<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/7_stran.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. </description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/7stran</link>
        <title>7. stran</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251128/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>V oddaji 7. stran vam tokrat predstavljamo atipični roman, ki ga je literarna stroka označila za lirski roman. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Izjemen prvenec angleškega pisatelja Maxa Porterja je nastal pred dobrimi desetimi leti in ima v slovenskem prevodu naslov Bridkost je stvar s peresi. Pripoved o izgubi, žalosti in tolažbi nas ne pusti ravnodušne, poudarja bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak, ki jo je pred mikrofon povabil Bojan Leskovec. </description>
        <enclosure length="19785216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/31/MaxPortRA_SLO_LJT_8238335_18912789.mp3"></enclosure>
        <guid>175194843</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>618</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji 7. stran vam tokrat predstavljamo atipični roman, ki ga je literarna stroka označila za lirski roman. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Izjemen prvenec angleškega pisatelja Maxa Porterja je nastal pred dobrimi desetimi leti in ima v slovenskem prevodu naslov Bridkost je stvar s peresi. Pripoved o izgubi, žalosti in tolažbi nas ne pusti ravnodušne, poudarja bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak, ki jo je pred mikrofon povabil Bojan Leskovec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194843</link>
        <pubDate> Sun, 01 Feb 2026 06:30:26 +0000</pubDate>
        <title>Max Porter: Bridkost je stvar s peresi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga. </description>
        <enclosure length="15657216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/24/AstridLRA_SLO_LJT_8156005_18820339.mp3"></enclosure>
        <guid>175193018</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>489</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193018</link>
        <pubDate> Sun, 25 Jan 2026 06:30:16 +0000</pubDate>
        <title>Astrid Lindgren: Ronja, razbojniška hči</title>
      </item>
      <item>
        <description>V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.</description>
        <enclosure length="23825664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/18/BrankoGRA_SLO_LJT_8082707_18736214.mp3"></enclosure>
        <guid>175191200</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191200</link>
        <pubDate> Sun, 18 Jan 2026 06:30:12 +0000</pubDate>
        <title>Branko Gradišnik: Skrunitelj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi&lt;p&gt;Kdo bi si mislil, a zapor se je v zgodovini svetovne književnosti že večkrat pokazal kot tisti kraj, ki pisatelje spodbudi k najbolj vrhunskemu literarnemu ustvarjanju. &lt;strong&gt;Miguel de Cervntes&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Oscar Wilde&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Jean Genet&lt;/strong&gt; so, če omenimo le nekaj znamenitih avtorjev, nekaj svojih najpomembnej&amp;scaron;ih del napisali prav za re&amp;scaron;etkami. No, tej imenitni dru&amp;scaron;čini se je pred nekaj leti pridružil tur&amp;scaron;ki pisatelj in novinar &lt;strong&gt;Ahmet Altan&lt;/strong&gt; z romanom &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Gospa Hayat&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;. O čem ta knjiga pravzaprav govori, smo preverjali v tokratni 7. strani, ko smo pred mikrofonom gostili psihiatrinjo, družinsko sistemsko terapevtko, &lt;strong&gt;Bredo Jelen Sobočan&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18147072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/AhmetAlRA_SLO_LJT_7999105_18640727.mp3"></enclosure>
        <guid>175189095</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi&lt;p&gt;Kdo bi si mislil, a zapor se je v zgodovini svetovne književnosti že večkrat pokazal kot tisti kraj, ki pisatelje spodbudi k najbolj vrhunskemu literarnemu ustvarjanju. &lt;strong&gt;Miguel de Cervntes&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Oscar Wilde&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;Jean Genet&lt;/strong&gt; so, če omenimo le nekaj znamenitih avtorjev, nekaj svojih najpomembnej&amp;scaron;ih del napisali prav za re&amp;scaron;etkami. No, tej imenitni dru&amp;scaron;čini se je pred nekaj leti pridružil tur&amp;scaron;ki pisatelj in novinar &lt;strong&gt;Ahmet Altan&lt;/strong&gt; z romanom &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Gospa Hayat&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;. O čem ta knjiga pravzaprav govori, smo preverjali v tokratni 7. strani, ko smo pred mikrofonom gostili psihiatrinjo, družinsko sistemsko terapevtko, &lt;strong&gt;Bredo Jelen Sobočan&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189095</link>
        <pubDate> Sun, 11 Jan 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Ahmet Altan: Gospa Hayat</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec. </description>
        <enclosure length="22677504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/06/SallyRoRA_SLO_LJT_7675038_18277028.mp3"></enclosure>
        <guid>175180261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>708</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180261</link>
        <pubDate> Sun, 07 Dec 2025 06:30:12 +0000</pubDate>
        <title>Sally Rooney: Intermezzo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.</description>
        <enclosure length="18235392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/29/FotiniERA_SLO_LJT_7604323_18196816.mp3"></enclosure>
        <guid>175178553</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>569</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178553</link>
        <pubDate> Sun, 30 Nov 2025 06:40:11 +0000</pubDate>
        <title>Fotini Epanomitis: Mulino žrebe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dober dan, žalost, je delo francoske pisateljice Francoise Sagan, upornice in ikone, ki je literarni preboj doživela leta 1954, pri rosnih 18. letih. V delu Dober dan, žalost opisuje  življenje dekleta, Cecile, ki z očetom in mačeho v povojnem obdobju preživlja poletje na francoski rivieri. Avtorica se odkrito dotika tem, kot sta popivanje in spolnost, zato je bil roman ob izidu precej kontroverzen, štiri leta pozneje pa so po knjižni predlogi posneli film. O zgodbi, odnosih med protagonisti in občutkih med branjem smo se pogovarjali z gostjo oddaje, Karin Dobnikar.</description>
        <enclosure length="17669376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/FranoisRA_SLO_LJT_7495825_18075018.mp3"></enclosure>
        <guid>175175811</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dober dan, žalost, je delo francoske pisateljice Francoise Sagan, upornice in ikone, ki je literarni preboj doživela leta 1954, pri rosnih 18. letih. V delu Dober dan, žalost opisuje  življenje dekleta, Cecile, ki z očetom in mačeho v povojnem obdobju preživlja poletje na francoski rivieri. Avtorica se odkrito dotika tem, kot sta popivanje in spolnost, zato je bil roman ob izidu precej kontroverzen, štiri leta pozneje pa so po knjižni predlogi posneli film. O zgodbi, odnosih med protagonisti in občutkih med branjem smo se pogovarjali z gostjo oddaje, Karin Dobnikar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175811</link>
        <pubDate> Sun, 23 Nov 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Françoise Sagan: Dober dan, žalost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Roman Kairos nemške pisateljice in operne režiserke Jenny Erpenbeck  je v izvirniku izšel leta 2021. Večplastna zgodba o ljubezenski zvezi med študentko in precej starejšim pisateljem, vse od njenih utopičnih zametkov do grenkega konca. Prav tako je tudi pripoved o nadzoru, manipulaciji, prevari, izgubi, razkroju upanja ter zaupanja. Avtorica Jenny Erpenbeck je ob prejemu mednarodnega bookerja dejala, da si želi,  da bi ljudje ob romanu Kairos spoznali, da življenje v Vzhodni Nemčiji ni bilo samo životarjenje v paranoji. </description>
        <enclosure length="21504768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/08/JennyErRA_SLO_LJT_7383735_17945070.mp3"></enclosure>
        <guid>175173130</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>672</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Roman Kairos nemške pisateljice in operne režiserke Jenny Erpenbeck  je v izvirniku izšel leta 2021. Večplastna zgodba o ljubezenski zvezi med študentko in precej starejšim pisateljem, vse od njenih utopičnih zametkov do grenkega konca. Prav tako je tudi pripoved o nadzoru, manipulaciji, prevari, izgubi, razkroju upanja ter zaupanja. Avtorica Jenny Erpenbeck je ob prejemu mednarodnega bookerja dejala, da si želi,  da bi ljudje ob romanu Kairos spoznali, da življenje v Vzhodni Nemčiji ni bilo samo životarjenje v paranoji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173130</link>
        <pubDate> Sun, 09 Nov 2025 06:30:23 +0000</pubDate>
        <title>Jenny Erpenbeck: Kairos</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Dogajanje napetega, kriminalnega romana je postavljeno v  idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor. Avtor Ragnar Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir, zato ni težko ugotoviti, kateri žanr mu je najbolj pri srcu. Snežna slepota je vznemirljiva zgodba, ki odseva kontrast beline mirnega okolja ter mračnih skrivnosti dogodkov in posameznikov. Bojan Leskovec v oddaji 7. stran gosti strastno bralko, ljubiteljico zgodovinskih knjig, magistrico športnega managementa Manco Rakovec.</description>
        <enclosure length="21497856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/01/RagnarJRA_SLO_LJT_7313187_17863762.mp3"></enclosure>
        <guid>175171335</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>671</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Dogajanje napetega, kriminalnega romana je postavljeno v  idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor. Avtor Ragnar Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir, zato ni težko ugotoviti, kateri žanr mu je najbolj pri srcu. Snežna slepota je vznemirljiva zgodba, ki odseva kontrast beline mirnega okolja ter mračnih skrivnosti dogodkov in posameznikov. Bojan Leskovec v oddaji 7. stran gosti strastno bralko, ljubiteljico zgodovinskih knjig, magistrico športnega managementa Manco Rakovec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171335</link>
        <pubDate> Sun, 02 Nov 2025 06:30:39 +0000</pubDate>
        <title>Ragnar Jónasson: Snežna slepota</title>
      </item>
      <item>
        <description>Globalna uspešnica sodobne japonske pisateljice govori o človeku, ki je udomačil mačkona, in o mačkonu, ki je udomačil človeka, da bi nas navsezadnje naučila, kako dragocena so vsa življenja, človeška in živalska&lt;p&gt;Danes 53-letna &lt;strong&gt;Hiro Arikawa&lt;/strong&gt; že dobri dve desetletji sodi med prodajno najuspe&amp;scaron;nej&amp;scaron;e japonske pisateljice. Uspeh, ki ga je najprej zabeležila v domovini, pa se je v zadnjih letih začel &amp;scaron;iriti tudi daleč onkraj meja dežele vzhajajočega sonca. Za to je prvenstveno zaslužen njen roman &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Maček gre na pot&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki ga je za založbo Beletrina iz izvirnika pred nedavnim prevedel &lt;strong&gt;Domen Kavčič&lt;/strong&gt;. In s čim je &lt;em&gt;Maček gre na pot&lt;/em&gt; pravzaprav prepričal bralke in bralce po vsem svetu? &amp;ndash; Zgodba, ki jo Arikawa tu zapleta in razpleta, pripoveduje o ljubečem odnosu med mo&amp;scaron;kim, Satorijem, in njegovim mačkonom, Nano. Kaj podobnega smo sicer že lahko brali kdaj v preteklosti, a v pričujočem romanu je pisateljica na&amp;scaron;la učinkovito pripovedno strategijo, zaradi katere je njeno knjigo sila težko odložiti; zgodbe o nežnem prijateljstvu med človekom in mačkom namreč ne pripoveduje človek &amp;hellip; ampak maček. Pa govoreči mački res sodijo v literaturo, namenjeno odraslim bralkam in bralcem? &amp;ndash; Gostja tokratne 7. strani, novinarka Primorski novic, &lt;strong&gt;Maja Pertič Gombač&lt;/strong&gt;, je prepričana, da vsekakor.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17577984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/25/HiroAriRA_SLO_LJT_7240239_17778537.mp3"></enclosure>
        <guid>175169511</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>549</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Globalna uspešnica sodobne japonske pisateljice govori o človeku, ki je udomačil mačkona, in o mačkonu, ki je udomačil človeka, da bi nas navsezadnje naučila, kako dragocena so vsa življenja, človeška in živalska&lt;p&gt;Danes 53-letna &lt;strong&gt;Hiro Arikawa&lt;/strong&gt; že dobri dve desetletji sodi med prodajno najuspe&amp;scaron;nej&amp;scaron;e japonske pisateljice. Uspeh, ki ga je najprej zabeležila v domovini, pa se je v zadnjih letih začel &amp;scaron;iriti tudi daleč onkraj meja dežele vzhajajočega sonca. Za to je prvenstveno zaslužen njen roman &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Maček gre na pot&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki ga je za založbo Beletrina iz izvirnika pred nedavnim prevedel &lt;strong&gt;Domen Kavčič&lt;/strong&gt;. In s čim je &lt;em&gt;Maček gre na pot&lt;/em&gt; pravzaprav prepričal bralke in bralce po vsem svetu? &amp;ndash; Zgodba, ki jo Arikawa tu zapleta in razpleta, pripoveduje o ljubečem odnosu med mo&amp;scaron;kim, Satorijem, in njegovim mačkonom, Nano. Kaj podobnega smo sicer že lahko brali kdaj v preteklosti, a v pričujočem romanu je pisateljica na&amp;scaron;la učinkovito pripovedno strategijo, zaradi katere je njeno knjigo sila težko odložiti; zgodbe o nežnem prijateljstvu med človekom in mačkom namreč ne pripoveduje človek &amp;hellip; ampak maček. Pa govoreči mački res sodijo v literaturo, namenjeno odraslim bralkam in bralcem? &amp;ndash; Gostja tokratne 7. strani, novinarka Primorski novic, &lt;strong&gt;Maja Pertič Gombač&lt;/strong&gt;, je prepričana, da vsekakor.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169511</link>
        <pubDate> Sun, 26 Oct 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Hiro Arikawa: Maček gre na pot</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako je, ko se spopadeta človeški in umetni um? Vsekakor je to izjemno aktualna tema, ki jo odpira tudi roman enega najopaznejših sodobnih angleških pisateljev Iana McEwana, ki ga predstavimo v tokratni oddaji 7. Stran. Njegov naslov je Stroji kot jaz. Izšel je leta 2019, v slovenskem prevodu pa pri Cankarjevi založbi pred tremi leti. Gre za zgodbo nedoraslega Charlieja, ki z materino zapuščino kupi robota oziroma enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu izbere tudi osebnost. Bralcu se, kot bomo slišali, med branjem postavlja več aktualnih vprašanj kot odgovorov. </description>
        <enclosure length="19228416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/17/IanMcEwRA_SLO_LJT_7158975_17685410.mp3"></enclosure>
        <guid>175167394</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako je, ko se spopadeta človeški in umetni um? Vsekakor je to izjemno aktualna tema, ki jo odpira tudi roman enega najopaznejših sodobnih angleških pisateljev Iana McEwana, ki ga predstavimo v tokratni oddaji 7. Stran. Njegov naslov je Stroji kot jaz. Izšel je leta 2019, v slovenskem prevodu pa pri Cankarjevi založbi pred tremi leti. Gre za zgodbo nedoraslega Charlieja, ki z materino zapuščino kupi robota oziroma enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu izbere tudi osebnost. Bralcu se, kot bomo slišali, med branjem postavlja več aktualnih vprašanj kot odgovorov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167394</link>
        <pubDate> Sun, 19 Oct 2025 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Ian McEwan: Stroji kot jaz</title>
      </item>
      <item>
        <description>“Le en zakon nas loči od distopične družbe, v kateri bi bila pravice in svoboda žensk, mater, povsem okrnjene,” razmišlja Inga Bau, specialistka za interno komuniciranje in sogovornica v tokratni oddaji. Aktualno Sedmo stran posvetimo Šoli za dobre matere, romanesknemu prvencu ameriške pisateljice kitajskih korenin Jessamine Chan. V sicer fikcijskem delu predstavlja svet, v katerem je vsaka slaba mati poslana v posebno prevzgojno ustanovo, kjer se nauči biti dobra mama. 
