Education (C) RTVSLO 2017 Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. https://radioprvi.rtvslo.si/7stran 7. stran https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251128/7stran_podcast.jpg V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič. 174882925 RTVSLO – Prvi 621 clean V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič. Sun, 26 Jun 2022 08:15:00 +0000 Thomas Bauer: Kultura dvoumnosti "Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. 174881132 RTVSLO – Prvi 543 clean "Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Sun, 19 Jun 2022 05:30:00 +0000 "To je knjiga, ki me je sprovocirala" Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.<p>Zgodba, v kateri bomo težko našli rdečo nit</p><p><p>Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado za medkulturno pisanje, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nenavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174879573 RTVSLO – Prvi 392 clean Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.<p>Zgodba, v kateri bomo težko našli rdečo nit</p><p><p>Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado za medkulturno pisanje, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nenavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 12 Jun 2022 05:30:00 +0000 7.stran: Zabubljena Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Sedma pesniška zbirka Mete Kušar Zmaj je ena bolj vznemirljivih knjig zadnjih let.</p><p><p>Statistično gledano se poezija redkeje kot proza pojavi v naši knjižno navdihujoči jutranji rubriki 7. stran. Danes bomo razmerje popravili s pesniško zbirko Mete Kušar, Zmaj. Literarna kritičarka in lektorica Petra Koršič pravi, da imajo v Zmaju vprašanja pomembno mesto in lahko bi pesniško zbirko označili za poezijo izrekanja skozi vprašanja. Pesniška zbirka je sporočilno bogata, slogovno prečiščena, nevsiljivo in ne neprijazno kritična ter premišljujoča. </p></p> 174877726 RTVSLO – Prvi 609 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Sedma pesniška zbirka Mete Kušar Zmaj je ena bolj vznemirljivih knjig zadnjih let.</p><p><p>Statistično gledano se poezija redkeje kot proza pojavi v naši knjižno navdihujoči jutranji rubriki 7. stran. Danes bomo razmerje popravili s pesniško zbirko Mete Kušar, Zmaj. Literarna kritičarka in lektorica Petra Koršič pravi, da imajo v Zmaju vprašanja pomembno mesto in lahko bi pesniško zbirko označili za poezijo izrekanja skozi vprašanja. Pesniška zbirka je sporočilno bogata, slogovno prečiščena, nevsiljivo in ne neprijazno kritična ter premišljujoča. </p></p> Sun, 05 Jun 2022 05:30:00 +0000 Meta Kušar: Zmaj Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.<p>Izbor trinajstih dramskih besedil</p><p><p>Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Izbor dram Brvi čez morje je še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju.</p> <p></p></p> 174875925 RTVSLO – Prvi 741 clean Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.<p>Izbor trinajstih dramskih besedil</p><p><p>Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Izbor dram Brvi čez morje je še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju.</p> <p></p></p> Sun, 29 May 2022 05:30:00 +0000 7.stran: Brvi čez morje Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kdo nas bolj zaznamuje: prisotni ali tisti, ki so že odšli- navidezno odsotni?</p><p><p>Rubrika 7. stran v kateri bralci delijo svoje izkušnje snidenja z dobrimi knjigami, nas tokrat pelje k slovenskemu leposlovju. Roman Balada o drevesu ima žanrsko oznako mladinski, vendar ne bo prav nič narobe, pravzaprav bo zelo koristno, če se znajde tudi na bralnih policah namenjenih odraslim. Mateja Gomboc je avtorica pretresljive zgodbe, ki se ukvarja z aktualno problematiko najstniških samomorov. Majk je odšel, Ada je ostala sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Prvoosebna pripoved v obliki dnevniških zapisov učinkuje prepričljivo in bralca sili k razmisleku….</p></p> 174874098 RTVSLO – Prvi 473 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kdo nas bolj zaznamuje: prisotni ali tisti, ki so že odšli- navidezno odsotni?</p><p><p>Rubrika 7. stran v kateri bralci delijo svoje izkušnje snidenja z dobrimi knjigami, nas tokrat pelje k slovenskemu leposlovju. Roman Balada o drevesu ima žanrsko oznako mladinski, vendar ne bo prav nič narobe, pravzaprav bo zelo koristno, če se znajde tudi na bralnih policah namenjenih odraslim. Mateja Gomboc je avtorica pretresljive zgodbe, ki se ukvarja z aktualno problematiko najstniških samomorov. Majk je odšel, Ada je ostala sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Prvoosebna pripoved v obliki dnevniških zapisov učinkuje prepričljivo in bralca sili k razmisleku….</p></p> Sun, 22 May 2022 05:30:00 +0000 Mateja Gomboc: Balada o drevesu Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbi</p><p><p><em><strong>Vrnitev v Reims</strong> </em>je francoski filozof in sociolog <strong>Didier Eribon</strong> napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka <strong>Urška Savič</strong>.</p></p> 174872327 RTVSLO – Prvi 585 clean Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbi</p><p><p><em><strong>Vrnitev v Reims</strong> </em>je francoski filozof in sociolog <strong>Didier Eribon</strong> napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka <strong>Urška Savič</strong>.</p></p> Sun, 15 May 2022 05:30:00 +0000 Didier Eribon: Vrnitev v Reims Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kratko prozno delo nas popelje od družbene satire do pravljične burleske, in izzveni romantično čustveno. </p><p><p>Ko izrečemo ime irskega pisatelja Oscarja Wilde-a, večina najprej pomisli na njegov roman Slika Doriana Graya. V današnji knjižno navdihujoči rubriki 7. stran bomo ostali pri opusu omenjenega pisatelja. Vendar nas bo bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak popeljala v bolj zabavno, hudomušno smer. Cantervilski duh je pripoved o duhu, ki straši po angleškem dvorcu in para živce stanovalcem. No, naposled se vse skupaj obrne in…. </p></p> 174870626 RTVSLO – Prvi 391 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kratko prozno delo nas popelje od družbene satire do pravljične burleske, in izzveni romantično čustveno. </p><p><p>Ko izrečemo ime irskega pisatelja Oscarja Wilde-a, večina najprej pomisli na njegov roman Slika Doriana Graya. V današnji knjižno navdihujoči rubriki 7. stran bomo ostali pri opusu omenjenega pisatelja. Vendar nas bo bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak popeljala v bolj zabavno, hudomušno smer. Cantervilski duh je pripoved o duhu, ki straši po angleškem dvorcu in para živce stanovalcem. No, naposled se vse skupaj obrne in…. </p></p> Sun, 08 May 2022 05:30:00 +0000 Oscar Wilde: Cantervilski duh Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.<p>Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v Evropi</p><p><p><em>Iztrebite vse divjake!</em> je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je <strong>Eva Malovrh</strong>, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo:</p> <blockquote><p>"To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta."</p></blockquote> <p><em>"Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive,"</em> je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal <strong>Tomo Križnar</strong>, medtem ko <strong>Ana Schnabl</strong> v Dnevniku pravi: "<em>Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."</em></p> <p></p></p> 174868819 RTVSLO – Prvi 651 clean Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.<p>Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v Evropi</p><p><p><em>Iztrebite vse divjake!</em> je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je <strong>Eva Malovrh</strong>, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo:</p> <blockquote><p>"To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta."</p></blockquote> <p><em>"Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive,"</em> je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal <strong>Tomo Križnar</strong>, medtem ko <strong>Ana Schnabl</strong> v Dnevniku pravi: "<em>Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."</em></p> <p></p></p> Sun, 01 May 2022 05:30:00 +0000 Sven Lindqvist: Iztrebite vse divjake! Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Dolgoletni novinar, politik in diplomat skozi razburljive in zabavne anekdote iz prve osebe opisuje ozadje množice pomembnih mednarodnih dogodkov v desetletjih po drugi svetovni vojni</p><p><p><strong>Jožeta Smoleta</strong> se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga <strong>Pripoved komunista novinarja</strong> govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka <strong>Saša Hajzler</strong>.</p> <blockquote><p>»Človek si ne bi predstavljal, da je eno človeško bitje sploh lahko prisotno na toliko nekih koncih, v takem obsegu in na tako visokem nivoju.«</p></blockquote></p> 174866922 RTVSLO – Prvi 735 clean Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Dolgoletni novinar, politik in diplomat skozi razburljive in zabavne anekdote iz prve osebe opisuje ozadje množice pomembnih mednarodnih dogodkov v desetletjih po drugi svetovni vojni</p><p><p><strong>Jožeta Smoleta</strong> se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga <strong>Pripoved komunista novinarja</strong> govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka <strong>Saša Hajzler</strong>.</p> <blockquote><p>»Človek si ne bi predstavljal, da je eno človeško bitje sploh lahko prisotno na toliko nekih koncih, v takem obsegu in na tako visokem nivoju.«</p></blockquote></p> Sun, 24 Apr 2022 05:30:00 +0000 Jože Smole: Pripoved komunista novinarja Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan.<p>Prizori iz vsakdanjega življenja</p><p><p><span>Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan. Knjigo predstavlja prevajalka Djurdja Strsoglavec.</span></p> <p>&nbsp;</p> <p></p> <p></p> 174864696 RTVSLO – Prvi 519 clean Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan.<p>Prizori iz vsakdanjega življenja</p><p><p><span>Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan. Knjigo predstavlja prevajalka Djurdja Strsoglavec.</span></p> <p>&nbsp;</p> <p></p> <p></p> Sun, 17 Apr 2022 05:30:00 +0000 Tisja Kljaković Braić: Unadva Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Orjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnost</p><p><p>Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, <strong>Karl Ove Knausgård</strong>, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil <strong><em>Moj boj</em></strong>, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred.</p> <p>To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla <em>Moj boj</em> imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom <strong>Darka Čudna</strong>, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, <strong>Jula Lauks</strong>, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v <em>Mojem boju</em> opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.</p></blockquote></p> 174863269 RTVSLO – Prvi 710 clean Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Orjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnost</p><p><p>Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, <strong>Karl Ove Knausgård</strong>, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil <strong><em>Moj boj</em></strong>, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred.</p> <p>To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla <em>Moj boj</em> imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom <strong>Darka Čudna</strong>, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, <strong>Jula Lauks</strong>, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v <em>Mojem boju</em> opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.</p></blockquote></p> Sun, 10 Apr 2022 05:30:00 +0000 Karl Ove Knausgard: Moj boj Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, povsem prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman,ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.<p>"Roman, ki bo zadovoljil vsakega, ki rad bere."</p><p><p>Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman, ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.</p></p> 174861257 RTVSLO – Prvi 417 clean Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, povsem prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman,ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.<p>"Roman, ki bo zadovoljil vsakega, ki rad bere."</p><p><p>Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman, ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.</p></p> Sun, 03 Apr 2022 05:30:00 +0000 7.stran - Balerina, balerina Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Dedič je večplastna, provokativna zgodba, ki korenini v polpreteklosti ter se razplete v sedanjosti. </p><p><p>Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran danes prinaša vpogled med platnice novejšega slovenskega romana pisatelja in publicista Marjana Žiberne. Kdo je dedič? Kdo koga potrebuje bolj: pacient terapevta, ali morda terapevt pacienta? Kakšna bremena preteklosti nam onemogočajo normalno življenje v sedanjosti? V romanu Dedič pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. V branje ga priporoča profesor književnosti<strong> doktor Klemen Lah</strong>.</p></p> 174859705 RTVSLO – Prvi 702 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Dedič je večplastna, provokativna zgodba, ki korenini v polpreteklosti ter se razplete v sedanjosti. </p><p><p>Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran danes prinaša vpogled med platnice novejšega slovenskega romana pisatelja in publicista Marjana Žiberne. Kdo je dedič? Kdo koga potrebuje bolj: pacient terapevta, ali morda terapevt pacienta? Kakšna bremena preteklosti nam onemogočajo normalno življenje v sedanjosti? V romanu Dedič pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. V branje ga priporoča profesor književnosti<strong> doktor Klemen Lah</strong>.</p></p> Sun, 27 Mar 2022 05:30:00 +0000 Marjan Žiberna: Dedič Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.<p>Antropološka študija vloge dolga v človeški zgodovini: od neformalnih mrež vzajemnega dolžništva v plemenskih skupnostih do brezosebnih in vrtoglavo kompleksnih finančnih instrumentov 21. stoletja</p><p><p>Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista <strong>Davida Graeberja</strong> z naslovom <em><strong>Dolg: Prvih 5000 let dolžništva</strong></em> je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo <em>Dolg: Prvih 5000 let dolžništva</em> morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec <strong>Aljaž Vidmar</strong>.</p></p> 174857561 RTVSLO – Prvi 614 clean Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.<p>Antropološka študija vloge dolga v človeški zgodovini: od neformalnih mrež vzajemnega dolžništva v plemenskih skupnostih do brezosebnih in vrtoglavo kompleksnih finančnih instrumentov 21. stoletja</p><p><p>Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista <strong>Davida Graeberja</strong> z naslovom <em><strong>Dolg: Prvih 5000 let dolžništva</strong></em> je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo <em>Dolg: Prvih 5000 let dolžništva</em> morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec <strong>Aljaž Vidmar</strong>.</p></p> Sun, 20 Mar 2022 06:30:00 +0000 David Graeber: Dolg Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman, ki ni za preveč občutljive duše in je hkrati nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem preigravanju.</p><p><p>V 95. epizodi 7. strani vam kot predlog za druženje s knjigami predstavljamo roman v minimalističnem slogu, ki ga sestavljajo kratka, a z vsebino in slogom nabita poglavja. »Prva dama« je drzen, provokativen, ciničen roman, ki za osnovo jemlje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida, ki sta lahko tudi zvezdniški par sodobnega sveta. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj v svojem drugem romanu, ki je izšel šest let po njenem prvencu, glavno junakinjo slika kot preračunljivo zapeljivko, ki zna uporabiti vse čare za vzpenjanje po družbeni lestvici, in hkrati kot emancipirano žensko, ki ima vse niti v svojih rokah. In kdo na koncu stoji na vrhu sveta? Ali takšne zgodbe sploh imajo resnične zmagovalce? O romanu Prva dama se je Bojan Leskovec pogovarjal z bibliotekarko <strong>Špelo Plestenjak</strong>, ki pravi, da je pričujoča knjiga prava izbira za tiste bralce, ki ne želijo ostati »zgolj na površini teksta«.</p></p> 174855638 RTVSLO – Prvi 504 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman, ki ni za preveč občutljive duše in je hkrati nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem preigravanju.</p><p><p>V 95. epizodi 7. strani vam kot predlog za druženje s knjigami predstavljamo roman v minimalističnem slogu, ki ga sestavljajo kratka, a z vsebino in slogom nabita poglavja. »Prva dama« je drzen, provokativen, ciničen roman, ki za osnovo jemlje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida, ki sta lahko tudi zvezdniški par sodobnega sveta. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj v svojem drugem romanu, ki je izšel šest let po njenem prvencu, glavno junakinjo slika kot preračunljivo zapeljivko, ki zna uporabiti vse čare za vzpenjanje po družbeni lestvici, in hkrati kot emancipirano žensko, ki ima vse niti v svojih rokah. In kdo na koncu stoji na vrhu sveta? Ali takšne zgodbe sploh imajo resnične zmagovalce? O romanu Prva dama se je Bojan Leskovec pogovarjal z bibliotekarko <strong>Špelo Plestenjak</strong>, ki pravi, da je pričujoča knjiga prava izbira za tiste bralce, ki ne želijo ostati »zgolj na površini teksta«.</p></p> Sun, 13 Mar 2022 06:30:00 +0000 Stanka Hrastelj: Prva dama Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.<p>Fantazijska pripoved, v kateri avtor spretno vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo </p><p><p>Tokrat je knjigo izbrala in predstavila <strong>Urša Kačar</strong>, računalničarka z ljubeznijo do branja. Najdete jo na spletišču <a>blebet.si</a> in na Instagramu, če v iskalnik vtipkate "blebetalka". Fantazijsko pripoved Mali bogovi avtorja Terryja Pratchetta je prebrala že trikrat:</p> <blockquote><p>"Predstavljena je ideja o religiji, ki je postala tako močna, da je izrinila boga. Tako močna, da ljudje verjamejo v molitve, rituale, institucijo, inkvizicijo, ne verjamejo pa več v boga."</p> <p>"Zelo mi je všeč, da čeprav gre zelo jasno za satiro in kritiko religije oz. tega, v kaj se ta lahko sprevrže, pisatelj ni nikoli žaljiv, ne moralizira in ne kaže s prstom. Res izjemno je to napisal."</p></blockquote></p> 174853430 RTVSLO – Prvi 626 clean Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.<p>Fantazijska pripoved, v kateri avtor spretno vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo </p><p><p>Tokrat je knjigo izbrala in predstavila <strong>Urša Kačar</strong>, računalničarka z ljubeznijo do branja. Najdete jo na spletišču <a>blebet.si</a> in na Instagramu, če v iskalnik vtipkate "blebetalka". Fantazijsko pripoved Mali bogovi avtorja Terryja Pratchetta je prebrala že trikrat:</p> <blockquote><p>"Predstavljena je ideja o religiji, ki je postala tako močna, da je izrinila boga. Tako močna, da ljudje verjamejo v molitve, rituale, institucijo, inkvizicijo, ne verjamejo pa več v boga."</p> <p>"Zelo mi je všeč, da čeprav gre zelo jasno za satiro in kritiko religije oz. tega, v kaj se ta lahko sprevrže, pisatelj ni nikoli žaljiv, ne moralizira in ne kaže s prstom. Res izjemno je to napisal."</p></blockquote></p> Sun, 06 Mar 2022 06:30:00 +0000 Terry Pratchett: Small gods Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru. Rubriko je pripravila Alja Zore.<p>Slikovita avtobiografska pripoved slovenskega vojaka, ki se je boril v napoleonskih vojnah</p><p><p>Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom <strong>Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja</strong> pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo <strong>Andreja Pajka</strong>, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil <strong>Josip Jurčič</strong>, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof <strong>Miha Turk</strong> – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru.</p></p> 174851488 RTVSLO – Prvi 590 clean Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru. Rubriko je pripravila Alja Zore.<p>Slikovita avtobiografska pripoved slovenskega vojaka, ki se je boril v napoleonskih vojnah</p><p><p>Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom <strong>Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja</strong> pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo <strong>Andreja Pajka</strong>, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil <strong>Josip Jurčič</strong>, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof <strong>Miha Turk</strong> – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru.</p></p> Sun, 27 Feb 2022 06:30:00 +0000 Andrej Pajk in Josip Jurčič: Spomini starega Slovenca Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na Olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Sogovornica: Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. <p>Ob koncu olimpijskih iger prebiramo roman s seznama kakovostnih knjig s športno tematiko </p><p><p>Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg.</p> <blockquote><p>Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana: <em>"Zgodba je zelo napeta. Gre za življenje in smrt. Ta zgodovinski roman je izjemno živahen in prepričljiv."  </em></p></blockquote> <p></p></p> 174849405 RTVSLO – Prvi 528 clean Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na Olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Sogovornica: Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. <p>Ob koncu olimpijskih iger prebiramo roman s seznama kakovostnih knjig s športno tematiko </p><p><p>Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg.</p> <blockquote><p>Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana: <em>"Zgodba je zelo napeta. Gre za življenje in smrt. Ta zgodovinski roman je izjemno živahen in prepričljiv."  </em></p></blockquote> <p></p></p> Sun, 20 Feb 2022 06:30:00 +0000 Jean Severin: Olimpijsko sonce V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. Njegova družba prihodnosti je mehanična in okrutna, brezbrižna za človeške posledice. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.<p>Knjiga, ki ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo</p><p><p>V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko, študentko arhitekture Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.</p></p> 174847233 RTVSLO – Prvi 605 clean V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. Njegova družba prihodnosti je mehanična in okrutna, brezbrižna za človeške posledice. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.<p>Knjiga, ki ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo</p><p><p>V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko, študentko arhitekture Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.</p></p> Sun, 13 Feb 2022 06:30:00 +0000 7.stran - Klavirski avtomat "Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.<p>Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti</p><p><p>"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174844071 RTVSLO – Prvi 433 clean "Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.<p>Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti</p><p><p>"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 06 Feb 2022 06:30:00 +0000 Boštjan Videmšek: Plan B Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Knjiga, ki opozarja na to, da šolski dosežki v življenju niso edino merilo uspeha.</p><p><p>7. stran smo danes poiskali v mladinskem romanu z naslovom 35 kil upanja, katerega glavni junak je trinajstletni fant, ki ima petintrideset kilogramov. V šoli mu ne gre najbolje, a je sicer krasen, vedoželjen ter zelo ustvarjalen in inovativen fant. Ganljiv roman se začne s stavkoma: Sovražim šolo. Sovražim jo bolj kot vse na svetu…..</p></p> 174843773 RTVSLO – Prvi 669 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Knjiga, ki opozarja na to, da šolski dosežki v življenju niso edino merilo uspeha.</p><p><p>7. stran smo danes poiskali v mladinskem romanu z naslovom 35 kil upanja, katerega glavni junak je trinajstletni fant, ki ima petintrideset kilogramov. V šoli mu ne gre najbolje, a je sicer krasen, vedoželjen ter zelo ustvarjalen in inovativen fant. Ganljiv roman se začne s stavkoma: Sovražim šolo. Sovražim jo bolj kot vse na svetu…..</p></p> Sun, 30 Jan 2022 06:30:00 +0000 Anna Gavalda: 35 kil upanja Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? – Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, smo preverjali v tokratni 7. strani, kjer nam je o romanu Cigan, ampak najlepši pripovedovala gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Delo, ki spaja elemente ljubezenske drame, kriminalke in brezkompromisne družbene kritike, velja za nesporni vrhunec sodobnega hrvaškega romanopisja</p><p><p>Na medžimursko podeželje umeščeni roman <strong><em>Cigan, ampak najlepši</em></strong>, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom <strong>Đurđe Strsoglavec</strong> izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, <strong>Kristian Novak</strong>, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce?</p> <p>Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, preverjamo v tokratni 7. strani, kjer nam o romanu <em>Cigan, ampak najlepši</em> pripoveduje gledališka kostumografinja in scenografinja, <strong>Katarina Zalar</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Ko bereš Novakov roman, imaš občutek, da je prav vsak stavek bistven.