongresu, o drugi ustavni obtožbi Donalda Trumpa in zgodovinski prisegi Kamale Harris, prve ženske na položaju podpredsednice. Pogovorimo se tudi o stari in novi podobi ZDA v svetu.<p>V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?</p><p><p><span>To, kar smo lahko videli v sredo, je bila inavguracija brez primere. Ni bilo velikih množic, ki so običajno prisotne ob prisegi novega predsednika, slovesnost je zaradi nedavnega vpada Trumpovih podpornikov v kongres varovalo na tisoče pripadnikov nacionalne garde.</span></p> <blockquote><p><em>"Veliko ljudi je želelo priti na inavguracijo in tudi za njih je bil ta občutek zaprtega središča, pustih ulic in oboroženih ljudi na vsakem koraku nenavaden. Res nenavadna inavguracija." - </em>dopisnik <strong>Andrej Stopar</strong></p></blockquote> <p>Takoj po inavguraciji so v ZDA doživeli "metež izvršnih ukazov": <em>"<span>Biden se je osredotočil predvsem na pandemijo, vrnitev k podnebnem sporazumu, v Svetovno zdravstveno organizacijo … Ustavil gradnjo zidu na meji z Mehiko, spremenil del pravil za migracijo."</span></em></p> <blockquote><p><em>"Mislim, da se bo Kamala Harris ukvarjala predvsem z vprašanji rasne in spolne enakosti. Mislim, da je kar poklicana k temu. Njeno področje bo gotovo socialna reforma in reforma kazenske zakonodaje."</em></p></blockquote> <p>Sestava nove administracije je zelo pisana in odraža ameriški multikulturalizem. Če je je za Trumpovo administracijo veljajo, da so v njej predvsem beli moški, so tukaj predstavniki vseh: Latinoameričani, staroselci, ljudje z različnimi spolnimi identitetami, veliko je žensk ...</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Biden se bo prisiljen ukvarjati s Kitajsko in verjetno bo v te odnose v neki drugi konstalaciji stopila Rusija, ker demokrati so obsedeni z Rusijo in Putin ne bo več mogel računati na ta popustljiv slog Donalda Trumpa, ki se je izogibal, da bi karkoli slabega izjavil o Putinu."</em></p> </blockquote></p> Fri, 22 Jan 2021 11:00:00 +0000 Andrej Stopar, Washington V 18. vzporedniku se oziramo proti Rusiji, kjer se ob zmanjševanju števila okužb v zadnjih dneh sprašujejo tudi o pravem številu smrtnih žrtev epidemije. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, zakaj nastajajo velike razlike v podatkih o številu žrtev, kako se pripravljajo na letošnje parlamentarne volitve in v kakšnem stanju jih pričakuje opozicija ter o razmerah v še vedno nemirni Belorusiji, kjer je predsednik Lukašenko napovedal spremembe ustave. Obiščemo pa tudi največji ruski otok Sahalin.<p>Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji</p><p><p><span>Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.</span></p> <blockquote><p><em><span>"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – </span></em><strong>Vlasta Jeseničnik </strong></p></blockquote> <p><span>Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi </span>parlamentarne volitve<span>. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."</span></em></p></blockquote> <p><span>V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer </span>še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah<span>, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih </span>EU ne priznava za legitimne<span>. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."</span></em></p></blockquote></p> 174746549 RTVSLO – Val 202 909 clean V 18. vzporedniku se oziramo proti Rusiji, kjer se ob zmanjševanju števila okužb v zadnjih dneh sprašujejo tudi o pravem številu smrtnih žrtev epidemije. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, zakaj nastajajo velike razlike v podatkih o številu žrtev, kako se pripravljajo na letošnje parlamentarne volitve in v kakšnem stanju jih pričakuje opozicija ter o razmerah v še vedno nemirni Belorusiji, kjer je predsednik Lukašenko napovedal spremembe ustave. Obiščemo pa tudi največji ruski otok Sahalin.<p>Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji</p><p><p><span>Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.