</description>
        <enclosure length="18574080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/JessaminRA_SLO_LJT_7114654_17634483.mp3"></enclosure>
        <guid>175166305</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>580</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>“Le en zakon nas loči od distopične družbe, v kateri bi bila pravice in svoboda žensk, mater, povsem okrnjene,” razmišlja Inga Bau, specialistka za interno komuniciranje in sogovornica v tokratni oddaji. Aktualno Sedmo stran posvetimo Šoli za dobre matere, romanesknemu prvencu ameriške pisateljice kitajskih korenin Jessamine Chan. V sicer fikcijskem delu predstavlja svet, v katerem je vsaka slaba mati poslana v posebno prevzgojno ustanovo, kjer se nauči biti dobra mama. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166305</link>
        <pubDate> Sun, 12 Oct 2025 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Jessamine Chan: Šola za dobre matere</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bralni navdih bomo tokrat črpali iz antične književnosti in ga hkrati našli v literarni sedanjosti. Delo z naslovom Penelopina preja je reinterpretacija klasičnega mita o Odiseju in Penelopi, ki ga podpisuje eno najbolj »vročih peres« sodobnega časa, kanadska pisateljica Margaret Eleanor Atwood. Penelopino prejo je težko umestiti v eno literarno zvrst in jo enostransko žanrsko opredeliti. Drame, biografija, detektivka, preplet proze in poezije. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o Penelopini preji pogovarjal s profesorjem književnosti in ljubiteljem knjig, doktorjem Klemnom Lahom.</description>
        <enclosure length="16155648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/04/MargaretRA_SLO_LJT_7031312_17539903.mp3"></enclosure>
        <guid>175164118</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bralni navdih bomo tokrat črpali iz antične književnosti in ga hkrati našli v literarni sedanjosti. Delo z naslovom Penelopina preja je reinterpretacija klasičnega mita o Odiseju in Penelopi, ki ga podpisuje eno najbolj »vročih peres« sodobnega časa, kanadska pisateljica Margaret Eleanor Atwood. Penelopino prejo je težko umestiti v eno literarno zvrst in jo enostransko žanrsko opredeliti. Drame, biografija, detektivka, preplet proze in poezije. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o Penelopini preji pogovarjal s profesorjem književnosti in ljubiteljem knjig, doktorjem Klemnom Lahom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164118</link>
        <pubDate> Sun, 05 Oct 2025 05:30:25 +0000</pubDate>
        <title>Margaret Eleanor Atwood: Penelopina preja </title>
      </item>
      <item>
        <description>Sumatra – Leto na tropskem otoku je avtorski prvenec ilustratorke in 2D računalniške animatorke Katarine Šeme. Štipendija ji je pred leti omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji. Tam se je soočila z novimi navadami in običaji, katerim se je morala prilagoditi tudi sama. Vse to pa je bilo povod za začetek njene pisateljske poti. Leto življenje na Sumatri je zajela v risoroman, o katerem bo v oddaji 7. stran spregovorila Ajda Lalić, učiteljica in avtorica bloga Ajda naklada.</description>
        <enclosure length="17456640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/26/KatarinaRA_SLO_LJT_6953572_17450867.mp3"></enclosure>
        <guid>175162108</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>545</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sumatra – Leto na tropskem otoku je avtorski prvenec ilustratorke in 2D računalniške animatorke Katarine Šeme. Štipendija ji je pred leti omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji. Tam se je soočila z novimi navadami in običaji, katerim se je morala prilagoditi tudi sama. Vse to pa je bilo povod za začetek njene pisateljske poti. Leto življenje na Sumatri je zajela v risoroman, o katerem bo v oddaji 7. stran spregovorila Ajda Lalić, učiteljica in avtorica bloga Ajda naklada.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162108</link>
        <pubDate> Sun, 28 Sep 2025 05:30:34 +0000</pubDate>
        <title>Katarina Šeme: Sumatra – Leto na tropskem otoku</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji 7. stran tokrat o sodobnem ameriškem romanu, ki je v izvirniku izšel pred štirimi leti, v slovenskem prevodu pa smo ga dobili letos. Ruralna kriminalka prežeta z ironijo in satiro, napisana v sočnem, neposrednem jeziku, čeprav obravnava rasizem ameriškega juga v času segregacijskih zakonov. Navdušene bralske vtise je strnila bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak.</description>
        <enclosure length="14985984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/21/PercivalRA_SLO_LJT_6898760_17387865.mp3"></enclosure>
        <guid>175160788</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>468</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji 7. stran tokrat o sodobnem ameriškem romanu, ki je v izvirniku izšel pred štirimi leti, v slovenskem prevodu pa smo ga dobili letos. Ruralna kriminalka prežeta z ironijo in satiro, napisana v sočnem, neposrednem jeziku, čeprav obravnava rasizem ameriškega juga v času segregacijskih zakonov. Navdušene bralske vtise je strnila bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160788</link>
        <pubDate> Sun, 21 Sep 2025 05:30:28 +0000</pubDate>
        <title>Percival Everett: Drevesa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec. </description>
        <enclosure length="23150592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/13/IrenaSvRA_SLO_LJT_6830824_17309531.mp3"></enclosure>
        <guid>175159021</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159021</link>
        <pubDate> Sun, 14 Sep 2025 05:30:44 +0000</pubDate>
        <title>Irena Svetek: Tam, kjer plešejo tulipani</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Kljub težkim življenjskim temam, ki jih opisuje, je knjiga pisana na zelo duhovit način,« je o mladinskem romanu, ki ga je izbrala za oddajo 7. stran, povedala Tamara Leskovar. Kot redna bralka se sicer sogovornica s knjigami srečuje na različne načine, a omenjeni mladinski roman jo je pričakal kar v službi na njeni delovni mizi. Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom je zgodba o najstniku, ki je ameriški staroselec in odrašča v rezervatu, kjer je življenje vse prej kot lahko. Več je v oddaji 7. stran zaupala Darji Pograjc.</description>
        <enclosure length="20669184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/05/ShermanRA_SLO_LJT_6750379_17216796.mp3"></enclosure>
        <guid>175157164</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>645</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Kljub težkim življenjskim temam, ki jih opisuje, je knjiga pisana na zelo duhovit način,« je o mladinskem romanu, ki ga je izbrala za oddajo 7. stran, povedala Tamara Leskovar. Kot redna bralka se sicer sogovornica s knjigami srečuje na različne načine, a omenjeni mladinski roman jo je pričakal kar v službi na njeni delovni mizi. Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom je zgodba o najstniku, ki je ameriški staroselec in odrašča v rezervatu, kjer je življenje vse prej kot lahko. Več je v oddaji 7. stran zaupala Darji Pograjc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157164</link>
        <pubDate> Sun, 07 Sep 2025 05:30:55 +0000</pubDate>
        <title>Sherman Alexie: Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom </title>
      </item>
      <item>
        <description>V naslednjih minutah bomo brali skupaj s tokratno sogovornico, Barbaro Lečnik Spaič, sicer univerzitetno diplomirano inženirko kemije, ki svoj prosti čas posveča odkrivanju narave in njenih znamenitosti, ustvarja in svoje bližnje večkrat razveseli z izvrstnimi slaščicami, z največjo predanostjo pa že precej let nastopa kot amaterska igralka v Šentjakobskem gledališču. Rada pa se pridruži tudi novim izzivom. Tako je na facebooku odkrila skupino, v kateri se združujejo ljubitelji branja. V posebnem izzivu se je lotila branja knjige Sveža voda za rože pisateljice Valerie Perrin, uspešnice, ki je bila prevedena v številne jezike. Z Barbaro Lečnik Spaič se pogovarja Lucija Fatur.</description>
        <enclosure length="19715328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/17/ValerieRA_SLO_LJT_6348345_16750052.mp3"></enclosure>
        <guid>175146891</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>616</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V naslednjih minutah bomo brali skupaj s tokratno sogovornico, Barbaro Lečnik Spaič, sicer univerzitetno diplomirano inženirko kemije, ki svoj prosti čas posveča odkrivanju narave in njenih znamenitosti, ustvarja in svoje bližnje večkrat razveseli z izvrstnimi slaščicami, z največjo predanostjo pa že precej let nastopa kot amaterska igralka v Šentjakobskem gledališču. Rada pa se pridruži tudi novim izzivom. Tako je na facebooku odkrila skupino, v kateri se združujejo ljubitelji branja. V posebnem izzivu se je lotila branja knjige Sveža voda za rože pisateljice Valerie Perrin, uspešnice, ki je bila prevedena v številne jezike. Z Barbaro Lečnik Spaič se pogovarja Lucija Fatur.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146891</link>
        <pubDate> Sun, 20 Jul 2025 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Valerie Perrin: Sveža voda za rože</title>
      </item>
      <item>
        <description>S tokratnim izborom knjige v oddaji 7. stran se bomo že močno ozirali proti poletnemu preživljanju dopusta ob obali – hrvaški obali, če smo točni. Tam se namreč odvija del knjige slovenske avtorice Marije Jakopin z naslovom Umor v Zrćah. Gre za kriminalko, ki bralca tudi nasmeji. Za smeh je avtorica poskrbela tudi pri učiteljici in avtorici bloga Ajda naklada Ajdi Lalić. Z njo se je o Umoru v Zrćah pogovarjala Andreja Gradišar.</description>
        <enclosure length="12080640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/18/MarijaJRA_SLO_LJT_6092192_16457124.mp3"></enclosure>
        <guid>175140372</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>377</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S tokratnim izborom knjige v oddaji 7. stran se bomo že močno ozirali proti poletnemu preživljanju dopusta ob obali – hrvaški obali, če smo točni. Tam se namreč odvija del knjige slovenske avtorice Marije Jakopin z naslovom Umor v Zrćah. Gre za kriminalko, ki bralca tudi nasmeji. Za smeh je avtorica poskrbela tudi pri učiteljici in avtorici bloga Ajda naklada Ajdi Lalić. Z njo se je o Umoru v Zrćah pogovarjala Andreja Gradišar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140372</link>
        <pubDate> Sun, 22 Jun 2025 05:30:29 +0000</pubDate>
        <title>Marija Jakopin: Umor v Zrćah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.</description>
        <enclosure length="16461312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/07/MiloKoRA_SLO_LJT_5979201_16328791.mp3"></enclosure>
        <guid>175137799</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>514</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137799</link>
        <pubDate> Sun, 08 Jun 2025 05:30:12 +0000</pubDate>
        <title>Miloš Kosec: Enfilade. Življenje stanovanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.