</p></blockquote></p> 174841458 RTVSLO – Prvi 655 clean Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? – Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, smo preverjali v tokratni 7. strani, kjer nam je o romanu Cigan, ampak najlepši pripovedovala gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Delo, ki spaja elemente ljubezenske drame, kriminalke in brezkompromisne družbene kritike, velja za nesporni vrhunec sodobnega hrvaškega romanopisja</p><p><p>Na medžimursko podeželje umeščeni roman <strong><em>Cigan, ampak najlepši</em></strong>, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom <strong>Đurđe Strsoglavec</strong> izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, <strong>Kristian Novak</strong>, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce?</p> <p>Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, preverjamo v tokratni 7. strani, kjer nam o romanu <em>Cigan, ampak najlepši</em> pripoveduje gledališka kostumografinja in scenografinja, <strong>Katarina Zalar</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Ko bereš Novakov roman, imaš občutek, da je prav vsak stavek bistven.</p></blockquote></p> Sun, 23 Jan 2022 06:30:00 +0000 Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Vznemirljivo in poučno potovanje po kraljestvu čebel.</p><p><p>Če bi čebela izginila z obličja Zemlje, bi človek preživel le štiri leta: brez čebel ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…. je zapisal znanstvenik in oče teorije relativnosti Albert Einstein.<br /> Slovenci imajo prav poseben, v marsičem neprimerljiv odnos do čebel, ki se ne kaže samo v umnem čebelarjenju, ampak tudi v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija), zrcali se tudi prek panjskih končnic, in v arhitekturi slovenskega čebelnjaka.<br /> Čebelja družina je tako velika kot večje slovensko mesto. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel delavk, od 300 do 1.000 trotov in ena matica.</p> <p>Skrivnostno in vznemirljivo kraljestvo čebel je v središču knjige- slikanice velike formata, ki sta jo ustvarila poljska avtorja Piotr Socha in Wojciech Grajkowski, prebrala jo je tudi magistrica Darja Lavrenčič Vrabec in jo priporoča kot izvrstno družinsko bralno izkušnjo.</p></p> 174839705 RTVSLO – Prvi 623 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Vznemirljivo in poučno potovanje po kraljestvu čebel.</p><p><p>Če bi čebela izginila z obličja Zemlje, bi človek preživel le štiri leta: brez čebel ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…. je zapisal znanstvenik in oče teorije relativnosti Albert Einstein.<br /> Slovenci imajo prav poseben, v marsičem neprimerljiv odnos do čebel, ki se ne kaže samo v umnem čebelarjenju, ampak tudi v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija), zrcali se tudi prek panjskih končnic, in v arhitekturi slovenskega čebelnjaka.<br /> Čebelja družina je tako velika kot večje slovensko mesto. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel delavk, od 300 do 1.000 trotov in ena matica.</p> <p>Skrivnostno in vznemirljivo kraljestvo čebel je v središču knjige- slikanice velike formata, ki sta jo ustvarila poljska avtorja Piotr Socha in Wojciech Grajkowski, prebrala jo je tudi magistrica Darja Lavrenčič Vrabec in jo priporoča kot izvrstno družinsko bralno izkušnjo.</p></p> Sun, 16 Jan 2022 06:30:00 +0000 Piotr Socha: Čebele Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.<p>Znameniti roman velikega ruskega pisatelja sledi nesrečni usodi iskrenega in sočutnega kneza Miškina v svetu, kjer ni prostora za naivno ljubezen in dobroto</p><p><p><strong>Idiot</strong> je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem <strong>knezu Miškinu</strong>, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije <strong>Ali Đogić</strong>.</p> <blockquote><p>»Ta roman mi je izrazito zanimiv, ker ne glede na to da vsi liki naslavljajo tega kneza Miškina kot idiota, bi prej rekel, da so idioti vsi drugi razen njega. Ker knez Miškin - kljub svoji zunanji smotanosti, nerodnosti in bolehnosti – je hkrati tudi duhovno zelo bogat lik, je zelo iskren, zelo dosleden in ima neko duhovno širino, ki je mnogi liki v tem romanu v resnici ne premorejo.«</p></blockquote></p> 174837686 RTVSLO – Prvi 654 clean Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.<p>Znameniti roman velikega ruskega pisatelja sledi nesrečni usodi iskrenega in sočutnega kneza Miškina v svetu, kjer ni prostora za naivno ljubezen in dobroto</p><p><p><strong>Idiot</strong> je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem <strong>knezu Miškinu</strong>, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije <strong>Ali Đogić</strong>.</p> <blockquote><p>»Ta roman mi je izrazito zanimiv, ker ne glede na to da vsi liki naslavljajo tega kneza Miškina kot idiota, bi prej rekel, da so idioti vsi drugi razen njega. Ker knez Miškin - kljub svoji zunanji smotanosti, nerodnosti in bolehnosti – je hkrati tudi duhovno zelo bogat lik, je zelo iskren, zelo dosleden in ima neko duhovno širino, ki je mnogi liki v tem romanu v resnici ne premorejo.«</p></blockquote></p> Sun, 09 Jan 2022 06:30:00 +0000 Fjodor M. Dostojevski: Idiot Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Ne le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene in vdove </p><p><p>Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</p></p> 174833160 RTVSLO – Prvi 685 clean Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Ne le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene in vdove </p><p><p>Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</p></p> Sun, 26 Dec 2021 06:30:00 +0000 7.stran - Devica, kraljica, vdova, prasica Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Povojni roman, v katerem se radovednost mladega dekleta sooča s kruto in pokvarjeno resničnostjo španske družbe takoj po koncu državljanske vojne</p><p><p>Španski povojni roman <strong>Praznina</strong> je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka <strong>Nika Jurman</strong>.</p> <blockquote><p>»Roman se mi zdi zanimiv iz vidika opisovanja tega, kako hitro – če so preveč prisotna – lahko tudi neka zelo škodljiva, izjemno nenormalna ravnanja postanejo del normalnosti.«</p></blockquote></p> 174832498 RTVSLO – Prvi 654 clean Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Povojni roman, v katerem se radovednost mladega dekleta sooča s kruto in pokvarjeno resničnostjo španske družbe takoj po koncu državljanske vojne</p><p><p>Španski povojni roman <strong>Praznina</strong> je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka <strong>Nika Jurman</strong>.</p> <blockquote><p>»Roman se mi zdi zanimiv iz vidika opisovanja tega, kako hitro – če so preveč prisotna – lahko tudi neka zelo škodljiva, izjemno nenormalna ravnanja postanejo del normalnosti.«</p></blockquote></p> Sun, 19 Dec 2021 09:45:00 +0000 Carmen Laforet: Praznina Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanjo je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Gre za epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena v območje bivše skupne države. Darja Pograjc se je o romanu pogovarjala z bralko Janjo Zalar, ki se sicer poklicno ukvarja z družbenimi omrežji. <p>Epopeja treh generacij neke družine</p><p><blockquote><p>"Premeril je Aleksandra, ki je stal na vratih in čakal navodila, naredil še zadnji požirek svoje kajsije, nato pa vstal in krenil proti vratom.</p> <p><em>Ajmo. Što prije ti nađemo prenočište, bolje za obojicu. –</em> Goran Vojnović: Figa</p></blockquote> <p>"<em>Roman Figa je eden redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja,"</em> so o knjigi zapisali v Delu. "<em>Eden najbolj ganljivih opisov demence, kar sem jih kdaj prebrala,"</em> pa je o Figi zapisala novinarka in kritičarka Lucy Popescu.</p> <p>Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanj je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena na območje nekdanje skupne države, je opisala <strong>bralka Janja Zalar</strong>:</p> <blockquote><p>"Zgodbe se prepletajo. Jadran, osrednji junak, svojo zgodbo pripoveduje skozi zgodbo svojih staršev in svojih starih staršev. Knjigo začne še z eno prejšnjo generacijo, z Jadranovo prababico. <span>In skozi vse te zgodbe mi ugotavljamo, kdo je Jadran in zakaj je tak, kot je."</span></p></blockquote> <p></p></p> 174829966 RTVSLO – Prvi 612 clean Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanjo je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Gre za epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena v območje bivše skupne države. Darja Pograjc se je o romanu pogovarjala z bralko Janjo Zalar, ki se sicer poklicno ukvarja z družbenimi omrežji. <p>Epopeja treh generacij neke družine</p><p><blockquote><p>"Premeril je Aleksandra, ki je stal na vratih in čakal navodila, naredil še zadnji požirek svoje kajsije, nato pa vstal in krenil proti vratom.</p> <p><em>Ajmo. Što prije ti nađemo prenočište, bolje za obojicu. –</em> Goran Vojnović: Figa</p></blockquote> <p>"<em>Roman Figa je eden redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja,"</em> so o knjigi zapisali v Delu. "<em>Eden najbolj ganljivih opisov demence, kar sem jih kdaj prebrala,"</em> pa je o Figi zapisala novinarka in kritičarka Lucy Popescu.</p> <p>Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanj je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena na območje nekdanje skupne države, je opisala <strong>bralka Janja Zalar</strong>:</p> <blockquote><p>"Zgodbe se prepletajo. Jadran, osrednji junak, svojo zgodbo pripoveduje skozi zgodbo svojih staršev in svojih starih staršev. Knjigo začne še z eno prejšnjo generacijo, z Jadranovo prababico. <span>In skozi vse te zgodbe mi ugotavljamo, kdo je Jadran in zakaj je tak, kot je."</span></p></blockquote> <p></p></p> Fri, 10 Dec 2021 06:30:00 +0000 Goran Vojnović: Figa Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Svojo bralsko izkušnjo je z nami delil Jure Marolt, novinar in spletni bloger. <p>Začetnik in hkrati veliki klasik modernega kriminalnega romana </p><p><p>Roman z znanim angleškim naslovom <em>The Big Sleep</em>, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj <em>Raymond Chandler</em> spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana.</p> <blockquote><p><strong>Jure Marolt</strong>, novinar in spletni bloger: <em>"Po navadi po 30, 40 straneh vem, ali bom knjigo prebral do konca ali ne. Če me do takrat ne prepriča, nimam težav s tem, da jo zaprem in dam nazaj na polico. Mogoče me bo nagovorila v kakšnem drugem obdobju življenja. Pri nekaterih pa takoj veš in tudi pri romanu Veliki spanec je bilo tako. Tako zaradi same zgodbe in ozadja kot tudi zaradi načina pisanja." </em></p></blockquote> <p></p></p> 174828109 RTVSLO – Prvi 439 clean Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Svojo bralsko izkušnjo je z nami delil Jure Marolt, novinar in spletni bloger. <p>Začetnik in hkrati veliki klasik modernega kriminalnega romana </p><p><p>Roman z znanim angleškim naslovom <em>The Big Sleep</em>, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj <em>Raymond Chandler</em> spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana.</p> <blockquote><p><strong>Jure Marolt</strong>, novinar in spletni bloger: <em>"Po navadi po 30, 40 straneh vem, ali bom knjigo prebral do konca ali ne. Če me do takrat ne prepriča, nimam težav s tem, da jo zaprem in dam nazaj na polico. Mogoče me bo nagovorila v kakšnem drugem obdobju življenja. Pri nekaterih pa takoj veš in tudi pri romanu Veliki spanec je bilo tako. Tako zaradi same zgodbe in ozadja kot tudi zaradi načina pisanja." </em></p></blockquote> <p></p></p> Sun, 05 Dec 2021 06:30:00 +0000 Raymond Chandler: Veliki spanec Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Intenziven, čudovit, zapeljiv so oznake, ki si jih je s strani kritikov in bralcev prislužil 16. roman Nine Bouraoui</p><p><p>Francoska pisateljica Nina Bouraoui ima alžirske korenine, kjer je živela do svojega 14. leta, nato so se preselili v Zurich, pozneje v Abu Dhabi in naposled v Pariz. V svojih delih večkrat izpostavlja dvojnost, razdvojenost med Alžirijo in Francijo. Preizpraševanje, kdo sem in kam grem je pomembno gibalo njene literature. Leta 2018 je izšel njen 16. roman Vse kar moški želijo vedeti, ki ga je v angleškem prevodu prebrala ljubiteljica knjig in angažiranega branja Katja Šifkovič. Za rubriko 7. stran se je z njo pogovarjal Bojan Leskovec.</p></p> 174826237 RTVSLO – Prvi 456 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Intenziven, čudovit, zapeljiv so oznake, ki si jih je s strani kritikov in bralcev prislužil 16. roman Nine Bouraoui</p><p><p>Francoska pisateljica Nina Bouraoui ima alžirske korenine, kjer je živela do svojega 14. leta, nato so se preselili v Zurich, pozneje v Abu Dhabi in naposled v Pariz. V svojih delih večkrat izpostavlja dvojnost, razdvojenost med Alžirijo in Francijo. Preizpraševanje, kdo sem in kam grem je pomembno gibalo njene literature. Leta 2018 je izšel njen 16. roman Vse kar moški želijo vedeti, ki ga je v angleškem prevodu prebrala ljubiteljica knjig in angažiranega branja Katja Šifkovič. Za rubriko 7. stran se je z njo pogovarjal Bojan Leskovec.</p></p> Sun, 28 Nov 2021 06:30:00 +0000 Nina Bouraoui: Vse, kar moški želijo vedeti Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.<p>Japonska umetnost življenja</p><p><p>Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.</p> <p></p></p> 174824280 RTVSLO – Prvi 606 clean Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.<p>Japonska umetnost življenja</p><p><p>Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.</p> <p></p></p> Sun, 21 Nov 2021 06:30:00 +0000 Héctor García, Francesc Miralles: Ikigaj Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.<p>Brezkompromisnost v svetu navpičnice</p><p><p>Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist. </p></p> 174821816 RTVSLO – Prvi 508 clean Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.<p>Brezkompromisnost v svetu navpičnice</p><p><p>Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist. </p></p> Sun, 14 Nov 2021 06:30:00 +0000 Silvo Karo - Alpinist V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Avtobiografija narodno zavednega intelektualca, ki razgrinja politično in socialno življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja</p><p><p>V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom <em>Iz mojega življenja</em> slovenski odvetnik, organizator, politik, jezikoslovec in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga <strong>Albin Keuc</strong>.</p> <blockquote><p>»To je dober prikaz, kaj pomeni avtonomna drža javnega intelektualca, ki se ne ukloni kar tako. In mislim, da je v tem tudi veliko sporočilo za današnjo dobo. /…/ Seveda tukaj ne govorimo več samo o nekem majhnem regionalnem Goriškem, kjer so lomijo trije svetovi pred prvo svetovno vojno, ampak danes govorimo o tem, kako se mi kot prostor soočamo z globalnim. In ta avtobiografija, čeprav malo izven časa, nam sporoča, da se brez aktivnega državljanstva – brez odločitve o aktivnem delovanju posameznika, ki mu gre za skupno dobro – pravzaprav težko kaj doseže.«</p></blockquote></p> 174819919 RTVSLO – Prvi 575 clean V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Avtobiografija narodno zavednega intelektualca, ki razgrinja politično in socialno življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja</p><p><p>V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom <em>Iz mojega življenja</em> slovenski odvetnik, organizator, politik, jezikoslovec in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga <strong>Albin Keuc</strong>.</p> <blockquote><p>»To je dober prikaz, kaj pomeni avtonomna drža javnega intelektualca, ki se ne ukloni kar tako. In mislim, da je v tem tudi veliko sporočilo za današnjo dobo. /…/ Seveda tukaj ne govorimo več samo o nekem majhnem regionalnem Goriškem, kjer so lomijo trije svetovi pred prvo svetovno vojno, ampak danes govorimo o tem, kako se mi kot prostor soočamo z globalnim. In ta avtobiografija, čeprav malo izven časa, nam sporoča, da se brez aktivnega državljanstva – brez odločitve o aktivnem delovanju posameznika, ki mu gre za skupno dobro – pravzaprav težko kaj doseže.«</p></blockquote></p> Sun, 07 Nov 2021 06:30:00 +0000 Henrik Tuma: Iz mojega življenja Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.<p>Izrazito aktualen roman, ki obravnava etične, filozofske in strokovne dileme, povezane z darovanjem organov</p><p><p>Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice <em>Maylis de Kerangala</em> z naslovom <strong>Pokrpajmo žive</strong><em>.</em> Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.</p> </p> 174818137 RTVSLO – Prvi 452 clean Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.<p>Izrazito aktualen roman, ki obravnava etične, filozofske in strokovne dileme, povezane z darovanjem organov</p><p><p>Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice <em>Maylis de Kerangala</em> z naslovom <strong>Pokrpajmo žive</strong><em>.</em> Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.</p> </p> Sun, 31 Oct 2021 06:30:00 +0000 Pokrpajmo žive Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Roman, ki za zgodbo, ki jo pripoveduje na več kot 500 straneh, potrebuje en sam, dolg, dolg stavek</p><p><p>Roman <strong><em>Cona</em> </strong>sodobnega francoskega pisatelja <strong>Mathiasa Enarda</strong> je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo <em>Cone</em>, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt <strong>Jernej Šipoš</strong> pravi, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog.</p> <blockquote><p>Knjiga je napisana tako rekoč v enem samem stavku. In to na več kot 500 straneh. To je tudi bil, moram priznati, razlog, zaradi katerega sem se lotil branja <em>Cone</em> s previdnostjo. A mojemu začetnemu dvomu navkljub se je pokazalo, da je blazno dinamična, zelo ritmična, zelo dobro se bere.</p></blockquote></p> 174815910 RTVSLO – Prvi 655 clean Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Roman, ki za zgodbo, ki jo pripoveduje na več kot 500 straneh, potrebuje en sam, dolg, dolg stavek</p><p><p>Roman <strong><em>Cona</em> </strong>sodobnega francoskega pisatelja <strong>Mathiasa Enarda</strong> je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo <em>Cone</em>, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt <strong>Jernej Šipoš</strong> pravi, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog.</p> <blockquote><p>Knjiga je napisana tako rekoč v enem samem stavku. In to na več kot 500 straneh. To je tudi bil, moram priznati, razlog, zaradi katerega sem se lotil branja <em>Cone</em> s previdnostjo. A mojemu začetnemu dvomu navkljub se je pokazalo, da je blazno dinamična, zelo ritmična, zelo dobro se bere.</p></blockquote></p> Sun, 24 Oct 2021 05:30:00 +0000 Mathias Enard: Cona Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman, ki je neprizanesljivo krut in hkrati groteskno zabaven</p><p><p>V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o stiskah in preizpraševanju milenjske generacije. Dino Pešut je eden najbolj prodornih avtorjev mlajše generacije pisateljev na Hrvaškem, njegov drugi roman nosi naslov Tatin sin. V hrvaškem izvirniku ga je pred kratkim prebrala ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič. </p></p> 174814191 RTVSLO – Prvi 466 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman, ki je neprizanesljivo krut in hkrati groteskno zabaven</p><p><p>V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o stiskah in preizpraševanju milenjske generacije. Dino Pešut je eden najbolj prodornih avtorjev mlajše generacije pisateljev na Hrvaškem, njegov drugi roman nosi naslov Tatin sin. V hrvaškem izvirniku ga je pred kratkim prebrala ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič. </p></p> Sun, 17 Oct 2021 05:30:00 +0000 Dino Pešut: Tatin sin Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Iskanje prostora med pričakovanji družbe in svobodno izbiro</p><p><p>Roman Materinstvo kanadske avtorice Sheile Heti je <strong>Evo Ule</strong>, študentko Slovenistike in Primerjalne književnosti, pritegnil zaradi naslovnice, naslova in tudi vsebine. Je ena izmed knjig njenega poletnega branja, ki ji je s svojo problematiko najdlje ostala v spominu in spodbudila številne pogovore v njenem zasebnem življenju. Roman namreč odpira pomembna vprašanja o materinstvu, vlogi ženske in umetnice. </p></p> 174811619 RTVSLO – Prvi 441 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Iskanje prostora med pričakovanji družbe in svobodno izbiro</p><p><p>Roman Materinstvo kanadske avtorice Sheile Heti je <strong>Evo Ule</strong>, študentko Slovenistike in Primerjalne književnosti, pritegnil zaradi naslovnice, naslova in tudi vsebine. Je ena izmed knjig njenega poletnega branja, ki ji je s svojo problematiko najdlje ostala v spominu in spodbudila številne pogovore v njenem zasebnem življenju. Roman namreč odpira pomembna vprašanja o materinstvu, vlogi ženske in umetnice. </p></p> Sun, 10 Oct 2021 05:30:00 +0000 Sheila Heti: Materinstvo Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji. Ita Osredkar je roman predstavila Luciji Fatur. <p>Zgodba o odnosih za vse, ki radi berete v angleškem jeziku</p><p><p>Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174813648 RTVSLO – Prvi 334 clean Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji. Ita Osredkar je roman predstavila Luciji Fatur. <p>Zgodba o odnosih za vse, ki radi berete v angleškem jeziku</p><p><p>Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 03 Oct 2021 05:30:00 +0000 Rachel Cusk: Second place Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Življenjska zgodba nadarjene mlade atletinje, ki je bila pripravljena žrtvovati vse, tudi življenje.</p><p><p>Evropskemu tednu športa, ki poteka od 23. do 30. septembra, so se z izborom literature na temo športa in gibanja pridružili tudi v Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo Ljubljana. S spodbujanjem branja izbrane literature se vsi skupaj vključujemo v Nacionalni mesec skupnega branja 2021 in nacionalni projekt #športajmoinberimo (nosilka projekta je Mariborska knjižnica). Saj, kot pravi sogovornica v današnji 7. strani magistrica Darja Lavrenčič Vrabec iz Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Pionirska, še vedno velja slediti antičnemu načelu "zdrav duh v zdravem telesu".</p> <p>Predstavila bo tretji roman italijanskega novinarja in pisatelja Giuseppa Catozzelle z naslovom Nikoli ne reci, da te je strah, ki je nastal po resničnih dogodkih in je romansirana biografija somalske atletinje Samie Yusuf Omar, ki je trenirala v revščini in sredi državljanske vojne, da je lahko v teku na 200 m predstavljala svojo domovino na olimpijskih igrah v Pekingu. Hkrati je to pretresljiva zgodba o številnih beguncih, njihovih težavah in bolečinah. Žalostna usoda mlade atletinje je predstavljena tudi v risoromanu z naslovom Sanje o olimpijadi.</p> <p> </p></p> 174808282 RTVSLO – Prvi 631 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Življenjska zgodba nadarjene mlade atletinje, ki je bila pripravljena žrtvovati vse, tudi življenje.</p><p><p>Evropskemu tednu športa, ki poteka od 23. do 30. septembra, so se z izborom literature na temo športa in gibanja pridružili tudi v Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo Ljubljana. S spodbujanjem branja izbrane literature se vsi skupaj vključujemo v Nacionalni mesec skupnega branja 2021 in nacionalni projekt #športajmoinberimo (nosilka projekta je Mariborska knjižnica). Saj, kot pravi sogovornica v današnji 7. strani magistrica Darja Lavrenčič Vrabec iz Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Pionirska, še vedno velja slediti antičnemu načelu "zdrav duh v zdravem telesu".</p> <p>Predstavila bo tretji roman italijanskega novinarja in pisatelja Giuseppa Catozzelle z naslovom Nikoli ne reci, da te je strah, ki je nastal po resničnih dogodkih in je romansirana biografija somalske atletinje Samie Yusuf Omar, ki je trenirala v revščini in sredi državljanske vojne, da je lahko v teku na 200 m predstavljala svojo domovino na olimpijskih igrah v Pekingu. Hkrati je to pretresljiva zgodba o številnih beguncih, njihovih težavah in bolečinah. Žalostna usoda mlade atletinje je predstavljena tudi v risoromanu z naslovom Sanje o olimpijadi.</p> <p> </p></p> Sun, 26 Sep 2021 05:30:00 +0000 Giuseppe Catozzella: Nikoli ne reci, da te je strah V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v 20. letih preteklega stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Avtobiografski roman, ki zarisuje divji kaos ameriške družbe v desetletjih pred veliko gospodarsko krizo</p><p><p>V avtobiografskem romanu <strong>Smeh v džungli</strong> slovenski izseljenski pisatelj <strong>Louis Adamič</strong> opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v prvih desetletjih 20. stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor <strong>Matej Kavčič</strong>.</p> <blockquote><p>»Ljudje iz celega sveta pridejo in vsak ima čisto svoj pogled na svet, veliko ljudi sploh ne govori angleško in se komaj razume. Država v nekem evropskem smislu tam ne obstaja, tudi geografsko gledano je v veliko predelih ni. Vse skupaj je eksplozija, džungla: nekdo lahko zelo hitro uspe in že naslednji dan pade. Ves čas se pojavljajo fantazije o potovanjih: na zahod, še dlje na zahod, v Mehiko. Polno je nepredstavljivega, kaj vse se lahko zgodi v naslednjem trenutku ...«</p></blockquote></p> 174806428 RTVSLO – Prvi 626 clean V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v 20. letih preteklega stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Avtobiografski roman, ki zarisuje divji kaos ameriške družbe v desetletjih pred veliko gospodarsko krizo</p><p><p>V avtobiografskem romanu <strong>Smeh v džungli</strong> slovenski izseljenski pisatelj <strong>Louis Adamič</strong> opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v prvih desetletjih 20. stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor <strong>Matej Kavčič</strong>.