</span></p> <blockquote><p><em><span>"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – </span></em><strong>Vlasta Jeseničnik </strong></p></blockquote> <p><span>Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi </span>parlamentarne volitve<span>. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."</span></em></p></blockquote> <p><span>V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer </span>še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah<span>, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih </span>EU ne priznava za legitimne<span>. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."</span></em></p></blockquote></p> Fri, 15 Jan 2021 11:00:00 +0000 Vlasta Jeseničnik, Moskva V 18. vzporedniku se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021. Z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem pregledamo odzive evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres in razmišljamo o končni bilanci dogovora o brexitu, težavah s cepljenjem na celini in o izzivih, ki jih bo Slovenija morala predstaviti med letošnjim predsedovanjem EU.<p>Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres </p><p><p><span>V sredo smo lahko spremljali vdor Trumpovih privržencev v simbol ameriške demokracije, v ameriški kongres. Gre za izredne dogodke v eni izmed najtesnejših evropskih zaveznic. </span></p> <blockquote><p><em>"Odzivi evropskih voditeljev so š<span>ok, nejevera, obsodba nasilja, pozivi k razumu ter zaupanje v trdnost ameriških institucij in demokracije. Upajo, da bo novoizvoljenjemu predsedniku Joeju Bidnu uspelo pomiriti strasti. Zdi se mi, da skoraj ne bo nobenega evropskega politika, ki bi objokoval Trumpov odhod iz Bele hiše. Čezatlantski odnosi so v času Trumpa zelo trpeli, bili so celo med najslabšimi do zdaj." – </span></em><span><strong>Igor Jurič</strong></span></p></blockquote> <p>Po dolgih in naravnost mučnih pogajanjih se je vendarle končala zgodba brexita. Kaj sporazum pomeni za državljane EU in Združenega kraljestva in kakšne težave so se pokazale v prvem tednu veljave?</p> <blockquote><p><em>"Na mejah EU z nekdanjo članico ni prišlo do večjih težav. Kažejo pa se druge dolgoročne posledice, recimo konec študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus, ker Britanci ne želijo več sodelovati v njem. Ne bo več avtomatičnega medsebojnega priznavanja izobrazbe, podobno velja tudi za poklicne kvalifikacije. Državljani bodo lahko potovali na Otok in tam ostali brez vizuma le od 90 dni. Podobno velja v obratni smeri."</em></p></blockquote> <p><span>Zapleta se tudi pri cepljenju proti covidu-19. Zaradi hudih posledic, ki jih ima pandemija, vsi ti postopki potekajo neverjetno hitro. Vsi se zavedajo, da bomo lahko normalno zaživeli šele takrat, ko bo na voljo dovolj cepiva, zato so v EU močno skrajšali vse administrativne postopke ali pa nekatere peljali celo sočasno, da bi bilo čim hitreje na voljo čim več cepiv. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Na Evropski agenciji za zdravila in na Evropski komisiji se zavedajo, da pomemben del prebivalstva že tako zavrača cepljenje in če bi s prehitrimi odločitvami porušili zaupanje državljanov v varnost in zanesljivost cepiv, bi se nedvomno ustrelili v lastno nogo.""</span></em></p></blockquote> <p><span>EU je sklenila dogovor za nakup dodatnih 300 milijonov doz cepiva, ki ga proizvaja podjetje Pfizer. Skupaj z nakupljenimi cepivi drugih proizvajalcev bo zaloge cepiv torej dovolj, da bo lahko cepljenih 80 odstotkov prebivalstva. </span></p></p> 174744969 RTVSLO – Val 202 1229 clean V 18. vzporedniku se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021. Z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem pregledamo odzive evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres in razmišljamo o končni bilanci dogovora o brexitu, težavah s cepljenjem na celini in o izzivih, ki jih bo Slovenija morala predstaviti med letošnjim predsedovanjem EU.