80 let od konca 2. svetovne vojne

Vztrajni koraki sprave

Mon, 06 Oct 2025 14:10:00 +0000

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi, Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev, in psihologinja dr. Katarina Kompan Erzar.

Viktor Frankl: Psiholog, ki je preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča

Wed, 07 May 2025 06:10:33 +0000

Kljub vsemu rečem življenju da

Psiholog, ki je preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča. Theresienstadt oziroma Terezin severno od Prage, Auschwitz Birkenau zahodno od Krakova in Kaufering ter Türkheim zahodno od Münchna: od 1942 do 1945.

To je izkušnja, ki je neizbrisno zaznamovala osebno in poklicno pot enega od velikanov 20. stoletja – nevrologa, psihiatra in psihologa Viktorja Frankla. Brez njega ne bi bilo psihologije, kakršno poznamo danes. Na Dunaju je po Freudu in Adlerju ustanovil tretjo psihoterapevtsko šolo. V zgodovino se je zapisal kot začetnik eksistencialne analize in logoterapije, ki je osredotočena na reševanje človekovih težav in stisk skozi izvirno človeško razsežnost svobode, odgovornosti in volje do smisla. Viktor Frankl je v enem od svojih del napisal, da je prav človekovo iskanje smisla prvobitna življenjska sila.

O življenju in delu izjemnega Viktorja Frankla v oddaji Glasovi svetov s teologom in logoterapevtom Martinom Liscem.

Foto: Prof. dr. Franz Vesely

Zgodba s srečnega tovornjaka

Tue, 28 Jan 2025 11:28:10 +0000

V kraških vaseh so od nekdaj živeli zavedni Slovenci. Upirali so se fašizmu, ko je želel izbrisati slovensko identiteto in upirali so se nacizmu. Za upor so plačali visoko ceno. Februarja 1944 so Nemci iz maščevanja požgali več vasi, med temi tudi Branik. Vaščane so izgnali v nemška taborišča. Nekaj se jih ni nikoli vrnilo domov. Izjemno srečo pa je imela skupina vaščanov, ki jo je s tovornjaka, namenjenega v taborišče v Nemčiji, rešil pogumen in srčen voznik. Med srečnimi je bil tudi Jože Jogan, manj sreče pa je imela Klara Mihelj.

Matjaž Špat, dosledni ohranjevalec spominov

Sun, 26 Jan 2025 10:05:20 +0000

27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Morija druge svetovne vojne je za seboj pustila šest milijonov judovskih žrtev. A če upoštevamo statistične podatke, predvsem kako velik oziroma številčno majhen narod smo Slovenci, je bil slovenski narod še bolj obsojen na uničenje, trdi predsednik taboriščnega odbora Ravensbruck pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB in član stane delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, Matjaž Špat. Slovenci smo bili bistveno dlje izpostavljeni asimilacijskim in uničevalnim težnjam, pravi. Preko 60 tisoč Slovencev je bilo poslanih v uničevalna taborišča, preko 80 tisoč v delovna. 12.346 Slovencev je za vedno ostalo v dimnikih krematorijev, v taboriščih kot so bila Auschwitz, Ravensbruck,… To so neizbrislijve brazgotine slovenskega naroda, poudarja Matjaž Špat, ki pripoveduje o taboriščni izkušnji svoje mame in o tem, zakaj ostaja zvest ohranjevalec spominov.

Jožica Jug: »Alarma me je strah bolj kot bolezni.«

Sun, 19 Jan 2025 10:05:59 +0000

Med žrtvami vojnega nasilja so bili tudi otroci. Veliko let zamolčana zgodba iz obdobja druge svetovne vojne, je usoda ukradenih otrok. Preko 600 so jih Nemci nasilno odvzeli slovenskim staršem. Tistim zavednim, aktivistom, partizanom. Bilo je avgusta 1942, ko so udejanjili načrt, po katerem so očete zaprli in ustrelili v taboriščih, materam pa iz objemov iztrgali otroke in jih nasilno ločili v prostorih celjske šole. Matere so poslali v Auschwith, otroke pa naselili na ozemlju tretjega rajha. Tiste najmlajše so dali v posvojitev nemškim družinam, starejše so v taboriščih vzgajali za delavce ali nemške vojake. V Celju sta bila tistega avgustovskega dne od mame za vedno ločena tudi Jožica Jug in njen brat Vlado. Jožica je štela rosna tri leta, ko so ji nacisti za vedno odvzeli otroštvo, mladost in korenine.

Tončka Senčar: »Ukradli so mi otroštvo.«

Sun, 12 Jan 2025 10:05:00 +0000

Upokojena učiteljica, prostovoljka, častna občanka občine Piran je izjemna pripovedovalka. Tudi o najtemnejšem času, o izgnanstvu med drugo svetovno vojno, Tončka Senčar, ki bo letos dopolnila 90 let, pripoveduje z mehkobo. Čeprav ničesar ne olepšuje. Besede rišejo živo sliko, tako zelo, da z malo, šestletno deklico s strahom pogleduješ proti stari hruški sredi vasi, s katere bereš razglas o prislini izselitvi, potem skupaj s to deklico, njeno družino in skoraj vsemi vaščani, sedeš na tovornjak, s tesnobo še zadnjič s pogledom pobožaš domači kraj, strah te je neznanega, surovega. Štiri leta v štirih delovnih taboriščih. To je zgodba o ukradenih sanjah, o ukradenem otroštvu.

Mira Lipičar: "Ne, ne da se pozabiti."

Sun, 05 Jan 2025 10:05:00 +0000

Malo je še tistih, ki nam lahko iz prve roke pripovedujejo o grozotah druge svetovne vojne, o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o strahu, o smrti in sanjah o svobodi. O brazdah poteptane mladosti. Prvo zgodbo nam je odstrla Mira Lipičar. Rosnih šestnajst let ji je bilo, ko se je morala na silo posloviti od mladosti, družine in svobode. Zapor, delovno taborišče, strah, trpljenje.