</p> <blockquote><p>»Ljudje iz celega sveta pridejo in vsak ima čisto svoj pogled na svet, veliko ljudi sploh ne govori angleško in se komaj razume. Država v nekem evropskem smislu tam ne obstaja, tudi geografsko gledano je v veliko predelih ni. Vse skupaj je eksplozija, džungla: nekdo lahko zelo hitro uspe in že naslednji dan pade. Ves čas se pojavljajo fantazije o potovanjih: na zahod, še dlje na zahod, v Mehiko. Polno je nepredstavljivega, kaj vse se lahko zgodi v naslednjem trenutku ...«</p></blockquote></p> Sun, 19 Sep 2021 05:30:00 +0000 Louis Adamič: Smeh v džungli Med odraščanjem, ko iščemo svoj prostor pod soncem in si želimo pripadati, je izločenost iz družbe zaradi drugačnosti lahko še posebej boleča. O tem, pa tudi o lepih stvareh v življenju, piše italijanski avtor Paolo Giordano v romanu Samotnost praštevil. »O vsem tem pa ne piše na turoben, ampak spretno humoren in rahločuten način,« je Darji Pograjc povedala Montessori pedagoginja, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra.<p>Dobrih 300 strani dolg roman o najstnikih Mattii in Alice, ki sta izločena iz družbe</p><p><blockquote><p>"Nataknila si je smuči in zapela vezi. Snela si je očala in jih poslinila, ker so bila vsa zarošena. Lahko bi šla sama v dolino. Prav vseeno ji je bilo, če jo Erik išče na vrhu Freiteva. Res si je želela kar najhitreje zlesti iz tistih umazanih žab." – <em>Paolo Giordano: Samotnost praštevil</em></p></blockquote> <p>Roman italijanskega avtorja je prebrala <strong>pedagoginja po metodi Montessori, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič</strong> iz Kopra. Glavna lika romana sta 15-letna najstnika Mattia in Alice.</p> <blockquote><p>"Mattia je zaprt, sramežljiv, visoko inteligenten fant, ki ima rad samoto. Zaradi preteklih izkušenj ima tudi samouničevalna nagnjenja. Alice je pa še kar odprta, ampak sramežljiva v svojem telesu. Pač 15 let ima. Zaznamuje jo nesreča oz. poškodba, zato ima nizko samozavest. Pa tudi željo po tem, da bi jo drugi imeli radi."</p></blockquote> <p>Čeprav zgodba govori o osamljenosti, je prežeta s humorjem. Kakšen je slog pisanja?</p> <blockquote><p>"Mogoče je to pač ta italijanski slog, ki je meni zelo blizu, ker smo tukaj ob meji. Zgodba je napisana na subtilen in ne tragičen način. Ne trpiš ob branju, ampak samo sočustvuješ."</p></blockquote> </p> 174804340 RTVSLO – Prvi 641 clean Med odraščanjem, ko iščemo svoj prostor pod soncem in si želimo pripadati, je izločenost iz družbe zaradi drugačnosti lahko še posebej boleča. O tem, pa tudi o lepih stvareh v življenju, piše italijanski avtor Paolo Giordano v romanu Samotnost praštevil. »O vsem tem pa ne piše na turoben, ampak spretno humoren in rahločuten način,« je Darji Pograjc povedala Montessori pedagoginja, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra.<p>Dobrih 300 strani dolg roman o najstnikih Mattii in Alice, ki sta izločena iz družbe</p><p><blockquote><p>"Nataknila si je smuči in zapela vezi. Snela si je očala in jih poslinila, ker so bila vsa zarošena. Lahko bi šla sama v dolino. Prav vseeno ji je bilo, če jo Erik išče na vrhu Freiteva. Res si je želela kar najhitreje zlesti iz tistih umazanih žab." – <em>Paolo Giordano: Samotnost praštevil</em></p></blockquote> <p>Roman italijanskega avtorja je prebrala <strong>pedagoginja po metodi Montessori, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič</strong> iz Kopra. Glavna lika romana sta 15-letna najstnika Mattia in Alice.</p> <blockquote><p>"Mattia je zaprt, sramežljiv, visoko inteligenten fant, ki ima rad samoto. Zaradi preteklih izkušenj ima tudi samouničevalna nagnjenja. Alice je pa še kar odprta, ampak sramežljiva v svojem telesu. Pač 15 let ima. Zaznamuje jo nesreča oz. poškodba, zato ima nizko samozavest. Pa tudi željo po tem, da bi jo drugi imeli radi."</p></blockquote> <p>Čeprav zgodba govori o osamljenosti, je prežeta s humorjem. Kakšen je slog pisanja?</p> <blockquote><p>"Mogoče je to pač ta italijanski slog, ki je meni zelo blizu, ker smo tukaj ob meji. Zgodba je napisana na subtilen in ne tragičen način. Ne trpiš ob branju, ampak samo sočustvuješ."</p></blockquote> </p> Sun, 12 Sep 2021 05:30:00 +0000 Paolo Giordano: Samotnost praštevil Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.<p>Zbirka kratkih zgodbic, ki odstira pogled na življenje v širšem smislu</p><p><p>Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.</p></p> 174786194 RTVSLO – Prvi 675 clean Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.<p>Zbirka kratkih zgodbic, ki odstira pogled na življenje v širšem smislu</p><p><p>Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.</p></p> Sun, 27 Jun 2021 05:30:00 +0000 Marija Jeglič: Zveričja rolada z zvezdami Sanes Sedma stran postreže s poezijo. Prvič odkar smo oddajo poslali v eter Prvega v začetku lanskega leta. Darja Pograjc se je lotila izziva in se o precej sveži pesniški zbirki Esada Babačića z naslovom Včasih pogovarjala z bralko Barbaro Žvirc. <p>Dvo- ali trivrstičnice, v katerih se skriva ves svet</p><p><blockquote><p>"Svoboda je v natikaču, ki ni več nataknjen." – Esad Babačić: Včasih</p></blockquote> <p><strong>Barbara Žvirc</strong>, ljubiteljica in promotorka poezije, ena tretjina knjižnega bloga Knjižni kažipot, vodja projekta Pesniška olimpijada, predvsem pa strastna bralka, ki jo na Instagramu najdete, če v iskalnik vtipkate izposojevalka_besed ali izza_in_mami_bereta, priporoča domačo poezijo:</p> <blockquote><p>"Se mi zdi, da poezija v originalu zmeraj bolje zveni kot pa v prevodih. Če je že v originalu napisana v slovenskem jeziku, se mi zdi, da je to to. Da res bolj intimno in bolj globoko skoraj ne gre."</p></blockquote> <p>Sogovornica se je že prej srečala z Babačićevo poezijo in pravi, da se ji zdi, da "<em>se je v tej zbirki Esadov pesniški izraz izčistil</em>".</p> <blockquote><p>"Prva pesem, ki sem si jo zapomnila na pamet, je:</p> <p>Zlatarne odprte,</p> <p>knjigarne zaprte.</p> <p>Molk je zlato.</p> <p>... in se mi je zdela taka Kosovelovska. Vse pove v treh vrsticah. Kritiko trenutnega položaja v kulturi oz. mačehovske države do kulture."</p></blockquote> <p></p></p> 174784851 RTVSLO – Prvi 592 clean Sanes Sedma stran postreže s poezijo. Prvič odkar smo oddajo poslali v eter Prvega v začetku lanskega leta. Darja Pograjc se je lotila izziva in se o precej sveži pesniški zbirki Esada Babačića z naslovom Včasih pogovarjala z bralko Barbaro Žvirc. <p>Dvo- ali trivrstičnice, v katerih se skriva ves svet</p><p><blockquote><p>"Svoboda je v natikaču, ki ni več nataknjen." – Esad Babačić: Včasih</p></blockquote> <p><strong>Barbara Žvirc</strong>, ljubiteljica in promotorka poezije, ena tretjina knjižnega bloga Knjižni kažipot, vodja projekta Pesniška olimpijada, predvsem pa strastna bralka, ki jo na Instagramu najdete, če v iskalnik vtipkate izposojevalka_besed ali izza_in_mami_bereta, priporoča domačo poezijo:</p> <blockquote><p>"Se mi zdi, da poezija v originalu zmeraj bolje zveni kot pa v prevodih. Če je že v originalu napisana v slovenskem jeziku, se mi zdi, da je to to. Da res bolj intimno in bolj globoko skoraj ne gre."</p></blockquote> <p>Sogovornica se je že prej srečala z Babačićevo poezijo in pravi, da se ji zdi, da "<em>se je v tej zbirki Esadov pesniški izraz izčistil</em>".</p> <blockquote><p>"Prva pesem, ki sem si jo zapomnila na pamet, je:</p> <p>Zlatarne odprte,</p> <p>knjigarne zaprte.</p> <p>Molk je zlato.</p> <p>... in se mi je zdela taka Kosovelovska. Vse pove v treh vrsticah. Kritiko trenutnega položaja v kulturi oz. mačehovske države do kulture."</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 20 Jun 2021 05:30:00 +0000 Esad Babačić: Včasih Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>"Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi."</p><p><p>Knjižne minute bo danes polnila zgodba o optimizmu, o naivnosti, o zaupanju, o minljivosti, o močni volji in tudi o tem, da se da marsikaj narediti, če se hoče. Tako pravi gledališki in filmski igralec Evgen Car, ki je napisal osebno izpovedni roman Moja Zgodba.</p> <p><strong>Klemen Lah</strong>, srednješolski profesor književnosti med pripovedovanjem o svoji bralski izkušnji ob snidenju z Mojo zgodbo, izpostavi  pomen branja (avto)biografij.</p> <blockquote><p>Biografije so odlična pot k dozorevanju in rasti človeka. Ko bereš življenje drugega, smo ugotovili v učnem procesu, ni boljšega kažipota za moralno naravnanost mladega človeka. Ko berejo biografijo, ko berejo o življenju z vsemi vzponi in padci, se mladi marsikaj naučijo, marsikaj vprašajo in slišijo bolje kot naša vsakdanja moraliziranja.</p></blockquote></p> 174783112 RTVSLO – Prvi 650 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>"Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi."</p><p><p>Knjižne minute bo danes polnila zgodba o optimizmu, o naivnosti, o zaupanju, o minljivosti, o močni volji in tudi o tem, da se da marsikaj narediti, če se hoče. Tako pravi gledališki in filmski igralec Evgen Car, ki je napisal osebno izpovedni roman Moja Zgodba.</p> <p><strong>Klemen Lah</strong>, srednješolski profesor književnosti med pripovedovanjem o svoji bralski izkušnji ob snidenju z Mojo zgodbo, izpostavi  pomen branja (avto)biografij.</p> <blockquote><p>Biografije so odlična pot k dozorevanju in rasti človeka. Ko bereš življenje drugega, smo ugotovili v učnem procesu, ni boljšega kažipota za moralno naravnanost mladega človeka. Ko berejo biografijo, ko berejo o življenju z vsemi vzponi in padci, se mladi marsikaj naučijo, marsikaj vprašajo in slišijo bolje kot naša vsakdanja moraliziranja.</p></blockquote></p> Sun, 13 Jun 2021 05:30:00 +0000 Evgen Car: Moja zgodba Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Zbirka 22 družbenoaktualnih kratkih zgodb, ki bralca lahko zares zbudijo</p><p><p>Na 7. stran smo tokrat pokukali v zbirko kratkih zgodb Prebujanja, avtorja Sebastijana Preglja. <strong>Anja Grmovšek</strong>, ljubiteljska bralka in pesnica, jo je prebrala že vsaj štirikrat. Ob njej se namreč vsakič znova prebudi in z različnih zornih kotov premišljuje o lastnem odnosu do družbenoaktualnih problemov. Knjigo pa še posebej priporoča bralcem, ki jih navdušuje stvarna literatura in iščejo odgovore na številna življenjska vprašanja. </p></p> 174780780 RTVSLO – Prvi 562 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Zbirka 22 družbenoaktualnih kratkih zgodb, ki bralca lahko zares zbudijo</p><p><p>Na 7. stran smo tokrat pokukali v zbirko kratkih zgodb Prebujanja, avtorja Sebastijana Preglja. <strong>Anja Grmovšek</strong>, ljubiteljska bralka in pesnica, jo je prebrala že vsaj štirikrat. Ob njej se namreč vsakič znova prebudi in z različnih zornih kotov premišljuje o lastnem odnosu do družbenoaktualnih problemov. Knjigo pa še posebej priporoča bralcem, ki jih navdušuje stvarna literatura in iščejo odgovore na številna življenjska vprašanja. </p></p> Sun, 06 Jun 2021 05:30:00 +0000 Sebastjan Pregelj : Prebujanja V Sedmi strani predstavljamo sedmi roman turške avtorice Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj tak naslov? Ker je zgodba literarnega dela zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju in je torej napisano iz perspektive posthumne zavesti glavnega lika. Pred mikrofon je Darja Pograjc tokrat povabila kolegico oz. sodelavko z druge strani Kolodvorske ulice – novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.<p>Zgodba je zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju</p><p><blockquote><p>"Samo eden od njih je stopil korak naprej in si drznil vprašati - z glasom, ki ni bil glasnejši od šepeta: "A je ... a je živa?"</p> <p>"Ne trapaj," je odvrnil vodja. "Mrtva kot pečena piška."</p> <p>"Uboga ženska. Kdo pa je?"</p> <p>Vodja je nagnil glavo in se zagledal v Leilo, kot da bi jo sploh prvič opazil. Premeril jo je s pogledom od zgoraj navzdol in čez obraz se mu je kot črnilo po papirju razlezel nasmešek. "A ne vidiš, ti butelj? Kurba je."</p> <p><em>– Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu</em></p></blockquote> <p>Roman turške avtorice je prebrala <strong>Barbara Vidmajer, novinarka in strastna bralka</strong>, ki razkrije, da so posamezna poglavja naslovljena po minutah: <em>"V prvi minuti slišimo o njenem rojstvu, nadaljuje se z drugo minuto in njenim odraščanjem itn. ... Vse do njenega pobega v mesto, kjer spozna pet nenavadnih prijateljev, izobčencev iz družbe. Ampak ona jih zna s svojo energijo tako dobro povezati, da tudi po njeni smrti še držijo skupaj in nato v drugem delu dobimo elemente Antigone, kajti najbolj si prizadevajo za to, da bi dostojno pokopali truplo prijateljice."</em></p> <p></p> <p>Naslovnica romana</p></p> 174779163 RTVSLO – Prvi 579 clean V Sedmi strani predstavljamo sedmi roman turške avtorice Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj tak naslov? Ker je zgodba literarnega dela zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju in je torej napisano iz perspektive posthumne zavesti glavnega lika. Pred mikrofon je Darja Pograjc tokrat povabila kolegico oz. sodelavko z druge strani Kolodvorske ulice – novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.<p>Zgodba je zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju</p><p><blockquote><p>"Samo eden od njih je stopil korak naprej in si drznil vprašati - z glasom, ki ni bil glasnejši od šepeta: "A je ... a je živa?"</p> <p>"Ne trapaj," je odvrnil vodja. "Mrtva kot pečena piška."</p> <p>"Uboga ženska. Kdo pa je?"</p> <p>Vodja je nagnil glavo in se zagledal v Leilo, kot da bi jo sploh prvič opazil. Premeril jo je s pogledom od zgoraj navzdol in čez obraz se mu je kot črnilo po papirju razlezel nasmešek. "A ne vidiš, ti butelj? Kurba je."</p> <p><em>– Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu</em></p></blockquote> <p>Roman turške avtorice je prebrala <strong>Barbara Vidmajer, novinarka in strastna bralka</strong>, ki razkrije, da so posamezna poglavja naslovljena po minutah: <em>"V prvi minuti slišimo o njenem rojstvu, nadaljuje se z drugo minuto in njenim odraščanjem itn. ... Vse do njenega pobega v mesto, kjer spozna pet nenavadnih prijateljev, izobčencev iz družbe. Ampak ona jih zna s svojo energijo tako dobro povezati, da tudi po njeni smrti še držijo skupaj in nato v drugem delu dobimo elemente Antigone, kajti najbolj si prizadevajo za to, da bi dostojno pokopali truplo prijateljice."</em></p> <p></p> <p>Naslovnica romana</p></p> Sun, 30 May 2021 05:30:00 +0000 Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.<p>Zgodba o odraslem življenju s prtljago travmatičnih izkušenj </p><p><p>V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si <strong>Ksenija Medved. </strong>Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.</p> <blockquote><p><em>"Knjiga nas prek čustev pripelje do razumske refleksije in aktivacije. Če se ne srečamo z drugačnostjo vsaj na takšen način, bomo težko zrastli."</em></p></blockquote> </p> 174776930 RTVSLO – Prvi 537 clean V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.<p>Zgodba o odraslem življenju s prtljago travmatičnih izkušenj </p><p><p>V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si <strong>Ksenija Medved. </strong>Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.</p> <blockquote><p><em>"Knjiga nas prek čustev pripelje do razumske refleksije in aktivacije. Če se ne srečamo z drugačnostjo vsaj na takšen način, bomo težko zrastli."</em></p></blockquote> </p> Sun, 23 May 2021 05:30:00 +0000 Jerzy Franczak: Da capo Življenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. V pogovoru z Lucijo Fatur pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja. <p>Ko začutiš, da moraš v življenju nekaj spremeniti</p><p><p>Življenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. Pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174775580 RTVSLO – Prvi 418 clean Življenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. V pogovoru z Lucijo Fatur pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja. <p>Ko začutiš, da moraš v življenju nekaj spremeniti</p><p><p>Življenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. Pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 16 May 2021 05:30:00 +0000 7.stran - Post, seme zdravja V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik Dušan Jovanović med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od Radeta Šerbedžije do Svetlane Makarovič, od Štefke Drolc do Vitomila Zupana. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk Ana Ruter pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom. Ano Ruter je pred mikrofon 7. strani povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Nekonvencionalna avtobiografija velikana slovenskega gledališča 20. stoletja</p><p><p>V knjigi <strong><em>Na stara leta sem vzljubil svojo mamo</em></strong>, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik <strong>Dušan Jovanović</strong> med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od <strong>Radeta Šerbedžije</strong> do <strong>Svetlane Makarovič</strong>, od <strong>Štefke Drolc</strong> do <strong>Vitomila Zupana</strong>. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk <strong>Ana Ruter</strong> pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom.</p> <blockquote><p>Knjiga se v bistvu bere, kakor da bi sedel z Dušanom na kakšnem kavču, on pa bi ti pripovedoval anekdote iz svojega življenja. Čustveno te nenehno premetava - od travmatičnih zgodb iz otroštva do zabavnih dogodivščin iz odrasle dobe. In ves čas, ko bereš, si misliš: »Še bi, še bi.«</p></blockquote></p> 174773846 RTVSLO – Prvi 561 clean V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik Dušan Jovanović med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od Radeta Šerbedžije do Svetlane Makarovič, od Štefke Drolc do Vitomila Zupana. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk Ana Ruter pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom. Ano Ruter je pred mikrofon 7. strani povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Nekonvencionalna avtobiografija velikana slovenskega gledališča 20. stoletja</p><p><p>V knjigi <strong><em>Na stara leta sem vzljubil svojo mamo</em></strong>, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik <strong>Dušan Jovanović</strong> med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od <strong>Radeta Šerbedžije</strong> do <strong>Svetlane Makarovič</strong>, od <strong>Štefke Drolc</strong> do <strong>Vitomila Zupana</strong>. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk <strong>Ana Ruter</strong> pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom.</p> <blockquote><p>Knjiga se v bistvu bere, kakor da bi sedel z Dušanom na kakšnem kavču, on pa bi ti pripovedoval anekdote iz svojega življenja. Čustveno te nenehno premetava - od travmatičnih zgodb iz otroštva do zabavnih dogodivščin iz odrasle dobe. In ves čas, ko bereš, si misliš: »Še bi, še bi.«</p></blockquote></p> Sun, 09 May 2021 05:30:00 +0000 Dušan Jovanović: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo »Zvok potuje hitreje, telo se počasneje premika, manj občutka težnosti je, ni zraka, prostor se krivi, barve se prelivajo drugače«. Tako prostor, kamor se podajamo v rubriki 7. stran, opiše žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler, ki je za tokratno epizodo izbrala knjigo z naslovom Svet tišine, v kateri pionirja potapljanja Jacques Yves Cousteau in Frédéric Dumas opisujeta svoje doživljanje ob odkrivanju do tedaj neznanih predelov podvodnega sveta. O slikovitih opisih doživetij, navdušenja in razmislekov podvodnih raziskovalcev, ki so ravno v času druge svetovne vojne prvi preizkusili prenosno potapljaško opremo, ki omogoča dihanje pod vodo, se je z Evo Zibler pogovarjala Alja Zore.<p>Slikoviti opisi doživetij in razmislekov pionirjev podvodnega raziskovanja</p><p><p>V <em><b>Svetu tišine</b></em> oče podvodnega raziskovanja <strong>Jacques Ives Cousteau</strong> in njegov sodelavec <strong>Frédéric Dumas</strong> opisujeta svoja doživetja ob preizkušanju akvalunge, prenosne potapljaške opreme, ki omogoča dihanje pod vodo in s pomočjo katere se je skupina francoskih raziskovalcev med drugo svetovno vojno prvič za daljši čas potopila v morje, tam povsem prosto plavala in raziskala do tedaj neznane predele podvodnega sveta. Za rubriko 7. stran je knjigo, ki je ob svojem izidu v 50-ih letih preteklega stoletja postala prava mednarodna uspešnica, izbrala žonglerka in cirkuška pedagoginja <strong>Eva Zibler</strong>.</p> <blockquote><p>Ti raziskovalci so še imeli zavest nekoga, ki vstopa nekam drugam, kjer mu morda ni namenjeno biti, ampak mu je to z iznajdljivostjo in preiskušanjem vseeno uspelo. Še vedno so imeli neko refleksijo veličine narave, nek dvom in strah ob tem, kar počnejo. Zanimivo se mi je bilo vrniti k razmišljanjem, ki so se ljudem porajala med tem, ko so nekaj velikega odkrivali.</p></blockquote></p> 174772282 RTVSLO – Prvi 601 clean »Zvok potuje hitreje, telo se počasneje premika, manj občutka težnosti je, ni zraka, prostor se krivi, barve se prelivajo drugače«. Tako prostor, kamor se podajamo v rubriki 7. stran, opiše žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler, ki je za tokratno epizodo izbrala knjigo z naslovom Svet tišine, v kateri pionirja potapljanja Jacques Yves Cousteau in Frédéric Dumas opisujeta svoje doživljanje ob odkrivanju do tedaj neznanih predelov podvodnega sveta. O slikovitih opisih doživetij, navdušenja in razmislekov podvodnih raziskovalcev, ki so ravno v času druge svetovne vojne prvi preizkusili prenosno potapljaško opremo, ki omogoča dihanje pod vodo, se je z Evo Zibler pogovarjala Alja Zore.<p>Slikoviti opisi doživetij in razmislekov pionirjev podvodnega raziskovanja</p><p><p>V <em><b>Svetu tišine</b></em> oče podvodnega raziskovanja <strong>Jacques Ives Cousteau</strong> in njegov sodelavec <strong>Frédéric Dumas</strong> opisujeta svoja doživetja ob preizkušanju akvalunge, prenosne potapljaške opreme, ki omogoča dihanje pod vodo in s pomočjo katere se je skupina francoskih raziskovalcev med drugo svetovno vojno prvič za daljši čas potopila v morje, tam povsem prosto plavala in raziskala do tedaj neznane predele podvodnega sveta. Za rubriko 7. stran je knjigo, ki je ob svojem izidu v 50-ih letih preteklega stoletja postala prava mednarodna uspešnica, izbrala žonglerka in cirkuška pedagoginja <strong>Eva Zibler</strong>.</p> <blockquote><p>Ti raziskovalci so še imeli zavest nekoga, ki vstopa nekam drugam, kjer mu morda ni namenjeno biti, ampak mu je to z iznajdljivostjo in preiskušanjem vseeno uspelo. Še vedno so imeli neko refleksijo veličine narave, nek dvom in strah ob tem, kar počnejo. Zanimivo se mi je bilo vrniti k razmišljanjem, ki so se ljudem porajala med tem, ko so nekaj velikega odkrivali.</p></blockquote></p> Sun, 02 May 2021 05:30:00 +0000 Jacques Yves Cousteau, Frédéric Dumas: Svet tišine Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom Človek gora, stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj.<p> Stripovska slikanica klasičnega formata in dolžine izjemno pretanjeno hkrati pripoveduje dve zgodbi; zgodbo odhajanja in zgodbo odraščanja.</p><p><p>Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom <strong><em>Človek gora</em>,</strong> stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais  in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj.</p> <p></p></p> 174773105 RTVSLO – Prvi 515 clean Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom Človek gora, stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj.<p> Stripovska slikanica klasičnega formata in dolžine izjemno pretanjeno hkrati pripoveduje dve zgodbi; zgodbo odhajanja in zgodbo odraščanja.</p><p><p>Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom <strong><em>Človek gora</em>,</strong> stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais  in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj.</p> <p></p></p> Sun, 25 Apr 2021 05:30:00 +0000 Séverine Gauthier, Amélie Fléchais: ČLOVEK GORA Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Izjemna zgodba o drugačnosti in odraščanju, ki je mnogo bolj realistična od večine.</p><p><p>V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o odraščanju v majhnem kraju na severu Francije. V tem okolju ima Eddy opraviti s svojo drugačnostjo in drugi imajo opraviti z njim. Opraviti z Eddyjem je pretresljivo, mojstrsko napisano delo, o katerem se je Bojan Leskovec pogovarjal z ljubiteljico angažiranega branja Katjo Šifkovič.</p> <blockquote><p>Édouard Louis je do zdaj napisal štiri romane, poznavalci pravijo, da avtor iz dela v delo raste in zori. No, že njegov prvenec Opraviti z Eddyjem je postal globalna uspešnica, saj je preveden v več kot 30 jezikov.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174769186 RTVSLO – Prvi 609 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Izjemna zgodba o drugačnosti in odraščanju, ki je mnogo bolj realistična od večine.</p><p><p>V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o odraščanju v majhnem kraju na severu Francije. V tem okolju ima Eddy opraviti s svojo drugačnostjo in drugi imajo opraviti z njim. Opraviti z Eddyjem je pretresljivo, mojstrsko napisano delo, o katerem se je Bojan Leskovec pogovarjal z ljubiteljico angažiranega branja Katjo Šifkovič.</p> <blockquote><p>Édouard Louis je do zdaj napisal štiri romane, poznavalci pravijo, da avtor iz dela v delo raste in zori. No, že njegov prvenec Opraviti z Eddyjem je postal globalna uspešnica, saj je preveden v več kot 30 jezikov.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 18 Apr 2021 05:30:00 +0000 Édouard Louis: Opraviti z Eddyem Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.