</description>
        <enclosure length="18958080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/30/PetraJuRA_SLO_LJT_5900655_16240480.mp3"></enclosure>
        <guid>175135826</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>592</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135826</link>
        <pubDate> Sun, 01 Jun 2025 05:30:55 +0000</pubDate>
        <title>Petra Julia Ujawe: Najboljše šele pride</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj. 
</description>
        <enclosure length="14379264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/19/OlgaKhaRA_SLO_LJT_5783707_16108947.mp3"></enclosure>
        <guid>175132876</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132876</link>
        <pubDate> Sun, 18 May 2025 05:30:36 +0000</pubDate>
        <title>Olga Kharitidi: Ples v krogu- starodavne skrivnosti sibirske modrosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji. </description>
        <enclosure length="20264448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/10/ColombeRA_SLO_LJT_5707934_16021354.mp3"></enclosure>
        <guid>175130819</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>633</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130819</link>
        <pubDate> Sun, 11 May 2025 05:30:41 +0000</pubDate>
        <title>Colombe Schneck: Diptih</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi, s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam o najboljšem literarnem prvencu preteklega Slovenskega knjižnega sejma pripoveduje v tokratnih nedeljskih bralnih minutah. </description>
        <enclosure length="22598400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/26/TinaPerRA_SLO_LJT_5588513_15881785.mp3"></enclosure>
        <guid>175127643</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi, s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam o najboljšem literarnem prvencu preteklega Slovenskega knjižnega sejma pripoveduje v tokratnih nedeljskih bralnih minutah. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127643</link>
        <pubDate> Sun, 27 Apr 2025 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tina Perić: Ćrtice</title>
      </item>
      <item>
        <description>»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.</description>
        <enclosure length="19634688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/15/StephenRA_SLO_LJT_5469856_15747713.mp3"></enclosure>
        <guid>175124714</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>613</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124714</link>
        <pubDate> Sun, 20 Apr 2025 05:30:02 +0000</pubDate>
        <title>Stephen King: 22. 11. 1963</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost&lt;p&gt;Danes 58-letna &lt;strong&gt;Val&amp;eacute;rie Perrin&lt;/strong&gt; je leposlovje začela ustvarjati &amp;scaron;ele prek kakim desetletjem &amp;ndash; pred tem je delala predvsem kot filmska scenaristka &amp;ndash;, a je med francoskimi bralkami in bralci hitro, že s prvencem, požela nemalo pozornosti. Uspehu v domovini je sledil &amp;scaron;e preboj na mednarodno literarno sceno; pri tem je ključno vlogo odigral njen drugi roman, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Sveža voda za rože&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki skozi pripoved o Violette Toussaint, čuvajki pokopali&amp;scaron;ča v podeželskem mestecu v Burgundiji, govori o neizrekljivi tragediji, paralizirajoči travmi in postopnem vračanju nazaj v živost. Tema, ki se je Perrin loteva v &lt;em&gt;Sveži vodi za rože&lt;/em&gt;, je torej vse prej kot lahkotna pa tudi pripovedni pristop, ki zgodbe ne podaja linearno, ampak skače naprej in nazaj po časovni premici, tako da se nam resnica razodeva le postopoma, zahteva precej zbrano branje. In vendar je voditeljica Odmevov, &lt;strong&gt;Manica Janežič Ambrožič&lt;/strong&gt;, globoko prepričana, da bosta tista bralka in bralec, ki se bosta soočila z romanom, navsezadnje bogato poplačana. S čim natanko? &amp;ndash; Odgovor na to vpra&amp;scaron;anje smo v pogovor z Manico Janežič Ambrožič iskali v tokratni 7. strani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18518784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/03/ValrieRA_SLO_LJT_5356113_15616685.mp3"></enclosure>
        <guid>175121793</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>578</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost&lt;p&gt;Danes 58-letna &lt;strong&gt;Val&amp;eacute;rie Perrin&lt;/strong&gt; je leposlovje začela ustvarjati &amp;scaron;ele prek kakim desetletjem &amp;ndash; pred tem je delala predvsem kot filmska scenaristka &amp;ndash;, a je med francoskimi bralkami in bralci hitro, že s prvencem, požela nemalo pozornosti. Uspehu v domovini je sledil &amp;scaron;e preboj na mednarodno literarno sceno; pri tem je ključno vlogo odigral njen drugi roman, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Sveža voda za rože&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, ki skozi pripoved o Violette Toussaint, čuvajki pokopali&amp;scaron;ča v podeželskem mestecu v Burgundiji, govori o neizrekljivi tragediji, paralizirajoči travmi in postopnem vračanju nazaj v živost. Tema, ki se je Perrin loteva v &lt;em&gt;Sveži vodi za rože&lt;/em&gt;, je torej vse prej kot lahkotna pa tudi pripovedni pristop, ki zgodbe ne podaja linearno, ampak skače naprej in nazaj po časovni premici, tako da se nam resnica razodeva le postopoma, zahteva precej zbrano branje. In vendar je voditeljica Odmevov, &lt;strong&gt;Manica Janežič Ambrožič&lt;/strong&gt;, globoko prepričana, da bosta tista bralka in bralec, ki se bosta soočila z romanom, navsezadnje bogato poplačana. S čim natanko? &amp;ndash; Odgovor na to vpra&amp;scaron;anje smo v pogovor z Manico Janežič Ambrožič iskali v tokratni 7. strani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121793</link>
        <pubDate> Sun, 06 Apr 2025 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Valérie Perrin: Sveža voda za rože</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddaja 7. stran tokrat pred vas ne prinaša predloga za obsežno branje, ampak knjigo, ki jo je mogoče prebrati v času od nedeljskega zajtrka do nedeljskega kosila istega dne. Čutna kratka zgodba preprostega pastirja, ki je sadil drevesa, se dogaja v  Provansi. Delo Jeana Giona velja za klasično francosko literaturo. O Možu, ki je sadil drevesa se je Bojan Leskovec pogovarjal z antropologinjo in pisateljico Luno Jurančič Šribar.</description>
        <enclosure length="17955072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/29/JeanGioRA_SLO_LJT_5309141_15562769.mp3"></enclosure>
        <guid>175120619</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>561</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddaja 7. stran tokrat pred vas ne prinaša predloga za obsežno branje, ampak knjigo, ki jo je mogoče prebrati v času od nedeljskega zajtrka do nedeljskega kosila istega dne. Čutna kratka zgodba preprostega pastirja, ki je sadil drevesa, se dogaja v  Provansi. Delo Jeana Giona velja za klasično francosko literaturo. O Možu, ki je sadil drevesa se je Bojan Leskovec pogovarjal z antropologinjo in pisateljico Luno Jurančič Šribar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120619</link>
        <pubDate> Sun, 30 Mar 2025 05:30:22 +0000</pubDate>
        <title>Jean Gion: Mož, ki je sadil drevesa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predvsem uporabna je knjiga, ki jo tokrat predstavljamo v oddaji 7. stran. Obenem pa tako rekoč osvobaja, čeprav govori o smrti. Njen naslov je Umetnost slovesovanja po švedsko. V devetem desetletju življenja jo je napisala švedska umetnica, slikarka Margareta Magnusson. V njej opisuje, kako s tako imenovanim slovesovanjem oziroma odstranjevanjem navlake in odvečnih stvari iz svojega doma svojcem po svoji smrti prihranimo čas, obenem pa se počutimo lažje oziroma naredimo nekakšno inventuro življenja. </description>
        <enclosure length="21046272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/21/MargaretRA_SLO_LJT_5226677_15467622.mp3"></enclosure>
        <guid>175118445</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>657</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predvsem uporabna je knjiga, ki jo tokrat predstavljamo v oddaji 7. stran. Obenem pa tako rekoč osvobaja, čeprav govori o smrti. Njen naslov je Umetnost slovesovanja po švedsko. V devetem desetletju življenja jo je napisala švedska umetnica, slikarka Margareta Magnusson. V njej opisuje, kako s tako imenovanim slovesovanjem oziroma odstranjevanjem navlake in odvečnih stvari iz svojega doma svojcem po svoji smrti prihranimo čas, obenem pa se počutimo lažje oziroma naredimo nekakšno inventuro življenja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118445</link>
        <pubDate> Sun, 23 Mar 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Margareta Magnusson: Umetnost slovesovanja po švedsko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hana Bujanović Kokot, avtorica, novinarka in kuratorka literarnega programa v Layerjevi hiši v Kranju je izbrala delo tokratne 7. strani. Kot pravi sama, se je odločila za delo, za avtorja, h kateremu se vedno znova vrača. V oddaji prisluhnemo njenim razmislekom o delu večkrat nagrajenega ameriškega pesnika, pisatelja vietnamskega rodu, Oceana Vuonga. Bežen trenutek bajnosti bi lahko označili kot roman v prostem verzu in sinovo pismo materi, ki ne zna brati.</description>
        <enclosure length="18276096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/14/OceanVuRA_SLO_LJT_5158432_15389625.mp3"></enclosure>
        <guid>175116735</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>571</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hana Bujanović Kokot, avtorica, novinarka in kuratorka literarnega programa v Layerjevi hiši v Kranju je izbrala delo tokratne 7. strani. Kot pravi sama, se je odločila za delo, za avtorja, h kateremu se vedno znova vrača. V oddaji prisluhnemo njenim razmislekom o delu večkrat nagrajenega ameriškega pesnika, pisatelja vietnamskega rodu, Oceana Vuonga. Bežen trenutek bajnosti bi lahko označili kot roman v prostem verzu in sinovo pismo materi, ki ne zna brati.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116735</link>
        <pubDate> Sun, 16 Mar 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Ocean Vuong: Bežen trenutek bajnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predlog za branje, ki ga bomo danes predstavili v Sedmi strani, je Naša pozicija: Razred je pomemben. Gre za družbenokritično delo ameriške avtorice Bell Hooks, ki je sicer napisala in objavila prek 40 del, večino na temo rasizma, feminizma in razredne družbe. Bralka Nicoleta Nour, ki je knjigo prebrala, pravi, da se je je dotaknila tako študijsko kot tudi osebno.</description>
        <enclosure length="20127744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/07/BellHooRA_SLO_LJT_5085919_15306671.mp3"></enclosure>
        <guid>175114794</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>628</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predlog za branje, ki ga bomo danes predstavili v Sedmi strani, je Naša pozicija: Razred je pomemben. Gre za družbenokritično delo ameriške avtorice Bell Hooks, ki je sicer napisala in objavila prek 40 del, večino na temo rasizma, feminizma in razredne družbe. Bralka Nicoleta Nour, ki je knjigo prebrala, pravi, da se je je dotaknila tako študijsko kot tudi osebno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114794</link>
        <pubDate> Sun, 09 Mar 2025 06:30:09 +0000</pubDate>
        <title>Bell Hooks: Naša pozicija: Razred je pomemben</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gospa Majda Rupnik, naša tokratna sogovornica, je že v pokoju in je, kot pravi, zdaj našla čas za besede. Ne samo, da rada bere, tudi sama je avtorica kar treh knjig, četrta je v nastajanju. »Vsa ta nevidna svetloba« je tisti roman, ki se je gospe Rupnik izjemno dotaknil. Predvsem je nenavadno, ker pisatelj Anthony Doerr piše o vojni na liričen način. O čem naj sanjajo otroci, ko postane zgodovina nočna mora? </description>
        <enclosure length="20957952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/28/7.stranRA_SLO_LJT_5007808_15216893.mp3"></enclosure>
        <guid>175112829</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>654</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gospa Majda Rupnik, naša tokratna sogovornica, je že v pokoju in je, kot pravi, zdaj našla čas za besede. Ne samo, da rada bere, tudi sama je avtorica kar treh knjig, četrta je v nastajanju. »Vsa ta nevidna svetloba« je tisti roman, ki se je gospe Rupnik izjemno dotaknil. Predvsem je nenavadno, ker pisatelj Anthony Doerr piše o vojni na liričen način. O čem naj sanjajo otroci, ko postane zgodovina nočna mora? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112829</link>
        <pubDate> Sun, 02 Mar 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title> 7.stran: Vsa ta nevidna svetloba</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni 7. strani predstavljamo življenjski priročnik avtorice Petre Škarja Najdi svojo srečo in mir.  Ljudje smo si različni vendar nekaj nam je skupnega - vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. Kaj bi dali, da bi nam nekdo dal navodila, kako to doseči v tem življenju? Knjiga na 172 straneh govori o temeljnih življenjskih vrednotah ter opozarja na hitrost zahodnega sveta. O iskanju sreče in miru se je Marko Rozman pogovarjal z ljubiteljico knjig iz knjižnice Grosuplje, Kajo Štepic Marinčič.</description>
        <enclosure length="17692416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/20/PetrakRA_SLO_LJT_4927344_15124229.mp3"></enclosure>
        <guid>175110830</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni 7. strani predstavljamo življenjski priročnik avtorice Petre Škarja Najdi svojo srečo in mir.  Ljudje smo si različni vendar nekaj nam je skupnega - vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. Kaj bi dali, da bi nam nekdo dal navodila, kako to doseči v tem življenju? Knjiga na 172 straneh govori o temeljnih življenjskih vrednotah ter opozarja na hitrost zahodnega sveta. O iskanju sreče in miru se je Marko Rozman pogovarjal z ljubiteljico knjig iz knjižnice Grosuplje, Kajo Štepic Marinčič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110830</link>