<p>Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres </p><p><p><span>V sredo smo lahko spremljali vdor Trumpovih privržencev v simbol ameriške demokracije, v ameriški kongres. Gre za izredne dogodke v eni izmed najtesnejših evropskih zaveznic. </span></p> <blockquote><p><em>"Odzivi evropskih voditeljev so š<span>ok, nejevera, obsodba nasilja, pozivi k razumu ter zaupanje v trdnost ameriških institucij in demokracije. Upajo, da bo novoizvoljenjemu predsedniku Joeju Bidnu uspelo pomiriti strasti. Zdi se mi, da skoraj ne bo nobenega evropskega politika, ki bi objokoval Trumpov odhod iz Bele hiše. Čezatlantski odnosi so v času Trumpa zelo trpeli, bili so celo med najslabšimi do zdaj." – </span></em><span><strong>Igor Jurič</strong></span></p></blockquote> <p>Po dolgih in naravnost mučnih pogajanjih se je vendarle končala zgodba brexita. Kaj sporazum pomeni za državljane EU in Združenega kraljestva in kakšne težave so se pokazale v prvem tednu veljave?</p> <blockquote><p><em>"Na mejah EU z nekdanjo članico ni prišlo do večjih težav. Kažejo pa se druge dolgoročne posledice, recimo konec študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus, ker Britanci ne želijo več sodelovati v njem. Ne bo več avtomatičnega medsebojnega priznavanja izobrazbe, podobno velja tudi za poklicne kvalifikacije. Državljani bodo lahko potovali na Otok in tam ostali brez vizuma le od 90 dni. Podobno velja v obratni smeri."</em></p></blockquote> <p><span>Zapleta se tudi pri cepljenju proti covidu-19. Zaradi hudih posledic, ki jih ima pandemija, vsi ti postopki potekajo neverjetno hitro. Vsi se zavedajo, da bomo lahko normalno zaživeli šele takrat, ko bo na voljo dovolj cepiva, zato so v EU močno skrajšali vse administrativne postopke ali pa nekatere peljali celo sočasno, da bi bilo čim hitreje na voljo čim več cepiv. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Na Evropski agenciji za zdravila in na Evropski komisiji se zavedajo, da pomemben del prebivalstva že tako zavrača cepljenje in če bi s prehitrimi odločitvami porušili zaupanje državljanov v varnost in zanesljivost cepiv, bi se nedvomno ustrelili v lastno nogo.""</span></em></p></blockquote> <p><span>EU je sklenila dogovor za nakup dodatnih 300 milijonov doz cepiva, ki ga proizvaja podjetje Pfizer. Skupaj z nakupljenimi cepivi drugih proizvajalcev bo zaloge cepiv torej dovolj, da bo lahko cepljenih 80 odstotkov prebivalstva. </span></p></p> Fri, 08 Jan 2021 11:00:00 +0000 Igor Jurič, Bruselj V 18. vzporedniku se pogovarjamo o stanju v državi, ki je v mnogih pogledih vodilna na stari celini. Ne le gospodarsko, v zadnjega pol leta je Nemčija predsedovala Evropski uniji, med prvimi so predstavili tudi načrt cepljenja prebivalstva proti koronavirusu. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o kompromisih glede načrta za gospodarsko okrevanje EU, ki je bil sprejet pod nemškim vodstvom, slišimo politična stališča vseh treh kandidatov za naslednika Angele Merkel na čelu največje nemške stranke CDU, obiščemo cepilni center in se sprašujemo, na kakšen način so v Nemčiji med epidemijo ohranili šole odprte. <p>Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole? </p><p><p>Nemčija je v številnih pogledih vodilna na stari celini. Ne le gospodarsko, v zadnjega pol leta je Nemčija predsedovala Evropski uniji, med prvimi je predstavila tudi načrt cepljenja prebivalstva proti koronavirusni bolezni.</p> <p>V Nemčiji so do zdaj veljali bolj rahli ukrepi, reševanja epidemije so se lotili z mehkim pristopom, a ker jim rasti ni uspelo ustaviti, od 16. decembra tudi tam veljajo strožji ukrepi.</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Podpora ukrepom tukaj je visoka. Ko jih sprejmejo in zaostrijo, pa jih tudi nemška kanclerka pojasnjuje redno na tiskovnih konferencah, tudi v parlamentu. Ukrepi se ne spreminjajo, kar sprejmejo in utemeljijo, potem to velja za čas, ki ga napovedo." – </em>Polona Fijavž</p> </blockquote> </p> 174740604 RTVSLO – Val 202 1387 clean V 18. vzporedniku se pogovarjamo o stanju v državi, ki je v mnogih pogledih vodilna na stari celini. Ne le gospodarsko, v zadnjega pol leta je Nemčija predsedovala Evropski uniji, med prvimi so predstavili tudi načrt cepljenja prebivalstva proti koronavirusu. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o kompromisih glede načrta za gospodarsko okrevanje EU, ki je bil sprejet pod nemškim vodstvom, slišimo politična stališča vseh treh kandidatov za naslednika Angele Merkel na čelu največje nemške stranke CDU, obiščemo cepilni center in se sprašujemo, na kakšen način so v Nemčiji med epidemijo ohranili šole odprte. <p>Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole? </p><p><p>Nemčija je v številnih pogledih vodilna na stari celini. Ne le gospodarsko, v zadnjega pol leta je Nemčija predsedovala Evropski uniji, med prvimi je predstavila tudi načrt cepljenja prebivalstva proti koronavirusni bolezni.</p> <p>V Nemčiji so do zdaj veljali bolj rahli ukrepi, reševanja epidemije so se lotili z mehkim pristopom, a ker jim rasti ni uspelo ustaviti, od 16. decembra tudi tam veljajo strožji ukrepi.</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Podpora ukrepom tukaj je visoka. Ko jih sprejmejo in zaostrijo, pa jih tudi nemška kanclerka pojasnjuje redno na tiskovnih konferencah, tudi v parlamentu. Ukrepi se ne spreminjajo, kar sprejmejo in utemeljijo, potem to velja za čas, ki ga napovedo." – </em>Polona Fijavž</p> </blockquote> </p> Fri, 18 Dec 2020 11:00:00 +0000 Polona Fijavž, Berlin V 18. vzporedniku pogledamo v Avstrijo, kjer število okužb še naprej upada in se začenjajo pogovarjati o postopnem sproščanju ukrepov. Glede na to, da Avstrija ostro nasprotuje vseevropskemu zapiranju smučišč med prazniki, bo zanimivo spremljati, kakšne ukrepe bodo sprejeli ob odprtju smučišč. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica, kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva in kako bo letos izgledal tradicionalni novoletni koncert filharmonikov.<p>Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva</p><p><p>V 18. vzporedniku smo tokrat pogledali v Avstrijo. Tam število okužb še naprej upada, zato se začenjajo pogovarjati tudi o postopnem sproščanju ukrepov. P<span>red tednom dni so začeli tudi množično testiranje prebivalstva, s katerim želijo oceniti, kako razširjen je virus v posameznih regijah. Gre za logistično zelo zahteven projekt, v začetku so poročali tudi o dolgih vrstah in tehničnih težavah, a izkušnje kažejo, da naj bi šlo za enega izmed uspešnih ukrepov. </span></p> <blockquote><p><em>"Vlada vztraja, da je to edini način, da se prepreči tretje zaprtje javnega življenja in gospodarstva, čeprav Avstrijci težko verjamejo, da se to ne bo zgodilo, ker vedo, da je januarj in februarja običajno vrhunec gripe. </em><em>Je pa res, da imajo Avstrijci že iz prvega vala kar nekaj dobrih izkušenj z množičnim testiranjem. Ocenjujejo, da bo to res pomagalo pri preprečevanju zaprtja."</em></p></blockquote> <p><span>Glede na to, da Avstrija ostro nasprotuje vseevropskemu zapiranju smučišč med prazniki, bo zanimivo spremljati tudi, kakšne ukrepe bodo sprejeli ob odprtju smučišč. </span></p> <blockquote><p><em>"Smučišča bodo začela delovati 24. decembra, ampak samo za dnevne goste. Kako pa bodo poskrbeli za ukrepe? Smučarski centri vedno znova ponavljajo, da je prostora dovolj, da gre samo za posamezne smučarje in ne toliko za skupine ..."</em></p></blockquote> <p><span>Našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš smo med drugim vprašali tudi, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica in kako bo letos videti tradicionalni novoletni koncert filharmonikov.</span></p></p> 174738782 RTVSLO – Val 202 812 clean V 18. vzporedniku pogledamo v Avstrijo, kjer število okužb še naprej upada in se začenjajo pogovarjati o postopnem sproščanju ukrepov. Glede na to, da Avstrija ostro nasprotuje vseevropskemu zapiranju smučišč med prazniki, bo zanimivo spremljati, kakšne ukrepe bodo sprejeli ob odprtju smučišč. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica, kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva in kako bo letos izgledal tradicionalni novoletni koncert filharmonikov.<p>Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva</p><p><p>V 18. vzporedniku smo tokrat pogledali v Avstrijo. Tam število okužb še naprej upada, zato se začenjajo pogovarjati tudi o postopnem sproščanju ukrepov. P<span>red tednom dni so začeli tudi množično testiranje prebivalstva, s katerim želijo oceniti, kako razširjen je virus v posameznih regijah. Gre za logistično zelo zahteven projekt, v začetku so poročali tudi o dolgih vrstah in tehničnih težavah, a izkušnje kažejo, da naj bi šlo za enega izmed uspešnih ukrepov. </span></p> <blockquote><p><em>"Vlada vztraja, da je to edini način, da se prepreči tretje zaprtje javnega življenja in gospodarstva, čeprav Avstrijci težko verjamejo, da se to ne bo zgodilo, ker vedo, da je januarj in februarja običajno vrhunec gripe. </em><em>Je pa res, da imajo Avstrijci že iz prvega vala kar nekaj dobrih izkušenj z množičnim testiranjem. Ocenjujejo, da bo to res pomagalo pri preprečevanju zaprtja."</em></p></blockquote> <p><span>Glede na to, da Avstrija ostro nasprotuje vseevropskemu zapiranju smučišč med prazniki, bo zanimivo spremljati tudi, kakšne ukrepe bodo sprejeli ob odprtju smučišč. </span></p> <blockquote><p><em>"Smučišča bodo začela delovati 24. decembra, ampak samo za dnevne goste. Kako pa bodo poskrbeli za ukrepe? Smučarski centri vedno znova ponavljajo, da je prostora dovolj, da gre samo za posamezne smučarje in ne toliko za skupine ..."</em></p></blockquote> <p><span>Našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš smo med drugim vprašali tudi, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica in kako bo letos videti tradicionalni novoletni koncert filharmonikov.</span></p></p> Fri, 11 Dec 2020 11:00:00 +0000 Petra Kos Gnamuš, Dunaj V 18. vzporedniku pogledamo proti južni sosedi, kjer spet zaznavajo rekordne številke novih okužb in sprejemajo nove ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Vstop na Hrvaško je zdaj mogoč le z negativnim izvidom testa PCR, največ okužb pa odkrivajo v prestolnici. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kaj je pripeljalo do novega vrha okužb, kako se z okužbo in samoizolacijo sredi krize spoprijema premier Plenković, kakšni so gospodarski kazalci po treh četrtletjih in okrnjeni turistični sezoni ter kako bo mesto Zagreb izkoristilo 700 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po pomladnem potresu. Vprašamo se tudi, kaj nova film in knjiga razkrivata o zagrebškem županu Milanu Bandiću.<p>Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard o južni sosedi, kjer zaznavajo rekordne številke novih okužb in sprejemajo nove ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa</p><p><p>Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so <span>poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu. Včeraj so potrdili 3955 okužb ob 10.626 testih, skupno je aktivno okuženih skoraj 25.000 ljudi. </span>Vstop na Hrvaško je zdaj mogoč le z negativnim izvidom testa PCR, največ okužb pa odkrivajo v prestolnici. Da se razmere še naprej slabšajo, nam je zatrdila tudi naša dopisnica iz Zagreba <strong>Tanja Borčić Bernard</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ogromna težava Hrvaške, ki je ta hip po štirinajstdnevni incidenci takoj za Luksemburgom, se pravi med najslabšimi državami v Evropi, je ta, da znanstvena skupnost ni enotna v svojih stališčih in predlogih, ki jih daje vladi. Eni trdijo, da ni tako slabo, drugi, da je stanje alarmantno. Na žalost je vlada premierja Plenkovića predolgo poslušala tiste, ki so trdili, da je vse pod nadzorom. Kajti zdaj postaja jasno, da na Hrvaškem čisto nič ni več pod nadzorom. Epidemiologom ne uspe več pokriti okuženih, kaj šele njihovih stikov."</em></p></blockquote> <p>Tanja Borčić Bernard dodaja, da je tudi hrvaško gospodarstvo v zelo slabem stanju, saj je to v drugem tromesečju imelo kar 15,4-odstoten padec BDP-ja, v tretjem pa kar 10-odstoten in to kljub relativno solidni turistični sezoni: <em>"Ta podatek kaže, kako je Hrvaška odvisna od turizma."