<p>Družbenokritični roman o moralnem padcu človeštva, ki ga povzroči epidemija slepote</p><p><blockquote><p>"Takrat pa si je on na vso moč zaželel videti ženo, ki mu je klečala ob nogah, tam, kjer je vedel, da je, in potem je, že z gotovostjo, da je ne bo videl, odprl oči, Končno si se zbudil, zaspanec moj, je rekla ona smeje. Nastala je tišina in on je odvrnil, Slep sem, ne vidim te." – <em>José Saramago: Esej o slepoti</em></p></blockquote> <p><strong>Esej o slepoti</strong> je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je <strong>Monika Manfreda</strong>, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.</p> <blockquote><p>"Avtor se v knjigi osredotoči na neki mikropogled na epidemijo slepote. Vseskozi namreč spremljamo začetno skupino slepcev. Se pravi, prvega slepca, ki je oslepel med vožnjo avtomobila, njegovo ženo, očesnega zdravnika, ki ga pozneje obišče, nekaj pacientov, ki so bili takrat v čakalnici, in še nekaj drugih ljudi, ki so sestavljali to začetno skupino v eni sobi v umobolnici."</p></blockquote> <p>Čeprav je avtor José Saramago roman napisal v devetdesetih letih, se zdi, kot da ga je napisal v zadnjem letu, v času pandemije. Le da povzročitelj kaosa v njegovi zgodbi ni koronavirus, ampak virus slepote.</p></p> 174767662 RTVSLO – Prvi 648 clean Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.<p>Družbenokritični roman o moralnem padcu človeštva, ki ga povzroči epidemija slepote</p><p><blockquote><p>"Takrat pa si je on na vso moč zaželel videti ženo, ki mu je klečala ob nogah, tam, kjer je vedel, da je, in potem je, že z gotovostjo, da je ne bo videl, odprl oči, Končno si se zbudil, zaspanec moj, je rekla ona smeje. Nastala je tišina in on je odvrnil, Slep sem, ne vidim te." – <em>José Saramago: Esej o slepoti</em></p></blockquote> <p><strong>Esej o slepoti</strong> je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je <strong>Monika Manfreda</strong>, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.</p> <blockquote><p>"Avtor se v knjigi osredotoči na neki mikropogled na epidemijo slepote. Vseskozi namreč spremljamo začetno skupino slepcev. Se pravi, prvega slepca, ki je oslepel med vožnjo avtomobila, njegovo ženo, očesnega zdravnika, ki ga pozneje obišče, nekaj pacientov, ki so bili takrat v čakalnici, in še nekaj drugih ljudi, ki so sestavljali to začetno skupino v eni sobi v umobolnici."</p></blockquote> <p>Čeprav je avtor José Saramago roman napisal v devetdesetih letih, se zdi, kot da ga je napisal v zadnjem letu, v času pandemije. Le da povzročitelj kaosa v njegovi zgodbi ni koronavirus, ampak virus slepote.</p></p> Sun, 11 Apr 2021 05:30:00 +0000 José Saramago: Esej o slepoti Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Srčen mladinski roman za vse generacije, poln duhovitih domislic, bralca nevsiljivo popelje do razmisleka o pomembnosti sožitja med ljudmi kljub raznolikosti.</p><p><p>Rdeči hrast šteje že 216 krogov letnic, je tihi opazovalec sveta, lahko bi povedal nešteto osupljivih zgodb. Ljudje mu pravijo Drevo želja. Zato, ker je davno nekoč osirotela irska mladenka nanj privezala košček blaga z željo, da bi imela nekoga, ki bi ga lahko ljubila in bi ljubil njo. Uresničilo se je, in od tedaj imajo ljudje navado, da ga enkrat na leto ovesijo s svojimi željami. A idilično ravnovesje med častitljivim drevesom in njegovo okolico je povsem nepričakovano postavljeno na preizkušnjo. Bodo modrost, strpnost, sožitje in veselje do življenja premagali zlovešče namene in slaba hotenja? Učiteljica in ljubiteljica branja <strong>Nina Jelen</strong></p> <blockquote><p>Drevo želja te pripravi, da razmišljaš o predsodkih, o sprejemanju, o sožitju med bitji in ljudimi kljub temu, da smo si različni.</p></blockquote></p> 174765756 RTVSLO – Prvi 387 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Srčen mladinski roman za vse generacije, poln duhovitih domislic, bralca nevsiljivo popelje do razmisleka o pomembnosti sožitja med ljudmi kljub raznolikosti.</p><p><p>Rdeči hrast šteje že 216 krogov letnic, je tihi opazovalec sveta, lahko bi povedal nešteto osupljivih zgodb. Ljudje mu pravijo Drevo želja. Zato, ker je davno nekoč osirotela irska mladenka nanj privezala košček blaga z željo, da bi imela nekoga, ki bi ga lahko ljubila in bi ljubil njo. Uresničilo se je, in od tedaj imajo ljudje navado, da ga enkrat na leto ovesijo s svojimi željami. A idilično ravnovesje med častitljivim drevesom in njegovo okolico je povsem nepričakovano postavljeno na preizkušnjo. Bodo modrost, strpnost, sožitje in veselje do življenja premagali zlovešče namene in slaba hotenja? Učiteljica in ljubiteljica branja <strong>Nina Jelen</strong></p> <blockquote><p>Drevo želja te pripravi, da razmišljaš o predsodkih, o sprejemanju, o sožitju med bitji in ljudimi kljub temu, da smo si različni.</p></blockquote></p> Sun, 04 Apr 2021 05:30:00 +0000 Katherine Applegate: Drevo želja V drugi knjigi svojega monumentalnega epa Vrata nepovrata, v Času očetov torej, Boris A. Novak piše o travmatični slovenski izkušnji druge svetovne vojne. Piše zoper zgodovinsko pozabo in za narodno spravo. In če k temu dodamo še, da piše v verzih, tedaj se najbrž lahko vprašamo, zakaj bi kdorkoli hotel poseči po knjigi, ki bi utegnila biti tako po oblikovni kakor po vsebinski plati hudo zahtevna? - No, zdravnik, neforlog Andrej Škoberne pravi, da je sleherni strah odveč: Čas očetov se od prve strani naprej bere gladko in tekoče, vprašanja, ki jih odpira, pa se slej ko prej dotikajo same srčike naše narodne identitete. O vsem tem in še čem nam je pripovedoval v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Druga knjiga epa Vrata nepovrata, v kateri avtor s pozicije neomajnega humanizma poje o slovenski izkušnji druge svetovne vojne</p><p><p>V drugi knjigi svojega monumentalnega epa<strong><em> Vrata nepovrata</em></strong>, v <em><strong>Času očetov</strong></em> torej, <strong>Boris A. Novak</strong> piše o travmatični slovenski izkušnji druge svetovne vojne. Piše zoper zgodovinsko pozabo in za narodno spravo. In če k temu dodamo še, da piše v verzih, tedaj se najbrž lahko vprašamo, zakaj bi kdorkoli hotel poseči po knjigi, ki bi utegnila biti tako po oblikovni kakor po vsebinski plati hudo zahtevna? - No, zdravnik, neforlog <strong>Andrej Škoberne</strong> pravi, da je sleherni strah odveč: <em>Čas očetov</em> se od prve strani naprej bere gladko in tekoče, vprašanja, ki jih odpira, pa se slej ko prej dotikajo same srčike naše narodne identitete.</p> <blockquote><p>Človeško življenje je neskončno komplicirano v svojih oblikah. Zgodb je neskončno, situacij je neskončno. Humanizem, kakor ga razumem sam, pa izhaja iz uvida, da je prava plemenitost v tem, da to razumeš, se pravi da razumeš širino človeškega doživljanja. To je ravno obratno od enoumja. In Novak do druge svetovne vojne na Slovenskem pristopa natanko na ta način.</p></blockquote></p> 174763875 RTVSLO – Prvi 609 clean V drugi knjigi svojega monumentalnega epa Vrata nepovrata, v Času očetov torej, Boris A. Novak piše o travmatični slovenski izkušnji druge svetovne vojne. Piše zoper zgodovinsko pozabo in za narodno spravo. In če k temu dodamo še, da piše v verzih, tedaj se najbrž lahko vprašamo, zakaj bi kdorkoli hotel poseči po knjigi, ki bi utegnila biti tako po oblikovni kakor po vsebinski plati hudo zahtevna? - No, zdravnik, neforlog Andrej Škoberne pravi, da je sleherni strah odveč: Čas očetov se od prve strani naprej bere gladko in tekoče, vprašanja, ki jih odpira, pa se slej ko prej dotikajo same srčike naše narodne identitete. O vsem tem in še čem nam je pripovedoval v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva<p>Druga knjiga epa Vrata nepovrata, v kateri avtor s pozicije neomajnega humanizma poje o slovenski izkušnji druge svetovne vojne</p><p><p>V drugi knjigi svojega monumentalnega epa<strong><em> Vrata nepovrata</em></strong>, v <em><strong>Času očetov</strong></em> torej, <strong>Boris A. Novak</strong> piše o travmatični slovenski izkušnji druge svetovne vojne. Piše zoper zgodovinsko pozabo in za narodno spravo. In če k temu dodamo še, da piše v verzih, tedaj se najbrž lahko vprašamo, zakaj bi kdorkoli hotel poseči po knjigi, ki bi utegnila biti tako po oblikovni kakor po vsebinski plati hudo zahtevna? - No, zdravnik, neforlog <strong>Andrej Škoberne</strong> pravi, da je sleherni strah odveč: <em>Čas očetov</em> se od prve strani naprej bere gladko in tekoče, vprašanja, ki jih odpira, pa se slej ko prej dotikajo same srčike naše narodne identitete.</p> <blockquote><p>Človeško življenje je neskončno komplicirano v svojih oblikah. Zgodb je neskončno, situacij je neskončno. Humanizem, kakor ga razumem sam, pa izhaja iz uvida, da je prava plemenitost v tem, da to razumeš, se pravi da razumeš širino človeškega doživljanja. To je ravno obratno od enoumja. In Novak do druge svetovne vojne na Slovenskem pristopa natanko na ta način.</p></blockquote></p> Sun, 28 Mar 2021 05:30:00 +0000 Boris A. Novak: Čas očetov Alenka Štrukelj, ki med drugim ustvarja blog o knjigah Literarna lekarna, se nam bo pridružila v tokratni 7. strani. S severa Evrope, iz Skandinavije prihaja njen knjižni izbor, ki pa ni tipična skandinavska kriminalka, temveč osebnoizpovedna zgodba. Avtorica je Finka Selja Ahava, naslov romana je Preden moj mož izgine, z Alenko Štrukelj pa se je pogovarjala Andreja Gradišar. <p>Avtorica v romanu opisuje lastno izkušnjo, ko ji mož pove, da želi postati ženska</p><p><p><strong>Selja Ahava</strong> je finska pisateljica, scenaristka in dramaturginja. Njen drugi roman <em>Stvari, ki padejo z neba</em> (2015) je bil uvrščen v ožji izbor za nagrado finlandia, leta 2016 je avtorica zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. <em>Preden moj mož izgine</em> (2017) pa je njen tretji roman.</p> <blockquote><p>"Navdušila me je že s prvim romanom. Kot glavno temo velikokrat vzame neke take bizarne dogodke, za katere si rečeš: "To se pa meni ne bi moglo zgoditi." A so vseeno tako splošni, da bi se lahko zgodili vsakomur," pripoveduje <strong>Alenka Štrukelj</strong>, ki ustvarja blog <a>Literarna lekarna</a>.</p></blockquote> <p>Gre za avtoričino osebno zgodbo. Govori namreč o tem, kako ji je mož po desetih letih zakona povedal, da si je že od nekdaj želel biti ženska. Kakšna je bila bralska izkušnja?</p> <blockquote><p>"Jaz sem jo brala z zadrgnjenim grlom, čutila vsako njeno čustvo, zamero do moža. Tudi to njeno tišino sem razumela, kako je bila prestrašena, jezna na nek način. Kako se je počutila izdano. Enostavno tega ne moreš prebrati kot neko nedeljsko branje."</p></blockquote> <p></p></p> 174761679 RTVSLO – Prvi 548 clean Alenka Štrukelj, ki med drugim ustvarja blog o knjigah Literarna lekarna, se nam bo pridružila v tokratni 7. strani. S severa Evrope, iz Skandinavije prihaja njen knjižni izbor, ki pa ni tipična skandinavska kriminalka, temveč osebnoizpovedna zgodba. Avtorica je Finka Selja Ahava, naslov romana je Preden moj mož izgine, z Alenko Štrukelj pa se je pogovarjala Andreja Gradišar. <p>Avtorica v romanu opisuje lastno izkušnjo, ko ji mož pove, da želi postati ženska</p><p><p><strong>Selja Ahava</strong> je finska pisateljica, scenaristka in dramaturginja. Njen drugi roman <em>Stvari, ki padejo z neba</em> (2015) je bil uvrščen v ožji izbor za nagrado finlandia, leta 2016 je avtorica zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. <em>Preden moj mož izgine</em> (2017) pa je njen tretji roman.</p> <blockquote><p>"Navdušila me je že s prvim romanom. Kot glavno temo velikokrat vzame neke take bizarne dogodke, za katere si rečeš: "To se pa meni ne bi moglo zgoditi." A so vseeno tako splošni, da bi se lahko zgodili vsakomur," pripoveduje <strong>Alenka Štrukelj</strong>, ki ustvarja blog <a>Literarna lekarna</a>.</p></blockquote> <p>Gre za avtoričino osebno zgodbo. Govori namreč o tem, kako ji je mož po desetih letih zakona povedal, da si je že od nekdaj želel biti ženska. Kakšna je bila bralska izkušnja?</p> <blockquote><p>"Jaz sem jo brala z zadrgnjenim grlom, čutila vsako njeno čustvo, zamero do moža. Tudi to njeno tišino sem razumela, kako je bila prestrašena, jezna na nek način. Kako se je počutila izdano. Enostavno tega ne moreš prebrati kot neko nedeljsko branje."</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 21 Mar 2021 06:30:00 +0000 Selja Ahava: Preden moj mož izgine Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Zgodba o begunstvu in nogometu, ki nagovarja k sočutju in sprejemanju.</p><p><p><strong>Tinkara Hodnik</strong> je učiteljica slovenščine na osnovni šoli in velika knjigoljubka ter promotorka branja med mladimi. Verjame v koristne učinke branja in se dnevno trudi za širitev bralne kulture. </p> <p>Na knjigo avtorja Žige X Gombača, NK Svoboda, je naletela v šolski knjižnici, mladinski roman o življenju, sočutju in sprejemanju pa jo je tako prevzel, da si je kupila še svoj izvod. Odpira namreč temo begunstva, ki jo povezuje z univerzalno igro – nogometom. Ta združuje ljudi različnih ras, držav, jezikov in ne nazadnje tudi spolov. Bralec pa izmenjujoče se spremlja osebnoizpovedni zgodbi dveh najstnikov Aneja in Sabija.</p> <p>Roman predvsem odpira oči in kaže, da so mladi tisti, ki imajo moč, s katero lahko spreminjajo svet. Primeren je tudi za starejše bralce, saj spodbuja k spreminjanju zakoreninjenih prepričanj.</p></p> 174760269 RTVSLO – Prvi 572 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Zgodba o begunstvu in nogometu, ki nagovarja k sočutju in sprejemanju.</p><p><p><strong>Tinkara Hodnik</strong> je učiteljica slovenščine na osnovni šoli in velika knjigoljubka ter promotorka branja med mladimi. Verjame v koristne učinke branja in se dnevno trudi za širitev bralne kulture. </p> <p>Na knjigo avtorja Žige X Gombača, NK Svoboda, je naletela v šolski knjižnici, mladinski roman o življenju, sočutju in sprejemanju pa jo je tako prevzel, da si je kupila še svoj izvod. Odpira namreč temo begunstva, ki jo povezuje z univerzalno igro – nogometom. Ta združuje ljudi različnih ras, držav, jezikov in ne nazadnje tudi spolov. Bralec pa izmenjujoče se spremlja osebnoizpovedni zgodbi dveh najstnikov Aneja in Sabija.</p> <p>Roman predvsem odpira oči in kaže, da so mladi tisti, ki imajo moč, s katero lahko spreminjajo svet. Primeren je tudi za starejše bralce, saj spodbuja k spreminjanju zakoreninjenih prepričanj.</p></p> Sun, 14 Mar 2021 06:30:00 +0000 Žiga X Gombač: NK Svoboda Knjiga z naslovom Laurus, ruskega pisatelja Jevgenija Vodolazkina je zgodovinski roman o življenju srednjeveškega človeka, ki za svoje poslanstvo izbere nesebično pomoč ljudem v stiski. Gre za pripoved o moči vere v ljubezen, dobroto in sočloveka. Roman je v slovenščino odlično prevedla Lijana Dejak in si s tem prislužila Sovretovo nagrado 2016. O knjigi bo spregovorila gostja tokratne oddaje 7. stran Andreja Černe.<p>Epska pripoved o veri v ljubezen in sočloveka</p><p><p>Knjiga z naslovom Laurus, ruskega pisatelja Jevgenija Vodolazkina, je zgodovinski roman o življenju srednjeveškega človeka, ki za svoje poslanstvo izbere nesebično pomoč ljudem v stiski. Gre za pripoved o moči vere v ljubezen in sočloveka. Roman je v slovenščino odlično prevedla Lijana Dejak in si s tem prislužila Sovretovo nagrado 2016. Kot pravi profesorica slovenskega jezika in književnosti Andreja Černe, Jevgenij Vodolazkin mojstrsko prepleta motive miru, spokojnosti duše, iskanja ljubezni, predanosti, potovanja in spoštovanja narave.</p> <blockquote><p>Gre za čudovito  pripoved o zdravilcu Laurusu, ki združuje neomajno vero v boga in v ljubezen. Spoznavamo kolikšna je moč besede; besede, ki je tudi zdravila (...) Knjigo sem izbrala zato, ker se mi zdi, da nam daje poklon človečnosti. Ne ponuja nam napete zgodbe, branja na mah, a nas hkrati umiri v naglici in v namišljenih potrebah današnjega sveta.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174758490 RTVSLO – Prvi 456 clean Knjiga z naslovom Laurus, ruskega pisatelja Jevgenija Vodolazkina je zgodovinski roman o življenju srednjeveškega človeka, ki za svoje poslanstvo izbere nesebično pomoč ljudem v stiski. Gre za pripoved o moči vere v ljubezen, dobroto in sočloveka. Roman je v slovenščino odlično prevedla Lijana Dejak in si s tem prislužila Sovretovo nagrado 2016. O knjigi bo spregovorila gostja tokratne oddaje 7. stran Andreja Černe.<p>Epska pripoved o veri v ljubezen in sočloveka</p><p><p>Knjiga z naslovom Laurus, ruskega pisatelja Jevgenija Vodolazkina, je zgodovinski roman o življenju srednjeveškega človeka, ki za svoje poslanstvo izbere nesebično pomoč ljudem v stiski. Gre za pripoved o moči vere v ljubezen in sočloveka. Roman je v slovenščino odlično prevedla Lijana Dejak in si s tem prislužila Sovretovo nagrado 2016. Kot pravi profesorica slovenskega jezika in književnosti Andreja Černe, Jevgenij Vodolazkin mojstrsko prepleta motive miru, spokojnosti duše, iskanja ljubezni, predanosti, potovanja in spoštovanja narave.</p> <blockquote><p>Gre za čudovito  pripoved o zdravilcu Laurusu, ki združuje neomajno vero v boga in v ljubezen. Spoznavamo kolikšna je moč besede; besede, ki je tudi zdravila (...) Knjigo sem izbrala zato, ker se mi zdi, da nam daje poklon človečnosti. Ne ponuja nam napete zgodbe, branja na mah, a nas hkrati umiri v naglici in v namišljenih potrebah današnjega sveta.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 07 Mar 2021 06:30:00 +0000 Jevgenij Vodolazkin: Laurus Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Delo literarni zgodovinarji uvrščajo v sam vrh Kosmačeve pripovedne proze. </p><p><p>V današnji epizodi bomo bralni navdih iskali v tolminskih grapah, pripovedi Cirila Kosmača so namreč večinoma  postavljene v tolminski kmečki svet. Brez dvoma gre za enega največjih slovenskih mojstrov kratke proze. Profesor književnosti <strong>Klemen Lah</strong> je za zadnjo februarsko nedeljo kot bralni izziv izbral zbirko »Tantadruj in druge novele«</p> <blockquote><p>Ciril Kosmač posveti prav na tiste ljudi, ki se nam zdijo nepomembni, na tiste kraje, ki se nam zdijo odročni. Pokaže, koliko človeškega se skriva v norčkih iz Tantadruja, ali pa v kakšnih drugih obstrancih iz drugih novel.</p></blockquote></p> 174756906 RTVSLO – Prvi 540 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Delo literarni zgodovinarji uvrščajo v sam vrh Kosmačeve pripovedne proze. </p><p><p>V današnji epizodi bomo bralni navdih iskali v tolminskih grapah, pripovedi Cirila Kosmača so namreč večinoma  postavljene v tolminski kmečki svet. Brez dvoma gre za enega največjih slovenskih mojstrov kratke proze. Profesor književnosti <strong>Klemen Lah</strong> je za zadnjo februarsko nedeljo kot bralni izziv izbral zbirko »Tantadruj in druge novele«</p> <blockquote><p>Ciril Kosmač posveti prav na tiste ljudi, ki se nam zdijo nepomembni, na tiste kraje, ki se nam zdijo odročni. Pokaže, koliko človeškega se skriva v norčkih iz Tantadruja, ali pa v kakšnih drugih obstrancih iz drugih novel.</p></blockquote></p> Sun, 28 Feb 2021 06:30:00 +0000 Ciril Kosmač: Tantadruj in druge novele »To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.<p>Jančarjevo videnje usode, ki je januarja leta 1944 doletela premožna Ljubljančana, zakonca Hribar z gradu Strmol</p><p><p>»To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. <strong>Ajda Vodlan</strong>, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.</p> <blockquote><p>"Zelo mi je všeč, ker se avtor drzno, pogumno, sooča z vprašanji druge svetovne vojne ... Ne postavlja se v vlogo razsodnika, kaj je prav in kaj ni prav, sploh ker je tema vojna, partizanstvo, bela garda, ampak v ospredje daje posameznika. Zelo dobro to prikaže skozi Veronikino zgodbo in besede nemškega zdravnika, da je ona želela le živeti ... To se mi zdi zanimiv koncept, ki ga včasih pozabimo, ko govorimo o zgodovini."</p></blockquote> <p>Torej ne gre še za eno knjigo, ki bi Slovence delila?</p> <blockquote><p>"Ne, če jo le pravilno beremo. Jančar ni sodnik, pusti bralcu, da sam pri sebi skozi pripoved ugotovi, kaj je pravično in kaj ni ... Bralcu res omogoči, da se sam odloči, si samo poda odgovore na vprašanja ... Mislim, da bi to knjigo moral prebrati prav vsak Slovenec, saj nas druga svetovna vojna še vedno preveč deli in tu Jančar postavi dobre argumente, ki dajo ljudem misliti, da se začnejo bolj ukvarjati s prihodnostjo kot preteklostjo."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174754844 RTVSLO – Prvi 570 clean »To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.<p>Jančarjevo videnje usode, ki je januarja leta 1944 doletela premožna Ljubljančana, zakonca Hribar z gradu Strmol</p><p><p>»To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. <strong>Ajda Vodlan</strong>, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.</p> <blockquote><p>"Zelo mi je všeč, ker se avtor drzno, pogumno, sooča z vprašanji druge svetovne vojne ... Ne postavlja se v vlogo razsodnika, kaj je prav in kaj ni prav, sploh ker je tema vojna, partizanstvo, bela garda, ampak v ospredje daje posameznika. Zelo dobro to prikaže skozi Veronikino zgodbo in besede nemškega zdravnika, da je ona želela le živeti ... To se mi zdi zanimiv koncept, ki ga včasih pozabimo, ko govorimo o zgodovini."</p></blockquote> <p>Torej ne gre še za eno knjigo, ki bi Slovence delila?</p> <blockquote><p>"Ne, če jo le pravilno beremo. Jančar ni sodnik, pusti bralcu, da sam pri sebi skozi pripoved ugotovi, kaj je pravično in kaj ni ... Bralcu res omogoči, da se sam odloči, si samo poda odgovore na vprašanja ... Mislim, da bi to knjigo moral prebrati prav vsak Slovenec, saj nas druga svetovna vojna še vedno preveč deli in tu Jančar postavi dobre argumente, ki dajo ljudem misliti, da se začnejo bolj ukvarjati s prihodnostjo kot preteklostjo."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 21 Feb 2021 06:30:00 +0000 Drago Jančar: To noč sem jo videl Če že drugače ne moremo, pa v zadnjem letu lahko odpotujemo s knjigo. In če nam kljub vsemu primanjkuje časa, lahko v roke vzamemo drobno knjižico, ki pa nam bo razkrila marsikaj zanimivega. Ste kdaj razmišljali, kako živijo pravi Benečani? Kako gledajo na ulice, prepredene s turisti, na prepolne lokale in trgovine? Ali svoje mesto občudujejo? Nad raziskovanjem je navdušena tudi Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in pisateljica ter navdušena tekačica, ki s svojim možem vodi Urbane tekače. Rada pa tudi bere.<p>Benetke so za Benečana mesto "par excellence"</p><p><p>Če že drugače ne moremo, pa v zadnjem letu lahko odpotujemo s knjigo. In če nam kljub vsemu primanjkuje časa, lahko v roke vzamemo drobno knjižico, ki pa nam bo razkrila marsikaj zanimivega. Ste kdaj razmišljali, kako živijo pravi Benečani? Kako gledajo na ulice, prepredene s turisti, na prepolne lokale in trgovine? Ali svoje mesto občudujejo? Nad raziskovanjem je navdušena tudi Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in pisateljica ter navdušena tekačica, ki s svojim možem vodi Urbane tekače. Rada pa tudi bere.</p> <blockquote><p>Res rada berem, a pri štirih otrocih se spogledujem z manj zajetnimi knjigami. Pri tej me je pritegnil naslov, na 44-ih straneh pa izveš marsikaj o prebivalcih Benetk. Pisatelj je imel namreč to možnost, da je skozi nekaj let preživel nekaj mesecev v tem zanimivem mestu.</p></blockquote> <p>Domačini so na svoje mesto zelo ponosni, mnogi se nikoli ne premaknejo iz območja svojih ulic.</p> <blockquote><p>Ko gredo ven, se izredno lepo uredijo, gibajo pa se po območjih, kamor turisti ne zaidejo. Tudi midva z možem sva enkrat, ko sva bila tam za konec tedna, na teku raziskovala in spoznala nekaj ljudi. Benetke so občutljivo mesto, ki hitro propada, a hkrati ga moramo nujno ohranit kot posebnost v svetovnem merilu. Benetke imam rada, ker so blizu in posebne.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174753384 RTVSLO – Prvi 538 clean Če že drugače ne moremo, pa v zadnjem letu lahko odpotujemo s knjigo. In če nam kljub vsemu primanjkuje časa, lahko v roke vzamemo drobno knjižico, ki pa nam bo razkrila marsikaj zanimivega. Ste kdaj razmišljali, kako živijo pravi Benečani? Kako gledajo na ulice, prepredene s turisti, na prepolne lokale in trgovine? Ali svoje mesto občudujejo? Nad raziskovanjem je navdušena tudi Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in pisateljica ter navdušena tekačica, ki s svojim možem vodi Urbane tekače. Rada pa tudi bere.<p>Benetke so za Benečana mesto "par excellence"</p><p><p>Če že drugače ne moremo, pa v zadnjem letu lahko odpotujemo s knjigo. In če nam kljub vsemu primanjkuje časa, lahko v roke vzamemo drobno knjižico, ki pa nam bo razkrila marsikaj zanimivega. Ste kdaj razmišljali, kako živijo pravi Benečani? Kako gledajo na ulice, prepredene s turisti, na prepolne lokale in trgovine? Ali svoje mesto občudujejo? Nad raziskovanjem je navdušena tudi Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in pisateljica ter navdušena tekačica, ki s svojim možem vodi Urbane tekače. Rada pa tudi bere.</p> <blockquote><p>Res rada berem, a pri štirih otrocih se spogledujem z manj zajetnimi knjigami. Pri tej me je pritegnil naslov, na 44-ih straneh pa izveš marsikaj o prebivalcih Benetk. Pisatelj je imel namreč to možnost, da je skozi nekaj let preživel nekaj mesecev v tem zanimivem mestu.</p></blockquote> <p>Domačini so na svoje mesto zelo ponosni, mnogi se nikoli ne premaknejo iz območja svojih ulic.</p> <blockquote><p>Ko gredo ven, se izredno lepo uredijo, gibajo pa se po območjih, kamor turisti ne zaidejo. Tudi midva z možem sva enkrat, ko sva bila tam za konec tedna, na teku raziskovala in spoznala nekaj ljudi. Benetke so občutljivo mesto, ki hitro propada, a hkrati ga moramo nujno ohranit kot posebnost v svetovnem merilu. Benetke imam rada, ker so blizu in posebne.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 14 Feb 2021 06:30:00 +0000 7.stran - Benetke, interier Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Fromma z naslovom Človekovo srce. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. Z Darjo Lavrenčič Vrabec se je pogovarjala Tadeja Bizilj.