        <pubDate> Thu, 20 Feb 2025 12:16:48 +0000</pubDate>
        <title>Petra Škarja: Najdi svojo srečo in mir</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji 7. stran vam predstavljamo knjigo, ki je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Irena Cerar se je podala na sedem tednov dolgo potovanje v sedem različnih slovenskih habitatov, med njimi gozd, gore, jame, mokrišča, reke, morsko obalo in kulturno krajino. In tako je nastalo po mnenju kritikov in bralcev odlično delo, ki ga umeščajo v žanr naravopisja. O Svetiščih narave se je Bojan Leskovec pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.</description>
        <enclosure length="17879808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/15/IrenaCeRA_SLO_LJT_4874043_15064590.mp3"></enclosure>
        <guid>175109547</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>558</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji 7. stran vam predstavljamo knjigo, ki je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Irena Cerar se je podala na sedem tednov dolgo potovanje v sedem različnih slovenskih habitatov, med njimi gozd, gore, jame, mokrišča, reke, morsko obalo in kulturno krajino. In tako je nastalo po mnenju kritikov in bralcev odlično delo, ki ga umeščajo v žanr naravopisja. O Svetiščih narave se je Bojan Leskovec pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109547</link>
        <pubDate> Sun, 16 Feb 2025 06:23:45 +0000</pubDate>
        <title>Irena Cerar: Svetišča narave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje. </description>
        <enclosure length="19625472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/08/MarjanRA_SLO_LJT_4792900_14973097.mp3"></enclosure>
        <guid>175107697</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>613</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107697</link>
        <pubDate> Sat, 08 Feb 2025 06:30:21 +0000</pubDate>
        <title>Marjan Žiberna: Nesojena kučma</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Svoboda človeka v družbi ni nikoli absolutna. Vedno je omejena s svobodo drugega človeka.« Nedelja je čas za osmišljeno prebiranje literarnih besedil in pripovedi. Tokrat bomo listali med stranmi zgodovinskega romana, Jaz, Napoleon, ki nas popelje v burno obdobje revolucionarnih sprememb v Evropi, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Romaneskni prvenec slovenske pisateljice in zgodovinarke Mojce Zupan Vrtač je še posebej navdušil pisatelja, novinarja in urednika Žigo Kastelica. V pogovoru z Niko Vrabec razgrne misli o knjigi ter spregovori tudi o primerjavah s filmsko epopejo Napoleon, Ridleyja Scotta iz leta 2023. </description>
        <enclosure length="19201536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/01/MojcaZuRA_SLO_LJT_4718220_14887778.mp3"></enclosure>
        <guid>175106051</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Svoboda človeka v družbi ni nikoli absolutna. Vedno je omejena s svobodo drugega človeka.« Nedelja je čas za osmišljeno prebiranje literarnih besedil in pripovedi. Tokrat bomo listali med stranmi zgodovinskega romana, Jaz, Napoleon, ki nas popelje v burno obdobje revolucionarnih sprememb v Evropi, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Romaneskni prvenec slovenske pisateljice in zgodovinarke Mojce Zupan Vrtač je še posebej navdušil pisatelja, novinarja in urednika Žigo Kastelica. V pogovoru z Niko Vrabec razgrne misli o knjigi ter spregovori tudi o primerjavah s filmsko epopejo Napoleon, Ridleyja Scotta iz leta 2023. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106051</link>
        <pubDate> Sun, 02 Feb 2025 06:30:49 +0000</pubDate>
        <title>Mojca Zupan Vrtač: Jaz, Napoleon</title>
      </item>
      <item>
        <description>Današnji bralni namig nas popelje v zgodovino svetovne književnosti. Kmalu po francoski revoluciji je nastalo delo, ki je vzklilo na preprosti ideji, zakaj ne bi nečesa, kar sprva zgleda kot kazen, spremenili v ustvarjalni proces. Konkretno:  Zakaj ne opisal svojega potovanja po sobi, v kateri sem zaprt? Tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj. Prepustil se je domišljiji, mislim in občutkom ter v dneh prestajanja kazni napisal lucidno delo, stkano iz besednih iger, vzklikov in anekdot. Xavier de Maistre je ob koncu 18. stoletja napisal Popotovanje po moji sobi. O njem se je Bojan Leskovec pogovarjal s Špelo Plestenjak, bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča in nastala je nova epizoda oddaje 7. stran.</description>
        <enclosure length="16743936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/25/XavierdRA_SLO_LJT_4638470_14797648.mp3"></enclosure>
        <guid>175104214</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>523</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Današnji bralni namig nas popelje v zgodovino svetovne književnosti. Kmalu po francoski revoluciji je nastalo delo, ki je vzklilo na preprosti ideji, zakaj ne bi nečesa, kar sprva zgleda kot kazen, spremenili v ustvarjalni proces. Konkretno:  Zakaj ne opisal svojega potovanja po sobi, v kateri sem zaprt? Tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj. Prepustil se je domišljiji, mislim in občutkom ter v dneh prestajanja kazni napisal lucidno delo, stkano iz besednih iger, vzklikov in anekdot. Xavier de Maistre je ob koncu 18. stoletja napisal Popotovanje po moji sobi. O njem se je Bojan Leskovec pogovarjal s Špelo Plestenjak, bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča in nastala je nova epizoda oddaje 7. stran.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104214</link>
        <pubDate> Sun, 26 Jan 2025 06:30:16 +0000</pubDate>
        <title>Xavier de Maistre: Popotovanje po moji sobi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.
 

</description>
        <enclosure length="20060160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/16/MichalVRA_SLO_LJT_4528213_14673988.mp3"></enclosure>
        <guid>175101798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>626</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.
 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101798</link>
        <pubDate> Sun, 19 Jan 2025 06:30:11 +0000</pubDate>
        <title>Michal Viewegh: Roman za moške</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.</description>
        <enclosure length="21316608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/07/LeaYpiRA_SLO_LJT_4429760_14563125.mp3"></enclosure>
        <guid>175099502</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>666</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099502</link>
        <pubDate> Sun, 12 Jan 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Lea Ypi: Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Šesta kriminalka iz detektivske serije o Cormoranu Striku, ki jo pod psevdonimom že 12 let piše slovita avtorica Harryja Potterja, J. K. Rowling&lt;p&gt;Ali lahko igralec, ki je igral Jamesa Bonda, požanje uspeh tudi v drugih vlogah, v drugih filmih? &amp;ndash; Ja, če govorimo o &lt;strong&gt;Seanu Conneryju&lt;/strong&gt;. In ne, če govorimo o &lt;strong&gt;Timothyju Daltonu&lt;/strong&gt;. Ali lahko pisateljica, ki je s sago o Harryju Potterju ustvarila globalno uspe&amp;scaron;nico za mlaj&amp;scaron;e bralke in bralce, ponovi uspeh v polju književnosti za odrasle? Je, drugače rečeno, &lt;strong&gt;J. K. Rowling&lt;/strong&gt; s svojo, pod psevdonimom pisano serijo kriminalk o detektivu Cormoranu Striku literarni Sean Connery ali pač Timothy Dalton? &amp;ndash; Če je verjeti političnemu komentatorju, blogerju in ustvarjalcu podcastov, &lt;strong&gt;Aljažu Pengovu Bitencu&lt;/strong&gt;, prej prvo kot drugo. A zakaj natanko? Kak&amp;scaron;ne so odlike njenih kriminalk nasploh in &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Srca, temnega kot črnilo&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt; &amp;ndash; to je najbolj sveža knjiga iz serije, ki je bila doslej prevedena v sloven&amp;scaron;čino &amp;ndash; posebej? &amp;ndash; Odgovor smo v pogovoru z Aljažem Pengovom Bitencem iskali v tokratni 7. strani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23771904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/04/RobertGRA_SLO_LJT_4111764_14208589.mp3"></enclosure>
        <guid>175091519</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Šesta kriminalka iz detektivske serije o Cormoranu Striku, ki jo pod psevdonimom že 12 let piše slovita avtorica Harryja Potterja, J. K. Rowling&lt;p&gt;Ali lahko igralec, ki je igral Jamesa Bonda, požanje uspeh tudi v drugih vlogah, v drugih filmih? &amp;ndash; Ja, če govorimo o &lt;strong&gt;Seanu Conneryju&lt;/strong&gt;. In ne, če govorimo o &lt;strong&gt;Timothyju Daltonu&lt;/strong&gt;. Ali lahko pisateljica, ki je s sago o Harryju Potterju ustvarila globalno uspe&amp;scaron;nico za mlaj&amp;scaron;e bralke in bralce, ponovi uspeh v polju književnosti za odrasle? Je, drugače rečeno, &lt;strong&gt;J. K. Rowling&lt;/strong&gt; s svojo, pod psevdonimom pisano serijo kriminalk o detektivu Cormoranu Striku literarni Sean Connery ali pač Timothy Dalton? &amp;ndash; Če je verjeti političnemu komentatorju, blogerju in ustvarjalcu podcastov, &lt;strong&gt;Aljažu Pengovu Bitencu&lt;/strong&gt;, prej prvo kot drugo. A zakaj natanko? Kak&amp;scaron;ne so odlike njenih kriminalk nasploh in &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Srca, temnega kot črnilo&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt; &amp;ndash; to je najbolj sveža knjiga iz serije, ki je bila doslej prevedena v sloven&amp;scaron;čino &amp;ndash; posebej? &amp;ndash; Odgovor smo v pogovoru z Aljažem Pengovom Bitencem iskali v tokratni 7. strani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091519</link>
        <pubDate> Sun, 05 Jan 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Robert Galbraith: Srce, temno kot črnilo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat listamo in obračamo strani avtobiografskega romana z naslovom Istanbul: Spomini na mesto avtorja Orhana Pamuka. Ta je eden najbolj znanih turških pisateljev, ki je med drugim leta 2006 tudi prejel Nobelovo nagrado za literaturo ter tako postal prvi Turek s to nagrado. Knjižni predlog bo tokrat predstavila Alenka Kafol, bralna navdušenka s Krasa. </description>
        <enclosure length="16946688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/06/OrhanPaRA_SLO_LJT_4139579_14239601.mp3"></enclosure>
        <guid>175092142</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>529</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat listamo in obračamo strani avtobiografskega romana z naslovom Istanbul: Spomini na mesto avtorja Orhana Pamuka. Ta je eden najbolj znanih turških pisateljev, ki je med drugim leta 2006 tudi prejel Nobelovo nagrado za literaturo ter tako postal prvi Turek s to nagrado. Knjižni predlog bo tokrat predstavila Alenka Kafol, bralna navdušenka s Krasa. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092142</link>
        <pubDate> Sun, 08 Dec 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Orhan Pamuk: Istanbul: Spomini na mesto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predlog za branje, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Sedma stran, je September, tretji roman avtorice Ane Schnabl. Bralka Zarja Likovnik, ki ga je pred kratkim prebrala, je nad njim navdušena. V pogovoru z Darjo Pograjc je izpostavila zanimiv slog pisanja, ki zgodbo povzdigne na povsem samosvojo raven. »Neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno,« tako pa je način, na katerega se je Ana Schnabl lotila problematike nasilja in travm, v recenziji knjige opisala Nada Breznik. </description>
        <enclosure length="19362816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/29/AnaSchnRA_SLO_LJT_4065172_14155450.mp3"></enclosure>
        <guid>175090337</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>605</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predlog za branje, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Sedma stran, je September, tretji roman avtorice Ane Schnabl. Bralka Zarja Likovnik, ki ga je pred kratkim prebrala, je nad njim navdušena. V pogovoru z Darjo Pograjc je izpostavila zanimiv slog pisanja, ki zgodbo povzdigne na povsem samosvojo raven. »Neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno,« tako pa je način, na katerega se je Ana Schnabl lotila problematike nasilja in travm, v recenziji knjige opisala Nada Breznik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090337</link>
        <pubDate> Sun, 01 Dec 2024 06:30:36 +0000</pubDate>
        <title>Ana Schnabl: September</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še dva meseca in minilo bo okroglih pet let odkar v nedeljskih jutrih ob pol osmih iščemo in po navadi tudi najdemo bralnih navdih. Pasji park je četrti v slovenščino prevedeni roman finske pisateljice Sofi Oksanen. Izjemno napet roman načenja številne občutljive teme, ki so na žalost globalno univerzalne. Konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba. Bojan Leskovec se je o Pasjem parku pogovarjal z bibliotekarko in strastno ljubiteljico knjig, Simono Solina. </description>
        <enclosure length="10380672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/23/SofiOksRA_SLO_LJT_4006324_14088659.mp3"></enclosure>
        <guid>175088867</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še dva meseca in minilo bo okroglih pet let odkar v nedeljskih jutrih ob pol osmih iščemo in po navadi tudi najdemo bralnih navdih. Pasji park je četrti v slovenščino prevedeni roman finske pisateljice Sofi Oksanen. Izjemno napet roman načenja številne občutljive teme, ki so na žalost globalno univerzalne. Konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba. Bojan Leskovec se je o Pasjem parku pogovarjal z bibliotekarko in strastno ljubiteljico knjig, Simono Solina. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088867</link>
        <pubDate> Sun, 24 Nov 2024 06:33:14 +0000</pubDate>
        <title>Sofi Oksanen: Pasji park</title>
      </item>
      <item>
        <description>V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.