</em></p> <blockquote><p><em>"Tudi samo dejstvo, da se Hrvaška ne zapira ob takšni slabi epidemiološki sliki, pove, da denarja za nadomestila ni."</em></p></blockquote> <p>Med drugim smo govorili tudi o tem, kako se z okužbo in samoizolacijo sredi krize spoprijema premier Plenković ter kako bo mesto Zagreb izkoristilo 700 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po pomladnem potresu. Vprašali smo tudi, kaj nova film in knjiga razkrivata o zagrebškem županu Milanu Bandiću.</p></p> 174737164 RTVSLO – Val 202 1072 clean V 18. vzporedniku pogledamo proti južni sosedi, kjer spet zaznavajo rekordne številke novih okužb in sprejemajo nove ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Vstop na Hrvaško je zdaj mogoč le z negativnim izvidom testa PCR, največ okužb pa odkrivajo v prestolnici. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kaj je pripeljalo do novega vrha okužb, kako se z okužbo in samoizolacijo sredi krize spoprijema premier Plenković, kakšni so gospodarski kazalci po treh četrtletjih in okrnjeni turistični sezoni ter kako bo mesto Zagreb izkoristilo 700 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po pomladnem potresu. Vprašamo se tudi, kaj nova film in knjiga razkrivata o zagrebškem županu Milanu Bandiću.<p>Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard o južni sosedi, kjer zaznavajo rekordne številke novih okužb in sprejemajo nove ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa</p><p><p>Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so <span>poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu. Včeraj so potrdili 3955 okužb ob 10.626 testih, skupno je aktivno okuženih skoraj 25.000 ljudi. </span>Vstop na Hrvaško je zdaj mogoč le z negativnim izvidom testa PCR, največ okužb pa odkrivajo v prestolnici. Da se razmere še naprej slabšajo, nam je zatrdila tudi naša dopisnica iz Zagreba <strong>Tanja Borčić Bernard</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ogromna težava Hrvaške, ki je ta hip po štirinajstdnevni incidenci takoj za Luksemburgom, se pravi med najslabšimi državami v Evropi, je ta, da znanstvena skupnost ni enotna v svojih stališčih in predlogih, ki jih daje vladi. Eni trdijo, da ni tako slabo, drugi, da je stanje alarmantno. Na žalost je vlada premierja Plenkovića predolgo poslušala tiste, ki so trdili, da je vse pod nadzorom. Kajti zdaj postaja jasno, da na Hrvaškem čisto nič ni več pod nadzorom. Epidemiologom ne uspe več pokriti okuženih, kaj šele njihovih stikov."</em></p></blockquote> <p>Tanja Borčić Bernard dodaja, da je tudi hrvaško gospodarstvo v zelo slabem stanju, saj je to v drugem tromesečju imelo kar 15,4-odstoten padec BDP-ja, v tretjem pa kar 10-odstoten in to kljub relativno solidni turistični sezoni: <em>"Ta podatek kaže, kako je Hrvaška odvisna od turizma."</em></p> <blockquote><p><em>"Tudi samo dejstvo, da se Hrvaška ne zapira ob takšni slabi epidemiološki sliki, pove, da denarja za nadomestila ni."</em></p></blockquote> <p>Med drugim smo govorili tudi o tem, kako se z okužbo in samoizolacijo sredi krize spoprijema premier Plenković ter kako bo mesto Zagreb izkoristilo 700 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po pomladnem potresu. Vprašali smo tudi, kaj nova film in knjiga razkrivata o zagrebškem županu Milanu Bandiću.</p></p> Fri, 04 Dec 2020 11:00:00 +0000 Tanja Borčić Bernard, Zagreb V Italiji, kjer smo spomladi spremljali prve kaotične prizore epidemije na evropskih tleh, se število smrtnih žrtev covida-19 spet močno vzpenja in dosega ravni iz prvega vala epidemije. Razmisleki pa so zdaj drugačni – dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, po čem se zdajšnji omejevalni ukrepi razlikujejo od spomladanskih, kakšne načrte ima država za cepljenje ter o papežu Frančišku, ki ob začetku adventnega časa razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih. Okusimo pa tudi posledice mediteranske diete.