<p>»Te strasti človeka ganejo, in vzburijo, iz teh snovi niso le sanje, temveč vse religije, miti, dramatika, umetnost – na kratko, vse, kar daje življenju smisel in zaradi česar ga je vredno živeti.« (ponovitev)</p><p><p>Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Frooma z naslovom Človekovo srce, in nam jo predstavila v eni izmed februarskih bralno navdihujočih epizod. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. </p></p> 174750783 RTVSLO – Prvi 547 clean Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Fromma z naslovom Človekovo srce. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. Z Darjo Lavrenčič Vrabec se je pogovarjala Tadeja Bizilj.<p>»Te strasti človeka ganejo, in vzburijo, iz teh snovi niso le sanje, temveč vse religije, miti, dramatika, umetnost – na kratko, vse, kar daje življenju smisel in zaradi česar ga je vredno živeti.« (ponovitev)</p><p><p>Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Frooma z naslovom Človekovo srce, in nam jo predstavila v eni izmed februarskih bralno navdihujočih epizod. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. </p></p> Sun, 07 Feb 2021 06:30:00 +0000 Erich Fromm, Človekovo srce »Družbeni roman, ki se ukvarja s socialnimi problematikami.« Ali pa: »Kombinacija pomembnih družbenih vprašanj na eni in osebne zgodbe posameznika, ki raste, se išče v svetu, na drugi strani.« Tako knjigo z naslovom Amerikanka sodobne nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie opisuje bralka Nadja Ebner. O družbenokritičnem romanu, ki se posveča predvsem rasizmu v Združenih državah Amerike, se je z njo pogovarjala Darja Pograjc.<p>Družbenokritični roman Amerikanka o rasizmu in politiki ras je tretji roman nigerijske pisateljice</p><p><blockquote><p>"Ifemelu se je zunaj postaje postavila v vrsto za taksi. Upala je, da njen voznik ne bo Nigerijec, saj ko bo zaslišal njen naglas, ji bo bodisi z nestrpnostjo v glasu želel povedati, da ima magisterij, da je vožnja taksija njegova druga služba in da je njegova hči na dekanovi listi za državno univerzo Rutgers; bodisi bo čemerno molčal, ji vrnil drobiž in preslišal njen "hvala", ves čas pestujoč ponižujočo misel, da to dekle, podobno kot on iz Nigerije, ob tem pa še zelo mlado, ki je bilo morda medicinska sestra ali računovodkinja ali celo zdravnica, gleda nanj zviška." - <em>Chimamanda Ngozi Adichie: Amerikanka</em></p></blockquote> <p><em>Amerikanko</em> je prebrala <strong>Nadja Ebner, </strong>ki sicer <strong>vodi dva bralna knjižna kluba</strong> (enega v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana, drugega v Galeriji ŠKUC). Med avtoričinim življenjem in življenjem literarnega lika Ifemelu je opazila kar nekaj podobnosti.</p> <blockquote><p>"Zgodba, kolikor sem to spremljala, ni bila opredeljena kot avtobiografska. Sem pa brala življenjepis avtorice Chimamande in je zelo podoben. Pri devetnajstih se je preselila v Združene države Amerike, tja je šla študirat politične vede in komunikologijo. Prej pa je na nigerijski univerzi leto in pol študirala medicino. Kraji, v katerih je živela v Ameriki, so enaki krajem, ki jih opisuje v knjigi. Tako imaš občutek, da je zajemala iz osebnih izkušenj."</p></blockquote> <p>Sogovornica knjigo priporoča vsem, ki si želijo na svet pogledati drugače, predvsem pa skozi oči drugega.</p> <blockquote><p>"Saj sem spremljala, kaj se dogaja, ampak nikoli nisem tega doživela kot nekdo, ki to res osebno doživlja. Kot da bi stopila iz svojega mehurčka, ki je bil moje življenje, v mehurček nekoga drugega, ki je popolnoma drugačen. Z drugačnimi izkušnjami, kulturo, tradicijami. To je bilo nekaj novega, presenetljivega, in prevzelo me je, kako omejen je bil moj pogled, dokler nisem prebrala te knjige."</p></blockquote> <p></p></p> 174749932 RTVSLO – Prvi 615 clean »Družbeni roman, ki se ukvarja s socialnimi problematikami.« Ali pa: »Kombinacija pomembnih družbenih vprašanj na eni in osebne zgodbe posameznika, ki raste, se išče v svetu, na drugi strani.« Tako knjigo z naslovom Amerikanka sodobne nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie opisuje bralka Nadja Ebner. O družbenokritičnem romanu, ki se posveča predvsem rasizmu v Združenih državah Amerike, se je z njo pogovarjala Darja Pograjc.<p>Družbenokritični roman Amerikanka o rasizmu in politiki ras je tretji roman nigerijske pisateljice</p><p><blockquote><p>"Ifemelu se je zunaj postaje postavila v vrsto za taksi. Upala je, da njen voznik ne bo Nigerijec, saj ko bo zaslišal njen naglas, ji bo bodisi z nestrpnostjo v glasu želel povedati, da ima magisterij, da je vožnja taksija njegova druga služba in da je njegova hči na dekanovi listi za državno univerzo Rutgers; bodisi bo čemerno molčal, ji vrnil drobiž in preslišal njen "hvala", ves čas pestujoč ponižujočo misel, da to dekle, podobno kot on iz Nigerije, ob tem pa še zelo mlado, ki je bilo morda medicinska sestra ali računovodkinja ali celo zdravnica, gleda nanj zviška." - <em>Chimamanda Ngozi Adichie: Amerikanka</em></p></blockquote> <p><em>Amerikanko</em> je prebrala <strong>Nadja Ebner, </strong>ki sicer <strong>vodi dva bralna knjižna kluba</strong> (enega v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana, drugega v Galeriji ŠKUC). Med avtoričinim življenjem in življenjem literarnega lika Ifemelu je opazila kar nekaj podobnosti.</p> <blockquote><p>"Zgodba, kolikor sem to spremljala, ni bila opredeljena kot avtobiografska. Sem pa brala življenjepis avtorice Chimamande in je zelo podoben. Pri devetnajstih se je preselila v Združene države Amerike, tja je šla študirat politične vede in komunikologijo. Prej pa je na nigerijski univerzi leto in pol študirala medicino. Kraji, v katerih je živela v Ameriki, so enaki krajem, ki jih opisuje v knjigi. Tako imaš občutek, da je zajemala iz osebnih izkušenj."</p></blockquote> <p>Sogovornica knjigo priporoča vsem, ki si želijo na svet pogledati drugače, predvsem pa skozi oči drugega.</p> <blockquote><p>"Saj sem spremljala, kaj se dogaja, ampak nikoli nisem tega doživela kot nekdo, ki to res osebno doživlja. Kot da bi stopila iz svojega mehurčka, ki je bil moje življenje, v mehurček nekoga drugega, ki je popolnoma drugačen. Z drugačnimi izkušnjami, kulturo, tradicijami. To je bilo nekaj novega, presenetljivega, in prevzelo me je, kako omejen je bil moj pogled, dokler nisem prebrala te knjige."</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 31 Jan 2021 06:30:00 +0000 Chimamanda Ngozi Adichie: Amerikanka Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Ultimativni znanstvenofantastični roman, ki se spogleduje z "alternativno" zgodovino.</p><p><p>Znanstveno fantastični romani imajo na eni strani zaprisežene ljubitelje, na drugem bregu pa so bralci, ki že ob omembi žanra znanstvene fantastike, knjigo enostavno preskočijo. V 49. epizodi 7. strani nas bo bralno opogumljala Maja Peharc, ki je pred kratkim prebrala roman z naslovom Echoes of the great song, pokojnega britanskega pisatelja Davida Andrewa Gemmella. Za knjigo pravi, da si zasluži, da ji date priložnost.</p></p> 174748418 RTVSLO – Prvi 507 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Ultimativni znanstvenofantastični roman, ki se spogleduje z "alternativno" zgodovino.</p><p><p>Znanstveno fantastični romani imajo na eni strani zaprisežene ljubitelje, na drugem bregu pa so bralci, ki že ob omembi žanra znanstvene fantastike, knjigo enostavno preskočijo. V 49. epizodi 7. strani nas bo bralno opogumljala Maja Peharc, ki je pred kratkim prebrala roman z naslovom Echoes of the great song, pokojnega britanskega pisatelja Davida Andrewa Gemmella. Za knjigo pravi, da si zasluži, da ji date priložnost.</p></p> Sun, 24 Jan 2021 06:30:00 +0000 7.stran - Echoes Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov. Sogovornica: vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved. <p>Roman o nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, ki se sprevrže v "eno najsrhljivejših izkušenj" </p><p><p><span><span>Roman <em>Val</em> ameriškega avtorja <em>Todda Strasserja</em> štejemo v </span></span><span><span>crossover</span></span><span><span> kategorijo,</span></span><span><span> kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. </span></span><span><span>Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. </span></span><span><span>Gre za zgodbo o psiholog</span></span><span><span>ij</span></span><span><span>i</span></span><span><span> množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način </span></span>delovanja totalitarističnih družbenih sistemov.</p> <p>Vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu <em>Dobreknjige.si,</em> <strong>Ksenija Medved</strong> pravi, da je vedno znova fascinantno, kako se fašizem zgodi pod znamko skupnosti, kjer naj bi bili vsi enaki, enotni.</p> <blockquote><p><em>"Pisatelj je res dobro prikazal, kako takšen poskus deluje na posameznika, kako hitro se razširi strah in zakaj so ljudje tiho. Zaključek vas bo pustil odprtih ust."</em></p> <p></p></blockquote></p> 174746625 RTVSLO – Prvi 500 clean Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov. Sogovornica: vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved. <p>Roman o nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, ki se sprevrže v "eno najsrhljivejših izkušenj" </p><p><p><span><span>Roman <em>Val</em> ameriškega avtorja <em>Todda Strasserja</em> štejemo v </span></span><span><span>crossover</span></span><span><span> kategorijo,</span></span><span><span> kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. </span></span><span><span>Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. </span></span><span><span>Gre za zgodbo o psiholog</span></span><span><span>ij</span></span><span><span>i</span></span><span><span> množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način </span></span>delovanja totalitarističnih družbenih sistemov.</p> <p>Vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu <em>Dobreknjige.si,</em> <strong>Ksenija Medved</strong> pravi, da je vedno znova fascinantno, kako se fašizem zgodi pod znamko skupnosti, kjer naj bi bili vsi enaki, enotni.</p> <blockquote><p><em>"Pisatelj je res dobro prikazal, kako takšen poskus deluje na posameznika, kako hitro se razširi strah in zakaj so ljudje tiho. Zaključek vas bo pustil odprtih ust."</em></p> <p></p></blockquote></p> Sun, 17 Jan 2021 06:30:00 +0000 Todd Strasser: Val Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Mnogi kritiki in bralci so si enotni, da je roman Cigan, ampak najlepši mojstrski literarni dosežek.</p><p><p>Prvo letošnjo nedeljo, pred tednom dni, smo bralni navdih poiskali v soseščini pri italijanski avtorici Eleni Ferrante, in tudi današnji avtor je naš sosed, eden najbolj prodornih hrvaških pisateljev tega časa Kristian Novak. Že naslov njegovega romana iz leta 2016 »Cigan, ampak najlepši« ima velik potencial, vsebina med platnicami popolnoma izpolni pričakovanja. Napet kriminalni roman začinjen s prepovedano ljubeznijo je površinska ocena Novakovega dela. Ampak štiri vzporedne zgodbe so precej več, saj načenjajo vprašanja sodobnega begunstva, izključevanja, težavnega sprejemanja drugačnosti. Ljudje z obrobja sestavljajo galerijo likov, ki temeljijo na strahovih današnjega časa. Da je roman »Cigan, ampak najlepši« prava bralska poslastica je prepričan tudi Jernej Dirnbek, pronicljivi glasbenik iz zasedbe MI2. </p></p> 174744727 RTVSLO – Prvi 578 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Mnogi kritiki in bralci so si enotni, da je roman Cigan, ampak najlepši mojstrski literarni dosežek.</p><p><p>Prvo letošnjo nedeljo, pred tednom dni, smo bralni navdih poiskali v soseščini pri italijanski avtorici Eleni Ferrante, in tudi današnji avtor je naš sosed, eden najbolj prodornih hrvaških pisateljev tega časa Kristian Novak. Že naslov njegovega romana iz leta 2016 »Cigan, ampak najlepši« ima velik potencial, vsebina med platnicami popolnoma izpolni pričakovanja. Napet kriminalni roman začinjen s prepovedano ljubeznijo je površinska ocena Novakovega dela. Ampak štiri vzporedne zgodbe so precej več, saj načenjajo vprašanja sodobnega begunstva, izključevanja, težavnega sprejemanja drugačnosti. Ljudje z obrobja sestavljajo galerijo likov, ki temeljijo na strahovih današnjega časa. Da je roman »Cigan, ampak najlepši« prava bralska poslastica je prepričan tudi Jernej Dirnbek, pronicljivi glasbenik iz zasedbe MI2. </p></p> Sun, 10 Jan 2021 06:30:00 +0000 Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Antiljubezenski roman, ki poda temeljit, globok in neolepšan vpogled v partnerski razhod</p><p><p><strong>Mateja Arnež</strong> je 29-letna diplomirana slovenistka in komparativistka, ki je po duši strastna bralka dobrih knjig, zato se je kar težko odločila, katero bo predstavila. Roman <strong>Dnevi zavrženosti</strong> avtorice <strong>Elene Ferrante</strong> je izbrala predvsem zato, ker se odlično sklada s trenutnimi okoliščinami, v katerih živimo.</p> <p>Bralka roman opredeljuje kot antiljubezensko zgodbo o partnerskem razhodu. 38-letno Olgo pri kosilu namreč zapusti njen dolgoletni mož.</p> <blockquote><p>"Gre za zelo klišejsko temo, pri kateri bi morda pričakovali veliko solz in žalosti. V Dnevih zavrženosti pa je drugače to, da se pri Olgi kažeta predvsem bes in jeza. Po razhodu se čisto sesuje, da se lahko ponovno sestavi. Sprašuje se o razmerju, odnosu do partnerja, postane zelo maščevalna, njen jezik pa zelo nizkoten. Zanemari svoje otroke in psa, šele potem lahko stopi iz tega začaranega kroga."</p></blockquote> <p>Roman je sicer precej naporno branje, saj je bralec ujet v razmišljanje glavnega ženskega lika ter to stisko zelo močno doživlja in čuti. Čeprav mu ni vedno prijetno, pa je nagrajen z mojstrsko zgodbo, zagotavlja Mateja Arnež. <br />   </p></p> 174743478 RTVSLO – Prvi 518 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Antiljubezenski roman, ki poda temeljit, globok in neolepšan vpogled v partnerski razhod</p><p><p><strong>Mateja Arnež</strong> je 29-letna diplomirana slovenistka in komparativistka, ki je po duši strastna bralka dobrih knjig, zato se je kar težko odločila, katero bo predstavila. Roman <strong>Dnevi zavrženosti</strong> avtorice <strong>Elene Ferrante</strong> je izbrala predvsem zato, ker se odlično sklada s trenutnimi okoliščinami, v katerih živimo.</p> <p>Bralka roman opredeljuje kot antiljubezensko zgodbo o partnerskem razhodu. 38-letno Olgo pri kosilu namreč zapusti njen dolgoletni mož.</p> <blockquote><p>"Gre za zelo klišejsko temo, pri kateri bi morda pričakovali veliko solz in žalosti. V Dnevih zavrženosti pa je drugače to, da se pri Olgi kažeta predvsem bes in jeza. Po razhodu se čisto sesuje, da se lahko ponovno sestavi. Sprašuje se o razmerju, odnosu do partnerja, postane zelo maščevalna, njen jezik pa zelo nizkoten. Zanemari svoje otroke in psa, šele potem lahko stopi iz tega začaranega kroga."</p></blockquote> <p>Roman je sicer precej naporno branje, saj je bralec ujet v razmišljanje glavnega ženskega lika ter to stisko zelo močno doživlja in čuti. Čeprav mu ni vedno prijetno, pa je nagrajen z mojstrsko zgodbo, zagotavlja Mateja Arnež. <br />   </p></p> Sun, 03 Jan 2021 06:30:00 +0000 Elena Ferrante: Dnevi zavrženosti Predzadnja 7. stran letošnjega leta nas bo popeljala med platnice knjige Kljub vsemu reci življenju DA. Gre za doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med 2. svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA nam bosta predstavili učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič ter avtorica oddaje Andreja Gradišar.<p>Psiholog v koncentracijskem taborišču išče smisel življenja</p><p><p>Med platnicami knjige <em>Kljub vsemu reci življenju DA</em> najdemo doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je <strong>Viktor E. Frankl</strong>, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med drugo svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA je mešanica spominov in strokovne literature, pravi učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka <strong>Ajda Lalič</strong>. V knjigi je našla številne vzporednice s časom, v katerem živimo:</p> <blockquote><p>"Knjigo sem brala med prvim valom koronavirusa. Ne glede na to, da ne moremo primerjati vojnih grozot s stanjem zdaj, se mi je zdelo povezano. Takrat res niso vedeli, koliko časa bo vse trajalo. Tako kot mi ne vemo. Jaz sem imela na neki točki določena pričakovanja, da bomo šli v šolo takrat in takrat. In ko se to ne uresniči, si razočaran čisto na svoj način. Enako je bilo med taboriščniki. Nekateri so bili trdno prepričani, da bo do božiča vsega konec. Ko se to ni zgodilo, so ljudje umrli. En kup smrti je bilo med božičem in novim letom. Ker ko um obupa, obupa tudi telo. To je dobra knjiga za to obdobje, da nas malo opomni, kakšne cilj si postavljati."</p></blockquote> <p></p></p> 174740852 RTVSLO – Prvi 550 clean Predzadnja 7. stran letošnjega leta nas bo popeljala med platnice knjige Kljub vsemu reci življenju DA. Gre za doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med 2. svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA nam bosta predstavili učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič ter avtorica oddaje Andreja Gradišar.<p>Psiholog v koncentracijskem taborišču išče smisel življenja</p><p><p>Med platnicami knjige <em>Kljub vsemu reci življenju DA</em> najdemo doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je <strong>Viktor E. Frankl</strong>, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med drugo svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA je mešanica spominov in strokovne literature, pravi učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka <strong>Ajda Lalič</strong>. V knjigi je našla številne vzporednice s časom, v katerem živimo:</p> <blockquote><p>"Knjigo sem brala med prvim valom koronavirusa. Ne glede na to, da ne moremo primerjati vojnih grozot s stanjem zdaj, se mi je zdelo povezano. Takrat res niso vedeli, koliko časa bo vse trajalo. Tako kot mi ne vemo. Jaz sem imela na neki točki določena pričakovanja, da bomo šli v šolo takrat in takrat. In ko se to ne uresniči, si razočaran čisto na svoj način. Enako je bilo med taboriščniki. Nekateri so bili trdno prepričani, da bo do božiča vsega konec. Ko se to ni zgodilo, so ljudje umrli. En kup smrti je bilo med božičem in novim letom. Ker ko um obupa, obupa tudi telo. To je dobra knjiga za to obdobje, da nas malo opomni, kakšne cilj si postavljati."</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 20 Dec 2020 06:30:00 +0000 Viktor E. Frankl: Kljub vsemu reci življenju DA Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili to sivo zimo in dolge večere. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.<p>Duhovita kriminalka slovenskega avtorja ( ponovitev)</p><p><p>Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili poletne dneve. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.</p></p> 174736879 RTVSLO – Prvi 381 clean Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili to sivo zimo in dolge večere. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.<p>Duhovita kriminalka slovenskega avtorja ( ponovitev)</p><p><p>Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili poletne dneve. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.</p></p> Sun, 06 Dec 2020 06:30:00 +0000 7. stran - V vodi mrtve Savke Tokrat podrobneje spoznamo roman o revščini, ki je v resnici lahko na nek način tudi bogastvo. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto. <p>Klasika bolgarske književnosti</p><p><p>Balada za Georga Henycha je roman o revščini, ki je v resnici bogastvo, ter o srečanju glasbene in besedne umetnosti. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto. <strong>Damjan Šeruga</strong>, grafični oblikovalec iz Novega mesta, pravi, da ga je prevzela sama zgodba, med drugim odnos med dečkom in ostarelim mojstrom ter njegovo vneto in skrbno izdelovanje zadnje violine.</p> <blockquote><p><em>"Glavno sporočilo romana je po mojem mnenju stavek, ki ga mojster Henych izreče dečkovemu očetu: "Ti bogat s trobento. Brez nje čisto reven." Kar sporoča, da revščina ne pomeni le materialne dimenzije, ampak tudi duhovno, ki jo včasih spregledamo."</em></p></blockquote> <p></p></p> 174734977 RTVSLO – Prvi 402 clean Tokrat podrobneje spoznamo roman o revščini, ki je v resnici lahko na nek način tudi bogastvo. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto. <p>Klasika bolgarske književnosti</p><p><p>Balada za Georga Henycha je roman o revščini, ki je v resnici bogastvo, ter o srečanju glasbene in besedne umetnosti. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto. <strong>Damjan Šeruga</strong>, grafični oblikovalec iz Novega mesta, pravi, da ga je prevzela sama zgodba, med drugim odnos med dečkom in ostarelim mojstrom ter njegovo vneto in skrbno izdelovanje zadnje violine.</p> <blockquote><p><em>"Glavno sporočilo romana je po mojem mnenju stavek, ki ga mojster Henych izreče dečkovemu očetu: "Ti bogat s trobento. Brez nje čisto reven." Kar sporoča, da revščina ne pomeni le materialne dimenzije, ampak tudi duhovno, ki jo včasih spregledamo."</em></p></blockquote> <p></p></p> Sun, 29 Nov 2020 06:30:00 +0000 Viktor Paskov: Balada za Georga Henycha Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v današnji rubriki 7. stran, je začel nastajati na lanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc – skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom – v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, se je Aleš Ogrin pogovarjal s Franjo Žišt.<p>Pogled v svet poklicnega kolesarstva skozi oči partnerke najboljšega kolesarja na svetu Primoža Rogliča (ponovitev) </p><p><p>Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v rubriki 7. stran, je začel nastajati na predlanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc - skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom - v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, smo govorili s Franjo Žišt.<br /> </p></p> 174733483 RTVSLO – Prvi 534 clean Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v današnji rubriki 7. stran, je začel nastajati na lanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc – skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom – v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, se je Aleš Ogrin pogovarjal s Franjo Žišt.<p>Pogled v svet poklicnega kolesarstva skozi oči partnerke najboljšega kolesarja na svetu Primoža Rogliča (ponovitev) </p><p><p>Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v rubriki 7. stran, je začel nastajati na predlanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc - skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom - v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, smo govorili s Franjo Žišt.<br /> </p></p> Sun, 22 Nov 2020 06:30:00 +0000 Lora Klinc: Kilometer nič Delo pisateljice Harper Lee z naslovom Če ubiješ oponašalca iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.<p>Človeka nikoli zares ne razumeš, dokler ne pogledaš z njegovega zornega kota, dokler mu ne zlezeš pod kožo in gledaš skozi njegove oči.</p><p><p>Delo pisateljice <strong>Harper Lee  </strong><strong>z naslovom</strong><strong> <em>Če ubiješ oponašalca </em></strong>iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.</p> <p></p></p> 174732007 RTVSLO – Prvi 446 clean Delo pisateljice Harper Lee z naslovom Če ubiješ oponašalca iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.<p>Človeka nikoli zares ne razumeš, dokler ne pogledaš z njegovega zornega kota, dokler mu ne zlezeš pod kožo in gledaš skozi njegove oči.</p><p><p>Delo pisateljice <strong>Harper Lee  </strong><strong>z naslovom</strong><strong> <em>Če ubiješ oponašalca </em></strong>iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.</p> <p></p></p> Sun, 15 Nov 2020 06:30:00 +0000 7.stran - Če ubiješ oponašalca Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Čutna zgodba o uničujočih strasteh na 96 straneh </p><p><p>Neznankino pismo je knjiga, ki jo je <strong>Majda</strong> <strong>Grizold</strong> prebrala že trikrat. Avstrijski pisatelj Stefan Zweig ubeseduje zgodbo o ljubezni ženske, ki se strastno zaljubi v 12 let starejšega moškega. Bralka jo priporoča vsem, ki se sprašujejo o moči ljubezni in smislu življenja. </p> <p></p></p> 174730467 RTVSLO – Prvi 578 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Čutna zgodba o uničujočih strasteh na 96 straneh </p><p><p>Neznankino pismo je knjiga, ki jo je <strong>Majda</strong> <strong>Grizold</strong> prebrala že trikrat. Avstrijski pisatelj Stefan Zweig ubeseduje zgodbo o ljubezni ženske, ki se strastno zaljubi v 12 let starejšega moškega. Bralka jo priporoča vsem, ki se sprašujejo o moči ljubezni in smislu življenja. </p> <p></p></p> Sun, 08 Nov 2020 06:30:00 +0000 Stefan Zweig: Neznankino pismo Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdajkoli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir naslovila knjigo, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko v pogovoru z Lucijo Fatur razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.<p>"Ta knjiga je dar življenja." Knjiga razmišljanj, ki so jih zapisali Manca Košir, Ksenija Malia Leban, Janko Bohak, Urška Lunder, Karel Gržan, Jasna Stošić, Ana Drevenšek in Tina K. Mazi </p><p><p>Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdajkoli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir naslovila knjigo, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174727782 RTVSLO – Prvi 602 clean Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdajkoli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir naslovila knjigo, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko v pogovoru z Lucijo Fatur razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.