</description>
        <enclosure length="8400384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/17/PeterWoRA_SLO_LJT_3943431_14017295.mp3"></enclosure>
        <guid>175087281</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>525</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087281</link>
        <pubDate> Sun, 17 Nov 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Peter Wohlleben: Skrivno življenje dreves</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat s fotografinjo Klaro Avsenik Žagar beremo roman Male ženske ameriške pisateljice Louise May Alcott. Sogovornica je omenjeno delo prebrala v originalnem, angleškem jeziku, mi pa smo za oddajo našli (in tudi prebrali) odlomek iz sedme vsebinske strani slovenskega prevoda. Ker se Klara Avsenik Žagar in Darja Pograjc v radijskem etru nista srečali prvič, sta se odločili, da se bosta med pogovorom tikali in nastala je današnja 7. stran!</description>
        <enclosure length="11276160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/09/LouisaRA_SLO_LJT_3868542_13931930.mp3"></enclosure>
        <guid>175085302</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>704</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat s fotografinjo Klaro Avsenik Žagar beremo roman Male ženske ameriške pisateljice Louise May Alcott. Sogovornica je omenjeno delo prebrala v originalnem, angleškem jeziku, mi pa smo za oddajo našli (in tudi prebrali) odlomek iz sedme vsebinske strani slovenskega prevoda. Ker se Klara Avsenik Žagar in Darja Pograjc v radijskem etru nista srečali prvič, sta se odločili, da se bosta med pogovorom tikali in nastala je današnja 7. stran!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085302</link>
        <pubDate> Sun, 10 Nov 2024 06:30:37 +0000</pubDate>
        <title> Louisa May Alcott: Male ženske</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Ogromno različnih načinov življenj je. In ogromno različnih načinov smrti. Ampak na koncu je popolnoma vseeno. Ostane samo puščava.« S knjižnih polic smo potegnili roman najbolj znanega in prevajanega sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, z naslovom Južno od meje, zahodno od sonca. Tankočutno napisana pripoved skozi intimno in melanholično zgodbo raziskuje vprašanja iskanja lastne identitete, minljivosti ljubezni in krhkosti človeških vezi. Knjiga je še posebej nagovorila tudi študentko logopedije in iskalko lepega Anastasijo Knez, ki nam o njej pripoveduje v tokratni epizodi oddaje 7. stran. </description>
        <enclosure length="10624512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/02/HarukiMRA_SLO_LJT_3802735_13855370.mp3"></enclosure>
        <guid>175083759</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>664</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Ogromno različnih načinov življenj je. In ogromno različnih načinov smrti. Ampak na koncu je popolnoma vseeno. Ostane samo puščava.« S knjižnih polic smo potegnili roman najbolj znanega in prevajanega sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, z naslovom Južno od meje, zahodno od sonca. Tankočutno napisana pripoved skozi intimno in melanholično zgodbo raziskuje vprašanja iskanja lastne identitete, minljivosti ljubezni in krhkosti človeških vezi. Knjiga je še posebej nagovorila tudi študentko logopedije in iskalko lepega Anastasijo Knez, ki nam o njej pripoveduje v tokratni epizodi oddaje 7. stran. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083759</link>
        <pubDate> Sun, 03 Nov 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Haruki Murakami: Južno od meje, zahodno od sonca</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni epizodi 7. strani se bomo potopili med platnice mladinskega romana. Družina Brocket ni čisto nič nenavadna. Mati in oče sta ponosna na to, da so povsem dolgočasni, običajni ljudje. A v trenutku, ko se rodi njun tretji otrok, Barnaby, postanejo Brocketi zelo nenavadna družina. S pomočjo globalne, svetovne pustolovščine se Barnaby zave, da biti drugačen ni nekaj, česar bi se sramoval. Eno bistvenih sporočil knjige je, kako pomembno je sprejemati drugačnost in biti zvest sam sebi. Čeprav mladinski roman, je Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa večgeneracijsko branje. Humorno in hkrati bridko zgodbo je na mah prebrala tudi učiteljica Nina Jelen. </description>
        <enclosure length="9913344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/26/JohnBoyRA_SLO_LJT_3750839_13793556.mp3"></enclosure>
        <guid>175082368</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>619</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni epizodi 7. strani se bomo potopili med platnice mladinskega romana. Družina Brocket ni čisto nič nenavadna. Mati in oče sta ponosna na to, da so povsem dolgočasni, običajni ljudje. A v trenutku, ko se rodi njun tretji otrok, Barnaby, postanejo Brocketi zelo nenavadna družina. S pomočjo globalne, svetovne pustolovščine se Barnaby zave, da biti drugačen ni nekaj, česar bi se sramoval. Eno bistvenih sporočil knjige je, kako pomembno je sprejemati drugačnost in biti zvest sam sebi. Čeprav mladinski roman, je Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa večgeneracijsko branje. Humorno in hkrati bridko zgodbo je na mah prebrala tudi učiteljica Nina Jelen. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082368</link>
        <pubDate> Sun, 27 Oct 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>John Boyne: Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
</description>
        <enclosure length="11217408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/17/SiriHusRA_SLO_LJT_3657079_13685437.mp3"></enclosure>
        <guid>175079999</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>701</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079999</link>
        <pubDate> Sun, 20 Oct 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Siri Hustvedt: Kar sem ljubil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste med tistimi bralci, ki najraje posežejo po resničnih osebnih zgodbah, takih, ki zarežejo? Radi berete pripovedi ljudi, ki jim življenje ne prizanaša, ampak jim ga je uspelo ukrotiti z močno življenjsko voljo? Potem bo tokratni predlog, ki vam ga ponujamo v branje, morda pravšnji za vas. Bralka Zdenka Rezelj iz okolice Mirne Peči predstavlja knjigo Sare Ahlin Doljak z naslovom DA, Življenje!.</description>
        <enclosure length="9911808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/11/SaraAhlRA_SLO_LJT_3602241_13622920.mp3"></enclosure>
        <guid>175078545</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>619</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste med tistimi bralci, ki najraje posežejo po resničnih osebnih zgodbah, takih, ki zarežejo? Radi berete pripovedi ljudi, ki jim življenje ne prizanaša, ampak jim ga je uspelo ukrotiti z močno življenjsko voljo? Potem bo tokratni predlog, ki vam ga ponujamo v branje, morda pravšnji za vas. Bralka Zdenka Rezelj iz okolice Mirne Peči predstavlja knjigo Sare Ahlin Doljak z naslovom DA, Življenje!.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078545</link>
        <pubDate> Sun, 13 Oct 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Sara Ahlin Doljak: DA, Življenje!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos. </description>
        <enclosure length="10271232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/02/ElifShaRA_SLO_LJT_3507261_13516239.mp3"></enclosure>
        <guid>175076361</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076361</link>
        <pubDate> Sun, 06 Oct 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tik pred mednarodnim dnem starejših - obeležili ga bomo 1. oktobra - bomo danes v naslednjih minutah predstavili roman, ki govori prav o tej življenjski tematiki. Tretje življenjsko obdobje prinese marsikatere preizkušnje, s katerimi se spopadajo tako starejši člani družine kot njihovi potomci. Irena Rebov je bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in svoje sodelavce vsak mesec povabi v bralno skupino. Tokrat so se pogovarjali o knjigi Pelji me domov.</description>
        <enclosure length="7754496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/24/JesusCaRA_SLO_LJT_3430479_13426282.mp3"></enclosure>
        <guid>175074354</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tik pred mednarodnim dnem starejših - obeležili ga bomo 1. oktobra - bomo danes v naslednjih minutah predstavili roman, ki govori prav o tej življenjski tematiki. Tretje življenjsko obdobje prinese marsikatere preizkušnje, s katerimi se spopadajo tako starejši člani družine kot njihovi potomci. Irena Rebov je bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in svoje sodelavce vsak mesec povabi v bralno skupino. Tokrat so se pogovarjali o knjigi Pelji me domov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074354</link>
        <pubDate> Sun, 29 Sep 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Jesus Carrasco: Pelji me domov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Marsikomu so znani Bobri, epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev. Gre za eno največjih in najznamenitejših velikih zgodb slovenske zgodovine in literature ter hkrati poklon Ljubljanskemu barju. Ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob pa bralcu pričarata in omogočita stripovsko popotovanje po naši preteklosti. Več smo se o stripovski različici pogovarjali z ljubiteljico knjig Evo Zupan Horaček. 
</description>
        <enclosure length="8324352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/20/Bobri-RA_SLO_LJT_3395648_13386258.mp3"></enclosure>
        <guid>175073431</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>520</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marsikomu so znani Bobri, epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev. Gre za eno največjih in najznamenitejših velikih zgodb slovenske zgodovine in literature ter hkrati poklon Ljubljanskemu barju. Ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob pa bralcu pričarata in omogočita stripovsko popotovanje po naši preteklosti. Več smo se o stripovski različici pogovarjali z ljubiteljico knjig Evo Zupan Horaček. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073431</link>
        <pubDate> Sun, 22 Sep 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Bobri - strip</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec. </description>
        <enclosure length="8910720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/14/FeliksPRA_SLO_LJT_3342768_13325606.mp3"></enclosure>
        <guid>175072240</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>556</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072240</link>
        <pubDate> Sun, 15 Sep 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Feliks Plohl : Grešnik na kvadrat</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.</description>
        <enclosure length="8219904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/21/DraganPRA_SLO_LJT_2639382_12511805.mp3"></enclosure>
        <guid>175054832</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054832</link>
        <pubDate> Sun, 23 Jun 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dragan Petrovec:  Brodolom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.</description>
        <enclosure length="10036992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/14/ToveJanRA_SLO_LJT_2578378_12442859.mp3"></enclosure>
        <guid>175053117</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>627</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053117</link>
        <pubDate> Sun, 16 Jun 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tove Jansson: Poletna knjiga</title>
      </item>
      <item>
        <description>Misel, da naš svet ni edini, temveč da obstaja mnogo svetov, je bila poznana že v nekaterih smereh starogrške filozofije, še bolj pa v vzhodnih duhovnih naukih. Dandanes se o mnogih ali vzporednih svetovih največ razpravlja v znanstveni kozmologiji. Hkrati so vzporedni svetovi tudi pravi pop fenomen v literaturi in na filmu. V oddaji 7. stran tokrat stopamo na polje angažirane literature, saj je pred nami monografija, ki prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih. Doktor Klemen Lah opozarja, da se bralec, ki ni filozofsko izobražen, lahko znajde tudi v zagati ali slepi ulici, ampak to ne sme biti razlog za bralčev obup, saj se vztrajnost, če tudi kakšen fragment monografije preskočimo, naposled izplača. </description>
        <enclosure length="8500224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/01/VzdratiRA_SLO_LJT_2478157_12325917.mp3"></enclosure>
        <guid>175050129</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>531</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Misel, da naš svet ni edini, temveč da obstaja mnogo svetov, je bila poznana že v nekaterih smereh starogrške filozofije, še bolj pa v vzhodnih duhovnih naukih. Dandanes se o mnogih ali vzporednih svetovih največ razpravlja v znanstveni kozmologiji. Hkrati so vzporedni svetovi tudi pravi pop fenomen v literaturi in na filmu. V oddaji 7. stran tokrat stopamo na polje angažirane literature, saj je pred nami monografija, ki prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih. Doktor Klemen Lah opozarja, da se bralec, ki ni filozofsko izobražen, lahko znajde tudi v zagati ali slepi ulici, ampak to ne sme biti razlog za bralčev obup, saj se vztrajnost, če tudi kakšen fragment monografije preskočimo, naposled izplača. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050129</link>
        <pubDate> Sun, 02 Jun 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Vzdržati različnost: filozofske razprave o mnogih svetovih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="8689920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/16/IlanPapRA_SLO_LJT_2357872_12183921.mp3"></enclosure>
        <guid>175046283</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>543</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175046283</link>
        <pubDate> Sun, 19 May 2024 05:18:11 +0000</pubDate>
        <title>Ilan Pappé: Ten Myths About Israel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.</description>
        <enclosure length="7309824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/04/PetarAnRA_SLO_LJT_2266676_12074999.mp3"></enclosure>
        <guid>175043403</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>456</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175043403</link>
        <pubDate> Sun, 05 May 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Petar Andonovski: Poletje, v katerem te ni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. &quot;Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji&quot; je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. &quot;Navidezna normalnost&quot; avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.