<p>Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec</p><p><p>V Italiji, kjer smo spomladi spremljali prve kaotične prizore epidemije na evropskih tleh, se število smrtnih žrtev covida-19 spet močno vzpenja in dosega ravni iz prvega vala epidemije. Razmisleki pa so zdaj drugačni – dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono. Z našim rimskim dopisnikom <strong>Jankom Petrovcem</strong> razmišljamo, po čem se zdajšnji omejevalni ukrepi razlikujejo od spomladanskih, kakšne načrte ima država za testiranje in cepljenje ter o papežu Frančišku, ki ob začetku adventnega časa razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih.</p> <p>V teh dneh pa je <em>sredozemska dieta</em> praznovala 10 let Unescove zaščite. Kaj točno je v tem primeru zaščiteno?</p> <p>"<em>To ni dieta za hujšanje, ampak sredozemski način prehranjevanja. Temelji na skupnosti. Obedovanje v družbi ima številne pozitivne učinke. Sestavine? V grobem lahko rečemo, da je sredozemska dieta zelo raznovrstna, temelji pa na žitaricah, sadju, sveži zelenjavi v vseh letnih časih, semenih in oljčnem olju, ob zmernem uživanju belega mesa, rib, stročnic, jajc, mlečnih izdelkov in rdečega vina ter ob skopih odmerkih rdečega mesa in živalskih maščob.</em>"</p></p> 174735449 RTVSLO – Val 202 1198 clean V Italiji, kjer smo spomladi spremljali prve kaotične prizore epidemije na evropskih tleh, se število smrtnih žrtev covida-19 spet močno vzpenja in dosega ravni iz prvega vala epidemije. Razmisleki pa so zdaj drugačni – dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, po čem se zdajšnji omejevalni ukrepi razlikujejo od spomladanskih, kakšne načrte ima država za cepljenje ter o papežu Frančišku, ki ob začetku adventnega časa razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih. Okusimo pa tudi posledice mediteranske diete.<p>Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec</p><p><p>V Italiji, kjer smo spomladi spremljali prve kaotične prizore epidemije na evropskih tleh, se število smrtnih žrtev covida-19 spet močno vzpenja in dosega ravni iz prvega vala epidemije. Razmisleki pa so zdaj drugačni – dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono. Z našim rimskim dopisnikom <strong>Jankom Petrovcem</strong> razmišljamo, po čem se zdajšnji omejevalni ukrepi razlikujejo od spomladanskih, kakšne načrte ima država za testiranje in cepljenje ter o papežu Frančišku, ki ob začetku adventnega časa razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih.</p> <p>V teh dneh pa je <em>sredozemska dieta</em> praznovala 10 let Unescove zaščite. Kaj točno je v tem primeru zaščiteno?</p> <p>"<em>To ni dieta za hujšanje, ampak sredozemski način prehranjevanja. Temelji na skupnosti. Obedovanje v družbi ima številne pozitivne učinke. Sestavine? V grobem lahko rečemo, da je sredozemska dieta zelo raznovrstna, temelji pa na žitaricah, sadju, sveži zelenjavi v vseh letnih časih, semenih in oljčnem olju, ob zmernem uživanju belega mesa, rib, stročnic, jajc, mlečnih izdelkov in rdečega vina ter ob skopih odmerkih rdečega mesa in živalskih maščob.</em>"</p></p> Fri, 27 Nov 2020 11:00:00 +0000 Janko Petrovec, Rim Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.<p>Kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu Iz Carigrada se je oglasila Karmen Švegl</p><p><p>Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.</p> </p> 174733728 RTVSLO – Val 202 935 clean Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.<p>Kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu Iz Carigrada se je oglasila Karmen Švegl</p><p><p>Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico <strong>Karmen Švegl</strong> razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.</p> </p> Fri, 20 Nov 2020 11:00:00 +0000 Karmen Švegl, Carigrad RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. sl Fri, 02 Dec 2022 11:00:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/18-vzporednik/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 02 Dec 2022 11:00:00 +0000 18. vzporednik