<p>"Ta knjiga je dar življenja." Knjiga razmišljanj, ki so jih zapisali Manca Košir, Ksenija Malia Leban, Janko Bohak, Urška Lunder, Karel Gržan, Jasna Stošić, Ana Drevenšek in Tina K. Mazi </p><p><p>Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdajkoli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir naslovila knjigo, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 01 Nov 2020 06:30:00 +0000 Manca Košir: Darovi minevanja Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti bolj počasi in bolj kakovostno. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kvalitetnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za Počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem." Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi Kristina Galun, univ. dipl. organizatorka dela, ki dela kot bibliotekarka v Knjižnici Domžale.<p>"Biblija svetovnega gibanja počasnosti" vse bolj aktualna (ponovitev) </p><p><p>Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti počasneje in kakovostneje. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kakovostnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem". Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi <strong>Kristina Galun</strong>, univ. dipl. organizatorka dela, zaposlena v Knjižnici Domžale.</p> <blockquote><p>"Avtor je med čakanjem na letališču prebral članek o tem, kako so klasične pravljice preoblikovali v enominutne zgodbe na zgoščenkah. Sprva se mu je to zdela dobra zamisel, saj je imel tudi sam sina, ki ga je vsak večer v nedogled prosil, naj mu bere pravljice. A je hitro spoznal, da gre na ta način svet v neke čudne tirnice ..."</p></blockquote> <p>In tako je začela nastajati Hvalnica počasnosti. Knjiga je hitro postala biblija gibanja počasnosti, je odziv na vsesplošno hitenje. Ljudje smo namreč ves čas pod pritiskom, da moramo vse opraviti čim hitreje. A hitrost ni vedno najboljša.</p> <blockquote><p>"Težava je, da nas je ta obsedenost napraviti čim več v čim krajšem času nekoliko iztirila ... Treba je poiskati neko ravnovesje, sicer je lahko hitenje enosmerna vozovnica do izgorelosti."</p></blockquote> <p>Prav izgorelost ali bolezen mora marsikoga ustaviti, čeprav nam je vse jasno, pravi Kristina Galun. Zato je Hvalnica počasnosti nekakšno povabilo k razmisleku in tudi h konkretnim korakom za umiritev naših življenj. Sistem je težko spremeniti, zato moramo začeti na osebni ravni.</p> <blockquote><p>"Najprej pri sebi, doma, v družinah, v odnosih s prijatelji ... Izklopimo telefon, mejle pogledamo dvakrat dnevno, ne da ves čas nekaj cinglja ... Pozabili smo se usesti in le obsedeti, gledati v daljavo, ne da bi kar koli počeli."</p></blockquote> <p>In še en dober nasvet: prav branje je eden od načinov, da se umirimo in upočasnimo tempo življenja. Za knjigo si je namreč treba vzeti čas in se osredotočiti na zapisano, še doda Kristina Galun.</p> <p></p></p> 174726394 RTVSLO – Prvi 623 clean Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti bolj počasi in bolj kakovostno. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kvalitetnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za Počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem." Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi Kristina Galun, univ. dipl. organizatorka dela, ki dela kot bibliotekarka v Knjižnici Domžale.<p>"Biblija svetovnega gibanja počasnosti" vse bolj aktualna (ponovitev) </p><p><p>Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti počasneje in kakovostneje. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kakovostnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem". Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi <strong>Kristina Galun</strong>, univ. dipl. organizatorka dela, zaposlena v Knjižnici Domžale.</p> <blockquote><p>"Avtor je med čakanjem na letališču prebral članek o tem, kako so klasične pravljice preoblikovali v enominutne zgodbe na zgoščenkah. Sprva se mu je to zdela dobra zamisel, saj je imel tudi sam sina, ki ga je vsak večer v nedogled prosil, naj mu bere pravljice. A je hitro spoznal, da gre na ta način svet v neke čudne tirnice ..."</p></blockquote> <p>In tako je začela nastajati Hvalnica počasnosti. Knjiga je hitro postala biblija gibanja počasnosti, je odziv na vsesplošno hitenje. Ljudje smo namreč ves čas pod pritiskom, da moramo vse opraviti čim hitreje. A hitrost ni vedno najboljša.</p> <blockquote><p>"Težava je, da nas je ta obsedenost napraviti čim več v čim krajšem času nekoliko iztirila ... Treba je poiskati neko ravnovesje, sicer je lahko hitenje enosmerna vozovnica do izgorelosti."</p></blockquote> <p>Prav izgorelost ali bolezen mora marsikoga ustaviti, čeprav nam je vse jasno, pravi Kristina Galun. Zato je Hvalnica počasnosti nekakšno povabilo k razmisleku in tudi h konkretnim korakom za umiritev naših življenj. Sistem je težko spremeniti, zato moramo začeti na osebni ravni.</p> <blockquote><p>"Najprej pri sebi, doma, v družinah, v odnosih s prijatelji ... Izklopimo telefon, mejle pogledamo dvakrat dnevno, ne da ves čas nekaj cinglja ... Pozabili smo se usesti in le obsedeti, gledati v daljavo, ne da bi kar koli počeli."</p></blockquote> <p>In še en dober nasvet: prav branje je eden od načinov, da se umirimo in upočasnimo tempo življenja. Za knjigo si je namreč treba vzeti čas in se osredotočiti na zapisano, še doda Kristina Galun.</p> <p></p></p> Sun, 25 Oct 2020 06:30:00 +0000 Carl Honoré: Hvalnica počasnosti Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.<p>“To je zgodba o izgubljenem raju; ljudje želijo pogosto ostati otroci.” </p><p><p>Francoski pisatelj in glasbenik <strong>Gaël Faye</strong> (1982) nam v svojem prvencu z naslovom <strong>Mala dežela</strong>, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. Glavni lik romana je desetletni deček Gabriel, ki kljub ločitvi staršev živi precej običajno in lagodno življenje višjega srednjega sloja v Burundiju. Opisuje druženja s prijatelji, otroško radost in norčije, ki jih uganjajo. Potem pa v njegovo življenje usodno zareže državljanska vojna. Čeprav velik del knjige opisuje otroštvo protagonista dečka Gabriela in njegovo življenje pred vojno, nam zgodba prinaša tudi vpogled v zgodovinska dejstva takratnega političnega dogajanja in posledice, ki so jih prinesli spori, pozneje pa vojna in genocid, razlaga <strong>Mark Užmah</strong>, študent pedagogike, ki je knjigo v roke vzel po naključju.</p> <blockquote><p>V oči mi je padel citat iz knjige, ki gre takole: »Že leta živim v deželi, kjer ni vojne, v kateri ima vsako mesto toliko knjižnic, da jih nihče več ne opazi«</p></blockquote> <p>Kot še pove <strong>Mark Užmah</strong>, ki v svoji magistrski nalogi raziskuje branje kot vrednoto samo na sebi, je ena izmed tematik knjige tudi vloga knjižnic in branja. Glavni junak zgodbe deček Gabriel namreč na začetku vojne veliko časa preživlja pri ostareli sosedi, ki ima veliko knjižnico in ki ga popelje v svet knjig.</p> <blockquote><p>Mislim, da je to v bistvu neka strategija kako preživeti težje čase, da je umetnost, h kateri se v resnici zatekamo takrat, ko nam je težko, način, ne nujno, da nam je potem lažje, temveč način, da ozavestimo svoja čustva in jih znamo artikulirat.</p></blockquote> <p>Z romanom Mala dežela si je avtor Gael Faye prislužil vrsto nominacij in osvojil najuglednejšo francosko literarno nagrado Goncourt za najboljši literarni prvenec.</p></p> 174725786 RTVSLO – Prvi 405 clean Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.<p>“To je zgodba o izgubljenem raju; ljudje želijo pogosto ostati otroci.” </p><p><p>Francoski pisatelj in glasbenik <strong>Gaël Faye</strong> (1982) nam v svojem prvencu z naslovom <strong>Mala dežela</strong>, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. Glavni lik romana je desetletni deček Gabriel, ki kljub ločitvi staršev živi precej običajno in lagodno življenje višjega srednjega sloja v Burundiju. Opisuje druženja s prijatelji, otroško radost in norčije, ki jih uganjajo. Potem pa v njegovo življenje usodno zareže državljanska vojna. Čeprav velik del knjige opisuje otroštvo protagonista dečka Gabriela in njegovo življenje pred vojno, nam zgodba prinaša tudi vpogled v zgodovinska dejstva takratnega političnega dogajanja in posledice, ki so jih prinesli spori, pozneje pa vojna in genocid, razlaga <strong>Mark Užmah</strong>, študent pedagogike, ki je knjigo v roke vzel po naključju.</p> <blockquote><p>V oči mi je padel citat iz knjige, ki gre takole: »Že leta živim v deželi, kjer ni vojne, v kateri ima vsako mesto toliko knjižnic, da jih nihče več ne opazi«</p></blockquote> <p>Kot še pove <strong>Mark Užmah</strong>, ki v svoji magistrski nalogi raziskuje branje kot vrednoto samo na sebi, je ena izmed tematik knjige tudi vloga knjižnic in branja. Glavni junak zgodbe deček Gabriel namreč na začetku vojne veliko časa preživlja pri ostareli sosedi, ki ima veliko knjižnico in ki ga popelje v svet knjig.</p> <blockquote><p>Mislim, da je to v bistvu neka strategija kako preživeti težje čase, da je umetnost, h kateri se v resnici zatekamo takrat, ko nam je težko, način, ne nujno, da nam je potem lažje, temveč način, da ozavestimo svoja čustva in jih znamo artikulirat.</p></blockquote> <p>Z romanom Mala dežela si je avtor Gael Faye prislužil vrsto nominacij in osvojil najuglednejšo francosko literarno nagrado Goncourt za najboljši literarni prvenec.</p></p> Sun, 18 Oct 2020 05:30:00 +0000 Gael Faye: Mala dežela Beckomberga je ime psihiatrične bolnišnice v okolici Stockholma, kjer se zdravi oče glavne pripovedovalke Jackie. To je roman, ki ponuja veliko možnosti za razmišljanje, tudi o samem sebi, pravi profesorica slovenščine in avtorica spletne strani Gospodična knjiga Nina Prešern. <p>Roman o usodah v nekoč največji in najprestižnejših psihiatrični bolnišnici v Evropi</p><p><p>Najboljši švedski roman desetletja <em>Beckomberga</em> s podnaslovom <em>Oda moji družini</em> avtorice <em>Sare Stridsberg</em> so kritiki označili za <em>Čarobno goro našega časa</em>, doslej je bil preveden v skoraj trideset jezikov. Prvoosebna pripovedovalka je <em>Jackie</em>, ki v psihiatrični bolnišnici <em>Beckomberga</em>, nekoč eni največjih in najprestižnejših psihiatričnih bolnišnic v Evropi, obiskuje svojega očeta - prijetnega, duhovitega in priljubljenega <em>Jimmija</em>, ki pa se je že večkrat poskušal ubiti. <strong>Nina Prešern</strong>, profesorica slovenščine in avtorica spletne strani <em>gospodicnaknjiga.si</em> je roman prvič prebrala pred nekaj meseci.</p> <blockquote><p><em>"Jackie predvsem zanima očetova žalost. Zdi se, da jo je že kot otrok čutila in zelo razumela. Ob tem pa se sprašuje, ali bodo te težave doletele tudi njo." </em></p></blockquote> <p>Zgodb v romanu, ki je bil doslej preveden že v skoraj trideset jezikov, je več. Tukaj je mozaik usod tudi drugih psihiatričnih bolnikov in celo zdravstvenega osebja.</p> <blockquote><p><em>"V knjigi se briše meja med tem, kdo je zdaj tu nor. Kdo je zdaj tisti, ki je pacient, kdo je zdravnik? Te zabrisane meje kažejo, da takšen svet pač je." </em></p></blockquote> <p></p></p> 174723769 RTVSLO – Prvi 471 clean Beckomberga je ime psihiatrične bolnišnice v okolici Stockholma, kjer se zdravi oče glavne pripovedovalke Jackie. To je roman, ki ponuja veliko možnosti za razmišljanje, tudi o samem sebi, pravi profesorica slovenščine in avtorica spletne strani Gospodična knjiga Nina Prešern. <p>Roman o usodah v nekoč največji in najprestižnejših psihiatrični bolnišnici v Evropi</p><p><p>Najboljši švedski roman desetletja <em>Beckomberga</em> s podnaslovom <em>Oda moji družini</em> avtorice <em>Sare Stridsberg</em> so kritiki označili za <em>Čarobno goro našega časa</em>, doslej je bil preveden v skoraj trideset jezikov. Prvoosebna pripovedovalka je <em>Jackie</em>, ki v psihiatrični bolnišnici <em>Beckomberga</em>, nekoč eni največjih in najprestižnejših psihiatričnih bolnišnic v Evropi, obiskuje svojega očeta - prijetnega, duhovitega in priljubljenega <em>Jimmija</em>, ki pa se je že večkrat poskušal ubiti. <strong>Nina Prešern</strong>, profesorica slovenščine in avtorica spletne strani <em>gospodicnaknjiga.si</em> je roman prvič prebrala pred nekaj meseci.</p> <blockquote><p><em>"Jackie predvsem zanima očetova žalost. Zdi se, da jo je že kot otrok čutila in zelo razumela. Ob tem pa se sprašuje, ali bodo te težave doletele tudi njo." </em></p></blockquote> <p>Zgodb v romanu, ki je bil doslej preveden že v skoraj trideset jezikov, je več. Tukaj je mozaik usod tudi drugih psihiatričnih bolnikov in celo zdravstvenega osebja.</p> <blockquote><p><em>"V knjigi se briše meja med tem, kdo je zdaj tu nor. Kdo je zdaj tisti, ki je pacient, kdo je zdravnik? Te zabrisane meje kažejo, da takšen svet pač je." </em></p></blockquote> <p></p></p> Sun, 11 Oct 2020 05:30:00 +0000 Sara Stridsberg: Beckomberga. Oda moji družini Stoner je naslov knjige, ki je tokrat našla mesto v oddaji Sedma stran. Če se sprašujete, zakaj naslova niso prevedli v slovenščino, razložimo, da gre za priimek glavnega lika tega univerzitetnega romana Williama Stonerja. Avtor knjige je John Williams, o knjigi pripoveduje bralka Sandra Dobnikar, odlomek je prebrala Mateja Perpar, oddajo pa je pripravila Darja Pograjc.<p>V današnjih knjižnih minutah vam iz pretekle sezone oddaj še enkrat ponujamo v poslušanje pogled na ameriško literarno klasiko.</p><p><p>Stoner je roman, ki je izšel že leta 1965, a je takrat v ameriški javnosti ostal neopažen. Ko so roman prevedli v francoščino, pa se je kot blisk razširil po Evropi, kjer smo ga sprejeli odprtih rok. Prebrala ga je Sandra Dobnikar, ki vodi spletni bralni klub Mi beremo in ustvarja knjižne vsebine na Instagramu, kjer jo najdete, če v iskalnik vtipkate Do zadnje strani. </p></p> 174722095 RTVSLO – Prvi 491 clean Stoner je naslov knjige, ki je tokrat našla mesto v oddaji Sedma stran. Če se sprašujete, zakaj naslova niso prevedli v slovenščino, razložimo, da gre za priimek glavnega lika tega univerzitetnega romana Williama Stonerja. Avtor knjige je John Williams, o knjigi pripoveduje bralka Sandra Dobnikar, odlomek je prebrala Mateja Perpar, oddajo pa je pripravila Darja Pograjc.<p>V današnjih knjižnih minutah vam iz pretekle sezone oddaj še enkrat ponujamo v poslušanje pogled na ameriško literarno klasiko.</p><p><p>Stoner je roman, ki je izšel že leta 1965, a je takrat v ameriški javnosti ostal neopažen. Ko so roman prevedli v francoščino, pa se je kot blisk razširil po Evropi, kjer smo ga sprejeli odprtih rok. Prebrala ga je Sandra Dobnikar, ki vodi spletni bralni klub Mi beremo in ustvarja knjižne vsebine na Instagramu, kjer jo najdete, če v iskalnik vtipkate Do zadnje strani. </p></p> Sun, 04 Oct 2020 05:30:00 +0000 John Williams: Stoner Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kako se pet ljudi odzove, ko za dva dni in pol nenačrtovano obtičijo v dvigalu? </p><p><p>V tokratni 7. strani beremo roman Toma Podstenška z naslovom Dvigalo. Zelo je pritegnil bralko <strong>Sonjo Pirman</strong>, ki že 15 let vodi literarne večere v Mestni knjižnici Ljubljana. </p> <p>Roman pripoveduje o tem, kaj se zgodi, ko pet posameznikov za dva dni in pol nepričakovano obtiči v dvigalu. Bralke ni očaral samo s temo medsebojnih odnosov, temveč tudi s poetičnim slogom in podrobnimi opisi. </p> <blockquote><p>"Ta knjiga naslavlja vse, ki imajo radi nekaj novega, nekaj drugačnega, nevsakdanjega. Tukaj ne boste našli ljubezenskih zgodb, to ne bo napet triler, temveč en tak svoj žanr, nekaj posebnega." </p></blockquote> <p>Sonja Pirman sicer največkrat posega po kriminalkah in psiholoških trilerjih. In kakšna bralka je?</p> <blockquote><p>"Odvisno od trenutka, kar intenzivna, ampak ne prehitra. Branje me pomirja in nahrani, moja duša se umiri, da sem lahko potem bolj prisotna pri vseh zadevah. Ko dobim dozo pol ure sem prenovljena in zaradi tega sem boljši človek." </p></blockquote> <p>Nekoliko boljša oseba je tudi zaradi izbranega romana Toma Podstenška, Dvigalo. Močno ga priporoča.</p> <blockquote><p>"To je knjiga, ki te vsrka. Ne odložiš je. In to je umetnost, ki je ne premore veliko knjig. Pritegne te, kljub temu da v njej ni kakšnih posebnih nenadnih preobratov in nobene posebnosti – samo medsebojni odnosi, ti pa so večna uganka."</p></blockquote> <p></p></p> 174720441 RTVSLO – Prvi 592 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kako se pet ljudi odzove, ko za dva dni in pol nenačrtovano obtičijo v dvigalu? </p><p><p>V tokratni 7. strani beremo roman Toma Podstenška z naslovom Dvigalo. Zelo je pritegnil bralko <strong>Sonjo Pirman</strong>, ki že 15 let vodi literarne večere v Mestni knjižnici Ljubljana. </p> <p>Roman pripoveduje o tem, kaj se zgodi, ko pet posameznikov za dva dni in pol nepričakovano obtiči v dvigalu. Bralke ni očaral samo s temo medsebojnih odnosov, temveč tudi s poetičnim slogom in podrobnimi opisi. </p> <blockquote><p>"Ta knjiga naslavlja vse, ki imajo radi nekaj novega, nekaj drugačnega, nevsakdanjega. Tukaj ne boste našli ljubezenskih zgodb, to ne bo napet triler, temveč en tak svoj žanr, nekaj posebnega." </p></blockquote> <p>Sonja Pirman sicer največkrat posega po kriminalkah in psiholoških trilerjih. In kakšna bralka je?</p> <blockquote><p>"Odvisno od trenutka, kar intenzivna, ampak ne prehitra. Branje me pomirja in nahrani, moja duša se umiri, da sem lahko potem bolj prisotna pri vseh zadevah. Ko dobim dozo pol ure sem prenovljena in zaradi tega sem boljši človek." </p></blockquote> <p>Nekoliko boljša oseba je tudi zaradi izbranega romana Toma Podstenška, Dvigalo. Močno ga priporoča.</p> <blockquote><p>"To je knjiga, ki te vsrka. Ne odložiš je. In to je umetnost, ki je ne premore veliko knjig. Pritegne te, kljub temu da v njej ni kakšnih posebnih nenadnih preobratov in nobene posebnosti – samo medsebojni odnosi, ti pa so večna uganka."</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 27 Sep 2020 05:30:00 +0000 Tomo Podstenšek: Dvigalo "Tam,kjer pojejo raki" je kriminalka na eni in poetični roman na drugi strani. Zgodba nas bo spomnila na to, kako pomembno je naše otroštvo, hkrati pa do konca skriva odgovor o najdenem truplu.<p>Kriminalka, ki je poetični roman</p><p><p>Kot lahko preberemo na naslovnici knjige, se pod naslovom "Tam, kjer pojejo raki" skriva poetični roman o hrepenenju po dotiku in človeški bližini. "Knjiga poje o naravi," pravi naša današnja sogovornica, pa vendar - gre za kriminalko. Čisto pravo kriminalko ameriške avtorice Delie Owens, kjer do zadnjega ne poznamo razpleta. V pogovoru z Lucijo Fatur jo predstavlja podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, gospa Breda Brezovar Goljar.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174718387 RTVSLO – Prvi 572 clean "Tam,kjer pojejo raki" je kriminalka na eni in poetični roman na drugi strani. Zgodba nas bo spomnila na to, kako pomembno je naše otroštvo, hkrati pa do konca skriva odgovor o najdenem truplu.<p>Kriminalka, ki je poetični roman</p><p><p>Kot lahko preberemo na naslovnici knjige, se pod naslovom "Tam, kjer pojejo raki" skriva poetični roman o hrepenenju po dotiku in človeški bližini. "Knjiga poje o naravi," pravi naša današnja sogovornica, pa vendar - gre za kriminalko. Čisto pravo kriminalko ameriške avtorice Delie Owens, kjer do zadnjega ne poznamo razpleta. V pogovoru z Lucijo Fatur jo predstavlja podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, gospa Breda Brezovar Goljar.</p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 20 Sep 2020 05:30:00 +0000 Delia Owens: Tam, kjer pojejo raki Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kolumne, ki se berejo od postaje do postaje</p><p><p>V današnji bralno navdihujoči rubriki 7. stran se bomo potopili med platnice zbirke skoraj 50-tih esejev priznanega jezikoslovca Kozme Ahačiča. V izbranih kolumnah se prepleta marsikaj: jezikoslovje, znanost, retorika, politika, glasba, razne tehnologije… in tudi parfumi. Zaokrožene celote, vsaka s svojo specifično vsebino in ključnim vprašanjem. Med letošnjimi poletnimi počitnicami si je Kozmologijo kot osrednji bralni cilj postavil tudi<strong> Mario Sambolec</strong>. Snidenje z omenjeno knjigo, pravi, je bilo izjemno pozitivno, in še zdaj v svojem telefonu s seboj nosi številne citate iz knjige in jih deli s prijatelji.</p></p> 174717463 RTVSLO – Prvi 603 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kolumne, ki se berejo od postaje do postaje</p><p><p>V današnji bralno navdihujoči rubriki 7. stran se bomo potopili med platnice zbirke skoraj 50-tih esejev priznanega jezikoslovca Kozme Ahačiča. V izbranih kolumnah se prepleta marsikaj: jezikoslovje, znanost, retorika, politika, glasba, razne tehnologije… in tudi parfumi. Zaokrožene celote, vsaka s svojo specifično vsebino in ključnim vprašanjem. Med letošnjimi poletnimi počitnicami si je Kozmologijo kot osrednji bralni cilj postavil tudi<strong> Mario Sambolec</strong>. Snidenje z omenjeno knjigo, pravi, je bilo izjemno pozitivno, in še zdaj v svojem telefonu s seboj nosi številne citate iz knjige in jih deli s prijatelji.</p></p> Sun, 13 Sep 2020 05:30:00 +0000 Kozma Ahačič:Kozmologija Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Ponovitev epizode o romanu, ki pripoveduje o popotnicah po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih</p><p><p>Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran se je odpravila na dvomesečni poletni oddih. A ker je v preteklih 10 mesecih zbrala za zvrhan pehar bralnih izkušenj ljubiteljev knjig različnih generacij, smo pripravili poletni izbor sedme strani. Najprej izvrsten primerek domačega leposlovja. Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, profesorica retorike, ter tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. In kot sama pravi: »Beseda je rdeča nit mojega ustvarjanja. Le v različnih agregatnih stanjih je.«</p> <p>Njen roman »Ženska drugje« pripoveduje  o treh zelo različnih ženskah: vse tri so tudi popotnice po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih v iskanju razrešitve osebnih težav. Roman ima razvejeno metaforiko, barvit, mestoma sočen jezik, posebnost pripovedi pa so kulinarični vložki. Med knjižne platnice vas vabi Maja Moll.</p></p> 174715841 RTVSLO – Prvi 605 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Ponovitev epizode o romanu, ki pripoveduje o popotnicah po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih</p><p><p>Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran se je odpravila na dvomesečni poletni oddih. A ker je v preteklih 10 mesecih zbrala za zvrhan pehar bralnih izkušenj ljubiteljev knjig različnih generacij, smo pripravili poletni izbor sedme strani. Najprej izvrsten primerek domačega leposlovja. Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, profesorica retorike, ter tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. In kot sama pravi: »Beseda je rdeča nit mojega ustvarjanja. Le v različnih agregatnih stanjih je.«</p> <p>Njen roman »Ženska drugje« pripoveduje  o treh zelo različnih ženskah: vse tri so tudi popotnice po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih v iskanju razrešitve osebnih težav. Roman ima razvejeno metaforiko, barvit, mestoma sočen jezik, posebnost pripovedi pa so kulinarični vložki. Med knjižne platnice vas vabi Maja Moll.</p></p> Sun, 06 Sep 2020 05:30:00 +0000 Maja Gal Štromar: Ženska drugje Če še niste slišali za kakapa, aj-aja ali komodskega zmaja, pa bi radi vedeli o čem govorimo, prisluhnite današnji oddaji Sedma stran. Če omenjene živalske vrste poznate, pa je gotovost, da ste že brali knjgo Douglasa Adamsa z naslovom Zadnja priložnost, precej velika. Sedmo stran o tem napetem, duhovitem in poučnem potopisu je pripravila Darja Pograjc. <p>Napet, zabaven in poučen potopis</p><p><blockquote><p>"Komodski kuščarji so tudi veliki. Zelo veliki. Ta trenutek na Komodu živi eden, ki je dolg dobre štiri metre, visok pa skoraj enega, kar je za naše predstave vse prej kot primerna velikost za kuščarja, še zlasti če je človekojed in če nameravaš oditi na njegov otok in si ga deliti z njim." – <em>Douglas Adams in Mark Carwardine: Zadnja priložnost</em></p></blockquote> <p>Najbolj znano delo angleškega avtorja Douglasa Adamsa je gotovo <em>Štoparski vodnik po galaksiji</em>. Tudi naša sogovornica in <strong>bralka Jelena Cvetković </strong>– po izobrazbi biologinja, sicer pa knjižničarka – se je z njim srečala na ta način:</p> <blockquote><p>"Sem pričakovala podoben stil pisanja. Sem pa tudi upala, da se ne bo "vrgel" v fantastiko, ampak bolj v znanost, in se k sreči tudi je.</p> <p>"Ja, to je tako ... pač en nor biolog zvleče na potovanje po svetu še bolj norega pisatelja, ki na svoj način doživlja vse te prigode in jih opiše spet na svoj humoren način, ki ima hkrati tudi resno noto. Na trenutke tudi zelo žalostno. V središču so ogrožene živalske vrste, izginjanje njihovega življenjskega prostora in uničevanje narave po svetu."</p></blockquote> <p></p></p> 174714340 RTVSLO – Prvi 480 clean Če še niste slišali za kakapa, aj-aja ali komodskega zmaja, pa bi radi vedeli o čem govorimo, prisluhnite današnji oddaji Sedma stran. Če omenjene živalske vrste poznate, pa je gotovost, da ste že brali knjgo Douglasa Adamsa z naslovom Zadnja priložnost, precej velika. Sedmo stran o tem napetem, duhovitem in poučnem potopisu je pripravila Darja Pograjc. <p>Napet, zabaven in poučen potopis</p><p><blockquote><p>"Komodski kuščarji so tudi veliki. Zelo veliki. Ta trenutek na Komodu živi eden, ki je dolg dobre štiri metre, visok pa skoraj enega, kar je za naše predstave vse prej kot primerna velikost za kuščarja, še zlasti če je človekojed in če nameravaš oditi na njegov otok in si ga deliti z njim." – <em>Douglas Adams in Mark Carwardine: Zadnja priložnost</em></p></blockquote> <p>Najbolj znano delo angleškega avtorja Douglasa Adamsa je gotovo <em>Štoparski vodnik po galaksiji</em>. Tudi naša sogovornica in <strong>bralka Jelena Cvetković </strong>– po izobrazbi biologinja, sicer pa knjižničarka – se je z njim srečala na ta način:</p> <blockquote><p>"Sem pričakovala podoben stil pisanja. Sem pa tudi upala, da se ne bo "vrgel" v fantastiko, ampak bolj v znanost, in se k sreči tudi je.