</description>
        <enclosure length="10095360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/25/GaborMRA_SLO_LJT_2206015_12001711.mp3"></enclosure>
        <guid>175041284</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>630</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. &quot;Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji&quot; je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. &quot;Navidezna normalnost&quot; avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175041284</link>
        <pubDate> Sun, 28 Apr 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title> Gabor Mate: Navidezna normalnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki&lt;p&gt;Kultni ameri&amp;scaron;ki romanopisec &lt;strong&gt;Kurt Vonnegut&lt;/strong&gt; je svoj osrednji roman, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Klavnico pet&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, posvetil razvpitemu zavezni&amp;scaron;kemu bombardiranju Dresdna. Malo pred koncem druge svetovne vojne, med 13. in 15. februarjem 1945, so namreč zavezni&amp;scaron;ka letala odvrgla več kot 3900 ton visoko eksplozivnih, zažigalnih bomb na prelepo nem&amp;scaron;ko mesto in ga spremenila v ognjeni pekel na Zemlji, v katerem je umrlo več deset tisoč ljudi. Med tistimi, ki so to apokaliptično bombardiranje doživeli in nekako preživeli, je bil tudi Vonnegut, ki je bil kot ameri&amp;scaron;ki vojni ujetnik takrat interniran prav v Dresdnu &amp;ndash; v prostorih klavnice, pri kateri si je leta pozneje sposodil simbolno pomenljiv naslov za svoj roman.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Toda &lt;em&gt;Klavnica pet&lt;/em&gt; vendarle ni povsem običajen avtobiografski ali zgodovinski oziroma vojni roman; Vonnegut se je svoje snovi namreč lotil tako, da jo je obdelal v kontekstu znanstveno-fantastičnega žanra. Kako si torej pisateljevo moralno ogorčeno protivojno sporočilo podaja roko z vesoljskimi ladjami in laserskimi pi&amp;scaron;tolami, nam je v tokratni 7. strani pojasnil režiser in direktor Pre&amp;scaron;ernovega gledali&amp;scaron;ča Kranj, &lt;strong&gt;Jure Novak&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="10478208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/19/KurtVonRA_SLO_LJT_2161872_11949294.mp3"></enclosure>
        <guid>175038799</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>654</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki&lt;p&gt;Kultni ameri&amp;scaron;ki romanopisec &lt;strong&gt;Kurt Vonnegut&lt;/strong&gt; je svoj osrednji roman, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Klavnico pet&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, posvetil razvpitemu zavezni&amp;scaron;kemu bombardiranju Dresdna. Malo pred koncem druge svetovne vojne, med 13. in 15. februarjem 1945, so namreč zavezni&amp;scaron;ka letala odvrgla več kot 3900 ton visoko eksplozivnih, zažigalnih bomb na prelepo nem&amp;scaron;ko mesto in ga spremenila v ognjeni pekel na Zemlji, v katerem je umrlo več deset tisoč ljudi. Med tistimi, ki so to apokaliptično bombardiranje doživeli in nekako preživeli, je bil tudi Vonnegut, ki je bil kot ameri&amp;scaron;ki vojni ujetnik takrat interniran prav v Dresdnu &amp;ndash; v prostorih klavnice, pri kateri si je leta pozneje sposodil simbolno pomenljiv naslov za svoj roman.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Toda &lt;em&gt;Klavnica pet&lt;/em&gt; vendarle ni povsem običajen avtobiografski ali zgodovinski oziroma vojni roman; Vonnegut se je svoje snovi namreč lotil tako, da jo je obdelal v kontekstu znanstveno-fantastičnega žanra. Kako si torej pisateljevo moralno ogorčeno protivojno sporočilo podaja roko z vesoljskimi ladjami in laserskimi pi&amp;scaron;tolami, nam je v tokratni 7. strani pojasnil režiser in direktor Pre&amp;scaron;ernovega gledali&amp;scaron;ča Kranj, &lt;strong&gt;Jure Novak&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175038799</link>
        <pubDate> Sun, 21 Apr 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Kurt Vonnegut: Klavnica pet</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.</description>
        <enclosure length="11230080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/13/MaaOgrRA_SLO_LJT_2113465_11890862.mp3"></enclosure>
        <guid>175037289</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>701</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175037289</link>
        <pubDate> Sun, 14 Apr 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Maša Ogrizek: Gospodična z monstero</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.</description>
        <enclosure length="10639872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/07/BernadetRA_SLO_LJT_2065997_11833784.mp3"></enclosure>
        <guid>175035726</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>665</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175035726</link>
        <pubDate> Sun, 07 Apr 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Bernadette McDonald: Umetnost svobode</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
</description>
        <enclosure length="7465344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/29/AnjateRA_SLO_LJT_2004550_11762760.mp3"></enclosure>
        <guid>175033778</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>466</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175033778</link>
        <pubDate> Sun, 31 Mar 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Anja Štefan: Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra</title>
      </item>
      <item>
        <description>Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.</description>
        <enclosure length="8412672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/15/NataaKRA_SLO_LJT_1930353_11668607.mp3"></enclosure>
        <guid>175030425</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>525</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175030425</link>
        <pubDate> Sun, 17 Mar 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji </title>
      </item>
      <item>
        <description>Če ste si zaželeli razgibati dan z napetim branjem, potem velja naslednjih osem minut poslušati oddajo 7. stran. Roman Cartagena nudi razburljivo ugibanje, kdo je zagrešil številne sumljive smrti in brutalne umore v bližini nekdanjega hotela, danes doma za upokojence na italijanski obali – smrti, ki jih domačini sprejemajo z vdanostjo v usodo, da so pač dokaz italijanskega temperamenta. Ampak pričujoči roman ni zgolj kriminalna zgodba za nedeljski deževen dan, je večplastno delo izpod rok ruske pisateljice Lene Eltang, ki že od konca osemdesetih živi v tujini. Eno od vprašanj, ki se je zastavilo Bojanu Leskovcu, avtorju tokratne 7. strani je tudi, zakaj je v naslovu romana, ki se dogaja na italijanski obali kolumbijsko mesto Cartagena.</description>
        <enclosure length="7636992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/03/09/LenaEltRA_SLO_LJT_1905540_11634704.mp3"></enclosure>
        <guid>175029059</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>477</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če ste si zaželeli razgibati dan z napetim branjem, potem velja naslednjih osem minut poslušati oddajo 7. stran. Roman Cartagena nudi razburljivo ugibanje, kdo je zagrešil številne sumljive smrti in brutalne umore v bližini nekdanjega hotela, danes doma za upokojence na italijanski obali – smrti, ki jih domačini sprejemajo z vdanostjo v usodo, da so pač dokaz italijanskega temperamenta. Ampak pričujoči roman ni zgolj kriminalna zgodba za nedeljski deževen dan, je večplastno delo izpod rok ruske pisateljice Lene Eltang, ki že od konca osemdesetih živi v tujini. Eno od vprašanj, ki se je zastavilo Bojanu Leskovcu, avtorju tokratne 7. strani je tudi, zakaj je v naslovu romana, ki se dogaja na italijanski obali kolumbijsko mesto Cartagena.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175029059</link>
        <pubDate> Sun, 10 Mar 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Lena Eltang: Cartagena</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll. </description>
        <enclosure length="10653312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/28/EmiliePRA_SLO_LJT_1860295_11572050.mp3"></enclosure>
        <guid>175026395</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>665</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175026395</link>
        <pubDate> Sun, 03 Mar 2024 06:30:13 +0000</pubDate>
        <title>Emilie Pine: Pišem sebi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.                        </description>
        <enclosure length="10768896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/20/SusanAbRA_SLO_LJT_1833681_11532804.mp3"></enclosure>
        <guid>175024524</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.                        </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175024524</link>
        <pubDate> Sun, 25 Feb 2024 06:30:36 +0000</pubDate>
        <title>Susan Abulhawa: Jutra v Dženinu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom. </description>
        <enclosure length="7460736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/16/ToneVrhRA_SLO_LJT_1824883_11519786.mp3"></enclosure>
        <guid>175023764</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>466</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175023764</link>
        <pubDate> Sun, 18 Feb 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tone Vrhovnik Straka: Si danes vzel tablete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje v življenju pričakujemo in si želimo marsikaj. Ampak, kaj če se to, kar si želimo, ne uresniči? To je vprašanje, s katerim se srečamo v romanu, ki mu danes namenjamo 7. stran. Pričakovanja Anje Mugerli so pričakovanja Jane in Primoža, dveh glavnih protagonistov romana, pa tudi pričakovanja mnogih drugih.</description>
        <enclosure length="11000448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/09/AnjaMugRA_SLO_LJT_1798483_11482361.mp3"></enclosure>
        <guid>175021876</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>687</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje v življenju pričakujemo in si želimo marsikaj. Ampak, kaj če se to, kar si želimo, ne uresniči? To je vprašanje, s katerim se srečamo v romanu, ki mu danes namenjamo 7. stran. Pričakovanja Anje Mugerli so pričakovanja Jane in Primoža, dveh glavnih protagonistov romana, pa tudi pričakovanja mnogih drugih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175021876</link>
        <pubDate> Sun, 11 Feb 2024 06:30:41 +0000</pubDate>
        <title>Anja Mugerli: Pričakovanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj lahko zaceli strto srce? Kako rešiti stisko ob ločitvi? Teh dveh vprašanj se loteva knjiga Strto srce s podnaslovom Osebno in znanstveno popotovanje ameriške avtorice Florence Williams. Knjiga je navdušila knjižno recenzentko Urško Krišelj Grubar.  </description>
        <enclosure length="10780800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/02/01/FlorenceRA_SLO_LJT_1772503_11443236.mp3"></enclosure>
        <guid>175020066</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj lahko zaceli strto srce? Kako rešiti stisko ob ločitvi? Teh dveh vprašanj se loteva knjiga Strto srce s podnaslovom Osebno in znanstveno popotovanje ameriške avtorice Florence Williams. Knjiga je navdušila knjižno recenzentko Urško Krišelj Grubar.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175020066</link>
        <pubDate> Sun, 04 Feb 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Florence Williams: Strto srce  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat v oddaji predstavljamo knjigo, ki vas bo pritegnila, če iščete resnične, življenjske zgodbe. Te so po eni strani iskreno krute in človeške, obenem pa zdravilne, da bomo tudi sami vedeli, kako in kaj, če se znajdemo v podobnih okoliščinah. Kako živeti s hudo boleznijo bližnjega ali nas samih? Kaj pomeni tisto pravo poslušanje in zakaj je lahko tako zelo zdravilno? Sogovornica: bibliotekarka Simona Lužar, moderatorka bralnih klubov Mir na peč, beremo! in Čarobni svet besed Knjižnice Pavla Golie Trebnje.</description>
        <enclosure length="8985216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/12/RachelNRA_SLO_LJT_1708456_11346921.mp3"></enclosure>
        <guid>175015037</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>561</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat v oddaji predstavljamo knjigo, ki vas bo pritegnila, če iščete resnične, življenjske zgodbe. Te so po eni strani iskreno krute in človeške, obenem pa zdravilne, da bomo tudi sami vedeli, kako in kaj, če se znajdemo v podobnih okoliščinah. Kako živeti s hudo boleznijo bližnjega ali nas samih? Kaj pomeni tisto pravo poslušanje in zakaj je lahko tako zelo zdravilno? Sogovornica: bibliotekarka Simona Lužar, moderatorka bralnih klubov Mir na peč, beremo! in Čarobni svet besed Knjižnice Pavla Golie Trebnje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175015037</link>
        <pubDate> Sun, 21 Jan 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Rachel Naomi Remen: Zgodbe ob kuhinjski mizi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hana je roman uveljavljene češke pisateljice Alene Mornštajnove. Zgodba globokega poguma, velikih src in neuničljivega upanja je leta 2018 prejela nagrado češka knjiga. Delo je razdeljeno na tri pripovedne sklope in odstira perspektivo treh generacij, pripoved pa bralca z vsako stranjo bolj vleče vase in nenehno budi upanje, da bo vse še dobro. O romanu Hana se je Tadeja Bizilj za današnjo rubriko 7. stran pogovarjala s Sara Medved, študentko slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="7864704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/01/12/AlenaMoRA_SLO_LJT_1710568_11349339.mp3"></enclosure>
        <guid>175015124</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>491</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hana je roman uveljavljene češke pisateljice Alene Mornštajnove. Zgodba globokega poguma, velikih src in neuničljivega upanja je leta 2018 prejela nagrado češka knjiga. Delo je razdeljeno na tri pripovedne sklope in odstira perspektivo treh generacij, pripoved pa bralca z vsako stranjo bolj vleče vase in nenehno budi upanje, da bo vse še dobro. O romanu Hana se je Tadeja Bizilj za današnjo rubriko 7. stran pogovarjala s Sara Medved, študentko slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175015124</link>
        <pubDate> Sun, 14 Jan 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Alena Mornštajnova: Hana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje. </description>
        <enclosure length="10154880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/08/IgiabaSRA_SLO_LJT_1626703_11220539.mp3"></enclosure>
        <guid>175007194</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>634</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175007194</link>
        <pubDate> Sun, 10 Dec 2023 06:30:03 +0000</pubDate>
        <title>Igiaba Scego: Moj dom je tam, kjer sem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .</description>
        <enclosure length="9465984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/12/01/GiovanniRA_SLO_LJT_1606724_11189873.mp3"></enclosure>
        <guid>175005456</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>591</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175005456</link>
        <pubDate> Sun, 03 Dec 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Giovannino Guareschi: Don Camillo in Peppone</title>
      </item>
      <item>
        <description>Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesreča&lt;p&gt;V zgodnjih jutranjih urah 26. aprila 1986 je eksplodiral reaktor četrtega bloka jedrske elektrarne v Černobilu. Radioaktivni oblak, ki se je takrat dvignil v atmosfero, je hitro obkrožil ves svet, ob&amp;scaron;irna področja Ukrajine in Belorusije so postala trajno nenaseljiva, &lt;strong&gt;Mihail Gorbačov&lt;/strong&gt; pa je leta pozneje celo povedal, da je po njegovi oceni prav černobilska katastrofa bistveno pripomogla k razpadu Sovjetske zveze.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pa vendar se zdi, da se do najgloblje resnice te jedrske nesreče lahko prebijemo &amp;scaron;ele, če jo ugledamo skozi prizmo bridke usode milijonov povsem običajnih ljudi &amp;ndash; tistih, denimo, ki so v bližini nuklearke živeli in bili potem razseljeni, tistih, ki so med dolgoletnim odpravljanjem posledic nesreče zboleli za radiacijsko boleznijo ali rakom, tistih, ki so izgubili svoje najbližje. Pretresljiva pričevanja teh ljudi najdemo zbrana v &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Černobilski molitvi&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, knjigi beloruske pisateljice, leta 2015 tudi prejemnice Nobelove nagrade za književnost, &lt;strong&gt;Svetlane Aleksijevič&lt;/strong&gt;. In čeprav je to delo, ki ga ni vselej najlažje brati, je arhitektka &lt;strong&gt;Anna Kravcova&lt;/strong&gt; v tokratni oddaji 7. stran izrazila trdno prepričanje, da se bo Černobilska molitev navsezadnje globoko dotaknila vsakogar, ki jo bo vzel v roke.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="10690944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/24/ernobilRA_SLO_LJT_1583023_11156324.mp3"></enclosure>
        <guid>175003667</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>668</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesreča&lt;p&gt;V zgodnjih jutranjih urah 26. aprila 1986 je eksplodiral reaktor četrtega bloka jedrske elektrarne v Černobilu. Radioaktivni oblak, ki se je takrat dvignil v atmosfero, je hitro obkrožil ves svet, ob&amp;scaron;irna področja Ukrajine in Belorusije so postala trajno nenaseljiva, &lt;strong&gt;Mihail Gorbačov&lt;/strong&gt; pa je leta pozneje celo povedal, da je po njegovi oceni prav černobilska katastrofa bistveno pripomogla k razpadu Sovjetske zveze.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pa vendar se zdi, da se do najgloblje resnice te jedrske nesreče lahko prebijemo &amp;scaron;ele, če jo ugledamo skozi prizmo bridke usode milijonov povsem običajnih ljudi &amp;ndash; tistih, denimo, ki so v bližini nuklearke živeli in bili potem razseljeni, tistih, ki so med dolgoletnim odpravljanjem posledic nesreče zboleli za radiacijsko boleznijo ali rakom, tistih, ki so izgubili svoje najbližje. Pretresljiva pričevanja teh ljudi najdemo zbrana v &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Černobilski molitvi&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, knjigi beloruske pisateljice, leta 2015 tudi prejemnice Nobelove nagrade za književnost, &lt;strong&gt;Svetlane Aleksijevič&lt;/strong&gt;. In čeprav je to delo, ki ga ni vselej najlažje brati, je arhitektka &lt;strong&gt;Anna Kravcova&lt;/strong&gt; v tokratni oddaji 7. stran izrazila trdno prepričanje, da se bo Černobilska molitev navsezadnje globoko dotaknila vsakogar, ki jo bo vzel v roke.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175003667</link>
        <pubDate> Sun, 26 Nov 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetlana Aleksijevič: Černobilska molitev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naslednjih devet minut smo rezervirali za iskanje nedeljskega bralnega navdiha. Le kdo ne pozna Stephena Kinga? Gre za ameriškega pisatelja z obsežnim literarnim opusom, ki velja za mojstra žanra fantastike in grozljivke. Slavo je dosegel že s prvim romanom Carrie, do zdaj so prodali že 350 milijonov njegovih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Stephen King je odličen tudi v krajših literarnih formah. Leta 1985 je bilo zbranih 22 kratkih zgodb, ki jih je avtor pisal v obdobju skoraj dveh desetletij. In zdaj jih lahko beremo tudi v slovenskem prevodu ter jih predstavljamo v oddaji 7. stran.</description>
        <enclosure length="7907328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/18/StephenRA_SLO_LJT_1562663_11128273.mp3"></enclosure>
        <guid>175002217</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>494</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naslednjih devet minut smo rezervirali za iskanje nedeljskega bralnega navdiha. Le kdo ne pozna Stephena Kinga? Gre za ameriškega pisatelja z obsežnim literarnim opusom, ki velja za mojstra žanra fantastike in grozljivke. Slavo je dosegel že s prvim romanom Carrie, do zdaj so prodali že 350 milijonov njegovih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Stephen King je odličen tudi v krajših literarnih formah. Leta 1985 je bilo zbranih 22 kratkih zgodb, ki jih je avtor pisal v obdobju skoraj dveh desetletij. In zdaj jih lahko beremo tudi v slovenskem prevodu ter jih predstavljamo v oddaji 7. stran.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175002217</link>
        <pubDate> Sun, 19 Nov 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Stephen King , Mrtva straža</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedelja je dan za prebiranje. V današnji 7. strani listamo knjigo Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. Avtorica v svojih 43. esejih odpira teme o ženskah, begunstvu, Jugoslaviji, vojni, gledališču, starševstvu, predsodkih, solzivcu in predvsem o srčnosti in junaštvu. Knjiga velja za izbrano - bila je namreč nagrajena z Rožančevo nagrado. V Sežano se je odpravila Lana Furlan, tam pa jo je pričakala Maja Razboršek. Prispevek je prebral Bojan Leskovec.</description>
        <enclosure length="8988288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/11/11/IvanaDjRA_SLO_LJT_1541917_11096769.mp3"></enclosure>
        <guid>175000329</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>561</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedelja je dan za prebiranje. V današnji 7. strani listamo knjigo Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. Avtorica v svojih 43. esejih odpira teme o ženskah, begunstvu, Jugoslaviji, vojni, gledališču, starševstvu, predsodkih, solzivcu in predvsem o srčnosti in junaštvu. Knjiga velja za izbrano - bila je namreč nagrajena z Rožančevo nagrado. V Sežano se je odpravila Lana Furlan, tam pa jo je pričakala Maja Razboršek. Prispevek je prebral Bojan Leskovec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175000329</link>
        <pubDate> Sun, 12 Nov 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdaj pa je čas za iskanje nedeljskih bralnih navdihov. Ali spada današnja izbranka v žanr mladinske literature, ali nagovarja odraslega bralca? S to dilemo so se srečali tudi knjižničarji in knjigarnarji ob izidu  romana Hard land.  Pravzaprav gre za večgeneracijsko branje, ki je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Spoznali bomo prvoosebno pripoved, ki se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij..</description>
        <enclosure length="9144192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/10/28/BenedictRA_SLO_LJT_1508078_11040087.mp3"></enclosure>
        <guid>174997261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>571</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdaj pa je čas za iskanje nedeljskih bralnih navdihov. Ali spada današnja izbranka v žanr mladinske literature, ali nagovarja odraslega bralca? S to dilemo so se srečali tudi knjižničarji in knjigarnarji ob izidu  romana Hard land.  Pravzaprav gre za večgeneracijsko branje, ki je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Spoznali bomo prvoosebno pripoved, ki se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij..</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174997261</link>
        <pubDate> Sun, 29 Oct 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Benedict Wells: Hard Land</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddaja 7. stran, ki je namenjena knjigoljubcem in ljubiteljem branja danes prinaša angažiran roman. Poti in stranpoti post socialističnih družb so neizmeren vir zgodb za nastanek številnih knjižnih in filmskih del. Mednje sodi tudi roman z naslovom Četrtek, ki pripoveduje o bolgarski družbi na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Kakšne so usode ljudi, ki so še v preteklem stoletju živeli za železno zaveso, potem pa se je zgodil prehod v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo? Tranzicija postane ujetnica veljakov, ki delujejo na svoj, često mafijski način. Mali ljudje iščejo in upajo na svojo priložnost, eni se znajdejo bolje, drugi slabše. O romanu Četrtek se je Bojan Leskovec pogovarjal s Simono Solina, bibliotekarko in promotorko branja. </description>
        <enclosure length="11238528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/09/16/ZdravkaRA_SLO_LJT_1375689_10836878.mp3"></enclosure>
        <guid>174987066</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddaja 7. stran, ki je namenjena knjigoljubcem in ljubiteljem branja danes prinaša angažiran roman. Poti in stranpoti post socialističnih družb so neizmeren vir zgodb za nastanek številnih knjižnih in filmskih del. Mednje sodi tudi roman z naslovom Četrtek, ki pripoveduje o bolgarski družbi na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Kakšne so usode ljudi, ki so še v preteklem stoletju živeli za železno zaveso, potem pa se je zgodil prehod v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo? Tranzicija postane ujetnica veljakov, ki delujejo na svoj, često mafijski način. Mali ljudje iščejo in upajo na svojo priložnost, eni se znajdejo bolje, drugi slabše. O romanu Četrtek se je Bojan Leskovec pogovarjal s Simono Solina, bibliotekarko in promotorko branja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174987066</link>
        <pubDate> Sun, 17 Sep 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Zdravka Evtimova: Četrtek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenje nam včasih prinese preizkušnje, ki nam začrtano pot popolnoma obrnejo. Nas presenetijo, premešajo prioritete, včasih tudi prestrašijo in spravijo v stisko. Knjiga, ki jo predstavljamo v naslednjih minutah, govori prav o tem - da nam tudi težja obdobja marsikdaj prinesejo marsikaj pozitivnega. Suleika Jaouad je v knjigi Med dvema kraljestvoma popisala svojo zgodbo. &quot;Resnična zgodba o tem, kako me je bolezen naučila ceniti življenje&quot;, je zapisala. Zgodbo je predstavila tudi na konferenci TED Talk. Soočila se je z vprašanjem, kako začeti znova. Knjiga je nagovorila tudi sogovornico Lucije Fatur - Dašo Cek Stepančič, magistrico psihosocialne pomoči in psihosocialno svetovalko.</description>
        <enclosure length="5996544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/09/08/SuleikaRA_SLO_LJT_1357323_10804553.mp3"></enclosure>
        <guid>174985220</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>374</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenje nam včasih prinese preizkušnje, ki nam začrtano pot popolnoma obrnejo. Nas presenetijo, premešajo prioritete, včasih tudi prestrašijo in spravijo v stisko. Knjiga, ki jo predstavljamo v naslednjih minutah, govori prav o tem - da nam tudi težja obdobja marsikdaj prinesejo marsikaj pozitivnega. Suleika Jaouad je v knjigi Med dvema kraljestvoma popisala svojo zgodbo. &quot;Resnična zgodba o tem, kako me je bolezen naučila ceniti življenje&quot;, je zapisala. Zgodbo je predstavila tudi na konferenci TED Talk. Soočila se je z vprašanjem, kako začeti znova. Knjiga je nagovorila tudi sogovornico Lucije Fatur - Dašo Cek Stepančič, magistrico psihosocialne pomoči in psihosocialno svetovalko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174985220</link>
        <pubDate> Sun, 10 Sep 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Suleika Jaouad : Med dvema kraljestvoma</title>
      </item>
      <item>
        <description>Koliko tehta neumnost je morda neumno vprašanje. Koliko nas stane neumnost?  Zakaj je vseprisotna? Sezono bralnih navdihov v oddaji 7. stran zaključuje Psihologija neumnosti. Gre za zbirko razprav in razmislekov o neumnosti, ki so jih napisali zelo pametni ljudje, uredil pa Jean Francois Marmion. Kritiki so zapisali, da je  to simpatično cinična in vseskozi zabavna knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.</description>
        <enclosure length="8755200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/06/25/JeanFraRA_SLO_LJT_1228183_10558959.mp3"></enclosure>
        <guid>174967739</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koliko tehta neumnost je morda neumno vprašanje. Koliko nas stane neumnost?  Zakaj je vseprisotna? Sezono bralnih navdihov v oddaji 7. stran zaključuje Psihologija neumnosti. Gre za zbirko razprav in razmislekov o neumnosti, ki so jih napisali zelo pametni ljudje, uredil pa Jean Francois Marmion. Kritiki so zapisali, da je  to simpatično cinična in vseskozi zabavna knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174967739</link>
        <pubDate> Sun, 25 Jun 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Jean Francois Marmion: Psihologija neumnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedelja je lahko tudi dan za dobro knjigo. Redni poslušalci 7.strani to že dobro vedo. Današnjo izbranko lahko opišemo s presežniki: poslastica, literarna mojstrovina, ekstravaganten roman,… Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki nas postavi na čisto poseben časovno-prostorski vrtiljak. Zanimivo je, da se v romanu prepletata dve osrednji temi: intimno dojemanje časa človeka posameznika in odnos do prihodnosti in preteklosti posameznih držav današnje Evrope. </description>