</p> <p>"Ja, to je tako ... pač en nor biolog zvleče na potovanje po svetu še bolj norega pisatelja, ki na svoj način doživlja vse te prigode in jih opiše spet na svoj humoren način, ki ima hkrati tudi resno noto. Na trenutke tudi zelo žalostno. V središču so ogrožene živalske vrste, izginjanje njihovega življenjskega prostora in uničevanje narave po svetu."</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 30 Aug 2020 05:30:00 +0000 Douglas Adams in Mark Carwardine: Zadnja priložnost Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu Esej o slepoti. Roman Leto smrti Ricarda Reisa pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike Barbaro Kopač.<p>"Veliki portugalski roman" o bistvu življenja, smislu vsega in s širšim družbenim komentarjem</p><p><p>Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu <em>Esej o slepoti. </em>Roman <em>Leto smrti Ricarda Reisa</em> pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike <strong>Barbaro Kopač</strong>.</p> <blockquote><p>"Saramagov edinstveni slog me vedno prepriča. Njegova dela spremljam že vrsto let, vse odkar je profesorica slovenščine v gimnaziji omenila, da je njegov pripovedni slog tako edinstven, tako poseben, da ga morda resnično razume le osem ljudi na celem svetu."</p></blockquote> <p>Ker gre pri Saramagu za slogovno zahtevnejša besedila, bo delo verjetno najprej pritegnilo bralce, ki želijo od branja več kot le sprostitev in odklop, dodaja Barbara Kopač.</p> <blockquote><p>"Če iščete lahkotno počitniško branje, se Saramagovih mojstrovin lotite šele, ko se jim boste lahko popolnoma posvetili s srcem, dušo in umom. Le tako lahko odnesete največ. In po mojem mnenju so ta dela tega vsekakor vredna."</p></blockquote> <p></p></p> 174713376 RTVSLO – Prvi 453 clean Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu Esej o slepoti. Roman Leto smrti Ricarda Reisa pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike Barbaro Kopač.<p>"Veliki portugalski roman" o bistvu življenja, smislu vsega in s širšim družbenim komentarjem</p><p><p>Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu <em>Esej o slepoti. </em>Roman <em>Leto smrti Ricarda Reisa</em> pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike <strong>Barbaro Kopač</strong>.</p> <blockquote><p>"Saramagov edinstveni slog me vedno prepriča. Njegova dela spremljam že vrsto let, vse odkar je profesorica slovenščine v gimnaziji omenila, da je njegov pripovedni slog tako edinstven, tako poseben, da ga morda resnično razume le osem ljudi na celem svetu."</p></blockquote> <p>Ker gre pri Saramagu za slogovno zahtevnejša besedila, bo delo verjetno najprej pritegnilo bralce, ki želijo od branja več kot le sprostitev in odklop, dodaja Barbara Kopač.</p> <blockquote><p>"Če iščete lahkotno počitniško branje, se Saramagovih mojstrovin lotite šele, ko se jim boste lahko popolnoma posvetili s srcem, dušo in umom. Le tako lahko odnesete največ. In po mojem mnenju so ta dela tega vsekakor vredna."</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 23 Aug 2020 05:30:00 +0000 José Saramago: Leto smrti Ricarda Reisa Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Namišljeni svet in zaplet na zaplet so dober obet za poletni bralni užitek</p><p><p>Mladinski domišljijski roman »Prekletstvo Morrigan Vran« je ena izmed tistih knjig, ki je prvenstveno res namenjena mlajši bralni publiki, a bo vanjo pogledal in jo nato prebral »na dah« tudi marsikateri odrasel bralec. Avstralska pisateljica Jessica Townsend je svoj prvenec pisala in »loščila« kar deset let. Zgodba pripoveduje o izobčeni, osamljeni deklici, ki se je vsi bojijo in izogibajo, celo njena lastna družina, saj je zaradi prekletstva kriva za vsako stvar, ki se zgodi v njeni deželi. Mnogi kritiki in bralci pravijo, da je Morrigan Vran Harry Potter za nove generacije. Bojan Leskovec se je o globalni knjižni uspešnici pogovarjal z učiteljico Nino Jelen.</p></p> 174710603 RTVSLO – Prvi 360 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Namišljeni svet in zaplet na zaplet so dober obet za poletni bralni užitek</p><p><p>Mladinski domišljijski roman »Prekletstvo Morrigan Vran« je ena izmed tistih knjig, ki je prvenstveno res namenjena mlajši bralni publiki, a bo vanjo pogledal in jo nato prebral »na dah« tudi marsikateri odrasel bralec. Avstralska pisateljica Jessica Townsend je svoj prvenec pisala in »loščila« kar deset let. Zgodba pripoveduje o izobčeni, osamljeni deklici, ki se je vsi bojijo in izogibajo, celo njena lastna družina, saj je zaradi prekletstva kriva za vsako stvar, ki se zgodi v njeni deželi. Mnogi kritiki in bralci pravijo, da je Morrigan Vran Harry Potter za nove generacije. Bojan Leskovec se je o globalni knjižni uspešnici pogovarjal z učiteljico Nino Jelen.</p></p> Sun, 16 Aug 2020 05:30:00 +0000 Jessica Townsend: Prekletstvo Morrigan Vran Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Družbeni roman, ki lahko vsakogar nekaj nauči</p><p><p><strong>Urška Bračko</strong> je magistrska študentka založništva, ki svoje navdušenje nad knjigami in knjižnimi dogodki deli na blogu Booknjiga. Eno od obdobij, ki jo je še posebej zaznamovalo, je bila študijska izmenjava v angleškem Oxfordu, v katerega je postavljena tudi izbrana pripoved Tri Evine hčere. Napisala jo je turška avtorica Elif Shafak, doktorica družbenih ved, ki piše v angleščini, čeprav to ni njen materni jezik. Bralka pojasni, da ima zelo dovršen slog pisanja, ki ga je v slovenščino mojstrsko prelila Mateja Ropret. Opredeljuje ga kot družbeni roman, ki ga doživlja kot preplet filozofske knjige in pripovedi o življenju. Močno se ji je usidrala v spomin zgodba, ki govori o Peri. Ta živi v Istanbulu in se spominja študentskih let v Oxfordu.</p> <blockquote><p>»Na začetku spoznamo Peri kot mater, ki odhaja na zabavo s svojo hčerko. Na poti ji ukradejo torbico. Od njene vsebine ostane zgolj slika, na kateri so tri študentke in profesor, kar ji zbudi spomine na Oxford. Študentke so pri njem obiskovale seminar, ki je bil filozofsko-razmišljujoče narave. Veliko so se pogovarjali o veri, bogu, ljubezni in medsebojnem razumevanju.« </p></blockquote> <p>Zaradi različnih motivov bralka meni, da je roman namenjen širši množici ljudi, tudi mlajšim, saj jih je treba naučiti sprejemati drugačnost. Veseli se tudi pisateljičinega najnovejšega romana z naslovom <em>10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu</em>, ki bo v slovenščini izšel še ta mesec in se bo znašel na njenem obširnem in žanrsko zelo raznolikem bralnem seznamu.</p> <p></p></p> 174710593 RTVSLO – Prvi 401 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Družbeni roman, ki lahko vsakogar nekaj nauči</p><p><p><strong>Urška Bračko</strong> je magistrska študentka založništva, ki svoje navdušenje nad knjigami in knjižnimi dogodki deli na blogu Booknjiga. Eno od obdobij, ki jo je še posebej zaznamovalo, je bila študijska izmenjava v angleškem Oxfordu, v katerega je postavljena tudi izbrana pripoved Tri Evine hčere. Napisala jo je turška avtorica Elif Shafak, doktorica družbenih ved, ki piše v angleščini, čeprav to ni njen materni jezik. Bralka pojasni, da ima zelo dovršen slog pisanja, ki ga je v slovenščino mojstrsko prelila Mateja Ropret. Opredeljuje ga kot družbeni roman, ki ga doživlja kot preplet filozofske knjige in pripovedi o življenju. Močno se ji je usidrala v spomin zgodba, ki govori o Peri. Ta živi v Istanbulu in se spominja študentskih let v Oxfordu.</p> <blockquote><p>»Na začetku spoznamo Peri kot mater, ki odhaja na zabavo s svojo hčerko. Na poti ji ukradejo torbico. Od njene vsebine ostane zgolj slika, na kateri so tri študentke in profesor, kar ji zbudi spomine na Oxford. Študentke so pri njem obiskovale seminar, ki je bil filozofsko-razmišljujoče narave. Veliko so se pogovarjali o veri, bogu, ljubezni in medsebojnem razumevanju.« </p></blockquote> <p>Zaradi različnih motivov bralka meni, da je roman namenjen širši množici ljudi, tudi mlajšim, saj jih je treba naučiti sprejemati drugačnost. Veseli se tudi pisateljičinega najnovejšega romana z naslovom <em>10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu</em>, ki bo v slovenščini izšel še ta mesec in se bo znašel na njenem obširnem in žanrsko zelo raznolikem bralnem seznamu.</p> <p></p></p> Sun, 09 Aug 2020 05:30:00 +0000 Elif Shafak: Tri Evine hčere Pisateljice Zore Niele Hurston v slovenskem prostoru še ne poznamo, čeprav velja za eno glavnih afroameriških ustvarjalk prve polovice 20. stoletja, njeno delo z naslovom Their eyes were watching God pa predstavlja klasiko v svetovnem merilu, ki ga lahko preberete v angleškem jeziku. <p>Klasičen roman o tem kako ženska tekom svojega življenja, izkušenj in upora najde svoj lastni glas</p><p><p>Pisateljice <strong>Zore Neale Hurston</strong> v slovenskem prostoru še ne poznamo, čeprav velja za eno glavnih afroameriških ustvarjalk prve polovice 20. stoletja, njeno delo z naslovom <strong>Their Eyes Were Watching God</strong> pa predstavlja klasiko v svetovnem merilu in jo kot obvezno literaturo berejo v ameriških šolah.</p> <blockquote><p>No, ženske, one pa pozabijo vse tisto, česar se nočejo spomniti, in se spominjajo vsega, česar nočejo pozabiti. Sanje so resnica. Potem pa se lotijo dela in naredijo stvari, kot je treba.</p></blockquote> <p>S temi besedami nas pisateljica popelje v krožno pripoved, v kateri glavna junakinja Janie Crawford prijateljici pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Če bi roman poskušali strniti v nekaj povedi, bi lahko rekli, da gre za zgodbo o tem, kako ženska v svojem življenju, preko upornosti in izkušenj, najde svoj glas in sama pove svojo lastno zgodbo, pravi naša sogovornica prevajalka, kritičarka in publicistka <strong>Petra Meterc</strong>.</p> <blockquote><p>Ko sem odkrila Zoro Neale Hurston in prvič prebrala to knjigo, se mi je zdelo, da sem odkrila nekaj, kar je zelo specifično, kar je izjemno literarno delo, hkrati pa je v romanu protofeministični moment, za katerega se mi zdi, da ne velja samo za afroameriške ženske, ampak je v njem nekaj, kar lahko spregovori vsem ženskam in moškim.</p></blockquote> <p>Tudi sama pisateljica Zora Neale Hurston velja za zelo specifično osebnost, še dodaja Petra Meterc. Njeno življenje je bilo zaznamovano z revščino, z bojem za izobrazbo in izjemnim uspehom, ki ga je dosegla kljub težkim zgodovinskim okoliščinam, ki afroameričankam niso bile naklonjene.</p></p> 174709346 RTVSLO – Prvi 540 clean Pisateljice Zore Niele Hurston v slovenskem prostoru še ne poznamo, čeprav velja za eno glavnih afroameriških ustvarjalk prve polovice 20. stoletja, njeno delo z naslovom Their eyes were watching God pa predstavlja klasiko v svetovnem merilu, ki ga lahko preberete v angleškem jeziku. <p>Klasičen roman o tem kako ženska tekom svojega življenja, izkušenj in upora najde svoj lastni glas</p><p><p>Pisateljice <strong>Zore Neale Hurston</strong> v slovenskem prostoru še ne poznamo, čeprav velja za eno glavnih afroameriških ustvarjalk prve polovice 20. stoletja, njeno delo z naslovom <strong>Their Eyes Were Watching God</strong> pa predstavlja klasiko v svetovnem merilu in jo kot obvezno literaturo berejo v ameriških šolah.</p> <blockquote><p>No, ženske, one pa pozabijo vse tisto, česar se nočejo spomniti, in se spominjajo vsega, česar nočejo pozabiti. Sanje so resnica. Potem pa se lotijo dela in naredijo stvari, kot je treba.</p></blockquote> <p>S temi besedami nas pisateljica popelje v krožno pripoved, v kateri glavna junakinja Janie Crawford prijateljici pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Če bi roman poskušali strniti v nekaj povedi, bi lahko rekli, da gre za zgodbo o tem, kako ženska v svojem življenju, preko upornosti in izkušenj, najde svoj glas in sama pove svojo lastno zgodbo, pravi naša sogovornica prevajalka, kritičarka in publicistka <strong>Petra Meterc</strong>.</p> <blockquote><p>Ko sem odkrila Zoro Neale Hurston in prvič prebrala to knjigo, se mi je zdelo, da sem odkrila nekaj, kar je zelo specifično, kar je izjemno literarno delo, hkrati pa je v romanu protofeministični moment, za katerega se mi zdi, da ne velja samo za afroameriške ženske, ampak je v njem nekaj, kar lahko spregovori vsem ženskam in moškim.</p></blockquote> <p>Tudi sama pisateljica Zora Neale Hurston velja za zelo specifično osebnost, še dodaja Petra Meterc. Njeno življenje je bilo zaznamovano z revščino, z bojem za izobrazbo in izjemnim uspehom, ki ga je dosegla kljub težkim zgodovinskim okoliščinam, ki afroameričankam niso bile naklonjene.</p></p> Sun, 02 Aug 2020 05:30:00 +0000 Zora Niele Hurston: Their eyes were watching God Roalda Dahla, ki ga po vsem svetu poznajo predvsem kot odličnega mladinskega avtorja – spomnite se samo Matilde ali pa Čarlija in tovarne čokolade – bomo danes spoznali z drugačne plati. Knjiga Takšen kot ti je namreč zbirka kratkih zgodb za odrasle, v katerih nastopajo liki iz vseh plasti angleške družbe – od kvartopircev, norih izumiteljev do na videz neškodljive gospodinje z zločinskimi talenti. <p>15 kratkih nepredvidljivih zgodb, začinjenih z britanskim humorjem</p><p><blockquote><p>"Tri ženske in jaz smo tiho sedeli in ju opazovali. Mikova žena je postajala slabe volje; usta so se ji povesila in začutil sem, da bo zdaj zdaj posegla vmes. Iz pečenke, ki je ležala na krožnikih pred nami, se je počasi kadilo." – <em>Roald Dahl: Takšen kot ti</em></p></blockquote> <p><em>Takšen kot ti</em> je zbirka 15 kratkih zgodb za odrasle, v katerih nastopajo liki iz vseh plasti angleške družbe – od kvartopircev, norih izumiteljev do na videz neškodljive gospodinje z zločinskimi talenti. Roalda Dahla sicer najbolj poznamo predvsem kot odličnega avtorja literature za otroke. Tudi <strong>Tara Milčinski, 23-letna študentka etnologije in kulturne antropologije</strong>, je Dahla spoznala že v otroštvu:</p> <blockquote><p>"Roalda sem brala že kot majhna punčka in potem sem ugotovila, da piše tudi za obrasle. Hkrati so bile to še kratke zgodbe, ki so moj najljubši žanr in sem ga pograbila."</p></blockquote> <p>Slog Dahlovega pisanja v mladinskih delih in delih za odrasle je podoben oz. primerljiv, še pove Tara Milčinski:</p> <blockquote><p>"Prefinjen smisel za humor ima, tak angleški. Med vrsticami se vedno malo šali iz vsega, iz junakov, o katerih piše, iz samega sebe, hkrati pa tudi iz tebe kot iz bralca. Ker točno ve, kaj ti počne in se igra s tvojimi mislimi in to mi je bilo všeč že, ko sem bila majhna."</p></blockquote> <p>Dve od 15 zgodb smo razkrili v oddaji, druge preberite sami. Prijetno branje!</p> <p></p></p> 174708389 RTVSLO – Prvi 644 clean Roalda Dahla, ki ga po vsem svetu poznajo predvsem kot odličnega mladinskega avtorja – spomnite se samo Matilde ali pa Čarlija in tovarne čokolade – bomo danes spoznali z drugačne plati. Knjiga Takšen kot ti je namreč zbirka kratkih zgodb za odrasle, v katerih nastopajo liki iz vseh plasti angleške družbe – od kvartopircev, norih izumiteljev do na videz neškodljive gospodinje z zločinskimi talenti. <p>15 kratkih nepredvidljivih zgodb, začinjenih z britanskim humorjem</p><p><blockquote><p>"Tri ženske in jaz smo tiho sedeli in ju opazovali. Mikova žena je postajala slabe volje; usta so se ji povesila in začutil sem, da bo zdaj zdaj posegla vmes. Iz pečenke, ki je ležala na krožnikih pred nami, se je počasi kadilo." – <em>Roald Dahl: Takšen kot ti</em></p></blockquote> <p><em>Takšen kot ti</em> je zbirka 15 kratkih zgodb za odrasle, v katerih nastopajo liki iz vseh plasti angleške družbe – od kvartopircev, norih izumiteljev do na videz neškodljive gospodinje z zločinskimi talenti. Roalda Dahla sicer najbolj poznamo predvsem kot odličnega avtorja literature za otroke. Tudi <strong>Tara Milčinski, 23-letna študentka etnologije in kulturne antropologije</strong>, je Dahla spoznala že v otroštvu:</p> <blockquote><p>"Roalda sem brala že kot majhna punčka in potem sem ugotovila, da piše tudi za obrasle. Hkrati so bile to še kratke zgodbe, ki so moj najljubši žanr in sem ga pograbila."</p></blockquote> <p>Slog Dahlovega pisanja v mladinskih delih in delih za odrasle je podoben oz. primerljiv, še pove Tara Milčinski:</p> <blockquote><p>"Prefinjen smisel za humor ima, tak angleški. Med vrsticami se vedno malo šali iz vsega, iz junakov, o katerih piše, iz samega sebe, hkrati pa tudi iz tebe kot iz bralca. Ker točno ve, kaj ti počne in se igra s tvojimi mislimi in to mi je bilo všeč že, ko sem bila majhna."</p></blockquote> <p>Dve od 15 zgodb smo razkrili v oddaji, druge preberite sami. Prijetno branje!</p> <p></p></p> Sun, 26 Jul 2020 05:30:00 +0000 Roald Dahl: Takšen kot ti Tkratna rubrika 7. stran prinaša družinsko potovanje okrog sveta. Res je, družina Grubar se je pred leti v slabih treh mesecih odpravila po nova doživetja in hkrati reševala vse zaplete, ki se pojavijo na taki poti. Popisali so jih v knjigi Okrog sveta do srca, ki nam jo bo predstavila Ana Ziherl.<p>Povsod je lepo, a doma ni najlepše</p><p><p>V nekoliko posebnem poletju, kot je letošnje, si težko privoščimo kakšno drugačno potovanje, kot so spomini ali morda želje, kam vse bi radi še šli, lahko pa odpotujemo tudi s knjigo. Obiščemo dežele, ki jih opisujejo popotniki, spoznamo običaje ljudi, druge kulture in si morda celo predstavljamo okus tamkajšnjih jedi. »Okrog sveta do srca« so odšli tudi Urška, Tomaž, Jernej in Eliza Grubar in doživetja popisali v knjigi, ki je navdušila Ano Ziherl, predsednico društva Svetovalni svet za pomoč pri motnjah hranjenja.</p> <blockquote><p>Družina si je vzela slabe tri mesece in prepotovala dobršen del sveta, hčerka je bila stara tri leta, sin pa deset. Se pa skozi knjigo pokaže, kaj vse potrebuje družina na takem potovanju: veliko je bilo usklajevanja, prilagajanja, odločanja v zadnjem hipu. Tempo potovanja je bil kar naporen, nekatere stvari so urejali sproti. Najbolj zanimivo se mi zdi pisanje iz vseh 4 perspektiv, vsak je seveda potovanje doživljal po svoje. Najbližje mi je Urškina zgodba, saj sem se najlažje vživela v žensko razmišljanje in doživljanje.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174706841 RTVSLO – Prvi 585 clean Tkratna rubrika 7. stran prinaša družinsko potovanje okrog sveta. Res je, družina Grubar se je pred leti v slabih treh mesecih odpravila po nova doživetja in hkrati reševala vse zaplete, ki se pojavijo na taki poti. Popisali so jih v knjigi Okrog sveta do srca, ki nam jo bo predstavila Ana Ziherl.<p>Povsod je lepo, a doma ni najlepše</p><p><p>V nekoliko posebnem poletju, kot je letošnje, si težko privoščimo kakšno drugačno potovanje, kot so spomini ali morda želje, kam vse bi radi še šli, lahko pa odpotujemo tudi s knjigo. Obiščemo dežele, ki jih opisujejo popotniki, spoznamo običaje ljudi, druge kulture in si morda celo predstavljamo okus tamkajšnjih jedi. »Okrog sveta do srca« so odšli tudi Urška, Tomaž, Jernej in Eliza Grubar in doživetja popisali v knjigi, ki je navdušila Ano Ziherl, predsednico društva Svetovalni svet za pomoč pri motnjah hranjenja.</p> <blockquote><p>Družina si je vzela slabe tri mesece in prepotovala dobršen del sveta, hčerka je bila stara tri leta, sin pa deset. Se pa skozi knjigo pokaže, kaj vse potrebuje družina na takem potovanju: veliko je bilo usklajevanja, prilagajanja, odločanja v zadnjem hipu. Tempo potovanja je bil kar naporen, nekatere stvari so urejali sproti. Najbolj zanimivo se mi zdi pisanje iz vseh 4 perspektiv, vsak je seveda potovanje doživljal po svoje. Najbližje mi je Urškina zgodba, saj sem se najlažje vživela v žensko razmišljanje in doživljanje.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Sun, 19 Jul 2020 05:30:00 +0000 Urška, Tomaž, Jernej in Eliza Grubar: Okrog sveta do srca Marsikomu je težko spregovoriti o smrti, morda pa je še težje o njej pisati. Te naloge se je lotila Američanka Caitlin Doughty (izgovorjava: Kejtlin Douti), ki je v določnem obdobju svojega življenja dobila službo v krematoriju. Smrt je bila stalnica njenih dni, zato si lahko predstavljamo, da strahu pred njo ni smela imeti. Da je to tema, o kateri ne bi smeli molčati, je prepričana tudi študentka Eva Jevšnik, ki je prebrala knjigo Doughtyjeve z naslovom Smoke gets in your eyes. Predstavila nam jo bo v 7. strani, ki sta jo pripravila Bojan Leskovec in Andreja Gradišar.<p>Knjiga, ki nam jo je predstavila Eva Jevšnik, še nima slovenskega prevoda, njena rdeča nit je smrt</p><p><p>Smoke gets in your eyes je prvoosebna knjiga, v kateri Američanka Caitlin Doughty opisuje svoje delo v krematoriju. Opisom, ki jih zna oviti tudi v humor, doda pregled nekaterih aktualnih in zgodovinskih pogrebnih običajev, loteva se tudi tabuja smrti.</p> <blockquote><p>"Zanimivo mi je bilo poglavje, v katerem opisuje, kako nekje v Aziji sorodniki umrlega po kremaciji sami prebirajo njegove kosti in jih sami dajejo v žaro. Ali pa to, da v nekaterih državah najemajo žalujoče, da jočejo namesto sorodnikov. Zdi se mi pomembno, da vemo, kako različni smo si, in da to ni nekaj slabega," pove naša sogovornica Eva Jevšnik.</p></blockquote> <p>Kot avtorica knjige, se je tudi naša sogovornica zelo zgodaj soočila s smrtjo: "Zanimivo mi je samo dejstvo, da je bila Caitlin podobno kot jaz hitro postavljena pred dejstvo, da bomo nekoč vsi umrli. Strah pred smrtjo je hitro prerasel v radovednost, tako kot pri meni."</p> <blockquote><p>"Pri nekaterih poglavjih sem se jokala, ker sem bila tako ganjena. Pri drugih zaradi avtoričinega dobrega smisla za humor. Je napisana hkrati morbidno in s humorjem, je zelo iskrena, avtorica nikogar ne obsoja in bralcu želi približati temo smrti. Mislim, da bi jo moral prebrati vsak, ki ima nekaj strahu pred smrtjo," pa Eva Jevšnik utemelji, zakaj je sama tej knjigi dala naziv "najboljša knjiga leta".</p></blockquote> <p></p></p> 174705495 RTVSLO – Prvi 517 clean Marsikomu je težko spregovoriti o smrti, morda pa je še težje o njej pisati. Te naloge se je lotila Američanka Caitlin Doughty (izgovorjava: Kejtlin Douti), ki je v določnem obdobju svojega življenja dobila službo v krematoriju. Smrt je bila stalnica njenih dni, zato si lahko predstavljamo, da strahu pred njo ni smela imeti. Da je to tema, o kateri ne bi smeli molčati, je prepričana tudi študentka Eva Jevšnik, ki je prebrala knjigo Doughtyjeve z naslovom Smoke gets in your eyes. Predstavila nam jo bo v 7. strani, ki sta jo pripravila Bojan Leskovec in Andreja Gradišar.<p>Knjiga, ki nam jo je predstavila Eva Jevšnik, še nima slovenskega prevoda, njena rdeča nit je smrt</p><p><p>Smoke gets in your eyes je prvoosebna knjiga, v kateri Američanka Caitlin Doughty opisuje svoje delo v krematoriju. Opisom, ki jih zna oviti tudi v humor, doda pregled nekaterih aktualnih in zgodovinskih pogrebnih običajev, loteva se tudi tabuja smrti.</p> <blockquote><p>"Zanimivo mi je bilo poglavje, v katerem opisuje, kako nekje v Aziji sorodniki umrlega po kremaciji sami prebirajo njegove kosti in jih sami dajejo v žaro. Ali pa to, da v nekaterih državah najemajo žalujoče, da jočejo namesto sorodnikov. Zdi se mi pomembno, da vemo, kako različni smo si, in da to ni nekaj slabega," pove naša sogovornica Eva Jevšnik.</p></blockquote> <p>Kot avtorica knjige, se je tudi naša sogovornica zelo zgodaj soočila s smrtjo: "Zanimivo mi je samo dejstvo, da je bila Caitlin podobno kot jaz hitro postavljena pred dejstvo, da bomo nekoč vsi umrli. Strah pred smrtjo je hitro prerasel v radovednost, tako kot pri meni."</p> <blockquote><p>"Pri nekaterih poglavjih sem se jokala, ker sem bila tako ganjena. Pri drugih zaradi avtoričinega dobrega smisla za humor. Je napisana hkrati morbidno in s humorjem, je zelo iskrena, avtorica nikogar ne obsoja in bralcu želi približati temo smrti. Mislim, da bi jo moral prebrati vsak, ki ima nekaj strahu pred smrtjo," pa Eva Jevšnik utemelji, zakaj je sama tej knjigi dala naziv "najboljša knjiga leta".</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 12 Jul 2020 05:30:00 +0000 Caitlin Doughty - Smoke gets in your eyes Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Poslovna knjiga pripoveduje zgodbo o tem, da je v resnici voditelj prav vsak </p><p><p><strong>Klemen Klemenčič</strong> posega predvsem po knjigah s področja podjetništva in osebne rasti, pri čemer jih izbira tako, da preveri Amazonovo lestvico najbolje prodajanih knjig zadnjega meseca. Na ta način je našel tudi delo Robina Sharme, svetovalca o organizacijskem in osebnem voditeljstvu, z naslovom Voditelj brez naziva. V njej protagonist Blake išče življenjski smisel. Najde ga s pomočjo očetovega prijatelja Tommyja, ki postane nekakšen njegov mentor, in še štirih oseb, ki ga s svojimi zgodbami vsaka po svoje navdihujejo. V vsakem od petih poglavij se Blake pogovarja z enim od učiteljev, ki mu preko svojih izkušenj in znanja na zelo enostaven način predstavlja voditeljstvo. Imajo zelo različne poklice: od maserja, smučarskega učitelja, izvršnega direktorja več milijard težkega tehnološkega podjetja do čistilke. Tako spoznavamo njegovo pot spreminjanja v uspešnega in zadovoljnega posameznika.</p> <blockquote><p>»Kar sem si iz knjige zapomnil, je, da poskusiš biti v vsem, kar delaš, najboljši na svetu. V knjigi je primer čistilke predstavljen na način, da je lahko oseba najboljša čistilka na svetu - dela v najboljšem hotelu in se druži s pomembnimi ljudi. Čeprav nima visoke pozicije v podjetu, je njena izpolnitev to, da dobro pripravi sobo in osreči gosta. Torej: v vsaki majhni stvari lahko najdeš smisel za nekaj večjega.«</p></blockquote> <p></p> <p>Bralec knjigo priporoča vsem, ki želijo izboljšati svoje življenje in vplivati na več ljudi. Še posebej všeč mu je bilo, da poudarja odnose med nami.</p> <blockquote><p>»Odnosi so naše največje bogastvo in pri tem nikoli ne smemo gledati na to, kaj bomo od drugega človeka dobili, imeti velikih pričakovanj, vedno se moramo truditi, da v odnosu več damo, kakor dobimo. V povezavi s to knjigo na enostaven način vidiš, da si vodenje podjetja in vodenje svojega življenja nista tako različna, kot se morda zdi na prvi pogled.«</p></blockquote> <p>Poleg predstavljene knjige lahko posežete po še eni zelo znani knjigi avtorja Robina Sharme: Menih, ki je prodal svojega Ferrarija.</p></p> 174704376 RTVSLO – Prvi 595 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Poslovna knjiga pripoveduje zgodbo o tem, da je v resnici voditelj prav vsak </p><p><p><strong>Klemen Klemenčič</strong> posega predvsem po knjigah s področja podjetništva in osebne rasti, pri čemer jih izbira tako, da preveri Amazonovo lestvico najbolje prodajanih knjig zadnjega meseca. Na ta način je našel tudi delo Robina Sharme, svetovalca o organizacijskem in osebnem voditeljstvu, z naslovom Voditelj brez naziva. V njej protagonist Blake išče življenjski smisel. Najde ga s pomočjo očetovega prijatelja Tommyja, ki postane nekakšen njegov mentor, in še štirih oseb, ki ga s svojimi zgodbami vsaka po svoje navdihujejo. V vsakem od petih poglavij se Blake pogovarja z enim od učiteljev, ki mu preko svojih izkušenj in znanja na zelo enostaven način predstavlja voditeljstvo. Imajo zelo različne poklice: od maserja, smučarskega učitelja, izvršnega direktorja več milijard težkega tehnološkega podjetja do čistilke. Tako spoznavamo njegovo pot spreminjanja v uspešnega in zadovoljnega posameznika.</p> <blockquote><p>»Kar sem si iz knjige zapomnil, je, da poskusiš biti v vsem, kar delaš, najboljši na svetu. V knjigi je primer čistilke predstavljen na način, da je lahko oseba najboljša čistilka na svetu - dela v najboljšem hotelu in se druži s pomembnimi ljudi. Čeprav nima visoke pozicije v podjetu, je njena izpolnitev to, da dobro pripravi sobo in osreči gosta. Torej: v vsaki majhni stvari lahko najdeš smisel za nekaj večjega.«</p></blockquote> <p></p> <p>Bralec knjigo priporoča vsem, ki želijo izboljšati svoje življenje in vplivati na več ljudi. Še posebej všeč mu je bilo, da poudarja odnose med nami.</p> <blockquote><p>»Odnosi so naše največje bogastvo in pri tem nikoli ne smemo gledati na to, kaj bomo od drugega človeka dobili, imeti velikih pričakovanj, vedno se moramo truditi, da v odnosu več damo, kakor dobimo. V povezavi s to knjigo na enostaven način vidiš, da si vodenje podjetja in vodenje svojega življenja nista tako različna, kot se morda zdi na prvi pogled.«</p></blockquote> <p>Poleg predstavljene knjige lahko posežete po še eni zelo znani knjigi avtorja Robina Sharme: Menih, ki je prodal svojega Ferrarija.</p></p> Sun, 05 Jul 2020 05:30:00 +0000 7. stran - voditelj brez naziva Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman sodi med dvanajst najboljših afriških del 20. stoletja</p><p><p>Tokratna 7. stran prinaša knjigo senegalske pisateljice Mariame Bâ z naslovom Dolgo dolgo pismo. Roman je izšel v francoščini leta 1979 in velja za "najbolj občuteno predstavitev položaja ženske v afriški književnosti". Zanjo je avtorica leta 1980 prejela ugledno afriško nagrado za književnost Noma. Dolgo dolgo pismo je roman v pismih, ki se dogaja v hitro spreminjajoči se senegalski družbi, vpeti med islamsko tradicijo in sodobnim občutenjem sveta. O knjigi se je Peter Močnik pogovarjal z Aleksandro Gačić.</p></p> 174703170 RTVSLO – Prvi 603 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman sodi med dvanajst najboljših afriških del 20. stoletja</p><p><p>Tokratna 7. stran prinaša knjigo senegalske pisateljice Mariame Bâ z naslovom Dolgo dolgo pismo. Roman je izšel v francoščini leta 1979 in velja za "najbolj občuteno predstavitev položaja ženske v afriški književnosti". Zanjo je avtorica leta 1980 prejela ugledno afriško nagrado za književnost Noma. Dolgo dolgo pismo je roman v pismih, ki se dogaja v hitro spreminjajoči se senegalski družbi, vpeti med islamsko tradicijo in sodobnim občutenjem sveta. O knjigi se je Peter Močnik pogovarjal z Aleksandro Gačić.</p></p> Fri, 26 Jun 2020 16:32:00 +0000 7 Stran - Dolgo dolgo pismo Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman » In ljubezen tudi« je prišel med bralce leta 2017, Jančarju pa je prinesel četrtega »Kresnika«.</p><p><p>Drago Jančar je eno izmed osrednjih imen sodobne slovenske književnosti. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, evropsko nagrado za kratko prozo, Herderjevo nagrado za literaturo in nagrado Jean Amery za evropsko esejistiko. Večplastno, kompleksno dogajanje v romanu "In ljubezen tudi"je postavljeno v okupirani Maribor. Spremljamo preplet zgodb ljudi, ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. <strong>Upokojena biblikotekarka Antonija Zadnikar</strong> je roman »In ljubezen tudi« prebrala ob njegovem izidu in še vedno spada med njene najljubše iz zadnjega obdobja.</p> <blockquote><p>To je ena tistih knjig ob branju katere je treba imeti pri roki beležko, da vanjo ujamete vsaj kakšnega izmed številnih mojstrskih stavkov in pretanjenih misli, ki jih je Drago Jančar napisal za vse čase.</p></blockquote></p> 174699916 RTVSLO – Prvi 575 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Roman » In ljubezen tudi« je prišel med bralce leta 2017, Jančarju pa je prinesel četrtega »Kresnika«.</p><p><p>Drago Jančar je eno izmed osrednjih imen sodobne slovenske književnosti. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, evropsko nagrado za kratko prozo, Herderjevo nagrado za literaturo in nagrado Jean Amery za evropsko esejistiko. Večplastno, kompleksno dogajanje v romanu "In ljubezen tudi"je postavljeno v okupirani Maribor. Spremljamo preplet zgodb ljudi, ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. <strong>Upokojena biblikotekarka Antonija Zadnikar</strong> je roman »In ljubezen tudi« prebrala ob njegovem izidu in še vedno spada med njene najljubše iz zadnjega obdobja.</p> <blockquote><p>To je ena tistih knjig ob branju katere je treba imeti pri roki beležko, da vanjo ujamete vsaj kakšnega izmed številnih mojstrskih stavkov in pretanjenih misli, ki jih je Drago Jančar napisal za vse čase.</p></blockquote></p> Sun, 21 Jun 2020 05:30:00 +0000 7. stran- In ljubezen tudi Imate kakšno genialno prijateljico? Bralka Valenka Drčar Matko jo je nekoč imela, zato jo je knjiga Elene Ferrante Genialna prijateljica spomnila nanjo. Ob branju se je vrnila v čas otroštva in občutila življenje v povojni Italiji - revščino, nasilje in tesnobo. V vzdušje romana je za Sedmo stran popeljala Bojana Leskovca in Katjo Krajnc.<p>Pripoved o nevsakdanjem prijateljstvu v mračnem povojnem Neaplju </p><p><p>Roman Genialni prijateljici avtorice s psevdonimom Elena Ferrante je navdušenka nad knjigami<strong> Valenka Drčar Matko</strong> prebrala pred natanko enim letom na potovanju.</p> <blockquote><p>To je zgodba o odraščanju dveh deklic v Neaplju v 50. letih prejšnjega stoletja, ki ga zaznamuje revščina, nepismenost in razslojenost družbe. Lila in Lenu sta prijateljici, vendar ne v stereotipnem pomenu besede: včasih sta nerazdružljivi, spet drugič pa se ne zmenita druga za drugo. Kljub izbiri različnih življenjskih poti sta vseskozi močno povezani.</p></blockquote> <p>Knjiga je napisana v tekočem in vabljivem slogu ter je polna presenečenj. Bralki je bilo v njej všeč vse.</p> <blockquote><p>Neapelj kot slikovito in kaotično mesto, otok Ischia, kamor sta deklici hodili na počitnice, in njune prvi ljubezni. Ta občutek nostalgije po otroštvu. V približno enakih letih sem odraščala tudi jaz in imela neke vrste genialno prijateljico.</p></blockquote> <p>Z romanom bi se lahko po njenem mnenju najbolj poistovetile ženske in posamezniki rojeni v povojnem času. Poleg Genialne prijateljice, ki je prvi del neapeljskega cikla, priporoča tudi branje ostalih knjig iz tetralogije, po kateri je posneta tudi nadaljevanka.</p> <p></p></p> 174700188 RTVSLO – Prvi 437 clean Imate kakšno genialno prijateljico? Bralka Valenka Drčar Matko jo je nekoč imela, zato jo je knjiga Elene Ferrante Genialna prijateljica spomnila nanjo. Ob branju se je vrnila v čas otroštva in občutila življenje v povojni Italiji - revščino, nasilje in tesnobo. V vzdušje romana je za Sedmo stran popeljala Bojana Leskovca in Katjo Krajnc.<p>Pripoved o nevsakdanjem prijateljstvu v mračnem povojnem Neaplju </p><p><p>Roman Genialni prijateljici avtorice s psevdonimom Elena Ferrante je navdušenka nad knjigami<strong> Valenka Drčar Matko</strong> prebrala pred natanko enim letom na potovanju.</p> <blockquote><p>To je zgodba o odraščanju dveh deklic v Neaplju v 50. letih prejšnjega stoletja, ki ga zaznamuje revščina, nepismenost in razslojenost družbe. Lila in Lenu sta prijateljici, vendar ne v stereotipnem pomenu besede: včasih sta nerazdružljivi, spet drugič pa se ne zmenita druga za drugo. Kljub izbiri različnih življenjskih poti sta vseskozi močno povezani.</p></blockquote> <p>Knjiga je napisana v tekočem in vabljivem slogu ter je polna presenečenj. Bralki je bilo v njej všeč vse.</p> <blockquote><p>Neapelj kot slikovito in kaotično mesto, otok Ischia, kamor sta deklici hodili na počitnice, in njune prvi ljubezni. Ta občutek nostalgije po otroštvu. V približno enakih letih sem odraščala tudi jaz in imela neke vrste genialno prijateljico.</p></blockquote> <p>Z romanom bi se lahko po njenem mnenju najbolj poistovetile ženske in posamezniki rojeni v povojnem času. Poleg Genialne prijateljice, ki je prvi del neapeljskega cikla, priporoča tudi branje ostalih knjig iz tetralogije, po kateri je posneta tudi nadaljevanka.</p> <p></p></p> Sun, 14 Jun 2020 05:30:00 +0000 Elena Ferrante: Genialna prijateljica Ob nedeljah damo priložnost laičnim bralcem, da z nami delijo zgodbo kakšne dobre knjige, ki so jo prebrali pred kratkim. Naslov tokratne, ki jo bo predstavil bralec iz Novega mesta, je gotovo eden daljših, ki se znajdejo na policah knjigarn in knjižnic. Zgodba je postavljena v leto 1946, ko se angleška pisateljica Juliet Ashton ne more domisliti, o čem bi pisala, potem pa prejme pismo mladeniča iz Kanalskega otoka Guernsey - edinega dela Velike Britanije, ki je bil med vojno pod nemško okupacijo.<p>"Na videz je to lahkotna knjiga, ki pod površjem vendarle skriva malo temnejše odtenke." </p><p><p>Zgodba knjige z dolgim naslovom <em>Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov</em> je postavljena v leto 1946, ko se angleška pisateljica <em>Juliet Ashton</em> ne more domisliti, o čem bi pisala, potem pa prejme pismo mladeniča iz Kanalskega otoka Guernsey &#8211; edinega dela Velike Britanije, ki je bil med vojno pod nemško okupacijo. Skupaj odkrijeta ljubezen do branja in si začneta dopisovati. Ko ji omeni, da je član knjižnega klub oziroma društva na tem otoku, jo to spodbudi, da si začne dopisovati še z drugimi člani.</p> <p>Damjana Šerugo, grafičnega oblikovalca iz Novega mesta, je navdušil stil pisanja in zgodba sama, ki je &#8211; čeprav govori o črnem delu zgodovine &#8211; optimistična.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Roman z lahkotnostjo pove veliko več, kot sprva pričakujemo.&#8221;</em></p></blockquote> <p>To je roman o majhnem knjižnem klubu med nemško okupacijo, ki na nek način rešuje življenja, oziroma o tem, da se tudi iz krompirjevih olupkov lahko speče pita.</p> </p> 174698288 RTVSLO – Prvi 595 clean Ob nedeljah damo priložnost laičnim bralcem, da z nami delijo zgodbo kakšne dobre knjige, ki so jo prebrali pred kratkim. Naslov tokratne, ki jo bo predstavil bralec iz Novega mesta, je gotovo eden daljših, ki se znajdejo na policah knjigarn in knjižnic. Zgodba je postavljena v leto 1946, ko se angleška pisateljica Juliet Ashton ne more domisliti, o čem bi pisala, potem pa prejme pismo mladeniča iz Kanalskega otoka Guernsey - edinega dela Velike Britanije, ki je bil med vojno pod nemško okupacijo.<p>"Na videz je to lahkotna knjiga, ki pod površjem vendarle skriva malo temnejše odtenke." </p><p><p>Zgodba knjige z dolgim naslovom <em>Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov</em> je postavljena v leto 1946, ko se angleška pisateljica <em>Juliet Ashton</em> ne more domisliti, o čem bi pisala, potem pa prejme pismo mladeniča iz Kanalskega otoka Guernsey &#8211; edinega dela Velike Britanije, ki je bil med vojno pod nemško okupacijo. Skupaj odkrijeta ljubezen do branja in si začneta dopisovati. Ko ji omeni, da je član knjižnega klub oziroma društva na tem otoku, jo to spodbudi, da si začne dopisovati še z drugimi člani.</p> <p>Damjana Šerugo, grafičnega oblikovalca iz Novega mesta, je navdušil stil pisanja in zgodba sama, ki je &#8211; čeprav govori o črnem delu zgodovine &#8211; optimistična.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Roman z lahkotnostjo pove veliko več, kot sprva pričakujemo.&#8221;</em></p></blockquote> <p>To je roman o majhnem knjižnem klubu med nemško okupacijo, ki na nek način rešuje življenja, oziroma o tem, da se tudi iz krompirjevih olupkov lahko speče pita.</p> </p> Sun, 07 Jun 2020 05:30:00 +0000 Mary Ann Shaffer in Annie Barrows: Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov Sedemnajsta epizoda rubrike Sedma stran se iz Francije seli v Združene države Amerike, iz študentskega življenja povzpne v akademske sfere, in v moderni družbi, kjer se večina žene za kariernim uspehom, lovi trenutke drobnih naslad ob kozarcu dobrega vina, navdihujoči literaturi in ženski družbi. Kdo je »Tisti, ki smo ga oboževali«, je ugotavljala Darja Pograjc. <p>Roman je napisan v drugi osebi, pripoveduje ga prijateljica glavnega lika</p><p><blockquote><p>&#8220;Kolegi te najprej poskušajo na vse mogoče načine razvedriti, dokler te ne obtožijo, da jim s pogrebnim obrazom kvariš počitnice. Nekega večera na neki tržnici v Firencah zaigrajo sodišče.  Izglasujejo, da te bodo izključili s potovanja. Pustijo te na ploščadi pred železniško postajo. Odšli so.&#8221; – Catherine Cusset, Tisti, ki smo ga oboževali</p></blockquote> <p>Delo <em>Tisti, ki smo ga oboževali</em> je delno avtobiografski roman francoske avtorice Catherine Cusset. Knjiga je v roke <strong>mladinske knjižničarke Tamare Jesenovec</strong> zašla po naključju; opazila jo je v knjižnici.</p> <blockquote><p>&#8220;Glavni lik je Thomas Bulot. Francoz, tipičen Parižan, ki uživa življenje, rad ima ženske, vino in dobro hrano. Zaljubljen je v moderno in klasično literaturo. Zelo je osredotočen, da bi prišel na študij literature v Parizu, ampak ni bil sprejet. Zanj in za njegovo mamo je bilo to veliko razočaranje. Ampak to ne pomeni, da je fant obupal. Dobi priložnost in mesto na Kolumbiji v Združenih državah Amerike.&#8221;</p></blockquote> <p>Roman je, presenetljivo, napisan v drugi osebi:</p> <blockquote><p>&#8220;Bralci smo načeloma navajeni, da beremo ali v prvi ali tretji osebi. Tukaj pa zgodbo pripoveduje njegova prijateljica. Opisuje torej: &#8220;Odprl si vrata in jih potem zaprl.&#8221; V bistvu se moramo bralci tega malo navaditi. Ampak zgodba zelo lepo teče, tako da to sploh ni problem.&#8221;</p></blockquote> <p></p></p> 174696601 RTVSLO – Prvi 568 clean Sedemnajsta epizoda rubrike Sedma stran se iz Francije seli v Združene države Amerike, iz študentskega življenja povzpne v akademske sfere, in v moderni družbi, kjer se večina žene za kariernim uspehom, lovi trenutke drobnih naslad ob kozarcu dobrega vina, navdihujoči literaturi in ženski družbi. Kdo je »Tisti, ki smo ga oboževali«, je ugotavljala Darja Pograjc. <p>Roman je napisan v drugi osebi, pripoveduje ga prijateljica glavnega lika</p><p><blockquote><p>&#8220;Kolegi te najprej poskušajo na vse mogoče načine razvedriti, dokler te ne obtožijo, da jim s pogrebnim obrazom kvariš počitnice. Nekega večera na neki tržnici v Firencah zaigrajo sodišče.  Izglasujejo, da te bodo izključili s potovanja. Pustijo te na ploščadi pred železniško postajo. Odšli so.&#8221; – Catherine Cusset, Tisti, ki smo ga oboževali</p></blockquote> <p>Delo <em>Tisti, ki smo ga oboževali</em> je delno avtobiografski roman francoske avtorice Catherine Cusset. Knjiga je v roke <strong>mladinske knjižničarke Tamare Jesenovec</strong> zašla po naključju; opazila jo je v knjižnici.</p> <blockquote><p>&#8220;Glavni lik je Thomas Bulot. Francoz, tipičen Parižan, ki uživa življenje, rad ima ženske, vino in dobro hrano. Zaljubljen je v moderno in klasično literaturo. Zelo je osredotočen, da bi prišel na študij literature v Parizu, ampak ni bil sprejet. Zanj in za njegovo mamo je bilo to veliko razočaranje. Ampak to ne pomeni, da je fant obupal. Dobi priložnost in mesto na Kolumbiji v Združenih državah Amerike.&#8221;</p></blockquote> <p>Roman je, presenetljivo, napisan v drugi osebi:</p> <blockquote><p>&#8220;Bralci smo načeloma navajeni, da beremo ali v prvi ali tretji osebi. Tukaj pa zgodbo pripoveduje njegova prijateljica. Opisuje torej: &#8220;Odprl si vrata in jih potem zaprl.&#8221; V bistvu se moramo bralci tega malo navaditi. Ampak zgodba zelo lepo teče, tako da to sploh ni problem.&#8221;</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 31 May 2020 05:30:00 +0000 Catherine Cusset: Tisti, ki smo ga oboževali Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Posebna in hkrati univerzalna zgodba, saj ima vsaka soseska svojega Ove-ja</p><p><p>Švedski pisatelj Fredrik Backman je »zakrivil« svetovno uspešnico, ki je dobro znana tudi med slovenskimi bralci. Zabavna in prisrčna zgodba o potepuških mačkih, nepričakovanih prijateljstvih in starodavni veščini vzvratne vožnje avtomobila s prikolico. Vse skupaj korenito spremeni tako zagrenjenega tečneža kot skupnost stanovalcev &#8230; verjetno ste že ugotovili, da govorimo o romanu z naslovom »Mož z imenom Ove«. V nedeljski jutranji knjižni rubriki »7. stran« jo predstavljata učiteljica Nina Jelen in Bojan Leskovec.</p></p> 174694937 RTVSLO – Prvi 424 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Posebna in hkrati univerzalna zgodba, saj ima vsaka soseska svojega Ove-ja</p><p><p>Švedski pisatelj Fredrik Backman je »zakrivil« svetovno uspešnico, ki je dobro znana tudi med slovenskimi bralci. Zabavna in prisrčna zgodba o potepuških mačkih, nepričakovanih prijateljstvih in starodavni veščini vzvratne vožnje avtomobila s prikolico. Vse skupaj korenito spremeni tako zagrenjenega tečneža kot skupnost stanovalcev &#8230; verjetno ste že ugotovili, da govorimo o romanu z naslovom »Mož z imenom Ove«. V nedeljski jutranji knjižni rubriki »7. stran« jo predstavljata učiteljica Nina Jelen in Bojan Leskovec.</p></p> Sun, 24 May 2020 05:30:00 +0000 Fredrik Backman: Mož z imenom Ove Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Analiza svetovnega finančnega dogajanja tudi s pomočjo grških mitov in ameriških filmov</p><p><p>Kdor je v preteklih letih vsaj občasno spremljal poročila o reševanju finančne krize, mu ime Janis Varufakis zagotovo ni neznano. Visoko izobražen intelektualec, matematik in ekonomist, bloger in pisatelj,  ter seveda nekdanji grški finančni minister, ki je buril duhove Evrope s svojimi drznimi izjavami, pa tudi videzom in obnašanjem. Njegovo delo »Globalni minotaver« je prvič izšlo leta 2011, dve leti pozneje pa še v novi dopolnjeni izdaji, in naposled tudi v slovenskem prevodu. Angažirano družbeno kritično delo je med pandemijo novega koronavirusa odkril in prebral tudi <strong>pisatelj in novinar Marjan Žiberna</strong>.</p> <p>Nedeljska knjižna rubrika 7. stran tokrat ne prinaša lahkotnega branja, temveč slikovito in poljudno razlago sicer zapletenih dogajanj v elitnih finančno ekonomskih krogih.</p></p> 174693226 RTVSLO – Prvi 589 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Analiza svetovnega finančnega dogajanja tudi s pomočjo grških mitov in ameriških filmov</p><p><p>Kdor je v preteklih letih vsaj občasno spremljal poročila o reševanju finančne krize, mu ime Janis Varufakis zagotovo ni neznano. Visoko izobražen intelektualec, matematik in ekonomist, bloger in pisatelj,  ter seveda nekdanji grški finančni minister, ki je buril duhove Evrope s svojimi drznimi izjavami, pa tudi videzom in obnašanjem. Njegovo delo »Globalni minotaver« je prvič izšlo leta 2011, dve leti pozneje pa še v novi dopolnjeni izdaji, in naposled tudi v slovenskem prevodu. Angažirano družbeno kritično delo je med pandemijo novega koronavirusa odkril in prebral tudi <strong>pisatelj in novinar Marjan Žiberna</strong>.</p> <p>Nedeljska knjižna rubrika 7. stran tokrat ne prinaša lahkotnega branja, temveč slikovito in poljudno razlago sicer zapletenih dogajanj v elitnih finančno ekonomskih krogih.</p></p> Sun, 17 May 2020 05:30:00 +0000 7. stran - Globalni minotaver Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kaj je tisto, kar določa, da je neko dejanje (ne)etično?</p><p><p>Francoskega pisatelja Tanguyja Viela smo v slovenskem prevodu spoznali že leta 2016 z njegovim domnevno najboljšim romanom »Pariz-Brest«. A Izvrstnost prinaša tudi roman » 353. člen, Kazenskega zakonika«, ki ga lahko v vsej njegovi polnosti jezikovne sporočilnosti beremo po zaslugi mojstrskega prevoda Aleša Bergerja.</p> <p>Nedeljski bralni namig je tokrat sodoben roman, katerega dogajanje je moč iz francoske Bretanije prenesti tudi v druga okolja, zgodba romana bi se lahko zgodila tudi pri nas. Maja Moll v knjižni rubriki »7. stran« gosti blogerko Literarne lekarne Alenko Štrukelj.</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/08/TanguyViel353.lenKazenskegazakonika4748584.mp3 RTVSLO – Prvi 585 clean Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. <p>Kaj je tisto, kar določa, da je neko dejanje (ne)etično?</p><p><p>Francoskega pisatelja Tanguyja Viela smo v slovenskem prevodu spoznali že leta 2016 z njegovim domnevno najboljšim romanom »Pariz-Brest«. A Izvrstnost prinaša tudi roman » 353. člen, Kazenskega zakonika«, ki ga lahko v vsej njegovi polnosti jezikovne sporočilnosti beremo po zaslugi mojstrskega prevoda Aleša Bergerja.</p> <p>Nedeljski bralni namig je tokrat sodoben roman, katerega dogajanje je moč iz francoske Bretanije prenesti tudi v druga okolja, zgodba romana bi se lahko zgodila tudi pri nas. Maja Moll v knjižni rubriki »7. stran« gosti blogerko Literarne lekarne Alenko Štrukelj.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 10 May 2020 05:30:00 +0000 Tanguy Viel: 353. člen Kazenskega zakonika Knjiga Ivane Djilas z naslovom Hiša je bila na knjižni polici Ide Mlakar Črnič že od lanskega maja, a je zaradi vsakdanjih obveznosti ostala neodprta. Vse do teh dni, ko smo več doma in imamo več časa tudi za branje. Knjigo je prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.<p>Prvoosebna pripoved, družbeno kritični družinski roman, ki v širšem kontekstu pokaže trenje med javnim in zasebnim in na razmere v družbi</p><p><p>Roman Hiša avtorice Ivane Djilas je njen pisateljski prvenec &#8211; prebrala ga je tudi Ida Mlakar Črnič, ki avtorico bolje pozna kot gledališko režiserko za odrasle in otroke pa tudi kot publicistko, ki piše o enakih možnostih in sprejemanju drugačnosti. Gre za prvoosebno pripoved, družbeno kritični družinski roman, ki v širšem kontekstu pokaže trenja med javnim in zasebnim in na razmere v družbi, tudi z uporabo jezika. V knjigi je veliko trenutkov, opisov družinskega življenja, ki so v dialogih lahko zelo sočni, zelo prepričljivi, življenjski, po eni strani grenki, po drugi strani že skoraj smešni.  Naša bralka, ki sicer knjigo v branje priporoča slehernemu posamezniku, v njej najde naslednje sporočilo.</p> <blockquote><p>&#8220;Sporočilo te zgodbe sem videla skozi priložnost, ki se pokaže v krizah. Tudi v takih krizah, v kateri smo zaradi koronavirusa sedaj. So točke, na katerih se ustavimo in preverimo svojo smer, uravnamo svoj kompas. In takrat se zamislimo, kaj pravzaprav v teh naših življenjih, v naši vsakdanjosti je zares pomembno. In kaj čisto zares šteje, ko izgubimo svoje sanje, ko se nam načrti sesujejo, ko se ti razblinijo kot milni mehurčki. Takrat se zavemo, kaj ostane in kaj je zares vredno.&#8221;</p></blockquote> <p></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/23/IvanaDjilasHia4721967.mp3 RTVSLO – Prvi 533 clean Knjiga Ivane Djilas z naslovom Hiša je bila na knjižni polici Ide Mlakar Črnič že od lanskega maja, a je zaradi vsakdanjih obveznosti ostala neodprta. Vse do teh dni, ko smo več doma in imamo več časa tudi za branje. Knjigo je prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.<p>Prvoosebna pripoved, družbeno kritični družinski roman, ki v širšem kontekstu pokaže trenje med javnim in zasebnim in na razmere v družbi</p><p><p>Roman Hiša avtorice Ivane Djilas je njen pisateljski prvenec &#8211; prebrala ga je tudi Ida Mlakar Črnič, ki avtorico bolje pozna kot gledališko režiserko za odrasle in otroke pa tudi kot publicistko, ki piše o enakih možnostih in sprejemanju drugačnosti. Gre za prvoosebno pripoved, družbeno kritični družinski roman, ki v širšem kontekstu pokaže trenja med javnim in zasebnim in na razmere v družbi, tudi z uporabo jezika. V knjigi je veliko trenutkov, opisov družinskega življenja, ki so v dialogih lahko zelo sočni, zelo prepričljivi, življenjski, po eni strani grenki, po drugi strani že skoraj smešni.  Naša bralka, ki sicer knjigo v branje priporoča slehernemu posamezniku, v njej najde naslednje sporočilo.</p> <blockquote><p>&#8220;Sporočilo te zgodbe sem videla skozi priložnost, ki se pokaže v krizah. Tudi v takih krizah, v kateri smo zaradi koronavirusa sedaj. So točke, na katerih se ustavimo in preverimo svojo smer, uravnamo svoj kompas. In takrat se zamislimo, kaj pravzaprav v teh naših življenjih, v naši vsakdanjosti je zares pomembno. In kaj čisto zares šteje, ko izgubimo svoje sanje, ko se nam načrti sesujejo, ko se ti razblinijo kot milni mehurčki. Takrat se zavemo, kaj ostane in kaj je zares vredno.&#8221;</p></blockquote> <p></p></p> Sun, 26 Apr 2020 05:30:00 +0000 Ivana Djilas: Hiša RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. sl Sun, 26 Jun 2022 08:15:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/7stran webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 26 Jun 2022 08:15:00 +0000 7. stran