        <enclosure length="10735488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/06/10/GeorgiGRA_SLO_LJT_1197876_10454938.mp3"></enclosure>
        <guid>174964393</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>670</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedelja je lahko tudi dan za dobro knjigo. Redni poslušalci 7.strani to že dobro vedo. Današnjo izbranko lahko opišemo s presežniki: poslastica, literarna mojstrovina, ekstravaganten roman,… Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki nas postavi na čisto poseben časovno-prostorski vrtiljak. Zanimivo je, da se v romanu prepletata dve osrednji temi: intimno dojemanje časa človeka posameznika in odnos do prihodnosti in preteklosti posameznih držav današnje Evrope. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174964393</link>
        <pubDate> Sun, 11 Jun 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Georgi Gospodinov: Časovno zaklonišče</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.</description>
        <enclosure length="9606912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/06/01/PauloCoRA_SLO_LJT_1174526_10398006.mp3"></enclosure>
        <guid>174962083</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174962083</link>
        <pubDate> Sun, 04 Jun 2023 05:30:41 +0000</pubDate>
        <title>Paulo Coelho: Alkimist</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jan, mož in oče v srednjih letih, po nesreči ostane priklenjen na bolniško posteljo, trajno paraliziran in nezmožen razumske presoje. Njegova družina je pred težko dilemo: upoštevati njegovo željo, da ne želi 'vegetirati', ali vztrajati pri tem, da se ga umetno vzdržuje pri življenju? Roman Noč na obisku, ki ga je napisal slovenski zdravnik Franjo H. Naji in se loti aktualne teme o evtanaziji, listata Irena Grmek in Andreja Čokl. </description>
        <enclosure length="8400000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/05/18/FranjoHRA_SLO_LJT_1145489_10347687.mp3"></enclosure>
        <guid>174958544</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>524</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jan, mož in oče v srednjih letih, po nesreči ostane priklenjen na bolniško posteljo, trajno paraliziran in nezmožen razumske presoje. Njegova družina je pred težko dilemo: upoštevati njegovo željo, da ne želi 'vegetirati', ali vztrajati pri tem, da se ga umetno vzdržuje pri življenju? Roman Noč na obisku, ki ga je napisal slovenski zdravnik Franjo H. Naji in se loti aktualne teme o evtanaziji, listata Irena Grmek in Andreja Čokl. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174958544</link>
        <pubDate> Sun, 21 May 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Franjo H. Naji: Noč na obisku</title>
      </item>
      <item>
        <description>V deželo vzhajajočega sonca, na Japonsko nas popelje današnje iskanje bralnega navdiha. Sayaka Murata se je leta 2016 podpisala pod kratek roman, ki nosi v angleškem prevodu naslov Conveniance store woman. Prebrala ga je tudi ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič, ki je bila že med študijem razpeta med Japonsko in Slovenijo. Zgolj za potrebe te oddaje lahko naslov ad hoc prevedemo kot Trgovka ali Ženska v trgovini z mešanim blagom. Roman je naletel na izjemno dobre odzive pri kritikih in bralcih, prejel je prestižno literarno Akutagawa in je hkrati košček avtoričine biografije. </description>
        <enclosure length="11023872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/05/13/SayakaMRA_SLO_LJT_1134039_10328771.mp3"></enclosure>
        <guid>174957431</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>688</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V deželo vzhajajočega sonca, na Japonsko nas popelje današnje iskanje bralnega navdiha. Sayaka Murata se je leta 2016 podpisala pod kratek roman, ki nosi v angleškem prevodu naslov Conveniance store woman. Prebrala ga je tudi ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič, ki je bila že med študijem razpeta med Japonsko in Slovenijo. Zgolj za potrebe te oddaje lahko naslov ad hoc prevedemo kot Trgovka ali Ženska v trgovini z mešanim blagom. Roman je naletel na izjemno dobre odzive pri kritikih in bralcih, prejel je prestižno literarno Akutagawa in je hkrati košček avtoričine biografije. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174957431</link>
        <pubDate> Sun, 14 May 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Sayaka Murata: Conveniance store woman</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.</description>
        <enclosure length="10821888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/04/21/PeterMuRA_SLO_LJT_1094438_10255194.mp3"></enclosure>
        <guid>174952367</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174952367</link>
        <pubDate> Sun, 23 Apr 2023 05:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Peter Muck: Spomini starega alpinista</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana. </description>
        <enclosure length="8338176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/04/15/BotjanRA_SLO_LJT_1081318_10233425.mp3"></enclosure>
        <guid>174950904</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>521</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174950904</link>
        <pubDate> Sun, 16 Apr 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Videmšek: Vojni dnevnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah. </description>
        <enclosure length="10112256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/04/08/PeterA.RA_SLO_LJT_1067843_10209049.mp3"></enclosure>
        <guid>174949091</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>632</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174949091</link>
        <pubDate> Sun, 09 Apr 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Peter A. Levine, Ann Frederick: Kako prebuditi tigra</title>
      </item>
      <item>
        <description>Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.</description>
        <enclosure length="9311232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/27/SenkaMaRA_SLO_LJT_1038530_10164386.mp3"></enclosure>
        <guid>174946184</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>581</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174946184</link>
        <pubDate> Sun, 02 Apr 2023 05:30:28 +0000</pubDate>
        <title>Senka Marić: Kintsugi telesa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke. </description>
        <enclosure length="8934912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/25/PavaoPaRA_SLO_LJT_1035040_10158598.mp3"></enclosure>
        <guid>174945701</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>558</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174945701</link>
        <pubDate> Sun, 26 Mar 2023 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Pavao Pavličić,: Donava</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran. </description>
        <enclosure length="8959488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/17/JankoKeRA_SLO_LJT_1019632_10130057.mp3"></enclosure>
        <guid>174943604</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>559</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174943604</link>
        <pubDate> Sun, 19 Mar 2023 06:30:21 +0000</pubDate>
        <title>Janko Kersnik: Kmetske slike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="10697088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/10/MeaSelRA_SLO_LJT_1006459_10104631.mp3"></enclosure>
        <guid>174941886</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>668</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174941886</link>
        <pubDate> Sun, 12 Mar 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Meša Selimović: Trdnjava</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost. </description>
        <enclosure length="10553472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/03/02/MatjaLRA_SLO_LJT_988407_10074967.mp3"></enclosure>
        <guid>174939818</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>659</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174939818</link>
        <pubDate> Sun, 05 Mar 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Lunaček: Zgodba iz neke druge hiše</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.</description>
        <enclosure length="6534144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/02/25/SvetlanaRA_SLO_LJT_975365_10057909.mp3"></enclosure>
        <guid>174938636</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174938636</link>
        <pubDate> Sun, 26 Feb 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Mark Manson&lt;/strong&gt;, ameriški bloger in pisec priročnikov za samopomoč, je zaslovel leta 2016, ko je njegova prva knjiga, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Dol mi visi : malce drugačen pogled na dobro življenje&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, postala globalna prodajna uspešnica. Priročniki za osebno rast in samopomoč so v določenih bralskih krogih seveda na slabem glasu, češ da ponujajo instant rešitve ljudem, katerih življenja so vse preveč kompleksna, da bi jih mogla v red spraviti 200 stranska knjiga nekakšnih počeznih modrovanj. V tem smislu tudi instruktorica pilatesa &lt;strong&gt;Irena Skuk&lt;/strong&gt; priznava, da je bila do tovrstnih knjig dolgo zadržana, a da je prav ob Mansonu in njegovi Dol mi visi ugotovila, da jih je vendarle mogoče brati s pridom – če le do njih bralec in bralka zavzameta ustrezno držo. Kakšna je torej ta drža in kako bi, sledeč Mansonu in njegovi knjigi, kazalo zgrabiti bika naših življenj za roge, smo v pogovoru z Ireno Skuk preverjali v tokratni 7. strani.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="8098560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/02/17/MarkManRA_SLO_LJT_953880_10031857.mp3"></enclosure>
        <guid>174936607</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>506</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši &lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Mark Manson&lt;/strong&gt;, ameriški bloger in pisec priročnikov za samopomoč, je zaslovel leta 2016, ko je njegova prva knjiga, &lt;em&gt;&lt;strong&gt;Dol mi visi : malce drugačen pogled na dobro življenje&lt;/strong&gt;&lt;/em&gt;, postala globalna prodajna uspešnica. Priročniki za osebno rast in samopomoč so v določenih bralskih krogih seveda na slabem glasu, češ da ponujajo instant rešitve ljudem, katerih življenja so vse preveč kompleksna, da bi jih mogla v red spraviti 200 stranska knjiga nekakšnih počeznih modrovanj. V tem smislu tudi instruktorica pilatesa &lt;strong&gt;Irena Skuk&lt;/strong&gt; priznava, da je bila do tovrstnih knjig dolgo zadržana, a da je prav ob Mansonu in njegovi Dol mi visi ugotovila, da jih je vendarle mogoče brati s pridom – če le do njih bralec in bralka zavzameta ustrezno držo. Kakšna je torej ta drža in kako bi, sledeč Mansonu in njegovi knjigi, kazalo zgrabiti bika naših življenj za roge, smo v pogovoru z Ireno Skuk preverjali v tokratni 7. strani.&lt;/p&gt;
&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174936607</link>
        <pubDate> Sun, 19 Feb 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Mark Manson: Dol mi visi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="8068224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/02/10/TanaFreRA_SLO_LJT_937530_10010854.mp3"></enclosure>
        <guid>174935014</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174935014</link>
        <pubDate> Sun, 12 Feb 2023 06:30:50 +0000</pubDate>
        <title>Tana French: V gozdu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.</description>
        <enclosure length="11097216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/02/03/IgortiRA_SLO_LJT_919345_9988067.mp3"></enclosure>
        <guid>174933399</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174933399</link>
        <pubDate> Sun, 05 Feb 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Igor Štiks: W</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.</description>
        <enclosure length="11052288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/01/20/DavidGrRA_SLO_LJT_891178_9943774.mp3"></enclosure>
        <guid>174930261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>690</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174930261</link>
        <pubDate> Sun, 29 Jan 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>David Graeber, David Wengrow: Pričetek vsega</title>
      </item>
      <item>
        <description>V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov. </description>
        <enclosure length="9981696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/01/20/AndraRRA_SLO_LJT_890269_9942731.mp3"></enclosure>
        <guid>174930149</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174930149</link>
        <pubDate> Sun, 22 Jan 2023 06:30:06 +0000</pubDate>
        <title>Andraž Rožman: Titov sin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona. </description>
        <enclosure length="8396928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/01/10/PatrikSRA_SLO_LJT_858236_9901619.mp3"></enclosure>
        <guid>174927655</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>524</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174927655</link>
        <pubDate> Sun, 15 Jan 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Patrik Svensson: Evangelij po jeguljah </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo.
David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. &quot;Življenje v sivi coni&quot; je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</description>
        <enclosure length="9140352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2023/01/06/DavidZuRA_SLO_LJT_847206_9888557.mp3"></enclosure>
        <guid>174926767</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>571</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo.
David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. &quot;Življenje v sivi coni&quot; je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.&lt;!DOCTYPE html&gt;
&lt;html&gt;
&lt;head&gt;
&lt;/head&gt;
&lt;body&gt;

&lt;/body&gt;
&lt;/html&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/174926767</link>
        <pubDate> Sun, 08 Jan 2023 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>David Zupančič: Življenje v sivi coni</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251128/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Sun, 01 Feb 2026 06:30:26 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/7stran</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Sun, 01 Feb 2026 06:30:26 +0000</pubDate>
      <title>7. stran</title>
    </channel>
  </rss>
